Posamezna Številka 8 dinarjev Poltnina plačam v gotovini ZASAVSKI LETO VI. — ST. 28. TRBOVLJE, 13. julija 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Hti* etnlat «Aot Soclalistes« nm deloraA ljv*i » Trb*»IJafc — Orejmj* » adgoTirja uredniški odbor — Odgovora! orednik: Stane Snitar - Tiska Mariborska tičkama v Maribora — Naslov uredništva in oprave: ..Zasavski vestnik". Trbovlje I.. uprava rednika — Teleloa it. M — Radon prt podružnici Katodne banke v Trbovljah štev gl4-„T"-!46.— liat izhaja vsako sredo — Letna naročnina 300 din. polletna ISO dtp. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka S din — Rokopisi marajo biti v uredništvo najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo SajaBMfeJMte.'.;.-; iillHH HEJ BRIGADE, HITITE.. Kako bomo proslavili borbeni praznik 22, fu?lf Kakor vsako loto, bomo v našem okraju tudi letos slovesno obhajalj »Dan vstaje« — borbeni praznik slovenskega ljudstva. Letošnje leto ne bo centralnega pohoda partizanskih patrulj, vendar je Okrajni odbor ZB Trbovlje organiziral za ta slavnostni dan slovesen pohod partizanskih patrulj iz naših cerv trov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče; cilj tega pohoda bo partizanska vasica Brunik nad Radečami. Dvaindvajsetega julija se bodo torej ob dveh popoldne se-šle partizanske patrulje iz navedenih središč našega okraja na Bruniku. kjer se bodo te patrulje pozdravile s patruljo,''ki bo prišla iz Dolenjske— z rudnika Krmelj- Na Bruniku, kjer je okupator v času naše narodnoosvobodilne vojne požgal vas in ustrelil veliko število domačinov, bodo na kraju, kjer so te žrtve darovale življenje za našo svobodo, odkrili 22. julija spominsko ploščo. Patrulje iz Hrastnika, Zagorja in Trbovelj bodo odšle na slavnostni kraj že dan poprej in spotoma obiskale .razne partizanske kraje in iz časov NOV znane družine. Prav tako bodo občinski odbor; ZB okraja Trbovlje na čast tega praznika slovenskega ljudstva organizirali na predvečer slavnostnega dne slovesne akademije. V krajih, kjer ne bo mogoče priredit; akademij, bodo imeli občinski odbori ZB slovesne seje — ob tej prilik; bodo pa po naših vrho- vih zagoreli kresovi v spomin na veliki dan 22. julija 1941. leta, ko so v slovenskih gozdovih zapele prve partizanske puške proti okupatorju. Na sam 22. julij bodo mestni odbori Zveze borcev skupno z okoliškimi pododbori ZB organizirali pohode in izlete V bližnje okoliške kraje in v naravo. Tako bodo borci iz Trbovelj odšli na ta dan na Partizanski vrh in Klek, Hrastničani na Kalstoe planine, Zagorjan; na Pleše, borci iz Radeč pa na Brunik. Prav lepo bodo proslavili 22. julij tudi člani »Svobode-Zasavje« in kolektiv trboveljske cementarne- Ti bodo tega dne V Spodnjih Trbovljah odprli prvi Dom Svobode v Sloveniji. in v Litiji V Litiji bodo tudi letos proslavili Dan vseljudske vstaje nad vse slovesno in ob sodelovanju vseh množičnih organizacij. Letošnja proslava bo v lokalnem merilu, vendar bo zaje- Stoletnica rudarske sodbe v Hrastniku Otvoritev Godbenega doma v počastitev stoletnega jubileja Sto let je poteklo, odkar je hrastniška rudarska godba začela s svojim kulturnim poslanstvom med rudarj; v Hrastniku. Že 1. 184!) je deloval po zapiskih v Hrastniku pihalni kvintet, ki in raznih drugih slovesnih prireditvah hrastniških delavcev, sodelovala je nadalje na številnih izletih »Svobode«, tako tudi na velikem zletu »ST*bode« v Celju leta 1935. Med gkupacijo Je sodeloval pri slovesni otvoritvi nekdanje Južne železnice, po kateri je stekel prvi vlak skozi zasavsko dolino- Kvintet je bil tedaj še privatnega značaja. Leta 1853 je pa bilo pri tej godbi 12 godbenikov, ki so imeli že svojega kapelnika, tako da lahko govorimo že o organizirani godbi. Prvi kapelnik hrastniSkc rudarske godbe na pihala je bil Jože Puncer, ki mu je sledil njegov sin Herman, nato pa Anton Verdaj, Alojz Draksler, Ivan Dolinar. Franc Završnik in Franc Pavlič iz Trbovelj. Od leta 1919 do 1933 je 1933 do 1942 pa Jože Kumlanc. Za njim je prevzel vodstvo godbe Jože Brun, sedanji kapelnik godbe JLA v Ljubljani. Po osvoboditvi je prevzel mesto kapelnika pri tej godbi spet Jože Kumlanc, ki je ostal na svojem 'nestu do lela 1949, od tega leta rtalje pa vodi rudarsko godbo pihala v Hrastniku Viktor Malovrh. Hrastniška rudarska godba je 'Krala na neštetih prvomajskih Proslavah tamkajšnjih rudarjev je šla hrastniška rudarska godba na pihala skupno s svojim kapelnikom Jožetom Brunom in vsemi instrumenti v NOV. Bilo je to meseca julija leta 1944. nlkov, 15 mlajših godbenih moči ter 9 učencev. Godbi načeluje kot predsednik neutrudni Franc Sihur. Redki jubilej dvojega 100-let-nega dela in umetniškega prizadevanja je hrastniška rudarska godba na pihala praznovala v nedeljo, 5- julija t. 1. pred svojim novim Godbenim domom, Novozgrajeni dom hrast-niške rudarske godbe je seveda njen ponos. Godbeniki so ga zgradili v rekordno kratkem času — v štirih mesecih — pri čemer so sami godbeniki in ostali prijatelji godbe opravili 14.000 prostovoljnih delovnih ur. Poleg samih godbenikov sta se pri tem prostovoljnem delu najbolj odlikovala Ernest Sihur in Zvonko Biderman. Da je bilo mogoče zgraditi ta lepi dom hrastniških godbenikov, gre velika zahvala upravnemu odboru in upravi rudnika Trhovlje-Hrast-nik, ki sta nudila godbi pri gradnji doma vso pomoč. Prav tako je treba Izreči priznanje , Gradbenemu podjetju »Granit« iz Slov. Bistrice, ki mn je zahvaliti, da je bil Godben; dom I hrastniških rudarjev do določe- Danes šteje ta častitljiva godba, ki je vključena v Delavsko prosvetno društvo »Svoboda I« v Hrastniku, 23 starejših godbe- ,.Svol)Oila-Zasavte“ v TrDovliiili bo v torek, dne 21. julija 1953 ob 18. uri, na predvečer praznika »Dneva vstaje« slovenskega ljudstva slovesno odprla prvi Don Svobode v Sloveniji. Slavnost bo zdrufena z odkritjem spominske plošče, otvoritvijo Doma in z uprizoritvijo J. B. t*riestleyeve igre »Inšpektor na obisku«. Dne 22. julija 1953 bo v Domu »Svobode-Zasavje« prva kino predstava, na terasi pa DOMAČA ZABAVA ob zvokih društvenega tamburaškega orkestra. ODBOR la ves širši litijski okoliš od Janč In S tange do Vanč in Sv. gore, pa do Mamolja in Tišja ter krajev, koder je potekala v letih 1941 do 1945 nasilna okupatorjeva meja med Hitlerjevim in Musolinijevim carstvom. Pobude za organizacijo proslave je prevzela litijska Zveza borcev ob sodelovanju ZB iz Hotiča, Save, Vač, Smartna in dragih krajev okrog Litije. Krajevni odbor ZB je izvolil že več odsekov, ki so začeli z organizacijskimi pripravami. Poseben štab je določil proge za premikanje sedmih partizanskih patrulj, Id ge bodo usmerile na zborno mesto v Litijo s krajev, kjer so se odigrale v času NOB važnejše akcije ali bitke. Ena izmed patrulj bo krenila s Tišja, kjer so se borci komandanta Staneta spopadli z Nemci že 24. decembra 1941 in jim prizadejali težke izgube. Druga patrulja bo krenila s pobočja Sv. gore mimo hribovske vasice Cvetež, kjer je padel pod zahrbtnimi streli nemškega orožja Trboveljčan Lojze Hohkraut, kandidat CK Slovenije, eden izmed začetnikov uporniškega gibanja v Zasavju, Posebna patrulja bo šla mimo Piškovega mlina pri Cirkušah, kjer je delovala v času NOV zasavska partizanska tiskarna in širila po vsej dolini uporniški tisk. Tudi z Vač, ki so bile med NOV nekaj časa partizanska republika, ko je bil tam izvršen na nemško postojanko drzen napad partizanskih minerjev, ki so na zvit način razrušili utrjeno nemško postojanko, bo krenila patrulja in šla nato mimo kmetij, kjer so dobivali partizani podporo. Janče so najvišji vrh med Litijo in Ljubljano, bile so te v maju leta 1942 priča večdnevnih bitk med partizani in Nemci. Z Janč, kraja, ki je dal čutiti Nemcem zmagovito partizansko orožje, bodo krenili star; borci mimo Š tange in drugih vasi nad Litijo, kjer so se zadrževali in vznemirjali nemškega okupatorja. Takih točk, ki So pomembne v zgodovin; NOV je v litijskem okolišu še več. Z vseh teh krajev bodo krenile v dnevih pred 22. julijem patrulje, ki bodo dospele v Litijo na sam praznik ljudske vstaje- Zbor patrulj bo na ravnici nekdanjega gradu Grbina, ki je bil uničen kot nemška postojanka v časa NOV. Na Grbinu bodo množične organizacije priredile kultur-no-prosvetni program, zatem pa bo ljudsko rajanje. 2ito zori. Lep jubilej v Loki 70-Ietniea Gasilskega društva v Loki. V nedeljo, 5. julija, so loški gasilci proslavili 70-letni jubilej svojega društva. Loka je bila tega lepega dne slovesno okrašena z zastavami in slavoloki. Ob 9. uri dopoldne se je pričela gasilska parada v Ra-čico, pri kateri so sodelovala vsa gasilska društva radeškega sektorja. Posebno so se odlikovali mladi gasilci-pionirji loške osnovne šole. Ob začetku slavnostnega dela slovesnosti ob desetih dopoldne je tov. predsednik pozdravil vse zbrane in na kratko opisal zgodovino loškega gasilskega društva, ki je kaj pisana. Za njim je čestital Ločanom h gasilskemu jubileju še predsednik Okrajne gasilske zveze ter tov. Burkeljc, ki je gasilce navduševal za delo. Govor o pomenu gasilstva, ki čuva naše domove in imetje, je imel tov. prof. Mlinar. Nato je predsednik Gasilske zveze odlikoval zaslužne gasilce. Za 45-letno zvesto delo v gasilstvu je bil odlikovan predsednik društva tov. Baumgart-ner, za 40-letno delo tov. Mlinar in Culeto, ostali so pa prejeli odlikovanje za 30-, 25- in 20-letno gasilsko delo. Vseh odlikovancev je bilo deset. Okrajna gasilska zveza je podelila Gasilskemu društvu v Loki za njegovo 70-letnico lepo diplomo. Popoldne je bila v Račiči sektorska gasilska vaja, kjer je sodelovalo 7 motork. Improvizirali so požar v vasi. Vaja je uspela. Pri njej so sodelovali tudi pionirji-gasilci, ki jih neutrudno vadi tov. Dominik Culeto. — Čisti izkupiček popoldanske gasilske veselice, ki je uspela, je namenjen za nakup gasilskih cevi in ostalega potrebnega gasilskega orodja. Skrb za otroke padlih borcev NOV Skrb Za otroke padlih borcev v NOV je Osnovna in prvenstvena naloga odborov In članov Zveze borcev. Okrajni odbor ZB Trbovlje si je zadal kot svojo osnovno nalogo, da napravi natančen popis otrok, žrtev našega narodno-osvobodilnega boja; teh sirot Je 540. To delo je bilo opravljeno že meseca februarja, vendar do 8. julija še vedno niso poslale svojega odgovora okrajnemu odbo- oddih in letovanje na Izlakah, v Rimskih Toplicah, v Laškem, Radovljici, v Crikvenici, Splitu in v Avstriji. V vseh teh krajih bodo letos letovali ti otroci. Ze 13. julija bodo odšle te sirote na Izlake, kjer bodo letovali otroci pod 10 let starosti, nad 10 let stari otroci bodo pa tamkaj taborili pod šotori. Vsa ta letovanja, ki jih bo izvedla Zveza borcev, so pa razumljivo zvezana z velikimi ru ZB nekatere organizacije na- | stroški za preskrbo in prehrano ših borcev, ki gledajo menda na ‘ ' to akcijo kot na nekaj manj važnega, in sicer ZB Trbovlje, Dol pri Hrastniku in Mlinše. . Za letošnje leto je ta okrajni I odbor priredil sirotam padlih borcev našega okraja prijeten nega roka končan. Podjetje »Granit« je na domu izdelalo svoj specialni omet na fasadi poslopja, za kar gre podjetju posebna zahvala poleg njegovega prostovoljnega dela še za to, da je svoja dela na tej zgradbi izvršilo za 260.000 din ceneje, I kot je določal proračun. Enako' zahvalo zaslužita poslovodja »Granita« tov- Janežič ter delavski svet tega gradbenega podjetja. Na dan jubileja hrastniške godbe, 5. julija t. 1, se Je zbralo ob devetih dopoldne pred novim Godbenim domom nekaj tisoč ljudi, ki so prisostvovali slovesni otvoritvi tega doma. Hrastniška rudarska godba je ob začetku slovesnosti zaigrala dve partizanski koračnici — nato pa Je imel otvoritveni govor predsednik godbe tov. Franc Sihur, ki je pozdravil vse navzoče, med njimi člana centralne uprave Zveze rudarjev Jugoslavije tov. Steva S rti Jana im Beograda, direktorja rudnika Trhovlje-Hrastnik tov. Lojzeta Ribiča, Janka Liško, tajnika IO LPS ter ostale goste. Sedanji kapelnik Priprave za proslavo občinskega praznika v Zagor n V Zagorju bodo 9. avgusta t. 1. prvič slovesno praznovali svoj občinski praznik. Ljudski odbor mestne občine Zagorje praznik mesta Zagorje, ker je bil v noči od 8. na 9. avgusta leta 1941 izvršen prvi partizanski napad na žandafmerijsko postojanko okupatorja v Zagorju. Po tem napadu to Nemci 9. avgusta 1941. leta odpeljali mnogo Zagorjanov v koncentracijska taborišča, od koder se jih je vrnilo le malo. — Postavljen je poseben štab, ki bo skrbel za dobro organizacijo proslave te slovesnosti in za kvalitetno izvedbo prireditev na tem slavju, da bodo res vredne revolucionarnih tradicij zagorskega rudarskega kraja. godbe tov. Viktor Malovrh je v naslednjem orisal pomen jubilejne slovesnosti, kjer je podčrtal, kakšnega pomena bo nov Godbeni dom za nadaljnji razvoj godbene umetnosti in za vzgojo novih godbenih kadrov v Hrastniku. Ob zaključku svodom v varstvo in upravljanje upravi rudnika Trbovlje-Hrastnik ter Uročil kljafe tem direktorju rudnika- Sledil je ogled novega doma, godba Je pa nato zaključila otvoritveno slovesnost s predvajanjem nekaterih skladb. Za tmn Je bilo pripravljeno slavnostno kosilo, na katerega so bili povabljeni vsi tovariši, k; so s svojim delom največ pripo-mogU k teke Utri zgradbi Godbenega doma, ki bo odslej žarišče glasbene kulture v Hrastni- 250 otrok- GO ZB NOV Slovence ie daroval v ta namen 140.000 din; ta znesek pa seveda ne bo zadostoval za kritje vseh izdatkov. Zato se je okrajni odbor ZB obrnil na razna naša večja podjetja za pomoč, vendar je bil odziv na to prošnjo — kaj žalosten! Svoje prispevke so dali le Strojna tovarna »Miha Marinko« v Trbovljah, Trgovsko podjetje »Preskrba« v Trbovljah in Kolodvorska restavracija v Zidanem mostu Vsi ostali so pa odgovorili, da nimajo sredstev, ali pa celo sploh niso odgovorili... Okrajn; odbor ZB Trbovlje je prav tako poslal na okrevanje in oddih na Izlake starše in sorodnike naših narodnih herojev, in sicer tovarišico Pavlo Keše-tovo, ženo pokojnega heroja Franca Salamona, očeta Ivana in Franca Vreska ter vnukinjo pokojnega Franca Fakina — Tatjano Jan. Enako je ta okrajni odbor na eni izmed svojih zadnjih sej sklenil, da se po terenih izvedejo sestanki z vdovami in otroki padlih borcev, nadalje se bo okrajni odbor ZB še posebej pozanimal, kako je s štipendijami otrok naših padlih borcev NaroCite in Citajte vEsifiir Poživitev političnega in kulturnega dela po 'etu 1935 (Nadaljevanje) Leta 1935 so se začele razmere na kulturno-prosvetnem področju boljšati, ker so takrat še začeli prihajati politični aktivisti iz šol SZ Prvi je prišel Miha Marinko, ki je dal smer-niee za bodoče delovanje. Kmalu nato je prišel Ciril Groznik, ki pa k zboljšanju ni mnogo pripomogel. Pač pa se je položaj znatno popravil s prihodom Jožeta Mama in Franca Farčnika. Ta dva tovariša sta v delavske vrste prinesla nove naloge in zasejala novega duha. V revirje je začela .prihajati tudi literatura, ki so jo razpečavali Skojevci in člani KP. Ilegalno je pričela izhajati knjižnica, ki je obravnavala razne probleme, tako n. pr. »Kako je s cerkvijo«, »Dinamit na daljnem Vzhodu« itd. Kmalu potem je bil v Ljubljani sklican ilegalni sestanek, na katerega so prišli med drugimi tudi rudarji iz revirjev. Na tem sestanku so sklenili, da bodo začeli'izdajati časnik z imenom »Delavski obzornik«. Odgovorni urednik tega lista je bil ilegalno Rudolf Rojc, kovinar iz Most pri Ljubljani. Ilegalni glavni urednik je pa bil Franc Leskošek, poteg njega Trne Čufar. Tudi Zagorje je imelo svojega dopisnika in poverjenika za ta list. Ker je bil časnik precej popularen in kw je obravnaval probleme, ki takratni buržoaziji niso ugajali, je bil kmalu po svojem rojstvu trikrat zaporedoma zaplenjen in četrtič prepovedan. Tako je delavstvo Slovenije in s tem tudi revirjev spet ostalo brez svojega glasila. Vendar to ni trajalo dolgo, ker je uredniški odbor obstajal še nadalje in začel izdajati list »Stara pravda«. Tudi ta časnik V zadnjih dneh po svetu Atene. — Konferenca zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Jugoslavije je končana. Na njej so ugotovili popolno istovetnost mnenj o stališču vseh treh držav do mednarodnih dogodkov. Da bi še nadalje ohranile odločno in budno stališče ter da bi prispevale na najbolj konstruktivni način k zmanjšanju napetosti in rešitvi mednarodnih vprašanj, se bodo vse tri vlade vsakokrat posvetovale, če bo to terjala sprememba položaja, posebej še na Balkanu. Ministri so se sporazumeli o političnih, vojaških in gospodarskih korakih, ki naj b; prispevali h krepitvi miru ter neodvisnosti balkanskih držav. Moskva. — Ves svet je presenetila novica, da je CKVKP(b) izključil iz svojih vrst Lavrenti-ja Berijo, hkrati ga je pa Ma-lenkov označil kot sovražnika sovjetske države in ljudstva, ker naj bi baje imel zveze z zahodnimi kapitalisti. Da je Ma-Ienkovu ta korak uspel, krožijo številna mnenja, tako na primer. da je imel vso oporo v armadi in v partijskem aparatu. Aretacija Berije bo imela najbrž za posledico novo obdobje čiščenja v sovjetskem političnem aparatu. London. — Angleški državnik Salisbury, ki sodeluje pri razgovorih s svojimi ameriškimi in francoskimi kolegi, je pač v nekoliko težavnem položaju, ko vztraja na sestanku štirih v času, ko nastaja v Moskvi pravi preobrat, čigar vzrokov in posledic še ni mogoče napovedati Foreign Office je pa poslal nova navodila Salisburyju, po katerih naj bj spremenil svoje stališče, da bi se pritisk na ZDA glede čim hitrejšega sestanka štirih znatno zmanjšal. IVashington. — V Washtagto-nu se je začela konferenca zu nanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije, na kateri bodo zavzeli svoje stališče proti dogodkom v Moskvi, proučili pa bodo tud; vprašanje Nemčije, problem Združene Evrope in položaj v Tndokini Washington- ski politični opazovalci so prepričani, da trojna konferenca ne bo sprejela kakšnih konkretnih odločitev, razen mogoče glede vprašanja Indokine in Nemčije. Obravnava korejskega vprašanja je, kot vse kaže, po vrstnem redu na koncu razgovorov, ker ministri žele dobiti pred razpravo pregled nad najnovejšimi pogajanji v Pan Mun Jomu. Seul, — Po raznih sestankih z južnokorejskim predsednikom Sing Man Rijem je končno menda posebni odposlanec Robertson dobil privolitev Sing ' Man Rij a glede podpisa premirja na Koreji. Večina južnokorejskih ministrov je mnenja, da bo premirje na Koreji kmalu podpisano Bonn. — Ce ne bodo nastopili novi momenti, pričakujejo v Bonnu, da bo rešitev nemškega vprašanja prišla na vrsto šele po parlamentarnih volitvah. To bi pa hkrati pomenilo utrditev Adenauerjevih zunanjepolitičnih koncepcij V tem primeru bi Adenauer morda lahko računal na zmago pri volitvah Pariz. — Vrhovno poveljstvo sil severnoatlantskega pakta v Evropi je prevzel general Giin-ther od generala Ridgwaya. Ob svojem nastopu je novj poveljnik poudaril, da morajo države atlantskega pakta nadaljevati dosedanjimi oborožitven.mi napori, da bi se zavarovale pred morebitnim vojaškim napadom Sovjetske zveze. V svojem go voru se je na kratko dotaknil tudi odstranitve Berije in nedavnih nemirov v Vzhodni Nemčiji in Češkoslovaški. Berlin. — Poročila iz vzhodne cone kažejo, da se razmere tamkaj se vedno niso toliko uredile, da bi se do kraja obnovilo stanje pred 17 junijem Vzhodna policija ima še vedno posebna poblastila, da prime vsakogar, ki se Ji zdi, »da je zahodni agent aii prevratnež.« — Vsa vladna poslopja so še vedno strogo zastražena. Tudi na kolodvorih in cestnih prehodih so še vedno razpostavljene straže. ni dolgo izhajal, kajti bil je zaradi svojega naprednega pisanja prepovedan. Ker ni bilo več možnosti, da bi izdajah nov list, je stopil konzorcij v stik s tov. Josipom Vidmarjem, ki je izdajal »Bojevnika«. Vendar je bil tudi ta čajnik po nekaj mesecih zaplenjen in preprtean. Toda delavstvo zaradi tega Se ni vrglo puške v koruzo, marveč je začelo izdajati nov časnik pod imenom »Delavski list«, pri katerem so sodelovali Franc Le-skoSek, Tone Čufar, Branko Kreft in Tone Tomšič. Tudi ta list je bil kmalu zaplenjen in ni več Izhajal. Leta 193« je začela izhajati »Ljudska pravica«, glasilo KP. Glavni urednik je bil Miško Kranjc. Tudi v Zagorju so raz-oečali orecej »Ljudske pravice«. Člani Partije so zbirali prispevke za tiskovni sklad, napravili časopisno desko, na katero so lepili vsak teden »Ljudsko pravico«. tako da so prišli do nje tudi tisti, ki niso imeli sredstev, da bi se nanjo naročili. S tem listom se je poživilo tudi splošno politično stanje, saj so se na pob\ido ljudstva večkrat vršila večja zborovanja pod okriljem Zveze rudarjev Slarnosten vpis in določanje imena novorojenčkov t Zagor u Življenjske razmere rudarjev so se le počasi izboljševale. Gospodarska kriza je sicer po-nehovala. toda naraščala je draginja. Obrtniki so začeli navijati cene. Zlasti občutna je bila podražitev mesa. Takrat so po navodilih KP ustanovili pri Splošni gospodarski zadrugi lastno mesarijo in se vključevali v zadrugo. Da bi si privatniki obdržali stranke, so začeli daiati meso na up. včasih1 celo zastonj. Ker delavci niso razumeli položaia. oziroma ker niso bili pravočasno poučeni, so snet začeli kupovati meso pri privatnih mesarjih, zaradi česar je morala zadruga ustaviti svoje poslovanje, ker je bila nerentabilna. Kulturno delovanje ae. Je takrat vidno dvigalo. Zelo dobro je delovalo društvo »Svoboda«, v katero 90 ponovno sprejeli celokupni pevski odsek »Kolesarskega društva«. V »Svobodo« sta se vključila tudi Jože Mam in Franc Farčnik. »Svoboda« je uprizorila več proletarskih iger1 kot na primer »Detektiv Megla«, »Malomeščani«, »Rdeče rože«, »Cigani« itd. Vse igre je režiral | Franc Farčnik. Tudi pevski odsek je priredil več kultumo-prosvetnih večerov. Vse prireditve so bile dobro obiskane. V letu 1935 je »Svoboda« priredila splošni delavski zlet v Celje. Na zletu so člani vzklikali razna gesla kot: »Svoboda tiska!«, »Svoboda govora!«, »Svoboda združevanja!« itd. To j« bila takrat veličastna manifestacija vseh »Svobod« Slovenije. Taka revolucionarnost pa seveda ni bila všeč takratnemu režimu, zato je bila »Svoboda« že drugi dan po zletu razpuščena. Po nekaj mesecih so potem ustanovili kulturno zvezo »Vzajentnost« in delo je teklo nemoteno naprej. »Vzajemnosti je uprizorila na Lokah pri Zagorju tudi »Dedka Mraza«, ki je obdaril otroke siromašnih delavcev Takratne- mu kaplanu na Lokah, Benediktu, pa to ni bilo po volji; vložil je tožbo, na podlagi katere je bila »Vzajemnost« razpuščena. __ __ • Leta 1990 se je Partija ▼ Zagorju močno razgibala. Imela je zadosti dobrega kadra. Pri-Je do enotnosti Prendhele so razne frakcije, kl sicer v Zagorju niso bile tako vidne. Opaziti je bilo, da se je preosno-valo vodstvo Partije, ki mu je prišel na čelo tovariš Tito. Partija je imela več sestan kov ln konferenc. Ena izmed teh konferenc je bila v Sklen-drovcu. Udeležili so se je zagorski rudarji, iz Ljubljane je pa prišel Jože Vilfan. Druga podobna konferenca je bila v St. Lambertu. Na njej sta bila med drugimi tudi Tone in Vida Tomšič. Na teh konferencah so obravnavali mednarodni politični položaj volitve, gospodarsko stanje rudarjev itd. Na eni teh konferenc so sklenili ustanovi tev akcijskega odbora za pogajanja s TPD in ustanovitev Ljudske fronte. Leta 1937 so se ljudske množice v Zagorju zelo razgibale. Tudi ekonomski položaj rudarjev se je nekoliko popravil, ker je TPD dobila nekaj naročil iz tujine, zlasti iz Italije, ki je bila v vojni z Abesinijo. Tudi na kulturnem področju smo napredovali. Imeli smo več predavanj, dramske prireditve so pa sledile kar ena za drugo. Leta 1937 je grozila nevarnost, da ustavijo obrat Kisovec, ker so tamkaj izčrpali premogovne zaloge Pod Lokami, na parceli Sršena in Dolinška, so pa bile še obširne plasti premoga. Toda oba kmeta nista hotela sprejeti pogojev TPD za odkup posestva Zaradi tega Je družba hotela ustaviti kisovški obrat. Lačne družine rudarjev predvsem rudarske žene, so Šle demonstrirat proti opustitvi dela y obratu Kisovec ob priliki prihoda glavnega tajnika TPD in zahtevale, da se zemlja odkupi. Ko je tajnik opazil množico, je cinično rekel: »Nam ni treba, da bi skrbel; ra vas za vos naj poskrbi država!« — To stanje so pozneje uredili Na pritisk rudarskih žena sta se kmeta Sršen in Dolinšek uklonila in svoja posestva prodala Rudarsko delo se je nadaljevalo. Kakor smo te poročati, so v Zagorju začeli uvajati slovesen način določanja imena in vpis novorojenčka v rojstno knjigo. Ko sesa se pri predsedniku ljudskega odbora mestne občine pozanimal za podrobnosti tega novega obreda, me je le-ta povabil, naj se udeležim take slovesnosti. Seveda sem se rad odzval povabilu in ker bo ta novost gotovo zanimala širši krog naše javnosti, bom o tem nekaj več povedat. V poročni dvorani ljudskega odbora mestne občine Zagorje so se zbrali oče in mati, priča (botra) in matičar. Dvorana je bila slavnostno opravljena ter napravi na navzočega kar resen vtis. V dvorano je vstopil predsednik mestne občine tov. Lukač, pozdravil navzoče ter nagovoril starše in pričo približno takole: »Kot Je sklenitev zakonske zveze uzakonjena, tako se tudi določitev imena in vpis novorojenčka v rojstno matično knjigo sporazumno z željo staršev in priče na. podlagi zakonskih osnov lahko opravi na poseben način pred organom ljndskega odbora. Ta vpis naj bo slovesen dogodek r.a starše novorojenčka in za vso vašo družino; s tem dajemo poudarek pomembnosti množitve naših ljudi, na drugi strani pa naj bo ta slavnostni vpis tudi eden izmed dokazov, da država in ljudska oblast čuvata in bdita nad našimi naj-mlaištmi. Ker imata oče in mati iste pravice in dolžnosti do otroka in ker sta dolžna oba skupno skrbeti za njegovo nego in vzgojo, mi je v dolžnost povedati ob tej slavnostni priliki nekaj misli: Želim novorojenčku, da bi bil zdrav in da bi rastlel v ponos in veselje svojih staršev. Njihova naloga pa je, da bo otrok vzgojen v poštenega in zavednega državljana Titove socialistične Jugoslavije. Zavedat; se moramo, da pade breme vzgoje otroka poleg šole predvsem na starše in da to ni majhna dolžnost. kajti ob misli na podporo. ki jo bosta roditelja v svojih starih letih lahko uHrato otosife. Je ▼ fvot razrila cesto in glavni trg. Sredi ceste 90 nastali pravcati kanali, nevarni za pešce in živino. Cestna uprava se Je pa le ma- vihar od juga'tzpod Brun- I lo zmenila, da bi popravila ce- xxx Leta 1938 so bile razna konference. Sklicali so jih v glavnem zaradi državnozborskih volitev. Prva teh konferenc Je bita v stanovanju bivšega ministra dr. Kukovca Na njej so po. stavili formalno kandidatno listo Ljudske fronte. Za kandidate so bili določeni tovariši Jože Lacko. Lojze Hohkraut. dr. Lončar. Franc Leskošek in drugi- Druga konferenca Ljudske fronte je bila v Zaprečiču na Hrvatskem Na njej so bili navzoči tud; delegati iz Zagorja. Sklenili so da naj gredo Člani Ljudske fronte na volitve skupaj z dr Mačkom, t. J. S hr-vatsko-seljačko stranko, ki je takrat predstavljala opozicijo. Volitve so bile v decembru'. V Zagorju so šli levičarji samo- silnj ka polegel koruzo in krompir. Silno neurje je naneslo na okrajno cesto, ta drži skozi Lo- stojno n« volitve ln kljub veliki propagandi nasprotnih strank dobili 81 glasov. Leta 1939 Je prenehala brezposelnost v Zagorju. Rudnik je sprejel nekaj delavcev na novo. Nastajale so pač vedno večje potrebe po premogu zaradi bližajoče se vojne. Tudi plače delavstva so se na pobudo delavcev nekoliko popravile. Delavstvo je bilo takrat že organizirano v svojih sindikatih. Komunistična stranka se Je vse bolj krepila, postala je bolj strnjena in enotna. Nehala so vsa nesoglasja. Videlo se Je, da Je centralni komitet KP v čvrstih rokah — v rokah tovariša Tita. Konec sto. Sploh se ljudje, vozniki in šoferji pritožujejo, da Je cesta proti Radečam in Sevnici na splošno v zelo slabem stanju. Zato bi apelirali na Upravo cest ▼ Trbovljah, da bi m ogledala dejanski položaj te ceste fn nato storila vse potrebno, da jo spravi v stanje, kakor Je bila pred dvema letoma, ko Jo Je upravljal cestar domačtn. Neurje Je tudi že dvakrat poškodovalo cesto na postajališče v Loki. Pred njim so veliki razrvani jatfcj od vode, ki dere navzdol kot hudournik. Pa tudi pred Solo in ne šolskem dvorišču Jc vse razrito. V tem pogledu bi priporočali občinski upravi v Loki, da bi poiskala sredstva za temeljito popravilo nekdaj lepe ce^e na postajališče, da se pešcem, kl hodijo ponoči po njej, ne pripeti kakšna nesreča. Vinko Možina — Hrastnik Muzikant Drejc Drejcu je bil smeh ns dolgočasnih obrazih tako všeč, da je še močneje raztegnil mehove. To pa je očitno razburilo svetnico na čelu sprevoda, kajti z odločnimi koraki, ki jih ne bi prisodil njenim letom, je hitela proti muzikantu. »Takoj prenehaj s tem hre-ščanjem!« Je ukazala. »Kaj? Tole da Je hreščanje?« se je zgrozil Drejo. »Ziv krst ml še tega ni rekel, seda) mi pa to očitaš ti, ki najbrž sploh nimaš posluha?« »Me prav nič ne »nima, kaj so ti pravili drugi o tvoji muziki,« ga je prav teko odločno zavrnila svetnica. »Ukazala sem ti in stori!« »Ali Ima kdo pr* vas nočno službo?« je poizvedoval Drejc. »Kako to misliš?« ga Je začudeno vprašala svetnica. »Tako kot sem povedal,« Je vztrajal dalje. »Pri nas v koloniji nisem smel Igrati podnevi samo takrat, kadar so imeli knapje nočno službo. Tega se bom, če treba, držal ta* v nebesih.« »Nihče ne deta pri mm ponoči, ampak pregrešnih pesmi ne boš igral v nebesih,« mu j* zabičala m čakata, kak San vtis bodo napravile na muzikanta njene besede. Ta pa je prezirljivo potegnil meh in »igral, da bi vsakemu, ki ima količkaj srca, stopile solze v oči »Čakaj, pokornik, le čakaj,« je javknila svetnica in mu zapretila s pestjo, »za to boš prejel zasluženo kazenl« Nazadnje je spoznala, da sc muzikant za njene grožnje ne zmeni; »to Je prav tako naglo, kot je prišla, tudi odšla. Spet se Jc postavila na čelo procesije, kl se je pričela pomikati proti kapeli na vrhu griča. Ko Je Drejc izgubil procesijo izpred <#i, ja spet «pcM' fc*r-moniko ln se napotft tfnprrj, v notranjost nebes. Us|»vfT sc je pred visoko stavbo, m kateri je bleščal napis; »Sprejemnica«. Angel, ki je stal pred vrati, ga Je na njegovo željo odpeljal v pisarno. »Kakšno delo bi najrajši opravljal ▼ nebesih?« ga je vprašata uradnica, ki le sedela » črvivo, orehovo mizo »Jaz?« se je razveseli! Drejc, M Je mislil, da si bo prvič lahko Izbral delo po volji, »Jaz bi najrajši igral v gostilni na harmoniko!« »Kaj vam le pade v glavo!« se je raztogotita uradnica. »Saj ste pozabili, da ste v nebesih!« »Ne, nisem pozabil, čeprav bi rad ... Nimate potemtakem v nebesih noben« gostiln«, prav nobene.. .?* »Ne nakopavajte si greha na dušo, ki uživa nebeško kraljestvo,« ga je posvarita uradnica. »Ker ste muzikant, boste igrali pri rajskih trobentačih, ali pa peli v zboru. Kaj vam je ljubše?« »Trobentati ne znam in se tudi ne bi rad naučil na stara leta. Pbjem, o to pa, včasih so rekli, da prj basih zaležem za dva,« so lj, čim bolj je Aliča hotela razvozlati skrivnost Rebeccine smrti. Dve osebi sta dobro vedeli z« skrivnost: Rebeccina služabnea Mrs. Danvers in Mr, Jack Favell, Rebeccin ljubček. Maks e zaradi rodbinskega ugleda poročil pred leti Rebecco, po poroki pa je kmalu odkril, da je d«bil rafinirano lahkoživko. Ko mu Je nekoč vrgla v obraz, da to imela otroka z drugim, Jo jf Maks tako nesrečno udaril, d. se Je pri padcu ubila. Mrtvo Js zanesel v jadrnico, Jo zapdjal na morje in potopil. Ko so »b neki nesreči odkrili jadrnico, so začel; sumiti na umor. Preiskava je dognala, da 1e imela Kebccca razmerje z Jackom, v.enrhr brez pos3§dia..iti. je namerno izzvala moža da bi^o uh'! kalti bila J* wa«*a Ijen za »Jurja« urediti zadevo; če bi bila punčka, bi bila tarifa višja . V Milanovac je prišla tudi Elza, ki Jo je pustil fant, »načelnik« v ministrstvu. Niti grožnja, da bo imela z njim otroka, ni Elzi pomagala zadržat; ljubčka. Čakaj, Fica ji ga lahko preskrbi, fantka, pravega novorojenčka in potem kar z njim v naročju k nezvestemu očetu. Elza je napisala v železniški restavraciji spremno pismo: »Vaš mož Sima Ncdeljkovič ima z menoj otroka, ki Vam ga pošiljam, ker mi je uničil bodočnost«. Ko Je g. Sima dobil pismo in otroka, je odgovoril: »Revež sem, otroka prepuščam dobrim ljudem.« Dete je začelo potovati od vrat do vrat, iz roke v roke, dokler ga ni prevzelo v oskrbo humano društvo »Sirotinjska su-za«. Ker pa društvo na dolgih sejah in konferencah še ni dobilo organizacijske oblike, Je občinsko dete prišlo celo v cirkus, humand društvo pa še mignilo ni Zanj. Na slovesni seji po nekaj letih ko bi prevzelo v varstvo prvega gojenca so ugotovili, d« Je občinsko dete že zraslo v dečka, ki hm je pšel neznano kam Toda Elza ie bila vnetem ic poročena Kino »Svoboda-eenter« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal od petka do ponedeljka ameriški film REBECCA 3hč 22. in 23. JuBJa italijanski film »tBI žene ob vkrdi-td« v petek, 24. julija 'pd v H* du v Trbovljah IL Razpored predstav bo razviden z lepakov. Kino »Svoboda« v Trbovljah 11 bo predvajal od sobote do ponedeljka jugoslovanski film »OBČINSKO DETE« Razpored predstav bo razviden z lepakov. Vsak čian Socialistične zveze mora poznati razne uredbe, ki so izšle v zadnjem Sasu V torek, dne 7. julija. Je sklical Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva v Trbovljah širšo konferenco odbornikov in aktivistov SZDL. Cilj tega sestanka Je bil, da se odborniki ln aktivisti Socialistične zveze spoznajo z raznimi uredbami, ki so v zadnjem času izšle, in da jih nato podrobno obrazlože članstvu na terenu. Razgovore o tem vprašanju je vodil predsednik SZDL okraja Trbovlje, tov. Viktor Kovač-Zakon o verskih skupnostih je obrazložil navzočim tov. Ivan Som. O zemljiškem skladu in o zemlji naših viničarjev je govoril tov. Herman Pečnik — zakon o spremembi in dopolnitvi naših gozdov je tolmačil prisotnim tov. Maks Čeme, medtem ko je o novih cenah žita in moke ter o Uredbi o otroških dokladah govoril tov. Slavko Grčar. Vsi navzoči so z največ''in* zanimanjem sledili obrazložitvi novih zakonskih uredb. Nn konferenci je bil storjen slep, da se o teh vprašanjih skličejo mestne ln občinske konference Socialistične zvezA nato pa bodo odborniki in -aktivisti SZDL SbravnaVal; nove uredby podrobno pa vaških terenskih -sestankih članstvu Socialistične zveze. -• t Radar in Hrvatsko slovenska liga v nogometa Neuspehi trboveljskega »Rudarja« v tekmovanju hrvatsko-slovenske nogometne lige ter razna mnenja in razgovori, kje in kako bodo nogometaši tega revirskega moštva tekmovali v jesenskem delu prvenstva, so predmet zanimanja široke športne javnosti v Trbovljah. V 18 tekmah si je »Rudar, priboril komaj 7 točk. Upravičeno se marsikdo vprašuje, kaj je s temi nogometaši, da so v zadnjih mesecih na tako nizki stopnji? Kje in v čem je iskati vzroke, da ta klub ne dosega pričakovanih uspehov, saj ta« »Rudar« vendar dovolj igralcev, o katerih ne moremo reči, da so slabi nogometaši? Menda bo najbolj pravilno, če rečemo, da »Rudarju« ne manjka nič drugega, kot volje do zmage in borbenosti. Teh dveh nujno potrebnih čednosti ah dobrih lastnosti pa ti igralca nimajo, zato so izgubljali tekmo za tekmo. Marsikdo bo morda 8 temi dobronamernimi vrsticami prizadet, akoravno v njih ni izraženo osebno gledanje pisca tega članka, marveč mnenje dobrih in odkritosrčnih prijateljev »Rudarja«, ki jih iri ravno malo. Pa ne samo v Trbovljah, ampak tudi v Hrastniku in Zagorju, in še v drugih krajih Slovenije. Prvo in najnujneje Je, da nogometna sekcija »Rudarja« dobi dobrega trenerja, ki pa iz razumljivih vzrokov ne sme biti domačin. 2e več kot eno leto je to nogometno moštvo brez potrebnega učitelj« in voditelja, ker pravijo odborniki »Rudarja«: kje dobiti sredstva za nastavitev trenerja. Mnogi prijatelji »Rudarja« iz Hrastnika so pa vendar izjavili, da' bi celo oni bdi pripravljeni prispevati določen znesek za vzdrževanje trenerja, in takih prijateljev je tudi v Trbovljah dovolj. To vprašanje ta nič drugega, kot samo organizacijsko vprašanje, žal pe smo v Trbovljah silno slabi organizatorji, kar zgovorno pripovedujejo še drugi primeri v naši dolini. Zelo pameten predlog smo dNMK te vsa* gtaljMisSjioe affia-&oejfcto me& miSStea Id pravi, da se op« sesasvrii nogometno društvo »Rudarja«, U bi lahko igralo v bodoči slovenski Egt »Rudar* bo moral v prihodnje tekmovati v tej ligi. kar pomeni za Manje in razvoj nogometa v Trbovljah dva koraka nazaj. Prijatelji nogometa la »Radarja« se vprašujejo, kaj je vodstvo tega športnega društva storilo glede odločitve plenuma hrvatske nogometne zveze in glede stališč« NZS o bodočem reč predlog naj bi r sezoni 1953-54 izpadel samo en slovenski klub kot na pr. v Hrvatski. Proti temu predlogu so pa najodločneje nastopili delegati mariborskega »Železničarja« to še drugi Zato je bil sklep, da izpadeta iz hrvatsko-slo venske lige dva slovenska kluba, sprejet tudi za prihodnje leto. In zakaj ta sklep? Menda pač zato, ker j« »pravilno«, da se »Rudar« to ljubljanski »Železničar« povrneta v slovensko ligo. V hryatsko-slpv^nsko. Ego bosta prišle prihodnjo sesono »Kladi-var« iz Celja to »Korotan« iz Kranja. Za primer, da se »Branik« iz Maribora ne plasira v II zvezno ligo, ostane še eno mesto prosto. Kot četrti predstavnik naj bi se določil na podlagi kvalifikacijskih tekem »Železničar« iz Ljubljane, »Rudar« iz Trbovelj, mariborski »Železničar« in »Izola« (ne pa, da to mesto ostane avtomatično »Železničarju«), Ta predlog bi bdi Be najbolj pošten in pravičen, in to stališče naj zastopa tudi uprava »Rudarja*. Da še izboljša situacija v nogometu »Rudarja«, smo nadalje mišljenja, da je pač nujno potrebna povezava vodstva »Rudarja« z nogometnimi igralci in tudi boljša povešava med igralci samimi Zanimiv je predlog nekega igralca iz I. moštva »Rudarja«, ki pravi, da bi bilo mnogo pametneje, če bi uprava tega športnega društva omogočila nogometnemu moštvu nekajkrat na leto ogled večjih nogometnih tekem v Zagrebu ali Ljubljani — to pa namesto zakuske ali priboljška, ki ga dobe igralci po končani tekmi. Drži pa tudi, da-M bil« povečava v nogometnem moštvu boljša, če Iri mu vodstvo »Rudarja« nudile več moralne patČpoia. Za izboljšanje nogometa v Trbovljah na splošno bi pa bilo nujno, da se vzpostavi koordinacijski odbor iz uprav nogometnih klubov »Rudarja«. »Dobrne« in »Svobode«, ki naj hi sodeloval v korist vseh treh trboveljskih nogometnih klubov Tj bi si potem skupno lahko privoščili dobrega trenerja Vsekakor bi pa tudj ne bilo napačno če bi uprava organizirala sestanite z navijači ih »klbid« Rudarja, kar bi nedvomno koristilo napredku v športiv Zaradi neuspeha nogometašev »Rudarja« ▼ tekmovanju se zvrača vsa krivda na vodstvo tega športnega društva. Je sicer nekaj resnice ▼ tej trditvi, toda drži pa stoodsotno in kakor Hrastniški rudarski veieran Herman Brun starejši, npoko-1 grebu v jami ponesrečenega ru- —.• ..4»:xu **,«*_. IV. U V»51 ~ ' «I«>«4. IVanon Vo«. 1«v4-~ 1QQQ jeni rudniški parnik, je bil v hrastniškem rudnika zaposlen 45 let; kot kopač je delal 33 let, kot jamski paznik pa 12 let. Rojen je bil let« 1872 v Hrastniku fin je sedaj star 81 let Leta 1879 so v Hrastniku odprli prvo osnovno šolo. ki pa so ;o leta 1922 podrli zaradi plazu. 1879 leta je mali Herman začel hoditi v novo šolo. Učili so ga nadučitelj Valentinič ter učitelji Logar. Zupanek in Gustav Vodušek (poznejši šolski direktor in nadzornik ter dolgoletni župan V Trbovljah). Po končani šoli je leta 1888 šel Herman Brun starejši v steklarno »odnašat« steklo. Istočasno se je pa začel učiti tudi pri hrastniški rudarski godbi trobento. Učil ga Je kapelnik Melhior Jenko. Takrat se je priglasilo za pouk v godbi 14 mladih fantov, a Izučili so se na svoje instrumente le štirje — Herman Brun. Miha Babič. Miha Vidmar in Prane Slak — vsi rudarji. Tovariš Brun ae Se dobro spominja, da j« prvič nastopil kot 15-letni godbenik rudarske godbe na po- pribito: Drez volje do zmage in brez borbenosti, discipline in rednih treningov ni pričakovati uspehov in Jih ne more hiti. Za zgled naj si igralci »Rudarja« vzamejo moštvo »VeSeža«. darja Franca Kepa leta 1888. Pri rudarski godbi je Vztrajal polnih 34 let, ko se je moral odpovedati temu veselju leta 1920 z nastopom jamske pazniške službe. Poročen je bil z Brno Babič iz znane radarske družine Babič. Zakonca sta imela dvanajst otrok, od katerih jih živi še pet. Vsi so podedovali po očeta talent za godbo; sin Jože je kapelnik vojaške godbe v Ljubljani, Bruno je pa docent Glasbene akademije v Beogradu to najboljši jugoslovanski klarinetist. Oče Brun živi sedaj pri sinu Hermanu, upokojenemu višjemu Jamomercu. — Letošnjo spomlad mu je pa prizadejala usoda hud udarec; v jami se mu Je ponesrečil najmlajši sin Franc. — Oče Brun je vzgajal svoje otroke v ljubezni do domovine. Zato so se tega njegovi otroci zavedali v času naše NOV. Vsi štirje v Hrastniku živeči sinovi so bili v partizanih. Sin Jože je odpeljal kot kapelnik hrastniške rudarske godbe za časa okupacije kar vso godbo z instrumenti v partizane. — Želimo letos, ko obhaja hrast n iška rudarska godba svojo JOO-letnico, najstarejšemu godbeniku Hermanu Brunu še mnogo zdravih in zadovoljnih let! L. H. Trboveljski šahisti na medmestnem turnirju za prvenstvo LRS V okviru Ljubljanskega festivala so v soboto, 4. t. m. odigrali v Ljubljani moštveni šahovski brzofcumir slovenskih mest Udeležili so se ga tudi trboveljski šahisti. Za tekmovanje se je priglasilo 16 moštev. V močni konkurenci so Trbovlje zasedle 10. mesto. Pa tudi to je uspeh. Graje vredno je, da trije določeni igralci niso prišli. Trbovlje Je spremljala precejšnja smola. Žreb je določil naše šahiste, da so igrali v najmočnejši skupini, kjer je nastopila tudi Ljubljana. Prvenstvo LRS je v tem brzotumirju odnesla Ljubljana. Sledijo ji: Kranj, Celje, Maribor, Postojna, Domžale, Sobota itd. Presenečenje tega prvenstva jo dobra uvrstitev Kranja in slab plasman Maribora. Trboveljčani bo dosegli sledeče uspehe: Rajevec 4,5 točke, Frece 4 točke, Jazbec st in Jazbec ml. po 3 točke, Bertoncelj in Jordan po 2,5 točke, Hojnik in Opresnik pa po W točke. Omenimo še, da je bil vrstni red III. skupine naslednji: Jesenice 17 točk, Trbovlje 12,5 točke, Tržič 10,5 točke, Ptuj pa 8 točk. H. J. Razpored fluorografiranla za mestno občino Trbovlje Datum Delovni čas Naselje Skupaj 20. jufil« I. ekipe Rtoaldo ▼ bobnu od 9. do 11. Hrastnik od 16. do 18. tekmovanju v brveteke-stoven-Ott Ugt »Ničesar«, pravijo v Trbovljah, »saj je vseeno!« V ničemer ne uspemo, saj v Ljubljani ker po svoje naredijo!« (mišljena je afera Klančišarja, tekma »Železničar - Rudar« la še več podobnih zadev). Kakor nam je poznano, je skupščina NZS kklenila, da iz hrvatsko-slovenske Hge izpadeta na zadnjih dveh mestih lestvice stoječa slovenska nogometna kluba — nova člana to lige pa naj postaneta prvak vzhodne.to prvak zahodne slovenske Hge. Tukaj omenimo mimogrede, ka* ko je bilo, ko >o to vprašanje obravnavali na akupščini V Ljubljani; stavljen ja bil nam- SL Janj« S. Jalija »t jhBJa II ekipa Restavracija Elektrarne Trbovlje I. ekipa Gobersko pri Malgaj SOL ekipe Trbovlje n v osnovni fioH Trbovlje II v osnovni šali od 7. do 12. od 14. do 16 od 8 do 11 od 14. do 16 Od 7 do M in od 16. do 18 od 7. do 12 in od 16. do 19 Trbovlje n od 7. do 12 V osnovni šoli to od 18. do 18 25. Trbovlje n samo v oanovm kM od 7 do 27. JuBJa Trbovlje II od 7 do ▼ osnovni šoR od to 16 do 28 Jnttfa Trbovlje n od 7 do T osnovni šoli od in 16. do 29. julija Trbovlje I od 7 do ▼ osn. šoli Vode od to 16 do 30. julija Trbovlje od 7 do v osn. šoli Vode od to 16 do Hrastnik Katarina Marko Dobovce Za vrš j e Sk. Riža Zupa Ključevca Zasavska cesta Ob železnici Gaberške Vrhe Knezdol Planinska vas Trg F Fakta« Planina Ojstro Gimnazija Obrtniška cesta Okrajni trg Kešetova Loke Klek Pod gozdom Neža Vreskova Majcenova c, Keršičev hrib Dom to vrt Golovec C.T Čečeve Kolonija 1 maja Del kolonije 1. maja ta Savinjska cesta Trg svobode Čebine Prapreče Globušak Pod ostrim vrhom Ulica 1 junija Rudarska cest« 468 Datum 31. julija 1. avgusta 3. avgusta 4. avgusta 8. avgusta & avgusta Baza Trbovlje v osn. šoli Vode Delovni čas Naselje Skopaj od 7. do 12. Partizanska cesta to Šuštarjeva kolonija od 16. do 18. samo Trbovlje v osn. šoli Vode od 7. do 12. Trbovlje v osn. šoli Vode Trbovlje v osn. šoli Vode Trbovlje v osn. šoli Vode Trbovlje V osn. šoli Vode Od 7. do 12. in od 16. do 18. od 7. do 12. to od 16. do 18. od 7. do 12. in Od 16 do 18. Trg revolucije Retje Keršičeva Ribnik Hohkrautova Opekama Žabjek 633 661 6&T cd 7. do 12. Vodertsk*. te od 16. do 18. 7. avgusta Sušnik 8. avgusta 10. avgusta Sušnik Trbovlje v osn. šoli Vode od 7. do 12. in od 16 do 18. samo od 7. do 12. od 7. do 12. in od 14. do 16. Bevško Kolodvorska c. Ribičeva kolonija Dobrna Novi <1°™ 752 581 580 RAZPORED FLUOROGRAFIK ANJA ZA ZAMUDNIKE CELOTNEGA OKRAJA Zagorje 11. avgusta Dolenja vas od 8. do 12. 35« Zagorje in od 15. do 17. 750 630 12. avgusta Osnovna šola od 8. do 12. v Radečah in od 15. do 17. 724 13. avgusta Rudniški gasilski od 8. do 12. dom v Hrastniku in od 15. do 17. 14. avgusta Trbovlje Od 8. do 12. v osn. Šoli Vode to T24 od 15. do 17. Trojane Mlinše Senožeti Polšnik Radeče Loka pri Zid. m. Podkum Dole pri Litiji Hrastnik Dol pri Hrastniku Zamudniki občin: Trbovlje Cttafai tet ptoencit Na povratku proti domu so večinoma molčali. Le tu In tam Je bilo slišati klice gonjačev mul. Med potjo je Niko nekje omenil Silvini, da mora opravičiti svojega brata njej, ker je tako nepričakovano zapustil svojo dosedanjo družbo, Fia-metta da pa je prismuknjena. Silvina mu je odmahnila z roko: »Pustite to!« Toda klujb temu se je močno čudila Jdno-vetnu koraku Saj Jo Je vendar on povabil na ta izlet. Dobesedno rotil jo je, naj gre vendar z njim na Etno — sedaj pa se Je naenkrat brez kakršne koli besede umaknil fe svoje družbe in od S el po drugi poti. Niko je imel mračen obraz. Silvina ga je vedno znova opazovala. Ali se jezi nad svojim bratom? Ali se Je r.godilo kaj drugega? Počasi je postala spet utrujena. Pot pred njima se je vlekla in vlekla. Ni je bilo konca. Vedno nove reke strnjene bive okrog in okrog, črne ln Puste. Končno so prispelj v Časa Cantoniera. Niko je plačal gonjače mul in Lorenza. Potem je *cl s Silvino na kosilo, kjer pa s,a malo govorila. Naposled je Prispel avto, ki ga ]e Niko naroči v Kataniji, akoravno jo rekla Silvina, da bi se prav tako lahko peljali v Nikoloso z omnibusom. Oba sta vstopila v avto Sredi poti proti Nikolosft jo pa Niko naročil šoferju, naj ustavi »Moram iti malo peš,« je dejal z ledenim glasom. »To stresanje na muli in sedaj v avtomobilu mi že preseda.« Silvina je brez efootavljanja skočila z Nikom iz vozila. »Da, res je, šla bova raje kos poti peš.« Trudila se Je, da lri izglodala ravnodušna te brezbrižna, da ae ne bi izdala, kako začudena je nad njegovo slabo voljo. Niko Je naročil šoferju, naj gre z avtomobilom kos poh naprej in da na| Ju v bližni vasi počaka. Nato sta se 6 Silvino umaknila s ceste. Hodila sta mimo leskovih grmov te mladih hrastov, na katerih Je Ustje že rumenelo. Nemški gozd Kmalu ga je zmanjkalo Začele so se množiti pinije. Sla sta dalje in | dalje to molčala. Cez nekaj časa sta prispela do lahko nagnjenega pobočja z nasadi oljk. Niko se je vsedel v travo. Kamor koli si pogledal, I povsod nasadi oljk. vinogradi, I gaji oranž te citron, skrbno namočena žitna in koruzna polja. vmes ps temnosive al| pisane i hiše »Ste Še vedno jezni da Je Jorn da je tako naglo odšel proti Linguaglossi?« je vprašal Niko te dvignil očj prati Silvini, ki se je naslonila na neko drevo. »Jaz?« je vprašala Silvina z začudenim nasmeškom. »Saj vendar svobodno Odloča sam, d* hodi, koder hoče.« »Tako? No, mislil sem samo tako.« »Kaj še! Zdi se mi da »te vi postali slabe volje, ne jaz.« »Ali se mi to opazi?« »Precej. 2e cele ure ae vadite v molčanju Poleg vsega p* i« delate obraz, kakor bi...« N«-smelala se je »Kakšen tteraz pa delam?« »Kakor da bi se vara priprtilo kdo ve kaj Zgodilo se pa te prav nič drugega, kot da naju Je vaš brat pustil, da »e vrneva nema domov.« Niko Je izpuKI šop trave to ga vrgel proč. »Ali nočeta sesti tudi vi?« Vsedla se je k njemu. Popoldansko sonce Je pripekalo sito; vito Ustje oljk je pa šelestelo V komaj slišnem vetru, »Kako dolgo ostanete še ▼ Kataniji?« je vprašal Niko čez nekaj časa. »Mislim, da ne več dolgo.« »In potem odpotujeta v Syra-kus. kaj ne? Ali greste morda kam drugam?« »Mislim, da se bov «pet vrnila v Nemčijo.« »S kom se boste vrnili, če smem vprašati?« »Saj res, vi niti ne poznate mojega spremljevalca!« »Ne, ni bilo priložnosti, da bi Ae spoznala.« »Moj sorodnik je. Po vseh iz-gledth bova odpotovala še ta teden. Skoraj prepričana sem, da...« . »Toda vi vendar še niste vsega...« »Videla sem že zadosti. Ni nujno, da Je človek povsod, kjer so bili tudi drugi. Včasih zadostuje, da vidiš kak majhen košček zemlje, pa veš več, kot Če bi prepotoval celo deželo. Da, vesela sem. da bom kmalu ^pet doma.« »I* zakaj?« »Tega bi vam niti ne mogla povedati natanko« »Postali sto kar naenkrat tako otožni. Ste melanholični?« »Ne bi reflda.« »Nekoliko pa vendar. Zakaj?« »Morda Je kriva temu gora. Njena senca. Nikola ne bom pozabila na pogled v žrelo ognjenika. Globina, ob kateri te postane groza Ogenj in dim. Kdor pade v to žrelo, je izgubljen, kaj ne?« »Seveda je izgubljen. NI mn pomoči. Pa čemu mislite ravno na to? Gora ima vendar tudi svoje dobre strani« Z obrazom, ki je bil čudno napet, j(t> Je opozoril na vrtove oljk to na koruzo« polja. »Rodovitnosti« »Da, življenje te smrt sta vedno tako blizu skupaj.« Nato sta spet oba dolgo molčala. Silvina je strmela v srebrno migotanje oljk, ki je imelo videz meglic* med njo in tem-noptavim nebom. Zamišljeno je opazovala upognjena in počena debla dreves, ki so srkala sončno svetlobo. Njene oči so potovale tja v daljavo, čez to rodovitno deželo, ki je sanjala svoje sanje v silni vročini vsa tiha in mirna. Toplota Jo je prevzela, postala je trudna in zaspana. Pomaknila se je malo nazaj in ležala tamkaj zleknjena, z rokami pod tilnikom. Gledala Je sinje nebo. Vsi njeni mračni naklepi, sovraštvo in maščevanje, so »kopneli. Žalost je minila. Prevzelo jo je neko tiho, nedoločno in trudno hrepenenje. Se sama ni vedela, po čem Je koprnela. Njena ušesa so poslušala nežno, plašno čivkanje neke ptice in monotono čirikanje ci-kad. Zaprla Je oči. Niko Je sedel tamkaj s svojimi okovanimi čevlji. Noge je imel privite k sebi, roke pa sklenjene okrog kolen. Opom-val je njeno postavo. Počasi mu Je drsel pogled po njenem telesu, dokler se ni ustavil na obrazu s povešenimi vekami. Njen obraz je bil bledorjav. Pod lokom zgornje ustnice so se svet Vikali njeni zobje plaVkastobelo. Močne obrvi nad očmi, dolge | trepalnice. Cim dalje je strmel I to gledal ta tihi obraz, tembolj se ga je spominjal. Naenkrat ni bil več rjav, marveč bel kot kreda. Usta so se neznatno za-potegnile, zaprte veke so pa naenkrat otrple. Obraz umrle ženske! Kakor hi ga nekdo sunil, se je nagnil čez to ležečo žensko postavo. »Silvina!« je bruhnilo iz njega. Bil je razburjen, nemiren. Silvina se je zravnala vsa zmedena in prestrašena, kakor bi se zbudila iz sanj. V njenih očeh je bil strah. »Oprostite!« jo je prosil z nebogljenim smehljajem in si poravnaval lase. »Kaj ... kako ste rekli?« »Oh. nič .. Neumnost! Spomnil sem se svoje preteklosti... « Silvina je naglo vstala ln se opotekla. Nasloniti se je morala na oljko. »Prestrašili ste me! Hotela sem malo zadremati.« Tudi on je vstal in stopil tik pred njo. »Ne govorite! Ne smete govoriti!« jo j« rotil Hotela se mu , je umakniti. »Pa kaj... kaj je z vami?« »Ne smete govoriti dalje!« Je nestrpno ponovil še enkrat. Podzavestno je napravila kretnjo, kakor hi se hotela braniti, nato pa Je dvignila roke na prsi. Izgubil je oblast nad seboj. Z levico je prijel njene, kakor k prošnji dvignjene roke, z desnico pa Jo Je prižel k sebi. Poljubil Jo je (Dalje prihodnjič) lo ni pravo nrioiio imm\ Tred kratkim je bil v Trbovljah republ iki mladinski turnir v košarki. Ker je sodelovalo deset udeležencev, je prireditelj KK »Rudar« sklenil, da bo turnir na dveh igriščih, in sicer na igrišču prj gimnaziji in na novem igrišču KK »Rudarja«. Spričo okoliščine, da stojala za zadnje igrišče še niso bila zagotovljena, je prireditelj prosiš klub »Proletarca« za Stojala. Zagorski košarkarji so tej prošnji ustregli. Domenili so se. da bo ob priliki, ko bodo Trboveljčani prišli po koše, odigrali pri-■' j?' ■o mlatiter-sv sMl k- . .. Fea ',«• pri-Sg? uan. t r< ?e ’! i..2isdi*rj