raak daa „jelJ h» prtialkot.
unr* a^y ***** Ba*p
rZ» Hobiiik
v
TA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Uredniški te uprtmlâkl
prostori i SUT S. Lewndale Am
Offloa of Publie* waai •667 Booth UwndoU Ave Potopimo, Rockwell 4904.
V MIKARAGWO!
i	m
Britski diplomat pravi, da je v Nikaragro 200 angleških trgovcev brez zaščite. Konster-nacija v VVashingtonu. Borah pravi: "Še Mussolini mora poslati čete!"
Managua, Nikaragva, 24. ft bruarja. — Tukajšnji britski predstavnik Harold Patteson je
včeraj obvestil vladi Nikaragve in Združenih držav, da Anglija namerava poslati bojno ladjo v Nikaragviške vode. Pravi, da je v Nikaragvi 200 belokpžnih Bri-tov, trgovcev in plantažnikov, ki nimajo potrebne zaščite.y civilni vojni.
Washingtoh, 24. febr. — V
administrativnih in kongresnih krogih je zavladala konsternaci-ja vsled pravcatega ultimatuma Anglije, da pošlje bojno ladjo v vode Nikaragve. Senator Len-root iz Wisconsina je dejal, da taka akcija bo direktni konflikt z Monroevo doktrino. Senator Borah je pa rekel sarkastično, da mQrda je. v Nikaragvi tudi par Italijanov in Mussolini je zdaj na vrsti, da opusti svojo stražo Sredozemskega morja in pošlje floto v Karibejsko morje.
Državni tajnik Kellogg je o-menil le toliko, da ameriški pomorščaki v Nikaragvi imajo nalogo ščititi tudi intereše inozem-cev.
Zaslišanje mehiške krize pred senatnim mm
Priča je izpovedala, da se mehiško ljudstvo bojuje za svojo socialno pravico.
(j)hicago, III., petek, 25. februarja (Feb. 25), 1»27.
Accept—— for izlliag «t zpoeUl rata of poetzge provkUd farji soctloe »M, Act af Pet, š. 1117, aatkartaed oa Ju^ lš. 1IIŠ.
aekssrtetloe fšjT
TtifU
STEV.—NUMBER 47
Anglija zagrozila so-vjetom s prelomom
Angleška torijska vlada je poslala pretilno noto v Moskvo, v kateri dolži sovjete sistematičnega kršenja McDo-naldove pogodbe. Pravi, da boljševiška propaganda izpodkopava britske interese na Kitajskem. Ali je to signal za ofenzivo?
I02NJI « LONDON NE PLAŠIJO I0SKVE
Sovjetski voditelji upajo, da Anglija obdrži diplomatske stike z Kusljo.
Katera unija zmaga: kom panijska ali delavska?
Washington, D. C__Pred senatnim pododsekom ao bile zaslišane priče glede Frazierjeve resolucije, ki pravi, da se predsednik ne sme vojskovati z Mehiko ob času, ko se vrši kongresno zasedanje, pa če ima pretvezo ali jo nima za vojskovanje. Priče so izpovedale ugodno za resolucijo, razprava sama je pa postala Prav živa, tako da je Willis dejal, da je resolucija žaljenje predsednika. Frazier je na to odgovoril, da on hoče z resolucijo ščititi pravo ameriškega ljudstva, da odloči, kdaj pojde v vojno.
Rev. Hubert C.'Herring, taj-n'k komisije kongregacijonalne <*rkve za socialne atilip, ki je nedavno od tega spremil deputaci-io šestdeset ameriških duhovnov 1 dobrimi nameni in zastopnikov cerkvenega časopisja v glavno "¡««to Mehike, je izjavil, da mehiško l judstvo rešuje avoje lastne Probleme. Dejal je, da Kel-toggova politika slabe volje o-najboljšo administracijo, ki Jo je kdaj imela Mehika — sečnjo Callesovo administrácijo.
Pričal jp, da je našel mehiško UuHstvrt v boju za «ocilano pra-["o, ki je nastal iz 400 let starih krivic potlačevanja. Po njego-v*m mnenju je treba, da Zdru-iene driave ravnajo previdno in »impatično, ker ne morejo obdati mirovni atiki med obema Prodoma, dokler ne pridemo napeti Mehičanom na pol gota. [ Gdčnr Cornelia N. Woods, za Jjopnlca organizacije Society of Kl>n(Ja in članica cerkvene mi-R'Je. ki je odšla v Mehiko, je iz-<la je vea mehiški narod "^«/¿en, ker se boji Združenih dr^v /ara(|| Kelloggove agre-"ivne politike. Pronašla je. da ^ pešal v Mehiki pripravljeni raniti svoje pravice kot člove-bitja, da prebijejo skorjo družbe, ki jih je driala v
.....«tvu, m izvršiti zaae osve-
k^Kfte delo. * • '. ' r . (Dalja aa S.
London, 24. febr. — Angleška vlada je snoči poslala ostro noto v Moskvo, v kateri grozi 89-vjetsfoi vladi s prelomom diplomatskih odnošajev. Grožnja sloni na dolgi vrsti obdolžitev, da sovjetska vlada krši točke trgovske pogodbe, ki jo je sklenila prejšnja MacDonaldova vlada leta 1923 in na podlagi katere je Velika Britanija priznala ter z njimi upostavila diplomatske vezi.
Nota je bila odobrena včeraj na izredni seji kabineta in zunanji minister Chamberlain je dobil nalogo, da odpošlje noto takoj v Moskvo.
"Vlada njegovega veličanstva smatra potrebno, da posvari linijo sovjetskih in socialističnih republik z naj resnejšo besedo, da je gotova meja, onkraj katere je nevarnost, če se javno mnenje dežele žene preko te meje. Nadaljevanje činov sovjetske Unije, ki so tu naveden;, mora voditi prej ali slej do neizogibnega pretrgan j a trgovske pogodbe, ki je bila tako flagrantno kršena, in cel^ do prelomitve 0-bičajnih diplomatskih stikov," pričenja nota.
Chamberlain nato našteva "flagrantske kršitve" pogodbe. Citira iz mnogih govorov raznih odličnih sovjetskih komisarjev, med katerimi je tudi Cičerin, mitjih za/fev, ki iOJOk. raznih prilikah napadli Veliko Britanijo in jo obdolžili raznih nečastnih činov na podlagi dozdevnih komplotov britske vlada napram sovjetski Uniji, ki v resnici "nikjer-ne obstoje." Navaja mnoge slučaje komunistične propagande v Angliji, Indiji in v drugih britskih kolonijah, o katerih je sovjetska vlada nedvomno "dobro informirana," toda nikjer se ni ganila, da .bi
jih preprečila ali vsaj obsodila. Omenja neki govor Buharina, ki ie "nesramno napadel" britsko vlado in sovjetska vlada je direktno odobrila dotične besede.
Potem se dotakne Chamberlain kritične točke, ki je nedvomno inspirirala noto — Kitajske. Pravi, da ruska boljševiška propaganda sistematično izpodkopava interese Velike Britanije na Kitajskem, in sovjetska vlada se zaman skuša izgovarjati, da ni instigirala in podprla te propagande. Tu Chamberlain citira besede ruskega poslanika Karahana v Pekingu, ki jih je izrekel 10. oktobra 1926 v Vladivostoku v prid komunistični agitaciji in proti interesom Velike Britanije.
Na koncu pravi Chamberlain, da Velika Britanija "se ne briga za notranje zadeve Rusije, niti je ne zanima, kakšno formo vlade hoče imeti rusko ljud stvo, zahteva pa, da se aovjeti ne vtikajo v britske zadeve in prenehajo s sovražno akcijo in propagando proti britskim podanikom."	•
Buržoazni politični krogi Londonu tolmačijo noto, da to je "zadnje svarilo" za Rusijo in prva kršitev, ki pride, bo znači la prelom diplomatskih stikov.
Angleški komunistični krogi so pa ipnenja. da britski kapitalist ia.imperijal isti so še eele mesece na delu, da poženejo Ligo narodov, aH vsaj evropski del Lige, v ofenzivno vojno proti sovjetski Uniji. V sedanji de-speratni situaciji, ko so britski imperijalisti na robu izgube svojih koncesij na Kitajskem in ko slutijo prihajajočo revolucijo v Indiji, so zmožni vsake blaznosti.
Odgovor Moskve se napeto pričakuje.

Fletober hvali vladno obratovanje ladij
Zgraditi ae morajo nove ladje in ustanoviti nove parobrodne črte, pa bo uspeh še večji.
Želoznltarji z zapada zahtevajo poviiok
75,000 delavcev zahteva sedem in pol odetotka poviška kot ao dobili železničarji na vzhodu in jugu.
na zapadu dežele, je v sredo po svojih zastopnikih predložilo vladnemu posredovalnemu odboru zahtevo za sedem in |K>I odstotka poviška mezde. Ravno toliko je odbor nedavno prisodil sprevodnikom na železnicah, ki obratujejo na vzhodu in jugu.
NIKARAGVA JE ZA8EDENA NA COOLIDGEVO OD-REDBO.
Washington, D. C. — Senator ( (:hicag0. _ 75,000 sprevodni-Fletcher je izjavil v senatu, da Jn njjhovlh pomočnikov, u-se je izkazalo, da je bilo obrato-1 p^nih na 54 železniških črtah vanje trgovskega brodovja pod vodstvom plovbenega odbora u-speAno in da je pripomoglo k prosperiteti narod«. To je Flet-cher povedal, ko je naglašal potrebo, da vlada trajno obratuje trgovsko brodovje in zgradi nove ladje.
Pripravljen je bil dokazati uspeh pamikov panamske železnice in brodovja, ki ga obratuje Kanadska narodna železnica. Naglasi! je, da bi bila velika neumnost, «ko bi se'brodovje pro-dalo poceni. Po njegovem mnenju je treba zgraditi nove ladje in ustanoviti nove parobrodne črte za razširjenje ameriške pro-speritete. Izguba leta 1926 je bila petdesetkrat nižja kdt je bil dobiček, ki ga je imela ameriška trgovina. Veliko produktov m blaga bi se ne izvozilo in prepe-"(TJalo na trg; * vlada ne lastovala rezervnega brodovja, ki ga je lahko poatavila * službo za prevažanje blaga in produktov na tujezemske trge. Flet-cher je priporočal, da se kongres izreče za stalne smernice glede trgovskega trodovja Združenih držav. Vlada naj obratuje ne samo tovornih pamUiov ampak naj ladje opremi s hlad nimi ahrambami za P^ažanjo blaga in produktov, ki se rad» pokvarijo, pa potniške parnih' naj postavi v službo. ,
Moskva, 24. {ebr. — Maksim Litvinov, prvi pomožni komisar zunanjih zadfev, ki nadomestu-je Cičerina, kateri je v inozemstvu, je včeraj poročal na seji centralnega iavfševalnega odbora sovjetov o kampanji angleških kapitaliatov za prelom stikov Anglije, s sovjetsko Unijo. Dejal je, da ratlogi, ki jih navajajo angleški torij i za prelom, ne obstoje nikjer in on upa, da angleška vlada tae bo poslušala zagrizencev.
Govorfll so Šf trije drugi u-fadniki o stvari in debate ni bilo. Velika bivša prestolna dvorana ruskih ca rjav, v kateri zboruje centralni kvrševalni odbor, ki je neke vrste sovjetski parla ment, je bila polna poslušalcev. Navzoč je bil tudi glavni tajnik stranke Stalin, o katerem poročajo v inozemstvu, da je bolan. Stalin je pri najboljšem zdravju.
"Prejšnja leta so nas dolžili za vsako zunanjo krizo, ki se je pojavila ? katerikoli deželi," je re< kel Litvinov. ^Zadnje čase ao nas obdolžili vstaje v Nikaragvi in nemirov v Chileju, dasi ni niti enega sovjetskega državljana v omenjenima deželama. Mi ne ta jimo, da toplo simpafiziramo 1 kitajskim ljudstvom, toda kitaj ska revolucija nI naša stvar, temveč je svoj lastni zgodovinski prooe& ki ustvarja novo silo, iz katere so se angleški listi norčevali le pred enim letom."
Mihajl Larin je dejal v avo-jem govoru, d« so ruski delavc in kmotje leta 1919, ko ao bile ruske induatrije uničene, pre magali zavezniško intervencijo zato se ne puate danes intimidi-rati.
"Angleži nas doiže, da mi vodimo kitajsko revolucijo, ker ja neki Jakob Borodin sprejel službo svetovalca pri kitajski ljudski vladi," je rekel Larin. "To š# ni noben dokaz. Posamezni sovjetski državljani to šli kot pro-stovoljci na Kitajsko kakor ao šli angleški prostovoljci k Bu-rom za časa vojne v Južni Afriki. Anglija protestira, ker smo finančno pomagali stavkujočim rudarjem. Angleži so pa poši ljall denar patrijarhu Tihonu v Unijo. Velika Britanija se vsekakor zaveda, da prelom z nam pomeni prelom z eno šestino sveta in jemlje v poštev Turčijo
III
Moskva, 24. febr. — Rurfka rdeča armada je včeraj z vel klmi slavnostmi praznovala d« vetletnico svojega obstanke Moskva je bila vsa v rdečih za stavah. Bile so velike vojaške p«r«d<«. Vojaki so med korakanjem prepevali, da Je odmevalo ieieč po mestu Na Rdečem tr
To je vprašanje, sa katerega se ne zanimajo samo poetrsMekl spalnih voeov, ampak tudi val drugI železničarji.
New York, N. Y. — Poetre-ščeki spalnih voz so organizirali svojo unijo. Mogočna kompani-a se bojuje proti uniji z vsemi sredstvi in skuša prodreti a svo-0 kompanijsko unijo.
Kdo zmaga: kompanijska ali prava delavska unijs? To vpra-ianje je zdaj važno, ko je pred zveznim pogajalnim odborom zahteva za priznanje za pravo unijo poatreščekov spalnih vos. Za to vprašanje ae zanima organizirano delavstvo. A. Philip Randolph, organizator unije poatreščekov spalnih voz, izjavlja, da je unija pripravljena if ta
zahteva v zadevi Bratovščine poatreščekov apalnih voz proti Pullman kompaniji. Pogajalec E. P. Morrow ima to zadevo v rokah.
Randolph dalje naglaša, da je uniji znano, da mogočni privatni intereai in ne aamo Pullman kompanlja pazijo na to, kaj u-krene v tej zadevi zvezni poga-Jalni odbor. Vprašanje je važno, kajti tu se gre. ako se lahko kompanij*ka unija pretvori na legalen način v pravo delavsko unijo.
Bratovščina poatreščekov Šteje od 12,000 poatreščekov veČino svojim članom. To pomeni, da se je veČina odločila za pravo delavsko unijo in da ne mara kompanijeke. Odborniki ao prepričani, da bo zmaga na atranl
boj in da bo dala pogajalnêmu ' unijs, ako ae bo vodila pravična odboru vae informacije, ki jih prelakavk__■
Nova bratska podporna organizaoija proti svil
■ BM|,gu, Leninovem grobu, so go-Vzrok za zaeedanje Nikaragve wrniki poudarili, da 650,000 je bil povedan zelo lakonično. 1 mot „talne rdWe armade je le
--za obrambo sovjetakih republik,
tVaahlngton, D. C. — Admiral ne pa v kake aKroaivne namene.
Lattmer je zasedel nikaragva-	---.
Ako železnico in glavna mesta s precejšnjo silo pomorščakov. Prejel je ukaz iz Washlngtona. Tako Je naznanil dne 21. t. m. državni department. Diaz, ameriška marijoneta, je prosil za
oboro>,,»o 4ntervancijo. -1
Ko je bilo zastavljeno vpra
Peticija za poelovnlco je bila vložena. — Clarencs I)arrpw, znameniti kriminalni odvetnik, ae strinja a cilji organi-sablje.
Chlcago, III. — V tukajšnjem mestu se je uetanovila bratska podporna organizacija, ki ae bo bojevala za modificiranjs 18. imendmenta, da as dovoli neomejeno vživsnje lahkega vina in piva. Organizacija ae bo imenovala Centuriji (Onturions).
Inkorporirali so jo 6<fvatnflc Bernard J. Juron, odvetnik John G. E. Puerkel in O. T. Fraah, TI trije že delajo za uatanovitev podružnic in od časa do čaaa na stavijo tudi organizatorje.
Po izjavi Jurona ae znameniti kriminalni odvetnik Clarence Darrow strinjs z Idejo in cilji organizacije. Juron dalje razla ga, da ime Centuriji prihaja iz armade centurijev, ki Jo je organiziral Julij Cezar ob ¿asu, ko je ariatokratična manjšina kontrolirala zadave rimskega imperija in Je vodlls njegovo uaodo. On prsvi, da kdor vstopi v to organizacijo, pomeni zanj, da se je pridružil večini, ki hoče zlomiti gos pod * t vo manjšina v tej dežel]. "	' ' «aa
Osemnajsti amendmsnt Je po mnenju ustanoviteljev te organizacije v tej deželi dietum manjšine, ki odloča o osebni svobodi državljanov te delele.
Organizacija Centurijev je tajna. Obrednik je izdelan na podlagi šeg In navad, ki ao bile veljavne ob času, ko so akušall (>sar in centuriji zlomiti moč aristokratičnih patricljev, manj* šine, ki Je ukazovala v starem Rimu.	t
&IDJE ZAHTEVAJO ZABITO ZA ItUMUNHKE ZlDK
So eno ioltznliko oporno vpraianjo
Strojvodje In kurjaJI as prtto žujejo, da je odločena pot predolga In prem učna.
Boston, Masa. — Zopet poj do smislu Wataon-Parkerjevega sakona železniška «porna zadeva pred razsodišče. Kurjači In atro jevodje Boston k Maine Železni ce ee pritožujejo, da Je pot do Troyja, N. Y„ predolga. Oni za h te vajo,, da »s aa pol pota, t. J v Deerfieldu, Masa« vrnsjo nazaj.
Pot je dolgs 190 milj in kur Jsči In strojevodje izjavljajo, da preveč izčrpa njih moči. Na tej progi Je 82 poataj in ni za varovana s plotom. Paziti morajo na tri ato signalov, ki ka žejo, kako m gibljejo vlaki. V voljavi Je štiri in trideset odredb, ki govore In določajo, kako je treba voziti po tej progi. Vrh tega pa vozi še veliko izrednih vlakov.
Organizacija strojevodij in kurjačev je dala članom vpraša nje atavke na splošno glaaova nje. Clairi so ae izrekli za atav ko. G. Wallace, zvezni pogaja lec, nI rilogeJ Izravnati spornega vprašanja in tako ao bili izvoljeni trije razsodniki: 8. H. Huff, podpredsednik Bratovščl ne železniških strojevodij za še Ieznlčarje in D. 8. Brlgham, pomožni rŠVnatelJ, bo pa zastopa kompanijo. Oba razoodnlka pa Izvolita tretjega razaodnlka.
Neva veteie v šlfceelji
Take pravijo v llelgradu.
V Itumunljl «Im proge*Jaki Židov kaznovani. — Tudi propaganda za gojenje eovraštva proti Židom je svobodna
POItTORlfiKI HTAVKAKJI HO 8E OBRNILI NA DELA V KKEGA TAJNIKA. ,
cangtsoun po sul cariste v sangaj
Vkingokl diktator bi rad rešil mesto s ruskimi belogardisti. Kantonake čete eo še 50 milj od dangaja. Nadaljna obglav-I Janja.
SangaJ, 24. febr. — Generalna atavka je bila danea zvečer končana. Delavci pojdejo jutri na delo. Centralna delavska u-nija je sklenila premirje s lokalnim kitajskim režimom.
dan gaj, 24. febr. — Pekingakl diktator Čangtsolin as je apuatll v obupno tekmo, da prej okupira Sangaj preden pridejo revoluol-onarns kan tonske čete s juga, 'oalal js 4000 moš ruake infaa» toriju In artllerljs ter Šest oklop-nih vlakov ia NanVInga, ki včeraj doapell v Vualjah, 45 milj severno od Sangaja. Rusi, ki alu* i jo v mandžuraki armadi, ao bivši vojaki KoMaka in Bemeno-va, ostanki ruake bele garde, ki so pobegnili iz Sibirije na Kitaj-sko. Kakor javljajo, js poraš* ni maršal Hunčuangfani prepustil kontrolo Sankaja in province Kiangau aevernokltajakemu militarlstu.
Revoludjonarjl v Sangaju pa niso nič vznemirjeni gleda prihajajočih ruakih najetežev, Prihod glavns kantonaks armade» ki prodira od juga, as pričakuje vaako uro. Včeraj Js srmsda do-apela v Kašing, 50 milj julno od ftangaja.
Situacija v Sangaju js v «lavnem nelipremsnjena. Okrog 25-
000	tovarniških dslaveev aa Ja vftaraj vrnilo .na dalo, dočUn ja 78)000 delsvcev is na ItraJkti; med temi ao tudi poštni ualuš-bencl.
1	Sangajakl komlaar Llpaočen je dobil korajžo, ko js allšal, da prihajajo ruaki caristi na pomoč njegovi atrahovladi. Včeraj ja obnovil ekaekucljs delavcev In dijskov. Stavilo žrtev, katerim ao krvniki odrezali glave, je na-rastlo na okrog 60. Msd obglavljenimi Je tudi neki desstlstnl deček, ki je noail rsvolucijonar-na letake, Umorjen Je bil tudi delavakl voditelj Hohalang, ki aa je bil pravkar vrnil Is Jsponaks, kjer ae je udeležil dslavake konference, Krvniki so ga prijeli na pomolu, kjer je atopll na auho a parnika, in mu na mestu odrezali glavo. Japonski dalsvel ao na-alovlli ogorčen «protest ns Llpao-čena,
v
Slavka Izdelovalcev smol k traja ie šest meeerev. — Od predeednika < oolldga nleo atavkarji doldll odgovora.
RUDARJEVE DIVIDENDE.
Pottaville, Pa. — Trije rudarji so bili ubiti In četrti težko pobit v rovu Houth Penn Coal kom-panlje, ko se js 28. t. m. zrušila plast premoga na delavce.
Dva Američana Izvoljena v sa* v jata,
Moskva, 24. febr. — l)va ams-riška poljedelska strokovnjaka sta bila izvoljena v vaški sovlet v okolišu PJatigoraka na Kavkazu pri zadnjih aovjeteklh voli-
Washington. ». C. - IW.I«. „T" «»■HHfgM S. WWljl
Georg« aleña v
McDowell, kl sta upo-komuni sovjetskih re-
Belgrad. Jugoslavija, 24. febr.
IVročlla
glase, da ae v Albaniji pojavlja vprašanje, po kateri legalni teo-!0ova rsvolucija. Ahmed Zogu riji ee Je to zasedanje Izvršilo bej Je poslal več betaJJonov peš-in če Je bilo izvršeno zaradi ako- cev v aeverni del dežele.
modiranje Adolfo Diaza ali za	---
seKite ameriških žlvljen in last- Kapital!«! Ut%HRI aamomer. nine. je zastopnik državnega chlcago. — <i«orge French
valci smotk, ki stavkajo že šest
mesecev In so a^UralI n«	Vonstrukcijsklh kmetïj. Oba sU ----------------- -cinika Coolldga za Uravnavo ^ ^J^ y Äm<tr|4kjh ^
Waehington. D. C. - Ameri-1»tavfcs, nlao od predsednlks do.(^ ko)r|fjj|h |„ poučujeta aki židovakl kongrea zboruje v bili nolienegs o;¡s;;yora: Muí	ann-ri^ke fsrmarake
Washingtonu. Zldovakl Hongres ,so se obrnili na William Greene.. Uj|J(#_ Je apr«Jel resolucij«, v katerih prsdeednlka Panarnerlške delavJ ameriško vlado, da ske federaeije, da ae obrne v in-Rumunskem fereau stavkarjev na delavskega
apelira na I
r ^aUmnlk« saejeeel proU^qjgalifiJ^^ KI soj ^nikaj)a visa. t	m y f,r|pí|Vt^0V|l„ 0 tUtčinih ln KroJ t/ .....u
Policaj ubn policaja.
Chicago — Dva policaja sta v noči od *»rad« na četrtek
zodejatvih, ki imi bili izvršeni'tajnika Davlaa pravi Green, da nad njih verakimi brati v Rumu- se nanj obrača uradno, da po-
15«* \ il'» i	»i-»>■'_ »»» v»*' —
V svoji Vlogi na i°^^^jakregala na ulici na severni stm> ' A" nI m^sta, nakar ata potegnila
niji. Ti fanatiki, ki ao izvrševali ta grozodejstva, ao bili ojuna /eni aé dfešl kraljice Mariji Reaolucija kritizira rum un
«reduje v dolgotrajnem Indu* «trij«kem boju na Portoriku. Poaluži naj ae moči za pogajanje, ki mu jo daje postava, da
čincev, ki so uganjali hudodeb
departmenU odgovoril» da ae Je Porter, čikaškl kapitalist in po-
to .godilo za umu» ameriških litigar atar 45	nèd m vršili prop«-
življenj In laatoImJd » "v ne- UstreIII #	uunót, za gojenj, aovraštva pro-
varnosti, e1i kl pridejo v never- j. bil»«lo dni ««**»boba	• ^ ea milijon
noet**» Vaake nadaljna razlaga in melanholičen, in to ga J^ baje	^
je bila odklonjena. » pognalo v amrt.	^
s ; zT.t
ako vlado, ker n« kaznuje zlo se stavka na pošten In pravičen
nal in izravna. Potrebno je, da imenujšte zaetopnlke, ki bodo poaetili Portoriko, da pride do sporazuma, pravi Grenn v svojem uradnem apelu.
jL », %... ...
vaak avoj r«volver In ae dvobo« jevala. Posl«dica j« bila, da Ja saržent Rlchard Nash oblašal mrtev Frank Runowskl, njegov ubijalec, je v zaporu. Uboj Je bil Is vršen na N. Robey ceatl. Prepir Je naatal, ko Je Naeh zapvt drugemu pot s avtom,
naroČiti «ši
fe'itl 1. .X ,yá¡ -¿'fV,-,
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE^JEPNOTE ~ XASTNINA 8LOVENSKE NARODNE PODMENE .lEDNOfte
IZ
Cim oglsiov po dogovora. Rokopisi m ne vrsčnjo.
Neriénins: 7>*dinj«M drieve <i*v« Chicago) »5,00 no loto, f£60 f pol UU lo $1.2« u tri »«««ce; Chicago In Clooro fSAO no loto, $3.25 so pol late, Si M uk, tri moooco. in so inosemstvo fS.OO.	_
N oslov m vsa. ksr las stik s listest
"P R 0 S V E T A"
MI7 H Sou Lewndale Atens«. CMcimM,_
-THE ENLIGHTENMENT"
Orgss of tfco Bhrium Ncttonsl BemciitJ^cietp.
r-
Owned by tW Slovene Nmtionsl Benefit Society
Advertising rste§ on ogroomont.
SubecripÜon: United HUtos (escept Chtesgo) fy- CMc»fo SSAO. snd foreifl» connrt«s^*jyjresr._
" MEMBER of THE FEDERATED PRESS"
snd Csnsds $6.00 por
.......—-
I.IM
Detern V ok Up« ju s. pr.
(Jen. tl'lf27) polog vslegs imess ss nsslov® •Meni. de vsis Je s MP dnevom poteklo nsroénlnn. Ponovite Jo prevoèssno «ose vsa m neUvl Hot.	' '
PASTIRSKO PISMO AMERIŠKIH ŠKOFOV IN MEHIKA.
Ameriški škofje »o izdfcli pastirko pismo o verskem položaju v Mehiki. Tudi uredništvu Prosvete je bilo poslano tako pastirsko pismo. Kdo ga je poslal, uredništvo ne ve.
Kaj je namen tega pastirskega pisma? Braniti pozicijo rimske cerkve v Mehiki. Škofje imajo seveda pravico braniti pozicijo svoje cerkve. Te pravice, jim nihče ne odreka. Ali ravnotako imajo drugi ljudje pravico povedati, kaj mislijo o pastirskem pismu in o poziciji rimske cerkve v Mehiki.
Paatirako pismo samo nasebi pove na straneh 10 in 11, da je mehiška vlada v pravem glede stališča, ki ga je zavzela v splošnem napram verskemu vprašanju in rimski cerkvi. Na teh straneh argumentira pisatelj pastirskega pisma, da vse pravice izvirajo od boga. Vzemimo, da je U doktrina, ki jo razlaga pisatelj pastirskega pisma pravilna, kaj sledi logično po tej razlagi?
Bog je neskončno modro, neskončno usmiljeno, neskončno pravično, vsevedno in vsemogočno bitje po razlagi naukov rimske cerkve. Ako so nauki resnični in je doktrina na straneh 10 in 11 pastirskega pisma pravilna, te daj je bila vse božja volja, kar se je zgodilo v Mehiki. Bog je v svoji neskončni modrosti, neskončni usmiljenosti, ne skončni pravičnosti, vsevednosti in vsemogočnosti navdahnil Callesa, Obregona in druge Mehičane, da So osvobodili mehiške peone, katere je tudi rimska cerkev v dogovoru z bogatimi zemljiščnimi posestniki (hacienderi) pomagala izkoriščati in pbdržati v peonažni sužnosti. Bog je v svoji neskončni pravičnosti navdahnil sedajo mehiško vladb, da odpravi predpravice rimske cerkve in vzpostavi načelo, da imajo vse cerkve enake pravice Mehiki.
Bila je torej božja volja, da se je to zgodilo v Mehiki, kar hočejo škofje dokazati, da je samo delo ljudi. Škofje ae vendar ne bodo drznili trditi, da bog ni vettel, kaj se v Mehiki godi. Škofje ne morejo trditi, da je velika krivica rimski cerkvi to, kar se je zgodilo v Mehiki. Ako bi trdili kaj takega, bi očitali bogu, da ni neskončno pravičen in vseveden. Ako bi Škofje rekli, da to ni modro, kar se je Zgodilo v Mehjki, tedaj bi očitali bogu, da ni neskončno moder., Ako bi škofje izjavili, da se je vse to v Mehiki izvršilo brez božje volje, tedaj bi odrekali bogu vsemogočnost.
Tega seveda škofje ne pravijo, ampak na straneh 10 in 11 pastirskega pisma se razlaga, da vse pravice prihajajo od boga. Pri tem «e sklicujejo še na sv. Tomaža Akvinskega, blaženega Robert Bellarmina in Suareza.
Iz tega poglavja je sklepati, da škofje svare one podivjane rimske klerikalce, ki so prijeli za orožje v Me-
namenom da strmoglavijo sedanjo mehiško vl^^^h"^.1
Pustna zabava. _
La Halle, III. — DelavskfTraz-mere so tukaj bolj slabe; kakor večina povsod, je tudi tukaj nekaj ljudi brez dela.
Na drultvenem polju še precej uspevamo. Mladinsko društvo "Mohawks" precej dobro napreduje, toda malo agitaciji bi veliko pomagalo, ker gotovo ima vsakdo mlade prijatelje, kf so potrebni ; naše organizacije, tod« ne vedo, da je v njih korist.
Predpust bo skoraj minil, bomo pa spet vlekli ploh; akorav-no je tu doeti punc na izbiro, ni nič "ohcetl". Da ne bo dušni pastir čisto brez opravka in za-Sluška pa sksfcf gospa smrt. Zadnji teden je za vedno zaspala Mrs. Alex Sever, menda stara 39 Jet, mati sedmih otrok.
Kakor mi je znano, bomo imeli zabavni večer na pustni torek v korist Slovenskega doma. Na programu bo kratka igra v e-nem dejanju "Ce sta dva" s petjem, potem mogoče starokrajska "ohcet", maškarada; godba s harmoniko bo pa pomagala, da se bomo lahko vsi prav po domače zavrteli, ker pust je samo enkrat na leto; torej ne zamudimo te izvrstne prilike, da se prav po domače razveselimo.
Spornlftd bli^Af z njo p<4 i-udi mestne volitve. Med- kandidati je naš dobroenani rojak John Novak za commissionerja. Tukaj je nas precej 8lovencev in bode v našo korist, da ga izvolimo v meatni odbor. Nadaljne podrobnosti na političnem polju bomo razmotrivall na seji našega političnega kluba v nedeljo popoldne 27. febr. v Slovenskem domu. Ne pozabite priti na to važno sejo. Ker je to v korist nas vseh, pridimo vsi, čeprav po eni nogi, ako treba. — Anton U-dovič..
Dodatek k dopisu iz Chisholma.
Chisholm, Minnesota. — Brat Joseph Ule je v Prosvetl št. 38 dal kratko pojasnilo na vest Johna Moverna, kateri je pisal o naturaliziranju Jugoslovanov. Ule bi bil pravilno pofočal, če bi omenil še to, komli gre zasluga, da je toliko Jugoslovanov postalo državljanov. Naj torej jaz to dodam k njegovemu dopisu.
Največja zasluga, da je toliko Jugoslovanov prejehj državljanske pravice, gre socialističnemu klubu št. 22 ter somišljenikom, ki so sodelovali s tem klubom. Od leta 1912 je bil naš klub na Chisholmu zelo aktiven v vseh slučajih in tako se je zlasti v tem oziru veliko bSvll. Imeli smo večerne šole za podučeta-nje o državljanskih pravicah in dali priobčiti v vae napredne liate vprašanja in odgovore. To nalogo je imel tačaa bivši ao-drug Anton Mahne, tedaj zelo aktiven v naših vrstah. S tem je bilo največ pomagano Slovanom po železnem okrožju, da so imeli vsi, ki so se zanimali, priliko se naučiti. Se danes se dobijo delavci, ki imajo zrezke do-tičnih vprašanj. To je dokaz, kako je bilo ono delovanje priljubljeno in tudi velike vrednosti. Takrat namreč Slovenci še nismo imeli takih prilik kakor jih imamo aedaj sa prečenje navodil za državljanatvo. Danes je lahko dobiti ta poduk po
tečaje za naturalizacijo. Iz tega je torej jasno razvidno, kako veliko je pripomogel aocialistič-ni klub Slovencem po teh krajih.
Rojak John Movern je že precej <asa v okraju St. Louia. VaaJ jaz ga |>oznam od leta 1907, ko sva bila skupaj v organizaciji W. F. of M., v kateri amo se borili za boljšo bodočnost. On je bil eden najboljših organizatorjev in ga še .sedaj spoštujem. Zulu bi bil moral Ik>Ii vedeti.. Wdo je poapešil zanimanje med I
S ailo. Ampak če je tako, zakaj niso ameriški škofje apelirali na papeža, da posvari klerikalne prennpetneže v Mehiki, da naj hitro vtaknejo meče v nožnice, se podvržejo odredbam mehiške vlade, kajti če se upirajo mehiški vladi, sujsoperstavijo božji volji, ker vsa oblast in pravice prihajajo od boga? Ce pa tega ne store in se ne pokorijo še papeževi zapovedi, tedaj jih bo zadela najviAja cerkvena kazen, t. j. izobčenje iz cerkve?
Zakaj ne pošljejo Škofje tega apela na papeža v Rim, ako res verjamejo, da vsa oblast in pravice prihajajo od boga in da brez božje volje ne pade še las h človeške glave?
Prepričani smo, ako se napravi apel na papeža in pa- „ , . pez posvari klerikalne prenapetneže v Mehiki, da bo ^ SlttkSlt vršeno bogu dopadljtvo delo, kajti v deželo se ho vrnil pričan. d. Je tudi on veliko pri'. mir in prenehalo bo prelivanje krvi. Tako delo bi atorilopomogel v te svrhe, vem. da bi
še več. Rešilo bi duše klerikalnih prenai>etnežev v Me- ^ drugače «menil v avo-	__	^
hiki, ki ne zdaj upirajo »nižji volji, ker hočejo s silo strmo-	v	kj'r J*lkamenjem."' Premogar^ima v*.
glaviti vlado, ki je nastala ,>o božji volji	IZT hI?. ° f J* E iT ,Uu> truda' d* nA,a41
1 J J '	rUko državljanstvo in pridal po-'mog. Ker je bila precej huda
Ameriško ljudstvo ne potrebuje pastirskih pisem ki * £ . I.. «Ima. amo bili bolj doma pri razlagajo stališče rimske cerkve v Mehiki ker so mu doJ n^Zu Mmn??U- toLor?f* *>*! poči. ali sedaj je pa že bolj
* - —	£ 2 : „tal
da životarijo, po drugih naael-binah pa tudi klubi te organizacije nimajo nikakega življenja. Neumestno je torej naglašati, da ima ta organizacija kako zaslugo, ker tudi v bodoče ni od nje ničesar pričakovati.
Ce bodo delavci hoteli kaj pridobiti za boljši obstanek, ae bodo morali poprijeti boljše organizacije, take, ki je na delavskih principih, in to je v Minnesoti Kmečko delavska stranka. — Fr. Klan.
Kje je meja izkoriščanja?
Kittaniag, Pa. — Podam resničen dogodek, kateri čisto gotovo nima para v zgodovini kapital iatičnega izkoriščanja.
Ni še dedgo tega, kar se je tukaj ponesrečil neki italijanski delavec uslužben pri Pittsburgh Limestone Co. Pobit je bil na nogah, tako da siromak ni mogel hoditi. Namesto da bi mu dali tistih par centov, kateri mu po postavah gredo, so mu zjutraj pripeljali pred stanovanje mulo, da ga je nesla na delo in zvečer pa zopet domov.
Kapitalistični moloh ne pozna meje pri izkoriščanju. Am> pak če bi delavec ne bil tako neveden, M se mu gotovo kaj takega ne pripetilo. Ako bi on čital Prosveto In druge delavske liste, bi si kaj takega ne dopustil. Dokler bodo delavci poslušali tla-čitelje, toliko časa ae bo ponavljajo brezmejno izkoriščanje.— Andy Bnkše.	'
, Zagovor člana, ki ni pisni
v "Zarkomet".
Gowanda, N. Y. ~ Odstavek v "Zarkomet u" Št. 38 Prosvete je tu izzvsl splošen nspsd na mojo oaebo. Ker jaz dotičnega odstavka nisem nikdar pisal, ne morem prenašati, da me kdo po krivici napada. Oseba, ki je dotično pisala, pač ni mogla vedeti, kaj piše. Cemu se skriva pod imenom "Kikar"?
Našim fantom v Gowandi gre vsa čast, aaj so se vedno potrudili iti poitiagali, posebno pa- so sodelovali pri otvoritvi Slovenskega narodnega doma. Povsod pa seveda niso mogli biti, kajti če bi ne bili Gowančanje Igrali, bi pa Girandčanje slabo plesali^
Toliko v pojasnilo vsem, ki me po nedolžnem obsojajo. Jaz še nisem pisal dopisa brez podpisa in ga tudi ne bom. — Joseph Pečnlk, Član društva št. 326.	_
Poziv na banket.
Kansas City, Kansas. — Društvo "Bodočnost" št. 408 S. N. P. J. priredi veliki banket dne 26. februarja 1927 v Hrvatsko-slovenskem narodnem domu, 6th ki Elizabeth» točno ob 7:30 zve-čer.
Banket* se prirejuje za razširjenje našega društva in S. N. P. J., zato je dolžnost vsakega člana, da v čim večjem številu pripelje s seboj rojake, prijatelje in znance.
Na banketu bo mal program in to kakör sledi:
1.	Otvori banket s pozdravnim govorom br. predsednik društva Richard Spaček. '
2.	Pri večerji govori br. predsednik našega društva o razširjenju našega društva In S. N. P. J/
3.	Poje pevski zbor 'Zvezda.'
4.	Govori brat Valentin Kriss v hrvatskem jeziku v korist društva in S. N. P. J.
5.	Govori mlada aestra Spaček v angleškem jeziku v korlat mla dinakega oddelka.
6.	Ples do kasne noči. «
Bratje in sestre ter ostali delavci. ne izpustite te lepe prilike, a posebno oni. ki niso Člani društva, da se spoznajo z našo organizacijo.
Članov imamo veliko'število, ki skrbe, da bo banket Čim bolje prirejen. Torej ne zaboravite 26. februarja.
V null r.llini lyi.ilrui'on. ' _____
• winnini j k» Trum» > n 11 . —
Mary Kvaternik. tajnka.
sklenilo, da priredi veselico, pri bratu predaedniku Jakobu Vol-cu dne 26. februarja zvečer ob 7. Naše društvo uljudno vabi vse člane in vse rojake od blizu in daleč, da bi se udeležili naše veselice v velikem številu. Vstopnina za moške SOc, ženske so vstopnine proste. Za dobro posrežbo bo skrbel veselični od« bor. Torej na svidenje v soboto zvečer 26. februarja. Vsi dobro došli. — J. K.
Člani
potom Bosni
I društva "Frsnciaco Fer-
rer št. 131—posor!
Član našega društva, br, Frank Srebraak, je v sredo u-mrl nagle «miti V petek zvečer ob 8. uri se bo vršila v jednoti-nih proktorih izredna seja, da se ukrene potrebno glede spremstva na sadnji poti. Ker ni mogoče članstvo obvestiti o te j seji potom dopisnic, se tem pozivljete, da se udeležite tO izredne seje. Pokojnik leži v hiši št. 1837 W. 23 8t. Pogreb se vrši v soboto ob dveh popoidne iz hiše žalosti na Narodno pokopališče. — Jacob Znpnnčič, tajnik.
MED REVIJAMI.
Css, revija za izobrazbo in> napredek, ima za februar sledečo vsebino: Pesem "Mestno jutro", zložil Frank Kerže. A. Ta-razov-Rodijonova "Čokolada", povest,* katero Je prejel F. K., se nadaljuje. Članek "nekaj o fašizmu". Podučen članek "Dobri stariši". Zanimiva "Slika iz živalstva" po D. J. Ake-leyu. ' Članek "Žitna poročila." Zanimiva prirodoslovna razprava "Godci v naravj," in druga "Oko v stvarstvu". Higijenič-na razprava "Utrujenost in telesni strupi". Članek "Dobro gospodarstvo". Interesantna skica "Rojstvo ognjenika" po Beebeju. — "Cas" stane |3 za leto. Naroča se: 1142 Dallas Rd., N. E., Cleveland, Ohio.
Dekle ubila nezvestega ljubimca.
Chicago. — Florence Stokes, stara 23 let, je v sredo priznala na policiji, da je ustrelila Jamesa Glennona, 6715 S. Green st„ ki ji je obljubil ženitev, a se je izneveril. Rekla je, da ji je dal revolver in ji rekel*,norčev#je, naj se ustreli, ako ne more brez njega živeti. Ona je vzela revolver in izstrelila njega.
JERNEJ 8TUCIN.
Veselica. Auburn, ill — Tukaj obratuje en premogorov, ki dela vsaki dan. Premog je zmešan
Power Point, Ohio. — V umobolnici je dne 11. febr. umrl moj soprog Jernej Stucln, doma iz Cerkna na Tolminskem. Zmračil se mu je bil um že lansko leto in dne 9. novembra si je Jernej prerezal vrat. Odšel je v bolnišnico v East Liverpool, kjer je kmalu ozdravil za rano, toda um se mu ni več razjasnil, zato je bil odpeljan v umobolnico v Massilon, Ohio, odkoder ga ni bilo več nazaj. Dne 11. februarja je zopet dobil nož v roke in si je prerezal vrat, kar je po* vzročUo smrt. Zapustil je svet v najlepši dobi, atar 36 let.
Pokojni Jernej Stucin je bil član društva št. 368 S. N. P. J., katerega članstvu se prav lepo zahvalim za pomoč. Udeležili so se sprevoda in podarili svojemu sobratu tudi lep» venec svežih cvetlic. Zahvaljujem se tudi društvu 8. S. P. Z. za podarjenih $8 namesto venca in unijskemu lokalu št. 1980 za darovanih $26 meni v pomoč. Številni posamezniki so se potrudili, da so prispevali za vence, ponudili so avtomobile za sprevod in drugače skrbeli, da je bil pogreb lep. Mr. Bergant je imel lep govor na pokopališču, kjer se višil civilni pogreb. Hvaležna sem aorodni-kom in prijateljem za vse Izkazano sožalje in pomoč. Ni mi mogoče izbrati dovolj hvaležnih besed za vse storjene dobrote. lete radodarne prijatelje in sorodnike proelm, da bi še v bodoče ne pozabili mene in maHh otrok, ki so zdaj brez očeta.
Na dragega soproga In akrb-nega očeta, ki je odšel za vedno od nas, se bomo vselej spominjali. Žalujoči: Katarina Stucin, soproga; otroci: Jernej 4 leta, John 2 leti in pol In Kati 16 me-secev; od drugih žalujočih je tu njegov bratranec Jakob Kokelj, v starem kraju pa oče. mati, brat in sestra. — Katarina fits-cin.
ŽARKOMET
vil
Kandidat, ki ima vse rad. Kandidat Pasjanoga je obja-sledečl program: .
1.	Vsi delavci morajo imeti velike plače.
2.	Vsi delodajalci morajo ime-velik dobiček.
3.	Vsi trgovci morajo prodajati po vi|oJtih cenah.
ti
vati po nizkih cenah. (
5.	Mačjih koncertov mora biti konec.	•• ,
6.	Bog in Amerika! ~ Dotno-jna ¿e prva!
■ o o o	i
* '<iii nfinAfc ' ■ * Dobra iz starega kraja,
Radičgrad, 26. febr. — Poročila, ki so se zadnji teden ras-širiia po Amorlkj, da je bil v potres, so brez podlage. Potresa ni Wlo v Bosni, Hercegovini, niti v Dalmaciji, pač pa je bil v Belgradu. Trinajst ministrov in trinajst njihovih ministrantov je politično mrtvih. To škodo pa Jugoslavija lahko preboli.
e «o	:]
Prane verstvo po kolonijah. ,
Iz Detrojta: V glasilu K. 8. K. J. je članek "Ostanki prazno-verstva med Slovenci". Piše Boris V. ¡Skoda, ker člankar ne omenja praznoverstva med detroitskbni Slovenci. Tukaj naši rojaki verjamejo, če ministrant pri polnočni maši prime za gaspudov plašč in pogleda nazaj po ljudeh, vidi natanko, katera ženska je conrnica. Uboge Kalumetčanko!—Veesetresem. e e e
Nov doka*!
Razbita pogajanja ped rudarji in magnati premoga so nov dokaz, da imajo delavci in kapitalisti vzajemne interese! Ali jih imajo? . . .
e o e
Kaj so naredili s Trup kom?
Večkrat čitam, da Trunk no
Siše več. Ali se je utrudil? Naj-
rž ga je utrudila ¿arkbmetova kolona. Gotovo premišljuje o minulih dneh in vzdihuje: "Tebe, evolucija, sem hotel ubiti, pa, oh, kako sem majhenl flai si v meni, y mojih faranih, povsod okrog mene" . . . Vem, da je Trunk pisal največ iz dolgočasja. zato je bHo njegovo polje tako pisano. Kadar pridiguje:
"Božji mlini meljejo počasi' _ si nedvomno misli pri Morda meljejo. nikdar pa n. zmeljejo .. Najsigurnejše me ljejo Rockefellerjevi, Schwabovi in drugi mlinL—Megalos Kak
tua/Pueblo, Golo.
• ♦ »
Vesti iz Moronije.
1. Vsi odjemalci morajo kepo- Kravji blok, Stara Avstrija
...	.	Pr^aatit!	»r-i
ZDRAVSTVO
Prečaetiti gospod Kilometer
priredi na zaključni dan predpu-sta velika maškarada, največji! do danes v Moronija, s sveta pa. rola: Ne bod'mo šalobardc. bod'. mo raje maškaze! Tatata!
o e e
Tajniški tajnik ..
Cenj. K. T. B.I Nekje v Penni je Jaka, ki počne vsega spaka Ako nameri« žarke sem na I GlobeviUe pri Donverju, boš na. šel J-viČa, ki se razume na razne spoke. On je tajnik kutar-Ske krpe in Ave Mice, bivši taj. nik sv. Martina, tajnik cekmo-fltrov, tajnik Rožnega venca, tajnik društvenega doma, taj. nik dramatike, tajnik cerkvenega bazarja itd. Najbrž je tudi tajnik Majorjeve Micke. Matijašev.
e e e
Divorsanke se oglašajo.
Zakaj se nekateri ženini boje diioraankfjazsera bila razporočena in sem zopet poročena. Prvi mož mi jih je na-števal po obrazu, čeprav je bila Prosveta pri hiši, drugi me ljubi- Zakaj imajo toliko čez divorsanke? Ti, "Krtačar", reši še to uganko. — Iz teme na svetlo.
o e e .
Kontest za kratke prispevke.
96.
Dokler se delavci vesele ne-sreče svojega tovariša, toliko Časa ne bodo srečni. — A. P.
97.
Zgodovina gradov v Sloveniji nam je priča grozodejstev in krivic nad ubogo "gmajno", am-pak zgodovina "belih cerkvic"' jo gotovo prekaša. — J. M.
98.
Ako bi se duhovščina toliko .brigala za mir med ljudmi, koli-kor se briga za dolarje, bi bila bližje vsaj enemu svojemu na-uku. — Kanal ja iz" Woodwarda, Iowa.
K. T. B.
Raba kirurgije pri zdravljenju PUučah, takozvane tuberkuloze
tuberkuloze.
Da bi se iznašel poseben lek, ki oedravi tuberkulozo, o tem vedno sanja zdravniška veda jin to sanje se do sedaj Še niso uresničile. Da je lek za nalezljive bolezni resnično idravilo, mora zadostiti dvema pogojema: ubijati mora klico ali bakterije, ki provzročajo dotično bolezen, o-benem pa ne sme škodovati drugim stanicam telesa. V teku vse zgodovine je zdravniška veda iznašla le dvojo osdravlju-jočih lekov za posebne bolezni: kinin, ki ubija parasite v krvi malaričnlh bolnikov, in zmesi arzenika, ki se rabijo za vniče-nje klic spalne bolezni in sifilide.
Podlago veega zdravljenja tu berkuloze tvorijo še vedno ata-rodavni predpisi; počitek, soln-čni svit, sveži zrak in volja do življenja.
Ta klasična zdravila pa pomagajo le pri zgodnjih stopnjah v razvoju jetike, toda moderna zdravniška veda skuša rešiti tudi one, ki jim sam počitek in sveži zrak ne moreta več uspešno pomagati. V zadnjem času so se pripomočki adravniške vede razvili do take stopnje, da tisočero ljudi ozdravi, za kakršne pred desetimi ali celo pred petimi leti ni bilo več nikakega upanja. Eden naj izdatnejših na-
ga gibanja in iritacije nimajo one drobne rane in uljesa
--V----— " ..»I laUBMIVjaiU I m~ . V»v M. .VMS.. ...	. •
predkov, doseženih tekom rad- Dttrtflcrat se pljuča držij" p^»'
stene ns tolikih točkah. <ia tre ba izrekati del reber, predno jf mogoče osvoboditi pljuča in * vršiti zgoraj navedeno operso jo, s katero del pljtič prenehs delovati. To pa se vrši le v j* ko rsanlh slučajih, sli relujt mnogo življenj, življenj« ■ pač vredno par reber. Take > perscije ao mnogim Iju^m ^ mogočfle. da so se povrnili » normalnemu življenj«. n1'*gt0 * bi le spali večno spanje
r.i~i *
nje generacije v zdravljenju jetike, je one vrate kirurgična o-peracija. ki ae imenuje 'collapse therapy".
Operacija obatoja v Um. da se votline okoli pljuč napolnijo z zrakom ali dušikom, v sled česar bolni organ obnemore (collapse), t. j. ne more več opravljati svojega dela. To mu da priliko, da se odpočije in oedravi. Ko dihamo, se pljuča neprestano širijo in krčijo. 18 krat vsako mjmito; radi te^a atalne-
nfkake prilike, da bi se zacelile
Ako okuženi del pljuč počiva, pridobiva novo moč za boj proti neštevilnim parasitom, ki se v njem nahajajo, in v velikem številu slučajev postane zopet normalen, ako se je operacija izvršila pravočasno. Ta operacija se izvaja zlasti tedsj, ako je ena stran jiljuč ostala zdrava. Neki odlični evropski zdravnik je objavil uspeh takih operacij, ko sta bila oba dela pljuč bolna in je preoštajalo le 20 odsto normalne li vi jonske sile pljuč Sploh je ta metoda (pneumotho-rax je njeno znanstveno. ime) dosegla, česar ni nikak način zdravljenja dosegel poprej, in z bolj obširno rabo se bodo v bo-dočnosti brezdvomno dosegli *< boljši uspehi.
Kadar je človek, ki ga kašelj muči, prišel do take stopnje, da so pljuča nekje obtičala ob prsni steni, kar provzroča bodeče bolečine ob dihanju, tedaj mu zdravniška veda priakoči na pomoč z drugo vrsto moderne operacije. Rabi ae pri tem neke vrste periskop, ki gs kirurg piči med rebrs, tako da mort gledati v prsno votlino okoli pljuč in videti, kje so se pljrt* zavozlala s prsno steno. SkM* drugo zarezo kirurg potem P^ reže ta vozel in oevobodi pij«**
•INMSTRUA
I.
Čudoviti razvoj radia.
Razvoj radia, toliko kar ae tiče znanstvene raziskave, kolikor praktične vporabe, je le zgodovina zadnjih let človeškega napredka. Zdi se nam kot da bi to bilo včeraj, ko je neki jako mlad italijanski inženir, Giugli-elmo Marconi, presenetil svet s gvojimi eksperimenti z brezžičnim ali radiobrzojavom. 2e leta 1887 je bil nemški profesor Hertz pokazal, ko se izproži ele-ktriciteta iz električnega kondenzatorja, da nastanejo neki nevidni valovi jn da je mogoče zaslediti te valove v daljavi nekolikih metrov. To odkritje ta-kozvanih Hertzovih valov, o katerih so veliko .pisali, je' vzbudilo domišljijo mladega .Marconi-ja. Uvidel je možnostma bi se ti nevidni elektro magnetni valovi vporabljali za brzojavljanje ¿rez žic. Od par metrov je njegov brezžični skok. napredoval do mnogih milj in ravno pred 25 leti je Marconi prvič odposlal brez žične signale iz Newfoundlands na Angleško preko oceana. S tem je bil ustvarjen temelj za brezžično brzojavljanje Sirom sveta.
Še predno se je to zgodilo, je novo polje brezžičnih komunikacij privabilo mnogo znanstvenikov in tehnikov. Dasi je bil Marconi izvirni pijonir na tem polju, je brezžični brzojav sedaj predstavljal skupno pri zadevanje mnogih znanstvenikov. Ameriško znanstvo in iznajdi-teljstvo je bilo odločilne važnosti v razvoju radia. Treba le navesti taka imena kot prof. Pupi-na, Nikola Tesla — oba Jugoslovana — , A, Alexandersona, iz Švedske, DeForesta, Langmuira in mnogo drugih.
Brezžični telefon — ali radio v ožjem smislu — je le varijaci-ja brezžičnega brzojava. Brez žični telefon je postal mogoč, ko se je posrečilo prenašati po nevidnih valovih ne le pike in črtice brzojavne abecede, marveč tudi izgovorjeno besedo. Po svetovne vojne pa je bil brezžični telefon ali radio le jako razvit, a nesposoben za praktično vporabo. Velikanski tehnični napredek storjen vsled vojne sile je kmalu postavil radio na praktično podlago. Že leta 1915 se je posrečil eksperiment z brezžičnim telefonom preko oceana in ob koncu vojne je bil brezžični telefon na razpolago za zanesljivo zvezo čez precejšnje daljave in celo zrakoplove.
L. 1920 so inženirji Westing-bouse Electric and Manufacturing kompanije izvajali vrsto eksperimentov z brezžičnim brzojavom iz svojega laboratorija v East Pittsburgh u.«Ljudje, ki so imeli doma sprejemne aparate, ker se jim je ljubilo prisluškovati k pikam in črticam brezžičnega brzojava (in teh amaterjev je bilo precejšnje «tevilo) so bili naprošeni, naj prislušajo k eksperimentom z brezžičnim telefonom in naj podajo, kako se sliši. Westing-bf»use postaja je kmalu potem Mela odpošiljati glasbo gramofonskih rekordov. Novost go-Vora in glasbe, prihajajočih čez
je bila tako «enzacijonal-da.so »i mnogi ljudje nabavi-1 in instalirali cene radio- aparate.
- Ko ni je Weatfnghouse orga-Mcija tako pridobila obširno |P°*iušalstvo, je smatrala za svojo dolžnost, da uvede redne ra-
dio
programe. Namesto rekor-
^ »o prišli pevci in govorniki ,n tako je "radio broadcasting" ^išel na svet in se razvil in na-J^doval takorekoč čez noč. Ta-
1" ga razvoja nove iz-'n*Jdbe »vet še hi videl. Od ene H,i* l>oskušne radiopostaje je ^*talo na stotine postaj širom dežele; iz enostavnih gramofonskih koncertov prve dni ^pošiljanje radio pro-^rumov razvilo v velikansko po-' Vinico, ki objema 'ves kcm-; i1"ri1 »n kjer se največji sve-umetnikl ' predstavljaj* '»nskamu posluAalstvu. Mi ndanes Ae komaj zavedamo |nne važnosti tega novegs • noga uspeha In ajefo--Ifkoaetnaga vpliva na
roti
naše moderno življenje. Ni prav nič pretirano, ako trdimo, da je radio izrevolucijoniral socijalno življenje in da to postane v bližnji bodočnosti še bolj očito. Pred šestimi leti je človek, ki je v $yojem življenju slišal glas predsednika Združenih držav, bil prav redka prikazen. Dandanes predsednik lahko govori istočasno pred poslušalstvom mnogih miljonov. Pred Šestimi leti so smatrali kot znak kulturne odlike, ki so si ga mogli pri voščiti le prebivalci velemest, ako je kdo poslušal opero ali prvovrsten simfoničen orkester. Dandanes miljoni ljudji v tej deželi — naj stanujejo v velemestu ali pa v samoti oddaljenih farmskih hiš — morejo poslušati radiokoncerte največjih opernih pevcev in simfoničnih orkestrov.
Radioprogrami so bili do sedaj v glavnem zabavnega zna čaja. In vendar je zabava le del tega, s čim ur more radio postre-či. Z oduóevljenjem si predstavljamo, kaj utegne doseči radio na polju ljudske omike, politične izobrazbe, informacij in podukov za splošno občinstvo in za posebne razrede prebivalstva. Karkoli je radio dosegel dosedaj na podučnem polju, je le začetek daleko večjega razvoja v bodočnosti. 2e nekoliko izmed najuglednejših univerz se zaveda, kak pgromen vzgojevalni vpliv more radio vršiti; vseučilišče hoče prinašati svoj poduk direktno domov. Radio objavlja glavne dnevne vesti. Poleg tega imamo obveščevalno službo za posebne razrede prebivalstva, na primer, za farmarje, ki dobivajo vsak dan vesti o tržnih cenah, vremenu in stanju poljedelstva, kakor tudi strokovne nasvete; radio je zares farmarju dal nekaj tako novega in velevažnega, da je spremenil vse njegovo življenje. Predavanja o gospodinjstvu, oskrobi otrok, javnem zdravstvu in drugih predmetih so tečke programa, ki se bodo še bolj razvile. Radio je neznansko povečal poslušalstvo predavatelja in političnega govornika. V trgovskem pogledu igra radio tudi važno vlogo, ki se dandanes komaj začenja uveljavjati.
Mogočnost radia še vedno izzivi ja človeško domišljijo. Pred par leti smo govorili le o brezžičnem brzojavu, ali z razvojem znanosti o radiu so se električni valovi začeli vporabljati za širša polja, ne le za brezžično brzo-javljenje, marveč tudi za brezžično telefoniranje, za radio-programe, za najdenje smeri po morju in po zraku in — nedav-za brzojavljanje slik ter
no
končno za televizijo. Ravno koncem 1. 1926 je dr. Alexanderson naznanil, da je iznašel projektor za televizijo, kateri — kakor upa — bo uresničil sanje o radio-kinematografu. Le predstavite si, da sedite komodno doma v naslonjaču in ne le poslušate radioprograme, marveč tudi vidite, kar se dogaja ali se predstavlja nekje daleč proč. In še več čudežev je pričakovati. Ni prav nič fantastično, ako pričakujemo, da pride dan, ko bo radi prenašal silo za razsvetljevanje, kurjenje in ohlajevanje naših hiš in za pogon naših motorjev. 2ivimo v dobi naverjet-ne delavnosti na polju praktične porabe znanstvenega napredka. Napredek je stvar mesecev In tednov, malone dni.
Fantek don[»a se igra z radio-aparatom, govori kar meni nič tebi nič o radiovalovih, antenah, vacuum tubah, amplifika-torjih, oscilatorjih itd. In «rse to z Isto Is h kot o kot so otroci prejšnje generacije govorili o konjih in kočijsh. In tudi mi, ki spadamo k starejši generaciji,
mor si vrgel kamen. Ravno tako kakor ti vodni valovi, radio-valovi postajejo čim dalje slabši, dokler se popolnoma ne izgubljajo. Ali med tem jih je mogoče uloviti potom sprejemnih aparatov, v katerih potom raznih spreminjevalnih in povečevalnih priprav posnemajo isti glas ali zvok, ki je bil odposlan od radio postaje, ravno tako kot električni tok po telefonski žici posredno prenaša glas od ustnika do slušala. Radiopostaje se poslužujejo raznih valovnih dolžin, kajti drugače bi jih slišali vse naenkrat in vsa radio umetnost bi bila nemogoča. Valovna dolžina v vodnem valu je — kakor vsakdo zna — razdalje od grebena do grebena valu; isto velja glede radio valov. Dolgost radio valov sega od 90 metrov in še manj — tako-zvanih kratkih valov — do 12,-000 metrov in več za prekomor-ske zveze. Ti radio valovi potujejo s hitrostjo svetlobe, ki znaša 186,000 milj na sekundo. Pravzaprav odina razlika med radio valovi in svetlobnimi valovi je le ta, da so svetlobni valovi neznansko krajši; onkraj so še krajši nevidni valovi, tako najkrajšhi svetlobnih valov pa neskončno kratki, da prodirajo v naše telo — takozvani X-žar-ki. Dalje nočemo tu zaiti v Čudesa, ki jih nam modema veda razodeva v naše začudenje.
Amerika prednjači vsemu svetu na polju radia. V Evropi je posest radio aparata še vedno nekak luksus premožnih ljudi, v Ameriki pa je radio prodrlo tudi v najakromnejše hiše. Velika nova industrija se je rodila, ameriška radio industrija, ki je v par letih doživela tak hiter razvoj kot še nobena nova industrija.
(Konec jutri.)
PROSVETX Ruska kožuhovina
ZASLIŠANJE O MEHIŠKI KRIZI PRED SENATOM.
(NsdaljevanJa s 1. strani.) Benjamin O. Marsh, ekseku-tivni tajnik Ljudske rekonstruk-tivne lige, je svaril senatorje, da so ameriške oborožene »ile že zasegle. Nikaragvo in prvi korak bo Mehika, ki je veliko večja cena.	1
"Vi ne verjamete in nihče drugi ne verjame, da se hočemo vojskovati z Mehiko," je segel jezno v besedo senator Willis. Predsednik je prisegel, da bo podpiral ustavo in zakone Združenih držav. Ta resolucija je Insult zanj, ker namiguje, da bo kršil ustavo."
Walter W. Liggett, pisatelj, ki Ätudira mehiško-ameriške zadeve, je dejal, da je Kelloggo-va izjava, po kateri je Callesov režim na zatožni klopi, insult suverenosti mehiškega ljudstva. Willis mu je segel zopet v besedo, da se pri tem zaslišanju ne gre za Kellogga. Liggett mu je odgovoril, da se je Kellogg s svojo sovražno Izjavo in svojimi "plinskimi napadi" skozi svojega bivšega pravnega druga, pomožnega tajnika Oldsa, sam sebe proglasil za kočljivo vprašanje. Liggett je spomnil Willi-h«, da odsek ni pozval predse časnikarje in Oldsa, da pričajo boijševiške hegemonske" propagande, da se tako dokaže, kdo laže.
Priča je dalje izpovedala, da je napačna zadnja Kelloggova izjava, ki se nanaša na število oljnih družb, ki se upirsjo mehiški postavi. Izmed 147 družb je 127 družb priznalo mehiški zakon; Andrew Mellon, Henry Sinclair in E. L. poheny kontrolirajo 82 odstokov zemljišča dvajsetih družb, ki se nočejo pokoriti mehiškemu zakonu. Povedal je tudi, kako je Doheny prišel do večini* oljnega zemlji-1 šča, ko je kupoval zemljišča, Tier Je njegov plačani »mmlii Poalez grozil lastnikom, da Jih;
smo prenehali čuditi se velikim uniči. Tako je prisilil lastnik.
odkritjem in iznajdbam zadnjih let, ki so omogočile vse to. Pred eno generacijo Je le strokovnjsk mogel pojmiti nsčelo elektro magnetičnih valov. Dandanes vsakdo ve, kaj Je to. kadar vidi «istem zračnih čic — anfcmo ra-JiopoKtaf —, od katerega s* nevidni valovi, razprostirajo po zraku v čim dslje širših krogih, na enak natfn kot ar valovi na vodi razprostirajo od točk«, ka-
da so zemljišča prodali skorsj za skledo leče.
IJggett Je dejal Wlllisu, da naj privede DohenyJa, da pove, kako je prišel do oljnih zemljišč | v Mehiki in takaj Standard Oil Družba v Indiaoi noče več plačevati na svet. ki Je kupila od njegs in ki Je bil po njegovi iz-javi njegov. _
AgMrajts u "Prtmto"!
O neizmernem prirodnem bogastvu ruskih step, prostranih močvirij in malo obljudenih sne-Žišč nam priča tudi sledeče; Pred vojno je Rusija izvozila vsako leto približno za 35 milijonov rubljev kožuhovine. Statistika pa nam ne pove, koliko milijonov in milijonov različnih kož so porabili Rusi doma, saj je znano, da se radi zavijajo v kožuhe, ker imajo dolgotrajno in zelo ostro zimo.
Pa tudi živalim v mrzlih krajih je potreben topel kožušček, ki ga preskrbi priroda sama. Zato sta Sibirija in severna evropska Rusija najbolj oblago-darjeni z divjačino, ki daje prebivalstvu toplo obleko in tudi dokaj lep zaslužek. Navedli bomo zgolj nekatere živali, čijih kože se posebno Čislajo zastran lepe kožuhovine ali ki so gospodarsko pomembne, ker so silno razmnožene in dajejo dober lov.
V Sibiriji živi. v večjih krdelih največji glodavec bober, ki si gradi ob močvirjih in rekah umetno domovje. Meter dolg kožuh ima rjavo-sivkasto ali Črn-kasto dlako, ki je jako nežna in gosta. V Evropi je bober dokaj redek
Zelo lepo kožuhovino kovina-sto-sive do srebrne barve daje ruski bizam., Sovjetske oblasti pa so dale zaploditi tudi večjega amerikanukega bizarna, ki ga nameravajo smotreno gojiti in kar najbolj razmnožiti. Krzno za zaprfstinico, ovratnike in drugo izgotavljajo v naravni barvi, mnogo pa tudi umetno pobarvano. Dlaka daje najboljšo klobu-če vino, kar jih poznamo,
Naj številne je je za«topana na kožuharskem trgu veverica. Do 15 milijonov kož pride na trg vsako leto. Za ženske garniture ja posebno priljubljena sibirska veverica, ki je sivkasta In temnejša od evropske.
Kraljevi kožuščki — beli her-melin s Črno liso na repku — ki so bili pred vojno skoraj izključno aristokratsko oblačilo, so danes v Ameriki splošno priljubljeno krzno. Potekajo večinoma iz severne evropske Rusije. <»»
Sibirski zobol je najdražja kožuhovina; ima izredno nežno, bleščečo dlako, ki Je dolga skoraj dva palca. Največje povpraševanje je po višnjevo-črnih kožuhih. Zobol jklvi skoraj po vsej Sibiriji, najlepši pa je ob desnih pritokih Lene in na Kam-Čatki. Njego vkožuh je tako visoko cenjen, da je za carskih časov pobral ruski car davek od lovcev na zobre kar v blagu: Izbral si je najlepše kožuhe. Ni Čuda, da je postal tako redek. Bilo se Je bati, da ga bo pohlep po denarju in po lepi kožuho-vini popolnoma iztrebil. •
Sibirija daje vaako leto več kot milijon belih zajcev, ostale ruske pokrajine pa nekaj' več navadnih. Lepih kun dobe blizu 200,000 letno. Mimo navadne li-sice, ki živi po vsej Rusiji, je za krznarstvo pomembna bela polarna in redkejša, vendar pa lepša in zato znatno dražja modra polarna lisica.
Sibirska posebnost je še beli medved (ne morski) z dolgo, posebno lepo dlako.
Od domaČih živali dajo lepo kodrasto kožuhovino jagnječki.i Najlepši — karakul — pridejo iz Ukrajine in Turkestana. Pred vojno Je bil cenjen letni proizvod na blizu 2,0<XM)00 kož.
Najvažnejši kupec ruske kožuhovine je bila pred vojno Nemčija. ki Je pokupila do HO od. slotkov celot nega izvoza. Večinoma so bile kož<* sirove; le nekoliko zajčjih In veveričjih so Izvozili predelanih. Seveda Nemčija ni toliko kož potrebovala zase, temveč Je Ugotovljeno krzno prodajala na ameriški in pariški trg. V vojnih letih, ko J« Rusija izgubila glavnega odjemal-ca. Nmrfjjgt medtem ko v nevtralnih In iMverniSilh d«*želah Rt ji imela zadosti trgovskih zvez, Je produkcija kož znatno nazadovala. Divjačina, tudi tiste vrste, ki/so bile zbog br<*glavega. ne-sfflfotrenega lova v ne varno« 11, da izumrejo, se Je okrepila In lepo razmnožila, Število ovac je v čaau državljanske vojne in lakote, ki Ja kmalu nato nastopila, gldhoko padlo V letu 1920-21 so Je nabralo le 15 odstotkov predvojnega pridelka.
Zanimivo Je, ksko Je vojns • svojimi posledicami trpremenlla
izvozni trg ruske kožuhovine. Ko se je proti koncu leta 1921 nu svetovnem trgu zopet pojavila ruska kožuhovina in je jela stalno naraščati, je bila Nemčija s 11'/' na tretjem mestu med kujici. Na mesto Lipskega sta stopila London, ki je v pral vojnem času kril potrebe * svojega krznarstva s ameriškimi in avstrijskimi kožami in ki je sdaj prevsel 60% ter New York, kjer se je razvilo med vojno znatno krznarstvo, pač znamenje blagostanja, ki ga je prirtoMla Ameriki vojna na račun Evrope. A-raerika je dandanes poglavitni odjemalec ruske kožuhovine, saj gre tudi znaten del izdelanega krzna preko London na newyor-ški trg. Pozna se, kdo je obubožal in kam se je preselilo predvojno evropsko razkošje. Ameriški denarni mogotci so nadomestili evropske grofe in barone, ki se danes bore za skorjo kruha.
Izvoz ruskih kožuhov v zadnjem letu snaša po približni cenitvi nad 60 milijonov rubljev. Ta številka je zgovorna priča narodnogospodarske važnosti ko-žuhovinarstva. Priznati je trtba, ta so se tega dejstva zavedli v polni meri šele sovjeti, ki ho pričeli s smotrenim delom. Med drngim se mnogo brigajo za ra-cijonalen lov in zadostno varstvo divjačine. Začasno ho tudi zaprli več komoleksov, kjer ae divjad varno giblje in množi. Potom obsežnih organizacij so dosegli, da pride koža kolikor mogoče brez preku|>Čevalcev na trg ; s tem je zaslužek lovcev na-rastel do 66% prodajno cene.
Da se kolikor mogoče zadovp-Ije inozemski kupci, je izvozni u-rad izdelal točna navodila za sortiranje blaga, ki je namenjeno za izvoz kar je sloves ruske kože še povečalo. Izvozne tvrdke — polovico izvoza je v državnih rokah — ne morejo niti ustreči vsemu povpraševanju. A. K.
Frigid:
INŽENIR
še lepših, pravi, kakor naša	RAD HI IZVEDEL,
mals PaHo govori kar tako lepe kje se nahajata brata Franjo besede za uteho srca; nikogar| Murkovič in Juro Dundovič Sls nima pisar, samo časih, kadar jej «ta iz Gliddena. Wisconsin, pred
....... ' ' ,t,tom dni in od takrat ne vem,
kje sta. Učem ju zaradi društva, kajti jaz plačujem za oba-dva že odkar «ta šla. Proaim jih, da se mi javita in naj naznanita, kaj li mislita plačati ali pustiti. Ce kdo izmed bratov S. N. P. J. ve za njiju, bi ga prosil, da mi naznani njun zaslov, za kar se lepo zahvalim. — Joe Mr. kovlch. Box 106 Olidden, Wisconsin. >
pijan, mu natakarka sede nu kolena. Saj imam tudi jas marši-koga, |m sem vendar čjsto nam.
Niso ravno za nas navili gramofona, igra pa tudi nam. Sediva s pisarjem v sobi in kradeva pasem. Skoda, da ni inženirja, ki ima tako veselje nad gramofon. Prejšnje dni je imel rajši vijoli-no in tudi sam je igral, potem |>a je pustil vse skui>aj. (O, kolikokrat umre kakšna stvar v Človeku prej ko on sam!'
Ze tedn dni ni inženirja domov. Res je doalej dolžan, pa bi se že uredilo kako.
Davi ga je srečal pisar. Ob ograji kraj reke je slonel in je gledal v vodo,
V	urad je šel pUar, mudilo se mu je; šef je siten. Inženir je bil tešč in tudi prenočil ni ni-kjor.
Pisarju se je mudilo in je rekel: "Jaz bi se na tvojem mestu ubil." •	v.
Danes je prišla policija In je s silo odprla inženirjev kovčeg. Težak Je kovčeg, ampak je prazen. Ne bo |>oravnal računa pri gospej.
Čudim se, kje je iztaknil de nur >;u hotel in za strel. Ali je kakor gospo ukanil koga in mu bodo zdaj vzeli suknjo?
Smešno pisemce je pustil: "Ne objavljajte mojega imena, prosim. Policija vendar potrebuje ime in tudi javnost mora vedeti, kdo su je ubil. Kaj bi se sramoval!
N« vse zadhje pa ima prav inženir; tinti» ki je živel, Ima številko v registrih in vsi ga po znamo; Usti, ki se je ubil, pa je
nam vsem neznan.
»
V	goapejinl sobi igra gramofon. Run je nekdo nekje umrl, pa kaj bi: hči Je doma in je praznik.
Sam sem. Petrolej v luči pol-glasno grgra. Pisar pije.
Zunaj Je večer. Po trotoarju pod oknom gre večna procesij» ljudi. Tramvaj svonl, s težavo ss v ozki ulici umiksjo vozovi.
Nekoč bom tbral svoj pogum. Pustil bom pisarja z njegovo težko vestjo v teh sivih stenah, zbral bom svoj pogum In bom šel v lo večno proceaijo ljudi.
Ne vem, kako je z nami prav za prav. Vse zastonj, ne pride pa ne pride veselje med nas. Morda si vsi trije drug drugemu nekaj tajimo, morda kaj straAnegu. Vse smo si povedali, kar bi sploh komu povedali pod solncem. Nazadnje je ostalo še nekaj razodenemo; šale zbijamo, pa se ne smejemo; samo v tla gledamo, molčimo In vsem nam Je tesno.
Da, preveč je med nami nerešenih stvari, zato nam Je tako tesno.
Na primer — inženir. Inženir šsnta; pa tako Čudno Aants, da ne vem prsv, ali ima v nogi kaj, ali mu je žrebelj predrl podplat. Kad bi ga vprašal, pa ne najdem poguma. In tako viai ta skrivnost med nama kakor zid.
Pa njegove noči. Podnevi šarita okrog občutek Imam, da ne bo nikoli nič dosegel, da ne bo nikoli nikamor priAel, Ponoči pa — tisto ni spsnje; kakor da vsako noč nekam pride In m* razburi: z rokami krili, smeje se, kriči, hrope. Nekaj Ims tu-le inženir, nekaj ima, nad čimer «e smeje in hrope, pa tako skriva vs*e, da še v snu ne fzbrblja. Ae pred samim seboj j« skril in zatajil: ko ae zjutraj zbudi, je ves bedast v obraz, nič ne ve in l>otem spet šanta, šarita In sam ne ve, kam.
Nič prijazna ni naša soba Tako sive so stene, tako nizek strop iri tako žalostna Ja samota med nitmi. Ht#ne t* mračne sobe so preširoko narazen, od popelje do postelje je dak*č, nič ni. smo skupaj. Ko bi bila soba majhna, bi ae kdaj v mraku stis-nlli m«d seboj in bi kramljsli. Lice ob licu, iz oči v oči —• tedaj bi nobene skrivnosti več ne ostalo mnd nami. Tu pa smo tako dali*« narazen, lepimo, kakor trije!	■ poaiadnji branjevci ifg vet^ V^^T^L
. .	llruitVM ' rJ)onir* »t.	*r
trgu, ki so si v Jezi med « boj1 zaradi
NAROČNIKI POZOR!
Znamenje (Jan, 31-1927) pomeni, da vam Ja aarotslna p» tekla Ia dan. Ponovita J§ pravočasno, da vam llata n« ustavimo. Ako Uata na prejmt* ta, Ja mogoča vstavljen, ker ni bU plačan. Ako Ja va« list pla čan In ga ne prejmeta, J« mogot« vstavljen valad napačnega na slova, pilita nam dopianlco Ia navadita stari In nori naalov.
Nail sastopnlkl so val dro Atvanl tajniki In drugI lastopal ki, pri katerih lahka plalaU naročnino.
Naročnina za ralo leto Je 11.00 In za pol leta pa f2.H0. Oani R. N. P. J. doplačajo ca pni leto 91.00 In xa celo lato I9.A0.
Za mAio Chlrage In Cleera za leto $6.50, pol Ista $3.2», m člane $5.30.
Za Evropo stana za pol leta $4410, m vae lete pa $k.00.
Tednik stane za Evropo $1.70 rtanl doplačajo samo 60c u poštnino.
Naročnino lahka tudi aam* pošljete na naslov?
IJPRAVNI8TVO
"PROSVETA"
SSI7 H. Lawadals A ve.
CHICAOa lil»
NA PRODAJ JE
mesnica s «trojem za led, ledenica, stroj za mleti meso in vsa druga potrebni» oprava. Vse v dobrem stanju. Praia aa za zmerno nizko ceno. Pokličite na telefon Beverley 2014. (Adv.)
STANOVANJE V NAJEM.
V najem so odda moderno in le|K> urejeno stanovanje, plin, elektrika in parna kurjava, V gornjem nadstropju štiri sobo in kopalnica. Vpraša se pri: Miss Seiko, 471) Park St. MIU waukee. Wis,	(Adv.)
NA PRODAJ JE
moderna pet sobna lesena bun-galo hiša, furnace gorkota, hrastov les, tli« |K)d v kopalnici, s Šipami zaprt sprednji in zadnji porč. Tlaklruna ulica in plačana. Cena je $8,500.00, Takoj je plačati $2,000.00 ostalo na obroke. Oglasite se pri lastniku na: 5841 Waveland Ave,, Chicago, III. (Adv.)
ITALIJANSKE HARMONIKE
M«t«jMM
In
ni I
IHM vr«Uf IT A I.I J AS. aas SA». MONiaa

Wi. Nilt •••» Minllj«. ¿«Mb M tarwMl* ha Malón! ft«*Im áupera. PUIta pm bra*
p lala« mm Mi.
Illl ai«a lalMri Ava., Hat«. II, Ol—a, IS.
FINE PREKAJENE KLOBASE, SUNKE IN 2ELODCE
rsapoliljam po val Ameriki, kar so nsro£ila vaak dan v«6Js. sil Ja mogu* fo ceno nekoliko anlftstl ns mojih Is« delklh. Ako lo slato poskusili mejili lodalkov, sto v roaniei samim sobi ne-kaj dolini. No odlslsjto, smpak pilita takoj lo danei. Folijam vsm od B funtov naprej po G. 0, D., sil pa poll/ita denar i naročilom. Nsltnlso vaak aam plato.
('mm aa slodaJoi Klobase fisasa okusa po !4o fuat. ftitake Is sieaa kros koali, aoljoao pa al aH lofl Is I« vrel so psaalass, pa* lijem po llo faal žolodro po 4* fanl. Huh« reberea po li« fsat. Vaa pisma in naročilo polljlto aai
JOSEPH LESKOV AR
Moal Desler and loaoafe Mit/. ■ •I« — MIh Mlreel.	Kaeloe. Wls.
RUDOLF J. JINDRA PLUMBAR
U postavlja parna In drugo naprava ss tretje in vaa drugn plumborska dela. Prevsame dolo tudi na meaolno isplsfilo oš
anafe do d voh lot.
Vso delo Jsmlono, Iivrluje plumboraka dalo
-v poslopja H. N. P. J. 1704 N<». Avers Av.. CMaego, 111
Telefon i Uwndale »4SI oll po Uwndalo sail
Zagotovo odpravi BOLEČINO
skznam pbirff>ft au>vfc*atl9 oki.an 17.a<;ij * chicauu.
bis ga.
F. J.	/
Zveee etev. af|. ~ Veeeltra v uitoto
It. mar«-a V Nerodni dvorani. K lob Ü. I, J. K. ». — Dramah* prod etava * nedeljo 97. marea, v dva
praznik. Mala Je dobila punčka i	«Mrs-, k«n~rt da«
V goapejinl sobi igra gramofon. Hči je priAla. pa imajo svoj
gotovo bi nam Jo rada pri-! nesla pokazat, (m se nas boji J Kaj bi Mil nerodni, morda l'< j spravili do joka, Ac punčko bi Ji. štrli. Ce premislim pisarja ~ j on bi JI prav nalašč stri punčko. ; Pri lani ima trojo otrok, pro v i,
14 aprila v dvorani K. N. F. J. no lavrndale m 17. reell j Hl«b M. I. J >. T. - hremeba prtI slava in prvemajsho slavnaal, t na-deijo 1 maja, « dvorani S. N. P J Fovsfco dr«*v« "Nfevsa", konroH daa ft maja v ftrvsfakra He. Chlrago.	¿i
Obupani ijudje, ki Irpe vsied oetrih I »olefin kot tie hi Jilt bdo *t»«dal s no« item, rrtwd huietin, bt etr veShrnt v j ivatl r. lariilftlmi buUrttliml, lahko do* '»e dolin«Mlo	ako ai priiepijo
Johns*»'« Ked Croaa iedl/nl »bill. To j jlh bo »koraj iakoj resiiu siraSn«na iirpljenjs ler ne Im motlio, pal pa n»-! otajralo vaokemu idravijonju, ki aa Jo ! nredpiael ndravnik.
J«kni»n'i K*d Crop» iediloefa obil* la ee ne ame »matrati hot kahordno* toll sdrevilo sa orsanake b"l*sni — v sludaju takih bolesni morale vedno vprnlat) svojefa «dravnik« sa «vet, Julilisoti>_JjH Oroas ledlfnl nhill freje In pomlrja. Njeyn adrwvTIo same Iakoj prwdlrall shoal koto v bo-lode delf NJega blaa<*dejni uspohi Ira-jajo lolik» faso, dohlor aa noelto nn ae4»i /.»(iiiovi «»dpravi boioHno. Za-totovo vpralojto Uvhamarja aa vollh Ked Ceoaa Mirnl oblil s rdeOim fla-nelaatim i,*«djom. Frl vaoh iekornar-Jlh.	Adv't.
All šališ snail pravilna ptoaU In Utatl angleška?
katero Jo isdala In Mm aa Knjtft**na mmikm flv M. P. $.
KARL MARX
(1818-1883)
(Dalj«)
Marx je razvajal' Kicardovo analizo dalje in pri ¿el do pravila o vrednosti in plačah, pri čemur je dokazat, da ravno kapitalist ni nič drugega kot parazit v človeški družbi. Dokazal je, da je kapitalist sodelavec v produkciji samo do one meje, kolikor deluje, ne kot lastnik kapitala, temveč kot ravnatelj produkcije, in da pri narašča-nju kapitala kapitalist (ki kot lastnik kapitala ni sodelavec v produkciji) postaja brezlcori-sten in škodljiv. Kot Zgodovinar je Marx dognal, da je kapitalistična forma lastništva zadnja faza v razvoju privatnega lastništva ter da bo kapitalizem pri najvišji stopnji svojega razvoja pokončal samega sebe ter hc bo istočasno razvil naslednik kapitalizma. K strogo ekonomski analizi je Marx dodal še socialno in psihoiogično analizo in dognal, da kapitalizem producirá svoje lastne grobokope.
Take so korenine teoretičnega sistema Marxa in Kngelsa, kar je teoretični sistem modernega socializma.
Toda Marx in Engels nista u-81 varila modernega socializma kar tako iz nič. Ce bi ne imela podlage, bi se mogoče sploh ne bila lotila socialistične teorije. Ravho ker sta imela veliko sno-j vi, sta delala na nji, jo razvijala, poenotila razna dotedanja mišljenja iz črpala iz njih najboljše.
Radikal izem, kakoršnega so zagovarjali Rousseau, Goodwin, • Shelley in drugi je ostal samo nekako literarno razglabljanje, udejstvil pa se ni nikoli v kakem gibanju. Vendar je pomagal k razblinjenju konservativnih tradicij in k navduševa-nju za nove ideje. Marx je to-i rej skupno z Engelsom imel ta-korekoč orati ledino za novo gibanje» pomagal pa si je z idejami imenovanih pisateljev in filozofov, pri čemur je še pomagala anov utopičnih socialistov, , kot so bili Saint Simon, Fourier, Owen, Cabet in drugi idealni , misleci ttjr sanjači, ki so skušali ustanoviti zadružne in socialistične kolonije in komune, pa so vsi propadli ter poleg tega škodovali, da je še zastalo gibanje delavskega razreda.
Marx in Engels sta bila člana I "Lige pravice", katera je bila I tajna organizacija in je imela
svoj glavni stan zdaj v Parizu, zdaj v Londonu. Ko je bilo po revolucionarnih krizah potrebno. da organizacija izda avoj program in se razbistrijo njeni cilji, je bila avgusta leta 1847 sklicana v London konferenca. Marxu in Engelsu je konferenca poverila mandat, da spišeta manifest, kar sta storila, in meseca februarja 1848 je izšel v nemščini proglas, katerega so nazvali "Komunistični manifest"
Istega leta se je Marx povrnil na Nemško in zopet postal urednik lista "Neue Reinische Zeitung". Z vso vnemo se je lotil pisateljevanja. Izgubil pa je bitke in se povrnil v London, kjer je živel v veliki revščini, kajti edini dohodek, ki ga je dobival, je bil od Greelejeve "Tribune" v New Yorku, pri kateri je bil sotrudnik kot opisovalec evropških razmer.
Marx je spisal sodobno zgodovino "Revolucija vin kontrarevolucija", katera se peča z viharnim letom 1848 v Nemčiji in "Razredni boj na Francoskem". Spisal je več knjig o francoskih delavskih uporih, njegovo glavno delo pa je "Kapital", ki je razprava o procesu kapitalistične produkcije. "Kapital" je izšel leta 1867.
Prevelika marljivost, siromaštvo, neprestano udinjanje ideji, vse to je še poslabšalo slabo zdravje Marxa, ki je sicer Še
Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje
Ceiki spisal Svatopluk Cech,—Poslovenil Stanko Svetina.
(Dalja.)
K temu ae morajo še prišteti močne kraljevske posadke na praškem gradu in na Više-gradu.
"Ampak to mora biti ljudij!" je zaklical gospod Brouček.
"Gotovo. Toliko vojakov iz različnih krajev krščanakih morda ni bilo akupaj še nikoli" je pritrjeval Janko od zvona. "Skoro celi svet krščanski stoji tu proti nam; na poziv papežev in valed obljubljenih odpustkov so se zgrnile k Sigmundu ogromne trume križarjev od blizu in od daleč; Nemci, Ogri, Italijani, Francozi, Angle^j, Spanci, Holandci in prenfhogi drugi narodi, tudi Hrvati, Bolgari. Rusini, Poljaki in drugi 81ovani z nevernimi Cehi, vseh skupaj je gotovo stopctdeset tisoč oborožencev,"
"Stopetdeset tisoč — to je grozno! In koliko Je vas?"
• "Vsega prebivalatva praškega z žtnami in otroki je bilo za kralja Vaclava približno itotisoč. Ampak po odhodu nemških študentov in tujih trgovcev, vsled bega in izgnanja nemških meščanov in nevernih Cehov, preobilne duhovščine, svetne in redovnlške z različnimi posli, mnogih dvorjanov in plemiških služabnikov in Ae na drug način se je silno skrčilo Število in morda so ne motim, ako naštejem na nafti strani vseh za boj sposobnih mož in z zunanjimi pomočniki komaj petino onega števila križarjev."
"Moj bog — eden proti j>etlm! In k temu akoro sami obrtniki in kmeti, kakor si rekel! Pa mi povejte, ljudje božji, kako vam je prišlo na misel |»o*taviti se proti taki sili!"
Domšik se Je namrgodil: "In kaj naj bi' Storiti? Ali naj bi se vdali Sigrnundu?"
"Pravi se: Z glavo ne prodreš zidu! in: Ako ne moreš preskočiti, spodlezi! Saj se vam ni treba takoj vdati na Milost in nemilost. Mogote da lii vam na prigovarjanje tega češkega plemstva kaj popustil —"
"Vedi —- sram me je tega in z vsemi silami sem bil proti temu — Vedi, da so se Praiani že dvkkrat vdali •«epIemcnlletAu kralju in ga prosili U va svobodno prejemAnJo keliha. In ali ve*, kako jessprejel 8igmund naše poslance? V sramoto so morali dolgo čusa k let« t i pred njim, potem pa se Je zarezal nad njimi s sramotilnimi besedami, tla. morajo odpraviti 4hw	v«e veriga In klad«« t* t*l*e, in drtt-
gii pri (Nigajanju np Kutniii Gorah, oddati vse orožje. Tu so »poznali Asi, tudi DajprevidnejAi z mnl nami, da ne ostane druRi-ga, kakor prije-. ti za meč. St«laj, ko ima pri sebi ogromno križarsko vojsko, bi bil še manj pripravljen nam popustiti. Zakaj on željno hrepeni, da Id nas kaznoval za na* U|Kir in da Id |>o|iolnoma ztrl nauk Huaov. In ko bi morda tudi na videz usll-šal naše prošnje, veruj mi, da hi svoje obljube, ko bi dosegl i nad nami moc wrQlomno prelo-—mil, kitk"» te m eas L ño i ¿di»! Ustni svoj "gtojt", ki ga j«* dal mlstru Husu." .'.
Gospod Brouček Je molčal, ker je vedel, tla z Jankom od zvona n«* more. jutmetno govoriti, v duhu pa je zmerjal zaslepljene Prstane, ki tako neumno silijo v gotovo i*>gut»o. To je ssms blsznost. Teh stopetdeset tisoč krmarjev Igraje zmečka peščteo upornikov in U topni-čar»kM trdnjšVa razstreli celo mesto v kup razvalin .. /
V tem je opozoril o!hi krik in gibanjr trum pr«*d njima na naaprotni 'breg. kamor »o /*• prej vsi gledali in kazali Pri reki tam, k,. Sedaj jezuitski« vrt, se je zbrala velika truma
plačanih kraljevih vojakov in zadeli so hitro korakati v ameri proti Mali strani. 1
Domšik je takoj razjasnil tovarišu, da je najbrže kako drzno krdelce meščanov zapustilo samostan sv. Tomaža ali Saško hišo pri mostnem stolpu, ki so ostale izmed nekoliko utrjenih zgradb v Manjšem mestu, ki je bilo v bojih Pražanov s kraljevsko' posadko na praškem gradu popolnoma razdejano in požga-no. In res se je brzo pojavila proti plačancem skromna trumica husitov, v narodni obleki in samo s cepi oboroženih, in vnel se je besen spo-padek. Trume na «taromestnem bregu ao spremljale boj svojih tovarišev z glasnim krikom izmed onih pa, ki so stali pri Vltavi na le vici, kjer so bili nekaki mlini in dva jeza čez reko, so mnogi poskakali v čolne k bregu privezane, da bi prihiteli onim na pomoč. Toda še predno so odrinili od brega, je bil kratki boj za reko že končan, Trumica neustrašenih husitov se je zagnala s svojimi železnimi cepi na veliko premoč oboroženih križarjev tako besno, da jih je nekaj pobila, druge pa zapodila v beg do klanca nad Brusko, in se je potem zmagovito vračala v Manjšo mesto, spremljana od vriska Pražanov na deanem bregu.
Toda tudi nasproti, na Letni je nastal šum. križarji ao se zbrali ob kraju višine, grozili so Pražanom z orožjem in pestmi, napenjali so samostrele fti se obnaAali, kakor bi bili obsedeni. Bilo je skoro videti besna njih obličja. Mnogi so dali tudi dlani k ustom in so kričali nekaj na drugi breg in kmalu je dosegel 1'ražane razločni, zasmehljivi klic Nemcev: "Haha! llus, Hus, Kater, Kacer!'
Obenem se je pri nekem stroju oddelila truma in naenkrat je zletela iz njega množica velikanskih pušte, namerjenih v najgostejše trope Pražanov, ki so se pa hitro umaknili, tako da sta bila le dva lahko ranjona. Ena izmed onih pušic je afrčala Broučku mimo glave in se je odbila ob vrtnem zidu, da se je zdrobljeni zid razletel daleč naokoli . . .
Gospodu Broučku je od straha padla sijli-ca iz rok in nekaj časa je stal, kakor bi ne bil živ. Potem pa je atekel odtqri ob samostanskem vrtu in se je vstavil šele za nasprotnim oglom, kjer je bil varen pred nemškimi puškami. Bil je bled kakor tttena in noge so se mu tresle, da je moral sesti na kamen ob zidu. S tresočo roko si«|e otiral debele potne kaplje |>o prestrašenem obrazu. Cez nekaj časa se je pojavil pred njim Domšik z njegovo sulico v roki,
"Kje Učiš?" je zaklical. "Ko so Nemci izstrelili, sem tc ta nekaj časa pogrešil in potem sem se zaman oziral po tebi; na tleh sem našel tvojo sulico."
"Menda vendar nr misli*, it« jim tam Ostanem za tarčo, tla bi trn- prespikali a svojimi pu-Aicami kakor avetegn Boštjana." 'je mrmral gospod Urouček.
Janko tid zvona se jt^ nasmehnil, pa mu je pritrdil: "Imaš akoro prav. Kaj bi to delali? S samim zatmvljanjem je škoda zgubljati čas in k poštenemu* boju ne pride na tej strani. Odtod IkkIo kraljevi podpirali z mučnim streljanjem napad is drugih stranij. Sedaj |ia le za-amehljivo krtče in od Uga krika ne pade -niti opeka iz vaših streh. Včasih se oddahnejo a takim neškodljivim dežjem pušic, kakor so jih ravnokar poslali na nas iz kakega močnega samostrela."
"Dokler Jih ne namočijo v kislino, ne ovi-jejo s rmolnatim platnom in jih ne zatgo. jih moremo pozdravljati le s «mehom . . . Na, tij intaA svojo sulico in pojdiva naprej!"
S kislim obrazom je vzel go*|Mtd Brouček »ulieo, s katero bi a«» bil že davno In ml srca i rad poslovil; tt>da uln.gai je in se je oddaljeval od ncviu-nesa mestaftako hitro, da ga je Dom--ik komaj dohajal.
nfo). prihoda JI!) . - ^
veliko pisal, toda dela niso bila objavljena. Ob njegovi smrti leta 1883 je Marx imel velikansko zalogo rokopisov, katerih se je lotil Engels in jih objavljal. Pa še po Engelsovi smrti leta 1895 je oetaJo veliko število nedotaknjenih rokopisov, od katerih ao nekatera dela neprecenljive vrednosti. Izdajati je ta dela žopet pričel Karl Kaut-sky. Veliko Marxovih del je še danea raztresenih po angleških mesečnikih.
"Kapital" je ogromno delo, katerega samo prva knjiga je že precej obsežna. Tudi težko razumljivo je to delo, toda Če se ga čitatelj resno loti, mu bo mogoče razumeti. Vsekakor je začetniku treba, da se prej poglobi v druge študije, knjige, ki so bile spisane o'"Kapitalu", če hoče, da bo študijo dobro pojmoval.
(Dalje prihodnjič.)
Vladimir Levstik:
(KONEC.) Razložil mi je vso svojo notranjost, svoje rodovinske prilike, svoje babje istorije in svoj recept za odrešenje sveta. Med tem se je tudi napil kakor bati-na in me je spravil, da kratko povem, v tak obup, da se mi je želodec obrnil, čeprav sem sedel pri čaju ... Ko sva ¿e drugo popoldne srečala na ulici, me je^ tikal, trdeč, da sva pila bratovščino, da sva sorodni duši in da se do smrti ne ločiva več ..."
"Vidite!" se je zgrozil policijski svetnik. "In kako ste mu poplačali to nesebično naklonjenost? Kaj vas je obsedlo?"
"O, saj ga nisem samo zato," je dejal Radivoj Zimzelen. "Stvar je namreč ta, da mi je podal o svojem prijateljstvu nešteto dokazov. Kot prijatelj si je lastil pravico, da sme vdreti med moje štiri stene, kadarkoli ga je volja, bodi dan ali bodi noč; Ako sem se lotil dela, je gotovo še tisto minuto planil skozi vrata Cempft in me je vlekel v kako beznico. Ako sčm jaz sedel v beznici, me je neizogibno udaril po rameiiu Cempir in je prisede! k meni, da bi mi krajšal čas, ali pa me je vzdignil iz brloga, kjer mi je bilo po godu, in me je tiral v drugi brlog, kjer mi ni bilo po godu. Ako sem bil trezen, me je zaskočil pijan, in ako sem bil pijan, me je zadavil s svojo treznostjo, če bi drugače nikoli trezen ne bil! Kadar mi je bila glava najbolj polna misli, sem moral poslušati Cempir j a — zakaj govoril je neprestano, sam Bog si ga vedi kaj in zakaj. Bilo je, kakor da hoče izpraskati ie mojih možganov vse, kar je mojega, in me po-cempiriti, natlačiti me s samim seboj, razmazati po meni znotraj in zunaj svojo cempirsko modrost in veličino . . . Volkodlak je bil. Čutil sem, da mi loka kri!..." •
"Pa bi se ga kako otresli." je rekel Ščetina, strogo majaje z glavo. "Pustili bi ga in bi šli, ne pa da ga ubijete kakor bolho."
"Kakor da se nisem otresal!" Umetnik jo prasnil v čuden gro-hot. "Topel sem ga, |m mi je odpustil; v obraz sem mu pljunil, pa se je obrisal; bežal sem od njega, pa je bezljal za menoj! Ce sem sedfe v vlak, da bi odnesel i>ete — kdo se je našel zraven mene? Cempir! Neko noč sem nalašč razbil tuje okno in sem se dal zapreti, da bi vsaj preapal brez njega. Ko so me pahnili v luknjo, kdo je ležal nS |K>gradu. pijan kakor Noe in ves srečen, da me vidi? Cempir! . .. Z eno besedo, moje življenje Je postalo Cempirjevo življenje. Vse moje bitje, kar gs je še bilo. se Je uprlo temu podjarmlje-nju. 2e takrat sem jel premišljevati, kako bi se osvobodil."
"Ze takrat? Kdaj TškTirr je vprašal polieijaki svetnik.
"Pred letom dni."
"Pred letom dni I Leto dni ate ae pripravljali na zločin?. To Je toliko kakor priznanje, da ate ga umorili s premislekom, ne morda v trenutni togotl.**
"Kakopak. Sodim, da ga vendarle ne bi bil. zakaj konopec ni šala in dosmrtna ječa tudi ne -— a glejte, gospod svetnik Cempir je postal že kar predomač. Govoril je s menoj takole: "Vem.
Zimzelen, da si lopov, prašiča in prodana duša, a jaz te vendar priznam, aaj ni tvoja krivda, da si se tak rodil. Priznam te iz svoje cesarske volje ..." Ali pa, kadar so ga poslušali drugi: "Nu da, gospoda, Radislav Zimzelen je to, kar je, Bogu bodi potoženo; toda jaz, Vekoslav Cempir, sem inteligenten človek, kulturen človek in bistra glava, v nameček pa še kolega te kanalje: rad ga imam, čeprav je vzel trideset srebrnikov, in mu ne branim živeti, zakaj kakšen bi bil svet brez lopovov, prask in prodanih duš?" — Odkod je imel vse to, trideset srebrnikov, lopova, praaico in prodano dušo, ne vem, saj mi tudi ni dovolil, da bi ga vprašal. Bilo je kakor pribito, punktum in mir besedi ... In to, vidite, gospod policijski svetnik, mi je naposled presedlo. Hotel sem imeti mir!" je kriknil umetnik z nenadno besno besnostjo. "Mir razumete?"
"In ste ga, z eno besedo, ubili ... Kdaj, kje in kako ste izvršili dejanje?" .
"Davi, na Golovcu. Ako želite, pojdem pokazat, kje . . , Vzel sem, kar sem si bil priprav}!, in sem šel na Golovec: Cempirja nisem obvestil, saj sem itak vedel, da pride neutegoma za menoj, ako ga ne najdem že tam. Izbral sem si samoten obronek s travnato ravnico, kj. jo z vseh strani obdaja drevje. Tam sem legel v travo in sem čakal. In res, pet minut še ni prešlo, ko pade name Cempir: "Pozdravljen, kanal ja! Kaj iztikaš tod?" Tako govoreč me bunka po hrbtu in se mi reži v obraz in je zadovoljen da nikoli tega. — "Kaj iztikam?" pravim. 'Tebe čakam, Cempir." — "Mene čakaš? A čemu držiš pištolo v rokah?" — "Cemu?" pravim, "čemu?" In v tem mu jo izpalim v glavo, enkrat, dvakrat, trikrat, vseh devet bobov zapored. Zvrnil se je brez glasu. Jaz pa, da bi bil res brez skrbi, sem potegnil iz žepa kuhinjski nož in sem mu ga takole do tridesetkrat porinil v prsa, v trebuh in v obraz . . . Bojim se,, gospod svetnik, da ga bo prav težko spoznati."
"Moj Bog, moj Bog!" $četina si je brisal potno čelo in krčevito pritiskal na gumb. "In potem ste jo mahnili k nam, da se javite, kaj?"
"Jok, gospod svetnik!" Radivoj Zimzelen je veselo zmajal z glavo. "Potem sem vzej steklenico petroleja, ki sem jo zaradi gotovosti takisto imel s seboj, in sem ga polil od glave do nog. Nato sem ga vestno zažgal in sem potrpežljivo čakal, da(je zgorel. Smrdelo je, lahko mi
verjamete! Sele ko sem ga videl vsega zoglenelega sem se odpravil v mesto. In zdaj sem tu, gospod policijski svetnik. Storite z menoj, kar vam drago. Ce me obsodijo v dosmrtno ječo ali za-stran mene na vešala, naj me! Se a konopcem okoli vratu bom hvalil Boga, ki mi je dal pogum, da sem iztrebil Cempirja, in bom vesel, da smem biti spet Zimzelen kakor nekdaj . . ."
To rekši je morilec zaplesal na eni nogi. Njegovo lice je izražalo vso blaženost osvobojenja. Toliko da ni vriskal.
Svetnik je izprevidel, da mora biti vod pokvarjen, in je prestal obdelovati telefonski gumb.
"Potrpite," je velel zločincu, "vrnem se takoj. Ne ganite se nikamor. Prijeli bi vas na ulici."
S temi besedami je stopil v sosednjo sobo, da bi'dal poklicati stražnika. Ni še opravil, ko je začul izza svojih vrat vesel, prostodušen vzklik:
"Zimzelen, stari lopov! . Kaj delaš tu? . . . Lepo si mi jo zagodel ..."
In prijateljsko bunko po hrbtu . . . In tik za tem ropot in peklenski vrišč in pišč ... •
Ko ije brez sape planil skozi vrata, je stal sredi sobe blagi, obče spoštovani Vekoslav Cempir, živ in zdrav in cel, in je rez-getaje ploskal nesrečnemu Zimzelenu, ki si je obupno prizadeval, da bi zlezel y svetnikovo peč ,,, ,
Gospod policijski svetnik. Vekoslav Cempir, uradniki, tipka-
rice in redarji, ki so prihrumeli po stopnicah, s združenimi moč-! mi, izdrli umetnika iz peč, jn M| ga poslali na Studenec.
"Neverjetno!" sem svetniku Ščetini, ko mi je pove. dal to storijo. "A kaj se je bi-lo zgodilo? Kaj pomenijo be-sede: "lepo si mi jo zagodel?!
"Cempir je trdil in menda še trdi, da je šlo za nedolžno pri-l jateljsko šalo. Tako je tudi bi-lo, kdo bi dvomil ? Razen če -J"
"Razen če — kaj ? "Trdi",1 pravite ... Ali mar dopuščate možnost--"
Svetnik je skrivnostno mrdJ nil z Obrazom.
'Kaj vemo? Pri nas računa-mo z marsičem, kar se zdi lju-dem absurdno."
"A vendar!" sem vzkliknil o-suplo. "Vendarle ..." ■
"Vendar je Cempir nesmrten Vse mineva in gine — Cempir bo vekomaj živ. Tako je, prijatelj, ako pogledate stvar z bolj, občega vidika. Razen če ... 1
u i *t
"Razen če ste si vse to sami izmislili: Zimzelena in Cempirja .;. z menoj vred ... A v takem primeru . . . tem bolj ..
Policijski svetnik Ščetina se je razblinil v višnjevkavstem dimu svoje pipe. Ni ga bilo več.
Cempir!!!---
Cujte in molite. Zakaj Ceml pir hodi okoli kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl.
Agitirajte za "Prosveto"!
MATUA SKENDER
JAVNI NOTAR
sa Ameriko in stari kraj 1122 E. Oblo St» Telefon CEDAR 4S72 N. S. Pittsburgh, Pa. Isdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vse drag« v notarsko stroko spadajoče spise.
Pišite, telefonirajte, ali pridite osebno.
ZDRŠVNIK PRAVI PLJUČNICA
Prišla je vsled prehlada in on se ni takoj zanimal.
Zdravniki priporočajo vroč Bolgarski zeliščni čaj za hitro odpravo prehlada. Pazite se pred influenco.
Bolgarski zeliščni čaj odiene revmatizem, zaprtnico, jetrne, obiitne in druge želodčne nerednosti in pomaga ustvariti bogato, močno Jcri.
Pazite, da gotovo vpraiate lekarnarja po pravem Bolgarskem zeliščnem čaju v rudečem in rumenem zavoju s mojim imenom na njem. Tri velikosti, 36c,'76c in $1.25.
Opomba:—Velike druiine bi morale imeti moj velik, dovolj za 5 mesece» zavoj. Pošljite mi 11.25 in vam ga takoj odpoiljem. Naslovite meni: H. H. Von Schlick, President, 100 Marvel Building, Pittsburgh, Pa.
Kampanja za dnevnik
» - /
*	'.	• ''v	,	* Vt	:v yt' \
Vsi aktivni ¿lani S. N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov de to leto. Agitatorje, ki \ bodo delavni, čakajo lepe knjižne nagrade.
mm
Kampanja za nove naročnike na dnevnik "Prtosveto" se otvori 15. februarja 1927 In so zaključi 15. novembra 1927.
,Vsakd* ki se naroči na dnevnik "Proeveto" in ki doslej le ni bil naročnik, bodisi sa pol leta ali za celo leto, ali če stari naročnik pošlje dve ali več naročnin NOVIH NAROČNIKOV, je deležen nagrade v knjigah Is ss-loge Književne Matice S. N. P. J.
Pogoj sa nagrado je NOV NAROČNfft in vsakdo mora poslati celot vsoto naročnine brez vsakega odbitka poštnine ali provizije npravnUKvu "Proavete". V tej kampanji ni dovoljena nobena provizija. Kdor si vsssm provizijo, ne dobi nagrade.
Za eno polletno naročnino na dnevnik je pošiljatelj deležen knjigo "Jimmle Higgina." ki je vredna $1.00. Za eno celoletno naročnino Je pošiljatelj deležen "Slovein^o-angleške slovnice." vredne $2.00, ali pa dragih knjig is zaloge Književne Matico v vrednosti $2.00.
Za dve celoletni naročnini dobi poftiljatelj knjigo "AmerUki Skrroftd," vredno $5.00, ali pa drugih knjig iz zaloge Književne Matice v vredne sUliJi.__
Bratje in sestre S. N. P. J„ kakor tudi drugi rojaki in rojakinje. U fts niste naročeni na dnevnik "Prosveta," sedaj ae vam nudi ugodna prilika, da si sa majhno vsotico nabavite dober list in poleg tega dobite is Mrs knjige ZASTONJ!
Požurlle so s naročbo! Pošljite naročnino fte danes! svete- ta e»o leto je $5.00, za pet leta $2.50. (Za Ckicago ta $8.50, sa Evrspo pa $8.00.) Člani 8. N. P. J. doplačajo $84* ta ali $1.90 ta pel leta, ker člani plačajo pri asesmentu $1.20 aa leto !
deset ja
Vsa pisan In denar pošljite na naslov: Pres veta, 2657 Sa. Lawaáale Av«„ Chicago, m.