Edini slovenski dnevnik Zedinjenih državah.
Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov
TELEFON PlflilMl: 4687 CORTLANDT. Entered >i Seoond-CU» Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y„ under the Act of Confreti of March 3. 1871. TELEFON PISARNE: M87 CORTLAND*.
NO 83. — ŠTEV. 83.	NEW YORK, THURSDAY, APRIL 9, 1914. — ČETRTEK, 9. APRILA, 1914.	VOLUME TYry _ LETNIK Trn
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daily
in the United States	J
Issued every day except	| Sundays and Holidays[j
Velikonočno razmišljevanje.
Vesele praznike!
Jetnik.
Velikonočna črtica.
' "Kaj morem jaz za to! Ljubila ga nisem nikoli. Z njim govorila le radi Tebe. Po njego-i vem po&redovanju sem hotela priti do Tebe. Viktor, Tebe ljubim i brezmejno", reče Marica prosto-j dttKiiu ter zavrli šivalni stroj.
Bila j- samostojn.-i šivilja.
"Bojim s*-, da ne naredi kaj. Vihrav je in neizrekljivo zaljji* 1 jen Vate. Ves, brat je le brat."
"A jaz ga ne maram", de mla-j da iu lepa šivilja prenehavši vr-Wli stroj. "Prigovarjaj mu zlepa, naj si poišče drugega dekleta. s«j jili š.» toliko, ki nimajo I fantov."
"Težko bo! Trmast človek je moj brat in svojeglav."
"Priznam, da sem nekoliko kriva t tuli jaz. Preveč sem bila prijazna z njim. Iu revež si je ute-pel ob tej moji preveliki prijaznosti v glavo, da ga ljubim. Ali neznansko se je motil. Tebe sem 'zaljubila, ko si me ogovoril na Novega leta dan pred pošto. Ali š'' veš?" Neizrečeno lep si se mi zdel in prijazen."
"Mariea. Ti meni tudi", prido-j da Viktor, in mlada človeka sta ; se objela.
Iu poljubi so kakor puščice j brenčali na Tomaževo uho.
' * Ifinavee!'' zajtrepeta Toma-! zeva djša, in on odhiti po prstih iz hiše.
Strast mu pali razburkano du-šo, po glavi mu šume dekličine besede, in bratovi poljubi ga ne-utešljivo pode po mestu. ' "Mariea ljubi njega!"
Ta edina misel se poja po nje-govern razdraženem in razočara-! nem srcu.	' f! i
Ze zelo pozno v noč stopi raz-mršenih las, obledelih lie in raz-paljenih oči v gostilno.
Tomaž naroči vina ter ga kar vliva vase.
.Močno vino vpliva kakor strup j na njegove misli, iu žejna strast ifi ljubosumna maščevalnost mu Se povečujete učinkovanje močnega vina.
8t rastne je in strastne je pije Tomaž, in misli se mu boljinbolj I zapletajo ter vedno iu vedno zlivajo spet v eno samo.
"Pokažem mu, še noeoi mu po-
kažem!"
Vinski duhovi in tobačni dimo-vi se mu opletejo okoli glave in nič več se ne izuebi tiste grozne misli.
Pivci za sosednimi mizami se že napol pijani krohoeejo, in ča-i še žvenketajo.
Ves ta krohot in žvenket pa mu veli maščevalno:
"Pokaži mu, hinavcu!"
Luč v veliki svetilki tam. na-sredi zakajenega stropa pojema radi pomankanja svežega zraka.
Toda ta mu pomežikuje ter mu j prigovarja dražeče:
Izne!bi se brata-hinavca!"
"He, Tomaž, kdaj nas povabiš na svatbo", ga podraži nekdo izmed mladih in razposajenih pivcev od sosedne mize.
'Il-udič naj vzame Tebe in svatbo". zakolne razdraženo Tomaž.
'"Ali Ti hodi brat v zelje?'* se ponorčuje spet drugi nevede, da je pogodil resnico in že bolj pod-kurii maščevalnost v Tomažu. j
' Fant, kdo Ti je povedal to?"| vpraša Tomaž /grozeče zamolklo izpraznivši kozarec vina ter plane raz sedeža kvišku.
Torej je nekaj resnice na tem?! se oglasi spet prvi fant smeje.
Tomaž nič ne odgovori. Molče, sede spet' na svoje mesto, popije še nekaj kozarcev vina, potem pa izgine v temno noč, ki je bila mrzla in. rezka, kakor je bila rezka in mrzla cela narava. Kajti snega je bilo dva komolca na debelo, in burja se je cvileče in tuleče, praskaje iu butaje, žvižgaj« in j«-eaje zaletavala v okna in strehe zasneženih mestnih his.
Po cestah in nlicah je vse mirno in tiho,
* š
Pesem delavcev.
Znanilka našega vstajenja ni spomlad,	Kaj so nam mar obljube in obeti,
Ne cvetja vonj, ne tih in lep večer,	Ko vendar bog vseh je postal denar;
Procesije vi j o se... tisoč nad	Saj smo nazadnje le zato na sveti,
Kipi v nebo, a v srcu je nemir.	Da klanjamo se mu, ker je vladar.
A ko se zdrami črna ta armada, Veaoc, da vsak njen v sužnost je prodan. Bo on gospod, ki zdaj še kruha strada, Tedaj šele bo naš vstajenja dan.
J. T.
Nekam zamolklo in otožno se ♦»lc>k »ta zlati napis *Jetuišniea* V toplih žarkih miadt-gu Kolnea. Ogromna zunanjost tega mrkega poulopjjt le nehote sjK>niinja samotne mrtvašnice. IV stopiš vanj, ti buli iz vseh kotov — koščena smrt. Dolgi, temni in ozki so notri hodniki in vzduh je mrtvaški.
Prav t a in na koncu dolgega hodnika pričakuje -Tomaž Kržan zakrknjenega srea v svoji ozki celiei, z velikimi in težkimi vrat' in na go*to zamreženim nk«-neeni svoje sin rt ne obsodbe.
Pa zarožljajo ključi v ključavnici, vrata zaškriplj« jo v svojih tečajih in star osivel jetničar zgn-t»an<Vnih lie, a prijaznih oči s? prikaže na pragu Tomaževe ff-lice.
"IVna-ašli smrt!" krikne hlastno otopeli jetnik.
"Vstajenje in življenje! Krist je vstal!" mu prijazno, ali vendar nekoliko otožno zakliče jetničar.
*'Kaj mi čenčaš, starec!" de razdraženo Tomaž.
"Kesaj se in upaj!" mu veli »Taree.
"Molči. norec!" vzklikne jetnik ter že hoče planiti k vratom.
Ali v tistem hipu izgine jetničar ter urno zaloputne vrata.
Iu zarožljali so ključi, iu jetnik je bil zopet sam v napol temni ječi.
''Oh, pridi smrt, pridi!" zahre-peni Tomažu duša. "Počemu to mučenje, počemu to odlašanje? Z odprtimi rokami te čakam, ti mo- i ja edina ljubica! Nceeš priti, je-j li! Reži se mi ves svet. in rogaš' ae mi tudi ti!" fte zavzdihne jet-j nik ter *e globoko zamisli.
nekaj časa plane s trde postelje ter jame divjati po pičli prostornini svoje celice. I*uli si lase, grize si jezik ter kriči kakor blazen: "Smrt. smrt! Zakaj me mučite, zakaj me ne obesite?!"
Kri in pene, grde rmene pene. so privrel- na njegovih ustnah. JSpehan in izmučen se vrže spet na ležišče.
In v glavi so se mu jeli vrstiti dogodki.
Bilo je tisto nedeljo pred pustnim torkom.
Na veseliei je bil on, njegov brat Viktor in Marica Vijačeva.
Strastno je privijal ob plesu svojo Marico k aebi. Kajti ljubil jo je neizrečeno. Ali tistikrat je tudi i/pregledal. Spoznal je bil, da ga dekle vara ter le prerada pogleduj.' njegovega brata. Silna i ljubosumnost se pa poloti in po-i kliče Viktorja na Btran očitaje mu, da mu zapeljuje nevesto.
Razdražena jn sovražnih siv sta i*e ločila brata tisti večer. Izginila je bratska ljubezen iz njunih duš, in izogibala sta se drug drugemu.
Njuni sta riši so ju spraševali, i zakaj in kako. Ali noben ni črh-1 nil beaediee. Stanovala sta sicer; pri njih, ali spala sta v>ak vsvo-j ji sobi.
<V je šel on. Tomaž, preje v papirnico na delo, je šel Viktor! pozneje v usnjarnico.
Tako že teden dni nista niti be.i sedice i spregovorila med sabo. j
(Vtila sta se brezmejno, in vi Tomažu so je boljinbolj udoma-1 čevala ailna in nevarna maščevalnost, Kajti Marica ga ui marala nič več ter se žare* zagledala v j Viktorja.
Že trikrat s«* je namtmil ob-! iskati Marico, ali vsakokrat je moral obstati pred vrati njene j sobe.
Vsa kopo t je bil njegov brat1 Viktor pri njej ter se veselo pogovarjal z «jo.
In tako je bilo tudi četrtič.
Topot je nastavil uho na ključa vnično luknjico ter prisluškoval njunemu razgovoru.
"Mariea. moj brat je name sil-1 no jeien", izpregovori Viktor prijazno. "In gotovo znori, kadar se prepriča zatrdno. da me ljubil."	' j
I in na katero je v vsakem oziru navezan, dočim se čuti v starem kraju gospodarja, za katerim sto-|ji celi državni aparat, z vso silo avtoritete. To je prvi in materi-jalni moment, ob kateri čeri se bodo najbrž razbili vsi naklepi. Slovenski Amerikanec in naj je še tako veren, je kolikortoliko samozavesten ter pride kmalu do spoznanja, kje se konča materi-jalna plat življenja ter se pričenja verska.
Program, katerega so sestavili dotični gospodje, se torej ne bo skoraj gotovo nikdar uresničil, ker je stvarna osnova, na kateri j«1 zgrajen, v bistvu napačna. S samim demagoštvom pa se ne more tukaj opraviti ničesar, ker
manjka enega silnega orožja, _
političnega pritiska.
S političnim pritiskom pa hodi roko v roki politična korupcija m strašna razdvojenost, kakoršna vlada dandanes v stari domovini. Castihlepnosti in osebnim aspira-cijam posameznikov se žrtvuje blagor in napredek naroda in bije se boj za oslovsko senco, ne pa za principe kot se hoče natve-ziti lahkovernemu ljudstvu.
In ves ta smrad naj se prenese sedaj semkaj?! In ljudstvo naj se razdvoji? Kdor ni čisto tvojega prepričanja, naj bo uničen, naj se mu nastavi nož za vrat T! Naselbina naj se dvigne proti naselbini, organizacija proti organizaciji ?!
In komu v prid? Latinski pregovor pravi: Duobus litigantibus tertius gaudet. — Ako se dva prepirata, se tretji veseli.
Ta rek se da v polni meri uporabiti tudi v pričujočem slučaju. # * *
Naš narod v Ameriki ni avtoh-tonen, ni za trajno naseljen v tej deželi. Kar ga ostane tu, se v par generacijah potujč^ se po-grezne v homogeno maso splošnega ameriškega naroda, ki ima povsem svoje cilje in ideale. Kar se ga pa vrne domov v staro domovino, ne spada več v novi svet. Raditega je povsem odveč in brez-smiselno, ako hoče ta ali ona stranka trajno zagospodovati nad njim.
v neprestani fluktuaciji je treba le ene in sicer materijalne vezi. Ta pa je izražena v sistemu podpornih organizacij, ki so kot že povdarjano zgolj materijalno praktične, nič drugega kot zavarovalne družbe, osnovane na principu vzajemne podpore.
Vse druge zadeve, verske, družabne in politične so stvar posameznih naselbin, posameznih o-kraje v.
Ne more se nam očitati animoz-nosti proti slovenskim duhovnikom v Ameriki in te besede niso pisane ne pod uplivom sovraštva, niti pod onim bojazni. Le nekako objektivno prerešetavanje situa-cije je, katerega smo se lotili v tem članku.
Navadno so dela obračune kon-J cem leta, a tudi ob gotovih prilikah lm-d letom je dobro in ko-j ristno, ako se sestavi nekaki re-j sume v tem ali onem oziru, v tej ali oni zadevi. Na srcu nam je zadeva, ki je za nas, ameriške Slovence, velike, slioro bi rekel največje važnosti, namreč vprašanje. kako voditi in v kaki smeri dirigirati naše slovensko-ame-riško javno življenje.
Kdor pozna razmere, ta ve, da smo le atom v morju tujerodnega prebivalstva v Ameriki. Razkropljeni smo na vse štiri svetovne strani in večjih naselbin, kjer bi mogli priti do popolne veljave in kjer bi bili merodajni faktor v javnem življenju, je malo ali pa nie.
Iznajdbe modernega časa pa združujejo tudi najbolj oddaljene kraje in dasiravno ne krajevno, smo združeni potom časopisja in organizacij, katere so si ustanovili rojaki, da priskočijo drug drugemu na pomoč v slučaju nezgode ali nenadne smrti.
Vez organizacij je materijalna vez. Podporne organizacije se glede namena, delovanja in učinka bistveno razlikujejo od društev, klubov, političnih in verskih skupin. Ker pa je to istina, katere ne more pobijati noben razumen iu treznomisleČ človek, tiči za vsakim poskusom, da se oropa podporne organizacije zgolj materijalno-praktične osnove, čistb določen namen, katerega se je v zadnjem času skušalo izvesti od gotove strani.
'Odkod veje veter, jo bolj kot prozorno. "Ljubljanski "Slovenec" se je začel izredno zanimati za izselništvo ter za življenje slovenskega naroda v Ameriki. Odkod naenkrat ta ljubezen, ta skrb za daljne rojake, ki so prišli preko morja, da najdejo tukaj boljše eksistenčne pogoje?
Ježijo se jim lasje, sedanjim gospodarjem Kranjske, ko vidijo, da zapušča narod trumoma deželo, katero so zagospodovali in koje gospodarstvo so zavozili. Da jim pa ne odide ljudstvo, njim in njihovemu gospodstvu, so pričeli presti svoje mreže preko oceana in porodila se je: Zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki.
V nabožnih in uapolnabožnih listih se vedno povdarja, da je treba ločiti vero od osebe posameznega duhovnika. Tega se držimo tudi mi. Zato ne pride pri sedanjem razpravljanju vera prav nič vpoštev.
Povsem eklatantno pa je, da se gre pri tem ne le za duhovno, ampak tudi za posvetno gospodstvo. | Zveza naj bi bila nekak najvišji tribunal, ki bi diktiral slovensko ameriški javnosti zakone, katerim naj bi se pokorili vsi. In to ne le v duhovnem, temveč tudi v ma-terijelnem oziru kot že rečeno.
i
Slovenski narod v Ameriki je ali dobro katoliški, ali pa versko indiferenten. Ni pa nasproten veri kot se ga od gotove strani namenoma napačno slika. Sedaj se gre za to, kako zagospodariti nad dobro katoliškim narodom. Stvar je nekoliko težavna, težavnejša kot si je mislila gospoda, od ka-1 t ere je izšel impulz za to akcijo. Upoštevati je namreč treba, da je tukaj duhovnik služabnik svoje ©erkvene občine, ki ga vzdržuje
Vsem naročnikom, bralcem ^ in sploh vsem rojakom in ^ rojakinjam po Združenih državah in v stari domovini želimo VESELE VELIKO-* NOČNE PRAZNIKE. Uredništvo in upravništvo "GLAS NARODA".
Rojakom in rojakinjam želim
veselo Alelujo! 9"
Frank Sakser.
"Ba, kri mu teče iz rane in se kadi. Joj, kako se kadi! Natanko vidim vse to pred sabo. Glej tam ; hiti proti meni! In sekiro ima v rokah, natanko tisto sekiro, s katero sem mu jaz zadal smrtuonos-ni udarec! Pogum! Pogum brat! Le bližje, le bližje! Nikar se ne ustraši! Tudi jaz se nisem bil preplašil ! Kar bližje! Ne boš me n-moril v spanju! Tako. tako! Zdaj pa le mahni, brat, le mahni! Ne prizanašaj mi, kakor Ti tudi jaz nisem. Kaj ? Nečeš ?! Ha, ha, mučiti me hočeš še-nadalje, jeli, hi-j navee f!'1
Tedaj se začujejo zvonovi.... Slavnostno in veličastno se razlegajo, in njihovi glasovi zadone tudi v jetnikovi duši. . . * Kaj je to ?
Kaj zvoni tako lepo in ubrano?!
Velika sobota je, in ljudje praznujejo god Vstajenja Gospodove-
gn.
Tomaževe misli zastane jo.
*' Vstajenje !f * prešine njegovo j dušo.
Jetnik se prime za glavo, in prikazen izgine.
i "Vstajenje!" zakliče nesrečnik ter plane s postelje k zamreženemu oknu.
| "Petje, svečano petje mu zado-ni na ušesa.
1 (Nadaljevanje na 3. strani).
Stariši spe mirno v prvi sobi, ka-! tero je razsvetljevala napol dre-: motna brljavka tam v kotu pred ' podobo nebeške madone. Tišina vsepovsod po celem stanovanju, le sopenje spečih jo drami.
Tomaž hlastno prekorači sobo svojih starišev ter vstopi v sosedno. kjer je spal njegov brat sa-njaje o VijaČevi Marici.
"Marica!" vzklikne blaženo v sanjah Viktor ob njegovem vstopu.
*'Tu imaš Marico!" se izvije vzklik iz njegovih prs, ii> sekira j se zasadi v Viktorjev život, j "Marica!" zavzdihne težko in j ! bolestno še speči nesrečnik, brat-| zločinec pa izbeži kakor obstre-i ljena zver po stopnicah v mrzlo j temino. ..
I
"Bratov ubijalec!" se grozuo zakrohoče, ko ga je objemala mrzla burja v speči noči.
"Morilec!" je jeknila neizmerna praznota v njegov obraz.
"Ha, ha!'' se zarezi Tomaž ter beži dalje, neprestano dalje v zasnežene lesove. Ali slednjič ga zatme roka stroge pravice, in vtaknili so živega v ta grob, kjer pričakuje vsak hip bratove in potem svoje smrti.
Ali brat Viktor leži na smrtni postelj"' ter neče umreti.
Tomaž divja po tej nočni praznoti opotekajo se zdaj na levo. zdaj na desno, proti domu.
"Nocoj mu pokažem!" zazori v njem peklenska misel, in fant zaškrta z zobmi.
Izprva se večkrat zdrzne ob tej misli, kolena mu odpovedo, in za-kotoli se v sneg.
Aii pot do doma ji- dolga, in boljinbolj ga šČegeta zločinska nakana po srcu.
"He. he, nocoj mu pokažem, hinavcu!" vzklikne, se zarezi zlobno, ter zavije prišedsi v hišo svojega stanovanja na dvorišče. V drvarnico hoče, ali njena vrata so zaklenjena. To ga še bolj raz-draži, in strast mu še bolj polje po razburjeni duši.
Bi •ez posebnega napora odtrga vrata v drvarnico, kjer je ležala velika in težka sekira na polomljenem stolu.
Kakor obseden jo popade ter odhiti z njo omahovaje po temnih stopnicah v drugo nadstropje.
Tam je bilo stanovanje njegovo, njegovih starišev in njegovega brata.
Tomaž vstopi. Kri mu polj^ po žilah, in srce mu bije silno.
Sekiro stiska krčevito v desnici.
i .	'"T
Vitjem ti. in ruski car. Boji pri Korici.
—o—
Nemški cesar je naprosil ruskega carja, da naj oprosti nemške avia-tike.
ŠPION JANDRIČ. —o—
Trije Rusi so ga nameravali rešiti iz ječe. — Ministrski predsednik Asquith zopet izvoljen.
—o—-
Berolin, Nemčija, 8. aprila. — Pred nekaj tedni so pristali v Permu na Roškem zaradi sil noga vetra trije nemški zrakoplovci. Oblast jih je seveda t.-ikoj aretirala misleč, <la so špioni. Vsi dosedanji poskusi, da bi jih spustili na prosto, so ostali brezuspešni. Mati enega izmed njih se je obrnila na samega nemškega cesarja in ga prosila pomoči. Kot poroča tukajšnja "Post"' je pisal nemški cesar ruskemu earju lastnoročno pismo, v katerem mu je natančno pojasnil oelo zadevo in ga prosil, da naj jetnike izpusti. Cesarjeva prošnja bo imela gotovo uspeh.
Dunaj, Avstrija, S. aprila. — Xeka natakarica je obvestila vojaško oblast, da je slišala v go-itilni pogovor treh liusov, ki so se posvetovali, kako bi rešili dan-rdriča i/ ječe. Baje hoteli stražo omamiti in odpeljati svojega zaveznika v avtomobilu. Vojaška oblast, je uvedla obširno preiskalo; Jandriča so zaprli v drugo ee-ieo in podvojili stražo, V volilnem okraju East Five na Škotskem je bil danes brez opo-zicije izvoljen poslancem ministrski predsednik Asquith. Ta okraj :astopa že od leta 18*t>.
London, Anglija, K. aprila. — "Standard" zatrjuje, da j«- sklenila vlada meseca junija razpustiti parlament.
Snfragetke so zopet 1 uvedle novo metodo.
—o—
V sodnijski dvorani so tako raz-saj ale, da se ni mogla vršiti obravnava.
—o—	*
DOROTHY EVANS.
Stražniki so. jih morali vreči kakih štirideset na cesto, pa ni nič pomagalo.
—o—
London, Anglija, 8. aprila. — •Sodišče je danes obsodilo "general" sufragetko Floro Drumond na $10 kazni oziroma na dva meseca ječe, ker je obtožena, da je uprizorila zadnjo soboto v Hyde Park demonstracijo. Ko so jo pripeljali v dvorano, je začela strašno kričati in razbijati. Trije policisti so ji z veliko težavo iztrgali iz rok klobueno iglo. Sodnik je razglasil razsodbo, ne tla bi st zmenil zanjo. — Nikdar ne bom plačala, zapomnite si! — je zavpita med vratmi, ko so jo odpeljali.
Pozneje so jo baje izpustili na prosto, ker ni hotel nikdo plačat; j omenjenih $10.
Belfast, Irsko, 8. aprila. — Policijsko sodišče je hotelo danes zaslišat: sufragetki Dorothy Evans in Madge Muir; dolže ju da sta izdelovali bombe s kate.-i-' mi'sta nameravali razstreliti vet poslopij. Dvorana je bila nabito polna sufragetk. Ko so ju pripe Ijali v dvorano, so začele takt razbijati in pLskati na piščalke da državni pravdnik in sodnik nista mogla priti do besede. Straž niki so jih vrgli kakih štirid^se' na cesto, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Dorothy Evans se je one svestila. Madge Muir je pa vrglr sodniku ročni kovčeg v glavo. So dišče je obtoženki pridržalo za na daljni proces.
i
Sralj Gustav bo danes operiran.
Stockholm, Švedsko, S. aprila. Jutri bo operiral specialist prof. lr. AVilhelm Kleiner iz Heidelber-:a švedskega kralja na želodcu. Po mnenju zdravnikov je sedaj skrajni čas za operacijo, ker bi imela bolezen lahko resne posle-liee.
26-letna morilka.
Sodnik Mnkjueen je spoznal :rivim umora p" prvem redu 'JU-'tno stenogralinjo Roso Pres-man, ki je ustrelila svojega lju-jimea Natliana Chase. Obsojena •e na ne manj kot pet in več cot dvajset let ječe. Zaprta bo v Yubilru kaznilnici.
Bolnišnica brez zdravnikov.
Nassau bolnišnica v Mineola, I.. 1.. je bila včeraj cel dan brsz hišnega zdravnika. — Xeka Ada F. Adams je naznanila tri zdravnike, j češ, da so jo nesramno ogoljufali, vsled česar jih je vodstvo odpustilo iz službe.
Legar na Ellis Islandu.
Slučaj legarja. katerega se je j zapazilo šele na Ellis Islandu, je j povzročil, da se je stavilo pod ka-iranteno veliko število medkrov-I škili potnikov parnika "Oaraero-inia " Anchor parohrodne črte. Vse so poslali na karantensko postajo j na Hoffman s Island.
Grofica Posadowskv umrla.
Berolin, Nemčija. 8. aprila. — V tukajšnji Elizahetni bolnišnici je umrla grofica Elisa Posadow-J skv soproga prejšnjega državno-jga tajnika za notranje zadeve. — I Stara je bila 74 let.
Lov na bandite.
Prince Rupert, B. C., S. aprila Danes so bili ubiti trije izmed šestih banditov, ki so včeraj oropal. Bank of Canada v New Ha-zletonu. Dva uadaljna roparja sta bi Ia težko ranjena in le enemu se j« posrečilo uiti s plenom v vredno sti kakih $1000. Ko so pobegnil roparji v gore, jih je zasledoval« kakih 200 meščanov, (lovori se da se je izmenjalo približno 150 strelov.
Kaznovani stražniki.
Pomožni komisar Godlev je pre senetil včeraj v spalnici policij ske stražnice na Snvder Str. Brookl yii, .štiri policiste pri igra-; nju kart. Kaznoval jih je s tem, da jim je odtegnil z;t tisti dan plačo.
Omamljena.
Policija je našla, v mali trgovini na 200. cesti, New York, zakonska Boss omamljena od plina. — Preiskava je dognala, da ni bila pipa popolnoma zaprta. Prepeljali so ju v bolnišnico, toda le ma-j lo upanja, je, da bi ozdravela.
Gostilničar je podlegel rani.
V St. Catherines Hospital je u-j mrl včeraj gostilničar William Holender. Rana, ki sta mu jo pri-1 zadela prejšnji večer dva neznana handita. je bila torej smrtonosna.
__ i
Obeta se nam mrzlo vreme.
Washington, D. C.. 8. aprila. — Vremenski urad je javil danes po-! poldne, da se bliža Iztoku mrzli j val. Najhujši mraz bo nastopil vi 24 do 28 urah.
Cena vožnja
za kraanl ]n brzl parnik (Ayitro-American proge)
Kaiser Franz Josef I.
•tfplflje ? sredo dne 15. aprila
▼ožnj* do Trsta samo 13 dol.
do TriU ali Reke - . $29.00 Cena voznih Itatkor: do Ljubljane ... $1018
do Zagreba - - • - $30.08
k*b,ne (wMelrt II »■ m. rat rad o m) itua vstaja $4.00 več n Odrult, u etroce polovica. Trn eddalek pouku i rutoatn ptipotoCamo
Vofaj« listke dobiti pri F«. SAKSEB, 81 OartWft M., N«w Y«k.
"Suhi" Illinois.' ji
Od 2552 saloonerjev jih je moralo 1100 zapreti svoje saloone. 22
okrajev je "suhih".
|	—0—	s
Chicago, 111., 8. aprila. — .Med apostoli, lci prid i gu je j o prohibiei-jo je zavladalo silno veselje,, kar se je tak ore koč čez noč spremenilo 22 "mokrih" okrajev v "suhe". V o2 okrajih, toraj v več kot ' poloviei države, je zavladala pro- ] hibieija.
Od 2552 saloouov so jih zaprli 1100. Apostoli vode kraljujejo nad sledečimi okraji: lioone. Kranklyn, Jersey, McLean, Ma- ' eon, Sehnyler, Warren, Winneba-ga, Christian, Futon, Kendall Coles, Mercer, Stephenson. White, De Kalb, Hury, Knox, Champaign, Ogle, Shelby in William-
5011.
Milwaukee, AYis., 8. aprila. 20 okrajev je glasovalo za prohibi-eijo. V Madison so prohibieioni-sti propadli. Pri volitvah je zado-bil župan Ba dings nad svojim proti kandidatom 8554 glasov večine.
St. Paul, Minn., 8. aprila. — Skoraj vsa manjša mesta so glasovala v torek proti saloonom; še celo St. Peter.
Smrt dveh avijatikov.
—o—
V Maroku so ubili uporni Mavri dva francoska avijatika, ki sta se ponesrečila v puščavi.
Rabat, Maroko, 8. aprila. — Cstaški Mavri so danes ubili stotnika Herve, francoskega armad-nega avijatika in enega poročnika, ki se je nahajal na aeroplanu kot pasažir. Spustiti sta se morala na zemljo radi nekega defekta na motorju. Bila sta na nekem rekogniseijskem poletu v bližini Zenmour, ko je naenkrat odpovedal motor, llerve-ju se je posrečilo pristati iz precejšne višine. Ko sta skušala oba častnika popraviti pokvarjeni motor, ju je naenkrat. obkolila tolpa Mavrov, ki ju je najprvo mučila, potem pa dobesedno razkosala z meči in sulicami. Mavri so nato uničili tudi aeroplan.
London, Anglija, S. aprila. •— Seržant Deane, zrakoplovnega oddelka angleške armade, se je danes ubil pri zadnjem poskusnem poletu kot učenec. Nesreča se je dogodila na Brooklands aerodromu. Deane se je dvignil proti nasvetu učiteljev do višine 1200 čevljev. Nato je skušal pristati v ostri .spirali, a je izgubil kontrolo nad strojem, ki se je preobrnil ter padel z avijatikom na tla. Deane je bil na mestu mrtev.
Jerome Napoleon Bonaparte seje poročil.
Jerome Napolen Bonaparte, daljni sorodnik Napoleona 1. se je včeraj v newyorski mestni hiši ooročil s Blanche Pierce Stre-beigli, ki se je pred kratkim ločila od svojega moža. Poročil ju je alderman "Happy" Jack liear-don.
Grozen čin.
Berolin, Nemčija, 8. aprila. — Iz Petrograda poročajo, da so v vasi Stawropol zvabili trije mla-ieniči hčer nekega židovskega ribiča na pokopališče in jo pribili na križ: iztaknili so ji tudi oči. Oblast je morilce aretirala, toda Trebivalei so ponoči navalili na jetnišnico in jih spustili na prosto.
Po njihovih delih jih boste spoznali!
Richmond, Va., 8. aprila. — Mayor iz Bristola je obsodil danes baptistovskega duhovnika Rev. C. A. Barkera na $100 kazni, ker je hotel posiliti neko ornože-no žensko. Pri njem so našli polno steklenico žganja. . |
Predrzen polet.
Berolin, Nemčija, 8. aprila. — Vojaška zrakoplovca Kegel in Hesae sta preletela danes v eni uri 160 milj dolgo pot med Bero-linom in Hannoverom. Komaj sta se vzdignila v zrak. je izbruhnil silen vihar, ki je divjal s hitrostjo 63 milj na uro, in le sreča je, da jima ni veter pihal nasproti.j
K umoru Galmette-a. ]' Bartliao-iiva izjava. <
—o—	1
Prejšnji minister Caillaux se baje zelo moti Zadeva se vedno bolj jasni. Zaslišanje.
—o—
GOSPA GUEYDAN.	-
—o—	-i
Preiskovalni sodnik je zaslišal 5 prejšnjega ministrskega predsed- 1
nika.
Pariz, Francija, 8. aprila. — 1 Kakor hitro bo zbranega dovolj obtežilnega materiala, se začne 1 obravnava proti morilki urednika i Calmette-a. Danes je zaslišal pre- i iskovalni sodnik Henri Boucard t prejšnjega ministrskega predsed- i nika Lonisa Barthou-a, ki je vpri- i čo Caillauxa izpovedal sledeč?: ' — Caillaux se zelo moti. če misli, i da mi je znana vsebina pisem, ka tere ima njegova prejšnja soproga gospa Gneydan. Dolži me. da mi < je znana vsebina osem strani dol- ( gaga pisma, katerega mi je bajt1 ■ sarna prebrala pri neki priliki na I Avenue d'Autin. Slovesno izjav- t Ijam. da to ni resnica.	i
Caillaux je nato povedal, da mu je rekel meseca januarja Bar- : thou: — Vaša prejšnja žena je 5 jezna na Vas. — Gotovo st^ imeli ( poseben vzrok, da ste me opozorili. Pravite, da Vam ni brala pisem. jaz pa vera, da Vam jih je: saj sta bila vendar vedno skupaj 1 na sprehodu in še nn stanovanju ste jo obiskovali. — Če rečem, da ne vem za vsebino Vaših pisem, 1 ste lahko prepričani, da ne vem. Res je pa, da je tako govorila o Vas. kot ima navado govoriti žena o ločenem možu.
Žurnalist Avril je izpovedal, da se je Caillaux vedno uril v streljanju in da je izvrsten strelec, j
:
Konsum mesa v Ameriki in dni-	|
god.	i
Washington, 1). C., 8. aprila. —	J Glasom objav poljedelskega de-	i partmenta sta Avstralija in Ar-	-gentina edini dve deželi na svetu,	* v katerih se konsumira na osebo več mesa kot pa v Združenih dr-	' žavah. Obe ti deželi, ki sta le redko naseljeni, imata velikanske	< črede goveje živine in ovac. —	. Vsled tega je ffmeso tamkaj poee-	< ni in temu primemo konsum do	! pretiravanja velik. Konsum v A v-	-straliji in Argentini znaša na osebo na leto 250 funtov, v Združi?-	> nih držav pa je znašal leta 1909	, na oseb 172 fiitov. V zadnjem času j;a se je zmanjšal za deset funtov.	;
Premalo luči
Preiskava je dognala, da se je konduktor irvin Mayer zato smrtno ponesrečil na kolodvoru New Haven & Hartford železnice, ker je bil kolodvor premalo razsvetljen. Družba bo morala plačati udovi primerno odškodnino in izpopolniti nočne signale kakortu-di varnostne naprave.
Pristaši I. W. W.
Sodnik Fresehi je obsodil vče-čaj 29-letnega Vincenza Minnella na 15-dnevno, Josepha Larieeio pa na šestmesečno ječo. ker sta pozivala prejšnjo soboto na shodu T. W. W. ljudi k nemirom. Arthur je bil oproščen.
Občutna kazen za šoferja.
V San Franeisco, Cal., je bil obsojen na dve leti ječe šofer Louis Kantor, ki je na božični dan s svojim avtomobilom povozil in u-smrtil bančnega blagajnika Mc-Dermott-a.
9
"Mati" Jones zopet prosta.
Denver, Colo., 8. aprila. — Pozno popoldne je dovolilo nadsodi-šče Habeas Corpus povelje za iz-puščenje "matere'" Jones iz ječe, v kateri se je nahajala že dalj časa.
Ironija usode.
Dober dovtip so si dovolili dol-goprstneži v Toledo, O. Policijskemu načelniku Murphev-u so u-kradli v kari pocestne železnice dve denarnici, v katerih je bilo $14, več gledaliških vstopnic ier oficijelne listine.
Prodaja morfija.
Sodišče je spoznalo krivim new-vorškega zdravnika dr. Johna I. : Horna, ker je prodajal morfij in .
Parnima s Columbijo.
Republika Colombia je dobila pavšalno odškodnino $25,000,000 za prekopno ozemlje.
Washington, D. C., 8. aprila. — Kot poroča brzojavka, katera je došla tukajšnemu poslaniku republike Colombije. senatorju Be-tancourt, od njegove vlade, sta včeraj zvečer v Bogoti podpisala ameriški poslanik Thaddeus A. Thompson in zastopnik Colombije pogodbo, glasom koje se zavežejo Združene države, da plačajo republiki Colombiji svoto 25 milijonov dolarjev za odstop Paname in prisvojitev prekopnega ozem-lja.
Poslanik Thompson ni še poslal državnemu departmentu nobenega tozadevnega poročila.
Določena meja med Colombijo in Panamo sledi natančno črti. katero se je ugotovilo že v prej-šni pogodbi, katero se je sicer podpisalo, koje pa ni nikdar odobril kongres republike Colombije.
Vsled sprejema pogodbe so končana pogajanja in spori med obema republikama, ki so se vlekli skozi celo desetletje. Odstranjena je tudi politična napetost, katero se je vedno neprijetno občutilo v centralno- in južnoameriških republikah.
Panamsko vprašanje.
Na javno zaslišanje glede preklica izjemne klavzule se je povabilo vse trgovske zbornice.
Washington, D. C., S. aprila. — Senator O'Gorman iz New Yorka. predsednik senatnega komiteja za medoceanske prekope, je rekel danes, da je povabil na javno zaslišanje vse trgovske korporaeije na pacifični obali. Vse te korporaeije so proti preklicu izjemne klavzule za ameriške obrežne la-dije. Zasliša vanja komiteja se pričnejo jutri z izjavo o vseh amendmentih k hišni predlogi od strani različnih senatorjev, kateri so jo vložili. O 'Gorman je pripomnil. da se še razmišlja o predlogu, da se istotako povabi na zaslišanje tajnika Bryana, bivše državne tajnike Knox in Olney ter bivšega predsednika Tafta.
Predloga o pristojbinah v panamskem prekopu je danes v poslanski zbornici zopet igrala ulo-go, ko se je govorilo o rezultatih volitev v 7. distriktu države New Jersey.
Kongresnih Mann, vodja republikancev, je rekel, da se nagiba k zatonu zvezda Wilsona ter da so volilci v New Jersey izvolili republikanskega kandidata, ker ne morejo odobriti stališča predsednika in demokratov glede pristojbin v panamskem prekopu. Kongresuik Townseud iz New Jersey pa je izjavil, da je rezul-i tat volitev v 7. kongresnem distriktu v New Jersey brez vsakega pomena.
Odlikovani mornarji.
Life Saving Assoeiation je odlikovala kapitana in moštvo parnika "Seidlitz" s svetinjami in cekini po $10 v priznanje zaslug, katere so si stekli povodom katastrofe parnjka <4 Volturno".
Devet hiše je pogorelo.
Chippewa Falls, Wis., 8. aprila. V Cadott je razdejal danes požar devet poslopij. Pogorela bi bila cela naselbina, ako hi ne doŠle pravočasno požarne hrambe i2" Eau Claire in iz tega mesta.
Ženska je skočila v Niagara slap.
Niagara Palls, N. Y„ 8. aprila. Neka neznana ženska, ki je haje identična s ženo Clarka A. Sau-boraa, katero že dva dni pogrešajo, je skočila v slap Niagara. Videl jo je neki konštabler.
Visoka starost.
V Wilkesbarre. Pa., je umrla včeraj Mrs. Mary Fudge, ki je dosegla starost 10 let. Bila je do zadnjepa časa čila na duhu in telesu.
Bankir — vrtnar.
TVilliam I. Cumminns, ki je igral svoj čas veliko vlogo pri Carnegie Trust Co., in je bil štiri leta zaprt v Sing-Singu se namerava posvetiti vrtnarstvu. V zaporu je prestal hudo bolezen.
Pretresljiva smrt
zakonske dvojice.
—0- i
Jakob Theis in njegova žena Eli-sabetha sta šla prostovoljno skupno v smrt.
—o—
VZROK SAMOMORA.
—o—
Bala sta se, da bi ne bila v breme njihoviin vnukom. Theis je bil nekoč premošen.
—o—
Ker ju je mučila misel, da bi bila v breme svojim vnukom, sta šla včeraj zakonska Theis prostovoljno v smrt. V prednji sobi drugega nadstropja v hiši št. 1!>0. 1. Ave. v New Vorku so našli trupla 79-letnega Jakoba Tbeisa in njegove za f leto dni mlajše žene Elisabeth;-. Oba sta visela na vrveh v bližini okna in zdravniška preiskava je dokazala, da je na-stopila smrt že pred par urami. Zakonska Theis sta najbrž sklenila umreti /.o pred par dn«n i. k<>r sta /o v soboto kupila vrv, s katero sta izvršila samomor
Prviskava je dokazala, da je moral Theis pomagati svoji ženi ter da ji je lastnoročno položil vrv okoli vratu. Starka je najbrž stopila na okno ter se nato spustila v zanjko. Smrt je brezdvom-no hitro nastopila^ ker nista niti George Theis, vnuk, niti njegova žena slišala niti najmanjšega šuma.
K izvršitvi strašnega sklepa je najbrž veliko pripomoglo poročilo, da bo izgubil vnuk George, pri katerem sta stanovala zakonska, delo v tovarni, v kateri je bil zaposlen dosedaj. Stari Theis je še prejšni večer r«*kel. da s.j bo pričela velika beda ter da bosta v breme vnuku in njegovi ženi.
Jakob Tlieis je prišel v Ameriko pred kakimi 30 leti ter je imel aprva trgovino, katera je dobro uspevala. Pozneje je izguhil Theis vsled bolezni vse prihranke in tekom časa so pomrli zakonskima vsi otroci. Navezana sta bila na podporo od strani vnuka George, ki sam ne živi v sijajnili razmerah.
Komični nazori operne pevke.
Italijanski pregovor pravi, da je imeli sr. eo v zakonu prav tako lahko kot potegniti jeguljo iz vreče, napolnjene s kačami. Slavna operna pevka Lina Cavalieri se oči vidno drži tega pregovora, kajti nedavno se je izrazila o zakonu sledeče: "Deklica bi se sploh ne smela poročiti pred štiriinštiride-setim letom. Ko je stara dvajset let, nima še dosti razuma da bi si izbrala pravega moža. Grozno pa je živeti skupaj z možkim, katerega se ne razume. Ljubezen je dobra, a žnjo se ne more plačati šoferja in zakon mora imeti reelno podlago."
Samomor na pokopališču.
Washington, D. C., 8. aprila. — \V. H. Boggs-a iz Baltimore, Md. so našli danes mrtvega na Arlington National pokopališču. V rokah je držal revolver, s katerim si je bil prestrelil glavo. V žepu pa je imel bančno knjižico s precejšno ulogo v neki banki v Baltimore.
Izgnani delavski voditelji.
Kapstadt, Južna Afrika, 8. aprila. — Vlada bo dovolila izgnanim delavskim voditeljem, da se smejo vrniti nazaj, če sprejme parlament zakonsko predlogo, ki določa, da naj se smatra prirejanje
puntarskih shodov za zločin. / _________
Nemški princ Henrik.
Buenos Aires, Argentina, 8. aprila. — Danes se je vrnil iz Chile sem princ Henrik s svojo soprogo.
Nasedel parnik.
St. Thomas, Danska Zap. Indija, 8. aprila. — Angleški parnik •'Crovden'' je nasedel pri otokti Barbuda na pečina. Tovor obstoji iz dinamita in mehkega premoga.
Samomor.
V Union t own se je ustrelil včeraj William Wise, ker so njegove hčere izdale preveč denarja za rože, s katerimi so hotele okititi na Veliko noč stanovanje. Bil je preddelavec v Nation Cable Co.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO.
Denarje v staro domovini
pošiljamo:
k, i	c $
B.... 1.10 j 180 ... 28.«. 10.... 1.16	140... §8,7i
;6.... 3.14	ISO ... 30 7s
»0.... 4.90 | 160... SS.fr M... 6. SO	170... S4.81
00.... 6.S6	190... S6.fr
55.... 7.30	190 ... 38.91
40.8.30	100.... 41.0)
S. 36	360.... 51. SJ
60.... 10.36	300.... 61.»
M ... 11 36	350.... 71.71
60.... 12.40	400.,.. 8S.0(
«S.... 13.40	450... 92.SU
7*1 ... 14.46	600.... 10S.S
7L »6.45	600.... 123.01
t*,... 16.50	700.... 143.61
8S---- 17-60	800____ 164. M
80.... 18.50	800.... 18101
100... 30.60	1000.... SW.0I
110.... S2.66	1000.... 408.0(
ISO.... S4.60	5000.... 1018,01
Poštarina je vštet« pri teh svo tah. Doma se nakazane svote po polnoma izplačajo bres vinarji odbitki.
Nase denarne pošiljat ve razpo £Uja na zadnjo pošto c. k. poštar hrnnilnični urad na Dunaju v naj krajšem časa.
Denarje nam poslati je nsjpri licneje do $50.00 v gotovini ▼ pri poročenem sli registriranem pis mu, večje Jheike pa po Posta) Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK 8AX8EK, 82 Cortlsndt St. New York, N. Y •104 St. Clair Avenue, N. E. Qivelaad. O.
Boji krog Tampica. Stališče Carranze.
Vsi nevdeleženci pri bojih krog Tam pica in v mestu so se podali na bojne ladije.
—o—
DEPORTACIJA SPANCEV
—o—
Vlada v Madrida je poverila varstvo svojih državljanov v Mehiki angleškim četam.
Washington, I). «8. aprila. — PodadtmrHl Mayo j>- sporočil o o* tri h bojih krotr Tauipiea. Nekom batanti in begunci ko »e vsled tega podali na bojne ladije tujih držav.
Dr/avni depsrtment priznava, da so ostala brezuspešna vsa prizadevanja v prid Spancev, katere je izgnal Villa iz Torreona. (iene-ral Garranza j^ odklonil vsako po-»egaig. v odrvdbe generala Ville. Tozadevna poročila, kakor tudi prihod prognaiiih Špancev v .lua-rez se je takoj sporočilo španskemu poalurtiku. ki jih je takoj fipo-ročd vladi.
Ze tri dni nima Washington no-b*»ne zv*ze z zastopnikom Združenih držav v Torreoou. Iz tega met pozitivno skkpa. da dajejo fe-dernlci ustašt-m dosti opravka.
El Paso, Tex., 8. aprila. Krog 800 Spancev, katere se js na po-Velje ftt-jifrala Vilic po zavzetju Torreona izgnalo iz dežele, je stopilo dane* na ameriško ozemlje. V Juarez »o dospeli begunci ponoči in sicer v pomilovanja vrednem (stanju, potem ko so prebili 48 ur v tesno zaprtih železniških vozovih. Veliko med njin I jih je umrlo, dočim so drugi zboleli vsled neprestanega strahu, ki jih je navdajal med potjo.
Ko »o dospeli v .Juarez, so se obrnili izgnani Španci na ameriškega zastopnika, Air. Carothers, za pomoč. Carranza pa je izjavil Carotlierau. da je izgon vseh Spancev i/ Mehike programska točka keustitueijonalistov ter da je v tem o žiru vse prizadevanje brezuspešno.
Državni department bo stopil v svežo z delavskim departmen-torn glede pripustitve španskih beguncev na ameriško ozemlje. Začasno se jih bo nastanilo v šo-toriŠeu. Ker pa je med njimi mnogo takih, katerih se glasom določb naselniške ] »ost a ve ne more pripustiti, se jim bo dovolilo vstop v Združene drŽave le provizorič-no, dokler s»« ne sklene kaj pozitivnega.
Austin, Tex.. 8. aprila. — Go-verner Colquitt je dal kapitanu Hughes povelje, naj se napoti s »vojo konipanijo rangerjev takoj v Aladero, kraj. ki leži kakih sto milj severno od Brownsville ob Bio Grande. Kompanija naj bi varovala mesto pred eventuelnim napadom oboroženih Mehikancev. Včeraj je udrlo v mesto 60 oboroženih Mehikancev na konjih, ki so se pa kmalu umaknili.
Osebna svoboda,
Louis N. Hammerling.
VII.
Najhujši .sovražnik človeške
prostosti je človeška nevednost. Morda ni najti mislečega človeškega bitja, izvzetnši morda najnižjo vrsto divjakov, V kojem bu zavedno ali nezavedno, ne živela želja po prostosti. V resnici pa ljudjom tudi nikdar ni manjkalo sredstev, da so uresničili to željo, seveda ako so hoteli. V vseh dobah je bilo le pomanjkanje znanja, kako porabiti ta sred stva, ono, kar je branilo ljudem da bi dob;li prostost ali jo pa obdržali ako so jo dobili.
Za časa starejših oblik vlade se je dvignil narod, katerega Sf e preveč zatiralo proti svojemu ratiralcu z orožjem v roki, da s; pridobi prostost, katero se mu je odrekalo. Zgodovina uči, da s° je večina takih slučajev izjalovila in tudi v slučaju uspeha je bil uspeh le začasen.
Zakaj? Radi enega naslednjih dveh razlogov. Ali je bila mas? inferiorna napram zatiralceir glede znanosti, kako uporabit' orožje, ali pa raditega, ker se jt ravnoisto orožje, katero so upo rabili, da dobijo prostost, obrni lo proti njim samim in sicer od istih mož, katere so si bili izbra li. oa. jih vodijo k zmagi.
V razl:čnih časovnih dobah ži vim o iu posebno v tej deželi ni so že dolgo časa več sulica, me? in puška sredstva, katerih se mora poslu lit i narod, da varuj' svojo svobodo pred ouimi, ki jr hočejo uničiti.
Ko so ameriške kolonije pro glasile v svoji emaneipacijski iz javi v sled koje so se obrnile od tiranstva materne dežele, nov" evangel:j osebne svobode in je sel glas o tem po svetu, je bi' vsak dižavljan nove republike brez razločka osebe ali stanu, o-borož n z ist:m obrambnim oro zjetu, da se postavi proti vsake niu poskusu omejitve nanovo pr dobljene prostosti in naj je izha jal ta poskus iz republ:ke same
To orožje pa ni bilo sulica me« ali puška. Bilo je volilna pra vica.
Sredstva, katera ima dandane' masa naroda na razpolago, da za dosti i. dji po jirosto&ti, niso to rej več ista, a le trenutek prem: steka bo prepričal vsakega ra sumit 3f a človeka, da se niso prav ni spremeuile razmere, pod koji mi se more uporabiti ta sredstva Kajti kot ni bilo v starih časi) pomanjkanje orožja s kateriir hran;ti prostost temveč pomanj kanje znanosti, kako uporabit to orožje, ono, kar je držalo lju d" v sužnjosti. tako je tudi v da našnjih dnt h odvisna ohranitev naših pravic v tej republiki ne od tega, da imamo volilno pra vieo, temveč od tega, da vemo kako je izvrševati, k§r je velike večje važnosti.
Kot je samoposebi umevna tp rt snica kot vse samoposebi umev ne resnice, tako je tudi ta pod vržena več kot druge nevarnosti da se jo izgubi iz vidika v vsak datljem življenju.
Rus ali Finec, ki sta prišla J* iu iz rodne dežele, da uideta neznosnemu despotizmu avtokra tične vlade; Nemec, Ceh in Slo venec, ki so iskali prostosti na tej obali radi pretiranih zahtev in brutalne arogance vse prepla vljajočcga militarizma: vsi ti gr storili to ne raditega, ker jim je srd do zatiralcev zmanjšal lju bežen do stare domovine temveč vsled tega. ker so ravno pričel: še bolj ljubiti prostost
Ako si je pa priseljenec dom neval, da visi zlati sad prostost v tej deželi na vsakem drevesu na razpolago vsakemu, da ga odtrga, brez napora in brez inteligentne uporabe sredstev, da si ga prilasti in ohrani, potem zapade isti zmoti, ki je povzročila obžalovanja vredne razmere podložnotfti pod tiransko vlado, iz oblasti koje je* ubežaj.
Z drugimi besedami", prostost moža v tej deželi in drugod je odvisna od njegovih dejanj, kar pomeni toliko, da ne more ni kdo dobiti ali izgubiti svoje prostosti, ako tega noče sam. To velja za posameznika in za skupnost. Nikdar pa ne bo izmrla ambicija človeka, da izvršuje svojo o-blast čez druge. Pri tem pa je konečni efekt vedno isti, ako zavzame ta ambicija v gotovih ljudeh obliko, da hočejo napraviti svoje sovrstnike za suženjske tlačane pri nabavljanju njihovega lastnega premoženja, ali pa da se izraža v navidez ego-istični tendenci, da sc hoče usi-
ff^^^en Slov, samostojno podp. društvo
S.S.P.DR.	J r r
mmM	"EDINOST"
v LA SAUUK, ILL.
^UK	UrtaanfrM t. uji 1909.	lakavpariru* ia* 18. »pita 2911
▼ driavi Ullnoi«
•lavni odbori Predsednik: Iran Novak, Bos 171. L* Ban«, DL
Podpredsednik: Lavoalav Zevnik, 10»7 2nd Bt.. L* Irlh. —■ Tajnik: Pran Leplch, 1165 «rd St., La BaUc, ni. Bl«*ajnik : Jo*. BarbaHch. 1202 1st St., La Salle. 111. Zapisnikar: Majic Fr. Kobtl, 1026 - latSt* La Salle. 111. Zastopnik «a Osleaby: Fran Jerlna »t., Box M, Otfaaby, DL
NADZORNIKI!
Franc Petek. 147 Union St, La Salle, ni. Tom GolobiC. 203 Union St.. La S.lle. 111. Matevi Urban I ja. 1326 - 3rd St. La Salle. Ul,
Bolniiki *4Wi
Joo Nak
Jo« Fr. Brfle«, 1227—trd 8t, La Salle, m. Vine Klansek
Poslanec: Janez Golobi!, 20S,Union St., La Salle. IIL Zastavjneia: Anton Strukdj. 202 — l«t. St.. La Salle. IU.
Redne mesečne seje se vršijo vsako dru*o nedeljo * mesa«« iM m popoldan v dvorani »obrata Mat. Koinpa.
Rojaki t La Salle ln okolici so vljudno vabljeni k obilnem« pristop«.
Phone: Canal ISA«	^^ ^	_ _	v,
_Denar mecete proč! ^M
S" »ko ne podpirate svojega rojaka.
Pri meni dobite
izvrstno domače vino
Pri odjema veC kot 10 gslon dajem popust, ter se po.-ebno priporočam f lavnim slovenskim drustvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe.
V zalogi imam izvrstne domače klobase in vsakovrstno grorerijsko blago, katerega ljubi naS narod. Pošiljam denar na vse strani sveta in parobrodne listke za vse ' prope. Zastopam "Glas Naroda", prodajam j in kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Sakser sem v IrcovekI zvezi. Upravljam vse v notarski potel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.)
FRANK JURJOVEC 1801 W. 22ad Stmt,	Ckieato, m. j
$5.00 prvega plačila j vam prinese na dom jtt^nfl	ta krasni DIAMOND
jv^^^K^ gramofon s 12 spevi ki so zastonj.
N*« pl*ičc ia LjaUjaas
v^tkrn	centov vsaka; na-
ročajte le po števil-kah; -- Brez vsakeft de-pazit«.
' E6057 Pastirska mazurka. Maškera pol-! ka,
EG058 Domžalski valček. Marzolin, alo-|	venska kmečka godba.
|E605D Mazurka, ljubica. Kmečki tram-plan.
E<«060 Planinski valček. Ribenška poika. E6062 Mastna pripovedke 1. Mastne pri-|	povedke 2.
E6063 Domače veselje, narodna. Fantovski nabor, narodna. E60t>4 O ja. zmiraj vesel, vesel, narodna. Bog je stvaril žemljico, narodna.
EG065 Na planineah. narodna. En hrib-
. ček, kvartet. E6066 Šopek narodnih 1. Šopek na: odri i h, 2.
E6067 Dva nesrečna Italijana, -narodna.
Oj, tasoldaški boben, narodna. E6068 Soča voda je šumela, kvartet. Po polju že rožce cvete j o, narodna.
i COLUMBIA GRAMMOPHON CO. 171 Washington St., New York, N. Y.
"Brat ozdravi!" mu javi jetničar nakratko ter spet zaklene jet-nikovo stanieo.
"Brat moj ne umrje!" vzklikne Tomaž in prvič se zakesa svojega dejanja.
"Nisem bratov morilec!" mu skoraj zavriska duša.
In bila je Velika nedelja in zacvetela je pomlad po celi deželi.
Življenje je zaželitelo vsena-okrog in v Tomažu je zavladala plemenitost.	Z. N.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA*', NAJVEČJI
M MA.Tr^MTJUftT TWFVTCTX
I naselbini je bilo 385 delavskih hiš, v katerih je stanovalo nad i 1000 oseb. Iz tega kraja še ni drugega poročila,, kot da je vse uničeno. Rešilo se je samo S oseb.
Jetnik.
(Nadaljevanje s 1. strani).
"Procesija! Velikonočna procesija!*" se mu izvije iz silno se dvigajoči h prs.
Jn zares so se pojavili mimo njega prvi pari s svilnatim ban-derom.
lil potem so se vrstili drug za drugim mimo Tomaževe celice. Neznansko dolg sprevod je bil to. Moški in ženske, dekleta in fant-i je, reveži in bogataši, vsi prav vsi v praznični obleki, so počasi stopali zatopljeni v pobožnost mimo njega. Za temi je prišla nedolžnost, vsa lepa in cvetoča, kakor je cvetoča iu lepa ravnokar vzni-kla pomlad, male deklice v samih belih oblačilih. Nekaj korakov j nikogar. Nato se prikaže nebo. pod katerim nosi sam škof ves v I zlatem ornatu Krist a, ki je pre-i | magal smrt, kakor premaga pre-' lestna vesna mrzlo zimo. Za njim i četa vojakov v paradni obleki iu ) za temi razni dostojanstveniki in j
j drugo občinstvo.
11
j In tarn-le! Kdo je tam-le Kdo .jje tista črno oblečena ženska?!"
■	i "Marica !" krikin- jetnik ter se
zgrudi na tla.
j Izmučen in utrujen je danes
■	prvikrat, odkar je smrtno ranih j svojega brata Viktorja, mirno za-
»i spal prav do drugega jutra.
Pa zarožljajo spet ključi iu od-' pro se li ruše e če vrata Tomaževe ječe.
;	I
lastni prostosti, ker ne zna dru-1 gače. Ne zna pa drugače, ne ra-| di tega, ker mu manjka potreb-! nega znanja, temveč raditega. ker ga je uživanje prostosti, katero so si priborili pradedi, uspavalo v stanje brezbrižnosti, v katerem je mnenja, da mu nihče ne more kratiti teh prostosti. Gruče mož pa, ki so po naravi nasprotni vsaki svobodi volje in prepričanja, so vsaki dan na delu, da potom zakonodajnih odločb kratijo svobodo, prav kot so tirani stare dobe obečali večjo svobodo in večje blagostanje edi-aole za to, da so si utrdili stališče ter nato zatirali narod.
Iz tega vzroka siuo ob pričet-ku te razprave stavili rek. da je največji sovražnik človeške prostosti človeška nevednost. Vsak posamezni ameriški državljan pripomore z volitvijo k temu, da se mu ohrani ali prikrajša prostosti. Ako glasuj« v svoji nevednosti in vsled nepoznanja pravih eljev dotienega človeka, ki ima potem njegovo usodo v rokah, 'anemarja s tem prvo in elementarno dolžnost, katera mu je bila naložena obenem s privilegi-em glasovanja.
Nikdar še ni bilo časa, v katerem bi bilo treba ljudi učiti, kak-ne so njihove prostosti. Vsak človek ve to po svoji naravi. Ne-iaj pa je, česar ne ve vsakdo in to je, kako lahko se mu vzame te prostosti in sicer radi njegove lastne brezbrižnosti. Tega pa ne bo vedel dotedaj, dokler ne pri-le do prepričanja, da se mora združiti s svojimi tovariši v o-brambo svojih prostosti prav tako, kot se združujejo v močno vez tudi oni, ki ga hočejo oropati teh prostosti.
liti ostalemu človeštvu poseben način življenja in posebno moralo. To ni nic drugega kot gospod-
stvo enega moža ali enega razreda nad drugim možem ali drugim razredom ali zasužnjenje neodvisne volje množice samovoljnemu diktatu nekaterih.
To je bil v teh časih pričetek iespotične vlade, to se pravi, poslovanja vladnega stroja v interesu posameznega individua, posamezne družine, ali posameznega razreda med splošnostjo. Še lekaj vee: v svetovni zgodovini ni nobene primere, da bi se ustanovilo tako despotieno moč od strani posameznega moža, družine ali razreda brez obljub, da se bo izboljšalo življenske pogoje mase ter se ji dalo večje prostosti in varstvo pred nasilstvom in krivico.
Naj se ne razume napačno te laše izjave. U ver jeni smo, da ni plemenitejšega življenja kot je ono, posvečeno naporu, da se izboljša življenje drugih, da se jim r:nt-se večje sreče, večjo varnost ter varuje one, ki so brez noči vsled nevednosti od znotraj ter brezbrižnosti od zunaj Hvaležno priznavamo, da ni v uobeni dobi človeške zgodovine zaznamovati toliko velikih naporov v tej smeri kor ravno dandanes. Ce pa je res, da prihaja j blagoslov večkVat v spremenjeni obliki, je isto veljavno tudi za 'abe stvari in razločiti med o-bema, predno se pokaže pravi tnačaj tega ali onega, je stvar /ečje znanosti in skušnje kot pa jo je najti pri navadnem človeku, kojega duševni obzor ne gre reko ozke sfere osebnih intere-ov in osebnega znanstva. Ako bi to ne bilo res. bi bilo ; reba nanovo napisati celo soci-{jalno zgodovino človeštva. Ako >i to ne bilo res, bi ne imeli lju-lje v preteklosti nobenega povoda, da strmoglavljajo tirane iu despote in sicer raditega ne, ker bi ne dali nikdar v roke dru ' h oblasti, da se jih zatira in lači. Despoti starih časov se niso napravili sami za take. Nare il jih je narod sam, katerega se ie sprva varalo z obljubami bodočih dobrot, ki pa «e je pozne-e udal v svojo usodo ter nosil rokletstvo, ki je prišlo nadenj.
V	teiu oziru je malo razlike "ned sedanjim časom in onim v
reteklosti. izvzemši v tem, kot »men j eno, da se je dalo v roke naroda novo orožje, s katerim iai bi se branil proti nakanam, atiranju ali prepotenci onih. ki 'treme vedno za tem, da ga oropajo njegovih naravnih pravic n privilegijev. Ako pa se bodo iudje tako malo brigali, da spoznajo, na kak način in v kateri ■smeri rabiti to obrambno orožje kot so to storili pri onem starem rožju, se bo tudi to prav gotovo obrnilo proti njim samim kot -»reje sulica, meč iu mušketa, ki =;o bili v rokah premetenejŠih in rvitejših sovražnikov orodje pod-jarmljenja in zatiranja.
Skiišnja je pokazala, da more lobro izurjena armada premagati desetkrat močnejšega sovražnika, ki nima prave discipline, lasiravno je morebiti posamezni vojak enakovreden nasprotniku glede eneržije in telesne moči. Na isti način lahno majhno število dobroorganiziranih in odločnih državljanov premaga in u-'<ani brezprimerno večje število in sicer pri volitvah, ako se sled-lji ne zavedajo svoje moči, ako ne vedo. kako uporabiti volilno oravico. ki ni v njihovih rokah nič drugega kot pa je bilo resnično orožje v starih dneh.
Ni dosti ljudi, katerim je treba ponavljati klasični izrek, da e neprestana čujeenost cena pro-tosti. A koliko jih je med istimi, ki uporabljajo ta rek. ki razumejo pravi pomen in pravo u-oorabo tega izreka z ozirom na ianašnje dni in današnje razmere 1 Koliko iih ve. v kateri smeri naj uporabljajo ta izrek? Dosti iih je, ki mislijo, da se gre v tem slučaju le za sovražnike od zu-iaj, ki bi eventuelno ogrožali našo domovino. Pozabljajo pa pri tem, da je najti še veliko hujše sovražnike, ki ogrožajo te prostosti v deželi sami. Mi vzdržu-iemo mornarieo in armado, s skupnimi "sredstvi, da se zavarujemo proti prvemu sovražniku. Ali smo pa na isti način oboroženi, da se zavarujemo proti zadnjimi Ali uporabljamo isto moč in iste priprave za sovražnika od znotraj kot jih uporabljamo za sovražnika od zunaj?
V	starih časih so se borili ljudje proti njihovi lastni prostosti, ker niso vedeli boljše. V današnjih dneh pa se privede narod do tega, da glasuje proti
I
Raznoterosti.
Ciklon na, Azovskem morju.
Pred kratkim je divjal na Vzovskem morju strašen ciklon, ki je napravil ogromno škode in iničil na stotine človeških živ-'jenj. Vihar je divjal čez 10 ur lepretrgoma. Na morju se je na-ravilo več vodilih tromb, velikanski valovi so preplavljali celo obrežje. Sest velikih naselbin je Topolnoma uničenih. Železniška noga je popolnoma razdrta. Me«1' ^izvalinami in med železniškim' vozovi je polno mrtvecev. V eni
Zadnja novost.
Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovee, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuharja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite eri celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih
F. P. Barton piše:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke zadelati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako biago kakor ste vi pisali. Pošljite še ita."
Takih m enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno.
Pifiite na:
Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Station.	PITTSBURGH. PA.
$19.00 zastonj.
Ako kupit«- uro naravnat iz tvorni-re. si prihranite najmanj $13.00. ker bi morali pbu-ati vsaknnu prodajalcu su isto uro najmanj	doCim je na.HJi
posebna tvorulška cena za isto uro 1« $0.00.
Ako žolltp kupiti 325.00 vre»lno uro za $•; 00. potem izrežite ta oirlas ter ku nam i dopošljlte v. natnnOnini naslovom vred, , nakar vam takoj pošljemo uro v krasni I škatlji na ogled popolnoma zastonj. I Zagotavljamo vam. <iu oni, ki kupi od ] nas uro, pr;n ničesar ne riskira. ker ima pravico tla si ogleda uro ter se sam prepriča, da je ura v resni«-! vredna $2f., je res pozlačena s ll-karatidm zlatom, garantirana od tvoniee za dvajset let, s svetovno znanim kolesjem. Nato plačate agentu $G.OO in pur centov za ~ 111111,1	ekspresne stroške.
Mi popravljamo naše ure popolnoma zastonj skozi dvajset let ali jih pa izmenjamo za druse.
OPOMBA. Na zahtevo vam dopošljemo naš veliki, ilustrirani cenik zastonj.
ATIONAL COMERCIAL CO., 505 E. 5th St., New York, N. Y., Dept. 111.
Cenjeni rojak AValioie!
Srčno se Vam zahvalim za Vaše zdravilo, katerega ste mi poslali za revmatizem in trganje že lansko loto. Jaz sem popolnoma ozdravil, čeravno sem naročil samo eno steklenico. Ker se je ta bolezen lotila moje soproge, Vas prosim, da mi tako.i pošljete ravno takega^zdravila. za kar se Vam že vnaprej lepo zahvalim in Vas pozdravim, Vas rojak
Andrej Kobal, iiox Superior, Pa.
—--o-
Dragi rojak J. AVahčie!
Porabil sem 1 steklcnieo Vase Alpen-tinlvture za lase. Prepričan sem da je v resnici najuspešnejša na svetu. Lasje so mi takoj prenehali izpadati in so mi lepo porastli. Toplo sem Vam zahvalim iu prepričani bodite, da Vas bom priporočal vsem rojakom. Z vsem spoštovanjem Vas pozdravljam Vaš rojak
John Bobich, Box 25f>. Garry, lud.
-O--
iilagorodni g. J. \Yahčič!
Naznanim Vam, tla sva naročila jaz George Kistič in moj prijatelj Stefan Backulič od Vas Alpen-pomado za rast bik iu brade. Čudila sva se, da je Vaša pomada v resnici uspešna. Obema so zrastli krasni hrki. zakar su Vam oba zahvaliva. Priporočala Vas bova vsakemu prijatelju in znancu. Vam pa želiva obilo uspeha. Z iskrenim pozdravom
G. E. in Stefan Backulič, 1017 Norfolk Ave., Roanoke, Va.
--O---
Cenjeni rojak J. AValičič!
Znano Vam je. da jo imel moj 8-letni sinček bulo na glavi do-belo kakor dobra pest. Nisem vedela, kaj hi počela, tako sem bila /alostna. S zaupanjem sem se o%rnila do Vas, naročila 011 louček Elsa mazila in ga rabila po Vašem navodilu. V treh dneh se jo bula odprla in teklo je iz nje kakor iz pipe. V 8 dneh se je popolnoma zacelila in sinček jo sedaj popolnoma zdrav. Nikdar Vas ne bom pozabila, ampak Vam ostanem vedno hvaležna in Vas pozdravim.
Mrs. Margareta Novak, 1117 E. 61 St., Cleveland, O,
ri.di pomanjkanja prostora mi jih ni mogoče vseh uvrstiti. Pripo-
»
Cenjeni rojak AVahčie!
Znano Vam je, da se je moj sinček grozno opekel, tako da nisem imel upanja, da bo okreval. Moj prijatelj mi je povedal, da imate Vi najuspešnejše mazilo za opekline, rane, kraste, ture in »bule. S zaupanjem sem se takoj obrnil do Vas. in a* resnici se je moj sinček v kratkem z Vašim, hvalo vrednim mazilom popolnoma pozdravil. Lepa Vam hvala za Vašo dobro delo, priporočal Vas bom vsakemu prijatelju in znaneu. Vam pa želim obilno uspeha. Pozdrav!
Frank Butala, Shoe Store. 6220 St. Clair Ave.. Cleveland, O.
-O-
Spoštovani rojak Waiičič!
Srčna hvala za Vašo postrežbo, prepričani bodlto. da no bom Vas nikdar pozabil. Lansko leto sem vzel od Vas eno t'laso zdravil /s. moj zastarani revmatizem in sem ga z velikim uspehom ]>opol-noma odstranil. Lotos me je pa zadela druga nesreča. V tovarni sem se grozno opekel, nakar sem takoj od Vas naročil mazilo, katerega sem rabil šest dni, in rana se je }>opoiuoma zacelila. Srčna hvala. Razglasite to moje vrstice po vseh novinah, da se vedo v potrebi rojaki obrniti do Vas. Vas pozdravim Vaš rojak
Mike Zivoden, 1109 E. 63 St. Cleveland. Ohio.
-O-
Cenjeni rojak g. J. AVaheič!
Dobil sem posiljatev za mojo spolno bolezen. Nisem Vam takoj odgovoril, ampak sem se hotel prepričati, "če so Vaša zdravila v resnici koristna. Sedaj sem popolnmua prepričan, da so Vaša zdravila velike koristi za bolnika, zaradi tega Vas želim priporočati vsakemu našem rojaku, da se v potrebi obrne do Vas. Samo Vaša zdravila so najboljša. Ne samo da se prihrani denar, ampak človek se odtegne veliki bolezni. Veliko sem trpel in dajal denar, pa vse zastonj. Dosti sem prestal bolečin, dokler se nisem obrnil do Vas. Sedaj sem livala Bogu popolnoma zdrav in Vam ostanem hvaležen do groba. Vas pozdravim
M. Tesla, P. O., Box 530, Marseiless, lil.
Imam še na stotine zahvalnih pisom od naših rojakov ali za-ročain se vsem rojakom po širni Ameriki in Canadi, Vaš rojak
JACOB V A H C I C,
L092 East 64. Street,	Cleveland, O.
Pozor!
Spoštovani gospod \Vah£ič!
Dobil setn Vašo zdravilo za lišaj na roki, ki iae jo dolgo mučil. Lepo so Vam zahvalim za Vaše, v resnici najuspešneje zdravilo. V 8 dneh sem lišaj odstranil, in roka je sedaj popolnoma zdrava. Ne bom Vas pozabil, ampak priporočal Vas bom vsakemu prijatelju in znancu. Z vsem spošto-Štovanjem ostanem Vaš hvah*žm rojak
Paul Wigler, R. F. D. 5. Caro, Mick.
-O--
Dragi rojak J. AVaheič!
Ko»t Vam je znano, so se moje noge tako potile, da že nisem mogel skoraj delati v tovarni. Iskal in kupoval sem v večjih krajih ali vse jo bilo brez uspeha, dokler se nisem obrnil do Vas. Odkar imam Vaš prašek, so noge vedno čiste in zdrave, zakar se Vam lepo zahvalim in Vas pozdravim.
Math. Tomšič, 6218 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Pozor, rojaki!
Spoštovani rojak >Vahčič!
Dobil sem Vašo tinkturo za lase in jo rabim po Vašem navodilu. Takoj so mi pren* hali spadati lasje in sodu j mi bujno naraščajo. Ostajem Vam vedno hvaležni rojak in Vas pozdravim.
George Mitrovič, 72!) K. K. Ave.. Milwaukee, Wis. --O-
Dragi rojak!
Poročam Vaiu o uspehu Vaših zdravil za kurja očesa in bra-[ daviee, katera sto mi poslali. Ž njimi sem odstranil trem možem popolnoma kurje oči na nogah in bradavice na rokah. Jaz naro-| čujem za druge ne za sebe. Pošljite še eno 1'lašico za bradavice.
Vas pozdravim Vaš hvaležni rojak I	Jce Gornik, P. O. Box 403. CliLsholin, Minn.
y	-o-
Pozor! f
"GLAS NARODA"
(Slovenk: Daily.)
Owned and published by the
Slovenic Publishing Co.
(a corporation.) PRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and
address?« of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
" pol leta....................... 1.50
" leto za mesto New York.......4.(10
" pol leta za mesto New York ... 2.00
" Evropo za vse leto...........4.F0
" pol leta.............2.5T.
"četrt leta............ 1-V)
•GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzem&i nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") acoed every day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly
AdvertUement on agreement.
"Dopiai brez podpira in orobneati se ne
pnobeujejo. 7>eoBt naj se blagovoli podil jati po — Money Order, spremembi kraja naročnikov preidimo, da i>e nam tudi prejinje Hivadiiče naznani, da hitreie najdemo naslovnika.
Jopisom in pošiljat vam naredite ta naslov: "GLAS NARODA**
Cortlandt St.,_New York City.
I'ol.fnn .Kl^C/v^ion^H
j Nihilist	J
Ruski spisal V. F. j. Zavorič-Feodorov.
(Nadaljevanje.)
Goldberg je stopal sredi svoje dece ter ugibal, kako naj zaupa sinu usodepolne skrivnosti. Vedel j«-, da sin, četudi mlad. ni svobodomiselnih načel, da smatra za brezsmisel lo, za kar se bori on. Saj ni poznal časa, ko je bila Poljska središče Slovanstva, ko so se navdušeno vojevali za na-| rodno svobodo in spoštovali vsa-jkega, ki je deloval po geslu: "Domovi/m draga, ti si nam moč v, svobodi!"
Spominjal se je sicer očetovega1 pripovedovanja o zlatih časih vlade poljskih kraljev, a danes je njih domovina raztrgana v tri dele, izmed katerih največji vzdi-1 huje pod rusko knuto. Da tega njegov sin ne pojmil, je bil kriv. oče sam. ker ga ni vzgajal in navduševal za svobodo.
Dospeli so do klopi in sedli.
4*Ferdo, ti si me začudeno po-] gledal, ko je Olga na moji roki zapazila prstan: zdi se mi, da ves, kaj pomeni!" je ogovoril Goldberg svojega sina.
*'l>a. veni. Prosim te, razjasni mi vse!'' odvrne Ferdo.
"Ker Olga ne ve, kaj to pome-| ni, hočem vama pojasniti, zakaj sem nataknil na prst znak siiirti. Zid sem, ali bolje rečeno, rojen sem žid; ukolnosti pa so me prisilile. da sem pokleknil pred križ in prisegel, da ga bom ljubil. Da-si sem prisegal na križ in s tem zaničeval vero. v kateri sem bil vzgojen, v kateri so živeli in umirali moji očetje, vendar nisem mogel postati drugo, kar sem. Ali more kdo reči. da s?m krščen, j ali ne govori proti temu moja u-sebnostOe sem prisegal, tla sem kristjan, je pač moralo tako biti."
_glas Naroda, 9. ap&la, 1914.
VABILO na
VELIKO PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo "BALKAN" štev. Gi)
v Pittsburgh«, Pa.. na Veliki ponedeljek zvečer,
(13. aprila) v Kranjsko-Slovenskem Domu.
Vstopnina 25c. Pri tej priliki bode sodelovalo slovensko pevsko društvo '"Prešeren"; zapelo bode več lepih slovenskih pesmi.
Tem potom najvljudneje vabimo vse Slovenec in Slovenke v mestu in okolici, da se te nase veselice mnogoštevilno udeležiti ' bla govolijo.
Za dobro postrežbo bode skrbel odbor.
Torej na svidenje na Veliki ponedeljek ob v K. S. Domu! (8-10—11___ Fran k Kopar.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
I. P., Aliquippa, Pa. V slučaju, da bi še nadalje in bogve koliko , časa obravnavali o tem, bi se ! si v«i t* preveč zavlekla. Sicer pa dopisnik ni nikogar žalil in tudi 'ni imel tega namena, ime dopisnika je uredniška tajnost.
Kje je JOHN KENEGALJB, po-domaee Gregorjev ia vasi Dolge Uree, i'ara Prežganje. Pred dvema letoma je bil v Palmer, Wash. Cejijene rojake širom Amerike prosim, če je komu znano, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi, ker imam mu poročati jako važne zadeve. — .Martin Butcher, Box 497, CIaridge, Pa.	(8-10—4)
PhOiM 346.
FRANK PETKOVSEK,
Javni notar - Mary Public,
718-721 Market St.. WAUKB0AN, ILL.
PRODAJA lina Tina, najbolje Ignnj« !•• iivrstne smotka — patentov aaa tdra vila.
PBODAJA roine listne vtefc prekemer iklk Crt.
POŠILJA denar ▼ sta« kraj laneilJUt
ln poiteno UPRAVLJA vne ▼ notankl poial tpada-iefa dela.
Zastopnik "GLAS MAR0DA", 83 Cortlandt 5t..NewYork.
EDINA SLOVENSKA TVRSKA.
ZASTAVE, REGALUE. ZNAKE, KAPE PEČATE iN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE:
Dolo prvo vrato,	Cono nlxko.
F. KERZE CO.
3711 a. MILLARD AVO„	OHIOAOO, It-: .
SLOVENSKE CENIKE F0ŠILJAM0 ZASTONJ.
I
W*T POZOR!
Rojak FRANK TRATNIK, brat
Miha in Janes Tratnika iz idrijskega okraja, naj nam blagovoli takoj poslati svoj naslov, da ga obvestimo o jako važni zadevi.
Rojake, ki ga poznajo, prosimo, da ga na to oposore, ako sam tega ne bere.
FRANK SAKSER.
82 Cortlandt St., New York City.
(12-3 v d)
1
"GLAS NARODA" JE EDIN1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDI DRŽ. NAROČITE SE NANJ
Želim zvedeti za naslov rojaka MIKE KliANJC. kateri trguje /. raznimi stvarmi iu obenem tudi fotografira. Če kdo izmed i rojakov ve za njegov naslov, j ali pa če sam čita ta oglas, naj mi javi. — Anton Primšar, Box li'4. K! ki ns, \V. V a. vS-10—1
vedo. kaj je svobodni dan, kaj je tema noči!" odvrne Goldberg.
4'Ako bo mislil vsak tako kot ti", pripomni oče. "ne vzide Ru-! siji nikdar solnce svobode! Toda k sreči se narod budi in budi se njegova zavest! Ti praviš: toliko ljudi ne zna citati, niti pisati, kaj mu bode basnila ustava, kaj svoboda? Zapri v kletko divjo zver' in videl boš nje vzdihavanje po' svobodi. Naš narod, ali kakor ga' imenujete, ta glupa masa, slušaj ob svirki balalajke pesmi o svo ! bodi. ko s*- je naš narod sprehajal j po pustah in stepah svoboden, ve-j sel! A danes krivi svoj hrbet za dve. tri kopejke na dan po rudnikih. poljih in gozdih! In vi4 vprašate: Zakaj temu narodu svobodo? Da bi se ta narod zavedal svoje moči. stresel bi raz sebe jarem, ki ga tlači že toliko časa, sprejel bi izobrazbo in Rusija bi bila srečna! Svoboda rodi velike, može. svoboda je rodila Napo-' leona!''
"Morda narod ni svoboden.' j ile Ferdo.
"Sin, inisliš-li. da je svoboda, ako komu ponujaš kos kruha, obenem pa prežiš, kako bi mu ga zopet odvzel? Rusija je dala svojemu narodu zakone, ki mu jam-i čijo svobodo življenja; ali so ljudje, ki hočejo prošjaku iztrgati iz rok kos kruha! Ti jc-li znano gibanje, ki j.e oprostilo kmeta sužnosti.' Li m* gonijo še dandanes ljudi v Sibirijo.' Rusija hoče postati država, ki bi imeni za podložnike samo sužnje; Rusija hoče. da postanemo Poljaki sužnji brez moči in svobode! Mi Poljaki nismo narod, sužnji snu). Toda čimbolj nas tlačijo, tembolj se dvigamo!"'
Očetu žare oči. kol da mu utrip-1 je v prsih mladeniško srce: m.to nadaljuje:
"Pojasnim ti. kako sem zašel v družbo nihilistov. Po kišinev-skih nemirih sem dobil ukaz. naj zasledujem tek stvari in naj carju predložim načrt za reformacijo židovstva v Rusiji. Pričakovali so. da bom kot fanatičen prekr-ščenee z vlado zaklieal: A1, Rusiji ne sme biti Židov! Kdor noče biti krščen, naj odide! — Ivo sem prišel v one kraje, začutil sem. da
. i
sem s:n tega naroda, ki ga pre-i
Za en dolar
dobite dnevnik "Glaa Naroda" ■KOZI iTIRI MESECI.
"Glaa Naroda" izhaja v ieatil dneh na 30 ltraneh. V »jem naj dete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovino in sami
mive povesti. Vse osobje lista j« organizirano in •pada v strokovno unijo.
SVET N£ POMNI
takih katastrof kot bo oe dogaja le zadnja leta posebno na morju Tehnika izvanredno napreduje, itoda Etrokovnjakom se še ni posrečilo toliko izpopolniti promet aih. sredstev, da bi bila popolno-<na varna. Kdor hoče vedeti, kakšne grozote se dogajajo pri kata-> itrofak na morju, naj čita knjižijo: Katastrofa "Titanica" in 'Volturna", ki je opremljena z veliko dobriaii slikami. Rojaki, aaročnjte jo, ker jo je v zalogi samo še nekaj sto. Cena lamo 25 centov. Pišite na:
Otto Pezdir. 412 E. 7S. St., New York, N. Y.
Kje je MARIJANA TAVČAR, rojena KRISTAN, podotuaee Tominceva i/. Ilotovclj h. št. :{.">. pošta Poljane nad Skofjo Loko ' Zadnje pismo sem prejela od nje pred 10 leti. še ko sem se nahajala v stari domovini namreč nekje iz države Colorado. Ker pa mi je naslov sedaj neznan in se nahajam že S let v Ameriki, bi rada govorila ž njo o več važnih zadevah. Prosim jo, ako čita ta oglas, da se mi sama javi na spodaj navedeni naslov, ali pa ako kdo izmed rojakov ve za njen naslov, prosim, da mi naznani, za kar bodem zelo hvaležna. — Miunk Oblak. P. O. Kox 55. Kroughtoii. Pa.	(7-9—4)
uiju t\ui ui\jo /,\eijau, pa sem začel vestno raziskava!i zlo. ki se ga je lotilo. To pa iti bilo pogodi vladi in dolžili »i> me, da sem izdajalec. Prašal sem se. je-li to res in si odgovoril: Da! Ti si izdaja-i lec svoje vere, svojega naroda ! Premišljevati sem jel o nesreči j ruskega naroda in prišel sem do zaključka: Rusija drvi v propast, ali propadla ne bo,-ker jo bodo vzdržali na površju nje sinovi, ko pade zadnji grobar svobode. Ni-j hilizem je učinii, da je v Franciji j zasijalo solnce svobode, on bo tudi dovedel Rusijo iz teme do luči.; Nihilizem bo vzdrainil narod in j vzbudil človeka, ki bo dal Rusiji svobodo! Nihilizem bo utemeljil svobodno, srečno Rusijo, po ka-1 teri se bo razlegal od juga do se-! i vera navdušen vsklik: Za narod in svobodo njegovo!,.. —- Sinko, dvignil sem pajčolan smrti, žrtvo-j val se veliki ideji: ovenčal sem se /. vencem mučeništva. položil roko na lobanjo, priseirel sveto prisego in nihilist sem!"
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO.
Dokt >r Goldberg se malo od-' dahne, potem pa nadaljuje: "Za-1 htevali so. naj preganjam lastni narod, v roke mi stiskali krnite,' da ž njimi bijem brate, nesrečne otroke svojega rodu, zaničevane in preganjane. Svest svojega fanatizma tolkel sem in se smejal, ko so stokali bolečin. Zame je bi- : la slast moriti in ubijati žide; v sodnih dvoranah sem jih napadal kakor divja zver nedolžno žival, ki pred njo plaho beži. Poturica je hujša od Turka, a jaz sera bili izmed najfanatičnejših Rusov; ko sem si« oženil z vajino pokojno materjo, jako pobožno žensko. -hotel sem pokazati svojo privrže- i nost pravoslavju. Ko sta vidva ' dorasla, sem opazil, da nista podobna meni. ker vaju je odgajala 1 mati. Kolikokrat sem ponoči cul. . ko vaju je učila moliti! Kar sem < takrat mislil, mi je težko povedali. Stopil sem i/, službe, ker se nisem strinjal s prepričanjem : svoji!i predstojnikov. Rusija je ; trhla stavba, ki bi jo mogel le iz-11 kušeni vešča k rešiti propada. Pri, naši inteligenci so tri mišljenja: i "Za carja!" — "Za carja in na- < rod!" — "Za narod in njegovo svobodo!" Prvemu sem se od- ■ ločno proti vil, ker sem mislil, da car kakor vsak človek greši, da pa grešnik ne more brezgrešno vladati devetdesetim milijonom
Z vs*» dušo pa sem bil za drugo i idej«.. Trdil s«-m vedno: ruski aer-ji niso despoti. kakor nekdanji vladarji v Evropi. Postavila jih jt na čelo države narodova volja, ne meč. kakor fazne vladarje. Zato imajo pravico, po svojih mislih upravljati državo: ni jim treba biti odgovornim narodu, le ljudstva nasvete morajo uvazevati. Kad sem bral spise o nekdanjih zborih, ki so carju svetovali. Izpopolnil sem taka razmotriva-nja z današnjimi potrebami in prišel do zaključka, da bi se moral sklicati v Rusiji sličen zbor. Velik del Rusije misli tako. Glas novega časa odmeva v ruskem narodu. Narod, ki so iz njega izšli Puškin. Tolstoj. Gorkij. zasluži. da vlada, spošt o vaje vrhovno oblast po nekdanjem običaju, sam sebi.
*:Oee. ti govoriš zelo revoluei-jonarno. Rusija je velikansko o-zemlje, polno zelo neomikanega naroda, ki ne ve, kaj je svoboden človek, ki ne pozna ustavnih pravic. Lahko je dati Evropi ustavo in narodom svobodo; Rusija pa 'se mora najprej utrditi v lastni liiši, potem naj šele odpre vrata' . zapadnim novotarijamP* prekine! Ferdo očeta.	j
I "Zakaj nas silijo v šole in nam ;ue puste citati: Zakaj nas imenujejo hrabre, a nas ne puste v boj Zakaj k rice: Pri nas teče med in 'mleko, a so tako bedasti, da ne!
-Dopisi.	!
Reading, Pa. — Z delom gre pri nas bolj srednje. Nekateri delajo še preveč vsak dan. nekateri imajo pa večkrat kar po tri tedne počitnic. Dne 5. aprila nas je obiskal rojak J. Fran Mikulee. rodom Hrvat, ki potuje že tretjič okoli sveta. Jako prijazen človek, ki je že nenavadno veliko doživel. Pred pustom ni bilo nič ženi-tovanj, ne vem. kaj je temu vzrok. I pani. da bodo po Veliki noči bolj pridno stopali v zakonski jarem. Pozdrav vsem rojakom in jim voščim vesele velikonočne praznike. — Jakob Cudovan.
Collinwcod-Cleveland, Ohio. — Ker se nihče ne oglasi i/, naše naselbine, poročam jaz nekoliko 110-jvie. Z delom gre zelo počasi; Lake Shore tovarna obratuje po S ur •dnevno, v soboto imamo pa po judovski šegi praznik. Dne 1. aprila >i> nas pa še pošteno potegnili. Dan prej je bilo naznanjeno, da se bode pričelo s 1. aprilom obratovati po ;* ur dnevno, v soboto ."» ur: 2. aprila so pa že snedli be--i do. Delo se sedaj težko dobi. , Veliko rojakov gtv v staro domo-! vino krompir sndit, ker j,- vožnja poceni, veliko je tudi brezposelnih. — Naša delavska zadružna 'zveza kljub slabim časom dobro uspeva. Rojaki, podpirajte svoje 'edino delavsko podjetje! Lahko J smo ponosni na delavsko trgovino. ki je ena najlepših in največ-'.jiii na živahni 152. cesti. V slu-| čaju, da ima kedo kaj na vesti. .; naj se pritoži pri odborov i seji. i ki se vrši vsak torek ob 7. uri |/večer v prostorih trgovine, j Vstop je vsakemu delničarju, od-iiosno odjemalcu dovoljen. — Zimo smo imeli precej ostro, sedaj se pa vreme tako drži. da so ga še vrabci žalostni. — Društva vsa ! dobro napredujejo. Novi sistem je posebno za starejše člane in j članice neprijeten. Pa kaj hočemo, vsaka stvar gre dandanes z duhom časa naprej. Sčasoma se bomo morali še marsičesa privaditi. — To poletje ne bode ob ne-' deljah tako živahno kot je bilo ; bivša leta. Vodeni apostoli si niso dali prej miru. dokler niso dosegli pri volitvah začasno osuši-tev nedelj. Sednj bomo Slovenci skoro brez veselic. Pa še nekaj! Komur se še ni potreba brit i. tudi za vseh pet ran božjih ne dobi pi-ve v gostilni. — Koncem naj še omenim, da sem se preselil iz 14121) Aspimvall Ave. na 14502 K. Saianac Road. Prosim, da vsi cenj. rojaki in člani društva sv. Rarbare št. 26 to upoštevajo. — Vsem rojakom iu društvenim so-bratom društva "Tolstoj" in sv. Barbare voščim velik in dober tek. ko bodo jedli velikonočni kolač iu kranjske klobase. Pozdrav! Fran Kožel, tajnik.
Chicago, 111. — Redna letna seja < 'iril-Metodove podružnice št. :!."> Ik>d»- na Belo nedeljo, dne 19. aprila ob 10. uri dopoldne v North Chicago dvorani. ('h bourn Ave., vogal North Ave. 1 pati je. da se te seje udeleže vsi stari «"-tani te podružnice, kakor tudi vm rojaki in rojakinje, ka-j teri niste pri tej podružnici. —J Odbor.__
Grafton, Wis — V številki 2«;. "Narodnega V est nika je priobčil nekdo dopis iz Graftona. V o-j m« njenem dopisu si- zaletava di-rektuo v mojo osebo ter v moj Idopi* šr. l»7 "Olas Naroda" in i iio<V Mila j mene očrniti, kot da ! bi bil jaz kriv, da sem bil napa-jden. Da ni lepo napadati mirno 1 idoč> občinstvo pri belem dnevu, j so mnenja vsi izobraženi ljudje, t in takega mnenja so bili tudi pri 'sodišču v Port Washingtonu. V j dopisu piše, da sem jih sramotil, i Da to ni resnica, je doKaz. da jih ; še sploh do napada poznal nisem, i Gotovo bi pa celo zadevo lahko natančneje pojasnila neka got»iH>-Idinja, ki je odšla pred kratkim iz i Graftona. Predbaeival mi je tudi neizobražeuost. Mislim pa. da sta j ona dva. ki ju je dopisnik imenoval "neimenovana \ bolj potrebna izobrazb«' kot jaz. Čudno, da s,, še najde oseba, katera hvali takšne junake, (frosim dopisnika, da naj pride še z ostalim na dan. če ima v resnici kaj proti moji
osebi. — Fran Stermšek. • "" * * 1
izkazi Mestne hranilnice ljubljanske,
iz katerih razvidno, koliko je bila posamezna hran. knjiga koncem leta 1913 vredna, prejeli. Kedor ^ dopošlje 5c znamko za poštnino, mu ga dopoaljemo brezplačno.
Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City.
/«.10-A\
;	Kadar je kako dro?tvo| namenjeno kupiti bandero, zastavo, repalijt,
'godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek, prstan itd., ne kupite prej nikjer, da ledi mene za cena vprašate. 1'praSanje Vas stane le 2c. pm' bodete prihranili dolarje: t	Cenike, reC vrat pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
j	IVAN PAJK. Conemaiigh, Pa. Box 328.
Bolezen
je največje zlo za vsakega človeka, posebno pa /a delavca. zato je dolžnost vsakega da svoje zdravje čuva, hrani telo -na/no in zdravo, in er »• ]>o,javi kakšna l»». lezen. da isto takoj v poč« t k u. prične zdraviti. Pri naročilu zdra\il je treba biti previden, ker .lan- > . inno go brezvestneŽcv. kateri izkoriščajo bolnike, posebno angleščine nezmožne pri s« :« ne.- in delavce. — Tisoet previdnih rojakov s«* \ zadnji m ča-u obrača na svetovno znano lekarno
PARTOS v New Yorku.
kjer dobijo za vsako naravno bolezen poskušeua in od najboljših zdravnikov priporočena zdravila za jako nizko ceno kakor:	.	t
PAKTOLAaačiščenje krri in ie'odca ter relno-tolico$1.00. .1 ta$i.' PAHTOW1LL za želodčne bolezni	,, l.i«', "»za,,
PARTUHERB za boler.ni na ledicah	.. l.»«>, 5
i?HEl*MA-BALSAM A POWDER za revtuatizem in
kosteni. o	,	.. 2.IXV 5 za
PA RT OG LORY za živčne bolezni, slabost in slabo
spajanje	,	1.00, r»za „4.i"
PARTOCOUGH ta kaSelj. prsne in pljučne bolezni ,, l.(H», 5 za,,!."" PARTOCURA zoper glavobol	„ 1 00, 5»a , 4.0^'
PAKTOLIN top»r irpaoanjein ra porajanje las ,, 1.Q0, h za,.L<»" ERLAUER WATER A POWDER za ečepne bolezni ,, 1.00, ">7.a., 1."" PARTOCYL «a kolno srbenje in maxolje	., 1.00 5 za,, 4.0"
PA RT O SWEAT .Za potenje nog	., 1.00 ". za 4.e"
P\.RTO BISt>LITS za sifilis	,,.4.«"'
TPJPLET8 ^o. 1. *a akutno kapavico [tnper] , 2.0t>
2. ,, zastarelo ,.	f t	* 00
,, 3. „ polncijo aH gubiteksemens ,, 2.0<> , 4. ,, beli tok /.cn	..2.00
PARTuBU.ACE i^p. r onanijo in slabo možko naravo „ l."M», 5za„ I." PARTFCREAM oc SOAP za one, kateri imajc nia-
zulie po licu in one. kateri žele imeti gladko kežo1.00, 5 za ,. 4.»»" ELSAWATER zoper osivele lase	„ 1 ,C0,5 za „ 4.(mi
Nadalje vse. kar se v j«^dni moderni lekarni dobiti zamore. — Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj in zdravila jioštnine prosto. — Pisma pišite v slovenskem jezi-i ku ter naslavljajte na:
1 THE PARTOS PHARMACY,
[ 160 - 2nd Ave.,	New York, N, Y.
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci
Spisal Rev. J. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Trezna mornarica.
—tj—
Demokracija Wilsonove administracije, ki je proglašala "novo svobodo' . zavzeli?* * vsakim dnem bolj čudile oblike. Najnovejši probibicijnki odlok mornariškega tajniku Daniclsa je najboljši dokaz /a to.
N"e pridružujemo se mnenju' gotovih listov, ki vidijo v odredbi' Daniclsa izdajo na narodu, ki o-goreeno zavračajo žalitev, ker vedo baje mornariški častniki povsem dobro, kako dale«"* da smejo iti. Nam se gro ftiiuole za vprašanje, ali se bo vsled kategorične odredbe zmanjšala ali povečala nevarnost, ki nastane vsled prevelikega zavživanja alkoholičnib pijač za življenje in zdravje številne popadke te aH our- bojne la dije.
(Jlede i'.'xa -vprašanja smo odločno mnenja, da bo pi*obibiei-! jonistični reakcijenar Daniels «» svojo nasilno reformo prav tako pogorel kot bo«lo pogoreli njego-\ i somišljeniki na dfžtli, ki ima- , jo si i ena stremljenja.
Javna popivanja s<* bodo umak-j nil a skrivnim m na m« sto čistega vina ali piva bo stopilo žganje. I katero je lažje skriti in koj«-ga za vživanje im t naravnost pogub-1
V N'» w Vorku imamo vsaki dan priliko opa/ovati jmsl^liee takih; prohibi. ijotnstičmh odredb. Wa j ki <lan lahko weeattio po c**staii Hrookh i.i	brooklvnskem '
mostu živinsko pijane mornarje j
lil MJ os t caš,- M^-Utjv	stanja.
\ katerem *»■ nahaja jo. Napijejo
j ki riifiit ♦i,jfii iIm i <i k • • inert*, k* • ; ne dobijo ž«- od nekdaj na ladijab iiobenv pijače ter porabijo par <lni dopusta zu to. «la p«»pravij«»| zamujeno ter zapijejo vso pamet
Ali bo |M>«tah» t«. >edaj droga-č. ' Gotovo ne! S.- v veliko večji men kot doslej se bode. udajali mornarji tajnemu jnipivanju into] bo ves usp«h reakeijouarne od rvdb«- tajnika Danielsa!
Ali se ni morda isto zg«>«lilo z zveznimi vojaki, odkar se je odpravilo kantine po v.»jašnicalt Ali iu ve v*«ak«lo. da je res to. kar je moral poročati dr. Wood. z«lravnik in vrhovni poveljnik armade Združenih držav, bivšemu vojnemu tajniku Stiinvmu. "da se je na strahovit način razširila n« le in nioraltiukt, temveč tudi najnevarnejša, vrsta apoluih bolezni, sitilida. odkar se je odpravilo kantin« ter da je le eno aredatvo. da se prepreči nadaljno moralno in lizično okuženje zvezna armade, in sicer: /o pet na. u-
\edba kantin v vojašnicah.
ilea, novo aolo se je uvedlo v ameriško politiko z administracijo Wilsona. Ta šola pa ne skuša zdraviti bolezni na Ijudakem te-le«i, teiaved hoče odpraviti z raz-ličnimi arrdstvi le zunanje /nakc teh bolezni.	_ . _
| Jogislovanski	Katol, iidmta
tnkocporirana do« 24. januarja 1901 v državi Minooaot*.
▼ ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O.
Glavni tajnik: G KO. L. BROZKTT, Box 424. Ely, Minn. , Blagajnik: JOHN GOU2K, Box 10.'», Ely, Minn. Zaupnik: LOITIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. 1VEC, 000 N. Chicago St., Joliet, Dl. NADZORNIKI:
MIKE ZCN1CTI, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPKIIAi:, 422 N. 4th St., Kansas City. Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AI7SKC, G4ia Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK, Box	Burdine, Pa.
POROTNIKI;
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, 0. JOSEPH PISHLAR. 303—Cth St., Roek Springs, Wyo. OltKliOH PuRKNTA. Box 703, B1 iek Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
.rOŽEP MERTEL, od društva št v. 1., Ely, Minn. ALOIS ( HAMPA, od društva .šiv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVAČU, od društvu At v. 114., Ely, Minn.
Vi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-ljatv<' naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na c-sebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode
oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
z naslovom: "Klic od Gospe Svete."
Umrl je v Idriji 22. marca Peter Kenda, e. kr, rudniški otieijal v pokoju, [»o nagli, a mučni bolezni. Pokojnik je vsled svojega blagega značaju užival obče spoštovan e. Bil je mnogoletni član de-j lavskega bralnega društva iu /vest somišljenik naroduo-napred-ne stranke v Idriji.
STAJERSKO-
Baronica Zois v Gradcu aretirana, ker je preglasila sinčka neke kuharice za svojega otroka. Dne
20. marca .so v Oradeu aretirali Maro pl. Zois. Zadeva je sledeča: Komponist llans baron Zois je bil pred nekaterimi tedni i. veselo novico presenečen, da je postal o«'c zdravega dečka, ki bi pozneje kot lastnik velikega fidejkomisa podedoval ogromno premoženje. Deček je bil rojen začetkom januarja ; krstili so ga na ime Egon. Veselje pa ni dolgo trajalo. Pričeli so šepetati, da ni vse v redu in da je bil Egon podvržen in da je sin neke kuharice, ki naj bi bi-la za sinčka 1000 kron dobila, posredovalka pa da je dobila 500 K. (Jovoriee so bile resnične. Sodišče je dognalo to-le: Po neki stari o-poroki dobita zakonska baron llans Zois 10O.000 kron. če dobita sina. ki bi postal majoratni go-j spod Zoisovega tidejkomisa. Ob-1 u sti teh 100,000 K bi Zoisova dobivala, da postane sin polnoleten. Ker je pa ostal Zoisov zakon s 7. oktobra 1ST? rojeno Marijo Schmidt brez otrok, je baronica sklenila, da poskrbi za vsako ceno' majoratnega gospoda. Stopila je v stik z babico Etno Gaber, ki ji; j e obljubila po zadolžnici 500 K, • če ji preskrbi novorojenega deč-j ka, ki bi ga podvrgla koc majoratnega dediča Zoisovega ridejko-j miš«. Služkinii Mariji Hiii. ki jej dečka povila, je Zoisova po zadolžnici obljubila 1000 kron. če ji sina prepusti in če bo molčala. Zoisova je nato svojega veselega moža varala, češ, da je mati Januarja se je podala k Gabrovi. k er se je 21. januarja zgodil veseli trenutek. Hirtinega sina so nato 4. februarja v graški stolnici na ime Egon baron Zois krstili. Zoisova je nato silila na izplačilo 100.000 kron, a je tako silila, da je vzbudila sum. Državni pravd-nik Rassberger in preiskovalni >oduik dr. KdatTl sta preiskala Zoisovo stanovanje in sta dobila toliko obtežilnega gradiva, da sta takoj baronico Maro pl. Zois aretirala. Baron Zois je šele zdaj iz-v«-d«4 o goljuliji. Strašno ga je piitieslo, hotel je skozi okno skočiti, a so to zabranili. Pri babici iiaber so našli origiual zadolžniee, s katero se je Zoisova obvezala, da ji za njeno pomoč iaplača 500 kron. Gabrovo ni tajila in so jo tudi /.apili in jo z baronico vred izročili deželnemu sodišču. Baro-
KRANJSKO.
Umrl je v Krškem trgovec in hišni posestnik Viktor Aumann v starosti 57 let.
Pereči! se je v Novem mestu trgovec Fran Kenda z gdč, Marijo Zupančič iz Višnje gore.
Napad v gostilni. Posestnika Franu Sirca v Dupljah je neki delavec v gostilni napadel dejansko med prepirom ter mu z nožem prizadel več nevarnih poškodb na hrbtu.
S kamnem nad vlak. Te dni je v neki voz drugega razreda owb-n• <_•:;( vlaka, ki vo/.i zvečer ob 6. uri 12 minut z zaloške postaje, v bližini te postaje skozi zaprto okno priletel kamen in šel tik mimo glave nekega potnika v nasprotno st«*no, kjer j<- odbil in padel na tla.
Pcbegli prfiiljenec prijet. V
Zgornjih Bitnjuh so orožniki pri beračenju zasačili prisil jen cm Matevžu Arharja i/. Stanežič. ki je 2. marca pobegnil iz ljubljanske prisilne delavniee; izročili >o ga okrajnemu sodišču v Kranju. | Ob palca sta prišla 511etni pomožni delavec v 1'čiteljski tiskarni v Ljubljani Jernej Novell i in lOletni žsgar pri Binderju Lovro Ovsenar. Novelli je vrtil kolo, ki poganja stroj —. ka lander, ter prišel pri tem z levo roko med stroj, kateri mu je deloma odtrgal levi palec. Ovsenar je pa rezal na cirkularui žagi drva, pri t<m mu je spodletelo, da je prišel 7. levo roko do žage, Katera mu razparala palec. Oba bodeta dalj časa tlela nezmožna.
Nepc.^ten najditelj. Orožništvo v Tacnu je aretovalo 2:lletnega mesarskega pomočnika Jožefa Ja-grica, ki je našel damsko uro, vredno 160 K. ter pridržal zase. (Kidali so ga okrajnemu sodišču.
Odlikovanje. Doktor J. Virant, sekundarij deželne bolnišnice v Ljubljani, je bil odlikovan za svoje zasluge za časa balkanske vojne z redom sv. Save IV. reda.
Proslava petstoletnice zadnjega uste Učenja na Gospe sv et&kem polju. Na poziv "Branibora" se je odzvalo naprednih narodnih društev ter odposlalo svoje zastopnike k posvetovanju o načinu in času proslave petstoletnice zadnjega ustoličen j a na Go«po-»vetskem polju. Izvolil se je ožji odbor, obstoječ iz odbora "Bra-iiibora" in več zastopnikov drugih društev, ki bo vzel podrobnosti prireditve v pretres, določilo pa se je, da se vrši proslava začetkom maja.	| Politična aretacija? Ljubljanska državua policija je 24. marca aretirala Viktorja Zala rja. Doslej ni znano, iz kakšnih razlogov je bila izvršena ta aretacija. Ni pa dvomiti, da so v ozadju politični motivi. Popoldne je interveniral /a Zalarja pri policijskem ravnateljstvu odvetnik dr. Triiler. Policija trdi, da je Zalar kolportiral neko od dijakov izdano brošuro
niča še taji. Oblasti iščejo še služ kinjo Hirt. ki jo že slede.
Legar. Iz Maribora poročajo Ker se je v knezoškofiiskem dija škem semenišču pojavil legar i? več slučajev škrlatiee, ne hod< smeli dijaki vsled odredbe mest j nega zdravnika za nekaj časa i j šolo.
' Umrl je v Mariboru poštni kon | trolor Hubert Lassnik v 50. leK l | starosti.
Umrl je v Grižah pri Žalcu Jer jnej Piki. oče tamošnjega župana gostilničarja in posestnika Štefa na Pik!ua.
Mariborski "Sokol" je prosla vil dne 18. marca 50»Uetnico usto :ličenja korotanskih vojvod s predavanjem o pomenu tega važne-j ga obreda. Dne 22. marca je priredilo društvo izlet mlajšega naraščaja k Sv. Petru. Slovenska zaslepljenost. V Koz-
jem S.- je pred več leti naselil od-vetnik, Nemec, ki sliši na ime Zirngast ter je Slovencem tako nasproten, da se mu ne zdi vredno jim dopisovati v slovenskem jeziku. Namesto, da bi so SLovencem kazal pravičnega, jim kaže svoje nemške noge ter se dela objestnega. kakor da bi se morali Slovenci po njem ravnati. Le velika slovenska nezavednost in zaslepljenost je kriva, da tujec s Slovenci tako ravna. Ako bi se I njegova nemška pisma ne spreje-(niala ter se odločno zavračala, bi j se kmalu spreobrnil ter bi moral Slovencem in slovenskemu jeziku i kazati spoštovanje.
Razveljavljena volitev. Iz Slov, Bistrice poročajo; Upravno sodišče je pritožbi slovenskega volil-!ea Ignacija Založnika in tovarišev proti občinskim volitvam iz leta 1910. v toliko ugodilo, da je razveljavilo izvolitev "lepega" nemškutarskega krojača Orača. ! Vršile se bodo za tega odbornika 3. razreda nadomestne volitve, ki i se jih Slovenci zopet udeležijo. Kandidirali bodo. kakor čujemo, dež. poslanca Novaka in je upanje. da dobi Slov. Bistrica izmed spodnještajerskih mest prva enega slov. odbornika.	I Ponarejeni desetkronski ban- j kcvci krožijo v večji množini po Gradcu in bližnji okolici. Tiskani so na trši papir in imajo bolj temen tisk; številke in serije so ročno delo. napravljeno z rdečilom.
Odl&cvanje. Cesarski namestnik grof Clarv je podelil Henriku Ilriberniku, učitelju na šoli v Zg. Rečici pri Luškem, častno kolajno za 401etno zvesto službovanje. I Delo Sudmarke. Nemški listi poročajo, da je SUdmarka v leto.š-njem letu v Slov. Goricah nanovo naselila tri kmetske družine z 20 družinskimi člani; zemljišča vseh treh družin znašajo 63 oral. Zadnje tedne je Sudmarka iz slovenskih rok nanovo kupila 2 posestvi v Slov. Goricah in eno na južno-vzhodnem Koroškem v skupni izmeri 00 oral; dve drugi posestvi v obsegu 51 oral ima pa*tudi že zagotovljeni in išče primernih na-J .seljencev. Neki nemški posestnik je pa z izdatno pomočjo Siidmar-ke iz slovenskih rok kupil posestvo 9 oral v Slov. Goricah. Sedaj snuje Siidmarka tudi kolonijalnoj banko.
Žrtev škrlatiee. V Mariboru je izbruhnila škrlatiea. Odličen gim-j nazijec IV. razreda Ivan Žula je' na njej umrl 20. marca v maribor-j ski bolnišnici. Ker je bil umrli se-, meniščan, ne smejo semeniščani za nekaj časa v šolo.
PRIMORSKO.
Promocija. Ivan Ples iz Devina, avskultant pri c. kr. okrajni sodni j i v Tržiču, je promo viral dne 23. marca na dunajskem vseučilišču za doktorja prava.
Smrtna kosa. V Trstu so pokopali Frana Bana. c. kr. sodnijske ga uradnika. Nedavno je napravil izpit za opernega pevca. — V Ro-janu je umrl mladi trgovec Fran Sluga. — V Boljuneu je umrl posestnik in trgovec Josip Kraljič. star 57 let.
Smrtni padec v plavžih. V ške-denjskih plavžih pri Trstu je 57-letni delavec Anton Kantin tako nesrečno padel za kotle, da je ua mestu obležal mrtev. Našli so ga šele 24 tir po nastali nesreči. Pokojni je oče 7 otrok.
Izpred tržaške perete. Dne 21. marca sta sedela pred tržaškimi porotniki zakonska Jožef Prelc in Amalija Plele, doma iz Krasa. Obtožena sta bila požiga hotela v Porturoso in zraven tega še zaradi goljufije. Porotniki so pri stavljenih vprašanjih krivdo zanikali, vsled česar sta bila oba opro scena.
Tihotapstvo omotičnih sredstev in kaanovani kapitani. Na Lloy-dovih ladjah kaj radi vtihotap-ljajo opij, morfij in kokain. Naj-
auAusau.
Jubilej. Pisatelj Josip Kosta-njevee je dne 20. marca v krogu slovenske družbe v hotelu Trabe-singer v Celovcu obhajal svojo petdesetletnico.
Saiki kralj se jo pripeljal 20. marca v Trbiž in napravlja izlete
v okoliške gore.
Privilegirana bezumnost«
—o—
Pod tem naslovom je nedavno v Petrogradu izšla knjiga proti ženski modi, ki jo je spisal ruski I polkovnik Ele. Knjiga brezobzirno biča žensko modno brezumje in dokazuje^ kako ženski manjka vsakega pravega čuta za lepoto in kako pri nji vedno bolj pada tudi čut sramežljivosti. Pisatelj navaja zgodovino mode iz-|za srednjega veka in navaja po vrsti modne glnposti, katerim s«* se žene od tedaj do danes podvr-jgavale kakor najvišjemu, neodo-ljivemu povelju — prav kakor Isti vojak brez ugovora pokori poveljem višjih. Ko so ji kot okras na glavo deli kraguljčke in ure-zali rokave, ki so se dotikali tal.
—	je pokorno zvonila s kraguljč-1 ki in pometala / rokavi. Ko so ji
napravili za lasni okras kit«- iz konjsk^ žime iu žie.c — jih je nosila v obliki ladij in potie — brez ugovora, da, z nečimnrnim ponosom kakor uakinčan konj. Do francoske ravotueije se je moda vendar le redko menjala
—	komaj vsakih 100 h>t. Po revoluciji je postalo drugače — in kar je najhujše: moda je odslej šla za tem. da ženski polagoma jemlje obleko — kos za kosom. Vsa nepotrebna in kasneje tudi potrebna obleka se odpravlja, na glavi pa se nasprotno pojavljajo pravcati t urbani. V 30. letih j.? nastopila reakcija: krilo je bilo spodaj vedno širše in se končno razvilo v krinolino z jeklenimi obroči. In kaj vse ni sledilo potem ! Sicer tako pretirano nežna in strahopetna ženska nosi na glavi tuje lase — največkrat odrezane mrliču, umrlemu morda na kaki kužni bolezni. Svoje lastne lase si br-z usmiljenja kvari z vročim železom, tla jih skodra, z raznim: barvami. Spomnimo se, na kako prečudne načine si je ženska t.-koin zadnjih dob "popravljala" telesne oblike! Vsak se še spominja na blazinice, ki so jih svoj čas ženske nosile na ledjih, sedaj pa v Parizu enake' blazinice nosijo spredaj od pasu1 navzdol. In stezniki! Enkrat so! čisto kratki kakor dober pas, potem pa zopet dolgi, da oklepajo celo telo do kolen, da je ženska kakor rak v lupini. En tak oklep stane moža celo mesečno plačo. Nedavno so si ženske začele za-! veza vat i krila spodaj pri nogah,' da so hodile kakor za noge zvezan konj na paši. Opraviti se itak nobena več ne mor" sama. ker se obleka zapenja zadaj na hrbtu. In sedaj jim je moda vzela celo žep, dji bi jim ja ne skalil vitkosti; saj na cesti si že pomaga s torbico, v katero lahko spravi robček, denarnico, ključe _
s »veda je taka torbica kakor na-Iašč da se izgubi ali kje pozabi; pa naj ti bo. Toda dom«! Ključe vsak hip kam založi in iskati jih mora cela hiša. ravno tako nima robca nikoli pri roki. Vse te muke in težave prenašajo ženske zadovoljno brez vsakega upora i njihova razdraženoat, izvirajoča iz modnih neprilik, se obrača zgolj proti možu in družini. Nedavno j s pariški modni svet. ukazal ženskam na glavi nositi visoke lance in košare, okrašene s trakovi, ptičjim perjem in cvetočim grmovjem — in ženske so se z največjo slastjo pokorile in ljubosumno opazovale druga drugo. katera ima lepše zvezan lo-i
. Jnee in večjo košaro. Ko bo iz .'Pariza dospela v Peterburg rao-- da, ki je morda primerna za juž-. no Italijo, da jiodi ženska tudi pozimi v sam* batistni zgornji o-> bleki brez spodnjega krila, oziro-r ma z do kolen prekiauimi krili, . — potem živ krst ne bo pivgovo-. ril ženske, da bi se vsaj v najhuj-k šem mrazu kaj topleje oblekla, i Kaj zdravje, kaj pamet, kaj do-. stojnost — moda je najvišji ukaz. . In zakaj vse to 1 Kdo bo i\ kel, • da delajo ženske vse to radi rao-i škili, da bi jih priklenile nase. i Toda to je zmota. L - vprašaj mo-iškega, ki je pravkar govoril s ka- ( I ko damo, kako je bila oblečena — gotovo ti ne bo vedel odgovoriti. Ako se moškemu dopade kaka ženska, potem to pač ni v nobeni zvezi /. njeno obleko. Pač pa obstoju druga, usodna /v >z.i med moškim in žensko modo: Silni stroški, ki jih modno brezumje zahteva od ženske in ki jih mora seveda plačati mož — upropašča-jo moža gmotno in moralno. Radi ženinega razkošja postaja mož špekulant, razsipnik in zločinec. .Najbolj čudno je pa to. da se modi .slepo pokoravajo tudi najhujše emaneipiranke — sut'ea-getko, ki vendar zavračajo vsako moško jerobstvo in si hočejo tudi postave same kovati. Odkod pa vendar modne novosti? Puri-ški krojači si jih izmišljajo s svojimi risarji in slikarji. In čemu'? Radi "kšefta"! Ženstvo se pa od njih da vleči za nos in se jim brezpogojno pokorava, pa naj velja tudi pravo lepoto dostojnost, zdravje in obstanek celo družine. Ali ni ravno v tem resničen dokaz ženske inforior-nosti? 0 tem naj bi ženske rosno razmišljale.
Rad bi zvedel, kje .se nahaja FRANK SMERDEL. Doma je iz fare Slavina. občina Št. Peter pri Postojni na Notranjskem. Pred petimi leti sva bila skupaj v Ludlow, Colo., in od takrat nič več ne vem, kje biva. Jaz sem njegov stric in mu imam poročati več važnih stva- -ri. zato želim, da se mi oglasi. Anton Smerdel, 7:{7 Holmes Ave.. Indianapolis. Ind.	'
(0-11—ti
POZDRAV.
P redno se podamo na patnik. i pozdravljamo vse Slovence na 1 Eveb-th. Minn., posebno pa Nace-tovo in Usnikovo družino. Hvala onim, ki so nas spremili na kolodvor. Na zdar!
New York, S. aprila, 1014.
Frank Jarc. Janez Novak. j Miha Erbida.	,
Pri odhodu v mili rojstni kraj ; pozdravljam vse rojake in roja- t kinje širom Amerike, posebno one ; v Salida, Colo. Bog vas živi! v New York, 8. aprila, 1914. 1 Ignac Križni an. j
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa v Moon Run, Pa., Janeza Podles-nika in njegovo družino ter Lojzeta Ferme. Živeli! New York, 8. aprila, 1914.
Josip Reberšak.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse znance iu prijatelje na Chisholm, Minn., posebno pa Janeza Cvar in njegove iante. Z Bogom! New York, 8. aprila. 1914.
Josip Dejak.
Pred odhodom v staro domovino še enkrat pozdravljam vse svoje tovariše na Chisholm, Minn, posebno pa svojega svaka Janeza Carapa in brata Franceta Vesel. Z Bogom! New York, 8. aprila, 1914.
Josip Vesel.
Vafi P A T E N Tvam lahko
prinese MILIJON DOLARJEV! Cela vrsta ljudi je postala bogata in neodvisna po navidez majhnih isnajdbah.
Pišite sedaj! Cene do $20,000 se
ponuja za: AVTOMOBILSKE OBROČE, izboljšan SVEDER za zamaske. KLJUČAVNICA, ki varuje pred tatovi, ORODJA in STROJI. MI&NICE in PASTI za muhe in veliko drugih dobrih predmetov. Mi preiščemo vašo iznajdbo za-Ako je dobra, vam povemo, kako jo daste peteettrett ter
jo prodali za najvišjo ceno. Ne obotavljajte sc; pridite ali pišite še danes 1 Dr. V. Oondos, Patent Engineer, 74 C'ortlandt St., New York.
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, mli pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. anijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO BELO
da sto zadovoljni s tiskovino in da so izdela natančno, Icakor želite. Prodno so obrnete kam drugam, piiite k nam po cene za vsako tiskovino, ki jo pot-rebujete. Pri nas je vodno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio
>	OGLAS
Rojakom naznanjam, da imam 1 na prodaj dovolj zemlje, bodisi 1 obdelane ali p;i še neobdelane.
•	Katerega veseli farma, naj mi " piše.
dolin Kod rich, ! II. 1).	Kaireh'dd. Wis.
14 ti.\ Jx v t,
Koledarjev
imamo ▼ zalogi le fce e- kaj sto ia ! kdor rojakov ga še nima. »aj it
I	podviza zanj. Letošnji Koledarje
•	zanimiv in bolj ob»ežen kot drugi letniki. Cena mu je • poštnino
}: vred l»5 centov.
Slovenie Publishing Co., <2 C'ortlandt St.. New York Citj.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Podpisani naznanjam vtem
II	"ilovenei-iii po Združenih državah, i la sem preselil svojo
TRGOVINO Z ZLATNINO . j 'z št. 3536 E. 80. St. v št. 6408 St. , i Clair Ave., Cleveland, 0.
j Ako želi kak rojak kaj naročiti, i j iaj se torej obrne na zgorajšnji Kislo v. Obenem naznanjam vsem : 'ojnkoiu, da sem stopil v zvezo j i Karolom Uan/onom, ki je dobro j :nau Slovencem po Clevelaudu in
•	> ikolici. Ce liuče kdo kupiti uro i tli kil j drugega, kar spada v mojo
•hrt, naj se obrne nanj, kjer bo •avuo tako p ostre žen kukor pri neni, Uojaki, ki si žele nabaviti i kaj zlatnine, gralofonov ali gra^ ! ofonskih plošč vseli vrst iu vseh jezikov, naj sc oglasijo pri meni, 1 »ziroma naj. mi sporoce. Pridite ! n kupite in prepričani bodite, da •oste najsolidneje in najtočnejše losfreženi.
Prodajava tudi na tedenske •broke ure, verižice, prstane, pr"i-»•eske, grafofon«, grafofonske ; »lošr«', šivalne stroje, finr britve, karje, sploh vse brivske potreb* <čine itd.
Sprejemava vsa tozadevna po-j »ravila. lJojaki, ne pozabite ga da: "Svoji k svojim!" Karl Banzon & Jos. Marinčic,
'»4OS St. Clair Ave., Cleveland, a (18 v d)
Edina zaloga
Družinskih in BlazniM
iPRATIK
zi leto 1914.
1 iztis stane . . . 1 Or.
j Cene Biaznikove pratike bo >ete.| V zalogi i
: UPRAVNlSTVA "GLAS N Ki 0DA", 82 Cortlandt St, New Tork
ZmM. iMt
ifiiAici n.*» i., n r	i i
j TOLIKOKRAT PONAVLJANO IN OPEVANO GESLO
Svoj i k svojim" se žal le bolj poredko izpolnjuje. Ni dovolj, da se potrka Slovenec na prsi in re-ve: — Sloveaee sem! — ne. pokazati mora tudi v drugih slučajih, da čuti slovensko. V tujem nn -stu, daleč proč od domovine, j--navezan le vsiik nase in na svojega prijatelia — Slovenca. Tujci se bodo malo zmenili za našept človeka, če se bo nahajal \ potrebi. ampak pomoč iu dober svet bo dobil le pri svojem rojaku. V: našem milijonskem mestu smo Slovenci tako razkropljeni. iia bi se le malo kedaj zamojrli sestati, če bi ne imeli svojega zbirališča. In k.j«* je to zbirališče.1 (»otovo pri Vogriču v lirooklvnu. Tam se najde vedno. poseVuio pa v sobote* zvečer in nedeljo obilo zabave in razvedrila. Vogričeva dobra kap Ijica je izvrstna, kuhinja je pri znano dobra, razen te«;a je pa tudi na razpolago veliko kt*gljiš>~-, in dvorana za ples. V slučaju, da se hoče kdo doma zabavati pri pristni kapljici, mu jo pošlje Vo-irri<"* na dom. Posebno sedaj je lepa prilika, ker s«> etm.- za vino v galonah in steklenieah znatno znižane. Torej, rojaki, obrnite v vseh slučajih na to gostilno in vidoli boste, da boste dobro post režen i.
Vesele velikouiK'ne praznike! BRATA VOGRIC, saloon. Cor. Stagg St. in Graham Ave..
Brooklyn, N. Y. __(Adv.)__
VABILO na
PLESNO IN ZABAVNO VESELICO
katero priredi društvo sv. Alojzija št. ,*1G JSKJ,
v Conemaugh, Pa., na velikonočni pondeljek 13, apr.
Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Conemaugh itv okolice, da se blagovolijo ude ležiti omenjene veselic«', t isti preostanek je namenjen za po j pravo dvorane, katera nas hod« stala veliko svoto, zato se kar naj toplejše priporočamo za obilen poset. i^l strani si. občinstva. Zal dobro zabavo iu postrežbo bo le dobro preskrbljeno. Igrala bod»' slovenska godba pod vodstvom g. Viktorja Navinšeka. Vstopnina za možke dame vstopnim1 proste. 1'ivo prosto. Zač«-tek točno ob 7.;iU zvečer.
K obilni udeležbi vabi Odbor.
NAZNANILO.
Tem potom sc naznanja članom j društva nv. Alojzija št. .1SK.I v Conemaugh, Pa., da bode pri-1 lmdnja seja dne aprila točno j oh 10. uri dopoldne. Omenjene seje sc mora vsak član udeležiti.! ako ni preoddaljen od tukaj. Na dnevnem redu bode zrlo važna zadeva, katero moramo rešiti. S člani, kateri se brez zadostnih vzrokov ne udeleže omenjene seje. se bode postopalo po pravilih.
Z bratskim pozdravom
Janez lirezovec, tajnik, i
rajši ga vozijo h Kitajske v Indi-' jo. Angleška oblast pa tega seveda ne trpi, ker ta sredstva ubijajo poleg domačinov tudi Evropejce, ki*se tej strasti mlaja jo. Zato' imajo angleški uradniki Llovdove ladje zelo na piki. Zadnjic so v Bombayu v Indiji nekega kurjača Llovdove ladje radi vtihotap-Ij°nja hašiša zaprli na eno leto prisilne delavnice in v Colombo na otoku Ceylon 3. kapitana ladje "Vorwiirts" na pol leta ječe zaradi istega čina. Te dni pa so v Trstu samem avstrijski financarji ua "Bohemiji" zaplenili 12,600, kg kokaina v vrednosti 500 kron.I Tihotapci ga najbrž niso mogli v j Indiji izkrcati. Zadnjič so avstr. oblasti tudi na ladii "Semiramis" našle hašiš. V obeh slučajih se kaznuje ladjino poveljstvo z občutno globo, ker tihotapca ni nikoli mogoče izslediti.
_QLAS NARODA, 9. XPB1TS, 1914. JI
Skrivnosti Pariza.
Slika Iz nižin življenja.
•plial S«( ca« S a«. — Z* "Glu F vod a" prW.) Z N
- " »—v v v • w w * w m w m
t J* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. * j
GLAVNI ODBOR:	»
1'retiredni k: Kraitk S.ik s»-r, Si' Cortland St.. Nrw l'ork, N T. HotlpreilsetJuiU: 1'aul Schiiellt-r. Calumet, Midi. Tajnik: J'Yanti K«rie. 2711 S. Miliar«! Ave, Chicago, 111. Blagajnik: Ceo L. Broxi.ii, Ely. Minn.
DIR^KTORIJ:
I»lrel.t..rlj <>t»toji ix i. rtni-j»;i raMufmlka txl > sth Slovenskih i»o«lpornlh organizacij. <«J \><-ii Slowru-Mfi lt*iov iu o-l vseh aamoeioju.h društev.
Za znamke, knjižice in \ rtnig« sn* obrnit« na tajniU.i: Frank Keri«, 2711 S. Millard Awe.. Cliicago. hi. Tudi vse denarne i»ošiljatve poSilJttJte na ta
Narod ki slerbi ■/..i nvo.it* r-vf, niina fostora med oiviUzovanlml narodi. L'lovek ki w«? podi>ii.i iiurmlntii zavodov, iu vreden a.n svojega naroda.
Spominjajte se oh vseh priUUah Slovenskega Zavetišča.
r
M l paialkov	i,41T.T10 tea.
Hambiirg-Aaierika črta
VajreCt« parabto^n droiba aa »Tete. ki ndriaje 74 ramliCalh trt. *
u ^ rHl ff^ j\ M^ V
"VA I ERLAND",
960 (revijev dolg, 68,000 ton
"IMPERATOR". 919 Čevljev dolg, 63,000 ton.
Direktna zveza med -----
NEW TORKOM ia HAMBURGOM. PHILADELPHI0 m HAMBURGOM. BOSTONOM in HAMBURGOM, BALTIM0REM in HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM.
Najnižje črne za v stari kraj in nazaj. Posebna pnurMit pel ni kom iloimke uroJaoili
Na i večje udobnosti ▼ MEDKROV.7U in TRETJEM RAZkKDU ki vsebuje kabine po SI, 4 in 0 postelj, obednice, kopalnice, pralnice itd Za nadaljne podrobnosti obrnite se na:
Rambarg-Atnericao Line,
45 Broadway, New York
ali na krajevne agente.
~ HARMONIKE
bodisi kakorinekoll vrat« i »del a j cm la popravljam po najaiijih cecah, a dela trpežno in ganesljivo. V popravo sane sljlvo vsakdo poSlje, ker sem io nad 1< let tukaj r tem poeln ln sedaj v tvojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjsko Kakor vso drage harmonike tsi raCnnam po dela kakoiino kio saktsva brca nadaljnih vpraianj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Sl, Cleveland, O.
RED STAR LINE
Plo^ltbm m«c3 New Yor <cm In Ant<werpom.
Redm tedenska zveza potom poštnih parnik ov ž brzopamiki na dva vijaka.
UMLAMB	«M6*LJJ»,
mum ~~	tadmulajt*
1M« M ^^PBWS^P^^gf r latll te«
LAPLAND 18.6Q4 ton.
Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ograko,'Slovensko. Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerporn in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Posebno se 6e skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji rasred obstoj* od m alib kabin za 2. 4. 6 in U potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrnit) se je na: J.'
RBO STAR UNB fl Jfljjgg-
■a.lB*w*ntl t. E. ter. tr Sob S Mwtlmm 3U„	<3> Ba« Sk«i.
«SW TOK.	CHICAGO, 1U	itriKRirtC. HAIL
• •teta Sirili.	SE! JL JtSKSfclis Gw> Stn*
BSirOM.HASsl	»ASfflHGIOWH. D.C.	UHr^uJasCo!cAI
UM Vt tri StaMt.	SIS St. Oarla StraaL	U1 S*. M Strm.
PHILADELPHIA, FSI	WW 0UEAXS. LA.	»l*«ZroCC25*:
S19 S* aaJ Ava—	11 A Učni SttMh.	n H-—*-1	*
EEATHL WAŠi	IT. L0L18. HO«	H0RTUAL CANAOi.
"GLAS NAHODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK Y ZDR. DRŽ. . NAROČITE SE NANJ I
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta
do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE.
Poštni Ekspres parniki so:
"LA PROVENCE"	"LA SAVOIE"	"LA LORRAINE"	"LA FRANCE"
m dva vijaka	na dva vijalca	na dva vijaka	na »tiri vijak«
i
Josip Scharabon
blizu Union poatajc i 415 West Michigan St.,
Duluth, Mirna.	,
Pošiljam deur v staro domovino in prodajam paio-brodne io ždesniško listke.
Pozor, rojaki I
i k^ll* Alfi^gE^SaW^ Baavojaidxa-\TdP- , ffJgWgsE®	aarfaloo
Jlfl* VEi —* .^^"vul
at, kakmne še io aam«] na »rtu M^Mulodkia! ■•JUlkuu La	J. «<..«t» ti ioi»< laU« MoSI>
mrtaaei« "r •»»-»>«» in r.* brv?c vafi »ir^ril1 M Mlidi.	Lak.o Oiotkioi v S. UOnSi
*IHsl tik! cm*'rtia. ffiniMfhlM ■ 'okah B«Mh la « f\ -«h w b panlnoiM aa-•™vSe.koriaa6*r* brad*wleD. acta« n«t tm m. ■ta« m ocooiMiiu acUt.aal.lr- 13« la ta molaa igritoi 1KB. — ---------rt IIIbims SIIIImb
JAKO« VAHM
p O. s»	niwiis.il, o.
< i t •—t_i—m + m n
EOJAKI NAXO0AJTB BI NA QLAB LABODA najtiCJI -LOVENSKI DN1VNIK X KDH. DRfAVAfi.
Poštni parniki so: "Chicago", "La Touraine,\ "Rochambeaa" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK comer Pearl St., Chesebrough Building.
Ekspresni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča štev.
57 N. R.
Poštni parniki odpl ujejo ob sobotah. •LA LORAINE 16. aprila 1914. t FRANCE	6. maja 1914.
•LA PROVENCE 29. aprila 1914 *LA LORRATNE 13. maja 1914. •LA SAVOIE 22. aprila 1914 LA PROVENCE 20. maja 1914. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
•CHICAGO 13. aprila 1914. tROCHAMBEAU 25. aprila 1914. •NIAGARA 38. aprila 1914 »CHICAGO	9. maja 1914.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po itiri vijaka.
riiiOi.", Ctms. K.uiinger in J-"rar,lc Ko-vai'ifi.
Bridgeport. Ohio In okolico: Frank Hočevar.
Baroeton, O. In okolico: Aloia Balast, i Colllnwood. Ohio. Math. Slapnlk. j Lorain, O. In okolico: John KumSe, 1935. E. 29th St. Youngatown, O.: Anton Kike)]. Oregon Cltv. Oreg.: M. Justin Allegheny, Pa. in okolico: M. Klariafe ■raddock. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville Pi.: l^udolf PleterSek. Burdlne Pa. In okolico: Jubn KertlJ-nlk.
! Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. j Claridge. Pa.: A.nton Jerlna. Canonaburg. Pa.: Jolm Kokllch. Brougthon, Pa. in okolico: Anton Oaa-| Ser.
1 Evoort. Pa. In okolica: .Tohn Prostor Forest City. P.i.: ICarl Zalar in 1'r.irk l.fben.
Farreii, Pa.; Anton ValentlnClfi. ! Irwin, Pa. In okolico: Frank l>easSar.
Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja. j Meadow Lartda, Pa.: C^o. Schulta.
Moon Run, Pa. in okolico: Tr. Mafiftk. Pittsburgh, Fa.; Ipnaclj 1'odvasnlk, | Igiiaz Magister in Frank RamMO. ! Unity Sta.. Pa.: Jo^pn Skt-iij ! Steetton, Pa.: Anton M. PapIJ.
Willock, Pa.; Frank št-m«r In Joseph
Wlnterquartera, Utah: J^nuls F.laalch. Black Diamond, Wash.: Or. Porenta J Ravensdala. Wash.: Jakob Romiak I Thomas, W. Va. In okolico: Frank j Kocian in Frank Bartol. t Grafton, Wis.: Julm Siampff-1. I Milwaukee, Wia.: Jo*ip Tratnik In | John Voduvnlk ln Jos. iiupanilC.
Scheboygan: Xi. 1; liadovina«- in Fr^r.U Novak.	,
Weat Allla. Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin ta ataUek
Kemmerer, Wyo.j Joslp Motoh.
Zh vsebino oglasov ni odgovorno no uredništvo ne upravništvo.
n A & i ZASTOPNIKI. Materi ao pooolaščenl pobirati naročnine za "Glas Naroda" In knjige, kakor tud* za vaa druga v nato stroko spadajoča posla.
Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco. Cal.: Jakob LovSIn. Denver, Colo.: John Debevc ln A. J Terbovc.
Leadvllle, Colo : J^rry Jamnlk
Pueblo, Colo.: ivter Culi* In J. H Rolt*.
Sallda, Colo. In okolica: Lk>u1s CoataU« 'The Bank Saloon). Waisanburg, Colo.: Anton Saftick Indianopolis, Ind.: Frank I'rajner. Oepue, III.: Dan. Batlovinae. Chlcaoo. ill.: I-Vank Jurjovea. La Salle, III.: Mat. Korap. Joliet, III., m okolico; l'rank Lauriff Matija Liberšar in John Zaletel Mineral, Kana.: John Stare. Waukegan, ill.:. Fiank Petkovlafe ta Mutii. Oarlu-
So. Chicago, III.: Frank Cerna. tfprtngfleld. III.: Matija Barborl«. ^rontenac. Kana. In okolico: Frank Ktrnc.
Mulbery, Kans. In okolico: Martin Kos. Calumet. Mien In okolico: Pavel Shalta in M. F. Kf.lia.
Manlstlqus, Mich. In okolico: B. Ko-Ishe
Couth Range, Mich. In okolico: SC. D Ukmrie.
Chlsholm, Minn.: K. /ftrir, Fmnk NMvfd ir Friiiik Xagar
Ouluth, Minn.: Joseph Phnrnhnn. Ely. Minn. In okolico: ivan Gout«, Jakob akerjanf lil il. L,. Kapach.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotse ln Aloja Baudek.
Gilbert. Minn. In okolica: Loula Vaaal Hlbblng, Minn.: Ivan PouSe. Naahwauk. Minn.: Geo MauHn. Virginia, Minn.: Anton W. Fom. St. Loula. Mo.: Mike Grabrian. Aidrldge. Mont-: Gresror Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivce. Brooklyn. N. V.: Alojzij CeAarek. . Utttie Falls, N. V.: Frank Grefforaa. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer. J, Mar
Afstro-Amerikanska crta
(preje bratje jCosulich)(
NaJpripravneJSa ia najctnejSa parobraloa (rta za SIoysdci Id Hnati XT^
ate
NotI paralk aa dva vijaka ^Mixni Wabhinqtok' I Regularna vožnja med New~»1rorkom, 1 Trstsrojjin Reko.'
Cna TO&uk lirtkofjii Ncv Torka za 11^. razred ao ia:
Vsi spodnj nnvcJenl novi paro	TRSTA ...	,	........ ............. $2500
brodi na dva vijaka imajo	LJUBLJANE ..........................$2618
brezžični brzojav %	REKE ...................!!........ $25 00
AIjTCE,	LLATJRA,	ZAGREBA________.^^r^i................. "	08
MARTA WASHINGTON,	KARLOVCA ...........................!.!.!! $26 25
ARGENTINA,	OPOMBA. Cena karte za parnik Kaisep Fran* Joseph I
OCEANIA,	in Martha Washington znaša $4.00 več.
KAISER FRANZ JOSEPH I.	II. razred od Marthe Washington in Kaiser Fran* Joseph
I. od $65.00 do $70.00
yri drugi parniki od $50.00 do $60.00.
Phelps Bros & Co., Gen. Agents, t Washing!«« smanew tork;
J^V wm M m ■ ■ ^^ pošiljajo naši ro-1 J I | § I I g j I jaki radi svojim ^^ I WW I I W^M P sorodnikom, pri-M lil U M M Jh jateljem ali znan-cem v staro domovino in to seveda najrajše v GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in NAJCENEJE preskrbi
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St., :•:-:-:-: New York, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St Clair Ave„ N. E. Cleveland, 0.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže?
v
(X;idalj»'VPiij«.y
l)a. To j.- i.vti kazuj.Mif-.', ki jo ui.-l iz roehofortskih zaporov in j - '»iJ	n v »lo-rurlao jočn. Nimate o nji iu noben*' sledi" '
rnliiovoi : IM -iVrck predrzno. Iinel j«* pač svoje-vzroke /;i to laz. Kajti \ r.-snii i j.- !►;! I'.'it« Ij takrat zaprt v kl< ti jijegrow kn'nif.
Vv nkolxiiii- ka/«*ji>. iUt ji l"ritelj	izvr-il v^r umorov.
7.v\n va/« n pl» u hi r»il to —"
— *"Z«'	tednov »«•	niiVsar o njnn —"
''I itii to >»• Vam o- ta, «ia st»- i/iruhili njegovo sled —" ' * Suma o«'itafij.i. t;o.-»pod norel!"
"N'* m .njka povrnlov za to. — In ti->lo tihotapstvo?'* l'<»zi ..ti 'ii o ram vvndar ljudi vsake vrste, tihotapec in drujfo, .1» Vas pr jK'lj. iM na sled. Izdal s«m Vam vemlar <*ev, po kateri m* jt» dovajalo žjrunj«* v hišo —"
"\ to mi j« znano", ga prekine liorei, "a!i enoj»a se jih izmuzne luorda defcet. iu \'i iiadaljujet«- nesramno svojo obrt. Doetla sem juepriean, da s!.- \"i duša vseh zioemov."
'/.. ka,} Tak j;a sem prepodi n, j;osjkm1 liorei." T>' | >i s- ni \ . Na IJiie .tu T«-mpU- At. 17. stanuje žensk / um a "u Uur<-tT«-. k: j'*>■><»ja ihuar na zasTa\ ljene predmete in je Vas« zasebna sokrivku -—"
-	"K ij 1 . o.i liorei?! tiovoriei s» marsikaj. Svet je ta-ko lin<li^i'-n. Ponavljam š enkrat. Oheevati moram z najrazlie-nejsimi nialopridne/.i t«-r jim delati enakega, da se jim ne vzbudi iiezmipiiost. Toda tiosiii iiiuti jih, i'uj! Tejra bi ne preneslo mo-
"I botri mož. Smilit*' s,- mi na dno siva!" "\i smejete, ^tispod Ilorel!? — Ce se me siinmvi. po-eemu s. ne i/r-i hišne jiriskuve j»ri meni in pri materi Burette.'"' I \>"«t s.iiui j niv, dobro. Da ne pr-epodimo tistih bauiiitov, katere nam /•• obljubljate eelo večnost."
—	Da n«** jih dobite. j»o>J oil liorei. Še preden pr *teea ena ttra, bodo že vsi v Vaših pesteh brez posebnih Težkoč. Kajti tri ženski- so zraven. Nikolaj Martial in liarbillon sth sieer krvoločna kakor tigra, ali strahopetna liki zajca/*
Tigra ali zajea r|e liorei ter pokaže > pomenljivim us Hlevom dva samokresa.
Dobro Ui bilo. da imate dva izmed svojih ljudi seboj, go-fipod liorei. Kajti ob napadi) /besni veas-h tudi najmarnejsi elo-Vek. *'
'Dva skrijem v nizko dvorunieo poleg sobe, kamor po-jM-ljete Vi posredovalko. Na prvi krik prikažem jaz na enih, a moja pomiH-nika na drugih vratih."
"Ali požui-ti s- morate, kajti dru/ba m »srne ]>riti vsak oas. t«^pod »orel."
"Doliro. S\«>ja j»i»tuairaeit razpostavim, kakor sem rekel, pod pogoji m. da ne bo zopet zaman."
Ta razgovor je t r. kinil poseben žvižg, ki je veljal za signal.
Hd« < erok stop; k oknu j ogledat, koga je javil mali Hromee. Vidite, tu že prihaja Sova. Mi-li vrjamete sedaj gospod
iior.l?"
Vsekakor j. nekaj, ali ne vse. Toda bomo /e videli. .laz grem sedaj jh> »voje ljudi.**
In varnostni stražnik j. izginil skozi stranska vrata.
VI.
Sova.
Nagla hoja, razbrzdana strast do ropa in razdražena žeja po krvoprelitju. kateri sta ši> liki mrzlica plale po Sovi. so razgrevale njen grdi obraz, iii zelene rei so s - ji svetile.
Mali Hromee je šel skaka je za njo.
Ko je bila že na zadnjih stopireah, ji stopi Rdeče rok o v sin iz zlobne razposajenosti na obleko odzadaj.
Starka omahne v ,1 d tega n nadnega zadržka ter pade z raz-profitrtimi rokami na kol.na izpnsti\ši svojo dragoceno košaro na ila. in zablesketala s,, j,- zapestnica s smaragdi in biseri na karne-niti stopnici.
S«»va j*» urno poU'iv. ali ostremu | ogledu ; orodnega dečaka tli ušla. Potuhnjeno stopi k Sovi ter jo vpraša:
—	"Oh, I tog, ali ste >»e spodtaknili ?"
Sova ga /igrabi brez. vsake besede za lase. se skioni t r ga vgrizne na čeljusti do krvi.
Rdeče r o \ o v sin p;, ni /akričal vklj.ib silni bolečini in kljub svoji zlobnosti.
Obrisa! si . r\ a vi j. ni obraz 1<-r rekel s prisiljenim nasmehom :
—	"Veliko ljubše bi mi bilo. da me ne poljubiti1 drugopot tako močno. Sova —"
Poredna op e a * Zakaj si mi nalašč >topii na krilo?" '•laz Prisegam, da nisem storil tega namenoma, dobra Sova. Mali Hromee Va- ima preveč rad. t e g.t tepete in grizete, ostalo- vendar rad pri Vas kakor fes pri svojem gospodu", de deček s sladkim glasom.
Sova se je dala prevariti ter je odgovorila:
"Ce s,em Te topol vgriznila |m> kriv;ei. mali n -pridiprav, popravim že drugopot. Danes. in prav židaue volje in ne maram biti huda na nikogar. — Kje j.1 Tvoj oče?"
-	**V liiši. — Ali naj grem ponj?"
"Ni treba. — So-li ze Martialovi tu?"
-	"Še tie."
"Potemtakem >e lahko stopil doli k svojemu možu. Govoriti moram s starim slepcem —"
—	"V klet k 1 "č i tel ju . * vpraša ib-ček začudeno, in veselja ni mogel j rikrit i.
—	"Kaj Te briga to.'"
—	"Mene?"	*
"Zakaj m« pa vprašaš lako neumno!"
-	"Ker sem mislil nekaj neumnega."
—	"Kaj pa?"
—	" Nesli bi nii vsaj karte, da bi .si preganjal dolgea^". de mali Hromee. "Sedaj ima posla samo s podganami. Ali teh fco vendar naveliča sčasoma."
Sova »e zasmeje naglas ter r -če:
—	"Krssen dečko! Nobenega paglaveu ne poznam, ki hi bil že v Tvojih letih tak navihane«* kakor si Ti. Pojdi po luč, da mi posvetiš k starcu. Pot eni mi tudi pomagaš odpreti težka vrata tam doli —"
—	"Ne, ne! — Pretemno je v kleti", odvrne mali Hromee.
—	"Kako? Zloben >i kakor vrag. pa se bojiš? Tega je še tre-ha! Pojd." urno ter povej svojemu očetu, da pridem takoj gori, da hcm zdolaj pri svojem at aren ter govorim z njim o na£i nakani, he, he, he!" ,so pristavi smeje. "Pojdi urno — tudi Ti si povabljen na našo svatbo!"
Mali Hromee je nerad pokoril temu ukazu ter šel po lnč.
Med i,cm časom je večkrat posegla Sova kakor pijana od bo-
gatega plena z desnico v svojo košaro t ?r s peklensko naslado tipala ukradene dragulje.
Danes ni hotela obiskati 1'čitelja, da bi so pasla ob mukah svoje žrtve, ampak zato. da skrije tam notri svoj rop 7.a nekaj časa.
Zakaj jo dala zapreti l * C- i t Ija s privoljenjem krčmarja Rde-čeroka v isto klet. v katero je prej pahnil razbojnik Rudolfa, ho. čemo povedati takoj.
Mali Hromee jo prišel z lučjo na gostilniška vrata.
Nato je šel s Sovo v spodnjo sobo, iz kater.- so držala vršita 7 zapahom v klet.	'
Rdeče rokov sin je šel z lučjo naprej s topa je počasi navzdol po kameni t ill stopnieah, ki so poUjale skoraj navpik k vratom ti7 <te kleti, katera bi bila skoraj Rudolfov grob.
Na vratih se je navidezno obotavljal mali hudobnež iti dalje.
"Naprej! N.ij.rej!" »;a je silila Sova.
—	"Taka tema je! Vrnem s - ter Vam puhtim luč."
—	"In vrata tam spodaj, tepec? Ali .jih morem odpreti sama ? Ali mi r; - greš brž napre»j?!"
—	"Ne — preveč ni!* je »ttrah.
—- "fv Te dobim v pest! t — Čuvaj se. paglavec!'*
De'*ek se ji umakne za nekaj korakov nazaj
—	"No". <i slednjič Sova dušeč svojo jezo. "Ce boš prav poslušen, Ti bom dala nekaj —"
—	"Oh", odvrne mali Hromeč ier se ji približa sjvt. "Kadar tako govorite, potem naredite z im noj. kar hočete, mati Sova.''
—	"Pojdi urno. — čas hiti."
"Zakaj pa vendar hočete odpreti vrata v Učiteljevo so-
!>o?"
—	"Kaj Tebi mar. — 1'rno! Urno! Martialovi so morda že dosr.eli. — Govoriti moram z njimi. — Hodi pameten! Ne boš se
kesa I — "
—	"No. rad Vas imam. Sova. strašansko rad. Lahko me ovl-jefe okoli svojega mazinca, če hočete'*, de Hromee ter gre spet dalje.
Bledi plapajoči lučin svit. ki j" le slabotno razsvetljeval temni hodnik, je metal črno soneo grdega dečka nu zelenkasto vlažno in razpokano steno.
Dalje spodaj, v polteinini sr- je vi«.lelo nizko obočje, močna > železom obita kletina vrata, ogrinjaeo z rdečimi rižami in belo havbico grozil - Sove.
Ob velikanskem naporu starke in dečka so se zmaknila težke vrata škripajo v svojih tečajih..
Vlažen vzduh s.- je pri valil iz temne globočino.
^Dalie nrihoduiie-l