KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
82. kos.	V LJUBLJANI, dne 12. oktobra 1935.	Letnik	VI.
556. Uredba o zaščiti kmetov.
557. Popravek uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev.
VSEBINA:
55S. Popravki pogreškov pravilnika o neposrednih davkih. 5511. Odločba o sejmskih in tržnih pravicah v srezu Krško. 560. Razne objave iz »Službenih navili«.
Uredbe osrednje vlade.
556.
Na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1934./1933. in § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah z.a mesece avgust—december 1935 ter januar—marec 1936 predpisuje ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo, ministra za trgovino in industrijo in ministra pravde tole
uredbo-
o zaščiti kmetov.*
Člen 1.
(’) Uredba o zaščiti kmetov določa način poplačila dolgov kmetov, ki so jih napravili pred dnem 20. aprila 1932 in se nanaša na osebe, ki dokažejo s potrdilom [odstavka (*) in (s) člena 9.], da so kmetje in da so bili kmetje ob času zadolžitve.
(s) Za dolgove kmetov se smatrajo vse denarne obveznosti zasebnopravnega in javnopravnega značaja, kolikor niso izvzete s členom 11., neglede na to, iz katere osnove potekajo, in neglede na to, ali jih dolguje kmet kot glavni dolžnik, kot solidarni dolžnik ali pa kot porok. Obveznost solidarnega dolžnika ali poroka se smatra z.a njegov dolg šele tedaj, ko mora to obveznost izpolniti.
(*) Uredba se nanaša tudi na kmeta, ki je o njem bil uveden stečaj pred dnem 20. aprila 1932.
Člen 2.
(') Za kmeta v smislu te uredbe se smatra fizična oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, po potrebi pa tudi z najeto delovno močjo, ki nje obdačeni dohodki potekajo pretežno od kmetijstva (vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje itd.), ki pa njeno posestvo ne presega površine 75 ha orne (zu obdelovanje sposobno) zemlje, odnosno pri rodbinski zadrugi 200 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje. Za rodbinsko zadrugo se smatra tista rodbinska zajednica, kjer sorodniki po krvi ali po posvojitvi žive in delajo v skupnosti in ki ima najmanj 5 moških članov.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. oktobra 1935, št. 233/LVII/546.
(s) Uživalci, zakupniki ali spolovinarji, ki obdelujejo tujo zemljo, se smatrajo, najsi nimajo svoje lastne zemlje, če izpolnjujejo ostale pogoje, za kmete po odstavku (‘) tega člena.
C) Za kmete v smislu odstavka (■) tega člena se smatrajo tudi samonaselniki v južnih krajinah, označeni v odstavku (7) člena 8. pravilnika št. 50.520/VI-b z dne 3. avgusta 1933 za izvrševanje zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931, z njegovimi izpre-membami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933*
(*) Omožena ženska, ki živi skupaj s svojim možem, se smatra za kmeta samo, če osebno izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje ta uredba za kmeta, in če potekajo njuni skupni dohodki pretežno iz kmetijstva.
(5) V maksimum orne zemlje se všteva osebno posestvo kmeta in posestvo njegove žene in otrok, če živijo z njim v hišni skupnosti.
(“) Za kmete v smislu te uredbe se smatrajo, če potekajo njih obdačeni dohodki pretežno iz kmetijstva, njih orna zemlja, kolikor jo imajo, pa ne presega površine, določene v odstavku (’) tega člena, tudi osebe:
a) ki ne morejo zaradi bolezni ali drugih neuklonljivih zadržkov same obdelovati svojo zemljo, dalje nedolet-ni otroci kmetov, dokler njih nedoletnost traja, in zapuščine za kmeti, dokler se ne predajo dedičem;
b) ki obdelujejo same ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo, če jim je kmetijstvo glavni poklic in ne plačujejo razen uslužbenskega davka nobenega drugega davka;
c) ki se bavijo kot starešine zadruge ali posamezne rodbine ali kot člani teh, živeče v hišni skupnosti, z drugimi postranskimi pridobitnimi posli, kakor: preprodajo, domačim obrtom (hišno industrijo), ribarstvom, vozhi-štvom (fijakarštvom), brodarstvom itd., da pridobe svoji zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse znake kmeta, več zaslužka;
č) ki se bavijo poleg kmetijstva tudi s posli vaškega obrtnika, vaškega trgovca ali vaškega pogostinstva in njih obdačeni dohodki pretežno potekajo iz kmetijstva.
(’) Pri oceni velikosti obdačenih dohodkov se ne upošteva obdačeni dohodek od hiše, v kateri kmet stanuje in ki stoji v okolišu mesta (trga), če letni čisti dohodek,
♦ »Službeni list« št. 86/9 iz 1. 1934.
ki služi za davčno osnovo za to hišo, ne presega 10.000 dinarjev.
Clen 3.
(*) Kmetje poplačajo svoje dolgove upnikom na naslednji način:
1. Denarnim in zavarovalnim zavodom, bančnim obratom, ustanovam delavskega in natneščenskega zavarovanja, ustanovam, ki upravljajo pupilarni denar (sirotinski stoli, sirotinska poverjenstva itd.), okrajnim pripomočnim skladom, cerkvenim skladom in kulturnim, človekoljubnim in prosvetnim ustanovam za čas od dne 16. novembra 1935 12 let letni odplačilni obrok (anuiteto) po priloženem načrtu A. Prva anuiteta se mora plačati najkesneje do dne 15. novembra 1936, ostale pa naj-kesneje do dne 15. novembra vsakega prihodnjega leta.
Odplačilni načrt A.
Na osnovi obrestovanja po 4'5°/o se plačuje 12 let izza dne 15. novembra 1936 anuiteta (letni odplačilni obrok), označena v razpredelnici, za vsakih 100 dinarjev dolga:
Odplačilo Ostanek Anuiteta 4'5% obresti dolga dolga
6—	4-50	1-50	98*50
7—	4'43	2'57	95-93
8—	4*32	3*68	92-25
0—	415	4-85	87*40
11*—	3*93	7-07	8033
11—	3*62	7*38	72-95
12*—	3-28	8*72	64-23
13*—	2*89	10-11	54*12
14—	2*43	11-57	42*55
15*—	1*91	13*09	29-46
15—	1*33	13-67	15*79
16*50	0*71	15*79	-
137-50	37 50	100*—
Za del dolga izpod 100 dinarjev se plačuje anuiteta v sorazmerni višini.
2. Ostalim upnikom za čas od dne 16. novembra 1935 ' 12 let letni odplačilni obrok (anuitoto) po priloženem načrtu B. Prva anuiteta se mora plačati najkesneje do dne 15. novembra 1936, ostale pa najkesneje do dne 15. novembra vsakega prihodnjega leta.
Odplačilni načrt B.
Na osnovi obrestovanja po l°/o se plačuje 12 let izza dne 15. novembra 1936 anuiteta (letni odplačilni obrok), označena v razpredelnici, za vsakih 100 dinarjev dolga:
Odplačilo Ostanek
Leto	Glavnica	Anuiteta	1% obresti	dolga	dolga
1	100*-	4*-	1*-	3—	97-
2	97*—	5 —	0-97	4*03	92*97
3	92-97	6 —	0*93	507	87*90
4	87*90	7*—	0*88	6*12	81*78
5	81*78	8—	0-82	7*18	74*60
6	74*60	9*—	0*75	8*25	66-35
7	66*35	9*-	0-67	8*33	58*02
8	58-02	10—	0*58	9-42	48*60
9	48*60	10*—	0*49	9*51	39*09
10	3909	12*—	0*39	11*61	27-48
11	27*48	13—	0-27	12*73	14*75
12	14*75	14-90	0-15	14*75	—*—
		107*90	7*90	100->	
Za del dolga izpod 100 dinarjev se plačuje anuiteta v sorazmerni višini.
3.	Obresti, dospele po uredbi z dne 3. avgusta 1934, odnosno po izpremembah in dopolnitvah te uredbe z dne
2.	februarja 1935 v višini po 4-5%, odnosno l°/o za čas od dne 23. novembra 1933 do dne 15. novembra 1934 plačajo kmetje, kolikor jih že niso plačali, najkesneje do dne 15. novembra 1935.
(-’) Če je dogovoril dolžnik z upniki sebi ugodnejše pogoje glede obresti ali odplačevanja, plačuje dogovorjene zneske. Če je pa za plačilo dolga dogovorjen daljši rok od roka, določenega v odstavku (l), mora opravljati dolžnik odplačila v dogovorjenem roku; vendar se v tem primeru znižuje obrestna mera, kolikor je večja, na obresti, določene v odstavku (‘).
(•‘) V maksimalni znesek letnih obresti se morajo vračuuiti tudi vsa ostala postranska plačila ali postranske dajatve, za katere se je zavezal dolžnik poleg obresti, kakršne so: provizije, konvencijske kazni, režijski stroški in podobno.
(*) Obresti plača dolžnik v vsakem letu naenkrat ali več kratov, kakor je zanj najugodnejše. Izjemoma mora plačati dolžnik za menične dolgove pri denarnih zavodih in bančnih obratih obresti v dveh tromesečjih, ki ju v vsakem letu sam izbere. Prvo odplačilo glavnice opravi dolžnik najkesneje do dne 15. novembra 1936, ostala letna odplačila med letom, najkesneje pa do dne 15. novembra. Pri dolgoročnih amortizacijskih hipotekarnih dolgovih plača dolžnik odplačila z obrestmi vred v rokih, kakor so dogovorjeni.
(5) Glavnici dolga, kakor je obstajala na dan 20. aprila 1932, je prišteti neplačane in še ne zastarane obresti do dne 23. novembra 1933, in sicer obresti od dne 21. aprila 1932 do dne 23. novembra 1933, kolikor ne presegajo višine, dovoljene s predpisi odstavkov (') do (s) § 3. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932, in obresti od dne 16. novembra 1934 do dne 15. novembra 1935, kolikor ne presegajo višine, dovoljene s predpisi člena 3. uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934, z izpremembami in dopolnitvami te uredbe z dne 2. februarja 1935. Glavnici dolga se prištevajo tudi pravnomočno prisojeni pravdni in izvršilni stroški, ki so nastali do dne 23. novembra 1933, nadalje dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse za vpis hipoteke ali zaznambe (vknjižbe in predznambe) kakor tudi ostala plačila, ki jih je opravil upnik namesto dolžnika. Na ta način povečana glavnica uživa isti vrstni red kakor prvotna glavnica, zavarovana s hipoteko ali zaznambo (vknjižbo, predznambo).
(“) Upniku, ki je ubral izza dne 20. aprila 1932 od dolžnika kmeta višje obresti, nego je predpisano v od stavku (5), se odbije presežek od glavnice dolga.
(7)	Fo meničnih dolgovih se morajo poleg plačila obrokov za dolg in obresti v smislu odstavka (•) izdati tudi še nove menice, in to s podpisi kakor na prejšnji menici, če (»a to ni mogoče, s podpisi enake vrednosti. Denarnim zavodom in bančnim obratom se morajo izdajati nove menice s trimesečnim rokom, če niso dogovorjeni za kmeta ugodnejši roki, ostalim upnikom pa z enoletnim rokom, računši od dospetka prejšnjih menic. Ce dolžnik tega ne stori, je upnik upravičen, vložiti tožbo za plačilo menične terjatve. Dolžnik je upravičen, izdati v 15 dneh od dne vročitve tožbe upniku novo menico, mora pa poravnati protestne in tožbene stroške v gotovini. Ce ne ravna tako, izgubi zaščito po tej uredbi. Ce izpusti glavni dolžnik na novi menici kakega podpis-
Leto	Glavnica
1	100*-
2	98*50
3	95*93
4	92-25
5	87*40
6	80*33
7	72*95
8	64*23
9	54*12
10	42-55
11	29*46
12	15*79
nika samovoljno iz obveznosti in ne pribavi drugega podpisnika z isto kreditno sposobnostjo, se smatra, da nove menice ni izdal. Ce dosedanji podpisnik noče podpisati nove menice in ne najde novega podpisnika iste kreditne sposobnosti, mora sprejeti upnik menico z ostalimi podpisi; zadobi pa pravico, izterjati menični dolg od podpisnika, ki nove menice ni hotel podpisati, iti sme v ta namen staro menico obdržati. V tein primeru so ostali podpisniki dolžniki glede regresne terjatve zaščiteni po uredbi. O vrednosti novih podpisov odloči na zahtevo tč ali one stranke sodišče, ki je pristojno za tožbo, v nepravdnem postopku.
(5) 2e iztožene, toda ne izterjane menice morajo zamenjati dolžniki z novimi menicami v 30 dneh od dne redno vročenega pismenega opomina; menice pa, ki so prijavljene sodišču in sprejete v spisek po uredbi o po-daljšavi rokov za iztoževanje menic kmetov, razglašene dne 19. maja 1933,* in uredbe o prekinitvi zastaranja kmetskih menic, razglašene dne 11. maja 1934, z izpre-membami z dne 12. decembra 1934,** morajo zamenjati z novimi v 30 dneh od dne redno jim vročenega pismenega upnikovega opomina, naj to zamenjavo opravijo. Dolžnik, ki nerravna tako, izgubi pravico, koristiti se z zaščito po tej uredbi. Določba odstavka (7) se uporablja ustrezno tudi tukaj. S tem, da upnik novo menico sprejme, ne izgubi zavarovanja, ki ga je že prej po izvršilni poti pridobil. Dolžnikom, ki so izgubili zaščito zato, ker niso dali menice v smislu odstavkov (') in (8) člena 3. uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934 in o izpremembah in dopolnitvah z dne 2. februarja 1935, 15. junija 1935 in 26. avgusta 1935, ne gre zaščita po tej uredbi.
(“) Porok, odnosno solidarni dolžnik, tudi če ni kmet, odgovarja za obveznosti enako, kakor glavni dolžnik, odnosno sodolžni kmet. Ne smatra se za poroka, odnosno za solidarnega dolžnika upnik kmeta, ki se je zadolžil na osnovi kmetske menice in jo je v ta namen Žiri ral.
(,0) Ce upnik noče sprejeti vsote, ki mu jo ponudi dolžnik v smislu predpisa odstavka ('), odnosno ne menice po predpisih odstavkov (7) in (s), položi dolžnik te vsote, odnosno menico pri sreskem sodišču, v čigar območju je treba obveznost izpolniti. Taka položba ima isti pravni učinek, kakor položba pri sodišču po občnem grajanskem pravu. O opravičenosti položbe odlo.i sodišče, pristojno za reševanje sporov iz te uredbe.
(“) Če dolžnik ne plača obresti ali kakega letnega obroka dolga v 30 dneh od dne dospelosti, ima upnik pravico do prisilne izterjave Dolžnik, ki ne plača treh zaporednih obrokov ali od katerega jih upnik trikrat izterja prisilno, izgubi pravico do zaščite po tej uredbi.
(”) Če so izdane na osnovi terjatev proti zaščitenim kmetom hipotekarne zastavnice, se podaljša rok za njih izplačilo, kolikor dospevajo prej, do konca odplačilnega roka po odstavku (').
Člen 4.
j1) Predpisi te uredbe se ne uporabljajo na terjatve kmetijskih zadrug in njih zvez; te ustanove pa smejo izterjavati svoje terjatve od zaščitenih kmetov po določbah, ki jih predpišejo za zadruge njih zveze, odnosno za zadruge za kmetijski kredit njih banovinske zadruge za kmetijski kredit, za zveze pa glavna zadružna zveza, odnosno za banovinske zadruge za kmetijski kredit držav-
"• »Službeni list« št. 320/50 iz 1. 1933.
** »Službeni liste št. 319/41 in št. 762/103 iz 1. 1934.
I na zveza (»zemaljski savez«) zadrug za kmetijski kredit, le odredbe odobruje minister za kmetijstvo.
(2) Kmetje člani zadrug se tudi lahko proti svoji zadrugi koristijo s predpisi člena 5. te uredbe, če jim to dovoli zadružna zveza, v kateri je njih zadruga včlanjena. V tem primeru velja odstavek (*) člena 5. tudi za zadruge.
(*) Kmetje zadružniki, ki jim zadružna zveza, v kateri je njih zadruga včlanjena, dovoli, da se koristijo proti svoji zadrugi z zaščito po tej uredbi, plačujejo zadrugi obresti po 4‘5%.
(*) Dolgovi kmetov zadrugam se vštevajo v skupno dolgovanje dolžnikovo neglede na to, ali se poplačujejo po tej uredbi ali ne.
Člen 5.
(1) Kmet, čigar skupni dolgovi v smislu odstavka (*) člena 1. znašajo nad 50°/o vrednosti njegove imovine, sme zaprositi pri pristojnem sodišču, naj se mu dolgovi znižajo na 50°/o vrednosti imovine. V tem primeru postopa sodišče po predpisih odstavka (*) in zniža kmetu njegove skupne dolgove na 50°/« vrednosti njegove imovine.
(2) Za odpisane dolgove kmetov v višini nad 50% p. do 80% vrednosti dolžnikove imovine se odredi s posebnim zakonom pravično povračilo upniku po državi.
(■') Oh znižanju dolgov obdrže vrstni red vknjižbe ali z vknjižbo zavarovane terjatve tako proti dolžniku kmetu kakor tudi proti državi. Ostanek po poravnavi upnikov, zavarovanih z vknjižbo, se deli sorazmerno med nezavarovane upnike.
(*) V zvezi z odstavkom (“) člena 3. izda minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance in ministrom pravde po soglasnosti ministrskega sveta pravilnik glede obveznosti porokov za primer znižbe dolga v smislu tega člena po kmetskih menicah, ki so dane v reeskoinpt. Dokler se ta pravilnik ne izda, ne more reeskomptni upnik sodno izterjati stare menice, če mu predloži porok ob dospetku prolongirano menico. Pravilnik uredi hkratu tudi obveznost porokov po teh meničnih dolgovih glede obrestne mere.
(*) Kmet, ki misli, da ne more zadostiti obveznostim po členu H., in čigar dolgovi znašajo več ko 20% vrednosti njegove imovine, sme zaprositi pri pristojnem sodišču, naj se mu plačilni roki podaljšajo in obrestna mera zniža. V tem primeru mora sodišče skušati, da doseže med upniki in dolžnikom poravnavo. Poravnava se lahko tako, da se odstopi imovina, popusti dolg, zniža obrestna mera, podaljšajo plačilni roki ali pa drugače. Za poravnavo je treba pristanka vseh upnikov. Če poravnava ne uspe, dovoli lahko sodišče kmetu podaljšavo plačilnega roka do največ 25 let v enakih letnih obrokih ob znižbi obrestne mere od 4'5%, toda ne izpod 2%, Te olajšave dovoli sodišče, če in kolikor nezadostni dohodki ne dopuščajo plačevanja obveznosti v smislu člena 3, Do take olajšave ima pravico tudi dolžnik, ki mu je dolg v smislu odstavka
(l)	znižan na 50*/» vrednosti njegove imovine.
(") Upnik, ki misli, da more dolžnik izpolnjevati obveznosti v krajšem roku, nego je določeno v členu 3. le uredbe, sme zaprositi pri sodišču, naj se dolžniku odplačilni roki skrajšajo. Sodišče ugodi taki prošnji, če znašajo skupni dolgovi manj ko 20% vrednosti dolžnikove imovine, a je po dolžnikovih dohodkih poljedelstva, živinoreje in gozdarstva, zlasti pa od ugodnejše prodaje proizvodov zaradi bližine večjih porabniških krajev kakor tudi po dohodkih iz drugih pridobitnih panog ali postranskih zaslužkov odplačilo dolgov v krajšem roku zagotovljeno. Sodišče skrajša odplačilni i'ok po svobodni
oceni, toda ne izpod 6 let. Dolžnik mora plačati dolg v roku, določenem po sodišču, in to v enakih letnih obrokih proti obrestim, določenim v členu 3. Dovolitev skrajšanega roka velja samo za upnika, ki je ta postopek zaprosil.
(7) Prvo plačilo po sodni odločbi v smislu odstavkov (*), (5) in (“) dospe prihodnjega dne 15. novembra. Od dne, ko vloži dolžnik prošnjo v smislu odstavkov (*), (") in (6), do odločbe sodišča plačuje obresti v smislu odstavkov (*) in (*) člena 3. Med tem časom plačane obresti se obračunijo za čas od dne vložitve prošnje do plačila prvega obroka z obroki, določenimi po sodišču. Tudi za plačila v smislu odstavkov (*), (5) in (8) veljajo določbe odstavka (u) člena 3. Če se zaščita izgubi, se sme zahtevati plačilo samo za dolg, znižan po odstavku (1).
(8) Prošnje in posle v smislu te uredbe rešujejo sreska sodišča v nepravdnem postopku. V drugi stopnji rešujejo te posle okrožna sodišča. Odločba teh sodišč je pravnomočna. Postopek pred sodišči predpiše s posebnim pravilnikom minister pravde sporazumno z ministrom za kmetijstvo in ministrom za trgovino in industrijo.
(9) Vrednost zemljišča se določa na osnovi katastrskega čistega dohodka. Načela in način za ugotovitev vrednosti nepremične in premične imovine, zlasti pa tega, kolikšen bodi količnik, s katerim se radi ugotovitve vrednosti zemljišča pomnoži katastrski čisti dohodek, kakor tudi vrednosti drugih dohodkov kmeta v poedinih banovinah, odnosno delih banovine, določi po zaslišanju banov s posebnim pravilnikom minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom pravde, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za linance.
Člen 6.
Pristojno sodišče sme na prošnjo dolžnika, ki je zaradi elementarnih nezgod (pozebe, toče, poplave, suše, požara, posledic od škodljivcev, kužnih bolezni in pod.) zašel v nemočnost, opraviti plačila po členih 3., 4. in 5. te uredbe, odložiti prisilno izterjavo obroka celoma ali le deloma, vendar največ za leto dni. Sodišče odloči o tein [mj zaslišanju obeh strank in po izvedbi ponudenih dokazov; vselej pa mora sodišče zaprositi tudi mnenje področnega strokovnega organa banovine. Ta olajšava se sme ob istih pogojih tudi ponoviti.
Člen 7.
(‘) Agrarni subjekti, ki so z odobritvijo ministra za agrarno reformo, odnosno ministra za kmetijstvo na osnovi člena 38. finančnega zakona z dne 31. julija 1925 o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—november 1925, člena 291. finančnega zakona za proračunsko leto 1927./1928., § 7«. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, z dne 16. avgusta 1929 in §§ 6. in 7. zakona o prepovedi odsvajanja in obremenja-nja zemljišč veleposestev z dne 20. maja 1922 kupili s fakultativnim odkupom zemljišče, postavljeno pod agrarno reformo, in dogovorili za kupnino obročna odplačila v gotovem denarju, plačajo dospeli del dogovorjene kup-noprodajne cene, kolikor do dne uveljavitve te uredbe ni plačan, kakor tudi prihodnja odplačila prodajalcu lahko s tisto količino pšenice, ki so jo mogli kupiti z dogovorjenim zneskom odplavila po tečaju pšenice, ki je bil na dan podpisa pogodbe zaznamovan na najbližji domači blagovni borzi.
(s) Agrarni subjekti, ki so kupili s fakultativnim odkupom zemljo veleposestev, a so dogovorili kupno ceno
v določeni količini kmetijskih proizvodov, toda tako, da bodo plačevali dogovorjena obročna odplačila v denarju, plačajo dospele in do uveljavitve te uredbe še ne izterjane kakor tudi prihodnje letne obroke odplačila prodajalcu lahko bodisi z dogovorjeno količino proizvodov, ki so jo dolžni dati po pogodbi ob dospelih rokih, ali pa z njih vrednostjo na dan dospetka.
(■‘) Tudi za vse ostale kmete, ki so kupili do dne 20. aprila 1932 zemljišča veleposestev z odobritvijo ministra za agrarno reformo, odnosno ministra za kmetijstvo ali pa brez te odobritve, veljajo predpisi odstavka ('), če so dogovorili odkupno ceno v gotovem denarju; če pa so dogovorili odkupno ceno v določeni količini kmetijskih proizvodov, veljajo predpisi odstavka (-’).
(4) V smislu odstavkov (*) in (*) tvorijo glavnico dolga dospeli in ne plačani kakor tudi še ne dospeli obroki z dolžnimi obrestmi do dne 15. novembra 1933. Ta glavnica se mora izplačati v 10 enakih obrokih z obrestmi vred, določenimi v odstavku (') člena 3. Obresti se ne plačujejo v tistih primerih, kjer so se že pri sklenitvi kupnoprodajnih pogodb vštele obresti v kupno ceno. Prvi obrok plača dolžnik dne 15. novembra 1935. Če je kupljena zemlja v prodajalčevo korist pod sekveslrom, najsi jo sekvester sam obdeluje ali pa jo je dal v zakup, se sekvester, če že ni ukinjen, ukinja s koncem meseca oktobra 1935.
(5) Za zemljišča, na katera se nanašajo odstavki ’(‘), (s) in (3), se smatrajo vsa zemljišča, ki so bila na dan 27. februarja 1919 s predhodnimi odredbami za pripravo agrarne reforme z dne 15. februarja 1919, odnosno z uredbo o prepovedi odsvajanja in obremenjanja zemljišč veleposestev z dne 21. julija 1919 postavljena pod agrarno reformo.
((i) Potrdila o tem, ali je bilo kako zemljišče po prednjem odsiavku na dan 27. februarja 1919 postavljeno pod agrarno reformo, izdajajo banske uprave kot agrarna oblastva.
(7) Za dolžnike kupce zemljo, ki dospelih obrokov in obresti ne plačajo v roku, velja predpis odstavka (u) člena 3.
(8) Od predpisov te uredbe se izvzemajo dolgovi, ki potekajo iz nakupa zemlje pred dnem 20. aprila 1932, na katere se ne nanaša odstavek (5), če je cena dogovorjena v določeni količini kmetijskih proizvodov; dospeli in do uveljavitve te uredbe ne plačani obroki se morajo plačati v treh enakih letnih obrokih, in sicer prvi najkesneje do dne 15. novembra 1935, ostala dva pa najkesneje do dne 15. novembra vsakega prihodnjega leta. Če je cena dogovorjena v denarju, sme kupec, ako je kmet v smislu te uredbe in ako se odpove plačanemu delu kupnine, prodajalcu kupljeno zemljo vrniti in tako svoje obveznosti proti prodajalcu izpolniti. Če je plačal kupec za račun kupnine manj, nego bi znašala zakupnina za tisti čas, ko je kupljeno zemljo užival, mora plačati prodajalcu razliko do skupnega zneska zakupnine. Prav tako sme tudi prodajalec, če je kmet v smislu predpisov te uredbe, zahtevati, naj se mu zemlja vrne, ako je tudi kupec bil kmet in se hoče glede odplačila dolžne vsote koristiti s predpisi te uredbe; v tem primeru je prodajalec upravičen, zahtevati kot odškodnino za uživanje zemlje zakupnino; če pa je iz naslova odplačila prejel več, nego bi znašala zakupnina, mora razliko kupcu vrniti. Če hoče kupec kupljeno zemljo obdržati in odplačati, ni dolžan plačati zanjo več ko današnjo dvakratno krajevno prometno vrednost zemlje. Če je plačal več, se smatra, da je svoje dogovorjene obveznosti izpolnil; ima pa pravico do vrnitve presežka.
Ce prodajalec na to ne pristane, sine zahtevati, naj se mu vrne zemlja tako, da vrne kupcu kot kupnino prejela odplačila, ima pa pravico, izterjati od kupca zakupnino za uživanje zemlje. Pogodbena stranka, ki zahteva rnzkini-tev 'pogodbe v smislu tega odstavka, nima pravice, koristiti še s to uredbo glede dolgov, nastalih zaradi te raz-kinitve. Vrednost zemlje in višino zakupnine določi sodišče.
(") Agrarni subjekti in drugi kmetje, ki se koristijo z določbami tega člena, se glede teh dolgov ne morejo koristiti z drugimi ugodnostmi, določenimi s to uredbo.
(*°) Prisilne izvršbe radi vrnitve posesti zemljišča po 20. aprilu 1982, ki si je njegovo lastništvo prodajalec pridržal za primer, da se dogovorjeni obroki ne bi plačevali, zemljišče pa do dne uveljavitve te uredbe ne prešlo v last tretje osebe, so nične. V tem primeru mora kupec ostanek kupnine obenem z dospelimi, a ne plačanimi zakonitimi obrestmi do dne 15. novembra 1935 izplačati prodajalcu v petih enakih letnih obrokih z obrestmi, določenimi v odstavku (*) člena 3. Prvi obrok se mora plačati dne 15. novembra 1936, ostali pa tudi do dne 15. novembra vsakega prihodnjega leta.
Člen 8.
(*) Pogodba o obrestih za dolgove, omenjene v odstavku (‘) člena 1. te uredbe, je nična, če presegajo dogovorjene obresti mero, določeno v členili 3., 4. in 5. te uredbe. Višje obresti se ne smejo ne prisojati ne zavarovati ne z izvršbo izterjevati, najsi so obresti določene po kakršnikoli osnovi (izvršilnem naslovu).
(2) Kolikor se ne kaznuje po kazenskem zakoniku s strožjo kaznijo, se kaznuje zaradi prestopka v smislu kazenskega zakonika z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 10.000 dinarjev upnik, ki.pobira višje obresti od tistih, ki so določene s to uredbo. Kazenski postopek se uvede na oškodovančev predlog.
Clen 9.
(‘) Prisilne izvršbe so dovoljene samo glede tistih terjatev, za katere dolžnik ni zaščiten ali ki je zanje izgubil zaščito po tej uredbi.
(2) Potrdilo o tem, ali je kdo kmet, izdajajo občinska oblastva (občinska uprava, mestno poglavarstvo). V potrdilu morajo biti navedena stvarna dejstva, iz katerih se da nedvomno ugotoviti, da izpolnjuje dolžnik pogoje iz odstavka (*) člena 1. in člena 2. V ta namen mora pri-baviti občinsko oblastvo od pristojne davčne uprave podatke o višini poedinih dolžnikovih obdačb. Občinsko oblastvo mora izdati potrdilo v 14 dneh. Če občinsko oblastvo tega ne stori, pozove sodišče na dolžnikovo zahtevo občino, naj pošlje to potrdilo sodišču [odstavek (H) člena 5.]. Obrazec za potrdilo, predpisan s pravilnikom z • dne 16. oktobra 1934, št. 71.690/V (»Službene novine , št. 250 z dne 30. oktobra 1984),* ostane v veljavi, dokler se ne izda pravilnik po členu 19. Vsak interesent sme zahtevati, naj sodišče izdano potrdilo preizkusi in ga razveljavi, če spozna, da ne ustreza stvarnemu stanju.
(■’) Pravnomočna potrdila, izdana na osnovi dosedanjih predpisov o zaščiti kmetov, ostanejo v veljavi; interesenti pa so upravičeni zahtevati, naj se popoluijo v smislu predpisov odstavka (2).
Clen 10.
(*) Dolžnik je zavezan, izdati na upnikovo zahtevo listino, sposobno za zavarovanje upnikove terjatve na
* »Službeni list« št. 682/90 (763/103) iz 1. 1934.
dolžnikovi nepremični imovini. Če dolžnik tej zahtevi ne ustreže, je upnik upravičen, zahtevati to zavarovanje v nepravdnem postopku pri sodišču, pristojnem po plačilnem kraju obveznosti.
(2) Če dolžnik ne more dati zadostnega zavarovanja, sme zahtevati upnik tako zavarovanje od poroka, odnosno od solidarnega dolžnika.
(■') Če dolžnik, odnosno porok ali solidarni dolžnik dokaže, da je upnik za svojo terjatev že zadostno zavarovan na dolžnikovih nepremičninah', zavrne sodišče upnikov predlog za zavarovanje. Sodišče zavrne prav tako upnikovo zahtevo za zavarovanje na imovini poroka, odnosno solidarnega dolžnika, če ta dokaže, da more dati dolžnik upniku zadostno zavarovanje.
Člen 11.
O Kot dolgovi kmetov v smislu odstavka (‘) člena 1. le uredbe se ne smatrajo: javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; blagovni dolgovi do 500 dinarjev, nastali izza dne 20. oktobra 1931, kolikor niso izpreme-njeni v menične terjatve; dolgovi, kolikor so pokriti z zastavo; terjatve za vzdrževanje, ki pristoje komu zoper dolžnika kmeta na osnovi dolžnikove vzdrževalne dolžnosti; terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja; terjatve za poljsko škodo (poljska kvara); terjatve za plačo (mezdo) oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu; zakupnine in najemnine (stanarine); terjatve obrtnikov za opravljena obrtna dela, nastale izza dne 20. oktobra 1931. Priznanice, obveznice in druge pismene listine, s katerimi se dokažeta obstoj in višina terjatev, ne dokazujejo hkratu, da je terjatev dejanski nastala iz nakupa blaga.
(2)	Za kmetske dolgove se ne smatrajo terjatve, ki potekajo iz dedovanja. Ce se naj del zapuščine v naravi ali nujni del izplača v denarju, se denarna terjatev po tej osnovi samo tedaj ne smatra za kmetski dolg, če dedič pristane, da se izplačaj po vrednosti tega dela ob času izplačila.
(:l) Za dolgove, nastale izza dne 20. aprila 1932, se smatrajo samo dolgovi, ki so dejansko novi, ne pa tudi dolgovi, ki so nastali z novačijo (prenovitvijo) starega dolga, kakor n. pr. z običajno prolongacijo menic ali podobno. Ob prenosu imovine ali dela imovine zaščitenega kmeta na drugo osebo, uživa novi lastnik zaščito po uredbi glede prevzetega dolga samo tedaj, če se je izvršil prenos na osnovi dedovanja.
Člen 12.
(') Spori o obstoju kmetskega dolga, ki niso uvedeni ali niso pravnomočno rešeni, ko stopi ta uredba v veljavo, se lahko pri pristojnih sodiščih vodijo, odnosno nadaljujejo. Predpise te uredbe uporabljajo na te spore sodišča samo v izvršilnem postopku.
(2)	V pravdah, izvršbah in zavarovanjih zoper kmete zaradi dolgov v smislu te uredbe pristoji v primerih, ko je zastopanje po odvetniku obvezno, upniku proti dolžniku kmetu pravica do povračila odvetniških stroškov, ki jih določi v posebni tarifi minister pravde; v primerih pa, ko zastopanje po odvetniku ni obvezno, upnik nima pravice do povračila odvetniške nagrade.
Člen 13.
Predpisi te uredbe se ne morejo uporabljati na terjatve Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke. Od tega se izvzemajo tiste terjatve teh ustanov, ki so nastale
po reeskomptu ali Lombardu na osnovi menic zaščitenih kmetov. Prepuščeno je tem denarnim ustanovam, da v obsegu svoje pristojnosti posebej odločijo o olajšavah tistim svojim dolžnikom, na katere bi se sicer ta uredba nanašala.
Člen 14.
V smislu te uredbe oškodovani kmetje smejo uporabljati pobot po odstavkih (s), (*) in (4) člena 18. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934* do 80®/o. Določba točke c) odstavka (■) člena 18. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov se ne uporablja, če pobota dolžnik svoj dolg s terjatvijo proti zavodu, kateremu je menica dana v re-eskompt ali pa zastavljena.
Člen 15.
(*) Dolžnika kmeta, ki je v nameri, oškodovati svojega upnik., svojo imovino odsvojil ali obremenil, ali ki se obsodi zaradi kaznivega dejanja, storjenega v nameri, zagotoviti si korist po tej uredbi, zadenejo nasledki po zakonu o izpodbijanju pravnih dejanj zunaj stečaja in po kazenskem zakoniku ter izgubi pravico do zaščite po tej uredbi. Prav tako izgubita pravico do zaščite tudi njegov nasnovatelj in pomagač, če sta kmeta v smislu te uredbe.
(’) Dolžnik kmet ne sme dobiti izredne plačilne olajšave iz odstavka j1) člena o. te uredbe, če je po uveljavitvi te uredbe namerno zmanjšal svojo imovino tako, da je s tem zvišal odstotek svojih dolgov nad 50n/o vrednosti svoje imovine.
Člen 16.
Dolgovi za umrlim dolžnikom se smejo izterjevati iz zapuščinskih mirijskih nepremičnin enako, kakor iz ostalih mulkovnih nepremičnin.
Člen 17.
(‘) Vsi posli po tej uredbi so oproščeni vseh taks. Ta oprostitev ne velja za upnika, či^ar zahteva se po odstavku (') člena 5. te uredbe zavrne.
(a) Radi ureditve denarnih obveznosti po lej uredbi se izdajo posebne menične golice. Dokler se te golice ne izdajo, uporabljajo dolžniki lahko menične golice s taksirano takso, ki ustreza polovici višine dolga; dolžnik pa mora na menici sami naznačiti, da je izdana po predpisih uredbe o zaščiti kmetov.
Člen 18.
Upnikovim terjatvam na osnovi kmetskih dolgov, na Katere se nanaša ta uredba, se priznava prvenstvo do reeskompta, odnosno lombarda pri vseh državnih in privilegiranih denarnih zavodih po navadnih pogojih, in to do višine 50°,'o teh terjatev.
Člen 19.
Minister za kmetijstvo se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom pravde, ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo pravilnik za izvrševanje te uredbe. Razen tega se minister pravde tudi pooblašča. da izdaja sporazumno s prizadetimi ministrstvi avtentična tolmačenja predpisov te uredbe.
Člen 20.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tega dne prestanejo veljati uredba
* »Službeni list< št. 742/100 iz 1. 1934»
o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934,1 uredba z dne
2. februarja 1935 o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934,2 uredba z dne 15. junija 1935 o izpremembi člena 3. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov z dne
3. avgusta 1934, izdane dne 2. februarja 1935,3 in uredba z dne 26. avgusta 1935 o izpremembi uredbe z dne
2.	februarja 1935 o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934.1 Ostanejo v veljavi določbe člena 16. uredbe o zaščiti kmetov z dne 22. novembra 19333 v pogledu podaljšave veljavnosti prvega stavka v odstavku (l) in odstavkov (s) do (*) tj 4. in § 5. zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi pocdinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. aprila 1932.“ Prav tako prestanejo veljati tudi vsi ostali predpisi, ki tej uredbi nasprotujejo.
V Beogradu, dne 30. septembra 1935; K. M. št. 184.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Minister pravde dr. Miškulin s. r.
Ministrski svet se je v seji z dne 30. septembra 1935 povsem »oglasil s predlogom ministra za kmetijstvo, ministra za trgovino in industrijo in ministra pravde in je odobril gorenjo uredbo.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stoiadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
557.
Uredba
0 osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev.
Popravek.*
V . Službenih novinah« št. 219/UV z dne 21. septembra 1935 je objavljena v prečiščeni izdaji uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev št. 37.600/1 z dne 19. septembra 1935,** v kateri je določba odstavka (‘) člena 6. zaradi pogreška pri prepisovanju natisnjena nepopolno in jo je treba zato dopolniti tako, da se na koncu za besedami »z dne 9. avgusta 1929« doda stavek: »pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim
1 »Službeni list« št. 560/72 (707/93, 724/95) iz 1.1934.
a »Službeni	list«	št.	94/13	iz	1.	1935.
* »Službeni	list«	št.	357/51	iz	1.	1935.
* -Službeni	list«	št.	480/71	iz	1.	1935.
3 »Službeni	list«	št.	613/97	iz	1.	1933.
* 'Službeni	list«	št.	334/33	iz	1.	1932.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	oktobra 1935, št. 233/LV1I/549.
** »Službeni list« št. 533/78 iz 1. 1935.
je odmerjena pokojnina, pri čemer se jemlje za podstavo tale mesečna osebna doklada:«.
Iz občnega oddelka ministrstva za finance, dne
4.	oktobra 1935; št. 39.461/1.
558.
Popravki
pogreškov v pravilniku o neposrednih davkih.*
V pravilniku o izpremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih št. 55.000,111 z dne 30. julija 1935, ki je razglasen v »Službenih novinah« št. ‘209, L z dne 10. septembra 1935,** je treba popraviti naslednje pogreške:
1. V členu 7., točki III.,*** pod b) je postaviti na koncu vejico in dodati tele besede: »in glede katerih se po členu 44. zakona ugotovi, da so večjega obsega in da jih je od celotnega njih poslovanja obdačiti v kraju, kjer ima glavni obrat (centrala) svoj sedež;«.
2. Na koncu člena 15. je dodati tale novi odstavek:
V prvem stavku točke 9. pravilnika k členu 82. zakona o neposrednih davkih je namesto besed »člena 83., točk 7., 8. in 9.« postaviti: »člena 83., točk (5., 7., 8. in 9.«.
Iz ministrstva za finance — oddelka za davke v Beogradu, dne 2. oktobra 1935; št. 69.105 35.
V pravilniku o izpremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih št. 55.000/111 z dne 30. julija 1935, ki je razglašen v »Službenih novinah« št. 209/L z dne 10. septembra 1935,** je treba popravili naslednji pogrešek:
V četrtem odstavku točke 1. člena 29. je namesto besed iz šestega odstavka člena 142. zakona« pravilno: »iz sedmega odstavka člena 1421 zakona«.
Iz ministrstva za finance — oddelka za davke v Beogradu, dne 5. oktobra 1935; st. 70.760.
Banove uredbe.
559.
VIII. No. 2498/72.
Odločba.
1.	Na podstavi § 444. obrtnega zakona se ugotavlja, da so pravno veljavno pridobili sejmske in tržne pravice, in sicer:
kraj Boštanj za govejski, svinjski in kramarski sejem na soboto po pustu, 31. maja, soboto po sv. Urhu (julija) in petek po nedelji imena Marijinega (septembra);
kraj Topolovec za govejski sejem na dan pred .Malim Šmarnom (7. septembra);
mestni gospodarski odbor v Kostanjevici na Krki za govejski, svinjski in kramarski sejem dne 17. januarja, ponedeljek po tihi nedelji, 31. maja, ponedeljek po sv. Jakobu (25. julija), ponedeljek po sv. Mihaelu (29. septembra) in kvaterni pouedeljek v adventu;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	oktobra 1935, št. 233/LVII/550.
** »Službeni list« št. 53679 iz 1. 1933.
*** Prav pač: II, - Op. ur.
mestni gospodarski odbor v Krškem za govejski in
svinjski sejem prvo sredo v mesecih: januarja, aprila, junija, avgusta in decembra;
za govejski, svinjski in kramarski sejem dne 3. februarja, 18. marca, 4. maja, 4. julija, soboto pred angelsko nedeljo (septembra), ponedeljek po sv. Luki (oktobra) in 25. novembra;
vaški gospodarski odbor Drnovo za govejski, svinjski, konjski in kramarski sejem dne 12. marca, 24. junija in 29. septembra;
vaški gospodarski odbor v Leskovcu za govejski, svinjski, konjski ter kramarski sejem ponedeljek pred sv. Jurijem, 26. julija in 14. avgusta;
trški gospodarski odbor v Mokronogu za govejski in svinjski sejem vsak prvi četrtek v mesecu;
za govejski, svinjski in kramarski sejem soboto pred tiho nedeljo, solioto pred sv. Jernejem (24. avgusta), na dan sv. Simona in Jude (28. oktobra), 9. decembra, soboto po prazniku Srca Jezusovega in tretjo soboto v septembru;
mestni gospodarski odbor v Radečah za govejski in kramarski sejem dne ‘25. januarja, ponedeljek v postu, ponedeljek pred sv. Jurijem (24. aprila), 9. avgusta,
1.	septembra, 11. oktobra, ponedeljek po sv. Martinu (11. novembra), ‘27. decembra, 25. maja, 17. julija in 27. junija;
cerkveni odbor na Raki za govejski, svinjski in kramarski sejem dne 10. marca in 19. novembra;
občina Studenc, za živinski in kramarski sejem na dan sv. Matije (24. februarja), na dan sv. Marka (25. aprila), ponedeljek pred sv. Janezom K. (24. junija), ponedeljek pred sv. Mihaelom (29. septembra), na dan sv. Martina (11. novembra), 31. marca, 16. maja, 8. avgusta in 30. oktobra;
občina št. Jnnž za govejski sejem torek po prvem kvaternem tednu, ponedeljek po 24. juniju in torek v tretjem kvaternern tednu;
občina št. Jernej za živinski in kramarski sejem ponedeljek po kvaterni delji v maju, na dan sv. Jerneja (24. avgusta), ponedeljek po Vernih dušah, četrtek no svečnici in 12. aprila;
cerkveni odbor v BušeČi vasi za živinski in kramarski sejem torek po prvi povelikonočni nedelji, torek po binkoštih, 9. septembra in 12. novembra;
vaški gospodarski odbor Veliko MraŠevo za živinski in kramarski sejem dne 24. marca in 12. septembra;
občina Sv. Jur pod Kumom za govejski sejem dne 25. aprila in 24. junija;
cerkveni odbor v Vel. (irniku za govejski in kramarski sejem prvi petek v postu;
občina št. Rupert za govejski, konjski in kramarski sejem dne 12. marca, soboto pred 8. septembrom, 27. aprila, 27. oktobra in četrtek pred binkoštmi;
farmarski odbor v škoeijanu za živinski in kramarski sejem vsak kvaterni četrtek, 15. aprila in 15, julija: cerkveni odbor v Slavčjem vrhu za govejski sejem ponedeljek po sv. Urhu (4. julija);
občina Trebelno za govejski sejem soboto po veliki noči;
občina Tržišče za govejski in kramarski sejem ponedeljek po vnebohodu.
Če je označeni dan nedelja ali praznik, se sme sejem prirediti naslednji delavnik.
II.	Na podstavi § 193., odst. (*), obrtnega zakona se ugotavlja, da je prestala, ker se sejem Že nad dve leti zaporedoma ni vršil, sejmska pravica:
.
kraja Topolovec za govejski' sejem torek pred bin-koštmi;
vašk. gospodarskega odbora v Št. Rupertu za govejski in kramarski sejem drugi ponedeljek po vel. noči in prvi ponedeljek po roženvenski nedelji;
cerkvenega odbora v Vel. Cirniku sredo pred bin-koštmi;
občine Tržišče za govejski in kramarski sejem 5. oktobra.
III. Na podstavi § 193., odst. (=), obrtnega zakona se na predlog zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ukinja, ker ne ustreza gospodarskim potrebam, sejem
vaškega gospodarskega odbora v Št. Rupertu ponedeljek pred sv. Andrejem (30. novembra);
vaškega gospodarskega odbora v Telčem za kramarski sejem ponedeljek po sv. Jakobu.
IV. V smislu § 55. z. u. p. se mora ta odločba pri vseh občinah na krajevno običajni način razglasiti, razen tega pa javno objaviti na oglasni deski sreskega načelstva v Krškem s pozivom, da se v roku 30 dni le-temu oblastvu prijavijo morebitne sejmske ali tržne pravice, ki tu sploh niso ali pa so drugače označene, sicer bodo po tem roku prestale veljati.
Zoper izrek pod III. je dosedanjemu sejmskemu upravičencu dopustna pritožba na ministrstvo za trgovino in industrijo v 15 dneh po dnevu prejema; pritožbo bi bilo vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. septembra 1935.
Ban: dr. Natlačen s. r.
■	mmm
560.
Razne objave iz „SIužbenih novm“.
Številka 128 z dne 4. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. aprila 1935 so bili premeščeni na prošnjo: Koritzky Marija, učiteljica VIL položajne skupine državne narodne šole v Šmartnem pri Litiji,-na državno narodno šolo na Viču pri Ljubljani; Lazar Ana, učiteljica. VII. položajne skupine državne narodne šole v Cemšeniku, srez kamniški, na državno narodno šolo v Mengšu; Medvešček Bogomil, učitelj VI. položajne skupine državne narodne šole v Javorju, srez litijski, na državno narodno šolo na Studenec-Ig pri Ljubljani; Raspotnik Alojzija, učiteljica VI. položajne skupine državne narodne šole pri Sv. Marjeti nad Laškim, na državno narodno šolo v Zidanem mostu; Sajevic Marija, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom državne narodne; šole v Železnikih, na državno narodno šolo v Trbojah; St egov ec Ivan, učitelj VI. položajne skupine državne narodne šole v Vačah, na državno narodno šolo v Toplicah pri Zagorju; Španger Amalija, učiteljica VIL
položajne skupine narodne šole v Studencih, na državno deško narodno šolo v Studencih; Vremšak Karmela, učiteljica VI. položajne skupine državne narodne šole v Nevljah, srez kamniški, na državno narodno šolo v Kamniku; Verdon Dragotin, učitelj VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom drž. narodne šole pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, na državno narodno šolo v Peča-revcih, srez murskosoboški; Šček Friderika, učiteljica VI. položajne skupine državne narodne šole v Tepanjah,-na državno narodno šolo v Ločah; Vizjan Lea, učiteljica VIL položajne skupine državne narodne šole v Žalni, na državno narodno šolo v Tržišču, in Burja Ljudevit, učitelj VII. položajne skupine državne narodne šole v Izlakah, na državno narodno šolo v Krškem.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. aprila 1935 so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Franke Helena, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom v Ljubljani, Raunišer Helena, učiteljica V. položajne skupine v Framu, in Bregant Pavla, učiteljica VI. položajne skupine s 1. periodskim poviškom v Blanci.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. aprila 1935 so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Šijanec Ljudevit, učitelj V. položajne skupine v Razvanju, Tavčar Gize la, učiteljica V. položajne skupine v Domžalah, Antončič Marija, učiteljica V. položajne skupine v Borovnici, Urbančič Alojzij, učitelj V. položajne skupine v Dobu, Ambrus Ana, učiteljica V. položajne skupine v Rušah, Češarek L e o n t i n a , učiteljica V. položajne skupine v Kočevju, Erjavec Ljudmila, učiteljica V. položajne skupine v Ljubljani, Salberger Mihael, učitelj
V. položajne skupine v Mostah, Filipič Karol, učitelj VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom v Verdren-gu, srez kočevski, in Jarec Marija, učiteljica VI. položajne skupine v Hrušici, pri Ljubljani.
Številka 129 z dne 5. junija 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. marca 1935 sta napredovala pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: Likar Stanislav in Andolšek Janez, kontrolorja VII. položajne skupine, za višja kontrolorja
VI. položajne skupine ter Borštnik Bruno, administrativni uradnik Vlil. položajne skupine, za kontrolorja
VII. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. marca 1935 je napredoval Sfiligoj Bogoljub, pomožni p. t. uradnik IX. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1, za p. t. kontrolorja VII. položujne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. aprila 1935 je bil upokojen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Demšar Anton, višji kontrolor VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. marca 1935 so bili upokojeni: Dular Josip, p. t. višji kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1, Leske Bogomir, p. t. kontrolor VIL položajne skupine pošte in telegrafa Trbovlje 2, Kobe Jakob, p. t. inšpektor V. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1 in Čuš Franc, p. t. višji kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 2.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur d, d, v Ljubljani] njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 82. kosu VI. letnika z due 12. oktobra 1035.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. UOO 35.	2661
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 15. septembra do 21. sept. 1935.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravte H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	C3 Ti O	o — > — o <y 3*0 «-£ 7 °	0) > cd t-	Dmrii	Ostanejo t oskrb
		G	o		
Skupina tiluznili bolezni.
Brežice 		1	-	—	—	i
Celit 		1	1	—	--	2
Celje 'mestol		1		1	—	—
Gornji grud		3	-T 1	1	—	2
K n mirili 			1	’ —	—	—	1
Krško 		2	—	1	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	4			4	—	' -4-
Ljutomer 			1	-	—	1
Maribor desni breg , .	1	—	—	—	1
Novo mesto		1	—	1	—	.-
Prevalje 			1				-	1
Radovljica ........	2				2
Slnveri|s>radec' .....	4	1			5
Šmarje pri Jelšah . . .	4		1		5
Vsega	26	0	9	-	22
Griža. —
Brežice ..............
Črnomelj . . . . Dolina Lendava . . Gornjigrad.............
Kočevje ..............
Krško ................
Ljubljana (meslo) . Maribor desni breg Murska Sobota . . . Novo mesto Prevalje..............
Dysentcrla.
1 1 12 9
22 O 4 ■>
6
50
3
ll
4
j
1 |
10
13
10
7
6
3
2
5
65
3
Vsega
Skrlatinka. —
Brežice .........  .	.	.
Celje .................
Celje (mesto)..........
Dolnja Lendava . . . . .
Gornji grad .   .......
Kamnik.................
Krani' .................
Kočevje
Konjice ••••■••p. K rško iiiiiitfip Laško ••*••»**.».
Litija . ■
Ljubljana Ljubljana Maribor Maribor
113 j 75 , 63 j 11 j 114 Scartatina.
(srez) . , (mesto) . desni hreg levi breg .
Maribor (mesto) Murska Sobota. • • . Novo mesto . . • • ,
Prevalje.............•
Ptuj (mesto) . • • •
Radovljica............
Šmarje pri Jelšah^
Vsega
15	—	—	—	15
3	—	—	—	3
—	1	—	—	1
1	—	—	rr>	1
3	—	—	—	3
1	-	—	—	1
1	—	1	—	—
1	—	—	—	1
3	1	—	—	4
—	o	—	—	2
o	—	—	—	2
2	—	—	—	2
4	—	2	—	2
11	—	5	—	6
6	—	1	—	5
1	—	—	—	1
3	1	1	—	3
1		—	—	1
3	1		—	4
3	3		—	6
1	—	—	—	1
1	1	—	—	2
1	—	1	—	—
67	10	ii	-	66
Srez	Ostali	5=5 •i z °	• ► g •d M O	6 D	7* 11 o»
Ošpice. — MorbillL Litija ..i«....... | — [ 1			-		1
Vsega . .	-	1	-	-	1
Daviva. — Diphtcria ei Croup.					
Brežice .........	6	7	2	—	11
Celje	3	1	1	—	3
Celje (mesto)		2	—	1	—	1
Dolnja Lendava . , , .	1	—	—	—	1
Kamnik 		1	—	1	—	—
Kranj		 , ,	2	3	1	—	4
Kočevje		1	4	i	—	4
Krško 		2	2	—	—	4
Laško 		0	1	i	—	2
Litija 		6	3	3	—	6
Logatec 		—	1	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	19	4	6	1	16
Ljubljana (mesto) . . .	12	«	6	1	11
Ljutomer 		1		1	—	—
Maribor desni breg . .	—	1	—	—	1
Maribor levi hreg . . .	2	1	1	—	2
Maribor (mesto) ....	\—<	2	—	—	o
Murska Sobota		8	1	3	—	6
\’ovn mesto 			2	1	—	—	3
Prevalje 		8	1		—-	4
Ptui		—	2	—	—	2
Pilil (mesto)		—	1	—	—	1
Radovljica 		1	1	1	—	1
Slovenjgradec		3	2	1		3 2
Šmarje pri Jelšah . . .					
Vsega	77	47	30 3		91
DuAljivi kašelj. — Pertussis.					
Konjice . 		19	—			19
Litija		21	—	n		10
Ljubljana (srez) ....	13	—	—		13
Murska Sobota .....	—	1	—	—	1
Ptuj		14	15	12	—	17
Vsega	67	16	23		60
Sen — Erps Črnomelj 		ipel 1	as.			1
Dolnja Lendava ....	2	1		-	3
Guruji gcad		1	—	—	—	1
Kranj ..........	1	—	1	—	—
Kočevje		-T	2	—		2
Litija		2	—	—	—	2
Ljubljana (mesto) , . .	5	1	5	—	i
Maribor levi breg . . .	1	—	1	—	—
Ptuj . . 		1	—	1	—	—
Slovenjgradec 		6	—	—	—	6
šmarte orl Jelšah , . .	1	—	*“““	■ .	1
Vsega	21	4		-	17
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Brežice 		—	1	—	—	1
Dolnja Lendava ....	1	—	»X-	—	1 1
Konjice 		 ,	—	1	—	—	
Ljubljana (srez) . . . .	1	—	1	—	—
Murska Sobota		2	—	—	1	1
Ptui			1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšab . . .	—	1		—	1
Vsega . .	6	3	ii	1	6
Otrpnjepje tilnika.—Polyomyelitis acuta					
KoČGVjG • i • i t i i m	—	1	—	—	1
La§ko , * • • • * • • i t •	1		—■*	—*	1
! Ljubljana (mesto) . . .	1	—	—	—	t
Vsega . .	2	1	-		3
Srez
■ 8-75 IS?
tl
•5 o O ►
Otročniška vročica. — Sepsis
Brežice  ............  |	1 ~ I ~ j ~~	I	*
Vsega	. . | 1 — | — 1 —	j	1
Ljubljana, dne 23. septembra 1935.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
*
VIII—No. 5812/1.	2803
Razglas.
Na osnovi §	42.,	točka 18., zakona	o
banski upravi	ter	§ 15. akcijskega	re-
gulativa v zvezi s členom 12. navodil ministrstva trgovine in industrije z dne 4. decembra 1929, sem odobril Tovarni dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi izpre-membo §§ 17., 25., 29., 35., 36. in 45. družbenih pravil po sklepu izrednega občnega zbora delničarjev z dne 20. septembra 1935.
Označene izpremembe se nanašajo na sklepčnost občnega zbora, na 1 število članov ravnateljskega sveta in njih delokrog, na število članov nadzornega sveta in na razdelitev vsakoletnega čistega dobička.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, in« 8. oktobra 1935.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
*
II. No. 17419/2.	2764-3-2
Razglas.
Mestna občina Celje in občina Cclje-okolifa sta z vlogami od 29. maja 1935, štev. 562/35, odnosno od 12. junija 1935, štev. 4331/35, prosili za vodopravno dovolitev za regulacijo Ložnice.
Po načrtu se namerava regulacija Ložnice izvesti kakor sledi:
Regulacija se izvrši od izliva Ložnice v Savinjo (0*0 km) do jezu Joštovega mlina v Medlogu (1*469 km). Trasa bo izpeljana v naravni strugi v dolžini 670 metrov. Od km 0*670 do km l-062, se nameravajo izvršiti 3 manjši prekopi radi izravnave struge. Pri km 1*343 je projektiran 90 m dolg prekop radi izravnave 3 ovinkov pri Joštovem mlinu. Pri tem mlinu bo potrebno odstraniti obrežno zgradbo radi zavarovanja obrežij pod jezom, da bo v bodoče mogoče podaljšati regulacijo v potrebni meri.
Regulacija križa pri km 0542 traso državne ceste Ljubljana—Maribor, pri km 0*665 pa železnico Celje—Dravograd in je odtod pa do km 1*062 izpeljana ob železnici.
Vodno napravo za pogon vodne črpalke Zangger pri km 0'295 bo treba preurediti.
Pri km 0'140 bo zgrajen prag.
Na podstavi odredb § 70. štajerskega vodopravnega zakona od 18. januarja 1872, deželni zakon štev. 8. se razpisujeta o tem krajevni ogled in ustna vo-doprarna obravnava v smislu določb § 75. istega zakona na
torek, dne 29. oktobra 1935 .in po potrebi naslednji dan.
Komisija se 9estane ob 8. uri pri izlivu Ložnice v Savinjo.
Predmetni načrti so do dneva razprave razgrnjeni na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
K predmetni razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, predložiti pismeno kraljevski banski upravi, upravnemu oddelku v Ljubljani do dne 27. oktobra 1935, najkesneje pa ustno ali pismeno na razpravi sami, sicer bi se smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane naprave in z eventualno potrebno odstopitvijo, odnosno obremenitvijo zemljišč in se bo dovolitev izdala in izrekla razglasitev ali obremenitev, če ne bo pomislekov zaradi javnih ozirov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. septembra 1935.
*
K V. No. 5792/12.	2731-3-3
Razglas o licitaciji
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo II. skupine gradbenih del za III. državno realno gimnazijo v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. oktobra 1935 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna v dinarjih:
1 Pleskarska dela 90.670'52, kavcija 10.000'-.
2. Slikarska dela 63.82C48, kavcija
7.000—.
3. Steklarska dela 193.656'06, kavcija 20.000'-.
4. Pečarska dela 72.400'80, kavcija 8.000'-.
5. Parketarska dela 193.906'05, kavcija 20.000'-.
'6. Tapetniška dela 66.037'08, kavcija
7.000—.
7. Polaganje linoleja 315.542'24, kavcija 32.000—.
8. Luksfer osteklitve 30.220'—, kavcija 4.000'—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8, soba št. 13.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. septembra 1935.
NB. Neustrezno je Črtati za vsak primer.
*
V—No. 206/29 ex 1935.	2802-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo sodobnega kolovoza na državni cesti št. 2 od km 617 470 do km 618'304 (mesto Ljubljana)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. nov. 1935 ob 11. uri dopoldne v prostorih sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Kongresni trg 1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri navedeni sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 607.865—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. oktobra 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I Po 398/35-1.	2793
Oklic.
Tožeča stranka: Posojilnica v Mariboru, r. z. z o. z., je po drju. Boštjančiču Leopoldu, advokatu v Mariboru, vložila proti toženi stranki: ležeči zapuščini po pok. Franju Kočevarju, posestniku in trgovcu v Središču ob Dravi, zaradi Din 100.000-*-, k posl. št. I Po 398/35—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 29. oktobra 1935, ob 8 uri 15 min. dop. pred tem sodiščem v sobi št. 84.
Toženi stranki se postavlja za skrbnika dr. Lašič Ferdo, odvetnik v Mariboru, ki jo 1k> zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne podajo dediči dedinskih prijav.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I., dno 6. oktobra 1935.
Og 32/35-6.	2808
Uvedba postopanja radi dokaza smrti.
N e met Štefan, roj. dne 1. VII. 1901 v Gabrju, tja pristojen, srez Dolnja Lendava, je odšel 5. XI. 1924 v Uruguay, kjer je v St. Carlu delal pri drž. železnici. Dne 7. II. 1925 pa je baje v St. Carlu v nekem bazenu utonil in so ga po-
kopali dne 10. II. 1925. Od tedaj niso domači prejeli nobene vesti.
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, se uvede na prošnjo njegovega brata Nemet Vendela, mizarja v Gaberju št. 53 postopanje radi dokaza smrti ter se izdaje poziv, da se do 20. januarja 1936 poroča temu sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku, gospodu Korošaku Francu, višjemu pisarniškemu oficialu pri okrožnem sodišču v Mariboru, o pogrešancu Nemet Štefanu.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. oktobra 1935.
*
I 250/35-18.	2815
Sklep.
Prisilna dražba zavezancu lastnih nepremičnin katastrske občine Zagrad vi. št. 804, katero je dovolilo podpisano sresko sodišče s sklepom z dne 31. maja 1935, je s privolitvijo zahtevajoče stranke po § 40. i. r. ustavljena.
Vsa že opravljena dejanja, kolikor so se izvršila glede zgoraj označene izvršljive terjatve zahtevajoče stranke, so razveljavljena.
Sresko sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 8. oktobra 1935.
I 74/35-5.	2811
Dražbeni oklic.
Dne 12. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin (parcel št. 46 njive in parcele št. 47 travnika do ene polovice): zemljiška knjiga Pet-kovec, vi. št. 129.
Cenilna vrednost: Din 3228-50. Najmanjši ponudek: Din 2152'32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražhe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Logatcu, dne 8. oktobra 1935.
*
V I 1640/35—6	2782
Dražbeni oklic.
Dne 13, novembra 1935 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša št. 7 v Sred. Gameljnih s kovačnico, gospodarskim poslopjem in čebelnjakom); zemljiška knjiga Gameljne, vi. št. 416.
Cenilna vrednost: Din 163.568'—. Pritikline: vodna naprava in razni stroji so upoštevani že v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 83.654-66. Varščina: Din 16.357—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
I 109/35-14.	259/
Dražbeni oklic.
D n e 14. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga	vi. št.	označba nepremičnin		cenilna vrednost	najmanjši ponudek	varščina
				Din	Din	Din
Begunje	549	p. Št. 29/2 hiša in 1814/2				
		vrt in delavnica .	• •	250.000-—	125.000—	25.000—
		p. št. 187 njiva . .	• •	3.000-—	2.000—	300-—
		p. št. 188 travnik .	• •	1.500-—	1.000—	150-—
		p. št. 404 njiva . .	b •	6.000-—	4.000—	600'—
		p. št. 505 njiva . ,	• •	4.000-—	2.667—	400—
		p. št. 379 njiva . .	( •	1.500-—	1.000—	, 150—
		p. št. 380 njiva . >	. .	1.800’—	1.200"—	180—
		p. št. 496 njiva . •	• .	1.500-—	1.000—	150—
Begunje	611	p. št. 495 njiva . ,	k •	1.500-—	1.000—	150—
Selšček	493	p. št. 1883 travnik .	• .	2.000—	1.334—	200-— ’
		p. št. 1950 travnik .	. .	1.800-—	1.200'—	180—
		p. št. 350/23 pašnik	• •	8.000-—	5.334"—	800—
Kremenca	82	p. št. 527 gozd . .	• •	15.000-—	10.000-—	1.500—
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 26. septembra 1935.
I 626/35-6	2655
Dražbeni oklic.
Dne 13. novembra 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kuželj, vi. št. 81.
Cenilna vrednost: Din 45.745-35.
Najmanjši ponudek: Din 30.497.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, odd. II, dne 24. septembra 1935.
*
IX I 1839/35-8.	2758
Dražbeni oklic.
D n e 13. novembra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rače, vi. št. 656.
Cenilna vrednost: Din 40.600'—.
Vrednost pritikline Din 100'— (že prišteto k cenilni vrednosti nepremičnin).
Najmanjši ponudek: Din 27.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, eicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Mariboru,
ine 10. septembra 1935.
V 1 486/35-7	2783
Dražbeni oklic.
Dne 13. novembra 1935 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 16 dražba nepremičnin do polovice (hiša v Sp. šiški — Celovška cesta 50 z delavnico, skladiščem, drvarnico, itd.): zemljiška knjiga Sp. šiška, vi. št. 791.
Cenilna vrednost: Din 587.075'—.
Najmanjši ponudek; Din 293.537-50.
Varščina: Din 58.707-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
(e priglasiti sodišču najpozneje pri draž->9nem naroku pred začetkom dražbe, eicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sedišče v Ljubljani, dne 24. septembra 1935.
Prodajalo se bo po posameznih parcelah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
I 989/35-11	2759
Drržb^ni okb‘c.
D n e 14. n o v e m b ra 1935 ob pol
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga d. o. Dravci, vi. št. a) 28, b) 32,
c) 59, č) 45 in d. o. Skorišnjak vi. št.
d) 72.
Cenilna vrednost; a) Din 6.993’—, b) Din 43.820-—, c) Din 1.628-—, č) Din 8.432-—, d) Din 5.670*—.
Vrednost pritikline: ad a) Din 3.780'—. Najmanjši ponudek; a) Din 4.662-—,
b)	Din 43.820’—, c) 1.628’—, č) dinarjev Din 5622-—, d) Din 3.780-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati j glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 25. septembra 1935.
*
Va I 2394/34—8	2751
Dražbeni oklic.
Dne 14. novembra 1935 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. Ui dražba nepremičnin (hiša št. 15 v Lazah s hlevom, hramom in kozolcem, zemljišče; t. j. dvorišče, gozd, njiva, vrt, travnik, pašnik): zemljiška knjiga k. o. Sv. Agata, vi št. 44.
Cenilna vrednost: Din 15.665-60. Vrednost pritikline; Din 500-—,
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri vert.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Najmanjši ponudek; Din 10.444—
Vadiji Din 1.566-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd.Va.,
dne 10. septembra 1935.
*
Va I 1748/35—8	2753
Dražbeni oklic.
Dne 14. novembra 1935 ob II. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (dvoje poslopij, klet, lesena baraka, zemljišče — vse na Masarykovi cesti št. 60); zemljiška knjiga Sv. Petra predmestje I. del, vi. št. 623.
Cenilna vrednost: Din 298.758-—.
Vrednost pritikline; Din 71.400-—.
Najmanjši ponudek: Din 185.079-—.
Vadij; Din 37.016-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe ne m naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 10. septembra 1935,
Sresko sodišče v Cerknici, dne 6. septembra 1935.
*
I 540/35-9	2703
Dražbeni oklic.
Dne 14. novembra 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorje, vi. št. 478.
Cenilna vrednost: Din 76.232'—.
Najmanjši ponudek: Din 50.820'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji,
dne 26. septembra 1935.
$
y I 463/35-7.	2784
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1935 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (dva travnika v naravi, lepo urejen vrt z leseno uto in ograjo); zemljiška knjiga Gradiško predmestje, vi. št. 90.
Cenilna vrednost: Din 367.530*—.
Vrednost pritikline je upoštevana v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 245.020'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 9. avgusta 1935.
I 538/34-22	2680
Dražbeni oklic.
D n e 15. novembra 1935 ob pol
10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jablanci, vi. št. 38, 127, 135, 174.
Cenilna vrednost: Din 19.469'—.
Najmanjši ponudek: Din 12.980'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal .v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
»Sresko sodišče Sr. Lenart, dne 24. sepiembra 1935.
*
I 380/35-5	2724
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1935 ob pol
9.	uri Im pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: I. zemljiška knjiga Loka, vi. st. 253 (pare št. 536),
11. zemljiška knjiga Loka, vi. št. 253
(pare. št. 560 in 561), III. zemljiška knjiga Loka, vi. št. 311.
Cenilna vrednost: ad I. Din 1.669-—, ad II. Din 2.478-—, ad III. 1.074-80.
Najmanjši ponudek: ad I. Din 1.112*66, ad II. Din 1.652-—, ad III. Din 716-52.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Črnomlju, dne 30. septembra 1935.
I 674/35	2762
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1935 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše in vrta): zemljiška knjiga M. Sobota, i/* vi. št. 341.
Cenilna vrednost: Din 17.326-—.
Najmanjši ponudek: Din 11.550175.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega -sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. lv., dne 2. oktobra 1933.
&
I 304/35—10	2749
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1935 ob devetih l)o na mestu samem na Rakeku št. 128 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rakek, vi. št. 348.
Cenilna vrednost: Din 49.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 24.500-—.
Vadij: Din 1.900—.
Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin, v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodisča
Sresko sodišče v Cerknici,
dne 25. septembra 1935.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
895.
Sedež: Tacen pod šmarno goro.
Dan vpisa: 23. septembra 1935. Besedilo: Savinja družba z o. z., tvor-nica kemičnih izdelkov.
Izvršil se je prenos sedeža firme iz Smartna ob Paki v Tacen pod šmarno goro.
Obratni predmet: izdelovanje in razpečavanje kemičnih izdelkov, zlasti lepil in sorodnih, v stroko spadajočih
predmetov, udeležba pri enakih ali sličnih obratih ter ustanovitev podružnic takih podjetij.
Družbena pogodba z dne 2. decembra 1933 v zvezi z notarskim zapisom z dne 30. julija 1935. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 40.000'— Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: Din
10.000-—.
Poslovodja: Seunig Ivan,' tovarnar in posestnik v Tacnu pod Šmarno goro št. 38.
Poslovodja zastopa družbo in podpii suje zanjo samostojno na ta način, da pod natisnjenim, napisanim ali s štampiljko odtisnjenim besedilom tvrdke pristavi svoj lastnoročni podpis,
Družba je bila dosedaj 'vpisana pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Celju v vpisniku C II 76.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 21. septembra 1935.
Fi 807/35 — Rg C V 167/1,
Vpisi v zadružni reeister.
.3- t.rot 1	;
Vpisali 51 a, se nastopni z a d r u l> i :
896.
Sedež: Ljubljana,
Dan: 3. oktobra J035.
Besedilo: Privredna in zdravstven* zadruga za. uzajamno pomaganje, rogi-strovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Namen zadruge je
n a n o 1 j u u a rodnega z «1 r a v j a :
1. da siri smisel za zdravstvepi život , in da z vsemi sred,sivi širi zdravstveno
propagando, da se potrudi, da v okolici, kjer zadrugar živi, odgovarja predpisom zdravstvenega nauka;,,. ,, ...
2. da s svojimi zadružnimi sredstvi vrši vzajemne nabavke onih predmetov in e ianavlja one. vzajemne ustanove, ki bodo skrbele za zdravje njegovih zadru-
. ga r jev ter da bo zadruga svojemu članstvu vsem in vedno pomagala pri ureditvi njegovega zdravja, posebno pa da mu za primer bolezni nudi čimprejšnjo in cenejšo zdravniško pomoč in potrebna zdravila in da ustanavlja zadružno lekarno, andmlatorje itd.;
3. izvrševati ukrepe in po sVojih upravah delovali -/.a gospodarsko in socialno preskrbo svojih elanov za vzajemno podpiranje in presVMvrinje svojih članov, njihovih rodbin, zoper bolezen, nezgode, brezposelnost, onesposobljenost, onemoglost in smrti (»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« št. 69 ex 1931, št. 13 ex 1933, uredbe št. 506, 507 in 91);
na polju privrede:
1. da sprejema od svojih članov hranilne vloge in jih obrestuje;
2. da podeljuje svojim članom potrebne kredite;
3. da podpira svoje člane moralno in financialno pri prezidavi, dozidavi itd. njihovih domov, gospodarskih poslopij, s tem da razpise razue tečaje in izvrše-
na dela primerno nagraja in izposluje oblastvene nagrade.
4. da posreduje o prodaji onih proizvodov svojih članov, ki unapredjujejo zdravstveni život;
5. vnovčevati pridelke in izdelke svojih članov, jih oskrbovati z vsemi potrebščinami ter imeti na zalogi, ali jih po naročilu nabaviti ali izdelati.
V ta namen ustanavljati' ali voditi podjetja, ki služijo prodaji: predelovati in izdelovati, nabavljati k temu potrebne priprave, sirovine itd. in jim jih postaviti v skupnosti v obrat ali posoditi posameznim članom proti zadostnemu jamstvu in primerni odškodnini;
6. prirejati poučna zdravstvena in gospodarska predavanja in sestanke, izdajati svoje glasilo, dajati članom potrebna pojasnila in navodila v vseh gospodarskih vprašanjih in v ta namen imeti svojega stalnega pravnega zastopnika;
7. da ustanavlja po vseh krajih, kjer je potrebno, svoje podružnice, oddelke in poverjeništva;
C!. da za vsako odelenje in namene za ruge propiše zadevne poslovne rede, kr ;e odobrava nadzorni odbor;
i*. stvaranjem, podpiranjem in spro-vodjenjem mera, koje služe medjusob-nom pomaganjem;
10.	zadruga mora za pojedine grane svojega poslovanja ustanavljati zasebna odelenja z oddvojenim poslovanjem in zasebnim poslovanjem in zasebnim poslovnikom. Istotako sme za pojedine važne posle ustanavljati specialne ustanove m sklade (fonde).
Zadružna pogodba z dne 15. septembra 1935.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim desetkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z razglasom v društvenem glasilu in z nabitjem v zadružni pisarni.
"ačelstvo sestoji iz petih do sedmih Čir tov.
daril načelstva so:
Rože Josip, trgovec in izvozničar v Mariboru, Pobrežje, Aleksandrova cesta št. 6Bt ravnatelj;
Škof Avgust, trgovec v Ljubljani, Borštnikov trg 2/1, podravnatelj;
Velikonja Peter, mehaničar v Mariboru, Koseskega 43;
Šamsa Joško, posestnik, Velike Lašče, Dol. Retje 7;
Finžgar Josip, veleposestnik, Sv. Marjeta na Dravskem polju 11.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta njčin, da se pod zadružno tvrdko podpišeta ravnatelj in še en član upravnega odbora. V primeru odsotnosti ravnatelja stopi na njegovo mesto podravnatelj.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. oktobra 1935.
Zadr. XI 42/1
*
897.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 26. septembra 1935.
Besedilo: Prekmurska gospodarska in podporna dijaška zadruga v Murski So-
boti, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je zboljševati razmere svojih članov dijakov v gospodarskem oziru, in sicer:
1. prehranjevati jih v skupnih jedilnicah;
2. nabavljati jim oblačilne predmete, knjige in druge učne pripomočke;
3. dajati jim brezobrestna posojila;
4. pospeševati med njimi poglobitev zadružne misli in poznavanje gospodarstva potem strokovnega pouka, predavanj, poučnih izletov in publikacij;
5. jih družabno zbliževati potem družabnih prostorov.
Zadružna pogodba (statut) z dne 12. septembra 1935.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem objavljenju v zadružni pisarni z nabitjem zadevnega naznanila.
Načelstvo sestoji iz 7 zadružnikov. Člani načelstva so:
1. Jezovšek Vladimir, javni notar v Murski Soboti;
2. dr. Šerbec Jože, živinozdravnik v Murski Soboti;
3. Štubel Miroslav, učitelj v Murski Soboti;
4. Gumilar Franjo, šolski upravitelj v Lipovcih:
5. Hegediiš Jože, akademik v Petanjci h;
6. Šapač Franc, akademik v Skakov-cih;
7. Nemec Janez, akademik v Murski Soboti.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva ali en član načelstva in en pooblaščenec.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 26. septembra 1935.
Fi 32/35 - Zadr V 77/1.
Vpisal© so se izpremembe in dodatki ort nastopnih zadrugah:
898.
Sedež: Kokrica.
Dan vpisa: 23. septembra 1935.
^ Besedilo: Gospodarska zadruga na Kokrici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 1, avgusta 1935 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Dosedanji vpisani člani načelstva.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom >v likvidaciji«.
Podpis firme: od likvidatorjev podpisujeta skupno dva likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. septembra 1935.
Fi S41 - Zadr. X 325/6. *
Stran 421   ""   ■' . ■ " 1 —■
899.
Sedež: Krka.
Dan vpisa: 23. septembra 1935. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Krki, r. z. z n. z.
Zaradi smrti se je izbrisal naČelstve-ni član Hočevar Franc, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Šeme Franc, posestnikov sni v Vidmu št. 4 pri Krki. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 23. septembra 1935.
Zadr. I 128/18.
900.
Sedež: Sv. Jurij.
Dan vpisa: 3. oktobra 1935.
Besedilo:	Hranilnica in posojilnica
pri Sv. Juriju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Marič Leopold, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Donaša Josip, posestnik pri Sv. Juriju.
Okrožno kot trg. sodiščo v Mariboru, odd. III.,
dne 3. oktobra 1935.
Zadr III 59/11.
*
901.
Sedež: Št. Vid nad Ljubljano.
Dan vpisa: 21. septembra 1935. Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Št. Vidu nad Ljubljano, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Matjan Josip, Matjan Franc iu Goljar Ivan, vpišejo pa novi člani načelstva:
Jr. Srečko Goljar, odvetnik, Podgora, načelnik;
Ferlič Kok, posestnik, Zapuže, in ing. Zalokar Vinko, Podgora.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. ITT., dne 21. septembra 1935.
Fi 835 — Zadr. V 144/40.
•f*
902.
Sedež: Tomišelj.
Dan vpisa: 21. septembra 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Tomišlju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Zajci Franc, in sc vpiše član načelstva Muren Jožef, župnik v Tomišlju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. septembra 1935.
Fi 844 — Zadr. 1 78,67.'
Sedež: Videm-Dobrepolje.
Dan vpisa: 5. septembra 1935. Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Videm-Dobrepoljn. r.z z n. z.
Izbrisal se je načelslveni član Erčulj Ivan star., vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Šteli Ivan, posestnik v Podgorici št. 28.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 5. septembra 1935,
Zadr. III 85/8.
904.
Sedež: Višnja gora.
Dan vpisa: 20. septembra 1935. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga za sodni okraj Višnja gora, r. z. z o. z.
Izbrisala sta se načelstvena člana Mestnik Jožef in Zadel Janez, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Vozel Franc iz Zgornje Drage št. 19 in Čož Jožef iz Leskovca št. 5.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. septembra 1935.
Zadr. II 218/13.
*
905.
Sedež: Zagorje.
Dan vpisa: 21. septembra 1935. Besedilo: Splošno konzumno društvo »Posavje« v Zagorju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Venger Vinka, vpiše pa se član načelstva Zore Franc, strojnik v Zagorju št. 135. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. septembra 1935.
Fi 846 — Zadr. I 97/91.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
906.
Sedež: Cerknica.
Dan izbrisa: 23. septembra 1935. Besedilo: Zadružna elektrarna v Cerknici r. z. z o. z. v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. septembra 1935.
Firm 852 — Zadr. VIII 185/11.
Razglasi raznih uradov in oblastev
1/5 št. 47.090/35. .	2806
Razpis.
Mestno poglavarstvo ljubljansko razpisuje v skrajšanem roku dobavo moke za dobo od 1. oktobra 1935 do 31. decembra 1935 za mestno zavetišče v Japljevi ul. 2.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 19. oktobra 1935 do 11. ure dopoldni pri mestnem socialno-političnem uradu, soba 42, Mestni dom, II. nadstr., kjer se dobe tudi dobavni pogoji.
Ponudbe morajo biti zapečatene in opremljene z napisom »Dobava moke za mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ul. 2.«
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 10. oktobra 1935.
*	i	-
T. No. 1156/4-1935.	2792—3—1
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje na temelju odloka kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 5381/3 z dne 7. oktobra 1935 in na osnovi členov
86. do 98. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 15 dni L javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo zgradnje inundacijskega mostu preko Pesnice v km 142’207 državne ceste št. 50 na dan 28. oktobra 1935 ob
11.	uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51.
Uradno revidirani proračun za to delo znaša 85.983 Din 70 p. Kavcija znaša za naše državljane 9.000-— Din in se polaga pri davčni upravi v Mariboru za okolico do 10. ure na dan licitacije, odnosno v gotovini pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani.
Pismene ponudbe naj se glase v obliki popusta v procentih (tudi z besedami) na cene uradnega proračuna.
Načrti, proračuni in pogoji licitacije so interesentom na vpogled pri tehničnem razdelku v Mariboru; istotam se dobijo tudi vsa pojasnila.
Podrobnosti razglasa so razvidne iz razpisa na uradni deski tehničnega razdelka v Mariboru.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 8. oktobra 1935.
T. No. 829/20—1935.	2791
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 129/166 z dne 30.
, VIII. 1935 na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu ter njegovih izprememb in dopolnitev prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za dobavo grndbenoga materiala za regulacijska dela na reki Dravi v skrajšanem roku 20 dni, in sicer:
1. za dobavo 10.000 kg žgane žice št. 42 franco vagon železniška postaja Ptuj v proračunskem znesku Din 41.500-—,
2. za dobavo 280 m3 lomljenega kamna z dovozom na mesto gradnje v proračunskem znesku Din 19.600-—. Licitacija bo dne 2. novembra 1935 ob
11.	uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru levi breg, soba št. 51.
Načrti, proračuni in tehnični pogoji so interesentom na razpolago med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru. Pismene ponudbe, ločene za posamezne dobave ali pa za vse skupaj, glaseče se na popust v procentih (tudi z besedami) na cene uradnega proračuna, taksirane po čl. 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah taksnega zakona z dne 25. marca 1932, morajo izročiti ponudniki ali njihovi pooblaščenci na dan licitacije v zapečateni kuverti z označbo »Ponudba za ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Po pošti pravočasno došle ponudbe 'se bodo upoštevale samo tedaj, ako v njih ponudnik navede, da so mu vsi pogoji za licitacijo znani in da jih brez pridržka sprejme in ako bodo pravilno opremljene. Vsak ponudnik mora navesti v ponudbi, da so mu vsi tehnični,
splošni in posebni pogoji znani ter da pristaja nanje.
Kavcija znaša za naše državljane 10% od proračunske vsote, zaokrožene ha celih 1.000-— Din navzgor, in se polaga po predpisih zakona o državnem račur novodstvu bodisi v državnih papirjih ali garantnih pismih pri davčni upravi v Mariboru za okolico ali pa v gotovini pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani do 10. ure na dan licitacije. Obenem z vročitvijo ponudbe, toda posebej, mora vsak ponudnik predložiti predsedniku licitacijske komisije naslednje dokumente: reverz d položeni kavciji, potrdilo pristojne davčne uprave svojega bivališča, da je poravnal vse v plačilo zapadle državne davke in avtonomne doklade ter potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o svoji draž-beni sposobnosti. Ponudniki, ki so kmetovalci, morajo dokazati to sposobnost s potrdilom občinske uprave svojega bivališča.
Pooblaščenci morajo predložiti razen tega še pravilno kolkovano in overovljeno potrdilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 7. oktobra 1935.
*
T. No. 2138/3.	2779a—2-1
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani razpisuje za dobavo novega motornega kolesa s prikolico v proračunjenem znesku Din 32.980-— v skrajšanem roku
III.	javno pismeno licitacijo na dan 21. oktobra 1935 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani, Sentpeterska vojašnica.
Vse natančnejše podatke glej prilogo k 81. kosu Službenega lista z dne 9. oktobra 1935.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani,
dne 7. oktobra 1935.
•g«
štev. 6 ad rez.	2789
Ponovni razpis.
Občina Kamnik, srez kamniški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delo vod je-pri pravnika. Šolska izobsjzba: popolno srednješolska izobrazba ali tej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Varščina Din 10.000-—.
Pravilno kolkovano prošnjo, opremljeno z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom 1 meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Kamnik, dne 2. oktobra 1935,
»k
2797
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor na Svetini pri Celju razpisuje oddajo zidarskih krov*
skih, kleparskih, mizarskih, pleskarskih, steklarskih, slikarskih, tapetniških iu pečarskih del pri prezidavi poslopja narodne šole na Svetini. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe pri šolskem upraviteljstvu na Svetini. Pismene ponudbe se sprejemajo do 30. nov. 1935.
Krajevni šolski odbor Svetina (p. Štore),
dne 8. oktobra 1935.
*
Štev. 10.340/11.	2810
Objava.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 10. X. 1935 nabavo 10.000 kg ovsa I. a. Pogoji se dobijo pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 7. oktobra 1935.
*
E. R. št. 14466.	2672—3—3
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. decembra 1935 do 31. marca 1936 se razpisuje I. ofertna licitacija,
ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 4. novembra 1935 za vse vrste mesa, slanino in kruh,
dne 5. novembra 1935 za mleko m mlečne izdelke ter moko in mlevske izdelke in premog,
dne 6. novembra 1935 za špecerijo in hišne potrebščine,
dne 7. novembra 1935 za zdravila, obvezila in druge lekarniške in terapev-tične potrebščine.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
11.	uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani.
Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava občne drž. bolnice v Ljubljani, dne 27. septembra 1935.
*	2804
Razid društva.
Društvo za ustanovitev župnije in zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imelo svoj izredni občni zbor dpe 1. septembra 1935 v cerkveni dvorani na Tyrševi cesti št. 52 in je soglasno sklenilo, da se razide, ker sta oba namena, za katera je bilo ustanovljeno, dosežena. Vsa društvena imovina pripade v smislu društvenih pravil cerkvi sv. Krištofa, ki je pa sedaj identična s cerkvijo sv. Cirila in Metoda.
2upni urad sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
P. Kazimir Zakrajšek, predsednik.
Štev. 3381/V-M.	2788
Razpis.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega razpisuje dobavo:
400 vodomerov.
Ponudbe je vposlati v zaprtem ovoju do 30. oktobra t. 1. z napisom: »Dobava vodomerov«.
Seznam in dobavni pogoji se dobijo v pisarni podpisanega ravnateljstva, Krekov trg 10/11.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda v Ljubljani, dne 8. oktobra 1935.
*
Broj: 41.265—1935.	2737	3-3
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održače kod Okružnog ureda za osiguranje radnika v Petrovgradu na dan 25. oktobra 1935 u 11 sati drugu javnu pismenu ofertalnu licitaciju za izvedbu gradjevinskih i ostalih zanatskih radova za novu uredsku zgradu ekspoziture pe-trovgradskog Okružnog ureda za osiguranje radnika u Vel. Kikindi.
Za vreme raspisa mogli interesenti dobiti uslove, predračun, planove i sta-tički račun kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu ili kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu uz cenil od Din 125'—.
U Zagrebu, dana 3. oktobra 1935.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
Št. 42.070/1935.	2807
Razglas o licitaciji.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo izvršil dne 21. oktobra 1935 ob 11. uri javno pismeno ofertno licitacijo v uradnih prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za zgradnjo uradove hiše ekspoziture ljubljanskega OUZD-a v Kranju, in sicer za:
1. zidarska dela; 2. tesarska dela;
3.	kleparska, krovska dela; 4. mizarska dela; 5. slikarska dela; 6. pleskarska dela; 7. platnene zavese; 8. kovaška dela; 9. pečarska dela; 10. steklarska dela; 11. linolejska dela; 12. parketna dela; 13. elektrotehniška dela.
V času razpisa morejo interesenti dobiti pogoje in vsa ostala navodila pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
V Zagrebu, dne 10. oktobra 1935.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
*
2813
Povremena dobava sani-tarnih potrepština za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Oglas jeftimbe.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održati če u ponedeljak 4. novembra 1935 u 11 sati u uredsl*im pro-
storijama u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/IIL, prvu javnu ofertalnu licitaciju za povremenu dobavu sanitarnih potrep-ština za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Ponude taksirane propisno odredbi T br. 25 Taksene Tarife Zakona o taksama valja predati ili poštom dostaviti u zapečačenoj kuverti do gore označenog roka Središnjem uredu za osiguranje radnika (soba broj 305).
Kaueiju u iznosu od 5%> za domače, a 10% za strane ponudjače valja položiti kod blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 420) do 10 sati na dan odredjene licitacije.
Opšte uslove i obrazac ponude mogu interesenti dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba 305) bes-platno.
Broj: 41.592/35 od 5. oktobra 1935.
Iz kancelarije Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu.
*
2790
Povremena dobava zavoj-nog materiala za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Oglas jeftimbe.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održati če u ponedeljak 11. novembra 1935 u 11 sati u uredskim prostorijama u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/III prvu javnu ofertalnu licitaciju za povremenu dobavu sanitarnih po-trebština za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Ponude taksirane propisno odredbi T. Br. 25. Taksene Tarife Zakona o taksama valja predati ili poštom dostaviti u zapečačenoj kuverti do gore označenog roka Središnjem uredu za osiguranje radnika (soba br. 305).
Kaueiju u iznosu od 5% za domače, a 10% za strane ponudjače valja položiti kod blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika (broj sobe 420) do 10 sati na dan odredjene licitacije.
Opšte uslove i obrazac ponude mogu interesenti dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika (soba broj 305) besDlatno.
Broj: 41.591/1935 od 5. oktobra 1935.
Iz kancelarije Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu.
Št. 2153/35.	2814
Delavska zbornica v Ljubljani Vabilo
na
III. redno sejo skupščine Delavske zbornice v Ljubljani,
ki se bo vršila v nedeljo, dne 10. novembra 1935 oh 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Odobritev zapisnika o zadnji skup- ' ščinski seji.
8
Poročilo predsednika.
Poročilo tajnika.
Poročilo blagajnika.
Poročilo finančne kontrole.
Proračun za leto 1938.
7.	Računski zaključek za čas od 1. Vlil.
1933 do 31. VII. 1934 ter od 1. VIII.
1934 do 31. XII. 1934.
Pravilnik o podpornem fondu za delavske zaupnike v smislu čl. 41. navodil za volitve delavskih in namešč. zaupnikov.
9.	Razno.
Ljubljana, dne 12. oktobra 1935. Delavska zbornica v Ljubljani. Predsednik:
Lojze Sedej s. r.
Tajnik:
Filip Uratnik s. r.
Razne objave
2818
Oblastveno koneesijonirana zastavljalnica V. Remm v Mariboru, Gregorčičeva ul. 6.
Licitacija zastavljenih predmetov
bo dne 13. novembra 1935 ob 9. uri.
Prodali se bodo:
Efekti štev. 4770 do 6919, dragocenosti štev. 16.845 do 19.336, ki se do 9. novembra 1985 ne podaljšajo ali dvignejo.
Dne 11. in 12. novembra 1935 bo zavod za promet s strankami zaprt.
2798
Objava.
Hranilna knjižica štev. 56, izdana od Kmečke hranilnice in posojilnice v Križevcih — Prekmurje r. z. z n. z. na ime Kutoš Frančiška Bethlehem, Hari Roza v Križevcih 224, s končnim saldom od dne 6, oktobra 1935 Din 7870'—, se je izgubila ter se proglaša za neveljavno.
Kmečka hran. in pos. v Križevcih — Prekmurje r. z. z n. z.
*
2819
Objava.
Podpisani Balažič Jožef, gostilničar v Kapci št. 31, sem izgubil orožni list, izdan od sreskega načelstva v Dolnji Lendavi dne 26. I. 1931 pod No. 8124/2-31, ter ga proglašam za neveljavnega.
Balažič Jožef s. r., gostilničar, Kapca Št. 31.
*
Objava.
Izgubila sem izpričevalo III. razreda uršuiinske meščanske šole v Ljubljani za 1. 1918./19. na ime: Kosec Marija, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Kosec Murija s. r.
❖
2820
Objava.
Podpisani Koštomaj Ivan, posestniški sin v Vizorah štev. 16, občina Vojnik-okolica, sem izgubil orožni list št. 4920 za nošenje puške z dne 15. VI. 1929, izdan od sreskega načelstva v Celju. Proglašam ga za neveljavnega.
Nova cerkev, 9. oktobra 1935.
Koštomaj Ivan s. r.
2796
Objava.
Izgubil sem letno izpričevalo meščanske šole v Šoštanju iz leta 1923./24., št. 4.
Proglašam ga za neveljavno.
Adolf Krajnc s. r., Breg pri Celju.
*
2795
Objava.
Izgubil sem orožni list, ki nii ga je izdalo sresko načelstvo v Murski Soboti pod štev. 6541—28 V—349, in ga proglašam za neveljavnega.
V Puconcih, dne 28. septembra 1935.
Kuhar Štefan s. r.
*
Objava.
281'
2805
Podpisani Janko Mišič sem izgubil orožni list za nošenje ene lovske puške dvocevke, izdan od sreskega načelstva v Kranju pod št. 41 z dne 26. XI. 1928 in ga s tem proglašam za neveljavnega.
Janko Mišič s. r., puškar v Kranju.
*
Objava.
2799
Izgubil sem koncem leta 1934. svoj orožni list za posest in nošenje ene lovske puške-dvocevke kal. 16, in enega samokresa kal. 9, izdan od sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah pod štev. 1669/29 z dne 22. maja 1929, štev. reg. 331.
Proglašam ga za neveljavnega.
Pregrad Alojz s. r., prej stanujoč v Osredku št. 3, obč Podsreda, sedaj v Sromljah št. 30.
Za	kraJne^ske	banske	uprave Dravske banovine
11 mmmm	1	mm—m
znaša naročnina: mesečno Din 16-, četrtletno Din 48 -, poUetno Din 96'-, letno Din 192 - in se mora plačevati vedno vnaprej.
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove
uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne obče veljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe v
osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacije,
razpise služb in razne objave.
List je važen za vsakogar: upravnega in sodnega jurista, odvetnika In notarja, industrialca, trgovca,
obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd.
Uredništvo in upravništvo »Službenega lista« sta v tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani,
Gregorčičeva ul. 23, telefonska štev. 25*52.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. £iska in zalaga Tiskarna J^srkur i Ljubljani, njen predstavnik; P. Mlhalek s Ljubljani.