161. številka. Trst v torek 17. julija 1900. Tečaj XXV „Edinost" I haia enkrat na dan. razini nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Is'aročiitna znnSa : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ za četrt leta........ 6 _ za en mesec........ 2 kroni >aroćnmo je plačevati nanrej. Na ns-ročbe brez priložene naročn ne aa uprava ce ozira. _____ Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne Številke po l> stotink nvč.): izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.) TVlefoji fttv. *70. k Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popusiiin. Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oeiasi itd. se računajo po potrobo Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oulase sp e-jema upravniStvo. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajala v ulici Carintia šiv. 12. 1'pravniŠtvo. lil sprejemanje inseratov v uiici Mohn piccolo št v. II, II. nailstr. Izdajatelj »d odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija iista „Edinost" v Trstu. Kaj hoče dr. Korber? Kaj hoče dr. Korber? Mi sodimo, da on sam ne l>i vedel točno in konkretno odgovoriti na to vprašanje: in v tem je tudi jedna od tolikih potežkoČ situvaeije. Ali naj skliče parlament, ali naj razpusti istega — to ni nikako progra matično vprašanje, In vendar se, rekli hi. okolo tega vprašanja po velike.n delu suče umno delovanje dra. Kor- prjj^), vse mogoče sposobnosti za delo v kajpeflAuradu, da rešava spise, z jedno bese*^ irokra tizira ! Ali od birokrata do državnica je dolga pot. Pogoji, ki se zahtevajo od 1« rokra ta, niso isti, ki se zahtevajo od državnika. Najbolje birokratske lastnosti morejo biti celo popolnoma negativne, ako je birokrat poklican, da prevzame kako državniško nalogo. Politika se ne vodi ni z ju-ridiškimi teorijami, ni s paragrafi. Od dr- berja. Drugo veli.Suden« — da se sedaj nič ne dela. Državni aparat v ožjem zmislu besede ne miruje ni za trenotek; ali kar se godi sedaj, se ne vrši na odru, ampak za odrom in to obstoji v pripravljanju, nabiranju materijala, v poizvedovanju in sličnem. To je, ako smemo tako reči, učenje, to so skušnje za uprizoritev, ki se gotovo ne prične pred drugo polovico meseca septembra. Prav zato, ker gre sedaj za take stvari, so vse govorice o delnih .ali popolnih krizah v ministerstvii jednostavno nesmiselne in je najbolje je, da se jih ignorira«. Resolucija, ki jo je v nedeljo vsprejel shod nemško-liberalnili zaupnikov, pravi, da 1 Nemci zato ne morejo vsprejeti jezikovnih načrtov Korberjevih, ker isti ne vpoštevajo i zahteve Nemcev, da mora nemški notranji jezik ostat' nedotaknjen, marveč razširjajo veljavo češkemu jeziku in to brez vsake potrebe! Resolucija ponavlja seveda molitvico, da uprava države in vojske mora biti jednotna, to je nemška, ter da tako zahtevajo tudi gospodarske koristi ! Kar se dostaje potrebe nemškega državnega jezika, smo baš te dni razširno raztol-mačili to potrebo in jo zavrnili na nje resnične mere. Ce pa Nemci tako oblastno govori celo v pokrajini, katere prebivalstvo je po nad 7U°/0 — češko, in katere nemštvo, kolikor ga je, je tako temeljito češko-renegatskega in židovskega izvora in bi trebalo le migljaja z mazincem od strani vlade, da to nemštvo pade v svoj nič, potem mora biti pač jasno, da te nemške megalomanije ni možno vpo-gniti, in da jo je treba le — zlomiti in zdrobiti. In to delo bodo avstrijski državniki morali opraviti, ker drugače ne bo miru. Zlomijo pa jo le s tem, da zistem premene tako, da bodo Nemci imeli le toliko moči v državi, kolikor jim gre po njih številu. Dogodki v Kitaju. Sedaj je težko dvomiti več, da se je v Pekingu že odigrala grozna žaloigra. Iz Londona in iz Pariza, iz Berolina in Petrograda, z Dunaja in Bruselja poročajo, da po najnovejih sporočilih, ki so jih prejele dotične vlade, je izključen vsaki dvom, da od onih 800 Kvropejcev, ki so bivali v Pekingu in ki so več dnij prestajali silovite napade, ni več nijednega med živimi. Vsi P O n L I S T E Iv. 5 Izlet v Benetke. ^Prispeli smo zopet na trg sv. Marka. Trg je od vseh strani zaprt s prekrasnimi stavbami: stare in nove * prokuracije« in kraljeva palača. Pročelje trga pa seveda tvori cerkev sv. Marka. V galerijah »prokti racij« s krasnimi stebri se vrsti trgovina za trgovino z divnimi izložbami. V neki taki sem zagledala malega benečanskega leva, izklesanega iz temnozeienega mramorja. Kamenene umetnine so mi od nekdaj najbolj ugajale in sosebno sem že vedno gojila željo, imeti na pisalni mizi umetnega leva. Zaljubljeno sem se zazrla v izložbo in z globokim, težkim vzdihom odšla za družbo, ki je bila že odišla naprej. Sedaj sem samo le še površno in raztreseno ogledovala druge umetnine in molčala. Po glavi mi je rojil mali, a impozantni lev iz one prodajalne. Mučila sem se z ugibanjem, koliko bi neki stal, in bi-li si res v svojem financijalnem stanju ne imela upati koraka, da bi si ga kupila: no, kmalu sem poslala k vragu vse premišljevanje o financah ter odkrila svojo željo ostali družbi.... Vsi so me malo začudeno pogledali, a v očigled mojemu navdušenju za leva mi ni nihče odsvetoval ; nasprotno. Tak;>j smo se ; vrnili v dotično prodajalno ter vprašali za . ceno. Bila je vražje visoka — 16 lir, in meni je upadel pogum. — A gospa je srčno ponudila -— 3 goldinarje! Prodajalec se je prezirljivo nasmejal ter spravil leva. Menije bilo i strašno težko. Boječe sem rekla gospej G., naj v imenu božjem obljubi 4 gold. poštenega avstrijskega denarja. Sedaj se je trgovec pogledal se svojim pomočnikom, vzel nekega drugega a docela sličnega leva ter ga postavil pred nas na pult. Naj bo! — je dejal. Lepega kralja zverjadi s perutmi in evangelijem sem iskreno opazovala na vseh straneh. Bil mi je potem neprestano v mislih in neštetokrat sem opozorila prijatelja, naj ga varno nese, da bi se kako ne poškodoval. Imela sem temne slutnje, ki so bile tudi do cela utemeljene. Kajti, ko sem drugi dan v svoji sobi pri oknu ogledovala svoj lepi spominek iz Benetk, opazila sem na svoje strašno razočaranje, da je bila desna perut razbita na tri kose, ki so bili z neko temnozeleno tvarino zlepljeni skupaj. Tudi v dotični trgovini je bilo namreč čisto mračno in smo tako kupili — mačka v vreči. No, vkljub tej pogreški je moj lev diven, in ko bi ne vedela, da se mi bodo prijatelji smejali, priznala bi, da sem ga večkrat vroče — polju-j bila, a tako... Pa nazaj k izletu. Zadovoljni na izvrstni kupčiji (!) šli smo obedoval v restavrant »La Panada«, ki je menda, na najboljem glasu. Pokosili smo. dosti slabo, ter zopet krenili proti kraljevi palači, kjer so nas sedaj, z drugimi tujci, spustili notri. Po sobah nas je vodil majhen, suh, star strežaj ; nekatere sobane so res jako krasne ; med slikami je mnogo slavnih originalov — a žal, tla nam ni dal dovolj časa, da bi si jih pogledali natančneje. Hitel je iz sobe v sobo: v nobeni se ni pomudil nad 2 minuti. Le mimogredč smo torej videli krasne slike, meblje in ogromna zrcala. Skoro smo bili zopet na Piazza de Leoni, ki veže Markov trg z morjem. Ogledali smo velikega leva, izklesanega iz rudečega mra- morja ob Markovi cerkvi, bronaste konje na pročelju bazilike sv. Marka in druge zanimi- vosti, katerih ne morem tu vseh našteti, ker mi sploh ni namen, da bi opisala llenetke, marveč le svoj izlet tja. Bolj ali manj na-tanjčen popis tega bajno lepega mesta je najti v raznih »voditeljih«. Dež je že davno prenehal in nastalo je krasno popoludne. Nekdo v družbi je pripomnil, tla bi gotovo ves dan šel dež, ko bi si no kupili dežnikov. Z vremenom pa smo seveda bili zadovoljni. Podali smo se na postajališče parnikov in gondol, na »degli Schiavoni«. Kar so po drugih mestih omnibusi, tramvaji, izvošČeki itd., to so v Benetkah gondole, parnki - omnibusi in lokalni parniki. Konj ali voz je v Benetkah nepoznan; >ato tudi je tako lepo in prijetno sprehajati se po benečanskih ulicah in trgih, ker človeku ni treba paziti na vozove ter se jim umikati. Tudi prahu in ropota je seveda manj nego drugod. Pogodili smo se za ceno ter skupno vzeli gondolo in peljali smo se po kanalu »grande« do železniške postaje. (Pride še.) mučeniške smrti, po poginili pod hodali Kitajcev. Vsa tragika in grozota dogodkov, ki so se vršili na angleškem poslanstvu v Pekingu, je drastično in dramatično izražena v kratkem sporočilu, kako so se oni zadnji, ki so bili še ostali živi po tolikih bojili, in videči, da je prišla tudi njim zadnja ura, stiskali ramo ob ramo in so združeni pričakovali smrtonosnega sunka. Grozna, pretresljiva slika to, ki jo gleda duševno oko!! Jedino tolažbo, ki jo čujemo ozirom na te grozne dogodke, daje tajnik nemškega poslaništva v Pekingu, pl. Goltz, ki je sedaj v Berolinu. Po nekem pismu, ki je došlo iz Pekinga, se nadeja, da vsaj ženo niso padle žive v roke onih zveri, mar- V Avstriji smo, na avstrijskih tleh ži- čajev bolezni, 383 oseb je proglašenih zdra- vimo, avstrijska država daje milijone za potrebe tržaške in ta Avstrija ima toliko porcijo nebeške potrpežljivosti in nje voditelji toliko porcijo — zaslepljenosti, da mirno molče, kakor da se ni zgodilo ničesar, ko jim govorč naravnost, predrzno in cinično, da je avstrijski državljan na teh avstrijskih tleh le toleriran človek in da je tu prostora in kruha zanj le toliko, kolikor mu ga puščajo ptujci " vimi, 731 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 121 takih, ki so ponesrečili na delu. V 142 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se ?e izplačalo tekom tedna 9006.20 kron. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 27.0, ob 2. uri popoludne 32.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766 'J Danes toplomer ob 7. uri zjutraj —.— (J. — Le, če je »mogoče*, izjemoma, ako ima do-j— Danes plima ob —.— predp. in ob 0.56 tičnik namreč znano politiško kvaliteto, s ka-[ pop.; oseka ob 6.14 predpoludne in ob 7.16 koršnjo se odlikujejo signori, ono kvaliteto, ki I popoludne. mu jemlje madež — avstrijstva, more in sme , — vdobiti kruha v družbi tram\vaya !! | /a C i l'il-3Ietodo V dal* so doposlali gg.: V Avstriji smo, na avstrijskih t.leh smo, j Perhavc I. trgovec v Trstu 3 K, Koželj An- več da so se poprej — zastrupile. (Že s po-i a avstrijsko državljanstvo ne daja tu nobene j ton kurat v Trebčah 3 K, Još t Fran početka, ko je začelo vreti mej Kitajci, da so ugodnosti ali prednosti. Kaj še ! Avstrijsko kovski mojster 1 K, Ferd. V. Loka Črnikal se žene previdele se strupom.) Kako grozna državljanstvo te ne priporoča in te še nekako j 3 K 40 st., Sila Fran žitpe-upravitelj Trst 5 tolažba! In vendar je tolažba! V tem tiči; diskvalificira za službovanje v Trstu, to je v j K, Benigar Filipan v Vodnjanu 5 K, Ma-vsa grozna tragika. istem Trstu, ki je v pesti signorov!! Pa i gaj na Franja Divača 2 K, Vatovac Jakob 4 Poročila iz vseh prestolnic evropskih go- j naj še reče kdo, da nismo mi primorski Slo-j K, Kolman Matija trg. 1 K, Saražin Luka vore o bolestnem utisu in o konsternaciji, j vani tesno solidarni z avstrijsko državo, saj J 5 X, Jerič Agata 5 K, Hvastja Ivan 1 K, navstali vsled vesti od skrajnega Vztoka. Vse 1 dobivamo skupno — pljuske. In držimo mi j Detela Janko 5 K 20 st., o priliki krsta ma-kriči po maščevanju. in ona, če — le mogoče! lega Tončka nabral g. Crne v gostilni gosp. Poročila iz Tienčina se glase, da Kitajci j Sicer pa se ne smemo čuditi, ako se Batiča 1 26 st., zadnja dva dodala po 1 K z nezmanjšano silo obstreljujejo mesto in po- vladni gospodje delajo tako, kakor da se ni ■ (v Trstu), Caharija Ivan podjetnik Xabrežina zicije mednarodnih čet. Kitajci se bore z že- nič zgodilo. In kaj naj rečejo tudi, ko jim 1 2 K, Ušaj Ivan vikar v Plavah 1 K, Rehar lezno vztrajnostjo in streljajo z gotovim oče- pravi zavest, da razmere in signori so prav peter, trgovec Trst 1 K 20 st. som in gotovo roko. Zato so pa zgnbe med- j taki, kakor jih je vzgojil — zistem ! ! narodni!, čet jako občutne. Tudi častnikov je Mladi mornarji v nevarnosti. Dvoja- palo mnogo. Zlasti Rusi trpe velike izgube. (jrenica »Lucia* je včeraj v bližini Kopra V nekem spopadu da je od 800 Rusov ostalo j regjfe g^;,.; (lečke v dobi 12 do 13 let, ki so Skupaj 53 K — st. Prej izkazanih 366 .. 53 .. Skupaj 419 K 53 st. Veseliea pevskega društva »Slovan« živih le 30. Položaj mednarodnih čet je tem iz svojega, kakor pravi/o, posojenega jim čolna y pa(irjču, kije bila naznanjena za minolo kritičneji, ker Kitajcem dohajajo vedno nova kilioali na pomoč. Rekli so, da so se hoteli malo ne(|ejj„ ,M> prii10<>. t m. po istem dnevnem slovom nam piše prijatelj: Nedavno sem se j našel 20-letuega Frana Tavčarja Ivanovega. redn sprehajal z nekim tukajšnjim nemškim trgov- Ko je poslednji zapazil čuvaja, je skočil z cem po Acquedottu. Opozoril me je z ne- drevesa ter zbežal čez zid na cesto in do- nQtalp PrimnrQlfP kako malicijozno-veselim nasmehom, kako da ; mov. A čuvaj ga je spoznal, hitel je za njim lC "»^lO II llllUI olVC. vsaka tretja skupina sprehajalcev, katero sre- ter vprašal njegovega očeta, kje mu je^ sin. j x£zl>ek;uii nam pišejo dne 14. julija: eava, govori nemški. Pritrdil sem mu, ker'Nastal je prepir, tekom katerega je prišel iz Veselico, ki jo je priredilo naše pevsko-bralno nisem mogel tajiti, da je res tako. Potem mi hiše mladi krivec, pobral s ceste kamen ter (jn,^tvo ge je J)ag ran0go omenjalo, ali zastonj je pripovedoval, kako še pred dvajsetimi leti, j začel neusmiljeno udrihati po glavi čuvajevi. sem ,)ričakoval, da bi jo kdo tudi — opisal, ko je on prišel iz »rajlia«, ni bilo v vsem Isti se je zgrudil na tla ter obležal nezave- Ker ge pa nikdo Sl>retneji I10£e oglasiti, naj Trstu nikjer .slišati nemške besede : v nobeni i sten v svoji krvi. rl ako so ga nash sosedje, mi cenjeni čitatelji oprosti, da jaz storim to. prodajalnioi, v nobenem javnem lokalu. Kako ki so poslali po zdravnika: isti ga je dal yeseijca se je vršila natanjčno po »vsporedu«. drugače je dandanes ! Le poglejte tukajšnje prepeljati v bolnišnico. Tavčarja sina so za- __ p0 j to-ki je st0f>il prej obrano občinstvo nemške šule, je dejal, državne in protestant- P1"1'- — Tako nam poročajo z neke strani, prei]se,|nik tukajšnega pevskega društva, ki ske. Vse so prenapolnjene z otroci nemške in kateri prepuščamo odgovornost za resničnost, je y svojem nagovoru posebno naglašal, da nenemških narodnosti! Vse hoče znati nem-! pripravljeni, da popolnimo ali popravimo po- n3j slovenska mladina vendar enkrat opusti ški. — Zopet sem mu moral pritrditi. , ročilo, če l>i bilo treba. ostudne italijanske pesni, ki ne le, da ne blažč Pred 20 leti so bili Nemci v Trstu tih Poskusen samomor. Krošnjarica Ka- mladih src, pač pa jih moralno kvarijo. Slednjič in pohleven živelj. Danes se že gibljejo, tarina Nadaja, jz ulice Capitelli št. 20, ki je ]»oživljal zbrano občinstvo, naj Njegovemu Njih »korajža« dospe kmalu do vrhunca. Evo, I živi ločena od svojega moža ter mora skrbeti Veličanstvu zakliče trikratni »živio U — Zapo-dokaz. Sinoči sem videl v neki tuk. nemški za več otrok, je hotela sinoči z obali Pešca- redoma po »vsporedu« nastopala so vsa dru-gostilnici mladega moža, ki je imel svoj tre- tori skočiti v morje. Neki redar jo je opazil štva z zadovoljnim vspehom. Pevsko-bralno buh obvezan s frankfurferskim pasom, da mu ter pravočasno preprečil nesrečo. Spravili so društvo »Slava« od sv. Marije Magd. Spodnje, ga ne razžene v obilici zavžito — češko pivo. i jo z vozom na rešilno postajo in odtodi v — kako je to izvršilo svojo nalogo — no, o Kolikor so take demonstracije smešne, toliko opazovalnico za umobolne. tem pač ni treba pisati, saj je pač vsakomur so značilne. Ali Italijanom res ugajo taki ve- . 0 požaru v tovarni tvrdke Fran Mell znano, da so ti pevci izvežbani. Posebno nam likonemški trebuhi? Ali jih ne bodejo niti (lastnika Guida in Hermenegild Mazzoli) v je ugajal bas-solo. Med drugimi društvi smemo toliko v oči, kolikor slovenski napis na beli \ Med i a poročajo, da so sosedje ob 2. uri po- dati prvenstvo domačemu mešanemu zboru, cerkveni zastavi?! polnoči opazili plamen ter občutili dim. Kmalu kije, dasi še-le prvikrat, vendar z vso hvalo Tako plačuje svet! Pišejo nam: Pred so bili gasilci na licu mesta. Čuvaj je bil zvršil svojo nalogo; samo alt bi naj bil ne-časom sem vam poročal, kako je »Delavska popolnoma zmeden: tekal je skoro nag okrog, j koliko šibkeji, basovi pa nekaj bolj močni. nobene pesmi z močnim forte, ampak polagoma in dalje, kadar povzdigujejo glasove od nižjega do višjega, jih morajo krepko povzdigovati, med tem pa padati polagoma, bolje, da nekako »nazaj drže«, nego pa da bi z glasovi brez vse skrbi padali. Tako ne bode strahu, da padejo na koncu pesni skoraj za več nego pol glasu. — Moje inenenje je tudi, da bi bilo dobro, da bi se pevci učili sem pa t je tudi vsaj nekoliko teorije, vsaj nekoliko, in šlo bi bolje! — Peti moramo tako, da tudi srce čuti, dokler pa v srcu ni pravega občutka, tudi glas ne bo lep. — Našo prvo veselico smo torej z vršili s po-; polnim vspehom, tudi če je okraj, glavarstvo i prepovedalo društvene zastave posamičnim j društvom. Uprav užaljeni smo pa bili, da nas ije orožništvo tako zalezovalo. Naj so imeli j orožniki katere koli naredbe od c. kr. okraj, glavarstva, prvi nalog jim je bil gotovo j da skrbe za mir in red, da-si bi tega ne bilo treba. Mi saj i>i svetovali našim oblastnijam, da naj na veselice ne pošiljajo orožnikov, pač pa k divjaškim plesom! Tam je za njih dosti dela in bo gotovo uspešneje, nego pa zalezovati in tožiti izobražene ljudi, (kakor se je to zgodilo s predsednikom našega društva) in tožariti jih za prazni n i č. Res, da imajo, žali Bog, orožniki pri nas, l»i rekli, skoraj polno-moč, a neomenjene oblasti vendar še nimajo. Ako bodo orožniki povsod tako netaktno postopali, kakor se je to godilo 11a naši veselici, potem pač ne bo manjkalo tožba. Nikakor ne zadošča, ako se orožniki le mehanično uče gotovih če pa jim nedostaje potrebnega takta v izvrševanju njih težavnega — ker delikatnega — posla. V dandanašnjim naprednem času smemo zahtevati tudi od orožnikov, da postopajo povsod i korektno in taktno Saj o tem je prepričan vsakdo, tla ravno o taki priliki tista odurna brezobzirnost, ki često prihaja le iz slabo umevane gorečnosti v službi, navadno ne doseza zaželjenega namena. X Istrski signori in gospodarski pouk?! V »Piccolu« čitamo, da deželni odbor istrski tudi letos namerja prirediti v Cresu poljedelski kura, da pa je od potovalnega učitelja poprej zahteval poročilo o obisku kurza v minolem letu, o pouku in o doseženih vspehih. Sedaj pa bi res hoteli vedeti, kako bo to poročilo. Ako pomislimo, da se predavanja vrše v laškem jeziku, kmetje pa so Hrvatje, smemo že biti radovedni, koliko jih je poslušalo ta pouk in koliko gaje tudi — umelo. Imelo? ! temu neki! Da je le kurz ! Deželni odbor je zadovoljen, da se lahko malo pohvali : njegovi signori so tudi zadovoljni vzlic temu, ali prav za prav, ravno zato, ker se kmetje nič ne oče. Ali ne pravijo vedno in celo v deželnem zboru istrskem je o neki priliki rekel nekaj tacega jeden — prijateljev našega ljudstva : kdo bo naše kure pase!, ako bodo kmetje kaj \eč znali nego — kure pasti ? ! I* to 11 i l je v Soči mlad ciganček, v dobi 8 let. Otrok se je hotel kopati, o tem pa je zašel v globokejšo vodo; prijel ga je vrtinec ter pokopal v globočino. Hoteii >0 priskočiti na pomoč, a prepozno. Tudi trupla še niso našli. Nesreča se je pripetila ol> soškem mostu proti Stračicam. zavarovalnica za slučaj nezgod« ustavila vsako podporo nekemu ubogemu delavcu. Poročal sem vam, da se je predložila ne da bi mogel najti ključe. Gasilci so 1110- Nastop domačih pevk je ugajal posebno zato, rali vlomiti lesena vrata. Po napornem delu ker so bila dekleta oblečena v domači narodni se jim je posrečilo, da so lokalizirati ogenj, t. noši. Zato pa je bil med domačimi pevkami pritožba 11a prizivno sodišče, in sem izrazil j. rešili glavno skladišče, kjer je bila cela in onim iz Pobegov društva »Ilirija«, uprav upanje, da revež, ki je delal 27 let pri enem kopa eksplozivnih predmetov. Zgorelo je mej kričeč kontrast. Le to, kar je domače, to je in istem gospodarju, ne bo zavržen na svoja , drugim 250 q. kadila in 70 tj. naftalina. rl udi lepo, in ako nočemo svojih sovražnikov, Ita- stara leta ! sosednje hiše so se že užigale. Včeraj še le so j lijanov, nikjer posnemati, jih tudi v obleki Danes vam poročam, da je sodišče na j pogasili ogenj popolnoma. Skoda znaša 120.000 ne smemo posnemati. To smo omenili le tako predlog zavarovalnice in na utemeljevanje j kron; tovarna je bila zavarovana. Kako je mimogredč. — Društvo »Ilirija« sme biti s istega po g. dr. Cimadori-ju, ugodilo zava- nastal ogenj, to še ni znano. svojim zborom popolnoma zadovoljno ; pri- rovalnici. Najdeno. V ulici C rosa da je našel nekdo pomnili bi le to, da tudi če so pevke že precej Komentarja ne smemo pisati, ker se zlato verižico, ki je sedaj shranjena na re- izvežbane, vendar se ne smejo na svoje znanje sodnijski ukrepi ne smejo kritikovati, pove- darstvu. preveč zanašati. To smo mogli opažati, da so dati pa smemo, tla je Josip Uršič sedaj na Na policijskem komisarijatu pri sv. Ja- se ravno pevke preveč zanesle na svoje iz-cesti, brez kruha in — brez zdravja! kobu je shranjen črn dežnik, katerega je vežbanje, češ, ni treba toliko paziti. Zato se je pa pripetilo, da je alt v obeli točkah precej padel. Gosp. pevovodji bi pa rekli, da zbori, kakor so »Biseri«, niso še za naša mlada Tako plačuje svet! voznik Izidar Batič iz sv. Marije Magd. C'e mogoče ! Interpelacija mestnega sve- j zgornje našel na svojem vozu. tovalca Zanolla o uslužbencih v družbi tram- Pod lastili VOZ je padel včeraj 30-1. \\ava, je bila zopet jeden tistih bliskov, ki j voznik Lovrenc Koruzič iz ulice Petro n io ; pevska društva. Različnim prehodom naši zbori razsvitljajo naše tržaško pozorišče, da vidimo j težko poškodovanega so ga spravili v bol- še niso kos. Tudi sopran-soli naj bi za sedaj na njem vso gorostasnost naših razmer. To- nišnico. še odpadli. Pojmo lahko in domače in potem rej le, če je «mogoče*, naj bodo uslužbenci rečene družbe Avstrijci ! Pravilo pa naj bo, da so Italijani iz kraljestva. Človek se kar za glavo prijemlje, ker ne more umeti, kako more kaka država, ako še ni popolnoma ban-kerotna, trpeti tako krvavo žaljenje; tako zasramovanje brez figovega peresa ? ! Aretirali so včeraj cigana Ivana Leva- vedno težje. — Uprav čudili smo se pa, kako kvičil in Josipa K arija s Ivatinare, ker leti na da je mogel pevski zbor društva »Svobode« nju sum, da sta pri sv. Mariji Magdaleni na tako dobro izvršiti svojo nalogo, saj je vendar progo državne železnice položila kamenja, ka- še le pričel. — Ravno tako smemo pohvaliti tero sta bila izdrla iz zida ob železnici. zbora iz Marezig in iz Plavij. — Sploh pa Okrajna bolniška blagajna. Tekom naj si vsi pevci in pevkinje zapomnijo, kakor prošlega tedna je bilo prijavljenih 372 slu-1 nekako glavno pravilo, da ne začno nikdar Vesti iz Kranjske. * Umrla je v soboto dopoludnc v Ljubljani gospa Irma H u tli, imejiteljica tam-kajšnega znanega odgojevalnega zavoda za deklice. Zadela jo je kap. * Prešernovo slav n o s t priredi v Kranju dne 15. in IG. kimovca t. 1. slovensko akademično ferialno društvo Sava . * D u š 1 j i v i k a š e l j razsaja v občini j Gorje v radovljiškem okraju. Obolelo je«kakih 200 otrok, od teh jih je že ozdravelo t K), umrlo pa osem. Ljudsko šolo so morali zapreti takoj o pričetku bolezni. * Sklep š o 1 s k e g a leta na g i m-naziju v Kranju se je izvršil dne 14. t. m. Poučevalo je letos v 12 razredih — <»<1 1. do 5. so bile vsporednice — 17 učiteljev. Učencev je bilo ob sklepu 4.'m javnih in 4 paivatisti. Odliko jih je dobilo <'>.">, prvi red 264, drugi 55, tretji 8, 41» jih bo ponavljalo izpit. Z dobrim vspehom je torej dovršilo leto T4'G odstotkov, patilo pa 14*2 odst. S prihodnjim šolskim letom se otvori se razred in bo tako gimnazij celoten. * Sklep šolskega leta na e. k r. učiteljišču v Ljubljani. Na moškem učiteljišču je bilo koncem leta i'4 gojencev. 4 so izvršili nauke z odliko, 73 z dobrim, 4 z nezadostnim uspehom, 12 jih sme ponavljati izpit v jeseni, 1 je neklusificirati. Za zrelostni izpit se je oglasilo 23 javnih gojencev in 2 eksternista. Med izpitom sta odstopila 2 (l javni in 1 ekster list). Izmed ostalih poznal, kakor pisec tek vrstic, nikdar ne pozabi globokega utiša, ki ga je nanj napravil izredni blagi mož. Ure, ki jih je preživel v 23 jih je napravilo izpit s slovenskim in njegovi gostoljubni hiši, mu ostanejo vedno nemškim učnim jezikom z dobrim vspehom 17, 3 smejo ponavljati izpit jeseni, 3 so pa reprobirani na eno leto. — Na ženskem učiteljišču je bilo koncem šolskega leta 164 go-jenk : 31 jih je dovršilo nauke z odliko, 124 z dobrim, 2 pa z nezadostnim uspehom ; (i jih sme ponavljati izpit jeseni, 1 je ostala neklasifieirana. Za zrelostni izpit se je oglasilo 52 gojenk (40 javnih in 8 eksternistinj). Med izpitom je odstopila 1 gojenka, 1 pa radi holezni ni mogla nadaljevati izpita. Iz- tajskem. V edini brzojavki od dne 9. t. m., mena, na račun ječmena samega. A pri sladu ki je v jutro prispela iz Shangaia, poroča barva zrnja ne pride v poste v. Italija in nova turška carina Iz Carigrada poročajo lt>. t. m., da je itali- francoski konzul, da je Taotai v Shanghai u j zvedel o Cesarskem ukazu, ki nalaga oblastim, v spominu. Koliko krasnih anekdot je vedel J da usmrtijo bokserje ter čuvajo poslanstva, janski poslanik izročil turški vladi noto, v pripovedovati o svojih prijateljih vladiki — Vojni, mornarski in naselbinski ministri kateri se pritožuje zaradi težav, navstalih Slomšeku, Davorinu Trstenjaku, Rajču in] so poročali o pošiljanju pomožnih čet na Ki- povodom uvedenja diferencijalne tarife, ona-drugih ! Bil je mož zmeren v vsakem oziru : tajsko; isto se vrši redno. le lov je ljubil •strastno. Bodi mu blag spomin ! F. K. kov Razne vesti. ala dm -atskem S milji bavljanju dokazil o izvozu blaga. LONDON 16. (K. B.) »Dailv Mail«-u Vožno-poštne pošiljatve v Algir, Korziko in Tunis. Naznanja se, da se zamore od sedaj na- poročajo včeraj iz Shanghai a, da so branitelji britanskega poslanstva za časa obleganja poskušali po noči in [h> dne mnogo izpadov. j,rej odpošiljati vožno-poštne pošilja t ve v teži . . . , , , , Prvi poskus Kitajcev, da bi v naskoku vzeli Qd 5 do 10 kilogramov z naznačeno vred- Lastnega moza je posekala dne 4. t. m. i * .... . .& _ , ,, ° . J r ; poslanstvo, v katero so bili naredili vrzel, so nostio in novzetiem do oOO frankov čez < re- ,-aciea v Subutiseu na Hrvatskem Rimljana ] . . ..... , . . , - s\ i fr, Evropejci odlnli z težkimi zgubami. U dru- novo v Algir, v Korziko in I unis. ... , ■ ■ jim Hadžid. Simo Hadžie je prišel recenega dne | 1 „ . i , , , • med ostalih ;>0 lih je položilo izpit z odliko , v , • .. I gem poskusu sta prišla princ Ising in gene- Poštnina znaša do teze 10 klg. za algir- ... , o, , . o iz gostilne. Zakonska sta se začela prepirati i , ' . , ' " . , . . .,(k 6, z dobrim uspehom ->4, z nezadostnim .5, j f ^ ...... . .. ,. ral \ ang-ving-cang na !»ojisee ter sta na- s|ca m korziška pnstamsča 2 kroni .><» st., za mod ( >n l<» orrftZlI silpl ( H IO llhllC. Uua , _ _.. 1 med seboj. On je grozil njej, da jo ubije. Ona je v strahu pobegnila k sosedovim. Simo je t ,. . » legel v postelj, ki je bila na hodniku in je I • . . . utro g. Ivan Bartel, j & . 1 J J ... padel, princa Ismga pogrešajo. I udi pri- • r • a --• i ■ • zaspal. Zena, ko ni čula vec moževega krika, ; . . „ .. ... 1 •j Litin. Pokojnik je 1 * , „ , , * ! hodnio noc so odbili vec napadov in napa- 's* ■..fr.Il.i ilr.irwiv \ ifln^n rl« mny. Irnno I 7 jih pa sme ponavljati izpit črez dva meseca. * Umrl je včeraj jutro nadučitelj v Smartnem pri L,«.,.. - — -...... , -„.. , „ , . ... . . .... 01 , j , se ie vrnila domov. \ ideea, da muz trdno bil tudi glasbenik in le po olovenskem dohro J . . . . ... ...............„ — — v----v , . " . . .. spi, ie vzela sekiro m je začela neusmiljeno! . . . znan kot komponist. Bil je tudi pevovodja 1 ' J . _ • . ; prispel princ lung z močno četo iz l lentsmu. . ,,.v x mahati po njem. i — 8-krat gaje usekala v i 1 \ ... < a t-r i i • cerkvenega petia ter svoj cas odličen teno- 1 .. , Ivo je zahajalo solnce, so bili hranilci uti.i- v ' o, i i i slavo, a i»otem ga je udarila po vratu s tako . • . . . . . ., x , , . rist. Naše tržaško »Slovansko pevsko društvo« ® 1 . , , , . , . jeni, kar jih je bilo se z i v i ii, e a k a 11 ..,,,, , • ., -.i- -i silo, da mu je na leden mali glavo odsekala. ' ' . . poie nekaj skladb pokojnikovih, k) so sejako J J .. ° ..... . 'so drug tik drugega napad pre- ..... , , , " ,.. , Zverinsko ženo so prijeli orožniki m jo iz- ., " . .. k .. m* o T.niL'!. rr.il 5rpmlnr»fi ! ' c 1 J J modnih sovražnikov ter so umrli ]ioje nekaj skladb pokojnikovih, ki so sejako priljubile. Lahka mu zemljica! * Mestni višji dekliški šoli v Ljubljani je naučno ministerstvo podelilo pravico javnosti. Nesreča. V nedeljo, dne T. t. m. sta v Strahomerju dve dekleti, jedna 1»» let, druga šolska učenka, brali črešnje. Stali sta obe na eni veji, ki pa je bila prešibka in se je ulomila. Sestri ste padli na tla tako nesrečno, da je ena umrla, druga pa si pohabila roko. * N a d v oj v o da Pete r Fe r d i -n a n d je v družbi majorja Fladunga v soboto obiskal Pokluko na Gorenjskem. je na jeden Zverinsko ženo so prijeli orožniki in jo iz ročili sodišču. Novo zlato zemljišče so našli v severni Kaliforniji. V S. Francisco so prišli trije rudarji, ki so si nabrali v nekoliko mesecih zlatega prahu za en milijon frankov. Neki Meksikanec, Josfc Ibarro, ga je nabral v enem letu za pol milijona. Zemljišče z zlatim prahom obsega 250.000 akrov. Promocija. Dne 5. t. m. je bil v Pragi promoviran doktorjem bogoslovja č. g. Mihael Mogolič, župnik v StiUfriedu na Niže-Av-strijskem. Pred nekaterimi leti je bil g. Mogolič na Dunaju promoviran doktorjem mo- padla čete princa Tuana, ki so pa razpršile notranje dele imenovanih dežel pa 2 kroni njune vojake. General Vang-ving-čang je stot. Vrednostna poštnina znaša do zneska j hodnjo noč so odbili več napadov in napa- 288 kron (300 frankov) 1*.) st. in do zneska dalci so se umaknili, ko je ob 5. uri zjutraj 4gy kron (500 frankov) 38 st. Bohinjska železnica. Politični ogied železnične črte od Jesenic do Gorice se bo vršil ta mesee. l>ne 22. julija se zbere komisija v Gorici, dne 2.'». se pelje iz Gorice do Tolmina, dne 24. do Pod-brda, kjer se prične komisijsko pregledovanje. Ta dan se bo vršila do Sv. Lucije, 25. d<> so ti r u g 'tik drugega napa« m o č n i h s o v r a ž n i k o v ter so pod orožjem istih. BERO LIN IG. (K. B.) WoIff javlja: Načelnik križarskega brodovja v Taku-u je Gorice, kjer se drugi dan sklene zapisni brzojavil dne 12. t. m.: Po noči na dan 11. Komisijo bo vodil svetnik A. Fabiani. t. m. so Kitajci obstreljali vzhodni arzenal tientsinski. a so bili odbiti. Rusi so za- Enketa o carinski tarifi. Z Dunaja poročajo, da se je tamkaj v sedli vzhodni arzenal in levo obal reke Peiho trg0vi„*|cj zbornici i.i pod predsedništvoni od kolodvora proti jugu. Ostale čete se na- podpredsednika te trgovinske zbornice, drž. hajajo na desni obali reke Peiho, Nemci pa pOSianc.l Kitsehelta, vršila predvčerajšnjem v vseučilišču, ki je skrajna vzhodna točka en|<(5t.l 0 nasleto obiskal rokluko na UorenjsKem. ^ ^ - ^^ ^^ y po reki fei.io. lian za cineNon -na ajo v žaške trgovinske zbornice. Na današnji enkčti * Matura na 1 j u b l j a n s k e m g i - ^ '' ^ RodU se Tientsin pomožni topmčarsk, oddelki. Kus.ci Q razretlih : masti ;n olje je poročal zastop- naziju je letos izpala zelo dobro, iz a) ' J vem mestu na Doleniskem admiral Aleksejev je prispel sb svojim sta- nik praSke trgovinske zbornice. Dosegli so oddelka se je oglasilo k maturi 3»> rednih in 6 izrednih učencev. Dva izredna so izmed teh zavrgli, 4 so napravili maturo z odliko, 20 s povoljnim uspehom, 8 jih bode ponavljalo iz jednega predmeta čez dva meseca, dva sta padla za vse let<». — V b) oddelku je bilo 33 rednih in 3 izredni, ti je bilo odličnih, 2(j z dobrim vspehom, 4 so padli za dva meseca. avtonomne carinske bom v Tientsin. sporazumljenje glede PETROGRAD 16. (K. B.) V glavnem tarjfe štabu so dobili naslednje vesti: Iz Nikolsko- Treiliilici proti »klavzuli«. je leta 1840. v Novem mestu na Dolenjskem. Nesreča na železnici. Iz Varšave poročajo: Dne 14. t. m. na postaji AVeochv var- | šavsko-dunajske proge trčil neki osebni vlak , . ,, , . .. . , t. . , , • i -i J , 1 - . . eea ,q okraja Usurskega javljajo dne 11. t. shodu juznotirolskih vinogradnikov s tovornim vlakom, btin osebe so mrtve, ->2 J & J ... . . . . ,....,. , ... . , . , m.: Položaj v Mandžuriji je nevaren, ker ki- te dni sklenili, da pošljejo trgovinskemu tajske čete delujejo združene z bokserji. Gi- ministru spomenico, v kateri zahtevajo, da banje je vsekako narodnostno ter mu je vlada je () sklepanju prihodnje trgovinske pogodbe jih je ranjenih. Podjetnost ameriških Slovencev stopa . . 1 . Utllll^ t » C*. »" ..... „»..»U...« --------J — C II TOlt IUII H w, -..T....-.« I-- n vedno močneje na dan ter nam pnea, da je i — . , . , 0 . r i- ■ • . i ,, . , J ' ! miiazua. Japonska je sklenila dne t. m. z Italijo ojiustiti tisto glasovito »klavzulo«, tudi Slovenec «vstvarjen* za podjetnost, samo j1 ... ..... rr , rT . . ... , . • , - , , t - ,- • i da pošlje še eno i zna- Tta va i/i vnohi i nrnncpiM rtiL'i i/ma in domn- ! 1 J .. " . Vesti iz Štajerske. če se je znebil domačega fatalizma in doma čili malenkostnih razmer. Tako se je To\veru vesti iz Soula z dne 9. t. m. je razdrta br- šala najmanj 8 gl. od hektolitra. Port Arturom. Vojni guver- 1'lka združilo več Slovencev ter s kapitalom 3000 /0J*una "... , . ner Amurskega okraja javlja dne 14. t. m. . He Z(.Ve nova vr.-ta rusko amerikanske jare- dolarjev odprlo veliko mesnico. Kolera na Dunaju? Na Dunaju se je bila te dni raznesla vest, da se je tam primeril en slučaj kolere. Uradna «Wiener Abend-post» pa konstatira, da je ta govorica povsem . posestnik in lovski paznik neosnovana. Smrt nekega uradnika, ki je dala povod tem govoricam — Nemški štajerski učitelji bodo dne 12. in 13. septembra zboroval; v Mariboru. — Obesil seje v Zetincah pri R id-goni dne t. m Padorič. — Grozna nesreča je zadela vele- bosti v želodcu nemški Gradec. Pred nekoliko dnevi je namreč neki «bestijalen» zlobnež podžagal oni hrastič, katerega so bili Gradčani leta ljrčua glede zemljišča in da prispeva tudi v za Blagoveščensk, odplul iz Haborovska v Xa P»olgarskem so delali posktišnje s to Blagoveščensk. Pri Aigunu so ga sprejeli novo vrsto pšenice ter so žnjimi zelo za-io- s streli ter zadržali s signali. Trije oboroženi voljni. Ulka se seje spomladi in dozoreva , . . , , , , kitajski častniki so se podali na ladijo ter jeseni. Dobro bi bilo, da In puškinih tudi ricam, da je prišla vsled sla- J , . , ,- - • xr * r • • u ~ i i : . ' J .j zahtevah, da ustavi nadaljno vožnjo. Hoteli pn nas na Krasu s to pšenico. .>eme se dotu in \netja \ ce\ii. m»voriti s poveljnikom ladije in s častniki. .„•; S. Ž. Dacov-u A: (Jo. v Sredcu (Sofija), Brzojavna poročila. so govoriti s poveljnikom ladije in s casiuiM. pt Med pogajanjem je prispel parnik »Selnog« Bolgarsko, z ruskim mejnim komisarjem in enim vojem kozakov. Komisar je ukazal, da »Mihajlo« nadaljuje vožnjo. Ko se je začel parnik pre- Trgovinske vesti. Budimpešta 17. Psemca za jmu —do Ustajii n a Kitajskem. CARIGRAD 16. (K. B.) Za sredo je ■ . . . .... . . ... —. ....... . i mikati, so Kitajci streljali nanj iz pusk in I _. ,, - _. ves nemški Gradec huje st,ka vsled tega, napovedan ,-revo, lad.je .\arne8» ruskega j ^ ^^ gj> „j jalL Rn80m M je do 6-«U nego so Egipčani za časa desetih nezgod, prostovoljnega brodovja skozi Bospor; ista Kaj bo sedaj z velenemško idejo?! ponese vojake in vojno K. .— Pšenica za oktober K. 7.f)l> d«i — <1<» —*— Kž za Oves za maj K. — S 1 o m š e k o v a s 1 a v n o s t na Po- Azijo. ni k v i. Občinski zastop na Ponikvi je v NE\V-YORK 16. (K. B.) «New-York / Bos >or * ista toPov* 11 kozaki so odgovarjati. Kusom se J« j «>klx>ber K. 6'6Š do 6 6LI Oves za maj K. o. poi , c gre-jj (ja go pl.išli, da-si s poškodovanim —■— do —.— Oves za oktober K. 51 < adivo v vzhodno f v Rlagovešžeosk. Komisar in 4 518. Koruza za juli 5.78 do 5.7!>. Koruza . . .... . . za avgust o.S2 d<» 0.84. Koruza maj 1:>01 K. __ __ . mdvio t:<> lu i mnipni. P _ svoji zadnji seji soglasno sklenil, da o priliki Journal* javlja dne 14. t. m. iz Cifua : \ če-Slomšekove slavnosti dne 6. avgusta velikemu raj so vsled nujnih vesti s kopnega uravnali rojaku na svoje stroške uzida spominsko tope vojnih ladij, usidranih v luki, proti rae-ploščo na ondašnji šoli. — Ta dan bo tudi stu. Vse tujce so pozvali, da opravljajo službo (kakor poročajo »Domovini* iz Ponikve) či-| straž; isti so radovoljno sledili temu pozivu, tal maloruski grško-katoliški duhovnik Vasil L Straže pazijo na domačine. Sosnovskij ob 9. uri zjutraj mašo v s l o v a n- BRUSELJ 17. (K. B.) Minister za vna- skem jeziku. Pri maši bodo peli ruski; nje stvari je prejel od belgijskega zastopstva pevci. 1 v Shanghai u brzojavko z včeraj nega dne, ki — H u man ni Gradčani. »Domo- potrjuje zmago zveznih čet pri Tientsinu ter vina* piše, da je na poziv deželnega namest- omenja, da Taotai v Shanghai u še ni prejel nika tudi graški mestni zastop poklonil 1000 nobenega potrdila, tla bi bih inozemci v Pe-K za prepravljene Spod nje-Štajerce, to pa pod kingu umorjeni. možje so bili ranjeni. , ^ ^ Japonski princ lia Ruskem ! '\4Jniea: ponudbe oživljene, povpraševanje PETROGRAD 16. (K. B.) Gar Nikolaj j ^^ m€.d|1K pI€H»ajal 10.000 mst. 5 st. ceneje, je vsprejel v Peterhofu v posebni avdijenci j Vreme: vroče. Haittbilrir 17. Trg za kavo. Santosgood averatre za sej »t. 46.—. za december 40"7.> za marc 47*2f» za maj 47"7;") Denar. Havre 17. Kava Sautos good average za juli 50 kg. frankov 51.75, za november 50 k. frankov 55.50. princa Kotohita, ki se je poslovil pred svojim odhodom v Moskvo. Amerikanci na Filipinih. MADRID 16. (K. B.) «Heraldo* pri-občuje pismo iz Manile, ki javlj t, da je neki amerikanski general s 50 možmi vred padel v zasedo ustašev, ki so ga ujeli. Trgovina in promet. Dunajska borza dne 17. julija. geslom «za teško prizadete rojake na Spod- DUNAJ 1(5. (Priv.) V varstvo avstro- njem Štajerskem*. Darilo so poslali celjskemu! ogerskih podanikov na Kitajskem odpošljejo županu Stigerju, naj je rfizdeli. Gradec torej še dve vojni ladtji v kitajske vode, in sicer noče ni česa darovati nesrečnim sodeželanom, križarja «Karola VI.» in torpedovko «As-marveč edino le rojakom! Pred letom pa, ko pern* je jednaka nezgoda zadela Gor. Štajer, pri- Kako stojijo žetve ? Vreme je postalo odločno ugodnejše ; vsled tega je minila bojazen glede prihodnjih žetev. Danes še ni mogoče določiti, koliko škode so trpele setve vsled vročine in de-BEROLIN 1(5. (K. B.) AVolffova po-; ževja. \rsekako navstanejo zamude glede mla- spevali so z mnogimi milodari tudi ^Slovenci, slovnica javlja: Nemški kouzul v Oifu-u je da-si nimajo tam gori — rojakov. Tako ra- naznanil glavnemu guvernerju v pokrajini zumejo humaniteto Slovenci-barbari. i Šantung obljubo cesarja Viljelma, da hoče _ Kanonik Jakob M e š k o je umrl'za rešitev tujcev, obkoljenih v Pekingu, pla- dne 14. t. m. v visoki starosti pri sv. Lov- čati nagrade. Generalni guvernerje dne 13. rencu v Slov. Goricah, kjer je župuikoval od t. m. odgovoril brzojavnim potom, da ga pamti veka. Ž njim so izgubili Štajerski Slo- usoda tujcev v Pekingu zelo skrbi. Poskus, venoi zopet jednega iz tiste st:ire častne da bi jih osvobodil, seje ponesrečil zavoljo garde, ki je svoje dni probudila Slovenstvo ustaje v Čiliju. Sedaj da hoče to znova pote dežele v politično življenje, moža vse- j skusiti z vsemi močmi. stranski olikanega, kremen-značaj, vzornega PARIZ IG. (K. B.) V današnji seji mi- rodoljuba, dobrotnika svojih žu pijano v, bla- j nisterskega svćta v palači Elvsće je minister gega podpornika dijaštvu. Kdor ga je osebno za vnanje stvari Delcase«? o dogodkih na Ki- titve in privažanja novega zrnja na tržišča. Največo škodo bo trpela vsled tega ogrska žitna trgovina. V inozemstvu niso v tolikih skrbeh kakor pri nas, to pa zaradi tega, ker je žetev v zapadnem in severnem delu Evrope poznejša nego v naši monarhiji ter je vsled tega bila tudi nevarnost zavoljo vremena mnogo manjša. — Nemčija je zadovoljna z letošnjim ječmenom. Naš ječmen je dober glede kakovosti ; zrnje je polno in trdo, le barva istega je semtertja trpela. Poslednja okolnost pa ni tolikega pomena, ker dandanes raste izvoz slada, torej predelanega ječ- Državni dolg v papirju v srebru Kreditne akcije . London 10 Lsr. . 20 mark . . Napoleoni . 100 italijan.-hih lir Cikini .... •talit?* .če raj lJ7. 07.80 i »T .40 (.»7.4f> 115. 115.5;-) 97. 1)0.40 <>70 7, (171.— .o;) '242.32% 23 .(511 19 .30 19.32 '.tO .">() 90.60 11 11.34 OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerkvi st. Petra (Piazza Rosario pod ljndsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naroČbe se izvrše v tistem dnevu. OdpoSiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster Javna zahvala. Povodom smrti našega nepozabnega očeta, oziroma starega očeta, gospoda Jerneja G-erdola ?=e podpisana naprisrčneje zahvaljuje vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se na katerikoli način spominjali predragega pokojnika, posebno pa. da so ga spremili k večnemu počitku. pokojnica, p 15 o g povrni! V ROCOLU, dne 16. julija 100(1. Assicurazioni generala V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.» To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti po- □atentovan V Avstriii-Ooerski in Italiji žaru* "varovanje po morju in po kopnem odpos'anega " * biaaa in zavarovanip na živlienip. Agricol ki ie mehko kaliisko milo rastopljivo v mrzli vodi Društvena glavnica in reaerva dne J J ... 31. decembra 1893.....gld. je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uni- premije za poterjati v naslednjih ce vanje vseh trtllill llireesov in nšij, vseh j letJh......... 1 I Ctlavmca za zavarovanje živenja Žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze- (]0 31. decembra 18l4. . . . „ Plačana povračila: al v letu 18D4......... Koribina Gerdol. Dr. JOSIP ^ARTINIS De,avsk0 konsumno društvo" doktor vsega zdravilstva in specijalist 1 za očesne bolezni ulica Valdirivo št<*v. I. pri Sv. Jakobu ! priporoča slavnemu ^slovenskemu občin- iiarist. !stVT1 sv°i° Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 8,071..737.«14-4S išče za svojo pisarno Dr. Matej Pretner, advokat v Trstu, Via 1 assa
  • 4....... :*@,401.70<>-51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploli vsa natanj-na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione Št. 888 1 v lastnej Ilisi. Hruške in drugo sadje se kupuje na javni tehtnici (Pesa pubblica) Via Torrente štev. 32. Tam je za vinogradnike tndi zaloga žvepla in modre galice Spoštovanjem Alojzij Grebene. TrpHbrtM resistrovana zato z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška ul. št. 1.. I. liadstr. —- • Obrestuje hranilne vlosje, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po f>°/0, navadne po 41/i°/o 'n vloge na Couto - corrent po 3.00°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih I obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-lež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoril. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o- Vplačevanje vrši se oselmo ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3Gb. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. S HERA PROMETHEUS g J S v narodnih in cesarskih barvah in bengalične luči, prodaja po najnižjih cenah trgovina s papirjem LEONARĐ HOKBER TRST — ulica delJe Torri — TRST, Poziv na redno občno skupščino ..Posojilnice in hranilnice v Kopru" vknjižene zadruge z neomejenim poMtrom katera se bode vršila v zadružnih prostorih, ulica S. Biasrio hšt. 338 dne 22. julija t. I. ob 10 uri se sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo od borovo o delovanju zadruge v letu 1899. 2. Poročilo nadzorstva o računih zadruge v letu 1899. 3. Volitev upravnega odbora za leto 1900. 4. Volitev nadzorstva za leto 1900. ;"). Eventuelni predlogi. OPOMBA. Ker je l>il odbor pksojilniee in lira- DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILEMI PLIN NA DUNAJO Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. 2P®T' Točno delo z jamčenjem za nepomankijiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest 1899 3 fi 99 Schiedam Haag Monakovo Spedicijska poslovnica S a š p a r Hvalic v Gorici v ulici Jlorelli št. 12. se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. >ov zaprt voz za prevažavje. Postavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja * » Vratisiava * » » Izvršenih 2000 napeljav /a zasebnike v vseh delili sveta. Centralne napeljave v delovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni in sušilni zistem irla-orn pri'-ilegrija nemškega cesarstva št. i)S.7f»2 in llis.241, ki zadošča najstrožjim zalit"vam. se je dejanski uporabil z najorilienejšiiui uspehi. Apnsai ogli* ua'prvs vrj:3, Ki daia največ plina, se prodaja po ugodniH cenah. Glavni zastopnik za Istro, GoriŠk.'. 'frent Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Indijo EDVARD TURECK V TRSTU. S S M. AIT Trgovina manifakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. S. Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje nilnice v Kopru sklical občni zbor za 2'J. oziroma za nialcein. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega 21». aprila t. 1. le jednim samim vabilom, kar blaga za spomlad in poletje in sieer : črne in barvane «la je proti postavno, ukazalo je c. k, trgovinsko-po- usovij, za moške obleke ; velik izbor snovij za ženske morsko sodišče, da se skiiče nova občna skupščina, kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih . risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, Koper, . julija 1'JOO. nadalje srajce, maje. ovratniki in ovratnice najnovejše ...... . mode, namizni beli in barvani prti: bele in barvana Odbor posojilnice m hranilnice. zagrinjala na meter in gotove. ___——Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter V_ m . __ . ,, riiznovrstiii okraski za ženske obleke. Vprfipll* Scoglioj se odda v Naročbe za moške obleke po meri z največjo IUI UOlluajeni stanovanje, obstoječe iz očnostjo in natančnostjo. dveh sob in kuhinje. Ponudbe na upravo .Edinosti.. »Hk j^or blaga za zastave iII Iiarodnill trakov za dr« štvciic znake. Vse po najnižjih cenah. , .. , , . Xadejaje se tudi v prihodnje podpore cen Vs'ell znaniil tOD&Karnall odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudnej X „EDINOST" -e razven ze v ])rorlaja tudi v novi tobakarni g. Bruni v ulici S. Martiri .št. 12. Aite. >o a •rt O o o >o •rt d P« o M O M os h o Omnibns k vsakemu vlaku. otet Sušak mim Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. Poh jr ahonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tu