teto LXX
Štev. 298 a
V Ljubljani, v torek, 29. decembra I942-XXI
Bpeakfon« ta afcboaainanlo potiti«
Poitnla* plačan* f gotovini
Prerro Cena LOM
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem« »tvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.349 za inserate. Podrninical Novo mesto. ''
Izključna pooblaščenca za oglaševanje Italijanskega ln (nJega izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Uba|a vsak dan i|otra| razea p onedel[ka ln dnava po praznika, g Uredolitve la apravai Kopitarjeva 6, L|obl|ana. |
Uradalitve la apravai Kopitarjeva 6, L|obl|ana. Redazioae, Ammlnlstrarlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. Teiclon 4001—4005.
Abboo*m*otli Mesa 18 Llr«i Estero, me« m 20 Lir«, bdiziona domenlca. anno 34 Lir«, katero 50 Lira, C C, f J Lubiana 10.650 per tfli abbo-namonUi 10.349 paj 1« Inserzloni.
PllUUlt
Nove me* t a.
i Concesslonarla eiclntlva per la puKfflldti dl proventenza Italiana ed estera: Unione Pobbliciti Italiana S. A* Milano.
Bollettino No. 947:
Intesificata attivita esplo-rafiva sul fronte della Sirte
Aerodromi deli' Algeria e di Bona bombardati
11 Qunrtiere Generale delle Forze Armate comunica;
Intensifieata attivith di reparti esploranti sul fronte della Sirte.
Nel settore Tunisino alcuni aifacchi lo-eali condolti dal nemico contro nostre posizioni avanzate sono stali' respinli: in duclli aerei la caccia tcdcsca abbatteva un appareccliio plurimotore.
Aerodromi delPA I g e r i a ed impianti por-tuali di 11 n 11 a sono stati efficaceinente bouj-bardati dalPaviazione germanicn.
Durante un incursione avversaria stil porto di Sfax un vclivolo, colpito dalla difcsa con-troaerea prccipitava in fianune.
Vojno poročilo št. 947:
Pospešeno ogledniško delovanje na bojišču v Sirti
Letališča v Alžiru in Boni so bila bombardirana
Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Pospešeno delovanje ogledniških oddelkov na bojišču v S i r I i.
Na t ti ii i š k e m odseku je bilo odbitih nekaj sovražnih krajevnih napadov na naše prednje postojanke.
Nemški lovci so zbili v letalskih dvobojih eno večnintorno letalo.
Nemško letalstvo jo z uspehom bombardiralo letališča v A 1 ž i r j u ter pristaniške naprave v II o n i.
Med sovražnim napadom na pristanišče Sfnx je v plamenih treščilo na tla eno letalo, zadelo u:l protiletalskega topništva.
Razbili sovjetski napadi ob Tereku
Letalski napadi, ki so se jih udeležili tudi italijanski letalci, so zadali sovražniku visoke izgube — Bombe na
Murmansk
aasx
Hitlerjev glavni slan, 27. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na področju T c rek a so sc razbili ponovni sovražni napadi.
Pri teh in ludi v teliti včerajšnjih uspešnih obrambnih bojev med Volgo in D n n o m ter v velikem donskem kolenu je bilo uničenih 59 sovjetskih oklepnih voz. V hudih letalskih napadih, v katerih «o bili udeleženi tudi italijanski in romunski letalci, jc sovražnik prav lako utrpel visoke izgube.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili krajevni napadi sovražnika proli nemškim postojankam odbili.
Jugovzhodno od 1 I m e n s k e e a j e z e r a je sovražnik ponovno napadel, vendar so bili vsi napadi kljub temu, da jih je podpiralo letalstvo in oklepni oddelki, v hudih borbah in deloma v prolismikih ravrnjeni.
Na fronti nb Ledenem morju so strmoglava letala z dobrim učinkom napadala pristaniške naprave pri Ribiškem polotoku in v M u r m a n s k u.
V Libiji ojačeno obojestransko ogledniško delovanje. Sovražni krafevni napadi proti našim bojnim predstražam v Tunisu so bili zavrnjeni, v protisunkih pa pridobljen nadaljni leren. Strmoglava letala in bojna letala so v nizkih poletih prizadela sovražniku občutne izgube.
Berlin. 28. dec. AS. O bojih na donskem odseku poroča nemško vrhovno poveljstvo, da so nemški napadi med Volgo in Donom zopet napredovali. Med zmagovitimi napadi so bili iztrgani sovražniku gospodujoči višinski položaji ter utrdbe. V teh bojih so Sovjeti izgubili nadaljnjih 11 tankov in okoli 000 ujetnikov. Sovražni protinapadi so bili vedno omejeni s pravočasnim nastopom nemškega obrambnega ognja. V bojih južno od tega področja jc v stepi en nemški oklepni zbor zajel med 11. in 22. decembrom G10O ujetnikov ter zaplenil ali uničil 227 tankov, 258 topov. 233 strojnic in 174 avtomobilov. Med uničenimi tanki so bili nmogi jekleni orjaki najnovejšega izdelka.
Berlin, 28. dec. AS. Kakor poroča D\"B. je bilo včeraj središče bojev na vzhodnem boji-
Božični govor ministra dr. Gdbbelsa
Berlin, 28. dec. AS. Za četrti nemški vojni božič jo, imel nemški propagandni minister dr. Gobbels svoj tradicionalni Imžični govor, v katerem je med drugim poudaril, da to leto bolj kakor kdaj koli v nemški zgodovini obhajajo Nemci božične praznike daleč drug od drugega. Sin na vzhodnem bojišču, oče na zapadli, brat n« severnem iledu, prajatelj v peščeni afriški puščavi. Po vseh morjih križarijo neiri-ške vojne ladje v borbi za naš obstoj. Vojna je trda zadeva. Ona se ne ozira na usodo ljudi, ne na njihove osebne želje. Bije se za velik cilj: za cilj, ki se lahko doseže le, če se mu vse drugo podredi, n res r teh treh letih in j>ol živimo, delamo in se borimo pod pritiskom tega cilja. Nato je pohvalil nesmrtni pogum borcev in se s spoštovan jem spomnil padlih. Minister je nadaljeval, da 'gre v tem trenutku hvaležnost naroda posebno staršem iu vdovam ter
sirotam padlih junakov. Za tem se jc ustavil pri notranji fronti rekoč, da vojaku, ki izpostavlja stoje prsi sovražniku, ni treba gledati nazaj. Njegove boke čuvajo armade delavcev, kmetov in obrtnikov, zlasti pa nemških žena, ki tvorijo borbeno in delovno enotnost, ki junaško in odločno Ivrnni obstoj vojaka. Tn vojna nam je bila vsiljena in trdo bomo vzdržali do zmage, izkoriščajoč vse sile celega, naroda. Nato je minister želel zaščito Vsemogočnega Hitlerju in nemškemu narodu v borbi in v delu za zmago in mir: to je izpoved naše vere v božični noči I942. Da jo bomo dosegli, se moramo boriti tct se žrtvovati. Prišel pa bo dan, ko sc bo tn cilj izpolnil pred nami. Gre samo za čas, za jvotrpežljivost, pogum, marljivost ter zaupanje v trdnost naših duš in v pogum naših dragih.	,
ščit med Volgo in Donom ter v velikem donskem kolenu. Pri temperaturi 20 stop. pod ničlo je bila v obrambnih l »o j i h pred močnimi sovjetskimi napadi zadana sovražniku velika da s slmni nemških l>oml>nikov in strmoglav-cct. Posebno je bila prizadeta neka sovjetska pehotna enota, ki <p je pod tankovsko zaščito približala nemškim vrstam. Ko so bile mase sovražnih nnpadajočih valov razpršene, sc jc borba nadaljevala t posamičnih lx>jih, ki so -r vsi končali zmagovito z« Nemce. Druga nemška 'Irtaln so skupno z romunskimi letali napadala sovjetsko topništvo trr uničila 8 težkih sovjetskih lopov. Istočasno «o nemška letala napadala sovjetski pratež trr uničila nad 70 vozil, natovorjenih z Ttiunicijo in bencinom. V velikem donskem kolenu se zmagovito nadaljujejo
protinapadi nemških strelcev in oklepnih sil.
Sovjetske človeške iu gmotne izgube so zelo velike. l udi tukaj jc nemško letalstvo /uspehom posegalo t kopenske Uije ter je uničilo okoli 100 sovjetskih vozil, oklepnih avtomobilov ter »pustilo v /rak skladišče streliva. Nemške bombnike so spremljali italijanski lovri. ki so sestrelili > sovjetskih letal. Ista agencija je iz-icdela, da st>i v Tereku dva 88 mm protiletalska topova pripomogla k odbitju divjega sovjetskega napada ter uničila dva sovjetska topa iti 12 tankov, ki v> hoteli vdreti v nemške črte. V moskovski pokrajini so bile bombardirane železniške naprave. Severno od Moskve sin bili zažgani dve železniški postaji. Bombardirana so bila tudi letališča in zbilo je bilo ono sovjetsko letalo, ki jc ravno hotelo pristati.
Božična poslanica svetega očeta
Pregled vojnega položaja v Aziji
Munchen, 2S. dec. AS. Posebni dopisnik lista »Munchener Neueste Nachrichten« v vzhodni Aziji jo objavil pregled bojišč v Tihem morju, kjer se jo vojna v petih mesecih na Salomonskih otokih in zlasti na Guadalkanarju ustalila na tisoče kilometrov vstran od oporišč severnoameriške tiho-morske mornarice, ki jc pretrpela velikanske izgube. V Birmi je minila doba deževja in rnun-sonov in zdi se^ da bi radi Anglosasi zopet zavzeli Birmo, želeč dobiti preko birmanske ceste zvezo s Čangkajškom. Na angleško zbiranje čet in gradiva ob birmanski meji je Japonska takoj odgovorila s ponovnim silovitim bombardiranjem Cittagonga in Kalkute ter konvojev, namenjenih v Cittagong. Na Aleutih imajo Japonci na zesefle-nih otokih naravna zaklonišča. Amerikanci jih bodo težko iztrgali iz njihovih rok in jih uporabili za letalske napade proti Japonski.
Na južnem Kitajskem se je ameriško letalstvo, ki se nahaja na Cangkajškovih letališčih, pripravilo za neapade na Formozo in japonske otoke, toda Japonska je nasprotnike prehitela ter^ je s ponovnimi napadi razbila njihova letališča, v ostalem pa Japonci vedo, da lahko uporabijo Amerikanci proti deželi vzhajajočega sonca z uspehom lo dvoino orožje: letala in podmornice. Amerikanci izdelajo letno 15.000 letal za razna bojišča na Tihem morju in bodo morali vreči v prvo bojnp vrsto 5000 letal, ostali dve tretjini pa bosta morali služiti za rezervo in za druge
Ukrajina — žitnica Evrope
Miinchen, 28. dec. AS. »Munchener Neucsle Tfachrifhten« piše o gospodarskem razvoju Ukrajine ter zasedenih vzhodnih pokrajin zatrjujoč, da morajo postati žitnira Evrope. Ukrajina bo na primer dajala Evropi rž, pšenico, ječmen, oljčna semena, tiirščico in sojo. V poljedelskem pogledu bo tudi Krim dajal zelenjavo, sadje, tobak in krimska vina. Ukrajina že preskrblja vojaštvo na vzhodnem bojišču, in njeni izdelki so začeli v veliki meri prihajati v Evropo. Leta 1943. ko bo hektarski donos poskočil od 15 na 20, bo Evropa preskrbljena s prehrano. Izgledi za industrijske surovine, za premog, železo iu druge rudu pa so šo boljši.
manj izrazite vojaške cilje. To število nikakor ni bogve kako veliko. Kar se tiče podmornic, Japonska ve. da dolga pomorska pola med njenimi posestmi nudijo sovražniku dober lov in zato izvedenci računajo z mesečno izgubo 50.000 ton trgovskega ladjevja. Dobra organizacija lova na podmornice (med avgustom in oktobrom je bilo potopljenih 21 severnoameriških podmornic) je zmanjšala te izgube na 40.000 ton in to se da prenesti.
Vatikansko mesto, 25. decembra AS. Po stari navadi je sv. oče Pij XII. na dan pred božičem sprejel kardinalski z.l>or z zastopniki rimskih prelatov, ki so mu prišli voščit božič. Skupna čustva vseh jc izrazil kardinal dekan, ki jo papežu izrekel dana voščila, zn katera se je sveti oče zahvalil. V zahvali je dejal, dn njegovo srce od leta do leta bolj čuti nasprotje med sporočilom, ki prihaja iz betlchemske votline. ter mod tistim, ki prihaja iz sedanjega položaja. Kardinalski zlmr se že četrtič zbira okoli njega v vojni. V drugih časih je bilo snidenje namenjeno samo kardinalom in papež, je govoril o najvažnejših vprašanjih, ki sc tičejo Cerkve na svetit. Danes so vprašanja, ki jih postavlja vojna, številna in pereča. Zaradi tega je papež poudaril, da jc potrebna zdravilna preosnova. A človeštvo se pod vplivom strasti pogosto zateka k nadomestkom, namesto da bi si prizadevalo za vrnitev k resnici. Ce hočemo pravo preosnovo, sc moramo zateči k virom resnice, ki varuje socialno življenje. Zaradi tega je treba želeti, da bi lvožjn previdnost pokazala ljudstvom pot. ki dr/i k splošni slogi. Na koncu je papež podelil apostolski blagoslov.
Vatikan, 28. decembra. AS. Nj. Svetlost Pij XII. je za božič govoril po radiu svetu iz. svojega študija. Potem ko jo opozoril, da jo njegova zadnja božična poslanica podala načela za mednarodni mir v skladu z božjimi določili, je dejal, da se hoče ta dan baviti z osnovnimi načeli za notranji red držav in narodov. Mednarodni odnošaji in notranji red so nujno povezani, zato vodita družbeno življenje dva osnovna elementa: sožitje v redu in sožitje v miru. Očrtal je bistvo obeh elementov in jo prešel nalo na pravno ureditev družbe in njenih smotrov.
Ce hoče družbeno življenje, kakršno zapoveduje Bog, doseči svoj cilj, mu je bistveni pogoj pravni red, ki mu lahko služi kot zunanja opora, zavetje in varstvo, red, ki mu ni naloga obvladovati, temveč služili, krepiti in množiti življenjsko silo družbo v obilni mnogoličnosti njenih ciljev ler povesti do izpopolnitve vse poedine sile v miroljubni tekmi, varujoč jih s primernimi in poštenimi pripomočki zoper vse, kar je lijihoveniu pravnemu razvoju v škodo.
Papež je nalo govoril o mirnem sožitju ler o skladnosti med mirom in delavnostjo, elementoma, ki si ne nasprotujeta, temveč skladno ujemata za vsakogar, ki veruje v lepoto in nujnost duhovnega značaja družbo in v plemenitost njegovega ideala. Cerkev, ki so jo vedno gibali verski motivi. je obsodila ra/.ne sisteme marksističnega socializma in jih obsoja tudi danes, ker je njena dolžnost in pravica, da obvaruje človeštvo lokov in vplivov, ki ogrožajo njegovo večno rešilev. Toda cerkev ne more prezreti, da zahteva človeško dostojanstvo kot temeljno naravno pravico v življenju pravico do izkoriščanja zemeljskih dobrin. čemur ustreza osnovna dolžnost, da se po možnosti vsem ljudem omogoči zasebna lastnina. Pozitivna pravna načela, ki urejajo zasebno lastnino, se lahko spreminjajo in utegnejo dovoljevali bolj ali manj omejeno uživanje leh dobrin. A če hočejo pomagati za splošno pomirjenjc, morajo preprečiti, da bi se delavec, ki je. ali ki bo družinski oče, obsodil na gospodarsko odvisnost in hlapčevanje, ki sla nezdružljiva z njegovimi osebnimi pravicami.
Papež je govoril o nekaterih osnovnih točkah za ureditev in pomirjenie človeške družbe, o dostojanstvu in pravicah človeške osebnosti, o varstvu družbenih edinic, zlasti družine, o dostojanstvu in pravici do tlela, kar je vse f>oleg pravična plače, ki naj ustreza pol t ebam dclavca in njegova rodbine, pogoj za ohranitev in izpopolnitev družbenega reda.
Ko jo nazadnie omenil sedanjo svetovno vojno in obnovo družbe, je dejal, da pomeni ta vojna rušitev socialnega reda. ki je za lažnivo krinko skrival svojo usodno slabost in svoi nebrzdani pohlep po dobičkih in oblasti. Pij XII. je končni s klicem vsem, naj verujejo v Odrešenika sveta. Nato je podelil svoj apostolski blagoslov.
Novoletna voščila svetemu očetu
Vatikansko ineslo, 28. dec. AS. Člani diplomatskega zbora, akreditirani pri sveti stolici, so začeli včeraj z novoletnimi voščili pri svetem očetu. V sredo ne bo običajne skupne av-dijcnce, ker bodo ves teden izrekali voščila ne i le člnni diplomatskega zlmra. ampak tudi člani malteškega reda iu rimskega plemstva.
Letalski boji v Birmi in na Kitajskem
Bangkok. 28. dec. AS. Iz Novih Delliov se je izvedelo, da so japonska letala danes v zgodnjih jutranjih urah znova napadla Kalkuto. Po angleških poročilih so japonske bombe povzročile nekaj požarov.
Bangkok, 28. dee. AS. .Sovražna letala, ki so skušala napasti Bangkok in okolico, so morala zbežati proti zahodu, kamor jih je prejvv-dil izredno močan odpor tajskega in japonskega
Erotiletalskega topništva. Deset civilistov je ilo ranjenih.
\V.
Umor je
Admiral Darlan ubit
izvršen v Alžiru pred božičnim večerom — Giraud imenovan za Darlanovega naslednika
Rim, 28. dec. AS. Francoske oblasti v Alžiru so objavile 24. decembra naslednje uradno poročilo:
Admiral Darlan, visoki komisar za Francosko severno Afriko, je bil danes popoldne umorjen.
Morilec je bil na mestu prijet.
V Alžiru vlada popoln red navzlic splošnemu ogorčenju prebivalstva. Morilca so takoj zaslišali, toda njegovega imena še ne vedo.
Iz nadaljnjih informacij se zdi, da je atentator degaulističen Francoz v službi angleške vohunske službe.
Rim, 28. dec. AS. Uradno jx>ročilo, ki so ga objavile francoske oblasti v Alžiru, ugotavlja, da je bil morilec Darlana pred vojaškim sodiščem obsojen na smrt.
Rim, 2S. dec. AS. Reuter objavlja iz Alžira, da
je bil Darlanov morilec ustreljen.
Tanger, 28. dec. AS. Agencija Reuter poroča iz Alžira, da je francoski imperialni svčt za severno Afriko generala Giraudja uradno določil za naslednika admiralu Darlanu in mu dal naslov visokega komisarja z Francosko severno Afriko ter vrhovnega poveljnika tamkajšnjih kopnih pomorskih in letalskih sil. Za podkoraisarja je bil imenovan general Bergerct.
Iz vseh teh poročil, ki jih daje angleška urad-
na agencija, je jasno razvidno, da jc do umora Darlana, ki ga je organizirala in izvedla angleška vohunska služba, prišlo s privoljenjem ameriške vlade, ki ni zahtevala drugega, kakor da sc otrese izdajalskega admirala, potem ko sc ga je poslužila. — Velja pripomniti, da je predsednik Roosevelt v odgovoru na pripombe zaradi položaja v Franco-ski severni Afriki, nastalega po spletkah generala Eisenhovverja z admiralom Darlanom, dejal, da temu ni treba pripisovali preveč pomena, zakaj vse te stvari narekujejo le prehodni razlogi in položaj bo o pravem času razčiščen. Očitno je angleška vohunska služba s svojim dejanjem tolmačila misel predsednika Roosevclta.
Lizbona, 25. decembra AS. Predsednik Roosevelt je podal naslednjo izjavo: ■>Zahrbtni umor admirala Darlana predstavlja zločin prvega reda. Vsi poglavarji zavezniških narodov so gotovo tega mnenja. Upam, da bo pravičnost delovala glede morilca ali morilcev hitro.« Navzlic tem Roosevel-tovim protestom, ki so namenjeni široki javnosti, je v tukajšnjih krogih razširjeno mnenje, da je bila pri umoru admirala Darlana roka francoska, pobuda angleška in pristanek ameriški. Pozornost vzbuja, da ni nobene vesti glede brzega poteka pravice, ki ga jc na[X)vcdal Roosevelt, in da niso doslej objavili niti morilčevega imena.
Tokio, 28, dec. AS. Agencija Domei je izvedela iz južnih japonskili oporišč, da so japonske letalske «ile izvedle nenadne napade na. čungkinške vojaške naprave. .Na nekem kitajskem letališču je bilo na zemlji uničenih deset sovražnih letal Med japonskim letalskim napadom ni bilo nikakega protiletalskega odjxvra in nobena letalo se ni dvignilo jiroti japonskim letalom, ki so se vsa nepoškodovana vrnila.
Tokio, 28. dec. AS. Neki vojošiki dopisnik agencije Domei poroča iz. nekega japonskega ojiori.ščn v Birmi, dn jc letalski stotnik Mia-maru, ki se je udeležil nenadnega napada na letališče Junania, 200 km severozahodno od K u -ninga izjavil, da so bili branilci od napadov onesposobljeni in <la se proti japonskim letalom ni dvignilo niti eno sovražno letalo. Nato je dodal, rla jc bila noč jasno. Protiletalska obramba ni pravočasno nastopila in jnponci so lahko brez ovir bombardirali letališče ter sovražna letala na njem.
Anglosaške letalske izgube v Afriki
Lizbona, 28. dec. AS. Uradno zavezniško poročilo javlja, da je angleško-ameriško letalstvo v francoski Severni Afriki od začetka operacij izgubilo 114 letal. Od tega je bilo 50 letal ameriških.
Velike avstralske izgube v Afriki
Ankara, 28. der. AS. Pri reviji avstralskih' čet. katere so se udeležili vsi oddelki, ki so bili z deveto avstralsko divizijo zapleteni v boje. pri 101 Alaimeinu. je general Alcvander dejal: »Vaše izgube so v resnici težke in to nas zelo boli. Vojna je trda in krvava.«
Potres v Carigradu
Caragrad. 27. dec. Prejšnjo noč je bil tudi v Carigradu močan potresni sunek. Potres je naredil veliko škodo v Niksarju, kjer je bilo IGO hiš podrtih, 110 pa poškodovanih.
»€itaj in Siri »Slovenca!«
Delavnost Dopolavora o božičnih praznikih
Iz zadnjega tedenskega poročila, ki gn ie izdalo vodstvo ustanove, je razvidno, da je bila delavnost Pokrajinskega liopolavora tudi pred božičnimi prazniki zelo živahna, tako zu pripadnike Oborožene Sile kakor za dopolavorisle.
Dne 14. t. m. je bila v sedežu Dopolavora Fašijev v Ljubljani filmska predstava za člane, v Ribnici pa filmska predstava za pripadnike Oborožene Sile.
Dne 15. t. m. je vodstvo Pokrajinskega Do-jiolavora v Ljubljani izročila Dopolavoru za Oboroženo Silo v Kočevju radijski sprejemnik znamke »Magnadine«, poveljništvu 2. čete 103. bataljona Črnih Srajc pa sprejemnik znamke Phnola« in 70 zavitkov piškotov ter posodi an-tipast znamke »Ampelea« v vrednosti 398 lir. Poleg tega je vodstvo jiodarilo še 276 zavojev s' piškoti v vrednosti 750 lir številnim oddelkom ob železniški progi.
Dne 17. t. ju. so bile prirejene tri filmske predstave: v Kočevju in v Ribnici po ena za pripadnike Oborožene Sile in ena /n vojake, i se zdravijo v 234. poljski bolnišnici.
Dno 18. t. m. so bile prirejene filmske predstave za ranjene in bolne vojake v vojaški bolnišnici v Ljubljani, za vojake v Ribnici in za dopolavoriste v Kočevju.
Dne 20. t. m. je bila v dvorani sedeža v Ljubljani filmska predstava za slovenske dopolavoriste, ki ji jc sledila predstava za pripadnike Oborožene Sile. Istega dne so dajali še štiri filmske predstave: dve v Ribnici, eno v Kočevju in eno na Vrhniki; vse zu pripadnike Oborožene Sile. Poveljništvu I. skupine L topniškega polka »Alpskih strelcev« pa je bilo izročenih 620 zavojev s piškoti in 99 litrov žganja v skupni vrednosti 1449.30 lir.
Dne 24. t. m. je dospela v Ljubljano družba za razne umetnosti »Carusi Riccili«, ki lx> dajala vrsto pestrih predstav za pripadnike Oborožene Sile v dvorani sede/a in po vojašnicah.
Poleg navedenih umetnostnih nastopov so bili številni vojfiki vsak dan pokrepčani v okrepčevalnici ustanove nn glavni železniški postaji, v kantini na Taboru pa so med nje razdeljevali živila.
Letni pregled dela Zveze trgovcev
Pri nedavnem zboru Pokrajinske zveze delodajalcev, ki mu je predsedoval Visoki komisar, je predsednik Zveze trgovcev podal naslednje poročilo o delu v preteklem letu
Ko je bila s komisarsko naredbo ustanovljena Pokrajinska zveza delodajalcev, ki jo imela v svojem okviru Zvezo trgovcev, je imela ta za or-ganizatorni temelj Zveze trgovrev mesta Ljubljane. Ob strani te glavne organizacije pa je bilo še mnogo drugih trgovskih organizacij v mestu Ljubljani, ki so prešle v novo zvezo trgovcev za Ljubljansko pokrajino, v katero niso bilo vključene samo obvezne trgovske organizacije obstoječih organizacij, ampak tudi obvezne organizacije drugih vrst delodajalcev.
V sedanjo trgovsko zvezo so bile vključene naslednje trgovske organizacije: Trgovsko združenje za Ljubljansko okolico, za lx>gatec, za Ribnico, za Kočevje, za Novo mesto in za Črnomelj, prav tako pa še naslednje gostinske organizacije: Gostilničarsko društvo za Ljubljano mesto, zn Ljubljano okloiro, za Vrhovniko, za Ix>gatee, za Cerknico, za Lož, za Ribnico, za Velike Lašče, za Kočevje, za Novo mesto, za Višnjo goro, za Črnomelj in za Metliko in nato še Zveze trgovskih or-cnnizaclj za dravsko banovino in Zveze gostilni-rarskih organizacij za dravsko banovino, kakor ludi nekatere druge organizacije, ki poprej niso pripadale trgovskim in gostilničarskim organizacijam (peki. slaščičarji in mesarji).
Tako je bila ustaljena organlzatoma oblika nove zVeze, ki obsega danes naslednjih 22 sindikatov: Sindikat špecerijskih trgovcev, kolonialnih in sorodnih vrst, trgovcev s salamami in sladkarijami; sindikat železninarjev, trgovcev s stroji, gradbenim gradivom; sindikat trgovcev z vinom, žganjem, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, sindikat trgovcev s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, knjigami in glasbili, znamkami, pisalnimi stroji in tobakom, sindikat trgovcev s tekstilnim blagom, sindikat drogeristov, parfume-ristov in fotografov, sindikat trgovcev na veliko in izvoznikov živine, sindikat trgovcev raznega iilaga in modnega blaga, gotovih oblek, kožulio-vine in športnih potrebščin, sindikat trgovrev s čevlji, sindikat pooblaščenih trgovskih zastopnikov, posredovalcev in menjalcev, sindikat trgovcev s kožami in čevljarskimi potrebščinami, sindikat Irgovev s kolesi, kuharskimi potrebščinami, elek-tiotehničnimi predmeti, orožjem, radijskimi aparati, barvami, laki, nafto, bencinom, avtomobili, sindikat trgovcev s sadjem in povrtnino, perutnino, ribami, cvetjem, mlekom in mlekarskimi proizvodi; sindikat trgovcev z živili na veliko; sindikat trgovrev s kurivom; sindikat trgovcev z lesom, pohištvom in raznimi lesnimi proizvodi; sindikat hotelirjev, sindikat pekov; sindikat mesarjev in klobasičarjev; sindikat slaščičarjev in sorodnih vrst; sindikat trgovrev z mešanim blagom; sindikat trgovcev s steklom in porcelanom.
Ustanovitev Zveze je zahtevala precej posebnega dela zaradi sestave novih imenikov članov, popisa premičnega in nepremičnega premoženja zvez itd.
S preosnovo Zveze in z ustanovitvijo 22 sindikatov so je povečalo delo sindikatov samih, ki so imeli v preteklem letu 135 raznih zborovanj članov, na teh zborovanjih pa so člani prejeli koristna obvestila zlasti o tolmačenju novih pravil iu o novih pravicah članov, prav tako pa obve-,!ila o vseh važnih vprašanjih, ki se nanašajo na njihovo stroko. Imenovani so bili predsedniki, kakor to določajo pravila, prav tako pa drugi voditelji sindikatov in sicer 150.
Za ilustracijo navajamo samo pomembno delo sindikata tekstilnih trgovcev, ki je svojim članom razdelil 166.500 vzorcev in 3200 spiskov. Pri delitvi teh so člani prejemali vsa obvestila in navodila o registraciji itd. Vse to dokazuje, kako obsežno in globoko je bilo delo zveze. Poleg tega j.; zveza natisnila nad 500 novih delovnih knjižic in je poskrbela za pregled zaposlitve.
Zveza vodi spisek obrtnik dovoljenj vseh članov in se obenem zanima za nameščence, vajence in vajenke.
Z zadovoljstvom se lahko ugotovi, da so se Mini sindikatov zavedali in doumeli pomen pre-
osnovo svoje zveze in kako sami razvijajo svojo delavnost v duhu razumevanja. V dokaz tega navajamo, da so se predsedniki sindikatov sešli nad 60 krat..
Prejemki nameščencev so bili urejeni s kolektivno pogodim. Podpis pa se ie zakasnil zaradi števila vrste v postov prihajajočih, uspeh pa zagotavlja 2000 nameščencem trgovskih podjetij zboljšanje njihovega gospodarskega položaja. Vsem nameščencem je bila priznana polovična
mesečna nagrada za slučaj rojstva novega rodbinskega člana, če ta nagrada ni enaka redni plači. Pripravlja se kolektivna pogodba za natakarsko osebje v javnih obratih. Pogajanja so se zaključila z zboljšanjem materialnih pogojev za velik del del nastavljancev pri teh podjetjih,
S temi kolektivnimi pogodbami bodo delodajalci dokazali svoje razumevanje za svoje nameščence ln |x>men teh dogovorov je v lem, da so sklenjeni za rele kategorije nameščencev.
Poleg važnega dela na poiju nove organizacije in na polju sklepanja pogodba je Zveza posvečala svoje delo tudi rešitvi številnih drugih gospodarskih vprašanj in sicer tako za posamezne kategorije. kakor tudi za splošne kategorije članov Zveze. Tudi na tem polju je bilo delo zelo živahno.
Kar pa se tiče oskrbe prebivalstva z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, je Zveza vedno nudila svoje sodelovanje in sodelovanje vseh svojih članov na vseh posameznih področjih. Zveza se jo zlasti trudila za takojšnjo dodelitev mnogih Življenjskih potrebščin in jih je pravično delila med posameznimi posredniki, da bi tako na pravičen način zadovoljila jiotrebe vsega prebivalstva.
Za pravično razdelitev taks in dajatev so člani sodelovali v posvetovalnem odboru za davke in so uradno imenovani člani proučili nad 1800 slučajev.
Za poklicni napredek članov Irgovstva in hotelske industrije vzdržuje Zveza dvo triletni obrtni obrtni šoli v lastnih prostorih. Te šole obiskuje 117 trgovskih učencev in 45 hotelskih učencev. V obeh šolah poučuje 21 učiteljev. Za vzdrževanje teh Šol plačuje Zveza letno približno 05.000 lir v polnem razumevanju velike |>otrebc vzgoje mladih nameščencev.
Trgovci ki se zavedajo svojih poklicnih dolžnosti so vedno pripravljeni na sodelovanje za napredek gospodarstva v pokrajini.
Poziv davčne uprave
Seja učiteljskega zbora filasfecae llatice
V preteklih dneh je komisar Glasbene Matice prof. dr. Atlilio Budrovich zbral krog sebe cel učiteljski zl>or Glasbene Matice, kaitorega sestavlja okrog 30 profesorjev. Delegata komisariata so spremljali predsednik Glasbene Matice dr. Ivan Žirovnik in prof. Betetto, rektor Glasbo.ne akademije. Prof. Betetto je 'kot predsednik šole Glasbene Matice pozdravil delegata Visokega komisariata « prisrčnimi besedami in izrazil svoje zadovolistvo, da je ta naloga zaupana osebi široke kulture, ki poseduje duha razumevanja. Pozdravil je poteni novega predsednika, ki je znan v vseh glasbenih krogih i« katerega ime je vezano nn živelj Glasbene Matice že okrog 50 let, saj jc bil prej njen učenec. nato pn član odJx>rn in podpredsednik.
Prof. Budrovich je povzel nesodo in je pozdravil zbrane profesorje, obenem pa jim je prinesel uajtoplejše želje Eksc. Visotke^ra komi-
raj« ter povedaL da je Fkec. Visoki komisar obljubil jMimoč v imenu fašistične- vlade Glasbeni Matici in posebej njeni šoli, ki je poecbno deležna n jegove pomoči. Treba je. da vedo to tudi učenci, posebno pa tisti, ki uživajo posebne ugodnosti. Vse to dokazuje, kako brezmi-selni «o glasovi, ki so nn znan jeva li, da «e bo šola zaprla in da ima delegat komisariata se-kvest'ralne funkcije.
Prof. Budrovich je zaključil s prisrčnimi željami in s pohvalo za plemenito delo učiteljev. Nato je govoril predsednik Glasbene Matice profesorskemu zl>oru in v njegovih besedah je bil izražen ves rut lojalnosti do vlade, za kar ee mu je prof. Budrovich ponovno zahvalil rekoč, dn jc lojalnost edino, kar vlada zahteva in obljubil, da bo tolmačil ta čut Visokemu komisarju.
Plačevanje normalne mezde delavcem ob obletnicah ustanovitve Rima, Imperija Pohoda na Rim in Zmage
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odredbo:
Člen 1. Ob obletnicmh ustanovitve Rima (21. aprila), ustanovitve Imperija (9. maja), pohoda nn Rim (28. o/ktobra) in obletnici Zmage (4. novembra) so zasebni delodajalci dolžni plačati svojim delavcem, tudi če se ne dela, normalno dnevno mezdo.
Člen 2. Delavcem, ki ob prazničnih dneh iz prednjega člena ne bi delali, se mora izplačati normalni zaslužek, s katerim se razume zaslužek, ki bi g« prejeli, aiko bi bili drtlali po normalnem dnevnem urniku podjetja. Zn akordne delavce se mora ravnati izplačilo po osnovni plači s pribitkom najnižjega pogojnega akordnega odstotka. Akordnim dclavcem tistih skupin, za katere nista pogodbeno določena temeljna plača in akordni odstotek, se mora ravnati izplačilo po srednjem dnevnem zaslužiku, ki so ga prejemali v plačilni dobi ob času slovesnosti.
Člen 3. Delavcem, od katerih se zahteva ob prej navedenih prazničnih dneh, da delajo, se mora izplačati poleg normalnega zaslužka z« opravljeno delo (izključivši morebitni povišek, določen v kolektivnih pogodbah za praznično delo) še ena normalna clnevnina v smislu prednjega člena 2.
Člen 4. Po členu 2. te neredbe je ravnati tudi z delavci, katerih ob zgoraj navedenih prazničnih dneh ni bilo na delo, če so bili razlogi naslednji: a) nezgoda, bolezen, nosečnost in porod, b) mirovanje dela, če ni povzročeno po višji sili ali po občih in neodklonljivih potrebah tehničnega značaja, c) mirovanje dela zaradi delitve tedenskega delovnika na manj ko 6 dni, d) mirovan je dela. če ga je povzročila premaknitev počitnic od dobe, ko se počitnice običajno dajejo, e) mirovanje dela zaradi tega, iker so slovesnosti iz člena t. sovpadle s prazničnim dnevom v smislu zakona nli kolektivnih pogodb ali s praznovanjem krajevnega svetni-ka-pntrona.
Člen 5. Za zasebne nameščence in druge delavce s stalno plačo (ki se ne spreminja za-
radi morebitnih slovesnosti med plačilno dobo) se uporabljajo določbe te naredbe samo, če se od njih zahteva, da delajo ob kateri izmed naverienih obletnic.
Prav tako se uporabljajo z.a zasebne nameščence, ki se navadno plačujejo po dnevih ali po tirali ali kakor koli neposredno po dejansko opravljenem delu.
Člen 6. Ta naredba wtopi v moč na dan objave v .Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 28. oktobra 104-2-XX.
Božičnica v industrijskih in cbrtnih podjetjih
Kolektivna pogodba o božičnici in minimalni plači nameščencev zaposlenih v industrijskih in obrtnih podjetjih določa, da ee izplača nameščencem v teku meseca decembra 1942 lx>-žičnica v višini zadnje enomceečine plače, v kolikor jo podjetja v obliki trinajste plače še niso izplačala:
V božičnico se vračunajo do višine odgo-varjoječega zneska izredni prispevki, ki jih je podjetje že dalo jjo 30. juniju 1942. Nameščencem. ki niso bili zaposleni pri istem podjetju celo leto. se izplača božičnica v obliki tolikih dvainajetin od zadnje mesečne plače za vnak celoten mesec službe, pri čemer se v koris-t prizadetega računa za vsak mesec opravljene službe čas nad 15 dni kot cel mesce.
Nameščencem, ki imajo vsaj dveletno zaposlitev pri katerem koli podjetju «e zviša mesečna plača nn lir 900 brutto z veljavnostjo od 1. januarja 1943. — Pokrajinska delavska zveza.
Razpuščena občinska uprava
Visoki komisar odreja:
čl. 1. Občinska uprava Horjul je razpuščena.
Čl. 2. Imenovan je izredni komisar zgoraj imenovane občine Stanovnik Filip.
Okrajni komisar v Ljubljani je dolžan izvršiti to odredbo.
Vlaganje davčulh prijav (luliodka, ki je zavezan rentnlnl ta leto J»43. Vse osebe, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic so dolžne to dohodke napovedati t roku od 2. do 31. januarja 1913-XX1. Kentuinu se plača na dohodke od premoženjskih predmetov iu premoženj-skih pravic, ki niso zavezani zemljarini, zgrudarlni, pridohnini niti družbenemu, niti usluzbenskcniu davku. Na primer: obresti od dolgov kakršne koli vrsto (kratkoročna, hipotekama, menična posojila, posojila proti zadol/.niei n.: brez njo. posojila na vero), rotite, halje najemnine, zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki od premoženja in premoženjskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku, zakupnine za slavhiAča In druga zemljišča, čc so ta večja od katastrskega čistega dohodka, hrez ozira na to, kako In zemljišča izkoriščajo. Predmet obdavčenja jo v letu 1912 stvarno doseženi dohodek. Davčne prijave morajn vložiti upniki, tn ,1e osebe, ki te doliodko sprejemajo. Ako se upnik nahaja v inozemstvu mora napoved vložiti dolžnik, ki mora tudi davek plačati mesto upnika. Kdor napovedi ne vloži v roku. določenem v tem pozivu ho plačat kot l^nzcn odmerjenega osnovnega davka n lflC^ če napovedi no vloži nili na osebni poziv r roku S dni. Davčnega zavo-zanca, ki namenoma, da bi se Izognil plačanja (,'nvk ■ da v napovedi neresnične izjave ali zala.li kak vtr dohodkov, zadenejo posledice iz čl. 142 zakona.
Vlaganje davčnih napovedi prldnbnlne, posebnega davčnega dodatka po čl. 59-11, davka na samce, splošnega In skupnega davka na poslovni promet ln luksuznega davka pavAalcev za davčno leto 194:1. Vsn podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in ohrtnal in vsi samostojni poklici, ki so zavezani pridohnini, sploinemu in skupnemu duvku na poslovni promet, ter luksuznemu davku, so dolžni v svrho odmere pridohnine. poslovnega in luksuznega davka, katero osnove določajo davčni odbori za leto 1912, vložiti v roku od S. do 31 Januarja 1J43-XXI. napoved o čistem dohodku, doseženim v poslovnem letu 1942. Napoved se mora vložiti za vsak objekt in prnv tako za vsako vrsto poslovati la posebej. Napovedi morajo vložili tudi one osehe ki so po čl. 4(1 zakona oproščene plačanja davka Davčna podlaga je: enoletni čisti dohodek podjetja poslovanja poslovnice in poklica, doseženem v preteklem poslovnem letu pred davčnim letom, f-istl dohodek Je: hrutlo-dnliodek, zmanjšan zn Izdatke, ki so pntrehnl r.n Izvrševanje podjetja, poslovanja ali pokli"a (čl. M znkonal. Vsi davčni zavezanci prldohnin*. ki so razen pridohnini zavezani tudi plačan Ju posebnega davčnega dodatka po čl. 59-11 zsknnn o nrn dnvkih, mornjn r davčni napovedi pri-dnlinine in sicer v posebnih, za to določenih rubrikah, napovedali tudi skupni hrutto-prnmet. opravljen v poslovnem letu prod davčnim letom. Podjetja so zavezana posebnemu davčnemu dodatku, čc in kndnr njihov celokupni brutto-prninet, oprnvljrn v poslovnem letu prcil davčnim letom, preseže Lit 300.011(1.—. Davčni zavezanci so dolžni vpisali v davčne prijave tudi vse podatke potrebne za pravilno odmero davka na samce in dnklnilc zn narodni snnllelski fond. Podatke zn odmero posehnegn davčnega dodatka le navesti v znto določenem stolpcu nn prvi strnnl prijave Posebno je treha navesti r rn»m stolpcu celokupen brutto-promet iz. poslovnega lctn, ki so jc končalo pred davčnim letom in lo Inko promet v tnzemstvu knkor tudi z inozemstvom, promet v ccn-tmll knkor tud! promet r fili.inlnh V posebnem stolpcu je navesti promet 7 inozemstvom In t zadnjem stolpcu oni brutto promet, ki Je r smislu čl. 50-11 zskona n nospr dnvkih podvržen posebnemu davčnemu dodatku. MaP obrtniki, ki imajo pravico nn pavšalno odmero pridohnln* so dolžpl prijaviti snmo Stcyilo znposlenih pomočnikov po čl. 50 zakona o neposrednih davkih. Ako ne zaposlujejo nobenega pomočnika so dolžni dati negativno pri lavo. ker bi slccr zgubili pravico do navfaliranja. Dnvčni zavezanci pridohnine po čl. 53n znkona o neposrednih dnvkih vlaenjo davčne prijave t roku. ki gn določa zanje čl. 105 zakona. Pač pn Imajo oboji, ako so obenem podvrženi poslovnemu nli luksuznemu davku, ki rn ocen in io dnvčni odbor, vlagati nriinve zn tn dnvek t smislu odrejc-nn.en poziva. V istem, zgoraj niiznnčenem roku so dolžni intelektualci, dnvčni zavernnol splošnega prometnega davka, k! njih skupni letni promet po oceni davčneen odliorn zn preteklo leto pred davčnim letom, ni ronšnl več kot T,lt 111 000,— in ostnli zavezanci snlofnern davkn kakor tudi skupnega ilnvka tla poslovni prom"t. ki njihov skupni letni promet po oceni dnvčnega odbora zn preteklo leto prod davčnim lotom nI znašal več kot T,H 190.000,— vložiti skupaj z dnvč. napovedmi pridohnine tudi posebno naiovod o poslovnem prometu, nnrnvl jenom v proteldcm letu. V istem roku imajo vložiti d«v*no prl.lnve tudi mve-znnci. ki so začasno ustavili obrat. — Davčna podlaga davl.-n na poslovni promet Je vrednost opravtieneca promeln s stvarmi In uslugami. V podlago se računa tinti oni promet, ki Jc opravilen brez plačila in sieT. kadnr so vrši s prenosom Ir instnoT.i pod let jn zn osebno In domnčn porabo. KcPe-aSi splošnega in sknp-p«rn d.n-Va nn poslovni promet in luksnz so ilotžni vložili prijavo v oololoincm "rometu v Mu 1012 tokom lnn"nrln in43.V\T. — Kdor nn vloži napovedi v rnVu. ki jo o-lrejon v tem pozivu, nlnčn Irnzon !"£-odmorlpnegn osnovnega dnvVn in posehnorn dnvčneirn dodntkn. r 10C.. Ji o nnno*-edl nttl nn ns-bnl pismeni poziv nc hi v)o'il v roku osmih dni. Tn knr"n so odmeri t»?H| v s1u*nbi nVn dnvčni znvornneo no p-t-lf»vi podnU-o za odmc-o pospbno~r» dn-čnegn dodatka nli prispevka zn narodni snnitctski fond.
Iz gospodarstva
Zavarovalnica Donava na Hrvatskem izkazuje za lansko leto pri glavnici 2.5 milijona kun in premijskih dohodkih 53 milijonov kun čistega dobička 91.943 kun.
špansko zlato in srebro v Franciji, španska narodna banka je dobila od Francije vse zlato in srebro, ki je bilo odpeljano za ča«a državljanske vojne iz Španije. V podružnici Francoske banke v Mont de Marsan je bilo za 26.8 milij. zlatih dolarjev zlata, nadalje 7 tovornih voz in 7 železniških vagonov srebra, kar vse jc zdaj dobila nazaj Španska banka.
Nemško železniško omrežje v Evropi. Leta 1937 je znašala dolžina železniškega omrežja, ki so ga upravljale nemške državne železnice, 54.500 km, sedaj pn znaša dolžina železniškega omrežja pod nemško kontrolo 161.000 km in sicer zaradi prpvzcma železnic priključenih krajev in z izvajanjem kontrole v protektoratu. zasedenih zahodnih ozemelj in na Nizozemskem.
Nova družba v Zagrebu. V Zagrebu je bila ustanovljena nova tvrdka: Hrvatska oljareka in plinska družba z glavnico 1 milijon kun.
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
■fh, l, 1, li, Hi, if M ,f .iT £
■il ::!. 'iil. ;:ll. 'lii-iir ,IU! J!l! .lil' .ur
50
CESARICA S TRPEČIM SRCEM
Franc Jožef je moral pristati na to razlago. Ze tri dni se ie namreč boril s poglavarjem katoliške cerkve, s papežem Leo-n,>m XIII., da bi dovolil samomorilcu grob v cerkvi in katoliški ; ngreb, dasi je pokojni umrl v stanju smrtnega greha. Nazadnje je c rlcvena oblast dovolila cerkveni pogreb v zmanjšanem liturgičnem i:i slavnostnem okviru.
Objava zdravniškega poročila pa je zelo prizadela cesarico. Pri ntološkem utemeljevanju samomora je opazila, da kažejo nanjo, rd je vse to njena krivda. Olnipana je vzkliknila: »Jaz sem bila K-ta, ki sem krvi svojega sina primešala kri Wittelsbarhovcev! Jaz ■m kriva njegove smrti... Oh, zakaj me je cesar svoj čas spoznal, ■ kaj me je spoznal...?«
Nad njo se je zagrnil vihar prave grške tragedije.
Kaj pa je bilo s telesom baronice Marije Večer?
To Je ena najgrših strani v zgodovini llabsbttržanov.
V sredo 30. januarja proti drugi uri popoldne je prišla po-Ija v Mayerling, dvignila truplo mladenke in jo odnesla v sobo,
ie služila za skladišče. Soba je bila nesnažna in temna. Sobo i nato zaklenili. Trujdo je nato, vse v krvi, ostalo na mizi, ki i bila prekratka.
Policijski generalni komisar Wisluzil je prejel nalog, da no -ie nikdo videti nesrečnice, ki jo je Rudolf ubiL
Cesar se je zelo zvijal in je najprej sklenil obrazložiti smrt svojega sina s kapjo. Kor pa javno mnenje tega ni verjelo, zlasti pa, ker ni mogel drugače doseči cerkvenega pogreba, je pristal na to, da so zdravniki objavili, da je izvršil samomor v duševni zmedenosti.
Ali pa je mogel priznati da je Rudolf pred 6vojo smrtjo ustrelil šs svojo ljubico... Dostojanstvo krone, stoletna čast llabsburžanov mu nista dopuščala, da bi pred zgodovino priznal, da je njegov sin zagrešil s svojo smrtjo trojni bogokletni zločin: umor, prešuštvo ln samomor... Raje bi se odpovedal kroni, kakor pa, da bi storil kaj takega...
Baronica Večera je bila po rodu iz Carigrada, predno pa se je poročila, pa je bila rodu Bajtazzijev. Na Dunaju se je stara gospa Večera predajala razsipnemu življenju. Ni bila ravno na dobrem glasu. Vedela je za ljubezen svoje hčerke s prestolonaslednikom in jo je dopuščala, ker je menila, da njena tako mlada hčerka pač ne ho mogla iti predaleč.
Ko je izvedela za*nenadno Rudolfovo smrt v Mayerlingti, je zavpila: »Moj Bog,... Kaj se je zgodilo z mojo hčerko?...<
Marija je namreč že pred dvema dnevoma izginila. Zmedeni mati je slutila, da je najbrž odšla s prestolonaslednikom. Toda kam?... Na dvoru in na policiji je zastonj zahtevala pojasnil.
Zvečer žalostnega dne je prišel k njej predsednik vlade z notranjim ministrom in ji povedal, kaj se je zgodilo z Rudolfom in njeno hčerko. Ukaza! ji je, da mora takoj zapustiti Dunaj in oditi v Benetke. Naslednjega dne so dunajski listi objavili novico, da je mlada baronica Marija Večera umrla dne 29. januarja v Benetkah in sicer po kratki bolezni, njeno truplo pa bodo pokopali v rodbinski grobnici v Pardubicah na Češkem.
Zjutraj, dne 3J. januarja, ko je javno mnenje menilo, da je Marija Večera umrla v Benetkah, je policija ukrenila vse potrebno, da bi truplo mladenke tajno pokopali — ponoči — na pokopališču clsteroijanskega samostana v lleiligenkreuzu, ki jo blizu Mayerlinga. Saino dva Člana družine sta smela biti navzoča; njena strica Aleksander Baltazzi in grof Stockau.
Kar se je dogajalo tisto noč, je bilo nekaj strašnega. Policijski komisar Hehrda je vodil pokop in je o tem napisal poročilo, ki se je našlo. Samo Shakespeire ali Byron bi mogla izčrj>ati grozoto tega pokopa.
Ko so grofa Stockaua in Ballazzlja pripeljali v Mayerling, sta morala s pomočjo sobarja Loscheka hitro obleči truplo. Toda telo še ni bilo negibno in zalo je glava na prekratki mizi vedno padala na vso strani. Da bi glavo prisilili k negibnosti, so podstavili pod njo palico, palico pa privezali k telesu na ta način, da so jo privezali k telesu okoli prs in okoli čela. Nato so telo oblekli, mrtvo oblečno truplo pa nato ogrnili z veliko kožuhovino.
Ura je bila deset zvečer. Pred vrati je čakala kočija. Rallazzi, Stockau in Loschek so prinesli po stopnicah truplo pokoneu tako, kakor da bi bilo živo. Nato so morali položiti truplo v kočijo tako, da je mrlič sedel med obema stricema, »kakor da bi bilo živo« Redarji so sedli v drugo kočijo.
Sedaj pa na pot...
Od Mayerlinga do samostana v lleiligenkreuzu je bilo komaj nekaj nad en kilometer.
Pot pa je bila dolga, ker je bila noč silno temna in cesta zelo slaba. Vihar je tulil z vso silo.
Velik poraz komunistov pod Pogledom in Ključem
v Dne 24. decembra je krenila majhna skupina fantov i/, bizoviške formacije ter v [naglem pohodu n a"j>aJthr~[TaTt i z a 1 is ko utrjeno taborišče pod hribom Pugledom. Taborišče je štelo 25 bunkerjev (utrjenih i>ostojank). Fantje so prišli partizanom za hrbet. Komunisti so ravno j>očivali ter si nabirali moči za napad, ki so ga mislili uprizoriti na samo sveto noč na posadko bizoviške formacije. Fantje so se v naskoku približali v neposredno bližino bunkerjev, pobili stražo, začeli rušiti s strojničnimi zadetki strehe raz bunkerjev ter nato skozi odprtine metali ročne bombe. Ob silnih eksplozijah in silnem vpitju in tuljenju komunistov
iinn je uspelo, da so razdejali skoraj vse bun-erje, komuniste saime pn v veliki večini pobili. Sodi se, da je bilo pri tem drznem vpadu bizoviških in dobrunjskih fantov pobitih nad 60 komunistov, še večje število pa gotovo ranjenih. Zaradi naglice, s katero so morali fantje vršiti svojo akcijo, niso mogli ugotoviti po vseli razdejanih bunkerjih točno število žrtev. Go-^_ tovo pa je to, da je po vseh zavladala grobna tišina in ni bilo več nobenega odpora. V vsakem bunkerju je bilo povprečno tO komunistov. Ko so fantje svojo nalogo izvršili, so se naglo, ka-ikor so prišli, tudi umaknili. Presenečeni komunisti v glavnem ta.boriš&u na Pngledu so se šele takrat zavedali in začeli streljati s hriba, ko so bili fantje že davno izven območja njihovih krogel. Tako je bil z drzno potezo že v kali zadimšen poskus komunističnega napada na sveto noč. Izgub, ki so jih imeli žalostni partizani na dan pred božičem, ne bodo tako kmalu pozabili. S tem je znovič dokazano, da si znajo naši fantje poiskati komuniste v njih lastnih bunkerjih, če se ti strahopetno ne upajo na dan.
Nič manj pomemben ni poraz, ki so ga komunisti pred božičem doživeli na Ključu v Polhov grajski h Dolomitih. Tam jih je skupna ofenziva pregnala i/, njihovih utrjenih položajev na Ključu, uničila nato nad 50 utrjenih postojank in shramb ter zaplenila materiala v vrednosti, ki prekaša milijon lir. _ Poraženi Logairjovi razbojniki so se razbežali na vse strani, veliko jih je popadalo pod kroglami napadalcev, veliko jih je storilo smrt na meji, ko so se skušali prebiti čez minska polja in veliko jih je bilo tudi ujetih. Hud poraz, ki ga je doživel takoimenovani »dolomitski odred«, priznavajo tudi komunisti sami v letaku, ki so ga pretekle dni razširili po Vrhniki. Tam pravijo namreč: »Če upoštevamo vsa ta dejstva, tedaj nam postane takoj jasno, zakaj so belo-gardistični izdajalci skupno z Italijani napadli partizane na Ključu. Jasno je tudi. kaj je bil njihov namen. Njihov glavni namen je bil uničiti živo partizansko silo (kakor da bi o tem kdo dvomil!). Tega svojega glavnega namena pa niso dosegli, zato so sedaj besni in spreten partizanski umik imenujejo sramoten beg. Če belogairdistični »vojskovodje« smatrajo partizanski umik, ne pred številkami, ampak pred modernim orožjem za sramoto, tedaj oni to samo obžalujemo in poudarjamo, da je bilo za nas to edino pravilno in koristno. Če Vidmar — Kavčič — Zupan — Hočevar in drugi te strategije nc razumejo in jo smatrajo za napačno, bomo že poskrbeli, da se jim bo to posvetilo! Pripoznnti pa je treba, da so sovražniki dosegli
Naročite »Slo v en če vo knjižnico«! Dobri Urhovi materi v spomin!
Prijazne vasi Ložke doline: Dane, Podcer-
___j in Nad lesk, kakor tudi drugi Ložani so v
torek spremili k večnemu počitku dobro Urlio-vo mater, gos^o Terezijo Škrbčevo roj. Paki-ževo, pravo slovensko mater, ki je kljub svojim 75 letom bila do zadnjega še vedno čila in krepka, saj je še nekaj dni pred smrtjo na pravila s svojega prijaznega doma pri Gor. Je zeru dolgo pot do farne cerkve v Starem trgu. A v nedeljo so jo položili na mrtvaški oder. Pokojnica je bila zvesta in verna družica svo-
jcmiu preizkušenemu	1----------
Janezu škrbcu, si	.
skromno praznovala 60-iletnioo svoje poroke. Pokojnica je bila hčerka bivšega deželnega posJanca Pakiža iz Sodražice. Brla je žena krščansko dobrega srca, ki je skrbela vedno za vse revne in sirote v vasi in jih dostikrat po materino preskrbovala. Vzgojila je 5 krep kili in zdravih, a tudi značajuih sinov teir ' dobre hčere. Vsi otroci so živi. Mnogi, ki so potovali skozi Gorenje Jezero v Ložko dolino se je bodo spominjali, kako jih je pokojnica, ko so prišli do njenega doma, dostikrat lepo pozdravila in jim ponudila kako okrepčilo. po sebno pešakom, ki so od tam ilaliko občudoval širno Cerkniško jezero in zrli na naselje 1 Ložki dolini. Ko se je človek tam ustavil, je navadno dobra mati v milili besedah naprosila potnika: »Gospod! Stopite v hišo! Malo bri-novt-ka izvolite!« Pokojnici bodi na tem mestu ohranjen časten spomin! Pokojničinemu /možu Janezu škrbcu in njenim otrokom naše iskreno sožalje!	1 1 I • i I I • i
kev
nekatere uspehe. Res je, da so razbili bunkerje, toda pozabili so odnesti se!x>j zemljo, kamenje, drevesa in hribe in tako je še vedno dana možnost, da pridne partizanske roke nadomestijo izgubljeno. I i sovražnikovi uspehi pa niso iu tudi ne bodo odločilnega pomena.«
'lako so vendarle komunisti enkrat priznali svoj temeljit poraz. Tolažijo se pač z bodočnostjo. Toda bodočnost lx> še mnogo bolj črna, kakor pa jc sedanjost. Partizani bodo izgubili postojanko za postojanko vse dotlej, dokler jim res drugega ne bo ostalo kot nekaj zemlje in kamen ja, k jer bodo pokopani s svojim obupnim delovanjem vred.
Tudi iz Žužemberka nam poročajo, da so tnm komunisti napadli mirno prebivalstvo v noči od srede na četrtek, bili so pa prisiljeni drug dan k hitremu in sramotnemu begu. I ako so partizani preživeli božične praznike v znamenju porazov. Pač znamenje, da se bliža zima in sneg, ki lx>sta komunistom prinesla gotovo neljuba presenečenja.
f Mara Pirceva
Na sam božič zvečer je umrla v šlajmarjevem domu strokovna učiteljica v mestni šoli za defekt-no deco gdč. Mara Pirčeva. Na šentjanž.cvo popoldne je bila pokopana pri sv Križu. Pogrebno obrede je , izvršil stolni dekan g. dr. Fr. Kimovec ob asistenci g. kanonika dr. .1. Kraljiča in šentjakobske farno duhovščine. Neobičajno velika 111110-žira, zlasti mladine, jo je spremljala na zadnji poti: deca, otroci iz Vrtca, Marij, kongregacija, stanovski tovariši in tovarišice. nešteviini prijatelji, znanci iz vse Ljubljane. Velik del šentjakobske župnije je bil ta dan pri Sv. Križu. Stolni moški zbor je zapel izborili altistinji stolnega zbora dve pesmi za slovo. V nagovorih so se od pokojne poslovili zastopnik učiteljskega zbora, zastopnik župnije, nato še Članica Marij, kongrega-cije ter deček in deklica iz Vrtca. — Rajna gdč. učiteljica je zaslužila toliko pozornost. Vseh 20 let, odkar je hila v Ljubljani, se je izčrpavala v apostolskem delu, dokler ni omagala. Težko bo na iti v Ljubljani boljše v delu za božje kraljestvo kot je bila gdč. Mara.
Božični prazniki po ljubljanskih cerkvah
Ljubljana, 28. decembra. Božični zvonovi so na sveti večer že zgodaj oznanjali veselo oznanjenje rojstva Kristusa Kralja. Vedno lepa in človekovo dušo blagodejno razveseljujoča pesem »Sveta noč, blažena noče, se je razlegala čez plan in ravan. In ljudje so v gostili skupinah prihajali v vse ljubljanske cerkve, da počaste Zveličarja z molitvijo in božično pobož-liostjo. Vse ljubljanske cerkve, lepo in mogočno razsvetljene, so bile popolnoma zasedene. Povsod se je narod poklonil Odrešeniku. Ni pretirana cenitev, ki jo je napravil popotnik, obiskujoč vse cerkve, in pripomnil, da je bilo po vseh cerkvah nad 50.000 vernikov, posebno v velikem številu mladina. Tudi praznik sv. Štefana in nedelja Janeza Evangelista sta bila dneva posvečena molitvi in premišljevanju.
Mnogi so se na prvi božični dan, na pravi božič držali strogo starega običaja, da so ostajali doma in se posvetili domačnosti. Ta običaj strogo spoštujejo po mnogih krajih pokrajine. Na božič se nikdo ne premakne izpod domačega krova. Ta običaj so vpoštevali tudi Ljubljančani. Mnogi javni lokali so samevali. Tudi zunanje življenje po ulicah je bilo mimo in omejeno.
Na Štefanovo ljudje gredo radi na obiske in na razne prireditve. Ta dan se po starem pravzaprav že pričenja predpustna doba, ko je čas že-nitovanj. Harmonika se oglasi. Letos bo predpust sila dolg, kar 75 dni šteje. Na Štefanovo so tudi letos Štepanjci po stari tradiciji praznovali svojega patrona sv. Štefana. V cerkvi pri Božjem grobu se je od prve jutranje maše, ki jo je bil opravil šentpetrski župnik g. Koštnerlj s primerno pridigo vrstilo pred skromnim oltarjem darovanje konjičkov. Kmetje so zjutraj pripeljali vozove s konji in prosili patrona sv. Štefana, da jim izprosi božji blagoslov pri njihovem gospodarstvu in živini. Dopoldne so k darovanju prihajali lepi zapiuvljivčki in moderni gigi iz mesta. Darovanja s konjički se je udeležila dolga vrsta gospodarjev. Lepe, lesene konjičke so kupovali pred vhcdoin v cerkev in jih nato poklanjali na oltar.
Na dan sv, Janeza Evangelista so na kmetih znova sklepali pogodite z deklami in hlapci. Ta dan se menjava služinčad. Mnogi pa ostajajo pri enem gospodarju leta in leta ter kar molče podaljšujejo svojo mezdno pogodbo.
Božični prazniki so v splošnem letos res minili v premišljevanju in miru.
Gospodarstvo
Obrestna mera za tekočo račune pri Banca d'talia. Minister za finance jo izdal dekret, po katerem znaša obrestna mera za vloge na tekočem računu pri emisijskem zavodu z veljavnostjo od 12. decembra t. 1. dalje največ 1.5% za vloge, ki se glase na zasebnike, 111 3% za vezane vloge, ki se glase na banke.
Izdaja državnih bankovcev po 10 lir. V rimskem »Uradnem listu« z dne 22. decembra je izšel ministrski dekret, s katerim je dovoljena izdelava in izdaja državnih bankovcev po 10 lir za nadaljnjih 500 milijonov lir.
Romunsko žilo za Grčijo. Romunska vlada je poklonila mestu Atene 100 vagonov žita. Poleg tega je dalo propagandno ministrstvo mestu Solunu 10 vagonov žita, nadalje so romunske šole nakazale Grčiji 100 ton koruze, 62 ton testenin, moke in drugih živil. Nadalje je dovolila romunska vlada izvoz 300 vagonov žita v Grčijo.
Novi grški finančni ukrepi. Grška vlada Je izdala odredbo, po kateri morajo vse banke zvišati glavnico za 10, delniške družbe pa za 20%. Nove delnice so last države, ki bo na ta način naravnost udeležena pri vseh velikih podjetjih.
Družbe pa lahko odstopijo namesto novih delnic tudi protivrednost v gotovini. Na la način dobljene vsote bodo služile za kritje izrednih izdatkov.
Ustanavljanje novih podjetij na Hrvatskem. Z odredbo Poglavnika je bil pooblaščen gospodarski minister, da do konca leta 1945 lahko prepove nove ustanovitve ali ustanovitve podružnic na Hrvatskem.
Nov komisarijat za nadomestne kovine. V Berlinu je bil ustanovljen nov poseben izredni komisarijat za nadomestilo kovin. Glavna naloga tega novega komisariiata je nadomestiti dosedanjo izkustveno zajednico za kovino in pospeševati proizvodnjo iu porabo raznih nadomestkov za kovine.
Dva zavoda za kmetijska raziskovanja na
vzhodu. Komisar Rajha za vzhodno deželo je ustanovil dva zavoda za kmetijska raziskovanja za ozemlje nekdanje Latiške, Litve. Estonske in Bele Rusije. Ti zavodi bodo proučevali kmetijska vprašanja na svojem ozemlju, zlasti pa vprašanja živinoreje.
Komunizem in socializem
Ko govorimo le o komunizmu in o komunistih, bo kdo dejal: »Kaj pa socialisti? Ali ste ua socialiste lahkomiselno pozabili »Ii pa ste jih nepošteno deli med komuniste?« Ne eno ne drugo, t,ovorili smo in bomo še govorili o komunizmu, ker je komuiiizem največja nevarnost naše dobe. (invnrili smo siuno o njem, ker dandanes le močni zmagujejo in gospodujejo. Vse, kar je polovičarskega, izgublja moč. odpada, počasi prehaja na tn ali ono pilil. Dandanes je svetovni hoj med komunizmom iu katolicizmom. Za katolicizem Je največja nevarnost komuiiizem, za komunizem katolicizem. Kristus in Antikrist si stojita nasproti. S Kristusom se bore vsi zavedni in odločni katoličani. zlasti borci Katoliške ukcije, t Antikristom predvsem komunisti.
Namenoma rabimo besedi »komunizem« in »komunisti«. Ti besedi sta zadosti opredeljeni, da ni nuižnu nobeno dvnumje. tire za Marxov in Leninov komunizem, gre zlasti za komunizem, ki si iz Rusije osvaja svet, za boljše viški, ateistični komunizem, kakor ca je imenoval Pij XI. v okrožnici o komunizmu.
»Beseda »socializem« je pa zeln dvoumna. Sai je iinnčetka pomenila »vsako teienje po iboljša-nju družabnih razmer« (Proudon). Zato so govorili tudi o kr-čniiskem socializmu. Angleški socializem jc sploh ostal lak. prizadevanje za zboljšanje delavskega stanja. Sčasoma se je pa pomen zožil. Po Miirvu je začel značiti isto, kar marksizem, teženje po socializaciji lastnine, po katolicizmu. V ludi la marksistični socializem se je >e razcepil iu sicer glede na cilj in glede na metodo.
Marx sani, za njim Lenin in Stalin so za re-volurinnnrno metodo, zn nasilen prevrat in za vsa nasilna sredstva, ki služijo temu cilju. Seveda smotrno po načrtu, po organiziranem delu. na slepo, nesmotrno, samo da sn vzbujali pozor-Ne tako. kakor so anarhisti povzročali atentate, nnst. Tako je anarhist umoril avstrijsko cesarico Elizabeto. Iiolehno, živčno razdejano /.eno, ki fe begala po svetu in ni nikomur nič žaleča storila. Mars, Lenin. Stalin odklanjajo lake metode. Lenin se jo odločno uprl tudi ruskim revolucionarnim socialistom, ki sn se z revolucijo igrali in niso znali pretehtati resnih revolucionarnih metod, še bolj kajpada so ti možje z znsmehnni zavračali zmerne socialiste, ki se niso mogli odločili za revolucionarno metodo in sn bili zoper revolucijo, n zu evolucijo. To so pravi: mislili so, da je boljša pot k cilju mirno sodelovanje z meščanskimi krogi v parlamentih, a tako. da bodo z vztrajnim, premišljenim delom in t vedno močnejšo organizacijo delovnih slojev dobili nazadnje politično oblast v roke. nakar bodo lahko izvolili socializem. Za te mirne metode se jo odločila zlasti tnknzvana socialna demokracija.
Njen program (orfiirlski. 1*01) je bil zelo dvo-plnten. V prvem delu izpoved,1 pravi marksizem o nujnem razrednem boju do osvoboditve prolelar-cev vsega sveta po kolektivizmu. V drugem delu pa navaja reformne naloge, ki se morajo vršili že medtem, ko jc zadnji rili še dalcf: zakoni zn varstvo delavcev, splošna volilna pravica, vedno večja samouprava itd. Socialni demokrati« so tudi dovoljevali državi davke in niso imeli uiti poguma, upreti se proti vojski. Zato so .Jih Lenin in drugi smešili kol »socialne patriote«. Dejansko so v razrednem boju porabljali tudi nekalera bolj revolucionarna sredstva, lako štraike. Vendar so najbolj gojili strokovno organizacijo, ki naj hi delavce gospodarsko krepila, a jih obenem pripravljali tudi zn končni prevzem gospodarstva.
Tudi eledc cilja ni bilo med socialisti popolne edinosti. Za Marsa. Lenina in Stalina vemo, kaj jim jo cilj. namreč kolektivizem nn podlagi ateizma in inaterializnia. To je cilj pravih komunistov. A ludi mnogi socialni demokratje sn imeli ta cilj pred očmi. Tako je dejal Bebci: »Mi hočemo na političnem polju republiko, na ekonomskem kolektivizem, na verskem ateizem« (1882). Nekateri socialisti so pred ljudstvom ateizem prikrivali. da ljudi ne bi odbili. Oficielna socialna demokracija je proglašala, da Je vera zasebna stvar, še drugi so pa z religijo resno mislili in sn za skupni cilj imeli samo kolektivizem. Tako 11. pr. pri nas Prepeluh. Tako so tudi moderni »krščanski socialisti« hoteli bili marksisti samo po Marksovem gospodarskem programu. Saj jc bil nied njimi mož. ki je vsak dan hodil k sv. obhajilu. Pij XI. jc socializem lako opredelil, da znači kclktivizcm z zgolj tostransko usmerjenjem življenja. V tem smislu kristjan seveda ne more biti socialist.
Komunizem je torej jasno opredeljen, glede socializma (razen Pijeve opredelitve) ni še take jasne omejitve. Zato ni čuda. da so socialisti raznih vrst: sn med njimi ateisti, so bivši liberalci, so megleni katoličani. Nasproti komunistom ie pa vsem sknpno. da komunistične nasilne metode obsojajo. Toda, kakor smo dejali, bodočnosti nimajo. Rodočnost ima. če jo ima. radikalizem, bnli-ševiški ateistični komunizem s svojo mogočno svetovno organizacijo in z njim nam jc boj.	d.

Maksim Sedej: Krave.
(Z razstave Sedej-Mušič-Zonič v Jakopičevem paviljonu.)
Zedinjene tvornice stekla v Zagrebu izkazujejo za lansko lelo pri glavnici 10 milijonov kun čistega dobička 554.005 kun, dočim je znašal prenos dobiča iz leta 1040 729.942 kun.
kulturni obzornik
far^-iS. 4. J-
Pag&ni—Chopin t f
vLjudska knjigarna je izdala v zbirki »NaSa knjiga« dva življenjepisa dveh svetovnih glasbenih! mojstrov, kakor sta bila Paganini, Genovčan, virtuoz na violino, ter Chopin, Poljak, virtuoz na • klalvir in eden največjih svetovnih klavirskih lirikov tudi v skladbah. Spisal ju je Nino Salva-nesehi, italijanski literarni podoživljatelj velikih •glasbenih vrednot ter življenj glasbenih umetm-ikbv, ki je znan že po svoji literarni obdelavi Beethovna in drugih; tu pa podaje na svoj način , podoživljanje Paganinija in Chopina v dveh literarnih portretih, ki ju je poslovenil B. Stopar (str. 294), v knjigi, ki jo je v skrivnostni črni vezavi z rdečim, satanskim paganinijevskim tonom in zlatim bleskom Chopinove melodije okusno opremil arh. V, Gajiek.
Kdor je vajen realističnih" življenjskih' romanov, kakor so bili v modi prvo desetletje po svetovni vojni in kakor so jih pisali veliki mojstri takih biografij (Ludwig, Maurias, Rollad nn drugi) po vsem svetu, bo nad tema dvema portretoma razočaran, zlasti nad Paganinijem. Tu nista opisa podana v realistični ali naturalistični življenjski zaporednosti, temveč je glasbenikov duhovni problem variiran na nekaj .leitmotivov' ter podan v prerezih in na način, ki je podoben kompoziciji godhenih stavkov. Tako bi lahko ta dva sestavka imenoval dva literarna preludija na motiv paga-ninijevega satanizn\a in Chopinovega domotožja, ljubezni in bolezni. To je pss»m, ki jo pisatelj
igra včasih na eno struno, včasih udarja na nekaj mehkih akordov ter nam s tem da podoživljati problem glasbenih umetnin in tragike njunega življenja. Poudariti pa moram takoj, da se nam zdi življenjepis Poljaka Friderika Chopina neprimerno bolj dognan in prijemljiv kakor pa Italijana Nicolo Paganinija, satanskega goslača na eno 6truno,
Življenjepis Nicolo Paganinija ima v izvirniku naslov »un violino, 23 donne e il diavolo — ena violina, 23 žensk in hudič«. In na te motive je pisatelj skomponiral svojo literarno melodijo v obliki pogovora med seboj in ameriško ljubiteljico glasbe Doris na način, kakor je pri nas uvedel umetnostno problematiko v povest Izo Cankar s svojim esejističnim romanom S poti. Tudi tu se Doris in pisatelj, pri svojih sestankih pogovarjata o bistvu umetnosti tega čudovitega goslača, ki je s svojimi goslimi očaroval ženske in užival slove«, da je omamljivost njegove melodije od satana, kar je on sam v svoje reklamne namene se po svoje izkoriščal. Tako nam kaže Paganinija v žaru ljubezni Napoleonovih sestra, razkošj« in moralnega razvrata, potem njegovega donjuanstva, nesrečnega nesporazuma s pevko Bianchijevo, ki mu je dala nezakonskega sina Ahila, in stare ljubezni z Angležinjo Watsonovo: same ljubezni strasti in uravnovešenosti, kar je poplačal s svojo boleznijo, ki mu je pripravila pekel na svetu. — Poleg tega življenja pa nas popelje pisatelj po zvezdniški poli njegove kariere in uspeha v svetu ter njegovega čaranja na gosli, s katerimi je svet osvajal in si ustvarjal tudi sovražnike s svojim kadilom hudiču, Svoje mnenje o satanizmu je pisatelj podal »v melodiji na eno struno« ter v iej izpovedi pokazal, da je katoličan, dasi iz vsega spisa veje kult umetnosti same zase brez pogleda
na moralne vrednote. Pedal pa je bistvo Paganini-jeve umetnosti in nam predočil njegov »fenomen«.
Z veliko večjim zanimanjem in napetostjo pa bo slovenski bralec prebral nekakšno .simfonijo v štirih stavkih' o Chopinu, tem čudovitem kralju polk in mazurk, človeku z mehko dušo, dovzetno za vsak trepet lista, kakor ga lepo kaže njegov spomenik v Varšaii. Tu ga vidimo kot sina Francoza, ki se je popoljačil v Varšavi in se udeležil celo Kosciuszkove vstaje. In v Chopinu 6e je strnila vsa lepota poljske pokrajine in veličastnost poljske zgodovine, njenega davnega sijaja in sedanjega trpljenja. Vsa njegova melodija je vizija te daljnje domovine, obenem pa pesem ljubezni in drhtenja v bolezni, jetiki, ki mu je izvabljala čudovite melodije po najbolj oddaljenih sanjah. Te melodije ie pisatelj lepo uvrstil med njegove življenjske postaje ter njegove ljubezni: do Konstante, do Marije Wodzinske, do dveh Poljakinj, ter do Francozinje pisateljice Georg Sandove, ki je nad njim trosila bolj svojo materinsko ljubezen kakor erotično v njegovi dolgotrajni bolezni — jetiki. Ta pevec domotožja in neskončnosti, hrepenenja in čustvenosti, pesnik nokturnov, bolesti in upanja ter koračnic, predvsem pa polk in mazurk, v katerih je gledal svojo domovino v zarji slave in borbe odrešenja, je prinesel v svetovno glasbo veliko slovansko dušo ter se uvrstil s svojo melodijo med največje glasbenike sveta. Ta življenjepis nam ga prikaže od njegove človeške strani pa obenem tako, da nam razloži vso njegovo umetnost: bolest in moč njegovega srca, ki sedaj počiva v varšavski cerkvi, kakor je želel, dočim na njegovem truplu na pariškem pokopališču leži prst poljske grude, kakor jo je nosil vse življenje s seboj.
Taka sta življenjepisa dveh" velikih glasbeni-
kov, kakor ju je opisal Salvaneschi v svojih esejistično pisanih in z melodijami prepletenih »etu-dah«. V njih se je pokazal velikega občudovalca umetnosti, ki jo stavlja nad vse: prav ta izključen kult glasbe in življenja zaradi nje bo motil morda kakega bralca, ki veruje v hierarlijo vrednot in mu ni umetnost sama sebi namen.
Prevod sam je dober in bogat z izrazi, moti pa sem in tja romanska sintaksa in romanska raba časa,	td.
Puccinijeva La Boheme v Operi
»I.a Boheme« spada med opere, ki se na opernih sporedih skoraj stalno javljajo. Nič čudnega, saj obravnava njena vsebina obče človeške probleme. ki zadevajo skoraj slehernega poedinca. Tudi letošnja premiera v ljubljanski Operi je privabila prilično lepo število poslušalstva, ki je * tiho zamaknjenostjo prisostvovalo lepi predstavi. Ne bom razčlenjeval predstave v podrobnosti, saj smo imeli priliko pred nedolgim časom ponovno o njej govoriti. Omejim se na kratke pripombe o glavnih izvajalcih.
Lipušček je znova dokazal, da nam dozoreva v njem dober tenorist. Če pravim: dozoreva, ne mislim reči, da na 6edanji stopnji še nima kaj prida pozitivnega; saj ima svetel, probojen, čeprav v splošnem bolj liričen glas 7. dosti mehkimi višinami. Pač pa pokaže od predstave do predstave napredek, ki nas potrjuje v domnevi, da njegov glasovni razvoj nikakor še ni zaključen. — Janko je zrel umetnik, ki svojo vlogo z veliko gotovostjo ostvarja; dovršen igralski nastop, združen s prijetnim, do podrobnosti izdelanim glasom, mu vselej zagotovi uspeh. — V moškem kvartetu je bil Dolničar enakovredna moč.
hO&MJe St0¥Jl£&>
Koledar
Torek, 20. decembra: Tomaž Kantrberski, škof in mučenec; David, kralj; Trofim, škol; Kre-6cent, škof.
Sreda, 30. decembra: Evgenij, škof; Liberij, škof; Anizija, mučenica; Sabin, škol in mučenec; lionorij, mučenec.
Lunina sprememba: zadnji krajec 30. decembra ob 19.37. llerschel napoveduje nestanoviino vreme.
Novi grobovi
+ Slavko Markovič, V nedeljo je umrl Slavko Markovič, ekspeditor uprave »Slovencu«, kjer jo pridno in vestno služboval pet let. Zahrbtna bolezen na pljučih ga je mučila že dalj časa in pred nedavnim so je vrnil iz zdravilišča, kjer je navidez okreval. V nedeljo pa se mu je zdravje nenadno poslabšalo, tako da je na večer izdihnil. Pogreb rajnega bo v torek ob pol 4 popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Materi, bratom in sestram naše iskreno sožalje, rajnemu Slavku pa naj sveti večna luči
-f- Neika Sušnik. V 50. letu starosti je na Sveti dan, 25, decembra 1942, mirno v Gospodu zaspala Nežka Sušnik iz Blagovice pri Kamniku. Težko operacijo in dolgotrajno ter mučno bolezen jo voljno in nad vse potrpežljivo prenašala. Bila jo dolgoletna uslužbenka Kolinske tovarne v Ljubljani in pri tovarišicah ter predstojnikih splošno priljubljena. Dolgo let je bila tudi naročnica našega lisla. Pokopali so jo v nedeljo 27. decembra na pokopališču pri Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč!
-J- Marija Golob. V nedeljo je umrla v Ljubljani gdč. Marija Golob. Pokopali jo hodo v torek ob 4 popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Naj počiva v miru, vsem njenim dragim naše sožal.;e!
+ Pavla Franetič. Pred prazniki je v Ljubljani umrla gospa in mati Pavla Franetič roj. štrancar. Pokopali so jo 26. t. m. Sv. maša zadušnica bo 31. t m. v župni cerkvi sv. Frančiška v Šiški ob 6.30. Naj počiva v miru, njenim dragim naše sožalje!
Nov Dickensov roman v slovenščiniI
V zbirki ,N'aša knjiga" je pia^kar izšel L del našega dragega znanca, nesmrtnega Charlesa Dickensa
Dor itova najmlajša
Roman o uboštvu in bogastvu
Delo globokih odkritij, zanimivih zapletov. Umetnina vedrine in optimizma, edinstveno
v sveto.ni književnosti. Roman je prevedel Mirko .lavnrnik 4R4 strani. Elegantno vezan v opremi arhitekta Gajška. Za nenaročnike je cena L 75.
Založba LJUDSKE KNJIGARNE
v Ljubljani, Pred ikofl.o 5
_ Suh in droban sneg je zagrnil ravan. Lani
za božične praznike je pritisnil hud mraz in je bilo celo —15. Letos je bil prvi božični dan brez mraza, toplomer je še vedno kakor od 15. decembra naprej kazal zjutraj in podnevi temperaturo nad ničlo. Dan pred božičem, v četrtek, je bilo barometrsko stanje rekordno visoko, saj je zračni tlak znašal 775.7 mm, nalo pa je začel polagoma padati, da je na Štefanovo dosegel 769.6 milimetra, toda še vedno nad normalo. Na božič je bilo vreme spremenljivo. Dnevna temperatura je znašala +4.2, na Štefanovo +3.2, toda v ne-cfcljo je bila letos prvič v decembru pod ničlo, namreč —0.5 Na Štefanovo jo bilo vreme drugače zelo spremenljivo. Zjutraj zgodaj je pršilo tako, da je dežomer nameril 0.2 111111 dežja. Dopoldne so se vlekli temni oblaki, okoli poldneva se je sicer začelo jasniti, vendar so začele poredkoma naletavati siihe in drobne snežinke. Kmalu nato popoldne so se raztrgali temni oblaki, nekoliko se je zjasnilo in posijalo je celo za nekaj uric zlato sonce. Pozno zvečer in v temni noči pa je začelo snežiti. Padal je do nedelje zjutraj suh in kot moka mehak sneg, ki se je vlegel na zmrzla in suha tla. Ravan je dobila prvo tanko snežno odejo. V nedeljo ponoči je začelo močneje snežiti. tako da so zjutraj namerili do 2 cm debelo plast na gotovih krajih, drugače pa jo plaši vi-
soka okoli 0.6 cm. Padavin jo bilo do zjutraj 0.3 111111. Jutranja temperatura je padla pod ničlo v nedeljo, na dan Janeza Evangelista, ko je hila zjutraj —1.2. v ponedeljek pa —1.6. Barometer se znova dviga in je v ponedeljek dosegel 771.7 milimetra. V ravnini je io prvi sneg, ki je obležal. Že 17. novembra ponoči je začelo snežiti. Bile so prav zgodaj zjutraj pobeljene vse strehe mestu in okolici. Tudi po ravnini so so takrat opazile bele, snežne liso. Ta sneg je hil zelo moker in ie naglo izginil, ko je zjutraj zavel topel veter. Mnogi takrat niti opazili niso, niti niso vedeli, da je snežilo.
—	Za novoletno darilo kupile svojim prijateljem in znancem, posebno pa gospodinje svojim družinam izvod naše »Družinske pratike« za leto 1913. Zelo boste ustregli vsakemu obdarovancu. Izvod slane le 2 liri.
—	Razstava v Jakopičevem paviljonu, kjer razstavljajo slikarji Mušič, Sedej in Zonič, bo odprta še la leden in nanjo vso ljubitelje umetnosti opozarjamo!
—	Novi tečaji knjigovodstva, stenografije, strojepisja, jezikov itd. sc prično 7. januarja. Posebni oddelek tudi za dijake, priporočljivo zlasti za one, ki letos ne obiskujejo državnih šol. Informacije in prijave od 2. januarja dalj?. Učnina zmerna. Prospekti na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
Božičnica v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici
Božičnica v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici je že stara navada, zato so 6\eti večer mestni oskrbovanci ludi letos obhajali z vso slovesnostjo, saj je vendar v tem domu ljubljanske človekoljubnosti najstarejša generacija ljubljanskega prebivalstva in živa tradicija starih običajev in navad. Tudi župan, general Dcon Rup' uik. ni pozahil na ta praznik miru in je svoje varovance obiskal ter jim voščil blagoslovljene praznike 7. vso foplolo. Prinesel Jim je seveda darila za priboljšek, da je bil sveti večer tudi tudi vesel, ko so se res razveseljene ženice sladkale z bonboni, starčki so si pa privoščili cigarete in druge dobrote. V spremstvu načelnika tneslnega socialno političnega urada dr. Antona Kodreta. priljubljene hišnega zdravnika, mestnega fizika dr. Mavracija Rusa in hišnega upravitelja Jožeta Langusa je župan s prazniku primernimi besedami pozdravil okreg jaslic zbrane varovance ter spregovoril z vsakim prijazno besedo, nato je pa obhodil vse prostore zavoda in voščil blagoslovljen božič in srečno novo leto tudi najbolj nemogliiii in najbolj starim, ki ne morejo več iz postelje. Po vsem zavodu so odmevale starodavne božične pesmi in povsod je zavladala res odkritosrčna zadovoljnost, na vseh obrazih se je odražala iskrena hvaležnost. Posebno jo župana zanimalo, kako so varovanci zavetišča oskrbovani ter je v kuhinji, pokanji in v shrambah 7. veseljem ugotovil najlepši red, da je lahko odkritosrčno pohvalil dobre redovnice, ki s prajip ljubeznijo skrbo za svoje varovanca.
Zahvala društva »Dom slepih« v Ljubljani
Društvo »Dom slepih« v Ljubljani se spominja z veliko hvaležnostjo ob koncu leta svojih podpornikov in prijateljev njegovih slepih varovancev. Skrb za šoli odrasle slepce je bila v novih razmerah postavljena pred nove, a prejšnjim podobne naloge.
Odbor je našel za odrasle slepce, ki nimajo v svoji demovinski občini pravega doma in primerne zaslombe, blagodejno zavetje v prijaznem Domu Marije Srednice v Šmartnem ob Savi. Za te slepce bo plačevalo društvo popolno ali vsaj delno oskrbvolannino. Tudi Pokrajinski zavod za slepo šolsko deco v Kočevju je sprejel nekaj odraslih na račun našega društva.
Sprejem zastopnikov odbora pri Eksc. Visokem komisarju v septembru 1. 1941. nas je že prepričal o tem, da je oblast naklonjena društvu. Eksc. Grazioli se je toplo zanimal za želje dc-putacije in za položaj skrbstva za slepce ter obljubil svojo pomoč. V tekočem letu se je obračal odbor v več zadevah na Visoki komisariat in našel vso potrebno oporo, za kater se mu najlepše zahvaljuje.
Zahvaljuje se tudi vse gospom in gospodičnam, ki so v tem letu dovršile za slepčevsko
knjižnico svoje delo. Bilo je črko za črko ročno pretiskanih v Brailleovem točkopisu zopet nekaj
slovenskih leposlovnih in nabožnih del, zalotenih doslej le v črnem tisku.
Prisrčno zahvalo izreka tudi tisku, ki j« brezplačno priobčeval društevne članke in mnogo pripomogel k lajšanju usode naših slepcev, ter vsem tistim, ki so na kateri koli način prispevali k društvenim ciljem bodisi v moralnem ali materialnem pogledu.
Naposled se obrača odbor s prošnjo do vsa javnosti, da mu ohrani svojo naklonjenost tudi v bodoče ter društvu z razumevajoiim sodelovaniecn priskoči na pomoč.
Naj bi se ob močni podpori pokrajine in občin meščani in kmetje vedno zavedali svoje dolžnosti napram slepim bratom in sestram, jim ustvarili in ohranili skrbstvene naprave ter skrbeli, da bi se razširjale in urejevale po najbolj človekoljubnih, strokovnjaških in pedagoških načelih, tako da bodo nam v ponos in slovenskim slepcem v največjo korist. Odbor društva »Dom slepih..
Gledališče
OPERA. Torek. 29. decembra: Zaprto. — Sreda, 30. decouihra oli IS: »Sestra Anifellk««. VII. simfonija. Premiera, ited premiorski. — Četrtek, ,11. decombrn oh IS: »Slepa miš«. Opereta. Izven.
No* a vprlioritev v operi. V sredo bo premiera Puceinijeve enodojnnke >SchIiu Auifaliku« in Beethovnova 7 slmfouiju, pod taktirko dirigenta Neffata. (Jlnvne partije: Hoylinlovo, Poličeva, Ooiohova. Ro-iija in »cena: It Primožič. Koreografija Vil. simfonije ie člana Maksa Klrbosa, ki ho dehutirnl s lom delom kot koreotrraf. V njem ho tudi kot plesalce naslonil s svojo ženo treno Kot Rolisll plešejo ie: Brav-ničarjeve, .lupljeva, IteinSkarJeva in Pogačar.
DRAMA. Tor«k, 29, decembra ob 18.30: »Gradbenik Sol nese, Tte.t Torek. — Sreda, .10. decembra oh 1(1.30: »Oee«, Red Sreda — felrtek, 31. decembra ob 16.30: »Ples v Trnovem«, Izven.
II. Ihsen: flradbenlk Solncs. lirama v treh de-inniih Osebe: Solne« — Levar. A lina — Marija Vora, llliili, Waiiirl0VH - Milevn Ukiiuir — Boltarjeva, dr. Ilorilid - Raztresen, Knut Brovlk — .1. Kovii\ Pnpr-nnr Hrovik - Verdonik, Kaj« Foslijeva — Siuičiče-va. Režija — Marija Vera.
Naznanila
V vsakem oziru dovršen je bil nastop Betetta. — Mimi je pela Vidalijeva; v tej vlogi je ustvarila z dosedanjimi nastopi že tako izdelan lik, da si težko mislimo kako drugo moč na njenem mestu. — Tudi Polajnarjeva je kot Musetta imela lep uspeh. — S svojo igro je zavzel občinstvo Zupan, uspela sta pa tudi Anžlovar in Kristančič.
Dirigiral je Zebre Orkester je bil dober, sem in tja še vedno nekoliko močan v primeri s pevci. Debevcc jc v režiji poskrbel za pestrost in razgibanost, za kar je posebno v tej operi treba močno roko. Sceno je izvršil inž. Franz, za izvež-banost zbora se moramo zahvaliti Simonitiju. — Lahko pričakujemo, da bo »La Boheme« tudi v tej sezoni uspela.	M. T.
VskalM-lnslrumentatai koncert v Operi
Operna uprava je pripravila, lahko bi rekli: na tihem, lep večer vokalno instrumentalne glasbe, ki jc privabil v Opero izredno veliko število poslušalcev. Sodelovali so: sopranistka Ksenija Vidalijeva, mezzosopranistka Elza Karlovčcva, tenorist Giorgio Sembri in baritonist Giuseppe Taddci. Samostojne orkestralne točke je izvajal in soliste spremljal operni orkester pod vodstvom Deme-trija Žebreta. Konccrt je imel dobrodelen namen: dohodki so bili namenjeni fondu Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani.
Na sporedu je bilo 16 to?k, od teh 3 orkestralne, druge deloma solistične za zgoraj imenovane glasove, deloma pa duetne za sopran in tenor oziroma za sopran in bariton Razen Bagnc.i-jeve »Legende« in Dvofakovega Slovanskega plesa št. 16 so bile vse točke odlomki oper raznih
skladateljev. Kakor jc bil spored skrbno in smotrno sestavljen, tako je bila tudi izvedba prvovrstna. Posebno pozornost je občinstvo posvetilo obema gostoma, Sembriu in Taddeiu, od katerih je prvi nastopil v petih točkah, drugi v šestih. Posebno v Taddeiu smo spoznali pevca izredniih zmožnosti in izredne kulture, ki je glasovno kot interpretacijsko na višku. Ima polnozvočen, v vseh legah izenačen glas, ki ga mojstrsko obvlada; kako zna iz neznatnih početkov stopnjema dosegati učinkovite viške, kako zna vsakokrat zadeti situacijo, koliko podrobnosti je pokazal v dinamiki! Videti je tudi, da ima za seboj najbrž veliko prakse. — Tudi Sembri ne zaostaja v tehniki dosti za Taddeiem, le da v primeri z njim glasovno ni tako obdarjen. Je pa glede na to, da je prvovrstnih tenorjev v resnici zelo malo, pevec, ki bi ga bilo vsako gledališče veselo. Za svoje izvajanje je žel veliko odobravanje. — Elza Kar-lovčeva je, kot smo imeli priliko ugotovili že ob drugih njenih nastopih v naši Operi, prvovrstna altistinja zelo obsežnega in polnega glasu. Tako bogonadarjeno umctnico bi bilo odveč analizirati in ocenjevati, treba jo je samo slišati. — Tudi Vidalijeva se je s svojim svetlim, zvočnim sopranom lepo uvelja vila, naj bo to v samostojnih točkah ali v dvospevih. Tako so domače moči vredno stale ob strani gostom in so dostojno predstavile našo domačo pevsko umetnost. — Tudi orkester je svojo nalogo dobro opravil, le da je bil ponekod v primeri s solisti za spozna-rtig rirrrnočan.
S tem večerom jc operna uprava občinstvu zelo ustregla, saj je bila to za Ljubljančane novost; podobnih prireditev bi bili poslušalci tudi , v bodoče veseli.	M. 1.
1 V četrtek 31. decembra bodo ob 7
po vseh cerkvah v Ljubljani sv. maše. Verniki bodo pri teh mašah prosili, da bi B«g blagoslovil polHižuost petih prvih sobot, ki se bo začela dne 2. januarja prihodnjega leta.
1 Slovesna maša zodušnira za pok. Maro Pir-čevo bo v sredo 30. t. m. ob 7 v župni cerkvi sv. Jakoba.
I Zavrženi »Trije kraljic store na sveti večer dobro delo. ki jih zveličujo kar po vrsli. Jurco pride samo avetonočno dete iskat, oh Marijinem znamenju, z Marijino pomočjo se reši Grega hudiča, kateremu se je prodal, rešen umre. TinaJ pa krene na pot dobrote, ko stori Mariji dobro delo s tem, da jo odnese do križa na razpotje. Pridite in poroniali bomo tudi mi v duhu v božičnem času s tremi kralji. »Tri kralje« lw uprizoril Rokodelski oder na novega leta dan 1. januarja ob pol 5 popoldne. Vstopnice se dobe v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., desno.
I ZA NOVO LETO SE SPOMNITE NAJ-BEDNEJŠIH - SLEPIH! DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH!
1 Za novo leto pripravlja ljubljanska Franči-škova mladina svojim prijateljem prelepo božično veselje. Križarji in Klarice bodo na ta dan in v nedeljo 3. januarja ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani zaigrali p. Krizostomovi igrici »Mali Jezus je prišel« in »Začarana kraljevska olroka« ler Boonovo dekliško zborovsko igro »Sv. Cecilija«. Ta božični nastop vam bo nudil ljubko duhovno radost v tegobnih dneh in prisrčno veselje vašim malim. Vslopnice so v predprodaji pri Šfiligoj, Frančiškanska ulira.
1 Smrtna nesreča. Kronika nesreč je za božič zaznamovala tragično smrt vestnega železničarja in dobrega družinskega očeta. V Mostah v Tovarniški ulici stanujoči železničar, 50 letni V. Oiolani, je bil na glavnem tovornem kolodvoru zaposlen pri premikanju tovornih vlakov. Padel je pod vozove tako nesrečno, da mu je kolesje odrezalo glavo ob vratu. V nedeljo popoldne je bil pogreb tako tragično umrlega železničarja. Pogreba se je udeležilo veliko število železničarjev in zastopnikov železniške uprave. Pokojni Otolani zapušča ženo in dva nepreskrbljena olroka. — Bodi mu ohranjen trajen spomin! Družini naše sožalje!
1 Razne nesreče v Ljubljani. Pri mestnem pogrebnem zavodu uslužhenega Antona Aleša je na Štefanovo konj brcnil v trebuh. Dobil ze hude notranjo poškodbe. — V černetovi ulici stanujoča zasebnica Katarina Hrastarjeva je padla in si zlomila levo nogo. — Nenavadno poškodbo je dobil Albert Praprotnik, 11 letni sin tramvajskega nameščenca. Pri rezanju kruha se je močno ure-zal in so ga morali odpeljati v bolnišnico.
1 Razstava našega priznanega slikarja Franceta Pavlovca v galeriji Obersnel bo odprta samo še do vključno 1. januarja. Opozarjamo občinstvo, da je razstava odprta tudi v opoldanskih urah.
1 Spored violinskega koncerta, ki ga bo izvajal violinist Jurij Gregorc v sredo 30. decembra ob 18 v mali filharmonični dvorani: 1. Corelli: La Follia; 2. Bach: Fuga v g-molu iz prve sonate za violino-solo; 3. Wieniawski: Koncert v d-mo!u; 4. Grcgorc: Rubato appassionato; 5. Čajkovski: Melanholična ssrenada; 6. Paganini: Capriccio št. 20. Pri klavirju bo pianistka Marta Bizjakova. Na prvi samostojni koncert domačega umetnika opozarjamo vse naše koncertno občinstvo. Violinist Gregorc je absolvent Šlaisovc šole na naši Glasbeni akademiji. Že nekaj let se udejstvuje kot učitelj violine na šoli Glasbene Matice. Priznan pa je tudi kot skladatelj modernejše smeri. Vstopnice za koncert so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice,
1 Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji se prično 7. januarja. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola! Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna! — Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino itd. Informacije in prijave od 2. januarja dalje. Novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko uctlišce »Christclov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.	_ „ „
1 Semenski krompir iz Danske. Tvrdka Sever & Komp., Ljubljana, obvešča vse tiste, ki so naročili ta krompir pri Mestnem gospodarskem uradu, da se nahaja isti že na potu iz Danske in bodo vagoni krompirja prihajali postopoma v Ljubljano. Prva pošiljka prispe že po božiču. Oo-epodareki urad bo takoj po praznikih razglasil, kdaj bo delil nakaznice za krompir.
I Iz zemljiške knjige. Do 20. t. m. je zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča za znamo v a 24 kupnih pogodb za kupno vrednost 1.410.382 lir. V tem letu je bilo doslej zaznamovanih 455 kupnih pogodb za vrednost 23.707.000 lir. V deeem-bru je bila v okolici prodana neka zemljiška parcela za 542 lir. V mestu sn bile izvedene nekatere večje zemljiškoknjižne transakcije. Je še vedno tendenca, da se cene nepremičninam zel_o dvigajo. Tako je bila nedavno neka nepremičnina prodana za trikrat višjo vrednost,umih je bila spomladi vredna odnosno cenjena. Sajo-vic Josip, posestnik in mizarski mojster v Ljub-
ROKOniCLSKI ODER. Novo leto, 1. januarja oh
pol 5: »Tri ju krnili*. — Nedelja, 3. januarja ob pol ii »Trije kralji.. — Sreda. H. januarja oh 3: »Trije kralili, - 1'redprodaja vstopnic vsakokrat na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. desno.
ltA 1)10. Torek, 2J. decembru 1J42-XXI. 7.30 I.nhka Kkislia — K Napoved časa — Poročila v italijanščini
—	13.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.13 Oporna trlusha — 13 Napoved časn — Poročila v italijanščini — 13.li Poročilo Vrliovneca Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Godba Kr. Knrohi-njerjev, vodi dirigent l.uiiri Cirenei — 14 Poročila v italijanščini — 14.1.1 Koneert Radijskega orkestra, vodi rliriirent T) M Sijanee — Simfonično ciHsha — 1.1 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časn — Po-ročiln v italijanščini — 17.1(1 Pet minut irospoda X
—	17.IS Knmnniu glasba — sodelujejo »opranistka Ines AlPnni Teilinl, violinist Vittorio Kmamiel« in pianista Georjrio Knvarelto — 19 »Govorilno italijansko«. poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.1.1 Valček — 2n Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 20 20 Komentnr dnevnih donodkov v slovenščini — 20.41 Tipična clashn — 21 Lirična prireditev družbe EIAR: PUCCINI: Tcsea
—	V odmorih: A NlfOTERA: Poirovor s Slovenci
—	Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imato lekarne: dr. Pieeoli. Blei\vcisova cesta S: mr. Hočevar, Celovška cesta fi2 in mr Gartus, Zaloška cesta 47.
POIZVEDBE. 23. decembra 1e bila izeuhljena od Ljudske kniicarne do semenišča črna listnica Ji denarjem In fotocrrafifaml. Potencira najditelja prosim. da to iiroči v upravi »Slovcncca« pod Slev. 101.
FANTEK V NEBESIH
TEKST IN SLIKANICE: DAC.MAR KACER 63.	!
BOG JE VZDIGNIL SAMO SVOJO DESNICO IN REKEL: >TVOJA ZELJA NAJ BO USLIŠANA! RADUJ SE BREZ SKRBI V MOJEM KRALJESTVU!«
64.
ANGELČEK JE OD BOGA OČETA POHITEL NA ZEMLJO NA OBISK K SVOJI MAMICI. KAKO SE JE ČUDIL, KO JE SLIŠAL MAMICO PETI PESMICO, KAKOR JO JE SVOJ CAS NJEMU.
ljani, Škof ja ulica št. 25, je prodal Angeli C.ra-brijanovi, trgovčevi ženi v Ljubljani, zemljiško parcelo št. 535/2 travnik k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 1059 m2 za 55.000 lir. — Galle Ernest, veleposestnik, Ljubljana VII, Vodnikova cesta št. 43, je prodal Berniku Valentinu, trgovcu v Ljubljani, Opekarska cesta št. 3, parcele št. 354/1, 334/2, njivi, in št. 535/1, pašnik, kat. obč. Zgornja šiška. ki so sedaj dobile skupno številko 354/6 iste k. o., v skupni izmeri 539mJ za 23.000 lir.

Dotrpel ie po daljšem bolehanju naš ljubljeni papa in stari očka. gospod
DragotEs* Štruc@Ij
častni konzul Portugalsko In bivši carin, posrednik
Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne 29. decembra 1942 ob pol treh popoldne z Zal, kapele sv. Jakoba, na pokopa išče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo darovana v sredo, dne 30. decembra 1942, ob pol osmih zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška. Ljubljana, dne 27. dccembra 1942.
ZaiujeSs soproga, etroc! !n ostalo torodstvo.
115 Kcrmežanov na domačem turnirju
šubert — prvak božičnega turnirja z belo žogico — V damski skupini so nastopile samo 4; vrstni red med juniorjis I. Trasi, 2. Tular, 3. Marolt
Ljubljana, 28. decembra. Mladina, ki se veseli o božiču drsanja in sankanja, letos m prišla na svoj račun, /ima je pri; tienila šele zadnje dni, sneg pa je začel naletavati šele včeraj. Tako smo bili tokrat brez zimskega športa, vendar ne brez športnega 6poreda. Zato 6o poskrbeli agilni Hermežani, ki so priredili v svoji klubski dvorani pri Mikliču turnir družabne športne igre — namiznega tenisa. Ko že ni bilo bele opojnosti ali kaj podobnega, so se mladi ljudje odločili za igro z belo žogo. Udeležba je bila presenetljivo lepa, čeprav je bil turnir namenjen le članom športne sekcije Hermesa. Prijavilo 6e je 50 igralcev I. razreda, 45 II. razreda, 16 juniorjev in 4 dekleta.
Ko smo obiskali Hermežane pri »delu«, smo bili priča živahnega navijanja in pestrega vrvenja v dvorani. Mladina se je ogrela za namizni tenis in se rada odzvala klubskemu povabilu za tekme za prvenstvo. K temu so pripomogla tudi lepa darila, ki so bila razstavljena na mizi in namenjena najuspešnejšim igralcem. Tam smo videli posrebren pokal, stensko ogledalo, bonbonijere, knjige, pisalne potrebščine, denarnice in jXKlobno. V prvi vrsti je šlo kajpada za čast, kakor se sjjodobi med športniki, nagrade pa so tudi na svoj način vzpodbujale j>od]etne igralce k delu.
V razredu najboljših ali med seniorji se ie potegovalo 50 fantov za naslov klubskega prvaka. Začeli so že na Štefanovo. Do prvega presenečenja je prišlo v igri med Strojnikom in med Šubertom. V prognozah so vsi stavili na izkušenega Strojnika, Šubert pa jo je zagodel jto svoje in odločil igro v svojo korist. Prav zaradi le zmage je imel pri nadljnem nastopanju leno število opazovalcev okrog zelene mize. Pohvaliti moramo tudi Dularja, ki je odpravil Milanoviča. Po daljšem tekmovanju so prišli v seniorski finale naslednji: Bogataj, Poženel, Šubert in Dular.
Posamezne igre v razredu najboljših 60 potekle takole:
Bogataj : Dular 21 : 18, 21 : 17 Šubert : Poženel 21 : 15, 16 : 21, 21 : 10 Poženel : Dular 21 : 17, 10 : 21, 16 : 21 Bogataj : Šubert 19:21, 21:14, 15:21 Bogataj : Poženel 21 : 14, 14 :21, 21 : 12 Dular : Šubert 8 : 21, 15 : 21. Tako si je Šubert, ki se je izkazal že na sobotnih nredtekmah, priboril naslov klubskega prvaka. Vrstni red naslednjih je tale: Bogataj, Dular, Poženel, Strojnik, Berce, Kastelic, Milanovič, Ulčar itd.
Udeležba v ženski skupini je bila nepričakovano pičla; nastopila so samo štiri dekleta. Tehnično znanje, ki so ga pokazala dekleta v ravnanju 6 te-

fl
Potrpela ie, spravljena z Bogom. dne 24. deccmbra, ljubljena žena, zlata mamica, gospa
Pavla Franetiž roj.Štrar
Pokopali smo io v soboto, 26. dec.
Zahval jujemo se vsem za izražena so-žalja ob prebridki izgubi, darovalcem cvetja in ki so blagopokojno spremili
nn njeni zadnji poti. Sveta maša zadušnica bo brana v četrtek, dne 31. decembra 1942. v župni cerkvi sv. Frančiška v Šiški
ob pol 7 zjutraj. Ljubljana, dne 27. deccmbra 1042.
Anton, soprog, Milena, Zvonko, Anica, Marija,
otroci
niškim loparjem, je še pičlo in zelo zaostaja za zna jem moških tovarišev. Precej zanimiva je bila partija med Sterletovo in Bricljevo ki je imela prednost tavoritinje. Izid je bil 21:7. 10:21 in 21 IS v korist Sterlelovc. Sterletova je zmagala med dekleti, druga je bila Bricljeva, tretja Keržetova, četrta pa Smercerjeva.
V II. razredu je nastopalo 45 igralcev, deloma nadarjenih in precej izurjenih, deloma pa še začetnikov. V končni igri je nastopil Berce proti šti-bertu in si tako priboril jirvo mesto. Vrstni red v II. razredu je tale: 1. Berce, 2. šubert, 3. Ciglič.
Tudi 16 juniorjev se je živahno udejstvovalo v svoji skupini. To so bili fantje do 16. leta. Pohvaliti moramo Trošta, ki ima toliko odzivnosti, da se bo lahko razvil f>o vztrajnem treningu v dobrega tekmovalca. V končni borbi se je sj>ogledal s Tušarjem in ga odpravil z 21:1S, 10:21 in 21:16. Po končanem turnirju so razglasili tale vrstni red juniorjev: Trošt, Tušar, Marolt, Pičman.
Železničarjem moramo priznati, da se jim je posrečilo vzbuditi lejx> zanimanje za igro i malo žogico. Odkar imajo primerno dvorano, so priredili več nastopov, ki so se odlikovali po dobri organizaciji in številni udeležbi. Višek so dosegli vsekakor včeraj, ko se je zbralo 115 tekmovalcev iz lastnih vrst. Po končani prireditvi so jim razdelili spominske nagrade, ki jih naj vzpodbujajo k prijetnem, pa tudi vzgojnem sjx>rtnem udejstvo-vanju.
13. kolo državnega prvenstva Fiorentina : Livorno 4:3
Čeprav jo Livorno izgubil obe točki, jo ostal
na vrhu razpredelnice
Državno nogometno prvenstvo je dogodek, ki ga tudi v inozemstvu spremljajo z velikim zanimanjem. 16 izvrstnih moštev se bori z.a naslov državnega prvaka. Poslej so igrali že 13 nedelj po vrsti, bitka pa se ho vlekla in nadaljevala vse do začetka poletja. Prvenstvo je letos tem bolj zanimivo, ker so vodstva klubov pregrupirala svoje enajstorice in le počasi prihaja na dan, katero vodstvo je imelo pri tem srečnejšo roko.
Livorno, ki ga trenira Fiorentini, je presenečal lelos s sijajno igro in se vzpenjal od uspeha do uspeha. Šele v zadnjem času se je posrečilo nekaterim, da so mu odgriz.li prve točke. Tako je bilo tudi včeraj, ko je gostoval Livorno v Firenzi. Bitka z usnjato igračo, ki so jo tam gledali, jo morala hiti hudo živahna, kakor sodimo po izidu 4:3 v prid Fiorentini. Livorno je bil torej ob obe točki; je pa kljub temu ostal še na vrhu razpredelnice z zalego točk, ki si jo je nabral v prvi tretjini tekmovanja.
Najuspešnejši med vodilnimi je bil včeraj Juventus. Nastopil je v Rimu in odpravil državnega prvaka prelekle sezone (Romo) z 2:1. Tako ima Juventus sedaj že 17 točk in zaostaja za eno samo piko za vodilnim Livornom. Po 13. tednu držav-
m
ir
tro-1
f ■ ■
Jk m
1" '


■ tSSPS
Italijanski saharski oddelki t borben ili položajih na jugu libijske puščave
nega prvenstva se je zgodilo prvič, da je postalo na vrhu raz|iredelnire že tesno: čeprav jo med Livornom in Juventusom le točka razlike, jo tu šo nekdo, namreč Torino. Enajstorica Torina, ki jo včeraj realizirala z I.azioni in si spol o|>omogla s polovičnim izkupičkom, ima boljšo razliko golov in je tik za Livornom.
Koma je lotos hudo zaostala, trenutno jo na 12. mestu, kjer deli usodo z Barijem, lanskim prvakom v B razredu, fte večja smola so drži Benečanov, katerih ime je blestelo preteklo sezono na prvem ali drugem mestu, letos pa je na drugem mestu od zadaj. V pohvalo Benečanov pa moramo zabeležiti in poudariti, da so včeraj o<l-pravili Bologno z 1:0. Triestina je igrala doma in jo izgubila igro z Genovo z. 0:1,
Podrobni izidi 13. kola so bili naslednji: Genova: Liguria : Atalanta 3:0 Torino: Torino : Lazio 2:2 Benetke: Venezia : Bologna 1:0 Milan: Milano : Bari 3:1 Vicenza: Vicenza : Ambrosiana 2:2 Florenz.a: Fiorentina : Livorno 4:3 Rim: Juventus : Roma 2:1 Trieste: Genova : Triestina 1:0. Vrstni red moštev in točke: Livorno 18, Torino in Juventus po 17, Ambrosiana in Genova j>o 15, Lazio, Milano in Fiorentina po 14. Atalanta 12, Liguria 11, Roma in Bari po 10, Triestina in Venezia po 9, Vicenza 7.
Prijateljem nogometnih rezultatov dodajamo še včerajšnje izide v B razredu: Savona : Cremo-nose 1:0, Pescara : Udinese 2:2, Pisa : Siena 4:1, Pro Patria : Palermo Juve 1 :0. Fanfulla : Novara 3:1, Alessandria : Mater 3:1, Modena : Padova 2:0, Brescia : Spezia 3:2, Napoli : Anconitana 3:0.
Iz deta ln ži^ljesslaa - tias in
Iz Gorizije
Smrt znanega vinorejca. V sončnem Vi«v novico, kjer ra6te žlahtna trta in zori zlata kapljica, jc pred tedni po daljšem bolehanju odšel v večnost trden gosjx>dar in znan vinorejec g. Anton Sirk, star prilično 70 let. Z neumornim, treznim delom si je ustvaril jionosen dom. Njegova klet je slovela daleč naokoli iti njegova sladka re-bulca je bila znana tudi v Ljubljani, kjer je imela med Ljubljančani mnogo iskrenih prijateljev. Ne-ugnanetnu možu, ki je bil vedno na nogah in je vedno tuhtal in skrbel, naj bo lahka njegova domača gruda!
Z Gorenjskega
črnnče. Na sveti dan pojKildne ob 4 smo pokopali g. Rotarja Pavleta, posestnika iz Podboršta št. 6. Pokojni .si je šel pred kratkim
Dotrpela je, previdena s sv. zakramenti, naša ljuba sestra, tetka in svakinja, gospodična
MARJA GOLOB
a
Pogreb predrage pokojnice bo v torek, dne 29. decembra 1942. nb 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo darovana v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 27. decembra 1912.
Vilma, sestra; Pavel, brat; dr. Šemrov Fran. svak; Franjo in Majčica. nečaka — in ostalo sorodstvo.
I iskat zdravja v bolnišnico nn Golnik, toda za-( man. Pokopali smo ga ob veliki udeležbi; pogrebne molitve jc opravil duhovnik iz Mengša. Za [Kikojnim žaluje hudo prizadeta žena in osem otrok, za katere je pokojnik z veliko ljubeznijo skrbel. Naj počiva v miru! — »1'olnoč-nico« smo imeli na sveti dan popoldne ob pol 5. Z veliko pobožnostjo se je ie udeležilo mnogo vernikov. Ganljivo je bilo zlasti petje božičnih pesmi, ki jih je pela vsa cerkev. — Znani nemški mitični praznik ob priliki zimskega sončnega obrata (21. decembra) s/mo obhajali^ zelo slovesno. Na Taboru poleg Doma otroškega vrtca (nekdanja Savnikova vila) je ves večer gorel mogočen kres, okrog katerega se je zbrala zlasti vsa mladina in navdušeno prepevala nemške pesmi, deklamirala, tekmovala v toku z bakljami itd., vmes pa so se vrstili navdušeni govori tukajšnjega ueiteljstva in vzgojiteljev otroškega vrtca.
Koroški deželni zavod za zavarovanje zoper požare jc započel svoje poslovanje v vseh gorenjskih okrajih kakor tudi v Mežiški dolini. Postavljeni so bili poverjeniki za posamezne občine. Imena so objavljena v gorenjskem tedniku z dne 19. t. m. Zavod zavaruj« zoper požare, vlom, tatvino ter poškodbe na pohištvu, steklenini in zvonovih.
S Spodssiera Štajerskega
Mariborčan imenovan za univ. prof. v Poznanju. Docent tehnične visoke čole v Gradcu dr. inž. Heribert Grubič je bil imenovan za izrednega profesorja analitične kemije na drž. univerzi v Poznanju. Grubič je po rodu Mariborčan.
Poroke. V Mariboru sta se poročila skladiščnik Kari Graber in Natalija Zoreč, dalje Helmut Zintliauer iz Konjic in hči pekovskega moj stra Štefi Leskovškova. — V Krškem sta se po-
ročila kočevski priseljenec Valter Rankcl, občinski uradnik, in gdč. Ivana Vizjak
Smrtna kosa. V Hrastniku živeči zdravstveni svetnik dr. Adalbcrt Jenko je umrl v Gradcu V Mariboru »o umrli: upokojeni železničar Edvard Kriinik; 66-letni gostilničar Adolf Spatzek, 79-letni žel. uradnik Tomaž Arlati. 93-lctna preužit-karica Štefanija Vojvoda, fil-lctni .strojevodja v p. Franc Golčar in 32-letna žena poljskega delavca Pavla Šauprlova, po rodu Vlziakova iz Pesnice. — V Laškem je umrl Franc Ujčič, na Polzeli pa 56-letna majorjeva soproga Emilija Kol škova. V marib. okolici ie umrla ga Elizabeta Mačkova, stara 75 let; V Mariboru pa so umrli 76-letni bivSi mesar Matiia Berghaus iz Rogaške Slatine, posestnikov sin Stanko Bcrnot iz Sikol in posestnikova hči Roza Klobasa t Malenskega vrha. V Studencih sta umrla instalaterjev sin A1 fred Kreuz in 68-letni žel. v p. Aloiz Brus.
Iz Hrvaške
Sprejem časnikarjev v hrvatskem prosvetnem ministrstvu. Pravosodni minster NDH dr. .Mil Starčev ič je pred kratkim priredil velik sprejem za hrvatske in inozemske časnikarje. Pri lej priliki je številnim zbranim gostom govoril o poteku vojnih dogodkov v Sredozemlju šef italijanske vojaške dclegacije v Zagrebu in vojaški od|»lauec pri italijanskem poslaništvu v Zagrebu polkovnik Ke.
Ustaški sestanki v NDH. V zadnjem času je bilo v NDH zopet več ustaških sestankov, na katerih so govorili posamezni hrvatski minktri. Na shodu v Vukovaru je govoril notranji minister dr. Nikiič, v Dugem Selu zunanji minister dr. Lorko-vič, v Karlovcu zopet notranji minister dr. Nikšič, v Veliki Mlaki prosvetni minister dr Starčevič, v Zeiminu pa veliki župan dr. Peter Gvozdič.
Nov župnik v krapinskib Toplicah. Za župnika v Krapinskib Toplicah jc imenovan Vinko Komerički. dosedanji župnik v Dcsiniču.
Finančni sporazum med NDH in Nemčijo. V hrvatskem zunanjem ministrstvu so pred dnevi podpisali hrvatsko-nemški finančni sporazum, s katerim bodo preprečili dvakratno obdavčenje direktnih davkov ter uredili vsa vprašanja ki se nena-šajo na finančno službo med obemr državama.
Božičnica podporne akcije »Pomoč«. Hrvatska podporni! akcija .Pomoč- je prco božičnim' prazniki poslala predsedništvu škofijskih konferenc znesek 600.000 kun kot svoj prispevek za najpotrebnejše vernike. Muslimanski verniki so dobili od »Pomoči- za bajratnske praznike podporo 401 tisoč kun, prosvetno ministrstvo pa en milijon kun za nabavo oblek in čevljev najpotrebnejšim učencem.
Iz Srbije
Nedičevo oporozilo Srbom. V nedeljo, dne 22. decembra je zopet govoril srbski ministrski predsednik Nedič ter je |x>novr,o 6varil srbsko ljudstvo pred nepremišljenimi dejanji. V svojih izvajanjih je ostro napadel vse notranje in zunanje molilce miru in reda na srbskem področju ter jim je napo vedal neizprosno borbo. Med drugim je dejal, da za rešitev in ohranitev srbskega ljudstva ne sme biti nobenega polovičarstva. Zato bodo po njegovi Z3jxivedi vsi rušilci miru in reda neusmiljeno iztrebljenj in uničeni. Svoj govor je zaključi! z napovedjo: »Ce bo treba reševati srbsko ljudstvo in braniti ter varovati njegov obstoj, sploh ne bom vprašal kako velike naj bodo žrtve za to in tudi ne, kdo bo ta žrtev, ker je rešitev domovine vrhovni zakon, katerega bom izvajal z vso doslednostjo in podrobnostjo.«
Ustanovitev nove bolniške hlagn.ine v Srbi.ii. Za y>odročje nemškega vojaškega povelinika v Srbiji so pred kralkim ustanovili v Belgradn nemško bolniško blagajno, ki bo poslovala za vso nemške državljane, ki so zajiosleni na tem ozemlju.
TOMAŽ POKLUKAR: jimninif
i;;jrij!R|j|ijj|p!i!(]i.
Mm

!i]iiiilii||llill,
limiti-iiHlijiji'
:!i:li
; ||
|ljjjHl||fUlflj|'
'l>.,yiiiiii:i'' ,„
: . t:::
jlu ' . i
»Vse to bom jaz dobil — zeml jo, goz.-; dove, dom, živino — Andrej pa je šel j praznih rok z, doma: pohištvo, to je vse, i kar ima. In Matevž? Ce Bog da, bo končal študije in dobil službo, bo pa še dolgo čakal, predno bo zlezel na zeleno vejo. Hudo rad ima tisto Majdo — najbrže je res lepa in dobra — ko že 6edaj sanja o jx>roki in svojem domu. Ne, v podstrešju ne bo hotela stanovati z njim, i Matevž bo moral kaj dobiti, da ga ne ! bodo morile skrbi, ko bo zagledal svo-' jega prvorojenca. Z njim bo tako kot pri Ančki: predno bo minulo deset let, l>o hiša polna otrok.«
Na vse to je mislil Ciril in se je gnal. Vozil je los k žagi ter se veselil dneva, ko bo predlagal očetu: »Toliko daj Andreju, toliko Matevžu in tole primakni se Ančki. Mi imamo dovolj, hvala Bogu.«
Tako je teklo življenje pri Andraževih do zadnjega četrtka v marcu. Bil je že večer, ko so pričakovali Cirila. Hlapec, ki je prispel s prvimi sanmi, je vedel povedati, da bo Ciril »koj za njim«. Ko ga še ni bilo, ko jc odzvonilo večno luč pri Sv. Lovrencu, je začelo očeta Andraža skrbeti. 7,daj pa zdaj je stopil na prag in prisluhnil, ne bi li slišal cingla-njo njegovega konja. »Kaj ga neki zadr-
iifcjr
liijiiHHjljijijijr »ilililiii:.....
ijjjjnmh
mtnj m|jjl jjjjj! •i:::: .i :«. •»: .!i!:HiH(t:i::uiiia>
Ii-
'HiHHihiniln, '•"iiiiife
rokami je čutil miz.lo Cirilovo čelo in, j svoje solze je videl, ki so kapljale ob, ip!| J svetilki na ljubljeni obraz. Nekaj velike-' ' ga so je zrušilo v njem. Izgubil je sina,1 '•"nj | ki je bil vso življenje pri njem. Cirila,' najzvestejšega sina.
Skušal je odrivati hlode, da ne bi ta- j ko težili na njegovih prsih, toda zaman,, j Ves se je tresel, ves je drgetal, v srcu
žuje?« mu je brnelo po glavi. Postaja! pa je čutil bolečino, ki ga je stiskala in je vedno bolj nemiren, gledal je na uro grabila tor težila k tlom. >Ah, moj Bog, ter čakal, da bi ga slišal na riži.	j zakaj nisi vzel mene in pustil življenje
Nad Jarčevim vrhom se je vzpenjala njemu! Kaj sem ti storil, da si mi 'zel luna, ko je krenil Andraž svojemu sinu Cirila I* Vrsta podob se mu je prika/.o-naproti. Vse je bilo tiho. le svoje škor- vala v duhu, ko ga je vedno iznova po-nje je slišal, ki so krevsali zdaj po str-1 bijala misel, da no bo nikoli več govoril lečem kamenju, zdaj po ledu na kolo- j s Cirilom, ki bi naj prevzel grunt, vozu. »Moj Bog, daj da ga kmalu vidim,] Klecnil je na kolena, sklenil roke, se če ne z.norim,< je prosil. Hitel je nav- sklonil k nememu obrazu in začel gias-kreher, postajal in jx>slušal tor se spet no moliti: »Verujem v Boga Očeta, vse-vzpenjal z, urnejšimi koraki. Zdaj so mu mogočnega stvarnika nebes in zemlje...« je zdelo, da sliši konja.	| Kdaj pa kdaj se je zaustavil. Videl je
»Ciriiill« je zaklical v temo ter pri-. Ciriička, ki se smehlja, ko poskuša pr-slonil dlani k uslom, potem pa k uše-! ve korake; ko nosi torbico čez, ramena som. Se enkrat je poskusil, klic jia se in hodi v šolo; ko hodi za plugom in :
_____ • ____ x: I .. .Imianio TTiol in anttl fin. ! nAkl.a 1
Ko sta prispela hlapca, sta ga našia	ko ji bo imel povedati: o ljudeh, ki jih
na kolenih, ko je že vdano molil > ... ki	je srečal v dolini, o srni, ki je zbežala
je za nas na križu umrl.« Mlajši je krik-	v gozd, o koči, kier so kurili vso noč
nil »Jezus, Marija!«, starejši pa ga ie	in kuhali čaj, da jih ni zeblo, pa o sinu-
sunil s komolcem. Oče Andraž ;u n: po-	čeh, ki so žvižgalo, da se je kadilo,
gledal. Pokleknila sta ter odgovarjala s	Doma ga je čakala brzojavka,
s sial-otnim žalostnim glasom. Ko nisla	# »Ciril umrl — pogreb soboto —
mogla več, je molil oče sam io kotira,	pridi — oče.<
pokrižal Cirila na čelo in vstal.	j Matevžu so klornila kolena, ves je
Tisto noč sta se Andraževa tako jio-	prebledel, pri srcu pa ga jo zabolelo,
starala, da nisla nikoli več hodila	Bral je vedno iznova; misel je posta-vzravnana.
Usodna brzojavka
mu je spačil v rjovenje. Ujel je spet cin-glanje; prav točno je razločil, da je gori nekje njegov konj. Ves liropoč je hitel po riži navzgor, dokler ni razločil sence, iz katere so se pokazali obrisi konja.
Takrat so slišali pohorski gozdovi jok in tožbo, kakršna zajame moža le enkrat ali dvakrat v življenju ali pa nikoli.
»Moj ljubi sin! Moj zlati otrok! Moj zvesti Ciril!« ga je klical; la pn jo ležal |>od velikanskim tovorom in ni trenil
j>obira kamenje... «... ki je za nas Vr-, vavi pot jx>tii.. .< Naprej ni mogel molili Hotel je klicati na ix>nioč, glas pa mu je obtičal v grlu. Iznova je hotel privzdigniti zgornji hlod, vendar zaman, ker ni našel opore. Vedno bolj se mu je smilil sin, kakor da se živ poslavlja z grimla Andraževih,
Ostal je sam. brez vsake moči in pomoči To ie rlnbro vedel, Ha Cirilu ne more nikdo več pomagati. Razjokal se je
7. očesom. Tudi dihal ni več. Za hip so . iz g,obine srca; samo nemi gozd ga ie ; je skušal Andraž tolažiti z, mislijo, da! slišal in konj. ki se je nemirno prešlo- j špi in sanja težke sanje; toda s svojimi pal in pozvanjal v noč.	1
jala vedno težja
Sedel je za mizo in gledal topo prod se. Z bliskovito naglico se mu je pri-Matevž je bil med tem v planinah, kazovala vrsta ljudi: Ciril, ki leži na Tam je vriskala njegova duša, zakaj parah s sklonjenimi rokami, oče, mali, vreme je bilo jasno, sren pa se je ola-1 Andrej, Ančka; tudi sebe je videl zra-jal lo za par prstov. Naužil se je hitro- ven. Vso družino. Potem se mu je vsi-sti in hvalil svoje dilce, ki so ga nosile ljevala vrsta vprašanj: kako se .ie to lahko kakor v sanjah.	zgodilo, kdaj... zakaj... ali jo res...?
še je čutil v nogah divje smuke, še Sjiomnil se je, kako sia se poslovila na so ga bolele oči, ki niso mogle sprejeti postaji pri Šv. Lovrencu. Stolak. ki mu vso svetlobo, ki se je prelivala od ko- pa je takrat stisnil v roko. ga je znbo-tanj do grebenov vse do modrega neba.' lel iznova. Čutil jo. da so je zgodilo ne-Sonee ga je ožgalo, da so se ljudje ozi- kaj nepopisno velikega. Na vrzel, ki jo rali z.a njim, ko je stopal po ulicah nastala v Andraževem rodu, se pravza-proti št. Petru. Spet je bil v mestu, prav ni spomnil
spet je Čutil trda tla pod nogami. Prav-1 Ko se je predramil iz bolečine, so zaprav je bil v mestu samo s telesom; je domislil, da mora s prvim vlakom njegova duša je vasovala še nekje vi- domov. Danes 90 ga jxiko|iali; morda soko, kjer ni hudobije in zavisti, pa tudi ne. mogoče ga še čakajo, tudi ne vsakdanjih malenkosti. Dohro; S prvim nočnim vlakom se ie odpe-se mu je prilegal klobuk s telohom, pi-jljai. Premišljeval jo. kako bo tolažil sana ruta krog vratu ga je delala še mater in očeta, še več pa ie mislil na boli veselega. Zavriskal hi, toda bil le mlada leta. ki lih je preživel ? Cirilom spel med ljudmi, ki ti tf^dajo na prste, na domu. Ko ie zagledal v mesečni noči Sedaj se bo umil in naspal, jutri pa obrise domačih hribov, ga |e strlo. Ni bo obiskal svojega dekliča. Imel bo ča- mogel zdržati solz; vroče so lile po za-sa za njo, kolikor bo bolela, zakaj veli- gorelih licih.
A. Fogazzaro:	71
Palača ob iezeru
Odvetnik je pogledal grofico. Njegov pogled jo bil ironičen in pomilovalen.
Nepo se mu jo približal, ga prijel za gumb suknjiča in mu začel govoriti, z obrazom čisto blizu njegovega.
»Modri ste in previdni,« mu jo dejal; »zato prav dobro veste, v koliko je mogočo spraviti v sklad pravično koristi in to kar je primerno. Brez dvoma me ne boste grajali, če trdim, da imamo zdaj druge zadeve, ki jih jo treba najprej urediti. Sicer ros ne iščem lastno koristi, toda... Dobro!« je vzkliknil ter odmaknil roko in nos. »Vidim, da me razumete. Darilvena listina! Prosim sicer Boga, da hi nam ohranil strica še dolga leta, računati moramo tudi z najhujšim. Listina naj bi bila podpisana žo včeraj zjutraj. Ali jo bo šo mogel podpisati? Treba je neprestano paziti in izkoristiti prvi trenutek zavesti.«
»Hm,« jo resno pripomnil odvetnik. »Samo, da bo ta zavest res popolna. Tudi zdravnik mora privoliti. Drugače bomo lahko imeli sitnosti.«
Zaslišal so je glas očeta Tosija, ki jo govoril v loži.
»Grem pogledat k stricu,« jo dejal Nepo in odšeL
»Končno je moj sin imel lo prav, ko je govoril o komisarju,« je dejala grofica.
»Ce dovolite, bom sam govoril s patrom.« »Kar govorite. Storilo kar hočete. — Kakšna zmešnjava jo to. Ne vem več, kje se me drži glava in kaj naj mislim o vsem tem, Tu jo poroka in jo ni. Ni spania ni kosila no večerjo. Kak oslrašno je vse tol«
Vstopil jo sluga in začel pospravljati posodo. Obotavljal se je toliko časa, da se je zdelo, kot da se igra s posodo.
»Pojdite tudi vi tja,« je grofica dejala odvetniku. »Jaz grem nekoliko počival. Vso noč nisem zatisnila očesa in komaj še stojim pokonci. Ti pa pokliči Katil«
Ko je služabnik odšel, je Še dejala odvetniku: »Poskušajte kaj izvleči iz gospoda Silla.« Silla ni takoj šel k grofu. Holel je, da mu (vanka proj pove, kaj se je zgodilo v zadnjih dveh dneh. Uboga Ivanka! Govorila je s tihim in žalostnim glasom, ki so je zdelo, da prihaja od daleč, iz. dežele trpljenja.
Poroka je bila določena za 20. zvečer. V zadnjem trenutku jc donna Marina zahtevala, naj so prestavi na naslednjo jutro. Kljub temu je tisti večer bilo slovesno praznovanje z godbo in umetnimi ognji na jezeru. Grof se je zabaval in se ni počutil s!al>o. Nekaj dni prej mu je nenadoma poslalo slabo, a si je popolnoma opomogel in ni čutil nobenih težav več. Sicer je bil žc dalj
časa zelo upadel in postaran. Ivanka se je nekoliko obotavljala, ko jo izjavila, da sc ji zdi, da se je In sprememba začela takrat, ko je Silla zapustil Palačo. Tisti večer torej ni bilo nioč posebnega. Poroka naj bi bila naslednje jutro ob sedmih. Ob petih zjutraj je Ivanka morala iti v grofovo sobo znradi nekih ključev in ,;e našla gospodarja na pol mrtvega na tleh. Tu je Ivanko prevzelo tako ginjenje, dn ni mogla nadaljevali. Sele čez nekaj časa ie pripovedovala naprej, kn-ko so poklicali zdravnika in župnika. Zdravnik jo bil zelo sposoben. Pred nekaj meseci je nadomestil prejšnjega. Temu se je napad zdel zelo resen in ie povabil še dva svoja stanovska tovariša. Ker bolnik ni bil pri zavesti in tudi ni mogel govoriti, mu je župnik mocel podelili samo zakrament sv. poslednjega olja. Nesreča jo bolela, da očeta Tosija ni bilo doma in je prišel samo nekaj ur pred Si Mo m. Ves dan je bolnikovo stanje ostalo nespremenjeno. Zvečer je zdravnik z zadovoljstvom ugotovil nekoliko vročine, ki je ponoči še narasla. Obraz jc bil mani spačen, oči manj stekleno in ustnice so poskušale izraziti kako i)esodo. Ivanka jo upaln. da mu bo dobro delo, če lio mogel spoznali Silla.
»Druge tolažbe ne more imeti.« je zatrjevala.
»Kaj pa poroka?* je vprašal Silla.
»Ah, gospod!« je odvrnila Ivanka. »Nič no vem. Donna Marina še ni prestopila praga svojo
sobe od 20 zvečer. Zdi se, da je bolna, ker jo
včeraj zjutraj zahtevala, du naj ji prinesejo ledu. Noče videti nit zaročenca niti gospe grofice. Nihče drug ne sme k njej, razen sobarice in dečka. Ne želim si drugega, kakor da bi ozdravel gospodar; kar se ostalega tiče. . Vstopilo! Kako bi bil vesel, če bi vas mogel spoznati!«
Ko je Silla stopil v temačno sobo, je komaj razločil bolnikovo glavo med blazinami in zdravnika, ki jo sedel oh priprtem oknu. Ivanka so jo s Sillom približala poslelji. se sklonila nad bolnika in zašepetala nekaj besed. Grof je za hip uprl moten pocled v Silla, nato jo spet po-cledal Ivanko in nekaj zašepelal. Stnrka se jo še bolj sklonila in razločila izgovorjeno besedo.
»Piti.«
Ivanka mu je dala piti, nato je skušala zopet pritegniti njegovo pozornost k obiskovalcu.
»Dovolj,« so io oglasil zdravnik v polmraku.
Starka jo žalostno odšla s Sillom iz. sobe. Na hodniku jo srečala patra.
»Torej?« je vprašal. »Nič, kaj ne? Saj sem vedi to že vnaprej.«
»Kaj pravile k temu?« je zastokala starka.
»Prekmalu je še. Vedeli moramo, če l>o prišel še drugi napad ali pa ga ne bo. Brez dvoma je potrebno, da so igra ne ponovi, drugače ni več rešitve. Si že povedala temu mladeniču?«
»Ne, gospod.«	j
1 siužteB
Dobe:
Služkinjo
pridno In pošteno, ISčem za takoj. Korun, Večna pot St. 26. •
Strojarja
veščega za dela na belo in krzno, ISčemo. Nastop takoj. Tonudbe v upravo »Slovenca« pod »Strojar« St. 7231.	(b
Učiteljica
7. dobrim znanjem nemščino ln Italijanščine, v starosti 23—32 let, poštena, resna, krščanska, so lSCe kot vzgojiteljica k zolo dobri družini Štirih otrok za Flrenze. Treba bi bilo tudi dajati strokovni pouk v nemščini. 1'lača zelo dobra. Tonudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožna« St. 7227.
iKujtimcB
Kupim:
v dobrem stanju stroj za vlaganjo žice (Zlken ber-del stroj); stroj za obrobe, zavijanje ln svitanje pločevino (Verelnlgte Ab-kant-, Falz - Umschtag-rund- u. Ulstmaschlne) ln ekscenter stiskalnico. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 71«2.	(k
Kupim
večjo količino dvojno vrvice (Lltzendraht) v raznih prerezih. Elcktro — ISogataj, Kongresni trg St. 29.
Kupim gnoj
Andrej ček^da, Sv. Petra cesta 16.
I Sebe j
Jitelo:
Sobico
opremljeno, lsčo samski gospod pri boljši družini v središču mesta. Pripravljen tudi lnstrulratl. Ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »Inteligent« St. 7238.

Preproge
Prodam dve originalni perzijski, kakor tudi dve bosanski preprogi za po-voljno ceno. Ogleda so: Sv. Petra cesta 25, vprašati v gostilni.
»TOTALIA«
najpopolnejši računski stroj, pišoč samo na 10 tipk. Radloval, Ljubljana, Dalmatinova 13.
Suhe gobe
prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana, Blclvvelso-va S t. 29.

2imo za modroce
vseh kvalitet kupite vedno najceneje direktno pri
MILAN JAGER
mehanična predilnica Jlmc
Kupujem vsako količino prcdlva po
najvišji dnevni cenL Trgovina: 8v. Petra c. 17. Predilnica! FU2INEJ.
Umetniške predmete,
pohištvo, sliko, drobne predmete, kupim ln prodam. - Umetnost, Kolodvorska ulica 30.	r
Delavniki: 15.30. 17.50, Sloga od H dalje nedelje In ptainlkli 10. 13.30. iS.SO 17.50 » kinu Union |« matlnela ob 10 50
Film ljubezni in glasbe
tt Če se vrneš"
V	glavni vlojri: Rc la -Calre in Nioole Vattier
(llastia: Mario SchUa
KINO SIOGA - TEt 27-30
Sijajni film o veliki, tragični ljubezni po Sem Benellijevem romanu
G O R G O NA
V glav. vlogi: Mariela Lotti, Rcssano Brazzi. KINO UNION - TEL 22-21
Ljubka, moderna veseloigra i. glasbo In peljem
Pojoča ljubezen
Jazz in športi
V	glavni vlogi: Marla Denis, Masulmo Serato
KINO MATICA - TEL 22-41
In Trndtla In tiilte 1r fartnndi* Dobi se v vsaki lekarni
II mio bambino 6 a letto con 1'influenza. i. Moj o trote /e ^bolel ja intluenco ...
Le cosi delle forme influenzali comprendono, accanlo alla vera influenza, quel complesso di inalallie invernali rappresentale da losse, febbre, faringili, Iracheili, bronehiti. In lulli i malanni da raffreddamenlo e rimedio sovrano la „RODINA"
Jako zuane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti osem beleznim prehlada Vam pomaga
E-INUTILE SOFFRIREt ZAKAJ BI TRPELI!
RODINA
Contro II raffreddore e le forme influenzali
Zoper prehlad in oblike influence
Prodotti chimici sintetici - Preparati biologici • Specialita medicinah' - Prodotti d'uso radiologico - Soluzioni sterili per iniezioni -Prodotti chimici puri per labora-tori scientifici, per cliniche e per uso analitico - Prodotti chimici d'uso industriale
Sintetični kemični proizvodi - Biološki preparati - Zdravilne specia-iitete - Proizvodi za radiologijo • Sterilizirane spojine za injekcije • Kemično čisti proizvodi za znanstvene laboratorije, klinike in analize - Kemični proizvodi za porabo v industriji
CAR 10IRBA S.A.MIIAN0
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil, previden s tolažili svete vere, naš nepozabni sin, brat, stric, gospod
Slavko Markovič
Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v torek, dne 29. decembra 1942, ob pol 4 popoldne iz kapelice sv. Krištofa
na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo brana v sredo, dne 30. decembra 1942, ob 8 zjutraj v cerkvi Marije pomočnice na Rakovniku.
Ljubljano, 28. decembra 1942.
Žalujoči ostali
WA
Inserirajte v ,.Slovencu" I
Uprava »SL<OVENCA<< v Ljubljani
sporoča žalostno vest, da jc umrl po daljšem bolehanju njen zvesti uslužbenec, •	gospod
Markovi! Slavko
ekspeditor
Pogreb bo v torek, dne 29. decembra 1942, ob pol 4 pop. z Zal, iz kapelice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
Ohranimo mu časten spomin!
Ljubljana, 28. dccembra 1042.
Edgar Wa!lace:
35
Skrivnost skrivljene sveče
Roman
I,exmnn pc je nnslonil na stolici in vzel iz srebrne škatle cigareto.
»Na svojih potovanjih sem prišel v razne nenavadne kraje. Tako sem prišel tudi v neko deželo, ki je najbrž ne poznate, ker zaidejo redno vanjo kakšni popotniki, pisatelji in poto-pisci. Tam so čudne vasice, ki čepe po pustih gričih, kakršnh si ne morete predstavljati- Živel sem med ljudmi, ki ne priznavajo ne kralja ne oblasti in imajo zakone v izročilu od očeta do sina. Ta narod nima pismenega jezika. Svoje postave izvajajo brezobzirno in nasilno. Njihove obsodbe so krute in nečloveške. Videl sem ženo, ki so jo zalotili pri znkonolomstvu in jo kamenjali prav po svetopisemsko do smrti, in videl sem tudi, kako so tatu oslepili.«
T. Ks. se je zgrozil.
Videl sem tudi človeka, ki je krivo pričal. Postavili so ga na sredo trga in mu iztrgali jezik. Včasih so Turki ali katera koli državna obiast poslali kakega žandarja in skušali ure-
diti upravo. Pa se je vsak tak poizkus ponesrečil, ker je žandar ali barbarsko izginil s-površja zemlje ali se jx>pajdašil z lopovi ali napravil samomor ali zbežal z ženo kakega domačina.
V nekaterih teh krajih igra sveča prav posebno vlogo. Ne navadna sveča, kakršno poznate, temveč nekako svetilo, napravljeno iz koštrunovega loja. Povežite tri take sveče med prste in držite roko ravno in na njej dve gladki trski, potem pn naj sveče gorijo, gorijo vse do konca — ali si morete to predstavljati? Ali: postavite svečo, poleg smodniščne vrvi, ki jo napeljite h kupu z oljem politih ostrižkov, postavljenih načinov mučenja k svečo poznajo. Ne vem. kateri način jc bil Karu na jbol j zojirn, a dva ali tri poznam, ki jih je tudi on uporabljal.«
»Kaj je bil tako krut?« je vprašal T. Ks.
John Lexman se. je nasmehnil.
»Ne veste, do kam je segala njegova zloba,« je odgovoril.
Proti koncu zajtrka je prinesel natakar Tu. Ksu. neki listek, ki so mu gn jioslali iz urada.
»Velecenjeni gospod Meredith.
Odgovarjajoč na Vaše vprašanje. Vam sporočam, da je baje moja hči v l^ondonu, kar
sem pa izvedel šele danes zjutraj. Moj bankir me je obvestil, rla je prišla davi moja hči v banko in dvignila ogromno vsoto svojega zasebnega računa. Prav nič. ne vera, kam je šla in kaj dela z denarjem. Ni treba, da bi Vam pravil, kako me ta zadeva skrbi. Zelo bi Vam bil hvaležen, ako bi mi mogli pojasniti, za kaj gre.«
Podpisan jo bil: AVilliam Bartholomevv.
T. Ks. je zamrmral:
»Če bi bil imel dober nos in šel zjutraj v banko, bi jo bil videl. Ob službo bom zaradi te zadeve.«
Lexman je bil, knkor bi ga potrlo.
»Ali mislite resno?«
»Prav za prav ne,« je smehljaje se odvrnil T. Ks., ne verjamem, da bi bil načelnik zdaj z menoj zadovoljen. To zadevo vodim zdaj jaz sam. razumete, dasi nc spada v moje področje. Toda svoje, teorije o svečah mi niste še povedali.«
»Nikake teorije vam ne morem razložiti,« je odgovoril Lexman in zvijal prtič. »svečo samo vzbujajo misel nn tipičen albanski umor. Ne rečem, da bi bil tak in tak. pravim snmo, da najdba sveč da misliti na zločin Inke vrste.
T. Ks. sc je moral s tem zadovoljiti.
Čeprav ni bilo njegovo področje, zanimati se za navaden umor, vendar ta ni spadal v tako vrsto: segal je tudi v posle njegovega oddelka, ko je bilo treba vrniti ladv Bartholo-mevvovi neko zelo zagonetno tabakiero, ki jo
je našel v blagajni. Našel je med papirji tudi pismo, ki so mu razložile, kar jc slišal praviti o Karu.
Ker ni bil navaden izsiljevalec, si ni obdržal samo te nenavadne lastnine ladv Bartlio-lomevvove, temveč tudi druge predmete, s katerimi očividno ni imel drugega nnmenn, ko vplivati na lastnika, rla bi sc zavzemal znnj v krogih, ki bi mu lahko pomngali pri njegovih načrtih.
Preiskovalna komisija, katere se je udeležil tudi pristav, ni mogla o tem umoru po izjavah in pričah nič ugotoviti in pričakovati je bilo razsodbo koronera o zločinu, ki ga je izvršila neznano oseba ali tudi več oseb.
T. Ks'. jo naporno delni ves teden, zasledujoč rnz.ne okolno<ti. kar jia ga ni privedlo do nikakega uspeha. Dobil jo tudi pismo Johna Lexmana, ki mu je sporočil o svoji nameri, da bi odpotoval v Združene držnve. Založništvo, neke revije v Nevv Vorku mu je |>o=lnlo upodno ponudbo, pa dn pojrle in prevzame službo.
Za Liudsko tiikarno v Liublianl: Jože KramarK
Izdaiateli: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Čenči?