Leto VI., štev. 201 Ljubljana, nedelja 30. avgusta 1925 Poštnina pavšallrana Cena 3 Din sa Ithaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Dm 15 —; za Inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 72. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knatiovi ul. št. 5/I. — Telefcn št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 36. Inseralni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Teleion št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241. Današnja številka obsega 32 strani in stane 3 Din. Ljubljana, 29. avgusta. Ko je naše «Jutro» začelo izhajati, so mu nenriiatelji prerokovali kratko življenj. Sovražnikov in zavidnežev je b:lo tao listia in trave, kakor ob vsaki dobri stvari. Za »Jutrom® pa ie stala trdna voi'a. Volia vztrain.ti in prodreti. Kier ie ta volja, tam Drideio morda trenutna raz-očarania. a poraza taka volia ne dopušča A za »Jutrom* stoji še več. Za niim in v niem ie sila. ki nodira vse zapreke. Za niim ie ljubezen onih. ki so ea ustvarili. ki ga vodilo in ureiuieto Ljubezpr in veselie do stvari Ona ie omognčih ogromne žrtve, brez katerih stebl"> nred 5 leti zasajeno ne bi zrastlo v zdravo drevo. V «Jutro» ie vloženega nezmerno dela. duševnega in telesnega, dela ki se ga ne da v denarju izrazji ali poravnati. Delo ki ga zmore le ljubezen do ideje, ki smo ji posvetili svoje živ Ijenie. Naši prijatelji, ki vodijo «Jutro», so lahko ponosni na cad svoiega tri'da. Pa tudi nam drug;m številnem sotrudnkom in prijateljem, ki od roistva zaslednrmo »Jutro® z ljubeznih kakor lastno dfšev-no dete. vsem nam ie danes toplo pri srcu. Kot dijaki smo kovali načrte o delu za ljudsko izobrazbo. Pod tujim jarmom smo tudi delali, a šele do osvobnieniu nam ie bito dano v tem oztu svo^mu idealu priti bliže. «.?utro» je že danes orvovrsfen fairtor državljanske in splošne izobrazbe Slovencev. Kai so širši sloii nred voino znali o državni politiki? Danes se preko »Jutra® seznamaio ž nio in vzgaiaio v državHarte. sposobne soditi z lastno glavo »Jutro® iim odoira ves svet in samo želi. da bi čim več svetlobe duha. znanja in s tem samo-stoinosti duha prišlo med naš narod. Oh petletnici želim «Jutru®. nai bi se krog njegovih priiateliev širil vsai v istem temnn naprei kakor do danes. Ni res. da liudie nimaio časa čita ti in se zanimat! za svet Kdor hoče. na'de časa in sredstev dovoli tudi zn duševno hrana. Zato ie delokrog za širienie «.Tutra» še ogromen. Pri tem nai bi mu pomagal vsakdo, ki mu ie na srcu napredek Slovencev. Nezabeleženo ne sme ostati, kai je »Jutro« stnrilo za utrditev mdjonnlne iugoslovpnske mlsfr tn^d naš!m dp!°m naroda. Prvo na nkomh. zadnie tz by-ia! Bilo ie narodnemu in nanrednemu slovenskemu človeku neustrašen brani-teli nroti vsem nakanam in napodim narodnooolitične in kulturne reakcUe. bodriteli v naite7i'h trenutkih. no«'M' našega nacionalnega optimizma. Tako je bito vseh teh net let in tako ostane za vso bodočnost. Treba ;e bilo »Jutra«, da se ie utrdila vera v svetel in solnčen dan. Or. Oreg-or ?er?av. „Jairo" v Italiji zopet prepovedano? Liutljana, 29. avgusta. Iz več k>-a'ev ftaliie smo danes prejeli obvesfla. da italijanske oošte ne izroča;o našim naročnikom »Jutra®, češ da ie od 24. avgusta prepovedano Na naše vprašanje v Trstu nam javljajo, da na prefpkturi o tem ni nič znano. Čire torei očividno za samovolio posameznih uradov, nrnfi kateri odločne protestiramo. Obrnili smo se na našo vlado, da zaščiti interese in svobodo jugoslovenskega novinarstva. Bosanski rudarji podlegli Be^frad. 29 avgusta, r M'ni«frstvo za šume in rudnike je sk!p->i1o. da dobe od 7. sentembra dalje rudarji v bosanskih dr?avn:h riHmkib n'ače pod pogoji. ki iih je določila vlada, "-n^f, da se n!">5a !e delo. ostale u-^^-ocf, p^ se ukinejo. Pogaiania deVgatov obeh strank, ministrstva in rudariev. «o se kakor znano razbila, ker rudarji niso oris tali na pofoie vlade. Delegati se ne bodo več sestali. V ministrstvu za šume in rudnike mislijo, da ne nrde do stavke rudariev. ker da je večina delavcev zadovoljna s tako rešitvijo zadeve. Novi denar prhle v soboto v oromet Beogrid, 29. avgusta. L Finančno rnipisfr« stvo ie v sporazumu z Narodno banko od« redilo, da se stavijo novi kovani novci po dva dinarja v Beogradu, Zagrebu in Ljub« ljani v soboto, 5. septembra v promet. Več vagonov drobiža pride v Gruž z ladjo, od koder se razpošlje po ostalih krajih Jugo« slavije. Trockff v Soaa Berlin. 29 avgusta, d. Trockij je dospel v Spaa, kjer ostane več tednov. Dr. Korošec v Evians les Bains Šei klerikalne stranke išče Pašič' na Francoskem, da bi ponudil službe SLS. — Odklonilno stališče NPS. — Težkoče med radičevci in radikali. — Burni prizori na kc "'resu zemljorad- • f« oar ne. Beograd. 29. avgusta, p. Tudi danes ni bilo važnejših političnih doco :kov. Za nrihodnii teden se pričakuje razči-ščeme v zadevi uradniških sprememb na Hrvatskem Minister Maks;movič ie o tem vprašanlu konferira! 7 min. predsednikom Pašičem. ki je povsem odobril dosedanie sta'išče radikalne stranke. Posebno težavno ie tudi vprašame izmene ve' kih žuranov v Splitu. Mo-staru in Travniku Radičevci zahteva;o niihov odstranitev, radikali vztra;a:o pri tem da mora-o ostati na svo;ih mest^. Tudi elede Slovenije so poskusili radičevci i intrigami ter so n. or. postavili za kandidata za prosvetnega "e-fa sousfanovite!ia bivše avtonomistič- dopisnika !e dr Korošec pris-el v to kor>a'iš:e nred Paš;čem in skuša sedai dob;ti zveze z ministrskim predsednikom. Gre nedvomno za nonudbo klerikalne stranke, da se io spreime v vlado. V radiki'nib krofih se zatrjuje, da ie trud g. Korošca 7or>an in je vsak kompromis s klerikalizmom izkllučen. V tei zvezi dobiva;o članki, ki iih ob-iavlia 7adme dni »Samouprava® še svoj pos"hni nomen. M"ogo nrahu so dvignile tudi burne debate, ki so se od!<"Tnvn'e na kongresu zemljoradmške om'adine. Delegati Puc-! I.ieve stranke so nam-eč nredlarali. da I nai se zemlioradpiška om'adina izreče 7t 7drnvitev 7em':oradniške stranke s ne repub!;kanske stranke in odločnega i HSS. Ta pred'og ie na'etel na naiostrei- zastopnika samoslovenske ideie dok-toria Lončara. kar pa ie bilo odločno odklonjeno. Radičevci tudi mnogo za-meriio. da ie bil oreišnii zagrebški policijski direktor dr. Bedekovič poklican v ministrstvo notramih del ter nrHe'ien oddelku za Hrvatsko, medtem ko še vedno ni izvršeno imenovanie niihove-ga kandidata Havjička za šefa tega oddelka. Namestnik min. predsednika Omrifič se še ni vrnil iz Dobrne in šele nrihodnii teden pričneio zonet ministrske seie. Precej pozornosti in mnoco komentarjev ie vzbudila v pndučenih ooljfič-nih krogih vest. da se naha'"a v Fvinns les Bains tudi šef klerikalne stranke dr. Korošec Po infortnaciiah Vašega ši odnor srb^Ve zemUoradniške om'adi-ne. ki orog'aša radičevce za izdaialce kmečkega stanu, ker so z znano I?adi-čevo naredbo izigrali agrarno reformo. Na koneresu ie pr;š!o tudi do nenri-jetneea incidenta. Policiia ie aretirala poljske delegate, češ. da nima!o svo;ih potnih listov v redu. Zemljoradnlki oa zatriuieio. da se ie storilo to nalašč, da bi se pokvaril kongres. Na interventno poliskega poslanika so bili poliski om'adinci sicer še tekom dneva izpuščeni. V torek odrntuie del naše de'eeaciie na 7asednnie Liee narodov v ženevo, dne 13. septembra na se noda deleiraciia našega parlamenta na interparlamen-tarno konferenco v Washington. Trgovinska pogodba z Avstrlio podpisana Carinski del stopi takoj v veljavo? — AvsMjsko stališče glede nove pogodbe. Beograd, 29. avgusta, p. Po poročilih z Duna:a so delegati naše avstrijske države podpirali trgovinsko pogodbo. Delegat Kn-kič je ostal še na Dunaju da pospeši uve-iiavljenje carinskega dela pogodbe Pri nas bo ta del uveljavljen z uredbo min. sveta, v Avstriji pa rrora biti odobren od posebnega parlamentarnega odbnra. Ostale konvencije trgovinske pogodbe stopijo v veljavo še le po ratifikaciji s strani parlamentov To so krmvencie o železniškem in rečnem prometu, o veterinarski službi na mejah, o obmeinem prometu in o obmejnih paznikih Treovinska pogodba z Avstrijo je sklenjena za eno leto od dneva, ko stopi v veVavo Ta pogodba se avtomatično podaljša za na-daline leto ako je ena ali druga stranka ne odpove vsaj tri mesece pred potekom leta. Trgovinska pogodba z Avstrijo ie napravljena na podlagi največiega povtaščenla, to je carinske postavke, ki smo jih divolili za katerikoli drugo državo ali bi jih dovolili in fn ki bi bila ugodnejša nego sedanje pogodbene veliajo avtomatično tudi za Avstrijo. In nasprotno, kar smo dovolili Avstriii vel;a tudi za vse druge države, s Vaterimi imamo pogodbo glede največjega povlašče-nia. Beograd 29 avgusta, p. V merodajnih krogih se zatrjuje, da stopi en del trgovinske Dogodhe z Avstrijo fn sicer v kolikor se tiče car'n«*lfi p<».r»k ie dne I. s^p^mbra t I. v veUavo. Ostale konvencije te pogodbe stoplin v veljavo, ko bo o njih sklepal parlament. Duna', 29 avgusta p. Z avstrijske strani se doznava da je bila vodilna smer pri pogajanjih. da se obnove med Avstrijo in Ju goslavijo 7fvahne trgovinske zveze, ki so nekoč obsto:a!e rred ozemlji obeh sedanjih držav. Sklenila se bo tudi posebna konzu larna konvencija, ki naj uredi potniški promet in naseljevanje. Avstrijska vlada Mrsmi za tem. da se odpravijo omejitve glede priseljevanja strokovnih delavcev. Trgovinska pogodba sloni na načelu največjih ugodnosti. Avstri ska vlada ie baje pripravllena od pravit! uvozno carino na živino, živo fn zaklano. In tudi na druge življenjske potrebščine. Posledica bo. tako računajo, da se bo znatno pocenilo živVenje v Avstriji. Taji profesorji na povratku v domovino Zagreb. 29. avgusta, n Davi je prišlo sem-kai z brzim vlakom iz Beograda 40 inozemskih profesoriev, ki so se udeležili mednarodnega profesor kongresa. Spremlalo jih je več kolegov iz Beograda. Na kolodvoru so jim zagrebški profesorji priredili svečan sprejem z godbo. "Tekom dopoldneva so si gostje ogledali znamenitosti mesta. Ob !3. je bil njir.i na čast v hotelu F.splanade banket, ki ga je priredila zagrebška sekcija Profesorskega udruženja in ki se ga ie udeležilo SO oseb. Popoldne so napravili profe-sor:i izlete v okolico v spremstvu svojih zagrebških tovarišev Ce^oslovaki ki iih je '10 so odpotovali opolnoči v Prago, ostali pa zapuste Zagreb jutri zjutraj z ljubljanskim brzovlakom. Nekateri gostje si hočejo ogledati tudi Bled. kjer iih morda spreime tudi kralj Grški arbitražni predlog Atene, 29. avgusta, r. Zunanji m;ni-ster Rendis ie izjavil, da namerava kot vodja grške delegaciie predložiti na zasedanju Zveze narodov v Ženevi načrt oakta o obvezni arbitraži med balkanskimi državami Grški listi pravilo, da si je Grška že zagotovila podporo velesil, ki so naklonjene mis'i varnostnega nakta med državami na Balkanu. Lepa naša domovina ... Trst, 29. avgusta, d. Tržaški prefekt je odredil zaplenitev četrtkove »Edinosti*, ker jc prinesla pod naslovom «Lepa naša do. movina« iz Ajdovščine dopis, kako so bili aretirani nekateri trgovci, ki so peli »Lepa naša domovina, nima rakov, nima v:na». Nekdo jih je namreč povabil na večerjo, za katero so bili pripravljeni raki in tudi kozarec dobrega vipavca. Fetje veseljakov pa je baje slišal neki orožnik, ki ni razumel šale in je vse aretiral ter odvedel v zapore. Komunistična agitacija na Balkanu Pariz, 29. avgusta k »Temps* povdarja splošen interes skupne akcije balkanskih dr. žav za odbii.»n;e vsake iz Moskve organizl-tane komunistične agitaciie Tretja interna-cfonala sknša nreVo Balkana na-1a?je doseči Srednjo Rvropo. Na Balkanu se more odpor proti komunističnim rovarjem nai-tolje ude'stvovati za splošni blagor civU-7.'ra.nega sveta. Venizelos se vrne v politiko? Atene, 29 avgusta, v. Zunanji minister Rendis ie sporočil na seji ministrskega sveta. da namerava bivši ministrski predsednik Ven:zelos. ki je sedaj v inozemstvu, zopet poseči v politiko Baje je že posla' svoim pristašem na Grškem navodila, na< stopijo proti sedam; vladi v opozicijo. Francoski general o ooljski in češki armadi Pariz. 29. avgusta s. Generalni guverner Pariza general Gouraud, ki se je danes vrnil s svojega potovanja po Poljskem, se je zelo povo!'no izrazil o poljskih manevrih. Izjavil je, da je pol ska vojska izredno napredovala Manevri so v vsakem oziru potekli zelo ugodno Isti vtis je*dobi! o češkoslovaški vojski. Sporočiti more. da se bodo z ozirom na dobro stanje polfskega in češkoslovaškega generalnega štaba francoske vojaške misije iz teh držav kmalu vrnile v Francijo. Povzdiga tujskega prometa v Splitu SpTit. 28. avgusta n. Cdkar je otvorjena nova železniška proga preko Like, prihaja vsak^n okoli 150 tujcev v Split. Dosedaj jih je bilo 3500 in bo do konca avgusta na« raslo njihovo število do To je doslej največje število tujcev, ki so prihajali v Split Zborovanje macedonskih komifašev 2000 udeležencev iz vseh krajev Bolgarske, med njhni člani oficirske legije. — «Revolucijonarni zaoisnik». — Novi načrti pro ti Jugor" "viji. Carevo Seb, 29. avgusta, t. Make-donstvujušči so ime!i od 21. do 25. av- gusta v Džumaji vc'iko zborovanje, za katero so se komiti in tudi vlada temeljito pripravili. Vsi. ki so se izrekli proti kongresu so bili kratkomalo odstranjeni. V Nevrokopu in Melniku je bilo v prvih treh tednih tega meseca umorjenih okoli 70 ljudi. Kongresa se je udeležilo približno .T)00 liudi. med n'imi če'aške tolpe, ki so člani oficirske lige Zborovanie sta vodila Protogerov in Alihajlov. Glavno vprašan.ie, o katerem so na zborovanju razpravljali, je b;lo. ali naj se revolucionarna organizacija osvobodi od vlade Cankova, ali pa naj jo skupaj z oficirsko ligo še nada'je podpira. Četaške organizacije so bile za drugi predlog, vodilni revo'ucijonarji, oficirska liga in intelektualci pa za prvo idejo. Z večino elasov se je sklenilo, naj makedonstvu-iušči še nadalie podpirajo Cankovo vlado. Temu sklepu se je končno podvrg'a tudi manjšina. Ta sklep se je zabeležil »Džumajskemu revolucionarnemu protokolu«. Protogerovu se ie posrečilo, pri- dobiti zase znanega vojvodo Vandeva, ki se je z vsemi svojimi pristaši neprestano nahaial v njegovi bližini, ni pa povze! besede. Po končanem zborovanju so šli udeleženci. med njimi tudi dva aktivna ministra, na Pirin planino in na vrh Hte-pe. nakar so prišli v Melnik in prisegli na grobu Todora Aleksandrova zvestobo ideji samostojne Makedonije. Spre-iet je bil nadalje sklep, naj se na zasedanju Zveze narodov v Ženevi zopet načne vprašanje manjšin. O sklepih glede postopanja proti Ju. goslaviji se ne ve še ničesar natančnega. vendar kažejo opetovani vpadi na iugoslovensko ozemlje in pojavljanje kakih 600 na novo oboroženih četašev nri Čustendilu smer sprejetih sklepov, kakor tudi, da ima bolgarska vlada namere. ki se nikakor ne morejo imenovati lojalne. Sofija. 29. avgusta, d. Sodišče v Ko« privšlici je v procesu proti roparski tolpi Totnangelov obsodilo deset obtožencev na smrt na vešala in petnajst na težko ječo. Krvave komunistične demonstracije v Parizu Policija je razgnala komuniste, ki so hoteli demonstrirati proti maroški vojni. — Pri spopadih je bilo več ranjenih« — Številne aretacije. Pariz, 29. avgusta, v. Včeraj so bili v nekaterih predmest ih veliki rzgredi. ki so jih uprizorili komunisti. Na raznih krajih, posebno pa na Plače de 1' Opera se je nabralo veliko število komunističnih delavcev, ki so hoteli demonstrirati pred poljskim in ru-munskim poslaništvom zaradi preganjanja komunistov in radi akcije v Maroku. Vodil iih ie sin znanega poslanca Calamusa. Redarji so hoteli preprečiti, da bi demonstranti odšli pred orrenjeni poslaništvi in so zato začeli razganjati množico. Delavci so odgo- vorili z napadi na policijo !n začeli nanio tudi streljati. Pri tem je bilo več policijskih uradnikov ranjenih. Tudi kakih 20 komunistov, so mora!: prepeljati v bolnišnico. Policija je aretirala nad 200 komunistov, med ritmi 30 inozcmcev, večinoma Rusov, Spancev in Nemcev, ld bodo takoj izgnanj in države. »Humanite« poživlja delavstvo, nai vztraja v svojem bofu in naj pomaga stradajoči:! bratom. Vlada hoče z vsemi sredstvi preprečiti nadaline izisrede. Poravnava pel i sko-ruskih obmejnih sporov Varšava, 29. avgusta a. Poljska In sovjetska delegaci a. združeni v posebni paritetič-ni komisifi. sta podpisali v Jambolu protokol. s katerim se reštjejo obmejni incidenti ki so se pred kratkim dogodili na meii med Polisko ln Rusijo. Protokol določa recipročno Izmen avo častnikov, vojakov in policijskih agentov, ki so bili internirani na obeh straneh, ter povrnitev škode, povzročen« :avni ln nrivatni lasti v obeh državah. Poljska In sovietsfca vlada se obvezujeta izdati poseben pravilnik, ki bo omogočal, da se bodo preprečili v bodočnosti vsi incidenti JamboKki protokol izpopolnjuj konvencijo rred imenovanima državama, ki je bila podpisana -1. avgusta v Moskvi. Rudarska stavka v Ameriki Filadelfiia. 29. avgusta, d. Pogajanja med lastniki rudnikov in rudarji v Pensilvani.ii niso dovedla do nobenega pozitivnega uspeha. Delavci v antracitnih rudnikih so proglasili, da orično s stavko v pondeljek opolnoči. S stavko bo prizadeta predvsem pen-silvanska ieklena industrija. Newvork. 29. avgusta d. V oficijelnih krogih smatraio za 1. september napovedano stavko kot neizogibno. Zaloge premoga bodo zadostovale do prvega decembra, pozneje pa bo morala Amerika uvažati angleški premog. Parz. 29 avgusta a. Agencija Radio t;o-"•oča Iz Fi!ade!fi'e. da je predsednik 7.v-re rudarjev John Lewis izda! nalog, da začne v pondeljek stavkati 150 tisoč rudariev. Praktične cosledice Gcntillejeve naučne reforme Rim. 29. avg ista. e. V profesorskih kro« gih zbuj* zanimanje prigodbica, ki jo je opisa! te dni neki profesor v rimskih listih Gre za sina bivšega naučnega mini« stra Gentilleja, ki je polagal izpit za pristop v prvi razred liccja. t. j. 6. gimnazijski raz« -rd KomVi« mu je hotela za vsako ceno mogočiti izpit. Ker Gentill»jev sin ni do« olj znql. bi moral po vseh predpisih pasti nri \7.r-~-i ■ 7ato je komisiis c'ajša1a izpit tudi <• "'talim dijakom, samo zato, da v: . '-iti izkfšnjo «'n ministra. Afe« !no večjo pozornost, ker po« .or v listih nauču-jja ministra preišče. Mirovni kongres v Parizu Pariz, 29 avgusta s. Dne 2. septembra se otvori v Parizu 24. svetovni mirovni kongres. Zastopanih bo več kakor 20 držav, in sicer po 800 delegatih. Na dnevnem redu ie predvsem proučevanji) protokola o mirni ureditvi mednarodnih konfliktov. Kot narlalina točka se bo razoravlialo o vprašaniu mednarodne Druži zasedli Damask? Pariz, 29. avgusta, d. Angleški listi javliaio iz Sirije, da so Francozi izpraznili Damask in da so v mesto vkorakali Druži. Francoska vlada zanika to vest, češ, da je v Damasku vladal mir še d« 24. t. m. Današnja »Liberte* pa prinaša iz Sirije vznemirljiva poročila. Vlada pa je v splošnem zelo rezervirana glede dogodkov v Siriji. Druzom so se pridružili tudi Beduini in Arabci, ki ž njimi skupno operirajo proti Francozom. Druge brzojavke iz Londona zatrjujejo z vso gotovostjo, da so danes dopoldne Druži in Bedtjioi zasedli Damask. Vprašanje evrooskih dolgov v Ameriki S'ewyork, 29. avgusta, s. Londonski spo« razum v vprašanju francosko angleških dol« gov je ime! do sedaj le ta uspoh, da je Amerika ponovila svoj pritisk na ostale dolžnike. Pogajanja s Češkoslovaško sc bo« do kmalu končala. I-etska in Estonska sta dobili točne pozive. Grčija je pooblastila svojega washirgtonskcga poslanika za toza« devna pogajanja. Ameriška vlada upa, da bo do decembra meseca rešila vse funda« cije m da bo mogla kongresu predložiti po« poln fundacijski program. Nemški delavci v Rusiji Moskva. 29. avgusta, d. Delegacija nemških delavcev je Dred svojim odhodom obiavila poslovilno pismo, v katerem obljublja, da se bo borila za enotno strokovno gibanje. Nadalje pravi, da so se nemški delavci prepričali, da ni v sovjetski Rusiji nobene menjševiške stranke. Proces proti morilcu albanskega ministra Biri, 29. avgusta, a. V pondeljek se prič« ne pred porotnim sodiščem v Cr?niju raz« prava proti morilcu bivšega albanskega mi« nistra Gurakukija, ki jc bil umorjen 2. mar ca v Bariju. Morilcc je Albanec Balton Sta* vola. Stavka angleških mornarjev London, 29. avgusta, s. Stavka mornar« jev in kurjačev se vedno bolj razširja. Ka« kor poročajo iz Mclhourne, jc vlada Avstra lije debila od parlamenta dovoljerje upo* trcbljevati policijo, ki bo posveča hi poseb« no pozornost stavki angleških mornarjev. Ki psfcdt, 29. avgusta, s. Vse angleške in avstralske paroplovne družbe so odklonile zahteve stavkujočih. Železniška nesreča na Madžarskem Budimpešta, 2^. avgusta. I. Pri Karcsagn v bližini Debreczena ie včeraj zjutraj sko« čil potniški vlak iz tira in pri tem zadvl ob tovorni vlak. Lokomotiva in več voz je bi« \J t|.ib.iuiiiu ui^uiiai k/u>iv i --J -- gospodarske orzanizaciie. O propagn.ld- razbitih. Pri nesreči je bila ena oseba nem delovanlu velikih mednarodnih «bita- cna P3 J8 od strahu umrla, več ljudi zvez in o organizaciji mladine. bflo ranjenih. Ob otvoritvi V, ljubljanskega velesejma Vzroki in posledice poslednje krize« — Kriza nacijonalnega kapitala. — Stojimo pred novo konjunkturo. V znamenju težkega boja za obstanek se je udeležila naša industrija pred letom dni četrtega ljubljanskega velesejma. Junačiia jo je nada, da se bodo prilike skoro izboljšale. Optimizem ni bil povsem upravičen in mnogo podjetij je podleglo težki krizi. Polagoma pa se dvigajo težki oblaki. Izgleda, da smo krizo preboleli ter da se je otvoril peti velesejem v znamenju nove konjunkture. Prošla kriza je bila kriza posebne vrste in je baš zato zapustila hude posledice posebno za razvoj naše nacijonalne industrije. Poglejmo si v kratkih obrisih bistvene vzroke in posledice poldrugo-letnega kritičnega stanja. Nacijonalni optimizem je začel po prevratu z malimi sredstvi ustvarjati industrijska podjetja Lastnega denarja Jc bilo premalo in podjetniki so računali, da dobijo dovolj in cenenega kredita. Prva leta je šlo dobro: denarja ie bilo razmeroma dovoli in cene produktom so šle stalno navzgor. Že leta 1923. in zlasti L 1924. pa se je situacija popolnoma spremenila. Denarja je zmanjkala. obrestna mera je rastla od dne do dne. tako da smo dospeli v letu 1924. na 30 %. In v tej stiski se je pričela dvigati naša valuta ter je porast dinarja ■postavljal vse kalkulacije na glavo. Teh hudih udarcev ni mogel velik del naše nacijonalne industrije prenesti. Gospodarski krogi so apelirali na Narodno banko, ji dokazovali, da jih v prvi vrsti tlači nezaslišano visoka obrestna mera. Dokazovali so, da bi podjetja kljub ostalim' neprilikam ter kljub splošni stagnaciji mogla uspevati, ako bi dobila kredita od Narodne banke po nizki obrestni meri. Narodna banka je na žalost načeloma zavračala vse prošnje za nove kredite z utemeljitvijo, da ne sme povečati obtoka novčanic, ker bi baje ta okolnost neugodno vplivala na razvoj naše vstste. Zainar. so industrijalci dokazovali, da bi povečanje obtoka novčanic za par sto milijonov prav nič ne v1,)Hvalo na dinarski kurz. Narodna banka ie ostala Pri svojem prepričanju Posledice niso izostale. Ne le to, da se industrijska podjetja niso mogla razvijati, ampak morala so skrčiti ter mnoga še celo ustaviti svoj obrat. To pa še ne bi bilo tako velika nesreča — mnogo je bilo nezdravega in je moralo za-mreti. A prišlo je nekaj druzega. Važna in v svoji osnovi zdrava podietia so bila postavljena pred alternaitvo: ali likvidirati, — seveda z ogromno izgubo — ali pa poklicati tuji kapital tla pomoč. Naravno je. da se je odločil za drugo alternativo, kdor je le mogel. Tako Je prr" za podjetjem romalo iz nacijo-ualnih rok zopet nazaj v roke tujega kapitala. Tako se je prošla kriza razvila v krizo nacijonalnega kapitala. To ni bila navadna industrijska kriza, ko morajo podjetniki eno ali dve leti delati z minimalnim dobičkom, ali še celo z izgubo. Taki pojavi niso nenavadni, ker se take izgube pokrijejo z dobički ob času konjunkture. To pa, kar smo mi v prešli krizi, se ne bo dalo iz-ra\ i'ti v bodoči konjunkturi, niti v bli-žnji • sti Podjetja, ki so prešla iz nac::- nalr;nozemske roke ali se tjakaj vrnila, se ne vrnejo tako lahko. Tako bo bodoča konjunktura, ki jo gospodarski svet pričakuje, služila v veliki meri tujemu kapitalu. Kar smo ob prevrat' pridobili, nam je kriza zadnjih let večji del zopet odvzela. Treba bo novega truda in boja. da si naš narodni kapital izvojuje izgubljene postojanke.. Ako ne bi bilo te težke nacijonalne izgube, bi lahko z mnogo večjo radostjo kcnštatirali. da se je letošnji Ljubljanski velesejem otvoril pod ugodnimi avspi-cij.vni za našo industrijsko produkcijo. Naš dinar se je več ali manj stabiliziral ter od te strani ni pričakovati pertur-bacij. Zmerno naraščanje dinarja, ki se nam obeta, ne bo skalilo gospodarskega ravnotežja. Druga okolnost, ki ugodno vpliva na razvoi industrije, je r.ova carinska tarifa, ki je stopila v veljavo 20. junija t. 1. Nova tarifa sicer ni idealna. Sestavljena je brez prave vodilne ideje za razvoj naše industrije in je polna fiskalisfičnih peg. Namen je bil napraviti vzgojevalno carinsko tarifo. Pri tem pa. se ni vpoŠte-val dejanski položai, pod katerim se more ta ali ona industrijska panoga pri ras razviti. P< stavile so se tarife za take industrijske proizvode, ki jih ne bomo mogli še desetletja oroducirati. Nekatere take carinske postavke vsled svoje pretiranosii direktno ovirajo razvoj drugih industrijskih panog, ki bi se lahko v najkrajšem času lepo razvile. Vendar pa nudi nova carinska tarifa vsaj nekaterim industrijskim panogam toliko zaščite, da bodo mogle dobro uspevati Prvi znaki so se že pokazali. Celi vrsta industrijskih podietij je začela delati s pclno paro ter z dobrim fl-nar.cijelnim uspehom. Delavstvo je zopet v večji meri zaposleno, kakor ored pol leta. Vse kaže. da stojimo pred novo konjunkturo, da se bližajo naši industriji boljši časi. nego smo jih preživeli zadnji dve leti. Preganjanje Slovencev v Avstriji Nova nasilstva proti našemu nacionalnemu elementu. Nedavno so se radičevski zagrebški listi z veliko vnemo zavzeli za »narodne manjšine* v Sloveniji, češ, da je treba dovesti slovenske interese v sklad z nemškimi. Radičevske novine seveda nič ne vedo in nič ne poznajo. One ne vedo, da je n. pr. za nemške otroke v več nego zadostni meri poskrbljeno z nemškim šolskim poukom, temveč, da Nemci uživajo pri nas popolno svobodo združevanja in sploh vse politične svoboščine kakor vsi drugi državljani in da so si v gospodarskem oziru zadržali še celo vrsto privilegijev. A medtem, ko nam radičevska gospoda nasvetuje. da nai spravimo svoje slovenske interese «v sklad* z interesi nemštva (da bi se. po besedah g. Radiča. Slovencem najboljše godilo!) se na Koroškem kljub vsem internacionalnim obvezam mirno nadaljuje naj-brezvestneiše preganjanie slovenskega avtohtonega elementa. Državne in cerkvene oblasti so v službi hakenkreuz-lerske šovinistične politike, ki ne more dočakati trenutka, da bo zabrisana zadnja sled lastnega nacijonalnega življenja našega naroda na Koroškem. Nedavno smo na tem mestu ožigosali ger-manizatorično politiko celovškega katoliškega škofijskega ordinariiata. ki v svojih uradnih izkazih niti slovenskih cerkvenih in verskih organizacij več ne pozna. Danes objavlja «Koroški Slovenec* zopet dva slučaja, ki dokazujeta, s kako nestrpnostjo se obnaša nemški šovinizem proti našemu narodu. »Koroški Slovenec® poroča: Županstvo v Dobrlivasi je z odlokom 30. decembra 1024.. št. 2741-24. zaseglo dvorano in čitalnico «K. slov. izobraževalnega društva v Dobrlivasi za stanovanjske namene z utemeljitvijo, da so prostori prazni. Hranilnica in posojilnica v Srnčivasi kot lastnica društvenega doma je takoj napravila ugovor, ker ima te prostore že izobraževalno društvo in druga društva od I. 1923.. ko so bili izgotovljeni, zasedene. Na;em-niš'"n knmisiin tiri okra'rerr> vr,r' Dobrlivasi je s sklepom od 30. januarja 1925., št. Vvra 1-25. zasego od strani županstva potrdila. Nato se je cela obravnava posipa na pregled po ministrstvu za socijalno oskrbo na višje nad-sodišče v Gradec. Višje nadsodišče v Gradcu kot najvišje sodišče je ovrglo za-ego in sklep županstva ter naiein-niške komisije pri okrajnem sodišču v Dobrlivasi z utemeljitvijo, da so bili ti prostori že zasedeni od društev in da občina nima pravice zaseči takih prostorov in je izreklo, da se je postava kršila. Človek bi mislil, da je cela zadeva vsled odločitve višjega nadsodišča v Gradcu uravnana in da se je pravica vendar enkrat izkazala. A županstvo je kar samo od sebe zavrglo sklep višjega nadsodišča v tej pravdi s tem. da je zapečatilo vhod v društvene prostore in zahtevalo ključe. Se lepši pa je naslednji slučaj: Povodom poseta celovškega knezoškcfa dne 29. aprila t. 1. v Šmarjeti v Rožu so postavili Šmarječani na več krajih slavoloke. med drugim tudi enega s slovenskim naoisom v vasi Dobrava. To pa je tako razburilo par nemčurjev, da so napravili ovadbo na orožnike, češ, slavolok ie bil okrašen z belo-rdeče-modrimi cvetlicami in trakovi. Orožniki so napravili nato ovadbo na okraino glavarstvo v Celovcu, ki je tri slovenske deklice, ki so slavolok okrasile, kaznovalo po 5 šilingov globe, oziroma 24 ur zapora. To se je zgodilo kljub temu. da so na razpolago priče, ki lahko vsak čas potrdijo, da so se rabile za okrasitev tudi druge raznobarvne rože in ne samo bele. modre in rdeče. »Koroški Slovenec® zaključuje z obupnim k':ec:n: ^Živela enakopravnost*. Komentarja pihati ne upa. V Avstriji imajo namreč popolno svobodo tiska .. A pisati ga tudi ni treba. Mesto članka in protesta je «K. Sl.» ponatisnil iz »Grazer Tagespost* sledečo notico: «Beograisko ministrstvo za prosveto je pod št. 32.580 z dne 18. junija 1925. (pod ministrom Pribičevičem). izdalo odrf rh nrifve r.ari'e'";''' raz- redov na ljudskih šolah za otroke ne-slovanske narodnosti. Po tej naredbi se otvorijo po vseh krajih, kjer število šolarjev neslovanske narodnosti presega številko 30, paralelni razredi, v katerih bo učni jezik materni jezik otrok.» Kar sliši se vzdih: oj blateni Nemci v Jugoslaviji! Naša koroška deca. slovenski starši v Avstriji bi bili srečni, če bi tam veljalo vsaj pol Pribičevičeve na-redbe! Mi pa apeliramo na kraljevsko vlado, nai Dosveti svnjo pažnjo obupnim razmetani, ki vladajo na Koroškem. Jugo-slavi'i ima pravico, da se zavzame za preganjane brate, a ima, kar je več, tudi dolžnost, da to stori! Vatikan in Praga Kako mislijo v Vatikanu o Husovi proslavi. Rim, 27. avgusta. Oficijelr.o vatikansko glasilo «Osser-vatore Romano* odgovarja na izvajanja češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v službenem glasilu narod-nosocijalistične stranke «Češkem Slo-vu*. Odgovor Sv. Stolice je zbudil veliko zanimanje, ne samo zato. ker se redko zgodi, da bi Vatikan polemiziral v času trajanja diplomatskega spora med njim in kako državo, temveč tudi zato, ker je pisan v precej ostrem tonu. Vatikan zanika predvsem dr. Bene-ševo trditev, da se je že v decembru lani pogajal z Vatikanom o načinu Hu-sove proslave in da je ob tej priliki prišlo do konkretne rešitve. »Osservatore Romano* pravi, da dr. Beneš sploh še ni bil v Vatikanu in da se je sestal le z monsignorom Borgonzini.iem na češkoslovaškem poslaništvu pri Vatikanu. Dr. Beneš je sicer želel govoriti s kardinalom Gasparrijem. toda ta ga ni hotel sprejeti in je poslal k njemu tajnika za izredne cerkvene zadeve monsigno-ra Bergonzinija. ki je vprašal dr. Beneša. če je res. da hoče češkoslovaška vlada zakonitim potom povzdigniti Hu-sov dan v državni praznik. Za ta slučaj je Bergonzini že naprej protestiral v imenu češkoslovaških katolikov ter je izjavil, da vidi Sv. Stolica v tem zelo resno zadevo. Minister dr. Beneš je odgovoril, da hoče vlada proslaviti narodnega junaka, s čemur pa nikakor ne namerava žaliti katolikov. Monsignor Bergonzini je nato izjavil, da je po vatikanskim mnenju težko ločiti Husovo protikatoliško stran od človeške strani in da so imele dosedaj vse Husove proslave protikatoliški značaj. Dr. Beneš ni odgovoril na ponovno prelatovo mnenje, da bo zakon o Husovem državnem prazniku žalil katolike. Nadalje potrjuje vatikansko glasilo dr. Beneševo trditev, da ne obstoia med Češkoslovaško in Sv. Stolico nobena pravna zveza. List pravi, da nado-mestujejo to zvezo medsebojna poslaništva in podučuje češkoslovaško vlado, kako je treba ravnati s cerkveno-političnimi vprašanji. Pri tem namiguje, da zahteva češkoslovaška vlada imenovanje škofov s svojo pritrditvijo. List kritikuje nato odpravo nekaterih verskih praznikov na Češkoslovaškem, kar se je zgodilo brez vatikanskega «dovoljenja». Sploh, pravi list, dela češkoslovaška vlada vse na svojo roko. Vatikan je prepričan, da mora imeti Husova proslava na naraven način demonstracijski značaj proti katoliški cer. kvi, kajti po vatikanski logiki pomeni proslava vsakega «obsojenca» obenem obsodbo njegovega sodnika. List zaključuje, da je način Husove proslave neprikrita žalitev katoliške cerkve in Svete Stolice, ker jo predstavlja češkoslovaška vlada ljudstvu kot temno senco in nespravijivega nasprotnika civilizacije. Nova politika v GcJansku Znano je, kako napeto razmerje je vla« dalo vsa povoina lota med uoravo svobod« nega mesta Gdansk in republiko Poljsko; ponovno jc prišlo do konfliktov, ki so imeli svoj izvor v očitnih tendcncah vlade v Gdansku, pokazali ob sleherni priliki, da se lc prisiljena drži v mejah obstoječih mirov« nih pogodb, sicer pa da gre njeno strem« Ijenje k Berlinu, k restituciji predvojnega stanja. In iz tega so izvirali neprestano večji ali manjši spori s Poljsko, ki ima do» ločene nadoblasti v Gdansku. Taka politika je bila mogoča, ker so imeli v senatu v Gdansku, ki tvori mestno vlado, večino ekstremni nemški nacijona« listi. Toda Gdansk je pristaniško mesto, katerega gospodarsko ozadje tvori pai — Poljska in politika večnih afrontov proti poljskim interesom je morala Imeti za po« slodico občutno ekonomsko škodo za pre« bivalstvo Gdanska samega. Zato je reza« dovoljstvo preti dosedanji nestrpni mestni politiki rastlo, osobito med gospodarsko vodilnimi in delavskimi sloji in ta nezado« voljnost je privedla do izraza o p ril jI. i de« bate o piwačunu Svobodnega mesta v Volkstagu, parlamentu Gdanska, Poprejšnji senat je moral odstopiti in Volkstag je tpvarna;y o^tar^arib^ fovarm^/ol^^^jurib^ Ob priliki Ljubljunsn nlmlm posetite tvrdko I. Premelč, Ljubljana, Dalmatinova 3. Speclfaina veletrgovina sviienfh in volnenih robcev, ierp ln modnega blaga. 4857-a voli nov senat, v katerem imajo večino, dan re močno, sestoječo iz socijalnih de« mokratov, centruma in liberalne stranke, nemški nacijonalci in radikali, dosedanja večina, pa so morali v opozicijo. I'godne posledice te spremembe so sc pokazale kmalu. Sihm, predsednik senata, ki je st:J na svojem rnf=t,.i, je podal ,• j catu imenom večine deklaracijo, s katero je poljska javnost zadovoljna. Izjava, ki se bistveno razlikuje od dosedanje politike, ki se je vodila v Gdai.sku, pravi da je treba organizirati med Svobod, mestom in Poljsko solidne odnošajc, temelječe na go« spodarskih potrebah. Senat se bo lojalno postavil na stališče versailleske mirovne pogodbe in konvencij, sklenjenih v nje iz« vrševanju. Vprašanja, ki bi nastala iz teh pogodb, nai sc rešuieio z direktnimi ms gajar.ji med obema strankama v čim naj. bolj prijateljskem duhu. Senat bo nastopal 7 vso vnemo proti vsakršnim nacijonalistič nim provokacijam. To so najmarknntnejše točke iz dekla« racije novega senata v Gdansku, ki očitno kažejo novo razpoloženje. Poljsko časopisje jih komentira z zadovoljstvom; opozarja si« cer, da nova večina ni trdna in da treba paziti nato, kako bo kljubovala bodočim napadom šovinistične nacijonalne opozicije. Vrh tega, da je treba še počakati, da be« sedam slede i dejanja. — Vsekakor pa je izvršena sprememba ugoden znak razstoče konsclidacije, ki jo je opaziti tudi na polj« skih zbudila bo zadovoljstvo ne le v najbolj zainteresirani Poljski, marveč tudi v ostali Evropi, ki si želi trajnejšega miru. Politične beležke -f- «Slovenec» zafrkuje dr. Korošca. Ilustrirani »Slovenec* je ob priliki svoje velesejmske inseratne izdaje objavil tudi sliko dr. Korošca kot ljubljanskega Doslanca. Ker vsakdo ve, da dr. Korošec nima nobenih zaslug niti za velesejem. niti za ljubljansko mesto, ker dosedaj še ni bilo slišati, da bi dr. Korošec kot ljubljanski poslanec v Narodni skupščini odprl usta v prilog svojim volilcem v Ljubljani — pač pa je slovenski prestolici s svojo zavoženo politiko le škodoval in jemal kredit — se splošno smatra, da je «Slovenec» hotel dr. Korošca kot ljubljanskega poslanca zafrkniti. Ako pa tega vendarle ni nameraval. potem je priobčil dr. Korošca kot ljubljanskega poslanca iz politične naivnosti, ker se ni zavedal, da je stori! s tem dr. Korošcu in SLS zelo slabo uslugo. Liubljančanje so namreč že sko raj pozabili, da je dr. Korošec njihov poslanec, sedaj pa. ko zopet vidijo sliko dr. Korošca, si vzbujajo neprijetne spomine tudi na ono njegovo fotografijo, ki jo je delil po Ljubljani pred 8. februarjem obenem z velikanskimi obljubami. Volitve so minule in klerikalne obljube tudi. Ljubljana še nikdar ni ime la tako slabega poslanca kot je dr. Korošec. Njegova slika med inserati v «Ilustr. Slovencu* je za Ljubljančane le memento za storjeno pogreško ter strašilo za bodoče volitve. 4- Agrarna reforma ln radičevci. Na seii kluba HSS je minister agrarne reforme Pavle Radič poroča! o izvajanju agrarne reforme in o svoji naredbi, ki io je izdal svojim agrarnim poverjenikom in po kateri se ima odvzeti zemlja vsem. ki so jo dobili od 8. februarja t. 1. dalje pa do danes. Minister Pavle Radič je izjavil, da se je s to naredbo pričela »revizija* agrarnih odnošajev v prečanskih krajih, ki se ima izvesti Dred odkupom zemljišč veleposestnikov od dosedanjih interesentov. Novi agrarni minister torej odvzema predvsem z eno potezo peresa zemljo vsem kmetom, ki so jo preieli letos od veleposestnikov. in se niti ne spušča v presojo posameznih slučajev, ali so io dobili morebiti res kaki neupravičenci. Taka je torej »seljaška politika* radičevcev. Toria g Radič ne ort-in samo pri tem koraku, on gre še dalje. Kmet ne sme dobiti zemlje zastonj po načelu. da naj bo zemlja last tistega, ki io obdeluje. Po izjavi ministra Pavla Radiča je omenjena naredba samo priče-tek revizije agrarnih odnošajev pred odkupom zemljišč od ve^posestnikov. Ali gre za to, da se razveljavijo vsa dosedanja nakazila zemlje in preskrbi veleposestnikom odkupnina? Jedro naino-vejše »seljaške* agrarne politike to~ej ni skrb, da bi došli kmetje do zemlje, ampak skrb. da bi došli čimprej veleposestniki do odkupnine. To je tudi razvidno iz ministrove izjave, da se bo osnovala posebna agrarna banka, ki naj bi dajala kmetom posojila za odkup zemlje na 4 do 5 let. V sedanjih časih pomanjkanja denarja in v gospodarski krizi, ki je močno občutna tudi v kmetijstvu, dovoljevati posojila za odkup zemlje na kratek rok 4 do 5 let, se pravi sploh onemogočiti odkup. Kajti čisto gotovo je. da kmet poleg davkov in malih dohodkov zemMe v tem času ne bo mogel vrniti posojila, vsled česar bo nastala nevarnost, da zemljo zopet izgubi in da pride ta zemlja zopet nazaj v veleposestniške roke. V bivši Avstro-Ogrški so kmetje po osvoboditvi Izpod graščinskega jarma in tlake plačevali odkupnino po več desetletij, pa so to breme še komaj zmagovali. Minister kot zastopnik Radičeve seljaške politike pa hoče, da bi kmetje plačali zemlio v 4 do 5 letih in to v času gospodarske krize! Najnovejša seljaška demokracija pričenja obsipati našega kmeta s čudovitimi darovi! + Kaj pa to pomeni? Zagrebški «Ob-zor*. ki je postal vnet zagovornik radikalno - radičevskega sporazuma in s tem tudi hud nasprotnik slovenskih klerikalcev. se .ie v svoji mržn.ii proti bivšemu prosvetnemu ministru Sv. Pribi-deviču postavil glede ukinienja zasebnih samostanskih učiteljišč popolnoma na klerikalno stališče in je včerai objavil članek, ki bi delal vso čast tudi ljubljanskemu «Slovencu». Pri tem se poslužuje tudi mistifikacije, ko trdi. da so bila zasebna samostanska učiteljišča uki njena z edino motivacijo, da prosvetno ministrstvo nima zaupanja, da bi mogle učiteljice zasebnih učiteljišč vzgajati bodoče učiteljice v nacijonalnem duhu. Na to motivacijo seveda navezuje »Ob-zor» celo polemiko. Res pa ie, da je minister prosvete gosp. Vukičevič ukinil zasebna učiteljišča radi nadproduk-cije učiteljic, za katere danes sploh ni služb. Nekdaj svobodomiselni »Obzor* z naslado poroča, da sta proti omenjeni naredbi podvzela korake nuncij Pelegri-netti in katoliški episkopat. «Obzoru* se vmešavanje nuncija Pelegrinettiia v naše notranje zadeve očividno zelo do-pada. Glede »Obzora* smo sicer že vajeni. da izpreminia zelo pogosto svoj okus. vendar pa dvomimo, da bo s svojo najnovejšo klerikalno injekcijo poživil svoje ostarele možgane. Tudi dvomimo, da bi njegov poklon klerikalizmu imel kake posebne politične uspehe . . . Po svetu — Obnovitev avstrijsko^madžarskih fn govinskih pogajanj. Na Dunaju in v Budim pešti se pripravljajo za obnovitev trgovin« skih pogajanj, ki so se pred kratkim nenad« no prekinila, ker so Madžari zahtevali, da daje Avstrija prednost Češkoslovaški in Ju« goslaviji. Pogajanja sc prično sredi septem« bra. — Izmenjava na smrt obsojenih. Trije v lipskem procesu na smrt obsojeni komuni« sti bodo pomiloščeni in izmenjani s tremi v Moskvi na smrt obsojenimi nemškimi di« jaki. — Kemškoirumunske predvojne pogodi be. Nemško«rum'.msko razsodišče, ki je razpravljalo o predvojnih pogodbah med nemškimi in romunskimi državljani, je raz« sodilo v prilog Nemčije. Kakor znano, je versailleska mirovna pogodba razveljavila vse tozadevne konvencije in je določila, da se morajo iz teh pogodb izvirajoče pravice reklamirati najkasneje v šestih mesecih, kar pa jc rumunska vlada pozabila v škodo svojih državljanov. — Italijansko vojno ministrstvo je sesta« vilo zapisnik vseh avstro«ogrskih, bolgar« skih, nemških in turških vojakov, ki so v svetovni vojni padli na italijanskih bojiščih ali pa so prišli v italijansko ujetništvo. Za« pisnik vsebuje nad 6C 000 imen z važnimi nodatki. [TCVA9NA-VOTTA PPtt^::- fr II m m i iihh—B—"MMMMm i (TOVADNA V OiTA C.i).MAf;. Jj Odmev predvojnih demonstracij v Sarajevu Vsem so še v spominu žalostni dne-■i po sarajevskem atentatu, ko je na-čjskana druhal hodila v Sarajevu od jše do hiše in uničila Srbom vse. kar ji . prišlo pod roko. dočim oblasti niso ranile niti mezinca. V številnih hišah, so bile takrat demolirane, so se odtavali zelo tragični prizori. Eden naj-,olj pretresljivih se je dogodil v hiši se. laj že pokojnega poštnega direktorja flsipa Delijanisa. Direktor Delijanis je jI v službi in doma sta ostala samo jegova mladoletna hčerka in 17 letni ja z bolno materjo, ki je radi težke borzni ležala v postelji, iz katere se še o danes ni dvignila. Besna druhal je •drla v stanovanje in pričela uničevati ohištvo. Prestrašena otroka sta se krila v materni sobi. V tem trenutku ' druhal razbila še vrata v sobo Deli-anisove žene. nakar sta vstopila dva azgrajača. Eden iz med njih je zgrabil irektorjevega sina Jakoba, ga vrgel na a in tolkel z rokami in nogami Ko je olna mati videla kritični položaj svo-ega sina, se je kljub težki bolezni vignila iz postelje in s svojim telesom ,aščitila sina pred nadaljnjimi udarci, [o so razbojniki sobo popolnoma de-lolirall, so pobegnili. Deliianisev sin Jakob si je obraz raz-rfiačev globoko vtisnil v spomin. Tudi legova sestra in bolna mati sta si doro zapomnili napadalce. Pred nekaj jeseci je Jakob Delijanis nenadoma za-iaz!I na cesti v Sarajevu človeka, ki ga napade! ob priliki protisrbskih de-nonstracij 1. 1914. Še! je za njim in malti zvedel, da se piše Adem Vlado-14. Jakob Delijanis je sedaj policijski radnik in je zadevo takoj prijavil, dem ie svoje dejanje takoj priznal, rosil Delijanisa za odpuščanje in mu jljobil, da mu restavrira hišo. oziroma anovanje. samo da ga ne izroči so-išču. Kljub temu je bila zadeva izro-;na državnemu pravdniku in Adem se . moral te dni zagovarjati pred so-iščem, kjer pa le odločno zanikal svoj ločin. Toda Jakob Delijanis. njegova estra in bolehna mati. ki se od takrat li več dvignila iz postelje, so z vso si-.Timostjo spoznali v njem svoječasnega lapadalca. istotako tudi nekatere priče, dem Vladovič je sicer odločno vztra-J pri svojem zagovoru, vendar ga je odišče na podlagi soglasnih izpovedi >rič obsodilo na šest mesecev težke eče. Tako je bil po 11. letih maščevan zo-let eden izmed številnih zločinov, ki jih e izvršila leta 1914. po sarajevskem itentatu od avstrijskih oblasti nahuj-ikana druhal nad sarajevskimi Srbi. ZOIetnica Zveze za tujski promet v Sloveniji slavnostno zborovanje v navzočnosti ministra dr. Krajada. Ob priliki 20 letnice obstoja Zveze za tiiski promet v Sloveniji se je vršilo •čeraj v gremijalni dvorani v palači ..iublianske kreditne banke slavnostno jborovanje. katero je počastil s svojim ibiskom tudi minister za trgovino in ndnstriio dr. Ivan Krajad. Zborovanje je otvoril predsednik Iveze, dvorni svetnik dr. Mam, ki je ivodoma pozdravil častne goste, v pr-vrsti gospoda ministra dr. Krajada, iredsednika društva za promet strana-:a v Zagrebu Šandora Alexandra, veli-tega župana ljubljanske oblasti doktor-a Vilka Baltiča in velikega župana ma-iborske oblasti dr. Pirkmajerja, za-topnika Maribora podžupana dr. Li-folda. gerente ljubljanske občine dok-oria Puca. Tnrka in Likozarja. mag. irektorja dr. Zamika, predsednika Tr-ovske zbornice Ivana Kneza ter gen. ainika dr. Windischerja, zastopnika dravniške zbornice dr. Praunselsa, iredsednika velesejma Bonača. zastop-ika notarske zbornice notarja Hainer-i- predsednika Slov. planinskega dru-tva dr. Tominška, predsednika trgov-sega gremija za ljubljansko okolico •ebala, zastopnika državnih železnic )b historični razstavi por-reta XVL - XX. veka v Jakopičevem paviljonu Ljubljana, 29. avgusta. Med plakati vzbuja eden posebno pokornost. Kakor da ie z drugega sveta. - in tudi res je z drugega sveta. Bledo i^der te. gotske figure: pobožni romar-kleče in moliio v dolgih plaščih Krog jih so zavihteni trakovi, na katerih so e nekoč brali napisi. Gotske te figure -žejo zatool.tenost, žaganje: telesa so "hljata. upognjena, krefnie mirne, za-Miive. kakor pri oastirčkih pred jasli-imi. Ta slika se najde na stropu stare erkve v Slovenigradcu in je menda iz iV. stoletja, od neznane roke. — in rn j naidemo na plakatu, med priporočili a nakup robe in obisk kina. Nasprotje "ed materializmom m idealizmom je 'ko nazorno, da kar obstaneš. Tako finkovitega plakata še nisem doživel. Pod sliko ti napis v samozavestni in ■'enem ponižni antiki pove. da je v Jakličevem paviljonu Narodna Galerija ^Pet otvorila. ne vem. katero po šte-svojih razstav, ki se Izpopolnjujejo ® dalie bolj in ki so olod resnega, ne-ftornega in idealističnega stremljenja supine, ki si je v sodobnem kulturnem centralnega nadzornika VIdica, predsednika hišnih posestnikov Freliha, zastopnika župe skavtov Kunaveria itd., nato pa na kratko orisal splošni in posebno gospodarski pomen Zveze za Slovenijo in sploh vso državo. Olavni tajnik Zveze, vlad. svetnik dr. Rudolf Andrejka, je podal zanimivo poročilo delovanja Zveze v preteklih 20. letih. Tujski promet v Sloveniji je v organizirani obliki, kakor se nam danes prikazuje, mlad, v svojih pogojib in začetkih pa zelo star pojav. Moderni tujski promet zavisi od mnogih pogojev, ki pa se dajo vpeljati na dve prvini. namreč objektivno prvino: lepote, slikovitosti, historične zanimivosti, zdravilnosti, torej privlačnosti zemlje in pa subjektivne prvine: skrbi in spoznanje prebivalstva, da uravna promet. udobnost, prijetnost bivanja v tej zemlji tujcem. Že naši velmožje, pesniki in pisatelji, so opevali lepoto domače zemlje. Prvi pijonirji tujskega prometa v Sloveniji so bili gospodje Ubald pl. Trn-koczy, dr. Vinko Gregorič in dr. Valentin Krisper. Ti vsi so kazali in učili ter vzpodbujali, kako se tujca privabi v našo zemljo, v katero prinaša tako veliko denarja. Ustanovili so Deželno zvezo za tujski promet na Kranjskem in lz te skromne organizacije se je razvila danes tako požrtvovalno in mogočno delujoča Zveza za tujski promet. Zasluga teh prvih mož je. da so se zgradili v naših gorskih kotih lepi in udobni hoteli, ki so gostoljubno sprejemali tujca pod streho. Zveza je izdala že leta 1906. poučno brošuro: «Kako .ie povzdigniti tujski promet*, osnovala ie posredovalnico za letoviška stanovanja, priredila v Londonu razstavo slik naših pokrajin, izdala krasen album slik in neštete publikacije. Organizirala je tudi zanimanje za narodno nošo. ki je počela takrat že izumirati. Ta velika delavnost je bila tudi v zvezi z večjo podporo deželnega odbora, ki jo je Zveza dobivala od leta 1911. naprej. V večjih letoviških krajih se je skrbelo za olepšavo krajev in so se osnovale tudi avtomobilne zveze. Ko je prišla vojna, dr. Krisper tudi v tistih burnih časih ni izgubil poguma in veselja. Najvažnejša sprememba v organizaciji je bila leta 1914. Tedaj je prenehala biti Zveza zasebno društvo in je postala deželni zavod, koiega predsednik je bil deželni glavar. Po vzoru deželnega zavoda za pospeševanje obrti se ustanovi poseben direktorij, kl je obsto. jal iz gospodov dr. Krlsperia. dr. Gre-gorlča. H. Llndtnerja in dr. Papeža. Novi deželni zavod se je potem tik pred prevratom vnovič reorganiziral s sklepom deželnega odbora z dne 21. oktobra 1. 1918. Po prevratnih dnevih jje ladjica Zveze pod smotrenim vodstvrfti dr. Krisper-Ja zaplula v mirni pristan jugoslovenskega državnega zavoda — Jugoslovenskega komisarijata za promet in tu-ristiko v Ljubljani. Leto 1920. pomenja nov veliki napredek. Reorganiziral se je gen. komisarijat. čigar pravila je odobrila deželna vlada v svoii seji dne 7. julija. Generalnemu komisariiu doktorju Andrejki je bil dodeljen poslovni Prometni sosvet, za konzulenta in zastopnika vlade pa je bil imenovan dr. Krisper. Zavodu se je osigurala stalna državna subvencija v znesku 75.000 dinarjev, vrh tega pa tudi izdatni osebni kredit za pisarniške moči. Tako ojače-ni zavod se je takoj lotil predvsem dela reparacij. Popravljati je bilo treba na vseh koncih in kraiih. posebno na Gorenjski. Nad vse pričakovanje se je povzdignil obisk gorenjskih letovišč, posebno Bleda, ko ie tedanji prestolonaslednik. sedanji kralj Aleksander, prvič obiskal Bled in nas sedaj poseti 0. HI. I ttriia lam. šneclalfsUnta tn otroške bolezni, bivša aststenitnfa na otroški kil. niki nnlrerze v Sti strokovnjak. To poro?Hn nn »e b rez pretenzlj. poročilo enega gledalcev, ki b! rad P'> vedal svojim bralcem, kaj je vide!, pa pove Ie maihen drobec in Ž njim niti ne more utemeljiti, zakai ie tako globoko vzrujan in vzradoščen nad dogodkom te zbirke. Res, razstava predstavlja »sklenjeno razvojno vrsto portretne panoge, v kateri so odličio zastopani domači slikar-Da. to ie za historike umetnosti, ki H povedo, da najdeš tu Mencingerja (Me-tzmgerja), Reimvalda, Savojd-ta, Potoč- nika. Langusa. Tominca. Stroy-a. Glo-bočnika. Šubica in vse do modeme, pa še celo vrsto neznancev, in vrsto znancev Lahov, Nemcev, celo Holandca. Na svoj račun prideio umetnik, zgodovinar, literarni in kultu*-1 historik, ta morda najbolj. Nc vem. ali bi se smelo sklepati, da je z razstavo dokumentirana stara kultura slovenskega naroda. — večina upodobljencev se ni zavedala slovenstva. priznavali so se drugam, nemštvn. internacijonall. — tudi mnogi avtorji se niso zavedali naše narodnosti in so P bodi odklanjali, bodi sploh niso nič o njej vedeli. Toda historična razstava portreta kaže. kdo m kakšni so bili svoječasno ljudje, ki sn tvorili oni sloi. ki predstavlja historično - politično individualnost. in 'a kojlm slojem je živel naš »neznani junak*, slovenji kmet, svoje življenje rastline, dokler se ni spre menil v del živega našega naroda, kakor je danes, prehajajočega v višjo enoto. Ljudje pa. ki so upodobljeni, so izpr-va izključno plemiči tuiega pokolenja in imenia. lastniki naše zemlje in gradov, tvorci zgodovine, ki je naša in ki ni naša. nikdar bila naša. in ki ne bo več naša. Tu je gospod Schellenburg. čigar Ime izgovariamo vsak dan. — glej njegovo lice! Glej je. in povej, kdai se ga nagledaš! Tu so plemiči Khevenhullerii in so drug', kojih imen ri več nikjer, in komendski žpniki in škofje, vitezi iu opati, infulirani opati in dame, — glej ti Codelllja. zadnjega gospoda Stične-O. to je rasa. prošlost, kultura, tu je fi-noča. to je stara sila. opiljenost. moč, vse v enem, — ali naše. naše to ni. Bilo je na našem, ali le poleg nas. Ali — iz-kvarilo nas ie. gnetlo, preminjalo. mešalo se z našio krvjo, skazilo nas. — nam dalo drugo formo. kri. mišlienje, karakter. Je torej le v nas, je torej le naše, je del našega današnjega bistva, ki ie drugačno, kakor ono prvobitno, ko «njih» še ni bilo, — in drugačno, kakor ono najnovejše, ki šele nastaja, in ob čegar pričetku šele stojimo. Asimilira-nje brez prestanka. O. takšna razstava, kako globoke poglede odkriva v prošlost. sedanjost, bodočnost, v probleme mešanja slojev, rase, v presnavl.ianje. Izginianie. nastajanje. Telesa naša. vrči dragoceni! Evo tu. der Herr von Igg. praoče bogve koliko Ižancev. glej njegove poteze! In tam župnika z Vel'ke Nčd'le. z viteške Komende, kako mrzlo gleda in neusmiljeno gospodovalno! Ali viteza, kl se zaupno obrača bitju v višini in se mu zase in svojo rodbino priporoča z besedami Joba ln Janeza! Tu glej. tri lica. en sam značaj. Trije Chrčni po imenu, po krvi Hreni po mišljenju jezuitski silaki, v zgodovini idea- listi. v uspehih materijalisti. divji p. ega-njalci svoje divjačine, zeloti. grabežljiv-ci. kojih eden ima v naši zgodovini ime resničnega reformatoria in variha cerkve. Lenard Hren, bivši ljubljanski župan koncem XVI. stoletja, evo ga, v črni bx~adi. z očesom lisjaka, z nosom fantasta, s potezami uživalca in gospodarja! Tu brat njegov Krištof, iz isteja gnezda, in nad obema brat Tomaž, škof, z licem okrutneža, zelota. kapetana ladje. tribuna, lisjaka, in s trebuhom na-siadneža. z roko izdajalca . . . Porodila vizitatorjeva. ki izidejo v kratkem iz arhivov dvignjena, bodo šele opravičila, kako naturalistična je ta Chronova podoba. kako resnična je. Vsak nosi v svo ienj licu svoj značaj, ako ni bastard. kakor milijoni brezimnežev. Chron ni bil takšen bastard. zato ni brez imena. Pač Pa ima v dosedanji oficijelni zgodovini napačno ime. Tu zopet drugi. Razstava portreta je pogled v dogodke, v želje, misli. Ali obstaneš pred ženo Langusovo? Pred Luizo Pesjakovo? Pred g ničarskim obristom, ki čita Seneco? Pred zadnjim Kalanom, kmečkim plemičem z Visokega, in njegovo ženo, glavnima junakoma nenapisanega III. dela Visoške kronike? Stoj, — kdo je to? Hej, to je plemič! Eleganten, arbiter elegantlarum. kava-i terim so zahtevale oblasti Spasičevo aretacijo in izročitev novosadskemu sodišču radi uboja petih seliakov. Še istega dne je bil Spasic v spremstvu orožnikov odpeljan v Novi Sad. Na beograjski postaji je prosil orožnike, naj mu dovolijo, da napolni svojo čutaro z vodo. Ko je videl, da orožniki ne pazijo nanj, je izkoristil priliko, se pomešal v neko skupino ljudi, ki so šli iz postaje in izgini! potem brez sledu. Celih sedem let mu policija kljub poizvedovanju ni prišla na sled. Že čez nekaj mesecev si je kot hlapec toliko prihranil, da je kupil konja in kočijo in pričel delati potem na svoj račun. Ker je bil jako varčen, je tekom treh let svojo obrt tako povečal, da je imej že štiri konje in tudi dva špediter-ska voza. Sedaj se je pripravljal ravno za ženitev in bi moral čez 14 dni odvesti svojo izvoljenko pred altar. Nobena stvar ni tako skrita, da bi ne bila kedai očita. Ta stari pregovor se je izpolnil tudi nad Spasičem, ki bo moral sedaj odgovarjati za zločin, ki ga je izvršil pred sedmimi leti, čeprav pod vtisom prestanega vojnega trpljenja. Na Osovnik! Mnogo je izletov v planine, ki nam nudijo s svojo planinsko floro oziroma obsežnim razgledom velik užitek. Razgled pa ie včasih z nižjih leg boli prostran kot z marsikaterega drugega vrha, ki s svojo višino vzbuja pozornost turista. Biser nižjih leg je tudi med turisti malo znani Osovnik nad Škofjo Loko, visok 857 metrov. Nanj vodi več poti, izmed katerih je važna ona iz Medvod, posebno krasna pa je pot iz Škofje Loke preko novega betonskega mostu čez Poljansko Soro v prijazno vas Pusta! pod Kalvarijo. Pot na levi strani puštalsk&ga gradu vodi do Hribernikove žage, od tu na levo ob potoku Hrastnici do kmeta Brojana. Dalje te do cilja dovede dobra markacija. Po poldrugourni poti skozi hladen, senčnat gozd dospeš na vrh. katerega oživlja starinska cerkvica. Malo nižje je več kmetij, kjer dobiš dobre, pitne vode in okrepčujočega mleka. Na vrhu počivaš v senci košatih dreves ln uživaš diven, očarujoč razgled. Kakor pisana preproga leži pred teboj pestro Sorsko polje. V to ravnino, kj se tako svobodno razprostira naokrog, so vloženi krasni biseri — slovenske vasi v zelenju, iznad katerega se dvigajo v solncu bleščeči zvoniki cerkvic. Vsevprek leže njive, polja, loke, bujni gozdovi... Zelena Sava te nehote po-vede v Kranj, poleg katerega čepi Šmar-jetna gora. Bleščečemu traku Sore slediš v pisano Škofjo Loko s strmim Ljubnikom, za katerim se vleče Selška dolina z razsežmm Ratitovcem. Na jugu se pa nad Krasom vzpenja zasužnieni Nanos. Obrni se v nasprotno stran! Nad pestro pokrajino se dvigata kakor stolpa trdnjave vrha Šmarne gore. Z radositjo vzreš belo Ljubljano s ponosnim gradom, nižje doli mračno Ljubljansko barje, Vrhniko, Krim. Iz temnega ozadja sili v ospredje mestece Kamnik. In od toli po Jenku opevanega polja te zračne poti preko nizkih gričev, poraslih z gozdovi povedejo na vrhove slovenskih gora. Na zapadu kipi v oblake gorenjski orjak Triglav, od njega se proti vzhodu vleče veriga gorskih velikanov do razdrapanih sten Kočne in Grintavca. Pogled čez Ljubljano preko Dolenjskih gričev pa je tako daljen, da s prostim očesom ne ločiš pokrajine... Ta krasna vsestransko razgledna tcčka ne nudi vžitka samo razvajenemu turistu, temveč je naravnost ustvarjena v poseča-nje onim, ki so ljubitelji kratkih izletov v nižje planine, ravno tako spomladi, kakor tudi v pozni jeseni. — R. Kramar — R. Humar. Kongres ribiških zadrug v Splitu Pretekli teden se je vršil v Splitu tri dni trajajoči kongres ribiških z->drug. ki so mu prisostvovali tudi odposlanci prometnega ministrstva, zastopniki spjit-ske in dubrovniške oblasti, zagrebške trgovsko-obrtniške zbornice, delegati ribiških zadrug v Primorju in številni prijatelji ribarstva. Razpravljalo se je o vseli važnih vprašanjih, ki se tičejo razvoja ribarstva na našem Jadranu. Na kongresu je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. Vsi ribiči naj se organiz'-rajo v ribiških zadrugah. 2. Vlada naj dovoli zadrugam v svrho napredka primerno finančno podporo. 3. Numo je lir. suhljat, rdečkastih lic. hladnega jeklenega pogleda, finega stasa. ironičnih ustnic, poln najostreie inteligence m du-. ha, — to je Anton Martin Slomšek. Šele pred tem portretom razumeš Prešernove zbadliivke tiani. in razumeš, da stojiš pred selfmademanom, ki je s Sloma ob Ponikvi vstopil v vrste virorum claro-nirn. v prve vrste, eden redkih slovenskih arrivistov. Nerazumliivo ti pa postane. kako ga morejo slikati debelega, zabuhlega, neinteligentnega kurožera. ne kakršnega srro vajeni z obligatnih upodobljeni, iz šolskih sob. Pa gospa mama Crobathova, Prešernova šefulia. in vrsta drugih dam. ki predstavljajo naše meščanstvo, la bonr-geoisie in naš tiers etat. ko je nastajal, ko nam je da! potem našo izvirno jam gospodo, vedno pomlajevano iz vrst «neznanega junaka®. — glej si. glej si tu naš razvoj, le glei našo fiziognomiin. naše lice in našo spako. V portretu 300 lic od XVI. do XX. stoletja vidiš lice naše dobe, kakor v zrcalu. Radovedne? si stopil v paviljon, filozof ga zapuščaš prema temperamentu mrmraš cOmnia snn vana» ali pa «še bo luštn® in odideš domov ali pa na seiem. Oboje vrste liudem je paviljon odprt. — bojim se. da bo druga vrsta šla kar naravnost mimo. Kdor je grd, ne gleda rad v zrcalo. K. potreb.ia strokovna izobrazba ribičev ter moderna sredstva za čim boljše izkoriščanje morja. Na vsak način je treba doseči, da se spravijo ribe čim preje na tržišča. Ta napredek pa bo mogoč šele tedaj, kadar bo mogoče izkoriščanje morske globočine. Zato je potrebno, da izvede v svrho proučitve morske gbbočine država sama čimprej potrebno akcijo. 4. Država nai ustanovi v najkrajšem času po eno ribarsko šolo_ v Dalmaciji in hrvatskem Primorju, ob izlivu Neretve pa naj se zgradi naciiona-len ribnik, kjer bi se mogel narod izpopolniti v umetnem gojenju rib. Dokler se to ne zgodi, nai se vršs tečaii in nouk o ribarstvu. 5. Petrolej za ribiče nai bo prost carine, zakonski načrt o obmorskem ribolovu pa nai se predloži primorskim trgovskim in obrtniškim zbornicam, ki nai ga skupno z ribiškimi zadrugami preštudirajo in potem izroče merodajnim faktorjem v nadalino postopanje. Ribarstvo je nedvomno zelo važna panoga našega narodnega gospodarstva katero mora država čim izdatneje podpirati. Ako bodo merodajni faktorji posvetili svojo nazornost morju, tedaj bodo zaščiteni tudi naši interesi na morju in afirmirani pred inozemstvom. Kongres je izvoli! posebno delegacijo, ki ie dobila nalog, da intervenira v Beogradu pri posameznih ministrstvih za uresničenje resolucij, ki so bile sprejete na kongresu. Budučnost Koledar za 1026. leto. Opozarjamo vse naše prijatelje, da je izšel koledar »Budučnosti« za leto 1926. pod uredništvom g. Milana Raiča. Knjiga je to pot tehnično mnogo lepše opremljena kot do sedaj. Z ozirom na njeno vsebino s političnim, književnim in društveno-socijalnrm pregledom pa nadkriljuje sleherno delo te vrste, tako da bodo naši prijatelji našli v njej vse informacije, potrebne človeku, ki z budnim očesom zasleduje razvoj naše narodne jugoslovenske misli. Vmnja itr^n koledarja z umetniško ilustracijo našega prijatelja g. Nikolc Peševifa zadovoljuje tudi najsuptilnejši okus ljubiteljev zunaniih obiležij književnih izdanj. V tem oziru bo koledar lahko ponos vsake biblioteke. Ce vpoštevamo še to, da prinaša koledar kraj obilnih člankov itd. tudi slike r.aših najbolj priznanih politikov, književnikov in kulturno-soci.ialnih delavcev, pridemo do zaključka, da niti ena jugoslovenska hiša ne sme ostati brez te prepotrebne knjige. Vsebina koledarja, izmenoma v cirilici rn latinici s slovenskimi prispevki, je obilna in stilski neoporečna. V svojem političnem delu prinaša članke: Svetozarja Pribičeviča. ministra aa razpoloženju, dr. Ljudevita Pivka, dr. Prvislava Grisogono, dr. Dragutina Prohaske, dr. Rado:a M. Jovanoviča. Juraja Demetroviča, Frana Ilešiča, Milana Preloga in drugih. Književni oddelek daje s svo imi prispevki v stilu in prozi koledarju stopnjo književnega almanaha, ki ne more neopaženo mimo nikogar, komur ie na srcu naša mlada jugoslovenska književnost. Pisatelji zastopajo — to se že po imenih vidi — skoro vse kraje naše domovine. Med njimi najdemo Štefana Beševiča. Božidara Kovače-viča, Pavla Golia, Vladimira Stanimiroviča Žarka Vrailjeviča, Hanize Humo. Ante Kovača i. dr. Dništveno-socijalni del ne zaostaja v nobenem oziru za prvima deloma. Tu ima-članke dr. Gliše Tadiča. R. Vrhovca. Alek-seje Kojunina, ženskega žurnalista, Adama Pribičeviča, dr. Luja Thalerja i. dr. To lično knjižnico zaključi kot finale oddelek: Naše slike. Čitatelj najde v tem de- ocooooooooooooooooooot se nahaja na velesejmu pri glavnem vhodu na desno. Kolinska tovarna izstav!:a tam svoje znane prvovrstne izdelke kavinih primesi. Tam tudi oddaja pod režijsko ceno na po-skušnjo črno kavo. Pridite ln prepričajte se, ii*a je ta kava res izvrstna! 4899 a so najboljše In najcenejša kajti trpežnost enega para nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) »» ključ" Je Ista kot trpežnost štlriH drugih parov. 93-a t M in prepričajte se! Iu najpotrebnejše m tofine podatke o vseh osebah, katerih slike prinaša koledar. V splošnem lahko rečemo o koledarju »Budučnost za 1926.« da je opravdal vse itade ljudi, katerim je namenjen. Njegov neumorni urednik g. Milan L. Raič je obogatil našo književnost za lepo in dobro knjigo. Zanimanie za koledar je ogromno, zato je tiskan v 10.000 izvodih. Naročniki, ki še niso poslali denarja, naj se požurijo, ker bo knjiga v zelo kratkem času razprodana. Naročnino, denar in vso korespondenco ki se tiče koledarja, je poslati na naslov: Milan L. Raič urednik sBudučr.osti« Beograd, Čara Uroša 65. Tvrdka 0. Bernatovič v Ljubljani 27 let je že tega, kar je bila ustanovljen na v Ljubljani na Mestnem trgu št. 5 gor» nja tvrdka kot prva konfekcijska trgovi« na. Z bogato izbiro prvovrstnih izdelkov je kmalu zaslovela po mestu in po deželi ter si pridobila velik krog odjemalcev, ki ji je zagotovil procvit in katere si je zna« Ia obdržati do danes. Z obširno zasnovano reklamo je ta tvrdka umela priporočiti svo« je prvovrstne oblačilne predmete, s solid« nostjo in zmernimi ccnami jc znala zado« voljiti klijentelo in tako ni klonila v nos beni krizi, ampak se razvijala vedno na« prej. Ker je tvrdka Bernatovič vedno streme* la za tem.da bi bila na višku zahtev mo« demega trgovstva. se je pokazala potreba, lokale na zunaj in znotraj preurediti. Radi priznamo, da se ji je to lepo posrečilo. Hi« ša je na zunaj okusno pobarvana in ureje« na po načinu velikih trgovskih hiš v veli« kih mestih: okusno urejene izložbe vabijo kupce. Novi lokal je svetel, kar je posebno pri konfekciji velike važnosti, da vsakdo natančno vidi blago, ki ga kupuje. Tudi jc sedaj lokal mnogo večji kot prej. V spod« njih prostorih je nameščena moška kon« fekcija. Tu so naloženi najrazličnejši mo« ški oblačilni predmeti, ki vzbujajo po kro« jih in vzorcih veliko pozornost. V prvem nadstropju, ki je nadvse ele« gantno urejen, je nameščena damska kon« fekcija, kateri bo tvrdka posvečala sedaj največjo pozornost. Z vsem okusom oprem Ijeni. svetli in veliki prostori bodo že sa« mi do sebi privlačna sila za naš damski svet ne glede na to. da so tu razstavljeni vedno najnovejši originalni modeli Dunaja. Berlina. Pariza. Tvrdko, ki ma velik promet ter preje« ma redne tedenske pošiljke raznih oblačil« nih novosti, lahko tudi v bodoče priporo« čamo našim čitateljem! ' 1713 Lep razvoj električne zadruge v Sp. Šiški Na lanskem izrednem občnem zboru, ki se je vršil meseca septembra, je bi! na pod lagi kompromisne liste, dveh nasprotujočih si taborov zadružnikov, izvoljen nov od« bor, ki se je takoj zavedel svoje naloge. Uvidel jc nujno potrebo popolnega preoh« rata v vsem gospodarstvu, zlasti pa v fi« nančnem in tehničnem oziru. Naloga je tih težka! Novi odbor je pričel z vztraj« nim delom po začrtanem programu in uspe hi niso izostali. Največjo skrb je posve« til zboljšanju razsvetljave. To se je do« seglo na podlagi umestn;h, dasi deloma strogih ukrepov. Stalna kontrola in uvfc devnost čianov je dov?dla do racijonalne« ga izrabljanja razpoložljivega teka, s če« mur se je večerna razsvetljava znatno iz« boljšala. Vsporedno s temi ukrepi je započel od« bor akcijo za ojačenje slabe cestne raz« svet! ia ve, ki jo oskrbuje 2adruga proti od« škodnini na račun mestre občine ljuhljtr« ske. Ker pa radi pamf.n'kanji toka rcritrnla ni mogla in ni smela Jovelit', da bi se iz; vedlo do jeseni celo v programu namera« vano razširjanje javne razsve-lmtv, se je odbor zadruge n prvo silo odločil za nja« čenje razsvetljave najvažnejših in najpro« metnejših križišč cest iri ulic z 7 obloč« nicami. Po dolgotrajnih pogajanjih z mestno ob« čino, se je končno dosegel sporazum, gla« som katerega je preskrbela mestna občina ljubljanska brezplačno ves materijal za teh 7 nanovo instaliranih svetiljk (obločnic) z 200 \vatnimi žarnicami, dočim izvrši za« druga na lastne stroške montažo, dobavlja za te svetiljke brezplačno potrebni tok in prevzame vzdrževanje te naprave in zame« njavo žarnic. Tudi vse to delo je v teku ter bo dovršeno te dni, žarnice pa bodo zasvetile v proslavo širom domovine zna« nega «komarja». Projektirano in v tiru je tudi nadaljno razširjenje in pomnožitev redne ceste raz« svetljave za najmanj 30 svetiljk. Zlasti v novo zgrajenih, deloma že zazidanih, doslej pa še nezadostno in sploh še nerazsvetlje« nih ulicah je to že iz varnostnih ozirov ne« odložljivo. Zato posveča odbor temu na« črtu posebno pažnjo in bo skrbel, da se takoj izvede, .im bo centrala v Tacnu oja« čena, kar bo izvršeno letošnjo jesen. S tem bo izpolnjena davna želja vseh stanoval« cev in drugega skozi Šiško potujočega ob« činstva. Z razšijenjem oziroma okrepitvijo cen« traie v Tacnu pa bo odstranjena tudi zad« nja ovira, ki je doslej onemogočala nove priklopitvc. To razveseljivo dejstvo bodo pozdravljala zlasti že obstoječa industrij« ska podjetja, kakor tudi novo nastali obra« ti, katerih se doslej vsled pomanjkanja to» ka ni moglo priključiti k našemu omrežju. Ker sc bo s pomnoženim konsvmom režija pocenila, bo mogla zadruga najbrž cenc električnemu toku ponovno znižati, dasi od daja že sedaj najcenejši tok izmed vseh sličnih zavodov v ljubljanski oblasti. Zadruga vabi zato vse one interesente, ki bi reflcktirali na električno napeljavo, da ji to čimpreje sporoče ter prijavijo svo<= jo potrebo konzuma toka ter vstop v za» drugo, ki se nahaia v najlepšem razvoju. Spori Konjske dirke na Krškem polju Na Krškem polju jc bila konjereja že pred veliko vojno na jako visoki stopnji. Vsako leto so prišli državni žrebci v žreb« čarno v Cerklje ob Krki, ki so jo sedaj žal odpravili in nadomestili s tem, da oddaja drževa žrebce posameznim posestnikom. Kljub temu se je konjereja, ki jc bila med vojno zelo zanemarjena, zopet znatno dvig« nila, kar dokazuje izid konjskih dirk, ki so se vršile dne 23. avgusta na Krškem polju. /. dirka, 3 do 4 letni konji. Daljava 1S00 m: Prvo darilo, 800 Din. Alojzij Kocjan iz Bučke. S kobilo prevozil v 4.55 m. Drugo darilo, 600 Din, Franc Kužnik iz Vidma (star 69 let). S kobilo «Vranko» prevozil v 5 minutah. Tretje darilo, 500 Din, Janez Banič iz Drame (Št. Jernej). Prevozil s ko« bilo v 5.10 min. II. dirh , 5letni in starejši konji. Dalj&i-a 2700 m: Prvo darilo, 800 Din, Alojzij Pum geršič iz Škocijana z rRičko». Prevozil v 6.26 min. Drugo darilo, 600 Din, Ignacij Fit-. rer. iz šmalčjevasi pri Št. Jerneju. S kobilo prevozil v 7.6 min Tretje darilo, 500 Din, Josip Petan iz Sromelj. Z «Zoro» prevozil v 7.8 min. III. dirka, enovprežni mrzlokrvni konji. Daljava 1800 m. Prvo darilo, 800 Din. Frane Žnideršič iz Leskovca. S 4!etno kobilo pre« vozil v 5.6 min. Drugo darilo. 700 Din. Leo« po!d Bučfir iz Kostanjevice. S 71ctno kobilo prevozil v 5.7 min. IV. dirka, enovprežna dirka Amerikan« cev. Daljava 900 m. Prvo darilo, 500 Din in častno darilo, Martin Kocjan iz Mihovca pri Št. Jemeiu. S 71etnim žrebcem »Danko« tom» prevozil v 1:37 min. Drugo darilo. 500 Din, narednik Šešerko. Z državnim žreb« cem prevozil v 1.40 min, V. dirka, dvm-prežna. daljava 2700 m. Pr« vo darilo. 600 Din, Ignacij Furer iz Šmalčje« vasi. Z 21ctno kobilo «Gidran» in 41etno «Furiozo» prevozil v 7.13 min. Drugo darilo, 500 Din, Janez Babic iz Gradišča. Z dve in štiriletno kobilo prevozi! v 7.47 min. Tretje darilo. 400 Din. Martinač Franc iz Drame. S šestletno kobilo »tMrzouk® in štiriletno »Valentini« prevozil v 7.50 min. VI. jahalna dirkn, daljava 2700 m. Prvo darilo, 800 Din, Norbert Schimetschek iz Vidma. S 17letnim konjem «Rudi» v 2.54 min. Drugo darilo. 700 Din, Josip Strojin iz Ostroga. S triletno kobilo «Lisko» v 2.54. Tretje darilo, 600 Din. Anton Ju\-ančič ir Vidma. Z 121etnim konjem «Apolot> v 2:57. Četrto darilo, 500 Din, Tomaž Božičnik iz Križ. S 41etno «Vranko» v 2.58. Lahkoatletsko rrvenstvo Slovenije Dva nova slovenska rekorda. Včeraj so se na igrišču ASK. Primorje pričela tekmovanja za lahkoatletsko prven« stvo Slovenije. Po današnjih nastopih je ta prireditev po prevratu največja te vrste v Sloveniji. Opazil se je velik napredek v re« zultatih kakor tudi v kvaliteti večine tek« movalccv. O tem bomo v prihodnjih dneh poročali natančneje. Prijavljenih je bilo približno 90 moških in čez 30 dam. Včeraj« šnji rezul-ati so naslednji: 100 m: (10 tekmovalcev): I. predtek: 1. dr. Perpr.r CASKP.) 11.1. 2 Stcpišnik (II.), 3. \Vcibl (ASKP.). II. predtek: 1. Valtrič (ASKP.), 2. Hajvcrt (Celje). Finale: 1. dr. Pcrpar 11, 2. Valtrič, 3. Stcpišnik. Dame 60 m: (13 tekmovalk). I. predtek: 1. Oman (II.) 8.2, 2. Bernik (I!.), 3. Pe*>n (II.) IL predtek: 1. Šantel Duša 8.2, 2. Zore A., 3. Bnrgcr (vse ASKP.) III. predtek: Tratnik (II.) solo. Finale: 1. fcantel Duša (ASKP) 8.2, 2. Oman, 3. Bernik (obe Iliri« ja). Skok i' višino: (10 tekmovalcev): 1. Gre« gorka (II.) 162 in po!. 2. Lojk (Jadran) 162 in pol, 3. Cimperman (ASKP.) 160. Met klpdiva: (5 tekmovalcev) 1. Slamič H. (ASKP.) 24.65. 2. VodiSek 22.58, 3. Ro« tar 21.67 (oba Ilirija). D"S«-danji prvak in rekorder 7upan (II.) vsled indisponiranosti vseh predpisanih metov ni vrgel pravilno. 200 m: (4 tekmovalci) I. predtek: 1. dr. Pernar 23 S, 2. Stepišnik, 3. VVeibl. II. pred« tek: Valtrič solo. Drme skok v daljavo: (7 tekmovalk) 1. Šantel D. (ASKP.) 4.68 in pol. 2. Tratnik 4.51, 3. Ozcbek 4.30 (obe Ilirija). Šantlova preskoči pri zadnjem skoku z majhnim p'c« stopom 4.9C\ H o ig 3 km: (6 tekmovalcev). 1. Slamič H. ''ASKP.) 15:35.2 (nov slovenski rekord), 2. Trošt (ASKP.), 3. Jenko (IL) Dva tekmo« valca sta med tekmovanjem odstopila. Dame 100 m: (12 tekmovalk): I. predtek: I. Oman 13.8, 2. Bernik. 3. Petan (vse tri Ilirija). II. predtek: 1. Šantel D. 2. Tratnik (IL), 3. Ozcbek (11.). Finale se vrši danes. Obiskovalce velesejma opoziramo na izredno veliko izbero jesenskih oblek in ulstrov JOS ROJINA. LJUBLJANA. <3HQQQQQQ5HEiSQS 1500 m: (14 tekmovalcev). Najlepša :o;;: dneva: 1. Deržaj (11.) 4:31 4 (nov slov. r; kord), 2. Vidic par cm za prvim, 3 Arh^ (oba ASKP.) Dame met krogle se d::ncs ponovi. se je današnje tekmovanje razvelj ■ :',0 Po današnjih rezultatih jc stanje klas;:; kacije nastopno: Moški: ASKP. 26 točk, 2. Ilirija 16, J, dran 3. Dame: ASKP. 10 točk, Ilirija 8. Današnje tekmovanje se prične namesti ob 15. uri, že ob 14. uri. Zagreb : Split. Včeraj je dospelo v Ze greb moštvo splitskega «Hajduka» Sprem lja jih približno 50 športnikov Danes d spe v Zagreb še okoli 400 splitskih sportn kov, da prisostvujejo zaključni tekmi rt grebške in splitske reprezentance za kralje pokal. Kolesarski podsevez Slovenije Dant se vrši dirka za »Prvenstvo Slovenijei Start v Mariboru ob 6. zjutraj. Klasifika cija dirkačev pri km 1. na Dunajski cesl v Ljubljani približno ob 10.30. Glavni c:] pri vhodu na velesejem, kjer bodo tudi m vidni rezultati dirke. Borba za prehode pokal bo precej ostra, dosedai je lastnik [» kala g. Kosmatin. Prijavljenih je 18 nsi boljših tekmovalcev Slovenije. Razglasite rezultatov in razdelitev nagrad zvečer 8. uri na velesejmu v restavraciji gosp. A Dolničarja. — LTpravni odbor. Športni klub Disk v Domžalah rrriT je danes, dne 30. avg. petletnico svojeg obstoja. Spored: Ob 2.30 pop. start Me sarjev k dirki za klubovo prvenstvo na 10 km dolgi progi Domžale=Gomilsko«Domža le. Ob 3. je nogometna tekma s sportnin klubom Panonija iz Ljubljane. Tekma vrši na igrišču za mlinom g Ivana Knralta Ob četrt na 6. je prihod dirkačev z Goiri skega. Zvečer ob S. je konceTt na čast ude ležencem v prostorih g Oseta. Sodeluje Ionski orkester iz Ljubljane. Nogomet v Severni Ameriki. Nocome v Severni Ameriki je bil dolgo časa prcce zapostavljen. Vsi drugi športi so bili pri oh činstvu bolj priljubljeni, vsled česar se ro gomet tudi ni mogel razvijati. To se je vi delo tudi na pariški olimpijadi. V zadnjen času pa se opaža precejšen preobrat v kc rist nogometu. Občinstvo sc je pričelo b 1 zanimati, slišalo se je o raznih sportskil aferah, kakor kapranje igračev, zlasti Škot skih po ameriških klubih (tudi te afere v gotovem oziru znaki napredovanja), sedaj pa prihaja vest, da se je nedavno vršila p-izbranim občinstvom tekma med ameri^K in kanadsko reprezentanco. Zmagala je Ka. na da z 1 : 0. Revanžna tekma se vrš: r,o vembra meseca v Newvorku. Severoanc: ški prvak Ulster United Club of T.irouti vodi sedaj pogajanja za daljšo turne io i Damska sekcija S. K. Ilirija. Ker se da našnje tekmovanje začne že ob 2. uri mc sto ob 3. uri, naročam vsem tekmovalkam da morajo biti najkasneje ob 1.45 na igri' na Dunajski cesti. Prosim nujno, da se di Ze vse točno določene ure. — Načelnik. v S a h Turnir v Debreczinu. Turnir jc 1; tal z zmago Dunajčana Kmocha, ki -se ; naenkrat pojavil na prvem mestu tabele : potem vodil do konca. Dosegel je 10 toč! Drugo in tretje mesto si delita Johner i: Tartakover z 8 in pol, četrto in peto Vladi mir Vukovič iz Zagreba in Griinfcld s 7 'n pol, potem slede Przepiorka, Steiner. Pro keš in Seitz s 7 in Nagv s 5, končno Matt: son olimp. šah. prvak L 1924. in dr. Astalol s 4 in pol točkami. Astaloš jc mnogokral pokazal večje zmožnosti, radi česar se mori pripisati sedanji ncuspvh le njegovi ind:' sponiranosti. Razvoj našega telefonskega prometa z inozemstvom Postavitev novih podzemskih kablov i evropskimi centri. Da zadosti potrebam našega medna rodnega telefonskega in brzojavnega prometa z inozemstvom, je poštno r -nistrstvo že davno izdelalo načrt za razvoj in razširjenje našega telefonskega in brzojavnega omrežja. Tekom k-tošnega leta ie bilo postavljenih že ve: direktnih telefonskih linii s Švico. It"'-jo. Madžarsko. Avstrijo in Rumtinro. Sedaj so izdelani tudi že načrti za staliranie velikih podzemskih telefonskih kablov, ki bodo spajali vse nase večje centre s centri v sosednih in ostalih evropskih držav. Po tem načrtu h"1 šla glavna proga kablov iz Beogrn.a do Indiiie. kier se bo razcepila na dva dela. Prvi bo šel preko Zagreba do Zidanega mosta. k''er se bo razdeli! 7ire-na tri proge, ki pojdejo preko Ljubice in Rakeka v Italijo in preko Maribora v Avstrijo. Druga glavna nroga "d Indiii' proti Novemu Sadu in Subotici in l"3 razdeljena v nekaj manjših prog. ki l'r" do spajale vsa večja mesta Vojvodine s centri v Rumuniji in na Madžarske:^ Materijal za postavitev podzemski telefonskih kablov skozi našo držalo je naročen na račun naših repara:'^ v Nemčiji, dela pa prično še tekom tekočega leta. Po izgradbi teh kablov namerava poštno ministrstvo postaviti tudi kable iz Beograda na jug. s kateri;« bodo zvezana mesta Kraguievac, V-5-Skoplje in Gjevg.ielija. Kakor razvidno, bo mogla naša država še tekom letošnjega leta zadosti" potrebam hitrega, modernega te!e;on-skega prometa z inozemstvom. S spojitvijo telefonskih podzemskih kablov naše države in ostalih evropskih držav bo namreč telefonski promet z inozemstvom silno olajšan, ker bo mogoča direktna telefonska zveza z vsako cv-'oosko prestolico in celo i Ameriko. Domače vesti Pobožne želje puhte v nebo. Odkar je Radičeva republika postala pitoma, postajajo tudi njeni žitelji bolj praktični in si žele konkretnega božje* ga blagoslova, ki naj bi bil splošen in ne samo koncentriran na Prpičevo palačo. Iz Lobore pri Zlataru v Hrv Zagorju je aaša klišarna dobila sedaj, ko cvete veliko sejmarstvo v Ljubljani in v Zagrebu, slede« či dopis: «Molin mi načiniti kliše, t. j. formonal, po točnom meri i punkt, po novoj sto Di« narski, i poslati mi pouzečem na ovu Atre» su: (sledi naslov, poste restante seveda). Molim odmah poslati pouzečem, samo toč* no izraditi. Kliše mora biti za jednu i za drugu stranu. Zato moraju biti dva, što od boljšeg materiiala » Res, takšen kliše. što od holjšeg materi« jaia, primeren papir in nagla rotaciia, pa iiajdi po vseh velesejmih nakupovati To di« ši marsikomu, — če so smeli inflaciio dela« ti vse vlade po svetu, zakai bi navaden pri« vatnik ne šel in ne storil tudi tako in si natiskal polne žepe in vreče novaca? Infla« cija ima še pristašev, podjetnost se veča, in kupna sila. upamo, bo /rasla in krmsoli« dacija fantazije in republike bo napredova« la in ž njo 9misel za vse, kar je lepo. dobro in drago. Čudno, da klišarna sama še ni prišla na naročnikovo idejo! Pa ie že tako, — naj« boiiše ideje imajo vedno — drugi Mi pa pojdemo jutri na sejem še brez stodinar« skega kliše ja in rotacije in si bomo poma« gali le po skromnih močeh. M A C. * Velika skupščina »Družbe sv. Cirila ln Metoda« se vrši letos v nedeljo, dne 13. septembra ob 11. uri dopoldne v Brežicah v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležencem bo preskrbljena vozna olajšava V Brežicah se letos prvikrat vrši velika skupščina, zato upamo, da se bodo vrli Cirilme-todarjl s tem večjim veseljem odzvali druž blnemu vabilu. — Vse C. M. podružnice, ki še niso naznanile imena delegatov, prosi-mo, da to nemudoma store; obenem naj naznanijo tudi število onih, ki se nameravajo udeležiti velike skupščine, da jim pošljemo pravočasno izkaznico za znižano vožnjo. * Enotni učni načrti za osnovne, meščan, ske in srednje šole v Jugoslaviji. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številki enotne načrte b učne programe za osnovne, srednje in meščanske šole in za učitelUšča v vsej naši kraljevini. Načrti stopijo v veljavo zadetkom tekočega šolskega leta 1925-26. * Imenovanja v linančn) kontroli. Izven ljubljanskega oblastnega inšpektorata so iner.ovani ti-le Slovenci: za pndinspektorja: Josip Opalk. srezki upravnik v Virovitiei in Anton Česnik, sreski upravnik v Sarajevu: za komisarje: Fran Toš, stare šina od oH-dt-ika v Subotici, Antoci Goreč, srezki upr. v Goraždi in Josip Vertovec, starešina oddelka v Beogradu. * Poštna statistika. Da sp zbero statisHč-nl podatki o poštnem prometu, se mora v drugi polovici meseca septembra vršiti štetje krajevnih telefonskih pogovorov. Od 1 do 10. oktobra morajo vse pošte šteti do-šle pisemske in vrednostne pošiljke in pakete v notranjem prometu, vse te pošte — stalne in ambulantne — ki kartiraio z inozemstvom. pa iz inozemstva došle ln v inozemstvo odpravljene pošilrke. Po dovršenem desetdnevnem štet"u pošte moraio pošte zbrane podatke najkasneje do 15. oktobra priporočeno doposlati svoji direkc'i" * Srebrna poroka na Triglavu. Ugledni ljubljanski trgovec in dolgoletni podpredsednik planinskega društva g. Iv. Koren-čan slavi te dni na Triglavu srebrno poroko s svojo soprogo Jelico. Pred petindvajsetimi leti tu je župnik Aljaž poročil v kapelici na Kredarici. SSavljencema naše iskrene čestitke! * Izlet naših «Amerikancev» v Jugasla-ri'o. Naši rojaki v Ameriki prirede prihodnji mesec velik izlet v Jugoslavijo. Iz Nevv-Vorka se odpeljejo dne 23. septembra z najhitrejšim parnikom Cunard-proge »Mau-retania«. Izlet bo vodil uradnik omenjene proge g. Vukovič, ki bo spremljal izletnike do Liubltane ln Zagreba. + L'č'teinšče v Herceg-Novem. Po odredbi m:n:strstva prosvete se v Herceg-Novem V južni Dalmaciji ustanovi moško učiteVi'če in se s 1. septembrom otvori prvi razred nnvega zavoda. Ostali razredi se otvorijo sukcesivno. * Drž. dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Ponavljalni izpiti se vTŠe dne 11. septembra, prijave za vstop v 1 in II. letnik sprejema ravnateljstvo do 13. septembra otvoritvena služba božja bo 14., pričetek rednega porka pa 15 septembra. * Drž. žensko i!č'tel'išče v Maribor«. Vpisovanje v 1. letnik 1. septembra od 9. do 10 ure. nato izpit iz petia. Vpisovanje v višje letnike 2. septembra od 8.—12 ure v dofičnih rar,red:h. V petek. 4. sept. ob 9. služba božja. Redni pouk v soboto. 5. sept. ob 8. uri. * Učitel'Stvn mariborskega okra!a. Zaradi izvolitve novega zastopnika uč'"te!;stva kot člana ocenjevalne komisije za srez Maribor desni breg — vabim na tozadevni razgovor vse odbornike (ce) društva bivšega šol. okra;a slovenjebistriškega in vse odbornike (ce) dčit. dr. za marib. šol. okraj, ki slitžuje'0 na desnem bregu. Razume se. da irraio dostop tudi vsi drugI člani (ce) omenjenih društev. RazgovoT se bo vršil v restavracij na Praterskem v nedelio 6. sent. ob 16. uri. Ta čas je najugodnejša zveza vlakov na vse strani. tia in nazaj; tudi na jr/v-n-o str^n — Iranec * Slov. zdravniško društvo v LJubljani. Podpisana poživljava one gospode zdravnike, ki so se prijavili za izlet v Dubrovnik na sestanek, ki se vrši v kavarni »Zvezda« dne 1. septembra nb R. nri zvečer. Kdor se sestanka ne more udeležiti, naj javi svoje želje na na^ov podpisanih. — Dr. Ivan Pin-tar — dr. Čremošnik Vinko. 1735 * »Jugoslavenskl pomorac« Prejeli smo 13. letošn'0 številko dobro znane pomorske revije »Jugoslavenski pcvmorac«, katero urejuje c. Rudolf Crni6, poročnik trgovske mornarice in znani pomorsk' strokovnjak. Zadnja številka te revije objavlja na prvem mestu zanimivo poročilo s pomorskega odseka Jadranske razstave v Splitu ter obilico drugega strokovnega gradiva. List izhaja dvakrat mesečno in stane za celo leto SO dinarjev. Uredništvo in uprava se nahaja v Zagrebu. Marovska ulica 30. * Tihotapski oddelek pri zagrebški policiji. V Zagrebu je cela vrsta liudi, o katerih se sploh ne ve, od česa pravzaprav žive. Nekateri delajo kot »potniki« velike tihotapske kupčije. Obstojajo cele tihotapske organizacije, katerim je treba enkrat energično stopiti tudi na prste. V svrho čim uspešnejšega pobijanja delovanja tihotapcev je bil ustanovljen sedaj pri zagrebški policiji poseben tihotapski oddelek, čegar organi bodo opazovali gibanje tihotapcev v Zagrebu in zunaj njega ter na mejah fn obveščali o dogodkih oblasti. Mreža zagrebške policije je zelo obsežna ln je upati na bogat plen * Katastrofalno neurje v Podgorlcl. V Podgorici v Črni gori je v petek strašen ciklon opustošil velik del mesta in okolice. Škoda je ogromna: posebno je trpelo taborišče garnizije tamkajšnjega pešpolka. * Požar oničil celo vas. V petek je požar popolnoma uničil vas Ivičane pri Štipu v Macedoniji. Zažgali so otroci, ki so se igrali poleg nekega skednja. Vse premoženje vaščanov je uničeno. Ker so se prebivalci vasi Ivičane že ponovno odlikovi v boju proti bolgarskim komitašem, je bila uvedena velika pomožna akcija, da se jim priskoči čim Izdatnejše na pomoč. * Strahovit požar v Južni Srbiii. V selu Nevicžtil pri Štipu je predvčerajšnjim izbruhni požar, ki je zavzel ogromne dimenzije. Ogenj se ie vsled vetra naglo širil in te bilo v nalkrajšem času v plamenu 94 hiš Pred požarom je ostalo obvarovaciih le 15 poslopij. Škoda znaša mnogo milijonov. * Medvedje Jame pod Mokrico je odkril sloveči nartvir-lov ; R<-liič. Jenturškogor-ski župnik, ki je neprestano, leto in dan stikal in brskal za razno golaznijo po planini okoli Krvavca. V medvedem briogu je zbral kosti medveda brlog, rja in ttaknil po sfmezne del-; v ogromno okostje. Ki ga hrani !jub!:anski muzej v naravoslovnem oddelku. Jame so sedaj precej zapuščeni in pot do njih ie popolnoma zansh. Ker bi po otvoritvi planinskega Doma na Krvavc-i dne 6. septembra (ob 11 nri) *» tr-i-c-vdo v koči. da unorabi še *trarTi dan zi p!an'nske !?!tte. priporočim, d.i si cgltria medved;e jame. Seboj b1 bilo vzeti primerno svetiliko in kako erebljico ali ct r>in za brskanje po okostjih NajV!;ši do'v-1 :e oni ■ >d Kri/ke pas-jrsk? koče >kozi Vrrta v Podkorensko planino, kjer lahko Fagoščev Tine pokaže smer proti iamam Vhod je že nrecej zasut 'n se >e treba po kolenih plazili v notraniost ki ie precei zal.' žtna z raznimi kostm' in velikanskim 7,1 cviem. Po mojem mnenju bi bilo mogoče v bližini vhoda izkopati popolno medvedje ogrod e Treba samo časa in potrpljenja. Zgornje jame še niso preiskane, ker bi bilo treba priti do njih le s pomočjo vrvi. — L L. * Četveronožc] na Triglavu. Pišejo nam: Razprava o pasiih turistih vzbuja precejšnje zan!man:e Tudi krivonogi dake-1 Vandi, o katerem ste zadnjič poročali, ni bil prvi na Triglavu Ne vem sicer letnice, vendar gotovo 5 let pred njim, je brez posebne tu-ristovske opreme prikobacaj na Triglav hrez strahu Frče.iev »Puma« iz Gori) pri Rledu. Neki tamkaj se nahaiiioči turist ga ie takrat še narisal v spominsko kniigo in ga na n!egovo željo ker je bil Puma seveda neD:smen. tudi podpisal. Ako ie ra knjiga še pri žlvljen:u, lahko vsakdo najde njegovo sliko in podpis. Omen'eni Puma je vrh Triglava, najbrže prvič in zadniič tudi prosil svo;ega gospodarja na nicrovo zahtevo za »ino. io prijel fri potem ponosno »mrzlo« pu-šil. Kaj takega gotovo še noben pes ni storil na Triglavu. Istega dne sem videl na Triglavu tudi sedemletno punčko v cokljah Ljubl;anski turist! nai torej nikar ne mislijo. da je samo njihova oprema primerna za naše gore. Poznam pa »turista«, ki ie še! iz Gorij pri Bledu bos na Triglav in se brez vsake nepriPke vrnil zadovoljen naza'. Najbrže se oglasi še kak pasji turist mogoče celo tak. ki je plezal nag na Triglav. * Strašno neurje s točo v sevmški okolici. V okolici Planine, zlasti po občinah v severnem delu kozianskega sodnega okraja, je divjala na Jernejev večer, t. .i. v noči od torka na sredo strahovito neurje s točo. kakršne ne pomni o tamkaišnii ljudje že dolgo let. Kmalu po polnoči so zagrnili temni oblaki nebo, blisk ie sledil blisku, v oblakih pa je vrelo b grmelo, da je bilo groza Okoli treh ponoči so se grozeči oblaki približali Planini pri Sevnici. Ludie so prestrašeni vstajali iz postelj, vžigali luči in jokali, kajti zunaj je tolkla toča. debela kakor debeli orehi, udarjala na okna. razbijala šipe fn padala v sobe. Žalosten je bil pogled zjutraj, ko jc napočil dan. Po polju je razbila toča skoro ves fižol, a do. proso in peso. vinska trta je postala prazna, še zeleno sadje na drevju pa je popolnoma stoikla Edino mačke so zadovolivo lazile pod dreviem in pobirale uboge ptičke, katere je grozna toča ubila v nočnem počitku. Zares težka elementarna škoda! Tako lepo obetajoča polja, da so se kmetje veselili plačila za svoja v potu storjena dela. sedaj pa je vse uničeno. Kmet nima skoro kaj prodati, zima pred durmi, draginja še vedno neznosna, pridelek pa mu je pokončala toča. Ljudstvo, jlasti ubožnejše, ki ozimine niti ne se t. gleda upravičeno s strahom v bodočnost * Težka nesreča na samoborskem kolod. voni. Predvčerajšnjim zvečer se je na kolodvoru v Samoboru ponesrečil dijak Petar Bošnjak. Poskušal ie iz enega vagona sko- Roki viin Raster PAUIIJON „E" 90-92 wiHwiiwwiiniiiimiiii čiti v drugega, pri tem pa mu je spodrsnilo in je pade! pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi. Nesrečni dijak Je čez par ur v bolnici umri. * Podgane smrtno o grizle otroka. V Splitu se je prošli pondeljek pripetil grozen dogodek. Vdova Kata Lazič je šla zjutrai po opravkih ter pustila svoje tri mesece staro dete Blaženko samo v zaduhlem tn zanemarjenem stanovanju. Ko se je vrnHa, se ji je nudil strahovit prizor: dete ie bžalo v mlaki krvi. Podgane so mu obrizgle roke. ušesa in nos, iz ran pa je tekla kri. Uboga žena je klicala na pomoč: prihiteli so sosedi In kmalu tudi zdravnik, ki pa ni mogel več pomagati. Nesrečno dete je umrlo vsled iz-krvav!jen!a. * Nov načrt za kolonizacijo. Agrarno ministrstvo je izgotovilo nov načrt za kolonizacijo v severnih krajih naše države, ki se bo začel izvajati letošTo jesen. * Usmiljen'm srcem. Jernej Perko v Prim-skovem pri Kranju, že 23 let popolnoma slep, se vljudno obrača do usrrrfljenih src s prošnjo, da bi mu kdo podaril kak glasbeni instrument ali gotovino, ker je brez vsakih sredstev. Najraje bi imel violino al' klarinet. Darovi naj se pošlejo na naslov: Jtrnej Perko Primskovo pri Kranju št. 39 * Požar v Mokronogu. V četrtek je nastal v Mokronogu požar. Gorel je veliki kozolec, nadravuatelja Ljoib. kreditne banke v L:ub-ijani. g Pečanke. Gasilno društvo je stopilo takoj v akcijo ter rešilo vsa sosedna poslopja. Tudi iz Št. Ruperta so prihiteli gasile! na pomoč. Ogromni kozolec je pogorel do tal. Škoda je zelo velika, ker je bil kozolec poln krme. detelje in slame. Tudi nasproti se nahaiajoča mrtvašnica ie že pričela goreti. kakor tudi brzojavni drogi, vendar pa so požrtvovalni rrokTonoškl gasilci ogen; kmalu pogasili ln preprečili še večo nesrečo. Tudi orožniška postaja je zelo marlivo pomagala in zasluži vso pohvalo. * Neznan glohunemec. Pred nekaj tedni ie prišel k posestniku Alojziju Celinšku v ^taršah Pri Sv. Janžn r,a Dravskem polin neznan gluhonem človek, star okrog 30 let. Pri sebi ni imel nikak'h trstin ln je bil oblečen v raztrgano obleko. Celinšek, ki se mu ie revež smilil, ga je pridrža! kot pastirja, kajti od hiše se sploh ni hotel odpra-vfti Kliub povpraševanju se identiteta tujega človeka doslei še ni mogla ugotoviti. * V Jezi zažgat hišo. Mizarju Wa?nerju v št. Jurju ob Taborju ie te dni regov pomočnik zažga! gospodarsko poslopje iz jeze ker mu mojster ni takoj izplačal celega tedenskega zaslužka. Poslopie ie bilo zavarovano. Požigaiec se je sam zglasil sodišču. * Strela učarila v cerkev. Ob prilik' z&dn e nevihte je na Urški gori ravno med nridigo udarila strela- v zakrisfjo švignila v cerkev ter z močnim puhom več oseb nodrla na tla. V cerkvi je nastala velika pa-nfka. ki se de'j časa ni polegla. Vendar se ni n'komur pripetilo kal hu>šega. Strela ni r.žgala ______ Proti kerpuJsmi (debelost') iičnkuie edino "rHzkušeno in na'novejše sr. dMvo I.epoform tablete. Glavna za'og.v Lekarna Bahovec, Li"hl;.ma (in Sa'us1 2«4a priporoča svojo novo dospelo zalogo dežnih p!~"/ v in prav lepih in skrbno izgo-'cvljenih površnikov in zimskih sukenj. lepe in moderne fazone tvrdka FRAN LUKIČ, Pred Skofio 19. Najnovejše, kar moda zahteva, hod' si za dame ali gospode, dobite vedno v veliki izberi najcene e ' ri manufak'urni 470S-« tvrdki JOS. SNOJ, LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 3 * Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona p'ačaio ali 500 Din takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila sprejema in oddaja že prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubliani ln njene podružnice. 422-a * Ljubljana se trese od silnega smeha, ki Ka povzroči naš »Princ smeha* Ha-ha-Hnro'd L'oyd. * Vsi na velesejem čevljev in nogavic k «Voika». Krekov trg 10. kier kuoimo najboljše čevlje in nogavice po nainižji ceni! Dijaki še 5 odst. popusta! VOIKA, prodaialna čevljev. Ljubljana, Krekov trg 10-1. 1744 + Javna licitacija. Gradbena direkcija raz-rjfstrje na dan 14. septembra li javno oier-talno licitacijo za oddajo zgradbe železobe-tr.nskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru. 1"24 * Budha čaj na velesejmu OgTejti si .H. paviljon št 461-^65. 1720 * V bo'u zoper grižo in druge nalezljive bolezni je edino uspešno desinfekcijsko sredstvo »SANITOL«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja ga Chemotechna. L;ubljana. Mestni trg 10. 1560 * Umetnostna razstava novejših det bratov Kraljev je v Akademskem domu (Miklošičeva cesta 5) Uvrščene so rajboUše slike in kipi iz zadnjega časa. Priporočamo, naj si zlasti obiskovalci velesejma. ld pridejo v LJubljano, ne pozasbijo razstavo ogledati. Odprta je dnevno od 10. do 1. ure in od 3. do 6. ure. 1736 * Radio - aparate od dveh do deset cevi od Din 2000 do 18.000. — Specijallteta dvocevni refleks - aparat «Shipton» s popolno napravo do 4500 Din. Garancija za sprejem valov Evrope. Vse potrebščine za radio - amaterje. Najprecizneiši In najboljši materijal samo v radio - oddelku, dr. Srečko Lajnšic, gospodarska pisarna, Maribor, Slovenska ulica 12, tel 314. Radio - koncertni saion. Vsak dan koncerti. Prodajalci dobijo rabat. Zastopniki se sprejmejo. Ceniki na razpolago. Sejem: Ljubljana, paviljon: Športni oddelek. * Vstopnice za V. ljubljanski velesejem prodaja tudi trgovska družba z o. z. »Vera« v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8. * Čestitamo vsem p. n. čitatelem in čita-teljicam, ki trpe na krčn'h žilah, zakai konec je njih trpljenju, brž ko si nabavijo obvezo antivarix. Izdeluje se pod zdravniškim nadzorstvom. Več glej v inseratu. 1048 * Kroini tečai za krojače šivilje in neš!v'lje 31. avgusta. Mednarodna v Parizu in Londonu dip'omirana. oblastveno koncesijonira-na krojna šola. Židovska ulica št. 5. Izdelovanje krojev. 1737 * Vsakovrstno perilo dobiš na'ceje pri tvrdk' Ložar & Biziak, Sv. Petra cesta 21 * Splošno znano Je, da kupiš najceneie obleke Pri tvrdki Ložar & Bizjak. Sv. Petra cesta 20 v Ljubljani 1729 * Stenico), najboljše sredstvo proti stenicam. Glnvna zaloga drogerija Anton Kane, sinova. Ltubliana. Židovska ulica 1. * V celi državi dobro poznano milo »GAZELA« vsebuje in ima samo dobra svojstva. Gospodinje, upoštevajte to in zahtevajte v trgovinah Izik! učno samo »GAZELA«. * Živčno bolnim In melanho!'kom skrbi nadvse mila naravna Franc Jožefova gren-čica za dobro prebavo, čisto glavo in mirno span!e. Po izkušnjavah slavnih zdravnikov, živčnih špecijalistov, se uporaba Franc Jožefove grenčlce najtop!e'še priporoča. Do. bi se v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralno vodo. * Kako se naučim lotografirati? Najpotrebnejši nauki za bodočega amaterja. Samozaložba drogerije »Sanitas«. Celje. Cena 9 Din. — »Pravosvet« ^eštevna razvldnic3 za pravilno osvetlitev. Istotam. Cena 4 Dh. Moderna fotografija. Cenik fotografskih aparatov In potrebščin. Istotam. Bieztriač-no Naši amaterfotografi — pardon! naši !jubitel'i fotografije bodo teh elegantnih, za slovenske prilike razkošno opremljenih publikacij zelo veseli. Črna umetnost je vendar tako lep. tako blažilen in koristen šport !n n.ien pomen za vsako stroko kulturnega napredka je tako neprecenljiv, da so ga drugod že davno prav spoznali. Pri nas pa nismo imeli do današniega dne ne propagande za ljubiteljsko fotografi«, ne slovenskega navodila (čeprav bi tudi kak preprostejši človek rad fotografiral, ako bi vedel, kako!), da niti fotografskega izrazoslova ne! Vsa čast velTcopoteznosti narodne tvrdke »San'tas«. ki nam polaga na mizo kar troje hk-ratu: cenJk nainove;ših fotografskih aparatov in potrebščin na 126 straneh finega krednega pan'ria: izvirno slovensko na-vod"'ce z natpo+'ebne:šimi. a povsem zadostnimi nauki za fotografskega novinca: In osvetlitveno razvidnlco »Pravosvet«. ki sc nam zdi veliko praktičnega or ranih nemških. Pa ie vzlc temu domača, slovenska! fri puhlikae'Je so okrašene z naslovnimi slikami Iv. Vavpotiča. Izrazoslovju drngeriie •Sanitas« prerokujemo, da se bo vdomačilo brez odpora. Z eno besedo: dostoina reklama, dobro kulturno delo. Pozdravljamo :n priporočamo! 1745 * Kako prideš naicenejo do motornega kolesa? Ako kupiš srečko za loteriio Jugo-«'ovenske M3tice. ki se vrš! dne 30 sept. 1925. Cena srečki Je 10 Din. Dobitke tvorita dva motorna rn 25 navadnih moških in ženskih koles znamke »Tour de France« 'z svetovnozna.ne francoske tvornice »Peugeot«. Srečke so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Slovenii tn v pisarni Jugoslov. Matice v Ljubljani. Dobival se bodo tudi v 1jvb'janskih trafikah. * Motorna kolesa 4 Din 10.—. Dne 30. septembra se vrši žreba.n e srečk 'oterije tugostovenske Matice. Glavne dobitke tvorita dva motorna in 25 navadnih moških in ženskih koles. Dobitki so iz priznano nai-boltše svetovne tvornice »-Peugeot«. Cpna posamezni srečki, katerih število je zelo omieno, 'e D'n 10. Naprodai so pri vseh podrržnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljtrbijani. Dobivale se bodo tudi v ljubljanskih trafikah. !z Ljabljane * Slavnostna operna predstava ob otvoritvi V. Ijublianskega velesejma ni privabila toliko občinstva, kolikor ga Je bilo pričakovati že z ozirom na nekatere nove soliste. Predstava se le zaMa zato s precejšnjo' zamudo. Orkester 33 osrb Je zasviral nalorej drža-no himno, ki Jo Je občinstvo st-ie poslušalo. Potem so izvajali »Cavalle-rlo rusticano. in «G1umače». V prvi sta bila nova ga. Pullčeva kot Lola in e. Balaban kot Aefio, v drugi pa g Holodkov kot To-nio in ga. Jenkova kot N»dda. S Hol^dko-vlm je naše! g. ravnatelj P"l!č prav dobrega namestnika g. Popova. Predstave se je v drugem delu udeležil tudi minister dr. Krajač. u— L'mr11 v Ljubliani. Včeraj so bili pri-iavljenl sledeči smrtni slučaji: Terezija St"ian. hišarjeva žena. 73 let. — Ivan Bizo-vlčar. vrtnar in posestnik. 66 let. — Ignacij Kavčič, bivši dninar, hiralec, 37 let. u— Jesensko porotno za«"?danie v Ljubliani Kakor smo že omenili, prične dne 14. septembra pri tukajšnjem deželnem sodišču tretje letošnje porotno zasedanje. Doslej so določeni naslednji kazenski slučaji: Prva obravnava bo proti Antonu Srebotnjaku, bivšemu trgovcu v Ljubljani zaradi goljufije. Obtoženec je bil pobegnil v Avstrijo, kjer so ga prijeli in izročili našemu sodišču. V torek dne 15. septembra se bosta zaradi tatvire zagovarjala brata Franc in Rudolf Kržolj, v sredo dne 16. septembra pa Stanko Molk. ki je ob priliki prehoda preko meje ustrelil Italijanskega žandarja. V četrtek dne 17. septembra se vršita dve obravnavi: prva proti Stanku Lapu zaradi umora, druga proti Antonu Erženu zaradi ropa; v pe-j tek dne 18. septembra proti Nikolaju We-i beriu zaradi poneverbe ter proti Ivanu Grintaln zaradi požira: tndl za soboto dne 19. septembra st3 določeni dve obravnavi: prva proti Mihi Jevšenjaku zaradi ropa, dni ga proti Leopoldu Skubicu zaradi hudodelstva uboja. u— Rekonstrukcija Jezu v KolezijI. Mestni magistrat ljubljanski je zaprosil za vodo-pravno dovoljenje za rekonstrukcijo Jezu v mestnem kopališču Koleziie ter predložil obenem potrebne načrte. Zaradi tega je veliki župan odredi! knmisijr-neino polrvcdbo !n obravnavo za pondeljek dne 7. septembra s sestankom na licu mesta pri jezu v Kole-ziii ob 9. uri dopoldne. Ker še n! izdana odločba o regulaciji Gradaščice, Glinščice in Malega grabna, je obenem smatrati v tem pogledu to obravnavo za konkurenčno obravnavo. Najkasneje pri tej obravnavi je vložiti ugovore, ki se niso že prej ustno ali oismeno uveljavili, sicer se bo smatralo, da se udeleženci strinjajo z nameravano napravo ter se bo odlbčla ne glede na poznejše ugovore, ozirajoč se samo na uradne pomisleke Mejaši in drugi Interesenti se vabijo, da prisostvujejo tej obravnavi. Načrti so do dne 5. septembra, izvzemš! nedelje in praznike, razgrnjeni na vpogled strankam vsak dan od 9. do 12. ure v od-nravništvu velikega župana ljubljanske oblasti v pritličju poslopja velikega župana na Bleiweisovi cesti. Celi svet se zaDima za fožžf^lj" uuuu.il Jt-iutJL.uuDao?cojLo n r rana u— Prva nezgoda na sejmišče. Na prostoru velesejma pri stranskih vratih sta trčila v petek popoldne Roman Go!obiewski s priklopnim motornim kolesom ter šofer Matija Herzeg, ki je privozi! na avtomobilu industrijalca Milana Bošnjaka iz Zagreba. Vsled trčenja sta se poškodovala tako avtomobil kakor tudi vozilo Qolobiew=ke-ga. Po pričevanju očividcev je nesrečo zakrivi! Golcbievvski, ki sc je ozira! pri vožnji nazaj, ta sam pa se izgovarja na Šoferja, ki ni dajal svarilnega znamenja s hupo. Poškodbe na avtomobilu se cenijo na 2000 dinarjev, Go1obiewski sam pa trpi tudi kakih 2000 Din škode, ki mu io je prizadejal ka-rambol na vozilu in obleki. u— Ubegel dijak. 15-letni dijak I. državne gimnazije, Marjan Regaly, je odšel dne 27. avgusta k ponavljalnemu izpitu v gimnazijo in se od takrat ni več povrnil domov. Fant je izredno velike in močne postave. Oblečen je v črn listrast jopič, tern-nomodre hlače, belo srajco in nosi rjave čevlje. Ker Je bi! zadnje čase duševno zelo deoremiran, obstoja bojazen, da se mu Je pripetila kak3 nesreča. u— Kurji tat v Snc4n9 i zopet otvorjen in sprejema naročila od 1. sept. dalje, z j ' -------- — M Na meji dveh kraljevin SušakiReka, v avgustu. .Če se pripelješ iz Slovenije v Hrvat-ko Primorie ter izstopiš na Sušaku z amenom da obiščeš Reko. spoznaš že "a svoji vožnji v Karlovcu. da se tu začenja drugačen svet. Kolodvor ima ti-;čne posebnosti, ki ga ne napravijo pri-kupljivega. če si pravkar zapustil domačo belo pogrnjeno mizo ali restavracijo Ljubljani ali v Novem mestu. Postrežbe takorekoč ni. Potniki si strežejo sa-iii. dobe zaželieno in olačaio takoj pri Masajni; čim izpraznijo vrček piva — ^a ne ljubljanskega, kajti t-) ne seže sem območje karlovškega domačer"; proizvoda! — že se oglasi na vratih široko-plečat vratar, ki neusmiljeno kliče, da ® treba zooet vstooiti. Ako potuješ z nočnim vlakom in se ti "i treba boriti za prostor, kar pa se po-edkoma dogaia. se skušaš stisniti v kot zadremati. Mesečine ni. pa tudi če bi »ila. te pusti pokraiina neinteresiranega. 'roga je monotona, vlak vozi počasi. se ustavlja in zooet premakne z mesta kadar zatuta sprevodnikova trobenta; to se ponavlja do ranega jutra. V Del-cah se krajina izoremeni: ob progi se začno zeleneti gozdovi. Jame se siveti iraški kamen. Solnce pogleduje skozi rosna okna v kupč in ko si dobro zma-neš oči. vidiš, da ie svet nekoliko uplah-nil in da se ti začenja odpirati razgled z nekoliko širšim obzorjem. Pri Bakru se horizont razmakne. Pojavi se morje, sprva nekam uklenjeno. uporno zajedeno v kopno zemljo, kakor klin zasekano med kamenite griče. Pa ne za dolgo. Ko se železnica Drerije skozi mučne predore, si na prostem in kmalu dihaš na Sušaku. Na kolodvoru te obstopi otročad. Vsak ti hoče vzeti prtljago iz rok in če nisi dovolj odločen, repilji za teboj cela procesija in venomer prosi, da jo vzameš za nosača. Nos3Č? se za to konkurenco ne zmenijo. Očividno jim ne dela škode. Ko napraviš nar sto korakov, si v mestu, bolje rečeno v mesteca, ali, po vsej pravici povedano, v nredmestiu Reke. Danes ima Sušak okolu 12 tisoč prebivalcev. Poleg konzulatov in bank ter policijskih in obmejnih oblasti hna lastno girrmazijo. akademik) ter sodišče. Luka ga veže z Dalmacijo in inozemstvom. Sušak ima značaj trgovskega pristanišča in prometnega mesteca. Pred vojno je bila njegova vlo?a drugačna: takrat mu je bila svrha. da se uredi v kopališče in letovišče. Bilo ie to popolnoma v redu. kajti dolžnosti trgovinskega emporija je vršila Reka. Iz tedanjih časov ie ostalo Sušaku precejšnje število penzij in etablisse-mentov. ki so pravzaprav namenjeni ie-toviščarjem in ne potnikom. Nekai naprav je takih, da lahko vzdrže konkurenco s sosedno Italijo. Lepe vile z razgledom na morje naravnost vabijo goste. Sploh je razgled s Sušaka diven: na eni strani je videti Učko goro. pod katero leži raiska Opatija z Lovrano in Voloskim. Razgled je zelo slikovit in romantičen pečat mu dale posebno Re-čina. ki vi.ie po prepadih navzdol ter se končno v dveh rokavih izliva v morje. Zivltenje na Sušaku Ima ponolnoma južnjaški značaj. Gostilnice. bari. vrnar-ne s pivci — to je, kar srečaš pri vsakem koraku. V vinarnah sede pivci od iutra do večera. ZivHen<> na ulicah se začenja že v ranih jutranjih urah — navadno s solnčn'm svitom. Takrat zaro-oočejo --ki parizaril na kamenitem tlaku in ne nehajo voziti ves dan. Kdor ni tega vajen, mu je težko nrenašati nemir in šum. ki je tako značilen za življenje na jugu. Na cestah In voglih nostaiajo skupine breznoselnih. Takih gruč ori nas ne najdeš. ker se slični elementi ra'e pogrezajo v kleti. Tu pa imajo sestanke na najbolj prometni točki, pred «Kontinenta- lom® in palačo »Jadranske Plovidbe», kjer meji Italija na Jugoslavijo. Obe državi loči le kakih dvajset metrov dclg lesen most. ki je za nekatere vir sreče in zadovoljnosti v kuDčiii. za druge pa zopet vir gorja in jada. Ta most je policijska in carinska meja med kraljevino Italijo in državo SHS. • Prehod čez most je zelo enostaven. Ce imaš potni list, se lahko sprehajaš sem in tja kakor mali bog — nihče te ne vpraša, kolikokrat si prekoračil mejo. Je pa še drug način, da lahko prideš v Italijo. Posfuži se ga kdor le more, ker ni le pripravnejši, ampak tudi poceni. Pred poluenajsto liro zjutraj se zgla-siš pri obmeinem komisarju ter mu predložiš listine. Ce si zadel srečno uro. imaš opoldne v rokah legitimacijo v obliki prehodnice. Podpisana je od reške kvesture. izdana od obmejnega komisa-rljata. Opravičuje te običajno za tro-dnevno bivanje na Reki. Naši policijski organi poznajo prepustnico zelo dobro te ne rznra^uiejo nič. temveč te puste mimo naprej. Italijanski karabinjer pogleda, če nosi pre-hodnica pečat reškega kvestoria. Potem stopiš par korakov naprej in si — v Italiji. Ko že stojiš na czer tc države. uvidiš. kako nenaravna je meia, ki deli Sušak od Reke in obratno. Narava sama ie oba kraja zvezala, storila, da drug drugega dopolnjujeta, politika pa ju je razdvojila. Obmeini organ; upoštevajo to zopernaturno delitev. Kdor hoče za vsako ceno priti čez most, stori to z malenkostnimi žrtvami. Dovolj ie, da izvleče iz žena kakšen žigosan dokument pa ga pomoli stražniku pod nos. *Bene!» šepne karabrnlc z mnoleon-skinj klobukom in te pusti čez. Večkrat se pa tudi prineti. da re človek s to zvijačo ne spravi na ono stran. Organi ga gladko zavrnejo, posebno če ni skušal prvega trika z rutinirano odločnostjo. Čez leseni most, ki se da primerjati z malokatero državno rr.r.h. gre dnevno Približno 20 t:soč budi r' !?cr kočij in avtomobilov. Pri slednjih je preiskava ne« koliko strožja, pa vseeno gre hitro od rok. Videti ie. da so n-cnni vajeni svojega posla in da poznajo reve sušaške« ga in reškega ljudstva, sicer bi ž njim drugače postopali. Na Reki se sušaški izletnik navadno ustavi v kavarni »Ce"f--»'», kjer je dobiti izvrstno kavo «caffe cspresso«, kakor pravijo Ifaliiani. Kava ie v primeri s SuSikom boliš a in c»nciša. znto ni čudno, da jo l.odijo nekateri SuŠ2Čani kar stalno srkat na Reko. » «jtrrjto» st. 201" / = 8 Nedelja 30.VIII. 1925: Kino «Planina usode» Pod tem naslovom predvaja te dni kino •Ljubljanski dvor» film, ki je vreden, da si ga ogleda širša publika. Film je sicer nem« ško delo, a se v vsakem oziru daleč razli« kuje od običajnega nemškega kiča, ki od« bija s svojo sentimentalno osladnostjo. V okvriu napete rodbinsk drame nam tudi celo serijo izredno zanimivih in krasnih po finetkov iz narave, iz divjega alpskega sve« ta v višini 3000 m in več. Dva slovita turi« sta igrata glavni vlogi, ki jima nudita prili« ko, da pokažeta vse nijanse najdrznejšega turistovskega športa. Dih ti aastaja, ko ju vidiš plezati in plavati nad stometerskimi prepadi, med strmini nebo ti enimi skalami, stremeča k vrhu nedostopne pečine, ki je igrala usodno vlogo v življenju dveh rod« bin in si zato dobila ime planine usode. Film je eden onih redkih nemških film« skih produktov, ki lahko tekmuje tudi z inozemsko in celo z ameriško produkcijo in si bo bržčas priboril pot po celem svetu, ki ie filmu že odprt Star je še le par m esc« cev, a že danes gre daleč po Evropi. Mirno ga priporočamo tudi ljubljanskemu občin« stvu, tudi onemu, ki običajno ne spada med vsakodnevno kinopubliko. Suoer film 300.000 posnetkov v eni minuti. fz Londona prihaja vest o senzacijonatni Iznajdbi. Neki angleški optik je iznašel filmski aparat, ki omogoča nič manj kat 300.000 posnetkov v eni minuti! Kakor znano, so pred kratkim Francozi slavili stoletnico fotografije. Daguerre, njen iznajditelj, je s svojo primitivno kamero potreboval eno celo uro za en sam posnetek. Neizmeren napredek, ki ga je doživela fotografija tekom enega stoletja, ilustrira najbolje ta najnovejša iznajdba. Pred 100 leti v eni uri en posnetek, danes 18 trilijonov! Uspeh iznajdbe .je še jasnejši, če pomislimo a cSvoričev ppvc Jadranske železnice. žtjo kakih 100 do 150 šilingov na dan (800 do 1200 Din), kadar delajo seve. Solisti dobe 10—100 šilingov, drugi igralci pa 4— 10 šilingov na dan (v dinarjih osemkrat več). V Nemčiji, kjer so vobče honorarji večji, se kinoigralcem godi že bolje. Veličine kakor ]e na primer Jannmgs, dobe tudi do 1000 zlatih mark na dan 13.000 Din), povprečno pa plačujejo prvovrstnim igralcem 500 mark na dan. Gaže solistov se začno pri 50 markah (650 Din), statistov pa pri 10 markah (130 Din). V drugih evropskih državah Je višina honorarjev približno ista kakor v Nemčiji. V Ameriki šele se začne veliki ples zlata. Vsak začetek je težak; ta prislovica velja onstran luže prav tako kot pri nas. Tako se je moral Harold Lloyd svoječasno zadovoljiti s plačo 5 dolarjev na dan, ki je bila vse prej kot kneževska; in ko je bil za stalno angažiran s 100 dolarji na teden, je bil lahko zadovoljen. Pred tremi leti je zaslužil že 1000 dolarjev na teden (55.000 Din); danes, ko dela na svojo roko in prodaja filme firmam, zasluži čedno vsotico 500.000 dolarjev na leto (30 milijonov dinarjev); firma pa, ki razpečava njegovve filme, zasluži še enkrat toliko. Sploh se v Ameriki najbolje godi tistim igralcem, ki izvrše glasom pogodb svoje filme na lasten račun in jih potem prodajo firmi. Tako prevzame dotična firma ves eventualni riziko nase. Na ta način zaslužita sestri Talmadge s svojimi filmi letno po 1 milijon dolarjev (55 milijonov dinarlev); približno istotoliko znaša letni honorar Charlieja Chaplina, Ro-dolfa Valentina, Douglaisa Fairbanksa, Ma-ry Pickford in D. W. Griffitha. Večina ameriških igralcev in režiserjev pa niso deležni na dobičku, ker ne delajo v lastni režiji, nego so le nastavljenci filmskih tvornic, ki jim plačo izplačujejo vsak teden Te plače začenjajo pri 500 dolarjih (28.000 Din), kdor dobi manj, sploh nima pravice na nnslov zvezdnika oziroma dive. Pa vendar niti tisti, ki dobi vsaj 500 dolarjev tedensko, ni pravi »star*, marveč le »leading-man«, oziroma »leading-vomanot, to je solist prvega razreda. 1000—1500 dolarjev na teden dobe igralci, ki pravzaprav še niso pravi zvezdniki, t. j. koiih imena ne fungirajo na plakatih, ki pa igrajo kljub temu glavne vloge, kakor na primer Ou. Nilsson ali Monte Blue. Z 2000 dolarji 010 000 Din) se začnejo šele pravi »kanoni«. Pola Negri n. pr. ]e s tem honorarjem začela v Ameriki, in tudi Gloria Swanson se je morala dolgo časa zadovoljiti s to bpgatelo. (Zdnj dobiva več kot dvakrat toliko). In petem gre dalje, tja do 10.000 dolarjev na teden. Vidimo torej, da filmski zvezdnik kakor Valentino, ki mu je njegov honorar premajhen, še ni prisiljen na beraško palico . . . Kino in smrt Amerikanci prednjačijo v filmih, kjer je življenje junaka vsak trenotek v nevarnosti. Te slike imajo tudi največ privlačne sile Nekoč v otroških letih kinematografa so še risali okna, strelovod in vse dr. na platnu na tleh ateljeja. Če so se naredili posnetki od zgoraj iz luknje v stropu, je izgledalo da pleza igralec po navpičnem zidu, medtem ko je šel v resnici po štirih po tleh. Ilustrirani listi so že davno razkrinkali to zvijačo in občinstvo je pričelo mrmrati, da tu ni nevarnosti. Amerika je to upoštevala in zmagala. Njeni filmi so dragi, zato pa kažejo resnično igro na življenje in smrt. Pred vsem pridejo v poštev skoki. Junaki zgodovinskih filmov morajo vedno skočiti z visokega zidu, trdnjave, oz. skale. Varnostne mreže pogosto odpovedo, če skoči več ljudi naenkrat. Včasih Pa sploh ni mogoče namestiti mreže. V filmu »Geor-ge Washingthon« zas!edu;ejo n. pr. angleški mornarji junaka Toma, ki se bori za neodvisnost Amerike. »Dohiteli so ga na skali ob jezeru ter se tam dolgo ruvali. Vsi so bih ranjeni in so krvaveli, ker so jih zhadali mali kamenčki lave. Končno so vrgli Toma v vodo iz višine 20 m. Ni mogel preračunati skoka, ker ni skočil sam, temveč je bil vržen. Letel je torej r.a slepo srečo in se je tako udaril, da smo bili v skrbeh. Ko je priplava! na površino je bil brez zavesti. Komaj smo ga dvignili v čoln. Več itr smo ga drgnili m oživljali. Ko je odprl končno oči je rekel s tihim glasom. — »Premlel bom kosti vsakemu norcu, ki poreče, da je ta film soljufija.« — Fotografi so delali brez prestanka. Muza Kina ie krvoločna in bi bila izrabila skok tudi za slučaj, da bi se bil Tom resnično ubil.* Na brzovlaku gotovo ni točke — od osi Svetovni alarm! Senzacija dneva! Svetovni alarm! Dnevna govorica! Svetovni alarm! Elitni Kino Matica med kolesi in do zadnjega odbijača, — katere ne bi bili veseli igralci, fotograf in režiser. Redno naredijo skok po medsebojnem ruvanju, ki jih utegne spraviti pod kolesa. Skoki iz drugega nadstropja na voz s krmo ne naredijo več vtisa. Zato »gre« še vedno skok s kolesom skozi luknjo v jezu (junak se reši smrti ob povodnji) in še bolj nevaren skok iz letala na streho brzovlaka. Občinstvu so tudi všeč filmi, kjer napadajo divje zveri junaka, posebno miado deklico. Prej je bila tu mogoča marsikaka fotografska goljufija. Fotografiral se je n. pr. dvojni trak, krotilec in zver sta nastopala na sliki skupaj, dasi tega ni bilo v lesnici. Toda vse to je prenerodno in že razkrinkano. Pozneje so nastale dramske šole za leve in tigre, toda uspeh je bil prevelik. Zveri so postale ravnodušne in preprijazne. Občinstvo je takoj pogrešalo nevarnosti za krotilce. Zdaj mora igralec tvegati življenje, da se približa resničnosti. Za varnost skrbijo sicer tu in tam po rastlinstvu ma-skirane ograje oz. mreže, toda dreshane zveri se lahko uporablja sano pri sliki, kier ni treba pokazati zob in krempljev. Zadostujejo n. pr., da prestrašijo mučenike v »Quo vadiš«, ki jih vendar ne bodo raztrgali vpričo g'edalcev. V drugih slučajih pa so potrebni samo divjaki. Dresiran lev stisne namreč vedno rep med noge in uteče, čim sliši brenčanje kino-aparata. Vsled tega prežijo vedno v zavetju dobri strelci ter... brizgalnica da ohladijo pravočasno levu kri. Vse je dobro preračunano Isti ameriški filmski list, ki smo ga zgorai citirali, pripoveduje: »Društvo ne bi hotelo izgubiti lepega dekleta, toda ravno tako je čuvalo pet tisoč dolarjev vrednega leva. Štiri strelci bi lahko prehiteli drug drugega. Vsled tega je dal vselej povelje za strel režiser, ki je edini odločal ali je življenje v nevarnosti.« Pred nastopom je treba leva razjariti: zato se mu da povohati kri zaklane kokoši, ki je ne vidi. Če pa ima biti igralec napaden. skriva v rokavu zaklanega goloba. Lev se vrže na dišečo kri, igralec pa ga mora ujeti za vrat, ter mu sesti na hrbet. Ruvata se v oblaku prahu, dokler nima kino zadosti in se lev odstrani. Naj bo igralec še tako obložen z vato, vedno odnese polno prask in ugrizov, četudi ima lev tope kremplje. Ta nevarnost je še večja v prizorih z otrokom ali ženo. Levi in tigri so zdaj potreben de! kinematografske opreme. V znanem Kalifornijskem rkino-mestu-r Hollywoodu imajo pripravljene leve, tigre, leoparde, volkove, divje pse, orle. kragulje, velikanske kače, krokodile in slične živali — vse samo za kinematografske posnetke. Seveda večina posnetkov ne zahteva človeškega življenja, vendar je pa igralec v stalni nevarnosti, če bi hotel kak tiger pokazati svojo moč. Občinstvo ljubi tako igro proti smrti in kinematografske tvrdke hitijo izkoristiti ta krut nagon. E. A. Hutchinson: Charlie Chaplin contra Bernard Shaw Ko sem pred kratkim imel priliko govoriti s Chaplinom, sva se naenkrat, sam ne vem kako, znašla v debati o irskem pesniku Bernardu Shawu. Charlie se le nerad spušča v pogovor* o literaturi, in zdi se mi, da mu v niegov" veliki zaposlenosti ne preostaja časa, da b.' se resno bavil ž nio. A tudi, če bi imel časa za to, sem prepričan, da hi se Charlie raje ptčal s športom kot pa z modernimi pesniki. ker mu je realno življenje več kakor literatura. In vendar — pogovor o Bernardu Sha-wu? Čudno, dvakrat čudno. Vzrok Pa so neke izjave Bernarda Shatva o iilmu, ki jih je priobčil Archibald Henderson v svoji znani knjigi »Pogovori z B. Shawom.« Chaplin mi ie dejal: Gospod Shaw se je s svojim mnenjem o filmu tako osmešil, da bi ga skoraj smatral za junaka v njegovih lastnih komedijah. »Če hoče film ugoditi obenem okusu cestnega sprevodnika,« tako nekako se izraža g. Shaw, »obenem pa tudi okusu, recimo, znanstvenika, je neizogibno, da ne more stati na višini.« — Resmca je pač obratna! Vsa gledališča na svetu bolehajo na tem, da je njihova r> bilka zbrana z vseh vetrov, vsied č nima in ne more imeti skupnih interes-: Ker gledišče ne more nuditi tej masi he;: rogenih elementov enotnega enakovredni ga umetniškega užitka, je vsa današnja rr.arika obsojena na brezvplivnost. Če ustreza torej kak film v isti cestnemu sprevodniku in profesorju mati matike, ga zbog tega pač ne moremo obs-jati, nego le hvaliti: tak film ustvarja v s tem, da shiča no zbrano množico cev v enaki meri zainteresira, podlago, bre katere je sleherni umetniški vpliv nemc-p Meni se močno zdi, da govori iz gospo; Sha\va zavist. V ostalem pa se mi vidi, da gospod ?hai zamenjuje tehniko filmske produkcije z bi stvom filmske umetnosti. Če navaja na primer dejstvo, da lafcv naročite v Ho!lywoodu, kar vam srce p: želi, čim dražje tem bol še — kot dokaz, i je film zgolj industrija brez najmanjše niške ambicije, se moram resno vpraša: kaj hoče gospod Sha\v s tem argumenta dokazati. Sha\v omenja kot primer »Opijski sen Odgovarjam: »Opijski sen« bi lahko r.ar: tako kot v Hol1y\voodu v vsakem gleda! šču, pri slehernem režiserju, pri pantor, miku in pri baletnem mo:stru. Razlika ;c ta. da se te stvari vidijo lepše v filmu. Q-spod Sha\v menda misli, da je tehnični p!: istočasno umetniški minus. S to tezo se ne bo nihče strinjal. Naravnost absurden pa Je zaključek Sfca vrovih razmotrivanj. Shaw napoveduje (ke so Ma.ry Pickford. Douglas Fairbanks Harold Lloyd izčrpali vsestransko vse • gistre filma) za bližnjo bodočnost film br slik, ki bo publiko pitaj s samimi aforizir | koncepta Oskar Wilde. i Razvoj filma v poslednjih letih dokazu;! nasprotno. Pokazalo se Je. da frlm lahko izhaja brej vmesnih naslovov, še več, da ti naslovi večini !e motijo. Zakaj film, ki naj ho du ševno dostopen vsem slojem prebivalstv se mora odpovedati vsem Intelektualni razrro+rivaniem. kakršne ljubi teater, za' Pa čimbolj uvel'avitl umetniško plat člove ških momentov, ki jim je beseda prav tak odveč kakor ?hakespearju komentar. Toliko Charlie Chaplin. Jaz sem mnetr da ma prav. Toda Bernard Sbaw ie satiri in kdo ve. če ni dobrega Hendersona takole malo povlekel za nos. Mogoče ie tudi, da Henderson megorih duhovitih paradoksov ni prav razumel. VsekakoT pa so !z'ave dveh tako origmalnfh glav kakor sta Sha in Chaplm. vredne, da jih zabeležimo. Ml navadni smrtniki pa storimo naibr>l;e, d? se nič preveč ne vtikamo v njun prepit Amundsen-ov polet na Severni tečaj! je ufilmijen! — Kdo ga bo oredvajal? ii»iRaiBfiiiRrilii«BiiiiiiBHmca»ciii« V avtomobilu preko Sahare in preko Afrike Nekater listi so že prinesli kratke not!> ce, da se je posrečilo Francozom priti z j avtomobilom preko Sahare Prvi poizkusi so se vršili na ta način, da so opremili na: vadne avtomobile z verigami in so se prc< mikali naprej kot tanki. Francoza brata Estienne sta pa prekor« čila puščavo Saharo z avtomobilom tvrd'-:e «Rer.ault», opremljenim z navadnim 10 HP motorjem, samo da je namesto 4 koles imel avto 6 koles z pnevmatiko. Rekord je pa dosegel francoski kapitan Delingette s sv > jo ženo, kateri jc na 10 HP. Renault avto> mobilu prepotoval celo Afriko. Imenovani je dne 15. novembra 1924. odpotoval iz On lomb Bechar v Alžiriji in prišel 4. juli-1925. v Cap na južni točki Afrike. Napravi1 je v celem okrog 23.000 km brez vsake nc= zgode, kar je najboljše spričevalo za so« lidnost avtomobilov tvrdke «Renault». Avtomobili te tvrdke so zelo solidno zgrajeni vzlic temu pa porabijo zelo malo bencina. Pri zadnji veliki dirki v Ritfi so odnesli mali avtomobili 6 HP «Renault» pr> ve premije v tej kategoriji pri najmanjši uporabi bencina. V Sloveniji, posebno v Ljubljani, se v: letos že več teh avtomobilov 6 HP in i" HP. Zaradi solidne konstrukcije so zelo prikladni za naše slabe ceste. Zastopstvo avtomobilov «Renault» je prevzela po smr> ti g. Malhapc tvrdka A. Lamprct, Ljublji1 na, Krekov trg 10, Več glej inserat. Mesto kot tako je precej zapuščeno in živi večinoma od tujskega prometa. Ulice so snažne, tu in tam se popravlja kakšna stavba, ki še kaže opaljena rebra izza časov »božanskega« Gabrijela D' Annunziia. V enem trenutku te obidejo zgodovinski spomini. Reka je bila pravzaprav prva luka starega rimskega sveta Tarsatica in nekakšna carinska nadzorovalnica Rimljanov nad velikimi cestami, ki so držale v Ogicj. Senj in Dalmacijo. V srednjem veku je spadala pod oglejski patriiarhat. Oglejski patrijarh, imovit človek, je mesti' odstopil puljskemu škofu. Kot letno odkupnino je morala Reka odtlej dobav-1 Tati škofu v Puli: enega konja, enega sokola in dva bela psa. Pozneje je prišle pod oblast frankopanskih knezov. V štirinajstem stoletju je bila povzdignje-na Reka v mesto. ImeLa je v svoji sredi zvonik z zvoncem. Kadar se je ta oglasi!. so se zbrali mestni očetie k posvetovanju ter so sklepali o zakonih. Koncem 18. stoletja ie imela Reka je-dva sedem tisoč duš. Šele 1. 1775. se je mesto razširilo. Cesarica Marija Terezija ie Reko povzdignila ter ji dala po-sebne pravice; Priključila jo ie k Ogrski. Odtlej ie bi a Reka ekspanzivna točka madžarske trgovine in industrije. Tbda v neposredni bližini Reke je živelo slovansko ljudstvo. To se je ielo odseljevati in vsi napori Madžarov, da bi mesto pomadžarili. so ostali brez uspeha. Slovanski upliv se ie stalno dvigal in Reka ie le po zaslugi Budimpešte ostala brez izrazitega slovanskega narodnostnega značaja. Madžari, ki so se zavedali, da z vsem svojim kapitalom ne moreio dvigniti svojega jezika na višino mednarodnega občevalnega sredstva, so sc začeli laskati Italijanom ter so dajali prednost njihovemu jeziku. Tako ie nastala madžarsko-italiianska zveza, naperjena proti slovanskemu življu. Na prejšnje čase, ko so se vršili boji med Ogrsko in Benetkami, so Madžari polagoma pozabili. Krstili so reške ulice z imeni italijanskih mož ter dosegli kar so želeli. Končno je prišla londonska pogodba z določbo, da pripada Reka Hrvatski, za katero pa se takrat ni znalo čigava bo in kakšno obliko bo imela. Položaj Reke po premirju je znan. Hrvatske čete. ki so zasedle mesto še predno je prišlo do zloma avstroogrske vojske, so morale Reko izprazniti.^ Tudi srbska voiska jo ie morala ostaviti. Nato so jo zasedli zavezniki. Vrhovno poveljstvo .ie prevzel francoski general, ki je vodil nadzorstvo. Italijani so uvideli, da bi nadaljevanje tega položaja bilo niim v škodo ter so začeli izzivati. Slednjič se je pojavil D' Annunzio, ki je rrišel ustvariti «Reggenzo di Carnaro*. Rečanke so bile na vojake nore in Reka ie postojila italijanska. Dandanes ima Reka 40 tisoč prebivalcev. toda kljub temu številu ljudi se lahko reče. da ie mrtvo mesto. Da ne bi bilo tihotapstva, kako bi se Reka preživljala? Naši finančni organi na Sušaku vedo o tem povedati marsikaj zanimivega Cela množica Rečamov je podnevi zaposlena na Sušaku in odhaja zvečer domov spat. Reka je gospodarsko propadla in nima ničesar razen kavaren, restavracij in barov. In še to je brez življenja. Če prideš v zakotno ali prvo« vrstno gostilno, povsod si na Reki sprejet z odprtimi rokami, povsod ti vljud« no in prijazno ponujajo prostor, ker se nadejajo od tebe vsaj nekoliko zaslužka. V trgovinah istotako. Sušačani to dobro vedo. zato ne kupujejo doma navadno nič takega, kar se dobi na Reki za skromneisi denar. In tega je zelo mnogo. Reške trgovine so polne svile, čevljev, obleke, klobukov. Cemu bi Su-šačan ali sušaški gost kunoval na Sušaku, če lahko prccej prihrani z enim samim kratkim izletom na Reko? Na Reki se dobi klobuk tvrdke Borsalino za 150 Dir. — doma Je mnogo dražji. Seveda, sai ie treba poleg trgovčevega zaslužka plačati državno carino! Izplača pa se tudi kupiti nogavice, perilo, svilo. Vse k predmete prenašajo tihotapci in tihotapke, katerih ic na Sušaku precej, tako da ima policija in carinska kontrola ž njimi velike preglavice. Časih je kateremu sreča mila, drugič pa zaglavi. Je že tako. vselej i;e ir.ore imeti ncpcšt^n.iak sreče. Edino, kar ti davole caruiski orga.ii prenesti preko meje. to je poln želodec. Naješ se lahko na Reki do sitega. Ko se potem vračaš čez leseni most zopet v Jugoslavijo, te dodobra premeri kara-binijer. ki običatio med zobmi nekaj zamrmra. ko ogleduje prehodnico, nato oa prideš v kremplje financaiiem. In ti so si svesti svojih dolžnosti. Peljejo te v leseno sobico, kier te stražnik pretipa in šele potem izpusti, ko se je prepričal, da si nedolžen. Vseeno pa smeš iz Italije prinesti to. kar neobhix3no potrebuješ: čevlje na nogah. k'obuk na glavi in srajco na životu. Tega ti menda nihče ne krati, dočim ie a.set parov nogavic že opasen tihotapski poskus. Sploh so tihotapska sredstva zelo rafinirana. Našlo se je že. da so ljudje tihotapili svilo v votlem dnu voza, v de- belih palicah in — kar je pač na;cii stavnejše — pod obleko. Zds.i je tud' to preprečeno. Kdor je le količkaj sumliiv, mora odpasati svoj trebuh, in če je preveč ovil okolu njega, ga zadene kaz^n. Tako skrbi nenaravni položaj Reke in Sušaka, da je življenje na tem mejnem sektorju vedno bujno. ži\ahr gi gredo na obiske, po poslih in opravilih. In vsak prinaša in odnaša nekaj, tako. da se izguba in dobiček kon-io krijeta ter glasno prekričuieta dipKvrn-te, ki so storili veliko krivico s tem. da so prisodili Peko Italiji, mesto da bi dali značaj svobodne luke! crinnri^uLiunnnmnmDnnnnancr-:"" ki se hočejo poceni preskrbeti z mamrfafetnrflim Ms^o&i priporočamo, da si ogledsio razstavo obl«d'lneT!! b'aga pri TEKSTILBAZARJtl, LJUBLJANA, KREKOV TRG it. iS 45!>'-a nrvo nsdstrapfo. 3o55555nč555noon5BGo5on5350n 1920 Ob petletnici izhajanja ,Jutra" 1925 »Jutro« v petih letih Ko smo pred petimi leti ustanavljali »Jutro*. smo imeli pred seboj dvojen cilj. Hoteli smo predvsem ustvariti borca za veliko jugoslovensko stvar. Brez kompromisov, brez oportunizma v vprašanjih narodnega in državnega edinstva naj bi « Jutro* zbiralo, klicalo, podžigalo slovenski del našega naroda na braniku mogočne edinstvene Jugoslavije. A hoteli smo še več. V kritičnih časih, ko je gospodarska beda malega človeka postavljala kulturi vedno opas-nejše barijere med ljudstvom, a so se osvobojenemu narodu odpirali vedno novi socijalni, politični prosvetni, družabni, vzgojni problemi, smo si zamislili v «Jutru» list, ki naj bi bil najširšim krogom posrednik za čim ožje stike Shvencev s prostranim svetom in ki bi naj istočasno krepko pomagal strniti mišljenje slovenskega človeka z duševnimi struiami njegovega srbskega in hrvatskega brata. Te naloge je moglo «Jutro» vršiti le, če se mu posreči pnodreti v najširše plasti naroda Zato smo rekli: Naš list mora biti novinarsko čim popolnejši, vsebinsko čim interesantneiši, po tvarini čim obsežnejši in mnogolične'ši. On mora postati neobhodno vsakdanje čtivo vsakega inteligentnega slovenskega človeka. Po preteku prvih pet let smem morda reči. da smo se svojega programa zvesto držali in da smo po svoiih n-"'boljših močeh skušali izpolnjevati prevzeto natego. «Jufro» je bilo vedno neustrašen boievnik za veliko nacijonalno idejo. Nismo bili brez pogrešk, ne v metodi, ne v taktiki. V vročini borbe se mnogokrat strelja preostro in krogle gredo tudi preko cilja. Toda zavest imam. da smo v vsaki borbi imeli pred očmi le velike nacijonalne cilje, ki jim «Jutro* služi. Kar se tiče vsebine lista, se lahko Dohvalimo, da .ie naše »Jutro* v milijonih izvodih poneslo med naš narod toliko novih misli, seznanilo široke kroge ljudstva s toliko novimi problemi, dalo svojo uspešno podooro tolikim novim ideiam. da ie postalo eden od važnih faktorjev naše nove nacijonalne kulture. »Jutro* ie postalo slovenskemu člove- ku predstavitelj modernega dnevnika s premnogimi posebnimi nalogami, ki jib morajo vršiti novine malega naroda. Dnevnik malega naroda je že na sebi kompliciran organizacijski problem. Dobri novinarii so pri nas redka stvar, dobro organizirana redakcija se ne da ustvariti preko noči. Imeli smo srečo, da smo zbrali takoj ob početku našega lista v uredništvu odlične slovenske žu* naliste. ki so s požrtvovalno liubeznijc do stvari in z ogromnim veseljem do dsla omogočili, da ie »Jutro* prav kma lu premagalo svoie otroške bolezni. Dva od onih prvih zves+ih sotruduikov sta nas medtem zapustila. Preselila sta se v redakcijo vernosti. Jelene in Plut. dve imeni, ki se iih »Jutro* hvaležno spo minia. Vsi drugi držimo trdno skupaj in se stalno množimo. Vsi daiemo za naš«; »Jutro*, kar moremo. Naša redakciia je iskreno delavna tovariš'ja in v «Jutro» smo zaliublieni vsi od direktoria in glav nega uredn;ka do našega redakcijskega Andreja. Mnngo nas ie že in morda js res. da ie naše uredništvo naivečje. kai iih ie v Jugoslaviii. Soopolnili smo svo-in notranio organizacij s celo vrsto od ličnih zunanJ;h sotrudmkov. na vseh važ nih mestih imamo svoie stalne kore-soondente. šoeciialrzirali smo oosamez ne novinarske stroke in nekoliko se bri gamo tudi za to. da vzgoiimo kai novinarskega naraščala, ki bo strokovno ir. tehnično ter no svoji visoki naobrazbi SDosob^n. da nam omogoči nadalini raz-vo' našega lista. Kaiti mi uredmki z «.Iutrom» še daleč nismo zadovolini. Boli kakor vsak drugi čutimo in vidimo še niegove številne nedostatke in nobene večje strasti ni v nas. kfknr dvigniti naš b"sf na »nedosež-ne* višine popolnosti. Zadovolini tore-še nismo, a Donosni smo vendar in si utvariamo. da »Jutra* iDak nikdo pri nas ne doseže. Izgleda, da nam š'roka iavnost tega oonosa ne zameri. Vsak dan se veča krog «Jutrovih* orignd a sroda' v pritličju Trst. Gradec. D"na'. Praga. Priietpo ie ob telefon". č» ie c/r3Čie mirno in če nisi kosmat:h ušes. Iz vse države, z vsega širokega sveta te šegečeio v uho — posebno če si sto gnlouh — zanimive novice, nabrane nreko celega dne. ki bi jih sicer šele nasledni! dan čital na nrvi strani, ali pa tt:di ne. Ker . . . »Noviga*. toliko »noviga* se zvečer nagromadi na mizah že tedai. ko oonočni cerberns, improv-jn Andreas Manufortis. privleče skozi vrata poslednjo pošto. Da zazijaš, kje bi popadel. in se kar ne daš motiti od po-nočnih obiskovalcev, ki jih po potrebi posvari na direktorjevih vratih prilepljeno liubeznivo svarilo: »Danes žal ni časa za razgovore pod lir>o!» . . . In tako se počasi preide v člankopisje in polemiko ali »pucariio*. Zvečer so ! peresa naostrena. In veste, kaj se pravi »spucati*? Ne tako. kakor je Aškerc dejal svoji častilki, da si mora zobe »spucati*. marveč tako nekoga »pucati* al; v interesu javnosti bistriti pojme, da te navzlic pritiskovnemu zakonu ne doseže poDravek. a kje neki milijonska globa! Pri pucanju (horvaeski celo stre Ijanju) je seveda navadno vnoče. pa zato rji čudno, da »pucar* tudi takrat, kadar drgne Ljubljanski grad zavoljo več- jega sijaja ali pa kako drugo ljubljansko znamenitost, bodisi zgrajeno ali rojeno, opravlja posel v svoji običajni ljubljanski sraici, kakršen se je rodil in uživa domovinsko pravico tudi pod sedanjim gerentskim sosvetom. Zunaj v stavnici prebavlja petero st'oiev-linotypov rokopis kakor slamo in ga pretvarja v svinec že od osmih dalje, kakor ga dodaia gospod glavni z naročili v redakcijskem žargonu: TO bergis. to oetit. ono borgis na borgiske-gel. slednje ajncug na ajngfirt! Stroji sekliajo in šklepečejo kakor pri velikih jaslih, med njihovim zobovjem na skače tiskarski škrat, ki včasi prekrsti ministra za promet v ministra za pamet, nenozabljeno vdovo v neporabljeno in take hudobije. V ostalem pa te stvari spadajo v re-sort gosooda M. A. Cafizlja. Kod ga danes zlodej nosi? «D .. . barr ve~e' . . .* Evo, o volku govoriš. M. A. C. pride. Hrumi skozi vsa vrata kakor huda ura. Ni še dobro pomeril koraka v svetišče gospoda glavnega, že so narobe vse francoske in ilustrirane novine. pet minut nato pa ie že tudi napisan članek z «mikroskopično» šifro, toda s prasketa-iočimi duhovitostmi, včasih; kar je boljšega, je preplonkano ali pa «vjagano», bog ve. odkod. Iz kritike si nič ne st'ri, razven če ie prijateliska. v ostalem pa ima o svetu svoie mnenie. Cak no, da ga pobaram ... Ga že ni več. je že pobral šila in kopita in prihrumi jutri zopet: D . . . barr veče . . . Bog pomog'o! V naglem, neopaženem temou gredo tire na oolnoč in pr^ko nie. Tedaj šele, ko stenografi z razbolelimi ušesi — osobito ob treskajoči rcihti — zleze;o z kabin in i nervoznim diktatom vlečejo stenograme skozi pisalni stroj, tedai šele se v direktorski sobi zastavi pero za uvodmk. imenovan tudi »jutra-nia pir-i^Mv« v*-, gospod direktor? Tisti, ki nas vse dirigirr instrnira. korigira. malfretira. ironiziva in pri nas »ta visoko politiko* peli", niše. posluša, razgovaria, polaga naše politične rokopise pod svoj »pejglezen* ali jih frizira — al' pa meče v koš .. In vse se na m'e-gova naročila izvrši domala čisto po Bismarckovem trdnem prepričaniu. da iz urnega novinaria lažje ustvariš hof-rata. kakor Pa obratno. Kar bo menda res. V nočnih redakcijah škrtajo peresa silovito naglo, ne toliko iz lastnega e'a-na kakor pod pezo neprestane komande iz stavnice: »Roko . . - roko* . . . (ro-koois)! S stolpov ie udarilo dvakrat. Direktorjev alterego. gospod načelnik, je pri stranski mizi prekrižal roke in postavil ' pero v zapik. Ob njem visi klerikalni zmajček. odrt z vsem fakultetnim stro-kovnjaštvom — hcvreka. danes jc uvodnik njegov in je že napisan, pregledan, in že tudi v stavnici. Gospod direktor je pripalil novo cigareto, spravil svoje odlično preizkušene utenzilije -— krtačo in gladiinik — v stari red; zdaj samo še z najtanjše vrezanim peresom dreza po zadnjih stenogramih in brzojavkah, ki gredo za poslednjo pičo požrešnim mašinam. Vsa ta delikatna špi-ža pasira še sobo glavnega urednika, ki siromak ječi pod gromado nabranega materijala. Pezo mu je treba podržati, da ne omaga. In kolikrat bi omagal, posebno te čase. ko navzlic parlamentar« nim počitnicam ni ne duha ne sluha o sezoni kislih kumaric, da nima takšnega^ uslužnega adlatusa-podržaja, ki nase prevzame pol peze in se bota z me-terjem. Meter, ta je tisti, ki za rotaciji prireja in polni »Jutrove* jasli. Je res tudi on — kakor večina jutrovskega osobia — fantič z zelenega štaierja* kjer so ljudje veselega srca in radi žin-gajo in žagajo, toda kadar gre ura na poltretjo. a ni še vse tip top. kakor bi moralo biti, tedai tudi »Jutrovega* žin-gar-žagaria mine potrpljenje, tedaj se prikaže v sobi glavnega urednika kakor svetopisemski rjoveči lev. ki gleda, koga bi požrl s poslednjim mementom: »Roko . .. roko . . . rokopis!* . . . Bože moj, kaka strahota ob takšni pozni uri! Na. sai je vendar vse pri roki, navadno kar pri vrhu. «.Tutru» vendar nikoli ničesar ne zmanika namianj r>a rokopisov. A če bi se tudi zgodilo, mar smo fantje pozabili, kako smo rekli, kadar smo pri soldatih »štmzake filali*: ----kar zmanjka, iz svojih bomo to m ožgan dodali! No torej! Vse se uredi z dobro voljo, vse gre na minuto natanko: ob pot tretji se metira naslovna stran, kmalu bo ste-1 x rotaciia in v tisočih izbruhala tisto, Kar smo napisali za novi dan . . . Kako blaženo je ugodje v noči Po kon čanem delu. Zdaj šele pridejo na vrsto pomenki. problemi, anekdote. Lepo je kramljati, kadar dež trka na okna in brani domov. Zdai se popušiio poslednji mohikanci tobačnih zalog, se posreblje-jo poslednje črne kave. Vino pa ponoči nikakor ni obraitano. In vino veritas — to ni nič za ponočnega novinarja, ki si razbiča živce v gajžlo kakor asket in želi sredi dopoldneva vstati zopet svež. čeno zlitino. Tako je vlil poluokroglo ploščo, ki je zopet odtis odtisa matrice. torej odtis stavka. Ti odlitki romajo potem na valjarje rotacije. Vanjo je napeljan papir, celi valj, katerega smo preje videli, ko ie potoval v tiskarno. Ta valj ima papirja, ki bi odvit dal 4—5 km. Ta papir se torej napelje med valjarje, vodi pod 8 ali 16 cilindrsko na valjarje pritrjenimi ploščami, ki so prišle iz stcreotipiie: e plošče se pritisnejo ob papir in natisnejo današnje »Jutro®, tisoč za tisočem. Tako potiskani papir ttče med valjarji dalje, kakor reka, naenkrat navzdol; se zoži, zloži, prepogne, prereže, pregane. Cez vretena frči belo in črno tkivo, čez jermenje in po natančno predpisani strugi, v diru naglem kot misel, sredi noči. Ob lA4. zjutraj odmeva širno dvorišče bobnečega hrupa. ki ga proizvaja rotacijski stroj. V uredništvu so že pogasili luči, večinoma so že odšli, v stavnici se čistijo lino-typi, službujoči uredniki pa. strojnik, meter in pomočnik stoje pri rotaciji, molče, ker je ropot tako oglušen, da ne trpi besede poleg sebe. Električni števec na rotaciji skače, tisoči, desettisoč. dvajset, — normalna »Jutrova® naklada, še dva, nedeljska, še tri — današnje »Jutro®. Tiskarje naklade 25.000 izvodov »Jutra® a 16 strani traja na rotaciji približno 2 in pol uri. Že zložene, iz rotacije vržene številke odnašajo v sosednjo ekspedicijo, kjer že čaka osobje, največkrat prav nestrpno. Popreje je »Adre-ma«. stroj za tiskanje naslovov, opravil svoje delo. Ti naslovi se sedaj v največji naglici lepijo, zbirajo se paketi za prve pošte, povežejo se in zlože v stolpe, ti stolpi se prevrnejo v pripravljene vreče, te v vozičke. Vso poštno pripravo opravi ekspedicija »Jutra® sama. V diru gredo vozički na pošto. Ob H4. je pričela brneti rotacija, ob 5. je čez 10 ti-soč adresiranih in paketiranih «Jutrov» v rokah poštnega gospoda, ki vozi proti Celju in Mariboru... Druge pošte pri deio nato kmalu na vrsto. Ko še hite ekspeditorice z odpravo prve pošte, pa že prihajajo razni nočni tiči. n. pr. uslužbenci kavarn, in tik za n.iim raznašalci. Ob petih zjutraj so tisoči »Jutra® vsak dan že po vlakih, ob šestih že v rokah mnogega naročnika, po sedmih že v Celju, na Jesenicah, in povsod dobrodošlo, Jutro, dobro jutro. Jutro! V uredništvu lista, tnseratnem oddelku, upravi, prt tisku in v eksnediciji »Jutra® je zaposlenih okrog 100 oseb, če pa prištejemo še prometni personal pošte in železnice, v kolikor ima posla z ekspedicijo in transportom, raznašalce po Ljubliani in drugih krajih, dalje stalne in priložnostne dopisnike in sotrudni-ke. sodeluje pri »Jutru® povprečno več sto oseb dnevno. Ce pa štejemo naročnike in bralce. — povprečno pride vsaka številka 4—5 osebam v roke. — smemo računati brez pretiravanja, da čita »Jutro® vsak dan nad 100.000 oseh v Sloveniji, Jugoslaviji, v neodrešem domovini in v inozemstvu. »Jutro® nastaja h dveh faktorjev, — uredništva, ki ga piše in sestavlja, tet jz tiskarskega dela, stavka, korekture, metiranja, stereotipiranja, rotacije. Potem pride na vrsto odprava ali ekspedicija, ki preda naklado prometu. Gospodarstvo lista pa vodi uprava in upravništvo. kjer se nahaja knjigovodstvo. kartoteke naročnikov, blagajna itd. Tiskarsko delo ima svoj sedanji potek in lice šele okrog 50 let, odkar je Američan Mergenthaler izumil stavni stroj «linotype». V Sloveniji so takšni stroji znani in se prvi začeli rabiti nekako Pred 20—25 leti. Od Vodnika in Bleivveisa Pa do detinske dobe sedanje srednje generacije smo v Sloveniji in drugod stavili in tiskali vse dnevnike še na roko. Pred veliko predalasto omaro. polno črk. je stal stavec, jemal z Veščo roko črko za črto iz njihovih pre dalčkov ter vrstil črke v zloge, besede in stavke v takozvano «ravnilo, odtod pa v »čoln® v stavek. Ce je prijel postrani, ali črko postavil na glavo, je za-zrešil »tiskarsko napako®, katere je kriv pnosluli, šaljivi in nagajivi s. «škrat». Ko je bil stavek porabljen, so ga »razmetali®, če se že preje ni zgodila nesreča jn če nI učenec že stavljenega stavka prevrnil »v ribe», da se je moralo pričeti iznova. Razmetani stavek se je potem sortiral, vsaka črka je morala nazaj v svoj predalček omare. Dandanes je ročni stavek še ugleden. Neobhodno potreben je za kvalificirani boljši in umetniški stavek za vse, kar se ne da staviti na stroje, za viniete, okraske, diplome. vizitke; tudi za tuj" jezike, grščino, matematični ali kemični stavek s formulami in integrali itd. se še uporablja ročno dele, za stavek, ki je na kompliciranejšj način prepleten s slikami, je stavek črk posebnega tipa — in p? zo velike inserate. Pri vseh večjih novinali pa se je moral ročni stavek umakniti strojnemu stavku, kj je vse kaj drugega. «Lino-tvpe® je pravo čudo mehanike, je živ stavec iz železa in jekla, kakor si ga ne more izmisliti najbolj fantastična ^ 1001 noč®. Že oblika je predpotopno - futu-ristična. To brni v njej in v sredi gori, jekleni deli žvenketajo, majhne trans-misije brne, nekaj v stroju trka in pika in poje iti žvenklja. Pred strojem sedi stavec. Pred seboj ima rokopis, z rokama pa hiti po tipkah slično kakor pri pisalnem stroju. Nad njim ie plošča z matricami. Pri pritisku tipke pade matrica iz magacina po predpisanem kanalu v receptor, kjer se od stavca Priti-snjene, »zapisanem, matrice, črka za črko. nizajo, dokler ne tvorijo vrste, ki je sedaj postavljena. Ko je vrsta postavljena, in ko je stroj med tem stavljenjem avtomatično reguliral razdaljo črk med seboj, vlije stnoj to vrsto sam. t. j, vlije čez matrice stopljeno svinčeno zlitino in dobi vrsto, kakor jo čitaš v »Jutru®, seveda postavljeno kakor štampiljko od leve na desne. Ta »negativ® cele vrste — mesto ene poedine črke. — odrine stroj sam v »čoln®, kjer se zbirajo vlite vrste druga za drugo, dokler ni napolnjen čoln. t. j. dokler ni tako postavljena cela kolona ali stolp stavka. Tako priganja, prosi, roti, se križa, brani in zooet roti naš gosp. Žagar in vse to naenkrat, in še cigaro ima vrhu tega v roki. Pa on ne svetuje sama on tudi izvršuje. Najprej menja datum in številko v «glavi», t. j. v vsakodnevnem nadpisu «Jutro». ootem razporedi čolne. revidira inseratni stavek, ga razdeli na čolr.e za zadnjo in predzadnjo stran, pripravi in razporedi črte nad podlistkom in med stolpci, nadzoruje odtise in izvršuje orovedho korekture (menjavo korigiranih vrst), potem stavek »lomi®, t. j. razdeli ga -enostolpno* ali »dvostolpno® ali več. odrejuje debele in na.idebeleiše naslove, razporedi notice in članke, glede katerih uredništvo ni izreklo posebnih navodil ali želj; — včasih pomaga meterju škrat, in rep notice o športu se znajde v romanu, zlata poroka med borznimi telegrami. Št. Vid se znajde v »inozemstvu® itd. Toda le kdor je brez greha, sme zalučati kamen, — alj pa tudi nedolžni čita-telj, ki si predstavlja, da se novine delajo kar same . . . Čolni so polni, materijal »zlomljen®, razporejen v rubrike, inserati. Iz življenja in sveta. Naši kraji in ljudje. Prve tri plošče zloženega stavka ali zloga gre do v dvigalo, odtod iz 1- nadstropja v pritličje. Potem slede ostale strani, vsaka ob svojem času, prva stran z uvodnikom in najnovejšimi poročili je zadnja. Ob V*2. ponoči se piše uvodnik, n. pr. o seji ministrskega sveta, ki je trajala še ob 1. uri po polnoči. Takoj po seji je naš poročevalec od gg. ministrov izvedel najvažnejše, tekel na telefon, pri nas pa je njegov drug sprejemal, ste-nografiral. dirkal, diktiral sprejeto v pisalni stroi. rokopis v pregled pristojnemu uredniku te stroke, korekture. — in evo. že je stavljeni uvodnik ven, položaj je izDremenjen. napiše se nov uvodnik, — »kot bi pihnila. Šele če te pozovem Iz malega raste veliW «pojdi in stori tudi ti tako®, boš videl, da je vse novinarstvo le nekoliko mani enostavno, kakor si običajno predstavljamo. Zloženi stavek v ploščah je torej odšel, stran za stranjo, po dvigalu v Dri- tličje. Tu ga čaka 2 stereotiper. Stavek gre v »Kalander®. t. j. trden okvir, in čez stavek se pritisne velika preparirana lepenka, ves stavek zapusti v tej lepenki svoj ~itis. Narejena ie matrica. — ki s. ^eveda bistveno razlikuje od prej omenjene matrice črk v linotypu. Ta matrica gre navpik v posebno posodo. v kateri vlije stereotiper ob celi po-vrš!r>! odr: 'i; n.-..ra stavVa vr-o s--:-- Nekaj statistike o »Jutru® in njegovem napredku. V zgodovini človeštva ne znači doba 5 let prav nič. Tudi za poedinegn čl -veka ni dolžina te dobe mnogo. Ako se navzlic temu ob priliki petletnice, odkar je začelo izhajati »Jutro®, ozremo nazaj na njegov razvoj, storimo to, ker bi radi našim prijateljem pokazali, kaj za-more tudi samo v par letih ljubezen in vztrajnost do dela. S prvimi številkami »Jutra®, ki smo ga začeli izdajati dne 21. avgusta 1920., smo skušali s krepko naklado preko 15 tisoč izvodov mahoma prodreti v slovensko javnost. Moč naših nasprotnikov pa je bila takrat še silna in zaupanje do novega glasnika še premajhna, da bi se moglo «Jutro» vzdržati na tej višini. Trpka realnost nas je kmalu vrgla nazaj na nar tisoč redne naklade, zato pa nas prisilila, da smo še s povečano energijo udarjali začrtano pot. Do konca leta 1920. se je število naših na- čnikov tako povečalo, da smo dosegli že 5000 izvodov redne naklade. Do leta 1923. je bila naša pot nerzdržema tr-njeva in o »nrodretju* še ni bilo govora. četudi smo zrasli do konca 1921. na 7000 in do konca 1922. na 9000 iztisov redne nakhde. Leta 1923. je izvojevalo ^Jutro® odločilno bitko. Redna dnevna naklada se je povspela od 9000 na l^O^V) izY."":ov Ko-^m leti 19?!. cmo utrjen za novo delo. Mens sana .,. itd. itd. No, stvar diši že preveč po morali in mi ne boste verjeli. .. To je menda najlepše v novinarskem poklicu, da navzlic obsežnemu in točnemu delu ne pozna birokracije. Novine! ... Kdor ni zanje, zbeži sam. Težke so včasi ure v redakcijskih sobah in kabinah. Toda sv. Birokracij tod ne najde gostoljubja. Novinarski apostol je sv. Pavel, on je pisal prve liste. Novine!.. Ono jutro smo etimološko dognali, da na Štajerskem krompirčkom pravijo novine in se torej novinarji v ničemer ne razlikujejo od nekdanjih krompirjevcev, »landšturmovcev®, imenovanih tudi deželna nevihta. Čudna so včasi pota novinarske etimologije iz ponočnega kramljanja. Posebno za tistega, ki ima nad Radičem vse svoje nedeljeno dopa-denje, ki z občudovanja vrednimi velikimi očali razkraja njegove govorance in mu v znak najgloblje hvaležnosti prižiga lučko. Dok ie nama Radica junaka . . . ne poznajo dnevniki sezone kislih kumaric, marveč samo rejene mor- Kako nastane „Jutro" Po mestu vozi težak »parizar® s širokimi, masivnimi kolesi. Vprežena sta dva krepka pinegavca, ki očividno težko vlečeta. Na plošči voza so veliki si-vobcli valjarji. Kaj za vraga more to biti in čemu? Pristopiš in primeš, ter vidiš: Pa to je Ie papir! Da, to je papir, širok 74 cm, tesno ovit v okrogel težak valj. Pravkar je pripotoval z več tovariši po železnici iz papirnice, naložili so Ka na voz in sedaj se vozi v tiskarno, kjer je namenjen za rotacijo. Popreje pa še gre na počitek v tiskarniško skladišče. ki mora biti vedno polno takšnih velikih, srednjih in manjših valjarjev, ter bal raznega druzega papirja raznih formatov, namenjenega za navadne ročne in za velike stroje z električnim pogonom. za stroje, ki šp odi;skt:iejo s J stavka, trdno stoječo-"" n? " ' ":n- I tu». ali pa s stavka, ki se sam giblje naravnost sem in tja. ali pa v polkrožnem loku pod valjarji s papirjem, ali v br-zem loku v ameriških mašinah za brzo tiskanje, ali pa v rotaciji, t. j. stroju, kjer tiskajo okrogli valjarji vsebino na papir, tekoč v neskončni, kilometre dolgi reki čez smerne valjarje pod tiskovnimi valjarii. med klešče, kj papir zvijejo. zlože. zrežeio in vržejo končno tiskovino v tisočih in desettisočih izvodov v nastavljene koše. V magacinu papirja pa ni nikdar miru, danes se za-vale vanj novi valji in nove bale, popoldne že romajo v stroje, ki jih ponoči požro, jutri se že vale novi valji kotalijo nove oale. kajti moderna tiskarna žre. žre, žre sproti vse, kar papirnica producira iz cunj in lesa. Izvrstni strojni stavci, ki z vnemo sodelujejo pri »Jutru®, postavijo na linoty-oi na uro vsak povprečno 130 navadnih »Jutnvih® vrst torei ekrog 5000 črk! — Vlite vrste se po odtisu zopet stalijo in pretone v surovi svinčeni materijal ter gredo znova v ta krogotok. Rokopise ima stavec nanizane poleg sebe in jih stavi po vrsti, kakor mu jih izroči »metteur®. Ta sprejema rokopise od uredništva in jih bodisi sam. bodisi po sprejetih navodilih in željah uredništva odkazuje temu ali onemu stroju; nekatere rokopise da staviti »garmond®, z velikimi, daleč vsaksebi stoječimi črkami. druge »borgis®. srednje velikosti, ali z majhnimi črkami »petit*. ali s še manjšimi »nonpareiUe®. ali pa s prav debelimi «cicero»; ozko skupaj «kom-pres» ali daleč narazen »prestreljeno®, ali podčrtano, s »polkrepkimi® (mastnimi debelimi) ali pa s »kurzivnimi® (ležečimi) črkami. Ko ie polni čoln stavljenih črk zapustil stroj, — odnesel ga je okretni pomožnik ali meter sam —• ga odtisnejo na posebnem ročnem stroju in ta «kr-tačni cdtisk® gre v enem izvodu strokovnemu uredniku, odnosno glavnemu uredniku, v enem !?»"sS:« "i V»rcWr-r.'a, ki mora stavek prečitati. Pc-greške ozna ča s črticami, zagozdami in drugimi I znamenji, ki se zde nevajenemu očesu kakor čarovniške čačke. Vrste, ki imajo napake, se vzamejo iz zloga in zamenjajo z novovlitimi vrstami, ki so — ali bi morale biti — brez napak. Ko raste število čolnov, ko se kopici korektura, pa meter meri vse, kar so mu razni stroji že nadelali in nastavili, in dirka v uredništvo in nazaj, kakor veverica po hosti. Gosp. Virant. nobena rubrika še ni zaključena! Gosp. Ravlien, nehaite no. polovica pride jutri! Večerni kritik tudi misli, da je danes ves list njegov! Gosp. Brozovič, tisti obešenjak naj počaka, ker je gosp. Kosovel našel fin »šrauf®! Ali je Beograd že dal vse? Kaj pa Zagreb? Praga se še ni javila? Kje je pa danes M. A. C., ali ga ne bo? Gosp. načelnik naj vendar malo lepše piše! In pa. saj ni treba nocoj vsega! Meni že materijal doli visi, kam bom pa dal? Pa uvodnika še ni — in kaj je sploh s politiko danes? trka meter na direktorjeva vrata. Uf — uvodnik, kdo naj to stavi? Šport, seveda, brez vaše žoge se svet podre! Prej pa niste mogli? Gospod Virant. stni'i stojijo!!! No, danes bomo P a prvo roš*o zamudil' . . ske kače, kakršnih iz predpotopne dobe ne pamti svet. Le ta smola je dodeljena Radičevemu simpatizerju, da ni oddiha in bo dopust mogoč kvečjemu po Radičevemu odhodu v Ženevo. Pa da se razpišemo še nadalje d blaženem ugodju po končanem delu: kako idilično se d£ posedeti pri reviji ali lepi knjigi, preden steče rotacijski stroj. S svežim jutranjim hladom zadiši od nekod po poletju, po nageljnih in rožmarinih, in v ušesu neprestano zvenijo stihi: --Vunder, mladost, po rvoji temni zarji, serce bridko zdihuje: Bog te obvarji! — In jaz pišem ta-le sestavek za prvo jubilejno «Iutro» in . .. in . .. in . . . in . . . Boga mi. domala sem zadremal, dogorela ie cigareta, pero zdrk-nilo z roke. Zdajle je stekel rotacijski stroj! Ura kaže tretjo. Spat! Kako bi voščil: dobro jutro, lahko noč? Zopet zveni po glavi: Vunder, mladost---! Stroi ima fantastično živo železno roko. Ž njo seže v rednih pogostih intervalih. urejuje matrice, jih razporedi, in ko je vrsta ob »formi* vlita in odrinjena v čoln, seže roka, prime porabljene matrice črk, ki so do vlitja tvorile stavljeno vrsto r' -gne vse te matrice v zrak in jih nese visoko gori v magacin za matrice. Tu jih roka potisne na tanek valjar, ki jih nato avtomatično porazdeli vsako v svoj predalček, kamor pač spadajo, in odkoder padajo poedine matrice zopet, kakor jim s pisanjem po tastatu- '"s-zvie stavec o!$ke knjige za rse v najnovejših izdajah ima vedno v zalogi knjigarna TISKOVNE ZADRUGE' V LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL. o-M (nasproti glavne pošte). «Jutro* se odpravlja na pošto. Masa preko 17.000. pa prvi list Jugoslavije. Priznati moramo, da še nismo zadovoljni. Naša naklada se nam zdi še vedno premajhna in vse bomo storili, da se čim preje moremo povzpeti na «tri-desek In tudi dvojna sedanja naklada se nam navzlic skromnim slovenskim razmeram rdi dosegljiv idea!._ lz malega <;Jutra», ki je izhajalo v začetku na manjšem formatu kot danes, in !e v skromnem obsegu dnevnih 4 strani, ki sicer ne "donašajo listu dobičkov, so pa zato kot socijalno - ekonomska posredovalnica malega človeka za narod izredne važnosti V Sloveniji je danes malo obrtnikov, in dustrijalcev, trgovcev in drugih privred-nikov, ki bi v lastnem interesu radi gospodarskih vesti in borznih poročil ne bili naročniki «Jutra*. Glavni steber «Ju trovih* naročnikov pa je ono delovno ljudstvo, ki si s težavo odtrga 25 Din, da Prva odprava «, Se ie fiJutros že dosedaj razvilo v dosti ■e3rezentativen list, ki ima ob delavnici stalno S strani, ob nedeljah pa 16 frani. Izredne praznične izdaje pa so dosegle tudi že 32 strani. Za preko 1(0 i on o v izvodov «Jutra*, ki so šli zadkih Det let med naročnike in odjemalce, :: bilo treba okoli 100 vagonov rotacij-papirja, ki je stal nad. 7 milijonov Samo za letos je proračunjena red-Potrebščina rotacijskega papirja za ,Jutro s na 30 do 40 vagonov. Uprava »Jutra* pa je razen dnevnika Rajala tudi ponatiske »Jutrovih* ro-?«iov. čez 30.000 izvodov romanov je tiskanih, v prodajni vrednosti okoli J milijona Din. ..''avzlic ogromnim tiskarskim, papir-^ upravnim in redakcijskim stroškom Jutra« na postaji. z njimi mesečno poravna naročnino za «Juiro». Takih naročnikov, ki navzlic šibkemu gmotnemu položaju duševno hrano višje cenijo kot kako telesno naslado in ki bi danes lažje pogrešali zajtrk ali kosiio, kakor »Jutro*, sta najmanj uve tretjini vseh »Jutrovih* naročnikov. Ogromno delo je radi tega moraio opravljati upravništvo že samo z urejevanjem naročnine. cJutro* je porabilo zadnjih 5 let pri izterjevanju naročnine preko 500.000 položnic čekovnega urada in je danes imejitelj čekovnega računa, ki ima za »Delavsko zavarovalnico;) v Sloveniji pri vplačilu s položnicami največji promet. »Jutro* je v mestih in trgih absolutno zavladalo po številu naročnikov in višini prodaje. V posameznih mestih ie šte- tr. Ž.! Nove smernice tV. našem političnem življenju so nft vidiku nove smernicc. Slovenci smo zanudili že marsikake smcrnice, ki so bile na vidiku. Ne zamudimo tudi teh in je želt'i, da sledeče vrstice ne osta« neio glas pišočega v puščavi! Kajti mi ni treba šele omeniti, da je stvar važna. Doser'-nja naša politika se ni obne« sla. Premagala jo je politika gospoda Stjepana Radiča. Premagala jo je z no« vo svojo taktiko in z novimi metoda« mi. Učiti se moramo od gospoda Radi« ča. Njegova taktika in njegove meto« de morajo postati smernice tudi za nas še politično življenje, ako hočemo, da bomo uspeli. Nc tajim: naše politično življenje je bilo dokaj živahno: število shodov, zbo« rov, člankov, predavanj, brošur, iubi« lejev in prezgodnjih parte zanesljivih pristašev stranke je milijon! Kaj nam je pomagal ta milijon? —* Kaj nam pomaga? Gospod Stjepan Radič poljubujc in gre zmagovito svojo pot. Poljubi — ti so tisto! Po Hrvatskem je poljubit gospod Ra« dič že vse in po Dalmaciji skoraj vse in sc je zgodilo, da se je v Baški na« zadnje lotil še morskega volka, da bi ga — kajti gospod ne vidi dobro, in se mu poljub le zato ni posrečil, ker je morski volk jadrno odnesel pete, Na poti v Beograd je med vožnjo po« ljubil vse železničarje in potnike, ne« katere celo po dvakrat, in potem je bi« lo v Beogradu deležnih njegovih po= ljubov 12.000 seljakov, 578 ciganov in buržujev in 6 ministrov, in še ne bi bil zaključil poljubovanja, da se mu ni« so zbrusile ustnice in se je moral vr« niti v Zagreb, da mu jih na novo pod« platijo. Tako gospod Radič! Naši vodeči politiki pa križem drže ustnice in jih ne ganejo ne toliko, ko« likor je črnega za nohti! Tužna nam raajka! Res je: med našimi politiki je nekaj gospodov, ki jim oziri na častitljivi njih stan branijo, da bi poljubovali. Nc bi sc spodobilo! Povsod se dobe hudo« bni ljudje, ki bi hitro kaj mislili in go« vorili. Zaiibog tem gospodom in pomoči. Smernice so tu in se bodo morali ime« novani gospodje odločiti: aH bodo pu* stili svoj častitljivi stan, ali bodo pu« stili politiko. Ali to ali to! Nove poli« tične smernice zahtevajo politike, ki poljubujejo brez slehernih ozirov in. ne poljubujejo lc tako, tako, nego so v poljubovanju mojstri in podkovani temeljito. Bojim se: gospod Stjepan Radič b« prišel v Slovenijo, kakor je zagrozil, in bo poljuboval in potem smo Slovenci na nočni posodi. Oziroma se pravilneje reče: »na posteljni posodi«, kakor sve*. tuje dr. A. Breznik, ki stvar razume!; V Sloveniji čaka gospoda Radiča obilo opravila — v Sloveniji še ni po« ljuboval razun na Bledu cestno svetil? ko, kajti — kakor rečeno — gospod je kratkoviden, in pa enega gospoda je poljubil v Ljubljani. Pa ta gospod taji, da ga je. Toda gospod Stjepan Radič se ne plaši pred delom in poljubi. Gospod Stjepan Radič računa, da mu ho mogoče in da bo v desetih dneh po« ljubil vse Slovence, kakor stoje in le« že. Seveda je gospod Radič silno izur« jen v poljubovanju spričo dolgoletne vežbe v tej stvari. Pravijo, da lahko hkratu poljubi deset oseb, odraslih in brkatih, in še bo nadaljnjih trideset oseb na šest metrov naokoli oškroplje« nih od njegovega poljuba. In pravijo, da sedaj uporablja za poljube posebne patent«ustnicc iz gumija in ko so pre« drsane, si natakne druge in se mu za« radi ustnic ni več treba vračati v Za* greb. Bojim se, da bo naša politika doži* vela strahovit polom, ako se rnerodav« ni naši krogi koj ne zganejo. Naj bi se zganili. Zadnja ura že trka ra duri. Treba bo to in ono. Treba bo novih sposobnih ljudi — takih, k: znajo. Po« litičnim tečajem bo treba izpopolniti spored in tudi političnim listom se obe« tajo nove važne naloge. In nc vem, če nc bodo nove smer« nicc imele še te posledicc, da bo našemu ženstvu pripadla v politiki odiič« nejša vloga. Ni moj namen, žaliti kogar kolega ali odrekati komur kolemu sposobnosti v poljubovanju. (Ne vem, ali sc reče »komur kolemu« ali »komur koliju«. Na nošti, na oddelku za zavoje, vem, da sklanjajo: »kole — koleta«.) Toda kar se tiče poljubovanja, mo« ramo biti pravični, priznati moramo ženske vrline, koder so. Na tem polju pa ženskam ni odreči izrednih vrlin. Ženske poljubujejo jako vestno, vztraj« no in z ljubeznijo do stvari. Poljubu« jejo moški, ženski in srednji spol. Po« ljubujejo ga na lica, na usta, na čelo. na roko in kamorkoli!'Poljubujejo tu« di fotografije in pisma in svetinjice in kužke in mačke in kanarčke in papige in bele miši. Poljubujejo kruh in ka« ranfil in rožo. Mislim: pod milim ne« bom ni stvari, ki je nc bi poliubovale. Ta izredna njih vrlina se ne da utajiti nikakor nt! In bi me le veselilo, ako s tem miglja* jem izravnam pot našemu ženstvu k novemu poklicu. Bilo srečno! In se jim priporočam in se morebitni poljubi, namenjeni na moj naslov, lahko odlo« že kar zunaj pred mojimi vrati v na« biralnik za pisma. Je sveže pobarvan in bo vsak dan umit z lizolom,. < Adrema» tiska «Jntrove» naslove. r kratkem času dosegli. .) III. serija 1600 nagrad- v skupni vrednosti nad 60,000 Din. Te serije: 1. nagrada 1(^000 Din (v denarju). 2. nagrada £500 Din (v denarju). 800 nagrad po 30 Din, skupaj 24.000 Dm. (Vsaka teh nagrad je po en izvod Jutrovega romana «Hči papeža».) 797 nagrad po 30 Din. v skupni vrednosti 23.910 Din. (Vsaka teh nagrad je po en izvod Jutrovega romana «Veliki inkvizitor».) Čas žrebanja nagrad I. serija nagrad: 1. oktobra t. 1. II. serija nagrad: 5. novembra t. L III. serija nagrad: 21. decembra 1.1. Načrt žrebanja. Za vsako serijo nagrad in njih žrebanje bo objavljen v «Jutru» najkasneje tri tedne pred žrebanjem podroben razpis načrta in pogojev za dotično žrebanje. Za žrebanje I. serije nagrad izide podroben razpis prihodnjo nedeljo. V Ljubljani, ob prvi petletnici «Jutra». UPRAVA «JUTRA» m dosezali naklado 20.000 in imeli red-I, sklade najmanj 19.000 izvodov. Da-iemo pa začetkom tekočega leta najino našemu listu morali dvigniti od ; oin na 25 Din, vendar nismo le na evilu naročnikov ničesar izgubili, mar-[■ - sfflo se že prve mesece dvignili na Uo*izvodov naklade, ter se sedaj že tepko vspenjamo proti 25.000 izvodom, r upamo, da bomo kot stalno naklado s! je « Jutro* ustvarilo trdno in od vsakogar neodvisno eksistenco, ki je zgrajena na trdnem temelju tisočev njegovih naročnikov in vedno bolj se_ razvijajočega oglasnega dela. Varčujemo z vsakim dinarjem, a nikjer in nikoder nam ni treba iskati podpore. Pri vsem tem je »Jutro* z ozirom na obseg etiva, najcenejši dnevnik v Jugoslaviji. Vse to bi ne bilo mogoče, da ne bi Kraljestvo mode Okraski v laseh Ako je med našimi čitateljicami še katera, ki doslej ni postala redaa odjemal-ka damskih brivcev, jo bo zanimalo nekoliko novosti, tičočih se frizure. Prav za prav je teh novotarij malo, zakaj iz-mišljanje okrasov za lase je zdaj obrt, ki premalo nese. K elegantnim večernim oblekam se 'nosijo v laseh okraski iz raznih imitacij dragih kamnov ali pa tudi iz pristnih draguljev, če ima mož dovolj denarja, da jih more kupiti svoji boljši polovici. Na večernih prireditvah in čajankah vidimo diademe in zlasti pri mlajših damah bogato okrašene glavnike, ki jih nosijo dame nad tilnikom, da pride bolj do veljave čelo. Včasih je treba z dragocenim glavniKom korigirati tudi vzbo-čenost čela, da ne trpi ženska lepota. Običaiae glavnike iz nepristne želovi-ne (če je pristna, tudi nič ne škoduje), ki jih krase zdaj z vezeninami iz tanke žice. bi lahko priporočali tudi damam z ostriženimi lasmi, zlasti če jim je kaj ležeče na tem, da frizura ni preveč poll-zana in gladka. Vse to so večinoma samo dragi Okraski, ki širšim slojem čitateliic žal niso dostopni. Pa tudi zanje ima moda bogato zalogo. Saj se čitateljice gotovo še spominjajo onih redkih rdečih, vijoličastih ali zelenih mrežic, ki so bile lani in predlanskim po vseh kopališčih tako priljubljene, da ni bilo skoraj nobene dame, ki bi ne ovila svojih kodrov s tako mrežico. Niso bile sicer posebno lepe, namreč mrežice, pač pa praktične. Veter se ni mogel poljubno igrati z lasmi in mrežice so igrale za silo vlogo klobuka. Imele so pa to slabo lastnost, da niso dajale očem potrebne sence. Zdaj je tudi ta nedostatek odstranjen. Mrežica je pritrjena na majhen ščit, ki spominja malo na ioni zeleni atribut predpotopnih pisarjev, ki jim je ščitil oči. Tako je volk sit in koza cela. Dame lahko dobe poceni to modno novotari-jo, ki je obenem lepa in praktična, ker nadomestuje klobuk. Moda v Parizu čitateljice se bodo morda čudile, da govorimo o modi v Parizu. V svoji skromnosti smo se navadili misliti, da je moda sploh v Parizu doma, da jo lahko drugje še tabo navdušeno goje, po ne dobi domovinske pravice. Tako naziranje je napačno. Lahko govorimo tudi o dunajski, berlinski, bostonski ali londonski modi. Razlika je samo ta, da ima Pariz prvenstvo v novotarijah in idejah, ki pa niso vedno originalne, še manj pa zlata vredne. Poleg modnih razstav in raznih prireditev s tekmami za prvenstvo v lepoti dajejo pariški večerni modi smer plesi. Plesalke fokstrota so seve zelo daleč od svojih prababic, ki so plesale pavan in menuet. Med temi epohami je kolo-salna razlika. Linija damskih oblek je zadnje čase ožja, finejša in bolj stilizi-rana, najnovejše obleke so še ožje in krajše nego so bile nedavno. Te obleke kažejo žensko telo v naravni obliki, kar je menda tudi njihov glavni namen. Človek bi se čudil, kako se sploh morejo držati na telesu, ker so naramnice povsem izginile iz mode. Naravno, da pod modernimi oblekami ni prostora za poškrobana spodnja krila, pa tudi najfinejši kombine bo kmalu ob vso veljavo. Damsko perilo je že zdaj reducirano do najnujnejših komadov. Dela se iz krep-dešina. Barva se mora vsaj približno ujemati ali z barvo kože ali pa z barvo vrhne obleke. Na plesih je torej v celoti zmagala ravna linija brez okraskov nad oblekami v strogem slogu in nad vsemi pahljačami. ki so tuniko razširiale. Novi so pa kristalni priveski temnih barv, ki med plesom veselo cingljajo. Kar se tiče obutvi, streme elegantne dame za pestrimi indijskimi sandalami. Frizure so brez okraskov, vedno zelo enostavne. Prevladujejo kratki lasje. V pariški družbi so se pojavile tudi srebrno bele lasulje, kakor so jih nosili v srednjem veku. Večerni kepi iz lame aH žameta imajo široke rokave in majhne ovratnike. Kitajski plašč z ozkimi rokavi prav lepo izpopolnjuje zunanjost moderne ženske. Pariz je bil še nedavno pod vplivom ruskega okusa. Novine so prinašale samo to, kar je delala ga. Krasinova in kar je rekel ta ali oni veliki knez. Zdaj prevladuje kitajski duh. Ogledati si je treba samo lase. Če so črni. morajo biti kakor ebenovina in se držati čela «po kitajsko«. Pariške dame bi se v modi sploh rade še bolj približale moškim oblekam. Ko so letos uprizorili v gledališču la Re-naissance igro «Vierge au grand co-neur», v kateri nastopi Jeanne d' Are, so prišle k premijeri mnoge dame s frizurami, ki se jim ie poznalo posnemanje te francoske junakinje. Lase so si namreč na čelu pristrigle. Malo je manjkalo, da niso nataknile na glavo še tipične čepice iz časov Jeanne d' Are, ali pa obule čevlje z zavihanimi konci in oblekle tuniko, ki seen samo do kolen. Razlika med njimi in Jeanne d'Are je bila v bistvu samo ta. da so držale v rokah mesto meča šopke viinlic. kamelij ali orhidej. Ni izključeno, da nas preseneti pariška moda v prihodnjih sezonah s kako novotarijo iz srednjega veka. Lepa ali grda, ideja bo pa le in ideje niso želod, ki pade radovednežu kar sam na nos. V idejah je Pariz nedosegljiv, to mu pač moramo priznati. Po pravici mu pa odrekamo včasih originalnost teh idej. A ker se z bikom ni dobro bosti, bomo pač potrpežljivo čakali, kdaj nam pariška moda servira zopet kako novotarijo, pa bodi še tako neumna. Tudi moda zna biti stanovitna Mnogi mislijo, da je moda trmasta in vrtoglava, da leta od spremembe do spremembe in da ii ie vedno premalo novotarij. Pa se motijo. Kar poglejmo ravno črto. pa se prepričamo, da očitki glede vrtoglavosti niso vedno umestni. Če pomislimo, kako svojeglava in vihrava je bila nekoč ženska zunanjost, se moramo čuditi nenavadnemu prirod-nemu fenomenu, da se namreč zadnja tri leta silueta ni prav 'nič spremenila. Le sem in tja neznaten skok v stran, pa Iz najmodernejših pariških vzorcev, pripravljenih za novo plesno sezono. še to na tihem in skrivaj. Psihologijo mode bi radi ljudje zrevolucijonirali. Lahko bi rekli, da se je moda samo zato tako zelo spreminiala, ker je stremela za idealom, ki bi mu mogla ostati na vse večne čase zvesta. Seveda ni lahko doseči tak ideal in zato tudi ne smemo modi zameriti, če se v mnogih slučajih •neprestano spreminja. Res '"e sicer, da bi mogel ta ali oni neverni Tomaž ugovarjati. češ, saj ravna silueta ni nič nenavadnega. saj smo imeli še nednvmo tako zvano modo eirmire. t. j. povsem sladko in ravno silueto. na smo se vendar izneverili onemu idealu in ga zame-niali s krinolino. To r»a ni povsem točno. Če govorimo o modi. nc smemo dosegati pregloboko. Kaj bi pa počeli v tem slučaju modni žurnalistj in kronisti? Kliub vsem pomislekom in ugovorom se stanovitnosti ravne črte ne da tajiti. Vse drugo se je v modi zadnia leta temeljito spremenilo, samo ravna črta je ostala trdna kot skala. Oklenili smo se je s tako v.iento. da ji niso mogli do živega nobeni napadi in nobene intrige. Zmagala je na celi črti in po pra- vici jo tako branimo, saj ima poleg drugih dobrih lastnosti tudi to, da je zelo higijenična in da se prihrani pri blagu. Ima pa tudi mnogo nasprotnikov in kritikov, ki ji očitajo, da je preveč preprosta, malone vulenrna. da preveč spominja na uniformo. Kritiki pravijo, da se oblači zdaj ves svet enako. To pa ni res. Čitateljice so se lahko same prepričale, da nudi tudi ravna črta fantaziji dovr,Tj in svobode. Za promenado v prehodnih in prvih jesenskih dneh. lBf!Q?8BBiSa9BnaBBB9aBSBaHBBa KRASNO JESENSKO IR ZIMSKO SLUGO je dobila Oblsžilnic@ v Ljubljani, Miklošičeva cest 7. Cene zelo nizke! Oglejte si zalogo! Nafbolfs® čevlje i domačega izdelka, kakor tudi tujih tovarn nudi po nizkih cenah trgovina Žibort, Wm Prešernova ulita. Moda novih kri! Poglavitno in najznačilnejšo izpremembo mode opažamo zlasti pri novih krojenjih damskega krila. Ozkih kril domala sploh ni več. Način, po katerem se nova krila širijo, se ravna Po blagu, iz katerega so krojena. Običajno se prične širjenje pri kolenu in se nadaljuje do krilnega roba. Volneno blago iz druge težke tkanine se kombinira v poli-kane gube, deloma široke, deloma ozke. lažji svileni krepi se plisirajo bodisi v celoti, fino ali pa redko, od zgoraj navzdol, gladko, ali pa tvori Dlisiranje razne obrazce — to je najnovejše in naj-izvirnejše — in slednjič se lahko vije tanko blago v najrazličnejših kaskadah in zavojih drugo preko drugega. Čofki. ki vise preko krilnega roba — često tudi nizko pod njim — krožijo okrog krila kakor metuljčki. Vse te gube in okraski valove pri vsaki kretnji, kar se posebno lepo vidi pri večernih toaletah. Včasi čudno učinkujejo poedine ozke proge, zlasti črtaste, ki so okrašene s koralda-mi in raznimi vezeninami ter pokrivajo ozka krila od pasu do krilnega roba. To pa še ni vse. Zimska sezona nam obeta v tem pogledu še mnogo novega, kar bo seveda odvisno od tega, kako se ta moda uveljavi in razširi. Kopanje nekdaj in seda 2e v najstarejših časih srečavamo pojav, kakor danes, namreč čim bolj bližamo k ravniku, tem manj skrbe' die za telesno čistost, tem manj iih kopanje. Tako si lahko razložimo, za: so stari orientalni zakonodaici. n"' Mojzes, uvajali kopanje in umivanje; verski obred. Stari zakon je v tem'oz; poučna knjiga. Vse obredno umiva: očiščevanje in slično. kar predpisuje kon, kaže očividno tendenco, p ris, prebivalce vzhodnih krajev, ki ne skr baš posebno za snago, da greda v nekolikokrat na leto v blagodejno ] pel. Čisto drugače je to pri starih Gr. in Rimljanih. Doba razcvetia helens in rimske kulture pomeni obenem ti dobo nenavadno razvite skrbnosti telo in njegovo snago. Zato ni bilo r. bene grške ali rimske patricijske hi brez domače kopeli in za ostalo m premožno prebivalstvo so bile ureje javne kopeli, takozvane therme. Izko-nine starodavnih mest pričajo, da je la institucija kopeli razširjena povs; kamor je segala antična kultura. Celo podjarmljenih deželah in v oddalie. kolonijah so ustanavljali Rimljani ko; lišča; brez kopališča niso bili niti časni tabori rimskih legij. Ohranje razvaline Pompejev in Herkulaneja k žejo, kako krasno in udobno so b zgrajene take kopeli. Grkov in Rimi nov ni bilo treba siliti z verskimi pre pisi k temu. da bi se kopali in si umi\ telo: njim je bila telesna čistost ner hodna potreba. Za časa rimskega sarstva je bil v tej smeri dosežen viš razkošja, kot ga še ni videl svet. Zla rimske gospe so bile nenavadno iznaji ljive v uživanju najdragocenejših k peli vseh vrst. Uporabliale so za kop dišeče esence, mleko oslic in vino. S propadanjem antične kulture je p: padala tudi skrb za telesno čistost. K ščanski srednji vek je v nasprotju s p ganskim starim vekom zatajeval telo je bil telesni snagi naravnost sovraže Kopel so smatrali skoro za grešno ra košje. In tako so se lahko srednjeveš vitezi bahali, da niso ves čas vojne ek pedicije preoblekli srajce, in jim ni b težko delati obljube, da se toliko in t liko mesecev ne bodo umili, da si toli! in toliko let ne bodo strigli brade in b kov. Rekord v tem oziru je doseg francoska princezinja. ki je storila o ljubo, da si ne preobleče srajce, dok' si Francozi ne osvoje neke nizozems! trdnjave. Odpor proti vodi traja še dobi rokokoja. jjfo je bila doba. ko francoski kralj rabil zlato iglo za o stran.ievan.ie in pobijanje znanih nept jetnih živalic, ki jim je bilo nemote; zavetje pod rokokojevhni lasuljami, je bila doba. ko so najlepše franco: plemkinie nadomeščale vodo s Kolinsl vodico, s pudrom in dišavami. Bržko; je bilo teh dišav zelo treba! Šele v novem veku se začenjamo v pet vračati k idealu antične kulture na vse mogoče načine skrbeti za tel sno snago. Toda tudi danes se srečav; mo z ostrimi razlikami v nazorih o p< trebi kopanja in temeljitega umivan Čim više k severu, tem večja skrb čistost telesa. Skandinavca in Angle; si ni mogoče misliti brez vsakdanje k Deli, in tudi v severni Rusiji je mend ni vasice, ki ne bi imela svoje lasni parne kopeli. Čim bolj proti jugu, tei več umazanosti. Potomci nekdanjih Rin ljanov in Grkov so izgubili skoro vsa smisel za telesno snago in blagodejn kopeli, v Orijentu je to še slabše. Tai so še danes svetopisemske razmere. OoonnnnnmnnnnnonnnnDr^n^cr! | maline ifste j najnoveiSe za jesen in zimo B 1025 - 1926 □ ima v veliki izberi v zalogi R KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE n v Ljubljani, Prešernova ulica št 54. " (Nasproti glavne poite.) H-mnnnnm iimniimiL i ULd Zvonimir Kosem: Hrepenenje Majhna in plašna je bila, kakor so majhne in plašne vse sinice v samotnih gozdovih. Skakljaje urno od veje do veje. kakor da hoče ubežati sama sebi, domotožiu in samoti, je čula, kako kriči za njo tam v dolini gavran, kako se oglaša v smrečju šoja s svojim rezkim glasom — in od strahu se ji je stisnilo srčece. Tako je skakljala vse popoldne do večera, dokler ni švignil preko nizkega grmičja v širokem poletu njen edini gozdni prijatelj, zlatokl.mnj žviž-galec kos v svojem flafotajočem črnem fraku in izginil v mraku goščavja v svoje gnezdo. Noč-- Daleč na okrog so šumeli gozdovi, temni, strašni. Bala se jih je uboga si-ničica — vedno je grgralo, bučalo, zibalo se v vetru. In domotožje je pričelo glodati, hrepenenje rasti-- Takrat, ko je bila doma, je bilo lepo. Spominjala se ie še čisto dobro: kraj male, prijazne vasice, v velikem vrtu, med belim cvetjem košatih jablan — tam je bil njen dom; bratci in sestrice so se gnetli okrog nje, pogovarjali so se tiho. domače in se smejali poredno, včasih pa so tudi žalostno, zelo otožno čivkali; vse je bilo kakor n- "' —o, nič groznega ni bilo v tistem majhnem življenju. Očka in majčica. majhna in prijazna. sta bila tako dobra . . . Zgodaj •zjutraj sta letala daleč, daleč in se vračala s samimi dobrimi stvarmi za lačne želodčke; sam Bog vedi. v kateri deželi sta kradla, revna, .oerodnosmešna. kakor dva našemljena otroka . . . Topel, gorak dom je bil to. bilo ie v resnici lepo, domače življenje. Vse-naokrog cvetje, belo. bingljajoče, v soln cu žareče, povsod tihe jablane, tiha vas sredi njih, sredi belega, bingljajočega cvetja . . . Gorak dom je bil to, posebno zvečer je bilo prijetno v njem: stisnili so se skupaj in se pogovarjali o domačih, lepih stvareh tiho, mirno; mrak je ležal v domu. tako taji.nstven. ali nič strašnega ni bilo v njem: še veseli so ga bili . . . Pokukavali so iz doma. smejali se poredno — glej. tam leti velik, grozen bavbav, smešen in strašen, ničesar nam ne more storiti . . ., in so se prihulili k tlom. stisnili se skupaj. očka in maičica sta bila pri njih — o. le beži nap . ti strašni, grozni bavbav, saj nam ne moreš storiti nič ža-lega! . . . Včasih pa so se nehali pogovarjati po domače in so se vdali sanjam: drug svet je še tam zunaj. lep. velik in zelo gosposki; daljne, zlate ravni so to. prekrasne pokrajine, polne žarečih rož: tam pač ni tega domačega, belega cvetja jablan, tega majhnega, smešnega solnca nad vasjo in vrtom — prelesten paradiž s tisočerimi si.iainimi solnci je tam ... In so se zamislili bratci in^se-strice: iz tistega lepega sveta prinašata mogoče očka in majčica toliko dobrih stvari za njihove kljunčke ... O. lepo mora biti tam, večen rai, tam zu.naj vasi, zunaj domačega doma . . . In so iztezali vratove, skorai ogorčeni, nevoščljivi, da je še kak drug svet tam zunaj in da prebivajo tam gosposki ntiči. da so šopirijo ošabno, br^z njih, kakor kraljiči in kraljičice . . . Zrli so jezno venkaj in niso bili veseli: tam je vse gosposko, vse lepo in svetlo, tu pa. doma. tu je tako žalostno domače, tudi smešno je . .. Poleteli bi tja v drug svet. po.nosni in prešerni, razprostrli bi peroti kakor sokoli in bi jadrali preko poldan, po jasnem obzorju, v zlata, sreče inveselia polno deželo. A ne morejo. T 'ko majhni in slabotni so še. nerodni, t^.mni — kako bi letali med tistimi gosposkimi ptički? . . . Zato je bila njihova .nevolja velika . . . Enkrat je pa vendar prišel čas. ko so dorasli. Ze je bilo v domu tesno, vsak si .ie želel venkaj; tja v drug svet bi radi . . . Ves vrt. to belo smešno cvetje, ta tiha. mirna vasica, to otroško, neumno solnce nad njimi — vse. vse se jim je zazdelo neizrekljivo kmečko in pusto. Ne ostati, le ven, ven. tja v drugo življenje, kjer so zlate poljane Ln ie solnce veliko in gosposko! Le brž ven, zunaj je še drug svet. lep. zlat — zakaj bi čakali v tem pustem domačem kraju? ... Da. ven iz domačije! Veliko hrepenenie je vzraslo tistikrat v njihovih srcih. Ven iz nodnega kraja, ven iz te puščobe, v ?ivlienje, v zlato svobodo' Lepo bodo jadrali nad livadami in griči, nad seli. trgi in mesti, visoko na obzoriu. ponosni, gosposki, še sokoli in orli jim bodo zavidali. Naprej, naDrel v zlate kraje, kjer se cedi mle- ko in med. kjer bingliajo z drevja mesto cvetja sami medni kolači! Sama lepota, sama sreča in dobrota je tam. Zato v življenje, v prostost! . . . Ni bilo več lepo doma. ah. nikakor ne! In tako je zapustila lepega jasnega dne tihi domek in je Doletela venkaj. Nič se ni ozirala nazaj, nič se ji ni stiskalo srce Pri odhodu. V megli je zatoni! njen dom. pred nienimi očmi pa so se odpirale nove pokrajine. Pa ni letela lahko, nerodna ie še bila. tako majčkena in uboga. Videla ie druge ptiče nad sabo: jadrali so ponosno na obzorju, svetli v solncu. ki je lilo nanje; in ni liubiia teh gosposkih ptičev: sovražila iih je. ker so zrli tako prezirljivo nanjo in se je sramovali. Veliko časa je že preteklo od tistikrat. Iskala je bila zlato deželo, a ni je našla. Povsod i«fo drevie. iste vasi. ista polia naokoli: nikjer zlate dežele, ki si io je bila naslikala nekoč doma. Tako izgubljena ni bila več vesela; zaželela si ie skoraj nazaj . . . Tu. v teh temnih gozdovih, kjer je živela sedaj, ni bilo lepega, veselega življenja. Črni. grozni strahovi so jo opazovali iz vseh kotov. Čutila je: tam iz daljave prihaia, veliko in nerodno kakor gora. nošastne oči . . . Nejasen šum vsenaokoli. povsod prhutanie perotnic Gotovo lomasti med vejami strašni bavbav.velik. besn... Črno in grozno preži tam iz daljave nanjo. Bng vedi, morda "Va. da bi planilo naenkrat nanjo in ji zasadilo ostre kremplje na til nik---- Vso noč je poslušala nerazločne gla sove, ki so prihajali na uho. vso noi je premišljevala o svojem nekdanji domu, vso noč si je želela nazaj v rodni kraj. Proč. d&, proč iz gozdov, kjes se šopirijo veliki, mrki ptiči! Nazaj do mov! Tam je tako lepo, tako domac< ie vse — tam bi ostala vedno; tam " strašiph. črnih gozdov, tudi strahov tam! Domov, domov! In se je odpravila na pot? Ob zori je priletel mimo njen pn)2; teli, zlatokl.iuni kos. pa se je ustav kraj nje in je zažvižgal tako-le: «Kai si zadnje čase tako žalosm prijateljica moia. siničica? Ej. pa kaj < izpraševal. saj vem dobro, kako je teboj . . . Domotožje se te je polotilo^-hrepenenje je zaglodalo v tvojem srce cu . . . O prijateljica, siničica. kai m sliš. da boš to hreoenenje uteŠila, aK> razpneš sedaj peroti in poletiš naza.i d^ mov? Nikoli, nikoli, mala moja. strm ca! Hrepenenje je neutešno! Pa rn;n ne misli, da si ti edina na svetu, sinic ca. ki ti ne da miru hrepenenje! . ■ Nam vsem. vsem. ki živimo pod so.n-cem, gloda v srcih hrepenenie in ne al nam miru. ne da nam obstanka nikjer, ^ele kadar nas samih nič več ne po takrat tudi ne bo več hrepenenja, s"1'' čica. sirotica ...» . Tako ie zažvižgal njen prijatelj, zia-tokljuni kos. in odprhutal je dalje v S0" ščo . . . In ni poletela, ni se povrnila — v gc zdovih je ostala siničica. — Berlinsko pismo Tujski promet. — Pozabljene revolucije. — Herr Jeneral feldmarschall. — Živ. Ijenie podnevi in ponoči. Medtem ko v drugih velikih mestih poleti življenje nekoliko zastane in je povsod opaziti vrzeli onih, ki so odšli na poletni oddih, tega v Berlinu letos ni videti. Berlin je poln in prepoln. Vsi veliki hoteli so napolnjeni z bogatimi Angleži ia Amerikanci. Ker stane v takih velikih hotelih najmanjša soba z oknom na dvorišče čez 200 Din, si lahko predstavljamo. kakšne vsote daje Berlinu bogati tujski promet. Berlin s predmestji ima okrog 5 in pol milijona prebivalcev, torei malo manj kot polovico Jugoslavije. Ves kupčijski promet se vrši v sredi mesta, tisoči lokalov so prenapolnjeni od ranega jutra do pozne noči. Ogromen je transport živega blaga iz zunanjih delov v srce mesta s podzemno cestno železnico, avtoomnibus! in avtotaksi. Tudi privatni avtomobili so se v poldrugem letu stabilizirane marke izredno pomnožili. Prometni kaos regulira policija v posebnih stolpičih po vzoru Pariza, Londona in New-Y orka. Življenje se je umirilo, kravali, stradanje in napovedovane revoluciie leta 1922 in v strašnem letu 1923 so pozabljene. Kakor pred vojno lahko dobro jeste za 1 ali 1.50 marke. To je 13—20 dinarjev. Porcije zadovoljive. Kruh zastonj. Gospodarsko življenje pa je dobilo oster sunek s polomom Stinnesovega koncema. Samo poznavalec razmer ve, kako trhlo je vse gospodarsko telo Nemčije, tudi če vidi Berlin kot mesto v razcvetu. Še vedno preplavljajo Nemčijo inozemski krediti. Ce tudi je naznanjenih dnevno 30 konkurzov, nastane zato dnevno 30 novih družb z angleškim, švicarskim in amerikanskim kapitalom. Nemška kopališča so nabasano polna, inozemski denar kaplja v nemške mošnje. Politične borbe so se v poletnem solncu umirile. Pojav Hindenburga. če se pelje v avtomobilu po široki cesti Unter den Linden, ne povzroča več razburjenja. Kdor ga vidi. ga pozdravi. Če zvedo, da se pelje h komandantu berlinske garnizije na kosilo: «Jeschneten Appetit, Herr Jeneralfeldmarschall!® in s tem je zanje stvar opravljena. V toaleti kontrastira Berlin drugim mestom. Cilinder vidite povsod. Gospode. ki so se sprehajali Unter den Linden s cilindrom v navadni obleki in z najrazličnejšimi cesarskimi redovi na prsih. sem videl. Pogled nanje vpliva ana-hronistično. Kjer gre Berlin svoia lastna pota. je v modi nemogoč. Zelena petelinja peresa na mnogih klobukih berlinskih dam učinkujejo smešno. Seveda je to «stari» Berlin. «Mladi» Berlin na Kurfiirstendammu koraka paralelno s Parizom. Okoli osme ure zvečer se hitrost in živahni tempo umiri. Berlin se začne zabavati. Če se peljete v omnibusu po pravljično elegantnem Kurfiirstendammu. vidite vse palače sijajno razsvetljene. dame in gospode, ki se pokoravajo v elegantnih prostorih družabnim dolžnostim večerje, pitja, plesa in flirta. Nabito poln ie Kroll-garten poleg opere, nabito poln Lunapark. Vstopnina v Lu-napark znaša 50 pfenigov (6.50 dinarja) in ž njo si kupite samo pravico, da izpraznite svoj žep na stotih zabaviščih v notranjosti parka. Ob 11. park zapro. Potem se razlijeio množice v mesto v kabarete, vinske in druge pivske lokale. Dragoceni vrtovi luksusnih hotelov Ad-lon, Continental, Bristol. Fiirstenhof in drugih so polni publike v večernih toaletah in smokingih. Vsote, ki gredo za vino in ied. so fantastične. Prazna so gleda';šča. Celo opereta ima malo publike. Žalosten je pogled v naivečii berlinski lokal, Admiralsoalast Tu pleše 100 izbranih lepili zamork «Schokoladengirls». Ampak cene! Po 300—400 Din so sedeži v prvi polovici dvorane. Zato se zgodi, da ie to gledališče. ki ima prostora za več tisoč gledalcev. prazno, razen 20. 30 onih, ki so dobili vstopnice — zastoni. Živlienie ie v polnem razmahu do pete ure zjutraj. Eno uro nato, ko se je Berlin malo odpočil in so ugasnile prodirajoče luči hotelov in barov, se vsi-pajo že nove množice iz predmestij v mesto! Velikomestno življenje milijonskega mesta zabobni iznova. _ J. T. Lovrana in Opatija Če količkaj utegneš. Te radovednost zvabi iz naših udobnih primorskih kopališč tudi k laškim sosedom, pogledat, kako gospodarilo v letoviščih, ki so sicer zvezana z našo rodno grudo in našo obalo, toda po nemili usodi pod tujčevim imenom nudijo poletno gostoljubje številni mednarodni plutokraciji. Vedro nebo. zlato solnce, gorko morje — kakor pri nas. Privlačuje pa nizko veljavna lira. širokopotezen komfort, mnogoličnejša pestrost. Zastopane so vse narodnosti, a pretežno Nemci. Avstrijci, Madžari. Čehi. Tudi Francozi. Angleži in Amerikanci. A v izredno močnem odstotku letos i Hrvati i Srbi ter seveda tudi dokai Liubfiančanov. da ne zmanika družbe in lahko mirno izha-iaš z domačim jezikom. Italijanska kopališča so natrpana. Take sezije menda še ni bilo. In ravno ta prenatrpanost ni nikakor priljudna ter odganja marsikaterega gosta v kolikor mu spreminjajoče vreme in z niim zvezano telesno neugodje ali celo črevesni katar ne orivrže še posebnega razloga, da pobere šila in kopita. Pleše se v letošnjem kopališčnem dirindaiu kakor pobesnelo, da se nehote zopet soomniš na svetopisemske zgodbe o rajanju pred vesolinim potopom. Naizanimiveie je vsekakor študirati različno ponašanie, vsakoiake prignde. raznolikost tipov in profilov. Pa ni Bog i meni dal daru karikirania! Čim dalie »veta jih študiraš, te tipe. vedno bolj ubiraš z njih samolastne poteze, počenšj pri po-skakujočem Italijančku preko samozavestnega albionskega gentlemana do burno gestikulirajoče Zidovke. umerjene lepotice, čestitl.iive matrone. Eno pa je lastno vsem: zabavo ljubijo in razkošje. In nehote se pri tem spomniš na skromnost, ponižnost, neznatnost našega plemena tam zadai na istrskih brdih. kjer si z znojem in žulji služi svoj borni kruhek ter z grenko resignacijo g'eda dol na morje, na obalo, na kopal;šče. kjer glasno bahavo dommiraio olemen:akl Zidov. Madžarov in tolikih drugih, vštevši razne Slovane . . . Opatiia ne nudi oddiha. Tu je hrušč in trušč. Mnogo prijetnejša je mirno ležeča Lovrana Že k zaiutrku rohitiš v konalni obleki in kanalnem plašču. Po-šetaš nato ob obali do kopališča in se končno vržeš v obiem valov. Nemote-no. idMično. dostojanstveno S čemer pa ni rečeno, da bi v kopal;š?ih Lovrane nedosta-ab božanskih prizorov. Le po-glei tam leno raslo ostriž^ko v ma;č-keni črni (trikoievi ali svilen') kopalni obleki z b^lim usnjenim pasom in iaorn-skim «oln"n;kom — okr~? nie na venec neuslišanih kavaliriev. Posrlei jih. kako dvoriio. poglei. kako so drug drugemu zavistni! . . . Ves dan bi ':h gledal, opa-zova' in se smehlial ponašaniu takih ko-nal:«"nih skupin. No. ne marnka tudi de-bel:h somov, ki rlavaio ali ležiio in žlobudrajo po ves doo^ldin v mlačni slani lrži — dn bi se rpš'li sa'a. da bi postali «šlank». seveda Toda. kai mrnasra. ko imaio nato nri obedu dvojni aoetft . . . Vsa ta množica, ki vrvi po ohali. skače v morje .se vaba po pesku in razpolaga svoie lene ali nelene ude n* solncu. ima poleg razooložema za poletno zabavo ^orečo želio. da se okreoi za do\go leto. Sai v dveh tednih bo že itak zo- pet vsak na svojem mestu. In se bo sleherni dan vsaj par hipov ooajal ob spominih na kopališča, ki bodo prazna čakala na prihodnjo sezijo. M. Š. Spiritističen proces v Parizu V Parizu se je pred kratkim začel in-teresanten proces, ki ga je povzročila objava neke spiritistične fotografije. Predzgodovina tega procesa sega več let nazaj. Takrat je umrla gospej Noe-mi R., v pariški družbi zelo dobro znani bogati vdovi njena nad vse ljubljena nečakinja. Osemnajstletna deklica je postala žrtev železniške katastrofe. Gospa Noemi se ni dala utolažiti. Od dneva smrti predrage sorodnice je v njej živela le ena misel, ki se je jela izpreminjati v fiksno idejo: hotela je še enkrat govoriti z drago pokojnico. Ta njena želja jo je privedla v kroge pariških spiritistov, kjer je kmalu zaslovela kot radodarna mecenka. Njena srčna želja se je končno izpolnila, vsaj mislila je. da se ji je izpolnila. Po neki seansi je bila stara gospa neomajno prepričana. da je govorila s svojo nečakinjo, se-ve s pomočjo medija. BMo je nekega zimskega večera leta 1919., ko se je vršila tista usodna se-ansa v društvenih prostorih francoskih spiritistov v Kopernikovi ulici. Medii, ki je povedal med gospo Noemi in med duhom umrle nečakinje, je bila gospodična Suzana Hakim. Pripomnimo naj še, da se je seje udeležil neki član new-yorške znanstvene akademije. Duh umrle nečakinje se je sprva omejil zgolj na par besed, ki jih je preko medijeve roke nanisal na papir, poz-neie pa je poslal z onega sveta šo^ek dehtečih rož, ki pa so po mnenju nekaterih skeptičnih udeležencev izvirale iz znanega cvetličnega salona v Kopernikovi ulici. Bilo kakor bilo. gospa Noemi je plavala v sreči, in njeno veselje je doseglo vrhunec, ko se je v tretji seansi prikazala nečakinja v lastni osebi izza zavese v tradicijonalni obliki duha Prebivalstvo evropskih držav leta 1925. Številke poleg imen posameznih držav navajajo število prebivalstva v milijonih, slike pa nazorno predočujejo to število v medsebojni primerjavi. Risba je posneta po pariškem «Journal de D^1 ts». ter jI metala z roko poljube. Dobra gospa je od silnega razburjenja obolela in je morala par mesecev prebiti v postelji. Vseeno pa je bila vesela, da se ji je izpolnila njena srčna želja. Gospa Noemi. ki je poprej vedno trpela pod težko duševno depresijo, si je docela opomogla in bila je zadovoljna in srečna, kakor v onih dneh, ko je še živela njena nečakinja. Pet let kasneje je gospa Noemi zvedela, da pripravlja francoski pisatelj Achilles Borgnis večje delo o spiriti-stičnih pojav ter da v ta namen zbira dokazilni materiia'. Mislila je, da bo pač ustregla spiritističnemu gibanju, ia ja poslala avtorju knjige pismo, v katerem mu je natančno popisala vse tri se-anse. ki jim je prisostvovala. Kot dokaz je priložila dve fotografiji: na eni je bil totografiran duh njene nečakinje, na drugi pa gospa Noemi sama. Toda kdo popiše njeno zaprepaščenje, ko je te dni dobila pravkar dotiskano knjigo v roke in sta bili v njej reproduciram obe fotografiji. Obdolžila ie avtorja, da je onečastil spomin njene drage nečakinje, še bolj pa jo je razburilo, ker sta se pod sliko blesteli njeno ime in ime umrle nečakinje. Gospa Noemi je vložila tožbo, v kateri dolži avtorja Borgnisa in založnika knjige, da sta brez dovoljenja priobčila obe fotografiji. Pred presenečimi sodniki se je tako pojavil problem, ki je v francoskem sodstvu menda osamljen« ffJeli dovoljeno priobčiti fotografijo duha?« je ironično izpraševal založnikov zagovornik. «Ali je treba v ta namen prositi duha za dovoljenje, ali pa zadostuje že dovoljenje njegovih sorodnikov?« Sodnik, gospod Plaisan, je zaslišal celo vrsto strokovnjakov, nato pa je kar na kratko presekal gordijski vozeL Dovolil je, da knjiga izide, toda založnik in avtor morata poprej prečrtati v njej imeni pod obema fotografijama. Sliki pa v knjigi lahko ostaneta. — Tako se je zaključil ta nenavadni spiriti-stični proces, ki je vzbujal ne samo v Parizu, ampak tudi drugod precejšnjo pozornost in zabavno veselost. Obisk pri mrtvem cesarja Dunaj, koncem avgusta. Pretekli teden je bilo pri očetih ka« pucinih na Dunaju, ki čuvajo mrtve avstrijske cesarje, izredno živahno. 17. avgust, 38 obletnica rojstnega dne zad* njega avstrijskega cesarja Karla I., 18. avgust, ko se je 95=tič povrnil dan, ko je zagledal luč sveta predzadnji vladar Avstro*ogrske monarhije, Franc Jo» žef I., in 20. avgust, god madžarskega kralja Štefana, je bilo troje dobrodo« šlih prilik, da berejo v kapucinski cer« kvi mašo in zberejo v božjem hramu visokorodne gospode in dame, ki mi* slijo, da ne morejo živeti brez sijaja prevzvišenega cesarskega doma. Vsa ta visokorodna gospoda je šla K maši, očividno, da bi molila za povra* tek starih dobrih časov pod Habsbur« žani. Pa so imeli še vedno dovolj ča* sa, da so nekoliko podemonstrirali proti zionistom v družbi s hakenkreuz« lerji. Torej pri očetih kapuciniH je bilo iu redno živahno. Pod njihovo cerkvijo se nahaja, kot bo vsakomur znano, grobnica članov habsburške cesarske rodbine. V cerkvi se je zbralo k maši vse polno visoke in celo najvišje go* spodc, ki niso prišli na ta kraj toliko iz pietete do pokojnih, ampak da mani« festirajo za povratek monarhije. Po službi božji se je vsa ta gospoda od* pravila v nodzemlje, da počasti pokoj« nike. Ker jc bil naval velik, so menihi puščali v grobnico čmo*rumene poset* nike le v skupinicah. Vsakdo je dobil seznam vseh »v grobnici počrvajočih' najvišjih osebnosti z zgodovinskimi onazkami.« Reči je treba, da mali zve* zek, zlasti zgodovinske opazke, ni rav* no pisan v duhu zgodovinskega mate* riializma. Iz zvezka doznavamo, da je ustanovila kapucinsko cerkev in grob* nico žena cesarja Matije II., da jo je sezidal Ferdinand II. in da sta jo raz* širila Marija Terezija in Franc Jožef I« N-Tadalie izvemo iz seznama, da se na« haja v grobnici pri kapucinih 138 krst, in siccr f-.ndj 12 cesarjev, 15 ce« saric, srci dveh cesaric, en rimski kralj, ena rimska kraljica, ena kraljica, srce ene kraljice, 44 nadvojvod, en princ, dve veliki vojvodinji, 52 nadvojvodinj. Večerni prizor (Iz zbirke: Motivi iz vojnih časov) Osebe: Rozala, 26 let stara, krepka, zdrava kmetica. Pavle, hlapec in nekak gospodar pri nji za časa odsotnosti njenega moža, ne* koliko strarejši od nje, korenjaški kmečki fant. Anka, dekla, šibko dekletce 20 let. Peter, Rozalin mož. Sredi zime Zunaj temna noč in vihar Godi se nekako dve leti po svetovni vojni. Rozala sedi v temi pri peči in plete nogavico. ROZALA. ANKA. Anka (prinese in postavi svetilko na mizo). Dober večer! Rozala. Bog ga daj!... Zastri okna, Anka! Anka (gre od okna do okna in potegne po* vršno zagrinjala čeznje). Kakšno je zunaj! Burja vihra, da šklepeče opeka na strehi in se stresajo šipe na oknih! Ali slišite? Rozala. Slišim. Boga zahvalimo, da smo pod streho! Anka. Kadar sape tako divjajo, me je vselej strah. Zdi se mi, kakor bi du* hovi drevili okrog... duše vseh-tistih. ki so storili konec v strašni vojni... Ali ni res, kakor bi vzdihovalo in jokalo ... tožilo in k'ica'o na pomoč? Rozala. Ne plaši se brez potrebe! Burja tuli, kakor je že dostikrat tulila. Zdaj je njen čas. Anka. Ali grozno je to tuMenje! Nocoj si potegnem odejo čez g'avo. Rozala. Tako ti bo tudi naibo'j gorko! Anka. Gotovo. Toda zaradi tega ne bi. A bojim se. Ne morem za to — iaz verujem pač v duhove!. . Koliko časa je, kar smo očeta pokopali? Rozala. Sedem mesecev bo že. Anka. Sedem mesecev? Pa seveda, sredi poletja ie bilo in zdaj smo konec de* cembra! No. in o vašem možu ne duha in sluha! Dobro, da imamo Pav* leta! Priden je. Trudi se, kakor bi se* bi gospodaril. Rozala (vzdihne) Da. hiša brez gospo* darja, to je hudo! Sreča res, da smo dobiH Pavleta. Anka. Vsak ne bi skrbel tako za tujo hišo, kot on skrbi. In trezen je in po* sten. Če bi jaz imela, kot nimam, da bi se mogla omožiti. nikogar drugega ne hi vze'a kot Pavleta. Rozala. Glej, glej, kake misli ti roje po glavi! Anka. No. to so samo tako — neumne besede! Kdo bi mene revo iemal? Rozala. Zakaj ne? Pridne roke so naj* boljša dota! Anka (vzdihne). Nič dobro mi ni nocoj. Mrazi me. Spat pojdem. Zunaj sem vse opravila. Rozala. Potem pa le pojdi! Saj ni nič tako nujnega de'a. Bomo pa jutri le* čo izbirali. Dosti je itak ni. Tudi jaz poidem kmalu k počitku. Anka. Če dovo'ite, r>a grem torej. La* hko noč! (Odide. Med vrati se srečata s Pavletom). ROZALA. PAVLE. Pavle. Uuu. kako zebe! Ako nima člo« vek v burji kožuha, mu gre kar sko* zi kosti. Revež tisti, ki je v takem času zunaj Rozala. Kdo se bo podajal v taki burji in še ponoči na pot? Pavle. No, če je sila. ali če človeka žene, recimo, domotožje . . . Pred dvema letoma sem jaz hodil tako! Do smrti izmučen sem prišel domov. (Stopi proti Rozali k peči in si greje ro* ke). Rozala. Le pogrej se. le! Pavle (Po kratkem molku bridko) Čudno, da mi še tega ne odrečeš! Rozala. Kdaj sem ti kai takega branla? Pavle. No, zato si pa sicer kot kamen! (Sede čisto tik Rozale na klot>). Rozala (se odmakne). Saj ni, da bi se morala tiščati! Dovelj je že itak gor* ko pri peči. Pavle. Seveda, Bog ne daj, da bi se te dotaknil! Strupen sem! Rozala. Pavle, tvoj jezik je res včasi strupen! Pavle. Zdaj sem pa jaz tisti, ki kri* vico dela! Rozala. Prosim te, Pavle, ne govori ta* ko! Sam veš . . . Pavle. Kaj vem? Samo to vem, da so bili časi. ko nisi bila taka! Rozala. Na kaj meriš? Pavle. Na kaj merim? (Se poredno za* smeje.) Na nič! Samo domislil sem se . . . (Pomolči in jo gleda hudomuš* no, smeje se od strani). Rozala. Kar govori, kar govori! Pavle. No, če smem ... Ti seveda več ne pomniš, kako smo se otroci skri* vali nekoč ... Ti si hodila tistikrat nemara kaka tri leta v šolo, jaz pa sem bil par leti pred tabo . . . Drugi otroci so se raztepli posamezno po skrivališčih, jaz in ti pa sva skupaj smuknila v naš skedenj. Zarila sva se v seno in se tesno stisnila drug k drugemu ... Se ne spominjaš? Rozala. Malo. Dolgo je že od tega. Če je bilo vse tako. k?kor ti pripovedu* ješ. seveda ne vem. Pavle. Jaz se bom tega spominjal svoj živ dan! Otroka sva še bila, toda jaz sem občutil nekaj . . . Rozala. Kaj neki? Pavle. Nekaj, kar se mi je razodelo y poznejših letih kot ljubezen. Rozala. Osle! Pavle. Ne delaj se take! . . . Tudi v tebi se je že oglašalo nekaj . . . Či« sto na moj obraz si mi položila ust« niče ... V obraz pa si žarela, ah! Rozala. Seveda, ko me je hotelo za* dušiti v senu! In strah me je bilo v skednju, pa sem se malo bolj k tebi stisnila. Ti seveda si bil nemara že takrat pokvarjen. Pavle. Ali mar zaradi tega, ker sem ti tvoja polna rdeča ličica božal? . . , Ne, pokvarjen nisem bil, res pa je, da je začela v meni nenavadno zgodaj kliti ljubezen. Res tudi. da nisem imel v življenju nikdar slajšega občutka, kakor tistikrat poleg tebe. Da, Ro* zala, že tistikrat, ko nisem še ničesar vedel, sem te ljubil . . . Rozala. Ne govori budalosti! Pavle. Resnico govorim. Kaj drugega to ni moglo biti . . . Prav zares, že v tistih časih se je začelo pri meni, potem pa . . . Rozala (ga gleda po strani). No? Pavle. Potem sem te oač z vsakim le* trije vojvode, <3ye, sojvodhiB fa SOS grofica. Kar se tiče zgoHovinskiK opazk, je treba priznati, da je bil pisec zvezka precej kratek, dasi omenja, kako skrbiš polno je bilo življenje lzvestnih cesar« jev. Tako posebno Leopolda I., ki je mogel n. pr. zatreti vstajo na Madžara skem le z obglavljenjem glavnih kolos vodij, grofov Nadasdyja, Zrinjskega, Frankopana in Tattenbacha. Ubogi ce« sar je pač moral moriti! Za njegove vlade je izbruhnila tudi kuga, ki je zahtevala kar 438 duhovnikov. Kako je mogel Bog kaj takega dopustiti, ni rečeno v knjižici, ki se ji menda sploh ne zdi vredno omeniti, koliko drugih nemaziljenih ljudi je pobrala strašna morilka. Pač pa zamerja pisec Jožefu II., da je razpustil samostane. Menda ni treba posebej omeniti, da povzdi« jguje knjižica Franca Jožefa v deveta nebesa. Sploh se drži pisec načela, da je treba o Habsburžanih govoriti le dobro, ali na molčati. Zato tudi nikjer ne omenja nadvojvode Otona, pač je tem bolj gostobeseden o njegovem si« nu, cesarju Karlu I., čeprav ga niso po* ložili k večnemu počitku v kapucinski 'flrobnici, ampak se njegovo truplo na« ha j a še vedno tam daleč sredi morja, na otoku Madeiri. Med vrsticami bro« šure vidiš jasno monarhistično agita« cijo. Pa naj ima pisec to veselje! Začenja se ogledovanje grobnice, ki ima celo vrsto večjih in manjših pro« štorov in se raztesa pod vso cerkvijo. Najprej prideš v grobnico Marije Te« režije in njenega moža Franca I. Na vratih je nabit listek: »Svari se pred žeparji!« Torej niti med mrtvimi nisi varen. Pač slika časa. Menih začne z vznesenimi beseda* mi: »Tukaj v tej krasni dvojni krsti le« žita cesarica Marija Terezija in njen prevzvišeni soprog cesar Franc I. Lo« renski. Okoli njih leži petnajst otrok, 16. otrok, Marija Antoaneta, je umrla na morišču v Parizu. Krsto so izgoto« vili 26 let pred smrtjo Marije Terezi« je. Na pokrovu, težkem 35 stotov, vi« dite kipa prevzvišene vladarske dvoji' ce v napol ležeči pozi. Ta krsta je že takrat stala milijon goldinarjev. En mi« lijon srebrnih goldinarjev!« ponovi me« nih zamišljeno. In tako gre naprej, od dvorane do ovorane, od krste do krste. Pri vsakem Habsburžanu ima pobožni pater kako udano besedo za visokega pokojnika, ali pa grajalno za njegove protivnike. Če pa je bil nasprotnik pokojnikov la« stni sorodnik, je šel preko tega na dnevni red, to je, obrnil se je molče do sosednje krste in tu tem bojevitej« še udrihal po neprijatelju tega druge« ga. V posebni dvorani leže skoraj sami Ceopoldi in Ferdinandi s svojimi žena« mi, sestrami itd., na desni moški, na levi ženske, prav kakor v cerkvi. V majhnih ralcvah leže novorojeni nad« vojvode in nadvojvodinje, še ne kr« ščeni. Tik ob steni, v kotu sobe, vidiš skromno krsto grofice Fuchsove, edine tujke v tej tako ekskluzivni družbi. Bi« Ia je vzgojiteljica Marije Terezije, ki jo je botela imeti celo p*1 smrti poleg sebe. !S?endar enkrat nekaj človečno« eti! Zadnja postaja je popolnoma ločena marmornata dvorana cesarja Franca Jožefa I. Tu so se mu v družbi cesa« rice Elizabete, prestolonaslednika Ru« dolfa in male Zofije Friderike Dorote« je itd. poklonili sami visoki zastopniki cesarju zveste ljudske stranke na Du« naju. V dveh mogočnih svečnikih plaa polajo sveče poleg krste, ob vznožju pa orjaški venec z napisom: »Našemu nepozabnemu cesarju!« Da, res je, čr= no«rumenim zelo nepozabnemu! Še danes ga čutimo v kosteh, zlasti oni, ki so bili za vedno pohabljeni v vojni, ki jo je bil napovedal on. Pri odhodu odpre kapucin roko in mrmlja: »Za razsvetljavo in čiščenje«. Kot naša gospodinja, ki nam tudi za« računa razsvetljavo in čiščenje. Ob otvoritvi velosejma fmej vsakdo v oblasti svoje misli in nai misli na to, da si Smpreje v paviljonu „1" 615-517 nabavi na oblačilnih predmetih čessr potrebuje aH bo potreboval. 25°/, popust zajamčen vsakomur. Naročil* po meri, se bodo promptno izgotovila in po pošti odposlala. Drago Schwab - Ljubljana ■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■H tom bolj ljubil! Pravil bi ti do jutri zjutraj lahko, pa bi ti še ne mogel povedati, koliko sreče sem.užil, ako sem te Ie videl! Višek pa je dosegla moja sreča takrat, ko si mi bila pri« znala, da imaš tudi ti mene malce ra« da . . . Rozala. No, dolgo ni trajalo tisto med nama! Tavle. Žal, da ne! Vzela si pač tistega, ki, si si obetala pri njem lepše živ« ljenje, kot bi ga bila imela pri meni, ki nisem imel premoženja . . . Ako bi bila komu drugemu storila kaj ta« kega, bi te bil sovražil, moje srce pa je čim dalje bolj plamtelo za te. O, ti ne veš, kako sem oprezoval vsa« ko uro čez dan, da bi te kje uzrle moje oči! Da, ljubil sem te in te še ljubim! In ti? . . . Rozala. In jaz? Zakaj to vprašanje? Kaj hočeš zvedeti od mene? Ali naj ti mar pripovedujem kaj podobnega, kakor si pripovedoval ravnokar ti meni? Kak smisel bi imelo? Tavle. Ženske ste pač hladne računa« rice! Rozala. Kakor videti, imamo res več razuma kot vi moški! Treba, da se zna človek brzdati, premagovati! Kaj pomaga jadikovanje? Kar je — je! Tavle. No, dobro! Toda, ako je že mno« Gertruda Ederle Njeno ime je zaslovelo pred petimi leti ob olimpijadi v Anverzi, kjer je postavila nov svetovni rekord v damskem plavanju in odnesla celo vrsto zmag. Nastopala je za barve ameriških Zedi-njenih držav, a vsled njenega imena so si jo lastili Nemci zase, in tako se je razpletla celo mala borba o njeni narodnosti. Ostala .ie Američanka, ki je sicer res nemškega pokoljenja, a danes menda niti ne zna več nemški, kakor je to pač usoda vseh ameriških naseljencev v drugi in tretji generaciji. V zadnjih mesecih je dvignila lepa plavalka v starem in novem svetu zopet mnogo orahu. Napovedala je, da bo kot prva ženska preplavala Rokavski preliv med Francijo in Anglijo. Poskusila je sedaj res * ■ dvakrat, a obakrat brezuspešno. Postavila pa se je vseeno in nieno ime in niene slike krožijo zopet križem sveta. Same nevihte Zadnje dni ni davjalo neurje samo v naši državi, ampak tudi po drugih delih Evrope. Povsod so napravile nevihte velikansko škodo in zahtevale tudi žrtve. Na mnogih krajih so vsled deževja prestopile reke bregove in poplavile cele pokrajine. Na severnem Tirolskem je bila pretekli teden zopet silna nevihta severno od Inomosta, ici je na več krajih zopet pokvarila mittenwaldsko železnico. V bližini Kufsteina je udarila strela v planinsko kočo na Pendlingu in jo precej pokvarila. Pet turistov je bilo ranjenih. Na več krajih je prekinjen cestni promet. ker so hudourniki odnesli mostove. Nevihte so divjale tudi drugod po Tirolskem in tudi na Predarlskem. Zlasti hudo je prizadeta pokrajina okrog Budiejovic na Češkem. Ob silni toči in velikem viharju se je utrgal v sredo oblak, ki je hipoma poplavil vse mesto in okolico. Tako velike povodnji že ne pomnijo ljudje 37 let. Velik del mesta je popolnoma pod vodo. Okolica Budjejovic je podobna velikemu jezeru. Vasi vzhodno in zapadno mesta so popolnoma odrezane od ostalega sveta in morejo priti ljudje do niih le s čolni. Hudourniki so na več mestih pokvarili progo Budjeiovice—Vesely in odnesli več mostov. Zato vlaki ne morejo voziti potej progi. Škodo cenijo na več milijonov. Silne nevihte poročajo tudi iz severne Češke, kjer je več železnic pokvarjenih. Silno narastla je tudi Donava, ker ji pritoki donašajo velikanske množine vode. Donava stalno narašča, pa tudi Ina, Travna in Aniža. Na progi Amstet-ten—Selzthal na Gornjem Štajerskem je pokvarjena železnica pri Gross-Reif-lingu. Vlaki morajo voziti preko Solno-graaa. Upati ie, da bodo popravili progo v par dneh. Tudi Italiji ni vreme prizaneslo. Silno neurje je izpremeni!o nižje ležeče kraje v jezera, po katerih plava vse vprek. go izgubljenega, zakaj bi se odrekal človek temu. kar lahko še ima! Rozala fea pogleda ostro). Ne razumem tc! Pavle. Ne razumeš me? Bistroumna ka« kor si. pa da bi tega ne razumela? Stvar je pač taka, da nočeš razumeti! Ampak jaz mislim, da ie vsak dela« vec svojega nlačila vreden! Poldrupo leto sem že pri tebi in si imela mar ves ta čas kaj vzroka, da bi se prito« ževala če7 me? Rozala. Priden si bil. Dobro si gospo« daril. Pavle. Glej", tjlej, torej vendar veš! Mislil sem, da nisi ničesar opazila... Rozala. Zakai si tako mislil? Ali mor« da nisem bila vedno dobra s teboj? Ali ti nisem točno plačevala vsega, kakor sva se pogodila? . . . Pavle. In s tem je seve 'a vse onravs ljeno! Rozala. Ne mar? Pavle. Rozala. ali res misliš, da sem pri» šel za hlanca k tebi? Rozala. Za kai pa sicer? Pavle. Prosim te, Rozala, ne delaj se, kakor da . . . Ali ti srce res ni ničesar dopovedovalo? . . . Ali res nisi prav mč slutila, kaj se godi v meni? ... O, Rozala, prosim te, vsaj odkritosrčna bodi! Bilo je tudi več ljudi ubitih ali pa so utonili, in porušenih ali poškodovanih mnogo hiš. K vsej nesreči prihaja še potres v Jnžni Italiji, ki so ga zlasti močno čutili v sredo v Bariju in Torontu ter v drugih krajih Apulije, kjer je poškodovanih precej hiš. Tudi Vezuv deluje vedno močneje. Oblak se je na več krajih utrgal tudi na Japonskem v okolici Tokia, kjer je neprestano deževalo sedem ur kot iz škafa. Vsled silnega dežja so vsa polja več metrov pod vodo in tudi mostovi so porušeni. V Tokiu je več tisoč hiš po. škodovanih, ker je vdrla voda v kleti. Ves promet po mestu in z ostalo Japonsko je za več dni popolnoma odrezan. Vidi se, da se poletje poslavlja od nas ne baš prijazno. Morda bo jesen lepša od poletja, kakor je to bilo lani. Grozote tihotapljenja emigrantov v Ameriko Na Kubi obstoja organizacija, ki spravlja tja emigrante tudi iz Evrope pod «garancijo», da jih spravi po morju v Zedinjene države. Tekom noči cdoravlja po sto oseb. Poostritev kontrole na obali Floride in Luizitanije je napravila ta posel silno nevaren. Pri približanju torpedovk, ki vrše stražno službo, pomečejo včasih Mehikanci ali Italiiani. ki se pečaio s prevažanjem, emigrante v morje, da bi jih ne zasačili in flagranti. in pa tudi. da bi zadržali torpedovko. ki se ustavi, da rešuje potapljajoče se ljudi. Izmed najgroznejših slučajev se navajajo ti-le: Na skrainem l'oncu Floride, Vi sega daleč v Mehikanski zaliv, je bilo .iaj-denih 35 skeletov nelegalnih emigrantov. Italijani so jih pripeljali k bregu in iih pometa!! -ez k-ov, ko so zapazili tomedovko. Obljubil1 sr jim. da iih pozneje 7or?t poberejo. To se ni zgodilo in «rseh ^ emigrantov je pomrlo od gladu in onemoglosti, ker so zaman skušali doseči obljudene kraje. 17 Kitajcev ie bilo vrženih drug za drugim v morje z italijanske škune, ki jo ie zasledovala tornedovka. Na neki šknni so našli Kitajce ln Kitajke skrite v shrambah za vodo. Če^to naideio kontrolni organi nelegalne emigrante zadušene v shrambah za vodo. kotlih, prostoru za nremog. Bili so slučaj. da so pomet?'; emigrante pri približanju obmejne ladie v shrambe za vodo. potem ko so jih opremili z rešilnimi pasovi. «Plavaie» v shrambah q do 4 ure. dokler se je vršila preiskava, jih je mnogo pomrlo od razburienia, mrasra in oslabelosti. Zasledili so zamorca, ki ie ubijal vse svoie potnike-izse-ijence. ki jih je pripeljal tri milje daleč v morje. €aillaux v Londonu «Jutro:> je obširno poročalo o konferencah, ki jih je imel irancoski finančni minister Caillau* v Londonu z angleškimi ministri. Vsa politična javnost v Evropi, zlasti pa v Franciji in Nemčiji, je z umevno napetostjo sledila dogodkom v Londonu in težko pričakovala poročil, ki pa so bila zelo redkobesedna Rozala (molči nekaj časa, potem:) In če bi tudi biia slutila in če bi tudi moje srce ne bilo tako ledeno, kot ti so« diš . . . Pavle. O. dovelj, Rozala! Hvala ti! . . . Ne reci ničesar več, dovelj vem! (Jo prime za roko). Rozala (se mu izmakne). Ne tako! Od kod si jemlješ to pravico? Kako si upaš? Pavle. Upam si, ker ne dvomim več. da tudi tvoje srce čuti zame! Rozala. In dolžnosti? Ali smem jaz mi« sliti na kaj takega? Pavle. Vsaka reč ima svoje meje! Za« neseš se lahko: tvojega moža ne bo več. Vdova si morda že nekaj let! Rozala (ga strogo pogleda). Pavle, — pojs di! Pavle. To je tvoja resna volja? Rozala. Da! Pavla. To naj bo torej zahvala za to, da sem se trudil zate noč in dan. da sem gledal vedno samo na tvojo ko« rist! Rozala. Hvaležna sem ti. Ako ti je pla« ča premajhna, govori! Samo ne za« htevaj od mene stvari, ki nanje kot poštena žena ne smem pristati . . . Pavle (po kratkem molku). O Rozala, ko bi ti le slutila, koliko sem jaz ves ta čas trpel! O kolikrat sem na vso moč in prazna. Državniki so za enkrat ohranili svoje razgovore in sklepe za sebe. Na naši sliki vidimo Cai!lauxa (na sredi, s klobukom) ob prihodu na londonski kolodvor, kjer ga je sprejel in pozdravil uradnik francoskega poslaništva v Londonu. Maršal Petain Maršal Petain je vrhovni poveljnik francoskih in španskih čet. ki se borč v Maroku proti rifskim vstašem. V tem svojstvu ie tik pred početkom sedanje uspešne ofenzive inspiciral tudi španske pozicije in španske oddelke, kjer ga ie zlasti moštvo sprejelo z iskrenim navdušenjem. ker več zaupa preizkušenemu francoskemu vojskovodji, kakor pa španskim generalom, ki so želi doslej v Maroku same neuspehe. Naša slika je bila posneta za pariški «Matin» med inšpekcijo v španskih pozicijah. Slabo zdravilo Oče Grdin ie bil bolan. Zato ie posla! svojega pastirja v mesto k zdravniku, naj bi temu opisal, kaj manika Grdi-nu. Zdravnik je zapisal zdravilo, lekarnar Pa ie napravil neko belo tekočino. Steklenico je nato položil v zabojček za smodke in ga napolnil z žaganjem. Pastir ie prinesel vse srečno domov. Anamariia. Grdinova boljša polovica, ie odprla zaboiček. Notri je videla ru-meno-bel prah, ki je bil na las podoben žagan iu. »O, Bog!« je zaklicala Anamarija začudena, »hudo moraš biti bolan, da ti ie zdravnik zapisal tako čudno zdravilo!« Oče Grdin je debelo pogledal, ko je videl to čudno zdravilo. Anamariia pa je ponudila žličico tega prahu Grdinu. -Ta prah ni zanič,« ie dejal, ves modrikast v obraz od zaužitega »zdravila«. Animariii se je mož ze!o smilil. »Ko bi vedela, da smem. bi primešala temu prahu mleka, da bi ne bil tako suh,« je dejala. »Kolikokrat jih moram vzeti?« je vprašal bolnik. »Trikrat na dan stoji zapisano na za-boičku,« je odgovorila. Ko je zvečer s pomočio vseh družinskih članov i/i pol litra mleka zaužil tretjo žličico tega čudnega zdravila, je deial Grdin: »Jutri grem sam k zdravniku!« In tako je storil. Zaprl ie zaboiček z vsebino vred in se napotil k zdravniku. »Gospod zdravnik, tega prahu, ki ste mi ga oredolsali. mi ni mogoče uživati — Mogoče se ie pa lekarnar zmotil?* Začuden je zdravnik gledal svojega pacijenta, nato pa je dejal: »Poglejmo zdravilo!« Oče Grdin ie odprl zaboiček. »To je,* s pestjo udaril na ono mesto, kjer mi utriplje srce, hoteč prisiliti ga, da bi mirovalo, da ne bi hrepenelo ... O, trpel sem in se boril! . . . Jaz sem blaznel, ti pa si hodila ravnodušno mimo mene in nič se ni ganilo v tvo« jih pasih ... O, ženske ste brez čuta! . . . Rozala (vpre vanj dolg. pomilovalen po« gled). Ali/se ne motiš, ko tako govo« riš? Ali si res tako prepričan, da jaz nisem trpela? Pavle (razvneto). Rozala. o Rozala! . . . (Jo hoče objeti). Rozala (ga nalahko odrine). In zdaj, ko sem ti razodela več, kot bi smela, te prosim še enkrat: pojdi. Pavle! Pavle (razočaran). Hahaha, pojdi! No. pa grem, pa grem — tam v hlevu med živino je pač moje mesto! (Vstane in gre proti vratom). Rozala (se dvigne in stori par korakov za njim). Pavle, ne bodi trpek in krut! (Stopi prav k njemu, se ga oklene in se razjoka, položivši mu glavo na prsi). O, Pavle, svetuj mi, svetuj mi. kaj naj storim, a bodi — poštenjak! Pavle. Če sem ti bil vse življenje vdan in zvest, nisem mar pošteniak? Kaj zahtevaš še od mene? Kaj nai se zgodi? Glev ljubim te in — izdala si, da tudi ti mene ljubiš — ali naj je dejal ter pokazal na čudno moko, zmajal z glavo in pljunil: »Pfej — oprostite. gospod zdravnik.« in pljunil je šs enkrat. »Ali oče!« je dejal zdravnik in se trudil ostati resen, »ali ste to jemali?« »Kaj pa naj bi. gospod zdravnik?« je odgovoril odkritosrčno. Zdravnik je sedel na divan ter se smejal, smejal, da so mu prišle solze v oči. Nato pa je deial še vedno v smehu: »Imate čisto prav — te moke ne bi jedel noben vol. Ali veste, kaj je to? To je žaganje!« »Sai sem si tudi takoj mislil, ravno tako ie dišalo. Toda sedaj grem v lekarno in tam — « »Stoite!« ie zaklical zdravnik, segel v zaboiček in privlekel iz njega steklenico z zdravili. »To ie zdravilo. Žaganje pa ie samo zato v zabojčku, da bi se steklenica ne razbila. Lekarnar ie napravi! čisto prav. vi pa ste vzeli žaganje. mesto zdravil« »Takoooooo?« je dejal Grdin ter podaljšal obraz. Nato .ie spravil steklenico z zdravili v žep. zabojček pa nemilostno sunil z nogo in dejal: »To si lahko obdržite. gospod zdravnik! Z Bogom!« Zabavljal pa ie vso pot na zdravnika in lekarnarja, kakšna osla da sta. — Ozdravel pa je kliub temu. Človeški možgani izžareva* jo radio-valove? Epohalno odkritje italijanskega profesorja. «Iz človeških možganov izžarevajo pod posebnimi psihičnimi prilikami elek-tromagnetični valj tipa radio-valov, ki so zelo kratki in imajo visoko frekvenco.® Tako je glasi zaključek senzacijonal-ne razprave, ki jo je priobčil italijanski profesor Ferdinando Čazzamali v francoski «Revue Mčtapsychiaue». Razprava je v resnici senzacijonalna in njena konkluzija še bolj, zato ne bo odveč, če se tudi mi nekoliko ponudimo pri njej. Ferdinando Čazzamali ie profesor nevrologije in psihiatrije na milanski univerzi, kjer uživa sloves velikega znanstvenika. Res je sicer, da ie dobro še malo pev čakati na nadaline njegove študije, predno izrečemo končno mnenje. Le pie-rado se zgodi v znanstvenem svetu, da se z največjim pompom oznanjene iznajdbe prekmalu razblinijo v prazno peno. Vendar smo skoraj uverjeni. spričo minucijoznosti in vestnosti, ki sta profesorja Cazzamaliia spremljali pri njegovih poskusih, da ie njegov zaključek točen ali vsai. da utegne biti možen. Kako je profesor Čazzamali priše! do svojega odkritja? Znanj so mnogoštevilni poskusi raznih učenjakov, ki so hoteli dokazati, da človeško telo izžareva nevidne žarke. Dolgo časa so ti poskusi ostali brezuspešni. Šele uspehi na polju radiotele-grafiie so pokazali smer. v kateri je treba iskati. Leta 1923 ie predložil ruski profesor Lazarev »Ruski akademiji znanosti* spomenico o svojih tozadevnih raziskovanjih. To spomenico je vzel profesor Čazzamali za izhodišče svojega raziskovanja ter je dospel do povsem drugih zaključkov kakor Lazarev. Italijanski znanstvenik je dal zgraditi popolnoma izolirano kovinsko sobo. nekako Faradavevo kletko, v kateri lahko človek brez napora prebije par ur. Soba ie elektromagnetično absolutno izolirana. Dalje je profesor konstruiral štiri med seboj različne sprejemne aparate za brezžično telefonijo, ene z žarnicami druge s svinčeno svetlico. Kot objekte za svoje eksperimente si je izbral nervozne bolnike, kojih lahko razburljivo živčevje iih posebno usposobila za tovrstne poskuse, dalie halu-cinante, nevropate, ki so hitro dostopni hipnozi, epileptike. predvsem pa neko Italijanko. Maggijevo po imenu, ki slovi po svojih čudovitih svetlovidnih zmožnostih. Zaprl je svoje paciiente v kovinsko sobo. tako da so bili obrnjeni proti sprejemnemu aparatu, in iih hipnotiziral. Potem si je nataknil siušali na ušesa, in profesor Čazzamali zatrjuje, da ie natančno cul šume. podobne radiotele-grafskim znakom. Ti šumi so takoj po- potem še dalje prenašava tc muke? Ali je pametno, da sva si kot dva tujca, ko najini srci kričita drugo po drugem? . . . Rozala (odstopi od njega). Ne, ne, ne! Kdo pravi, da moj mož nc živi? Mar« sikateri se je že vrnil, ki so trdili o njem. da je pokopan . . . Pavle. In če bi živel. Ali ti vse moje velike liubezni prav nič ne ceniš?... Rozala. Cenim jo. Poslušaj. Pavle! Ako proglasi sodišče mojega moža za mrt« vega, si ti prvi, ki me sme zasnubiti! Stvar bo v par mesecih rešena. In zdaj — pojdi! Pavle. O Rozala. lepo te prosim, ni« kar mc ne goni! Nocoj mi je tako čudno, tako nepopisno čudno v pr« sih! O tako silne so moje želje! . . . Rezala. Bojim se te, pojdi! Pavle. Ali res hočeš, da prekipi v meni in da . . .? Rozala. Prosim in zaklinjam tc: pojdi! Pavle. Ali je to tvoja zadnja beseda? Rozala ■ (odločno). Zadnja! Pavle. No — torej, pa z Rogom! Zdaj vem, kaj mi je storiti. (Prime hlastno za kljuko od vrat). Rozala (skoči za njim in sc ga iznova okle« ne). Pavle, Pavle, bodi pameten! . . . Pavle. Povej, ali naj ostanem? Rozala (pritisne svoje lice na njegovo lice «3UTR0» št. 201 = 15 Nedelja 30..VII1. 1925: ziehali. čim se je pacijent zbudil iz hipnotičnega spanja, in so se pojavili vnovič. kadar je nastopila hipnoza. Šumi so jasni in jih ni mogoče zamenjati z značilnim šumenjem akumulatorjev in baterij. Poudariti je treba, da osebe, ki so bile udeležene pri poskusih, niso niti slutile, za kaj gre. Čim so halucinacije postale jačje. je šumenje prešlo v žvižganje, i.i čule so se pravcate note, malce zamolkle kot na vijolini ali pa mehke kot na čelu. Vedno pa so ti šumi prenehali, kakor hitro se je objekt povrnil v normalno stanje, bodisi pod vplivom eksperimen-tatorja. bodisi spontano sam od sebe. Iz tega sledi nujen sklep, da se tvorijo v izolirani sobi elektromagnetični vali. ki so v direktnem razmerju s psihičnim stanjem objekta. Te možganske radio-vaie je profesor Cazzamali izmeril in našel. da merijo 4 do 10 metrov. H koncu naj navedemo še besede pro-fesoria Cazzamalija: Odkritje tako zvanili možganskih valov kratke dolžine nasprotuje Lazarev-Ijevrm tezam, ki jih je obelodanil v svoji spomenici, je pa popolnoma v skladu z najnovejšimi razkritji na polju radio-telegrafije. Marconi je nedavno opozoril na seji Royal Society of Arto, da se je vsled nepričakovano brzega napredka v brezžični telegrafiji raziskovanje usmerilo zgolj na dolge vale. Za kratke vale se ni nihče brigal, čeprav jih je uporabljal že Hertz in pozneje tudi Marconi sam. Šele leia 1916 je le-ta začel študirati tudi kratke vale. Ti so, kakor znano, uporabni za prenašanje zlasti človeškega glasu na večje daljave, poleg tega pa imajo čudno lastnost, da jim tema bolje prija kakor svetloba. Z uporabo kratkih valov niso več potrebne nekdanje velikanske oddajne postaje, potrebna je zantno manjša energija in sigurnost in preciznost je neprimerno večja kakor Pri uporabi dolgih valov. Kdo ve, kake perspektive se nam še odpirajo z uporabo možganskih radio-valov? Odkritje profesorja Cazzamalija je vzbudilo v znanstvenem svetu veliko pozornost. Kakor smo že omenili, velja počakati, da se dožene njegova avten-tičrost. Boj dveh avtomobilskih kralj ev Ford contra Citroeu. Kakor je našim čitatel.iem znano, je znani pariški tvorničar avtomobilov pred meseci vzel v najem Eiffelov stolp. Ta najvišja stavba na svetu služi sedaj gigantski električni reklami, ki naj v Parizu mudeče se tujce uveri. da so najboljši in najcenejši avtomobili ne Fordovi, marveč Čitroenovi. Sto in sto-tisoči frankov, ki jih mora Citroen plačevati občini pariški za najemnino, ne igrajo očividno v boju proti ameriškemu konkurentu Fordu nobene vloge, zakaj Citroen se je pravkar pripravil za nov udarec proti strašnemu rivalu. Toda to pot Citroenov trik tli originalen. marveč si ga je izposodil direktno — pri svojem nasprotniku. Ford ie namreč pred meseci, še predno je Eiffelov stolp jel oznanjati svetu dobrine Citroenovih avtomobilov, svojemu konkurentu v Evropi dobro pod-kuril. Nekega dne so se pojavile na pariškem književnem trgu male. elegantno brošurane in prijetno opremljene brošure. Tiskane so bile v Newyorktt, naslov jim je bil: Zgodovina Citroeno-vega avtomobila. V brošurici je bila tned drugim tudi sledeča zgodbica: Citroen je nekega dne dobil od dvanajstletnega fantiča pismo, v katerem mu je ta sporočil, da je dobil v šoli odlično izpričevalo, vsled česar mu je oče podari! vsoto denarja, da si kupi avtomobil. Dečkova želja je bila že od nekdaj, da si kupi Citroenov avtomobil. Ti so namreč elegatnejši in udobnejši kakor ameriške znamke. Denarja seveda nima mnogo, Ie tri franke petdeset santimov. Vseeno pa prosi gospoda Ci-troena. naj mu sporoči, če bi ce za ta denar dalo dobiti avtomobil. Citroena je pismo zabavalo in sklenil je. dečka presenetiti. Odgovori! mu je. naj pride k njemu v garažo, kjer si bo lahko izbral avto po svoji želji. Fantič je naslednjega dne res prišel k Ci-troenu v garažo, mu izročil 3 franke 50 santimov in si začel pazljivo in stro. kovnjaško ogledovati razstavljene vozove. Hodil je mimo dolgih vrst zelenih, modrih in rdečih avtomobilov, potem se je za trenutek zamislil in nato se je obrnil k Citroenu. «Vrnite mi tri franke petdeset, gospod Citroen. Premislil sem sb> Ena izmed brošur, v katerih je natisnjena ta zgodbica, je baje dospela tudi Citroenu v roke. Kakšne volje je bil tistega dne pariški avtofabrikanr, tega kronika ne pove. Dejstvo je ie, da je baš te dni izšla v Parizu nova brošura na enakem papirju, tiskana z istimi črkami kakor prva. Tudi v tej brošuri sc nahaja zabavna zgodbica. Menda je odveč povedati, da jo je izda! Citroen in ne Ford. Nekega dne, pripoveduje zgodba, se je premožen Francoz odločil, da proda svoj avtomobil (Fordove znamke). Dal je v liste oglas, v katerem je ponujal avto za 2000 frankov. Ker se ni javil noben kupec, si je pač mislil, da jc cena previsoka. Dal je nov oglas v list: cena avtomobilu 100 frankov. Brezuspešno. Lastnik avtomobila se je razkačil. Hotel se je na vsak način iznebiti voza. Dal je tretji oglas v liste: Kdor pride naslednjega dne točno ob petih na Plače de Concorde in se zglasi pri lastniku. ki bo čakal z avtomobilom, dobi Fordov avto brezplačno. — Naslednjega dne ob tričetrt na pet sede Francoz v Forda in odbrzi na Plače de Ia Concorde. Toda kdo popiše njegovo presenečenic in jezo. ko zagleda na trgu tristo Fordov, in v vsakem njegovega lastnika, ki čakajo, da se bo kdo javil. Toda nikogar ni. Velikanski trg je prazen kakor ponoči. Tako pripoveduje Citroenova anekdota. Zanimivo pri vsem tem bi bilo le zvedeti, koliko denarja je požrl ta reklamni trik. Pravijo namreč, da je Citroenova brošura izšla v nič manj kakor osemstotisoč izvodih! Ribolov s pomočjo zrakoplova Prošli teden je javil brzojav iz Brc« tanje, da so tamošnji ribiči prosili fran; cosko mornariško ministrstvo, naj jim da na razpolago vodljivi zrakoplov za raziskovanje morja, da se določijo spremembe ležišč sardin. Ta ideja ni nova, kajti že 1. 1918. je francoski profesor Joubin poročal Oce; anografskemu institutu v Parizu, da je možno s pomočjo zrakoplova dognati v nizki vodi nahajališča rib, kakor tudi na visokem morju odkriti ribje vlake, n. pr. sardine ali tune, in se posluže; vati bodisi hidroplanov, bodisi vodljiv vih zrakoplovov za lov na beluge, kite in manjše morske sesavce. Ameriška vojna mornarica se je prva začela zanimati za to idejo in je pod* vzela poskuse s hidroplani. Uspeh je bil naravnost presenetljiv: Našli so nahajališča rib v globinah, v katerih jih ribiči iz ladij nikoli ne bi bili mogli odkriti. Zato so uvedli stalno zračno službo. Letalce postaje San=Diego so dali na razpolago kalifornijskim ribis škim podjetjem. Na svojih vežbalnih poletih so piloti iskali nahajališča tunov in ležišča sar; din. Morsko karto so razdelili v štiri; kote. ki so jih zaznamovali s številka« mi. Če je pilot na enem teh kvadratov zapazil ribji vlak, jc to brezžičnim po; tom javil ribiškim ladjam, ki so takoj prihitele na dotično mesto. Sardinska industrija je delala na tak način prav lep dobiček. Ko so poskusi prinesli uspeh, jih je mornariško mi* nistrstvo opustilo in nato je večina ves likih koservnih tovarn kupila avijonc in najela pilote za raziskovanje ocean* skih globin. Tudi na Novi Fundlandiji so se ena; ki uspehi prav dobro obnesli. Odkrili so v ledu morske pse in polenovke so zapazili v različnih globočinah. Slednjič so 1. 1921. začeli tudi Fran; cozi z enakimi poskusi: mornariško mi* nistrstvo je dalo na razpolago «Znan« stvenemu in tehničnemu uradu za mor; ski ribolov« vodljivi zrakoplov pomor; ske baze v Rochefortu. Poskusi so se ponavljali z avijoni nad ležišči sardin na jugozapadnem obrežju Francije na daljavo več sto kilometrov. Globočina morja na preiskanih mestih ni nikjer presegala 16 metrov in opazovalci so vedno videli morsko dno. Fotografije, ki so jiK posneli v višini 1500 ali 2000 m, so točno kazale raznolikost morskega dna. Vodljivi zrakoplov pa ni šel tako visoko, temveč je letal navadno v viši« ni 250 m. V tej višini so ribe izgledale kot podolgovate sive točke. Zanimivo je bilo gledati, kako so velike jate rib v istem trenutku spreminjale svojo smer, kot bi se to vršilo na povelje. Pri vsakem naglem spreminjanju smeri so se njih srebrni boki zasvetili v soln« cu kot mala zrcala. Če zrakoplov odkrije ribje vlake, je treba obvestiti ribiče. Ker pa večina malih ribiških ladij nima brezžičnih aparatov, se poslužujejo piloti drugih znamenj, vržejo n. pr. v morje poseb; no barvano bojo na tistem mestu, kjer se nahajajo ribe. S tem pridobijo ribiči mnogo na ča; su. kajti večkrat se cel teden ali še delj vozijo okoli in iščejo ribjih ležišč. Pa ne samo ribičem na visokem mor; ju, temveč tudi obrežnim ribičem zra; koplovstvo lahko mnogo koristi na ta način, da s pomočjo fotografij mors skega dna razkrije čeri, globine in si; pine, ki niso vedno točno zaznamova; ne v morskih kartah. Tako bi mnogo manj mrež raztrgali ali izgubili. Na ta način postaja ribji lov uspešnejši in bi morda ccne ribam nekoliko padle. "Š? Ponarejevalec bankovcev. V zvezi z zadevo ponarejanja madžarskih bankovcev po milijon kron. o kateri jc lo, na zapadnem robu 0 stopinj, na sever; nem tečaju (zima) — 70, južnem tečaju (po= letje) — 60. ob ravniku pa 10 stopinj nad ničlo. Gornja mera temperatur zunanjega ozračja je na Veneri 60 stopinj Celzija pod ničlo, na Jupitru 75, Saturnu 65, Uranu 75, Merkurju 75 do 100 in na neobsijeni povra> ni Lune 75 stopinj pod ničlo. fX Morilec treh bratov. Kmečki sin Ge^Jt Szirakai je zvabil na Madžarskem lanskega junija svoje tri brate na skedenj, kjer jih je S pomočjo prijatelja ustrelil z revolver; jem. Na isti način je hotel odstraniti tudi svojo devetletno sestrico, vendar se je po; srečilo otroku uiti. Szirakai je umoril svoje tri brate, da bi postal edini dedič očetove* ga posestva. Te dni se je vršila sodna raz« prava, pri kateri je bil morilec, ki še ni pol* noleten obsojen na 15 let ječe, njegov po* magač pa na dosmrtno ječo. X Nemško letalstvo. Kako zelo so je zad* nje čase razvilo nemško letalstvo, se vidi iz tega. da se preleti daucs prioližno po 2(i tisoč kilometrov na dan samo z Junkerjevi; mi velikimi acroplani. Letala družbe Aero; Llovd napravijo 17.000 km na dan. Obo družbi obratujeta torej Z letali, ki preleto po 43.000 km na dan. To jc zelo velik na= prede!:, ako se pomisli, da ima Nemčija danes vsega skupaj 52.000 km železnic. X Milijonarska ladja. Te dni je odnlul iz Liverpoola v Newyork na svoji pni vožnji novi parnik angleške brodarske družbe Cu; r.ard, težak 20.000 ton. V Nevvi vorku vzame na krov toliko milijonarjev1 za potovanje okoli sveta, kot doslej šc no* bena ladja. Vožnja bo dolga 38.000 milj (okrog 60.000 km) in bo trajala pet mesecev. Vožnja stane s hrano in oskrbo vred r.n dva funta (okrog 540 Din) za osebo ni dan. Proti odebelosti deluje s kolosalnim uspehom ssmo .Vilfanov čaj*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204. vsa drhteča). O Pavle! ... (V tistem hipu potrka nekdo močno na okno. Pav; le in Roza skočita narazen). Pavle. Sapa je butnila v šipe. Rozala (gleda plaho proti oknu). Ta An; ka, Kako slabo je zagrnila okna! (Iz; nova trkanje na šipo). Ni dvoma, ne; kdo ie zunaj! Treba odpreti vrata. Moj Bog. kako sem sc ustrašila! Vsa se tresem! (Prižge svečo in gre ven, do; čim stopi Pavle k oknu in se trudi, da bi dognal, kdo jc zunaj. Po kratkem pre; moru se vrne Rozala in ž njo v tuji, na pol vojaški obleki Peter, ki sc težko so; peč, do skrajnosti utrujen in onemogel zgrudi na rob postelje, ki stoji ob steni blizu vrat. Nekaj časa strmenje in molk). Rozala (hudo presenečena). Ti si, Peter? O Bog, o Bog. kakšen si! (Stopi k nje; mu, ga poljubi in mu pomaga, da se vle; že). Peter (hoče nekaj reči, a je preslab. Samo sovražno pogleda ženo, dvigne pest in ji rohneč grozi). Rozala (Pavletu). Daj. daj, Pavle, ste« klenico z brinovcem semkaj, da se pogreje malo in pokrepča. Pavle (stori, kakor mu je velela, natoči ko; zarček in ga da Rozali, da bi ga ponudila Petru). Tu imaš! Rozala (podpre z levico Petru, glavo in mu drži k ustom kozarček s uiiačo). Pii. Pe; ter, pij, to te poživi! Peter (se je otrese, dvigne zopet grozeč pest proti nji, zahropi in utihne hipoma). Pavle (sc skloni čezenj in posluša, če še diha. Čez nekaj časa:) fllrtev! Rozala (se zgrozi in razjoka). Mrtev. O zakaj, zakaj sem mu moraia zagreniti šc zadnji trenotek življenja! To, kar je videl, ga je umorilo! Pavle. Od truda, od napora je umrl... Slab je bi!, izmučen, bolan, potem še hoja v takem viharju, v takem me; težu . . . Rozala. Ne, ne. to ga jc umorilo, jaz sem mu zasadila nož v srce! . . . O zakaj, zakaj sem se izpozabila! Jaz sem ga umorila! . . . Pavle. Božja volja je tako. Moliva zanj, to je vse, kar moreva storiti . . . Rozala (divje). Ti ne. ti ne! Ti ne boš molil zanj! Hinavec si, lažnjivec! Pavle. Nisem hinavec! Bog ve, da ne! Rozala. Če bi ti nc bil začel ... O, ti si kriv! Izpred oči mi! Pavle. No. če misliš, da sem jaz krivin če ti hočeš tako, potem grem . . . Še nocoi grem od tod in nikdar več ne boš slišala o meni! (Se obrne proti vratom). Rozala (obupno). Pavle! Kam hočeš, Pavle? Nocoj ne! V to strašno noč ne! . , , Pavle. Vseeno, nocoj ali jutri! Rozala. Pavle, ne hodi! O Pavle, za« kaj se jc moralo tako zgoditi! Zakaj sva mu morala vzbuditi misel, da sva kriva! Zakaj se je moral s sovra; štvom in kletvijo v srcu ločiti s tega sveta! Pavle (stopivši nazaj k postelji). Da naju jc sodil strožje, kot zasluživa, to na; ma mora biti v tolažbo! Huje bi bilo. če bi si res imela kaj očitati! Rozala. Ali misliš, da si nimava? . . . Če li ne bil stopil on vmes, kako bi se bilo izteklo? Ali bi bila jaz dovolj močna, da bi se bila ubranila izkuš; njavi? ... O. grešnica sem, ki sem zaslužila njegovo prokletstvo! Pavle. Človek je odgovoren samo za to. kar jc v resnici storil! Kaj bi se bilo zgodilo, če bi ne bilo prišlo tako, ne vem ne jaz ne ti! Rozala O — grešnica sem! (Pomolči). Pavle, prisezi, da se ne veseliš nje; gove smrti! . . . Pavle. Bog mi je priča, da ga obžalu« jem! Kar je še sicer v mojem srcu, je cd tod, ker te ljubim . . . Misli prihajajo človeku brez njegove vo« lje . . . Rozala (po kratkem premišljevanju). To je satanovo delo! O, tudi mene se loteva. Ne, za to človek ne more biti odgovoren! Pavle, prav si rekel: mQ; liva. moliva zanj! (Zdrkne ob postelji na kolena in nasloni glavo "i mrtvcca). Pavle. Mir njegovi duši! ^ jklekne po; leg Rozale in moli). ZASTOR. Mih. Zoščenko. Viktorija Kazimirovna M. Zoščenko spada k romantični skupini najboljših ruskih pisateljev • Serapijonovi bratje«. Njegove »Pripovedke g. Sinebrjuliova« slikajo svetovno vojno in revolucijo, kakor jo doživlja navaden vojak V Ameriki nisem bil in o njej, naravnost rečem, nič ne vem. Toda kar se inozemstva tiče, poznam Poljsko. In jo tudi lahko razkrinkam. V nemški vojni sem tri leta hodil po poljski zemlji. Pa ne! Ne inaratn Poljakov. Njih značaj je sama zvijača. Recimo — baba. Pri njih poljublja baba roke. Komaj stopi človek v bajto: Nic nema pan. — In takoj mrha roko poljubi. Rus bi tega nikoli ne storil. Kmet je tam zvit na vse pretege. Vedno gosposko oblečen, brado ima obrito, denarce štedi. Ne, ne ljubim Poljakov! In vendar: srečal sem poljsko panenko —■ pa naenkrat mi postane Poljska simpatična. Mislimi da ni boljšega naroda na svetu. Pa sem se zmotil. Bil sem, naravnost povem, kakor v megli. Vse storim, kac mi lepotica ukaže. Človeka ubiti. n. pr. nc morem — roka se ustavlja. Pa sem ga le ubil in še drugega povrhu, starega mlinarja, sem ubil, čeprav ne z lastno roko — pa z osebno zvijačo! Hodil sem, sram me je spominjati se tega, okrog Poljakinje kakor ženin, še brado sem si postrigel in poljuboval njeno podlo ročico. To je bilo v mestecu Krevo. Na tej strani grička so nemški jarki. Na drugi strani — zopet na gričku — smo zakopani mi. Mestece pa se je znašlo med obema jarkoma v jami. Poljsko prebivalstvo jo je seveda popihalo. Oni pa, katerim se jc takorekoč smililo imetje, so ostali. Kako so tam živeli — je človeka groza pomisliti. Krogle kar žvižgajo... Če smo hodili na patrolo. smo jih obiskali. Največkrat smo se ustavljali pri starem mlinarju. Njegova žena je pravila, da ima mož denarce^ samo da ne ve — kje. In to je res, da je mlinar skrival denar. Nekoč mi je v. odkritosrčnem pogovoru vse razložil. Pravil je. da hoče pred smrtjo še brez skrbi živeti. — »Naj mi postrežejo,«; pravi, »če pa povem, kje imam denar, Aktualna gospodarska vprašanja (Povodom Ljubljanskega velesejma) Obrtništvo v Sloveniji Po dosedanjih kolikor toliko zanesljivih podatkih imamo obrtnikov v Sloveniji okrog 24 do 25.000. Za pokrajino, ki šteje nekaj nad 1 milijon prebivalcev, je to število obrtništva vsekakor razmeroma dokaj vi* soko in dokazuje, da je pri nas obrt močno razvita. To je tudi jjovscm naravno. Naša polja in gozdi ne donašajo toliko, da bi njih pridelki mogli preživljati vse one, ki so se rodili v kmetski zibelki. Zato vidimo osobito iz kmetskih slojev jako močan do* tok v obrtniške poklicc, opazimo pogosto kmetovanje in obratovanje obenem ter na* letimo na mnogih krajih na lepo razvito do* mačo obrt (hišno industrijo). Da se letno posveti obrtniškemu poklicu 3000 do 4000 novih vajencev, da je le teh skupno okrog 10 do 12 tisoč poleg 3 do 4 tisoč pomočni« kov, pa ne dokazuje, da obrt v Sloveniji učinkuje privlačno morebiti radi dobrega gospodarskega položaja, marveč kaže, da je obrtniški stan ona gospodarska panoga, ki pri nas nudi še najširšo možnost ustvaritve eksistence. Pasivnost dežele., sili v obrtne poklice. V tem leži velik socijaln: in gospo* darski pomen obrti za naše kraje. V statističnih podatkih, nanašajočih sc na leto 1922 se nam kaže zanimivo razmerje med poedinimi obrtniškimi poklici. Med glavnimi obrtmi so najštevilnejše — kar je za naše razmere in za tujski promet zna* čilno — zastopani gostilničarji, teh smo imeli brez kavarn (84) 5740. Njim sledijo čevljarji (2788), mlinarji (2326), krojači (1430), mizarji (1222), kovači (1173), Žagarji, prijavljeni kot obrtniki (1031), šivilje (787), mesarji (776), kolarji (497), peki (376), sed* Iarji (288), tesarji (267), zidarji (258), Ion* čarji (256), ključavničarji (226), brivci (207), izvoščki "(189), slikarji (156), sodarji (156), strojarji ali usnjarji (151), kleparji (148), urarji (126), dimnikarji (84), fotografi (80), sodaviearji (79), klobučarji (78), modistinje (67), pleskarji (65), medičarji (62), stavbniki (49), slaščičarji (48), vrvarji (46), kamno« seki (43), knjigovezi (36), mehaniki (34), tapetniki (34), vrtnarji (30), steklarji (25), pečarji (24), ščetarji poklicni (22), krovci (20), klavci (20), podobarji (19), krznarji (13), pozlatarji (10), pilarji (3). Imamo še razne pičleje zastopane in povečini proste obrti, posebno lesne, kovinarske in tekstil* ne stroke, ki jih tu ne morem navajati. Na« predek po številu izkazujejo v dobi zadnjih dveh let čevljarji (228), mizarji (106), šivi* Ije (150), krojači (68), Žagarji (54), kolarji (43), kovači (23), mesarji (38), ključavničar* ji (24), sedlarji in jermenarji (18), sodarji (26), slikarji (18), pleskarji (11), mehaniki (14), kleparji (8), — nazadovanje pa gostil* ničarji (410), mlinarji (41). peki (29), urarji (26), lončarji (22), fotografi (8), kamnoseki (9), klobučarji (3), klavci (9), medičarji (3), usnjarji (8), zidarji (8). Stanovska organizacija obrtništva je v Sloveniji prav lepo razvita. Celotno imamo v obeh oblastih 215 obrtnih zadrug, ki zdru* Žujejo obrtništvo določenega teritorija, na* vadno enega sodnega ali srezkega okraja, pa tudi oblasti (pokrajinske zadruge, 22). Mnogo zadrug je mešanih (kolektivnih, skupnih), ti j. Slani pripadajo različnim obrtnim panogam. V novejši dobi gre strem* ljenje za tem, da se ustanavljajo strokovne zadruge, to so take, ki obsegajo obrtnike samo ene ali kvečjemu več sorodnih strok. Zelo številne so gostilničarskc strokovne zadruge (46). Zadruge so zopet organizirane v zvezah. V Ljubljani imata sedež Zveza obrtnih in Zveza gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast, v Mariboru je Zveza obrtnih, v Celju pa Zveza gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast. Poleg teh na obrtnem zakonu temelječih zadrug imamo v Sloveniji še 33 na društvenem zakonu te* melječih obrtnih društev z Jugoslovensko obrtno zvezo v Ljubljani in Zvezo obrtnih društev v Celju. Od teh stanovskih obrtniških udruženj je razlikovati obrtniške gospodarske in prido* bitne zadruge (produktivne, nakupovalne itd). Teh je v Sloveniji okrog 60. Včlanjene so pri Zadružni zvezi (26), Zvezi slovenskih zadrug (9) in Zvezi gospodarskih zadrug za Slovenijo (10) v Ljubljani ter v Zadružni zvezi v Celju (16). Produktivne in nabav* Ijalne zadruge kažejo v siplošnem — kakor povsod — precejšnjo slabost ter se o neka* terih lahko reče, da ne žive. temveč že od postanka naprej umirajo. Med obrtništvom ni zadostnega duha gospodarske vzajemnosti; obrtnik dela najraje sam. Je pa dokaj za* drug, ki uspevajo vrlo dobro, in to že de* sotletja. To je predvsem tam, kjer obrtnika pomanjkanje, nadštevilnost in konkurenca sili, da so druži, ali kjer narava in prilika dobrega razpečavanja in zaslužka ustvarja ugodne pogoje za zadružno obratovanje v ugodne pogoje za zadružno obratovanje; v obeh primerih pa je seveda še glavno, da se nahaja zadruga pod dobrim tehničnim in trgovskim vodstvom. V strokovnem oziru je naš obrtnik dokaj napredoval. V obrate so po mnogih krajih vpeljani električna in motorna pogonska si* la ter moderni stroji, ki pecenijo režijo ter olajšajo preciznost dela. To je opaziti po* sebno pri lesnih in kovinskih strokah. Da se usposobljenost obrtništva dvigne, se skr« bi že pri vajencu z obrtno nadaljevalno šolo (okrog 70 v celi Sloveniji), pri pomočniku in mojstru pa s strokovnimi tečaji, ki jih prireja Urad za pospeševanje obrti v Ljub* Ijani. Stremljenje gre za tem, da se ta in* stitucija reorganizira in izpopolni ter v ta namen nasloni na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki za izobrazbo obrtništva, posebno za obrtno nadaljevalno šolstvo prispeva znatne vsote. Velevažna za strokovni povzdig obrtništva je Tehnična srednja šola v Ljubljani ter nekatere speci* jalne šole. Gospodarski položaj obrtništva ni zado* veljiv. Davki in socijalne dajatve obrtniku nc dajo dihati, režija je draga, tovarniška in medsebojna konkurcnca ter oslabelost odjemalcev povzročata pomanjkanje dela, a še ono delo, ki se dobi, se slabo in neredno plačuje. Osobito trpe oblačilne stroke. Na* rodna banka je priskočila na pomoč s ce* nenim kreditom, ki v celoti znaša za ljub* Ijansko oblast 500.000 Din, za mariborsko pa 300.000 Din. Nadštevilnost žene obrtnike za kruhom v druge kraje. Da se ta položaj izboljša, je poleg zboljšanja gospodarskega položaja sploh in poleg davčne razbreme* nitve obrtnika potrebno, da obrtnik dvigne kvaliteto svojega izdelka, da z moderno pre* ureditvijo obrata poccni produkcijsko stro* ške in da dobi več trgovinskega čuta. Pri tem pa mu mora priskočiti na pomoč drža* va s podpiranjem obrtnega šolstva in usta* nov za pospeševanje obrti s cenenimi krc* diti in subvencijami ter s podpiranjem pro* duktivnih in podobnih obrtnih zadrug bo* disi s krediti ali prispevki ali pa z brezplač* no ali ccno nabavo, odnosno s posojilom modernih strojev. Dr. J o sin Pretnar. Velekapital in obrtništvo (Iz referata na obrtniškem shodu v Ljuto, meru.) Negotovost v našem narodnem gospodar« stvu, ki sestoji po večini iz srednjih slo« jev, iz obrtništva, male industrije in male« ga posestnika, mora vsakega narodnega ekonoma navdati s strahom, kaj bo z bodoč« nostjo tr.h ptebrov narodne moči. Kajti pov* sod drugod je do 80 % tujega kapitala, pa bodisi to veleposestvo, velcindustrija, ve= letrgovina. In še to malo narodno premože« nje ki ga še imamo v obliki male posesti, bo morda uničila naša, doslej papirnata, sedaj pa prenagla v zlato sc spreminjajo* ča valuta. Pred kratkim sc je sicer uveljavila neka* ka carinska zaščita ali to je le pljusk v vo* do, kajti z brzimi skoki našega dinarja bo* mo v najkrajšem času tam, kjer smo bili, to je popolnoma nesposobni bomo za vzdr« zanje tuje konkurence. Velikim kapitali* stom skakanje dinarja pač prija, ali veči* na malih ljudi, ki so se morali po nastalih okoliščinah zadolžiti, morajo takrat malo* vredni papirnati denar sedaj obrestovati v mnogo večji vrednosti. Pravim obrestovati kajti na odplačevanje dolgov nihče več ne misli, ker jc popolnoma izključeno. Čas je. da naši finančni strokovnjaki vzamejo v pretres vprašanje, kako rešiti našega male* ga človeka pred poginom. Slika bodočnosti našega narodnega go« spodarstva kaže, da se ima ves kapital kon« centrirati v roke maloštevilnih kapitalistov. Kajti, če se postopa z državnim kapitalom tako nesmiselno, da ima lahko tuj industri« jec v eni oblasti več milijonov posojila od Narodne banke, dočim ima 12.000 malih obrtnikov od Narodne banke na razpolago borih 300.000 Din, kaj imamo potem priča« kovati? Če je to preziranje srednjega sta* nu v interesu države, dvomim, kajti v pri* meru zunanjega napada na državo mali človek ne bo branil le celokupne države, ampak tem srčnejše tudi svoio lastno po* sest in imovino. Velekapital pa. ki jc med* naroden, pride žc na svoj račun tudi ob naj« hujši katastrofi. Dokaz temu je naseljeva« nje tujih kapitalistov iz poraženih držav v našo državo. Pri nas v državi imamo kapitaliste, ki ima* jo različna podjetja in poleg podjetij še lasten suh kapital. Tem kapitalistom je po« sojilo pri Narodni banki na razpolago in se gii tudi poslužujejo. Ker ga pa toliko ne rabijo za svoje obratovanje, nalagajo ta po 6 % izposojeni kapital pri bankah, ka« tere jim obrestujejo vloge po 12 do 15 %. Imajo torej lepe dohodke na obrestih, do* čim mora mali človek izposojeni kapital obrestovati do 20 % in še več. To pa mo* ra vsakogar tudi uničiti, ker tako plodo« nosna ni nobena obrt, da bi mogla plače« vati tako visoke obresti. Obstoja tudi veletrgovina, ki ima po nc* potrebnem posojilo Narodne banke po 6 % v rokah. Pri oddaji blaga v isti trgovini sc takoj izstavi račun, na katerem je napisa« no: »Plačljivo takoj, siccr računam 24 % obresti«. Komentar k tem številkam si na* pravite sami. Da pa bo vreča polna doka« zov. kako sc prezira in neposredno zatirata mala industrija in obrt, naj navedem tc številke, katere sem povzel iz tajniškega poročila na občnem zboru Obrtnega dru« štva v Celju: V letu 1924 je posodila Narodna banka po 6 % naslednje svote v celi državi: 1.) za industrije 231,000.000; 2.) za domačo ali hišno obrt 10,000.000: 3.) trgovinskim pod« jetjem ali veletrgovinam 165.000.tXX): 4.) kmetijskim zadrugam 9,000.000; 5.) raznim podjetjem in ustanovam 81.000.000: skupaj 496.000.000 dinarjev: denarnim zavodom, to je bankam pa 607,000.000 Din. To nam dovolj pojasnjuje, kako držav« na uprava sama podpira veliki kapital. In še drugo, če ne še večje zlo je držav« na finančna politika glede na našo valuto. Jc sicer finančna uprava prcobilico malo« vrednega papirja zmanjšala z 20 % odteg« Ijajcm ob priliki žigosanja avstrijskih kron ter je 1. 1921 spremenila jugoslovenske lcro« nc v dinarje z rclacijo 1=4, a to vseeno ni moglo držati vrednosti d;narja, ker je Na« rodna banka v nadomestilo za uničene kro« ne izda'a veliko papirnatega denarja brez zlate podlage. Iz tega se vidi, da je bil ta čin zdravljenja naše valute le poskusni ba« Ion. Ni se pa hotela naša finančna uprava držati izkušenih finančnikov Češkoslovaške, ki jc po preteku enega leta znala dobro stabilizirati svojo valuto. To je sicer Če= škoslovaški prireslo mnogo polomov in konkurzov, a so se za to razmere ustalile. Ozdravljenje bolnega organizma, kakor je valuta, je res težak problem, toda če se ob« stoječe razmere nc dajo vzdržati, je treba operacije. Kakor sem žc rekel v početku, spreminia se sedai potom skakanja našega dinarja pa« pirnati dolg pri zadolženih podjetjih v zlati dolg. Naš dinar torej dobiva več na vred« nosti, sicer zaenkrat samo pri zunanji tr« govini, dočim kaže pri notranjem obrato« vanju doslej samo za malenkost povišano vrednost. V glavnem gre zvišanje le v ko« rist velekapitala, kajti kdor je v l;tu 1921 vložil v banko 1 milijon dinarjev, jc imel napram Švicarskemu franku naloženo pri« lično 55.000 zlatih dinarjev, dočim ic isti milijon dinarjev narastel samo zaradi dvi« ga naše valute do danes že na okrog 90.000 zlatih dinarjev. Ta porast pa ie nastal na škodo onemu, ki si jc lota 1921 izposodil 1 milijon. Takrat jc bil dolžan 55.000 fran« kov, danes pa znaša njegov dolg 99.000 frankov, ne da bi bil na obrestih kaj zao« stal. Tedaj je popolnoma izključeno, da hi tak dolžnik mogel svoi dolg plačati, ker sc mu vedno sam veča. Rezultat tc katastrofe bo, da bodo posest, mali industrija kot ^idi obrt popolnoma propadle, odnosno prišle v last kapitalistov. Razmere, kakršne so sc* dai, vpijejo po sanaciji in zahtevajo od mc« rodajnih činiteliev natančnejšega pro"čava« nia ter iskanje poti, kako bi se mogel re* siti pred katastrofo naš mali človek, ki je steber države. IVAN REBEK predsednik Obrtnega d ruš ha. v Celju. Za Hames svileni jumperji nainoveiJe fa?.one, flor nogavice od Din 14-— dalje, svilene nogavice. Za cjosKJde! srajce, naramnice, kravate, nogavice kratke in dojge. Modna trgovina za dame In gospode F. & K. Norman, Ljubljana, Židovska ul. 4. me strižejo, kakor ovco, pa še zanemarijo.« Jaz sem mlinarja razumel, ampak kakšno brezskrbno življenje neki hoče, če ima naduho in celo plave nohte, kakor sem videl! Pa so res staremu stregli. Starček sitnari. Oni pa mu kar v oči gledajo, ker se bojijo zaradi denarja. Mlinar je imel rodbino: ženo starko in rejenko — lepotico panenko Viktorijo Kazimi-rovno. Radi nje smo hodili tja. Kako je to prišlo? Že prvi dan sva se sprijaznila. Spominjam se, da smo prišli nekoč k mlinarju... Sedimo in se smeje-mo, a Viktorija Kazimirovna je najbolj prijazna z menoj. Zdaj me sune z ramenom, zdaj z nožico. Vraga! Ali sem bil navdušen, ali me je ogrela! Vendar sem bil previden, sedem na stran in molčim. Pozneje pa me prime za roko in občuduje: «Gospod Sinebrjuhov,» mi reče, «še zaljubila bi se lahko v Vas (to so njene besede) in že čutim nekaj v svojem srcu, čeprav niste lep mladenič. Rada bi vas namreč nekaj prosila. Za božjo voljo, rešite me. Jaz hočem v Minsk ali v kako drugo poljsko mesto, kajti tukaj sem živa pokopana. Moj oče, stari mlinar, ima denar. Treba je zvedeti, kje ga ima spravljenega. Ne da bi mu želela kaj slabega — le bojim se zanj, ker lahko vsak dan umre za naduho, ne da bi zinil o de-nar.iu.» Začudil sem se, ona pa ihti in me milo gleda. «Ah,» reče, «Nazar Iljič gospod Sinebriuhov, saj ste najbolj pameten in lep človek, napravite to kakorkoli.« Pa sem si izmislil zvijačo, ker vidim, da je res njena lepota tukaj kakor živa pokopana. Domislil sem se povedati staremu, da morajo vsi zapustiti Krevo. Takrat gotovo pride denar na dan in ga prisilimo, da ga razdeli. — Drugi dan se oglasim pri njih. Ostrigel sem si brado .oblekel čisto bluzo in ti pridem naiišpan kakor ženin. «Takoj, Viktorička.s rečem, «vse bo storjeno!« firem k mlinarju. «Jutri,» rečem. «bo prekasno prebivalstvu radi vojne zapustiti mesto.» Stari se strese in skoči iz postelje. Kakršen je bil. v spodnjih hlačah, smuk za vrata brez vsake besede. Šel je na dvorišče, jaz pa kakor maček tiho za njim. Bila je noč. Mesečina. Stari v belem hodi kakor mrlič in je dobro viden, jaz pa se skrijem za šu-po. Spominjam se, da so Nemci streljali. Stari ni prišel daleč. Zakričal je in se prijel za prsa. Vidim da teče po belem kri. No. si mislim, nesreča, kro-r.la ga ie zadela. Stari se okrene in gre domov. Samo vidim, da čudno gre. Nog ne premika, težko koraka. Prestrašil sem se. Stečem k njemu, pri-mem ga za roko, a ta je mrzla. Stari več ne diha — mrtev je. Skrivnostna moč ga pelje v hišo. Oči ima zanrte. Tla grmijo pod nogami — zemlja zahteva mrliča. Vsi so zakričali, on pa se je zgrudil v postelj in obležal. V bajti je postalo strašno. Sedimo, pa še lastno dihanje nas plaši. Tako ie mlinar radi mene umrl in njegovi denarci so sc za vedno izgubili. Viktorija Kazimirovna ie postala jako žalostna. Plače cel teden in mene ne pusti izpred oči. Teden dni pozneje, se spominjam stopi zopet k meni. Solz ni več in se smehlja. «Kaj si naredil?* mi reče. — «Ti si kriv. pa mi moraš pomagati. Pri-nesi mi denarja, če tudi iz dna morja, drugače si za me morilec in odidem k vozarskemu praporščaku Lapuškinu. Hoče me za ljubico in mi celo obljubu-je zlato uro zapestnico.® Bridko sem zmajal z glavto, češ odkod neki naj vzamem denar. Ona pa ogrne vezano ruto, pa se mi nizko prikloni: »Grem,» reče, «čaka me praporščak Lapuškin. Zdravstvujtc, gospod Sinebrjuhov.» «Stoj,*> rečem, «stoj Viktorija Kazimirovna. Pocukaj malo, da kaj pogrun- Industrija železa in nove carine Nova avtonomna carinska tarifa je pove« čala carinsko zaščito za izdelke domačih železarn, za železo v palicah, pločevino, iz* vlečeno žico, žičnike, kovane izdelke itd. Ali uvedla je uvozno carino tudi na celo vrsto potrebščin, ki so se uvažale doslej brez carine in katerih podražitev z novo carino prav močno obremenjuje produkcij« ske stroške železnih izdelkov. Ako bi avtonomne carine na izdelke tudi po sklepu pogodbe z Avstrijo ostale ne i z« premenjene v veljavi, bi bila železna indu« strija spričo novih uvoznih carin na razne potrebščine jedva bolje zaščitena, nego je bila po prejšnji carinski tarifi, posebno tudi iz razloga, ker sc jc vrednost dinarja v zad* njem času prcccj dvignila. Toda načrt trgo* vinske pogodbe z Avstrijo znižuje skoro brez izjeme vse omenjene avtonomne a r/« nc na železne izdelke, in sicer nekatere po* stavke za 2 zlata dinarja, nekatere druge, in to žal najvažnejše, za 3 do 6 zlatih di« narjev na 100 kg. Novo uvedene uvozne ca« rine na razne potrebščine pa imajo ostati neizpremenjene, kar je za našo železno in« dustrijo usodcpolna stvar, kajti pomenilo bi propast velike domače ind-strijc železa, ako se te carine nc ukinejo čim prej, naj« kesneje pa z dnevom, ko ho stopila trgo« vinska pogodba z Avstrijo v veljavo. V prvi vrsti gre tu za carino na sirovo in na staro železo. Carina na sirovo železo v višini 3 zlatih dinarjev za 100 kg ie bila uvedena z namenom, da bi se podjetju v Varešu omo* gočil boj z ostro inozemsko konkurenco in da bi se s tem tudi zasigurala upostavitev obratovanja tamošnjih plavžev, ki so že mnogo mesccev ustavljeni. Ker se pa imajo po pogodbi z Avstrijo carine na železne iz* delke znižati, ne more Varcš več prihajati v poštev za dobavljanje sirovega železa, kajti železarnam ne bo več mogoče plače« vati sirovo železo po ceni, dvignjeni pod zaščito uvozne carine. Ako torej ostane v veljavi carina na sirovo železo, bo ncizbež« na posledica, čim bodo sedanje majhne za« loge izčrpane, da bodo vse domače žcle>:ar» ne morale ustaviti svoje obrate, ker jim bo onemogočeno, da bi z uspehom mogle tek« movati z inozemskimi podjetji. Podjetje v Varešu torej ne ho moglo obratovati, s či* mer bo prizadetih kakih 200 do 300 delav* cev, in uvozna carina na sirovo železo ne bo koristila ne državi ne Varešu. Nadaljna posledica obdrženja te carine bo, da bo zaradi ustavitve železarn na tisoče eksistenc uničenih in da bo mnogo dobro iz\>ežbanih delavcev moralo iskati zaslužka v inozemi stvu, kjer bo to delvstvo za našo industrijo za vedno izgubljeno. Tudi znižanje uvozne carine na sirovo železo ne bi pomagalo, kajti domači železni industriji tudi v tem primeru ne bi bilo mogoče tekmovati z inozemstvom, ker bi cena sirovemu železu tudi pri znižani carini bila previsoka, da bi železarne še nadalje mogle obratovati. Zato je nujno potrebno, da sc carina na sirovo železo takoj ukine, kajti nesmiselno bi biio vztrajati na carini, ki nikomur ne koristi, ki po jemlje eksi* stenčno možnost mnogim tisočem ljudi. Istotako sc mora ukiniti tudi carina na staro železo. Ta carina se je uvedla baje s tem namenom, da bi se železna industrija prisilila v kupovanje večjih količin sirovega železa iz Varcša in v manjše uporabljanje starega železa. Toda obratovanje martin« skih peči — in samo take imamo v državi — je nemogoče brez starega železa, in ker je staro železo cenejše od sirovega, bi imela taka «vzgojna» carina le ta učinek, da bi zmanjšala konkurenčno sposobnost naše že« lezne industrije napram inozemstvu. Ali ne glede na to, je treba vpoštevati, da se sta« rega železa v naši državi navzlic dobro de« lujoči nabavni organizaciji železarn le tako malo dobiva, da nabrane količine zdaleka nc zadoščajo in da so železarne prisiljene uva« žati potrebne množine starega že'ez se je to zgodilo — je čudna stvar. Bilo je mirno. Jaz sem se seveda podal k Viktoriji Kazinu-rovni. Vojak pri topiču je zadremal, a baraba podčastnik ie šel kvartat. Prišel je nazaj šele zjutraj in gleda: vojak leži mrtev, okrog njega ie vse razdejano. Kaj bo. kaj bo? Mornarski poročnik Vinča se vrže name kot tiger. Cel vod. ki je bil nu straži, je postavil Naj navedem nekoliko podatkov, da sf učinkovanje novih carin na železno indu« strijo tem bolje spozna in da se uvidi nujna potreba, da se uvozna carina na sirovo in na staro železo popolnoma ukine. Carina na sirovo železo z vštetimi po« stranskimi pristojbinami znaša danes 36.30 Din na 100 kg, carina na staro železo 8.80 Din. Ako bodo rabile železarne kakor do« slej tudi nadalje 35 % sirovega in 65 % sta; rega železa, bodo produkcijski stroški na 100 kg izdelanega železa zaradi carine na sirovo železo podraženi za 35 % od 36.30 di« narja, to jc za 12.70 Din, in zaradi carine na staro železo za dve tretjini 65 % od 8.80 Din (ker je treba dve tretjini potrebne množine uvažati), to je za 3.82 Din; skup« na podražitev bo torej znašala 16.52 Din na 100 kg. Čim večja bo poraba sirovega železa v razmerju napram staremu železu, tem neugodnejši bo učinek na železarne. Ker so pa tudi razne druge potrebščine, ki so se prej brez carine uvažale, sedaj s carino obremenjene, kakor n. pr. premog, nczgorljiva opeka itd., kar znaša skupno 3.95 Din na 100 kg izdelanega železa, znaša skupna podražitev 20.47 Din na 100 kg. No< va pogodbena carina na železo v palicah bo znašala 10 zlatih dinarjev, to je v papirju 110 Din na 100 kg; ako odbijemo zgoraj razloženo podražitev za 20.47 Din, ostana od zaščitne carine 89.53 Din. Pred uvedbo nove avtonomne tarife jk znašala carina na železo v palicah 8 zlatih dinarjev, to je pri 1100 odstotnem carinskcm nadavku 96 Din na 100 kg, sedaj pa ostane od zaščite komaj še 90 Din. Treba je torej vpoštevati, da se mOTa ca. rina sproti plačevati in da so železarne pri« siljene imeti stalno zalogo svojih raznih potrebščin vsaj za 2 ali 3 mesece; stroški sc tako zaradi izgube na obrestih še občut« no povišajo. Slednjič je treba vpoštevati, da se je vrednost dinarja v zadnjem času močno povečala, kar jc inozemstvu v izred« ni meri omogočilo konkurenco na našem trgu. Kikoll še nI bil položaj naših železarn teko kritičen, kakor je seduj. V najbližnji bodočnosti mora priti do odločitve, ali nam ta industrija ostane še nedelje ohranjena, ali je pa zapisana neizbežnemu poginu. C. Noot, generalni ravnatelj, Jesenice. Letošnji vinski pridelek in vinska trgovina v Sloveniji Bližamo se vinski trgatvi in novemu vinskemu pridelku. Vsakega Interesenta zelo zalima, kakšca bo letos pridelek glede na razna neurja in na sedanje teko abnormalno vreme. Vkljub vsem tem neprffikam in nedostat-kom moremo po sedanjem stanju pričakovati vsaj v Sto v eni ji še dokaj ugodno letino v kvantitativnem, in če bosta september in oktober količkaj solnčna ter suha, tudi v kvalitativnem oziru. Septembra moreta pač še toča in dolgotrajno deževno vreme pri-čckovaini pridelek prav občutno zmanjšati in poslabšati. Naspiotno bi pa lepo vreme prineslo v gospodarskem oziru veliko olajšavo vsem vinogradnikom, ker letošnje poletje so imeli povsod izredno velike stroške s pravilnim negovanjem svojega trtia, osobito pa s pokončavanjem peronospore in grozdne plesnobe ah oidi;a. Želeti bi bilo le, da bi s trgatvijo v primeru lepega septem-berskega in oktoberskega vremena zavlekli če mogoče tja do polovice oktobra v svrho popolne dozoritve grozdja da bo pridelek tudi v kvalitativnem oziru brezhiben. To bi bilo potrebno in letos še posebno dobičkanosno radi tega, ker zaradi izpra-zenitve skoro vseh prejšnjih letnih vinskih zalog ne samo pri producentih, marveč tudi pri trgovcih in zaradi nove pogodbe z Avstrijo, po kateri se bo Izvažalo letno do 80.000 hI jugoslovenskega vina v Avstrijo po znižani carini, bo povpraševanje po dobrih vinih že takoj po trgatvi precej živahno. Vinske kupčije se bodo najbrže obojestransko zadovoljivo razvile če le ne nastanejo velike diference med zahtevami in ponudbami. V Avstrijo pojde, ko se pogodba uveljavi, največ obme;nošiaierskega najboljšega vina, dočim bo tvorilo ostali kontinget večinoma dalmatinsko vino kot pripomoček za rezanje in zboljšanje šibkejših ter kisleiših avstrijskih vin. Šia:erska vina, zlasti iz ljutomerskega, ptujskega, ormoškega in mariborskega okraja, pa se bodo v inozemstvu konzumirala večinoma v neizpremenienem, to je v originalnem stanju, ker avstrijski konzumenti že od pre:šnjili časov primerno cenijo izborno kvaliteto južnoštajerskih vin. Z Izvozom 40.000—60.000 hI vina iz Slovenije ne bo sicer nastal takoj pomemben pod puško in vsakemu je dal v usta eno karto, podčastniku pa tri — celo pahljačo. Zvečer prijaše general jezen, pa komaj nas zagleda, ga mine ieza. Trideset ljudi, vsi kot eden, imajo v zobeh karte. General se je nasmehnil in reče: «Kdor hoče biti orel in ponoči Nemce napasti — naj stopi naprej.* Naprej stopi pet ljudi, med njimi jaz. Dobro je... Ko se je stemnilo, smo šli iskat topičev zapah ali vsaj strojnico. Jaz sem šel lahko. Nič se nisem bal za življenje. Potegnil sem namreč srečo. Da. — Leta 16 je !'<>dil okoli nekak črn mož, pravili so. da je zamorec. Hodil je s ptičem. Na prsih je imel kletko, a v kletki ni bila papiga (papige so zelene) ampak nekaka tropična ptica. Ta grdoba je bila tako učena, da ie vlekla s kljunom srečo, vsakomur svoje. Jaz sem dobil planet Rak in 90 let življenja. Bilo je napovedanih še več stvari, a kaj — sem pozabil. Spomnil sem se na to prerokovanje, pa sem šel kakor na izprehod. — Bila je tema. Prišli smo k nemški žici, izrezali luknjo, eremo kakih petdeset korakov v nemškem jarku, pridemo k strojnici. Vrgli smo nemškega vojaka na tla in ga zadavili. To mi je bilo zelo neprijetno... Pa dobro. Razložili smo strojnico, vsak je vzel en del. Me- trgovinski preobrat, toda vplival bo ta začetek ugodno na razmah vinske trgovine še v druge bližnje države, med katere moramo prištevati v prvi vrsti Češkoslovaško in Polisfeo. Koliko bo znašal letošnji vinski pridelek v celi Sloveniji, se pač sedaj še ne more i gotovostjo navesti in presoditi; kakor sedaj kaže, se bo gibal med 500.000 in 600.000 hektolitri v vrednosti 300 do 400 milijonov dinarjev, kar reprezentira vsekakor prav lepo svoto. Pa tudi v drugih krajih naše države je stanje vinogradov, koder niso neurja razsajala, še precej povoljno. Skupni pridelek v celi Jugoslaviji utegne znašati do 434 milijona hI. Ker pa predvidevajo inozemska poročila ugodno letošnjo vinsko letino tudi v največjih naših konkurentinjah, namreč v Italiji s čez 50 milijonov hI ter v Madžarski s čez 5 milijonov hI, bo morala naša trgovina pač pravočasno podvzeti primerne korake pri vladi in na merodajnih mestih, da ti dve državi, namreč Italija in Madžarska ne izpodrineta, odnosno preplavita prezgodaj vse tuje trge s svojimi cenenimi vinskimi pridelki. — Fran Gombač, višji kletarski nadzornik. Tujski promet in narodno gospodarstvo Poleg drugih panog narodnega gospodar« stva mora danes Slovenija že računati tudi s tujskim prometom kot s faktorjem, ki je potreben njenemu gospodarstvu. Tega ne trdim samo z ozkega stališča na« še Gorenjske, ki je najbolj navezana na dohodke iz tujskega prometa, ampak v splo« šnem, ker so več ali manj vsi pridobitni sloji na tem interesirani. Kmetovalci v okolišu zdravilišč, kopališč in letovišč lahko lažje in dražje prodajajo pridelke tako kmetijstva, živinoreje, perut« ninstva in sadjereje. Tujski promet ravno vzgojno vpliva na kmetijstvo, da se posled= nje prilagodi prvemu z naravno posledico, da kmetovalec izboljšuje svoj obrat in ra« cijonalnejše izkorišča svojo pridobitnost. Goji v večji meri perutnino, se bolj po« sveti vrtnarstvu (zelenjava, sočivje, cvetli« ce), skrbno neguje sadno drevje in ga izpo« polnjuje le s plemenitimi vrstami, predeluje mleko v sir, sirovo maslo in smetano, za« služi s prometnimi sredstvi itd. Že majhni otroci mu služijo lepe denarje z nabira« njem gob, jagod, borovnic, malin, gozdnih in planinskih cvetlic, torej predmetov, ki bi mu sicer ne nosili dohodkov. Nadaljnji vzgojni vpliv tujskega prome« ta se kaže v čistosti in snažnosti obleke ter hiš bodisi v notranjosti kakor zunanjosti in v vljudnosti do tujcev kakor domačinov. Lepe dohodke v tujskoprometnih krajih in okolici imajo obrtniki, zlasti gostilničarji, fijakerji in sploh vse obrti. Vidimo pa, da dohodkov ne razsipajo, ampak da jih ved« no znova investirajo z izpopolnitvami in iz« boljšanjem svojih pridobitnih virov; zato se tujskoprometni kraji vsako leto razšir« jajo in lepšajo. Isto velja za trgovce, ki pa njih doho« dek ne pride v poštev samo v tujskopro« metnih krajih, ampak tudi v prometnih cen« trih, torej v večjih mestih, ki sama nimajo letoviškega značaja. Bolj neposredno kot posredno ima lepe dohodke od tujskega prometa tudi naša in* dustrija. V prvi vrsti pridejo v poštev vse stroke stavbene industrije, ker se nikjer toliko ne gradi, popravlja in čisti kakor v tujskoprometnih krajih. Dalje zaslužijo les« na industrija (pohištvo), papirna, čevljar* ska, tekstilna, konfekcijska stroka itd. Marsikatera stroka domače industrije se je razvila baš iz potreb za tujski promet, zlasti jc to izdelovanje predmetov, ki jih tujci radi kupujejo za spomin: leseni okvir* ji, žgane slike na lesu, keramični spominki itd. Čipk se največ proda pri nas v tujsko* prometnih krajih. Pa tu di drugi sloji prebivalstva imajo le« pe dohodke od tujskega prometa. Sijajno zasluži osobje v hotelih in gostilnah; de* lavstvo v takih krajih ni nikoli brez posla, vsaj v sezoni ne. Pozabiti tudi ne smemo bank, zdravnikov in lekarn. Največje važnosti pri tujskem prometu kot gospodarski panogi pa je posredni in neposredni dohodek države same. Posredno zasluži pri železnici in drugih prometnih sredstvih, neposredno pa v tem, da se zbolj* šuje stanje prebivalstva in s tem tudi nje* gova davčna moč, na katere podlagi sloni vse gospodarstvo države. Ne bom omenjal, kakšne dohodke imajo Italija, Švica in Francija od tujskega pro* meta, ponavljam le uvodne besede, da mo« » ramo tudi v naši državi vse storiti, da se tujski promet razvije, kajti Slovenija in Dal« macija morata že danes računati v svojem gospodarstvu na te dohodke. Naš velesejem je vsakoletna velika atrak* cija Slovenije za tujce. Zveza za tujski promet v Sloveniji dela propagando in rekla* mo po cclem svetu za naše lepe kraje. In ravno imovitejši sloji bodisi v naši drža« vi ali drugod, kojim je čas denar, porabijo poset velesejma tudi za poset naših letovišč, kopališč in zdravilišč, računajoč vedno »uti« le cum dulci«. Uprava velesejma jc uvidela važnost te propagande in zato sama v vseh svojih publikacijah in letakih nazorno pri* kazuje lepote Slovenije in podpira Zvezo za tujski promet, kjer le more. Nasprotno pa zveza v svojih p-opagandn;ti spisih vedno opozarja tudi na naš velesejem kot privlačno točko za gospodarske kroge in porablja vsako leto čas velesejema za čim širšo in uspešnejšo propagando, nudeč na velesej« mu svoje spise, informacije itd. V tem s? torej -' a faktorja prav lepo izpopolnujeta. Eden najboljših podpirateljev tujskega prometa je tudi naše Planinsko društvo, ki nudi s svojimi planinskimi hoteli in koča' mi ter dobrimi dohodi v gorske kraje ono udobnost, ki jo danes tujec zahteva. Privlačnost naših gora in planin stavimo lahko v isto vrsto s privlačnostjo naših ko* pališč, zdravilišč in letovišč. Glavni predpogoji za razvoj turizma in kot posledice blagostanja v Sloveniji so da* ni. Vzbuditi je treba le še večjo podjet. nost in pa vzgojiti prebivalstvo za tujski promet v onih naših lepih krajih, kjer se danes še pogrešajo udobnost, snažnost in vljudnost. S časom pride pa tudi do tega in v nekaj letih bomo v našem gospodar* stvu računali s tujskim prometom kot z nepogrešljivim virom dohodkov. Dr. RUDOLF MARN, predsednik Z^eze za tujski promet v Sloveniji. 0 organizaciji in nalogah Zveze za tujski promet v Sloveniji (Ob priliki njene dvajsetletnice.) Širšemu občinstvu je znana Zveza za tujski promet kot Tourist - Office, kateri naziv pa vodi marsikaterega v zmoto, ker si pod tem naslovom predstavlja nekak urad za turiste, alpiniste, da. celo nekako konkurenco našemu planinskemu društvu. Temu je krivo predvsem to, da se pri nas mečeta v en koš pojma turistika (alpinizem) in pa turizem (tujski promet), ki jih je pa seveda treba strogo ločiti. Turistika je šport, dočim je tujski promet važna pridobitna veja narodnega gospodarstva. Razni športi, predvsem planinski šport, nadalje razstave in druge slične prireditve tvorijo sicer važen faktor tujskega prometa, niso pa istovetni z tujskim prometom kot takim. Zveza za tujski promet je na pol oficijelna institucija, ki si ie stavila nalogo, delovati z vsemi mogočimi sredstvi, da se tujski promet v Sloveniji čim najbolj pospeši. Slovenija je kakor Dalmacija ekonomsko pasivna in treba je gledati, da se v tujskem prometu, za katerega je ona ustvarjena, najde ekvivalent za to pasivnost. Ni namen tega članka, podrobneje razpravljati o važnosti tujskega prometa, govoriti hočemo o ustroju in sistematičnem delovanju Zveze, ene naših najodličnejših gospodarskih organizacij. Pri vršenju svoiega dela se Zveza opira na svoje člane, ki obstojajo lz; tujskoprometnih ali olepševalnih društev vsake vrste privatnega prava, nadalje iz korporacij javnega prava, ki so na povzdigi tujskega prometa interesirane, iz občin, ki so navezane na tujski promet in različnih zdraviliških komisij in kopaliških podjetij. Članstvo zboruje na rednem občnem zboru, ki se vrši v prvi tretjini vsakega leta, tekoče posle pa rešuje ožji odbor, obstoječ iz 14 odbornikov kot zastopnikov tujskoprometnih interesentov. Administrativno delo izvršuje lepo organizirana Zvezina pisarna, ki zaposluje poleg ravnatelja še sedem pisarniških moči. Delokrog Zveze je zelo obširen, omeniti pa hočemo le nekatere najvažnejše točke njenega delovnega programa. Na prvem mestu stoji tu tujskoprometna propaganda, to je izdaja in razpečavanje propagandnih letakov, brošur in plakatov, ki prikazujejo in popisujejo naravne krasote Slovenije. Nič manj važno je inicijativno delo na znotraj: pospeševanje prometnih in komunikacijskih razmer, pospeševanje strokovne izobrazbe hotelskega osobja, prirejanje predavanj po deželi, evidenca tujskopromet nih naprav, zastopanje in zaščita tujskopro metnih interesentov napram oblastim, tujskoprometna statistika itd. Potom lastnih potovalnih in prometnih pisarn (glavna v Ljubljani, v palači Ljulv ljanske kreditne banke, sezonske pa v Rogaški Slatini in na Bledu) skrbi Zveza za to, da so pomikom in turistom, domačim kakor tujim na razpolago čim najtočnejše informacije o naših letoviščih in zdraviliščih in o prometnih razmerah v Sloveniji, v dru. gi vrsti pa informacije za potovanja po Inozemstvu, po železnicah, pošti, ladjah in zrakoplovih. Informacijsko delovanje se tudi razteza na lokalni promet, s tem da se priporoča tujcem poset znamenitosti in jim razdeljuje propagandni materijal. Kot potovalna pisarna nudi Zveza tako domačemu kakor tudi tujemu občinstvu neprecenljive ugodnosti s tem, da prodaja vozne listke za različna prometna sredstva tu- in inozemstva, in sicer po originalnih cenah. Na ta način odpadejo za potnika neprijetnosti, ki se mu često dogajajo pri kolodvorskih blagaj nah, na drugi strani pa prodaja kart v mestu zopet razbremenjuje postajno blagajniško osobje. Zveza ima v svoji upravi tudi prodajalne časopisov in knjig na večjih kolodvorih Slovenije in skrbi za to, da je potnikom redno na razpolago primerno čtivo in tudi zadosti propagandnega materijala in informacij tujskoprometnega značaja. Kogar interesira publicistično delovanje Zveze, tega vabimo, da si na velesejmu v paviljonu «K» ogleda kolekcijo reklamnega in propagandnega materijala, ki ga je tekom dvajsetih let izdala v prospeh naše Slovenije. A. V. P. V stoletju elektrike in provizije (Vzdih iz krogov naše narodne industrije povodom ljubljanskega velesejma.) Ali se še spominjate onih časov, ko nam je v Sloveniji svetila po mestih, trgih in vaseh le petrolejka in le v nekaterih, »moderno« upravljenih mestih plinova laterna? Še ni tako dolgo. Časi so bili temni, podnevi in ponoči — in vendar je ta zastarela razsvetljava zadostovala, da je spravila dovolj luči v vsak nezdrav pojav v našem gospodarskem življenju. Vremena so se temeljito spremenila. Vodna sila Drave razsvetljuje od Fale preko Maribora skoraj vsa mesta in trge mariborske oblasti; Gorenjska, Dolenjska, Notranjska žarijo v svitu električnih luči, panoga za panogo našega gospodarskega življenja se elektrificira. V stoletju elektrike tudi naša Slovenija ne zaostaja in če se že v električnem oziru ne razvija tako hitro, kakor zapadne dežele, se mora priznati, da se pri nas pač stori, kar se z ozirom na sedaj težavne razmere na denarnem trgu storiti da. Razvijamo se in napredujemo tudi v tem oziru še dokaj dobro in hitro — in vendar se naši električni industriji, v kolikor je zares ^narodna* in ne le navidezno na pr. z dostavkom »jugo® «nacijonalizirana* ne gedi predobro. Zakaj? Imamo na pr. zares narodno tvor-nico, ki izdeluje transformatorje po sistemu priznanega strokovnjaka; iz knjig, ki jih Je pisal ta slovenski učenjak, se učijo strokovnjaki v Berlinu in Londonu, kakor da se naj transformatorji konstruirajo. Poizvedujte po Sloveniji, koliko transformatorjev Je postavila ta zares narodna tvornica in koliko inozemska konkurenca! Z velikimi žrtvami smo si ustvarili tudi povsem narodno tovarno žarnic, ki je edina te stroke v vsej naši kraljevini. V Londonu, v New-yorku, v Guatemali se uspešno kosajo žarnice domače tvornice »Volta* z inozemskimi fabrikati; v Grand - Hotelu na Dunaju se do sedaj še nobeden izmed gostov ni pritožil, da mu svetijo poleg priznanih inozemskih fabrikatov tudi ponižne slovenske žarnice. In v Ljubljani? V naši slovenski prestolici? In drugod po naši domovini? Dragi čitatelj — poglej svetiljko na Tvoji pisalni mizi — bojim se, da si sicer velik narodnjak, a Tvojo pisarno in stanovanje Ti razsvetljuje inozeinec, čeravno bi Ti mogla žareti tudi slavenska žarnica. Piscu teh vrstic posredujeta potom radio-aparata zvezo med malo slovensko vasjo in velikim svetom akumulator in baterija, ki jih je na izredno točen in serijozen način fabricirala povsem narodna tvornica »Vatra» v Mariboru. Kontrolirajte, dragi narodnjaki, ki citate te vrstice, koliko akumulatorjev in baterij imamo na Slovenskem ki jih je izdelala narodna industrija in koliko, ki nam jih jc vsililo inozemstvo? Navedel sem samo tri primere iz ene same stroke, v kateri pa imamo še druge, za- res narodne tvornice, ki istotako Hudo trpijo, ker spoštovani Jugoslov eni očividno žele, da naj se tujim dobro godi... Oni dan sem razpravljal s starim sodnikom o tem, da se narodna industriia premalo podpira, ker smo narodno premalo zavedni in nimamo dovolj zaupanja v domače proizvode. Prikimal je le na poL »Nimate povsem prav. Za nezavednost in nezaupanje je podan le dejanski stan sokrivde. Ali glavna krivda na tem#žalostnem pojavu zadene rNjeno Vsemogočnost Provizijo* ... E, bogami, stari sudac ima prav. Še dobro se spominjam časov, ko so serij ozni trgovci edinole plačali, nikdar pa inkasirali provizije — in ko je bil pojm »provizija* v najožji zvezi s pojmom navadnega agenta. In dandanes? Ne vprašajte, kdo vse provizije ne samo sprejema, ampak direktno in brezsramno zahteva. Ne živimo samo v stoletju elektrike, živimo žalibog tudi v stoletju provizije! Kvalitativno in kvantitativno se zamore naša, čeravno še mala In mlada, zares narodna električna industriia kosati z inozemsko konkurenco, na polju provizije pa se ne more in tudi ne sme spuščati v konkurenco. Inozemska, večinoma kartelirana konkurenca razpolaga s takimi sredstvi, da bi mogla sama kupiti vse, kar je v Sloveniji naprodaj. Provizija korumpira narod in gospodarsko življenje in zdrava, serijozna in ne samo od danes do jutri, ampak za bodočnost ustvarjena domača industrija, ne sme sodelovati pri korumpiranju našega gospodarskega življenja. Držati se mora načela, da se sme plačati provizija edinole potniku in agentu in nikomur drugemu. Velika je moč inozemskega kapitala, ali tudi naša mlada zato pa zares narodna industri- Kulturni Pri kiparju Peruzziju Sunarova pivnica za staro mestno hišo v Splitu je glavno shajališče Slovencev v dalmatinski metropoli. V sili in potrebi jim nadomešča gostilno «Pri zadovoljnem Kranjcu*. Kdor pride semkaj iz Slovenije in nima domačega poznanstva, gotovo tukaj sreča tega ali onega rojaka. Sunara toči namreč imenitna dalmatinska vina, zraven tega pa še pivo iz ljubljanske in laške pivovarne. In pijača se v poletnih mesecih pri-leže žejnemu popotniku. Profesorja Svetoslava M. Peruzzija, katerega rodbinska korenika vodi iz sredine ljubljanskega Barja v Furlanijo in Sieno, sem obiskal najprej v ateljeju na Obrtni šoli. Njegova pritlična delavnica je natrpana z vsakovrstnimi predmeti. Tu so reliefi, poprsja in plakete v različni velikosti. Na tleh stoji osnutek za plastični del dragocene vitrine, katero je Dalmacija leta 1923. poklonila kraljici Mariji. Podstavek omarice je izvršen v črni orehovini in predstavlja več ženskih figur, plešočih kolo. Reda v navadnem pomenu besede v ateljeju ni. Vsak predmet ostane tam, kjer ga je kipar pustil ko ga je odrabil. Šele fizikalni zakon, ki pravi, da ne morete stati dve telesi ob istem času na enem mestu, ga izpodrine in premesti drugam. Duh Slovenije je v tej delavnici zastopan po malem portretnem osnutku Ivana Cankarja, katerega je napravil Peruzzi, ko je bil Cankar na vrhuncu svoje borbenosti. Nad mizo visi dragocen starogrški relief, darilo Iv. ni so pa ti hudiči natorarili najtežje: srednji del strojnice. Vsi so me prehiteli, jaz Pa sem sopihal in komaj lezel naorei. Nenadoma stopi izza vogala velik Nemec in nameri name puško. Vrgel sem strojnico proč in tudi sam vzdignil puško. Vsak drugi bi se v takih okoliščinah prestrašil, meni pa ni bilo nič. Če se obrnem ali puška odpove — sem seveda izgubljen. Stojiva in gledava, med nama je pet korakov v razdalji. Čakava, kdo bo tekel. Nemec se nenadoma obrne in pokaže hrbet. Ustrelil sem sra in si mislil svoje. Poti-pal sem žep — zoprno je tako početje. No pa kaj, premagal sem se, izvlekel sem mu iz žepa usnjeno denarnico in uro. pograbil strojnico in šel. Izgubil sem v temi izhod, moral sem plezati čez žice uro ali še več. Opraskal sem si hrbet in ranil roke, pa vendar sem prilezel ven. Oddahnil sem se, zlezel v travo iti si obvezal roke — kri je kar lila. Vraga, pozabil sem, da sem še na nemški strani in da se že svita. Rad bi tekel, pa so Nemci menda opazili nered in pričeli ogenj, namerili so in zdaj streljajo. Pred menoj ravnina. Trave ni nikjer, do prve bajte je še kakih tristo korakov. Kaj hočeš, gospod Sinebr-.iuhov, si mislim, le ostani v travi... Čakam eno uro... dve uri. Ogledujem plen, urico. Denarja je dosti, toda samo inozemskega. Solnce pripeka naravnost na glavo. Slabo mi je in žejen sem. Pričel sem misliti na Viktorijo Kazimirovno, toda vidim, da se natne spušča krokar. Misli, da sem že mrhovina. pa leti name. Jaz ga hitro odpo-dim. Š-š, rečem, vrag te vzemi. On pa se za to niti ne zmeni. Kar na prsa se vsede grdoba in ga ne morem prijeti, i Roke so ranjene in onemogle, on pa sika in bije s perotmi in kljunom, da me boli. Gad sluti kri. No, si mislim, zdaj te je konec, gospod Sinebrjuhov. Krogla ti je prizanesla, ptičja zalega te pa ugonobi. Nemci bodo kmalu zagledali, da žre krokar živega človeka. — Dolgo sva se tepla. Rad bi ga udaril, pa se bojim Nemcev. Roke bolijo, kri teče, pa še ta ščipl.ie. Zjokal bi se človek. Tako sem postal hud. da kar skočim v njega. Ki, rečem. mrha. — Nemci so to takoj slišali. Vidim, da plezajo od žice k meni. Jaz skočim na noge in stečem. Puška me tepe po nogah, strojnica me vleče k zemlji. Nemci streljajo, jaz pa tečem, ker ni časa, da bi lezel. Kako sem prišel do prve bajte, še zdaj ne vem. Vidim samo, da me obliva kri. Ranjen sem se zgrudil na tla. Zavedel sem se šele v bolnici. Poti-pam žepe — ura je tu. a denarnice ni. Menda sem jo izgubil ali pa so jo bolničarji ukradli. Raziokal sem se bridko. Pljunem na to in okrevam. Nato zvem, da je bila tukaj pri vozarskem praporščaku Lapuškinu lepa Poljakinja Viktorija Kazimirovna. Kak teden pozneje sem dobil Georgijev križec. Šel sem k praporščaku. «Dober dan želim,-> rečem, «vaše blagorodje in lepa Poljakinja.* Vidim, da sta oba v zadregi. On jo porine nazaj in mi reče: «Kaj iščeš? Kaj se potikaš nod moj;m oknom? Glej. da se pooereš k vragu.* Jaz pa izbočim prsa in ponosno odgovorim: »Četudi ste častnik. — to je civilna zadeva. Naj si lepa Poljakinja izbere sama enega izmed naju.* On se zadere: «Kako se upaš kme-tavs? Sncmi križec, da te udarim.* — «Ne, vaše blagorodje,* rečem, «za to vas je premalo, saj sem menda v vojni kri prelival.* Čakam, kaj poreče lepa Poljakinja. Ona molči in se skriva za Lapuškina. Jaz sem žalostno vzdih-nil. pljunil in šel svojo pot. Komaj stopim za vrata, slišim cepetanje nožic. Viktorija Kazimirovna teče in izgubi vezeno ruto. Priteče k meni, prime me za roko z ostrimi krempel.ički, a ne more izpregovoriti besede. Čez trenutek mi poljubi s krasnimi ustnicami roko in pravi: cOprostite mi, gospod Si- nebrjuhov, da sem taka, a naša pota gredo vsaksebi.* Malo. da nisem podlegel skušnjavi, ki me je napadla. K sreči sem se spomnil na onega krokarja in sem se premagal. — «Ne, lepa Poljakinja,* rečem, «ne odpuščam ti do konca sveta.« S temi besedami sva sc razstala — za vedno. Maupassantova človeška tragedija 75!etnica že 1. 1893. umrlega francoskega novelista Guy de Maupassanta ni šla ncopaženo mimo občinstva, ki črpa svoje »aktuelno* znanje iz dnevnih listov. Povsod je bilo citati kako gorko besedo o pisatelju, ki ima še danes stalen krog čitateljev. Manj opažena je bila ob tei priliki njegova osebna žalo-igra. Zakaj avtor iskrih povestic In svetlih novel, pisec mnogih romanov, v katerih se otožna misel srečuje s trivol-nimi spletkami življenja, je bil globoko nesrečen Človek. Tekom dobrih 12 let je dosegel nečuveno popularnost in zavidljiv gmoten položaj; v ne celih treh desetletjih je izpil do dna stotero kipe-čih čaš življenjske omame in slasti. Ali v odkupnino za to je nx>ral zreti, kako ia nI povsem brez obrambnih sredstev. Še so veljavna zakonita določila, ki prepovedujejo pod strogo kaznijo sprejemanje daril v uradnih zadevah, po katerih se kaznujeta ne samo oni, ki sprejema, ampak tudi oni, ki da; še imamo ostre državne pravd nike in izkušene preiskovalne sodnike; in za one slučaje, ki jih ni mogoče subsimira-ti pod kazenski zakon, živi kot rezerva še vedno zadostno število poštenjakov, ki so si iz časov petrolejke ohranili svoje nazore 0 proviziji in kojih zaničevanje in družabni bojkot bosta zadostovala, da se uniči in onemogoči vsak, ki greši radi provizije proti načelom zdravega narodnega gospodarstva. Nikogar se ne sme pardonirati, tudi one prebrihtne gospode ne, ki si salvirajo svoje provizije na ta način, da se sprva kot veliki narodnjaki obračajo na domačo industrijo po oferte z raiinirano izmišljenimi željami, o katerih vedo, da so sicer povsem nepotrebne in nebistvene, da pa jim domača industrija ne more ugoditi in ki potem svoja naročila pri inozemski konkurenci jezuitsko s tem zagovarjajo, da bi sicer silno radi podpirali domačo industrijo, da pa žalibog tega ne morejo, ker se ti ali oni predmeti pri nas ne izdelujejo. Zlasti v tem oziru se pri nas v vseh strokah industrije greši in dobro bi bilo, da se zares narodna industrija brez razlike stroke potom svojih organizacij odloči k skupnemu nastopu proti vsem onim, ki na opisani rafinirani način radi svojega nedovoljenega dobička oškodujejo naše narodno gospodarstvo. V stoletju elektrike se moramo torei vračati k nazorom o proviziji iz časov petrolejke — in v marsikaterem oziiu se aagf bo bolje godilo. . .......1 pregled Meštroviča, na kiparskem naslonjalu sloni nekaj plaket, med njimi portreta dečka in deklice, katera mojster pravkar dovršuje. Naokoli so razpostavljeni reliefi; eden izmed njih predstavlja Kri-stovo vstajenje. Peruzzi ga je napravil za Račičev mavzolej v Cavtatu. Kljub silni poletni vročini vztraja Peruzzi tudi o počitnicah v delavnici in šele ob enajstih pride k Sunari, kjer mi v mirnem pomenku razlaga svoje živ* 1 jen je tako-le: Za kiparstvo sera čutil poklic v sebi že izza mlada. Rtsal in slikal sem še kot otrok. Iz ljudske šole, katero sem obiskoval v Ljubljani, sem prestopil na gimnazijo. Ta študij me ni veselil. Jel sem torej nagovarjati očeta, naj bi me dal v Obrtno šob. Dolgo me ni hotel roditelj razumeti. Šele ko je videl, da vztrajam pri svoji nameri, je privolil v prošnjo. Na Obrtni šoli sem dobil za učitelja znanega Mysza. pozneje tudi kj* parja Gangla. V štirih letih sem §olo končal in odšel v Zagreb, kjer sem se praktično vežbal pri Konigu. Tu sera imel priložnost, da sem se poleg rez-barstva uril tudi v modeliranju. Iz Zat-greba sem odpotoval na Dunaj, da spO< polnim svojo umetniško izobrazbo. Javno sem prvič razstavil v Beogra-? du L 1904. še poprej pa na Dunaju, kjei1 so mi prisodili prvo nagrado za cesar«, jev spomenik pred justično palačo v Ljubljani. Usoda tega spomenika je bila kaj čudna. Postavili ga niso po mojem načrtu, moral sem cela tri leta čakati na marmor in sem končno imel še to smolo, da je pnodajalec kamna prišel v konkurz ter sem moral reševati materijal iz konkurzne mase. Na Dunaju sem delal več let. L. 1905. sva imela skupen atelje z Meštiovičem. Z njim sva se spoprijateljila kmalu po njegovem prihodu na Dunaj. V tem času sem izgotovil več portretov, nekaj kompozicij in par figur. Napravi! sem tudi spominsko medaljo za stoletnico osvobojenja Srbije. Prejel sem za to delo drugo nagrado; prvo je dobil kipar Frangeš iz Zagreba. Morda je vredno omembe, da sem v teh letili delal dlje časa za znano »Wiener Werk-statte«, ki je takrat predstavljala vrhunec dunajske umetnostne obrti Dela iz te dobe so raztresena. Nekaj se jih nahaja v Ljubljani, nekaj jih ima zbiratelj umetnin živinozdravnik Sadni-kar v Kamniku. Podjetnik Birolla v Zagorju ima lasten portret od moje roke. Po odhodu z Dunaja sem se naselil v so se v njegovem prožnem, finem duhu vedro bolj gostile mračne, najmračnel-Se sence, ki morejo obdati človeka. Sence, ki so temnejše od samih smrtnih senc. Odkupil je življenje z blaznostjo in z zgodnjo smrtjo. Zadnje svoje spise je pisal s pomočjo strupa. Roman »Pierre et Jean» je plod od eterja razdraženih možganov. Ni strašen človekov konec; strahotno je le, če mora človek z vso svoio osebnostjo prisostvovati počasnemu propadanju te osebnosti. Biti navzoč do trenutka, ko se razkroji še poslednja jasna misel, ko se človekov j a z razbline v neko živalsko tipanje z instinkti. To je bilo sojeno Maupassantu. V svojih spisih je zapustil težke sledove te muke, ki nas še danes skele in žgo do solz. Po več kot enoletnem razkroju svojega jaza, po osemnajstmesečnem živalskem življenju v blaznici, je izpustil zadnji človeški vzklik — poslednjo misel razkrojena možga.iske skorie: »Temno, ah, kako temno.* In je umrL^ Maupassantov zdravniški biograf dr. Forberg pripoveduje, da je bil dedno obremenjen. V njegovi rodbini je bilo več duševno bolnih; njegova mati, sicer fina. umetniško čuteča in izobražen.* ženska, je bila skrajno histerična, na- r. j. .j Ljubljani. Otvoril sem atelje v areni na dirkališču, kjer stoji danes kino «Tivo-]i». V tem času sem dobil prvo nagrado za Gregorčičev nagrobnik. Posnel sem tudi pesnikovo masko v Gorici. Moj načrt za nagrobnik pa se ni izvedel kljub temu. da so ga splošno odobravali. Reklo se je, da realizacija take zasnove ne spada na kmečko pokopališče pod Krnom. Vzrok temu je menda bil ta, da me je pri zasnovi vodil izključno princip umetnosti brez vsakih postranskih ozirov. V Ljubljani sem napravil tačas še več drugih del, predvsem večje število portretov ter figuro iz marmorja za Jurcev mavzolej v Postojni in nekaj kompozicij Izvršil sem tudi spomenik za prijatelja Slovencev Jana Lega v Pragi. Poleg tega sem portretiral založnika Bamberga. Medvedov nagrobnik v Kamniku, izvršen v klasičnem starokrščanskem slogu, jc moje delo. Napravil sem pa tudi velik nagrobni spomenik za Lundra in Adamiča. Njegova zgodovina je žalostna. Ker se ni smel postaviti iz političnih vzrokov, so ga pred 15 leti spravili v zaboje, kjer leži še danes. Kakšne sreče bo v bodočnosti, Bog vedi! Ista usoda je menda doletela moje reliefe, namenjene za novi Šentjakobski most v Ljubljani. Reliefi so predstavljali prizore iz Prešernov« balade «POvodnj mož», ki se odigrava v bližini tega kraja. Pred vojno sem se udeležil javne mednarodne tekme za spomenik ukrajinskega pesnika Tarasa Sevčenka, ki je bil v načrtu za Kijev. Moj osnutek je bil ocenjen s prvo nagrado, izvršitev pa so zopet preprečile — politične razmere. Odkar živim v Splitu — tega je letos petnajst let — nisem napravil nič večjega. Prevzel sem službo profesorja ia vodstvo kiparskega oddelka na Umet-no-obrtni šoli. Radi velike zaposlenosti v šoli in zunaj nje ter sodelovanje pri raznih javnih institucijah mi ni preosia-jalo dovoli časa za kako obsežnejše delo. Bavim pa se stalno z manjšimi stvarmi, ki imajo zame pomen le v toliko. v kolikor me opozarjajo na lepše zasnove. Moje glavno delo se omejuje na tzgajanje kiparskega naraščaja. Imel sem v tem pogledu par nadarjenih učencev (Studina, Škarpo in Coto). Sam pa sem si utrgal jedva toliko časa. da sem izklesal portret pisatelja Dinka §i-munoviča ter napravil plaketo starino-slovca dona Buliča v bronu. Na tej plaketi, ki je bila precej slabo vlita v splitski zvonarni. je upodobljen motiv iz enega znamenitih solinskih sarkofagov, zgodba carja Dioklecijana. Vseh naročil ki sem jih izvršil za razne cerkve širom Dalmacije, se skoraj ne spominjam več. Moj kiparski ideal je bil vedno delati v pristnem materijalu. Kadar sem se odločil za kako delo. sem vedno ljubil smotrenost; slučajno nastale stvari so mi bile mrzle ter sem jih sovražil. Loteval sem se ie takih nalog, ki po moji sodbi nekaj veljajo. To-je vzrok, da setu I>il vedno neizprosen sovražnik mavca. Kateno delo smatram za svojo najboljšo stvar? Menda nobeno. Tistega, kar bi rad napravil, še nisem naredil; mogoče bom. a gotovo ni. Moj umetniški čredo bi označil z besedami: poštenost nad vse! Kolikor zmorem, zmorem, česar ne zmorem, ne zmorem. Šarlatanstvo mrzim. Pri delu me vodi samo iz lastne notranjosti izvirajoča sila. Če pripomnim še, da je nagrobnik ju-denburškim žjtvam na ljubljanskem pokopališču v jedru moje delo (začel sem ga kot vojak v Judenburgu, kupil sem sam marmor na Tirolskem, dovrši! mavčev model in sam oskrbel vsa punktacijska dela), sem povedal vse, kar se mi vidi potrebno. Novih večjih zasnov trenutno nimam, a želim se čimprej osamosvojiti, da se lahko povrnem k samostojnemu delu. Razstav se ne udeležujem radi malenkostnih razmer, izvirajočih iz povojnih ambicij razstavlialcev. Stike z domovino vzdržujem potom korespondence s prijatelju Zanima me vsak. posebno kulturen dogodek v Sloveniji, kamor bi se rad vrnil. Na dalmatinskih tleh se čutim odtrganega od pravega organizma in se ne morem udomačiti. Z Meštrovičem. ki me je prav za P rav spravil v Split, sva bila mnogo skupaj, a kljub temu se mi je posrečilo ostati izven njegovih vplivov ter ohraniti samostojnost. Plagirati ne znam. Največ sem delal z Meštrovičem na Račičevem mavzoleju v Cavtatu, kjer sem bil v glavnem zaposlen z dekorativnimi deli. Sedaj ima Meštrovič druge brige in za bodočnost uimava nobenega skupnega programa. *_ St. K. Danilo petdeset iet na odru Henrik Ibsen je ustvaril v svoji — idejno danes preživeli — »Nori« genljivo-rragičen lik paraJitika doktorja Ranka. kateremu iz-kipevajo moči i:i čigar razkrojevalni proces se bliža usodnemu koncu. V tretjem de;anju smo, po zabavi. Rank, ki pozna gotovost strašne diagnoze svoje podedovane bolezni, se po taranteli, orgi.ii kipeče, silo/na ka-nalizirane Norme strasti, približa Hclmer-jevi ženi. Ona mu prižge cigaro. On reče: sHvala za ogenj!« Po teh besedah prileti v pisemsko skrinjico dogovorjeno znamenje, poslovilna vizitka s črnim križem. Tega prizora z doktorjem Rauko.m se spominjam vselej, kadar mislim na Danila. Videl sani ga v številnih nerankovskih vlogah, o katerih pravijo, da je v njih doma. Ampak nikjer drugje ni bil zame tako prepričevalen kot tukaj. Morda bi se njegova uverljivost doktorja Ranka v povomrh nastopih dala primerjati samo še z eno vlogo — v Petrovičevem »Gozdu«. Trenutek, ko pograbi stari gozdar puško,, je podal Danilo tako natuTOO in sugestivno, da se nisem mogel ubraniti vtisa: Danilo je vendarle več kot odersk; rutiner; postavljen v pravo ozračje, zadiha iz njega pravi umetnik. Pa vendar jih je malo, ki vidijo v Danilu nekaj več kot izurjenega igralca, kateri ne pride na odru nikoli v zadrego. Navadno ga ljudje poznajo iz kavarne. Tam kadi cigaro in pripoveduje anekdote. V Danilovih anekdotah pa je pol zgodovine slovenske drame: Čitalnica in Rokodelsko društvo, tritisoč goldinarjev, gospa Jamuikova, Borštnik in Borštnikova, Verovšek, razni in.tendatni, mamica Gusti Danilova in nmo-go, mnogo drugih. In moti se, kdor meni, da odobrava Danilo princip kates?orizacLje igralskega osebja; njemu veteranu, Nestorju slovenske drame ni všeč, da mu kolegi rekajo: Danilo, zdaj boš obhajal petdesetletnico, potem pa lahko greš v pokoj!« Danilo noče v pokoj: oder je sestavni del njegovega življenja in od njega se ne bo ločil do srr.rti. Na svet je prišel Danilo 1. 1858, meseca julija, istočasno kot Ignacij Borštnik, samo štiri dni pozneje; na deske pa je stopil pet let pred Borštnikom. Kaj si ie predstavljal slovenski narod pred petdesetimi leti pod gledališčem? Kakšen je bil njegov čut za umetnost, njegovo razumevanje za socralen položaj igralca? O tem bi vedel Danilo mnogo povedati. Umetnost, gledališče, socijalno vprašanje, to so bili teda-Tvemu rodu gluhi pojmi. Govorilo se je kvečjem o Slovencih in Neslo-vencih. Kar ie bilo izven tega plota, ie bilo takorekoč narodu odveč. Gledališče je obstojalo le kot dekor, ne pa iz notranje potrebe. Dokaz za primitivno, zgolj priložnostno razumeva/nje gledališča nam nudi življenjski primer Ignacija Borštnika- Nadarjen fant nastopi v Ljubljani, odide na Dunaj v dramatično šolo in ko dozori, ga vzame Zagreb, kjer ostane celih petindvajset let, da se vrne šele po vojni v Slovenijo — na smrtno posteljo. Verovšek ie bil kot igralec popotnik. Služiti je moral kruh čestokrat proti svojemu razpoloženju ter igrati vloge, ki niso imele v Umetnosti nobene cene. Danilo ie bil radi svoje vesele nature srečnejši od svojih dveh velikih tovarišev. Skromno ia potrpežljivo ie prenašal gleda-liščne krize in križe, igral je kadar se je igralo, čakal na boliše čase. kadar se je počivalo. Njegova Muza je bila dobrotljiva, ponižna, a idealna modrica. Njenim dobrim lastnostim se ima zahvaliti, da mu ie še danes, ko tli več mlad, zvesta in pokoma tovarišica. Danilov prvi korak k igri je čisto zunan i. Stanoval je v hiši, kjer je bivala igralka Jamnikova. Ta mu je vedno prerokovala, da bo enkrat iz njega slovenski igralec. Potem se seznani z dvema Stauierjema, ki postavljata na Zabjeku št. 6. improviziran oder, na katerem se igrajo — »Razbojniki«. Tja se pripelje včasih Jožei Cimperman, prijatelj jurista Viktorja Eržena. Eržen je prevajal igre za gledališče in je nekaj časa nadomeščal Jurčiča pri »Slovenskem Narodu«. Imel je veliko in lepo knjižnico. Po njegovem priporočilu dobi Danilo sredstva za študiranje gledališke umetnosti. Po nekaterih uspelih nastopih, na odru ^Katoliškega rokodelskega društva* predstavi Eržen Danila tedanjemu režiserju Gotzlu: >To je prihodnji slovenski ljubimec« Čez osem dui dobi Danilo vlogo iz .-Razbojnikov«, potem iiia-stopi in ima krasen uspeh v < Bisernici--. Ko pridejo boljši časi za slovensko Talijo igra Osvvalda Ahvinga v s-Strahovih«. Navdušenje je velikansko, priznanje splošno. A kaj se hoče — dunajski repertoaT je na sporedu, treba je igrati Iju-bšmske in bonvivantske vloge ter šele pozneje karakterje in tipe. V spominu nam je posebno njegov Arhibald v »Ljubezen! treh kraljev«, upravitelj v »Sreči v zatišju«-, povodnjak v »Potopljenem zvonu«, igral pa je tudi Julija Cezarja iti Shy!ocka v Sha-kespearjevili dramah. Pride pa svetovna vojna in Datiiio postane vojni dobavitelj. Zasigura si ekstistenco, ni mu treba delati, da se preživi, pa vendar evo ga zopet pri gledališču! Težko sc fe ločiti ou tega, kar ie delež človeka in na kar se je navezal v rani mladosti. Tudi zanj veljajo Verov-škove besede, da ne zapusti nikoli več desk, ki pomenijo svet, kdor je na njih strgal ea sam par podplatov. Velike so mimo tega Danilove zasluge za popularizacijo slovenske gledališke misli sploh. On je sestavljal potujoče družbe, hodil križem Slovenije. Hrvatske in po drugih jugoslovenskih deželah, spisal sam nekaj iger, druge pa priredil za odersko uporabo. Vse to mu prinaša več sitnosti kakor dobička, a on se ne da oplašiti. Neustrašeno koraka naprej in kadar ga gledališče zove je vedno pripravljen nadaljevati svojo feralsko tradicijo, časih z rutino, drugekrat z umetniško intuicijo. Da se ni povspel še višje so v mnogečem krive naše malenkostne razmere. C Danilova oderska petdesetletnica pade nekako v STedino meseca novembra, praznovala pa se bo šele po novem letu. Te vrste nimajo drugega namena, kakor opozoriti vse Danilove prijatelje in znance na ta dogodek. Kajti Danilova petdesetletnica bo res dogodek, prvi primer vztrajnosti in idealizma, pa tudi še vedno vročega navdušenja za slovenski oder. Nova jugoslovanska glasbena reviia Po dolgih vojnih in povojnih letih muzi* kalnoeizdajateljskcga mrtvila, tekom katerega so izšli le sporadično zvezki publika* caj glavnih glasbenih zavodov in posamez* nih podjetniških podvzetnikov, se je sled* slednjič odločil odbor ljubljanske Glasbe* nc Matice — instituta, ki že tekom vse* ga svojega petdesetletnega obstoja vodi spretno vse smernice slovenske glasbe — pričeti z izdanjem velike glasbene revije v smislu bivših crNovih Akordov*, ki naj bi uspešno izpolnila vrzel, ki jc nastala po hipnem prenehanju te dolgoletne, tako pri« ljubljene revije. Nova revija, ki je name* njena za celo Jugoslavijo in torej računa lahko na največji konzum in razmah, bo izhajala kot njen prednik vsak drugi me* scc na 16 do 20 straneh not in z glasbeno* literarno prilogo na osmih straneh. Prvi zvezek bo izšel dne 1. decembra t. 1. Predvideno bodo sodelovali pri reviji skoro vsi mlajši skladatelji cele Jugosla* vije, saj pa tudi v celi naši državi danda* nes ne izide niti četrtina skladb, ki čakajo založnika in tiska. Tozadevni pozivi jugo* slovenskim skadateljem se že odpošiljajo in vrše se le še pogajanja z različnimi ino* zemskimi notnimi tiskarnami glede tiska in opreme revije, ki naj bi na zunaj in zno* traj bila zmožna, reprezentirati jugoslo* vensko glasbo tudi v tujini, ker jamčita zanjo Glasbena Matica in Filharmonična družba s svojim premoženjem in je tudi uspeh in procvit revije zasiguran posebno še vsled tega, ker bo cena odmerjena na najnižjo postavko in se bodo nanjo lahko abonirali tudi manj premožni interesenti. Vsebinsko bo prenašala vsaka številka po večini instrumentalne skladbe izključ* no jugoslovenskih skladateljev v pestri iz> beri. Ker pedjetje ne namerava konkurirati z že obstoječimi podobnimi publikacijami («Zbori->, <• Cerkveni glasbenik«, «Pevec», «Sveta Cecilija«), ki so v prvi vrsti glasilu posameznih društev in korporacij. bo v glavnem gojilo instrumentalno glasbo, dasi seveda tudi solospevi in zbori ne bodo iz* ključen: od sprejema. V vsem se nam obe* ta z novo revijo slednjič dolgo pričakova* na in nad vse potrebna publikacija, ki bo omogočila naši domači glasbi večji razvoj, uspeh in upoštevanje v tujini in ki bo da* la našim skladateljem pobude in večje ve* selje Jo dela, naši glasboljubivi publiki pa vpogled v domačo glasbeno tvornost sc* danjosti. Kulturno zgodovinska razstava v Zagrebu Kulturnozgodovinska razstava, ki se 0 tvori prve dni meseca novembra v Zagrc* bu. bo kuIturno=historična razstava v naj* širšem pomenu besede, ogledalo duševne in materijalne kulturne zagrebškega sveta. Predvsem bo poskrbljeno za to. da pri* dejo na svetlo vse pisane pravice in pri* vilegiji, Statuti in drugi važni spisi. Ti za* čenjajo pri zlati buli kralja Bele IV. iz 1. 1242 ter obsegajo dobo do poletja 1896, ko je izšel zadnji mestni statut. Važno mesto bo na razstavi odmerjeno zapisnikom o vo* litvah, računom, ki kažejo finančno stanje 01 čine in drugim dokumentom. Razstavljene bodo poleg tega listine Kaptola in škofov* skega dela mesta. S slednjimi dokumenti dobiva zagrebška prošlost malone popolno zgodovinsko podobo. V srednjem in novem veku pa do polo* vice IS. stoletja je igrala rimskokatoliška cerkev z duhovščino prvo vlogo v javnem in kulturnem življenju Zagreba. Zagreb je namreč sedež prostrane škofije s krasno stolnico, Kaptolom in tridisetdvemi kano* ničnimi kurijami. V teh prostorih in pa v škofovskih dvorih se je tekom stoletja na* bralo ogromno bogastvo. Danes je seveda že marsikaj izginilo: nekaj je prišlo v dru* ge roke potom prodaje, nekaj na drugi na* čin. Lep pogled na zgodovinski Zagreb nu* d:io tudi samostani, katerih jc bilo v oko* lici več. Sedaj so te ustanove večjidel pro* padle, njih imovina je šla na tuje. Kar jc ostalo, pa bo razstavljeno. Velemngnati in plemiči, ki so bili raztre* seni daleč r.aokol; ter so imeli svoje palače v svobodnem mestu Gradcu, kjer so na* vadno prezimovali, so poleg svečenikov naj« važnejši stan, kateremu bo treba odstopiti mesto na razstavi. Velikaške in plemiške palače so sc dvigale v Opatijski, Demetro* vi in Visoki ulici vzdolž mestnega zidu. Ne* kaj teh spomenikov je še danes v dobrem stanju. V teh hišah se je svoje čase ži* velo ugodno in dobro. Vodstvo razstave bo roskrbclo, da pride r.a dan vsaj pobi* Stvo iz fc— -trdnih časov, obleke, orožje, po* sodje in slično. Končna skupina zagrebške razstave bo po* svečena meščanstvu in njegovemu življe* nju ter seljaštvu. Seljaška skupina bo ime* la etnografski značaj. Zadnji oddelek pa bo posvečen modernemu Zagrebu v nove j* Sem času, t. j. mestu od leta 184S dalje. Jesenska ss-zija sc ie za-če^. Uspešno zdravljenje, moderna op:ema, zelo nizke cene. Polili pension vkltučivšl dobro oskrbo, kopanje in stanovanie z vsemi taksami začenši s 1. jeptemtrom za uradnike in druge, ki Imajo pravico na znižane cene 50—09 dinarje«, za vse druge pa 60—103 dinarjev. Natančne informacije dnie mo-t Uprava ^oaaiišča Upik pol blazna. Od matere je podedoval Guy de Maupassant svojo srečo in nesrečo. Prvo kratkotrajno; drugo po času kratko, po inteziteti pa grozepolno. Čuden dar. strahoten dar! Sladak kot strup, opojen kot smrt v ekstazi. Ali je Maupassant vprašal kdaj — ko so se mu mračile sence v duši — nepričujočo svojo rodnico: Čemu si me dala?! Rasa omame in slasti? AH ker si hotela maščevati usodo, ki je i tebi zagrenila žit-je? — Ne vemo, ali je to vprašal. Toda odpustil ie sigurno — zavoljo slasti, ki mu je uničila še to. kar je bilo zdravega, ker je iskal v nji zmisel življenja. • Ko .ie Maupassantov duh temne!, je spisal povest «Horla». Dnevnik človeka. ki začenja blazneti. Avtobiografija. Strah postane človeka, kadar obrača te s krvjo in solzami pisane strani. Horla ie bitje, ki sc takorekoč vsesa v človeka in ga pije. Čuti, kako izginja nekam; vedno manj ga je. Vidi, kako mu žre smrt dušo, osebnost, telo. Grozovita analiza blaznosti. Ali Maupassant ni opazil, da ga .ie davno preje sesala druga Horla. neprimerno prijetnejša, na videz boli otipljiva in resnična kot Horla blaznosti, v .resnici pa prav tako iluzorna. goljufiva in strupena. Maupassant ni sluti!, da je bila to nemara ena in ista iluzija, ena in ista abstrakcija polti. S to razliko, da je bila poprej polt zdrava, h koncu pa razkrojena. tik pred gnitjem. Prijazni Horlj je ime Slast, zlohotni pa Blaznost. Slast pa je bila poosebljena v ženski poiti. t. j. v nasprotnem polu moške polti. Obe pa sta eno: Omama. Po omami je žejalo tega degenerika. Porazna resnica je, da človeška kultura celo v svojih najvišjih in najčistejših vrhovih vznika iz potrebe po omami. Zato so si tako sorodni, zato se tako tesno stikajo genij, biaznež, zločinec in prostitutka. Dedno obremenjeni ljudje, ki jih je rafiniralo intenzivno, do dna izpito življenje niihovih krvnih prednikov, so dali človeštvu nedvomne in jasne dokumente njegovega duha. njegove univerzalnosti in vzvišenosti. Povprečni. normalni ljudje ne dajeio od sebe genijalnih zamisli in sugestivnih idej. ki vnemajo milijone in milijone src in duhov! • Maupassantova dedna obremenjenost mu je v veliki meri podžgala intuicijo in rodila sadove, ki so polni, zreli in lepi. Toda nagib, omamiti duha z ustvarjanjem. je imel telesni izraz v nagibu, omamiti meso s slastjo. Značilna lastnost de^enerikov. Pri vseh se oglaša razpaljena spolnost; vse žeja po čutnosti. «Gourmand življenja« so pravili v i pariških krogih o Maupassantu. Bil ie I atletska, krepka prikazen, na katero se nabadaio lahkomiselne ženske kakor muhe na lim. Mrkogledi njegov sorodnik .veliki pisatelj in rič manjši sovražnik žensk. Gustave Flaubert, je ro-bantil nad njim: « Vedno le ženske, ti prasec. Preveč vlačug. preveč veslanja. preveč telesnih vai . . . moj spoštovani gospod b Toda Maupassant je bil gluh in slep za čm.erno besedo in resnoben obraz. V krvi, kjer je že bila zapisana usoda, ga je venomer dražila topla sila poželjenja; revež ni vedel, da .ie to omama pogube, žeja propasti in smrti. Ženska, predstavljajoča voljo priro-de. ki razmnožuje vrste, in umetnik, človek duha. ki revoltira proti orrodi. sta^ si naravna sovražnika. Morda se baš radi teca (oliko iščeta in potrebujeta: morda je prav to vzrok, da ima ženska v literaturi in umetnosti tolikšno besedo. Tainostna harfa podzavestnih sil. ki jo zaznava umetnik, pesnik in pi-sateli po njenih intuitivnih akordih, ima resonanco naivišiih abstrakcij in nai-eloblie poltne strasti. Zato umetnik ;šče žensko, ker mu poltna omama vzbuja omamo duha: sovraži žensko, ker je tu-ia duhu. ker je niena ooltnost zsoli minljiva buba z metamorfozi duhovnega človeka — Genija. ' Maupassant je bil prav tako kot Nietzsche in Strindberg značilen primer zveze med spolnostjo in dukoni, med kulturo in blaznostjo. V črtici «LuN (On), spisani že v vzgonu prve blaznosti. opisuje strah ored samoto. Medtem ko ga jo tačas bilo strah zbog iialucina-cii. ga je bilo poorej — dokler ie Horla nrijetr.o olala v krvi — boli nagonsko kot zavestno sirah ored nekom drugim. Kdo je bil to? Dejali bi. da ie bi! niegov lastni laz. njecovo lastno bitje, nato-vorieno s siadkostnioeno dedščino prednikov. Tudi to je bil oovod. da je toliko iskal žensko in izpiia! iz n: prazne pene iluziionarne omame. k: nudi sooinost. Ni hotel biti sam: ba! s ie samega sebe. medtem ko zdrav, ne-degeneriran Človek išče samega sebe in se odkriva brez odvisnih omam. * To je človeška tragedija tega suge-stivnega pisatelia iz čigar spisov dobivajo mnoge šibke duše še več vere v slast omame kakor ie more nuditi sama priroda-varljivka. Progresivna paraliza je uničiia Maurassantovo •'•'ličnost: njegovo duševno žitie pa ie zcroš^eno v spise, ki so b'!i zadostno odkupnem" z blodnjami telesa, da lahko ostanejo čist in svetel izraz človešk^n d u h a. B. Borko. S to razstavo hoče Zagreb pokazati it dokazati, da jc dejansko središče Hrvatske, centrum d iševni in gmotni, ki hoče v bo* dočnosti prav tako izpolnjevati svojo važno vlogo kakor se je trudil za svojo reputacijo v preteklosti. Pariška revija o slikarju Trstenjaku Pred tedni je že poročalo ^Jiriro«, da je naš slikar Ante Tnsten.iak, ki že dve leti izpopolnjuje sv-ojo umetnost v Pariru. v tamkaišnii galeriji Carmine, junija priredil uspešno kolektivno razstavo svojih del, katero je več pariških časopisov prav pohvalno omenilo. Te dni izišla francoska umetnostna smotra >La R e v u e moderne« (ki praznuje letos 25ietnico svojega delovanja, urejuje jo zdaj Gaston Janet), prinaša izpod peresa kritika C. Hesseta o našem mladem umetniku vrlo laskavo pisano oceno, ilustrirano s štirimi posrečnimi posnetki reprezentativnih Trstenjakovih del. Pariški ocenjevalec piše med drugim sie« deče: Po Kvaptlu, Thieheju in Bilku prihaja zdaj k nam iz Prage slikar Trstenjak z zbirko slik, gravir, graš in akvarelov, zlasti akvarelov, kojih nekateri bleste od barv in luči. Gospod Ante Trstenjak je Jugoslovan iz Maribora. Taim, v tistem kotičku daljne Evrope, ki ga ozarjajo nam še nepoznane klime, se je zbudila njegova goreča duša..^ Fcročevalec imenuje našega slikarja »iskalca idealov« rn ga z ozirom na njegove. v širokem siogu podane slike ia Bre-tanije primerja umetniku Tarneru. Kritik dalie našteva in opisuje važnejša Trstenja-kova dela iii se najdelj po rn trdi ob blesteči h bretonskih akvarelih, ki je v njih naš umetnik - poet dal vse baTve, linije, harmonije in ritme svoje duše. »Stara armorska pokrajina je zamikala mladega Jugoslovana in mu odkrila tisoč svojih zakladov, lepot, neskončnih odtenkov in najbolj nepričakovanih nežnosti, s katerimi se diat: Morlaix, Brignogan, Concamenan, Donar-nenez, Sainte - Anne la Palue. trda krajina z enostavnim obrazom, smejočiin se nebeško ko dete, ali pa renčečim ko razjarjeni pes, ki se s pretresljivim lajanjem bori zoper čukašk; in spremenljivi Ocean... Stare hiše. stari ijirdje, srca lz hrastovih brun iztesana... Strehe ko čudni plašči, oboč-nine, ki jih vekovi komaj malo u počnejo — a nad vsem najslajše nebo na svetu, spre-minjasto in nežno prosojnih ser.c - iz Denverja poročajo, da se v prvi polovici meseca septembra otvori razstava Meštro-vičevih plastik v Denveru, Colorado. Kttri bodo razstavljani v denverskem nruzBtu za umetnine. Razstavo ie aranžiral ameriški kipar Robert Garrison, ki je potoval osebno v Chicago, kjer je odbral najboljšo Meštrovlčevo plastiko. Dramski ravnatelj Gavella odide ♦ Beograd. Kakor poročajo zagrebški dnevniki, je ravnatelj zagrebške drame dr. Gavella sprejel ponudbo beograjske drame, ki ga je pozvala na ravnateljsko mesto. Dr. Gavella ostavi Zagreb koncem tega leta, niegove agende pa prevzameta režiser Ivo Raič in Josip Bach. Narodno gledališče v Ljubljani. Dane4« zvečer ob 8. se igra v drami Golarjeva narodna igra »Vdova Rošlinka». Drama !e izredno veselega značaja ter jo ie naše občinstvo tudi i-zredno vzljubilo. Poset poročamo posebno izveriljuMjanskenra občinstvu. V operi pa se poje ob Vi 8. zvečer Oiienbadiova opera ^Hoiimanove pripo-vtdke->. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10. do V<\. iti cd 3.-5. popoldne. Novi člani opernesa ansambla v Ljubljani. Za sezono 1925/26 je angažirala uprava Narodnega gledališča v Ljubljani sledeče nove moči: za mladodramatske partije gospo Marijo Jenikovo iz Prige. kot operno subreto gospo Štefanijo Poli-eevo, dosedanjo članico beogradske opere. Kot junaški tenor je angažiran g. Dimitrij Orlov, bivši član opernega gledališča v Kreefeldu v Nemčiji. G. Pavel Holodkov, bivši član velike opere v Moskvi, se iii stalni gost v Beogradu, je angažiran kot junaški bariton. Lirične baritonske partije pa bo pel dosedanji član Narodnega gledališča v Beogradu g. Aleksander Balaban, ki je v predlanski sezoni sodeloval na našem odru. Za manjše lirične baritonske partije je angažiran domačin g. Vladimir Tar.ko, bivši član mariborskega gledališča. Kot basist bo sodeloval tudi ?. Emil Rum-pel, bivši član opere v Ljubljani. Mariboru m Osijeku. GledaPški abonma za sezono 1925,26-Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno obvešča vse stare in nove abo-r.ente, da sprejema priglase za abonma od 9. septembra dalje. Pismene prijave pa se lahko že sedaj naslovijo na gledališko upravo, ki bo iste točno zabeležila. Natančne^! pogoji glede abonmaja bodo objavljeni v vseh tukajšnjih dnevnikih prve dni meseca septembra. Nove glasbene knjige. Poročajo nam: Prihodnje leto začne izdajati g. Srečko Ko-porc serijo knju o glasbenih oblikah. Seriia 'e preračunana na šest zvezkov. Prva knjiga bo razpravljala o ritmu in metriki, obravnavala bo motiv, frazo, periodo in glasbeni stavek vobče ter j>esemske oblike malega tipa. Drugi zvezek bo posvečen pe-sems-ki obliki velikega slo.?3. tretji zvezek bo obravnaval suito. seremado in večdelrte zložene t:pe, četrti bo razpravljal o rondu malega tipa, o sonati in koncertu, peti zvezek bo govoril o sinfoniii. sinfonični pesnft- u ter kombinirani obfiki, šesti zvezek pa o vtfkaJn! glasbi sploh. Izdaja bo omejena na ,;tavo število izvodov, zato se naprošajo '-eresenti, da prijavijo svoja naročila am-,:rd Matični knjigami v Ljubljani na Kongresnem trgu. O ceni publikacij bodo inte' -esenti obveščeni pozneje. Delovni načrt »Glasbene Matice* i (0v! Koncerti« sezoni. Glasbena Matica v Ljubljani pripravlja za prihodnje leto troje vclilcih smfandčnjh koncertov in turnejo r.vskega zbora aa Poljsko. Na eni izmed prireditev se namerava izvajati Vite-iava Novaka sintociačena pesnitev »Burja«, jj drugem pa Berliozeva sinfonija »Fau-stovo prokletstvo«. Turneja pevskega ^ora na Poljsko se bo vršila pod vod-sr.-om Matičnega pevovodje g. Srečka Ku-I ;ar;a. Historična razstava slovenskega porineta od lfi. stoletja do danes se je otvo-|;ila v soboto ob pol trinajsti uri v Jakopičevem paviljonu pod Tivolijem. Lepemu Sevtn navzočega občinska je raztolma-jiil znamenitejša dela umetnostni zgodovinar dr. Fr. Šteli. Razstava obsega štiri prostore, v katerih so nameščene slike od djsfarejših časov do sedanjosti. Tako ima-30 sedaj v Ljubljani dve razstavi; reprezentativno razstavo slovenskega portreta Uri Jakopiču ta razstavo bratov Kraljev v Akademskem domu. Obe sta zelo poučni j ter ju priporočamo v obisk. Iz skupine »Neodvisnih upodabljajočih I umetnikov* v Zagrebu je izstopil kipar Marin Studili, eden izmed ustanoviteljev tega irožka. Povod za izstop je dalo nekolegi-ialno postopanje napram Studinu na Ja-Idranski razstavi v Splitu. Dramska sezona beograjskega Nar. gle. dališča se otvori dne 1. septembra z Nuši-16evim »Nahodom«. V četrtek, 3. septembra pa se bo Igrala Bartatovičeva »Bijedna Mara«. Razstava sodobne grafike v Zagrebu |n ! Spliiu. V Zagrebu se bo v kratkem vršila razstava angleških grafikov. svetovnih prvakov današnjega časa Brangwyna in Wal-cotta. Brangvvin obvladuje s svojo sugestiv. so tehniko vso sodobno grafiko. Walcott pa velja že danes za klasika modeme grafične umetnosti. Poleg razstave sodobne grafike pa pripravljajo v Zagrebu in Splitu še razstave drugih mojstrov grafične stroke iz starejšega časa. Obe mesti bosta še tekom letošnje jeseni imeli razstave francoskih, angleških in nemških grafičnih umetnikov. Smetanova zbrana dela. V zaloižbl če-&eja prosvetnega ministrstva v Pragi je pravkar izšel prvi zvezek zbranih del skladatelja Bedricha Smetane. Celokupna izdaja je preračunjena na osemnajst zvezkov v folfo-formatu. Zbrana dela bodo obsegala Smetanove partiture s komentarji, skicami, avtogrami in slikami. Tiskana bodo na najfinejšem papirju, ureditev kolekcfje pa je prepuščena muzikologu Zd. Neiedlyju. Prvi sveze& kd je že izšel obsega Smetanova mladostna dela do leta 1843. Prejela ga je v dar tudi Glasbena Matica v Ljubljani. Drugi zvezek Cankarjevih zbranih spisov dotiskan. Drugi zvezek Cankarjevih zbranih spisov }e dotiskan in se bo dobival od 31. avgusta dalje v vseh knjigarnah po 68 Dm za broširan izvod. Zvezek ima 400 strani teksta in obsega črtice ter povesti od leia 1893. do 1899. ter vse kritične in polemične Cankarjeve spise od 1. 1896. do 1899. Dramski spored Nar. divadla v Pragi, Češko Nar. gledališče v Pragi je odmerilo dobršen de! svojega letošnjega repertoarja klasičnim mojstrom, v prvi vrsti Shakespe-arju, Molieru, Racineu, Calderonu, Ben Jonsonu in Shertdanu. Iz modernega slovstva so v načrtu pisatelji: Rolland, Ackord, Andrejev, Verhaeren, Pirandello, Jevreji-nov, 0'NeilI, Vane, Signorini, Antonelli in Begovič. Tudi domači pisatelji bodo številno zastopani. Pripravljajo se dela: Zastava človeštva (Jar. Hi'bert), Vojska proti smrti (F. X. Salda), Venceslav Svetnik (Jaroslav Durych), Zaznamovani (J. Kolman), Pre-kucija na odru (Jan Bartoš), Komedija v kocki (Ed. Konrad), Čajna punčka (O. Schaffer) ter drame Karla Polačka, Želen-skega in drugih. Nove berlinske premljere. Berlinsko gledališče «Volksbuhne» pripravlja naslednje nove premijere: Grabbejevega «Got-landskega vojvodo«, Zechovo »Pisano ladjo®, Stavenbagnovo komedijo »Nemški Mi-heb, neko novo delo pesnika Alfonza Pa-flueta in Lunačarskega igro ^Osvobojeni Oon Quichotte». Iz dunajskega gledališkega življenja. Državna opera ostane zaprta do konca avgusta in se otvori v septembru s petimi gostovanji Marije Jeritze. — Burgtheater otvori sezono prvega septembra s Shakes-pearjevim komadom »Sen kresne noči«. Sledila bodo dela: Idealni soprog, Korifolin '"n Mladj Medardtrs. — Volksopera Ima na sporedu: Traviato (s Tinko Vesel-Pollo v naslovni vlogi). Cavalerio rusticano ( z Evo Turnerievo, Fregosijem in Battaglia.) Bo-heito (Viortca Tango, Fregosd, Bernardi), Tosco (Tumerjeva, Montesanto, Battaglia), Carmen (Branzellova, Bohnenn, Laubental) Večnega mornara in Afdo (Branzellova. Bofnen, Laubental). Zbirka jugoslovenskih ornamentov je Ime delu, katerega bo izdajal Etnografski muzej v Zagrebu in ki bo obsegalo najbolj karakteristične in najlepše ornamentalne oblike narodnih ročnih del vseh vrst. Založništvo bo publiciralo po štiri zvezke na leto, cena vsakemu zvezku bo 45 Din. Ko bo :ela zbirka zunaj, izide pospremni tekst v josebni publikaciji. Wagner v Barceloni. Kapelnik Egon Pollack, ravnatelj mestnega gledališča v Hamburgu je pozvan za mesec januar prihodnjega leta v Barcelono, kjer bo dirigiral Wagnerjevi operi »Tristian in Isolda« ter »Parsifal«. Češka Igralka Ana Sedlačkova na Du. rtaju. Češka gledališka umetnica Ana Sedlačkova ie prestopila s češkega na nemški oder in ostane prihodnjo sezono na Dunaju, kjer je podpisala pogodbo pri nemškem Vofkstheatru. Zanimive športne momente Zahtevajte Agfa-poučno knjigo A 6 v hrvatskem ali nemškem jeziku z mnogimi dobrimi navodili. Dobiti jo je v vsaki foto-trgovini ali proti vpošiljatvi znamk pri generalnem zastopstvu VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog in prospekt brezplačen. — morete pridržati na sliki. S tem ne povečate samo veselja do Vašega športa in stvorite krasne spomine, temveč prožite stvarni materijal vsakemu ljubitelju športa. Uporabljajte pa za slikanje prvovrstni materijal. Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i so zelo občutljivi za svetlobo, enostavni za razvijanje, vložljivi pri dnevni svetlobi in vedno brzo pripravljeni za slikanje. ActienGesellschaft fiir Anilin-Fabrikation Foto-oddelek Berlin SO 36 Salcburško svečanosti I. 1926. Ker so imele letošnje salcburške svečanosti ogromen uspeh v moralnem in materijalnem pogledu, je sklenjeno, da se razširijo produkcije prihodnje leto z mednarodnim programom. Prof. Rednhardt se je že dogovoril glede režije Goethejevega »Fausta« in neke stare Jezuitske igre. Komorno gledališče v Berlinu otvori novo gledališko sezono danes v soboto 29. avgusta s Pirandellovo dramo »Šest oseb išče avtorja« v režiji prof. Maksa Reinhardta. Ruske gledališke novice. Bivše Korše-vo gledališče v Moskvi, ki je zadnjih sedem let delovalo pod naslovom »Komedija* je dobilo nov naziv »Moskovsko dramsko gledališče*. Tudi repertoar bo na tem odru v sezoni 1925.—26. popolnoma drugačen kakor doslej. Poleg neke komedije Lud. Ful-de so predvidene nastopne premijere: »Družba častnih zvonarjev« od Zamjatina, Borisa Cavinkova »Blodni konj» (v prireditvi Jurjina) in Al. Tolstega «Azov». Operni impresarij Zimin je postal zopet vodja lastnega gledališča, znanega pod imenom »Eksperimentalni oder*. — Dne 8. avgusta je umrl v Leningradu 45-letni izvrstni in dobro znani baletni mojster Alfred Bokoffj'. Bil je svojčas član Imperatorskega baleta. Spomenik VValtn Whitmannu. Američani so sklenili postaviti prvi spomenik VValtu VVhitmannu, predhodniku modeme poezije in pesniku demokracije. Inicijativa je izšla iz pisateljskih krogov v Newyorku, spomenik pa se postavi v Manhattanu. Herman Wendel, Der Kampf der Siid-slawen um Freiheit und Einheit (1925. Frankfurter Soeietats-Druckerei, G. m. b. H., Abteilung Bnchverlag, Frankfurt a m Mam). Kdor pozna Wendlove dosedanje spise o Jugoslaviji in Jugoslovenih, se je lahko upravičeno razveselil ob vesti, ki so jo zabeležili že pred meseci nekateri naši listi, da je Hermann Wendel spisal obsežno delo o jugoslovenskem osvobojeniu in ujedinje-n-ju. To delo z gornjim naslovom leži sedaj pred nami. Debela, SOO strani obsegajoča knjiga v veliki osmerki. Na prvi pogled zanimiva knjiga. Zakaj vsakogar bodo najprej pritegnile žive jugoslovenske državne barve, ki nekam kričeče tvorijo okvir reprodukcije Meštrovičevega kraljeviča Marka. Tujec bo vprašal: čigav je čuden, mrk, izoran obraz z globoko vdrtimi očmi, vdoibenim čelom in težkimi, obešenimi brki? Nič grške moškosti ni na njem, nič klasičnega; kakor da je davno orijentalsko delo. In pisec pove znotraj, da je to glava jugoslovenskega Barbarose, kraljeviča Marka. Ali Meštrovičev Marko nj romantičen, dolgobradi nemški junak; prej je podoben bogn bolesti in trpljenja. In če potem jame tujec citati Wend'lovo knjigo vidi, da se začenja prvo poglavje z naslovom: »Ge-schihtslose Nation und Raja«. Narodni ju-rak, jugoslovenski Barbarosa, utegne biti podoba tega brezličnega naroda, pooseblie-nje težke bolesti, ki je morila ubogo rajo. Tako se potem razpleta ta roman... To se pravi, zgodovinsko delo. A tudi to še ne peve vsega. Epopeja je Wendlova knjiga, epopeja južnih Slovanov jn njihovih stoletnih bojev za svobodo. Pravzaprav je vse troje. Piščevo spretno pero je poskrbelo, da Je dobilo ogromno, z veliko pridnostjo in pravo nemško sistematičnostjo zbrano gradivo tako obliko, da bere čita-telj poglavje za poglavjem s slastjo, z zanimanjem, ki se bolj in bolj stopnjuje, in ne v zadnji meri s simpatijo. Tako se berejo romani. Zgodovinski značaj ima knjiga po svoji vsebini, vendar pa ne slišiš ropota znanstvenega aparata; ni sledov tiste profesorske učenosti, ki bi nasprotnike suhe Šolske modrosti odbijala. Epopeja pa je ves ta nepretrgani vzgon k svobodi: prerivan!e in stremljenje kvišku teh plemen, ki se pod vplivom zgodovinskih razmer oddaljujejo in zbližujejo, ki padajo in se dvigajo, ki tavajo in hodijo prava pota, psevdilj prepojena z er.im samim plamenečim čustvom: kvišku k svobodi! Od svobode nazaj k sebi — preko vse zgodovinske naplavine — v edin-stvo, v to, kar je bilo in kar utegne odpreti nove, nedogledne možnosti. Takega spisa v našem jeziku nimamo. Nihče se ni drznil lotiti poskusa, da bi v tako širokem obsegu in s tolikim gradivom utemeljil zgodovinski rezultat, ki .'e nam vsem živa aktualnost: jugoslovensko osvobojen je in u.iedinjenje. Edini Hermann Wendel, nemški publicist velikega stila, širokega obzorja in čudo\"ite delavnosti, je prevzel to nalogo in jo rešil i za nas i za svoio domovino. Ne bomo se spuščali v podrobnosti in tudi nimamo drugega namena kakor zainteresirati za VVendlovo delo našo širšo javnost. Kakor v svojih prejšn:ih spisih, tako je g. Wendel tudi tu pokazal, da mu ni nič pri nas tuje, da ne zre na naše probleme s perspektive nemškega Frankfurta, ampak stoji sredi naših razmer, pozna našo dušo, umeva i naše resnice i naše zablode. To je pri piscu, ki ni naše gore list, zelo veliko. In.a pa pred našimi pisci to prednost, da gleda na vse zelo bistro in kolikor največ mogoče objektivno. Velika vrlina \Vendlovega peresa je tudi to, da skuša pojasniti predmet kolikor se da vsestransko. Zato njegova najnovejša knjiga ni samo politična, ampat tudi socialna in kulturna zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kolikor so se socialni in kulturni momenti vpletali v evolucijo jugo- slovenskih stremljenj po svoobdi in ed bistvu. O razsežnosti \Vendlovega najnove;še-ga spisa priča že to, da obsega 11 dolgih poglavij. Prvo prikazuje položaj Južnih Slovenov v srednjem veku. ko se morajo boriti s Turki in drugimi narodi za najprimi-tivnejše bitje in žitje; potem preide k dobam, ko se ta brezzgodovinski narod zave samega sebe, dalje, ko postane raja narod; razglablja dobo »Ilirije oshivlene«, ki pada v čas, ko stopa v zgodovino nova srbska država. V šestem poglavju razpravlja o ili-rizmu, nato pa posveča globoko študijo 1. 1848., v katerem se jugoslovenske težnje po svobodi in edinstvu srečajo s stremljenji evropske demokracije. V nadaljnem je opisana doba od 1848. 1. do beriinsketra kongresa; tej markantnj točki jugoslovenske zgodovine velja nastopno poglavje, ki t.as uvaja v zapleteni balkanski problem m kaže njegovo evropsko obeležje. V desetem poglavju je obdelana doba. ki jo najbolj označuje padec Obrenovičev in nastop Karadjordjevičev v Srbi'!. To poglavje ima značilen naslov: »Sammlung und Auf-marseh«. To je zgodovina južnih Slovenov do balkanske vojne; skrajno lapeta, zanimiva zgodovina, ki kaže. kako so bolj in bolj dozorevali veliki zgodovinski dogodki. Od poglavja do poglavja smo čutili nekak crescendo, v enajstem poglavju pa za-vrši pravi fortissimo: »Opfergang und Er-ftillung« pravi Wendel in nas uvaja v zadnjih 15 let jugoslovenske zgodovine. Globoko pri propasti srbske, hrvatske in slovenske svobode se začenja VVendlova epopeja, ob organizaciji jugoslovenske države pa se zaključuje. In od prve do zadnje strani ne najdeš ničesar, kar bi nas spominjalo kake šolske knjige: tu nI zbrano mrtvo znanje, to je namenjeno živim in za življeme. Hermann Wendel je vsem Jugoslove-nom enako pravičen in ne zanemarja niti Slovencev. n:ti Hrvatov in je tudi Bolgarom dovolj pravičen, zavedajoč se, da bo nekoč pozabljeno, kar je sedaj težko pozabiti ter se bo moglo in moralo užnoslovensko državno telo razširiti do Črnega moria. Vsekakor je VVendlova knjiga: »Der Kampf der Sudslawen um Freiheit und Einheit« eden najmočnejših dokumentov o tem, da je Jugoslovenstvo večstoleten zgodovinski proces in nas le veseli, da je bil baš Nemec tisti, ki jc dal temu dokumentu obseg obliko in težo, ki celo nadkril uje vse dosedanje domače poskuse. B. Borko. Vprašanje trgovskih vajencev in trgovskih šol »Trgovski tovariš«, glasilo slov. trgovskih diuš:ev, prinaša v svo:i tomesečni številki nasledni članek, ki ga radi aktualnosti v celoti priobčujemo: Čitateljem »Trgovskega TovariSa* in trgovski javnosti sploh bo še dobro v spominu, da je društvo »Merkur« zavzelo odločno stališče proti nadštevilnemu. neizobraženemu in pri tem strokovno slabo kvalificiranemu trgovskemu naraščaju. Ni vsled tega naš namen tukaj ponavljati to stališče, nego hočemo le pokazati na razna dejstva in praktična izkustva, ki smo jih imeli in jih še imamo zadnji čas priliko doživeti in videti. Pred vsem naj tu omenimo trgovske na-raščajmke, ki se rekrutirajo iz vrst trgovskih vajencev in vajenk. V vsej Sloveniji, predvsem pa še v Ljubljani, ima precej trgovcev čudno navado, da leto za letom na nevo sprejemajo trgov, vajence in vajen-ke v učenje, ko pa njihova učna doba mine, jih kratkomalo postavijo na cesto z izgovorom, da trgovskih pomočnikov in prodajalk ne morejo plačevati. Tako postopanje naših trgovcev moramo na vsak način obsojati, ker to ni v interesu naše trgovine. Tembolj obsojanja vredno je tako postopanje pri tistih trgovcih, ki svojim vajencem ozir. vajenk am za časa učne dobe ne dajejo uiti biane in stanovanja, niti druge odškodnine. Stojimo namreč na stališču, da če more majhen podeželski trgovec, ki tudi nima več izgleda za napredek, kakor mestni trgovec, dajati vajencu za časa učne dobe hrano in stanovanje in vajenca obdržati še tudi po učni dobi, potem mora to biti v Ljubljani tem lažje. Tako ravnanje je tem občutljivejše v današnjem času, ko vlada v trgovini, industriji in obrti huda kriza. Posledice tega postopanja pa se že danes jasno kažejo in jih ljubljanski trgovci, osobito špeceristi, že čir tijo na lastni koži, ko vidijo, da vajenca dobijo le težko ali sploh ne. Nastopa torej utemeljena reakcija, da ljudstvo v službovanje v trgovini nima več prejšnjega globokega zaupanja To pomanjkanje novih vajenskih moči nastaja deloma tudi zaradi tega, ker se v Ljubljani zahteva več izobrazbe. Značilno je tudi, da 'e v splošnem na razpolago desetkrat več učenk, kot pa učencev. Pri vsem moramo izraziti svoje zadoščenje, da se stvar na ta način obrača na boljše in zastopamo slejkoprej stališče, da ni za našo trgovino dobro, če je trgovskega naraščaja mnogo, da pa kvalitativno ne odgovarja. Priporočamo pa tudi podeželskim trgovcem, oziroma pristojnim gremijem in Zvezi gremi ev, da se uveljavi zahteva po čim večji izobrazbi tudi pri njih. Trgovina bo le tedaj dobra, če bo kvaliteta sotrudni-kov odgovarjajoča. Pri tej priliki bi se dotaknil tudi vprašanja trgovskih šol v Sloveniji. Pred vojno smo imeli v Ljubljani Slovensko dvorazred-no trgovsko šolo in pa Mahrovo dvoraz-redno trgovsko šolo in iz teh dveh šol je prihajalo zadnji čas pred vojno letno prilično skupno okoli 60 slovenskih absolventov, ki so prihajali kot pisarniški naraščaj v poštev. Vsi ostali frekventantl so bili deloma sinovi samostojnih trgovcev, deloma pa so bili to Srbi, Hrvati. Italijani In Nemci in pripadniki drugih narodov. To število je za našo takratno potrebo nekako zadoščalo, če prištejemo še, da je iz se razmere po vojni pri nas precej spre-takozvanih enoletnih trgovskih tečajev prišlo letno do 40 absolventov, ki so prišli deloma v odvetniške in notarske, deloma pa v trgovske pisarne. Priznavamo, da so menile, da je narastla momentana potreba po uradništvu tako v bankah, kakor v industriji in trgovini, vendar moramo kon-statirati, da se ni postopalo pravilno, ko so bile v Sloveniji razven trgovske šole v Ljubljani ustanovljene še dvorazr. šole v Mariboru, Celju in Novem mestu, nadalje Trgovska akademija in abiturijentskl tečaj v Ljubljani. Poleg tega so se zelo razširili enoletni trgovski tečaji v Ljubljani in Mariboru. Tako imamo sedaj letnega prirastka približno 500 napram prejšnjim 100, to se pravi, da ie bila zadnjih pet let nadprodukcija približno 2000 trgovskih nameščencev. To je toliko, kot je danes trgovskih in drugih nameščencev v Sloveniji brez posla, oziroma v kolikor niso brez posla, so ponekod ravno vsled c+istoječe gospodarske krize takorekbč brez potrebe nastavljeni. To stanje se mora po našem prepričanju v najkrajšem času likvidirati. Kakor ne gre, da se ustvarja po nepotrebnem veliko število slabo kvalificiranih trgovskih pomočnikov in prodajalk, tako tudi ne gre, da se po nepotrebnem producira trgovski naraščaj v trgovskih šolah. Ponovno naglašamo pri tej priliki, da zahtevamo brezpogo'no takojšnjo ukinitev takozvanih enoletnih trgovskih tečajev. T{ so za naše razmere na.ihu'še zlo. V nadaljnjem pa je treba resno premo-tritl vprašanje trgovskih vajencev in trgovskih šol. Izhoda iz te situacije sta samo dva, in sicer ali se bo zahtevalo, da morejo iti k trgovini prakticirat naj si bo v odprto trgovino ali pisarno edinole tisti, ki absolvirajo dvorazredno trgovsko solo, kakor je to slučaj v Nemčiji. Ta način rešitve bi se nam po eni strani zdel skoro najboljši, ker vidimo v Nemčiji, da trgovina ravno zaradi visoke izobrazbe šefov in nameščencev prav lepo napreduje. V tem slučaiu bi morali seveda oni trgovci, k; uporab!:ajo svo^e vajence namesto hlapcev, najeti pač hlapce, ki so edino sposobni vršiti v trgovini vsa hlapčevska dela. In v Ljubljani ima^o že nekaj takih tvrdk, ki vajencev sploh t T-ajo, zato pa imajo hlapce. oziroma sluse. če bi se tega vprašanja na ta način ne dalo rešiti, potem je možen edino le še drugi izhod, in la je. da se obseg trgovskih šol skrči na skrajni minimum, skoro še bolje pa bi bilo, če se nekatere trgovske šole za par let sploh zapro, posebno ker so neusposobljene učne moči. V slučaju, da se prej ali slej sedanji način izučevanja trgovskih va'encev odpravi, in da bi na njih mesto stopili absolventi trgovskih šol, ki bi seveda prakticirali samo eno leto. potem b5 seveda morale trgovske šole posebno poučevanje blago-znanstva preurediti ra ta način, da bi se posvečalo vso pozornost praktični potrebi, kar bi najbolje lahko poučevali izvežbani praktični učitelji. Menimo, da smo z današnjim člankom napravili samo svojo dolžnost, ker nikakor ni v korist celokupnemu narodu in državi, da se po nepotrebnem fabricira trgovski naraščaj in se s tem veča brezposelnost, medtem ko vlada v nekaterih poklicih veliko pomanjkanje. Naj omenim tu slikarsko, pleskarsko, mizarsko in druge obrti, za katere je treba tudi precej predizobrazbe, pa žal, za te obrti skoro ni dobiti vajeica. Mi vsi vemo, da je dober obrtnik dostikrat materijetno dorti na boljšem, kot trgovski uradnik ali pomočnik ali celo manjši trgovec in zato priporočamo staršem pri določevanju poklica, nai se v čim večji meri ozirajo tudi na obrt. Če pri tem opozorimo še posebno r.a elektrotehniško in me-haniško obrt, ki imata po našem prepričanju največjo bodočnost, ker se bodo v kratkem pri nas morale graditi tudi tovarne za avtomobile in električne potrebščine. Glavna stvar je pač zaslužek in zadovoljnost in boljši je skromen pleskar ali mizar ali elektrotehnik, kakor pa brezposelni trgovski pomočnik ali uradnik. Mednarodna radiofonija Nad 90 % posestnikov prejemnih apara« tov sprejema radiofonijo s kristalnim de* tektorjem. Ti prejemni aparati so enostavni, poceni, razen taks ni drugih vzdrževalnih stroškov in poleg tega reproducirajo gla* sove, (to) od vseh prejemnih aparatov naj* bolj naravno. Njihova slaba stran pa J*, da sežejo največ 50 km daleč, pri norma!* nih 1.5 kvv. oddajnih postajah seveda, in morejo torej sprejemati le domačo radiofon* sko oddajno postajo. Prejemni aparati z elektronkami niso ve« za ni le na eno oddajno postajo. Njihov ob* seg je neomejen in bi bila mednarodna ra* diofonija na njihovi podlagi rešeno vpra* šanje, če ne bi imeli nedostatkov ki jih od splošne uporabe izključujejo. Baza ra* diofonije bo še dolgo ostal prejemni aparat s kristalnim detektorjem in na tej podlagi bo treba rešiti vprašanje mednarodne ra* diofonije, katera bi naj vsakemu posestniku takega enostavnega in cenenega prejemnega aparata omogočila, da radiofonskim potom prisostvuje vsaki važnejši dogodbi ali pri* reditvi mednarodnega pomena. Kako torej n. pr. doseči, da bi vsak, kl ima prejemni aparat s kristalom, mogel po* slušati konference Zveze narodov iz Žene* ve. Prejemni aparat sprejema lahko le do* mačo oddajno postajo in če bi ž njim kjer* koli v Evropi hoteli slišati Ženevo, bi mo* rala ta oddajati z ogromno energijo in bi v bližini prevpila vse druge oddajne postaje, kar je seveda nedopustno. Drug način re* šitve bi bil, da bi oddajali v Ženevi z obi< čajno energijo 1.5 kvv. Posamezne radiofon* ske oddajne postaje v Evropi bi sprejemale z aparati na elektronke, sprejete glasove ojačile in jih iz svojih oddajnih postaj zopet prenašale svojim abonentom, ki bi poslušali torej le domačo postajo. Ta način spreje* manja oddaljenih postaj s kristalnim detek* torjem so že večkrat praktično preizkusili. Ameriške koncerte so poslušali na Anglc* škem, angleške programe pa so sprejemali iz domačih oddajnih postaj v Ameriki in Nemčiji. Pa vendar se ta načm doslej še ni obnesel, ker preveč motijo fadingi in atmo* sferna elektrika. Zadovoljive uspehe so do=> segli le redkokdaj, ob prav ugodnem vre* menu. S popolnim uspehom pa se da rešiti vpra« šanje mednarodne radiofonijc z uporabljaj njem mednarodnih žičnih telefonskih prog. Mikrofon, ki se nahaja v konferenčni dvo* rani v Ženevi, je zvezan žično z Berlinom, Parizom, Londonom in drugimi glavnimi mesti. V teh mestih telefonske toke primera no ojačijo in jih po lastnem telefonskem omrežju pošiljajo v provincijalna mesta, kjer se nahajajo radiofonske oddajne po* staje. Na ta način lahko modulira mikro* fon iz Ženeve vse radiofonske oddajne po* staje v Evropi in radio*abonenti poslušajo ženevsko konferenco iz domače radiofonske oddajne postaje pravtako jasno in čisto, kot domače programe. Drugače je seveda v Ameriki. Žična telefonska zveza z Ameriko je vsled prevelike razdalje nemogoča in ostane le brezžična zveza, ki pa je, kot smo že slišali, precej težka stvar. Brez dvoma se bo vprašanje mednarodne radiofonijc reševalo v tej smeri, ki je v malem že pokazala svojo praktično izved* . Ijrvost. V Ameriki, na Angleškem in Šved* skem so že vse radiofonske oddajne po* staje potom žične telefonije zvezane med seboj. V isti smeri se razvija radiofonija v Nemčiji. V drugih državah pa delajo vt* like zapreke oblasti, ki nočejo staviti na razpolago potrebnega telefonskega omrežja, češ, da se s tem ovira redni medkrajevni telefonski promet Dasi je ta način medse* bojne zveze posameznih radiofonskih postaj v državi lokalnega pomena, vendar doka« zuje tudi praktično izvedljivost mednarod* ne radiofonijc, kjer je treba pritegniti le še Upnrj>hlianje mednarodnih telefonskih linij. Mednarodni urad za radiofonijo je vztraj.-no ni d lu. da doseže od posameznih držav, da se dovoli za gotove prilike poraba tele* fonskih linij meti posameznimi državami. Med nekaterimi državami se je že dosegel sporazum. Tako so iz Pariza prenašali po kablu skozi Kanal pariške simfonične kon* certe posameznim angleškim radiofonskim oddajnim postajam. Konference letošnjega zasedanja Zveze narodov bo razširjalo več nemških in nizozemskih radiofonskih od* dajnih postaj, ki bodo v žični zvezi z Ze* nevo. Amerika gradi v državi Maine pre* jemno postajo, ki bo opremljena z vsemi najnovejšimi izumi radiotehnikc in ki bo lahko ob vsakem času. o vsakem vremenu sprejemala katerikoli evropsko radiofonsko oddajno postajo in njene programe žičnim potom prenašala posameznim radiofonskim postajam v Združenih državah. Kakor je razvidno, se torej bližamo re» mednarodni radiofoniji, ki bo v veliki meri odločala o kulturnem prestižu posameznih držav. LTlogo v tej tekmi pa bodo igrale le one države, katerih radiofonija je dovolj razvita, da bo mogla odsevati njihovo de* lovanje. Darujmo za sokolski Tabor! «JUTRO» st. 201 20 = Nedelja 30.Vili. 1925 matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane "n tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Redoven, tapetnik Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma) GLiUuuaauuumnc Na novo renovirana poleg gorenjskega kolodvora v Šiški. Ochra hrana, cene nizke! 4629-a llija Pgtfg;. Pozc-f! Trgovci! Pozor! Dovoljujem si veščati Vas ob-čati, da ne zamudite ©Is priliki «74-a sšufrSJanskegsJ velesejma oglasiti se pri tvrdki Ljubljani, Sv. Petra cesta 29. Zaloga šolskili zvezkov, map. notesov, blokov in odjemalnih knjižic. Cene nizke. — Lastni izdelek. M. Bivše. l\m EMu Mmm v biiiini Ljubljane se pod ugodnimi pogoji odda v najem oziroma proda. Poizve se pri Aloma Ccmpany, Ljubljana, Kongresni trg 3. ijiiSižii! Brez kvari en ja blaga ke-ssišse snaženje in vsakovrstno feErvanje cblek ASTONBOC Ljubljana, Selenčargova ul. 8 Laadslr. GHncs-Vič ki i S Pranje brez truda Vedno lepe in bele roke - nikakega odrgnjenja - nobenih bolečin v križu-nikakih razpoklin. ZADOSTUJE ? če namočiš umazano PERJLO ZVEČER v raztopini TRI, daje najdeš zjutraj: čisto prijetno dišeče «Jutrov» roman TjRfl- sao* -.:. 1 L-' 2-• -, /JCC .. .? -. - • 'X* \. • : «. oc e n v K 0 n 0 0 B 0 p o s n U K. 0 K G 0 sa 0 B 0 «5 0 B 0 IB 0 B 0 B 0 ■ o a 0 » o n 0 i&paunlško jsrelsinieno zdravilno sretis?vo, vporablia se pri vsaa bolsjaih sepašh organov * največ iaai usaea! iidravlienta. Usssd E=iteliii zahval in primani glase se slecGža takole: Drago mi je, da Vam morem sporočil, da sem z Vašim aparatom ,AU-GOI.ATOR" zelo zadovoljen, ker ni Ie eden najcenejših in najpraktičnejših aparatov, temveč zcio učinkovito sredstvo pri vseh boleznih, ki zahtevajo njegovo voofabo. To je fudi mnenje mojega zdravnika g. Dr. K. F., ki me zdravi... Trsat - Sušak P. "Jožef ALJANčIč, oim. Pretečeno pomlad sem začel zdraviti potom inhalacijskega aparata ,AU-GOLATOR' svojo večletno pljučno bolezen, ki je bila v zvezi z močnim kašijem. Pri redni vporabi aparata sem dosegel nepričakovano popolno ozdravljenje. Prejmite mojo najtoplejšo zahvalo. Breznica, 9. juli 1925. IVAN S\ARDI. C. gosp. P. J. kaplan v J. nam piše: Po zdravnikovem nasvetu sem r?bil inhalacijski aparat .AUGOLATOR* ter mi je proti hripavosti prav izvrstno pomagal. V par dneh sem bil bolezni prost, dasi me je pred zdravljaujem z omenjenim aparatom nadlegovala skoro dva meseca. Zahtevajte takoj brezplačnih prospektov 1 Oglejte si razstavo 0 jjffii, « v « » ^ na velesejmu, paviljon ,6' 342 ^szpošilialaica — A U C 0 L Generalno zastopstvo za SHS. Q Jože Čebnlj, Jesenice, Ggr. Slov. b 1 sososoiotoioioioioC Naznanilo preselitve. Cenjenim odjemalcem uljudno naznanjam, da sem se preselil z Vodnikovega trga iz barake tik Semenišča na Kleparsko stezo St 2., Siari trg, kjer bcaem nadaljeval svojo trgovino s suho robo. Cenjenim odjemalcem se najtop-leje priporočam za nadaljno naklonjenost. «27-a Aston Lovšin. tnsaiiHiin §mm OHOiOlOlOlOlOlOlOiOBOlOlOlCIO 2otosraSlra mora Imeti naše 3 novosti: M itosfrovanl cenik .Moderna fotograf ja* Brezplačne Mo iiflsliovauo ah knjige iKako se naučim totogiafirsti* Samo Din 9'— M neprekosI]l?G mMm .Pravosvet* Samo Din 4'— Drogerlja Jenitaf Celje. OIOEOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO restavracija LJUBLJANA, Glav. kol. JO SEP MAJDIC Znižane cene! Odprto vsak dan do polnoči se priporoča vsem pssetnikoai velesejma v Linbltanl. Izborna kuhinja in prvorrstu vlaa. 4385-1 Anton Kohi Brss* Borovnica 447: LESNA industrija in eksportna TOVARNA upognjenega pohištva, ttolov vieh vrst Centralna pisarna: Mutelistns, Ižanska c. 22. TELEFON ŠTEV. 540 3SC Sv I0GATAJ konces elektrotehnično podjetje, Ljubljana, Kongresni trg 19, (polen nunske cerkve) telefon it. 3. Na"iel;a»a i 4271—a električne razsvetljave, gradnja telefonskih central, hišnih telefonov in zvoncev Trgovina In zaloga; instalacijski materliat. motorji, telefonski apaiati, moderni lestenci in svetilke lastnega izdelka. RADIO-aparati In po»ame«ni deli. oiOKOioioaoioscEoeoaaeoicioic Kdor si želi kupiti solidno in poceni pohištvo kakor: spalnico, jedilnico, kuhinjsko opravo, naj se obrne na I 9fL I P O" zadrugo mizarjev v Št. Vidu nad Ljubljano. Ona ima stalno v zalogi vse vrste pohištva. Garantirano solidni izdelki. Oglejte si ob priliki velesejma v Ljubljani tudi našo zalogo v St. Vidu. Daje tudi na obroke. Zahtevajte cenik! oioioioioiogoioiotoioioioioic V"dobiti Bres konkurence! de*»cioti Op'0 si spoci alno in snp trgovino Pieiričali se boste ia ie biago napravljena ii o »ve dnlge konoplje, e?rant'ram in sicer: VRVI za zvonove, transu sije, dvi?a!a in za telovadno orodje ?ke trave, ž me vse1! vr t, k -njskili mtač konjskih odej. nepremočl i>ih tuznih ohht 4719-a jnta platna, ribane itd. po nainižji ceni. Siec ialno montlr-nje (Si^v me) vrvi za transmisije in dv gala se izrvši solidno in totno Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino iuan N. Adamič, Sv. Petra cesta 31 ■ Telelon 44L ===== P.drclnici: bribar. Velrlnjska ulica 20. telefon 454. — Kamnik. Šotna l\. 4. Naročila ln popravila ie točno ln vestno itvr*njelol RAZSTAVA v LASTNI HI«! ¥eFeseIeiaska IZLOŽBA te« ue» m hogaihc Izjemne cene samo za čas velesejma: Damski, Spangerjl, lak ... . Din 160-— . . rjav!, ševro , 160 — MožkI, širni, polžimi ali amerikanski , 220 — Deški in dekliški, št. 26 do 30 , 40- Otročji špangerjf, št 20 d* 25 . 25 — in vsi ostali čevlji in nogavice skoro za polovično ceno samo pri: VOIKA 48218 Llubllana, Krekov trg 101. na*?. v: Snkno za moške ob'eke n.ij-močne še, najfinejše in najcenejše razpošl^a veletrgovina B. Stermechl Celfe, i*. 20 in s ca trpežno sukno '1 Din močan ševiiot 78 D n fini kamgain 90 D n liustrovani cenik z i"ez 1000 slikami se poš.je vsakemu zastor j, vzorci od sukna, kam-garna in razne ma u-faktiirne robe, pa samo za osem dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. (Naročila čez Din 500.— poJtnine pr' sto. Trgovci engros cene.) > «3aHHHHHHHHHHB&K oiOiOiOBOioaoBOiOiOioioaoioac; | Kdor oglašuje, ta napreduje ii l aisaofioioioioioioioioioioioio fozsr peki! Siroti ca delitev testa (Teigteilmascbinen) za ročni in parni pogon, patent Avsiria, 25 do 30 delni (Umleg-zilinder) z izboljšano noževo glavo Siroti za me'anoio»oio Razstava v lastni hiši! POZOR! Trgovci, o&rtniki in kmaSovatci! Preden kaj kupite, oglejte si veliko zalogo pri tvrdki Zdita* K LlMna, Dunajsluic.ll Trgovina z ieleznino na debelo in drobno. Naznanilo preselitve! Naznanjam slavnemu obč nstvu in svojim cenjenim odjemalcem, da sem preselil svojo dobro vpeljano trgovino špecerijske, kolonijalne robe in deželnih pridelkov iz DOSE- I DANJIH PROSTOROV na GLAVNEM TRGU, v svoje lastne na novo urejene prostore nasproti hotela Stare pošte. Priporočam se naitopleje za nada>jni ob;sk, obilna naročila ter cenjeno naklonjenost z odličnim spoštovanjem 4806-a Ignac Andrašlč, Kranj. Ločitev zakona Mož: je neizogibna, ako dobim v jedi še enkrat ščurka! Zenai Bog! Saj mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, čepi ni sredstva zoper nje! y- Mož i Prej ga res ci bilo. Toda koncesionirani zavod HPaM» II v . .BUANI prodaja premos » slovenskih premogovnikov vseb kakovosti, t celih vagonib po originalnih cenah premogovnikov za domač« uporabo kakor tudi za industrijski podjotj« in rtzpečiva b« debelo in remski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški la angleški koks zt Umne ii domačo »porabo, kovaški premog, čmi premog ia brikete Naslovi Preselili zavod za MlkloMdova cosia Me«. 15/1. COMPANY OSKRBUJE: astotsčr« in reklamna družba z o. z. Jit liiiiitmii BEOGRAD Kolarčeva ul. 7 |NSE^!RAN3E * VEOh Jugoslovanskih in inozemskih listih. PLAKATIRANJE na ..Ljubljanskem velesejmu" po LJubljani kakor osisii Jugoslaviji. KINOREKLAMO v jugoslcvsnskih kinonodjetjih. LEGITIMACIIE « velasejme v LJubljani, Pragi, Gradcu in Zegrebu. TRG. !NFOS«1ACi3s »* Jugoslavije in inozemstva. Vsem obiskovalcem wetese$Qma se priporoča prvorazredna restavracija ,Ljubljanski dvor' (poleg juZncja kolodvora) Prvovrstna riomeča is nrlmorsua kuuis'a specijaliteta: pridni kraški teran is slaceuska rgižsnrasl|a u srzdlsa Beograda (nasproti !MwM HauKa) Bofera dsssača ia srpska Mu&Ssfa Priština ifafsrska ia ferafeocsa olaa Sofitli zrasel m prifelsi Iskala s teraso Lastnika: 47i2a Sms« Dsmšar in ftnfcn PrSsno2i£. Zahtevaite cenik od tvrdke! veletrgovina z mešanim blagom prej »Bsnija 2*' trgovsko prometno društvo Korloimc, FIorilfiiKl ulica i!. 1 (bivša Stakičeva hiša) Brzojav. naslov: .KONZUM", Karlovac— Interurb. telef. 10 Čekovni račun pošt. čekov, zavoda v Zagrebu štev. 35.544 Ciro račun pri Gradski štedionici v Karlovcu. Skladišče bombaža tovarne Dugaresa in Venecija Tovarn'ško skladišče petroleja Tovarniško skladišče sladkorja Direkten uvoz kava ia ostalega kolonija!, blsga Tovarniško skladišče vžigalic .Vrbovsko* Veliko skladišče salam slanine ln masti Skladišče moke in otrobov iz prvorazrednih banaških mlinov Veliko skladišče morske in kamene soli Veliko skladišče vseh vrst kanditov in čokolade Veliko skladišče mita SchJcht, Gazela, Lavov in Zlatorog Veliko skladišče manufakturnega blaga VeEiko skladišče špecerijskega, djcbnega in pletenega blaga Direkten uvoz DMC blaga Direkten uvoz sukanca znamke t,Steznik" Cene fako umerjene S spoštovanjem Bsgdan Fapovae lastnik. ajpnoDnnounanDDfa Usek dom sa Imej I Lud. Baraga Ljubljana islenburgcva ulica S/1. 15-letna garancija 15-a ni SBSBBBBBasaaEBBaEEBgSHBBeiias&BSisassssEaKsaas a 3 H C 5 IL .Tin il ■ iTmsi iT« 11 .JL" & m ■Lil. mmiim i P ^ B is od fnsifsreorssielše da nsJfiusiiR fodslres se ■ ! a i s mili tjsjiiijusjaii du jji i luiurai j _ j b KHREL PRE2S, I^MRilOR \ * ! i Ha veliko. 60SP0SK1I UUCfl 20. Na kilo. h | □ □ na toaletnih potrebščinah, modnih R predmetih, igračah za Vaše male, □ dalje nogavice prav trpežne in O sploh vse predmete spadajoče v g galanterijo boste vedno najbolje kupili pri Sv. Feira cesta nasproti hotela „Loyd" 4747a opccncncc'"~DCD acnimmja. 4473a mehanična tovarna pletenin fn nogavic naivečje podjetje te stroke, je razstavilo svoje solidne in vsega priznanja vredne izdelke na velesejmu. Interesenti naj ne zamude priilke stopiti v zvezo s to domačo industrijo! Paviljon „1" 688-S20. □ .1 znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom ,sLcnqenfe!der cement" MOJSTRHHA - DOIO E Ljijara, Kolodiforsko ilia 35 Pite (turpife) vsa-kmmtm® in rašpe izdeluje strokovno ter prevzema tudi vsa speci-jalna raročila po zmernih cenah pilama ANALIZA tu- in in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovilo, da spada med najboljše vrste cementa v državi. So&kurezžss cese. Naročila sprejema in daje informacije: ProdaJ sta. i -o ^^ci „Portland cementa Mojstrana" LJUBLJANA, Jadranska Podunavska banka. m immmmmr madet 12 prvovrstni amerikanski pisalni stroj boste videli na velesejmu od 29. avgusta do 8. septembra v oaviljonu „W" 423—425. FRANC BAS?, Ljubljana. iSi Stavb. «n pohištveno mizarstvo Ljub!]: m, Spodnja ŠiSka 13S priporoča solidno izdelane amerikanske B 3 • kakor tudi vsa stavbena in pohištvena mizarska dela. 4297.a Izvršba priznano solidna! Cene nizke! !=S: H SIrencva ulica 29. . O S steklenice za vkuhavanje sadja in oovrt- E S nlne so na:boi5£e m najcenejše. £ i; « SSarrsa salona xa vso drinvo: n a Lov?o Pelovar, Svan kavei * - Istotam se dobe Zupančeve Vnjipe ,;Son- p zerviraa>1e sadia ia povrtnin za „ o doxnač<) tsonrsbo1' v slovenski in g hrvatski izdaji. 176 3 — j —. Gospodinje. nafoiite! - — [MMBBB^MBMBBBMBg j Veletrgovina Podružnka: UufeliaRa Centrala: Zagreb VpSažasia detnsška gBavmca in rezarve preko Den 120,000 000-— Podružnice: B ograd, Celje, Dubrovnik. Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Saraievo. Sombor, Sušak, Šab^c. Sibcnik, \Vien. E^soosšžum: Rogaška Slatina (sezonska) in Jesenice. AfiHjsciii: Slovenska banka, Ljubljana, in Jugoslovanska industrijska banka d. d., Split. Lšst^s agencije v Juir:3 amerafei: B.ipnos Aires, Rosarlo de Santa Fe; v Severni Ameriki v vceh večjih mestih direktne bančne zveze. Posrečile bsnšr.s in trgovske posle z inozemstvom, posebno z Italijo in Avstrijo. v< II Ufsg« na knjilUc in v tekočem računu obrestuje najpo-voljnejc. garancijska pisma tripiike. HBKBMKBaMBiHMMMBB 0!3lšujs r :i predplačilu ali povzetju. SVTkiii Za cenik priložite \SLJ2B©«!—Din 1"— v znamkah. jM;!i: ill Hi i) .' ||,jj 11 Inserat priložiti. $ O® J^PM'1 J Ak0 bi ne "Sejalo, se I jjiMfeite-- ., ,ime radevolje nazaj. /J7 »ROTI TtSe% pod znamkoi I mizarstvo in j 1 :j_p3jm|JI „ |;| H naloga pohištva i P^'"1^'' " i—JC Št. Vid nad Labliano 4. r j^f^ff Ob priliki velesejma oglejte «4i„ Ss tudi naše izdelke I lično, solidno delo! — Zahtevajte cemk! — Kcnkurei.ine cene! Hubertus milo Celje TTTUT ca IX M t4lXli> »1*W Kovinska industrija inŽ.J-sHMIl.rUnbor, SH.S ( neuilindustrif ) Aleksandrov« cesha št«v.fc K Namgodniii n»Uup je naravnost od tovarno! Elektrotehnične tvornice ŠKODOVIH ZAVODOV v Pizni Zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubljana, Selenburgova ul. §t 7, hiša Jadranske banke. Dobavljajo: najaofldnejie in najcenejše eJektro ■ motorje, turbogeneratorje In vse ostale električne stroje. Grade: elt "?ne centrale, električne železnice, cukrarne, pivovarne, rudniške naprave Itd. Obratajte te v vseh primerih na pisarno v Ljubljani. Poset hdeniria i« brtiplafcio iw razpolago. Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani "S" i_i (prej Kranjska deželna banka) i_i izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj« ugodnejšemu obrestovanju ter daj« vsakovrstna kredit« In predujme. Nakup In prodaja valut In deviz. Je najboljše in najcenejše ILZUDRUŽBA z o. %., PTUJ lzdelovalnica usnjatih in usnjato-galanterijskih izdelkov. Specijalna izdelava potovalnih potrebščin in gamaš. Letos na novo osnovana domača ■ tvrdka po vzorcu dunajskih svetovnoznanih usnjato-galanterijskih tvrdk. | Posebno konkurenčne cene v gamašah in usnjatih kovčegih. 4740-a Strojno petenie. nogavce čepice, obleke, jopice, 442;-i majce itd. prvovrstne, preizkušene po ugodni ceni izdeluje Rndolf Ravnikar, Radeče, Zidani mostr veletrgovine s hmeljem v Žalcu Vam naznanjam, da razni priložnostni prekupčevalci v hmeljarskem okolišu, ki se redno ne bavijo s to kupčijo, skušajo dobiti hmelj od Vas pofl lažnjiv® pretvezo, da kupujefo hmelj za mojo tvrdko. Z vzorci letajo potem po trgu Žalec in ponujajo to blago na vse strani. V mnogih slučajih se je zgodilo, da potem, če cena pade, blaga ne prevzamejo, ne plačajo, ampak ga pustijo Vam — na podu! Take slučaje že sami poznate! 4659 a i sa mojo ffdko so ie naslednji: gospod Ivan Virant, trgovec, Žalec, ■v Josip Aufereht, upravitelj, Žalec, Ivan in Franc Vodlak, posest., Zg. Gorče pri Braslovčah, Ljudevit Košir, trg. in posestnik, Prekopa pri Vranskem, Jožef Kočevar, Zgornja Ložnica, . Ivan Kramar, gostilničar, Liboje. Imenovani gospodje se lahko izkažejo s pooblastilom in tiskanimi nakupnimi knjigami naše tvrdke. v v | Pazno zasledujem one, ki hočejo na zgoraj na-fOi JCliSi • vedeni način škodovati dobremu glasu moje tvrdke. Več slučajev že poznam! Brezobzirno bodem nastopil pravno pot v zaščito svoje tvrdke in pa da krivce zadenejo vse posledice. Tedenski borzni pregled Zagreb, 29. avgusta. Napetost na denarnem trgu je sicer ponehala in je ogromen pre višek gotovine, vendar se na zagrebški borzi Je obdrži razpoloženje za hausse. Po okrepitvi tendence prihajajo vedno zopet oslabitve, ki znižajo tečaje za vse težko pridobljene točke. Tako je sredi tedna bilo zabeleženo popuščanje tečajev, toda včeraj na zadnji borzni dan v tednu je prišlo zopet do splošne učvrstitve. Vendar pa do posebnih poslov ne pride. Vsa velika gotovina v Zagrebu, ki jo cenijo do 700 milijonov dinarjev, čaka na pričetek izvozne sezone, čeprav imajo nekateri papirji boljše izglede na obrestovanje kakor vlaganje denarja. Čaka se na kak nenadni impulz, ki bi borzo oživel. Kot tak impulz se je snrva smatralo izplačilo dolga Slavonije Pra-štedioni. vendar je bil ta impulz preslab, da bi obdržal razpoloženje. Praštediona. za katero se razen tega govori, da bo povišala glavnico, je dosegla že tečaj 925; ta teden pa zopet znatno oslabela, ali proti koncu se je ponovno dvignila na 915—920. Padla je tudi Slavonija pod 50. a se ie končno popravila nazaj na 51. Splošnemu borznemu razpoloženju je odgovarjalo tudi gibanje ostalih bančnih papirjev. Edino za Hipo se je opažalo živahnejše zanimanje. Na tržišču industrijskih vrednot se razen pri Slavoniji ni dogodilo nič posebnega. Industrijske vrednote so skrajno zanemarjene, dasi ima industrija lepe izglede za uspevanje spričo raznih tarifnih olajšav in carinskega protekcijo-nizma. Vojna škoda, promptna, se ie v početku tedna težko dobila po 300, toda tekom tedna se je tečaj zrušil celo pod 290. Sele zadnja dva dneva se je tečaj zopet dvignil nad 290. ker se je povpraševanje okrepilo. Devizno tržišče ie mirno. Narodna banka krepko drži stabilnost dinarja, radi česar obstoji med borznimi krogi bojazen, da bi moglo premočno zaviranje dinarievega tečaja vplivati prehudo. Skupni pnomet je v početku tedna znašal blizu 10 milijonov dinarjev, ali je potem začel slabeti in znašal včeraj do 7 milijonov dinarjev. V današnjem svobodnem prome t u so ostali tečaji efektov napram vče raj nespremenjeni. Promet neznaten Vojna škoda se ni trgovala. Nekaj večje zanimanje je bilo za Eskomptno, ki se je zaključila po 118. — Devizno tržišče je ostalo popolnoma mirno. Promet srednji. Italija čvrstejša. Okrog poldne so se zadnii zaključki glasili: Amsterdam 2260, Dunaj 778, Berlin 6886, Bu dimpešta 0.0785, Italija 211.75, London 272, New York ček 56, Pariz 264.5, Pra ga 166 in Švica 1086. Naša živinoreja V zadnjih letih se je naša živinoreja številčno in kakovostno opomogla, vendar pa trpi danes močno v gospodarskem pogledu, ke>T ii manjkajo prilike za gladko in dobro oddajo živalskih proizvodov, nje nih prirejkov tn mlečnih izdelkov, kar ie pa bistveni pogoj za uspešni njen napredek. Manjka ji pa tudi drugih pogojev za izdatnejši napredek. Od sosednih držav smo glede dobave plemenskega materijala tako rekoč odrezani, man.ka nam pa tudi zrdostnih državnih sredstev za nakup čistokrvne živine, s katero naj bi se požlaht-pjevale domače živali Bolj kot kdaj poprej, smo navezani sami nase. Pa tudi v tem položaju bt se dalo vse lažje napre dovati, ako hi se zavedali naši živinorejci svoj skupnih nalog, in ako bi ne manjkalo našim ljudem smisla za skupno delovanje, ki je in ostane eden glavnih pogojev za uspešni razvoj naše živinoreje. Dokler bomo hodili v živinoreji vsak svoja pota, toliko časa nam ne bo mogoče nič izdatnega doseči! Naše živinorejske razmere so različne v posameznih delih naše dežele, to pa ne izključuje potrebe skupnega dela, ki ga pa danes tako zelo manjka, in sicer povsod. Po krajih, kjer je živinoreja najbolj razvita in predvsem merodajna za dobro gospodarstvo, tam najdemo dosti več smisla za skupne potrebe; kjer so pa interesi gospodarstva razcepljeni na več gospodarskih panog tn je živinoreja enakovredna s poljedelstvom in vinstvom, ali pa se daje tema panogama celo prednost, tam jc pa veliko manj zanimanja, pa tudi manj razumevanja za skupne živinorejske potrebe in naloge, in zato je po takih krajih ves napredek tudi tako otežkočen. Največje zapreke delajo kmetovalci, ki crfmaio enotnih interesov in katerim manjka smisla za zadružno ali skupno delo. Izkušnje in izgledi po drugih naprednih deželah nam pričajo, da je iskati spas živinoreje tudi pri nas v sktipnem pospeševanju vseh tistih interesov, ki se tičejo naše živinoreje. Poglejmo na Dansko, poglejmo v Švico aH kamorkoli, povsod vidimo isto sliko. Povsod vidimo, da so te živinorejske dežele preprežene z živinorejskimi organizacijami. Če ljudstvo ni zrelo za živinorejske zadruge, naj se pa snujejo po okrajih živinorejski odbori in cdseki, da tem potom rešujejo skupne naloge. Organizacije so pa poirebne povsod, da pridemo naprej. Dokler bomo delali vsak na svojo roko, bomo ravno tako trgalo dosegli, kakor smo dosedaj. Zlasti ir: aH posestniki smo navezani, da si podamo roke in da si skušamo vzajemno pomagati. Ta potreba je toliko večja kolikor manj se smemo zanašati na državno pomoč. Osamljeni smo brez moči, dočim predstavljamo v skupnosti veliko in izdatno moč! Poleg organizacijskega dela je treiba naši živinoreji posebno Izdatnejše ta boljše krme. Pri tras hnamo kraje, ki trpe na rednem pomanjkanju krme zlasti v zimskem času. Živini treba močnega krmljenja, da se dvigne ves njen užitek. Tako kakor delajo po drugih krajih. Napol reje-na živina ne more dati bogatih dohodkov. Naša zemlja je neizčrpna in hrani še bogate zaklade. Treba le, da jih znamo odkrivati. Naše travništvo je še močno zanemarjeno. Ob slami pa ne moremo zahtevati dobre molže. Živinoreja je le po tistih krajih naše dežele bolj razvita in hasnovi-ta, kier se živalim bolje godi in kjer ne trpi;o nobenega pomanjkanja. Pri nabenem pridelku se ne dajo letine tako dvigniti kakor pri krmi, pa ne samo glede količine, ampak tudi glede kakovosti, kar je treba pri nas posebno pospeševati. Naša živinoreja stoji pod vplivom tujih pasem. Pasemsko vprašanje ni najvaž-neiše v živinoreji, vendaT je treba danes z njim računati, ker so se zanesle v razne kraje tuje pasme za zboljšanje domače krvi. S tujimi pasmami se dajo brez dvoma doseči lepi uspehi, toda le pogojno, če so rejske razmere prikladne tujim živalim. Pri nas smo se že od nekdaj radi obešali ca tuje pasme, zaupajoč vse preveč na tujo kri, pri tem smo pa tudi pozabljali na to, kaj vse je pripomoglo tujim krajem do vzgoje tako žlahtnih pasem. Brez dvoma bi se dalo tudi pri naši domači živini dosedaj dokaj več doseči, ako bi bili raje malo bolj posnemali ves način boljše reje, ki jo vidimo po drugih krajih. Naše slepo zaupanje v tuje pasme in naše zanašanje na državno pomoč je veliko krivo, da nismo prisili z našo živinorejo dalje naprej in imamo po deželi marsikje opešane preostanke tujih pasem, ki se prav nič ne razlikujejo od domače živine, ne po svoji hasnovitosti, ne po vnanjosti, ampak edino le še po zadnjih ostankih svoje barve. Spas naše živinoreje ne tiči v tujih pasmah, ampak v izboljšani reji, za katero je naša dobra domača živina ravno tako hvaležna, pri tem pa veliko bolj utrena. Kmetijski svetnik V. Rohrman. Naša lesna industrija in trgovina Lesna industrija in trgovina se nahaja že drugo leto v popolni krizi, a znaki Zboljšanja se še ne kažejo. To velja za vso lesno stroko, ne samo pri nas, ampak tudi izven okvira naših ožjih mej. Vzroki so različni, hočemo jih le v toliko razmotrivati, v kolikor se tičejo slovenske lesne industrije. Sedanio krizo so strokovnjaki pričakovali Navidezno dobri povojni koniimkturi je morala slediti reakcija, kajti ta konjunktura ni izzvala samo povečanja produkcije preko potrebe, privabila js tudi, posebno v Sloveniji, v lesno stroko dokaj nepoklicnih trgovcev. Ti nestrokovni industrijci in trgovci sedaj drug za drugim kapitulirajo, potem ko so z neracijonelnim trgovanjem v inozemstvu mnogo pripomogli k sedanji depresiji cen. Brezdvomno je kriza danes tudi za najboljšega trgovca težka, ker ga razen nestrokovne konkurence tlači obilo drugih skrbi in problemov, katerih dobra rešitev je pridržana le najsposobnejšim in najboljšim. Najtežji problem je valutni. Nakup si-rovine, produkcija in manipulacija v konstantno rastoči valuti, napram temu pa prodaja večinoma v zapadnih devizah, ki so v stalni dekadenci, to povsem nasprotno razmerje med investicijo in končni n izkupičkom na škodo poslednjega prinaša največjo škodo naši Industriji, ki ie po večini vezana na Izvoz. Žrtve so ogromne in zato je upravičena trditev, da je bila povojna konjunktura navidezna, ker navidezni tedanji dobički brez notranje vrednosti ne bodo v vsakem slučaju zadostovali za kritje izgub. Le dotič-nik, ki je za časa inflacije pričakoval tudi deflacijo ter ni zaupal visokim številkam, ki je od početka kolkuliral z zlatom ali lesom, ne pa s papirjem, in ki je spretno kril svoje devizne terjatve, se je obvaroval večje škode, dasi je tudi sam trpel. Lanski nepričakovani močni skok dinarja je zahteval svoje velike žrtve, nadaljno dviganje pa bo — upajmo — iztrebilo, vse kar ni zdravega v našem lesnem gospodarstvu. S porastom dinarja se je krči! končni iz-ktpiček v eksportu. Posebno za mehki les ni bilo mogoče doseči porastu dinarja primernih cen v devizah. Tuja konkurenca, posebno iz Rumunije in Avstrije, tega ni dopustila, držala se je starih cen. V tem pogledu torej ni bilo mogoče doseči nobenih kompenzacij. Naše izvozne cene so odvisne od mednarodnega tržnega položaja poprava cen tu ni bila mogoča. Mislili smo v preteklem letu, ko se je dinar v kratkem času dvignil za preko 30%, da se bo v doglednem času pocenila produkcija. Dinar je v enem letu pridobil nad 40% v mednarodni kvota-ci.ii, a produkcija stane toliko, kolikor je sta. Ia. Torej niti v enem, niti v drugem oziru ni bilo mogoče doseči vsaj delne izravnave vedno večjih razlik. Ce bi bil dinar pridobil tudi na svoji efektivni moči toliko, kolikor je pridobil v mednarodni relaciji, bi bila stvar rešena in potem bi bila produkcija toliko cenejša. To se ni zgodilo. Če se upošteva, da je v lesni industriji navadno investiciia na transportu in produkcija večja, kakor na gozdnih taksah, potem je jasno, da je nerz-premenjena draginja in s to vezana višina mezd eden glavnih vzrokov, zakaj lesna industrija ne pride iz krize. Predaleč bi zašli v razpravi, če bi hoteli razlskavatl vse vzroke, zakaj dinar ne more priti do prave efektivne moči. Gotovo pa je, da je temu v veliki meri kriva državna uprava. Kl.itrb porastku dinarja so osta! vse državne da-atve neizpremenjene, in brezuspešni so bili doslej vsi predlogi, da naj se vsaj za izvoz ie v katerem kompenzira protivrednost v devizah, znižajo železniške tarife. 2e itak visoke železniške tarife se za izvoznika avtomatično dvigajo, čim Jačji postaja dinar. Sele 15. julija se Je končno dovolilo začasno in malenkostno znižanje železniških tarii za izvoz, ki pa kritičnega položaja ne more zboljšati. Vsled pomanjkanja vsakega zmisJa za tarifno politiko ni samo zastal naš lesni izvoz pač pa višina tariiov onemogoča tudi v notranjosti države vsako večie trgovanje in je dovedla tako daleč, da nekateri kraji na vzhodu države uvažajo rumunski les. ki stane kljub visoki carini manj kakoT naš domači les. To zadosnto označuje naravnost žnlostne razmere, ki vsled neuvidevnosti naše železniške uprave ubijajo vsako podjetnost in fzpodkopavajo temelie našfh najbolj zdravih gospodarskih panog. Če govorimo o težavah, ki iih mora premostiti naša lesna industrija, ne smemo pustiti neomenjene finančne strani. Pomanjkanje cenenega kapitala je bilo in je še oni čir.iteli, s katerim se bori naša lesna trgovi, na. Ne samo dinarski kredit, ampak tudi devizni kredit ni bil tej naši panogi pod ugodnimi pogoji na razpolago. Kai to pomeni. ve le tisti, ki pozna lesno produkcijo tn dolgo investicijsko dobo. Navedli smo glavne vzroke, ki v notranjosti ovirajo zadovoljiv razvoj našega lesnega gospodarstva. Na razvoj te panoge pa vplivaio tudi razmere v državah, ki rabiio naše lesne izdelke. Po nekaj letih povečane podjetnosti m velikega dela je prišel tudi v teh državah občuten zastoj v stavbni podjetnosti. Kreditne razmere so se poslabšale, razpoložljivega kapitala je bilo vedno manj tudi v državah, ki so bile kakor Španija, izraziti vojni dobičkarji. Tudi v inozemstva je došla po visoki povojni konjunkturi naravna relacija; veliki bančni polomi in mukepolni prehod k predvojnem gospodarstvu so odločilno vplivali na splošno pod;etnost. Poraba se je občutno skrčila, v isti meri pa je rastla mednarodna konkurenca. Če se upoštevajo vse težave, s katerimi leča 6 Din za kHagram. Zelenjava: glavnata solata 3 JO—5, Strucaata 3.50—5, ohrovt 3—4, kaarfijola 10—20 Din kg po kvaliteti, koleraia d—4, špinača 6—7, paradižniki 3—4, fižol v stročju 2—4, po kvaliteti, taičen 3—4, čebula 2—3, česen 15, krompir 1—1.25 Din za kg. Mariborski trg Včeraj so pripeljali slaninarji na trg 15 vozov z mesom, ki se je prodajalo po 1230 — 25 Din kg po vrsti in kakovosti (slanina 20 — 25 D:n kg). Krompirja je bilo na tT« gu 14 vozov po 0.75 — 1.50 Din za kg, če« bule 15 vozov po 1.50 — 4 Din in zelja 8 vozov po 0.75 — 1 Din. Ostale ccne: Perutnina: kokoši 32 — 40, piščanci 15 — 30. gosi 45 — 50, race 22.50 — 25. purani 45 Din komad. Domači zajci: 5 — 20 Din komad. Mlečni izdelki: mleko 2.50 — 3, smetana 12 — 14 Din liter, siro« vo maslo 40 — 44, kuhano 60, čajno 65 Din kg. sir 4 — 7 Din komad. Jajca: 1.25 — 1.50 Din komad. Zelenjava in sočivje: fižol 1.50 — 2.50 Din liter, kumarice 0.25 — 1, karfi« jola 1 do 4, česen 8 — 12. čebula 1.50 — 4 Din kg. solat« 0.50 — 1 Din glava. Sadje: jabolka 3 — 6, hruške 4 — 10, češplje 2.50 — 6. breskve 14 — 16, grozdje 9 — 13 Din kg. brusnice 6 — 7, maline 3.75 — 4.50 Din liter. Kmetje so pripeljali nadalje na trg 6 vo* zov sena, 5 vozov otave in 4 voze slame. Cene: seno 47.50 — 60, otava 45 — 50. sla« ma 35 — 40 Din za 100 kg. Hmelj Žalec (Savinjska dolina), 28. avgusta (Poročilo, ki ga Je Hmeljarsko društvo za Slovenijo razposlalo strokovnim časopisom v inozemstvo.) Obiranje srednjeranega hmelja se bliža svojemu koncu. Množina pridelka na 1 ha zemljišča se bliža oni lanskega leta. Zaradi povečanja s hmeljem zasajene površine bo letošnja množina ono lanskega leta prekosila za približno 20 odst. Hmelj je fin in prvovrsten po kakovost! in barvi. Pozni hmelj kaže žalostno sliko. Zaradi pe- . ronospore bo množina pridelka komaj 20 se ima boriti naša lesna trgovina je razum- ; odst C(J one y norma]niIl letJll> Prj Vsem Ijivo, da ie ta panoga že toliko časa v tez- j tpm hmeV. riave barve in man. ki krizi. In vendar zasluži slovenska lesna Industrija, ki v obilni meri prispeva k aktivnosti naše trgovske bilance, da se ji od-pomore in olajša prehod k normalnemu poslovanju. Prvi pogoj pa je, da država uvidi, da je ta panoga za Slovenijo važnejša, kakor vse druge, ker nobena druga industrija ne daje tolikim ljudem vsakdanjega kruha, kakor ona. Država mora upoštevati, da ie to edina industrija v Sloveniji, ki se je z last ne moči nacijonalizirala in ki mora v državnem interesu ostati v domačih rokah. Če bo državna uprava po neštetih intervencijah končno uvidela, da ie treba nujne od-pomoči, potem bo pred vsem morala urediti železniške tarife za les ne samo v lokalnem prometu, ampak preko vseh eksportnih transitov Redukcija tarifov pa ne sine biti samo navidezna, ampak mora doseči tarife, ki nas napravijo konkurence zmožnim napram inozemskim industrijam. Obenem z redukcijo tarifov pa je treba koncedirati vse, kar je v zvezi s tarifno politiko. Predvsem reekspedicije in refakci'e. Lesna trgovina ie predvsem transportna trgovina, zato je tarifno vprašanje najvažnejše. Če se to pravočasno reši, bo dana slovenski lesni trgovini možnost, da premaga sedanje težko krizo in ostane s svojo produkcijo 30 do 40.000 vagonov letno glavni steber slovenskega gospodarstva. Ernest Hieng Ljubljanski trg Ta teden je bil ljubljanski trg izredno živahen, rekord pa je dosegel v soboto. Pri-nešeno je bilo na trg izredno mnogo jurč-kov ter domačega sad a. Cene naslednje: Meso: goveje I. 18, II. j 15, III. 9, jezik 18—19, vampi 9—10, pljuča 6—8, jetra IS—19, ledvice 18—19, možgani 18—19, loj 7.50—10: teletina I. vrste 20, II vrste 17, telečja ietra 25—30, pljuča 20, prašičje meso I. 27.50. II. 20—25, pliuča 10, jetra 15—20, ledvice 27 50. glava 7.50, park-Iji 5, trebušna slanina 25—26, riba in salo 29 —30, mešana slanina 28, slanina kranjskih prašičev 22.50—25, slanina na debelo 29, mast 30, gn.iat 35 —37, prekajeno meso I. 35, II. 30, prekajenj parklji 12, prekajena glava 15. jezik 35, koštrunovo meso 14—15, koziič 20—22, konjsko meso I. vrsta 12, II. 9—10, klobase krakovske 46, debrecinske 46. hrenovke 32—35, saialade 35, posebne 35, pcl-prekajene kranjske klobase 32—40, suhe kranske 67—75. prekajena slanina 32—35 dinarjev za kilogram. — Perutnina: piščanec majhen 12—15, večji 15—25, kokoš 23—35, petelin 25—40, raca 25—30 Drn kom. domači zajec S—12, večji 13—18 Din za komad Mlečni izdelki: mleko 2.50—3, Din za liter, sirovo maslo 45—50. čajno maslo 60—65, maslo 40—oO, bohin ski j sir 3S, sirček 9 Din za kg. Ja j c a: 1.25—1.50 Din za komad. Kruh bel, 6.50, črn 5.50 Din za kg. Sadje: luksusna jabolka 8, jabolka I. 6—7, II. 4—5. ni. 2.50-4, lukstisne hruške 12, I. 8—10, II. 6—8, III. 2.50—4, ena li- j mona 0.25—1.25. luščeni orehi 35, domače i češplje 2.50—3.50, bosanske in banatske 4— ! 7 Din za kg. Kolonijalnc blago: ka- j va Portorico 68—74, Santos 54—56, Rio 46 J —52, pražena kava I. 90—96, II. 80—«4, III. j 52—56. kristalno bel sladkor 15, sladkor v kockah 16.50, kavna primes 24, riž I. 10—11, II 9—10, Din za kg: namizno olje 22, jedil- ! no 20, vinski kis 4.50. navadni kis 2.50 Din za liter: morska sol 4.50. kamena 4.50, celi poper 32, mleti poper 34. parika III. vrste 20, sladka paprika po kakovosti 48, Din za kilogram; petrolej 7 Din za liter: testenine: . 15, II. 11, pralni lug 3.75. čaj 80—100 Din za kg. M 1 e v s k i izdelki: moka »0« 5.7 —6.50, »1« 5.50, »3« 4.50, >5« 4.50, kaša 6, Ješprenj 6—7, ješprenjček 10—14, otrobi 3, koruzna moka 4, koruzni zdrob 4.50—5.50, pšenioii zdrob 8, ajdova moka I. 9, II. 7, ržena moka 5—5.50, pšenica 3—3.50, rž 2.75 —3, ječmen 2.50—3, oves 2.50 3, proso 3.50 ajda' 3—3.50, fižol 3.25, prepeličar 3—3.25, tem je pozni hmelj rjave barve in man] vredne kakovosti. Kupčija s srednjeranim hmeljem ie bila zadnji čas prav burna. Začetna cena pred enim tednom po 50 Din za 1 kg se je skokoma dvignila na 100 Din z obilno napitnino. Dobra tretjina vsega pridelka te vrste hmelja je že prodana. Mnogo je došlo tujih kupcev, posebno Bavarcev. Žatec. 2S. avgusta. Tendenca čvrsta. Po deželi živahno nakupovanje. Cene 3750 do 4050 Kč. V mestu Žatcu 4100 Kč za 50 kg. — V Niirnbergu zelo čvrsto. Cene 430 do 500 Mk. Žatec, 29. avgusta. Cena zvišana na 4250 Kč za 50 kg. Čvrsto. Razveseljiv povzdig domače tekstilne industrije Kljub velikim težkočam, s katerimi se naše gospodarstvo še vedno naporno bori, se lahko naša, domača tekstilna industrija postavi z razveseljivim napredkom. V Ma« riboru je bilo ustanovljeno leta 1922. od velikega češkoslovaškega bombažnega kon* cerna, ki ima dve predilnici, tri tkalnice in dve podjetji za izboljšanje tkanin, tekstila no podjetje «Mariborska tekstilna tvorni« j ca, bclilnica in apretura*. Podjetje izdeluje blago lastne provenijencc, prevzema pa tu« di tuje sirovine za izboljšanje proti zmerni odškodnini ter jih dobavlja v istotako okus ni izvedbi in opremi kakor lastno blago. Podjetje je bilo opremljeno z najmodernej« šimi stroji in pripomočki, da mu je s tem { dana prilika znižati režijo na minimum. Kapacitcta belilnice znaša 3 milijone me« trov letno. Tehnično vodstvo je v rokah izborne tvrdke Leutzendorf et Wangler (Hohenelbc), ki se je sme z ozirom na do« ber glas z mirno vestjo vsporediti s pri« znano tvrdko Schroli. Da je tehnično vodstvo svoji nalogi po« polnoma kos, o tem se je naš poročevalec prepričal na lastne oči. Kot nestrokovnjak se je nemalo čudil res prvovrstni kakovo« sti izdelkov, ki jih odlikujeta predvsem okusna oprema in snežna belina. Podjetje namreč uporablja za belilo samo permuti« rano, t. j. na 0 trdotnih stopinj reducira« no (popolnoma čisto) vodo, kar je največ« jega pomena za beloto in pa za očuvanje bombažnega vlakna. Letos jc ustanovilo podjetje v Varaždi« nu tkalnico z 200 statvami,, da na ta na« čin ustvari podlago za brezkonkurenčno iz« delovanje blaga in da zadosti velikemu po« vpraševanju po naravnem in po apretira« nem sirovem mollinu. V tem primeru ima« mo opravka s tako zvano vertikalno indu« strijo, ki združuje v sebi predilnice, tkal« niče in industrije za predelovanje, s čimer odpadejo vsi vmesni zaslužki, kar, kakor je povsem razumljivo, izdelek zelo počet ni. Že zato je mlademu podjetju, na katero smo lahko ponosni že sedaj, zasiguran hi« ter napredek. 1728 = Taksiranje trgovskih izpričeval. Izpričevala trgovskih pomočnikov so se dosedai splošno taksirala s takso 60 Din po tarifni postavki 71. taksne tarife k zakonu o taksah' in pristojbinah. Na inicijativo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 6. julija 1925., št. 46.001 odločila, da so izpričevala o pomočniški sposobnosti brez ozira na to, ali izdaje izpričevala trgovsko aH obrtniško podjetje, zavezano samo taksi 5 Din. Po tej odločbi se plačuje taksa po 60 Din samo za izpričevala o sposobnosti za vodstvo gotovega tr-1 govskega ali obrtniškega podjetja. = Srednjeevropska gospodarska konferenca na Dunaiu. Od predsedništva konfe-rence je določen kot glavni reierent za kreditno vprašanie Srednje Evrope jugoslovenski delegat g. LJ. St Kosier. Konferenca s? bo vršila 8. in 9. septembra. = V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: «:Grom», carinsko - posredniški in spcdicijski biro, družba z o z. v Ljubljani, podružnica v Mariboru; Hrvatska eskomptna banka, podružnica v Mariboru; ♦Sand - Banum», družba z o. z. v Rogaški Slatini. Izbrisala se je tvrdka Mirko Stei-ner in sinovi. = Za lesne trgovce. Neka švicarska tvrdka se zanima za večje množine smrekovega, jelovega in borovega okroglega lesa ter bukovega in hrastovega materijala. Naslov tvrdke v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Zagrebška vinska borza se bo vršila dne 2. septembra. Savez trgovaca u Hrvat-skoj i Slavoniji poziva člane svoje vinske sekcije, da v čim večjem številu posetijo to borzo, in izraža željo, da bi producenti ter trgovci iz vseh vinorodnih krajev naš? države obiskovali to borzo. = Olajšave za izvoz stavbnega lesa je po vesteh iz Beograda prometni minister podaljšal do 1. oktobra. = Legitimacije za avtomobilsko, lovsko in sportsko razstavo v Zagrebu. Znižana vožnja na državnih železnicah pričenja veljati v soboto dne 5. septembra, a razstava se bo otvorila dne 8. septembra. Legitimacije se prodajajo že zdaj pri vseh' večjih denarnih zavodih in potniških uradih v državi; lahko pa se naročijo tudi direktno pri uradu Zagrebškega zbora. Komad stane 30 dinarjev. = Češkoslovaška koncesija v Rusiji. Ru-i ski glavni odbor za koncesije je vpisal v zadevni register češkoslovaško tvrdko Kontinentalna železolivarska družba Kern <5? Co. — Vest o nameravanem znižanju diskonta v Angliji. Časopisje ponovno poroča, da namerava Angleška banka v kratkem znižati diskontno mero za nad a Ime ga pol odstotka na štiri odstotke. Tehnični pogoji za ro znižanje so dani. Denarni trg je zadnje tedna stalno likviden, obrestne mere so cenene in dolgovi trga centralni noveanični banki s? odplačani. Bor^e CURIH. Beograd 9.225, Berlin 1.2290 Netf york 516.50, London 25.06, Pariz 24.25, Milan 19.45, Praga 15.30, Budimpešta 0.007270 Bukarešta 2.575, Sofiia 3.75, Varšava 89 50 Duna' 72.65. LONDON (ob 12.) Beograd 272, Italija 129.25, Newvork 485.50. Švica 25.06. NEWYORK (po našem ob 24.) Beograd 1.79, London kabel 485.5, Švica 19.38, Italija 3.75. v Dunajska borza za Kmetijske produkte (28. avgusta.) Poročila iz sosednih držav se glase nespremenjeno. Tudi Dunaj ne po-kazuje sprememb napram zadnjim dnem, Notirajo v šilingih za 100 kg vključno Wa-govnoprometni davek brez carine na debelo (uradno); pšenica: domača 38 — 40, madžarska s Potisja 43.50 — 44.50, nova 40 — 42; rž: domača 29.50 — 30; ječmen: domači 33 — 43; oves: domači 28.50 — 30. Daniimo za sokolski Tabnr! Vremensko poročilo Liubljana, 29 avgust* 1925. Liubljana, 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm Liubliana . . 7. 7678 15-8 sever megla 07 LjuMjana . . m 14. 766-7 23 2 sev. vzh. del. obl. Ljubljana . . • 21. 76'2 17-3 sever las. Zagieb . . . 7. 766-7 190 jug. vzh. ■ 1 Beograd . . • 7. 7657 18 0 zap. pol. obl. Dunaj . . . • 7. 130 več. obl. 2-0 i Praga . . . . 7. 767-1 • Inomost . . • 7. Solnce vzhaja ob 5" 17. zahaja ob 18'44, luna «rttaja ob 1533, zahaja ob 0-12. Barometer stanovi*, temperatura n ž-a. Ob pričetku tedna je poča«i potovala velika depresija od Aaglije in Francije pre« ko srednje Evrope na vzhod. Imela je celo vrsto majhnih depresijskih središč, katerih vsako je povzročalo na svojem potu hude nevihte, nalive s povodnijo in viharje. Časopisje je poročalo o silnih takih nevih« tah v naši kraljevini, v Bučki, Slavoniji in Bosni, dalje v gornji Italiji, n-rihte pa so sc razvile tudi na mnogih drugih krajih osrednje in južne Evrope, dasi ne v tako siloviti obliki. Nevihte so prenehale šele, ko je široko depresijsko področje odšlo proti vzhodu na Črno morje in južno Rusijo, dočim je naše kraje preplavil hladnješi zrak s sc« vera ter severozap-ada. Vsled tega sc jc zračni tlak polagoma, a izdatno dvignil, in sicer nad vso Evropo, kar jc imcio za p-t sledico izboljšanje vremena. Severna zrac= na struja ss je obdržala v glavnem do kon« ca tedna, le nekoliko sc je zaokrenila proti jugovzhodu, kar je pokazalo nekoliko ne« mirnejši vremenski značaj, \\_ndar koncem tedna vremenska situacija ni neugodna. Dunajska vremenska napoved za nedelja: Severne Alpe: oblačno brez posebnih pad^» vin. Vzhodne Alpe: deloma oblačno.. Juž* ne Alpe večinoma jasno. Po slovanskem svetu Pogreb Vojtecha Hynaisa V sredo so položili v Pragi k večnemu počitku velikega klasika češkega slikarstva Vojtecha Hynaisa. Okrog pokojnikove krste, ki je stala popoldne v Pantheonu Narodnega muzeja, se je zbral cvet češkoslovaške javnosti. Ves katafalk je bil v vencih in cvetju. Vse popoldne so prihajali v Pantheon pokojnikovi učenci, znanci m prijatelji, profesorji akademije umetnosti in drugih visokih šol. zastopniki državnih in samoupravnih uradov, predstavniki kulturnih in političnih institucij in člani francoskega poslaništva, ki so se Prišli poklonit pokojnikovim manom v imenu francoske kulturne javnosti, s katero je bil Hynais vedno v ozkih stikih. Krsto je blagoslovil škof dr. Podlaha v spremstvu številne duhovšč:ne. Pred blagoslovih'1 o je spregovori! rektor akademije umetnosti prot. Sva-binsky. ki je v obširnem govora ocenil zasluge velikega umetnika za češki narod. Omenil je zanimanie in občudova-nie. ki ga .ie zbudila v šestdesetih letih prva razstavljena študija Parisove razsodbe. Po vrsti je navedel vsa pokojnikova dela in izrazil občudovanje, s katerim je sprejela »češka kulturna javnost Hynaisovo sliko na zastorju Narodnega divadla. Brez tega zastorja si Narodnega divadla sploh ni mogoče misliti. Govornik je omenil dalje zadnja pokojnikova dela. njegove studiie in poizkuse, v katerih je spozname in umet-riška dovršenost tako popolna, da prehaja umetnost že v znanost. Zadnje Hy-naisovo delo je bil portret prezideuta Masarvka. slika največjega moža naše dobe. Ko se .ie poslovil od pokojnega prof. Svabinsky. sta spregovorila še kiparja Bilek in Šafoun. ki sta se spominjala tlynaisa kot prijatelja in člana Društva upodabliajočih umetnikov. Nato je zapel moški zbor Narodnega divadla žalostin-ko in krsto so položili na mrtvaški voz. Žalni snrevod se je pomikal po Vaclav-skem trgu. kier so tvorile ogromne množice sinki špalir. Ko je prišel sprevod do Narodnega divadla. so se oglasile fanfare v znak. da se poslavlja največji hram umetnosti od svojega dobrotnika. Na vyšehradskem pokopališču se ie poslovil od pokojnega v imenu njegovih diiakov slikar Schovanek, nakar so položili krsto v mavzolej. Šolski prazniki in počitnice v ČSR. Csl. prosvetno ministrstvo je imelo 2e davno namen urediti s posebnim zakonom Šolske praznike in počitnice za vse šole. Računalo se je prvotno z večjimi spremembami v primeri z dosedanjim stanjem zlasti zato. ker hoče prosvetno ministrstvo čim bolj omejiti število praznikov, da bi imela država odnosno mladina od učiteljev in profesorjev čim več koristi. V ta namen je bilo že l. 1922 s posebnim zakonom določeno število obveznih ur za vse profesorje in učitelje. Odlok glede šolskih praznikov in počitnic med šolskim letom je izšel 12. julija 1925. Trajanje šolskega leta in glavnih počitnic ie ostalo v celoti neizpremenjeno. Šolsko leto se pričenja s 1. septembrom in zaključi z 31. avgustom. Glavne počitnice in sicer ra ljudskih, meščanskih, srednjih. trgovskih, industrijskih in strokovnih šolah s celoletnim poukom traiaio od 29. iuniia (odnosno 28. junija, če pride ta dan na nedeljo) do 31. avgusta (odnosno 1. septembra. če pride ta dan na nedeljo"). Med šolskim letom so poleg nedelj pouka prosti: 1. Božični prazniki od 23. decembra d ovštetega 2. jarniaria Ce je 22. december pondeljek. se prično božične počitnice že 21. decembra. 2. Velikonočne nočitnice trajajo od cvetne nedelie do vštete prve srede po Veliki noči. 3. Prazniki in spominski dnevi po zakonu z dne 3. aorila 1925 in sicer: 6. januarja Vnebovzetje Marije. Rešnie ! Telo, 1. november. 8. december, 28. sep- j tember. 1. maj in 2S. oktober. 4. Dan 2. i novembra: če ie 2. ali 4. novembra ne- delja, je tudi 3. november pouka orost. Na meščanskih, srednjih, trgovskih ln industrijskih šolah so na novo uvedene počitnice po 1. semestru. Kones 1. semestra je 31. januaria (odnosno 30. januar-ia. če ie 31. nedelja). Polletne počitnice trajajo dva dni t. j. 1. in 2. februarja (odnosno 3 dni, če pride na 3. februarja nedelja). Ravnatelji omenjenih šol imajo pravico dati med šolskim letom prosto še 2 dni. V primeri z dosedanjim stanjem so ostale po novem zakonu te-le izpre-membe: a) Glavne počitnice med ^šolskim letom so izenačene za vse šole. Posledica je bila ta, da so zdaj počitnice na srednjih in drugih višjih šolah za 4 dni (odnosno za 3 dni, ker je 6. januarja itak praznik), b) Na novo so vpeljane polletne počitnice na vseh šolah izvzemši ljudske, c) Odpravljene so binkoštne počitnice. Ministrskemu odloku je dodano dopolnilo, ki urejuje vprašanje, kdaj smejo šolske oblasti dovoliti učencem proste ure v svrho udeležbe pri verskih obredih. Napredna češka javnost je spreiela ta dodatek z ogorčenjem, ker stoji na stališču, da ima šolska mladina že itak dovolj pouka piostih cerkvenih praznikov in da ii ni treba še posebnih prostih ur. S tem se zanaša v šole nered in verska nestrpnost Dodatek je delo klerikalne agitacije. Ruske predstave v Beograda Rusko dramatično društvo v Beogradu, ki je pričelo z delom v minuli sezoni. si je zadnje čase nrecej opomoglo. Prvotno zelo pičlo po številu se je zdaj znatno pomnožilo in se hoče v bodoče lotiti resnega dela. Nedavno je bila Iz-voliena nova uprava in sicer: A. Ver-bickii (predsednik). N. Vinogradov in V. Ščučkin člana, V. Jacin in G. Spješnev namestnika, L. Hondaževskij. A. Muhina in A. Batašev pa člani revizijske komisije. Društvo je poslalo vsem beograjskim igralcem in ljubiteliem gledališke umetnosti okrožnico s pozivom, naj sodelujejo in pomagajo organizirati prvo rusko gledališče v naši državi. V kratkem namerava društvo vprizoriti A. Tolstega »Car Feodor Jovanovič* in «Dvorjan-sko gnezdo« co Turgenjevem romanu. Skušnje za »Carja Feodorja® so se že začele. Vodi jih A. Vereščagin. režiser beograjskega Narodnega gledališča. Dekoracije jc napravil A. Verbickij. Zanimiva statistika «Narodni Osvobozeni». ki je prevzelo po konfliktu med Češkoslovaško in Vatikanom kot organ vseskozi napredno mislečih Iegijonarjcv idejno vodstvo kulturnega boja, priobčuie zanimive podatke o nezakonskih otrocih v Pragi. Iz statističnega poročila glavnega mesta Prage za i. 1915./I8. in 1919./20. posnemamo nastopne podatke: V letih 1915./20. je bilo legitimirano v Pragi 3157 otrok, in sicer odpade dečkov postopno na vsako leto 407. 290. 237. 181, 259, 250. deklic pa 406. 264, 217, 195. 212 in 239. Od vsakih 100 nezakonskih dečkov je bilo takih, ki so iih dale matere zapisati v rimsko - katoliške matrike v poedinih letih 97. 100, 100. 98, 99. 98: v evangelske matrike 0. 0. 0. 1. 1. 0; v židovske 3. 0. 0. 1. 0. 1; kot pripadniki drugih veroizrmvedani 0. 0. 0. 0, 0, 0 in brez konfesije 0. 0. 0. 0. 0. 1. Od 100 nezakonskih deklic je bilo rimsko - katoliške vere (po materi ali očetu) v omenienih letih (1915,—1920.) 99. 100, 99. 100. 99. 99. evangelske 1. 0. 1. 0. 1. 0. židovske 0. 0. 0. 0. 0. 0; dritg'h veroiznovedani 0. 0. 0. 0. 0. 0. brez konfesije 0. 0. 0. 0 .0, 1. V teh šestih letih je bilo torei registriranih nezakonskih dečkov, pripadnikov rimsko - katoliške cerkve 1599 ('98.4 %). židovske vere 14 (0.90). evangelske 7 (0.4 %). brez konfesije 2 (0.1 %). češkoslovaške narodne cerkve 1 (0.1 %) in drugih ver tudi 1 (0.1 %): deklic pa rimsko - katoliške vere 1524 (99.4?ž). evangelskih 6 (0 4%) židovskih 2 (0.2 češkoslovaške na- Fredčric Afistral: Montežanka Nekoč ie živela v Monteuxju, kjer posebno vneto časte sv. Janeza, deklica, kot zlato plavolasa KHcali so jo za Rožo. Bila ie gostilničarjeva hčerka. In ker je bila vzgiedna in je pela kot angel, jo je monteški župnik izbral za prvo pevko v svoji cerkvi. O priliki velikega monte-škega praznika, ob sv. Janezu, je Rožin oče najel pevca. Pevca, ki je bil še m'ad je vsega prevzela lepota zlatolaske. Zlatolaska pa se je zagledala tudi vanj in tako sta se nekega lepega dne dva ljubeča vzela, ne da bi se prej dolgo iskala. Mala Roža je postala gospa Bordas. Zbogom. Monteux! Odpotovala sta. Ah. kako divno ie bi-fo njunino življenje! Bila sta svobodna kot ptič v zraku in mlada kot vodni vali... oba brez skrbi, vdana le medsebojni ljubezni in edina briga jima je bilo oetje, s čimer sta si služila svoj krtih. Prvj praznik, ko je Roža spet pela, je bil na dan sv. Agate, ki je varuhinja prebivalcev Maillana. Tega dogodka se še tako živo spominjam, kot da sem ga doživel včeraj. Bilo je v glavni kavarni Dvorana nabita. Roža je stala zadaj na estradi brez strahu kot vrabec na vrbi, zlatolasa, goloroka... njen mož pa jo je spremljal na kitari. To je bilo opojno! Poslušali so jo kmetje iz Gravesona, Saint Remyja, d' Eragneia in iz Milana. N:bče ni črhnil omalovažujoče besede. Slišal si le: »Ka-ko ljubka je! Poie kot orglie! Pa tako od blizu je... iz Monteuxja!» Res, Roža je pela le lepe pesmi. Pela je o domovini, o zastavah, o bitkah, o svobodi, o slavi in to s tako strastjo, s tako ognjevitostjo, da so trepetala srca vseh ljudi. Ko je dokončala, je vzkliknila: «Naj živi sv. Janez!» In ploskali so ji tako burno, da se .ie tresla vsa dvorana. Ona pa je šla od mize do mize: novec za novcem ie padal na leseni krožnik in ona je bila vesela in se je smejala, kot da je nabrala tisoče in tisoče frankov. Prgišče novcev ie stresla možu v kitaro, rekoč: «Glej! Dobro, kaj? Ce bo šlo tako, kmalu obogativa !»... Ko se je gospa Bordas udeležila vseh praznovanj do naši okolici, se ji je zahotelo mesto. Tudi tu je Montežanka uspevala kot na deželi. Pela je o Po'jski s trobojnlco v roki. V pesem je položila toliko srčnih trepetanj, da je izzvala vsenbče občudnvanie. Vsenaokmg to jo oboževali: v Avignonu. v Cetteu. v Tou-louseu, v Bordeauxju. tako, da se je po teh zmagah odločila: »Sedaj pa pride na vrsto Pariz!» In odšla je v Pariz. Pariz je lijak, ki vsrka vse. In kot drugod jo je tudi tu vzljubila množica in jo začela častiti. Bilo je v zadnjih dneh cesarstva. Gospa Bordas je zapela marseljezo. Še nikdar ni nobena pevka prednašala te himne s rodne cerkve 1 (0.1 %), drugih ver 0 in brez konfesije tudi 0. Nezakonskih otrok obojega spola je bih torej: rimsko-kato-liške vere 3123 (98.9 %). židovske 16 (0.5 %), evangelske 13 (0.4 %), češkoslovaške narodne 2 (0.1 %) in brez konfesije 2 (0.1 %). Komentar je tu odveč, ker že iz podatkov samih sledi, da mnogi katoliški duhovniki tudi v CSR preveč politizirajo in premah skrbe za moralno vzgojo vernikov. Praga med katoliškimi mesti gotovo ni edina, ki kaže tako žalostno sliko moralne pokvarjenosti. Vatikan bi storil dobro delo. če bi opozoril podrejene cerkvene organe, da je njihova dolžnost vzgaiati liudstvo. ne pa sejati razdor in netiti politične strasti. Pred vseruskim emigrantskim kongresom V sredo se je vršila v Beogradu pod predsedstvom prnfesoria zagrebškega vseučilišča dr. Saltikova. konferenca vseh ruskih učenjakov, ki se zan!ma'o tudi za politična vprašama. kakor tudi vseli profesionalnih in dri^ih organizacij ruskih beguncev v naši državi. Na konferenci se je razpravlia'o o vprašanju vseruskega emigrantskega kongresa. ki se bo vršil meseca oktobra v Parizn. Zastopnik kmetske zveze je prečital na konferenci več interesantnih pisem kmetov iz sovjetske Ruslie. v katerih se onisuie vedno boli naraščajoče nrotj-boliševiško razpoloženje in zadržanje ruskih vasi. Ruska vas se budi in se prijema energično upirati boljševizmu. Člani konference so soglasno izrazili mišlienie. da mora bit! vseruski emigrantski kongres v Parizu tiadstran-IcarcV; in da rr^-a noinVitnna rvska emigraciia pridružiti iziavam in d^k'a-rac^am ve!'kega kneza Nikolaia Nikola-jeviča. Deklaracije velikega knezn Nikolaia obstojajo v glavnem v sledečem: Ruska emigraciia naj vodi energičen boj proti bol''ševikom z- vzpostavitev in osvoboditev Rusiie in stoii na sta'išču. da nai o bodoči obliki in sistemu državne uprave v Rusih' od!o~i narod sam. čim bo strmoglavljen boliše-viški režim. Solovecki samostan »Times* priobčuiejo sledeče poročilo o «sovietskem režimu* v Soloveckcm samostanu, ki so ga boljševiki spremenili v ječo. Vsi jetniki, ki iih je okoli 5000. so razdeljeni na tri grune: na politične zločince. navadne zločince in protirevolu-cijonarce. Politični zločinci so zelo maloštevilni. To so bivši socnalisti, revolnciio-narii. socijalni demokratie. men'ševiki in drugi socijalisti. Žive v posebnih barakah in uživajo razne Drivilesriie: med drugim jim ie dovolieno dobivali od zunaj. zlasti od zamehrh socialistov, podooro v živilih in obleki. «Ceka» iim izkazuje javno gotove v—'■> naklonjenost. Popolnoma drugi odnošaji so napram ostal^a grupama, katerih položaj je strnšpn. Odreznni so t? i^tniVj rd vsega ostalega sveta, trpe lakoto, niihovi Prostori so vlažni in se ne kurijo. Stražniki rav-nr>V) ž njimi silno surovo. Med orotirevolOciionarci se naln-aio ostanki «bele» demokraciie. tr^-— mnogo vs^h č*nov. študenti, izčiščeni preteklo leto i z univerz, ker niso proletarsVeen oo1-'"'01i;a. in orecei škofov in duhovnikov. Kadar kdo vm-re. orineljefo na P5<*govo mesto iV>f"iVq iz ieče centralne Rusije. IJkraiine a'i Kavkaza. kraiev. ki so naiboli omtirev~'"-ciiski. Pred kratkim so prinebali paniki 60 študentov, obdolženih zarote proti boliševikom. Glavno oblast v ječi ima:-o triie če-' i.-ti od katerih ie eden bivši zločinec-kaznienec. Cenrav sedaj ni več strehama budi v masah po 100—200 naenkrat, vendar so posamezne ustrelit ve ief";kov br-- ^b-sodbe i" brn7. ni dnev- nem redu. Jetnike drže v temnih pro- Strašne so te zobne bolečine! Polajšavajo jih j edino | Aspirin- tabiete Parite na modro - bela-rdečo pečatro znair.kc kruha in ra vodo. Ta »režim* malokdo '•zdrži. Pr,'?fi :n oozimi ooš''iaio jetnike na težko fizično delo. Zdravniške nomoči sploh ni. Otok sicer straži maloštevilna straža, vendar na položai otoka. ki ga obdaja burno morje, preprečuje beg Fiiafelija Filatelija. Zopet nov katalog naših znamk je začel pod naslovom »Die einheitiichen Brieimar-kenaussraben Jugoslaviens« v najnovejši številki *Donaupost« priobčevati subotiški trgovec Emil Srecsi. ki je ravnokar izda! Ze opisani album slovenskih znamk. Obširneje poročilo seveda sledi. A. G. Razprodaje. Ker so naši zbiralci po ustanovitvi naše države začeli posebno zbirati tudi stare srbske, bosanske in črnogorske znamke, katerih nekatere je silno težko nabaviti kljub temu, da so v vsakem katalogu, smo se odločili stalno objavljati razne razprodaje, ker je znamke mogoče kupiti navadno po prav ugodnih cenah. Tvrdke, ki razprodaja-jo prirejajo, po naročilu same izdraže zahtevane znamKe za naročnika, ki naj pošlje, recimo, svoto, ki dosega dvojno izklicno ceno, oziroma toliko, kolikor želi žrtvovati za znamko, pa jo gotovo dobi, če slučajno drug interesent ne ponudi več, kar se pa redko pripeti. Ker bomo obiavljali le razprodaje najsolidnejših tvrdk, naročniki lahko zaupajo, da ne bodo oškodovani. XII. razprodaja od 9. do U. septembra 1925. pri firmi S. W. Hess, Frankfurt a. Main, Ooethestr. 2. Prva številka je tekoča številka izklicnih znamk, katere navedba zadostuje pri naročilu; drnga številki je številka Michelovega kataloga, tretja je cena istega kataloga in četrta številka je izklicna cena v zlatih markah. Bosna: * 223. 1906, kompletna serija, rabljena, rezane, 1 vin.—5 K, 29—44 D, 10.—, 6.—. * 224. 1910. 1 v.—5 K, nerabljena, 45—60, 19.20. 8.50. 225. 1912, 12, 60, 72 vin., 61-63, 13.30, 8.—. 226. iste 7.50. * 227. 1912, 72 vin. rabljena in nerabljena 20.—, 11.—. * 228. 1916, 3 vin.—10 K. kompletna, nerabljena 95—112. 22.75. 10.—. 229. iste rabljene 10.—. 230. zbirka 219 komadov znamk v treh zvezkih, vse dobro ohranjene, kataložna cena 207—. 60.—. 231. 285 komadov bosanskih in jugoslovenskih 25.—. 232. 51 znamk, katalog 23.35 mark, 9.—. Črna gora. * 10!S. 1874, 15 novč. nerabljena z girmi-jem 6, 20.—, 8.—. 1019. 1S74. 25 novč. sivovijoličasta 7, 30.—. 15.—. 1020. 1902/05 1 vin.—5 K, 1 vin.—5 K (pretisk). Porto 1905, 5 vin,—1 K, 55—74, Porto 14-18, 25.-, 11.—. 1021. 65 znamk, katalog 35.—. 7.—. Srbija: IS11. 1914/15 3 Din rmena (Yyert 200 —). 126, 35.—. 30.—. * 1812. Porto 1866. 1 p. zelena (rožna, nerabljena 1, 20.—. 12.—. 1813. 46 večinoma dobro ohranjenih znamk, katalog 42 75, 8.50. 1814 175 srbskih in španskih znamk. ka. talog ca. 40.—, 12.—. * znači nerabljene znamke. takim oduševljcnjem in s to^kšno vznesenostjo! Barikadnim delavcem se je zazdelo, da raste pred njimi čudovit sij vstajajoče svobode in Tony Revillon, poet pariških bulvarjev, je zapisal v nekem dnevniku: K nam iz Provanse je prišla, kjer pojejo vetrovi tnorja, kjer živi jezik je doma. vsa mlada, zroča v vsa obzorja... Stotisoč rok se proži k njej... Pozdravljena lepota Ti. za Tabo vsi na pot. brez mej! O. zbogom kraj opojnosti! Na mejo nas popelješ Ti, le reci. pa sledimo vsi. ker brat nam bodi narod vsak. in le tiran je naš sovrag! III. Ah! Na mejo! V hipu je bilo treba odriniti na mejo. Vojna, polom, revolucija, zmaga — vse v mrzlični naglici. Potem je zavladala komuna z vso svojo b:s-nostjo. Vznesena Mont--' nka je bila v tem vrtincu kot ptica v nevihti in zapela jim je, opojna od hvale, od slavja in ognja burnih dni, zapela jim je »Marija-no» prav kot mali demon. Še v vodi bi ie ne zapustila ognjevitost, kaj šele v ognju. Nekega dne jo je zaneslo kot slamno bilko v tilerijsko palačo. Zmagovito ljud stvo je orvorilo v vladarskih dvoranah veliko slavje. Od smodnika očrnjene roke so pograbile «.Mariianos — kajti za- nje je bila gospa Bordas Marijana — in posadili so io n3 orestol. obdan z rdečimi zastavami. »Poj nam!* so ji zaklical1. «poi nam poslednjo pesem, ki jo bodo čuli ti prokleti oboki!* In mnla Montežanka je z rdečo čepico na glavi zapela... Ob poslednjih zvokih je buknil sirašen krik: »Živela ljudovlada!* Samo slaboten glas, ki je v šumu in hramu množic usahni!, je bil odpev: «Nai živi sv. Janez!» Montežanka ni videla ničesar več, v mod-ih o?c'' i; /-»blesteli dve solzi in obledela ic kot mrlič. »Odprite okna! Zraka, zraka!« so kriknili vsevprek, ko so videli, da se je onesvestila. Ah, ne, uboga Roža!^ Ni ti manjkalo zraka, temveč pogrešala si Monteuxja, sv. Janeza v gorovju in nedolžnega veselja provansalskih praznikov. 2HESH S^ESESS^SSa liaznangSo. Cenj. obč stvu vljudno naznanjam da bom imei od danes nzspnej tudi popoldan vsakovrstno sveže pecivo. 45§4a Polarna Anica Prestar, Dunaiska cesia št. 5. .'oSrni atelje Dunajska cesta 1-a/III (palača Ljubljanska kreditne banke) ie zoset odpri Od f. septembra nsprei. 4970-» C7 45S7-a Pogačar.ev trg (za vodo). Perilo. msBuIab.nra, opreise za nevesta la novorc eathe, atlahi (peče). Vsakovrstne p'etenine ns deselo in na čroba-j. ftlill^iiibU [tjii i!UJa Biank jn Spali, črne tn rujave, dobro biago. dobite naiceneje, trgovci popust pr!: Izdelovalcu dokolenlc FRAN ISKRA, Sap 14. Vrhnika. Stanovanje tri sobe s kuhinjo, kopalnico, verando*, kletjo in vrtom v skoraj novi vili v predmestju se odda. Naslov v upravi »Jutra«. 48SSa Trgovski pomočnik železninar. dober prodajalec ter ab-SGiuten strokovnjak, vešč slovenskega in nemškega Inlka dobi dobro rtalno službo. — Oferti pod Zanesljiva ma£" na upravo Jutra. 4561-a ii \mm trpežno dobro blago, izvršuje po naročiln izdeiovatelj 4957a FRANC ISKRA, Sap 14. Vrhnika. Strojni ščipalec (Maschinenzwlcker) se sprejme v večji zunanji čevljarski tovarni proti dobri plači. Oglasiti se je od 10. do 12. na velesejmu v paviljonu J 603. 4%9-a • niiraiHiEiuiiniHiimiMnimuiiau fsalijivMi) finp in naviti mM dobite po na ni jih cenah v trgovini s re-tilom in galanterijskim blagom I. PECNIK LjnbPsna, Kopitar" era ulica štev. 4 (poleg Jugoslovanske tskame). 327-a-i p e >1« * » E E 3 R » S w »» B » «■ * 3? s K H SI J" 55? in prep ičali se hodete, da dobite športne, žandar. in financ, kape najcenejle le p i tvrdkl 4555-a PETER P0D03HIK Gorenja vas nad Shofto Loko. nnMBtiHmiiiigiiMiscsgiiiiiDl Zastopstvo za hladilne aparate odda specialna tovarna strokovnemu Inženjerja. Temcliito strokovno znanje in doleoMne zveze 7 ndiemak' nogoj. Ponudbe pel šifro; Ausland 209 na Aia, Kaasenstein St Vogle« MOnchen. 47oSa kavarna in bar. Vsak dan KONCERT salonskega orkestra. !zborna pijača — točna postrežba. — Začetek bara ob 11. Se priporoča l. FIALA. "ffbfr po meri naročite najugodneje pri 4763-a J. Evasa, kroialiro za dame in gosioda Florjanska ulica 3 „p?i nizki ceni" IG1. UM Ijubijnna, Sv. Mra mia štsi). 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter perilom in kravatami na debelo in drobno. Največja zaloga potrebščin za krojače in šivilje. Sobota 29. VIII. 192. DGSAVLJflMO PO IZRE3N0 NIZKIH CENAH NA l/A-GOHE IN IZ SKLADIŠČA PRVOVRSTNI DALMATINSKI OBRNITE SE ZA PONUDBO NA 6EH. ZSStOPSTUO GREGOV/lč & £0., LJUBLJANA SEIENEUHGOV5 ULiCfl 7 — POŠTNI F3EDSL 167 — TELEFON 955 OBIŠČITE NA VELESEJMU PAVILJON Ne pozabite pri nakupu železnine na solidno trgovino z želaznino na tel Ra debelo! Hizke cene! lia drobna! Intinstsia perila mvO r^EsTO, Slovenija. Trgovci, ne zamudite prilike ogledati si izložbo naših izdelkov perila na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu H, koja štev. 473 in 475. 4s65-a Resljevi cesti 20 Oglejte si bogato opremljeni povečani paviljon ,.H" 483 85 na veleseimu, kjer najdete veliko zalogo vsakovrstnih kožuhovinastih izdelkov tvrdke S&JGIJ EEER, krznar, zaloga in oopiavljalnica kožuhovin, Ljubljana, Koneres- _i X* 7 ATRRn NA DEBELO! NA DROBNO! Zahtevajte vzorce! Trgovci vabljeni na osebni obisk. FRANC CROBATH. d. z o. z.. Kranj. Cene konkurenčne, Postrežba točna Ustanovljano 1895 Šolske vijoline! Gosli za orkester in mojstrske gosi, italijanske niandoline, kitare (Goldklang), plunke pločevinasta in lese'.a pihala in vse druje vrste inštrumentov kakor tudi posamezne dele v največji in najboljši izberi. Glavno za^too^tvo za strune svetovne znamke ..Ross-Pirazzl", lastna popravljalnica in iz-delovainicu vijolin, harmonik, tamburic itd. najboljše vm© m prtsino turško kavo v paniljonu v vseh barvah vedno v zalogi štrena Din 9*— 10 štren „ 85-— štiri- do šestletne, do bavija vedno po najnižjih cenah Ča&svec (Jugoslavija) Telefon št. 31. 4! v garantirano sSro^ovniaški izvedbi! Mestni trg 17 Šole in društva krijejo svoje Dotrebe samo v veletrgovini muzikčlij F, Pen, izdelovaielj inštrumentov, Maribor Pri&aroža sa domača izdelovalnica klobukov Na obroke in posodo prve svetovne tabrikate: STEIHV&T, FŽF.STEE, BfiSEKEOB FES, Original ST1NGL itd dobite let pri tmizlku-strokuvnjaku (bivšem učitelju Glasbene Matice) pravi bohinjski Slovanska cesta. Psv!t!on »a velesejmu K Št. 411, 413, 415. ■ JSL JL Zajamčeno polnomasten ve-likoljukničast, ki ne zaostaja prav nič za pravim švicarskim ementalcem, dobite Franc Žmftek^u Bohinjska Bistrica. Postrežba točna. Cene nizke. Zahtevajte ponudbe. Velesejem paviljon J- št. 647. Zastopnik: Albin Turk, Ljubljana. Ljubljano, Mestni trg 3, po.cg magistrata. istotam najbogatejša izbera vsakovrstnih godal, mojstrskih violin in najfinejših strun. Najjasnejša tvrdka Jugoslavija! 6 Brsojavl: Zidar Telefon int. 106 zastopa v Sloveniji sledeče tvrdke BomsviBsfco ladasirlijo mila a d. d., Ve!, Bečkerek ln Sad ija Najboljši kvalitetni mlevski izdelki. Stalna zaloga. Preseiitveno naznanilo. P. n. občinstvu v mestu in na dr-želi javljam, da sem preselil svojo obrt (konjsko mesarijo) iz Gline pri Ljubljani v mesto Ljubljana v lastno hišo Prečna ulica 6. Prodajalna se začasno nahaja v Kopitarjevi nI. Zahvaljujem se vsem p. n. odjemalcem za za dosedanje zaupanje in se priporočam še na-nadalie za obilen obisk. Priporočam se tudi lastnikom konj v mesta in na deželi, da me obveščajo v slučaju prodaje konj za klanje na mojem novem mestu. Ivan Marinfiek konjski mesar LJUBLJANA, Prečna ul. 6. 4765a (nasproti mestnega kopališča.) modna trgovina za dame, gospode in otroke. .LANA" volnene težke JOPE po.....Din 390 — VOLNENE VESTJE že od.......Din 175"— CREPPE de CHINE meter po......D!n 62 — dalie o Din 80—, 135-— in najtežja kvalit. po Din 180 — SVILENE damske NOGAVICE po.....Din 28 — DF.ŽV1K! *e od...........D'n 90-- naprej BLUZE Onal Kasak dolge že od.....Din 100"— ROKAVICE glace za dame.......D'n 65 — NOGAVICE svilen flor.........Din 24 — ;n anre; G'iMa SVILENI TRICOT JUMPER že od.....Din 72'— Prositi da si ogledate izložbe, in razstave ter se prepričate! Slrasser & Koeal«, Ve!. Bed-kersk, Badapest, Trieste, WIen Žito vseh vrst, domače in inozem sko, in poljski pridelki. JL d, za ?»odIzaafe mllnova, Ve!. Beckerek Vsakovrstni mlinski stroji in njihovi sestavni deli. Ossierreiclilsehes Verishrs-bareaa Prva predprodaja železniških voznih listkov v Sloveniji. Brezplačne informacije o potovanjih. Legitimacije in vizumske znamke za inozemske velesejme, kakor tudi za ljubljanski velesejem. 4933-a Gostilna Kavarna v Kolodvorski ulici, se priporoča cenjenim posetnikom velesejma. Točijo se pristna štajerska, do!en'ska vina (najboljša vina zz. Bona, Krško, in Vescliča, Ormož—Ljutomer). Vedno sveže pivo! Gorka in mrzla jedila! VSAK VEČER KONCERT Odprto že ob 4. uri zjutraj. Posetite tudi na Ljubljanskem velesejmu vinski m kavarniški paviljon, k'er se Vam nudi vse, kar srce poželi. Pristna turška kava. Za obilen obisk se priporoča 4595 a LEON POGAČNIK □ Ljubljanski velesejem, paviljon 302 304 E P5! E parna destiiacifa esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov Telefon 110 MefelkOVa lil. 13 Telefon 110 pn poroča: malinovec, limonov sok, arome za nealkoholne pijače, sadne etere, esence za rum i. t. d. Paviljon „E" 94. Pokrajinska zadruga trgovskih vrtnarjev za Slovenijo v Ljubljani javlja vsem svojim članom tužno vest, da je gosp u zadružni odbornik in blagajnik, umetni in trgovski vrtnar itd. danes preminul. Pogreb marljivega nam člana se bo vršil v nedeljo, dne 30. t. m ob štirih popoldne. Ohranimo mu blag spomin. LJUBLJANA, dne 28. avgusta 1925. 4854-a Načelstvo. Del'katesa, špecerlja ln vlnarna nasproti hotela Union. — Paviljon na velesejmu. — ^eseličn; prostor. 4869 g ■■ IN PB2ZNA3A RESNICA, da se moški štofi, cajgi, vse moško perilo, modrooni gradi, rjava in bela kotenina, barhenti >n vse druge reči pri IVANU KEOSELJ NA MARTINOVI CEST! na-bolie ln nnjcene e dobe. kdor želi nabaviti solidno in poreni naj si ogleda paviljon „E" A2 REJ KREGflR, Št. Vid nad Ljubljano. 4500a raznih zaostalih vzorcev se pod lastno ceno na drobno razprodaja, dokler traja zaloga. 4598a Tovarna perila „Trig!av" Ljubljana. Koiodvarska ul. 8, nasproti hotela Štrukelj. Zabvala. Kolodvorska ulica 27. Domača in srbska kuhinja. Vedno sveže pivo, smederevska in nego-tinska vina. Na velesejmu paviljon Osrednje vinarske zadruge. Mrzla in topla jedila. Andja Modic. Ob nenadni, bridki Izgubi našega nepozabnega hrata Ustanovljena 1834 se srčno zahvaljujemo mnogoštevilnemu občinstvu, ki ga je spremilo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo g. dekanu dr. Kruljcu za genljlvi nagovor ob grobu, požarni brambi in vsem, ki so poklonili prekrasne vence in šopke na njegovo krsto. V Laškem, 29. avgusta 1925. telefon 621 izvršuje najceneje vse napravo za st^den-e premoga, čistilce patent NscJiar", Daples-Mono, kontrolne aparate gorljivih plinov, vodovodne in turbinske naprave, centralne kurjave itd. Hajcenejgi nakup bakrene iice in ploščic za oblaganje zidu in tal. Modni salon za damske klobuke E. Djukanovič Sv. Petra cesta 27, poleg hotela Tratnik Popravila — Prekrojenje 3S3a Cene najnižje. Cene najnižje. En defail Žalulcči ostali Zaloga čevljev tvornice F.L. Popper Chrudim » Motvoz v A. Šinkovec, d. d. Grosuplje. a giiSifi ki je kavcije zmožna, in obvladuje več jezikov, in ima veselje za potovati z rentabliro blagom sc za takoj išče. Ponudbe pod .reatabel 70* na upravništvo tega lisia. 4737a * t ZALOGA POHIŠTVA IN TAPETNIŠKIH IZDELKOV DOMAČEGA DELA CELJE, Shrani tre it. 12. Soalnica iz trdega lesa od Din 8000-— naprej, jedilnice od Din 10.000'—, otomane od Din 900-— vse solidno in dobro izdelano in po zelo znižanih cenah. 47-'Ga Specialna Sr§avlaa parila iMlassa, Opreme za neveste Pralnica ln iikalnica Perilo sa gospode po meri f§ Strojno mizarstvo in tovarna pohištva • J©SIF ANKOVIC USIB2.JANA, Karlovska cesta 22. Razstavljeno sa Linbljaoskeni velesejma paviljon E £lev. 94-36. 4624-a 4882-a Obiskovalcem veleseSma nudi ob prihodu v LJubljano Kolodvorska restavracija sa glavnem kolodvora pravo o&repčiZo. Prvovrsna kuhinja ter izborne piiače. Zračni prostori. Lep vrt. Zniiane cene. Josip Majdlč, restavrater. DCOOOOfjCCOMOCOCOOOCOOOCOC^ PREOBLIKOVALNICA BARBOR1Č & ZAVRŠAN, Ljubljana, MESTNI TRG 7. predeljuje damske filce, veJurje itd. po najmodernejših. oblikah. Velika izbira damskih kiobu-4924-a kov ln nakita po zelo nizkih cenah. L_____*^ pjoooeoooeoooooooooo3ocx Posetnliii «el252inw ogle te si veliko zalogo vsakovrstnih poljedelskih stro ev. orod a in strojev za rokodelce n vsega v železninsko stroko spad3jočega b aga pri ScSme^der & Verovšek 4942., na Dnnajsbi costi štev. 16. Nizke cene! Nizke rene! Izgin?, zsmsn se trudiš I Se danes zaple*ein s to dražastno gnsgosilč*'« - k1i»b svoiim ferčnltn il«am, zaka: iaz nosim *iS5r AVTIVAR"S. TBff Obveza Anti-variš: je Datento>ana, zdravniška Jmaldbi In iamstvo vsem, ki trpe na ferftnlh tilah in so zaradi iega ognveni po or>asnili pos!ed:cah: nenadni smtti, bolečinah, vnetiu žil, ekeemib, gno enj h, čirih i. t. d. Takojšnja delazm >2nost zajamčena. Le;anje v postelji nepotrebno. N.-ročite si takoj antlvaris. Priti ie osebno in se oglasiti v LtnbVant. trgovina ge. M. Sprtlove, spec. parf. Stritar eva nlica, (nasproti magistrata). Slntonija Pibernik 3)elikatese Jčjubljana hodnikov trg „J". 616. Mreže r A. Šinkovec, d. d. Grosuplje. ESSEOCnJ JZORI Ali že veste p°z°m da se 4767-a trgovina* Marija Roge!] srdai nahaja na SV. P" TRA CESTI 26. poleg Kolodvor uld 'riporoča svojo kia«no poml-dancko 'alogoš'' f >y I ra;gov, klnta, cefrja. oksforda, delena, ki • britji sifona, hele rnjave koienine, platna za rjubel dal e moško in žensko perilo, sv>lene jiimperiel rasne rute in šer e. kravate, nogavice, pavoloL in drobnarije. P 'ovsod se iavno govori, da <=<■ mi meni do^ml in najceneje dobi! Klariia Rogelj,] Obnova gradbena dr. z o. z. LJUBLJAliA ima sta'no v za'ogl: Koramitne in Klinker plošče v vseh Dar- ah, plošče za oblaqanje sten, cevi iz karoenitie, slisn-ene zareza e strešnike ,r>!>tent W"»oerberger). HeraV.Iit. i mafcral n Heraklit-plošfe za izdelavo he i raklit- ih zeradD, mansard, predelnih sten in a izobciie. 47U-I xooamx*e-> .. i ■ juu.joooCT-oooojocaocno^ ' sne ^ Radi preselitve odprodaiamo vso zalogo manufakiur-nega bfatja, galanterije in usnja po globoko znižanih cenah. Ne zamudite ugodne prilike! »DANICA« RliAJZELJ & RAJšELJ, LJUSLJANS TorjašUl trg štev. ! 4^81 a TurieSUi trg iiev. 1 danes neprekosljivi za avto-takse, potnike in zdravnike in kot osebni, tovorni šn avtshu^-voTOvi kes* so najsol dne«ši, najtrpežnejši in najcenejši pri uporabi. Zastopstvo za Slovenijo s A. Lsmnrei, Li"b3jana, 4872-a Krekov trg &t 10. Slara tovarna nogavic ia ^lelonln ustanovljena lata 1838 M.Frt!nztoi Lastnik: FELIKS FRANZL LJUBLJANA, Pri voz 10 2 strapia Mm prvovrstna, samostojna, praktična delavca in «43» „J" 616. AI9TOH ŠINKOVEC P. O. GROSUPLJE. piii3 J . akumulator, MARIBOR, Strosmajerjeva uUca 3. lijuuua isjjs, j z daljšo temeljito prakso v go-£ spodarskih strojih sprejme v | trajno delo tovarna strojev 5 S. & S. Ježek, Maribor, Melje ; 103 in plača mezde od Din 8'— | za ure naprej. — Nastop takoj. 1 Javite se samo rutinirane moči. » p ^i3?i3caai;&a388aBSiiMSDQEziiBtBiiaaB>nEnB Kasmus & Ogorelec tovarna glinastih peči in štedilnikov Ljubljana, Dunajska cesta štev. 14. 4550-a priporoča se za naročila na peči, štedilnike, cevi iz kamenine za stranišča in kanalizacije; šamotne plošče za tlak. osteklene ploščice za obložitev sten, ognjenotrdno opeko in šamotno moko, patentovane pekovske plošče i. t. d. SLJAi^H, Dunafska cesta . 35 ovška cesta Stev. 1 agilon, dobro \-peljan v Sloveniji in dela Hrvatske, želi v solidno podjetje. Gre tudi v Južni del države. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» Maribor pod «15. sep-tember«. 1571 a Razpis. .Mestna občina Novo mesto razpisuje pri občinskem vodovoru službo strojnika pri črr-alki v Stopičah. Plača po dogovoru; stanovarfe tn razsvetljava brezplačno. — Pravilno opremljene prošnje s potrebnimi spričevali o usposobljenosti se morajo vložili pri mestnem županstvu v Novem mestu najkasneje do dne 11. septembra leta 1925. 4863 a „J". 616. i Vrvi v A. Šinkovec, d. d. Grosuplje. Usianoviiena leta 16S3., od leta 17G7. — 1919. Ssmsssa pmniTTrrrrimiTinrrifTinmnm i H w - g Anton 5S& 5 m eno S □ industrija vseh ščetarskih izdelkov q | Ljubljana, Gosposka ulica IO. b § Trgovina: Resljeva cesta 2. 4764-a p ■ jUULX!ULOXiDnac!aaxjaanGnanDDaaDa^ Zaloga, strojenje, barvanje, izdelava kožuhovin® Nakup kož divjačine Ltido^ik Rot, krznarsivo, liubPana.Gradš:? 1. r Stavbna družba d d.orehoma nn V trn ima stalno v zalogi prvovrstno STREŠNO OPEKO. BOBRO-VEC, kakor tudi ZAREZAN STREŠNIK. ŽLEBAKE in ZIDNO OPEKO. Po zelo ueoiini ceni se oddmo tudi drugovrstni zarezani strešniki in bobrovee. Prodata se v pisarni Stavbne druibc d. d. v Ljubliani. Levstikova ul. 19, ali pa v opekarni na Viča Radi opusM trpine se pod ugodnimi rogoji PRODA elegantna trgovska oprava, obstoječ? ■■ 6 doz za 2g?no kavo, stekleno modajno mizo. omarami s steklenim apaM, registrirno blagalno itd. Oprava ie primerna za speci alno 'r« >-vino s kolonijalnlm blagom, lek rrn, drogeriio In tem oodobn:m st'oka-p, "Vodaio sc tudi posamezni Terimeti. Donlse na ?nončni zavod K.ovaoič, Marihor Slomško" tig 16, pod čifro .Elegantna oprava- 49in-s JK Cest. g. konzist. svetnik oster Hue;oSin SaiS ler ie dne 23. rv«4"Sta v tej tvcnarnl preiikasl1 S bronastih x»o-niw sa Komendo »ari Kamniku in str=kovHjaiki ugotovii: 9'sposicija koiov slove: B cd 2092 ko, D Od 129S kei, F Od 720 kg. O od SŠt-S kg in B od 355 kg, ie te?ej barmoniJno-m dičs^o svonenje ena na»-tepiih diiposicii za petero slonov, ker temelji na toniki in da najveije zadostilo. j' Zvonovi ro io l-—, 164'- 170-, 173 - 175 -18» - 191- Prodaja dnevno tad' v nedeljah in praznikih brez prešle -. 21395 Velesejem! Primerne službe iščem na velesejmu v restavraciji ali gostilni. Pismene ponudbe na upravo cJutra* pod cVelesejem 10379>. 2135C Prodajali a vešča v detajlni prodaji modno-galanterijske stroke, se sprejme v Mariboru. — Predost imajo one, ki so vešče slov. in nemškega jezika ter strojepisja. — Pismene ponudbe s podatki sedanjega poslovanja in s fotografijo na podružnico «Jutra> v Mariboru do 10. septembra pod cProdajalka za* modno trgovino*. 20806 Prirezovalca šip za vdelavo novih kakor starih oken i š č e v stalno službo večja trgovina s steklom iu mešanim blagom na Gorenjskem. Prednost imajo oni. ki so priučeni tudi mešani stroki. Popolna oskrba v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo pod <št. 967». 2090' Neodvisna gdč. zmožna kavcije, slov. In nemške korespondence, dobi nekaj ur zaposlenja — pozneje lahko stalno mesto Ponudbe na upravo cJutra* pod cZanesljiva 10184». 20938 Čevljarski pomočnik dobro izvp?.ban se sprejme v trajno delo. Plača po dogovoru. — Leopold Mišica, čevljarski mojster, Črnomelj. 20S67 Izučeno šiviljo ali modistinjo v starosti 20 do 25 let se sprejme v stalno 6lužbo. Plača po dogovoru. Ponudbe s sliko, in navedbo naslova do 7. septembra na upravo «Jutra» ood cSamostojna 10325». 21155 Mladenič do 16 et star. zTrav in pridan, ki ima režijsko karto, dobi takoj lahko službo v trgovini na deželi Mladeniči 7. dežele imajo prednost! Plača po dogovoru — Ponudbe na upravo «Jutra* pod cPripraven mladenič*. 21153 Dva dobra žagana specijalista za rezanje bu-kovine na ven^cijnnki se takoj sprejmeta Ponurth? na n:V'ov: Ljubljana, poštni prefcl št. 85. 21061 Kuharico t a restavracijo v Mariboru. povsem izvežbano. srednjih let. ki zna Puhati tudi na primorski način, r.a račun ali proti gotovi plači iščemo z vstopom 1. septembra — Takojšnje ponudbe na osrlasni zavod Vinko Ko-vačič. Maribor, Slomškov trg 16. 21050 Mlado dekle se išče k otroku. Naslov v upravi cJutra*. 21490 Deklica ki išče službe pod čMarlji-va 115* dobi mesto pri meni kot kuharica, oziroma gospodinja. Delo: kuhati, prati, kuhinjo snažiti in kar pride dela na vrtu. Stanovanje pospravljajo in čistijo učenke iz trgovine. Začetna plača 200—250 Din. — Službo lahko takoj nastopi. Zvezo ima vsak dan z avtom, ki odhaja popoldan ob 3. uri iz Ljubljane iz Figovčevega dvorišča in se lahko pripelje prav do moje hiše. 21499 Pleskarja dobro izučenega sprejme takoj Andro Božičnik, Zagreb, Savska cesta št. 15. 20931 Učenec poštenih staršev, priden in močan, se sprejme takoj v manufakturno trgovino Anton Savnik, škofja Loka. 21127 Učenec poštenih staršev, z dobro izobrazbo se sprejme v trgovino mešanega blaga Anton Brumen, Sv. Marjeta niže Ptuja. 21148 Izprašan kurjač z dobrim spričevalom, želi mesta. Naslov pove uprava cJutra*. 21036 Strojepiska in prvovrstna stenografinja išče Rlužbe. — Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cMarljiva 23». 21076 Auto-mehanik in perfekten šofer, samostojen. trezen in pošten z najboljšimi izpričevali išče službe z družinskim stanovanjem takoj ali s 13. septembrom. Ponudbe na upr. cJutra* pod šifro cPošten 10468*. 21507 Dve sobarici sestri, irveibani. iščeta hotelske službe. Ponudbe poo šifro »Sobarica* na upravo c Jutra* 20790 Kuharica išče službe pri boljši rodbini v Ljubljani. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cCedna*. 21157 Osebni tajnik srednje starosti, ljubljanski višji drž. uradnik, spreten slovenski, nemški in srbo-hrvatski stilist, išče za popoldne službo osebnega tajnika. Ponudbe na upravo cJutra* pod šifro cTajnik*. 21150 Učenec se išče za manufakturno trgovino. Prednost imajo v Ljubljani ali bližnji okolici stanujoči. Naslov pove upr. cJutra*. 20888 Prikroievalka spretna moč in več šivilj za izdelovanje perila in bluz se išče. Naslov pove uprava cJutra*. 20853 Gospodična ali dekle z dežele, dobrosrčna. zanesljiva in čedne zunanjosti, ki je vajena gospodinjstva in kuhe — zmožna slovenščine in nemščine tudi v pisavi, se sprejme. Pismene ponudbe pod c Dobra služba* na upr. cJutra*. 21523 Varuhinja otrok tudi starejša se sprejme takoj v boljšo hišo na deželi Naslov pove uprava cJutra*. 2141" Deklica zdrava, boljša, stara 23 do SO let, samostojna za vodstvo cospodinistva se išče. Ponudbe s sliko na naslov: M. Milcsavljevič, Z^mun. Duborsačka ul. 16. 21306 Damska frizerka dobra moč, se sprejme takoj. Frizerski salon Kranjc v Celju. 21307 Dobra šivilja za damsko krojaštvo se sprejme takoj. Naslov pove uprava cJutra*. 21200 Slnžkfrijo zdravo, močno, marljivo in pošteno, za vsa hišna dela iščem za takoj. Ponudbe z zahtevo plače na naslov: Dr. Lavrič. Rogaška Slatina. 21164 Revirnega gozdarja s srednjo gozdarsko Solo in državnim izpitom za gozdno zaščito in tehnično pomožno službo, išče vele-posestvo v Sloveniji. IstJ mora biti vešč vseh pano;; trozdnega gospodarstva in lesne manipulacije, znrav ter sposoben za službo v goratih revirjih. Biti mora naš državljan ter zmožen slovenskega in nemškega jezika, oženjen. Deputatno stanovanje ca razpolago. — Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravo cJutra* pod cGozdar B>. 20974 Ekonoma - vrtnarja oženjenega, z največ enim o Iraslim otrokom, išče ve-Irposestvo. Isti mora opra\-Ijati sočivni vrt. skrbeti za eadni vrt. nadzirati poljska dela, konje in rogato živino — Njegova žena bi morala prevzeti skrb za rogato živino in za perutnino. — Deputatno stanovanje je na razpolago. Plača po dogovoru. Ponudbe pod značko cO B 1* na upravo cJutra* 20971 Gospodična vešča strojepisja, slovenske in nemške korespondence z nekaj trgovske prakse, se išče s 15. septembrom. Ponudbe z navedbo plače pod cZanesljiva 5» na upravo cJutra*. 21408 Agilnega potnika mladega, z dobrimi referencami sprejme tovarna živil, predvsem za potovanje po Staj"erskem. Ponudbe na ePublicitas* d. d., Ljubljana. šelenburgova St. 7/n pod cPotnik*. 21107 Gospodinja z dobrimi izpričevali, ki zua dobro knh&ti, vešča vseh hišnih del in obdelovanja vrta, poštena in zanesljiva, se sprejme k starejšemu gospodu. Ponudbe z navedbo starosti in 7. zahtevo plače pod šifro cPoŠtena* na upravo cJutra* 20719 Blagajničarka (začotnica> pridna in poštena išče službe Gre nekaj mesecev brezplačno. Naslov pove upr. cJutra*. 21043 Bivši državni poduradnik srednjih let. zmožen več jezikov, išče mesta skladiščnika ali oskrbnika pri vdovi. Nastop takoj Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod cVest^n*. 21024 Državni uradnik H. kategorije (abituriient) išče popoldanske *lužbe. — Prevzame vsako delo. Dopise pod šifro cVesten in za vse* na upravo cJutra* 20990 Strojnik absolvent kr. mornar, strojne šole. izučen strojni ključavničar, z daljšo prakso pri parnih strojih in Diesel-motorjih ter vešč pri elektriki visoke in r.izke napetosti. išče službo za takoj Ponudbe na upravo cJutra * pod cStrojnik 25». 21453 Dekle vajeno Šivanja, nekoliko kuhanja in drugih domačih del, želi sluZbe. Naslov v upravi «Jutra* pod značko cPoštenost*. 21452 Železniški uradnik mlajši, inteligenten in energičen, išče boljše službe pri trgovskem ali industr. podjetju, kjer bi megd z uspehom uporabiti in izpopolniti svoje zmožnosti ter si sčasoma pridobiti sigurno pozicijo Z resno ambicijo bo dorastel vsaki nalogi. Ponudbe na npravo cJutra* pod cStalno 108S2*. 21093 Prodajalka mlajša, dobra moč. vešča špecerije, manufakture in železnine. že'i pre m en it i službo v vrgjo trgovino na deželi — Cenjen > ponudbe pod cl. oktober* na upravo cJutra*. 21505 Samostoj. šteparica išče mesta. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko cStepariea*. 21S72 Kovaški pomočnik z večletno prakso želi mesta. Naslov pove uprava cJutra*. 21088 Mesarski pomočnik z dobrimi spričevali, išče mesta, najraje kot točilec. Položi tudi kavcijo. Naslov pove upr. cJutra*. 21087 Gospodična vsestransko trgovsko na-obražena, z večletno prakso, išče mesta prodajalke ali blagajničarke. Ponudbe na upravo cJutra» pod šifro cZanesljiva 10.406*. 21504 Mož vsestransko izvežban, 32 let star, s pošteno in delavno preteklostjo, vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, z večletno prakso v večjih trgovinah pri paketiranju kot skladiščnik in dober račun ur. išče stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na upravo cJutra* pod šiiro cStalno 99*. 21501 Slaščičar »laborant* zanesljiv in energičen, perfekten v vseh v to stroko spadajočih de!, išče mesta. Reflektira na stalno mesto. — Ponudbe prosi na upravo «Jutra* pod cDobra moč 10371». 21316 Špirituozni manipulant! dobro verziran v vseh panogah za imenovano stroko z večletno prakso, rednega značaja, agilen in dober v občevanju s strankami, v prostem času tuli pripravljen za potovanje, želi stalnega mesta pri dobri tvrdki Ponudbe ua upravo cJutra* pod cDober in vesten*. 21309 Drva in žaganje bukove in hrastove odpadke od parketov in žage dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna Žaga V. Scagnetti, za gorenjskim kolodvorom. 382 Največia zaloga ln najcenejša dvokolesa, motorji, otroški vozički, Šivalni stroii, pneumatika. Ceniki franko, prodaja na obroke »Tribuna* F B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta žtev. 4. 381 Motor na surovo olje. lfi HP. nov, proda za 45 000 Din Pokojninski zrvod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta 12. 20165 Jagode velikoplodne in mesečarke. lepo razvite nudimo franko Maribor, po Din —.50 komad. — cVrt*, Džamonija in drugovi, družba z o. z. v Mariboru 1S518 300 «Idea!» zabojev od pisalnih strojev proda The Res Co. v Ljubljani. 21040 Otomane najfinejše izdelave v blagu po 900 Din, afrik modroci po 250 Din, patent foteli in vsi tapetniški izdelki po najnižjih cenah. Vabi se na ogled. — Rud. Sever, Go-sposvetska cesta tt. 6, hiša mesarja Slamiča. 18009 Pozor! Pozor! Lastniki automobilov Proda se: 2 tovorna avtomobila, 1 osebni avtomobil, 2tonski znamke cDiatto*, Rtonski znamke cBrrliet*, 1 osebni, 6sedežni, znamke cPraga* na električni pogon. Cena po dogovoru. Franc Kristan meh. delavnica v Ljubljani, Dunajska cesta 54. 21425 Absolvent poljedelske Sole na Grmtl, z dobrimi spričevali ter enoletno prakso na Češkem želi primernega mesta. — Sprejme tudi mesto prakti-kanta. kjer bi pozneje lahko nastopil stalno službo. — Naslov pove uprava cjutra» 211S5 Gospa ki ima veselje z\ razpeča-vanje raznega blaga, leli zastopstva. — Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod cPotniea*. 21526 Gaterist (žagar) polnojarmenika. 29 let star, samski, dob-o izurjen, trezen. želi stalnega mesta na žagi. Naslov pove uprava cJutra*. 21423 Krojaški pomočnik pošten in vesten, išče dela. Naslov pove uprava cJutra* 21364 Mladenič e Štirimi razredi srednje šole in znanjem italijanščine, želi mesta v pisarni. — Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cltaliianščina*. 2135S Gospodična vešča detalj. trgovine, blagajniških poslov, knjigovodstva. korespondence, strojepisja. slov., nemškega in italijanskega jezika, z enoletno odvetn. prakso, želi nameščenja prodajalke, blagajničarke ali pisarn moči. Nastopi takoj. Ponudbe na upravo cJutra» pod značko cDobra moč I*. 21106 Šivilia-natakarica dobro izvežbana, z dobrimi spričevali, želi boljše mesto natakarice ali vzame gostilno na račun, najraje na Štajerskem. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cZanesljiva 10291*. 21110 Trgovski poslovodja zmožen samostojno voditi trgovino z mešanim blngom kakor tudi korespondence in knjigovodstva popolnoma vešč. želi premeniti mesto v kako večjo trgovino ali podružnico. Cenj. ponudbe lia upravo cJmra* jod šifro «Po*ten». L'1S:v«; Šivalni stroj nov in moSko kolo dobro ohranjeno, se ugodno proda Nas!ov pove uprava cjutra» 21048 Bencin-lokomobilo C—75,'4 HP tvrdke Langer & Wolf proda strojno-ključav-ničareko podjetje, družba z o. z. v Kranju. Lokomobila se lahko ogleda pri Gospodarski zvezi na Dunajski c. v Ljubljani. 20S36 Za konfekcijo! Pozor! Pozor! Krojači in krojačice! Izložbeni modeli (stojala) za moške in damske oble. ke v najnovejših formah naprodaj. Vprašati pri mariborski podružnici cJutra* 21172 »Lokomobila« 100 HP se po ugodni eeal Soda. Ogleda •• v s tlaku c Balkan* v LjmbljanL Cena in droge informacije pri g. Pettrca. Dunajska e. It. 23. 21401 Moško kolo dobro ohranjeno poceni proda 2uikov Timofej, S|. ~ 21421 šiška. Šolska ulica Amaterji, pozor! Fotoaparat 13 X 18 se ceno proda. Natančnejša nojas-nila daje drogerija cAdrija* 21500 Dobro ohranjen gig se poceni pro la. Istotam se proda 300 litrov dobrega sadnega mošta. Naslov v upravi cJutra*. 21518 Prodam le nekaj antikvitete in oder za pred okno (Fenste,r|»o«li-um) z ograjo. Naalov pove uprava cJutra*. 21516 Salonska garnitura obstoječa iz divana in 4 stolčkov, najbolje ohranjena, se proda. Naslov pove uprava cJutra*. 21096 Pohištvo Proda se različno politirano pohištvo obstoječe iz več kompletnih postelj, kuhinjske oprave, omar itd. — Vpraša in ogleda se na Mestnem trgu 9/IL 21470 Pohištvo spalnica, salonska garnitura, pisalna miza. starinska vložena omara, pristna Bie- dermajerjeva garnitura — omare in druge antikvitete se radi odpotovanja po zelo ugodni ceni proda v Mariboru. Aleksandrova cesta št. 6/TV, vrata 4. 21178 Atelier kamsra 50 X 60 cm. dobro ohranjena, brez objektiva, 6tojalo in 2 kaseti, po ugodni ceni oroda Dreja Rovan, Rožna dolina IV/33. 21322 Za 198 Din razpošilja po povzetju (poštnina posebej) krasne barvaste, svilene. trikot jumperie z dolgimi rokavi tvrdka" H. Ken la. Ljubljana, Mestni trg 17. 20552 Urarski pomočnik začetnik išče službo — po možnosti z oskrbo v hiši Ponudbe na upravo cJutra» pod cVesten pomočnik 19* 21455 Pošteno dekle staro 23 let. ki zna dobro kuhati, voditi gospodinjstvo in vsa domača dela, i?če primerno službo pri boljši družini izven Ljubljane. — Ponudbe na upravo cJutra* pod cMarljiva 115*. 21115 1000 Din nagrade dobi kdor preskrbi absolventu Trgovske fcole s šestletno prakso stalno službo v Ljubljani. Dopise na upr. cJutra* pod »Vesten in samostojen lUlOu*. 20827 Eksportni akademik absolviran, išče kakršnokoli službo. Ponudbe pod clma že prakso* na upravo cJutra*. 21370 Kot pisarn, sluga skladiščnik ali kaj 6lične-ga išče stalne službe v Ljubljani večletni samostojni obrtnik, vsestransko izvežban — ker namerava svoje stališče izjemen*!. Dopise na upravo cJutra* pod značko cEksistenca*. 21000 Dama prikupi jive zunanjosti, inteligentna, tre. naobralen*, 6 etropo samostansko vzjo-jo, z znanjem slovenfCine, hrvaSfine, nemščine in italijanščine v govora in pi-savi. iJče mesto korespon-dentinje. blajrajnifarke ali prodajalke. — Ponu ibe pod «En mesec brezplačno* na upravo »Jutra«. 21458 Namizna jabolka hruške in orehe kupuje proti takojšnjemu plafitn Lavrič i Kov.,5. Snmbor (Bafkal. — Ponu Ibe naslovite: Jožo Kovač, LjuHja-na-Rudnik 59. 209S7 Jabolka namizanih ia za prešat kupim na vagone. 1'or.ndbe ca naslov: Jcs. I. Roie. Maribor-Lajtersber^, *teR-fandrova SS0. 20371 Čajno maslo Ta kakovosti, večjo količino kupi podjetje mlečnih izdelkov. Ponudbe naj se takoj pošljejo na naslov: cA!pa». Spi i L poštni predal 48. 21174 Jabolka namizna in za prešanje kupim večjo množin*). Resne ponudbe z nave-tbo vrste, množine in cene na upravo .Jutra, pod šifro .Izvoz*. 21112 Kovčke in košare večjo mnoifno, malo rabljene. v velikosti 12(1 X SO x 75 od 75 Din dalje prodaja P. Magdiii v Ljubljani 20331 Večji štedilnik za gostilno itd. se proda. Ogleda se r.a Gosposvetskl cesti St. 18. 21313 Šivalni stroj se po nizki ceni proda. — Narlov pove uprava .Jutra. 21404 Oprema za 2 sobi in kuhinjo, se vsled preselitve ugodno Proda. Naslov pove uprava «Jutra». 21409 Vsled opustitve trgovine ie proda: 1 Wertheim bla-ama s tre-serjem (170 cm visoka) ia $100 Din. 10 godbenih av-tomatov in sicer- 4 z električnim, 4 s letalnim iu 2 s peresnim poronom za Din lo.iioo. — Pojasnila daje Kmetec v Ljubljani, Kolodvorska ulica 30. 214S2 50 m bakrene žice (Kabbel) za napel'avo elektrike proda fr. B i z J a k. Loče pri Poljčanah. 21527 Damske klobuke v veliki izbiri dobite najceneje v modnem salonu Ivanke Stcgnar, Rimska e. It. 10. 21389 Kino aparata eden z lastno električno razsvetljavo, ozir. na pri-klopitev javnemu toku, s 5 filmi; drugi kompleten z lastno električno žarnico za vso napetosti, ee po zelo ugodni ceni prodata. Pripravna za druStva in predavanja. Xa£lov v uwavi .Jutra.. 21082 Črna oreh. jedilnica se proda. — Naslov pove uprava »Jutra«. 21145 Fotoaparat IS X 18 se proda. Naslov v upravi »Jutra.. 21146 Gig in 1 komat M poceni proda B. TriaSki eo.il 8. «1441 Tapetni papir ia tobe i« iilolbe priporoča M. Tičar, Ljubljana. S86 Bukovega lesa 10.000 m« za b o 1 j S o rabo proda oekrbniStvo graMine Pileče pri Breiicafc. 21337 Avto 4»ede£en. zelo dobro ohranjen. z lepo karoserijo in novimi plačči ter rezervnimi Stope «a izdelovanje jerbovine iz hrastovega lesa, malo rabljene Dva elektromotorja 8 in 14 konj. eil. za izmenični tok. 220 volt z _ na-puščalci. razdvojnicami in drugimi potrebnimi pritiklinami. kakor ca. 50 m podzemelj, kablja s 3 bakrenimi lieami 16 kv. 6e radi preselitve po zelo ugodni ceni proda. Naslov v opravi »Jutra«. 19250 Avto 4sede£en, zelo dobro ohranjen in zanesljiv, z lepo novo karoserijo in novimi pla5či ter rezervami, se radi preselitve zelo ugodno prod... Naslov pove uprava »Jutra«. 21312 Prodam fotoaparat 18 X 18. dvojni anasti^mat, 1 vrv za plezalce 25 m dolgo, preizkušeno od D. i fle. A. V., 1 gosli. 1 par smuči znamke »Lillienfeld«. Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Prodam »88«. 21388 Avtomobil majhen dvosedežen. zadaj prostor za vzorce ali za 1 sedež, skoro nov, zelo ekonomičen pri uporabi, solidno izdelan, pripraven za potovanje, se radi nakupa večjega voza. o r o A a. Po- iasnila daje A. Lampret v .jubljani, Krekov trg 10. 21334 Foto potrebščine najboljše, p riporoča D. Rov$ek. Kolodvorska ulica It. S4. — Istotam 6e prevzemajo tudi vsakovrstna amaterska dela. 366 Vrhniško opeko premog in drva dobite najceneje pri Vinko Kržetu Trnovski pristan Itev. 22. 850 Čevlj. šivalni stroj in čevljarsko orodje se proda v Rožni dolini, cesta IV/16. 21141 Japonska vaza pristua. se ugodno proda. Ponudbe na npravo »Jutra, pod »Pristna«. 21149 Nagrobni ^oimenik črn, proda T- Mrki. Maribor, Mlinska . iica št. 3. 21169 Oprava za trgovino z mešanim blagom se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 20918 Majhna knjižnica izbrana, do 60 vez. in 50 nevez. večinoma novih slovenskih. nemških in francoskih knjig, leposlovne in znanstvene vsebine, se proda. — Ponudbe na npravo »Jutra« ped .Bibliofil«. 21181 Zapravljivček še skoraj rov, malo rab-ljen, »e poceni preda. Kje. pove uprava »Jutra«. 21184 40 stekl. balonov po 50 Itirov. 1000 vinskih buteljk in 500 šampanjskih steklenic se proda. Pisr.«-no pod »Demijoni« na »tpr »Jutra«. 20923 Gasilski voz in landaver oba na oljnatih oseh, skoro nova, v najboljšem stanju ugodno proda Franc Iskra. Eip 14, Vrhnika. 21486 Ugodno prodam krasno popolnoma nov« belo emajlirano spalnico in fiteirer samokres (kal. 6.85) Naslov pove uprava »Jutra« 21484 Landauer dobro ohranjen, se takoj po ugodni ceni proda. — Poizve se v trgovini Ivan Perdan n»El., Krekov trg. 21126 Kompletna spalnica iz mahagonijevega lesa s« ugodno proda. Cekinov grad Celovška cesta 23. 20977 Brezova drevesa par vagonov proda Oskrb-ništvo Rozore. pošta Hru-šica pri Ljubljani. 213G3 Strešne opeke cementne 3500 kosov io 12 betonskih stebrov za ograjo se radi preselitve proda po zelo nizki ceni. Naslov pove uprava »Jutra«. 21438 Damsko kolo majhen skobelnik (Hobel-bank), ročni vrtalni »troj za železo famerlkanski) se poceni proda. — Naslov v upravi »Jutra«. 21414 Sreča Vas išče! Preskrbite si srečke! Efektna loterija za dr. Raz-lagov spomenik. 300 dobitkov v vrednosti 15.550 Din — Žrebanje nepreklicno 15. novembra 1925. Srečka stane «amo 5 Din. — Kupujte srečke po ljubljanskih trafikah in pri razprodajale.ih ali pa jih naročite pismeno. Narodno kulturno društvo Mala Nedelja. 380 Stiskalnica sa grozdje in železna blagajna se proda. Naslov v upravi »Jutra«. 2144S Satinimi stroj vsaj 27 cm dolg in dolga miza se kupita. — Ponudbe pod »Rabljeno 10186» na upravo »Jutra«. 20954 Melangeur za mletje sladkorja z 2 »li 3 granitnimi valjci na ročni in strojni pogon, kupi Ana Rozman. Jesenice. Gorenjsko. 21070 Solne vreče se kupijo v vsaki množini. Ponudbe z navedbo cene in množin« na upravo »Jntra« pod »Sol«. 21000 Staro iuto od manufakture ali volne kupuje v vsaki množini skladišče Konopjuta. d. d., Ljubljana, Gosposvetska 2. 20754 Otomana dobro ohranjena in nepre-tirana cena, se kupi. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Otomana«. Z Polhove kože in druge kupuje celo leto D. Zdravič. Ljubljana, Flo-rijanska ulica 9. 377 Prazne steklenice «Odol» k a p n j e drogerija Anton Kane, sinova. Židovska ul St. L 179 Nagrobni kamen star, dobro ohranjen se kupi. Natančne ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra« pod »Nagrobni kamen«. 21160 2 pisalna stroja rabljena, v popolnoma brez-liibnem stanju, z vidno pisavo, se kupita. — Naslov pove uprava »Jutra« 21338 Fotoaparat 9 X 12 Anastigmat In I brač kupim. Ponudite z navedbo cene pod iifro »Fotobrač« na upravo »Jutra-. 21418 Auto dvo- ali trosedežen, modem in z dobrim strojem, pripraven za trgovsko potovanje, se takoj kupi. Cenjene ponudbe s ceno in točnim popisom na podružnico Jutra v Mariboru pod liffo »Avto 10/20 HIV 21410 Bukov gozd za izdelavo drv, oglja in hlodov za žago. se radt družinskih razmer ugodno proda. Gozd leži na jako pripravnem kraju za kuhanje oglja. V gozdu je Be približno 1200 m narejenih drv lanske sečnje, more pa ee jih napraviti približno do 5000 m. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Ugodna prilika SOOO«. 21066 Vrtne stole prodaja najceneji« B o ž m a a e £ Komp., Ljnb ljana. Hirje 4. 295 Kranjske klobase n a J b o I j I e. «e dobe v restavraciji ua kolodvoru Grosuplje. 825 V Ljubljani kupim: 500—800 (n: veliko paro lo ali pa dvodružinsko hišo. Ponudbe z nawIbo cene na upr. »Jutra« pod šifro »Solnčna«. 20983 Hiša v Mariboru z mesarijo in pekarno, eno-nadstropna, na prometnem kraju se radi družinskih razmer ugodno proda. — Naslov pove uprava »Jutra« 20976 Mlin na dva tečaja na zelo močni vodi, poleg gospodarsko poslopje s svinjaki, 4 orale zemljibča. 3 njive, travnike. vso na ravnini ležeče, arondirano. poleg glavne ceste v prijaznem kraju. 15 minut oddaljeno od železn. postaje, prodam. — Ker je voda močna in stilna, si kupec lahko zgradi veliko vodno podjetje. Cena po dogovoru. — Zadnja cena 100.000 Din. Naslov pove uprava cJutra*. 21186 Stavbne parcele v bližini nove šišenske cerkve. nekaj polja in velik klavir se proda. Poizve se pri Maureriu, Celovška e. št. 89. 21136 Gostilna »Mali Triglav> tik gorenjskega kolodvora proda po zelo ugodni ceni radi družinskih razmer. Maj Ima režija, velik dobiček. — Ponudbe na upravo cJutra« pod šifro cZlata jama 73*. 21073 Enonadstropna vila oziroma hiša v Ljubljani, na solncni legi, z večjim lepim prostim stanovanjem se ugodno proda. Naslov v upravi cJutra*. 21469 Enodružinsko hišico z vrtom, na periferiji Ljubljane. vzamem v najem. — Ponudbo ua upravo cJutra* pod znaCko cEišica 10457 . 21491 Bukov gozd doraščen. v bližini glavne ceste, ure od i» \ podaje. ki daje ca. 1000—1200 sežnjev drv, se proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 21502 Mlinarji pozor! Posestvo s približno 15 orali prvovrstne zemlje, zelo rodovitne, v ravnini, tile glavne železniške postaje, se proda. Poslopje je zidano in v dobrem stanju. — Dalje se proda mlin na dva tečaja na f talni vodi. Plačilni pogoji zelo ugodni. — Naslov pove uprava cJutra* 21307 Enodružinska hiša z nekaj sveta, njivo in hlevom, v bližini Ljubljane ali v mestu se kupi. — Naslov E^ve uprava cJutra* 21121 Priložnostni nakup! Avto £5 HP, masiven, nemške znamke, pripraven tudi za tovorni avto ae radi odpotovanja proda ta 15.000 Din. Pismene ponudbe pod «Avto 500* na upr. cJutra« 21177 Prostovoljci javna dražba hifne in kr'?-f-*e oprave ter obleke n vrgfla dne septembra t. L ▼ lup nišču Sv. Jakoba v Ljnb ljani. 21202 Novo pohištvo kuhinjska kredenca in štedilnik se radi selitve aelo ugodno proda. Naslov peve uprava cJutra*. 21365 Parcelo ca 500 m* velika, na peščenih tleh v Ljubljani, kupim Posredovalci izključeni. — Ponudbe na upravo cjntra* pod cParcela*. 21102 Gostilna in posestvo z lokalom za trgovino, se odda takoj v najem. Vse se nahaja v bližini rudnika Cena po dogovoru. Istotam ee proda 2 šivalna stroji za čevljarje in drugo orodje. Naslov pove uprava cJutra*. 20730 Posestva graščino, hiše, vile, in gostilne ugodno proda Zagorski v Mariboru. Barvar>ka št. 3. 21367 Kisa z vpeljano pekarijo v Loscah se proda. Pojasnili daje do 2. septembra Frančiška Hafner v Lescah. 2136? Vila v Ljubljani z 9 prostori in vrtom se proda. Nalov pove uprava cJulra*. 21373 Dvonadstropna hiša z dvema lokaloma na na-bolj prometnem trgu v Ljubljani, primerna za večjo trgovino ali tvorniško zalogo, sc ugodno proda. Naslov pove uprava c Jntra* 21446 Hiša 3 sadnim vrtom v ljubljanski okolici se proda za Din 20.000. Naslov pove uprava cJutra*. 21447 Nova hiša z lepim posestvom, sestoje« čim ii krasnega sadnega vrta, vinograda in njiv, ležeče v idiličnem vinorodnem kraju, 15 minut od državne ceste in železniške postaje, se vsled družinskih razmer tako.' proda. Pojasnila daje Franc 5 m o n, Rodica 7, poMa Domžale. 2I4S5 Hiša 9 4 sobami, gospodarskim poslopjem in velikim sadnim vrtom v Šenčurju pri Kranju se prorla. Stanovanje takoj prosto. Naslov v upravi cJutra*. 21440 Enonadstropna vila z vrtom, razen 1 sobe. kupcu cela na razpolago, se proda v Ljubljani. Poleg je gospod*r0 Din, se kur^ — Ponudbe na «Delta-Stan». Zagreb, Ilica 23. 20434 Nova hiša • trgovino na 7»*lo prometnem industrijskem kraju in v krasni legi na Gorenjskem, se radi selitve proda Poleg je še novo gospo lar iko poslopje. CeLa nizka. Proda se z vsetii inventarjem ali pa tndi brez njega. Na*lov pove uprava cJutra* pod cSt. 50*. 20765 Pisarniško sebo v visokem pritličju odda z avgu*t'im Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. 203® Dva obširna lokala v pritličju, pripravna za trgovino ali pisarno, oddam na protiidtnem kraju na Sv. Petra cesti. V lokalih vodovod in elektr. razsvetljava. Cena za vsak lokal 1500 Din mesečno in je treba piačev,\ti 7 ' mesece naprej. Samo pi.--.ru- p; -nudbe pol šifro cLok.-.l:!* na upravo cJutra*. 21057 Trgovina z mešanim blagom na prvovrstnem prodoru se takoj ugodno proda, opiroma ?o sprejme družabnik. Stanovanje se odstopi brez on-•topnine. Ponudbo na podružnico *.Tutra» v M.-.tibo-ru pod cMtrkur 45000». 21025 Trgovina t Esnufakturo in galanterija tik farm? cerkvB v mestu na Gorenjskem se e vso notranjo opravo in blagom o.1u.i v najem z.i pet let za 50.000 Din. — Ponncfbe na UT1T3TO »Jntra. pod St. 82. 20887 Dve kleti *e oddata ^ najem. Naslov pove upr. 6v. Petra o. št. 23/1. 20883 Gospod 6rdaišče St 7. 20843 Dijakinja trednjih šol iz boljše ^ rodbine se sprejme. Klavir in kopalnica na razpolago. — Naslov pove uprava «Jutra* 21140 Dijak §e fprejmo na brano fn *tacovanje v bližini re.iTke in srednje tehnične 5ole. Naslov povo nprava cjutra » 21142 1 ali 2 dijaka #e. sprejmeta na dobro hrano in strogo nadzorstvo. — Maribor. Aleksandrova r.. bt. 23/11. 21021 Dijaka Alžjib razredov s;> sprejme v vso oskrbo. Cena nizka in dobTa hrana Naslov v upravi »Jutra*. 21208 2 dijaka Je sprejme na stanovr.njp in hrano. Plača se lahko polovlro z živežem. Naslov v upravi «Jutra-. 21306 Sr.stanovatec Je sprejme v lopo opremite-no mesečno sobo za 2 eo-spoda v Vrhovčevi ul. 11. 21862 2 dijaka iprejme J. Fmhauf, Maribor, Gospo jna 2,1. 21:333 3 dijake /irednjesolce sprejme boljSa rodbina v vso oskrbo. — Velika zravna soba. vrt in klavir. Naslov pove uoravr «Jatra». 21386 Dijak f?čc stanovanje z vso o?kr bo v bližini srednje tenn. 5ole. Naslov v upr ».Tutra» pod Šifro . 21492 Profesor sprejme dijake n i stanovanje in hrano. — Dopise na urrravo »Jutra* pod značko »Nadzorstvo 21509». 21S09 Prazna soba velika, in zračna, event. s souporabo kuhinje se išče v mestu. Ponudbe na npr. le. Naslov pove uprava cjutra*. 21514 Stanovanje s kopalnico in vso oskrbo v hifi. z vrtom, dobi boljši gospod samec, vdovec ali ločenec, event. 3 1 otrokom pri hišni gospodinji (vdovi s penzijo) ako posodi Din 25.000 v svrho popravil in dozidavo, ki se po dogovoru odolačuje. Ponudbe pod «8talni dcim* na onravo cjutra--'. 21496 Dva dijaka srednješolca sprejme boljša rodbina v v*o oskrbo v Dalmatinovi ulici Stev. 10, pritlično, levo. 21493 Elegantna soba velika in zračna, z elektr. razsvetljavo in s posebnim vhodom, v bližini pošte, se odda mirnemu gospodu. — Naslov pove uprava «Jutra* 21497 Opremljena soba lepa. r. 2 posteljama, se odda dijakinjama ali mirni stranki. Naslov pove urrava «Jutra». 21451 Prazno sobico išče solidna gospodična. Za uslugo preskrbi ceneje drva Naslov pove uprava »Jntra* 21369 Priprosto sobo tudi podstrešno, po moz.no-sti s posebnim vhodom išče soliden gospod, ki je ves dan odsoten Pogoj: čista in araČna soba. Ponudbe rm upr. »Jutra* pod značko ■jcofca 10393». 21371 Dijak tfrelnje šole ?e sprejme ca iirano Iti stanovanjp v Miži nf obrtne ?o!e in realke. — Rimska cesta 7, vrata 8 21443 1 aH 2 dijaka se sprejmeta pri boljči družini na hrano in stanovanje v bližini I. drž. gimnazije. Naslov pove uprava »Jutra* 21436 Soba s posebnim vhodom se s 1. septembrom odda v sTe-dini mesta s brano dvema gospodoma. — Elektrika in kopalnica. — Mesečno po 800 Din. Naslov pove upr cjutra^. 21425 Stanovanje z 1—2 sobama in kuhinjo c pri t i ki ina mi v m^sto ali okolici. išPera za takoj ali pozneje. Ponuilbe n-i upr •Jutra» po-! značko «Stanovanje 10415». 21415 Mesečna soba v sTdinl mesta, prazna, s oosebnim vhodom, se takoj odda mimemn gospodu ali eospodični. ki je ves dan o-ffotna. Kje, pove uprava »Jutra?. 21413 Uradniška družina •=preime diiaka ljudske ali nižj«1 sTednie šole v vfo oskrbo Utotam se prod« ■ohna kredenca, miza ln 4 =voli. — ftosposveteka ccsta 5tev. 18'TI. vrata 107. 21380 Dva dijaka se sprrtmeta k dobri ro>Tbi-ni ca Me=tnpm triru. Velika vrnena soba. zanesljiva in dobra oskrba. Naslov pove uprava «Jutra». 21309 2 mlajša dijaka sprejme na hrano in stanovanje primorska gospa.. — Cena 600 Din. Naslov pove uprava «Jntra». 21407 Dva n^ajša dijaka . 20737 Akademik fšče priprosto, zračno in čisto sobico. Pogoj: daje tudi instrukcije. Ponudbe na unravo -rJutra* pod šifro »Akademik 10331». 21175 Dva mlajša dijaka so sprejmeta na brano in stanovanje. — Lepa zračna soba, kopalnica in elektr. luč. Naslov pove uprava «Jutra>. 21182 Prazno sobo išče gospod, najraje pri gospodarju. Cenj. ponudbe na upr. «Jutra* pod šilro »Vdovec*. 211S7 Stanovanje 2 sob in kuhinje išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Stanovanje takoj 10294». 21114 Dva gospoda (ev. akademika) se sprejmeta na stanovanje in hrano ali brez iste. Na razpolago velika, čista in zračna soba. Naslov pove uprava «Jutra». 21119 Prazno sobo zračno, lepo in separirano išče zakonski par brez otrok v mestu. — Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Plačam tudi naprej*. Dva srednješolca se sprejmeta v popolno dobro oskrbo v Gradišču 7/II, levo. 21322 Sedmošolec ki bi poučeval učenca realne gimnazije proti nižji stanovanjski ceni, i^če primemo stanovanje. Naslov v upravi »Jutra^ 21318 Dijak so sprejme na brano in stanovanj*. — Naslov pove uprava »Jutra*. 21317 Opremljena soba zračna in snažna, se odda 2 dijakoma, event bratu in in sestri z vso oskrbo v bližini realke. Naslov povp uprava »Jutra*. 21198 Dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje po primerni ceni v Gosposki ulici štev 6/1. 21192 1 ali 2 dijaka nižieSolca. se sprejmeta na dobro hrano in zračno stanovanje pri boljši rodbini. Naslov pove uprava «Jutra* 21189 Boljši gospod se sprejme na stanovanje in hrano na Gosposvet.^ki cesti 121. 21300 1 ali 2 dijakinji •se Fprejmpta na stanovanjp in hrano. Naslov pove npr. «Jutra>. 21033 Zračna soba za 3 dijake, z vso oskrbo se takoj odda. Naslov pov»-nprava »Jutra*. 209SP Dva dijaka iz nižje srednje Ali tehniške šole se sprejmeta na hrano in stanovanje. Na razpolago: električna razsvetljava in vrt. Naslov v uprav s «Jutra». 20852 Mfa'§a dijakinja priprosta, se sprejme na stanovanje in hrano nizki ceni. — Naslov pove uprava cjutra*. 21053 Za dijake ozif. dijakinje, se odda ve? stanovanj. Pojasnila daje ga. Likar, Poljanska c. 87 19084 1000—1500 Din plačam mesečno tudi naprej za 6 mesecev za darovanje 2—3 sob ln kuhinje «a takoi. Ponudbe na npravo »Jntra* pod sitro c Lepo 10238». 21162 Nagrado dam onemu, ki odda ali preskrbi stranki brez otroV stanovanje 2 ali 1 sobe t kuhinjo in pritiklinami v meštu. Ponudbp na upravo »Jutra* cod »Čimprej* Kdor na cesti se ne pazi p:tro avto ga pregazi; •Te nožice ti odreže, kdo ti jih nazaj p-riveže? Tale mož pa le smehlja oe, čita aJutrove* oglase ... »♦MttMMUMMMMMMU 2 dijaka ali dijakinji se sprejmeta na stanovanje in dobro hra.no. Naslov v upravi »Jutra 20007 Dva dijaka sprejme na stanovanje in hrano A. Perkaus, Ulica na grad 5. — Električna razsvetljava. 21180 Gostilničar posestnik in boljši obrtnik, 36 let" star. dobro situiran, r« želi seznaniti z gospodično ali vdovo primerne starosti in izobrazbe, s premoženjem. Pripravljen H bil tuli priženiti s« nr posestvo, obrt alr trgovino. Dopise, Če mogoče b sliko, ki se takoj vrne. se prosi pod zr.ačko «5rr-Čna ženi-trv» na Aloma Companv v Ljubljani — opremljeno s pravim naslovom in popisom osebnih in premoženjskih razmer. Tajnost častna stvar. 21321 2 rokodelca sc Selita poročiti z dvema gospodičnama od 13—24 let starima. — Premoženje postranska stvar. Ponudbe na upravo »Jutra» pod značko in »Samostojen*. 21350 Znanja žel? 24 let star simpatičen sin trcrovca^ s 25.000 Din gotovine, z bocato gospodično v starosti 20—25 let. evpnt. bi se prllenil na večje posestvo. Mlade vdove ni?o izključene. Dopise če mo-aroče s sliko, ki se pod častno besedo vrne, na podružnico »Jutra* v Mariboru. 21420 Gospod 38 let star, dostojen in rnačalpn mož z lastnim podjetjem, Rče zrania v svrho lenitve z izkušeno dobrosrčno dumo. primerne starosti in čedne zunanjosti. Trgovsko naobražene blondinke z dežele imajo prednost Neanouimne dopise s sliko pod »šefinja 30* ra Oerlasni zavod Sušnik v Mariboru. 21453 Trsrnvec z dobro idočo trerovino v večjem mpstn Slovenije išče treovskemu stanu primerne rfmžieo prikunljive zunanjosti. 2&-30 let staro ki hi imela vesel ie ^o trtrovi ne. Premoženje postranska stvar. Le resne ponudbe s «>iko pod »Trgovsko pod-T^tie* na Orlasni »o vod «Sn*nik». Maribor Na anonimne dopise se ne odero-varla. 21454 1 n tel igen *en goso^d dobro situiran, z udobnim stanovanjem, želi znanja v rn crospodin;o. mirnpga značaja, v starosti 18—24 let. Premoženje ni potrebno — pač pa le dobro srce [n pridne roke. Resne dopise (rpanon'mne\ če moco^ s sliko, ki se vrne, na upr. •Jutra* pod šifro »Življenja družica*. Tajnost zajamčena! 21459 15čaih znanja z mla^o lepo eospodično iz boljšo rodbine Neano-nimne donlee podati pod šifro «Srrči» na Oglasni zavod, Zagreb, ilesnička nI. št. 15. 21071 7 m?adi gospodični trgovsko naohraženi. želita v svrho zabave dopisovati z dvema mlajšima trospo^o-ma. — DonJse se profi pod «S!avira. Zvonka 1000» na upravo * Jutra*. 21147 Kateri roditelji primernih sredstev, ki fn je srečna bodočnost svoje hčerke srčna želja, bi hoteli upoznati resnec: ' Pravega, srloboko naobražene-tra irospoda lepe vuanjosti in čiste preteklosti, živečega v LjuMiani v dnhri poziciji, a brez poznanstva. Pocoji: neomadeževana preteklost. miren značaj in Hubkost. Ker je vsaka ln-diskretno«t v katerikoli obliki izključena, se prosi za dopiso s sliko in polnim naslovom na upr. »Jutra* do 5. septembra t. 1. p0^ »Zaupanje*. 21188 Antonija Oblak 1SS5 Dvismite pismo. Pričakujem odgovora. 21179 Katera dama Ljubljančanka al! deželan-ka. nesebična, hoče diskretnega prliatpljotva s štiridesetletnim višHm drfavnim nradnikom ln kulturnim pls-tnarjem? PoToj: SesUnki nri nje J. odkritosrčen dopis s sliko, ki se vrne. na upr. »Jutra* pod šifro »Knjiea*. 21111 Mlad gospod plavolas. želi znanja z mlado irsoluko v svrho večernih sprehodov. Ponudbe s sliko na upravo »Jutra^ ood Šifro »Erotika*. 21203 Espoier dvigni! 21131 Inozemec visok oš olec, umetnik, oficir v pokoju, samski^ išče družico. Dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »M. B.». 21022 Spremljevalko za poset kina i>Če inteligenten mlad gospod. Dopise s sliko na upravništvo »Jutra* pod Šifro »Kino*. 21861 Znanja želi! samostojen cospod (ameri-kaneO srednjih let z gospodično ali vdovo sredniih let — z otrokom ni lzkl:u-čena. Samo resno ponudbe b poinim naslovom na upr. »Jutra* pod značko »Samostojen 10385». 21360 Moj bodoč? prijatelj nej dvigne pismo! 21405 Arabski grafolog in rhiromant prorokuje vsakomur bodočnost in pove pro$lost. Stanuje v hotelu »Llovd* v Ljubljani. 21464 S*are'ši trgovec in posestnik- v Ljubljani z otroki se želi seznaniti z mlaišo. če^no. pridno, zanesljivo. pošteno in trezno žensko. veeČo kuhan ia in nemščine v pisavi. Pismene ponudbe pod »Trezen 10373-» na upravo »Jutra*. 21522 Katera črnolaska velika, vesela, izobražena, temperamentna, si želi rto-bre~a pri?a tel ja, veselega znaŽaja? Dopise na upravo »Jutra* s sliko in naslovnm pod značko »Jesen 10473». 21521 Dniža^nico i 5 č p za taVotŠPn prevzem gostilne ln tTrovine cospo-dična. Treba ie neka i kapitala. Porudbe na upravo »Jutra* rod značko «Pm-žahnip.i 2149" Koncertna violina stara italijannk«. se po zelo n^odni eeni proda. Nas1o^ pove uprava »Jutra*. 21058 F'ektr:čnl klavir pn*ovrst^n predvojni izde. lek in nnte se proda v Prečni u!H 8. 214^5 Volnena jopica Črra, žpn«ka, z rumeno volno okrašena, se je tz-"iibila vč-^ni donoldne nd Sv. Jakoba trga do Sv Floriiana uMe" O^da naj se na napl^ v Gabri-pla Klebpl, Sv. Florijana rli'*? št. 42. 21 Psica čistokrvna nemška do g samca po 10 tednov stara, vsak z rodovnikom, se ujrodno proda. Kdor ieli lepecra, Intelicenfnega in za-nesljevfga čnva^a. naj ne zamudi lepe prilike. Ogleda se pri koni me«arjn PnC. uiku v Ljubi :mi, Ri»n«Va cesta 19. 21311 Dobermani! Radi opustitve gojenja fn družinskih razmer proda svoje Čistokrvne hi večkrat Ba-rrajene dohermane. za katere se garantira s rodovniki Ivan Grile, gojitelj dobemi^nov v Ljubljani. 21C85 Par lepib pavov samec hi samica, se kupi. Ponudbe z navedbo eene na poštni predal 15, glavna pošta v Zagrebu. 21422 Dežnik Od vsakdanjega srečanja na videz znani gospod, ki je v družbi gospodične v beli bluzi v Trubarjevem parku odnesel 6 klopi dežnik, sc poživlja, da istega odda plačilni natakarici ori Košaku, sicer bo sodnijsko zasledovan. — Iz sosednje klopi se ga je v gvltlobi dobro spoznalo. 20957 Agenturo in komisijo za kamniški okraj sprejmem. Naslov v upravi «Jutra». 20505 Paviljone na velesejmu sprejme v dekorariio Rud Sever. Gosposveibka 6 (v hiši mesarja SlamičaV 18021 Pletilni stroj za nogavice ?t. 10 se odda dobro izurjp»:i pletilji na dom. Ponudbe na upravo cjutra* pod »Pletenje*. 21176 S 15. septembrom zopet redno otvorfen modni salon damskih klobukov vsak dan orl 8.—18. ure Vodnikov trg. lopa Št. 10. Se priporoča Iva Š i 11 e r. 21063 PAVILJON Vidmar nas!, r.a ves?ličncm prostoru velesejma priporoča prvovrstna vina. gorka in mrzla jedila. 20755 Prva konfekcijska tovarna v Trbovljah Škerbič M*1oš najtopleje priporoča svojo bocrato zn!o«ro manufnkture pri nabavi vsakovrstnih molkih in ženskih oblačil po meri. 21314 Ferijplce za Bcocrrad išč^m. Takojšnje po-.udbe v svratištu FS na Ledini. 21449 AntomobHne vožnie s 6sedežnim avtom znamke «Pra?a» in s tovorn:m avtomobilom prevzamo Franc Kristan, mehanična delavnica, Dunajska cesta št. 54. 21442 Za žaganje drv r. motoripm po nainižii epni (\ m1 10 Din^ se priporoča Franc Jpretina. Linbljana. Linhartova ulica štev. 4. 21304 Starinsko pohištvo Ker mi ni mo«roče razstaviti r.a vzorčnem vele«ejmu umehie predmete, Izvolite te ogledati na domu v Rožni dolini, cesta V, 5t. 28 pri Ljubljani. Cena zelo ugodna. 21419 Na hrano se sprejmejo 4 srospodje v Sp. Šiški, Frankopanska c. št. 29/1. B Vezenje monograinov na perilo in izdelava gumh •»ir (Knopfbvhrr) se Fprejme izvršitev točna in natančna Rimska cesta št. 9,'II. vrata št. 16. 21471 Visokošolski stud'? omogočen vsakomur. Izredno nadarjeni morejo študirati na univerzi brez zrelostnega izpričevala. Na ta način Vam je dana priložnost, da si prihranit* denar, čas fn nrucre težkoče Zahtevajte pro "ram! Navedite stan. priložite 3 Din v znamkah t&r pišite na: Kanzlei des Athenaums — Ftissen-Vo, am Lech — Baj-crn. 21456 Stenice! Ob!, konc zavod za po končavanie mrčesa sporoča da je dospelo prvovrstno sredstvo pro+i stenicam «Pana». Ljubljana. Polim-ska cesta 12. 21472 Pozor! Naihen prostor ta shrani*eT pohištva in posode iščem proti odškodnini. Naslov v upravi »Jutra*. 21483 Poštni predal na srlavnl poštj nuino B£em nroti primerni od?kodn?ni Cenj. ponudbe pod zr.a^^o «Po?rni predal S3» na upr »Jutra*. 21513 nadležnim mu ham. bo!br»m stenieam. mo-licm in ščurkom Samo pri uporabi ^BvjfSj-j praška v origi-nai. steklenienb j Pnzitp na ime »ZACHERLIN* \AJtp;si naj se pošljejo na upravo Jutra pod .I(al. gen. zastopstvo" PssMfcfta S, Se3!©¥ln? Trieste Viale XX. Sežismbre 65/1. S0SSm?A BENE31K0¥Ay S raš-stn jspI Srasfu se tem potom najprisrčnejše zahvaljuje za vse dokaze odkritega sožalja povodom izgube ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in strica, gospoda Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno velečastiti duhovščini, vsem društvom in korporacijam, pevskemu zboru Narodne čitalnice v Kranju za genljivi žalo-stinki, Sokolu iz Stražišča, Kranja in Škofje Loke, ter Gasilnemu društvu iz Stražišča in Kranja. Srčna hvala tudi za vence in šopke. Naj mu bo ohranjen lep spomin! STRAŽIBČE, 27. avgust 1925. 4seo-a «JUTRO» št. 201 Nedelja 30.VIU. 1925. Trgovci, zahtevajte cenike in vzorce! rJBmOBGKamGmm Izdelovanje vsakovrstne spredene žime za žimnice, tapetniško in sedlarsko stroko, najboljše kakovosti izdeluje tvrdka LOVKO J£iE-?07A vdova, iitao^rsja StraiiSie prš Ersn'u. Slovenija. izdelovanje čevljev, velika zaloga pletenine, drobnega in galanterijskega blaga. Eksport kranjskih izdelkov: krtač, zobotrebcev itd. 4R02a je bogato založena z vsakovrstn^mi eBek-tričnšmi svetilkami, Bestenci, kuhalniki, vodcgrelci, likainiki in drugim elektrotehničnim materijaiom. Vse vrste žarnice za razne napetosti vedno 4i96-a na razpolago. Sprejemajo se v to stroko spadajoče in-štaiacige in popravila. Prva jnsosiovantka ;rie!ovaliiica slavensklh. nmSCi in hromatižnih harmonik F3&MC KUžlER, Prenov-griž pri Vrhn»;otaža in vseh vrst pletenin razšla vi ja svoie slorita «n brezisou-kureične predmete ca V B b E S 2 J »2 C F©zors trgovci S 4S83" Uvcem se nudi redka prilika za nakup lepe trgovske h;Š3, ekdaj Flerinove v Domžalah), ležeče na najbolj prometni kraju v obližju pošte, postaje, šole in petih tovarn na fižišču 5 cest. Plačilni pogoji ugodni. Pojasnila daje lastnik b:£o ŽvofeeM« veleposestnik, Dolenie pri Ajdovščini, Italija. PAVILJON ,V KOJA 578, 580, 032 izdeluje: sirovo in beljeno platno od najpriprostejših do najfinejših vrst. — Namizno perilo. — Da-maste. — Sploh vse vrste platnenih izdelkov. Stev. 18.799/ref. IX. Želez, postaja: Japfe-Mengei. Brzojav. naslov: tndupSati, Domžale. Telefon: Osmžale 9. s^ oF^š M & Mostni magistrat razpisule oddafo rsois kleparskih clsi na strehah vseh objektov mestne pehotne vojašnice na Taboru. Ponudbe je vložiti 3. septembra 1925 So 10. 5lopa pri mestnem gradbenem uradu, kjer se tudi dobe potrebne informacije in mere. Mestni gradbeni urad pridrži si tudi pravico, posamezne objekte posameznim mojstrom oddati. Mestni maritstrat IfH&ifaiiski, dne 25. avgusta 1925. 4796a interesenti POZO"?! ptioiu tm gfoigiiiiiiiiiu i letos pratRB'e naša firma s »o j 45 I.FTN! JUBILEJ crfkar ie pričela izdelovati harmonike. Vsled tega jubileja smo se odločili, da znižamo tene 03šim harmonikam tj!pod normalne cette. d3 omogočimo vsakemu nabaviti si po jubilejni ceni dobro in trpežno Lubas-harmoaifeo- Pazita na zaščitni znak! Pazite na zaščitni znak! CENE HARMONIK SO SLEDEČE: Nem&o uglašene harmonike: Jubilejne cene: norm. cena-' Model „H" 3-vrstna, 2-glasna Din 2000 - 2600'- ,K" 3- , 3- . . 2200'— 2800'— , ,K" 3- , 4- . , 2500'— 3400- . .L" 4- . 2- . . 2250'— 2900'— , .M' 4- . 3- . , 2350*- 3100'- . .M' 4- . 4- „ . 3000'— 3-100 — kromatično uglašenie harm. 43 tipk Din 2400— 4000'— Kranislto uglsšsne harmonfte: Model .Kr* 3-vrstna, 2-glasna Din 2'GO-— 2700 — . .Kr" 3- , 3- , . 2250-— 2<00'- . ,Kr* 4- „ 3- . . 25"0 — 3500'— Kovček za harmoniko , 300'— 400 — He zamudite torej ts ugodne priložnosti in si oglejte in kupite harmoniko, ker ne bodate nikier tako ugodno kupili. Vabimo vas, da nas obiščete na &f o&ljaaskem ve&e33"ma priporoča boljAp tam-burire. strune, pi rtita-re, Jole in ostale potrebščine za vsa glasbila k:er mi ni mogoče razstaviti v Vzorčni Velesejem, moderne in solidno izdelane jed lne oprave, zat> si io izvolite ogledati na 4663a domu rad tega je tudi cena zelo ueodtia. AVGUST ČZfSME, Zg. Šiška 122, silošng mizarstvo. o50sca0B0a0a0B0E0i0B0E0scs0»ci n Uečje Endlisstršjjsko po^Sietje spre*®© r 0 inteligentnega trgovsko izobraženega 4639a 2 £ ki bi tuli imel veselje in naston do pot^vania. Služba ^ Q stalna. Ponndbe z navedbo študij ali dosed:n ega služ- C ® bovanja pod ,,Inteligenca" na upravništvo ..Jutra". £ oooBoaoBoaoBoiiicBCDioaoaoEoaoEC NAJMODERNEJŠE DO PRI PROSTE OBLIKE PO NAJNIŽJIH CENAH S5 DGBtJO SAMO PE? J. POH nssl. ii. JA3XftI3, LJUBLJANA, STAHI TRG. •1670 n Krajni šolski svet v Mežici razpisuje natečaj za oddajo gradbenih del šolskega pos'opja za osnovno in meščansko šolo v Mežici z dnem 15. sept. t. 1. ob 10. uri. Načrti in pogoji so razgrnjeni pri prosvetnem oddelku velikega župana v sobi št. 50 v Mariboru med uradnimi urami. Proračunska vsota znaša okroglo 2,900.000 Din. Ponudniki imajo vpo-slati ali izročiti svoje ponudbe Krajnemu šolskemu svetu v Mežici najpozneje do 15. sept. t. 1. cb 9. uri in sicer v zapečateni kuverti, ki mora biti zunaj označena z napisom: „Ponudba za zgradbo novega šolskega poslopja v Mežici." Ponudniki se mora'o zavezati, da ostanejo v besedi s ponudbo še 60 dni po zgoraj navedenem roku ter da smatrajo stavbne pogoje za njih obvezne. Krajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico, oddati delo tudi višjemu ponudniku, to je brez ozira na ponujeno svoto. Krajni šzlzlž v Kožici. itdfiio?. harnf-iJir F1AMC LUMS m SIN e S L G VE C, 51. VeitersiK". 38. 4451-a _ iiir 'JV.fJi v- *SBBSE fSIBggrat Ssfeii ZAHVALA Najsrčneje se tem potom zahvaljujem"! vs-=m. ki so nam z dokaz: odkritega soč it a ter z i razi iskrenegn sožal a kakor tudi s svo:o nept'ča!;ovano ve'iko udeležbo na zadnji poti nepozabnega sopioga ozitoina očeta, gospoda BLAGAJNIKA MESTNE HRANILNICE skršaii laišati nesnosno bol. Najlepšo zahvalo izrekamo tudi vsem diroval-cem "rabn h vencev in cvetja kakor tudi gospodom pcvcem za gin!j>v- žalo