V Zagrebu trtijo, da so pripravljeni na schengen Sola v otroški Zasebnost v dobj whatsappg bolnišnici Burlo Garofolo V Gorici sodelovanje med univerzama Primorski dnevnik št. 53 (21.290) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 Heroji, hlapci, ljudje Martin Brecelj Mnogi diktatorji so bili, preden so razodeli svoje samodrštvo, povsem normalni ljudje. Tako je npr. sirski predsednik Bašar al Asad svoj čas študiral medicino v Londonu in njegovi tedanji kolegi ga večinoma hranijo v spominu kot mirnega in uravnovešenega človeka. In vendar Bašar al Asad zdaj brani svojo oblast z vsemi sredstvi, tudi s kemičnim orožjem in za ceno zločinov proti človeštvu. Nekaj podobnega velja za severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. Nekdanji sošolci v Švici se ga spominjajo kot prijaznega mladeniča, ki j e znal sočustvovati z revnejšimi in sploh s šibkejšimi. In vendar je Kim Jong Un danes na čelu mogoče najmanj demokratičnega režima na svetu. Vse to lahko beremo v članku, ki ga italijanska revija Scien-ze v svoji zadnji številki posveča psihologiji diktatorjev. Irski nevrolog Ian Robertson v njem razlaga tezo, da samodržci niso nuj -no »nori« od rojstva, pač pa da to praviloma postanejo, potem ko se povzpnejo na oblast. Vzrok za njihovo »norost« bi po Robertsonu morali iskati v nepravilnem odnosu, ki ga diktatorji razvijejo do oblasti. Ta po njegovih besedah deluje na možgane podobno kot droga ali seks, tako da ima nepravilen odnos do oblasti podobne posledice kot nepravilen odnos do droge ali seksa. Zanimivo je, da je mogoče sorodne, dasi komplementarne psihološke oz. nevrološke procese opaziti pri ljudeh, ki se udinjajo diktatorjem. Dokaj raziskan je podobni stockholmski sindrom, pri katerem talec razvije empati-jo in celo simpatijo do svojega ugrabitelja. Sicer pa je tovrstno fe-nomenologijo že marsikdo popisal, ne nazadnje Friedrich Nietzsche, ko je razgalil čredni nagon. Nietzsche meni, da je čredni nagon značilen za človeka kot takega, zaradi česar se zavzema za preseganje človeka z uveljavljanjem nadčloveka. Gre v resnici za sporno stališče, saj bi ga lahko razumeli kot nekakšno apologijo samodrštva. Bolj uravnovešen je bržkone Dušan Pirjevec, ko trdi, da ne bi smeli biti niti hlapci in niti heroji, pač pa zgolj ljudje. To bi nam lahko tudi pomagalo bolje razumeti, kaj pravzaprav pomeni razviti pravilen odnos do oblasti. Nathanael Fast rad pravi, da se dober politični voditelj obkroža z ljudmi, ki ga smejo kritizirali. Lahko bi dodali, da so dobri državljani tisti, ki znajo kritizirati svoje politične voditelje. Saj, vsi bodimo zgolj ljudje. PETEK, 6. MARCA 2015 1,20 € 9 ,, I tj-, JU,UUI EVROPSKA UNIJA - Predsednik Draghi predstavil program kvantitativnega sproščanja ECB od ponedeljka v odkup državnih obveznic To naj bi preprečilo zdrs v spiralo deflacije in spodbudilo rast KULTURA - Odzivi »Slovenski teater nikomour ne odjeda denarja« TRST - Vest, da je posvetovalna komisija italijanskega kulturnega ministrstva podelila status gledališč relevantnega kulturnega pomena le Slovenskemu stalnemu gledališču in Stalnemu gledališču za Furlanijo Julijsko krajino Il Rossetti, je v nekaterih deželnih krogih povzročila kar nekaj slabe krvi. Kritičen je bil tudi odbornik Gianni Torrenti. Na 3. strani VZHODNA UKRAJINA Renzi Putinu predlagal model Južne Tirolske MOSKVA - Italijanski premier Matteo Renzi se je včeraj v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vla-dimirjem Putinom. Po pogovorih je Putin izpostavil, da se mora mirovni dogovor za Ukrajino iz Minska dosledno spoštovati. Tudi Renzi je ta dogovor označil za ključnega pomena, za dolgoročno rešitev ukrajinske krize pa je predlagal južnoti-rolski model. Na 11. strani RIM Predsednica FJK Serracchiani na srečanju z ministrom Gallettijem Dežela FJK nasprotuje načrtu za uplinjevalnik v Tržaškem zalivu TRST - Predsednica Dežele Fur-lanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je včeraj v Rimu ponovno izrazila odločno nasprotovanje načrtu družbe Gas Natural za gradnjo plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Predsednica je to povedala neposredno ministru Gian Luci Gallettiju, ki je poklican, da se izreče o tem vprašanju. Če bo šlo kaj narobe, pravi deželna predsednica, se bo deželna vlada temu postavila po robu, tudi na sodišču. Na 4. strani NIKOZIJA - ECB bo začela obveznice držav in nekaterih drugih institucij v okviru programa t. i. kvantitativnega sproščanja kupovati 9. marca, je po zasedanju sveta banke v Ni-koziji včeraj napovedal predsednik ECB Mario Draghi. Ocenil je, da so pozitivni učinki januarja napovedanega ukrepa že vidni, a hkrati znova opozoril, da so nujne tudi strukturne reforme. Svet Evropske centralne banke (ECB) je v strahu pred zdrsom območja evra v deflacijsko spiralo in zaradi šibke gospodarske rasti januarja sprejel zgodovinsko odločitev o programu t. i. kvantitativnega sproščanja. Takrat so napovedali, da ga bodo zagnali marca, a podrobnosti o tem, kdaj točno bo prišlo do prvih nakupov obveznic, niso bile znane. Na 11. strani Napolitano v senatni skupini z manjšinami Na 3. strani Na Opčinah o varnosti na Vzhodnem Krasu Na 5. strani David Pizziga nov predsednik LAS Kras Na 6. strani Foljanski pošasti so šteti dnevi Na 12. strani Na goriških šolah rahel porast dijakov Na 13. strani VILEŠ - Dvanajst preiskovanih Finančna straža nad graditelje centra Tiare •S* PAHOR h DrEL 4 Ht^lrtUHAMl Vsak četrtek in petek do Velike Noči Degustacijski večeri postnega časa Prekajeni losos, Rakovi Crudités, Popečen kruhek s polenovko Vitovska Kmetije Castello di Rubbia Mešan ulov na žaru s paijeno blitvo in polento Malvazija Kmetije Zahar - SLADICA - Popečeni kruhki z maslom in čebulno kremo Domači rezanci s paprikami in morskimi sadeži Rebula Kmetije Kristalvin Pomarančin Croccantino Penina 38 €po osebi Sprejemamo še zadnje rezervacije za velikonočno kosilo! Informacije in rezervacije 0481 410121 www.hotelpahor.com - info@hotelpahor.com 9971234567007 2 Petek, 6. marca 2015 ALPE-JADRAN / EVROPSKA UNIJA - Zahtevo za vstop v schengen bo Hrvaška vložila 1. julija letos Zagreb pripravljen na oceno iz Bruslja za uvedbo schengna ZAGREB - Hrvaška vlada je včeraj sprejela izjavo o pripravljenosti države za začetek postopka, v katerem bo Evropska unija ocenila, ali je Hrvaška dosegla standarde za sprejem schengenskega pravnega reda. Napovedali so, da bo hrvaški notranji minister Ranko Ostojic prihodnji teden izjavo predstavil v Bruslju, vložili pa jo bodo 1. julija. Gre za prvi formalni korak pri izpolnjevanju pogojev za uveljavitev schengenskih pravil, kar je eden strateških hrvaških interesov, je sporočila vlada. V Banskih dvorih so prepričani, da so izpolnili vse zahteve, predvsem ko gre za dosežene enotne standarde EU na njenih zunanjih mejah in ukinitev nadzora na notranjih mejah. Z določili EU je treba poenotiti tudi politiko vizumov in schengenski informacijski sistem kot tudi področja zaščite podatkov ter pravosodnega, carinskega in policijskega sodelovanja. Uradno zahtevo za vstop v schengen bo Hrvaška vložila 1. julija letos ali natančno dve leti po tistem, ko je država postala 28. članica EU. Nove članice EU lahko zaprosijo za vstop v schengensko območje najmanj dve leti po pridobitvi polnopravnega članstva. Postopek bo trajal približno leto in pol, na Hrvaškem pa pričakujejo, da bo EU oceno objavila v prihodnjem letu. Iz Bruslja pa je bilo v zadnjem času večkrat slišati namige, da Hrvaška še ne bo kmalu premaknila schengen-ske mejo proti Srbiji, BiH in Črni gori, tudi če bo izpolnila vse tehnične pogoje. Tudi minister Ostojic se zaveda, da gre predvsem za politično odločitev, in je na včerajšnji novinarski konferenci po vladni seji omenil primera Bolgarije in Romunije, ki sta pred časom izpolnili tehnične pogoje za vstop v schengen, a državi še vedno nista del schengenskega območja. Hrvaški notranji minister je poudaril, da »zelo kakovostno« nadzirajo bodočo zunanjo mejo EU ter da so imeli lani nekaj manj kot 4000 ilegalnih prehodov čez mejo, kar je za 17,3 odstotka manj kot leta 2013. Lani je bilo 453 zahtev za azil na Hrvaškem, kar je za več kot polovico manj kot v letu 2013. V Zagrebu upajo, da bodo zunanjo schengensko mejo (na posnetku sedanji »schengenski« mejni prehod na Obrežju na meji s Slovenijo) proti BiH, Srbiji in Črni gori premaknili na začetku leta 2017 LJUBLJANA - Pinottijeva danes na uradnem obisku pri Vebru Srečanje slovenskega obrambnega ministra z italijansko kolegico LJUBLJANA - Na povabilo ministra za obrambo Janka Vebra bo danes na uradnem obisku v Sloveniji italijanska ministrica za obrambo Roberta Pinotti. Glavni namen srečanja ministrov sta nadaljevanje političnega dialoga ter krepitev dvostranskega in regionalnega sodelovanja na obrambnem in vojaškem področju ter področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Hkrati bo obisk omogočil tudi izmenjavo stališč o skupnih vprašanjih ter aktualnih projektih v okviru Nata in Evropske unije. Sogovornika bosta pozornost namenila tudi italijanski pobudi za regionalno obrambno sodelovanje (Defence Cooperation Initiative - DECI), v kateri sodelujejo Slovenija, Italija, Madžarska, Hrvaška in Avstrija. Govorila bosta tudi o sodelovanju v Srednjeevropski pobudi porabe zmogljivosti v regiji. nosti, v okviru katerega je sodelovanje z Ita- o obrambnem sodelovanju, ki je po mne- Ministra bosta spregovorila tudi o lijo v kontekstu koncepta vodilne države za nju Slovenije eden izmed ključnih dejav- uveljavitvi odločitev zadnjega vrha Nata, ki Slovenijo ključnega pomena. nikov uspešnega uresničevanja večna- je potekal septembra 2014 v Walesu, med Italijansko ministrico bo sprejel tudi cionalnih projektov združevanja in sou- katerimi je tudi Akcijski načrt pripravlje- predsednik republike Borut Pahor. KPK bo nadaljeval nadzor nad Janševim premoženjem LJUBLJANA - Po tem, ko je vrhovno sodišče odpravilo poročilo o premoženjskem stanju predsednika SDS Janeza Janše, je senat KPK sklenil nadaljevati nadzor nad njegovim premoženjem. Kot je pojasnil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec, poročilo, ki ga je vrhovno sodišče odpravilo, ne obstaja več, zato tega poročila KPK Janši ne more več poslati. Zato bodo tudi ponovno ugotavljali dejansko stanje. Štefanec je še dejal, da KPK že ima Janšev spis, torej razpolaga z vsemi ustreznimi dokumenti, prav tako vrhovno sodišče tudi ni izločilo nobene listine, je dodal. Senat bo zdaj dokumente pregledal in ugotovil, ali obstajajo kakršna koli neskladja ter jih poskušal odpraviti, morda tudi s pomočjo zavezanca. Hkrati pa lahko institucije, ki bi morebiti imele še kakšne dokumente, pozovejo, naj jih dostavijo. Mara Černic danes v TDD o ženskem vprašanju z različnih zornih kotov TRST - Prvi petkov pogovor v mesecu marcu bo danes posvečen dnevu žena, prazniku, ki v zadnjih letih, kot kaže, nekoliko izgublja na po- menu. O ženskem vprašanju - tako v Italiji kot znotraj naše skupnosti, pa tudi v vrstah priseljencev - se bo Helena Jovanovič pogovorila s kulturno in politično delavko ter podpredsednico goriške pokrajine Maro Černic (na arhivskem posnetku), ki ima po svojih osebnih zanimanjih in poklicni zadolžitvi vpogled na različna področja. TDD Predstavlja bo na kanalu RAI 3 bis nocoj na sporedu okrog 20.50, ponovitev pa bo na vrsti v sredo, 11. marca, ob 20.10, pred slovenskim televizijskim dnevnikom. Režiserka oddaje je Katerina Citter. DEŽELA - Stališče Stefana Ukmarja Svetnik DS ne podpira furlanskega praznika TRST - Deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar ne bo podprl zakona, ki ustanavlja praznik furlanske identitete, kulture in jezika, zaradi velikega spoštovanja do Furlanov pa tudi ne bo glasoval proti. »Zakonski osnutek Fieste de Patrie dal Friul vsebuje pojmovanje identitete in domovine, ki je svetlobna leta daleč od mojega pojmovanja,« je dejal Ukmar v deželnem svetu in to potrdil tudi v sporočilu za javnost. »Ker sem otrok iz mešanega zakona sem istočasno Slovenec in Italijan, živim pa na kraški planoti in sem tudi Kraševec. OB tem pa sem tudi Tržačan in Trst je kozmopolitsko mesto. Moja identiteta je torej pluralna in večplastna. Kar se tiče domovine, je Patrie dal Friul majhna domovina, zame pa je pojem domovine nekaj precej širšega,« poudarja zastopnik DS. Vmes je po njegovem še klasičen pojem domovine, ki pravi, da je domovina zemlja očetov. Kaj pa, če je oče Tržačan in mati Benečan-ka iz Pordenona, družina pa živi v Vidmu, se sprašuje Ukmar. Kaj so njihovi otroci in predvsem katera je njihova domovina? Zakonski osnutek ne ponuja odgovora niti na to preprosto vprašanje. »Vsekakor je moja domovina ve-čnarodno ozemlje, ki pa je tudi večkul-turno in večversko, istočasno pa laično; je ozemlje, kjer otroci delavcev lahko študirajo in postanejo inženirji.« Ta zakonski osnutek je za Ukmarja kot premajhna obleka, ki je ne more obleči, zato ga ne bo podprl. »Na pročelju deželnega sveta imamo štirijezični napis, kar zgovorno priča, da je identiteta naše dežele pluralna in večplastna, tako kot moja identiteta. Zakaj ste torej sploh vložili ta zakon, ki je namenjen samo eni od štirih prisotnih kultur. Prosim vas, da zakon umaknete,« je Ukmar v deželnem svetu pozval njegove predlagatelje. KULTURNA DEDIŠČINA - V okviru projekta Živa krajina Krasa Partnerstvo za ohranitev kraške suhozidne gradnje DIVAČA - V okviru projekta Living Landscape - Živa krajina Krasa so v Parku Škocjanske jame skupaj s partnerji ustanovili Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške su-hozidne gradnje. Partnerstvo združuje različne strokovne in lokalne institucije ter posameznike, ki bodo popularizirali, raziskovali, ščitili in vzdrževali suhi kraški zid. Cilj projekta Living Landscape - Živa krajina Krasa: raziskovalni in izobraževalni projekt na področju prepoznavanja in valorizacije čezmejne dediščine in okolja je vzpostavitev pogojev za ohranitev suhih kraških zidov, ljudskega znanja in veščin njihove gradnje ter njihovo ponovno vključevanje v sodobni urbanizem Krasa. Za dosego ciljev projekta sta se Park Škocjanske jame in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija (ZVKDS) kot projektna partnerja in pobudnika navedenih aktivnosti povezala s strokovnjaki, institucijami in predvsem s samimi Kraševci. Povezovalno vlogo pa je prevzel konzorcij za kraški suhi zid, ki je na ustanovni skupščini dobil uradno ime Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje. Partnerstvo bo tudi skrbelo za prenos ljudskih znanj, vedenj in veščin na prihodnje rodove, je v sporočilu za javnost zapisala koordinator-ka projektnih aktivnosti v Parku Škocjanske jame Darja Kranjc. Konzorcij bo deloval na čez-mejnem območju Krasa, povezoval pa se bo lahko tudi z organizacijami, zvezami ali društvi s podobno dejavnostjo v Sloveniji, Italiji in drugje po svetu. Delo bo potekalo znotraj štirih stalnih delovnih skupin za razisko- vanje in razvoj, izobraževanje, prostorsko upravljanje ter informiranje in ozaveščanje. »Vzpostavljanja konzorcija smo se lotili postopoma na podlagi poglobljenih pregledov problematike, številnih koordinacijskih sestankov, ankete, delavnic in srečanj, v katera smo vključevali tako strokovno kot širšo zainteresirano kraško javnost in katerih rezultat je bila priprava dokumenta Izobraževalni program na področju suhozidnih konstrukcij, standardov kraške suhozid-ne gradnje in samih konzorcijskih dokumentov,« je še zapisala Kranjčeva. V okviru projekta, ki se je začel oktobra 2012 in ki se bo končal aprila 2015, so pripravili 11 delavnic, ki se jih je udeležilo okoli 300 otrok in odraslih ter promocijske dogodke, pripravili pa so tudi strokovne vsebine o kraški suhozidni gradnji. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 6. marca 2015 3 DEŽELNA GLEDALIŠČA - Po objavi odločitev ministrske komisije Nova klasifikacija gledališč: eni zadovoljni, drugi polemični TRST - Eni zadovoljni, drugi razočarani. Eni prepričani, da je bil scenarij pričakovan in da je bilo v danih pogojih težko doseči kaj več, drugi prav tako prepričani, da je nekaterim zmankalo poguma za ambicioznejše projekte. Nova porazdelitev italijanskih gledališč na teatre nacionalnega interesa, relevantnega kulturnega pomena in centre za gledališko produkcijo, je resnici na ljubo v deželnih kulturnih krogih sprožil kar nekaj nejevolje. Kot smo poročali v včerajšnji izdaji dnevnika, je posvetovalna komisija pri italijanskem kulturnem ministrstvu v teh dneh predstavila svoj predlog klasifikacije gledališč. Ta so se morala sama odločiti, za katero kategorijo se bodo potegovala, končna odločitev pa je, po predhodnem preverjanju, ali upoštevajo kriterije in pogoje, ki jih predvideva ustrezni ministrski dekret, pripadla ministrski komisiji pod predsedovanjem prof. Luciana Argana. Status nacionalnega gledališča je pripadel sedmim italijanskim gledališčem, na seznamu tako imenovanih TRIC - gledališč relevantnega kulturnega pomena - se je znašlo devetnajst gledaliških hiš, deset pa na tistem, ki združuje centre za gledališko produkcijo. Seznami niso dokončni, saj bo komisija nadaljevala z delom in preučila položaj še nekaterih gledališč, ki bi lahko bila uvrščena na seznam centrov za gledališko produkcijo. Komisija je ocenila, da bosta odslej v Furlaniji Julijski krajin dve gledališči relevantnega kulturnega pomena -Slovensko stalno gledališče in Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine Il Ros-setti - ter en center za gledališko produkcijo - videmski CSS (Stalno gledališče za inovacijo FJK). Tržaško stalno gledališče Contrada, ki se je potegovalo za status gledališča relevantnega kulturnega pomena, je ostalo brez uvrstitve, marsikdo pa upa, da bo naposled uvrščeno med centre za gledališko produkcijo (kjer so se v bistvu znašla zasebna stalna gledališča, ki so izpadla iz kategorije TRIC). Predsednica SSG Breda Pahor obžaluje težave gledališča Contrada in upa, »da bodo zanj našli ustrezno umestitev ter da bo kot doslej deležno javnih sredstev. Težav drugih se nikakor ne morem fotodamj@n veseliti, odločno pa zavračam niti ne tako prikrite kritike, da SSG komurkoli odjeda denar. Slovensko stalno gledališče je bilo uvrščeno med gledališča relevantnega kulturnega pomena, ker izpolnjuje predvidene pogoje: ker ima dovolj veliko dvorano, ki jo samo tudi vzdržuje, ker ima lasten ansambel, ki pripravlja gledališke produkcije za različne starostne skupine, ker od nekdaj uprizarja moderne in sodobne italijanske avtorje. Ker skratka že vrsto let zadostuje pogojem, ki jih predvideva tudi nov ministrski dekret. Ker pa gre za manjšinsko gledališče, so kriteriji nekoliko "omiljeni" oziroma prilagojeni njegovi specifiki; tako je na primer število predstav, ki jih mora odigrati v domači dvorani, nekoliko nižje kot za ostala gledališča TRIC. Manjšinskim teatrom nov dekret zagotavlja tudi približno enako vsoto javnih sredstev, kot so jih prejemala pred njegovo odobritvijo.« Tudi Deželno stalno gledališče Rossetti je vložilo kandidaturo za mesto v skupini gledališč relevantnega kulturnega pomena, čeprav je bilo v preteklih mesecih kar nekaj "pritiskov", da bi se v navezi z videmskim CSS potegovalo za status gledališča nacionalnega interesa. To možnost sta podpirala zlasti predsednik CSS Alberto Bevilac-qua in deželni kulturni odbornik Gianni Torrenti. Predsednik Rossettija Miloš Budin pa je od vsega začetka zagovarjal drugačna stališča. di teh demografskih značilnosti ne bi mogli doseči parametrov za uvrstitev med nacionalna gledališča. Razen v primeru, da ne bi tudi mi posegli po trikih, ki so si jih posluževali po Italiji, na primer v Firencah, kjer je, po združitvi z gledališčem Pontedera, status nacionalnega teatra dobilo gledališče Pergola, ki nikoli ni imelo lastnih produkcij ... « Po njegovi oceni so zato polemike brezpredmetne in neosnovane, s čimer pa se nikakor ne strinja Bevilacqua, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu Budina obtožil lokalpatriotizma in predsodkov. Le za spoznanje manj neposreden je bil Torrenti, ki ocenjuje, da sta opreznost in konservativnost prevladali nad pogumom in željo po razvoju. Deželni odbornik obžaluje, da v gledališču Rossetti niso sprejeli izziva, ki bi koristil celotni deželi. »Jasno pa je, da bo treba odslej zasledovati si-nergijo in integracijo.« (pd) RIM - Odločitev bivšega predsednika republike Napolitano odslej v senatni skupini s predstavniki manjšin Marsikdo je pričakoval vstop v parlamentarno skupino Demokratske stranke RIM - Dosedanji italijanski predsednik Giorgio Napolitano je formalno pristopil v senatno skupino Za avtonomije, ki ji predseduje Karl Zeller iz Južnotirolske ljudske stranke (SVP). V njej so med drugim tudi Albert La-nièce iz francoske skupnosti v Aosti, predstavniki Tridentinske avtonomi-stične stranke, dosmrtni senator Carlo Rubbia (nobelovec iz Gorice) ter nekdanji tržaški pristaš Beppeja Grilla Lorenzo Battista. »Smo zelo počaščeni in ponosni, da je Napolitano pristopil v našo parlamentarno skupino,« je v predsinočnji uradni dobrodošlici nekdanjemu predsedniku dejal senator Zeller. Izpostavil je njegovo skrb za spoštovanje italijanske ustave, evropskih vrednot, ter pozornost, ki jo je Napolitano v letih svojega predsedovanja stalno izkazoval narodnim in jezikovnim manjšinam v Italiji. Zeller je pohvalil Napolitana tudi za trud, ki ga Na posnetku srečanje Giorgia Napolitana (levo) in Karla Zellerja alto adige je med predsedniškim mandatom (2006-2015) namenil zaščiti lokalnih, pokrajinskih in deželnih avtonomij. ČEDAD - Jutri zvečer v cerkvi Sv. Frančiška Trijezična pesem miru Glasbeniki bodo izvajali posodobljena dela iz slovenske, furlanske in italijanske glasbene tradicije ČEDAD - V okviru čezmejnega projekta Poti miru od Alp do Jadrana prireja Pokrajina Videm jutri, ob 20.30, v cerkvi Sv. Frančiška v Čedadu koncert z naslovom Cjan-tis di Pas - Canti di Pace - Pesem miru. Protagonisti bodo »Friuli Venezia Giulia Gospel Choir«, ki ga vodi Ales-sandro Pozzetto, Big Band Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Paola Paronija, posebni gostje pa bodo tudi glasbeniki Nevio Zaninotto, Alessandro Turchet , Luca Colussi, Roberto Colussi in Luca Zanon. Umetniški vodja prireditve, ki hoče preteklost povezati s sedanjostjo oziroma združiti generacije, ki jih je ločevala vojna, z današnjimi, je Rudy Fantin, ki je poskrbel tudi za glasbeni aranžma. Glasbeniki bodo v posodobljeni obliki izvajali skladbe iz italijanske, furlanske in slovenske tradicije, kot so "Cisilute", "Joi ce buino l'ago fresc-jo di Ludario", "Se jo ves di maridami" ali "Une Mari" G. Zorzija, „Marija, skoz življenje" I. Hladnika ali Oj božime. Koncert bo povezoval Andrea Flego. Ob tej priložnosti pa bodo razdelili tudi brošurice, ki vsebujejo različne itinerarije po sledeh prve svetovne vojne. Uredila jih je Pokrajina Videm, ki jih bo kasneje predstavila tudi na svojem sedežu v Vidmu. (NM) Med sodelujočimi bo tudi Big Bang Simfonični orkester RTV Slovenije rtv slo Napolitano se formalno ni nikoli včlanil v Demokratsko stranko (ustanovljena je bila leta 2007, ko je bil on že predsednik), marsikdo pa je sedaj pričakoval, da bo kot dosmrtni senator vseeno pristopil v parlamentarno skupino DS. Sandro Pertini je po odhodu s Kvirinala brez pomislekov postal član senatne skupine svoje stranke PSI, Francesco Cossiga pa je, kljub znanim sporom in polemikam, takoj pristopil med senatorje Krščanske demokracije. Sprva je kazalo, da bo Napolitano pristopil v mešano senatno skupino, v kateri so v glavnem opozicijski parlamentarci, ki so zelo daleč od njegovih političnih in nazorskih prepričanj. Odločil se je za avtonomistično skupino, kjer ima, kot je dejal, veliko prijateljev, s svojim korakom pa je jasno dal tudi vedeti, da se noče vpletati v razhajanja znotraj Demokratske stranke. www.primorski.eu1 sledi nam na fewfckerju 4 Četrtek, 5. marca 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PLINSKI TERMINAL - Z deželno predsednico v Rimu tudi komisar Pristaniške oblasti D'Agostino Serracchiani pri ministru: Nočemo uplinjevalnika Predsednica Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine Debora Serracchiani je včeraj v Rimu ponovno izrazila odločno nasprotovanje načrtu družbe Gas Natural za gradnjo plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Predsednica je to povedala neposredno ministru Gian Luci Gallettiju, ki je poklican, da se izreče o tem vprašanju. Če bo šlo kaj narobe, pravi deželna predsednica, se bo deželna vlada temu postavila po robu, tudi na sodišču. Predsednica Dežele FJK Serracchiani se je namreč včeraj skupaj s komisarjem tržaške Pristaniške oblasti Zenom D'Agostinom sestala z ministrom za okolje Gallettijem, potem ko je pristojna komisija za presojo vpliva na okolje (it. kratica VIA) izdala po-voljno mnenje glede uskladljivosti plinskega terminala s Tržaškim zalivom. Po daljšem obdobju, ko je dogajanje s plinskim terminalom začasno romalo v pozabo in so bili domala vsi prepričani, da so potegnili črto nad tem načrtom, je namreč pred kratkim prišla na dan vest, da ni bilo ministrsko povoljno mnenje glede presoje o vplivu na okolje iz leta 2009 nikdar preklicano. Skratka, čeprav so v bistvu vsi dejavniki izrazili negativno mnenje, je načrt za gradnjo uplinjevalnika v Žavljah še vedno aktualen. V zadnjem obdobju so se že zvrstili številni pozivi in protesti, od javnih upraviteljev do strank in naravovarstvenih organizacij. Deželna predsednica je na srečanju z ministrom Gallettijem potrdila, da nasprotujejo plinskemu terminalu tako deželna vlada kot vse lokalne uprave in institucije. »Glede okoljske presoje VIA razpolagamo z dokumenti, ki dokazujejo, da plinski terminal ni v skladu z okoljem,« je med drugim povedala Serracchianijeva. Poleg tega je poudarila, da lahko dokažejo, da so gradnja plinskega terminala v Trža- VREME - Brez hujših posledic škem zalivu in perspektive za rast prometa v tržaškem pristanišču, ki jih napoveduje nov pristaniški prostorski načrt, nezdružljive, kot je to potrdila tudi Pristaniška oblast. Dežela FJK bo izrazila odločno nasprotovanje projektu tudi v okviru servisne konference na ministrstvu za gospodarski razvoj (ki bo imelo zadnje besedo, op. p.). Stališče Dežele FJK bo ostalo vsekakor nespremenjeno, je dejala Serracchianijeva in spomnila tudi na ustrezni sklep deželnega odbora. »Če pa nas ne bodo poslušali,« je še poudarila predsednica Serracchiani, je deželna vlada pripravljena na pravno pot. A.G. ■A Debora Serracchiani \ Zeno D'Agostino TRG SV. ANTONA - Sladki sejem do nedelje med 9. in 22. uro Fotogenične slaščice Burja spet divjala Nad Ul. Commerciale je nevarno viselo drevo fotodamj@n Burja je včeraj spet divjala na Tržaškem, vendar k sreči večjih težav ni bilo. Gasilci so morali vsekakor odgovarjati na številne telefonske klice. Še največ nevšečnosti je povzročilo drevo, ki je nevarno viselo nad cestiščem v Ul. Commerciale na križišču z Ul. Marziale. Ulico Commerciale so zaradi tega zaprli za promet za približno dve uri. Sicer so gasilci dopoldne posegli še na približno desetih točkah na Tržaškem. V glavnem so jih poklicali občani zaradi razbitih šip ali zlomljenih vej, ki bi lahko poškodovale ljudi. Gasilci so vselej pravočasno posredovali in tako preprečili morebitno dodatno škodo. V popoldanskih urah je burja pojenjala in se je zmanjšalo tudi število telefonskih klicev. Burja je kljub temu pokvarila večer neki osebi, saj je zaradi nje padlo nekaj ometa z nekega poslopja na v bližini parkiran avtomobil. Gmotna škoda je bila precejšnja, poškodovanih oseb pa ni bilo. Pregrešno dobrim čokoladnim pralinam se ni moč upreti fotodamj@n Na Trgu sv. Antona se je včeraj odprl sejem slaščic, na katerem se mize kar šibijo od številnih sladkih dobrot. Na sejmu z naslovom Festa del dolce tipico trie-stino - Dolcissimamente donna so se zbrali proizvajalci čokoladnih in drugih sladkih dobrot iz številnih italijanskih regij, Tržačane pa zastopa slaščičarna in pekarna Viezzoli. Tradicionalni sejem slaščic je v zadnjih dvajsetih letih večkrat spremenil ime in tudi lokacijo. Iz Drevoreda XX. Septembra so se preselili na Trg sv. Antona Novega, kjer so se v različnih oblikah obdržali do danes. Okusne izdelke vseh vrst, velikosti in oblik bodo sladkosnedi obiskovalci lahko okušali do nedelje med 9. in 22. uro. Na mizah je možno občudovati obrtno izdelane čokoladne praline, ki nimajo nič skupnega z industrijsko čokolado, barvite petične pariške priboljške makrone, s čokolado prelite sadne krhlje, čokoladne likerje in vroče čokoladne napitke ter klasične slaščice, ki so primerne za jutranje obede. Organizator pripravlja tudi bogat spremljevalni program. Jutri med 11. in 12. uro bo čokoladni mojster Luigi Loscalzo predaval o tem, kako doma izdelati čokoladne tablice. Med 17. in 18. uro pa bo na programu degustacija čokoladnih likerjev in čokoladnih napitkov. V nedeljo, ob dnevu žena, pripravljajo posebna darila za ženske obiskovalke, od 12. ure naprej pa bo mojster Fausto Ercolani vodil mini degustacijska srečanja za otroke. (sč) BOLNIŠNICA BURLO Šola v bolnišnici: podpis nove konvencije V trenutku bolezni postaneta učenje in šola dragocenost, ki osebam pomaga, da ne mislijo samo na bolezen ter da razvijajo kulturne interese, načrtujejo in ohranjajo stik z zunanjim svetom in normalnostjo. Zato v tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofolo že okoli dvajset let skrbijo, da mladi pacienti ohranijo stik z učenjem in šolskim okoljem s t.i. šolo v bolnišnici. Tako je včeraj dopoldne v Burlu prišlo do podpisa nove konvencije med bolnišnico, Deželnim šolskim uradom za Furlanijo Julijsko krajino in šolama, ki skrbita za koordinacijo tovrstnega načina pouka na deželni ravni. Dokument so podpisali generalni direktor Burla Mauro Melato, namestnik deželnega šolskega ravnatelja za FJK Pietro Biasiol ter ravnateljici večstopenjske šole Dante Alighieri in liceja Francesca Petrarca, Fabia Dell'Antonia in Donatella Bigotti, ki so med drugim poudarili, kako se je število otrok in mladih, ki potrebujejo dolgo hospitalizacijo, v teku desetletij k sreči zelo zmanjšalo (v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je bilo ho-spitaliziranih okoli 600 otrok, danes jih je okoli 40 in prihajajo iz vse dežele FJK, pa tudi od drugod), v nekaterih primerih hude bolezni, ki zahteva daljše obdobje hospitalizacije oz. večkratno ho-spitalizacijo, pa se kaže potreba, da bi otrokom in mladim nudili pouk v bolnišnici, da ne bi zaostajali za vrstniki v razredu, pa tudi da bi jim omogočili nadaljevanje stikov z zunanjim svetom in odvrnili misel na bolezen, je bilo rečeno na predstavitvi konvencije. Referenčni šoli za celotno deželo sta že omenjeni večstopenjska šola Dante in licej Petrarca, po podatkih Deželnega šolskega urada pa je vse več povpraševanja po pouku v bolnišnici in na domu: pouka v bolnišnici je bilo v šolskem letu 2010/2011 deležnih 40, v lanskem šolskem letu pa 128 otrok in mladih, za katere so vedno v lanskem šolskem letu pripravili 1104 lekcije, kar znaša dvakrat več kot leto prej, ko je bilo lekcij 554, medtem ko jih je bilo v šolskem letu 2011/2012 332. O pozitivnosti takega načina šolanja so prepričani zdravstveni operaterji in osnovnošolska učiteljica Maria Luisa Fossi ter profesorici nižje oz. višje srednje šole, Maria Grazia Pilla in Franca Decolle, ki skrbijo za pouk. Lekcije so večinoma individualnega značaja in imajo poljuben čas trajanja, docentke pa vsekakor skušajo čim bolj tesno sodelovati s šolami, ki jih obiskujejo mladi bolniki, v slučaju višješolcev, ki se učijo pisano paleto predmetov, se lahko za dopolnilni pouk pridružijo tudi profesorji njihovih šol, nove tehnologije pa mladim pacientom omogočajo tudi sledenje pouka v razredu preko skypa. Prav tako v sodelovanju s šolami poteka preverjanje znanja, doslej sta dva mlada pacienta opravila v bolnišnici tudi maturo in se lahko vpisala potem na univerzo. Nova konvencija prinaša obogatitev didaktične ponudbe, saj je predvideno povečanje števila lekcij in okrepitev poučevanja nekaterih predmetov, kot so angleščina in znanstveni predmeti, po novem pa naj bi poučevali tudi umetnost in glasbo. V primeru prisotnosti učencev in dijakov, ki bi obiskovali šole s slovenskim učnim jezikom, pa so pripravljeni nuditi tudi pakete lekcij, ki bi predvidevali soudeležbo slovenskih učiteljev in profesorjev, čeprav doslej prošenj s tem v zvezi, vsaj kar zadeva srednje šole, ni bilo. (iž) / ŠPORT Petek, 6. marca 2015 5 VZHODNI KRAS - Zagotovilo občinske uprave na srečanju, ki ga je priredil rajonski svet Videonadzor za večjo varnost na Opčinah Sredstev na razpolago je vse manj, zahtev po varnosti pa vse več. To je bila v bistvu dihotomična poanta sredinega srečanja o varnosti na območju Vzhodnega Krasa, ki ga je v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah priredil rajonski svet. Kljub temu bo mogoče nekaj preventivnega storiti, da bi krajanom zagotovili varnejše življenje, je zagotovila podžupa-nja in odgovorna za krajevno policijo pri tržaški občinski upravi Fabiana Martini, in napovedala skorajšnjo namestitev videokamer na Opčinah. Z videonadzorom naj bi - vsaj na glavnih cestah in ulicah - povečali varnost. Postavko za finančno kritje posega bo uprava vključila v občinski proračun, postopek za poseg naj bi stekel po odobritvi občinskega finančnega dokumenta. Predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič je s sklicanjem srečanja o varnosti ugodil zahtevam skupine krajanov, ki so po nekaterih van-dalskih in kaznivih dejanjih na ozemlju Vzhodnega Krasa opozorili na ogroženost domačega prebivalstva. Podžupanja Martini je v svojem uvodnem posegu postregla številnemu občinstvu s podatki o kaznivih dejanjih na Tržaškem, ki so jih dobra dva tedna prej posredovali predstavniki ka-rabinjerjev in policije v občinskem svetu. Število je omejeno in je - kar se tiče priseljencev, ki so zaprosili za azil - skoraj nično. A ti podatki niso zadovoljili nekatere prisotne, ki so - mestoma tudi v kričečih tonih - opozorili »na vse večjo nevarnost, predvsem v večernih in nočnih urah«, na nezadosten nadzor organov javnega reda, na njihovo »odsotnost« na rajonskem območju, predvsem odkar je bil sedež mestnih redarjev premeščen z Opčin v Rojan. Predsednik Milkovič je pojasnil, da je bila preselitev neizogibna, ker v poslopju občinske izpostave na Opči-nah ni bilo dovolj prostora (potrebovali bi več uradov in slačilnico), do nje pa je prišlo zaradi varčevanja (ker je Udeleženci sredinega srečanja o varnosti v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah fotodamj@n morala občina plačevati najemnino za poslopje, v katerem so prej delovali mestni redarji). Prav varčevalni ukrepi so botrovali znižanju prisotnosti organov javnih sil na tamkajšnjem ozemlju, so poudarili tako podkvestor in poveljnik policijskega komisariata na Opčinah Andrea Parentin kot tudi nekateri predstavniki policijskih sindikatov. Parentin pa je ocenil, da je sodelovanje med prebivalstvom in policijskimi organi zelo dobro in tudi uspešno, saj je policija prav s pomočjo nekaterih občanov uspela odkriti krivce nekaterih vandalskih dejanj. Nekateri udeleženci so se znesli nad prisotnostjo priseljencev in romov, češ da predstavljajo pravo nevarnost za mirno življenje na Vzhodnem Krasu. Podžupanja Martini jim je odgovorila, da je na ozemlju Vzhodnega Krasa nameščenih vsega 50 priseljencev, ki so zaprosili za azil: 30 v poslopju Sklada Mitje Čuka na Repentabrski ulici in 20 v poslopju Casa del fanciullo. Doslej pa niso imeli z njimi - vsaj kar se vprašanja varnosti tiče - nobenih problemov. M.K. KARNIJA - Srečen konec iskanja Tržaškega smučarja V V • • ■ našli živega in zdravega Neprijetna dogodivščina tržaškega turnega smučarja in blagajnika kluba Sci CAI XXX Ottobre Stefana Marchesija, ki so ga pogrešali od srede, se je srečno končala v noči na včeraj. Marc-hesija so namreč okoli 2. ure ponoči našli živega in zdravega v koči na planini Claupa na območju gore Tamai v Karniji, kamor se je bil zatekel. 45-letnega Marchesija so po poročanju krajevnih medijev (dnevnika Il Piccolo in agencije ANSA) pogrešali od srede popoldne. Kot so nam sporočili iz kluba, se je tisti dan pogrešanec ponudil, da vozi kombi, s katerim je na smučanje na hrib Zoncolan peljal skupino otrok in smučarskih učiteljev, pri tem pa je izkoristil priložnost, da opravi turno smuko. Kaže, da se je zakasnil in po ugotovitvi, da se ne utegne vrniti k skupini pred mrakom, se je zatekel v kočo na planini Claupa. S skupino so ostali smučarski učitelji, ki so bili tudi odgovorni zanjo, vse dokler ni prispel drug kombi, ki je otroke prepeljal v Trst. Marchesija, ki se je po poročanju medijev zadnjič javil okoli 14.30 s telefonskim klicem ženi, pa je začelo iskati okoli trideset (po drugih podatkih štirideset) gorskih reševalcev, pripadnikov finančne straže in karabinjerjev ter gasilcev. K sreči je smučarju, ki je bil ostal brez hrane in pijače, a je v koči našel nekaj odej, da se je lahko ogrel, okoli polnoči uspelo preko mobilnega telefona kljub skoraj izpraznjeni bateriji poslati sms sporočilo ženi s podatki o tem, kje se nahaja, tako da so ga naposled našli. Najprej so ga odpeljali na pregled na urgenco v Tolmeč, od koder pa so ga kmalu odpustili. Omeniti velja, da je Stefano Marchesi sin znanega tržaškega računovodje Paola Marche-sija, ki sedi v upravnih svetih tako tržaškega opernega gledališča Verdi kot Slovenskega stalnega gledališča, katerega je bil pred leti skupaj z Andrejem Berdonom tudi izredni upravitelj. (iž) CERKEV - P. Raniero Cantalamessa protagonist drugega srečanja Katedre sv. Justa O čistosti včeraj preveč, danes premalo Pridigar papeške hiše govoril na temo Blagor čistim v srcu - Pomen samoobvladovanja - Grehi proti čistosti so enako kvarni kot grehi proti osebi Če se je v preteklosti še preveč poudarjala čistost na področju spolnosti, se danes o tem skorajda ne govori več, čeprav grehi proti čistosti enako kvarno vplivajo na bližnjega in širše okolje kot grehi proti osebi, spremembe današnjega pojmovanja spolnosti, ki je ločena od ljubezni in sama sebi namen, pa ne bo mogoče doseči s prepovedmi in zakoni, ampak z očiščenjem srca. Tako trdi kapucinski redovnik p. Ra-niero Cantalamessa, od leta 1980 pridigar papeške hiše, ki je bil v sredo zvečer v tržaški stolnici sv. Justa protagonist drugega od štirih postnih srečanj Katedre sv. Justa. Za nastop p. Cantalamesse je vladalo veliko zanimanje, stolnica je bila polno zasedena (morali so dodati večje število stolov), že pol ure pred začetkom srečanja pa ni bilo mogoče na griču sv. Justa najti parkirnega mesta. Tema sredinega večera se je glasila Blagor čistim v srcu: rdeča nit letošnje Katedre sv. Justa so namreč evan-geljski blagri iz znamenitega Kristusovega govora na gori, ki so po besedah p. Canta-lamesse stopnice, ki peljejo do sreče. Ena od teh stopnic je čistost v srcu, saj prav tisto, kar izhaja iz srca, določa, ali je neka P. Raniero Cantalamessa (na desni) ob nadškofu Giampaolu Crepaldiju fotodamj@n stvar dobra ali slaba, pri tem pa se je govornik osredotočil predvsem na čistost na področju ljubezni in spolnosti. Danes namreč prevladuje težnja po banaliziranju vsega, kar zadeva spolnost, glede tega je današnja situacija še slabša kot v času prvih kristjanov, ponovno smo zapadli v poganstvo in malikovanje spolnosti, ki je na drugem mestu samo za malikovanjem denarja, pravi p. Cantalamessa, po čigar mnenju se za vsem tem skriva absurdna zah- teva človeka, da zna delati stvari bolje kot Bog. Pri tem je najhuje, da so spolnost ločili od ljubezni: tako je spolni akt postal sam sebi namen, kar je znamenje egoizma, medtem ko je prav ljubezen med moškim in žensko najpogostejša oblika ljubezni Boga do človeštva, zakonska zveza pa priznanje odvisnosti človeka in prva stopnica na poti do religioznosti, je dejal govornik. Kako obrniti ta trend? Gotovo ne s postavljanjem novih strahov, tabujev, prepo- vedi in bega od moškega oz. ženske, kot se je dogajalo v preteklosti, ampak s težnjo po čistosti, ki naj bo močnejša in pozitivnejša, predvsem pa s tem, da začnemo čistiti človeško srce, iz katerega izhaja vse, ter zgledom čistega življenja, ki so ga v takratni poganski družbi prakticirali že prvi kristjani. Krščanstvo tu poudarja predvsem pomen molitve ter samoobvladovanja oz. obvladovanja tistega, kar prihaja skozi srce, usta in oči. Tako meni govornik, ki je sobrate v duhovniški in redovniški službi pozval, naj se vsekakor ne bojijo ljubezni oz. »erosa« (v pozitivnem pomenu), saj prav to spodbuja k lepoti: »Bog želi zalet, eros, ne samo usmiljenja in sramežljivosti,« je ob zaključku dejal p. Cantalamessa, čigar predavanje je na začetku in koncu obogatil nastop stolnega organista Roberta Brisotta. Kot je pred zaključkom napovedal tržaški nadškof Giam-paolo Crepaldi, pa bo prihodnjo sredo tretje srečanje oblikoval kaldejski pomožni škof iz Bagdada Shlemon Warduni, ki bo govoril na temo Blagor preganjanim. Srečanje, ki se bo začelo ob 20.30, bo v okviru molitvene pobude za preganjane kristjane v Iraku, Siriji, Nigeriji in drugod. (iž) Predlog poimenovanja ulice po Marici Nadlišek Bartol Občinska svetnika Iztok Furlanič in Igor Švab sta ob bližajočem se 8. marcu na podžupanjo in predsednico komisije za toponomastiko tržaške občine Fabiano Martini naslovila prošnjo, v kateri jo naprošata, naj pri poimenovanju tržaških ulic po zaslužnih ženskah v premislek resno vzame tudi Marico Nadlišek Bartol (1867-1940). V utemeljitvi sta zapisala, da gre za politično-kulturno delavko, ki je rušila stereotipne predstave o tem, naj žena javno življenje prepusti moškim. Gre za tržaško Slovenko, ki je orala ledino v aktivističnem, publicističnem in literarnem delovanju in ki se je borila za emancipacijo spolov. Po oceni občinskih svetnikov je intelektualna širina Marice Nadlišek Bartol zadosten razlog za poimenovanje ene od tržaških ulic ali parkov po njej. Javno srečanje o pristanišču V konferenčni dvorani družbe Friulia v Ul. Locchi št. 19 bo danes ob 17. uri javno srečanje na temo Tržaško pristanišče: priložnost za deželno gospodarstvo. Srečanje prirejajo deželni in pokrajinski sindikat Cgil ter panožni sindikat Filt-Cgil in ga bo uvedel pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich. Govorili bodo tržaški župan Roberto Cosolini, komisar tržaške Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino, senator DS Francesco Russo, predsednik združenja špediterjev ASPT ASTRA Stefano Visintin in generalni tajnik sindikata Filt-Cgil Renato Kneipp. Razpravo bo povezoval odgovorni urednik dnevnika il Piccolo Paolo Possamai, sklepno besedo bo imel deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci. Stavka pristaniških delavcev Državni sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl in Uiltrasporti so oklicali celodnevno stavko pristaniških delavcev. Sindikati protestirajo, ker ni italijanska vlada upoštevala njihovih stališč pri pripravi reforme italijanskih pristanišč. Pokrajinski sindikati bodo danes v tem okviru priredili demonstracijo pred tržaško prefekturo med 10. in 12. uro. Pesniška srečanja v palači Gopčevic »Let me introduce - poetry« je naslov pobude, ki bo danes ob 17. uri v palači Gopčevic. Tri marčevske petkove popoldneve bodo oblikovali pesniki, ki bodo obiskovalcem približali sodobno pesniško govorico. Danes bodo predstavili antologijo »L'Italia a pezzi. Antologia dei poeti italiani in dialetto e in altre lingue minoritarie tra novocento e diemilla«. Prihodnji petek se bo predstavil pesnik in performer Dome Bul-faro. Zadnje srečanje z naslovom Proti vzhodu bo 20. marca, ko bo svojo pesniško govorico predstavil Marko Kra-vos. Pesnika bo predstavil Miran Košuta, za glasbeno kuliso bo poskrbel Marko Feri, nekaj verzov pa bo prebrala Nikla Petruška Panizon. Cuperlo in Cosolini jutri na javnem soočenju v San Marcu Politične razmere v Italiji in razvojne perspektive Trsta bodo glavne teme javnega razgovora poslanca DS Giannija Cuperla in tržaškega župana Roberta Cosolinija jutri ob 11. uri v kavarni San Marco. Izhodišče za soočenje, ki ga bo moderiral novinar Pierluigi Sabatti bo knjiga Ezia Martoneja in Giorgia Piso-na »Quei 1254 giorni rossi« o letih leve uprave na Tržaški pokrajini. Skupščina združenja TL-SO Združenje Territorio Libero - Svobodno ozemlje sklicuje izredno skupščino vseh članov v soboto, 7. marca, v prostorih v Ul. Cosulich 2. Prvi sklic je ob 16. drugi ob 17. uri. e Petek, e. marca 2015 TRST OPČINE - Skupščina David Pizziga nov predsednik LAS Kras David Pizziga arhiv Skupščina Lokalne akcijske skupine LAS Kras, ki je včeraj zasedala na Opčinah, je imenovala novo vodstvo. Na predlog Zadružne kraške banke, ki je skupaj s pokrajinama Gorica in Trst (članice LAS so še občine nekdanje Kraške gorske skupnosti in stanovske organizacije) večinski partner skupine, so za novega predsednika predlagali podjetnika Davida Pizzigo, s katerim bosta v odboru še Pierantonio Belletti in Jessica Štoka. Podprla jih je večina članov, vzdržali pa so se predstavniki nekaterih občin in Pokrajine Trst. S popolno prenovo vodstva naj bi pri LAS z novim elanom po-prijeli za delo v obdobju, ki ga bo zaznamovalo novo programsko obdobje evropskih programov, iz katerih črpajo sredstva za razvoj Krasa. Kot je poudaril dosedanji predsednik Franc Fabec, so pri tem doslej bili že uspešni, saj so na Kras prinesli kar 1.300.000 evrov razvojnih sredstev, s katerimi so spodbudili še dodatne investicije. Novo vodstvo bo zaenkrat ostalo na čelu LAS, edinstvenega omizja, ki povezuje zasebne organizacije in ustanove z institucionalnimi partnerji s skupnim ciljem načrtovanja in usklajevanja projektov za razvoj kraškega območja, do izrednega občnega zbora, ki naj bi ga sklicali čez nekaj mesecev. Na njem naj bi odobrili statutarne spremembe, s katerimi želijo poenostaviti danes nekoliko preokorne mehanizme delovanja partnerstva. DEŽELNI SVET - Srečanje DS-Kmečka zveza Sporazum Prosecco DOC skupaj z deželo Veneto? / Srečanje med Kmečko zvezo in deželnimi svetniki Demokratske stranke fotodamj@n Udejanjenje sporazuma za Prosecco DOC, problematika zaščitenih območij Natura 2000, Kraški park in uporaba slovenskega jezika v odnosih z javno upravo so bila glavna vprašanja, ki so jih poglobili predstavniki Kmečke zveze na srečanju z nekaterimi deželnimi svetniki Demokratske stranke. Sestanka, ki je bilo namenjeno za razpravo o prihodnosti slovenskega kmetijstva oziroma gospodarstva, so se v imenu KZ udeležili Franc Fabec, Edi Bukavec, Erik Masten in Walter Stanissa, ki so se pogovarjali s predsednikom svetniške skupine Demokratske stranke v deželnem svetu Cristianom Shaurlijem ter z deželnimi svetniki Štefanom Ukmarjem, Igorjem Gabrovcem in Eniom Agnolo. Po predstavitvi omenjenih tem je Shaurli čestital Kmečki zvezi za delovanje in jo pohvalil za vztrajno zastopanje interesov slovenskega kmetijstva. Glede območij Nature 2000 so člani KZ izrazili zaskrbljenost, ker so ti načrti »nerazumljivi« za večino uporabnikov in jih bo potrebno podrobno pregledati in izboljšati. S tem v zvezi so svetniki DS izrazili zanimanje za predlog KZ, da se za upravljanje različnih zaščitenih Na Opčinah se bodo spomnili Rozalije Kos Kocjan Na Opčinah se vsako leto dan pred 8. marcem spomnijo obletnice mučeniške smrti ženske, ki je bila za ta kraj nekakšen simbol odpora proti fašizmu in nemškemu okupatorju. To je bila Rozalija Kos Kocjan - Guličeva, ki so jo Nemci pred 71 leti obesili na drevo ob glavni cesti v Narodni ulici. Na pročelju hiše s številko 28, pred katero je prišlo do gnusnega zločina, so na pobudo krajevne sekcije VZPI-ANPI in ob sodelovanju drugih vaških organizacij postavili ob 50. obletnici njene smrti spominsko ploščo, pred katero se vsako leto v tem času poklonijo njenemu spominu. Tako bo tudi jutri ob 10.30, ko bo na pobudo openske sekcije VZPI-ANPI krajša a pomenljiva spominska svečanost. Pomenljiva tudi zaradi tega, ker se je poleg številnih vaščanov vsako leto udeležijo tudi učenci bližnje slovenske osnovne šole Franceta Bevka s svojimi učiteljicami. To potrjuje hvalevredno skrb prirediteljev svečanosti, da se zgodovinski spomin na tragične in junaške dni narodnoosvobodilne borbe in njene vrednote prenese na mlajše generacije. Otroci 3., 4. in 5. razreda osnovne šole bodo zapeli nekaj pesmi, medtem ko bodo predstavniki VZPI-ANPI polagali venec na spominsko ploščo. Priložnostno besedo bo imela Katerina Iscra. Bazovica: Prisrčnosti ob praznikih kulture in žensk SKD Lipa iz Bazovice prireja srečanje ob slovenskem kulturnem prazniku ter ob dnevu žena. Literarno-zgodbarniški večer Prisrčnosti bodo oblikovali člani Študijskega krožka Zgodbarnica, ki deluje v knjižnici na Kozini pod menstorstvom Patricije Dodič. Krož-karji se združujejo že od leta 2012 in so doslej izdali dve skripti zgodb, receptov, spominov, pripovedi iz preteklosti in sedanjosti, reportaž, pesmi in še mnogo tega. V pripravi je tretja skripta, ki bo na razpolago konec maja 2015, ko načrtujejo zaključno prireditev, ki bo najbrž v Rodiku. Med krožkarji je tudi vaščanka Slavka Cetin Čufar, ki s svojo vsestransko ustvarjalnostjo že vrsto let sodeluje z društvom Lipa. Za glasbeni utrinek bodo poskrbele sestre Mahne (Jerica, Silva in Magda) ob spremljavi Miloša Možine in Dimitrija Bonana. Srečanje z gosti iz sosednje Kozine bo jutri, 7. marca, v Bazovskem domu ob 18.uri, tokrat nekoliko prej od občajnega urnika. Skd Lipa in Študijski krožek Zgodbarnica prisrčno in prešerno vabijo, da pridete v čim večjem številu poslušati zanimive zgodbe. Zgod-barniški večer Prisrčnosti spada v sklop pobud Prešerno skupaj, ki ga že vrsto let organizirajo slovenska kulturna društva na vzhodnem Krasu. Praznovanje dneva žena v Boljuncu V Boljuncu bodo letos obeležili 8. marec s tremi različnimi pobudami. Na predvečer praznika, bo jutri v društveni dvorani gledališča France Prešeren od 19.30 dalje družabnost, ki jo vsako leto prireja domača Zveza žensk. To je lepa priložnost za srečanje in sproščen klepet ob prigrizku in glasbi. Kot vedno bodo organizatorke poskrbele tudi za bogato loterijo. Skupina 35-55 pa bo v nedeljo, tako kot že lani, povabila vaščanke na kavico ali čaj v društveni bar. Ob 11.30 bo odprtje fotografske razstave Naše žene in dekleta nekoč, ki v glavnem prikazuje Boljunčanke v prvi polovici prejšnjega stoletja. V četrtek, 12. marca pa bo gostja Skupine 35-55 prof. Loredana Kralj, ki nam bo v sliki in besedi prikazala svoj Camino portugues. To je že njena tretja pot do znanega romarskega mesta Santiago de Compostella. (so) Loterija 5. marca 2015 Bari 30 e e3 58 87 Cagliari 42 75 79 49 17 Firence 18 31 5e e 8e Genova 54 3 48 51 19 Milan 5e 72 42 52 5 Neapelj 1 90 89 29 70 Palermo 81 e4 13 e2 7e Rim se e3 20 13 e7 Turin 17 34 e9 5e 15 Benetke 13 53 32 21 45 Nazionale 11 e5 75 33 30 Super Enalotto Št. 28 35 44 62 74 82 90 jolly 68 Nagradni sklad 7.581.232,18€ Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 10 dobitnikov s 5 točkami 19.473,88 € 501 dobitnikov s 4 točkami 396,21 € 18.350 dobitnikov s 3 točkami 21,43 € Superstar 19 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 39.621,00 C 176 dobitnikov s 3 točkami 2.143,00 C 2.425 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.400 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.991 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C Včeraj danes Danes, PETEK, 6. marca 2015 NIKA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.58 - Dolžina dneva 11.24 - Luna vzide ob 18.53 in zatone ob 7.08. Jutri, SOBOTA, 7. marca 2015 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,3 stopinje C, zračni tlak 1018,6 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, burja s sunki do 120 km na uro, nebo rahlo pooblače-no, morje razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. [I] Lekarne kraških območij krasa, zlasti pa območij Nature 2000 prouči možnost ustanovitve Kraškega parka. KZ je glede programa za razvoj podeželja PRP iznesla nekatere pripombe, Shaurli pa je naglasil, da je omenjeni program boljši od prejšnjega in da obstaja vsekakor možnost izboljšave. V zvezi z uresničevanjem sporazuma za Prosecco DOC je načelnik skupine DS sicer poudaril, da je treba obveze spoštovati, in naglasil, da so se finančne dotacije spremenile v slabše in bi bilo treba zato tudi upoštevati možnost, da se pri uresničevanju protokola morda vključi tudi deželo Veneto, ki je pri vsej zadevi - kot to dokazujejo dejstva - imela največje koristi. V zvezi s hudo škodo, ki jo je povzročila divjad na kmetijskih površinah, se je skupina DS načelno strinjala z KZ, da je treba nujno ukrepati, pri čemer pa so poudarili togost in težave, ki jih v tem smislu predstavlja zakonodaja. Glede zakona o jusih oz. srenjah pa je Shaurli izrazil optimistično mnenje, da bo zakon pred koncem zakonodaje uresničen. V zvezi z zahtevo po uporabi slovenskega jezika v odnosih z javno upravo se je skupina DS načelno strinjala, ugotovljena je bila tudi možnost, da bi tudi deželna uprava ustanovila urad, ki bi zagotavljal možnost dvojezičnega odnosa z deželno administracijo. Dalje so navzoči popolnoma soglašali, da je neumestno, da se tržaška pokrajina vključi v Medregijsko zaščiteno območje Sivi Pinot, ki ne predstavlja visoke kakovosti. Glede združevanja trgovinskih zbornic pa so svetniki DS pohvalili pobudo tržaške in goriške zbornice ter izrazili pripravljenost, da se v bodoči novi zbornici podpre predstavništvo slovenskega gospodarstva. Do sobote, 7. marca 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040 631785. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino 22.10 »Cinquanta sfumature di grigio«; Dvorana 3: 18.20, 20.15, 22.10 »Whiplash«; Dvorana 4: 16.40 »Shaun - Vita da pecora«; 16.30, 18.45, 21.15, 22.00 »Kingsman - Secret Service«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 19.00, 21.15, 22.15 »Focus - Niente è come sembra«; 16.30, 19.00, 21.30 »Nessuno si salva da solo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Superfast & Superfurious«; 16.40, 20.10 »Spon-gebob - Fuori dall'acqua«; 16.20, 19.00, 21.40 »Kingsman - Secret Service«; 16.30, 19.05, 21.40 »Cin-quanta sfumature di grigio«; 19.45, 22.00 »Automata«; 16.40 »Notte al museo 3 - Il segreto del faraone«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.15 »Focus - Niente è come sembra«; Dvorana 2: 16.40, 18.15 »Spongebob - Fuori dall'ac-qua«; 20.00, 22.15 »Kingsman - Secret Service«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Nessuno si salva da solo«; Dvorana 4: 17.00, 20.10 »Dan-cing with Maria«; 18.15, 21.30 »Su-perfast & Superfurious«; Dvorana 5: 17.15, 19.50, 22.10 »Maraviglioso Boccaccio«. M Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Nessuno si salva da solo«. ARISTON - 16.30, 18.45 »Maraviglio-so Boccaccio«; 21.00 »Timbuktu«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00 »L'oro-logio di Monaco«; 18.30, 20.00 »Dancing with Maria«; 21.15 »Film a sorpresa«. FELLINI - 17.00 »Noi e la Giulia«; 19.00, 21.15 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Birdman«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Search«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 19.00, 21.45 »Vizio di forma«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.10 »Av-tošola«; 16.20, 18.10 »Bacek Jon film«; 17.45, 20.10, 22.40 »Chappie«; 15.10, 19.00 »Duff - Dežurni bajs«; 15.30 »Ex Machina«; 21.00 »Kingsman: Tajna služba«; 16.15, 20.50 »Mortdecai«; 18.30, 21.10 »Ostrostrelec«; 18.25, 20.00, 22.30 »Petdeset odtenkov sive«; 16.40 »Sedmi palček«; 16.30 »Velike oči«; 18.40, 20.45 »Žarišče«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Boyhood«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Non sposate le mie fi-glie«; 16.40, 18.15 »Spongebob -Fuori dall'acqua«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Focus«; 20.00, SPDT organizira v nedeljo, 8. marca, avtomobilski izlet v Posočje; na razpolago bo društveni kombi. Pohod-niki se bodo zbrali ob 8.30 na trgu v Sesljanu, peljali se bodo do parkirišča nad Solkanom, od koder se bodo podali na krožno turo z vzponom na Vodice in na Sveto goro. Izlet ni težaven, predvidene so 4 ure hoje. Nujna je planinska oprema. Informacije na tel. št. 040-413025. SKD PRIMOREC - Trebče v svet 5: večdnevni izlet v Črno goro od 30. maja do 2. junija. Info na tel. št. 040214412 (v večernih urah). Vpisovanje na sedežu SKD Primorec v ponedeljek, 9. marca, od 17.00 do 18.00. Prisrčno vabljeni! PUST BOLJUNEC - SKD F. Prešeren: v nedeljo, 15. marca, izlet v okolico Chioggie k najditeljem Lovreta. Odhod ob 8.15 pred gledališčem F. Prešeren v Boljuncu, prihod v večernih urah. Vabilo vsem pustarjem, članom in prijateljem. Vpis v društvenem baru na G'rici v Boljuncu do petka, 13. marca. KRU.T obvešča, da sta se sprostili dve mesti za enodnevni izlet v Vicenzo, ki bo v soboto, 14. marca. Program zaobjema voden ogled razstave »Tu-tankamon, Caravaggio, Van Gogh -Med večerom in nočjo« in voden ogled Olimpijskega gledališča. Informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 22. marca, izlet v Planico na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Štartali bomo iz Opčin. Prijave na tel. št. 340-5814566 do vključno ponedeljka, 9. marca. OMPZ F. BARAGA vabi na ogled škofjeloškega pasijona v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri. Informacije in prijave na tel. št. 320-2694860 (sestra Angelina) ali 340-1395070 (ga. Erika). V primeru dežja bo izlet v nedeljo, 29. marca. VINITALY 2015 - V ponedeljek, 23. marca, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vinitaly. Informacije in prijave na tel. 040-7606491 ali trieste@onav.it. KRU.T obvešča, da so na razpolago še štiri dodatna mesta za velikonočno potovanje v Beograd, Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstr., tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. www.primorski.eu1 / ŠPORT Petek, 6. marca 2015 7 Danes praznuje naš IZTOK 5. rojstni dan. Vse najboljše in dosti lepega igranja s sestrico mu iz vsega srca želijo nonoti, strica, teti in vsi, ki ga imajo radi. ^ Turistične kmetije [TU Osmice OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Iva An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800, 342-0996537. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. S Poslovni oglasi POSLOVNO PODJETJE V SEŽANI išče knjigovodjo z znanjem slovenskega jezika za administra-torsko-knjigovodska dela. Zahteva se vsaj pet let delovne izkušnje v administraciji italijanskega podjetja. Nudi se 6 mesečna delovna pogodba s polnim delovnim urnikom. Pišite na naslov: delosezana@gmail.com 0 Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET, z lastnim prevoznim sredstvom, išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št. 3293227075. PODARIM tri mlade mucke ljubiteljem živali. Tel. št.: 328-5376626. PRODAJAM 4 nove zimske gume znamke hankook winter velikost 175/70 R14, zaradi napačnega nakupa. Tel. št. 040-208002. PRODAJAM traktor nibbi 30KS s priključki. Tel. 335-6792063. MoPZ Fantje izpod Grmade vabi na predstavitev knjige Draga Sedmaka in Aleša Breclja Kronika vasi pod Grmado v letih 1914 -1918 ki bo na sedežu zbora v Devinu v petek, 6. marca, ob 20.00 uri 13 Obvestila PRODAJAMO 4-sobno stanovanje v Rojanu z dvema balkonoma. Tel. št. 329-4372448 ali 349-7769394. PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM nov, nerabljeni trosedežni usnjeni beli kavč. Cena po dogovoru. Tel. 335-5283387. PRODAM sliko - portret leta 1918, slikar Albert Sirk. Tel. 327-4429357. PRODAM stanovanje v Boljuncu (2. nadstropje) sestavljeno iz kuhinje, dnevne sobe, 2 spalnih sob in kopalnice. Samostojno ogrevanje. Ima klet in parkirni prostor. Tel. št. 3356036609. V CENTRU KRIŽA dam v najem opremljeno stanovanje v lepi, preurejeni kraški hiši, 60 kv.m. Tel. 3274429357. V MAČKOLJAH damo v najem stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 3483667766. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206. SKD IGO GRUDEN vabi na prvo od petih srečanj »Za zdravo in vitalno medenično dno«, ki bo danes, 6. marca, od 17.00 do 18.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodna prijava na tel. 349-6483822 (Mileva) ali 0038640234180 (Sandra). SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi danes, 6. marca, na podelitev rednih in enkratnih študijskih nagrad Mihael Flajban ter nagrade Irena Srebotnjak. Začetek ob 18. uri na sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. DAN ŽENA - SKD Lonjer - Katinara prireja v soboto, 7. marca, od 19.30 dalje v prostorih ŠKC v Lonjerju druženje in gledališko predstavo ob dnevu žena. Toplo vabljene! LJUDSKI DOM v Podlonjerju vabi na tradicionalno praznovanje ob mednarodnem dnevu žena v soboto, 7. marca, od 20. ure. PRAZNIK ŽENA - Pridi na plesni večer v Kulturni dom Prosek-Kontovel v soboto, 7. marca, od 20.30 dalje. Zabavala nas bo Giuliapellizzariballa-ben(d). TPK SIRENA vabi člane, da se ob pripravi regate udeležijo delovne akcije na društvenem sedežu, ki bo v soboto, 7. marca, ob 9. uri. VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci: Ob 71-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan-Guličeve bomo v soboto, 7. marca, ob 10.30 v sodelovanju z OŠ F. Bevka počastili njen spomin pri spominski plošči v Narodni ulici št. 28 na Opčinah. Priložnostna beseda: Katerina Iscra. ZVEZA ŽENA iz Boljunca vabi na praznovanje dneva žena v soboto, 7. marca, od 19.30 dalje v društveno SKD Igo Gruden vabi na večer z Alenko Rebulo in Josipo Prebeg ob izidu knjige Vera vase VSAKO OBDOBJE IMA SVOJ CVET Sodelujejo baletke skupine Relevé Danes, 6. marca 2015 ob 20.30 Kulturni dom v Nabrežini dvorano občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. DOLINČANKE bomo praznovale s pestrim programom mednarodni dan žena v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - Trebče vabi v nedeljo, 8. marca, ob dnevu žena, na 3. Parmafešt s pričet-kom ob 17.00 v Ljudskem domu v Trebčah. Skupaj bomo praznovali ob spremljavi glasbe in petja, z bogatim srečelovom in prigrizkom. SKD VESNA in sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič-Stojan prirejata ob mednarodnem dnevu žena večerjo z družabnostjo in srečelovom v nedeljo, 8. marca, ob 19.30 v Ljudskem domu v Križu. Informacije in prijave na tel. 040-2209058 in 348-9234060 (Igor). SKUPINA 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca vabi vaščanke v nedeljo, 8. marca, ob 11.30 v društveni bar n' G'rici na kavo in na otvoritev razstave »Naše žene in dekleta nekoč«. V BARKOVLJAH bomo počastili msgr. Matijo Škabarja v nedeljo, 8. marca, po maši od 11. ure. Kratka slovesnost bo v vrtiču, ki nosi njegovo ime in se nahaja pri barkovljanskem pristanišču. Priložnostno misel bo prebrala Majla Košuta. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 9. marca, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S.Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072. OBČINA ZGONIK zbira moške obleke in čevlje ter odeje za begunce / azi-lante, ob ponedeljkih in sredah med 17. in 19. uro v Občinski knjižnici v Saležu (do vključno 9. marca). SKP vabi člane in simpatizerje na organizacijske konference: v ponedeljek, 9. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju; v sredo, 11. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v Šked-nju; v četrtek, 12. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu na Pončani in ob 20.30 na sedežu SKP v Nabrežini. JUS PROSEK in Administracija za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek vabita vse zainteresirane vaščane na srečanje o ledinskih imenih v proseškem vaškem jedru in njegovi okolici, ki bo v torek, 10. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP. Tečaj za odgovorne bo v torek, 10. in četrtek, 12. marca, za sodelavce in osebe, ki pomagajo v podjetju pa bo tečaj v torek, 17. marca. Vsi tečaji bodo potekali od 18. do 21. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. št. 040-362941. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 22. marca, udeležijo 15. Malega kraškega maratona po sežanskih ulicah. Začetek ob 11. uri. Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave najkasneje do torka, 10. marca, na segrete-ria@com-sgonico.regione.fvg.it. SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno predstavitev s praktično izkušnjo lekcije »Terapevtskega plesa brez forme«, ki bo v torek, 10. marca, ob 18. uri ter v torek, 17. marca, ob 19.15 v Kulturnem domu v Nabrežini. Vodi Mateja Šajna. Prosimo za predhodno prijavo na tel.: 349-6483822 (Mileva). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. marca, na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus, Ul. Mazzini 46, tel. 340-3864889, toplo vabi na dan odprtih vrat, ki bo na sedežu društva v torek, 10. marca, od 15. do 19. ure. KRU.T obvešča, da v četrtek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNI KOV s Trsta in Milj vabi na postno srečanje z dr. Primožem Krečičem, stolnim župnikom v Kopru, z naslovom »Pogled, ki ozdravlja«, v četrtek, 12. marca, ob 20. uri v Šentjakobskem domu (Ul. Concordia 8) v Trstu. SPDT sklicuje 61. redni občni zbor v prvem sklicanju v četrtek, 12. marca, ob 11. uri na sedežu, Ul. S. Frančiška 20; v drugem pa v petek, 13. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Frančiška 20. Na občnem zboru bo možnost plačila članarine za l. 2015. Vabljeni. POKRAJINSKI SVET ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 14. marca, ob 10. uri v prostorih SKD Fran Venturini (Center Anton Ukmar-Miro) pri Domju. ONAV - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina vabi na večer posvečen Šampanjcu. Pokušnjo bomo izpeljali v sredo, 18. marca, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpis na tel. 333-9857776, trieste@onav.it, www.onavtrieste.jimdo.com. ŠC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v sredo, 18. marca, ob 18.45 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu, Ul. Cicerone 8. REDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: prvi sklic bo v četrtek, 19. marca, ob 19.30 in drugi pa v torek, 24. marca, ob 20.00. El Prireditve DSMO KILJAN FERLUGA vabi na razstavo slikarja Vladimirja Klanjščka »Težnje« v muzeju Carà v Miljah, Ul. Roma 9. Razstava, v priredbi Občine Milje, Števerjan, društev Juliet in K. Ferluga, bo odprta do 22. marca. Info na www.benvenutiamuggia.eu. SKD IGO GRUDEN vabi na večer »Vsako obdobje ima svoj cvet« v družbi Alenke Rebula in Josipe Prebeg ob izidu knjige Vera vase. Sodelujejo Baletke Relevé, danes, 6. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. PREŠERNO SKUPAJ - SKD Lipa iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture in ob dnevu žena na literarni večer »Prisrčnosti« študijskega krožka Zgodbarnica iz knjižnice Kozina. Glasbeni utrinek Sestre Mahne s spremljavo. Sobota, 7. marca, ob 18. uri v Bazovskem domu. PRIMORSKA POJE 2015 - ZCPZ v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji revije Primorska poje 2015 vabi na koncert v soboto, 7. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Peli bodo Združeni zbor ZCPZ, MoPZ Napev, MePZ A.M. Slomšek iz Zagreba, MeCPZ Sv. Jernej, Komorni zbor Grgar in MoPZ Provox. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri na proslavo ob dnevu slovenske kulture in prazniku žena v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia. Duo Marko Čepar in Maurizio Marc-hesich predstavljata »Sprehod od brazilske do argentinske glasbe«. Slav- nostna govornica prof. Vilma Purič; izbor poezij bodo podali učenci 3. razreda NSŠ Sv. Cirila in Metoda. SKD TABOR IN VZPI-ANPI Opčine vabita v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri ob dnevu žena na predstavo (v italijanščini) »Savina - Zgodba matere de-portiranke v koncentracijskem taborišču«. DSI in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 9. marca, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na srečanje s tržaško besedno umetnico Eleno Blancato. Prof. Marija Cenda bo predstavila njene dosedanje štiri leposlovne knjige, ki so pisane v italijanščini, a vsebujejo veliko slovenskega ljudskega blaga, izrazja in zgodovine. Pogovor bo vodil Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na kulturno zabavno večer ob mednarodnem dnevu žena. Program: recital mladih članic društva, glasbeni trio Pomladni dan, Vogrinke z Vogrskega in pevka Laura Budal ob spremljavi Zorana Lupinca. PRAVLJICE IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na pravljične urice, ki bodo v sredo, 11. in v četrtek, 12. marca, v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Oba dneva bosta potekali dve srečanji: ob 16.30 za predšolske otroke, ob 17.30 za osnovnošolce. V četrtek bo glasbena medigra zaupana dijakom NSŠ Sv. Cirila in Metoda. »ZIMSKA PRAVLJICA« - Matej Susič razstavlja akvarele na zimsko tematiko v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu. Ogled do petka, 13. marca, po sledečem urniku: ob ponedeljkih in torkih med 9. in 13. uro, od srede do petka med 14. in 18. uro. SKLAD MITJA ČUK - v sklopu meseca Slovenske kulture, vabi na ogled likovne razstave umetnikovih del zasebne zbirke GROM v prostore Bam-bičeve galerije na Opčinah, Proseška ul. 131. Urnik razstave do petka, 13. marca: 10.00-12.00 (od ponedeljka do četrtka), 17.30-19.00 (ob sredah in petkih), ob sobotah in nedeljah po dogovoru na tel. 040-212289. POGLED S PRIMORJA - V Srenjski hiši v Boljuncu je na ogled razstava vojaških uniform in opreme, pisem, dokumentov, značk in osebnih predmetov ter ostalin iz prve svetovne vojne, ki jo je priredilo društvo Zenobi. Ogled je možen ob sredah, sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. Prispevki V spomin na Lojzita Kapuna daruje Carla Versa 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Pro-seku. V spomin na dragega Dragota Košuto darujeta Adelina in Mauro z družino 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen darujeta Eda in Albino Sedmak 15,00 evrov. Ob 10. obletnici smrti Danice Kante -Rebula daruje sin Jože z družino 30,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na gospo Nadjo Birsa in Lauro Catalan darujeta Tatjana in Antek 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Alojza Kapuna darujejo Andrejevi prijatelji Pahor, Pauletič, Kante, Zuzič, Starc, Gherbassi in Versa 70,00 evrov za VZPI - ANPI Prosek - Kontovel in 70,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Alojza Kapuna darujeta Neda in Zmago 30,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na dragega Lojzita Kapuna daruje Stanka Hrovatin 50,00 evrov za sekcijo Anton Ukmar - Miro s Prose-ka - Kontovela. V spomin na Darjota Škabarja darujejo Milan, Lorena in Karin 30,00 evrov za Združenje Amici Hospice Pineta -Nabrežina. V spomin na dragega prijatelja Lojzeta Kapuna daruje Mario Caharija z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. 8 Petek, 6. marca 2015 TRST / OB 8. MARCU - Pobuda sindikata FLC CGIL Kako preprečiti seksizem v komunikaciji Kako preprečiti seksistično nasilje v vsakdanji komunikaciji: o tem se je govorilo v okviru celodnevne pobude, ki je včeraj potekala v zborni dvorani liceja Dante v organizaciji sindikata FLC CGIL in združenja Proteo Fare Sapere ob bližnjem prazniku žena. Udeleženci so ob seznanitvi z deli in projekti šol na to temo in poleg delavnice s šolniki prisluhnili zlasti trem govornicam, Sergii Adamo z Univerze v Trstu, tržaški podžupanji Fabiani Martini in devinsko-nabrežinski občinski odbornici za kulturo Mariji Brecelj, ki so vprašanje seksističnega nasilja obravnavale vsaka iz svojega zornega kota. Tako je Sergia Adamo opozorila, kako je človeška kultura še danes prežeta z ne- kim pojmovanjem ženske in ženskega telesa kot predmeta oz. nečesa, ki ni popolnoma enakovredno moškemu, medtem ko je Fabiana Martini spregovorila predvsem o zakonodaji, ki ureja to področje, ter o pobudah občinske uprave, da ne bi prišlo do nasilnega soočanja med spoloma: med pobudami so igra Rispetto (Spoštovanje) v šolah in prizadevanje, da bi pri poimenovanju raznih funkcij v občinski upravi uporabljali tudi žensko obliko. Marija Brecelj pa je ob ugotovitvi, da je nasilje največkrat posledica pomanjkanja argumentov, poudarila predvsem pomen osebne odgovornosti, saj je za reševanje problemov najpomembneje delati v prvi osebi ter mladino vzgajati k spoštovanju. Z leve: Sergia Adamo, Fabiana Martini in Marija Brecelj fotodamj@n POMORSKA POSTAJA - Sejem Olio Capitale » « Zelenega zlata lani za pol manj Pogovor s predsednikom konzorcija Tergeste DOP Jutri se bo na Pomorski postaji ob 10. uri začela 9. izdaja sejma ekstrade-viškega oljčnega olja Olio Capitale. Na njem se bo predstavljal tudi tržaški konzorcij Tergeste DOP, v katerem so združeni tržaški proizvajalci oljčnega olja. Pred uradnim odprtjem prireditve, ki se posveča izključno ekstradeviške-mu oljčnemu olju, kar jo na italijanski sceni dela posebno, smo se pogovarjali s predsednikom konzorcija Tergeste DOP Paolom Starcem, ki je povedal, da se na sejmu Olio Capitale poleg italijanskih oljkarjev običajno predstavljajo tudi slovenski in hrvaški oljkarji. Predsednik je poudaril, da je osrednje poslanstvo tržaškega konzorcija lokalnih oljarjev in oljkarjev promocija našega teritorija in skupno trženje ekstradeviškega olja. Konzorcij, v katerem vlada zdrav konkurenčni duh, gradi na tem, da bi vsem članom zagotavljal strokovno pomoč v oljčni-kih. V njem namreč delujeta dva agronoma, ki lokalnim proizvajalcem svetujeta, kaj vse je potrebno za nego oljk. Z njihovo pomočjo so lani naši oljkar-ji odvračali škodljivce oljk, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo. Na vprašanje, kakšna je bila lanska letina in kako bi ocenili kakovost olj, je predsednik Starec odgovoril, da je bila lanska letina zelo slaba. Pojav oljčne muhe je tako prizadel letino oljk, da je dosegla le polovico običajnega pridel- ka. Kot je dejal Starec, tako hudega napada oljčne muhe ni bilo vsaj 30 let, kar gre pripisati spletu okoliščin, od nizkih temperatur poleti, pomanjkanja sonca do pogostih padavin in vlage. Kakovost olja k sreči ni pod vprašajem. Lani so oljkarji imeli veliko dela s predčasnim obiranjem poškodovanih plodov, v razmerah, v katerih je bilo nujno primerno ukrepanje, pa se vsi oljkarji niso znašli. Starec je pojasnil, da je njihov konzorcij strogo omejili uporabo »strupenih« fitofarmacevtskih sredstev, s čimer so rešili oljčne nasade na dolgi rok. V konzorciju Tergeste DOP je sicer več kot 80 članov, le 16 pa jih prideluje olje z oznako DOP - z zaščiteno označbo izvora deviško oljčnega olja. Ti v tržaških oljčnikih pridelujejo olje vrhunske kakovosti, ki na trgu dosega ceno med 25 in 30 evrov na liter, kar je v primerjavi z drugimi sprejemljiva cena. Starec je neskromno dejal, da se olje iz tržaške pokrajine po kakovosti (nikakor ne po količini) lahko brez sramu primerja z drugimi italijanskimi deželami. Olje vrhunske kakovosti konzorcij Tergeste DOP največ proda na avstrijski trg, temu sledijo severnoitalijanski, nemški in švicarski trg. Manjša količina tržaškega oljčnega olja pa ostane doma. Trst je namreč za dotični konzorcij eno najtežjih tržišč. S sogovornikom sva ugotavljala, da morda zato, ker mnogi sledijo reku, da je »sosedova trava vedno bolj zelena«. Ob tem pa je najpomembneje, da konzorcij Tergeste DOP nima presežka, je ocenil Paolo Starec, ki pričakuje, da si bo sejem olja prišlo ogledat veliko ljudi. (sč) slovensko stalno gledališče RDEČI IN SUPER NEDELJSKI PROGRAM LittleBigMac Marko Vezovišek KABARET ZLATIH LET režiser Jaša Jamnik nedelja, 8.marec, ob 17.00 z avtobusnim prevozom Velika dvorana BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com Fausto Paravidino z dramo o sosedih na odru Rossettija V okviru abonmajskega programa Ros-settijevega gledališča bo od drevi do nedelje gostovala predstava sodobnega italijanskega dramatika in igralca Fausta Paravidina I vicini (Sosedje). Dramo je postavilo bocensko Stalno gledališče, s katerim devetintridesetletni avtor že dolgo sodeluje. Slovenski ljubitelji odrske umetnosti iz naše dežele Paravidina dobro poznajo, saj je Slovensko stalno gledališče postavilo že dve njegovi deli: Ti-hobitje v jarku in Bolezen familije M. Nova drama I vicini je osredotočena na temi strahu, pred vidnim in nevidnim: mož je v skrbeh zaradi novih sosedov, žena se boji privida starke. »Gre za moreče sanje, a se vse srečno izteče,« je svoje delo komentiral avtor, ki ga je tudi re-žiral in v njem nastopa v vlogi moža. V Contradi skupina Sonics V Contradinem gledališču bo drevi nastopila turinska skupina Sonics z novo predstavo Duum, polno atletsko zahtevnih plesno-akrobatskih točk, ki ustvarjajo čudne leteče stroje, s katerimi se bodo gledalci odpeljali na sanjsko potovanje v središče zemlje. Sicer je skupina znana zaradi spretnih skupinsko izvedenih koreografij in domiselno uporabo video projekcij za scenografijo, s katerimi je nastopila na številnih mednarodnih festivalih in prireditvah. Predstava, ki spada v Contradin plesni niz, bo na sporedu samo danes z začetkom ob 20.30. Antonio Ornano v Miljah V Verdijevem gledališču v Miljah bo drevi in jutri ob 20.30 v okviru sporeda Muggia Cabaret nastopil Antonio Ornano z monologom Crostatina stand up. Komik po rodu iz La Spezie je sicer stalni gost oddaje Zelig, za svoje mo-loge pa rad črpa snov iz biologije in naravoslovja. Glasba, besede in vino v Miramarskem gradu »V znamenju glasbe, besed in vina« je naslov današnjega druženja v Mira-marskem gradu v okviru festivala Wunderkammer. Ob 16. uri bo občinstvo nagovoril novinar in pisatelj Alessandro Marzo Magno, ki bo predstavil zadnjo »Il genio del gusto. Come mangiare italiano ha conquistato il mondo«. Sledil bo nastop ansambla Kalicantus, druženje pa bo popestrila pokušnja vin iz vinograda Luisa. Za dogodek je potrebna običajna muzejska vstopnica. Razstava o grafitu V nekdanjih prostorih zavoda Aiat na Velikem trgu 4B bodo danes ob 18.30 odprli razstavo z naslovom »Home sweet home - racconto per un murales«, na kateri bodo predstavljene faze nastajanja gigantnega grafita v Ul. Bosco 32 na Pončani. Razstavo sta pripravila Občina Trst in zavod Ater, na njej pa bodo razstavljene fotografije Luce Petrinke in arhivske fotografije tega rajona. Razstava bo na ogled do 15. marca med 16. in 20. uro. Razstavo Veliki Trst bodo pospremila predavanja Danes ob 17.30 se bo v konferenčni dvorani nekdanje ribarnice začel niz predavanj, na katerih bodo obiskovalci lahko spoznali zgodovino Trsta med letoma 1891 in 2014. Prav to obdobje je rdeča nit razstave Veliki Trst, ki je trenutno na ogled v nekdanji ribarnici. Danes bodo govorili o umetnosti, že v torek, 10. marca, bo na programu novo srečanje, na katerem bo o velikih znanstvenih odkritjih v obravnavanem obdobju govoril Nicola Bressi. Fotografski pregled Trsta bo predstavljen prihodnji petek. Vsa srečanja bodo trajala od 17.30 do 19. ure. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 6. marca 2015 9 ŽARIŠČE Ob 8. marcu Neva Zaghet Tri slike: na eni je šolarka, ki veselo maha v pozdrav, na drugi obraz italijanske odvetnice, iznakažen od kisline, na tretji pa skupina turških moških v krilu. Te tri fotografije so postale simbol mojega letošnjega 8.marca, dneva, ki ga sicer nimam posebno pri srcu: mimo plemenitega namena, da bi opozarjal na položaj žensk in da bi bil torej priložnost za razmislek o njem, se je namreč 8.marec izrodil v komercialno potezo v znamenju mimoz ter bolj ali manj goliardičnih "ženskih večerov". Prej omenjene slike pa so nekako predrle zid tržnega 8.marca in postavile v ospredje temo nasilja in možnega odgovora nanj. Če malo pomislimo, je okoli nas nešteto oblik nasilja nad ženskami, saj segajo od družbenega zapostavljanja do najbolj grobih fizičnih napadov. Pod vplivom medijev in najbolj odmevnih novic bi lahko mislili, da so ženske najbolj izpostavljene na Bližnjem Vzhodu, v Aziji ali Afriki: dan za dnem se namreč kopičijo vesti o ugrabljenih dijakinjah v Afriki, o umorjenih dekletih v Indiji, o prisilni prostituciji, infibulaciji ali o strah vzbujajočem oblačilu, burki. Morda je prav slednje postalo neke vrste simbol zanikanja ženske kot družbenega, avtonomnega bitja: pojava brez oči vzbuja v nas atavičen strah, saj - kot pravi na primer filozof Emmanuel Levinas - stik z drugim temelji prav na pogledu. Nasilje nad ženskami se ne pojavlja le na območjih, ki so kljub razvpiti globalizaciji še vedno oddaljena od nas, toda pri sebi opažam, kako se lah- ko zgrozim in zamislim ob težki poti milijonov žensk do izobrazbe in samostojnosti, obenem pa težko usmerim svoj pogled v bližnjo okolico: kot da bi le s težavo povezovala nasilje "drugje" z nasiljem "doma". Naj obrazložim. Pred dnevi je Primorski dnevnik objavil vest, da je na Goriškem nasilje nad ženskami v porastu: ker je oblik nasilja več, se lahko vprašamo, koliko ga ostane še zamolčanega zaradi občutka sramu ali pomanjkanja opore. Vseeno pa ta podatek poudarja neprijetno resnico, da naš svet ni imun pred tem zlom, ki ima večkrat le drugačen obraz od obešanja ali kamenjanja: v kolikšni meri ga znamo prepoznavati? Spominjam se nelagodja, s katerim sem v avtobusu gledala vrsto posnetkov, kjer so se ženske stiskale k partnerju, zraven pa sem brala, da "klofuta ni izraz ljubezni', "ko tolče po vratih, veš, da bo tudi po tebi", "nasilnega partnerja lahko spremeniš le s tem, da ga zamenjaš". Koliko žensk v naši bližini doživlja isto stisko, kot jo ženske na posnetkih? Kako jo skušajo izpovedati? Na katera ušesa naletijo? Razmišljam o nasilju nad ženskami, v resnici pa gre za nasilje in konec: v kolikšni meri znam videti nekoga in ga ne le gledati? In vendar se še vedno pojavlja ista stereotipna predstava, da je na Zahodu manj nasilja nad ženskami- verjetno je odvisno od tega, kaj pojmujemo kot nasilje: napol gola ženska ob luksuznem avtu ali anoreksična manekenka na modni brvi sta zame obliki nasilja in vzdrževanja predstave o ženski kot predmetu. Nasilje se izvaja tudi, ko mora ženska podpisati izjavo, da ne namerava zanositi in s tem oško- dovati delodajalca. Nasilje je prisiliti žensko, da se po rojstvu otroka odpove službi, ker so jasli predrage ali jih na delovnem mestu ni, tako da ženska pač ostane doma. Nasilje je nuditi ženski, za isto delo, nižjo plačo kot moškemu ali manj možnosti za poklicni razvoj. Da ne omenim onega drugega, fizičnega nasilja, zaradi katerega so lani v italijanskem časnikarskem jeziku uvedli grozljiv "femminicidio": vrsta umorjenih ali iznakaženih žensk, ki so pripadale različnim družbenim slojem, je tragično potrdila domnevo, da se nasilje ne pojavlja samo v manj izobraženih ali manj premožnih socialnih skupinah. Pod vtisom tolikih podatkov in misli me je prijetno presenetila slika turških moških v krilu: mediji namreč pogosto pripovedujejo o čedalje močnejšem vdoru konservativnih idej v turško družbo in o njenem patriarhalnem značaju, moški na fotografijah pa so pogumno pometli s stereotipi ter dokazali večje upoštevanje žensk, kot bi lahko storili s cvetjem. V mojih mislih se je njihova fotografija združila z verzi Svetlane Makarovič, kjer pesnica pravi nekako tako: "Ne poklanjaj mi rož. Zakaj bi morala roža umreti, da bi spregovorila namesto tebe?" Še posebno rada pa imam fotografijo nasmejane šolarke: ne morem si predstavljati, kakšna bo njena bodočnost, ampak vidim, da že sedaj ji gre naproti, oborožena z edinim resnično mogočnim orožjem - izobrazbo. 8. marec se ponavlja vsako leto enkrat: kaj, če bi "dan žena" trajal dlje? Da bi si vzeli čas in pogledali onkraj TA TEDEN Sufražetke in vojna. »Pod poveljništvom grofice Ast-lerreaghove se je sestavil v Londonu ženski polk, ki šteje štiri tisoč žen in deklet. Večinoma so sufražetke. Polk odide na evropsko celino in bo tamkaj opravljal nadobavno in oskrbovalno službo. Toliko jim je vojaška oblast dovolila, same pa zahtevajo, da bi jih tudi pustili v bojne vrste same in v boj z orožjem v roki. Med drugimi je v tem polju tudi gospodična Pankhurstova, hčerka znane sufra-žetske generalke. Poročevalec nekega angleškega lista je posetil gospo Pankhurstovo, da bi govoril žnjo o misiji ženskega polka. Našel jo je preobloženo z vojnimi pripravami. Po mizah so ležale kavalerijske sablje in vojaški revolverji. Po stenah so viseli vojni zemljevidi. Ko je vstopil poročevalec, ga je premirila z očmi od nog do glave in rekla ostro: »Povejte mi gospod, zakaj niste v vojni?« Potem pa je začela pripovedovati: »Me sufražetke smo se leta in leta borile z oblastmi in smo se tako nekoliko pripravile za to vojno. Prepričana sem, da se izkažemo v njej. PRED 100 LETI Ko smo šle h Kitchenerju po dovoljenje, da smemo ustanoviti ženski polk, nas ni hotel niti sprejeti, ker se je bal, da bi ga ne obdelale tako kakor smo svojčas ministra As-quitha. Potem pa, ko nas je vendar sprejel in čul, kaj zahtevamo, je mislil najprej, da se le šalimo. Potem pa se je dal prepričati in je končno pripomnil s smehom, da dame res zadajo tak strah sovražniku, da pobegne, če jih le zagleda. Drugi dan so začele sufražetke delati. Najele so prostore, jih opremile z angleškimi zastavami in razobesile nad njimi lepak z besedilom: »Angleške žene! Vaš kralj in vaša domovina vas potrebuje. Na boj proti nemškemu militarizmu!« Naval žensk je bi takoj izpočetka velik. Tudi stare ženske so prihajale in prosile, da bi bile sprejete v polk. Nato se je začelo vojaško vežbanje pod vodstvom višjih častnikov. Vežbalo se je korakanje, streljanje s puško in revolverjem ter borenje. Vrhovni poveljnik je polkovnik Steward Robertson, ki je izjavil, da bi si veliko vojakov moglo vzeti za zgled sufražetke!«« TA TEDEN V mali dvorani Kulturnega doma je v teh dneh potekal pedagoški tečaj za slovenske šolnike na Tržaškem. »Tečaj vodi pedagoški svetovalec za osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem prof. Stane Mihelič, predavatelja pa sta prof. Bojan Luzner, priznani slovenski pedagog, ki je dolga leta poučeval pedagogiko, metodiko in psihologijo na učiteljišču v Celju in je zdaj ravnatelj višje šole za sanitarne tehnike v Ljubljani, ter prof. Ivan Tomšič, ki je iste predmete poučeval na učiteljišču v Ljubljani in je zdaj profesor na pedagoški akademiji v Ljubljani. K tečaju se je prijavilo 170 učiteljev in profesorjev, prijavili pa so se tudi nekateri šolniki iz Gorice. K predavanjem bodo prihajali tudi gojenci učiteljišča in nekateri dijaki s klasičnega liceja. Uradne otvoritve tečaja so se udeležili šolski skrbnik dr. Tavella, svetovalec za slovenske srednje šole pri šolskem skrbništvu dr. Baša, vsi ravnatelji srednjih šol ter šolski nadzornik Oskar Bole in vsi didaktični ravna- PRED 50 LETI telji. Prof. Luzner je imel prvo predavanje že ob 15. uri, uradna otvoritev pa je bila pred začetkom drugega predavanja ob 17. uri. Tečajniki so spričo velikega števila razdeljeni v dve skupini in sta zaradi tega dve ločeni predavanji. Pred začetkom prvega predavanja je predavatelja in tečajnike pozdravil šolski nadzornik Oskar Bole, ob uradni otvoritvi pa je najprej spregovoril šolski skrbnik dr. Ta-vella, ki je najprej pozdravil predavatelje, goste in tečajnike ter poudaril, da je do uresničitve tečaja prišlo na pobudo pedagoškega svetovalca prof. Miheliča, ki je ugotovil, da je tak tečaj potreben za slovenske šolnike. Šolski skrbnik je predlog prof. Miheliča podprl, ministrstvo za javno vzgojo pa je dalo potrebno dovoljenje. Tavella je nato ponovno pohvalil prof. Miheliča za njegovo sodelovanje in skrb za pedagoško izpopolnjevanje slovenskih šolnikov, pozdravil je še enkrat predavatelje, učiteljem pa profesorjem želel obilo uspeha na tečaju.« PISMA UREDNIŠTVU Primorski bi bil lahko bolj kritičen V soboto, 28. februarja t. l., sem v Odprti tribuni prebral članek z naslovom Konfliktnost nikomur ne koristi. Podpisala ga je državna poslanka Tamara Blažina. Če je morala uradna predstavnica slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu ukrasti nekaj časa svojemu institucionalnemu delu v korist manjšine in si celo dovoliti neobičajno ostrino, je to znamenje, da je pri nas nekaj hudo narobe. V času nemajhne politične napetosti, ko se sprejemajo pomembne vladne odločitve, ki zadevajo tudi Slovence v Furlaniji-Julijski krajini, bi bila potrebna med nami vsaj načelna vzajemnost, ki jo narekuje že samo dejstvo, da je naša usoda odvisna od dobre ali slabe volje rimskih (in ljubljanskih) oblasti. One in nihče drug imajo v rokah sredstva, od katerih je odvisna prihodnost naše družbene in gospodarske strukture. Pred tem je v dnevniku nekdo zapisal, da "od naših politikov ne pričakujemo enotnosti, ki je ni, lahko pa od njih zahtevamo zdravo pamet". Ker ne verjamem, da so vsi naši politiki skregani s pametjo, mislim, da ne bodo take ocene prispevale k umiritvi duhov, ki jih v zadnjih mesecih s strupenimi podtikanji in neprijaznimi namigi razvnemajo nekateri puščičarji iz znanega političnega miljeja. Ob vsem tem so mnogi bralci, ki se žal ne marajo javno oglasiti, dobili vtis, da se naš dnevnik morda premalo zavzema za ublažitev polemičnih osti, ki škodujejo celotni skupnosti Slovencev v Italiji, saj ustvarjajo zadrego v odnosih med sosednjima državama. Namesto globlje in seveda nepristranske ocene izjav in dogodkov se mogoče prevečkrat omeji le na objavo tiskovnih sporočil ene in druge strani; ali pa komentarjev in uvodnikov, ki često izzvenijo v izenačevanje enih z drugimi ali v zagovarjanje tez, ki niso v sozvočju z vsebinsko usmeritvijo dnevnika oziroma uredniško politiko, kakor smo jo poznali še do nedavnega. Tiskana in elektronska inačica Primorskega dnevnika, ki naj bi odražali mišljenjsko raznolikost naše družbe, se po mnenju vse številnejših naročnikov iz pluralnega glasila razvijata v spreje-mališče vsakovrstnih mnenj, ki so tu in tam uperjena zoper samo bit časopisa, zoper tiste, ki so nam ga ohranili do danes, in zoper najzvestejše bralce. To se ne zdi obzirno do mož in žena, ki so od konca vojne sem skrbeli za razvoj dnevnika ter za utrjevanje njegove laične in napredne usmeritve in ga proti koncu 90. let rešili pred dokončno likvidacijo celo z osebnim tveganjem, ob brezbrižnosti tudi tam, kjer je ne bi pričakovali. Upamo, da se jim bo znal mlajši rod oddolžiti s poklicno poštenostjo in modrostjo, ki si je človek nabere šele z dolgoletno izkušnjo. V Rimu nismo dosegli vsega, kar smo želeli in kar nam je bil dolžan, mislim pa, da se v danih razmerah, za katere smo v precejšnji meri sami krivi, zaenkrat ni moglo izsiliti kaj prida več. Mislim tudi, da bi se lahko parlamentarkam in parlamentarcem, ki so nas ves ta čas zastopali v Rimu, zahvalili za njihov trud, a pri tem ne pozabili, da smo bili in smo še zastopani v parlamentu po zaslugi italijanskih strank, ki so nam omogočile njihovo izvolitev. Drago Gašperlin O grožnjah z rdečim kartonom Opozorili so me, da mi Stefano Ukmar v iskrivem, miselno poglo- bljenem zapisu v brezhibni in slogovno dodelani slovenščini (ki jo lahko bralci razumejo tudi brez googlovega prevoda) v torkovi številki PD namenja kar cel odstavek svojih dragocenih napotkov. Čeprav me imensko ne omenja, je jasno, da zmerljivke letijo na moj rovaš. Lahko mu čestitam, da je, kot vedno, bistro razumel tudi pri-spodobne metafikcije o narodu in narodni obstojnosti (morebiti pa mu je tuj pogled na življenje skozi narodno oko, pojavnosti nemara meri le s strankarskimi vatli), in hvaležen sem mu za poduk o nevrednih civiliziranih ljudeh, saj "psevdo-kulturnik s polnim želodcem in pisano kravato" glede uglajene elegance in jezikovne izbornosti ne morem seči Ukmarju niti do kolen. Kaj šele, da bi v lastni zmedi vedel, kdo mi daje "(ne)moral-no avtoriteto za tako obnašanje". Kot psevdo-kulturnik (torej nevreden samostalnika kultura in celo lažikul-turnik, torej nekdo, ki nič ne ve in zna) mu lahko ponižno le prišepnem, naj si glede morale in pravice ogleda, celo prebere kaj iz Prešernove, Levstikove, Cankarjeve, Jančarjeve, Šala-munove in ostalih slovenskih ustvarjalcev ali Pahorjeve (zakaj sploh, tudi pri nas, javna opravičila in kes zaradi večdesetletne gonje pisatelja in njegovih idej?) nacionalistično izprijene malhe ali vpraša nekdanjega zgoniškega župana Sardoča, kako se moralno znebiti politično-strankar-skih tekmecev v volilnem izboru. O tem, o morali, manjšinskih stiskah, vlogi umetnosti, jezikovnem vztrajanju in pravicah, o narodnem vprašanju, popolni enakopravnosti in nacionalizmu pa še o čem bi me lahko Ukmar poučil pred občinstvom na javnem soočenju, čeprav tvegam, da bi on imel s psevdo-kulturnikom zelo lahko delo, z mano bi na miselni ravni v hipu pometel, pa še organiziranost ima za sabo, jaz nikogar, razen pisateljskega peresa. Skratka, kako resnobno odgovoriti nekomu, ki mi s patetično nevednostjo očita, da se nisem nikoli izpostavil in da obrekujem "druge le, ker gledajo na svet drugače od njega", le od kod je to pobral?, tega nikoli nisem počel in tudi ne bom, ne kot satirik (ajaj, kaj je to, satira?, tudi o tem bi bil rad poučen) ne v drugačnih legah. Kako krepko izrečem v veliki skrbi za narodovo usodo, a nikoli do točke, da bi kot Ukmar drugače mislečim grozil z rdečim kartonom, to se pravi z nasilnim utišanjem, z "normalizacijo", cenzuro, prepovedjo besede in misli (tudi to sem družbeno neizpostavljen psevdo-kul-turnik že doživel in še huje in predvidevam, da bo do tega kmalu spet prišlo, če bo uslišana Ukmarjeva anatema), skratka, izključitvijo in odvzemom svobode. Da pa se to ne bi nikoli zgodilo, tudi Ukmarju ne, si bom še naprej prizadeval. Kajti prepovedi izražanja in izpovedovanja vodijo v tragične posledice. Žalostnih primerov je v tem času na Zemlji več kot preveč. Marij Čuk P.S. Kot veste, ni moja navada pisati pisem uredništvu in niti odgovarjati nanje. A tokrat je bilo vendarle potrebno nekaj izreči in doreči. Zato pa Vas s podobnimi pisemskimi vsebinami ne bom več obremenjeval. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Petek, 6. marca 2015 KULTURA / KOPER - Srečanje z Jurijem Paljkom O kranjskem cinizmu, burji, morju • v v in se cem Pogovor ob predstavitvi njegove knjige Kaj sploh počnem tukaj Ines Cergol in Jurij Paljk V sredo, 4. marca, je v Rotundi blaženega Elija v Kopru potekala predstavitev zadnje knjige Jurija Paljka z naslovom Kaj sploh počnem tukaj. Maratonski, domala tri ure trajajoč pogovor je povezovala Ines Cergol, pesnica in profesorica slovenščine na koprski gimnaziji. V predstavitvi je med drugim dejala, da avtorjevo pisanje lahko označimo kot literarno naravnane moralistične eseje, ki se človeka nadvse močno dotaknejo. Pri tem je še izpostavila, da gre v knjigi za predstavitev zapisov, ki jih je Paljk pripravil med leti 2009 in 2014 za tednik Novi glas. Avtor je v uvodu predstavil uspešno združitev Katoliškega glasu ter Novega lista in nastanek tednika Novi glas. Pri tem je poudaril, da omenjeni časnik danes predstavlja edino slovensko besedo za marsikatero slovensko družino v Italiji. V nadaljevanju je predstavil začetke prijateljevanja in dolgoletnega sodelovanja z Alešem Bergerjem, ki je omenjene zapise za knjižno izdajo tudi uredil in pripravil. O specifiki svojega dela je Paljk menil, da v glasba@pnmorski.eu piše Rajko Dolhar rosa delu ni mogoče zaslediti kranjskega cinizma, saj le ta ljudem burje in morja naj ne bi bil dan. Izpostavil je še, da je naslov Kaj sploh počnem tukaj povzet po potopisni knjigi znamenitega pisca in popotnika Brucea Chatwina. Sledilo je avtorjevo razmišljanje o problematiki novinarskega dela in z njim povezanega vprašanja etike, ki ga je nadgradil s predstavitvijo pogosto kritičnih stališč do aktualnih družbenih dogajanj. Sebe je predstavil kot pripadnika sveta, ki ga danes ni več, sveta v katerem se je še »slačilo koruzo«, kot se je na Vipavskem nekoč reklo ličkanju, a hkrati tudi kot prodornega katoliškega intelektualca, kritičnega do (pre)pogosto zgolj navideznih vrednot moderne družbe. »Ko je Trubar pred petsto leti v sodih pripeljal k nam prve slovenske knjige, je pripeljal tisoč izvodov katekizma. Moja knjiga je izšla v nakladi štiristo izvodov. To je stanje knjige v Sloveniji danes,« pa je bil do domače kulturne politike še kritičen Paljk. RoŠa GLASBA - V tržaškem Koncertnem društvu Božanski Beethoven v izvedbi Paula Lewisa Angleški pianist zaigral tri poslednje mojstrove sonate Angleški pianist Paul Lewis je prvič igral za tržaško Koncertno društvo pred dvema letoma in takrat je izbral dve predzadnji Schu-bertovi sonati: vtis je bil nekoliko razdeljen med občudovanjem in nekaterimi pomisleki, vsekakor pa smo spoznali mojstra, ki v svoje interpretacije vliva veliko iskrene predanosti. Tokrat je Lewis izbral tri poslednje sonate Ludwiga van Beethovna, torej ponovno stik z vrhunsko, lahko rečemo kar nadzemsko umetnostjo, saj so o metafizičnih razsežnostih teh umetnin pisali mnogi veliki možje, od Liszta do Thomasa Manna. Izposodila si bom citat, ki ga je Corrado Ro-jac napisal na koncertni list: večina muzikolo-gov deli Beethovnov opus na tri obdobja, ki jih je Liszt takole označil: »Mladenič, moški, bog«, in božanske občutke nam skladatelj res vzbuja ob poslušanju glasbe, ki klije kot neusahljiv vir, se venomer preobraža, nas božajoče zapelje v intimnost duše, iz katere glasba govori kot izpoved, pa tudi kot dosežek miselnega procesa, ki mu v glasbeni zgodovini ni enakega. Paul Lewis je začel s Sonato v E-Duru op.109 zelo odločno, včasih tudi nekoliko odsekano, v zadnjem stavku, ki mu je Beethoven pripisal oznako Gesangvoll, mit innigster Empfindung (Zelo pojoče, z najglobljim občutkom), pa je angleški pianist našel izredno bogato, mehko in nežno barvno paleto, s katero je poustvaril trenutke blažene zamaknjenosti. Dober navdih se je nadaljeval tudi v Sonati v As-Duru op.110, ki smo jo doživljali kot nenehen izziv, a obenem kot neke vrste logično nadaljevanje pripovedi: preproste teme (kot je začetna, ki močno spominja na 2.stavek Sonate za violino in klavir op.30 št.3) se razvijajo in razraščajo z osupljivo ustvarjalno silo, v absolutni svobodi, s katero je skladatelj uporabljal svoja sredstva, jih podredil svojemu idealu lepote -ali resnice, če želimo-, saj je svoboda ves čas tesno povezana z logiko, kot se dogaja pri kiparju, ki lahko iz marmornate mase izlušči karkoli, a vsekakor pod stro- gim načrtom. Enharmonične modulacije, presenetljiv recitativ, ki služi kot most, nato pa fuga, ne kot dokaz samopašne suverenosti nad kompozicijsko tehniko, ampak kot nov vir variacij, ki nas brez diha pripeljejo do silovitega zaključka. Poslednja Sonata, v c-molu op.111, je nabita z ritmičnim vzgonom, ki ga le parkrat zaustavijo blagi akordi, drugi in poslednji stavek pa je Arietta, neverjetna v spremembah, ki jih doživlja preprosta tema-Adagio molto, semplice e cantabile: naenkrat se pojavi pravi swing, razposajen ritmični vzorec, s katerim se Beethoven poigrava kot bi že zaslutil glasbo druge polovice 20.stoletja. Lewis je vse to interpretiral zavzeto in prepričljivo ter z nami delil lepoto glasbe, ki jo je podal brez samovšečnosti, temveč kot sad dolgoletnega dela in razmišljanja. Dolgim in navdušenim aplavzom se je oddolžil s Schuber-tovim biserčkom, kot bi želel izpostaviti vez med dvema glasbenima genijema. Katja Kralj NA VES GLAS Trails & Passes Greenleaf Stoner rock Small Stone Recordings, 2014 Ocena: ★★★★★★★★ Skupina Greenleaf je stranski glasbeni projekt kitarista švedske stoner rock skupine Dozer Tommija Holappe. Bend je nastal pred petnajstimi leti, njegovi glasbeni izdelki pa so iz leta v leto boljši. Tokrat bomo postavili pod drobnogled zadnji ploš-ček Trails & Passes, ki je izšel maja lani. Zasedbo Greenleaf je, kot že prej zapisano, ustanovil kitarist švedske stoner rock skupine Dozer Tommi Holappa. Bend je že od samega začetka sledil glasbenemu stilu »starejšega brata«, skupine Dozer, poleg kitarista Holappe pa so stali pevec Peter Bergstrand (član skupine Lowrider), bobnar Daniel Liden in Bangt Backe (ravno tako član benda Dozer). V naslednjih letih so se člani zasedbe velikokrat spremenili, le Ho-lappa in Backe sta ostala vedno na svojem mestu. Danes sestavljata bend še pevec Arvid Jonsson in bobnar Sebastian Olsson. Holappa in ostali so v petnajstih letih izdali pet plošč, maja lani pa posneli svoj šesti album z naslovom Trail And Passes. Plošček je izšel s pomočjo ameriške neodvisne založbe Small Stone Records, sestavlja pa ga devet komadov za malo več kot štirideset minut poštenega roka. Že s prvo pesmijo Our Mother Ash je takoj jasno, da se je glasbeni nivo Švedov še dodatno zvišal. Holappa si je tokrat izmislil res dober kitarski rif, ki spominja na hard rock iz sedemdesetih. Zmagovita poteza je nedvomno tudi prihod novega pevca Jons-sona. Rok iz sedemdesetih igra glavno vlogo še v naslednjih Ocean Deep in Equators, medtem ko se v komadu Depth Of The Sun ritem bolj približuje stoner rocku. Podobno velja tudi za pesem Humans, nato pa nas Holappa in njegovi popeljejo v puščavo z izrednim, osemminutnim desert rock komadom With Eyes Wide Open. Približujemo se koncu plošče, kjer nas preseneti skoraj bluz rok skladba The Drum, in še psihedelični rok pesmi Bound To Be Machines. Prava »glasbena nevihta« pa je zaključni stoner komad, ki daje plošči naslov Trails & Passes, verjetno najboljša pesem albuma. Bend Greenleaf očitno ni več »stranski« glasbeni projekt! ROSSETTIJEVO GLEDALIŠČE - Učinkovita odrska odčitava Austerova Iznajdba samote Prepričljiv nastop priljubljenega videmskega igralca Giuseppeja Battistona Priljubljeni videmski igralec Giuseppe Battiston je minulo soboto in nedeljo spet nastopil v veliki dvorani Ros-settijevega gledališča v Trstu, tokrat v monodramski odrski odčitavi romana ameriškega pisatelja Paula Austera Iznajdba samote (The Invention of Solitude, L'invenzione della solitudine v italijanskem prevodu naslova), ki je bila uvrščena v abonmajski program alternativne scene. Za Battistona, ki se je uveljavil z odličnimi filmskimi in gledališkimi vlogami, se je v dvorani zbrala množica gledalcev, ki so si veliko pričakovali, in ni jih razočaral. Predstavo v produkciji Teatra dell'Archivolto je postavil priznani režiser Giorgio Gal-lione, medtem ko je spremno glasbo komponiral prav tako priznani glasbenik Stefano Bollani. Sugestivno sceno s poševno nagnjenim ogledalom, ki je bistven element pri ustvarjanju vzdušja predstave, si je zamislil Guido Fio-rato; Fiorato je tudi oblekel protagonista kot moškega iz množice. Mojster osvetlitve je Aldo Mantovani. Iznajdba samote je literarni prvenec pisatelja, esejista režiserja in sploh vsestranskega ustvarjalca Paula Austera, ki v svojih delih učinkovito raziskuje tegobe in tesnobe današnjega človeka in še posebej njegov občutek osamljenosti v svetu, ki ga ne more doumeti. Avtobiografsko besedilo Iznajdba samote se loteva odnosa med očetom in sinom tik po smrti očeta, ki pravzaprav Giuseppe Battiston bepicarou ni bil nikoli prisoten v sinovem življenju in zdi se, da tudi v življenju drugih soljudi ne, zaradi posebne oblike brez-čutnosti, ki ni izvirala iz hladnosti, temveč iz nesposobnosti, da bi karkoli upošteval večstransko in ne samo s plati, ki se nanaša izključno na funkcijo stvari same, denimo, pero je bilo zanj samo sredstvo za pisanje, ne pa kakovostno ali manj kakovostno, lepo ali grdo... Med Battistonovim pripovedovanjem se gledalci vživljajo v protagonistovo iskanje stika z očetom in skupaj z njim spoznavajo njegovo bit. (bov) / ITALIJA, SVET Petek, 6. marca 2015 1 1 EVROPSKA UNIJA - V okviru programa t. i. kvantitativnega sproščanja Draghi: ECB bo začela obveznice kupovati 9. marca To naj bi preprečilo zdrs območja evra v deflacijsko spiralo in spodbudilo gospodarsko rast NIKOZIJA - ECB bo začela obveznice držav in nekaterih drugih institucij v okviru programa t. i. kvantitativnega sproščanja kupovati 9. marca, je po zasedanju sveta banke v Nikoziji včeraj napovedal predsednik ECB Mario Draghi. Ocenil je, da so pozitivni učinki januarja napovedanega ukrepa že vidni, a hkrati znova opozoril, da so nujne tudi strukturne reforme. Svet Evropske centralne banke (ECB) je v strahu pred zdrsom območja evra v def-lacijsko spiralo in zaradi šibke gospodarske rasti januarja sprejel zgodovinsko odločitev o programu t. i. kvantitativnega sproščanja. Takrat so napovedali, da ga bodo zagnali marca, a podrobnosti o tem, kdaj točno bo prišlo do prvih nakupov obveznic, niso bile znane. Včeraj je Draghi razkril, da bodo začeli obveznice na sekundarnem trgu kupovati 9. marca. Do konca septembra 2016 bodo mesečno odkupili za 60 milijard evrov obveznic, kar skupaj znese 1140 milijard evrov. To vključuje tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančne instrumente, zavarovane s premoženjem, ki ju je je ECB sprožila lani. Če bo treba, bo ECB po Draghijevih besedah obveznice odkupovala tudi dlje, in sicer do takrat, dokler ne bo videla vzdržne prilagoditve ravni inflacije, ki bo skladna s ciljem ECB. To je inflacija blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma. Kaj točno pomeni izraz 'vzdržna prilagoditev", Draghi na novinarsko vprašanje ni želel natančno pojasniti. "To pomeni, kar pomeni," je dejal v svojem slogu. Italijan sicer že vidi pozitivne učinke januarske odločitve o kvantitativnem sproščanju. Pogoji na finančnih trgih so se izboljšali, zadolževanje za podjetja in gospodinjstva se je pocenilo, kreditna dinamika pa se krepi, je dejal in izrazil prepričanje, da bodo ukrepi, ki jih je sprejela ECB, prispevali k dodatnemu izboljšanju razmer v gospodarstvu. A samo to po njegovem mnenju ne bo dovolj. "Da bi v celoti poželi sadove ukrepov naše monetarne politike, morajo odločno prispevati tudi druge politike. Glede na visoko strukturno brezposelnost, možnost nizke rasti v območju evra in ciklično okrevanje ni pogojev za to, da bi zaspali," je opozoril prvi mož ECB. Da bi povečali investicije in produktivnost, so nujni odločna reforma trga dela in ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja v več državah. "Ključno je, da strukturne reforme izvedemo hitro, kredibilno in učinkovito," je dejal Draghi in države znova pozval, naj fiskalne politike podpirajo rast, a ostanejo v okvirih pakta stabilnosti in rasti. "Spoštovanje pakta je ključno za zaupanje," je dejal. Draghi na novinarski konferenci sicer ni bil deležen veliko vprašanj o programu kvantitativnega sproščanja, novinarji so veliko pozornosti namenili predvsem Grčiji in gostiteljem zasedanja sveta ECB, Ciprčanom. ECB v okviru kvantitativnega sproščanja zaenkrat ne bo kupovala grških in ciprskih obveznic, saj sta ti državi v programu pomoči, zato je treba za odkupovanje obveznic izpolniti nekaj pogojev. Med drugim je nujna pozitivna ocena pregleda njunih gospodarstev, ki se redno izvajajo v okviru programa pomoči, obveznice pa morajo imeti takšno bonitetno oceno, ki kaže, da so vrednosti papirji varni za nakup. Guvernerka ciprske centralne banke Kristala Georgadži je pojasnila, da peti program preglede izvajanja ciprskega programa še ni končan. Kljub temu je prepričana, da bo imelo kvantitativno sproščanje, ko ga bodo lahko koristili, zelo pozitivne učinke za Ciper, saj se bo lahko država na račun nižjih obrestnih mer zadolževala ceneje. Glede Grčije je Draghi dejal, da so omejitev za izredno likvidnostno pomoč grškim bankam dvignili za 500 milijonov evrov, zavrnil pa je tudi očitke, da ECB ne bi dovolj pomagala Grčiji. Kot je dejal, so Atenam do danes posodili 100 milijard evrov. "Iz tega lahko razumemo, da je ECB centralna banka Grčije. Je pa tudi centralna banka vseh dru- gih evrskih držav in je institucija, ki temelji na pravilih," je poudaril. Kot je dejal, je grški bančni sistem solventen in lahko zagotavlja denar podjetjem. "Pomembno je, da ohranimo to solventnost," je povedal in opozoril, da je to predpogoj za koriščenje izredne likvidnostne pomoči bankam. "Komunikacija je zelo pomembna," je Atenam sporočil Draghi in dodal, da lahko sicer pride do nemira na trgih in ustavitve uporabe obveznic kot zavarovanja za posojila ECB. ECB je tak ukrep nedavno sprejela za Grčijo. Pravila ECB namreč določajo, kakšno bonitetno oceno morajo imeti v najslabšem primeru obveznice, ki se uporabijo kot zavarovanje za posojila. Grške obveznice imajo slabšo oceno, a je ECB v preteklosti naredila izjemo. To izjemo je nedavno odpravila, o njej pa je pripravljena spet razmisliti, ko bodo lahko pozitivno ocenili verjetno uspešnega pregleda izvajanja grškega programa, je povedal Draghi. (STA) ECB zvišala napoved rasti za območje evra NIKOZIJA - Evropska centralna banka (ECB) je včeraj zvišala napoved gospodarske rasti v evrskem območju. Letos naj bi se tako gospodarstvo v območju skupne valute okrepilo za 1,5 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več od zadnje decembrske napovedi. Prihodnje leto naj bi rast znašala 1,9 odstotka (+0,4 odstotne točke), v letu 2017 pa 2,1 odstotka. Predsednik ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci po seji sveta ECB, ki je tokrat potekalo v ciprski Nikoziji, ocenil, da se bo gospodarsko okrevanje evrskih držav postopno okrepilo in razširilo na več sektorjev. Libija VS ZN prosila za odobritev nakupa orožja NEW YORK - Libija je v sredo prosila Varnostni svet Združenih narodov, da ji odobri nakup orožja, medtem ko se spopada s skrajneži Islamske države in skuša zavarovati svoja naftna polja. Mednarodno priznana libijska vlada je odbor za sankcije pri VS ZN prosila za izjemo pri embargu na orožje in izrazila željo, da se ji omogoči okrepitev zračnih sil. (STA) RUSIJA - Italijanski premier se je med obiskom s cvetjem poklonil Nemcovu Renzi Putinu predlagal južnotirolski model za rešitev ukrajinske krize MOSKVA - Italijanski premier Matteo Renzi se je včeraj v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vla-dimirjem Putinom. Po pogovorih je Putin izpostavil, da se mora mirovni dogovor za Ukrajino iz Minska dosledno spoštovati. Tudi Renzi je ta dogovor izpostavil kot ključen korak za rešitev ukrajinske krize. Situacija v Ukrajini, kot je priznal ruski predsednik, ostaja zapletena, a vendarle po dolgem času z vzhoda države ne poročajo več o spopadih in novih smrtnih žrtvah. Kot je dodal, spoštovanje sporazuma iz Minska odpira vrata za dialog med oblastmi v Kijevu in proru-skimi separatisti na vzhodu Ukrajine. Z Renzijem se strinjata, da morata sprti strani striktno spoštovati dogovor, dosežen 12. februarja v beloruski prestolnici, je poudaril. Italijanski premier je glede tega dejal, da dogovor iz Minska predstavlja odločen korak naprej, ki omogoča strategijo za ustavitev nasilja in iskanje rešitve v Ukrajini. Kot je sicer po pogovorih v Kremlju izpostavil Renzi, je "glavna prioriteta boj proti tistim, ki želijo uni- Italijanski premier Matteo Renzi in ruski predsednik Vladimir Putin ansa čiti vrednote, na katerih so zasnovane naše družbe, pri čemer je grožnja terorizma in verskega fanatizma posebej nevarna", je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Posebej je izpostavil ključno vlogo, ki bi jo lahko Rusija odigrala pri reševanju krize v Libiji in v bo- ju proti terorizmu - med drugim kot stalna članica Varnostnega sveta ZN in država, ki ima tesne vezi z Egiptom. Pred srečanjem s Putinom je Renzi včeraj položil cvetje na most v središču Moskve, na katerem je bil pred dnevi ustreljen ruski opozicijski politik Boris Nemcov. Na programu je imel tudi srečanje z ruskim premier-jem Dmitrijem Medvedjevom. V sredo se je Renzi mudil v Kijevu, kjer se je pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Petrom Poro-čenkom. Ob tem je napovedal, da želi Rusijo pozvati, naj v zameno za olajšanje sankcij sodeluje v prizadevanjih za stabilizacijo Ukrajine. V pogovoru za ruske državne medije, objavljenem pred včerajšnjimi pogovori v Kremlju, je Renzi kot primer, ki bi lahko predstavljal za zgled za rešitev konflikta na vzhodu Ukrajine, navedel Južno Tirolsko, ki sicer pripada Italiji, a je tam v večini nemško govoreča manjšina, ki uživa zelo široko avtonomijo. (STA) ZDA - Pod vprašajem so tokrat davčne olajšave ITALIJA - Najhuje v Liguriji in Toskani Obamova zdravstvena reforma Neurje zahtevalo drugič na tnalu vrhovnega sodišča tudi smrtne žrtve WASHINGTON - Globoko razklano ameriško vrhovno sodišče je v sredo drugič v treh letih v svoje roke vzelo leta 2010 sprejeto reformo zdravstvenega sistema, prek katere se je doslej zavarovalo več kot 10 milijonov Američanov. Sodišče bo odločitev o novi tožbi na račun še vedno spornega programa Obamacare sprejelo konec junija. Reformo je ameriški predsednik Barack Obama postavil za krono svojih notranjepolitičnih prizadevanj, njen cilj pa je zdravstveno zavarovanje omogočiti velikemu delu Američanov, za katerega je bila doslej tovrstna varnost ali predraga ali povsem nedostopna. Okoli globoko spolitiziranega programa Obamacare se že vse od njegovega sprejetja krešejo mnenja. Tudi devet sodnikov vrhovnega sodišča je razdeljenih glede na strankarske preference in tako kot junija 2012 bo jeziček na tehtnici znova njegov konservativni predsednik John Roberts. Slednji je pred tremi leti potegnil s štiričlansko liberalno manjšino sodišča in rešil zdravstveno reformo. Tudi sicer so akterji enaki kot pred tremi leti. Demokratska vlada z odvetnikom Donaldom Ver-rilljem stoji nasproti štirim tožnikom iz republikanske zvezne države Virginia, ki jih zastopa kariz-matični Michael Carvin. Vložki so visoki, saj bi lahko najvišji ameriški pravosodni organ podrl enega izmed stebrov Obamacare, kar bi neizbežno vodilo v porušenje celotne reforme. Pred sodniki je vprašanje, ali ima več kot sedem milijonov ljudi, ki se je v zdravstveno zavarovanje prijavilo prek temu namenjene spletne strani Obamove administracije, pravico ali ne do davčne olajšave. Obamacare stoji na treh stebrih. Prvi od zavarovalnic zahteva zagotovitev dostopnega zasebnega zdravstvenega zavarovanja za vse Američane, ne glede na to, ali so bolni ali zdravi. Drugi od vsakega posameznika zahteva, da se zavaruje, sicer mu grozi denarna kazen, kar naj bi zagotovilo prerazporeditev sredstev med revne in bolne. Ta steber je bil na tnalu pred tremi leti. Tokratna tožba pa se nanaša na tretji steber, ki določa davčno olajšavo, kar naj bi zavarovanje omogočilo tudi najrevnejšim. Američani se lahko od začetka veljavnosti reforme januarja lani v zdravstveno zavarovanje vpišejo v svoji zvezni državi, če pa njihova država te storitve ne želi zagotoviti neposredno, pa prek spletne strani ameriškega ministrstva za zdravje. Od 50 držav jih je 34, večinoma republikanskih, zavrnilo zagotovitev t. i. spletnih borz, ki naj bi posamezniku zagotovile konkurenčno izbiro zdravstvenega zavarovanja. Pred vrhovnim sodiščem se je znašel kratek stavek v Obamacare, ki davčno pomoč ponuja tistim, ki zavarovanje kupijo na borzi, "ki jo je ustanovila država". Nasprotniki reforme trdijo, da zaradi teh nekaj besed ljudje, ki so zavarovanje kupili v zveznem sistemu, torej prek spletne strani ministrstva za zdravje, nimajo pravice do davčnih olajšav. Podporniki Obamacare pa na drugi strani trdijo, da je bil namen kongresa olajšave zagotoviti vsem. (STA) RIM - V Italiji so zaradi hudega neurja včeraj umrle tri osebe, pet ljudi je bilo ranjenih. Najhuje je bilo v Liguriji in To-skani. Vreme je prizadelo tudi letalski in železniški promet. V Toskani se je z brega odkrušila skala in pri tem ubila nekega moškega. V pokrajini Marke pa je umrla ženska, na katero je padlo drevo, pri Milanu pa je kolesar zaradi vetra smrtno trčil v kombi. Slabo vreme je v Toskani poškodovalo še štiri ljudi, med njimi tudi dva gasilca. Na letališču v Firencah so odpovedali več letov, odpovedan je bil tudi trajekt za otok Elba. Resne težave so zabeležili tudi na avtocesti A12. V več krajih so zaprli tudi šole. Močni sunki vetra so med drugim opustošili v toskansko obalno mesto Ca-stiglione della Pescaia. S toskanske obale v bližini Forte dei Marmi poročajo o 200 podrtih drevesih. Po nekaterih ocenah je škoda v kmetijstvu večmilijonska. Fronta slabega vremena je prizadela tudi Ligurijo. Železniška povezava med krajema Taggia in Andora je bila zaradi Veter je podrl mnogo dreves ansa škode na električni napeljavi zaprta. Na letališču Genaus so odpovedali več letov. Iz italijanske prestolnice pa medtem poročajo o poplavah. Prišlo je tudi do težav v mestnem prometu. V mestu Fiumi-cino je bilo podrtih več dreves. V Neaplju je popustil zid, ki je pod seboj pokopal osem avtomobilov. Poškodovanih pa ni bilo. / ŠPORT Petek, 6. marca 2015 100 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu VILEŠ - Preiskujejo dvanajst oseb, zasegli za 26 milijonov evrov premoženja Gradnja centra Tiare v središču preiskave Dvanajst ljudi na seznamu preiskovanih in petnajst hišnih preiskav, ob tem pa še zaplemba nepremičnin, tekočih računov in drugega premoženja v skupni vrednosti 26 milijonov evrov. To so le prve posledice obsežne preiskave goriške finančne straže in državnega tožilstva iz Brescie, v središču katere je izgradnja nakupovalnega središča Tiare v Vilešu. Dve družbi iz Lom- Družbi Immobiliare Arco in Fogliata, ki jima je bila zaupana gradnja centra Tiare, naj bi utajili za 26 milijonov evrov davkov bardije, ki jima je družba Inter IKEA oz. njena hčerinska družba Villesse Shopping Center (VSC) poverila postavitev enega izmed največjih trgovskih centrov v Evropi, naj bi utajili za 26 milijonov evrov davka na dodano vrednost IVA in davka na fizične osebe IRPEF, ob tem pa so upravitelji, svetniki in revizorji omenjenih družb osumljeni zaradi goljufivega stečaja, nezakonitega najemanja kreditov in ponarejanja poslovnih listin. Preiskava se je začela aprila 2014, potem ko so delavci številnih podizva-jalskih podjetij, ki so sodelovala pri gradbenih in instalacijskih delih v Vi-lešu, organizirali množičen protestni shod. Kot je poročal tudi Primorski dnevnik, so krajevna podjetja bila na bojni nogi, ker jih naročniki štiri mesece po odprtju nakupovalnega središča še niso plačali za opravljeno delo. Skupno naj bi jim naročniki dolgovali 40, po drugih virih celo 80 milijonov evrov. Dolgovi so številna podjetja spravili na kolena, delavci so ostali brez plače. Demonstracija, ki je bila zelo odmevna, je pritegnila tudi pozornost goriških finančnih stražnikov. Tako se je začela preiskava, v okviru katere je goriško poveljstvo ugotovilo več nepravilnosti. Izkazalo se je namreč, da sta družbi Fogliata in z njo povezana Im-mobiliare Arco iz Brescie, ki jima je družba VSC zaupala izgradnjo centra Tiare, utajili za 26 milijonov evrov davkov, ob tem pa naj bi vodstvi družb, člani upravnega sveta in revizorji zagrešili še druga kazniva dejanja, od goljufivega Finančna straža pred središčem Tiare (levo) in delavec podizvajalskega podjetja med lanskim protestnim shodom v Vilešu (desno) stečaja in nezakonitega najemanja kreditov do ponarejanja poslovnih listin. Preiskavo je koordiniralo državno tožilstvo iz Brescie, na zahtevo katerega so finančni stražniki iz Gorice v sredo opravili petnajst hišnih preiskav, ob tem pa so preiskali tudi sedeže omenjenih podjetij. »Preiskovanih je dvanajst ljudi, vsi so povezani z dvema družbama iz Brescie, ki jima je lastnik nakupovalnega središča zaupal dela,« je povedal poveljnik goriške finančne straže Antonio DAngelo, ki nam imen preiskovanih še ni mogel razkriti. Med vodilnimi možmi obeh družb naj bi vsekakor bil inženir Gabriele Fogliata, ki se je udeležil tudi slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna centra Tiare. Poveljnik goriške finančne straže je izpostavil, da se preiskovalno delo še ni zaključilo. Izvedeni ukrepi so namreč le prvi korak v preiskavi, s katero bodo skušali ugotoviti odgovornosti posameznikov pri gospodarskem poslu, ob zaključku katerega je v državni blagajni in v blagajnah krajevnih gradbenih podjetij nastal velik primanjkljaj. Finančni stražniki so za zdaj družbama zasegli za 26 milijonov evrov premoženja: zaplenili so nepremičnine, sklade, zavarovalne police, delnice, obveznice in bančne račune, do katerih so imeli dostop člani upravnih svetov družb iz Brescie. (Ale) VILEŠ - Namenjen je bil v Slovenijo Prevažal 62 v Lombardiji ukradenih svedrov Goriški policisti so stopili na prste preprodajalcu večje količine ukradenega blaga. V bližini cestninske postaje pri Vilešu so ustavili furgon z angleško registracijo, za volanom je sedel 36-letni romunski državljan, namenjen je bil v Slovenijo. Med pregledom vozila so v njem odkrili 62 novih svedrov, čistilno napravo na vodo in električni motor za železne ograje. Nadaljnja preiskava je pokazala, da so svedre in napravi nekaj dni pred temi tatovi odnesli iz nekaterih trgovin znane družbe, ki se ukvarja s prodajo orodja in opreme za gradbeni sektor. Ukradli so jih v pokrajinah Brescia in Varese. Moškega so prijavili sodstvu zaradi suma preprodaje ukradenega blaga in ga spustili na prostost. Tovor, vreden okrog 20 tisoč evrov, so po zasegu vrnili oškodovanim lastnikom. Zaseženi tovor FOLJAN - Rušijo železniški nadvoz GORICA - Danes Nova etapa v oživljanju Trgovskega doma S stalne razstave V obnovljenem pritličju Trgovskega doma bo danes odprtje stalne razstave, posvečene arhitektu Maksu Fabianiju in vlogi njegove najbolj reprezentativne palače v mestu, še zlasti v obdobju, ko je bila znamenje usidranja Slovencev v mestno središče. Svečano odprtje bo ob 18. uri in bo namenjeno predstavnikom institucij, uprav, krovnih organizacij in sodelujočih pri pripravi dokumentarne razstave, ki bo zasedala stene dvorane in dva vogala, zato ne bo v napoto dejavnostim. Od 19. ure dalje bodo vrata Trgovskega doma odprta vsem. Uradnega dela današnje svečanosti se bodo udeležili župan Gorice Ettore Romo-li, podžupanja Nove Gorice Ana Zavrtanik Ugrin, podžupan Ljubljane Janez Koželj, ki s sodelavci koordinira pobude ob 150-letnici Fabianijevega rojstva, predstavniki drugih krajevnih uprav, poslanka Tamara Blažina, generalna konzulka v Trstu, predsednika SKGZ in SSO, predstavniki kulturnih in izobraževalnih ustanov. Po nagovorih in ogledu razstave se bodo gostje preselili v vogalne prostore, ki jih bo predvidoma v sredo prihodnjega tedna prevzela Narodna in študijska knjižnica. Okrasili so jih s Fabia-nijevimi lučkami, ki so jih izdelali učenci osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža. Pošasti šteti dnevi Promet so preusmerili na povezovalno cesto, ki so jo speljali mimo gradbišča Včerajšnje rušenje nadvoza nad deželno cesto bumbaca Sredi Foljana že nekaj časa poteka rušenje železniškega nadvoza, ki so ga zgradili leta 1964, a ga niso nikoli uporabili. Najprej so se lotili struktur, ki niso speljane nad deželno cesto 305, zato da niso ovirali prometa, včeraj pa je bil končno na vrsti osrednji del nadvoza, ki je sredi urbanega okolja deloval kot betonska pošast. Promet so preusmerili na povezovalno cesto, ki so jo speljali mimo gradbišča; rušenje bo trajalo od 10 do 15 dni. Ko je pošast nad osrednjo prometnico včeraj zjutraj začenjala padati pod udarci železne »roke« bagra, sta na kraju bila tudi domači župan Antonio Calligaris in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Investicija velja 600.000 evrov, od tega 270.000 evrov bremeni pokrajino, 330.000 evrov pa družbo FVG Strade. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 6. marca 2015 13 GORICA - Slovenske višje srednje šole v šolskem letu 2015-16 Kljub osipu porast V prvih razredih slovenskih višjih srednjih šol v Gorici bodo v prihodnjem šolskem letu imeli več novincev kot letos. Čeprav se je tudi tokrat dober del učencev, ki obiskujejo tretje razrede nižje srednje šole Ivan Trinko in nižje srednje šole v Doberdobu, odločil za vpis na italijansko višjo srednjo šolo - okrog 39% -, bo septembra vseh šest višješolskih smeri v Puccinijevi ulici imelo prvi razred. Za razliko od prejšnjih let je porazdelitev med poloma enakomerna, saj bo oba obiskovalo 29 novih dijakinj in dijakov, slovenski višješolski center pa jih bo skupno imel 257. Najbolj številen prvi razred bodo imeli na zavodu za informatiko in telekomunikacije Vega (13 dijakov). Ravnatelj Primož Strani je zadovoljen tudi s številom vpisanih na novo tehniško-ekonomsko smer za turizem, ki je nadomestila poklicni zavod Cankar. »Zbrali smo devet vpisov, kar se mi zdi zadovoljiv rezultat,« je povedal in opozoril, da so vpisi tokrat bolje porazdeljeni med šestimi višješolskimi smermi, zato je treba v tej luči interpretirati tudi nekoliko nižje število vpisov na zavodu za finance in marketing Zois. »Skupni izkupiček za slovenske višje šole je boljši od lanskega. Prepričan sem, da imamo dovolj manevrskega prostora, da v prihodnjih letih rezultat še izboljšamo. Pri usmerjanju smo se v sodelovanju z licejskim polom že letos zelo potrudili,« je pristavil. Na licejskem polu bodo tudi v prihodnjem šolskem letu največ novih dijakov imeli na znanstvenem liceju Gregorčič. Več zanimanja kot lani so zabeležili za humanistični licej, klasični licej Trubar pa bo v IV. gimnaziji imel le enega dijaka manj kot letos. »Podatki o vpisih na slovenske višje srednje šole v Gorici potrjujejo državne trende, ki kažejo večje zanimanje za tehniške zavode, med li-ceji pa za znanstvene smeri. Iz tega vidika naše šole niso izjema,« ocenjuje ravnateljica Elizabeta Kovic. Znaten delež učencev, ki dokončujejo slovenski nižji srednji šoli na Goriškem, se je tudi letos odločil za vpis na italijansko višjo srednjo šolo. V Doberdobu je »osip« 40-od-stoten, v Gorici pa 38-odstoten. »Približno polovica teh učencev gre na smeri, ki jih naše šole v Gorici in Trstu ne ponujajo, ostali pa so izbrali italijansko smer kljub temu, da bi lahko nadaljevali šolanje v slovenskem jeziku,« pravi ravnateljica doberdobske šole Sonja Klanjšček. S šole Trinko se je na italijanske zavode vpisalo 21 tretješolcev, po besedah ravnateljice Elizabete Kovic pa so »razen redkih izjem vsi zbrali smeri, ki jih slovenske šole v Italiji ne ponujajo«. Slovenske višje šole v Trstu so izbrali štirje tretješolci iz Doberdoba, štirje učenci (trije iz Gorice in eden iz Doberdoba) pa bodo študijsko pot nadaljevali v Sloveniji. (Ale) TEHNIŠKI POL ŠOLSKO LETO 2015-2016 ŠOLSKO LETO 2014-2015 1. RAZ. I. TRINKO DOBERDOB SLOVENIJA DRUGO SKUPNO 1.RAZ SKUPNO J. Vega 13 10 1 / 2 44 8 40 Z. Zois 7 5 1 1 / 43 11 52 Nova smer za turizem 9 2 7 / / 9 / / Poklicni zavod Cankar / / / / / 25 / 24 Skupno 29 17 9 1 2 121 19 116 LICEJSKI POL ŠOLSKO LETO 2015-2016 ŠOLSKO LETO 2014-2015 1. RAZ. I. TRINKO DOBERDOB SLOVENIJA DRUGO SKUPNO 1.RAZ SKUPNO Klasični licej 7 5 2 / / 45 8 51 Human. licej 10 4 4 2 / 38 5 38 Znanstveni licej 12 5 7 / / 53 13 49 Skupno 29 14 13 2 / 136 26 138 Preglednica s številom vpisov v posamezne zavode slovenskega višješolskega središča v Gorici GORICA - Sodelovanje namesto konkurence Univerzi stopata na pot združevanja in skupne ponudbe NOVA GORICA Cene vrtcev ostajajo iste Neplačevanje družin je problem Novogoriška mestna občina namenja za otroško varstvo letno 3,5 milijona evrov. Za novo šolsko leto, ko pričakujejo, da bo vrtce obiskovalo okrog 1200 otrok, bodo cene novogoriških vrtcev ostale nespremenjene. Z včerajšnjim sklepom mestnega sveta bodo dobile dodatne ugodnosti mlade družine, ki redno poravnavajo finančne obveznosti do vrtca. Ugodnosti bodo imeli tisti starši, ki odplačujejo stanovanjsko posojilo, ob daljši otrokovi odsotnosti iz vrtca zaradi bolezni ali ob začasnem izpisu ob poletnih mesecih. Za celodnevno varstvo znašajo polne ekonomske cene vrtcev med 322 in474 evrov mesečno za posamezno starostno obdobje. Starši pa morajo plačati del te cene, ki je odvisna od njihove uvrstitve v posamezne plačilne razrede. Načelnica oddelka za družbene dejavnosti novogoriške občine Marinka Saksida je povedala, da bodo vsi otroci dobili prostor v enemu od šestih vrtcev v občini oziroma 69 oddelkih. Svetniki so v razpravi izpostavili problematiko neplačevanja. Saksidova je pojasnili, da med neplačniki niso tisti, ki so socialno najbolj ogroženi, neporavnani stroški pa dosegajo kar 70.000 evrov. Prav tako redno opravljajo izterjave, kar so dolžni tudi po zakonodaji. Rektorja in župan na občini (levo), univerza v Ulici Alviano (zgoraj) bumbaca GORIŠKA - Gasilci so imeli polne roke dela Močan veter lomil veje in odnašal strešnike Burja povzročala težave v prometu, zaprli so hitro cesto Ajdovščina-Selo Čeprav so bili močnejši sunki vetra, ti naj bi dosegali hitrost med 120 in 140 kilometrov na uro, na Goriškem napovedani šele za včeraj, so se prve težave pojavile že v sredo zvečer. Gasilci so zaradi polomljenih vej, nevarnih kritin in dreves, visečih polken in od-pihnjenih strešnikov našteli preko dvajset intervencij - zlasti v Gorici -, večje škode pa ni bilo. Včeraj okrog 16. ure so posegli v Štandrežu, kjer je burja pometala strešnike z vaške cerkve. Težave je povzročila tudi na slovenski strani meje: v sredo je bila ob 23. uri na odseku hitre ceste Ajdovščina-Selo zaradi močne burje, ki je pihala s hitrostjo od 100 do 130 kilometrov na uro, uvedena zapora prometa druge stopnje. Zaporo so včeraj okrog 13. ure odpravili, v veljavi pa je ostala zapora prve stopnje zaradi burje, ki je pihala s sunki do 100 kilometrov na uro. V Vrtojbi je veter poškodoval del ostrešja na gospodarskem poslopju. (ur, km) Gasilci v Štandrežu Univerza v Vidmu in Univerza v Trstu združujeta moči. V drugih krajih dežele FJK že vodita več skupnih izobraževalnih projektov, s prihodnjim akademskim letom pa se novosti obetajo tudi v Gorici. Tržaška arhitekturna fakulteta s sedežem v Ulici Alviano bo postala meduniverzitetna fakulteta (oz. oddelek, kot se fakultetam po novem reče), v meduniverzitetno smer pa se bo prelevil tudi goriški DAMS. Ob tem bosta Univerza v Vidmu in Univerza v Trstu na svojih goriških sedežih skupaj vodili tudi dva podiplomska študija - podiplomski študij za medkulturno kooperacijo z državami v razvoju in podiplomski študij za projektne menedžer-je -, kar bo dodatno obogatilo goriško visokošolsko ponudbo. Novosti sta včeraj napovedala rektorja tržaške in videmske univerze, Maurizio Fermeglia in Felice De Toni. Na srečanju z novinarji, ki je potekalo na goriški občini ob navzočnosti župana Ettoreja Romolija, sta izpostavila pomen skupnega dela in integracije, ki je za univerzi priložnost za razvoj, krepitev in večjo privlačnost. »Arhitekturni oddelek tržaške univerze, ki predvideva petletni študij, bo odslej deloval v tesnem sodelovanju z videmsko univerzo. Isto velja za arhitekturni oddelek v Vidmu, ki je organiziran po shemi 3+2, kar pomeni, da se lahko študentje odločijo tudi za krajši, triletni študij,« je povedal Fermeglia in poudaril, da bo goriški arhitekturni oddelek »evropsko usmerjen«. De Toni je izpostavil, da bo meduniverzitetno sodelovanje omogočalo izmenjavo profesorjev in širitev štu- »Ob možnosti vodenja novih raziskovalnih projektov in izmenjave profesorjev nam bo povezovanje končno omogočilo, da presežemo lokalno raven« dijske ponudbe, pa tudi prehod študentov z ene univerze na drugo. »To je epohalna sprememba. Dve univerzi ne bosta več konkurirali, ampak bosta delali za skupno rast. Ob možnosti vodenja novih raziskovalnih projektov in izmenjave profesorjev nam bo ta povezava končno omogočala, da presežemo lokalno raven: naša ambicija je, da postanemo konkurenčni na državni in mednarodni ravni. Če bo kakovost višja, se bo povečala tudi naša teža: privlačni bomo za študente, a tudi za druge univerze. Sodelovanja in sporazumi, ki jih že imamo s slovenskimi vseučilišči, se bodo lahko spremenili v pravo interakcijo. Izobraževali bomo arhitekte, ki bodo zanimivi na evropski in širši mednarodni ravni,« je povedal ravnatelj oddelka za arhitekturo Univerze v Trstu Giovanni Fraziano. Nove zanimive možnosti za sodelovanje in izmenjavo kadra bo ponujala povezava s filmsko smerjo Univerze v Vidmu DAMS, kjer bosta prihodnje leto že poučevala dva profesorja tržaške univerze. »Cilj je krepitev,« je povedala namestnica rektorja vi-demske univerze v Gorici Nicoletta Vasta, Fermeglia in De Toni pa sta spregovorila tudi o podiplomskem študiju za mednarodno kooperacijo, ki se bo v prihodnosti lahko spremenil v pravo študijsko smer, in podiplomskem študiju za projektne menedžerje, ki je doslej potekal v Vidmu. »Dela je še veliko, saj je to le prvi korak, sprejeli pa smo zelo pomembno odločitev,« je dejal De Toni. »Pred leti je perifernim sedežem univerz, kot je Gorica, pretilo zaprtje. Danes se goriški univerzitetni pol krepi. Če upoštevamo tudi novogoriško univerzo in visoko šolo Ciels, imamo v Gorici okrog 2500 študentov, kar je za majhno mesto, kot je naše, vse prej kot zanemarljivo število,« je zaključil župan Romoli. (Ale) 14 Petek, 6. marca 2015 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Sedež pokrajinske uprave Deli palače so že nared, poslikave bodo ovrednotili Med temeljitimi obnovitvenimi deli v palači na Korzu Italia, kjer ima sedež goriška pokrajina, so delavci pred dnevi naleteli na stropne poslikave, ki segajo v čas izgradnje poslopja. Le-ta je bila zgrajena v drugi polovici devetnajstega stoletja in je veljala za eno največjih stavb v Gorici. Pokrajinski upravitelji napovedujejo, da se dela v njej zaključujejo in da se bodo pisarne vračale postopoma. S spremstvom pokrajinske odbor-nice za javna dela Donatelle Gironcoli in arhitekta Giuseppeja Cristinellija, vodje del, sicer pa rednega profesorja za arhitektonsko restavriranje na Univerzi v Benetkah, smo si včeraj ogledali prostore štirinadstropne palače. Pritličje je skoraj na-red in bo po napovedih odbornice najprej predano uporabnikom. Vanje naj bi v kratkem preselili oddelek, ki se ukvarja z vprašanji rastlinstva in živalstva na ozemlju goriške pokrajine; začasno je bil nameščen v Ulici Rossini. Temeljita dela so bila opravljena tudi v kletnih prostorih. Pogled pritegnejo predvsem obokani stropi, ki so odraz časa, v katerem je bila palača zgrajena. Odbornica je pojasnila, da bodo v tamkajšnjih prostorih uredili arhiv, vanje pa bodo shranjevali tudi to, kar je odsluženo ali odvečno. Zaradi poteka del je bilo včeraj najbolj hrupno v prvem nadstropju. Mrgolelo je delavcev: eni so nameščali pode, drugi so se ukvarjali z ometom, tretji pa z odkrivanjem in čiščenjem stropnih in sten- NOVA GORICA Andrej Markočič vodja županovega kabineta Andrej Markočič, dosedanji direktor občinske uprave Brda, se s ponedeljkom seli na novo delovno mesto. Na javnem natečaju je bil med sedmimi kandidati izbran za vodjo kabineta župana na novogoriški mestni občini. Da bo Markočič zasedel to mesto, ni presenečenje, v javnosti se je o tem namreč že dolgo govorilo in tudi pisalo v medijih. Iz novogoriške mestne občine so sporočili, da pritožb na izbiro ni bilo. Markočič je bil direktor briške občinske uprave osem let. (km) skih poslikav, ki so se pojavile v zadnjih dneh. Arhitekt Cristinelli je povedal, da so jih našli marsikje v palači, največ pa jih je v prvem nadstropju. Po njegovi oceni ne gre za freske, temveč za poslikave na suhi omet. Pojasnil je tudi, da naslikani motivi ne predstavljajo umetnin, vsekakor pa gre za delo dobrih slikarjev - okraševalcev, zato ga bodo ovrednotili. Restavriranje poslikav so zaupali podjetju Lithos iz Benetk in bo upravo stalo 35-40 tisoč evrov. Arhitekt je še marsikaj povedal o pokrajinski palači. Ob izgradnji so jo sestavljale tri ločene enote, vsaka s svojim vhodom, celotni kompleks pa je bil pod isto streho. V delu stavbe so bila stanovanja, v drugem delu pa prostori za hotelske storitve. Notranje ločitvene stene so odstranili med obema vojnama, tako da so združili celotno notranjost, skozi katero so speljani dolgi hodniki. V letih 1943-45 je bila v stavbi nastanjena večja nemška enota. Drugi sklop obnovljenih prostorov bodo predvidoma vrnili uporabnikom na začetku poletja. Zasedle jih bodo pokrajinske službe, ki so v njih že delovale pred deli, je povedala Donatella Gironcoli in pripomnila, da vneto čakajo na zaključek obnove, saj so pokrajinske službe razsejane po mestu: v palači Alvarez v Ulici Diaz, v palači Attems Petzenstein, v Ulici Rossini, v grajskem naselju, pa še v vili ob pokrajinskem sedežu na Korzu Italia. Včerajšnji vodeni ogled je zaobjel tudi tretje nadstropje, ki bo ravno tako kmalu spet vseljivo, pa čeprav se iz sob še sliši hrup vrtalnih strojev, žag, obličev in drugega orodja. Podstrešje je dokončano in ga bodo uporabljali za različne namene. O prostorih, kjer se dela še na zaključujejo, pa je odbornica izrazila upanje, da bo tudi do njihove predaje prišlo še letos. Neizogibno je bilo vprašanje, kakšna usoda čaka palačo, če oz. ko bodo pokrajino ukinili. Gotovo bo uporabljena, pa čeprav z drugačnimi vsebinami in pod drugačnimi nazivi, je bil odborničin odgovor. (vip) Sedež pokrajine (levo), stropne poslikave (zgoraj in spodaj) bumbaca TRŽIČ - Fincantieri Bodo zaposleni delali brezplačno pol ure na dan? O fleksibilnosti so se pripravljeni pogovarjati, o brezplačnem delu pa nikakor ne. Razprava o delovni pogodbi družbe Fincantieri, ki v Tržiču zadeva 1500 delavcev, se je takoj razvnela. Sindikate FIM, FIOM in UILM moti predlog ladjedelniške družbe, da bi delavci dnevno »prispevali 30 minut brezplačnega dela«. Predlog, ki spada med ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti, se zgleduje po »paktu za zaposlovanje in inovacijo«, ki ga je podpisal Fincantie-rijev glavni tekmec Meyer Wreft. Ta sporazum namreč predvideva, da tudi delavci prispevajo k znižanju stroškov. »Za nas je ta predlog nesprejemljiv,« je poudaril goriški pokrajinski tajnik sindikata FIOM Thomas Casotto, po katerem je sindikat pripravljen na pogajanje, a ne o tej točki. »Tudi mi smo takoj pojasnili, da je predlog o brezplačnem delu neizvedljiv,« je povedal pokrajinski tajnik FIM Gianpiero Tu-rus. Pogajanja so se začela včeraj, nadaljevala pa se bodo 9. in 12. marca. NOVA GORICA - Pri Goriškem muzeju objavili rariteto Aleksandrinke, predhodnice sodobnega prekariata Ko je Mirela Nanut v zgodnjih sedemdesetih letih minulega stoletja po opravljenem študiju ob delu na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani želela zagovarjati svojo diplomsko nalogo na temo Slovenske izseljenke v Egiptu, je mentor ni spustil na zagovor, češ da te ženske - oprijelo se jih je ime aleksandrin-ke - niso vredne takšne obravnave. »Stigmatizacija teh žena je bila velika,« pojasnjuje Darja Skrt iz Goriškega muzeja. Po dveh letih vztrajanja je profesor popustil. Diplomsko nalogo Nanutove, ki se je kot zaposlena na novogoriškem Centru za socialno delo edina doslej osebno srečala s tolikšnim številom alek-sandrink, je Goriški muzej konec lanskega leta v celoti natisnil in objavil v enajstem zvezku iz zbirke Berila. Javnosti bo prvič predstavljen v torek. Gre za dragocen dokument, ki ponuja natančen analitičen pogled na problematiko žensk, ki so se po dolgih letih službovanja v Egiptu vrnile domov. Nanutova tragedijo njihove usode razkriva v številkah, odstotkih in grafih, ki bralcu odpirajo vpogled v njihove življenjske zgodbe. Najbolj tragične so bile usode tistih, ki so se v domovino vrnile povsem brez denarja - gospodarji v Egiptu jih kljub dolgoletnemu delu niso pokojninsko in zdravstveno zavarovali, prihranke pa so izgubile bodisi po Naserjevi nacionalizaciji bank bodisi so jim ga iz prtljage pobrali Arabci na meji ... Tako so bile doma - če so dom ob vrnitvi sploh še imele - prisiljene životariti v revščini in na centru za socialno delo prositi za socialno pomoč, da so sploh lahko preživele. »Ta problem je danes znova zelo aktualen, ko veliko mladih ni socialno in zdravstveno zavarovanih. Prekerno delo pelje točno v to, kar so aleksandrin-ke doživele že pred toliko leti, česar pa se premalo zavedamo. Mislim, da torej lahko iz tega novega zornega kota pogledamo na usode teh žensk, ki so prišle po več desetletnem delu nazaj domov brez prihrankov. To se lahko čez 30, 40 let zgodi sedaj mladim, če se bo ta trend (ne)zaposlo-vanja nadaljeval,« opozarja Skrtova. Pozornost Nanutove so torej vzbudile ženske, ki so prihajale po socialno pomoč, bilo jih je več kot Darja Skrt (zgoraj), aleksandrinke na poti (spodaj) foto k. m., arhiv posvečen aleksandrinkam,« dodaja Skrtova. V Berilu sta torej objavljeni tedanji predavanji Biljane Dušic in Alenke Rebula, ki sta skušali osvetliti pomen tega množičnega odhoda žensk v tem prostoru, ki je vplival še na nadaljnje generacije. V publikaciji je tudi besedilo Inge Miklavčič Bre-zigar, ki je nastalo ob razstavi Skriti pogledi Aleksandrije in zgodovinski pregled gospodarskih razmer na Goriškem v devetnajstem in v začetku dvajsetega stoletja, ki ga je v oporo pri delu Nanutovi tedaj poslal zgodovinar Branko Marušič. Notranji del zadnje platnice krasi slika Katjuše Dolničar, vnukinje ene od aleksan-drink, ki je v spomin na babico narisala več slik, zaznamovanih z elementi iz njenega življenja v Egiptu. Enajsti zvezek iz zbirke Berila bo prvič predstavljen na muzejskem večeru v torek ob 20. uri v prostorih gradu Kromberk. Datum ni izbran naključno, navezuje se namreč na 8. marec, praznik žena. Besedilo bo si- sto, vse pa so imele skupno lastnost: prihajale so iz Egipta. Tako se je lotila raziskave, vanjo je privolilo 60 žensk, in rezultate strnila v diplomski nalogi. »Ta diplomska naloga je rariteta, saj njeni izsledki nikoli doslej niso bili objavljeni. Poleg tega osrednjega dela smo objavili še prispevke, ki so bili prvič objavljeni na filmskem juniju leta 2012, ki je bil cer podano v dveh delih in na dveh dogodkih. Prvi del, ki bo predstavljen v kromberškem gradu, zajema prispevke Darje Skrt, Mirele Nanut, Branka Marušiča in Inge Brezigar. Drugi del, ki bo prinesel predstavitev predavanj Alenke Rebula, Bilja-ne Dušic in slike Katjuše Dolničar, pa v Prvačini konec pomladi. Katja Munih GORIŠKI PROSTOR Petek, 6. marca 2015 1 5 /— Vandali na gradbišču V sredo so bili novogoriški policisti obveščeni o vandalizmu na bodoči kolesarski stezi Solkan-Plave. Gre že za drugi tovrsten primer, ki se je na tem gradbišču zgodil v zadnjih dneh. Konec februarja so neznanci ponoči na kolesarski stezi poškodovali del lesene varovalne ograje, izrili in poškodovali prometni znak ter zažgali del drenažne cevi. Po prvih ugotovitvah so povzročili za približno 200 evrov materialne škode. Tokrat so neznanci poškodovali samohodni stroj za zabijanje kolov: nekdo je na silo odprl zaklenjen predal za orodje in iz njega vzel razpršilec z barvo, nato odprl pokrov motorja in v notranjost agregata ter hladilnika razpršil vsebino razpršilca. (km) Zaposlitev v Gradišču Občina Gradišče bo v okviru projektov družbeno koristnih del začasno zaposlila osebo, ki bo zadolžena za katalogizacijo in digitalizacijo arhiva in davčnih podatkov. Delovno razmerje bo trajalo 16 tednov, pogoj za vložitev kandidature pa sta poznavanje računalniškega paketa Office in vozniško dovoljenje. Prijave bodo v uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici zbirali od ponedeljka, 9. marca, do ponedeljka, 23. marca; urad je odprt od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30. Sadje miru v Rimu V nedeljo bo zadruga Zajedno iz Bratunaca sodelovala na srečanju, ki ga v dvorani Aldo Moro v palači poslanske zbornice v Rimu prirejajo ob 8. marcu, dnevu žena. Članice zadruge iz Bosne in Hercegovine, ki jo v okviru projektov mednarodne kooperacije že več let podpira goriška pokrajina, bodo ponujale marmelade, sokove in druge izdelke iz sadja, ki ga zadruga sama goji. Na ogled bodo posnetki o nekdanji Jugoslaviji fotografa Maria Boccie, napovedana je tudi predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini. O Fabianiju po radiu Danes bo v Gorici odprtje stalne razstave v Trgovskem domu. Ob tej priložnosti bo na Radiu Trst A oddaja o arhitektu Maksu Fabianiju. Beti Tomsic je k mikrofonu povabila Saro Boškin iz SKGZ, ki koordinira goriške pobude ob Fabianijevem letu, umetnostnega zgodovinarja Sašo Quinzija in arhitekta Dimitrija Wal-tritscha. Oddaja bo danes ob 14.10, ponovitev pa v nedeljo ob 15.30. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.00 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 20.45 »Vizio di forma«. (PM 14). Dvorana 2: 17.00 - 18.20 - 19.45 »Dancing with Maria«; 21.15 »Mara-viglioso Boccaccio«. Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »The Search«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.15 »Focus - Niente e come sem-bra«. Dvorana 2: 16.40 - 18.15 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 20.00 - 22.15 »Kingsman - Secret Service«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Nessuno si salva da solo«. Dvorana 4: 17.00 - 20.10 »Dancing with Maria«; 18.15 - 21.30 »Superfast & Superfurious«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Ma-raviglioso Boccaccio«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Potepuh Tomaž« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Ženska, ki si je otrla solze« (filmsko gledališče). [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. fl Razstave ZDRUŽENJE ANDOS vabi na ogled slikarske razstave desetih članic združenja, ki so sodelovale na slikarskem tečaju, z naslovom »Gorizia ci sta a pennello«, ki bo na ogled do 14. marca v trgovini La Violaciocca na Trgu Sv. Antona 3/a v Gorici; vstop prost. UNITRI - novogoriška univerza za tretje življenjsko obdobje prireja 6. 3. ob 18. uri odprtje razstave članov likovnih krožkov UNITRI Nova Gorica in MOST Ajdovščina v galeriji Frnaža; na ogled bo do 20. 3. 16. 3. ob 18. uri bo bo odprtje razstave čipk v novogoriški knjižnici Franceta Bevka; razstavljale bodo članice kle-kljarskih krožkov UNITRI Nova Gorica in UTE Krmin; na ogled bo do 4. 4. V NOVI GORICI: v Mestni galerija Nova Gorica, na Trgu E. Kardelja 5, bo danes, 6. marca, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom »O meni in o tistih, ki so mi blizu«. Predstavljata se Gani Llalloshi & Lorena Matic, umetnika bo predstavila kuratorica razstave Majda Božeglav Japej; na ogled bo do 27. marca od ponedeljka do petka 9.0013.00 in 15.00-19.00, ob sobotah od 9.00-12.00; več na www.mgng.net. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici v soboto, 7. marca, ob 18. uri odprtje razstave Redija Casarse; na ogled bo do 25. marca od torka do sobote 10.30-12.00 in 16.00-19.00, ob nedeljah 10.30-12.00. V KRMINU: v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo 97. avstroo-grskega pešpolka. Organizira združenje Societa Cormonese Austria; do 8. marca vsak dan 9.00-19.00. V GORICI: v Kulturnem domu je na ogled razstava »Mandala« slikarke Tanje Kralj; do 22. marca od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami. NA GRADU DOBROVO je na ogled razstava z naslovom »Prostranost« slikarja Vladimirja Klanjščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.00-17.00. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«; do 30. aprila ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da za enodnevni avtobusni izlet v soboto, 7. marca, bo odhod avtobusa: Doberdob 7.30, Selce (picerija Al gam-bero) 7.40, Štivan 8.00, Fernetiči; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Pušjo ves-Venzone, da bo na dan žena, 8. 3., odpeljal avtobus št. 1 s trga Medaglie d'oro-z Goriščka ob 7.30, nato s postanki pri vagi v Pev-mi, v Podgori pri telovadnici, Štan-drežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal s Pilošča v Štan-drežu ob 7.30, nato s postanki v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Ronkah. Organizatorji priporočajo točnost. SPDG organizira izlet na Krnska jezera v nedeljo, 8. marca. Koča bo odprta. Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 339-7047196 (Boris). ~M Koncerti KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Združenje cerkvenih pevskih zborov vabita danes, 6. marca, ob 20.30 na izjemen koncert »Štirje pianisti za dva klavir9ja«. Nastopili bodo Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. Na sporedu skladbe Mozarta, Smetane, Brahmsa, Debussyja, Rachmaninova in Rossinija. Rezervacija in nakup vstopnic vsak dan med 8.30 in 12.30, po tel. 0481-531445 ali po e-mailu na info@centerbratuz.org. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo danes, 6. marca, ob 21. uri koncert skupine Correspondances; v soboto, 7. marca, ob 18.30 bo jazz aperitiv z duom Na-talino Marchetti (harmonika) in Simone Alessandrini (saks); v nedeljo, 8. marca, ob 21. uri bo ob dnevu žena koncert kantavtorke Marydim ob glasbeni spremljavi pianista Marca Ballabena; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.ilcarsoincorso.it. V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo v sredo, 11. marca, ob 20.15 »Pesniški koncert«, nastopata Vida Mokrin Pauer (glas) in Aleksander Arsov (klavir). 23. marca ob 20.15 bo koncert pianista Eu-gena Indjica. 28. marca ob 20.15 bo koncert skupine Rudi Bučar & Istrabend; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si). 3 Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ bo v soboto, 14. marca, ob 20.30 premier-no uprizorila Plavtovo komedijo »Au-lularia« (Komedija o loncu) v režiji Franka Žerjala v dvorani na Humu; prva ponovitev bo 15. marca. Rezervacije sprejemajo na naslov dram-ska.druzina@sedej.org. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 7. marca, ob 20.30 »Trieste, Cecchelin e dintorni«, igrajo Alessio Colautti, orkester Auditorium in gledališka skupina Compagnia dell'Ar-monia iz Trsta; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 7. marca »Brutta bestia«, Teatro delle Briciole. 14. marca ob 16.30 »Olivia Paperina«, CTA; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 12. marca nastop plesne skupine Parsons Dance Company. Pred-prodaja vstopnic pri blagajni na Kor-zu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI iz niza »Špas teater«: 10. marca ob 20. uri »Ko ko komedija«; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagaj-na@kulturnidom-ng.si). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: 6. in 7. marca ob 21. uri bo gledališka predstava v režiji Walterja Mramorja, ki je nastala v sklopu laboratorija na temo prve svetovne vojne z naslovom »Attimi lunghi come il sospiro«; rezervacije zaradi omejenega števila sedežev po tel. 0481-532317 ali na info@artistiasso-ciatigorizia.it.; informacije in pred-prodaja vstopnic po tel. 0481-532317, več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 10. marca ob 20.45 iz niza »'900&oltre« koncertirata violinista Francesca Dego in Domenico Nordio. 17. in 18. marca ob 20.45 »Lavori in corso«, nastopata Ale & Franz; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 7. marca ob 20. uri »Otroci Adama in Eve« (Jan Cvitko-vič); informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. H Šolske vesti DIJAŠKI DOM Gorica prireja srečanje za starše z naslovom »Mama, očka lahko grem na žur?« v sklopu niza predavanj »Šola za starše« v četrtek, 12. marca, ob 17.30 v prostorih doma na Svetogorski ul. (Ul Montesanto) 84 v Gorici. Na temo obdobja zgodnje adolescence bo govorila psihologinja in psihoterapevtka Jana Pečar; informacije po tel. 0481-533495, več na www.dijaskidom.it. H Obvestila GORIŠKI URADI ATER na Korzu Italia 116 bodo so odprti ob ponedeljkih 10.00-13.00, ob sredah 15.00-17.30 in ob petkih 9.00-12.00. Osebje podjetja ATER bo prisotno v Ul. Pisani v Tržiču ob sredah 9.30-12.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo danes, 6. marca, odprta od 10. do 17. ure. OB DNEVU ŽENA bo v nedeljo, 8. marca, med 10. in 12. uro v telovadnici v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto v Gorici brezplačna lekcija plesne tehnike NIA, ki jo bo vodil Giorgio Ri-vari. Predstavnica SOS Rosa in pokrajinska odbornica za enake možnosti Ilaria Cecot bosta spregovorili na temo nasilja nad ženskami. Prireja Polisportiva 2001 - skupina NIA pri goriškem zdravstvenem podjetju. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 24. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah. SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja v soboto, 14. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih praznovanje dneva žena. Na programu večerja, bogat sre-čelov, glasba in skeč. V zgornjih prostorih bo razstava ženskih ročnih del; informacije po tel. 338-2127942 (Katja). KRUT obvešča, da v četrtek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SS Prireditve DAN ŽENA V ŠTANDREŽU: Kulturno društvo Oton Zupančič iz Štandreža bo tudi letos priredilo praznik ob dnevu žena. Domačinke, a tudi druge ženske vabijo v dom Andreja Budala danes, 6. marca, ob 20. uri. Ob večerji bo druženje popestril gledališki utrinek. Prijave po tel. 347-2420204 (Marta). »FESTIVAL ŽENSKIH SPRETNOSTI« V TRŽIČU: 6. marca ob 16.45 bo v občinski knjižnici okrogla miza o ženskah, moških in zdravju, na katerem bodo spregovorili nevrolog Ferdinando Schiavo, psihiatrinja Elisa Mattiussi in odvetnica Valeria Fili. 7. marca bodo v galeriji sodobne umetnosti od 16.30 ustvarjalne delavnice. Ob 18. uri bo revija ženske kreativnosti; ob 20.45 bodo predvajali film »Kinky Boots«. 8. marca ob 16.30 bo v galeriji sodobne umetnosti plesni nastop šole Il Nuovo centro danza; ob 17. uri bodo spregovorile razne uveljavljene ženske; ob 18. uri bo nastop skupine Green Waves. UNITRI- novogoriška univerza za tretje življenjsko obdobje prireja: 6. marca ob 18. uri bo odprtje razstave članov likovnih krožkov UNITRI Nova Gorica in MOST Ajdovščina v galeriji Frnaža. 10. marca ob 9. uri bo predavanje Magde Rogelja o uporabi zdravilnih zelišč pri boleznih, samomasa-ži in samozdravljenju v predavalnici Virsa v Eda centru (vstopnina 10 evrov). 12. marca ob 10. uri bo vodja policijskega okoliša Nova Gorica Boštjan Kragelj predaval o pasteh sodobnega poslovanja v predavalnici Virsa v Eda centru. 16. marca ob 18. uri bo odprtje razstave čipk v novogoriški knjižnici Franceta Bevka; razstavljale bodo članice klekljarskih krožkov UNITRI Nova Gorica in UTE Krmin. 19. marca ob 10.30 bo potekala delavnica »Dejavniki tveganja z meritvami tlaka in sladkorja« v Zdravstvenem domu Nova Gorica; prijave zbirajo do 15. marca na društvu UNITRI. ANMIL (VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE DELOVNIH INVALIDOV) prireja predavanje ob dnevu žena v soboto, 7. marca, ob 10. uri v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču z naslovom »Prendersi cura di chi ci cura« in dan odprtih vrat na sedežu v Ul. Cantore 2 v Gorici v soboto, 14. marca, od 9. do 17. ure. V ŠTEVERJANU: v kulturnem domu na Bukovju bosta v soboto, 7. marca, ob 20. uri večer »Od Prešerna do mimoze«, umetniški poklon ob dnevu žena, in odprtje razstave »Ženski pogledi«. Večer bodo oblikovali Mali briški slavčki, Oder mladih Briški grič, Bodeča neža. Prirejata KD Briški grič in Fotoklub Skupina 75. NA PALKIŠČU: v društvenih prostorih KŠD Kras Dol-Poljane bo v nedeljo, 8. marca, ob 18.30, ob dnevu slovenske kulture in ob dnevu žena, gledališka predstava »Tržaški kabaret«, ki jo bo uprizorila dramska skupina Jaka Štoka s Proseka in Kontovela v režiji Elene Husu. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi v sredo, 11. marca, ob 20. uri na tretje od letošnjih »Predavanj«. Gostja večera bo psihologinja in terapevtka Silva Matos, ki bo spregovorila na temo »Z učinkovitim komuniciranjem do uspešnejšega življenja in pozitiv-nejših odnosov«. Srečanje, ki letos poteka v sodelovanju s »Srečanji pod lipami«, bo v Domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici. V JAMLJAH: na sedežu društva Kre-menjak v Prvomajski Ul. 20 bo v soboto, 14. marca, ob 19. uri nastop go-jenceh harmonikaške šole in ples gojencev tečaja zumba kids. Sledila bo komedija »Cvetje hvaležno odklanjamo« v izvedbi kulturnega društva Tuhinj iz Kamnika. Pogrebi DANES V GORICI: 10.20, Elena Persic vd. Coceani iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti (ob 10.30) in na glavno pokopališče. DANES V SOVODNJAH: 10.30, Giulio (Julijan) Ozbot (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) v cerkvi in na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 13.00, Albina Cernic vd. Lavrencic (iz tržiške bolnišnice ob 12.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FARI: 14.25, Italo Bressan iz hiše žalosti na Drev. Pitteri 3 v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi Julkota Ožbota sočustvuje z ženo in hčerkama Slovenska skupnost 1 104 Sobota, 7. marca 2015 APrimorski r dnevnik Fiorentina presenetila TURIN - V prvi polfinalni tekmi državnega pokala je Fiorentina z izidom 1:2 v gosteh premagala Juventus. Za prvaka je to prvi domači poraz proti italijanskemu nasprotniku po skoraj dveh letih. Juventus ni igral z najboljšo postavo, a zmaga gostov je zaslužena. Junak tekme je bil Egipčan Salah, ki je dosegel oba gola za goste (vmes je izenačil Llorente), prvega tako da je z žogo pretekel celih 70 metrov. K uspehu sta prispevala tudi Slovenca Kurtic in (od 63. min. tudi Iličic). Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Mejnika Gorana Dragica NEW YORK - Slovenski košarkarski zvezdnik Goran Dragic je v ligi NBA s svojim Miamijem s soigralci s 100:94 premagal Los Angeles Lakers. Dragic je k zmagi v 36 minutah prispeval 21 točk, šest podaj, štiri skoke in tri ukradene žoge in poskrbel za dva dogodka, ki bosta odšla v zgodovino. Dosegel je namreč svojo 500. trojko, po sezoni 1993/94 pa je postal prvi igralec, ki je odigral pet tekem proti ekipi Los Angeles Lakers in prav na vseh zmagal. KOLESARSTVO - Matej Mohorič, zdaj najbolj perspektiven Slovenec, tekmuje v Italiji Nasvete mi daje Basso Dvajset letni Matej Mohorič je trenutno najbolj obetaven slovenski kolesar. Visok, suh in plavolas fant iz Kranja je bil dvakrat zaporedoma svetovni prvak. Leta 2012 v kategoriji Juniores. Naslednje leto v Firencah pa je kljub devetnajstim letom ugnal vso konkurenco v kategoriji under 23. Uspehi so mu odprli vrata v svet profesionalcev in v lanski sezoni je oblekel dres italijanske ekipe Cannonda-le. Glede na rezultate ni bila sezona uspešna, vendar si je Mohorič nabral veliko izkušenj in zato lahko pričenja sezono z večjimi ambicijami. Sezona 2014 se je žal za vas končala s poškodbo komolca. Kateri pa je bil najlepši trenutek lanske sezone? «Težko bi izbral. Vendar odkar tekmujem, sem si želel kolesariti na spomladanskih klasikah. Najbolj mi je ostala v spominu dirka Liege-Basto-gne - Liege, ki ima prav poseben čar. Atmosfera okoli nje je bila fantastična in nepozabna.» Vaša lanska ekipa, italijanska Cannondale, se je letos združila z ameriško ekipo Garmin. Kaj se je spremenilo? «Sprememba je bila še kar velika, a na srečo na boljše. Ekipa je zelo dobra in organizacija je odlična. Večjih težav do zdaj nisem imel, tudi jezik mi ne dela nobenih problemov.» V ekipi je tudi Kristjan Koren. Ali skupaj trenirata in dirkata? «Redko kdaj. Srečujeva se le na pripravah. Imava različen program. Meni bolj ležijo enodnevne dirke, njemu pa etapne.» Kaj pa z drugimi slovenskimi kolesarji, se pogovarjate med dirko? «Prav gotovo. Tudi pred dirko si pošiljamo šaljive sms. Ko smo v skupini pa se z veseljem pogovarjamo.» Kako so vas sprejeli med profesionalce. Ali vam je kakšen znan kolesar dal kak nasvete? «Priznam, da so me vsi lepo sprejeli in z marsikaterim sem se brez težav pogovarjal. Prav gotovo pa mi je Ivan Basso, s katerim sva bila skupaj v ekipi, dal več napotkov.» Kako je s trenutno formo? Ali ste okrevali po operaciji komolca? «Komolec je čisto v redu. Forma je boljša kot pred letom dni, a ni še optimalna. Pozimi sem dobro treniral, predvsem tu, na slovenski obali. Na pripravah pa sem bil na Mallorci, kjer nam je nagajal sneg.» Kateri so vaši načrti za letošnjo sezono? «Nimam še celega programa. V naslednjih tednih bi moral kolesariti na dirki po Baskiji, nato v Ro-mandiji in še na kakšni enodnevni dirki. Nato bom imel daljši premor in bom načrtoval drugi del sezone.» PS: Mohorič je nedeljsko dirko za Veliko nagrado Izole, kjer smo se z njim tudi pogovorili. zaključil na petnajstem mestu in bil večkrat v ospredju. Edvin Bevk Matej Mohorič v Izoli ROKOMET - A-liga v v »v Trzacani se v boju za naslov Pallamano Ts - Pressano 28:24 (10:14) Pallamano Trieste: Zaro, Campagnolo; Ra-dojkovič 7, M. Oveglia 1, Dapiran 6, Anici 1, Giolo, Pernic, Cunjač 6, Bellomo 3, Di Nardo 3, Carpanese, Dovgan, Leone, Vi-sintin 1. Trener: G. Oveglia. Tržaški rokometaši so s suverenim drugim polčasom - izkoristili so več kot očitno utrujenost moštva iz Tridentin-skega - izpolnili nalogo: v prvem krogu druge faze so odpravili tekmeca v boju za drugo mesto in ga dohiteli na lestvici. Prvi polčas se ni začel najbolje za domače rokometaše, ki so imeli velike težave v napadu. Tu so bile podaje večkrat (pre)počasne in predvidljive, tako da gostje niso imeli večjih težav prisiliti Oveglio in soigralce na strele iz dokaj neugodnih položajev, ki so bile tako lažji plen itak odličnega vratarja Pressana Sampaola (slednji je ob koncu polčasa zbral kar deset obramb). Pressano ravno tako ni navdušil v napadu, lahko pa je računal na kak strel z razdalje več - v tem je mojster Portugalec Da Silva - in tudi krožnega napadalca Alessan-drinija so bolje vključevali v napade. V 18. minuti je Pressano s tremi zaporednimi zadetki dosegel maksimalno prednost petih zadetkov (5:10). Oveglia je okregal svoje, ki so vsaj nekoliko dvignili tempo igre, a takrat se je razigral vratar gostov Sampaolo, ki je vsaj 4-krat ubranil »zicerje« domačih. V drugem polčasu je pela povsem drugačna pesem. Z obrambo 6-1 so domači izločili iz igre Da Silvo in tako onesposobili glavno orožje Pressana. Na dan je prišla tudi utrujenost gostov, ki pri stanju 18:21 deset minut niso dosegli gola. Z delnim izidom 5:0 so si Radojkovič (s sedmimi goli najboljši strelec) in soigralci zagotovili prepotrebne tri točke. Vrstni red A-skupine za naslov: Bocen 9, Pressano in Pallamano Ts 6, Cassano Magnago 0. (I.F.) EVROLIGA - 9. krog 2. dela: Alba Berlin - Zalgiris 80:72, Crvena zvezda -Maccabi Tel Aviv 89:76 (Blažič 7), Panat-hinaikos - Barcelona 77:81 (Nachbar 2), Fe-nerbahče - Nižni Novgorod 92:79, Laboral Kutxa - CSKA Moskva 74:81 (Begic). FORMULA ENA Je Alonso pozabil zadnjih 20 let življenja? BARCELONA - Kaj je res in kaj ni, je težko reči, vendar dobiva nesreča Fernanda Alonsa na treningu v Barceloni vsak dan nove razsežnosti. Ugledni španski El Pais je objavil novico, da je Alonso po nesreči pozabil zadnjih 20 let svojega življenja. Ko ga je zdravnik v bolnišnici vprašal, kdo je, kar je splošna praksa v primeru pretresa možganov, naj bi Španec odgovoril, da tekmuje s kartin-gom, njegov cilj pa je postati dirkač formule ena. Spomin naj bi se mu povrnil po sedmih dneh. Ne-vrologinja Paola Maria Rossini je povedala, da je takšna reakcija v skladu z domnevo, da je Alonso doživel električni šok, da pa bi se to moralo jasno videti tudi na njegovem telesu, je dodala. Vodstvo McLarna vse od nesreče vztrajno trdi, da nesreča ni posledica okvare na dirkalniku, temveč vetra. Dejstvo je, da se Alonso ne bo udeležil uvodne tekme letošnjega svetovnega prvenstva čez deset dni v Mel-bournu, razširile so se tudi govorice, da je moštvu očital, da dirkalnik ni varen. Za zdaj počiva na domu v Oviedu ... ODBOJKA Kalčev Koper že v polfinalu 1. slovenske lige KOPER - Odbojkarice Kopra, ki jih trenira Tržačan Marko Kalc, so se že po dveh tekmah četrtfinalne faze uvrstile v polfinale 1. slovenske lige. Ljubljanski Vital so na povratni tekmi premagale z enakim izidom kot na prvi. Njihov nasprotnik v polfinalu bo Vol-leybal Calcit iz Kamnika, ki je v četrt-finalu odpravil ekipo Kema Puconci, a v drugi tekmi šele s 3:2. Prva tekma bo 14. v Kamniku, druga pa 18. marca v Kopru. Koper je z uvrstitvijo v polfinale že dosegel svoj osnovni sezonski cilj, vendar želi zdaj še dlje, saj je Kamni-čanke letos že premagal v polfinalu pokalnega tekmovanja, nato pa v finalu izgubil proti Mariboru, ki je favorit tudi za osvojitev državnega naslova. »Možnosti so 50:50. Po zmago gremo že v Kamnik, da bi nam bilo na drugi tekmi v Kopru lažje,» po uspešnem nastopu v sredo pravi trener Kalc. V primeru, da bo prvak Maribor, bo Koper v naslednji sezoni lahko nastopil v evropskem pokalu CEV. Mariborski Branik na svojega polfinalnega nasprotnika še čaka, saj je četrtfinalni izid med Braslovčami Zorana Jerončiča in Go Volleyjem poravnan 1:1. Braslovče so se namreč v sredo zvečer s 3:0 oddolžile Goričan-kam za poraz na prvi tekmi. LIGA PRVAKOV - Top 12 lige prvakov, prva tekma: Perugia - Belča-tov 3:2. BIATLON - Češka je zmagovalka tekme mešanih štafet, prve preizkušnje svetovnega prvenstva v biatlonu. Srebro je pripadlo Franciji, bron pa Norveški. Italija je bila 7., Slovenija šele 15. Na prizorišče SP v Kontiolahtiju bo odpotovala tudi Tea Gregorin, nastop katere je bil zaradi gripe pod vprašajem. DAVIS CUP - Na današnjih prvih dveh tekmah prvega kroga v svetovni skupini v Astani (začetek ob 7. po našem času) bosta Italijo proti Kazah-stanu zastopala Simone Bolelli (proti Kukuškinu) in Andreas Seppi (proti Golubevu), prvi igralec reprezentance Fabio Fognini pa bo igral samo jutri v dvojicah. Podlaga je cementna. V primeru zmage, bo Italija v četrtfina-lu igrala v Trstu, če bo njen nasprotnik Češka. UMRL JE EMILIO FELLUGA »Do slovenskega športa v Italiji je bil prijateljski in vedno zelo korekten« Emilio Felluga, ki je v 77. letu starosti umrl v sredo zvečer po kratki bolezni, je bil predsednik deželnega odbora CONI celih 21 let. V Izoli rojeni Felluga je bil še prej, od leta 1953 do leta 1977 športnik in odbornik pri klubu Societa Nautica Pullino, od leta 1973 do leta 1977 je bil predsednik deželne veslaške zveze, od leta 1978 do 1990 pa predsednik tržaškega olimpijskega komiteja CONI, tako da je bil njegovo »napredovanje« v deželnega predsednika naraven razvoj briljantne odborniške kariere. Tudi po odborniški upokojitvi, ko je mesto deželnega predsednika prepustil Giorgiu Brandolinu, je bil še naprej aktiven na športnem področju, saj je bil član odbora italijanske kulturno-olimpijske akademije, ki tesno sodeluje z mednarodnim olimpijskim komitejem (CIO). Felluga je svoje športne spo- mine zbral v publikaciji »Memorie di un artigiano dello sport«. Poznan je bil kot prijazen, zelo umirjen, spravljiv in vse povsod prisoten športni funkcionar, ki je znal zelo spretno upravljati s krmilom krajevnega olimpijskega odbora, vedno je bil tudi zelo angažiran v podpiranju velikih športnih tekmovanj v naši deželi. Čeprav je njegovo življenje zaznamovalo tragično povojno obdobje z odhodom iz rodne Istre, je bil vedno odprt tudi do slovenskega športa v Italiji in je februarja leta 2006 pomembno prispeval k temu, da je bilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji priznano od CONI kot ustanova za promocijo športa na deželni ravni. »Še pred mesecem sva se videla in se je zelo ogreval, da bi Trst gostil tekmovanje v okviru kandidature Rima za olimpijske igre 2024. Nanj me vežejo lepi spomini. Do nas je bil korekten in prijateljski in je Združenju večkrat tudi pomagal. Še posebej mu bom hvaležen, da je kot predsednik CONI priznal ZSŠDI kot ustanovo deželnega pomena. Na njega me vežejo tudi poslovni spomini, saj je bil funkcionar na Tržaški hranilnici,« je povedla nekdanji predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Pogreb bo v torek, 10. marca ob 10.15 pri sv.Justu. / ŠPORT Petek, 6. marca 2015 17 KOŠARKA - Deželna C-liga Breg preveč tvegal, a naposled vnovič zmagal Breg - Romans 91:84 (26:17, 46:34, 66:60) Breg: Matiacic nv, M. Grimaldi 2 (-, 1:3, -), Pigato 8 (4:7, 2:4, -), Slavec 7 (-, 2:4, 1:2), Sterle 17 (1:2, 8:11, -), Kos 17 (3:3, 7:8, 0:2), Spigaglia 9 (2:2, 2:5, 1:2), Cigliani 10 (2:2, 0:3, 2:8), Gelleni 0 (-, -, 0:1), A. Grimaldi 23 (8:10, 7:12, 2:8). Trener: Krašovec SON: 23. Breg je sinoči odpravil še enega od številnih zasledovalcev in je še bližji matematični uvrstitvi v končnico za napredovanje. Kljub temu, da je vedno strogi trener Tomo Krašovec obžaloval, da pristop ekipe ni bil najboljši, gostje nikoli niso vodili. V prvem polčasu, ki je bil v znamenju razpoloženih strelcev Brega, so si gostitelji zelo hitro priigrali zanesljivo prednost in jo obdržali do daljšega odmora. V drugem delu tekme so nasprotniki učinkovito reagirali in se s Franzem (na koncu 26 točk) in Mu- čičem (25) nevarno približal v obrambi lagodnemu Bregu, tri minute pred koncem celo na eno samo točko. Tedaj je v ospredje stopil Kos (na sliki), ki je z dvema pridobljenima žogama in uspešnima prodoroma skoraj sam odpihnil nevarnost preobrata. Brge že jutri čaka gostovanje v Latisani Ostali izidi 23. kroga: Don Bosco - Latisana 86:96, Tolmezzo - San Daniele 78:82, Cervignano - Tarcento 57:74, Codroipese - Bor Radenska 79:64 (o tekmi smo že poročali), UBC - Servolana46:62, Fogliano - Ronchi 82:70. Vrstni red: Tarcento 38, Codroipese in Breg 30, Fa-gagna 26, Don Bosco. Latisana in Servolana 24, Romans, Fogliano in San Daniele 22, Bo Radenska 16, Tolmezzo 12, Cervignano in UBC 6, Ronchi 4. ALPSKO SMUČANJE - Jutri in v nedeljo tržaško prvenstvo v organizaciji SK Brdina Obeti so (zelo) dobri Konec tedna bodo v smučarskem središču Forni di Sopra okronali tržaškega prvaka in prvakinjo v smučarskem teku in alpskem smučanju. Organizator SK Brdina je pred viškom prireditve, ki mu je bila prvič dodeljena, nadvse zadovoljen: »Snežne razmere so dobre. Sporočili so nam, da so pripravili 2,5 kilometra dolg krog na progi Ta-gliamento, veleslalomsko tekmo pa bomo izvedli na proti Varmost 2, ker so tam razmere optimalne. Obenem pa bo tudi vreme na naši strani: mrzlo v jutranjih urah in sončno,« je včeraj pojasnil predsednik openskega kluba SK Brdina Marko Piccini. Jutri bo na vrsti tekmovanje v smučarskem teku, v nedeljo pa tekmovanje v veleslalomu. V dveh dneh bo tekmovalo 306 tržaških ljubiteljev belih strmin, med njimi bo 66 tekačev iz sedmih klubov in približno 240 smučarjev iz enajstih klubov. »Osebno sem pričakoval, da bo tekmovalcev nekaj več. Čeprav smo letos uvedli pravilo, da se za tržaškega prvaka lahko potegujejo tudi tisti, ki tekmujejo za netržaški klub, a imajo bivališče v tržaški pokrajini, se število tekmovalcev ni bistveno povišalo v primerjavi z lani. Takih, ki so to izkoristili, bo zelo malo,« je še pristavil Piccini. Smučarski tekači se bodo jutri po-mernili na progi Tagliamento. Za tržaškega prvaka bo proglašen zmagovalec na 7,5 kilometrski progi, tržaška prvakinja pa bo najhitrejša mladinka ali članica na 5 kilometrski progi. V veleslalomu pa se bo za na- Na Opčinah sinoči prijave in žreb startnih številk slov borilo v drugem spustu 15 najboljših smučarjev (mladinci in člani), in 10 najboljših smučark (mladinke in članice). Openski klub bo ponovno uvedel tudi nagrado mladi up v alpskem smučanju, zato se bo v drugem spustu pomerilo tudi pet najboljših smučarjev in smučark iz kategorij dečki/ce in naraščajniki/ce. Na obe tekmovanji so se prijavili tudi člani slovenskih klubov. Med njimi je kar nekaj kandidatov za osvojitev prvega mesta v posamičnih kategorijah (predvsem v mladinskih!) tako med tekači kot med smučarji, saj prednjačijo že na deželni ravni. Letos pa bi lahko spet dobili tudi absolutno prvakinjo, saj je med kandidati za naslov tu- di mladinka Katrin Don, ki redno tekmuje na FIS tekmah. Sklepno nagrajevanje bo v openski Po-lisportivi 11. aprila. KOŠARKA Kontovel in Dom že danes Deveti krog košarkarske D-lige se bo začel že danes s tekmo med prvou-vrščenim Santosom in Kontovelom, ki lovi najboljše izhodišče v play-offu. Ob 21.15 se bosta ekipi pomerili na Judov-cu: »Nastopili bomo v popolni postavi. Če bomo uspeli ohraniti koncentracijo vseh 40 minut, lahko odščipnimo tudi točko,« je napovedal trener Marko Švab. Santos upravičeno brani prvo mesto na lestvici: izkušena ekipa že vrsto let igra skupaj, tako da je uigranost na višku. Sokol pa bo na igrišču šele v torek, 10. marca v Gradežu. Do konca prvenstva manjkajo še trije krogi. Ze danes bo igral tudi Dom v promocijski ligi. Goriški košarkarji so si prejšnji teden tudi matematično zagotovili nastop v play-off (v končnico se sicer uvrsti 8 ekip na 10), v zadnjih treh krogih pa si bodo skušali izboriti najboljše izhodišče. Danes se bodo ob 20.30 v popolni postavi pomerili z Olimpio v Štandrežu. □ Obvestila AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 22. marca 2015, izlet v Planico na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Štartali bomo iz Opčin. Prijave na društvenem telefonu 340 5814566 do vključno 9. marca 2015. Plačila pa v sledečih terminih: pon. 2.3., čet. 5.3. in pon. 9.3. od 20.00 do 21.00 v Prosvetnem domu na Opčinah - Bar Tabor (referent Erik Piccini); sre. 4.3. in pon. 9.3. od 20.30 do 21.30 v baru Rosandra - Pri Elviotu (referentka Veronika Don). Cena celotnega paketa je 50€, vključeni pa so prevoz, vstopnica (sama vstopnica stane 23€ v predprodaji) in malica s pijačo. Zabava bo seveda zagotovljena! Informacije na društvenem telefonu 340 5814566 in na naši facebook strani. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 22.marca 2015 udeležijo 15. Malega kraškega maratona po sežanskih ulicah (začetek ob 11.00). Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave sprejema Občina Zgonik na naslov segreteria@com-sgonico.regione.fvg.it, najkasneje do 10.marca 2015. ŠAH - Pokrajinsko šolsko prvenstvo Opčinam in Nabrežini pokrajinska naslova Včeraj je bilo v Trstu v organizaciji zavoda Žige Zoisa in šahovskega društva SST pokrajinsko ekipno prvenstvo v šahu za osnovne šole. Slovenske šole so kljub generacijski zamenjavi spet pobrale levji delež, saj so osvojile oba pokrajinska naslova. V moški konkurenci je prva ekipa openskega ravnateljstva zmagala brez poraza (9 točk v petih tekmah) pred prvo ekipo šole Morpurgo in drugo ekipo svojega ravnateljstva. Med posamezniki sta se najbolj izkazala Kristjan Dal Borgo (najboljši na 3. šahovnici) in Luka Radetič (najboljši na 4. šahovnici), a tudi vsi ostali so dobro opravili svojo nalogo. Učenke nabrežinskega ravnateljstva so bile spet najboljše med osnovno-šolkami, saj so zmagale z vsemi tekmicami. Izkazale so se tudi Openke, ki so bile druge. Najboljši igralki turnirja sta bili Martina Gruden in Samantha Carli (obe brez poraza na 1. šahovnici). Soigralki Ivana Grilanc in Kasia Vodopivec (Nabreži-na) sta bili najboljši na 2. oz. 3. šahovni- ci, na 4. pa je polni izkupiček zbrala Oria-na Paganoni (Opčine). Danes bo na sporedu turnir za srednješolce, jutri pa še za obe kategoriji viš-ješolcev. Moški: Opčine A 9, Campi Elisi A 8, Opčine B 6, Campi Elisi C 4, Campi Eli-si B 2, Dardi 1. Opčine A: Julijan Marc (4/5), Gabrijel Tavčar (3/4), Kristjan Dal Borgo (5/5), Luka Radetič (4/4), Sebastijan Pečar (1/2); Opčine B: Jan Pro (3/5), Danjel Lizza (1/4), Uroš Merku (4/5), Benjamin Kralj (1/2), Danjel La Porta (1/2), Matjaž Panjek (1/2);Matjaž Panjek (1/2) Ženske: Nabrežina 8, Opčine 6, Campi Elisi A 4, Campi Elisi B 2, Dar-di 0. Nabrežina: Martina Gruden (3,5 /4), Ivana Grilanc (4 /4), Kasja Vodopivec (4/4), Elisabetta Colja (0/2), Sara Taucer (0/2). Opčine: Samantha Carli (3,5 /4), Mija Škerlavaj (3 /4), Ksenija Štekar (3/ 4), Oriana Paganoni (4/4). Marko Oblak JK ČUPA - Pomemben volilni občni zbor na Opčinah Večina se je opredelila za izgradnjo novega sedeža Člani jadralnega kluba Čupa so pretekli petek na 42. rednem občnem zboru v dvorani ZKB na Opčinah izvolili novo vodstvo. Predsednik kluba bo še v naslednjem mandatu ostal Roberto Antoni. Naslednji dve leti pa bodo upravni odbor sestavljali še Hugo Farneti (podpredsednik in blagajnik), Mara Chemelli (tajnik), Alessio Pincin (športni vodja), Ugo Simčič (referent za priveze), Andreja Farne-ti (odgovorna za stike z javnostjo) in Matija Spinazzola, ki bo kot trener in član odbora ustvaril ekipo s športnim vodjo. Nadzorni odbor sestavljajo Sonja Škabar, Roberto Gantar in Andrej Križnič, razsodišče pa Andrej Vuga, Klavdij Cibic in Milko Malalan. Predsednik Antoni je pred volitvami opozoril člane na problematike društva, ki zadevajo finančno stanje, izgradnjo novega sedeža in upadanje števila članov. Finančna kriza je ohromila tudi blagajno Čupe, saj je prispevkov in sponsorizacij čedalje manj, zaradi tega predsednik meni, da pada tudi število rednih članov (trenutno jih je 220, 106 družinskih in 5 častnih). »Vprihodnosti načrtujemo pridobitev čimveč novih članov, predvsem mladih in mladih družin, da bo klub dobil podmladek in tako pri- hodnost. Če želimo, da nam to uspe, moramo dobiti novo formulo, da nove člane nekoliko finančno razbremenimo, saj je trenutno strošek za vstop v društvo previsok,« je dejal predsednik. Klub je moral letos tudi plačati davek na smeti TARSU, ki je dosegel rekorden povišek v višini 1000%, kar je dodatno negativno vplivalo na finančno stanje. Zaradi tega ima vodstvo kluba namen racionalizirati in rezati stroške, da bi čimveč prihranili. Tudi pri športni dejavnosti bo treba poiskati pravo ekonomsko strate- gijo, da dejavnost ne bo prikrajšana. Od oktobra dalje je bil v središču pozornosti vprašanje novega sedeža JK Čupa, s številnimi sestanki na Občini ali z vodstvom sosednjih klubov, ki se potegujejo za isti namen. Od oktobra lani so se sestali osemkrat, da bi sestavili projekt in pridobili vsa potrebna dovoljenja za gradnjo. O tem je bilo govora na izrednem občnem zboru, ki je sledil po zaključku rednega občnega zbora. Upravni odbor je članom predstavil finančni načrt za izgradnjo novega sedeža, člani pa so se predvsem morali odločiti ali iti v gradnjo ali ne, saj bodo v kratkem projekt ocenili pristojni organi in ga odobrili ali zavrnili. Člani si niso bili enotni pri potrditvi finančnega plana, ki predvideva povišek nekaterih stroškov za člane, nekateri pa so imeli dobre ideje za njegovo spremembo in izboljšanje, kar jih bo upravni odbor upošteval in sestavil novega, da bo članom najbolj ustrezal. Večina pa se je vendarle odločila za izgradnjo novega sedeža. Tako je novo vodstvo JK Čupa dobilo pomembno vlogo v novem mandatu, če bodo seveda pristojni organi odobrili projekt in bo klub pridobil potrebna finančna sredstva. (and) šepe ul Petek, 6. marca 2015 Ali je v dobi Whatsappa zasebnost še možna? Pametni telefoni so na trgu relativna novost, toda so že postali pravi mejnik na področju komunikacije. Predvsem so ti tehnološki pripomočki že v središču afere o zasebnosti. Vsakič, ko na telefon namestimo novo aplikacijo, sprejmemo določena pravila o zasebnosti in aplikaciji tako zagotovimo dostop do nekaterih osebnih podatkov. Na primer, ko na telefon snamemo Whatsapp, aplikaciji zagotovimo poznavanje naše identitete, lokacije, stanja telefona ter njegovo identifikacijsko število poleg dostopa do številnih drugih zasebnih podatkov. Te podatke zbirajo podjetja, ki so ustvarila programe, na podlagi katerih lahko uporabnikom nudijo najbolj zanimive oglase, po modelu, ki ga je uveljavilo znano spletno omrežje Facebook. Global Privacy Enforcement Network (GPEN), mednarodna organizacija, katere glavni cilj je zagotoviti uporabnikom zasebnost in varno uporabo spleta in aplikacij, je že večkrat opozorila javnost na dvoumno pojmovanje zasebnosti ponudnikov Googlovih in Applovih programov. Preblisk tedna - Preblisk tedna »Živo se spominjam, kako sem tu neštetokrat igral kitaro z rock skupino.« Podpredsednik Tržaške pokrajine Igor Dolenc na otvoritvi družabnega vikenda ob 50. letnici Kulturnega doma Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta tajne službe, Appla obtožil sodelovanja z NSA (National Security Agency), ameriško protiobveščevalno službo, ki se je komaj leto prej znašla sredi škandala zaradi nezakonitega prisluškovanja ameriškim državljanom. Snowden trdi, da je znana tvrdka na svoje telefone inštalirala vohunske aplikacije, katerih naj bi se posluževala prav NSA. Vohunske aplikacije za pametne telefone GPEM meni, da večina najbolj popularnih aplikacij ne spoštuje vseh zakonov o obravnavi osebnih podatkov: vsaj tretjina vseh aplikacij zahteva več zasebnih podatkov, kot jih je potrebnih za delovanje aplikacije same. Obenem tudi opozarja uporabnike sistemov Android in IOS, da 85% aplikacij, nad katerimi GPEM vodi raziskavo, ne navaja prepričljivih razlogov za tako zbiranje zasebnih informacij in 43% teh o tem dejstvu ne opozarja uporabnikov na pravilen način. V središču afere je trenutno Snapchat. Lansko leto so hekerji vdrli v serverje te poznane aplikacije in objavili 4 milijone kombinacij uporabniških imen, gesel, telefonskih številk. Ta pa ni prvi napad, ki ga je utrpela ta aplikacija: oktobra so nepridipravi objavili na spletu na tisoče slik, ki so bile menda že izbrisane iz Snapcha-tovih serverjev. Tudi Apple je leta 2014 bila težko bitko proti spletnemu kriminalu: serverji iClouda so bili očitno manj varni, kot bi morali biti, saj so hekerji igralkam Jennifer Lawrence, Kate Upton, Kalez Cuoco, Jennifer Lopez in še veliko zna- Preblisk tedna nim osebnostim ukradli zasebne fotografije ter jih objavili na spletu. To pa ni prva sporna situacija, v kateri se je znašla ta multina-cionalka: le nekaj mesecev pred infor-matskimi napadi na iCloud je Edward Snowden, bivši sodelavec ameriške Uporaba telefonov med mladoletniki je že ustaljena. V Italiji 92% mladih med 11. in 17. letom uporablja mobilne telefone in tudi na prikrit način. Same aplikacije TeenSafe se sedaj poslužuje okrog 800.000 uporabnikov. Rawdon Messenger, direktor TeenSafe-ja je v intervjuju za britansko BBC izjavil, da so vse funkcije njihove aplikacije zakonite, saj se gre za nadzor staršev nad mladoletniki, za katere so le ti odgovorni pred zakonom. Messenger pravi, da pravo vprašanje je, ali je tako dejanje upravičeno, in da je to moralna dilema, ki si jo morajo postaviti stranke, ter je nato dodal, da približno polovica njihovih strank vedno več je tistih, ki ima jo pametne tele- fone (podatki ISTAT). V ZDA, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji je teh še več, prav tam pa so izumili aplikacijo imenovano Te-enSafe, ki je pravi vohunski aparat namenjen staršem, kateri seveda želijo vedeti vse , kar jim otrok prikriva. Ta pa je le ena izmed mnogih aplikacij, ki so se pojavile na digitalnem tržišču, da bi zadovoljile željo staršev, da zaščitijo svojega otroka. Aplikacija TeenSafe lahko staršem pokaže sms-e in klice, tudi že izbrisane, ki jih otroci pošiljajo oziroma sprejemajo, tako kot ne ostanejo prikrita niti socialna omrežja in druge aplikacije namenjene komunikaciji, kot so WhatsApp, Kik in Snapchat. Družbe, ki so ustvarile take programe sicer svetujejo staršem, da otroka obvestijo, če se odločijo za uporabo take aplikacije, toda te lahko delujejo uporablja app TeenSafe na prikrit način. Otroci so v uporabi pametnih telefonov večinoma spretnejši od staršev, toda take »app« imajo odgovor tudi na to problematiko: če otrok izklopi telefon ali se ne odzove na klice staršev lahko le-ti onesposobijo delovanje telefona. Trenutno ameriške oblasti niso aktivno ukrepale v zakonodajni regulaciji takih aplikacij toda FBI je komaj aretiral ustvarjalca aplikacije imenovane StealthGenie, ki je omogočala uporabnikom, da prestrežejo emajle, sms-e in klice drugih lastnikov pametnih telefonov. Vsekakor pa so aplikacije za kontrolo pametnih telefonov v ZDA zakonite, pod pogojem, da so soglasno inštalirane na telefonu obeh strank in če so le ti bodisi mladoletni otrok in njegov skrbnik ali uslužbenec in delodajalec. Tovrstno stanje sproža velike debate v ZDA: je to moralno ali ne? Nedvomno pa je dejstvo, da je dandanes čedalje težje ohraniti zasebnost v »Google-centričnem« svetu. Kdo od nas resno bere koncesije, ko inštalira novo aplikacijo? Zakaj je WhatsApp-u potrebno za delovanje poznati lokacijo uporabnika? In če se hočemo izogniti temu: kako živeti v družbi, ki se čedalje bolj premika iz fizične v spletno dimenzijo? Kultura, druženje, rokerji in ...vse Kultura pod svojo oznako združuje množico različnih aspektov: gledanje gledaliških predstav, predvajanje filmov, nastop glasbenih talentov, srečanje različnih generacij, veselje, druženje po prireditvah in izmenjavo občutkov o predstavi ter snovanje načrtov za bodočnost ob neformalnem klepetu ... Kulturni dom, tista velika im-pozantna stavba na Ulici Petronio, ima za nas Slovence v Italiji velik pomen. Tu lahko gojimo svojo identiteto in se hkrati veselimo nad tem, da se italijanskimi someščani vedno bolj pogosto pojavljajo v njegovih prostorih. Prejšnji konec tedna smo petdesetlenico obeležili z družabnim vikendom v organizaciji Slovenskega stalnega gledališča, Slovenskega kluba in Skupine 85. Bi lahko petkova priloga Primorskega dnevnika zamudila tako priložnost? Retorično vprašanje. Seveda ne. Poleg fotografij s sobotnega koncerta skupine Coloured sweat, ki si jih lahko ogledate na naši Fa-cebook strani, smo zbrali nekaj krajših misli: ♦ Na uradni otvoritvi sobotnega večera je podpredsednik Tržaške pokrajine Igor Dolenc vse presenetil s svojimi spomini o tem, kako je v letih 60. in 70. letih velikokrat z rock skupino sodeloval na predstavah ali pa igral v foyerju Kulturnega doma. Ko so mu z velikim nasmehom na obrazu drugi nato potem dejali, da si ne bi nikoli predstavljali kaj takega, je odgovoril: »Bolj dolgočasen sem postal potem, ko sem se začel ukvarjati s politiko.« Torej veliki šumeči aplavz gre rokerju Dolencu. Obenem smo šumovci pobrskali po arhivih in zvedeli, da se je ta rock skupina imenovala 5 Fans. (V njej so mdr. igrali še: Vili Volpi, Oskar Volpi, Boris Sancin, Giorgio Ralza ...). • Posebno šumovo modno priznanje si zasluži pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško Marino Marsič, ki je vzbudil pozornost s svojim fluo rdečim (oranžnim?) puloverjem. Tudi mi bi želeli tako majico, kje jo lahko dobimo? Sporočite nam. • Kot na vsaki prireditvi, ki se spodobi, je bilo poskrbljeno tudi za odlično žlahtno kapljico. Vina Rada Kocijančiča so bila res izvrstna. Vendar: ni bila cena nekoliko pretirana? 3 evre za vsak kozarec res ni majhen zalogaj. • Šumovci smo res zadovoljni, tudi ker nam je družabni vikend potrdil, da so pisma uredništvu Primorskega dnevnika zelo brana. Sicer niso njihove posledice vedno najbolj konstruktivne, to pa je že drugo poglavje. • Pisane piaštrele (ops: ploščice) Kulturnega doma po petdesetih letih še vedno navdušujejo obiskovalce. Na vodenem ogledu smo med drugim zvedeli, da je vsaka izmed njih unikat. Izdelali so jih študentje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani v okviru obveznega dela izpitov. Če takrat nad najboljše! ^mčl tem »prisilnim« delom študentje res niso bili pretirano zadovoljni, pa so danes razpoznaven element slovenskega kulturnega hrama v Trstu. Ko gledamo fotografije Maria Magajne, se ne moremo načuditi, koliko ljudi je bilo. Vsak kotiček je dobesedno preplavljen s človeško množico. Vse tako slavnostno, slovesno, občutki, da gre za zgodovinski dan. Zvočni posnetek, na katerem slišimo vladnega komisarja Libera Mazzo, še danes učinkuje srhljivo: pod zunanjo krinko sožitja se pojavljajo pojmi kot »alloglotti« in v bistvu ne- spoštovanje, manjvrednostni odnos. Naši časi so daleč od idealnih pogojev, veliko stvari se je spremenilo, nekateri vozli pa ostanejo še nerešeni. Le s pomočjo kulture bomo lahko naprej rušili zidove in gradili mostove. Sodelovanja z italijanskimi gledališči in ustanovami (svetel primer katerih je ko-produkcija Trst mesto v vojni) predstavljajo bodočnost. Le z odpiranjem do italijanske publike in s pogledom uprtim v Evropo bomo lahko gledali naprej. Torej, dragi Kulturni dom: še na mnoge nepozabne trenutke! / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. marca 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dol-ci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Show: Forte forte forte RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.40 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Nad.: Il commissario Rex 22.55 Nad.: The Good Wife 23.55 Troppo giusti RAI3 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole W- ■ K J . J* 13.10 19.20 Nad.: Terra Nostra 14.05 Serija: Medium 15.35 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.40 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 17.30 Novice 17.35 Nad.: Batticuore 18.25 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Nad.: Una grande famiglia 23.05 Fiction Magazine _RETE4_ 6.50 Serija: Miami Vice 8.35 Nad.: Cuore ri-belle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.15 Film: I berretti verdi (voj., '68) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei fa-mosi - Pillole 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Il bosco 23.20 Grand Hotel Chiambretti _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 11.25 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 0.00 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Arrow 16.35 Nan.: Love Bugs 16.40 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Show: Colorado IRIS 10.40 Film: Le soldatesse (dram., '65) 12.45 Film: La moglie piu bella (dram., It., '70) 14.55 Film: Mansfield Park (rom., '99) 17.00 Film: Uomini senza donne (kom., It., '96) 18.45 Supercinema 19.10 Serija: Su-percar 20.05 Serija: A-Team 21.10 Film: Codice Genesi (zf, '10, i. D. Washington) 23.10 Sfide _RAI4_ 11.45 Heroes 12.25 17.55 Xena 13.10 18.45 Andromeda 13.55 19.30 Rai Player 14.10 20.20 Star Trek Enterprise 14.50 90210 1 5.35 Heartland 16.20 The Lost World 17.10 Novice 17.15 Streghe 19.35 Stargate Atlantis 21.15 Film: Alice in Wonderland (fant., '10, r. T. Burton, i. J. Depp) 23.00 Film: The Moth Diaries (horor, '11) _RAI5_ 14.05 La Terra vista dal cielo 15.05 Il popolo degli oceani 16.05 Gledališče: Bene mio e core mio 18.35 Novice 18.45 Storia e splendore dei palazzi reali 19.40 Tutti i segreti di un'opera d'arte 20.30 Rai Player 20.40 Memo - L'agenda culturale 21.15 Dok. film: Alla ricerca di Vivian Maier 22.45 Scaramouche Scaramouche 23.10 David Letterman Show RAI MOVIE 13.25 17.30 Rai Player 13.35 Film: Stalag 17 - L'inferno dei vivi (voj., '53) 15.40 Film: Cuori al verde (kom., '96) 17.25 Novice 17.40 Film: Goodnight for Justice - Queen of Hearts (vestern, '13) 19.20 Film: La lo-candiera (kom., It., '53) 21.15 Film: The Tower (akc., '12) 23.25 Film: Fish Tank (dram., '09) RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.0519.10 Rai Player 12.15 Nad.: Medicina Generale 21.00 Film: Entrapment (akc., '99, i. S. Connery, C. Zeta-Jones) 23.20 Film: Fi-refox - Volpe di fuoco (akc., '82, r. in i. C. Eastwood) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 Serija: Moonlighting 8.3012.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menu di Benedetta 10.00 Chef per un giorno 11.0019.00, 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 SOS Tata 17.00 Cambio moglie 21.10 Serija: Josephine, ange gardien TELEQUATTRO 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Il por-tolano 11.00 Aktualno: Musa Tv 11.15 21.00 Ring 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Veliki post: Beati i puri di cuore 18.0018.55, 23.35, 0.00 Trieste in diretta 20.00 20.55, 23.30 Il bollettino della neve 20.05 Happy Hour _LAEFFE_ 12.50 18.10 Jamie - Ricetta a cinque euro 13.55 19.45 Attraverso una lente 14.35 18.40 Il cuoco vagabondo 15.40 L'artista va-gabondo 17.40 Pepe quanto basta 20.00 Novice 20.20 Racconti sulla bellezza 21.15 Nad.: Mildred Pierce 23.20 Film: Una vita spezzata (dram.) _CIELO_ 12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.30 MasterChef Australia 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in affari 19.15 Cucine da incubo 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Britain's Got Talent 23.15 Film: I Puffi (pust.) _DMAX_ 12.30 20.20 Rimozione forzata 13.20 Container Wars 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Cattivissimi amici 15.55 Top Gear 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Affare fatto! 21.10 Oro de-gli abissi 22.00 Finding Bigfoot: cacciatori di mostri 23.55 Bad Dog SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Ugrizni-mo znanost 12.00 Sveto in svet 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške serije 16.15 Osmi dan 17.30 Dok. serija: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 9.45 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.25 Infodrom 8.35 Moja soba 10.15 Dobro jutro 12.5019.05, 0.10 Točka 13.45 Mednarodno obzorja 14.50 Av-tomobilnost 15.2516.00 Atletika: EP 20.00 Dok. serija: Božanske ženske 20.50 Nan.: Starši v manjšini 21.20 Nad.: Popravljena krivica 22.05 Film: Čast Prizzijevih (kom., '85, i. J. Nicholson) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Smrtonosno zapeljevanje (dram.) 17.10 Dogodki 17.25 Sredozemlje 18.00 Firbco-logi 18.25 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Folkest 2012 21.45 23.30 Avtomobilizem 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Dok.: Modrina _POP TV_ 7.00 Risanke 8.45 9.30, 11.20, 12.30 Tv prodaja 9.00 Serija: Morske deklice 9.45 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 11.35 16.00 Nad.: Barva strasti 12.45 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 13.50 Serija: Lepo je biti sosed 14.30 Serija: Ana kuha 17.00 18.55, 22.25 Novice 20.00 Film: 007 - Zlato oko (akc., '95, i. P. Brosnan) k * 22.55 Film: Žena astronavta (zf, '99, i. C. Theron, J. Depp) 23.15 Eurojackpot _KANAL A_ 7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.20 Nad.: Bud-va na morski peni 8.45 Risanke in otroške odd. 9.45 16.35 Serija: Veliki pokovci 10.15 _ P k 6 VREDNO OGLEDA HM Petek, 6. marca - Ufi] Rai 4, ob 21.15 Alice in wonderland ZDA 2010 Režija: Tim Burton Igrajo: Johnny Depp, Mia Wasikow-ska, Helena Bonham Carter, Anne Hathaway, Crispin Glover in Matt Lucas Tim Burton je poskrbel za priredbo ene najbolj priljubljenih mladinskih zgodb vseh časov, in jo predstavil v obliki mešanice med animiranim in igranim filmom. Tudi tokrat je želel ob sebi Johnnyja Deppa. Zgodba pripoveduje o devetnajstletni Alici, ki se kmalu po smrti ljubljenega očeta udeleži zabave na starem viktorijanskem posestvu. Tam opazi nenavadnega zajca, oblečenega v telovnik in ovešenega z ročno ruto. Povsem zbegana Alica steče za zajcem, mu sledi skozi vrtni labirint in naposled skoči za njim v zajčjo luknjo. Pristane v skrivnostnem Spodnjem svetu, ki ga je pred desetimi leti že obiskala, vendar je vmes povsem pozabila nanj. V družbi starih prijateljev - Belega zajca, Goseničarja, Bele kraljice in seveda Norega klobučarja - se poda na neverjetno pustolovščino, da bi Čudežno deželo tako odrešila tiranije zlobne Rdeče kraljice. 17.05 Serija: Odvetnik z ulice 11.05 13.15, 13.30 Tv prodaja 12.20 Serija: Kamp raz-vajencev 13.45 18.55 Serija: Komisar Rex 14.50 Film: Vse za denar (kom., '12, i. K. Heigl) 20.00 Big Brother 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.30 Film: Trije burkači (kom., '12) PLANETTV 10.55 Tv prodaja 11.25 Nad.: Moja družina 12.1018.00 Nan.: Castle 13.05 Nad.: Su-lejman Veličastni 14.10 Ellen 15.05 Nan.: Zasebna klinika 16.00 20.00 Bar 17.00 Nan.: Havaji 5.0. 18.55 Danes 21.00 Ustreli! 21.40 Nan.: Obveščevalec 22.35 Nan.: Zločinski um 23.30 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 11.15 Posameznik in družba - sodeluje psihologinja in psihoterapevtka dr. Marina Flego; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizila: Nevrotična gospodinja - 20. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40, 12.55, 18.25 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Bo-trstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Ron-čel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 5. marca 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severnim Sredozemljem se zadržuje ciklonsko območje, ki bo te dni vplivalo na vreme pri nas. Z močnimi severovzhodnimi vetrovi doteka k nam hladnejši in postopno bolj suh zrak. Nebo bo jasno. Dopoldne bo še pihal zmeren veter, ki bo čez dan oslabel. Ob obali bodo dopoldne možni močni sunki burje. Danes bo sončno, le v vzhodni Sloveniji bo nekaj več oblačnosti. Še bo vetrovno. Burja na Primorskem bo postopno oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do 13 stopinj C. Jutri bo nebo rahlo pooblače-no. Ob obali in na vzhodu bo pihala zmerna burja, predvsem zjutraj in zvečer. Jutri bo precej jasno, veter bo oslabel. £ Sonce vzide ob 6.34 in zatone g ob 17.58 Dolžina dneva 11.24 Luna vzide ob 18.53 in zatone ob 7.08 ! Vremenska obremenitev bo čez dan počasi slabela, ven- ^ dar se bodo pri občutljivih ljudeh še pojavljale z vreme- o nom povezane težave, ki se bodo kazale predvsem kot g nerazpoloženost, težave z zbranostjo in manjša delovna 5 storilnost; nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. b^ Danes: ob 4.12 najnižje -34 cm, ob 9.54 najvišje 40 cm, ob 16.15 najnižje -48 o cm, ob 22.15 najvišje 48 cm. ;! Jutri: ob 4.37 najnižje -37 cm, ob 10.20 naj' višje 38 cm, ob 16.36 najnižje -46 cm, ob 22.39 najvišje 49 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .190 Vogel ................105 Kranjska Gora.........40 Krvavec..............130 Cerkno...............120 Rogla ................150 Piancavallo......"......70 Forni di Sopra ......... 80 Zoncolan ..............70 Trbiž ................... 60 Osojščica..............80 Mokrine .............120 Najstarejša Zemljanka stara 117 let TOKIO - Najstarejša oseba na svetu, Japonka Misao Okawa, mati treh otrok, ki ima tri vnuke in šest pravnukov, je včeraj dopolnila 117 let. Okawa, ena od peščice ljudi, ki so se rodili v 19. stoletju in so še živi, je v dobrem stanju, je povedal predstavnik doma za ostarele v Osaki. Rojstni dan je v domu za ostarele v družbi svojcev praznovala že dan prej. Med udeleženci so bili tudi njen najstarejši sin, 92-letni Hiroshi in dvoletna pravnukinja. Predstavnik lokalnih oblasti Takehiro Ogura ji je ob tej priložnosti podaril šopek rož, ona pa mu je dejala, da ji je 117 let minilo hitro. Ni pa znala povedati, ali je odkrila skrivnost dolgega življenja. Zbranim novinarjem je odgovorila le, da "ne ve". (STA) Liberija prvič od izbruha ebole teden dni brez nove okužbe JUŽNA KOREJA - Napadel ga je aktivist za združitev obeh Korej Ameriški veleposlanik v Seulu Mark Lippert tarča napada z nožem SEUL - Ameriškega veleposlanika v Seulu Marka Lipperta je včeraj z nožem napadel južnokorejski aktivist, ki je vzklikal slogane proti skupnim vojaškim vajam obeh držav in za ponovno združitev Korej. 42-letnemu diplomatu je zadal poškodbe v predelu obraza in roke, ki ne ogrožajo njegovega življenja. V Washing-tonu so ostro obsodili to nasilno dejanje. Napadalec je po navedbah prič Lip-perta napadel od zadaj, ko naj bi ta začel z nagovorom na srečanju, ki je potekalo ob zajtrku. Porinil ga je na mizo in napadel z nožem. Napadalca - šlo naj bi za 55-letnega Kim Ki-Jonga - so nemudoma potisnili na tla, policisti pa so ga nato aretirali. Med napadom je Kim, oblečen v tradicionalna korejska oblačila, vzklikal slogane v podporo ponovni združitvi obeh Korej in nato še izražal nasprotovanje skupnim vojaškim vajam ZDA in Južne Koreje, ki so se začele v ponedeljek. Gre za dobro znanega političnega aktivista, ki je bil leta 2010 obsojen na dvoletno pogojno zaporno kazen, ker je vrgel kamen v takratnega japonskega veleposlanika. Lippert je utrpel poškodbe - pretežno ureznine - na licu, zapestju, prstih in roki in je glede na posnetke s prizorišča napada močno krvavel. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali plastični in ortopedski kirurgi. Po dveh urah in pol so njegovo stanje opisali kot stabilno. Še nekaj dni bo ostal v bolnišnici na opazovanju. Ameriški State Department je že obsodil nasilno dejanje, iz Bele hiše pa so sporočili, da je predsednik države Barack Oba-ma poklical veleposlanika in mu zaželel hitro okrevanje. Tudi južnokorejska predsednica Park Geun-Hye je obsodila napad, ki je po nje- Ranjeni ameriški veleposlanik Mark Lippert na televizijskem posnetku ansa nem prepričanju napad na vojaško zavezništvo med Južno Korejo in ZDA. Obljubila je temeljito preiskavo incidenta, medtem ko je zunanje ministrstvo napovedalo okrepitev varovanja tujih veleposlanikov v državi. Tiskovni predstavnik Korejskega sveta za spravo in sodelovanje, ki je gostil dogodek ob zajtrku, se je opravičil za pomanjkljivo varnost na srečanju. Napadalec naj bi naenkrat vstal s svojega stola za mizo, ravno ko naj bi se začel zajtrk. Drugi so ga poskusili ustaviti, a so se stvari odvile prehitro, je pojasnil. Severna Koreja je medtem napad na Lipperta označila kot "pravično kazen" za ameriško odločitev, da izvedejo skupne vojaške vaje z Južno Korejo. Kot je zapisala državna tiskovna agencija KCNA, napad tudi odraža odklonilno stališče južnoko-rejske javnosti do teh vaj. (STA) MONROVIA - Liberija je zabeležila prvi teden brez nove okužbe ebole od lanskega maja. V preostalih dveh prizadetih državah, Gvineji in Sierri Leone, medtem še vedno beležijo nove okužbe. Liberija ni zabeležila novega potrjenega primera ebole v celotnem tednu do 1. marca. Od izbruha ebole decembra 2013 se je z virusom v devetih državah okužilo nekaj manj kot 24.000 ljudi, od katerih jih je bolezni podleglo 9800. Nekaj več kot 4100 smrtnih primerov so našteli v Liberiji, ki je še pred pol leta beležila po 300 novih primerov na teden. (STA) ZDA - Kot ministrica rabila zasebni naslov Clintonova tarča kritik zaradi e-maila WASHINGTON - Nekdanja ameriška državna sekretarka in fa-voritka demokratov za predsedniške volitve leta 2016 Hillary Clinton je tarča afere, ker je v času vodenja State Departmenta namesto službenega uporabljala zasebni naslov elektronske pošte. Posledično zveznemu arhivu ni predala celotne elektronske korespondence iz tistega časa, s tem pa je kršila pravila. Clintonova je že več dni tarča kritik, odkar se je razvedelo, da je kot vodja ameriške diplomacije v letih 2009-2013 uporabljala izključno svoj zasebni elektronski naslov. To razkritje je odprlo potencialno zakonsko zagato za nekdanjo prvo damo ZDA, saj naj bi s tem kršila zvezna pravila o shranjevanju podatkov visokih predstavnikov države, kamor vsekakor spada tudi elektronska pošta ministrov. Afera se je še zaostrila v sredo zvečer po lokalnem času, ko je zunanjepolitični odbor predstavniškega doma ameriškega kongresa odredil, da mora Clintonova izročiti celotno elektronsko pošto, povezano z dogajanjem v Libiji, sicer ji grozi kazen. Zahteva je povezana z delom posebne komisije kongresa, ki preiskuje teroristični napad na ameriški konzulat v Bengaziju 11. septembra 2012, v katerem so islamisti ubili štiri ljudi, med njimi tedanjega veleposlanika ZDA v Libiji. Republikanec Trey Gowdy, ki vodi to komisijo, je namreč pred tem v sredo napovedal, da bo, če bo treba tudi po pravni poti, pridobil vso elektronsko pošto Clintonove iz tistega časa. Hillary Clinton ansa Na dogajanje se je nato odzvala tudi sama Clintonova in pozvala k objavi sporne elektronske pošte. "Želim, da javnost vidi mojo elektronsko pošto. Državo sem prosila, naj jo objavi. Sporočili so, da bodo preučili možnosti za njeno objavo, kakor hitro bo to mogoče," je v sredo zvečer tvitnila ena najvidnejših ameriških političark. Tiskovna predstavnica State Departmenta Marie Harf je zatem sporočila, da bodo na ministrstvu "po običajnem postopku za tovrstne objave", preverili, kakšne so možnosti. Zatrdila je, da bodo to storili čim hitreje, a ker gre za veliko količino dokumentov, bo zagotovo trajalo nekaj časa, preden bo prišlo do odločitve. (STA)