132. številka. Ljubljana, v soboto 8. junija XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vst ro - o ge r sk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za poSiljanjo na dom računa.so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. UpravniStvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi BinkoMnih praznikov izide prihodnji list v torek 11. junija 1889. Gorupove ustanove. Došlo nam je nastopno pismo, v doslovnem tekstu, kakor ga je visoka deželna vlada poslala gospodu ustanovitelju: Nr. 2016. W i 11 b r i e f. Wir Andreas Freiherr von Winkler, k. k. Lan-desprasient und wir Iiatho der k. k. Landesregie-rung in Krain bestatigen und beurkunden hierait, dass Herr Josef Gorup, Grossgiuudbesitzer in Triest und Gor«, Besitzer in Krain, Istrien und Fiume mit der Urkunde ddo. Na Reki 27. novembra 1888. wortlich nachstehende Stiftung angeordnet hat: V spomin slavnega štiridesetletnega vladanja Njegovega Velečastva cesarja Frana Josipa I., in želječ, da bi svojemu slovenskemu narodu po svojih možeh glede izgoje in izobraževanja Blovenske mladine pomagal, volim kapital 60.000 gld., da se napravijo iz obrt sti tega kapitala štipendije po 250 gld. v letnem znesku za pridne dijake na srednjih šolah, in štipendije po 300 gld. v letnem znesku za pridne dijake na višjih šolah. Napravim v ta namen sledeče Ustanovno pismo. Člen 1. Jaz Josip Gorup, veleposestnik v Trstu in na Goriškem, posestnik na Kranjskem, v Istri in Reki, volim kot ustanovni kapital v nominalnem znesku 60.000 gld. 5°/0 avstrijske papirne rente, z besedami šestdeset tisoč goldinarjev av. v., ter ga bodem takoj izročil ustanovni oblasti kranjski, ko bodo od nje vsprejeta pravila za to mojo ustanovo, ki se ima glasiti: „Josip Gorupova ustanova za slovenske dijake na srednjih in višjih šolah, utemeljena v spomin slavnega štiridesetletnega vladanja cesarja Frana Josipa I.a. Člen II. Obresti tega kapitala, ki Be za druge namene uporabljati ne smejo, imajo služiti v to, da se iz njih napravi deset štipendij po 250 gld. (dvesto-petdeset goldinarjev) v letnem znesku za sloveuske dijake na srednjih šolah, in ko ti stopijo v višje šole, po 300 gld. (tristo gold.) v letnem znesku, ali pa naravnost slovenskim dijakom višjih šol po 300 gld. (tristo goldinarjev) v letnem znesku. Znesek, kateri preostane od obresti zn deset štipendij v letnem znesku po 250 gld. na srednjih šolah in v letnem znesku po 300 gld. na višjih šolah, se ima plodonosno s pupilarno varnostjo naložiti in obresti njegove pripadajo toliko časa h kap tal u, dokler se ne doBeže novi kapital, da daje obresti za 11 štipendij po 300 gld. na višjih ali po 250 gld. letnega zneska na srednjih šolah, in tako dalje za 12, 13 etc. štipendij. Temu kapitalu pripadajo tudi vsakoletni preostanki in štipendije, ki se neso bile oddale. Jaz želim, da se na tak način pomnoži število štipendij. Člen III. Štipendije namenjene so slovenskim dijakom in se imajo deliti na srednjih šolah po 250 gld. in na višjih šolah po 300 gld. letnega zneska po sledeči vrsti: a) Dijakom slovenskim mojega sorodstva, b) ako teh ne bi bilo, dijakom slovenskih oziroma hrvatskih roditeljev iz Kranjskega, Štajerskega, Koroškega, Primorskega, t. j. iz Trsta, Goriškega in Istre, — iz Reke in iz hrvatskega Primorja, in ako tudi teh ii'i bi bilo c) sploh dijakom drugih slavjauskih plemen. Člen IV. Pravico podeljevanja štipendij si pridržujem jaz, dokler živim, po moji smrti ima to pravico vselej najstarejši moški mojih potomcev, ako takega ne bi bilo, deželui odbor kranjski, dokler je večinoma slovenski, in če tudi tega ne bi bilo, odbor „Matice Slovenske" v Ljubljani. Weil diese Stiltuug fisiseh und moraliseh moglib und gesetzlich zuliissig und weil sie in der, auf die Josef Gorup'sche, zum Andenken an das 40jahrige Jubiliiuni der glorreichen Regierung Seiner Majestat des Kaisers Franz Josef I. errichtete Sti-pendienstiftung ftir slovenische Studireude an Mittel-und Hochschulen lautende Staatsscbuldverschreibung Nr. 5964 vora 1. Mitrz 1889 im Nominalbetrage per 60.000 h\, das ist sechzigtausend Gulden voll-kommen sichergestellt umi gedeckt ist, so nebmen wir Gefertigte im Namen der k. k. Landesregierung in Krain diese also errichtete und gedeckte Stiftung hieinit ausdriicklich an und verfligen hieniit LISTEK Nedeljsko pismo. Doživeli smo zopet binkoštne praznike, ko v veselji praznujemo oni uzvišeni hip, ko so bili vkupe dvanajsteri blagovestniki, ko je nastal šum z neba kakor puhanje silnega vetra, ki je napolnil vso hišo, kjer so sedeli, — ko so se prikazali razdeljeni jeziki kakor ognjeni in ko je na vsacega od njih sel tak jezik, — ko so se vsi napolnili Duha svetega iu začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. To bili so pač blagovestniki! Dandanes jih ni več, zategadel pa tudi ni videti ognjenih jezikov, dasi imamo v izbilji Ogujevitov in Kalanov, ki govore v raznih jezicih, celo v jeziku Voltairjevem in imajo morebiti vseh sedmero darov sv. Duha, le osmega ne, ki se mu pravi: dar pohlevnosti. Zato pa čitamo, kako ta na svojo listnico bije, češ, petdeset (seveda naročenih) pisem je zame, a drugi zagotavlja, da je od Sore do Kokre in Bistrice vse vanj zaljubljeno, kakor v novega mesijo. S pro- cesijami menda hodijo okolu, glasno kričeč : „Kalan, reši nas!" Vse je zanj, „Kalan" je bojni klic po vsem Gorenjskem, brez njega ni rešitve na tem sprijenem svetu in matematično je že dognano, da v deželno zbornico ne sodi nihče drugi nego Trnovski kapelan, ki ima vsaj to sijajno lastnost, da ima veliko prostega časa. Doslej je bila Kalanova svetilka pod precejšnjim polovnikom, a predno je kdo mislil, preme-nila se je v električno luč. Danes sije v „Slovenci", jutri v „Domoljubu" ali pa v obeh, seveda z navadnimi logičnimi in stilističnimi kodi. Kaj to? Glavna stvar je vender-le: -TatU ud vogliono, Tutti mi cercano, Figaro qua, figaro la!" In tako je prišlo, da imamo preprijetno priliko gledati nenavaden, nov prizor, kako je nastal volilni boj mej klerikalno stranko samo, kako rogoborni mladiči napenjajo vse sile, da bi strmoglavili starega poslanca, ki je vestno zastopal svojih volilcev koristi in zlasti pri urejanji zemljišnega davka mnogo storil za naše poljedelce. Tako je prišlo, da klerikalna stranka ne pozna več die genaue Erftlllung der stifteriachen Anordnung und die Erhaltung der Stiftungsvermbgens. K. k. Landesregierung fUr Krain. Laibach am 19. Marz 1889. (L. S.) Andr. Freih. v. Wi nk ler m. p. k. k. Landesprii9ident. A. Schemrl m. p. J o h. Hozheva r m. p. k. k. StattK-Rath. k. k. Regierungsrath. A. G lo bočni k m. p J o s. Dr al k a, k. k. Regiernngarath. k. k. R^gierungarath. „Matica Slovenska". Letno poročilo tajnikov« o odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 1888. do 31. maja 1889. (Dalje.) Računi so zbornikom tiskani v razpolaganje. Iz njih lahko posnamejo, da je društveno stanje prav ugodno. Premoženje se je v zadnjem letu pomnožilo za več kakor dva tisočaka. Za književne namene je lahko že upostavljena svota 4000 gld., ne da bi imelo društvo pri tem kaj izgube. Dolg na hiši je popolnoma izplačan in zemljeknjižno zbrisan. Glavnica ima od leta do leta istinitejši obraz. V računu o ptujem premoženji zvršile so se v zadnjem letu precej bistvene spremembe. Dva zaklada, Vodnikov in Vilharjev, izročila je „Matica" vsled odborovega, sklepa dotičnima odsekoma v Ljubljani in Postojini, iti sicer na podlagi prošenj odsekov samih in proti potrdilu njunih blagajnikov. V varstvo je pa vzela knjižico z ulogo, ki je namenjena Bleivveisovemu spomeniku. Jurčič-Tomšičeva ustanova naložena je sedaj le v treh zavodih, ker je bila vsled znanega dogodka uloga Mariborski hranilnici odpovedana, Razpisanih nagrad prisodil je odbor le nižjo pisatelju povesti „PrihajaČ" in višjo nagrado 200 gld. še jedenkrat razpisal za izvirno 10 pol obsezajočo povest z obrokom do 1. oktobra t. 1. Knjige in računi za 1. 1887. bo bili pregledani 14. maja 1888 1., pr eg le do v al c i našli so vse v redu. Dne 1. maja 1888. 1. nastopil je svoj posel novi blagajnik, odbornik g. Robič. O tej priliki, dne 14. julija in 13. septembra bila je blagajnica škontrirana ob navzočnosti ključarjev in dne 15. maja letos tudi upričo predsednika, ne da bi bili opazili kaj nepriličnega. mej dosedanjih običajev in da mora, kolikor toliko takozvana „m la do s 1 o ve n s k a" stranka sodelovati, da staroslovenskemu in vedno pravilno klerikalnemu poslancu pomore do zmage. Mi 0liberalci" smo pač boljši ljudje! Letošnje volitve v obče poganjajo jako čudne brsti. Bojevitost in ognjevitost od klerikalne strani je skrajna in človek bi se skoro bal, ko bi ne znal, da je vse hipno, da za vsako plimo prihaja radikalna oseka, človeštva pa vender navzlic vsem oviram teži naprej. Zato me vse repeučenje prav nič ne plaši. Mislim si: „Bog že ve, zakaj je kozi rog zakrivil" in rogovi so zares zakrivljeni, kjer pa še neso, zakrivili jih bodemo mi. In v tej blaženej zavesti radujem se prelepih binkoštnih praznikov, ki nam obetajo krasno vremo in še krasnejšo zabavo. Na krasnej dolenjskej strani proslavljala se bode te dni prelepa slavnost Sokolova. Gorenjska in Dolenjska podajali si bodeta roke, v Novem Mestu bode sestanek Slovencev iz raznih pokrajin in bratje Hrvati pridružili se bodo kolu našemu. To bode izvestno krasna veselica, kakeršne lepa metropola ob Krki še ni videla. Društvena hiša je bila v zadnji dobi več- i krat predmet razgovorom gospodarskega odseka, bodisi glede strauk, bodisi glede poprav in sploh ž njo združenih stroškov. Glavno načelo bila je odseku in po njem odboru: previdnost in varčnost. O stanji književne zaloge poročati mi je to-le: Dne 1. jan. 1888. 1. imela je „Matica" v svoji zalogi 16.526 knjig in 8.077 zemljevidov. Tekom lauskega leta je prirastlo 7800 knjig, odpadlo pa 9242 knjig in 33 zemljevidov. Koncem 1888. I. imela je tedaj Matica 15084 knjig in 8044 zemljevidov. Odpadek tekom leta deli se v tri dele: Vsled zatožnega prometa odpalo je 299 knjig in 11 zemljevidov v skupni vrednosti 210 gld. 10 kr. Društvenih knjig je odšlo na društvenike 7063 iztisov ; darovala je pa „Matica" 1880 knjig in 22 zemljevidov. Društveni knjižnici je prirastlo laui 234 knjig, zvezkov, Časopisov in zemljevidov, od njih: 109 ruskih, 50 slovenskih, 38 čeških, 21 hrvaških, 4 srbske, po 3 bolgarske in nemške, po 2 angleški, latinski in srbski. Vsled daril je prejela „Matica" 65 iztisov, po zaraenji pa 169. V zmislu odborovega sklepa iz 1. 1886. je izšla v lanskem Letopisu kot nadaljevanje izkazov društvene knjižnice poročilo o hrvaških knjigah, ki bo v Letopisu za 1. 1889. končano. Popolnoma ni lani pošla nobena založna knjiga, znatno se je zmanjšalo število : „Zgodovin avstrij-sko-ogrske monarhije" in „Spomenikov", katerih je Matica kot literarno društvo in v soglasji z Najvišjimi intencijami, da splošni avstrijski praznik primerno poslavi, podarila nad 1200 iztisov šolar-skim in učiteljskim knjižnicam po vseh slovenskih pokrajinah. Za ta patrijotičen čin so dohajale „Matici" od vseh strani j, tudi iz višjih mest, primerne in dostojne zahvale. Nauka o telovadbi (II. del) ostale iztise, razun za tekoče potrebe prihranjenega števila, razdelila je Matica v jednakih delih mej „Narodno šolo", „Učiteljsko društvo" in „Sokola". Zemljevide slovenske je vsled odborovega sklepa prevzela v last „Narodna šola", da jih izroči svojemu namenu. — Tudi v zadnji dobi so bile prošnje za podaritev založnih knjig prav mnogobrojne; odbor jih je reševal sproti po starem, zboru že znanem običaji. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 8. junija. Dunajski „Vaterland" je objavil članek o Mla-čehih, v katerem se trdi, da je dr. Gregr vede ali nevede zavezuik stranke, ki je nekdaj zatirala narod reški in ga bode sovražila, dokler bode ohranil narodne posebnosti svoje. List to dokazuje na agrarnih in šolskih vprašanjih. Nam ni treba omenjati, da dotični članek najbrž prihaja iz staročeških krogov. Mi ne odobrujemo povsem politike Mlado-čehov, ki je semtertja res malo nepremišljena in ima isto napako, kakor politika Staročehov, da se preveč opira na zgodovinsko pravo, toda sodba „Vater-landa" pa vender za nas ni merodajna. Vsaj je ta list nedavno pisal, da bi se Slovenci morali bolj ozirati v Gradec nego na Dunaj, da je le mogel zagovarjati Liechtensteinov predlog. Mi le predobro vemo, kaj nam je pričakovati iz Gradca in zatorej smo vedno tudi tega raneuja, da noben pravo slo Kdor se ne more udeležiti Blavnostij Novo- j meških, popelje se na Gorenjsko, ali pa v Postojino gledat podzemeljska in nadzemeljska Čuda. Potovalcem v Postojino priporočam, da pod Sovičem nikakor ne zamude ugodne prilike ter se prepričajo, kakšen je moj ljubi prijatelj Fekete in kako se mu godi. Jaz namreč se bojim zanj in imam za to dobrih razlogov. Ni temu dolgo, bilo je neki petek, ko je re-stavraterjeva žena na Postojinski postaji rekla nekemu uradniku, da bode drugi dan, to je v soboto priredila golobji rižot (risotto). Dotični uradnik je takoj naročil rižot zase in ko je drugi dan pripo vedoval svojim souradnikom o tej nasladi, naročili so se vsi po vrsti na „rižot". Zvečer šli so vsi na kolodvor večerjat in pri trojici začelo se je takore-koč že prebavljauje, ko dojde Fekete s soprogo in sinom. Jedva zagleda „risotto", že ga tudi nnroči. Gostilničar ide v kuhinjo, kjer pa izve, da tega jedila ni več, nego šest deležev, ki pa so že oddani. Začuvši to neveselo vest, vskipel je naš dragi Fekete ter začel kričati: To je neolikano ! Kaj zame nemate rižota? Mari ne veste, da vus lahko ovadim postajskemu načelniku in ravnateljstvu? »Doslej nesem zual, da sem zadnji gost pri vas" itd. venski narodnjak za L echtensteinov predlog pri sedanjih razmerah glasovati ne more. S tem pa ne rečemo, da bi morda pri druzih odnošajih ta predlog nam ne ugajal, posebno če bi se nekoliko pre-menil glede na naše posebne razmere. Dokler pa nemarno zjedinjene Slovenije, se pa za tak predlog, ki bi dal deželam večjo avtonomijo, ogrevati ne moremo. Ravno tako bi tudi Cehom pri sedanjih razmerah večja avtonomija dežel bila v škodo. Poprej se morajo zjediniti kraji, kjer biva češki živelj v jedno skupino, ali zjediniti dežele češke krone, toda poslednje bi bilo jako teško doseči. V nanje države. i\ sirijski cesar pojde baje v avgustu v Berolin, da pohodi urinskega, vladarja. Pri tej priliki bode cesar Fran Josip povabil nemškega cesarja, da se udeleži avstrijskih jesenskih manevrov na Moravskem. Pričakuje se, da se bode povabilo sprejelo. Po manevrih bodeta oba cesarja Šla na lov na Štajersko. Tako se vsaj poroča po nemških listih, kateri tudi zavračajo vesti, da je prihod italijanskega kralja kaj premeni! razmerje mej srednjeevropskimi velesilami. Francoski listi so namreč pisali, da se je v Berolinu mej Nemčijo in Italijo sklenila vojaška pogodba, po katerej bi bila italijanska vojska stopila v jako tesno zvezo z nem ško. Avstrija je pa izključena iz te zveze. Shod nemškega in italijanskega vladarja v Berolinu bode imel pokazati svetu, da so vse take govorice neosnovane. Peru Todoroviću se je baje že posrečilo pridobiti zaupanje sndanje vlade srl>skr Vladi je naznanil, da mu dohajajo pretilna pisma zaradi njegovega pogumnega postopanja o zadnjih izgredih. Vlada mu je dala takoj dva žandarma za varstvo, ki ga povsod spremljata. — Odličen vodja napred-njaške stranke dobil je pretilno pismo, da bode dne 11. junija, ko bode shod liberalcev, še večij izgredi, nego so bili pri shodu naprednjakov. Pismo se je izročilo policiji. Vlada si jako prizadeva, da bi uravnala cerkveno vprašanje, to je, da bi me tropolita in dva škofa, katera sta bila odstavljena za naprednjaške vlade zopet nastavili na njihova mesta. Sedanja vlada je pozvala metropolita in škofa Demetrija in Nikanorja, da bi sami dali ostavko ter tako olajšali urejenje cerkvenih zadev. Omenjeni so pa baje odločuo odklonili to zadevo. Zlasti metropolit Teodozij se ne mara umakniti Mihajlu. V francoske J zbornici je vodja zmernih republičanov Ferry imel jako pomenljiv govor o šolstvu. Govornik je razvil podrobno zgodovino o šolstvu v Franciji. Statističnimi podatki je doka zoval, kako se je povzdignilo šolstvo, odkar je republika. Posebno jt» naglašal, da je zasluga republike, da pouk ni več monopol nekaterih, sedaj se vsakdo, ki ima sposobnosti popne v višje kroge in uveljavi nadarjenost svojo. Potem je govornik dobro zagovarjal povišanje učiteljskih plač na nižjih srednjih in višjih šolah. To povišanje pa ni pretirano, kajti ne more se reči, da je preveč, če učenjak po 40letnem službovanji dobiva 10.000 frankov plače, Posebno so Be zadnjih osem let lepo razvile srednje šole za dekleta. Leta 1880. jih je pohajalo 2000 učenk, sedaj je pa v njih 11.000 učenk. Število učencev na javnih šolah se je od 1876. pomnožilo za 920 000, 92°/0 otrok hodi v šolo, samo 80 občin še nema šole. Potem je govornik opravičeval grajenje šolskih poslopij, ter zagovarjal sedanjo šolo, da ni brezbožna. V njih duhovnik poučuje dve uri veronauk, učitelj pa moralo. Jeden odstavek morale govori o Bogu. Nazadnje je govornik se izrekel proti ločitvi cerkve od države. Desnica je močno mrmrala mej govorom, pa tudi na levici so se slišali ugovori Ta govor napravil je še precej dober utis. Predno je angleški parlament odšel na počitnice, je vsprejela zbornica občinarjev zakon, da šlo je naprej, kakor pri povodnji v Pensilvaniji. Restavrater ni si več upal v sobo, gostje pa so smejaje se slastno zauživali golobji rižot. Fekete jezil se je še dolgo časa, naposled pa naročil zrezek, ki je njegovo jezo ohladil vsaj za ta večer. Zatorej še jedenkrat priporočam potovalcem v Postojino, naj jim bode Fekete pri srci ali vsaj v želodci, to je specijaliteta, o katerej bi jaz imel še mnogo gradiva. Na primer bi lahko pripovedoval, kako je pri nekej svečanej priliki nagovoril Z . . . ce, ki se zanj menili neso, in s kupo šampanjca stopil pred nje, češ: Trčite vender jedenkrat s svojim g.......m!, kako je govoril o našem listu in grozil nekemu gospodu, da ga bode premestil, toda: Nimio non curat praetor ! Poslednji pregovor pa tudi ni vedno umesten. Danes čul sera o nekem dogodku, ki mi je zagnal kri v glavo. Prizorišče bilo je nekda v Tivolskem parku. Dva hrabra iu oborožena viteza sta ondu cvetice trgala ter karajočega nadzornika dejanski napala. Nesem še utegnil dognati vse stvari, toda pričakujem, da bode o tej flagrantni stvari govora na dotičnem mestu, namreč v mestnem zboru. Ko bi pa tega ne bilo, prosi že naprej za besedo Vaš s. se osnuje poljedelsko ministerstvo. Do sedaj Anglija tacega ministerstva ni imela in je sploh za kmetijstvo se malo brigala. Angleži brigali so se le za trgovino in veliko obrtnijo. Dežela je morala uvažati skoro vse kmetijske pridelke od drugod, ker se je doma poljedelstvo zanemarjalo. Angleški državniki ho pa jeli spoznavati, da tako postopanje ni pravo in bi utegnilo postati osodepolno za državo. Angleški industriji in trgovini je odprto vedno ožje polje, odkar se je tudi industrija razvila v druzih državah. Ze zaradi tega je Anglija prisiljena se bolj ozirati na dosedj zanemarjeno kmetijstvo. Po-Bebno bi pa Augleži prišli v stiske, ko bi imeli vojno. Sovražnik bi gledal, da bi zabranil privaža-nje žita iz tujih dežel in bogata Anglija bila bi kmalu izstradana. Novo ministerstvo, ki bode jednako organizovano, kakor je trgovsko ministerstvo, bode imelo dokaj dela. Kmetijstvo se le ondu prav razvija, kjer jo dovolj srednjega kmetskega stanu. Ta je pa v Angliji popolnoma izginil in državniki so že mnogo premišljevali, kako bi ga oživeli. Kmetijski stan je najtrdnejša podlaga socijalnemu redu in državi; državo pa, kjer so sami bogatini in berači, pa utegne hitro omajati kaka socijalističua ustaja in že zaradi tega angleški politiki mislijo, kako bi dobili zepet kmetijski stan. „Koln. Zeit." se jezi, da boče Anglija prisvp-jiti si vedno novih dežel. Sedaj Anglija resno namerava prisvojiti si vso Afriko do nosu dobre nade izimši seveda one dežele, ki bo že sedaj v dobrih rokah. Baš sedaj zahteva vrhovno gospodstvo nad deželami mej Zambesijera, Nvanza-, Tan-ganjika jezerom in gorenjo Kongo, torej nad vsem - ozemljem za južnim zanzibarskim obrežjem, katerega pristanišča Kilva, Lindi in Mikindani upravlja Nemčija. Te dežele, katere hočejo si prilastiti Angleži spadajo v krog nemških interesov. Ta članek je gotovo oficijoznega izvora in dokazuje, kako je Nemcem hudo, da jih spodriva Anglija v Afriki Hoteli so ondu osnovati velike naselbine, katere bi bile v tesnej zvozi z domovino, a uakrat pridejo Angleži in jim vzamejo dežele izpred nosa. V kolonijalni politiki Nemci zares nimajo sreče. Dopisi. Iz 1'iiljn 6. junija. [Izv. dopis.] Spisi Vaši o žalostnem konci bivše mlekarske zadruge, oziroma polemika z gospodom Povšetom zanima nas tu v Pulji prav zelo, kajti opazovali smo s posebnim zanimanjem osnovitev, borenje za obstanek in pogin Puljske podružnice rečene zadruge. Nam se ni videla mlekarBka zadruga privatno, na dobiček malega števila Spekulativnih mož preračunjeno podjetje, ampak mi smo zmatrali „zadrugo" za narodni zavod, pričujoč nam o veseli prikazni, da se je vender konečno tudi mej našim narodom jelo vzbujati veselje do toli pogrebne podjetnosti. Mislili smo si, da se bodo ljudje naši, videč uspehe „Mle-karske zadruge," energične poprijeli vsestranskega dela, da ohranijo kupčijo z domačimi produkti v domačih rokah; ugodna posledica take podjetnosti bila bi, da bi vsako leto tisočake narodnega kapitala oteli rodu svojemu, ob katerih tisočakih se maste energičnejši in sovražni nam tujci. Nada ta naša ni bila utopija, ampak želja naša bi se bila prav gotovo realizovala, da ni bilo vodstvo „Mlekarske zadruge" — tu ne mislimo ni Petra ni Pavla, ampak skupno vodstvo — v tako n eo kr et-nih rokah, kakor je res bilo. Podružnica Puljska odprla se je pod najugodnejšimi avspi-cijami, zanimanje je bilo obče, v lokalu nesi videl le kuharic in poslov, ampak najodličnejšo gospodo; vsak trenotek so se oglašali štabni častniki, ki so poizvedovali po tem in onem; vse je bilo veselo, da bodemo vender jedenkrat pili dobro mleko v Pulji. Tak je bil začetek — toda le začetek. Ugledu zadruge je vodstvo že s tem neizmerno škodovalo, da je omislilo podružnici naši vsled nikakor opravičene skoposti sramotno, beraško, nesnažno opravo, tako da so Italijani že začetkoma delali dovtipe svoje. Nadaljna manipulacija pri dopošiljanji blaga je pa bila naravnost škandalozna. Jeden dan mleka preveč, drugi dan premalo; jeden dan sira v obilici, a smetane ne; tretji dan smetana, pasira ne itd. itd. ad infinitum. Skoro da vsaki dan je moral upravitelj podružnice telegrafovati radi jednega ali druzega predmeta. A mislite, da ga je druzega dne dobil?! Kaj še! — čez dva, tri dni, če je dobro šlo Manipulacija vodstva zadruge bila je persiflaža na to, kar imenujemo racijonelno vodstvo trgovine. Kaj čuda, da se je občinstvo, katero je osnovo podružnice tako prijazno pozdravljalo, kmalu naveličalo pri podružnici slepe miši loviti; obrnilo jej je — drugače mu ,'pač ni kazalo — hrbet. Za prospeh podružnice ni se brigala živa Dalje v prilogi. ~:WK duša, jedini goep. Pire 8e je jedenkrat ob svoji navzočnosti v Pulji ozbiljno zanimal za ta zavod. Sicer so pa pošiljali „inšpicirat* nekega mladega Človeka, katerega glavni karakteristikon je bil, da ni pri živem krsta pregovoril slovenske besede. Ta človek predstavljal se je trgovcem kot „direktor", tako da dotični trgovci, o zadrugi burke zbijoč, še danes govore o tem „ direktorjiu. Kaka sramota za zavod in poleg tega za naše narodtib ime". Gospod urednik, Vi ste se doteknili tudi postopanja vodstva v narodnem pogledu. No, tudi v tem pogledu vam lahko jedno zapojemo. Da so bo slovenskega napisa sramovali, to že veste, kakega „narodnjaka" so pošiljali „inšpicirat", smo mi povedali, a povedati Vam moramo še nekaj, kar je značajno za „narodojaštvo" vodstva. V Pulji je imela podružnica dva zastopnika, oba narodna Slovenca in člana Puljske čitalnice, a vodstvo jima je dopisovalo dosledno le nemški. To je faktura, ki glasno upije in ga ne ovržejo bodisi še tako dolga „poslana". Da zaključimo. Ne glede na škodo, kojo trpe dotični deležniki, škodovalo je nerodno vodstvo „ Mlekarske zadruge" posebno s tem, da je ugonobilo komaj vzbujajočo se vero našega ljudstva v svojo lastno zmožnost za trgovska podjetja — torej v narodnogospodarskem pogledu; varovalo pa tudi ni ugleda materinega našega jezika pred svetom, kakor bi bila njega sveta dolžnost in tako narod slovenski oškodovalo tudi v politično-narodnem pogledu. Bog nas varuj tacih podjetij ! X Dunaja. 7. julija. [Izv. dop.J Z zadnjim večerom končal je slovenski klub na Dunaji tretje leto svojega obstanka. V obilnem številu zbrali so se Dunajski Slovenci zopet ta večer, in dvorana v restavraciji „Zur goldenen Kugel" bila je zopet prenapolnjena. Sploh bili so letošnji večeri klubovi vrlo obiskovani, in gotovo je malo društev, ki imajo toliko uspehov, nego jih je imel slovanski klub. G. predsednik Navratil omenjal jo najprvo umrlih dveh odličnjakov slovenskih: Ciga leta in Š u bi ca. Našteval in slavil je zasluge prvega kot pisatelja in druzega kot slikarja, ter pozval konec svojega govora navzoče, da ustanejo v znak svojega spoštovanja do umrlih dveh mož. Na to nadaljuje g. dr. Murko svoj govor: „Spomini na Rusijo." G. govornik slikal je v poldrugo uro trajajočem velezanimivem govoru javno, rodbinsko in dijaško življenje na Ruskem. Neizmerna je Rusija, širna in prostrana, tako je tudi življenje. Rusi vajeni so živeti na široko. Velike sobe, velike hiše, a ne visoke najdeš pri njih. Vsaka hiša ima dva uhoda: pravega in tako zvanega ,čor-nega". Skozi prvi dohajajo v hišo ljudje, skozi drugi prinašajo se razne stvari v hišo. V stanarino ušteta je tudi vsota za kurjavo stanovanja. Po sobah so trojna okna, ki so pa največ zaprta, le jedno malo okence se odpira. Življenje rusko je rodbinsko, gostoljubje zelo na visoki stopinji. Če Rus vsprejme gosta, prinese mu najprvo hleba in soli. To imenuje se hlebosolstvo. Ako pričakuje gostov, a jih ni, gre na ulico, ter išče in išče, dokler ne najde kacega soseda, da ga pelje b seboj na obed. To spominja prav na svetopisemsko priliko. Tudi ako se seznani s kom na ulici, vzame ga takoj k obedu. Isto tako mora človek povodom ofici-jalnih vizit, ki so n. pr. o božiči, o veliki noči itd. vedno ostati pri obedu. — Zato te čudno dozdeva Rusom, ako jih na tujem ljudje povabijo zvečer v kako krčmo, kjer morajo Bami plačati, kar so pov-žili. Prijetni so na Ruskem takozvani večeri. Tu se razgovarja in kritikuje svobodno o državi, o politiki, sploh o vsem. Gospodinja sedi pri samovaru. Deli se gostom čaj, kruh, surovo maslo in mrzla mesenimi. Tu je prilika stopiti z ljudmi v dotiko. Tudi samci prisiljeni so živeti rodbinsko. Gospodinji zameril bi se jako samec, ako ne bi hotel obedovati doma. — Rusi se ženijo navadno rano, ženiti se smejo tudi dijaki, a le z dovoljenjem ministerstva. Jemljć si pogostem študentinje za žene, in zgodi se dostikrat, da vzame doktor medicine moškega spola doktorja medicine ženskega spola. Oficirjem treba je do 28. leta 5000 rubljev kavcije, od takrat naprej pa nič več. — Rusi ljubijo cvetice in vesele se radi, tudi na godove drže veliko. Razen godov praznuj o pa dijaki še mnogo druzih dni, n. pr. dan ustopa v šolo in izstopa iz nje. Taki obedi stanejo po 5 do 6 rubljev za osobo, za revne dijake zlože pa te svote imovitejši kolegi, tako da nobeden ne manjka pri tacih prilikah. To so seveda le nekatere črtice iz govora g. dr. Murka. Po končanem govoru vnel se je živahen razgovor, v katerem razbistrili so se ravni pojmovi in nazori o Rusiji. Omenjati nam je tudi, da je pri zadnjem klu-bovem večeru pristopil podpornemu društvu za slovenske velikošolce g. dr. P. Turner kot ustanov-nik ter izplačal blagajniku 50 gld. Srčna hvala vrlemu rojaku. Slovenskemu klubu in podpornemu društvu želimo vesele bodočnosti ! Domače stvarL — (K volilnemu gibanju.) V Poljanski dolini bilo je dne 7. junija t. 1. izvoljenih 17 volilnih mož, ki bodo vsi jednoglasno volili gospoda Otona Detelo. Velika je razburjenost proti gospodu Kalanu, kojega postopanje se tudi po duhovnih gospodih odločno obsoja. — (Odbor za Vodnikov spomenik) je izrekel zahvalo g. A. Funtku za pesem: „Vodniku" in g. dr. B. Ipavcu za skladbo kan-tate. Vnanji pevski zbori, ki se še niso oglasili za kantato, naj prijavijo skratka, koliko glasov da Žele. Upamo, da nobeden slovenski pevski zbor ne bode zaostal, temveč se pridružil velikemu zboru, ki bode dne 30. junija pred Vodnikovim kipom proslavljal s svojim petjem spomin prvega slovenskega pesnika. — (Za Vodnikov spomenik) jo temelj sezidan ter je danes kamenosek začel polagati stopnice, ki so, kakor ves podstavek, iz repentaborskega marmorja. Kip dojde v Ljubljano, kedar bode podstavek gotov, da 8e lehko precej postavi na svoje mesto. — (Vabilo) na LXXXIII. odborovo skupščino „Matice Slovenske" v sredo 19. junija 1889. 1. ob 5 V* uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnikov o LXXXII. odborovi seji in o XXIV. rednem velikem zboru. 2. Naznanila predsedništva. 3. Volitev predsednika, njegovih namestnikov, blagajnika, pregledovalca društvenih računov, ključarjev in overovateljev društvenih zapisnikov. 4. Volitev odborovih odsekov. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Posameznosti. — V Ljubljani dne 8. junija 1889. — Predsednik Josip Mam. — (Dodatek.) K poročilu o obravnavi o »Sokolskem domu4 v meBtnem zboru izostal je po neljubi pomoti govor g. obč. svetnika dr. Josipa Stareta, ki je dokazoval, da iz stavbinskih razlogov ne kaže na nameravanem mestu postaviti „Sokolski dom", čegar velikanska zgradba bi nikakor ne bila v skladu s tamošnjimi malimi vilami, drevoredu samemu pa na škodo, ker bi se najbrže nekoliko dreves moralo odstraniti. — (Jugoslovanska akademija zna-nostij in umetnosti j) ima danes sejo, v kateri bode naš rojak in akademije pravi član g. M. Valjavec, čital svojo razpravo „Prinos k naglasku u slovenskom jeziku i ta naglas u imperativu." — (Osobna vest.) Legacijski uradnik prve vrste Emil baron Godel-Lannoy je imenovan izrednim poslanikom in upolnomočnim ministrom na kraljevem portugalskem dvoru. — (Gosp. Blaž Fišer) slavni naš umetnik, je na Dunaji nevarno zbolel. Nedavno bil je na prof. Alberta kliniki operiran. Upajmo, da mu kmalu krene na bolje. — („Glas Crnogorca") došel je nam_v slavnostni izdaji. Številka 21., donašajoča telegrame o zaroki črnogorske princesinje Milice izšla je s dvobojnim robom in v jako praznični obliki. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je imelo dne 5. junija svojo XXVI. sejo. NavzoČni: Prvomestnik T. Zupan. Odborniki: dr. vitez Bleivveis-TrBteniški, Matej Močnik, Ivan Mur-nik, Luka Svetec, dr. Vošnjak, Andrej Zamejec, Ant. Žlogar. Od nadzornikov: Oroslav Dolence — Blagajnik dr. Vošnjak naznanja dohodke in troške od zadnje seje. Prispevke je poslalo dozdaj 26 podružnic. Neki rodoljub je podaril družbi delnico Narodne Tiskarne. — Tajnik A. Žlogar poroča, kako je izvršil ukrepe zadnje seje. Mej tem Bta bili ustanovljeni podružnici: Kamnik z okolico in ženska podružnica v Gorici. Snuje se polružnica na Koroškem. Osobito razveselivna so poročila načelništev goriških podružnic. — Kot III. zvezek „Knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" izide v kratkem spis o Valentinu Vodniku, namenjen mladiui, a bo dobro došel i udeležencem o bodoči slavnosti pri odkritji Vodnikovega spomenika. — Odb. J. Murnik poroča o Tržaški šoli. I. mesto učitelja-voditelja podeli se g. Mihaelu KamuščiČu; II. mesto pa učiteljici .Josipi m Delkin. — Dr. Bleivveis poroča o prošnji za podporo z večjo vsoto, ki se usliši. — Nekoliko manj važnih prošenj je bilo uslišanih. — Druge nenujne zadeve se zarad „Matičnega* zborovanja odlože za prihodnjo Rejo. — („V i j o 1 i c eK.) Pod tem naslovom izdala je gospa Lujiza Pesjakova zbirko svoji poezij, katere je posvetila gospodu dr. Jern. Z u p a n c u. 0 tej lepi in zanimivi knjigi bodemo prihodnji teden priobčili obširnejo oceno. — (Ljubljanska dijaška kuhinja ima v sredo večer ob 6. uri na Starem strelišči občni zbor. Na dnevnem redu je mej drugim volitev novega upravnega odbora. Vsi člani, dobrotniki in prijatelji človekoljubnega zavoda se vabijo. — (Ubil) se je včeraj vojak tukajšnega topni carskega polka doma iz Kranja v meščanski vojašnici v Trnovem. Pal je raz mostovž druzega nadstropja, kateri se je ravno popravljal in ni bil dovoljno pritrjen na dvorišče in bil v štirih minutah mrtev. — (Anatomični in etnologi čni muzej) naselil se je na Cesarja Josipa trgu. C. Gabriela poprej Meisela panoptikum in muzej otvorjen je za občinstvo in vreden, da si ga ogleda. V panoptikumu, v kateri imajo ustop tudi otroci, ima mnogo kaj lepih izdelkov iz voska. Tu je videti umirajoči car Aleksander II., cesar Friderik III., cesar Viljem in knez Bismark v naravnej velikosti. V muzeji, v kateri imajo pristop le odrasli, je posebno zanimivo medicinično telo, ki se razloži v 40 delov, in semtertja obiskovalcem znanstveno pojasni. Za matere je posebne važnosti upodobljenje otročjih boleznij: difteritis, ošpic, skarlatice, koz in kolere. Jako poučljivo je nadalje prva pomoč ob nesrečah dr. Esmarcba. Umetno so tu upodobljene najtežje operacije novejšega časa, ki so vzbujale največje čudenje. Kaj več bomo o tem muzeji poročali drug pot. — (Slavna čitalnica v Loki) poslala je podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji 32 gld. kot čisti donesek v korist imenovanemu društvu prirejene veselice. Slava ji! V zadnjem večeru slovenskega kluba na Dunaji daroval je g. Peter Hlačer, železniški uradnik na Dunaji, 1 menovanemu društvu 3 gld. Dunajski domoljub dal j e za mesec maj in junij & 1 gld. skupaj dva gld. drugi zopet svoj mesečni donesek za junij 1 gld. — Srčna hvala. — (Občinska volitev v Dolu) je bila 6. t. m. in so bili naslednji gg.: Franc Šimenc, župan; Janez Jeran, podžupan (Beričevo). Odborniki za III. razred gg.: Tone Prašniker, Tine Bregar, Fran Majdič, Matija Grat, vsi iz Beričevega; za II. razred gg.: Janez Leuc, veleposestnik v Dolu, kot svetovalec, Fran Pevc, posestnik in tovarnar v Dolu, Janez Žle iz Beričevega, Franc Grat, posestnik v Beričevem; za I. razred gg.: Štefan Lemut, mlinar in posestnik v Beričevem, Jakob Kreč, posestnik in trgovec v Dolu, Jožef Loboda, posestnik v Dolu, Fran Igličar, posestnik v Dolu. Volitev za župana se je enoglasno vršila, s katerim izidom smo vsi zadovoljni, ker je zopet stari župan izvoljen; njemu je uže 'občina Dol znana. Izvrsten je narodnjak in župani uže čez 20 let. Bog nam ga ohrani še mnogaja leta. — (Iz Šoštanja) se nam piše, da se bode za tamošnjo čitalnico napravil nov oder in da so se v ta namen začeli nabirati doneski. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 7. junija. Govori se, da bode češko konservativno plemstvo po grofu Franu Thunu ponudilo nov kompromis za deželno-zborske volitve nemškemu veleposestvu. Belgrad 7. junija. „Pol. Corr." poroča se iz Belegagrada, da se je sporazumljcnje v metropolitanskem vprašanji doseglo v vseh točkah. Ravno tako se je tudi dosegla sprava mej metropolitoma Teodozijem in Mihajilom. Teo-dozij bode pohodil metropolita Mihajla s škofi in Mihajl mu bode pohod vrnil. Ravno tako bode Teodozij s škofi navzoč pri reinstalaciji Mihajla. Verojetno je, da še danes Teodozij uloži prošnjo za upokojenje. Par j z 7. junija. Državno sodišče odredilo zopet hišne preiskave pri dveh boulan- gijskih veljakih. Kakor se zagotavlja dobili so Teč papirjev, iz katerih je jasno, da se je udeleževal Boulanger neke zarote proti varnosti države. Dunaj 8. junija. Zdravje kardinala Gan-gelbauera se stalno boljša. Noč bila je mirna. Zavest in zmožnost govorjenja sta se povrnili. Pariz 8. junija. V Ustriško-Topliškem premogovskem reviru strajk končan. London 8. junija. (Reuterjevo poročilo.) Iz Syre se poroča, da so nemiri na Kreti. Podrobnostij Se ni. Razne vesti. * (Smrtna obsodba.) Iz Prage se javlja 4. t m.: Zaradi ostudnega umora zatoženi kovaški pomočnik Fran S koli 1 bil je včeraj pred porotnim sodiščem jednoglasno proglašen krivim in obsojen v smrt na vešalili. * (P o n e v e r j e n j e.) Komptoirist tvrdke Stro-bencevih bratov, lšletni Bela Kramar poneveril je, kakor se iz Budimpešte 5. t. tn. poroča, preko 6000 gld. ter pobegnil najbrže na Dunaj. * (Požar v dekliški šoli.) V jednem prvih in najboljših dekliških zavodov v Pariza nastal je 1. t. m. ogenj, ki je napravil precejšnjo škodo. Na izrecno željo zavarovalne družbe vršila se je stroga preiskava, da bi se dognalo, kako je nastal požar v šoli. Mlade učenke izpraševale so se posamič in neka 161etna vestna devojka izjavila je v veliko čudo svoje predstojnice, da je požar prouzročilo sežiganje zaljubljenih pisem, katera so dobivale njene součenke tekom letošnjega šolskega leta. Take liste, dejala je, ni varno puščati niti v šoli, niti jih jemati s saboj domov, treba jih je torej pred počitnicami uničiti. Mej sežiganjem pak je Bkozi odprto okno potegnil piš in prouzročil uesrečo. Podpisani odbor šteje si v prijetno dolžnost izreči uajiskrenejšo zahvalo vsem o u i m gospodom m e 81 n i m odbornikom, ki so v seji dne 4. t. m. glasovali zato, da bi se telovadnemu društvu „Sokolu" odstopil prošeni prostor za gradnjo telovadnice. Dasi se za odstop stavišča ni doseglo potrebno Število glaHov, vendar je gori omenjeno glasovanje tako odličnih in za narod toli zaslužnih mož pod-pisanemu odboru v veliko tolažbo, ker vidi; da je narod slovenski vedno še na strani društva, kateremu je še le vlani o petindvajsetletnici ska-zoval toliko sočutja, V Ljubljani, dne 7. junija 1889. Odbor telovadnega društva „Sokola". Poslano. Stare grde Ljubljanske napake. Ako pride slovensko dekle v Ljubljano, ustraši se svojega novega imena. Ko nastopi svojo službo imenujejo jo „kr.sencou. To je stara grda judovska beseda za deklo ali kuharico. Ze 1884. leta je pri Frančiškanih pridigoval neki g. O., da to je judovska beseda in da so jo Judje svojim deklam, ker so bile katoličanke in tedaj kršene, dali; povedal je tudi, da naj se t;t beseda opusti ker to ni lepo. Cas bi bil tedaj enkrat, to starino odvreči in se lepih slovenskih izrazov posluževati. Namesto pkršenoa" naj bi se reklo po slovenski dekla, kuharica ali pa hišna. Stari meščan. I.jikIsKo HrctlMlvo. Al o II-ovo „Francusko ž gunj u' daje ravno tako uspešno kakor ceno srodstvo Eroti trgani i po ud ili, ranah, oteklinah in ulesih. Cena sto-lenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuohlauben Đ. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat t. njegovo varstveno znamko in pod* pisom. 6 (55—7) 38 s /.« lo«l< i i i K;.lur je jedna najglavncjših boleziuj in in ima hude posledice, če; se takoj ne rabijo dobra zdravila. Kakor kažejo skušnje, je jako dobro doraiiče zdravilo za želodčni katar tir. Komov zdravilni bulzmii. — Pristen dobiva se v vseh lekarnah in v glavnoj zalogi B. FRAGNER-ja v Pragi 205-111. l "845—2) Presk-ašena slsossi 40 let I najslavnejših profesorjev in zdravnikov £UvvF Evropo zapisujejo in priporočajo za vsakdanjo rabo le pristno c. kr. zobozdravnika «lr. Popp-a Anatherin ustno vodo v dvojno povekSanih steklenicah, kot radikalno sredstvo proti vsakemu zobobolju, vsakej bolezni ust iu dlesna, katera, če s;> rabi hkratu i dr. Popp-ovlm zobnim praikom ali zobno pasto, vedno obrani zdravo in lepe zobe. Dr. Popp-a zobna plomba. (616—20) Dr. Popp-a zeljiščno milo sa vsakovrstne izpuščaje, zlasti za kupelji. Prt'il pouurejun jeiu no v Umi in-in interesu »vuri. Zalege imajo vse lekarne, parfumerije in droguerije. „LJUBLJANSKI ZVON" HtoJI za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. a-»Pr--£3,1 T it j c i : 7 junija. Pri Malici: Mollik iz Krapine. — Maver iz Amerike. — Kndras iz Ljubna. — Kupecek z Dunaja. — Kai-aer z Dunaja. Pri Slonu: Kleraenčič iz Trsta — Metzamer iz Bistrice. — Col lin an iz Trstu. — Nigriny iz Budimpešte. — Bigaglia iz Benetk. — Monschein z Dunaja. Pri Avstrijskem cesarji: Križaj iz Gorice. Me te o ro logično poročilo. 1 1 g Čas opa-q zevanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. \& 1 7. zjutraj s 1 2. popol. 7? 9. zvečer 1 1 739 0 mm. 737-9 mm. 737 6 mm. 22 4" C 882"C 16-4" C si. svz. si. svz si. svz. jas. ja». jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 207°, za 27° nad normalom. Dumajska borza dne 8 junija t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) vfteraj — Kld. 85-35 85-76 10» 75 HKJ-60 906-— 304-50 119-4 > Papirna renta .... Srebrna renta..... Zlata renta ...... a ,n marčna renta . Akcije narodne banke. Kreditne akcije..... London . . ... Srebro ... ... Napol. ...... C. kr. cekini . Nemške marke .... 4"/o državna srećke it 1. 1851 Državne srećke iz 1. J.-o i Ogerska alata renta 4°,, Vgerska papirna renta 5% fttajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/u . . Zemlj. ohč. avstr. 4'/,%, zlati zast. listi Kreditne srečke.....100 gld Kfldolfove srečke..... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. - gld :M9 563 .rB-32 250 gld. 10» , oblig. . . 100 gld. 135 gld. 176 „ 102 „ 96 „ 104 „ 124 .. 118 184 20 126 233 danes 85 35 8575 109-85 100 60 P0H-— 305-10 119*20 9-48'/. 5-H3 58 25 Kr. 15 75 75 80 50 80 Zahvala. Vsem sorodnikom in prijateljem in vsem onim, ki so pri tako žalostnej in zares pretresujočej izgubi nase srčno ljubljene nepozabljene soproge in matere gospe Mimy Plaulz roj. Gregoritsch nam skazali toliko iskrenega sočutja in za mnoge darovano vence izrekamo nzjsrčncje zahvalo. Ivan. Nep. Plautz in njegova Pavla in Oskar. Šiška, dne 8. junija 1889. (427) GLAVNO SKLADIŠTE nejSlstiie luir.e K1SEUHE najboljše zdravilne in osvežujoče pijuee, ki Be je vedno dobro obnesla pri želodčnih in ('•revnih boleznih, pri bolezni ledi« in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno pudplrulno »redNtvo pri Kar-lovo-variških zdruvljeujili in zdravljenji po rabi teh toplic. (11—3) Naznanilo! I. vipavska sadjarska zadruga ima sedaj svojo prodajalnico v šolskem drevoredu za vodo, v lesenem pavilonu nasproti semenišču. Prodajalnica je odprta od 6. do II. ure dopoludne in od 2. do 0. nre popoludne. (4u_3, Vzlic temu, da je dobila sadjarska zadruga danes (8. junija) blizu »O koitekov svežih črešenj, bilo je do 9 uro riopoludne vse razprodano. Vsled tega javimo slavnemu ljubljanskemu občinstvn, da dobimo t ml l na praznike t. j. Iti nkoil no ne', deljo iu ponedelfek vsak dau posebej svete ere-suje in da bode te dni prodajalnica odprta do 2. ure popoludne. OBČNI ZBOR Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje bode xr sredo dne 12. JvLra.Ijst 1889. ob 6. uri zvečer v drušvenih prostorih (staro strelišče). DNEVNI RED: Poročilo o delovanji društva v letu 1888/89. Blagajnično porodilo. Poročilo računskih preglednikov. Volitev upravnega odbora, obstoječega iz 16 članov. Volitev računskih preglednikov. Razni predlogi. Na ta zbor so uljudno vabijo člani, dobrotniki in prijatelji društva. (418—2) Vodstvo ilriiHtva. -= Najnovejše leposlovno delo! =- NARODNA KNJIŽNICA. I. ZVEZEK. POBRATIMI. Homazi. — Spisal tSLx. T. "Vošn-jeclc. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva se v „NARODNI TISKARNI-1 v Ljubljani in v druz\h knjigarnah. Patentovane Strakosch-Bonerjeve stroje za pranje in miinge priporoča (57 28) ALEXANDER HERZOG Dunaj, Grabi n. BruuiliiMr.i-sc €. Katalogi zastonj in franko. ; M Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni in najsolidnoje narejene. Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založuik vseh avstro-ogerskih železnic, poštnih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. vele-čaBtva z veliko zlato svetinjo za umetnost, znanost in industrijo. (3—28) Feliks Blažiček, Dunaj, V., StraussengaBse 17. CD O. CD o CS) o CD rt M Vaša Studenec, dne 30. dec. 1888. (Dolenjsko.) esenea asa, želodec ozdravila me je po kom:ij tridnevni rabi nrehlajenja želoilčevega, mrzlice in glavobola. Tudi tek se je vrnil. Dolžnost mi je, zahvaliti se Vam za izvrstni učinek Vašega zdravilnega sredstva. Spoštovanjem Ta.z3.ez; G-antar, (82—6i nadučitelj. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. ♦W . »W* »]■♦ •M» »M* »M« »W. »jK« za gostilne in restavracije, s shrambo za jed in brez iste, najboljše in najtrajnejše, katere prekose vsak drug fabrikat, dobe se v vseh velikostih in po najnižjih cenah pri (405—2) ANDREJU DRUŠKOVIC-U, trgovcu z železnino na Mestnem trgu hiš. štev. 10. 19296660 Gostilna „DRENIKOVEM VRHU" otvori č* jedjr^ej rod-Toin-i. Domače zdravilo, ki so ga tako dolgo vedno imeli v rodbini, ne potrebuje več priporočila; dobro mora biti. Pri pristnem Bldrinem Pain-Erpeller je tuko. Nadaljni dokaz, da to aredstvo zaslužuje popolno zaupanje, je pač to, da mnogo bolnikov, ki so poskušali že druga na vse mogoče načine priporočana sredstva, je zopet poseglo po Pain-Espeller, ki se je že večkrat dobrega pokazal. 8 primerjanjem bo so preverili, da pri protinu, revmatiznra in trganji po udih, kakor tudi pri prchhjonji, če glava, zobje ali hrbet "boli in bode na strani itd., najgctovojčo pomaga. Bolečine navadno ponehajo, ko se prvikrat utre. Nizka cena 40 kr., oziroma 70 kr., oinogočuje, da »i ga tudi nepretuožni lahko preskrbe. Varuj se Škodljivih ponarejanj, temveč kupi le Pain-Expeller, ki ima sidro*' za znamko, ker le taje pristen. Dobiva se v skoro vseh lekarnah. —Glavna zaloga: Lekarna pri ,,Zlatom levu" v Pragi, Nikolajev trg 7. v Ljubljani prodaja: E. Bii-schitz, lekar. V Mariboru: J. •••••••• W. K 0 n i g, lekar. \aS^\A/\A/\A/\AS\AS \±s \±s na*- \as sa^ \as na/ Zobozdravnik Mger (178 —17) stanuje hotel „Stadt VVien", II. nadstropje štev. 23. Ordinira od i/i lO, do 11. ■jutra) in od 2. do R. ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 1'»IO. do 1. ure. 'W sa/ sa/ na/ sa/ \±s WWWWWWWW * za Vozne karte in vozni listi Ameriko* Kraljevo ln-lgijski poštni parniki „Red Stur Line" iz Antiveriteim naravnost v New York in Philadelphio. Koneesijonirano od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje jako rado: konce sij onirano zastopstvo ii 11 Ottiitiji« IV., Woy r injjf ery n hho iT X Ludovik VVielich, ali 1*. JaklilNcli v Ko«eyJi in Jo»ip MtraHtier v Ino« h t u. (175—28) -»>- .lodiuu. tupocirarska kupćiju -v ]L.jnt>lJniil. ANTON OBREZA f^IT^ totttotttej f i^j^ šelcnkrgcTc ulice št. I, lto **™"***J ^72_24) .^đKS^m^. priporoča okusno in trduo narejene *n~r<-i^m^ zimnice, modroce na peresih, divane, ■tole, otomane, garniture za Halone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delo in blago, katero rabim, jo pri-poznano dobro in brezhibno, knr gotovo prida moja razstava v Rudolfi niiinii, in stojim z uzi nun na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilustrovani cenik iu uzorce blaga, kur razpošiljam zastonj in franko. Št. 9873. (415-3) Košnja v najem! V torek |»o It i h k oslih, 11. dan t. m., Popoludne Ob 9. url se bode košnja mestnih senožetij po. gradom Tnroli po očitncj dražbi za leto kosoma od- dajala v mijeni. Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na seilOŽetill v I.al terma novem drevoredu poleg vojaške oskrbo-valnice. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 2. junija 1889. DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril for. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice Št. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr. Ultra ln ffotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glaimi pogoj zdrmja in telesne in duševne kreposti. Najboljše ##«#«««'«■ j-*-<>«fxf to, da se prebavljenje uravna, da so pravo mešanje krvi doseže, da so odstranijo sprideni in slabi deli krvi, jo uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan jo iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspetino pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črcvih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje, Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano (Jutltko ttamave *iiii<> let*., %£ miol«ienlol i Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Bazpošilja se na franklrane dopise na V3e kraje proti poštnemu povzetju avote. Da so izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Rosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napis: rDr. Rosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 806—o*1* v nemščini, Čeačini, madjarfičini in francoščini, na pročelji pa na-Usneno iuuj<» zakonito varovauo varstveno znamko. Prn vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnoj zalogi B. H B« \<-\F K-jn. lekarna „pri črnem orlu", Praga, Nt. SOS—S. V Lj ubija ni: O. Piocoli, lekar; V11J. Mayr, lekar; Eraa. Birschltz, lekar; Joa. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoczy, lekar. V Postoj in i : Fr. Bacoarcioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Klzzoll, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Joa. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-atofoletti, lekar; A. de Glroncoll, lekar; R. Kiirnor, lekar; G. B. Pontoni, lekar. BV Vse lekarne v Avstro-Ogorskoj Imajo zalogo toga zdravilnega balzama. ■«] Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalniti pisem priznano: P'ražlio c3_orr^_a.če rr^-3.!Ziilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Rabi se, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsako vrste, pri črvu v prstu in pri za-nohtnici, če so roko ali nogo zvijo, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično imetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa splob, vratnej oteklini. Vse bnle, otekline in utrdine ozdravi v kratkem, Če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. V ikntUimh po 2.i in .7.5 kr. (845—10) SVARILO ! Ker 86 PraSko univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-* jum, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo nimi-ne šhatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako jo rabiti, na rudečeiu papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. llalzaiu za uho. Skusono iu po mnozih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen slab. 1 sklenica 1 gld. av. velj. ly£lin v manjšem mestu na Kranjskem, se takoj proda ali pa da v najem. Kaj več pove J. Clontlnl v Ljubi Jani. (429—1) Št. 1065. (390-3) Naznanilo. C. kr. okrajno sodišče v Idriji naznanja, da se je vsled prošnje Jerice in Leopolda Žnidaršiča dovolila prostovoljna prodaja zemljišča uloga št. 269 kat. obč. mesto Idrija, ki obstoji iz mesnice in magacina in je prepisano na imena Ane, Franceta in Leopolda Žnidaršiča. Prodaja se bode vršila v zinislu sodnim spisom priloženih pogojev, ki se lahko do dneva prodaje pri sodišči pogledajo na mestu zemljišča v Idriji, dne 13. rožnika 1S89. leta od 10.—12. ure d op o lud ne, in za izvršitev odredil se je gospod Makso Koser, c. kr. notar v Idriji, kot sodni poverjenik. C. kr. okrajno sodišče v Idriji, dne 29. aprila 1889. Mesnica stoji v živahni ulici, blizu velikega trga in je jako pripravna za kupčijo. Poleg mesnice se nahaja tudi hlev za živino, katerega posestnica Jerica Žnidaršič kupcu mesnice iz proste roke proda. Letno grebenasto blago jako elegantno in trajno za moške obleke v dvajset različnih barvah, katerim ne škoduje pranje, 60 cm Široko, I cela obleka 6' 2 metra le gld. 3. Jeden poskus zadostuje, da se preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se lahko pere. Brnsko sukno se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer ! le dobre Huže : 310 m za obleko..... S'10 „ „ „ ..... , boljSo obleko . . , gld. 310 3-10 3.10 310 3-10 3'10 310 310 3.10 3.&0 6.— 6.— 7.80 8.60 9.— 9.60 10.50 12.60 t> it ii • i> *™ za najfinejšo obleko gld. 16—20 fino jako fino obleko Najizvrstneje Brnsko blago za suknje: 2 10 m za ogrtač..... gld. 6,30 210 „ „ fini ogrtač .... „ 8.40 210 „ najfinejši ogrtač . . ,, 12.60 1 kos francoski pique-gilet „ 1.60 1 „ „ „ „ (sport) „ 2.60 Črni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 26 m za gld. 10 in več. Pri naročbah nzorcev naj se pove, kake vrste se žele. !Kstxl Pecb.aczek, Brno, Zelny trli 13. Pošlje se le proti predposlljatvl zneska ali proti povzetja. Dzorci zastonj in franko. (146—15) Krojaške karte uzorcev nefrankovane. L" Vsakemufivremenu kiubujoče » E&-' P&tentovane| LUDOVIKA CHRISTA Line na D. so najboljši, najtrajnejši in najcenejši materijal za pleskanje poslopij, klubujejo vremenu in svetlobi, kažejo lep, miren ton finejših peščenikov in so rahle, katera lastnost se v zdravstvenem oziru ne more dovolj ceniti. — Cenejši so kot oljnate barve. Zaboj za poskušnjo gld. 1.60. Cenilnik, prospekt in spričevala zastonj in franko. (330 —5) Zastopnik za Kranjsko: F. jP.Vidtc Ac C©., Uubljana. « - .'-v1. . . . '!. - . ■ . .'. . . •ili - ■- LIJ Zelo koristne in jako praktične za vse stanove itd. itd. so sledeče stvari: blagajnice varne proti ognju in vlomu, kasete, gepli, mlatilnice in rezilnice krme, vinske in sadne stiskalnice, grozdni obirači, trijeri in čistilnice, ročni mlini in mlini za debelo moko, sesalke, plugi, kopirne stiskalnice, stroji za rezanje mesa in za vrtanje, stroj za ropkanje turšice in stroji za rezanje repe, dalje šivalni stroji, otročji vozovi, perilni in ovijalni stroji (patent Strakosch & Boner) itd. itd. Te in druge predmete najboljšega izdelka ima vedno po jako nizkih tovarniških cenih v največjej izberi v zalogi (296—2) nasproti železnemu mostu, Stari trg št. 1. i> o U ot^ : : l ♦ ♦ ♦ ♦ : : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : : o •rH Tfl % RS \\ O) cd * 1 i .52 Z CHOCOLAT MENIER Največja tovarna na svetu. Vsak dan se CHOCOLAT-MENIER-a proda več nego 50.000 kilo. (208—6) Dobiva se v vseh boljših proda jalni« uli kolonijalnoga blaga in konditorijah. Pred ponarejanjem se svari! s Gg. šolskim predstojnikom ^ (104—18) priporoča SI in učiteljem m trpvina z železnino in orodjem ^ nn. 3!cs-itn e»YX trg1!! »t. IO jff JjJ vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja r>£ ^ za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, gj- in sicer: drevesna s trgu I j;i, škarje za go senice, ročna lopatica, drevesna žag sadni trejac, drevesne škarje, cepil cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- E ik, E ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa [Jf £j ua lepo p o p I e s k a n i leseni plošči h-f Č< urejena in po prav nizki ceni. >*? V Ljubljani, dn<§ 30. januvarja 1889 Gospodu Franu Detter-ji v Ljubljani! Blagajnica št. 3 firme F. VVertheim & Comp. na Dunaji, katero sem kupil pred 7 leti pri vas, se je pokazala pri požaru v noči mej 25. in 26. dnem t. m. v prodajalnici, ko je gorel špirit, petrolej, olje, slador itd. itd., — tako dobro, da moram ta svetovnoznani fabrikat zaradi dobrote in zanesljivosti vsakemu priporočati; Opomniti moram, da vzlic strašanskej vročini, katerej je bila izpostavljena blagajnica od vseh stranij, ni bila njena vsebina prav nič poškodovana. Z velespoštovanjem J. Schlaffer 1. r. - i ,, i-- NB. Koliko imetja je vsako uro v nevarnosti, ker se ne omisli taka blagajnica v krogib, kateri bi jo že davno imeti morali, mislim, da niti praviti treba ni; požari, tatovi in ulomi bili bo od nekdaj in bodo tudi v bodoče. Komur je lastnina sveta, obrne naj se, kakor hitro je mogoče, na mene, bodi si oBobno ali pa pismeno, kajti vedno imam zadostno izber tacih blagajnic, ki jih prodajam po najnižjih tovarniških cenah. Z velespoštovanjem udani Fran Detter ji_3) v Ljubljani, nasproti železnemu mostu. 27 P. n. občinstvu naznanjam, da som o«l|>rl svojo notarsko pisarno v Kranjski Gori. Priporočam Be v vseh, v maje ara dno področje »padajočih pravnih posilil, kakor tudi kot zagovornik v knzenskib stvareb. Aleksander Hudovernik, c. kr. uotnr v Kranjski Gori. Odprlo vsak - Plačani delniški kapital ln drugo poroštveno premoženje družbe znala čez 1 * v nalašč za to postavIjenej, elegantnoj razstavinej lopi, velikej ^ kacih 400 □ metrov c'** cesarja, Tosipa trg-m.. £ J Hej mnogimi plastično gibljivimi podobami v naravnoj velikoBii ^ in skupinami, modelovanimi od največjih iu najslavnejših mojstrov, inoi C X*X > I >rI I X* U > I H Z S}. Svetost papežu Leva \IH.. sedečega tka vbitem prestolu in 2. aajocega blagoslov; pokoreeo Magdaleno, mehaniono gibljivo; S Jirdtto z glavo Ilt'lofcrnovo, uiojstm-sku delo mehanik.i ; ci»rjii ~ £ Aiiksuuiirii li. umirajočega, mehanična gibljivega. ■>» £ Novo! (VHiir I' riderik lil., eemir Viljem in knez J# J Itisinurvk v naravnoj velikosti; ludora, egiptska zaklinjalka kač, ^ nun plu* iillrj* mehanike; senzacij o iml na velikanski* pre> V knisini Hkiiplnu: usmrteuje Marije Ntuurl (10 pod«»b)9 do J* dva milijona goldinarjev av. velj. Pisarna vodstva nahaja se: na, ID-a.xa.aji, I«, "Wippling-erstrasBe -3=3, Zastopništva so : na Dunaji, v Budapešti, Pragi, Lvovu, Gradci, Insbrucku. „AKii.NPV" zavaruje (332—2) proti škodi po toči po najugodnejših pogojih in za trdne premij«*, ne da bi se trebalo pozneje oplačevat i. Premije se odmerjujejo kolikor mogoče ceno in plača za premije kreditira se, ako se želi. Škode se kulantno likvi-dirajo in točno i '.plačujelo. Zastopniki za one kraje, kraje, kjer društvo še ni zastopana, vsprejema in pojasnilu v zttvarovanji daje glavni zastop v Ljubljani pri g. J. PROSENC-u Šelenburgove ulice št. 3. Najcenejši in najboljši vir za nakup je zaloga blaga 171} FILIP TiCHO, BRNO Zelny trh 21 in Radna ulice 17. Blago za ženske obleke Najnovejše in najelegantnejše za pomladno in letno sezono 100 cm. široko. 1 obleka = 14» metrov gld. 4 50. Rumburški oksford (pristno-barvast) v najfinejših izdelavah 1 kot* »O Dunaj, vatlov 4.50. najboljše buže . . j« glđ. tl.50. Blago za ženske obleke Najnovejše in najelegantnejše za pomladno in letno sezono. 1 obleka =14 in«*trov gld. 5.4IO. Francoski satine za žensko obleko {jamči se, da jo pristne barve), v najnovejših uzorcih. Prve vrste. 1 obleka 10 m. gld. 1.50. Druge vrste. 1 obleka 10 m. gld. 3.50. Kuni bu riko Vi široko, posebno za" moško perilo pripravno 1 kos 30 Dunaj, vatlov gld. 0.50. Domače platno najboljše baze, kompletno 30 Dan. vatlov 1 kos *lx......gld. 4.50. 1 kos 9/j....., gld. 5.5t>. i SIFON jako dobre baze, posebno pripraven za moško, žensko in otročje perilo, 90 cm. širok, 1 kos »O l>un. vatlov, vrste: ji gld. l.'.O, 5.tS0» 6.5«, 7.5©. XV ii s k c sra i iz dobrega sifona ali močnega platna, s širokimi čipkami. Kompletna velikost «» kosov......nl«l. a.75. turški počrt, kompletne dolgosti I»rye buže.....gld. S.50« Drage buže .... gld. fk.50. Ostanek posobne preproge 10 metr ov dolg. močne baze gld. 3.so. Garnitura iz jute sestoječa iz 2 posteljnih odej in l prta, kompletne dolgosti v najlepših izdelavah Kld. :t.SO, iz ripsa ul<5. 4.54>. Cisto volnen beige v vseh gladkih barvah ali progast, — 100 cm. širok. 1 obleka = IO nietrov gl«l. 7.50. Novote blaga, Hi se smejo prati za moške obleko (garantovano, da se sme prati) gladko, progasto in križasto Cela moška obleka iz grebenastega blaga 640 metrov gld. S__. Cela moška obleka iz platna (i10 „ 4._. Cela moška obleka iz najboljšega platna 5__. Uzorci zasloni i" * run ko. — ICuzpošiliit se po poštnem povzetji. koracije in kostumi po tedanjem času; daljo humoristi ene skupine, slavne in glasovite osobe in več druzega, kar Jfl vredno, da se Ogleda. "V MUZEJ (separatni oddelek) fe dovoljen ustop le osobnui, že s p o 1 u i v š i m 2 O. leto. Muzej obsega najnovejše iz območja anatomije. Ppsehno zasluži, da b;i naglasa: M Ji'*;**riVft + al/*\ ki 80 Mudo*' v Itirideset delov, velja za n»j- lVi6CuClXiSi&Q veiO, popolnejše in najananatvopejie dalo to vrstu; ta podoba se hcui ter tja razloži v njeni pojasni. Jako poučlj'vo dole in gledalcem znanstveno za matere jo upodobljeni« otročjib boleznij: vratniea, ošpice, "škurlatlea in osepni«*© I nadidjo prva pumo« 2? ob nezgodub p«» prol. dr. Ksinurcb-u itd, itd. Vsak torek in j( petek je anatoniični Boparatui oddelek odprt le *u -ženske in ta dan ga neka duma znanstveno razlaga. & Ustopnina v panoptikum: 2 15 kr., za otroke 10 kr., listki za odrasle, veljavni 7.a vso oddelke, A| +% brez doplačila, ao kr., za vojake do narednika 15 kr. Zdržujem se vsakega hvalisanja, prepuščajoč razHojovanje častitim obiskovalcem moje razstave. ^% Z velespoštovanjem (420—1 H KAROL GABHIEL. S. Meisbi-a naslednik, g xxxxxxxxxxxxxnxxxxx$txxwx& " I^e malo ras;, tuli. ti j. ~ Za čas stavbe priporoča Mestni trg št. 10 trgOVina Z ŽeleZllinO ^-„i trg št. 10 v velikom izboru in p«» aelO nizki ceni okove za oknu in vrata, štorje za itokodoranje, drat in evoke, samokolnice, vezi za zitlovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši K a ni n i š k i Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močim narejena šte-dilua ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vodo blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako 8e tudi dobivajo vsi