351
Naši dopisi.
Iz Rusije 20. oktobra, tj.  - Proračun, ki ga jo te dni  izdal   čolni   urad o   vnanji trgovini za 7 prvih mesecev letošnjega leta, je najlepše spričalo,   kako Ruski narod ume ceniti svoje položenje in svojo dolžnost glede očetnjave in samega sebe v težkem času vojske in kake moči ima   ta narod, ki mu v bodočnosti obetajo veliko slavo in veljavo ter prvo mesto med omikanimi narodi. V dolgem času miru se je ta narod počasi,   pa krepko pomikal   naprej   na   poti omike in  blagostanja;   v kratkem času   današnje   vojske   pa je   storil veiik korak v razvitji umnega gospodarstva, kakor dokazujejo številke imenovanega računa.    To je posebno razvidno,   ako se primerjajo   številke   uvožnje in izvožnje od  1. januarija do 3i. avgusta letošnjega   leta   s   počeznimi   številkami ravno teh mesecev preteklega petletja. Tako na pr., se je kave v 7 mesecih imenovanega petletja uvaževalo po 244.000 pudov;   letos   v imenovani dobi le 127.000 pudov; — vina   v sodih  poprej   po 596 t. p.,   letos 126 t. p.;   vina v botiiijah poprej po 222.000 botilij, letos 66 t. b.;   šampanskega   poprej   po   697   t. b.,   letos 68 t. b.; tobaka poprej po 135.000 pudov, letos 58 t. p.; olja   poprej   po  877.000 pudov,   letos   280 t. p.;   pa-voljmh tkanin poprej po 61.000 pudov,   letos 18 t. p.;   volnenih tkanin  poprej   po J6000 pudov,   letos 2000 pudov;   platna  poprej   za V/2   milijona   rubljev, letos   za   pol milijona rubljev;   svile   poprej   po   9000 pudov, letos 3000 pudov; tako seje i z manj šila za 2/3 uvožnja tudi vseh drugih stvari, katere se k nam uvaž-vajo, ki se pa ali tudi doma pridelujejo, ali pa se shaja brez njih.    Nasproti   pa so  se jako povišale številke tistih stvari,   katere  Rusija   drugim deželam prodaja, tako na pr.   žita   se je poprej v prvih 7 mesecih prodalo po 12% milijonov četvrti, letos pa skoraj 18 milijonov  četvrti   do   nove letine;   lanu   prej 5% milijonov pudov,   letos   8%  milijonov pudov.    Posebno pa seje spremenila   trgovina   s   sladkorjem   v   prid   Rusije, tako,   da bi komaj verjeli,   ko   bi   ne videli oficijalnih številk.    Sladkor se  je   prej   uvaževal in sicer uvožnja je presegala izvožnjo za 20.000 pudov;   letos  pa se ga je upeljaio le 1500 pudov, izvozilo pa 3 milijone pudov sipečega in 110.000 pudov rafioata.   Glavno je žito, lan in kakor se   vidi,  od zdaj bo tudi sladkor.    Samo dva pridelka:   žito  in  lan   dajeta  že   prednost izvožoji nad uvožnjo sploh.
Čolni račun je dal „Moskovskim Vedomostjam" povod k jako zanimivi premišljavi; naj jedro tega članka tukaj prevodim čitateljem „Novic". Rusija je poslednjih pvajset let mnogo koristnega delala in v nekaterih zadevah storila več, kakor marsikak drug narod v 200 letih. Posebno vidni rezultati nase delavnosti so: v sferi notranje politike osvobodenje kmečkega stanu, v sferi omike šolske reforme, v sferi gospodarstva razvitje železnih in drugih cest in potov za občila na suhem in na vodi. Vendar priznati moramo, da delali smo tako, kakor da bi nam bil zagotovljen večni mir; naša vlada ni mislila na to, da nas more kdo proti naši želji primorati k vojski. Naša vlada ni storila nič, da bi bila naša blagajnica pripravljena tudi sa čas vojske. Naša vlada je pridno nabirala denar samo za poplačanje obresti državnih dolgov in deloma za pogašenje samih dolgov, tako da obresti za 1878. leto že leže gotovi v blagajnici. To je prav pošteno in pametno, al vlada bi bila lahko kaj več storila. Koliko srebra in zlata bi bila ona lahko nakupila v 20 letih! naš kredit bi od vojske prav nič ne trpel. Ker so nas prisilili vojevati, predno smo mi le mislili delati kake priprave za vojsko, se je naš kredit omajal, posebno ker vlada v naglici bolj kakor je treba nakupuje  zlato;  zato je naš papir-
352
nati rubelj padel že skoraj do 60 kopejek. Tega bi ne bilo po naših mislih treba: dovoijno imamo kredita ne samo doma, ampak tudi zunaj dežele, dasiravno ne med temi , ki se z nami prav za prav vojujejo, kakor Anglija in drugi turkofili. Doma bi se veče posojilo prav lahko naredilo, zakaj privatni diskont je komaj 4V2. Ali z domačim posojilom bi se naši valuti le nekoliko pomagalo. Treba je posojila zunaj dežele, katero bi popolnoma popravilo valuto. In fc^ko posojilo, dasiravno je najugodnejši čas za-nj prešel, bi se vendar s pridom dalo zajeti.
Iz colnega računa je vidno, da smo mi letos trikrat manj kupili, kakor počez v preteklem petletji, a za dobro tretjino več prodaii, tako da tujih meojic je letos v naših rokah najmanj za 100 milijonov rubljev. Naša vlada, namesto srebra in zlata, bi morala poku-povati take menjice, ki bi jih udobiia po pniičui ceni, in na tej podlagi bi ona iabko s pridom realizovala posojilo zunaj  dežele.
Vrh tega moram priobčiti, da mi tukaj v Rusiji prav nič ne čutimo, da je naš papirnati rubelj v ceni padel. Cel6 na železnih cestah in na parobrodih so tarife ravno take, kakoršne so bile pred vojsko ; obleka, živež, stanovanja so deloma po prejšnji ceni, deloma celo bulji kup. Funt najlepše govedine je tukaj po 9 kopejek , druge in tretje vrste po 8 in po 6 kopejek. Sladkor pred dvema letoma je bil po 27 fcopejek, zdaj je najlepši pileni ratinat po 19 kopejek, druge vrste po 17, vsipi (pesok) celo po 15 kopejek.
Nakupljenega žita je povsod na postajah cele kupe, ki čaka, kdaj ga bodo odpravili iz dežele. Vlada je zato velela zahodnim železnicam pripraviti še 300 paro-vozov in 5000 tovarnih vagonov ter jim dala podpore 23 milijonov rubljev, da se blago o pravem času izpelje.
Veliki knez Nikolaj Konstantinovič se je odpravil te dni iz Orenburga na Turgaj in v Tur&estan pregledat motenost, po kateri se ima izpeljati projektirana železnica  v srednjo Azijo.
V Gorici  28.  okt.   —   Sv.   Simon je -koli gledam, povsod je   že listje   po drevesih zbledelo! Podgorski hrib (proti jugozahodu od tod) je živa podoba minljivosti vseh reči; malo bolje se drži Goriški  Grad. Dobre tri tedne  prej, ko   navadno, imamo letos ,,listo pad".  Pretekli teden smo  imeli  eDm^lo dežja, pa premalo, in zelenjad se ne more ševpravopomoči. Sicer pa za jesenski čas je dovolj toplo.   Oinkvantina in ajde   je bilo prav malo; burja in zgodnja slana ste jima škodovala.    Vendima je bila po Lahih — koder ni bilo toče — skoraj normalna; v Brdih tudi tako.   V Goriški dolini ste bolezen in suša  grozdje  stisnile  in  posušile  in malo da ne oničile.    Kras in   Ipavako   sta za   navadno vendimo daleč zaostala. Cena novemu vinu je: V Lahih (črnemu) 20 -    23 gold.   kvinč (60 bokalov);   v Brdih prodajajo rebulo više, ko po 14 gld.;   na Ipavskem po 12 — 14 gld. belo; Kras — se   ve da -- se se svojim „teranomu ponaša in mu prave cene še skor ne vč; izpod 20 gld.  ga Tržačan  ne bode srkal.    Prve vrste letošnje vino ne bo, prav slabo pa tudi ne. —   Včerajšnji „Isonzou toži, da  novo   mestno  kopališče zdaj, odkar je prišlo hladno vreme, prav malo dobička   donaša (4 gl, na dan!)  —Za izpraznovanje stranišč po pneu-matičnem   sistemu   imamo zdaj dvoje  društev tukaj — eno gospojsko,  drugo kmečko; prvo  (Seitz & Covacig) ima mašine Videmske, drugo (Kulot) pa Dunajske. Ker kmetje  sami  delajo,   gospodje  pa le  po   druzih,   bode konkurencija lahka, in to tem bolj, ker so manjši kapital vtaknili v to   podvzetje,  ko  prejšnje  društvo.   — Tu v Gorici so zdaljšali žensko bolnišnico pri milosrčnicah. V ta namen je podaril presvetli cesar 2000 gld. — Dne 18.   oktobra se je pričelo šolsko
in,   kamor
leto v tukajšnjem bogoslovskem učilišči. Bo-goslovcev za vse štiri Primorske škofije je 37 (namesti 110).  —    V srednj i šoli   je bilo   letos   sprejetih:   v gimnazij   80,   v   pripravljavnico gimnazijsko   64 (slov.) učencev; v realko (L razr.) okoli 60, v pripravljavnico ondašnjo pa 95 (ital.) učencev,   kateri so na 2 oddelka razdeljeni. —   Naš  mestni šolski svet je  sklenil napraviti   šolo  za predmestne otroke  Starogorske, katerih je neki vseh skup kakih 50 (Slovencev); nadejamo se, da se tudi v mestu napravi tako obširno šolsko poslopje, da bode v njem prostora za tistih 500—600 mestnih otrok, ki ne hodijo in   nimajo kam v šolo hoditi, dasi so že dolžni , šolo obiskovati. —  Pretekli četrtek   (25. dne tega  meseca)   je   bil   tukaj Tržaški škof,   prečast   gosp. dr.   Juri   D ob rila.   — Na Travniku imamo 4 bukvarnice, dve na levi, dve na desni strani, zdaj so napravili še 5.   — katoliško — knjigarno, ki bode   samo strogo   katoliške knjige   prodajala. —   Po naši deželi,   kakor   po Italiji,   se klatijo okoli  nekakšni   šuntavci,  ki ljudi vabijo v Ameriko; ali politiška gosposka jim je za petami; in prav tako!    Sicer pa bi bilo treba naš kolonski sistem,   so-sebno v Brdih, enmalo preudarjati — v deželnem zboru ali kjer si bodi;   — če ne, — bojim se, — da vstane prej ali pozneje kako   „zahodno vprašanje",   kateremu bo treba rešitelja iskati, kakor za ubogo „rajo" na Turškem. Marsikateri kmet v Brdih je na slabšem, ko Turška ,,raja".  — V  Flumiželu (v Lahih) zidajo novo cerkev; ni davno so jo bili ravno spravili pod streho; ali kaj se zgodi? Po noči od 25.—26. t. m. ob dveh po polnoči se podere kakor je dolg   eden   stranskih zidov! Skoda znaša blizo 15,000 gold.    Taki so inženirji dandanašnji!   Še dobro,   da ni  bil) žive duše pri poslopji tisti  čas.
Iz Kočevja 26. okt. — Kako strašno aboten je Vaš korespondent ud X?! Vidi se mu, da je iz kmetov, a še učen kmet ni. Da bi bil to, gotovo bi znal, kar je rekel 8V. Bernard: „noli judicare proximum, sed magis excusa. Excusa intentionem, si opus non potes". Vaš korespondent v glavni greh šteje p. t. gosp. gimnazijskemu vodji, da so gg. profesorji in njihovi bizoni" še le ob mesecu dobili ^štundeneintheilungo''. A to je ravno, kar je sv. Bernard grešnim ljudem na srce polagal: „excusa intentionem" ! Da je Vaš gosp. korespondent globokeje nos vtaknil, bil bi zvedel, da so še le zdaj (22. oktobra) v Kočevji tako zvane ,,aufnahm8-prufunge", zakaj škoda bi bilo prebrisanega dečka, ki je samo iz krščanskega nauka prvi red dobil, iz vseh druzih predmetov pa več, puščati še v ljudski šoli, in to tem več, ker je bil učitelj v ljudski šoli tako nespameten, da je v spričalo zapisal: ,,nicht reif fur eine hohere Klasse", ne misle, da je ta dečko najviši razred tukaj izvršil, da mu tedaj ni mogoče više. Zdaj vidite, da vaš g. korespondent nima prav, norčevati se z gospodi, ki znajo latinski in grški in Bog vedi kaj še, in zato mi bote dovolili*, da tudi vprihodnje zavrnem tako predrznost. „Excusa intentionem!"
Iz Gribelj 22. okt. — Ne morem si kaj, da ne bi ,,Novicam" naznanil prečudnega krčmarja, ki mošt kupuje s tepežem, nevpa z denarjem. Ta prečudni špekulant, ki se Miko Županič imenuje, je unidan od nekega kmeta iz Plešivice na Hrvatski meji za mošt ba-rantai in mu po 3 gold. 66 kr. za vedro obljubil. Ker pa je kmet tega tička poznal, mu ni pustil mošta naložiti , predno mu kupnine ne plača. Al ta, namestu plače ga zgrabi in davi ter ga tako rani, da so zdravnika na pomoč poklicali.   Tega kupca poznajo Dolenci
*) Dobro došlo — v pismih!
Vred.
___    353
že zelo, poslali bi ga le še radi vam v Ljubljano, da bi ga videli tudi tam za ,,mušter" tacih krčmarjev, kateri raje vinorejce pretepo, kakor da bi jim prodano vino plačali«
Iz Ljubljane — S Turško-ruskega bojišča se je obrnila zadnje dni vsa pozornost naša v Budapešt, kamor je presv. cesar poklical ministre z Dunaja, da vzajemno z Ogerskimi ministri in pod njegovim predsedstvom dovršijo načrt nove Avstrijsko-ogerske pogodbe, ker je neki resna volja cesarjeva, da se ta važna nit, ki Avstrijo z Ogerako drži skupaj, ne zavleče dalje. O izidu teh konferenc ni do danes še nič znanega.
—   (Y seji mestnega odbora 26. oktobra) se je ponudba tukajšnje hranilnice, da hoče kupiti nekdanjo Novakovo, zdaj mestno hišo poleg kazine za 25.000 gold., sprejela s tem pogojem, da, ako pribodnji deželni zbor vsled §. 64. občinske postave mestni občini dovoli to kupčijo , hranilnica zadnji čas do konca prihodnjega leta prevzame to hišo proti temu, da podere njen sprednji del in se z novim zidanjem umakne nazaj ; — po obširni razpravi se je dalje sklenilo, da podoba sv. Janeza, umetno delo slavnega Robbia, ki je nekdaj bila pri Črnuškem mostu, pa zdaj, kakor je odbornik Klun obžalovaje rekel, 13 let v kleti magi-stratni ležala, se^poatavi v cerkev sv. Florijana; da se to izvrši, dobi Šentjakobski župnik 100 gold.; — za mokarje se poleg šolskega drevoreda napravijo pokrite sejmske prodajalnice, — kako? o tem ima mestni inženir načrt odboru predložiti. V eni prejšnjih sej je odbornik Regali interpeliral župana , ali bi ga ne bila volja zabraniti tisto nadležno zvonenje po ulicah, s katerim se premog ljudem ponuja? Danes je odgovoril župan, da je premogovcem ukazano, da smejo še le po 8. uri po mestu zvoniti in pa ne s takim ropotom kakor dozdaj. — Če bi mi oblast imeli, prepovedali bi sploh po mestih kuriti s premogom, ki osmradi hiše in ulice zdravju na škodo.
—  (Iz seje dežel, odbora 27. oktobra.) V deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu je bil sprejet z deželno štipendijo Jož. Grego rič iz Novomesta. — Se-kundarsko službo v deželni bolnišnici Ljubljanski je deželni odbor podelil doktorandu Ignaciju Jelovšeku. — Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se Bogomir Erker v učiteljski službi na ljudski šoli v Srednji vasi v Kočevskem okraji defioitivno potrdi.
—   (Preskušnje učencev na podkovski in živinozdrav-niski soli) so bile 24. dne t. m. končane, in bivši učenci so zapustili Ljubljano razen dveh (L. Avžnerja iz Stajarskega in J. Zurca iz Kranjskega), ki ju je volja zarad temeljitega izučenja še eno leto v šoli ostati in prihodnje leto se podvreči preskušnjam. A. Batič iz Goriškega, ki je bil izvanreden slušatelj, se je podal na Dunaj v višo žmnozdravniško šolo, vsi drugi pa so se vrnLi na svoj dom, — kovači, da po novi postavi na podlagi podkovske diplome, ki so jo dobili, začn6 samostojno kovaštvo, — nekovači pa, da iščejo v občini službe meaogleda in tam, kjer diplomiranih živinozdrav-nikov ni, so v potrebi živinozdravniški pomočniki. Pri preskušnjah iz živino z dravskih naukov sta se naj bolj odlikovala Fr. Pečenko iz Rihenberka na Goriškem in pa Miha Knaflič iz Zagorja na Dolenskem. Dalje so iz živinozdravskib naukov preskusnjo dobro prestali: Fr. Pol a k iz Kolovrata na Dolenskem, Jan. Jamar iz Jesenic na Gorenskem, Jan. Mar kič iz Goric na Gorenskem, Ben. Terfolia iz Proseka na Tržaškem, Jurij Juvan iz Stop na Gorenskem, — iz podkovatva so dobili diplomo, katera jim daje po-
stavno pravico začeti samostojno kovaštvo: M. Knaflič iz Zagorja na Dolenskem, Fr. Engelsberger iz Krškega na Dolenskem, Fr. Po lak iz Kolovrata na Dolenskem, Jan. Jamar iz Jesenic na Gorenskem, Jan. Marki č iz Goric nad Kranjem. —
Prihodnje šolsko leto se, kakor je bilo v 41. listu „Novic" razglašeno, začne v p on de l j e k p o vseh Svetih.
—   (Iz »Matice slovenske'*.) Gosp. Koke iz Dunaja poroča, da v malo dneh posije zemljevide, ki jih bode „Matica" letos izdala, prav lično izdelane. —Živo-topis dr. E. C os te, spisal V. Urbas, s podobo je že tiskan. Tudi ^Letopisa" se tiskajo že zadnje pole. Zel6 obširni knjigi, katere vredništvo je prevzel Matice predsednik dr. Jan. Bleiweis , obseg je: 1) Franc Palač ky, životopis, spisal prof. Šuklje, 2) N. M. Karam zin, ruski historijograf, spisal prof. Steklasa, 3) Slovenski elementi v venetščini, spisal D. Ter-stenjak, 4) Izgledi slovenskega jezika na Ogrskem, razglaša prof. M. Valjavec, 5) O vs t are m rimskem malikovanji, spisal Fr. L. Črnogorski, 6) Praznik pravoslavnos ti, obraz iz Rusije , češki spisal K Haviiček, poslovenil Fr. H. 7) Pisma Jar-n i kova Stanku Vrazu, 8) Listi, katere je Fr. Prešern pisal Vrazu, 9) Cigani na Črne j gori, po pismu dr. B. Bjgišiča s Cetinj poslovenil Fr. H., 10) Družinski život v J ugo s 1 o van sk e j , kul-turno-hiatorišk obraz , po dr. B. Bogišiči priredil Lav. Gorenjec, Podgoričan, 11) Verske razmere v Bosni in Hercegovini, po raznih virih spiBal Fr. H., 12) Ain newes iied von den kravneriscben bau-ren, s ponatisom te pesmi natanko po originalu; poroča dr. J. Bieivveis, 13) V gozdu, poslovenila Lujiza Pesjakova, 14) Iznenadno poznanstvo z imenitnim možem; spisal J.Navratil, 15) Iz 1. dela (Pakio) Dante Alighieriove „Divina commedia" (Nebeške komedije) L, 2., 3., 4. in 34. pesem; po originalu poslovenil Jovan Koseški, s predgovorom dr. Jan. Blei-weisa, 16) Valvazor zozirom naSlovanstvo. Študija, spisal P. pl. Kadics. 17) Bibliografija slovenska za leto 1877., sestavil J. Tomšič. Temu pod-učno zabavnemu delu so dodana poročila o delovanji Matičnega odbora in pa imenik družbenikov. Če je kak gosp. društvenik premenil od lani svoje bivališče, naj to nemudoma Matici naznaoi, da prememba pride še v tisek. Se posebno pa se prosijo gosp. poverjeniki, ki niso še dotičnib pol le-sem poslali, da jih blagovolijo prav gotovo poslati o 14 dneb.
—   O gosp. Martinu Hotschewarju „dem gros-sen Schul- und Kun3tfreund", kateremu so šli pevci filharmoničnega društva v Krško unidan čestitat in katerega je to društvo tudi zelo nakadilo v zadnjem svojem občnem zboru, se pripoveduje, da je obljubil fil-harmoničaemu društvu zdatne denarne pomoči dati za stavbo lastne hiše. Cuduo, da ima ta mož zmirom denarja zadruge reči, le zato pa ga nima, da bi deželi poplačal dolgove, ki presezajo že 100 003 gold.!!
—  ,,Breneeijna" 4. in 5. list dela poleg mnogotere druge zabavne, sem ter tje jako pikantne tvarine posebno senzacijo z izvrstno sliko ,,Ruskega av. Jurija", ki pod konjem ležečega zma;a Turka s kopjem usmrtuje.
v
—   (Čitalnica) prične svoje zimske zabave z besedo v nedeljo 11. due uovembra.
—  (Slovensko gledišče) se prične o vseb Svetih % žaloigro ,,Mlinar in njegova hči*'. Ce že leta in leta nemška gledališča godejo ta večer to igro, zakaj bi je slovensko gledišče ne? — Na lože ali sedeže abonira se v Staretovi hiši v 1. nadstropji na Marije-Terezijini cesti.
— (nSokolciu) po večletni lepi navadi poj6 na vseh svetnikov dan popoldne po 3, uri nadgrobnico pri sv. Krištofu počivajočim udom.
353