?;rj:o:o:oi<5K3S?^^^F5Lc QLR5IL0 Sl&TMJKKn ■DELnvsiVn- ■ ■ n vi m n v n im ■ D ID BUBUD® Izhaja vsak petek, -»r (JredniStvo in upravniStvo v Kopitarjevih ulicah ♦ štev. 2. -» ?Es>tD>?$2sS?DiSlD£Es Maročnina znaša: celoletna . . K 3‘— poluletna . . „ 1'50 četrtletna . . ,, 075 Posam. štev. „ OdO Štev. 39. ^ ^ ^ V LJUBLJANI, dne 30 avgusta 1907. sa Leto II. Posli. Izpovejmo danes odkrito, da je naš list dozdaj preziral stan, ki spada tudi med delavske stanove. Pisali namreč nismo o poslih, o njihovih težnjah, pritožbah in zahtevali. Opozorjeni smo bili na ta nedostatek iz vrst poslov samih. Storili tega dozdaj nismo zato, ker naš list v tem stanu ni razširjen. Umljivo. Naš list se naslanja in ima bravke in bravce pa naročnike predvsem med že stanovsko kolikortoliko združenim slovenskim delavstvom. Kljub temu je pa umevno samoobsebi, da ako to zahtevajo posli, se radi pečamo tudi z njihovimi težnjami in zahtevami, ker pripadajo i oni delavskemu stanu. Naše posle v sedanjem stanu razdelimo lahko med posle, ki služijo pri zasebnikih, nadalje na one, ki služijo pri obrtnikih ali podjetnikih in pa med poljedelske posle, oziroma poljedelsko delavstvo. Pečati se hočemo danes, s posli, ki služijo pri zasebnikih. Tu zadenemo na služkinje raznih vrst. Imamo navadne dekle ali služkinje, kuharice, sobarice, pestunje. Reči smemo, da se je v našem socialno prebujenem času obračalo nanje zornosti. Res je sicer, da imamo zavod sv. Nikolaja v Trstu, imamo tudi Jožefišče v Ljubljani in pa »Družbo sv. Marte«. Vsi omenjeni zavodi so storili dokaj dobrega za služkinje. A bili so le in so še le prva stopinja glede na združitev slovenskih služkinj. Zanje store mnogo dobrega, a vsega, kar zahteva naš socialni čas tudi glede na služkinje, pa niso mogli storiti. Prvi in glavni namen jim je. da'nudijo zavetišče brezposelnim služkinjam. Več tudi storiti ne morejo, ker ne posegajo v socialni boj in tudi nimajo namena, da združujejo stanovsko služkinje. In kakor za vsak drug stan, je tudi za služkinje nujna potreba, da se stanovsko združijo. Razmere med služkinjami niso sijajne. Še slabše so, kakor med delavstvom po tvornicah in delavnicah. Obolela služkinja nima nikake pravice do kake bolniške podpore. Gospodarjeva dolžnost, da skrbi 14 dni za obolelo služkinjo, ni nobena bolniška podpora. Tudi glede na nezgode ni zavarovana. Ne vemo, če se bode postavodaja ozirala nanje, ko bodo sklepali postavo o delavskem starostnem zavarovanju. Nič čudnega! Ako ni stan združen po stanovskem društvu, pač nikakor ne more staviti svojih še tako opravičenih zahtev. Mlada, neizkušena dekleta z dežele iščejo navadno službe po mestih. Doma jih navadno nihče ne opozori na nevarnosti, ki jih čakajo, ko pridejo v mesto. In zato niso ravno redki slučaji, da padejo mlade, neizkušene revice v roke mednarodnim goljufom, ki jih spravijo v zloglasne hiše. To velja osobito za Trst in Aleksandrijo, a dogajalo se je že tudi v Ljubljani. Dežela sama ima dolžnost, da opozori deklice, ki odhajajo v mesta služit, na mestne nevarnosti. A ko neizkušeno dekle pride v mesto in dobi službo, je velika revica. Preteče nekaj časa, ko mine domotožnost. In v popolnoma novo življenje ti vstopi. Nekaj časa mine, ko zadobi ono gibčnost, ki ji je potrebna v službi. In ta šola! Kako trda je. Od ranega jutra do poznega večera ti posluša vedno le psovanje gospodinje, ki jo uči, kako da mora delati. Najboljše žene ti izgube potrpežljivost, ko ti vadijo pričetnico. In revice, dasi z dežele, so tudi rahločutne ženske. Koliko skrivnih solza ti potočijo. kdo ve? In koliko bunk prcneso, ni znano drugemu, kakor le takim revicam samim. Pa tudi izučenim služkinjam niso postlana tla z rožicami. Bolj kakor famozavestno delavstvo čutijo vedno, da so podrejena, uboga bitja. Garajo ti od ranega jutra do pozne noči. Za vsako napako so ti obzmerjane, da je joj in gorje. Niso redki slučaji, da delajo revice po 16 in tudi več ur na dan. In ko se revica postara in ne more več služiti, kaj potem? Resnica, varčna so naša dekleta. A bodisi še tako varčna, če se postara služkinja samica, hira in živi ob kavMia svoje stare dni. Kaj si pa more prihraniti? Če si prihrani v celem življenju kakih 6.000 kron, je veliko. Obresti od te vsote pa znašajo 240 kron na leto. Kako naj izhaja s tem, računajte sami. V velikih potezah smo začrtali stanje naših služkinj. Že to zadostuje za dokaz, kako nujno je potrebno, da se naše služkinje stanovsko združijo. Le po stanovski združitvi je mogoča boljša bodočnost prizadetega stanu! J. E. Soc.-dem. strokovna organizacija na slovanskem jugu. Soeialno-demokraška strokovna komisija je izdala poročilo o številu članov svojih strokovnih društev v Avstriji leta 1906. V strokovnih društvih je bilo leta 1906 članov 448.270. Poskočilo je število članov v celi državi za 125.171 oseb. Nas zanimajo one številke, ki se ozirajo na naše kraje. Na Kranjskem imajo socialni demokrati eno krajevno strokovno društvo in pa premalo po- Sopotničan. Spomini na Triglav. ,Oj Triglav, moj dom, kako si krasanl Kako me izvabljaš iz nizkih ravan, v poletni vročini na strme vrhe, da tam si v samoti počije srce.“ Aleksij. Kak()ifiad °Pazujem solnčni zahod iz svoje sobice v III. nadstropju na najvišjem delu dunajskega^ okiaja Wahringa! Nekaj pogrešani ako zvečer nisem doma, ko sije skozi dim ii prah velikega mesta solnce motno z rdečo lu čjo, dokler ne zatone za nizkimi hribi. Znan mi ie ta krasni večerni prizor. Spominja me domovine, ko sem zrl zvečer sredi duhtečih trav-n i kov ob šumu Save pri Kranju proti žareče ožarjenim julijskim Alpam. In ko izgine solnce za Dunajskim lesom, mi pade pogled na edini stenski okrasek, ki sem si ga vzel od doma za stanovanje v tujini: razglednici s sliko Aljaževega doma v Vratih in 1 riglavske koče na Kredarici. Spominjata me lepih ur, ki sem jih Preživel na »snežnikov kranjskih sivem poglavarju«. — Ne manjka nam potopisov o I rigla-vu. Saj je Mencinger spisal celo knjigo z naslovom: »Moja hoja na Triglav« in Trebušni-kova znojepolna pot na Triglav je znana vsa- m kernu otroku. Naj se v trop slavnih mojih predhodnikov uvrstim še jaz s par vrsticami. Lepo jutro začetkom septembra! Danes torej je prišel dan za turo na Triglav. Ker tovarišu sopotniku udeležbe nisem za gotovo obljubil, sem imel kot neodločen človek zjutraj hud boj: Na eni strani me je vabil študij za izpit, na drugi Triglav. No, Triglav je bil močnejši - in v zadnjem trenutku oddirjam na kolodvor, ki je bil oddaljen dve uri. Hudo razgret stopim v vlak, in naravna posledica je bila, da sem kmalu začutil znamenje prehlajenja: Hud nahod in tiščanje v grlu. Nič ne de! Na Dovjem slečem suknjo— opoldansko ter popoldansko solnce me je grelo do kosti, boljše kot razni zanikrni čaji in zvečer o prehlajenju ni bilo ne duha ne sluha. Pot skozi dolino Vrata do Aljaževega doma sama na sebi ni posebno zanimiva, zlasti ne ob opoludanski vročini. Krasen pa je slap Peričnik. Počivala sva s tovarišem na klopici pri razgledniku. Podi mimo je torej gonil čredo črednik Miha, kakor ga opisuje Finžgar v pesmi »Triglav«. Spomnil sem se te pesmi in dotičnih slik v »Dom in Svetu«. Nekaj posebno mičnega, ljubega in domačega ima na sebi to mladostno delo našega pisatelja. Pozna se, da je blizu Triglava umetnik doma, sin naših planin. Ne mogel bi drugače tako izfazito opisati tega trdega in močnega, a tako dobrega in zdravega ljudstva, ki je kakor Triglav: Trda, kamenita skorja — a zlato jedro. Kot bi slišal iz dalje bingljanje zvoncev, spev Rupnikove Mine in štorkljanje Mihovo, tako se mi je zdelo, ko sem odhajal od slapa. S turistovskim hotelom »Aljažev dom« se konča dolina in prične strmina. Malo se ohladiva s tovarišem od nad dveurne hoje, potem pa v hrib! To je veselje hoditi po strmi triglavski poti! Noben korak ni zastonj! Z vsakim sva bližja svojemu cilju za danes: Kredarici. V ozadju in na strani pa se dvigajo stene Triglava in njegovih sosedov. Če tudi v zboru pevcev nimam besede, začnem tukaj peti samega veselja, ne meneč se za opazke tovarišice: »Oj Triglav, moj dom, kako si krasan!« Mračilo sc je, ko dospeva po štiriurni hoji na Kredarico. Krasna koča, priklenjena na skale z železnimi vrvmi; za kočo je kapelica, kjer se je vršila že ena poroka, kakor pričajo v koči fotografije poročencev, župnika Aljaža in svatov. Najbolj me je pa ob prihodu zanimalo, kje so -— postelje. £e pred peto uro zjutraj me pokliče oskrbnik. Odprem okno — in morje svetlobe se ulije v sobo, dasi še manjka precej do solnčnega izhoda. Drugače žalibog nisem med tistimi, ki zjutraj na vse zgodaj burkljajo, a danes je šlo lahko. Palico in nahrbtnik pustiva v koči, pa 26 podružnic socialno-demokraških zvez. Članov so imela kranjska rdeča strokovna društva 1881 moških in pa 82 žena, skupaj toraj 1963. Na 100 kranjskih delavcev torej ne pride niti eden organizirani socialni demokrat in je v socialno-demokraški strokovni organizaciji na Kranjskem le 0:44 odstot. delavstva. V Istri ali pravzaprav na Primorskem je 13 krajevnih socialno-demokraških strokovnih društev in pa 55 podružnic. Organiziranih so-drugov imajo po strokovni rdeči organizaciji 9509, sodruginj pa 465. V Istri je organiziranega socialno-demokraškega delavstva v strokovni organizaciji 2:23 odstot. Koroška ima eno krajevno rdeče strokovno društvo in pa 61 krajevnih skupin. Rdeče organiziranih sodrugov je 3118, sodruginj pa 519, skupaj 3637. Strokovno organiziranih socialnih demokratov je 0:81 odstot. Štajerska izkazuje 5 krajevnih društev in 246 podružnic z 21.037 sodrugi in 1084 sodru-ginjami. Organiziranega je toraj 4:94 odstot. delavstva v socialno-demokraškem taboru. V Dalmaciji imajo socialni demokrati eno krajevno strokovno društvo in 9 krajevnih skupin s 659 sodrugi in 2 sodruginji. Organiziranih je torej od vsega delavstva 0:15 odstot. Po narodnosti socialni demokrati strokov, delavstva niso izkazali. Vsekakor se v naših krajih socialni demokrati s svojo organizacijo ne morejo bahati. Navedne številke nam dokazujejo, da je pri nas socialna demokracija v ogromni manjšini. Z vso močjo delujmo, da ostane tako in pa da, pomnožimo in ojačimo našo organizacijo. Z lastnimi močmi. Letna skupščina S. K. S. Z. na Jesenicah. Preteklo nedeljo je jako sijajno zborovala S. K. S. Z. na Jesenicah. Slavlje nas je jako zadovoljilo. Le en nedostatek smo opazili. A ta ne-dostatek se opaža ob vseh velikih naših slav-1 jih. Velika prostorna dvorana »Delavskega Doma« na Savi je bila namreč premajhna. Velika letna zborovanja S. K. S. Z. so mogoča edino le v takih mestnih dvoranah, kakoršna je v ljubljanskem »Unionu«. Na letnem zborovanju S. K. S. Z. je bilo najbolj zastopano naše delavstvo, kar z veseljem naglašamo. Zastopane so bile prav vse naše delavske organizacije.'»Katoliško delavsko društvo« na Jesenicah je obhajalo svojo desetletnico tako, kakor še nobeno naše delavsko društvo. V boju na vročih jeseniških tleh je to tudi zaslužilo. Kot vestni zgodovinarji zabilježimo še, da je blagoslovil novi »Delavski Dom« jeseniški župnik Zabukovec z lepim govorom. — Zborovanje S. K. S. Z. je bilo sijajno. Izborno je predsedoval pridni delavski organizator goriški dr. Dermastja, podpredsedniki so bili: župnik Ražun, dr. Uohnjec, akademik Česnik, Tul iz Trsta, .Ložar iz Ljubljane, Kregar iz Št. Vida, Anton Jeriha iz Dev. M. v Polju, Weber z Jesenic, Cotič iz Mirna, Putrih iz Trbovelj, Čatar iz Ljubljane, Klepec Marija in Marija Manfreda iz Ljubljane ter Lotrič iz Dražgoš. O telovadbi je poročal Podlesnik. Nadalje so poročali o stanju izobraževalne organizacije na Štajerskem dr. Hohnjec, na Koroškem Arnuš, na Goriškem dr. Dermastja, v Trstu Tul in o Kranjski Smolnikar. Govoril je še Ložar iz Ljubljane. O predavanjih je poročal dr. Lampe, o »Rafaelovi družbi« Tul iz Trsta, ki je pozabil v svojem po- hajdi po klinih in stopnjicah na Triglav! Pot je kratka, pa vendar za onega, ki gre po nji prvič, dolga dovolj. Zavarovana je dobro; človek občuduje delavce, ki so gradili to pot. Mislim si: Če so delavci to pot naredili, bom jaz vendar vsaj po nji zamogel hoditi; in ta misel mi je dajala poguma, ker včasih se mi je zdelo, da pot vendar ni prav nič preveč zavarovana. Klinov je dosti, a ponekodi bi si bil želel še vrv, kjer je ni bilo. No, če bo planinsko društvo^ moralo upošteviti želje vsakega, ki na gorah še ni čisto doma, potem bi poprav poti ne bilo ne konca ne kraja. Dejstvo je. da po poti, kot je sedaj pride lahko vsakdo nepoškodovan na Triglav in nazaj. Bolj nevarno je hoditi po mnogih naših nižjih gorah kot po Triglavu. . Kmalu sem na vrhu! Nemogoče mi je popisati ves občutek, ki sem ga tu imel! Daleč, globoko pod menoj so vse skrbi, bolezen, otožnost: Tu je vse veličastno, svobodno! Nisem tu več član družbe, po kateri se moramo več ali manj ravnati, katera vpliva večkrat na nas moreče'. Čutimo se svobodne, same s seboj in z Bogom. Kot se je telo dvigalo nad vso okolico in ima pregled neoviran na vse strani, tako se ročilu omenjati, da se je predvsem po inicijativi iz Ljubljane ustanovila »Rafaelova podružnica« v Trstu in je jako netaktno in zaničljivo govoril o ljubljanski škofijski podružnici sv. Rafaela, kar obžalujemo v interesu stvari same in priporočamo našim tržaškim somišljenikom, naj namesto da grajajo: ljubljanske razmere, rajši posvetijo moči in delo tudi prepotrebni krščansko-socialni tržaški delavski organizaciji. Če naprošeni družbini poverjeniki na deželi ne izpolnjujejo naprošenih funkcij, Ljubljančani za to niso odgovorni. A Tržačani naj bodo uverjeni, da bodo znali Ljubljančani že razgibati javno mnenje za »Družbo sv. Rafaela«. Zaleteti se pa niso hoteli in se tudi ne bodo. Toliko brez zamere. V ostalem je pa bilo Tulovo poročilo izborno in poučno. Želeti je, da bi se doslovno objavilo. Izboren in progra-matičen je bil dr. Krekov govor. A tudi praktičen. Proučiti bi ga moral vsakdo, ki deluje na organizaciji našega ljudsva. Škoda le, da se niso poročila stenografirala. Sprejel se je tudi predlog, da dobimo S. K- S. Z. vžigalice. Prav tako. Ravnikar je poživljal na kmečko organizacijo. V imenu našega člijaštva je pozdravil shod našim bravcem dobro znani pisatelj jurist Česnik. Zborovanju je sledila javna telovadba. Novi poveljnik S. K. S. Z. telovadcev tov. Bertelj Jeločnik je pokazal, da pod njegovim vodstvom telovadci vrlo napredujejo. Telovadbi je sledila jako dobro uspela veselica. Med brati in sestrami. Celovec. Soboto, dne 31 avgusta, ob 8. uri na večer se vrši pri Cavzniku v Celovcu redni shod delavskega društva z govorniško točko: Splošno zavarovanje delavstva. Delavstvo je povabljeno, da se gotovo udeleži shoda, da se more skleniti tozadevna resolucija, ki se bo izročila državnemu poslancu gosp. Grafenauerju. Sv. Jakob v Slov. goricah. Stric Fric, ki so si postavili kurnik k palači, so zdaj sladki ko cuker in med. bolj ko takrat, ko so še po Drankovcu »puže« lovili. Zdaj jahajo iskrega konjiča, ki jim ga je podkoval »dugi« kovač iz Gornjega dola in drugi stremena držijo komandantu narodne stranke in širitelju »Narodnega Lista«. Lahko so veseli po Pužekovi smrti priti na kortjička, zdaj se jim koliba ne bo podrla, ko imajo toliko 10-kronskih deležnikov, ki jamčijo za dolgove. Tudi za mleko jim ni treba dajati, ker bodo gotovo osnovali še lastno mlekarno. Zdaj se jim je torej začelo čelo »jasniti«, kot se hvalijo v,»Narodnem Listu«. Škoda le kmetov, ki so se nevede oprijeli ovinkarskih frakov ter se zavezali v Celju, Kmečki zvezi bodo morali obrniti hrbet, če bodo dolžniki ovinkarske posojilnice. G. Platajs, ki ste zaupnik te zveze in berete le poštene katoliške liste, zlasti »Domoljuba«, kaj pravite vi na to? Kaj ne, sorodniki so nam pri srcu, in to je vse. Mi bi še vedeli za zdravilo, ki bi Frica zmodrilo, ali o tem drugikrat. Nande bi še za slovo rad enkrat pokadil ovinkarjem, ki so nas zadnjič gonili k predstavi, ko otroke v šolo in pri cerkvi vabili na plesni dirindaj. Naše vrle vitiičar-ke bi jim ki ker iki morale zapeti, pa niso bile tako neumne, ker imamo svoje društvo, katerega ste sicer izrinili iz šole,- pa še živi. Temu ostanemo zvesti, čeprav vse divja za liberalnimi podrepniki, ki poznajo edini list »Domo- je duša oprostila vseh obteževalnih skrbi in nemirov, ki ovirajo, da se ne čutimo v srečni posesti samega sebe. Sama mi je privrela iz srca molitev k Vsemogočnemu, goreča in iskrena kot redkokdaj poprej. Zavest, da smo prišli tako visoko po naporni poti, vzbudi v nas zaupanje v našo moč, da se čutimo na novo »ponosen hrast, ki v vetru se ne ziblje.« (Ada Ncgri.) Pogled mi je plaval po silnih gromadah gorskih velikanov. Glej, tam je vrhu strmega roba tratica. Morda je tam pasel Zlatorog svojo čredo . . . Pod gorami se širijo doline z vasmi in hribi. Za polji se razprostirajo gozdi in pla-njav.e. Nehote se zamisli človek nazaj v prošle čase, ko je vse pokrivalo jezero. Iz vode so molele kot otoki naše gore. Med Šmarno goro in sosednjimi hribi je naredila voda prosto pot-Dolina se je- pokrila z gozdi, v katerih so nam neznani prednamci stanovali ter lovili divjačino. Polagoma je izpoznal človek kovinska orodja, začel gozd izsekavati ter staviti koče. Prebivalstvo se je menjavalo. Za Iliri in Kelti so bili gospodarji teh dežel Rimljani. Za njimi so se valila ob preseljevanju narodov divja ljudstva vino« pri Matiji. Ta ima še druge zaveznike v zavetju, ki so se koj drugi dan oglasili pri Do-lajšu in se zanimajo za svinjsko kugo, vlomilcev v C. kaso pa še niso eruirali, tudi radi psov jih je moral Tinč opomniti. Odtod nelepa osve-ta! Iz osvete se je Fric tudi spomnil tistega izgubljenega pisma, pa se bo opekel, ko bo sam plačeval pravdarje. Ljudje božji, kaj redite advokate? Vse polno pravd, prej K., zdaj Kr., Zin., Šantl itd., smeje se vam le tisti, ki čaka pred slovensko cerkvijo v Mariboru kar štiri zaporedoma na dobrodošli plen. Pobotajte se. sicer bo prazna Cinobrova nova kasa. (Doba suhih krav za »Narodni List«!) Iz Gaberja pri Celju. Na adreso gospe Ko-nečnik, gostilna »Trtni dom«, Gaberje pri Cinkarni. Ali ste za reklamo povabili svojega nadebudnega sina in njegovega nič boljšega kom-panjona, da bodeta z nemškimi trakovi in s tuljenjem »Die VVacht am Rhein« vašim cenjenim gostom imponirala!? Vederemo! Pri vaši cenjeni sosedi, gospej Lasmann, dvori tudi v enomer neki vsiljivec, ki sliši na ime Kolarič in je hotel prisiliti, da bi se dne 18. avgusta razobesila frankfurterica! Enkrat za vselej si prepovemo kaj enacega vprizoriti, sicer bodemo izvajali potrebne konsekvence. V Gaberjah stoluje neki grajzler Petschuh, ta pa je pri njem stanujočo staro ženo do dobrega s prekljo pretepel; ker pač ni bila voljna njegovo vzorno blago kupovati. — Delavci, narodnjaki, ki čutite kaj časti v sebi, ogibajte se takih gostiln in trgovin, kjer se z vašimi žulji šopirijo take našemljene srake! Prometna zveza. Slovenski člani »Prometne zveze« dobe »Našo Moč« brezplačno, ker jo plača zanje mesto nemškega glasila društvo. Delavsko zavarovanje. Zavarovanje glede n a nezgode. Po postavi iz 1. 1887. z dne 28. decembra, so prisiljene železniške uprave, da zavarujejo prometne uradnike in delavce za slučaj nezgod pri železniški zavarovalnici glede na nezgode. Zavarovano mora biti sploh vse osobje in tudi državni uslužbenci po železnicah. Zavarovani člani imajo tudi pravico, da vplivajo po svojili odposlancih na upravo. Vsak član ima aktivno in pasivno votivno pravico, da voli delegate kakor tudi člane v razsodišče. Za delegata se izvoli lahko le avstrijski državljan, ki je na dobrem glasu in ki ni član načelništva ali razsodišča. Delegati oziroma zaupniki dobe odškodnino, ako se udeležujejo občnih zborov, ki pa ne sme presegati 12 kron na dan. D e 1 o v r š b e n a nezgoda je vsak slučaj, ako se po prometu osebno poškoduje kak uslužbenec. Predpogoj je, da je uslužbenec poškodovan pri opravilu, primernem njegovemu delavnemu razmerju. Niso pa njegove kronične ali pa stanovske bolezni, izvzemši one slučaje, če sledi posredno ali pa neposredno bolezen delovršbene nezgode. Poleg delovršbenih nezgod pa imamo v smislu postave o jamstvu z dne 5. marca 1869 še takozvane »prometne pe-zgode«. Če se pri parnem prometu na železnici rani ali usmrti kak človek in če ne dokaže železniška uprava, da se je pripetila nezgoda po višji sili (vis major), ali če so to na neodstran-ljiv način povzročile tretje osebe ali pa ponesrečenec sam, jamči za nesrečo železniška čez te kraje v Italijo, dokler niso končno dežele posedli naši dedje ter z žuli svojih rok v tekir trinajstih stoletij ustvarili iz gozdov in pogorišč polja in poslopja. Nad naselnike so prihruli Obri, za temi v 15. stoletju Turki. Med tem je pa tlačil ljudstvo še jarm brezčutnih graščakov. Z znojem in krvjo in solzami naših dedov je napojena ta zemlja. Vedno enak pa je bil starec Triglav. »On videl je zgodbo Slovenje otrok, je videl njih petje, njih vrisk in njih jok«. I ako gleda tudi danes na narod, ki mu zori boljša bodočnost, ako se za ta narod resno zavzamejo. Uvidel sem na Triglavu to resnico, da pelje pogum in delo ter odločna hoja za jasnimi cilji do sreče kakor posameznika, tako tudi narod. 1 ri-glav, nekaj tiste kremenitosti in sile nam je treba, ki jo predstavlja skalni glavar naših gora. Vesela in jasna bo potem naša pot življenja, ne-vznemirjena po malenkostih in nevspehih. In da se to prepričanje poživi v meni še bolj, zato hrepenim po vas, moje planine, in težko mi je slovo od tebe, sivi Triglav! Zato nosim spomin na Te s seboj v mehkužno in mrzlo tujino. uprava v smislu §§ 1.325 in 1,327 splošnega državljanskega zakonika. Obseg in proračun j en j e odškodnine. Odškodnina se določi poškodovancu po renti, ki se prične izplačevati pričetkom petega tedna po dnevu poškodbe ves čas, dokler je poškodovanec nezmožen za delo. Renta ali odškodnina se določi po višini zadnjega letnega zaslužka. Če ni služil še poškodovanec eno leto, se vzame za merilo pri odmer-jevanju odškodnine letna plača delavca, ki služi v enaki stopnji, kakor poškodovanec. Pri odmeri odškodnine se zaračunajo tudi naturalni dohodki, n. pr. stanarina, obleka, razsvetljava, kurjava, napitnine itd. Zaračunajo se tudi iz-preminjevalni dohodki, n. pr. kilometrina, urni-na itd., ne glede na to, če presega zaslužek za druge člane določeni najvišji letni znesek 2400 kron. Pravice ponesrečencev. Ponesrečenec ima sledeče pravice: I. Od 29. dne po nezgodi dobi, dokler traja bolezen, 60 odstotkov, oziroma 90 odstotkov letnega zaslužka, iz-vzemši one vsote, ki mir jo je že izplačala bolniška blagajna. Odškodnina za delno invalidi-t e t o ( d e 1 o n e z m o ž n o s t). Če poškodovanec ni popolnoma delonezmožen, dobi, dokler traja dclonezmožnost, odškodnino 50 do 75 odstotkov letnega zaslužka. Odškodnina za popolno i n v a 1 i-d i t e t o. Ako se po dokončanem zdravljenju pojavi popolna delonezmožnost zavarovančeva, ima dotičnik pravico, dokler je popolnoma nesposoben za službo, da dobi- rento v višini 60 odstotkov, in eksekutivno osobje 90 odstotno rento, odmerjeno v razmerju popolne letne plače. Pripomniti se mora, da se višina rente odmeri po stanju poškodovanca. P o g r e b š č i n a. Ako ponesrečenec umrje, se izplača prispevek za pogrebne stroške, ki ne sme presegati 50 kron. Vdove ponesrečencev imajo pravico, da dobivajo do svoje smrti, oziroma do zopetne možitve 20 odstotkov letnega ponesrečenče-vega zaslužka. Vsak zakonski otrok dobi do svojega 15. leta 15 odstotkov in popolna sirota 20 odstotkov rente. Nezakonski otrok dobi 10 odstotno rento. R e n t e v d o v i n sirot ne smejo skupaj presegati 50 odstotkov letnega zaslužka rajnika. C e s e v d o v a o m ož i, dobi trikratno letno rento za odpravnino. Ako se oženi rajnik po nezgodi, nimajo vdova in otroci pravice do rente. P o n e s r e č e nč e v i starši, ded in babica dobe 20 odstotno rento, ako je rajnik skrbel za nje sam. Navedene rente se lahko pomnože za dve tretjini. Navedene odškodnine so veljavne le pri de-lovršbenih nezgodah. i Prometne nezgode. Ako ponesreči, uslužbenec pri železniškem prometu in ima zato pravico sam ali pa njegovi svojci po določi in v postavi za jamčenje, se poviša renta, do Katere ima po postavi glede na nezgode pra- T!C(i\nZa 1P?1V'C0- V slučajo trajnega hiranja do 1-0 odstotkov letnega zaslužka. Renta svojcev se pa poviša za dve tretjini. Višino odškodnine določi zavodovo nacclmstvo m naznani svoj sklep pismeno. v, e1!1 f.° 'zP[a^uje redno ono železniško podjetje, pi i katerem je služil ponesreče- nec‘o ... . (Dalje.) Omejitev rezerviranih kupejev. Železni- zerv!ristr?tV0 izt*a*° "kaz, ki omejuje re-Prerinf* ;6 k,ipejev P° državnih železnicah. rezerviranje k™e*v oLbililTj ""“'"V na osebe, bi cTtrS viramh kupejev, i„ siccr cesarskc fod- buie dvorjani, generalni armad, ....... sekčm načelniki in mimsterialni svetniki želez niškega ministrstva, državni poslanci itd Ob dneh, ko s,e pričakuje večji osebni promet je sploh izključeno rezerviranje kupejev razven ?seb. ki imajo pravico po tarifu. Rezerviranje Kupejev določa ravnateljstvo in le v izrednih 1 tlcai‘h postajenačelniki. ano.5f-le?nižni sprevodniki s fotografičnimi P Iz Kijeva se javlja: Ruski železnični ■ • i . dobili obvestilo, da glavna uprava ru-i . f ,ezn|c namerava preskrbeti sprevodni-cs/Htografmnimi aparati v svrho fotografira-,i stllT1,1,V1!1 °seb- da se tako olajša delo orož- V osebnih vlakih! osel,e' ki “ V0Zii° Za tobačno delavstvo. Glede na pometalke v ljubljanski tobačni tvornici, ki žive v zelo slabih razmerah, je po želji našega »Podpornega društva« posredoval državni poslanec Gostinčar pri glavnem ravnateljstvu. Zborovanja S. K. S. Z. se je udeležilo tudi ljubljansko tobačno delavstvo v velikem številu. Zastopani sta bili »Podporno društvo« in krajevna skupina »Avstrijske zveze kršč. tob. delavstva«. Kakor vedno, so se i tu odlikovale članice »Katoliškega društva za delavke« s svojo krasno zastavo. Res čast požrtvovalnosti našega tobačnega delavstva, ki je v stotinah pohitelo na Jesenice, dasi je priredila naša organizacija tudi dne 18. avgusta sijajni izlet na Bled. Socialno-demokraška zveza tobačnega delavstva je imela lani organiziranih v 25 podružnicah 1025 sodrugov in 4495 sodruginj. Na sto odstotkov delavstva pride rdečih 1,3:60 odstot. Bore malo. Belgijso tobačno delavstvo je stavkalo meseca majnika letos v treh slučajih. Angleško tobačno delavstvo je stavkalo meseca junija enkrat. Stavkalo je 610 oseb. Okno v svet. Delavsko zavarovanje glede na nezgode. Pred nami leži poročilo o poslovanju delavskih zavarovalnic glede na nezgode za leto 1904. Iz tega posnamemo sledeče: Leta 1904 je bilo v vseh zavarovalnicah zavarovanih 108.033 obrtnih podjetij z 1,874.391 delavci (leta 1890 53.193 podjetij z 893.324 delavci). K temu pridejo še sicer zelo številna kmetijska podjetja, ki poslujejo s stroji, toda traja zavarovalna doba le 12 do 14 dni. Teh je bilo v letu 1904 264.470 (leta 1890 pa 78.133.) Pri vseh zavarovalnicah je 1. 1904 znašala vračunjena svota plač 1347.69 milijonov kron (1. 1890 le 743 mil.). Te številke jasno kažejo rast industrije, pa tudi spopolnitev zavarovalnine. V letu 1904 je bilo naznanjenih skupno 99.774 nezgod (leta 1890 16.041). V letu 1890 je prišlo na 100 celoletno poslujočih delavcev 1:95 naznanil o nezgodah, v letu 1904 pa 6:2. To zvišanje naznanil o nezgodah pripisuje poročilo spopolnjenju zavarovalnic in zakonu o prisilni naznanitvi. Od 99.744 nezgod I. 1904 je bilo 72.612 (1. 1890 6741) takih, ki so vtemeljevale odškodnino. V 72.132 slučajih (1. 1890 9300) pa niso dale zavarovalnice nobene odškodnine, ker so bile poškodbe pred štirimi tedni ozdravljene. 27.612 nezgod, ki so zahtevale odškodnino, je 1037 smrtnih slučajev, 6487 se je konstatirala trajna nezmožnost za delo, 20.088 slučajev pa začasna nezmožnost (več kot štiri tedne). Leta 1890 je bilo 548 smrtnih slučajev, 159,3 trajnih in 46000 začasnih nezgod. V letu 1904 so dovolile vse zavarovalnice skupno 11.0.36 stalnih rentnin in sicer ne le za poškodbe v tem letu, temveč tudi še za prejšnja leta. Z ozirom na prirastek in odpadek rent in na koncu prejšnjega leta se nahajajočih rentnikov, znaša število oseb, ki vži-vajo rentnine koncem leta 1904. 75.848. Rentna svota teh oseb znaša 13,945.688 K. Od stalnih rentnikov je bilo 58.490 popolnoma ali deloma invalidov. Drugo so bile vdove in sirote. Vdov je bilo 6889, otrok pa 9704 in 765 ascedentov. V letu 1890 je bilo vseh rentnikov 1928. Kapitalna vrednost krajevnih zavarovalnic, iz obvez odškodnine nastalih obrememb po računu koncem leta 1904 je okroglo 150:4 milijonov kron (1. 1890 približno 5:07 milijonov). Po spolu razdeljeni obrtni zavarovanci (vštevši tudi železničarje). Na 1000 obrtnih zavarovancev, izvzemši železničarje, je bilo leta 1904 28 uradnikov. Razsodišča so delovala sledeče.: V letu 1904 je bilo vloženih 8178 tožb, priklopi vsi ostale iz prejšnjega leta je bilo vseh tožba 9232. Od teh se je Ustavilo 515, zavrnilo iz raznih razlogov 246, vsled razsodbe razsodišča 4403, popolnoma ali deloma se je ugodilo 2831 tožbam, zaostalo pa je 1237 tožb. Na vsake tri nezgode je prišla ena tožba. Poizvedovalnih stroškov o nezgodah je bilo 615.737 K. Na vsak odškodovani slučaj je prišlo K 22:30. Od teh stroškov je šlo zdravnikom 272.060 K. Stroški razsodišč so znašali 250.406 K, od katerih je prišel znesek 27.068 K na prave poslovne stroške razsodišč. Ostanek se porazdeli na veščake in priče, zastopstva in potne stroške itd. Tekoči upravni stroški I. 1904 so znašali 2,461 tisoč 563 K- Najvažnejše postavke so: 1. Stroški predstojniških in upravnega odbora sej 66 tisoč 126 K. 2. Plače osobju 1,843.714 K. 3. Stroški revizij plačilnih listov, spopolnitev na- znanilobratnih in drugih potnih stroškov 94.165. 4. Manipulacijske in provizijske pristojbine c. k. poštnohranilničnemu uradu, bankam in bolniškim blagajnam 101.101 K. Vseh teritorialnih zavarovalnic proti nezgodam je sedem in sicer: na Dunaju, v Solnogradu, v Pragi, v Brnu, v Gradcu, v Trstu in v Lvovu. Idrijski rudnik. (Dalje.) S o 1 a. Protestantizem se je razširil tudi v Idriji. Iz Ljubljane so hodili predikantje sem, in da bi lažje dosegli namen, so ustanovili protestantovsko šolo. Že leta 1581. se imenuje Janez Hoffer kot učitelj v Idriji in leta 1596. neki Peter Gallus. Po prizadevanju škofa Tomaža Chrona in nadvojvode Ferdinanda II. s.o morali protestantski pridigarji zapustiti Kranjsko in tudi privrženci krive vere so polagoma izginili, a ustanovljena ljudska šola je ostala in se izpremenila v katoliško. Leta 1608. se bere, da je Janez Cerk tu podučeval in 1737. se že v statusu rudniških uslužbencev nahaja Nikolaj Ver\veser kot učitelj idrijske šole. Ko je Marija Terezija leta 1773. ustanovila po Kranjskem več trivijalnih šol, razširila je že obstoječo idrijsko v trirazredno glavno šolo, ki je imela že takoj v začetku 225 učencev. Trije učitelji so podučevali na zavodu, katerega je vodil katehet kot ravnatelj, posebna učiteljica je bila še za ženska ročna dela in da je imela rudarska godba vedno mlad naraščaj plačeval je erar nagrado učitelju, ki je podučeval nadarjene učence na violino. Od leta 1784. do 1897 bila je tudi srednja gimnazija s tremi razredi, kar se je pa ob času francoskih vojsk opustilo, pač pa so jo privatno nadaljevali nekateri idrijski duhovniki, ki so nadarjene mladeniče doma podučevali za II. in III. razred gimnazije. Leta 1823. do 1827, so se v to svrho trudili Jakob Praprotnik, Gašpar Schvvab, Jože Globočnik in Ivan Majnik, ki je podučeval svojega nečaka, poznejšega dekana idrijskega (1872 -1896) Josipa Kogej in Antona Frohlicha, slovenskega pisatelja in dekana v Trebnjem do tretjega gimnazijskega razreda. . Učitelji idrijske glavne šole so bili primeroma dobro plačani. Tako se bere, da je leta 1819. imel vodja Matej Ponter 464 gld., Anton Gosler, učitelj II. razreda, celo 466 gld., Matej Bajc, učitelj v I. razredu 338 gld. in Anton Cvek 416 gld; Terezija Mrak, učiteljica ročnih del je dobivala za svoj trud 313 gld. Njih tovariši na deželi so bili veliko slabcjše odškodovani za šolski pouk. Ob tistem času je dobival Janez Wenceis na Vrhniki le 157 gld. plače in še to večinoma in natura, toraj biro v žitu in Janez Kranjc, učitelj v Logatcu, samo 72 gld., a^ tudi in natura. 6. septembra 1821. je bila v Cirknici razpisana služba učitelja, organista in cerkovnika. Vsi dohodki so pa znašali le 319 gld. 34 kr., obstoječi iz šolnine in bire. V razpisu se je opomnilo, da naj bode prošnja le s šestkrajcarskim kolekom opremljena, toraj vse drugače kakor danes, ko se tirja kolek za 50 krajcarjev na prošnjo, da nisi kaznovan. Kako je naraščala idrijska glavna šola se razvidi iz referata dne 7. septembra 1819, ki zahteva že posebnega kateheta, ki naj bi bil obenem tudi voditelj šole, ter naj se razdeli šola v dva oddelka, za dečke posebej in drugi za deklice. Zelo potreben bi bil tudi suplent, ki bi nadomestoval kakega obolelega učitelja, drugače pa pomagal raznim učiteljem pri spisju. Dne 26. marca 1850 so v mesečni konferenci tedajni učitelji vodja Karol Legat, Mihael Putre, Josip Martinjak, Josip Eržen, Josip Sesek, Anton Lesar, beneficijat in Andrej Kacin opozorili šolskt/a.sniltt da/o se brex/dačno. - -•TA ■■■■ Ivan Podlesnik ml. Ljubljana - trgovino s klobuki in čevlji Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar Stari trs fteo. 10 .v>> y. ,v> ,v> f**.\ .V> */i>* zmerne cene vAr* •'/>/ .v. / .v* ‘/vAvi ^7/1 Tisk Katoliške Tiskarne.