V Trstu« v sredo 12. novembra 1519 Lainifit iuV! w v** dan, udi ob ncUtijah in »jutraj. — Uredmftvo: uiica Frančiška Astfkef?« *ev 20, L n«tetro©je. — Dopisi naj se po*j)ajo ured-jdftvu. — KefrrefciHBai pisma se ne etaL da bo vlada storila v?e za povzdigG Viloreje v našem kraljestvu. Jmeni« ie, da stoji v pc^ledu sviloreje na prvem mestu Italija, na drugem Fr«nclja, na tretjem pa naše kraljestvo. Zahvalil se je udeležnikom za dosedanje delo in jim zagotovil podporo države. S tem je bil korgres zaključen. S2 ŠEK0SLOVAŠ&E, Čencslorasivl kulturni odbor. PRAGA, 9. Pod predsedstvom člana narodne skupščine dr. Trdinke je kulturni od-imel 6. t. m. sejo, katere so se udeležili %udi minister za pouk in narodno prosveto Habrman in zastopniki naučnega, finančnega ki poljedelskega ministrst\a. Minister Habr-tnan je odgovarjal na nekatera vprašanja, med drugim tudi glede položaja češkeg-t šolstva na Dunaju, glede poljudnih izdaj Masarykovih sjvsov in podržavljenja trgovskih šol. V vpra--I. ni- če-Ke^a šolstva na Dunaju je bil sprejet predlog člnna narodne skupščine dr. Ma-reš->. ki pozilja vt?do. da naj zasleduje to vprašanje in je diplosnatično podpira. — Razpravljalo se je t »Ki1' o premogovni katastrofi, po kateri je šolstvo silno hudo prizadeto. Minister Habrman se je pritoževal, da so vsi koraki za preskrbo premoga v šolah ostali brezuspešni, medtem ko se premog prepušča sosednim državam. Vsled pomankanja premoga bodo šole v mesecu decembru zatvor-jene. Družba >a izvoz tkanin. PRAGA, 9. Na predlog Živnostenske banke .in društva čeških tekstilnih iadustrijcev se je ustanovila družba za tekstilni izvoz. Njena prva naloga bo ustanovitev vzornice in dobava na debelo za inozemstvo pri kompenzacijskih pogodbah. Nacionaliziranje Skodorih tovaren. BELGRAD, 10. Kakor doznavamo, bo tehoslovaška republika nacijonaLizirala Ško-dove tovarne orožja v Plznju. Govori se, da se -bodo preosnovale v tovarne za stroj«?. Vsi £Jemci in Avstrijci bodo odpuščeni od dela. Predvojni kapital, ki je znašal 72 milijonov kron, je bil povišan na 14 milijonov kron. Petino povišanega kapitala so podpisali francoski industrijalci, v prvi vrsti d.užba Schnei-der-Creuzot V novi upravi tovarne bo 6 Čehov in 3 Francozi- [* ^omunsHe. Nova kriza v romunskem kabinetu. iPAiRTZ. 10. .Agenciji Radio« brzojavi;ajo iz Bi T KT, ■SV e kabinet generala Voktaiana od-:> je v napr-redni zvezi z zad-eJTtent.i'a"; »oh^matumom«. v katerem se je tr- a ^ n..' t;».ko) umakne svr-'e čete j d žar s w- n ii-.:i mirovno prgodbo iz o in . . žvor - -Je zaičite manjšin. Brž-je Sil ' V- ■ v kabinet, ki je biT ^e- er! -s: :. • zat'% .a pr—'ede c'ržavo do sp!o-v lifcev. iLta pre-L-u n-a!c.ya boja z zavezniki ve meči, in 'e zato odstopi. :'; F? dinrmd je -'-/'cal .za jutri kronski s\"er i-o \:!o Sinajo. Kronskega sveta Da,« je rekel Ambrož, »stari volk hoče »a tjutem bojišču maščevati pogaženo pravico. « ; Da, pri Jezusu,« je vzkliknila Uršula, bržkone Bratiartu in dri vri voditeli strank, ki bedo r a zapravljali o na-tia^jri'h ukrepih. Nemogoče }e vedeti, katkšue ,poledice bo inrel ta čin ro-munslco politiko. Romunsko č£Tiopis)e o romunsko-madžarskih odnosa jih. CUR1H, 10. Vprašanje glede predstojeće odstranitve romunskih čet iz Madžarske daje transilvanskemu časopisju povod, da se bavi z bodočimi odnošaji, ki bodo morali obstojati med Romunijo in Madžarsko. Romunski listi ugotavljajo, da je javno mer.enjs popolnoma nasprotno vsakemu namenu romunsko-mad-žarske politične zveze. Romunski list >>Rena-sterea Romana« piše, da bo romunska vlada pripravljena podpirati Madžarsko, da se leta vzpostavi v mejah, ki jih je določila zgodovina. Romunija je skleni'a stopiti z Madžarsko v stike dobrega sosedstva, če bo tudi madžarska vlada s svoje strani hotela ohraniti ž njo take odnošaje. »Patria«, uradni list transilvanskega upravnega sveta, se izraža v isiem zmislu. IZ R3JSIJS. Boljševiki se pripravljajo na z»msko vojno. CURiH. 10. Gaszetta Losanua« priobčuje ■iTraden bolr-seviški spis, naejlovfjen na vse zveze z iračeTi tretje internacijonale. . ki nosi Ci-čerhrov podpis, je bH poslan pote m posebnega kurirja na vse strani sveta. BoJjševSki .proglas govori o padcu Bela Kunove diktature pa Mad-žar^kem, kateremai pa ne .uriplsuje velike važnosti, m nadaljinje: -Evrcps-ka revoltic'ja, to se mora n opre-veh omu .p-.navlj.a-ti. ne bo mogoča, dokler ne povzrcJi zločfeiskia nezmožnost meščanskih vladavin veliko tr^'-eiHe in h&do. Tedaj bo, seveJa, ^nlosna beda nom-aigal-a! revokieijotrar-r>eivit gibaaiju. Iz -pri""" ' formacij j»e pa razvidno, da m i^ rt \ tej m azuta kriza, kar se tiče gcriv.a. MI trdi-mr. . a bo iprihodn-jai zima miru v, ;q g; .^vejrša nego štiri zime vojne. Na konti tu ni sredstev, kš 'bi se mogla uporabiti ra izboljšanje «po!aža?a. Anglfja in Zedmjeme države bodo tako zamotane v socija4n?h zmešnjavah, da -e ve b' -.'o mogle zanimati ka^-or po navadi za kontinentalne zmešnjave. Zima nam obljublja ve-"ke in, upamo se reči. »skora^ gotove uspehe. Potrebno >ie "nformlrari «e o življenskih razmerah kmetov, nurno je spoznati tiste, ki so zadolženi in obokani. Treba jim je priti na pomoč previdaio in obzirno: treba jim je »dotkacc ti. da aim da popolno za-došoerpje »?mo rcvofec''onaraa država. Treba 'e vplival? najprej na ženske in mladeniče, ki so bclj dovzetni za revo'ucijonarno -tvar.« Preglas na:znanja 'začesno i. sprememb o na režimu 'industrijske socializacije in pravi: »Vemo iz gotovega vira, da bo sedanja nemška, vkda predložila novo deV/\no .-za^enoda/jo, ki bo pri-— i'a delavske svete. Pcpustit\-e ne bodo nikakor udejslvi'e aašto socijafeaciie. kakor jo mi za-litevamo, teda te .popustit ve spravčgo NenrČto, k-' ie bila /e pred voino, ^k-a-r se tiče socijalnoga \ praša-ma. nunOKO pred pozornost tudi iri naših tovariš h francoskega in italijanskega proletarijata. Neobhodno potrebno ge raz-i Frankfurter Nachrichten^ pravijo, da so bile zaplenjene v arhivih ruske izvrše valne komisije in v drugih uradih nemških komuni- stičnih društev listine, iz katerih je razvidno, da je pošiljala sovjetska vlada od meseca novembra 1918 dalje podpore nemški komunistični stranki. Te podpore dosegajo svoto skoraj enega milijona mark. »Vororarts« proti komunistični vladi. NAUEN, 11. *Vorwarts« dokazuje, da povzroča komunistična vlada povsod, kjer se naseli, največjo korupcijo in se sklicuje na poročilo dr. Bettelheima, ka ga je pcslala ruska boljševiška centrala na Dunaj. Dr. Bettelheim poroča, da je centrala dunajskih komunistov zatočišče siremljivcev, lopovov, izdajic in policijskih ovaduhov. Komunistični vodje hujskajo delavstvo s krvoločnimi besedami, a se v nevarnosti bojazljivo skrivajo. Zlasti mnogo se poneverja tuji denar. Vodstvo komunistične stranke je skušalo predvsem svoje Člane obogatiti. 7.9. ljudsko vojne' proti ententi. NAUEN, 11. Nova radikalna komunistična stranka v Hamfourgu razpošilja proletarcem vse Nemčije poziv, v katerem vzpodbuja na ljudsko vojno proti ententi. Pod plaščem narodnostnih idej skuša pridobiti za ta načrt tudi meščanske stranke, če£ da je bil versail-leski mir priznan po največjih podležih Nemčije. Kriza v berolinsJd kovinarski industriji. NAUEN, 10. Kriza v berolinski kovinarski industriji, ki je pred par dnevi dozdevno še pojenjavala, se je nenadoma poostrila in je v""najkrajšem času računati s stavko v vseh industrijskih podjetih. Aretiranje špartakovcev. BERO LIN, 11. Tukaj je bdlo aretiranih 27 špartakovcev, ki so ponoči hoteli po bero-Unskih ulicah (nabijati komunistične oklice. Skoro vsi moški člani n nastavljene! rdečega izvršilnega sveta so bili aretirani in odvedeni na policijsko predsedstvo. Nermški delegati se ne udeleže delavskega kongresa? NAUEN, 11. Nemški delegati, ki so bili določeni za delavski kongres v Washingtonu, glasom zadnjih sklepov najbrž ne odpotujejo, ker b: mogli oditi šele s parnikom, ki odpluje iz Kristianije dne 15. novembra, in bi došli na ta način v Ameriko tako kasno, da bi b;l njihov prihod skoro gotovo brez pomena. Merodajni politični krogi v Berolinu vsestransko obžalujejo, da se pri tem ne da nič več izpre meniti. Pomanjkanje živil v Nemčiji. NAUEN, 11. Mestna poročevalnica v Dortmundu javlja z ozirom na sedanjo tedensko količino živil pod naslovom »Resnica oči kolje«, da je prehranjevalno vprašanje v Nemčiji tako kočljivo kot še nikoli. Dorimund-skim prebivalcem je odmerjeno na teden 100 gramov margarine, pol funta ječmenčka, 200 gramov sočivja in 7 funtov krompirja. Ljudje morajo živeti brez mesa, moke, slanine in surovega masla. Pomanjkanje premoga v Mannheimu. NAUEN, 10. V Mannheimu in Karlsruhe je vsled pomanjkanja premoga električna cestna železnica ustavila obrat in kinematografi so jenjali s predstavami. Tudi listi ne izhajajo. Tej st'ski bodo skušali odpomoči na ta način, da omeje osebni železniški promet, Iz Avstrije. Ar^leSlri poslanik o položaju Avstrije. DUNAJ, 11. »Neue Freie Presse« priobčuje razgovor z bodočim angleškim poslanikom na Dunaju, ki je izjavil, da je položaj Nemške Avstrije izredno težak. Po njegovem mnenju bo morala Nemška Avstrija iskati stikov z nasledstvenimi državami. Združitev z Nemčijo bi ne bila koristna, ker se nahaja Nemčija sama v težavnem položaju. Zakon o amnestiji. DTJNAJ, 10. Nemško-avstrijska narodna skupščina je sprejela zakonski predlog o amnestiji. Prihodnja seja bo dne 18. t. m. H&rovna kosiJeransa« Pismo vrhovnega sveta v odgovor na pripombe jugoslovanske delegacije glede manjšinskega vprašanja. PARIZ, 11. (S) Vrhovni svet je vzel na znanje odgovor romunske vlade na noto zaveznikov od 20. oktobra. Ta odgovor se sporoči raznim odposlanstvom. Nato je vrhovni svet poslal srbski delegaciji pismo v odgovor na pripombe, ki jih je le-ta predložila glede manjšinskega vprašanja. tudi Heinigova se postavi na noge. Z Bogom! Pripravi se ban! Moji zobje so železni.« »Z Bogom,* je zaklical ban, »Peter Erdodi se ne boji babjega naskoka, niti starčeve kletve!« Ambrož in Uršula sta pohitela na dvorišče, a Peter je iznemogel šepnil Barbari: »Puška je torej počila! Vedel sem, da se pripravlja ta burja. Tahi je moj, pokazati hočem tem bornim »slivarjem«, da je Peter Erdodi ban, pa če naj tudi pride do boja; pa naj poteče tudi krili VL Kaka dva streljaja za gornjostubiško cerkvijo proti vasi Golubovcu stoji, kakor da je prislonjena ob breg velika hiša — ne veš, ali je kmetska, ali plemiška. Zidana je z opeko in pokrita z deščicami. Za njo zeleni ob griču vinska trta, ob strani za grmovjem stoje hlev, skedenj in stiskalnica, pred njo se polagoma spušča grič do poti. To neravno dvorišče je ograjeno z latvami po katerih se : vije slak. Tupatam je zasajena solnčnica in j mak, ob hiši se vzpenja bršljan, a sredi dvo- • rišča razpenja star oreh svoje veje. Poldne j je davno minulo, solnce se je nagnilo na zapad, po dolinah stubiške gore se tiho vlega mrak, le na vrhovih igra še nekoliko solnčnih žarkov. Na klopi pod orehom sedi človek in teše jarem za vole. Vse kaže, da je hišni gospodar, ali, ne veš, je li kmet ali svobodnjak. Po obleki da bi ga sodil? Težko, tako se ne nosijo kmetje. Suknene hlače so fine, škornje tanki, svetli, šiljasti, srajca bela in vezana, na temnem telovniku se niza gosta vrsta srebrnih gumbov, okoli vrata se vije rdeč svilen robec, a na glavi ima kučmo iz kuno vine. Da ga sodiš po stasu in obrazu? Še teže. Visok je, telo mu je kršno kot hrast, mišice iz kamena, ramena ravna, široka, a prsa ima za dva človeka. Vrat je močan, glava velika, v ozadju višja. Sivi blesteči lasje so razčesani niz Čelo na dvoje, iznad močnega nosu se izvija veliko čelo, spodaj rako, zgoraj širše, a po njem greste počez dve, tri črti. Pod če-, Vrhovni svet in ameriški senat. PARIZ. 10. Vrhovni zavezniški svet se je se-■s.fea.1 danes pod Clemenceaujevinu predsedstvom i*i se ha v H s položajem, ki more nastati v skd razprave, ki se vrši- v ameriškem senatu glede odobritve vensai&les-fee pogodbe. Po zadnjih vesteh \vasffiintgt-oiTSikega senata je pričakovati, da c dobre Zec in jene države pogodbo le z velikim Številom pridržkov, katere morajo odobriti 3 velevlasti, preden lahko stopijo v veljavo, aH pa -da se odobritev končno veljavno odkloni š strani teoaUeije nasprotnikov mirovne pogod.be in nasprotnikov pridržkov. Svet i je bila- -.s pretežno večino odobrena ostavka dela. Ko so izvedli ravnatelji listov, ■da ie bila prostišeir-a stavka, so sklenili izdati Ičst 'Z imenom >La -presse de P-artsv katerem bodo prinašati članke i-z -drugih velikih dnevnikov. Ust bodo stavili in tiskali delavci, ki niso v sindakatih. Tudd stavi : J delavci nameravajo vz-•d-a::ati s (posredovanjem splošne »eelovne -zveze svod 'I»st.__ Iz Razpravljanje o črnogorskem vprašanju v angleški zbornici. LONDON, 10. (S) V doljni zbornici je vprašal neki poslanec, ali zasedajo srbske čete še vedno Črnogoro, ali je črnogorsko prebivalstvo v nevarnosti, da bo potlačeno po Srbih, in ali je dobila Srbija cd zavezniških in pridruženih vlasti pooblastilo, da postopa s Črnogoro kakor z osvojenim ozemljem. Podtajnik za zunanje zadeve je izjavil, da tvori črnogorsko vprašanje sedaj predmet, s katerim se bavi vrhovni svet v Parizu, ki ravno proučuje celi problem južnovzhodne Evrope. Robert Cecil in drugi poslanci so zahtevali, naj se objavi poročilo grofa Desalisa glede noložaja v Črni^ori; toda Harmsworth je odgovoril, da je to "poročilo določeno za smernico vladi in da ni namenjeno za javnost. Doljna zbornica in rusko vprašanje. LONDON, 10. (S) Doljna zbornica. LIoyd Georgev govor v Guilchallu glede ruskega vprašanja je dal povod za razne pripombe. Zbornica je želela vedeti, ali je nameravala vlada začeti pogajanja z Lenjinom in Trocki-jem, to je, ali hoče opustiti napram Rus ji politiko, ki jo je očrtal prvi angleški minister, in ali se bo v vsakem slučaju posvetovala zbornica, preden začne vlada kakršnokoli delom se vlečejo ravno goste obrvi, temne oči sevajo čudovito. V njih čitaš moško razsodnost, ženska čustva. Obraz je človeku širok, podclgast, pri bradi zaokrožen. Človek se je obril, samo nad ustmi so podrezane brke. Obraz je miren, na njem ni strasti: niti mišica se mu ne zgane, kakor pri človeku, ki mnogo misli, se malo jezi in ki se ne plaši ničesar. Človek ni bel, ne teman. Delujoč vztrajno, skoro da ne izpreminja obraza, niti tedaj, ko se trdi les upira sekirici. A vendar se včasih izpreminja. Zdi se, da razmišlja o nečem. Tupatam se nasmehne kot ženska, kot dete, sedaj mu je obraz resnejši, ako se mu zamračuje, kakor umnemu človeku, ki občuti globoko bol. In začel je močneje tesati, da bi pregnal nevesele misli. Ali je ta človek plemič? Ako tudi ni, plemenit je vsekako. Hipoma je človek izpustil sekiro in pogledal proti Stubici, odkoder je hitrega koraka šel mlad, tenak črnikast kmet. Mudilo se mu je na vsak način. Vstopil je na dvorišče, prišel do gospodarja. (Dalje prih.)i lovanje. Bonard Law je odgovoril v imenu prvega ministra in izjavil, da besede, ki jih je izpregovori! Lloyd Georg, nikakor ne pomenijo, da bi bila vlada pripravljena za kakšno delovanje. Ministrski predsednik je izrazil le upanje za dosego rešitve ruskega vprašanja in za vzpostavitev miru v tej deželi, mnenje, s katerim se zbornica gotovo strinja; za vsak slučaj se ne bo nič ukrenilo, preden ne bo imel parlament prilike, da izrazi svoje mnenje. Povrniiev Tittonija v Rim. RIM, 10. Zagotavlja se, da prispe č, Tittoni baje v Četrtek zjutraj v Rim, kjer se sestane najbrž že istega dne ministrski svet, v katerem razloži minister za zunanje zadeve položaj, ki se je v zadnjih dneh določil v pogovorih v Parizu, in še mogočo rešitev vprašanj, ki so za Italijo velike važnosti, Tittonijev odhod iz Pariza. PARIZ, 11. (S) Danes ob 14 se je odpeljal Tittoni s svojo soprogo in hčerko z luksusnim vlakom v spremstvu kom. Pagliane in tajnikov v Rim. Na kolodvor so ga prišle pozdravit razne ugledne osebe in vse osobje poslaništva ter veliko članov italijanske kolonije. Načelnik delegacije bo začasno č. MagjJiorino Ferraris, kateremu bo pomagai poslovati tudi kom. De Martino. Trst po letu M i Pod tem naslovom je priobčil rimski »iMes-saggero« od 8. t. m. članek, ki smo ga čitali z velikim zanimanjem. Ne morda, da bi prinašal kaka razkritja, stvari, ki nam neznane doslej. Pač pa vsebujejo izvajanja v rimskem listu priznanja dejstev, < katerih italijanski listi niso govorili doslej marveč so jih skrbno zakrili s poplavami zvenečih fraz — za Potemkiuovimi vasmi, ki so jih predočali svojemu občinstvu. Dopisnik se spominja z nekim ganutjem, dneva, ko je pred letom dni »lepa ladja Au-dace-< donesla Italijo v Trst-. — In jutri nsj — dopis je datiran dne 2. novembra — Trst proslavi obletnico tega dogodka! Na trgu »Unita« je postavljen velikanski oder, obrnjen proti morju... Ta oder pa ima — pripoveduje »Messaggero« — nekoliko »melanholično zgodovino . Postavljen je bil pravzaprav za 20. septembra — za prvi 20. september v »odrešenem Trstu . Ta dan naj bi se bil proslavil z najveličastnejšo slovesnostjo »obreda osvebojenja in z vsem ognjem ljudske slavnosti-. Ali osem dni poprej je prišel D'Annunzijev čin, ekspedicija iz Ronk. resko vprašanje z vsem svojim hrepenenjem, z vso ubupno muko. Vse to je udarilo na možgane in srce Italije. In tedaj se je raznesel glas: kako naj se raduje Trst, kako naj vzklika osvobojena duša, ko iztrepeča Reka...?! Glas se je raznesel in slušali so ga. Dan 20. septembra v italijanskem Trstu ni bil posvečen od ljudstva ... Bila je to le borna, mrzla, obledela oficijelna stvar... Velikanski oder je bil le žalostna priča izostale slovesnosti . .! A to ni bil samo pojav solidarnosti z žalostjo bratskega mesta, ampak je bil tudi protest proti oficijelni Italiji, ki je v onih dneh tako nesrečno govorila na usta NittijaLavoratora«. Beležimo, da -Messaggero- pozivlje socijaliste, naj se poboljšajo in pomagajo proslaviti vsaj obletnico dohoda Italije v Trst (opozarjamo vnovič, da je bil dopis pisan dne 2. novembra, torej pred obletnico). Zlasti zamerja »Messaggero« »Lavo-ratoru besede, da je s 3. novembrom nehala kratka svoboda Trsta in da je zopet začelo suženjstvo^. Torpedovka »Audace* — je rekel »Lavoratore — naj bi bila prinesla mir., (ostalo je črtala cenzura). Na to pripominja rimski list: »To se bo zdelo preveč tudi tistemu, ki priznava n. pr., da je lokalna vlada s prepovedjo republikanske manifestacije v spomin 30. oktobra podala zgled pretiranega in zastarelega policijskega duha! Zdeti se mora preveč (kar je rekel »Lavoratore<) tudi tistemu, ki priznava, da oficijelna Italija v tem prvem letu vladanja v Trstu in v vseh drugih odrešenih deželah ne le da ni znala biti genijalna, marveč niti ne samo smotrena!« »Spričo velikih vprašanj, zahtevajočih širokega obzorja in hitrosti v odločitvah, se je kazala omejena, topa, ovirajoča. Cesto je odločila za kako privolitev, ko je ta že izgubila značaj spontanosti in ni mogla več zahtevati nobenega zmisla za hvaležnost. Storila je malo, storila je slabo. Dobro. Smatramo vse to kot dokazano. Ali pa ni morda razun oficijelne Italije... Italija?!!! Vsa ta priznanja, ki so huda obtožba oficijelne Italije, puščamo brez komentarja. No pripominjamo nič, ker govore sama dovolj jasno in razločno. Niti ne izražamo dvoma (morda upravičenega) na tem, da bi bilo {ka* V Trt«, a «•»< kor trditi dm&t* m Hko bolje, ako bi koeU Italif* » ta lete $ruge ljudi na vladi!!! Pred leti je na neki naši prireditvi nepo- sabni Jože Prunk fsedaj v osvobojeni domovini) ob velikem odobravanju in veselosti pel kuplet z refrenom: »Temu treba se privadit, sprva sicer težko gre.« Seveda je bila stvar prikrojena primerno tedanjim na&in bojem in razmeram. Tako nekako zveni tudi nasvet ali pouk, ki daje dopisnik rimskega lista Trstu. V zmoti je. Opozarjamo moža, da je zgrešil naslov; da bi bil moral svoj pouk nasloviti na — Italijo. Ta bi se morala nekoliko ...... _......___ ,____ priučiti razmeram v Trstu in drugih krajih. :e ea na5sa\o oWeke našim revnmr katere zahteva zase. Tam onkraj morja ni pravega poznavanja in razumevanja. To pa je pol are po- to |e: flfr 2VM, Izvzet« s* Mveii ar iteH ske pratofa OpmrfMo oe4 ofrčftBStvo, da zasede taftai no tretjem ztumiu svoje ppo-More, ker po eMn dejanja ne bo #ovoHzae zasedeeje prostorov. Zgradba nove«« pofctpaMfoa v Gorici. Cene-ratni civfln? ken^tear le odobril itfčrt, ki ca šs predioža corišfci niagfetrat m zgradbo novega pckcoa&šču v Hiahrt Doinjo Vrtojbe. Martinov veder lenske pođnince CMD. V .so ihcto, 15. 1 ji>. torej se etoere v Na-rcdnem tfomu «taro mi inJackv ck -se po doijcem času -zopet po-zai»va v veseft -dnrrKi-ei drtažiji, ter obenem rudi fepo&i* »vr»jo isarocfem ^jfSnost. .ter či«li dobi- Dsmate vesti. Smrtna kosa. Umrla, je v nedeljo £os.pa Evge-Zh&ouBig, soproga jjiv^ga nadzornika avstrijski državnih žetezn®c. Ljudje, kr so io poznal, op-is&ejo pokojmoo kot M ago leno, pofcto usrrnKesnia In sočutja do sooloveTca. V pragrejCKtviU' v \Vc dopn&če nobenega dvoma več »a tom. da se na Madžarskem živo snuje za vzp .-stavo monarhičiie vladne oiblike. Na delu so: visoka n>_džarst©kracoa, ki ne more po®a5>iti nck-a-rejili iep& časov njihovega oKgar-fcičoeg-a go .podstva* potem visok: cerkveni krogi, eraij-nifcš Ba-bSbtinžanov in njihovi agenti ter eksponenti. In denarja >e kot ipvska: Te dni je prašta z I>! a v Trs-t oseba, tu med Budimpešto, Dunajem, Fimom in Švico! Ti kurirji gotovo nimajo zaseb-itli poslov in isiotako gotovo še, da ne ipiačuejo trosko v iz svejoga žepa. Naseli so jih in p-v. čuje jo #h tiste pa^e vci:ć:ne, kl so iim doz eva seda:'. d» so začete -ver-ti zo.?et izan'-e prijetne pccr&sist :je--sapice, Izlaiiri da hočejo izvesti svoje c'rzne načrte tiKl* na račun Jugoslavije! Naš iroJ na; bi šoi v robstvo! -Ponavljamo, ca raso to prazne govorice, rt! ar več ima4o _ ie ves tir go'o-vo re-eino pod'.a-go. OdiočrJni in vodfeil čiipte*& v J. 'avr.ii naj pazšjOi, iraj ćtalačo, kaj t ra\ jesni za vse slučaje. Pa tudi v Italiji na i bi se ne dauti »zavajati tu, hipnega razpoloženja v"r!ed 'ra.-Rike.ga v-pra^šan^a. ka-ti liudi jsa kalijo hi i: t -iiTv'.io priti v nevarno ^ro ve&Jso v tč, nego "nv> ".jo ntorda sedaj. Mari ne nznaua Italija kot s vri o n> /večjo lat giavno pridobitev te »s^et- ne vojne, da je zratšKa starega der":;oga sovražnika, fi je rr«:nensel zanjo s4a':ro cgrotZevao-e?! Mrtvi, kš naj bi biH cckcpnni zta vedno, s>Hjo Iz grobov ---! Blagovni promet med Italijo in Nemčijo. Po r^vi dc.V 'j^v;. železniškega rcA^»-tc^stva t-e -izprva težko gre« ...! Predvsem pa mora začeti pravilno razumevati resnične potrebe teh krajev: gospodarske, socijalne in kulturne naravi! Drugače bo vsem njihovim »povodom« nedostajalo »ljudske sankcije*. Tako ji govore izkustva tega zadnjega leta dni! Poslova! ho ttrdi brnet, za katerega .prosimo, da se nam kaj pošlje v ijestvaiah fn pijači. — Darila sprejema §a. dr. Rvbd reva, nI V-rlcHrivo 11, 4 n. Dražba na južnem kolodvoru. Tržaško ravna-teV-stvo drža\-niih železnic naznanja, go&te\-šlno cd-zove :poziA"u na to zabavo. Mest Ha zastavljalnica. V tsredo zjutraj se bodo prodajale rrvzne. že »»apad'e dra-gocenosti, sprejete jmTuom 1919.; popo!:fme se hode prodajali razni rsedr^gocetni oredm^ti ser. 144 cd št. 4301 do št. 6200. ^sprejeti febrijarja 1919. Ranil ie svojo ženo z britvijo. Ivan Pertot. star 36 k t, deluvec v trži?ki lad jedelnici ie pri'šel cči domov in ni našel tvoje žene doma. Pomneje ckr.li 23 de prišla mregova sopresa Amalija z otroci dcnncv. Prepirada sta se neikaj časa. potem v.an:a, v ribici del Pozizo 3. I. nadst. Uvčie so -priredi n-a žen-*no us>:t:e in te'efonrr-4i na rt. - rno postajo, *odJ:oder je .kmalu p;H:"tcJ zdravnik prda! rcnie*.ki firvo pomoč. Amalija Pertot ir hotela iti v iboVnišnico; c-sfoela je v do-rr . či oskrbi. Rekla je, ?i"Cr gre>do isika-t moča. ki mu c"e it-^tav Hermmija Tortul Dominik Tence danes poročena Nabrežina-Sv. Križ, 12. nov. 1919.1 t > ve ozir. Andrej NazAiiittjair.o pretužno ve^t. da je naš preijuii-J^ent in nepozabni siti ozir. brat ZAHVALA. Za dokaze Jjubemvega točnija med boleznijo in ob pr«ra«i smrti aafe nepozabne hčerke, vnukn^e i« nečakb^e, gospfce MILKE izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnHcom, prqateijem in znancem, ki so darovati krasne vence, preč. g. župniku Barbiču ter cen^. pevkam in vsem dekletom in mladeničem, ki so spremili blago pokojnico. GORENJE, 8. novembra 1919. Žalujoča rodbina* nemadutaa preminul 9. r. tr.. ob 19. KOZINA, U. novembra 1919. 2aiostč potrti ostali: Marija vd* Pooikvar, ms^ti. Ivanka, Amalija. Anica, Marica, sestre. PripereOJive t»rdke. TRGOVINA 4ESTVIN via Genova (Campanilel 13. Zaloga: kave, otia, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t. d. Pristni Jamarka rimi, konjak, vermotrth, maršala, višnievec ter raznovrstna vina, vse po zmernih ceu ah. Ivan Bidovec. MALI OGLASI se računajo po 19 sto«1, beseda Najmanjša pristojbina L r—. Debele črke 39 stot beseda. Najnunj^a pristojbina L T—. MEDENA ipostc^jica z žhmvco se prodru Utica .Maar&oni št. 5, 1IL 4340 PRENOSNI prvovrstni usitiati pasovi, fcateri se siarveć fpotrebute,'o, in zait^.ice ®a pasov« &q prodajo po ugodni ceni. TvTdka Buzzi, Trst. uh Udi ne 3. Te4e«o« 28-77. 4341 DVE 'krasni p^insiki sveti»'ki se profa-ste taikoi. — Tcbcvkanta Želdznik, Sv. Ivan 556, Boschet*o. 1ŠCE se čeviiarsSci pomočitik:. Pahor, id. Arcara štev. 19. 4343 STANOVANJE, soba in kuhinja, e %Ttcin. na. lepem kraju mestu se odda v najem. Nasiov pove kis. odd. Edinosti. 4344 I1IŠO, cfcslooečo iz treh eob, ktthdnje, kleti, s kosom vrta. ležečo ob prometnem prostoru, p-roda z-a 10.000 iir Ivan VaitMitii v Trnovem, Notranjsko. 4289 PRODASTA se dva močna kon>]a, belca, eden 9 ■let. cfrucj; 11 let star, brez na,pake, oen-a 3500 ■Kr. To\ar;ia leda, Ika pri Opatiii. 4333 od:p. s*t-%. V u-Kci delile Bcc-cherie pa je •i) -ic*:i orožnik, oblečen v civfao obleko, tor aretfral Pertcita, k: je iz;po\-ed^l, da je rani4 sv c*-os oprodo. Ime! je che roki še laraazanp od kr^". Coden dogodek. Včeraj okoli 21 '.>0 se ie vrnila Ga-i-pervia Sohein s možem s poCrfa4 "Z nelrfm prnatežem. Dva vo;c":a, A.i .Eta* sedeča pri drus^ mizi, se približata Schei-no\' ž-eo? tn gi mečeta naj Kre pred gostilno, k,:er jo č-f 'va nj&u inciž. 2ena ni raz«rr.eJa, ;ka§ hočeta v-o'.^vi od uje, ko jc bil vendar rrcn mož v gostiji. Voćafca sta čd®Ja. Cez neka^ časa se pa •zopet vrr.eta z-dfnavn3k Tano, ki je frrece} doVa. Orožrr-lki iščejo vojake, od katerih ni do nikakesa Podrobnosti o dogodku- niso ■zna»te. !?.pod?ete!o iim je. Jovb Pelos in brata Jnst m Br':no C a val : eri so minulo noč stop:?i s pomoČfo pot?rednih H-trCev v proda-jakio Josma Gerdola v rfei Sef te fon tane 23 m začeli spraviti r;j?:ye iestv&ie v vrečo; crcžniikj pa so prisil motit kava-lirle tor aretirali Pe^o-sa in Jnsta Ca-\ "er ja; Cavsđaeri Bruno je odnesel pete. Pn ifo* si ie prerezal žHo ua ro?il. Konstantin , ^ ., . ._ r, . G-aneSa, star 8 tet. oteoojoč v -udici žklov^cih 5rt Ž'Brenr-Cr' 5'i^Tte W včeraj t^i z neko železno ploščo, s n ' « Trhiz. Tran^crt. se f vrse ^ Nevidnosti vrezaJ v desno n,- vozr.^a :sra co dolo čne pes. e ter -- rrer2i2a, ^ vskd česar H s prst -oo cd zeten^e do zo'ezmce. ^^ fa^ »SSS starci so ga prSp^M« te- €e samo 4o sme a>rosto fevaža«, »n | ^ ^ ^ petino nomoč PRODA se sp'anica, jedihtica m sprejetrtnioa iz trde.£a, Enega lesa. in driKci prodmeti. Prepro-prodaealci izkijirčeni. Ul. Falvo Severo št. 52, od 10-16. 4334 SREBRN DENAR in zlato knpuie po najvišjih cenah urar, al. A\anzoni 17, vr. 2, pr»U. 4332 KROJACNICA Avgust Stular ul, S. Francesco d'Asvsi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 ISCE' je uSHeđ! ali nč-iteiiica za poučevanje dijakov v slovenskem jeatku. Naslov: Ul. Co^n-n'.-ercia-Ie 9, IV. desno. Martinčič. IŠČE se s.!isžkin.ia. za domača dela pri etovenski dnržini. ki bi imela potroPe-nja z nedoračiliin otrokom. Naslov: Zidar Mibael. Sv. M. Masd. Zgornja (Campaneik) št. 695, zraven kolodvora pri Sv. Ani. 4338 MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana llvarnica Osvaldelia. Via Aledia 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Pro« računi. KNJIGOVEZNICA. Pletro Pippan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 201 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. ul. S. Glovannl 6 In 12. Naiholi^ izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 PAPIR. Velika zaloga papirja ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar, Trst. Via dei Gfclsi 16. 256; DAMSKA KROJACNICA A. Rleger, Trst, ulica Commerclale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, i plesne obleke. obieKe za poroke, bluze za gleda- . lišče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 Edina mmm pristnega - brinjevca - - in - fropinovke ŽAGAR & PLESNI ČAR - Trst lastna distiiacfJa Skedenj it lo-Zl. Urad v mestu: u!. Donizetti 5 (vonal ul. l. FranEosto) Skladišče uermoutha najfinejše vrste in drugiH likerjev. — Transito: prosta luka. — m m - AIIo clffn di Trleste - 40 Ulica G. Csrtucci (mi Torrente) Stev. 4?. I zgotovljene moške obleke lastnega izdelka Črne, modre, sive obleke po L 90.—, dežr i plašči L 105.—, površniki L 130.—, hlače za delo L 15.—, obleke za delo L 38.—, volnene srajce L T.—. Velika izbera vsakovrstnih oblek za mo^ke in dečke op absolutno konkurenčnih cenah. Sprejemajo se na/slila po mari za cbJaks površnika. --Delo se izvršuje v 48 urah.-- ALOGfi UR IN ZLATAKlilE::: na veliko izbero se vdobi pri mm POVM v Trstu TRG GARIBALDI (liARRtEiiAi 3. t . UMETNI ZOBJE fl z in brez čeluisti, zlate krone In tudi obrobki £ VILJEM TJSCHER^S g TRST, ul 30. oktobra (ex Cascr.ua• i J, Ordinira od 9 predp. do ti zvečer. J5f Avtorizovana in dobro znana KROJACNICA Rupnik Fr. iri. Geppa 10 L, S3 pr - poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177 ODLIKOVANI krojaški mojster, Alojz Kukanja, ul. Raffineria št. 4f je odprl s-vojo delavnico in s« pri-poroča slavnemu oi^čiostvu za obilen obisk. 4330 ČEVLJARJI! Ko-pita za čevlje, ameriška, no- MURKA BANI ngca Trst, ul. Madonnina št. 4, 11. n. naznanja cenj. občinstvu, da je prenesa svoj sedež v ta fitluno l šl. 17.1. nad. fcn in da bo iz rševala tudi naprej z največjo va, prakHčna in elegantna, se prodajo po; hitrosijo vsako naročilo v poslih, potnih nizki ceni. Ul. Geppa 16, L, čevljarnica. listih itd. itd. 4329' Delu. gliv. K 3(VKJJ.0)J, Res:rvj K3.3JJ.0j0 Centra! s: TAH na Cim di SlJjumii 5 - Ki i. M) 3 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, voljr, Lj n-ljana, Metković, Opatiji Sp it. šibenlc Zaiar Ekspozitura: Kranj. Obavija vse v b-.nčno stro o spiJij-ia p>iii Sprejema vfloja na hranilne knjižice proti >i/a% let ti n oVe-slim v oancogiro-prornetu proti •tm let ll n 3 brestim. I.a odpoved naveza te Ziiesi^ s.jr^ jema po najugodnejš b pogojih, i\» se i.u.ijj pogoditi od slučaja do slučaji [žic v B3jn wnis[33 ;rj]i!i (iilii JiUiifJi). Blagajna posluje od 9.80—12.30 iu 14.30—16 fe g ___L Ste v. 3(12. 4>I to. .T.-, hatero jc izC-tnuio dovoden rzvoz, a vez in r-evo-z. Iz l.rcgov sloveaslteea jdedaHškega občteiva. fn ,TZ rc verstvu *r*evca sžetdali&ča na tem. «da trvažtre že Ve. prtb?/a-jo5e iz občinstva -*n <'i •''■m sVuša rezati .po možni osti. TrVo so -irv- "n^-i, ros-ebno ca paniudalce ita ip-redsta-v; li kiA vz-r 'k svc:e-mu prepoznemu r-ri- !i ": n'u dež Ivo, ća le osma -ura n-ewime>rna i>re-zz^ 'n.'"a. N " £ -lo se je tedi, <*a so nriegi še v s'- do '"V/rj te ve. GVulal/vko vodstvo je «-' t " • 'i tn'. z'A se:1.?'! .pri-čaku^esno, d«? To ":n< s 11- pre^K^zuieiia prihajali" a. So.'aj. varev n "! t:1 ov\ n-aj .'eti tu>ii *r\ažuje>jo žeVo vo'-t\- :n csta'e^a občinstva in naj prihajajo pravoT-^nc! Uvaži-efo na;, da tudi vstopanja v dveraro med de't'?rein — tudi če se ne izar^cdbe z Avstrijo pa na/ narodne države sklenejo « pod;et:r pc^cd-fce. Kar se trče Netrtčre. se !:kv* -čija feve-de le v iz- femvh s'i čaj.h. Toid-i seho ozrra+o na S9>'oSno Ico-rist::e obrate. Kar «e tiče evsti'^ašcUi obratov in dražeč, se Iz de! a nov zr^on in se bodo jrlede be-sc\'J3. tL'3a zakona vršlia bržkone posvetovanja e Av5.tr:-" o. Slovensko gledališče v Trstu. — Jutri, v četrt:k, dre 13. t. m., točno ot» 2(T30. se ponovi. na spJo^r.o že'jo. nar-zrazite.j§a Strmdbergo-va pretresljiva tridejamdca drama »Pelikan«, ki fe ime'a pri prejr.":eri in reprizi Icrrsen us^eh. Ker se to krasno delo uprizori niemda zadnjič v sezeni, priporočamo cen^. cbčinstv^i to predstavo, ki se je res odV'lrovaia kot ena najboljih v tej ;sezeni. V -jr'aAnih inicirah na^toirjo m. S^ova: Mati. p. Kraii: Sin. gdč. Oradi š ar eva: Hči, ff. TerCi-Č: Zet oi %d. Biz; kov.;'< e z;-če' z neko pa^co tciči po krnen, v 5-raterem jc vre'a veda. Zvrnil re tonec ki vre'a vKK-i m e močno ererito po rokami in po nožT-h. M cM .ga še M tro nesla na reši'no postajo in rd tod v mestno bolnišnico, kjer so ■sz sprejeli v VII. oddel^u1- Neznane družbe. Miirulo noč so nekateri čtmi gcriomere ccie dr4u?J>e na Južni poštari odprli vagon, na-lozen s sa-'amom. Bili to teše trije, ker so zmankaiH 3 navori salama-. Uprava državnih železnic trpi Hr. — Snoči je za^oz^a Marija MiMi. da K je mazilo za čevlje Američan WaK črni in barvani vosek za čevljarje ® VciŽ^l© za parkete Led@??£tt maščoba za usnje in konjske oprave, neprekos-Ijiva marka Edini pf>oT I Šč^nec : A¥033 & RJG© — Trst ulka Carpison Z i » ulica Coroneo Naročbe sprejema tvrdka Debiasio & Dominis | v Trstu ul. ftiolin 46 Kisova kiseli ledena pri tna -JJ' ' Plavža SlIInalifkroSsEiU e* f, L m ■ w ■ »s be debi pri EiCLLAHOlS COLCHIP' tiružbi z om j. v T s*u ul. Pier iw\ cfci Mnitln . (vogal ul. Coroueo) Telefon. 24-03 Telefon 21-03. je v AjdevšeiiH ob cesti hiša z 9timi prostori; v pritličju se nahaia kuhiuja in 3 sobe, v I. nadstr. pa 5 sob. Pri feiši Je dvorišče. 2W m2 sadnega vrta ia 156« m3 travnika in polja. Za pojasnila ottashl se v pisarn« o«h. Dr. Jos. Ferfoija v Trstu ul. Ffczi št. 17, I. nadstr. Bogata zalogt vseh poitebitia. A\ebantcn . delavnica za vsako pcpravliatfju. sn^ u re *BZW p3Ti BKcIki uimi Seidel & Neumann in »Siiiger4 Gast & Gasser Tvrdka ustanovljen I. 187S FRAHCESCO BEBNAR Trst, uL Campamle li) Švicarski tečaji ŽENEVA, 10. haliia 47.SJ. ZoaozdrovnBkl kabinet ulica Chlozza St. 5, I. nadstr. Sprejema od 9—18 in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Posebej se dovoljuje manj imovitim slojem olajšava v plačilu. — Najugodnejše cene. Dr. fm Tamburlini MmIM vodja. ZOBOZDRAVNIK D". MRAČEK TRST Corso 24t L nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. , __ MMim lziirasie nI mtmi ia mutni ziliii 1 IETE0 C9ITA & £. Telefon 14-65 B. PorSru^nica v Trstu. SKLADIŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka. Pssiove^a in založniH IANCINELL1 SkfadiMa : Jakin (Ancona), Bolo^na, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Nenpolj, Milan, Paiermo, Rim, Spezia, laranto. Trident, Trst, Benetke. Direktno uvalsn]^: Mineralnega, mazHtiega o!ja, industrijalne^a o ja, kitovega lanenoga olja, olja za volno, m^zllnlh masti, bombaževih odpadkov ud. Sta!nl oskrbovelec. Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, iudustrijal Hh pomožn h zavo 'ov Pd., državnih železnic, postranskih železnic, paroplovnih druzeb, aitom. podj tij. M S CEVLJAR^SCa FORCFr" .. ] TRST — corso Vitt. Eni. I!i- $tev. 4 — TRST Najboljši nakupovalni i/vor obuvala za gosp g > pude in otroke. Se pripomb cenj. občinstvu z zaiamčenim blagom, ki je ^torekosljive trpežnosti. Postrežba • Stara in poznana tržaška tvrdka ! - ~ BL------ !=l'