*©!tnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelntmgsort Klagenfurt Letnik XXII. Celovec, petek, 30. januar 1067 Štev. 3 (1286] KOROŠKI SLOVENCI AVSTRIJSKI VLADI: Reševanje manjšinskih vprašanj možno le v sodelovanju s prizadeto manjšino Spričo dejstva, da se reševanje odprtih vprašanj slovenske manj-*ine na Koroškem še vedno ni premaknilo z mrtve točke, sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Sloven-cev 13. januarja 1967 naslovila na avstrijsko zvezno vlado skupno pl* Im°, katerega besedilo objavljamo spodaj. V tem pismu obe osrednji organizaciji koroških Slovencev ©pobijata na ponovna zagotovila zveznega kanclerja dr. Klausa, ki l° 'oni obljubil, da bo v kratkem prišlo do nadaljnjih razgovorov m®d predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki slovenske Manjšine. Ker pa teh razgovorov vse do danes ni bilo, jih obe or-ganizaciji spet urgirata in hkrati opozarjata na vrsto odprtih vpra-sani' ki bi jih bilo treba sporazumno rešiti. Pri tem izrecno poudarjala, da je znosna ureditev slehernega manjšinskega vprašanja možna ,e s sodelovanjem in s pristankom prizadete manjšine. Vsebina pisma je bila sporočena tudi koroški deželni vladi. Karntner Slowenen appellieren an die Bundesregierung Die beiden Zentralorganisafionen der Karntner SIowenen richfe-*en am 13. Janner 1967 an die Bundesregierung ein Schreiben fol-9enden inhaltes: Wir beziehen um auf das Scbrei-en de s Herrn Bundeskanzlers vom "h J “ni 1966, Zl. 92.679-2166, wo-m den beiden unterfertigten Zen-*aJor gani sati onen als Vertretern der ^djntner Slowenen die alsbaldige lederaufnahme von Kontakt-%esprdchen zwischen den Vertretern er Bundes- und Landesregierung “nd der Minderheit in Aussicht ge-st?llt wurde. Da eine solche Aus-sPracbe trotz neuerlicber Zusiche- des Herrn Bundeskanzlers im 'hreiben vom 8. Juli 1966, 21. ■203-2/66, bisher unterblieben ist, tlauben uiir uns nochmals um die aldige Verivirklichung dieser Zu-SaSe zu ersuchen. Unter Hiniveis auf unsere bisheri-&en Eingaben mdcbten wir bei die-Ser Gelegenheit kurz die ivichtig-St<‘n Eragen anfiihren, die im Rah-^en der Durchfiihrung des Artikels Staatsvertrages noch offen ge-tieben sind und im beiderseitigen ‘nvernehmen einer zufriedenstellen-erL Losung zugefiihrt werden sollen. čundchst veriveisen wir auf die genfallige Diskrepanz zivischen R* ,erfreu^c^en Entivicklung des “ndesgymnasiums fiir Sloivenen in [a gen j ur t einerseits und anderer-Sjlts der auffallenden Tatsache, dafl ‘j1 den Pflichtschulen mindestens l- j Etrittel der slowenischen Schul-«aer keinen Unterricht in ihrer k Httersprache erhalten. Der Grund offensichtlich nur darin liegen, iSr s‘cb das gegenivdrtige Minder-tenschulgesetz nicht zum Nutzen fr Minderheit ausivirkt und daher \,ne, Anpassung an die objektiven crhdltnisse erfordert. g nJyesondere soli die Erage des ,Ustdndigkeitsbereiches der Minder-ae^jenschulabteilung geklart und auch ^administrative Belange eriveitert % Das kereits 15 Klassen zahlende Andesgyrnnasium fiir Sloivenen mit djye!t nahezu 400 Schiilern erfor-.rt nach zebnjdhrigem Bestehen r*e m°glichst baldige Normalisie-yng des Schulbetriebes durch den c£rm‘ttagsunterricht und daher die Schul ^nterbringung im eigenen , Ple sloivenische Landiv.irtschafts-. “le far Burschen in Fdderlach be-keit nnc^ Inamer kein (hffentlich-plfSrre,c^>t «nd ist im Interesse ihrer Jaltung als offentliche Schule zu err‘Ehten. le Staatsvertragsbestimmungen Scfr die Anerkennung der sloiveni-siitli fhraehe als Amtssprache zu-n i lc" Zur deutschen sind mit Aus-Mintf fjn.er Teilregelung durch das , «erheiten-Gerichtssprachengesetz, s auf alle fiir das Gebiet mit slo- wenischer und gemischter Bevolke-rung zustandigen Gerichte eriveitert iver den soli, noch in ihrer Gesamt-heit ungelost geblieben. Obwohl ein eigenes Ministerkomitee zur Ausar-beitung eines Minderheiten- Verival-tungssprachengesetzes errichtet wor-den ist, ist bis heute zur Losung dieser Frage nichts geschehen. Dasselbe gilt auch hinsichtlich ter topogra-phischen Aufschriften. Wir stellen mit Genugtuung fest, dafl im heurigen Bundesvoranschlag groflere Mittel fiir Vorhaben und Einrichtungen der Minderheiten vor-gesehen ivurden. Jedoch sind wir der Meinung, dafl gem. Art. 68 des Staatsvertrages von Saint Germain und § 4 des Osterreichischen Staatsvertrages den Minderheiten von allen Betrdgen, die fiir Erziehung, Religions- und Wohltdtigkeitszwecke aus offentlichen Mitteln in Bundes-, Landes- und Gemeindebudgets aus-geivorfen iverden, ein angemessener Teil zu Nutzen und Verivendung ge-sichert iverden mufi. Wir erivarten daher in Hinkunft eine stdndige fi-nanzielle Forderung der kulturellen und ivirtschaftlichen Bestrebungen der Karntner Sloivenen soivohl durch den Bund und durch das Land ivie auch durch die zustandigen Gemeinden. Eine ivirksame kulturelle Betreuung der sloivenischen Minderheit in Kdrnten erfordert die eheste Einrich-tung eines eigenen V olksbildungs-und Kulturreferates beim Amt der Karntner Landesregierung. In den Rahmen der gleichberech-tigten Forderung der sloivenischen Minderheit fdllt auch die Forderung des Verbandes sloivenischer Genos-senschaften, dafl er gleich den an-deren bduerlicb-genossenschaftlichen und nichtbduerlichen Geldinstituten in die Vermittlung und Geivdhrung der Agrarinvestitionskredite des Bundesministeriums fiir Land- und Forstivirtschaft soivie anderer offent-licher Kreditforderungen einbezogen ivird. Schliefllich iviirden ivir im Interesse des friedlichen und gleichberech-tigten Zusammenlebens in Kdrnten die baldige Verabschiedung des an-gekiindigten Gesetzes zur Verhinde-rung jcglicher Glaubens-, Rassen-und nationalen Diskriminierung auf-richtig begruflen. Wie seitens der Bundesregierung immer ivieder betoni ivird, sind auch ivir der Meinung, dafl eine er-trdgliche Regelung jeder Minderhei-tenfrage nur im Zusammenivirken mit der betroffenen Minderheit und mit deren Zustimmung erfolgen kann, iveshalb ivir um baldige Fort-setzung der eingangs erivdhnten Kon-taktgesprdche hbflichst ersuchen. Prijateljski obiski ■ Zvezni prezident Franz Jonas je v spremstvu zunanjega ministra dr. Tončiča, državnega sekretarja dr. Boble-terja in drugih funkcionarjev trenutno na uradnem obisku na Tajskem, kjer je bil v ponedeljek sprejet z naj višjimi častim in v duhu iskrenega prijateljstva. S voj im desetdnevnim obiskom vrača pre-zidemt Jonas obisk tajskemu kralju Bhumibolu, ki je s svojo soprogo Sirfkft že dvakrat bival v Avstriji. Prav tako pa je to že drugi obisk Jonasa na Tajskem, 'kjer je bil leta 1964 kot dunajski župan. ■ Prihodnji mesec bo prispel na uradni obisk v Avstrijo predsednik "SFRJ Josip Broz Tito, ki bo s svojimi spremljevalci, ;med katerimi bo tudi soproga Jovanka, preživel več dni v masi državi. Ob tej priložnosti bodo avstrijsko-jugo-slovamski razgovori na najvišji ravni, ki bodo gotovo prispevali k nadaljnji poglobitvi prijateljskih odnosov med obema sosednima državama. Poleg tega pa si bodo jugoslovanski gostje ogledali razne zanimivosti *ter se na povratku ustavili tudi v Grazu. „Novo vzdušje" v odnosih med Francijo in Zahodno Nemčijo Tako v Bonnu kakor tudi v Parizu so pozitivno ocenili razgovore, ki sta jih imela zahodnonemški kancler Kiesinger in zunanji minister Brandt ob koncu minulega tedna z vodilnimi predstavniki Francije. Soglašajo v tem, da je v odnosih med obema državama zavladalo .novo vzdušje" ter je bilo v mnogih vprašanjih doseženo soglasje. Prav tako pa so na obeh straneh tudi priznali, da so se tu in tam pokazala različna gledanja, kar velja zlasti glede važnih mednarodnih problemov, kjer je bonska vlada očitno pod močnim vplivom Washingtona, medtem ko Francija dosledno zastopa svoje lastno neodvisno stališče, ki se v marsičem razlikuje od načel sedanje ameriške politike. Ravno v tem oziru so bili najnovejši framcosko-nemški razgovori zanimivi tudi za mednarodno javnost, ki je jasno spoznala, da so države zahodne Evrope trenutno pred važno odločitvijo: ali bodo še naprej slepo sledile Ameriki, ki tudi v evropskih vprašanjih zastopa le svoje lastne interese, ali pa bodo po zgledu Francije dale prednost tistim problemom, ki v prvi vrsti koristijo Evropi sami. Zahodnonemški predstavniki so med sedanjimi razgovori v Parizu ubrali neke vrste srednjo pot. Glede odnosov med Vzhodom in Zahodom so se v glavnem strinjali s francoskim mnenjem, da je treba izboljšati odnose s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi deželami; nasprotno pa so v vprašanjih atlantskega zavezništva in vietnam- Za zboljšanje sosedskih odnosov med evropskimi državami z različnimi sistemi Predsednik zvezne skupščine SFR Jugoslavije Edvard Kardelj je poslat predsednikom parlamentov evropskih držav pismo, v katerem opozarja na sklepe, ki so jih lani jeseni na svojem posvetovanju v Beogradu sprejele parlamentarne delegacije Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Finske, Jugoslavije, Madžarske, Romunije in Švedske. Na tem sestanku so sprejeli namreč sklepe o sklicanju konference diegatov evropskih parlamentov, na kateri naj bi se dogovorili o konkretnih ukrepih za medevropsko sodelovanje. Prizadevanja omenjenih devetih evropskih držav temeljijo na priporočilih, ki jih je lanskoletna glavna skupščina OZN izglasovala v resoluciji o akcijah regionalnega značaja za zboljšanje dobrih sosedskih odnosov med evropskimi državami z različnimi družbenimi in političnimi sistemi. Predsednik Kardelj v svojem pismu poudarja, da bi konferenca evropskih parlamentarcev v marsičem pripomogla k okrepitvi zaupanja v Evropi. Prav tako bi taka konferenca dala pomembno spodbudo za razvoj pozitivnih procesov zbliževanja in sodelovanja, s tem pa bi lahko veliko prispevala k temu, da bi se Evropa razbremenila pojavov in posledic hladne vojne. Končno pa bi vse to lahko pozitivno vplivalo tudi na ureditev odnosov v drugih delih sveta. Trenutno so v teku — kakor je pred kratkim izjavil tudi avstrijski zunanji minister dr. Lujo Tončič-Sorinj — posvetovanja zunanjih ministrov devetih evropskih držav. Po splošnem prepričanju utegne biti akcija evropskih parlamentov izrednega pomena v prizadevanjih, da bi poiskali pot do širšega sodelovanja tudi na drugih ravneh. To izhaja predvsem iz tega, da so že na beograjskem posvetovanju predstavnikov parlamentov poudarili, da bi bilo treba z novimi in svežimi idejami spodbuditi sedanja pozitivna gibanja na evropski celini. Do sklivanja konference evropskih parlamentarcev bo verjetno prišlo še letos. ske vojne vztrajali pri stališčih, ki jih svojim zaveznikom narekuje Amerika. V kolikor so bonski državniki u-speli prepričati francoske predstavnike o iskrenosti svojih „dobrih namenov", bo seveda pokazala šele bodočnost. Vsekakor so jim v Parizu dovolj jasno povedali, da je odprto vprašanje, v kakšni meri se utegnejo ti dobri nameni tudi konkretno uresničiti. Za dokončno o-ceno namreč niso merodajne besede, marveč samo dejanja. ,Nepravična vojna* Pobude Severnega Vietnama, da bi rešitev v vietnamskem konfliktu našli po poti pogajanj, je Amerika prav tako zavrnila kot »propagandno akcijo«, kakor je na pozive generalnega tajnika OZN, papeža in vodilnih državnikov iz vseh delov sveta, da je treba prenehati z vojno, odgovorila z novimi grožnjami in napovedmi o nadaljnjih okrepitvah ameriških sil v Vietnamu. Vodilni ameriški funkcionarji so gluhi za vsa svarila ter slepi za očividna znamenja, ki kažejo, da ostaja Amerika vedno bolj osamljena. O tem zgovorno priča članek v uglednem katoliškem listu »Com-monwealth«, ki Ameriko resno svari pred nadaljevanjem njene »nepravične vojne« v Vietnamu. To, kar se dogaja v tej vojni — pravi list— je zločin in greh, zato mora to vojno ostro obsoditi vsak kristjan. Odločne besede proti sedanji ameriški politiki pa je na predavanju v Netv Yorku izgovoril tudi bivši norveški zunanji minister Gunnar Myr-dal, ki je dejal, da zahaja Amerika vedno bolj v politično izolacijo ter ji odrekajo podporo v vietnamski vojni tudi najožji zavezniki. Pred važnim kongresom SPO Čez deset dni — 30. januarja — se bo na Dunaju začel kongres Socialistične stranke Avstrije, od katere splošno pričakujejo važne odločitve tako v organizacijskih vprašanjih kakor tudi giede bodoče politike stranke. To izhaja že iz dejstva, da bo kongres razpravljal in sklepal o 80 predlogih ter 24 osnutkih resolucij, ki so jih predložile posamezne strankine organizacije. Zelo važne odločitve pa je pričakovati tudi glede novega vodstva in statuta stranke, torej v vprašanjih, o katerih v stranki že dolge mesece potekajo živahne in deloma tudi precej ostre diskusije. Skupno število delegatov za kongres znaša 502; od tega bodo deželne in okrajne organizacije poslale 348 delegatov, frakcija socialističnih sindikalistov 50 delegatov, socialistične mladinske, kulturne in strokovne organizacije prav tako 50 delegatov, socialistične mladinske, kulturne in strokovne organizacije prav tako 50 delegatov, medtem ko ostalih 54 delegatov odpade na strankino vodstvo. Število deželnih in okrajnih delegatov je odvisno od števila članov stranke v posameznih predelih; Koroška bo imela na kongresu 23 zastopnikov. Vodstvo stranke bo predložilo kongresu obsežno poročilo o delu po zadnjem kongresu, ki je bil leta 1965. Zveza slovenskih organizacij na Korolkem Zentralverband slowenischer Organisationen in Kdrnten Narodni svet koroških Slovencev — Rat der Kdrntner Slowenen 16. Slovenskem plesu v prostorih Delavske zbornice v Celovcu Sodelujejo: Jazz-ansambel Mojmira Sepeta Pevski solisti Majda SEPE, Marjana DERŽAJ in Rafko IRGOLIČ Trio Vitala Ahačiča V polnočnem sporedu se bo predstavila BALETNA SKUPINA iz Maribora * 2 — Štev. 3 (1286) ■ ' ________ Nove pobude za vsestransko sodelovanje Furianije-Juiijske krajine, Koroške in Slovenije fudi pobuda, da bi štipendisti treh dežel lahko študirali na univerzah v Ljubljani, Celovcu in Vidmu, vendar bo mogoče to zamisel uveljavljati šele, ko bosta tudi Celovec in Videm dobila svojo univerzo. Na pobudo evropskega federalističnega gibanja v Vidmu in v Celovcu je bilo minulo soboto in nedeljo v Vidmu posvetovanje o zboljšanju medsebojnih odnosov in vsestranskega sodelovanja med Furlani(o-Julijsko krajino. Koroško in Slovenijo. Posvetovanja se je udeležil tudi predsednik mednarodne organizacije Europahaus generalni konzul dr. Buchvvieser. Posvetovanja se je udeležilo okoli 150 predstavnikov in strokovnjakov iz vseh treh obmejnih pokrajin. S Koroške so se posvetovanja udeležili namestnik deželnega glavarja dr. Weiss-mann, predsednik direkcije zveznih železnic Beljak dr. Bachler, svetnik celovškega mestnega senata dr. Platzer, podpredsednik koroške zbornice obrtnega gospodarstva dipl. ing. Strein, podpredsednik koroške kmetijske zbornice, dipl. ing. Wech, zastopnik koroške delavske zbornice dr. Oberleitner, direktor ustanove Europahaus v Celovcu Wunder in drugi. Deželni glavar Sima je posvetovanju poslal pozdravno brzojavko. Osnovno misel za sklicanje posvetovanja je dala ugotovitev, da je čas evropske romantike minul. Sedaj ne zadostuje več, če mladina podira mejnike med državami, treba je resnega dela, da se ustvari raven za razgovore, kako bi bilo mogoče reševati skupna vprašanja po poti sodelovanja. Pridobljena spoznanja je treba posredovati merodajnim krogom. Evropsko federalno gibanje si je postavilo za svoj cilj gojitev odkrite besede brez političnih aspektov ob polnem spoštovanju drugega. zavzeli zlasti za povečano izmenjavo koncertov med Celovcem, Ljubljano in Vidmom ter naglasili potrebo po podobni izmenjavi nastopov folklorističnih skupin. Letošnja likovna razstava Interat, ki bo v maju v Celovcu in pri kateri bodo sodelovali umetniki vseh treh dežel, bo prihodnje leto v Vidmu, leta 1969 pa v Ljubljani. Zavzeli so se tudi za koordinacijo dela muzejev in za to, da bi združenje arhitektov Trigon izdelalo načrt sodelovanja. Lepa je bila Strokovnjaki na področju trgovine so u-gotovili, da je povečanje blagovne izmenjave med temi tremi deželami absolutno mogoče in da je treba odnose med gospodarskimi zbornicami še intenzivirati. V tej smeri se bodo prizadevali za zboljšanje poštnega prometa in za znižanje tarif za telefon in telegraf, zavzeli pa so se tudi za povečano sodelovanje na sejmih teh dežel. Na področju prometa so se priporočila nanašala na zboljšanje prometa na železniški progi Trbiž—Videm, za uvedbo krožnega tovornega in osebnega prometa in za ustanovitev carinarnice v Novi Gorici. Vrsta predlogov se je nanašala tudi na zboljšanje cestnega prometa, predvsem pa tranzitnega prometa. Na področju turizma so želje in pobude zelo odgovarjale prvemu poskusu sodelovanja, ki so ga začele občina Radovljica, Jesenice, Trbiž in Beljak. Svoje zaključke, pobude in želje bodo udeleženci predložili pristojnim organom svojih dežel. V tem duhu so potekali tudi razgovori na tem posvetovanju. Po oficialnem otvoritvenem delu posvetovanja je najprej govoril tajnik federalističnega gibanja v Vidmu, dr. Comessatti o vprašanju „Tri kulture — celota" in podpredsednik dipl. ing. Wech o vprašanju „Trije narodi — ena pokrajina”. Po teh govorih so se udeleženci razdelili na več skupin, ki so po področjih obravnavale načeta vprašanja zboljšanja medsebojnih odnosov in vsestranskega sodelovanja. Po področjih je bilo s tem zajeto kulturno sodelovanje ter sodelovanje na področju trgovine, prometa in turizma. Na kulturnem področju so se udeleženci Na poti k gospodarski reformi le nekaj mesecev se v naši državi vedno bolj odkrito govori o potrebi nekaterih reform v gospodarstvu. Najbolj neposredno govorita o teh potrebah sindikalna zveza in zvezna gospodarska zbornica. Sicer se njuna gledišča še zdaleka ne ujemajo, vendar se obe držita poti sporazumevanja. Njuna gledišča se tudi v marsičem razlikujeta od gledišč vladne stranke in socialistične opozicije, katere glavna skrb je trenutno njen zvezni kongres koncem januarja. Pred kratkim pa se je za reformo v gospodarski politiki zavzela tudi avstrijska narodna banka, ki drugače nima navade, da bi posegla v vprašanja vsakodnevne politike, ki pa je vendar po zakonu obvezana, da z razpoložljivimi sredstvi prispeva k ohranitvi vrednosti šilinga in k ohranitvi njegove kupne moči na domačem trgu. V svojem zadnjem mesečnem poročilu v letu 1966 je narodna banka z vso resnostjo opozorila na potrebo uvedbe gospodarske reforme v Avstriji. V tem poročilu je med drugim rečeno: >Avstrijsko gospodarstvo je stopilo v štadij, ki zahteva novo orientacijo gospodarske politike. Gospodarska rast kaže tendence nazadovanja, plačilna bilanca je deficitarna in razmerje med zaslužki in cenami je izredno labilno. Glavni vzroki tega razvoja so na eni strani v strukturnih slabostih, ki prihajajo čedalje bolj do izraza, na drugi strani pa v tekmi med cenami in zaslužki. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da bi prišlo do analize strukturnih slabosti in do izdelave koncepta ukrepov, ki so potrebni za čimprejšnjo prilagoditev proizvodnje domačim in inozemskim pogojem. V dani gospodarski situaciji je za stabilizacijo stroškov in ravni cen potrebno odgovarjajoče zadržanje socialnih partnerjevi* Socialna partnerja sta v glavnem sindikalna zveza in zvezna gospodarska zbornica, le nekaj tednov razgovarjata o medsebojnem sporazumu glede prilagoditve na gospodarsko stvarnost. Zadnje čase se je v razgovore vključil tudi finančni minister dr. Schmitz. V teh razgovorih je šlo in gre na eni strani za vprašanje zmrznjenja cen in zaslužkov, na drugi pa za predčasno realizacijo znižanja mezdnega davka. Zmrznjenje cen in zaslužkov je sindikalna zveza odklonila, pripravljena pa je razgovarjati o prilagoditvi zaslužkov na dane gospodarske pogoje, če bodo zvezna vlada in organizacije delodajalcev podvzele ukrepe za večjo gospodarsko rast in če bo znižanje mezdnega davka realizirano že 1. julija in ne — kakor je predlagal finančni minister — šele 1. oktobra. Za zmrznjenje cen in zaslužkov se tudi ne navdušujejo v finančnem ministrstvu, ker menijo, da je kot akcija neizvedljiva, ker bo gotovo tudi brez vsakih novih zahtev po zvišanju raven zaslužkov letos narasla za 6 do 7 odstotkov. Bolgarija gleda na lepe industrijske uspehe Kakor druge države evropskega vzhoda se tudi Bolgarija zadnja leta industrijsko uspešno razvija. V letih 1962 do 1965 se je njena industrijska proizvodnja v povprečju letno povečala za 11,2 odstotka, lani pa je v prvih devetih mesecih narasla za 16,6 odstotka. Zelo naglo intenzivirajo v Bolgariji tudi kmetijstvo, pri čemer posvečajo največjo pozornost namakanju zemljišč. Samo lani je dobilo 18 tisoč hektarjev zemljišč namakalne naprave. S tem se je obseg namakalnih naprav povečal za 13 odstotkov. Največji porast v industriji je dosegla industrija celuloze in papirja, katere proizvodnja je lani v prvih devetih mesecih narasla za 30,4 odstotka. V kemični industriji je znašal porast 25,3 odstotka, v kovinsko predelovalni industriji 24,1 odstotka, v črni metalurgiji pa za 17,3 odstotka. Proizvodnja električne energije je narasla za 13 odstotkov na 7 milijard kWh, proizvodnja nafte za 82 odstotkov na 18.000 ton, proizvodnja zemeljskega plina pa za 114 odstotkov na 53,3 milijona kubičnih metrov. Lani se je začelo tudi delo v novih obratih Kmetijski stroji steber strojegradnje Skupna proizvodnja avstrijske industrije strojev je lani dosegla vrednost 11,55 milijard šilingov. Med njenimi vejami je najbolj pomembna industrija kmetijskih strojev. Po vrednosti predstavlja 12 odstotkov vrednosti vseh strojev, ki jih je zgradila avstrijska strojna industrija. Na drugem mestu stoji po vrednosti proizvodnje industrija parnih kotlov in aparatov z vrednostjo 1,03 milijarde šilingov, na tretjem pa ladjedelnice z vrednostjo 928 milijonov šilingov. Na prilično isti višini je bila lani vrednost proizvodnje naprav za centralno kurjavo in zračenje ter vrednost proizvodnje splošne strojegradnje in gradnje strojev in naprav za živilsko, tekstilno, usnjeno, papirno in kemično industrijo. Skupna vrednost proizvodnje strojev za gradbeništvo in rudarstvo je znašala 1,73 milijarde šilingov. rudnika Kremikovici z letno zmogljivostjo 1,8 milijon ton železove rude in v novi tovarni barv in lakov z letno proizvodnjo 4500 ton lakov. Obratovati je začela tudi tovarna črpalk z zmogljivostjo 4000 črpalk na leto in vrsta novih hotelov, ki imajo skupno 935 le- v • V V Z1SC. V teku tega razvoja se je lani v prvih-3e-vetih mesecih število zaposlenih povečalo za 73.536 zaposlenih, kar odgovarja porastu za 13 odstotkov. S tem se je povečala tudi domača potrošnja, predvsem pa je narasel bolgarski izvoz. Narasel je za 8,9 odstotka in je bil s tem za 304 milijone levov večji, kot v prvih devetih mesecih leta 1965. TE DNI V LJUBLJANI: Razstava „Moda 67“ V nedeljo bo v Ljubljani zaključen letošnji 12. sejem »Moda 67«. Sejem je bil svečano odprt v soboto minulega tedna. Na njem sodeluje 74 podjetij iz Slovenije, 93 podjetij iz drugih republik Jugoslavije in nekaj podjetij iz Italije. Sejem je povezan z vsakodnevno modno revijo ob pol petih popoldne in ob osmih zvezer. Na prvi modni reviji predvajajo konfekcijske izdelke, na drugi pa izdelke po osebnem okusu iz me-terskega blaga. V okviru sejma je tudi center za sodobno oblačenje. Sestavljajo ga strokovnjaki iz raznih vrst mode, ki skrbijo za objektivna merila, pri čemer strogo upoštevajo mednarodne dosežke. Pred pričetkom sejma je posebna komisija pregledala, ocenila in nagradila pripravljene izdelke. Sejem daje glavni poudarek konfekcijskim oblačilom in modnim modelom iz meterskega blaga za pomlad in poletje letošnjega leta. Te modele izpopolnjujejo usnjarski izdelki in drugi modni artikli, s čemer daje sejem lep pregled čez modno usmerjenost žensk in moških za prihodnjo pomlad in poletje. Avstrija na svetovni razstavi Expo 67 Čas pričetka svetovne razstave Expo 67 v Montrealu v Kanadi se naglo približuje. Na tej prvi oficialni svetovni razstavi izven Evrope bo sodelovalo 70 držav. Razstava, ki bo trajala od 28. aprila do 27. oktobra 1967, bo osredotočena na geslo „Človek in njegov svet". Vsaki državi udeleženki bo na razstavi posvečen poseben dan, pri čemer je Avstrijski dan določen za 12. maj 1967. Avstrija bo na Expo 67 sodelovala s 150 podjetji, ki ibodo razstavljala svoje najkvalitetnejše izdelke. Pred avstrijskim paviljonom bodo postavljeni monumenti, ki bodo predstavljali najvažnejše avstrijske surovine jeklo, vodno energijo, les, mineralno olje in magnesit. Med avstrijskimi eksponati bosta zavzela prvo mesto LD-postopek pridobivanja jekla in laboratorijski model Phytobox za razvoj industrijske rastlinske proizvodnje. Da pri avstrijski razstavi ne bodo manjkale svetovno znane boroveljske lovske puške, se razume samo po sebi, kakor se razume, da tudi ne bodo manjkali ostali eksponati, s katerimi se je Avstrija v mednarodni trgovini že uveljavila. To pa so zlasti eksponati s področja fine mehanike, optike in športnega orodja ter špecialitet za opremo stanovanj. Za informativno službo na razstavi je posebna žirija med 200 kandidati izbrala skupino 20 moških in žensk, ki bodo imeli nalogo, da dajejo o Avstriji pojasnila in da navezujejo trgovinske stike s podjetji razstavljajočih in drugih držav. Za obisk te razstave in ogled zanimivosti Kanade in Združenih držav Amerike se s Koroške organizira skupen obisk v času od 9. do 25. maja, kar bo omogočilo tudi prisotnost na Avstrijskem dnevu v Montrealu. Stroški udeležbe se gibljejo med 13.740 in 22.100 šilingov. Prijave pri koroški zbornici obrtnega gospodarstva so mogoče do 25. januarja 1967. osiROKemsveai WASHINGTON. — Ameriško vmešavanje v notranje zadeve vietnamskega ljudstva čedalje ostreje obso* jajo tudi vodilni ameriški politiki. Med nje spodijo zlasti demokratični senator Morse, ki je že večkrat odločno kritiziral predsednika Johnsona in njegovo vlado ter zahteval, da je treba napraviti konec vojni v Vietnamu. Če bo predsednik Johnson vojno še zaostroval, bo senator Morse — kakor je izjavil minulo nedeljo — prihodnje leto nastopil kot protikandidat pri predsedniških volitvah. NURNBERG. — število brezposelnih v Zahodni Nemčiji še naprej narašča. Sredi meseca januarja je bito prijavljenih 578.400 brezposelnih, to je za 206.700 več kot ob koncu leta 1966. Med njimi je bilo 455.400 moških in 123.000 žensk. LONDON. — Predsednik britanske vlade Wilson in zunanji minister Brown sta v nedeljo začela vrsta obiskov v deželah-članicah Evropske gospodarska skupnosti, kjer hočeta doseči razumevanje za pri” družitev Britanije k tej gospodarski skupnosti. Kakor z.nano, se je britanska vlada za tako pridružitev M' rekla že pred štirimi leti, vendar je takrat naletelo na odločen „ne" francoskega predsednika de Gaullo. ki je Britaniji očital, da je še vse preveč povezano z Ameriko ter premalo .evropsko usmerjena”. DUNAJ. — Zveza avstrijskih občin je za svojega predsednika ponovno izvolila župana niijeavstrijske občine Reichenthal državnega poslanca Grundemann* Falkenberga. Za enega izmed treh podpredsednikov je bi-l izvoljen župan občine Šmohor in predsednik koroškega deželnega zbora Rudolf Tillian. BONN. — Zahodnonemška vlada je izjavila, da so bili pogovori, ki so jih predstavniki zahodnonemške-ga ministrstva vodili s predstavniki češkoslovaškega zunanjega ministrstva, .zelo koristni” »er da so potekali v vzdušju medsebojnega razumevanja. Namen teh razgovorov, ki se bodo še nadaljevali, je bila splošna izmenjava o medsebojnih odnosih. LINZ. — Vse kaže, da bomo tudi v Avstriji dobili neonacistično stranko NDP, kakršna se je v Zahodni Nemčiji z uspehom predstavila že pri dveh dežel-nozborskih volitvah. Predsednik avstrijske NDP naj bi postal znani .strokovnjak” za dinamitske atentate Burger, sedež stranke pa naj bi bil v Linzu. Če bo res prišlo do ustanovitve take stranke, potem je krivda in odgovornst edinole pri avstrijskih varnostnih oblasteh, ki napram nacionalističnim in neonacistih* nim krogom kažejo tako popustljivost, da se demokratična javnost upravičeno zgraža. LONDON. — Po 300 letih absolutne vladavine belcev je britanska kolonija Bahamsko otočje prvič * zgodovini dobila črnsko vlado. Na parlamentarnih volitvah sta dobili obe vodilni stranki — doslej vladajoča združena bahamska stranka ter črnska pro-gresivno-liberalna stranka — enako število glasov* Britanski guverner je mandat za sestavo nove vlado zaupal vodji liberalcev, ki imajo v novem parlamentu večino enega glasu. RAVALPINDI. — Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin in generalni sekretar CK KP Sovjetsko zveze Leonid Brežnjev sta bila povabljena, naj mašeča marca obiščeta Pakistan. NEH DELHI. — Indijska Informativna služba je pri* pravila dokumentarni film o lanskih trojnih pogovorih, ki so jih imeli v New Delhiju predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito, predsednik Združeno arabske republike Gamal Abdel Naser in predsednic* indijske vlade Indira Gandhi. Film ima naslov .P0r* spektive miru” ter prikazuje tudi sodelovanje držav v zadnjem desetletju. DAR ES SALAM. — Tanzanijski predsednik Nierer« je izjavil, da Tanzanija ne bo obnovila diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo, dokler londonska vlad* ne bo dokazala, da je pripravljena vreči Smithov rasistični režim v Rodeziji. RIO DE JANEIRO. — Zunanji ministri članic OrgO* nizacije ameriških držav se bodo 24. januarja sestal v Washingtonu, da pripravijo konferenco šefov držav, ki naj bi bila meseca aprila. DUNAJ. — Poslevodeči ravnatelj na zadnjem zasedanju glavne skupščine OZN ustanovljene organi**' cije Združenih narodov za industrijski razvoj (UNiD^I Hamid Abdel Rahman je izjavil, da bo meseca JtfN' ja prispelo kakih 400 izvedencev in pomožnih usM' bencev UNIDO na Dunaj, kjer bo sedež te organi**' cije. Glavna naloga UNIDO bo tehnična pomoč in •*' delava študij, elaboratov ter strokovnih analiz ** zboljšanje nerazvitih držav. Pri svoji dejavnosti h0 UNIDO tesno sodelovala z atomsko agencijo na 0*' naju in z ustreznimi specializiranimi organi OZN. COTONOU. — V afriški državi Togo je prišlo prej*' nji teden do državnega udara, pri katerem je obl*** v državi prevzela vojska. Vodja upora načelnik 9e‘ neralnega štaba polkovnik Ejadema je povedal, ** je vojska prevzela oblast zaradi zmedenega polili' nega položaja v državi. Odpravili so dosedanjo uri*' vo, razpustili skupščino ter prepovedali vsako poli*1*' no dejavnost. Ustanovljen je bil poseben odbor, ** naj v teku treh mesecev pripravi nove volitve. BONN. — Bonsko zunanje ministrstvo je sporočil0' da je zahodnonemška vlada sklenila razširiti liber*' lizacijo uvoza iz nekaterih vzhodnoevropskih del*1' Ta sklep velja zlasti za uvoz iz Bolgarije, Romuni!1' Madžarske in Poljske, s katerimi ima Zahodna N0*1 čija trgovinske sporazume, čim bodo take sporo*11 me podpisali s Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško, ** bodo novi ukrepi razširili tudi na ti dve državi. MOSKVA. V Sovjetsko zvezo je prispel n*’ ameriški veleposlanik Thompson, ki je sovjetski vl*^ izročil posebno sporočilo predsednika Johnsona. prav vsebina tega sporočila ni znana, v politiČ1’1 krogih menijo, da gre za pobude glede izboljšaj odnosov med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Pred**® nik Johnson je inamreč hkrati v svojem pozivu, ** slovljenem na ameriško ljudstvo, napovedal zak0|r ski predlog o razširitvi trgovine s Sovjetsko zvezo * drugimi vzhodnoevropskimi deželami, posebej r predlog o sklenitvi konzularnega sporazuma <** Ameriko in Sovjetsko zvezo. Sl S< it P ti, lij ki te žc Cc Štev. 3 (1286) — 3 SLOVENSKE ZALOZBE V LETU 1967 KULTURNE DROBTINE gfl- tali Gotovo ni pretirana ugotovitev, da se je Številčno razmeroma mali slovenski narod s svojimi knjižnimi izdajami uvrstili med velike kulturne narode sveta. Pogled na slovenski knjižni trg je iz leta v leto bogatejši in pestrejši, saj ne mine dneva, da ne bi pri eni izmed slovenskih založb izSla vsaj ena nova knjiga. Tudi za letos napovedujejo slovenske založbe bogate izbore iz domače in svetovne književnosti. Podrobnega pregleda teh načrtov v kratkem sestavku niti ni mogoče podati, zato se hočemo v naslednjem omejiti ie na najvažnejše izdaje, ki jih pripravljajo velike slovenske založbe, kot so Državna založba Slovenije, Mladinska knjl-9*>, mariborska založba Obzorja, Cankarjeva založba, založba Ll-Po v Kopru in Slovenska matica. 9 Slovenskega pisatelja Josipa Ribičiča je ob njegovi nedavni 80-letnicl odlikoval predsednik SFR Jugoslavije Josip Broi Tito z redom zasluge za narod z zlato zvezdo. VI- Monumentalna zbirka (Državne založbe Slovenije »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev«, ki je ob nedavni dvajsetletnici izhajanja te zbirke dosegla že osemdeseti zvezek, se bo letos pomnožila za nadaljnjih deset knjig. Izšli bodo prvi štirje zvezki zbranega dela Ivana letje na (Portugalskem« (Roman Vlah), »Jugoslavija za začetnike« (Miloš Mikeln), »Strupeni pekel« (Fawcet) in »Onstran Kremlja« (Janez Stanič); v zbirki aktualnih del domače in svetovne književnosti hov in drugi. Med izvirnimi deli Levstikov hram dela »Gimnazijka« proze, dramatike in poezije sloven- pedija bo obsegala zvezke Narava, planinske literature pa knjigo »Iz ....................... „ _______________________ Znanost, Umetnost, Jezik in komu- življenja gornika« (J. Kugy), med- ,oko odlikovan)« )• iiročii piiatelju v nav-nikacije, Tehnika, Zdravje in boga- tem ko se nam bodo v zbirki Veliki lotnotti številnih predstavnikov sr Sloveni)« stvo, Geografija in Zgodovina, ra- možje predstavili Pieter Bruegel, - v,w*' B*- zen tega pa bodo izšla nova dela Franz Liszt in Robespierre. S pod-tudi v zbirkah Likovne izdaje, Pri- ročja zgodovinskih pregledov nava-roda in ljudje, Živalski svet in Ze- jamo knjige »Zgodovina slovenske nit (v tej žepni zbirki je napovedan umetnosti«, »Kapitulacija Italije in tudi ponatis romana »Požganica« NOB v Sloveniji«, »Nemška razna-Prežihovega Voranca), kot izredna rodovalna politika v Sloveniji 1941 izdaja pa bo izšla »Antologija slo- do 1945«, »Partizanski Rog«, »Slovenske poezije«, ki jo bo pripravil venski izgnanci v Srbiji 1941 do Janez Menart. 1945« in »Spomini Prešernove hče- Mariborska založba Obzorja na- re«. Mnogo knjig pa bo izšlo tudi izpoveduje za letos v svojih stalnih ven stalnih zbirk, tako na primer zbirkah »Nova obzorja«, »Prizma« Cankarjev album (F. Dobrovoljc), in »Svet v knjigi« skupno 19 roma- Pogovori z Jakopičem (A. Podbev- _ . . nov raznih svetovno znanih pisate- šek), Izgubljeni sin (A. Drabosnjak) tenih «troior|ev. ljev, kot so Ernest Hemingway, m Vodnik med Slovenci na Koro-“ * ” ' škem, ki ga je pripravil Blaž Singer. Pri Cankarjevi založbi je posebno priljubljena zbirka »100 romanov«, katere tretji letnik bo obsegal dela tlon republiškega iivrtnega »vela Viktor Repi«, ki Je poudaril njegovo veliko, bogato In plodno pisateljsko dejavnost In slasti njegov pomembni prispevek k slovenski mladln-skl književnosti. 0 V dneh od 7. do 4. februarja bo v Mali palači v Parizu odprta edinstvena razstava, na kateri bodo javnosti pokazali staroegipčanske dragocenosti, znane kot Tutankamonov zaklad. Razstava bo obsegala tri največje kose iz tega zaklada, ki le sami tehtajo 13 ton, ter 42 manjllh predmetov, starih 3500 let. Dragocenosti hranijo v posebnih kletnih prostorih, obdanih z oklepom, poleg tega pa jih dan in noč straži deset oboro- Hans Kades, John Knittel, Sinclair Lewis, Andre Maurois, Mihail Šolo- (Anton Ingolič), Med strahom in skih književnikov bodo izšle knjige »Groteskni ples« (Huxley), »Od tod Cankarja (v celoti bo Cankar izšel v dolžnostjo razpet« (Karel Grabelj- »Udari na gudalo, Jandre« (J. Du-30 knjigah), poleg tega po še dru- šek), »Faraon« (Boleslav Prus) in lar), »Muzikalne zgodbe« (J. Javor-ga knjiga Srečka Kosovela, tretja in »Vrnitev domačina« (Thomas Har- šek), »Korenine se trgajo« (M. Ha-»esta knjiga Prežihovega Voranca, dy); v zbirki Kultura bodo izšli »Je- ce), »Išči poldan« (M. Kolar), »Lju-cetrta knjiga Otona Župančiča, de- zikovni pogovori« Franceta Jakopi- bezenska zgodba« (M. Kramberger), veta knjiga Frana Levstika in tretja na, nadalje »Valvazorjevo berilo«, »Noriška rapsodija« (M. Malenšek), knjiga Antona Aškerca. Važno do- ponatis Prešernovega dela in življe- »Nekropola« (B. Pahor), »Pokopali-Polnilo bo šesta knjiga obsežnega nja, »Antični Rim« ter izbrano de- šče« (S. Rozman), »Oče naš« (P, __ znanstvenega dela Ivana Prijatelja lo Ivana Cankarja v petih knjigah. Zidar), »Samorog« (G, Strniša), »Pe- ,, • « n - y “'Slovenska kulturnopolitična in slov- Ljubiteljem bibliografskih izdaj na- srni« (V- Gajšek) in »V risu« (F. Za- i/(-i . , T, ” vniaknv« CKirstl s*vena zgodovina«, medtem ko bodo menjena zbirka »Monumental litera- goričnik), z devetim in desetim zvez- ’ L , -c ’ v zbirki Kultura in zgodovina izšle rum slovenicarum« se bo pomnožila kom pa bo zaključeno tudi Izbrano ”rCe »Azija in zahodno gospodar- ga Krsta pri Savici in Gregorčičevih potja omenimo le »Razvoj slovenstvo« (Panikkar), »Grški in rimski " miti« (Grant) ter »Zgodovinske oboke spolnega življenja« (Smiljanič-Mijuškovič). Med političnimi deli bi omenili le dr. Franceta Steleta »Zgodovino zahodnoevropske umetnosti« m Frančka Sajeta »Revolucionarno vrenje na Slovenskem v letih 1917— 1920«. V zbirki Biografije bodo iz-*li Puškin, Elizabeta I. angleška ter roman o Pucciniju pod naslovom “Bohemi in metulji«, med memoarskimi deli pa bodo gotovo vzbudili največje zanimanje vojni spomini francoskega predsednika de Gaulla, ki bodo izšli v treh knjigah. Razumljivo pa bo Državna založba tudi letos izdala celo vrsto leposlovnih del domačih in svetovnih pisateljev, kjer bodo poleg ponatisov zastopane tudi številne izvirne novitete. Založba Mladinska knjiga je ra-zen pestrega in privlačnega izbora Za otroke pripravila obsežen program izdaj tudi za zahtevnejše bral-ce- Tako bosta v zbirki »Pota mladih«, kjer izhajajo prvenci mladih pisateljev in pesnikov, izšli knjigi “Ne glej za pticami« Toneta Parklji-” in »Mali mozaik imen« Brede Smolnikar. V zbirki potopisov Globus napoveduje založba knjige »Po- Anton Ingolič 'šestdesetletnih V začetku tega meseca — 5. januarja — je obhajal svoj 60-letni življenjski jubilej priljubljeni slovenski pisatelj Anton Ingolič. Ob tej priložnosti je bil deležen številnih čestitk, katerim se naknadno pridružujemo tudi koroški Slovenci. Ingoličevo ime zavzema v sodobni slovenski književnosti važno mesto, saj je v slovensko pripovedništvo prispeval mnoge nove snovi. Predvsem velja to za njegove z globokim socialnim čutom in toplino napisane romane iz življenja kmečkih ljudi, viničarjev, kočarjev in splavarjev; prav tako pa tudi za njegova dela o rudarjih, obrtnikih in industrijskih delavcih, v katerih je izpričal temeljito znanje in razumevanje za trdi vsakdanji boj delovnega človeka. Spomnimo se le obsežnega romana o slovenskih izseljencih-rudarjih »Kje ste, Lamutovi?«, ki smo ga pred leti s pisateljevim dovoljenjem ponatisnili tudi v našem listu. Med njegova najnovejša dela pa spada roman »Lastovka čez ocean«, v katerem doživeto opisuje usodo slovenskih ljudi, ki so šli s trebuhom za kruhom v širni svet, pa so vendar še tesno povezani s svojo staro domovino. Poleg Franceta Bevka in Miška Kranjca spada Ingolič med najbolj plodne slovenske pisatelje ter privlačuje široke kroge starih in mladih bralcev s svojim realističnim opisovanjem ljudi in dogodkov. Ob njegovem življenjskem jubileju bi mu samo želeli, da bi še dolga leta tako uspešno prispeval v zakladnico slovenske književnosti. mo dobili dela »Gospa Parkingtono-va« (Bromfield), »Vražji napoj« (Hoffmann), »Izkušnjava Richarda Feverela« (Meredith) in »Sestre Ma-kioka« (Tanizaki), izven zbirk pa so med drugim napovedane naslednje izdaje: pesniška zbirka »Leto in dan« (Zagoričnik), roman Mire Miheličeve »Ogenj in pepel«, eseji in kritike Bojana Štiha in Josipa Vidmarja, spomini Ivana Regenta, zbornik o oktobrski revoluciji, »Jezikovni pogovori« v priredbi skupine avtorjev ter razna dela s področja filozofije. Založba Lipa v Kopru bo sodobno slovensko poezijo predstavila z zbirko »Zajtrkujem v urejenem naročju« (Saša Vergi), sodobno slovensko prozo pa v delih »Narodnoosvobodilni tisk slovenske Istre« (Janez Kramar), biografskem romanu o Galusu »Poslušaj zemlja!« (Mimi Malenšek), »Naša zahodna meja« (dr. Janko Jeri) in »Razvoj pošte na Primorskem« (dr. Fran Ju-riševič). S prevodi iz svetovne knji- • Založniško podjetje .Pioiveta" v Beogradu pripravlja zgodovino Jugoslovanskih književnosti. V knjigi, ki bo obsegala kakih 500 strani, bo skupina petih strokovnjakov zajeta vsa pomembnejšo literarna obdob|a In na|bolJ reprezentativne osebnosti književnega ustvarjanja Jugoslovanskih narodov. 0 Opera v Dresdenu obhaja 300-letnlca svojega obstoja. Temu dogodku posveSene slavnosti so se zaiele minulo soboto tn bodo trajale do 5. februarja. Napovedana so gostovanja opernih ansamblov Iz vseh velikih nemSklh mest. poleg lega pa se bodo predstavili solisti Iz mnogih držav sveta. C V umetnostni golerijl Amos v Parizu je prišlo do požara, ki Je uničil JO slik francoskega umetnika Dufyja, lastnica galerije pa Je prt tem zgubila življenje. je za letos napovedala v svoji redni knjižni zbirki drugi del »Slovenske književnosti 1945—1965«, razpravo Franceta Steleta »Plečnik v Italiji« ter knjigo Edvarda Kocbeka »Listina«. V zbirki Vezana beseda bo izšla Shakespearova komedija »Konec dober vse poplača« v prevodu Mateja Bora, poleg tega pa ima založba v programu še knjige »Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestiz-ma« (Andrej Rijavec), »Slovenska lirika 1945—1965« in »Slovenska proza 1945—1965« ter prvi del obsežnega pregleda »Zgodovine železnic na Slovenskem«, ki ga je pripravil Ivan Mohorič. Že iz teh kratkih podatkov je ževnosti pa bo posredovala dela raz- razvidno, da bo slovenska založni-nih avtorjev. ška dejavnost tudi letos izredno bo- Ob koncu še nekaj besed o založ- gata ter bo lahko zadovoljila najraz-niški dejavnosti Slovenske matice, ki ličnejše potrebe in okuse bralcev. ii*»-l !'• |l b» D«' I. bi«’1 : ie' I. * ,1114' uii#' >hi4; ... »' oči1" ib«'*' de**1' iunil" N«*1' o,o<" ko, " I vi- Dvajsetletnica Narodne in študijske knjižnice v Trstu □ 1«' IS«' pol juli' bladaljevanje Knjižnica je dala na razpolago tudi mno-9° gradiva za razstavo .Slovenska knjiga Primorskem med dvema vojnama", ki ie bila ob tej priložnosti v študijski knjiž-n'c' v Kopru. Poleg leposlovnih in strokovnih del zbi-knjižnica tudi ves slovenski tisk, ki iz-_6 po svetu. Zbira pa tudi gradivo v dru-9'b jezikih, ki obravnava vprašanje v zvezi ? slovensko problematiko, posebno pa pro-lematiko Primorske. Na policah je skoraj P°Polna zbirka slovenskega revialnega ti-? o, ki je izšel na Tržaškem ozemlju po le- 0 1945. Zbira se tudi slovenski revialni tisk, 1 'zbaja v Celovcu, v Združenih državah nierike, v Argentini, Avstraliji in drugod. Qzume se, da se zbira tudi in še posebno pes slovenski tisk, ki je kdaj koli izšel na btnorskem. S® posebej skrbi knjižnica za zbirko šol-j 'b knjig, ki se uporabljajo v slovenskih šolah v Italiji. Ima tudi strokovna dela v ' olijanščini, nemščini in v drugih jezikih. Še Posebno pa se trudi, da zbira vse, kar se ,!Ce slovenistike. Že večkrat so tukajšnji ita-l^lonski kulturni krogi priporočali, naj bi ^jižnica zbirala vso slavistiko, ker se glede • 9a čuti veliko pomanjkanje v zbirkah tr-a*1 o1'1 co ^ knjižnic. Toda to bi bilo za knjižni-Pfeširoko področje spričo pomanjkanja i «**! V10* ■■c; red*c ■u. * «a*«J osebja, primernih prostorov in seveda finančnih sredstev. Med darovalci, ki so knjižnici darovali knjige, je tudi Ente Nazionale Biblioteche Popolari e Scolastiche, ki je odstopil precejšnje število knjig. Mnogo knjig, starih časopisov in drugih važnih dokumentov so knjižnici darovali zasebniki. Lansko leto so se njene zbirke obogatile s precejšnjim številom knjig, ki so bile last .Češke besede". Na tem mestu se moramo vsem številnim darovalcem še posebej zahvaliti, ker so pokazali, da se zavedajo važnosti poslanstva Narodne in študijske knjižnice. Seveda knjižnica v okviru svojih finančnih možnosti marsikaj tudi kupi. Predvsem kupuje dela, ki jih založbe ne pošiljajo in ki so potrebna za spopolnitev zbirk, ter taka antikvarična dela, ki so važna predvsem za študiranje zgodovine in splošne problematike naših primorskih krajev. Slovenska javnost je stalno obveščena o novih pridobitvah knjižnice v mesečnih poročilih v .Primorskem dnevniku". Knjižnica je včlanjena v Associazione Ifaliana Biblioteche, So-praintendenzi delle Biblioteche v Trstu se pošilja mesečni statistični pregled o delovanju knjižnice. Ob koncu leta 1965 je knjižnica imela 37.514 zvezkov. Izposojenih je bilo 4.991 enot v čitalnici in 1.839 na dom. Ne moremo navesti podatkov za leto 1966, ker je bil ta članek napisan mnogo pred koncem leta. Dosedanji podatki pa kažejo, da se je število knjig približalo 40.000 in tudi število obiskovalcev je narastlo. Med rednimi obiskovalci knjižnice so zlasti profesorji in dijaki slovenskih srednjih šol, slovenski italijanski študentje tržaške univerze, časnikarji, sotrudniki radijskih postaj, gledališčniki ter drugi slovenski in italijanski kulturni znanstveni delavci. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, česar posledica je tudi pomanjkanje primernega števila zaposlenega osebja, se dejavnost knjižnice ne more razviti, kakor bi bilo zaželeno in potrebno. Poleg tega zelo kvarno vpliva na njeno delovanje utesnjenost njenih sedanjih prostorov v Ul. Geppa. Ko se je gradil Kulturni dom, je bilo določeno, da bo knjižnica dobila primernejše prostore v tej zgradbi. Toda, na žalost, so ti prostori ostali nedokončani. To pa zaradi tega, ker se je zaradi večletnih birokratskih zavlačevanj pri odobritvi načrtov zidava doma zavlekla dolga leta ter so zaradi splošne podražitve materiala in delovne sile zmanjkala potrebna sredstva. Kdaj se bo knjižnica lahko preselila v primerne prostore, ne moremo napovedati. Lansko leto ji je deželni odbor za šolstvo in kulturo dodelil manjšo podporo, ki bo lahko vsaj deloma olajšala njene finančne težave. Po našem mnenju pa bi morale pristojne oblasti omogočiti dokončanje prostorov v Kulturnem domu, ker se niso mogli dokončati prav zaradi birokratskih zavlačevanj na pristojnih mestih. Spremenjene razmere v zadnjem času so mnogo pripomogle k nadaljnji uveljavitvi knjižnice tudi med živečimi italijanskimi kulturnimi krogi. Tržaška univerza in italijanske srednje šole vedno pogosteje naslavljajo na Narodno in študijsko knjižnico mnoge italijanske dijake in študente za podatke in gradivo, ki jim služijo za diplomska in druga dela, zlasti kadar potrebujejo gradivo iz Slovenije in iz Jugoslavije sploh ter gradivo, ki se še posebej tiče Slovencev in ki ga v drugih knjižnicah ne morejo dobiti. Vse to priča o velikem pomenu Narodne in študijske knjižnice in njenega poslanstva ne le med tukajšnjimi Slovenci, temveč tudi za navezovanje stikov z italijanskimi kulturnimi in drugimi krogi, kar v veliki meri prispeva tudi k nadaljnjemu zbliževanju, spoznavanju in spoštovanju med obema narodoma. Zaradi tega ne bo odveč, če se ponovno obrnemo na našo javnost z novim pozivom, naj po svojih močeh prispeva, da se ohrani vse gradivo, ki je še kje ostalo in ki je kakor koli važno za proučevanje zgodovine, kulture in razvoja tukajšnjih krajev. Naj torej nihče ne zavrže ničesar. Ko vam pride kar koli takega v roke, spomnite se, da boste opravili veliko narodno dolžnost, če boste to odstopili Narodni in študijski knjižnici. (Konec) BORBA ZA RAF.NiERIJO STOPA V ODLOČILNO FAZO: Strokovni izvid daje prednost juž. Koroški Odločilno besedo ima zvezna vlada V kratkem se bo vprašanje sedeža rafinerije na naftovodu Trst —Dunaj premaknilo z mrtve točke. Zadnji strokovni izvid sta prorektor univ. prof. dr. Krassenski in dipl. econom. dr. Adolf, ki sta ga sestavila, v ponedeljek izročila deželnemu glavarju Simi. Le-ta ga je včeraj predal zveznemu kanclerju Klausu. S tem je postala odprta pot za odločitev Avstrijske uprave mineralnih olj (OMV), ali bo kot družabnica akcijske družbe AWP, ki je lastnik naftovoda, zahtevala gradnjo rafinerije na južnem Koroškem ali pa na Štajerskem — v območju Pliberka ali pa v Wildonu južno od Groza — kakor to zahtevajo inozemske petrolejske družbe v AWP. OMV ima namreč v tem vprašanju odločilno besedo, ker pa je zvezna vlada kot predstavnik republike edini lastnik dMV, leži sedaj pri njej odločitev za ali proti južni Koroški. TUDI V PRIMERU NAFTOVODA: Obljube delajo dolg Naše podjunsko prebivalstvo in z njim vse prebivalstvo dvojezičnega ozemlja čaka na vazno odločitev. Ta odločitev bo prej ali slej padla v vprašanju rafinerije ali čistilnice mineralnih olj ob naftovodu Trst—Dunaj. Borba za sedež rafinerije je bila že doslej trda in ostra, v prihodnje pa ne bo nič manj. Štajerska deželna vlada in nekatere inozemske petrolejske družbe jo hočejo imeti na Štajerskem, koroška deželna vlada pa je lani pomladi soglasno sklenila, da jo zahteva na dvojezičnem ozemlju Koroške. To zahtevo je predložil zveznemu kanclerju Klausu ob navzočnosti poslancev vseh treh frankcij iz velikovškega okraja in predstavnikov delavske, obrtne in kmetijske zbornice. Zvezni kancler je tedaj koroški delegaciji obljubil, da bo v zvezni vladi to zahtevo podprl. Ker je zvezna vlada v tem primeru zastopnik republike, ki je edini lastnik podržavljene industrije mineralnih olj, katera je na naftovodu udeležena z 51 odstotki, na rafineriji pa s 26 odstotki, leži sedaj odločitev edino le pri zvezni vladi. Doslej je kancler Klaus svojo obljubo držal. Čakal je na strokovni izvid, ki mu ga je včeraj deželni glavar Sima izročil. S tem pa obljuba zveznega kanclerja še ni izpolnjena, marveč bo morala biti izpolnjena. Sedaj je vprašanje sedeža rafinerije v rokah zvezne vlade. Ko ga bo vzela v pretres, bo morala v tem primeru v duhu člena 7 avstrijske državne pogodbe in Spomenice koroških Slovencev iz leta 1955 odločati tudi v prid ali pa proti koroškim Slovencem. V prid koroških Slovencev se bo odločila, če se bo odločila, da bo sedež rafinerije na koroškem dvojezičnem ozemlju. Rafinerija je namreč za nas velikega gospodarskega in socialnega pomena zato bi vsaka druga odločitev v danih okoliščinah pomenila gospodarsko, socialno in narodnostno diskriminacijo koroških Slovencev. Vprašanje sedeža rafinerije ob naftovodu Trst—Dunaj, ki lahko o-mogoči razvoj obsežne petrokemične industrije, je v deželi že staro tri leta. Načeto je bilo ob pričetku snovanja naftovoda. Ker je bilo določeno, da bo naftovod tekel vzdolž Zilje ter južno od Drave po Rožu in Podjuni, sta se najprej deželni glavar Sima, za njim pa celotna deželna vlada pričela zavzemati za to, da bi bil sedež predvidene rafinerije na južnem Koroškem. Pri tem je večkrat padlo ime občine Pliberk. Temu nasproti so se inozemske petrolejske družbe v AWP in tudi ta sama skupno s štajersko deželno vlado zavzemale za Wildon kot sedež rafinerije. Pri tem so se posluževale utemeljitev, ki so — kakor kaže sedanji strokovni izid — brez resne in stvarne osnove. Njihovim utemeljitvam se je zaradi tega deželna vlada uprla in zahtevala od zvezne vlade kot predstavnika 'OMV, naj odločitev glede sedeža rafinerije odloži, do-kakor kaže sedanji strokovni izvid ki ga je deželna vlada medtem pri omenjenima strokovnjakoma naročila. Vsebina izvida govori odločno v prid Koroške. Uvodoma zavrača vrsto obratnogospodarskih argumentov, ki jih vsebujejo izvidi, ki so jih pustile izdelati AWP in njene inozemske družabnice za VVildon, kot zmotne, nepopolne in napačne. V nič manj kot 19 primerih prinaša dokaz, da je južna Koroška za sedež rafinerije bolj ali pa vsaj tako pripravna, kakor je štajersko območje pod Grazom. Pri tem zlasti ugotavlja, da so dosedanji izvidi docela zamolčali potrebe koroških elektrarn po gorilnem olju, IZ CELOVCA: Namestnik župana našega glavne-gamesta Josef Seidling je minuli ponedeljek praznoval svojo petinšestde-setletnico. Z njim je ta življenjski jubilej praznovala osebnost, ki ima za povojni razvoj Celovca velike zasluge. Že v prvih povojnih letih je bil od SPO poslan v občinski svet, kjer je leta 1954 postal mestni svetnik, leta 1957 pa je bil izvoljen za namestnika župana. Od leta 1954 vodi v občinskem svetu mestna podjetja, ki sodijo med največje gospodarske ustanove v deželi. Seidling rodom ni Celovčan, niti ne Korošec. Njegova zibelka je tekla blizu Dunaja, kjer bi moral prvotno poklicno stopiti v stopinje svojega očeta, ki je bil gozdar. S 23 leti se je ločil od tega ooklica in stopil v službo pri avstrijski narodni banki. V tej službi ga je pot z Dunaja leta 1928 zanesla v Celovec, ki mu je kmalu postal druga domovina. Zaradi svojega globokega človečanskega prepričanja je že v mladih letih stopil v vrste socialdemokratov in je kot tak pod Dollfussom, Schirschnigom in Hitlerjem deloval tudi ilegalno. S svojo predanostjo človečanskim idealom in skrbi za koristi malih ljudi se je krog njegovih znancev in prijateljev naglo širil. Kot komunalni politik gleda na bogato žetev svojega dela, med nami da so zamolčali tržnogospodarske prednosti rafinerije na Koroškem, ki bo od rafinerije v Schvvechalu pri Dunaju bolj oddaljena, in da so zamolčali, da inozemske družbe odklanjajo rafinerijo na Koroškem zaradi tega, ker bi še naprej rade na Koroško uvažale mineralna olja svojih rafinerij v Italiji in drugod na jugu. Posebno pozornost pa izvid ■ obrača narodnogospodarski I plati sedeža rafinerije na juž- ■ nem Koroškem. S tem v zvezi I je v izvidu rečeno: Koroško go- ■ spodarstvo v medvojnem času I ni imelo razvojnih možnosti. Se- ■ le po drugi svetovni vojni je S zlasti s pomočjo turizma uspe- ■ lo zboljšati gospodarske raz- ■ mere v deželi. S tem se je ven- ■ dar struktura gospodarstva pri- ■ čela razvijati v nevarno eno- ■ stranost. Potreba po industriji v S deželi pa ni pogojena zgolj iz | strukturnih razlogov. Ukinitev " premogovnikov v Labotski do-J lini, ki jo ni več mogoče dolgo I odlagati, naravnost narekuje ] potrebo po izkoriščanju sleher-I ne možnosti za ostvaritev novih ■ delovnih mest, da se v deželi I odvrne nevarna kriza. Končno ] je tudi usoda koroškega grad-i beništva odvisna od uspeha ■ prizadevanj za pritegnitev po-I membnejše industrije v deželo, J ki ima resnične pogoje rasti in S razvoja. Predloženi izvid prihaja do zaključka, da bi bil v danih okoliščinah sklep o sedežu rafinerije v jugovzhodnem predelu dežele, klasičen primer regionalne strukturne politike v Avstriji, za katere realizacijo se zvezna vlada tako zavzema. Za rafinerijo so namreč da- pa ga spoštujemo kot človeka narodnostnega sporazumevanja in tolerance. ni vsi potrebni predpogoji. Njena izgradnja bi omogočila razvoj petrokemične industrije, ki ima — na dolga leta gledano — povsod po svetu lepe razvojne možnosti. Taka industrijalizacija bi bila hkrati najboljši prispevek k ostvaritvi zdravih gospodarskih razmer na koroškem obmejnem ozemlju. S tem pa bi bila — je rečeno v izvidu — tudi državnopolitičnega pomena. Kakor nikoli poprej, je bil Avstrijski lesni sejem, boljše povedano njegova uprava po končanem lanskem sejmu predmet obširnih razprav v celovškem občinskem svetu in v mestnih pogovorih. Povod za te razprave je dala velika zadolženost podjetja, ki jo je povzročilo zlasti negospodarsko pospeševanje hokeja in njegovega avstrijskega prvaka, celovškega moštva KAC. Medtem so se stvari tako daleč uredile, da ima podjetje spet solidnejšo osnovo za poslovanje. Prvi korak v tej smeri je bila zamenjava ravnatelja sejma, katerega posle je prevzel višji magistrami svetnik dr. Kleindienst, drugi korak pa VABILO Osmošolci (8a) Slovenske gimnazije v Celovcu vabimo na veselo igro NAMIŠLJENI ZDRAVNIK (H. Weigel) v nedeljo 22. januarja 1967 * ob pol treh popoldne na RADI-ŠAH v dvorani pri cerkvi * ob osmih zvečer v ŠT. PRIMOŽU pri Voglu bo prenos lastništva sejma od dosedanjega sejmskega in olepševalnega društva Celovec na obratno družbo, h kateri bodo z deleži lahko pristopile vse zaintersirane ustanove in podjetja. Ne glede na ta razvoj pa se zimski program na umetnem drsališču narmalno odvija. Letošnje gostovanje dunajske drsalne revije se bo začelo 9. februarja in bo trajalo do 20. februarja. Za vsak dan sta napovedani dve predstavi. Normalno potekajo tudi priprave za letošnji 16. avstrijski lesni sejem v času od 10. do 20. avgusta. Minuli teden je bila seja strokovnega sosveta sejma, ki je izdelala okvirni načrt sejma. Prireditelj bo tudi pri tem sejmu skrbel, da bo strokovni del sejma čim bolj ločen od splošnega blagovnega sejma. Jugoslavija, Poljska, Romunija in italijanska pokrajina Furlanija-Julijska krajina so spet zagotovile svoje posebne razstave, Jugoslavija pa bo povečala svoj paviljon. Prvič bo na sejmu zastopana tudi Sovjetska zveza in sicer po dveh lesnoeksportnih podjetjih in po enem podjetju strojne industrije. Računati pa je, da bo na sejmu sodelovala tudi Bolgarija, morebiti pa tudi Albanija. Uprava sejma je tega zanimanja vzhodnoevropskih sosedov na lesnem sejmu zelo vesela. Kakor v zadnjih letih bo tudi na letošnjem sejmu spet prišlo do srečanja evropskih novinarjev lesnega gospodarstva in do konferenc delegatov trgovinskih podjetij v inozemstvu. Iz poročil članov sosveta pa je bilo razvidno, da bo tudi letošnji sejem postregel z nekaterimi novostmi in najnovejšimi dognanji na področju lesnega gospodarstva. Napovedana je tudi vrsta posebnih razstav, ki jih vsako leto prirejajo domače ustanove. Zanimivo predavanje Bilčovščani smo bili minulo soboto deležni zanimivega predavanja. Posredovalo ga je domače prosvetno društvo v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom v Celovcu, ki je kot predavatelja pridobilo člana jugoslovanske ekspedicije na „streho sveta", v Himalajo, Cica Debeljaka. Predavatelj nas je v poldrugour-nem predavanju popeljal v nepoznan, skrivnosti, presenečenj in lepot polni svet tega najvišjega pogorja sveta. V lepo razumljivih besedah nam je opisal tako svet Himalaje, kakor tudi njegovo življenje. Poleg predavanja pa so tudi barvni dia-posnefki pripomogli, da smo se kmalu uživeli v ta nepoznan in od nas tako oddaljen svet. Vsi, ki smo bili navzoči, smo veseli, da smo se tega zanimivega in lepega predavanja udeležili. Tistim pa, ki so ga zamudili, pa je žal, da se povabilu niso odzvali. Tem potom se iniciaforjem predavanja najlepše zahvaljujemo, prav posebno pa se zahvaljujemo predavatelju za lep in zanimiv večer. TO IN ONO OD ŠMOHORA DO LABOTA ZAHOMEC. — Športno društvo Zahomec se je pri sobotnih in nedeljskih smučarskih tekmah za deželno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Radentheinu spet dobro odrezalo. Janko Z svit ter je z oceno 197,7 (53, 50) v splošni skupini špecialnih skokov zasedel za Baldurjem Preimlom — 213 (52, 53) drugo mesto, Valentin H e b e i n pa je v skupini junio-rov zasedel četrto mesto. PODKLOŠTE.R. — V nedeljo je bila odprta smučarska vlačilna žičnica na Rut. Vlačilnica je 600 m dolga in premosti 150 metrov višinske razlike. Na uro lahko prepelje 400 oseb, vožnja traja 4 minute. BAČE. — Letos bodo na Baškem jezeru, ki je pod ledom, spet letalski dnevi. Določeni so za 4. in 5. februar. Prvi poskus, do katerega je prišlo lani, se je dobro i obnesel. Za 12. februar pa je po- j dobna prireditev predvidena na Vrbskem jezeru in sicer v Krivi Vrbi. ROŽEK. — Pred kratkim je žu- J pan občine Silvester Kopajnik iz- < ročil osmim družinam ključe do stanovanj, ki jih je občina zgra- s dila. Srečni najemniki se medtem že selijo v nova stanovanja. Lepo ^ gesto v prid občine so pokazali člani občinskega sveta, ko so se od- 1 povedali svojim sejninam, župan " pa tudi svoji odškodnini. r . ŠT. JANŽ V ROŽU.v— Za vlažilno žičnico na Šentjanške Rute so stopile v veljavo nove tarife. En-kratna vožnja z žičnico stane za odrasle 3, za otroke pa 2 šilinga. j Desetkratna vožnja stane 20 in 15 J šilingov, dnevna karta pa 45 in 30 J šilingov. V nedeljah in praznikih vozi od železniške postaje Št. Janž j VW-bus do talne postaje žičnice. CELOVEC. — V soboto ponoči je hotel neki 20-letni inštalater iz ; Beljaka napraviti na glavni želez- * niški postaji samomor. Vrgel se je pred lokomotivo tovornega vlaka> ki ga je tiščala 60 metrov naprej- ^ Samomorilec je pri tem utrpel tež-je, vendar ne smrtno nevarne po- ~ škodbe. GALICIJA. — Pred kratkim j2 občinski svet odobril proračun občine za leto 1967. Z velikimi napori mu je uspelo, da je proračun v višini 1,4 milijona šilingov iz' ravnati. 200.000 šilingov je v njem R, namenjenih za tri šole v občini) 64.000 požarni brambi, 40.000 p* za krajevno razsvetljavo v Mohli': čah. Nadaljnjih 60.000^ šilingov b<> porabljenih za dokončanje vod o' voda, 40.000 pa za pospeševanj2 kmetijstva. I LIBUČE. — Pri delu na elektrarni Ausserfern na Tirolskem s2 je v soboto ponoči smrtno ponesre- izi čil 44-letni tesar Jožef Mandl d z če smo majhne in slabotne. V življenju je najvažnejša pamet. Ne smemo biti nekaj, kQr nismo. Če bi to vedela naša uboga 'noti, bi še živela." na posvetih ni kdo ve kako izkazal, o ničemer drugem se ni hotel pogovarjati kot o slaščicah. Naposled so se svetovalci domislili, da mu postavijo grad iz samih sladkarij. Lahko si mislite, da je kralju ta zamisel nadvse uga-jala. Vrli svetovalci so poklicali zidarje od blizu in daleč, iz domovine in tujine, in ti so se ročno lotili dela. Dan in noč so na gradbišče vozili zvrhani vozovi tort, potic, piškotov in opek iz kandisovega sladkorja. Tudi kralji drugih dežel so priskočili na pomoč in pošiljali darila. Kitajski cesar je na primer_ poslal čokoladno pohištvo, okrašeno z mandeljni, carigrajski sultan topove iz turškega medu, a ruski car celo svečnike iz ledene smetane. Ko je bil grad sezidan, je že po vsem svetu primanjkovalo sladkarij in dežela sladkosnednega kralja je skoraj obubožala. Pravijo pa, da je bil grad tako razsežen, da je bila na enem koncu pomlad, ko je na drugem že do- skupaj čimbolj slovesno proslavili, je velel kralj povabiti množico ljudi z vseh vetrov. Sprehajali so se po dvoranah, pokušali to in ono steno, snedli tu in tam kos pohištva in celo streljali s topovi iz turškega medu. Med povabljenimi je bila tudi neka vila, ki je potožila kralju, ko je šel mimo: »O, kralj! Ko bi vedel, kako lačna sem!« »Šaljivka ti,« ji je smeje požugal kralj. »Res sem lačna,« mu je zatrdila vila. Kralj ji je z roko pokazal naokoli: »Izberi si, kar ti poželi srce! Vsega je na pretek!« »Tistega, kar bi jaz rada, ni v teh dvoranah!« »Kako da ne?« se je začudil kralj. Vila je resnobno odkimala in kralj jo je radoveden pobaral, kaj je vendar tisto, česar ne premore njegov grad. »Košček kruha,« mu je odvrnila. »Kruha? ... Najbrž misliš na medeni ali čokoladni kolač?« se je nasmehnil kralj. »Ne ... Navaden košček kruha!« Zdaj se je kralj popraskal za ušesi, a^ker je bila vila dobra ženska, ji je hotel ustreči. Zato je pričel brskati po kotih in stopniščih, če bi morda le našel kod pozabljeno skorjico kruha. Tako je taval iz dvorane v dvorano, se vzpenjal v vitke stolpiče in se ne da bi vedel kdaj, navsezadnje še izgubil. Oziral se je, klical, vendar ni bilo videti žive duše, ki bi mu pokazala pot. Utrujen je zlezel na najbližji čokoladni stol in kar ondi zaspal. »Košček kruha, košček kruha,« mu je še v sanjah rojilo po glavi. Drugo jutro se je napotil dalje. Toda minevali so dnevi, tedni, meseci in prišla je že druga zima, a kralj je še vedno blodil po prostranih dvoranah svojega gradu. Ko pa je pritisnil mraz, so postali zidovi iz potic ^tako trdi, da jih ni bilo več moč jesti. In ob čokoladnih stolčkih si je kralj skoraj polomil zobe. Nekega jutra se je zbudil ves premrl. Mraz je poslikal po oknih čudovito lepe rože. Kralj movala jesen. Da bi vse jih je gledal in žalost ga je obšla ob misli, da bo moral umreti... Toda glej! Nenadoma je posijalo toplo spomladansko sončece in prijazen glas je pobaral kralja: »Kaj mi še nisi poiskal košča kruha?« »Ne,« je ta skrušeno odvrnil. »•No, nič hudega! Dobro voljo si pa le pokazal in to je tudi že veliko,« ga je potolažila vila, zamahnila z roko in v hipu sta se spet znašla v kraljevih dvoranah. Gostje so se sicer že zdavnaj razšli, a dvorjani so še vedno zvesto čakali svojega kralja. Ko so ga spet uzrli, so radostno planili k njemu in ga zasuli z vprašanji. Potlej pa so pohiteli, da bi mu postregli z njegovo najljubšo torto. Toda veste, kaj se je zgodilo? Kralj je torto odklonil in poprosil za košček kruha ... Služabnikom je od presenečenja pladenj kar zdrknil iz rok. Nato pa so zdirjali v prvo hišo, kajti v gradu že dolgo niso pekli kruha, in se vrnili z mehkim, pravkar pečenim hlebcem. S kakšno slastjo ga je pohrustal kralj! Kaj pa je bilo potem s tistim velikanskim gradom iz samih sladkarij, se najbrž vprašujete? Takole je odločil kralj! Velel je povabiti otroke z vsega sveta. In prišle so vojske dečkov in deklic ter se ročno lotile posla. Potlej ni minil dan, da ne bi končala kakšna dvorana v mladih trebuščkih. Pa vendar je preteklo nekaj let, preden so pospravili šele polovico gradu. Medtem se je kralj postaral. Noge ga niso več držale in občepel je na prestolu. Zato so ga nosili iz dvorane v dvorano, da je lahko poslušal veselo čebljanje sladkajočih se otrok. Za slaščice ni več maral, pač pa je do konca svojih dni najraje hrustal krajčke lepo zapečenega kruha ... Kdo je večji Do členka je račka raci, do pazduhe raca kuri, kura petelinu do vratu, petelin puranu do nosu, goska z gosjo je enaka, do vimena kravi sega teliček, do stremena konju žrebiček, jagnje ovci do srca, janjčku prase do kožuha, a do smrčka maček psu, vrabec škorcu tja do kljuna, škorec sraki do kolena, sraka vrani do temena, žaba mlaki do zalege, do kamena reki rak, do ozare reka njivi, mravlja čričku do godalca, čriček polžu pa do palca, miška mačku do želodca, jelka zvezdam do oči, mesec soncu do klamena, otrok mami do naročja, mama očku do ramena. Hrast in jablana Na robu gozda je rastel hrast, na bližnjem travniku pa jablana. Hrast si je vsako leto o-gledoval in občudoval sosedo, kako v vsakem letnem času menja obleko. Spomladi, ko je sonce že ogrelo zemljo, se je prebudila jablana. Oblečeno v bel pajčolan jo je gledal hrast, ki je še iztezal gole veje proti soncu. Čez nekaj časa sta si obadva nadela zeleno obleko. Tedaj je hrast čutil, da je le enak jablani. Kmalu pa je ta spet dobila novo obleko. Njeni plodovi so bili tudi vedno večji. Pa je postal hrast nevoščljiv. Potožil je jablani, kako nesrečen je, ker ne more obroditi. Jablana pa mu odvrne: »Čakaj, ljubi hrast, vse pride o svojem času." Minevali so dnevi, meseci... Prišla je zopet pomlad, rastel je hrast, razbohotila se je jablana. Pa se stara jablana nekega dne oglasi: „Dragi hrast, zdi se mi, da se je tvoja velika želja izpolnila!" Zapihal je vetrič, se poigraval z njegovim listjem in plodovi ter šušljal: Deček nima kapice, kapica ima fantička prišle so hude sapice, vzele niso kapice, vzele so fantička. Hrast se je od veselja komaj zavedal, kaj se dogaja, se je še bolj predal vetru, da se je poigraval z njego- vimi plodovi. Od tedaj je bil sila ponosen. Njegovo sosedo pa so obiskovali otroci in jedli njene sadeže. Za hrast se nihče ni zmenil. Pa je prišla jesen, z njo hude sapice in odletavali so fantički. To so plodovi hrasta, katerim pravimo želod. Vse polno jih je bilo na tleh. Nekoč je prišla pod hrast iz gozda družina divjega prašiča. Nahranila se je z želodom. Kako srečen je bil hrast! Pod hrast pa so prišli tudi otroci. Nabirali so želod in ga odnesli domov. Hrast, ki je bil že prej tako srečen, je bil nadvse vesel, da je tudi on koristen. Od tedaj je bil ponosen in ko je prišla zima, sta oba z jablano lepo zasanjala. ...............in___________________________________________________________________________________________________________________________mil............,1,11,11,11.........................................................................................................................„»......................I...............................IIIIKI,,.......<„■»,„................................. * O B E R T MERLE Smehljala se je. V obraz je bila ponosna in raznežena Kkrati. Poklonila mi je vendar plašč! Nič nisem vprašal po materi, a mi je kljub temu poklonila plašč. Bil sem vsega ^miljenja vreden grešnik. »Si zadovoljen?" »Sem, teta." »Res ne bi popil skodelico čaja?" »Ne bi, teta.” »Ampak malo lahko še ostaneš pri nas, če hočeš, Rudolf." »Ne, hvala, teta. Oditi moram." »Tudi prav, ne bom te zadrževala." Berta in Gerda sta vstali ter mi segli v roko. Obe sta bili malo višji od mene. »Pa nas spet obišči, kadar se ti bo zahotelo," je rekla 'efa. Stal sem že na pragu kuhinje, pred mano vse tri žen-? e' Rame plašča so mi padale globoko na roke, ki so se lz9ublja|e v predolgih rokavih. Nenadno pa se mi je za-^delo, da so vse jr; ženske zrasle visoko pod strop. Bilo je, . 0 da se je v meni nekaj premaknilo, in v tistem hipu se mi Je zazdelo, da se noge teh žensk ne dotikajo več tal, da s° zaplesale po zraku kakor noge tistih obešenih Arabcev v Es Saltu. Potem so obrazi izginili, stene kuhinje so se udrle v praznino in pred mano se je odprla neskončna, oledenela puščava. V tej brezmejni širjavi sem videl samo še nekakšne lutke, ki so visele v zraku in se nenehno vrtele okrog svoje osi.. „No,” je rekel neki glas, „me ne slišiš? Pravim, da nas lahko obiščeš, kadar se ti bo zahotelo.' Rekel sem „hvala" in s hitrimi koraki odšel proti izhodu. Plašč mi je segal skoraj do peta. Sestri sta ostali v kuhinji, teta pa me je pospremila. „Jutri moraš obiskati doktorja Vogla," je rekla teta. „Takoj jutri. Ne pozabi." „Ne bom, teta." „Pa na svidenje, Rudolf." Odprla mi je vrata. Njena roka, ki je obležala v moji, je bila suha in mrzla. „Si zadovoljen, Rudolf, da si dobil plašč?" „Zelo zadovoljen, teta. Hvala." In znašel sem se zunaj. Dobro sem slišal, kako je teta takoj za mano hišna vrata zaklenila in zapahnila. Nekaj časa sem še ostal pri vratih. Poslušal sem, kako njeni koraki zamirajo v veži, in bilo mi je natanko tako, ko da bi bil še vedno v hiši. Videl sem, kako je teta odprla kuhinjska vrata, sedla, vzela v roke svoje šivanje; tiktakanje ure je votlo in trdo odmevalo v tišini. Čez nekaj časa je teta pogledala moji sestri, skimala z glavo in rekla: „Ne, niti z besedico ni omenil svoje matere." Moji sestri sta bruhnili v jok, tudi teta si je nekajkrat obrisala oči, v bistvu pa so bile vse tri nadvse srečne. Noč je bila mrzla. Pršil je droben dež, poti nisem poznal in minilo je najmanj pol ure, preden sem pritaval do naslova, ki mi ga je bil dal Schrader. Potrkal sem in čez nekaj časa mi je odprla neka ženska. Bila je visoka, plavolasa, z močnimi prsmi. „Gospa Lipman?" „Da, jaz sem.” „Rad bi govoril s podoficirjem Schraderjem." Ogledala si je moj plašč in suho rekla: „Zakaj?" „Njegov prijatelj sem." »Prijatelj?" Se enkrat me je pogledala in naposled rekla: »Vstopite." Vstopil sem in spet se je zagledala v moj plašč. »Kar za mano." Stopal sem za njo po dolgem hodniku. Potem je potrkala na neka vrata in ne da bi počakala na odgovor, je odprla in skozi zobe rekla: »Vaš prijatelj, Herr Schrader." Schrader je bil v sami srajci. Z začudenim obrazom je prišel k vratom. »Ti si? Torej si že prišel? No, le naprej ... Ja kakšen obraz pa imaš? In kakšen plašč! Kje neki si snel to cunjo? ... No, no, le stopi naprej .. . Gospa Lipman, dovolite, da vam predstavim podoficirja Langa iz Guntherje-vega odreda! Pravi nemški heroj, Frau Lipman!" Frau Lipman mi je rahlo pokimala, v roko pa mi ni segla. »Vstopi no že!" je že skoraj razposajeno rekel Schrader. »Kar naprej! In vi tudi, Frau Lipman!... Ti pa najprej sleci to cunjo! Takole, da, takole si vseeno še najbolj spodoben ... Prau Lipman! Frau Lipman!" In Frau Lipman je zagrulila: »Prosim, gospod Schrader?" »Frau Lipman, ali me kaj ljubite?" „Ach!" je rekla Frau Lipman in mu vrgla očarljiv po- « — Štev. 3 (1286) " li^—'f i m mumlm OSSoiiS NAPREDNIH GOSPODAR} m 20. januar 1967 PRVE SEJE ODBOROV OKRAJNIH KMEČKIH ZBORNIC: Več pozornosti južnokoroškemu kmečkemu prebivalstvu Kakor smo že v zadnji Številki natega lista na četrti strani poročali, so imeli 13. novembra 1966 izvoljeni odbori okrajnih kmečkih zbornic koncem decembra in začetkom januarja svoje prve seje, kjer so volili svoje predsedstvo in kjer so predstavniki frakcije volilnih skupin podali svoje izjave. Na seji odbora okrajne kmečke zbornice Celovec je za Skupnost južnokorotkih kmetov podal izjavo član odbora Tone Kruti c, predsednik Slovenske kmečke zveze. V svoji izjavi je uvodoma članom predsedstva čestital k njihovi izvolitvi, nakar je poudaril, da je kmečko prebivalstvo boroveljskega sodnega okraja in območja Gur šele z zadnjimi volitvami prišlo v okrajni kmečki zbornici do številčnega zastopstva, ki mu po številu volilnih upravičencev pripada. Svoje veselje pa je izrazil nad dejstvom, da je bil pri konstituiranju okrajne kmečke zbornice za njenega predsednika prvič v zgodovini kmečkega poklicnega zastopstva na Koroškem izvoljen predstavnik prav tega ozemlja in da je zaradi tega to ozemlje V predsedstvu zastopano po dveh predstavnikih .Oboje", je dejal predsednik SKZ Tone Krušic, „je prvo znamenje, da bo to ozemlje deležno odgovarjajoče pozornosti s strani okrajne kmečke zbornice in kmetijske zbornice. Doslej je životarilo le v senci prizadevanj za pospeševanje severnih deželnih predelov." Ko je govoril o najvažnejših nalogah o-krajne kmečke zbornice, je dejal, da južno-koroški kmetje sedaj pričakujejo, da se bodo te razmere spremenile. „Od nas pričakujejo", je dejal, .da jim bosta naše poklicno zastopstvo in naša pospeševalna služba posvetila isto pozornost, kakor so je deležni bogatejši severni predeli. Ko na-glašam to potrebo, bi predvsem opozoril na gorski občini Sele in Slovenj Plajberk in predlagal, da se za tamkajšnje kmete čim prej uvede smotrna akcija preusmeritve. Odgovarjajočega in učinkovitega pospeševanja pa morajo biti deležni tudi gorski kmetje ostalega področja Karavank in Gur. Med ravninskimi kmeti je treba nadaljevati z zložitvijo zemljišč. Njej mora slediti odgovarjajoča gospodarska preusmeritev, ki jo mora sprožiti naša zbornica. Vse to je na tem območju življenjskega pomena za nadaljnji obstoj kmečkih gospodarstev. Na tem območju imamo v pretežni meri opravka z malimi kmečkimi posestvi pod 10 hektarjev skupne gospodarske površine. Od 832 kmetijskih obratov v ravninskih občinah sodnega okraja Borovlje jih je 507 manjših od 10 ha skupne gospodarske površine. Nič boljše ni to razmerje po občinah območja Gur ter v gorskih občinah Sele in Slovenj Plajberk. Pri prizadevanjih v poklicnem zastopstvu in pri pospeševanju teh območij moramo biti enotni in združeni, predvsem mi, ki zastopamo to območje. Poskusimo vsi po svojih frakcijah pustiti ob strani, kar nas loči in iščimo vsi toliko časa tisto, kar nas druži, dokler ne bomo prišli v življenjskih vprašanjih našega kmečkega prebivalstva do enotnega stališča in pojmovanja ter do enotne akcije. To bo vendar le mogoče, če naše seje ne bodo le trikrat letno, kakor to zakon predpisuje, marveč da bodo sklicane tolikokrat, kolikokrat smatramo to za potrebno." Svojo izjavo je predsednik Tone Krušic zaključil z zagotovilom, da bo v tem duhu skupno z zastopniki SJK v kmetijski zbornici in v krajevnih kmečkih odborih sodeloval v okrajni kmečki zbornici in da bo pri svojih odločitvah postavljal v ospredje, kar druži, ker je prepričan, da po tej poti vsi mandatarji v kmečkih zastopstvih najbolj služijo svojim volivcem in da se lahko najbolj oddolžijo njihovemu zaupanju. Pri konstituiranju okrajne kmečke zbornice Velikovec je izjavo za Skupnost južno-koroških kmetov podal član predsedstva zbornice Ignac Domej, pd. Zgonc iz Rin-kol. Njegova izvajanja so v bistvu odgovarjala duhu izjave Toneja Krušica v Celovcu. V ospredje svojih zahtev je tudi postavil pospešeno izvedbo zložitve zemljišč, okrajno specifično pa se je zavzel za kar najbolj organizirano mehanizacijo pridelovanja in spravila zrnate koruze, ki v kmečki proizvodnji prevzema mesto krompirja. S tem povezano pa je Ignac Domej še zahteval, da se kmetijska zbornica vključi tudi v pospeševanje Južnokoroškega krožka za zrejo in pitanje prašičev, ki je bil ustanovljen na krajevno pobudo v Pliberku In ki je edini v stanju, da reši problem zagotovljenega odkupa in ustrezne cene klavnih prašičev širom Podjune. Bradavice na kravjih seskih Mnogi živinorejci se pritožujejo nad bradavicami na kravjih seskih. Taki seski cesto krvavijo, zaradi bolečin krave ne pustijo teletom sesati, pa tudi molža je zelo težavna, tu in tam skoraj nemogoča. Bradavice so novotvorbe narave, ki jih povzroča kužna klica, ki je posebno kužna za mlada goveda. To so izrastki iz vrhnjih delov kože, ki se pojavljajo pri govedu navadno pod trebuhom, na vimenih im na seskih. Žival se lahko okuži od drugih živali ali pa od okuženih predmetov, če se ob njih drgne. Bradavice imajo včasih široko osnovo ali pa visijo na traku in so različne velikosti, od prav majhnih do večjega kurjega jajca. Razlikujemo drobne, suhe, kuštrave bradavice z oroženelo površino ali ploščate z mesnatim videzom in gladko površino. Če so zadnje ve- like, so nagubane, podobne karfiolu, često dobijo razpoke, ki krvavijo, lahko pa se tudi zagnojijo in smrdljivo razpadajo. V tem primeru žival hujša, lahko pa pride tudi do splošne zastrupitve. Živinorejci skušajo odpraviti bradavice na različne načine. Mažejo jih z mlečkom iz stebla cvetočega regrata, z medom, jodovo raztopino, jih žgejo z lapisom ali modro galico, viseče bradavice podvezujejo s tenko vrvico. Opisani načini pa niso vedno uspešni, v mnogih primerih se vendar bradavice čez nekaj časa same zmanjšajo, se posušijo in odpadejo. Bradavice navadno zdravimo tako, da jih postopoma izrezujemo s škarjami s koreninami vred, vrtimo ali izpulimo ali pa podve-zujemo s prekuhano vrvico. V mnogih primerih smo opazili, da so se manjše bradavice sa- Krmljenje s surovim krompirjem V sfari kmečki praksi so vso krmo za prašiče kuhali. Kuhali so fako krompir in peso, kakor tudi zeleno krmo in žito. Morda so delali to zaradi tega, ker so spoznali, da žival kuhano krmo bolje izkoristi ali pa so samo sodili, da ima prašič rad kuhano hrano. Nekaj desetletij je od tega, ko so odkrili vitamine in ugotovili, da jih gre s kuhanjem veliko v zgubo. Takrat so pričeli strokovnjaki priporočati za prašiče surovo krmo. Kakor je res, da gredo s kuhanjem vitamini v zgubo, tako je tudi res, da živali kuhani škrob bolje izkoristijo kot surov. Zato se mora v praksi odgovor na vprašanje, ali prašiče lahko krmimo tudi s surovim krompirjem, vrteti nekje v sredini. V sredini zaradi vitaminov, v sredini pa tudi iz delo vnotehničnih razlogov. Vsekakor so prišli strokovnjaki do tega, da prašičem surovi krompir ne škoduje, marveč jim pride zelo prav, če drugače ne pokladamo nobene surove krme. V takih primerih okoli 2 kilograma surovega krompirja na dan in prašiča zelo pospeši njegov tek in njegovo prebavo. V široki kmečki praksi po naših krajih pa skoraj nimamo več prašičev, ki bi jih krmili samo s kuhano krmo. Zato tudi skoraj nikjer ne bo prišlo v poštev, da bi jih lahko uspešno krmili s surovim, seveda zelo drobno zmletim krompirjem. Povsod, kjer je krompir še glavna prašičja krma, tudi v prihodnje ne bomo prišli mimo tega, da ga bomo morali za prašiče ali sproti kuhati ali pa ga pariti pred siliranjem. me posušile ali odpadle, če smo odstranili nekaj večjih. Na omenjeni način najlažje zdravimo bradavice zadnja dva meseca pred porodom, ko žival presuši. Po porodu je operacija zapletena, vendar uspešna. Razen tega dajemo živalim, ki imajo bradavice, arzen-ske in druge pripravke med hrano ali otopljene v vodi za pitje, vendar se uspehi takega zdravljenja pokažejo šele po daljšem času, večkrat pa je tudi brezuspešno. Veterinarski zavodi napravijo proti bradavicam cepivo iz odrezanih in zdrobljenih bradavic, ki se ubriz-ga oboleli živali trikrat v razdobju 7 do 14 dni. Bradavice izginejo nekaj tednov po zadnji injekciji. Pred občnim zborom Slovenske kmečke zveze Slovenska kmečka zveza se pripravlja na svoj občni zbor. V torek 10. januarja sta se v ta namen sestala Nadzorni in Upravni odbor k skupni seji ali k 23. seji od svoje izvolitve pred tremi leti. Ob tej priložnosti sta pregledala položaj in vlogo SKZ po zadnjih kmečkozborskih volitvah ter soglasno odobrila prizadevanja Izvršnega odbora in zastopnikov SKZ v koordinacijskem odboru Skupnosti južnokoro-ških kmetov. Oba odbora sta tudi potrdila in odobrila prizadevanja za reaktivizacijo kmetijske sole Podravlje in predloge, ki tičejo SKZ. Živahna razprava se je razvila o delu SKZ od zadnjega občnega zbora naprej. Ta prizadevanja so sla v dveh smereh. Na eni strani se je SKZ prizadevala za politiko poti iz izolacije v kmečkem vprašanju, na drugi strani pa je propagirala in pospeševala razvoj kooperacije v kmečki proizvodnji. Na njeno pobudo je prišlo zadnje čase v občini Železna Kapla-Bela do pričetka organizirane preusmeritve in gospodarske okrepitve tamkajšnjih gorskih kmetov in do ustanovitve Južnokoroškega krožka za zrejo in pitanje prašičev pred dvemi leti. Ta krožek je svoje delo razvil doslej že v štirih občinah Podjune. Za njegov razvoj je nosila SKZ glavno skrb. Nadzorni in Upravni odbor SKZ pa tudi nista zaprla oči pred perečimi vprašanji našega kmečkega prebivalstva in naših vasi. Ta vprašanja so zlasti povezana z naraščajočo napetostjo v gospodarstvu države in z reformističnimi ukrepi zvezne vlade, ki je pričela odpravljati državne prispevke na ceno mleka in žita. Ugotovljeno je bilo, da gre kmečko prebivalstvo po poti gospodarske krize, ki utegne biti toliko bolj nevarna, v kolikor se bo uresničilo pričakovanje, da utegne letos število letoviščarjev v deželi nazadovati, in v kolikor se bodo uresničile napovedi, da stopamo v daljše obdobje prekomerne ponudbe klavne živine in mesa na zahodnoevropskem trgu. Vsa ta vprašanja bodo predmet prihodnjega občnega zbora SKZ, ki bo sredi februarja v Celovcu. gled. „Nehajte no že čenčati, Herr Schrader!... In to si upate celo pred svojim prijateljem!" „Kajti, če me ljubite, boste pri priči šli po pivo, po maslen prepečenec ... Prinesli boste vse, kar boste našli... da, za tegale fanta in zame in tudi zase, Frau Lip-man! Seveda, Frau Lipman, če se boste tako ponižali in večerjali z manol" Privzdignil je svoje močne obrvi, ji spogledljivo pomežiknil, jo objel, potem pa zažvižgal neko melodijo in z žensko naredil nekaj valčkovih korakov po sobi. „Ach! Herr Schrader!" je spet zagrulila gospa Lipman in se zasmejala. Jaz sem vendar prestara za valček. Saj dobro veste, da stara kolesa škripljejo!" „Kaj? Prestara?" je rekel Schrader. »Torej ne poznate tistega francoskega pregovora?” Na uho ji je zašepetal nekaj besed in vsa se je stresla od smeha. Potem jo je izpustil. »Zdaj pa, Frau Lipman, dobro poslušajte. Za tegale fanta boste prinesli še eno žimnico. To noč bo prespal pri meni.” Gospa Lipman se je prenehala smejati in našobila je ustnice. »Pri vas?" »Dajmo, dajmo! Na delo!" je rekel Schrader. »Fant je vendar sirota in menda ne bo spal na ulici, Herrgott! In razen tega je nemški heroj! Za nemškega heroja, kakor veste, pa je treba zmeraj kaj nareditil" Ženska se je spet našobila, Schrader pa je kar zavpil: »Frau Lipman! Frau Lipman! Ne vem, kaj bom storil z vami, če mi ne naredite te usluge!" Spet jo je objel, jo vzdignil kakor pero in pričel tekati z njo po sobi. Zraven pa je vpil: »Volk jo bo odnesel! Volk jo bo odnesel!" »Ach! Ach! Ste ponoreli ali kaj, Herr Schrader," je vzklikala ženska in se hihitala kakor dekletce. »Los, mein Schatz!" je potem rekel in jo odložil na tla (in to precej trdo, kakor se mi je zdelo). »Los meine Liebe! Los!" »Ach! Ampak samo zato, da vam ustrežem, Herr Schrader!" Ko je stopala skozi vrata, jo je krepko počil po zadnjici. »Ach! Herrr Schrader!" je znova zagrulila in potem je njen smeh zamrl v hodniku. A ni bilo dolgo, ko se je vrnila. Pili smo pivo, jedli kruh, namazan z zaseko, in nazadnje je Schrader pregovoril gospo Lipman, da je prinesla še nekaj žganja in piva. In spet smo se vrgli na pijačo. Schrader je govoril brez prenehanja, vdova je postajala bolj in bolj rdeča v obraz in čedalje lepše je grulila. Okrog enajste je Schrader odšel z njo. Vrnil se je šele čez kakšne pol ure, s polnim prgiščem cigaret. „Na,' je rekel mračno in polovico cigaret vrgel na mojo žimnico, »nemškemu heroju je treba vendar kako pomagati!" Naslednji dan popoldan sejn obiskal doktorja Vogla. Svoje ime sem povedal služkinji, ki se je kmalu vrnila in mi povedala, da me bo Herr doktor takoj sprejel. In v salonu sem čakal dobre tri četrt ure. Odkar je bila vojna, so doktorju Voglu posli očitno cveteli, kajti stanovanje si je opremil tako razkošno, da sem ga komaj prepoznal. Naposled se je služkinja spet prikazala in me odpeljala v njegovo pisarno. Doktor Vogel je sedel za velikansko, prazno delovno mizo. Zredil se je, v obraz pa je bil še vedno lep. Ogledal si je moj plašč, mi pomignil, naj stopim bliže, potem mi je hladno segel v roko in mi pokazal, naj sedem v fotelj. »Tako, Rudolf," je rekel in položil roke na prazna mizo. »Vrnil si se torej.” »Ja, Herr Doktor Vogel." Nekaj trenutkov me je opazoval. Njegovo telo je nepremično počivalo na stolu, roke so mu negibno ležala na mizi. Njegov obraz z izrazitimi in pravilnimi potezami njegov »obraz rimskega imperatorja", kakor je rad rekel moj oče, je bil podoben lepi, izrezljani maski, sredi katere so njegove majhne, sivo modre oči venomer nekaj iskale in vrtale. »Rudolf," je rekel z resnobnim glasom, polnim poudai" ka, »nič ti ne mislim očitati." Malo je premolknil, potem pa me je spet pogledal: »Ne, Rudolf,” je nadaljeval in sam poslušal svoj® besede, »nič ti ne nameravam očitati. Kar si storil, ne mor® nihče več izbrisati iz tvojega življenja. Odgovornost, ki si jo vzel na svoje rame, je sama po sebi dovolj težka in Pj • treba, da bi še jaz kaj dodajal. Sicer pa sem ti pisal, koj mislim o tvojem dezerterstvu in o nepopravljivih posledi' cah, ki jih je imelo to tvoje dezerterstvo." Obraz se mu je bolestno nagubal. Dvignil je glavo IP nadaljeval: »Mislim, da sem dovolj povedal." Potem je počasi dvignil desnico. »Kar je bilo, je bilo," je nadaljeval. »Zdaj gre sam® še za tvojo prihodnost." Pogledal me je z resnobnim obrazom, ko da bi čak<^ na moj odgovor, a nič nisem rekel. Potem se je malce nagnil naprej in poteze na obraz® je poskušal nabrati v pobožno zbranost. (Se nadaljuje) HELEN NIELSEN: Gruča ljudi v šerifovi pisarni se je grozeče zgrnila okoli Ronnija, ki se Je spričo nje počutil majhnega, nebogljenega. Bil je visok, plečat, zastaven fant, odličen plavalec in drzen šofer, imel je svetle lase in modre oči, ki se jim ni moglo upirati nobeno dekle. Skratka — bil je fant od fare in šele pobesnela množica ga je prepričala, da se celo odraslega moškega polasti strah, ki mu zalegli razum osuši usta kot flanelasto cunjo. »Povej mi, Ronnie!« je vreščala Lisa. »Ne pusti, da bi naju zaradi tebe linčali! Povej jim, da si jo ti! Priznaj!« v Ronnie je dvignil pogled. Za bežen hip je zagledal nad seboj Lisin obraz in tisti trenutek se je začel ypraševati, kako je sploh mogel verjeti, da jo ima rad. »Nikogar ne mislimo linčati,« je dejal šerif. »Matt, pojdi domov. Zberi svoje podivjane prijatelje in Pojdi domov.« »In tale morilec naj nam pobegne °rez kazni?« Prav Matta se je Ronni najbolj ?al. Ni bil tolikšen kakor šerif, ni Jrnel njegove oblasti, iz njega pa je 'zplo sovraštvo, ki ga pri šerifu ni bilo opaziti. »Nihče nam ne bo pobegnil,« je ntenil šerif, »in tudi nihče ni bil u®orjen.« »Pač! Moja žena!« je pribil Matt. . Skriven prizvok v njegovem glasu Je zledenel vso kri v Ronnijevih žilah. To je bilo še huje kakor Lisine besede. »Nisem ubil vaše žene!« je zakrival. »Še nikoli je videl nisem!« To se le zgodilo pred nekaj urami, ko so Se v šerifovo pisarno zgrnili ljudje s sovraštvom in maščevalnostjo v oČeh. bedaj Ronni ni spravil iz sebe nobenega glasu več. »Moja žena leži zmaličena v mrtvašnici,« je tulil Matt, »njen morije pa se nam tule reži v obraz.« Ne režim se, je v mislih ugovarjal Ronnie. Škrtam z zobmi, da ne bi fjovel od obupa. »...v njegovem vozniškem dovoljenju piše, da ima šele sedemnajst let. Veš, kaj to pomeni, šerif? Da je *e mladoleten! Sodeč po razkošnem avtu ima bogatega očeta, ki bo kmalu tukaj z dragim advokatom, fant Pa se bi izmazal morda z nekaj me-Seci pogojno. Ne, šerif! Ne spraviš ^ ven, dokler fant ne bo podpisal Priznanja, da je do smrti povozil i^ujo ženo. Takšen pijan mulec ne bo...« , Ronnie ni mogel več poslušati tak-sr>ih očitkov. »Nisem bil pijan,« je Zakričal. »Nisem bil pijan!« *** Začelo se je pred nekaj urami na ayto cesti. Imela sta samo nekaj kon-?Vrv s pivom. Za takšno priložnost bi bil primernejši šampanjec. Pri po-r°ki je vedno najprimernejši šam-Panjec. »Ronnie,« ga je pokarala Lisa, “kadar piješ, nikar tako divje ne v°zi!« . Ronnie je izpraznil konservo piva ln jo vrgel iz avta. . »Poslušaj, ženska,« je nato menil, 1° z močno roko objeh okoli pasu in 1° potegnil k sebi. »Nobenega uka-?0vanja ne trpim, razumeš! Rad bi 'uael ženo, ne pa kaplarja!« »Razumem!« je ponižno odvrnila. i ^esta pred njima je bila ravna ka-0r Puščica, potegnjena skozi pušča-v?-. Ronnie je brž nagnil glavo proti Hej in jo hitro poljubil. »Takšna si mi že bolj všeč,« je me-1 • »Razumem — to je najboljši od-Sovor z ženske strani. Vselej mi reci ,ako, pa ne Bova imela nikoli težav rP8 z drugim.« v Lisa je vzdihnila in naslonila gla-0 na njegovo ramo. Dišala je po Parfumu in pudru, njeni lasje so bili Jni kakor kožuh mlade mačke in oben° te^° se ie topl° prižemalo s J^rav zato si mi všeč, ker si dru-* Cr>a kakor druga dekleta,« ji je go- voril Ronnie. »Nikoli ne ukazuješ fantu, kaj sme in česa ne sme. Ob tebi moški dela lahko vse po svoji glavi.« Spet je nagnil glavo k njej in vdihnil omamni vonj njenih las. Celo pri brzini sto kilometrov na uro ga je vonj njenih las lahko spravil ob pamet. Z Liso se bo poročil, kakor -hitro prideta v Las Vegas. Boljše si ne bi mogel izbrati, nikoli mu ne bo kratila njegovih moških pravic. Ob pravem času je vključila radio, poiskala je ravno pravo glasbo, še preden je glasno izrekel svojo željo je že segla v košarico in odprla novo konservo piva. Tudi pivo je za silo dobro, če ni boljšega ... **♦ »Nisem bil pijan!« je kričal Ronnie. »Popil sem samo dve konservi piva, od tega pa nihče ne more postati pijan!« »Če nisi bil pijan,« je vprašal Matt, »zakaj pa potem nisi videl moje žene?« »Ne vem,« je odvrnil. »Jaz pa vem, zakaj. Ker si bil pijan. Vozil si kakor norec, sam sem te videl.« Obrnil se je k šerifu. »Dobre oči imam, šerif. Vprašaj optika. Komaj pred tednom dni mi je dal nova očala in z njimi ne vidim nič slabše kakor ti. Videl sem tegale pobalina, kako je divjal po cesti in kako ga je tvoj pomočnik ustavil. Trdim, da je morilec in zahtevam, da prizna!« Ronnie je v obupu hotel planiti pokonci, vendar ga je nekdo takoj potlačil nazaj na stol. Pogledal je navzgor in zagledal od sovraštva spačeni pomočnikov obraz. Ni sovražil njega, Ronnija, ampak vse dogajanje v šerifovi pisarni, posebno pa šerifa samega. Videti je bilo, da pomočnik komaj čaka, kdaj bo Ronnie skušal pobegniti in mu bo lahko poslal svinčenko v hrbet. Ko bi prišle nove volitve, bi zlahka odrinil popustljivega šerifa, ki ne zna dovolj trdo prijeti pijanega ubijalca. »Si videl nesrečo?« je izzivalno vprašal šerif. Ronnie je skupaj s šerifom čakal na odgovor. »Dobro veš, da nesreče ni videl nihče. Videl pa sem, kako je fant z veliko hitrostjo privozil v križišče, za trenutek zavrl, potem pa s še večjo hitrostjo pognal naprej. Začudil sem se, zakaj s tolikšno hitrostjo vozi v mesto. Stopil sem na križišče in našel« — Mattov obraz se je pri teh besedah strahovito spačil — »in našel Gertrudo, ki je ležala na cesti.« Njegov jezni pogled se je nenadoma zapičil v Liso. »Ti, ženska,« je zatulil, »ženska na poti k poroki, ti nam povej! Kakšna ženska si, da pustiš fantu povoziti človeka in oddivjati naprej, medtem ko žrtev umira na asfaltu?« »Nisem mu rekla, naj vozi naprej!« je jokala Lisa. »Rekla sem mu, naj ustavi!« Ronnie je začutil, da v Mattovih besedah tiči jedro modrosti. Kakšna ženska si, se je tudi sam vpraševal. Kakšna ženska si, da lahko takole lažeš? Saj mi nisi sploh ničesar rekla. Sedaj se je laže spominjal. Avto je vozil, radio je igral in Lisa je z glavo na njegovi rami potiho popevala. Tako bi bilo lahko prav do Las Vegasa, če ne bi bilo smrkavcev s cadillacom. Ko ju je Cadillac prvič prehitel, ga je Ronnie komaj opazil. Preveč drugih misli se mu je podilo po glavi. Nekaj kilometrov naprej je prehitel cadillaca in komaj bežno opazil, da je poln prenapetih mladoletnikov. Čez nekaj minut ga je velika limuzina spet prehitela. »Okay,« je menil Ronnie in izpustil Liso. »Če se vam je zahotelo dirke —« Z obema rokama je pograbil volan in pritisnil na plin. Razdalja se je zmanjšala in lahko je videl režeče se obraze, ki so zijali skozi zadnje okno cadillaca. Nekaj sekund pozneje jih je začel prehitevati in tedaj so se začele težave. Ko je skušal prehiteti, je Cadillac zavozil proti njegovi strani ceste in ga skoraj zrinil s cestišča. Prisiljen je bil zaostati in iz cadillaca je bilo slišati razposajeno vzklikanje. Eden od mulcev je vrgel steklenico, ki je za las zgrešila vetrobran. Druga je zadela prednji del vozila. »Ronnie!« je vzkliknila Lisa. »Bodi previden, pijani so!« Ronnie jo je komaj slišal. Njegova noga je spet pritiskala na plin. To pot je ostro zavil okoli cadillaca in ni pustil vozniku časa, da bi ga znova zrinil. Nekaj trenutkov sta vozili divjali vštric, potem pa je divje rjovenje mladoletnikov zamrlo in Cadillac je zaostal daleč zadaj. Dva kilometra naprej je Ronnie začel počasi manjšati hitrost in njegov pogled je oplazil Liso, ki si je brisala obraz z robcem. »So te ranili?« je divje zaklical. »Ne, samo pivo me je obrizgalo.« Povohala je robec in takoj ugotovila. »Ne, tole je whisky. Si lahko predstavljaš — takšni smrkavci! Tisti za volanom jih ni imel več kakor petnajst.« »Moral bi ga bil zriniti s ceste,« je mrko menil Ronnie. »Ronnie, kaj če bi policija začela —« Popustil je pedal za plin in opazoval kazalec, ki se je počasi vračal na dovoljeno hitrost. Lisa je imela prav. Bila sta na begu v Las Vegas in nista bila še polnoletna. Srečanje s policijo bi pomenilo povratek domov in njuni družini bi jima pokvarili vse lepe načrte. Ni bilo vredno tvegati kaj takega. Ko je Cadillac prihrumel za njima, se je Ronnie u-maknil vstran in zmanjšal hitrost, da je tekmec lahko prehiteval. Ponovni poziv na dirko je ostal brez odziva in smrkavci so se nazadnje naveličali. Šele potem je Ronnie hitreje pognal avto. Bilo je nekaj kilometrov naprej po cesti, ko je Lisa zakričala. Na svoji desni je Ronnie bežno opazil napis Gila Fork. V manjših mestih te prav lahko primejo zaradi pretirane -hitrosti. Začel je zmanjševati hitrost in potem se je spredaj nenadoma nekaj anekdote Znameniti anatom profesor Gruber ni maral za gledališče. Nekoč pa se je njegovim prijateljem le posrečilo, da so ga zvlekli v Opero. Sedel je in komaj kdaj pogledal na oder. Nejevoljno je renčal: „Same neumnosti, same neumnosti!" Ko je nastopila plesalka Adela Grantzow, je profesor, glejte no, dvignil kukalo in ga ni spustil vse dotlej, dokler je bila Adela na odru. In ko je odplesala, je celo navdušeno vzkliknil: »Kakšne mišice! Joj, kakšne mišice! Škoda, da jih že danes ne morem preparirati v laboratoriju." OOO »Božanski" Vestris je bil v osemnajstem stoletju največji plesalec. O sebi je dejal: »Ta čas so v Evropi samo trije možje, ki so edinstveni: jaz, Voltaire in pruski kralj.” zgodilo. Ni videl dobro, kaj je bilo — morda je bil -na pločniku pes. Zasukal je volan ostro v levo. »Ronnie —« Lisa ni zakričala, to je bilo naravnost histerično vreščanje. V obraz je mrtvaško prebledela. Pogledal je v vzvratno zrcalo in potem se je istočasno zgodilo dvoje. Zdelo se mu je, da je čas za trenutek obstal, in zadostovalo mu je, da je videl žensko, kako leži na cesti. Drugo pa je bil pritisk njegove noge na plin. *♦* Tako se je zgodilo in nič drugače. Lisino govorjenje je bilo izmišljeno. Toda sedaj je Lisa znova vreščala, njen predirljivi glas ga je znova priklical v sedanjost. »Ronnie, ne daj, da bi naju kam odvlekli! Ne daj, da bi naju ta drhal odvlekla iz šerifove pisarne!« Kakor prikazen iz morečih sanj se je pred njegovimi očmi spet prikazal Mattov od sovraštva spačeni obraz. »Zahtevam, da ju odvlečemo v mrtvašnico, kjer si bosta lahko ogledala, kaj sta zagrešila.« Med zbranimi se je razširilo odobravajoče mrmranje, spričo katerega se je Ronniju posvetilo, česa se Lisa boji. Ponoreli ljudje so zmožni norih dejanj. »Ničesar nisem zagrešil!« je divje zakričal. »Edino, na kar se lahko opirate, je izjava tegale moža, toda upam si vam trditi, da laže. Prav ničesar mi ne more dokazati!« Njegov srditi ugovor je za trenutek zajezil naval ljudske jeze. Pogledal je Liso. Spet je začel čutiti, da je res mož na mestu. Potem pa je Matt z nekaj besedami podrl vse njegove upe. »Tako torej?« je mirno vprašal. Kaj pa porečeš na to, da smo na cesti našli drobec stekla. Ronnie je obupano pogledal Matta. »In kako boš pojasnil razbito lečo na prednjem desnem žarometu?« »Kaj govorite?« »Da, kaj govorim? Se čudiš, morilec? Ljudje, pravim vam, da ga je treba s silo odvleči v mrtvašnico, kjer bomo videli, če ga bo pogled na njegovo žrtev kaj pretresel in ga pripravil do priznanja. »Ne!« je zavreščala Lisa. »Da, in to takoj!« je pribil Matt. »Ne! Ronnie, nikar ne sedi tukaj kakor klada! Povej jim! Povej jim vse po pravici! Povej jim, da si ubil tisto žensko!« Ronnie je slišal njeno zahtevo. Postala mu je popolna tujka, toda vendar jo je slišal. Bila je samo mlada ženska, katere obraz je bil spačen od strahu, ki je mislila samo na eno stvar — kako bo izvlekla iz te kaše samo sebe. Mislila je samo na svojo varnost. Zraven nje je videl Mattov zoprni obraz, zraven Matta pa je stal šerifov pomočnik, čigar prsti so se pohlepno poigravali z ročajem pištole. Vse se je zaklelo proti njemu, pogubil pa ga je Lisin glas, prav nič več prijeten in vse obetajoč kakor poprej, glas, ki je še vedno histerično vreščal. »Povej jim, Ronnie! Povej jim po pravici!« Nenadoma je Ronnie planil na noge. »Ali right!« se je na ves glas zadrl. »Jaz sem jo ubil! Povozil sem tisto žensko na cesti. Sedaj pa naju pustite sama ... pustite naju sama!« *** Potem ko je podpisal priznanje, so ga pustili kaki dve uri samega. Bil je izčrpan in je zaspal. Ko ga je šerifov pomočnik prebudil, se je že mra-čilo. Peljal ga je v pisarno, kjer je bil šerif zapleten v resen pogovor z dvema policajema in nekim civilom, ki si je pazljivo ogledoval podpisano priznanje. »Ronnie,« ga je nagovoril šerif, »tole je Mr. Winters iz javnega tožilstva.« Wintersov pogled se je skozi debele leče očal zapičil v Ronnija. »Fant, so te prisilili, da si podpisal tole priznanje?« je hotel vedeti. Ronnie se je obotavljal z odgovorom. Pogledal je najprej šerifa, potem pa se njegovega pomočnika. »So s teboj slabo ravnali, te morda pretepali ali te kakorkoli protizakonito pripravili do priznanja.« »Ne, niso,« je odvrnil Ronnie. »Torej te je premagal paničen strah, kajne?« Ronnie je pogledal Liso. Povesila je obraz in se zastrmela v svoji roki, ki ju je držala v naročju. »Da, tako je bilo.« »V redu. Šerif, izpustite ga.« Ronnie je ves zbegan pogledal šerifa. »Ne razumem, zakaj me hočete zdaj kar izpustiti. Kaj se je zgodilo?« Šerif je odklenil predal in vzel iz njega Ronnijeve stvari, ki mu jih je bil poprej odvzel. »Pred pol ure so ujeli avto, poln pijanih fantalinov,« je pripovedoval šerif. »Vozili so se v starem cadilla-cu. Prednji desni blatnik je bil o-škropljen s krvjo in na njem je bilo tudi nekaj šopov človeških las. Leča na prednjem desnem žarometu je bila razbita in koščki stekla so se ujemali s tistimi, ki so jih našli na cesti zraven trupla Mrs. Cooleyeve, potemtakem to niso bili koščki stekla z vaše razbite leče.« Ronniju so se po glavi podile divje misli. Podivjani pobje v cadillacu — s steklenico, ki so jo vrgli iz svo- prava ljubezen • Kadar ji on želi izročiti vso plačo, ona pa je noče sprejeti. • Kadar on opazi, da je čedna, in ji to reče. • Kadar ona pripoveduje o svojih doživljajih in jo on posluša. • Kadar ona kupuje drago torbico in se on ob tem veseli. • Kadar se on želi sestati s svojimi prijatelji in mu ona to dopusti. • Kadar ona joče in vzame on to resno. • Kadar on želi nekaj popiti in mu ona tega ne brani. jega vozila, so mu razbili lečo na žarometu. Toda nekaj mu je bilo še vedno nepojasnjena uganka. »Matt Cooley —« je rekel. Šerif mu je izročil ključe njegovega avtomobila. »Da,« je trpko menil, »Matt Coo-ley. Moški, ki trpi zaradi izgube najdražjega bitja in ga dogodek preveč pretrese, se lahko verjetno osmeši. Ker je bil sam hudo prizadet, je hotel prizadeti še tebe. Hotel je najti uteho v zavesti, da je kakorkoli maščeval smrt svoje žene. Skušaj ga razumeti, sinko. Zlahka prepričamo samega sebe in tudi druge o nečem, kar vsi želimo verjeti.« lo ni mikalo, da bi šel dalje v Las Vegas. Tudi Lisa ni več omenjala potovanja naprej. Molčala je vso pot in spregovorila šele, ko jo je odložil iz avta pred njenim stanovanjem. »Ronnie,« je rekla, »samo zato sem te rotila, da priznaj, ker sem se tako bala zate. Nisem hotela, da bi ti naredili kaj hudega.« Spet ista pesem kakor pri Mattu Cooleyu. Sama sebe je prepričevala o nečem, kar bi ji prijalo, -če bi bilo res — pa ni bilo. Če bi se mu ne bila tako globoko zastudila, bi se bila Ronniju morda celo zasmilila. »Lahko bi bila podprla moje trditve, namesto da si jih pobijala z izmišljenimi izjavami,« je menil. »Ampak, Ronnie —« »Lahko bi rekla samo tole: ,Ne, nisva povozila tiste ženske!' in čeprav sem morda začel popuščati pod pritiskom, bi bila morala vztrajati in trditi, da je nisva povozila, pa bi bil tudi jaz vztrajal in bi ne prišlo do tistega priznanja!« In nenadoma je Ronnie začutil, da bi se ženska, ki resnično ljubi nekega moškega, morala boriti zanj — čeprav bi boj zanj pomenil samo boj z njegovo notranjo slabostjo, namesto da bi vselej odgovarjala samo: »Razumem!« Lisi seveda tega ni mogel razložiti. Pognal je avto in se odjeljal proti svojemu domu. Na poti domov je Ronnie imel obi-časa za razmišljanje. Prav nič ga Spet ku rento vanj e v Ptuju V nedeljo 5. februarja bo starodavno Štajersko mesto Ptuj spet zaživelo v znamenju tradicionalnega kurentovanja, ki ga že več let prirejajo kot zanimivo turistično atrakcijo, katere se vsako leto udeleži okoli 15 do 20 tisoč ljudi od blizu in daleč. Prireditev, ki jo organizira zavod za folklorne prireditve Ptuj pod vodstvom Draga Hasla, obsega dva dela: dopoldne se vrstijo na Športnem stadionu nastopi folklornih skupin iz Številnih krajev Slovenije, popoldne pa sledi karnevalska povorka s skupnim nastopom pustnih mask in skupin. Priprave za letoSnje kurentovanje so v polnem teku, naS ptujski prijatelj Jože Vrabl pa nam je o zgodovini in poteku teh prireditev poslal naslednje poročilo. Med najpomembnejše značilnosti ptujskega kurentovanja štejejo vsakoletni nastopi podeželske mladine s Ptujskega in Dravskega polja. Vsako leto navdušijo ti nastopi mnoge tisoče ljudi z dragoceno folklorno opremo, pa tudi s svojo živahnostjo, s plesi, vriskanjem in petjem, ki spremlja njihove pustne like. Z njimi pričarajo današnjemu človeku pred oči čase, ko so bili naši predniki še polni verovanja in pokornosti naravnim pojavom, katerim so se »odkupovali" s plesi in petjem ob pustu, ko so si na različne načine tolmačili in uprizarjali slovo od zime in nastop pomladi. Vas Markovi pod Ptujem in sosednji kraji posebno čuvajo tradicijo pustnega prikazovanja kurentov, bolj pošastnih kot prikupnih simbolov neizprosne zime. Oblečeni so v ovčje kožuhe, pokriti s kapami z živalskimi kljuni in rilci, na sebi imajo osem do deset različno zvenečih kravjih zvoncev, v roki pa krepelce, obito z ježevo kožo. Po stari navadi so morali kurenti bežati skozi vasi, kot je bežal zimski čas, in so se sme- li pri hišah ustaviti le toliko, da so se malo odžejali in okrepčali. Tako so se kurenti iz leta v leto kazali po vaseh Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz, dokler jih niso »odkrili" etnograti tudi za širši krog javnosti. Potem so mladi fantje-kurenti začeli potovati na folklorne festivale in razne prireditve širom Slovenije. Končno pa se je Ptuj odločil, da svojih kurentov ne bo več »izvažal”, marveč jih bo kot dragoceno turistično atrakcijo vsako leto prikazal na domačih tleh in na te prireditve povabil tudi še razne folklorne skupine iz drugih držav. Ob tradicionalnem kurenfovanju v Ptuju pa niso živahni le kurenti, marveč zavlada razigrano veselje tudi med prebivalstvom, kateremu se pridružijo nešteti obiskovalci od blizu in daleč. Vse je nasmejano, staro in mlado pleše in vriska, kajti tega dne se Ptuj vsako leto spremeni v mesto veselih ljudi, ki za nekaj ur pustijo ob strani vsakdanje skrbi ter se zabavajo v prijetni družbi in ob pristni vinski kapljici. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: S.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda —- 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 šport in glasba — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 21. 1.: 8.05 Domači vrt — 8.45 -Domača književnost — 11.00 Lepa naša domovina — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 15.50 Kjer pojejo, ostanemo — 16.30 Aktualna reportaža — 17.00 Veliki ribnik je bil zamrznjen — 20.20 Orkestralni koncert. Nedelja, 22. 1.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Po vseh poteh v Eden — 11.00 Dopoldanski koncert iz Salzburga — 12.40 Ogledalo mestnega gledališča 12.55 Smučarske tekme v Kitz-buhlu — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je storilec — 21.15 Protest proti testu. Ponedeljek, 23. 1.: 8.15 Čoln pride po polnoči, roman — 8.45 Ljudska glasba z vsega sveta — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.00 Hišca ob mlaki stoji — 19.30 XY ve vse — 20.35 Zveneča alpska dežela — 21.05 Evropska reportaža. Torek, 24. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Po lestvi ne lezem — 15.45 Aktualna kulturna oddaja — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Četrt ure mestne uprave — 18.15 Koroška avto- in motorevija — 20.20 Mozaik trenutkov — 21.15 Pesnica Ingeborg Teuffenebach. Sreda, 25. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Majhna pesem za prijetno uro — 15.45 Dve glavni smeri moderne psihologije —- 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 20.00 Koncert celovškega komornega zbora. Četrtek, 26. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 11.10 Domače viže — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Dekle ima dve očki — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Kmetijska oddaja — 18.15 In ljudje so tako prijazni — 19.30 XY ve vse 20.20 Koroški hišni koledar — 21.00 S koro- škega glasbenega življenja. Petek, 27. 1.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 11.10 Veselo jodlanje — 15.15 Mozartova komorna glasba — 15.45 četrt ure referenta za ljudsko prosveto — 17.00 V koncertni kavarni —- 18.00 Naša umetnostna kritika — 18.10 Koroške pihalne godbe — 20.20 Vinar je padel. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer — 22.10 Pogled v svet. PEČI in štedilnike znamke »Tirolia* v najboljši kvaliteti in največji izbiri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf * *1«i Ul. (0-41-341 »1 Sobota, 21. 1.: 6.20 Oddaja sindikalne zveze — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi — 14.15 Lov v razvoju časa — 16.30 Pihalna glasba — 17.10 Dvorakov ciklus — 19.10 Iz parlamenta — 19.30 Smučarski šport v reneisansi — 20.15 Avstrijska hitparada. Nedelja, 22. 1.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Tedensko ogledalo domačega tiska — 9.25 Klavirska glasba — 11.00 Mednarodni orkestralni zborovski ciklus — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Čoln pride po polnoči, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 18.00 Magazin znanosti — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Pridi k srečanju — 21.00 Pisan šopek melodij. Ponedeljek, 23. 1.: 6.20 Oddaja združenja industrialcev — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Operni koncert — 1440 Komorna glasba — 15.35 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Od lepote življenja — 19.30 Dunajski simfoniki — 21.15 Komponist Alfred Uhl. Torek, 24. 1.; 6.05 Oddaja sindikalne zveze — 6.20 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Zborovske skladbe — 16.00 Zenska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Mostovi v vidno — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Robert Sfolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 25. 1.: 6.05 Oddaja združenja industrialcev — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja oper — 14.10 Orkestralni koncert — 15.35 Glasba Oskarja Nebdala — 16.00 četrt ure otroške telovadbe — 16.15 Pojemo za otroke — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Domači zdravnik — 19.30 Vedno spet priljubljeno — 20.00 Vseh devet. Četrtek, 26. 1.: 6.05 Oddaja sindikalne zveze — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Naš glasbeni feljton — 14.15 Pomembni orkestri — 16.00 Zenska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — Magazin za mladino — 20.30 Vsaka reč ima dve strani — 21.15 Obleke delajo ljudi. Petek, 27. 1.: 6.05 Oddaja gospodarske zbornice — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Snežna poročila iz Avstrije — 13.30 Za prijatelja oper — 14.00 Ob 80-Ietnici rojstva Heinricha Kralika — 15.35 Zabavni zvoki iz Avstrije — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.30 Eden reče ne — 21.00 Vokalna glasba skozi štiri stoletja — 21.45 Mi in gore. Slovenske oddaje Sobota, 21. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.00 Potrkan ples. Nedelja, 22. 1.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 23. 1.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Po sinjem morju v antični svet — Beremo za vas — 18.15 Vince rumeno. Torek, 24. 1.: 1445 Poročila, objave — športni mozaik — Koroški kulturni pregled. Sreda, 25. 1.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 26. 1.: 14.15 Poročila, objave — Zena in dom — Iz ljudstva za ljudstvo. Petek, 27. 1.: 1445 Poročila, objave — Od petka do petka — Cerkev in svet — Beremo za vas. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30. Sobota, 21. 1.: 9.25 Petnajst minut z Ljubljanskim jazz ansamblom — 10.40 Novost na knjižni polici — 11.15 Lepe melodije — 12.10 Pravkar prispelo — 12.40 Koncert za flavto in orkester — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Komorni zbor RTV Ljubljana — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Ljubiteljem beat glasbe — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 20.30 Pokaži, kaj znaš — 21.30 Godala v ritmu — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 22. 1.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Zgodba o vojaku, mladinska oddaja — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 11.15 Nedeljski koncert — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tedna — 17.50 V svetu operetnih melodij — 18.15 Majhno potovanje skozi solistično glasbo — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Ura z našimi opernimi pevci. Ponedeljek, 23. 1.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Kadar godba zaigra, otroška igra s petjem — 10.35 Ribiči, podlistek — 11.15 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.40 Igrajo tudi pihalni orkestri — 14.35 Voščila — 15.30 Dva zbora iz Dolenjske — 17.05 Iz opernega sveta — 18.15 Izbiramo glasbo za ples — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Recital Dimitrija Baškirova — 20.40 Kulturne diagonale. Torek, 24. 1.: 8.55 Kozlovska sodba na Višnji gori — 9.40 Iz glasbenih šol — 19.15 Iz oper starih mojstrov — 1145 Plesne melodije — 12.10 Naši ansambli in domače viže — 12.40 Slovenski ples in druge skladbe — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana predstavlja — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Zbor Stiv Naumov iz Bitole — 20.20 Divje jagode, radijska igra. Sreda, 25. 4.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Mali Mirko hodi v glasbeno šolo — 10.40 Človek in zdravje — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Iz opere Slovo od mladosti — 14.05 Pol ure plesnih ritmov — 14.35 Voščila — 15.30 Iz slovenske solistične glasbe — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz naših študiov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Doktor in Apotekar, komična opera. Četrtek, 26. 1.: 9.25 Pet minut za novo pesmico — 11.15 Znameniti orkestri — 12.10 Naši ansambli domačih spevov — 12.40 V pesmi in plesu — 14.05 Odmevi iz opernih in baletnih odrov — 15.30 Melodije za klavir in godala — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Iz opere Manon — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Literarni večer. Petek, 27. 1.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Pojo naši mladi zbori —• 10.35 Ribiči, podlistek — 11.15 Od popevke do popevke — 12.10 Zabavni zvoki — 12.40 Tuje pihalne godbe — 14.05 Za ljubitelje zabavne glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3, 96,1 in 100,5 MHz. Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15, Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 šport. Sobota, 21. 1.: 12.00 Kulturni odmevi — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 16.20 Pregled italijanske dramatike — 17.30 Otrokov pravljični svet — 19.10 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 Zenski vokalni kvartet iz Ljubljane — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Nedelja, 22. 1.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi — 15.30 Evstahijeva cev, komedija — 18.00 Koncert v miniaturi — 18.30 Iz pesniških gajev — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 23. 1.: 1240 Brali smo za vas — 13.30 Priljubljene melodije — 18.00 Odvetnik za vsakogar — 19.10 Sveta brata Ciril in Metod — 21.00 Sodobne črtice in novele. Torek, 24. 1.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina v radiu — 18.30 Iz koncertov Radia Trst — 20.35 Zaljubljena Nina, komedija. Sreda, 25. 1.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.10 Higiena in zdravje — 19.25 Zbori, gostje v Trstu — 20.35 Simfonični koncert. Četrtek, 26. 1.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Knjižni dar SPZ Letošnja knjižna zbirka Slovenske prosvetne zveze obsega naslednje knjige: • KOROŠKI KOLEDAR, za leto 1967 • Smiljan Rozman: POLETJE, roman • Janez Trdina: BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH • Dr. Emilijan Cevc: SLOVENSKA UMETNOST • TUJI SVETOVI, NEZNANA MORJA Celotna zbirka stane samo 30 šilingov in jo dobite pri krajevnih prosvetnih društvih ali v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. Italijanščina po radiu — 19.00 Pisani balončki — 20.30 Dorina trilogija, igra — 22.40 Slovenski solisti. Petek, 27. 1.: 12.10 Med tržnimi stojnicami — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta — 18.00 Ne vse, toda o vse,m — 18.30 O glasbi govorijo skladatelji — 19.10 Moj prosti čas — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. Trete vizi j a Sobota, 21. 1.: 12.55 Smučarske tekme v Kitzbuhtu — 17.03 Knjižni kotiček — 17.35 Stališče — 18.00 Plesni tečaj — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tretja rokavica, kriminalni film — 21.45 Prenos iz Kitzbuhla — 22.05 Satanov satelit, film. Nedelja, 22. 1.: 10.25 Smučarske tekme v Kitzbuhlu •— 17.03 Otroška oddaja — 17.25 Svet mladine — 18.25 Kaj lahko postanem — 19.00 Družina Leilner — 19.30 Aktualni šport __ 20.15 Tretja rokavica, .kriminalni lilm, drugi del — 21.20 Diplomat v Avstriji. Ponedeljek, 23. 1.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Nepoznani svet — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Čuda živalskega sveta — 21.00 Se še spominjate — 22.30 Forumski po-govori. Torek, 24. 1.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Na postaji pri Dionu — 22.10 Kakor so videli drugi. Sreda, 25. 1.: 11.03 Čuda živalskega sveta — 11.50 Se še spominjate — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.45 Kdo pomaga rokodelčiti — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Iz novega sveta, simfonija — 21.15 Bomba je bila ukradena, veseloigra. Četrtek, 26. 1.: 11.03 Henry Toulouse-Lautrec — 12.00 Komentar k časovnemu dogajanju — 18.35 Italijanščino za začetnike — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Čas v sij.ki — 20.15 Vaš nastop, prosimo — 21.00 Poslanec ir* njegovi volivci. Petek, 27. 1.: 10.50 Prenos smučarskih tekem iz Megeve — 11.50 Vaš nastop, prosimo — 18.35 Z nasvetom in dejanjem — 19.00 Trg koncem tedna — 19.30 Čas v sliki —- 20.15 Angelika napravi red, ljudska igra — 21.45 Seden* dni časovnih dogajanj — 22.15 Jazz v Evropi. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Jonežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tisk® Založniška in »iskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla- Ta teden vam priporočamo loize Zupanc: SONCE JE UMRLO, spomini na trpljenje v nacističnih zaporih, 128 str., ppl. 26 šil. Nikolai Ostrovski: ROJENI V BURJI, roman iz časov ruske revolucije, 256 str., ppl. 18 šil. Jack London: OTROCI MRAZA, zbirka povesti iz domovine Eskimov, 192 str., ppl. 10 šil. Anton Inaolič: STAVKA, roman iz življenja industrijskih delavcev, 312 str., ppl. 21 šil. Stane Šušteršič: KOVAČI LEPŠIH DNI, spomini na partizanska leta, 186 str., ilustr., ppl. 19 šil. Georaes Duhamel: PRIZORI IZ BODOČEGA ŽIVLJENJA, kritična ocena ameriške civilizacije, 224 str., pl. 20 šil. Frank Arnau: NA VROČEM ASFALTU RIA, kriminalni roman, 128 str., pl. 18 šil. Ante Cuculič: SREBRNI VŽIGALNIK, roman o junaških akcijah partizanske edinice, 188 str., br. 16 šil. C. S. Forester: ODLOŽENO PLAČILO, kriminalni roman, 116 str., pl. 18 šil. Ladislav Mnačko: SMRT SE IMENUJE ENGELCHEN, roman o slovaških partizanih, 256 str., 'br. 28 šil. Georges Simenon: MAIGRETOV MRTVEC, kriminalni roman, 168 str., br. 12 šil. Ivan S. Turgenjev: POMLADNE VODE, ljubezenska povest, 156 str., br. 18 sil. Edgar VVallace: RDEČI KROG, kriminalni roman, 176 str., br. 22 sil. Erich M. Remaraue: NOČ V LIZBONI, roman o nemških emigrantih, ki so bezaj' pred nacizmom, 212 str., br. 18 sil. A. Serafimovič: ŽELEZNA REKA, roman iz časov ruske revolucije, 164 stre. ppl. 10 sil. Claude Aveline: DVOJNA SMRT FRED ERIČA BELOTA, kriminalni roman, 96 str., pl. 18 sil. Somerset Maugham: NEKDAJ IN SEDAJ, zgodovinski roman o Machiavelliju in Cezarju Borgiji, 172 str., ppl. 18 sil. Giovanni Guareschi: DON CAM1LLO IN PEPPONE, svetovno znani roman sodobnega italijanskega pisatelja, 240 str., br. 28 sil. Jukio Mishina: KIPENJE MORJA, roman iz življenja japonskih ribičev, 136 str., ppl. 18 sil. Edgar VVallace: KRIVDA DRUGEGA, kriminalni roman, 100 str., pl. 18 sil. Knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga“,Wulfengasse