informativni
glasilo ravenskih železarjev
Leto XXXI
Ravne na Koroškem, julij 1994
Št. 7
IZ VSEBINE
Usmeritev koncerna je jasna: Holdinga Železarna Ravne ni in ne bo
Pogovor z Branetom Žerdonerjem, direktorjem lokacije Ravne in direktorjem za kadrovsko prestrukturiranje SŽ. “Menim, da ni potez, ki bi kazale na ponovno vzpostavljanje holdinga. To tudi ni dolgoročni cilj. Sklepi vlade so jasni: v srednjeročnem obdobju (4-5 let) je treba dezinvestirati oziroma prodati lastniške deleže firm."
Predstavniki Metala na sejmu Metec
V DOsseldorfu priredijo vsakih pet let sejem proizvajalci metalurške opreme, peči in izolacijskih materialov ter livarske opreme in izdelkov. Vseh osem predstavnikov Metala, ki si je šlo letošnji sejem Metec ogledat - bil je od 15. do 22. junija - je imelo kaj videti. Opazili so tudi, da nekaterih firm, ki so v Dusseldorfu razstavljale pred 5 leti, zdaj tam ni bilo več. Ali so se združile z drugimi ali jih je kdo kupil ali pa so enostavno propadle.
Invalidska delavnica Logističnega centra -spodbuda za nove podvige
V mizarski delavnici je dobilo delo pet delavcev - invalidov, v prihodnje jih bo še enkrat toliko, pozneje naj bi podobnih delavnic v železarni ustanovili še več.
Gasilci PGE Ravne tretjič državni prvaki
Ravenska ekipa je tretjič zapored zmagala v gasilski disciplini in dobila prehodni pokal v trajno last.
Spremembe v članstvu upravnih odborov železarskih družb
Ujemi sonce sami
Energetska svetovalna pisarna pomaga pri postavljanju sprejemnikov sončne energije
■ •'■■■
želi
uredništvo
Usmeritev koncerna je jasna:
Holdinga Železarna Ravne ni in ne bo
Pogovor z Branetom Žerdonerjem, direktorjem lokacije Ravne in direktorjem za kadrovsko prestrukturiranje SŽ
• Upravni odbor SŽ vas je aprila imenoval za direktorja lokacije Ravne. Mnogi so to razumeli kot obnavljanje holdinga oziroma Železarne Ravne. Kakšna pa je vaša resnična vloga?
"Ponovno poudarjam, da ne gre za uvajanje nobene institucionalne oblike lokacije Ravne. To ni moja naloga niti pristojnost; vsako dejanje, ki bi vodilo v to smer, bi pomenilo kršitev poslovne politike koncerna. Tega pa ne nameravam.
Najprej naj pojasnim, zakaj je UO imenoval direktorje lokacij. Mimogrede, tudi vodstvo koncema je diskutiralo, ali je izraz najbolj posrečen.
še vedno teče proces prestrukturiranja, razrešujemo pa tudi probleme, ki ob podržavljenju SŽ in sprejetju sanacijskih zakonov še niso bili odpravljeni. Zato je nujna interakcija med družbami na vseh lokacijah in koncernom.
Drugi razlog za postavljanje direktorjev lokacij je negativen rezultat poslovanja v lanskem letu. Tudi na Ravnah so družbe - razen Nožev in Armatur - poslovale z izgubo. To pa zahteva poglobljeno komunikacijo med poslovodstvom kocema in direktorji družb A.
Tretji razlog je vodenje organov upravljanja, ki ga predpisuje zakon. Ravnamo se še po stari zakonodaji. Družbe imajo upravni organ, v katerem mora biti zastopan tudi interes lastnika. Maja je zato prišlo do manjših sprememb v članstvu upravnih odborov.
Eden od razlogov za tovrstno komunikacijo ali vodenje v določenem smislu - kar pa seveda ne pomeni poseganja v pristojnosti direktorjev podjetij - je tudi prestrukturiranje podjetij C. Ta projekt je treba negovati, če tako rečem, da ne propade. Njegov namen je, da jedra, ki imajo delo in trg, preživijo v pogojih privatne lastnine. Naloga direktorja lokacije je, da projekt izpelje in usklajuje s položajem proizvodnih družb.
Ker so družbe povezane z blagovnim tokom in komercialnimi interesi, je treba včasih odigrati tudi vlogo arbitra. Pogosteje pa iščemo skupne interese na komercialnem in razvojnem področju - ne glede na to, da so podjetja samostojne pravne osebe. Na rednih sestankih z direktorji družb A, kar je naša metoda dela, približno tri četrtine časa posvetimo razvojno-vsebinskim vprašanjem in le četrtino operativnim dogovorom oziroma reševanju problemov, ki so pomembni z vidika praktičnega življenja (npr. uskladitev višine regresa, enotno urejeno izplačevanje stroškov za prehrano v denarju oziroma bonih, ponovno uvajanje kolektivnega nezgodnega zavarovanja na skupnih izhodiščih, poenoten odnos do kulture in športa v kraju itd ). Skratka, to ni unifikacija odločitev, temveč usklajen odnos do notranjih in zunanjih vprašanj ter korektno medsebojno informiranje.
Menim, da ni potez, ki bi kazale na ponovno vzpostavljanje holdinga. To tudi ni niti dolgoročni cilj. Sklepi vlade so jasni: v
srednjeročnem obdobju (4-5 let) je treba dezinvestirati oziroma prodati lastniške deleže firm. Poiskati bo torej treba nove lastnike, ki bodo od države kupili delnice ali družabniške deleže podjetij. Ker so le-ta samostojne pravne osebe, je večja verjetnost, da najdemo prave partnerje, prave v tem smislu, da bodo resnično zainteresirani za določen proizvodni program. Zaradi raznolike proizvodnje isti kupec ne bi bil pripravljen vlagati npr. tako v Metal kot v Nože. To je tudi glavni vsebinski razlog, da ne oblikujemo vmesnega holdinga med Ravnami in Ljubljano."
• Na nedavni tiskovni konferenci smo slišali, da se bo število zaposlenih tudi letos zmanjševalo. Kako ocenjujete delovanje Logističnega centra in preoblikovanje servisnih podjetij?
“Organizacija LC se je spreminjala v skladu z njenimi nalogami. Najprej - na začetku leta 1993 - je bil naš cilj oceniti stroške dela (grši izraz je 'družbe se naj očistijo’), da bi se potem pokazalo, ali lahko podjetja sploh preživijo. Namen je bil v veliki večini družb dosežen, zlasti izrazito v Metalu in Livarni.
LC smo potem oblikovali kot namensko podjetje, in sicer zato, da bi med to razvojno fazo preprečili socialni in sindikalni odpor, ki bi ta proces lahko blokiral. Tudi ta cilj je bil leta 1993 uresničen.
Omeniti je treba še podjetja C, ki so bila že ob ustanovitvi namenjena za privatizacijo. Pred njimi je bila tudi izbira: najti zunanji trg in tako zmanjšati stroške družb A ali pa ponovno prešteti zaposlene in se prilagoditi novim tržnim razmeram.
Kar se s podjetji C dogaja danes, je pravzaprav le izvedba posameznih, že prej načrtovanih faz. Torej tudi selitev iz državnega v zasebni sektor. Pričakoval sem, da bo v novih, zasebnih podjetjih delo našlo le okrog 50 do 60 odst. zaposlenih, vendar je bil njihov delež višji. Razveseljivo je, če je to posledica korektnega ravnanja in bo tudi trajna rešitev.
Ocenjujem, da je bilo imenovanje Alenke Stresove za direktorico LC dobra poteza, saj so rezultati že vidni - predvsem nova delovna mesta za presežne delavce in mnogo idejnih predlogov, ki obetajo, da bomo kmalu priče podobnim priložnostim - kot nedavno ob odpiranju prve profitne enote LC.
Nekaj pa je še nerešenih vprašanj. Predvsem mislim na ljudi s statusom invalida, ki imajo omejitve za delo, zato jih je teže ponovno zaposliti. Delili bodo usodo podjetij, iz katerih so bili razporejeni v LC. Če LC ne bo več obstajal, se bodo Vrnili’ v svoje podjetje, kjer bodo do upokojitve. Velike bojazni, da bi 'ostali na cesti’ (v primeru stečaja njihovega podjetja), pa na Ravnah ni.
Dejavnost, ki jo LC opravlja - kot npr. posredovanje dela, iskanje zaposlitev, prekvalificiranje, ustvarjanje novih
delovnih mest - pa pravzaprav sodi v državni sistem socialne varnosti. Mislim, da se bo čez čas priključila zavodom za zaposlovanje. LC bo vsekakor prihodnje leto še obstajal in izpeljal socialni program do konca. Do spremembe pa bo moralo priti. Ko bo znan lastnik kapitala, ga vsebinski del socialnega programa ne bo več obvezoval. Tudi v Evropi, kamor želimo, je tako. To smo spoznali tudi na obisku v Aosti, kjer za alternativna delovna mesta skrbi regija. Nas danes k skrbi za ponovno zaposlovanje še zavezuje zakonodaja, z vstopom v Evropo pa se bo to gotovo spremenilo; upam, da takrat, ko bo v LC minimalno število presežnih delavcev."
“Vlada je ugotovila, da se sanacijski program uresničuje in da so bili doseženi nekateri pričakovani cilji. Kot je znano, se izguba zmanjšuje. Leta 1993 se je zmanjšala za polovico, današnji rezultati poslovanja jo še dodatno znižujejo. Hkrati pa je naročil dovolj.
Eno od osnovnih vprašanj v študiji Phare in programu sanacije za leto 1994 je dokapitalizacija podkapitaliziranih družb. Tu prednjači Jeklo Štore. O tem je bilo že veliko napisanega. Poudariti je treba, da se je vlada nedvoumno opredelila, da nima 51 mio DEM za njegovo dokapitalizacijo. Zato ga je pripravljena prodati, če bo morebitni kupec nadaljeval s proizvodnjo. Če pa ga ne bo, bodo potrebni posebni ukrepi, kar je ekonomski sklep, ki je z vidika lastnika razumljiv. Zaprtje Jekla sedaj ni več aktualno. Družba ima dovolj naročil, dosegla pa je tudi višje prodajne cene. Obremenjujoča je podkapitaliziranost iz preteklosti, ki presega zmožnosti lastnika.
Itro štore, Plamen Kropa in Žična Celje so imeli leta 1993 izjemno negativno bilanco. Zato je poslovodstvo lastniku predlagalo, naj pred stečajem poskusi še s prodajo podjetij, kjer cena ne bi bila najpomembnejša. Bistvena je ohranitev proizvodnje in delovnih mest. Vlada je prodajo odobrila. Položaj pa se je zelo spremenil. V Plamenu se je po zamenjavi direktorja izboljšal. Žična presega letošnji načrt in tudi Itro normalno posluje. Zato trenutno tudi ne teče nobena
pospešena dejavnost za prodajo teh družb.
Zelo dobrodošla sta naslednja dva vladna sklepa:	Ministrstvo	za	gospodarske	dejavnosti
bo pripravilo zakon za izdajo državnih garancij za investicije in dopolnilo k zakonu o garanciji za kredite za obratna sredstva, in sicer za 105 mio DEM skupnega kreditnega potenciala. Z naložbami, kot jih je predlagala že študija Phare, bodo SŽ lahko sledile tehnološkemu razvoju, kar v zadnjih letih, ko so zgolj odpuščale delavce, imele nenehno blokirane račune in velike izgube, ni bilo mogoče. Sinergijski učinki investicij bodo pozitivno vplivali tudi na predelovalce. Vlada železarne podpira, končno besedo pa bo imel državni zbor. Zakona bo predvidoma obravnaval v zgodnji jeseni. Če bosta sprejeta, bo mogoče povečati tudi proizvodnjo in izpolniti naročila.
Pomemben je tudi sklep, s katerim vlada pooblašča Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, da za prodajo podjetij C in delov podjetij SŽ izdaja soglasja. Z njim se procedura prodaje poenostavlja. Za dvoje ravenskih podjetij C lahko rečem le, da je usoda Energetike odvisna od Metala in da bo v kratkem znana odločitev o prodali De profundisa.
Če pojasnim še sklep, ki vodstvo SŽ zadolžuje za pripravo predloga o prodaji kapitalskih vložkov družb koncerna: družbe so namreč solastnice mnogih drugih družb (npr. Petrol Ljubljana, Monter Dravograd, Kovinarstvo Ljubno), te deleže morajo prodati in izkupiček vložiti v lastno sanacijo.
Vlada je zadolžila vodstvi ELES in Slovenskih železnic, da neporavnane obveznosti SŽ spremenita v trajni kapitalski vložek. Pogovori so se z obema partnerjema že začeli. Vodstvo SŽ je tudi predlagalo, še zlasti po pritiskih sindikata, da se 20 odst. delnic predvidi za interno razdelitev zaposlenim. UO pa je že pred časom listine o neizplačanih delih plač izenačil z lastninskimi certifikati. Če bo odločitev parlamenta pozitivna, bodo torej lahko zaposleni z obema dokumentoma sodelovali v lastninjenju podjetij.
Odnose med Vlado RS, koncernom SŽ in družbami bo v prihodnje urejala posebna pogodba. Poudarek bo predvsem na razmejitvi njihovih pristojnosti odločanja. Praksa opozarja na probleme, pobudo za takšno pogodbo pa so dali tudi strokovnjaki Phare."
"Trenutno tečejo pogovori o oblikovanju svetov delavcev, kot jih predvideva Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. (Povzetek je bil objavljen v IF, št. 10/93, op. A.C.) Na zborih delavcev bomo ugotovili pripravljenost zaposlenih za svete delavcev in če bo, jih bomo tudi oblikovali.
Z delovanjem svetov delavcev je povezana tudi preobrazba koncema v delniško družbo. Imela bo namreč nadzorni organ, v njem pa bo tudi predstavnik zaposlenih, ki ga bodo izvolili sveti delavcev.
Sindikatom bo ostalo le področje kolektivne pogodbe. Do sedaj so oblikovanju svetov delavcev nasprotovali, saj so želeli, da se najprej razjasni usoda nekaterih železarskih družb. V nekaj podjetjih pa svete delavcev že imajo. To je pač proces, predvidevam, da bo končan prihodnje leto. Čeprav je sodelovanje managementa in predstavnikov delavcev zahtevno, saj zakon jasno predpisuje, o čem je treba svet delavcev obvestiti, se z njim posvetovati oziroma dobiti njegovo soglasje, pa je z vidika enakopravnega odnosa do vseh zaposlenih (tudi nečlanov sindikata) takšna ureditev odnosov pravičnejša.
• Najlepša hvala za pogovor.
A.Č.
PREDSTAVNIKI METALA
NA SEJMU METEC
Od 15. do 22. junija je bil v Dusseldorfu sejem, znan pod imenom Metec, na njem pa so se predstavili proizvajalci s treh področij: - metalurška oprema in izdelki (Metec)
- peči in izolacije (Termoproces)
- livarska oprema in izdelki (Gifa).
Sejem sc obiskal naslednji vodstveni delavci Metala: direktor diol. inž. Stanko Petovar, direktor Komerciale dr. Milan Švajger, direktor proizvodnje dipl. inž. Kristijan Zalesnik, direktor Kontrole in razvoja dipl. inž. Borut Urnaut, ob-ratovodja izdelave jekla in valjarne gredic dipl. inž. Jovan lljevski, obratovodja valjarne profilov Franc Hartman, vodja razvoja tehnologije mag. Alojz Rozman ter vodja Razvoja in raziskav dr. Ferdo Grešovnik.
O sejmu in dogajanju na njem je Kristijan Zalesnik povedal naslednje:
"V Dusseldorf smo potovali, da bi si ogledali sejem in tisto investicijsko opremo, ki jo Metal potrebuje in tudi namerava kupiti, se dogovorili s proizvajalci te opreme o možnostih in načinih nakupa, se sestali s poslovnimi partnerji in našli rešitve za pomanjkljivosti, ki jih moramo v naši proizvodnji čim prej odpraviti.
Obiskali smo razstavni prostor firme Morgardshammar, ki izdeluje valjarniške naprave. Z njenimi predstavniki smo se dogovarjali o možnostih rekonstrukcije zadnjega ogrodja za ploščate profile na srednji progi. Glede na to, da so zahteve kupcev teh profilov vse ostrejše in da so v zadnjem letu v Evropi zaprli dve valjarni profilov, je naša valjarna postala zanimiva za njune bivše kupce. Pogoj, da bodo prišli k nam, je, da pri ploščatem orodnem jeklu izboljšamo kakovost površine, dimenzijsko točnost in obliko. S spremembo zadnjega ogrodja ali z novim, dodanim ogrodjem, bi izboljšali predvsem obliko profilov.
Ogledali smo si tudi peč z zaščitno atmosfero za orodna jekla. Pri nas je razogljičenje površin previsoko, presega tudi standarde DIN, kupci pa bi želeli, da se zmanjša za polovico - od 0,6 ali občasno celo več na 0,3 do 0,4 mm. Tako nizko razogljičenje je mogoče doseči v peči z zaščitno atmosfero. Obiskali smo predstavnike firm Ebner, Ipsen in Aichelin in izvedeli, da se v firmi Aichelin ukvarjajo predvsem s predelavo starih peči. Te so bistveno cenejše od novih, saj znaša cena obnovljene peči okrog 1 mio DEM, nove pa vsaj trikrat več.
V kratkem bomo dobili konkretno ponudbo s podrobnimi podatki o peči, ki jo že obnavljajo, in če nam bo država dala denar za investicijsko dejavnost, jo bomo lahko kupili.
Ker nameravamo uvesti tehtanje na prehodih iz enega proizvodnega procesa v drugega, smo se oglasili pri proizvajalcih tehtnic za proizvodnjo. S tehtanjem bomo lahko ugotovili, kakšni so izpleni v posameznih delih proizvodnje. Zdaj izplene ugotavljamo večinoma samo
računsko, to pa ne pokaže vedno pravega stanja in ljudi ne spodbuja k varčevanju z materialom. Ponudba tehtnic je bila zelo raznovrstna, zato se za nakup še nismo odločili.
Pri firmi Elkem smo se oglasili, da smo se seznanili z delovanjem naprave za kontrolo površine gredic. Naprava deluje tako, da gredica potuje skozi tuljavo. Zaradi induciranja površinskih tokov se površina segreje - na mestu razpoke bolj kot drugje. Z infrardečim merilnikom (kamera) je mogoče odkriti globino in potek razpok. Dobra ločljivost je na globini 0,3 do 1,3 mm. Naprava stane blizu 3 mio DEM, kar je za naše razmere zelo veliko, vendar izkušnje Tyssna kažejo, da se da z uporabo take naprave brušenje zmanjšati za polovico. Pri nas bi s tako napravo privarčevali toliko, da bi jo plačali v enem letu.”
Ferdo Grešovnik in Borut Urnaut sta si ogledala moderno elektrolitsko napravo za makro jedkanje plošč. Pri nas še vedno uporabljamo klasični postopek s kislinami, nova naprava pa deluje pod vplivom električno aktiviranih reakcij v razredčeni hladni klorovodikovi kislini. Pri tem ni nobenega ročnega dela. Jedkalna plošča, vstavljena v okvir, samodejno potuje skozi jedkalno, čistilno in sušilno postajo.
Prednosti tega načina jedkanja so: večja ponovljivost vzorcev, manjše onesnaževanje okolja, večja varnost pri delu, krajši čas in manjša poraba kisline.
Jeklarski del sejma sta si ogledala Jovan lljevski in Alojz Rozman. Zanimala sta se za avtomatizirano kopje za vpihovanje kisika in ogljika v peč in talino; ko bodo zbrali dovolj ponudb, se bodo odločili za nakup kopja pri najboljšem ponudniku.
Obiskala sta dosedanje dobavitelje ognjevzdržnih materialov in proizvajalce, ki jih na Ravnah še ne poznamo, ter se z nekaterimi dogovorila za vzorčne pošiljke. Na podlagi rezultatov preizkusa se bodo morda odločili za nove dobavitelje.
Pri proizvajalcih merilne opreme sta si ogledala napravo za merjenje kisika in vodika v tekočem jeklu in za merjenje temperature v peči, pri proizvajalcih pomožnih materialov za proizvodnjo jekla pa sta se dogovorila za poskusne pošiljke lunkeritov in livnih praškov. V Jeklarni namreč želijo preskusiti materiale, ki jih uporabljajo pri konkurenci, ker s površino ingotov zdaj niso zadovoljni.
Čeprav se bodo rezultati obiska Metalove delegacije na sejmu Metec pokazali šele čez dalj časa, je že danes mogoče reči, da je bil ogled sejma, ki ga prirejajo vsakih pet let, za vse člane poučen in koristen. Pomembno je, da so spoznali številne nove poslovne partnerje in dejavnost konkurence.
Mojca Potočnik
INVALIDSKA
DELAVNICA
LOGISTIČNEGA
CENTRA -
SPODBUDA
ZA NOVE PODVIGE
V torek, 21. junija, so v prizidku nekdanjega Centralnega skladišča slovesno odprli mizarsko delavnico Logističnega centra. Slovesnosti so se udeležili: vodja Zavoda za zaposlovanje Velenje Štefka Kordež, več direktorjev družb Železarne Ravne, predstavniki sindikatov, vodstvo Logističnega centra in zaposleni v delavnici; slavnostna govornica je bila direktorica Logističnega centra Alenka Stres, trak pa je prerezal član poslovodnega odbora SŽ Brane Žerdoner.
Od zamisli do odprtja delavnice je trajalo več mesecev. Projekt je vodil Bojan Lesjak, pot do uresničitve pa je bila težja, kot je prvotno kazalo, ker je privatizacija storitvenih dejavnosti v Železarni Ravne možnosti za ustanavljanje invalidskih delavnic močno okrnila.
Zaradi vztrajnosti vodja projekta in podpore direktorjev STO in VIP, dipl. inž. Marjana Senica in dipl. inž. Ivana Pungartnika, je prva profitna enota Logističnega centra vendarle zaživela. V delavnici je dobilo delo pet delavcev -invalidov, v prihodnje jih bo še enkrat toliko, pozneje pa naj bi podobnih delavnic v železarni ustanovili še več.
Kot je dejala direktorica Stresova, je vodstvo Logističnega centra z odprtjem delavnice začelo izpolnjevati obljubo, da bodo v tej družbi "odpirali tudi nova delovna mesta za tiste delavce, ki se ne morejo zaposliti drugje in ki jim po
zakonu delovno razmerje ne more prenehati - torej za presežne delavce s statusom invalida."
Delavci, ki so dobili zaposlitev v mizarski delavnici, prihajajo iz drugih, nelesarskih poklicev, z obdelavo lesa pa so se začeli ukvarjati doma, ko so bili na “čakanju na delo". Izdelovali bodo raznovrstne izdelke iz lesa - pripomočke za gospodinjstvo, police za kleti in stanovanja, zaboje, cvetlična korita, vrtne ograje, senčila in hišice, pa tudi okrasne predmete, kot so skrinje, omarice in stenske ure z izrezljanimi podobami in okraski. Med zaposlenimi v delavnici je namreč tudi rezbar in kipar Miro Šestir, član Društva koroških likovnikov.
Z zaposlitvijo v mizarski delavnici so ti delavci nehali biti invalidi, ki so v breme družbi. Postali so njeni produktivni člani, ki zase in za druge prispevajo v skladu s svojimi sposobnostmi. Zato ustanovitev prve invalidske delavnice v železarni pomeni velik uspeh in hkrati spodbudo za nadaljnje prizadevanje vodstva Logistike in drugih družb Železarne Ravne.
"Zavedamo se, da niti kadrovsko niti finančno nismo kos velikim projektom, in te brez zavisti prepuščamo drugim", je poudarila Alenka Stres. "Vsaka zaposlitev presežnega delavca je za nas uspeh. Najdražji je namreč tisti delavec, ki ga plačuješ za to, da nič ne dela."
V ravenski železarni smo bili v preteklosti navajeni vse delati “na veliko". Morda je bilo tudi to krivo, da smo s tako velikimi koraki začeli drseti navzdol. Začetek dela v mizarski delavnici Logističnega centra naj bi bil spodbuda za vse, ki so pripravljeni velike težave začeti reševati z izrabo malih, toda številnih priložnosti.
Mojca Potočnik
EHERQET5H.fi
SVETOVflifflCfl
ENERGETSKO SVETOVANJE
UJEMI SONCE SAM
gSTiiriCWJB« MCžSilMfl m
JO Mm HH KOI.
ft
fingROTTiM ifivne D.0.0.
V prejšnji številki Fužinarja smo bralcem predstavili projekt "Energetsko svetovanje", ki ga pri nas vodi Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v sodelovanju z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij. V okviru omenjenega projekta vam predstavljamo program samogradnje sprejemnikov sončne energije (SSE), ki poteka v Sloveniji od leta 1993 in danes že daje dobre in spodbudne rezultate.
Samogradnja SSE predstavlja enega izmed desetih skupnih projektov, ki jih vključuje tako imenovana slovensko-avstrijska energetska pobuda, podpisana med avstrijsko vlado in našim Ministrstvom za gospodarske dejavnosti. Avstrijci nam za izvedbo omenjenih projektov ponujajo pomoč svojih strokovnjakov in denar. Pri njih teče projekt samogradnje SSE že skoraj deset let in je preizkušen tako tehniško kot tudi organizacijsko. V zadnjih treh letih so graditelji sami izdelali okoli 200.000 m2 SSE, samograditeljski inštruktorji pa so svoje znanje prenesli tudi v sosednje države Italijo, Nemčijo in Švico.
Izjemno zanimanje za akcijo se je pokazalo tudi v Sloveniji. Prva skupina občanov iz Ljubljane je z delom pričela novembra lani in je izdelala 28 SSE, za samogradnjo pa se prijavlja zmeraj več zainteresiranih iz različnih krajev po Sloveniji. Da je zanimanje res veliko, potrjuje dejstvo, daje prijavljenih že okoli 200 novih kandidatov. Pod vodstvom dipl. inž. Matjaža Zupana iz ZRMK je letos že začelo delati več samograditeljskih skupin po različnih krajih v Sloveniji.
Samogradnjo sprejemnikov sončne energije nameravamo v okviru Energetske svetovalne pisarne Ravne na Koroškem organizirati tudi v Mežiški dolini, zato vsem zainteresiranim predstavljamo potek in cilj projekta.
Sprejemniki sončne energije spadajo med aktivne sisteme izkoriščanja sončne energije. Najbolje so dimenzionirani tako, da omogočajo izkoriščanje energije sonca za ogrevanje vode od začetka pomladi do konca jeseni, torej v devetmesečnem obdobju leta. Dnevne količine sončne energije so odvisne od zemeljepisne lege kraja in podnebnih razmer ter dosegajo v sončnem poletnem dnevu tudi več kot 5 kWh/m2.
Za izračun prihranka energije za pripravo sanitarne tople vode s pomočjo sončne energije naj navedemo povprečno energijsko rabo štiričlanske družine. 10.000 do 40.000 kWh je potrebnih za ogrevanje prostorov, 4.000 do 6.000 kWh za pripravo sanitarne tople vode, 3.000 do 5.000 kWh električne energije za pogon gospodinjskih strojev in razsvetljavo ter dodatnih 10.000 kWh za vožnjo z avtom. Največ energije lahko nedvomno privarčujemo s pravilno in zadostno toplotno izolacijo objekta, kjer lahko izgube zmanjšamo tudi več kot za 50 %. Nadalje lahko privarčujemo s pravilno izbranim sistemom za pripravo sanitarne tople vode, kamor vsekakor sodijo alternativni viri energije, torej tudi sprejemniki sončne energije.
S samogradnjo SSE in ogrevanjem vode s sončno energijo želimo doseči naslednje:
- s samogradnjo znižati investicijske stroške sistema za izkoriščanje sončne energije
- z izrabo sončne energije znižati stroške priprave sanitarne tople vode
- zmanjšati porabo goriv in s tem onesnaženost okolja.
Da bomo te cilje dosegli, bomo za vse zainteresirane organizirali samogradnjo sprejemnikov sončne energije. Načrtujemo naslednje dejavnosti:
• prijava samograditeljev v Energetski svetovalni pisarni Ravne
• organizacija predavanja o poteku izdelave SSE in potrebnem materialu
• sestava delovne skupine z določitvijo posameznih funkcij (vodja, nabavni, finančnik ...)
• dimenzioniranje posameznih naprav
• nabava materiala
• izdelava absorberjev
• montaža.
Ocena časa za izdelavo posameznega SSE temelji na
dosedanjih izkušnjah in znaša približno 11 ur. Orodje za izdelavo (miza za rezanje pločevine, miza za krivljenje cevi, miza za vpenjanje cevi in spajkanje) si bodo člani skupine lahko izposojali na ZRMK, prav tako bo samograditeljski skupini pri izdelavi SSE zagotovljeno strokovno vodstvo.
Cena SSE je odvisna od iznajdljivosti in komercialnih sposobnosti članov skupine, na osnovi že izdelanih SSE pa ocenjujemo skupne stroške na približno 10.000 SIT za 1,5 m2 ogrevalne površine. Pri tem je treba poudariti, da tako izdelani SSE po meritvah dosegajo povsem primerljive izkoristke s tovarniško izdelanimi SSE, izstopajo le vakuumski SSE.
Pregled materiala:
• bakrena pločevina debeline 0,2 mm, širine 360 ali 300 mm v kolutu
• bakrena cev premera 10 mm, debelina stene 1 mm, mehka
• cin za spajkanje : L-Sn Cu3, debeline 1,5 ali 2 mm in tekočina
• 4 mm debelo kaljeno steklo
• toplotna izolacija-mineralna volna debeline 45 mm, kaširana s steklenim voalom
• selektivni premaz, solarni lak
• aluminijast profil z naležno in vzmetno gumo za pritrjevanje stekla
• lesene letve za okvir
• lesene deske za podlogo
• tesnilna votla guma in samolepljiva gumica
• zbirni vod - bakrena cev premera 22 mm s priključki
• drobni material (vijaki, čistilne krpe, silikonski kit, L Al profil z gumo ...).
Vse, ki bi si radi sami izdelali sprejemnike sončne energije s pomočjo izposojenega orodja in strokovnega vodstva, vabimo, da se oglasijo v Energetski svetovalni pisarni v prostorih Kovinotehne Prevalje vsak torek in petek od 16. do 18. ure ali na telefon svetovalcev:
21 131, int. 4625 (Andrej Žlebnik)
5603 (Mojca Kert-Kos).
Posredovali vam bomo vse dodatne informacije, ki jih potrebujete za svojo odločitev. Na podlagi vaših prijav bomo določili za vas najugodnejši rokovni načrt samogradnje. Zaradi nadaljnjega določevanja rokov prosimo vse zainteresirane, da se prijavijo najkasneje do konca julija 1994.
Energetska svetovalna pisarna Ravne na Koroškem
Mojca Kert - Kos
Gasilci PGE Ravne tretjič DRŽAVNI PRVAKI
     |
V Novi Gorici je bilo 11. junija 12. državno športno tekmovanje poklicnih gasilcev Slovenije. Ekipe so se pomerile v gasilski disciplini, kegljanju in malem nogometu. Ravenska ekipa je tretjič zapored zmagala v gasilski disciplini in dobila prehodni pokal v trajno last.
Tekmovalna ekipa poklicne gasilske enote Ravne
Za tekmovanje, na katerem smo zmagali v gasilski disciplini med 15 enotami iz Slovenije, smo se v naši enoti intenzivno pripravljali več kot mesec dni.
Vzporedno smo vadili gasilsko disciplino in kegljanje, malega nogometa pa ne, ker smo majhna enota in bi spričo poškodb lahko izostal uspeh na drugih področjih, prav tako bi bile tako ekipe preobremenjene. Tako smo si zadali cilj, da ponovno, že tretjič zapored, zmagamo v gasilski diciplini in osvojimo prehodni pokal.
Mentor ekipe, v kateri so že stalni člani vseh zmagovalnih let je bil naš izmenovodja	Janko
Osojnik. Ekipo sestavljajo:	Vinko
Salčnik, Srečko Grobelnik, Jože Gruber, Bojan Zavratnik in	Miran
Korošak.
Ekipa se je pripravljala zelo resno in tako tudi uspeh ni izostal.
Tekmovanje je bilo lepo pripravljeno in se je odvijalo na novih športnih objektih v Novi Gorici.
Naša enota je nastopala kot trinajsta, tako je določil žreb. Tekmovanje je potekalo v obliki štafetnega teka, vsak tekmovalec pa je moral med tekom premagati še določeno oviro. Tekmovalci so bili oblečeni v gasilske delovne obleke ter primerno obuti. Enota je zmagala s časovno prednostjo 6 sekund pred drugouvrščeno ekipo iz Celja.
Tudi ekipa za kegljanje je z doseženim 5. mestom zaostala za zmagovalci le 17 kegljev in z nekaj športne sreče bi lahko dosegli viden uspeh.
Naš cilj je torej bil, da postanemo trikrat zapored prvaki (državni) v gasilski disciplini, in to nam je tudi uspelo.
To željo smo izrazili v dopisu vsem družbam v železarni, ko smo jih prosili za finančno pomoč. Imeli smo stroške z nakupom potrebne opreme tekmovalcev (oblačila in obutev).
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pri tem pomagali.
Priprave za ta tekmovanja imamo v naši enoti vsako leto; zavedamo se, da je kondicijska pripravljenost naših gasilcev pomembna vse leto, potrebna je za uspešno opravljanje našega dela, gašenja in reševanja.
Vodja PGE
Vaja se končuje
Glavni republiški požarni inšpektor Bogo Zupančič izroča prehodni pokal v trajno last
PRENOVLJENI UPRAVNI ODBORI
UO SŽ je junija imenoval nove člane UO koncernskih družb.
METAL RAVNE
Brane Žerdoner
dr. Vasilij Prešern dr. Rudi Rozman dr. Franc Vodopivec Roman Lupuh
STROJI RAVNE
Brane Žerdoner
Marjan Berložnik Marija Praper Jože Gubenšek Janko Bajec
STO RAVNE
Brane Žerdoner
Matic Tasič Jože Kavčič Miran Kos Branko Rožen
- predsednik
- član
- član
- član
- član (predstavnik
delavcev)
predsednik
član
članica
član
član (predstavnik delavcev)
- predsednik
- član
- član
- član
- član (predstavnik
delavcev)
JEKLOLIVARNA RAVNE
Gorazd Fale
Brane Žerdoner Miran Kos Ivan Špes Jože Breznik
NOZI RAVNE
Brane Žerdoner
Matic Tasič Renata Vitez Jože Kavčič Ivan Filipič
ARMATURE MUTA
Jože Gubenšek
Vesna Kozlar dr. Boris Štok Brane Žerdoner Marjan Kukovič
- predsednik
- član
- član
- član
- član (predstavnik
delavcev)
- predsednik
- član
- članica
- član
- član (predstavnik
delavcev)
- predsednik
- članica
- član
- član
- član (predstavnik
delavcev)
OSKRBA Z ENERGIJO V MAJU 1994
V maju je bila oskrba porabnikov s primarnimi energenti v redu. Nabavili smo samo zemeljski plin, propan-butan pa smo rabili iz zaloge.
Na parnih kotlih smo istočasno z zemeljskim plinom pokurili še 44.100 kg odpadnega olja in 21.600 kg odpadnega nitro razredčila.
Proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti je bila prav tako v redu.
V maju smo zbrali 102 m3 odpadne emulzije in iz nje pridobili 80 000 kg olja za sežig. Skupno smo zbrali 44.100 kg odpadnih olj, in sicer poleg olja, pridobljenega s cepljenjem emulzij, še 1.700 kg od notranjih družb Železarne Ravne in 34.400 kg od zunanjih dobaviteljev.
Poleg oskrbe z energenti smo opravili še vse načrtovane preventivne preglede in sproti odpravljali motnje na energetskem omrežju in napravah.
Končali smo vsa obnovitvena dela za posodobitev žarilne peči št. 1 v žarilnici valjarne, peč smo dali v poizkusni zagon in pričelo se je sušenje obzidave. S posodobitvijo smo omogočili racionalnejšo izrabo energije in varno obratovanje.
Generalno smo obnovili tudi havbno žarilno peč pri napravi EPŽ II v topilnici. Pričeli smo s pripravo gorilniške opreme za predelavo ogrevne kovaške peči št. 7 z mazuta na zemeljski plin.
Nadaljevali smo s predelavo odvzemnih mest za rezanje z zemeljskim plinom, z ustrezno plinsko opremo smo opremili odvzemna mesta v težki in stari livarni Jeklolivarne.
Na podlagi naročil pa smo opravljali še servisna dela na energetskih napravah in omrežju za zunanje uporabnike.
Inž. Ferdinand Kotnik
KULTU RaH
KULTURNA
KRONIKA
3. junija je bil v Družbenem domu na Prevaljah letni koncert moškega in mešanega pevskega zbora DU Prevalje. Pod vodstvom Jožeta Štreklja oziroma prof. Jožice Ovnič sta pela večinoma domače, koroške, pa tudi umetne zborovske pesmi. Za predah med 1. in 2. delom koncerta je igral na citre prof. Stanko Lodrant.
4. junija je v obnovljeni dvorani Družbenega doma nastopil Celjski godalni orkester z dirigentom Markom Letonjem. Na sporedu so bila dela: Koncert za violončelo in orkester v D-duru Antona Vivaldija, 5. brandenburški koncert v D-duru J. S. Bacha in Mala nočna glasba W. A. Mozarta. Sicer maloštevilni poslušalci so doživeli čudovit večer klasične glasbe.
5. junija je bilo v prevaljski cerkvi srečanje mladinskih in otroških zborov iz mežiško-dravograjske dekanije. O teh zborih nekdaj ni bilo veliko slišati, srečanje na Prevaljah pa je dokazalo, da sodeluje v njih veliko mladih, nekateri izmed teh zborov pa dosegajo tudi visoko kakovost programa in petja.
10. junija sta v Mežici na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti avtor in prof. Vlado Ovnič predstavila knjigo Štefana Lednika Mežica 1994 - o podobi in preteklosti kraja ob njegovi 840-letnici.
V knjigi je objavljenega veliko slikovnega in dokumentarnega gradiva, ki so ga ob predstavitvi razstavili v Narodnem domu. Hkrati je bila na odru doma razstava del domačih likovnikov amaterjev.
V prevaljski cerkvi je 10. junija nastopil moški pevski zbor iz Žitare vasi. Voditelj Pavel Štern je z njim za poslušalce pripravil lep koroški večer starih ljudskih
in sodobnih pesmi.
Isti večer je mešani zbor Strojnska Reka priredil koncert v starodavni cerkvi sv. Vida v Dravogradu.
14. junija sta Ivo Ban in Iztok Valič pred nabito
polno dvorano Kulturnega doma v Čmi odigrala komedijo Mira Gavrana Mož moje žene. Gostovanje je pripravil Studio 90.
18. in 19. junija so bila na Uršlji gori poletna kulturna srečanja. V soboto je igral na harmoniko Jure Gradišnik, na citre pa njegova sestra Janja, v nedeljo sta na Gori pela mešani in moški zbor DU Prevalje. Med pesmimi je
Ivanka Komprej brala odlomke iz proznih del prevaljskega avtorja Janija Rifla.
24. junija je na prireditvi Noč kresničk na Naravskih ledinah recitiral in bral prozna besedila Mitja Šipek,
na harmoniko pa je igral Franci Šmit z Raven. Kulturna prireditev s kresovanjem naj bi postala za koroške planince tradicionalna oblika
praznovanja ob dnevu državnosti.
Ta večer je bila v Kulturnem domu na Ravnah zadnja predstava letošnjega gledališkega obonmaja. Prešernovo gledališče iz Kranja je uprizorilo komedijo Raya Cooneya Zbeži od žene. Izvrstni igralci so z igro, ki gradi na situacijski komiki, podarili koroškim ljubiteljem gledališča večer, poln smeha.
Studio 90, organizator abonmaja, je za konec sezone povabil v Kulturni dom na Ravne še pevca popevk. 25. junija je priredil večer šansonov z Adijem Smolarjem.
26. junija je v prevaljski cerkvi nastopil kvartet Flavte brez meja iz Ljubljane. V njem sodelujejo Nataša Paklar, Vesna Jan, Karolina Šantl - Zupan in
Maša Bertok. Za poslušalce na Prevaljah so pripravile skladbe J. Bodina de Boismotiera Sonato v h-molu in Sonato v g-molu, C. Dittersa Cassatio in D, E. Kohlerja Grosses quartet ter E. Kronkeja Temo z variacijami.
S tem lepim koncertom se je končal spomladanski del koncertne sezone na Prevaljah.
Mojca Potočnik
Mednarodno priznani dirigent Marko Letonja na Prevaljah
Mladinski zbor župnije Prevalje pod vodstvom Marjana Berložnika najboljši v Mežiški dolini
ŠPORT
NOGOMET
Nedelja, 12. junija, bo ostala z zlatimi črkami zapisana v zgodovino koroškega nogometa. Korotanu Suvelu s Prevalj je namreč ta dan uspelo, kot prvemu koroškemu nogometnemu klubu, pridobiti mesto med najboljšimi - slovenskimi prvoligaši. V zadnji tekmi prvenstva, ki je odločalo o drugem mestu v II. slovenski ligi, so Prevaljčani igrali doma neodločeno z Nafto iz Lendave - 0:0, ena točka pa je bila dovolj, da so Vidovič in njegovi soigralci prehiteli glavnega tekmeca Grama-tex Turnišče. Prvo mesto so na lestvici osvojili nogometaši Gaja Kočevje, ki so se tako skupaj s Korotanom uvrstili v I. slovensko ligo.
Prevaljčani so s pripravami za novo prvoligaško sezono pričeli že 5. julija. Moštvo je precej okrepljeno, saj je uprava kluba na čelu z neutrudnima Vladom Petričem in Dragom Kosom uspela zadržati domala vse igralce, ki so Prevaljam priborili mesto v najvišjem razredu slovenskega nogometa. Poleg tega so v klub pripeljali še nekatere kakovostne nogometaše, kot Mateja Vidoviča, ki je pred tem igral za Rudar Velenje, pa Petra Koželja iz Publikuma Celje, brata Andreja in Tomaža Vršiča iz Rogaške Slatine ter Petra Šumnika, ki je igral za Dravograd. Prvenstvo v I. ligi se bo pričelo 7. avgusta, ko bodo Prevaljčani igrali v Kranju proti moštvu Živila Naklo.
Napredovanje v višjo, 4. slovensko ligo so si priigrali tudi nogometaši Fužinarja, ki so v zadnjem kolu doma z 11:0 premagali ekipo Jakoba. Tako so Ravenčani osvojili 1. mesto v drugi medobčinski ligi NZ Maribor in se skupaj z Jarenino uvrstili v ligo, v kateri bodo od koroških ligašev igrali še Peca iz Črne, Akumulator iz Mežice in Kozjak iz Radelj Obema koroškima kluboma, tako Korotanu kot Fužinarju, veljajo ob njunem podvigu
tudi čestitke našega uredništva.
Na tekmovanju za pokal Savaria, bilo je 25. junija v madžarskem Szombathe-lyju, je nastopila tudi mladinska nogometna selekcija občine Ravne. Med šestimi ekipami je osvojila 3. mesto. Zmagali so igralci madžarskega Haladasa pred Mariborčani.
ATLETIKA
Na finalni tekmi atletskega pokala Slovenije 3. in 4. junija v Novem mestu so tekmovalci KAK Ravne osvojili naslednja mesta: Luka Leitinger 5. na 400 m in 4. na 800 m, Marko Kobovc 9. na 400 m in 8. na 800 m, Gorazd Podržavnik pa si je pritekel 6. mesto v teku na 1500 m. Odlično 2. mesto je osvojila moška štafeta 4 x 400 m Koroškega atletskega kluba Ravne.
Tudi letos, 7. junija, so naši atleti nastopili na mednarodnem mitingu za Hanžekovičev memorial v Zagrebu. Najbolje se je uvrstil Marko Kobovc v teku mladincev na 1000 m, kjer je bil drugi. Šesto mesto si je v tej konkurenci pritekel Peter Rapac, osmi je bil Marko Klemenc, enajsti pa Mitja Blagotinšek. V članski kategoriji v teku na 800 m sta bila Luka Leitinger 6., njegova sestra Mojca pa 9. Gorazd Podržavnik je bil na 1500 m 10.
Marko Kobovc je nastopal v mladinski reprezentanci Slovenije, ki je od 21. do 24. junija sodelovala na igrah dežel Alpe - Adria v Burghausnu v Nemčiji. Naš atlet je v teku na 400 m osvojil 6. mesto, pripomogel pa je tudi k osvojitvi 8. mesta slovenske štafete 4 x 100 m. Vodja naše atletske reprezentance na tekmovanju v Nemčiji je bil trener KAK Ravne Zdravko Kotnik.
TRIATLON
Ravenčan Matija Medvešek je v soboto, 25. junija, nastopil na kratkem triatlonu v Kamniku in v kategoriji članov od 20 do 40 let prepričljivo zmagal. Preplavati je moral 750 metrov, pre-
kolesariti 20 km in preteči 5 km dolgo progo. Medvešek bo 23. julija nastopil za reprezentanco Slovenije na mladinskem evropskem prvenstvu v madžarski Kapo svari.
KEGLJANJE
Vojko Belaj, član KK Fužinar, je na 2. kadetskem evropskem prvenstvu v kegljanju, ki je bilo od 23. do 26. junija v italijanskem Bolzanu, osvojil bronasto odličje v igri mešanih dvojic z Nino Podlesnik iz Trbovelj. V tekmovanju moških dvojic je Belaj z Milanom Založnikom iz Cerknice osvojil 7. mesto.
PLAVANJE
Fužinarjevi plavalci in plavalke so nastopili na mitingu v italijanski Modeni 4. in 5. junija. Med
tekmovalci iz šestih držav je Borut Dežman zmagal med letniki 1977 in mlajšimi v disciplini 100 m hrbtno, Tanja Merzdovnik pa je bila najboljša med deklicami, rojenimi leta 1982; 1. mesto je osvojila na 100 m prsno. Tudi drugi naši tekmovalci so na tem kakovostnem mitingu zelo dobro plavali. Druga mesta pa so v svojih kategorijah osvojili Matjaž Čepelnik, Marko Šuler, Špela Fras in Lidija Breznikar, v veliki finale pa so se poleg naštetih uvrstili še Goran Brvar, Miha Tisovnik in Anja Srebotnik.
Skupina devetih plavalcev Fužinarja je nastopila 12. junija na mitingu "Primorje 92" na Reki. Med deklicami je imela največ uspeha Tanja Kumprej, ki je zmagala dvakrat, Maja Majerič je osvojila 5., Uroš Praznik pa 7. mesto.
V kanadskem Hamiltonu
so bile junija tradicionalne športne igre šolskih otrok. Mesto Ravne je zastopala skupina devetih plavalcev in plavalk. Naši so zapustili izjemno ugoden vtis, kajti med nastopajočimi iz 29 mest Evrope, Azije in Amerike so osvojili dve zlati in eno bronasto medaljo. Prvi mesti sta si v izjemno močni konkurenci priplavala Primož Abraham na 100 m delfin in Matjaž Čef>elnik na 100 m prsno. Tretjo medaljo je na teh igrah osvojila ravenska štafeta 4 x 100 m, za katero so plavali Čepelnik, Abraham in Šuler ter kot gost plavalec Neptuna iz Celja Sebastjan Pečar. V Hamiltonu je letos nastopilo okoli 700 dečkov in deklic, starih do 15 let, ki so tekmovali v plavanju, tenisu in atletiki.
V nemškem mestu Bottropu je bilo od 5. do 12. junija svetovno prvenstvo invalidov v sedeči odbojki. Nastopilo je 8 državnih reprezentanc. Našo izbrano vrsto so pretežno predstavljali odbojkarji IšD Samorastnik, saj so igrali Ravenčani Davorin Kra-gelnik, Vlado Homan, Tomo Podgoršek in Peter Ozmec. Trener slovenske reprezentance je bil Ravenčan Adi Urnaut.
Naša reprezentanca je na prvenstvu osvojila predzadnje, 7. mesto, potem ko je edino zmago dosegla proti Švedski s 3:0. Svetovni prvaki so znova postali odbojkarji invalidi iz Irana, drugi so bili Norvežani, tretji Nizozemci in četrti Finci.
Ivo Mlakar
"Zlata fanta" Matjaž Čepelnik in Primož Abraham
KADROVSKA GIBANJA
21.6.1994	je bilo v družbah,
naslednicah	Železarne	Ravne,
zaposlenih 4010 delavcev. Od zadnje objave podatkov so družbe v delovno razmerje sprejele 4 delavce, 25 pa so jih odjavile.
Družba
METAL
JEKLOLIVARNA
ARMATURE
STO
STROJI
NOŽI
ENERGETIKA LOGISTIČNI CENTER TRANSLOG TRANSKOR DE PROFUNDIS VOGARD (ZAŠČITA) ŠERPA
Št. zaposlenih 1241 413 198 580 516 192 103 407 1
77
99
76
107
FLUKTUACIJA
SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA
V Armaturah na Muti so zaposlili enega elektrotehnika, v STO dipl. inž. strojništva in rezkalca, v De profundisu pa natakarja za sezonsko delo v hotelu Korotan.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
Invalidsko se je upokojilo 7 delavcev, 8 presežnih delavcev je odšlo z odpravnino, sporazumno pa so delovno razmerje prekinili trije zaposleni. Dva pripravnika sta končala pripravniški staž, prav tako je dvema zaposlenima poteklo delovno razmerje za določen čas. En delavec je odšel na prestajanje zaporne kazni, eden na poklicno rehabilitacijo in eden na služenje vojaškega roka.
Po podatkih strokovne službe
pripravila A.Č.
Na fotografiji so razigrani sodelavci iz STO in Energetike, 30-letni jubilanti dela. Konec junija so bili na enotedenskem letovanju v Portorožu. Skupaj z ženami in otroki jih je bilo 35, preživeli pa so, kot je povedal Stane Jelen, ki je fotografijo prinesel v uredništvo, lep teden, a je žal prehitro minil. Hrana v De profundisovem hotelu Korotan je bila odlična, zabave je bilo dovolj (glasbeni in humoristični večer), pogrešali pa so športne rekvizite (čolne ipd.). Jeseni odide na letovanje druga skupina delavcev jubilantov.
A.Č.
ZAHVALE
Ob nenadomestljivi izgubi Marije Libnik, Štemove mame z Breznice,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na zadnji poti. Še posebej hvala pevcem DU Prevalje, Ani Potočnik za igranje na flavto, Mojci Potočnik za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred z mašo.
Žalujoči hčerka in sinovi z družinami
V večnost je odšel naš Jernej Krof, nekdanji delavec Železarne Ravne in pesnik.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu pripravili tako lepo poslednje slovo, še posebej Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev, pevskemu zboru župnije Ravne, govorniku Ajnžku, flavtistki Ani Potočnik ter številnim duhovnikom, ki so vodili pogrebno slovesnost.
Žena, sestra in Marjana z družino
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka Antona Ogrisa
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče; hvala g. župniku za pogrebni obred, godbenikom in pevcem, Roku Gorenšku za govor, še posebej se zahvaljujemo dr. Mariji Ognjanovič za nesebično pomoč v bolezni.
Vsi njegovi
Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ • Metal Ravne,d.o.o., SŽ Jeklolivarno Ravne, d.o.o., SŽ - STO Ravne, d.o.o., SZ - Stroje Ravne, d.o.o., SŽ - Nože Ravne, d.o.o., SŽ • Armature Muta, in Energetiko Ravne, d.o.o., ter dve zasebni družbi VOgard, d.o.o. in Transkor, d.o.o..
Pripravlja: Medicalgrar Prevalje, d.o.o. (Fužinar Ravne, d.o.o.).
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron • Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, novinarka Irena Nagernik, tehnična urednica Jelka Jamšek.
Tel: 0802 21-131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarki 6304.
Tisk: Grafika & Gergek Prevalje.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128- 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
PREBRALI SMO ZA VAS
PRAVILNO TELEFONIRANJE
Priprava na pogovor
• Zaradi česa, ob kakšni priložnosti želim nekoga poklicati?
• Kaj (kakšen cilj) želim doseči?
• Kako lahko možne ugovore ovržem?
• Kdaj je najbolj primeren čas, da pokličem?
• Katere podatke bom potreboval?
Delovna sredstva
• Pisalo v bližini (tudi skicirni blok, koledar, časovni planer), zapiski iz priprav na pogovor in podatki o stranki.
Izvedba pogovora
• Predstavitev/pozdrav.
• Jasno imenujemo podjetje in svoje lastno ime.
• Ugotovimo, ali je to pravi partner za pogovor.
• Telefonskega partnerja moramo ogovarjati z njegovim (pravilno izgovorjenim) imenom.
• Dejstva za sogovornika moramo razumljivo formulirati.
Konec pogovora
• Dogovorjeno ponovimo (strnjeno).
• Poslovimo se.
Telefonska (proti) pravila
• Pripravljanje na telefonski pogovor nam vzame preveč časa, zato ga lahko kar izpustimo, ko pa tako nikoli ne vemo, kako bo ...
• Le začetniki si delajo beležke pred telefonskim razgovorm, med njim in po njem. Vi kot pravi poznavalec in profi delate vse to bolj sproščeno, vse stresate kar iz rokava. Za božjo voljo, nikar ne bodite kratki!
• Ponavljajte predvsem priljubljene fraze, s katerimi zapolnimo pogovor in odmore. To pa so
predvsem "Rekel/a bi", "Menim" in seveda "Ah". Nikoli ne smete takoj dvigniti slušalke! Najprej pustite, da 5 x zazvoni! Sicer si lahko klicatelj misli, da nimate nobenega drugega dela in ste čakali samo na njegov klic.
• Ko se je klicatelj "dokopal" do vas, se nikar ne oglasite z imenom, oddelkom ali celo s pozdravom. To bi bilo preveč dolgočasno in še povezano s stroški. Kratko in jedrnato- "Da" "Halo" ali "Kdo tam?"
• Čas, ki ga klicatelj porabi za to, da bi vam razložil, zakaj vas kliče, lahko - celo morate -porabiti takole: slušalko pokrijte z roko in se pogovarjajte s kolegi; brskajte po papirjih; podpisujte pošto ... Vse to so posebej priporočljive in priljubljene vzporedne dejavnosti.
• Svojo obljubo, da boste poklicali nazaj, čim prej pozabite, kajti: trud se tako ne splača; večina stvari se tako uredi sama po sebi; če bo želel/a kaj pomembnega, bo poklical/a še enkrat....
(Vir: S. Schmitz: Pravilno telefoniranje, Doba, Maribor, 1993)