i I v. ss biw.icArimiöünÄri IMKÖUKU ?1 am M. Storilka. 22FEB. i917 Beilagen ^* ^ Ahn, 1 ' !...>. Hl. .. i Ü sag» ur, dne 22. februarja 1917. «MM, s lil 1 kl. letu!*. Lisi ljudstvu v pouk in zabavo. vred ia v Mariboru s aa dom za cek» teto 6 K, po) leta 3 K it; za četrt leta 150 K. Mawfatea za Wereäjo 8 K, za četrtek ia ve! ____________________ »f® ^ J»° m lete uao 5 K. — Naro&tea jse psžilja n«: Uprsvništvo „SloVnskega Oo«podarja«T Manbeni. - LM se {tepoHga~d^odMriL - <&stevajo Hst brez posebne naročate«. — Posameaii iisH stanejo 12 vte. - Uredeätvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo. — UpravaSboi Ke naročnino, inserate m reklamacije. ime?»«« « ptaage od eaostopae petitvtste u enkrat 24 vin., ali kar je iste, 1 kvadratni centimeter proste« stane 16 via. Za veäratae oglase primeren poputt. V stese beseda 5 vte. Parte te zahvale vsaka petitvrete 24 via., Izjave ia Poslano 36 vin. - Inserat! se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte irilaMaiTji a Pristopajmo k družbi st. Mohorja! Čas, v katerem požrtvovaliilpoveneniki vabijo Slovence in Slovenke, da pristopijo k Družbi sv. Mohorja bodis kot stari, bodisi ket novi člani, se bliža svojemu koncu. Kmalu bodo poverjeniki zaprli nabiralne knjige in odposlali nabrani densr v Cele -vec. Za to smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da tudi mi rečemo spodbudno besede za naročeva-nje Mohorjevih knjig. Mohorjeve knjige so, kakor vsako človeško delo sedaj vzorne, tedaj manj ali bolj dob e, kakor Sni so pač Družbi vpos'ani spisi manj ali bolj dobri. Nekaterim ugajajo te knjige b !j, drugim druge, nekaterim to leto vse, drugim nobene. A tudi najboljše uredništvo ne more ugoditi z enoletnim knjižnim darom kar vsem čltateljem. Kdor je pameten in razsoden, tudi to uvidi in se ravna po tem. Kajti neovrženo je, da stori Družba sv. Mohorja vsako leto veliko za splošno ljudsko omiko, da je v tem oziru dosedaj doprinesla že velikansko prosvetno delo in da je njeno delovanje vredno podpore vsakega le količkaj zavednega Slovenca in zavedne Slovenke. Delovanje Družbe sv. Mohorja za krščanko prosveto in omiko med slovenskim ljudstvom je tako zaslužno, da lx> ostale za vekomaj z zlatimi črkami zabeleženo v knjigi naSe zgodovine. Vsled tega je Družba sv. Mohorja zares naš ponos, s katerim se opravičeno lahko ponašamo pred vsemi drugimi narodi. Njena razširjenost med našim ljudstvom je najglasnejša priča, da smo Slovenci sposobni za prosvetno delo in da to delo tudi dosledno in uzorno opravljamo. V Avstriji je menda samo še češki narod, kjer LISTEK. Fojsii spomini. SS&pIssl SsnuB BriKtO .(Dalje.) Prizjezdila sva v lvovsko predmestje VVirniki, kjer je znana tobačna tovarna, Ravno ta tovarna pa stoji bolj na holmcu in ta griček' nudi kaj lep razgled naokrog po ravnini. Postala sva oba. Zvedavo so nama švigali pogledi po okolici. V precej oddaljenem polkrogu se je dvigal gosto se valeči dim gorečih vasi in poslopij. Rodeče švigajoči plameni, svetlikajoči se med dimom, so oznanjali uničujočo roko vojne in sovražnikovo prodiranje proti glavnemu mestu Galicije. Pokazal sem tovarišu ta še v plapolečem plamenu tleča pogorišča kot očividni znak zasede, a me je hladnokrvno zavrnil: „Svoje Štajerce najdem gotovo tam, kjer sem jih zapustil zjutraj." Zajezdila sva navzdol v ravan, tupatam posejano s skupino hiš in porašeno z jelšjem ob vodnih grabah. Ljudi, obupno-tožno tavajočih obrazov, sva srečavala malo, vojaka niti jednega. Ta prikazen zapuščene samote se mi je dozdevala sumljiva, vendar sem zavil za vodnikom, ki je krenil s konjem po travniku. Travnfito ravan je pre-sekaval v daljavi gozd, kakor se je videlo. Drvila sva ob potočku, ki je v lahnih valčkih žuborel in se vil po kačje po planoti. Nekaj sto korakov pred goz- bi se med širokimi množičami ljudstva toliko in ta ko rado čitalo, kakor med našim nlovenskim ljud stvom. Drugi narodi imajo več zabavnih, leposlovnih, poučnih, znanstvenih knjig in proizvodov kakor mi, toda ti ostanejo skoraj brez izjeme samo v višjih ljudskih plasteh. Duševno delo slovenskih pisateljev pa postaja last vs ga slovenskega ljudstva, naj je obiskovalo visoke ali pa tudi samo ljudske šole. Prosveta med slovenskim narodom prodira tu di v njega najbornejše koče. In to je zraven našega versko nravnega življenja in ?raven naše gospodarske osamosvojitve naša največja moč, ki nas o-hranjuje in nam daje v težkih bojih za obstoj največ odporne sile. Teda kdo je za razširitev in poglobitev plemenite krščanske in človečanske pro-svete več storil kakor Družba sv.Mohorja? Ona je naša velika dobrotnii a. kateri ne smemo odtegovati svoje ljubezni. Kako nehvaležno in kratkovidno je torej, ako kdo, ozlovoljen znabiti zavoljo ene ali druge knjige, ki mu ravno ne ugaja, hudobno obsoja vse njeno delo, jo napada ter ji obrača hrbet. Tako del>jo le majhni ljudje, katerim je ali vsled hudobnosti ali neizobraženosti duševno obzorje postalo omejeno, kateri ne znajo zidati, ampak samo podirati. V zaledju se seiaj govori in misli skoraj samo o vsakdanjem kruhu. Samoumevno, ker ga nimamo v obilici. Toda čeravno nas tare skrb za vsakdanji kruh, vendar ne smemo pozabiti tudi na duševno hrano. Naraščajoča mladež se ne sme vz-gojevati samo z vojnimi poročili in prehranjevalnim vprašanjem, marveč njej se morajo odpirati vrata v vsa svetišča človeškega znanja. A tudi odraslim, naj so v zaledju, na bojiščih ali po bolnišnicah, je raznoliko berivo vsakdanja potreba. Izpopolnjujmo —---------------^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ dom je silil potočec na desno v stran, a stotnik je hotel do Dimitrije-vra na levo skozi goščo. Pognal je v skoku tolikanj hvalisano kobilo, da bi skočil preko neznatne grabe. Kobilše je postalo tik ob potočku, povihnilo s švigajočimi ušesi preko vode, zacepetalo z vsemi štirimi, a preskočiti ni maralo vodne zapreke. Stotnik- se je jezil, nabijal konja s petami ob trebuh, a vse zastonj, ldcika je vstrajala v svoji zapo-četi trmi. Tovariš je namignil meni, naj poskusim jaz s svojim krampom preskok. Za poskočnim vzgledom bo bušnila tudi lucika. Na krvavo sem potipal z ostrogami že vkletega kljuseta, da bi mu pomagal do dobrega imena v skoku. Cesar bi ne bil upal in pričakoval, sem dosegel in dokazal. Kramp se je pognal nalahno preko grabe in še pridržati sem ga moral, da ne bi zdirjal naprej. Lucika, šolana v besedah po samem cirkusu, je videla ta kmetsko-preprosti zgled poleta, pa ga ni posnela na noben način. Po domače sem pomogel tovarišu. Privezal sem krampa ob jelšo in ponudil gospodu stotniku nasvet: Naj razjaše! Jaz bom luco v-lekel za vajeti, on pa jo naj od zadaj prav krepko porine. Natezal sem vodoplašno živalco, da so mi kar pokale mišice na rokah; prijatelj je potiskal in nabijal od zadaj. No vendar 1 Kobila je trenutno dvignila prednji nogi in j' smuknila k meni. Stotniku 'e v napornem porinu h malo prehitro izmuznila konjska zadnja plat — kr na trebuh ie priletel na drugo stran. Po potočni vo dici je čofnil le z nogami. torej svoje domače knjižnice in mislimo tudi na našo duševno hrano. Kdor postane član Družbe sv. Mohorja, zadosti s tem važni narodni nalogi, obenem pa poskrbi tudi za lastno korist. Pojdimo torej sedaj, ko je še čas, med agitatorje ter navdušujmo naše rojake in rojakinje, da v obilnem številu pristopajo k Družbi sv. Mohorja. Naj ne bo zavedne hiše, v kateri bi ne bilo njenih članov! Ptujski okrajni zastop proti podporam. Ptujski okrajni za sto p dela pri vladi na to, da se naj na kmetih ženam in otrokom po možeh, ki so poklicani v vojno, ustavijo do sedaj podeljene podpore. Utemeljuje svoja zahtevo s tem, da vsled teh podpor ženske nočejo več delati na polju in v vinogradih. Znano nam je, da je ptujski okrajni zastop e-dini v ©tli Avstriji, ki stavi tako zahtevo. Načelnik ptujskega okrajnega zastopa g. Ornig je hotel upre-či tudi štajerski deželni odbor v svoj voz ter ga povabil, da pri vladi posreduje v njegovem smisla. Toda štajerski deželni odbor je ozlovoljen odklonil O/nigovo vab lo in ga vrgel v koš, ker ni smatral za vredno in potrebno, da na ta način postopa proti ubogim ženamj katerih možje se nahajajo na bojiščih- O celi stvari nam je treba povedati odločno besedo, da ne bodo prišle žene na kmetih v slab glas. Ko so bila pretekle dni odposlanstva vseh kmetijskih družb na Dunaju, da so se poklonila mlademu ce.«artkemu paru, je cesar v navdušenih besedah hvalil vstrajnost, delavnost in požrtvoval- Splezala sva oba v sedlo in naravnala prod gozdu. Slučajno sem ogledoval neposlušno kobilico karajočega tovariša in zapazil, da mu binglja ob strani prazna nožnica brez sablje. „Kje pa hraniš ostrino", ga vprašam. Mož se potiplje ob boku in pravi:. „Vrag vzemi kobilo in to porivanje! V vodi sem jo moral izgubiti, ko sem telebnil preko grabe!" Nič ni preostajalo. Krenila sva nazajl da poiščeva izgubljeni meč. Dolgo sva izt,kala po vodi, pre-dno se mi je posrečilo zadeti ob bridko sabljo. Stotnik jo je veselo vtaknil v nožnico in odrinila sva ta^-koj dalje. Moj Bog! V tem trenutku, ko sva zopet poskočila, so iz gozda pred nama privrele vojaške postave in polegle na tla pred goščo. Stotnik je glasno kriknil kot bi ga uščipnil: „Jezus, Marija! Rusi so!" Tudi jaz sem jih takoj prepoznal, akoravno sovražne pehote doslej še nisem videl. Obrnila sva v divjem skoku nazaj. Ne morem razumeli, zakaj ti Rusi tokrat niso streljali. Videti so naju morali; če bi bili vstrelili po naju v celi bojno razviti črti, bi ne bila nikdar več porivala konj preko grab. Sedaj sva pač brusila v skoku nazaj, odkoder sva prišla, ne meneč se za Dimitrijew in za hrabre Štajerce 1 Postala sva še le ob tobačni tovarni v Winiki, da sva sebi in konjema opomogla za sapo. Na dolgo sopeč, nisva nič govorila, le stotnik je hvaležno vz-dihnil: „Sam Bog je zapoznil kobilo s trmo, sicer bi bila že oba v ruskih rokah." Str&a 2. HATusn edsromfl. 22. tobruaB|a 1817. bil pri prejšnji klasifikaciji spoznan za popolnoma nesposobnega. Zastopnik občine mora te rdefce listke na vsak nann prinesti h klasifikaciji. Isto-tako se morajo oddati taki rdeči listi pri občini tudi v slučaju, ako je konj prodan drugam, a je listek ostal pri prvem lastniku. H klasifikaciji je treba prinesti tudi razvidnostne listke tistih konj, ki so že pri prejšnji klasifikaciji dobili tak listek. Ako še ima kdo razvidnostni list, a nima več do tičnega konja, ga mora oddati pri občini, zastopnik občine pa ga mora na vsak način oddati pri klasifikacijah komisiji. Prignati pa je treba konje, ki so bili pri prejšnji klasifikaciji sicer spoznani za sposobne, a niso dobili razvidnostnih listkov. Izjema veija samo za konje, ki so že postavno opro ščeni klasifikacije (močno breje žrebice in kobile). Na vsak način pa mora občinski zastopnk prinesti h klasifikaciji potrdilo, da se je kobila pripustila k žrebcu, ali pa je konj na kak drug način postavno oproščen klasifikacije. Oproščeoi so tudi vsi ž r e b c i in kobile iz zasebnih kobilarn in žre b-č a r n, kjer se stalno redi najmanj 4 kobile. Iz tega sledi, da se mora kobile, ki so sicer določene za plerte, a niso stalno v zasebnih kobilarnah v uporabi, na vsak način pripekati h klasifikaciji. Oproščene so tudi kobile, ki imajo sesajoča žrebeta in sicer za 6tedensko sesajočo dobo. Iz teh uradnih določil je razvidno, da se mora kobile, ki so še le m a 1 o č a s a b r e j e in plemenske kobile, ki niso v zasebnih kobilarnah ter so bile pripuščene k državnemu ali licencira nemu žrebcu, a so ostale jalove, pripeljati h klasifikaciji. Med breje se štejejo vse kobile, ki so bile v zadnji pripuščevalni dobi pripuščene k državnemu ali zasebnemu licenciranemu žrebcu. Izvzete pa so tiste kcbile, ki se zadnji dve leti niso obrejile, dasiravno se jih je pripustilo k žrebcu. Povdarja se, da se pri klasifikaciji leta 1917 »posebno dobrim in za pleme sposobnim kobiam« ne bodo dajali razvidnostni listi. V tem oziru ima jo uradni razglasi o klasifikaciji podrobna določila. Odslej se konj, ki imajo razvidnostne liste, ne bo smelo odstraniti iz dq lične ga nabornega okraja, ako deželnobrambovsko ministrstvo ne da potrebnega dovoljenja. Prošnje za prodajo takih konj izven okraja, se morajo brezizjemno vlagati pri okrajnih glavarstvih. Prošnje, da se konje z razvidnostnimi listi za nekaj časa oprosti vpoklica, se tudi morajo vagati pri okrajnih političnih oblastvih. Kakor hitro se za konja izda razvidnostni list 1. 1917, oprostitev iz L 1916 ni več v veljavi in je treba takoj potom okraj, glavarstva pri c. in kr. vojaškem po veljstvu v Gradcu prositi za nadaljno oproatitev dotičnega konja. Prošnje za oprostitev konj ki nimajo razvidnostnih listov, a se jih namerava uporabljati za javne vožnje na podlagi vojnodajat-venega zakona, se morajo vedno vlagati pri okraj nem glavarstvu. Priporoča se, da lastniki konj, ko vlagajo prošnje za oprostitev, priložijo potrdila žetvenih komisarjev, kmetijskih podružnic, osrednjega odbora c. k. Kmetijske dru».be ali predsestva štajerske Konjerejsbe družbe, da so konji iz sploino gospodarskih ozirov res neobhodno potrebni, da se jih C. in kr. armadna uprava bo v zvezi s konjsko klasifikacijo 1. 1917 v vsakem kraju, kjer se bo vršila klasifikacija, tudi prosto pod roko nakupovala konje. Lastniki konj lahko svoje konje ob tej priliki prostovoljno ponudijo armadni upravi v nakup. Nakupovalo se bo tudi žrebce in konje, ki imajo razvilnostne liste. Prodajelec mora plačati kolek za pobotnico in prodajno pogodbo. Hali žrtve za domovine. Huda nesreča je zadela pošteno Krepekovo hišo v Vinički vasi pri Sv. Barbari niže Maribora. Prišla je žalostna vest, uradno po trjena, da je padel na italijanskem bojišča najmlajši sin Anton, komaj 23 let star. Boril s« je delj časa v Galiciji, a sedaj na italijanskem bojišču, kjer ga je zadela sovražna krogla. Bil je bag in pobožen mladenič. V vsakem pismu, ki ga je pisal svojim domačim, je pisal: »Presveto srce Jezusovo in Marijino me varuje sovražne krogle«. Toda, dragi mi Tonek sedaj te ni več med živimi. Tolaži nas le, da se vidimo nad zvezdami Kre-pekovi družini, ki je že dolgo let naročena na »Slov Gospodarja«, naše iskreno sožale! Vojna nam je vzela mladeniča, junaka slo ven-skoštajerske korenine, Vinceaca Klemensberger v Partinju pri Sv. Juriju v Slov. gor. Zasul ga je sneženi plaz dne 7. decembra 1916. Križ nam sveti govori, da vid'mo se nad zvezdami. Iz bojišča se nam piše: Žalostno poročilo po šilam rodbini Kovačec od Sv. Andraža v Slov. goricah. Sm Jakob Kovačec je moral zapustiti svoje ljnbf starše, brate in sestrice, pa tudi mi svo ega najboljšega prijateja. Na tirolski Ironti je žrtvoval svoje življenje za dom in cesarja pred hudobnim Lahom v preteklem letu v najlepšem cvetu svoje mladosti. Izpolnjeval ie zvesto svoje dolžnosti za cesarja in domovino, Začetka je bil v Galiciji skoraj 1 leto in potem tukaj že 13 mesecev. Bajn\ je b 1 priden in povsod priljubljen. Težko smo se ločili od njega. K« je umiral, nam je podal vsakemu desnico, rekoč: Videli se bomo pri Bogu! Na svidene v nebesih!- Njegovo truplo smo spremili k zadnjemu počitku. Rožni venec smo mu djali na prsa v spomin od prijateljev, ki so še ostali. Iskrene pozdrave pošiljamo iz naše bojne črte Desetnik Gruber Konrad iz Ptuja; poddeset-n k Modrič Jožei iz Poljčan; pešci Krajnc Jožef, Zorjan Anton, Kokotnik Franc, Brglez Konrad, vsi od 3. stotnije domačega domobranskega polka. V Cerkevnjako pri Mali nedelj i je preminul dne 31. jsnuarja desetnik Jože! Šrol v starosti 48 let, na posledicah bolezni, ki si jo je nakopal v zvestem izpolnjevanju vojaške službe. Bil je v obče priljubljen in spoštovan mož. Celovodja Hvaleč Jože!, doma od S v. Barbare t Halozah je padel na južnem bojišču dne nost naših kmetskih žen. Žene na kmetih so pridne, skrbne in delavne, to je splošno mnenje v celi širni Avstriji. Ko se ¡e pred kratkim mudil načelnik ptujskega okrajnega zastopa Ornig na letovišču na Semeringu, je tam gotovo videl sprehajati se in po gostilnah po3edati zastopnike vseh mogočih stanov, a gotovo nobene kmeiske žene ne. Y imeau ženstva v ptujskem okraju glasnou-govarjamo proti prizadevanju okrajnega zastopa, da se odvzame ženam na kmetih vojna podpera. Kljub tej podpori žene rade in veliko delajo. O tem pač lahko sodijo le oni, ki žive na kmetih, v mestih pa samo oni, ki vidijo kmetico tudi pri težkem delu na poljih in v vinogradih, ne pa samo, kadar pridejo v mesto po nujnih opravkih, da plačajo davke, nakupijo živila, obleko itd. Sploh pa je treba z vsem naglasom povedati, da ženam na deželi po postavi pristoja podpora, da jim je torej nihče ne more vzeti, dokler ni druge postave, in da so žene po svoji vesti samo Bogu in svojemu možu dolžne dajati odgovor, k'ko porabijo denar, a ne ljudem, ki o kmetskem trpljenju in življenju bore malo razumejo. Ptujski okrajni zastop bi rad, da bi se našim ženam na kmetih odvzela podpora in da bi potem v sili in bedi prišla prosit dela. Toda okrajni zastop se je v vsakem oziru zaračunil. Tudi če bi se ženam odvzele podpore, bi ne prišle dela prosit. Saj jim ga ni treba prosit, ker ga imajo več kot dovolj, v izobilju, preveč. Dela ne manjka, pridnosti pri naših ženah tudi ne, a kakor se vidi, manjka še marsikje prijazno mišljenje napram kmelskemu prebivalstvu. Klasifikacija konj. V prihodnjih tednih se bo vršila v naših kra- ,o, da ustrežemo našim nko podamo najvažnej-! treba konjerejcem rav-ljena sporazumno med in kr. vojaškim povelj stvom v Gradcu. Kedaj, kje in za katere občine se bo vršila klasifikacija, bo s posebnimi lepaki javno razglašeno. H klasifikaciji ni treba prignati konj, ki še v 1. 1917 niso stari 4 leta. V to svrho pa je treba doprinesti dokaz, da še konj res ni 4 leta star (občinsko uradno poročilo). Konji, ki so pri kakšni prejšnji klasifikaciji bili spoznani za popolnoma nesposobne, so v dotičnem nabornem okraju za vedno oproščeni klasifikacije. Lastniki takih konj so dobili pri prejšnjih klasifikacijah rdečo izkaznico (po trdilo). Te izkaznice morajo lastniki konj še pred klasifikacijo oddati pri svojem občinskem uradu. Orčinski urad mora na zadnji strani izkaznice po trditi, da je konj ki ga ima dotični posestnik, res Odtod sva po kratkem oddi, u bežala nazaj v Lvov. V obupu, da še sploh kedaj vidim svoje tova riše, sem vendar le naletel v mestu na konjarja z našitki svojega regimenta Vojak mi je svojo dušo zas avil, da prikoraka naš polk nocoj v Sokolnike. Že zopet to vražje židovsko stlo. Meni se kljub za pričo poklicani krvavi duši vest ni zdela verjetno zanesljiva. Kaj sem hotel? Tega brezposelnega pohajkovanja iz krčme v krčmo sem bil sit. Še enkrat sem namerni poskusiti srečo in odjezdil v Sokolnike. Megleno-temničasti mrak je ležal po ravnini za mestom. V selo sem dospel že v temno noč. Na križpotju vaškega kolovoza in glavne ceste me je ustavila vojaš a straža: »Kam? Kdo in odkod?« Kaj pa. da sem z veseljem pojasnil vsa vprašanja in poizvedoval še po 97 pešpolku z rdečimi našivi. Mož nočne paznosti je kimal, da je videl take vojake. Prav na noč so krenili s ceste po vasi. S tem poročilom mi je ta človek ustregel, kot bi potn ku v peščeni puščavi poka^al travna! otok s studence». Ob celi že omenjeni dolgi vaški kolo voznici som popraševal vojašt««: »Ste od 87?« Vsi so odkimavali, da ne A videli so pa ta polk, ko je na več*r korai el skozi vas. Med takimi vprašanji in vedno zan ka nimi odgovori sem dosegel zadnjo bajto v vasi. Povsod so jih videli, nikjer v selu jih ni bilo in nikdo mi ni znal povedat, kam so zavid iz vasi. Komaj sem se z vsemi na novo podprtimi močmi oprijel rešitne vrvi, da se potegnem iz prepada tavanja sem se že zopet zakot lil v brezdno negotovosti. Berač brez doma je vojsk, ki izgubi svoj regiment. Povsod je prisil-ljen beračiti, povsod razkladati kramo gorja, in še verjame se mu ne, ampak se ga ma za vojno boječega potepača. Zopet berač brez strehe, v temni noči na cesti, brez vsake človeške opore; ti kruti udarci vojne usode so me skeleče boleli bolj, nego krvaveče telesne rane. Zavit v obupno črni pla«č srčnega gorja sem taval po vasi nazaj. Ni povratku me ustavi prijazen, mladeniško krepak četovodja 27. peš.aolka z vprašanjem: »Kaj si tsko pabit? Kam pelje pot?« Fant je menil, da sem inianter st. Kar nič mn nisem »meril te z? mene. Tudi pred tem veselim človekom sam razložil svojo krošnjo bre/.vspeš ega begai\ja in iskanja. Kar m zi>alo nad sto vprašanih vqakov, vedel jo ta Povedal mi jo: »Tvoj polk je šel na noč po vasi, a nočoje kakih 8 km dalje v drugem selu, njemu že iz spomina padlega imena.« Potrkal me je še blagohotno po rami in mi zabičal: »Nocoj, v temi nikar ne lazi za njimi! Med to in ono vasjo se vleče prokleto mehko močvirje, preko katerega vodi samo po dnevu komaj vidna pot« V tolikem hrepenenju po prijateljsko znanih obrazih, že v taki bližini, a po življenju nevarnem močvirju ločen, sem bil že zopet zaplankan pred svidenjem. Cetovcdja me je vzel seboj v prenočišče. Spa-val sem v druščini priprostih vojakov v svinjskem hlevu na listju. To moštvo je imelo kolegijalno srce. Kave so mi ponudili, iz čutarice vsakega moža sem moral krepko potegniti. Po nedolžni pijači pokrepčan sem zaspal in se prebudil enkrat po polnoči, ker so tovariši grozovito preklinjali in robantili. Iz te plohe kletvin in psovk sem vendar pomel vzrok nočnega rogovilen-j«. Siromaki so bili opravičeno ogorčeni, ker so jih nenadoma alarmirali, če«, sovraiuik je blizu! sledi^ 22, februarja 1917. m,flvimlw oospodah. Strast 5. 1. novembra 1916. Prej je bil že odlikovan z malo srebrno, po smrti p» z veliko srebrno kolaj m. Veleposestniku in gost lničarju Jakobu Kram berger pri Š m a r j e t i ob Pesnici je do-Sla dne 16. februarja iz Du aja tužna brzojavka da je isti dan ondi umrl - taCas še reznane smrt' — njegov komaj 221etni sin Jakob. O Božiču je imel še tri dni dopusta po č< gar preteku se je lo či' nenavadno soi/nat in brezupen od ljubljenega doma. Tri dni pred smrtjo je še v pismu prosi , naj se ga v predpustnem Času spomnijo s kako pošiljatvijo. Res mu je vsak čas dob a in skrbeča, mati napolnila zabojček, katerega mu je mlajši bra tec nesel na pošto. Pa glej, gr zno presenečenje! V istem tr nu ku, ko se je po poštnem uradu be ležila pošljatev, zacingljal je telefonski zvon ek in iz telefona to mrniraje zabriieie po brzoja\u p j snete besede: J.kob K. danes umtl — pridite! Težko, težko je nesel bratec zabojček zopet domov, a ž njim še težje in boleče — smrtno poročilo. Pet sinov že je posla oče k vojakom: Do movini v bran ter sebi v ča?t! Najstarejšega sin; že pogreša nad eno leto in Jakob mu je že druga žrtev. — Sprejmi o Bog to mlado življenje k sebi v brezkončno veselje, saj to so žitve, ki so imele: Pač malo življenja, a mnogo trpljenja, Prav nič od sveta, prav nič od mladosti! Oh žrtvam nedolžnim, oh žrtvam še mladim Tam vrni vam Bog tu strte radosti. Vsem slovenskim žrtvam naj bo Bog večni plačnik! Novi mornariški poveljnik Naša mornarica je vsled smrti velikega admirala Hausa osirotela. Za to ji je dal cesar zdaj novega poveljnika. Za poveljnika je imenovan podad-miral Maksimilijan Njegovan. Novi poveljnik je rodom in po mišljenju Hrvat. Star je 60 let. V sedanji vojski mu je bilo poverjeno poveljstvo «kadre največjih bojnih ladij (drednavtov). Njegovan velja kot izboren pomorski častnik in poveljnik V balkanski vojski mu je bila poverjena obkolitev Čr-negore, katero nalogo je izvrševal kljub težavnemu položaju v splošno zadovoljnost Pokojni admir. 1 Hans je Njegovana in njegove zmožnosti visoko čislal, bar nam je najboljši porok, da bo vodil našo mornarico v duhu Hausovem do slave in zmage Do sedaj je bil mornariški poveljnik ob enem tudi načelnik mornariškega oddelka v vojnem mi nistrstvn. Toda sedaj v vojski, ko mora biti poveljnik skoro neprestano pri mornarici, more to službo izvrševati le imenoma, le navidezno. Za to je cesar imenoval za načelnika mornariškega oddelka v vojnem ministrstvu podadmirala Karla Kailerja pl. Kaltenfels. Star je 54 let in je že pod Hausom bil resnični načelnik imenovanega mornariškega oddelka. Vsa Avstrija želi, da bi naša mornarica, ki u-živa pri vsem ljudstvu toliko ljubezni in priznanja, tudi pod novimi možmi ostala etr&h naših nasprotnikov in ponos ter veselje cele Avstrije. Spor z Ameriko, Poostreni podmorski boj se brezobzirno nadaljuje. Nemški P-čolni potopijo Vsak dim večje število sovražoih ladij, ki si še upajo na odprto morje. Todi avstrijski podmorski čolni so potopili že precejšnje število italijanskih ladij in eDo ameriško. Radi tega nekateri sodijo, da je razmerje med A-meriko in Avstrijo postalo bolj hladno. Sicer pa je sedaj Amerika, ko ni hotela nobena druga nevtralna država ukiniti razmerja z Nemčijo, postala tolj previdna in manj besedovita. Angleški minister lord Lytton je izjavil, da bo Anglija do dne 29. marca premagala j edirorsko vojno z novimi in gotovo u činkovitimi sredstvi proti P čolnom. Kakšna bodo ta sredstva, še ni znano. Poroča se, da so nekem novega rušilca P čolnov že spustili na me rje in da je dobro presti« 1 poizkušno vožnjo. Od 1. do 15. februarja potopljenih 400.000 ton. Iz Haaga se poroča, da je bilo od 1. do 15. februarja potopljenih ladij s 370.000 do 400.000 tonami Ameriško blago ne moreffnaprej, maamaBaBassmmss^^: . i^ssssEs&m »Times« poročajo iz Novega Jorsa, da se je v ameriških pr.staniščih sedaj radi poostrenega podmorskega boja nakop čilo izvanredno mnogo blaga, ki ne more nikamor naprej. V Novem Jorku baje leži približno en milijon ton jekla. Mnogo tovornih vlakov niti ne more pripeljanega blaga izkladati, ker ni nobenih ladij na razpolago. Pomanjkanje železniških vozov je bilo že poprej zelo občutno, sedaj pa je še večje. V Cikagu leži toliko pšenice, da poprejšnjo zalogo celo štirikrat prekaša V Bostonu je v skladiščih toliko žita, da ne morejo nobenega blaga več spravljati v mesto. Mnogo železnic naznanja, da ne more več sprejemati nobenega blaga Anglija zasegla ves premog. Uradno se poroča dne 15. februarja iz Londona da je angleški trgovinski urad sklenil, da se vsi premogovniki združenega angleškega kraljestva za dobo vojske proglasijo za državno last. Italijansko bojišče. Na itali anski fronti posebno na Krasu, stoji mo pred novimi velikimi boji. Italijani so na primorski fronti zabeli z močnim artilerijskim ognjem, ki traja že neprestano od nedelje, dne 18. t. m. o poldne. Plave in morje sta mejnika črte. na katero se osrt-dotačoje poseboo hud topnifiki ogenj. Tudi na koroški bojni črti narašča italijanski ogenj ved no bolj; istotako tudi na južnem Tirolskem To so predmamenja nove italijanske ofenzive, za katero so Lahi baje dobili izdatno pomoč iz Franc;je, in zlasti v artiierističnem oziru. Italijanski listi na miga vajo, da bo težišče nove italijanske ofenzive okolica Trsta. Pričakovati torej smemo na italijanski fronti novih in hudih bojev- Velika italijanska ofenziva proti Trstu. Italijanski merodajni krogi zatrjujejo, da je bil namen nedavnega sestanka Kadorne s francoskim vrhovnim poveljnikom ta, da se dogovorita za bližnjo italijansko ofenzivo. Oba generala sta sporaz umljena v podrobnosti. Pariški listi pravijo, da zahteva francosko armadn« vodstvo ogromno laško ofenzivo, ker se dosedanji italijanski napadi ne smatrajo za zadostne s stališča, ki stremi za tem, da se vežejo sovražne bojne sile. Težišče nove velike italijanske ofenzive bo v okolici Trsta, kajti osvo-jenje Trsta je cilj italijanskih naporov. V istem času hočejo Francozi in Angleži doseči odločitev ob re ki Sommi. Artilerijski ogenj od Plav do morja. V nedeljo, dne 18. februarja, opoldne so Italijani na celi črti od Plav do morja pričeli z jako močnim artilerijskim ognjem. Kakor se poroča, so od novega leta na pomoč dobili mnogo francoske artilerije. Lahi obstreljujejo Trbiž. Na koroški fronli so Lahi v nedeljo, dne 18. februarja, s svojo artderijo obstreljevali koroški trg Trbiž. Italijanski strelski jarki ob švicarski meji. Italijansko armadno vodstvo gradi nad mestom PonteChiasso ob švicarski meji strelske jarke. Meščani mesto Chiasso so prejšnjo nedeljo z razglednega stolpa opazovali kako je 100 vojakov gradilo strelske jarke. Na višinskem grebenu ob meji se tu di gradi cesta za artilerijo. Na drugih bojiščih» Rusko bojišču. Skoro na celi ruski bojni črti, kjer stojijo avstrijske čete, se neprestano vršijo večji ali manjši boji. tako v južnem kotu Bukovine, pri Stanislavu, cb Naraiovki in vVoliniji. Iz ojačenega topovskega ognja na posameznih odsekih se da sklepati, da &e Rusi pripravljajo na večja podvzetja. ftnmuuHko bojišče. | |Nekoliko obširnejši spopadi so se vrfiih v mol-davskem gorovju pri kraju H ^restrau, ki leži v sredini pota med obmejnim sedmograškim prelazom So3mdzo in moldavsk m mestom Turgul-Ocna. Macedonsko bojišče. Dne 15. februarja so napadle francoske čete zahodno od Korce avstrijske in albanske postojanke. Naše čete so se umaknile na višinske postojanke. Med reko Vardar in Dojranskim jezerom močen topovski ogenj. Francosko bojišče. V Šampanji so Nemci dne 16. februarja zavzeli 4 francoske postojanke. Na ostalem delu fronte povečini krajevno omejeni napadi. Turško bojišče. OTPPF*4" ' * Dne 17. februarja je napadla angleška brigada turško postojanko južno od reke Tigris v Mezopotamiji. Napad je bil odbit Razne politične vesti. Po stari navadi bo naš cesar naznanil vsem prijateljskim in nepristranskim vladarjem, da je nastopil vlado. Pri nemškim cesarju je bil osebno K sultanu je olpotoval njegov brat nadvojvoda Maks. Pri bavarskem kralju je naznanil nastop bivši hrvatski ban grof Khuen Hedervary. Tudi pri drugih vladarjih so že ali še bodo te dni naznanila posebna odposlanstva, da je z* sedel cesar Karel prestol habsburških vladarjev. Za honvedskega ministra je imenovan podmaršal Surmaj. Surmaj je zaveden katoličan. Dosedanji honvedski minister Samuel Hazai je bil židovske vere. V listu »Deutiches Agrarblatt« se nahaja članek, v katerem priporoča odbornik nemškega kmetijskega sveta na Češkem, ravnatelj Šubert, da se ustvari »v rodovitni Primorski« vojna meja, za kar se naj pokupijo pose dva in se naselijo tam ali avstrijski naseljenci ali pa naseljenci iz znanih nemških naseljeniških središč v Virtember-gu, Hesnu, Hesen-Nasavi itd. Znano je, da imajo primorski Siovenci še sami premalo zemlje za svoje pridne roke, za to pač izvenavstrijskih naseljencev na naši »rodovitni« zemlji ni treba in jih ne bo trebalo. Slovenci bodo tuii v miru najbolj zanesljivi branitelji mej proti Italiji. Nemški poslanci in sicer nemškonacio-nalni in krščanskosoicialni, so dne 16. t, m. zopet razglasili svoje znane narodnostne zahteve. Da jih tolikokrat razglašajo, je znamenje, da nemško ljudstvo samo noče prav verjeti, da bi bilo nj hovim prvakom resno s takimi zahtevami, ki morajo žaliti vse druge narodnosti v Avstriji, ki v tej vojski ravno tako trpijo in krvavijo kot Nemci Nemški vojak v strelskem jarka, ki se skupno s Slovencem, Hevatonii Čehom in drugimi bori proti sovražnikom, je pač čisto drugega mnenja, kot njih politični voditelji v zaledju. Vsi narodi skupno branimo svojo domovino, za to si bomo tudi skupno delili v njej sadove tega boja in med nami ne bo in ne sme biti naroda, ki bi se nad druge povzdigoval. Na Nemškem gre predsednik prehranjevalnega urada Batocki rad med ljudi, da jim pove svoje mnenje in tudi da izve njihovo mnenje. Pred kratkim je govoril na zborovanju žen v Berolinu ter izjavil, da popolnoma razume njihovo nevoljo. Delavcev je vedno manj, vprežne živine tudi. uvoz )€ popob. cma izginil in celo lastna zemlja se upira, ker zadnja leta vendar ni bila obdelana z močno moško roko. Toda kaj si čemo, ako sovražniki še vedno nočejo miru. Za to je treba vzdržati. Pri nas v Avstriji imamo sedaj celo prehranjevalnega ministra, toda o njegovem delovanju še je malo ali Sati. Dosedaj se je izdal samo načrt za vojne kuhinje, ki ga je nared 1 socialdemokraški poslanec Renor. Toda ta načrt je v sedanji obliki neizpeljiv. Minister je obdan o i samih uradnikov, ki kmetskega stanu ne poznajo od blizu. Špansko armadno vodstvo je odposlalo posebno častniško odposlanstvo v Nemčijo, da prou i nemška bojišča. Odposlanstvo vodi general Ruii. de San Jago. Sprejela sla odposlanstvo feld-mar ,-d Hindt nburg in general Ludendorff. Ta obisk v sedanj h napetih razmerah ima tudi političen namen; kajti ako bi Španija resno mislila na vojsko z nam , bi svoje častnike obdržala doma Tedenske novice. §£•■■ Katoliška cesarica. Državna zveza katoliških žen je imeia na Dunaju od 14. co 18 t. m. posvetova nje odposlank posameznih organizacij V nedeljo, dne 18 t m. je sklenila zborovanje s sv. mašo v Marijuem zavodu. Te sv. maše se je udeležila tudi cesarica Cita ter po masi nagovorila različne odposlanke. Z velikim navdušenjem so pozdravljale žene blago in pobožco cesarico Tudi nadvojvodinja Marija Anunciata je bila navzoča. God cesarice Cite se bo obhajal vsako leto dne 27. aprila. Sv. Cita je namreč umrla dne 27. aprila 1278. „Jaz sem polkovnik 17. pešpolka!« Te dni je igral miadi ogrski goslar Duci Kerčkjarto svojo uspavanko, ki jo je posvetil prestolonasledniku Otonu, pred cesarico Cito v Schonbrunnu. Z njim je bila povabljena k cesarici tudi njegova mati Razen omenjene lastne skladbe je igral umetnik tudi več krajših del Dvoraka, Sarasate, S huberta. Schunrana, Griega in Paganinija. Njeno Veličanstvo je izrazilo mlademu umetniku s toplimi besedami svoje priznanje ter se pogovarjala z njim in materjo o njihovih družinskih razmerah. Nenadoma stopi m li cesarjevič Oton pred umetnika in mu ponosno pravi: »Jaz sem polkovnik! Jaz sem polkovnik 17. pešpolka!« Vsi so se smehljali, le mali princ je ostal resen Ko je Kerekjartd odigral u-spavanko, se mu je na cesaričin opomin v zahvalo priklonil ludi cesarjevič in sprejel iz njegovih rok posvečeno mu skladbo. Ko je prestolonaslednik opazil na naslovni strani svojo lastno sliko z ogrsko krono, je živahio vzklikni: »Saj je to pa-panova krona!« Nadvojvoda Friderik za posebne vojaške službe. Naš cesar je izdal lastnoročno pismo, v katerem določa, da je, odkar je on sam prevzel vrhovno ar c,adno poveljstvo, delokrog nadvojvode Friderika kot namestnika v vrhovmm armadnem povd;stvu omejen; za to neha biti namestnik vrhovnega ar madnega poveljnika ter se bo porabljal v posebnih vojaških službah, ki se bodo določale za posamezne slučaje. f Dekan Jožef Kralj. Dne 18. februarja je umrl v bolnišnici nemškega viteškega reda v Ormožu v 69. letu svoje starosti ve eč. g. Jožef Kralj, dekan in župnik v Zavrču. Rajni je bil rojen leta 1848 pri Sv. Križu pri Ljutomeru in za mašnika posvečen dne 21. julija 1872. Kot kaplan je služ boval pri Sv. Vidu pri Planini in v Šoštanju do leta 1884, ko je bil imenovan za župnika v Puščavi. Leta 189B je bil imenovan za župnika in dekana v Zavrču in leto pozneje za duhovnega svetovalca. Njegovo truplo šo prepeljali v Zavrče, kjer te je vršil pogreb dne 20. februarja ob 10. uri predpoldne. Blagemu in vzornemu duhovniku svetila večna luč! Za provizorja završke žipaijeje imenovan tamcšnji kaplan č. g. Franc Božiček, za dekanijskega upravitelja pa č. g. o. Alfonz Svet, župnik pri Sv. Vidu niže Ptuja. Duhovniška vest. C. g. Štefan Pivec, nadžup-nih v Vuzenici, je imenovan za dekana vuzeniške dekanije. f Šolska sestra Marija Henrika. V Kamnici pri Mariboru je dne 14. februarja umrla č. sestra Marija Henrika, rojena Marjeta Dobek. Rajna je bila rojena leta 1879 v Breznem v Dravski dolini. Redovnica je poitala dne 15. avgusta 1910 v Ma riboru. Pogreb se je vršil dne 16. februarja pred poldne. Svetila ji \ečna luč! Petkrat odlikovan obmejni Slovenec. Naš prijatelj Josip Zakonjšek nam piše z bojišča: Spet smo imeli pri 47. pešpolku (7. stotniji) posebno slavnost. Odlikovan je bil četo vodja Jožef Herič, doma iz Š t. 11 j a v S 1 o v. goricah. Dobil je za svojo hrabrost pred sovražnikom veliko srebrno kolajno Bil je že prej dvakrat z malo srebrno in obakrat bronasto kolajno odlikovan. Rej lep zgled za slovenske fante! Herič ima sedaj že petero odlikovanj. Vojaški domovi. V prvi številki cerkvenega za-ukaznika za Lavantinsko škofje za leto 1917 so bili duhovniki in verniki prijazno povabljeni, da da rujejo doneske za »vojaške domove«, to s» r bližini bojišča pripravljena zbirališča za tiste vojake, ki so začasno odpuščeni od bojne <*rte, da si nekoliko cd »očijejo od naporov vročega boja in naberejo novih moii za svoj» fežavno službo. V teh prostorih naj najdejo prilož ost za branje dobrih knju, ;-.a godbo ¡n pelje. ■/.& pisanje de p snic in pisem. Našim hrabrim i>raniteljem domovine vsakdo privošči takšno telesno in duševno razvedrilo v red kih presledk h bojnega grom* — V korist temu domojubnemu podjetju, ki stoji pod najvišjim var stvom presvet ega ces:»!ja in prebtege cesarice, so pre z išem gospod knezoškof Lavantirski koncem meseca januarja 1.1. poslali dotčnemu odboru (Du naj, I., Siugerstras>e 13) za mar borski pešptlk št. 47. za oe jiki pe polk it. 87 ir, za mariborski domobranski polk št 26 vsak< mu po 500 K. skupaj 1500 K. Slovenski d jaki-učiteljiščniki nas vprašujejo, zakaj ne objavljamo ra^rateljev h razglasov šolskih počitnic Na to odgovarjamo, da ravnateljstvo c. kr moškega učite!jiiča na o: ni poslalo nobenega razglasa, v-?led česar krivd-v ni na naši strani. Starši in dijaki so opravičeno ozlovoijeni, da se po slo venskih časnikih ni ra glasilo spremembe zadnjih semeslraimh počitnic na mariborskem učiteljišču. Iz sodne službe. Predst jmk mariborske okrajne sodmje Henrik Detiček je imenovan za višje-sodnega svetnika. Skrb za slovenske invalide na Štajerskem. De želni odbornik dr. Verstovšek je prevzel lepo nalogo, da se pobriga povsod za slovenske invalide, ki si niso znali pomagati v svojih težavah. Mnogo jih je že našlo odpomoči, zlasti ker je odbornik v vseh kuratorijih, ki zares lepo skrbijo za siro make, ki so prelivali kri za dom in za cesarja. Mnogo invalidov je gotovo še doma, ki ne gledajo v bodočnost, kaj bode ž njimi. Vsak, ki si hoče že zdaj pomagati za bodoči obstoj, se naj zglasi pri dr. Verstovšeku, ki se trudi, da bi oskrbel vsa kemu svoj varen kotiček. Ce še ni kak invalid popolnoma ozdravel, naj to naznani, ker ga kura torij takoj vookhče v nadalno zdravljenje Slovenska šola za vojne invalide. Po prizade vanju dež. odbornika dr. Verstovšeka se že delajo predpriprave za osnovitev šole za slovenske inva lide v Celju. Pozivamo že sedaj invalide, da se zglasijo in prijavijo že sedaj za to šolo. Invalidi bodo oskrbljeni in se bodo pripravljali za razne poklice, kakor bode za vsakega primerno. Nov denar dobimo. V kratkem se bo izdal ni-keljnast in železni drobiž s podobo cesarja Karla I. Nova livarna zvonov. »Reichspost« poroča, da je knezoškofijski ordinariat v Lincu v zven z nekaterimi večjimi samostani in dvema strokovnjakoma ustanovil delniško družbo, katera bo takoj po vojski v trgu Sv. Florijan na Gornjem Avstrij skem v posebni tovarni pričela z livanjem zvonov. Zopetni potres v Brežicah. Dae 15. februarja ob 9. uri 10 minut zvečer so v Brežicah zopet čutili precej močen potrebni sunek, ki je nanovo poško d oval nekatera poslopja. — Prihodnjo nedeljo, dne 25. februarja, se bo v cerkvah lavantinske škofije pobiralo za nesrečne poškodovance po potresu — Naši poslanci so na merodajnih mestih storili pri merne korake, da bo tudi poškodovancem v breži ški okolici, kjer so mnogi še huje prizadeti kot v mestu, prišla od vladne in drugih strani pomoč in izdatna podpora. Poletni čas. V Nemčiji bo od 16. aprila do 17. septemora uveden nov poletni čas. V Italiji pa bo no/ poletni čas veljal od 25. marca do 1. oktobra. Za Avstrijo še ni določeno, kedaj se bo pričel nov poletni čas. • _ Gospodarske novice. Vino in žito. Iz ptujskega okraja smo dobili sledeče vprašanje: a) Občina je dobila tiskovine radi naklade na vino, in nam ni povsem jasno, kdo se naj vpiše na katero tiskovino. Tudi ne vemo, ali se morajo vsi na iste ti kovine vpisati vinogradniki in drugi, kateri imajo vino, a niso vinogradniki. Ali morajo krčmarji naznanjati svoje vino? Jaz sem n. pr. krčmar in imam vinograd, ali moram naznaniti svoje vino? — b) Sedaj pregledujejo zopet žito. Koliko se ga mora pustiti na osebo za vsem in koliko vsake žitne vrste in koliko fižola? — c) Ali je proso in pšeno tudi zaseženo? — a) Odgovor: Na veliki list vpišejo vinogradniki oni lastni pridelek, ki ga namera vajo letos porabiti za domačo pijačo. Na majhni Ust se vpiše vino. ki se misli prodati ali pa spiti Se le prihodnje leto. — Krčmarji so podvrženi dr- žavni nakladi in se imajo ravnati glede vina, ki ga imajo v krčmarski kleti, po teh predpisih. Ce pa imate lastno vino v vinogradniški kleti, kjer ga ne točite, ga morate priznati za deželno naklado — b) Odgovor: Na osebo se mora pustit' od 1. marca do 1. avgusta 55 kg žita (vseh vrst), fižola pa se pusti na mesec 1 kg za osebo. Pri žitu se računa od vsake vrste jednaka mera. Ako imate n. pr. pšenico, ječmen in koruzo, se Vam mora pustiti za Vašo družino (10 oseb) za dobo pet mesecev vsaj 183 kg pšenice, 183 lečmena in 183 kg koruze, ako imate vsake vrste toliko. Ako pa imate n. pr. ječmena samo 83 kg, Vam pa morajo plenice in koruze po 50 kg več pustiti. — c) Odgovor: Proso in pšeno ni zaseženo in se tudi ne všteje med kol čino, ki je vsakemu dovoljena. Zaradi vinske naklade. 1. Vprašanje: Ali se vzame vinska naklada tudi na tako imenovano vinsko zbirco, katero imajo po vinskih krajih cerkveni služabniki, katera je tabo rekoč njih edini dohodek? — Odgovor: Tudi vina, ki so dobljena na vinski zbirci so podvržena deželni vinski nakladi. — 2 VpiašaDje: Kako se naj napove za cerkveno vino število oseb? — Ali tako: Rezačem, kopačem, prekopačem itd.? Kaj pomeni predlagani pogoditveni znesek (Abfindungsbetrag)? Ali to, da se mi nekaj vina potrati pri pretakanju, osuši itd.? — Odgovor: O cerkvenem vinu velja tole: N. pr. v cerkvenem vinogradu se je pridelalo deset po-lovnjakov vina. Poldrugi polovnjak ga rabite za delavce, t j kopače, rezače itd. Ta množina bo obdačena s polovično naklado s 4 75 K hI. Ostal» vino se bo obdačilo s polno naklado 9 50 K. Naznanite torej število oseb in koliko vina boste jim dali. — Pogoditveni znesek pomeni isti znesek, o katerem se pogodite z d3carjem, odračunivši izgubo pri pretakanju, osušitvi itd. Oddaja živine. Iz jareninske župnije smo dobili sledeče vprašanje: Dne 14. februarja so nam na Pesnici pri oddaji živine od vsakega komada odtegnili poleg običajnih 5% teže, še nadaljnih 10 kg. Gospod iz Gradca, ki je cenil živino, se je zelo nenavadno obnašal napram kmetom n je rekel da se radi tega pri vsakem komadu živine odtegne še nadaljnih 10 kg. ker smo baje kmetje tokrat živino preveč nakrmili. Vsak, ki je moral tokrat oddati živino, ima samo pri enem komadn živine okrog 30 K škode. Ali je to postopanje pravilno? Odgovor: Opišite celo zadevo in upošljite opis s pritožbo vred deželnemu odborniku dr. K. Verstovšeku v Gradec (deželna hiša). Postopanje je nepravilno, Vi imate pravico živino nakrmiti, a nihče nima pravice, Vam več odtegniti, kakor je določeno. Tudi za odtegnjenih 10 kg še morate biti plačani. Skrajšane karte za sladkor. Na podlagi ministrske odredbe z dne 1. februarja 1917 je štajerska cesarska namestnija odredila, da bodo odslej sladkorne karte veljavne za en mesec (od prvega do zadnjega dne) in ne več za 4 tedne, kakor do-sedaj. Za mesta in industrijske kraje se bodo karte v bodoče glasile na 1 kg za osebo, za vse druge kraje pa 3/i kg na mesec. Za o-.ebe, ki opravljajo težka dela se bodo karte v bodoče glasile na l1/« kg. § 4. name tniške odredbe določa med delavce, ki imajo pravico do pomnoženih sladkornih kart: rudarje, delavce v plavžih, osobje na železnicah in poštah, ki opravlja vozno in nočno službo, delavce v železniških delavnicah ter gozdarji, ki morajo več kot en dan izostati od doma. Za bolnike se bodo izdajale dodatne karte. Te karte se bodo glas le za boln ke v mestih in industrijskih krajih na 4/s- na kmetih pa na '/s^g-^er je z 18 februarjem potekla veljavna doba za dosedanje karte, se bodo te dni izdajale nove sladkorne karte, ki bodo velja'e do 1. aprila in se bodo glasile: za mesta, trge in industri ske kraje po ll/2 kg, za kmetske občine pa po 9/8 kg. Dodatne karte za bolnike se bodo za dobo od 18. februarja do 1. aprila glasile v mestih na 6/s na kmetih pa na 4/8 kg Ker so se nove sladkorne kare zelo pozno tiskale, se jih bo ddilo še le le dni. Opoza jamo naše ljudi, da naj od šolskih vodstev odločno za btevajo, da dobi vsaka družina gotovo toliko kart, kolikor šteje o-s e b Kdor ima pri hiši bolnika. naj si pri zdravniku preski bi potrebno potrddo in naj na podlagi istega zahteva romnožene k,rte za bolnike. Želeti bi tudi bilo, da bi cesarska names'nija v bodoče odredila, da bi tudi revnejše in delavske družine na kmetih, ki jim je kava glavna hrana dobivali pomnožene sladkorne karte 22. februarja 1917. flXiOVHHSlfii GOSPOHAB. Stran Strojitev kož. Vpraša se nas: Dal sem v delo nekemn usnjarju svinjsko kožo za podplate. Ko je bila gotova, bi moral plačati za delo od 1 kg 8 K. Koža je tehtala 8V2 kg, torej zahteva skupno za delo 68 K. Prosim, odgovorite mi: 1. Ali so pri usnjarjih res tako visoke cene (od kilograma 8 K?) 2. Koliko mu moram plačati, ali koliko pravzaprav sme usnjar zahtevati od dela? 3. Kam se naj obrnem, če je podelovanje predrago? ■ Odgovor: Glsde podelovanja kož ni vlada določila nobenih najvišjih cen. Kljub temu lahko nazna nite zadevo stvarno in resnično c. k sodniji v okraju, kjer se nahaja usnjar ter jo zaprosite za nadaljno postopanje. Potem se bo državni pravd-nik oz. njegov namestnik moral odločiti, ali bo vložil tožbo ali ne. Vi nimate nobenih stroškov, ker je drž. pravdnik tožitelj. Cene za les. Dunajska zveza velikih avstrijskih lesnih trgovin je dne 15. februarja t 1. skle nila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi (jelov, smrekov in borov les) 50—68 K, hlodi (bukov in hrastov les) 90 do 112 K hrastove, bukove, sploh debele deske iz trdega iesa od 200 do 245 K. Olesani ali oglati žagan les (smreka, jelka, bor) 65—95 K, bukov, hrastov les 280—250 K. Za štajersko deželo so določene sledeče lesne cene: Otesani mehki Hodi 45—55 K, oglati aii otesani mehki hlodi 75 do 100 K., trde deske 130—190 K. Blaga je zelo malo. Cene za hrastov, kostanjev in oretiov les bodo spomladi nečt,veno Visoke. Razpoloženje v lesni trgo mi trdno. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po hmelju sploh, zlasti po tujem hmelju, zelo malenkostno in cene so bile samo na papirju ter so se gibale med 100—130 K za 50 kg. Ker je pivovarnam za leto 1917 odkazana samo ft tiste množine ječmena,- katero so rabili v mirnih časih, je veliko tovarn deloma popolnoma ustavilo svoj obrat, deloma pa znižalo na eno četrtino, V krogih pi-vovarnarjev vlada vsled tega precejšnja pobftost. — Govori se, da nameravajo vnovič zvišati cene pivu. Slama za vez v vinogradih. Politična oblast je dovolila, da se sme slamo oddajati vinogradnikom za vez brez nadalnjih prošenj. Žveplo je skoro edino sredstvo proti oidiju. Lansko leto je zlasti oidij napravil v vinogradih vehkansko škodo. Merodajni krogi, zlasti deželni odbor, c. k. Kmetijska družba in Verband, se že sedaj brigajo, kako bi za letos uspešno pomagali vinogradnikom proti oidiju. Strokovnjaki naglašajo. da je žveplo do sedaj najboljše in skoro edino sredstvo. Seveda se mora tudi pravilno rabiti in žveplati se mora vestno in natančno. Zal, da ne bode mogoče dobiti dovolj žvepla. Za celo državo ga je vlada dala na razpolago nekaj nad 20 vagonov, tako da dobi Štajerska le 4 do 5 vagonov. Uče njaki, zlasti prof. dr. Kasar so spoznali, da je na-domestilno sredstvo Natrium-Diosulphat precej dobro; sicei ne nadomešča žvepla, pač pa je edino sredstvo, ki še kaj pomaga. Verband ga bode o skrbel za vinogradnike. Razne novice. Zdrava klicala spovednika na dom. IzBudimpe Ste se poroča: Te dni je v občini Kis-Koszeg 100 letna Magdelena Plau poslala po duhovnika z željo, da bi se spovedala na domu, ker ne more v cerkev Starka je še dan poprej kidala sneg. Ko je prišel duhovnik v hišo, je žena lupila krompir. Du hovniku je starka rekla, da še sicer ne misli na smrt, vendar se hoče spovedati, da bo pripravljena na pot v večnost Nekaj minut'pozneje jo je pri jela slabost in je mirno zaspala večno spanje. Slepčeva poroka. V cerkvi sv. Štefana na Du naju se je dne 13. t. m. poročil slepec narednik L. Weghi fer, ki je oslepel na severnem bojišču, z nevesto Rozaliio Hailing, županovo hčerko iz Eich-biichla. Weghofer se je kot slepec v invalidni šoli izučil vrtnarstva in je dobil sedaj svojo lasino h.šo s posestvom. Nevesti so ljudje močno odsvetovali, naj ga ne poroči, a ona mu je ostala zvesta. Z ndarji pri molzenju krav. Okrožni odbor v Neutrebbinu na Nemškem razglaša, da bodo odslej žandarji po vaseh nadzorovali molzenje krav. Na ta način upa okrožni odbor, da se bo namolzlo več mleka. Dvomimo, da bi nemške krave iz ozira na žandarje dale več mleka. Tisa in Drava zamrznili Reka Tisa je prejšnji teden zamrznila od Tokaia do Titela. — V Slavoniji je zamrznila Drava. Cez reko se je priklatilo iz gozdov mnogo volkov, ki so napravili med živino že precej &k«de. Najnovejša poročila, Najnovejše avstrijsko uradno porodilo. Dunaj, 21. februarja. Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov, Italijansko bojišče. Artilerijski boj na primorski fronti je bil popoldne zopet zelo živahen. Ponoči je vrglo sovražno letalo na \eč naših kraških postojank in na nekatere kraje bombe, na da bi doseglo kaj vspeha. V judikarijskem odseku je ogenj naših strojnih pušk vzhodno od gore Monte Cabria sestrelil italijansko letalo. Vodja letala je mrtev, opazovalec pa težko ranjen. neim; ni?« . B ;rolin, 21. februarja. Francosko bojišče. Megleno vreme ia deževje je zadrževalo artilerijsko delovanje v zmernih me'a*>. Južnovzbodno od Yperna in na obeh straneh prekopa La Ba^sen so se ponesreMi an,leški poizvedovalni sunki, pri kraju Slivry med Mozo in Mozelo francoski napadi. Ko smo dne 19 februarja zavzeli neko opiral; šče južno od kraja Le Transloy, smo v,eli 2 častnika in 36 mož, vplenili pa 5 strojnih pušk. Vzhodno bojišče. V posameznih odsekih bojišča, posebno v gozdnatih Karpatih in na ob h straneh doline Ojtoz artilerijski ogenj in boji za prednje postojanke. Macedonsko bojišče. Živahnemu i gn;u med Vas dar em in Dojrans-kim jezerom so zvečer sledili sunki angleških oddelkov, pa so bili odbiti. Nova premikanja in nova razvrstitev ruskih armad Vojni poročevalci zatrjujejo, da se vršijo zadaj za rusko fronto velika premikanja ruskih čet. Posebno močne rezerve pošiljajo Rasi na j Jžno krilo med Bu kovino in izlivom Donave. Temu delu bojišča povešjuje general Gurko. V Galiciji in Voliniji, kamor tudi dohajajo močna oja enja, pa poveljuje general Brusilo v. Priprave za četverosporazumovo ofenzivo končane. flgpC*«**.*-»- >-. -i.....- ^ il^. Italijanski list »Corriere della Sera« poroča, da so zadnje priprave za < etverosporazumovo ofenzivo že končane Vsak čas se pričakuje splošnega napada. Cesarjev brat pri turškem sultanu Dne 19. februarja ob 3. uri popoldne je sprejel turški sultan posebno odposlanstvo našega cesarja, ki mu je naznanilo, da je zasedel prestol Habsburžanov cesar Karel I. Na čelu tega odpos-anstva je bil nadvojvoda Maksimilijan. Sprejem cesarjevega brata pri turškem sultanu je bil izredno slovesen in prisrčen. Zedinjene države in prodaja streliva. Severnoameriški državni tajnik Lansing je na predlog mehikanskega predsednika Carranze, naj Amerika ustavi izvoz streliva vojskujočim se državam, odgovoril samo s tem, da je potrdil prejtm izročitve tega predloga. Odstop portugiskega ministrstva. Poročevalec lista »Imparcial« v Vigu brzojav-ja svojemu lista: Portugifika vlada je odstopila. Predsednik je sprejel odstop. Dopisi. Maribor. Občine našega okrajnega glavarstva so že dobde petrolejne karte. Prehranjevalni u ad je poskrbel, da bo kmetsko ljudstvo te dni dobilo petroleja vsaj za silo Trgovci mariborskega okraja so že dobili prve sode petroleja. — Kakor izvemo, se bodo tudi za mesto Maribor izdale petrolejne karte. Kdor hoče dobiti tako karto, mora v pisarni (Ha merlingova ulica) za izdajanje krušnih kart te dni naznaniti, da potrebuje petroleja. — Raii pomanjkanja premoga je mestna plinarna dne 16. t m. ustavila svoj obrat. Maribor torej radi tega sedai nima luči. Zvečer je na ulici prava eg ptovska tema. Ljudje si svetijo s svetilkami, kakor bi Sli k svitnicam. Pravijo, da bo plinarna te dni zopet za čela delovati. Maribor. Na Grajskem trgu poleg gostilne „k Črnemu orlu" je takozvana „Panorama International", kjer lahko vsakdo za mal denar vidi razne svetovne znamenitosti, kraje, kjer se vrši sedajna krvava vojska, različna mesta itd, Več v oglasu. Hoče. Dne 14. februarja smo položili ob mnogo ttviln.-m spremstvu starosto bohovske ob čine prevžitkarja Janeza Šurec, v starosti 91 let, k večnemu p.čuku. Naj mu bo žemljica lahka! St. Rupert v S!ov. gor. V spomni umrlega sedrcoSclca Jakoba Pihler je daroval dijaški kuhinji v Miriboru g. Hmko Šiško, c. kr. poštni asist. 10 K in posestnik Franc Šiško 2 K. Hv*la! Sv. Lovrenc nad Mariborom. Frsnc Troha, od 1. novem ra 1916 oskrbnin: na Homrh, je 12. februarja 1917 dopoldne naglo umrl, zapustivši vdovo in 3 mobilizirane sinove. Bil je veren katoličan i i vrl narodnjak. N. p. v ri>.! Sv. Jurij ob Pesnici. Kakor se je glavni brežiški potres tu močno čutil, je bilo tudi dne 7. februarja proti 6. url zjutraj čutiti rahlo tresenje. — Tukajšnje veleposestvo rajhovca O. Falke je potom Sudmarke prešlo zopet v druge tuje roke. Sv. Jurij v Slov. gor. V Partinju je dne 25. januarja umrl posestnik Martin Mihelič, star 51 let. Vzela ga je sušica. Bil je skrben gospodar in dober oče svojim otrokom. Sin se nahaja na bojni Črti v tirolskih gorah, kateremu pa ni bilo dano, da bi prišel k pogrebu. Kače. Kmetijska zadruga v Račjem vabi k svojemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. svečana, ob 8. uri zjutraj, v prostorih Posojilnice v Slivnici. Dnevni red: 1. Poročilo o računskem zaključku.. 2. Slučainosti. — NaČelstvo. Središče. Umrl je dne 2b. januarja priljubljen tržan in posestn k g. Franc Mlinarič v 56. letu svoje starosti. Bodi mu ohranjen blag spomin! Ptuj. Iz bojnega polja se nam poroča: Naznanjamo, da smo izgubili zopet dobrega tovariša desetnika F lipa Žitdarič, doma od Ptuja. Bil ja ranjen od laške granate, katera ga je v levo nogo težko poškodovala. Sedaj se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Njegovi tovariši pošiljamo v domovino prisrčne pozdrave! Desetnik E'"bus Franc, poddesetnik Narat Ivan ia poddesetnik Mesarec Ivan, vsi doma pri Ptuju. Konjice. Dne 8. svečana je umrla gospa Ana Zinthaucr. mati grspe Laurič, žene tukajšnjega tovarnarja Lovrenca Laurič. V nedeljo, dne 11. februarja, so jo prepeljali s pogrebnim vo^om v Maribor, kjer je bila pokopana v rodbinski grobnici. N. v m. p.! — Pri nas smo imeli hud mraz, ka-koršnega še stari ljudje ne pomnijo. M az je do segel 20° C in še več. Slovenjgradec. Dne 16. t m. je umrl v starosti 74 let tukajšnji zdravnik južne železnice dr. Aleksander Schell. Sladkagora pri Šmarju. Dne 13. februarja smo spremljali k zadnjemu počitku vrlega moža in skr bnega nekdanjega veleposestnika Andreja ZdolSek. Bil je le vedno skrben in vnet za gospodarstvo, a koravno ga že nadomestuje njegov sin. Bil je ve ren mož, znan daleč na okoli. Bog ga je imel rad in mu je dal dočakati visoko starost 89 let. Imel je lep pogreb. Dom či č g. župnik mu je govoril pomembne besede za slovo. Ohranite ga v dobrem spominu! Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 9 februarja je umrl tukajšnji posestnik in član občinskega zastopa, član krajnega šolskega sveta in član ubožnega sveta Jakob Drofenik Pogreb se je vršil dne 12 februarja Blagemu pokojniku svetila večna luč! Žalec. Dne 12. februarja je umrla Neža Peč-nak, mati č. g. Josipa Pečnak. kaplana v B ežicah. Pogreb se je vrtil dne 14. februarja ob obilni ude ležbi. Blaga mati naj v miru počiva! aun i rarv"-«riT coaryuAii. 22. februarja 1917. Ljubno. Kmetijska podružnica ima, svoj redui občni zbor dne 25. februarja, po poznem sv. opravilu v cerkveni hiši. LaAko. Izobradevalno društvo t Laškem ima v nedeljo, dne 25. februarja, po prvem sv. opravilu, svoj redni občni zbort Prijatelji društva, pridite 1 Trbovlje. Dne 2. svečana smo «Lhajali v Trbovljah desetletnico naše Dekliške Zveze. Vesel je bil ta dan, kajti ob zavesti, da smo se skozi 10 let, smemo r< či, dosti dobro \ojskovali, nam je napravil še tem večjo radost. Dvorana Društvenega doma je bila natlačeno polna zvestih članic Dekliške Zve ze, nekdanjih in sedanjih. Bilo je tudi navzočih nekaj tovaršic iz dolske župnije Na sporedu je bilo tamburanje, pozdrav č. g. Petroviča, govor Julike Božjak, govor vlč. g. svetnika Fr. Časi, govor predsednice dolske Dekliške Zveze Mar. Grešak, govor Marije Brečko, govor č. g. voditelja in končno zopet tamburanje. St. Mihael pri Ljubnem na Gornjem Štajerskem. O priliki SOletnega obstanka jubilarja „Slovenskega Gospodarja" pošljemo čituteljem lista mnogo pozdravov. Dragi so nam časi, ko si še na naš dom redno priromal in nam naznanjal društvena gibanja in sedanja vojna te prinese v tuji kotiček. Alojzij Thaler, Nose Ivan, Repočnik Rudolf, Anton Kotnik, Anton Bračič, Ludovik Goričnik, Sauer Janko, Soš-tarič Anton,. Kral Anton in Zavšek Anton. Ustitte* wmSvtMWz* St. Tomaž pri Ormožu: Ker se niste podpisali, roma Vaš dopis t koš. — Zagorci: Bakrenega kotla sedaj ne boste dobili, ker so vsi zaseženi. — Družmirje: Pojdite na okrajno glavarstvo in se tam pri komisiji, ki določa podpore za družine vpoklicanih, pritožite. — Sv. Jurij ob ju ž. žel.: Idite k občini in tam zahtevajte, naj Vam naročijo otrobe. — G oren ski Vrh: Radi podpore se obrnite na okrajni pomožni odbor pri okrajni sodniji in prosite, da Vam pomagajo do podpore, ki Vam po pravici gre. — Gašpar Kralj: Prošnjo naj Vaši domači dajo po občini potrditi ter Vam jo naj pošljejo na Vaš naslov, da jo predložite pri raportu. Prošnja aaj bo naslovljena na Vaše poveljstvo. — Lohberg-Niederheim, Nemčija: Naslov je: Fr. Bureš, urar, Maribor, Tegetthoffova ulica. — A. M. Arlica: Najbolje, ako kupite na pošti dopisnico Rdečega križa in pišite na Rusko. Pisma pa cenzura navadno zavrže. — M. P. Magdalenski Vrh: Kako se milo doma kuha, ne smemo več pisati. Dotične številke pa nimamo. — Posestnik v ljutomerskem okraju Višina podpore je odvisna od Vaših razmer in plače ozir. zaslužka, ki ga je imel Vaš si», predno je bil vpoklican. Napravite prošnjo za večjo podporo (vzdrževalnino) in sicer na vzdrževalno komisijo pri okraj, glavarstvu v Ljutomeru. Naj Vam občina Vašo prošnjo potrdi. — Ptuj: Ako nakupuje okrajno glavarstvo parcele, potem jih nakupuje s svobodno roko, to se pravi, da Vam jih ne mara in ne more razlastiti. Saj niti za barake zemlja ni nakupljena, ampak iamo v najem vzeta. Potem takem imate pravico, da prodate ali ne prodate svoje parcele, in tudi pavico določiti ceno zemlji, koje vrednost raste sedaj od dne do dne. — Mnogim vprašalcem: Mnogi želijo od nas, da jim pismeno odgovarjamo. To je za nas zamudno in zvezano s stroški, če ni ksj posebnega, bo pač dovolj, ako javno odgovorimo. Odgovor je večkrat tudi za druge zanimiv in porabljiv. Glede vprašanj smo vedno na uslugo. — J»kob Napotnik: Vložite prošnjo pri poveljniku svojega bataljona ali pismeno ali pa se javite osebno k raportu. — Št. Lenart v Slov. gor: Ker se niste podpisali, Vaše zgodbe o „roparjih" ne moremo objaviti — A J. pešpolk 47: Od vina ki ste ga v domačih vinogradih pridelali in ga bosto uporabili za domačo pijačo, boste plačali samo polovično naklado. Vino morate do dne 1. marca naznaniti pri občini. Glede Vaše kobilo pa najdete pojasnil» v današnjem uvodniku „Klasifikacija konj." H klasifikaciji kobilo morate gnati, % bo oproščena, ako se izkažete s potrdilom, da je bila pripuščena Župan pa je prav napravil ako je vložil prošnjo za oproščenje. Glede Vaše vojaška zadeve pa je najbolje, da Vaši domači vložijo prošnjo za oprostitev. Navedite vse to, kar navajate v pismu. Prošnjo naslovite na c. in kr vojaško poveljstvo v Gradcu. Prosite župana, da prošnjo potrdi. Kolek«viiti jo je treba z 2 K. Loterijske Številke. Gradec, dne 14. februarja 1917: 6 24 65 7 52 Line, dne 17. februarja 1917: 38 51 42 12 84 Iščem pridno deklo. Plačilo 20 K na nesec in 1 par obuval. J. Ko-pič, nadučitelj v Št. Lenartu v Slov. goricah. 149 Želim sprejeti gostilno na račun ali majhno trgovino. Grem tudi za natakarico. Naslov „Gostilna in trgovina* poštnoležeče Križevci pri Ljutomeru, Štaj. 150 Imam mlado, (od 4. junija 1. leta) drugega teleta brejo kravo, zdaj še ima na dan 8 litrov mleka. Kdor je kupec za njo, naj se oglasi pri g. Arnužu, učitelju in posestniku pri Sv. Jakobu v Slov. gor. (3 minute od cerkve.) 151 Priden viničar z 4. delavski moč se takoj sprejme na posestvo v Kamnici. Vpraša se pri g. Čelan-u, Koroška cesta 22, Maribor. 152 Izvrsten k"1 -' išče malo posestvo v najem i 2 Jo 3 orali zemlje in prostor za ko-larnico. Najbolje bi pa mu ugajalo, ako bi pe zglasila prav pridna gospodinja in p< sestnica, katera je sanostojna in potrebuje moško pomoč pri gospoda stvu. Izvežban sem v rainih obrtih in razumem tudi vsako poljsko delo. Vprašanja na naslov: g. Lodovik Pevce, uradnik pri 8v. Tomažu blizu Ormoža. 153 Apno 646 a prodaje Kmetijska Zadruga v Racah. Hišnika iše*»m« §F" Soba, kuhinja. Več se poizve v uredništvu ali Bis-markstr. 13, pritličje na desni. Seno in slamo k in »nje Zadruga v Eačah» 64fl i Ljutomersko vino v steklenicah v viaki meri priporoča Marija Kranj c, Kržovina 146 pri Mariboru 125 Išče se kuharica-gospodinja za boljšo hišo na deželi v bližini Maribora. Vešča mora biti vsacega gospodinjskega dela. Plača po dogovoru Bolj priletna ima prednost. Vpraša se pod naslovom S. Zinauer Sv. Jakob v Slov. g»r. 128 Kuharica z letnimi »pričevali, išče »luške. Naslov pove uprav. Slov. Gospodarja pod .Kuharica štev. 124." Imam dva meseca pripuščeao telico ■a prodaj. Gornik Alojz Sv. Peter pri Mariboru (Celestrina št. 22.) 136 Išče se gospodinja k samostojnemu gospodu na deželo. Le starejša, zanesljiva, »nažna in priprosta oseba, ki razume v kuhinji in nekoliko kmetijstva, prido v poštev. Ponudbe je pošiljati upraništvu Slov. Gospodarja. 127 Kupim kostanjav vsako množino in plačam po najboljši dnevni ceni. Jos. Zajelšnik, trgovec ▼ Št. Jerneju pri Ločah. Štaj. Malo posestvo j« aa prodaj, meri fttiri orale. >/, orala vinograda, mjive in sadomos-nik. C»na 9000 K. Posest. Barbara Lubej, Počehova št. 245, obiina Leitersberg pri Mariboru. 150 P§zor! V nedeljo, d>e 25. »večana ob 2. uri popoldne dražba (licitacija) pri Amaliji Lorber ▼ Nebovi, Sv. P»ter pri Mariboru. Prodajala se bodo vsakovrstna orodja, hišno poslopje, vinska posoda. Istotam na prodaj dve lepi teli»i. 136 Kdo kaj ve o orožniku Jakoba Kačičnik? Ali ;'e kje v orožniški službi, ali j» maral na fronto? Slišal sem od neke »trani, da je še živ, a gotovega >e vem nič o njem. NasloTa ne vem, ker mi že od 12. aprila 1915 ni nič pisal. Doma jo od Sv. Lovrenea nad Mariborom, služil je pa v Celju kot desetnik pri domobransken polku. Prosim cenjene bralce Slov. Goop. in sobojevnike, če kateri kaj ve o njem, naj mi pošlje natančni naslov, ali pa mu naj sporoči, da naj sam piše na naslov: Jožef Jurkovšek pri Sv. Lenartu nad Laškim, 81ov. Štajersko. Ako mi v« kdo poslati natančni naslov od mjeg», ali mi kaj gotovega naznaniti o njem, dobi lepo darilo. 141 Kdo potrebuje trgovskega pomočnika? Znam tri jezike: slovenski, hrvatski in nemški. Štefan Dreven-šek, trgovski pomočnik, Sterntal-(Lukovac) pri Ptuju, Štaj. 150 Pridnega in močnega pekovskega pomočnika ali učenca sprejme s celo hrano in plačilom Ivan Böhm, Fram pri Račah. Štaj. 144 Učenec, ki mora plačati za učenje, se sprejme takoj pri g. Cverlin, krojaški mojster, Maribor, Teget-hofova ul. 28. Ima tudi hrano in stanovanje tam. 143 Vrtnar išče takoj malo hišo z večjim stanovanjem z boljšo njivo, boljše zemljišče, če mogoče z vodo za zamakanje, proti mesečnemu odplačilu za več let. Velja v vsakem slovenskem kraju, le blizu želi postaje, pošte, cerkve in ob boljši cesti. Ce kaže, bi so tudi priženil h pošteni hiši. Tozadevne ponudbe se naj pošljejo kmalu na naslov: Jožef Rober, vrtnar, Hotel Post, St Anton am Arlberg, Oberland, Tirol. 142 Hlapca sprejme viničarska šola v Burgwaldu pri Mariboru. 137 6ostllna zidana za gostilno in trgovino z goipodarskimi poslopji, vse v najboljšem stanju, stoji zraven cerkve na Slovenskem Štajerju, dobro mesto. Zraven 1 oral posestva. Se radi vpoklica k vojakom takoj proda. Vpraša se pod rGo-stilna štev. 13 i" pri upravništvu „Slov. Gosp." v Mariboru. Anton Petriček, nadučitelj v Žalcu sprejme kot varuh mladoletnih dedičev Kocuvan takoj vseskozi za-ne»ljivo, pošteno in pridno trgovsko prodajalko, katera bi naj vodila malo trgovino v Žalcu. 146 Proda se skoro novi fotograflčnl aparat z dobrim objektivom, nove Stative, 1 kaseta in 2 skledici za fiksirati. Velikost 9x12. Aparat je posebno pripraven za učenje. Na željo slike na ogled. Cena samo 90 K. Nu slov v upravništvu pod „fotografičhi aparat št. 147." vinarjev »tati« poit&s dopisnica, s kaiwc lahke, dobita na zahtevo moj jiav-ni cenik i novo slikanimi urinu zastonj ia fatalne prosto. Prva tovarna ur Ivan Konrad, «. i. k. dvorni dobavitelj v ¡Brin 801 na ČeškeK. Nikelnasta »cker-nr» K 6*80, 6 80, 9'50, itarosr&brna-koviav ita remont, ura K 8, » švicarskim kolesjem K 8 26, vojna spominska ura K 10, radiom žepna ura K 18, niklasta budilk» K 7, »tonska ura K {¡'20. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Polica se proti povzetju. Noben riziko I Žamenj&va | dovoljena ali denar aMtj 1 Da < Močni Šivalni stroj (Zentral Bob bin) tudi za krojače pripraven. — črnamoška obleka, »koro nova, se radi vpoklica proda. Maribor, Goethestrasse 2., III. nadstr., vrata štev. 15. 158 Malo posestvo, obstoječe iz novo-nasajenega vinograda, kateri že rodi, dve lepi njivi, velik sadonos-nik, kjer prirase za 4 glave živine krme. Poslopje v najboljšem stanu, nova preša, lepa klet z vinsko posodo. Studenec z dobro vodo pred hišo. Posestvo se nahaja pri Sv. Petru blizu Maribora. Cena 13.000 kron, kakor leži in stoji. Vprašanja na upravništvo Slov. Gosp. pod „malo posestvo št 118." Kupim posestvo, gostilno, trgovino ali ekonomijo. Kdo bi prodal, naj mi blagovoli naznaniti. Ant. Pri-»tovnik, Wiesengasse 8, Studenci p. Mariboru. 121 Kola, malo rabljena, v dobrem stann ali nova kola z garicami in kol-■ioami in ročico, ki nosijo eden polovnjak, kupi takoj fargoveo Vršiš v Ljutomerm. 120 Iščem za ve^jo meščansko hišo pošteno delavno deklo, katera je v vseh poljedelskih in hišnih delih izvežbana in zanesljiva. Vstop čim prej. Vpraša se pri gospej Mahaž. posredovalnica za službe, Ptuj. 116 Sprejme se takoj močen fant-uče-nec z dobro šolsko izobrazbo v trgovino pri Anton-u Cvetku v Podčetrtku. Prednost imajo isti, ki so se že nekaj časa učili. 106 Poseitvo je na prodaj v Sodni vasi 19, fara Sv. Ema blizu glavne ceste, za ceno 4000 K; dve veliki njivi, košnja in precejšnja hosta. Zidano hišno poslopje in hlev s velikim dvoriščem. Natančnejša pojasnila se pismeno ali ustmeno zvedo pri posestniku Matevžu Stra-šek, Sv. Ema, p. Pristava, Štaj. 106 5 leten fant se da za svojega. Naslov: Marija Gosak, Reiserstr. 13, Maribor. 118 Kdo ima stare dopisnice pod streho. Nabiratelj poštnih znamk dobro plača stara pisma, račune, pisemske in časniške ovitke, poštne dopisnice, pisemske dopisnice itd. ter znamke iz let 1840 do 1870. Ponudbe pod naslovom „Sammler L 227" na posredovalnico Jos. A. Kien-reich, Gradec, Sackstr. 4—6. Kovači pozor! V Hotinji vasi p. Slivnica pri Mariboru Be sprejme kovač, tudi invalid. Nekaj orodja se dobi v vasi. Mesto stalno z dobrim zaslužkom. Blizu železniška postaja. Najboljša zveza z Mariborom. Oglasiti se je pri občinskem uradu v Hotinji vasi, p. Slivnica. 101 Sprejmem deklo, snažno, pošteno, staro okrog 40 let, katera razume nekaj gospodinjstva in svinjereje, ter zna dobro molzti. Ponudbe na: Paromlin Majdič, Celje. 112 Domače m ine (železne žrnilje), s katerimi lahko vsak otrok vsako vrsto žita melje, preskrbi Janez Dajčman, posestnik v Selnici ob Muri, p. Št. Ilj v Slov. gor. 109 Vinlčar se sprejme. Nastop takoj Amalija Lorber, Sv. Peter pri Mariboru. Vpraša se Freihansgaase it. 6 Maribor" Vabilo. Vse Slovence in Slovenke vabimo, da se naročijo na naš iist. Naročnina stane za Avstrijo, Jgrsko. Bosno in Hercegovino za celo leto .... K 6'— za pol leta .... „ 3-— za četrt leta...... 1*50 Za Nemčijo in druge zunanje države stane 'ist za celo leto za pol leta za četrt leta K 8 - „ 2- - Za VOlaki pa je naročnina zdatno [niija. -a VOjflke znaša naročnina za celo leto . . . , K 4-— za pol leta . . . „ 2— za četrt leta .... „ 1*— Kdor pošlje naročnino, naj zapiše: ako je r ov aaročnik, besedico nOtl» ako je star, besedico 3tSf in številko, ki se nahaja na ovitku. Upravai&tvo „Slov. Gospodarja ', Maribor. „Straža" in „Slovenski Gospodar" se Se prodajata v naslednjih krajih: Maribor: tobakarna Ane Kresnik, Franc Jožefov» cesta 55; tobakarna Katarine Maher, Magdalenski trg; tobakarna Jos. Ortner, Schoaidpl. 2; Panorama, Grajski trg 3; papirna trgovina Josipina Lagler, Schmidplatz. Ptuj: tobakarna Marije Martini, Glavni trg. Sterntal pri Pragarskem: Matilde Cizel, baraka U. W. I. Gornja Radgona: trgovec Franc Horvat, Mala Nedelja: trgovec Franc SenSar. Poljčane: organist Franc Fekonja. Dobrna pri Celju: tobakarna in pekarija Alojzija Ropan. Petrovče: trgovec Josip Polanee. Nova cerkev pri Celju: trgovka Antonija JankoviS. Laški trg: trgovec Josip Osolin. Vransko: trgovec Ernest BrezovSek. Kozje: tobakarna Vahčič. Zagorje ob Savi: trgovec Karel UrSič. Andric pri Gradcu: tobakarna Marije Schlacher. Ljubno na Gornjem Štajerskem: trgovina Ruperta Nikl. Dunaj: Papirna trgovina Katarine Peštal, III. okraj, Schiitzengasse 30. Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu Dolenjske Novice vsi dolenjski rojaki, ki živ.te na zelenem Štajerskem. Naprej plačana letna naročnina 3 krone. Vabilo aa XXV. redni občni zbor „Posojilnice v Framu," registrov, zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v četrtek dne 1. marca t. 1. ob 3. uri popoldne; v posojilnični pisarni. DNEVNI RED: 1. Progled o četrtstoletnem delovanju zavoda. 2. Poročilo načrlstva in nadzorstva za leto 1916. 3. Odobrenje računskega zakljnčka za leto 1916. 4. Sklopanje o por»bi Čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Fram, dne 15. febiinirja 1917 143 Rajala,! \jstvoi 22. februarja 1017* SLOVENSKI GOSPODAR. StrfcD l. I^mmmmmmmmmmmmmmBBsmmmmKBmmmmmMmmm MALA NAZNANILA | i..* bssoda «sne 5 vinarjev, petitvreta 18 Tin. Mrtvaiks oznanila le «sira?« fgača Mtitrrst» 24 v, Izjave in Poslano 36 »s:narjev. Za fer .taa abja7o znaten popust. laserati se sprejemajo le proti predpis čila. Zadaj i čas za sprejemanje iaseratov ton k opoldne. lli»liri čevlji po ceni. Iico so voznik z enim ali drema Sarama konj za izražanje lesa (hlo-ov) iz gozda na žago. Konjska krma preskrbljena, zaslužek na dam in pa konj 60 K garantiran, gozd leži pri Vuzenici na Štajerskem. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Janko Tavčar, Gradec, Katzianer-gasse 10. 80 Priletna kuha risa želi sluibe na «roimšii postaji. L. K. Gradoe, Cssteilfeldgasse 20, IV. St. 17 Pridnega ponragača «prejme takoj Matej Bregant, kovač ▼ Orekori vasi, p. Slivnica pri Mariberu. 99 Hoiiinke Pri slabostih vsled starosti in težavah v želodca je konjak očiščen (destil ran) iz starega vina že več stoletij znan kot naj bolj Se sredstvo ja dolgo življenje in ojačenje. Poiiljajo se steklenice, ki vsebujejo 4 pollitr« 12 let starega konjaka franko za 40 kron. Sletnega konjaka, čndnodobro uspevajoče sredstvo za vdrg ijsnja pri trga g jn v členkih 4 pol-litrtke steklenice 32 K. Prodaje se tudi vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči borgundto liter po 3 K 60 v. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko. 1 Kienr. Služba organlsta in isrkavnlka s< takoj odda. Vprai.i se pri uprav nišrvu lista 67 , Solzo a Avstrija.4' Knjigo od naslovom „Solzna A» atrija" s 25 krasnimi pesmimi, okra Seno s slikami, pošlje Matija Bi iec pri Sv Bolfanku v Slov. goricah, via Ptuj, Štajersko, vsaksniu ki mu pošlje la-sek 1 kroa? 40 i t denarju ali pa v novih nepc rabljenih poštnih znamkah. Ta sr o min na svetovno vojno, naj a« manjka v nobeni hiši! — Nov» krasna Romarska Marijina pesem sa 30 vinarjev. Na brozplačna naročila se pa nemormo ozirat?! 68 Dvonadstropna hiša H&Ten ie drago poslopje, ao»c «idssj» za pekanjo. Peo s paro « posta?i z glavarstvenisi dovolj» jem. Na prav dobrem prostor* tudi na dan do 200 hlebov tci«js kruha. Stanovalci plačajo na let« 4600 kron. Be pod lahkimi pofoj: ■a 60.000 kros proda. Vpraša a v Mozartstrasse '.>9, Maribor. 66' Iščeta malo hišico ali sobo s kuhinjo in pa aekaj zemljišča, blizn Maribora v najem Krasne Anton, Kainach pri Voitebergu. 78 Pošiljam vsepovsod proti povzetju sledeče obuv«lo in sicsr tako dolgo, dokler bo kaj laloga p» najnižjih fabriških cenah: Otroške čevlje s klobučevino in podplati iz linoleja št. 19 do 28 4 K. Otročji čevlji, pri «a kakovosti s močnimi crob-kovMitimi podflsti št. 21— 96 5 K. Dobri čevlji za ženske is Klobučeria» s debelimi skozi za Sitimi klobučoviaastimi podplati št. 37-41 11 K. (Droje čevljev). Močni moški usajati čevlji s pribitimi lesenimi podplati št. 42—46 31 K. Naslov Rudolf Wcrdisbeim to*arništ» zaloga čerIjev, Gradec, Bporgasse 11._76 Učenec mo?ne postav« iz boljše hiše se sprejme v trgovino z mešanim blagom Martin Ogoreve, Konjic*. 89 Išče se pridna, močna zelo moralična DEKLA ki se razume na rejo svinj in kn-retine. Prepisi spričeval (ne originali), in nravstven» spričevalo župnika naj se pošlje na oskrb-nistvo Banski dvor, Vinica pri Ormožu. (3 Kien). 135« se priprosta, selo moralična, mečna gospodarska kuharica ne pod 50 let. Nravstven« spričeval« župnika in prepisi spričeval (ne originali) na oskrbiištvo Banski dver Vinica pri Ormsžu (4 Kien). Automatične miSnioa za podgane 5 K 80 v., za miši 4 K, V eni noči se na ' lovi po 40 miši. Nobeno vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilnica za kuhinjske žu želke „Rapid" polovi na tisoče žuželk v eni noči, K 3'70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo pohvalnih pi sem. Se pošilja proti povzetju. Poštnina 80 v. Razpošiljalnica Tint-ner, Dunaj III./72. Neuburggass» št. 26. (1 Laszl6). V i n i č a r, ki se razume na ameriške vinograde ter je zanesljiv delavec in ume tudi nemški, ima 2 delavski moči, večletna spričevala, se takoj sprejme. Vpraša se v žup-nišču Hengsberg pri Wildonu na Srednjem Staj. 104 Vinogradniki pozor! Na snho cepljene trte se na prodaj, pame najboljše rodovitne vrste in sicer I. vrste. Vse trte 30 cepljene na Riparia Por ta lis in Gothe štev. 9. Cepljene trte so zelo močne in lepe. Trte so popolnoma zaraščene in jako lepo vkoreninjene, zakar se jamči. Dobijo se tudi cepljene trte posebno močne (L 1915). Cena po dogovoru. Kdor si hoče naročiti zelo močne in lepe trte naj se blagovoli oglasiti pismeno ali ustmeno pri Francu Slodnjak, trt-nar v Rotmanu, pošta Juršinci pri Ptuju (Spod. Štajersko). M ice za svinja Cena 1 steklenice je K 120. O dobrem učinke-«anju teh kapljic imam mnoge pri znatnih in pohvalnih pisem. Fe Pfllli» mestna lekarn» „pri s, kr. orlu" Maribor, Glavni trg št 15. (Zahvala. Nisem verjel, da bi U kapljice kaj pomagale. Sedaj ko ss& m ^•pričal, da r«s pomagajo, Vam izrekata lopo hvalo t« pvlporola» M zdravilo vse» srinjerej«®». Prosim, pošljite mi spet gviajsklh Sr-p S ¡Se rdečico in liter hitro kakor morete C stoklenie. 3 pesirave» Skorjanc. Bredaia vas, dne S. avgusta 191«. Vojno zavarovanje. Vojaki zamorejo se dati zavarovati za slučaj smrti in za slučaj, da se vrnejo iz vojske bolani, pohabljeni, sploh invalidni. Ce se vojak zavaruje za slučaj smrti, izplača se zavarovana svota njegovim sorodnikom; če 3« pa vrne iz vojske bolan, se pa izplača. Ženam se priporoča, da svoje može zavarujejo za oba slučaja. Starši in varuhi naj ne-doletne vojake v prvi vrsti zavarujejo za slučaj pohabljenosti (invalidičete), da jim na ta način zagotovijo denarno pomoč (boljšo prihodnjost). Za nedoletae vojake se v tem oziru briga c. kr. sodnija. Vsled tega vabi sodnija starše in varuhe nedoletnih vojakov, da se oglasijo zanesljivo eno prihodnjih nedelj predpoldne od 9] do 12. ure v pisarni št. 1, kjer se potrebno ukrene. C. kr. okrajna sodnija v Št. Lenartu v Slov. gor. dne 20. prosinca 1917. 88 MUZEJ Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroš&a cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važno predmete, osobito vojne spomine Nobenega zobobola več. Nobenih noči brez spanja. Sredstvo „STides" /.taanj luje bol pri lotlih zobovih, kakor tudi prt nsjbof trdovratne«, rerraatičnem zobobola, kjer so Je it» druga sredstva bila zaman. Ako nI uspeha, »e paStj» i6ner nazaj. Cena !> 1'50, 3 škatljice K 4-—. — Nobenega ksuan» sa zobovih več! Seežnobelo zobovje se doseže s sredstvom „Xirisoi s vod» za «obe " Takojšni uspeh. Cena 2 K; 3 steklenice K 5. Kemeaj, Košlc« "Kaschau), L Postfiteh 12/Z 90, Ogrsko. 2 H. Sel». Konjski hlapec z družino se sprejme pri graščinskem oskrbništvu na Ptujskem gradu. m Stare cape In cunje kupuje po visokih cenah, vsako množino, Janki Artraan, Št. Jur ob joi. železnici. 7M ?? Panorama-International" Maribor, Grajski trg lt«v. 3, zraven gostiln» „k Smerna orla" se priporoča na obilen obisk. Odprt j cel dan. Vstopnina 30 v, otroci 20 v. Predstava traja 25 minut. Vojni drg»dki iz vseh bojišč, pokrajin» vseh dežel celega sveta v naravni velikosti, slikovite in resnične. Z» malo denarja in malo izgubo časa se vidi mnogo zanimivosti ««kga svota. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo," ptide zopet, ker so vedno nove predstave. Ugodna kupčija. Proda se na javni dražbi dne 22. februarja dopoldne ob 10. uri pri okrajni sodniji v Slovenski Bistrici zemljišče vi. št 49 d v. Gornja Bistrica, ki sestoji iz hišnega in gospodarskega poslopja, zemljiških in goriških parcel v površinski meri 17 oralov. Dražbene pogoje si kupci lahko pregledajo pri c. kr. okrajni sodniji v Slov. Bistrici. 102 ______ ______ —— Čevlji z lesenimi podplati, najboljše kakovosti, kožuhovino. Št, okovani, znotraj obloženi s 26—28 29-34 35-38 39-41 42—46 K 14-— K 17'— K 20-— K 2 3-K 26- Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena. Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v. M. Se lira m, Maribor ob D, GOSPOSKA ULICA. st PK8SÉÎ ima v r------. - -= = i Brzojavni naslov: 1 i Ciruova tiskarna ■ Marlhnr spi ejetna vsa tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: Sasnikc knjige, brošure, stenske !n druge koledarje. £a vit šopnijsk» nrad» spovedne ia ssisijonske listke s črnim, rdečim ali modri ki tiskom, uradno zavitke z natisom glavo ter raano ozeaailne napis» Za ilavar občinske, šolsko in ¿ni/o urade- uradne zaritke, oznanila, napi»» -azglaae, plačilne prodpiso, prejema* petrdila iti Za obrtnike ia trgoiee pisma, zavitke, okrožnic«, račsne, opomine, ■•aico, cenik«, dopisnice naslovnico, letake in lepake s črnina in drngobarvnin tiskom Za posojilnice, zadrngo in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in «prejemnico, letna poročila, računske sakljnčke, društveno znake, vabila itd. I ■ J^yfci m 1 p iiiaBBB9BBaBaS Trgovina tiskarne sv. Cirila MARIBOR, v lastni hiSi Koroška cesta štev. S priporoča svoj« veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, šktt^jk n» poresaike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (>v-vanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pisiaasega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinji«», škapnliiji. — Štajnbilij» za mrauie in dr. — Postrežba točna in solidna. Kmečka -ril-----r-rr*—rt-----r—tu—i-rr nt~i------- if-—-----—r„f .. y,.... rsgishravatsa zadruga z, «eoinefsîto ga^ezo. Uradne ure • petek ia mak i^maki d «3 oi S sedal jo od S. do pol 10 are ■plačaje a« redno ob dsjajuj i«,k dan «d 8. do 18."wa Uradni prostori trn mbajnje v nineritoke» samo^tasa t Hra3&iiit@ irîog® ob»«tine p« 4 -^»/o, od 1 is 16. v m«ecu po yiwiitr! in d« \f) in zadnjega pr«d dvigam. Nevsdignjene obr«etr m jw^ja ia dea«x2bra vmkeg* leta pripifeio glav-kakor te -le ùbru-ipyajo. prejemajo m kra&ilnc abvodav k«t rfege, ne da bi se pri tee> ------------^ pr^àâo in ne d* bi str&nib. l.;.ela pri V ^ tea CtAùk pmt «M ffltnob. *> Na"™s9«teiB) m Bàwfîwfe ^^lafeo polb^-i^SLae pe-8t. îyR.'H'O jt^j^uiBÎi BsrfšfešteiSti . -■«Ï.KSH P«8opto r dajoje ai ôVt'Av « battit O mi ramimea i registrirana zadruga z necni. xavtze iilnica v C s&rcjeia tmilie tIcec ei mitu, ii M elmtiji n 4° Za nalaganje denarja po pofcti »« na lazpola gopo-ložnice c. kr. poštne hranilnice na Dunaju ši 92.465 Rentni davek plačuje gadruga članom na vknjižbo, na poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le koleke. um vsak delavnik od H do 12. ure daooldae. 16 ME~ „Hotel Beli wol", Graika (tesarla Viljema) cesta SI 9 dobivate v špecijalni trgovini milo MILO Milan Hočevar Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 30. Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški, itd. na debelo in drobno i 68 Moč*b učenec i« sprejme i mi zara ra. Kaixcrstrs*»« it. 18 Ha ribor. 68 Kupim domačo süvovko • • čebeini vosek • • • vinski kamen« • a Tisto množino po najriiji caai. Ponudbe naj se poiljejo: Iv. Serec, trg., Maribor, Tegett-kof-ora al. 57. 91 Uianec m takoj «prejme. Pred itott ima tak, ki «e je že nekoliko učil čssljaretTa. Šttfan Straiek, 4»TÍjsrs5ra delavnica Celje, Kova čara aliea it. S 88 Dom, regiitrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zarezo v Maribora, vabi na občni zb za spravno leto 1916, ki se vrši t petek, dne 2 marea 1917 oh uri zvečer v sejni sobi Posojilnice (Narodni dom). ^fÜl ^^^ íí^^ & ^.o oDCni zbor je sklepčen pri vsakem števila zastopanih deležev (§ 58 pravil). i« N a 8 e 1 s t v A8H.& nm redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vidmu, rtg. zadruge z neomejeno zarezo, ki se bo vršil dne 19. marca 1917 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. DNEVNi RED: 1. Poročilo načelstra in nadzorstva. 8. Odobritev računskega zaključka za leto 1916. 3. Volitev načelstra 4. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dner-nem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. 12« Načelstvo. Gospodinjska tečaja za kmečka dekleta se bodeta vršila na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. in sicer po tri mesece: Prvi se začne dne 2. aprila in bode traja' do 30. junija, drugi od 9. julija do B. oktobra. se sprejme do 25 deklet vest je 10, druge plačajo K. Prijave sprejema pod-za prvi tečaj do 15. marca l. i. rrošnjam za sprejem je priložiti domov-nico, zdravniško spričevalo, spričevalo o nravnosti in šolsko spričevalo. Za prosta mesta je potreben tudi izkaz o premoženjskih razmerah Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št Jurju ob juž. železnici. 18S Semena zanesljivo kaljiva kupujte samo pri tvrdki Ivan Ravni kur-Celje. Na primer: deteljno seme, peso Mamut, rdečo in rumeno, različno travino seme, vrtno in cvetlično po najnižjih dnevnih cenah. Mleko v epujem po najvišjih cenah vsako množino. Posod© m prevažanje mleka sam preskrbim. Mesta za zbiranje mleka uredim na lastne stroške in v vsaki ckslici. Cenj. ponudbe in dopise sprejema A d o 11 S e r n h a r d, I. Mariborska mlekarna, Maribor, Ko rafika ulica 10. 41 ______ '« Sadjarski tečaj, spojen s travništvom in vrtnarstvom se bode vršil na dešelni kmetijski šoli v St. Jurju ob juž. žel. 2 tedna v prihodnjem mesecu marcu, začenši v pondeljek dne 12. ter se nadaljeval 1 teden meseca julija. Sprejme se do 25. vdeležnikov. Prosto hrano in stanovanje jih dobi 10, drugi morajo plačati za to za cel tečaj po 35 K. Prijave sprejema podpisano ravnateljstvo do 4. marca t. 1. Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št. Juiju ob juž. šel. 132 Sprejmemo 151 veščaka • ceni ca za klavno in plemensko živino. Reflektirano le na absolventa kmetijske šole in izvrstnega strokovnjaka s splošno izobrazbo, dobrega raču-narja, sploh zmožnega in zanesljivega delavca. Biti mora tudi vojaščine prost. Ponudbe z izpričevali se naj vloži na: Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. Plača primerna in dijete. Ceia oprava za valjčni ni lin z dvema strojema se tak • ugodno odda. Ogleda se iabko vsaki čas pri trg ecu Maks Gukala, Št Jurij ob Taboru. 118 „tlsnjeliran" je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatorej velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R. Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in preprodajalci dobe po-pust. 129 tfisl belo repo, kupuje irg@wina Pošv Maribor, Koroška cesta 20. 10 Otvoritev kleparske obrti! U-ioj m si ul udno naznaniti, da sem v Maribora, Grajska nlica štev. 28, (Burggasae) otvoril dobro oprtmijeno kleparsko delavnica. Prevzamem v izvršitev vsa v mojo stroko spadajoči nova dela kakor tudi popravila Z veiespoštovanjem Malso Ussir, koncesijonirana inštalaterska obrt za aapraro 103 plinovih in vodovodaib naprav. Vsako množino vreč kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celi Gonilne jermene Ipkoj razpoSiij«. Kästner 8 Co, Gradec 46. Bzoavni naslov »G'gant«, Gradec. i Kien ^ _r Neskončno Modri je iz te solzne doline poklical k sebi našo ljubljeno mamico, oziroma staro mamico, gospo N>ži» Pečusik, ki je dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne z Bogom združena, končala zemeljsko življenje. Za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekamo zlasti častiti duhovščini, kakor tudi vsem dragim, iskreno zahvalo. Ljubo mamico priporočamo v molitev. Žalec, dne 14. svečana 1917. 134 Žaiujačl ostali. i Izdajatelj in založnik: KatoliBko tiskovno društvo. Odgovorni nredmk: Vekoslav Stnpac, Tifik tiskarne sv. Cirila v Mariboru