Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 25 Ustanovitelji: obč. konference SZDL j**enice, Kranj, Radovljica, šk. Loka ta Tržič - izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčifi - Odgovorni urednik Albin Učakar iu S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 31. 3. 1971 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 194? kot tednik* Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednlk* in sicer ob sredab ln sobotah ZA GORENJSKO NA DOBRAVI — V soboto popoldne so na Srednji Dobravi počastili obletnico Dirt' .narotmega heroja Staneta Žagarja. Proslava je pomenila začetek letošnjih proslav in Prireditev ob 30-letnici vstaje in ustanovitvi osvobodilne fronte v radovljiški občini. Prosla-Or . °rSanizirala občinska konferenca socialistične zveze Radovljica, Izvedla pa krajevna rganizacija ZZB NOV Srednja Dobrava. Nastopili so učenci osnovnih šol Stane Žagar iz ranja in Lipnice, vojaki garnlzije Stane Žagar Kranj in moški komorni pevski zbor Stane 8erfar iz ^roPe tcr godba iz Gorij. O življenju, delu in boju Staneta Žagarja je govoril pred-zad"'^ ODČinske konference socialistične zveze Radovljica Jošt Rolc. Po programu pred «a *jVžn5rn domom so številni udeleženci obiskali tudi spominsko obeležje na pokopališču Dobravi, kjer so predstavniki organizacij in drugi položili vence. — A. žalar 6. in 7. stran: V Tavčarjevem svetu med poljanskimi hribi 8. stran: Slovenija po narodnosti 24.r 25., 26. in 27. stran: Naši novinarji so obiskali Senično, Križe, Pristavo, Bistrico, Ročevnico in Sebenje 30. stran: Zadnji praznik Planice pred velikim dogodkom IJutri se začne popis Jutri je prvi dan popisa, ki bo trajal deset dni. Zaradi lažjega in hitrejšega dela popisovalcev, naj bi občani pripravili listine in dokumente: — osebne izkaznice ali rojstne liste — pomožne liste (obrazec PSS — 1 a), ki so jih dobili vsi zaposleni v delovnih organizacijah — vojaške popisnice (obrazec PSS — 1), ki so jih prejeli domači za tiste, ki služijo vojaški rok — zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja (točkovanje) in stanovanjsko pogodbo Zakaj ti dokumenti? Popisovalec mora vpisati v popisnico za vsako osebo, ki je živela na dan, 31. marca ob 24. uri, spol, datum rojstva, kraj stalnega bivališča, datum priselitve, število živorojenih otrok, šolsko izobrazbo, delovno organizacijo, kjer dela itd. V gospodinjski list pa bo popisovalec vpisal priimek in ime osebe, na katero se glasi gospodinjstvo, podatke o živini, imena članov gospodinjstva ter članov, ki so začasno odsotni. V stanovanjski list, ki bo izpolnjen za vsako naseljeno ali prazno stanovanje, kakor tudi za druge prostore, ki niso zgrajeni kot stanovanje, pa se ob popisu uporabljajo za stanovanje, pa bo popisovalec vnesel podatke o površini, številu prostorov, materialu, iz katerega je stavba, o ogrevanju, preskrbi z vodo, električni napeljavi ter opremljenostjo s sanitarijami. Zaželeno je, da bi bil ob obisku popisovalca na domu vsaj en odrasli družinski član, ki bo imel pri roki vse potrebne podatke, če ne gre drugače, lahko podatke za popisovalca občani puste pri najbližjem sosedu. Občinske popisne komisije naprošajo občane, da z razumevanjem sodelujejo v tej koristni in zahtevni akciji. Začenja se javna razprava Zbor narodov zvezne skupščine je v ponedeljek sprejel besedilo načrta ustavnih dopolnil in s tem odprl javno razpravo o spremembi ustave. Priprave na javno razpravo so po vsej državi že nekaj časa. Sem sodi tudi posvet, ki ga je prejšnji petek pripravil v Kranju izvršni odbor republiške konference SZDL. Posvet je vodil Franc Kimovec-žiga, ustavne spremembe pa je razlagal član skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja Roman Albreht. Tovariš Albreht je osvetlil predvsem značaj ustavne reforme in vprašanja, ki so se pojavila med oblikovanjem posameznih dopolnil. Posebej se je zadržal na nekaterih rešitvah, glede katerih so pogledi in mnenja še neenotna, in na nekaterih stališčih do ustavne reforme. Kakšen politični sporazum postavljajo dosedanji predlogi dopolnil? Ali je besedilo dopolnil dovolj jasno in nedvoumno? Ali so ponujene rešitve dovolj radikalne? Ali so dovolj celovite? Ali odpirajo fronto proti etatizmu na ravni federacije ali proti etatizmu nasploh? Kakšna naj bo vloga predvidenih kompenzacij? Kako vključiti v doseg samoupravljavca poleg tekočega tudi minulo delo? Kolikšna bodo pooblastila federacije? Kakšno bo njeno financiranje? Kako zagotoviti enotno tržišče? To so — poleg konkretnih rešitev v pogledu predsedstva republike — nekatera izmed osnovnih vprašani, ki se pojavljajo ln se bodo še pojavljala v javni razpravi. Udeleženci posveta so se po zaslugi Izčrpne razlage tovariša Albrehta temeljito seznanili s temi vprašanji in se tako pripravili za vodenje pogovorov o ustavnih spremembah, ki bodo v okviru javne razprave v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih vse do 15. maja, ko bo razprava končana. — t. m. X. SPOMLADANSKI SEJEM OD 10. DO 19. APRILA Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v ponedeljek sestala žirija za podeljevanje letošnjih priznanj OF. Obravnavala je predloge letošnjih odlikovancev. Jutri pa se bo pri občinski konferenci SZDL sestala komisija za obrambno vzgojo v organizacijah in društvih. Razpravljali bodo o programih obrambnih priprav v družbenih organizacijah in društvih. Včeraj se je pri občinskem sindikalnem svetu sestal odbor storitvenih dejavnosti in razpravljal o kolektivnih pogodbah in o ustanovitvi sindikalne organizacije za zaposlene v zasebnem sektorju. Jutri pa se bodo sestali predsedniki gorenjskih občinskih odborov sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Obravnavali bodo priprave na kongres republiškega odbora družbenih dejavnosti. A. Ž. RADOVLJICA Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo danes dopoldne sestal odbor za proslave in obravnaval program proslav in prireditev v počastitev 30. obletnice vstaje in OF. Jutri pa se bo sestala žirija za podelitev občinskih priznanj OF. Razpravljali bodo* o predlogih za podelitev priznanj. O praznovanju 30. obletnice vstaje itii OF in o- podelitvi letošnjih priznanj'OF bo jutri popoldne razpravljal tudi izvršni odbor občinske konference SZDL. Na dnevnem redu pa je tudi organizacija javne razprave o ustavnih spremembah. Pri komiteju občinske konference zveze komunistov se je včeraj sestala komisija za splošni ljudski odpor. Obravnavali so informacijo o pripravah na splošni ljudski odpor v občini in nadaljnje naloge. Včeraj se je sestalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Med drugim so razpravljali o programu izobraževanja sindikalnih delavcev. A. 2. TRŽIČ V občini je v zadnjem času izredno živahna družbena in politična dejavnost. Novi val aktivnosti je sprožila že plodna petkova občinska konferenca zveze komunistov Tržič, ki ji je v naslednjih dneh sledil dvodnevni seminar za člane ZMS iz treh večjih delovnih organizacij, za ponedeljek je bila sklicana seja skupščine izobraževalne skupnost, za včeraj pa občinske skupščine. Ta politično močno obeležen teden bo zaključila prva seja občinske konference socialistične zveze v novem sestavu. Poleg ocenu 4-letnega dela predvideva predloženi dnevni red tudi sprejem novih pravil in poslovnika konference ter volitve v nove organe te najmasovnejše družbenopolitične organizacije. Na svojem območju vključuje v 13 krajevnih organizacijah 6075 članov, kar je več kot polovico vsega prebivalstva občine oziroma nad 73 % volivcev. Izčrpno poročilo, ki obsega tako delo izvršnega odbora konference kakor tudi komisij in krajevnih odborov, bo lahko dobra osnova za razpravo pa tudi za ugotovitev, kaj se je ob tem realiziralo, resnično tudi ustvarilo. —ok ŠKOFJA LOKA Krajevna skupnost Škofja Loka bo v začetku aprila sklicala zbor občanov. Pogovorili se bodo o obnovi puštalske brvi, ki vodi na škofjeloško kopališče, o ureditvi parkirnih prostorov na Novem svetu, o razširitvi Ceste talcev, o ureditvi razsvetljave na Koširjevi cesti in izdelavi načrta za most pri Okornu. Stari most na tem mestu bodo podrli, ker je nevarnost, da ga Sora ob večjem nalivu odnese in s tem ogrozi še ostale mostove na Sori proti Medvodam. —lb V četrtek, 1. aprila, popoldan bo v Skofji Loki skupna seja komiteja občinske konference ZK in 10 občinske konference SZDL Skofja Loka. Razpravljali bodo o ustavnih spremembah in pripravah na javno razpravo. -lb Program otroškega varstva Danes popoldne se bosta sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Obravnavala bosta program razvoja otroškega varstva v občini od 1971. do 1981. leta. Razen predvidenega sprejetja odloka o načinu upravljanja občinskega sklada skupnih rezerv tU predvidena tudi spre- jema sklepov o kriterijih za financiranje potreb narodne obrambe v občini in o ustanovitvi krajevne skupnosti za Bohinjsko Belo, Kupljenik, Obrne in Slamnike. Na seji bo dana tudi informacija o vplivu stabilizacijskih ukrepov, na položaj delovnih organizacij v občini. A. 2. Preslabo seznanjeni s pravicami V soboto zvečer je bil na Beli pri Preddvoru občni zbor krajevne organizacije zveze borcev NOB, ki šteje 43 članov. Tajnik je v svojem poročilu povedal, da jc bila organizacija lani delavna, saj so njeni člani preuredili krajevne spomenike, spominska obeležja in grobove, razen tega so zbirali sredstva za novo osnovno šolo v Cerknem, ki bo obenem tudi spomenik NOB v tem partizanskem kraju. Trije člani belske organizacije ZB so dobili družbeno pomoč, eden pa posojilo za popravilo stanovanjske hiše. Zaradi praznovanja 30. obletnice vstaje in ustanovitve OF so letošnje naloge organizacije ZB na Beli večje. Proslavljanje teh dveh pomembnih jubilejev bodo KŽK KRANJ obrat Kmetijstvo bo predajal v nedeljo, 4. aprila, od 9. ure dalje KRAVE MOLZNICE na farmli Pšenična Polica pri Cerkljah Uvod v razpravo o ustavnih dopolnilih čeprav ne morem reči, da so Kamničani doslej neprizadeto spremljali razprave o ustavnih dopolnilih, pa je bil nedavni sestanek družbenopolitičnega zbora občine uvod v splošno javno razpravo. Prisotnim je o predvidenih ustavnih spremembah in dopolnilih govoril dr. Marjan Brccelj, podpredsednik zvezne skupščine. In kako bo nadalje tekla razprava o ustavnih spremembah v kamniški občini? V kratkem bodo o tem razpravljali na razširjenem sestanku komiteja občinske konference ZK, kjer bodo primerjali ustavni tekst in predlagane spremembe s stališči družbenopolitičnih čini-teljev kamniške občine, ki so ta stališča že oblikovali januarja letos. Komite občinske konference ZK bo aprila organiziral sestanek sekretarjev organizacij ZK, na katerem se bodo podrobno pogovorili, kako naj bi čim uspešnejše organizirali javno razpravo. Javno razpravo bodo organizirali skupno s socialistično zvezo, sindikati in mladinsko organizacijo. J. V. združili s praznovanjem krajevnega praznika in 140. obletnice rojstva rojaka Matije Valjavca. Proslavo bodo pripravili v sodelovanju z ostalimi krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami. Razen tega bodo borci skrbeli za krepitev obrambne sposobnosti prebivalstva ter za ostarele in skrbi potrebne člane. Lete bodo ob krajevnem prazniku obiskali in jih obdarili. Na občnem zboru pa so se najdlje zadržali ob problemu, ki še vedno povzroča nezadovoljstvo med nekaterimi udeleženci NOB in se ne po- javlja samo na Beli. Nekateri borci in sodelavci narodno* osvobodilnega gibanja nanj; reč še vedno niso dotnlj družbenega priznanja, bodisi moralnega ali materialnega« pa tudi pravice na delovnem mestu so jim večkrat krate-ne. Ugotovili so, da je vzrok za to tudi v tem, ker hord svojih pravic ne poznajo d* volj ali pa jih niso začeli uveljavljati v pravem času. Zato je danes marsikateri borec nezadovoljen in raz0" čaran, posebno, če vidi, 0 njegov bojni tovariš te pr3' vice že ima. J. Košnje* JUG0BANKA LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE. Titov trg 7 Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v tujini. — zbira hranilne vloge občanov — vodi devizne račune občanov — opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini — daje kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JU-GGBANKA omogoča, da svoje prihranke položijo tudi pri tujih bankah s katerimi imamo posebne aranžmane o dvojezičnih it1 trojezičnih knjižicah in to v ZR Nemčiji, v Avstriji in Švici. Prihranke v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah se lahko prav tako dviga v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JU" GOBANKE. Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ture in od 13. do 17. ure. Mercator Na dan otvoritve bo degustacija kave Mer-cator, izdelkov Tobačne tovarne Ljubljana, brezalkoholnih pijač »Fructal« ter pijač Slovenija-vina. V petek, 2. aprila, ob 10. uri dopoldne bomo odprli novo blagovnico v Tržiču Potrudili smo se, da bomo kupcem nove blagovnice lahko vedno ponudili kvaliteten izbor blaga za dom, za gospodinjstvo, za osebno uporabo, za šport in razvedrilo: tekstilno blago, konfekcija, obutev, galanterijsko blago, igrače, vrvarski izdelki, proizvodi iz gume in umetnih snovi, železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji, fotografski in optični aparati, glasbila, radijski aparati, športne potrebščine, elektrotehnični material, ure in izdelki iz plemenitih kovin, parfumerija in kozmetični izdelki, pohištvo, pisarniški material, knjige, vse vrste živil in gospodinjske potrebščine, alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačni izdelki, izdelki domače in umetne obrti, časopisi in druga periodika, tehnično blago itd. V blagovnici bo tudi bife, kjer vam bodo vedno na voljo mrzla in topla Jedila ter vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Od 2. do vštetega 10. aprila boste lahko kupovali različno blago po zelo ugodnih, znižanih in reklamnih cenah. Možnost nakupa na potrošniški kredit brez porokov ter brezplačna dostava večjih količin kupljenega blaga na dom. Za kupce smo pripravili tudi 67 bogatih nagrad. Javno žrebanje na podlagi izpolnjenega anketnega lista bo 20. aprila ob 16. uri pred blagovnico v Tržiču. Pridite in prepričajte se o ugodnih cenah, kvaliteti blaga in solidni postrežbi! Uspešen izid referenduma Deset tisoč glasov za samoprispevek Zborovanja na Planici se je udeležilo veliko šolske in delavske mladine. Prišli so borci in predstavniki oblasti, med katerimi tudi podpredsednika IS Slovenije dr. France Hočevar in Vinko Hafner, sin Staneta Žagarja Iztok Žagar ter mnogi takratni voditelji boja in odpora in predstavniki današnjega družbenega življenja. Republiški poslanec Martin Košir se je v svojem govoru spomnil takratnih žrtev in opozoril na današnje naloge za uresničenje izbojevanih načel. V kulturnem delu programa je sodelovala šolska mladina Stražišča in recitatorji iz Žabnice. — K. M. Obletnica naše vstaje čeprav so v kamniški občini pričakovali, da se bodo občani ponovno izrekli za samoprispevek, pa je vendarle visok odstotek glasov za referendum presenetil. Od 14.502 vpisanih volivcev je glasovalo 12.464, od tega za samoprispevek 10.017, proti 2188, 259 glasovnic pa je bilo neveljavno. V Tuhinju se je od 544 občanov, vpisanih v volilni imenik, referenduma udeležilo 543, od tega se je 517 občanov izreklo za samoprispevek. V Crni se je referenduma udeležilo 551 (od 569) občanov, za samoprispevek pa so se izrekli 504 občani. V Motniku je od 247 glasovalcev bilo 217 za samoprispevek. V Vranji peči se je referenduma udeležilo 164 (od 184), za samoprispevek se je izreklo 152 občanov. V Kamniku je glasovalo 4360 (od 5252) občanov, /a samoprispevek pa je glasovalo 3199 volivcev. Ta tretji samoprispevek bodo občani plačevali od 1. maja dalje. Denar bodo uporabili za potrebe in po programu krajevnih skupnosti. Visok odstotek udeležbe na referendumu in glasov za samoprispevek sta obenem potrditev dosedanje občinske politike. Občani so se tako izrekli, da so za takšno urejanje skupnih potreb na področju krajevnih skupnosti. J. Vidic Obrambna vzgoja prebivalcev V soboto, 27. marca, je poteklo 29 let, odkar je na Planici nad Crngrobom padel naš narodni heroj, organizator in vodja vstaje na Gorenjskem Stane Žagar skupno s 14 borci. Po znanih draigoških dogodkih je to bil hud udarec v vodstvenih vrstah naraščajočega partizanstva. Čeprav je ta dogodek povzela za svoj krajevni praznik takratna občina Žabnica z Bi-tnjami in Sv. Duhom, so letošnje spominske prireditve zajele širše območje Gorenjske. To še zlasti, ker so vključevale ob tem tudi naše prve svečanosti v počastitev 30. obletnice vstaje. Po oljih prireditvah, ki so se začele v lab-nici že 21. marca, so v soboto in nedeljo sledile zaključne proslave. Tako je bil v soboto, 27. marca, na Planici zbor mladine in prebivalstva, na Srednji Dobravi pri Kropi je bila osrednja komemoracija, v soboto zvečer je bila pri Sv. Duhu slovesna akademija, v nedeljo dopoldan pa so mladinske in partizanske patrulje odšle po poteh borcev NOB. K. M. Na podlagi programa ob-rabne vzgoje prebivalstva v kranjski občini (program so sprejeli koordinacijski odbor za vprašanja obrambe in ostali organi za narodno obrambo, potrdila pa ga je občinska skupščina) sta bili januarja in februarja letos v občini dve predavanji. Na prvem predavanju so predavatelji govorili o mednarodnem političnem položaju in o organizaciji splošnega ljudskega odpora, na drugem pa o družbeni samozaščiti. Organizacijo predavanj v okviru sprejetega programa so v krajevni skupnosti prevzeli na novo ustanovljeni odbori splošnega ljudskega odpora. Za izvedbo vseh prada-vanj v občini pa je bila po večini odgovorna delavska univerza Tomo Brejc v Kranju. Ocene po obeh predavanjih v kranjski občini kažejo, da so delavska univerza, predavatelji in odbori splošnega ljudskega odpora v krajevnih skupnostih v večini primerov uspešno in kvalitetno izpolnili začrtani del izobraževalnega programa. Da je takšna ocena pravilna, prav gotovo potrjujejo tudi podatki o števihi prebivalcev, ki so se udeležili predavanj. Na obe predavanji v vseh krajevnih skupnostih v občini je bilo vabljenih 18.900 prebivalcev, predavanj pa se je udeležilo 10.533 prebivalcev ali 56,3 odstotka povabljenih. Ob tem velja P011' udariti, da je bila udeležba zelo dobra v krajevnih skupnostih na terenu pa tudi v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju. A. Ž- Na akademiji je govoril Janez Tavčar. — Foto: F. Perdan Slovesna akademija v dvorani kulturnega doma pri Sv. Duhu je bila izpolnjena z mogočno kantato Radovana Gobca pod naslovom »Hej, partizan«. Od stare jugoslovanske himne, prek Bileče, prek tolikih bojev,, porazov in zmag, prek ža-lostink in zanosnih motivov ob zboru, recitacijah in godbi ponazori ves boj do končne zmage. Pod vodstvom Eda Ošab-nika so Kantato naštudirali pevski zbori iz Stražišča, Kokrice, Bele in Primskovega, vodja kranjske godbe na pihala Zdenko Motel pa je z velikim uspehom znal zajeti bistvo vokalne in instrumentalne harmonije. Doživetje je nepozabno. Vloženi trud za to delo bi bilo vredno prikazati še kje drugje. — K. M. dvserti SPOZNALI SO NOVO OROŽJE — Pred kratkim so pripadniki teritorialnih enot (preo - . starešine) imeli večdnevne vaje. Ob tej priliki so streljali z novimi polavtomatskimi P1'^3^' s tromblonl in drugim avtomatskim orožjem. Vaje z novimi vrstami orožja so bile zelo i* mive in uspešne. — (A. ž.) — Foto: F. Perdan Tovarna obutve Peko Tržič objavlja licitacijo za prodajo nepremičnin obrata Cvekarne v Retnjah št. 40, pripisanih k vlož. št. 432, k. o. Križe • zemljišče pare. št. 399/2, k. o. ® gradbeni objekti • hidroelektrarna Izklicna cena je 292.012 din. Za pravico udeležbe na licitaciji je potrebno predhodno vplačati 5 % varščino od izklicne cene na tekoči račun št. 5152-1-838 z gotovino pri blagajni Podjetja ali z bariranim čekom Licitacija bo 15. aprila v tovarni Peko Tržič ob 10. uri za družbeni sektor in ob 12. uri za zasebni sektor. Podrobnejše informacije dobite v tovarni obutve Peko Tržič. Tovarna obutve Peko Tržič objavlja prodajo rabljenih čevljarskih strojev Objava velja do 30. junija 1971. Ogied strojev je možen vsak dan od 6. do 14. ure, razen v sobotah, v tovarni obutve Peko Tržič. Dostop kemična tovarna Kranj razglaša prosto delovno mesto blagajnika — referenta za obračun osebnih dohodkov Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas 8 mesecev. Možnost nastopa dela takoj. Želimo, da kandidat pozna blagajniško poslovanje in delo za obračun OD V poštev za zaposlitev pridejo tudi upokojenci Plačilo po dogovoru. Pismene prijave sprejema Splošni oddelek Exotcrma Kranj. ••••••••••• ••••••••••• ■>.e.«..».. ••••••••••• •••■••••«*• ••■•■••••••i •••••••••■•i •••••«■••••1 tiiiiiimti ••■••••••••< •••••■*••■*■ ••••••■■■■•i •««..».o...< ••••■•■••■«1 ■••••••■•■I ••••••■■••I ••••••••••1 ••■••••■■■I ••••••■•••< •••••••t •••••••I ••••••■< •••••••< .......I '••••••••••••■•••••••••••••••■I .••••••»•••••••••■•(>•••••■•••• • •>■.....tiMiiKiniiimiiii • ••«.....o ........aqct• • ■ •< • • • i l • • • l >••• i IIC I I Trgovsko podjetje DEUr^vrKSA Jesenice razglaša prosto delovno mesto: L PRODAJALCA-KE v samopostrežni trgovini v Žirovnici ve?k': KV trgovski de,la" . "Ka, s 3-lutno trgovsko kSrVe kandidatov z dole"' ° strokovnosti spregani« do 15. aprila 1971. SGP GORENJEC Radovljica ^Proda po sklepu DS AVTOMOBILSKO PRIKOLICO (5 ton) nevoznem stanju. ^Vdkupa do 3- MODELI Krvavec rešen Jutri ob 11. uri dopoldne se bodo na Krvavcu zbrali predstavniki podjetij, ki so pred dobrini mesecem razpravljali o rešitvi dostopa na Krvavec. Sestanka pa se bodo udeležili tudi predstavniki bank, turistični delavci in drugi. Izvedeli smo, da se je v sedanjih razmerah o rešitvi dostopa na Krvavec poleg ceste in žičnice izoblikovala še ena varianta. Ta je, da bi na Krvavcu zgradili letališče ali bolj točno ploščad za pristajanje helikopterjev. Strokovnjaki so ugotovili, da bi bila ta rešitev dostopa v primerjavi z gradnjo ceste ali žičnice najhitrejša, poceni in tudi najbolj učinkovita. Helikopterji bi namreč v glavni sezoni lahko prepeljati z letališča na Brniku na Krv "-;c prav toliko ali pa še več turistov, kot jih zmore žičnica in le nekaj manj kot cer.ta. Tako bi v prvi fazi odpadla pri gradnji ceste izgradnja večjih parkirnih prostorov, pa tudi cesto, za katero menijo, da je prav tako potrebna, bi lahko gradili postopoma. Izračunali so tudi, da prevoz turistov s helikopterji v primerjavi s pridobljenim časom ne bi bil nič dražji od prevoza po cesti ali žičnici. Z Brnika bi namreč turisti prišli lahko na Krvavec v desetih minutah. Za takšno rešitev pa so se močno zavzele tudi banke. Predstavniki le-teh namreč menijo, da bi s tem omogočili še hitrejši razvoj turizma na Gorenjskem in tudi v Sloveniji. Ker bodo med jutrišnjim sestankom ob primerjavi podatkov in izračunov še enkrat pregledali prostor, kjer bi bila pristajalna ploščad in ker so se že sporazumeli, da bi bila takšna rešitev najbolj ekonomična (tako glede gradnje, celotne investicije in kasnejšega poslovanja) lahko zagotovo računamo, da bodo z gradnjo ustreznih naprav kmalu začeli. Da bodo dela normalno potekala in da Krvavec poleti ne bo »zaprt«, pa so strokovnjaki tudi umaknili prvotni sklep, da bo žičnica obratovala samo še aprila. Tako bo žičnica obratovala do začetka prihodnje zimske sezone oziroma do začetka prevoza turistov na Krvavec s helikopterji. (O jutrišnjem sestanku bomo pisali v sobotni številki). Kako so SLAK! osvojili A meri ko (io) »Poldrugo uro kasneje prisopihamo na vrh, na rob kanjona, ki razpolavlja širno coloradsko planoto. 2500 metrov visoko smo, v pravcatem gorskem svetu, katerega središče predstavlja mestece Aspen. Spet sneži. Ledeni veter turobno zavija okrog vogalov in stresa idilične, v alpskem slogu grajene stavbe. Aspen je eno najrazkošnej-ših zimsko-turističnih letovišč Amerike, kamor zahajajo milijonarji. Podobno je švicarskim vasicam, čepečim ob vznožju strmih alpskih vršacev. Hoteli, moteli in privatne počitniške hiše pomenijo višek razkošja, razkošja, ki presega domišljijo navadnih smrtnikov. Niko, Pavle in jaz stanujemo v apartmaju Alp hotela. Cesa podobnega doslej šc nisem videl. Razpolagamo s štirimi spalnicami, dnevno sobo, barom kuhinjo in tremi kopalnicami. Zaman smo skušali odkriti kakšno pomanjkljivost. Arhitekti so v prostore postavili ali vgradili stvari, o katerih se poprečnim zemljanom niti ne sanja, da obstajajo. Temu primerna je kajpada tudi cena penziona: 100 (sto) dolarjev dnevno.« HIPPYJI IN BERAČI »Večerjamo v čudoviti (in nepopisno diagi) švicarski restavraciji. Lastnik, bivši smučarski as — ime sem pozabil — nas pospremi v salon kjer pri kaminu najprej izpraznimo steklenico šampanjca. Sledi gala obed v soju sveč. Večini pikantnih jedil nismo mogli določiti izvora, saj je šlo za specialitete, ki jih v 'navadnih' gostilnah ne strežejo. Potem obiščemo znan as-penski nočni lokal. Pred vrati stoji zaspan policaj in zahteva potne liste. Naš vodič, mlad Indijanec, mu pojasni, da smo iz Jugoslavije, toda šele podkupnina v obliki de-setdolarskega bankovca dokončno omeči moža postave. Bar je, kot vse v Aspenu, nekaj posebnega. Goste izmenoma zabavata odličen beat ansambel in mlada, izredno lepa mulatka, ki si elegantno slači perilo. Na plesišču se zvija kopica prepotenih teles, med stoli pa vijuga starikav, beraško oblečen črnec, iščoč odvrženi cigaretni ogorek, če prištejem še pritlikavega domačina, ki v kotu zamišljeno čisti ušesa, je slika popolna. Posebnost mesteca so hip-pyji, stotine hippvjev. Kljub mrazu posedajo po pločnikih, kadijo marihuano in upajo, da jim bo okajeni petičnež v navalu usmiljenosti vrgel cent ali dva miloščine. Komur 'operacija prosjačenje' uspe, odide v bližnji kinematograf, kjer non-stop vrtijo stare filme. Zanimivo je, da v dvorani ni običajnih sedežev, temveč posebna ležišča, na katerih obiskovalci počejajo najrazličnejše reči, samo predstave ne gledajo. 8. oktober. Jutro je bilo kot v pravljici. Bele strmine, posejane s stotinami pisanih poslopij, so se vabljivo bleščale in izzivale smučarje. Vodič nam je povedal, da stalni del prebivalstva tvorijo Avstrijci in Švicarji. Oni so nekdaj malo znani kraj povzdignili v veliko zimsko-športno središče, oni so tudi imetniki nad 90 odstotkov gostinskih in drugih objektov v mestecu. Slovencev je med njimi le kakih sto, zato smo resno dvomili, da bo koncert uspel. Množica slik, pritrjenih na reklamne table in pročelja zgradb, ter poplava napisov, ki so ljudi vabili, naj pridejo prisluhniti Slakom, nam nista pregnala skrbi, šele zvečer, ko se je v prekrasno dvorano stlačilo več kakor 700 poslušalcev, smo si oddahnili. Dasi so redarji vmes našteli komaj 8 rojakov, ni bilo navdušenje občinstva nič manjše kot na nastopih drugod. Razigrana množica je ob koncu stoje skandirala in zahtevala ponovitev. Podoben sprejem smo doživeli ponoči, v baru; krat-kokrila dekleta nam preprosto niso pustila igrati. Prekinila so ples in nas drugega za drugim odvlekla k svojim mizam. No, pozneje, ko naj bi se začelo bolj natančno spoznavanje, je vabljiva druščina enostavno izginila.« NA »STREHI« KONTINENTA »9. oktober. Mondeni Aspen zapustimo že navsezgodaj. Če hočemo doseči Pueblo, ki leži onkraj skalnatih Rocky Moun-tins, moramo premagati 4000 metrov visoko gorsko oviro. Vožnja je veličastna in grozljiva obenem. Cijazenje skozi divji snežni metež, po vijugasti zeledencli cesti, speljani nad prepadi, šoferju dobesedno cefra živce. Končno le dosežemo 'točko nič', kjer se svet zravna in potlej polagoma prevesii navzdol. Na strehi Amerike smo. Nedaleč stran namreč izvirajo štiri reke, od katerih ena teče poti zahodu, ena proti vzhodu, ena proti jugu, ena proti severu. Potovanje, pravzaprav drsanje navzdol, je minilo brez zapletov. Prcmraženi, izčrpani, a živi in zdravi pribrzimo v dolino, v sončni raj. v ozračje, polno toplote ter poletnega vzdušja.« (Nadaljevanje prihodnjo sredo) Glavni vir dohodka predstavlja kmetom v Javorjah ln okolici reja živine. Vsako sredo priž©" nejo živino na semenj. — Foto: F. Perdan V Tavčarjevem svetu med poljanskimi hribi Obiskali smo vasi pod Blegošem ter Starim in Mladim vrhom: Volčo, Do-lenčice, Javorje, Četeno ravan in Ma-lenski vrh. Javorci pripravljajo kmečko ohcet. Na Malenskem vrhu se ljudje izseljujejo v dolino. Preteklo sredo sva s fotoreporterjem obiskala vasi pod Blegošem ter Starim in Mladim vrhom. To so kraji, ki jih je pisatelj Tavčar neštetokrat opisal v svojih delih. V Dolenčicah, vasi ob cesti proti Javor-jam, je bil rojen slikar Anton Azbe, nekoliko dalj od tu pa v zadnjem času ustvarja kipar Peter Jovanovič. V Poljanah sva zavila na desno, na cesto za Javorje. Kmalu ob cesti je le prva vas — Volča. Čeprav je leta 1875 vas pogorela, je še ohranjenih nekaj zanimivosti. Na hribčku nad vasjo stoji stara cerkvica, ob cesti pa Dolenčeva domačija, ki je ena najstarejših v tej okolici. Po pripovedovanju naj bi bila še iz časov loškega gospostva. Tu so pobirali desetine, v obokani kleti pa so bili zapori. stoletja. Lastniki hiše, Ažb* tovi sorodniki, zdaj gradijo novo hišo, ker v staro prod'; ra vlaga. Sicer pa v hiši O1 nič takega, kar bi še lahk" spominjalo na velikega IBO* nika. Le na steni je šc nj^ gova fotografija. Domači Pra' vijo, da je bilo pred leti W nekaj obiskovalcev, v za"' njem času pa jih ni. ŠTAJERSKE SPECIALITETE V JAVORSKI GOSTILNI Ko sva v Javorjah stopil3 & spačka, naju je kar pošten0 zeblo. Mrzle sape so pihale j* smeri Blegoša in sosednji*1 hribov, ki jih je ponoči pob^ lil sneg. Da bi se vsaj D0*j? pogrela, sva zavila v najbl1^ jo hišo, v gostilno pri janci. In kar prav sva stof1 -tU' j* pO la. Zgovorna lastnica g°s ne Tončka Benedičič nama vedela veliko povedati-njeni govorici sem sklepa', sklepal. ni domačinka. Zaupala Jf'^v POT V SLIKOVITE JAVORJE Kmalu za Volčo se začne cesta strmo vijugati v hrib. Po nekaj ovinkih sva že v pr- vi vasi — Dolenčicah. Streljaj od ceste stoji trdna domačija, kjer je bil v prešnjem stoletju rojen slikar Anton Ažbe. Hiša je približno iz 15. je iz Prckmurja, a je zdaj Javorjah že kar deset let' Pravi, da se v tem kraju kaf dobro počuti. Nekaj časa Jđ bila v gostilni le v služb1' Pred nekaj leti je hišo kup1'* in jo začela preurejati. ?rJ' pravila je sobe za prenočil' preuredila gostinske prosto** prav zdaj pa gradijo javno stranišče, ki je zaradi bližine avtobusne postaje prepotreb-no. »Zdaj imamo pet postelj, lahko pa bi jih pripravili tudi dvajset. A verjemite, za zdaj se ne splača. Letos me ni še nihče vprašal za prenočišče. Prejšnja leta je bilo precej bolje. Letos gredo vsi gostje na Stari vrh z žičnico iz Selške doline. Zdaj se v gostilni ustavljajo le domačini, pa še ti le kadar gredo od maše. Vprašujete, kako je s hrano? Pripravljene imam domače specialitete: domačo salamo, domač kruh, od štajerskih pa gibanice.« Tončka obdeluje tudi nekaj zemlje in redi prašiče, da lahko pripravi za goste razne poslastice. Verjemi-« te, da boste v Javorjah dobro postreženi. JAVORJE POSTAJAJO DELAVSKA VAS Kaj bi lahko zapisal o Javorjah? Mogoče to, da je vas Vse bolj delavska. Pred kakimi desetimi leti je bilo drugače. Vas se je že močno spraznila. Ljudje so odhajali na delo v dolino in v dolini tudi ostali. V zadnjih letih spet ostajajo doma in se na zorila eno delo. Navadno imamo še preveč kandidatov za vloge in jih je kar težko odsloviti. Če bi imeli večji oder in bolj primerno dvorano, bi bilo drugače. Lahko bi naštu-dirali dela z večjim številom oseb. Ljudje najraje gledajo veseloigre, zato se tudi ravnamo po teh željah. Zdaj bomo gostovali še po okoliških krajih. Pred leti smo imeli tudi pevski zbor, ki pa ga ni več. Pač pa mladinci in pionirji lahko sodelujejo v strelski sekciji. Svojo podružnico ima v Javorjah SD Tabor iz Gorenje vasi. Tudi navdušenje za namizni tenis je. Mladi so sami naredili mizo in zdaj pridno trenirajo. Torej se čez javorsko mladino ne moremo pritoževati.« vozijo z avtobusom. Z delo dolino imajo kar ugodne avtobusne zveze. To velja zlasti za zveze s škof jo Loko, z zvezami proti gornjemu delu Poljanske doline pa niso preveč zadovoljni. Tudi zvečer bi radi, da bi vozil vsaj še en avtobus. Zvečer po šesti uri Je namreč z avtobusom nemogoče priti v Javorje. Vaščanl so tesno povezani •ned seboj. Prav zdaj gradijo nov vodovod, ker je bil stari že močno dotrajan. Izkop so »Pravili s prostovoljnim de-material pa kupili s samoprispevkom. Tudi za asfaltiranje ceste so se pogovarja-«>, da bi zbrali samoprispevek. Zdaj so težave z vzdrževanjem ceste. Potrebovali bi dva cestarja, pa je še za ene-6a komaj dovolj denarja. v Javorjah in okolici se ^nogo govori o kmečkem tu->»u. Nekateri kmetje so se *e odločili za to. Pravijo pa, j** 'rnajo precejšnje možnosti lstl> kl gradijo nove hiše. težava je v tem, da so kmetje še vedno preveč zapreženi V kmečko delo. S prenočišči zajtrkom ter večerjo bi še ^'o. teže je s kosili. Res je, «a kmetje vse manj obdelujejo njive in se preusmerjajo v Pridelovanje ribeza in živi-n°rejo. Dela pa je kljub temu £a kmetih še vedno dovolj. *^ato bomo o tem, ali je kmečki turizem uspel, lahko govorili šele čez nekaj let. gladina je delavna Javorje je ena redkih vasi, *ier nisem slišal pritožb na račun mladine. Učitelj na osnovni šoli v Javorjah in pred-55un'k KUD »Anton Ažbe« Matevž Markelj mi je pove-Qal. da mladina rada sodelu-1? V raznih društvih. »Dram-sekcija je letos že upri- Učitelj v Javorjah in predsednik KUD »Anton Ažbe« Matevž Markelj. JUNIJA BO KMEČKA OHCET TD Javorje je bilo ustanovljeno šele pred približno letom dni. Ustanovili so ga predvsem zaradi kmečkega turizma. No, in že po letu dni imajo Javorci lepe načrte. Občinska turistična zveza jim je v začetku leta predlagala, naj prikažejo dela z lesom na posebni prireditvi. To jih ni preveč ogrelo. Bolj so se navdušili za drug predlog — izvedbo kmečke ohceti. Tako bodo predvidoma v nedeljo, 13. junija, pripravili pravo kmečko ohcet. Ne tako kot v Ljubljani. Za to pravijo Javorci, da je bolj cirkus, kot ohcet. Letos bo vsa prireditev v enem dnevu. Če bo uspela, jo bodo prihodnje leto raztegnili vsaj na dva dni. Na prireditvi bodo pokazali tudi nekaj starih plesov in »hecov«, brez katerih včasih ni šlo. Težave so tudi s prostorom in starim pohištvom, a upajo, da jih bodo s skupnimi močmi uspeli prebroditi. Njihova želja je, da bi prireditev privabila v Javorje čimveč gledalcev. NA MALENSKEM VRHU MANJKA DEKLET Poslovila sva se od Javorij in s spačkom odbrzela nazaj v dolino do Volče. Še enkrat sva se zapodila v hrib, tokiat proti Malenskem vrhu. Avto je komaj zmagoval globoko blato na cesti za Malenski vrh. Gozd se je kmalu razredčil in pred nama se je prikazala na hribčku znana cerkvica na Gori, precej niže pa šola na Malenskem vrhu. Na levi se je kot na dlani dvigal vrh Blegoša z belim klobukom in ožarjen s spomladanskim popoldanskim soncem. Res nepozaben razgled. V tej vasi je življenje popolnoma drugačno, kot v le dobro uro hoda oddaljenih Javorah. Avtobusnih zvez nimajo. Najbližjo trgovino imajo v Poljanah in vsa živila morajo prinesti na hrbtu. Pred leti še pošte niso dobivali redno. Kadar je šel kdo v dolino, jo je prinesel. Zdaj je toliko bolje, da pride pismonoša v vas trikrat tedensko. V vasi skoraj ni več mladih. Kmetije so ostale brez ljudi. Pa fantje bi še ostali, le dekleta nočejo na kmete. V vasi jih skoraj ni, iz doline pa tudi nočejo v hrib. In to na trdne in urejene kmetije. Pra-njo, da bodo pač morali fantje »ta mlade« uvoziti. Tudi Šola na Malenskem vrhu verjetno kmalu ne bo več, čeprav je stavba lepo opremljena, ker je bila zgrajena šele pred dobrimi desetimi leti. Učiteljica Marija Strupi jeva je na šoli že 15 let. »Ob mojem prihodu je obiskovalo šolo 56 učencev, letos 12, prihodnje leto jih bo pa le še 8. Zato je malo verjetno, da bo prihodnje leto na tej šoli še pouk, ampak jih bodo "vozili v Gorenjo vas. V vasi ne moremo imeti nobene prireditve, ker ni več toliko otrok, da bi pripravili igrico. Včasih so hodili ljudje v šolo gledat televizijo, zdaj še tega ni več. Nekateri imajo že svoje sprejemnike. Zato je življenje tu bolj pusto. Najhuje je, kadar zmanjka elektrike. Takrat smo odrezani od sveta. Letos smo bili ravno za novo-leto kar pet dni. Ko bi imeli vsaj telefon, če kdo zboli. Bolezen pozimi je namreč v teh krajih huda stvar. Zdravnik mora priti, toda kako. Ker ne more z avtomobilom, se navadno nič rad ne poda v te hribe.« KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI Seveda pa »Gorenjec« ni tiskal samo hudo polemičnih političnih in gospodarskih člankov, tudi o prosveti in kulturi se v nobeni številki ni preveč razpisal. Bolj se je oziral v zgodovino pa tudi v sodobna dogajanja v svetu. Nikoli pa ni zmanjkalo snovi Novičarju, ki je v svoji rubriki drobil domaČe in tuje novice, dostikrat prav nenavadne, danes bi jim rekli kar »senzacionalne«. Vsaj za tiste preproste čase so res bile nenavadne. Preberimo dve ali tri take novice: lena v moški obleki. V Londonu je bil — kakor se piše — sprejet v ondotno uboino hišo mož, ki se je malo ponesrečil. Zdravniki pa so spoznali, da imajo pred seboj ženo, opravljeno kot moškega. Bila je namreč 66 let stara Katarina Coomba, ki živi le 40 let kot moški. V mladih letih je bila učiteljica jezikov, izgubila pa je svoj kruh in vsled tega sklenila, da se preživi v moški obleki. Najprej je bila kuhar, pozneje se je pečala tudi z drugimi rečmi. Nazadnje se je oženila z neko sobarico. Živeli sta srečno 14 let skupno. Druga taka vest za radovedne — nekatere sočustvujoče, druge privoščljive — bralce pa je bila ta-le: Napad na nemškega cesarja. Ko je cesar Viljem dne 6. t. m. (t. j. 6. marca 1901) prišel iz mestne vinarne v Bremenu, je nek človek storil nanj atentat. Vrgel je na cesarja kos železa, ki mu je priletel naravnost v obraz in ga zadel pod desnim očesom. Nek postrešček je pobil napadalca na tla, redarji pa so ga potem odpeljali na policijo. Ondi je napadalec izpovedal, da je delavec, noče pa povedati, iz katerega vzroka je napadel cesarja. Cesar je močno ranjen, ker mu je meso prebito do kosti, vendar se ni bati ničesar. Da je bilo vreme v marcu tudi pred sedemdesetimi leti tako muhasto kot v letošnjem marcu, zvemo iz novice: Tako je torej življenje v teh hribih. Marsikaj so nama povedali prijazni ljudje. Vsakega po malem: vesele in žalostne stvari. Zaželela sva, da bi med najinim prihodnjim obiskom v poljanskih hribih zvedela le kaj prijetnega. Besedilo. J. Govekar Slike: F. Perdan Rujavorumenkast sneg. Iz Radovljice nam piše dne 11. t. m. (t. j. 11. marca 1901): Tu okrog je zapadel nov za ped debel sneg. Od tistega dne pa je neprenehoma deževalo in tudi snežilo vmes. Vsled tega so pota postala zelo grda. — Danes zjutraj pa smo zagledali zunaj nekaj izvanredne-ga. Ponoči je zapadel za palec debel sneg in ta sneg ni bel kot ponavadi, temveč je rujavorumenkast; na nekaterih mestih, kjer ga je bolj na debelo pa je celo rujavoru-dečkast. Ljudje, ki se vozijo po železnici tod mimo, pripovedujejo, da je gori okrog Dovjega novozapadli sneg še temnejše barve, v Trbižu pa je neki tako rujav, kakor bi bil polit s kavo. — Ravno take vesti prihajajo s Koroške in iz Gornjega Štajerja. V Italiji je padal takoimenovani »krvav dež«, ki je prinašal s seboj tudi mnogo peska. Sodi se, da so se pripodile megle iz vroče puščave Sahare. Kazni, ki so jih prisojala sodišča pred sedemdesetimi leti, niso bile tako mile kot so dandanašnje. Pravica je imela takrat res zavezane oči in se ni ozirala na nobene olajševalne okoliščine. Kako ostro je udarila, zvemo iz vesti s kranjskega sodišča: 22 letni tesar Valentin Kopitar in njegov 18 letni dninar Jole Kopitar oba iz Mengša, obtolena hudodelstva ropa, sta dobila vsak po deset let težke ječe, poostrene z enim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici 21. januarja vsakega kazenskega leta. Pa še tole mikavno vest bi onih let preberimo v »Gorenjcu«: Sto zibelk je naročila laška kraljica Jelena (hčerka takratnega črnogorskega kralja Nikolaja Petroviča, ki je živel 1860—1916; op. C. Z.), ki prii čakuje veselega dogodka. Zi» belke s krasno opravo hoče menda darovati sto laškim materam, ki bodo povile otroka isti dan kot ona. Priložnost je, da glede na oglas, ki v marčnih številkah »Gorenjca« opozarja na zalo* go »Belske kisle vode« (Vel-lacher Sauerbrunnen) pri kranjskem trgovcu Albinu Rantu (1 zaboj 50 steklenic 8 kron 50 vinarjev), opozorimo na ta Gorenjcem najbližji izvir slatine. Sicer imamo tudi v naših krajih nekaj potokov, katerih voda ima kiselkast okus — npr. Kislica pri Kamni gorici — a belska slatina je le najbolj znana. Voda izvira nad vasjo Bela na Koroškem, tik pod Jezerskim vrhom. Tudi zdravilno kopališče imajo v Beli (833j metrov) — vendar pa to niso kake toplice, kot napak m»j nijo nekateri od naših turljj stov, ki potujejo tod mimo na> Koroško. Sicer pa bo praig če bomo o tej Beli kdaj * kaj rekli — saj tolikokrat potujemo skoznjo, a je skoro n* poznamo. C. Z. Slovenija po narodnosti Vprašanje o narodnosti je na programu popisov na našem ozemlju šele v povojnem času. Sicer imajo tudi popisi od leta 1880 dalje podatke o jezikovni pripadnosti, vendar se narodnost pokaže kot posebno vprašanje šele v popisih Jugoslavije. Predvojni popisi so narodnost obravnavali tako, da so iskali jugoslovansko narodnost. Šele s popisom leta 1948 je bilo to vprašanje pravilno postavljeno kot osebno priznanje k določeni narodnosti. Prve podatke o narodnosti imamo pa že iz leta 1846, ko je bil za Avstrijo izdelan tak pregled. Tedaj je bilo na strnjenem slovenskem etničnem ozemlju naštetih 1,126.303 Slovencev. Za poznejši čas so bili podatki posebej preračunani na današnji obseg SR Slovenije in se vodijo od leta 1880 dalje. V avstrijskih časih se slovensko prebivalstvo ni večalo kaj hitro; vzroka sta bila dva: veliko izseljevanje in pa vpliv raznarodo-valne politike, zaradi česar se je bolj večalo število nemškega in madžarskega prebivalstva, kot je bilo to mogoče z naravnim prirastom, kar velja posebno za zadnje obdobje pred prvo svetovno vojno. Po prvi svetovni vojni je prišlo do delnega izseljevanja nemškega in madžarskega prebivalstva s tem, da so odšli upravni in podobni delavci drugih narodnosti s slovenskega ozemlja. Zato se je že tedaj zmanjšalo število neslovenskega prebivalstva, nekaj pa tudi po drugi vojni oziroma med njo (na primer izselitev Kočevar-jev, po vojni izseljevanje italijanskega prebivalstva s koprskega ozemlja). Povojni popisi so pokazali, da je Slovenija narodnostno zelo enotna, kajti delež slovenskega prebivalstva znaša okrog 96 %. Hrvatov je po zadnjem popisu leta 1961 31.429 ali nekaj manj kot 2% prebivalstva Slovenije, Srbov 0,86%, Madžarov 10.498 ali 0,66%, Italijanov 3072 ali 0,19 %. Zaradi priseljevanja delovne sile računamo, da se je število prebivalcev, ki so prišli iz drugih republik, sedaj močno povečalo. Popis, ki bo konec marca, naj da natančne podatke. Ker vsebujejo popisni obrazci tudi podatke o priseljevanju, bo to mogoče. Ovira je pri tem le metodologija popisa, ker se obdelava nanaša na stalno prebivalstvo. Med delavci pa je precej sezonskih, ki se vračajo vsako sezono na delo v Slovenijo^ Takih sezonskih delavcev, ki ne spadajo med stalno prebivalstvo republike, pa popis ne bo pokazal, če ne bo posebne obdelave v ta namen. Največ razprav ob popisu prebivalstva je vzbudilo vprašanje o narodnosti. Naši popisi so uveljavili načelo subjektivnega izražanja pripadnosti k nekemu narodu. Da pa je prišlo kljub temu do nejasnosti, je vzrok možnost navajanja pokrajinske pripadnosti in pa uvrščanje v kategorije Jugoslovanov neopredeljenih. Pri zadnjem popisu leta 1961 je bila v obdelavi ta skupina pokazana kot posebna kategorija. Jugoslovanske narodnosti nimamo, ker živi v naši državi več narodov. Ob priliki zadnjega popisa pa je bila skupina »Jugoslovani neopredeljeni« za osebe, ki se narodnostno niso opredelile za eno od jugoslovanskih narodnosti, kakor otroci iz mešanih zakonov, ljudje narodnostno mešanih krajev, ljudje, ki so navajali pokrajinsko pripadnost. Prve podatke o narodnosti na našem ozemlju imamo še iz dobe pred pravimi popisi prebivalstva. Na slovenskem ozemlju je opravljala Avstrija popise po starem načinu od leta 1754 dalje in šele z letom 1857 prešla na sodobno štetje prebivalstva. Pri predzadnjem popisu po starem, to je bilo leta 1846, je bil sestavljen pregled tudi po narodnosti. Dežela Slovensko prebivalstvo Odstotek med vsem deželnim prebivalstvom Kranjska 410.722 88,1 štajerska 362.742 36,2 Koroška 95544 30,0 Goriška 128.462 67,0 Istra 31.955 14,0 Trst 25.300 31,5 To da skupaj 1,054.765 Slovencev; ti podatki so brez Prekmurja in Beneške Slovenije. Tam je živelo 71.538 Slovencev, tako da moremo za leto 1846 našteti na strnjenem slovenskem narodnostnem ozemlju 1,126.303 Slovencev. Pravi popisi so imeli vprašanje o jezikovni pripadnosti šele od leta 1880 dalje. Ni bilo vprašanja o narodnosti, ampak o občevalnem jeziku. Zato si moramo pomagati s tem, da izenačimo jezikovno in narodnostno pripadnost. To vprašanje o občevalnem jeziku je takrat povzročilo mnogo razprav in so mu očitali, da zmanjšujejo število pripadnikov manjših jezikovnih skupin, med katerimi so bili tudi Slovenci. Občevalni jezik pomeni jezik v javnosti in tedaj je tam prevladovala nemščina zaradi nemškega urado-vanja uprave itd. Vendar pa moremo reči, da so bili stari avstrijski popisi v primerjavi s povojnimi popisi v Avstriji in Italiji mnogo bolj objektivno izvedeni tudi glede jezikovne pripadnosti in da so vsaj približno pravilno pokazali razširjenost slovenskega jezika. Seveda niso bili brez nepravilnosti, ki se lahko ugotovijo pri primerjavi za posamezne kraje med popisi, vendar boljših podatkov za tedanji čas nimamo. Od tedaj dalje se omejimo na ozemlje, ki ga obsega SR Slovenija. Za čas Avstrije omenjamo tudi upravno razdelitev na dežele. Avstrijski popisi v letih 1880, 1890, 1900 in 1910 so prinesli te podatke po občevalnem jeziku. Nanašajo se na stalno prebivalstvo, čeprav so sicer avstrijski popisi obravnavali kategorijo prisotnega prebivalstva: Občevalni jezik na slovenskem ozemlju po rezultatih avstrijskih popisov Občevalni jezik 1880 1890 1900 1910 skupaj stalno prebivalstvo 1,171.282 1,222.580 1,252.681 1,304.170 slovenski 1,041.460 1,086.737 1,114.568 1,142.858 nemški 81.323 87.638 87.999 105.752 italijanski 29.797 27.497 28.020 30.781 madžarski 12.867 14.583 18.080 20.791 drugi 6.035 6.125 4.014 3.988 Najhitreje se je povečalo število Nemcev, zlasti na Štajerskem, in število pripadnikov z madžarskim občevalnim jezikom, ki so bili skoro izključno v Prckmurju. Uprava, ki je vodila opise, je bila na istem ozemlju nemška oziroma madžarska. Med drugimi jeziki so za srbski oziroma hrvaški jezik, ki ga navajajo avstrijski viri kot srbohrvatski jezik, podatki za 531 pripadnikov (208 Kranjska, 30 štajerska, 293 Primorska); vendar pri tem ni upoštevano ozemlje zunaj tedanje avstrijske polovice Avstro-Ogrske, namreč Prekmurje ter deli okrajev Čakovec in Karlovac. Po podatkih za leto 1910 je bilo na Kranjskem z nemškim občevalnim jezikom naštetih 6742 ljudi v Ljubljani ter 13.608 v kočevskem okraju, nadalje 2977 v novomeškem okraju, kjer so živeli Kočevarji v občinah Poljane (441), Črmošnjice (1662) in Smuka (678), dalje v okraju Črnomelj (765). V ostalem delu Kranjske je bilo 502 oseb z nemškim jezikom registriranih v ob- čini Jesenice in 239 v občini Tržič. Zanimivo Pa je, da tedanja avstrijska uprava ni registrira'3 niti enega Nemca v občinah Leskovica in SorK* v škofjeloškem sodnem okraju kjer so vas' Davča, Sorica in druge, v katerih so Nemci ff»ea zadnjo okupacijo iskali nemško prebivalstvo i*J izdali o tem posebno publikacijo. Sicer pa s~ je nemško prebivalstvo na Kranjskem manjšajo od popisa do popisa in leta 1910 ga je bilo £e 27.109; na Primorskem je ostalo število enak0 (leta 1910: 837) in je bilo nekaj nemškega prf' bivalstva v mestih, na Koroškem je bilo 3071; oseb z nemškim občevalnim jezikom v mežiš*' dolini, v Prekmurju pa se je število nemškega prebivalstva ves čas manjšalo, leta 1910 ga Je bilo še 2080. Največ nemškega prebivalstva Je bilo na štajerskem in tam se je število večajo po izkazu popisov mnogo bolj, kot je to mogo^ z naravnim prirastkom: od popisa 1900 do l?10 se je povečalo od 54.134 na 72.654 ljudi. To pre' bivalstvo je živelo v glavnem po mestih, saj samo v Mariboru, Celju in Ptuju bilo 40 tis0<; oseb, ki so navedle nemški jezik kot občevalo' jezik. Italijansko prebivalstvo je živelo izključni v sodnih okrajih Koper in Piran, (kajti ?" 30.781 oseb z italijanskim jezikom jih je bil° 29252 v teh dveh okrajih). Madžarsko prebivalstvo je bilo samo v Prekmurju. Jugoslovanska popisa 1921 in 1931 nista dala zadovoljivih podatkov o narodnosti, kajti tcdaJ so zahtevali pripadnost k jugoslovanski nai"0d' nosti in posebej k posameznim nejugoslovansk"11 narodnostim. šele popis 1961. leta je prinesel za Sloveniji prve podatke o narodnosti za vse današnj slovensko ozemlje, kajti popisa leta 1948 in 1"' se nista nanašala na vse slovensko ozemlje; A" Koprskem je bila registracija posebej. Madžari tvorijo po podatkih iz leta 1^ 0,66% prebivalstva Slovenije, Italijani 0,l9w: Sicer žive pripadniki vseh narodnosti raztres**' po vsem ozemlju republike, kajti zaposloval povzroča močno fluktuacijo in pomešanosl l,r^ bivalstva, vendar žive Madžari v glavnem v t-lv? občinah: Lendava 8120 in Murska Sobota 1'' ' Italijani pa v teh občinah: Piran 1208, KoP01 872 in Izola 467. Kot je videti iz popisnih podatkov, zelo nora-šča število pripadnikov jugoslovanskih niU~/j nosti, najbolj Hrvatov, katerih je bilo leta t*6 1,97 % prebivalstva Slovenije. Prav tako, Kot se naseljujejo za delom P1^ padniki drugih jugoslovanskih narodnosti Sloveniji, se Slovenci selijo v druge repuh|' .' kjer jih je tudi precej. V sosedni Hrvatski J živelo večje število Slovencev že pred uf,tanv. vitvijo Jugoslavije, kar povedo podatki & sirijskih popisov. Tudi sedaj je tam največ število slovenskega prebivalstva med vsemi P publikami, saj je to naša sosedna republika. Slovenci v republikah SFRJ Republika 1948 1953 Skupaj SFRJ Slovenija Hrvaška Srbija Bosna in Herc. Makedonija Črna gora 1,441377 1,376.938 37.890 20.998 4338 729 484 1,517.541 1,446.665 42.234 20.717 6.300 983 642 1961 522.227 19.957 5.93 1.147 V drugih republikah število Slovencev narašča tako močno, kakor je to obrnjen P^"njfl za Slovenijo, kjer je na primer močno veca-števila Hrvatov. Če podatke med seboj primerjamo, u?j!fcalJ mo, koliko Slovencev živi v drugih rep'-'^gti in koliko pripadnikov vseh drugih naro v Sloveniji: Leto Slovenci po drugih republikah SFRJ Druge narodnof1 v SR Sloveniji 1948 1953 1961 64.439 70.876 66.965 62.862 57.762 69.296 mm Mala smodnlšnica za posipalnl smodnik iz 16. stoletja Orožje in bojna oprema Slovencev od naselitve do konca 17. stoletja V četrtek je bila v razstavišču Arkade v Ljubljani (Trg revolucije 18) otvoritev razstave »Orožje in bojna oprema od naselitve Slovencev do konca 17. stoletja«. Razstavo je organiziral Narodni muzej, ki letos slavi 50-letnico ustanovitve. Zbirka orožja in opreme je plod uspešnega strokovnega prizadevanja kustosa Ferdinanda Tancika, ki je pripravil tudi Prvi slovenski katalog o orožju. Razstava obsega 226 posebej za to razstavo restavriranih originalnih primerkov orožja od PUscičnih in sidičastih osti, mečev in bodal, bojnih cepcev, nclebard, pušk in pištol z raznimi dodatki kot so rogovi za smodnik, napenjači za puške, prsni oklepi ipd. Razstavo dopolnjujejo fotopovečave risb vojščakov, ki Ponazarjajo nošo vojščakov, kakršna je bila v zgodnjem srednjem veku, kako se je v naslednjih stoletjih spreminjala, ** Podrejala modi in seveda upoštevala tudi potrebe vojščaka 'n orožja. Razstava ima dvojni namen: splošnozgodovinski oris opre-1110 in oborožitve bojevnikov ter razlago v zvrsteh orožja, ki so bile v navadi na ozemlju današnje Slovenije. Razstava bo odprta dva meseca, in to vsak dan od 10. do nre, za odrasle je vstopnina 2, za otroke pa 1 dinar. j. V. Uspel literarni večer v Žireh lo gledalcev. Najprej so književniki prebrali nekaj odlomkom iz. svojih del, nato pa se jc razvil sproščen pogovor. Po prireditvi so književniki radi ustregli lovcem avtogra-mov in se podpisali v knjige. Hkrati so obljubili, da se bodo med prijazne Žirovcc še radi vrnili. jg 19 Klub študentov Poljanske doline je pretekli petek pripravil v 2ireh literarni večer. Srečanja so se udeležili znani slovenski pesniki in pisatelji: Vladimir Kavčič, Ivo Minatti, Herman Vogel in Jože šmit. Literarni večer, ki bi moral biti že prejšnjo soboto, je izredno uspel. Prireditev jc privabila v dvorano veliko števi- KULTURNE VESTI • Jože Peternelj - Mausar in Konrad Peternelj, slikarja iz nov razstavljala v Trebnjem. Razstavo, ki so jo odprli v so- • '. * aprila, popoldan v avlah osnovne šole v Trebnjem . PriPravil Tabor slovenskih likovnih samorastnikov v Treb-Jem. Po otvoritvi bo koncert. * Koncertna poslovalnica v Kranju prireja v sredo, 31. c a'ca^ OD 1930 v veliki renesančni dvorani v Mestni hiši kon-ca x cnubertove in Krekove pesmi bo pel tenorist Mitja Gre-t rac. Nastopajo še klavirski duo Alenka in Igor Deklcva ter ■opranistka Gorenc Marija. Ca * V Galeriji Prešernove hiše v Kranju bo v sredo, 31. mar-Slik 18 uri otvoritev razstave dveh kranjskih likovnikov. s;«iar. a KumP razstavlja svoje slike na steklo, Štefan O»rnonič pa barvno grafiko. sjj.,'? kasneje pa bodo v istih prostorih odprli šc razstavo arja -Maksima Sedeja ml. Otvoritveni govor na razstavi Do hnel Taras Kermauner. Škandal v »Centru« 7o, kar se je zgodilo v četrtek zvečer na koncertu Kor-ni grupe, zasluži najstrožje obsojanje. Res je, da na podobnih prireditvah večkrat pride do neljubih dogodkov. Toda četrtkovo jc preseglo vse meje. Prvi koncert bi se moral začeti ob 18. uri. Ko so bili glasbeniki pripravljeni, so jim sporočili, da je bilo prodanih premalo vstopnic. Zato so se odločili, da bodo izvedli samo en koncert, in sicer ob 20. uri. Čas, ki so ga imeli na voljo, so izkoristili za zadnjo vajo pred nastopom. Minili sta dve uri in vse je bilo pripravljeno za začetek. Ko so poslušalci zasedli svoja mesta, se je začela predstava, ki je trajala samo dvajset minut. Za to so zaslužni nekateri posamezniki, ki so začeli žvižgati in skušali tia vse mogoče načine izzivati nastopajoče. Dobil sem občutek, da sem v gostilni med pijanci OBVESTILO! Hotel »SMARJETNA GORA« nad Kranjem obvešča cenjene goste, da bo zaradi preureditvenih del ponovno začel obratovati 24. aprila 1971. K. I. PREŠEfttVOVO GLEDALIŠČE SREDA, 31. marca, ob 16. uri: gostovanje v škof j i Loki — Jelč: RDEČA KAPICA — lutkovna predstava ČETRTEK, 1. aprila, ob 16. uri: red DIJAŠKI I (za Iskro), ob 19.30: za red KOLEKTIVI—ČETRTEK — A. Leskovec: DVA BREGOVA PETEK, 2. aprila, ob 16. uri: za red DIJAŠKI II, ob 19.30 za red KOLEKTIVI—PETEK — A. Leskovec: DVA BREGOVA Naša kri na prostem Dramska skupina z Bele pri Preddvoru jc začela pripravljati Finžgarjevo ljudsko igro Naša kri, ki jo bo režiral Silvo Ovsenk. Ce bo šlo vse po sreči, jo bodo prvič zaigrali 20. junija, na večer krajevnega praznika in sicer na prostem. Pri igri sodelujejo domači igralci, med njimi tudi starejši, ki so nekdaj že igrali. Da bo predstava čim bolj izvirna in privlačna, so se odločili, da bodo igralci govorili v domačem, belskem narečju, -jk bi ne na koncertu. Kljub temu so glasbeniki igrali dalje v upanju, da se bodo vroče-krvneži pomirili. Toda žal ni bilo tako. Še naprej je bilo slišati neokusne pripombe in Žvižganje. Po zraku so frčali cigaretni ogorki. Vse to se jc stopnjevalo do take mere, da jc Komi grupa, ko je končala skladbo, zapustila dvorano. Čez nekaj trenutkov se je vrnil Kornelije Kovač, se zahvalil za gostoljuben sprejem in povedal, da ne bodo nadaljevali koncerta. Odšli so v garderobo, da bi se izognili morebitnim fizičnim napadom. Niso se mogli sprijazniti s takšnim sprejemom. Seveda so se zavedali, da je do izgredov prišlo zaradi posameznikov. Žal jim je bilo, da so morali končati, ker večji del občinstva ni imel s tem nič opraviti. Potem so se med poslušalci začele burne razprave. Spraševati so se, kako je mogoče, da so med nami tudi taki, ki pridejo na koncert samo zato, da povzročajo nered. Večina je menila, da bi jih bilo treba v bodoče kaznovati in jih odstraniti iz dvorane. Skandal, ki ga je povzročila skupina Kranjčanov, je res enkraten. Do danes je v Kranju gostovalo že veliko ansamblov, ki so bili na nižji ravni, pa so jih vseeno dostojno sprejeli. Naj bo v:rok tak ali drugačen, menim, da bi bilo tieba v bodoče strožje ukrepati. Ne smemo dopustiti, da bi si drugi ustvarili napačno podobo o krani ki mladini zaradi nekaterih izjem, ki se lahko sramujejo svojega početjaJL. GahrijelčiČ sta Žrebanje bo v Skoiji Loki 18. avgusta Veliko nagradno žrebanje GORENJSKE KREDITNE BANKE Za vlagatelje, ki do 31.7.1971 vlože na hranilno knjižico ali devizni račun — 2000 din — vezano na eno leto — 1000 din — vezano na dve leti — obnovijo v navedenem času rok vezave Za vsak navedeni polog en žrebni listek Za večji polog več žrebnih listkov Prva nagrada AUSTI 5 denarnih 5 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 49 denarnih 1300 nagrad po 2000 din nagrad po 1500 din nagrad po 1000 din nagrad po 800 din nagrad po 600 din nagrad po 400 din nagrad po 100 din Hranilne vloge obrestujemo: — navadne 6 % — vezane nad 1 leto 7 % -— vezane nad 2 leti 7,5 % Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 5,5 °o v devizah 0,5 % v dinarjih — vezana nad 1 leto 7,5 % v devizah Dragi, ali bi lahko med dvema rundama pogledal malo tudi mene? Bronhitis — bolezen sončnih dežel V Neaplju je bil pred nedavnim simpozij o na videz kaj nedolžni bolezni — bronhitisu. Nenavadno je, da tej bolezni posvečajo v sončni Italiji tolikšno pozornost. Vendar pa v tej deželi vsako leto umre zaradi bronhitisa več ljudi kot v hladnih skandinavskih deželah, število obolenj je večje na jugu in ne na severu kot bi sicer pričakovali po dnevih megle. Simpozij pa niso sklicali zaradi velikega števila umrlih, pač pa zaradi velikega števila izgubljenih delovnih dni. Neučinkovita zdravila Ameriška uprava za prehrano in zdravila je zahtevala naj s tržišča umaknejo 245 neučinkovitih zdravil. V obširni raziskavi so pregledali skoraj tri tisoč zdravil, vendar jih le slaba polovica blaži simptome ali zdravi bolezni po opisih, ki jih daje zanje farmacevtska industrija. Uprava zahteva, da morajo oglasi, s katerimi dela farmacevtska industrija reklamo za svoje izdelke, vsebovati tudi uradno potrjene podatke o njihovi učinkovitosti, študija je pokazala, da je na ameriškem tržišču neučinkovitih devet odstotkov zdravil, četrtina je pogojno, 41 odstotkov pa je učinkovitih, vendar s stranskim škodljivim delovanjem. To je prstan moje mame. Pazi nanj, oče Se vedno odplačuje zanj obroke ... V Rusiji so imeli Cigani sorazmerno mirno življenje. Cesarica Katarina jih je razglasila za sužnje cesarstva, toda ni jih preganjala. Iz neznanega razloga pa so jim 1759. leta prepovedali vstop v Petrograd. Tja so smele samo plesalke in godci. Niso bili redki aristokrati, ki so se poročili s cigankami. Sicer pa so povsod po dvorih imeli eno ali dve Ciganki kot plesalki. Tudi v Nemčiji so imeli Cigani pol stoletja po prihodu precej razumevanja za svoj način življenja. Kmalu pa so jih začeli preganjati. 1724. leta so v grofiji Bavreuth v enem dnevu obesili 15 Cigank; najmlajša Ciganka je bila stara 15, najstarejša pa 98 let. Iz takratnih poročil je razvidno, da so se Cigani združevali v oborožene tolpe in plenili po okolici. Kadar so vojaki na njih uprizorili hajko, so ob zvonenju vseh zvonov po cerkvah morali sodelovati tudi prebivalci. Na križiščih so bile vislice z napisi: Kazen za klateže, hudobneže in Cigane. Ko pa so oblasti spoznale, da Cigani sploh ne znajo brati, so poleg napisa narisali bičanje in obešenje. Vse to naj bi Cigane zastrašilo, da bi čimprej zapustili Nemčijo. Toda Cigani so ostali kar so bili — in ostali v Nemčiji; nekateri so odšli, nekateri prišli. V Angliji so se Cigani izkrcali 1440. leta. Hitro so se razpršili po otoku. Oblasti so se jih ogorčeno branile. Preganjala sta jih kralj Henrik VIII. in kraljica Elizabeta. Elizabeta jih je poleg drugega obtožila tudi to, da so Cigani skrivali katoliške duhovnike in poslance Rima. 1563. leta je Elizabeta Ciganom ukazala, da morajo pod grožnjo smrti takoj zapustiti državo. Toda v 17. stoletju so Cigani v Angliji še vedno živi in zdravi in kot taki so si spet pridobili svobodo, kasneje pa v Angliji celo gostoljubno državo. ,Vi imate tukaj lepega dečka,' pravi dolgin cigan Samol ter stopi s konja in ž njim tudi eni njegovih tovarišev, ,ali bi ga ne hoteli nam izročiti? Sicer mu dobro ravno ne bode pri nas, pa vendar radi bi ga in staremu očetu tukaj nima kaj pridovati.' Rekši, pristopi cigan zanesljivo in zgrabi malega dečka, ki se je zastonj jokaje skušal skriti za očeta Bernarda. ,Kaj bi radi? Proč/ reče menih Bernard in brez strahu stopi ciganu nasproti, .poberite se, kajoni, da vas božja roka ne zadene. Kaj hočete s tem dečkom. Nihče se ga nc bode dotaknil brez kazni, nedolžna kri vpije v nebo.' ,Ha, ha!' zasmeje se divjak, .slabo ste naleteli na poslušalce, ako ste menih, kakor se mi vidi; nas se take pridige ne primejo. Drugi cigani, ki so sedeli še na konjih, priganjali so glavarja, naj naglo opravi, zato zgrabi stari hudodelnik slabega starca in ga odrine, da bi prijel dečka. ,Stoj, pritepuh, ne bodeš ga ne,' pravi zdaj kmečki mož, ki se je podpiral na motiko, vzdigne svoje orodje in gotovo bi bil ciganu črepinjo razklal, ko bi ne bil ta naglo ko maček odskočil. Starec, ki je slonel ob palici, jel je na pomagaje klicati; vendar ciganje naglo poskačejo s konj in oba kmeta sta ležala pri tej priči prebodena in krvava na tleh. Prikazal se je tam pa tam kak možice* izza ogla, toda videvši, da je on sam, sovražnika mnogo — skril se je tudi on. Samol zgrabi fantiča za roko in ga posadi na konja, usede se zadaj, in preden je človek vedel, odjahali so bili cigani kot strela •* Zgodbe o tem da so Cigani kradli otroke, so na majavih temeljih. Ciganologi, učenjaki, ki so temeljito pro učevali cigansko življenje, so ugotovili, da so Jože Vidic (3) Cigani nekoč in danes Doba romantike je navdihnila velike umetnike, da so v ciganskem življenju našli snov za svoja dela. Pesniki, slikarji pisatelji, glasbeniki, kiparji itn. so dvignili mit o lepi ciganki, o ciganski ljubezni, o ljubezni med ciganko in plemičem itn. Predvojna generacija se še dobro spominja potujočih Ciganov, ki so z izurjenimi medvedi in opicami beračili od hiše do hiše. V tistih časih so imeli Cigani veliko konj, ki so jih preprodajah po vaseh. Govorilo se je, da je najmanj polovica konj ukradenih. Nenehne selitve iz kraja v kraj so otežavale preiskavo. Dobro se še spominjamo, kako so nas doma strašili s Cigani: »če ne boš priden, te bodo vzeli Cigani.« Po vaseh so starši zaklepali otroke, ko so čuli, da so Cigani v bližini. Krožile so govorice, da Cigani radi kradejo otroke, jim izpulijo eno ali dve očesi, nato pa z njimi prosjačijo po vaseh. In res so nekoč vodili s seboj težko pohabljene otroke. Razlikovati pa moramo nekdanje berače in Cigane. 1929. leta so v Pragi sodili 21 Ciganom, ker so ubili 12 ljudi in jih nato pojedli, časopisi so poročali o Ciganih-ljudožrcih. Toda zločin so storili razbojniki, potomci hajdukov iz Transilvanije. V minulih stoletjih so številna razbojništva pripisali Ciganom, čeprav so jih storili drugi. Sicer pa izrojenec najdemo povsod in ne samo med Cigani. V starih časih so bile močno prisotne zgodbe o ugrabljenih otrocih. Oglejmo si odlomek iz Jurčičeve knjige Jurij Kozjak: »Ciganje so bili že tukaj. Bilo jih je res strašno gledati, kako so malim konjem viseli naprej čez grivo ter jo naravnost proti hruški drvili. Zdajci razbeže otroci in žene, le menih z grajskim dečkom in z nekaterimi moškimi ostane na mestu. Cigani močno navezani na svoje otroke. Ljube zen do otrok jc močnejša od življenjskih Vf pak, pa zato Ciganke skorajda ne poznajo splava. Še pred minulo vojno je med Cigan veljala moralna norma, da mora Cganka sto piti nedolžna v zakon. Starši niso smeli zve deti za ljubezensko razmerje svoje hčerk* pred poroko. Če pa se je zgodilo, da je zano sila, so ji to oprostili zaradi otroka, če sf imeli Cigani na tehtnici nedolžnost, na druff strani pa otroka, je bila ljubezen do otroka vedno močnejša od ljubezenskega spodrsljaja Pavel Rajhard iz Lancovega pri Radovljici j< povedal, da je bilo v družini njegovih staršev 12, v družini staršev njegove žene Gizele pa 13 otrok. Nasploh je skoraj v vseh ciganskih družinah veliko otrok. Ciganski otroci iz naselja Lancovo pri RadoV Ijici ■ Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 195 Ob rcklcto!« preklinja sebe, da ji je podlegel, enem pa ga skrbi, kaj bo zdaj storila Anna-bo » ' °d katerc J° odvisna njegova prihodnost, jitata Prihodnost, o kakršni je sanjaril že v An *rSU" ^am 'c doživel polom, tu pa mu je roke* položila sebe in svoje bogastvo v Sam0 Zt*a' to bogastvo ogroža tale ženska, ki je njj . na Papirju njegova žena, vendar pred ljud-§». '^.oblastjo še vedno njegova zakonska žena. hod* J° .Zakon' čeprav je uničevalka njegove priče i!°St' 'n v resnici res samo prinašavka nesre-2n.a "1U groz' zdaJ s Pism'. tistimi, šc kako • nirr>i pismi, ki bi jih rad pred njo, pred seboj vsem svetom zatajil. *Le pokaži jih! Rad bi jih videl.« Occ*t Vojo svetohlinsko mater vprašaj! Tvojemu nes UvS(rm i'h dala, da jih ji je nesel. Umrl je, Sa rc'Cn'k! Umrl, pa jc bil pravičnost in dobrota Siri Ncsrcčen je bil zaradi tebe, zaradi vsega, flai tu st?ri' meni in sinu. če ti je lagala o meni, r,.t. • Pokazala še tvoj obraz, kakršen je v C!>nici.« J'h^nT^ :)njcgovi mater> Jc poslala pisma? Torej Prane čuti olajšanje. ne?* °dt'kaš? Rada bi izvrtala dokaze o moji žan^Slobi' ki jih ni. Umazana si, Stefi! Uma- I^J^azana, res, umazana od nocojšnje noči, *aliUC ŽaIi me! Tudi meni ^e Ža1, kCr SCm tC valaCM-m' da' čutim. Ne bom tc vcč nadlego-■ Nisem prišla zaradi tebe. Pripeljala sem ti sina. Pogovori se z njim. Ne bom ga čakala. Odpotujem. Odpotujem v Berlin.« »V Berlin? Ne, ne, kar tako brez sina ne moreš!« »O pač! Morem, morem! Vse zmorem!« se Stefi čuti vedno ponižano. »Menda mi ne boš obesila sina?« »Pogovori se z njim! Njegov oče si!« je Stefi malo mar. Po tej noči se s sinom noče srečati. »Lahko bi se mirno pogovorila o ločitvi. Samo izjavo bi podpisala, da si me zapustila.« »Tudi sedaj te bom. Ne bom te več nadlegovala,« se napravlja, kakor da ni nič. »Moral bom vložiti tožbo za ločitev!« »Vloži!« »Toda o otroku bi se morala pogovoriti!« »Kaj neki? Pogovori se sam z njim! V Pcnz-bergu te čaka ali pa v hotelu! šestnajst let sem skrbela zanj! Zdaj skrbi ti!« »Tako vendar ne gre, štefi! Jaz ... Jaz . . .« V sosednji sobi zazvoni telefon. »Za božjo voljo, telefon?« prebledi Federle, čeprav njegove bledice ob rdeči luči, ki jo je prižgala Štefi. ni videti. Telefon pa zvoni in zvoni, Federle pa, kakor da nima moči, da bi stopil v sosednjo sobo, kjer ima svojo pisarno. »Ne hodi! Sla bova skupaj! Pogovoriti se morava! Ločitev je resna zadeva,« govori šepetaje, kakor bi se bal, da ga bo kdo slišal, šele potem se prestopi in se napoti v sosednjo sobo, obenem pa zapre za seboj vrata. »Ja,« je slišati njegov vznemirjeni glas »Ja, tu Federle .. . Kaj, sina ... sina jc rodila ... O bog . . . Takoj v VVeiheim . . . Pravite ... Pravite, da je slaba ... Pridem .. Seveda pridem . . .« Ko se vrne v sobo, Štefi ni več. Tudi v hotelu jo išče zaman. »Vzela je svoje stvari,« pravi zaspani hotelir. »A sin? Sin?« »Se še ni vrnil iz Penzberga! Naročila je, naj počaka vas!« Federle drhti. Srečanju s sinom se ne bo mogel izogniti. »Veste, ločila se bova. Zaradi ločitve je prišla.« Potem sede na kolo in požene. štefi pa je na postaji nema in otopela. »To je konec. Konec vsega.« ji zveni v ušesih. Pa ji je vse skupaj komaj kaj mar. Samo proč mora Proč iz teh krajev. Proč. Kamorkoli. Ob svitu je že v Miincl • »Karto za Berlin.« »Kam, prosim?« »Za Berlin,» štefi ponovi. V Berlin bo šla Ne zaradi Lchmanna. Predenj se sploh ne bo upala. Toda šla bo. Berlin je daleč. Berlin je daleč Berlin je daleč. »čim dalj proč, čeprav na konec sveta.« Stefi bi rada pobegnila sebi in vsem. Človek lahko pobegne drugim, se jim umakne, sebi po ne more pobegniti razen v smrt ... Deseto poglavje Vlak, v katerem se vozi štefi v svoji za vse stvari otopeli brezciljnosti v smeri proti neznanemu Berlinu, drvi pod gosto sivočrnkasto perjanico dima. Mesta in kraji že ure in ure bežijo mimo, podeželske in mestne pokrajine, hiše, telegrafski drogovi, gozdovi, ravnine in žalostna samotna drevesa. O ta drevesa, gola, okostnjakasta, brez listov, brez znakov življenja, tudi tistega zadnjega, zlato rumenega, krvavečega, osipajočega se. Nobene življenjske sile ni več v njih. Mimo beže. Ostajajo za vlakom sprijaznjena s svojo opešanostjo in vdana do vseenosti, ali še kdaj ozelene ali ne. Otopela do brezupa kakor da ne čutijo več svojih korenin in sokov. Samo beže, beže, le da v nasprotni smeri kakor Štefi, ki beži proč, proč od vsega, in ki se čuti brez moči, brez volje do življenja, ponižano ne samo pred Francem, marveč pred samo seboj. Zakaj ni več petja na vasi (10) mo 72-letne Minke Legat ^8. r ° 8 Prispevkom Jožeta Ambrožiča s Poljšice pri leUei- r^ah* V PreJšnji številki je zapisal, da so se fanje v fce„je Popoldne zbrali na vasi in skupaj odšli na veselja- driicJ C ^e treba, so se tudi družno stepli s fanti iz kc va«t u ^0ll1ačo okr°g polnoči pa so se spet družno vračali v ° vas in sredi vasi še zapeli. ■ k« so čakala doma, *>ala P° glas" dobro prepo-Včasih i a sv°iega fanta. ?j vedno naKm>č lam'c Niači . lzbirali nevesto v £ ceditiPnŠU. §e pod ok" vč.sil Pa ie trcba' da %> v iS? ?' niogcl sk°zi * biia *° k dL'kletu: «k™ '^fcna *mreč majhna' za-' mje stal ,gaVlri' zato so se , .? ! .tam vse do svita kakšn£mU je lahko P,išlo so ^.P^iuba. S svi- Kveči etom lc Pogovar ) V- ?°je*dome fantje vračali h liTTiz vseh koncev n,°vski dai slišali veseli uan Vnski (uka"je). VSCga tega skoraj ni ,u> tu J fPn na« na podeže-*s'h v Lr,ah in okolici, je s°botah in nedeljah zvečer (ali že kar proti jutru) še mogoče slišati domače narodne pesmi, čeprav bolj poredko in ne najbolje zapete. Dekleta in tudi starejši pa še vedno radi prisluhnejo taki pesmi. Precej krivde za to, da je fantovsko petje z vasi že skoraj izginilo, ima tudi zadnja vojna in leta po njej. Če se je v povojnih letih namreč kdo ponoči oglasil s petjem, so ga hitro utišali. Predvojni fantje so postali zreli možje, mlajši generaciji pa nekdanjega fantovskega petja ni nihče vcepil v glavo. Zaradi vojne je nastalo nekakšno mrtvo obdobje za takšno zvrst petja, zato ga danes praktično ni več. Fantje se tudi ne družijo več v takšnih skupinah kot včasih, ko so se zbrali z vse vasi. Po dva ali tri jih vidimo skupaj, ko se vračajo z veseličnega prostora, najraje pa vsak s svojim dekletom ubere svojo pot. Danes fantom tudi ni treba več po cele noči prezebati pod oknom dekleta, saj so jim vrata povsod na stežaj odprta. Hitrejši, spremenjen način življenja nasploh je na vasi marsikaj spremenil. Nekdanje šege in navade se spreminjajo, izginjajo, na novo nastajajo ... Jože Ambrožič Na rovtih smo kosili, kurili kres in peli Zanimivo je pismo Minkc Legat, Dovje št. 7, p. Mojstrana. Zanimivo in presenetljivo za nas v redakciji še zlasti zato, ker je dopisnica, ki se tokrat prvič oglasila s prispevkom za rubriko Gorenjski kraji in ljudje, pripisala, da ima že 72 let. In kljub temu ji ni bilo težko — pa celo z zelo čitljivo, lično pisavo — zapisati nekaj zanimivosti iz nekdanjega življenja. Naj bo za zgled vsem mlajšim bralcem Glasa, ki so doslej že kdaj razmišljali, da bi kaj napisali — pa se niso odločili! Pismo v celoti objavljamo. 2e dolgo mislim nekaj napisati o nekdanjem petju na vasi oz. na rovtih, to je na naših planinskih senožetih in pašnikih. Stara teta mi je pripovedovala, kako je bilo včasih ob košnji na rovtih. Od tega je zdaj že več kot 100 let. Bilo jc to, še preden je stekla železnica skozi našo dolino, ko za naše ljudi še ni bilo nobenega zaslužka. Ljudje so včasih lepo počasi delali in tako se je na rovtih zbralo po deset ali še več koscev. Rovti so oddaljeni od vasi po uro hoda ali dve daleč v gore. Ko so prišli na rovte (na planino), so se kosci postavili v vrsto; naprej je kosil gospodar, za njim pa vsi ostali. Ko je prišel gospodar do konca vrste, je počakal, da so vsi drugi dokosili do njega, potem pa so se vstopili skupaj v krog in zapeli. To se je ponavljalo po ves dan. Ko sem bila še mlada, smo morala domača kmečka dekleta dati koscem pušelje (šopek) iz nagel j na in rožmarina. Zvečer pa smo po rovtih kurili kres. Dekleta in fantje so se zbrali ob kresu; vriskali so in peli, da se je slišalo v dolino, do doma. Za pripravo suhljadi za kres so morali skrbeti otroci. Ti so sicer podnevi nosili vodo, obenem pa so se morali pobrigati, da so na kup nanosili dovolj vejevja, če ga je bilo premalo, so ga še fantje zvečer kaj prinesli. Ko so pokosili pri enem gospodarju, so šli k drugemu. To so ponavljali tako dolgo, da so pokosili vse rovte. če pa je bilo na rovtih več skupin koscev, grabljic in otrok, so se pa kosali med seboj, kdo bo imel zvečer večji kres in katera skupina bo bolje pela in vriskala. Še to naj povem, da so morale biti nekdaj na rovtih kuharice in grabljice v belih predpasnikih. Vedno pa so veliko peli že pri delu, še posebno pa zvečer pri kresu. Minka Legat Dovje Gorenjski Kroji in ljudje Senično, Križe, Pristava, Bistrica, Ročevnica, Sebenje Panoramska cesta in ljudje ob njej (Na obisku v tržiški občini) Panoramske ceste še ni — je šele zamišljena v načrtu slovenskih cest. Vodila bo po najlepših gorskih predelih naše ožje domovine na obronkih Alp. Toda ljudje ob tej — za zdaj še imaginarni — turistični transverzali živijo že stoletja. Življenje se preliva po starih cestah, ko pa bodo nove, bo tudi tu ugodnejše. Toda verjetno bo z njimi prišel kot nepovabljen gost tudi nemir, ki preveva sodobno življenje. V tržiški občini poteka lok panoramske ceste od meje krajnske občine med Golnikom in Seničnim do meje z radovljiško na ovinku nad Palovčami. Pod Kriško goro, ki se na drugi strani prekrsti v Kokovnico, in ob vznožju Dobrče. Po tej poti se je odpravila naša novinarska ekipa in prehodila prvo etapo: od Seničnega do Bistrice pri Tržiču. Obiskala jc ljudi, odmaknjene od centra, kamor pa se večina dnevno odpravlja, da si predvsem v industriji poišče svoj kruh. Le redki posamezniki še vztrajajo pri kmetijstvu ali obrti in upajo na boljše čase. Morda pa prav ti dajejo še tisti pridih patriarhalnosti na podeželju, po katerem se zlasti starejši generaciji včasih še stoži. Senično bo z novo 6-metrsko cesto, ki so jo letos začeli graditi, dobilo boljšo povezavo s središčem občine, če pa bodo medobčinski razgovori uspeli — in neuradno smo slišali, da bodo — bo stekel črni cestni trak tudi do Golnika in odtod v svet. Križe so bile druga postaja na naši poti. Postajajo središče jugovzhodnega predela tržiške občine. Policentrizem v občinskem merilu se torej uresničuje. Zahteva ga urbanistična rast. Dolgoročna. Nova šola bo prvi družbeni center. V kraj prihaja industrija. Kmetijsko središče občine predstavlja kmetijska zadruga, toda kako bo z njo? Obiskali smo Sebenje. Naselje gravitira h Križam, toda zaradi živahnega družbenega življenja ima svoj utrip. Ne Zgolj navidezen. In še zadnja postaja na naši poti: Bistrica pri Tržiču. 900 let staro naselje je izgubilo patino časa. Znak starosti so skoraj edinole še razvaline gradu Gutenberg. Sicer pa je to kraj mladih ljudi. Pionirsko mesto, ki bo dozorelo šele čez čas, saj svojo novo fizionomijo šele dobiva. Nekdanje prebivalce smo iskali skoraj z lučjo. No, našli smo jih. In pripovedovali so nam ... —ok Senično je kraj za živinorejo Ahačič Peter je eden od treh kmetov, kolikor jih jc šc v Seničncm. Sicer imajo tudi drugi zemljo, vendar hodijo gospodarji v tovarno ali kam drugam in tako niso več »ta pravi kmetje«. »Res, da smo samo še trije čisti kmetje, kot se temu reče, v Seničnem, pa še zase ne vem, če bom lahko zdržal. Nisem ravno posebno trdnega zdravja, brez denarja pa na kmetih ne gre. štiri otroke imam in če je še bolezen v hiši, potem res ni lahko. Prav rad bi dobil kakšno službo, potem si socialno zavarovan in vse gre nekako laže.« Tako govori Ahačič, star je 39 let, v najboljših letih kot se temu reče. Skrbi ga prihodnost njegove kmetije. Trenutno je na razpotju — ne ve ali naj postane pol kmet pol delavec, kot toliko drugih, ki jim zemlja ni dajala dovolj. Po drugi strani pa, ko se razgovori o gospodarjenju na kmetiji, bi človek težko verjel, da se bo odtrgal od zemlje in obstal na pol poti med kmetom in »šihtarjem«. »Zemlja okoli Seničnega je slaba, tretjo kategorijo imamo. Samo trava raste tukaj — kot nalašč za živinorejo. Lani sem imel kurjo farmo, 600 kokoši. Jajca smo prodajali bolnišnici na Golniku. Sedaj pa se je zataknilo z umetnimi krmili. Ne izplača se kupovati tako dragih krmil. Zato sem skoraj vse kure prodal, čakam, kaj bo. Na zemlji kolikor jo imam, bi lahko redil osem krav. Mleka danes ni težko prodati. Nova cesta, boljša, bo za nas v Seničnem res pridobitev. Vsak dan bi lahko pod vasjo vozil tovornjak in pobiral mleko. Za našo vas — se mi zdi — ni boljšega kot gojenje krav Zadnji čevljar v Seničnem Če so se prej prebivalci Se-nična pritoževali, da so povezani s svojim občinskim centrom po slabi cesti, potem kmalu tega ne bodo več trdili. S Tržičem jih bo povezal asfaltni trak , ki bo veljal občino okoli 360 milijonov din. Lansko jesen so zahrumeli cestni stroji, letošnjo pomlad pa je že videti, da bo nova cesta široka, z manj ovinki. Tu in tam je odjcdla nekaj metrov zemlje, drugje spet je bilo treba posekati nekaj sadnega drevja. Nekaj »pev-carjev« je zaradi modernejše ceste moral posekati tudi Grašič Erancelj, zadnji čevljar v Seničnem. Pa se ni posebno razburjal zaradi tega, saj jc treba za novo, modernejšo cesto in boljše tudi nekaj žrtvovati. V razgovoru pri njem na domu, smo potem prišli do stare resnice, da se pač vse spreminja. »Samo poglejte,« je dejal Grašič, »Pred vojno je bilo v vasi kar deset čevljarjev, pa v tako majhni vasi, kot je Senično. še nekaj časa po vojni smo vsi imeli delo. Delali smo za obrtniško zadrugo. Kasneje pa so drug za drugim odhajali v čevljarsko industrijo.« Francelj Grašičcv je sedaj star 66 let, čevljari pa že toliko časa, da si bo vsak čas prislužil pokojnino. Njegov oče je bil tudi čevljar, le sin ni nikoli vlekel drete, čeprav je zaposlen v tržiškem Peku. Zanimalo nas je, kako to, da je vztrajal kot obrtnik in ni kot drugi čevljarji pu- stil obrtniškega dela in se zaposlil v industriji. »Veste, marsikdo ne najde v industrijsko izdelanem čevlju pravega za svojo nogo. Taki ljudje vedno poiščejo obrtnika, ker drugače ne gre — treba je nositi čevelj izdelan po meri. Malo se ukvarjam tudi z izdelavo ortopedskih čevljev. Morda bi bilo bolje zame, če bi šel takrat, ko je bilo še čas, v tovarno, zaradi pokojnine. Tako pa moram še vedno delati, čeprav sem že toliko star.« Preden smo se poslovili, je pokazal še nekaj svojih modelov. Zanimalo nas je, če ljudje vedo, da jc v Seničnem čevljar, ki dela po meri. Nasmehnil se je in povedal, da se taka reč ve daleč naokoli. Pa menda res. L. M. mlekaric. Krave lahko tudi zavarujem, kokoši pa ni mogoče. Samo, kje dobiti toliko denarja za nakup živine? Na kredit mislim, pa ne vem, kje bo kaj.« Vprašam ga, kakšne načrte ima s svojimi otroki. »Prav gotovo ne bo nihče ostal na kmetiji, vsaj zdaj mislim tako«. Ahačič gospodari z računico v roki. Dobro ve, kaj je dobro zanj, za kmeta in kaj ni dobro. Tudi to ve, da je na razpotju, če mu ne bo uspelo svoje kmetije blizu tako velikega potrošnega centra kot je Golnik modernizirati tako, da bo proizvajal za trg, potem bo pač hodil na delo v kako tovarno. In če bo to zadnje, potem njegovi otroci tudi ne bodo kmetovalci. L. M. Peter Ahačič Novo šolsko leto * S pomočjo samoprispevka občanov grade v Križah novo šolo. čeprav je stara šc dokaj lepa in sodobna, so se odločili za gradnjo nove. O vzrokih gradnje in velikosti nove šole smo se pogovarjali z ravnateljem Janezom Rib-nikarjem. »1959. leta je bila sedanja šola obnovljena. Že takoj, ko se je pouk pričel, smo opazili, da je premajhna. Imela je samo tri učilnice, kuhinjo in delavnico. Morali smo začete s troizmenskim poukom. Kmalu zatem smo izpraznili stanovanje v šoli. Sobo smo preuredili v učilnico, v kuhinjo smo preselili zbornico, prostor, ki je prej rabil temu namenu, pa je postal učilnica. Vendar to še ni bilo dovolj. V letih 1963 smo zgradili še dva kabineta, enega na podstrešju in drugega v garderobi, ki se je preselila na hodnike. Prostora je še vedno primanjkovalo. Da bi problem vsaj malo omilili, so pri občinski skupščini predvideli še eno dozidavo. Zemljišče jc že bilo odkupljeno in pripravljeni so bili idejni načrti. Tedaj se jc pokazalo, da je ta izvedba nemogoča. Hodniki bi bili široki le dva metra in ni bilo možnosti za ureditev sanitarij. Po sprejemu odloka o samoprispevku za gradnjo šol, smo se odločili za gradnjo nove Šole.« # »Bo nova šola dovolj prostorna?« »V novi šoli bodo štiri učilnice za matični pouk, devet učilnic s kabineti za ka ni pouk, knjižnica, P1 ion"' 4 soba, prostor za celodn« varstvo otrok in delaV'jj pomožnimi prostori. bomo tudi pevsko sobo- bo lahko odprla in spre lik ve v oder. Ob njej bo 113 235 kvadratnih metrov' večnamenski prostor. v . bo jedilnica, bo pa P'1 j| tudi za razne proslave 'n red i t ve. Poleg šolarjev r* do lahko uporabljali ,} drugi občani, šola bo i1* tudi 463 kvadratnih B>J veliko telovadnico 1 2a bami in kabinetom za vadnega učitelja. SkuPn° prek 3000 kvadratnih uporabne površine, da bo tako prostorna. da! Janez Ribnikar Sodelovanje z zadrugo bi se lahko okrepilo Ob cesti, ki pelje i/. Križev Proti Tržiču, stoji več mogočih gospodarskih poslopij, ki kažejo, da so tu doma trdni m močni kmetje. Da bi spopali, kakšno je življenje »metov v teh krajih, smo enega izmed njih obiskali. Ustavili smo se pri Francu Oraniču. »Imam 22 ha zemlje, od te-8a približno polovico gozda. ^ glavnem se ukvarjam z re-1° živine in pridelovanjem P°vrtnin, zlasti solate. Zelenjavo večinoma prodajam P*"ek zadruge. Težave so predam s cenami, ki nihajo iz dneva v dan. Od živine pa redim vsakega po malem. V hlevu imam čisto simentalsko Pasmo. Predvsem je pomemb-na zame reja krav. Mleko Prodajam kar direktno po- novi šoli Jahko prešli na cnoizmenski P°uk ali pa razvili razne dopolnilne dejavnosti.« • »Koliko otrok hodi v šo-,0 v Križe?« »Naš šolski okoliš zajema 11 vasi. Med njimi je najmočnejša Pristava, ki ima več kot trc>t)ino prebivalcev šolskega okoliša. Trenutno hodi k nam 360 učencev. Po izračunih se §t^vilo v prihodnjih letih ne b° dosti povečalo. V oddalje-n'n hribovskih vaseh število Prebivaistva celo pada. Mladi 86 selijo v mesto.« • »In kdaj bo otvoritev?« »Novo šolo v Krizah bomo sl°vesno odprli ob občinskem pra'-niku 8. avgusta. Tako bo-m° učitelji in učenci začeli ncv° šolsko leto v novi šoli.« L. Bogataj trošnikom. Tako delajo vsi kmetje v Krizah. Res je, da je pri tem nekoliko okvare in izgube, a se še vseeno bolj izplača. Naj povem, da kmetje v Krizah pridelamo malo mleka in ga morajo pripeljati v trgovino od drugod. Za domače potrebe pa mleko včasih tudi skisamo.« Oraničevo kmetijo že v precejšnji meri obdelujejo s stroji. »Imam že precej kmetijskih strojev fn priključkov. Ostali bodo prišli na vrsto, ko bo denar. Ena izmed možnosti je tudi, da vzameš pri KZ kredit, kar sem že tudi izkoristil.« Kako pa je nasploh s kmetijstvom v vaših krajih? »Ja, malo nas je že. Samo še šest, ki se ukvarjamo s kmetijstvom. Ostali so šli služit kruh v bližnja podjetja. Kako bi ga tudi ne, saj so tovarne blizu, avtobusne zveze pa so tudi ugodne. Priletni se verjetno ne bodo zaposlili, pričakali bodo pokojnino kar na kmetiji, če jo bodo seveda. Seveda je dobro, da se mladi vozijo domov, ker po delu v tovarni še lahko pomagajo staršem.« Oraničevi še vedno pridelajo žita za domače potrebe, za krmila pa ga morajo kupiti. Pred nekaj leti je zadruga vzela kmetom nekatere parcele zemlje. Tudi Oraniču. Zdaj je že dobil nazaj drugo parcelo. Pravijo pa tudi, da bodo dali nazaj vso zemljo. Prav tako se kaže potreba po tesnejšem sodelovanju med kmeti in zadrugo. »Sodelovanje z zadrugo bi se po mojem lahko okrepilo. Dobro bi bilo, da bi zadruga skrbela vsaj za v redu odkup kmetijskih pridelkov. Vprašanje je, koliko jih bo podprla občina. Potrebno bo pripraviti tudi predavanja in tečaje za izobraževanje kmetov, ki jih doslej ni bilo. Zdaj je že toliko bolje, da so vsaj načrti. Taka oblika izobraževanja bi bila zelo potrebna, saj niti en fant iz naše okolice ni v kmetijski šoli.« J. Govekar Senično, Križe, Pristava, Bistrica, Ročevnica, Sebenje Najprej kanalizacija Franc Oranič Krajevna skupnost Pristava je bila ustanovljena pred dobrimi tremi leti. Prej so spadali pod Križe. Začeli so s 3000 din, vendar so prebivalci s pridnostjo in prizadevnostjo že marsikaj uredili. Odborniki opravijo vse delo v prostem času. Kot najpomembnejšo nalogo so si občani zadali ureditev kanalizacije. O tem sva se pogovarjala s predsednikom krajevne skupnosti Francem Kopačem. Obsežen program dela Krajevna organizacija ZZB NOV Križe deluje na območju krajevne skupnosti Križe in Pristava. V preteklih letih je pripravila razne akcije in prireditve pa tudi za letos si je zastavila dosti nalog. Med pomembnejše sodi ureditev in prestavitev spomenika padlim v Krizah. Spomenik stoji na dvorišču zadružnega doma, nasproti vaške gostilne. Njegova lokacija je že dolgo kamen spotike, zato so mu našli primernejše mesto pri novi šoli, ki jo bodo odprli ob občinskem prazniku Tržiča. Spomenik padlim bodo tudi olepšali s skulpturo Toneta Svetine, sestavljeno iz starega orožja, ki bo predstavljala nasilje in upor. Da bo akcija uspešna, so za izvedbo že imenovali posebno komisijo. Krajevna organizacija ZZB Križe ima v programu dela tudi postavitev spomenika Purgarjevi mami s Pristave, ki je med NOB izgubila moža in sinove. Soborci in sovaščani se ji bodo tako skušali vsaj malo oddolžiti za njene žrtve. Ob pomoči tabornikov, planincev in komisije za ohranjanje tradicij NOB pri občinskem odboru ZB pripravlja organizacija v Križah partizansko transverzalo. Udeleženci bodo obiskali spominska obeležja in kraje najhujših bojev na trži-škem območju Letos naj bi obnovili vsa spominska obeležja v krajevnih skupnostih Križe in Pristava. 2e sedaj skrbijo zanje učenci osnovne šole v Krizah, ki se ob tem spoznavajo s tradicijami NOB. Osrednja prireditev, ki jo pripravljajo, je proslava, ki bo oktobra v Gozdu nad Tržičem. Tedaj se bodo spomnili požiga Gozda in 30. obletnice vstaje slovenskega naroda. L. B. rata n°ve šole v Krizah pri Tržiču se bodo odprla z novim šolskim letom. Foto: F. Perdan »Pristava je v precejšnjem delu novo naselje, ki se še razvija. Le malo hišnih lastnikov je imelo urejeno kanalizacijo, večina so imeli kar ponikalnice. Ob ustanovitvi krajevne skupnosti v Pristavi je občinska skupščina dala izdelati načrte za kanalizacijo, gradnjo stranskih cest in javno razsvetljavo. Sklicali smo zbor vaščanov, ki so se odločili, da najprej uredimo kanalizacijo.« ® »Napeljava kanalizacije veliko stane. Boste zmogli?« »Pri komunalnem podjetju so napravili predračun. Po njihovem bi nas kanalizacija veljala 630.000 din, od tega 200.000 hišni priključki. Od občine smo dobili lani in letos 34.000 din namenskih sredstev, občani sami pa bodo prispevali 18.000 din. Ce k temu dodamo še prispevek od mestnega zemljišča, dobimo 68.000 din. Večina denarja bomo porabili za kanalizacijo, ki jo gradimo po etapah, kolikor imamo pač denarja. Zbrali smo ekipo upokojencev, ki opravi vsa pomožna dela, priključek si uredi vsak občan sam, pri strokovnih delih pa pomaga komunalno podjetje Tržič. Z lastnim delom gradnjo znatno pocenimo.« % »Kdaj ste začeli graditi?« »2e leta 1969 smo speljali 150 m cevi. Tedaj je dela prevzelo komunalno podjetje. Stalo nas je 25.000 din. Lani pa smo sami zgrabili za delo. Speljali smo okrog 300 m kanalizacije, kar nas je veljalo 20.000 din. Pri komunalnem podjetju pa so v predračunu naračunali 70.000 din. Letos imamo v načrtu podaljšati kanalizacijo za nadaljnjih 350 m. Ker bomo gradili v bregu, bo seveda dražje, vendar upamo, da bo 50.000 din zadostovalo.« 9 »So vsi prebivalci plačali prispevek in bodo napeljali kanalizacijo?« »Vsi, ki je še niso imeli. Prispevek plačajo v treh obrokih. Prav tako so se vsi odpovedali odškodnini za zemljišče.« # »Kdaj bodo dela končana?« »Cc bo šlo vse po načrtih, bodo do konca leta 1972 imele vse hiše priključke.« L. Bogataj Senično, Križe, Pristava, Bistrica, Ročevnica, Sebenje Ptičar iz Ročevnice Bistrica se je zelo spremenila »Spominjam se, da je bila Bistrica, ko sem bil še otrok, prava vas. Imela je dosti gostiln in Tržičani so sem radi hodili na sprehod. Po vojni pa se je ta kraj zelo spremenil. Iz kmečko-obrtnega naselja je danes nastalo delavsko. Zrasli so novi bloki in v prihodnje lahko pričakujemo, da bo nekdanja podoba Bistrice še hitreje bledela,« je pripovedoval ravnatelj osnovne šole heroja Bračiča in podpredsednik občanske skupščine Stanko Stritih, ki stanuje v stanovanjskem bloku v Bistrici 87. »Ali menite, da bo Bistrica čez čas postala del Tržiča?« »Mislim, da ne, čeprav danes nimamo v tem delu naše občine nobenega tako imenovanega središča. Po moje bo Bistrica ostala Bistrica, seveda pa se bo močno spremenila. Omenil sem središče. Mislil sem na kulturno ali politično, takšno kot ga ima vsako večje naselje ali skupnost. V Bistrici ga za zdaj še nimamo. Prepričan pa sem, da se bo takšno središče prav gotovo izoblikovalo, ko bo zrasla nova šola, kino-dvorana, kopališče, hotel itd. Predvideno je, da bomo pri- Uspešno sodelovanje Krajevna organizacija v Pristavi pri Tržiču je bila ustanovljena lansko leto. Kljub kratkemu času dela, ji je že uspelo vzpostaviti tesne stike z odborom krajevne skupnosti. Vsak mesec imata odbor SZDL in odbor krajevne skupnosti v Pristavi skupen sestanek, kjer se pogovore o problemih vasi in akcijah za bodoče. Določujo naloge odbora SZDL in odbora krajevne skupnosti, ki jih morata opraviti do naslednje seje. Največji uspeh dosedanjega sodelovanja je akcija za ureditev kanalizacije v Pristavi. — lb hodnje leto začeli z gradnjo šole, ki bi bila končana do jeseni 1973. leta. Hkrati pa bomo takrat dobili tudi pre-potrebni vrtec« »Omenili ste, da je bilo v Bistrici včasih veliko gostiln. Kako pa je danes z gostinsko ali še bolje s turistično dejavnostjo?« »Mislim, da je v Tržiču, odkar je nova cesta prerezala nekdanje bistriško polje, za zdaj toliko skrbi okrog turizma, da v Bistrici vsaj nekaj časa ne moremo pričakovati ne vem kakšnih sprememb. Res je, da številnih gostiln ni več, res pa je tudi, da obstajajo programi, da bi prav na tem delu tržiške občine zgradili večji hotel, ki bi tako ustavil tujega turista ob prihodu k nam. Po moje bo to tudi najboljša rešitev, da bo turizem v Tržiču In v občini nasploh kot gospodarska veja postal zanimivejši.« »Povedali ste, da se je v Bistrici v zadnjih letih veliko spremenilo. Ali to pomeni, da v krajevni skupnosti ni tako imenovanih starih problemov?« »Nikakor ne. Problemov, ki izhajajo iz nekdanje ureditve lin tudi načina življenja, je kar precej. Čimprej bo treba urediti cesto skozi stari del naselja. Pa tudi javna razsvetljava in kanalizacija nista urejeni. To so seveda najpomembnejši problema, o rešitvi katerih razmišljajo tudi na občini. Razen starih pa imamo v Bistrici seveda tudi nove probleme. Tudi teh ni malo. Povem naj le to, da je postal sestav prebivalstva v naši skupnosti tako raznolik, da skoraj ne moremo več govoriti o tako imenovani vaški zagreto«ti oziroma dejavnosti, ki je značilna za prave krajevne skupnosti. Vem, da v takšnih krajevnih skupnostih prebivalci veliko komunalnih in drugih problemov sami rešijo z delno pomočjo občine. Bistrica pa se je tako spremenila, da ni moč organizirati niti večje skupne akcije za ureditev (zelenice, vz-drževanje reda in čistoče) naselja oziroma skupnosti. Prav zato so sicer precejšnja sredstva, ki jih vsako leto dobti krajevna skupnost, precej premajhna.« A. 2alar Šelc v petek sem prvič slišal za svetovno znanega pti-čarja Aleša Pavlina. No, in ker smo že bili v Ročevnici pri Tržiču, smo ga obiskali. Čeprav je bila že trdna tema, ko smo potrkali na vrata njegovega doma, nam je bil takoj pripravljen pripovedovati o svojem konjičku. »Doma sem bil v Podbrez-jah. 2e kot otrok sem imel veliko veselje do gojenja živali, še dobro se spominjam, da sem kot majhen dečko redil miši v zaboju. Zaboj so miši pregrizle in na veliko veselje staršev ušle.« Mlademu Alešu je rejo živali preprečeval oče. Čeprav je lovec, so se mu živali smilile in navadno sploh ni streljal. V krmilnicah je v zimskem času krmil vse mogoče ptice. Kljub ostremu nasprotovanju očeta, je Aleš nekoč le smel obdržati ptico taščico, ki jo je ujel. »To je nekak začetek moje reje ptic. Taščica je bila prva ptica, ki sem jo imel doma. Na žalost je kmalu nesrečno poginila, šele čez več let, ko sem bil v gimnaziji v Kranju, sem imel parček malih eksotičnih ptičkov, ki je v hudi zimi vzredil pet lepih mladičkov.« Aleš je ugotovil, da se take ptice kljub temu, da so v kletki, počutijo kot na prostosti. To je opazil tudi Alc-šcv oče in od takrat ni bil več nasprotnik gojenja ptic. Toda bilo je prepozno. Aleš je moral na vojno in gojenje ptic je bil za nekaj časa prekinjeno. »Začel sem spet okrog letf 1926. Ptice sem gojil do WJ 1946, ko sem moral zapusti" dom svojih staršev ln se prt seliti v Ročevnico pri Tržtfu' Tu zaradi pomanjkanja P1* štora nisem mogel več g°i' eksotičnih ptic, ampak druge. Gojil sem kanarJ* pevce in s premišljenim W jenjem dosegel velike uspej* Na razstavah v Ljubljani. Z* grebu in Mariboru sem b vedno prvi, daleč pred druP mi gojitelji. To ml je p«** postalo že skoraj neprijeto* Zato sem rejo kanarčkj* pevcev opustil in pričel rcđ* rdečkaste kanarčke. Tudi t nisem gojil dolgo. Nazadri sem imel še samo parček ro člh južnoameriških člžkov, » so trenutno velika redk^j Zaradi bolezni sem jih PjT dvema letoma prodal na *^ naj.« Aleš je gojil različne jede ptice, je pa tudi edcP^j stih, ki je mnogo pripom0^ k vzreji rdečkastega ka"*jj| ka. Prav tako je prvi vzr\* vrsto avstralskih in afri" ščinkavčkov. O svojih uS^j hih pri reji ptic je pisal tu v tuje ptičarske časopise- »Pisal sem v nemške, In italijanske ptičarske *gj pise. Na podlagi teh č,anlji so moji dosežki pri v pri ptic prišli v nemške i11 It* v- lijauske ptičarske knjige- ^ ki moj znanec mi je Pra j, da je tudi v neki angleško P sani knjigi bral o mojem r Jenju ptic« Posloviti smo se rn°,a oVi prijaznega ptičarja. V nj|g£j veži sem si še enkrat OV* Z številne diplome, ki V* q\) prejel na razstavah p"c' u slovesu se mi je zdelO'^j prav zdaj na starost n.aJteijč pogreša dolgoletne priJa . ^ - ptice. j. Gove*3* Ljudje na vasi sm<> »Prav bi bilo, da bi v Se-benjah obiskali Marijo Faga-nel, ki je honorarno zaposlena na občinskem odboru zveze borcev v Tržiču. Svetovali so mi, da bi lahko precej povedala o krajevni skupnosti.« Tako je razlagal naš dopisnik Roblek iz Tržiča, ki je pripravil podroben program petkovega obiska v tržiški občini. »Prav. Obiščimo torej Faga-nelovo. Nekje je tako treba začeti,« sem si rekel in s Francetom sva iz Križev po cesti, ki bi jo mimogrede povedano res bilo treba kmalu urediti, prišla v Sebenje. V breg prislonjena hiša ima številko 13. »Ko so delili hišne številke, ni nihče v bližini hotel vzeti številko 13. Meni pa je bilo vseeno, in sem jim tako olajšala neprijetno delo,« se je pošalila 56-letna Marija Faga-nel, ki je bila 27 let zaposlena v tovarni Peko v Tržiču. Sedaj je upokojena in poleg honorarnega dela na zvezi borcev v Tržiču rada priskoči na pomoč tudi prebivalcem krajevne skupnosti. V vasi, ki je precej oddaljena od sedeža občine, se velikokrat zgodi, da nekdo potrebuje potrdilo, nekdo bi moral oddati prošnjo za socialno podporo, drugi bi spet moral na občino, da kaj uredi. Veliko takšnih stvari naredi Marija Fa-ganel. »Veste na vasi ni tako kot v mestu, kjer se ljudje med seboj ne poznajo in se zato tudi kaj dosti ne brigajo za druge. Ljudje na vasi so le bolj povezani. Vsak o v fC#, ve majhne in velike Takšna je tudi kra^ ^ skupnost Sebenje. Ce kaj zmenimo, tudi nared1 ^ Tako smo se pred dvenianK toma lotili obnove ne*^% pekarijc, kjer sedaj urC^y*-mo dom družbenih org;l j cij ln tako se bomo lotili tudi asfaltiranja U» -ditve cest v krajevni s* ^ sti. Skušali »-on-.o n9" ^ zbrati nek^j denarja, k ^ bomo vložili v bar'.° i'1 ..,< tem s pomočjo občine ^ ta problem. Skratka, « ,| na vasi, v krajevni s*^Ar^f Sebenje, smo kot ena na.« . tfjt Lani so uredili javn° ^ sveti javo v vasi Breg > ^ nje, letos pa nameravaj sfi dinci iz krajevne skup »Uredili bomo del kanalizacije« f^ devetimi meseci je bil krajevni skupnosti Sebenje °a. Predlog občinskega komika zveze mladine v Tržiču ustanovljen mladinski aktiv. "cdsednik aktiva je Tone Za-P°tn'k, zaposlen v Klepar-stvu Tržič. čili v program izobraževanja v okviru vseljudskega odpora. Pripraviti pa nameravamo tudi druga predavanja za mlade in starejše. Tako bomo kmalu imeli predavanje za vrtičkarje in predavanje o alpinizmu.« »Lahko poveš tudi kaj o planiški skakalni šoli?« »član planiške skakalne šole, ki deluje pri TVD Partizan Križe, sem že od ustanovitve. Pravzaprav v tej šoli delamo vsi člani mladinskega aktiva. Mislim, da smo v teh treh, štirih letih dosegli precej lepih uspehov. Prepričan pa sem, da bi bili ti še večji, če bi imeli malo več sredstev za to dejavnost.« A. Ž. Asfaltirali bodo stranske poti V Pristavi je asfaltirana samo glavna cesta skozi vas. Vaščani, ki si zelo prizadevajo za lepši videz kraja, želijo položiti asfalt tudi na stranskih cestah. Zato so se odločili, da bodo takoj, ko bo urejena kanalizacija, raz- pisati nov krajevni samoprispevek. Za pomoč bodo zaprosili tudi občino. Odločili so se tudi, da bodo vsa pripravljalna dela opravili sami prostovoljno. Upajo, da bodo do 1973. leta zbrali toliko denarja, da bodo načrt tudi uresničili. — lb j^Naš aktiv ima 30 članov. smo se pred nedavnim JjJ°varjali o letošnjem pro-^'^u, smo sklenili, da bomo .koncu vasi uredili manj-2*1 del kanalizacije. Ce 2 J vreme ne bi nagajalo, bi SJae,i že začeli. Zadali smo 1 "amreč rok, da bomo d* ^^aja delo končali. Upamo, ^ ttam bo ta akcija s kate- »tev ?sPela kult bonio dobili nekaj sred- za drugo dejavnost, Pogrešamo namreč WU>rn° zaDavno življenje. ijv ,,J sicer imamo plese v Prin n| v Križah, radi pa bi Pravili tudi kakšen izlet.« tos i'pravliate morda za le- _Se kaj drugega?« Uio ^V s^daj se pogovarja- ' °a bi se tudi mi vklju- Živinorejsko društvo v trziski občini Med petkovo akcijo po vaseh okrog Tržiča smo izvedeli, da so kmetje ustanovili živinorejsko društvo, ki je pododbor ljubljanskega. Društvo ima že prek 200 članov, število pa se bo verjetno kmalu še povečalo, ker se kmetje nelo zanimajo za vključitev. In kaj je glavna naloga društva? Najvažnejša je vzajemna pomoč. Kmetje plačujejo po 10 din članarine in po 50 din od goveda za varstvo živine. Iz tega sklada dobijo kmetje v primeru pogina goveda po 5 din za kilogram. Upošte- vajo pa tisto težo, ki jo je imela žival pred obolenjem. Iz tega sklada prispevajo tudi denar za zdravljenje. Pravijo, da je precej bolje in ceneje kot pri zavarovalnici, če je višek denarja, lahko kmetje sami razpolagajo z njim, vtem ko pri zavarovalnici ne morejo. Društvo je letos pripravilo tudi predavanje o sadjarstvu, najprej teoretično in nato še praktično. Maja pa si bodo kmetje na ekskurziji po Savinjski dolini ogledali vzorno urejene kmetije v višjih legah, -jg kot ena družina na koncu vasi urediti tudi kanalizacijo. In če že govorimo o delih, ne smemo pozabiti tudi planiške skakalne šole. Ta uspešno dela žc četrto leto in ima okrog 30 Članov. Mladi so takrat zgradili dve skakalnici, na katerih imajo sedaj vsako leto tekmovanja. Sami skrbijo za skakalnici, opremo in za vse drugo. Pomaga pa jim tudi krajevna organizacija socialistične zveze in seveda TVD Partizan Križe, pod okriljem katerega šola deluje. V prostem času Marija Fa-ganel rada bere. »Prostega časa mi res ne primanjkuje. Poleti precej hodim v gozd, pozimi pa rada posežem po knjigah, ki jih imam v dokaj veliki zasebni knjižnici.« »Kaj pa pokojnina? Vam zadostuje čez mesec?« »Veste, kako je. Vse življenje sem bolj skromno živela in tudi sedaj ne potrebujem veliko. Vesela sem, da imam televizor in kolikor toliko urejeno stanovanje. Sicer pa smo ljudje na vasi navajeni takšnega življenja. Ko sem bila Se zaposlena, se spomnim, da sem vsa leta v Peko hodila peš. Sele tri leta pred upokojitvijo je tudi iz Se-l)en j začel voziti avtobus. Danes mladi takšne stvari težko razumejo. Sicer pa je prav tako, da se tudi življenje na vasi hitreje spreminja.« a. Zalur •»JIDOM. tijtžtli llltOli O* OJt-< Senično, Križe, Pristava, Bistrica, Ročevnica, Sebenje Občinska organizacija Rdečega križa Kranj objavlja naslednji razpored krvodajalskih akcij ČETRTEK, L APRILA 1. Osnovna organizacija RK Trstenik: odhod ob 6,15 z glavne avtobusne postaje Trstenik 2. Tekstilna srednja šola Kranj — Primskovo: odhod ob 6,15 izpred TSš na Primskovem in ob 7,15 izpred TSš na Prim-skovem 3. Osnovna organizacija RK Orehek: odhod ob 7,30 izpred trgovine na Orehku in ob 7,35 z avtobusne postaje Drulovka 4. Zdravstveni dom Kranj: odhod ob 8. uri izpred zdravstvenega doma v Kranju 5. Osnovna organizacija RK Olševek — Hotemože: odhod ob 8,15 izpred osnovne šole Olševek in ob 8,15 z avtobusne postaje Hotemože 6. Osnovna organizacija RK Zalog pri Cerkljah: odhod ob 9,10 z avtobusne postaje Vopovlje, ob 9,15 z avtobusne postaje Lahovče, ob 9,15 i/pred gostilne BOLKA v Zalogu 7. Šolski center za blagovni promet — Kranj, Župančičeva: odhod ob 10,10 i/pred šolskega centra za blagovni promet 8. Ekonomska srednja in administrativna šola Kranj in milica: odhod ob 10,30 izpred kina Center v Kranju, Stritarjeva 4. PETEK, 2. APRILA 1. Osnovna organizacija RK Zabnica: odhod ob 6,10 z glavne avtobusne postaje Zabnica in ob 6,10 izpred gostilne v Cepili j ah 2. Osnovna organizacija RK Jezersko: odhod ob 7. uri izpred restavracije KAZINO in pobira do 7,15 po avtobusnih postajališčih do Spodnjega Jezerskega 3. Osnovna organizacija RK Vodovodni stolp in milica: odhod ob 8,30 izpred pekarne pri gasilskem domu 4. Osnovna organizacija RK Golnik: odhod ob 9,15 izpred bolnice Golnik in ob 9,20 s spodnje avtobusne postaje Golnik 5. Osnovna organizacija RK Bitnje: odhod ob 9,45 z avtobusne postaje Spodnje Bitnje, ob 9,50 z avtobusne postaje Srednje Bitnje in ob 9,55 z avtobusne postaje Zgornje Bitnje 6. Osnovna organizacija RK Podblica: odhod ob 10,40 izpred gostilne v Nemiljah. SOBOTA, 3. APRILA 1. Osnovna organizacija RK Scnturška gora: odhod ob 7,10 s šenturške gore št. 24 pri Reberniku 2. Osnovna organizacija RK Besnica: odhod ob 7,45 izpred zadružnega doma Zg. Besnica in ob 7,50 z avtobusne postaje Spodnja Besnica 3. Osnovna organizacija RK Golnik: odhod ob 8. uri izpred bolnice 4. Osnovna organizacija RK Gorice: odhod ob 8,10 izpred gostilne Lovec v Goricah, ob 8,15 z avtobusne postaje Le-tence in ob 8,20 z avtobusne postaje Tenet iše 5. Osnovna organizacija RK Kokrica: odhod ob 8,25 izpred gostilne Lakner na Kokrici 6. Osnovna organizacija RK Predoslje: odhod ob 8,30 z glavne avtobusne postaje v Predosljah 7. Osnovna organizacija RK Kranj — center: odhod ob 8,15 izpred kina Center v Kranju, Stritarjeva 4 8. Osnovna organizacija RK Hrastje: odhod ob 8,30 z avtobusne postaje Prebačevo in ob 8,35 z avtobusne postaje Hrastje 9. Osnovna organizacija RK Kranj — Stražišče: odhod ob 9. uri z avtobusne postaje pri cerkvi v Stražišču 10. Osnovna organizacija RK Britof: odhod ob 9,30 z zgornje avtobusne postaje (Šprajcer) in ob 9,35 s spodnje avtobusne postaje pred gostilno Johanca 11. Osnovna organizacija RK Cerklje — po krajevnem obvestilu. Odvzem krvi bo na Zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani. Darovalci krvi naj se zbero na mestu in ob uri, napisani v vabilu RK. Prevoz krvodajalcev iz občine Kranj v Ljubljano in nazaj je organiziran s posebnimi avtobusi za krvodajalce. Občinski odbor RK Kranj Prodam KAMENJE za betoniranje in suhe BOROVE PLOHE. Suha 15, Kranj 1512 Prodam rabljen »GRUŠT«, primeren za drvarnice ali garaže. Letencc 5, Golnik 1513 Prodam dobro ohranjen globok otroški voziček. M. T., žanova 13, Kranj 1514 Prodam SEME črne detelje. Maček, Adergas 28, Cerklje 1515 Prodam REPO. Visoko 9, Šenčur 1516 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Jarc, Strahinj 18, Naklo 1517 RAZVEDRILO IN ZABAVA NA MALEM GOLFU, ki bo odprt cd 2. 4. 1971 dalje. NAGRADNO TEKMOVANJE. Prodam 2000 kg SENA — detelja, lucerna. Tupaliče 3, Preddvor 1520 Prodam KOKOŠI nesnice. Mrak, Bistrica 23, Duplje 1521 Prodam stoječ OREH. Naslov v oglasnem oddelku 1522 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Gorenjesav-ska 21, Kranj 1523 Po zmerni ceni prodam BUKOVA in HRASTOVA DRVA ter SMREKOVE DESKE in PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 1524 Prodam ročno motorno KOSILNICO irus. Kopališka ulica 2, škofja Loka 1525 Prodam 8000 kg lcipoga SENA. Tomaž Potočnik, Pozirno 10, Selca nad škof jo Loko. Poizvc se tudi pri Kristan Marjanci, ševlje 15, p. Solca nad škof jo Loko 1542 Prodam mlado KOBILO ali zamenjam za starejšega konja ali govedo. Pivka 15, Naklo 1543 MOTORNA VOZlt A Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1965. Kranj, Gregorčičeva 24, Čirče 1527 Ugodno prodam avto RENAULT DAUPHINE ali po delih. Golob, Mlakarjeva 22, Šenčur 1528 ŠKODO s 37.000 prevoženimi km ugodno prodam. Rakovcc, Dijaški dom, Kranj. Ogled in informacije ves dan 1529 Kupim dobro ohranjen osebni avto FIAT 750, od letnika 1965 dalje. Škrjanc Franc, Zg. Duplje 2 1530 Poceni prodam avto ŠKODA - KOMBI. Ambrožič, Ljubno 68, Podnart 1531 Za 2000 din prodam KOM BI IMW, letnik 1963, še vo zen. Šenčur, Gasilska 13 1532 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Predoslje 26, Kranj 1533 Prodam KRAVO po izbiri. Balantič Andrej, Predoslje 86, Kranj 1518 Prodam dvobrazdni TRAK TORSKI PLUG. Strahinj 68, Naklo 1519 Poceni prodam PRIMO NSU. Naslov v oglasnem oddelku 1544 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1968. Mali, Križe 85 1526 Najnovejše na tržišču TRIMER glavnik za striženje in depilacijo Enostaven in vsakomur dostopen. Lep poklon moškemu ali ženski. Prihrani denar in čas. Stri-žete se sami in vso družino. Zahtevajte ga v prodajalni ali ga naročite — pošljemo ga po povzetju. Cena 25. TRIMER Zagreb, Boškovičeva 40 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen TAUNUS 12 M, lotnik 1966. Ogled v soboto, 3. aprila od 12. do 18. ure. Oman Ivan, Planina 4, Kranj Iščem prazno aH opremljeno SOBO v Kranju. Plačam eno leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku 1484 ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju prodam. Ponudbe poslati pod »prosto takoj« 1485 ŽENSKI, ki bi dnevno 2 do 3 ure čistiia stanovanje, nU* dim opremljeno sobo s P°\ sebnini vhodom. Informaciji vsak dan od 16. do 20. ut&« 4, Vodeb Dragica, Sp. trg škofja Loka 153S PARKETARJA — kvalificiranega zaposlim. PARKETAR-STVO BOKAL Marjan, Ljubljana, Bolgarska 21, telefon 316-427 1536 Sprejmem mlajšega DELAVCA za priuči tev avtoli-čarske obrti ali VAJENCA. Draksler Izidor, Zasavska 36 b, Kranj 1537 Na Gorenjskem prodatn j HIŠO z vrtom, NJIVO * , GOZD. Naslov v oglasnem , oddelku l53* t V gostilni Lakncr na ^ krici najdena zapestna UjVj 1 se dobi ravno tam ' , SPREJMEMO ŠTIRI SKLADIŠČNE DELAVCE Mesečni dohodek 1200 din tudi samsko stanovanje. ŽITOPROMET SENTA, skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. CENJENE STRANKE! P velikonočne praznike ima10 na zalogi po konkurenc cenah domače suho meso ni!' iti 1502 »šunke« brez kože. RIJA KALAN, Stražišče, Kranj Prevzamem vsa ZIDARS^ in FASADERSKA dela. StJ jilkovič Tomislav, Moša *g jade 16, Kranj Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti uprave Skupščine občine Jesenice razpisuje delovno mesto arhivarja v tajništvu Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev za sprejem na delo zahteva srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj. Ponudbe z dokazih o strokovni izobrazbi in dosedanji zaposlitvi sprejema komisija pri svetu delovne skupnosti uprave Sob Jesenice v 15 dneh od objave razpisa. KMETOVALCI! Kmetijsko živilski kombinat Kranj obvešča: L da od 29. 3. 1971 dalje odkupuje na odkupnem ntfjjjj Klavnica Kranj, Savska c. 16 vse vrste živine vsa* dan od 7. do 13. ure. Za dostavo živine na Klavnico priznamo do 50 difl na glavo odrasle goveje živine, za teleta in prasl t-pa do 10 din; 2. da prodaja vse vrste reprodukcijskega materiala 28 kmetijsko proizvodnjo v trgovini Šenčur 88; 3. da prodaja koruzo, pšenico, pšenično krmihio rnok°j krmila za krave molznice in krmila za perutuin skladišču Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Bcksel); 4. da prodaja kmetijske stroje proizvodnje PASO^L » VOGELNOOT, OLT, LEMIND, IMT in druge v P -.»i------♦--- Kranj, Cesta JLA št. 1 (W1 dajnem prostoru Beksel). OD 10. APRILA DO 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU POHIŠTVO NAJNOVEJŠI MODELI MAR LESA MEBLA BRESTA in STOLA [ipii«1^" jz pr09rama 1971/72 murka S*EDA — 31. marca 1971 nesreče V OVINKU GA JE ZANESLO nuHaVaS* **a'>er'1 se ie v petek, 26. marca, popoldne pripetila oseb 1prometna nezgoda, v kateri je bil huje ranjen voznik Mesr"vga avtomobila Jože Dolenc iz Delnic v Poljanski dolini, hij ? *e je pripetila, ko je voznik Dolenc z neprimerno Vjjj jJ° na mokri cesti vozil iz škofje Loke proti Gorenji naj n .°vm'tu pa je avtomobil zaneslo v levo in je trčil v ,rčen-0tl VOze*i tovornjak, voznik Janez Križaj s Hriba. Pri b0|. -i". °uje ranjenega Dolenca so prepeljali v ljubljansko Sn,co škode na vozilih je za 8000 din. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA marca' zvečer Jc voznik osebnega avtomobila namc p' ■* Naklega vozil iz Radovljice in je v Podvinu Zrna,,?*,3' zavijati v levo. Zaradi vozil iz nasprotne smeri je kratki"a ^'trost- ^ voznikom Strupijem je pripeljal v pre-strac - Varnostni razdalji voznik avtomobila italijanske regi-raj,: ,Je Robert Gitterle in trčil vanj. V nesreči ni bil nihče šk°de na avtomobilih pa je za 20.000 din. ZADEL PEŠCA pa^jdCes,i maršala Tita na Jesenicah je v nedeljo, 28. marca, ži'ilel »T6 VOzn''1 osebnega avtomobila pri železniški postaji . taneta Kramarja z Jesenic. Voznik je prehiteval avto-kj *aterega so izstopili potniki, med njimi tudi Kramar, V jeScn^"at,oma st°P'l cer. cesto. Huje ranjenega so prepeljali to bolnišnico. ZAPELJAL NA TRAVNIK Ponedeljek, 29. marca, popoldne se je v vasi Praprotno o'^t'la prometna nezgoda iz neznanega vzroka. Voznik j^bnega avtomobila Emil Frelih iz Otokov pri Železnikih de v °lagem desnem ovinku iz neznanega vzroka zapeljal v vj^Po nasipu na travnik. Huje ranjenega so prepeljali JubUansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 1000 din. L. M. Odbor za prodajo osnovnih sredstev pri Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj Obrat Mlekarna razpisuje za 2. aprila 1971 javno ustno licitacijo za prodajo vozil: TAM 2000 s hladilno komoro, v voznem stanju, leto izdelave 1964. dostavni avto tomos citroen v nevoznem stanju, leto izdelave 1965. Ogled carni, Smledniška ulica št. 1. Mfek" VO/il ^° na da" nc',ac^e« °d 8' urc t,a1'' " Zahvala D boleči izgubi našega ata, starega a't Franca Kavčiča Rojčkovega ata ^ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosc-V]ni- Prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvo p V Zabvaljujemo se dr Koširju Tonetu za njegovo «žrtvoval no delo na domu. Zahvala č. g. župniku sPremstvo in pogrebne obrede. Vsem skupaj šc nkrat najlepša hvala. žalujoči: hčerke in sinovi, vnuki in pravnuki ^ine, škofja Loka, Orehek, Križe, Javornik, Kana a Avstrija CS IN Jesenice RADIO 31. marca italij.-franc. barv. film BREZNO STRASTI 1. aprila amer.-italij. barv. film LJUBEZENSKI SESTANEK 2. aprila jugosl. barv. film LJUBEZEN IN KLETVICA Jesenice PLAVŽ 31. marca amer. italij. bai-v. film LJUBEZENSKI SESTANEK 1.—2.aprila danski barv. film STREŠNIK, ŽENE SEX Dovje-Mojstrana 31. marca amer. barv. CS film TARZANOV KLIC Kranjska gora 1. aprila italij.-frane. barv. film BREZNO STRASTI Javornik DELAVSKI DOM 31. marca danski barv. CS film STREŠNIK, ŽENE IN SEX Radovljica 31. marca franc. barv. film LJUBEZENSKO IZZIVANJE ob 20. uri, franc. barv. film ŽENE ob 18. uri 1. aprila amer. film TARZANOV ZAKLAD ob 20. uri 2. aprila amer. film TARZANOV ZAKLAD ob 18. uri, franc. barv. film LJUBEZENSKO IZZIVANJE ob 20. uri škofja Loka SORA 31. marca amer. barv. iflm CANYON CITY ob 18. in 20. uri 1. aprila amer. barv. film S1NDAB POMORŠČAK ob 20. uri 2. aprila amer. barv. film SINDAB POMORŠČAK ob 18. uri, amer. barv film VvTLLIE BOY ob 20. uri Železniki OBZORJE 31. marca amer. barv. film SINDAB POMORŠČAK ob 20. uri 2. aprila slov. barv. film NA KLANCU ob 20. uri Kranj CENTER 31. marca amer. barv. film BANDOLERO ob 16., 18. in 20. uri 1. aprila franc.-nemški barv. CS film MADAME BOVARY ob 16., 18. in 20. uri 2. aprila amer. barv. CS film BANDOl FRO ob 16. uri, t rane.-nemški barv. CS film MADAME BOVARY ob 18. in 20. uri Kranj STORZIč 31. marca angl. barv. CS tilm NA TEBI JE VRSTA, DA UMREŠ ob 16., 18. in 20. uri 1. aprila amer. barv. film NOMADI S SEVERA ob 16.. 18. in 20. uri 2. aprila špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. filma HIBERNATUS ob 20. uri Tržič 31 marca premiera amer. barv. filma REVOLVERJI ODLOČAJO ob 18. in 20. uri 1. aprila amer. barv. CS film REVOLVERJI ODLOČAJO ob 18. in 20. uri 2. aprila premiera amer. barv. CS filma SIMFONIJA HEROJEV ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 31. marca amer. barv. flm GOLOROKI ŠERIF ob 17.30 in 19.30. 1. aprila premiera franc. barv. filma ŽENSKI SANA-TORIJ ob 18. in 20. uri 2. aprila franc. barv. film ŽENSKI SANATORIJ ob 18. in 20. uri Požar V ponedeljek, 29. marca, opoldne je začelo goreti v kleti še ne dograjenega hotela v škofjl Loki. Ogenj se je pokazal na skladovnici plute. Pogorelo je za okoli 7000 Mn plute, škode na poslopju pa je za 3000 din. Vzrok požara še raziskujejo. Zahvala Na Jezerskem je v sredo. 24. marca, umrla Slapar-jeva mama Lucija Slapar roj. Regberger Vsem, ki ste naši dragi mami, babici in prababici v njeni težki bolezni pomagali, jo tolažili, spremili na zadnji poti, darovali cvetje in bili z nami v težki uri, se najlepše zahvaljujemo. Izrekamo zahvalo vsem dobrim sosedom, posebno pa Klančarjevim. Jezersko, 29. marca 1971 žalujoči domači Zahvala V 63. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, in stari oče Janez Peternelj Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja Zahvala dr. Koširju za dolgoletno zdravljenje, častiti duhovščin«, pevskemu zboru, podjetju PTT Kranj, Avtomontaži Ljubljana in Veletrgovini Živila Kranj. Vsem, prav vsem šc enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sin Janez in hčerka Marica z družinama škofja Loka, Binkelj, 26 marca 1971 i. Vsem sorodnikom, prijateljem in znanem sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš drari mož, oče, stari oče. brat, tast in stric Alojz Frantar soboslikarski in pleskarski mojster v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 31. marca 1971, ob 17.30 iz hiše žalosti, Trojarjeva 16 na novo pokopališče v Stražišču. žalujoči: žena Marjeta, sinova Andrej in Jože z družinama, brata Rudolf in Andrej, sestri Mici in Ivr.:ikn ter drugo sorodstvo Kranj, Poženik, Ivančna Gorica, ZDA. 2) r , ■MU <♦ »*» ...v—v.-.".-.-. ■.■y.'>i Hans-Georg Aschenbach (DDR) — 1. mesto VValtcr Steincr (Švica) — 2. mesto Peter Stefančič (Jugoslavija) — 3. mesto Rezultati: POLDOV ME-MORI AL — 1. Aschenbach (NDR) 233,7 (93, 88 m), 2. Steincr (Švica) 217,7 (88, 83), 3. Stefančič (Jugoslavija) 213,6 (87, 85), 4. Wo!f (NDR) 208,5 (85, 83), 5. Matouš (CSSR) 208,4 (83, 86), 6. Bachler (Avstrija) 204,7 (81, 85), 7. Dokžal (CSSR) 199,8 ( 85, 80), 3. Bazzana (Italija) 199,1 (81, 81), 9. Mahler (švedska) 198,2 (82, 79) 10. Napalkov (SZ) 197,8 (83, 77) ... uvrstitve naših: 26. Zaje, 28. Drago Pudgar, 33. Danilo Pudgar, 34. Demšar, 39. Prelovšek, 40. Jurman, 41. Dolhar, 49. Loštrek, 54. Smolej, 55. Dovžan, 57. Gorjanc, 63. Kapušin, 64. Rakar, 66. Kobal, 69. Nor čič, 73. Mesec, 74. Franc Giacomelli, 76. Grosar, 77. 77. Cuznar — EKIPNO: 1. NDR 636,9 2. CSSR 597,5, 3. Avstrija 588,1, 4. Jugoslavija 584,3, 5. Sovjetska zveza 582,5, itd. POKAL KONGSBERG: 1. Steiner (Švica) 217,7, 2. Stefančič (Jugoslavija) 213.6, 3. Bachler (Avstrija) 204.7, 4. Bazzana (Italija) 199,1, 5. Poirot (Francija) 193,9, ... uvrstitve naših: 12. Zaje 186,7, (79, 77 m), 13. Drago Pudgar 184,0 ( 78, 80), 15. Danilo Pudgar 180,7 (77, 79), 16. Demšar 179.7, (77, 79), 20. Prelovšek 174,4 ( 80, 74), 24. Loštrek 168,1 (76, 76), 31. Mesec 140,3 ( 76 padec, 74) itd. EKIPNO: 1. Avstrija I 588,1, 2. Švica 580,9, 3. Jugoslavija I 580,0, 4. Italija 549.8, 5. Jugoslavija II 539,1, itd. V. Poldov memorial in pokal Kongsberg Zadnji praznik Planice pred največjim dogodkom Kranjčan Peter Stefančič 2. in 3., Napalkov šele deseti, 7000 gledalcev Peti Poldov memorial in tekmovanje za pokal Kongsberg sta bila spet v znamenju praznika Planice. Letošnji praznik je bil zadnji pred največjim praznikom, ki bo drugo leto v dolini Pod Poncami. Vrsta odličnih imen svetovnih asov skakalnega športa je privabilo v planiško dolino okoli 7000 gledalcev. Tudi tokrat, kot vedno doslej, je Planica navdušila vsakogar, ki jo je v nedeljo obiskal. Samo tekmovanje pa je prineslo več presenečenj. Tokrat so glavni favoriti nekoliko zatajili, saj je bil svetovni prvak Gari Napalkov šele deseti. Prvo mesto v tekmovanju za Poldov memorial je namreč pripadlo bivšemu evropskemu mladinskemu prvaku Aschcnbachu iz NDR, ki mu pomeni planiška zmaga največji uspeh. V tekmovanju srednjeevropskih skakalcev za pokal Kongsberg je bil najboljši Švicar Steiner. Od naših je bil tokrat najboljši Kranjčan Peter Stefančič, ki si je z dvema izredno uspelima skokoma zasluženo priboril drugo mesto v tekmovanju za pokal Kongsberg in tretje mesto v konkurenci za Poldov memorial. S svojo odlično uvrstitvijo je ponovno dokazal, da dosega prav v Planici vsako leto ob koncu sezone svoje najboljše uvrstitve. Prav je dejal ob koncu tekmovanja zvezni trener j^denek Remza: »Sem zadovoljen in nisem zadovoljen.« Pri tem je nedvomno mislil na lep dosežek Petra štefančiča, ni pa bil povsem zadovoljen z ostalimi, čeprav so vsaj nekateri pokazali vsaj za zaključek letošnje sezone nekaj več kot na dosedanjih tekmovanjih na raznih tekmah v inozemstvu. Marjan Mesec je imel izredno smolo, saj je padel v prvi konkurenčni seriji in si s tem zapravil visoko uvrstitev, ki bi jo lahko zabeležili glede na njegovo dobro formo v letošnji zimi. Mesec je bil nedvomno sposoben preriniti se med deset najboljših. Drugi najbolje uvrščeni jugoslovanski skakalec Ludvik Zaje pa je pristal na 26. mestu. Nastopilo jc 83 skakalcev, od katerih jc bila vsaj polovica znana po imenih iz številnih mednarodnih tekmovanj, kjer je imel vsak vsaj en zelo do ber rezultat. V konkurenci je nastopilo tudi 5 naših najboljših mladincev, ki pa so pokazali manj znanja na tekmi kot so ga na treningih. Vseeno pa moramo biti zadovoljni z njihovim nastopom, saj so dokazali, da se bodo lahko razvili v odlične naslednike sedanje generacije naših skakalcev ob skrbni vzgoji novega zveznega trenerja Zde-neka Remze. Nedvomno je, da so imeli naši mladinci letos premalo težjih mednarodnih nastopov in je bilo zato takšno tekmovanje za njih dovolj velik izpit. V ekipnem tekmovanju so se morali naši zadovoljiti s tretjim mestom v konkurenci za pokal Kongsberg in je našo vrsto prehitela celo tričlanska ekipa Švice, čeprav je imel Schmidt en padec. Z veliko srečo pa so letos pobrali lovoriko Kongsberg Avstrijci, čeprav se niso posebej kot posamezniki kdove kako dobro odrezali. Prvo mesto v tekmovanju za Poldov memorial pa je tudi letos osvojila ekipa NDR. Organizatorji so bili letos delno presenečeni nad obiskom, saj so dosedanje tekme za Poldov memorial pritegnile v Planico manj gledalcev kot pa letošnja. Parkirni prostori so bili že ob 9. uri napolnjeni z osebnimi avtomobili in avtobusi, ob 10. pa je bila tudi cesta od Podkorena do bivše železniške postaje v Ratečah povsem zasedena z avtomobili, tako da so potlej morali ustavljati osebne avtomobile že v Kranjski gori, od koder so gledalce prevažali v Rateče z avtobusi, več pa je bilo tudi takih, ki so v Kranjski gori obrnili svoj avto in izkoristili nedeljski vikend za obisk kakšnega drugega turi- Dolgoletni Poldov prijatelj J tekmec Rudi Flnžgar, k» j! pred tridesetimi leti kot P1^ Jugoslovan preskočil l00'0} trsko znamko, je z zlatim ' vorjevim vencem pri«111^ po doskočišču skakalnice. • Poldov grob na Dovje ie v nec nato odnesla štafeta s"1 carskih tekačev. stičnega kraja. Kljub vseroj pa smo z organizacijo 5. **_ dovega memoriala lahko V* vsem zadovoljni, pa čeprav J bilo med gledalci precej neg dovanja zaradi pomanjka^ parkirnih prostorov v P'a^ ški dolini in so zaradi t# nekateri prišli pod vzn°ZJ tudi 90-metrske skakalnice poldrugo uro zamude. Besedilo: J. Javornik Foto: F. Perdan Kranjčan Marjan Mesec pri mazanju smuči. Kljub nUdrl|gi padcu v prvi seriji pa se je spet pojavil na startu v seriji. Plavanje Triglav - prvak Slovenije » Prvenstvo SRS v plavanju, ki je bilo minulo nedeljo na ki *h Je vnov'c potrdilo premoč kranjskega plavalnega 2 h nV ^oveniji. Na sicer zelo množičnem tekmovanju koli 200 nastopajočimi ni v nobenem trenutku prišlo do Lh hr n'a' kQ,° b° letošnji zimski prvak. Edino plavalci Led ifn°' Donovno okrepljeni s Kostanjškom iz Trbovelj in Cak" m 12 Celja, so bili soliden nasprotnik, pod vsemi pri-jjjes^anJi pa je poletni prvak Ilirija-Slavija končal na šestem ek-<"e •'e.a-rzavn° prvenstvo SFRJ predstavljalo podvig ženske u'PC Triglava, pa lahko za republiško prvenstvo z veseljem o tovimo afirmacijo mlade moške vrste. Pod vodstvom noga trenerja Andreja Slavca so Bojan Grošelj, Tomaž in in"^2 SJavec, Sandi Troha, Iztok Tronkar, Brane Milovanovič Un • B' Pokazali lep napredek z dobrimi rezultati, kar daje ^panjo, da -T-j-jgiav prav kmalu najbolj homogena ekipa s nUBos'av'Ji. Med njimi se je najbolj izkazal Tomaž Slavec ^Prvini mestom na 100 m prsno. Ker sta imela z Ravenčanom v ^nu-nikoni enak čas, sta morala enkrat sama v vodo, da «V?e .bojnem boju odločita, kdo bo prvak. V izrednem isu jc to uspelo Slavcu, čas 1:14,4 pa je drugi najboljši čas v Aveniji nasploh. delr*1 Ut*arec roke je bil prvi tudi Andrej Slavec na 100 m J- lin (1:04,9) vendar so ga sodniki očitno prikrajšali in pri-ouau' zmago Kostanjšku (LJ). • tuif ^prvo niesto, vendar zaradi lastne nepazljivosti, je bil m"' lesnik Sašo na 400 kravi (4:39,8), ki se mu je tako iz-Ca ZllJ'1! 'cna priložnost premagati tretjega kravlista v državi Bo""83 *Z krškega. V isti disciplini sta lepo presenetila še Jan Artač (5:04,4), ki bo prav kmalu postal nov plavalec 'glava pod 5:00,0, in pa Sandi Troha, ki je s časom 5:11,3 ,avil nov rekord SRS za st. pionirje. ne^SC ^enske discipline so bile bolj v znamenju medseboj-obračuna Kranjčank kot pa slovenskega prvenstva. 2 ln° Rusovi (LI) je na 100 m kravi uspelo priboriti si prvo Poh Slccr Pa so v vsc>b ostalih disciplinah Kranjčanke £a ralc vsaj dve od prviH treh mest, v najtežji točki, 200 me-no> Pa kar prvih pet mest. ^JHjakova je bila prva dvakrat 100 m hrbtno (1:16,4), 200 m (5-71?° ^2:46)> P^v tako Rebeka Porenta na 400 m kravi na jnJ in 100 ■ detfia (1:17,0), Lidija Švarc pa je bila prva dr/ m Prsno (1:21,0), pri tem pa ji je uspelo premagati d4tol2 Prvakinjo v tej disciplini in klubsko soplavalko, Ju-s^j Mandcljc. Letošnja osvojitev republiškega prvaka je kj j a.^Poredna zmaga Triglava na zimskih prvenstvih SRS, bn->, a'° Svoi začetek 1. 1965 z izgradnjo kranjskega zimskega 2cna- A. K. Smučarski skoki Pokal Kranja v Planici Letošnje X. mednarodno tekmovanje za Pokal Kranja v smučarskih skokih bo prihodnjo nedeljo, 4. aprila, ob 10. uri na 60-metrski skakalnici v Planici. Tekmovanje bo tudi tokrat pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL Kranj in se bodo pomerili člani, starejši mladinci in mlajši mladinci za ekipni prehodni pokal, ki ga brani smučarsko društvo Jesenice. Po- leg naših najboljših članov in mladincev so poslali prijavo tudi že tekmovalci iz Avstrije in Italije. Med udeleženci bo tudi italijanski državni prvak Albino Bazzana, ki je v nedeljo v Planici zasedel odlično četrto mesto na tekmovanju za pokal Kongsberg. Hkrati pa bo tudi državno prvenstvo za starejše mladince, ki bi moralo biti 20. februarja v Delnicah. J. J. Loški študentje - prvaki v smučanju Konec marca je bilo na Golteh nad Mozirjem tekmovanje pokrajinskih študentskih klubov. Klub študentov iz škofje Loke je na tej prireditvi osvojil prvo mesto. Njegov član Logonder Silvo je zasedel drugo, Mihovilovič Milan tretje, Krelj Simon pa osmo mesto. Prvenstvo naj bi postalo tradicionalno. Prihodnje leto ga namerava organizirati Klub škofjeloških študentov. Gostitelji bodo popeljali študenle-smučarje na Stari vrh. A, L IMTK Kranj spet v prvi skupini Na sklepnem (drugem) delu ekipnega prvenstva SRS za moške v drugi skupini, ki je bilo v Ljubljani 20. in 21. marca, je premočno osvojila prvo mesto ekipa NTK Kranj iz Kranja, ki se je s tem ponovno povzpela v skupino najboljših ekip Slovenije. Za NTK Kranj so nastopili To ne Novak, Stane Tadina, Boris Kerstein in Darko Pan-grič, ki so zmagali v vseh dvobojih in izgubili le 8 iger. Zelo dobro sta igrala predvsem T. Novak in S. Tadina, ki sta izguhjla le po eno igro, odigrala pa sta jih 14 oziroma 15. Poleg NTK Kranj je v drugem delu prvenstva zaigrala odlično tudi ekipa TVD Partizan Bežigrad. Njun medsebojni obračun se je končal s tesno zmago NTK Kranj (5:4), po visokem začetnem vodstvu (4:1) Kranjčanov. V Zimsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu Triglav II boljši kot Triglav I stvij o, loni zimskem prven-lu'S,.>J,VVCniJe v vaterpolu so pričak Samo tri ek'Pe- Ne" 0svOjj|°VaiV) Je prvo mesto Za \i* dri«ga ekipa Triglava, ero so igrali mladi va- terpolisti. Rezultati: Triglav I : Ljubljana 14:1 (2:1, 4:0, 2:0, 6:0), Triglav II : Ljubljana 12:6 (4:1, 3:1, 2:3, 3:1), Triglav II : Triglav I 6:5 (2:0, 2:2, 0:1, 2:2). °D NEDELJE DO NEDELJE ■ ^OGOMET - V ^rjern s 3:1 (1:0). LTH - 1 Tba goren'ska Predstavnika ZCNL škofjeloški zult-.f1". rr^. sta g°stovala in ostala brez izkupička. Re (6:1). prvem spomladanskem kolu SNL v gos teh izgvibil s trboveljskim jar : LTH 2:0 (1:0), Nova Gorica : Tržič 9:1 Pari Et ROKOMA • Celje-Kladivar, Tržič Startali so tudi rokometašl v SRL. *>Je v 5oreniskl Predstavnik Tržič Je svoje prvo sreča-— Tv*£?Steh izg"hil v _ Ir*le : Ajdovščina. Ratečah 10:12. Par drugega kola prvensVv ~ Na Goltch J'e bil° letošnje republiško mlaiših ,starL'isih in mlajših mladink ter st;nvr,di m Mladink CV V smuku- Prvaki so postali: mlajše **irnar l\x • °itzcl (Jesenice), starejše mladinke — starci*: 1 mar)' mlaJži mladinci — Vovk (Jesenice), mladin^; _ r>__>« r-r_____-v j*. inci — Bernik (Jesenice) Za Triglav I so igrali: Finž-gar, Chvatal, Nadižar I, Na-dižar II, Košnik, Mohorič, Rebolj, Auscc, švegelj, Sta-riha in Vidic. Ta Triglav II: Bulovec, švarc, Kodek, Bal-derman I, Balderman II, Malavašič I, Malavašič II, Vuka-nac, Strgar, Cermelj. V odločilni tekmi za prvo mesto je Triglav II vodil že s 4:0. Ko je že vse kazalo, da bodo mladi igralci Triglava hudo porazili svoje sta: ■ • • tovariše, so se igralci Triglava I zelo razigrali in rezultat izenačili, v zadnji minuti pa je Kodek dosegel zmagoviti gol. Lestvica: Triglav II 2 2 0 0 18:11 4 Triglav I 2 10 1 19:7 2 Ljubljana 2 0 0 2 7:26 0 Najboljši strelci: 1. Rebolj (Triglav I) 7, 2. Nadižar I (Triglav I) in Malavašič I (Triglav II) po 6, 4. Vošnjak (Ljubljana) in Velikanje (Triglav II) po 5 itd. P. Didič zadnji igri je Tadina premagal Tomažiča in se mu tako oddolžil za poraz v prvem delu prvenstva. V drugem delu prvenstva je razmeroma dobro zaigrala t ud i ekipa NTK Jesenice, ki pa ni mogla nadomestiti zaostanka iz prvega dela in se bo morala naslednjo sezono potegovati v tretji skupini za ponovno uvrstitev v drugo. Poleg NTK Kranj se je uvrstilo v prvo skupino tudi TVD Partizan Bežigrad. Igralo je 8 ekip, NTK Kranj pa je dosegel naslednje rezultate: TVD Partizan (Bežigrad) 5:4 (5:3) NTK Fužinar (Ravne) 5:0 (5:1) NTK Kajuh (Ljubljana) 5:1 (5:1) NTK Branik (Maribor) 5:0 (5:0) NTK Kemičar (Hrastnik) 5:1 (5:1) NTK Jesenice (Jesenice) 5:1 (5:0) NTK Semedela (Koper) 5:1 (5:0) V oklepaju so rezultati prvega dela prvenstva. Ekipe so navedene po vrstnem redu, ki so ga osvojile s seštevanjem rezultatov obeh nastopov na prvenstvu. S. Bavdek Zmaga za SD Tone Nadižar Na zaključnem delu liga tekmovanja z zračno puško so se v nedeljo srečali v Kranju desetčlanske ekipe petih najboljših strelskih družin v občini. Tekmovale so za uvrstitev v drugi del lige tekmovanja z malokalibrsko puško. Strelci iz SD Tone Nadižar so dokazali, da so se za tekmovanje najbolje pripravili. Zmagali so s precej visokim rezultatom in se bodo tako že v prihodnjih mesecih spoprijeli s prvaki ostalih gorenjskih občin. Rezultati: 1. SD Tone Nadižar 2465, 2. SD Iskra 2435, 3. SD Franc Mrak - Predoslje 2386, 4. SD Slavec Ivo-Jokl 2263 , 5. SD Sava 1607. B. Malovrh Obakrat OS Stane Žagar V telovadnici osnovne šole Stane Žagar v Kranju so v soboto pionirji in pionirke startale na tradicionalnem košarkarskem turnirju za memorial Staneta Žagarja. Nastopilo je sedem pionirskih ekip. V obeh konkureneah, tako pri pionirjih kakor tudi pri pionirkah je bila najboljša Oš Stane Žagar. Rezultati: pionirji — Oš Lucijan Seljak : Oš Simon Jenko 28:25, Oš Stane Žagar : OŠ France Prešeren 25:15, Oš Franc Prešeren : Oš Simon Jenko 23:6, OS Stane Žagar : OŠ Lucijan Seljak 44:19. Vrstni red: 1. OŠ Stane Žagar, 2. OŠ Lucijan Seljak, 3. OS France Prešeren, 4. Oš Simon Jenko. Pionirke: OŠ Stane Žagar : Oš Lucijan Seljak 6:4, OŠ Lucijan Seljak : Oš France Prešeren 11:4, Oš Stane Žagar : OS France Prešeren 8:4, vrstni red: 1. OŠ Stane Žagar, 2. Oš Lucijan Seljak, 3. OS France Prešeren. — dh Novak prvi Na prvenstvu gorenjskih pošt je nastopilo 12 šahistov. Na slovensko prvenstvo, ki bo 24. aprila v Ljubljani,, sta se uvrstila Silvo Novak in Franc štagar (oba PTT Kranj). ...... K. 4> SREDA — 31. marca 11 i a š a n 2 0}d g ovo r i Ta mesce so vse gorenjske občinske skupščine sprejele občinske proračune za letos. O letošnjih razvojnih programih posameznih občin in o proračunih pa so pred sprejemom razpravljali tudi na zborih volivcev. Prav na zborih volivcev oziroma na terenu nasploh pa ob kopici predlogov in vprašanj pogosto slišimo tudi mnenja o sodelovanju med občinsko skupščino in njenimi organi ter krajevnimi skupnostmi. Med petkovim obiskom v tržiški občini smo poprašali, kakšno je sodelovanje med občino in krajevnimi skupnostmi v občini in kaj morda pogrešajo? Ker smo poprašali le v treh krajevnih skupnostih, rezultat oziroma odgovore ne moremo posplošiti na vso občino. JANKO PERNE, predsednik KS Sebenje: »Naša krajevna skupnost, ki zajema naselja Sebenje, žiganja - vas, Retnje in Breg, dobi sedaj iz občinskega proračuna okrog 4 milijone starih dinarjev na leto. Ce bi kratko odgovoril, potem bi rekel, da druge povezave z občino pravzaprav nimamo. Seveda je v krajevni skupnosti vrsta stvari, ki bi jih bilo treba urediti, vendar za mnoge ne hodimo prosit na občino. Ce je le mogoče, jih sami uredimo. Res pa je tudi, da nam gre občina pri večjih težavah kolikor more vedno na roko. STANKO STRITIH (stanuje v KS Bistrica), podpredsednik občinske skupščine: »Lahko rečem, da je sestav prebivalstva v naši krajevni skupnosti zelo različen. Pa tudi sicer je naša krajevna skupnost tako heterogena, da imamo vrsto problemov, ki jih sami ne moremo rešiti, čeprav ima skup- nost na leto okrog 10 milijonov starih dinarjev. Lahko pa rečem, da je mod občino in krajevno skupnostjo obojestransko sodelovanje zelo dobro. Dokaz za to je, da skupščina nenehno skrbi za ray.voj tega dola občine in tudi v prihodnje naj bi se po programu v Bistrici precej spremenilo. Mislim pa, da bi bilo sodelovanje lahko Še boljše, če ne bi bili prebivalci Bistrice po sestavu tako različni m velikokrat tudi neenotni pri posameznih akcijah.« FRANC KOPAČ, predsednik KS Pristava: »Naša krajevna skupnost je majhna in temu primerna je tudi občinska dotacija. Dobimo 600.000 starih dinarjev letno za javno razsvetljavo, vzdrževanje krajevnih cest in druga manjša dela. Urejamo kanalizacijo in občina nam pomaga kolikor more. Ne samo s stro mi nasveti, izdelali so nam načrte, temveč tudi z denarjem. Lani in letos smo dobili 3,400.000 starih dinarjev namenskih sredstev. Upamo, da tudi v prihodnjih letih ne bomo ostali praznih rok. Mislim, da je tam, kjer so prebivavci sami zainteresirani za delo in so pripravljeni prispevati v denarju in v delu, tudi povezava z občino boljša in bolj dobrodošla.« A. Ž. — L. B. illGClobČinski G0RENJSKA alpinistična odprava v hinduku* svet Z K o kmetijstvu Danes popoldne se bo v Kranju sestal medobčinski svot ZK za Gorenjsko, ki bo obravnaval aktualna družbenopolitična vprašanja kmetijstva, o čemer so govorili že na 2. zasedanju konference ZKS. Zato bodo na današnji seji sveta obravnavala priprave na regionalni posvet o uresničevanju stališč te konference in njenega akcijskega programa, razen tega pa bodo ustanovili posebno delovno skupino kmetijskih proiz-vajalcev-komunistov ter razpravljali o političnem organiziranju zasebnih kmetov. -jk ISTOR-O-NAL ::::::::::::::::::::::::::::::::::'::::::::^ ..........♦♦♦..-.♦:ti-r-tiitJi:iitiiiiiii;;tiii::::::;r:::r:::rij;;:--;:-;I.-:-t:;;ii:::t-ii KAVA ZIVIUA V NOVI S EMBALAŽI * ŠE 0 B0U4ŠA V prejšnji številki smo predstavili še zadnje člane alpial stične odprave v Hindukuš. Marsikoga pa bo tudi zanima koliko takšna odprava stane. Za nabavo opreme jc odprav* do sedaj porabila okoli 30.000 din. Vendar pa bi po dosedanji izračunih potrebovali še okoli 45.000 din. V to vsoto pa zajeti stroški za iztrošenje avtomobilov, zavarovanje za člane odprave, nosače in pakistanskega oficirja ter stroški fotografski material. Del manjkajočega denarja bo odprava dobila z izdajo P* sebnega ekspedicijskega biltena, v katerem bodo objavljc poleg drugega tudi reklame. Nekaj denarja bo prinesla Wl prodaja pozdravnih razglednic ter loterija, ki pa jo bodo objektivnih vzrokov priredili šele po povratku jeseni. v*50** ki je navedena prej, jc najnižja vsota, s katero jc odpra v Hindukuš sploh še izvedljiva. Organizacijski odbor je slovil prošnje za denarno in materialno pomoč na 150 s'oV^T skih podjetij. Do 29. marca letos so prispevale denar za pravo tele organizacije: Skupščina občine Kranj, Planinsko društvo Kranj. ^la^j Planinskega društva Kranj v nabiralni akciji leta 1969, Gozd gospodarstvo Bled, Gozdno gospodarstvo Kranj, podjetje Cro* ina Kranj, trg. podjetje Kokra in Zavod ing. Stanka BloU" v Ljubljani. Pomoč v zdravilih pa so poslali: Lck Ljubljana, Krka N°v mesto. Pliva Zagreb, Ciba Zagreb. Pomoč v alpinistični opremi so poslali: tvrdka Essel ^ magor s Koroške, tvrdka Stubai iz Avstrije in Elan Begun}* Za razglednice pa so doslej prispevali udeleženci ^^jy posveta meddruštvenega odbora gorenjskih planinskih di*us in pa uredništvo Glasa. Občani kranjske in tržiške komune Zemlja, zrak, voda in ogenj so prvine prebivalcev našega planeta, le prV'!?e so naše okolje. Ker smo pozabili ali nismo vedeli, se osvestimo prej, kot bo b» plat zvona. Bolj ko smo kultivirani, razvijamo tehniko in napredek, več je za nami sled°v civilizacije. Ti sledovi so marsikje necivilizacija. . Kako smo spremenili, zastrupili in onesnažili okolje, o tem govore števil0 članki in knjige, študijsko in raziskovalno gradivo dokazuje spremenjeno ltl uničeno rastlinstvo in živalstvo v vodi in na zemlji. V zrak se mešajo prah, p" in strupi, ki nastajajo pri izgorevanju tisočerih materij. Mnogih kvarnih vplivov, ki jih sami ustvarjamo in s tem spreminjamo okojj ' se moramo lotiti visoko tehnično, znanstveno se spoprijemamo z boleznimi ci lizacijc. Drugi kvarni vplivi so odvisni le od naših navad, zavesti in konč podzavesti. Hočemo biti praktični in se oziramo okrog sebe. Poglejmo! Kaj? Po^°-'nja nečistočo, ki je do zdaj nismo videli. Poglejmo nesnago, za katero mislimo, mora skrbeti nekdo tretji. Vemo, kdo mora skrbeti za snago po uradni d žnosti. Vemo, da moramo biti pošteni do drugih in pomesti pred svojim prag0 ' dobesedno pomesti in smeti dati na kraj, ki je za to določen: to jc koš, srn njak, keson, greznica, določeno odlagališče ali smetišče. Če tega mesta za 'usC' 0 ali zavitek, katerih vsebino smo ravno porabili — ni na dosegu roke — ne bo odpadka odvrgli od sebe — morda še prej pogledali, če nas kdo vidi, Pa^ ™ bomo dali v žep ali torbico in zavrgli na za to urejenem mestu. : Zdaj ko je sneg skopnel in zelenje še ni prekrilo svojih reber, vidimo, bomo odstranili in očistili. Kot občani pomagajmo vzdrževati čistočo fiam, kjer delamo — tam, kjer bivamo — tam, kjer se gibi jen10 V občini Kranj in v mestu Kranju je določen mesec april za mesec č*stC*L V občini Tržič in v mestu Tržič je določeno obdobje od 15. aprila do 15. m za mes^c čistoče. l'