Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhnja vs:ik petck ol» 14. — Narof-nina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po ra/.našalcih 5.50 din, za inozcmstvo 10 din — UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, pritličje, desno; «prava: levo — Tolefon Stev. 65 — Itačun pri postncm «ickov- nom zavodu v Ljubljani štcv. 10.GG6 Leto XXII. Celie, petek 12. juliia 1940 Štev. 29. Bogdan Pušenjak: Angleška suho- zemska voiska Zlom francoske armade in kapitulaci- ja Francije sta dovedii -sedanjo vojno v tretjo in odločilno fazo,: borbo same Anglije in njenega imperija proti Nem- čiji in Italiji. Svetovno časopisje dan za dnevom priobčuje članke o možnosti in načinu uspešnega pohoda nemških ar- mad na angleško otočje. Vsa Anglija in njen imperij se mrzlično pripravljata na to odločilno in najtežjo borbo, kar jih je vodil angleški narod v svoji zgo- dovini. Vse to dokazuje, da vesti o. bli- žajočem se nemškem napadu na angle- ško otočje, ki jih jc svetovna javnost še pred kratkim označevala za fantastične, prcdstavljajo danes za Anglijo kruto realnost in da stoji dane3 svet pred edinstveno in največjo. borbo dveh na- rodov v sivetovni zgodovini. V vseh vojnah, ki jih je do danes vo- dila Anglija proti evropskim velesilam, je angleška momarica reševala Anglijo in odločevala izide vojn. Poi dosedanjih izgledih pa bo v bližnjem gigantskem dvoboju igrala ogromna angleška mor- narica najbrž podrejeno vlogo in bo usoda angleškega naroda prvikrat v svetovni zgodovini ležala na ramenih angleške suhozemske vojske, zaradi Ce- sar vlada danes baš za njeno moč naj- večje zanimanje, Ze mnogo pred sedanjo vojno so se pojavljale v svetovnem časopisju kritikc na račun vodstva angleško suhozemske vojsike. Po, zmagoviti svetovni vojni je bil namreč takoj ukinjen zakon o ob- vezni vojaški službi in angleško vojaško vodstvo se je ponovno vrnilo k svojemu tradicicnalnemu sistemu prostovoljstva. Pri vsem tem. kritikovanju pa ni bilo upoštevano dejstvo, ki izpričuje nacio- nalno zavednost angleškega naroda, da je bilo po 18 rnesecih svetovne vojne, ko se je Anglija končno odločila uvesti obvezno vojaško službo, od 8 milijonov obveznikov že 7 milijonov v vojski in da je šlo> tu za prostovoljce. To dejstvo pa tudi-pojasnjujc, zakaj angleško vojaško vodstvo ni ostalo po končani vojni pri obvezni vojaški službi. Angleška vojska se torej temeljito razlikuje od vseh ostalih evropskih vojsk. Angleška redna vojska se name- sto iz velikih armad s kratkim rokom službe sestoji iz male prostovoljske voj- ske z dolgim rokom službe. Ta sistem vojske je bil za Anglijo morda tako dolgo opravičljiv, dokler jc bila Anglija res otok v pravem smislu besede, ki ga je ogromno angleško brodovje ščitilo pred vsakim zunanjim napadom, in je bila glavna naloga vojske v službovanju izven Anglije same. Pred sedanjo vojno je štela angleška redna vojska okoli 220.000 mož aktivne in 150.000 mož rezervne vojske. Od tega števila pa je bilo 100.000 mož stalno v raznih prekomorskih angleških deželah in to predvsem v Indiji (70.000), ostali pa na najvažnejših vojaških postojan- kah, ki vcžejo Anglijo skozi Sredozem- sko morje z Indijo ter v manjšem šte- vilu na ostalih angleških posestvih. Tudi ostali del angleške redne vojske, ki je bil sicer stalno razmeščen v Angliji, je imel ekspedicijski značaj. Ta vojska je obstojala iz 5 pehotnih divizij in 4 ko- njeniških brigad. Ta vojska pa se je stalno menjavala in njeno moštvo je zamenjavalo moštvo edinic v prekomor- skih deželah. V zadnjih letih je začela tudi Anglija posvečati pozornost motorizaciji svoje armade in na velikih jesenskih manev- rih angleške vojske L 1934. so ze S0(ie- lovale samostojne oklopne brigade, ki so jih tvorili težki tanki in lahki tanki- amfibije, ki so takrat dosegli rekordno hitrost 70 km na uro. Poleg redne ang]oške vojske z ekspe- dicijskim značajem je imela Anglija pred sedanjo vojno tudi posebno, terito- rialno vojsko, katere naloga je bila za- ščita Anglije same. Ta vojska je obsto- jala iz 14 pehotnih divizij s samostojni- mi mehaniziranimi brigadami in 2 ko- Problem evropskega jugovzhoda Važna posvetovanja v Monakovem — Ruske in bolgarske zahteve — Pred uvedbo totalitarnega reiima v Franciji — Preselitev francoske vfacfe v Pariz — Russia in Jugoslavia V nedeljo se je sestal italijanslri zu- nanji minister grof Ciano v Berlinu s kancelarjem Hitlerjem. Kakor poročajo, sta razpravljala tudi o vprašanju evrop- skega jugovzhoda. Kancelar Hitler je sprejel v sredo v Monakovem v navzočnosti nemškega zu- nanjega ministra von Ribbentropa in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana prcdsednika madžarske vlade ftrofa Telekija in madžarskega zunanje- Sa ministra groi'a Csakyja. Uradno po- ročilo 0 teh monakovskih posvetovanjih pravi, da so razgovori potekali v duhu tradicionabiih prijateljskih odnošajev med temi tremi državami. Predmet teh posvetovanj so bile predvsem teritori- alne zahteve Matlžarske nap ram Kumu- niji. Izgleda, da želita Nemčija in Ita- li,ja mirno rešitev spora med Madžarsko in Rumunijo ter ohranitev miru na Balkanu. Nekateri list! poročajo, da bo sovjet- ska Rusija. zahtovala od Madžarske kar- patsko Ukrajino, od Tureije pa Darda- nele, medtem ko bo Bolgarija /ahtevala od Rumuhije Dobrudžo. Rumunske eete so se umaknile (>0 km od rumunsko-bol- i Sarske meje na staro rumunsko-bolgar- sko mejo. Francoski parlament in senat sta se sestala v nredo v Vichyju, novem sede- žu Petainove vlade, in izglasovala s 569 proti 80 ftlasovom pooblastilo vladi za novo, totalitarno francosko ustavo, o kateri naj bi končno odločilo ljudsko glasovanje. Zaradi zaplembe francoskih vojnih ladij v angleških pristaniščih in angleškem napadu na francosko vojno brodovje v Oranu v Alžiru je vlada maršal> Petaina prekinila diplomatske stike z Anglijo. Maršal Petain je povoril sinoči v ra- diu in sporoeil, da se namerava franco- ska vlada preseliti iz Vichyja v Pariz in da je to svojo-narncro sporočila nemški vlatli. Rumunija je izstopila iz Društva na- rodov, ker smatra, da nima njena pri- sotnost v Društvu narodov nobenega smisla več. Akcije angleških, nemških in italijan- skih letal nad sovražnim ozemljem se vsak dan nadaljujejo. Anglija živi v pričakovanju bližnjega velikega nem- škega napada in se mrzlično pripravlja na obrammbo. V no del] j» je prispel v Beograd prvi sovjetski poslanik v Jugoslaviji Viktor Andrejevič Plotnikov z osebjem posla- ništva in zastopnikom sovjetske poroee- valske agencije Tas. Istega dne je pri- spela v Moskvo jugoslovenska diplo- matska misija pod vodstvom jugoslo- venskega poslanika dr. Milana Ga\TiIo- vica. V Beogradu je bil sovjetski diplo- matski misiji prirejen prisrčon sprejem, prav tako tudi v Mosk\i jugoslovenski diplomatski misiji. Politika Delo za narod Po beograjskcm ;>Napredu« posne- mamo : Delo za narod ni nikaka demagogija, kakor želijo često prikazati, iz prepro- stega razloga, ker pomeni delati za na- rod vedno in nesporno delati obenem tu- di za državo. So pa tudi taki, ki razume- jo državo naipačno, da delati za državo ni treba vednoi pomeniti tudi delati za narod. Zato pa je služba narodu bila, je in bo vedno vrhovna zapoved. Narodni ideal V beograjskem »Napredu« čitamo: Našemu narodu je potreben ideal, ki ga danes bolj kot kdaj koli predstavlja svoboda, pravica in enakost. Trpfjenje Znani ruski pisatelj Arcibašev je na- pisal: Napredek bo vse dotlej, dokler bo trpljenje. Naslade nosijö svoj smisel in cil.i v sebi, zato ne izzivajo vprašanja o boljši bodočnosti. Vprašanje o smislu bitja, namenu življenja in bodočnosti se javlja pri onih, ki trpijo. Trpljenja pa je vse več, čim bolj razvit je človek. Clovek diha s trpljenjem. Trpljenje je pravä pobuda življenja in napredka. Linija „Hrvafsfee sfraže" Splitski »Narodni list« objavlja: Medtem ko je vzpostavitev normalnih odnosov Jugoslavije s sovjetsko Rusijo davno želel najboljši del naših politikov in so tudi jugoslovenski nacionalisti za- govarjali te zveze v prejšnjih in za Jugoslavijo mnogo ugodnejših časih, sta sedaj ves narod in ves tisk v državi našla prilike in načina, da izrazita svoje zadovoljstvo nad tem političnim dej- stvom. Samo zagrebška katoliška »Hr- vatska straža« ima svoje posebno mi- šljenje. Ona je odločno proti temu in odločno nezadovoljna. Navaja tudi svoje razloge in sicer: »Mi Hrvati ne pričakujemo ničesar niti od boljševikov niti od Rusije — ne glede na njen režim. Nas Hrvate ni ni- koli ogrevalo rusko soJnce, čeprav do- puščamo, da je Srbe in Bolgare morda ogrevalo rusko solnce... Naši sosedje so velesile, kakor sta Italija in Nemčija, ne pa Rusija in Turčija, kakor v prime- ru Bolgarije. Naša kultura je zapadna in vera katoJiška. Naš položaj in zave- stna odločitev naših prednikov sta nam pokazala pota bodočnosti in mi jim mo- Čistoča ust t»bvaruje zobc pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob je torej zapoved zdravja. Chlorodont ramo ostati zvesti, če se hočemo ohra- niti.« Glejte, kake skrbi za hrvatski narod- ni obstoj mučijo »Hrvatsko stražo« in kako pozdravlja vzpostavitev normalnih odnosov Jugoslavije, tudi Hrvatov, s sovjetsko Rusijo! Docela razumemo skrbi »Hrvatske straže«, samo to, ji zamerimo, da nam skuša, skrivajoč se za hrvatstvom, pro- dati rog za svcčo, pa četudi je »Hrvat- ska straža« mojster v prodajanju sve5. Bilo bi bolje in bolj pošteno, če bi nam odkrito povedala, zakaj se boji... Clemenceau o Petainu in fochu V knjigi Jeana Martina »Le Tigre«, ki je izšla leta 1930., je tudi zelo zani- miva izjava Clemenceauja o, stališču ge- nerala Petaina pred bitko na Sommi le- ta 1916. Govoreč 0 generalih Petainu in Fochu je Clemenceau z naslcdnjimi be- sedami opisal trenutek, ko se je moral odločiti za enega ali drugega: »V Doulensu sem se nahajal med dvema človekoma: eden mi je govoril, da sma propadli, drugi pa je kakor no- rec tekal sem in tja in se hotel boriti. Rekel sem si: »Poskusimo s Fochom! Bomo vsaj umrli s puško v roki!« Za- pustil sem Petaina, tega človeka, pol- nega razuma, in sem sei za norcem Fochom. Norec nas je rešil.« Domace vesti — Novi člani Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. V soboto je bila v Ljubljani slavnostna skupščina Aka- demije znanosti in umetnosti. Na skup- ščini je predsednik univ. prof. dr. Rajko Nahtigal proklamiral nove prave člane in prvih deset dopisnih članov Akade- mije. Redni člani Akademije so postali umetnostni zgodovinar univ. prof. dr. France Stele, specialist za prometno pravo univ. prof. dr. Milan Škerlj, ke- mik univ. prof. dr. Maks Samec, elek- trotehnik prof. dr. Milan Vidmar in skladatelj Anton Lajovic, dopisni člani pa slavist univ. prof. dr. Matija Murko v Pragi, biolog prof. Ivan Regen na Dunaju, geolog, meteoroJog in naravo- slovni pisatelj Ferdinand Seidl v Novem mestu, zgodovinar univ. prof. dr. Ljudj mil Hauptman v Zagrebu, botanik Al- fonz Pavlin,, literarni zgodovinar prof. njeniškima divizijama, skupno okoli 220.000 mož. Angleška teritorialna voj- ska je bila vedno popolnoma ločena od redne anglcške vojske in so jo smatrali za prvo rezervo redne vojske. Veliko, vlogo v vojaški vzgoji prebi- valstva so igrale v Angliji razne mla- dinske organkacije, ki so pod vodstvom vojnega ministrstva vežbale mladino v ravnanju z orožjem, ki so ga prejemale v ta namen brezpJačno od države. Znane mladinske brigade so imele že popolno,- ma vojaški znacaj, Široko razpredena mreža skavtskih in strelskih organizacij pa je pokazala že ob prioetku sedanje vojne veliko vojaško pripravljenost. Ti dve organizaciji imata skupaj nad 700 tisoč člano.v, ki so prevzeli čuvanje in zaščito vseh važnejših cest, železnic, brzojavnih in telefonskih linij ter pro- metnih sredstev, starejši člani pa so vstopili že izvežbani v redno angleško vojsko. Poleg angleške redne in teritorialne vojske predstavlja tudi angleško-indij- ska vojska s svojimi 350.000 možmi po- membno silo. V tej veliki armadi je angleška redna vojska uvrščena pred- vsem v topniških, oklopnih in letalskili edinicah, v katere domačinov sploh ne sprejemajo. Indijci so razdeljeni po ostalih edinicah in v vsaki edinici so po- leg Angležev Indijci iz najmanj treh različnih in sovražnih piemen in kast. Na ta način je hotelo angleško vojaško vodstvo že v naprej onemogočiti vsak skupen in složen upor dojnačinov proti angleškemu vojaškemu poveljstvu. V svetovni vojni je samo Indija dala Angliji 1,700.000 ljudi, ki so se borili predvsem v Mezopotamiji, Transjorda- niji in Palestini. Tudi danes predstavlja Indija za Anglijo pravo zakladnico ne- izčrpnih človeskih sil. Nič manjša ni vloga vojsk dominionov, ki so v svetov- ni vojni poslali na evropska bojišča skupno 1,400.000 dobro opremljenih in izvežbanih mož. Izkušnje iz svetovne vojne so doka- zale, da more angleški imperij mobili- zirati do 9 milijonov mož in to 5 mili- jonov v Angliji in po 2 milijona v Indiji in dominionih. Ta ogromna suhozemska armada pa je razdeljena po vseh konti- nentih. Njena glavna naloga je čuvanje edinstva imperija, kar seveda v mnogo- čem zmanjšuje njeno udarno in obramb- no moč za Anglijo samo. Jedro te ar- made tvori angleška redna vojska, ka- tere elitnc edinice so skupno z Belgijci in Francozi pretrpele težek poraz v severovzhodni Franciji, kjer so morale pustiti na bojišču mnogo svoje najbolj- še opreme in orožja. Ta poraz pa je pri- nesel vodstvu angleške redne vojske drago.cene skušnje za njegovo nadaljnjo borbo z Nemčijo. Danes bije v Angliji neprenehoma plat z-vona in prvikrat v angleški zgodo- vini je bila uradno objavljena »nacio- nalna nevarnost«. Anglija in ves njen svetovni imperij danes mobilizirata, da bi prebrodila to »nacionalno, nevarnost«. Če bo ta mobilizacija pravočasno in v redu izvedena, bi predstavljala angleška suhozemska vojska eno najmočnejših svetovnih armad. Stran »NOVA DOBA« 12. VII. 1940 Štev. 29. dr. Ivan Grafenauer, jezikoslovec dr. Anton Breznik, geo,graf univ. prof. dr. Anton Melik, filozof univ. prof. dr. France Veber in teološki pisatelj univ. prof. dr. Franc Ks. Lukman. — Ostavka notranjega ministra. V ponedeljek je podal notranji minister Stanoje Mihaldžič ostavko, nakar je bil za zastopnika notranjega ministra ime- novan predsednik vlade Dragiša Cvet- Icovic. Dosedanji notranji minister Stanoje Mihaldžič je imenovan za bana drinske banovine, dosedanji ban drinske banovine Vladimir Jeftič pa je stavljen na razpoloženje. — Podpore zadružnim zvezam. Iz po- ročila Privilegirane agrarne banke po- snemamo, da so v zadnjih letih prejele posamezne zadružne zveze v naši državi sledeče podpore: Osrednja zveza v Za- grebu 33 milijonov, Drž. zveza za kme- tijski kredit v Beogradu 20 milijonov, Zadružna zveza v Ljubljani 12 milijo- nov, Zadružna zveza v Splitu 11 milijo- nov, Glavna zveza srbskih zemljoradni- skih zadrug v Beogradu 8 milijonov, v Sarajevu 7 milijonov, v Novem Sadu 5 milijonov, Zadružna zveza v Zagrebu 5 milijonov, Zveza kmetijskih zadrug v Sarajevu 4^ milijona in Zadružna ma- tica v Splitu 900.000 din. Teh deset zvez je (prejelo skupno nad 87 milijonov dinarjev državne podpore. Zadružna zveza v Ljubljani pa je poleg gori na- vedene podpore dobila za sanacijo še 63 milijonov dinarjev, ki jih je za to zvezo najela kot posojilo dravska banovina in bo tudi dravska banovina iz svojih pro- računov krila obresti in amortizacijo za to posojilo. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani ini prejela nobene podpore in ni bila deležna ni'kake pomoči za svoje zadruge iz omenjenega posojila, ki gre v breme vseh davkoplačevalcev v drav- ski banovini. — Rušilec »Ljubljana« dvignjen. Ru- šMec .Ljubljano', ki se je pred nekaj meseci potopil v šibeniški luki, so po dolgih in temeljitih pripravah v sredo dopoldne dvignili. — Zamenjajte stare kovance! Po od- loku finančnega ministra prenehajo biti stari srebrni denar po 10 din in stari kovanci po 2 din in po 0.50 din, ki se umaknejo iz prometa, zakonito pla';ilno sredstvo, in sicer: 10 dinarski kovmoi 31. avgusta 1940, dvodinarski in kovan- ci po 50 par pa 16. avgusta 1940. Zaradi tega se pozivajo vsi, ki ta denar še ima- jo, da ga v lastnem interesu v najkraj- šem času zamenjajo pri blagajnah Na- rodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah. — Pretresljiva družinska traj^edija se je odigrala v nedeljo v Rogatcu. V .umobolnici v Novem Celju se je nekaj časa zdravil 391etni gostilničar, mesar in posestnik Bogomir Brezinšek iz Ro- gatca. Ko se je njegovo zdravje izbolj- šalo, so ga poslali domov. Pozneje pa se je njegovo stanje poslaibšalo. Očividno se je bal, da bo moral spet v umobolni- co. V popolni duševni zmedenosti je v nedeljo na skrivaj spravil aparat, ki ga je v svoji mesarski obrti uporabljal za ubijanje živine, v svojo spalnico. Tarn si je nastavil aparat na desno stran glave in sprožil. Aparat mu je prizade- jal smrtno poškodbo. Brezinšek je padel na posteljo in kmahi izdihnil. Celieinokolica c Kaj bo z nadaljevanjera reguiacij- skih del na Savinji? Kakor smo. pouee- ni, so bili načrti za nadaljevanje regu- lacije Savinje pod Celjem za nadaljnji odsek že davno predloženi in na pristoj- nih mestih tudi odobreni, do razpisa re- gulacijskih del pa ne pridemo in ne pri- demo. Merodajni krajevni činiteljii ne smejo pozajbiti. da zahteva življenjski goispodarski interes našega mesta in celjske kotline, da se ta dela nadaljuje- jo in da ne pridemo do zastoja, ki bi utegnil postati za vse to vprašanje usoden. Od povsod drugod čitamo poro- čila o raiznih javnih delih, ki jih v bivši ljubljanski oblasti pač ne manjka, na naš severnejši del banovine pa le pre- radi pozabijo. Celje ima s svojim za- ledjem utcmcljeno pravico po svoji go- spodarski in davčni moči, da ga v nje- govih bitnih vprašanjih ne zapostav- ljajo. c Gradnja novcga tfunnaziijskega po- slopja v Celju je še vedno nerešeno vprašanje. Jeseni bo doseglo število di- jakov in dijakinj na drž. realni gimna- ziji v Celju rekord in bo postal-o že itak do skrajnosti oibremenjeno gimnazijsko poslopje absolutno prete3no tudi za po- uk v dveh partijah. Zaradi tega je po- stalo vprašanje gradnje novega gimna- zijskega poslopja (poleg sedanjega) iz- l'edno pereče. O tej nad vse važni zadevi sicer z raznimi presledki že več let raz- pravljajd, uspehov pa ne vidimo nikjer. Treba bo koneno vendarle poskrbeti, da bo vprašanje novega gimnazijskega po- slopja v Celju čimprej ugodno rešeno. c Koncert za vojake celjske garnizije. Naš znani mladinski1 pevski zbor »Trbo- veljski slavček«, ki je letos islavil deset. letnico svojega delovanja, bo pel v ne- deljo 14. t. m. vojakom tukajšnjc gar- nizije. Na dvorišču vojašnice ikralja Petra I. Osvoboditelja se bo začel ob pol 11. dopoldne koncert, na katerem bo »Slaveek« izvajal slovenske in slo- vanske umetne in narodne pesmi. Sode- lovala bo tudi vojaška godba 39. peš- polka, ki bo zaigrala nekaj samostojnih tuck in tudi spremljala zbor. Koncert, ki je bil prvotno namenjen le vojakom in povabljenim predstavnikom oblasti in javnih korporacij, je zbudil v javnosti veliko zanimanje. Zato je vojaška oblast kot prirediteljica doivolila udeležbo vsej javnosti, ki ji bo dovoljen vstop s spo- redom, iki se bo dobil pri vhodu proti nizki vstopnini. Vabimo vso našo^ narod- no iavnost, da se udeleži koncerta in s svojo udeležbo izkaže »Trboveljskemu slavčku« priznanje za njegovo pleme- nito in požrtvovalnoi patriotično delo, ki ga bo izvršil s tern, da bo nudil tudi naši narodni vojski umetniški užitek. Opozarjamo, da se bo začel koncert točno ob pol 11. dopoldne. c »Trboveljski slavcek« bo zapel na svojem koncertu v nedeljo 14. t. m. do- poldne v vojašnici kralja Petra v prvem delu pesmi E. Adamiča, V. Mirka, St. Mokranjca, D. Hristova in M. Tomca. Drugi del bo obsegal slovanske narodne pesmi, v tretjem delu pa bodo mladi pevci izvajali nekaj čeških plesov s spremljevanjem vojaške godbe. S koro- ško narodno »Gor čez izaro« bo zbor počastil spomin padlih koroških borcev. Zbor bo vodil g. Avgust Suiligoj., usta- novitelj »Trboveljskega slavčka«. Voja- ška godba bo pod priznanim vodstvom kapelnika g. Pera Fabijanoviča izpolnila dva odmora z Urbanijevo balkansko uverturo »Jureum i Fatima« in Muhi- čevim potpurijem »Od Trig"lava do Balkana«. Koncert, ki bo edinstvena patriotična manifestacija, bo nudil tudi lcp umetniški Užitek, c Pravosla\na služba božja v cerkvi sv. Save bo v nedeljo 14. t. m. izjemno že ob 9. dopoldne namesto, kakor na- vadno, ob 10. c Romanjo sokolskih prcdstavnikov na Kajniakčalan. Sokolska župa Skop- lje je priredila te dm spominsko roana- nje na Kajmakčalan za vse sokolske župe v naši državi. Od predstavnikov celjske sokolske župe se udeležujeta teh svečanosti župni starosta br. Jože Smertnik in župni tajnik br. dr. Kloar iz Celja. c Cesto Šmartno v Rožni dolini — Vojnik so v nedeljo dopoldne slovesno otvorili. c Na tlrž. rudarski soli v Celju je bilo v preteklem šolskem letu 75 dijakov, ki so vsi izdelali svoj razred. V tretjem letniku je bilo 25 dijakov: 16 rudarjev in 9 plavžarjev. K ustnemu izpitu pred izpitno komisijo,, ki ji je predsedoval odposlanec ministrstva za gozdove in rudnike Jovan S. Dinič, je bilo pripu- ščenih vseh 25 dijakov, ki so tudi vsi položili izpi't. Pravilno kolkovane pro- šnje za sprejem v šolo v šolskem letu 1940-41 je treba vložiti pri ravnatelj- stvu žole do 1. avgusta. Sprejemni izpit bo 1. septembra. Vsi na novo sprejeti dijaki se morajo javiti že 31. avgusta. Podrobnejše informacije daja ravnatslj- stvo zavoda. c Ucni uspehi na deški in dekliški meščanski šoli. Drž. deško meščansko šolo v Celju je obiskovalo ob koncu šol- skega lota 263 učencev. Razred je dovr- šilo 151 ueencev (18 z odličnim, 51 s prav dobrixn in 82 z dobrim uspehom), popravni izpit ima 69 učencev, razreda ni dovrsilo 39 ueencev, pravico do po- navljanja so izgubili 3 učenci, neocenjen je ostal 1 učenec. Završni izpit je na- pravilo 21 učencev (4 z odličnim, 6 s prav dobrim in 11 z dobrim uspehom), popravni izpit ima 5 ueencev, 1 učenec pa je bil odklonjen za eno leto. Na drž. dekliški mcšeanski šoli v Celju je bilo 292 učenk. Razred je dovršilo 218 učenk (39 z odličnim, 97 s prav dobrim in 83 z dobrim uspehom), popravni izpit ima 53 učenk, razreda ni dovršilo. 20 učenk, 1 učenka pa je ostala neocenjena. Završni izpit je napravilo 47 učenk (18 z odličniin, 16 s prav dobrim in 13 te dobrim uspehom). c Koncert pevskefta zbora »Jadran- Nanos« v Celju. V nedeljo 7. t. m. do- poldne je priredilo mariborsko pevsko društvo »Jadran-Nanos« koncert v me- stnem parku. Zbor, ki je sestavijen iz mladih, navdušenili pevcev, vodi z zelo veščo roko g. prof. Ubald Vrabec. Zbor reagira na vsak mig dirigenta. Njegovo izvajanje je zoAo učinkovito in dognano ter obsega najlepše pianissimo in se iz- lije po potrebi v krepke fortissime. Spored, ki ga je zbor izvajal v Celju, je nudil za to, dovolj prilike. V narodno buditeljski Aljaževi »Na dan«, se je lepo uveljavil s. tenorskim solom g. Jože Dovjak. Seveda je tudi pesem sama zelo navdušila poslušalce. V bosanski narodni »Oj jablane«, v priredbi V. Mirka, se je izkazal tudi tenorski solist g. Lojze Gabrijan. V ostalem je obsegal spored vrsto, umetnih pesmi skladateljev Dcva, Mirka, Jereba in Juvanca, pretež- ni del sporeda pa so izpolnile slovanske narcdne pesmi. Spored je udarno zaklju- čil Zajčev »U boj«. Zbor sicer ni števi- len, a je glasovno uravnovešen in iz- cnačen; ima lepe tenor je in krepke ba- se. Zbor pa seveda ni mogel priti s svo- jim nastopom na prostem do polne ve- Ijave. Pretežni del sporeda je bil tudi primernejši za zaprt prostor, kier se finese v podajanju ne izgubijo. Dokaj lepo število poslušalcev je nagradilo zbor in pevovodjo z iskrenim odobrava- njem.. Želimo, da bi se take prireditve še večkrat ponovile, ker bi se tako tudi Celjani nanje prtvadili. c Celjska vojaška godba je priredila v soboto zvečer na vrtu hotela »Unicna« poslovilni koncert svojemu tamburju majoi^ju g. Henriku Strahu, ki je pre- meščen v Ljubljano. Koncertu, ki je bil brez vstopnine, je prisostvovalo mnogo oficirjev in podoficirjev ter veliko šte- vilo domačega prebivalstva. c Osemdesetletnico obhaja danes ga. Domeniika Zamparuttijeva, hišna po- sestnica v Aškerčevi ulici ter bivša lastnica delikatesne trgovine v ulici dr. G. Zerjava. Jutoilantka ie vodila svojo daleč okrog znano delikatesno trgovino nad 50 let. Splošno spoštovani jubi'lant- ki iskreno česititamo i>n ji ze'limo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitreje in nojbo- lje kupite, prodate ali zamenjate v trgo- vini Josip Uršič, Cclje, Narodni dom. c Požar v Gaberju. V sredo okrog 23.15 se je vnelo veliko gospodarsko poslopje poleg vile »Livade« na Mari- borski cesti v Gaberju, last veleposest- nice in vdove po znanem narodnem vo- diteiju ge. Adele Dečkove. To gospodar- sko poslopje je že lani spomladi uničil požar, nakar je dala lastnica poslopje docela obnoviti in modernizirati. Gospo- darsko poslopje je že dvakrat zgorelo. Sedaj je nastal ogenj v sredini prvega nadstropja, kjer režejo. rezanico za ži- vino. Ogenj se je hitro razširil in je zajel vse ostrešje. Na kraj požara so prispeli gasilci iz Gaberja, Celja in Škofje vasi, ki se jim je v dveh urah posrečilo ogenj udušiti. Zgorelo je vse ostrešje, ogenj je uničil tudi gorljive dele prvega nadstropja, hmeljako sušil- nico ter zelo mnogo sena in slame. Škoda znaša okrog 150.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. Izgleda, da je požar zanetila zlobna roka. Požar je prvi opazil g. Ivan Vučko, frizerski po- močnik pri g. Grobelniku in sin mest- nega uslužbenca g. Vučka. Zbudil je takoj hlapca ge. Dečkove, ki mu je dal ključ hleva. G. Vučko je odklenil hiev, ki je bil že poln dima, in je reäil vso živino iz hleva, nato pa je v veliki živ- ljenjski nevarnosti spravil iz gorečega poslopja tudi kokoši na varno. c Tovorni avto je usmrtil mladega delavca. V ponedeljek okrog pol 9. do- poldne so je zgcdila na cesti poleg že- lezniškega viadukta pri apneniku v Pečovniku pri Celju smrtna nesreča, katere žrtev je postal 261etni, v apneni- ku zaposleni in v Čretu stanujoči dela- vec Ivan Znidar. Žnidar jc peljal na že- leznem vozičku po industrijskcm tiru ugaske iz apnenika čez cesto, da bi jih na drugi strani odložil. Znidar je sedel na vozičkui, Ko je vozil čez cesto, je privozil iz rudnika v Osenci s premo- KINO METROPOL CELJE ¦ ¦aaOIRBBBOBBgieiigQBBBIBailll Danes dne 12. julija zadnjikrat Razcvetena roža (LÄ ROSE EFFEU1LLEE) Prekrasno francosko filmsko delo Marie Aldona, Colette Ooreffi. Andre Mornay itd. 13. — 16. velika muzikalrta drama v fran- coskejn jcziku OGNJENA ZEMLJA (TERRE DE FEU) Težka žtvljenjska drama iz življenja slavnega opcrncga pevca, ki v navalu ljubosunija ubi- je dozdevnega ljubirnca svoje žcne — Veliko glasbeno delo! V glavni vlogi tenor svetovnega formata TITO SCHIPA in francoska lepotica MIREILLE BAUM gom naložen tovorni avtomobil rudarske družbe »Bohemije«. Znidar je hotel vo- ziček zavreti, pri tern pa je izgubil ravnotežje in je padel na cesto tik pred avtomobil. Šofer ni mogel v zadnjem hipu ustaviti svojega vozila. Kolesa avtomobila so šla čez Žnidarja in mu zdrobila lobanjo. Nesrečni Znidar je na mestu izdihnil. V sredo popoldne so ga položili na mestnem pokopališču k zad- njemu počitku. c Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju je bilo ob koncu šolskega lcta 37 ueencev in 89 učenk, skupaj 126. Razred je izdelalo 24 ucencev in 54 učenk, sku- paj 78 (1 učenka z odličnim, 4 učenci in 7 učenk s prav dobrim, 17 učencev in 31 učenk z dobrim ter 3 učenci in 15 učenk z zadostnim uspehom), razredni izpit ima 1 učenec, popravni izpit ima 10 učencev in 16 učenk, izdelalo ni dvoje učencev in 18 učenk, pravico šolanja pa je izgubila 1 učenka. c Pri kresu na Starem gradu, ki sta ga zažgali moška in ženska podružnica CMD v Celju dne 4. t. m. zvečer, je sokolski pevski zbor iz Celja zelo učin- kovito zapel veL narcdnih pesmi, za kar so bili oni, ki so se tudi letos v le- pem številu udeležili kresovanja na Starem gradu, zelo hvaležni. Na Tovstu je prav tako gorel mogočen kres, ki sta ga oskrbeli celjski podruinici CMD in je bil viden daleč po Savinjski dolini. c Iz banovinske službe. Gosp. Milan Vavpotič, doslej Junaka« iz Bol- garije. Te tri vidimo na sliki. Kakor smo slišali, so se vsi trije udeležili prve balkanske vojne, ki jim je prizanesla, padli so pa vsi baje v drugi bratomorni balkanski vojni. Ne vemo, ali je bila ta vest povsem. točna, vemo, le, da bi do druge balkanske vojne najbrž ne bilo prišlo, če bi bilo sokolstvo že takrat tako razsirjeno in povezanost z bolgar- skim »Junakom« tako czka, kakor je danes. Jugoslovensko sokolsttvo je leta 1935. in lani s tisoči brati in sestrami na ulicah Sofije najučinkoviteje mani- festiralo za slovansko vzajemnost. Naš letošnji jubilejni zlet v Celju bi bila obiskala tudi delegacija bolgarskih Junakov in Junakinj. Ni nam bilo dano v belem Celju dati duška veselju nad posetom dragih nam južnih bratov in sester, ostal nam je pa up, da jih bomo mogli pozdraviti v doglednem času. Društveni izlet. Minulo nedeljo smo se podali z jutranjim vlakoin v Laško in od tarn najprej k cerkvi sv. Mihaela nad Laškim. Ko smo se mudili na pro- storu, na ledini, ki obdaja dvostolpno cerkev in se naslajali ob razgledu, smo se čudili, da ni bilo razen ene sestre med prisotnimi nikogar, ki bi se bil kdaj po- trudil iz Laškega na vrh, dasi je bil marsikdo, že večkrat v neposredni bli- žini. Šmihel nam je zelo ugajal, nismo ga nič radi zapustili. Napotili smo se mimo Sv. Katarine k Sv. Jederti, kjer so nas pričakovali tamkajšnji bratje. Bili smo v njihovi družbi dobre štiri ure. Med prepevanjem, ki so se zanj najbolj vnele sestre, je čas hitro minil. V imenu Sokolskega društva Sv. Jedert nas je pozdravil starešina br. Zvcnko Kajtne, v imenu Sokolskega društva Celja-matice pa je spregovoril posle vo- deči načehiik br. Vinko Blaško. Na poti na Dol nam je prišla naproti deca, ki se je udeležila okrožnih tekem v Hrastni- ku, s svojimi vodniki in vodnicami. Pri- korakali smo skupno kmalu po 16. pred Sokolski dom v Hrastniku, kjer smo bili gostje tamkajšnjega Sokola. Pozdravil nas je starešina br. Ivo Farčnik, ki se je ob slovesu tudi prisrcno poslovil od nas. V Sokolskem domu smo z brati in se- strami iz Hrastnika preživeli kratek odmor v pravem sokolskem razpolo- ženju. Izletnikov iz Celja je bilo dosti manj nego smo pričako.vali. Izlet bi bil moral biti na pobudo prosvetnega od- bora že meseca maja, a je bil zaradi slabega vremena dvakrat preložen, kar je deloma vplivalo na udeležbo. Med udeleženci nismo videli tistih, ki imajo sicer polna usta kritike o rahli medse- bcjni povezanosti. Sokolsko društvo Celjc-matica sporo- ča, da bo vsako sredo ob 19. v društveni pisarni v mestni osnovni soli na razpo- lago društveni tajnik, ki bo izročal že potrjenc članske legitimacije in oskrbel nove za one, ki jih še nimajo, Borbeni pouk v sokolstvu. Savez je isdal na 288 straneh s 150 slikami knjigo »Borbena obuka u sokolstvu«, Tiskana je tudi v latinici in stane 5 din, gotovo najcenejša izdaja, ki si jo moremo misliti in ki gotcvo ne krije strožkov. Knjiga je dragocen pripomo- ček feratom, ki se ukvarjajo z vzgojo v obrambnosti, pa tudi drugim članom bo dobro došla. Naroča se pri Savezu. x Taborjenje sokolske dece. V pone- deljek 15. t. m. odide sokolska deca na tritedensko taborjenje v gozdno šodo v Lokah pri Mozirju. Že lansko taborjenje je rodilo papoln uspeh. Ob tečni hrani, telovadbi, kopanji? in solnčenju ^se je deca telesno okropila, pod skrbnim vodstvom bratov in sester pa je tudi duševno obogatela. Socialni odsek sta- rejših sester je letos s .pomočjo, prija- teljev mladine nabavil še več šotorov. S tem bo taborišče še udobneje urejeno in bo omogočeno taborjenje še večjemu številoi dece nego. lani. Bodi na tem me- stu izrečena vsem darovalcem lesa in denarnih podpor najprisrčnejša zahvala. Bratje in sestre, obišoite naše taborišče, da vidite, kako živi naša deca pod platnenimi šotori tarn ob bistri Savinji! x Župni tečaj za clanice in naraščaj- nice. V gozdni šoli v Soteski pri Mo- zirju se bo 5. avgusta pričel tritedenski splošni župni prednjaški tečaj za cla- nice in višje nairaščajnice (od 16. leta naprej). Bratska društva in čete celjske sokolske župe .so prejele razpis. Sestre, ki bi želele obiskovati tečaj in taboriti v gozdni šoli, se naj iavijo pri svojih edinicah, kjer bodo dobile točnejše po- datke tako glede oskrbe kakor glede tečaja samega. Prijave bodo potekle 20. julija, zato pohitite, sestre, in ee takoj priglasite v tečaj. Imele boste lepo pri- liko, da se seznanite z vsemi prvinami, potrebnimi za sokolske vaditeljice. V tečaju bo tudi pouk iz onih predmetov, ki so za današnje obče prilike primerni in neobhodno potrebni. Sestre, stopite pogumno iv krog novih sokolskih vadi- teljskih priipravnic. Zdravo! Iporf :: V drugi semifinalni tokmi za sred- njeevropski nogomctni polcal je v ne- deljo Ferencvaros v Budimpešti prema- gal enajstorico BSK-a z 2:0 (0:0), v Bukarešti pa se je tekma med zagreb- škim Gradjanskim in rumunskim Ra- pidom končala neodločeno 0:0. Ker je BSK v prvi tekmi v Beogradu zmagal samo z rezultatom 1:0, je po nedeljskem porazu v Budimpešti izpadel iz nadalj- njega tekmovanja. Gradjanski in Rapid sta zaključila obe tekmi z neodločenim rezultatom 0:0 in sta igrala še tretjo tekmo in sicer v Subotici. Tudi ta tek- ma se je končala neodločeno in sicer 1:1. Žreb je določil Rapida za zmago- valca. Rapid bo torej igral finalno tek- mo s Ferencvarosem. :: Juniorsko nogometno prvenstvo SNZ si ie priborila mladina SK Ljub- ljane, ki je v prvi tekmi v Ljubljani premagala mladino ISSK Maribora s 6:1, povratno tekmo v Mariboru pa igrala neodločeno 1:1. * Juniorski atletski miting v Celju. SK Celje je priredil v nedeljo dopoldne na Glaziji medklubski juniorski atletski miting, ki so se ga udeležili atleti Želez- ničarja in Maratona iz Maribora, Ilirije .in Planine iz Ljubljane ter SK Celja. Doseženi rezultati so dobri in delno tudi prav dobri in sicer: Tek na 100 m: 1. Hanza (C) 11.4, 2. Hrovatin (Ž) 11.8, 3. 2anta (M) 12.1. Met kroglc: 1. Der- žek (C) 14.46, 2. Gala (Z)~ 13.27, 3. Furman (9) 13.01. Skok v viSino: 1. Babič (M) 1.70, 2. Benedičič (M) 1.60, 3. Furman (P), Deržek (C) in Šisernik (M) 1.55. Tok na 1.000 m: 1. Kos (C) 2.58.4, 2. Benedičič (M) 3.05.8, 3. Robič (M) 3.07. Met diska: 1. Kopač (C) 36.13' 2. Gala (2) 36.05, 3. Šisernik (M) 35.75. Tek na 200 m: 1. Hanza (C) 25, 2. Hrovatin (Ž) 25.2, 3. Zanta (M) 26. Skok v daljino.: 1. Leban (Ž) 5.67, 2. Metelko (Ž) 5.61, 3. Horvat (M) 5.48. Met kladiva: 1. Rus (P) 31.93, 2. Šiser- nik (M) 31.28, 3. Gala (Ž) 28.86. Se- niorji izven konkurence: 1. Pleteršek (C) 31.05, 2. Radič (C) 28.86. Troskok: 1. Franček (Ž) 12.26, 2. Gala (Ž) in Horvat (M) 11.40. Met kopja (senior- skega): 1. Franček (Z) 40.87, 2. Kopač (C) 36.37, 3. Sisernik (M) 33.87. Iz nasih kraiev Laško S€ proracunu la&ke obeine Laško, 12. julija. O postavki za župansko plačo je bilo govora že zadnjič. Opozoriti pa moramo zlasti na prejemke nočnega čuvaja BI. v iznosu 10.800 din letno. Ta rcdar je že nad 16 let v občinski službi in imajo j drugi, ki so komaj po nekaj let v službi, » skoraj enake ali pa celo večje prejemke. ( Danes vidimo v službi bivšs hlapce in kmecke sinovc samce, ki so dobili že kar v začetku službe lepe prejemke. BI. i ima družino, a je vseh 16 let le malen- kostno na boljšem. Postavka za montur- ni prispevek dvema redarjema v znesku 2000 din je v današnjih draginjskih razmerah občutno premala, če računa- mo, da morata redarja imeti letno in zimsko opravo z obutvijo, vred, kar je nujno žc zaradi dostojnosti letoviškega mesta. Tudi ne vemo, zakaj je v prora- cunu postavka 2.400 din za stanarino čuvaju BI., ki ima itak naturalno stano- vanje in sploh ne prejema nieesar na račun te stanarine, temveč samo, redno plačo. Vse stanarine za uslužbence zna- I. V.: Slavonska vas Imel sem priliko spoznati slavonsko vas v viro.vitiškem srezu. Iznesti hočem nekaj vtisov, kajti marsikomu je ta lepi in bogati predel naše širnc domovine še neznan. V slavonski vasi sem bil v mesecu maju. Kljub neprestanemu dežju sem videl marsikaj zanimivega, spoznal več vasi, njihove prebivalce in razne obi- čaje. Naj omenim najprej širna polja. Prej sem večkrat slišal o rodovitnosti slavonske zemlje. V tem času sem se prepričal o, marsičem. Za nas Slovenes je ta zemlja nekaj posebnega , ker je ' tako rodovitna in je ni treba obdelovati I s tolikšnimi težavami, kakor pri nas. Mehka je, ker vsebuje dosti vlage. Saj so povsodvodena tla. Vodnjaka ni treba globoko kopati, kvečjcmu tri do pet metrov in žs je dovolj vode na razpo- lago. Oranje z vzoi-nimL plugi je kmalu izvršeno in živina ne trpi toliko, kakor :• pri nas, kjer imamo večji del hribovito zemljo.. Naj mimogrede omenim, da kmetje orjeio samo s konji, ker v viro- vitiškem srezu ni volov. V tem srezu pridelajo največ paenice. Polovico vsega pridelka pšenice izvozijo. Od poljskih pridelkov prideta v poštev za izvoz še koruza in krompir. Kakovost krompjrja iz teh krajev je znana. Zato je po njem tudi veli'ko povpraševanje. Samo na vi- rovitiški železniški postaji natovorijo letno do 1600 vagonov krompirja. Za- radi obilne pridelave sena in zdi^oba je živina v teh kraiih dobro rejena. Krasni so predvsem konjii., Večinoma so. belgij- j ske pasme, težki, s svetlo grivo. Krav': I so belo lisaste čiste simendoJke. Daj. jr« 20 do 30 litrov mleka na dan. V teh } krajih so tudi znani nhwo/ni hro^fnvi '¦ gozdovi. Poleg pšenice, koruze in krom- pirja je hrast ;ia prebivalce tega sreza lep vir dohodkov. Moram pa pripomniti, da je večina gozdov last zadnig ali za- jednic, kakor jih domačini imenujejo. Vasi so velike. Nckatere so dolge več kilometrov. Prebivalci so večji del Sla- vonci. Naseljenih je tudi okrog 2000 dobrovoljskih družin. Vsak dobrovoljec I je prejel 8 juter zemlje. Z mai'ljivostjo , in varčnostjo so si sami zgradili vzorne | dornačije. Naseljenih je tudi nekaj j Övabov, ki so si v predvojnih časih izbi- j rali po mili volji najlepše in najboga- tejše predele slavonske zemlje, seveda s j posebnim namenom ... Pravc vinske trte je prav malo. Naj- več je šmarnice. Domačini, predvsem pa ; Švabi imenujejo ta pridelek »direktor«. Opazil sem, da Švabi te svoje vinograde z veseljem in skrbno obdelujejo. V Dolnji Podravini prevladuje čista slavonska narodna noša. Ta daje vsej okolici posebno pestro lice. Lep pogled na narodne noše je toil zlasti na Telovo, ko so iz vseh krajev obširne župnije hi- tela 'k procesiii dekleta, dalje »snaše«, to so mlado poroeene žene, in »bake«, starejše žene. Dekleta imajo glave raz- krite. Mlado porocene nosijo na glavi svetla, starejše žene pa črna pokrivala. Značilno za tamkajšnje razmere je, da se Slavonci zgodaj oženijo. Fant se navadno poroči, preden gre k vojakom, in to že z 18. letom, dekleta pa s 16. Mom. Čeprav se poroei iz ene in iste hiše vcč sinov, živijo sinovi navadno s starši ped isto streho v tako imenovani zadrugi. Teh primerov pa je eedalje manj. Skupaj obdelujejo zemljo in vnov- čujejo ipridelke v Virovitici. Tukaj na- ¦kupujejo trgovci pridelke in jih izvažajo v razne predele naše države in v ino- zemstvo. Stran 4. »NOVA DOBA« 12. VII. 1940 Štev. 29. šajo 14.400 din (lani 9.600). Trijc uslužbenci so samci, za katere mora občina letno plačati 7.200 din stanarine. Uprava pa ima primerne lastne prosto- re za stanovanja teh ljudi. Ima pa v njih tuje ljudi, od katerih prejme letno le 4000 din najemnine, tako da znaša nepotrebna izguba v breme davkoplačc- valcev 3200 din. Da so ti lokali primerni za samce, je že na cbčinski seji omenil obč. odb. Gerkman. Tako so ti samci glede prejemkov mnogo na boljšem ne- go Bl. s številno družino. Sedaj moramo še omeniti izdatke za prezidave v znesku 60.000 din. Primer- jajte jih z donosom najemnin in izdatki za stanarine, pa boste videli sijajne uspehe komasascije občin! V letu 1936. se je gospodom tako mudilo odpuščati uslužbence, češ da jih je preveč, a danes jih je že 10. Tako so baš sedaj vzeli v substitucijo nekega Manfredo iz Zagaja. Skoraj vsi prihajajo, s teritorija bivše občine Marijagradec; iz mesta najbrž ne pride nihče v poštev. Postavka za gozd- nega čuvaja je sploh nepotrebna, ker so taka dela svoj čas opravili odborniki forezplačno. Postavka za potnine v zne- sku 20OO din je dokaj čedna, pripoini- njamo pa, da so svojeeasni župani mnogokrat potovali docela na svoj ra- čun. Za pisarniški material je določenih 5.500 din (lani 5000), pri čemer toi bila res umestna štednja, ker imamo dosti- krat preveč birokratskih pisarij. Poleg tega je še v proračunu 1500 din za iz- popolnitev pisarniškega inventarja (lani 1000). Odločno smo proti temu, da bi se iz- črpala postavka 10.000 din za popravilo stare marijagraške hiše, temveč naj jo uprava uporabi pri kakem potrebnem javnem delu. Ne moremo razumeti, da znaša postavka za vzdrževanje in ob- delo.vanje občinskih zemljišč 1000 din, njih zakupnina pa komaj 1500 din. Katera dobrodelna društva toodo de- ležna postavke 1200 din, ni razvidno iz proračuna. V splošnem smo opazili, da bi lahko današnji gospodarji ob umnejšem go- spodarstvu izvedli več javnih del. Že iz proračunskih številk je razvidno, da je dohodek letošnjih doklad večji, poleg tega so narasle trošarine zaradi pivo- varne, tehtarine, dohodki po Fali, voda- rine, odpadle so stanarine za državne uradne prostore, postavka za občinske ceste je zreducirana kar za 10.000 din, plačan je regulacijski načrt, uvedene so nočnine tudi za bolniske člane itd. Gradnje zaklonišč in pokritje Zikovce trenutno itak ne gredo v breme prora- čuna, temveč so si pomagali s hranilno knjigo za izolirnico v znesku 312.000 din, od katere so si že izposodili 260.000 din. Torej je stari odbor vendarle dobro gospodaril, da je prihranil sedanji u- pravi rezervni kapital v sili... Prav tako še imajo na varnem nad 100.000 din v Okrajni hranilnici, kar bi si bili tudi gotovo radi izposodili, če