Posamezna številka 30 vinarjev.
šlev. 80.
v umim, v loret, dne». mirna m
LelO XLYH
s Velja po pošti: s sa oelo leto naprej.. & 80-— sa en mesec „ .. „ 5-50 sa lnoremstvo .. „ 70-
V	Ljubljani na dom Za aelo leto naprej.. K 58 u on meseo „
V	spravi prejemati neseCna (>
e=š Sobotna izdajo: ss Za oelo leto ..... K tO — za Inozemstvo • • • . „ 15 —
5— 4-50
■■v'-"vM
hmm
Enostolpna petltvrsta (58 aua ilroka tn 3 mm visoka ali a|a
prostor) sa enkrat .... po 90 v Pri naročilu nad 10 objav p op uit.
Hsjman|il oglu 58/8 am K 3*—
Enostolpna petltvrsta K 1-50 Iskala vsak dan livzemll po« nedoljek ln dan po pranlkn, ob 5. url sjntra].
_ Uredništvo le v Kopitarjevi allol itev. 6/IIL Bokoplsl se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo.	Telefona štev. 50.
Uprcv^ U 7 ^itarjevl si. 9. — tUčiui poštne hran. ljobljansSs 51.350 za naročnino ln št 349 sa oglase,
av?'or. tn Sari'« 24.797, ogr. 23.511, bDsn..bero. 7588.
^ Hssua sfranits.
V nedeljo je 60 oseb ustanovilo novo stranko, ki naj bi zastopala koristi našega kmeta. Kumovali pa so tej stranki zopet liberalni doktorji, trgovci in mnogo magna-tov z dežele, ki z ustanovitvijo te stranke upajo, da se vendarle enkrat posreči po ovinkih spraviti našega kmeta v politični liberalizem. Ideja ni nova, tudi neumna bi ne bila, ko bi bil naš kmet tako trapast, da bi sploh kdaj kaj dal na take poskuse in manevre.
Takih poskusov pozna politična zgodovina našega kmečkega gibanja dovolj. Posrečil pa se ni niti eden, kar je znamenje, da naše ljudstvo noče politične hinav-ščine, ki se skriva za ustanovitvijo takihle neodvisnih »kmečkih« strank. Stari in mladi slovenski liberalizem si že skoro eno celo človeško gcneracijo ne upa med kmeta drugače ko pod firmo »neodvisnega kmeta«. Zgodi pa se to seveda le pred volitvami, ko je glas zadnjega hribovskega kmetiča prav toliko vreden ko glas mestnega ali trškega kapitalista.
Odkar je SLS s svojim delom rešila kmeta oderuštva, odkar ga je gospodarsko organizirala v močnih zadrugah, odkar se je naš kmet s pomočjo in sodelovanjem mož naše stranke gospodarsko osamosvojil ter se je dvignila njegova izobrazba, je naš kmet zavestno in iz prepričanja stal v taboru naše stranke. — in v tem ga mora podpirati presoja današnjega položaja —, da je v istem nipu razbita njegova silna moč, in on sam plen surovega kapitalizma ali obupnega komunizma, kakor hitro bi se posrečilo oslabiti moč SLS. Tudi slepcu mora biti to jasno. Komur je mar za kmetovo bodočnost, ta bo danes šel na delo, da združi vse kmečke sile in jih pripravi v obrambo kmetovega obstanka. Kdor pa danes snuje nove kmečke stranice, ta na-
Eoveduje boj vsem drugim stanovom v ipu, ko skuša razbiti največjo politično organizacijo kmečkega stanu na našem jugu, ik je vzor kmečkih organizacij povsod drugod izveji naših meja.
Toda ni nas strah, da bi se to zgodilo, Politična hinavščina in brezznačaj-nost ne more imeti trajnega uspeha.
Kaj naj rečemo o g. Demšarju, bivšem poslancu SLS, ki je prišel med šestdeseto-rico »neodvisnih« ter tam izjavljal, da ni več pristaš SLS? Mož je spremenil fronto. Brez žale besede mu bodi povedano: To ne bo v korist njegovemu ugledu, ne njegovi novi stranki in ne v škodo SLS.
Inicijativa za ustanovitev take stranke je prišla od strani pristašev JDS. Ta stranka je svoje pristaše med kmeti, kolikor jih
ima, užalila, ker je popolnoma cmalovaže vala kmečki stan ter ni niti enega kmeta poslala v državni zbor. Jasno pa jc tudi, da bo ta nova stranka nezadovoljnih liberalnih kmetov vedno tvorila pomožno četo organizaciji JDS; saj je iz poročila razvidno, da so sc vršila zaupna pogajanja med možmi nove stranke pod vodstvom g. dr. Žerjava.
Značilno je dejstvo, da je g. Zupančič proglasil, naj nova stranka sprejme na videz verski program, da zamaši usta SLS, Tako načelo je vredno naprednega raagna-tal Nc radi potrebe in načelnega prepričanja, marveč zato, da se SLS, »zavežejo usta«! Z drugimi besedami se pravi to: Pesek v oči! in če hočete, se tako početje imenuje kratko: politična hinavščina!
Vloge so lepo razdeljene! Politična brezznačajnost in hinavščina tukaj. Surovo nasilje iri ko! ter pretep tam, kakor dokazuje žalostni slučaj v Želimljah, To ;,e orožje, s katerim se bore naspr ^Iniki krščanske kmečke organizacije SLS! Namesto odkritosti hinavščina. mesto strpnosti poboj! Naš kmet pa rab', dar.es drugačne orgviizaeije, ker mu gre za obstanek. Zato \ fs terorizem in vsa hinavščina re bosta omajala našega kmeta, da bi zapustil organizacijo, v kateri sc je osvobodil, se dvignil proti vsem tistim sovraž-n;kom kmečkega stanu, ki mu danes vdirajo v hiše in mu jo hočejo zažgati. Naš kmet pa stoji na straž-' se zbira v Jugoslovanski Kmečki Zvezi ter kliče v boj vse stanovske tovariše proti liberalnemu kapi-ta'izmu in krivičnemu komunizmu! Kdor hoče dobro, bo šel z nami. Kdor pa ie zavrgel sebe :n svoj slan, ga naša organi-zscija ne pogreša!
V nedeljo se jc v hotelu pri Loydu vršilo zborovanje za ustanovitev nove ju- 1 goslovanske stranke, ki naj združi vse kmečke stranke in posebno tiste, ki doslej v drugih strankah niso hoteli in znali delati za kmeta. Na povabilo gg. Pirnata in Trša-na iz Tacna je došlo na shod 61 ljudi, 1 je pred začetkom odšel.
Med udeleženci je bilo več absolventov Kmetijske šole na Grmu, travniški mojster Jereb i. dr. Bili pa so tudi preccj zastopani drugi stanovi kot dr. Šemrov iz Kranja, trgovec Novak iz Viča, zastopnik zaloge strojev Blaška; tudi bivši poslanec g. Demšar iz Češnjic je bil navzoč, ki je izjavil, da ne pripada več SLS. Najbolj pa so bili zastopani varni liberalni velikaši iz dežele, kakor Zupančič iz Mirne in drugi.
Tcndenc^ celega zborovanja je bila, da se s temi nezadovoljneži kakor je izjavil g. dr. Šemrov — pogaja stranica JDS, da jim eventuelno da mal kotiček v njih stranki, in to pod pogojem, da mirujejo in ne ustanavljajo lastne stranke. Liberalni velikaši z dežele so se bridko pritoževali, da jim JDS ue da zastopstvo, ki jirn gre in cla r e g i r a j o v JDS le doktorji. Povdarjali so dalje, da na, se osnuje lastna stranka. Na pripombo g. Župančiča iz Rake so sklenili, da bodo vsaj navidezno stranka z verskim orogramom, ker drugače zgube na kmetih teren, tako pa ca zavežemo usta SLS, v resnici pa, da naj deluje nadstrankarsko. Dalje se je pr brala daljša izjava g, ravnatelj-i Piren, ki je izjavil, da odklanja sodelovanje pri ustanovljenju tc stranke. JDS je po zastopniku dr. Šemrovu odklonila kotiček za liberalne kmete, če si predrznejo ti nezadovoljneži osnovati lastno stranko. Tozadevna pogajanja so se vodila po incijativi g. podpredsednika dr. Žerjava.
Proti SLS se ni moglo nič pozitivnega ugovarjati. G. Demšar se je zelo slabo zagovarjal ter je vabil, da mora stranka, če hoče, da se osnuje, pridobivati inteligenco, ker so kmetje premalo inteligentni, da bi se sami zastopali. Nekateri so tudi ostro kritikovali svoj čas izdano ustavo, in so se odločno izjavljali proti prevelikm pravicam krone.
Po daljšem prerekanju se je določilo, da se novo stranko osnuje. Izvolil se je pripravljalni odbor. Da bode pa izgledalo, da so nepristranski, so sklenili, da se mora voliti načelnik iz stranke JDS in podnačel-nik pa iz SLS in sicer naj bode načelnik Ku šir z Brezoviec in njegov namestnik pa Jcs. Hafnar, župan iz Škofje Loke, ki pa ni bi! navzoč.
Istotako se je izvoli! odbor 45 članov, od kiterih jih niti 10 ni bilo navzočih.
Končno se je razpravljalo o izdaji lastnega lista. Sklep, da se napravijo delnice po 200 K. pri katerih je treba strogo "aziti, da ne pridejo v nepoklicane roke. Seveda težava se jc pokazala takoj, ko ni nikogar, ki bi v list pisal.
Tako se je ustanovila ta nova stranka, o kateri so nekateri njenih ustanoviteljev mnenia, da rr bodi no stoniniah hrvaškega Radiča, dni^i pa žele, da bi se ne zamerila preveč gospodom okrog JDS. Mi smo tudi prepričani, da do te zamere ne bo prišlo, ker stara ljubezen ne zrjavi.
Prav ie zapisa! »Slovenec« v nedeljski številki, da sc je po deželi začela sistematična gonja proti naši stranki. V zad-
njih časih smo na shodih morali opazovati* kako se na raznih krajih dežele povsod z istimi gesli, z istimi besedami vedno bolj organizira in stopnjuje ta napad na S. L. Š< Ne moremo zamolčati, da se je po tistih krajih nekaj časa poprej po navadi vršil shod JDS. Tako je bilo na Dobrovi, na Brezovici, tako na Igu, isto se pripoveduje o drugih krajih. Zadnjo nedeljo pa se je zgodilo nekaj, kar se menda še ni zgodilo v dolgih tridesetletnih političnih bojih tudi tedaj ne, ko so bile politične strasti najbolj razpaljene, ko je bil političen boj najbolj odurne. Svojo sodbo o tem dejanju bo izreklo sodišče, mi moramo opozoriti na politično stran te zadeve.
»Kmečka zveza« je za nedeljo sklicala shod v Želimljah. Domači župnik, g. Erjavec jc otvoril shod, vse zborovalcc pozdravil, predstavil govornika in povabil navzoče, naj vsakdo po govoru pove svoje misli, stavi vprašanja, da se lepo pogovo-rij o vseh zsdevah. Pred šolo, kamor se je prenesel shod vsled velikega števila zborovalcev, se je pred govornikovo mizico v polukrogu postavilo okoli 15 ljudi, morda tudi več, starejših in mlajših, ki so imeli v rokah šibe in palice. Po župniko-vih besedah se nekdo od zadaj požene tem ljudem v hrbet, središče polukroga se zavali proti župniku, obe krili pritisneta nanj od obeli strani, začele so sodelovati pesti in palice in župnik je bil v kratkem ves krvav po celi glavi, vratu, obleki in rokah. Na glavi sta mu zazijali dve rani, iz katerih je močno tekla kri.., Napadalci so hoteli navaliti tudi na dvojico poslušalcev, s krvjo okrvavljena župnikova glava jih ni streznila, storil je to šele re-volver v rokah nekega poslušalca.
Napad je bil dogovorjen in priprav-jen. Okoli druge popoldanske ure je prišla po cesti od Golega doli gruča ljudi, ki so imeli šibe in palice v rokah. Dognalo se je, da so prejšnji večer imeli »sejo«. Skupaj so šli v šolsko sobo, kjer bi se prvotno shod moral vršiti, skupno so šli nato pred šelo in se tam postavili v polukrog. Slišalo sc je, da ti ljudje hodijo z Golega tudi v Dolino agilirat, da naj zlasti fantje pristopajo v njihovo organizacijo, pri kateri je treba plačati 1 K, Ni nam znano, ali in kakšno društvo imajo na Golem, pri katerem bi bilo treba plačevati 1 krono. Drugod poznamo take organizacije z eno krono članarine, namreč krajevne odbore JDS in naše Kmečke stranke. Ne vemo, če imajo eno ali drugo teh organizacij na Golem.
Škoda, da je dr, Tavčar šele zadnjo soboto zvečer zapisal- pošteno in pametno, da naj govorniki dobro premislijo vsako besedo, ki jo govore na shodih. Škoda,
LISTEK.
h angleščine (Dickens, Christmas-Stories) prevel Al. Pen.
(Dalje.)
A doktorju so ni prav nič mudilo, slediti temu pozivu. Vso svojo pozornost je posvečal le mrs. Drabble. »Ali vam je kaj bolje, dobra žena?« je skrbno vprašal.
»V glavi prav čisto nič!« je odgovorila mrs, Drabble in zopet udarila z rokami ob kolena. »Prej slabše kot boljše!«
»Poslušajte me,« jc rekel mr. Jolly, pomirjajoč jo. Predočiti vam hočem še enkrat vso stvar z nekaterimi priprostimi vprašanji, Če me bodete pozorno poslušali, sc bodete zopet vsega spomnili, in potem samo nekoliko pomislite, predno mi odgovorite.«
Mrs, Drabble je v nemi pokorščini nagnila glavo in pozorno poslušala. Razven mr. Smallchilda je vse, kar je bilo na krovu, napeto poslušalo.
»No torej, draga žena, gotovo se spominjate, da se jc pričela zmešnjava v kabini mrs. Heavysides, ki leži na desni strani ladie?«
»Tako je, gospod,« je odgovorila mrs. Drabble.
»Dobro. Šla sva neštetokrat od mrs.
Heavysidesove kabine, to je od desne kabine, do mrs, Smallchildove kabine, to je leve kabine semintja in opazila, da bo mrs. Heavysides prva na vrsti. Ko sem vam zaklicali Mrs. Drabble, tu je krepak dečko, pridite sem in vzemite ga! sem bil v desni kabini, ali ne?«
»V desni kabini, gospod, to lahko pri-sežem,« je rekla mrs. Drabble.
»Dobro, nadaljujmo. Tu je krepak dečko, sem torej rekel, vzemite ga in položite v zibelko. In vi ste ga vzeli in položili v zibelko. Dalje: kje jc bila zibelka?«
»V glavni kajuti, gospod,« je odgovorila mrs. Drabble.
»Čisto prav! Bila jc v glavni kajuti, ker nismo imeli v nobeni spalni kabini zanjo dovolj prostora. Položili ste desnega otroka, z drugimi besedami: otroka mrs. Hca-vysidovc z zibelko v glavni kajuti. Dobro! dalje: Kako je stala zibelka?«
»Podolgcm čez ladjo, gospod,<< jc rekla mrs. Drabble.
»Podolgem čez ladjo; to se pravi z enim koncem proti prednjemu delu in z drugim proti zadnjemu delu ladje. Dobro si to zapomnite — in sedaj mi sledite nekoliko dalje. Ne, ne, nikar ne govorite, da ne morete in da sc vam meša v glavi. Moje naslednje vprašanje vam bode vso stvar popolnoma pojasnilo. Pojdimo t-rej v duhu za pol ure dalje, mrs. Drabble. Po preteku pol ure ste zopet slišali moj glas — za-
klical sem: Mrs. Drabble, tu je še en krepak dečko, pridite in vzemite ga. In prišli ste v levo kabino in ga vzeli, ali ni res?«
»V levo kabino, gospod, ne tajim,« je odgovorila mrs, Drabble.
»Vedno bolje! Rekel sem torej: Tu je šc en krepak dečko, vzemite ga in ga položite v zibelko poleg številke ena. In vzeli ste levega otroka, z drugimi besedami otroka mrs. Smallchildove, in ga položili k desnemu otroku, z drugimi k otroku mrs. Heavysidcsove v zibelko. — In kaj se jc zgodilo potem, ko ste to napravili?«
»Ne izprašujte inc, gospod!« jc vzkliknila mrs. Drabble, ki se ni mogla več premagovati in jc obupno vila roke,
»Mirno, dobra žena; razložil vam bom vse tako jasno in razločno, kakor bi videli tiskano pred seboj. Lc mirr.o sedite in poslušajte. Takrat, ko sle položili otroka iz leve kabine v zibelko, sem vas poslal v desno kabino, to jc v kabino mrs. IIcavy-sidesove, da bi mi nekaj prinesli, kar sem rabil v levi kabini, to je v kabini mrs. Smallchildove, Pridržal sem vas nekaj časa pri sebi, vas pustil potem samo, šel v kabino mrs. Hcavysidesove in vas nato poklical, da bi mi prinesli neko stvar, ki sem jo nujno rabil, iz kabine mrs. Smallchildove. Ali predno ste prehodili polovico glavne knjute, sem vam zoklical: Mrs. Drabble, ni treba, ostanite, kjer ste, poj-dem že sam tja! Takoj nato vas je alarmi-
rala mrs. Smallchild in prišli sle popolnoma svojevoljno k meni. Jaz pa sem vas ustavil ravno na sredi glavne kajutc in rekel: Mrs, Drabble, vi boste izgubili vso pamet, sedite in zberite svoje zmešane misli. In sedli ste in jih poizkusili zbrati —«
»Pa jih nisem mogla,« sc je vmešala mrs, Drabble, »O moja glava, moja glava!«
»Poizkusili ste, zbrati svoje misli in jih niste mogli,« je doktor nemoteno nadaljeval. »Posledica tega je bila, da sem vas našel, ko sem prišel iz kabine mrs. Smallchildove, pred zibelko, ki ste jo bili. postavili na mizo. Z odprtimi usti in z obema rokama v laseh ste strmeli v otroka, ki sta v njej ležala. Ko sem vprašal: Menda se vendar ni zgodilo fantičkom kaj hudega, mrs, Drabble? st? me pograbili za ovratnik in mi zašepelali v desno uho besede; Bog nam pomagaj, mr, JolIy, nič več ne morem razločevati obeh otrok in ne vem, kateri je prvi in kateri drugi.«
»In še sedaj ne vem tega!« je vzkliknila mrs. Drabble in krčevito zaihtela. »O moja glava, moja glava! Šc sedaj ne vero tega!«
»Kapitan Gillop in gospodje,« je rekel mr. Jolly, sc obrnil okoli in okoli in gledal poslušalce z izrazom brezmejnega obupa, »to je stiska, v kateri se nahajamo, in če ste žc kdaj slišali o strašnejši, potem vas prosim, povejte ji in pomirite to ne-: srečno žensko.«
da tega nasveta pravočasno ie pred ča-setn ni slišal večkratni govornik J. D. S., sodraški rojak in ljubljanski advokat dr. Lovrenčič. Prepričani smo, da potem na shodu, ki ga je imel nedavno na Golem, ne bi zagrešil neprevidnosti, da je preveč lahkomišlieno govoril, naj se ljudstvo ne drži črnosuknježev, naj se duhovnik ne vtika v politiko, in govoril o zaupanju v Boga, v zmislu: Kaj boš čakal na božjo pomoč, pomagaj si sam, far ti ne bo pomagal. Nc vemo, katere besede je ravno rabil — javnosti jc pač dolžan, da svoja izvajanja prav tako poljudno objavi, kakor jih je poljudno govoril — toda poslušalci so zgostili njegova izvajanja v besede, kakor smo jih ravnokar navedli. Ljudje iz Golega so napadli želimliskega »črao-suknježa«.
Ne dolžimo dr. Lovrenčiča, da te on odgovoren za ta krvav poboj. Ne! Pove dali smo to le v podkrepitev dr. Tavčarjevih besed in v opomin govornikom v»eh strank, da uaj se zavedajo, da nikdar ne vedo, v kakšno zemljo pade časih njihovo nepremišljeno seme in kakšen sad zna šele čez dalj časa roditi.
Danes ima JDS sejo svojega izvrše-valnega odbora. Prepričani smo, da bo v brambo svoje časti sklenila natančno preiskati ta dogodek in v slučaju, da so napadalci njeni pristaši — ljudje govore tako— take pristaše slovesno in javno izključila iz svoje srede.
Pisma Vz Sari Jem.
(Po»ebuo poročilo »Slovencu«)
Vckoslav Jclavič,
član jugoslovanske misije v Parizu, se jc vrnil te dni s posebno nalogo v domovino, da organizira naše časopisje. Sekcija za tisk, ki jo je jugoslovanska delegacija osnovala pod vodstvom kneza Luje Vojnovica, skrbi za to, da bodi naše časopisje o pariških posvetovanjih in odločbah točno in-. forma ano. G. Vekoslav Jclavič ic imel nedavno v Sarajevu posvetovanje z našimi časnikarji. Povabilu so se odzvali vsi razen g. Čokorile. znanega urednika »Srpskc Zore« in urednika »Sudsl. Couriera-. Dosegel se je sporazum. Vsi listi si bodo prizadevali, da nc bodo r« čimerkoli dali najmanjšega gradiva, s katerim bi c-s tnogla okoristiti italijanska delegacija v Parizu in italijanska javnost v obe«.
Naš položaj v Parizu ni rožnat, a tak pa zopet tudi ni, da bi morali zdvajati. Nedvomno bo morala tudi naša država na ljubo svetovnemu miru in intencijam, ^ki vodijo ustanovitelje lige narodov, nekaj žrtvovati. Naša delegacija nastopa edinstveno in složno ter so očitki, da se en delegat briga več za jadransko obalo, drugi več za Makedonijo itd., naravnost smešni in otročji. Tako na Ogrskem kakor v Sloveniji in na Jadranu se bodo vpostevali naši narodno-gospodarski interesi kakor tudi interesi naših nasprotnikov. Ako bo kje tekla državna meja po naši interesni sferi, bo vendar v tem zlu eno dobro. Obe državi, naša kakor nasprotna, si bosta iz vseh sil prizadevali, da v prvi vrsti povzdigneta svoje kraje in prebivalstvo na državni meji. Obmejno prebivalstvo bo nedvomno ljubimec parlamenta in dinastije. jBoljševistično gibanje ima znaten vpliv na mirovno konferenco Icr bodo z njim nedvomno tangirani tudi naši interesu Potrebno je, da vrše tisti naši rodoljubi, ki žive v bližini spornega ozemlja: na štajerski in koroški meji, v Gorici in Primorju, za-padni in morda srednji Istri, na dalmatinskih otokih, v Medmurju in Prekmurju. v Baranji in Bačkt — plemenito delo, da na-
rod pomirjujejo in opominjajo It potrpljenju. Odločbe ni še nikake. Vse kombinacije — so samo kombinacije.
G. Jclavič je orisal sarajevskim časnikarjem naš položaj tŽko. da nam ni treba imeti prevelikih rkrbi, ako uvažujemo vse okolnosti in vse težave, ki so se zgrnile nad zeleno mizo v Parizu. G. Jelavič, ki s svojo soprogo Parižanko stalno prebiva v Parizu, je znan z raznimi politiki ententnih drŽav ter je konferiral * njimi kakor tudi s člani naše delegacije. Te dni se zopet vrne v Pariz.	>
Shod Hrvatov v Sarajevu.
Nezadovoljna zbog dogodkov v upravi Bosne in Hercegovine kakor tudi z vladno politiko, sta skl:c?la delegata dr. Sunarič in dr. Cnhrajič prošlo soboto sestanek Hrvatov mesta Sarajeva, d« pred njimi v vri vrsti položita račune o svojem političnem delu in protestirata proti nekim krivicam. Sprejeli so naslednjo resolucijo:
I.	Odobravamo dosedanja delo naših delegatov gg. dr. Sunarič:?, dr. Čabrajica, fra. Didaka Buntič?, fra Ljube Ga lica ter jim izrekamo popolno zaupanje.
II.	Delegate gg. Gjuro Džamonjo, dr. Stepana Kukričs, dr. Vladimirja Čaldarc-vi<5a in Stanka Pavičiča ne smatramo za /a-tepniko Hrvatov Bosne in Hercegovine in protestiramo proti temu, da se sami za tako predstavljajo, ko sami najbolje vedo, d ', jih bosensko-hercegovski Hrvati niso rte izvolili ne poslali v državno veče.
III.	Delegata ministra g. dr. Tugomira Alaupoviča pozivamo, da spravi svoje delo v soglasje s stališčem, ki ga je zavzela Hrvatska Narodna Zajednica v komunikeju od dne 11. svečana 1919 ali da izvaja posledice,
IV.	Protestiramo najodločncjše preti neopravičenim preganjanjem Hrvatov v Bosni in Hercegovini, proti nezakonitemu odpuščanju in premeščanju hrvatskih uradnikov, proti nezadostnemu varstvu osebne svobodo in premoženja, proti zapostavljanju Hrvatov v vseh panogah deželna uprave v Bosni in Hercegovini Icr proti nerazberitemu razsipanju narodnega premoženja.
V.	Zahtevamo, da se nemudoma skliče pokrajinsko veče za Bosno ia Hercegovino, kateremu bo deželna vlada odgovorna, ker jo skrajnji čas, da se napravi konec dosedanjemu neustavnemu in nedcmokralskc-mu stanju..
VL Zahtevamo svobodo tiska in sha-janja.
VII. Pozivamo vse Hrvate v Bosni in Hercegovini, da se priključijo tej naši resoluciji.
Trgovina s bosanskimi znamkami.
Zadnje dni se je razvila v Sarajevu trgovina en gro3 z bosenskiini znamkami. Nove znamke šc niti niso izšle, pa se že sklepajo velike kupčije. Znamke bodo začasne (bivše avstro-bosenske z označbo * Država SHS«), dokler se ne uredi vprašanje državnih znamk v Belgradu. S temi znamkami bodo deloma izplačevali plačo uradnikom. Posebno predpravico za nabavo teh znamk imajo tiste družine, katerim so demonstrantske drhali po atentatu uničile opravo in stanovanja. Za eno nakaznico za nabavo znamk sc že danes plača
—	razen zahtevanega odstotka na dobičku
—	za vsako serijo po nekoliko tisoč kron. Nominalna vrednost znamke znaša 28'58,
Belgrad, 2, aprila.
Interpelacija.
Poslanci Jožef Gostinčar, Fran Smodej in tovariši so vložili na ministra za
izhranu i obnovu, na predsednika ministr- J skega sveta in ministra za železniški sa- j obračaj v zadevi prehrane sledečo inter- !
pelacijo:
Kliub svobodni trgovini v nekatere pokrajine našega kraljestva ni bilo mogoče spraviti najpotrebnejših količin živil in življenjskih potrebščin. Tega so krive ko-ruptne razmere, ki so ostale v nekaterih novih pokrajinah našega kraljestva in ki so dediščina koruptnega avstrijsko-mad-jarskega sistema; največ pa činjenica, da podrejene oblasti ne rešpektirajo ministrskih odredb. Tako so vsled proglasa svobodne trgovine cene življenjskih potrebščin silno poskočile, da jih revnejši sloji ne zmorejo in vendar še ni bilo mogoče čobiti za Slovenijo najpotrebnejše množine živil, tako da v nekaterih krajih še vedno grozi glad in vsled tega nemiri, tembolj, ker cene niso poskočile s-imo vsled svobodna trgovine, marveč šo bolj vsled verižne trgovin«*, podpirane od posameznih organov pokrajinskih oblasti/
Razmere v Sloveniji.
Tako šc vedno vladajo v Sloveniji ko-ruptne razmero in se naredbe ministrstva nc uvažujejo. Vsled svobodne trgovine so odpravljene vso odpremne izkaznice, vendar pa zahtevajo posamezne gradjan-ske oblasti visoke vsote za svoboden prevoz iz Hrvatske v Slovenijo. Za lo imamo priče, dokaze in potrdila slovenskih na-kupovalcev, Iti niso prišli na Hrvatsko s špekulativnim namenom, ampak v imenu vlade, da odpomorejo bedi v Sloveniji. Tako i.ta morala plačati odposlanca za velikovški okraj Ludovik Šef in J. Mrkva za iz^oz dveh vagonov masti gradjanski oblasti v Vukovn.ru 4000 K za dovoljenje, nadalje jc morala plačati državna železnica v Ljubljani, zastopana po svojem uradniku Andreju Mejaču 2000 K za prevoz 113 vagona masti. Mesto Osijek pa zahteva za prevoz masti in slanine 20% prevoznega blaga po maksimalnih cenah.
Kakšne težave so pri tem delajo in kako sc prav nič ne upoštevajo naredbo ministrstva, dokazuje slučaj, da so uradni nakupovale! živil že pred niescci nakupili živila, ki jih pa 5e sedaj niso mogli t ran spor tirati. Značilno je, da mora vlada v Zagrebu prosili pomoči pri ccntralni vladi v Belgradu, ker je drugače nevarnost, da v Zagrebu v najkrajšem Času nastane glad, tedaj v deželi, kjer je bila vedno velika preobilica žita in koruze. Te vesti so prinesle belgrajske novinc. Zelo ovirajo in otežkočujejo prevoz živil v Slovenijo železniške oblasti na Hrvatskem; po zatrdilu ministrstva saobračaja imajo pripravljenih veliko železniških garnitur in potrebno osobje izključno v ta namen, da se morejo prevažanja živil nemoteno vršiti; odposlanci naše vlade pa poročajo, da ni lc nemogoče odpremiti celih vlakov z živili, temveč da je celo sreča, če morejo dobiti posamezne vagone, ne da bi bilo treba plačati mažarskim železniškim nastavljencem bogatili nagrad, Vsled tega jc nujno potrebno, da ministrstvo saobračaja ne ovira vožnje naših lastnih vlakov, temveč jih kar najbolj pospešuje,
Rezmcre v Vojvodini.
Razmere v Vojvodini so šc veliko slabše, ker se poverjeništvo za izbrano v Novem Sadu na odredbe ministrstva za ; izhrano nič nc ozira. Ministrstvo za iz-| hrano je v času vezane trgovine disooni-; ralo pri poverjeništvu v Novem Sadu za j Slovenijo blizu 1000 vagonov raznih živil. Od vsega tega ni Slovenija dobila niti eno desetino, dasiravno je ministrstvo za izhrano odpošiljalvc opetovano urgiralo.
Da se razmere 5c danes niso izpre-menile, dasiravno je bil odstavljen bivši poverjenik za izhrano v Novem Sadu, priča dejstvo, da kljub trem naredbam, ki so izšle dosedaj v pogledu svobodne trgovine, trgovina z živili v Vojvodini dejansko še danes ni svobodna, ampak je vezana na odpremne izkaznicc; narodna uprava v Novem Sadu dovoljenj ministrstva za izhrano ne uvažuje ter samovoljno daje nekaterim izkaznice, drugim pa odreka.
Poleg Narodne uprave se vmešava v prevoz živil tudi vojaška oblast. Skrajni čas je, da se opusti vrhovna komanda, da izda naredbo na vse poveljnike, da je svobodna trgovina proglašena ter da se ne sme vojaštvo vmešavati v prevoz živil.
Sladkor.
Osobito pri predmetih, kjer vlada veliko pomanjkanje. je nujno potrebno, da se zaloge sorazmerno in pravično razdele. Tak predmet je zlasti tladkor. Podatki
sladkornih tovarn o njihovi produkciji, ki jih je dobila na zahtevo vlada, niso isti-
niti. Produkcija io najmanj še enkrat tako velika, kakor izkazujejo podatki tovarn. Sladkorne tovarne v veliki meri izvažajo sladkor v Mažarsko preko Temešvara, dočim ga pokrajinske Uade nc morejo od-kazovati niti bolnikom, Ta nered je morala občutiti zlasti Slovenija. Deželna vlada v Ljubljani je dobila obvestilo, da je bilo disponiranih 75 vagonov sladkorja, in sicer prvih 50 vagonov že za mesec februar. Poverjeništvo za prehrano v Novem Sadu je sicer odkazalo za Slovenijo 23 vagonov v tovarni v Vrbasu, zaostalih 25 vagonov jc pa zahtevalo od Slovenije kompenzacije v ugljenu. Nasproti temu postopanju jc deželna vlada, zavedajoča sc svoje dolžnosti, takoj odredila, da se odpošlje vsak dan 20 vagonov ugljena, in to seveda brez vsake kompenzacije, ker sc zaveda, da smo v ujedinjeai državi tet se predpišejo sorazmerni kontingenti za posamezne pokrajine,
Čchoslovaška država ima za kralje« sivo Srbov, Hrvatov in Slovcncev za izvoz pripravljenih 300 vagonov sladkorja« a jih šc do danes ni odposlala, ker še ni dobila potrebne dispozicije, kam naj sladkor odpošlje.
Vcjni plen.
Koncem mcseca oktobra ob razsulu avstrijske vojske so be zaplenile znatne množine živil, ki so so nahajale na vlač-nih ladjah, ki so jih hotele nemške in avstrijske vojne oblasti spraviti preko našega ozemlja. Naredba o svobodni trgovini z dne 26. februarja, ki jo je izdal minister dr. Petričič, izrecno povdarja, da je ta plen velik ter da bodo ž njim razpolagale samo pokrajinske oblasti, oziroma njihovi oficijozni organi: centrale. Med ratnim plenom sc nahaja baje 130 vagonov bencina. Vlada za Slovenijo je že ope-tovano prosila, da sa ji nakaže vsaj toliko bencina, kolikor ga potrebujejo železnice, da obrat nc prestane, ter potrebni kontingent za kmetijsko zadruge za poljedelske stroje. Iz Bosne in Hrvatske so nam poroča, da so motorni mlini v nevarnosti za obstoj, ker nimajo bencina za pogon strojev, Ni pa znano, kdo je kom-petenten za razpolaganje z bcncinom ia r al nega plena.
Petrolej.
Glede petroleja je- tako veliko pomanjkanje, da morajo uradi, ki nimajo električne razsvetljave, na večer prenehati z delom, ker sveč primanjkuje. Pomanjkanje petroleja jc tudi velik vzrok nezadovoljstva med našim delavstvom in seljaki, V Bosanskem Brodu imamo rafinerijo, ki jc dovolj močna, da prečisti su-
Kapitan Gillop jc pogledal mr. Pudinga in mr, Simsa. Mr. Purling in mr. Sinu; pa sta pogledala kapitana Gillopa. Vsi trije pa so stali, kot bi jih zadela strela — in to ni bilo nič čudnega.
»Ali nc morete prav nič razjasniti ie stvari, Jolly?« je vprašal kapitan, ki se je prvi zopet zavedel.
»Če bi vedeli, koliko dela sem imel tu doli, me ne bi vprašali kaj takega, gospod,« jc odgovoril doktor. Pomislite, da sem sc moral boriti za življenje dveh žensk in dveh otrok — pomislite, da so me pri tem ovirali dve ozki spalni kabini, v katerih sem se komaj obračal in kateri sta razsvetljevali dve slabi, majhni svetilki komaj toliko, da sem mogel videli roko pred očmi. Poleg tega pomislite, s kakšnimi težkočami sem se moral boriti kot zdravnik, pod nogami gugajoča sc ladja in vrhu tega mrs. Drabble, ki sem jo moral neprestano pomirjevati. Prosim, presodile vse to in mi potem povejte, koliko časa mi jo moglo preostajati za primerjanje obeh dečkov, centimeter za centimetrom. Dva fantiča., oba rojena ponoči, rden pol ure pozneje kot drugi, na morju, na krovu ladje. Ha, hal Čudim za le, da je vseh pet, mater?, otroci in doktor, iie pri življenju, da v:c to lahko pripovedujejo.«
In ni nobenega znamenja na enem ali drugem, ki bi ga bili slučajno opazili?/ je vprašal mr. Sims.
->To bi morala biti pa že velika znamenja, ki bi jih bil mogel opariti pri taki razsvetljavi,« je odgovoril doktor. »Videl sem, da sta oba močna krepka otroka, in to je bilo vse kar sem mogel opaziti.*
»Ali so obrazi otrok toliko razvili, da bi bila mogoče vidna na njih rodbinska podobnost?« jc vprašal mr. Purling. »Ali so mogoče podobni njihovim očetom ali materam ?«
»Oba imata svetle oči in svetle lase,« je osorno odgovoril mr. Jolly. »Prepričajte se sami!«
»Mr. Smallchild ima svetle oči in svetle lase«, je pristavil mr. Purling.
»Svetoval bi, da zbudimo mr, Smallchilda in pokličemo mr. Heavysides, da vadljata za otroka,« je odgovoril mr. Sims.
»S tako svetim čustvom, kot je ljubezen staršev, se ne sme tako brezsrčno šaliti,« ga je zavrnil mr. Purling. »Svetoval bi, da pustimo govoriti naravo.«
Kaj mislite s tem, gospod?* je radovedno vprašal kapitan Gillop.
-Materinski instinkt,« je odgovoril mr. Purling. »Materinsko čuvstvo, kj z intuicijo spozna lastnega otroka.«
-Resnično srečna mislil« je vzkliknil kapitan. -.-Kaj pravite vi k temu glasu narave. mr, Jolly<
Zdravnik jc nepotrpežljivo dvignil roko, Trudil .se jc .šc vedno, da bi zdramil spomin mrs. Drabblc in izpaševal jo jc po
svoje vse navzkriž, kar jo je seveda še te-mcljitcjše zmešalo.
Ali se more spomniti, Itako je prvotno stala zibelka? — Ne, — Ali sc more spomniti, če je položila desnega otroka, z drugimi besedami otroka mrs, Heavysidesove, na ono stran zibelke, ki je bila obrnjena proti prednjemu, aH na ono, ki je bila obrnjena proti zadnjemu delu ladje? — Ne, — Ali se mogoče bolje spominja, kako jc napravila z levim otrokom, to je z otrokom mrs. Smallschildove? — Ne- — Zakaj je postavila zibelko ria mizo in se tem še bolj ztrcšala, ko je bila že prej popolnoma brezumna? — Ker se je nenadoma zavedla, da jc v trenutni zmešnjavi pozabila, kateri jo pivi in kateri drugi, in ker si ic hotela otroke natančnejše ogledali. A videti ni mogla ničesar — in tega ne bo pozabila vse življenje — in naj p vržejo v merje, če hočejo, ker jc velika grešnica — in tako dalje, dokler ni bila tudi doktoric-va potrpežljivost popolnoma izčrpana; obupal je bil nad mrs. Dr j bole in na 1 >so s Ivano.
»Vidim, da nam ne preostija n' drugega, kot glas narave,« jc rck^l kap tan :i sc oprijel mr. Purlingove ideje. Poizkusite Jolly, — zaenkrat nc morete storiti nič drugega, kot poizkusiti.i
-Seveda moramo nekaj napraviti,« jc rekel doktor, kajti žensk ne smem pustili dolgo samih. Kakorhitro bom prišel k
njim, me bodo obe takoj vprašali po svojih otrocih. Ostanite tukaj, mrs. Drabble, dokler si ne opemorete toliko, da vas lahko kdo vidi, potem pridite ri meno}. Glas narave!« je mrmral zaničljivo, ko je šel po stopnjicah. »Seveda lahko pvoizkusim, in prepričali sc bodo, koliko je vreden ta glas narave!«
Ponoči jc pod pretvezo, da bi svetloba lahko škodovala očem bolnic, odvil mr, Jolly obe svetilki v spalnih kabinah lc toliko, da so le malo brlele, vzel potem prvega izmed nesrečnih otrok, ki mu je prišel pred roko, zaznamoval plenice, v katere je bil zavit, s črnilom in ga nesel v kabino mrs. Smallchildovc, ki jo je izbral samo vsled tega, ker 5c bila najbližja. Mrs. Drabble pa jc ukazal, naj nese drugega otroka, ki pa ni bil zaznamovan s črnilom, v kabino mrs. Heavyridesove. Nato so pustili oba otroka nekaj časa pri njihovih materah, potem pa so na zdravnikov ukaz ločili matere in otroke in jih čez nekoliko časa zopet združili, lc s tem razločkom, da je zaznamovanega otroka dobila mrs. Hcavysides in drugega mrs. Smallchild.
Uspeh tega je bil, da je prvi otrok v lemni kabini ravnotako učinkoval kot drugi, in spoznali so, da glas narave, kakor jc mr, Jollv že prej prerokoval, ne more odločiti težavnega slučaja
-Ponoči lahko to delamo,« je rekel doktor, ko je vestno javil brczuspeSnost
rovega olja (nafte) toliko, kar potrebuj*- ( mo za celo državo.
Na podlagi teh dejstev vprašamo, že-leči odgovor v skupščini na sednici:
1.	Hoče li gospod minister za izhranu in obnovu ukreniti vse potrebno, da se bodo vse tozadevne ministrske naredbe izvrševale. Hoče li sporočiti skupščini, kaj »o dognale preiskave glede produkcije sladkorja, koliko češkega sladkorja, da bo odkazanega Sloveniji, in če mu bo cena pod 3 K, kakor ga računa sedaj Češka za Slovenijo, kakšne zaloge vojnega plena so se ugotovile in kako se bo razdelitev izvršila?
2.	Je H gospod minister za saobračaj vse ukrenil, da se vožnje vlakov iz Slovenije ne bodo ovirale, marveč le pospeševale, da ne nastane kriza v prehrani? ' 3. More li gospod predsednik ministrskega sveta sporočiti, kdo ima kompe-tenco v razpolaganju z bencinom iz rat-nega plena in kakšne korake je dosedaj uprava državnih monopolov storila za uvoz nalte iz Galicije ali Rumunije?
' mmmm^mmmmmmmammmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmm
ljubljanski In zaloS&tl dogodki i? parlamentu.
Protičeva izjava.
J* Belgrad, 5, aprila. Predsednik dr. DraZa Pavlovič otrovi sejo ob 9. uri 15 m. dopoldne, nakar se odobri zapisnik brez izprememb. Nato se prečita interpelacija posL Kristana in tov. na ministra notranjih zadev zaradi zaplembe »Slobode«, interpelacija posl. Angjelinovida na ministrskega predsednika o prevzetju bivših avstro-ogrskih uradnikov v belgrajska ministrstva, interpelacija istega poslanca na prometnega ministra o organiziranju državnih železniških svetov. Minister za pripravo ustavbtvorne skupščine dr. Kra-mer prečita nato poročilo o volitvah v Makedoniji
Ministrski predsednik Protič odgovarja nato na interpelacijo posl. dr. Novaka (DK) o ljubljanskem in zaloškem incidentu. Ministrski predsednik je izvajal:
Kakor j« znano, je imela italijanska Intervencija zaradi incidentov dne 12. in 20. februarja v Ljubljani in Zalogu za posledico, da je vrhovni vojni svet v Parizu V svoji seji dne 8. marca storil sklep, ki je moral po svoji vsebini in tonu v nepoučenem svetu zbuditi vtis, da gre za zelo resno in nevarno zadevo. Na podlagi tega sklepa je bila poslana v Ljubljano med-zavezniška komisija štirih generalov z nalogo, da na licu mesta preišče zadevi in izreče svojo razsodbo, ki bi morala vsebovati kazen za krivce in določiti tudi zadoščenje Italijanom. Slišale so se celo grožnje z vojno okupacijo. Ta določba vrhovnega vojnega sveta, ki bi občutno posegla v suverenost kraljestva Krbov, Hrvatov in Slovencev, ako bi bila izvedena v celoti, je bila naznanjena samo lokalni vojni in civilni oblasti v Ljubljani, ko je komisija štirih generalov prišla v Ljubljano, se je konstituirala pod predsedstvom italijanskega generala Segreja in začela svoje delo s tem, da je 19. marca
Eoklicala predsednika deželne, vlade v jubljani ln poveljnika dravske divizijske oblasti generala Smiljaniča na odgovor, zakaj in v kakšni formi je morala italijanska misija pod poveljstvom majorja Geor-gisa zapustiti Ljubljano. V odgovoru na
eksperimenta, ki ga je bil predlagal mr. Purling. »A ko pride jutro in dnevna svetloba, tako da bo lahko razločevati oba otroka, se bomo morali odločiti. Če bi matere le nekoliko sumile, kako je s to stvarjo, bi jih to hudo vznemirilo, kar bi imelo lahko zelo slabe posledice. Vsled njihovega zdravja jih moramo varati toliko časa, dokler ne ozdravijo. Do jutri mora dobiti vsaka svojega otroka, katera naj obdržijo tako dolgo, da bodo smele zvedeti popolno resnico. Ostane le še vprašanje, kdo bo za vse to odgovoren. Jaz sc na primer ne bi obotavljal pri malenkostih, a odkritosrčno priznam, da imam tu svoje pomisleke —«	, .. j »In jaz se kot tujec tudi nc bi rad vmešaval,« je rekel mr, Sims.
»Iz ravnoistih vzrokov imam tudi jaz svoje pomisleke,« je pristavil mr. Purling, ki je prvič na tem potovanju pritrdil mnenju svojega naravnega sovražnika.
»Eno minuto potrpljenja prosim, gospoda moja,« se je oglasil kapitan Gillop. »Mislim, da sem našel sredstvo, s katerim bomo spravili težavno zadevo na pravi lir. Vso stvar bi morali pojasniti dotičnim soprogom in jim naprtili V30 odgovornost.«
»Mislim, da jo bodo odklonili,« je pripomnil mr. Sims.
t In jaz mislim, da je ne bodo odklonili,« je odgovoril mr. Purling, ugovarjajoč pc svoji stari navadi.
»Če tega ne storijo, potem sem pa jaz gospodar na krovu ladje in bom, kikor gotovo sc imenujem Thomas Gillop, prevzel vso odgovornost,« se io razsrdil kapitan.
(Dalje.)
to vprašanje je bilo konstatirano nastopno: Dne 27. januarja je dospel z Dunaja v Ljubljano italijanski general Segre. Preden ie odpotoval naprej v Italijo, je zaprosil predsednika ljubljanske dež. vlade, da bi mogel ostati del njegovega spremstva nekoliko dni v Ljubljani, dokler se sam ne vrne iz Italije. Naprosil je, naj se v njihove listine dostavi dovoljenje ljubljanske deželne vlade, da se morejo svobodno kretati po slovenskem ozemlju. Predsednik ljubljanske deželne vlade se je skliceval na svojo nekompetentnost. izjavil pa je, da nima ničesar proti začasnemu bivanju italijanskih vojakov v Ljubljani. General je bil s tem odgovorom zadovoljen ter se jc na svojem povratku iz Italije zopet zglasil pri ljubljanski deželni vladi s prošnjo, naj rc dovoli misiji še nadaljnje bivanje v Ljubljani. To pot je utemeljeval svoj korak z izgovorom, da je v-interesu obeh strani, da se čimprej uredi promet s pošto med Ljubljano in Trstom in da se reši vprašanje repatriacije beguncev. General Segre je tudi že določil osebe svojega spremstva, ki naj ostane v Ljubljani in obljubil, da bo ta misija reševala vprašanje za repatriacijo brez odlašanja, Ljubljanska deželna vlada je zopet izjavila, da se ne smatra kempetentno v tem vprašanju, da pa meni, da v interesu slovenskih beguncev ne kaže delati težkoč talci humanitarni instituciji. Iz tega je razvidno, da ne more biti nikakega govora o formalnem akreditiranju italijanske misije pri ljubljanski vladi, Ze v najkrajšem času se je mogla vsa javnost prepričati, da akcija generala Segreja ne dovaja do nikakega rezultata. Vprašanje o repatriaciji beguncev se sploh ni reševalo. Vsled tega je nastala v slovenski javnosti velika vznemirjenost in pojavili so se dvomi o iskrenosti italijanskih obljub, Medtem je dobila vlada tudi iz Maribora vest, da je prišla ludi tja italijanska komisija, ki nastopa napram Slovencem skrajno neprijateljsko. Takrat je ljubljanska vlada premišljevala, kaj naj se v interesu javnega miru in reda sklene in prišlo je končno do ljubljanskega incidenta, 18. februarja je kontrolni častnik naše vojske ustavil na ulici italijanske častnike in jih zaprosil za legitimacijo. Ker niso tega storili, jc prosil, naj gredo ž njim na mestno poveljništvo. To postopanje našega častnika jc bilo popolnoma pravilno, ker se ta kontrola vrši tudi proti našim častnikom, ki so osebno znani. Italijanski častniki, ki so poziv kontrolnega častnika odbili, so izjavili, da se bodo pritožili pri generalu Smiljaniču. Na ta način je.general Smiljanič prvi pot uradno dozne.l, da jc v Ljubljani italijanska vojna misija, čeprav ga je general Segre v zadnjih dneh dvakrat poselil. Pri teh posetih ni niti omenil eksistence te misije. Na vprašanje generala Smiljaniča je odgovoril italijanski major Giorgis, da ima on kot šef podkomisije za izvrševanje premirja z Avstro-Ogrsko pravico, da se mudi v Ljubljani, Ravnotako je upravičeno bivanje druge italijanske misije v Mariboru. To stališče je primoralo generala Smiljaniča, da je v interesu avtoritete državne vlade in vzdrževanja javnega miru, ki jc bil vsled obnašanja italijanskih častnikov v vedno večji nevarnosti, naprosil majorja Giorgi-sa, naj zapusti on in njegovo osebje Ljubljano, dokler nc dobe potrebnega dovoljenja od kraljeve vlade v Belgradu oziroma takratnega vrhovnega vojnega po-veljništva. Italijanska komisija je nato z protestom zapustila Ljubljano. To je ugotovljeno stanje zadeve, kakor smo jo tudi sporočili komisiji štirih generalov v Ljubljani, Ko se je še vodila korespondenca med komisijo in krajevno oblastjo v Ljubljani, je odšla komisija 24, marca v Zalog, da na licu mesta preišče dogodek izza 12. februarja. Takrat se je namreč zgodilo po italijanskih zatrdilih, da so jugoslovanski vojaki in drugi prebivalci napadli v Zalogu vlak italijanskih bcgunccv iz Trsta, metali na vlak kamenje in blato ter razbijali po vagonih, kakor tudi zažgali več italijanskih zastav z grbom italijanske kraljevske hiše. Kako nevarno so Italijani opisali ta dogodek, se nadalje vidi iz pisma, ki ga je poslal guverner Vcnezije Giulije Pcttiti dr. Trillcrju, v katerem pravi med drugim: Z ogorčenjem zaradi brutalnega in vseskozi barbarskega postopanja z one. strani, ki bi hotela, da se jo smatra kot element javnega reda v jugoslovanskih pokrajinah, sporočam ta dogodek Vašemu blagorodju kot primer one kulture, ki se s ponosom proklamira za karakteristiko jugoslovanske narodnosti, — Medzavezniška komisija štirih generalov je preiskala dogodek v Zalogu, popolnoma brez sodelovanja kateragakoli našega državnega organa zaslišala vse priče, ki jih je želela in hotela. Na podlagi te preiskave je izdala komisija štirih generalov nastopno razsodbo: Postavljena komisija generalov vsled brzojavnega naročila predsednika vrhovnega vojnega sveta, kateri jc bila poverjena naloga, da preišče incidente od 12. in 20. februarja v j Ljubljani in Zalogu, izreka razsodbo, da ' konstalirala, da jc itaJiianska vojna mi- 1
sija pod poveljnlštvom majorja Glorgisa bila pozvana 20. februarja, naj zapusti Ljubljano in da je general Smiljanič obvestil generale komisije, da je bila ta italijanska misija odpravljena iz Ljubljane po njegovem nalogu. Generalna komisija zato obvešča generala Smiljanoviča, poveljnika dravske divizijske oblasti, da je prekoračil svoj delokrog, ker je pozval imenovano misijo, naj zapusti Ljubljano, Poleg tega pa je poslala medzavezniška komisija generalu Smiljaniču in predsedniku ljubljanske deželne vlade nastopno poročilo: Komisija, postavljena od vrhovnega vojnega sveta, je po določitvi dejanskega stanja sklenila nastopno rešitev: V Ljubljano bo prišla 3. aprila italijanska delegacija, ki bo podrejena dunajski misiji za premirje. Tej delegaciji bo podrejen en angleški in en fancoski častnik. Poveljnik dravske divizijske oblasti se naproša, naj Imenuje tudi fnegi srbskega kapitana ali poročnika v to delegacijo, da bo sodeloval v poslih, ki tičejo Slovencev. Generpl Segre bo prišel službeno v Ljubljano, da predstavi člane svoje delegacije. Istočasno prideta c svojimi častniki general Savy in general Gcidon. Misija prosi generala, poveljnika dravske divizijske oblasti, naj stori vse potrebno, da bedo mogli častniki živeti v dobrih odnošajih Cilj te komisije bo repatriacija beguncev in izdajanje potnih listin za Italijo kakor tudi vse drugo, kar bi moglo omogočili železniški promet. Pripominj"no. da je smatrati vse delo te dclegaciie kot medzavezniško. Prosimo, naj ?e v mejah možnosti stori vse potrebno, da se olajša delo komisije. — Kakor se vidi iz razsodbe, je komisija popolnoma Ignorirala dogodek v Zalogu. To je najboljši dokaz, da se jc komisija uverila, da kakega incidenta v Zalogu sploh ni bilo. Ta fakt je tem važnejši, ker so Italijani razglasili dogodek na način, ki je bil za nas naravnost nevaren. Čudimo sc samo, zakaj medzavezniška komisija o tej stvari ni ničesar omenila. Kar se tiče sodbe o ljubljanski aferi, je to smatrati kot naravna posledica načelnega stališča, na katerega se je večina članov komisije postavila že takoj t>rve dni, namreč, da se ima smatrati ozemlje bivše avstro-ogrske monarhije še vedno kot zaseden teritorij, v katerem imajo zavezniške države v zmislu § 4. pogodbe o premirju pravico placirati vojne msiije. Zato se je generalska komisija postavila na stališče, da je general Smiljanič prekoračil svoj delokrog. Kljub temu mednarodna zavezniška komisija očividno ni mogla odobravati postopanja Italijanov, ker js v svoji razsodbi izjavila, da pride v Ljubljano misija medzavezniških držav, torej ne več čisto italijanska, kakor jc bila ona, ki jo je odpravil general Smiljanič iz Ljubljane, In še malo več: V delegaciji bo tudi en srbski častnik kot posredovalec med misijo in našimi vojaškimi oblastmi v Ljubljani in kol sotrudnik misije v vseh zadevah, Iti se tičejo Slovcncev, Dejanska satisfakcija, ki so jo zahtevali v Ljubljani Italijani, sc bo izvršila sedaj tako, da se bo medzavezniška misija, ki pride v Ljubljano, uradno predstavila predsedniku dr. Brejcu in generalu Smiljaniču, Mislim, da mora biti izid tc afere zadovoljiv tiidi za interpelar.ta poslanca dr. Novaka, kakor smo zadovoljni z njim tudi vsi, (Odobravanje, ploskanje in Živio-klici.)
Posl, dr, Novak izjavlja, da so Italijani izgrešili svoj namen, ki so ga hoteli doseči v tej aferi, Z radostjo konstatiram, da se je komisija postavila na stališče, da je treba italijanske trditve temeljito preiskati, Francoski general mu je rekel v zasebnem razgovoru, da je vesel, ker je došel v Ljubljano. Pripovedovali so mu, da so Slovenci nekulturni in barbari, a sedaj vidi, da vlada med njimi popolen red in da je življenje, med njimi povsem urejeno. Zahvaljuje se ministrskemu predsedniku za njegovo izjavo. — Ministrski predsednik Stojan Protič odgovarja nato na interpelacijo Marka Takoviča (Črnogorca) zaradi avdijencc princa Aleksandra pri kralju Nikiti v Parizu. Ministrski predsednik Stojan Prolič naglasa, da je regent naprosil za avdijenco pri kralju Nikiti samo v svoji lastnosti kot njegov vnuk.
Posl. Takovič z odgovorom ni zadovoljen in izjavlja, da bi vlada sploh ne smela dopustiti regcntovc avdijencc pri izdajiti črnogorskega naroda, Črnogorci so pristaši kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovcncev in zametavajo izdajico vsega našega naroda. Nato se preide na dnevni red: Načrt o najemščini. Predsedniško mesto zavzame podpredsednik dr. Ribar, ki utemeljuje zakonsko predlogo in priporoča njen sprejem. — Posl. Viljem Bukšeg (socialist) kritizira predlogo in poudarja, da mora država sama odločno urediti stanovanjsko vprašanje. Posl, dr. Ivo Krnič narodni klub) izjavlja, da obsega predložena zakonska predloga specielno srbsko zadevo in da zato ne spada pred narodno predstavništvo, ker bi morala o njem sklepati srbska narodna skupščina, ki še vedno obstoja in je edino kompetentna, da j ustvarja zako-ic za Srbijo. (Ugovori v ( zbornici.) Srbska skupščina se more še I vsak čas sklicati.in nesrbijanski člani na-
rodnega predstavništva sploh nimajo pravice, razpravljati o tem vprašanju, (Protesti posebno med Srbijanci. Predsednik opozarja govornika, naj se drži predmeta.) Dr. Krnič nadaljuje: Ako se bo narodno
Eredslavništvo bavilo s takimi zakoni, ka-ršen je zakon o najemščini, ne bo moglo izvrševati svojega važnega dela glede ureditve države do konstituante. Za zadeve te vrste bi rabili pokrajinske zbore. (Ve-selost v dvorani in vzkliki: A, na to merite!) Pravosodni minister Marko Trifko-vič odgovarjal Odkar zboruje narodno predstavništvo, sem slišal danes prvikrat taka izvajanja. Srbska narodna skupščina je soglasno izročila vso svojo kompetenco za zakonodajstvo narodnemu predstavništvu, ki ima sedaj iste pravice in isto oblast, kakor jih je imela narodna skupščina. (Odobravanje,) Prepričan sem, da ne bo šel niti en Srbijanec z gosp, Krničem. Res je, da srbska ustava določa, da morejo zakone sklepati samo izvoljeni poslanci. Ali srbska ustava tudi določa, da obstoji kraljevina Srbija, da ima ta kraljevina svoj grb, svojo zastavo in svojo skupščino. Danes pa, ko je izvedeno narodno ujedinjenje, nimamo niti kraljevine Srbije, niti srbskega grba, niti srbske zastave, niti srbske države. (Burno ploskanje in odobravanje.) Prosim zato, da se preide preko gospoda Krnica na razpravo zakonske predloge. Poslanec Nastas Petrovič (radikalni disident) se obrača z energičnim protestom proti izvajanjem dr. Krniča in poudarja, da je to predstavništvo edini zakonodajni faktor. Zakonski načrt, ki je na razpravi, ni samo vprašanje Srbije, ker takšnih omejenih vprašanj nimamo več. Naša zbornica bo reševala zakone, Id sc nanašajo na vso državo, pa tudi takšne, ki se nanašajo tudi le na posamezne dele, kakor n. pr, zakon o agrarni reformi, ki sc po naziranju dr, Krniča Sr-bijancev prav nič ne tiče, ampak samo Hrvatov in Bosancev, A vendar bodo Srbijanci sodelovali pri rešitvi tega vprašanja. Ravnotako imajo tudi oni od »preko« (preko Drine) pravico in dolžnost, da sodelujejo v naših mukali in težavah, (Burno odobravanje.) Pot dr, Krniča je nevarna.
—	Posl, dr. Aleksander Mijovič (radika-lec) opozarja na nekatere nedostatke zakona, — Poslan. Ceniovič (Črnogorec) se tudi obrača proti izvajanjem dr. Krniča.
—	Predsednik zaključi sejo ob pol 12. uri dopoldne. — Prihodnja seja ob treh popoldne,
Belgrad, 5, aprila, (Popoldanska seja narodne skupščine.) Podpredsednik dr. Ribar otvori sejo. Nadaljuje se debata o zakonski predlogi o najemščinah. Poslanec Kristan kritizira zakonski načrt kot nezadosten, zahteva ustanovitev centralnega stanovanjskega urada s podružnicami v vseh večjih mestih in enotno ureditev tega važnega problema. — Tudi on se obrača proti izvajanjem dr, Krniča, češ, da se predloženi projekt tiče vse države in ne samo posameznih pokrajin. Pri glasovanju jc bila zakonska predloga sprejeta z glasovi vseh navzočih poslancev. Prihodnja seja v torek ob štirih popoldne,
iato^MS® fSSHffiS w laš-Mm ndetaBlifon.,
Župnik Skerjanec poroča o trpljenju naših Janezov na Laškem še
sledeče:
V taborišču (Campo di Prigioneri v Grczzano pri Veroni) sem bival od 20. dec. 1918 do 7. jan. 1019 in sem smel opravljati svojo službo med 6000 Jugoslovani; bilo je tam tudi 5000 ujetnikov vseh drugih avstrijskih narodnost, Vsi so bivali pod šotori na veliki ravnini. Ker jo bilo vedno deževno ali megleno vreme in tudi hud mraz, j e bilo bivanje tamkaj nekaj strašnega. Kuhinje so dobivale sveža, mokra, slaba drva; zato je bila menaža večkrat šele pozno na večer. Če pa se je kak mož predrznil odsekati ali odlomiti veje od dreves, ki so po ravnini rastla, jo straža kratko-ma!o streljala nanj. Neki večer sem bil klican k možu, kateremu je laški vojak s strelom odbil nogo, ker je mož hotel iti iz taborišča. V sosednjem taboru Cnmpo I' Azzano je neki laški tenente s palico udaril češkega štabnega narednika, kar je bilo sploh na dnevnem redu. Narednik ga z roko udari nazaj, nakar narednika zgrabijo laški vojaki in tenente ga od zadaj ustreli v tilnik.
Vsak čas sem bil klican, da podelim zadnjo tolažbo nesrečnim ujetnikom, katere so žo nezavestne prinesli izpod šotorov v „infermerijo" (bolnico za silo pod velkim šotorom), Mnogo jih je tudi kar pod šotori umrlo. Iz „lmfermerlje" v bolnišnico v Verono so jih pošiljalile omejeno število. Pozno na večer sem mrtve pokopaval. O moštvu so je goverilo, da bo razdeljeno na delavske stotnije in pesinno na delo. V taborišču sem mnocokrat naletel
na može, ki so bili 5e od 4. novembra r ujetniki in katere sem poprej dobro ' poznal, n. pr. svoje župljane. Beda jih S je tako premenila, da ]ili sedaj nisern ; mogel na pogled poznati. Moštvo je bilo, na kratko povedano, v obupnem položaju. 7. januarja sem moral z drugimi častniki našega peh. polka zapustiti taborišče Grazzano, dasi sem prosil, naj me puste pri moštvu. Poudarim, d a s e m b i 1 edini vojni duhovnik tam. Poveliništvu smo tudi morali izročiti polkovno zastavo, katero sem R ivi slovesno blagoslovil vpričo laške častne s t o t n i j e in častniške d e p u t a c i i e. N a i- o p o 1 k o v n o •
godboso razbili in instrumente oropali.
Tudi s častniki se je postopalo, kakor z roparji. Do Neapolja smo se vozili 4 dni in noči in nismo ves čas dobili nobene gorko jedi. dasi smo na postajah videli koče »Rdečega križa«. Bili smo pač povsod barbari austriaci, potem 'Ju g osi a vi. Straže so stale ne samo okoli poslopij, kjer smo bivali, ampak tudi znotraj po hodiščih. V taboru Teano nas ,je bilo 45 častnikov, stražilo nas je 20 laških vojakov. V taboru Otajano so si morali Častniki tudi sami kuhati. Ako smo se pri poveljstvu čez kako ravnanje pritoževali, smo vedno dobili odgovor: »T o imate za povračilo, saj se z našimi ujetniki v Avstriji ni nič boljše postopalo.« Ker je bil nkaz, da nas na sprehod spremlja močna straža z nasajenimi bajoneti, na sprehod sploh nismo hoteli iti. V Como ob švicarski meji smo morali čakati 14 dni na odhod. Reklo se nam je, da bomo smeli s seboj vzeti stvari, nakupi jen a r kantini, n. pr, sukanec, svilo, blago za obleko do gotove mere, Zadnji dan je bila vizita in pobrali niso samo nakupi jene robe, ampak tudi čevlje, odeje in kar je enemu ali drugemu laškemu častniku ugajalo, n. pr. nekemu zdravniku za 130 lir. In v komisiji sta bila 2 laška zdravnika!.'
V ondotni bolnici je bilo 300 naših invalidov. Prosili smo, da jih obiščemo, damo priliko za spoved in jih podpiramo, Poveljnik nas zavrne: »Je za telesne in dušne potreba vso poskrbijo no.« Pa niso dobili ene cigarete. Pač pa so jib saniteici pridno prodajali za drag denar. Predajali so celo časo. piva name-njenega bolnikom, <
Častniški zbor našega polka se j« pri vsakem poveljstvu pritoževal, da je bil polk popolnoma po krivici proglašen ujetnikom, pa brez uspeha. •	J'.
Za begunce.
Na: poziv objavljen r časopisih sem prejel toliko pisem, da ne morem odgovoriti na vse. Iz vseh pisem zveni veliko do-motožje, moreča skrb za svojcc, ki so ostali v zasedenem ozemlju ali so bili že za časa vojske odpeljani v Italijo, od katerih ni nobenih poročil, pritožbe o slabi apro-vizaciji, o pomanjkanju živeža in obleke; v vseh se razodeva junaška udanost v razmere, ki so nastale vsled vojske, trdno upanje in prepričanje, da ni več daleč daa odrešenja, boljše bodočnosti.
Gotovo je, da vsi občutimo žalostne posledice svetovne vojske. Najbolj prizadeti so Primorci: Kraševci in Goričani, Naši »prijatelji* Italijani in Avstrijci so opustošili vaša polja in vinograde, porušili vaše domove, cele vasi. Vsi ki so bili po raznih državah, za časa vojske, primo-rani zapustili svojo domovino, so se že vrnili v svojo kraje, samo vi morate čakati, kdaj da se bo Italijanu izljubilo odpreti »železne« meje, ki jih jc svoje svojevoljno postavil na naši zemlji.
Deželno predsedstvo, poverjeništvo za socijalno skrb, posredovalni urad za begunce, si prizadevajo, da bi izposlovali potrebno dovoljenje, da bi se begunci smeli nemoteno vrniti v domovino- Do danes še ni uradnega dovoljenja. Posamezne osebe in tudi družine, ki hočejo na lastno odgovornost domov, dobijo pri okrajnih glavarstvih priporočilo za prosto vožnjo prtljage in pohištva. Kdor ima mnogo živil, naj si preskrbi: potrdilo od županstva, da so živila lastni pridelek in izvoznico od prehranjevalnega urada (dež, vlada, Blci-vveisova ccsta). Prevoz živine ni dovoljen, dokler vlada nc dobi zagotovila, da ne bodo Italijani živine rekviriraU, ki jo begunci pripeljejo v zasedeno ozemlje.
Mnogim se je posrečilo, da so prekoračili mejo. Vozove beguncev priklopijo na postaji v Ljubljani praznim vlakom, ki prihajajo iz Češkoslovaške in se vračajo v Trst no živila.
Pričakujemo, da bo v najkrajšem času — morda žc jutri — uradovala antant-na komisija in izdajala listine za prevoz in povrnitev v ozemlje, zasedeno po Italijanih.
Pravico do podpore, ki znaša dnevno 2 K za osebo, imajo lc oni begunci, ki so nesposobni za delo.
Seveda je ta znesek pri današnji dra-
gimi malenkosten, če pa pomislimo, da je na tisoče beguncev, je naravnost ogromen.
Kdor je pravočasno vložil prošnjo za podporo, pa ni šc dobil rešitve, naj se šc enkrat zglasi pismeno ali osebno pri okr. glavarstvu. Ako ne dobi odgovora v kratkem, naj mi takoj po dopisnici sporoči, kdai in kje je vložil prošnjo.
Naknadna podpora se izplača, ako stranka prinese prošnjo, ld je bila v določenem času vložena in pa potrdilo, da podpora še ni bila izplačana.
Pošta v zasedeno ozemlje n« posluje. Potnike preiščejo temeljito. Važnih spisov in časnikov ni nositi a seboj. V prometu so italijanske lire in nežigosane krone. Kdor ima večjo vsoto denarja, naj ga naloži, hranilno knjižico pa naj vinkulira. Avstro-ogrska banka menja žigosane krone proti potrdilu, ki se ga dobi v posredovalnem uradu za begunce (Dunajska cesta). V zasedenem ozemlju ni zaslužka. Draginja jc velika. Kdor nima pripravljenega stanovanja, naj se ne vtna,
Že peto leto prenašamo strašno gorje, ki ga pozna Bog sam in pa — begunec, in nihče drugi. V trpljenju smo utrjeni: zato se ne strašimo prihodnosti, četudi se mnogim zdi še tako temna. Po velikem petku pride Velika noč, po viharju tišina, po trplienju veselje.
I. Budin,
pokr. poslanec.
Iz KeodreSene Jssf®-
CT,
Dne 4, t. m, se j« vršilo posvetovanje društva Slovenskega Rdečega križa, kako nujno pomoči našim nesrečnim vojnim ujetnikom. Župnik Škcrjanec, ki se je udeležil na povabilo seje, je poudarjaL da je pred vsem nujno potreba poiskati gotovo in varno pot za pisma in denarne pošiljatve ujetnikom.
Kolikor ie je mogel v kratkem času prepričati, dojde le mali del pošte ujetnikov v domovino, Še manj pošte pa prejmejo iz domovine.
»Jaz sem ua primer poslal iz ujetništva važne uradne spise (mrtvaške liste) po pošti, katera se mi je najbolj zanesljiva zdeia, na naš škofijski ordinarijat, toda ta jib do danes šc ni prejel. Isto velja za mojo privatno korespondenco, na katero nisem niti enega odgovora dobil. Prejel sem samo par dopisnic iz svoje župnije Prem, ki leži v zasedenem ozemlju.
Predlagam: Odbor Slovenskega Rde- j čega križa naj stori najprej korake pri tukajšnji mednarodni komisiji, pri naši vlidi, pri zunanjem ministrstvu SIIS, naj le te oblasti nujno posredujejo in omogočijo dopisovanje in denarni promet med ujetniki in svojci.
Za revne vojne ujetnike, ki ne morejo pričakovati podpore od svojcev, naj se zbirajo po Rdečem križu in društvu »Dobrodelnost« samo denarni zneski, ker ni upanja, da bi se našim ujetnikom dostavljali poštni zavitki z živili tako, kakor so le te prejemali laški ujetniki pri nas. Ako društvo »Slovenski Rdeči križ t skrb za vojne ujetnike temeljito v roke vzame, si bo s tem nazaj pridobil dobro ime, katero je splošni Rdeči križ v svetovni vojni popolnoma izgubil.
Ravnatelj Grasselli pripomni, da imamo tudi v Rusiji še na tisoče vojnih ujetnikov, katerih tudi ne smemo pozabiti. —
Dr. Jenko predlaga, naj stopi »Slov. Rdeči križ v stik s srbskim, hrvatskim in švicarskim Rdečim križem.
Konz. svetnik Kalan povdarja važnost objave, da je treba odposlance poslati v Italijo, ki naj ujetnike osebno obiščejo. — Izvoli se deputacija, ki naj stori prve korake pri Narodni vladi in mednarodni komisiji.
O naših sedemnajstih poroča g, župnik iSkerjanec šc sledeče:
Oktobra I. 1. so padle zadnje štiri žrtve pri Asiago. Njihovo smrt sem naznanil svojcem, imen objaviti nc morem, ker so mi bili ukradeni s prtljago tudi zapisniki. Svojci naj naznanijo sprejem obvestila »Slovenskemu Rdečemu križu« v Ljubljani, Poljanska cesta 4, II, nadstropje.
V	Rivi sem pokopal J. Bernača iz Begunj na Gor,, ki se je ponesrečil z ročno granato.
V	pisarni »Slovenskega Rdečega križa« naj naznanijo osebno ali pismeno vsi sedemnajsti, katerim se je posrečilo ubežati: 1. kje so bili, 2. če je kateri tovariš tam umrl, 3. kako se je vsem godilo i. dr.
Posebno svojce narednikov, ki so poveljniki delavskih stotnij prosimo, naj osebno aH po dopisnici na zgorajšnja vpra šanja odgovore.
Vsem slovenskim rojakom iskreno pri poročamo splošno denarno zbirko za uboge ujetnike. Darovi naj sc pošiljajo r.a Dobrodelnost« ali na ^Slovenski Rdeči križ« ali na naše dnevnike.
Morda bo mogoče darove za Veliko noč žc odposlati. O u^eliih delovanja za ujetnike bomo sproti poročali po naših listih, katere prosimo vsestranske naklonjenosti.
ITALIJAN! PROTI DR- MAHNICU.
LDU. Bakar, 7. aprila. Italijanske oblasti so hotele v Italijo deportirati škofa Mahniča. Opustile so svojo namero edino-le vsled slabega škofovega zdravja, Kakor pa se sliši, hočejo škofa prisiliti, da zapusti Krk in se preseli na Hrvatsko,
ITALIJANI ODVEDLI TRNSKEGA. ŽUPNIKA.
Na 31. marca so Italijani odpeljali trnskega župnika uklenjenega, češ, krr je v cerkvi pridigal, naj naSe ženske pustijo Italijane v miru, naj nič z njimi ne govorijo, ker oni so naši sovražniki, a mi smo Jugoslovani. Pa ga i a ena naznanila: Gospod je rekel, da jo on Iugoslovan iu ne bo nikdar Italijan čo ga takoj obesijo ali ustrelijo. Njegovo življenje je v njihovih rokah! Nato so ga odpeljali. Pri aretaciji jo rekel: „Jaz sem agitiral za Jugoslavijo in ne bom prodal in zatajil svoje domovine in jezika ter matere svoje, četudi me takoj ubijete!"
BOLJŠEVIZEM V PREKMURJU.
LDU Maribor, 7. aprila. Iz Prekmurja js došlo nastopno poročilo: Boljševizem se v Prekmurju grozno širi. Muke, ki jih mora trpeti slovensko prebivalstvo pod ma-žarskim in boljševiškim nasilstvom, so nepopisne, Vsak prebivalec mora oddati polovico vsega svojega imetja, med drugim tudi živila in živino. Srebro in zlato se sploh odvzemata. Ženske posiljujejo, in čc se branijo, jih kratkomalo ustrele. Zgodili so sc trije slučaji, in siccr v Bakovcih, Soboti in v Adrijancih. Ustrelili so tudi dva mladeniča, ki sta hotela braniti svoji dekleti, Llrednika »Novin« v Černevcih so izgnali, V njegovi tiskarni pa tiskajo pod istim naslovom boljševiški list, ki ga mora vsak prejšnji naročnik vzeti. Kaplan iz Belatincev in neki bivši poročnik, ki sta oba Slovenca, sta danes zbežala čez Muro, Ljudje komitata Zala prosijo, naj se sporoči našemu jugoslovanskemu vojaškemu poveljništvu, da naj vendar enkrat zasedo te kraje ter prebivalstvo reši groznega nasilstva. Govore, da bodo dosedanje posadke zamenjane z rdečimi gardami, ki mislijo napraviti sunek proti Čehoslovaški in proti Jugoslaviji,
Pržana SHS.
Draginjske doklade držav, uslužbencem.
LDU. Belgrad, 7, aprila. Vlada je izdala naredbo, ki urejuje izredne draginjske doklade za državne nameščence, Naredba bo objavljena še te dni in stopi v veljavo deloma s 1, aprilom, deloma s 1. majnikom t. 1. Draginjske doklade so določene po skupinah, katere se zopet delijo V stopnje po številu družinskih članov,
Pobiranje carine. LDU, Belgrad, 7, aprila. Finančni minister je izdal naredbo, ki po naročilu ministrskega sveta urejuje pobiranje carine na podstavi enotnega carinskega tarifa na na šili začasnih državnih mejah in na de-markacijski črti. Dokler narodno predstavništvo ne sklene novega carinskega zakona, veljajo dosedanji srbski carinski zakoni in odredbe za vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev,,
Cenzura.
Belgrad, 5. aprila. (JDU.) Vojni minister je izdal naredbo, s katero sc odpravlja cenzura za pisma, dopisnice in brzojavke za inozemstvo, nadalje se določa, da ostanejo za cenzuro v mednarodnem prometu same cenzurne oblasti v Belgradu, Dubrovniku, Zagrebu, Ljubljani, Nišu, Novem Sadu, Skoplju, Solunu in Cctinjah, Vse druge cenzurnc oblasti se odpravijo,
ra. V zaščito bavarske republik« svetov proti reakcijonarnim poizkusom od zunaj in od znotraj se takoj ustanovi rdeča armada. Revolucionarno sodišče bo straho-valo vsak napad na republiko svetov. Bavarska republika svetov sledi primeru ruskega in mažarskega narod* in stopi takoj v zvezo s temi narodi. Nasprotno pa odklanja vsako sodelovanje z vlado Eberta, Schcidemanna in Noskeja, ker ta pod zastavo socijalistične republik« nadaljuj« im-perijalistično, kapitalistčno ia vojaško delovanje sramotno propadlega nem&kegv ccsarstva.
LDU Monakovo, 7. aprila, (Dun. Kuj »Korrespondenz Hoffmann« poroča uradno: Osrednji svet bavarske republik« »vetov je sklenil, da sc zajeduo vrše tudi nov« volitve vojaških svetov in da se dodatno k tem vpokliče takoj kongres svetov. Rok in red volitev se bosta takoj objavila.
LDU. Berlin. 7. aprila. (ČTU.) VJSertJ je bila v gosposki zbornici plenarna a«ja veleberlinskih vojaških svetov in neodvisna socialistične stranke, ki so a« )« nd«l«žUi tudi zunanji zastopniki. Član monakovake-ga delavskega sveta ie sporočil, da M najkasneje v ponedeljek proglaai bavarska republiko svetov. Vsled tega >« bo morala tudi Nemška Avslrija, odločiti za sistem delavskih in vojaških svetov, ker M nahaja. sedaj med Bavarsko in Ogrsko, vsled česar se bo morala pridružiti republiki svetov. Ako se to izvrši, se bo moralo ©d* ločiti tudi Prusija. Ako se pruska država ne pridruži temu koraku, bo začasna mej« med vbema državama reka Men.
LDU. Monakovo, 7. aprila. (ČTU.) Dt* Jaki monakovskega vseučilišča so na zbo* rovaniu splošnega dijaškega odbora odsta-vili sedanji senat in dijaškemu sveta podredili upravo vseučilišča. Temu svetu btf dodeljen strokovni sosvet vseučiliških profesorjev. Osrednji svet duševnih delavcev je pozval dijaške odbore tehnične in trgovske šole v Monakovcm ter vseučilišč v Er«4 langenu in Wurzburgu, naj atoro enak«
LDU Monakovo, 7, aprila. (ČTU) Danes po polnoči so v palači VHttelsbachov proglasili ob navzočnosti monakovskega centralnega sveta ter zastopnikov socialističnih strank in revolucionarnega delavskega sveta bavarsko sovjetsko republiko.
LDU Monakovo, 6. aprila. (Dun. KU) Zborovanje socijalno demokratičnih strank posameznih pokrajin južne Bavarske jc sklenilo z 240 glasovi proti 13 glasovom pritrditi ustanovitvi republike svetov pod pogojem, da sodelujeti pri izvršitvi te republike svetov socialno demokratična in komunistična stranka.
LDU Monakovo, 7, aprila. (Dun. KU) Bavarski revolucijonarni osrednji svet jc izdal v današnji številki »Miinchner Neue-sle Nachrichtciu oklic na prebivalstvo Bavarske, ki se glasi: Diktatura proletarijata, ki se je udejstvila, ima namen, oživetvoriti socialistično družbo. Deželna zbornica je razpuščena in ministrstvo, katerega jc imenovala, mora odstopiti. Bi'okr a lični sistem se takoj iztrebi. Časnikarstvo sc socializi-
korake.

Razna poroHla. f|
Wilson S« ne pojde v Ameriko, LDU Amsterdam, 5. aprila. (Dun. KUJ »Algemeen Handelsbladu« se poroča ia Pariza: Vest, da se hoče Wiison dne 20, aprila vrniti v Ameriko, se n« potrjuj«, Tudi če bi bil mirovni dogovor do tega časa že sklenjen, bi se morala potem šele začeti pogajanja z Nemčijo.	•
Romunija je ogrožena. LDU Pariz, 5. aprila. (Dun. KU. Brezžično.) Pod napisom »Rumunija v nevarno* sti« označujeo francoski listi položaj Rtw munije kot zelo ogrožen od bojševiko'^ Mažarmv in Rr»1 d*rrvtr , .	..
Mažarov in Bolgarov.
Velika bitka pred Odeso, LDU Berlin, 7. aprila. (DKU) Kako t poroča »B, Z, am Mittag« iz Bazla, jav* javljajo pariški listi: Pred vrati Odese sol bije med ruskimi boljševiškimi in ukrajinskimi sovjetskimi četami na eni strani in med zavezniško posadko na drugi strani velika bitka, ki se je raztegnila na ve« trdnjavski okoliš. Boljševiki obstreljujejo Odeso s težkimi topovi. Položaj francoskih čet je težaven, ker so obenem nastali v vev mestih uojri oroti zaveznikom*
Boljševiška stavka v Italiji, LDU. Milan, 7. aprila. (ČTU.) Republikanski vodja stranke je, kakor se poroča »Corriere della Sera«, izvedel iz zanesljivega vira, da je oficielna socialistična stranka sklenila proglasiti 1. maja splošno stavko v vsej Italiji, ki bo imela bol je viški značaj.	v
Papež priznal Poljsko. LDU Varšava, 7. aprila. (PBA) V soboto sc je v seji deželnega zbora prebralo pisanje mons. Rattisa, kjer pripc.inava papež fomalno poljsko republiko in njeno vlado.
PoliftSfoa
!ce.
-f- Temno obzorje. „Hrvat;t piše v uvodniku pod tem naslovom: Plemeniti francoski narod je s c<:lo dušo na naši strani, samo njegovi diplomati stere šole obračajo smer proti nam. Dobro znamenje je za nas odstop Cle-menceaua. Nekaj nade nam more dati neprestano odgajanje našega vprašanja, kar znači, da WiIson ne popušča. A če jc upanje za našo stvar nekoliko ugodno, je pogled na splošni položaj zelo teman. Dovolj je, če se ozremo na Rusijo, Nemčijo, Češko, Madjarsko itd. A kar moro svetu napraviti največje skrbi, je vest, da pripravljajo v Ameriki splošne vojaške dolžnosti. Ako se bo vse državno življenje posameznih narodov šc nadalje koncentriralo iu izčrpavalo v vzdržavanja vojska, potem je to znamenje, da bo svet ostal j po starem urejen in da ni govora o 1 novi družbi in novem Zivljsnju. Kdaj bo svet končno izšel iz tega mraka iu ' ugledal zoro noveza dne'/
Sfev.
StD^PNEC, 3ne 8. &pri!a WW.
Stran 5
-- Izvoznice tn politični preganjanci.
V „Srbski RijeCi44 beremo, da bi po nalogu ministrstva v Belgradu bosanska vlada morala dajati izvoznice le in-ternirancem in talcem, ki jih je stara Avstrija pripravila ob premoženje, Seveda izvoznice dobivajo slej kot prej vojni oderuhi. List zahteva zato, da naj vlada objavi ime vsakogar, ki prejme izvoznico. Ml si ne moremo razlagati, kako naj si s tem pomagajo preganjanci. Vsekakor bi morali še ti postati vojni oderuhi. tem naj se narod reši draginje?
a So ena komisija! „Journal" pravi 29. marca: Svet štirih hoče dvigniti zagrinjalo, za katerim skriva svoja blodeča posvetovanja, da nam omogoči trohico vpogleda. Nepotrebno je pripomniti, da je 1" no ime temu. kar imamo zaznati 7 .;t komisijo: Šo ena! Nova komisija . e.stoji iz štirih ministrov zunanjih del Balfour, Lansing, Sonnino, Pichon in japonski grof Sa-lonji. Imela je že dve seji v četrtek popoldne in včeraj zjutraj. Pečala se je z obnovitvijo trgovskih odnošajev z Avstrijo. Sledila bo prehrana Baltskih pokrajin, Šlezviga in Maroka. Namen te komisije je uravnati manj važna vprašanja, da more svet štirih posvetiti vse svoje moči velikim problemom.
Kako dela svet štirih. »Journal« z dne 29. marca piše: Ime svet štirih, kakor ee imenuje skupina, ki odločuje o bodočnosti sveta, je točno samo v toliko, da se udeležujejo, razprav samo štiri velesile. Popolnoma bi se motil, kdor bi mislil, da se predsednik Wilson, Lloyd George, Orlando jn Clemenceau zapirajo v celico. Pred vsem je zelo redko, da bi načelniki vlad ne povabili kakšnega strokovnjaka, najpogo-eteje maršala Focha. V četrtek zjutraj je bil Loucheur, včeraj zvečer generala Wil-son in Pershing, Sicer ima vsak pooblaščenec tudi svojega tajinika. Končno je še znani tolmač angleščine profesor Mantoux, 'ki je prisostvoval vsem večjim dogodljajem vojske in čigar posredovanje je še vedno potrebno, ker Orlando angleščine niti ne govori niti ne razume.
Dft®wn« norica.
—	S pomladna pastoralna konferenca za duhovnike radoljške dekanije bo dne
24. aprila v Mošnjah. Začetek ob pol 12, uri. Sv, olje se bo delilo veliki petek na Breznici za radoljško dekanijo.
—	Imenovanja. Gozdni komisar II. razreda inž. Alojzij Strancar se imenuje s 1. marcem za gozdnega komisarja I. razreda v IX. činovnem razredu; inž. agr. Bogdan Pahor sc sprejme v državno službo kot praktikant in dodeli kmetijsko-kemičnemu preskuševališču v Ljubljani; absolvent češke srednje kmetijske šole v Kadanju Franc Wernig se sprejme v drž. službo kot strokovni praktikant in se začasno namesti na. kmetijski šoli v Velikovcu; pisarniški oficijant Dominik Za-plotnik se imenuje za deželnovladnega kanclista v XI. činovnem razredu,
—	Velikonočne darove za našo narodno voj3ko zbira Kolo SHS sester v Za-
Žrebu (gospa S, Ladjevič, Zagreb, Prera-ovičeva ulica 16; označba: »Velikonočni dar naši vojski«). Pokroviteljstvo je sprejel nadškof dr. Bauer,
—	Iz vseučiliške komisije sc poroča: Ko je došla vest o sklepu ministrskega sveta, da se dovoli ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za letošnjo jesen, se je vse-učiliška komisija pri deželni vladi v svrho hitrejšega izdelanja vseh podrobnih načrtov razdelila v pet odsekov (za vsako fakulteto: teološko, juridično, filozofsko, medicinsko in tehniško posebni odsek). Tudi se jc pri društvu slov. inženerjev sestavila subkomisija za pridobitev začasnih vse-učiliških prostorov. Vsi ti odseki so predložili svoja poročila vsučiliški komisiji, ki jih je v svoji XII. seji dne 29. m. m, po temeljitem obravnavanju odobrila. Poročilo vsake fakultete sestoji iz temeljnega osnutka študija na fakulteti, iz učnega reda, seznama vseh nujno potrebnih stolie in institutov ter iz imenika učnih moči, ki bi prišle prej ali slej vpoštev. Vsebuje obenem predloge za takojšnje imenovanje 2 do 3 vseuč. profesorjev za vsako fakulteto, ki naj bi, čim so imeuovani, prevzeli nudaljno organizacijo in izvedbo, Nastanitvena subkomisija jc izdelala načrt, ki kaže, koliko in kakšnih prostorov bi bilo potrebno za začasno nastanitev fakultet, iu kje bi se prikladni dobili. Vsakemu fakultetnemu načrtu jc pridejan tudi po možnosti proračun potrebščin za leto 1919, zlasti pa za najbližjo prihodnost, S tem je vseučiliška komisija izgotovila nasvete, ki merijo na otvoritev tehnične fakultete že v nekaj tednih, ostalih fakultet pa v letošnji jeseni. Celotni izdelek jc predložen naučili upravi ln od njenih nadaljnih ukrepov je uresnič-»a načrtov zavlsna.
—	Dokiade državnim uslužbencem, Delegat finančnega ministra jo v sporazumu s prerlfiednlStvom deželno vlado odredil, dn jc državnim uslužben-
cem, ki imajo po dosedanjih predpisih pravico do draginjskih doklad — lz-vzemšl uradnike od VII. činovnega razreda naprej — Izplačati na račun po-viška teh doklad naslednje zneske in sicer 100 K v prvem, 150 K v drugem do petem in 200 K v šestem do osmem družinskem razredu. Za delavstvo tobačne tovarne se zadeva posebej uredi, as oj}5ojo>i nz AaUnjsao jjptreisag vrši dne 13. aprila v Prevaljah pri Šteklnu ob pol desetih dopoldne.
—	Vpokojcni visoki uradnik! na Hrvatskem. Uradno se poroča, da sa stalno vpokojeni dr. Posilovič, predsednik sodišča scdmorice, Anton Rotter, predsednik sodišča sedmorice, Anton Rotter, predsednik banskega sodišča, in Pavel pl. Mariia-šcvič, podpredsednik sodišča scdmorice.
—	Lov za novccm. Iz Čabra poročajo »■Hrvatu«, da se je vse ljudstvo, staro in mlado, moški in ženske, lotilo kupčije: Na Stršak in Reko odnašajo poljske pridelke iu gonijo živino, a iz Reke prinašajo italijanske tkanine. Ako oblast noče, da se šc bolj nc iztrebi živina in da zemlja ne ostane neobdelana, naj z vojaško stražo močno zastraži mejo, a brezposelnim naj preskrbi delo v šumah žagah, na ccstah, pri uravnavi hudournikov itd.
-— Bcjjancem! Pri poverjeništvu za socialno skrb se oglašajo dan na df.u mnogoševilni begunci v zadevi naknadne begunske podpore. Stroški, ki jih imajo begunci s tem, da prihajajo glede te podpore povpraševat v Ljubljano, so popolnoma nepotrebni. Ako bi poverjeništvo dobilo kaj aktov iz zasedenega ozemlja, bo dotično begunce o tem uradno obvestilo. Priglasiti se in povpraševati ni treba nikomur !
UubUansfofe novice«
lj Slov. kat. akademičao starešinstvo ima sestanek danes zvečer ob 8, uri v verandi hotela »Union«, B. Remec,
lj Pevska vaja v četrtek v običajnem redu v društveni sobi na Jurčičevem trgu,
Pevovodja.
lj Umrl je v deželni bolnici g. Niko G r o š 1 v dobi 19 let .
lj Promenadni koncert glasbe srbske kraljeve garde v Ljubljani se vrši danes v torek, 8. aprila popoldne od 5. do 6. ure v Zvezdi z izbranim sporedom. Koncert vodi II. kapelnik garde g. Rendla,
lj. Grda razvada. V zadnjem času imajo ljubljanski mesarji dovolj blaga, seveda je pretirano drago, ker se prpti različnim prekupcem in sličnim pijavkam še vedno ni nič ukrenilo, dasi te razmere kričo v nebo. Zlasti stojnice v Šolskem drevoredu so bogato založene z raznovrstno mesnino. Žal, da se je pa znova pojavila grda in iz zdravstvenih ozirov naravnost nedopustna razvada, da stranke otipavajo ondi viseče meso, ne glede na to, ali ga potem kupijo, ali ne. Nihče pač ne bo trdil, da imajo vse take stranke tudi res čiste in snažne roke zlasti sedaj, ko je odstotek kožnih bolezni tako znatno poskočil. — Pristojna oblast naj nemudoma ukrene, da bodo imeli mesarji na vidnem kraiu pritrjene tablice z opozorilom, da jo otipavanje mesa prepovedano. Za vsak tozadeven prestopek naj bi bila odgovorna oba dela: mesar in stranka. Prepričani smo, da se bo ta grda razvada kmalu zatrla, če bo oblast nastopala z zadostno ostrostjo. Zadeva jo občo koristnega pomena.
lj. Umrl! so v Ljubljani: Frančiška Purhart, hiraika, 80 let — Miroslava Berčič, rejenka, 1 leto. — Marija Sterle, šivilja, 18 let. — Matilda Naser, zaseb-nica, 63 let. — Danica Pavčič, hči šivilje, 1 mesec. — Katarina Kocmur, tobačna delavka, 48 let. — Fran Rus, salezijauski klerik, 27 let. — Anton Liberšck, dninar, 71 let. — Peter Roc-co, zasebnik, 70 let, —- Martin Tomat, begunec, 21 let. — Ana Laznik, učenka, 7 let — Josipina \Volf, delavčeva žena. 54 let — Elizabeta Leben, hiraika, 77 let — Zlatko Rabič, rejenec, 2 meseca in pol. — Neža Suhadolc, hiraika, 47 let — Fran Pajnič, krojačev sin, štiri dni. — Viktorija Noč, žena umirovlje-nega davčnega nadupravitelja, 52 let
—	Marija Jelen, žena železn. delavca, 24 let. — Anton Frančešlain, dninar, (31 let. — Mihael Hiti, mestni ubogi, 78 let. — Andrej Dovč, delavec, 28 let
—	Terezija Logar, zasebnica, 72 let
lj. Drnštvo slovenskih profesorjev ima v soboto dne 12. aprila t. 1. popoldne ob pol 4. uri v risalnici L državne gimnazije v Ljubljani izreden občni zbor z dnevnim redom, naznanjenim pismono veem učiteljskim zborom naših srednjih šol, Odbor.
lj Bcgunccm iz zasedenega ozemlja I Pripravljalni odbor beguncev iz ozemlja, zasedenega po Italijanih, vabi j begunce na posvetovanje, ki so vrši ! dne 9, t. m. ob G. uri popoldne v re-
stavraciji pri Zlatorogu. Razpravljalo se bo o važnih begunskih vprašanjih. — Pripravljalni odbor.
lj Pogreb postajnega mojstra Jož. Jamarska se vrši danes 8. aprila ob pol 4 uri iz deželne bolnice. — Zveza jugoslov. železničarjev prosi vse tovariše, da se udeleže pogreba!
lj S ljubljanskega observatorija. Včeraj ponoči so zaznamovali inštrumenti potresne opazovalnice mali potres v daljavi kakih 70 kilometrov. Začetek zaznamovanja ob 11. uri 25 minut 12 sekund. Najmočnejše valovito gibanje ob 11. uri 25 minut 25 sekund. Konec zaznamovanja ob 11.uri 28 minut.
lj »Splošno društvo jugoslovanskih vpokojcncev« je imelo dne 3. t. m. ob obilni udeležbi ustanovni občiv zbor. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora. Po pozdravu in prečitanju p.-avil, ki so bila točka za točko sprejeta brez popravka, so sledile volitve in so bili soglasno izvoljeni sledeči vpokojenci: Predsednik Belo Jak., žel. tisluž., namestnik Petek Iv., višji uradnik, tajnik Jeglič Jos., evož. stražm., namestnik Judnič Davorin, blagajnik Seršcn Iv., nadsprevodnik, namestnik Habicht Ig„ mojster tobačne tov., odborniki: Rijavec Jos., (ob. tovarna, Eahč Jos., žel. nadsprevoduiir, Svetlin Ivan, nad-pprevodnik, Nač Jos., nadsprevodnik, Gaber Iv., Zaletel Avg., Beningcr Vrijemiua, učiteljica in Zcmljič Julijana, namestniki: Firl covič Ju!., Novak Gregor, Počkar Iv., in Lichteneger Rudolf. Pregledniki: Ošaben Martin, Punčuh Simon, Zalcotnik Iv. in Hribeimk Karol. Mesečni prispevek se določi na 50 vinarjev. Pri raznoterosti sc 'o razvila prav živahna, a dostojna razprava, slišale so sc trpke resnične tožbe, ki kažejo potrebo, da se vpokojenci zedinimo. Predložene spomenice se odpošljejo na merochjna mesta. Brez agitacije je bilo v par dneh že okrog 500 članov vpisanih. Pripominja se, da delokrog društva obsega celo Slovenijo. Oddaljeni se lahko prijavijo pismeno. O potrebi s3 bodo ustanovile krajevne skupine. Prighse sprejema društveni blagajnik gospod Seršen, Gospo ska ulica št. 9,
lj Splošno društvo jugoslovanskih vpo-ko •enccv v Ljubljani vabi k prvi odborovi seji dne 9, t. m. ob 3. uri popoldne v Novi ulici štev. 5. Ker jc dnevni red važen, je potrebno, da se udeležijo vsi izvoljeni člani in njih namestniki.
Vestaik S. §?» s. Z.
* Orlovski tečaj se je pričel včeraj. Udeležba je zelo lepa. Zastopanih je 55 od rekov po 69 udeiežnikih. — Spored Orlovskega tečaja za danes: 0'i 6. do 9. uie redovne vaje. Od 9, do 10. ure proste vaje za raščaj za leto 1919. Od pol 11. do pol 12. tehnično predavanje: »Razlaga novega telmičnega poslovnika« br. Ivo Pire, Od 2. do pol 5, ure članske proste vaje. Od 5. do pol 7, ure orodna telovadba. Zvečer ob pol 8, uri predavanje: »Stališče in delo Orla v širši javnosti«, dr. Jež.
pr II, Sinionični konccrt. — Veliki orkester srbske kraljeve garde bo v svojem drugem ljubljanskem koncertu, jutri, v sredo, 9. aprila v Unionski dvorani izvajal povsem drug, nov velezanimiv spored, ki obsega sledeča glasbena dela:
1. Binički: Uvertura k Vojnovičevi drami »Ekvinokcij«. — 2, Dvofak: Dva slovanska plesa, št. 3. Poco Allegro in št. 1. Presto. — 3. Bizet: Odlomki iz »Arlezijanka«, a) Uvertura; b) Menuetto; c) Adagietto; č) Farandol, — Odmor. — 4, Kt, Mokra-njac: VIL rukovet srbskih narodnih pesmi, Pesmi s Kosova. — 5. Chopin: Koncert za klavir in orkester v E-molu. Svira gdč. Mara Binički. — 6. Saint-Saens: Igra in ples skeletov, Sinfonijska slika. (Danse macabre.) — 7. Siszt: Rapsodija za veliki orkester št. 2, — Začetek koncerta točno ob pol 8. uri,
pr Gospod St. Binički. višji kapelnik orkestra Srbske Kraljeve Garde v Belgradu, rojen Srb iz Kraljevine je priznan in odličen visoko naobražen glasbenik, kapelnik in __ skladatelj. Mnogo let že vodi koncerte Kraljeve Garde, Absolviral je modroslovuo fakulteto Belgradske univer-in potem konservatorijske študije. Zložil je veliko skladb za orkester, moške in mešane zbore in samospeve. Njegova hči Mara Binički jc absolvirala konservatorij v Dtis-seldorfu in jc na glasu izborne pianistinje. V ljubljanskem koncertu bo igrala krasni Chopinov klavirski konccrt v E-molu. Občinstvo posebno opozarjamo na Saint-Saensovo sinfonijsko sliko »Igra in ples skeletov* (Dause macabre), ki spada med najznamenitejše in najefektnejše skladbe svetovne orkesterske literature. — V koncertih Kraljeve Garde bo umetniškega užitka v obilici. Slovenci bomo imeli priliko iskreno pozdravljati r.aše najljubše brate Srbe in njih prvi in najboljši veliki orkester. Nai živi prava umetnost v Jugoslaviji!1
Nalnovelše.
ANGLEŽI ZA LAŠKE ZAHTEVE. Bern, 7. aprila. Preteklo soboto se je v Ženevi vršila pod angleškim protekto-ratom konferenca o itaGjanskih zahtevah po Trentinu, Trstu, Reki in Splitu, Predsednik Parker je izjavil, da se italijanska zahteve morajo izpolniti, ker je Italija izvršila vse, kar je po londonskem dogovoru morala izvršiti.	jj
DAR AMERIŠKIH SLOVENCEV DR. KOROŠCU. Belgrad, 7. aprila. Ameriški Slovenci so ministrskemu podpredsedniku dr, Ant. Korošcu v znak priznanja za njegovo delo za ujedinjenje Jugoslovanov poklonili dragocen dar in ga po posebnem kurirju poslali preko Pariza v Belgrad,
ZA PREHRANO.
Belgrad, 7. aprila. Minister za pre« hrano dr. Korošec je pozval k sebi delegate pokrajinskih vlad na konferenco, da se informira o prehranjevalnih razmerah po celi državi.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
Belgrad, 7. aprila. Danes popoldne jc' bila v parlamentu konferenca, na kateri so razpravljali o delovnem načrtu. Po Veliki noči pride na vrsto: letni proračun, agrarna reforma, poslovnik, začasna ustava, volilni red za konstituanto, zakon o podporah invalidom in sirotam, zakon v državljanstvu.
LAHI ZAPUSTILI MARIBOR.
LDU Maribor, 7. aprila. Včeraj popoldne je zapustila Maribor italijanska misija in odpotovala v smeri proti Gradcu.
MORNARIŠKA AKADEMIJA,
LDU Zagreb, 7. aprila. Listi poročajd iz Belgrada, da je ministrski svet odobril kredit za mornariško akademijo, ki so osnuje v Sisku. Predavanja se prično že meseca avgusta t. 1. V šolo bo sprejetih 200 gojencev.
MIROVNI POSVET.
LDU Pariz, 6. aprila. (DKU. — Brezžično.) Pri seji sveta četvorice v soboto sq bili tudi finančni strokovnjaki. Domnevati se mora, da je bila ta seja izredno važna in da se jc dosegel resen napredek. Glede vprašanja odškodnine, ki bi jo morala plačati Nemčija, so se načeloma sporazumeli, Obisk belgijskega kralja v Parizu, ki je predložil svoje zahteve prav tako odločno, kakor jasno, je pripomogel mnogo k temu, da so se posvelovanja pospešila. Dela komisije, ki naj predlaga praktično formulo za vprašanje saarske kotline, so malone dovršene.
LDU Pariz, 6. aprila. (ČTU) Da nI
bilo italijanskega ministrskega predsednika Orlanda pri seji četvorice v soboto, ko se je razpravljalo jugoslovansko vprašanje, se je spočetkoma razlagalo tako, da se Italija ne namerava udeležiti te seje, ker je sama interesirana na rešitvi tega vprašanja, Orlando se pa seje ni udeležil radi tega, ker sc ni hotel, kakor je on sam izjavil svojim tovarišem, sestati z Jugoslovani, ki so bili za vojne, zlasti Hrvati največji in najbolj nevarni sovražniki Italije, Italija nima povoda, da bi jih smatrala kar naenkrat za prijatelje. Orlando je izrazil svojo željo, da sc mora skleniti splošni mir, ker bi se sicer povrnil v Fi:n. Pripravljen jc opustiti svoje namere, ako bi se mu obljubilo, da Reka ne bo prosta luka, temveč da bo pripadla Italiji.
I. in II. uradniška skupina ter ubo-žna akcija A docivajo meso v Ljuksi mesnici vsako sredo in soboto in sicer:
1.	uradniška skupina od št 1 do 250 od 7—8 ure zjutraj, od št. 251 do konca od 8—9 ure zjutraj. II. uradniška skupina od 9—10 dopoldne. — Stranko se opozarjajo, da se vrstnega reda točno drže in da se na zamudnike pod nobenim pogojem ne bo oziralo. Prosi se točnost in red. Ubožna akcija A pa dobiva meso kakor dosedaj od 2—3 ure popoldan. Ljudska mesnica.
a Aprovizacija. Civilnim državnim vpokojcncem njih vdovam in sirotam so bodo prodajale suhe slive v torek, sredo, Četrtek in pelek, 8., 9., 10. in 11. t. m. popoldne od 2. do 6.
ure v Gradišču št 8. Na vrsto pridejo stranke po navadnem redu, Vsaka oseba dobi 1 'i kg. Kilogram stane 3 K 50 vin. Naj se prinese drobiž,
a I. in II. uradniška skupina ter ubožna akcia A dobivajo meso v Ljudski mesnici vsako sredo in soboto, in siccr: T. uradniška skupina od št. 1 do 250 od 7. do
9.	ure zjutraj, št. 251 do konca od 8. do 9. ure zjutraj. II. uradniška skupina cd 9. do
10.
ure dopoldne. Stranke se opozarjajo, da se vrstnega reda tečno drže in da sc na zamudnike pod nobenim pogojem nc bo oziralo. Prosi se točnost in led. UboZna akcija A pa dobiva meso kakor dosedaj od
2,	do 3. popoldne. Ljudska mesnice«
Jugoslovanska knjigarna
priporoča:
Premrl Stanko. Velikonočne pesmi za mešan zbor in orgle. Part. K 1.80. Moderni in lepi napevi bodo mogočno učinkovali na vernike in poveličevali velikonočne praznike.
Foerster Anton. Čredo za meSani ali enoglasni zbor z orglami. Izvod 20 vin. Kredo dela našim zborom največ preglavic v latinski maši, ker je najdaljši izmed vseh delov sv. maše in navadno tudi najtežji. Ta skladba je pa lahka in lepa ter se več odstavkov v njej recitira, vsled česar je tudi kratka. Kakor nalašč je ta kredo posebno slovesni maši dobrodošel, katero poje en sam duhovnik.
Kimovec Fr. Dr. Rihar renatus za mešan zbor. Part. K 4.50, gl. po CO v. Zbirka obsega poleg drugih tudi več velikonočnih lepo liarmoniziranih Riharjcvih napevov in enega od Vnebokoda Gospodovega.
Laliarnar Fr. Velikonočno pesmi za mešan zbor. Part. K 2.—. Lepi in primerni napevi, posebno za manjše zbore.
G r u m A n t. A l o 1 u j a. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. K 2.—. V zbirki se nahaja tudi prav primeren motet Regina coeli, ki se konča s prav lepo har-moniziranim značajnim velikonočnim koralnim spevom Alelujo, ki praznike še posebno povzdigne. Oblika zvezka je žepne izdaje in prav primerna za procesijo.
Grum A nt. Vidi aquam za mešan zbor. Part. K 1.20. Za zboro na deželi kar najbolj primeren.
Foerster An t. Missa st. Ceciliae ra mešan zbor. Part. K 3.—, gl. po 50 v. To je naša prva latinska maša, ki je že v 4. natisu izšla, vseskozi lepa in lahka.
Sattner P. Hugolin. Missa sera-phica za mešani zbor in orgle (tudi za orkester; instrumentalni glasovi v zalogi). Part. K 4.50, gl. po 60 v. Ena najlepših in yeličastnejših latinskih maš naših skladateljev, ki jo pojo tudi drugi narodi.
Marija, Kraljica sro. Nauk blaženega Grinjona Montfortskega o pravi pobožno-sti do Matere božje. Iz francoščine prevedla in izdala Marijina družba v ljubljanskem semenišču. Druga izdaja.
Slovenci 6e radi imenujemo Marijin narod. Zato tudi z velikim vesoljem sprejmemo vsako knjigo, ki ima namen, da razširja in utrjuje češčeuje nebeške Kraljico med nami. Posebno dobrodošla pa nam je knjiga »Marija, Kraljica src«, ker nam nudi nauk o pravi pobožnosti do Matere božje. Prava ali popolna pobožnost do Marije je po nauku blaženega Grinjona v tem, da se popolnoma izročimo Materi božji, da postanemo po njej popolna last Jezusova in da delamo vse v popolni odvisnosti od voljo Marijino po zgledu Jezusa samega. Pač so vsi veliki Marijini častilci gojili pravo in popolno čaščenje do Mater" božje, toda blaženi Grinjon ima veliko zaslugo, da je prvi izrečno učil označeno pravo pobožnost do Marijo, da jc nauk o imenovani pobožnosti sistematično uredil in ga z jasnimi dokazi utrdil. Poljudna, toda temeljita razprava o pravi pobožnosti do Marije, jc v prvem delu Grinjonove knjige; drugi del pa uči kako naj se goji taka pobožnost. — Težko jo v malo besedah le približno označiti bogastvo misli, ki jc nakopičeno v Grinjonovem spisu. »Izkušnja nam pritrjuje,« pravi slavni orato-rijanec Faber, »da, četudi knjigo ponovno preberemo, nikdar ne vsahne njena lepota, nikdar ne izčrpamo njenih misli, nikdar ne izgine sveži duh veselja, ki nas navdaja, kadarkoli se vglobimo v njene misli.«
Povsod, kjer se bo razširila knjiga »Marija, Kraljica src«, bo pravo češčenjo do Matere božje izdatno napredovalo, in kmalu se bodo pokazali tudi blagodejni sadovi. »Kdorkoli knjigo temeljito proučuje,« piše kardinal Vanghan, »bo začuti!, da ga jo obsijala nova luč.«
V slovenski izdaji je knjiga še zlasti lepo prirejena, ker obsega najpotrebnejše molitve; jutranjo in večerno molitev, sv. mašo, spovedne in dovolj obsežne obhajil-ne molitve. Vse molitve so zložene v duhu Grinjonove prave pobožnosti do Marije in
potrjene od ljubljanskega preč. Škof. ordi-narijata. Tako služi lična knjiga tudi kot jako koristen mol i t veni k. — Marijina družba v ljubljanskem semenišču je z izdajo knjige »Marija, kraljica src« izvršila lepo apostolsko delo za razširjenje češčo-nja Matere božje.
Lično vezana knjiga stane 4 K in se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Valentin Bernik: Marija in sv. Maša. Šmarnice. V Ljubljani, 1919. Založila Jugoslovanska knjigarna.
Na domačem polju ccrkvenega slovstva vzraste vsako pomlad lep grm blago-dišečih, nebeški Kraljici Mariji posvečenih cvetlic — šmarnic. Tudi za letošnjo, slovenskemu ljudstvu tako priljubljeno rnaj-nikovo pobožnost jc preskrbela podpisana knjigerna krasen šopek Marijinih cvetlic. Posvečene so Mariji »Kraljici miru« in pripravne, c-a ae v letošnjem majniku z njih pomočjo zahvaljujemo Bogu za tako dolgo pogrešani, tako težko pričakovani mir. — Marija je »Kraljica miru«, ker jc mali »Kneze, miru« — Jezusa Kristusa, ki jc v svojem življenju oznanjeval mir in je dovršil svoje c^rešilno delo sprave in miru z daritvijo ra gori Kalvarij), To daritev ponavlja pri vsaki sv. maši. Pod križem pa jc sodarovala in sotrpela kraljica mučen-cev, Mati božja, Marija. — Kaj je bolj primerno za premišljevanje pri šmarnicah kakor razlaga in pomen svetih obredov in molitev, s katerimi jc Cerkev obdala ponavljanje Jezusove daritve, ki sc vrši vsak dan pri sv. maši.
Tako razlago podajajo letošnje Valentin Bemikove Šmarnice in prav neprisiljeno slikajo skrivnostno zvezo Marijino 7. daritvijo njenega božjega Sina.
Šmarnice iz naročajo v Jugoslovanski ! knjigarni v Ljubljani, ki bode knjigo raz-| poslala v isti vrsti, kakor bode dobivala naročila.
Jugoslov. knjigarna v Ljubljani priporoča: Dr. Velimir Deželic, Prvi Kralj, historijski roman iz hrvatske pro-šlosti. Cena 6 K.
Dr. Velimir Deželič, Hadžibo-va Kob, historijski roman iz dobe hrvatske straže v Španiji. Cena 6 K 20 v.
Kosovo, Srbske narodne pjesme o boju na Kosovu, br. 1 K.
August Šcnoa, Izbrane pjesme, drugo izdanje s sliko pjesnikovo. Cena 15 kron 40 vin.
August Šcnoa, Diogcnes, Histo-rička pripovijest XVIII. vieka. Cena 18 K 70 vin.
August Šenoa, Kletva, Histo-rički roman. Cena vezan 30 K 80 vin., bro-širan 14 K 50 vin.
August šenoa, Barun Ivica — Mladi Gospodin — Čuvaj se senjske rake* Cena 18 K 70 vin.
August Šenoa, Karamiil — Sa pjesnikova groba — Pruski kralj — Turcf idu — U Akvariju. Cena 16 K 50 vin.
Vladojc Dukat, Slike iz povije-sti engleske književnosti, cena 7 K 90 vin,
V j. K1 a i č , Slike iz Sla venske povi-jesti, cena 3 K SO vin.
Alfred Rambaud, Povijest Rusije od početka do godine 1884 sa preko sto slika i dvije karte, ccna 15 K 40 vin.
Ferdo šišič, Pregled povijesti hrvaiskoga naroda od najstarijih dana do godine 1873, cena 6 K 60 vin.
Dr. Stojan Ser k ulj, Pregled opče i hrvatske povijesti treče preradeno in nadopunjeno izdanje, cena 4 K 40 vin.
Hrvatsko kolo. Naučno. Književni i umjetnički zbornik, cena 9 K 40 vin.
Robert Pinter, Njemačka književnost do smrti Goethcove, cena 7 K 70 vin.
#
Eratje! Slovenci smo. Mala jugoslovanska koračnica, po narodnem napevu za klavir ali harmonij in dvoglasno petje priredil Stanko Premrl. Cena izvodu 1 K 20 v.
— Razredna loterija. Žrebanje 5. razreda 11. loterije traja od 9. aprila do 8. maja t. 1. Cene srečk so: 1/1 200 K, 1/2 100 K, 1/4 50 K, 1/8 25 K. Srečke prodaja Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Celovcu in Mariboru.
Haročajie »Slovenca"!
ZenlSvena ponudba.
Mlad, inteligenten mladenič v starosti 23 let. se želi seznaniti z gospodično v starosti 18 do 21 let z nekaj premoženjem v svrho ženitve. čo jo mogočo s sliko. Cenjene ponudbe pod šifro »Vesel 2326« na upravo „Slov."
Kupujem ^^ ^
okrogel ali rezan. Cene za Ie3 naložen v vagon naj se naznanijo na V. Scagnetti. parna žaga za državnim kolodvorom. Ljubljana
Uainnra sprejme Anton Ferant, trgov-VDI&H19 skl vrtnar v LJubljani, Am-biožev trfl, St 3.
Proda so nšasftvir Naslov p?ie
dobro ohranjen IJlUJUSIi« uprava lista pod šifro: „U0lašen."
Kupim anfn Cenjene ponudbe z na-luksusni DIHU. tančnimi navedbami na poštni predal St. 26, Ljubljana.
Dpnita CO* nekaj moške obleke in čev-
liUUO jC. ljev po nizki ceni. Kje, pove Petrlč, Nunska ul. 17. od 12. do 2. pop.
Pisalo! stres »stroj« na anončno eksp.
AL Mateiič, LJubljana._
U ssmeo ali semlco
fornirana omara in postelja brez ma-drocov, oboje novo ohranjeno ter boljšo vrste. Pogleda so v Novem Votimalu št. 62.
[{no mallnovo in citreeo w bscbco
in druge potrebščino za izdelavo dobrih pokallc, kakor tudi 70°/0 rnali-novo fondant-esenco za aromatiziranje kanditov priporoča destilacija esenc Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškov.) ulica 27. Istotam se kupijo sveži, čisti olupki oranž, kg 15-— K.	2280
Pfnjfa rn večja množina Štiriletnih * I UuU Ou dreves hrušk in faisisn, dajje nova žična mreža, večja mno-Sina lepih zložljivih železnih vrtnih stolov.
Kupim teMnlco-dccimalko (od 200 lig do 500 kg) v dobrem stanju. Poizve se v Kolodvorski ulici ŠU 31.
B8rvls 'z porcelana, omara, UiOoJiilf stenska uro, dve grobni svetilki itd. se po primerni ccnl prodajo v Kolodvorski ulici 28/1. od 2.-6. ure popoldne.
KroBesa mmU s
dobro izurjenega sprejme v stalno delo Ivan Slana, krojaški mojster, Ljubljana, Sv Petra cesta 07. Stanovanje in hrana v hišL
Za dva dostojna pomočnika se išče za
^ Wm ia slocovofte SS
Dunajske ceste. Preskrbe se tudi živila. Naslov pove upravništvo pod 2327.
stara 11 let, želi priti v kako trgovino ali pa h kaki izurjeni Šivilji, da bi se učila. Je bistroumna in krepka. Ponudbe sprejema: Marij.i Zaberčnlk, Pristava, p. Pliberk, Koroško.
Proda se iz proste roke popolnoma nov *
Kleparski vajenec
Litija.
so sprejme takoj. Martin Uajtna,
Vsako množino Konisks žime S;
tvrdka M. Hihelič, Šelcnburgova ulica.
Ses,ra urile Bezeiji
Udmatu, pri kateri je slednja pred odhodom v okupirano ozemlje spravila svoje stvari, za nas ov proti nagradi. _ Anosčna eiispcd c;ja Al. Mateiič, LJubljana, Kongresni irrj 3.
nnp!aironji;'a Prešernova ulica š>. 9 hKMliVi (lll|Q so priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu.
i
V neizmerni žalosti potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da nam je naš ljubljenec predobri s n, brat, svak in striček
danes 4. aprila 1919 ob 1. uri popoldan po kratki mučni bolezni v najlepši dobi 19. let za vedno zatisnil svoje blago oči.
Pogreb nepozabnega ;e vrši v nedeljo 0. aprila 1919 ob 3</j uri popoldan iz dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana-Sevnica, dne 4. aprila 1919.
Edvard in Marija Grošl, starši, Leopoldina Cankar roj. Grošl, sestra, Bernard Grošl, brat. Franc Cankar, svak, Svetozar, Bicgoslav, nečaka.
m ua Ml
na bencin, najnovejšega sistema, na dva para kamnov za črno iu bolo moko s finimi siti in vso zraven spadajočo opravo. Kje, pove upravništvo »Slovenca pod št. 233i.
b'cik jev, različnih dobrih voz, gramofonov, čevljev raznega rnanufalsturnoga lil galanterijskega blaga itd. se vrši dne 8. aprila od 9. do 12. in od 2. do 5. uro na dvorišču hiše Jaučigajo, Zg. Žiška 114, Celovška cesta. Kupci se vabijo.
137 m dolga in 1-20 m visoka s 45 kostanjevimi stebri se proda, ccna K 1500*—. Poizvo se v pisarni »Živinorejsko zveze v ŠMARCI, poata RAOOMLiEa.

Priporočilo I cen?0
vsakovrstno blago, posebno sledeče: razno cvetlica pripravna za otročjo slamnike in čopke, predpasnike, tržne torbice, papirnate zastavice, marmelada v kozarcih, ambrozija in punč za čaj, malinovec i. dr. Na prodaj je tudi rujava žametasta površna jopa, pri. pravna za otiočj! plašček nli obickca. Ogleda so v trgovini na Žabjaku št. 6.
MsmmmmMm
v Vlšnijgorl sa bo vršil dna 14. aprila 1919. Vabljeni so kupci in prodajalci.
Mesiao županstvo Višnja gora,
V najem se vzamo ali kupi
z nekaj zemljiščem ali večjim vrtom v knkem promotnem večjem kraju ozir. vsaj v obližju. Pogoji s ceno pod »posesivo« St 2323 ua upravo lista.
mrnm

y>
Inteligenten mlad gospodar, lastnik velikega posestva, išče zveste družice mlajših let, simpatično zunajnosti, z nekuj premoženja in z voseljem do gospodarstva. Pisma z natančnimi podatki naj so pošljejo na upravništvo tega lista, pod imenom ..Planinska roža" 2319.
11^
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem za ob pretužni izgubi
našega srčnoljubljenega edinca
izkazane obilo dokaze Iskrenega sočutja ter številnega spremstva na zadnji poti tako na Rakovniku kakor v Ribnici. Posebna zahvala že njegovim dragim sobratom čč. gg. salezijancem na Rakovniku za obilo tolažbo v težki bolezni, velečast. duhovščini iz Ribnico in č. g. vojnemu kuratu A. Dojaku za časteče spremstvo pri pogrebu ter č. g. sobratu dr. Zemljanu ia ganljivi nagrobni govor. Vsem naš najprlsrčuejši Bog plačaj 1
Nemška vas, dne 5. mal. travna 1918.
Rodbina Rus in Češarek.
Brez posebnega obvestila.
Umrla nam je odkritosrčno ljubljena gospa v
Čebelica Somatiova roi. JRazinger
žena prokurlsta Jadranske banke.
Pogreb ljubljenke bo v sredo dne 9. aprila ob 3. uri popoldne.
Moravče, dne 7. aprila 1919.
Rodbini tfoman-Slazingec.


Ponudbe na upravo tega Usta pod šifro »okvir 2318«.
Posestvo naprodaj.
Proda se hiša 5 minut od postaje Pollčane tik cesto, z električno lučjo, trafika, dovoljen vino in pivotoč, zraven Je velika njiva, sadonosnik in vrt. Cena 32 tisoč kron. Ponudbe na
Valentin JanSlč,
Spodnje Poličane, Štajersko.
se vrši v četrtek dno 10. aprila 1919 v stanovanju ua iucsineiu irgo štev. 18. I. nadstropjo ob 10. url dopoldne.
Na razprodajo pride: Razno pohištvo
1 salonska garnituro,1 {jlasovlr ia drugi predmeti.
Kupci so vabijo I
Za vse dokaze sožalja, ki so nam doSll ob smrti naše nepozabne soproge in mame, gospe
Viktorije Nič
kakor tudi onim, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti, izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo.
Žalujoča rodbina Nlčcva.
V Ljubljani, dne 8. aprila 1919.
■-- ■ 1 ———'—--------1				
»It				HHHB
tftev, 80.
orn^tNEC 8. cvrHa 1919.
61 ran «.
Priporoča so tvrdka :-:
Jos. Peteline
Ljubljana Sv. Petra nasip 7.
Zaloga šivalnih strojev Id njih posameznih delov igel ln olja. Istotam se proda: steklo ta, Izložbene omare (belgijsko steklo), kompletno t valjčnimi zaslon, mere: 135X184, 63X184,69X184, ■mm in ena rabljena 90X162. n.....um
Ponudim i
deteljo »Lucerno«, lepe metle, krtače za ribanje, pralni lug odprt ali v zavitkih, vazelino in kremo za čevlje, vsakovrstne esence za žganje
in likerje, fini rum in slivovko -io%
močno, aajfineje namizno
vinski kis, žgano kavo, žreblje — žitnike
po najni2)lh cenah.
Ivan Perdan
v Ljubljani.
Kupim 10 pazov
težkih konj
£a gozdno vožnjo. Ponudbe z natančnim popisom je poslati na A. Kaifei, Kočevje.
Gospodarska pisarna
Dr- IVAN CERNE
Ljubljana,
Miklošičeva cesti 6. (Vls-a-tls Hotol Union)
Bančna komisija, posojila, inkaso, trgov, informacije, financiranja, saniranja, trg. poravnave, promet z nepremičninami In podjetji, uprava premoženj, vterja-vanje dolgov, izvedeniška mnenja, Bilance, cenitve.
HI. 37. MU I-Val. 3-5. ziitenih prasjsM.
1 pomočnik in 2 učenca
za kleparsko, vodovodno in acetelinsko obrt, se sprejmo takoj. — Franc Lončar. Ljubljana — ŠiSka, Celovška cesta 63.
ea izdelovanje čepic (kap), moških, civilnih se išče. Delo dobi na dom. Zglasiti ee je na naslov: L. Knez, trgovec, Krško.
staro ln novo sUvovko, ri«m Ud. nudim po najnižjih cenah. Kupujem
M. Rani, Kranj,
~~ 2280
Čistokrvni
pes-
policijski pes, eno leto star, so ceno proda pri Pavli Barteime, Kočevje 198

oziroma
poslovodkmfa
se sprejme za vodstvo novoustanovljene prodajalne konsumnega društva.
Nastop službe 15. maja Plača po dogo-voru. Prednost imajo poslovodkinje. ki so žo delj časa služilo v konsumnih prodajalnah. Ponudbe naj ee pošljejo do 20. t m. na upravo tega lista pod značbe: „Pos'ovodja konsuma na Dolenjskem 230S".
Izvežbano kontoristinjo
sprejme Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Pismene ponudbe z navedbo predlzobrazbe ln dosedanje prakse je poslati na vodstvo tiskarne.	a
(ma v zalogi
©¥8S
po spiski ceni.
Razpis.
1
Ze 25 let priljubljeno
domače sredstvo
katero mnogo tisoč družin že dolgo časa uspešno rabi proti glavobolu, bolezni v vratu, vlažnosti, kašlju, sluzavostl in preblajenju je Fellerjev
Elsa-fiuid
6 dvojnih ali 2 Specialni stekle, niči 19 kron. Proti neredni prebavi, griži Itd. vzemimo Fellerjevo rabarbara
Elsa-krogljice
6 Skatljic 9 K 50 v. Jedino prave
pri lekarnarju Evgena V. FELLER,
SStubicn, Elza trg 131
(Hrv. Zagorje). Omot in poStnina se računa posebej najceneje. Kdor nar roži več ob-! f nem prihrani
9. C. Mar
Bjubljana
Wolfova ulica št. 3
\
1 pesesivo ali sosilo 2307 (2)
h kaki samski osebi želi priti mlad zakonski par s 16.000 K prihranka. Naslov ped zakonski par 2307 pri upravi lista.
Išče se
z dvema posteljama za višjega srbskega častnika. Prijave sprejema uprava lista pod 2315.
z lOiatno trgovsko nuobrszbo želi pri mernega mesta kot voditeljica trqo» viue ali v pisarno. Eventualno gre tudi na Hrvatsko ali v Srbijo. Prevzame tudi službo družabnice ali kaj sličnega. Cenj. ponudbe pod Gorenj k a 2310 na upravo Slovenca.	2310 (2)

sistem Haminoad, dobro ohranjen proda tvrdka
BrEicf pri ICraniju.
Gritilbcao ravnateljstvo v LJubljani sprejme
z visokošolsko naobrazbo, ki se uvrstita po dosedanji službeni dobi ozlr. praksi v X. ali XI. čin. razred državnih uradnikov.
Pravilno kolkovano prošnje, katerim je priložiti dokaz o starosti, državljanstvu, jezikovnem znanju, fizični sposobnosti iu o dovršenem študiju na tehniški visoki šoli z IL državnim izpitom je predložiti
do 15. aprila t L
Gradbeno ravnateljstvo v Lfnbljanl,
dne 31. marca 1919.
Partijo
za moške in ženske obleke, nudi po ugodni ceni samo za preprodajalce, trgovina Hed. Šare, Ljubljana, šelenburgova ulica št. 5.
Kupuje
gozdove, vsake vrste rezanega in okroglega losi, drva, oglje, strojilnl les, črosio 1 t. d.
po najvišjih dnevnih cenah.
wssm
Čemu za spomlad nove obleke
Ako sa a prebarvanjom starih in kemičnim čiSčcnjem zamazanih doseže isto
Najmodernejše barve, prihranek denarja,
Hitra in točna izvršitev. — Prva in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiSčonje, pranje in svetlo-likonje perila.
|M«3n E&iffciS^&ai Tovarna: Poljanski nasip Stev. 1. ti O59 P MŠsSCU Podružnica: šelenburgova ul. 4.
Voltu* naroČila se toCno IzorSulcJo.
slamnikarska obrt, v Domžalah sprejemam damske modne
siauie v popravi
v večji množini. — Oblike so na željo vedno na razpolago.
manjše vrste dobro ohranjen z vsem potrebnim, samo zh postaviti se proda. I. Podlesnlk casled., Ljubljana, Stari trg 10.
Stročnice za ogrele, cigaretni papir, ssri/iiiite iz papirja, pissinsiži papir v
mapah 1010
dobavlja po ugodnih en-gros conah J. fliORAWETZ, & Co., Dunaj XV. Sclswo3lerstrassa 47/49.
Večje število solidno in lično izgotovljenih
domačega izdelka
v različni velikosti Je naprodaj
pri	2194 (3)
Franc Ravberju, ključavničarju
Ljubljana, Marije Terezije cesta št 0.
Prevzemajo se različna ključavničarska In konštruk-cjska dela v hitro iu ceno izvršitev.
Sprejme so v trajno delo proti dobri plači več
Plača dnevno ali pa v akordu. — Ponudbe na: Delniška pivovarna v La* škem trgn, Spod. Staforako. 2185 (3)
Zidarji
dobijo trajno delo. Plača na uro do 2"50 K, za stanovanje in hrano se po možnosti preskrbi. Stavbna tvrdka Ivan Ogrin, Gruberjevo nabrežje 8.
Živo apno, portland cement, zidno in strešno opeko Srvagon!h)l!S mizarski
1«m (od 100 kS viSJ® Ponuja Valentin 11III Urbančld,Ljubljana, Bleiweisova — cesta Stev. 18 (nasproti Uceju). —
Čebelni vosek
suhe satlne in -odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. KOPAČ, svečar, LJubljana. Celovška cesta 90.
belo Jetnik 1918, V močno, K 6*50 sa 1
rodeče „ 1918, 83 „ „ 7'S0 „ „ teismnrdečBl. 1917, 8 8 močno, K 9*— „ „
Iz kleti v SSSkS, kolodvor, Ljubljana.
Troovina vina milso mm, Min, Flori!
u.-a.dež. živijemlse in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na dožlvetjo in smrt, združeno tudi s vojnim rizikom, otroških do', reutna ln ljudska, nezgodna In Jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnost — Nizka premija, —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki s« sprejemajo pod najugodnejšimi pogojL
Javna dražba
ptaesssfcits kobil Sa mladšfii žrebce«.
Dna 15. aprila 1919 ob 9. url dopoldne bo v Pragerskem (na preddvortt
žrebetišča) javna dražba 115 toplokrvnih plemenskih kobil v starosti od 4 do 8 let, dno 16. aprila 1919 ob isti uri in na istem mestu pa dražba 32 dva« letnih, 1 triletnega žrebca in S triletnih skopljencov.
Polovica kobil in žrebcev je reservirana samo za konjerejce okrajnih (jluvarstcv Ljubljana okolica, Krško, Novomesto, Crnomolj ln Kočevje, draga polovica pa za konjerejce iz sodnih okrajev Ljutomer, Gor. Radgona samo £>t. Juržko okrožje, Brežice, Ptuj, Ormož in Maribor levi ln desni breg.
Ptekupct «o Izključeni.
Vsak konjerejec se mora izkazati s potrdilom pristojnega županstva, da se resnično bavi s konjerejo.
Prevzemniki prvo- in drugovrstnih kobil so pismeno zavežejo, da ob-drze plemenske kobile vsaj tri leta za pleme. Prodaja kobil v tej dobi se sme izvršiti le z dovoljenjem oddelka za kmetijstvo dež. vlade v Ljubljani
Kupnino bo takoj plačati, žival na mestu odgnati.
Upravičenim kupcem so kobile na ogled ua dau dražbe od 7. ure zjutraj dalje.
Konjerejci se opozarjajo, da konji niso podkovani in tudi niso vajeni vožnje ter so vsled tega nesposobni za daljšo hojo po trdi cesti.
Na dan dražbe bo na postaji Pragersko konjerejcem ua razpolago y praznih vagonov za eventuelnl transport konj po železnici.
Povodce (balftre) je vsekakor prinesti seboj.
Dražba se vrši ob vsakem vremenu.
OcStiJefs za hmeHJstoo čsfslac d^j.
Načelnik:
Prelaf KsSsir,
r.
Utoni) uivU9 prodaja samo ca cele vagone od postaie Sisak za takoj' veletrgovina z žitom in deželnimi pridelki
FRANC WEISS, S1S1K.
Ustanovljeno leta 1331.
:U£3anov!jeno lota 1881.
Generalna reprezentanca za baterija, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Janko Pogačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29 I.
EasBHBHDraMBanaa&BinBBEBauaK
Vabilo na subskripcijo.
Ustanovi se
delu. družba „TRIGLAV"
za izdelavo žitne kave in sadnih konserv.
Delnice so po 500 kron.
Vabite se, da se udeležito subskripcije in da samo prijavo pošljete na predsednika pripravljalnega odbora g. Fr. Cerar|a, tovarnarja v Domžalah, znesek se bo pozneje vplačal. Ako pa hočete podpisani znesok takoj vplačati, pošljite prijave in aiesek Jadranski banki v Ljubljani ali Ljubljanski kreditni banki v LJubljani.
Za pripravljalni odbor delniške družbe ..Trielav«!
Fr. Cerar,
tovarnar.
M. Gostlnčar,
poslovodja.
V. Jeretina,
posestnik.


mi ■■■■■———MM ImKmaBammKmBmmamaaamsaamm


S. RRZ55EB,
Pri naSi poslovnici kupljene srečke so zadelo

pig
c	fe Danes nenadomestljivo perilo so Stedl samo z
Tovarna mila ln sode Sij, IF©Ck, Kranj.
Poskusni zavoj s 4>/, kg vsebine.
isHssrasaassEBBEsmsBBsmsaEammmsasmmi
'zdaia koozorcii »Slovenca«,
'Mtfovorni urednik: Joiio Gostinčar v Lfubliani.
Jjfioslovnns i tiskarna v LiublianL
BrpEacaH smo na cSss^jt-JsiS® za K 1,532.040.
E^ri2aosSsi|'&	ftra?a 0. sprlls da
E. raa^a
Izžrebalo se bofle 64.000 dobitkov in 1 premija v zne.-!:ti K 17 07"> 0P0-—«
Srečke prodaja
Ljubljanska krscSifoa foastka v lms«?,
kot poslovnlca razredne loterije in njene podružnico
v CeSJaa In €eBov«u.
Cena srečke: Vi K 200, i/a K 100, y« K 50, 1/3 K 25.
Igralni načrti In vsa pojasnila brezplačno! Dobitki plačljivi tako] In brez odbitka! fj

SI. 10202, izžreban dno 18. oktobra 1915, IV. lot.
št 88805, izžreban dna 11. oktobra 1917, Vit, lot K 60.000 št. 34.155 in št. 60.603 K 10 003 čt. 7788 in St 130 169
K 30.000 .....št, 63.435 JI E.C30 ... št. 68.423
mnogo dobitkov po K ?C00, 1000. 853, ;0C Ir - " ' o dobitkov po 200 K.
i. bi. uu smu
Obvezne pismene ponudbe
JI
LJubljana, Kongresni Jrg 3.
Večja
ST M mi Hm
se dobi pri BRE2K1K & PRiTSCH, trgovina z Iclcntinr w LJublJan!, Sv. Petra cersta 38ev. «7» Slso
ase
♦•u
SriScu
z jako fi-
si
nim rosi-f lom, že
brušena kar za rabo. Ceno K 6-25, K 9-—, h 13-50. — Zahtevajte veliki cenik z voč nego 1000 slikami, brezplačno. — E. LUNA, Maribor št. 75. =
»a——t
sn
po originalnih slikah prof. I. TISova in O'.ona Antoninljai
Njegovo Veličanstvo kralj Peter
velikost 32X48 K a-60 velikost 43X64 K 14-50
Njegova Visokost regent Aleksander
velikost 32X48 K 9-50 velikost 4SXG4 K 14"50
Woodrow Wilson
velikost 32X48 K 950 velikost 48X64 E 14-50
Prvorazredni izdolki v barvah ter najlepši kras jugoslovanskih uradov in domov. — Preprodajalci, ki naročo najmanj deset slik, dobe 30°/o popusa. — Priporočamo naso bogato zalogo pisarniških potrebščin, razglednic ln vseh vrst papirja s a t:; o na dob slo.
Umetno založni zavod »MERKUR«
Zagreb, Ilica 31.
—nn—rome
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne
razpoiilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, LJubljana, Dunajska c, 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.	j
obenem koreSponCanHnJa in dtaponentinja
katera jo bila že v mirnem času par let v trgovini gpQce7t.;&k«£a totasa in dsSetaib pri« (Sethov, popolno zmožna slovarskega in nemškega lozika so spa*Qjmc< Hrana in stanovanje v hisi. — Prednost imajo go<<pico trgovskega tečaja z odliko in znajo Se stenografijo, hrvaščino in laščHo.