Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meaee 1 gld. 40 kr
V administraciji prejemau, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.'
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,8. uri popoludne.
Štev. 215
7 Ljubljani, v torek 22. septembra 1891.
Letnilt XIX.
Francoski delavci pri papežu.
G' est 1' Eglise, qui baptisera la democratie, cette heroine sauvage.
P. Ventura.
Mogočen je bil vtis na ves svet — ne le katoličani, tudi drugoverci, celo liberalci so v tem jedinih mislij — katerega je napravila okrožnica Leona XIII. o delavskem vprašanju. Svetovni listi so vsi brez razločka obširuo omenjali to epobalno delo Leona XIII. ter se klanjali njagovemu geniju. Vzlasti obširno so se seveda s to okrožoico pečali katoliški listi, ker se sploh katoličani najbolj zanimajo za ugodno rešitev socijalnega vprašanja. Nazori med katoliki glede na to vprašanje pa so bili zelo različni, vzlasti francoski in avstrijski krščanski socijalisti so bili različnih nazorov glede državnega sodelovanja pri socijalnem vprašanju. Francozi so trdili, da naj država rešitev tega vprašanja prepusti jedino le cerkvi, Avstrijci pa so mnenja, da ima pri tem tudi država važen delokrog.
Zato je bilo treba izjave in pojasnila v tem oziru z najvišjega za vse katoličane veljavnega mesta. In to pojasnilo nam je donesla papeževa okrožnica »Rerum Novarum". Ta okrožnica vzlasti spričuje istinitost besed slavnega govornika P. Ven-ture: Cerkev bo krstila demokracijo, to divjo junakinjo! — Cerkev je s tem dala pravo smer socijalno-demokratičnim težnjam, odkazala jim delokrog in strogo določila meje, v katerih se smejo gibati svobodno, zakonito in za ljudsko blagostanje res blagodejno. Ta okrožnica je razvila v svetlem solncu blestečo zastavo k r-ščanskega socijalizma, pod katero jedino je človeštvu mogoče ugodno rešiti se iz sedanjih stotero zamotanih društvenih razmer.
V tej okrožnici pojasnjuje Leon XIII. vzlasti delavcem, kako je katoliška cerkev imela vedno skrb za delavce, sočutje za uboge, srce za trpeče. Kakor oče otrokom,
tako ljubo in skrbljivo tukaj govori papež delavskim stanovom.
In delavci, ki redko kedaj slišijo prijazno besedo, ki britko vzdihujejo pod težo svojih stanovskih bremen, razveselili so se teh prijaznih besed, ki so vzlasti med delavskimi krogi našle povsod ugoden odmev.
To nam spričuje zlasti Francoska, »ta stoletna stražarica rimske stolice v večnem mestu nekdaj s svojim orožjem, sedaj pa s svojo otroško ljubeznijo, s svojo neomahljivo vernostjo in s svojo brezmejno udanostjo do sv. Očeta", kakor to s ponosom poudarja neki francoski škof.
Francoska bo ta mesec poslala dvajset tisoč delavcev v Rim, kjer se bodo Leonu	zahvalili
za prelepo okrožnico o delavskem vprašanju. — Ker pa ni mogoče naenkrat za vseh 20.000 ljudi dobiti primernih stanovanj, zato so jih po času razdelili in tako je prišlo sedaj prvih dva tisoč delavcev v Rim, katere je papež sprejel v slovesni avdijenci dne 19. t. m. — Kardinal Langenieui je prebral adreso delavcev pred sv. Očetom:
»Dvajset tisoč francoskih d e 1 a v-c e v p r i d e i z r a z i t Vam svojo iskreno zahvalo. Svesti so si, da bodo ti glasovi hvaležnih src odmevali od narodi do naroda ter klicali delavcem po vsem svetu, da naj v Rim, na papeža obračajo svoje oči, ker njegova beseda je blagonosna."
Leon XIII. v svojem nagovoru pohvali Francoze, ki kažejo vsikdar toliko ljubezen do rimske stolice. Glede rešitve socijalnega vprašanja pa omeni, da spada v področje vesti, da ga torej tudi najboljši, državni zakoni sami ne morejo ugodno rešiti. Ne le pravica, tudi ljubezen do bližnjega ima pri tem važen delokrog; srca č 1 o-veškapanadvladuje le vera, zato je jedino s pomočjo cerkve mogoče rešiti socijalno vprašanje.
Delavcem pa je še posebe naročal sv. Oče: Izpolnujte vestno svoje verske dolžnosti; pri delu bodite marljivi in razumni. Ogibajte se brezbož-nežev, ki se kažejo pod imenom »socijalisti", ker ti skušajo obstoječi red prekucniti v vašo nesrečo! Zbirajte se pod vodstvom svojih škofov v društvih, v katerih bote kakor v novi družini našli novo veselje, luč v težavah, moč v bojih, podporo v bolezni in starosti! Zre-jujte svoje otroke v veri in nravnosti, o s k r b 1 j u j t e j i m z modro varčnostjo mirno prihodnost. Ko se vrnete v svojo lepo domovino, povejte svojim domačim, da srce papeževo vedno čuti z zapuščenimi in trpečimi!
Pomenljive so te besede Leona XIII. in značilne. Prelep je bil ta prizor! Sv. Oče obdan od ti-soČ9v vernih delavcev 1 — Židovsko-freimaurerski zmaj zbira dandanes z neko magično silo okrog sebe tisoče delavcev v grozno družbo brezbožnih, upornih socijalistov, ki šiloma raste od dne do dn& Mogočne svetne vlade to vidijo, zabranujejo, a vsak poskus se jim izjalovi, vedno bolj se širi prepričanje : Svetna oblast tu ne more nič odločilnega storiti; onemogla gleda rastočega velikana, ki jo uniči prej ali slej. V teh nevarnih časih padvignesvoj glas n a m e s t n i k b o ž j i in njegov glas sega do pokrajin zemlje in od severa in juga, od vzhoda in zahoda hiti na tisoče delavcev poklanjat se namestniku Kristusovemu, obetajoč Bogu in katoliški cerkvi zvestobo do smrti!
Zopet nov, jasen dokaz : Katoliška cerkev je božja ustanova in zato ima do ljudij vsemogočno, božjo moč! Za uas katoličane zopet nov uzrok, da vestno spolnujemo zapovedi katoliške cerkve, da se opravičeni pred svetom ponašamo, da smo katoličani! In čem-bolj bodo grdili in smešili nasprotniki to častivredno ime, čembolj se ga bodo oni sramovali, tem glas-
LISTEK.
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
Šesto poglavje.
Ogenj »sinov noči".
»Tobija!" vsklikne*Peter.
„Tu sem!" odgovori diplar in otresa kozletino, s kojo se je bil ogrnil pred dežjem.
»Vaš sluga, gospodje! Ali veste, da bi vas ne bil spoznal, gospod Peter, ko bi ne bil vedel, da ste tu?"
»Tedaj sera se zelo premenil ?"
»Istinito, mladi orel je vzrastel. Kako jako telo! Kakšni lasje! Kakšna brada! Niti podobni niste staremu najemniku v Malibory-u! Iu ta barva lic! Gotovo je solnce tam za morjem vročje, nego tii! V Irskej imamo vsi ženske obraze!"
»Mogoče, vrli mi prijatelj!" de Firebrand, »a v vsakega prsih bije moško srce! Podajte mi roko, ako me hočete zveseliti, kajti ponosen sem, da jo smem stisniti diplarju, ki je danes s tako navdušenostjo pel odo starega Anguš-a."
»O, ali ste bili zraven?"
»Seveda sem bil, saj sem Ie zato prišel iz Amerike, da bi vam pomagal, ali tudi p&l v boju, da le vi zadobite svobodo."
»Dobro, gospod, vrlo dobro!" odvrne diplar in mu stiska roko. »V malih dneh boste slišali, da bode »Erin go bragh" odmeval od gore do gore, in imeli boste priložnost, oprati si suknjo v krvi; kaj ne, gospod Peter?"
»Da, Tobija, — nadejam se; jaz bom storil svojo dolžnost kot vojak!"
»Ne le kot vojak, — temveč kot kralj," de resno Irvinghton.
»Kot kralj in rešitelj," ponavlja diplar; »kajti le vas smo še pričakovali, da nam daste znamenje za boj in zmago!"
»Pripravljen sem, preliti svojo kri za svobodo Irske," odgovori mladi Irec; »a poprej imam vspol-niti še jedno dolžnost, pri čemer se zanašam na tvojo pomoč. Svoje sorodnike moram najti; prisegel sem bil pri svojem odhodu, da jih v dveh letih pridem iskat. Leti sta potekli, — ostati moram mož-besedal"
»Vaših sorodnikov," dč žalostno Tobija, »ne boste vseh več našli, Peter! Vaš oče, globoko uža-
ljen nad krivicami naših nasilnikov, nas je najprvo zapustil, o-jtra Jovanka umrla je v dan grozovitega iztiranja v cerkvi glengariffski. Najmlajši vam brat umrl je na potu v prognanstvo. Tom je kot žrtva naših rabeljnov izdihnil svojo dušo v vlažnej kleti v Dublinu. — O, ne boste jih vseh našli!"
„One, ki so še pri življenju, bodem rešil!" de zamolklo Peter.
»In ostale bomo mi osvetili!" de doktor s strašno odločnostjo.
»Kdo so ostali?" vpraša Peter, onemogel vsled tolike nesreče.
»Pred nekolikim časom ne bil bi vam mogel odgovoriti, — a usoda vam je mila," pravi Tobija, »ravnokar sem zvedel o njih, ki jih zasledujem že četrt leta —"
»In ti so?" pravi vzburjen Peter.
»Poskrili so se v ,Liberties'-ah v Dublinu.
»Koliko jih je?"
»Trije: Zalika, Mihiil in Anica!"
»Oj, pojdimo, pojdimo!" zakliče Peter. »Oprostimo jih iz strašnega žrela bede, vročice in glado-vanja!"
»Jutri se odpeljemo s prvim vlakom, dragi prijatelj!" pravi doktor. „Do tedaj pa je najboljše, da
neje klicali jim bomo tudi katoliški Slovenci: Kristijan je moje ime, in katoličanje moj priimek!
Politični preg-led.
V Ljubljani, 22. septembra. JSotran)« dciele.
Vojni proračun. Vojni minister zahteva, da se vojni proračun povikša za 19 milijonov gold. Finančni minister se ustavlja, ker bi se stroški za vojsko ne povekšali le za letos, temveč za zmiraj. Zoper jednokratne izdatke za vejno se finančna ministra ne upirata, ali v to pa vendar ne marata privoliti, da bi se za več let zopet razrušilo ravnotežje, ki se je napravilo v državnem gospodarstvu. Vojni minister se pa baje noče prav nič udati.
Levica in Poljaki. Plener s svojim govorom v Hebu svoji stranki ni dosti koristil. S tem, da je naglašal potrebo nemškega državnega jezika, zameril se je Poljakom. Vsi poljski listi so sedaj proti zvezi z levico in opozarjajo na to, kako se poljski živelj v Šleziji ponemčuje baš pod pretvezo nemškega državnega jezika. Celo »Czas", ki je sicer jako zmeren, je proti zvezi z levico. Ta list ima zveze z vladnimi krogi in zatorej sklepamo iz tega, da tudi vladi ni posebno ležeče na nemškem za-vezuištvu.
T nanje driar«.
Katoliški shod v Vicenci. V Vicenci zboruje shod italijanskih katolikov. Shoda se udeležuje sedem italijanskih škofov, mej njimi tudi patrijarh beneški. Shod je otvoril častni predsednik, škof v Vicenci, Anton Marija de Pol, z jako duhovitim govorom. Ko se je prečitalo papeževo pismo in se n&nj brzojavno odgovorilo, začela so se prava posvetovanja. Grof Stanislav Medolago je obširno govoril o delavskem vprašanju, Tovini je pa naglašal potrebo dobrih šol. Shod je sklenil, da se v Rimu osnuje katoliško dijaško zavetišče. Tolli je pa razlagal zbranim o prizadevanjih, da se odpravi robstvo. Vidi se, da se je shod posvetoval skoro o vseh najvažnejših socijalnih vprašanjih sedanjega časa.
Srbija. Shod radikalcev v Zajčaru je bil dobro obiskan, prišlo je nad 2000 odposlancev. Mesto je okrašeno. Odposlanci so po končani božji službi odšli na pokopališče, kjer je bilo mrtvaško opravilo pri grobovih radikalnih vodij, usmrtenih zaradi zaj-čarskega ustanka. Zborovanje je otvoril Pasič kot predsednik osrednjega odbora in je naslikal zgodovino radikalne stranke. Opominjal je stranko, da naj bode složna, kajti nasprotniki bi še vedno radi uničili ustavo. Sedanji evropski položaj je jako kritičen. Radikalno stranko čaka še mnogo dela. Shod je potem izvolil predsedništvo in odsek, ki bode razne predloge pretresoval in odposlal častitki regentstvu. Došlo je več brzojavnih pozdravov. Posebno je mnogo osupnila brzojavka bivšega naprednjaškega ministra Vladana Gjorgjevica, ki, pridružujoč se radikalcem, obžaluje, da ni z vso odločnostjo se po zajčarskem ustanku potegnil za radikalce.
Rusija. Vlada je zaradi groznega glada prepovedala tudi izvažanje pšenice in rži v Perzijo. Ravno tako se je prepovedalo izvažanje žita preko Arhangelska.
Rusija in Turčija. Novica, da je Rusija Turkom odpustila precej vojue odškodnine, je bila izmišljena. Ruski veleposlanik je še nedavno jako odločno opominjal Turke, da plačajo že zapale obroke. Sicer pa vse odškodnine Rusija nikdar ne bode dobila, na to uiti ne računajo v Peterburgu. Plačila so se razdelila na sto let, tako dolgo se pa Tnrčija ne bode obdržala. Ob njenem propadu se bode Rusija najbrž odškodovala s turškimi deželami.
ostanemo tu, — ako nočete, da vas v Limericku kot postopača zgrabijo iu zaprof"
»Zgrabijo in zapro?" zakliče Firebrand, »brez razsodbe sodnikove, — po kakšni pravici?"
Učenjak zmaje z rameni.
»Pravic Irec nima," mu odgovori; tu ima vsak Anglež pravico, Irca ustreliti!"
»Tedaj je boj naznanjen?"
»Že tri stoletja, Milost," odgovori diplar.
»Niti ,Ekscelencija', niti ,Milost' nisem," za-ničljivo odgovori Firebrand; Jaz sem državljan svobodne dežele!"
»In mi smo državljani dežele, ki se bode osvobodila!" zakliče Peter.
Diplar ploska z rokama.
»Ali so ,Liberties' velik del mesta?" vpraša zopet resno Peter.
»Skoro, kakor Limerick."
»Ali veš ime ceste ali hiše?"
»Ceste nimajo več imen in v hišah nihče ne stanuje," odgovori porogljivo čudni berač.
»Kako jih bodem potem našel?"
»Ako jih boste iskali v vlažnih kletih in pod razvalinami."
Peter stisne pesti.	(Dalje sledi.)
Kongres zastran Dardanel, »Mdmorial Diplomatique" je priobčila novico, da angleška vlada misli predlagati, da se snide kongres, ki naj končno uravna dardanelsko vprašanje. Rnski listi, posebno vladni, so odločno proti temu kongresu, kajti Rusija ne more dopustiti, da bi v Črno morje hodile vojne ladije druzih evropskih držav. Rusija bi se zatorej tacega kongresa niti udeležiti ne mogla. Ker iz Peterburga prihajajo taki glasovi, ko se je sprožila ta misel na kongres, pač ni več misliti, da bi se orijentsko vprašanje rešilo mirnim potom. Rešilo se bode le z bajoneti in topovi, in' tedaj se bode tudi odločila usoda Turčije.
Bolgarija. Tudi letos so Bolgari slovesno praznovali obletnico svojega zjedinjenja. Posebno slovesno se je obletnica praznovala v Plovdivu, kjer so baš pri tej priliki otvorili vodovod. Knezu Ferdinandu, ministerskemu predsedniku Stambulovu, prejšnjemu ministru in sodelavcu pri zjedinjenju, Stranskemu, in vdovi Caharije Stojanova odposlale so se brzojavne častitke. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno. Pa tudi po drugih južnobolgarskih mestih se je slovesno praznoval spomin na zjedinjenje obeh Bolgarij.
Chile. Bivši predsednik chilski se je torej ustrelil v Santjagu v argentinskem poslaništvu. Izmišljene so bile torej vse vesti, da je pobegnil na severo-ameriško ladijo. Vesti o njegovem begu razširili so bili najbrž pristaši njegovi, da bi oblastva preslepili.
Izvirni dopisi.
Iz Godoviča, 20. septembra. Kakor je bil 11. dan septembra res veselja polni dan za godoviške župljane, tako je pa bil 14. dan t. m. za sosedno črnovrško faro, ker je isti dan zjutraj ob 5. umrl po prejetih svetih zakramentih za umirajoče tamošnji župnik č. g. Ferdinand Kogej v najlepši starosti, v 45. letu življenja in 20. letu mašništva. V nedeljo 6. t. m. med pridigo mu je slabo prišlo, zadel ga je mrtvoud in vkljub hitri zdravniški pomoči in skrbni postrežbi od strani njegovih domaČih se mu ni zlajšalo, marveč je po hudih mukah v ponedeljek zdihnil svojo blago dušo v veliko žalost čr-novrških župljanov in še v večjo svojih sorodnikov. Truplo tega blagega in uzornega duhovnika so v sredo 16. t. m. po odpetih molitvah in odsluženih sv. mašah v črnovrški farni cerkvi blagoslovili in ga v spremstvu peterih gg. duhovnikov peljali v Idrijo. Pri vhodu v idrijsko mesto je pa čakala ogromna množica idrijskih meščanov, njim na čelo čč. gg. duhovniki in bogoslovci iz Idrije in idrijskega dekanata. Krsto so z voza, v Katerega so bili vpreženi štiri konji, položili na pare; nesli so jo črnovrški možje, svetili so pa idrijski meščanje. In tako se je premikal žalostni sprevod, katerega je vodil preč. g. župnik J. Juvan med milodonečim petjem »Mise-rere" proti pokopališču. Truplo se je preneslo v cerkev na pokopališču, kjer je imel č. g. voditelj sprevoda peto črno sveto mašo, med katero je tudi še maševal č. g. dekan, brat umrlega. Po opravljenih molitvah so pokojnega nesli iz cerkve in ga položili v prerani grob, ki je bil zanj prvi med odraslimi izkopan na novem in dne 8. t. m. od prevzvišenega gosp. knezoškofa blagoslovljenem pokopališču, ki je zares krasota in ponos Idrije. Okoli poldnevu se je končalo to žalostno opravilo, katerega se je udeležilo mnogo meščanov in 16 gospodov duhovnikov, kar je živ dokaz, da ni bil pokojni le priljubljen pri čč. gg. sobratih, ampak tudi pri svojih rojakih, in ravno to naj uteši britko in prerano izgubo č. g. dekanu in žalujočim ostalim sorodnikom.
Pokojni g. Nande se je porodil v Idriji dnč 21. julija 1846, v mašnika pa bil posvečen 10. avgusta 1871. Kapelanoval je v Metliki, Podzemlji in v Trebnjem. Od tod je prišel za župnika v Zgornji Tuhinj in od tam se je preselil meseca oktobra lanskega oktobra lanskega leta v Črni Vrh, kjer je bival le 11 mesecev.
K sklepu teh vrstic kot sosed in prijatelj pokojnega g. Nandeta lahko rečem: Vsi smo ga ljubili kot vzornega duhovnika, blagega človekoljuba in iskrenega narodnjaka. Naj v miru počiva in blag mu bodi spomin!
Iz ljutomerske okolice, 21. septembra. (Basen oježu in lisici) se često porablja v de-jaujskem življenju. Jež je prišel v hudi zimi k lisičji luknji ter milo prosil lisico, naj ga sprejme v svoj topel brlog, da se malo ogreje, potem pa bode zopet hvaležen odšel. Lisica se ježa usmili ter mu dovoli, da se pri njej ogreje; a ko ježu v lisičjem brlogu toplo postane, začne on svoje ježice vzdigo-vati in lisico zbadati, da lisica pobegne in svoj brlog ježu prepusti.
Tako delajo skoro povsod naši nemškutarji, ki so večinoma s tujega privandrani ljudje; prišli so k nam s trebuhom za kruhom, in zdaj se med nami šopirijo ter domačine dražijo in pikajo, kolikor jih morejo.	*
Poglejmo si samo ljutomerske nemSkutarje. Lani so ustanovili podružnico »Sildmark"-e, ki ima namen, nemške posestnike in posle v naše kraje vabiti in tako naše domačine iz domačije preganjati; a letos so ustanovili moško in žensko podružnico nemškega »šulferajna", ki hoče z nemško šolo slovenske otroke ponemčevati, kajti nemških otrdk za šolo godnih tukaj gotovo ni pet.
Kakor je bila poročala »Deutsche Zeitung" v štev. 6842 z dnd 18. junija t. 1., je načelnik podružnice »Sfldmark" dr. Aleks. Rossitsch, sin bivšega poštenega zdravnika Rožiča, ki je bil iz Istre semkaj prišel in si tukaj lepo premoženje napravil; denarničar je trgovec Honigman, sin iz Kočevja prišiega trgovca, ki je tudi tukaj še le obogatel, in tajnik je Alto Huber, sin najstaršega ljutomerskega narodnjaka.
Kdo je voditelj podružnice nemškega »šulferajna", še ni razglašeno in javno znano, pa govori se, da sta za načelnika izvoljena bila odvetnik dr. Namestnik, domd v Lučanah, in njegova žena; kumovali pa so: lekar J. Schwarz, rodom čeh, in poštar Mavrič s svojimi cmureškimi prijatelji.
Cmurečani se morajo silno bati slovenske povodnji, ker je prišel načelnik ondotne podružnice osebno v Ljutomer vzpodbujat naše Nemce, naj ustanovijo »šulferajnsko" podružnico, ki bode bojda močan jez zoper slovensko povodenj.
Govori se tudi, da že kmalu mislijo nemško šolo odpreti in za vodjo postaviti podučitelja Dre-njača, ki si je v Ljutomeru velike zasluge pridobil kot pevovodja nemškega pevskega društva.
Izrecno opomnim, da je to še samo govorica in da si načelništvo „šulferajnske" podružnice še utegne drugače premisliti. Mogoče je tudi, da cela nemška šola po Globetki splava, ker jo nameravajo blizu tega potoka staviti.
Sicer pa se mora javno naznaniti, da ne podružnica »Siidmarke" in ne podružnica »šulferajna", in tudi ne obe skupaj ne bosta Ljutomera ponem-čili, pač pa delata med ljutomerskimi prebivalci zdražbo in nemir, in tudi v nravstvenem oziru delata škodo.
Žal, da za kulisami teh podružnic stojijo tudi nekateri uradniki, ki bi morali stati nad strankami in narodnostnega ognja ne bi smeli podpihovati.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. septembra.
(Vmeščenje) Jutri, dne 23. t. m., bodo prevzvišeni gosp. knezoškof po korarski maši slovesno vmestili novoimenovanega gospoda kanonika barona Z. Cirheim ba.
(Imenovanja.) C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko je imenovalo davkarskega kontrolorja g. Fr. W i n d i s c h e r - j a davkarjem, davk. pristava g. Antona K r a p š a kontrolorjem in praktikanta gg. Alojzija Stermole-ta in Fr. K o b a u - a pristavoma.
(Koledar »Katol. tiskovnega drnštva")za 1.1892. je v tiskarni gotov. Ko še knjigovez dovrSi svoje delo, začne se razpošiljanje krasno vezane l^njižice.
(Domače delo.) Domača kiparja gg. Andrej Rovšek in Valentin Ambrožič sta te dni dovršila devet kamenitih kipov za novi kamenitii oltar na Blokah, katerega je izdelal po načrtu g.. Miroslava Tomca iz St. Vida gosp. Alojzij Vod)uik v Ljubljani.
(Medveda so ustrelili,) kakor se nam poroča iz Strug na Dolenjskem, v nedeljo zjutraj trije struški možje, in sicer Jožef Francelj, Jožel Križma-u in Jožef Štrekalj. Medved tehta gotovo nad tri( stare stote. Prišel je na muho sicer pravim ptičem*, pa vendar je bil hud in nevaren boj, ker so lovci jmeli zrna le za zajce in srne in poleg tega stare Nezanesljive puške. Merili so dobro, najbolj v glav o in prsa, dobro vedoč, da srednja svinčena zrna trdi mrcinovi koži le malo* škodijo. Psi so toliko (časa motili kosmatinca, da so pogumni lovci zopet nabasali puške in z večkratnimi streli pobili zver. Tukajšnji lovci so v prejšnjih časih marsikateremug. kosmatincu končali življenje; ni še dolgo, ko so naenkrat tri usmrtili, a tako velicega še nikdar, lAakor je ta. Ranjeni medved je prestopil mejo stru; škega
lova in poginil v lovu Jakoba Turka z Zvirčega, hinjske fare, okraja novomeškega. Lovci so še isto popoldne medveda odpeljali v Novo Mesto.
(Tovarna na Dvoru) pri Žužemberku je ustavila delo in s 1. oktobrom t. 1. odpusti delavce. To je hud udarec za tamošnje prebivalstvo, ker 68 družin, ki štejejo nad 300 oseb, je kar naenkrat brez kruha. Mnogi delavci so delali v tovarni po 40, nekateri celo po 50 let, in sedaj na stara leta naj gredo s trebuhom za kruhom, ko niti vreče skoraj več ne morejo nositi. Največ je temu krivo vodstvo samo, ker ni skrbelo za zboljšanje tovarne z modernimi stroji in ni iskalo dela. Da bi bila tovarna pasivna, skoraj ne moremo verjeti, ker delavci so bili kolikor mogoče slabo plačani in gonilno moč, vodo, imeli so brezplačno. „Laisser faire, laisser aller," so si mislili nekateri gospodje, in zato je prišlo do tega. A pomislijo naj, da so brez pomisleka pahnili v nesrečo in bšdo toliko družin, ki sedaj nemajo ne dela ne kruha. Kakor čujemo, so pri obravnavi z delavci zaradi delavske blagajne stali orožniki delavcem za hrbtom. No, to je bilo prav nepotrebuo, ker dvorski delavci strajka niti po imenu ne poznajo. Take častne straže bile bi pač umestne kje drugje. O tej stvari bodemo o priliki pisali še obširneje.
(Goriška razstava) ima popolnem italijansko •lice. Tako je pri slovesnem otvorjenju predsednik grof Franc Coronini sicer govoril prav lepo tudi v slovenskem jeziku, ali mestni župan dr. Mauro-vich je govoril le italijanski tudi v imenu slovenskih meščanov. Temu pa bi se ne čuditi, ker nihče ni pričakoval druzega. A da je zastopnik deželnega odbora govoril le italijanski v imenu večine deželnega prebivalstva, to mora vznemiriti vsakega Slovenca tudi zunaj goriških mej. Temu je kriva sama popustljiva mlačnost! — Minoli četrtek zvečer se je vršila razdelitev daril in svetinj odlikovanim živinorejcem. Ogromna večina razstavljalcev je bila slovanskega rodu in jezika. Ko je nadvojvoda Karol Ludovik delil odlikovanja, klical je dotični živinozdravnik imena in darila odliko-vancev le v italijanskem jeziku. To je pač jasen doka/., da o kaki narodni ravnopravnosti niti govora ni. — Neki lesni trgovec iz Gorice je na svojem prostoru razobesil slovensko trobojnico. Vsled sklepa razstavnega odbora pa je moral trgovec skriti zastavo, da se neso pred njo splašili lahoni.
(Slovenske paralelke na mariborski gimnaziji.) Letos se je odprla tretja paralelka. V slovenski oddelek prvega razreda so vsprejeli le 46 učencev, •mnogo pa so jih odslovili, akoravno imajo nekateri prav dobre rede, češ, da ne znajo nemščine. Kakor se „N. Fr. Pr." poroča iz Gradca, vložena je bila pritožba pri naučnem miuisterstvu, to pa je odobrilo postopanje ravnateljstva. Stvar bodo naši poslanci gotovo spravili v razgovor v državnem zboru.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) poklonili so zbrani učitelji in prijatelji njeni po g. nadučitelju Jož. P a v č i č u v Vel. Lašičah 3 gld. „v podporo družbi sv. Cirila in Metoda s prošnjo, da se blagovoljno sprejme", — Prisrčno se zahvaljuje za ta dar: Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda.
(Na cesti čez Predel), kjer je zadnja povodenj naredila nad 200.000 gld. škode, začno v kratkem pijonirji delati začasno cesto, da odpro promet. Do-tično goriško oblastvo se je pozno spomnilo tega dela, ker zima že kima in na Predelu zgodaj zapade sneg.
(Novi dominikanski general.) Dne 19. t. m. je generalni kapitelj dominikanskega reda v Lyonu izvolil generalom dosedanjega provincijala avstrijske provincije, P. Andreja Friihvvirta. Rojen je bil leta 1845 pri sv. Ani na Gor. Štajerskem.1
(Filoksera na amerikanskih trtah.) Te dni so poročali listi, da so v Slov. Goricah na Štajerskem zasledili trtno uš na amerikanskih trtah. Strokovnjaki pa trdijo, da se ne treba ustrašiti te vesti. Trtno uš so že prej zasledili tudi na amerikanskih trtah, a trte so uspevale. Tako nekdo poroča „Ob-zoru", da je videl v Šenkovcu trtno uš na amerikanskih trtah, ki pa bujno raste in rode.
(Najdeno trnplo.) Poroča se nam, da so včeraj zjutraj ob cesti s Studenca v Moste našli mrtvega kmetijskega mladeniča Jožefa H1 e b š a. Na vratu ima mrlič krvavo-zatekle sledove.
(Duhovniške premembe v goriški nadškofiji.) C. g. A. Ukmar, vikarij pri Mariji Celji, pojde v pokoj in se preseli v Gorico; č. g. Josip Vidmar, kapelan v Volčah, je šel kot vikarij v Loge pri Bre-
ginju; na njegovo mesto pride semeniški duhovnik č. g. Ign. Valentinčič. C. g. Ivan Kralj, duhovni pomočnik v Gorici na Placuti, pojde kot pre-fekt v malo semenišče; na njegovo mesto pride semeniški duhovnik č. g. Alojzij Vuga; č. g. Andr. G ergo le t, kapelan v Tolminu, pride v Št. Peter pri Gorici, na njegovo mesto pa sem. duhovnik č. g. Matija Ivančič; č. g. Fran Golja je iz Medeje premeščen v Renče.
(Slov. pevsko društvo v Ptuju.) Pri seji dn<5 18. septembra 1891 se je sostavil nastopni odbor: Gospod Zelenik Josip, veleposestnik, predsednik; g. Lešnik Miha, davk. pristav, podpredsednik; gospod Zupančič Dragotin, učitelj, tajnik; g. Sedlaček Jan., posoj. uradnik, arhivar in g. Copf Frančišek, učitelj, blagajnik, vsi v Ptuju.
(Smrt za tujo svobodo.) O priliki zadnjih nemirov v Valparaisu je zgubil življenje tudi N i k o P o I i t e o , navdušen Hrvat iz Starega Grada na Hvaru. Star 25 let je 1. 1883. zapustil Dalmacijo ter odpotoval v Valparaiso, kjer je bil središče ta-mošnjih dalmatinskih Hrvatov. Dopisoval je mnogo zaderskemu ^Narodnemu Listu" o dogodkih v Valparaisu. Bil je pristaš kongresistov. S tremi svojimi tovariši je sklenil, da z dinamitom vržejo v zrak štiri Balmacedove topnjače. Vse je bilo pripravljeno. Nekaj ur prej pa jih eden izdl Zarota se ni izvršila, Politeo pa je bil z dvema tovarišema obsojen na smrt. Spravil se je z Bogom in bil dnč 12. jul. ustreljen. Očij si ni pustil zavezati ter je pogumno smrti zrl v oči. Na posredovanje očeta kapucina, ki je bil zadnjo uro pri njem, je sam opisal ves dogodek in poslal pismo svoji rodovini.
(Pred 125 leti.) Tako se imenuje 34 stranij obsežna knjižica, v kateri je g. Ernest K 1 a v ž a r nabral zanimivosti iz prve dobe c. kr. kmetijske družbe v Gorici in o priliki sedanje kmetijske in gozdarske razstave v Gorici posvetil svojim rojakom. Vsebina je naslednja: 1. Uvod. 2- Ustanovitev c. kr. kmetijske družbe. 3. Poziv duhovenstvu. 4. Prvi društveni tajnik. 5. Prva društvena kmetija. 6. Predlogi proti kmetski lenobi. 7. Prvi kmetski društveniki. 8. Darila za kmetijske namene. 9. Pisani in tiskani pouki. 10. Svilorejske stvari. 11. Prepoved skupne paše. 12. Kmetijske novosti. 13. Strojarski stroj. 14. Čudovit stroj. 15. Prva papirnica. 16. Kmetska pravila o žitnej setvi. 17. Predsedniške zadeve. 18. Omejitev trtoreje. 19. Podnebna opazovanja. 20. Najdbe premoga. 21. Stare bovške razmere. 22. Ljudske razmere na Tolminskem, v Brdih in na Krasu. 23. Razprave o razdelitvi občinskih zemljišč. 24. Pogled v poznejšo dobo. — Knjižica se v razstavi prodaje po 20 kr.
Raznoterosti.
—	Pri vojaških vajah ponesrečil. Pri vajah v Velikem Varadinu je pal s konja huzarski stražmojster v najhujšem diru. Za njim jahajoči vojaki konj neso mogli ustaviti in so dirjali čez njegovo truplo. Nesrečneža so potem umirajočega odnesli.
—	Židovski listi. Kako lepe dohodke imajo židovski listi, kaže to, da ima glavni vrednik lista „Neues Wiener Tagblatt" 26.000 gld. letne plače. Kot dopisnik „Neue Presse" imel je 12.000 gld. letne plače.
—	Pariška beračica. V Parizu je te dni na ulici sedela beračica in v naročji imela v cunje zavitega otroka, ki je pa kaj čudno jokal. Neka gospa dala je beračici dar, potem pa hotela otroka videti. Beračica je pa otroka vedno bolj k sebi stiskala in ga ni hotela pokazati. Okrog beračice se je zbralo več ljudij in tudi nekaj policijstov. Poslednji so otroka razvili in se prepričali, da je beračica imela v cunje zavito lepo angorsko mačko.
—	Prva železnica vSijamu. Dne 16. julija t. 1. je kralj siamski zasadil prvo lopato za grajenje železnice, ki bode zvezala glavno mesto Bang-kok z Paknanom. Te slovesnosti udeležili so se kraljevič, ministri, mnogo uradnikov, Bvropcev in domačinov. Kakor hitro je kralj zasadil lopato, začelo je na tisoče domačih in kitajskih delavcev delo.
—	Praško prebivalstvo. Praga ima po najnovejšem popisovauju 146.066 čeških prebivalcev, pa samo 27.127 Nemcev. V predmestjih je pa 259.756 Cehov, pa 37.587 Nemcev. Od 1880. leta se je nemško prebivalstvo v Pragi za 3785 oseb pomanjšalo. Vseh prebivalcev ima Praga s predmestji sedaj blizu 470.000.
—	Madjarski Metuzalem. V Rakos-Csabiju pokopali so nedavno nekega Ferdinanda Szetgasyja, ki je bil že dopolnil 111. leto. Rojen je bil proti koncu vladanja Marije Terezije.
—	Smrt slovaškega rodoljuba. V Tur-čanskem sv. Martinu umrl je Evgen Krčmery, ki ima velike zasluge za slovaško slovstvo, Dolgo let
je imel v Banski Bistrici svojo knjigarno in je za* ložil jako mnogo slovaških knjig.
—	Lov kitovvNorvegiji. Vsako leto v Norvegiji polov^ 600—1000 kitov. Te živali potem podelajo v posebnih tovarnah, kjer razne dele prekuhajo, da dobe ribjo mast in lim. Ostanki se porabijo za umetni gnoj. Vsi izdelki iz jednega kita se prodado za 5000—7000 kron.
—	Želva z dvema glavama. Dr. C. Gi-rard je v nNaturalistu" opisal želvo z dvema glavama, katero so našli v Ameriki. Žival je bila sicer popolnoma normalno razvita.
—	Električno kladivo. Charles J. Depsele v Filadelfiii izumil je električno kladivo. Konstrukcija je precej podobna parnemu kladivu.
—	A n tr o p o I ogišk a razstava bode drugo leto v Parizu. Na tej razstavi bodo videti živi ljudje vseh plemen iu bode torej mogoče primerjati njih
| lastnosti in navade.
—	Gozdi severne Amerike. V gozdih i severne Amerike je 412 drevesnih vrst. Med temi
je le 74 tropičnih vrst ob floridskem zalivu.
—	Prekop skozi Pireneje. Sedaj hočejo i graditi novo železnico iz Francije na Špansko. Ta ' železnica bode šla po 7790 metrov dolgem tunelu | skozi Pireneje. Po dolgosti bo ta tunel peti. St. go-
tarski tunel je 14.990 metrov, monseniški 11.200 1 metrov, arlberški 10.276 metrov, tunel skozi Ape-; nine na železnici Novi - Genua pa 8260. Najdaljši tunel bode pa simplonski, o katerega grajenju se že Švica iu Italija pogajata več let. Ta tunel, če se bode gradil, bode pa 19.000 metrov dolg.
Telegrami.
Dunaj, 21. septembra. Danes so bila končana ministerska posvetovanja. Sklep se strinja z željo obeh vlad, da nove vojaške zahteve ne bodo motile ravnotežja v državnem proračunu.
Dunaj, 22. septembra. „ Polit. Corr." je pooblaščena izjaviti, da je neresnično od „Ungar. Corr." objavljeno poročilo odpusta fzm. vojvode Virtemberškega.
Dunaj, 22. septembra. Ministerski predsednik grof Taaffe se je močno prehladil in bode več dnij moral ostati v postelji.
Dunaj, 22. septembra. Listi izražajo veliko zadovoljnost s sklepi ravno končanih ministerskih posvetovanj.
Rim, 21. sept. Katoliški listi so objavili papeževo pismo na avstrijske in nemške škofe proti nenravni razvadi dvoboja, ki nasprotuje božji in naravni postavi. Papež opominja škofe in duhovščino, naj skušajo zatreti to grdo navado.
i Strassburg, 22. sept. Uradni list je objavil naredbo, po kateri bode s 1. oktobrom le aktivne vojaške osebe, bivše častniške gojence vojaških šol na tujem in naborne ubežnike zadeval ukaz o potnem listu z dnč 22. maja 1888, tujci pa se morajo v Nemčiji v 24 urah oglasiti policiji, sicer se bodo iztirali.
jgf Piccoli-jeva tinktura za želodec Ig
je mehko, toda oh enem uplivno, delovanje pre-bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "JJS 3SJS~ kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ona *£B HCar steklenici 10 kr.	(300—1901 T6X5
Tujci.
20. septembra.
Pri Maliču: Steiu, trgovec, in Lamischek, potovalec, iz Prage. — pl. Gerstner, zasebnik, s hčerjo; Averone; Sindl, z Dunaja. — Petsi, zasebnik; Schmidt, trgovec, s soprogo, iz Gradca. — dr. Wenzel iz Nemčije. — Pischer s hčerjo iz Beljaka. — Zupič, zasebnica, iz Postojne. — Sauer, trgovec, iz Vol. Kaniže. — pl. Alberg, zasebnica, z rodbino, iz Augs-burga. — Lander, zasebnik, iz Dun. Novega Mesta. — Kail, trgovec; Bremer; Schnabo s soprogo, iz Trsta. — Welser, trgovec, iz Solnograda. — Urbach, trgovec, iz Toplic.
Pri Si.oiia: Papst, trgovec, z Reko. — Gamer, trgovec, iz Solnograda. — Bacarcič; Franc Bakarcit'-, Simonic, Co-paitič in Smokvina, zasebniki, iz Zagreba. — Troger, prodajalec kož, in Hafner, iz Beljaka. — Vidrich s sinom, in Karg trgovec, iz Trsta. — Schescherko, trgovčeva soproga, inžargi, trgovec, iz Kamnika. — Linhart, nadinženčr, z Dolenjoavstrij-skega. — Fischbaeh, trgovec; Svetič, vzgojitelj, in Solmanke, potovalec, z Dunaja. — Grubelnik, tesar, iz Železne Kaplje.
—	Pavlin, kapelan, iz Smlednika. — Rosenhart, kapitanova soproga, z otroci, z Reke. — Kramer a sinom iz Karlovca.
Pri avstrijskem caru: Antonopoli, trgovec, iz Trsta.
—	Schachner iz Št. Ruprta. — Dragan, posestnik, iz Mole Peči. -- Pour s sinom iz Dun. Novega Mesta. — Pfaifer^ kooperator, iz Dobrepolja.
Pri bavarskem dvoru: Maichin iz Kočevja. — , Kogler ii, Gradca. — Schafifer s soprogo z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: dr. Zenoovich , okrajni ' zdravnik, s soprogo, iz Sežane. — Mayerhofer iz Marijnega Celja. — Weiseisen, posestnik, z Jezera. — Marcutti, trgovec, iz Beljaka.	|
Umrli no:
18.	septembra. Marija Šuster, zasebnica, 71 let, Tržaška . cesta 26, apopleiia. — Marija Hartman, hišnega posestnika ! žena, 29 let, Kladezne ulice 7, jetika.
19.	septembra. Jožef Koehne, delavčev sin, 3 mesece, 1 Streliške ulice 11, kronični katar v črevih
V b olnišnici: 18. septembra. Anton Sigmund, krojač, 75 let, emphis.
Jako Bpreten neoženjen mladenič, ki je že oaem let opravljal službo
cerkvenika
,i ,t /j ■
pri dekanijski župniji, išče enake službe pri kaki večji župniji. Službo more takoj nastopiti.
Natančneje poizve se pri upravništvu tega lista ali pri dekanijskem uradu v Šmariji na Dolenjskem. (1380) 3-1
pulm.
Vremensko sporočilo.
a W O	Ca«	Stanje		V s t e r	Vreme	> 3 B ** -
opazovanja		zrmkomerit t mm	toplomeru po Celziju			o™ s S " m a
21	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	735 0 732 8 730 9	110 19 0 15 2	sl szapad sl. zapad n	oblačno dež oblačno	20-60 dež
Srednja temperatura 15 0°, za P3" nad normttlom.

Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej ceni.
1 1
il505]|siwispiwi! gi/^lig Igi^iBlIcn^tj
m
K njigarna
Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
v LJIBLJAM, Kongresni trg U. 2,
priporoča svojo
iw popoln« zalogo n
šolskih knjig,
broširanih ali trdo vezanih, ki so v rabi na tukajšnjih in vnanjih šolskih zavodih, posebej še one za c. kr. višjo in o. kr. nižjo gimnazijo, c. kr. višjo realko, in za tukajšnjo c. kr. moško in žensko učiteljsko pripravnico, zasebne, meščanske in ljudske šole po najnižji ceni. (1365) 6-6 Priporočamo: Dijaški koledar za 1.1891/92. Cena 80 kr., po pošti 85 kr.
[iilsizžaa l^^nglltffiTtvipil IsiTfcinil laiTKial IsiTRig
pa
m li m
i
m
pl
m
li
m
m
as
il m n
ali SlZb:
II 1 XI Z Z 1 X x
THE MVTVALI
M«ilwžff finančni zavod na mw9&m*
Največje in najbogatejše društvo za zavarovanje na življenje.
Ustanovljeno zgol na podlagi vzajemnosti leta 1842.
Garancijski zaklad iznaša 7622|3 milijonov frankov.
Ta zaklad je za več nego 150 milijonov frankov večji od zaklada katerega koli zavarovalnega društva na svetu. Od leta 1843 plačalo se je zavarovancem	(1366) 3—3
1600 milijonov frankov.
in sicer 436 milijonov kot zavarovancev deleže od dobitka. Ta rezultat je, primerjan uspehom drugih zavarovalnic,
BT dvakrat večji. Glavno ravnateljstvo za Avstro-Ogersko: na Dunaji, L, Lobkowitzplatz 1.
Glavni zastopnik za Kranjsko:
ALOJZIJ LENČEK, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št 5.
Dne 22. septembra.
Papirna renta 5 %, 16% davka ....	90	gld.
Srebrna renta o%, 16% davka ....	90	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....109	„
Papirna renta b%, davka prosta ....	101	„
Akfiie avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1007	„
Kred tne akcije, 160 gld................276	„
London, 10 funtov stri........117	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100 ..................57	.,
13 u n a j s k a borza.
75	kr.
75
95	„
95	„
25 I 55
32'/,.. 60 „ 82 V« ■•
Dne 21. septembra.
Ogerska zlata renta 4% . . . ...	102	gld.	50 kr.
Ogerska papirna renta 5%......10:)	.,	05 „
4'% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . .	134	„	— „
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	146	..	50
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....ISO	„	50
Zastavnapismaav8tr.osr.zem.kred.banke 4%	97	„	—
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4, ,'>	100	„	30
Kreditne srečke. 100 gld.......184	„	80
St. Genois srečke, 40 ald.......60	„	—
Ljubljanske srečke, 20 gld....... 20 gld. 50 kr.
20 „
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
Windischgraezove srečke, 20 gld. . . . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 149 „ 25 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2810 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 104 „ 25
Papirni rubelj.......... 1 „ 23
Laških lir 100 .......... 45 „ 50
17 20 59 49
149
imenjarnicna delniška uuuiiuuii družba na Dunaju,
J	I., VVollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem l;stu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
w Ku z mi naročila izvrSč se najtočnejc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnice. 4' 'a% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4' .s% komunalne obveznice ogerske hipotečno banke z 10 » premije.
Na te papirje daje posojila avstro ogerska banka in podružnice njene.
iti).
goldinarjev se dobi W že 1. oktobra!"«
Dunajske komunalne promese
il 3Vi »Id. in SOlii-. kolek. Glavni dobitek 200.000 gl.
Tišine promese
a 2 gld. in 50 kr. kolek. — Glavni dobitek 100.000 gld. Obe vkupe le 6 goldinarjev. "PG