poStnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. V Uubliani, 21. iuliia 1927. Jtev. 3. Letnik LXVIII. (Sel. 1.192728.). UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197. Ia samoizobrazho! ski vseučiliščnik spolnim ekscesom, nemški pijančevanju, italijanski nerednemu življe* nju sploh. Kaj naj se rodi dobrega iz tega za ljudstvo, kamor se vrne ta pokvarjen in« teligenčni — cvet? Vsemu razvratu se pri« druži še strankarsko zastrupljenje mladine, da prevzamejo naposled vodstvo naroda njegovi najslabši, najnevrednejši. To zlo se je razširjalo pri nas celo na učiteljišča, da je bila naša letošnja delegacija prisiljena nastopiti proti njemu s svarilom. Blesk gloriole akademske izobrazbe ne sme niti enemu izmed učiteljev slepiti oči. Resnično je ne potrebujemo. Toda prav tako zmotno bi bilo, domišljati si, da nam je dalo učiteljišče kaj več kot skromno, najskromnejšo podlago one izobrazbe, ki jo mora učitelj doseči, ako hoče upravičeno nositi ta naslov v narodu. Če se bomo za» vedali, da nam učiteljišče ne more nuditi izobrazbe, ki jo moramo imeti radi dela v ljudstvu in radi neodvisnosti stanu, če bos mo vedeli, da prihajamo s svojega učilišča kakor pravi družabni analfabeti v svet, bomo obvarovani najhujših, najbolj žalost* nih skušenj na svojih potih skozi življenje. Zahteva učiteljstva po akademski iz* obrazbi je morda tudi dokaz, kako pereče je vprašanje temeljitega izobraženja pri* padnikov našega stanu. To vprašanje žge danes naš organizem, to vprašanje je ogromnega pomena za ves naš obstoj. Za* deva usodo stanu samega, zadeva ljudstvo, v katerem delamo. Ž njim je zvezana vrsta problemov, ki jih ne bo rešil nihče, ne drža« va, ne stranke, problemov, ki jih bo moralo rešiti le učiteljstvo. Ako hočemo v bližnjem času dorasti svojim nalogam, moramo z mladeniškim žarom in z ustaljeno, jekleno voljo na delo. Ne zanašajmo se na nikogar več, razen na svoje moči. Toliko mladosti je v naših žilah, da gremo preko pre* teklosti in sedanjosti. Kdor noče ostati daleč zadaj, mora z nami. Kdor ni betežen starec, zlomljen kot Kačur sredi polnega življenja, mora vedeti, da ga kliče naš zvon. Kdor še ni razmetal in zapravil svojih sil, bo čutil v vseh žilah njegov odmev in bo vstal. Tovarišice, tovariši! Vabimo vas na te» čaj za samoizobrazbo učiteljstva. To ni te* čaj, kakor jih je bilo že toliko, ampak je prvi resni poskus, da se stan poglobi v važ* na življenska vprašanja. Odzovite se, čas je! Zadravski. Potek VII. pokrajinske skupščine poverjen. UJU - Ljubljana v Kranju. Organizacija je danes gospodarsko stabilizirana.—Vsi listi so aktivni. — Stališče delegacije k izpremembi pravil UJU. — Skupščina v Kranju je z novimi delovnimi silami utrdila organizacijo. (Nadaljevanje delegacijskega zborovanja pop. ob 16. uri, dne 6. VII. 1927.) Predsednik otvarja zborovanje, imenuje nove zapisnikarje tov. Zoro Rakovo in tov. Goleta ter otvarja debato o. referatu tov. Ribičiča: »Naš tisk.« Prvi se oglasi tov. Ciril Petrove (Ljubljana), ki povdarja, da bi bilo potrebno temeljito nadzorstvo nad šolskimi knjigami predno izidejo, ker se večkrat dogaja, da iste vsebujejo snovi, ki ne odgovarjajo resničnosti. Učitelj naj daje otrokom navodila, kaj naj čitajo v poznejšem življenju. V to svrho naj se na vseh šolah ustanove knjižnice za odraslo mladino. Urednik »Popotnika« tov. Flere (Beograd) pravi, da bi želel ta list preurediti tako, da bi zamoglo učiteljstvo črpati iz njega potrebno pomoč za samcizobraževalno delo. Povdarja, naj vsa društva ustanove samoizobraževalne krožke ter naj vsa predavanja, ki jih člani spoznajo za vredna in potrebna, pošiljajo uredniku »Popotnika«, ki jih bo obelodanil. Kar se tiče nadaljevalnih šol pravi, da kljub obstoju istih nima nika-kih poročil o njih delovanju in zato ne more dajati v »Popotniku« potrebnih direktiv. V dosego tega hoče otvoriti v listu novo rubriko. Rabi pa zato večji obseg lista, kredit za to in več stalnih setrudnikov. Tov. Žagar (Radovljica) utemeljuje potrebo združenja vseh pedagoških kakor tudi mladinskih listov pod enotno skupno uredništvo. Mnenja je, da se v enem listu lahko podajajo verski, kapitalistični in sccijalistični svetovni nazori. Potom takih mladinskih listov bi prišla vsa vzgoja v roke učiteljstva. Tov. Mavric (Ljutomer) zahteva cenzuro za mladinske knjige, ker izdajajo nekatera založništva mnoge neprimerne knjige. Tov. Roš (Celje) priporoča naj se k sodelovanju »Zvončka« pritegnejo vsi delavci »Novega roda«, naj se preuredi in vsebinsko izboljša. Tov. Mencin (Mežica) priporoča naj vsi listi povdarjajo to, kar imamo skupnega, v nazorih kjer gremo aarazen, pa naj se pusti vsakemu svoboda. Ugovarja predlogu tov. Žagarja, ker je to neizvedljivo ter predlaga ustanovitev »Mladinske Matice. Tov. Peternel (Dol. Lendava) govori o posebnem mladinskem listu za Prekmurje »Slovenska Krajina« ter apelira na tovariše naj ga naročajo. Končno dobi besedo tov. poročevalec, ki se strinja z debaterji, zavrača samo mnenje tov. Žagarja kot neizvedljivo. POROČILO STROKOVNEGA TAJNIKA tov. Josipa Kobala na delegacijskem zborovanju v Kranju 6. julija 1927. Okrajna učiteljska društva. Naše poverjeništvo šteje letos 2717 članov, ki so porazdeljeni v 32 okrajni učiteljski društvi in sicer: 1926 1927 + 1. Brežiško-sevttiško 81 56 25 2. Celjsko 136 152 16 3. Črnomeljsko 80 89 9 4. Dolnjelendavsko 67 72 5 5. Gornjegrajgko 33 32 1 6. Kamniško 81 102 21 7. Kočevsko 114 101 13 8. Konjiško 70 57 13 9. Kozjansko 33 39 6 10. Kranjsko 119 106 13 11. Krško 123 128 5 12. Laško 105 102. 3 13. Litijsko 83 74' 9 14. Ljubljansko 165 206 41 15. Ljubljansko okol. 206 227 21 16. Ljutomersko 71 73 2 ■17. Logaško 76 89 13 18. Marenberško 39 42 3 19. Maribor mesto 114 116 2 20. Maribor okolica 113 114 1 21. Mežiško 49 53 4 22. Mursko^soboško 102 77 25 23. Novomeško 101 115 14 24. Ormoško 58 56 2 25. Ptujsko 129 119 10 26. Radovljiško 102 58 44 27. Slovenjebistriško m 65 5 28. Slovenjgraško 30 36 6 29. Svetolenartsko 46 49 3 30. Šmarsko-rogaško 72 31 41 31. Šoštanjsko 41 43 2 32. Vransko-savinjsko 36 38 2 Skupaj 2745 2717 176 204 * Ti podatki nam kažejo, da se je naše članstvo sicer znižalo za 28 članov, kar pa izvira iz tega, ker se je brezpogojno črtalo one, ki niso točno poravnali članarine. Ako pa primerjamo stanje članstva v začetku šolskega leta 1926/27, ki je štelo 2515 članov, z današnjim stanjem 2717 članov, vidimo, da je članstvo naraščalo mesec za mesecem in naraslo do danes za 202 člana. To število bi se lahko še zvišalo, ako bi vse učiteljstvo prešinila stanovska zavest. Iz »Letnega poročila« sem pa spoznal, da je v Sloveniji še mnogo učiteljev in učiteljic, ki sploh niso organizirani. Delovanje okrajnih društev je bilo pri večini prav živahno. Marsikatero društvo je zborovalo redno skoro vsak mesec, mnoga vsak drugi mesec, ostala pa tri- do štirikrat na leto. Vseh zborovanj so priredila društva 168, na katerih je bilo navzočih povprečno po 70% članov. 159 predavateljev je imelo 174 predavanj. Ako primerjam te številke z onimi prejšnjega poslovnega leta, vidim, da so narasla zborovanja in predavanja, kar je veselo znamenje. Navedeni podatki niso popolnoma točni, številke prej ko ne prenizke, ker so nekatera društva upoštevala zborovanja le po novem letu 1927. Naše poslovno leto traja od skupščine do skupščine. Treba je torej upoštevati pri poročilu ves čas, vse poslovno leto. Ako motrim predavanja, vidim, da so večinoma vsa znanstvena, pedagoška, upoštevajoč predvsem delovni princip pri pouku v šoli, znamenje, da hoče slediti učiteljstvo modernim načelom pri poučevanju. Mnogo predavanj je bilo praktičnega značaja. Živahnejše, globlje bo postalo življenje in delovanje v naših društvih, ko začnemo izvajati delovni program v zmislu današnjega referata. Prosvetni odseki obstoje pri 15 društvih, pedagoški krožki pri 8 društvih, katerih delovanje je bilo jako živahno. Mnoga društva so priredila za svoje članstvo večdnevne tečaje za rokotvorni pouk. Iz poročil je razvidno, da je članstvo splošno dobro skrbelo za svojo nadaljno izobrazbo. Žal le, da se to delo ni vršilo doslej sistematično in programatično ter so ga ovirali notranji organi-začni boji, ki so pa sedaj skoro popolnoma prenehali. Poverjeništvo je bilo z društvi v vednem stiku. Razposlali smo mnogo okrožnic. Člani vodstva poverjeništva in ostali člani ožjega sosveta so obiskovali pogosto zborovanja okrajnih učit. društev ter dajali na njih razna pojasnila in navodila, kar je bilo z ozirom na položaj neobhodno potrebno. V podrobnejše poročilo o delovanju okrajnih učit. društev se ne morem spuščati. Nadalje poda strok, tajnik poročilo, ki ga je iznesel na seji širjega sosveta v Celju, dne 2. febr. 1927 ter so tozadevni podatki v Uč. tov. št. 28, od 17. febr. 1927 tičoče se tekočih dogodkov. Spravni odbor. Iz vzroka, ker priznavamo vsako opozicijo, ki se uveljavlja po legalni poti, nikakor pa ne moremo priznati spravnih odborov, ker jih ne predvidevajo naša pravila, je moral ožji sosvet odkloniti razpravljanje in sklepanje o okrožnici »Spravnega odbora«, ki jo je podpisalo 7 tovarišev iz Maribora in bližnje okolice. Odklonilno stališče je zavzela velika večina naših okrajnih društev. Cela desetletja je med učiteljstvom — strašilo. Duh, ki je hodil okrog ter se dvigal ob naših najslovesnejših, kakor ob najvsak* danjejših prilikah, je bil — akademska izobrazba. Pred tem duhom smo izgubljali besedo in sklanjali glavo. Bali smo se ga in ga klicali obenem. Letos je ta duh izginil. Na skupščini v Kranju se ni pokazal in nihče se ni spomnil nanj. Ali se ruši staro stebrovje? Ali je res mogoče, da mora tudi to — kakor mno* gokaj iz preteklosti — med zavrženo, nepo* trebno šaro? Zahteva po akademski izobrazbi ni bila čista. Ni bila čista, ker ni izvirala zgolj iz težnje po znanju. Učiteljstva ni pri tem gnal nagon, da svoje znanje poglobi, gnala ga je želja za izboljšanjem gmotnih razmer ter za veljavo. Povejmo to odkrito, ker je resnica naposled vedno koristna. Povejmo to odkrito, ker je med učiteljstvom še ved* no živ duh kast, smešen in bedast obenem. Še vedno dela trohica uradno priznanega znanja razliko med osnovnim in meščan* sflkošolskim učiteljem, da niti ne govorimo o razdalji med učiteljem in učiteljem*aka* demikom. Bili so časi, ko smo gledali v akadem* ski naobrazbi in uradni uniformi s perjanico in sabljo enakovzvišena ideala. Kaj hoče« mo! Naš stan je tudi imel svojo otroško dobo in iz fevdalnih dni tudi še nekaj vsed* lin v krvi, da o človeški nečimernosti niti ne govorimo. Čas je to neusmiljeno pomel, drugod in med nami, in kjer še ni, moramo skrbeti, da pometemo sami. Danes, ko učiteljišče niti od daleč ne zadošča zahtevam izobrazbe našega stanu, bi bila zahteva po akademski izobrazbi uči* teljstva še toliko smešnejša. Učitelj tega peresa za klobukom ne potrebuje, posebno pa ne, da bi se ž njim bahal o prazničnih prilikah. Praktičen pomen za življenje imajo le najvišji izsledki vede. Le na vr* huncih cveto silne, vekovite pridobitve za človeštvo. Ali jih je vedno ustvarjala ona veda, ki nosi diplomo in zapeljivi akadem* ski naslov? Berite o sholastični disputi v »Leonardu« Merežkovskega, da vidite, česa je včasi zmožna uradna veda! Vstal bo kdo in nam očital demago* štvo. Resnica je, da je važnejše povečanje znanstvenega zaklada, znanstvenega spo* znanja, kot pa njegovo razširjenje, kakor je važnejša uporaba znanstvenih izsledkov od njih razširjenja. Mislec in iznajditelj sta orodje prasile, ki ju uporablja, da ustva* rita človeštvu novih dobrin. S skrbjo in žrtvami dosežeta svoje uspehe, med tem ko učenjak prepogosto samo ponavlja, kar je svet že dognal in kar ve. Za to je dobro plačan, če le gleda, da ne plava proti toku, temveč se klanja takozvanemu duhu časa in vplivnim drugom istih misli. To je eno, ako upoštevamo, da nam vseučilišča dajejo ne« primerno več razširjevalcev znanja kot pa neodvisnih ustvarjevalcev. Tudi vseučilišče ni vedno ščit svobode vede, ampak često samo sredstvo za dosego proticivilizatornih predpravic. Drugo je nravni moment. Na tem se more zlomiti vsa akademska izobrazba. Tu je vseučilišče celo daleč pod srednjo šolo. Z vso akademsko svobodo se udaja franco* LISTEK Koncert učiteljskega pevskega zbora v Kranju. Povodom pokrajinske skupščine Udru* ženja Jugoslovenskega Učiteljstva je prire* dil učiteljski pevski zbor v zelo akustični sokolski dvorani v Kranju v sredo, dne 6. julija t. 1. zvečer odlično uspeli koncert, ki so ga posetili vsi sloji meščanstva in seveda tudi udeleženci učiteljske skupščine. Zelo posrečena je bila misel, da se je določil koncert po dveh dneh intenzivnega notra* njega stanovskega organizačnega dela kot nekak duševni odmor tik pred zaključnim manifestacijskim dnevom. Prostrana dvorana in galerija sta bil; popolnoma razprodani. Mešani zbor je štel okrog 60 tehnično Prav zadovoljivo izvežbanih pevcev in pevk. Soprani in alti so lepo ubrani, basi impo* zantni in polno zveneči, tenorji pa šibkeji. Zaradi maloštevilnosti prvih tenorjev je skoro gotovo izostal edini na sporedu se na* hajajoči Žgancev moški zbor »Zibu haju«. . oru se ni poznalo utrujenosti, Četudi je jliel pred koncertnim nastopom dvadnevno Izcrpno pevsko vajo. Vse umetne in narod* "e pesmi iz slovenske, hrvatske in srbske v k- glasbe, so bile podane sigurno, sebinsko in glasovno hvalno naštudirane, izgovarjava je bila pravilna, intonacija pa točna in čista. Mešani zbor je pričel koncertni spored s prikupljivo in vabljivo narodno po E. Adamiču harmonizirano pesmijo »Vsi so prihajali«, ki je tesno objela z ljubkimi akordi in takoj očarujoče pritegnila nase hvaležno poslušalstvo, zato nam ni bilo žal za iz sporeda odmaknjeno narodno popev* ko »Maro«. Prav tako nam je sredi kon* certa posebno prijala tudi njegova »Vipav* ska«. Res, vsi so prihajali, le našega Ada* miča ni b'lo, dasi prihaja sicer v Kranj tako rad. Najučinkoviteje je bila prednasana »Vragova nevesta«, kjer je zbor pokazal veliko izurjenost in mogočen polet, v ff vso svojo pevsko silo, v pp pa čustveno milino. Tudi ostali mešani zbori so ugajali vsled pestrih melodij in našim ušesom še ne prav vajenega izrednega besedila. Izmed teh je prednačila »Jadovanka za teletom«, ki se je morala na splošno željo ponoviti. V pesmi »Težko travi« se je odlikovala solistka go* spa Bajukova, dasi ta mala vložka ni taka, v kateri bi mogla izšolana pevka pokazati svoj polni razmah. Ženski zbori s spremljevanjem klavir» ja, ki so bili zaradi raznoličnosti programa umestni, so dosegli v vsakem oziru prav lep uspeh. Pri klavirju je bil gospod Svetel, ki je že znan kot izurjen spremljevalec. Koncert je vodil temperamentno, z za* nosom, samozavestno in s finim občutkom gospod profesor Adolf G r o b m i n g. Zbor mu je poslušen in mu disciplinirano sledi. Kolikor nam je znano, ima zbor v gospodu profesorju Bajuku še drugega pevovodjo. Za zbor, ki bi ne bil dovolj iz* .vežban in splošno muzikalno spreten, bi lahko postala taka izmenjava ob pevovod* skem pultu mestoma pri težjih skladbah riskirana in mnogokdaj na kvar dotični pesmi. Toda inteligentni pevski družini, kakor je ta, je to samo v spodbudo, da ne poje priučenih pesmi nikdar šablonsko, ampak da trajno pazi na vsak gib vodečega dirigenta. Dobra, a ne lahka šola pa je to tudi za vsakega izmed pevovodij, ker se mora nehote prilagoditi dobrim svojstvom, ki jih ima njegov sodrug, zakaj vsak diri* gent si zamisli izvajanje skladbe po svoje. Mešani in ženski zbor ter pevovodja so bili opravičeno deležni iskrenih in burnih ovacij za izreden glasbeni užitek. Ker pevci in pevke ne morejo imeti vsled oddaljeno« sti dovolj rednih skupnih vaj, ki so zdru* žene še po vrhu z gmotnim požrtvovanjem, so vredni tem večjega občudovanja in pri* znanja. K sklepu še to=le: Slovenski učiteljski zbor je zamišljen po vzoru pevskega zbora moravskih učite* Ijev. Ta pa ima to zavidanja vredno pred* nost, da njegovi člani krajevno niso tako oddaljeni drug od drugega, kakor so raztre* seni po krajih pevci in pevke slovenskega učiteljskega pevskega zbora, ki je šele na pohodu. Tudi se od prvih zahteva, da na* študirajo določene pesmi sami doma do zadnje natančnosti, pevovodje skrb je le, da pri skupnih vajah vse izgladi in združi v harmonično enoto. Do enakosti je iz navedenega ob sebi umevno še dolga pot, toda zbor je tu in njegov pričetek ima v glavnem vse dobrine, ki nam vzbujajo najboljše nade. Naj se zbor glasovno čim hitreje izpopolni, zlasti naj se pritegnejo k zboru sveži prvi tenorji, ki jih z dobro voljo ne bo težko dobiti. Po* zneje ne kaže članstva izpreminjati, ker je za eliten pevski zbor potreba stalnih pev* cev in pevk z gotovim številom. Le kadar kdo iz utemeljenega razloga odpade, naj se vrzel izpopolni do določenega števila z naj* boljšimi izmed najboljših, ki pa morajo biti za vstop že izbrani. To bi bil nekak zbor nesmrtnih. Vsega ostalega slovenskega učiteljstva. ki vsled česar koli ne more v ta pevski zbor, je pa tovariška dolžnost, da ga gmot* no podpirajo, zakaj iz nič še nikdar niče* sar ni bilo. Pevski zbor naj učiteljstvo v to sam zainteresira s tem, da prireja od časa do časa turneje po vseh okrajih obeh oblasti. Je prav gotovo, da kdor to vse* stransko idealno pevsko četo čuje samo en* krat, ne bo odtlej več stal nem in mrzel ob strani. V Kranju, meseca julija 1927. Novoustanovljeni okrajni društvi. Namesto izstopivših društev v radovljiškem in šmarsko-rogaškem okraju je poverjeništvo ustanovilo novi društvii z imenom »Sresko učiteljsko društvo UJU za Radovljico«, oziroma »za Šmarje-Rogatec«. Predsednika in delegati teh dveh društev so danes navzoči na delegacijskem zborovanju. Njih društveno delovanje je prav Intenzivno in živahno. Pozdravljeni borci! Delovanje poverjeništva po skupščini. Naj preidem sedaj na delovanje poverjeništva in ožjega sosveta po celjski skupščini. Povdar-jam predvsem, da se posamezni odseki na skupščini niso temeljito poglobili v svoje delo. Oddali so sklepe in resolucije, iz katerih ni bilo razvidno, ali so bili sprejeti ali odklonjeni. Zapisnik o seji odseka so spisali le nekateri. S sklepi >ln resolucijami sta se bavila poverjeništvo in ožji sosvet v več sejah. Zavleklo se je to tako, da smo prišli končno do zaključka, ne objavljati jih, pač pa preiti k realizaciji. Ureditev je poveril ožji sosvet tov. Ribičiču, ki je sestavil na temelju njih delovni program poverjeništva in organizacije. Postavili smo referat kot posebno točko na dnevni red seje širjega sosveta, v Celju 2. svečana t. i. Referat je bil v celoti objavljen v Učit. Tovarišu. Za popolno realizacijo tega programa je potrebno večletno podrobno, intenzivno delo. Kako naj organizacija to delo viši in izvrši, je bil predmet večdnevnega posvetovanja pri poverjeništvu v posebni anketi. Anketa je prišla do zaključkov, ki so obseženi v referatu »Podrobni delovni program v smeri stanovskega dela s posebnim ozi-rom na okrajna učit. društva«, ki ga je danes razvijal tov. Pahor. Sklepi in resolucije, ki so sledile poročilu, so vam znane. Izpopolnjujejo ta referat ostala poročila, ki smo jih stavili na dnevni red letošnje pokrajinske skupščine, t. j. Naš tisk in Vzgoja kmetske mladine po šolski dobi. Ako vse to izvedemo, bomo lahko smelo govorili o resničnem prerojenju našega članstva in po njem organizacije sebi v čast in ponos, narodu in državi v korjst. Gospodarsko stanje poverjeništva. ;Na lanski pokrajinski skupščini izvoljeni revizijski odsek je izvršil le deloma svojo nalogo s tem, da je ugotovil gospodarsko stanje poverjeništva za leto 1924, 1925 in I. polovico 1926 in stanje Zvončka za leto 1924, dočim stanja Zvončka za leto 1925 ni mogel še izvršiti. Natančne rezultate vam bo podal blagajnik v svojem poročilu. Učiteljska tiskarna. Kakor za vsako stranko tako je neprecenljive važnosti tiskarna tudi za učiteljstvo in njegovo organizacijo. Ako jo izgubimo, jo bomo težko pogrešali in zopet pridobili. Za njen obstanek in prospeh je treba skupnega, smotrenega in umnega dela ter dobrega gospodarstva. V upravo morajo priti le najboljši in najsposobnejši tovariši brez ozira na desno in levo, tovariši, ki imajo zaupanje vsega učiteljstva. Poverjeništvo je opozorilo upravni svet in nadzorstvo Učiteljske tiskarne na vse nedostatke, predlagalo že leta 1926 sklicanje izrednega občnega zbora in znižanje zadružnega deleža na 100 Din, ki jih plača lahko vsak učitelj in učiteljica. Le tedaj bo tiskarna res Učiteljska, kadar bo last vsega učiteljstva, iz katerega črpa svojo moralno moč in silo. iNa občnem zboru, ki se je vršil 13. aprila t. 1. smo se ponižali do skrajnosti. Pokazali smo svojo dobro voljo za sporazumno delovanje in glasovali enodušno za tovariša, ki nikakor ni užival zaupanja pri našem članstvu. Naš edini pogoj je bil, da kooptira upravni svet tov. Gruma. To se ni zgodilo. Pod silo razmer in nastalega položaja je odstopTl upravni svetnik g. Luka Jelene. Zahtevali smo/ da vpokličejo na njegovo mesto v upravni svet tov. Gruma. a večina sedanje uprave U. T. je to ponovno odbila. Ker se ni izvedel sklep rednega občnega zbor:u. je odstopil celo tov. Gnus, ki ima neprecenljive zasluge za obstoj in prospeh tiskarne. Proti takemu postopanju je moralo poverjeništvo (kot zadružnik) zavzeti najodločnejše stališče, ker ni mogel dopustiti takega omalovaževanja. Sklenilo je predlagati delegaciji, da s 15. julijem odpoveduje Učiteljski tiskarni tisk vseh svojih publikacij in se izseli iz svojih dosedanjih poslovnih lokalov, ako se ne ugodi upravičenim zahtevam. Odločitev tega sklepa prepuščamo delegaciji, ki bo prejela poseben predlog včerajšnje seje širjega sosveta. Z vsestranskim skupnim, sporazumnim in intenzivnim delom, z moralno podporo od strani vsega učiteljstva lahko popolnoma stabiliziramo za naš stan in organizacijo prevažno podjetje. Naša organizacija je storila od svoje strani v polni meri svojo dolžnost. Za to že danes odvrača odločno vsako odgovornost od sebe. Nova pravila UJU. Učiteljski Tovariš št. 46 je prinesel nov projekt pravil UJU. Treba je bilo mnogo dela in truda, preden se je to izvršilo. Nov projekt temelji na smernicah, ki jih je iznesel na lanski državni skupščini v Beogradu tov. Skala. Ker bo sam podrobneje poročal o pravilih, ne bom izgubljal nadaljnih besed. Mladinsko slovstvo. Izmed najvažnejših predlogov naših društev omenjam predlog marenberškega učiteljskega društva za ustanovitev Šolarske ali Mladinske matice. Da obstoja naravnost živa potreba po instituciji, ki bi nas sistematično in po nekem programu zalagala z dobrimi mladinskimi spisi, ki bi ustrezali tako v vzgojnem kakor v umetniškem oziru vsem zahtevam, o tem smo vsi prepričani. Zato si je poverjeništvo osvojilo to misel, o njej razpravljalo in izdelalo pravilnik Mladinske matice kot podjetje organizacije. Delegacija naj o tem dokončno sklepa in izvoli odbor. Pravnoobrambne zadeve članstva. V pravnoobrambnem oziru smo podvzeli vse korake, ki so bili mogoči v danih razmerah. V mnogih slučajih smo posredovali na merodajnih mestih ter zahtevali, da se popravijo storjene krivice. Omenjam tu slučaj Moderndorferjev. Dosegli smo preklic kazenske premestitve, ki je bila popolnoma nezakonita, nismo pa mogli preprečiti premestitve po čl. 71. Premočne sile so bile na delu proti Moderndorferju. Napravili smo vloge za .priznanje doklad upraviteljem, za izenačenje draginjskih doklad poročenim učiteljicam, za ločitev prosvetne uprave od politične, za pravilno tolmačenje namestitve po čl. 71, za enotno oceno učiteljstva, vlogo proti ločitvi učiteljskih zakonskih parov, proti neprestanim personalnim izpremembam v prosvetni upravi, protestirali smo proti uredbi glede disciplinskih sodišč, ki jemlje učiteljicam pasivno volilno pravico, ponovno smo odposlali vlogo glede šolskih proračunov in ustanovitve obl. nadzornika za šol. vrtove v mariborski šolski oblasti, napravili vlogo za zboljšanj« šolskih razmer v Prek-murju. Dosegli smo odločbo ministra prosvete, da se prostori v šolskih zgradbah prvenstveno uporabljajo le v šolske svrhe, za druge pa le tedaj, ko je popolnoma ustreženo zahtevi po dovoljnem številu šolskih prostorov. iNa našo vlogo je g. minister tudi odločil, da sme uporabljati učiteljstvo šolske prostore za prosvetno delovanje med narodom. Izvršili smo nešteto posredovanj ustno in pismeno v zadevi plač, povišic, pravilnega štetja let itd itd. Predaleč bi zašel, ako bi hotel vse navesti. Skušali smo realizirati vse predloge in sklepe celjske skupščine ter se ravnati po njih. Opozarjam tu na razna poročila in notice v Učit. Tovarišu in v Narodni Prosv£ji ter na poročila Izvršnega odbora, kar vse kaže, da smo izvršili mnogo organizacijskega dela v prid vsemu organiziranemu članstvu. Delovanje poverjeništva In ožjega sosveta. Da smo mogli izvršiti vse delo v organizaciji je bilo treba mnogo truda. Ker ni moglo, niti smelo vodstvo poverjeništva reševati vseh zadey samo, smo morali sklicevati redne seje ožjega sosveta. V vsem je bilo 10 sej ožjega in 2 seji širjega sosveta. Koliko deja smo izvršili, ste se lahko prepričali iz tozadevnih sejnih poročil v Učit. Tovarišu. Kako je naraslo delo pri poverjeništvu, se lahko prepriča vsakdo tudi iz opravilnega zapisnika, ki šteje 1588 številk brez dopisov, ki so došli na upravnika in blagajnika, na Narodno prosvetni odsek in uredništvo Učit. Tovariša, dočim je štel prošlo poslovno leto le 940 številk. Omenim naj tu, da nisem zmogel več sam vsega dela. S proračunom za II. polovico poslox? nega leta smo pritegnili za pomoč tov. Gregorica in mu izročili v reševanje vse zadeve, ki so pravnega in materijaln#ga značaja: Štetje let, povi-šice itd. Njegov delokrog se v bodočem poslovnem letu še nekoliko razširi. Poslovanje okrajnih učit. djuštev. Vse to delovanje pa bi se še bolj dvignilo in poživilo, da so vsa društva točna v svojem poslovanju. Zato mi oprostite, ako se obračam tu do vseh društvenih funkcionarjev, in prosim, ko bi skrbeli za redna, točna obvestila in pravočasne odgovore. Tako moram na žalost povedati, da smo prejeli zadnje članske sezname šele meseca aprila, čeprav je bil termin 15. septembra. Koliko jeze in nepotrebnega pisanja, pa tudi zabavljanja bi si prihranili, ko bi imeli pravočasno v rokah vse članske sezname. Da se je. to zgodilo, bi bili že davno uredili redno prejemanje listov in odpadle bi bile lahko reklamacije. Prosim zato, da sestavite imenike vsaj tekom septembra in jih pošljete poverjeništvu. Zavedajte se, da se začne novo poslovno leto že 1. julija in ne 1. januarja. Ko bodo sprejeta nova centralna pravila, bo treba po teh urediti tudi pravila okrajnih društev in določiti poslovno leto pri vseh društvih enako, t. j. od 1. julija do 30. junija. Omenim naj tudi »Letno poročilo«. To je bilo treba predložiti najkasneje do 15. junija. Termin bi s» moral glasiti do 10. junija zato, ker je moralo poverjeništvo poslati svoje poročilo Izvršnemu odboru za Glavni letni izveštaj do 15. junija. Toda 15. junija je prejelo poverjeništvo šele 21 poročil, dočim 1J društev poročila ni poslalo. Zadnje sem prejel šele 27. junija. Prosim tudi tu vestnosti in točnosti. Sklepi in predlogi okrajnih društev. Dalje prosim tov. predsednike in tajnike, naj tedaj, ko pošiljajo poročilo o svojem društvenem zborovanju uredništvu Učit. Tovariša, ne pozabijo tudi na poverjeništvo. Ne potrebujemo celotnega poročila, ampak samo sklepov, predlogov in resolucij, ki naj pridejo v razpravo pri ožjem ali šir-jem sosvetu. Le redka so društva, ki to delajo. Zadostuje V» ali pole. Isto velja tudi za društvene odbore. Ko se ti konstituirajo, ne pozabite takoj to sporočiti poverjeništvu. Poleg imena dostavite funkcijo, značaj in bivališče. To moramo imeti, ker sicer nam ni mogoče poslovati. Ako tako delate, olajšate in prihranite poverjeništvu mnogo dela. Potrebno se mi je zdelo to povedati. Preidem nai sedaj še k drugim točkam, ki zadevajo našo organizacijo. Predvsem je to Centralna knjižnica UJU pov. Ljubljana. V letošnjem letu se je nadaljevalo lani za-početo urejevanje in popisovanje knjižnice. Knjižnica je sedaj popolnoma urejena, a popisana še ni vsa na novo. Doslej ima osnovni katalog (kartoteka) 1220 inventarnih številk s 1696 zvezki. Nepopisanih je še nekaj nad 1200 zvezkov. Knjižnica se je letos pomnožila za 72 knjigi, ki so bile darovane od raznih strani. Za knjižnico bi bilo potrebno votirati gotovo vsoto denarja, ki bi se porabila za vezavo knjig posebno onih, ki predstavljajo kako večjo vrednost. Naproša pa se obenem vse tovariše, da darujejo knjižnici knjige, posebno starejše šolske in pedagoške, ki jih sami več ne potrebujejo. Novi učni načrt. Kakor znano je predpisalo ministrstvo prosvete v začetku šolskega leta 1926/27 nov učni načrt za osnovne šole, ki se v marsičem razlikuje od dosedanjih. Izdelan je bil naglo in površno brez sodelovanja UJU in glavn. prosvetnega sveta. Javnost ni o njem ničesar vedela, zato tudi ni imela prilike izjaviti se o njem. Učiteljstvo je bilo z njim nezadovoljno in ga je obsodilo. Na protest učiteljstva so odločili merodajni činitelji, naj velja samo za tekoče šolsko leto, nato pa naj se podvrže reviziji. Glavni prosvetni svet naj izvrši potrebne korekture v sporazumu z našim Udruže-njem, da se izdela definitiven program. Izvršni odbor je objavil ta načrt v Narodni Prosveti št. 42, 43 in 44, in prosi, da pove učiteljstvo o njem svoje mišljenje. Osnutek novega šolskega zakona. Koncem septembra 1926 je prejelo poverjeništvo od Izvršnega odbora UJU v Beogradu projekt novega šol. zakona, ki ga je nameraval Izvršni odbor predložiti takratnemu ministru prosvete g. Trifunoviču. Načrt je bil isti, kakor je bil priobčen v Učit. Tovarišu štev. 22 od 4. junija 1925, samo da so bile vanj vnešene izpremembe, ki jih je sprejela skupščina UJU v Subotici. Iz-premenjena so bila tudi nekatera druga mesta. Anketa pri. poverieništvu UJU — Ljubljana je stavila svoje pripombe v zmislu zahtev, ki so jih stavila okrajna učit. društva leta 1925. Komaj pa ga je poverjeništvo vrnilo z nekaterimi svojimi izmenami in dopolnitvami, že je izšel nov projekt šolskega zakona, ki ga je izdelal po naročilu prosv. ministra g. Kadiča načelnik usnovne Nastave ar. Sigismund Cajkovac, prof. na višji ped. školi v Zagrebu. Načrt smo ponatisnili. Izšel je kot priloga Učit. Tovariša štev. 17 z dne 2. dec. 192o. Vse učiteljstvo smo pozvali k sodelovanju. Medtem je sklicalo tudi ministrstvo prosvete posebno komisijo, ki je predelavala ta načrt. V komisiji je bil tudi tov. hiere. Komisija je že izvršila svoje delo. Poverjeništvo je prejelo predlog zakona o narodnih šolah, ki ga je predložil g. minister prosvete Trifunovič narodni skupščini v razpravo. Na seji širjega sosveta v Celju 2. svečana izvoljena anketa, obstoječa iz tovarišev Dimnika, Dolgana, Hočevarja, Mencina, Polaka in MirKu Vaude je delovala od 12. do 15. svečana in dovršila svoje delo. Podrobno izdelani osnutek šol. zakona smo poslali Izvršnemu odboru, vsem slovenskim poslanskim klubom v narodni skupščini, kakor tudi nekaterim posameznim poslancem. Zveza državnih nameščencev je v minulem poslovnem letu posvetila vse sile organizaciji državnega uradništva. To se ji je v polni meri posrečilo. Sprejela je nov statut za činovniški savez vsega državnega uradništva v državi in nova pravila za zvezo državnih nameščencev v Sloveniji. Temelji činovniškemu savezu so pokrajinske zveze in teh strokovne organizacije. Na podlagi tega se ji je posrečilo v Sloveniji v tej kratki dobi pritegniti skoro vse strokovne organizacije v svoj krog tako, da je narasla zveza od 3237 članov na 7975 članov, prijavljene so pa nove strokovne organizacije, ki bodo v kratkem uredile svoje obveze tako, da bode tekom par mesecev štela zveza drž. nameščencev za Slovenijo okroglo 10.000 članov. V državi ie doslej organiziranega nad 40.000 državnih uradnikov. V organizacijskem oziru torej organizacija državnih nameščencev leto za letom napreduje in je to prvi temelj za nadaljnje uspehe. Ni pa zveza še dokončno tako urejena, da bi lahko v vsakem primeru tako nastopila, kakor bo to potrebno. To silo ji moramo dati še mi. Pravkar izdeluje zveza elaborat za revizijo uradniškega zakona in razvrstilno uredbo, pri čemer sodeluje tudi naša organizacija. (Na našo okrožnico štev. 107 so se odzvala skoro vsa okrajna učit. društva ter javila svoj pristop k zvezi, ker so smatrala za neobhodno potrebno, da ustvarimo enkrat enotho fronto vsega državnega uradništva v državi. Ona naj bi bila naša zaščitnica v vseh vprašanjih, ki so skupna nam vsem. Preko nje bi se ne smelo izvršiti ničesar. Organizacija je strogo stanovska in neza-visna od političnih strank. Zavedajoč se, da je naša organizacija močna in preizkušena, so nam ponudili predsedstvo, kar smo mi odklonili. Naše udruženje zastopa v njej tov. poverjenik. Poleg njega je v odboru tudi tov. Dimnik kot urednik Učit. Tovariša. Naš tisk. Tisk je danes velesila, ki vodi vse. Zato bi bila naša organizacija brez listov mrtva. Škoda le, da ne moremo izdajati vseh listov vsaj v istem obsegu in v istem številu kot prej. Slabo gospodarsko stanje poverjeništva iz prejšnje dobe nas je prisililo, da smo morali opustiti začasno Prosveto in Omladino. Več o našem tisku ste itak slišali pri zadevnem referatu. Nameščanja in premeščanja učiteljstva. Kljub prošnjam in protestom se ponavlja leto za letom stara pesem. V začetku šolskega leta ima marsikatera šola več učnih oseb nego razredov, dočim so zopet druge šole brez učiteljstva. Temu so krive prosvetne oblasti same. ki nimajo nobenega pravega katastra o učnem osobju. Dalje je krivo temu nedostatku dejstvo, da se ne iz-vrše imenovanja pravočasno tako, da bi moglo biti učiteljstvo na svojem mestu že takoj v začetku šolskega leta. Vedne pritožbe so šolska oblastva upoštevala in letos že izvršila zadevna imenovanja. Bolj nego to razburja učiteljstvo redukcija razredov in šol. ki jo je zaukazalo ministrstvo prosvete. V ljubljanski oblasti predvideva redukcija ukinitev okrog 50 razredov in. vzporednic, dočim se v mariborski oblasti ne bo ukinil noben razred, ampak se bodo posamezne šole razširile tako, da bodo lahko dobile one učne osebe iz ljubljanske oblasti, ki bodo reducirane, službo v mariborski oblasti. Pod-vzeti pa moramo vse korake, da se ne bodo reducirale one šole, katerih razredi so sistemizirani in za katere se zavzemajo lokalni faktorji, da jih hočejo še nadalje vzdrževati. Pevski zbor učiteljstva UJU. O njem ne bom mnogo govoril. Poznate ga vsi dobro. Organizaciji je prepotreben za umetniško udejstvovanje učiteljstva in za vzgojo naroda. Z zborom mora stan pridobiti na svojem ugledu ne le pri inteligenci, ampak tudi med širokimi plastmi našega naroda. Dokaz temu bodi učiteljski pevski zbor na Češkem in Moravskem. Doslej je javno nastopil v Ljubljani, Trbovljah, v Št. Vidu, povsod s prav lepim uspehom. Odzval se je radevolje pozivu ožjega sosveta s prireditvijo koncerta na večer današnjega dele-gacijskega zborovanja. Tovariši pevci in tovarišice pevke žrtvujejo mnogo časa in sredstev za prospeh zbora. Zato je naša dolžnost, da ga podpiramo, ne le moralno, ampak tudi gmotno, saj je del naše organizacije in nosi njeno ime. Več okrajnih društev je sklenilo podpirati ga z 1 Din mesečno od člana. Sklepa pa se ne drže, ker je prejel glavni blagajnik prispevke le od par društev. Zaradi naše brezbrižnosti je njegov obstoj ogrožen. Naše socialne in gospodarske ustanove. O teh ne bom izgubljal časa, ker smo danes že slišali temeljita poročila in obširno debato. Naša kardinalna zahteva je: Vse učiteljske gospodarske in socialne ustanove spadajo v okvir organizacije in so njena last, vsak član organizacije bodi obenem tudi član vseh gospodarskih in socialnih ustanov. Prosvetno in samoizobraževalno delo učiteljstva. Prosvetno in samoizobraževalno delo učiteljstva sem že nekoliko omenil pri poročilu o delovanju okrajnih učiteljskih društev. Da to delo poglobimo, treba novih potov, novih sil. Začrtali smo si jih danes, ako jih bomo izvedli, napravili bomo velik korak naprej. Ker smo o vsem tem že slišali, hitimo dalje k preustrojitvi naših učiteljišč. O njej je razpravljal ožji sosvet na svoji seji dne 25. in 26. septembra 1926 ter zavzel svoje j programno stališče, ker je vprašanje našega naraščaja in njegove izobrazbe eno najvažnejših poglavij našega stanovskega programa. Zato je naša dolžnost, da se v mnogo večji meri kot doslej brigamo za ustj-oj in stanje naših učiteljišč, za napredek dijaštva na njih, za namestitev profesorjev in ravnateljev in njih delovanje. Znanstveni nivo učiteljišč se mora dvigniti na stopnjo drugih srednjih šol. Učna snov pa naj se prilagodi praktičnemu življenju in prosvetnim nalogam učitelja med širokimi plastmi našega naroda. V prvi letnik naj bodo sprejeti le taki gojenci, ki so duševno popolnoma zreli in je njih moralna kvalifikacija neoporečna. Da pa dobimo res dober naraščaj, je naša dolžnost obračati pažnjo tudi na moralne in socialne razmere med dijaštvom ter preprečiti brezvestno zavajanje dijaštva v strankarsko politični boj. Za razčiščenje tega vprašanja je priredil po naši inicijativi pedagoški krožek v Mariboru o Vel. noči posebno anketo. Svoje programno stališče smo javili vsem merodajnim faktorjem. Izpregovorim naj sedaj še nekoliko o določbah novega finančnega zakona. O teh je pisal Učit. Tovariš v št. 35 in 37 prav obširno. Zato ne bom ponovno navajal podrobno vseh določb, ampak se omejil le na nekatere važneiše. zlasti one, ki sekajo globoke rane v naš materijalni položaj.' Ena izmed najobčutnejših je ona, ki podaljšuje našo službeno dobo na 35 let. S tem je anulirana tozadevna zakonita določba zakona o narodnih šolah iz leta 1903, proširjena na vso državo, ki je določala 32 službeni leti. Druga važna določba je ukinitev sprejemanja novincev v državno službo, ki bo globoko zadela marsikaterega našega člana, ker ne bo mogel spraviti otroka po dovršenih študijah h kruhu. Bridek je člen 180 lj„ ki določa, da ne pripadajo osebne in rodbinske doklade onim upokojencem, ki so bili upokojeni, predno so imeli 15 let efektivne službe, a 1. septembra 1923 niso bili stari 45 let. Prizadeta bo s tem marsikatera upok. učna oseba. Člen 135 pooblašča prosvetnega ministra, da izda edinstveni načrt za vse šole. Nikjer pa ne določa, naj bi ga izdal sporazumno z učiteljstvom. Po členu 137 bo dovoljen onim učnim osebam, ki hočejo nadaljevati svoje študije na višji ped. šoli le potreben dopust, izgube pa pravico do plače. Čleft 146: Selitveni stroški ne pripadajo onim učiteljem, ki so dobili mesto po razpisu na lastno prošnio. člen 180, pooblašča ministrski svet, da sporazumno s finančnim odborom Narodne skupščine potom uredbe lahko izpremeni in dopolni odredbe činovniškega zakona. Na temelju čl. 108 a in b sta bili izdani odredbi glede disciplinskega sodišča in pa glede ustanovitve krajevnih in oblastnih šolskih odborov. Proti obema odredbama je poverjeništvo zavzelo svoje stališče. Tako vidimo, da leto za letom izpreminjajo zakoni o dvanajstinah in finančni zakon! določbe drugih važnih zakonov, proti čemur moramo odločno ugovarjati in povzdigniti svoj glas. Ako dodam k temu še neizplačane razlike, odtegljaj za poplavo, razne zaostanke, ki spadajo v partijo 55, se naše materijalno stanje kljub našim protestom leto za letom slabša. Krivi smo tega sami, ker se prerekamo za razne sence, dočim pozabljamo na stanovsko zavest in solidarnost, kar gospoda, ki nam reže kruh, prav dobro pozna. Kadar se bo strnilo vse učiteljstvo, vse državno uradništvo v enotno fronto, bo ta nepremagljiva in nihče ne pojde preko nje. Sami si režemo svoj kruh. Zato vsi, prav vsi v našo stanovsko organizacijo, vsi v enotno fronto vsega državnega uradništva. Ne smem pa prezreti tudi pridobitev. Predvsem omenjam tu kontraktualne učitelje. Poverjeništvo je ponovno posredovalo pri merodajnih činiteljih glede ureditve niih prejemkov. Doseglo je, da je izdal ministrski svet odredbo o sprejemu kontraktuainih učiteljev v državno službo in o ureditvi prejemkov. Kot nagrado is odredil letno vsoto Din v višini, sorazmerno rednim službenim prejemkom aktivnih učiteljev z isto službeno dolio, kakor jo ima imenovani kontraktualec, z ostalimi draginiskimi dokla-dami. S tem je rešen njih materijalni položaj. Glede državljanstva smo napravili posebno vlogo. Upamo, da tudi v tem oziru uspemo. Še nekaj besed o učiteljih, ki so doslužlli kadrski rok. Naša organizacija se je že večkrat bavila z vprašanjem onih učiteljev, ki so bili vpoklicani k odslužitvi kadrskega roka in z njih nameščenjem po odslužitvi. Napravila je več zadevnih vlog na pristojna mesta. Ministrstvo prosvete se je poslužilo čl. 328 fin. zakona in prosilo ministrski svet. naj odobri, da bo prosvetnemu ministrstvu mogoče namestiti one učitelje, ki so dovršili zrelostni izpit in odslužili kadrski rok, ker je mnogo šol in razredov brez učnih moči. Ministrski svet je ugodil prošnji. Več tovarišev je že nameščenih. Poverjeništvu je skoro docela uspela tudi akcija, nanašajoča se na redukcijo sreskih šolskih nadzornikov. Ko smo izvedeli za mnenje ministra prosvete, smo takoj razposlali na vse nadzornike okrožnico in jih prosili podatkov. Z izjemo dveh so nam vsi odgovorili in poslali potrebne podatke. Spomenico smo izročili osebno g. ministru prosvete. Uspeli smo toliko, da se ukineta v ljubljanski oblasti le logaški in radovljiški nadzorovalni okoliš, v mariborski pa le mežiški in konjiški. Vse drugo ostane. Kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole. Spominjali se boste še, da je bilo v avgustu lanskega leta ob času državne skupščine zastopstvo poverjeništva pri tedanjem ministru poljo-privrede g. Puclju zaradi kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol. Na naše posredovanje je bil stavljen za snovanje teh v novi proračun precejšen znesek. Pri poverjeništvu smo razpravljali večkrat o tem šolstvu. V Celju pa se je vršila anketa kmetijskih strokovnjakov in voditeljev kmetijskih nadaljevalnih šol. Poročilo ste čitali v Učit. Tovarišu. V letošnjih počitnicah se pa vrše šest-tedenski tečaji na naših kmetijskih šolah za učitelje, ki naj bi se usposobili za poučevanje na kmetijsko-nadaljevalnih šolah. Kronski upokojenci. Pravkar čitamo veselo vest za kronske upokojence, ki so po dolgih letih bede in samozata-:vanja. po neštetih intervencijah, pri katerih je sodelovala tudi naša organizacija, vendar dosegli prevedbo na dinarsko pokojnino. Našim starim stanovskim borcem prav iz srca čestitamo na priborjenem uspehu. Važna se mi zdi tudi pridobitev stalnosti v službi takoj, ko napravi učitelj usposobljenosti izpit, plačo mu seveda priznajo šele po podpisu 100 5 . dotičnega'odloka. , . . _ Tudi avtomatično napredovanje je važno za YSl" V malenkosti se ne bom spuščal. Povdar-jam pa- Ako bi v pretekli poslovni dobi ne dosegli prav ničesar drugega nego to, da je po večini •prenehalo tisto premeščanje po čl. 71 pod plaščem službene potrebe, pod katerim se je skrivalo le politično kopito, bi bilo mnogo, jako mnogo. Zaključujem! Podal sem vam poročilo o stanju organizacije in delovanju poverjeništva in ožjega sosveta ne. z lepimi, visoko donečimi besedami, ampak tako, kakršno je. Storili smo vs», o čemer smo bili prepričani, da more koristiti našemu stanu. Borili smo se dosledno proti vsem, ki so hoteli razbiti za vsako ceno našo organizacijo Ščitili smo svobodo mišljenja našega članstva, ker' je to temelj našega boja, a tudi temelj lepše, naprednejše in svobodnejše bodočnosti našega stanu Priznati moram, da smo večji del svojih sil porabili za reparacijo starih grehov, za utrjevanje novih smeri in stanovsko utrjevanje discipline. Pravo programatično delo leži še skoro vse pred nami Da ga izvršimo, bo treba pritegniti mnogo svežih mladih sil k delu. Naj bi postala današnja skupščina mejnik na tej poti, kakor je bila lanska mejnik glede načelne smeri. Debata. V debato, ki je bila mestoma zelo živahna, so posegli med drugimi tov. Dobršek. Hreščak in Hočevar, ki priznajo, da je imelo poverjeništvo v letošnjem letu veliko in težko nalogo, ki jo je častno izvršilo. Omenjajo se napete razmere v Mežici z želio, da se dela na njih ublažitev, da ne bo nepotrebnih žrtev. Dalje naglašajo. naj daje poverjeništvo v bodoče smernice posameznim društvom v svrho enotnega dela, ki naj se usmeri na potrebe celokupnega učiteljstva v državi. Delegacija je nato tajniško poročilo soglasno sprejela. Blagajniško poročilo. Tov. blagajnik Rado Orum poroča, da računov ni bilo mogoče objaviti, ker je poslovno leto končalo s 30. junijem, skupščina pa je pričela že 5. julija. (Računi so objavljeni v današnji številki na zadnji strani.) Pravi, da stanje še ni tako, kakor si želi, ker je bila stavba zidana na močvirju, brez trdnega temelja; vkljub temu je že z letošnjim letom račun aktiven. — Na to čita postavke računa in jih razlaga! Vsi listi so aktivni in tudi celoten račun je aktiven, dasi so se iz previdnosti pri vseh terjatvah napravili visoki odbitki. »Zvonček« je s tekočim letom prišel na zeleno vejo. V prejšnjih letih so se morali pri »Zvončku« delati visoki odpisi, tako n. pr. L 1920 okrog 68.000 kron, 1. 1922 okrog 70.000 Din, 1. 1923 okrog 60.000 Din, v letih 1924 in 1925 je ostalo na »Zvončku« 194.000 Din dolga, letos pa izkazuje »Zvonček« nad 9000 Din dobička. Letos tudi ni bilo treba reflektirati na kake odpise pri Učiteljski tiskarni, temveč ji je poverjeništvo sproti poravnalo vse račune, kakor jih je predložila. Poverjeništvo ima plačane •vse račune iz tekoče poslovne dobe pri Učiteljski tiskarni in tudi drugod, izvzemši malenkostnih zneskov, ki jih ni bilo mogoče še urediti s centralo UJU in Zvezo državnih nameščencev. Upati je, da bo tudi uprava, ki se letos še ni dala popolnoma preurediti, v bodočem letu že lahko domala brezhibna. Dejbata. Tov. Mavric in Brezovar hvalita vztrajno, težko in vestno delo blagajnika. Predsednik nadzornega odbora tov. Franc Škuli poroča, da je račune pregledal in jih našel v vzornem redu. Zato predlaga celemu odboru ab-solutorij, blagajniku in revizijskemu odseku še posebej izredno zahvalo in nagrado za izredno delo. (Aplavz.) Iskreno se zahvali blagajniku še posebej tov. poverjenik. Blagajnik tov. Grum se zahvaljuje za priznanje povdarjajoč: da je smatral za svojo dolžnost izvršiti delo, ki ga je prevzel, kolikor je t>ilo mogoče točno in vestno. Proračun. Po predhodnem pojasnjenju je bil soglasno sprejet proračun za leto 1927—28. Obenem pooblasti delegacija poverjeništvo, da sme sklepati o višini nagrad za revizijo. Poročilo o reviziji za i. 1924., 1925. in 1926. Nato prehaja poverjenik k obravnavi žalostnega poglavja gospodarskega stanja iz prejšnjih let. Sklicuje se na debato seje širjega sosveta, ki se je vršila prejšnji dan, na kateri so bili navzoči zastopniki društev. Iz tega ozira smatra novo debato za .nepotrebno, ker bodo zastopniki društev dali lahko pojasnila članstvu. V deloma nervozni in burni debati (ki jo proglasi poverjenik za tajno) se razpravlja o predlogu gospodarskega odseka. Tov. Musek prečita predlog širjega sosveta, ki si ga je osvojil gospodarski odsek. Delegacija sprejme predlog proti 20 glasovom. Stališče do Učiteljske tiskarne. Sledilo je kratko pojasnilo o debati in predlogu, ki si ga je osvojil prejšnji dan širii sosvet glede stališča poverj. (kot zadružnika) napram postopanju sedanje večine v upravi Učiteljske! tiskarne. Tozadevna pojasnila so že v tajniškem poročilu. Tov. Gnus je odstopil, ker se ni izvedel sklep rednega občnega zbora in je večina uprave U. T. sklenila, da se skliče raje izredni občni zbor, kakor da se kooptira tov. Grum. Izvedbo sklepa rednega občnega zbora .glede kooptacije t°v. Gruma je priporočala celo Zveza. Večina uprave U. T. je vkljub temu trdovratno vstra-Jala na tem, da pristane na kooptacijo vsakogar, amo tov. Gruma ne, dasi ni navedla nobenega tovarpCga razloga Proti tov. Grumu. Po odstopu bi i ,Tusa se ni izvršil izredni občni zbor, ki pak ! izvoliI tov- Gruma v upravni svet, am-obo 1 Vecina "Prave U. T. raje kooptirala na Prazni mesti tov. Kosca in Ambrožiča. popustliivncV^ Poverjeništva se je pokazala vsa so tekli«» os'°vni posli z Učitellisko tiskarno verjeništvo srir "k in S° bili naiboliši- ker * P°- nitev kooptai e / £Va'° VS6 račune" °dkl°-rednega občne*, i" Qruma izvedbe sklePa oocnega zbora se stvarno ne da ute- meljiti, nasprotno je ravno iz stvarnih razlogov tov. Grum potreben v upravnem svetu Učiteljske tiskarne. Tov. Ivanjšič je stavil delegaciji sledeči predlog širjega sosveta in gospodarskega odseka: Delegacija je obravnavala izvestilo Učiteljske tiskarne od 4. julija t. 1. o novih članih upravnega odbora. Na podlagi razgovora pooblašča delegacija ožji sosvet, da napravi s sedaijjo upravo Učiteljske tiskarne še poslednji poizkus v smeri kolaboracije organizacije UJU in Učiteljske tiskarne. Ako poizkus ne uspe, naj ožji sosvet ukrene, kar se mu zdi potrebno za obdržanje ugleda organizacije. Predlog je bil sprejet. Izprememba pravil UJU. Temeljita obravnava lov. Skala posamezne člene pravil ter jih popravlja. Je proti obveznosti naročbe »Učitelja« in »iNarodne prosvete« v pokrajinah, kjer imajo svoja glasila. Ne odobrava raznih podpornih in častnih članov, ker so se take stvari pri nas preživele. Prav je, da se ustanovi tiskovni fond, ki naj bi bil v Beogradu in borbeni fond, ki naj ostane doma pri sekciji. Gradba učit. domov naj se prepusti inicijativi posameznih sekcij. Končno stavlja predlog odseka. Predlog je bil soglasno sprejet. Delegacija poverj. UJU Ljubljana zbrana na pokrajinski skupščini v Kranju dne 6. julija 1927 ne more niti sprejeti niti razpravljati o arojektu pravil UJU, ki ga je izdelal Izvršni odbor UJU, ker o njem še niso razpravljala sreska učiteljska društva, kakor je bilo na glavni skupščini leta 1926 v Beogradu sklenjeno. Vsak tak postopek je nedemokratičen in ga moramo smatrati kot navadni pritisk od zgoraj navzdol. K posameznim poglavjem pa zavzema skupščina sledeče stališče: 1. Oblika. Že zunanja oblika ne odgovarja obliki pravil, ki bi jo morala imeti pravila centralne učiteljske organizacije. 2. Posamezna poglavja. K poglavju I., II. in III. bi delegacija ne imela ugovora. IV. Poglavje. Stališče glede na članstvo je sprejemljivo — pač pa je treba prepustiti skupščini, da od leta do leta določa višino članarine. Vpisnina naj odpade. V pokrajinah, kjer sekcije ne izdajajo svojih glasil je vsaki član obvezan, da naroči Narodno Prosveto, v pokrajinah, ki izdajajo svoja glasila, pa se mora naročiti na centralno glasilo vsako učiteljsko društvo, vsak član UJU iz dotičnega okoliša pa plača primeren znesek za centralni tiskovni fond, ki ga določajo sekcije. O pravicah in dolžnostih članov se mora v pravilih natančneje izraziti. Načelno se izrekamo proti vsem članom iz-* vzemši rednih in ustanovnih, zlasti pa proti diplomam. VI. Fondi. Pozdravljamo idejo o ustanovitvi fondov za tisk in borbenega fonda. Izrekamo se s tem, da je treba za ta dva fonda določiti redni vsakoletni prispevek za članstvo. Fond za tisk naj upravlja centralna uprava, borbeni fond pa sekcije. VII. Glede na gospodarske ustanove naj centralna pravila podajajo sekcijam sami potrebna navodila in smernice. Kot nujne gospodarske naloge organiziranega učiteljstva smatramo ustanavljanje Učiteljskih domov po sekcijah, organizacijo skupnih učiteljskih zdravilišč in raznih ugodnosti v zdraviliščih za učiteljstva in svojce ter organizacijo Učiteljske Samopomoči po vseii sekcijah. Vsaka v UJU organizirana učiteljska oseba mora biti član vseh gospodarskih ustanov. Budžet: Obveznos.t letnega proračuna je vpeljati za vsa sreska društva, sekane in centralo. * Organizacija: Osnova UJU so sreska društva, sekcije in centralna uprava. Smatramo za potrebno, da imajo v temeljnih pogiedih sreska društva in sekcije enotna pravila, ki morajo biti vnešena v centralna pravila. Centralna uprava UJU: Kot odločilni upravni organ Udruženja je uveljaviti zastopstvo predsednikov sekcij s predsednikom in tajnikom centrale. V nadomestilo Izvršnega odbora nai se ustanovi sekretarijat s potrebnimi eksperti za posamezne funkcije. (Enako naj bi se preuredili tudi ožji sosveti pri sekcijah. Ventilirati bi bilo pa yprašanje širjih sosvetov, ki naj bi se redno sestajali v nadomestilo ožjih sosvetov sekcij.) Glavni odbor naj tvorijo predsedniki sekcij s člani centralnega sekretarijata in primernim številom delegiranih zastopnikov iz posameznih sekcij. Skupščine: Skupščine naj bodo pokrajinske in glavne. Paradne skupščine naj odpadejo. Volitve: Volitve vseh upravnih funkcionarjev od sreskega društva do gla^Jiega odbora, se imajo izvršiti po listkih in tajno za dobo dveh let. Zastopnike sekcij v glavni upravni odbor volijo pokrajinske skupščine. Člane sekretarijata za centralo pa izvoli glavna skupščina na predlog glavnega odbora. Delegati za pokrajinske skupščine naj se izberejo na 50 članov, in delegati za glavno skupščino na 100 članov. Uvedejo naj se tudi pooblastila. . Poslovniki: Istočasno s pravili naj se izdelajo tudi poslovniki za vsa poglavja pravil, ki so potrebna posebnih navodil. Poročila odsekov. A) Odsek za predloge: Poročevalec odseka tov. Čopič prečita pred- loge: (Predloge prinesemo zaradi tesnega prostora« skupno prihodnjič.) Pri zadnjem predlogu (o pristopu Edinstva k UJU) naglaša, da imamo dobro voljo likvidirati spor med nami. Zaključuje z vzklikom: Živelo edinstvo slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva! Tov. poverjenik predlaga, da se vsled pomanjkanja časa sprejmejo predlogi en block —. Sprejeto soglasno. B) Gospodarski odsek: Poročevalec tov. R. Grum: (Predloge prinesemo zaradi tesnega prostora skupno prihodnjič.) Pevski zbor. Odsek si osvaja predloge tov. Hreščaka glede gospodarske koncentracije. Gospodarski svet poverjeništva naj šteje 4 člane s poverjenikom in potrebnimi zastopniki stanovskih gospodarskih ustanov. Po prečitanju predlogov predlaga tov. Šestan, da se vsled poznega časa in priprav za koncert pevskega zbora UJU zborovanje prekine, kar je soglasno sprejeto. Poverjenik naznači nadaljevanje za 7. VII. ob 8. uri. V četrtek 7. VII. ob 8. uri otvori poverjenik nadaljno zborovanje. O predlogu odseka za pomoč pevskemu zboru po možnosti, se razvije vsestranska temeljita razprava, v katero posežejo tov: Lešnik. Mavric, Voiavšek, Beček, Roš, Knaflič, Primožič in Do-IJiar Odsekov predlog je propadel, nakar je predlagal tov. Brezovar obvezen prispevek a 10 Din letno, t. j. po 1 Din mesečno v šolskem letu. Predlog je sprejet proti 8 glasovi. C) Odsek za teme: (Predloge priobčimo zaradi tesnega prostora skupno prihodnjič.) Delegacija sprejme vse predloge odseka v celoti. Končno se predlagajo v gospodarski svet tov.: Hren, Gosak, Hreščak, Kocijančič. Predlog je soglasno sprejet. Poverjenik proglaša, da je dnevni red izčrpan. Zahvaljuje se vsem piedavateliem, debaterjem in vsem delegatom za vztrajno sodelovanje ter zaključi zborovanje. Koncert pevskega zbora UJU učiteljstva. Poročilo o koncertu prinašamo na drugem mestu izpod peresa strokovnjaka tov. —sa. (Poročilo o manifestačni skupščini prinesemo prihodnjič.) Kmetijsko nadaljevalno šolstvo. —t Učiteljski tečaj za pouk na kmetij» skosnadaljevalnih šolah. Na specialni kme» tijski šoli na Grmu se je dne 11. julija pričel šesttedenski tečaj za osnovnošolske učitelje. V zavod je bilo sprejetih 16 pro» silcev, in sicer sledeči gg. učitelji: Dolgan Alojzij, učitelj, Trbovlje»Vode. Iskra Miro» slav, slušatelj viš. ped. šole, Ljubljana; Jenko Alojzij, učitelj, Ormož; Jurjevčič Franc, šolski upravitelj, Cerklje ob Krki; Kavčič Drago, šolski upravitelj, Zg. Tuhinj; Kavčič Ivan, šolski upravitelj, Medija»Izla» ke; Kerda Liman, učitelj, Št. Vid nad Ljub» ljano; Lapanje Anton, učitelj, Št. Peter pr< Novem mestu; Medic Avgust, učitelj, Od» ranči pri Beltincih; Možina Boris, učitelj, Št. Vid nad Ljubljano; Omerza Karel, uči» telj, Trbovlje; Pahor Gvidon, šolski upra» vitelj, Skaručina; Šlibar Martin, učitelj. Toplice pri Novem mestu; Turk Stanko, učitelj, Bled; Uršič Anton, šolski upravitelj, Trebelno; Vider Jožef, šolski .upravitelj, Gorje pri Bledu. Razen imenovanih ob» iskujejo predavanje iz posameznih kmetij» skih predmetov kot eksternisti naslednji gg. učitelji iz bližnje okolice: Hočevar Franc, šolski upravitelj iz Šmihela, Ivanetič Alojzij, učitelj iz Novega mesta, Koželj Ljudevit, šolski upravitelj iz Novega mesta ter Resman Ivan, učitelj iz Dragoš pri Že» leznikih. Teoretična predavanja se vrše dnevno štiri ure dopoldne, praktična tri ure popoldne. Tečaj se zaključi 20. avgusta. Zadnje štiri dni se vrše izpiti iz predava» nih predmetov, nakar prejmejo udeleženci tečaja izpričevala, ki jih usposabljajo za učitelje na kmetijsko»nadaljevalnih šolah. Prekoristno institucijo teh tečajev toplo pozdravljamo, želeč jim mnogo uspehov za povzdigo našega gospodarstva. —t Konferenca o organizaciji kmetij» skosnadaljevalnih šol se je vršila dne 10. ju» lija na kmetijski šoli rna Grmu. Konference se je udeležilo vse učno osobje grmske kme» tijske šole, inšpektor g. Miloš Štibler kot zastopnik kmetijskega oddelka pri velikem županu v Ljubljani, g. nadzornik Andrej Skulj kot odposlanec prosvetnega inspek» torjata, g. sreski ekonom Fr. Malasek, trije šolski nadzorniki, zastopniki pov. UJU Ljubljana in 25 šolskih upraviteljev in uči» teljev iz vseh krajev ljubljanske oblasti. Razpravo je vodil ravnatelj grmske kmetij» ske šole gosp. inž. Anton Podgornik, ki je kmalu po 10. uri otvoril zborovanje, vse navzoče toplo pozdravil ter takoj prešel na obravnavo zakona o kmetijsko»nadaljevab nih šolah. Debata o posameznih čjenih je bila zelo živahna, kar priča o velikem zani» manju, ki vlada med našim učiteljstvoni glede te važne ustanove. S poldrugournim odmorom opoldne je trajala razprava do /417. ure. Z nekaterimi izpremembami je bil načrt zakona, pravilnika in učnega pro» grama za kmetijsko»nadaljeva!ne šole so» glasno sprejet. Istočasno se je razpravljalo tudi o ureditvi gospodinjsko»nadaljevalnih šolah, za katere se je vzporedno s prej ime» novanim sprejel načrt zakona, pravilnika in učnega načrta. Vsa razprava je potekala pod dojmom velike važnosti predmeta za gospodarski napredek našega naroda. Že» ieti je le, da bi v najkrajšem času na pod» lagi čl. 314. finančnega zakona za 1927./28. beseda postala meso. Naša samoizobraževalna akcija. —s Izobraževalni tečaj, ki ga priredi poverjeništvo UJU — Ljubljana prične 25. avgusta v Ljubljani. Vsako okrajno dru» štvo naj poskrbi, da se bo vsaj po eden za» stopnik društva udeležil tečaja, da bo vodil nadaljnjo samoizobraževalno akcijo imed letom. Obravnavala se bodo sledeča vpra» šanja: 1. Organizacija samoizobraževalnega dela. 2. Organizacija kmetijsko»nadaljeval» nega šolstva pri nas. 3. Organizacija go» spodinjsko izobraževalnih tečajev na de» želi. 4. O etični vzgoji. 5. O delovni šoli. 6. Vzgoja mladine po šolski dobi — ločeno z ozirom na mladeniče in z ozirom na de» kleta. 7. Naloga učiteljic na deželi. — Opo» zarjamo na zadevno notico glede prijave v zadnji številki. — Samoizobrazba v logaškem okraju. 18. in 26. junija sta se vršila prva sociolo» ška samoizobraževalna sestanka za logaški in žirovski krožek, prvi v Dol. Logatcu, drugi v Žireh. Na obeh sestankih so se ob» ravnavale sledeče teme: Uvod v sociologijo, teleologija in kavzaliteta, determinizem in indeterminizem, idealizem in materializem. Udeležba na obeh sestankih je bila skoraj -polnoštevilna. Oba sestanka je vodil tov. Medvešček iz Rovt. V prihodnjem šolskem letu se bodo ti sestanki vršili redno vsaki mesec. Razpisi služb. — Razpisujem na državnem moškem učiteljišču v Mariboru za šolsko leto 1927./28. učno mesto za petje in glasbo. Prošnje, ki jim je priložiti zrelostno izpričevalo, izpri» čevalo učne usposobljenosti, dokazila o do» sedanjem službovanju in kvalifikacijsko ta» belo (službeno razpredelnico), naj se vlože, naslovljena na ministrstvo prosvete, po službeni poti pri velikem županu maribor» ske oblasti do vštetega dne 5. avgusta 1927. — Za velikega župana mariborske oblasti prosvetni inšpektor dr. Kotnik 1. r. Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd. —i Imenovanje. V Ljubljani za stalno učiteljico na I. ženski osnovni šoli Ida Mazi, za stalno učiteljico na I. ženski osnovni šoli Roza Randl. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Letovanje na Braču. Vse one učite» lje(ice), ki so se mi priglasili, prosim, da mi na spodnji naslov takoj sporoče, kdaj pridejo, da jim rezerviramo mesto! Ker je velik naval, prosim, da mi točno takoj od» govore, v obratnem slučaju ne garantiram za prostor. Najbolje, ako potujete z vla» kom, kakor smo mi potovali, in sicer: Ob 13" 18 iz Ljubljane do Karlovca, od tu pa z brzovlakom direktno na Split. Iz Splita vozi parobrod vsak dan razen nedelje ob 14. uri. V slučaju da mi pravočasno sporo» čite, Vas pričakujem v Splitu. Slavko Mrovlje, učitelj, glavni pov. Fer. Saveza — Bol»Brač»Dalmacija. Splošne vesti. »REDUKCIJA«, ki že leta razburja državne uradnike ter moti in ovira delo v uradih, ni do zadnjega časa razburjala šole in učiteljstva. Pred kratkim pa je izšel ministrski odlok, ki je mahoma ukinil več učnih mest, t. j. vzpo» rednic, pa tudi stalnih razredov in s tem reduciral višje organizirane šole v nižje. O tem smo kratko poročali v našem stanovskem glasilu in tudi takoj vse po» trebno ukrenili, da se zadeva izvede pra» vilno in previdno, brez škode za napredek šole. Storili smo tudi vse v obrambo priza» detih učnih oseb. Dobili smo zagotovilo, da se bo dalo marsikje, kjer je za to po» stavna možnost, zadevo povoljno urediti. Vedno smo motrili in reševali ta vprašanja le iz stvarnega vidika. Ker pa je začelo o tem vprašanju raz» pravljati tudi naše dnevno i. dr. časopisje, naj izpregovorimo še mi o redukciji. Ministrstvo prosvete je izdalo dne 30. januarja t. 1. odlok, po katerem so morala vsa šolska upraviteljstva poročati o števil» čnem stanju šol, razredov in učencev ter o stanju šolskih poslopij. Na podlagi teh po» ročil, ki so bila predložena preko prosvetne oblasti ministrstvu, je bila izvedena reduk» cija, z motivacijo, da v ukinjenih razredih ni bilo dovolj (30) otrok; ponekod pa, da so se razredi ukinili, ker ni zanje prostora, drugod pa, ker se šolski prostori uporab» ljajo za druge svrhe in se s tem odtegujejo šolski uporabi. Odlok omenja tudi, da se bodo nekateri razredi še ukinili, ako ne bo zanje v tekočem letu prostora. Temelj države je pravičnost »n dobro gospodarstvo. V kolikor izvira ta redukcija iz tega vidika in v kolikor je iz tega stali» šča upravičena in zakonita, ji ne moremo in ne smemo ugovarjati, ker nikakor ne moremo opravičevati, če smo pošteni dr» žavljani, obstoj vzporednice z 10—15 otroci. Ali vsa drugačna je stvar tam, kjer razred ne šteje morda polnih 30 učencev, pa so terenske in gospodarske ter druge prilike take, da obstoj razreda utemelju» jejo. (Razredi za oddaljene, slabo nadar» jene itd.). Tu se bo dala popraviti tudi mar» sikaka storjena napaka. , Predvsem pa moramo pri tej redukciji razredov pomisliti na to, da so bile z ome» njenim odlokom ukinjene vzporednice in sistemizirani razredi. To je stvar o kateri moramo izprego» voriti. Vzporednico otvorimo tam, kjer se izkaže potreba in kolikor časa traja potre» ba. Ako te ni več, se brez nadaljnjega uki» ne vzporednica iz enostavnega razloga, ker ni potrebe. Učna oseba gre drugam. Zato tudi vzporednice ne morejo biti stalno za» sedene, učne osebe na takih mestih morajo biti na to pripravljene. Ako pa obstoja kaka vzporednica tri leta z zadostnim šte» vilom otrok, tedaj je mogoče to vzpored» nico sistemizirati in jo spremeniti v stalen razred in s tem šolo razširiti v večrazred» nico. To pa se more izvršiti le s pristankom lokalnih, šolo vzdržujočih faktorjev. Ta» kega stalnega razreda in sistemizovanega mesta pa ni mogoče ukiniti, če k temu ne pristanejo šolovzdržujoči činitelji. Učna oseba, ki je dobila tako mesto z razpisom, je stalna na mestu in je nikdo ne more prestaviti brez predhodne disciplinske ob» sodbe, odnostno po lastnem pristanku. V kolikor so bili z zadnjim odlokom ukinjeni taki stalni razredi in s tem organi« zacija kake šole reducirana, je po še veljav« nih zakonih protipostavno. Drugo je vprašanje učnih prostorov. Ako teh ni, je treba dati lokalnim črnite« ljem primernega časa in možnosti, da te preskrbe. Ako ne pokažejo dovolj dobre volje, tedaj naj nosijo posledice. Zal pa, da moramo tu pribiti dejstvo, da naše oblasti že celih deset let niso sto« rile v tem pogledu tega, kar bi bilo za raz« voj šole potrebno. Če bi bili začeli pravo« časno zbirati stavbne fonde pri nizki valuti, bi bilo danes že marsikaj drugače. Marši« katera neuporabna šola bi bila nova pre« majhna razširjena. Še je čas, da merodajni činitelji vsaj sedaj store, kar se storiti da da ohranimo naše lepo šolstvo neokrnjeno. Vsekakor pa je bila izvedba redukcije po stanju učencev sredi leta, preuranjena. Verjetno je, da bo v začetku leta na mno« gih šolah več otrok in bo treba že ukinjene vzporednice ponovno otvarjati. Zato je z nameravano redukcijo počakati do vpiso« vanja, ki bi se bilo moralo izvesti že kon» cem leta, pa se naj vsaj sedaj takoj izvrši, da se dožene točno število otrok in razre« dov. Učnim osebam pa, ki bodo brez me« sta, pa preskrbeti pravočasno nova služ« bena mesta, da ne bodo brez službe, šole pa brez učiteljev. Z delom pa je pričeti takoj, da bo do začetka šolskega leta vse v redu in na svo« jih mestih. Nujno je končno potreba razširiti one šole. ki imajo v razredih po 70 in več učen« cev. Pri točni evidenci, ki jo je voditi za šole, razrede in učne osebe bodo v bodoče enaka razburjenja, ki so v škodo stanu in šoli, nemogoča. Oblasti svetujemo, naj odlok začasno ukine in izvede razdelitev razredov in učnih oseb na podlagi novega vpisovanja in sta« nja otrok ter otvorjenih razredov tako, da bo ustreženo zdravemu razvoju našega šol« stva, da bo moglo učiteljstvo s pridom brez razburjanj nemoteno delati. V vsej goloti pa se je pokazalo ob tem vprašanju, kako naša javnost pristrano re« šuje šolska vprašanja. Namesto da bi se šolska vprašanja reševala strogo iz stvarne« ga vidika, je izrabil en del časopisja dema» goško te redukcije — brez stvarne argu« mentacije — v strankarsko politične svrhe. Drugi del časopisja pa je iznesel stališče, ki mora v vsakem resnem učitelju vzbuditi le pomilovanje. Tako n. pr. se absolutno ne da zagovarjati danes domači pouk, kakor je reakcionarno stališče, da bi bogate ob« čine morale imeti boljše šolstvo, revnejše pa bi se morale ravno zaradi svojega ubo« štva odrekati ali biti celo brez njega. Vso resnost izgube članki o redukciji, ki danes označujejo za končni smoter osnovne šole »če zna otrok le pisati in citati — drugo vse ven iz šole«. Ne zagovarjamo odloka ministrstva, hočemo pa vsako šolsko vprašanje reševati iz stvarnih vidikov in do take presoje vo« diti tudi učiteljstvo in narod ter s tem iz« podbiti tla demagogiji in umetnemu raz« burjanju duhov, kar le škoduje stvari in vodi narod do neresne presoje kulturnih vprašanj. — Prijavite se takoj za skupščino v Skoplju. Skupščina se vrši dne 19. in 20. avgusta t. 1. v Skoplju. Prijave je poslati do 25. t. m. na poverjeništvo UJU v Ljub« ljani. Glede četrtinske vožnje še ni odgo« vora in bo Izvršni odbor ponovno urgiral zadevo. Glede vseh nadaljnih pojasnil opo« zarjamo na zadevni oklic v zadnji številki. Javite se takoj vsi, ki greste v Skoplje in ne zamudite prilike si ogledati našo Južno Srbijo! Pov. UJU — Ljubljana. — Redukcija srednjih šol. Prosvetno ministrstvo je zaipočelo zbirati natančne statistične podatke o številu dijakov posa« meznih srednjih šol. Na podlagi teh stati« stičnih podatkov se bode sklepalo v mini« strstvu katere srednje šole naj se ukinejo na podlagi finančnega zakona. — f Blaž Štetič, učitelj v Zagrebu, bla« gajnik iPoverjeništva ¿Zagreb, i dolgoletni član Glavnega odbora UJU, prosvetni de« lavec in velik borec za stanovske pravice, je umrl 13. julija 1927. — Komaj 47 let živ« ljenja mu je bilo usojenih — umrl je v najlepši moški dobi. Vse svoje moči je žrt« voval delu za stan in prosveto ter si ob premestitvi nakopal težko bolezen, ki se ji ni mogel več zoperstavljati, kateri je ko« nečno podlegel. — Njegovo delo je bilo usmerjeno v dve strani — koristiti narodu s prosvetnim delom ter koristiti stanu z upravičeno borbo za njegove pravice. Nje« govo delo nam bodi vzor. Spominja naj se ga vsak učitelj s hvaležnostjo za njegov trud in delo za naš stan. Bodi mu zemlja lažja od življenja! — Drzna trditev. »Mladina« piše izpod peresa g. Lojze Udeta o naši aktivnosti v Möderndorferjevem slučaju sledeče: »Če omenim še, da niti »Učiteljski Tovariš«, stanovsko glasilo učiteljstva, ni našlo v teh dneh prave besede za Möderndorferja, je pa že preveč jasno, koliko nereda, nemož« nosti jasne lastne sodbe in moralne klaver« nosti vlada pri nas.« Ali je ta trditev upra« vičena, naj presoja učiteljstvo samo. — Tovarišem! Ker ni pričakovati, da bi mi oblastniki popravili storjeno krivico v doglednem času, sem prevzel zastopstvo zavarovalnice »Jugoslavija« d. d. Beograd. Sčasoma mi bo s tem omogočeno zasigurati si stalno eksistenco s stalnim bivališčem v Mežici in vse nezakonito premeščanje, pre» ganjanje, zapiranje itd., itd. ne bo doprine« slo inozemskemu kapitalu zaželjenega uspeha. Prosim pa vse tovariše — učitelje in učiteljice — da bi mi nudili v tem svojo pomoč. Pravijo, da daje poklic, katerega sem si moral v sili izbrati, grenak kruhek, tolažim Se pa, da tudi učiteljski ni baš naj« slajši! Tovariše, kateri zaznajo za priliko sklenitve življenske, požarne, j jamstvene ali drugega zavarovanja, prosim, da bi mi to sporočili po dopisnici v Mežico 'in da me podpirajo s svetom in upeljavo, kadar bom prišel po poslovnih zadevah v njihov oko« liš. Stroške dopisovanja povrnem. — Vinko Moderndorfer. — Učiteljske službe. Vsi učitelji in učiteljice, ki so letos končali študij na višji pedagoški šoli v Beogradu ali Zagrebu, naj najpozneje do 20. julija vložijo prošnjo za nastavitev na meščanske šole. Navedejo naj, kje želijo biti nastavljeni. Ministrstvo bo njih želje, v kolikor je le mogoče, upošte« valo. Nastop službe 1. septembra. Dopust za polaganje diplomskega izpita dobijo na podlagi prošnje za službo, a po razporedu, ki ga bo rektorat šole določil za izpite. — Sprejem v višjo pedagoško šolo. Ker so objavili nekateri časopisi vest, da bodo dobili kandidatje višje pedagoške šole pla» čan dopust, moramo opozoriti vse reflek» tante na razpis v »Uradnem listu« št. 76. še posebej pa na pasus, ki se glasi: Po členu 137. finačnega zakona za leto 1927./28. se dovoli sprejetim učiteljem in učiteljicam, če so v državni službi, za čas dvoletnih študij na tej šoli dopust brez pravice do .prejem« kov. — Skupščine UJU pov. Zagreb dne 4. t. m. v Zagrebu sta se v imenu pov. UJU Ljubljana udeležila tov. Robert Plavšak in Ciril Hočevar. — Vprašanje. Katera izmed cenj. tova« rišic se je peljala dne 2. julija popoldne s ptujskim vlakom iz Maribora skozi Prager« sko ter med vožnjo poslušala žaljive opaž« ke o meni, ki jih je govorila gospa, ki je imela s seboj deklico prvega razreda tu« kajšnje šole. Prosim, naj bo toliko tovari« šica, da mi javi svoj naslov. — Marija Pla» ner, učiteljica — Pragersko. — Letošnje počitnice nameravajo ne« kateri učiteljiščniki potovati po Sloveniji od kraja do kraja, da tako spoznajo svojo ožjo domovino. Prav je tako! Ker pa so potova« nja združena s stroški, ki jih sami ne mo« rejo kriti, se obračamo do vseh upravdte» ljev, da bi jim šli na roko po znanem sveto« pisemskem reku: lačne nasiti, brezstrešne prenoči. — f Josip Bezjak. Komaj sem se za« mislila, že stojiš pred menoj, ves, kakor si bil takrat, skromen in ponižen sredi svo« jega doma, še skromnejši in ponižnejši med svojimi tovariši; telo prezgodaj utru« jeno, obraz izmučen od dolge bolezni, oči prelepe in pregloboke, v njih odsev dobro« te in pravičnosti. Ko te je bela žena za» želela, bilo je tvoje delo davno dokončano in skoro, da si čakal na smrt. — 30. junija 1927 umrli nadučitelj Josip Bezjak je bil rojen 17. marca 1861 v Vičavi pri Ptuju. Šolal se je v Ptuju in Mariboru ter položil eden zadnjih naših tovarišev še usposob» ljenostni izpit v Gradcu. Služboval je pol leta v Cirkovcih, 24 let pri Sv. Urbanu in 16 let kot nadučitelj na Hajdini pri Ptuju, skupno dolgih 40 let in 4 mesece. — Ni mnogo takih tovarišev hodilo po svetu. Tvoja bit je razodevala tisto moč, ki se ne pozna in ne baha, ki nosi breme brez solze in vzdiha. Očutili smo v tebi dvojno pri» rodo: učitelja in očeta. Saj si nam bil vsem, ki smo službovali pod tvojim vodstvom, oče, daleč in blizu pa dober prijatelj in svetovalec. Ure, prebite v vodstveni pisar« ni, v razredu, ob čebelnjaku, v krogu tvoje rodbine, bile bi zapiskov vredne. Tvoje če» belice, katerim si stregel dolgo vrsto let, te tudi pogrešajo. Pogreša te mladina, po» grešajo te kmetje, ki so bili željni tvojih nasvetov, pridobljenih na potu lastnih iz» kustev in v počitniškem kmetijskem tečaju v Mariboru. Pogrešajo te tvoji pridni otroci: vsem si dal največ in najboljšo vzgojo. Hčerka Anica ti je kot učiteljica na dekliški osnovni šoli v Ptuju postala verna naslednica, zrcalo tvoje duše. Po« greša te tvoja dobra žena, katero si znal visoko ceniti in za katero si skrbel še po« svoji smrti. Pogrešamo te mi učitelji, ki smo se od tebe učili dela, možatosti, skrom« nosti, ponižnosti in ljubezni. Pohvalo in priznanje ob upokojitvi, si več kot zaslu« žil. Naj omenim le to, da sva se še po tvoji upokojitvi srečala v pisarni sreskega šol« skega nadzornika, kjer si brezplačno ure« jeval šolske zamude. Tudi, ko bi imela to moč, da bi posegla v globočino tvojega bitja — do dna bi ne segla, ker dna ni. Ne« kaj let poicoja, ki ti pa vsled bolezni ni bil pokoj, si užival v svoji lastni hiši. Iznad prašnih cest se vzdiga holmec, na holmcu bela cerkev in šola — Sv. Urban. Pod gri« čem kraj gozda tvoj preprost in skromen dom. Želel si umreti v vročem poletju, že« lel zato, da bi tovarišem, ki bi te spremljali poslednjikrat, pot olajšal. Gori na griču smo te položili v grob. Ozri se naokoli moj dobri nadučitelj, po tej lepoti, ki je na svetu ni enake, kamorkoli se ozreš — slo« venska brda, lahni brežuljki, bela kmetsffa hiša, vinska trta! Boža te solnce, blagoslav« lja te rosa in nič ne de, če se tudi tvoj grob odene pozimi v belo, snežno odejo. Vse to te ljubi, ljubi te ves ta svet, ljubimo te mi. ki smo še ostali. — Spavaj mirno in sladko! Marta. Račun poverjeništva UJU Ljubljana za poslovno leto 1926/27. Promet. • Debet Kredit Din P Din P 1. 276.828 05 269.241 90 2. Poštna hranilnica.................. 266.782 03 259.066 51 3. 60.885 50 72.675 55 4. „Učiteljski Tovariš"................. 146 078 _ 116.465 50 5. 54.639 — 100.257 85 6. 3.410 — 25.570 80 7. 370 451 20 313.150 45 8. 291.068 30 296.833 30 9. Upravni stroški: 52.424 50 2.982 75 20.478 78- 517 80 2.202 50 i -ta. 55.826 — 1.986 _ d) članarina: 14.438 78 11.165 — 10.803 88 26.020 — 25 433 90 1.300 — 1.589 _ 7.006 — 31.138 57 22 408 73 10. 110.534 38 87.875 86 11. 32.750 — 8.625 70 12. 928 50 49 250 48 13. Obresti in popusti ................. 990 79 7.341 14 14 Prehodni znesek.................. 9.008 90 145.400 12 1,831.916 — 1,831.916 — Debet. Račun UJU za 1. 1926/27. Kredit. 1. Blagajna........ 2. Poštna hranilnica, vloga . . 3. Učiteljski naraščaj..... 4. Dolžniki........ Din P 1. Upniki......... 2. Rezervna kritja...... Din P 5.458 5513 22.160 42550 13.270 24.124 66 77 80 75 22 30 5.765 100.391 6.922 22 28 113 078 50 113.078 50 1 Debet. Račun „Zvončka" za leto 1926/27. Kredit. 1. Blagajna . . . . 2. Poštna hranilnica , 3. Dolžniki . . . . 4. Naložbe . . . . 5. Inserati . . . , 6 Upravni stroški Din 2.127 2.201 14 750 9.388 3.767 3.064 35.299 49 75 30 50 29 33 1. Upravni stroški 2. Dobiček Ljubljana, 30. junija 1927. Za poverjeništvo: Poverjenik: Blagajnik: Škulj Andrej. Rado Grum. Za nadzorstvo: Predsednik: Član. Škulj Franc. Ivanjšič Ljudevik Seli Kan ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK POVSOD NA ZALOGI . TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X. 1. A. & E. Skaberne, Ljubljana. CE FIR za srajce in bluze v veliki izberi ! Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani. Andrej Sknlj v Ljubljani. Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, osa Izdajatelj: UJU — poveijeništvo Ljubljana, odgovarja Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.