Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številk* ifi*i3 Din
elavsko-
Proletarci vseh dežel združite se!
Izhaja vsak četrtek. —r Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletho 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljani, Delavski dom, Marxov trg 2/11.
Leto III
LJUBLJANA, 11. marca 1926.
Stev. 10.
TPD znižuje plače za 30 do 50 odstotkov.
Razglas TPD. — Skrajni čas za generaliziranje akcije.
Ravnateljstva TPD so razglasila delavcem,
1. da se * 1. aprilom 1926 ukinjajo vse doklade (osebne, družinske, nabavni prispevek);
2. da se vse akordne postavke znižajo za 20°/o;
3. da se znižajo mezde pri I. kategoriji na 40 Din, pri II. kateg. na 35 Din, ženskam na 30 Din in mladoletnim na 20 Din.
4. Razstreljivo se mora plačevati v tričetrtinski polni vrednosti.
S tem razglasom se napoveduje 30 do 50% znižanje prejemkov, pri katerem bodo najhujše prizadeti najbednejši — očetje mnogoštevilne družine če se upošteva, da vsled redukcije delajo rudarji samo na dveh tretinah in da morajo tretjo tretino praznovati, bodo rudarji mesečno zaslužili:
I. kategorija
II.
III-
IV.
680 Din 595	„
510	„
340	„
Od teh bednih zaslužkov se jim bo odtegnilo še davek na delo, za bolniško blagajno in starostno zavarovanje, II. rudarsko skupino, delavsko zbornioo, mesečno čez 100 Din, tako da jim bo ostalo za preživljanje od 240 do 580 Din mesečno.
TPD dobro ve, da je s temi krajcarji nemogoče shajati. Ona hoče s tem razglasom prisiliti rudarje, da sami zahtevajo, da se reducira še tisti del rudarjev, radi katerega se dela samo na dve tre-tini, TPD hoče razbiti solidarnost med rudarji. Končno pa je namen TPD: podaljšanje delovnega časa na 9, oziroma na 10 ur, „Če ne morejo rudarji živeti z zaslužkom, ki ga dobijo za osemurno delo, naj delajo več ur, da bodo lažje izhajali," tak bo odgovor TPD na prihodnjih pogajanjih.
*
Na vse to smo že pred štirimi tedni opozorili Strokovno komisijo in povedali, da je edino generalna akcija vsega delavstva v celi državi sredstvo, ki lahko prepreči zločinske nakane TPD. — Strokovna komisija se ni zganila, mesto na organizirano silo proletariata se je zanašala na zmernost, sposobnost in vztrajnost Uratnika. Naše konkretne predloge za osnovanje akcijskih odborov za izvajanje generalne akcije je vrgla v koš in kristanova birokracija od Uratnika do Sedeja nosi polno odgovornost za posledice, ki so nastale. Kristan je 8 svojim ministerializmom uničil delavsko gibanje po preobratu, kri-gtanovci s siabotažo generalne akcije pre-dajejo rudarje na milost in nemilost TPD. Tako se Kristan potom svojih agentov maščuje nad rudarji, ki imajo največ zaslug, da Kristan danes ne more več javno politično nastopati.
1.	april je pred vratmi, skrajni čas je, da v obrambo rudarjev nastopijo tudi vse druge stroke, celokupni delavski razred, ker če bodo popolnoma premagani rudarji, bo ista usoda doletela tudi vse druge stroke.
Demokratski gerenti delajo draginjo.
V	Ljubljani gospodarijo že 18 mesecev od Pribičeviča postavljeni, neizvoljeni gerenti. — Povišana trošarina na življenske potrebščine za 800%, pri šampanjcu pa znižana za 25%. — Boj novi draginji! Za razpis novih volitev! Proč z gerenti!
Kapitalizem preživlja svojo zadnjo fazo, fazo imperializma. Nič več ne more varati širokih delovnih množic, da kapitalistični demokratizem predstavlja „vlado ljudstva", ker ljudske množice se dvigajo in temelji kapitalizma se rušijo na vseh koncih in krajih. Kapitalisti so prisiljeni pokazati pravo lice svojega »demokratizma" in to je diktatura buržuazije. Vlade, ki so samo izvrševalni organi kapitalistične manjšine v državi, razpuščajo in razganjajo od ljudstva izvoljene občinske svete, opirajoč se pri tem na oboroženo silo od ljudstva vzdrževane vojske. Ljudska volja ne pomeni v kapitalistični državi nič, v kapitalističnih državah odločuje s pomočjo vladnega državnega aparata kapitalistična manjšina. Razkrinkavanje buržuaznega demokratizma in parlamentarizma odpira izkoriščanim masam delavcev, kmetov in uradnikov oči, množice zgubljajo vero v buržuazno demokracijo, v skrahirani parlamentarizem in se orientirajo na levo, na pot akcije za izvojevanje vsakdanjih zahtev in za uvedbo proletarske demokracije.
Tudi od ljubljanskega prebivalstva izvoljeni občinski svet ni bil po volji takratni demokratsko-radikalni vladi, ker kljub reaKcionarnemu volilnemu redu, ki so ga Žerjavovi „demokrati“ uzakonili nalašč za Ljubljano, Žerja-vovci niso dobili večine. Vlada se je požvižgala na „ljudsko voljo" in postavila kar tri ge rente demokrate, katerim ljubljansko prebivalstvo, posebno pa ljubljanski proletariat ne zaupa. Proti volji večine in od PP režima postavljeni gerentski svet že celih 18 mesecev gospodari na magistratu, brez kontrole in, kar je najhujše, v velikansko škodo delovnega ljudstva. Demokratski gerentje ščitijo bogate kapitaliste, tla-
čijo pa delovno ljudstvo: delavce in nameščence in tudi male kmete, ki do-našejo svoje pridelke na ljubljanski trg, pa tlačijo in užemajo do kosti.
Ta demokratski gerentski svet je s 1. marcem diktiral nove tarife za trošarino, iz katerih je razvidna protidelav-ska politika in delo demokratov. Te nove tarife bodo v Ljubljani samo podražile vse najnujnejše življenske potrebščine, ki jih konsumirajo delavci in nameščenci, delikatese in luksusne pijače, ki jih uporabljajo samo kapitalisti, pa se bodo po novi »demokratski ta-rifiu pocenile.
Demokrati so povišali trošarino: pri	kisu (jesih)	za	150%
»	mesu	»	100%
„	ribah	„	400%
„	svežem sadju	»	400%
»	suhem »	„	500%
»	južnem »	»	100%
»	moki	»	800%
»	čokoladi	„	100%
Medtem ko so trošarino za suho sadje in moko, ki jo največ kupujejo delavci in nameščenci, povišali za 500 do 800 °/o, so pri južnem sadju, ki ga je samo bogata gospoda, povišali trošarino samo za 100%, pri šampanjcu pa celo znižali za 25%. — Proti temu diktatu ud vlade imenovanih in od ljudstva neizvoljenih gerentov mora protestirati delovno ljudstvo Ljubljane, ker ustvarja draginjo Toda sam protest ne bo dosti pomagal. Gerenti so postavljeni od vlade in ne briga jih, kaj hoče ljudstvo. Zato moramo poleg odločnega protesta proti gerentstvu postaviti zahtevo za razpis volitev in spremembo dosedanjega volilnega reda, ki mora biti proporcionalen. Proč z gerenti in komisarji! Volitve hočemo!
*
Da „Jutro“ kot demokratski organ ni izneslo tega greha demokratskega gerentstva ni čudno, ker ga je samo zakrivilo. Toda molčijo pa tudi »Slovenec", ki si nadevlje masko branitelja interesov delovnega ljudstva, molči krščanska »Pravica", molči »Delavska Politika" in »Delavec", kot da se jih ne tiče. To beležimo samo zato, da bo ljubljanski proletariat znal ceniti sladke obljube Klerikalcev in socialpatriotov ob bodočih volitvah.
Izdajstvo razrednega boja!
Mesto enotne fronte delavstva proti kapitalizmu, enotna fronta s kapitalističnimi agenti proti razrednemu boju. — V revolucionarne fraze oblečeno likvidatorstvo Sedeja. — Predsednik strokovne komisije Jernejčič je na povelje buržuaznih agentov — besedolomec — figamož. — Sedej zagovarja in predlaga orjunaško resolucijo. Opozicija brani načela razredne borbe, ki jih izdajajo strokovni birokrati. — Tudi Bernot se spušča v tako „enotno fronto“.
Proti generalnemu napadu kapitalizma, ki ga je započela TPD proti rudarjem z redukcijo, znižanjem mezd in podaljšanjem delovnega časa, je nujno potreben ganeralni nastop proletarskega razreda v celi državi. To smo v prejš-nih številkah DKL napisali in na shodih v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Tržiču je delavstvo to nujno potrebo tudi uvidelo in energično zahtevalo. Strokovna komisija, ki se po krivdi Štukelj, Sedej, Makučevega likvidatorstva nahaja še vedno v rokah zakrknjenih reformistov, ni mogla nastopiti proti tej zahtevi in proti tem sklepom (ker bi se s tem še bolj razkrinkala kot se je),
je pa aranžirala mesto velike, organizirane akcije celega proletarskega razreda po celi državi, samo v Ljubljani veliki protestni shod v Unionu.
Mi smo zahtevali v imenu opozicije, da se organizira generalna akcija celokupnega delavskega razreda brez izjem. Kaj pa so storili likvidatorji in birokrati na vodstvu Strokovne komisije? Obrnili so se na klerikalce, Or-junaše, demokrate in Bernota in na skupni seji so napravili sporazum, da se skliče skupen protesten shod. To, da so birokrati pozvali klerikalce, demokrate in orjunaše na skupno akcijo, še ni napaka; za dosego skupne akcije
delavstva se sme in celo mora sesti tudi z agenti kapitalizma skupno za mizo, da se preko njih pride do delavstva, ki je pod njihovim vplivom. Izdajstvo razre	boja	pa	ciči	v spora-
zumi..... uogovoru, ki so ga Štukelj -Uratnik-Golmajer sklenili z agenti kapitalizma pred shodom: da so se zavezali, da na skupnem shodu ne bodo niti omenili razlike med razrednimi in kapitalističnimi organizacijami in da se na skupnem shodu odrečejo poudarjati načela nepomirljivega razrednega boja, ki ne pozna premirja s kapitalizmom in kapitalističnimi agenti.
Izdajstvo likvidatorjev in Strokovne komisije je v tem, da so se odrekli svobodne besede, svobode kritike, svobode razkrinkanja buržuaznih agentov, četudi samo za en veliki protestni shod.
Na shodu 3. marca 1926 so se kri-stanovec Uratnik, dezerterliKvidator Sedej, orjunaš dr. Jože Bohinc, narodni socialist Juvan in klerikalec Terseglav pred 4000 pričami v vsem gledanju in ocenjevanju današnje družbe in v vprašanju redukcije in ukrepov proti njej popolnoma strinjali. Ali sta se Bohinc in Terseglav spremenila in sprejela socialistično naziranje in se postavila na stališče razrednega boja? Nikakor net Pač pa sta Uratnik in Sedej zapustila stališče razrednega boja in se postavila v isto vrsto z orjunašem Bohincem in klerikalcem Terseglavom. Mase ljubljanskega delavstva niso mogle na shodu opaziti nobene razlike med Uratnikom in Terseglavom niti med Sedejem ali Bohincem. Mase ljubljanskega delavstva so dobile utis, da so tudi klerikalne in demokratsko-oijunaške strokovne organizacije isto in enako vredne kot združene razredne organizacije, in ni Čuda, ker na shodu so i demokrati i klerikalci še bolj ostro v besedah zahtevali isto kot Uratnik in Sedej. O akciji pa nihče ni govoril.
Mesto da bi skupen nastop delavstva — ljubljanski shod — bil sredstvo, da se rudarjem pomaga in pomaga jim lahko samo razredni boj, je bil ljubljanski shod cilj. Nametati so hoteli delavcem peska v oči, da so vsi od dr. Bohinca do Sedeja proti redukciji in proti znižanju mezd in da se borijo proti TPD. To je pa prevara, to je uspavanje delavskih množič, to je izdajstvo I
In izdajalci so se svojega izdajstva zavedali in to je najhujši zločin. Zavedali so se, da bi se zaslepljenim delavcem, ki sledijo še klerikalcem in demokratom, odprle oči in razbistrili pojmi, če bi jun kdo na shodu napad TPD in vso reakcionarno protidelavsko politiko vlade razložil z razrednega stališča. Zavedali so se, da bi štiritisoč delavcev spoznalo, da so sklicatelji shoda zavedni in nezavedni agenti kapitalizma in da so tudi Sedejeve borbene besede »na ulico", »končna osvoboditev", »nepomirljiva razredna borba" samo fraze, samo maska za protidelavsko bremzanje generalne akcije, ki edino lahko pomaga delavstvu. O generalni akciji pa ni nihče od govornikov spregovoril niti besede.
V	imenu marksistične opozicije v združenih strokovnih organizacijah bi moral govoriti s. Marcel Žorga, ki se je priglasil k besedi in kateremu je Jernejčič in ponovno Bernot zagotovil, da dobi takoj besedo, ko bo izčrpana lista
govornikov. To zagotovilo, dano pred štiritis* č delavci, pa je Jernejčič na zahtevo demokrata, orjunaša dr. Bohinca (ki je avtor (pisec) Žerjavovega pravilnika za bratovske skladnice) in Juvana u maknil, zaključil shod ter v družbi svojih podpredsednikov Gostinčarja, Juvana ni Bohinca zbežd iz odra. S M. Žorga, katerega je delavstvo kot predstavnika marksistične opozicije v združenih strokovnih organizacijah burno pozdravljal >, je kljub zaključenemu shodu na kratko povedal, da je današnji shod „enotna fronta" s kapitalističnimi agenti proti razrednemu boju in da se brez razrednega boja ne more uspešno voditi niti b j proti kapitalizmu, niti za končno osvobojenje proletarskega razreda. Sklicatelji so se zavedali svojega izdajstva in zato je Jernejčič raje požrl dano besedi', kot da bi pustil govoriti marksistično opozicijo.
Delavstvo je glasno obsojalo izdajstvo birokratov, ki so mesto enotne fronte napravili kompromis s kapitalističnimi agenti, in klicalo po zedinjenju razrednega strokovnega pokreta v državi in internacionali. Resolucije, ki so jih združeni agenti kapitalizma predložili shodu, so kapitalistične, niti enega stavka v resoluciji ni socialističnega. Resolucija, ki jo je predlagal dezerter Sedej in ki so jo z odobravanjem objavili „Jutro“, „Slovenec“, „Narod“ in ^Politika", je dokument izdajstva razrednega boja. *
Ko je po shodu delavstvo pred Unionom demonstriralo proti TPD in proti nesramnosti socialpatriotskega predsed-
stva shoda, so se v neki gruči začeli ujedati trije orjunaši, češ, da je boj proti TPD monopol Orjune. Delavstvo . se je pa še dobro spominjalo na štrajk rudarjev 1. 1923, ko so orjunci bili štrajkbreherji in pa njihov prvojunijski pokolj. Izzivanje orjuncev bi bilo poplačano od razburjenega delavstva, ko bi ne poseglo vmes pomirjevalno nekaj mših sodrugov. Delavstvo je klicalo: * „Doli z orjunci!" „Proč s štrajkbreherji!" „Prvi junij še ni pozabljen!" itd. Med orjunci se je nahajal tudi neki Verbič, ki je bil v zvezi s preiskavo Fakinovega umora pred celjskim sodiščem obsojen zaradi nagovarjanja h krivemu pričevanju. Ko ga je neki naš sodrug vprašal, zakaj da je bil v Celju zaprt, se mu je oglasila slaba vest in jo je odkuril. — (Namesto da bi bili orjunci zadovoljni, da jih je hladnokrvnost naših sodrugov obvarovala zasluženih batin, so takoj drugi dan začeli * groziti s. Kermaunerju, da ga bodo pretepli. Ali bo zopet morala delavska pest poseči, da spametuje te uboge posnemovalce Mussolinija in črnih srajc?)
Nato je več sto delavcev demonstriralo po ulicah z vzkliki in s petjem „Internacionale" in šlo pred Delavski dom, kjer je s. Marcel Žorga še kratko govoril in pozval delavce, da kljub izdaj tvu vo iiteljev Strok vne komisije ne izstopaji iz združenih strokovnih * organizacij, temveč nasprotno: Vsi moramo v združene strokovne organizacije, da premagamo v njih reformizem in izdajalce in da jih postavimo na "z-redno borbeno podlago.
Delavska zbornica v rokah socialpatriotov
in bnržuazije.
Sporazum med vsemi grupami. — Tudi bernotovci v tem „sporazumu“. — Samo za korita bojno glasovanje. — Orjunaš Bohinc predlaga Ural-nika za tajnika. — V upravnem odboru sedijo sami birokrati. — Zasledujte delo delavske zbornice.
Za prvo skupščino v februarju mesecu izvoljene delavske zbornice je - bilo silno zanimanje, ker pokazati je bilo treba, v koliko je izvoljena delavska zbornica res delavska, in pokazati so morale vse grupe, posebno socialistične (kristanovci in bernotovci), koliko so še razredno bojevne in socialistične, in pokazati so morali svojo pravo barvo tudi „levičarji“ Sedej-Makuc in tudi za pristaše DKL, ki so bili izvoljeni, je bil 7. marec preizkusni dan, ko se ni moglo več nibati sem in tja. Marsikomu je s 7. marcem bila strgana z ob-.raza krinka, s katero so se dolgo pokrivali.
Potek skupščinske seje je bil na kratko sledeči *
Svetek je hotel, da bi klub ZDSZJ zasedel klopi na desnici zbornice, češ mi smo vladna stranka (v parlamentu sedijo radikali na desnici) in že so njegovi ljudje okupirali desnico, na veliko začudenje demokratov in klerikalcev. Ker se je pa nekaj pristašev DKL vsedlo na levico, je Svetek hošeČ nočeš moraš svojo „ vladno" stranko dirigiral na levo, sam pa sedel v centrum. Čobal je nato otvoril skupščino v upanju, da bo nova DZ hodila po isti poti kot dosedanja, ki je bila enodušna in v kateri ni bilo nobenih razlik med zastopniki raznih strank. (Verjamemo! Da bo pa Čobal to povedal, pa nismo pričakovali). — Izvolila se je sporazumno verifikacijska komisija: Bohinc, Gilčvert, Oš-lag, Milavec (2 dem., 2 soc., 1 klerik.), ki je po kratkem posvetovanju z večino glasov (klerikalci proti) sklenila verificirati vse mandate, ker goljufije so se res od vseh strani dogajale, vendar pa se verificira vse izvoljene in namestnike. (?) Cela zbornica — razen 17 klerikalcev — je sprejela predlog verifikacijske komisije.
V	začasno predsedstvo je bil ha to izvoljen, zopet sporazumno, čobal, Orehek, Juvan, za zapisnikarja pa Urbančič. Dnevni red je bil sporazumno sprejet sledeči:
1.	Volitve, 2. komisija za izpremembo pravil, 3. ugotovitev odškodnine, 4. odobritev računskega zaključka za 1926, 5. odobritev proračuna o uporabi budžetnih preostankov, 6. odobritev spremembe proračuna, 7. volitev tajnika, 8. samostojni predlogi. — Svetek je potem podal v imenu kluba delovni program. Govoril je veliko, povedal pa malo, Čobal je to opazil in ga dvakrat pozval, da naj neha. Svetek je namreč čisto resno kot „raxredni bojevnik" izjavljal, da se morajo napraviti taki zakoni, ki bodo v današnje družabno življenje uvedli „ socialno pravičnost" (kot da bi se v kapitalistični državi sploh dalo uvesti socialno pravičnost). Jnvan (demo-
krat) je izjavil,'da popolno soglaša s Sve-tekom in da bo njegov klub solidaren z vsemi. „Kakor smo bili složni pri verifikaciji, tako moramo ostati v bodoče pri delu . . ." Zeli, da bi se vedno napravil „loja!ni sporazum". Terseglav (klerikalec) konstatira, da je z dosedanjim volilnim redom bil pogažen najosnovnejši čut demokratizma (klerikalci so tudi sodelovali pri izdelavi volilnega reda) in da so klerikalci zato z glasovanjem proti verifikaciji tudi obsodili dosedanji volilni red (in sebe, ki so sodelovali). Naloga DZ ni, da nosi skupaj malto, s katero naj bi se zamazalo in zalepilo vedno večje razpoke kapitalističnega sistema, nego DZ mora organizirati in pripravljati fizično in moralno moč za boj za osvojitev države, da bo v državi človek gospodar in ne denar kot doslej. (Demagogija prve vrste od klerikalcev, da operirajo s takimi parolami, ko je jasno, da so klerikalci povsod naj-zanesljivejša opora kapitalističnega družabnega reda in monarhizma.) Leskovšek (bernotovec) govori o Wahlschwindelu. Vsi so goljufali, samo oni ne (sveta nedolžnost, kaj pa v Sevnici?), ker so šli v volitve na podlagi svojega soc. dem. maksimalnega programa. (?) Skušal bo vplivati na ostale, da bo prišel do izraza soc. dem. program. S Svetekom se popolnoma strinja. (Bomo videli, kaj bodo rekli delavci.) Je za spremembo volilnega reda in za nove volitve brez goljufij. Podpiral bo tisti klub, ki bo delal prav. S. Mlinar (DKL) je nato prečital sledečo deklaracijo:
Deklaracija
strokovne opozicije v zedinjenih delavskih organizacijah.
Zvesti načelom svojega programa za delo v .Delavski zbornici za Slovenijo, ki smo ga objavili v DKL štev. 2, smatramo za svojo dolžnost, da podamo na prvi seji njenega zasedanja sledečo deklaracijo:
1. Opozicija v zedinjenih strokovnih organizacijah izraža predvsem svoje največje ogorčenje nad volilnim redom in načinom izvršitve volitev v Delavsko zbornico. Sedanji volilni red delavske zbornice bije s pestjo v obraz delavskemu demokratizmu in je skrpucalo, ki more imeti samo en namen: poteptati še to malo socialne svobode delavstva, ki mu je zajamčena v buržuaznih zakonih kapitalistične države, in spraviti v upravo te zbornice tiste ljudi, ki dajejo obstoječi vladi dovolj garancije, da bo delovala po njenih željah. Mi ob tej priliki ne moremo prezreti dejstva, da je obstojala večina imenovanih poverjenikov vlade v dosedanji upravi, ki
je pripravila poslovnik in pravila delavske zbornice, iz socialistov in zato ugotavljamo, da nosi socialistična stranka Jugoslavije največji del odgovornosti za reakcionarni volilni red, ki dela iz te delavske ustanove kari- . katuro ustanove za zaščito delavskih pravic.
Dalje pa ugotavljamo tudi, da so pri sestavljanju tega pravilnika sodelovali tudi zastopniki Jugoslovanske strokovne zveze in SLS ter zastopniki narodnih socialistov in SDS, ter da pred volitvami nismo slišali nobene kritike tega pravilnika s te strani in da nosijo torej v polni meri soodgovornost za uvedbo tega reakcionarnega pravilnika tudi omenjene organizacije in stranke.
Ker te volitve niso izraz razpoloženja in volje delavstva in je to zastopstvo »fabricirano in ne svobodno izvoljeno, ker smo globoko prepričani, in da bi bilo po svobodnih volitvah njegova večina trdna in solidna, zahtevamo, da delavska zbornica še na tej seji izvoli posebno komisijo, ki naj sestavi nova pravila te ustanove, da tako onemogoči ponavljanje krivice, ki so se izvršile z volilnimi goljufijami.
2. Delavska zbornica mora biti po strokovnih organizacijah svobodno in od kapitalistične države neodvisno izvoljeno rsz-redno interesno zastopstvo delavcev in nastavljencev. S stališča gospodarskih interesov mezdnega delavstva in nastavljencev je nedopustno, da se meša delavstvu nenaklonjena državna oblast potom svojih komisarjev v volitve in delo delavske zbornice in odločujoče vpliva na sestavo delavskega zastopstva v njej. Zakaj jasno je, da bo kapitalistična državna oblast, kot največji delodajalec, vedno vplivala na sestavo delavske zbornice v smislu zahtev in potreb kapitala. Delavska zbornica mora biti bojevni faktor delavskega razreda in ne z zakonom kapitalističnim potrebam prilagodena državna navidezno delavska ustanova. Delavstvo iz lastnih sredstev vzdržuje delavsko zbornico in hoče tudi samo gospodariti brez kapitalističnih jerobov
3. Opozicija v zedinjenih strokovnih organizacijah smatra, da je nujno potrebno, da se vsi delavski zastopniki te zbornice, ki stoje na stališču razrednega boja, skupno posvetujejo o vsakem važnem predlogu, predno pride na plenarno sejo ali na sejo centralnega odbora, ter da se po potrebi taki predlogi tudi diskutira v javnosti, v časopisju ali na javnih shodih predno se o njih sklepa končnoveljavno (meritorno) na sejah delavske zbornice. Na ta način bo postavljena živa zveza med delavsko zbornico in delavsko množico, kateri mora služiti.
4. Za najvažnejše in najbližje naloge •delavske zbornice smatra opozicija:
a) sestavo načrta za izvedbo splošnega delavskega gibanja proti redukciji delavstva v rudarski in plavžarski industriji in proti znižanju plač;
b) sestavo načrta za izvedbo splošnega gibanja delavstva, za izvedbo združitev vseh bolniških blagajn in delavskih zavarovalnic za starost in nezgodo v en sam delavski zavarovalni zavod in za izvršitev že obstoječih socialnih zakonov, regulacija pokojnin kronskih staroupokojencev in miloščinarjem;
c) postavitev komisije in sestava načrta za izpremembo pravil za DZ;
d) delo in akcija za dosego popoine enotnosti razrednih strokovnih organizacij v celi državi in po vsem svetu. Končno tudi ob današnji priliki opozicija ne more mimo preiti preko nasilja, ki jih so vršile in vrše delavske zbornice
' v Bosni in Srbiji nad delavstvom, organiziranim v neodvisnih strokovnih organizacijah, katerim se je odvzelo pravico postavljanja lastnih kandidatnih list pri preteklih volitvah v delavsko zbornico v Bosni in tudi pri že razpisanih volitvah v Srbiji.
Do tu, ko so se podajale načelne in programatične izjave, je bilo vse sporazumno. Svetek se je strinjal z Juvanom, Leskovšek s Svetekom, vse vprek se je načelno strinjalo in „lojalno sporazume-, valo". Ko pa so prišle na dnevni red volitve, pa je bilo konec lojalnosti in sporazuma, ker šlo je za to, kdo bo gospodaril z 2,500.000 Din, ki jih ima letno DZ na razpolago. Torej ne v načelni debati, nego v materialni zadevi so se pokazale „razlike“. Čelešnik (social.) je . predlagal D’ Hontov volilni sistem, demokrati in klerikalci pa so bili z* čisti proporc. Tu pa ni bilo sporazuma, ker D Kontov volilni sistem je bil koristnejši za Sve-teka, od čistega proporca pa so pričakovali demokrati in klerikalci večje koristi zase. Tu se ni več lojalno sporazumelo, tu se je prvič bojno glasovalo.
Rezultat: 32 za D’Hontov sistem, 28 za čist proporc. 32 glasov je dobljenih
—	27 ZDSZJ —j- 2 bernotovca —|— 3 nameščenci. Klerikalci (17) -)- demokrati (11) = 28. Skupina DKL je glasovala za Če-lešnikov predlog proti demokratom in klerikalcem, ker ni mogla dopustiti, da bi združeni demokrati in klerikalci dobili večino v zbornici v svoje roke. Iz istega razloga je tudi pri volitvah upravnega odbora skupina DKL glasovala za listo Celešnika. (Več o tem v posebnem članku prihodnjič.) Nato so se izvršile volitve upravnega odbora s sledečim rezultatom : Socialisti: Čelešnik, Čobal, Sedej, Svetek, Golmajer, Makuc, Vospernik; klerikalci: dr. Milavec, Silvester, Gajšek; ‘demokrati: Juvan, Urbančič. V nadzorni odbor: soc.: Ošlag, Leskovšek ; kler.: Orehek, Namestniki v upravni odbor : soc.: Jakomin, Arh, Bradeško, Prezelj, Kuder, Tevškan, Pod-bršček; v nadzorni odbor: s. Iliršl, Pevec in kler. Žumer.
Volitev komisije za spremembo volilnega reda (ki nima nič z denarjem opraviti, ki pa je velikega načelnega pomena) se je zopet izvršila „sporazumno“: čelešnik, Sedej, Pevec, — Milayec, Gajšek, Bohinc.
Pri 3. točki določitev odškodnine je Čelešnik predlagal: dnevnica 60 Din, sejnina 60 Din, prenočišče 40 Din, povračilo za faktično izgubljeni zaslužek in povračilo voznine v drugem razredu. Ta predlog je bil sprejet s to spremembo, da se plača voznina v tretjem razredu. Proti voznini za drugi razred so glasovali pristaši DKL, Pevec (bernotovc) in iz dema-goških razlogov klerikalci in del demokratov. Svetek in cela strokovna birokracija s Sedejem in Makucem, ki sta vedno v vseh vprašanjih šla s klerikalci, ni glasovala proti drugemu razredu, ker je baš ona predlagala za „gospode“ (tako so se v splošnem z malimi izjemami med seboj titulirali) drugi razred. S tem je bila zaključena dopoldnevna seja in popoldne bi se moralo razpravljati o nadaljnih zelo važnih vprašanjih. Pa na popoldanski seji so zopet „lojalno" in „sporazumno" sklenili, da se vse prepusti upravnemu odboru in 4., 5. in 6. točka so bile „rešene" v par minutah. Na dnevni red je prišla volitev tajnika. Vstane orjunaš dr. Bohinc in predlaga za tajnika tudi v naprej Uratnika, „ki ga vsi poznamo kot sposobnega, vstrajnega in zmernega človeka" (Bravo Uratnik!) Leskovšek predlaga, da naj se mesto tajnika razpiše, (da bi Bernot lahko kompetiral) pa tudi on umakne svoj predlog, ko se zavzame za Uratnika zopet demokrat Urbančič, ki „lojalno“ prizna, da Uratniku vsi zaupajo in da naj se debata prekine. Za dobo novih petih let je bil izvoljen za tajnika Uratnik. (Če bo imel sedaj več plače kot 4000 Din mesečno, bo pa odločal upravni odbor.) Pod točko samostojni predlogi so govorili še demokrat Juvan, soc. Ajdišek Mici, o redukciji in bedi, zadnja nekaj o ženah. Klerikalec Terseglav je konstatiral, da vlada ni zastopana na današnji seji in da znači to omalovaževanje, preziranje delavskih institucij. (Ali pogrešate vladnih komisarjev?) Pevec o razmerah v Velenju, kjer zaslužijo delavci komaj 432 Din mesečno, kjer se je neki višji uradnik na-pram delavcem, ki so tožili, da težko živijo, izrazil: zakaj pa imate toliko otrok? Predlagal je progresivni davek na ročno delo (Bernot je vsem glave zmešal s svojim progresivnim davkom). Nato je socialist Makuc predlagal, da se 100.000 Din določi za to, da se omogoči delegacijo v Rusijo. Krušič in Uratnik sta govorila o TPD in komisiji, ki je prišla iz Belgrada, in priporočala, da se zahteva odškodnina za reducirane na pondeljkovih pogajanjih. Leskovšek je govoril o kontroli nad produkcijo, orjunaš dr. Bohinc podpira Makučev predlog za delegacijo v Rusijo samo (aha!) to naj ne bo samo za Slovenijo, to naj se odstopi kot predlog centralnemu sekretariatu DZ v Belgradu, da ono (znani socialist Topalovič!) za celo državo organizira delegacijo. Socialist Makuc je na ta predlog orjunaša Bohinca pristal, kar pomeni, da z delegacijo ne bo nič, ker kot vsi socialpatrioti tako bo tudi Topa-lowič znal ta predlog zavlačevati in sabotirati. Klerikalci so se ustrašili delegacije in predlagali, da se 100.000 Din ne določi, temveč samo izjavi, da je DZ v Sloveniji ^pripravljena" „nekaj“ (figa je tudi nekaj) dati za delegacijo. Makuc se je pa tudi s klerikalnim predlogom strinjal in s tem pokazal, da predloga ni stavil resno, temveč samo iz demagoških razlogov, (če bodo delavci v Sloveniji čakali, da bodo v Beogradu sklenili delegacijo, ne
bodo nikoli prišli v Rusijo.) Gajšek, kle-rikalc, ki je najbrže „pozabilu dopoldne podati svojo deklaracijo, je popoldne pre-čital dolgo listo zahtev, za katere se bo „borilu. Med drugimi tudi za „poravnalne urade44 za poravnavo sporov med delavci in podjetniki (ki so se povsod še izkazali za delavstvo škodljive), za zavarovanje za slučaj vojske (tudi antimilitaristi so klerikalci) in iz demagoških razlogov je proti vsem izjemnim zakonom, posebno proti zakonu o zaščiti države. (To je Gajšek lahko riskiral, ko ni bilo nobenega od vlade na seji; zakaj pa klerikalci v Bel-gradu in v „Slovencu“ ne povejo, da so proti zakonu o zaščiti države tako, da bi jih tudi Pašič slišal ?) S. Ravnik je govoril v prid vojaškim obvezancem, ki ne dobijo dela, ko pridejo od vojakov. Urbančič pa za javne nameščence. Seja je bila zaključena, brez da bi se kaj ukrenilo ali konkretnega sklenilo o vprašanju redukcije, nič o brez-
Posledice kapitalistič-nega sistema.
", . Redukcije, brezposelnost, ukriza sploh. — TPD in vlada. — Meščanske stranke zaščitnice TPD. Sabotaža socialpatriotov. — Na delo.
Velika katastrofi, ki jo je povzročila redukcija v revirjih, se ne sme pripisovati samo požrešnosti akcionarjev TPD, ker profitaželjnost ni lastnost samo TPD, temveč vseh kapitalistov, tudi jugosiovenskih in slovenskih. Reducirali so tudi drugi podjetniki, toda to se tedaj ni tako opazilo, ker so ti podjetniki bili manjši in ni bilo število reduciranih koncentrirano na enem kraju, kot je to sedaj pri TPD, ki je največji privatni poJjetnik v Sloveniji. TPD in drugi kapitalisti ne proizvajajo radi potrebe', temveč radi dobičkov. TPD, ki se je za mal denar prilastila premogove zaklade, ne koplje premoga, ker ga ljudstvo rabi, temveč zato, ker se kopanje premoga rentira, ker so rudniki dobičkanosni. Dokler pa se bo proizvajalo radi dobičkov in ne radi potrebe — in to bo toliko časa, dokler bo obstojal kapitalistični družabni red, ki temelji na tej podlagi — toliko časa morajo od časa do časa nastajati krize, zastoj, ki so za izkoriščane, za proletariat vedno katastre falne, kar je za kmeta požar in povodenj, to je za proletarca redukcija, brezposelnost. Razlika pa je v tem, da se povodnji in požarov preprečiti ne da, ker so to naravni, elementarni pojavi, brezposelnost, beda, izkoriščanje pa niso naravni pojavi, temveč posledica družabnega sistema, ki je zgrajen na izkoriščanju in izžemanju ljudstva po kapitalu. Zato ni demagogija, kakor pravijo kristanovci in bernotovci, če trdimo, da je boj za uničenje kapitalističnega družabnega reda edina pot za likvidacijo izkoriščanja. Kdor se bori proti redukciji in brezposelnosti, ne veže pa te borbe z bojem proti kapitalističnem družabnem redu, t. j. z razrednim bojem, je kakor človek, ki razpne dežnik, kadar mu teče voda skozi strop, mesto da bi popravil streho. Boj se mora voditi neprestano proti vzrokom ne samo proti posledicam. Na ljubljanskem shodu v Unionu pa so grmeli Uratnik, Sedej, Bernot itd. samo proti posledicam. (Glej resolucijo, ki so jo objavili meščanski listi. Niti besedice o razrednem boju ni v resolucijah predlaganih od Sedeja). Razpenjali so marele in niso pustili s. Marcel Zorgi, da bi pokazal na luknjo v stropu in da bi pokazal, da voda z dežnika, pod katerim so se tiščali lojalno Uratnik, Sedej, Bernot, Bohinc, Terseglav in Juvan, teče po delavstvu naprej.
Piloti redukeiji govorijo in tudi pišejo vsi slovenski listi. Demokrati, klerikalci, radikali radičevci vsi so v besedah proti redukciji. Da so pa to samo besede, dokazuje dejstvo, da imajo imenovane stranke v parlamentu večino in da ta večina v parlamentu lahko sklene: TPD se izplača vložen kapital (50 miljonov dinarjev), rudnike pa (ki so vredni miljarde) prevzame država. Meščanske stranke tega riiso in ne bodo storile, ker so samo v besedah proti redukciji. Kadar pridejo med vas agenti teh strank, jih naženite. Meščanske vlade so kapitalistične in ne bodo nikdar pomagale delavstvu.
Socialpatriotična birokracija pa razpenja dežnike in nosi skupaj malto,
poselni podpori, nič o vpokojencih, nič o vsem tem, kar tišči delavce.
Birokrati so sebi osigurali topla gnezda, po 4000 Din mesečne plače, vse drugo je bilo le radi lepšega. Okroglo 20 000 je stala skupščina, birokrati so svoj del dobili, delavci pa naj se zadovolijo z lepimi besedami in „lojalnim" in „spora-zumnim“ nastopom.
*
O skupščini 7. marca zato tako obširno poročamo o poteku samem in nastopanju posameznih grup in oseb, ker nam je baš ta skupščinska seja DZ popolnoma razgalila naše socialpatriote in bernotovce, (o demokratih in klerikalcih sploh ne govorimo, ker so notorično protirazredni) pokazala nam pa je napake in malodušnost nedopustno nediscipliniranost in neodločnost tudi nekaterih članov DZ, ki jih prištevamo med nas, med dekaliste. O tem pa prihodnjič.
za flikauje ra :puk, ki jih vedno bolj pokazuje kapitalistični sistem. Mi smo sestavili resolucijo (je objavljena v DKL), v kateii se zahttva upostavitev akcijskih odborov in organiziranje generalne akcije po vsej državi. To smo storili zato, ker se dobro zavedamo, da samo jadikovanje in tarnanje ne pomaga, ne pomagajo tudi samo besede na shodih, če ostanejo brez dejanj. Na shodih je treba sklepati in sklepe potem izvajati. Birokracija pa se akcij ogiba. Veliko akcijo so organizirali za volitve v DZ, ko je šlo za denar v DZ, za reducirane pa samo govorijo na shodih, sestankih in pogajanjih. Pogajanja so potrebna in nismo proti pogajanjem sploh, uspešna pa bodo le tedaj, če se bo paralelno z pogajanji vodila akcija mas. Tega pa birokracija noče in zato jo morajo delavske mase na to prisiliti. Resolucija objavljena v prejšni št. DKL je bila doslej sprejeta na shodih v Tržiču in Trbovljah in poslana Strokovni komisiji in isto morajo storiti tudi vse ostale podružnice. To ni razbijanje organizacij, to je pot, po kateri morajo razredne organizacije hoditi, če nočejo nase prevzeti pred celim delavskim razredom odgovornosti za posledice, ki morajo taki sabotaži slediti.
Vojna v jjni.
(Iz Zagorja.)
Že v št. 46. našega lista z dne 17. dec. 1. 1. smo povedali svoje mnenje o postavljanju spomenikov padlim vojakom. Zato danes le na kratko še o tem.
Udruženje vojnih invalidov v Zagorju je skupno z raznimi narodnimi „kulturnimi“ društvi započela akcijo, da postavi spomenik padlim Zagorjanom. Vsa naša društva so se jasno temu sodelovanju odpovedala. Postavitev spomenika pomeni ščuvanje delavstva v nove vojne ter izrabljanje spomina padlih za militaristično propagando. Zato delavstvo nikakor ne more in ne mara sodelovati v organiziranju nove vojne. Delavstvo, ki zlasti sedaj preživlja težke krize, ne mara podpirati orjunske akcije.
Danes, ko TPD izvaja reduciranje in meče delavce na ceste, danes, ko militarizem pošilja svoje oddelke v revirje, da ne bi delavci zahtevali kruha, danes, ko militarizem zatira delavsko gibanje po vsem svetu ter divja proti delavsko-kmečki vladi v Rusiji, je edina naloga delavstva, da ojači in organizira svojo borbeno fronto proti kapitalizmu in militarizmu. Kot vedni protivniki vojne, je naša naloga, ne zbrati kamenja za spomenik, ampak organizirati vojno proti vojnif
Zato zagorsko delavstvo ne sme, ne more in ne mara sodelovati tam, kjer sodelujejo orjunci. Kjer sodelujejo mo--rilci sodruga Fakina, ne more sodelovati delavec. Kdor daruje kaj za spomenik, podpira Fakinove morilce.
Sodrugi! Organizirajte vojno vojni!
Iz sovjetske Rusije.
Po vsej Rusiji se na veliko gradijo delavska stanovanja.
V	ruskih mestih ne gradijo hiš samo z občinskim denarjem, vse sovjetske institucije: fabrike, trusti, zadruge, občine in državni organi delajo vzajemno z združenimi močmi pri graditvi stanovanj.
Samo nekaj ruskih časopisov nam je na razpolago in iz teh smo v času
od 14.—23 januarja posneli sledeča poročila: Tula, zadruga „Rdeči Kovači" je 1,800.000 Din porabila za vzdrževanje delavskih stanovanj. V letu 1925/26 se bo zgradilo 30 dvonadstropnih hiš. Harkov, v preteklem letu se je iz dobičkov ukrajinskega trusta 40,000.000 Din uporabilo za graditev delavskih stanovanj, klubov in kopalnic. V tekočem letu bo porabil trust „Južna ruda" 580.000 Din, trust „Šimugol“ pa 2 milijonov 500.000 Din za graditev novih stanovanj.
V Kassavino (gubernija Nižji Novgorod) se je v preteklem letu zgradilo vrtno mesto iz sto enonadstropnih hiš, v katere so se delavci pred kratkim vselili. Ishevsk, mestni magistrat je dobil dolgoročno posojilo 35,000.000 Din za graditev stanovanj. Leningiad, zadruga „Skupno gospodarstvo" je določila 30 milijonov Din za graditev 20 stanovanjskih hiš za delavce tovarne „Bol-ševik". V Tulski guberniji so 1925 leta porabili 83 miljonov Din za zgradbo stanovanj. Kaluga, v bodoči sezoni se bo v rajonu papirnice gradilo stanovanjske hiše. Papirniški trust je prispeval 15 milijonov, ostali del proračuna prevzamejo nase zadruge in sovjeti.
To so, kakor rečeno, izvlečki poročil iz samo treh ruskih časopisov.
V	Jugoslaviji vsi časopisi ne morejo poročati o taki gradbeni delavnosti
Odprto vprašanje centralnemu odboru Ujedinjene železničarske organizacije Jugoslavije Članstvu pa v pomislek.
„Ujedinjeni Železničar14 štev. 5. t. 1. javlja izključitev Ignaca Lapuha iz organizacije, ker je zagrešil dejanje, ki je s častjo člana in sodruga ne združljiv. Ig. Lapuh je bivši občinski svetnik socialistične stranke Jugoslavije in nje član, izjavil se je, da je socialist, ob enem pa, da smatra kot dolžnost, da je vohun. Lapuha poznamo že iz procesa proti s. Marcel Žorgi, ki je bil pri predpripravah za 24 urni protestni štrajk (3. avg. 1923) železničarjev in državnih nameščencev obtožen po zakonu o zaščiti države členu 1. Tam se je razkrinkal kot agent buržuazije v delavskih vrstah ; marsikateri tega ni verjel, kar mu je sedaj jasno. Mi pozdravljamo ta korak čiščenja v razredno bojevni organizaciji, za nas delavce pa še zadeva Bahuna hi čista. Tudi on je zelo klavrno vlogo igral pri tem procesu. Državni pravnik se je napram njima izrazil: nisem jaz Marcel Žorgo postavil na zatožno klop, nego vi Lapuh in Bahun ste tisti, ki ste to napravili, po vaših navedbah smo ga mi morali obtožiti. (Sodrug Marcel Žorga je bil 29. okt. 1924 obsojen na šest mesecev strogega zapora z dvema postoma in dvema trdima ležiščema na teden in eno temnico na mesec ter sodne stroške, ki so znašali 7000 Din.) Ako je bil Lapuh izključen, kaj pa naj se zgodi z Bahunom? On je občinski svetnik in član socialistične stranke. Ali vam ie znano, da je tudi on svoj čas denunciral zaupnika v mariborski delavnici pri policijskem ravnateljstvu? Ali ni to tudi nečastno delo? Sodrugi, za človeka, ki kot zaupnik denuncira zaupnika pri policiji, ni prostora v naših vrstah. Proti občinskemu svetniku Bahunu se morajo izvajati konsekvence. Sodrugi, razredni boj ne sme biti samo na jeziku, nego ga je treba tudi izvajati.
Organizirani železničarji.
Iz Most. V sredo zvečer smo bili v Unionu na protestnem shodu, katerega so sklicale vse takozvane delavske strokovne organizacije. Ali po našem in po večini ljubljanskega delavstva mnenju, to ni bil nobeden protestni shod. Vsi govorniki te ali one stranke so se med sabo skušali, kateri	bo	bolj	rahlo potipal TPD.
Druge kapitaliste, kakor KID in drugo tako gospodo so sploh pustili pri miru, kakor	da bi	bili	za to	plačani. T)d skupine
okoli	DKL	ni	bilo	nobenega govornika.
Za najboljše prijatelje TPD in sploh vse jugoslovanske buržuazije so se izkazali naši socializdajalci. Ko je zahtevala večina navzočega delavstva, naj se da besedo tudi s. M. Žorgi, se je reklo, da bo dobil besedo	tudi	on.	Po	prečitanju resolucije
se jo je dalo na glasovanje in na veliko začudenje vsega ogorčenega navzočega delavstva se je shod zaključil.
Sodrugi iz Trbovelj, posebno brezposelni 1 Ako pričakujete pomoči od takih
Zdravje.
V Ljubljani je državen zavod, ki se imenuje higijenski zavod in ki ima pred vsem nalogo — vsaj pisano je tako — da širi zdravstveno prosveto med množice. Kako to svojo nalogo vrši, je svobodoumen zdravnik označil z besedami: „Hi-gijenski zavod je gramofon, ki svira na troje plošč: jetika, alkohol in sifilis. Te tri stvari so mu začetek in konec vsega hudega, kakor je začetek in konec vsega * dobrega on sam — higijenski zavod.44
V takem smislu prireja ta zavod propagandna predavanja po deželi in po mestih in izdaja „zdravstveno-poučenu mesečnik ^Zdravje44. Ta mesečnik naj nas zanima to pot.'
Mislim, da je zdravstveno zlo današnje družbe eno najbolj očitih. Kapitalistična gospoda degenerirana od izobilja in luksuza, delavske in kmečke mase propadajo od izkoriščanja, propadajo, ker od njih dela živi celokupna družba, se vzdržuje tlači-teljski državni aparat z militarizmom in birokratizmom in se na račun njih bede rešujejo neprestane gospodarske krize kapitalizma. Da iztisne iz delavca čim več profita, mu nalaga kapitalist čim težja dela, čim daljši delovni čas, mu daje čim nižjo plačo, čim manj življenskih ugodnosti — in tako izžema zdravje iz njega. Tu je koren in vzrok zdravstvenega razpada v današnji družbi: v gospodarstvu za profiti.
Poklic vse državne vzgoje in prosvete pa je, da množicam zastre pogled za to osnovno, zelo enostavno resnico. Higijenski zavod v zgoraj citiranem smislu pomaga pri tem poslu. In njegovo „Zdravje44 z njim.
Samo bežen pogled po vsebini: pravljica o bacilih; skrb za narodovo zdravje je dolžnost vsakega državljana; zakaj zdravje tudi na kmetih peša% Tako so pisani ti sestavki, da se človeku vsiljujejo vprašanja: Ali gospodje, ki jih pišejo, še nikoli niso bili vsaj v kakem ljubljanskem predmestju, če že niso videli Trbovelj ali kake kmečke vasi? Ali ne vedo, da je propadanje našega kmečkega ljudstva posledica neznosnega finančnega pritiska od strani države in posledica neurejenega agrarnega vprašanja? Ali mislijo, da je država opravila svoje zdravstvene naloge, če je sezidala zares higijensko opremljeni higijenski zavod in nastavila v njem nekaj dobro plačanih zdravnikov, če vzdržuje nekaj na pol razpalih bolnic, domov in takozvanih socialnih zavodov, kar je vse skupaj pesek v oči? „Zdravjeu poziva „državljane14 k dolžnosti, da sami skrbijo za svoje zdravje. Ali „Zdravjeu ne ve, da množice teh državljanov že z jetiko pridejo na svet, da rastejo po barakah, vagonih in kleteh brez mater, brez mleka, brez plenic, brez solnca, da jim še čisto malim in šibkim kapitalist odkupuje delovno silo — kri njihove rasti in da v brezposelnosti tisoči duševno in telesno propadejo?
O, saj „Zdravjeu dobro ve vse te reči. Toda je higijenski zavod državen in je državnih — kakor sploh vseh kapitalističnih — ustanov poklic, skrivati resnico, in so plače lepe in je toliko propal naš zdravniški stan, da so mogoče take reči.
Delavstvo samo pa in zlasti njegove strokovne organizacije naj več pozornosti posvetijo temu vprašanju, naj si napravijo jasno kritiko državnih in avtonomnih zdravstvenih institucij in postavijo svoj proletarski zdravstveni program.
„prijateljevu in „zastopnikovu „delavskih interesov44, se zelo motite.
Ko pa bodo prišli k nam moščanskim sodrugom ti lažimarksisti oznanjat svoj evangelij, jim bomo že v naprej molili figo pod nos, ker se od njih slepariti ne damo 1 Pika. Sodrugi iz Most.
Trbovlje, v nedeljo 7. t. m. popoldne se je vršil naš shod pred PravdiČem. Udeležba je bila kljub mrazu, ki je ravno v nedeljo pritisnil, dobra. Govorili so sodrugi Dušan Kermauner, Marcel Žorga in pa Mirko Weiuberger iz Zagorja. S. Kermauner je govoril o političnem položaju, o Sovjetski Uniji, o strokovni enotnosti, kateri nasprotuje druga internacionala, in o ofenzivi kapitala, proti kateri je potrebna enotna strokevna internacionala. Pozval je vse poslušalce, naj vstopijo v Zvezo rudarjev in naj pri volitvah 27. marca glasujejo za Delavsko-kmetski blok.
—	S. Marcel je v nadenournem govoru obrazložil politični položaj v Jugoslaviji
Delavski dopisi.
Stran 4.
DELAVSKO-KMETSKI LIST
Stev. 10
in vlogo raznih strank, obširno je govoril tudi o redukciji, o generaliziranju akcije proti njej ter je predlagal resolucijo o akciji proti redukciji, ki je bila od shoda enoglasno sprejeta in katero bo predsedstvo poslalo Strokovni komisiji. — 8. Wein-berger je obsodil resolucijo, katero je uskok Sedej predlagal na protestnem shodu v Ljubljani. Obravnaval je tudi strokovno vprašanje in pozval rudarje, da morajo v strokovno organizacijo, kot je tudi dejal s. Stalin na kongresu v Moskvi: Vsi v strokovne organizacije, tam delajte in odstavite socialpatriotako vodstvo! Spominjal se je prvega junija v Trbovljah, dalje Zaloško cesto v Ljubljani in izdajstva socialdemokracije, ko je glasovala za vojno in dala umoriti s. K. Liebknechta, ki je bil proti vojni. — Sodrugi so bili s shodom zelo zadovoljni.	T.
Kočevje. (Iz pašaluka ravnatelja Bi-skupskega). V našem DKL ni skoraj nikoli dopisov iz Kočevja. Delavci pri rudniku se bojijo dopisovati, ker kadar je kak dopii, zasleduje BiBkupski dopisnika in mnogo delavcev je že vrgel neusmiljeno na cesto, ker jih je sumil, da so poslali kak dopis. Biakupski bi hotel, da nihče ne bi zvedel, kak teror vlada v Kočevju. Ljudje pravijo, da je v Trbovljah po preobratu bil bolj mehek, ko so ga parkrat pozdravili s karabinkami in da je zato tudi bežal iz Trbovelj. — Zvedel sem za slučaj, da se je nek bolnik vsled oslabelosti dvakrat zgrudil, mesto zdravnika so poklicali nhausmeistrau in ta ga je potipal za roko in oblastno konstatiral, da bolnik simulira. Bolnik je bil na podlagi tega kaznovan za 15 Din. — Delavci! Take stvari se bodo toliko časa dogajale, dokler ne bodete vsi kot en mož stopili v organizacijo in vsi skupaj združeno nastopili proti Biskupskijevim metodam in proti kapitalizmu sploh. Potnik — dopisnik.
Črna. Bližajoče se občinske volitve so spravile naše reformiste že tako iz ravnotežja, da so postali naravnost smešni. Opozorili bi samo na slučaj in poziv Grab-nerja v nNapreju“ ter s. Grabnerju svetovali, da si naj poleg dohodkov in izdat-kov zapisuje tudi še izposojila, ter ga opomniti, da ni ravno kavalirsko iste vračati s pozivi, katerih resničnost ne bo mogel dokazati. Ja, dragi sodrug, pozabil dl menda že, da ima laž kratke noge, da mora torej tudi laži-marksizmu enkrat odklenkati in da tega tudi ženska zgovornost ne bo preprečila, čeprav ti to utegneš upati kot je iz besed tvoje žene bilo posneti. Pika.
Sodrugu Tonetu Pogačniku. „Me-mento moriu je zazvenel in palo je žrtev
—	umrl je sodrug Tone Pogačnik. Ostavil nas si v času, ko se bije najsilnejši boj med zatiralcem in zatiranim, boj, ki zalite''a vso silo in moč od nas slehernega, za svoj goli življenski obstanek. Pal si v naročje matere zemlje, one matere, ki postane v smrtnem spavanju vsem zemljanom enako dobrotljiva in pravična.
Kdo te ni poznal, saj si stal vedno na čelu proletarskega boja, povsod Siril idejo vstajenja ponižanih in razžaljenih, bodril jih v veri, da šinil bo dan, ko bo vstal suženj v svobodno solnce, ko bode zakraljevala rdeča glorija v vseh zbičanih dušah — ideja nad vse. — 0, Baj je kakor tisoči drugih oznanjeval besede, da vstala bode armada proletarcev v eno samo mogočno fronto, ki bo dosezala od pola do pola, fronto, ki bo naskočila na pošasti z zlatom okinčane in z žulji našimi svojo nezmerno bogastvo nakopičeno.
Tone, sodrug! Mar ti ni bilo sojeno, da dočakaš dne veličastnega pohoda fronte, segajoča od pola do pola? In da pravljice o vsekraljici Pravici nam resnica postane? In da na razvalinah te družbe človeške postavimo nove stebre življenja, — našo bodočnost?
„Memento mori“. „Naprej po začrtani poti, Karla in Roze prižgite v srca vaša, do zmage — preko vsega!“ To so bile tvoje poslednje besede.
Danes si mrtev. Mrtev? Bratje, sodrugi! Naš Tone bojevnik je mrtev — toda njegov sen o zavojevanju Pravice in misel njegova bojevna — vzemimo to za našo dedščino — ker proletarski bojevniki ostavljajo nam v svojih oporokah besede borbenosti, vere v bodočnost: „Moja ded-ščina pa naj boje: naprej kljub vsemu 1 Baklje prižgite, da bo plamen vseh plamenov! Rdeča poplava!
Ti pa proletarska mladina Hrastnika, povzdigni svoj črni flor in: nVas žrtve zahteval je boj ... mi tonemo v pločm bodočnosti soj . .	—a—
Hrastnik, 24. februarja 1926.
Delavski šport.
(Dopis delavskega športnika iz Trbovelj.)
Tudi mi delavski športniki iz naše bedne doline z veseljem pozdravljamo idejo lj. športnikov in se pridružujemo akciji za samostojni delavski savez. Pozdravljamo požrtvovalnost lj. sodrugov, ker tudi mi živo čutimo potrebo enotnosti proletarskih športnikov. Danes na žalost delavska mladina premalo polaga važnosti na samostojne delavske klube. Zato moramo iti med delavsko mladino med ono, ki je včlanjena po meščanskih klubih, in ji moramo razložiti naše ideje in jo zainteresirati. Koliko velikega napredka bi napravili tudi v splošnem delavskem pokretu, če bi imeli močno armado delavskih športnikov. Kako je lepo razložil v zanji štev. DKL pomen športa, da se nam ne bo šlo za rekodorstvo ampak da tndi vzgojimo mladino v prave sodruge za boj proti meščanski družbi.
V	Trbovljah imamo svoj klub v Svobodi in delamo in treniramo čeprav je nam otežkočeno, ker nimamo pravega športnega prostora. Pa upamo, da na spomlad dobimo svoj prostor in potem se nam daje prilika za tekmovanje. Trboveljska mladina z vso požrtvovalnostjo dela na to, da bo vsa mladina po revirjih spoznala, da je samo v enotnosti mogoč boljši športni uspeh. Trbovlje so največji industrijski kraj in imajo tudi največ delavske mladine in meščanski kulturonosci, ki vsepovsod vpijejo o lepotah lepih Trbovelj, ne vidijo delavske mladine, umazane in raztrgane, ki jo TPD krvavo izkorišča, da ne morejo starši pošteno obleči svojih otrok, ki hodijo po cestah, ker nimajo nobenega igrišča, da bi se tam svoje proste ure igrali in učili. Zato je dolžnost vseh merodajnih faktorjev, tudi vseh delavcev športnikov, da gremo na delo. Agitirajmo med delavsko mladino; vso delavsko mladino morajo objeti naše ideje. Vsi naj pristopijo v Delavski klub „Svoboda“. Tako se bodo pokazali uspehi ne samo na športnem polju, nego tudi v splošnem gibanju proletarskega razreda. Zato pozivamo vse delavske športnike in vse, ki stremijo za napredkom delavske mladine, da pristopijo k naši akciji. Lahko bomo pokazali s ponosom tej meščanski družbi, da je tudi delavska mladina zmožna velikih uspehov. Ravno v najbolj zatiranih od meščanske družbe, ravno v tej delavski pari bo vsklila enkrat iepša bodočnost. Delavsko mladino moramo učiti o športu, pa tudi o marksizmu. Če bodo vsi delavci razumeli naš oklic, naj gredo na delo in naj ustanavljajo delavske klube, se bodo uspehi kmalu pokazali. Naše geslo naj bode: vsi, ki ste za napredek delavske kulture, vsi, ki se borite za pravice proletariata, strnimo vso delavsko mladino v enotno samostojno športno zvezo. Ta armada delavskih športnikov bo vzgojila ne samo dobrih s, jetnikov, ampak tudi dobre borce za ideje marksizma.
Na kratko.
Anton Kristan, „ki nima nič s strokovno komisijo14, je z Likarjem, podpredsednikom militaristične zveze slov. vojakov Nace Mihevcem in še nekaterimi drugimi čakal v kavarni, kaj bo sklenil klub ZDSZJ pri „Rožiu. Takoj po končani seji je priletel Golmajer raportirati Kristanu, kaj je bilo. Kristan je bil zelo zadovoljen, da so se njegove direktive upoštevale. Golmajer pa Beveda ni kristanovec, kot nista Sedej in Makuc.
Razbijaška konferenca likvidatorjev je bila preložena na 14. t. m., ker je večina povabljencev odklonila sodelovati pri likvidiranju marksizma. Oe bo 14. šlo bolj po sreči, bomo šele videli.
Uratnik predlagal znižanje fonda za brezposelne za 50.000 Din. Na seji skupščine je bil predložen predlog, da Be fond za brezposelne podpore zniža za 50.000 Din. Ker je bilo na galeriji dosti poslušalcev delavcev in tudi med izvoljenimi nekaj poštenih ljudi, so ta predlog prepustili upravnemu odboru, da on za zaprtimi vrati, brez kontrole delavstva o tem sklepa. S tem so se strinjali tudi bernotovci, ki so za načelo javnosti. Več o tem prihodnjič.	/
Sama birokracija s«tdi v upravnem odboru DZ, delavci so izločeni. Poglejte: Svetek — Kristanov tajnik, Cobal — birokrat, Čelesnik — birokrat, Sedej — birokrat, Golmajer — birokrat, delavca sta edino Makuc in Vospernik.
Ne V Francijo. V prihodnji številki priobčimo pismo s. Gama iz Pariza, ki nam
je na našo prošnjo napisal poročilo, kake so razmere v Franciji. S. Cam odločno svari pred izseljevanjem v Francijo.
Socialpatriotična DZ. Kristanov-
ceu. • 'a — delavcem figo. Prva seja upravnega odbora DZ je že pokazala, da je bilo upanje mnogih delavcev, da bo izvoljena DZ prava zaščitnica delavstva, napačno. Na tej prvi seji so si „gospodi kolegi11 samo razdelili mesta brez vsakega ’"iigega sklepa. O redukciji, brezposelnosti in drugih perečih vprašanjih niso zgubili niti besedice. Za predsednika je bil izvoljen Cobal, za katerega sta glasovala tudi Sedej in Makuc in z njima demokrati, za podpredsednika Sedej, za blagajnika pa Celesnik. '— O vsem drugem bodo „gospodje kolegiu reševali prihodnjič. Klerikalni „81ovenecu pa hoče ob tej priliki kompromitirati tudi nas in piše, da je bil za podpredsednika izvoljen „ko-munistu Sedej.
418.215*98 Din letnih prejemkov
ima ravnatelj TPD v Trbovljah. Ta o-gromna svota sestoji:	69.999-96 Din
osnovne plače, 2480 Din družinske doklade, 49.520*20 Din povračilo dohodnine, 2020*50 Din nabavni prispevek, 975*36 P	”al za obit ko, 111.999*96 Din
di age naklade, 100.000 Din nagrade, re-munaracije 75.070 Bin, kurjava, svečava 6150 Din, poleg tega pa še prosto stanovanje (celo vilo), kurjavo, razsvetljavo in čiščenje. Okroglo 1500 Din na dan imajo ravnatelji, na 40 Din pa so znižali plače delavcem.
Zakaj so klerikalci v parlamentu? Na to vprašanje je odgovoril klerikalni poslanec Klekl na seji narodne skupščine 3. marca takole:
„Mi smo tukaj po nalogu cerkvenih predpisov, po želji in z dopuščanjem sv. Stolice, po odredbi cerkvenih kanonov 139 § 4. po nalogu naših škofov — in bomo tukaj toliko časa, dokler bodo oni to hoteli in ukazali, ker mi ne poslušamo nikogar drugega in se nikomur drugemu ne pokoravamo, kakor cerkvenim predpisom in našim cerkvenim poglavarjem, škofom.“
Bojkot volitev v delavsko zbornico V Srbiji je proglasila tudi zveza trgovskih, bančnih in industrijskih uradnikov. V svojem organu „Glasniku št. 6 objavlja imenovana Zveza svoj sklep in ga utemeljuje: „0d vlade imenovana zbornica — ljudje iz socialistične stranke — je tik pred volitvami poskrbela, da ohrani svoja mesta, da ohrani svoj karakter kontrolnega organa nad delavskim razredom in da prepreči izraz pravega razpoloženja delavskega razreda. To je ona napravila s tem, da je izključila nekaj organizacij, nekaj pa jih ni hotela sprejeti. Imenovana zbornica nam je onemogočila, da postavimo svojo kandidatno listo. Vse izkliučene organizacije (CRSOJ, grafiki, uradniki) so objavile bojkot volitev. Naj se socialisti sami izglasujejo. “
Socialpatrioti so kontrolni organ kapitalizma nad delavskim razredom, to so pokazale volitve v Bosni in Srbiji, njihovo manevriranje, da onemogočijo kandidiranje neodvisnim na Hrvatskem in delo social-patriotičnih birokratov v Sloveniji.
Balkanska strokovna konferenca,
ki jo sklicuje amsterdamska internacionala, se bo vršila od 9. do 11. aprila v Sofiji.
5.	in 6. aprila se vrši v Belgradu konferenca ZDSZJ z zastopniki amsterdamske internacionale. Kakor se sliši bodo delegati amsterdamske internacionale priredili na svojem potu v večjih mestih shode. Med delegati se bo nahajal skrajni desničar in nasprotnik strokovnega zedinjenja z rdečimi strokovnimi organizacijami in Rdečo Strokovno internacionalo znani Sassenbach, prišli bodo pa tudi predsednik amsterdamske internacionale Purcell, tajnik Internacionalne Transportne Federacije Firnmen in tajnik angleških rudarjev Cook, ki se v amsterdamski internacionali in angleškem komitetu borijo za euotnost strokovnega gibanja po celem svetu. — Razbijaču Sas-senbachu, ki menda še ni pozabil shoda v Mestnem domu 1924 leta, bo delavstvo v Sloveniji ponovno pokazalo, da je za enotnost z ruskimi strokovnimi organizacijami in rdečimi strokovnimi organizacijami, Purcella, Fimmena in Cooka pa, ki se že borijo za to mednarodno enotnost, pa bo tudi revolucionarno delavstvo brez-dvomno z odobravanjem pozdravilo.
Iz proračunske debate. Pri proračunskih debatah, ko se govori m glasuje v parlamentu o tem, kako visoki naj bodo davki in kdo naj te davke plačuje, in na drugi strani o tem, za kaj se ogromne milijarde ljudskega denarja porabijo, se
najbolje spozna kako gnusno varajo ob volitvah vse meščanske stranke svoje vo-lilce, ko jim obljubljajo, da bodo delale v korist naroda.
Proračun vrhovne državne uprave, ki je bil sprejet z glasovi radikalov, radi-čevcev (Pucelj) in proti kateremu načelno niso nastopili niti klerikalci, znaša: 1. za kraljevo civilno listo 24 milijonov Din, za princa Jurija 180.000 Din, za pisarno kraljevih redov 1,252.000 Din, za pisarno kraljevega dvora 2,052.000 Din. Samo te štiri prve postavke znašajo 27,480 000 Din letno. 2. Za narodno skupščino (poslaniske dnevnice) 47,043.000 Din, za glavno kontrolo 17,613.000 Din, za državni svet
6.087.000 Din, ministerski pFedsednik
2.934.000 Din. Za ^splošne izdatke14 (tu so tudi tajni fondi za vladne časopise, špijone, agentprovokaterje) 32,270.000 Din. Izdatki za ministre na razpoloženju (ministrska brezposelna podpora, ki jo je dobival tudi A. KriBtau) 1,804.000 Din. V debati o proračunu pravosodnega minister-stva se je izkazalo, da je bilo lani v Sloveniji okoli 90.000 eksekucij (rubežni) in da je bilo radi neplačanih davkov prodanih 230 posestev. Medtem ko so sodišča po celem svetu in seveda tudi v Srbiji pasivna postavka v proračunu, je v Sloveniji na sodnih taksah bilo za 30 milij.
Sodrugi, nabirajte za tiskovni sklad!
Din več prejemkov kot izdatkov za sodni apariu. — Slovenija je samo lansko leto plačala 74 milijonov Din več direktnega davka, kot je bilo preračunjeno, v Srbiji pride 56 Din davka na osebo, v Sloveniji pa 161 Din. Srbska gospoda zna izmoz-gavati delovno ljudstvo v „osvobojeniu Sloveniji. Pristransko „enakopravnostu pa dokazujejo tudi sledeče številke: za bel-grajsko univerzo je določenih rednih in izrednih kreditov 36,540.000 Din, za zagrebško 18,110.000 in za ljubljansko pa samo 3,380.000 Din.
Ker nočejo nositi orožja in nočejo prisegati, da bodo na povelje buržuazije slepo ubijali ljudi, preganja vlada pristaše nazarenske vere, to je izjavil minister Trifunovič v proračunski debati. Nobeden od poslanctv, tudi klerikalni so molčali, ni rekel niti besede v zaščito nazarencev, ki raje gredo po 10—15 let v ječo, kot bi prijeli 'orožje v roke.
Ko bo proračunska debata v parlamentu končana, bomo pokazali kako buržuazne stranke izdajajo interese delavcev in kmetov, da jih bodete lahko napodili, kadar bodo pred volitvami zopet prišli med vas B polnimi ustami obljub.
V	dobi gospodarske krize in brezposelnosti je samo ljubljanska buržua-zija v letošnjem predpustu izdala na zabavnih večerih 5 milijonov Din. Država je na veseličnem davku zaslužila 300.000 Din. — Demokratski gerentski svet pa zvišuje užitnino na moko za 700 odst., za šampanjec pa znižuje za 25 odstotkov. Klerikalci in kristanovci molčijo, ker se 8 ako gospodarsko politiko strinjajo, t
VABILO
na IV. redni občni zbor zadruge Rudarski dom v Trbovljah
ki bo dne 11. aprila 1926 ob 15. uri popoldne v prostorih zadi uge.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3. Čitanje revizijskega poročila.
4. Računski zaključek za leto 1925.
5. Volitev načelstva.
6. Volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti.
Trbovlje, 6. marca 1926. Načelstvo.
Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik Aleks. Kobler, Ljubljana.
Tiskarna Josip Pavliček, Kočevje.