Poštnina plačana y gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
33.
kos.
V LJUBLJANI, dne 27. aprila 1932.
Letnik
III.
V S E B
Zakon o zaščiti kmetov.
336. Zakon o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov.
»a Zakon o pomorskih trgovinskih akademijah.
337. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini.
338. Uredba o draginjskih dokladah provizioniranih poštnih služiteljev, njih vdov in sirot.
339. Izpremembe v dopoluitvah pravilnika o cenzuri filmov.
I N A :
340. Razpis — pojasnilo o prepovedi izvoza orehovih debel.
341. Odlok o izdajanju potrdil inozemskim delavcem.
342. Razglas o izpremembi tarife za uporabo občinskega mostu čez Savo in Krko pri Brežicah.
343. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
344. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Zakoni in kraljevske uredbe.
334.
Mi
ALEKSANDER L,
Po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta
Narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji XXXIX. redni ®eji, ki jo je imela dne 12. aprila 1932. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XXVI. redni Seji, ki jo je imel dne 15. aprila 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o zaščiti kmetov in o uveljavitvi po-edinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju,*
ki se glasi:
§ 1.
(l)	Od dne, ko dobi ta zakon obvezno moc, se odlagajo vse javne prisilne prodaje (izvršilne dražbe) premične in nepremične imovine kmetov, ki so v teku, nove
* -»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. april« 1032., št. 91/XL£78.
prodaje take imovine pa se ne smejo dovoljevati. To velja,, dokler se ne izda zakon o konverziji kmetskih dolgov, najdalj pa do preteka (6) šestih mesecev od dne, ko dobi ta zakon obvezno moč. Za isti čas se ustavljajo vse prisilne uprave (sekvestracije) kakor tudi odvzemi premičnih stvari (transferacije), izvedene zaradi izvršbe, odnosno zavarovanja.
(-’) Odredbe odstavka (') veljajo tudi za vse osebe, ki so zavezane za dolg kmetov kot poroki ali kot solidarni dolžniki.
§ 2.
(*) Prisilne javne prodaje (izvršilne dražbe) premične ali nepremične imovine kmetov, ki se opravijo po dnevu, ko je bil vložen predlog zakona o zaščiti kmetov pri narodnem predstavništvu (dne 19. marca 1932.), se razveljavljajo, če je kupec sam tisti, ki je zahteval izvršbo (zahtevajoči upnik), ali pa z njim v sorodstvu ali svaštvu do druge stopnje ali njegov zastopnik (pooblaščenec).
(2)	Kupec je dolžan vrniti kmetu kupljene premične stvari ali nepremičnine, če mu vrne kmet kupno ceno s 6% obresti na leto od dne, ko je kupec ceno položil. Če ni kupcu več mogoče, da bi te stvari vrnil, ker so prešle v druge roke, ali iz drugega razloga, je dolžan nadomestiti kmetu pravo vrednost, ki so jo te stvari imele na dan opravljene javne prodaje, kmet pa mu mora v tem primeru vrniti hkratu kupno ceno s 6% obresti na leto od dne, ko je kupec ceno položil. To povračilo se sme zahtevati najdalj v 6 mesecih od dne, ko dobi ta zakon moč. Prav tako je kupec dolžan povrniti škodo, ki jo je zavezanec-kmet pretrpel zbog tega, ker mu more kupec stvar vrniti samo z bremenom ali v poslabšanem stanju.
(“) Za povračilo nepremičnin v ponovno svojino kmeta se prenosna taksa ne plačuje.
(4) Za spore o povračilu stvari ali o povračilu škode po prednjih odstavkih je pristojno izvršilno sodišče, na godročju, na katerem spada izvršba v pristojnost občih
upravnih oblastev, pa je pristojno ono sresko, odnosno prvostopno (okrožno) sedišče, na čigar področju se je izvršba izvedla.
§ 3.
(‘) Kmet je dolžan plačati na terjatev, katere prisilna izterjava je po predpisih § 1. odložena, obresti po 6% na leto, in to od dne tožbe, razen če niso z razsodbo, poravnavo ali drugo osnovo (izvršilnim naslovom) določene nižje obresti.
(2) Če dovoli upnik dolžniku-kmetu prostovoljno, da se odloži plačilo terjatve, ki je dospela, in sicer pred vloženo tožbo zaradi njenega plačila, ali če odstopi od že pokrenjene pravde, ne da bi zahteval kakršnihkoli pravdnih stroškov, sme dogovoriti obresti do največ 10% na leto, neglede na višino prej dogovorjenih obresti.
(*) V najvišji znesek letnih obresti se morajo všteti tudi vsa postranska plačila ali dajatve, za katere se je dolžnik zavezal poleg obresti, kakor so to: provizije, konvencionalne kazni, stroški in podobno.
(*) Dogovor o obrestih je ničen, kolikor presegajo dogovorjene obresti s tem paragrafom dovoljeno najvišjo stopnjo. Obresti nad stopnjo, dovoljeno s tem paragrafom, se ne smejo prisojati niti zavarovati niti z izvršbo izterjevati, najsi so določene s pravnomočno razsodbo ali z drugo osnovo (izvršilnim naslovom).
§ 4.
(x) Za vso državo se uveljavljajo predpisi §§ 65., odstavkov (‘) in (2), 69., 119., 133., 134., 148., 165., odstavka (s), 209. in 230. zakona o izvršbi in zavarovanju z dne
9.	julija 1930., »Službene novinec št. 165-LXII.,* za področje vrhovnega sodišča v Sarajevu, banskega stola v Zagrebu in apelacijskega sodišča v Novem Sadu pa tudi predpisi § 113. tega zakona. S tem pa se ne posega v veljavo predpisov §§ 1. in 2. pričujočega zakona.
(*) Kjer se v predpisih, navedenih v odstavku (*) tega paragrafa omenja sodišče, je razumeti na področju kasacijskega sodišča v Beogradu in velikega sodišča v Podgorici izvršilno oblastvo; kolikor se pa ti predpisi sklicujejo na predpise zakona o izvršbi in zavarovanju, ki niso uveljavljeni s tem zakonom, se morajo razumeti dotični predpisi civilnih pravdnih postopnikov, odnosno zakonov o izvršbi, ki veljajo danes na poedinih področjih kraljevine, kolikor je pač ustreznih predpisov v teh zakonih.
(3) Predpisi §§ 486. in 487. zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah za Srbijo se uporabljajo tudi še nadalje, če ne nasprotujejo predpisom, omenjenim v odstavku p).
(*) Predpisi prednjih odstavkov se uporabljajo tudi na izvršbe, ki so na dan, ko dobi ta zakon moč, že v teku, kolikor prisilna javna prodaja (izvršilna dražba) še ni pravnomočno izvedena.
§ 5-
Če zaide denarni zavod, dokler trajajo odložitve iz § 1., v plačilne težave zbog motnjav v kreditnih razmerjih, povzročenih po obči kreditni krizi ali po neobičajnem in prekomernem dviganju vlog, a so ob tem času po bilanci aktiva večja od pasiv, sme izdati ministrski svet na zahtevo tega zavoda samega po predlogu ministra za trgovino in industrijo za vsak tak primer uredbo z zakonsko veljavo, 6 katero se določijo rokovi za izplačilo vlog in drugih terjatev kakor tudi vsi drugi ukrepi, tudi
* »Službeni liaU št, 148/28 iz 1, 1931
glede preustrojitve zavoda, ki so potrebni za njegovo redno poslovanje in za varnost vlagateljev in ostalih upnikov. V ta namen sme postaviti minister za trgovino in industrijo tak denarni zavod in vse njegovo poslovanje pod stalno nadzorstvo svojega komisarja.
§ 6.
P) Za kmeta po tem zakonu se smatra vsakdo, ki obdeluje zemljo sain ali s člani svoje rodbine in čigar obdavčeni dohodek izvira pretežno od kmetijstva, če ne presega njegovo posestvo površine 75 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje (njive, sadovnjaki, vinogradi, travniki razen pašnikov), odnosno pri rodbinski zadrugi 150 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje.
(2) Za kmete po predpisih odstavka (*) se smatrajo tudi osebe, ki morajo zbog bolezni ali nedostatka zadostne delovne moči, svoje in svoje rodbine, ali zbog drugih neodvratnih zadržkov obdelovati svojo zemljo z drugimi osebami, nadalje maloletni otroci kmetov, dokler traja njih maloletnost, kakor tudi zapuščine (mase) za kmeti, dokler se ne predajo (izroče) naslednikom.
(3) Potrdila o činjenicah iz odstavkov (*) in (2) tega paragrafa izdajejo občinska oblastva (občinska sodišča, občinsko poglavarstvo) na zahtevo dolžnika-kmeta ali na zahtevo izvršilnega oblastva; ta potrdila morajo biti potrjena po sreskem načelstvu, razen če so jih izdala mestna načelstva kot prvostopna upravna oblastva (§ 19., odstavek (2), točka 1. zakona o notranji upravi)
£ 7.
Odločbo o odložitvi po predpisu § 1. izda sodišče (izvršilno oblastvo) po službeni dolžnosti ali na dolžnikovo zahtevo, če sodišču ni znano, da je dolžnik kmet. V tem drugem primeru zaprosi sodišče (izvršilno oblastvo) po službeni dolžnosti za potrdilo iz § 6. Dokler se ne izda pravnomočna odločba o odložitvi iz § 1., se izvršilno postopanje ustavlja.
§ 8.
(1) Predpisi tega zakona se ne uporabljajo na terjatve Narodne banke, Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarue banke.
(2) Predpisi tega zakona, razen predpisov iz § 4., se ne uporabljajo niti na državne terjatve, kolikor se vodi izvršba na osnovi civilnih pravdnih (izvršilnih) zakonov, na terjatve samoupravnih teles in njih hranilnic, zadružnih organizacij, ki so osnovane in poslujejo po veljavnih zakonih o zadrugah, dalje na preživninske terjatve (alimentacije), ki pripadajo komu zoper dolžnika na osnovi dolžnikove vzdrževalne dolžnosti, na terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, kakor tudi ne na terjatve, ki so nastale potem, ko je ta zakon dobil moč. Za take se ne smatrajo terjatve iz odstavka (2) § 3.
§ 9-
(*) Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše* dobi pa, razen predpisa § 4., obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Predpisi § 4. dobe obvezno moč po preteku 15 dni od dne razglasitve tega zakona.
(*) Minister pravde se pooblašča, da izda uredbe in navodila, potrebna za izvrševanje tega zakona, in to kolikor segajo tudi v pristojnost drugih ministrov, sporazumno s temi, zlasti pa da predpiše natančnejše odredbe o tem;1 kdo se naj smatra za kmeta, in da določi pojem rodbinske zadruge po § 6,
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 19. aprila 1932.
Aleksander s. r.
Minister pravde	•
Bož. ž. Maksimovič s. r.
Namestnik ministra	Predsednik
za trgovino in industrijo	ministrskega sveta in
in minister za	minister za zunanje
poljedelstvo	posle
Jura] Demetrovič s. r.	dr. V. Marinkovič s. r.
Videl
m pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, (Podpisi ostalih ministrov.)
minister pravde Bož. ž. Maksimovič s. r.
835.
Mi
ALEKSANDER I.,
Po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji XL. redni Seji, ki jo je imela dne 13. aprila 1932. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XXVII. redni seji, ki jo je imel dne 16. aprila 1932. v Beogradu, skle-nila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov,*
ki se glasi:
§ 1.
V smislu tretjega odstavka člena 65. ustave se pooblašča ministrski svet, da sme tudi pred odobritvijo po narodnem predstavništvu, če se pokaže potreba za to, z odločbo odrediti na predlog ministra za zunanje posle in ministra za trgovino in industrijo nemudno uporabo Pogodb in sporazumov, sklenjenih s tujimi državami zaradi ureditve gospodarskih razmerij med našo kraljevino in dotičnimi državami in predloženih narodnemu predstavništvu v odobritev.
§ 2.
Ta zaKon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnevom razglasitve v »Službenih novicah« in prestane veljati dne 1. aprila 1933.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj 'razglasi la zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. aprila 1932., št, 91/XL/279.
izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 19. aprila 1932.
Aleksander s. r.
Predsednik	Predsednik
ministrskega sveta,	ministrskega sveta,
minister za zunanje posle minister za zunanje posle dr. V. Marinkovič s. r.	dr. V. Marinkovič 3. r.
Videl
in pritisnil državni pečat	Namestnik ministra
čuvar državnega pečata,	za trgovino in industrijo,
minister pravde	minister za poljedelstvo
Bož. Ž. Maksimovič s. r.	Juraj Demetrovič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
336.
Mi
ALEKSANDER L,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji X. redni seji, ki jo je imela dne 18. februarja 1932. v Beogradu,, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji IX. redni seji, ki jo je imel dne 25. februarja 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o pomorskih trgovinskih akademijah,*
ki se glasi:
I.	DEL. Obče odredbe.
§ l.
Naloga pomorskih trgovinskih akademij je, da dajo učencem ob obči izobrazbi v duhu jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva teoretično in praktično strokovno izobrazbo za zvanja pri trgovinski mornarici in v pristaniški službi.
§ 2.
Pomorske trgovinske akademije so pod vrhovnim nadzorstvom ministra za trgovino in industrijo in pod neposrednim nadzorstvom bana.
§ 3.
Pomorske trgovinske akademije z zaključnim izpitom imajo veljavo popolne srednje šole (gimnazije, realke, realne gimnazije) z višjim tečajnim izpitom.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 25. marca 1932., št. 69/XXVIII/189,
§ 4.
Osnavljanje, premeščanje in ukinjanje pomorskih trgovinskih akademij se vrši s kraljevim ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo.
Na ukinjeni pomorski trgovinski akademiji se ukinjajo razred« postopno.
§ 5.
Vsaka pomorska trgovinska akademija mora imeti poslopje, ki ustreza šolskim potrebam in higienskim zahtevam.
Zemljišče za zgradbo šolskega poslopja mora dati občina. Če občina nima potrebnega zemljišča, ga lahko odkupi po zakonu o razlaščanju.
Stroške za zidanje, preurejanje in vzdrževanje poslopij kakor tudi za kurjavo, razsvetljavo in vodo trpi banovina.
Redna popravila poslopij je opravljati med velikimi šolskimi počitnicami.
Šolsko poslopje mora imeti stanovanje za služitelja.
Po odredhah o postavljanju zgradb se sme postopati, ko se dobi potrebni kredi! in odobritev od pristojnih organov.
II. DEL.
Pouk.
§ 6-
Učenje na pomorskih trgovinskih akademijah traja štiri leta.
§ 7.
Minister za trgovino in industrijo predpisuje učni načrt, program in metodična navodila za izvajanje pouka v poedinih predmetih po zaslišanju sveta za strokovno izobrazbo.
Določeni učni načrt in program se za učence, ki so po njem učenje pričeli, ne sme izpremeniti.
§ 8.
Učenci se uvajajo teoretično in praktično tudi v vojno pomorstvo.
Obseg pouka v tem predmetu predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico.
§9.
Na pomorskih trgovinskih akademijah se smejo uporabljati samo učbeniki, ki jih odobri minister za trgovino in industrijo.
§ io.
Vsaka pomorska trgovinska akademija mora imeti razen šolske oprave, zbirk, učil in dijaške knjižnice tudi svoje čolne za vežbanje v veslanju in jadranju in svoj parni ali motorni čoln za pouk. Za druge potrebe praktičnega pouka imajo pomorske trgovinske akademije skupno državno šolsko ladjo
III. DEL.
Državna šolska ladja in šolska potovanja.
§ n.
šolska ladja je registrirana v luki Bakru.
Kadar šolska ladja ni na plovitbi, se bavi po potrebi tudi v drugih lukah, kjer so akademije; trajanje tega bivanja pa odreja minister za trgovino in industrijo.
§ 12.
Poveljnik šolske ladje zapoveduje šolski ladji in vodi samostojno upravne posle. Odgovoren je za ladjo in plovitbo.
Poveljništvo šolske ladje ima svoj pečat z državnim grbom in svoj arhiv. Poveljnik šclske ladje sprejema m odpravlja samostojno vse službene spise.
§ 13.
Vsaka pomorska trgovinska akademija opravi na leto po eno šolsko potovanje, predvsem po Jadranskem ali Sredozemskem morju.
Vrstni red potovanj za pcedine šole se preminja ciklično.
Direktorji pomorskih trgovinskih akademij pred-ljajo sporazumno s poveljnikom šolske ladje vsak za svojo šolo smer in program šolskega potovanja in ga pošiljajo ministru za trgovino in industrijo v odobritev.
§ 14.
Direktorji pomorskih trgovinskih akademij predlagajo ministru vsak za svojo šolo: dva strokovna učitelja, enega učitelja ekonoma in zdravnika, ki sodelujejo pri šolskem potovanju.
Razen ladijskega osebja, odrejenih učiteljev, učencev in zdravnika se brez posebne odobritve ministra za trgovino in industrijo šolskemu potovanju ne sme nihče pridružiti.
§ 15.
Direktor pomorske trgovinske akademije je vodja šolskega potovanja. Vodi celotno učno delo med potovanjem, sestavlja razpored za delo in vaje med plovitbo in razpored za ogledovanje med bivanjem v lukah.
Poveljnik šolske ladje izvršuje direktorjeve odredbe, izdane za uspešno izvajanje učnega načrta med plovitbo.
§ 16
Namen šolskega potovanja je, da pridobe učenci pod vodstvom direktorja in strokovnih učiteljev in s pri-pomočjo poveljnika, častnikov in mornariškega osebja šolske ladje izkušnje v plovitbi na morju in vobče v pomorstvu.
Pri teh potovanjih se seznanjajo učenci pomorskih trgovinskih akademij z vsemi važnejšimi lukami, predvsem Jadranskega in Sredozemskega morja in z uredbami, prometom in trgovinskimi razmerami v teh lukah.
§ 17.
Potovanja na šolski ladji so sestavni del pouka in so obvezna za vse učence I. do III. razreda akademije.
Učenci, ki padejo pri letnem ocenjanju za leto dni, v tem šolskem letu ne gredo na šolsko potovanje.
§ 18.
Pred odhodom na potovanje se morajo učenci zdravniško pregledati in cepiti zoper nalezljive bolezni po potrebi in izprevidnosti šolskega zdravnika.
§ 19.
Med plovitbo dobivajo vsi udeleženci potovanja brezplačno hrano.
Hrana mora biti zdrava, dobra in zadostna.
Minister za trgovino in industrijo predpiše pravilnik o prehrani, sporazumno z ministrom za finance pa kljub
predpisom o državnem računovodstvu pravilnik o zagotovitvi preskrbe šols"ke ladje in vršenju nabav hrane med plovitbo v domačih in tujih lukah.
§ 20.
Učenci dobe na uporabo po dve modri (delovni) in dve beli (svečani) obleki, po potrebi pa tudi eno suk-neno mornarsko obleko.
§ 21.
Pred odhodom obrazloži direktor pomorske trgovinske akademije učencem namen in korist potovanja in disciplinska pravila za šolska potovanja.
Ta pravila predpisuje minister za trgovino in industrijo.
§ 22.
Učno in stalno ladijsko osebje, kakor tudi šolski zdravnik prejemajo med plovitbo povprečno odškodnino po pravilniku, ki ga predpisuje minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance. S tem pravilnikom se odreja tudi povprečna odškodnina za -se one inšpekcijske organe, ki jih pošilja na potovanja s solsko ladjo minister za trgovino in industrijo. Te povprečne odškodnine gredo v breme kreditov, odobrenih za plovitbo.
§ 23.
Minister za trgovino in industrijo skrbi, da se zagotove vsako leto v državnem proračunu zadostne vsote za vzdrževanje, zavarovanje in pribor šolske ladje in za opravljanje plovitbe za vse pomorske akademije; predpiše sporazumno z ministrom za finance pravilnik o obra-čunjanju kreditov, porabljenih za šolsko ladjo in opravljanje plovitbe.
IV.	DEL.
Učenci.
Šolsko leto.
§ 24.
Šolsko leto se začne dne 6. septembra, konča pa se vštetega dne 5. septembra naslednjega leta.
Od dne 1. do vštetega dne 5. septembra se vrše dopolnilni in popravni izpiti.
Vpisovanje se vrši dne 6., 7. in 8. septembra.
Predavanja se začno dne 10. septembra.
Šolsko delo se konča: za učence prvih treh razredov Po učnem potovanju s šolsko ladjo, za učence IV. razreda pa dne 15. maja.
Zaključni izpiti se vrše v času od dne 15. do dne 20. maja.
Šolska potovanja se vrše v času od dne 21. maja do dne 31. avgusta in trajajo po 30 dni. Ostali čas so velike šolske počitnice.
Natančnejše odredbe o tem, katere dni med šolskim letom zbog praznikov in narodnih svečanosti ni pouka, Predpisuje minister za trgovino in industrijo.
§ 25.
Naknadni vpis sme dovoliti direktor šole samo v izjemnih in upravičenih primerih do dne 20. septembra, banska uprava pa najdalj do dne 10. oktobra.
Po tem roku se ne sme noben učenec več vpisati.
§ 26.
Šolsko leto se deli na dve polletji: prvo polletje od pričetka šolskega leta do dne 22. decembra in drugo polletje od dne 23. decembra do konca predavanj.
§ 27.
Konec šolskega leta mora uprava akademije natisniti letno šolsko poročilo po navodilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo.
§ 28.
Na pomorske trgovinske akademije se sprejemajo učenci, ki so uspešno dovršili najmanj štiri razrede gimnazije, realke ali realne gimnazije z opravljenim nižjim tečajnim izpitom ali pa meščanske šole z opravljenim zaključnim izpitom, če:
1. so telesno zdravi, imajo dober vid in sluh in razlikujejo vse barve, kar se ugotavlja z zdravniškim pregledom ob sprejemu;
2. niso starejši od 18 let, kar se dokaže s krstnim (rojstnim) listom;	*
3. so državljani kraljevine Jugoslavije.
V prvi razred se sme sprejeti največ 30 učencev.
§ 29.
Tuji državljani se vpišejo lahko samo z dopustitvijo ministrstva za trgovino in industrijo, če izpolnjujejo pogoje točk 1. in 2. iz § 28. tega zakona in če opravijo dopolnilni izpit iz srbsko-hrvatskega jezika in matematike v obsegu učne snovi nižje gimnazije.
§ 30.
Učenci pomorskih trgovinskih akademij so lahko samo redni učenci. Privatnih učencev na pomorskih trgovinskih akademijah ni, niti se na teh ne morejo opravljati privatni izpiti.
Učenci, ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati na pomorsko trgovinsko akademijo za redne učence.
§ 31.
Pri pomorski trgovinski akademiji v Bakru je ladje-strojni odsek, v katerega se sprejemajo predvsem učenci, ki so dovršili strojno-ključavničarski odsek strokovne rokodelske ali obrtne šole, kakor tudi oni učenci, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v pomorsko akademij (§ 28.).
Izpraševanje, ocenjanje in prevajanje učencev.
§ 32.
V vsakem polletju morajo biti učenci, ki se ocehjajo, iz učne snovi vsakega predmeta zadostno in vsestransko izprašani.
§33.
Minister za trgovino in industrijo izda pravila o izpraševanju učencev pomorskih trgovinskih akademij in o ugotavljanju njihovega uspeha.
§ 34.
Po prvem polletju se lahko po odločbi celotnega učiteljskega zbora in na predlog razrednega učiteljskega zbora odstranijo s šole vsi učenci, za katere razredni uči-
teljski zbor spozna, da ne bodo mogli uspešno dovršiti tega razreda.
Taki učenci ne morejo v tem šolskem letu prestopiti na drugo pomorsko trgovinsko akademijo, sinejo pa razred ponavljati.
§ 85.
Za ocenjanje uspeha in vedenja učencev je 5 ocen: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2) in nezadostno (1).
Ocene za vedenje so: prmerno (5), prav dobro (4), dobro (3) in slabo (2).
Mornarska sposobnost se ocenja s štirimi ocenami, in sicer: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), in sla-bo (2).
§ 36.
V višji razred se prevajajo učenci, ki imajo iz vseh predmetov vsaj zadostno letno oceno, in oni učenci, ki so dobili iz enega predmeta nezadostno oceno, pa so opravili v septembru popravni izpit.
Popravni izpiti se opravljajo na isti šoli in se ne morejo ponavljati.
Razred §e sme ponavljati samo enkrat.
§ 37.
Prevedbo učencev v višje razrede določa celotni učiteljski zbor.
§ 38.
Učenec pomorske trgovinske akademijo, ki dobi dve leti zaporedoma slabo oceno iz vedenja, izgubi pravico do šolanja na njej za eno šolsko leto; sme se pa vpisati na drugo akademijo z dovolitvijo pristojne banske uprave.
§ 39.
Po dovršenem šolanju opravljajo učenci zaključni izpit.
Pravilnik o zaključnem izpitu predpisuje minister za trgovino in industrijo.
Dijaške knjižice.
§ 40.
Po zvršetku polletja se priobči učencem uspeli v dijaški knjižici, ki jo mora imeti vsak učenec pomorske trgovinske akademije.
Obliko in vsebino dijaške knjižice predpisuje minister za trgovino in industrijo.
Izpričevala in potrdila.
§ 41.
Po zvršetku šolskega leta dobi vsak učenec izpričevalo o uspehu v poedinih učnih predmetih, mornarski sposobnosti in vedenju.
V upravičenih primerih se lahko izda na prošnjo med šolskim letom potrdilo o šolanju s pripombo, v kateri namen se izdaja.
Če zapusti učenec šolo med šolskim letom, se mu izda potrdilo, do kdaj je bil v šoli in kakšne ocene je imel.
Izpričevala in potrdila podpisujeta direktor in razrednik.
Izpričevalo o zaključnem izpitu podpisujejo ministrov odposlanec kot predsednik, direktor šole in vsi člani izpralevalne komisije.
Izpričevalo o zaključnem izpitu se izda takoj po zvršetku izpita.
Obliko in vsebino izpričeval in potrdil predpisuj® minister za trgovino in industrijo.
§ 42.
Duplikat letnega izpričevala izdaja direktor. Dupli-kat izpričevala o zaključnem izpitu izdaja direktor po odobritvi banske uprave in po službeni razglasitvi v službenem listu pristojne banske uprave, da je izvirnik razveljavljen.
Za ta duplikat se plača poleg državne takse enak znesek v gotovini za šolski sklad.
šolski red.
§ 43.
Minister za trgovino in industrijo predpiše pravilnik o vedenju učencev v šoli in zunaj šole, o pohajanju šole, o opravičevanju izostanka in o načinu kaznovanja učencev.
§ 44-
Učenca smejo kaznovati: učitelj, razrednik, razredni učiteljski zbor, direktor in celotni učiteljski zbor.
§ 45.
Učenci se kaznujejo z opominom, ukorom, odstranitvijo in izključitvijo.
Učenci se ne smejo kaznovati s telesnimi kaznimi-
§ 46.
Za velike disciplinske šolske prestopke ali pogostejša manjša kazniva dejanja se učenec lahko kaznuje z odstranitvijo ali izključitvijo.
O odstranitvi s pomorske trgovinske akademije za eno šolsko leto tako, da sme učenec pričeto šolsko leto dovršiti na drugi pomorski trgovinski akademiji, odloča direktor na predlog razrednega učiteljskega zbora.
O izključitvi iz pomorske trgovinske akademije do konca šolanja tako, da učenec lahko nadaljuje pričeto šolanje na drugi pomorski trgovinski akademiji, odloča celotni učiteljski zbor.
Ta kazen postane izvršna, ko jo odobri banska uprava.
O izključitvi iz vseh pomorskih trgovinskih akademij ali iz vseh srednjih strokovnih šol v resortu ministrstva za trgovino in industrijo odloča celotni učiteljski zbor z najmanj */» glasov. Ta kazen postane izvršna, ko jo odobri minister za trgovino in industrijo.
Šolanje na drugi pomorski trgovinski akademiji 8» nadaljuje negleda na število učencev.
Šolski sklad in dijaška društva.
§ 47.
Zaradi podpiranja siromašnih učencev je pri vsaki pomorski trgovinski akademiji šolski sklad; iz njegovih sredstev se podpirajo siromašni učenci, se nabavljajo sredstva za dijaške vaje, učila, knjige za dijaške knjižnice in drugo in se dajejo podpore siromašnim učencem za dijaška potovanja.
Pravila o šolskem skladu predpisuje minister za trgo* vino in industrijo.
§ 48.	|
j
Učenci pomorskih trgovinskih akademij smejo ustanavljati društva samo za umsko, moralno, estetsko in zdravstveno izpopolnjevanje, nikakor pa ne na plemenski ali verski osnovi. Delovanje teh društev je pod stalnim nadzorstvom šolske uprave.
Društvena pravila odobrujejo pristojne banske upra-po navodilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo.
V katerih društvih in združbah zunaj šole učenci lahko sodelujejo, dovoli minister za trgovino in industrijo.
§ 49.
Da se navadijo učenci varčevanja in se jim da prilika za praktično uporabljanje strokovnega trgovinskega znanja, se osnuje pri vsaki pomorski trgovinski akade-nuji zajednica za varčevanje in kredit.
Pravila teh zajednic odobruje na predlog celotnega učiteljskega zbora pristojna banska uprava kot nadzorstveno šolsko oblastvo.
V.	DEL.
Učitelji in drugo osebje.
Vrste, kvalifikacija in dolžnosti.
§ 50.
Učitelji pomorskih trgovinskih akademij so lahko rodni in honorarni.
Redni učitelji so: direktor, profesorji, suplenti (pripravniki) in učitelji za mornarsko delo.
Honorarni učitelji se postavljajo z ministrsko odločbo za čas, dokler traja potreba. Imeti morajo isto kvalifikacijo kakor redni učitelji, dobivajo pa stalen mesečni honorar ali pa honorar za dejanski opravljene ure.
§ 51.
Direktor pomorske trgovinske akademije lahko postane profesor pomorske trgovinske akademije, predam iz navtične stroke z najmanj 18 leti priznane držav-ue službe, od teh vsaj šest poslednjih let na pomorski akademiji.
§ 52.
Profesor pomorske trgovinske akademije postane suplent po opravljenem profesorskem izpitu, ko dovrši tri leta državne učiteljske službe.
Profesorski izpit je strokoven državni izpit. Upravlja pred komisijo, ki jo odredi minister za trgovino in industrijo.
Pravila o opravljanju profesorskega izpita predpisuje minister za trgovino in industrijo po zaslišanju sveta za strokovni pouk.
Ta izpit sme opravljati suplent, ki je najmanj dve leti deloval v šoli.
§ 53.
Za sup’ anta je lahko postavljen, kdor je opravil zrelostni izpit na srednji šoli in diplomski izpit na filozofski ali tehniški fakulteti.
Za predmete navtično-pomorske stroke smejo biti postavljeni kapitani dolge plovitbe in višji rezervni ali upokojeni častniki kraljevske mornarice, če opravijo po dvoletnih univerzitetnih naukih strokovni izpit, o čemer *zda pravila minister za trgovino in industrijo. Po dveh
letih učiteljske službe smejo opravljati profesorski izpit in po opravljenem izpitu pridobe pravico profesorja pomorske trgovinske akademije, ko dovrše tri leta državne učiteljske službe (§ 52.). Tem osebam sme priznati minister za trgovino in iudustrijo na ugodno mnenje sveta za strokovni pouk ob postavitvi za profesorja za pokojnino in napredovanje največ 5 let službe, ki so jih prebile v svojstvu poročnika in kapitana dolge plovitbe.
§ 54.
Suplent, ki profesorskega izpita v o letih službe od postavitve ne opravi, se odpusti iz učiteljske službe, v katero se more vrniti šele po opravljenem profesorskem izpitu.
§ 55.
Kljub §§ 12. in 59. zakona o uradnikih lahko postane učitelj za mornarsko delo, kdor je dovršil pomorsko podčastniško šolo in je brodaril najmanj 4 leta na vojnih ladjali ali fftdjah velike obrežne ali dolge plovitbe v svojstvu vodje palube.
§ 56.
Dolžnosti direktorja so zlasti, da
1. upravlja šolo in da uravnava po pravilni poti izobraževanje in vzgajanje mladine na svoji šoli;
2. skrbi, da se točno vrše ure in da se izvaja program.
3. zahaja čim pogosteje k uram učiteljev in daje navodila, kako naj kar najuspešneje predavajo svoje predmete, po potrebi pa ima vzorna predavanja iz svoje stroke; nadzira po poročilih razrednega učiteljskega zbora delovanje učencev v vseh razredih in odreja, česar treba, da se uspeh izboljša;
4. seznanja učitelje z novimi pravilniki, razpisi, na-redbami;
5. daje novim učiteljem vsa potrebna navodila glede pouka in administracije;
6. sklicuje seje celotnega učiteljskega zbora in strokovne učiteljske konference in jim predseduje; odreja na teh konferencah sporazumno s strokovnimi učitelji učno postopanje za vsak predmet in razred in določa obče merilo za ocenjanje učencev; skrbi za izvajanje vzornih predavanj in določa njih razpored; ima po končanem predavanju s predavateljem in učitelji, ki so prisostvovali predavanju, skupno konferenco, da se priobčijo predavatelju ali čujejo eventualne pripombe;
7. skrbi za popolnjevanje učiteljskih mest na svoji
šoli;
8. odreja ali vrši nadomeščanje odsotnih in bolnih učiteljev;
9. odreja razrednike, poslovodjo, varuhe zbirk in učitelje, ki naj prisostvujejo sejam sekcij dijaške združbe in dovoljenih društev;
10. sklicuje seje razrednega učiteljskega zbora in jim predseduje, če pa je zadržan, jim predseduje razrednik;
11. vodi vpisovanje učencev;
12. skrbi, da se izvaja razpored izpitov;
13. podaja po dokončanem prvem polletju in po dokončanem šolskem potovanju banski upravi poročilo o delovanju in stanju svoje šole po navodilih za sestavo poročila, ki ga predpisuje minister za trgovino in industrijo;
14. daje po pravilih o ocenjanju ocene o delovanju in vedenju učiteljev;
13. nadzira šolsko poslopje, učila, knjižnice in ladje in gleda na to, da se upravljajo po pravilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo;
16. vodi šolsko dopisovanje s svojim podpisom in hrani pečat, službene spise in šolske upravne knjige;
17. upravlja šolsko imovino in porazdeljuje s proračunom odobrene vsote za odrejene šolske potrebe.
18. vodi odpravo med šolskim potovanjem, prizadevajoč si, da se potovanje čim bolje ukoristi za praktično in strokovno izobrazbo učencev.
§ 57.
Dolžnosti učiteljev so zlasti, da:
1. predavajo odrejene predmete po predpisanih programih in danih navodilih, vplivajo na vzgojo učencev, zasledujejo sodobno stanje znanosti;
2. se pripravljajo za ure in jih redno in točno vrše;
3. delajo vsako uro vedno z vsem razredom, in uporabljajo pri tem vsa učila, s katerimi .gola razpolaga; se drže odrejenih učbenikov, se nikdar in nikoli ne služijo narekovanja svojega predmeta; se zanimajo za uspeh svojih učencev; navajajo učence, kako naj se uspešno uče njihovih predmetov; podpirajo samostojno delavnost pri učencih in si pri tem prizadevajo, da se nauče učenci že v sami uri predavanja lekcij; priobčujejo v seji razrednega učiteljskega zbora razredniku svoja opažanja o vsakem učencu;
4. točno vodijo predpisane dnevnike;
5. prisostvujejo vsem sejam celotnega učiteljskega zbora, razrednih učiteljskih zborov in konferencam, ki jih sklicuje direktor;
6. nadomeščajo po direktorjevi naredbi odsotne ali obolele učitelje;
7. nadzirajo učence po razporedu, ki ga določi direktor šole, in sicer po pravilih, ki jih predpisuje minister za trgovino in industrijo;
8. obveste ob svoji obolelosti ali drugem zadržku vedno pravočasno direktorja o svojem izostanku in izostanek opravičijo;
9. čuvajo njim poverjena učila, knjige in druge stvari, za kar so tudi materialno odgovorni, če je nastala škoda zbog njih nemarnosti in se to komisijski ugotovi;
10. čuvajo vse službene tajnosti, med katere spada tudi vse to, o čemer se službeno govori v sejah razrednih učiteljskih zborov, celotnega učiteljskega zbora in ižpraševalnih odborov;
11. izvršujejo direktorjeve naredbe in navodila glede pedagoško-metodičnega dela;
12. zahajajo prvi dve leti suplentske službe k uram starejših učiteljev svoje stroke;
13. izvršujejo tudi druge naredbe šolskega oblastva, ki so osnovane v zakonu.
§ 58.
Učitelji imajo to-le število ur na teden:
1. direktorji, če je treba, do 5 ur;
2. profesorji učnih predmetov 18 ur; protesorji predmetov, iz katerih se izdelujejo pismene naloge ali za katere je treba pripravljati eksperimente, kakor tudi oni, ki imajo nad 20 let učiteljske službe, smejo imeti dve uri manj;
3. suplenti prvi dve leti službe 14 ur, pozneje pa toliko kolikor profesorji;
4. učitelji za mornarsko delo 22 ur.
Če je treba, morajo prevzeti učitelji tudi večje število ur* in sicer; suplenti največ 3 ure, profesorji in
učitelji pa največ 4 ure na teden nad zakonskim maksimumom. Te ure se ne honorirajo.
Razredništvo, delo direktorja in delo poslovodje, razen poslovodje iz § 63., se ne sme honorirati niti šteti v redne ure. Prav tako se ne honorirajo izpiti, določeni po odredbah tega zakona, ki jih vrše učitelji po svoji službeni dolžnosti.
§ 59.
Učitelj, ki je tri leta zaporedoma slabo ocenjen, se upokoji ali odpusti iz službe v resortu ministrstva za trgovino in industrijo.
§ 60.
Učitelju je prepovedano, privatno pripravljati učence svoje šole.
§ 61.
Za strojni odsek pomorske trgovinske akademije v Bakru veljajo predpisi zakons o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah.
§ 62.
Minister za trgovino in industrijo predpisuje:
1. natančnejše odredbe o delu in dolžnostih direktorja in učiteljev;
2. pravilnik o ocenjanju direktorja in učiteljev.
Šolski poslovodja in tajnik.
§ 63.
Ob pričetku šolskega leta odredi ban na predlog direktorja akademije enega izmed rednih učiteljev za poslovodjo; ta mora vršiti dolžnost šolskega tajnika in voditi zapisnik pri sejah celotnega učiteljskega zbora.
Poslovodji odreja honorar s pravilnikom minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance.
§ 64.
Pomorska trgovinska akademija v Bakru z ladje-strojnim odsekom ima svojega šolskega tajnika za opravljanje upravnih in blagajniških poslov.
Za šolskega tajnika se lahko postavi oseba z opravljenim zaključnim izpitom trgovinske akademije. Postavljanje in razmerjh tega tajnika se urejajo po zakonu o uradnikih. Razporeja se od IX. do vštete VI. položajne skupine.
Šolski zdravnik.
§ 65.
Vsaka pomorska trgovinska akademija ima svojega honorarnega šolskega zdravnika, ki je obenem učitelj za higieno.
Natančnejše odredbe o njegovih dolžnostih predpisuje minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in ministrom za finance.
Plače, prejemki in druga razmerja,
§ 66.
Vsi prejemki učnega osebja in ostalih državnih uslužbencev se odrejajo po zakonu o uradnikih.
§ 67.
Če direktor šole ni postavljen, lahko odredi minister za trgovino in industrijo z odločbo enega profesorja, da goleg svoje redne dolžnosti yrši dolžnost direktorja; šte-
vilo ur se mu zniža za polovico rednega števila obveznih ur.
§ 68.
Učitelj pomorske trgovinske akademije, ki prestopi v drugo stroko državne službe, pa se pozneje vrne v učiteljsko službo, nima večje plače od one, ki bi jo imel, da je ostal v učiteljski službi.
§ 69.
Na sistemizirana uradniška mesta se smejo postavljati pogodbeni uradniki-učitelji po pogojih iz zakona o uradnikih.
§ 70.
Kolikor ostala službena razmerja, pravice in dolžnosti učiteljev na pomorskih trgovinskih akademijah in osebja šolske ladje niso urejeni s tem zakonom, veljajo predpisi zakona o uradnikih.
VI.	DEL.
Šolska uprava.
§ 71.
Šolsko upravo sestavljajo direktor, razredniki, razredni učiteljski zbor in celotni učiteljski zbor.
Direktor.
§ 72.
Direktor je starešina šole. Upravlja šolo po zakonu, pravilnikih in naredbah ministrstva za trgovino in industrijo in banske uprave.
Razrednik.
§ 73.
Ob pričetku šolskega leta odredi direktor razrednike za vsak razred.
Razrednik skrbi za učence svojega razreda in poroča razrednemu učiteljskemu zboru, celotnemu učiteljskemu zboru ali direktorju.
§ 74.
Minister za trgovino in industrijo izda podrobnejše odredbe o poslovanju in dolžnostih razrednikov, razrednega učiteljskega zbora in celotnega učiteljskega zbora.
Razredni učiteljski zbor.
§ 75.
Razredni učiteljski zbor sestavljajo razrednik in vsi učitelji enega razreda, predsednik pa mu je direktor ali razrednik kot njegov namestnik.
§ 76.
Razredni učiteljski zbor se sestaja, ko ni šolskih ur, na direktorjev ali razrednikov poziv.
§ 77.
Sestanki razrednega učiteljskega zbora so redni in izredni. Redni sestanki se vrše sredi in ob koncu vsakega polletja, izredni pa po potrebi.
§ 78.
Razredni učiteljski zbor se bavi na svojih sestankih poglavitno s temi-le posli:
1. sklepa, kaj mu je ukreniti za čim uspešnejši pouk in čim boljšo vzgojo učencev svojega razreda;
2. določa način, po katerem naj ravnajo vsi učitelji v učnem in vzgojnem pogledu enako z učenci in vzdržujejo zvezo in enotnost v celotnem pouku in tako s skladnim delovanjem zajamčijo boljši uspeh;
3. določa razpored šolskih pismenih nalog;
4. določa vedenje učencev ob koncu polletja in šolskega leta;
5. izreka učencem kazni po disciplinskih pravilih, ki jih predpisuje minister za trgovino in industrijo.
§ 79.
Letne ocene daje predmetni učitelj, letne ocene pa ugotavljajo: predmetni učitelj, razrednik in direktor. Če ne soglašajo, ugotovi letno oceno razredni učiteljski zbor. Če njih ocena ni soglasna, odloči glas predmetnega učitelja.
§ 80.
Razredni učiteljski zbor sklepa z večino glasov. Če se glasovi enako porazdele, odloči predsednikov glas v vseh primerih, razen v primeru iz § 78. tega zakona.
Razrednik obvešča direktorja, ki je zadržan, priso-' stvovati sejam, o delu na sestanku.
Celotni učiteljski zbor.
§ 81.
Celotni učiteljski zbor sestavljajo direktor in redni učitelji, v posebnih primerih pa tudi šolski zdravnik.
Po potrebi smejo prisostvovati na direktorjev poziv sejam celotnega učiteljskega zbora tudi honorarni učitelji.
§ 82.
Celotni učiteljski zbor se sestaja na direktorjev po-i ziv ob času, ko ni šolskih ur. Direktor mora sklicati ce-| lotni učiteljski zbor najmanj trikrat v enem polletju.
§ 83.
Sejam celotnega učiteljskega zbora predseduje direktor, če pa je zadržan, po činu najstarejši profesor.
§ 84.
Celotni učiteljski zbor sklepa z absolutno večino glasov (razen v primeru iz § 46. tega zakona); če se glasovi enako porazdele, odloči glas predsedujočega.
Sklepe celotnega učiteljskega zbora podpisujejo direktor in vsi učitelji, direktor pa jih objavlja in izvršuje.
Če smatra direktor, da nasprotuje sklep zakonskim predpisom, ali če smatra, da ni umesten, ga pošlje pred izvršitvijo ministrstvu za trgovino in industrijo, da to odloči o njem. Če se kakšen član celotnega učiteljskega zbora ne strinja z zborškim sklepom, sme vpisati svoje ločeno mnenje v zapisnik na sestanku samem.
§ 85.
Dolžnosti celotnega učiteljskega zbora so poglavitno te-le:
1. razporeja na direktorjev predlog predmete na učitelje po njih strokah;
2. zasliši na koncu vsakega polletja poročila razrednikov o stanju in napredovanju učencev njih razredov in odreja ukrepe za poboljšanje in vzgajanje;
3. določa razpored predmetov na dneve in ure kakor tudi razpored izpitov;
4. sklepa o večjih dijaških izletih;
5. sklepa o primerih iz §§ 34. in 37.;
6. izreka učencem kazni po odredbah lega zakona (točki 2. in 3. § 48.);
7. sklepa o nabavljanju knjig in učil;
8. se dogovarja o potrebnih izpremembah v šolskih pravilih in o vsem, kar bi utegnilo služiti pospeševanju pouka in vzgoje v šoli, in podaja v tej smeri predloge ministrstvu za trgovino in industrijo
Ostale upravne odredbe,
§ 86.
Ob pričetku šolskega leta odredi direktor knjižničarje za učiteljsko in dijaško knjižnico in postavlja varuhe zbirk. Ti so dolžni čuvati in upravljati njim poverjene predmete in voditi v redu inventar po pravilih, ki jih predpisuje minister za trgovino in industrijo.
§ 87
Vsaka pomorska trgovinska akademija ima svoj pečat z državnim grbom, svoj arhiv in svoje upravne knjige po pravilih, ki jih izda minister za trgovino in industrijo.
VII.	DEL.
Osebje šolske ladje.
§ 88.
šolska ladja ima svoje redno in občasno ladijsko osebje.
Med redno osebje spadajo: poveljnik, prvi častnik, prvi strojnik, radijski telegrafist, vodja palube, trije mornarji, en kurjač in en služitelj (sobar).
Ostalo ladijsko osebje je občasno, sprejema ga pa poveljnik ladje samo za čas. plovitbe po pravilniku o občasnem osebju, ki ga predpisuje minister za trgovino in industrijo.
§ 89.
Poveljnik lahko postane kapitan dolge plovitbe, kvalificiran za parnike in jadrnice, ki je dovršil pomorsko akademijo in brodaril v svojstvu kapitana na ladjah velike obrežne ali dolge plovitbe najmanj 15 let, od teh vsaj 5 let v svojstvu poveljnika.
Postavlja se kljub §§ 12. in 59. zakona o uradnikih, in sicer po natečaju; razporeja se pa v VI. in V. položajno skupino in se mu prizna za pokojnino in napredovanje največ 10 let, ki jih je prebil v svojstvu kapitana velike obrežne ali dolge plovitbe.
To priznanje ne velja, če mu prestane služba v re-sortu ministrstva za trgovino in industrijo prej, ko dovrši dejanskih 10 let službe.
§ 90.
Prvi častnik lahko postane kapitan dolge plovitbe, kvalificiran za parnike in jadrnice, ki je dovršil pomorsko akademijo in brodaril najmanj 10 let v svojstvu kapitana na ladjah velike obrežne ali dolge plovitbe.
Postavlja se kljub §§ 12. in 59. zakona o uradnikih, in sicer po natečaju; razporeja se pa v VII. in VI. položajno skupino in se mu prizna za pokojnino in napredo-
vanje največ 8 let, ki jih je prebil v svojstvu kapitana velike obrežne ali dolge plovitbe.
To priznanje ne velja, če mu prestane služba v resortu ministrstva za trgovino in industrijo prej, kot dovrši dejanskih 10 let službe.
§ 91.
Prvi strojnik lahko postane kvalificirani ladijski strojnik I. razreda, ki je dovršil ladjestrojni ali mašinski odsek srednje tehniške šole ali istovetni odsek pomorske trgovinske akademije v Bakru in je brodaril vsaj 5 let v svojstvu strojnika I. razreda.
Postavlja se kljub §§ 12. in 59. zakona o uradnikih, in to po natečaju; razporeja se pa v VIII., VII. in VI. položajno skupino in se mu prizna za pokojnino in napredovanje največ 8 let, ki jih je prebil v svojstvu strojnika I. razreda.
§ 92.
Radijski telegrafist lahko postane kvalificirani radijski telegrafist I. razreda.
Postavlja se kljub §§ 12. in 95. zakona o uradnikih, in sicer na predlog poveljnika šolske ladje, razporeja se pa v X. do VII. položajne skupine in se mu prizna za pokojnino in napredovanje največ 5 let, ki jih je prebil v zvanju radijskega telegrafista I. razreda.
§ 93.
Vodja palube lahko postane mornar, ki je brodaril najmanj 10 let, od teh vsaj 2 leti v svojstvu vodje palube, in ima najmanj 2 leti plovitbe na jadrnicah velike obrežne ali dolge plovitbe.
Postavlja se kljub §§ 12. in 95. zakona o uradnikih, in to na predlog poveljnika ladje, in se razporeja v X. do VII. položajno skupino; prizna se mu pa za pokojnino in napredovanje največ 5 let, ki jih je prebil v zvanju vodje palube.
§94.	.	•’
Za mornarje so lahko postavljene one osebe, ki so brodarile v svojstvu krmarja najmanj 5 let, od tega vsaj 1 leto na jadrnicah, in niso starejše od 40 let.
Postavljajo se na predlog poveljnika šolske ladje in se razporejajo v zvaničniške skupine; za pokojnino in napredovanje pa se jim prizna največ 5 let mornarske službe.
§ 95.
Kurjač lahko postane kvalificirani kurjač, ki ni starejši od 40 let.
Postavlja se na predlog poveljnika šolske ladje in se razporeja v zvaničniške skupine; za pokojnino in napredovanje pa se mu prizna največ 5 let kurjaške službe.
§ 96.
Ladijskega služitelja (sobarja) predlaga poveljnik šolske ladje. Razporeja se v služiteljske skupine.
§ 97-
Redno ladijsko osebje (§§ 90. do 96.) je v prvih dveh' letih službovanja na ladji začasno in ga smejo odstraniti iz službe.
§ 98.
Za osebje šolske ladje veljajo odredbe zakona o uradnikih, kolikor niso izpremenjene in dopolnjene s tem zakonom.
VIII.	DEL.
Prehodne odredbe.
§ 99.
Predmetni učitelji, ki so se zatekli na dan razglasitve tega zakona v tem zvanju, ostanejo tudi še nadalje
v učiteljski službi z dosedanjim zvanjem.
§ 100.
Začasni predmetni učitelji, ki se zateko na tenj položaju, lahko ostanejo na tem položaju; toda najkesneje v enem letu dni potem, ko stopi ta zakon v veljavo, morajo dopolniti svojo kvalifikacijo po njegovih odredbah. Drugače ne smejo dalje ostati v učiteljski službi.
§ 101.
Kvalifikacija učiteljev predmetov iz navtično-pomar-ske stroke, ki so postavljeni do uveljavitve tega zakona, se izenačuje s kvalifikacijo iz § 53. tega zakona, v leta njih učiteljske službe pa se šteje za napredovanje ves Sas, ki so ga prebili na pomorskih šolah in akademijah.
§ 102.
Ko stopi ta zakon v veljavo, se lahko prevedejo:
a)' za poveljnika šolske ladje v IV. položajno skupino, 1. stopnje sedanji profesor-vršilec dolžnosti poveljnika šolske ladje v IV. položajni skupini, 2. stopnji;
b) za prvega častnika v VII. položajni skupini sedanji honorarni prvi častnik, ki se mu prizna za pokojnino čas, ki ga je prebil na šolski ladji;
c) za prvega strojnika v VII. položajni skupini sedanji vršilec dolžnosti prvega strojnika;
č) za vodjo palube v zvaničniškem zvanju sedanji vršilec dolžnosti vodje palube, ki se mu prizna za pokojnino čas, ki ga je prebil na šolski ladji;
d) za mornarje sedanji trije po letih mornarske službe najstarejši ladijski mornarji, ki se jim prizna za pokojnino čas, ki so ga prebili na šolski ladji;
e) za kurjača sedanji kurjač šolske ladje, ki se mu prizna za pokojnino čas, ki ga je prebil na šolski ladji;
f) za ladijskega služitelja (sobarja) sedanji ladijski sfužitelj, ki se mu prizna za pokojnino čas, ki ga je prebil na šolski ladji.	*
§ 103
Prevedbo osebja šolske ladje vrši z odločbo minister za trgovino in industrijo.
§ 104.
Vse odredbe tega zakona glede šolskega dela se uporabljajo od pričetka šolskega leta 1932./1933.
§ 105.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tedaj prestanejo veljati vse zakonske odredbe, ki nasprotujejo temu zakonu.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvoir zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 18- marca 1932-; I. br. 8262/0.
Minister
za trgovino in industrijo	Aleksander	s.	r.
dr. Albert Kramer s. r.
Videl in pritisnil državni Predsednik ministrskega pečat	sveta
čuvar državnega pečata, P. R. Živkovič s. r.
minister pravde Bož. 2. Maksimovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.;
337.
Mi
ALEKSANDER I„
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsefa in vsakomur, da sta
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican za dan 11. januarja 1932- na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji 23- redni seji, ki jo je imel dne 13. aprila 1932. v Beogradu, in
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji 43. redni seji, ki jo je imela dne 14. aprila 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon	'	L
o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini,*
ki se glasi:
§ 1.
Tretji odstavek člena 23. zakona o državni trošarini se izpreminja in se glasi:
»Za zavarovanje državne trošarine na blagu v tro-šarinskih šhraniščih služi trošarinsko blago samo in razen tega je odgovoren lastnik skladišča s celotno svojo imovino.«
§ 2.
Točka 4.** člena 72. zakona o državni trošarini se izpreminja in se glasi:
»4. I. Na vino, uvoženo iz inozemstva, se pobira za državno in banovinsko trošarino od 100 litrov 200 Din.
Na žganje, uvoženo iz inozemstva, se pobira za državno in banovinsko trošarino od hektolitrske stopnje 20-— dinarjev.
II.	Od točilcev pijač na drobno kakor tudi od točil-cev iz pripombe 4. k tar. post. 62. zakona o taksah*** se pobira na leto za državno in banovinsko trošarino na vino in žganje v dvomesečnih obrokih vnaprej pri pristojnih davčnih upravah, in sicer:
1. v Beogradu in Zagrebu desetkratni znesek odmerjene takse iz prve kategorije tar. post. 62. zakona o taksah, in to: prva skupina 30.000-—, druga skupina
20.000-—, tretja skupina 15.000-— in četrta skupina
10.000-— dinarjev;
2. v Ljubljani, Mariboru, Subotici, Osijeku, Novem Sadu in Sarajevu osemkratni znesek odmerjene takse iz prve kategorije tar. post. 62. zakona o taksah, in to: prva skupina 24.000-—, druga skupina 16.000-—, tretja skupina 12.000-— in četrta skupina 8.000-— dinarjev;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	aprila 1932., št. 90/XXXIX/266. — Zakon o državni trošarini gl. »Službeni list« št. 151/25 iz 1. 1930., (izpre-membe in dopolnitve) št. 39/6 iz 1. 1931. [V zakonu popravi pri čl. 72. številke I., II., III. in IV. v 1., 2., 3. in 4. — Izpremembe in dopolnitve pa se nanašajo na čl. 72. in ne na čl. 71., kakor pomotoma navaja tudi izvirnik! — Op. ur.]
** V »Službenem listu« št. 151/25 iz 1. 1930. je označena ta točka s IV. — Op. ur.
*** Gl. »Uradni list« št. 368/113 iz 1. 1923.
3. v mestih z več ko ‘20.000 prebivalci šestkratni znesek odmerjene takse iz prve kategorije tar. post. 62. zakona o taksah, in to: prva skupina 18,000-—, druga skupina 12.000-—, tretja skupina 9.000-— in četrta skupina 6.000-— dinarjev;
4. v mestih od 10.000 do 20.000 prebivalcev štirikratni znesek odmerjene takse iz druge kategorije tar. post. 62. zakona o taksah, in sicer: prva skupina 8.000-—, druga skupina 6.000-—, tretja skupina 4.000-— in četrta skupina 2.400-— dinarjev;
5. v mestih od 5000 do 10.000 prebivalcev trikratni znesek odmerjene takse iz druge kategorije tar. post. 62. zakona o taksah, in to: prva skupina 6.000-—, druga skupina 4.500-—, tretja skupina 3.000-— in četrta skupina
1.800-— dinarjev;
6. v mestih z manj ko 5000 prebivalci dvakratni znesek odmerjene takse iz druge kategorije tar. post. 62. zakona o taksah, in to: prva skupina 4.000-—, druga skupina 3.000-—, tretja skupina ‘2.000-— in četrta skupina 1.200-— dinarjev;
7. v vaseh z več ko 5000 prebivalci štirikratni znesek odmerjene takse iz tretje kategorije tar. post. 62. zakona o taksah, in to: prva skupina 6.000-—, druga skupina 4.000-—, tretja skupina 2.400-—, in četrta skupina
1.600-— dinarjev;
8. v vaseh od 2500 do 5000 prebivalcev trikratni znesek odmerjene takse iz tretje kategorije tar. post. 62. zakona o taksah, in to: prva skupina 4.500-—, druga skupina 3.000-—, tretja skupina 1.800-— in četrta skupina 1.200-— dinarjev;
9. v vaseh z manj kot 2500 prebivalci dvakratni znesek odmerjene takse iz tretje kategorije tar. post. 62. zakona o taksah, in to: prva skupina 3.000-—, druga skupina 2.000-—, tretja skupina 1.200-— in četrta skupina 800-— dinarjev.
Pripomba 1. Osebe, ki prično točiti pijače brez točilne pravice in brez predhodnega vplačila zneska, določenega za državno in banovinsko trošarino, se kaznujejo s trikratnim zneskom točilne takse, vzete za osnovo odmerjene kazenske takse, za kazen, ker niso plačale zneska za državno in banovinsko trošarino.
Vplačilo kazni po tej pripombi ne daje kaznovani osebi točilne pravice, dokler ne dobi za to potrebno dovolitev in dokler ne plača točilne takse in zneska, označenega v tej točki.
Pripomba 2. Živilske, špecerijske in ostale trgovine, ki prodajajo vino in žganje v izvirno zaprtih steklenicah, morajo plačati za državno in banovinsko trošarino, in to:
a) v Beogradu in Zagrebu po 6.000-— dinarjev na leto;
b) v Ljubljani, Mariboru, Osijeku, Sarajevu, Novem Sadu in Subotici po 4.000-— dinarjev na leto;
c) v krajih z več ko 2000 prebivalci po 3.600-— dinarjev na leto;
č) v krajih do 2000 prebivalcev po 1.200-— dinarjev na leto.
Ti zneski se plačujejo za tri mesece vnaprej pri pristojni davčni upravi, ki izda vsaki taki osebi dokaz o plačanem znesku.
Kdor prične prodajati vino in žganje brez prijave in vplačila tega zneska ali ne plača spredaj navedenega zneska pravočasno, se kaznuje z enkratnim neplačanim zneskom.
Pripomba 3. Proizvodniki, ki prodajajo vino in žganje lastnega pridelka in z lastnega zemljišča v svojih
vaseh od 5 litrov in več, v velikih mestih, mestih, malih mestih in trgih od 10 litrov in več naenkrat, se ne smatrajo za točilce na drobno in ne plačujejo trošarine in takse. Ti smejo prodajati vino tudi na debelo zunaj svojega stanovališča v množinah nad 50 litrov, žganje pa v množinah nad 25 litrov naenkrat prosto trošarine in trošarinske takse.
Pripomba 4. Izza dne 1. januarja 1933. smejo pobirati občine kot občinsko trošarino na vino: v vaških občinah do 50-—, v mestih pa do največ 100-— dinarjev od 100 litrov, na žganje pa največ 5-— dinarjev od vsake hektolitrske stopnje.
Pripomba 5. Od vsot, tako pobranih po odredbah te točke pod II., se izroča pristojni banski upravi 50%, ostanek pa pripada državi, na področju mesta Beograda pa dotičnim občinam.
Pripomba 6. Točilcem pijač na drobno in na debelo, ki ne polože odmerjenega zneska po tej točki najmanj za dve dvomesečji, se odvzame pravica, točiti pijače.
Pripomba 7. Privatna trošarinska shrauišča za vino in za žganje se izza dne 20. aprila 1932. ukinjajo. Lastnikom teh shranišč se odmeri znesek za državno in banovinsko trošarino po tem predpisu in na osnovi točilne takse. Lastnik privatnega shranišča, ki nima točilne pravice, mora takoj vložiti prošnjo pri pristojnem oblastvu, da se izdaj dovolitev za točenje pijače, po kateri se mu odmeri poleg točilne takse iz tar. post. 62. zakona o taksah tpdi ustrezni znesek za državno . in banovinsko trošarino. Zaloge, ki so se zatekle v shrani-šču, se ne smejo odsvojiti, dokler se ne dobi točilna pravica.
Pripomba 8. Po dosedanjih predpisih plačana državna trošarina na vino in žganje, ki se zateče v zalogi dne
20.	aprila 1932., se vrne točilcu pijač na prošnjo, ki jo mora vložiti do dne 20. maja 1932.
Prav tako vrnejo na prošnjo, ki se mora vložiti v istem roku, tudi banovinske uprave banovinsko trošarino na zaloge vina in žganja, ki so se zatekle.
Množina žganja pod 10 litri tekočine in vina pod 20 litri se pri teh povračilih ne upošteva.
Pripomba 9. ftza dne 20. aprila 1932. se ne pobira državna in banovinska trošarina na vino in žganje, najsi se je blago zateklo na potu ali pa se šele odpremlja kupcu.
Istega dne izvršedavčne uprave predpis vsem točilcem pijač na svojem področju z zneski po tej točki za ostala dvomesečja leta 1932.; ta predpis ostane v veljavi, dokler traja odmerjena trošarinska taksa.
Pripomba 10. Zneski, določeni za državno in banovinsko trošarino po tej točki, so vezani s točilno takso in se dajo zniževati in zviševati ob istih pogojih, kakor točilna taksa.
Pripomba 11. O vseh trošarinskih kaznivih dejanjih, storjenih z žganjem in vinom, o katerih še ni izdana odločba, se ta niti ne izda več; odločba pa, ki je o teh dejanjih izdana, pa ne izvršena, se ne izvrši.
Pri tihotapskih kaznivih dejanjih, storjenih z vinom in žganjem, se pobira samo redna državna in banovinska trošarina.
Pripomba 12. Potrebna navodila za izvrševanje teli odredb predpiše minister za finance s pravilnikom.
Pripomba 13. Za prvo odmero in plačilo trošarine po tem zakonu velja glede kraja in števila prebivalcev poslednji popis prebivalstva, dokler se to število ne izpremeni z novim popisom.«
§ 3.
V točki 5. člena 72. zakona o državni trošarini je namesto 3.500-—« postaviti: ;3.000-—«.
§ 4.
Namesto prvega, drugega in tretjega odstavka točke 9- člena 72. zakona o državni trošarini se postavlja:
>9. Na špirit (alkohol) in vse špirituozne tekočine, razen v tarifi posebej omenjenih, po hektolitrski stopnji 24-— dinarjev.« V četrtem odstavku iste točke je namesto 28« postaviti: >24 :.
Pripomba 3. k tej točki se črta.
Pripomba 4. postane pripomba 3.
Pripomba 5. se črta.
Pripomba 6. postane pripomba 4., se izpreminja in se glasi:
»Pripomba 4. Kontingente špirita nad dosedanje kontingente dodeljuje kmetijskim in industrijskim tvor-nicam minister za finance po odobritvi ministrskega sveta.
Viški za proizvajanje kmetijskih kontingentov nad sedanji skupni kontingent se morajo uporabiti predvsem 7-a nove tvornice, ki se ustanove na zadružni podstavi in v krajih, kjer doslej ni kmetijskih tvornic špirita.
Kmetijske tvornice, ki so svoj kontingent prodale, ali one tvornice, ki so prekupile pravico, proizvajati kontingent špirita, s tem ne zadobe pravice, da se jim kontingent poveča.
Kmetijske in industrijske tvornice ne smejo prodajah svoje pravice proizvajati kontingent špirita.«
Pripomba 7. k tej točki se črta.
Pripomba 8. postane pripomba 5., se izpreminja in se glasi:
»Pripomba 5. Odobritev za postavljanje novih tvornic špirita daje minister za finance.«
Pripomba 9. postane pripomba 6.
Pripomtfa 10. se črta.
Pripomba 11. postane pripomba 7., se izpreminja in se glasi:
»Pripomba 7. Razlika med staro trošarinsko stopnjo m stopnjo po tem zakonu na špirit, ki je v prometu samo Pri točilcih pijač na debelo, se povrne prizadetim osebam na njih prošnjo, ki jo morajo vložiti do 20. maja 1932. Način, kako se to povračilo izvrši, odredi minister za finance.«
Pripomba 12. postane pripomba 8.
|	Pripomba	13.	postane pripomba 9., se izpreminja in
se glasi:
»Pripomba 9. Banovine in občine ne morejo pobirati na špirit višje trošarine od 5-— dinarjev za vsako hektolitrsko stopnjo, in to: banovine izza dne 20. aprila 1932., občine pa izza dne 1. januarja 1933.«
Za pripombo 9. se dodajajo nove pripombe, ki se glase:
»Pripomba 10. V 30 dneh od dne, ko dobi ta zakon moč, morajo ustanoviti proizvodniki špirita »Savez fabri-ka i rafinerija špirita u Zagrebu« in »Savez poljopri-vrednih pecara špirita kao zadruga u Zagrebu« prodajno centralo za špirit in sklicati vse interesente na ustanovni °bčni zbor, na katerem se sklenejo pravila centrale. O ustanovitvi prodajne centrale in pravil se sklepa z večino glasov; pri tem daje vsakih 100 hektolitrov kontingenta po en glas. Tvornice, ki ne pristopijo k centrali, izgube svoj kontingent.
Pravila tako ustanovljene prodajne centrale mora odobriti minister za finance in stopijo v veljavo, ko jih ta odobri.
Če v spredaj določenem roku ne ustanove proizvodniki prodajne centrale, ustanovi minister za finance prodajno centralo za špirit v Beogradu. Sestavo centrale in njeno področje predpiše minister za finance z uredbo sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za poljedelstvo.
Vsekakor ima minister za finance v upravi centrale poleg svojega komisarja najmanj dva člana, ki jih imenuje.
Po tej centrali se vrši vsa prodaja špirita v državi in njegov izvoz v inozemstvo. Pri prodaji v državi se ugotavlja od časa do časa cena špiritu po njegovi vrsti in namembi. Ceno špirita določa minister za finance po zaslišanju uprave prodajne centrale v okviru primernega grajanskega dobička glede na material (sirovine), prevozne stroške, režijske stroške, kapaciteto in podobno; pri tem uživajo zadružne tvornice posebno prednost.
Pri izvozu špirita se prenašajo na centralo vsi kontingenti špirita, danega v državi v pr.omet, da se okoristijo izvozne ugodnosti. Stroški centrale se pribijajo k prodajni ceni za špirit v državi.«
»Pripomba 11. Minister za finance se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za poljedelstvo mešanje špirita z bencinom za proizvajanje sredstev za motorni pogon. Za proizvajanje sredstev za motorni pogon, razen za aeroplane, se mora uporabljati izza dne 1. oktobra 1932. najmanj 20% špirita in to tako, da se dodaja na 800g bencina 200 g špirita. Ali naj se in koliko naj se tej zmesi dodaja tudi še melilnega alkohola, odredi minister za finance. Uvozniki in rafinerije bencina po navedenem dnevu ne smejo prodajati čistega bencina za pogon motorjev (razen za aeroplane).
Kdor ravna zoper to, se kaznuje denarno od 5.000— do 100.000-— dinarjev. Pristojnost za preiskavo ih kaznovanje po tem predpisu pripada finančni direkciji.
Na tako proizvedeno sredstvo se uporablja trošarin-ska stopnja iz točke 13. člena 72. zakona o državni trošarini.
Način in razmerje mešave ugotovi minister za finance s pravilnikom.«
»Pripomba 12. Minister za finance sme odrejati zdaj pa zdaj po potrebi in sporazumno z ministrom za poljedelstvo, katere sirovine naj se uporabljajo za proizvajanje špirita, pri čemer je upoštevati vino in žganje predvsem za konsumni špirit, koruzo pa za motorni špirit. Presežek proizvodnih stroškov, nastalih v tem primeru, razporedi prodajna centrala na celotni potrošek špirita v državi.«
V točki 10. člena 72. zakona o državni trošarini se namesto »4« postavlja: »8«.
Pripombi 3. in 4. k tej točki se črtata.
§ 6.
Točka 11. člena 72. zakona o državni trošarini se črta. § 7.
V drugem odstavku člena 76. zakona o državni trošarini se črta poslednji stavek.
Poslednji odstavek y istem členu se črta.
§ 8.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi dne 20. aprila 1932.
V Beogradu, dne 18. aprila 1932.; št. 31.680/111.
Aleksander s. r.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. Voj. Marinkovič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
338.
Na osnovi točke 18. § 62. finančnega zakona za leto 1932./1933. je predpisal ministrski svet no predlogu ministra za finance to-le
uredbo
o draginjskih dokladah provizionira-nih poštnih služiteljev, njih vdov in
• j j*
sirot.'
Clen 1.
Provizionirani poštni služitelji r Sloveniji, Dalmaciji, na otoku Krku in Kastavščini ter njih vdove in sirote, ki se jim plačuje pokojnina iz državnih sredstev skladno s členom 255. finančnega zakona za leto 1928./1929., dobivajo poleg pokojnine tudi še to-le osebno draginjsko doklado:
a) oni, ki prejemajo osebno pokojnino: 250 dinarjev na mesec;
b) vdove, ki prejemajo rodbinsko pokojnino: 150 dinarjev na mesec;
c) sirote, ki prejemajo sirotinsko pokojnino: 100 dinarjev na mesec neglede na to, ali prejema pokojnino ena ali več sirot.
Clen 2.
Upokojenci iz člena 1. nimajo pravice do rodbinske draginjske doklade.
Clen 3.
Osebna draginjska doklada pripada od dne 1. aprila 1932. in se izplačuje po pogojih, ki veljajo za državne upokojence.
Clen 4.
Minister za finance sme draginjsko doklado zviševati, zniževati in ukinjati.
Clen 5.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-Denih novinah«.
Iz občega oddelka ministrstva za finance, dne
11.	aprila 1932.; št. 14.587/1.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	aprila 19(32.* št. 88/XXXVIII/258I
339.
Izpremembe
v izpremembah in dopolnitvah pravilnika o cenzuri filmov.1
Na osnovi člena 21. izprememb in dopolnitev pravilnika o cenzuri filmov z dne 1. aprila 1932. predpisujem te-le izpremembe v izpremembah in dopolnitvah pravilnika o cenzuri filmov z dne 1. aprila 1932. :a
Clen 1.
V členu 12. izprememb in dopolnitev pravilnika o cenzuri filmov z dne 1. aprila 1932. se za besedama »in sicer:« namesto »trije« postavlja: »štirje«, namesto: »dva predstavnika« ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se postavlja: »en predstavnik«.
Clen 2.
Te izpremembe v izpremembah in dopolnitvah pravilnika o cenzuri filmov z dne 1. aprila 1932. stopijo v veljavo in dobe obvezno moč, ko se razglase v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 15. aprila 1932.; P. br. 12.094/32.
Minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r.
340.
Razpis.
Pojasnilo k odločbi ministrskega sveta št. 5072/IV—932 o prepovedi izvoza orehovih debel. — Ukinitev razpisa br. 9320/IV—932.s
Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in zaradi čim pravilnejše uporabe odločbe ministrskega sveta o prepovedi izvoza orehovih debel štev. 5072/IV z dne 17. februarja 1932.* in na osnovi naknadno dobljenih obvestil od ministrstva za šume in rudnike pod štev. 8023/1932 in štev. 8353/1932 dajem carinarnicam naslednje
pojasnilo:
Za orehova debla (hlode), katerih izvoz je prepovedan z odločbo ministrskega sveta štev. 5072/IV z dne
17.	februarja 1932., se smatrajo okrogli deli debla, ki se dobe, če se deblo prežaga, ko so se odsekali vrh in veje ob straneh, in ki služijo za dobivanje rezanega lesa in furnirjev.
Izvozna prepoved se ne nanaša na orehove parobke (panje); za te se smatrajo oni deli drevesa, ki so v zemlji (korenina) obenem z delom debla, zunaj zemlje do preseke (panj), toda	tako, da ta	del (panj) ni daljši
1 »Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
19. aprila 1932., št. 90/XXXIX/275.
1 »Službeni	list« št.	299/29 iz 1.	1932.
* »Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
16. aprila 1932., št. 88/XXXVIII/261.
* »Službeni list« št. 198/16 iz 1. 1932.
od 1 ni, oboje skupaj (korenina in panj) pa ne sme biti daljše od l-50 do 2 m.
S tem je ukinjen razpis št. 9320/1V z dne 28. marca 1932.1
V Beogradu, dne 12. aprila 1932.; št. 11.026/1V.
Minister za finance dr. Mil. Dordevič s. r.
341.
Odlok
o izdajanju potrdil inozemskim delavcem.2
Gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje je razveljavil z odlokom St. br. 23.170 z dne 9- aprila 1932. odlok svojega prednika Z. R. br. 11.297 z dne 7. decembra 1927. (»Službene novinec št. 283 z dne
13.	decembra 1927.),* tako da se na osnovi § 7. pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev O. br. 376/1V z dne 24. novembra 1925. (»Službene novinec št. 274 z dne 28. novembra 1925.)* ne smejo izdajati potrdila onim inozemskim delavcem, ki se niso obrnili za tako potrdilo na pristojno oblastvo najkesneje v 3 mesecih od dne, ko je stopil pozvani pravilnik v veljavo, odnosno ki po razglasitvi omenjene odločbe Z. R. br. 11.297 z dne 7. decembra 1927. niso imeli redne zaposlitve, preden so* vložili prošnjo za potrdilo po § 7. pozvanega pravilnika.
Banove uredbe.
342.	*
V.	No. 573/3.
Predmet: Mostnina na brežiškem mostu, znižanje tarife.
Razglas.
Na podstavi § 34. zakona o nedržavnih cestah z dne
8.	maja 1929, Ur. 1. 247/60, in § 40. zakona o banski upravi v zvezi z razglasom bivše gradbene direkcije v Ljubljani z dne 17. VII. 1926, štev. 4068/26, izpreminjam tarifo za uporabo občinskega mostu čez Savo in Krko v Brežicah v tiru ban. ceste I. reda št. 33 Šmarje pri Jelšah—Prelaska—Zupeljevec—Brežice—zveza z drž. cesto (Kostanjevica—Samobor) ter določam, da pobira mestna občina Brežice od dne 1. maja 1932. dalje do preklica mostnino v obsegu in višini nastopne tarife:
za osebni avtomobil .«•■»■> Din 3'— za avtobus	Din	4*—
za tovorni avtomobil....... Din 5'—
za tovorni avtomobil s priklopnim vozom Din 7*— za enovprežni voz....................Din	050
1 »Službeni liste št. 301/29 iz 1. 1932.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	aprila 1932., št. 90/XXXIX/276.
3 »Uradni liste št. 504/127 iz 1. 1927.
* »Uradni Jiatc št. 362/108 iz L 1925.
za dvovprežni voz........................ Din	1-—
za motorno kolo......................Din	0-50
za motorno kolo s	prikolico	....	Din	075
Pobiranje mostnine za vsako	drugo	uporabo	mostu je
nedopustno.
Ta tarifa velja za uporabo mostu v eni smeri.
Glede oprostitve mostnine veljajo smiselno določila §§ 17. in 18. zakona z dne 26. avgusta 1891, drž. zak. št. 140.
Posebej so oproščene mostnine vse vožnje v zvezi z obdelovanjem zemlje in prevažanjem kmetijskih pridelkov na dom.
Prispevki mostnine se stekajo v obstoječi fond za vzdrževanje mostu, ki ga upravlja mestna občina Brežice pod nadzorstvom sreskega načelstva v Brežicah izključno le za določeni namen.'
Mostninski fond je izkazovati v vsakokratnem občinskem proračunu in obračunu O tem se obveščajo:
1. sresko načelstvo v Brežicah,
2. uprava mestne občine Brežice,
3. uprava občine Cerklje ob Krki,
4. uprava občine Čatež ob Savi,
o.	uprava občine Sv. Križ pri Kostanjevici,
6. uprava občine Velika Dolina, srez krški,
7. sreski cestni odbor Brežice,
8. sreski cestni odbor Krško.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. aprila 1932.
BaD: dr. Marušič s. r.
•m * —i	-
343.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 2785/1.
Objava.
Občina Branoslavci, v srezu Ljutomer, bo pobirala cd dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	60'—,
b) od	100	1	piva	Din	60-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. aprila 1932.
II.	No. 5241/1.
Objava.
Občina Korovci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1982. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	35.—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din 35—,
c) od	100	1	piva	Din	20"—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. aprila 1932.
II.	No. 2166/5.
Objava.
Občina Radeče, v srezu krškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	100*—,
e)	od	100	1	piva Din	100-—,
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
f) od prašičev Din 10'—,
g) od drobnice Din 5‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. aprila 1932.
II.	No. 30951/1.
Objava.
Občina Studenice, v srezu Mariboru, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 piva Din 50’—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žgarrja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. aprila 1932. •
II.	No. 2008/2.
Objava.
Občina Šmartno pri Slovenjgradcu, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 100 1 piva Din 30'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 1(F—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od drobnice Din 5’—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30- —. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. aprila 1932.
II.	No. 4865/1.
Objava.
Občina Tišina, v srezu murskosoboškem, bo pobiram od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50*—,
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. aprila 1932.
344.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 18. aprila 1932., I. No. 3327/1, je premeščen po potrebi službe Fendre Franc, arhivski uradnik
IX.	skupine pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, k sreskemu načelstvu v Gornjem gradu.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 9. marca 1932., I. No. 2385/1, je postavljen G rob in Josip, podnadzornik agentov II. razreda X. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne'skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 9. marca 1932, I. No. 2383/1, je postavljen Hauptman Josip, podnadzornik agentov II. razreda X. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 9. marca 1932., I. No. 2384/1, je postavljen Horvat Pavel, podnadzornik agentov II. razreda X. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani, za podnadzornika agentov I. razreda IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 9. marca 1932, I. No. 1666/2, je postavljen L i p u š L a v o s 1 a v, arhivski uradnik IX. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za arhivarja
VIII.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
B- Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 21. aprila 1932., I. No. 1677/2 je bil postavljen Smrke France za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 955-— pri sreskem cestnem odboru v Brežicah, kjer bo vršil posle tajnika sreskega cestnega odbora.
Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 18. aprila 1932, I. No. 2668/2, je bdi postavljen mg. ph. Stranek Viktor iz Maribora, za bolnič-nega lekarnarja pri splošni bolnici v Mariboru.
*
Z odlokom gospoda bana Dravske banovine v Ljubljani z dne 11: aprila 1932., I. No. 3049/1, je bil premeščen po potrebi službe Vodušek Ivan, banovinski slu-žitelj II. skupine s plačo 1. periodskega poviška pri sreskem načelstvu v Mariboru, levi breg, k državni nižji gozdarski šoli v Mariboru v isti službeni lastnosti.
Izdaja kraljevska ban9ka uprava Dravske banovine: njen p-edstavnik tn urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jlska In zalaga; Tiskarna »Merkur« | Ljubljani^ njen predstavnik; Otmar ftlicližlek v Ljubljani.
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 33. kosu letnika III. z dne 27. aprila 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
IV.	No. 6117/34.	17)21
Spisek izpraznjenih učiteljskih mest.
Kraljevska banska uprava preklicuje pod IV. No. 6117/34 z dne 22. aprila 1932. razpis nastopnih službenih mest, ki so bila objavljena v Službenem listu z dne 16. aprila 1932., 30. kos:
Srez Brežice: Blanca (1 žen.);
Srez Kranj:. Smlednik (1 žen.);
Srez Ljubi jana-okolica: Ježica (1 žen.).
Pole« objavljene službe učitelja na Jesenicah je tamkaj na razpolago tudi 1 služba za učitelja v novo ustanovljenem razredu za manj nadarjene otroke (pomožni razred). Za to mesto pa se bo upošteval predvsem učitelj s strokovno usposobljenostjo.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. aprila 1932.
Po pooblastilu bana, zastopnik načelnika prosvetnega oddelka: dr. Kotnik s. r.
*
K V—No. 66/11.	1484—3—1
Razglas o licitaciji
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo podaljška vodovoda iz Koroške Bele *a Javornik
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo Ha dan 28. maja 1932. ob 11. uri dop.
prostorih odseka za hidrotehniko v Ljubljani, Stari trg 34/11. Pojasnila in Ponudbeni, pripomočki se proti plačilu Hapravnih stroškov dobivajo med urad-Pinii urami pri odseku za hidrotehniko, Ljubljana, Stari trg 34/11. Naročila po Pošti se bodo odpravila le .proti predplačilu Din 100’—.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote °dobrenega proračuna, ki znaša Din 219.795'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz fHzglasa o licitaciji v ^Službenih novi-t'ab< in na razglasni deski tehničnega °ddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 20. aprila 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
0 VI 20/32—4.	1509
Razglas.
Okrajno sodišče v Ljubljani je razsojo z razsodbo z dne 19. februarja 1932, ^ je Prelesnik Josip, star 39 let, po po-
klicu trgovec s kurivom v Ljubljani, Celovška cesta št. 71 kriv prestopka po čl. 6., zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da je dne
20.	januarja 1932 pustil svojemu hlapcu Kokalju Mihaelu, da je po ulicah v Ljubljani, prodajal po hišah premog in drva, ne da bi imel na vozu pritrjeno tablico s cenikom.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 100 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpremeni v kazen 2 dni zapora. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI., dne 23. februarja 1932.
U VI 12/32-5.	1510
Razglas.
Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 19. februarja 1932, da je Stanovnik Franc, star 26 let, po pr klicu gostilničar v Ljubljani Rimska cesta št. 11, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenjskih potreščin, ki jih prodaja, kulacije, storjenega s tem, da ni imel ob kontroli dne 12. januarja 1932 v svojem gostilniškem lokalu v Ljubliani, Rimska cesta št. 11, označenih cen živ-ljenskih potrebščin, ki jih prodaja.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 200 Din denarne kazni, ki se oh neizterljivosti izpremeni v kazen 4 dni zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI., dne 23. februarja 1932.
*
Cg la—837/32—6.	1504
Oklic.
Tožeča stranka dr. Pegan Vladislav, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Zalarju Antonu, posestniku v Rudolfovem št. 10, sedaj Sen. Martin 666 Buenos Aires, Argentina, radi 6250'— Din s prip. k opr. št. Cg la 837/30 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 28. aprila 1932 ob pol 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 134.
Ker potrdilo o dostavitvi tožbe tožencu^ ni dospelo v primernem času, se tožencu postavlja kurator v osebi njegove žene Zalar Karoline, posestnice v Rudolfovem št. 10, kateri se bo dostavila tožba in ki ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljublani, odd. la,
dne 24. marca 1932.
P.' 64/23—108.	1522
Razveljavljenje preklica.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, odd. I., sklene:
S tusodnim sklepom P 64/23—80 z
dne 24. oktobra 1927. odrejeni preklic Motoha Alojza, posestnika v Lembergu
št. 48, se razveljavi in velja Motoh Alojz za samoupravnega.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. I., dne 6. aprila 1932.
»j.
Nc 454/32-2.	1479
Sklep.
Po predlogu Aljančiča Franca, posestnika na Hušci št. 2, dovoljuje se uvedba amortizacijskega postopanja na zemljiščih v vi. štev. 145, k. o. Kovor, dn vi. štev. 119, k. o. Bistrica, vknjižene terjatve Aljančiča Janeza iz dolžnega pisma z dne 9. decembra 1864 v znesku 207 11 84*4 kr.
Vsi eni, ki imajo glede te hipotekarne terjatve kake zahtevke, se pozivajo, da jih najkesneje do 11. aprila 1933 prijavijo temu sodišču, ker bi se sicer na ponovni predlog dovolila amortizacija vknjižbe navedene zastavne pravice in njen izbris.
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 11. aprila 1932.
E 1204/31-8.	1485
Dražbeni oklic.
Dne 17. maja 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, dvorišča in njiv zemljiška knjiga Murska Sobota, vi. št. 369.
Cenilna vrednost: Din 163.662'—.
Najmanjši ponudek: Din 81.831'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdraž.itelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 5. aprila 1932.
E 2101/31 -16.	1488
Dražbeni oklic.
Na predlog zahtevajoče stranke Trgov-sko-obrtna kreditna zadruga r. z. z n. z. v Celju, bo dne 17. maja 1932. dopoldne ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4, im podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiiga I. Sv. Jurij ob j. ž., vi. št. 151: 1. stavbna parcela s hišo št. 88 in gospodarskimi poslopji ter z javno tehtnico, cenilna vrednost: Din 175.150;
2.	zemljiške parcele: njive, travniki, cenilna vrednost: Diu 34.272'—; 3. pritikline, cenilna vrednost: Din 9214'—, skupaj Din 218.636-40. II. zemljiška knjiga Sv. Jurij ob j. ž., vi. št. 171 obstoječe iz njive in travnika, cenilna vrednost: Din 12.078’—. III. zemljiška knjiga Vo-
druž, vi. št. 145, zemljišča: njiva, travnik, dva gozda, cenilna vrednost: Din 7866-30. Din 238.580-70. Najmanjši po-nudek: Din 159.054'—. Vadij 23.859-—.
K nepremičnini zemljiška knjiga Sv. Jurij, vi. št. 151, spadajo sledeče pritikline: več kosov gostilniškega inventarja v cenilni vrednosti Din 9214-—.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 29. marca 1932.
*
E 78/32-11.	-	1487
Dražb eni oklic.
Dne 19. maja 193 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 68 v Podgorjem z gosp. poslopji in 13 zemljiškimi parcelami in vinograd z lesenim hramom ter travnikom zemljiška knjiga Podgorje, vi. št. 130; zemljiška knjiga Pišece, vi. št. 164.
Skupna cenilna vrednost: 52.305-90 dinarjev.
Vredonst pritikline: Din 1896-—, za-popadena v gor. cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 34.871.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II.,
dne 24. marca 1932.
•g.
E 2392/32—15.	1511
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. m a j a 19 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podlož, vi. št. 320.
Cenilna vrednost: 84.734 Din 75 p.
Vrednost pritikline: Din 4300-—.
Najmanjši ponudek: Din 59.357-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-l>enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 26. marca 1932.
•j;
E V a 4007/31-14.	1482
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. m a j a 19 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zg. šiška, vi. št. 567.
Cenilna vrednost: Din 45.600-—.
Najmanjši ponudek: Din 45.600'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine g škodo zdražitelja,
ki je ravnal v dobri ven.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 6. aprila 1932.
*
E 229/32—8.	1506
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Savinjske posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z. bo na mestu samem v Žalcu dne 27. maja 1932 ob 9. uri na podlagi s tem odobrenih dražbenih pogojev dražba nepremičnin vi. št. 294, k. o. Žalec, in vi. št. 163, k. o. Pirešica.
Dražba se bo vršila v sledečih sedmih ’’:upir h:
I. skupina
obstoječa 1. iz nepremičnine zemljiška knjiga k. o. Žalec, vi. št. 294:
a) hiša št. 63...........Din	25.000-—,
b) gcsuodarsko	poslopje	Din	15.000-—,
c) svinjaki in	sušilnica	.	Din	20.000'—,
č) zemljišče parcelna št.
870/4 vrt............Din	160-—.
2.	iz pritiklin vi. št. 294, k. o. Žalec, Din 3.169-—.
Skupna cenilna vrednost I. skupine Din 63.329'—.
Najmanjši ponudek znaša polno cenilno vrednost, torej Din 63.329-—.
Vadij znaša Din 6.332-90.
II. skupina
obstoječa iz dela nepremičnine vložne št. 294, k. o. Žalec, in sicer:
a) gozd pare. št. 95 . . . Din 224-40,
b) njiva pare. št. 96 . . . Din 1.828-50. Skupna cenilna vrednost II. skupine
je Din 2.052 80.
Najmanjši ponudek znaša polno cenilno vrednost, vadij pa Din 205-29.
III. skupina
obstoječa iz dela nepremičnine vložne št. 294, k. o. Žalec, in sicer:
a) njiva pare. št. 198 . . Din 8.394-—,
b) pašnik pare. št. 199 . . Din 648'—. Skupna cenilna vrednost Din 9.042"—.
Najmanjši ponudek znaša polno cenilno vrednost, torej Din 9.042'—, vadij pa znaša Din 904-20.
IV. skupina
obstoječa iz dela nepremičnine vložne
št. 294, k. o. Žalec, in sicer:
a)	njiva pare. št. 380 . . Din 6.409-50.
Najmanjši ponudek znaša polno cenilno vrednost, torej Din 6.409-50, vadij pa Din 640'95.
V.	skupina obstoječa iz dela nepremičnine vložne št. 294, k. o. Žalec, in sicer:
a) njiva pare. štev. 946/1 in
946/2 	Din	15.826-—,
b) kozolec pare. št. 283 Din 1.000-—,
c) travnik pare. št. 947/1 in
947/2 	Din	458'—,
č) pritikline:	2500 hme-
iovk	Din	1.250-—.
Najmanjši ponudek znaša polno cenilno vrednost, torej Dii' 18J>34-—, vadij pa Din 1.853-40.
VI.	skupina obstoječa iz dela nepremičnine vložna št, 294 k. p. Žalec in sicer:
a) njiva pare. št.	1921/17	Din	4.540-50,
b) travnik pare. št. 1928/8	Din	160 —.
Najmanjši ponudek znaša polno cenilno vrednost, torej Din 4.700 50, vadij pa Din 470-05.
VII.	skupina
obstoječa iz nepremičnine vi. št. 163, k. o. Pirešica, in sicer: a, gozd pare. št.	986 . .	Din	6.727-50,
b)	travnik pare.	št. 987	in
991...................Din	1.385-—•
Najmanjši ponudek znaša polno cenilno vrednost, torej Din 8.112-50, vadij pa Din 811-25.
Najprej se bo vršila dražba po skupinah v zgoraj navedenem vrstnem redu, končno pa skupaj vse posestvo, čigar skupna cenilna vrednost znaša 112.180 dinarjev-.
Najmanjši ponudek znaša pclno cenilno vrednost.
Vadij za celotno pGsestvo je 11.218— dinarjev.
Ako ne bi bilo ponudnika za celoto, se bodo demaknile posamezne skupine najvišjim ponudnikom za posamezne skupine.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
To sodišče kot zemljeknjižno sodišče naj zaznamuje dražbeni narok.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 12. aprila 1932.
&
E 732/31—16	14A6
Dražbeni oklic.
Dne 28. maja 1932 dopoldne ob d e-seti uri bo pri podpisanem sodišču * sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemlji' ška knjiga k. o. Negova, vi. št. 172.
Cenilna vrednost: 63.950 Din 40 p.
Vrednost pritikline: 885-— Din.
Najmanjši ponudek: 43.823 Din 60 P-
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe« je priglasiti sodišču najpozneje pri draž" benem naroku pred začetkom dražbe' sicer bi se ne mogle več uveljavlja1* glede nepremičnine v škodo zdražitelja« ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražben« oklic, ki je nabit na uradni deski teg® sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni,
dne 12. aprila 1932.
H*
E 103/32—6.	149-i
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. maja 193 2. dopoldne i devetih bo pri podpisanem sodise v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolnji Logatec, št. 503; k. o. Blekova vas, vi. št. 248.
Cenilna vrednost: Din 166.682-15.
Vrednost pritikline: Din 3000‘—•
Najmanjši ponudek: Din 113.121’4o.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb« je priglasiti sodišču najpozneje pri dr«* benem naroku pred začetkom dražb: sicer bi se ne mogle več uveljavlJ® glede nepremičnine v škodo zdražiteb ’ ki je ravnal v dobri veri.	v	j
V ostalem se opozarja na dražb«® oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Logateu, dne 19. aprila 1932,
E V 892/32—8.	1515
Dražb eni oklic.
Dne 3 0. m a j a 19 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem, sodišču v sebi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ljubljana mesto, vi. štev. 212.
Cenilna vrednost: Din 2,848.350'—. Najmanjši penudek: Din 1,424.175-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpožneje pri dražr benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 11. aprila 1932.
*
E 11/32-13.	1501
Dražbeni oklic.
Dne 31. maja 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Buče, vi. št. 18, Verače, vi. št. 196. 256, 341 in 435.
Cenilna vrednost: Din 32.900-—.
Vrednost pritikline: Din 1530-—.
Najmanjši ponudek: Din 32.900'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča v Kozjem.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 19. aprila 1932.
*
E 170/32—8	1454
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1932 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Ptuj, vi. št. 338.
Cenilna vrednost: 205.000 Din.
Vrednost pritikline: 700 Din.
Najmanjši ponudek: 102.850 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, «i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodiš :« v Ptuju, odd. IV., dne 5 aprila 1932.
E 2611/31-12.	1512
Dražbeni oklic.
Dne 2. junija 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču l sobi šd. 6 dražba nepremičnin: zemljica knjiga Sobetinci, vi. št. 66.
Cenilna vrednost: Din 14.329'50.
Najmanjši ponudek: Din 9553'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 6. aprila 1932.
E 149/32.	1473
Dražbeni oklic.
Dne 6. j u n i j a 19 3 2. dopoldne ob po 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Kapla, vi. št. a) 20,
b)	28, c) 36, č) 70.
Cenilna vrednost: ad a) Din 103.809'2Q ad b) Din 347.637-65, ad c) 105.384'50, ad č) Djn 18.020'15.
Vrednost pritikline: Din 13.650, ki je v gornji cenilni vrednosti Din 347.637-65 že všteta.
Najmanjši penudek: ad a) 69.207-20 dinarjev, ad b) Din 231.758'38, ad c) Din 70.2o6'34. ad č) Din 12.003-35.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Marenberg, dne 7. aprila 1932.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
517.	Sedež: Ljubljana
Dan vpisa; 16. aprila 1932.
Besedilo: Industrijska in prometna družba z o. z.
Obratni predmet: nakupovanje in prodaja nepremičnin in premičnin vsake vrste, zlasti zgradb, tovarn in drugih nepremičnin, zgradb z inventarjem ali brez inventarja. — Uprava podjetij in premoženj. — Pridobivanje koncesij in obrtnih pravic.
Družabna pogodba z dne 7. aprila
1932.,	red. št. 289.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 20.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 Din.
Poslovodje:
1.	dr. Berce Janko, prokurist Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani;
2- Biber Joško, uradnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 36;
3.	Ing. Luckmann Herbert v Ljubljani, Karlovška cesta 18-
Za namestovanje upravičeni; Družba ima tri poslovodje. Za namestovanje sta upravičena dva poslovodji kolektivno.
— Tvrdka, ki je lahko od kogarkoli pisana, s strojem ali s štampiljko vtisnjena ali tiskana, se podpisuje na ta način, da pristavita pod besedilo tvrdke oba poslovodji skupno vsak svoj lastnoročni znak. — Postavljeni prokurist podpisuje vedno s pristavkom, ki označuje prokuro, na isti način kolektivno z enim poslovodjo.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. aprila 1932.
Firm. 357/32 — Rg C V 68/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
518. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. aprila 1932.
Besedilo: Hranilnica Dravske banovine, Ljubljana, naslednja sprememba:
Vpiše se član upravnega sveta Ažman Ivan, posestnik v Lescah.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1932.
Firm. 320 — Rg A VI 143/13.
❖
519. Sedež: Maribor
Dan vpisa: 14. aprila 1932.
Besedilo: Mariborska tekstilna tvor-nica družba z o. z.
Izbriše se prokura Lobi Viljema, vpiše pa prokura, podeljena ing. Kle-petarju Fricu, inženjerju v Mariboru, Dr. Vrstovškova ulica 6.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. aprila 1932.
Firm. 294/32 — Rg C I 79/33.
*
520. Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 9. aprila 1932.
Besedilo: Združene tovarne za čevlje )Ially & Demberger.
Izbriše se prokura Musgerja Evsta-hija.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. aprila 1932.
Firm. 344 — Rg A I 39/14.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe iu
dodatki pri nastopnih zadrugah:
521.	Sedež: Črnuče.
Dan vpisa: 8. aprila 1932.
Besedilo:	Zadružna elektrarna na
Črnučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 23. marca 1932. spremenila so se zadružna pravila v §§ 1., 2., 9. in 33.
Besedilo firme odslej: Strojna zadruga na Črnučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadruga ima namen nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati zadružnikom.
Izbrišeta se člana načelstva Čibašek Ivan in Rotar Pavel,
Vpišeta se člana načelstva:
Snoj Jože, posestnik na Ježi št. 3, in
Vilfan Franc, posestnik na Črnučah štev. 19.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1932.
Firm. 334 — Zadr. IX 154/2.
522. Sedež: Dol.
Dan vpisa: 12. aprila 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dolu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Rovšek Jože, vpiše pa član načelstva Kosem Alojzij, mesar v Dolu št. 20.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. aprila 1932.
Firm. 349 — Zadr. IV 96/36.
*
523. Sedež: Komenda
Dan vpisa: 12. aprila 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Komendi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Lah Jože in Bergant Janez.
Vpišeta se člana načelstva:
Seršen Franc, posestnik, Gmajnica št. 17, in
Merčun Jože, posestnik, Moste 34.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. aprila 1932.
Firm. 310 — Zadr. III. 189/44.
*
524. Sedež: Križe.
Dan vpisa: 12. aprila 1932.
Besedilo: Čevljarska gospodarska zadruga v Križah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 18. januarja 1932. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Gradišar Andrej.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator sam podpisuje likvidacijsko firmo.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
.dne 8. aprila 1932.
Firm. 287 — Zadr. VII 188/23.
*
525. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. aprila 1932.
Besedilo: »Dom«, stavbena zadruga državnih nameščencev in upokojencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Kos Stanko, vpiše pa član načelstva dr. Puntar Josip, bibliotekar državne knjižnice v Ljubljani, Pleteršnikova ulica.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. aprila 1932.
Firm. 343 — Zadr. VIII 34/21.
*
526. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. aprila 1932.
Besedilo: »Jugrad«, jugoslov. gradbena in kreditna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 20. marca 1932. so bila sprejeta nova pravila. Namen zadruge odslej:
1. Zadruga prevzema hranilno vlogo članov in nečlanov;
2. podeljuje samo članom načelno ne-odpovedljiva dolgoročna amortizacijska posojila v te le namene:
a) za zidavo lastnih domov, gospodarskih in obrtnih poslopij za popolno ali delno lastno uporabo;
b) za nakup zgradb, kakor tudi zemljišč v izmeri enega družinskega posestva v namene, navedene v točki 2.a);
c) za prezidavo, izgotovitev nazidka, prizidka, kakor tudi za gradbeno izboljšanje že obstoječih objektov v namene, navedene pod točko 2.a);
d) za zidanje in nakup zgradb, ki so v javno korist narodne skupnosti, zlasti v dobrodelne namene;
e) za odkup hipotek in drugih dokazanih gradbenih dolgov, zlasti bremen iz dednih delitev.
Načelstvo sestoji iz 5 do 8 članov.
Izbrišejo se člani načelstva Iskra Franc, Zorc Lovro in Ambrožič Lojze;
Vpišejo se člani načelstva:
Budna Humbert, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 7,
Vrhovec Drago, tehnik, Ljubljana, Poljanska c. 58,
Kosi Ivan, polir, Ljubljana, Vipavska ul. 8 in
Stermensky Marija, posestnica, Glin-ce, Tržaška c. 46.
Načelnik je Budna Humbert, njegov namestnik pa Mohar Anton.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1932.
Firm. 323 — Zadr. IX 226/5.
*
527. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8- aprila 1932.
Besedilo: Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se zbog smrti član načelstva Slane Franc.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1932.
Firm. 326 — Zadr. VIII 90/15.
*
528. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. aprila 1932.
Besedilo: Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vpišeta se člana načelstva:
Slane Rado, veleposestnik v Litiji, in
Bukovec Alojzij, posestnik, Velika Loka.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. aprila 1932.
Firm. 350 — Zadr. VIII. 90/16.
529. Sedež: Ljubljana
Dan vpisa: 8. aprila 1932.
Besedilo: Podporna zadruga državnih policijskih nameščencev in upokojencev Dravske banovine v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na izrednem občnem zboru dne 26. in 27. februarja 1932. so bila sprejeta nova zadružna pravila.
Zadruga ima namen:
1. dajati zakonitim dedičem umrlih članov posmrtnino;
2. deliti v primerih daljše bolezni ali težje poškodbe svojim članom denarne podpore in tako skrbeti za svoje člane za zboljšanje njih gmotnih in socialnih razmer in
3. zgraditi in vzdrževati v Ljubljani lastni dom za onemogle člane, njih vdove in sirote.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom.
Načelstvo sestoji iz načelnika, podna-čelnika, tajnika, tajnikovega namestnika, blagajnika, blagajnikovega namestnika in šest odbornikov.
Izbrišejo se člani načelstva Počkar Bernard, Kek Josip, Benedičič Janko, Obreza Ivan in Bevc Vid.
Vpišejo se člani načelstva:
Močnik Ivan, podnadz. pol. agentov, načelnik;
Mislej Rudolf, upravni uradnik, pod-načelnik;
Koren Jože, stražnik v pok.;
Sevšek Franc, stražnik v pok.;
Vreg Franc, podnadzornik policijske straže;
Kretič Ivan, stražnik,
Valentinčič Leopold, stražnik; Tabernik Alojzij, podnadzornik pol-agentov;
Žižmond Ivan, stražnik;
Badalič Josip, stražnik v pok. in Dolinar Martin, stražnik — vsi v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 1. aprila 1932.
Firm. 290 — Zadr. X 185/2.
*
530. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. aprila 1932.
Besedilo: Splošno kreditno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 14. marca 1932-so bila spremenjena zadružna pravila v 88 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9., 10., 12-, 13, 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21.,
22.,	23., 24., 26., 27., 29., 30., 33. in 36. Namen zadruge je odslej tudi:
»d) oskrbovati inkaso, depot, eskom in reeskont menic, terjatev in vrednot,
e)	financirati, ustanavljati in upravljati javne gospodarske institucije, knjižnice, industrijska, trgovska, poljedelska in prometna podjetja svojih članov, udeležiti se pri njih in preskrbovati prodajo deležev, oziroma delnic taistih,
f)	izvrševati vse vrste poslov » svrho gmotne in gospodarske povzdige svojega članstva, kakor tudi podp°r 1 istega.«
Izbrišejo se člani načelstva Vilhar Franc, Podkrajšek Emii, Kobler Franc, Pušnik Martin, Vuk Ivan, Ropret Ivan, Udovič Josip, Krušeč Rudolf in Kristan Boris.
Vpiše se član načelstva Bruno Hugo Stare, bančni ravnatelj in posestnik v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. aprila 1932.
Firm. 332 — Zadr. I 91/77.
*
®31. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. aprila 1932.
Besedilo: Stavbna in gospodarska zadruga »Krojaški dom«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Izbrišeta se člana načelstva Gorjup Anton in Žagar Ivan. vpišeta pa člana načelstva:
Koren Viktor, krojaški pomočnik v Ljubljani, Florijanska ulica št. 37, in Kmetič Franc, krojaški pomočnik, v Ljubljani, Tržaška cesta št. 21/1. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1932.
Firm. 325 — Zadr. IX 121/5.
❖
®32. Sedež: Ljutomer, i Dan vpisa: 14. aprila 1932.
Besedilo: Okrajna posojilnica v Ljutomeru, registrovana zadruga z neom. mvezo.
i Izbriše se dosedanji član načelstva Sever Franc, vpiše pa novoizvoljeni član P®Čelstva Tarča Franc, pos. v Vogričov-pri Ljutomeru, krožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. aprila 1932.
Firm 298/32 — Zadr. I 3/50
❖
^3. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 14. aprila 1932.
Besedilo: Gospodarska zadruga pošt-"•h nameščencev v Mariboru, registroma zadruga z omejeno zavezo.
. Bo sklepu občnega zbora z dne 7- marca 1932. so se izpremenila za-(*ružna pravila v §§ 16., 29. in 30. krožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. aprila 1932.
Firm. 293/32 - Zdr. IV 92/4.
*
K Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 14. aprila 1932.
Besedilo: Nabavljalna zadruga držav-h uslužbencev v Mariboru, registroma zadruga z omejeno zavezo. j Spremenila in dopolnila so se za-Bižna pravila v ČL 55., in sicer:
, L Pravilniku, dodanemu čl. 55-, so se mali novi členi 14. do 20.
\ Člena 2. in 4. istega pravilnika sta ^ izpremenila.
'tožno sodišče v Mariboru, »odd. III.,
dne 14. aprila 1932.
Firm. 291/32 — Zadr. II 69/43.
*
535. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 14. aprila 1932.
Besedilo: Posojilnica v Mariboru, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Robič Srečko in dr. Lašič Ferdo, v pišeta pa novoizvoljena člana načelstva dr. Dolar Anton, profesor in posestnik v Mariboru in Lenard Rado, trgovec in posestnik v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. aprila 1932.
Firm. 308/32 — Zadr. I 10/50.
*
536. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 14. aprila 1932.
Besedilo: Splošna gospodarska poslovalnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Mikec Franc, Zagernik Ivan, Plevanč Franc, Valenti Miha in Arneš Ivan; vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva: Gajšek Simon, železničar v pok., v Mariboru (predsednik), Lorger Simon, železničar v pok. v Mariboru (namestnik), Bibič Martin, strojevodja drž. žel. v Mariboru, Ruška c. 7, Bučar Alojz, železničar v Mariboru, Bavarska ul. 3, Papež Edvard, železničar v Mariboru, Pobrežje, Šolska ulica 1.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 14. aprila 1932.
Firm. 265/32 — Zdr. IV 94/5
*
537. Sedež: Moravče.
Dan vpisa: 8. aprila 1932.
Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Moravčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se elan načelstva Uštar Martin, vpiše pa član načelstva Ribič Jože, posestnik, Laze št. 44.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1932.
Firm. 259 — Zadr. IV 53/41.
*
538. Sedež: Mozelj.
Dan vpisa: 19. aprila 1932.
Besedilo: Pašuiška in gozdna zadruga v Mozlju, r. z. z o. z.
Zadruga se je po sklepu občnega zbora od 4. aprila 1932. razdružila in prešla v likvidacijo.
Posle likvidacije opravlja načelstvo. Morebitni upniki se pozivajo, da se prijavijo pri zadrugi.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 19. aprila 1932.
Firm. 44/32 — Zadr. III 164/2.
4*
539. Sedež: Svetinje.
Dan vpisa: 14. aprila 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Svetinjah, reg. zadruga z neom. zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Vraz Avgust, vpiše se pa novoizvoljeni član načelstva Škrinjar Franc, posestnik v Veličanah.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 14. aprila 1932.
Firm. 317/32 - Zadr. II 13/37.
*
540. Sedež: Sv. Lenart v Slov. gor.
Dan vpisa: 14. aprila 1932.
Besedilo: Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor., registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanji načelnik Josip Janžekovič in odbornik Anton Rop.
Vpišeta se pa novoizvoljena člana načelstva:
1. Jakob Sajovic, župn. upravitelj pri Sv. Lenartu v Slov. gor. kot načelnik in
2. Ludvik Breznik, posestnik v Zgornjih Zerjavcih kot odbornik.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 14. aprila 1932.
Firm. 269/32 — Zadr. I. 14/74.
H*
541. Sedež: Sv. Tomaž pri Ormožu.
Dan vpisa: 14. aprila 1932.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Tomažu pri Ormožu, registrovana zadruga z neom. zavezo.
Zadružna pravila so se izpremenila v § 10. .
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 14. aprila 1932. i Firm. 309/32 — Zdr. II 33/17.	,
542. Sedež: Škofja Loka
Dan vpisa: 12. aprila 1932.
Besedilo: Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Sušnik Lovro, vpiše pa član načelstva Luznar Mihael, višji sodni oficijal v pokoju v Škofji Loki.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8- aprila 1932.
Firm. 354 — Zadr. II 134/64.
Konkurzni razglasi
S 7/32—6.	1492
543.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Verče na Viktorja, mizarja v Solčavi.
Konkurzni sodnik: dr. Novak Andrej,' starešina okrajnega sedišča v Gornjemgradu.
Upravnik mase: dr. Rosina Ernest, odvetnik v Gornjemgradu.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Gornjemgradu dne 9. maja 1 9 3 2. ob enajstih.
Oglasit veni rok do 25. junija 1932. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Gornjemgradu dne 9. julija 19 3 2 ob enajstih.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celjr, odd. I., dne 20. aprila 1932.
*
S 9/32-1.	1500
514.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Holbl Tomaža, posestnika in trgovca z lesom pri Sv. Primožu nad Muto št. 45.
Konkurzni sodnik: Cerček Janko, starešina okrajnega sodišča v Marenbergu.
Upravnik mase: Lovšin Anton, vršilec dolžnosti javnega notarja v Marenbergu.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, dne 30. aprila 1932. ob 9. uri.
Oglasitvehi rok do 30. maja 1932. pri okrajnem sodišču v Marenbergu.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču, dne 4. junija 1932. ob 9. uri. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. aprila 1932.
S 15/30—140.	'	1505
545.
Odprava konkurza.
Prezadolženec Ban Franc, trgovec na Jesenicah.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 15/30—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. kaz. zak.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 16. aprila 1932.
Sa 11/32—31.	*	1503
546.
Sklep.
*Poravnalna zadeva Ahčana Rudolfa, trgovca v Zagorju ob Savi.
Poravnalno postopanje se v smislu § 56 t. 2 zakona o prisilni poravnavi izven konkurza ustavi.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1932.
jj;
Sa 31/32—2. *	1463
547.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Finci Izidorja, trgovca v .Mariboru.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj: dr. Veble Andrej, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 2 3. m a j a 193 2. ob devetih.
Rok za oglasitev do#l 8. maja 1932 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Poravnalna kvota: 40%.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1932.
*
1476
Sa 33/32—2.
548.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnikov Sisingerja Vinkota in Terezije, posestnikov, gostilničarjev in lesnih trgovcev v Crni pri Prevaljah.
Poravnalni sodnik: dr. Reichman Blaž, starešina okrajnega sodišča v Prevaljah.
Poravnalni upravitelj: dr. Senčar Dušan javni notar v Prevaljah.
Narok za sklepan.jp poravnave pri imenovanem sodišču, dne 2 8. maja 19 3 2 ob devetih.
Rok za oglasitev do 2 S. m a j a 19 3 2 pri okrajnem sodišču v Prevaljah.
Poravnalna kvota: 40%.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. aprila 1932.
Sa 19/32—2.	1495
549. Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Krajca Ivana, trgovca z mešanim blagom v Dolnjem Logatcu.
Poravnalni sodnik: Premerstein Kajetan, starešina okrajnega sodišča v Logatcu.
Poravnalni upravnik: Tavzes Fran, notar v Logatcu.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Logatcu dne 31. maja 1932 dopoldne ob desetih.
Rok za oglasitev do 2 5. m a j a 1 9 3 2. na sodišče v Logatcu.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. aprila 1932.
*
1490
Sa 16/32—7.
550.
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o imovini Poane Feliksa, neprot. trgovca z mešanim blagom v Oplotnici št. 20.
Poravnalni sodnik: Mihelič Gvido, starešina okraj, sodišča v Konjicah.
Poravnalni upravitelj: dr. Lederer Robert, odvetnik v Konjicah.
Narok za sklepanje poravnave pri okraj, sodišču v Konjicah, dne 30. maja 19 3 2. ob d e s e t i h.
Prijavni rok do 2 5. maja 1932. Poravnalna kvota 40% in poroštvo. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 20. aprila 1932.
#
Sa 20/32—2.	1516
551.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Šarc Marije, lastnice modnega atelijeja in posestnice v Ljubljani, Rutarjeva ulica št. 4.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Novak Fran, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 4. junija 19 3 2. ob devetih.
Rok za oglasitev do 2 9. maja 1932 na deželno sodišče v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 23. aprila 1932.
Sa 36/31—9.	1507
552.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžuice First ! Aste, roj. Tančic, trgovke v Ivanjkovcili pri Ormožu, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. aprila 1932.
%
Sa 7/32-56.	1475
553.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Rernhardom Gustavom, trgovcem v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 17, registrovanim pod firmo Franca Rernharda sin v Mariboru, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 7. aprila 1932 sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upni-
kom, ki jim ne gre pravica do Prvea' stvenega poplačila, 40% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 4 enakih tromesec-nih obrokih; prvi obrok plačljiv 3 nie-s. .'e od dneva sklenjene poravnave.
Kot porok in plačnik pristopi M i* borski kreditni zavcd, registrovana za* druga z omejeno zavezo v Mariboru, in sicer za plačilo 40% kvote prijavljenih in priznanih terjatev.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III-i dne 14. aprila 1932.
*
1477
Sa 18/32—54.
554.
Potrditev poravnave.
Med dolžnico Lah Marijo, trgovko v Mariboru, Pobrežka cesta št. 8_ in Rebova št. 6 in njenimi upniki pri Pcra'j nalnern nareku dne 31. marca 1932 pre okrožnim sodiščem v Mariboru sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnica upm* kom, ki jim ne gre pravica do Prven' stvenega poplačila, 40% kvoto njihov’ terjatev, plačljivo v šestih dvomesečni obrokih, cd katerih zapade prvi °^r° v plačilo po preteku dveh mesecev p° sprejeti poravnavi.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IH >
dne 14. aprila 1932.
Sa 2/32—45.
*
1480
oaa.
1491
Potrditev poravnave.
Prisilna poravnava' izven konkac^’ sklenjena na poravnalnem naroku h 31. marca 1932 pred okrajnim sodi#® na Vrhniki med dolžnikom Mravlje' ^ Antonom, posestnikom in trgovcei" Podpeči št. 13, in njegovimi upniki, odobri.	_	jj*
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. K*1 dne 14. aprila 1932.
Sa 7/32-10.
Potrditev poravnave izv®11 stečaja.	,ni
Poravnalna zadeva: Cesar Karl, le“ trgovec in posestnik na Otiškem v d* 10,.	,	c
Potrjuje se poravnava, ki jo je poravnalni dolžnik z upniki pri na dne 13. aprila 1932 in ki določa, da ^ prednostne terjatve in zahtevke, k' ^ ne doseza poravnava prvenstveno v'	.
loti plačati, ostali upniki pa dobijo > ' kvoto, plačljivo tekom 18 n’t‘seceTrt,<)gU treh obrokih, kojih prvi v 15% _ zapade v 6 mesecih, drugi v isti vij1 v, v 12 meseoih in tretji v 20% x7,l „^ 18 mesecih, računjeno od dneva 9P jema poravnave od upnikov.	jfi
Okrožno kot poravnalno sodišče r ^ odd. I., dne 20. aprila 1932.
*	1483
Sa 3/32—166.
Potrditev poravnave IzV®11 stečaja. ^
Poravnalna zadeva: Kolbezep „ 4.
trgovec v Celju, Prešernov^ ul'ca^jj
Potrjuje se poravnavaj ki jo je s
dolžnik Kolbezen Franc, trg. v Celju. Prešernova ulica št. 4, s svojimi upniki pri naroku dne 11. aprila 1932, in ki dolcča, da je prednostne in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava, prvenstveno v celoti plačati, ostali upniki, da dobijo 50% kvoto, plačljivo v 15 mesečnih enakih obrokih, počenši s 15. junijem 1932 dalje in da pristopita tej poravnavi kot roka in plačnika Miha in Ana Kol-zen, posestnika v Črnomlju, in sicer do 40% kvote s posledicami § 60. zakona
0 prisilni poravnavi izven stečaja. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju,
odd. I., dne 20. aprila 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 3231/11.	1517
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 28. aprila 1932 ob 11. uri dobavo:
300 kg sirove kave,
300 kg ječmenove kave 2X sladne, 1000 kg riža boljše vrste,
1 15C0 kg koruznega zdroba,
400 kg cikorije,
500 kg terpentinovega mila,
500 kg bučnega olja.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 20. aprila 1932.
Razne objave
1486
Posojilnica v Logatcu r. z. z o. p.
Vabilo
k rednemu občnemu znoru,
ki se vrši
dne 8. maja 1932. ob 14. uri v posojil-nični pisarni v Dol. Logatcu.
Dnevni red:
1- Poročilo ravnateljstva.
Poročilo nadzorstva in predlog o raz-’ delitvi dobička.
Odobrenje računa za leto 1931.
| *• Čitanje revizijskega poročila.
”• Volitev ravnateljstva.
\ ”• Nasveti in predlogi zadružnikov.
Ravnateljstvo.
*	1498
Vabilo na ustanovno skupščino društva za ustanavljanje in Vzdrževanje šolskih zobnih ambulatorijev v Dravski banovini,
f	ki	bo
9.	maja 1932. ob 5. uri popoldne v ®liki dvorani OUZD v Ljubljani na Miklošičevi cesti, palača OUZD.
Dnevni red:
1. Ustanovitev društva.
2. Volitve.
3. Referati in predlogi.
4. Razno.
Za pripravljalni odbor:
Dr. Josip Tavčar s. r., zobozdravnik.
Dr. Vladimir Ravnihar s. r. odvetnik in senator.
Dr. Mirko Božič s. r., ravnatelj Banovinske hranilnice.
❖
1483
Aga-Ruše, udružene jugoslovenske tvornice acetilena in oksi-gena, d. d. Ruše.
Delničarji Aga-Ruše, udruženih jugo-slovenskih tvornic acetilena in oksigena, d. d. v Rušah, se vabijo na
II. redni občni zbor,
ki še bo vršil v torek dne 10. maja 1932. ob enajstih dopoldne v prostorih »Age-Ruše<, udružene jugoslovenske tvornice acetilena in oksigena d. d. v Rušah.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1931.
2. Poročilo računskih preglednikov o računskem zaključku za leto 1931.
3. Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu in o bilančnem uspehu.
4. Volitev računskih preglednikov za leto 1932.
Občnega zbora se smejo udeležiti po §§ 28. in 29. družbenih pravil oni delničarji, ki polože svoje delnice s seznam-kom številk najkesneje do dne 4. maja 1932 pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podstavi položenih delnic se jim izdado legiti-maeije, ki se glase na deponentovo ime ter navajajo število deponiranih delnic in nanje odpadajočih glasov.
Vsaka delnica daje pravico enega glasu.
V Rušah, dne 23. aprila 1932.
Upravni svet.
*
1520
Vabilo na redni zbor družbenikov Premogokopne združbe „Belokrajina” v Črnomlju,
ki se bo vršil dne 11. maja 1932 ob pol 12. uri dopoldne v rudarski pisarni v Krmelju.
Dnevni red:
1. Poročilo združbene direkcije o poslovanju v letu 1931.
2. Predložitev zaključnih računov za leto 1931.
3. Poročilo revizorjev.
4. Zaključek o poslovnem rezultatu leta 1931.
5. Absolutorij združbeni direkciji in revizorjem za poslovanje v. letu 1931«
6. Volitev revizorjev.
7. Slučajnosti.
V Črnomlju, dne 25. aprila 1932.
Načelnik združbene direkcije.
*
1519
Vabilo na IV. redni občni zbor delničarjev firme šentjanški premogovnik And. Jakil d.d. v Krmelju pri št. Janžu,
ki se bo vršil dne 11. maja 1932 ob pol 11. uri dopoldne v družbinih prostorih v Krmelju.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju leta 1931.
2. Predložitev zaključnih računov za leto 1931.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora.
4. Zaključek o poslovnem rezultatu leta 1931.
5. Absolutorij upravnemu svetu in nadzorstvenemu odboru za poslovanje leta 1931.
6. Volitev upravnega sveta in nadzorstvenega odbora.
7. Slučajnosti.
Delničarji, ki žele prisostvovati občnemu zboru, morajo položiti svoje delnice pri družbeni blagajni v Krmelju do vštetega dne 1. maja 1932. — Svoje predloge morajo delničarji podati upravnemu svetu najkesneje 7 dni pred občnim zborom.
V Krmelju, dne 25. aprila 1932.
Upravni svet.
*
1493
Vabilo na redni občni zbor Lesne In splošno industrijske d.d. Maribor,
ki se vrši
dne 12. maja 1932 ob 14. uri v pisarni Glavni trg l/III.
Dnevni red:
1. Letno poročilo in poročilo nadzorstvenega sveta.
2. Sklepanje o bilanci odpade, ker družba ni poslovala in je stanje nespremenjeno.
3. Sklepanje o počet k u ponovnega poslovanja družbe.
4. Slučajnosti.
Opomba: Delničarji, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, imajo položiti v smislu pravil delnice najkesneje do 5. maja 1932 v zgoraj omenjeni pisarni, kjer sprejmejo izkaznico glasovalne pravice.
Upravni svet.
❖
1526
Po § 14. društvenih pravil se sklicuje
redni občni zbor delniške družbe »Narodna tiskarna« v Ljubljani
na dan 13. maja 1932. ob 10. uri dop. v uredniške prostore v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 5,
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1931. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1931.
2. Poročilo pregledovalnega odseka.
3. Predlogi upravnega odbora o porabi čistega dobička 1. 1931.
4. Volitev upravnega odbora.
5. Volitev pregledovalnega odseka.
6. Slučajnosti.
Opomba: § 16. družbenih pravil: Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi in, če se glasi na imetnika, tudi s talonom vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajno.
Upravni odbor >Narodne tiskarne«. *
1514
Računski zaključek Kreditne banke d. d. v Murski Soboti per 31. december 1931.
BILANCA.
Aktiva: Blagajna Din 196.821'48, menični portfelj Din 2,728.353-60, vrednostni papirji Din 150.638*52, debitorji Din 6,391.557'09, posojila na zadolžnice Din 253.700-—, hipotekarna posojila 4.000-— dinarjev, inkasi Din 150.268-19, (dolžniki za garancije Din 168.000-—) inventar Din 15.919-—, bilančne prehodne postavke 4.337 35, skupaj Din 9,895.595-23.
Pasiva: Delniška glavnica 1,500.000-— dinarjev, vloge na knjižice in v tekočem računu Din 7,641.322'—, rentnina Din 19.810-65, različni kreditorji Din 462.107'02, (garancije Din 168.000-—), trate Din 18.070-50, ustanovni stroški Din 60.000-—, bilančne prehodne postavke Din 98.092-20, dobiček 96.192.86 dinarjev, skupaj Din 9,895.595'23.
RN. ZG. — DOB. Debet: Plače in doklade Din 58.560-—, upravni stroški Din 120.237-34, odpisi Din 11.215'74, davki in pristojbine Din 49.592-20, dobiček Din 96.192-86, skupaj Din 335.788-14.
Kridit: Obresti Din 300.676-55, provizija in iznos bančnih poslov 35.111*59, skupaj Din 335.788-14.
Dividenda za leto 1931 znaša 5% ali Din 25-— za kupen in se izplača pri blagajni Kreditne banke d. d. v Murski Soboti.
Kreditna banka d. d. v Murski Soboti. *
1428-3—3
Poziv upnikom.
Produktivna čevljarska zadruga v Ži-reh, regi trovana zadiuga z omejeno zavezo se je po sklepu občnega zbora z dne 28. februarja 1932. razdražila in prešla v likvidacijo.
Upniki naj prijavijo morebitne terjatve zadrugi v enem mesecu.
Žiri, 15. aprila 1932.
Likvidatorji.
Št. 4084/1.
*
Objava.
1513
Kavalarju Janezu, zak. sinu Janeza in Marije roj. 4. septembra 1894 v Retečah, srez Radovljica, sedaj posestniku v Levcu, obč. Petrovče, se je glasom razsodbe okrajnega sodišča v Celju Kps. VI 242/31 z 11. decembra 1931 izrekla prepoved zahajanja v gostilne (krčme) za dobo 1 leta. Prepoved velja od 12. januarja 1932 do 11. januarja 1933.
Sresko načelstvo v Celju, dne 18. aprila 1932.
1518
Objava.
Izgubil sem izpričevalo IV. razreda drž. klasične gimnazije v Ljubljani za leto 1930./31. na ime: Kovič Jožef, rodom iz Kresnic. Proglašam ga za neveljavno.
Kovič Jožef s. r.
*
Objava.
1496
Jožef Otorepec, roj. 1886., pristojen v Ljubljano, preklicujem izgubljeno šofer-
sko legitimacijo, izdano 1. 1931. od kr. uprave policije v Ljubljani.
Otorepec Jožef s. r.
❖
1497
Objava.
Domoljub Guštin, roj. 1910., pristojen v Ljubljano, preklicujem izgubljeno šofersko legitimacijo, izdano 1. 1930. od kr. uprave policije v Ljubljani.
Guštin Domoljub s. r.
*
1502
Objava.
Izgubila so se izpričevala L in II. razreda klasične gimnazije in šestega hi sedmega razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani, Vegova ul., ki se glase na ime Skrbinšek Marijan. Izpričevala se proglašajo za neveljavna.
V Ljubljani, 23. aprila 1932.
Skrbinšek Marijan s. r.
*
Objava.
1499
Izgubil sem orožni list za posest in nošenje lovske puške dvocevke, izdan od sreskega načelstva v Kočevju n3 ime: Mencin Alojzij, stavbeni delovodja v Velikih Laščah. Proglašam ga za neveljavnega.
Mencin Alojzij s. r.
Tvrdka	1508
Mariborska industrija svile
preje ,,Metra" d. d. v Ljubljani
Bilančni konto 31. decembra 1930 za drugo polovico leta.
Blagajna	 tovarna, oprava, zaloge kontokorentni račun . . primanjkljaj na delniški glavnici	 izguba 			Din 6.90183 2,295.465-49 1,140.845-80 2,287.146-99 19.639-89	Delniška glavnica . . . kontokorentni račun . .	Din 5,000.000— 750.000—
	5,750.000 —		5,750.000—_
Račun zgube in d<	»bička za poslov	to leto 1930 za drugo	polovico leta.
Splošna režija	 reparature 	 davki in takse 		Din 86.420-87 7.742-79 12.213-25	» Blagovni konto	 izguba	Din 86.737-02 19.639-89
	106.376-91		106.376-91
			
Pregledniki računov.
Upravni svet.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalagaj Tiskarna Merkur V Ljubljani; njen predstavnik; Q. Miclidlek v Ljubljani