Matteo Salvini na Trbiž vabi tudi SDS Statistični podatki o dohodkih Tržačanov Števerjanci na Linhartovem srečanju JCPrimorski * ^^ dnevnik tudi na družbenih omrežjih št. 221 (21.458) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 23. SEPTEMBRA 2015 1,20 € primorskiD fW primorskijport ^ —postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 771124 666007 50 9 23 O zidu, ki ga preprosto ni Aleksander Koren Splet je neizmeren vir informacij, a tudi dezinformacij, ki se širijo viralno. Bolj čudi, ko se dezin-fomacije prikradejo tudi v tradicionalne medije. Ena od teh dezinformacij je tudi »zid pred mi-granti«, ki naj bi ga slovenske oblasti v ponedeljek postavile na meji s Hrvaško. Zid se je pojavil tudi v naslovnicah nekaterih italijanskih državnih medijev, v enem od dveh iz naše dežele in tudi na dnevniku tretje državne mreže, najbrž pa še kje drugje. Zanimivo je, da krajevni TG3 v svojem poročilu zida ni omenjal. Jasno, saj je RAI iz naše dežele imel svojega dopisnika na kraju dogajanja. Kjer pa se ni dogajalo nič. Tako imenovani zid je bil ograja, ki so jo slovenski policisti na mejnem prehodu v Obrežju prestavili za 50 metrov proti meji s Hrvaško, ko policisti (začasno) niso spustili v državo manjše skupine beguncev, saj je slovenska meja schengenska. In kot ve vsakdo izmed nas, na njej ni več carinikov, policisti pa so še vedno. Z begunci ali brez njih. Ko policisti tam ne bi opravljali svojega dela, bi se preprosto odpovedali obvezi, da varujejo zunanjo mejo Evropske unije. Tako pa je Slovenija, zaradi nedopustnega objavljanja nepreverjenih novic, čez noč postala kot Orbanova Madžarska. Povrhu prav na dan, ko se je pritisk na njenih južnih mejah v resnici bistveno zmanjšal in so policisti in prostovoljci »premor« izkoristili za čiščenje prostora, kjer so bila sotoriš-ča z migranti. Kako bi bilo ali bo, če (in ko) se val migrantov spremeni v cunami, tega zdaj nihče ne more napovedati. begunska kriza - Pojasnilo predsedstva vlade Slovenija ne načrtuje zidov Zanikanje pisanja nekaterih italijanskih občil sovodnje Soglasno proti statutu zveze občin WOLFSBURG - Prvega moža Volkswagna Martina Winterkorna bo najbrž odnesel okoljski škandal, ki ga je sprožila obtožba ameriških oblasti, da je koncem goljufal pri testih izpuhov. Iz Volkswagna so včeraj sporočili, da so po svetu s spornim programom opremili okoli 11 milijonov dizelskih vozil. Škandal je že sprožil vrsto preiskav po vsem svetu. Zaskrbljenost je izrazila nemška kanclerka Angela Merkel, ki od proizvajalca zahteva popolno odkritost. Die Welt pa piše, da je nemška vlada vedela, da nekateri nemški proizvajalci goljufajo pri testih. Novo okolje v očeh (in telefonih) priseljencev . - ** ;'' razstava - Pobuda ZSŠDI Slovenski olimpijci v Kulturnem domu 5l&venci - olimpi^ki medalji / ¿t .., D! b'1-" m c M [il3 h ilr. Iron Sfevftnia :\f «= ijfet - s-Sfct^r LJUBLJANA - Mnogi italijanski mediji, vključno z deželnimi v FJK, so poročali, da namerava Slovenija na meji s Hrvaško zgraditi zid za zajezitev begunskega vala, v bistvu po zgledu Madžarske. Urad slovenske vlade za komuniciranje je zanikal to pisanje ter poudaril, da Slovenija ne postavlja ograj ali zidu na svojih mejah, beguncem in migrantom pa ne preprečuje vstopa v državo. Število prihodov beguncev v Slovenijo se je medtem precej zmanjšalo, tisti, ki so bili v Sloveniji, pa so večinoma že odšli v Avstrijo. Val beguncev na Balkanu pa se ponovno krepi in povzroča napetosti med Srbijo in Hrvaško. Notranji ministri EU so včeraj v Bruslju sprejeli dogovor o prerazporeditvi 120.000 beguncev iz Italije in Grčije. Sklep ni bil soglasen, proti so bile štiri države »vzhodnega bloka«. Na 2. in 3. strani trst - Skupščina Za statut unije bo potrebna dodatna seja TRST - Tržaški občinski svet bo moral ponovno glasovati za odobritev statuta Julijske medobčinske teritorialne unije. Statut namreč na ponedeljkovi seji v tržaškem občinskem svetu po pričakovanjih ni prejel zahtevane dvotretjinske večine glasov, prejel pa je absolutno večino. Zanj se je izreklo 21 tržaških občinskih svetnikov, medtem ko je bilo proti 17 svetnikov. Za odobritev statuta bo potrebna nova seja, ko bo dovolj absolutna večina. Na 5. strani GORICA - Sovodenjski občinski svetniki so se soglasno izrekli proti odobritvi statuta in ustanovnega akta medobčinske zveze za Brda in Zgornje Posočje. Deželni zakon iz 26. decembra lanskega leta predvideva, da bo zdaj statut in ustanovni akt odobril komisar, ki ga bo imenovala deželna uprava. Županja Alenka Florenin (na sliki) je obnovila potek dogajanj v zvezi s statutom. Na 12. strani Tržačan ne ve, kaj se je zgodilo na Opčinah Na 5. strani Danes zaključek festivala 1000(o)či Na 7. strani V goriški bolnišnici »ničesar ne zapirajo« Na 11. strani V Doberdobu zalotili štiri razpečevalce drog Na 11. strani Trst Ulica Torrebianca 18 040-369.369 Tržič Ulica Duca d'Aosta 16 0481-411.868 Gorica Korzo Italia 17 0481-33.300 Videm Vicolo Pulesi 4 0432-50.71.71 nabrezina - Kamnarska hisa 2 Četrtek, 24. septembra 2015 ITALIJA, SVET / evropska unija - Na sestanku notranjih ministrov članic odločitev za 120.000 beguncev Dogovor o prerazporeditvi beguncev iz Italije in Grčije Proti Slovaška, Češka, Madžarska in Romunija, Finska pa se je vzdržala BRUSELJ - Notranji ministri EU so včeraj na izrednem sestanku v Bruslju dosegli dogovor o premestitvi 120.000 beguncev znotraj unije, a ne s soglasjem, temveč z veliko večino, je sporočilo luksem-burško predsedstvo. Proti so bile Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija, Finska pa se je vzdržala. Premestitev 120.000 beguncev bo potekala v dveh fazah. V prvi fazi bodo iz Italije in Grčije premestili 66.000 oseb, v drugi fazi čez 12 mesecev pa še 54.000 oseb, načeloma prav tako iz Italije in Grčije. Evropska komisija, ki bo pozorno spremljala razmere v vseh članicah, bo sicer lahko v drugi fazi predlagala uporabo sheme tudi v drugih članicah pod nesorazmernim migracijskim pritiskom. Prvotni predlog komisije je predvideval premestitev 54.000 beguncev iz Madžarske, ki pa je ta načrt zavrnila. Tako sedaj v projektu sodeluje kot država, ki bo sprejela begunce iz najbolj obremenjenih članic. Tudi Madžarska bo morala sprejeti svoj delež beguncev, je poudaril luk-semburški minister za migracije Jean Asselborn in pojasnil, da so zato tudi nekoliko spremenili številke beguncev, ki naj bi jih sprejela posamezna članica. Številke so nekoliko prilagodili tudi zaradi sodelovanja Irske in Danske. Obe državi imata na tem področju možnost izjeme, zato v prvotni predlog komisije nista vključeni, a sta se vendarle odločili za sodelovanje. Ob upoštevanju teh majhnih odstopanj so številke podobne tistim, ki jih je predlagala komisija. Članice so jih sprejele na prostovoljni osnovi, zloglasnih kvot ni v zakonodajnem besedilu, je pojasnil Asselborn. A kot so že pred zasedanjem pojasnili viri pri luksemburškem predsedstvu: članice se s sprejetjem zakonodaje zavežejo, da jo bodo spoštovale, tako da je vprašanje obveznih kvot in prostovoljne solidarnosti dejansko umetna dilema. Asselborn je sicer zatrdil, da ni na zasedanju nobena država rekla, da beguncev ne bo sprejela, ter spomnil, da so evropske države dolžne sprejeti vsakega begunca, ki trka na vrata. Dogovor predvideva tudi možnost začasnega suspenza obveznosti sprejetja določenega števila beguncev v izjemnih okoliščinah, ki pa ne sme trajati dlje kot 12 mesecev. turčija - Zaostritev Odstopila ministra kurdske stranke ANKARA - Dva ministra turške prehodne vlade iz prokurdske stranke HDP sta včeraj odstopila. Ali Hajdar Konka je odstopil z mesta ministra za evropske zadeve, Muslum Dogan pa z mesta ministra za razvoj. Odstopila naj bi zaradi razprave o terorizmu. Ministra sta bila prva predstavnika pro-kurdske stranke v turški prehodni vladi, ki naj bi vodila državo do predčasnih volitev 1. novembra. Premier Ahmet Davutoglu je njun odstop že sprejel, njune zamenjave pa zaenkrat še ni sporočil. Do odstopa prihaja med turbulentnimi časi za Turčijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan krepi ofenzivo proti Kurdski delavski stranki (PKK), ta pa odgovarja z napadi na varnostne sile. Do oblikovanja prehodne vlade je prišlo, ko Davutoglu, vodja vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), po junijskih parlamentarnih volitvah ni uspel sestaviti koalicije z nobeno od treh ostalih strank. Na srečanju sta bila tudi Borut Pahor in Sergio Mattarella ansa Predsedniki držav pozivajo k dogovoru ERFURT - Predsedniki enajstih evropskih držav, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor in italijanski predsednik Sergio Mattarella, so včeraj na srečanju v nemškem Erfurtu pozvali voditelje EU, naj danes na izrednem vrhu o begunski krizi dosežejo dogovor o skupni evropski politiki glede tega vprašanja. »Mi vsi imamo željo, da se naše vlade dogovorijo, kako se bo Evropa konkretno lotila tega izziva,» je dejal nemški predsednik Joachim Gauck, ki je gostil dvodnevno srečanje predsednikov držav skupine Arraiolos. Tudi slovenski predsednik Pahor je EU pozval, naj tokrat za razliko od junijskega vrha dosežejo dogovor o skupni evropski politiki glede begunske krize. Kritikom, da je EU razdeljena, ker ni zmogla odločitve sprejeti s soglasjem, Asselborn odgovarja, da bi bila Evropa še bolj razdeljena in njena verodostojnost še bolj načeta, če dogovora ne bi bilo. Odločitev držav, ki dogovora niso podprle, pa je pripisal percepciji, da so odločitve v Bruslju diktat in da bodo ljudje druge barve kože in veroizpovedi razdrli našo družbo. »Te percepcije ne smemo tolerirati. Treba se je boriti proti temu,« je poudaril. Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans pa je izpostavil, da je dogovor izjemno pomemben, saj bo omogočil nadaljnje ukrepanje: za zaščito zunanje meje, izboljšanje razmer na območjih, od koder begunci prihajajo, ter izboljšanje postopkov registracije. Ta dogovor vse bolj skeptični evropski civilni družbi tudi kaže, da unija je zmožna odločati, je še poudaril Timmermans in opozoril, da bo proces soočanja z begunsko krizo dolgotrajen in težaven. Po mnenju komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa pa je dogovor zgodovinski za evropsko migracijsko politiko. Komisar je prepričan, da bodo voditelji držav EU na današnjem vrhu gradili na njem. »Precej smo olajšali življenje voditeljem,« je menil. hrvaška - Za parlamentarne volitve HDZ oblikovala desno koalicijo ZAGREB - Največja hrvaška opozicijska stranka HDZ in sedem manjših strank z desnice so v ponedeljek nedaleč od Vukovarja podpisale predvolilno koalicijsko pogodbo. Zavezništvo so poimenovali Domoljubna koalicija. Predsednik HDZ in premierski kandidat To-mislav Karamarko je prepričan v zmago na parlamentarnih volitvah, ki bodo novembra. Ob podpisu pogodbe so se dogovorili tudi o podelitvi kandidatur na volilnih seznamih. Strateška partnerka HDZ, Hrvaška kmečka stranka (HSS), bo dobila štiri ali pet mest na volilnem seznamu, ki naj bi jim zagotovili stolčke v saboru. Tudi druga bolj sredinsko politično usmerjena partnerka HDZ, Hrvaška socialno-liberalna stranka (HSLS), že lahko računa s tremi poslanci. Posame- gospodarstvo - Skandal Volkswagen Sporni program na 11 milijonih vozil WOLFSBURG - Prvega moža Volks-wagna Martina Winterkorna bo manj kot mesec po novici, da mu želi Volkswagen podaljšati pogodbo do konca leta 2018, očitno odnesel okoljski škandal, ki ga je sprožila obtožba ameriških oblasti, da je koncern goljufal pri testih izpuhov. Na najbolj vročem stolčku v nemškem gospodarstvu naj bi ga nasledil sedanji šef Porsc-heja Matthias Müller, piše berlinski časnik Tagesspiegel. Dokončna odločitev naj bi bila znana v petek. Iz Volkswagna so odločno zavrnili pisanje Tagesspiegla. Da ne namerava odstopiti, je dejal tudi Winterkorn. Po njegovem bi bilo krivično zaradi napak nekaterih posameznikov obsojati "trdo in iskreno" delo 600.000 ljudi. Škandal je izbruhnil v petek, ko je ameriška Agencija za zaščito okolja (EPA) sporočila, da je Volkswagen na določene dizelske modele svojih vozil nameščal programsko opremo, ki omeji izpuhe škodljivih snovi iz vozil v času uradnega testiranja, med normalno vožnjo pa se izklopi. Zaradi tega je trenutni vodilni svetovni proizvajalec vozil po prodaji že utrpel hude iz- gube na trgu vrednostnih papirjev - včeraj je vrednost delnic v Frankfurtu izgubila nekaj manj kot 20 odstotkov, potem ko se je za petino zmanjšala že v ponedeljek. Iz Volkswagna so včeraj sporočili, da so po svetu s spornim programom opremili okoli 11 milijonov dizelskih vozil. Škandal je že sprožil vrsto preiskav po vsem svetu. Posebno preiskavo napovedujejo tudi evropski regulatorji. Zaskrbljenost je izrazila nemška kanclerka Angela Merkel, ki od proizvajalca zahteva popolno odkritost. Prvi mož Volkswagna, najbolje plačani menedžer v Nemčiji, je letos zmagal v bitki z nekdanjim predsednikom nadzornega sveta Ferdinandom Piechom, ki ga je na položaj spravil leta 2007. V začetku leta se je med Piechom, ki je podjetje vodil med letoma 1993 in 2002, in Winterkornom razvnela bitka zaradi težav pri krepitvi tržnega deleža na ameriškem trgu in prevelika odvisnost Volks-wagna od kitajskega trga. Potem ko je Piech nekaj tednov želel s stolčka spraviti prvega moža v Wolfsburgu, je konec aprila nepričakovano odstopil sam. zne poslance v saboru naj bi z visoko uvrstitvijo na volilne seznamih zagotovili tudi skrajnjo desnima strankama, Hrvaški stranki prava - Ante Starčevič (HSPAS) in gibanju Hrast. V desnem zavezništvu so še tri manjše politične stranke - upokojenska satelitska stranka HDZ, Blok upokojenci skupaj (BUZ) ter desni Hrvaška demokrščanska stranka (HDS) in Zagorska demokratska stranka (ZDS). Predvolilno koalicijsko pogodbo so v začetku septembra sklenile tudi tri stranke hrvaške levosredinske vladne koalicije in še tri druge stranke. Po raziskavi z začetka septembra je HDZ bila z 31,1 odstotka glasov najbolj priljubljena, a je SDP z 29 odstotki podpore znižala prednost HDZ iz predhodnega meseca za 2,5 odstotne točke. francija - V Lyonu Le Penovo obtožili spodbujanja rasnega sovraštva LYON - Vodjo francoske skrajne desničarske stranke Nacionalna fronta (FN) Marine Le Pen oktobra čaka sojenje zaradi spodbujanja rasnega sovraštva. Obtožnica se nanaša na njeno izjavo iz leta 2010, ko je molitve muslimanov na ulicah primerjala z nacistično okupacijo. »Se opravičujem, za tiste, ki radi veliko govorijo o drugi svetovni vojni, ko govorimo o okupaciji, lahko govorimo o tem, ker to (muslimani, ki molijo na ulici) je okupacija ozemlja,« je med kampanjo za vodjo FN decembra 2010 dejala na zborovanju v Lyonu. Po izjavi, ki je sprožila ogorčenje v Franciji, je bila proti Le Penovi uvedena preiskava zaradi spodbujanja rasnega sovraštva, a se je končala brez rezultata. Po pritožbi nekega društva je bila januarja 2012 uvedena sodna preiskava. Julija 2014 so proti vodji FN vložili obtožnico, potem ko so ji kolegi v Evropskem parlamentu odvzeli imuniteto. Le Penova je potrdila, da bo prišla na sojenje. »Seveda, ne bi zamudila takšne priložnosti,« je povedala za francosko tiskovno agencijo AFP. Kosovski opozicijski poslanci premierja obmetavali z jajci PRIŠTINA - Kosovski opozicijski poslanci so včeraj premierja Iso Mustafo med njegovim govorom pred parlamentom obmetavali z jajci v znak protesta proti sporazumu s Srbijo, s katerim manjšinski Srbi na Kosovu na lokalni ravni dobivajo več moči. Mustafa še ni niti prav začel govoriti, ko so opozicijski poslanci iz svojih klopi začeli metati jajca. Premierjevi telesni stražarji so sicer takoj prihiteli k premierju in odprli dežnike. A eno od jajc je zadelo del njegove obleke, ko je zapuščal oder. Seja je bila začasno prekinjena. Opozicija na Kosovu, ki je leta2008 razglasil neodvisnost od Srbije, nasprotuje dogovoru, s katerim srbska manjšina na lokalni ravni dobiva več pravic na finančnem področju in področju izobraževanja. V napadu na predsedniško palačo v Somaliji več mrtvih MOGADIŠ - V samomorilskem napadu na sedež somalijske predsedniške palače je bilo včeraj ubitih najmanj 12 ljudi, vsaj 23 ljudi je bilo huje ranjenih. Samomorilski napadalec se je z avtomobilom, polnim eksploziva, zaletel v vrata stavbe. Tarča napada so bili najverjetneje somalijski voditelji in uradniki Združenih narodov, ki so bili v tistem trenutku v predsedniški palači. Odgovornost za napad je že prevzela islami-stična skupina al Šabab. Med žrtvami so najmanj trije tujci, in sicer turški državljan ter dva Poljaka, ki sta v Somaliji delala za gradbeno podjetje. Jemenski predsednik se je vrnil v domovino SANA - Jemenski predsednik Abedra-bo Mansur Hadi se je po šestih mesecih prostovoljnega izgnanstva vrnil v domovino, od koder je pobegnil pred hu-tijskimi uporniki. Hadi je v Aden, ki je v rokah vladnih sil, prispel z letalom savdske vojske, do hotela v mestu pa so ga pospremili stražarji in vojaki iz koalicije pod vodstvom Savdske Arabije. Lokalni borci, menda s podporo vojakov iz Združenih arabskih emiratov, so ši-itske Hutije julija pregnali iz Adena. Srditi boji se nadaljujejo v osrednjem Jem-nu in pokrajini Marib, vzhodno od prestolnice Sana, ki je v rokah Hutijev, spremljajo pa jih intenzivni letalski napadi koalicije arabskih držav. Jemenski zunanji minister Riad Jasin je napovedal, da bo predsednik v kratkem odpotoval v več tujih prestolnic. I _ ZLATO (999,99 %%) za kg 32.507,04 -233,99 SOD NAFTE (159 litrov) 48,02 $ -1,84 EVRO 1,1155 $ -0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. septembra 2015 valute evro (povprečni tečaj) 22. 9. 21. 9. ameriški dolar 1,1155 1,1290 japonski jen 133,75 135,50 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,057 27,053 danska krona 7,4602 7,4608 britanski funt 0,72230 0,72430 madžarski forint 310,55 310,12 poljski zlot 4,1970 4,1866 romunski lev 4,4225 4,4210 švedska krona 9,3412 9,3300 švicarski frank 1,0860 1,0906 norveška krona 9,2145 9,2205 hrvaška kuna 7,6235 7,6363 ruski rubel 73,9790 74,1125 turška lira 3,3881 3,3612 avstralski dolar 1,5732 1,5693 braziljski real 4,4809 4,4529 kanadski dolar 1,4804 1,4831 kitajski juan 7,1129 1,4831 indijska rupija 73,5068 73,9297 mehiški peso 18,7248 18,6722 južnoafriški rand 15,2542 15,0071 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 24. septembra 2015 3 begunska kriza - Velika večina zapustila nastanitvene centre v Sloveniji in se napotila v Avstrijo Prihod v Slovenijo se je zmanjšal, val na Balkanu pa se spet krepi Preko Slovenije je šlo okoli 3600 migrantov - Srbija pod pritiskom aktivirala mehanizem civilne zaščite EU ljubljana Pojasnilo slovenske vlade Slovenija ne načrtuje zidu na meji s Hrvaško LJUBLJANA - Število prihodov beguncev v Slovenijo se je v zadnjih dveh dneh precej zmanjšalo, tisti, ki so bili v Sloveniji, pa so večinoma že odšli v Avstrijo. Po informacijah notranjega ministrstva pa naj bi se val beguncev na Balkanu ponovno krepil. Nastanitveni centri, ki jih je za migrante vzpostavila Slovenija, so bili sinoči praktično prazni. Včeraj dopoldne je bilo namreč v Sloveniji še 411 migrantov, vendar je malo pred 14. uro 399 migrantov, ki so bili nastanjeni na sejmišču v Gornji Radgoni, center zapustilo in odšlo proti Avstriji. Enako je naredila večina beguncev, nastanjenih v Celju in Mariboru. Kot je na novinarski konferenci pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, se je število prihodov precej zmanjšalo. Tu pa tam kakšen posameznik po njegovih besedah še pride, takšnih skupin kot v preteklih dneh pa ni več. Slednje dokazuje tudi dogajanje na mejnima prehodoma Rigonce in Obrežje, kjer je mirno. Po navedbah Šefica vsi operativni štabi kljub temu še delujejo in niso prekinili z delom. Včeraj je za opravljanje varnostnih nalog angažirano približno toliko policistov kot v ponedeljek. Minimalno so sprostili le posebno policijsko enoto. Po besedah Šefica Slovenija v naslednjih dneh pričakuje večjo intenzivnost prihodov. Država ima namreč informacije, da je večje število migrantov na poti prek Srbije proti Hrvaški. To po njegovih besedah utegne ponovno vplivati tudi na samo Slovenijo, pri čemer je vse odvisno od tega, katero pot bodo migranti izbrali. V zadnjih dneh je sicer v Slovenijo prišlo okoli 3600 migrantov, ki so državo stali okoli 1,5 milijona evrov. Na ukrepanje države v primeru begunske krize so se odzvali v SDS. Vinko Gorenak je ocenil, da Slovenija ni pripravljena na čas, ko bosta Nemčija in Avstrija zaprli svoje meje za migrante, hkrati pa bodo države južno od nje begunce še naprej pošiljale na sever. »Slovenija bi se morala pripraviti na oskrbo vseh, ki bodo obtičali na meji z Avstrijo, hkrati pa na hermetično zaprtje južne meje,« je dejal. Evropski poslanec (SDS/EPP) Milan Zver pa je izrazil prepričanje, da bi Slovenija morala biti zainteresirana za obvezne kvote, ker je kot država pri begunski krizi ranljiva. Na notranjem ministrstvu v zvezi z omenjenimi očitki zatrjujejo, da ima država za primer morebitnega prihoda večjega števila migrantov ustrezne načrte. »Res pa je, da v kolikor bi prišlo 40.000 ali 50.000 migrantov in bi vsi končali v Sloveniji, bi to bila izjemna zadeva in izredno težko obvladljiva, s skrajnimi napori,« je dejal Šefic. Premier Miro Cerar je medtem znova govoril po telefonu s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovicem. Kot so sporočili iz Cerarjevega kabineta, sta se premierja informirala o razmerah v Sloveniji in na Hrvaškem, pri čemer je Milanovic obvestil Cerarja o poostritvi nadzora na hrvaško-srbski meji. Na Cerarjevo pobudo sta govorila tudi o tem, kako izboljšati sodelovanje med policijama, posebej na mejnem prehodu Obrežje s ciljem zagotavljanja čim boljše pretočnosti za običajni čez-mejni promet. Predsedniki enajstih evropskih držav, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor, so na srečanju v nemškem Erfurtu pozvali voditelje EU, naj danes na izrednem vrhu o begunski krizi dosežejo dogovor o skupni evropski politiki glede tega vprašanja. Predsednik Pahor je voditelje EU pozval, naj tokrat za razliko od junijskega vrha dosežejo dogovor o skupni evropski politiki glede begunske krize. Sicer je priznal, da bo popolno soglasje težko doseči in da med voditelji obstajajo razlike, vendar pa se morajo zavedati, da je čas bistvenega pomena. Srbija je medtem aktivirala mehanizem civilne zaščite EU, da bi lahko koristila materialno pomoč pri soočanju s pritokom beguncev, so sporočili v Bruslju. Beograd je zaprosil za pomoč v obliki postelj, vzmetnic, higienskih pripomočkov, vozil, goriva in hrane. Kot pojasnjujejo v Bruslju, Evropska komisija preko Centra za usklajevanje nujnega odziva tesno sodeluje s srbskimi oblastmi in drugimi državami, ki sodelujejo v mehanizmu, da bi lahko čim prej odgovorili na prošnjo. Srbija se v zadnjih tednih sooča z velikim navalom beguncev, ki na njeno ozemlje vstopajo predvsem iz Makedonije in nato nadaljujejo pot proti severu. Samo ponoči je v srbsko mesto Pre-ševo prispelo več kot 5000 beguncev, med katerimi naj bi bilo posebej veliko otrok. Hrvaško-srbsko mejo pri Tovar-niku pa je minulo noč nezakonito prestopilo najmanj 3000 migrantov, ki so jih usmerili v začasni namestitveni center Opatovac. Hrvaška policija pričakuje, da se bo begunski val še nadaljeval. Notranji minister Ranko Ostojic je obtožil Srbijo, da organizirano pošilja begunce in migrante na Hrvaško, namesto da bi jih prepeljala do meje z Madžarsko, potem ko so odprli nekaj mejnih prehodov na srbsko-madžarski meji, med njimi Horgoš. Dejal je, da je Na sliki skupina beguncev, ki je zapustila namestitveni center v Gornji Radgoni in se peš odpravila čez bližnjo mejo z Avstrijo ansa Hrvaška pripravljena za ves promet zapreti največji cestni mejni prehod s Srbijo Bajakovo, če bo Srbija vztrajala pri usmerjanju ljudi na hrvaško mejo. Hrvaška je v ponedeljek zaprla Bajako-vo za tovorni promet s pojasnilom, da bodo to počeli, dokler se ne razčisti kolona tovornjakov na izhodu iz države proti Sloveniji pri Obrežju. Pred tem je srbski premier Alek-sandar Vučic zahteval, naj Zagreb odpre Bajakovo, sicer bi sprožili protiukrepe in Hrvaško prijavili mednarodnim institucijam. Vučic je v zvezi s tem sklical izredno sejo srbske vlade. Hrvaška je nato nekoliko popustila in sporočila, da bo čez Bajakovo spustila vse tovornjake s pokvarljivim blagom. Hrvaški premier Zoran Milanovic pa je znova sporočil Beogradu, naj se malo pomiri in zniža ton. Hkrati je Srbijo pozval, naj pošljejo malo beguncev tudi na Madžarsko ter v Romunijo. (STA) LJUBLJANA - Številni italijanski mediji so poročali, da namerava Slovenija za zajezitev begunskega vala zgraditi po zgledu Madžarske zid na meji s Hrvaško. V zvezi s takšnim poročanjem je na prošnjo Primorskega dnevnika vladni urad za komuniciranje objavil naslednje sporočilo: Slovenija ne postavlja ograj ali zidu na svojih mejah, beguncem in mi-grantom pa ne preprečuje vstopa v državo, zato Vlada RS ostro zavrača pisanje nekaterih tujih medijev o postavljanju ograj in zidu na meji s Hrvaško. Pri soočanju z množičnim prihodom beguncev in migrantov iz Hrvaške in Madžarske Slovenija spoštuje pravila schengenskega območja. Migrantov na svojih mejah ne zavrača, si pa prizadeva, da bi njihov prihod v Slovenijo potekal kontrolirano, saj lahko država le tako zagotavlja varnost migrantom, lokalnemu prebivalstvu, pa tudi ostalim uporabnikom najbolj obremenjenih mejnih prehodov. Kot je že bilo pojasnjeno, so policisti mejnega prehoda Obrežje včerajšnje zatišje pri prihodih beguncev in migrantov izkoristili za preureditev območja MP, da bi vzpostavili razmere za nemoten promet preko mejnega prehoda. Zato so tudi prestavili z ograjo zagrajeno mesto, kjer begunci in mi-granti po prehodu meje sicer čakajo na prevoze v sprejemne centre. Tako so zagotovili večjo varnost migrantom in potnikom, ki uporabljajo mejni prehod, hkrati pa so sprostili vozne pasove za osebni in tovorni potniški promet. Glavni cilj Slovenije je, da beguncem in migrantom ob prihodu zagotovi dostojen sprejem in obravnavo beguncev, zato so naši napori usmerjeni v zagotavljanje prehrane, osnovne in zdravstvene oskrbe, ležišč in spremljajoče logistike. Tudi državni sekretar na slovenskem notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je na včerajšnji novinarski konferenci ostro zavrnil zapise nekaterih italijanskih medijev »Slovenija ne postavlja ograj ali zidu na svojih mejah, mi-grantom pa ne preprečuje vstopa v državo,« je dejal Šefic. Slovenija se je glede beguncev zaenkrat dobro izkazala, je prepričan predsednik vlade Miro Cerar, ki je ob tem poudaril, »da ne smemo popuščati in ohraniti nadzor, da se bodo državljani počutili varne«. A ob tem silnem toku beguncev ni mogoče vseh zaustaviti, treba pa je nadzorovati in usmerjati ta pretok ljudi. Ce-rar je sicer priznal, da se ljudje, ki prehajajo mejo, »tu in tam izmuznejo skozi določene točke«, a zaenkrat to zelo dobro nadzirajo. Z Avstrijci tako Slovenija dosega dogovore, koliko beguncev jim lahko v določenem intervalu prepustijo. Predsednik slovenske vlade pričakuje pomoč EU in po potrebi posameznih držav. Če bo situacija eskalirala, bodo v Sloveniji namreč potrebovali tudi dodatna sredstva, saj proračunska rezerva na dolgi rok ne bo zadoščala. intervju - Novinarka RAI Eva Ciuk na območju Novega mesta »Tu ni nobenega zidu« Policija skrbno nadzira prihod beguncev - Mediji morajo biti oprezni pri poročanju BREŽICE - Na slovensko-hrvaški meji ni nobenega zidu in je položaj v Sloveniji v bistvu pod kontrolo. Na mejnih prehodih Obrežje in Rigonce je običajen policijski nadzor v okviru schengenskih meja. Policija skrbno nadzira prihod beguncev in jih preusmeri v sprejemna središča, od koder se dan kasneje preselijo v namestitvena središča in nato nadaljujejo pot. Naslovi o zidovih med Slovenijo in Hrvaško, kot je bil včeraj tisti na prvi strani italijanskega dnevnika la Repubblica, so torej popolnoma neumestni in zavajajoči. To nam je povedala novinarka deželnega sedeža RAI Eva Ciuk, kije bila v ponedeljek na območju Novega mesta in ugotovila, da je stanje na slo-vensko-hrvaško meji popolnoma različno od razmer na Madžarskem, kjer je Orbanova vlada celo pooblastila vojake, da uporabijo orožje proti beguncem. Kako torej zgleda ta zid? Na slovensko-hrvaško meji ni zidu! Naslov Repubblice je grozen. Dejstvo je, da ni bilo zraven nobenega novinarja Repub-blice. Zato je potrebno, da smo zelo oprezni pri poročanju o dogajanju. Ko mediji govorijo o zidovih, pride namreč takoj na misel Madžarska, kjer je popolnoma nepropusten zid. Kako je torej v Sloveniji? V Sloveniji ni nobenega zidu ali pre- grade. Na meji so navadne kontrole za registriranje mase ljudi, ki vstopi v državo. To je navsezadnje zunanja schengenska meja, ki jo je potrebno zavarovati. Policija v bistvu kontrolira vse begunce, preveri, ali razpolagajo z dokumenti in jin nato z avtobusi preseli v sprejemne centre, kjer se okrepčajo in morebiti prespijo eno noč. Naslednji dan jih odpeljejo v namestitvene centre, ki niso policijskega značaja, saj jih upravlja civilna zaščita. Koliko je teh centrov v Sloveniji? Teh centrov je šest. Pravijo, da naj bi enega odprli v Novi Gorici za pribežnike, ki nameravajo v Italijo. Tok teh ljudi pa ni neobvladljiv in je zato odprtje centra (za 250 ljudi) še pod vprašajem. V teh centrih se begunci vsekakor ustavijo samo 1-2 dni, saj gredo čim prej zopet na pot s pomočjo vlakov, avtobusov, taksijev ali peš. Koliko beguncev je prišlo v zadnjem obdobju? V zadnjih dneh je prišlo v Slovenijo približno 3600 ljudi, od katerih je bilo v ponedeljek zvečer le še 563, danes (včeraj, op.p.) pa večjih prihodov ni bilo. Kakšen vtis so vam pustili begunci? Vtis popolnega obupa. Če se zlasti matere z otroki odločijo za tako težko in nevarno pot, pomeni, da so obupane. To so večinoma Sirci, ki so bili že nekaj let v središčih za begunce v Turčiji ali drugod. Ko pa vidiš, da se vojna v tvoji državi po 2-3 letih še ni zaključila in si v skrajnem položaju, se nazadnje odločiš za pot v neznano. Kako so jih sprejeli v Sloveniji? V Sloveniji je velik val solidarnosti in jim skušajo pomagati. Seveda eno je, če gredo begunci mimo tvoje države. Drugo pa je, ko se morajo vključiti v družbeno tkivo in jim je treba zagotoviti dom, hrano in šolanje. Aljoša Gašperlin 4 Sreda, 23. septembra 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / lipica - Na dobri poti da porabijo 5,6 milijona evrov evropskega prispevka Nova čistilna naprava že poskusno obratuje Obnavljajo tudi Graščino, kjer nameravajo v bodoče odpreti akademijo jahanja LIPICA - Kot so napovedali, so v Kobilarni Lipica v roku končali prvo na seznamu naložb, za katere so iz evropskega sklada za regionalni razvoj dobili 5,6 milijona evrov. Gre za novo čistilno napravo, ki je tudi že v poskusnem obratovanju. Slednje bo trajalo štiri mesece, potem pa bodo v Lipici lahko bolje varovali kraško podzemlje in prihranili tudi pri porabi vode - s prečiščeno odpadno vodo naj bi namreč zalivali golf igrišče. Poleg čistilne naprave se iz istega vira denarja v Lipici obnavlja tudi Graščina in vrtovi v terasah na zahodni strani stavbe. Za to je predviden pol drugi milijon evrov. Dela v Graščini se približujejo koncu, v teh dneh se polagajo tlaki, potem bodo sledilo še pleskanje. V stavbi bodo uprava, muzejska trgovina ter knjižnica in učilnice. V Lipici namreč že več kot dve desetletji napovedujejo odprtje akademije jahanja, v kateri bodo izobraževali strokovni kader za svoje potrebe in tudi širše. »Lipica je za to zelo primerna, saj programe lahko izvaja na vseh ravneh,« pravi strokovni vodja kobilarne Janez Rus. »V zadnjih letih smo se dogovarjali s srednjimi šolami in fakultetami, ki so pripravljene pri tem sodelovat, nismo pa imeli materialnih pogojev. Poslej pa bomo imeli učilnice, knjižnico, prostore za predavatelje in tako naprej.« Akademija sicer še ne bo zaživela kmalu, programi morajo biti prej verificirani pri pristojni državni komisiji, bodo pa v Graščini izobraževali rejce, mlade jahače, podkovske kovače, predavali o negi in oskrbi ter zdravstvenemu varstvu lipicancev, imeli torej programe, ki so že v teku in jih je potrdilo ministrstvo za kmetijstvo. Novo streho bo dobil nekdanji magazin, v katerem so razstavljene kočije, končujejo preureditev dvorišča pred njim, staro gostišče pa bo postalo muzej kulinarike in enologije Krasa. Prenova obeh omenjenih stavb je že tako daleč, da se v Lipici dogovarjajo z dobaviteljem pohištvene in gostinske V nedeljo so v Lipici priredili edinstven spektakel ob 435. obletnici odprtja Kobilarne, na katerem je med drugimi nastopil tudi »leteči Francoz« Lorenzo s svojim svetovno znanim šovom in akrobatskimi točkami kobilarna lipica opreme. Tudi za muzejsko trgovino v Graščini. Več novosti bo tudi za obiskovalce, ki bodo po novem v kobilarno vstopali že ob robu parkirišča. Park, skozi katerega se obiskovalci zdaj pomikajo proti zeleni lipiški ograji, bodo namreč ogradili. Bo pa zato več možnosti za nemoteno pohajkovanje po posestvu, kar zdaj ni v ponudbi, pravi Janez Rus. »Obiskovalcem bomo omogočili vpogled v dele kobilarne, ki dozdaj niso bili na ogled. Tako obisk ne bo več samo ogled zgodovinskega jedra in hlevov, predstave jahalne šole, ampak bodo obiskovalci lahko preživeli v okolju, ki je za preživljanje prostega časa izjemno kvaliteten in zanimiv, lahko dan. Tako bomo uresničili tisto, kar govorimo že vrsto let, in sicer, da je treba kobilarno zapreti, da jo lahko odpremo.« Po več kot 40-ih letih bodo zamenjali razsvetljavo, ki je mestoma celo življenjsko nevarna, in kobilarno opremili z optičnim omrežjem, pa dodaja vršilec dolžnosti direktorja Boštjan Bizjak. »Poleg skupinskih ogledov s pomočjo vodičev, se bodo obiskovalci po kobilarni lahko gibali sami. Uvedli bomo elektronsko vodenje in individualne oglede. Po posestvu bomo postavili več info točk, na katerih bo mogoče s pomočjo dlančnikov ali pametnih telefonov izvedeti veliko več o dejavnostih in zgodovini kobilarne.« Nove podobe bodo dobili Dunajski in Maklenov drevored, pa kal, ledenica in drugi grajeni elementi kulturne dediščine. Iz drevoredov bodo odstranili asfalt in jih namenili obiskovalcem, da bodisi peš ali na kočiji uživajo na sprehodu med konji na paši in v lipiški krajini. Po načrtih pa bi morali sanirati tudi drevored, skozi katerega vodi iz sežanske smeri v Lipico asfaltna cesta. Pa so jim temeljito prenovo preprečili v li-piški igralnici, ki je preko sežanskega sodišča dosegla prepoved uvedbe enosmernega prometa, češ da bi enosmerni promet zmanjšal število gostov v igralnici. Svoj lonček je k temu priložila še občina Sežana. »Cesta je preozka za dvosmerni promet, ki skozi drevored potekla zdaj,« pravi Rus. »Poleg tega smo želeli omejiti tranzitni promet, saj bi le tako lahko ustrezno zaščitili drevored. Povsod po svetu ščitijo zavarovana območja na tak način.« Zato bodo opravili le nujna vzdrževalna dela, doda Bizjak. »Odstranili bomo poškodovana in odmrla drevesa, ki ogrožajo vozila. Na novo pa bomo preplastili tudi cestišče, ker je obstoječi asfalt spolzek in nevaren. Predvsem, ko je cesta mokra, smo priča pogostim prometnim nesrečam. Imeli smo nesrečo tudi s smrtnim izidom.« Ker se konec leta izteče evropska proračunska perspektiva 2007 - 2013, morajo naložbe končali do sredine oktobra. V Lipici zagotavljajo, da jim bo to uspelo in da bodo kot pravijo, zgodovinski projekt prenove končali v predvidenem roku. Irena Cunja (TV Koper) primorska univ. Ministrstvo obljublja več študentskih sob LJUBLJANA - Ministrstvo za izobraževanje bo v letošnjem oz. prihodnjem letu pričelo obnavljati objekte, ki bodo namenjeni bivanjskim zmogljivostim na Primorskem in bodo financirani tudi z denarjem od dodatne koncesijske dajatve, so sporočili z ministrstva. V ŠOS so opozorili na bivanjsko problematiko študentov, zlasti na primorski univerzi. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je namreč na ponedeljkovi novinarski konferenci opozorila na bivanjsko problematiko študentov, ki je posebej pereča na primorski univerzi. Ker denarja za izgradnjo dodatnih bivanjskih kapacitet ni, se v ŠOS sprašujejo, kam gre denar od dodatne koncesijske dajatve. Gre namreč za štiri milijone evrov letno, ki se prav v ta namen zberejo z dodatno koncesijsko dajatvijo iz naslova študentskega dela. »Po veljavnem zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov, se je polovica do 31. decembra 2009 zbranih sredstev namenila za financiranje izgradnje in prenove študentskih bivalnih zmogljivosti, druga polovica pa za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti univerz v Sloveniji,« so pojasnili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ker vsa zbrana sredstva do omenjenega datuma za izgradnjo in prenovo študentskih namestitvenih kapacitet še niso porabili, bo ministrstvo v letošnjem oziroma prihodnjem letu pričelo obnavljati objekte. Po navedbah ministrstva trenutno poteka izbor izvajalcev. Od 1. januarja 2010 se sredstva, zbrana iz dodatne koncesijske dajatve, namenjajo le za odplačilo posojil, najetih za gradnjo in prenovo študentskih bivanjskih zmogljivosti ali razširitev in posodobitev prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti univerz, ki jih je ustanovila država, so še dodali na ministrstvu. (STA) begunci - Na Trbiž povabili tudi Janšo Salvini napoveduje »evropsko alternativo« VIDEM - V soboto bo obiskal Furlanijo-Julijsko krajino vodja Severne lige Matteo Salvini, ki se bo mudil v Gorici, Pordenonu in na Trbižu. Tukaj se bo po poročanju videmskega dnevnika Messaggero Veneto srečal s predstavniki avstrijske svobodnjaške stranke FPO in slovenske SDS, ki naj bi jo zastopala predsednik Janez Janša in poslanec Danijel Krivec, sicer nekdanji župan Bovca. Za pojasnilo v zvezi s pisanjem furlanskega časopisa smo zaprosili tiskovni urad SDS, od katerega pa do sinoči še nismo dobili odgovora. Tržaški parlamentarec in vodja poslanske skupine Severne lige Mas-similiano Fedriga pojasnjuje, da želi Salvini s svojim obiskom v Furlaniji-Julijski krajini oblikovati neke vrste skupno evropsko usmeritev do vprašanja beguncev. »Na Trbižu bomo ponudili alternativo sedanji nori evropski in italijanski politiki do pre-bežnikov,« pravi Fedriga. Po njegovem naj bi na srečanju postavili temelje za drugačno Evropo. V Porde-nonu bodo Salvinija sprejeli tudi Vodja Severne lige Matteo Salvini predsednik Veneta Luca Zaia, parlamentarec Giancarlo Giorgetti in Toby Twobi, ki v Ligi odgovarja za vprašanja priseljencev. Severna liga je prepričana, da je treba zaščititi in torej sprejeti le tiste, ki resnično bežijo od vojn in da je treba probleme reševati tam, kjer nastajajo. Fedrigova stranka predlaga vojaški poseg v Siriji proti skrajnežem IS, »saj je nepojmljivo, da se civilno prebivalstvo prepusti v rokah teh morilcev.« Tržaški poslanec vztraja, da je treba na mejah zavrniti tiste, ki lu-čajo kamenje proti policistom ter torej preprečiti njihov vstop v države Evropske unije. ilirska bistrica - V zaporu srbska državljana Na Hrvaško sta hotela z ukradenim avtomobilom Ukradeno vozilo je zasegla slovenska policija ILIRSKA BIISTRICA - Policista policijske postaje Ilirska Bistrica sta med opravljanjem nadzora državne meje na relaciji Sušak (Republika Slovenija) - Lisac (Republika Hrvaška) opazila, da od Sušaka proti mejni črti, to je proti kraju Lisac, vozi osebno vozilo znamke Alfa Romeo, italijanskega registrskega območja, za njim pa pelje osebno vozilo znamke Audi, tip A8, nemškega registrskega območja. Ker sta oba osebna avtomobila peljala po makadamski cesti proti državni meji, kjer ni mejne kontrole, sta se policista odločila, da vozili ustavita. Ugotovila sta, da je prvo vozilo peljal 28-letni državljan Srbije, drugo pa 26-letni tudi državljan Srbije. Ob preverjanju podatkov vozila znamke Audi, A8, letnik 2014, sta ugotovila, da je vozilo v sistemu zabeleženo kot ukradeno, in sicer 4. 9. 2015 v Franciji. Vrednost vozila je cca. 50.000 - 60.000 evrov. Osebni avtomobil je bil osumljenemu zasežen. Državljana Srbije sta bila privedena preiskovalnemu sodniku, ki je zoper oba odredil pripor. / TRST Sreda, 23. septembra 2015 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu tržaški občinski svet - Skupščina bo o statutu spet glasovala 29. septembra Statut medobčinske unije prejel (samo) 21 glasov Zveza Levice in Sossi (Sel) glasovala proti - Odločilen glas Maurizia Ferrare (občanska lista) Tržaški občinski svet bo moral ponovno glasovati za odobritev statuta Julijske medobčinske teritorialne unije. Statut namreč na ponedeljkovi seji v tržaškem občinskem svetu po pričakovanjih ni prejel zahtevane dvotretjinske večine glasov, prejel pa je absolutno večino. Zanj se je izreklo 21 tržaških občinskih svetnikov, medtem ko je bilo proti 17 svetnikov. Statut so podprli skoraj vsi občinski svetniki levosredinske koalicije. Izjema so bili (po napovedih) predstavnika Zveze levice Iztok Furlanič in Marino Andolina, ki sta oddala negativen glas v znak protesta proti deželni reformi krajevnih uprav, ter vodja svetniške skupine Svobode, ekologije in levice Marino Sossi. Ta je ravno tako glasoval proti statutu z utemeljitvijo, da uvaja deželni zakon nedemokratična načela. Njegov bivši strankarski kolega Mario Rea-li (zdaj je v občanski listi Trst sedaj) je statut podprl, medtem ko je bila občinska svetnica SEL Daniela Gerin, ki tudi podpira statut, upravičeno odsotna. Do presenečenja pa je prišlo v vrstah opozicije. Če so domala vsi svetniki opozicije glasovali proti statutu in pri tem poudarjali morebitne negativne posledice deželne reforme (v desni sredini je v glavnem prevladala bojazen, da bo tržaška občina izgubila mnoge pristojnosti v korist okoliških občin), je bil občinski svetnik Maurizio Ferrara (neodvisna občanska lista) drugačnega mnenja. Po dolgi in v glavnem umirjeni razpravi, kjer je načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Marco Toncelli tudi poudaril pomen upoštevanja pravic slovenske manjšine, je Ferrara najavil, da bo glasoval za statut. Čeprav je temu sprva nasprotoval, je zdaj nedvomno čas za spremembe in za obnovo sistema krajevnih uprav, je ocenil in dodal, da statut res ni najboljši, a »vse je mogoče izboljšati«. Za sprejetje statuta medobčinske zveze bo torej potrebna nova seja, ko bo dovolj absolutna večina glasov. Statut naj bi torej sprejeli na prihodnjem zasedanju tržaškega občinskega sveta, ki bo predvidoma 29. septembra. A.G. Maurizio Ferrara (zgoraj) je bil odločilen v tržaškem občinskem svetu fotodamj@n ^ ■■■ .LUVI' «■•"'J 4 ;; ¡i i,».« tf ti ti .q:n u W.!..il nn 1 1 3 % ^JHStE*1, PEK.1 Hff^BBlff iflr'^¿aTiL ti J iSll _ 11 c ... J/j rti m ft n\>' || r»«ot ^ m i?" "i i ....... občina trst - Statistični urad objavil podatke za leto 2013 Dohodki Tržačanov Statistični urad Občine Trst je objavil izsledke raziskave o dohodkih v tržaški občini. Študija, ki so jo opravili tretje leto zapored, je vzela v pretres lanske prijave dohodkov. Podatki se torej nanašajo na leto 2013. Iz raziskave je izšlo, da so Tržačani lani prijavili skoraj 3,4 milijarde evrov obdavčljivih dohodkov (od teh je bilo 51,1 odstotka sad odvisnega delovnega razmerja in 36,6 odstotka sad pokojnine), plačali pa so 710 milijonov evrov davkov. Vsak Tržačan je plačal v povprečju 22.036 evrov. 87,2% davkoplačevalcev je zabeležilo dohodek pod pragom 35000 evrov, 37,7% pa pod 15000 evrov. Trend se torej ni spremenil, ugotavlja statistični urad. Davkoplačevalci so večinoma ženskega spola, (78400 proti 75399), povprečni letni dohodek moških (26516 evrov) pa je znatno večji od dohodka žensk (17727 evrov). Prijave dohodkov Tržačanov za leto 2013: Dohodki v letu 2013: 3,4 milijarde evrov Davki leta 2013:710 milijonov evrov Odvisno delovno razmerje: 51,1 odstotka Pokojnine: 36,6 odstotka Letni dohodek pod 35000 evrov: 87,2 odstotka Letni dohodek pod 15000 evrov: 37,7 odstotka Povprečni letni dohodek moških: 26.516 evrov Povprečni letni dohodek žensk: 17.727 evrov APrimorski ~ dnevnik O statutu tudi v okoliških občinah Statut Julijske medobčinske teritorialne unije bodo ta teden obravnavali tudi v okoliških občinah, ki tega še niso storile. Miljski občinski svet je zasedal že včeraj, dodatni dve seji bosta danes in jutri. Danes bo zasedal tudi devin-sko-nabrežinski svet, v Dolini in v Re-penu bosta skupščini zasedali jutri. Generali: izbrali 20 najboljših Dvajset mladih diplomirancev je v teh dneh začelo svojo pot v sklopu mednarodnega programa Generali Global Graduate, ki ga tržaška zavarovalniška družba namenja mladim. Izbrali so jih med kar 2.550 kandidati iz 79 držav. Izobraževalni program bo trajal do marca 2017, udeleženci pa bodo pridobivali izkušnje v raznih sektorjih in državah ter sledili predavanjem v sklopu masterja iz zavarovalniškega menad-žmenta, ki ga prireja šola MIB. Nova pomoč študentom Univerza in agencija za prihodke sta podpisali dogovor, s katerim skušata priskočiti na pomoč tujim študentom in predavateljem. Od danes (in vsako sredo do konca oktobra) jim bo funkcionar omenjene agencij e na voljo v polkletnih prostorih glavne univerze, kjer bodo lahko pridobili davčno kodo in prijavili najemniške pogodbe. Digitalna inovacija Tržaška občinska uprava si prizadeva, da bi spodbudila nove oblike digitalnih oz. elektronskih storitev tako v korist občanom kot turistom. V ta namen vabi vse »bistre ume«, naj pridejo na dan z inovativnimi predlogi kot so lahko aplikacije za pametne telefone, portali in spletne platforme, ki bi lahko na primer poenostavili vsakdanje življenje oz. ponudili vabljiv sprehod po našem mestu. Občina je na svoji spletni strani objavila smernice za pokroviteljstvo teh digitalnih predlogov, ki naj bodo brezplačni in vsem dostopni, tako da ne bo imel predlagatelj stroškov za njihovo uresničitev. Prošnje za pokroviteljstvo ter predstavitev projekta naj naslovijo na patrociniodigitale@co-mune.trieste.it. opčine - Poškodovani se ne spominja Kaj se mu je v resnici zgodilo? Prometna nesreča, do katere naj bi prišlo v ponedeljek okrog poldneva na Dunajski cesti pred Opči-nami, na cesti za Fernetiče, morda ni bila ravno nesreča. Prometna policija, ki preiskuje dogodek, tega namreč še ne more potrditi. Poškodovani moški, ki so ga v ponedeljek nekaj minut po poldnevu ob cesti našli nezavestnega, se je pozneje prebudil, a se zaradi močnega udarca v glavo zaenkrat ne spomni, kaj se mu je pripetilo. Gre za italijanskega državljana iz Trsta, ki je bil na Op-činah iz službenih razlogov. Včeraj smo na podlagi informacij službe 118 poročali o prometni nesreči. Neznano vozilo naj bi na Dunajski cesti, že zunaj Opčin, podrlo pešca, pri čemer naj se voznik ne bi ustavil. Včeraj pa so na pri- stojnem uradu prometne policije pojasnili, da pravzaprav sploh ni jasno, kaj se je v resnici zgodilo. Poškodovanega so res našli ob cesti, ki vodi do meje pri Fernetičih, ležal je v nezavesti. Z rešilcem so ga prepeljali v bolnišnico. Po navedbah prometne policije si ni ničesar zlomil, močno pa se je udaril še predvsem v glavo. Gre za Tržačana, ki se je na območju Opčin mudil zaradi svoje službe. Njegovo zdravstveno stanje je menda dobro, a ker se skrivnostnega dogodka ne spominja, je preiskovalno delo težko. Morda je bil moški žrtev prometne nesreče ali pa napada, morda pa se je enostavno počutil slabo in je padel na tla ter udaril z glavo ob asfalt. Prometna policija pričakuje, da se bo slika v prihodnjih dneh izostrila. (af) črna kronika Z* • • v izvijačem poškodoval 21 avtomobilov Konec tedna so tržaški karabinjeri izvedli več kontrol v lokalih in na glavnih prometnicah. Karabinjerji z rocolske postaje so v soboto ponoči ovadili najprej 40-letnega italijanskega državljana, ki je presegel dovoljeno stopnjo alkohola v krvi. Druga ovadba pa je doletela 39-letnika, prav tako italijanskega državljana, ki je v mestnem središču povzročil obilno gmotno škodo. Vandal, ki je že poznan roki pravice, je namreč z izvijačem poškodoval karoserijo enaindvajsetim avtomobilom. Oropala parfumerijo Karabinjerji so s pomočjo varnostnikov trgovine Coin zbrali številne indice na račun 20-letnega I.A., Kosovca, ki je v avgustu s pomočjo ovadenega sodržavljana oropal parfumerijo veleblagovnice Coin. Pajdaša sta v večkratnih poskusih odnesla parfume v vrednosti 2000 evrov. ulica petronio - Aretacija Napad na žensko in neuspešen rop Konec tedna so karabinjerji kmalu po dogodku prijeli mladega moškega, ki je osumljen, da je napadel 70-letno žensko v Ulici Petronio v Trstu, v bližini Kulturnega doma. Rop ni bil uspešen in moški je končal v priporu, žrtev pa se je močno prestrašila in jo k sreči odnesla skoraj brez poškodb. Storilec je na ulici napadel žensko, hotel ji je odvzeti denarnico. Pri tem jo je močno prijel za roko in jo porinil, ona pa je padla na tla. Denarnice mu kljub temu ni uspelo zagrabiti, zato ji je ukradel stanovanjski ključ in jopo ter zbežal. Karabinjerji pa so roparju kmalu prišli na sled. Hitro so prispeli na prizorišče in ponudili pomoč ženski, na podlagi njenega opisa pa so v bližini zagledali osumljenca, ki se je hotel pomešati med množico ljudi. Tridesetletni senegalski državljan T.D., ki že dalj časa živi v Italiji, se je aretaciji uprl, a so mu naposled le uspeli natakniti lisice in ga odvedli v tržaški zapor. Dolžijo ga ropa, groženj in upiranja, pozneje se je z njim pogovoril državni tožilec. Ul. Petronio s Kulturnim domom arhiv 6 Sreda, 23. septembra 2015 TRST / nabrežina - Fotografska razstava v Kamnarski hiši »Dobrodošel, prijatelj« za spodbujanje sožitja Na ogled so fotografije, ki so jih priseljenci posneli v Ribiškem naselju Ribiško naselje je sredi aprila, kakor smo obširno poročali, nudilo zatočišče 18 beguncem iz Afganistana, Pakistana in Afrike. V Italiji so namreč zaprosili za azil in se v pričakovanju odobritve prošnje »naselili« v devinsko-nabrežinsko vas ob morju. Kakor je povedala občinska odbornica Marija Brecelj, sta začetnemu negodovanju krajanov v imenu društva Casa C.a.v.e (Contemporary Art VisoglianoVižovlje Europe) Annalisa Spoljaric in Fabiola Faidi-ga kljubovali s tečaji italijanščine za mlade priseljence. Da bi spodbudili sprejemanje prebežnikov in kulturo strpnega sožitja, pa sta si zamislili tudi prav prisrčno pobudo: pribežniki so s svojimi mobilnimi telefoni oz. izposojenimi fotoaparati posneli okolico, ljudi, detajle, ki so jih prizadeli ali so jih spominjali na dom, na barve njihove zastave. Pod mentorstvom fotografa Massi-ma Goine sta zbrani material oblikovali in nastala je fotografska razstava Dobrodošel, prijatelj - Piacere di conoscerti - Nice to meet you, ki je tačas na ogled v Kamnarski hiši v Nabrežini. Petkovega odprtja se je udeležila tudi skupina beguncev, ki je zbranim orisala nelahko pot, ki jih je privedla do nas. Ob njihovih fotografijah so namreč natisnjene tudi pripovedi o potovanju, njihove želje in upanja ter izjave in fotografije vaščanov Ribiškega naselja, ki so bili med drugim tudi sami priseljenci, ki so tjakaj prišli iz Istre pred 50 leti. Razstava je nastala pod pokroviteljstvom Dežele FJK in Občine Devin-Na- Utrinek s petkovega odprtja razstave brežina v sodelovanju z župnijo sv. Marka evangelista, združenja ICS ter jamarskega društva Flondar in bo na ogled do tega petka, 25. septembra, od 17.30 do 19.30. Pobuda se vključuje v širši niz dogodkov z naslovom Barvitost krajev (Lener-gia dei luoghi), ki jih povezujejo umetnost, znanost in energija nasploh v duhu spodbujanja okolju prijaznega razvoja. Naj opozorimo, da bo prihodnje srečanje že v soboto, 2. oktobra, ko bo v nabrežinski Kam-narski hiši beseda tekla o skrivnostih materije z Marino Cobal, Massimom Goino in Blanko Malagaj. (sas) fotodamj@n devin - Hvalevredna pobuda Jusarji prenovili vrata domače cerkve Trije člani devin-skega jusa so v preteklih dneh popolnoma prenovili glavna vrata devinske cerkve, ki so bile v zelo slabem stanju. Jusarji so vrata obnovili v dogovoru z domačim župnikom don Giorgiom, ki je pohvalil to hvalevredno pobudo. To ni prvič, da so se člani devinskega jusarskega odbora, ki mu predseduje Vladimir Mervic, lotili takšnih za vaško skupnost dragocenih del. Svoj čas so se angažirali na domačem pokopališču, lani pa so obnovili stopnice od Devina do morja. Takrat so tudi opozorili pristojne, začenši z Občino Devin-Nabrežina, na črne gradnje na obalnem pasu, do katerega bi moral vsakdo po zakonu imeti prost dostop, kar se povsod ne dogaja. Ta problem je prisoten sicer na vsem obalnem pasu od Devina do Grljana (večji del obale sodi pod tržaško občino). Devinski jusarji, kot nam je pojasnil Mervic, so se v zadnjih mesecih angažirali tudi v lokalnem odboru, ki se bori proti gradnji t.i. mini uplinjevalnika ob izlivu Timave. Omenjeni odbor Cittadini per il golfo-Občani za zaliv skuša prepričati vse pristojne dejavnike, začenši z lokalnimi upravami, o škodkljivosti tega načrta tako za okolje kot za prebivalce sosednjih vasi, ki se nahajajo v devinsko-nabrežinski občini, čeprav uplinjevalnik načrtujejo na ozemlju tržiške občine. Na sliki: devinski jusarji z domačim župnikom. ul. rio primario - Selitev iz Silosa Pri Sv. Soboti še čakajo na prihod azilantov Azilanti v sprejemnem centru v Ulici Rio Primario fotodamj@n milje - Preureditev Ulice San Giovanni v prehodni fazi Varnejša pot do šole, pa tudi manj parkirnih mest Miljska občinska uprava je pred dnevi začela obnavljati cestno signalizacijo na območju Ulice San Giovanni (na sliki) od avtobusne postaje do Ulice DAnnunzio. Dela sodijo v novi načrt za ureditev parkirišč na občinskem območju in tudi v načrt za ureditev poti »od doma do šole«. Naposled bodo torej uredili varne poti do šol, največjo pozornost bodo namenili odsekom, na katerih ni pločnika. Del Ul. San Giovanni bo po novem enosmeren (med barom Verdi in U. Signolo), na voljo bodo novi prehodi za pešce, najprej morajo zamenjati stare cestne table. Preureditev je še v prehodni fazi. »Vemo, da bo v uli- ci 15 parkirnih mest manj, a drugih rešitev ni bilo,« tudi zaradi omejitev, ki jih postavlja spomeniško varstvo, pojasnjuje odbornik za javna dela Ležišča v nekdanji garaži prevoznega podjetja SAF v Ulici Rio Primario pri Sv. Soboti so le polovično zapolnjena. Namenjena so azilantom, ki dalj časa domujejo v Silosu in so prepuščeni milosti in nemilosti vremena. Ne pa čisto vsem, saj prednost namestitve v novo središče Italijanskega solidarnostnega konzorcija (ICS) imajo le tisti azilanti, ki že dalj časa čakajo na mesto v eni izmed številnih sprejemnih struktur. Trenutno je iz Silosa prišlo največ 50 azilantov. Nekateri pa še vztrajajo v propadajočem skladišču ob železniški postaji. Prostovoljci ICS pripisujejo to izbiro slabemu pretoku informacij do samih beguncev, predvsem pa prednostnemu seznamu, ki določa, kdo se lahko preseli v novo strukturo. Pri ICS prav tako ne izključujejo možnosti, da so prav taki, ki so največ časa čakali na boljšo namestitev, odšli iz Trsta, saj jasnega pregleda nad vsemi azilanti dejansko nimajo. Mlad pribežnik skočil v morje, a brez posledic Na tržaškem mestnem nabrežju, v bližini pristaniške kapitanije, je včeraj okrog 18. ure potekalo reševanje. Sprva je kazalo, da si je mlad moški s skokom v vodo hotel vzeti življenje. Pri službi 118 so pozneje pojasnili, da je mladi mož (šlo naj bi za okrog 20 let starega pakistanskega državljana) hotel predvsem pritegniti pozornost in da so z njim že imeli opravka, ker ima duševne težave. V bolnišnico so ga z rešil-cem (na sliki FotoDamj@n) prepeljali prav zaradi tega, drugih posledic ni bilo. Prizoru so prisostvovali tudi mladeničevi prijatelji, eden od njih je menda prvi skočil v morje, da bi ga potegnil nazaj na suho. Dogodek je priklical k spominu smrt 26-letnega afganistanskega državljana, ki je 8. julija lani skočil v morje pred Velikim trgom in utonil. 12. marca lani pa je njegov 21-letni rojak na kvesturi ukradel pištolo in se ustrelil. Obema je sledil center za mentalno zdravje. (af) Marco Finocchiaro, ki opozarja, da bodo otroci in drugi pešci v prihodnje varnejši. Sprejemni center pri Lazaretu ni pod vprašajem Včeraj je bil na tržaški prefekturi na sporedu sestanek o centru za prvo sprejemanje migrantov, ki ga bodo uredili v prostorih tamkajšnje nekdanje policijske kasarne. S prefektinjo Francesco Adelaide Garufi so se sestali štirje predstavniki odbora miljskih občanov, spremljal jih je župan Nerio Nesladek. Za srečanje so bili zaprosili, da bi bolje razumeli, kaj bo z opuščeno kasarno, saj v Miljah temu načrtu marsikdo nasprotuje. Prefektinja je razložila, da novi center ni pod vprašajem, končna odločitev je padla prejšnji teden. Pri Lazaretu bo nastal eden izmed deželnih centrov za prvo sprejemanje oz. »hub« (edini v tržaški pokrajini), v katerem bosta tudi ambulanta in policijska postaja, saj bo nove prišleke treba najprej pregledati in ugotoviti njihovo istovetnost. Po nekaj dneh naj bi jih preselili drugam - glede na njihov položaj in trenutne potrebe. / TRST Sreda, 23. septembra 2015 7 veliki trg - V petek se začenja tridnevni znanstveni salon Trieste Next Kapljice znanosti za boljšo prihodnost trieste next - Slori sodeluje na Noči raziskovalcev Migracijski tokovi V raziskovalni skupini učenci tretjih razredov srednjih šol Ivan Cankar od Sv. Jakoba in Sv. Ciril in Metod s Katinare Pred nami je četrta izvedba znanstvenega salona Trieste Next, ki ga prirejajo Občina Trst, tržaška univerza, VeneziePost ter številne tržaške znanstvene ustanove. Od petka, 25., do nedelje, 27. septembra, se bo zvrstilo nad 100 dogodkov, ki se bodo v glavnem posvetili vprašanju »prihodnosti« oz. bodo ponujali odgovore na vprašanje, kako izboljšati naše življenje in dobrobit skupnosti s pomočjo t.i. biohigh-tech tehnologij. Na Velikem trgu, kjer bo nameščeno t.i.naselje Trieste Next, bodo zaživele delavnice (na svoj račun bodo prišli zlasti otroci oz. šolska populacija)in nekatere konference, medtem ko bodo debate gostili sosednje deželna palača, dvorana Ridotto Verdijevega gledališča, avditorij muzeja Revoltella in gledališče Miela. Tržaška univerza bo priredila skorajda polovico dogodkov, ki zaobjemajo tehnološke inovacije na področju biomedicine, eksperimente o per-cepciji, spominu in spoznavanju. Med okroglimi mizami pod gazebom na Velikem trgu velja opozoriti na tiste, ki jih prirejajo v sodelovanju s pediatrično bolnišnico Burlo o genih hudobije (petek ob 18. uri), o spoznavanju DNK (sobota ob 12. uri), o cepljenjih (sobota ob 15. uri) in o zdravilih »po meri« (nedelja ob 12. uri). Raziskovalno središče Area Science Park bo pri svojih stojnicah mimoidočim razkrivalo svet biotehnologij in molekularne biologije na primer, medtem ko bo znanstvena ustanova Sissa poskrbela za prikaz delovanja možganov ali fizike vesoljskih teles. Veliko bo tudi uglednih gostov: Vittorio Andreoli, Segenet Ke-lemu, Jos de Blok in Steve Chan; posebno pričakovanje pa vlada za nedeljski obisk norveškega nevroznanstvenika Edvarda I. Mo-serja, ki si je s svojimi raziskavami o prostorskih možganskih celicah leta 2014 prislužil Nobelovo nagrado za medicino. Da ne bi prezrli katerega od zanimivih dogodkov, vam svetujemo, da si preberete popoln spored na spletni strani www.triestenext.it. Noč raziskovalcev je vseevropski dogodek, ki od leta 2005 poteka vsak četrti petek v septembru. Znanstvene in raziskovalne organizacije, muzeji, laboratoriji in akademske institucije prirejajo zanimive in zabavne dogodke, v okviru katerih raziskovalci seznanjajo širšo javnost in zlasti šolsko mladino z vsebinami in metodami raziskovalnega dela. Letos bo pobuda potekala v petek, 25. septembra. V okviru Noči raziskovalcev prireja Slovenski raziskovalni inštitut SLORI že tradicionalne raziskovalne delavnice, ki sodijo v okvir dolgoletnega in ustaljenega sodelovanja Inštituta s svetom šole. Namenjene so učencem in dijakom srednjih šol: pri delavnicah so že večkrat sodelovali dijaki obeh slovenskih družboslovnih licejev v Trstu in Gorici, udeležili pa so se jih tudi špeterski, doberdobski, open-ski in goriški nižješolci. Cilj tovrstnih delavnic je promocija raziskovalne dejavnosti med mladimi in temelji na konkretni raziskovalni izkušnji. Dijaki oz. učenci izpeljejo krajšo raziskovalno nalogo in se v okviru delavnic seznanijo s potekom in metodami empiričnega raziskovanja, ki ga v našem primeru predstavlja anketna raziskava. Delavnice se izvajajo dnevno, na začetku šolskega leta in v okviru jutranjih učnih ur. Vse faze raziskovalnega projekta potekajo prek skupinskega dela. Za višješolce so predvidene dvotedenske delavnice, za nižješolce pa enotedenske, zaključijo pa se s predstavitvijo izsledkov na šoli in z evalvacijo o opravljenem delu. Tema raziskovalne naloge je navadno ena izmed aktualnih družbenih tem, ki zadevajo neposredno najstniško generacijo. Višješolci so doslej obravnavali zahtevnejše vsebine kot so raba in zloraba računalnika, pojav pedofilije, nasilje v šoli, vključevanje v spletna socialna omrežja, medkulturne vrednote, čezmej-no povezovanje ipd., nižješolci pa so se lotili enostavnejših tem kot so počutje v šolskem okolju, preživljanje prostega časa, izbira konjičkov in video igric, raba tehnoloških aparatur ipd. Odkar poteka v mestu Trieste Next so teme raziskovalnih nalog v sozvočju z vsebino tega mednarodnega dogodka. Prva izvedba evropskega salona je na primer nosila naslov Save the food: openski tretješolci so takrat analizirali prehrambne navade svojih sovrstnikov in opravljeno raziskavo Jej zdravo, živi zdra- gledališče miela - Filmski festival 1000(o)či Nagrada Gon^alvesu Dopoldne javno srečanje s portugalskim režiserjem, zvečer podelitev S podelitvijo nagrade »anno uno 2015« portugalskemu režiserju Vitorju Gon^alvesu se bo danes zvečer zaključil filmski festival 1000(o)či. Nagrado mu bodo podelili ob 20.45 v gledališču Miela, kjer bodo zavrteli tudi njegov film A Vida Invisivel (2013). Gon^alves, letnik 1951, režiser, filmski producent, scenarist in docent za lizbonski akademiji, je eno vodilnih imen portugalske povojne kinematografije. Na- grado anno uno tradicionalno podeljujejo režiserju našega časa in njegovemu najnovejšemu filmu, ki ga filmski festivali niso ustrezno ovrednotili. Kdor želi pobliže spoznati Gon^alvesovo kinematografijo, se lahko v dopoldanskih urah udeleži javnega srečanja v nekdanji ribarnici na nabrežju (začetek ob 11.15). Z letošnjim zmagovalcem se bo pogovarjal Roberto Turigliato, ki velja za enega največjih poznavalcev portugalske filmske produkcije. Sodeloval bo tudi muziko-log Roberto Calabretto. Sicer pa se bo zadnji festivalski dan pričel že navsezgodaj in ponudil številne pozabljene filmske bisere. Ob 9.15 bodo zavrteli film Langelo bianco (režija Giulio Antamoro in Federico Sinibaldi). Ob 14.30 bosta na vrsti Mobby Jackson in Amore imperiale, ob 17.45 pa dva filma Luigija Comencinija (Il museo dei sogni in La valigia dei so-gni). Pred podelitvijo nagrade bosta na sporedu še dva kratkometražna filma (Due dollari al chilo režiserja Paola Liparija in Lul-timo proiezionista Vita Pal-mierija). vo predstavili učencem slovenskih in italijanskih šol v Narodnem domu. Ob drugi izvedbi Trieste Next z naslovom WaterWise pa je skupina goriških tretješolcev izvedla anketno raziskavo Voda za vse, vsi za vodo in jo predstavila v šotoru na Velikem trgu. V obeh primerih sta pobudi bili vključeni v tržaško Noč raziskovalcev v organizaciji Univerze v Trstu. Letošnja, deseta izvedba raziskovalnih delavnic se je začela v ponedeljek. Raziskovalno skupino sestavljajo učenci tretjih razredov srednjih šol prve stopnje Ivan Cankar od Sv. Jakoba in Sv. Ciril in Metod s Katinare; vodi jih raziskovalka Norina Bo-gatec. Poleg omenjenih ciljev bo letošnja izvedba omogočila učencem, da spoznajo sovrstnike sorodne šole in z njimi sodelujejo pri raziskovalni izkušnji. Ker bodo učenci sodelovali na četrti izvedbi Trieste Next, bo letošnja raziskovalna naloga obravnavala temo migracijskih tokov v današnji družbi, ki se lepo ujema z letošnjim naslovom BIOlogos - The Future of Life. Predstavitev bo v petek, 25. septembra, ob 10. uri v avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz, 27). Šole, ki bi rade prisostvovale predstavitvi, lahko rezervirajo prostor na e-naslovu scienza@comune.trieste.it. katedra sv. justa Marcello Pera govoril o Cerkvi in izzivih sodobnosti Niz Srečanj z avtorjem, ki jih v okviru Katedre sv. Justa prireja tržaška škofija, se je sinoči v dvorani v Ul. sv. Frančiš-ška 5 začel s častnim predsednikom senata, filozofom Mar-cellom Pero (na sliki fotoDamj@n), ki je v pogovoru z nadškofom Giampaolom Crepaldijem predstavil svojo zadnjo knjigo Diritti umani e cristianesimo. La Chiesa alla prova della modernita (Človekove pravice in krščanstvo; Cerkev na preizkušnji sodobnosti), ki je letos izšla pri založbi Marsilio. Gre za pogled laika na spremembe v Cerkvi in na njeno soočanje z izzivi sodobnosti. Pera je bil predsednik senata v letih 20012006, v senat je bil izvoljen s stranko Forza Italia. dolina - Zdravje V petek Dan srca Združenje Cuore Amico ON-LUS iz Milj v sodelovanju z Občino Dolina prirejajo v petek na sedežu dolinske občine Dan Srca, kot je v navadi že nekaj let. Množični obisk občanov je že v preteklih letih pokazal, kako pozitivno sprejemajo to pobudo. Dan srca se bo začel zjutraj ob 8. uri in zaključil ob 12.30. Za preprečevanje bolezni srca in ožilja bodo izvajali izvide za holesterol, glikemijo in trigliceride, sporoča dolinska občinska uprava. Kot je vsem znano, nepravilne krvne vrednosti, predvsem pa zvišana količina holesterola in tri-gliceridov, prekomerna teža, visok pritisk in cigaretni dim, kvarno vplivajo na delovanje našega srca. To je sporočilo Dnevov srca, ki jih organizacija prijateljev srca prireja v upanju, da bi pomagala ljudem, ki nameravajo spremeniti svoj življenjski slog. Občina Dolina žal letos ne more nuditi občanom dveh brezplačnih izvidov. Za kritje stroškov bo združenje Cuore Amico hvaležno za prispevek, še piše v tiskovnem sporočilu občinske uprave. V Miljah proti raku mehurja Miljski Rotary Club stopa, v sodelovanju z urološko kliniko tržaške univerze, Občino Milje in lekarnami združenja »Cuore amico«, v boj proti raku na mehurju in to s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki ga bodo začeli razdeljevati oktobra. Vprašalnik bodo v lekarnah delili miljski populaciji obeh spolov med 50. in 75. letom; občani pa bodo lahko izpolnjeni obrazec vrnili v ustrezne nabiralnike. Preventivna akcija želi preprečiti izbruh novih primerov precej razširjenega rakastega obolenja v miljski občini. Ženska toponomastika Danes bosta na Proseku prireditev in odprtje razstave z naslovom Na poti enakopravnosti - Pogled na žensko topo-nomastiko v Sloveniji, ki ju prirejata Društvo ženska toponomastika in Komisija za enake možnosti Občine Trst. Najprej bo ob 18. uri v Kulturnem domu branje odlomkov iz literarnih del raznih slovenskih pisateljic. Ob 19. pa bo sledilo odprtje razstave na sedežu bližnjega rajonskega sveta. Artefatto_Zoom ob 17.17 V kavarni San Marco v Ul. Battisti 18 se bo danes ob neobičajnih 17.17 začel zaključni potujoči dogodek desetletnice projekta Artefatto z naslovom Artefat-to_Zoom. Tokrat bo v ospredje stopilo osem mladih umetnikov: ti bodo razstavljali v različnih galerijah, ki jih bo obiskal potujoči dogodek: ob 18.18 Double Room v Ul. Canova (Marcella Basso-Alessio Mazzaro), ob 19.19 Econteporary v Ul Crispi 28 (Ana Mrvolje), ob 20.20 v Drevoredu XX. septembra (Maria Rosaria Coz-za-Iva Lulashi-Daniela Seo) in ob 21.21 Zimmerfrei v Ul. Torrebianca (Aurora Paolillo in Lucia Pizzinato). Verska razdvojenost Ob 18. uri bo v knjigarni kavarne San Marco Gioavanna Paolin predstavila knjigo Daniele Galeazzi in Giuseppine Minc-hella »LAbiura,« ki pripoveduje o verski razdvojenosti junaka Henricka Maiera. Tajvanski film V Aristonu bodo danes ob 18. uri v sklopu pobude Cineyoung predvajali tajvanski film The rice bomber režiserja Cho Li-ja. 8 Sreda, 23. septembra 2015 TRST istra - Izlet članov Društvene prodajalne na Opčinah V Pulj in na Brione Društvena prodajalna na Opčinah, daleč naokrog bolj znana kot trgovina »Gigi«, nudi svojim članom enkrat letno enodnevni izlet. Letos nas je pot vodila v Pulj in na Brione. Odpeljali smo se z dvema avtobusoma v zgodnjih jutranjih urah, v nedeljo, 13. avgusta. Vodička nam je med potjo povedala marsikaj zanimivega, v Pulju pa nas je lokalna vodička pospremila po mestu in nam pripovedovala o zgodovini tega kraja, o katerem smo veliko slišali, a malo vedeli. Najbolj znamenita je seveda arena, v kateri je še vedno živo, saj v njej prirejajo kopico kulturnih prireditev, med drugim tudi filmski festival. Tudi mestna tržnica je pritegnila našo pozornost, bodisi zaradi arhitekture, bodisi zato, ker so bile stojnice v njej obložene z vsakovrstnimi ribami. Sledilo je odlično ribje kosilo v Fažani. Tam smo se vkrcali na trajekt za na Brione. Tudi tu sta nas sprejela lokalna vodiča in nas vodila v zoološki in botanični vrt ter v kamnolom iz starorimske dobe. Ogledali smo si muzej z zbirko balzamira-nih živali, ki so jih Titu bili darovali nekdanji državniki in so danes nazorno postavljene v svojem naravnem habitatu. V zgornjem nadstropju pa je zbirka slik Tito na Brionih. Zelo zanimiva je tudi cerkvica sv. Germana s kopijo srednjeveških fresk in baš-čanskih plošč, najstarejšega spomenika hrvaškega jezika v gla-golici, pa še z rimskimi mozaiki. Ogled je bil zanimiv tudi z naravnega vidika, saj so parki in gozdovi vzorno negovani. Na otoku dela veliko ljudi in turisti radi prihajajo na Brione, ki so bili nekoč nedostopni. Sonce se je že nagnilo k zatonu, ko nas je na pomolu postavil pred objektiv Zvonko Vidau, da se bomo dolgo spominjali lepega izleta (na sliki). Vsi izletniki so bili nekoliko utrujeni, a polni lepih vtisov. Hvala Gigiju, seveda! K. Mikulus Vrtni strnad oponaša Beethovnovo simfonijo, še ostale ptice mu sledijo. Tale zbor za DOMNA prepeva, da po Barkovljah odmeva. Na koprski fakulteti je diplomo odlično opravil, da bi se z naravo bavil. Čestita mu ves domači direndaj, predvsem pa Lejči in mali Taj! -/ iu Kino Včeraj danes Danes, SREDA, 23. septembra 2015 SLAVOJKO Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 - Dolžina dneva 12.10 - Luna vzide ob 16.00 in zatone ob 2.11. Jutri, ČETRTEK, 24. septembra 2015 NADA VREME VČERAJ: temperatura zraka 20.1 stopinje C, zračni tlak 1015,3 mb ustaljen, vlaga 47-odstotna, veter 18 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 21. do nedelje, 27. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ul. 44, Ul. dell' Istria 18/B, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell' Istria 18/B - 040 7606477. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti KRU.T obvešča udeležence izleta na Expo v Milan, da bo avtobus v petek, 25. septembra, odpeljal s sledečim urnikom: ob 6.00 s trga Oberdan (Deželna palača), ob 6.10 postanek na Obalni cesti (v višini morske opazovalnice v Križu), ob 6.20 postanek v Sesljanu (hotel na hišni št. 51) in ob 6.25 postanek v Devinu (državna cesta ob nekdanji bencinski črpalki). Prosimo za točnost! SPDT vabi člane na otvoritev razstave Med morjem in gorami, ki bo v petek, 25. septembra, ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Zagotovljen je avtobusni prevoz, odhod ob 15. uri iz Bazovice (pri Kalu). Prijave do ponedeljka, 21. septembra. Informacije in vpis na tel. št. 040-413025. KRAŠKI STEG obvešča člane, starše in prijatelje, da bo letošnji izlet Stega v nedeljo, 27. septembra. Zbirališče v Nabrežini pri srednji šoli ob 8.30. Zaključek v Grljanu pri parkirišču ob 16.30. Kosilo iz torbe, primerna obutev. V primeru slabega vremena se zberemo na istem kraju in zaključimo tekom jutra. Bodite pripravljeni! KRU.T in društvo Slovenskih upokojencev Trst obveščata, da v sredo, 30. septembra, odpelje avtobus v Ljubljano na Festival za tretje življenjsko obdobje. Ob 12.30 iz Domja - cesta pred podružnico banke št. 227 in ob 13.00 z Opčin, Dunajska cesta - avtobusna postaja št. 39. Prosimo za točnost! KC LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in DSI, prirejajo v okviru »Srečanja pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev, popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje z obiskom Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, s postankom pri Fer-netičih. O povojni moriji bo spregovoril zgodovinar Renato Podber-šič. Info in prijave v uradu KC Lojze Bratuž v Gorici od pon. do pet. 8.30-12.30 na tel. št. 0481-531445 ali info@centerbratuz.org. KRU.T vabi v nedeljo, 4. oktobra, na izlet »Po poteh uporništva in boja«. Pot bo vodila po obrobju Trnovske planote: Trnovo, Kobilnik, Kopit-nik, Lokve in Ravnica. Prijave in dodatne info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. SKD VESNA prireja v nedeljo, 4. oktobra, izlet v Maribor na Festival stare trte. Odhod iz Križa ob 7.15 (zbirališče ob 7.00 pred spomenikom). Vključuje prevoz, voden ogled mesta in kosilo, pa še veliko zanimivosti in zabave na festivalu. Predviden povratek v Križ ob 20.45. Prijave na tel. št. 340-6709578 (Tatjana) in 333-4463154 (Mitja). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet v Marke in San Marino 7., 8. in 9. oktobra. Ogledali si boste mesta Urbino, Riviera del Conero, Loreto in S. Marino. Vsi ogledi bodo vodeni. Predviden je tudi obisk dveh vinskih kleti z degu-stacijo. Info v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura), 0408990108 (Roberta) oz. v Zadrugi, Ul. Travnik 10. SKD BARKOVLJE prireja pohod »Zoro Starc« po barkovljanskih klancih z vodičko prof. Marinko Pertot (letos prvič v slovenskem in italijanskem jeziku). Start iz Ul. Bo-nafata 6 v soboto, 17. oktobra, ob 14.00. Trajanje dve uri in pol, ob povratku v društvo družabnost za vse prijavljene. Info in vpisi na tel. št. 040-415797, 349-4599458. 5l Poslovni oglasi AVTOMEHNIČNA DELAVNICA Guštin Iztok, s.p., Orlek 19A, Sežana Hitri servis in ugodna obravnava celotnega avtomobila Rezervacija termina in informacije: 0038641 573180 Zvestobo nagradimo s popustom IŠČEMO NATAKARICO za gostilno na Krasu. Tel. 329-9334227 PODJETJE IŠČE DELAVCA z večletno izkušnjo dela na računalniško vodenih reskalnih strojih (CNC). Za informacije 040-228881, v jutranjih urah. S Mali oglasi FIAT grande punto sport 1.3 multijet rdeče barve, 90 CV diesel, letnik 2010, 60.000 km prodam. Tel. št.: 349-6236171. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo; tel. 3402719034. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. NA OPČINAH prodam stanovanje z vrtom: dve spalnici, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet. Tel. št.: 328-4927641 (v večernih urah). NA SLOFESTU, v soboto, 19. septembra, sem izgubila zlato zapestnico velikega osebnega pomena, z imenom in letnico rojstva. Najditelju nagrada. Tel. št. 338-7083848. OPREMLJENO MALO STANOVANJE med novo univerzo in ljudskim vrtom dajem v najem: kuhinja, spalnica, kopalnica, 480,00 evrov na mesec. Tel. št.: 329-8012528. PRODAJAM AVTO smart, letnik 2014, prevoženih 12.000 km, skupaj z zimskimi gumami. Cena 8.500 evrov. Tel. št.: 348-7373286. PRODAM ape t.m. diesel, letnik 2008, trikolesnik, v dobrem stanju. Tel. št.: 040-228189. PRODAM grozdje za vino. Tel. št. 3332534788. PRODAM kakovostno grozdje, refošk iz Marezig. Trgatev bo po 20. septembru. Tel. št.: 349-6181288 (Mario). PRODAM kletke za kokoši, po ugodni ceni. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM porter piaggio prekucnik v izredno dobrem stanju. Prevoženih 63.000 km. Tel. št.: 348-2545080. PRODAM ročni mlin za grozdje, majhno stiskalnico in plastično kad. Tel. št.: 346-0800056. ZANESLJIV MOŠKI z vozniškim dovoljenjem (A in B), išče delo kot prevoznik ali katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 327-7409432. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«. ARISTON - 18.00 »The Rice bomber«; 21.00 »Non essere cattivo«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45 »Marguerite«; 21.30 »Banksy Does New York«. FELLINI - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »L'attesa«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Un mondo fragile«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Dove eravamo rimasti«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Per amor vostro«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.40, 21.00 »Hitman: Agent 47«; 18.40, 20.30 »Julija in alfa Romeo«; 19.30 »Kar hočeš«; 17.30, 18.30, 20.00 »Labirint: Pogorišče«; 16.30 »Minioni (sinhr.)«; 15.40, 17.40 »Minioni 3D (sinhr.)«; 21.15 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 16.50, 18.50, 20.50 »Nore počitnice: Nova generacija«; 16.10, 18.10, 20.10 »Obisk«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Borgman«. NAZIONALE - 16.30, 18.10, 21.45 »Inside Out 3D«; 16.45, 18.15, 20.00 »Minions«; 18.30, 22.15 »No Escape - Col-po di Stato«; 16.30, 20.00 »I Fantasti-ci 4«; 16.30, 20.15, 22.00 »Via dalla pazza folla«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Tutte lo vogliono«; 18.20, 20.10, 22.00 »We are your friends«; 21.20 »Amy - The girl behind the name«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 19.05, 20.10, 22.15 »Inside Out«; 16.50 »Inside Out 3D«; 16.15, 18.10, 19.10 »Minions«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Tutte lo vogliono«; 16.30, 21.20 »We are your friends«; 16.30, 21.30 »Via dalla pazza folla«; 19.00, 21.30 »Self/Less«; 16.00, 20.10, 22.15 »I Fantastici 4«; 18.10, 21.20 »Fino all'ultima staccata«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Inside Out«; Dvorana 2: 20.00, 22.10 »I Fantastici 4«; Dvorana 3: 16.30 »Inside Out«; 18.15, 20.10, 22.10 »Dove eravamo rimasti«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Tutte lo vogliono«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »L'attesa«. Hi Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50. Vabljeni. Tel. št.: 040-229224. Loterija 22. septembra 2015 Bari 73 15 49 1 75 Cagliari 1 16 65 9 52 Firence 4 43 1 62 16 Genova 67 88 69 84 50 Milan 51 79 34 22 17 Neapelj 40 76 1 69 30 Palermo 46 20 77 10 67 Rim 19 30 4 64 47 Turin 43 51 60 4 9 Benetke 22 55 53 21 13 Nazionale 65 21 88 41 34 Super Enalotto Št. 114 10 26 50 55 62 81 jolly 27 Nagradni sklad 17.939.872,26 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnikov s 5 točkami 188.072,74 € 541 dobitnikov s 4 točkami 359,52 € 21.695 dobitnikov s 3 točkami 17,63 € Superstar 65 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitnikov s 4 točkami 35.952,00 € 85 dobitnikov s 3 točkami 1.763,00 € 1.459 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.284 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 19.448 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 23. septembra 2015 9 obrt Aadf Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vabi na predstavitev raziskave oia, družina in oiske dejavnosti v sredo, 23. septembra 2015 ob 19.00 v Gregorčičevi dvorani, ul. San Francesco 20 v Trstu Ü3 Obvestila JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča tečajnike in nove interesente, da bo prva skupna brezplačna vadba z učiteljem Goranom Korenom danes, 23. septembra, od 19.00 do 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča, naslednja pa v sredo, 30. septembra. Redna vadba bo začela 7. oktobra. MLPZ IGO GRUDEN sporoča, da bo prva vaja danes, 23. septembra, od 16.30 do 18.30 v Nabrežini. Toplo vabljeni ljubitelji dobrega petja. SKD VIGRED obvešča, da bo v četrtek, 24. septembra, ob 18. uri sestanek za nove udeležence tečaja igranja na dia-tonično harmoniko. SREDNJEŠOLSKA DRAMSKA SKUPINA društev SKD Barkovlje, SKD I. Grbec in SKD Škamperle vabi na informativno srečanje v četrtek, 24. septembra, ob 15.30 na Stadion 1. maja, Vrdelska cesta 7, z mentoricama Barbaro Gropajc in Božo Hervatič. Za informacije na tel. 334-5361491. TEČAJ BALETA IN JAZZ BALETA: za otroke od 4 let dalje in mladostnike bo poskusna vaja v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac. OBČINA DOLINA obvešča, da bo v petek, 25. septembra, na Županstvu v dvorani občinskega sveta od 8.00 do 12.30 potekala pobuda Dan srca, ki ga organizira Združenje Cuore Amico Onlus iz Milj. ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu iz Borgonje. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 25. septembra, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpis na tel. št. 333-9857776, trieste@onav.it, www.onavtrieste.jimdo.com. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na odprta vrata glasbenih tečajev, ki bodo v petek, 25. septembra, od 17.00 do 20.00 v Športno-kulturnem centru v Lonjerju. Informacije na po.ricma-nje@yahoo.it ali 349-9472929. SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI - NŠK obvešča, da bo v soboto, 26. septembra, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00. ZBOROVODSKA ŠOLA - GLASBENA MATICA prireja šolo za vzgojitelje in učitelje otroških pevskih zborov. Prijave do 26. septembra. Info: 040418605, trst@glasbenamatica.org. ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se je začela vadba v novi sezoni. V telovadnici OŠ Bevk na Op-činah: motorika za otroke l. 2010/12 (pon. in pet. 16.00-17.00); otroška skupina novi člani Pripravnice l. 2009/03 (pon. 17.00-18.30 in sre. 17.30-19.00); otroška skupina Zajčki 1. 2008/03 (pon. in pet. 17.00-19.00); mladinska skupina Strele l. 2003/1997 (pon. 18.30-20.30 in pet. 19.00-21.00; Cheer starši pet. 17.30-18.30. V Re-penski telovadnici: gimnastika (od 7 do 18 let po nivojih) ob sredah: 1. in 2. skupina 16.30-18.00; 3. skupina 18.00-19.30. Prvi teden vadbe za nove člane je brezplačen! Za info tel. št. 347-9227484 (Ryan) ali info@cheer-dancemillenium.com. PIHALNI ORKESTER BREG obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe v Dolini ali po tel. 3386439938. SKD VIGRED vabi tudi nove člane v Štalco v Šempolaju na dejavnosti: ob ponedeljkih otroški pevski zbor (vrtec in osnovna) 16.00-17.00; vaje glasbene skupine za osnovnošolce 17.00-18.00; ob torkih vaje mladinske glasbene skupine Kraški fenomeni (srednji in višješolci) 18.0019.30; ob sredah vaje »Mi se gremo gledališče« (3. letnik vrtca, osnovna in srednja šola) 16.00-17.00; ob četrtkih plesne vaje (vrtec in osnovna) 16.00-17.00; vaje za srednjo in višjo šolo 17.00-18.00. Ob zadostnem št. prijavljenih: delavnica šaha, delavnica risanja, tečaj samoobrambe, tečaj klekljanja. Info na tel. 380-3583480, tajnistvo@skdvigred.org. SKLAD MITJA ČUK prireja v š.l. 2015/16 pisanje nalog od ponedeljka do petka (september - maj). Info na tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.0012.00). SLOVENŠČINA za otroke od 3 do 6 let, ki prihajajo iz italijansko govorečih družin. Info po tel. 040-212289 od 10. do 12. ure ali urad@skladmc.org. TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio). YOGA pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Prijave in info na tel. 349-0981408 (Bruna) ali 3397051338 (Eva). ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE, v sodelovanju z Jusom Cerovlje, prireja v nedeljo, 27. septembra, 23. Jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 na začetku vasi. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave! ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 15. oktobra, v bazenu na Pesku. Vpisovanja od ponedeljka, 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bosta v letošnji sezoni potekali telovadba za dobro počutje in Nirvana vadba, s pri-četkom 28. septembra, pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Urniki: telovadba za dobro počutje (pon. in pet. ob 9.30), Nirvana vadba četrtek ob 19.30. Info na tel. 346-9520796 (Alenka) in 00386-40303578 (Mateja). PLAY&LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta! Urniki: sreda 17.00-17.45 (za otroke od 3. do 5. leta) ter 18.00-18.45 (za otroke od 6. do 10. leta). Začetek tečajev 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta. Potekal bo ob sredah od 16.00 do 16.45 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja dva tečaja angleškega jezika ob torkih: Tea Time English - nadaljevalni tečaj s čajem in pecivom 16.30-18.00. English Reading and Conversation Club - pogovorna angleščina in branje za spretnejše 18.00-19.00. Prvo srečanje v torek, 29. septembra, vodi Michael Bark. Tel. št. 040-415797 (Vera). YOGA po metodi Satyananda, v ŠKC v Lonjerju, že petnajsto let zapored, vsak torek, od 29. septembra dalje od 18.00 do 19.30. Na prvem srečanju možnost poskusa. Potrditve in prija- ve na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za otroke in odrasle. Tečaje vodijo diplomirani profesorji tolkal, pihal in trobil ter se odvijajo od septembra do junija na sedežu Godbe v bivši klavnici v Nabrežini, Kamnolomi 12. Info na tel. 3484203196 (Niko). PLESNI TEČAJI, v priredbi društva Mosp: sodobni ples, odkrivanje gib-ne ustvarjalnosti, koreografije raznih plesnih zvrsti, vaje za hrbtenico in sprostitev ter masaža. Srečanja potekajo ob torkih in petkih 18.30-20.00 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Info na tel. št. 040-370846 ali 3458219780. RADIJSKI ODER sporoča, da se vpisujejo abonmaji na 18. Gledališki vrtiljak od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.30 v Ul. Donizetti 3, III. nadstropje (pozvoniti Mladika) ali na tel. št. 040-370846. TEČAJ HATHA YOGE pri SKD Škamperle, Stadion 1. maj - Vrdelska cesta 7, poteka vsak torek in petek 19.0021.30 z vaditeljem Štefanom. Info na tel. 347-2429556 (v večernih urah). TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi stare in nove telovad-ke na prijetno vadbo za razgibavanje in sprostitev s Sandro Benčič, vsak torek, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje, prostovoljce sorodnih ustanov in vse, ki se kakorkoli udej-stvujejo na področju humanitarnega dela, na srečanje ob začetku delovnega leta v sredo, 30. septembra. Ob prazniku svetnika revnih sv. Vincen-cija bo srečanje v kapeli zavoda šolskih sester, Ul. delle Doccie 34. Pri-četek ob 16. uri s sv. mašo, nato duhovna spodbuda ob mislih, ki nam jih bo posredoval g. Franc Prelc, župnik v Sv. Antonu pri Kopru in predsednik Istrske območne enote Karitasa. AŠD BREG obvešča, da bo jutranja telovadba vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30. Pričetek vadbe bo v četrtek, I. oktobra, v dolinski občinski telovadnici Silvano Klabjan ob 8.30. Pridite, imeli se bomo lepo! KK ADRIA obvešča, da se ponovno pričenja v telovadnici ŠKC v Lonjerju telovadba za odrasle, vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure. Prvo srečanje 1. oktobra. Potrditve in info na tel. 040-910339 (Pierina). MOŠKA POSTURALNA TELOVADBA pri SKD Igo Gruden se bo ponovno pričela v četrtek, 1. oktobra. Redna vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure. Za info na tel. št. 338-4563202 (Katja, po 17. uri). PILATES - SKD Igo Gruden obvešča, da se bo vadba pričela v četrtek, 1. oktobra, ob 18.00 v 2. nadstropju Kulturnega doma v Nabrežini. Vadili bomo vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.15. Info in vpis na tel. 3496483822 (Mileva). PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tečaje prilagajanja na vodo in tečaje plavanja za otroke od 4. do 16. leta. Začetek tečajev 1. oktobra. Informacije na tel. 3341384216 (ob delavnikih od 14.00 do 18.00) oz. plavanje.bor@gmail.com. TEČAJ SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden, po metodi konverzacije za vse stopnje, 25 lekcij od oktobra do maja, 1 ura tedensko. Vpisovanje v kavarni Gruden v Nabrežini do 1. oktobra. Info na tel. 040-299632 ali 3395281729 (Vera). Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. ure in od 10.00 do II. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Info: urad Stadiona 1. maja, tel. 04051377 ali urad.bor@gmail.com. SRENJA BOLJUNEC vabi v petek, 2. oktobra, ob 18. uri na otvoritev novega sedeža v prenovljenih prostorih stavbe Boljunec 35. Sledil bo redni občni zbor Srenje Boljunec, v bližnjih prostorih Mladinskega doma. AŠD BREG obvešča, da bo večerna telovadba vsak ponedeljek in petek od 21.00 do 23.00 ure. Vadba se začne v petek, 2. oktobra, v občinski telovadnici S. Klabjan v Dolini ob 21.00. Vabljeni stari in še posebno novi telovadci. AŠD BREG vabi na otroško telovadbo vsako soboto od 9.30 do 10.30 za otroke od 3. do 8. leta starosti v dolinski telovadnici Silvana Klabjana. Prvi trening bo v soboto, 3. oktobra. Tečaj vodi Ambrož Peterlin. TABORNIKI NA OPČINAH: prvi letošnji sestanek taborniške družine DSS bo v soboto, 3. oktobra, ob 15.30 v Prosvetnem domu. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: tečaj slovenščine z Dario Luin. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18. uri. Info in vpisi na tel. 335-6832730. SKD PRIMOREC organizira tečaj telovadbe ob ponedeljkih in sredah v Ljudskem domu v Trebčah s pričet-kom v ponedeljek, 5. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 040214412 (v večernih urah). TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden bo ob ponedeljkih in četrtkih zjutraj z začetkom v ponedeljek, 5. oktobra, po običajnem urniku: 9.00-10.30 in 10.30-12.00; možen tudi vpis v popoldansko skupino ob sredah ali petkih 18.00-19-30. Info na tel. 040-299632 ali 3395281729 (Vera). KRU.T obvešča, da s 6. oktobrom steče skupinska vadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure (ob torkih tudi od 17. do 18. ure). Info in vpis v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PREDSMUČARSKA TELOVADBA -Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 7. oktobra, začenja pred-smučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pin-demonte 11, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave na tel. št. 3356123484. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 10. oktobra na sedežu odbora, Prosek 159. SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: OPZ Pet-pedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 340-7663348 (Miriam). ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). 0 Prireditve DRUŠTVO ŽENSKA TOPONOMASTI- KA, v sodelovanju s Komisijo za enake možnosti občine Trst, I. Okrajem za Zahodni Kras in DSI vabi danes, 23. septembra, ob 18. uri v Kulturni dom Prosek-Kontovel na prireditev in otvoritev razstave »Na poti enakopravnosti - Pogled na žensko topo-nomastiko v Sloveniji«. Razstava bo na ogled na sedežu I. Okraja za Zahodni Kras od 24. septembra do 1. oktobra 10.30-13.00 in 16.00-18.00. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE skupina »F. Pavisi« v Ul. Mazzini 30, prireja dve srečanji na temo »Zivljenje-pis prvih treh sedemletk - Duh jaza se utelesi«. V petek, 25. septembra, ob 20.00 in v soboto, 26. septembra, ob 17.30. Predavatelj dr. Leonardo Marc-hiori bo podal poglobljen psihološki in psihiatričen pogled na človeka z an- tropozofskega stališča. Prijave na tel. 339-7809778. SKD VESNA vabi v petek, 25. septembra, ob 20. uri v Dom A. Sirka v Križ na odprtje razstave Pavla Hrovatina med Krasom in morjem z zvoki kamna. Glasbena točka prof. Giancarla Gasserja, predstavitev Jasna Merku z društva KONS. MOPZ VASILIJ MIRK vabi na koncert Štiriperesne deteljice v soboto, 26. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Nastopali bodo: MoPZ Vasilij Mirk, MePZ KUD Brežice, MePZ Svoboda Stražišče, MePZ Zarja, Tamburaška skupina Tamika. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 27. septembra, prva predstava v letošnji abonmajski sezoni. Gojenci Male gledališke šole Matejke Peterlin bodo izvedli igrico »Trnulj-ka« v režiji Jureta Kopušarja. Prva predstava bo ob 16.00 druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Obveščamo, da je možno naročanje abonmajev na tel. št. 040-370846. OBČINA ZGONIK vabi na ogled razstave Majde Pertotti »Morje in kras«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.0013.00 (ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.30 do 17.30). SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave Sonje in Gabrijele Ozbič v kavarni Gruden v Nabrežini v petek, 2. oktobra, ob 18. uri. SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16.00 do 19.00. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru. Prispevki V spomin na mamo Karlo Gruden por. Jazbec darujejo Andrej, Igor in Jasna z družinami 50,00 evrov za nabre-žinski cerkveni pevski zbor. V spomin na Srečka Orla daruje Elvira Rupel 30,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel. V spomin na predraga nono Marijo ter očeta in moža Leota Kralja darujeta Renata in Ingrid z družino 25,00 evrov za MePZ Lipa in 25,00 evrov za AŠD Zarja. t Zapustila nas je naša draga Milka Stegel vd. Vidimari Zalostno vest sporočajo hči Nadia z Walterjem, vnuka Eva in Daniel ter ostalo sorodstvo Pozdravili jo bomo v četrtek, 24. septembra, od 9. ure do 9.45 v kapelici v ul. Costalunga, ob 10.30 bo izpostavljena v cerkvi v Nabrežini. Sledila bo sv. maša ob 11. uri. Nabrežina, 23.09.2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Ob izgubi drage mame Milke izrekajo Nadji in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke 10 Torek, 22. septembra 2015 KULTURA / 54. linhartovo srečanje - Jutri s predstavo Aulularia Števerjanci spet v igri Sedem najboljših slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin se bo od jutri do nedelje predstavilo na 54. Linhartovem srečanju v Postojni. Selektorica, igralka Ana Ruter, je mednje uvrstila tudi igro Aulularia Titusa Macciusa Plautusa v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej iz Števerjana. Pred dvema letoma so Števerjanci osvojili matička za najboljšo predstavo v celoti (Umor v vili Roung), Franko Žerjal pa je prejel matička za režijo. V tekmovalnem programu so še Opera za tri groše Bertolta Brechta v izvedbi mlajše gledališke skupine KPD Planina Sele iz Avstrije igra Tamala avtorice April De Ange-lis v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana, predstava Vse zastonj! Daria Foja v izvedbi Gledališkega združenja Koroški deželni teater, Blazinec Martina McDonagha v izvedbi KUD Zarja Trnovlje - Celje, Oče Flo-riana Zellerja v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana ter Rogonosec ali življenje vaških plejbojev (KUD Janko Živko Poljčane). Žirija, ki jo sestavljajo igralka Nataša Barbara Gračner (predsednica), prevajalec in dramaturg Primož Vitez ter režiser Predrag Stojmenovič, bo podelila matička za najboljšo predstavo v celoti ter tri matičke za posebne dosežke. Letos se je na lokalni ravni za nastop na festivalu potegovalo kar 125 predstav, kar priča o izjemni vitalnosti slovenskega ljubiteljskega gledališča. Javni sklad za kulturne dejavnosti, ki festival organizira, bo na jutrišnji slavnostni otvoritvi podelil tudi Linhartovo plaketo in Linhartovi listini za odmevne dosežke na področju ljubiteljskega gledališča. Linhartovo plaketo za leto 2014 bo prejela igralka Šentjakobskega gledališča Mileva Sovdat, Linhartovi listini pa režiserka in mentorica ter ustanoviteljica Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje Nan-da Guček ter Gledališka šola Prve gimnazije Maribor. Filmski festival za otroke in mlade tudi čisto blizu nas Med 3. in 7. oktobrom bo v enajstih kinematografih Art kino mreže Slovenije potekal prvi mednarodni filmski festival za otroke in mlade Film na oko. Festival bo mladim gledalcem ponudil izbor kakovostne sodobne evropske in svetovne filmske produkcije, skupno bo na ogled 22 celovečernih filmov. Osrednje festivalske projekcije bodo v Ljubljani, Celju, Izoli, Sežani, Novi Gorici, Domžalah, Slovenj Gradcu, Slovenski Bistrici, Krškem, Velenju ter na Ptuju, ob teh pa bodo pripravili tudi projekcije za šolske skupine, ki jih bodo pospremili s filmsko-vzgojnimi programi. Projekt Film na oko, ki ga pripravlja Zavod za uveljavljanje vizualne kulture Vizo v sodelovanju s koproducenti v festivalskih krajih, posebno pozornost namenja starostni skupini mladostnikov nad 15 let. Kot so zapisali v zavodu, je to skupina, ki je trenutno za kakovostne filmske vsebine najbolj prikrajšana. Zato so zanje oblikovali poseben sklop Nočna obzorja: izbor drznejših filmov, ki obravnavajo tabuizirane, prikrite ter zamolčane plati odraščanja. Kinematografi bodo ponujali raznolik program otroških in mladinskih filmov, v vseh pa se bo festival začel z otvoritveno projekcijo nemško-francoskega filma Ko smo sanjali, ki tematizira odraščanje skupine mladostnikov v anarhističnem in tranzitnem letu 1990, kmalu po padcu berlinskega zidu v bivši Vhodni Nemčiji. Film Andree Dre-sna je bil letos nominiran za zlatega medveda. Obiskovalcem bodo predstavili tudi več filmskih ustvarjalcev in strokovnjakov, ki jim bodo približali filmsko umetnost, s filmskima revijama Ekran in Kino! pa so pripravili filmsko-kritiški natečaj Mlada filmska kritika, ki mlade spodbuja k vključitvi v ustvarjalni proces ocenjevanja in vrednotenja filmskih vsebin. (STA) festival revija v reviji - Od jutri na Krasu in v Trstu 50 gostov iz 13 držav Od jutri do nedelje bo v Škocja-nu, Divači, Trstu in Lokvah potekal 12. mednarodni festival Revija v reviji. Mednarodno srečanje založnikov in avtorjev so včeraj predstavili v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani. Koordinator projekta in festivala dr. Primož Repar je poudaril, da pričakujejo petdeset avtorjev, prevajalcev, urednikov, založnikov in drugih gostov iz kar trinajstih evropskih držav. Festival, ki vsa leta poteka v organizaciji KUD Apokalipsa tudi tokrat posebno pozornost namenja krajšim literarnim oblikam, v prvi vrsti haiku poeziji, ob tem pa ne gre prezreti niti revijalno-knjižnega sejma novitet, ki bo tokrat potekal v Trstu in Lokvah na Krasu. Na festivalu bodo predstavljene posamezne antologije in revije, ki so praviloma nastale v zadnjem letu, kot tudi letošnje knjižne izdaje slovenskih in tujih literarnih ustvarjalcev. Med njimi ne gre prezreti pesniške zbirke z naslovom Prištinski dnevnik avtorja Jurija Hu-dolina, ki je hkrati tudi tristoto knjižno delo, izdano pri Založbi KUD Apoka-lipsa. Knjiga je bila premierno predstavljena na srečanju v Ljubljani, pesnik Hudolin pa jo bo predstavil tudi prvi dan festivala, na mednarodnem avtorskem branju v Škocjanu. Četrtkov večer bo posvečen tudi pogovoru o preminulem makedonskem pesniku Igorju Isakovskemu (1970-2104). Naslednji dan bo v Škocjanu sledila še predstavitev novih izdaj projekta Revija v reviji. Repar je na predstavitvi posebej izpostavil revijo Akt v Apokalipsi in Apokalipso v Aktu, ki Primož Repar (desno) in Hudolin med včerajšnjo predstavitvijo rosa je delo vzajemnega projekta med revijo Apokalipsa s srbsko literarno revijo Akt. Sledila bo predstavitev literarne produkcije gostov (Nottetempo, Poem, Skalna ruža, Nova Istra, Lo-cutio, Založba Fran/Fran Verlag, Književnik, Idiot itn), prezreti pa ne gre tudi predstavitve portalov (Mira, Pesnice o pesnicah ...). V popoldanskem času se bo festivalsko dogajanje selilo v Muzej slovenskih filmskih igralcev. Dogajanje v Divači bo potekalo v znamenju haiku poezije, literature, glasbe in »multivizije«. Ogledati si bo mogoče razstavo Hoka No Haiku slovaškega umetnika Jana Kudličke in postavitev haiku stripov avtorja Dejana Bogojeviča. Tamkajšnji osrednji dogodek bo podelitev nagrad zmagovalcem 18. natečaja haiku poezije ter predstavitev slovenske haiku an- tologije. Petkov večer bo sklenil mul-timedijska performanca Haiku mul-tivizija, ki jo bo izvedel Lado Jakša. Nadvse pestro bo tudi sobotno dogajanje v kavarni San Marco v Trstu, kjer bo na ogled knjižni in revi-jalni mini sejem, kateremu bo sledila podelitev nagrade Založnik/založnica, urednik/urednica mednarodnega projekta »Revija v reviji« za leto 2015. Prezreti ne gre še predstavitve knjižnih novosti, med katerimi bo osrednja pozornost namenjena srbskemu ustvarjalcu Dejanu Bogojeviču, izmed gostov pa bodo svoja dela predstavili še Stanka Repar, Ana Makuc, Nevena Alek-sovski, Franco Arminio, Jolka Milič ter Milan Petek Levokov. Knjižni in revi-jalni mini sejem si bo mogoče ogledati tudi naslednjega dne v Lokvah. RoŠa IZ MORJA V... PESEM Majda Artač Sturman: Gradež Zlata mivka, morje plivka. Zlati otok izgubljen, v dnevu svetlem vroče zaželen. V zalivu soj svetlobe Čar jeseni na razpotju ptic. Vračam se v otroštvo, v žar ognjeni, dar poletja, let mladostnih dni. V zalivu soj svetlobe. Oktober se izteka, med spomini bdi. (Majda Artač Sturman, Žejni oleander, Goriška Mohorjeva družba, 2002, Gorica) chamber music - Za uvod Benedetto Lupo Zanimiv izbor Prihodnji ponedeljek na vrsti mladi Alexander Gadjiev Pianist Benedetto Lupo 14. klavirski festival, ki ga prireja društvo Chamber Music, je v Mali dvorani gledališča Verdi uvedel Benedetto Lupo, mednarodno uveljavljeni pianist, ki je za priložnost sestavil zanimiv program: posamezne skladbe je zelo izčrpno predstavila Mira Fabjan, ki je razkrila tudi njihovo zgodovinsko ozadje. To še posebej velja za Sonato, ki jo je Leoš Janaček spisal ob tragičnem dogodku, ki je zaznamoval manifestacijo v podporo češkoslovaški univerzi v Brnu, ko je pod streli policije padel delavec František Pavlik. Zgodilo se je 1. oktobra 1905, datum je tudi naslov sonate, čigar podnaslov je S ceste. Skladatelj je prvo različico sklenil z žalno koračnico, nato je načrt nekoliko spremenil, prvima dvema stavkoma dodal še dva, ki jih je nato vrgel v Vltavo, ker nekako ni bil zadovoljen s svojim delom. Rokopis prvih dveh stavkov pa se je le ohranil in bilo je zanimivo poslušati delo, ki le redko zaide na koncertne odre. Prvi stavek - Slutnja vsebuje značilne elemente Janačkovega sloga, kratke tematske utrinke, ki se zgoščajo v napete fraze, drugi - Smrt pa je prežet s tragiko. Benedetto Lupo je izbral dokaj racionalen pristop in tako držo ohranil tudi v naslednjem sklopu, v treh slikah iz Debussyjeve zbirke Images iz leta 1905: njegova igra je tehnično dovršena, včasih pa mojster ne upošteva ne- chamber music prijetnih značilnosti klavirja Fazioli, ki pod krepkimi prijemi zazveni s kovinskimi odtenki. Z bistro igro je Lupo nato podal Debussyjeve Masques, najlepše sozvočje pa je našel z L'isle joyeuse, kjer se je zvočnost prelivala v mehkih in tankočutno podanih akordih. Drugi del programa so napolnili Preludiji op. 11 Aleksandra Skrjabina: ruski mojster se je kar devet let trudil, da je sestavil 24 preludijev v vseh to-nalitetah, po modelu, ki ga je prvi začrtal Bach, ga stoletje kasneje povzel Muzio Clementi in za njim Chopin; slednji je najbolj izrazito vplival na Skrjabina, ki je svojo zbirko sicer napisal v poznoromantičnem slogu, ki se pogosto sklicuje tudi na Brahmsa. Lupo je prav lepo razčlenil posamezne skladbe in našel dopadljiv interpreta-cijski ključ, ki je osvetlil najmanjše podrobnosti. Polnoštevilno občinstvo je pianistu dolgo ploskalo in si prislužilo še kratek utrinek Skrjabina, naslednji ponedeljek, 28. septembra, pa bo v sklopu festivala nastopil Alexander Gadjiev, mladi in nadarjeni pianist, ki je pod mentorstvom svojega očeta z odliko diplomiral in doslej požel vrsto pomembnih priznanj na mednarodnih tekmovanjih, svoje znanje pa izpopolnjuje v Salzburgu pod mentorstvom Pavla Gililova. Katja Kralj 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Zagotovila vodstva posoško-južnofurlanskega zdravstvenega podjetja V teku je reorganizacija in • I • IV • nikjer se ničesar ne zapira Na sedežu posoško-južnofurlanskega zdravstvenega podjetja v Parku Basaglia v Gorici so generalni direktor Giovanni Pilati, poverjeni zdravstveni direktor Gianni Cavalli-ni in odgovorna za bolničarske storitve Mara Pellizzari včeraj predstavili razvojne načrte za obdobje do konca leta. »Nikjer se ničesar ne zapira,« so predvsem zagotovili in tako odgovorili na pogoste vesti o domnevnem krčenju storitev. Objava zdravstvenega načrta je predvidena v oktobru; zaradi časovnega zamika so v razpoložljivem času podrobneje izdelali, kar bi sicer ostalo nedorečeno. V teku sta dva postopka. Prvi zaobjema povezovanje bolnišničnih središč, kar pomeni, da se povežeta Gorica in Tržič ter Latisana in Palmanova. Drugo povezovanje zaobjema operativne enote, na primer za ortopedijo in kirurgijo. Zanju bo delovala enotna ekipa zdravnikov za Tržič in Gorico. Povezovanje in posledična standardizacija storitev bosta veljali za bolničarske storitve in tudi za centre, ki se posvečajo zdravstvu, a ne delujejo pod vodstvom goriškega podjetja. Drugi postopek predvideva srečanja zdravstvenega vodstva z vsemi nosilci storitev, zato da se izognemo očitku, da so spremembe prišle z vrha, brez preverjanja na terenu. Veljalo bo načelo soodgovornosti, ki bo obveljalo po informativnih sestankih s funkcionarji in osebjem. Potrebno je podčrtati, da se nikjer ničesar ne zapira. Brez odločitve na deželni ravni ni v pristojnosti glavnega direktorja, da bi karkoli ukrepal v tej smeri. Potekala pa bo reorganizacija. Na primer povezali bodo ortopedijo in rehabilitacijo zato, da bo postopek zdravljenja povezan na enem samem kraju in ne bo potrebno odhajati na rehabilitacijo celo izven dežele. Poskrbeli bodo za deset mest v štirih centrih (Gorica, Tržič, Palmanova Latisana) za poope-racijsko rehabilitacijo kolkov. Porazdelitev ne bo potekala enakomerno, temveč glede na pogostnost primerov. Ponovno se uvaja bolničarska služba na terenu, zato bo nastal nov center v Škoc-janu. Projekt, poimenovan Erica, predvideva oblikovanje treh novih možnosti za gibalno rehabilitacijo s skupno devetimi posteljami in trinajstimi zaposlenimi. Zdravstveno pomoč v okviru splošne medicine bodo razširili v Krminu in Gradežu; zdravniki se bodo povezali in usklajevali, da bodo na razpolago 12 ur namesto sedanjih 4. Za šestnajst mest se bo povečalo število postelj v hospicih ne glede na obstoječe RSA. Tromboliza bo urejena verjetno že v prvi polovici leta 2016. Posebno poglavje se tiče nakupov tehnologije. Že v oktobru prihaja nov stroj za pregledovanje možganskih okvar in do decembra bodo v Tržiču imeli novo radiološko tehnologijo ter bronhoskopijo Predvidene so posodobitve v Palmanovi in Gorici, v slednji diagnostični stroj na področju okulistike. V Latisani bodo prejeli novo napravo za magnetno resonanco. Skupno gre za vrednost več sto tisoč evrov. Pokazatelji kakovostnih storitev so spodbudni. Dežela jih v svojih predpostavkah predvideva 18, na Goriškem jih je uresničenih že 14. Oskrba na domu za osebe preko šestdeset let starosti znaša 4 promile v deželi, na Goriškem pa 6,2. Smrtnost na deželni ravni dosega 10,4 promilov, na območju posoško-južnofurlanskega zdravstvenega podjetja pa 10,1. Tudi hospitalizacij je na Goriškem manj, kar pomeni, da deluje dobro osnovna zdravstvena mreža. Podobno velja za promile smrtnosti otrok v prvem letu in prvem tednu življenja: 2,95 na ozemlju FJK in 2,27 v Posočju. Gorica je zaradi čezmejnosti prostora specifična, zato bi v bodoče njena bolnišnica lahko dobila oddelek, ki bi postal referenčna točka za bolnike iz vse dežele. Pilati še ni hotel razkriti, katera specialnost bi lahko obogatila goriško zdravstveno ponudbo, svoj predlog pa bo predstavil deželi. Medtem čezmejno potekajo usklajevanja na treh področjih, zlasti na področju mentalnega zdravja in razpoložljivosti tehnologije. Širitev sodelovanja in usklajevanja je odvisna od odločitev na deželni ravni. Za področja medicine, za katere jih bo šempetrska bolnišnica imela, ne bo nobenega pomisleka za izkoriščanje čezmejnih kapacitet. Zgradbe so povsod v redu in tehnologija tudi; potrebno pa je vse razpoložljivosti umestiti v omrežje in povečati specializacijo v posameznih krajih. Vsi pa ne morejo razpolagati s specializacijo na vseh zdravstvenih področjih. (ar) Splošna bolnišnica v Gorici bumbaca doberdob - Finančna straža prijela štiri razpečevalce Mamila za vse okuse Prihajali so iz Hrvaške in se peljali na Sardinijo, kjer so se nameravali udeležiti glasbene prireditve in tam prodajati mamila Hašiš, marihuana, ekstazi, kokain, kodein in LSD: štirje mladeniči, ki jih je finančna straža zalotila na goriškem Krasu, so v avtomobilu skrivali pestro paleto opojnih substanc. S svojim prepovedanim tovorom so bili na poti v Sardinijo, v do-berdobski občini pa so jim načrte prekrižali možje postave. Drogo so jim zasegli in jim naložili še kazensko ovadbo. Četverico razpečevalcev mamil so goriški finančni stražniki prestregli med eno izmed rednih nočnih nadzornih akcij, ki jih izvajajo na območju goriške pokrajine. V Doberdobu so ustavili avtomobil, v katerem so sedeli štirje angleški državljani. Mladeniči, ki so bili videti precej živčni, so se vračali z reggae festivala na Hrvaškem, namenjeni pa so bili na Sardinijo, kjer so se nameravali udeležiti druge glasbene prireditve. Po temeljitejšem pregledu avtomobila, pri katerem so sodelovali tudi izurjeni psi ekipe Rabit, so finančni stražniki ugotovili, da se mladeniči na festival ne odpravljajo, da bi poslušali glasbo: v vozilu so namreč odkrili večjo količino različnih vrst droge, ki je bila očitno namenjena preprodaji. Mamila so bila skrita v raznih predalih in v prtljažniku avtomobila, del vrečk in zavojčkov pa so mladeniči skrili tudi v spodnje perilo. Skupno so prevažali 25 gramov hašiša, enajst gramov indijske konoplje, petnajst gramov oziroma 40 tablet ekstazija, šest gramov kokina, tri grame kodeina in deset lističev LSD-ja. Finančni stražniki so drogo zasegli, Angleže pa ovadili goriškemu državnemu tožilstvu zaradi trgovine z mamili. (Ale) Zasežena mamila (zgoraj) so finančni stražniki odkrili s pomočjo izurjenih psov krmin - 70-letni moški v bolnišnici S traktorjem v drog in nato še v jarek Zapeljal je na nasprotni vozni pas, trčil v drog in se prevrnil v jarek, kjer je obležal pod traktorjem. Moški iz Čedada je bil huje poškodovan v prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj na državni cesti med Bračanom in Krminom. 70-letni S.C., ki je zaposlen pri vinarskem podjetju, je s traktorjem prevažal grozdje iz vinograda v klet. V še nepojasnjenih okoliščinah je okrog 12.30 na ravnem odseku ceste izgubil nadzor nad vozilom, zapeljal levo na nasprotni vozni pas in treščil v drog javne razsvetljave. Traktor se je s tovorom vred prevrnil v obcestni jarek, v katerem je obležal tudi traktorist. Na prizorišče nesreče so prišli rešilna služba 118, goriški gasilci in karabinjerji iz Gradišča. 70-letnika so s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. »Moški je kljub poškodbam ostal pri zavesti. Po prvih informacijah, ki smo jih prejeli, naj ne bi bil v smrtni nevarnosti,« so za Primorski dnevnik povedali karabinjerji, ki vzroke nesreče še preverjajo. »Ena izmed možnosti je, da je moškega obšla nenadna slabost,« so povedali ka-rabinjerji. V nesrečo ni bilo vpleteno nobeno drugo vozilo. (Ale) Sreda, 23. septembra 2015 1 1 APrimorski ~ dnevnik štandrež - Pošta Krajanom poziv, naj predlagajo alternativo Obvestilo o zaprti pošti Pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti (SSk) Julijan Čavdek je pisal ravnatelju goriške izpostave podjetja Poste Italiane Massimilianu Conteju glede zaprtja štandreškega poštnega urada in njegove selitve k Sv. Ani. Čavdek pa je v isti sapi naslovil na Štandrežce poziv, naj slovenski stranki sporočijo možne lokacije za ponovno odprtje poštnega urada v Štandrežu. Pokrajinski tajnik SSk Čavdek v pismu povzema stališče, ki so ga že večkrat izpostavili trije goriški svetniki SSk Božidar Tabaj, Walter Bandelj in Marilka Kor-šič. Po njegovem prepričanju »je zaprtje poštnega urada v Štandrežu zgrešeno in oškoduje tam živeče občane, ki jih večina pripada slovenski narodni skupnosti«. Pismo je bilo v vednost poslano tudi goriškemu županu Ettoreju Romoliju, predsednici deželne vlade Debori Serracchiani, predsedniku goriške pokrajine Enricu Gherghetti in predsednici paritetnega odbora Kseniji Dobrila. Med drugim je v pismu omenjeno, da so z zaprtjem štandre-škega urada ostali brez pošte vsi trije mestni rajoni, kjer je večinsko prisotno slovensko prebivalstvo. Stranka Slovenske skupnosti bo v goriškem občinskem svetu predstavila predlog resolucije glede zaprtja poštnega urada v Štandrežu. V tem smislu tudi poziva prebivalce Štandreža, da naj krajevnim predstavnikom stranke sporočijo možne lokacije, kjer bi lahko ponovno odprli poštni urad. Čavdek dodaja, da bi predlagane lokacije lahko vključili v predlog resolucije, ki jo bodo vložili na prihodnjem zasedanju goriškega občinskega sveta. DOGOVOR IN NE DELOŽACIJA »Dogovor in ne deložacija.« Nevica Budal in Bruno Coceani, lastnika prostorov v Štandrežu, v katerih je bil do prejšnjega tedna poštni urad, zavračata trditve direktorja goriške izpostave poštne družbe Massimiliana Conteja, ki je med ponedeljkovim odprtjem pri Sv. Ani dejal, da so se za selitev odločili zaradi deložacije. Nevica Budal in Bruno Coceani pojasnjujeta, da ima vsaka najemninska pogodba svojo zapadlost, slednja se lahko podaljša ali obnovi, če se obe stranki strinjata. »V tem primeru je imela poštna uprava tri leta časa za izbiro med novo pogodbo in selitvijo urada. Ker ni prišlo ne do ene ne do druge izbire, je bilo treba ob zapadlosti izbrati tretjo pot v skladu z zakonom. Najnovejša zakonodaja predvideva, da se morajo pred deložacijo, ki ne nastopi avtomatsko s sodnim postopkom, zainteresirani obrniti na javni pravni organ Curia Mercatorum, ki posreduje med strankama, da se po možnosti dogovorita,« pravita Ne-vica Budal in Bruno Coceni ter v nadaljevanju pojasnjujeta, da »je do tega dogovora tudi prišlo in stranki sta sprejeli rešitev, ki je ustrezala obema, in se zavezali, da se bosta držali stroge diskretnosti glede njene vsebine«. Lastnika štandreških prostorov sta se dogovora držala in zato zavračata trditve o deložaciji. 12 Sreda, 23. septembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Zasedanje občinskega sveta Vsi složno proti enojezični uniji Vsi proti! Sovodenjski občinski svetniki so se med ponedeljkovim zasedanjem soglasno izrekli proti odobritvi statuta in ustanovnega akta medobčinske zveze za Brda in Zgornje Posočje. Deželni zakon iz 26. decembra lanskega leta predvideva, da bo zdaj statut in ustanovni akt odobril komisar, ki ga bo imenovala deželna uprava. Pred glasovanjem je spregovorila so-vodenjska županja Alenka Florenin in spomnila, kako je prišlo do priprave statuta in ustanovnega akta. Pojasnila je, da so v osnutek statuta vključili določila za zaščito slovenske narodne skupnosti, vendar se je na koncu zataknilo pri trijezičnem imenu nove medobčinske zveze, ki je tako izključno italijansko. »Ime zagotavlja razpoznavnost nekega kraja, je nekaj bistvenega, ne pa postranskega,« je poudarila Floreni-nova; po njenih besedah so tudi v obrazložitvi zavrnitve statuta zapisali, da je njihovo nasprotovanje vezano ravno na pomanjkanje trijezičnega imena. Sklepu so priložili resolucijo z zahtevo po trijezičnem nazivu, ki sta jo pred dnevi skupaj pripravili in odobrili pokrajinski konzulti za slovensko in furlansko narodnost skupnost. Proti odobritvi statuta so glasovali svetniki tako večine kot opozicije. »Slovenska skupnost je od vsega začetka zelo kritična do deželne reforme. Vsekakor nismo proti reformam kot takim, temveč proti vsiljevanju občinam, da se obvezno vključujejo v unije in da se pri tem morajo odrekati svojim pristojnostim,« pravi načelnik ronke - SPI-CGIL Nov sedež za sindikat upokojencev Sindikat upokojencev SPI-CGIL odpira nov sedež za južni del goriške pokrajine v Ulici Verdi v Ronkah. Odprtje bo jutri ob 9.30, prisotni bodo krajevni sindikalni predstavniki, občinski upravitelji in Sandro Castiglioni iz državnega vodstva sindikata SPI-CGIL. Za odprtje novega sedeža so se odločili po združitvi tržiškega in ron-škega okoliša, v katerih ima sindikat SPI-CGIL 5500 članov in 127 aktivistov. V istem poslopju bodo svojo pisarno uredili tudi sindikat CGIL, patronat INCA, CAF, SU-NIA in prostovoljci iz zveze AUSER. ji .v ^ i „. S^ h Sovodenjsko županstvo svetniške skupine Slovenske skupnosti Julijan Čavdek in opozarja, da je enojezični naziv nove medobčinske zveze vsilil goriški župan Ettore Romoli. »Zadovoljen sem, da je bil sovodenjski občinski svet soglasen, dokazali smo, da smo vredni spoštovanja. Zdaj naj si vsak v svoji stranki izpraša vest; zdi se mi, da je bila stvar speljana zelo hudo. Na cedilu so pustili slovenski občini Sovodnje in Števerjan, da bi pridobili glas Romolija in njegove večine,« pravi Čavdek. Med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta so odobrili tudi nekaj sprememb k triletnemu planu javnih del. Županja pojasnjuje, da so prejeli odklonilno stališče za prošnjo po financiranju vzdrževanja strelskih jarkov na Brestovcu. Po njenih besedah so z dežele sporočili, da ne smejo odobriti vzdrževanja, ker jarki in topniške kaverne niso v občinski lasti. Županja glede tega ugotavlja, da večina vojnih ostalin ni v javni lasti, kljub temu pa občine prejemajo denar za njihovo vzdrževanje. Za odobritev sprememb k triletnemu planu javnih del so glasovali svetniki večine, medtem ko se je opozicija vzdržala, ker je bilo v zadevi več nejasnosti. Med zasedanjem občinskega sveta so sprejeli še nekaj sklepov upravne narave. Posodobili so opredelitev območij, ki niso opremljena z metanskim omrežjem, odobrili so spremembe statuta Lokalne akcijske skupine Kras ter potrdili vstop občine Devin-Na-brežina v podjetje ISA in združitev goriškega in tržiškega industrijskega konzorcija. Glede zadnje točke je Čavdek opozoril, da je treba preveriti finančno stanje družbe SDAG, preden vstopi v nov konzorcij. Ravno med letošnjim poletjem je goriška občina znižala najemnino za tovorno postajališče s 400.000 na 50.000 evrov, hkrati je družbo SDAG dokapitalizirala s poldrugim milijonom evrov. (dr) tržič - Predstavili deželni energetski načrt Z dežele odločen »ne« sežiganju premoga v centrali »Dežela izreka odločen "ne" sežiganju premoga za proizvodnjo električne energije v tržiški termoelektrarni A2A.« Tako poudarja deželna odbornica Sara Vito, ki se je v ponedeljek v Tržiču udeležila predstavitve novega deželnega energetskega načrta. »Dežela v novem energetskem načrtu prvič v zgodovini zagovarja stališče glede prihodnosti tržiške termoelektrarne. Namen lastnika, da bi še naprej sežigal premog za proizvodnjo električne energije, je v navzkrižju z razvojnim modelom, ki ga imamo v mislih za deželo Furlanijo Julijsko krajino in ki je osnova našemu energetskemu načrtu,« poudarja Sara Vito in pojasnjuje, da je sklic omizja z lastniki termoelektrarne možen le, če bodo predstavili alternativne rešitve, ki so resnično izvedljive. »Ne gre le za stališče deželnega odbornika za okolje, temveč za zahteve celotnega teritorija,« pravi Sara Vito, ki glede sežiganja odpadkov skupaj s premogom odgovarja na opozorila Gibanja 5 Zvezd. »Že pred časom smo izrazili popolno nasprotovanje sežiganju odpadkov; sprejeli smo tudi sklep, ki ga je predlagal deželni odbor in odobril deželni svet,« pravi deželna odbornica in opozarja, da je ravno sedanji deželni odbor sprožil prvo preverjanje učinkov obratovanja termoelektrarne na zdravje ljudi. Kljub zagotovilom deželne odbor-nice so v Tržiču še naprej zaskrbljeni. Na ponedeljkovem srečanju je namreč Vi-tova res pojasnila, da bo dežela zahtevala ukinitev sežiganja premoga, vendar naj bi do tega prišlo postopoma in v dogovoru z družbo A2A, ki temu še vedno povsem nasprotuje. V prejšnjih dneh je Massimo Tiberga v imenu družbe A2A poudaril, da bi lahko razmislili o sežiganju biomase, vendar ne o sežiganju plina. To ni nikakor po godu tržiški županji Silvii Altran - in niti vodji opozicije v občinskem svetu Anni Cisint. »Občina seveda nima pristojnosti, da bi odločala o prihodnosti termoelektrarne, vendar naj bo jasno, da gre za vprašanje, ki je med ljudmi izredno občuteno. Tiberga napoveduje, da bo ukinjanje sežiganja premoga postopno, mi si pa prizadevamo, da bi se mu odrekli takoj,« poudarja Altranova in pojasnjuje, da bo termoelektrarna leta 2017 morala pridobiti novo okoljsko dovoljenje za obratovanje, pri čemer tržiška občina odločno zahteva, naj se enkrat za vselej odrečejo sežiganju premoga. Anna Cisint po drugi strani ne verjame napovedim deželne vlade o ukinjanju sežiganja premoga. »Družba A2A je v nakup novih filtrov Denox vložila 25 milijonov evrov, kar pomeni, da namerava še naprej sežigati premog. Krajevni upravitelji vključno z deželo morajo to preprečiti,« je prepričana Anna Cisint, ki je svoje nasprotovanje sežiganju premoga pripravljena izraziti tudi na ulici. gorica - Jutri se začenja poulična prireditev Okusi na meji Varnost in red zagotovljena Na občini bo deloval center za usklajevanje prostovoljcev - Med novostmi projekt What's up in nagrajevanje zmagovalcev natečaja Tassello d'oro Monitorji v centrali za varnost bumbaca Medtem ko so se vozniki že začeli spopadati s prometnimi zaporami in prepovedjo parkiranja v skoraj celotnem goriškem mestnem središču, so se na goriškem županstvu tudi včeraj nadaljevale predstavitve ponudbe letošnje poulične prireditve Okusi na meji, ki se bo začela jutri in bo bogatejša kot kadarkoli prej. Poskrbljeno bo tudi za varnost in red. Operativni štab sil javnega reda bo deloval v koordinaciji s centrom za usklajevanje dejavnosti na področju varnosti, ki bo upravljal s približno 180 prostovoljci, med katerimi bodo člani ekip civilne zaščite iz Gorice, Šte-verjana in Sovodenj. Središče bo opremljeno s sistemom za avtonomno oskrbo z električno energijo: v njem je 13 zaslonov, ki so povezani z 20 kamerami za videonadzor. Med novostmi letošnjih Okusov bo projekt What's up, pri katerem sodelujejo razne ustanove, med katerimi je zdravstveno podjetje. Projekt je namenjen osveščanju mladih, ki jih bodo z raznimi pobudami odvračali od mamil in alkohola. Ključno vlogo na letošnji štiridnevni prireditvi bodo imeli tudi prostovoljci. Ti bodo usmerjali množice obiskovalcev v iskane »vasi«, na postaje avtobusov, do parkirišč, lekarn in stranišč, točk za prvo pomoč ali zbirališču izgubljenih predmetov. Skratka, vse je predvideno za dobro počutje in hitro reševanje drobnih težav. Pomembno je zlasti delo prostovoljcev, ki prihajajo iz vrst »veteranov« te prireditve: trije so z novogoriškega območja, ostali pa so štu- dentje goriških fakultet, ki nimajo stalnega bivališča v Gorici. Vseh je 31. Dejansko gre za pomočnike središča Punto giovani in med njimi je šest stažistk videmske univerze s fakultete za odnose z javnostmi. Vsi so pomagali oblikovati mapo z naslovom Kje se kaj najde za pod zob?. Kronistu je všeč opozoriti na ponudbo, ki bo potekala okrog utice v parku županstva, kjer bodo med drugim ponujali »dietetične pice«. V okviru praznika bo potekalo tudi nagrajevanje udeležencev 1. natečaja Tassello d'oro, ki ga prireja konzorcij Il mosaico in je namenjen socialnim kmetijam. Jutri ob 19.30 bodo na Trgu Sv. Antona nagradili tri najboljša vina, pri pridelavi katerih so sodelovali ljudje z družbenega roba. (ar) šempeter - Nova koncesija za Hit Drive-in ne bo več igralni salon, z decembrom bo prava igralnica Novogoriški Hit je včeraj od vlade prejel odločbo o dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici Drive-in v Šempetru. Sedanji igralni salon bo od decembra dalje postal igralnica, ki bo ponujala tudi t.i. žive igre na srečo. Dosedanja koncesija omenjenemu igralnemu salonu poteče 6. decembra, od tedaj dalje pa stopi v veljavo nova koncesija, po kateri bo Drive-in moč nadgraditi v igralnico. »Takoj po sklenitvi koncesijske pogodbe se bo pričela izvedba prve faze, v okviru katere je načrtovano povečanje skupnih površin za približno 20 odstotkov,« sporočajo iz Hita. Sprva bodo gostom ob obstoječih 200 igralnih avtomatih ponudili igro na štiirih igralnih mi- zah in igro bingo, sledila pa bo tudi prenova gostinskega dela s povečanjem kapacitet obstoječe restavracije in vsebinska dopolnitev prizorišča za zabavne programe. Prvi izračuni kažejo, da je za uresničitev te faze potrebnih med 120 in 150 tisoč evri investicijskega kapitala. V igralnem salonu Casino Drive-in so že v lanskem letu izpeljali nekaj pomembnih posodobitev ponudbe, katerih skupna vrednost je znašala okoli 230.000 evrov. Konec lanskega junija so namreč odprli igralnico na prostem, opravljene pa so bile še nekatere druge posodobitve prostorov ter nameščene nove zunanje označbe objekta. Septembra lani je Hit na licitaciji odkupil celotno družbo MMPštiri v stečaju, med premoženjem te družbe pa je bil tudi del prostorov, kjer posluje igralni salon Casino Drive-in. Pridobljena koncesija se pridružuje petim obstoječim koncesijam za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah, ki jih družba Hit upravlja na področju Slovenije. Gre za igralniško-zabaviščna centra Park in Perla v Novi Gorici, center Korona v Kranjski Gori in center Mond v Šentilju ter igralnico Fontana v Rogaški Slatini. Veljavno koncesijo za igralnico ima tudi hčerinska družba Casino Kobarid za igralni-ško-zabaviščni center Aurora, koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo za igralni salon pa tudi hčerinska družba Hit La-rix v Kranjski Gori za Casino Larix. (km) Oživljajo nekdanji market Med prireditvijo Okusi na meji bodo začasno oživili tudi prostore nekdanjega marketa delavskih zadrug na Korzu Verdi 37 v Gorici, nasproti pokrite tržnice, kjer bodo domače dobrote in krajevna vina ponujali člani združenja Convivium. Obiskovalci bodo lahko okusili poseben sendvič z ribami in zelenjavo, na voljo bo tudi brezgluten-ska hrana. Koktajle iz ribeza bo pripravljal Eric Zannier, na ogled bodo fotografije So-nie Fattori in staro pohištvo, ki ga je restavriral Diego Macuz. V soboto ob 11. uri prirejajo degustacijo vin v sodelovanju z zvezo ONAV; trajala bo približno eno uro. Vračamo jesenske nakupe 7.000 EUR Sodelujte in se potegujte za vračilo nakupa do 40 eur! V vsakem izmed nakupovalnih centrov Qlandia bomo 4 tedne zapored izžrebanim kupcem katere koli trgovine ali lokala vrnili vrednost nakupa do 40 €. V nagradni igri lahko sodelujete s svojim računom ali z odgovorom na nagradno vprašanje na spletni strani. O. OLANDIA Nova Gorica • Kranj • Kamnik • Maribor • Ptuj • Novo mesto • Krško www.qlandia.si 1 4 Sreda, 23. septembra 2015 GORIŠKI PROSTOR gorica Zadnje slovo od Marije Jež Trgovino je imela v Gosposki ulici Marija Jež vd. Sever Še pred dvema letoma in dokler so ji moči to dovoljevale, se je Marija Jež vdova Sever zvesto udeleževala nedeljskih in prazničnih maš v slovenski duhovniji Sv. Ivana v Gorici. Ravno tu se bodo danes ob 11. uri še zadnjič od nje poslovili. Bila je rojena 29. januarja 1917 v Cerknem in bi januarja prihodnjega leta dopolnila 99 let. Sprva z možem Mariom in nato sama je več desetletij upravljala trgovino z jestvi-nami na začetku Gosposke (Car-duccijeve) ulice, ki so jo zaradi prijaznosti gospe Marije radi obiskovali goriški Slovenci in tudi kupci s slovenske strani državne meje. Kot trgovka je bila priča najprej povojni stiski in nato oživitvi ter najboljšim letom male trgovine v mestu. Znala je povedati, da v sosednji hiši v rodnem Cerknem so živeli svojci goriškega nadškofa Frančiška Borgia Se-deja in da so jo nadškofje obiskovali tudi v njeni trgovini, ki je bila tik ob nadškofijskem dvorcu. Potem ko je opustila trgovsko dejavnost in se upokojila, se je še posebej posvetila vnukinjama Sandri in Marti. Poleg njiju zapušča hčer Vando, danes upokojeno profesorico italijanščine na nižji srednji šoli Ivan Trinko, in hčerinega moža Luigija Lombardija. Umrla je v goriški splošni bolnišnici. Ni je več med nami, a bo mnogim ostala v trajnem spominu zaradi vedrega značaja in dobrega srca. / nova gorica - Jutri na odru Mlakarjeva komedija o Kristusu »Gre za tekst, ki opredeljuje nas vse, če hočemo ali ne. Zdi se mi, da se je bilo potrebno lotiti tega mita tudi iz komičnega stališča,« je iztok Mlakar včeraj povedal o svojem tretjem dramskem besedilu Paš-jon, ki bo premiero na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici doživelo jutri ob 20. uri. Mlakar se je tokrat v svojem unikatnem komičnem žanru z značilnim narečnim govorom in prepletom dramskih prizorov s songi lotil Kristusovega življenja. »Tekst je komičen, a obenem do nikogar žaljiv,« poudarja v.d. direktorice gledališča Ne-da Rusjan Bric. Še več, po uprizoritvah v Kopru so se na Pašjon izjemno pozitivno odzvali tudi cerkveni krogi. »Po naši koprski tiskovni konferenci pred uprizoritvijo so se ljudje oglašali z velikim strahom, da bo tekst žaljiv in mu to Iztok Mlakar foto k. m. že v naprej očitali,« je včeraj povedala Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper. »Boljšega odgovora, kot ga je Mlakar dal, ne bi mogli dobiti. Župnik iz Pirana, ki je prebral tekst, je bil iskreno navdušen nad to interpretacijo in je ogled toplo priporočil svojim vernikom. Predstavo smo odigrali tudi pred cerkvijo v Piranu. Po njej je bil navdušen tudi župnik iz Kopra, ki je ravno tako priporočal ogled svojim vernikom ... Ta tekst je tako spraven, kot si mi vsi to neskončno želimo. Vse je bilo strah, ker smo navajeni v strahu živeti. V Iztokovem humorju v tej skupinski predstavi o človeku smo si oddahnili,« je prepričana. Tako kot prvi dve Mlakarjevi uspešnici Duohtarpod mus! in Sljehrnikje tudi Paš-jon na oder postavljen v režiji Vita Tauferja in v koprodukciji z Gledališčem Koper. V predstavi ob Mlakarju, ki odigra glavno vlogo hudiča, svetopisemske osebe odigrajo Ra-doš Bolčina (Boltežar, Jožef, Janez Krstnik, Ivana, Revež, Poncij Pilat), Žiga Udir (Jezus), Igor Štamulak (Gašpar, Farizej), Gorazd Ži-lavec (Miha, Saducej, Hrom), Rok Matek (Angel, Mati, Slep, Suzana), Tjaša Hrovat (Marija, Magdalena), Matija Rupel oz. Nejc Cijan Garlatti (oče, Juda, vojak). (km) Tjašin dnevnik v Milanu Letošnji milanski teden mode - začenja se danes, zaključil se bo v ponedeljek, 28. septembra - bo tudi »goriško obarvan« po zaslugi podjetnice in modne navdušenke Tjaše Dornik, ki jo med drugim poznamo kot igralko in napovedovalko na raznih prireditvah (npr. Mittelmoda in Nagrada Luchetta). Potem ko je pred leti ustanovila spletni portal »Bollicine di stile«, je letos spomladi Tjaša poskrbela za nov podjetniški podvig, saj si je zamislila spletno aplikacijo »My Sparkling Diary« - spletni dnevnik stila. Gre za socialno omrežje oz. spletno platformo, na kateri lahko vsakdo objavi oblačila iz svoje garderobe in kolekcije v najrazličnejših kombinacijah ter jih nato deli z ostalimi uporabniki aplikacije. Na tak način bo potekala tudi nagradna igra, ki si jo je Tjaša Dornik zamislila v sklopu milanskega tedna mode. Z današnjim dnem in do ponedeljka bodo lahko predstavnice nežnega spola predstavile in predvsem objavile lastni stil preko aplikacije »My Sparkling Diary« (znotraj novega menija »Evento«), hkrati pa bo mogoče glasovati za najprivlačnejše kombinacije oblačil. Spletno tekmovanje bodo osvojile prve tri modne navdušenke, ki bodo prejele največ glasov. Zmagovalke bodo za nagrado prejele nakit, ki ga izdeluje podjetje AZ Collection iz kraja San Daniele del Friuli. Med tem obdobjem bo med drugim aplikacija »My Sparkling Diary« na voljo za komentiranje dogodkov milanske modne revije, dogajanje pa bo mogoče spremljati tudi na vseh glavnih socialnih omrežjih s »hashtagom« oz. označevalcem #mysparkilngFW. (av) Srečanje o priseljevanju V pokrajinski dvorani v Gorici bo jutri ob 17. uri javno srečanje o priseljevanju med konformizmom in antikonformizmom, ki ga prirejata združenji Femminilmen-te in @uxilia. Po pozdravu pokrajinske odbornice Ilarie Cecot bosta govorila Adriana Pillitu in Massimiliano Farmi Ca-nelles. Zahtevajo potrditev Tržiška občinska uprava zahteva potrditev vseh šolskih smeri na svojem občinskem ozemlju in hkrati imenovanje ravnateljev na vseh mestnih šolah. V Tržiču so prepričani, da je potrditev vseh šolskih smeri povsem upravičena zahteva, ker na nobeni od šol ne beležijo upada števila vpisanih. Sporočanje krajine V večnamenski dvorani v Martinščini (Ulica Bosco Cappuccio 8) bo danes od 15. ure dalje potekala strokovna delavnica na temo »Sporočanje krajine - Eksperimentiranje med umetnostjo, krajinsko arhitekturo in trženjem okolja«. Udeležili se je bodo arhitekti Mara Za-nette, Claudia Marcon, Adriano Venudo, Annalisa Metta in Maria Livia Olivetti ter Marianna Lo Iacono in Fabiola Faidiga. Med 20.15 in 20.30 bo razprava, ki bo odprta za javnost. Ukrajinski zbor v Gorici V cerkvi sv. Roka v goriškem Podturnu bo jutri ob 20.30 nastopil ukrajinski zbor Dzvin, ki ga sestavljajo pravoslavni duhovniki. Na programu bodo tradicionalne ukrajinske sakralne pesmi; prostovoljni prispevki bodo šli v dobrodelne namene. Tečaj bezjaškega narečja Združenje Sei di Monfalcone se ... v sodelovanju z društvom Artedanza prireja tečaj bezjaškega narečja in kulture; obravnavani bodo slovnica, književnost, gledališče, kulinarika, prazniki, spomini in običaji. Lekcije bodo vsak torek in četrtek od 29. septembra do 10. novembra med 19. in 21. uro v vrtcu Maria Imma-colata v Ulici Roma 7 v Tržiču. Skupno bo tečaj trajal 30 ur, sprejeli bodo največ 30 tečajnikov. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 048169019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 - 20.10 - 22.00 »Inside out«. Dvorana 2: 17.30 »Fantastic 4 - I fantasti-ci quattro«; 20.00 - 22.10 »Via dalla paz-za folla«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Sangue del mio sangue«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Inside out«. Dvorana 2: 20.00 - 22.10 »Fantastic 4 - I fantastici quattro«. Dvorana 3: 16.30 »Inside out«; 18.15 -20.10 - 22.10 »Dove eravamo rimasti«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Tutte lo vogliono«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'atte-sa«. Razstave V MARIANU: v vili de Finetti v Coroni pri Marianu bo danes, 23. septembra, ob 18.30 odprtje razstave Fabia Gonnellija z naslovom »Sguardi nascosti«, predstavila jo bo Eliana Mogorovich; na ogled bo do 11. oktobra. M Izleti AVTOBUS ZA UDELEŽENCE KONCERTA Rdeče armade, ki bo v Ljubljani 25. septembra, bo odpotoval ob 16.45 s parkirišča pri vagi pri pevskem mostu s postanki pri telovadnici v Podgori ter pri lekarni in pred domom Andreja Budala v Štandre-žu; informacije po tel. 0481-390688 (S. Rožič). uredništvo in tajništvo primorskega dnevnika v gorici bosta danes, 23. septembra 2015, zaprta do 15. ure zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Rim, da bo odpeljal avtobus v ponedeljek, 5. oktobra, ob 5. uri iz Gorice, s parkirišča pri Rdeči hiši; priporočajo točnost! SKRD DOB iz Doberdoba v sodelovanju s kolesarskim društvom Bisiachi in bici ter zadrugo Rogos prireja amaterski kolesarski izlet v nedeljo, 27. septembra, z zbirališčem ob 8.30 v centru Gradina in startom ob 9. uri. Vpisnina znaša 7 evrov, všteta sta zavarovanje in zaključna pogostitev. SPDG prireja v nedeljo, 27. septembra, 6. kolesarski izlet MTB sezone 2015. Predstavitev izleta po Benečiji bo v četrtek, 24. septembra, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča bo v nedeljo, 27. septembra, ob 8. uri; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Obvezna čelada. Zaželena je prijava udeležencev. UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence izleta v Prekmurje, da bo 3. oktobra avtobus odpotoval ob 5.25 s Poljan s postanki ob 5.30 v Doberdobu, ob 5.35 pri piceriji Al gambero v Ronkah, ob 5.45 v Šti-vanu, ob 5.50 v Sesljanu, in ob 6.00 pri Fer-netičih; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). B Mali oglasi V CENTRU LJUBLJANE - Tabor oddam v najem opremljeno dvosobno stanovanje najboljšemu ponudniku; tel. 0481-530518. 13 Prireditve V NOVI GORICI: v občini Nova Gorica na Trgu Edvarda Kardelja 1 bo danes ob 17.30 javno srečanje z naslovom »Kako živeti s poplavami?«. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž bo v sklopu »Srečanj pod lipami« v četrtek, 24. septembra, ob 20. uri, gost večera slovenski komisar za Sveto deželo p. Peter Lavrih OFM. V SOVODNJAH: sekcija prostovoljnih Krvodajalcev iz Sovodenj vabi na predavanje z naslovom »Moderna in naravna prehrana«, ki bo potekalo v petek, 25. septembra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Predavala bo biologinja Simonetta Bot. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. septembra, ob 19.45 na tradicionalno »Baklado« z nabirko prispevkov za vzdrževanje hospica »Via di Natale« pri Onkološkem centru CRO v Avianu. Povorko bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba. Sledila bo družabnost. V PODGORI: SKRD Paglavec, podgorska sekcija VZPI-ANPI v sodelovanju s PD Podgora vabita na slovesnost ob 40-letni-ci spomenika padlim v NOB in ustanovitve društva Paglavec v nedeljo, 27. septembra, ob 10.30 pred spomenikom. Ü] Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ prireja za člane in prijatelje sprehode po Marini Juliji s tehniko nordijske hoje; informacije po tel. 3472471222. SEDEŽ SPDG bo v četrtek, 24. septembra, posebej odprt za urejanje članarin za 2015. Do konca septembra mora namreč društvo poslati Planinski zvezi obračun znam-kic članarine in zavarovanja. Na sedežu, ki bo odprt med 19. in 20. uro, bodo sprejemali tudi prednaročila za planinski stenski koledar za 2016. KD SOVODNJE obvešča, da se ljubitelji nordijske hoje srečajo za skupni sprehod vsako sredo ob 19.15 pri KD Jožef Češčut v Sovodnjah. Vsi zainteresirani so vabljeni, naj se pridružijo. LETNIKI 1972 iz Goriške se bodo ponovno zbrali v soboto, 26. septembra, pri Turri-ju v Štandrežu. Družabni večer z začetkom ob 19.45 bosta popestrila Štefan »Guwdi Guwdc« in Pupa. Prijave z akontacijo 10 evrov sprejemajo v gostilni še danes, 23. septembra, obvezna je tudi potrditev po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja), 329-4010830 (Cristina Marussi) ali 348-9237807 (Ilaria Tomasin). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 4. oktobra, od 17. ure dalje na turistični kmetiji Dolince v Doberdobu. Vpisovanje do 27. septembra ali do zasedbe mest po tel. 3331175798 (Jordan Semolič), 0481-78192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kre-menjak v Jamljah od 18. ure dalje. Organizatorji vabijo tudi mlajše generacije. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Maria Jež vd. Sever iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ivana in na glavno pokopališče. DAN ES V PODGORI: 9.00, Lidia Troncar vd. Claudi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Laura Stifanich por. Tonelli s pokopališča v dvorano je-hovih prič, sledila bo upepelitev. DANES V KRAJU SAN PIER: 10.30, Onori-na Burigato vd. Tolloi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Casseglianu, sledila bo upe-pelitev; 14.00, Velia Vidussoni por. Cechet (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Za nujne klice je na razpolago tržaško tajništvo, tel. 040-7786330 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 23. septembra 2015 1 5 O NAŠEM TRENUTKU Da se fašizem ne bi več ponovil Ace Mermolja Na proslavah ob spomenikih žrtvam nacifašizma priložnostni govorniki običajno ponovijo stavek (v različnih variantah): »Spomnimo se nanje zato, da bi se fašizem več ne povrnil«. Leto za letom, proslava za proslavo izgubijo besede izviren pomen, kot ga izgubi beseda "ljubezen" na festivalu popevk v Sanremu. Vsaj tako sem mislil, dokler mi ni postalo jasno, da se fašistična mentaliteta vrača v naš vsakdan po kosih: obilnih in v "prvobitnih" oblikah. Fašistična men-taliteta se nam glasno odkriva ob najbolj akutnem sodobnem vprašanju, ki ga predstavlja množični prihod beguncev iz Afrike in Azije. Vprašanja ne bi želel preprosto shematizirati, ali pa ga oviti v pavšalno pieteto. Znan italijanski politolog Giovanni Sartori je med številnimi deli objavil tudi knjižico o multikultu-ralizmu in o beguncih, v kateri je opozoril na kompleksnost problema in glede sprejemanja novih prišlekov omenil "etiko odgovornosti." To pomeni, da država,družba ali kontinent lahko sprejemajo "tujce" na odgovoren način, ki bo človeški a ne bo vzbujal hujših družbenih konfliktov in polarizacij. Knjiga je izšla pred nekaj leti. Danes je vse mnogo huje in obenem jasno, da se bežeče množice bolj malo zanimajo za naša družbena in psihološka ravnovesja. Skratka, odgovornost ni dana, sprejem prišlekov ni harmoničen, kar nam dokazuje vsakodnevna kronika. Ob tolikšnem navalu bežečih ljudi se nedvomno zastavljajo vprašanja odgovornosti,etike in krivde. Bogati zahod, vključno z Evropo, ima veliko krivd glede na sedanji položaj v Afriki in v predelih Azije. Marsikatera sodobna nesreča ali grozota je daljnosežna posledica evropske kolonialne politike. Prav tako so krivde v sodobnih roparskih napadih na bogastvo, ki ga pomenijo surovine, začenši z nafto. Nasilno uvajanje družbenih sistemov, politike in kulture, vse do "izvoza demokracije", so enemu kontinentu in velikemu delu drugega preprečili, da bi si tu ljudje ustvarjali bo- JEZIK NA OBROBJU Zadnje čase se zelo pogosto ustavljam ob napakah, za katere ne vem ali so nove ali jih doslej le opazila nisem. Gre namreč za dajalnik, kjer bi moral stati rodilnik. Ni še dolgo, kar sem brala, da je "proseška skupnost (it. prosecco) zagotovila zaščito in razvoj istoimenskemu vinu v Furlaniji in Venetu". V slovenščini zagotovimo zaščito vina (česa, koga), lahko pa zagotovimo tudi varnost pribežniku (komu, čemu). Pribežniku lahko zagotovim varnost, stanovanje, prehrano, z njim lahko navežem in vzdržujem stike, ker je živo bitje. S predmeti imamo drugačen odnos, vinu ne morem reči " Dragi prosekar zdaj ti bom z dogovorom zagotovil zaščito, varnost in razvoj!" Lahko pa zagotovim zaščito, varnost in razvoj vina, lahko zagotovim, da se bo uspešno razvijalo, da bo dobilo zaščiteno ime, prosekar bo uradno ime vina. Take in podobne stavke z dajalni-kom zapažam predvsem zadnje čase, doslej sem poznala samo eno tako zvezo, in sicer "zapreti cesto prometu", kakor da se pogovarjamo s prometom in mu sporočamo, da smo mu zaprli cesto. Zato sem že večkrat pisce opozorila na to napako in zapisala, da zapremo cesto za promet. Kljub večkratnim opozorilom te hude napake še nismo pregnali iz naših poročil. dočnost po lastni meri, potrebi in možnosti. Tako se je razvijala Evropa: med izjemnimi dosežki in krutimi vojnami. Tako so na novo nastale ZDA, ki niso nikogar, še najmanj domorodcev, vprašale, če lahko zasedejo zemljo in si prilastijo naravna in druga bogastva. Kolonialne politike pa so npr. Afriko in njene ljudi dobesedno "posilile". Evropa in ZDA, nato druge velesile, so vodile ples vse dokler ni začela zadeva bežati izpod kontrole. Danes smo tu, s črnimi "luknjami", ki nam pošiljajo na tisoče beguncev. Mi pa ne vemo, če naj jih sprejmemo, kako naj jih, če jih, v kolikšni meri itd. Konflikt je vsekakor tu. Priznavanje krivd ne lajša vprašanja. Ne da bi segal po filozofskih citatih (npr. Derrida), bi se omejil na pravljico o lisici in ježu. Vsi jo poznamo: jež je preprosil lisico, naj mu v mrazu odstopi delček brloga. Ko je jež stopil vanj, pa se je tako razširil, da je z bodicami zapodil lisico iz njenega brloga. Gostoljubje je vrlina, če pa se gost v hiši tako "razširi', da preprede prostore s svojimi koreninami, ni več gost, ampak postane gospodar. Ko govorimo o beguncih, je to grd primer, vendar ga Sartorijeva "odgovornost" zaobjema. Ni pametno izogniti se temu vprašanju, saj nas npr. že moti, če nam temnopolti mladenič preveč agresivno ponuja brošurico na osrednjem tržaškem trgu ali pa na parkirišču. Pametna politika držav in celotne Evrope, ki doživlja naval beguncev, mora upoštevati ta in druga vprašanja. Tu gre za zdrav realizem in ne za fašizem. Zal pa smo priča močnim pojavom, ki jasno in glasno, tako v Italiji kod drugje v Evropi, propagirajo mi-litantno ksenofobijo, etnično sovraštvo in najrazličnejše strahove pred tujci in "drugimi', ki so bili v preteklosti motor fašizma in nacizma. Določene parole politikov, ki ciljajo na strahove in na slabo vero ljudi, se teh ljudi dodatno primejo in poglabljajo nasprotja. Ne bi se ukvarjal s politiki, ki dnevno nastopajo s svojim fašističnim rasizmom po televizijskih oddajah. Pretresejo me drobnejše kro- Ze nekajkrat sem brala tudi, da je knjigi naslov, ali da so izbrali (dali) knjigi naslov. Lahko izberem ime sinu, hčerki, lahko izberem tudi sinovo ali hčerkino ime, medtem ko je ime knjige... ali pa avtor ali založba izbereta ime knjige, ali kvečjemu, za knjigo. Na razliko med obema zvezama nam kaže tudi pridevniška oblika. Sin ali hčerka sta "lastnika" novega imena, zato je sinovo (hčerkino) ime, medtem ko ne moremo govoriti o knjiginem imenu, ker za predmete ne moremo skovati in uporabljati svojilnega pridevnika. Namesto tega je v rabi knjižni -a -o, zato knjižna polica, knjižna izdaja itn. ali pa polica za knjige, podobno kot zapora za promet. Slovenščina je zelo logična, neposredno lahko navežemo stike samo z živimi bitji, ne s predmeti. V italijanščini je drugače, Italijan lahko chiude la strada al traffico. Tako je tudi pri marsikaterem drugem glagolu, ki ga v slovenščini ne moremo vezati z dajalnikom. Pravilna vezljivost glagolov je pri nas zaradi italijanskega vpliva velik problem in nam vsak dan povzroča velike težave, v tisku pa napake. Zaradi nezadovoljstva ljudi pa je danes v svetu in tudi pri nas vedno več protestov in demonstracij, na katerih nosijo protestniki table z različnimi gesli. Največkrat se začenjajo z NE in nam povedo, česa nočemo. Nikalnici NE bi torej moral v slovenščini slediti rodilnik. Zato: Ne podražitev! Ne odpuščanja delavcev! Ne zapiranja tovarn! Ko pa pogledamo naša gesla, bomo videli dajalnik (po italijanskem zgledu): Ne podražitvam! Ne odpustom delavcev! Za zapiranju tovarn! Namesto, da bi politikom povedali česa nočemo, govorimo to ne samo predmetom, ampak tudi dejanjem, lastnostim in pojmom. Ta, po mojem napačna zveza se pojavlja tudi v Sloveniji. V slovarjih ni zapisana, kolikor vem, pa doslej nanjo ni opozoril tudi še noben jezikoslovec. Če jo bomo sprejeli, pomeni, da se bomo tudi Slovenci pogovarjali s predmeti, zagotovili zaščito vinu (namesto vina) in cesto zaprli prometu (namesto voznikom), a zaenkrat tega še nismo spremenili in upoštevali v slovarjih. Lelja Rehar Sancin sežana - Od petka do nedelje Orientacijsko tekmovanje za več kot 350 tabornikov nike. Papež Frančišek je na zelo konkreten način predlagal, da bi župnije poskrbele vsaj za eno begunsko družino. Predloga ni izrekel le "ekumen-sko', ampak praktično, saj ve, da ima npr. v Italiji cerkev nemalo neizkoriščenih prostorov, ki se lahko spremenijo v streho za družino. Bral pa sem, kako so v ultrakatoliškem Venetu verniki množično napadli nekatere duhovnike, ki so želeli praktično uresničiti papežev poziv. Bolj jih prepriča Salvini kot Kristus, ki je pridigal sprejemanje drugega, žejnega in lačnega. Verniki Lige mislijo obratno. Hotelirju, ki je sprejel večje število beguncev, so sosedje pričeli pisati grozilna pisma. Bolj je odmeval dogodek, ko je novinarka iz čiste ihte podstavila beguncu v teku nogo, da je padel. Prizor je obkrožil svetovne televizije. Kot sem že pisal, so tudi v naših krajih in vaseh prihodi malega števila beguncev vzbudili nemalo preplaha in nasprotovanj. Fašizem ni v izpostavljanju problema, ampak je v vzdušju, ko se politika in del javnega mnenja ujemata v globinskem sovraštvu do ljudi, ki bežijo. Takšne instinkte je vzbudil škva-drizem, ko so v Trstu fašisti požgali Narodni dom. Takšna sovraštva je Hitler obudil proti Judom. Po teh čustvih šari madžarski premier Orban, ko postavlja bodeče žice in sprejema zaporne zakone proti pribežnikom. Opozarjam, da je mnogo prostorov in okolij, ki se danes znašajo nad begunci, v preteklosti benevolentno sprejelo prav fašizem in nacizem. To enostavno pomeni, da stavek, "da se fašizem ne bi povrnil', opominja na kraško reko, ki ni izgubila moči in se vrača na dan kot temni gejzir sovraštva. Konec koncev je bil sam fašizem najslabši odgovor na epohalne spremembe v začetku prejšnjega stoletja, vključno s prvo svetovno vojno in njenimi posledicami. Razvil se je v razmahu tehnoznanosti, ob razpadu političnih sistemov, med gospodarskimi krizami in inflacijami, skratka, med pretresi, na katere politika ni našla mirnih odgovorov. SEZANA - Ta konec tedna bo slovenski Kras prvič gostil Republiško orientacijsko tekmovanje (ROT), taborniško tekmovanje z najdaljšo tradicijo, ki bo letos privabilo več kot 350 tabornikov iz vseh koncev Slovenije in zamejstva. Tridnevno tekmovanje od petka, 25. septembra, do nedelje, 27. septembra, bo letos prvič na našem koncu, prvič je tudi pridobilo čezmej-ni predznak, saj ob Zvezi tabornikov Slovenije organizacijsko breme nosita tudi taborniški društvi z obeh strani Krasa - Rod modrega vala Trst - Gorica in Rod Kraških j'rt Sežana. Čez-mejna bo seveda tudi trasa orientacijskega teka, saj bodo tekmovalci večkrat prečkali državno mejo. Na najzahtevnejšem taborniškem tekmovanju taborniki preizkušajo svoje znanje in iznajdljivost v naravi. ROT se bo začel z zborom tekmovalcev v petek v Sežani in prvimi preizkušnjami, zvečer pa bo v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani za vse čas za sprostitev in krepitev prijateljskih vezi ob zabavnem spremljevalnem glasbenem programu. Ta bo odprt vsem, ki želijo preživeti večer v taborniški družbi, s čimer želijo organizatorji dogodek in ta- borništvo približati lokalni skupnosti z obeh strani državne meje. V soboto se bodo tekmovalci v zgodnjih jutranjih urah odpravili na daljši orientacijski pohod, ki se bo zaključil v nedeljo v Sežani. Proga bo tekmovalce vodila skozi edinstveno kraško krajino, ki že sama po sebi s svojimi značilnimi pojavi predstavlja prav poseben orientacijski izziv. Tekmovanja se bo udeležilo približno 250 tabornikov, v organizacijo tekmovanja pa je vpletenih 100 mladih tabornikov - prostovoljcev iz Sežane, zamejstva in drugih krajev Slovenije. Tekmovanje traja tri dni, ekipe prehodijo več kot 30 kilometrov. Med potjo se mladi od 15. leta dalje preizkušajo v različnih nalogah,rešujejo topografske teste in naloge prve pomoči, tekmujejo v signalizaciji, postaviti morajo zasilno bivališče (bivak), si pripraviti topli obrok na ognjišču in še in še. Za dobro uvrstitev je potrebno veliko znanja s področja orientacije in topografije, dobra fizična pripravljenost, izbira prave taktike in seveda tudi usklajenost ekipe. Na sliki: del organizacijske ekipe in vodstvo tekmovanja V Piranu predstavili novo poštno znamko PIRAN - Pošta Slovenije je včeraj predstavila novo poštno znamko na temo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Glavna posebnost znamke je njen vonj po medu. Nastala je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, njene predstavitve pa se je udeležil tudi kmetijski minister Dejan Zidan.Pošta Slovenije je z znamko podprla tradicionalni slovenski zajtrk, vseslovenski projekt, ki ga na dan slovenske hrane - vsako leto tretji petek v novembru - izvedejo v osnovnih šolah in vrtcih. Lani so tak zajtrk izvedli v 429 šolah ter v 275 vrtcih. Znamko so javnosti, kot omenjeno, predstavili v Piranu, ob tej priložnosti pa je po tradicionalnem zajtrku zadišalo tudi na Tartinijevem trgu. Odvile so se številne ustvarjalne delavnice, obiskovalci so si lahko ogledali postopek destilacije zelišč in izvedeli marsikaj zanimivega o čebelarstvu. Na trgu so zaživele stojnice s ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov, kmetijskih pridelkov in izdelkov, izobraževalnih vsebin glede prehranjevalnih navad in drugih vsebin, vezanih na tradicionalni slovenski zajtrk. Zidan je na novinarski konferenci poudaril pomen projekta tradicionalnega slovenskega zajtrka. Otroci v vrtcih in šolah na ta dan zajtrkujejo slovenski med, mleko in jabolka. (STA) Španec za krmilom furlanskega Arcigay VIDEM - Jose Ignacio Quintana Vergara je novi predsednik furlanskega združenja Arcigay, ki združuje homoseksualce in lezbijke iz videmske in pordenon-ske pokrajine. Novi predsednik je po rodu iz Španije, za podpredsednico je bila izbrana Beppa Disnan. Jutri v Sežani srečanje z Andrejem Detelo SEZANA - V Kosovelovi knjižnici bo jutri ob 18. uri pogovorni večer z Andrejem Detelo z naslovom Oživljajoče sile narave. Na srečanju v čitalnici knjižnice bo sodelovala tudi Karin Lavin, ki bo občinstvu predstavila instalacijo arhe-tipov prostora Sežane. Gostovanje Bartabasa v Ljubljani prestavljeno LJUBLJANA - Uprava Cankarjevega doma sporoča, da je gostovanje francoskega gledališčnika Bartabasa in plesalca Andresa Marina s predstavo Golgota prestavljeno. Bartabas je bil v ponedeljek žrtev nasilnega uličnega ropa, zaradi katerega je utrpel tako hude poškodbe, da več mesecev ne bo mogel nastopiti, čaka pa ga tudi zahtevna operacija. Umetniku želijo uspešno okrevanje. V Cankarjevem domu si bodo prizadevali, da bi predstavo, napovedano 29. in 30. septembra ter 1. oktobra, prestavili v spomladanski del sezone 2015/16 ter slovenskemu občinstvu vendarle omogočili vpogled v vznemirljivi svet Barta-basovega gledališča s konji. Obiskovalce obveščajo, da bodo že kupljene vstopnice veljale za nove termine. Več informacij v Informacijskem središču CD. 16 Sreda, 23. septembra 2015 APrimorski r dnevnik Danes o raziskavi ZSŠDI V Gregoričevi dvorani v Trstu bodo drevi ob 19. uri predstavili izsledke raziskave Združenja slovenskih športnih društev v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom Slori o jezikovnem sestavu in splošni angažiranosti mladih, ki obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini ter večstopenjsko dvojezično šolo v Špetru. Avtor raziskave je tajnik ZSŠDI Martin Maver. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Rekorden Lewandowski! MUNCHEN - Neverjetno. Pravi rekord. Robert Lewandowski tudi dan po tekmi še ne verjame, da mu je uspel tak podvig: v devetih minutah je dosegel neverjetnih pet zadetkov. In to ne proti slabši ekipi Bundeslige. Bayernu je na nasprotni strani stal Wolfsburg. Lewandowski je v drugem polčasu zamenjal Thiaga Alcantaro. Bavarci so izgubljali 0:1. V 51., 52., 55., 57. in 60. minuti je Robert kot z brzostrelko povsem uničil domačega vratarja Benaglio. Allianz Arena je norela. Prejšnji rekord je imel Ole Gunnar Solskjaer (Manchester United), ki je leta 1999 v 10 minutah dosegel 4 gole proti Nottinghamu. nogomet - V pričakovanju današnjega kroga A-lige PaperTotti RIM - Tri uspešne kariere. Tri drugačne zgodbe. Ronaldo, Francesco Totti in Luca Toni so na pragu štiridesetega leta starosti. Devetintrideset svečk je včeraj upihnil (nekdanji) »Fe-nomeno«. Ne Cristiano, ampak Luís Nazário de Lima. Brazilski nogometaš, ki je v letih 1996, 1997 in 2002 dobil tri priznanja za najboljšega igralca, ki ga podeljuje FIFA, je svojo pot končal pred štirimi leti, ko je branil barve brazilskega Corinthiasa. Umaknil se je zaradi številnih poškodb in predvsem zaradi kilogramov, ki se jih ni uspel znebiti. Dvakratni svetovni prvak in igralec številnih prestižnih klubov (Barcelona, Inter, Milan, Real Madrid) je imel rad »dolce vito« (hrano, pijačo, ženske). »Er Pupone« Totti, ki bo 39. rojstni dan praznoval v nedeljo, je čisto nasprotje. S televizijsko voditeljico (Le Iene) Ila-ry Blasi si je ustvaril družino in prosti čas v glavnem preživlja s sinom Cri-stianom ter hčerko Chanel. Totti je v nasprotju z Ronaldom oblekel le en dres, Romin. Napadalec Verone Luca Toni je leto mlajši od bolj znanih Tot-tija in Ronalda. Lanski najboljši strelec A-lige (22 golov skupaj z Interjevim igralcem Icardijem) ima z »zvezdnikoma« skupno točko: tudi napadalec iz kraja Pavullo nel Frignano (pri Mode-ni) je leta 2006 s Tottijem dvignil pokal na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Brazilec je bil svetovni prvak leta 1994 in 2002. Tottija bo danes počastil tudi priljubljeni mladinski časopis Topolino. V zadnji izdaji bo rimski nogometaš protagonist v vlogi Papertottija. Podobna čast je leta 2004 doletela tudi Ronalda, ko ga je brazilski risar Mauricio de Sou-za prikazal s širokimi in velikimi zobmi ter obrito glavo. V 5. krogu A-lige bo vodilni Inter drevi gostil Verono, pri kateri ne bo poškodovanega »bomberja« Tonija. Slednji bo moral zaradi poškodbe kolenske vezi počivati dva meseca. Novinci v ligi - Carpi, Frosinone in Bologna - so že v težavah. Skupaj so zbrale le 4 točke od 36 na razpolago. Najslabše v zadnjih petih sezonah. Lanski prvak Juventus (Mandžukič in Morata sta poškodovana) bo na Juventus Stadiumu gostil ravno ekipo iz Ciociarie. DANES (20.45): Carpi - Napoli, Chievo - Torino, Fiorentina - Bologna, Inter - Verona, Juventus - Frosinone, Lazio - Genoa, Palermo - Sassuolo, Sampdoria - Roma; jutri (20.45): Em-poli - Atalanta. Kapetan Rome Francesco Totti in njegov stripovski alter ego Papertotti v mladinski reviji Paperino Udinese: prepozna reakcija Udinese - Milan 2:3 (0:3) Strelci: v 5. Balotelli, 10. Bonaventura, 46. C. Zapata; v 51.Badu, 59. A. Zapata Udinese: Karnezis, Wague, Domizzi, Piris (A. Zapata), Adnan (Pasquale), Fernandes, Ba-du, Edenilson, Iturra (Marquinho), Di Natale, Thereau. Milan: Lopez, De Sciglio, Romagnoli, C. Zapata, Montolivo, Calabria (Alex), Bonaventura, De Jong, Honda (Poli), Bacca, Balotelli. VIDEM - Po prvem polčasu je kazalo, da bo Mihajlovičev Milan brez težav premagal Udinese, ki je igral izjemno slabo. Prvi (lep) gol s prostega strela je zadel Balotelli, ki je prvič letos igral od prve minute. Udinese se je zbudil šele v drugem polčasu, ko pa je bilo prepozno. Videmski ekipi v uvodnem delu sezone res ne gre od nog. Slovenke v pričakovanju EP LJUBLJANA - Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca je z odliko opravila svojo zadnjo preizkušnjo pred odhodom na evropsko prvenstvo na Nizozemsko. Izbranke Bruna Najdiča so s 3:1 (-21, 23, 26, 17) premagale na evropski lestvici bistveno višje uvrščeni Azerbajdžan. V skupini A bo Slovenija igrala proti Italiji, Nizozemski in Poljski. Krstni nastop bodo Slovenke opravile v soboto proti Nizozemkam. Proti Italiji bo Slovenija igrala v nedeljo. Formula 1: tudi Audi? INGOLSTADT - V zadnjih dneh je v svetu formule 1 zaokrožila novica, da se na vstop v tekmovanje pripravlja eden od nemških avtomobilističnih športnih velikanov, tovarna Audi. V elitno tekmovanje avtomobilskega športa naj bi vstopila leta 2018, a so medtem iz In-golstadta že sporočili, da gre zgolj za špekulacije. Novi direktor SZS LJUBLJANA - Smučarska zveza Slovenije bo v novo tekmovalno sezono zakorakala z novim direktorjem. Namesto Jurija Žureja, ki je minuli mesec zaradi osebnih razlogov oziroma nenehnih napadov nanj, povezanih z njegovim delom, odstopil, bo direktorsko funkcijo na zvezi novembra prevzel Jožko Križan, dosedanji poslovni vodja panoge za alpsko smučanje. Šimunic vznemirja ZAGREB - Bolj kot imenovanje nekdanjega trenerja Maribora Anteja Ča-čiča za novega selektorja hrvaške nogometne reprezentance duhove v športnem svetu vznemirja imenovanje Ča-čičevega pomočnika. Delo v reprezentanci je dobil razvpiti Josip Šimunič, ki si je še kot nogometaš prislužil kar deset tekem prepovedi nastopanja zaradi spornega ustaškega pozdrava. Možna prizorišča za predolimpijski turnir V Rio prek Turina? Kandidati so še Srbija, Rusija in Turčija - Konec tedna slovenski in italijanski superpokal »Azzurro« Marco Belinelli član NBA ekipe Sacramento Kings RIM - Evropski prvak Španija in podprvak Litva jo imata že v roki. Druge vozovnice za olimpijske igre 2016 v Riu de Janieru bodo podelili na predolimpijskem turnirju, ki bi ga lahko gostili v Italiji, Rusiji, Srbiji ali Turčiji. Dokončno besedo pri izbiri prizorišča bo imela Mednarodna košarkarska zveza (Fiba). Odločitev bo padla 23. novembra. Nastop na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru so si že izborile Brazilija, ZDA, Avstralija, Nigerija, Venezuela, Argentina, Španija in Litva. Na OI se bo uvrstil še azijski prvak ter zmagovalci omenjenih treh kvalifikacijskih turnirjev. Odhoda v Brazilijo si srčno želijo tudi Italijani, ki so EuroBa-sket 2015 končali na 5. mestu. Na predolimpijskem turnirju, ki bo od 5. do 10. julija prihodnje leto, se bo morala Pia-nigianijeva Italija uvrstiti na eno od prvih treh mest. »Potrudili se bomo, saj želimo organizirati turnir v Italiji,« je napovedal predsednik italijanske državne košarkarske zveze Fip Gianni Petrucci. Podprl ga je tudi predsednik olimpijskega komiteja Coni Giovanni Malago: »Konkurenca je ostra. Smo realisti: najboljšo športno palačo imamo v Tu-rinu. Kapaciteta znaša 15 tisoč gledalcev.« Petrucci je še dodal: »Za nastop na olimpijskih igrah v Riu bo treba prehoditi še veliko poti.« Predsednik Fip je na včerajšnji predstavitvi nove sezone v A- in A2-ligi v Turinu povedal, da je po evropskem prvenstvu čestital vsem košarkarjem in trenerskemu štabu državne reprezentance. Kot prvi mu je odgovoril Belinelli. Prvenstvi A- in A2-lige, v kateri bo nastopal tržaški drugoligaš Pallacanestro Trieste, se bosta začeli v soboto in v nedeljo, 3. oziroma 4. oktobra. Konec tedna pa bo na sporedu superpokal, ki je neke vrste uvertura v novo sezono. V sobotnem polfinalu se bosta ob 18.15 pomerila letošnji prvak Sassari in Reggio Emilia. Ob 20.45 pa bo v športni palači PalaRuffini še tekma EA7 Milano - Umana Venezia. V soboto se bo klubska sezona začela tudi v Sloveniji. V Škofji Loki bo ob 17.30 tekma Superpokala Slovenije med Krko in Tajfunom. kolesarstvo - SP Mladinci: najhitrejši Nemec Appelt RICHMOND - Na svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu v ameriškem Richmondu so podelili nov komplet medalj. V vožnji na čas je med mladinci slavil Nemec Leo Appelt, na drugem in tretjem mestu sta bila Američana Adrien Costa in Brandon McNul-ty. Mladinci so se spopadli s 30 km dolgo preizkušnjo, najhitreje pa je z njo opravil Appelt, ki je imel pred Američanom Costo 17 sekund prednosti, medtem ko je McNulty na tretjem mestu za njim zaostal 59 sekund. Slovenskih predstavnikov ni bilo na startu. Danes bo v Rich- Nemec Leo Appelt ansa mondu na sporedu moški krono-meter, kjer Slovenija prav tako ne bo imela svojega predstavnika. Od Italijanov se bosta skušala uvrstiti čim višje Adriano Malori in Moreno Moser. Jutri bo na svetovnem prvenstvu v ZDA prost dan. Po boju z rakom na Vršič BOVEC - Preko prelaza Vršič se je včeraj z monociklom podal edini slovenski profesionalni monociklist Jože Voroš. Tokratni podvig je po nekajdnevnem nabiranju kilometrov v okolici Bovca - prekolesaril je kar nekaj cestnih prelazov na meji z Italijo, Učejo in Predel, nekaj vzponov je opravil tudi v Reziji - le uvod v velik projekt 100 prelazov v 100 dneh. Za vzpon na 13-kilometrskem odseku čez prelaz Vršič je potreboval dve uri in 17 minut. Vršič je Voroš premagal že pred 13 leti in to v dobri poldrugi uri. Tokrat ni lovil rezultata, temveč potrditev, da se po uspešnem boju z rakom vnovič lahko sooči z najbolj zahtevnimi in ekstremnimi podvigi. Voroš, za prijatelje Jojo, že četrt stoletja kot edini profesionalni monociklist v Sloveniji poganja pedala monocikla. Volja, vztrajnost, treningi, odrekanja so mu prinesli kopico najboljših rezultatov na svetu, nekateri so vpisani tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Leta 2007, kmalu po tem, ko je na zaprti progi v središču Murske Sobote v 24 urah z monociklom prevozil 280 kilometrov in s tem postavil nov svetovni rekord, je Voroš težko zbolel. Po ozdravitvi si je v spomin na bolnega desetletnega dečka Tarika želel z monociklom osvojiti Mont Blanc. / ŠPORT Sreda, 23. septembra 2015 17 skiroll Niki Hrovatin gre na SP v dolino Fiemme Na uradnem seznamu vpoklicanih rolkarjev za svetovno FIS prvenstvo v dolini Fiemme na Tridentinskem, ki se bo odvijalo od jutri do nedelje, 27. septembra, je tudi ime kriškega rolkarja ŠD Mladina Niki Hrovatina. Član Mladine bo nastopil v petek v svoji paradni disciplini KO sprint in to na progi, kjer je lani v tekmi svetovnega FIS pokala dosegel svoj najboljši rezultat in sicer absolutno 3. mesto v kategoriji članov. Niki je prejšnji teden v dolini Fiemme nastopil na edini letošnji etapi svetovnega pokala in v sprintu zasedel 7. mesto. olimpizem - ZSŠDI in Kulturni dom V Gorici na ogled slovenske olimpijske kolajne Na pobudo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji so v ponedeljek v spodnji veži goriškega Kulturnega doma odprli zanimivo razstavo o slovenskih športnikih, ki so osvojili olimpijske kolajne. Na drugem delu razstave pa so prikazane slovenske poštne znamke z olimpijsko in na sploh športno tematiko. Na petih panojih so prikazane fotografije slovenskih olimpijcev z opisi v slovenščini in angleščini ter kopije osvojenih medalj. Pet panojev pa je namenjenih filateliji. Odprtja so se udeležili tudi ugledni gostje, v prvi vrsti bivši olimpijec, telovadec in dobitnik dveh zlatih kolajn Miro Cerar, član direktorija SOA Tomaž Pavlin, Dobitnik olimpijskih kolajn Miro Cerar (desno) bumbaca članica OK Slovenije Sonja Poljšak ter predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. Prisrčno zasnovan dogodek sta uvedli in zaključili violinistki, učenki pri Glasbeni matici, Lea Sko-čaj in Ema Vitez iz razreda prof. Ambre Cossutta. Zbrane obiskovalce je pozdravil predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, ki je razstavo postavil med lepo zasnovane prikaze uspehov slovenskih športnikov. Izrazil je občutke ponosa, da pripadniki tako majhnega naroda dosegajo tako odmevne športne rezultate v svetovnem merilu in to v različnih športnih panogah. Odlične športnike imamo Slovenci že več kot sto let, je nadaljeval Peterlin, kar meji že na čudež, a ne povsem. Da se športnik dokoplje do olimpijskega naslova, mora pokazati trdno voljo, odlične delovne navade in seveda tudi nekaj sreče mora biti zraven. Dobljeno olimpijsko kolajno pa je postavil med predmete, ki sodijo v narodov zaklad. K mikrofonu je pristopil tudi predsednik Kulturnega doma, Igor Komel, ki je izrazil čast, da goriška ustanova gosti tako prestižno razstavo, ki velja za nekako ogledalo športnih dejavnosti nekega naroda. Povedal je tudi, da v Kulturnem domu hranijo prapor goriškega Sokola iz leta 1904, ki predstavlja trden dokaz o zgodovinski privrženosti Slovencev do telesno-kulturnih aktivnosti. Zato je predlagal, naj po Gorici in Trstu, razstava potuje tudi v Celovec in Monošter, da bodo tudi večinski narodi spoznali vrednote in športne dosežke Slovencev. Daljši poseg o športu in olimpizmu je imel legenda slovenskega športa, Miro Cerar, ki je povezal geslo zamejskega športa «Skupaj zmoremo« z geslom razstave »Skupaj do zmag!« Ta povezava, je naglasil telovadec Cerar, naj se odrazi tudi v kulturnih zvrsteh, kajti kultura in šport morata korakati z roko v roki. Zaustavil se je na olimpijskih igrah, ki so bržčas cilj vsakega športnika. Priboriti si olimpijsko kolajno, pa športnika ovenča s ponosom, ki se ga ne da opisati. Nadaljeval je o vrednotah športa, ki so osnova poštenosti in spoštovanja do drugih, pa tudi vzgojni moment igra pri tem pomembno vlogo. Kot zadnji je pobudo pozdravil Bruno Kocjan, predsednik KUD Pepca Čehovin-Tatjana iz Senožeč, rojstnega kraja prvega slovenskega dobitnika olimpijske kolajne, sabljača Rudolfa Cvetka in kraja, v katerem so še do pred nekaj dnevi gostili razstavo Slovenski olimpijski medalisti. Svečanost ob odprtju se je zaključila z izmenjavo knjižnih daril z napovedjo, da bo po Gorici od 2. oktobra dalje razstava na ogled v novem Knjižnem centru v Trstu. (Vip) nogomet - Mladinski turnir KD Skala V Gabrjah Sovodnje Predsednik in glavni organizator Edi Sambo pozval za še večjo pozornost mladinskemu sektorju V nedeljo se je v Gabrjah zaključil nogometni teden oziroma 11. Pokal KD Skala, ki je tradicionalno namenjen najmlajšim kategorijam. V prelepem okolju gabrskega športno-kulturnega društva so se preizkusili nogometni upi, ki si znanje nabirajo pri društvih: So-vodnje, Juventina, Ronchi, Audax in Piedimonte. Najprej so na igrišče stopili začetniki. Med štirimi ekipami so se je najbolj izkazali fantje Sovodenj, ki so v finalu ugnali moštvo goriškega Au-daxa s 7:4. Na tretje mesto se je uvrstila štandrežka Juventina, ki je premagala začetnike iz Ronk s 5:0. Sredi tedna so bile na sporedu tekme cicibanov. Za pokal društva Skala se je potegovalo šest ekip, ki so dokazale, da se v nekaterih društvih resno in dobro dela z mladino. Tudi v tej starostni kategoriji so se na prvo mesto povzpeli igralci Sovo-denj A, ki so v finalnem delu najprej odpravili Juventino B (11:3), nato še Ju-ventino A (6:0). Nedelja je bila namenjena najmlajšim. V krajših tekmah so nastopili mali prijatelji štirih društev, ob premorih pa so jim prireditelji pripravili serijo spretnostnih iger. V tej kategoriji, kot po pravilniku, niso beležili ne rezultatov in ne sestavljali končnih lestvic. Najbolj slavnosten trenutek nogometnega tedna je bil ob podelitvi priznanj po zaključenem turnirju ciciba- nov. Nagrajevanja so se udeležili predsednik deželnega CONI-ja Giorgio Brandolin, sovodenjska županja Alenka Florenin, odbornica ZSŠDI Paola Uršič, predsednik ŠD Sovodnje Zdrav-ko Kuštrin in tajnik ŠD Juventina Giorgio Pelesson (ti dve društvi sta sodelovali pri pripravi in izvedbi turnirja). V svojih nagovorih so gostje čestitali društvu Skala (posebno še predsedniku Ediju Sambu) za ves trud, ki ga vlaga v promocijo športnih in vzgojnih dejavnosti, čestitali pa so tudi vsem društvom za udeležbo in jim zaželeli, da bi tudi v prihodnosti namenili vso pozornost mladinskemu sektorju. (Vip) mladinski nogomet Viden napredek naraščajnikov DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Ufm - Kras Repen 2:0 (1:0) Kras: Stranieri, Nabergoj, Carli, De-kovic, Caldarola, A. Malalan, Calzi, Majcen, Calcagno, N. Malalan, Mule, (Perossa, Curri, Kavčič, Devide, Niro, Bresich E., Bresich P.). Trener: Cotter-le. Varovanci trenerja Cotterleja so se v Tržiču enakovredno borili proti solidni ekipi Ufm, ki je povedla v prvem polčasu in drugi gol dosegla šele v zadnjem delu tekme. Dotlej so bili nogometaši Krasa vedno v igri, saj so imeli kar nekaj lepih priložnosti za izenačenje. Ostali izidi: Gradisca - S. Andrea 4:1, Trieste Calcio - Pro Gorizia 6:0, Aquileia je bila prosta. Vrstni red: Ts Calcio, Gradisca, Ufm 6, S. Andrea, Aquileia, Pro Gorizia in Kras 0. Prihodnji krog: Kras - Gradisca. JADRANJE Čupa 4. v Portorožu, v petek v Lignanu Na slovenskem ekipnem jadralnem državnem prvenstvu v razredu optimist v Portorožu so konec tedna nastopili tudi jadralci Čupe, ki so osvojili 4. mesto. Sesljanski klub sta zastopali dve ekipi (na fotografiji). Prvo so sestavljali jadralci Giorgia Sinigoi, Jan Per-narčič, Elena Locascio in Francesco Al-legretti. Drugo pa Rok Golemac, Saša Pahor, Alex Petrič in Aurora Ambrož. Že v petek bo ekipa Čupe, ki bo zastopala jadralno zvezo iz naše dežele, nastopila na državnem prvenstvu Coni v Lignanu. V kategoriji optimist bosta tekmovala Giorgia Sinigoi in Jan Pernarčič. V kategoriji dvojček laser feva pa Elena Locascio in Alessandro Deluisa. DEŽELNI NAJMLAJŠI Sanvitese - Kras Repen 6:0 (4:0) Kras: Balzano (Umek), Birsa (Zio Thomas Berngruber), Pipan (Žvab), Stocca Kralj, Bertrandi, Zonta (Luchetti), Vida-li, Matuchina, Carli (Nabergoi), Carle-varis, Giacaz (Skabar). Trener: Božič. SantAndrea San Vito je bil fizično močnejši in je na koncu zasluženo zmagal, kot je priznal tudi trener Rok Božič: »Zavedamo se, da je deželna liga zelo kvalitetna. Glede na to, da je večina golov padla zaradi individualnih napak ali kot plod naše dekocentracije, gledam na prihodnost ekipe optimistično. Pohvaliti moram vse fante za trud, ki ga vlagajo že od začetka priprav.« Ostali izidi: Cavolano - Come-tazzurra 3:2, Codroipo - Cordenons 6:0, Sacilese je bil prost. Vrstni red: Sanvitese 6, Sacilese, Cordenons, Co-droipo, Cavolano 3, Cometazzurra, Kras 0. Prihodnji krog: Kras - Cavo-lano. DEŽELNI NAJMLAJŠI 2002 Kras Repen - Montebello Don Bosco 1:1 (1:1) Strelec: Marinoni Giovanni Kras: Zago, Kaurin, Pertot, Stojanovič, Parisi, Giov. Marinoni, Giovannini, To-masetig, Raseni, Giu. Marinoni, Okretič, (Cozzutto, Starc, Stoppani, Di Lullo, Stocca, Vescovo). Trener: Prodanovič. Kras je začel dobro in igral izjemno agresivno. Oba zadetka sta padla v prvem polčasu. Najprej so po-vedli gostitelji, za katere je bil uspešen Giovanni Marinoni. V drugem polčasu je bila igra bolj izenačena in rezultat se do konca tekme ni spremenil. Ostali izidi: Domio - Trieste Calcio B 3:0, San Giovanni - San Lui-gi 1:0, S. Andrea - Pieris 1:0. Vrstni red: S. Andrea 6, Domio, San Giovanni 4, Kras 2, Pieris, Ts Calcio B, San Lui-gi, Montebello 1. Prihodnji krog: Pieris - Kras. 18 Čet rtek, 24. septembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 990 Območje visokega zračnega tlaka nad našimi kraji počasi slabi. Hladna fronta se od severozahoda bliža Alpam in bo popoldne dosegla tudi Slovenijo. Danes bo oblačno s padavinami, več oblačnosti bo predvsem v hribih in na vzhodu. Možne bodo tudi nevihte z obilnimi krajevnimi padavinami, zlasti v Julijskih Predalpah. Ob morju in v nižinskem pasu bo zjutraj vreme lepše, pihal bo močan jugo; popoldan bodo možne posamezne plohe ali nevihte, predvsem na vzhodu. V gorah bo meja sneženja lahko dosegla tudi 1200 m. Danes se bo od zahoda postopno pooblačilo. Padavine bodo že dopoldne zajele zahodne kraje in se popoldne širile proti vzhodu. Možni bodo tudi močnejši nalivi. Le na severovzhodu države bo do večera še suho vreme. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne na severozahodu okoli 13, drugod od 18 do 23 stopinj C. Ponoči in zjutraj bo še nekoliko deževalo, predvsem ob morju in v okolici Trbiža, kasneje pa bo možnost padavin manjša in bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme. Ob morju bo pihala močna burja, po nižinah zmeren severovzhodnik, ki pa bo močan v višjih legah. Jutri bo pretežno oblačno, dež bo čez dan oslabel in večinoma ponehal. Hladneje bo. Na Primorskem se bo delno zjasnilo, še bo pihala šibka do zmerna burja. ¡2 Sonce vzide ob 6.52 in zatone g ob 19.02 Dolžina dneva 12.10 Luna vzide ob 16.00 in zatone ob 2.11 1985 - Izjemno toplo popol-fnš dne za drugo polovico septembra. V Braniku v z Vipavski dolini se je segrelo kar do 34,0 °C, na o Slapu pri Vipavi je termometer pokazal 32,5 °C, v < Tolminu 31,5 °C, v Metliki 30,5 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku 29,0 °C in v Postojni 28,8 °C. Danes: ob 0.48 najnižje -29 cm, ob 7.32 najvišje 21 cm, ob 13.05 najnižje -6 cm, o ob 18.31 najvišje 23 cm. 2 Jutri: ob 1.37 najnižje -38 cm, ob 8.01 najvišje 30 cm, ob 13.58 najnižje -16 cm, ob 19.27 najvišje 31 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C. 500 m...........17 1000 m...........13 1500 m...........10 2000 m............8 2500 m............5 2864 m............2 UV indeks ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah seže do 5,5, v gorah je vrednost okoli 6. Nov album nemške rock skupine Scorpions BERLIN - Nemška rock skupina Scorpions, ki bo pol stoletja delovanja ovekovečila z novim albumom Return to Forever, bo obenem poskrbela za več prenovljenih starejših albumov. Prenovljeni različici albuma Blackout iz leta 1982 bodo dodali pet še neobjavljenih skladb, med njimi tudi Running For The Plane, ki je nastala že v času omenjenega albuma. Albumu, ki bo na različnih nosilcih zvoka izšel 6. novembra, bo dodan še DVD, ki bo prikazal koncert skupine v Dortmundu decembra 1983, piše glasbena revija Classic Rock. Istega dne bodo izdali še razširjene različice starih albumov: World Wide Live, Love At First Sting, Savage Amusement, Lovedrive, Animal Magnetism, Tokyo Tapes in Taken By Force. Velike rdeče spodnjice namesto zastave češkega predsednika PRAGA - Člani skupine, kritične do češkega predsednika Miloša Zemana, so splezali na streho predsedniške palače v Pragi in zamenjali njegovo uradno zastavo s parom velikih rdečih spodnjic. »Na praškem gradu končno plapola zastava človeka, ki ga ni sram ničesar,« so na svoji spletni strani zapisali umetniki iz skupine Ztohoven, ki je znana po svojih potegavščinah. Rdeča barva spodnjic po navedbah skupine simbolizira škodljiv odnos, ki ga ima predsednik s Kitajsko in Rusijo. Policija je tri aktiviste, stare od 33 do 41 let, ki so oblečeni v dimnikarje splezali na streho praškega gradu, aretirala. Grozi jim do dve leti zapora. london - Britanski premier v zadregi Razuzdana študentska leta Davida Camerona LONDON - Britanski premier David Cameron se ^^ je znašel v zadregi zaradi no- ve knjige, v kateri ga njegov nekdanji politični zaveznik med drugim obtožuje sodelovanja v razuzdanih študentskih ritualih. Pojavljajo se sicer namigovanja, da gre predvsem za maščevanje, saj pisec, Michael Ashcroft ni bil zadovoljen z ponujenim položajem v vladi konservativcev. Biografijo z naslovom Call Me Dave sta skupaj napisala nekdanji blagajnik konservativcev in pomemben donator stranke Ashcroft in novinarka Isabel Oakeshott. Nekaj izmed pikantnih podrobnosti je bilo razkritih v odlomkih, v ponedeljek objavljenih v časniku Daily Mail. Največ pozornosti medijev in javnosti je bil deležen opis bizarnega rituala za sprejem v moški klub na univerzi v Oxfordu, v katerem naj bi glede na navedbe neimenovanega vira sodeloval Cameron, vključeval pa naj bi spolno dejanje z glavo mrtvega prašiča. Na Otoku so Twitter preplavile objave z oznako Piggate. Cameronova tiskovna predstavnica je sporočila, da »ne vidi potrebe, da bi počastila knjigo s komentarjem«, viri v konservativni stranki pa so ostro zanikali, da bi bil Cameron kadarkoli član sporne skupine Piers Gaveston, navaja britanski Guardian. Ashcroft je priznal, da je po prvi zmagi Camerona na volitvah leta 2010 pričakoval ministrski položaj v vladi, ponujen pa mu je bil zgolj nižji položaj. A obenem vztraja, da ga pri pisanju ni gnala želja po poravnavi računov; če bi bil to njegov glavni motiv, bi knjigo objavil pred majskimi parlamentarnimi volitvami, pojasnjuje. A medtem ko številni komentatorji zmanjšujejo pomen pikantnih podrobnosti iz biografije, bi Cameronu več težav utegnilo povzročiti razkritje, da je Cameron vedel za Ashcroftov davčni status nerezidenta že leta 2009. Status Ashcrofta, ki je takrat sedel v konservativnih klopeh lordske zbornice, je pomenil, da mu v Veliki Britaniji ni bilo treba plačevati za zaslužke v tujini. Znanstveniki ustvarili umetno spermo LYON - Francoski znanstveniki so iz zarodnih celic neplodnega moškega ustvarili spermo, a za zdaj ne vedo, ali v laboratoriju ustvarjene semenčice delujejo. Po navedbah raziskovalcev gre za korak naprej pri odpravljanju moške neplodnosti, a bodo potrebovali še nekaj let, da bo tako pridobljena sperma dovolj kakovostna, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Znanstveniki iz biotehnološkega podjetja Kallistem iz Lyona so za izboljšanje metode, ki so jo patentirali junija, potrebovali 20 let. Zunaj telesa so morali ustvariti tekočino, v kateri lahko semenske cevke preživijo. Z njo so nato zvabili semenčice podgane, opice in človeka iz spermatogonijev, nezrelih celic, ki postanejo jaj- čeca ali sperma. Gre za zapleten postopek, ki traja okoli 72 ur. Znanstveniki zatrjujejo, da je umetno ustvarjena sperma videti normalno, ne vedo pa, ali bi z njo lahko oplodili jajčeca. Zato je naslednji korak poskus oploditve pri podganah. »Videti moramo, ali bodo novorojene podgane normalne in ali se bodo zmožne ploditi,« je povedal raziskovalec Philippe Durand. Nato načrtujejo teste z laboratorijsko ustvarjeno človeško spermo, ki jo bodo primerjali z običajno, na koncu pa bodo opravili klinične teste. Čeprav njihova metoda še ni bila potrjena z objavo v znanstveni publikaciji, so raziskovalci iz Lyona prepričani, da njihovo delo odpira nove možnosti za odpravljanju moške neplodnosti, na katero zdravniki nestrpno čakajo vrsto let. fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Skupaj z'gudmo in beremo Primorski Nabrežina 2015 edi bandi / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. septembra 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.0515.55, 16.40 La vita in diretta 15.05 Papež Frančišek v Washingtonu: obisk predsednika Baracka Obame 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Il Volo - Un'avventura straordinaria 0.00 Porta a porta RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 17.00 Serija: The Good Wife 18.00 Šport 18.50 Serija: Elementary 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Serija: Criminal Minds 22.50 90° minuto RAI3 RAI4 21.15 Film: La pantera rosa 2 (kom., '09, i. S. Martin) 23.00 Movie.Mag 23.25 Film: Una calibro 20 per lo specialista (dram., '74, i. C. Eastwood) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.20 19.25 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Angelo il cu- stode 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Serija: Impazienti 15.10 Nad.: Il maresciallo Rocca 17.00 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 21.20 Nad.: Non uccidere 23.15 Serija: Un caso per due _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.15 Nad.: Cuore ribelle 9.45 Serija: R.I.S. - Delitti im-perfetti 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken -Coppia in giallo 16.35 Film: La mia spia di mezzanotte (kom.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.35 Puliamo il mondo 15.50 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 12.15 18.00 Once Upon a Time 12.55 Sabrina, vita da strega 13.40 Stargate Atlantis 14.20 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 14.25 Andromeda 15.05 Star Trek: Enterprise 15.45 Novice 15.50 Doctor Who 16.35 Film: UFO... annientate S.H.A.D.O. stop. Uccidete Straker (zf, '74) 18.40 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Film: Chloe - Tra seduzione e inganno (triler, '09, i. J. Moore, A. Sey-fried) 22.30 Film: Small Town Murder Songs (triler) _RAI5_ 14.30 La Terra vista dal cielo 15.30 Isole sel-vagge 16.25 Film: I fidanzati (dram.) 17.45 Scaramouche Scaramouche 18.20 Novice 18.25 20.40 Passepartout 18.55 This is Opera 19.45 Tutti i segreti di un'opera d'arte 21.15 Nello studio di Mondrian 22.10 The Art of Gothic 23.05 Glasba: Joni Mitchell - Painting with words & music RAI MOVIE 13.40 Film: Il ponte di Remagen (voj.) 15.45 Film: Io sono con te (dram.) 17.30 Novice 17.35 Film: Play the Game - La partita dell'amore (kom.) 19.30 Film: Flirt (kom.) TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.40 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Italia economia e prometeo 13.00 20.00 Do-dici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 21.00 Azzurro Italia 23.30 Roma InConTra LAEFFE 10.50 20.10 Bourdain: Cucine segrete 12.45 Il cuoco vagabondo 14.55 Chef Sara in Asia 16.50 Jamie: Menù in 30 minuti 18.55 Il re dello street food 20.00 Novice 21.05 Nad.: Grandi speranze 22.00 Nad.: Maison Close - La casa del piacere CIELO 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.1515.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Agenti Speciali Property - New York 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Supercollider (pust.) 22.45 Dok. film: La Bare DMAX 21.15 Film: La ricerca della felicita (dram., '06, i. W. Smith) 23.45 Film: La giu-ria (triler) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.00 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Nad.: Squadra antimafia 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.30 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Walker Texas Ranger 12.2518.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: Due uomini e mezzo 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.20 Serija: Royal Pains 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Kung Fu Panda 2 (anim.) 12.30 La prova del diavolo 13.2019.30 Affare fatto! 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Fai la scelta giusta! 15.55 River Monsters 16.50 Swords: pesca in alto mare 17.45 Airport Security Canada 18.35 Affari a quattro ruote 21.10 Ingegneria im-possibile 22.00 L'impero delle macchine SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Pisave 12.25 Dok. feljton: Turbofolk pod Triglavom 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.30 0.30 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 23.00 Film: Superhero - Il piu dotato fra i supereroi (kom.) _IRIS_ 13.00 Film: A 008, operazione Sterminio (spio., '65) 14.55 Film: Il prefetto di ferro (dram.) 17.15 Film: Mark colpisce ancora (det., It., '76) 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Non ti muovere (dram., '04, r. in i. S. Castellitto) 23.40 Adesso cinema 0.05 Film: La doppia ora (triler, It., '09) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 11.25, 19.00 Cuochi e fiamme 8.40 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.25 Serija: Crossing Jordan 17.10 23.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata 20.05 Film: Rdeči pes (dram.) 21.35 Kino Fokus 22.00 Odmevi 23.10 Gledališče: Gospoda Glembajevi SLOVENIJA2 7.00 8.55 Risanke in otroške odd. 8.35 Zgodbe iz školjke 9.35 19.00, 0.10 Točka 10.45 Profil 11.1017.00 Halo TV 12.10 Dobro jutro 14.40 Vikend paket 16.00 Dober dan 18.00 Nad.: Vonj dežja na Balkanu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok. odd.: Meje smešnega 20.50 Dok. film: Ana Velika -Življenje, posvečeno odru 21.45 Nan.: Se zgodi 22.20 Odd.: Bleščica 22.55 Koncert: MI2 - Čista jeba _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 City Folk 14.45 Istrska potovanja 15.25 Vesolje je... 16.00 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.35 Vrt sanj 17.20 Istra in... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 Webo-lution 21.00 Boben 22.20 Folkest 2009 23.25 Arhivski posnetki _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.05 9.50, 11.00, 12.10 TV prodaja 8.20 17.20 Nad.: Plamen v očeh 10.05 Sanjska ženska 11.15 Nad.: Grehi preteklosti 12.25 20.00 Gostilna išče šefa 14.00 Preverjeno 15.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.30 Novice in vreme 21.30 Nad.: Usodno vino 23.00 Serija: Na kraju zločina - New York KANAL A IRIS Sreda, 23. septembra Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Non ti muovere Italija, Velika Britanija, Španija 2004 Režija: Sergio Castellitto Igrajo: Sergio Castellitto, Penelope Cruz in Claudia Gerini Nekega deževnega dne se mlado dekle ponesreči na motorju. Rešilec jo pelje proti bolnišnici, v kateri je njen oče Timotheo zaposlen kot kirurg. Ranjenki se posveti drug zdravnik, njen oče pa nestrpno čaka pred vrati. Ko se ozira obupan okrog sebe, se mu zazdi, da je na stopnišču pred bolnišnico videl staro znanko, prijateljico, pravzaprav še več, nekdanjo ljubezen, Italio. Timotheo je z njo imel razburkan odnos, ko je bil v resnici že poročen z ženo Elso. Ko se je končno odločil, da bo Elso zapustil mu je žena razkrila, da čaka otroka. Tako se je takrat Timotheo odločil drugače in tista hčerka, zaradi katere se je svoj čas odpovedal mladi ljubezni, zdaj leži na oddelku za oživljanje. Prav z njo prične namišljen pogovor v katerem ji zaupa tudi neizrekljivo skrivnost. Castellitov film je povzet po istoimenskem romanu žene Margareth Maz-zantini. 7.00 18.00 Svet 7.55 13.00 Serija: Družinsko bojišče 8.20 Serija: Mindy se dogaja 8.45 Risanke in otroške oddaje 10.0511.05, 13.25 Tv prodaja 10.15 13.55 Serija: Vampirski dnevniki 11.20 Serija: Beli ovratnik 12.10 Serija: Lepo je biti sosed 15.00 Pazi, kamera! 15.50 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije: Rudar Velenje - Gorica 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Neustavljiv (akc., '10, i. D. Washington, C. Pine) 22.50 Film: Gladiator (akc.) PLANETTV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.15 Nan.: Allo allo 15.50 Nan.: Prijatelji 16.30 20.00 Nad.: Ena žlahtna što-rija 17.40 21.15 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.30 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.30 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Dolga pot (piše Vili Prinčič); 11.00 Studio D; 12.15 Živali se oglašajo (pripravlja dr. Damijana Ota); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Slovenska Talija v Italiji; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 23. del, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 8.15 Jezikovni kviz; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Poletna promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jamcoast radio; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia della vacanze; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 23.00 Glasba; 11.00, 21.00 L'argomento; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00, 17.35 E... state freschi; 17.00 Playlist; 20.00 Album Charts; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Notte-tempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. NOVO!! NOVO!! "Tudi Slovenci smo v nečem med prvimi na svetu" Zatoje poskrbelo podjetje Biovis d.o.o.iz Kopra, ki med prvimi na svetu ponuja brezplačne analize telesa na podlagi bioresonančnih impulzov. Medtem ko podobne analize stanejo nekje 70,00 eur ali celo več. Biovis za vas preglede opravlja brezplačno. Za to so se odločili, ker bi radi, da svoje stranke za ta denar dobijo že rešitev v obliki kakovostnih prehranskih dopolnil. Analiza telesa vam na osnovi Bioresonance pregleda vse vitalne funkcije, vitamine in minerale. Poiščejo vzroke nekaterih bolezni, težav ali pa preventivno pregledajo za morebitne nevarnosti. Analizatorje kar 93% zanesljiv, zato so v lanskem letu opravili že več kot 59.000 pregledov po celi Sloveniji. Velikoje neverjetnih zgodb, kako z naravnimi prehranskimi dopolnili odpravijo še tako hude težave, ali pa odkrijejo vzroke določenih bolezni. Strokovnjak si za vas rezervira 30 minut in v tem času ugotovi kateri organi so bolj rizični in vam svetuje, čemu posvetiti več pozornosti. S pregledom dobitejasno sliko, katerih vitaminov in mineralov vam primanjkuje. Svetujejo vam kaj vnesti v vaše telo, da bo bolje delovalo. Svetujejo vam tudi glede tekočine, gibanja in prehrane. Velikokrat potrebujemo samo nekaj malega, vendar če ne vemo kaj, si žal ne moremo pomagati. Najbolj priporočljivo paje, da vsak mesec pridete na kontrolo in preverite, koliko ste si že pomagali z njihovimi preparati. Strokovnjak vas bo spremljal, toliko časa, da se vam stanje ne izboljša. Nato se priporoča kontrola na vsake 3 mesece. BREZPLAČNO OŽILJE LEDVICA KRVNI SLADKOR JETRA KOSTI m PLJUČA MOŽGANI ■s/ ZOLC KOŽA ZAKISANOST OČI n TOKSINI VITAMINI ■r * 1 l1 AMINOKISLINE MINERALI i 1 -4 TEŽKE KOVINE ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA