List 16. Tečaj XXV gosp dar brtnišk in ar Izhajaio vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 15. aprila 1868. Iffospodarske stvari. vnetja (trdina, gnojenje, gnjidavost, snet) nastopili; 2) lastnosti vzrokov, in 3) po niži ali viši po Cesarska postava od marca 1868 ali po kteri se zložba zemljišč oprostuje štempeljna * « m V V • i in davscin 9 ktere se sicer za take přepise odrajtujejo. *) Če po zaméni obdelovanih zemljišč ta ali uni mora kolikor moč rahl _ A. « i 1 • • w w 1 • w I T 1 i 1 tjegovih nasledkov Pomoeki zoper vnetje so ti-le: Naj vnetje izvira iz kakoršnega koli vzroka je prvo, sprideno iz vimena, ali kar spriditi ne more. Toda molža vnetega, bolečeg stopinji vnetja y elej da skušamo zastalo mleko izmolsti, da pride se ga iznova naredi, da se vimena bit gospodar, med kterima se zaména zgodi, svoje zemlj da vnetja s tem ne po zloží, je taka zaména prost vseh sicer navadnih dav- se dobro zapomni v * " "JVV J.MU&C« KJ X Kl X y U.C* V JL1C L jcv O LCIi hujšamo. Vsaki dan se mora vime rahlo molsti to t nai ščin za prepis (odp m vpis) ? sovi ke vrednosti. Zemlj če tudi so% pota ali potoki vmes ako so zamenjani ko išče veljá za zloženo Ce ; darj Je ? vano ali kar nJ pa se le malokrat primeri víme ali sicer silovit §. 2. Ce pa zaménjena zemljišča w ' "" V cti a a wwíw I «IlJ^uu KJIX\J , li ČIJ se ULLllVa Z ke vred- vodo čisto ali z jesihom okisano, ali pa z vodo bilo poškod naj se umiva z mrzl kteri t se davščina po postavi za pristojbe (Gebíihren) smo polovico jesiha přilili in enmalo kuhinjske soli poliču vode^ in ravno toliko jesiha naj se razstopí tako mrzlo okisano in oso- odméri zamenjanih zemljišč toliko, kolikor loček vrednosti dva lota kuhinjske soli) Da pa se je po zemljiščini zaméni res kaka i)em> vodo se umiva vime z gobo ali mehko cunjo zložba dosegla, to se mora spričati ali po katasterski vsaki dan po pol ure kake štirikrat. Tudi je dobro, mapi, ali kjer mape ni, po spričalu župana tiste občine, ako se celo vime namaže z ilovico, ktera je bila z ležé zemlj 7 ktera se imajo zložiti ali pa tudi imenovano zdravilno vodo vdelana, in potem po kaki drugi verjetni poti Gosposki pa, ktera odločuje prepisnino, je na prosto ilovica imenovano vodo > da se n e posuši na vimenu, se večkrat na dan moci z dano * ^ V V^1VJ.C*L Ili* Učili JLLIUUl 2 Ilovica na vime namazana nima tukaj da se po ogledu in po izvedencih prepriča nobenega druzega namena kakor tega, da VU1JU Cl čl il W , ^C* ^/v ■ - -------1 l---- zložbe, in to na stroške onega, ki je morebiti kako go / ___ A A • imenovana ljufn pričalo dal; ako se primeri to, morata menjavca zdravilna voda delj časa na vimenu obdrží, ker ni lahko ovitkov okoli vimena plačati postavno davščibo, vrh te pa tudi še kazen jih za take goljufije odločuje postava ? ki mrzlo zdravilno vodo narejati, da bi jih močili z vodo naj se pa tako dolgo ravná, da prisad in bolečine jenjajo. So te jenjale, ni vec čas Vsa pisma, zapisniki, vloge in njih doklade, za ozdravljanje z mrzlimi rečmi. — To je treba dobro ki so potrebne, da se izgotovi zložba, so štempelj proste, ako so zaménjena zemlj"~ enake vrednosti ali če vrednost enega zemljišča vrednosti druzega ne bezgavek; žlezam pa, če tudi vnetim si zapomniti, sicer več škoduje kakor koristi Vime kakor prsi ženske so nakopičenje žlezic ali samo takrat presega svoj o D, elj 50 odstotkov Ta postava zgubi s koncem 1873 let ) mrzlota tekne poškodovanju, udarku, šunku, otisku košnem drugem vzroku vnele, ne smejo se nikoli z kadar so zbolele po vnanjem silovitem Ce so se po ka Oteklo vime vi^v^J. f v/l^Vi f J.JIVAV J A1V WUiVJ V fJ\j illIXUli / mrzlimi rečmi ozdravljati, ker mrzlota ima to lastnost, da se vime prehladi in mleko strdi, zagrize in potem 9 ne teže ven spravi, temuč tudi novo vnetj ali ovčie ali sajevec na vimenu. s napravi ; sicer pa se tudi z mrzlimi rečmi okladane žlezice same Vnetje vim zanemari pomoč, (Konec.) večidel ni nevarno, ako se ne trdij mleka in strjene žlezice niso več pripravne za napravo ali če se napačno ne ozdravlja, in če vnetje ni prehudo. Vendar trpi dni ali še več Ce izvira vnetje vimena iz zastalega mleka ali kake druge notranje bolezni (in to je navadni ovčič ali še z Kako se pomaga vnetemu vimenu? Pomoc se ravná 1) po tem, da razločimo : ali imamo vnetj em opraviti ali pa so morebiti že nasledki s a j e v e c), tedaj naj se, kakor smo rekli, prvič vsak potem naj se umiva v Namen te le do konca 1873. leta veljavne postave je ta, da gospodarji veČ veselja dobijo, svoja zemljišča (grnnte) skupaj spraviti (zložiti). Taka zložba je na dobiček vsakemu gospodarju, da ima svoje posestvo skupaj, ne pa po mnozih kotih raztreseno, pa je na korist tudi gospodarstvu sploh. dan dvakrat rahlo pomolze (vselej dobre pol ure 4krat na dan) s toplo vodo kteri smo lanéno seme kuhali. Vselej po umivanju se mora vime z mehko cunjo do suhega obrisati, da se ne prehladi, in ko je suho, naj se namaže s čistim lanénim ali laškim oijem. Namesti umivanja z mehko cunjo ali gobo je pa še skor bolje škaf vroče vode pod vime postaviti 3krat na dan in živino s koci ali plahto noter 12 do tal odeti, da se pod vime kadi vodna soparica, ktera omehčava oteklo vime. Da se voda v škafu vroča ohrani Bili so še bilo nekdaj ampak casi , ko tega kamenja, teh hribov povsod, kodar vidimo zdaj sivi kamen uuiuuuava vi/^iviv ÏUUU. xsc% ov ÏWU» Y oaaiu uuxaui, OO U11W Lil, auipan. puvouu^ auuai V1U1LUU ZéLlCLf Ol VI HaUlCU naj se razbeljen cegel ali kamen dene v škaf, vendar (govorim o Železnikih in okolici), stalo je takrat veliko morje, v kterem so živele školjke (mušelni); ob brega 7 ne sme voda tako vroča biti, da bi soparica vime opekla. Vselej je prav da se taki živini , če bi tudi jesti bilo jih je več, kot v sredi morja; v bolj plitvem bile hotela, celo malo klaje dajé, najbolje jej tekne zelena so druge kakor v bolj globokem; reke so donašale iz (frišna). daljnih krajev peska, blata, gnoja, in kar je najvaž- " ^ ^ ^ ..... . WJ U > , , ^jUVjt Ce je vnetje huje, naj se daje živini tudi kuhinjske nejše, veliko raztopljenega apnenca soli ali dvojne soli ali solitarja v vodi piti (na en škaf Učeni so preračunili, da reke iz teutoburškega lote); ako ne pije, naj seji vlije (dvakrat na gozda na leto odnesejo veliko več kot en milijon dan) v drobno štupo stolčene dvojne soli 4 lote, ali so- kubičnih čevljev večidel raztopljenega apnénca Mi- en lot na vodi in z moko noter. litarj a Ce je živina dobro rej ena in vročnica huda mora tudi pušati. Ako je prisad nastopil iz nesnage vimena 7 se naj se slimo si zdaj, da take ali še veče reke od raznih strani donašajo več sto let apnénec v morje; morje vsega ne more obdržati; apnenec, pesek itd. se toraj dan na dan nabira na dnu morja; — kolika množina se ga mora najprej dobro umije z mlačno žajfnico, potem izmolze nabrati v več stoletjih kakor blato, grez (Schlamm) in dalje ravná, kakor smo ravno rekli. Kadar je vime hudo vneto in boleče, bi pač dobro bilo, da ne bi visélo, ampak ležalo na kaki mehki pod- kteri školjke v zive in mro ? 7 V zemlja Pozneje se je vsa ta 7 ki je bila pokrita z morjem, počasi jela vzdi- govati kviško, na drugem kraji zemlje pa se je jela ni- lagi; saj vsak vé, da bolni nogi tudi kaj dobro tekne, žati druga, tako, da je morje odteklo iz teh krajev v če nam ne visi čez posteljo, ampak Če leži na postelji. druge. —----^ — -—^---r-----j - 7--r-- ------r-----j ^w& 7 — Prav bi tedaj bilo, da se vime naveže na kakošen mehak ki se še zdaj počasi dviga iz morja, pravijo rt tako, da se priveže na hrbtu ; v prt se morajo Da je to lahko mogoče, nam kaže Norveška, , da po tri uknje narediti, da sesci skozi molijo in se ne otisnejo; proces jako neugodne. čevlje na sto let, akoravno so zdaj okoliščine za tak sploh se mora skrbeti, da se vime pretrdo gori ne pri- veže, ampak da tako rekoč le rahlo sloni na prtu. Ko je tedaj morje odteklo, strdila se je grez, pomrle so školjke in okamnele. Vse to kamenje sivkaste ) «« i .V. imuv 1_U 11C O \J oauijtvc ILI ÍVCV LIL UVlu« V OO IU iv d LLI LL j Ol i rVCvobV^, Za trdi ne vimena ali strjeno in ne več hudo včasi črnkaste barve, ki ga vidimo okoli Žeieznikov boleče vime je najboljše mazilo iz začetka smodnik daleč na široko, nastalo je tudi tako. Iskai sem školjk (pulver) s smetano vdelan in dvakrat na dan v trdo razbijal kamenje, toda premalo časa sem imel, 7 vime vriban. Ce to ne pomaga 7 naj pride na vrsto nisem nic mazilo živega srebra (Merkurialsalbe), kteremu se enmalo kafre primeša ; — če to ne pomaga, pomaga j o-dovo mazilo (Jodsalbe) več dni zaporedoma mazano. 7 iz prejšnjega našel tuđi jih ni najti povsod, kakor je razvidno Pojđimo po dolini ob S ori gori proti Z ale mu logu in še dalje proti S ori ci. Tukaj je razpotje. Ce se hoče vime gnojiti, maže se s poprej imeno- Prijetno je hoditi po gladki cesti, pa nalašc se obrnimo vanim mazilom živega srebra, in kadar se predere ali na desno, morebiti pridemo v Danje. Po tej-le brvi treba iti, smo že Čez; hopsa! s cilindrom sem se če je treba, prereže, naj se umiva samo z mlaČno vodo da se čedi. Druzega ni treba; rana se sama zaceli. Je zádel ob skalo. Ni ne skala škrilnik (Schiefer) je ; vvivt*. viuv^M. V.www J A. >-» 11 « uv uuvivii« ACXKXKj L vu OXVOilW. LI i. UC O rv CVilCl, - O EV.L 11LL1XV ^kJVjUItitíL / Ce je vime gnjidavo, naj se vgnjida izmiva z vodo lupi se precej na tanko, je sivkast, nekoliko bliščeč. Mudi se železnega ali bakrenega vitriola in kafrovcem; zoper snet ni pomoci, Če umivanje s kafrovcem nič ne pomaga. Svariti moramo poslednjič vse gospodarje, naj se je tehtnica, namesti železnega beta ima kamen privezan ; varujejo tacih mazacev, ki se podstopijo ovčič na vi- tu vagajo krovne škrili (šibre), ktere tam blizo kopljejo. nik, na debelo ploščast, brž naprej ! Ti je že spet drugi škril- rujav, nekoliko peščen. Tam-le menu s trpentinovim ali brinjevim oljem in drugimi ostrimi rečmi ozdravljati. Taki v ogenj vlivajo olje. Ljudjé gredó maši. Kamo greste? prašajo 77 .vvu» — —--- • I I MJ V w»jv« Dani e. UUV/^UU v L/Uliju ^hh, ujuh tega popisa bojo pametni gospodarji sami posneli, obrniti ter po bližnjem jarku na desno gori u Ako hoČete v Danje priti, morate se nazaj u da se ovčič ozdravljati ne sme po enem kopitu 7 7 Pot je grda, jarek drži zmirom kviško ; na desno imamo cičem in ovčičem. marvec je treba paziti na bistvene razločke med ov- večidel skladast apnenec (geschichteter Kalk), nadesno tudi včasi škrilnik. Se više gori hodimo po bolj belih apnéncih, nad kterimi se zgoraj proti vrhu razprostirajo njive Natoroznanske stvari. Geologičen izhod. Popisal Janez Zajec. Zemljo dobé iz peščencev (Sandstein) in glinatih škrilnikov (Thonschiefer), ki jih zrak in voda razje-data. Taka zemlja je precej dobra, ker je prhka, včasi malo preveč; rodila bi, menim, obilo pšenice, ako bi še jo pognojili včasi s tičjekom (guanom) ali s kostmi toda tega DanjČanje ne storé lahko. Više iti nam brani precej debel sneg; vidimo pa e davno sem želei videti gorensko stran Kranjske od daleč, da so gori vse drugi apnénci. Ker ne mo- proti Železnikom in naprej proti S tedaj malo vesel, ko me unidan povabij j nisem bil dr na] se peljem z njimi v Železnik gosp. Mlađemu 7 7 se remo do njih, pogledamo jih drugi pot. Obrnivši se , zapazimo ne daleč za nami na drugi rebri po- nazaj hlevno cerkvico in še malo skušenemu geologu, je tako vabilo tem ljubše, čem bliže vas Spodnje Danje. revneje je njegovo materijal stanj Da-si je bil ta važni izhod jako kratek 7 videl sem skoraj vse, česar sem želei da ti bom popisaval mesta lep Ne boj se 7 drag čitatelj 7 cerkve ali celó zani- mive obraze žensk ali možkih, kterih sicer tudi ni Do tukaj hodili smo od Ž eleznikov po tako imenovani „premogovni tvorbi" in ker so ti skladi podobni skladom spodnje premogovne tvorbe (untere Steinkoh-lenformation) v Ziljski dolini na Koroškem, imenujejo jih - " učeni manj kal Pravij mene zanimivala sicer m lj a in kam da s kamenjem se pečati je dolgo ,Ziljske sklade." Kjerkoli tedaj najdemo tak zamokel kamen in enake škrilnike v enacih raz-merah, vemo, da smo na spodnji premogovni tvorbi. siv jasno Razprostira se od južnega roba Bohinjske doline in stori trdo srce. Jaz temu nikakor ne pritegnem ; skozi Ljubljano (homec, na kterem stoji grad ljub-tako-le misleč: ljanski sestavljajo škrilniki in peščenci) proti Litiji; 125 tù pa tam nastopijo še dalje na jugu okoli Turjaka, (Grundrechte) : „Allé Volksstâmme des Reiches sind blizo GrahovegapriCirknici in okoli So draž ice. gleichberechtiget. Jeder Volksstamm hat ein unverletz-Nagnjeni so le-ti skladi skoraj povsod proti severu ali liches Recht auf Wahrung und Pflege seiner Nationa- severo-zahodu, zdaj bolj zdaj manj, vôasi stojé skoraj litàt uberhaupt und navpik. Kar šestice paleontologije (okamenin), pravijo, Sprache insbesond u ?? Die Gleichberechtigung aller landesublichen Sp da se dobé pri Cešenci školjke, latinsko imenovane chen in Schule und Amt und offentlichem Leben wird Productus giganteus"; jaz nisem imel časa iti gledat. vom.Staate gewàhrleistet" ui lUUUl/tUO ^Igautv^uo «, J«« UIU^UI V^MIUM/ 1W1 ^i^uwt» Na gradu v Ljubljani pa se dobé v glinatem škril- Prvi stavek izrekuje najrazsežnejše načelo : da imajo niku ostanki praproti „Neuropteris tenuifolia", ki zdaj vsi narodi enake pravice; on preklicuje vse narodne ne raste nikjer več. privilegij y pod Škrilniki premogovne tvorbe niso postali v morji, kratile, kar je drugim svobodno in vse pregraje, ki bi enemu plemenu dopuščeno, ter ve ampak v sladki vodi. Narodne stvari leva pravičnost in enako mero v razdeljevanju vseh do bičkov, koristi in ugodnosti, kolikor zavisé od države drugemu stavku, ki so mu nemške besede te Enakopravnost narodnih plemen po ustavi od 21. decembra 1867. Da-si pošteni Slovenec ne more prav vesel biti „Jeder Volksstamm hat ein unverletzliches Recht Wahrung und Pflege seiner Nationalitàt und Sprache' in kterega ima od besede do besede tudi ustava od < y SUSCa jL^it/., juli u i ci lu uajjjicu puvcuini svuju uiistîl, u« je bil v letu 1849. napačno poslovenjen s temi bese 1849 moram najpred povedati svojo misel da dami: „vsak narod ima nerazžalj nove ustave, kteri je neslovanska večina odlocevala rodnost in jezik varovati in omiko vati pravico, svojo na- mer ali pravec in krojila oblik, vendar ni da bi moralo ; tudi ne bi bilo razumno, za-njo v nji vse napačno biti Govori se namrec tù o samodjavnosti narodov o tem, da narodi celó ne zmeniti se, kakor bi je ne bilo, ampak pamet- svoj H6J6 UUUtl y V tgJLU pvou^liiatl ViiU vy \J MJL y XVJ. WtVJV V prednji vrsti opozicije, pa jih je pri vsem tem misel polastiti se tega, kar so nove postave dobrega prinesle. bode smejo svojo narodnost braniti in hraniti, postava jezik likati in mikati, kakor če bi izvirna v tem posnemati vrle Čehe, ki stojé v imela: „Jeder Volksstamm hat ein unverletzliches Recht ali Wahrung und Pflege seiner Nationalitàt und Sprache" seine Nationalitàt und Sprache zu pa „ein Recht, Vredno je tedaj, bolj pomarati za-nje in dozvedeti wahren und zu pflegen." Ali nemški tekst pravi: „Recht r»*v.înrtl î ^ nn^ni HHiilrni v\n OA UaXûYVI A nAmA_ Q 11 T A J\i QH^Tinfï» HV^rl P-fli jim pravi zmisel in sežaj. Tukaj pa se hočemo pome- m V» o. II uuiuug wuu J. -u^i/ , tu JC , „Cšlli XlCUUb U.Čil Čt U J niti samo o enakopravnosti narodnih plemen, dass seine Nationalitàt und Sprache gewahrt und ge f Wahrung und Pflege to je „em Recht darauf, Narodne pravice določuje §. 19. osnovne postave o pflegt werde občnih pravicah vseh državljanov (državnega zakonika Kdor nemščini dobro gla vé 9 ne bode dvomil o y 1867 nikih tako-le : t. 142) kteri poslovenjen po deželnih zako- resničnosti našega tolmačenja. Primeri še na pr JL1U f , HICU O* > [JUOIVYÇÎUJVU J^VJ UVOV1U1U umuvj^cv VVlUiHVUU j U. X JL 1LUU1 X ozirom tudi na neki dodatni popravek), govori Recht auf Bestattung in geweihter Erde j> ein pokop (pravica, biti posvećeno zemljo) in pa „Protestanten haben » f W M v W M w w *** w ^ U V JUS JLJk~& A^j V/ J JLX y * X V V w kj KJ (Aà * A U V XJL JUi Ci KJ \J J Vsa narodna plemena v državi so enakopravna ein Recht zur Beerdigung ihrer Todten auf dem katho in vsako pleme ima nepovredljivo pravico národnost in jezik ču vata ter gojita. y da mu se lischen Friedhofe Na ónem stališču „Enakopravnost vseh deželskih jezikov v šoli, v uradu in javnem življenju priznava se od strani države. v , ki namreč ohrambo in gojitev narodnosti prepušča zgolj samodelnosti dotičnega ple- mena y stal je na pr bivši minister Schmerling, ko „V deželah, Je v kterih stanuje več národnih plemen, interpelacijo slavnega borivca za narodne pravice, dr. To- naj bodo javna učilišča napravljena tako, da se vsakemu o^«,««, 0 tv,m, „«c* ^»ouu mmaju »uiotvo j^ujigc teh plemen dado potrebni pomočki za izomiko v svojem razen edinega katekizma, kterega je tiskal neki Balznik." mana, odbil s tem, da Slovenci nimajo šolske knjige jeziku a ne bode nikomur sile naučiti se kterega dru- zega deželnega jezika. u Ali zmisel sedanje postave sega dalje. Vse, kar se od strani postavodavne in zvršilne državne postave more Najpred naj se tù pové, da je ta postava od 4. zgoditi za ohrambo narodnega bitja in za razcvèt jezika, marca 1849. leta sem prva, v kteri je enakopravnost vse to se tudi mora zgoditi. Dalje se vé da postava narodov očitno izgovorjena. Niti diploma od 20. ok- ne sega, niti more ktera človeška moč raznim narod- tobra I860., niti ustava od 26. februarja 1861. leta je nostim, pri kterih vladajo različne okolnosti, različni ne omenjete, čeravno so se zlasti slovenski časniki po- pogoji, zagotoviti na pr. enakomeren razcvet literature, ali enak materijalni napredek ali enako veljavo na zemlji. T^v • i , i • i «/ • i • « i gostoma sklicavali na prvo izmed teh dveh pišem ploma od 20. oktobra 1860 govori v Di- odstavku ,,o pravicah in svobodah raznih kraljestev in dežel" > V 3. bil ) Drugi odstavek je državni zbor sicer nekoliko osla-ker sedanja postava več ne govori (kakor krome- v o zgodovinski zavesti prava in o različnosti riški načrt), da država je porok, da je dobra za odstavku teh kraljestev in dežel", v 4. odstavku zadnjič V o ena- enakopravnost, ampak y da ona priznava enako- V 1 • soli uradih in kosti podložnikov pred postavo in o enaki dolžnosti pravnost raznih jezik OV v ovsu, u i a ui ii ii gledé na vojaštvo in plačevanje davkov", ali besedice javnem življenju. Ali ta razloček ni toliko važen, o narodnih pravicah bi v nji zastonj iskali, niti se mo- kakor bi kdo iz prvega mislil. Kajti če ima razum vla- remo čuditi temu, če pomislimo, da so na sestavljanje dati državo inpostavodavstvo njeno, mora se to, kar se te diplome Magjarji imeli naj veči vpliv. Samo v pre- priznava za dobro, za pravico, tudi izpelj ati v vseh stolnem ogovoru, s ktero je svetli cesar prvo sesijo dr- tistih ozirih in stranéh, na ktere ima država kak vpliv. žavnega zbora 1861. leta odprl, govorilo se je o enako- Tudi zadnji odstavek, ki ga je državni zbor iz pravnosti vseh narodov in o enaki ljubezni in skrbi za svojega blaga pridocLal, ne bode po svojem obsegu ve-vsakega iz mnogih plemenitih narodov. KJ V VJ V^t* MAM^t« X V VIMfA y 11 W M V Vi V JL %J O like škode dělal ni Čehom, zoper kterih šolsko postavo Ne morem torej drugače nego v tem §. 19. videti meri, kakor je podoba, ni Slovencem, tem manj převážen napredek. brani manjino proti večini, m mi y ker Slovenci vemo za vec Prva dva odstavka tega paragrafa sta posneta iz takih zborov, v kterih so naši ïjudjé v manjšini Kromeriškega nacrta, iz kterega je prvi přešel tudi vorí pa ta odstavek razločno, da se Go- morajo šole urediti v Olomuško ustavo od marca 1849. leta V V1ULUU.S&.U UBLftYU UU t. lJJčtl UČI jlu1u. ivcci, kajti v x tctrw, u« oc v xij i xx xcixxxvv; »oaia uaivu, uvrxvj kuuj čenem náčrtu nahajamo pod §. (19) 21. osnovnih pravic ski v svojem jeziku izobrazi, in da se sme v re- tako, da se v njih lahko vsak narod, torej tudi sloven- y da pa ni siljen nihče učiti se druzega tu nemškega laškega jezika. tam crv, močrov, močeróv. Da se enako raztézajo bečelo pospolném domače, imamo izglede: na Go- sede To so glavna načela, ki jih postavlja osnovna po- renjskem pod Smarno goro sem slišal: čerěsu (čereslo) stava za národně pravice nam. č r ě s 1 o gârberlohe y i Notranjci so iz priimka Razum nam veli, da so ona dobra sama na sebi, Premrl naredili: Premrù, Premrôv, v rodilniku: xx^xx* * ; «« - - ----- "—------ - - - — - « tem bolj, ker izvirajo iz druge dôbe, ter so spočeta v Premróva; kar se dostaja "i i i m í~\ à r\ m "1 à v l 1 _ v v i /i 1 duhu leta 1848. Toda osnovna postava se mora še poleg : arzer ) i sicer a 9 izvršiti, mora stopiti v življenje in vse XA v 1 O X bl , UiUl « o * j vuj 111 v 00 zdanje » * x*Vxx*. ^*x^*, .. j ^ ^u^u, uvum^u. i, uoi. in prihodnje postave, ki se izdado s privolitvijo držav- žágrad m. sakristei iz nem. sagerer, sagrer sa- nega ali deželnih zborov, vse naredbe, ki jih izdade kristei Schmell. 3, 208) iz bavrnem. aser sack, Scmell. aržet (kakor nsl. nsl. a j z e r, bavrnem. w e i 1 e r, w a j e' leitseil, Schmell. vaj et leitseil iz 54 nsl. zvršilna državna oblast, morajo biti osnovane in izpe- ) 116 9 ljane v duhu y po načelih iste osnovne postave. Ali gio > span leges vigilantibus scriptae" (kdor postavo zaspi, Diez etym. worterb. kose nsl. korajža iz romanskega: vlašk. corag- c o r a g e, franc, courage herzhaftigkeit, MHHHMHHN|, srb. kajsija apri- nsl. fv Laščah): áj- j 139 9 strsl. navala Mikl. lex. 279 sam je kriv)! Da tako v resnici bode, da se ne vkrade in pritepe napačna, krivična, osnovnim postávám na- m o žna poleg drugod navadne oblike: álmožna, x* sprotna pratika, morajo čuti in paziti neprestano in ne- nem. aim o s en; nsl. fájmošter iz nem. pfarrmei- vtrudno državni poslanci, deželni zbori in odbori, okraj na in obcinska zastopstva in posamezni ljudje, kjer in kolikor se kterega tice. Da se občne pravice razznanijo, klošiča: ster; strsl. s ej k ^ nam. i poleg : šelkx serieum, lex. 1132. Vrnimo se zopet spisu gosp Mikl. dr. Mi- nsk risalček (bolje risalščak, rusal- in pota, po kterih se one dosegajo in krivice odbijajo, ščak) pfingstmonat, novi-Jez, nsl. risale, strsl. ru- delo krasno in salija pfmgsten, kar je po gosp. dr. Miklošiči iz gršk. delo po vsem narodu razvedó zaslužno slovenskih Časnikov Je zlasti kteri ZuaoiUAUVs oiuvc/uoaiu waounvu v , ivi^x l naj , ^auuouvoi v ^vi/iv^j <• kw iu mut x \j o c« x x k?VS WJIV OWUVA »XX VVIXVA lUU^V XJLUMV11, T XXV* 1VIUW VWttVI. "J" XX»« W T VUl*, XXJ XXXV V Vy J OZJIXVV^ , V tli t/ , S10 P1DJ V VUIM lenge sol haben czweliff gewende, das sint acht vnd zovanosti, državno uredjenje. Vse to v obče. Potem obra vierzig gewende, vnd iedes gewende sol haben dreissig prestopi v popis s tare g t messruten, so schol iede ruten behalten fvnffczehen rope) ( Azij e 9 Afrike > m popis ga (Amerike in Avstralije) mvUU4 ».vu j x «.vvxx --« I --f ^ f * V^ ^ ^ ^ ** * ° ** **"J ^ J' waldelen ader rechte holczelen, das ist ein rechte nahaja čitatelj o vsakem delu sveta o vseh državah Ev Tu daicze maile kuniges masse", Benecke-Mùller u, x. w, — v^^x«^ uLuiti.»uog*v.o-atj.u.iioi U , Al , VA<* j luicj A V Still, ^UOJJULIU V ćllli pu U CLU Ol^ CLU IC V L nepřeložen ostal prvi, Slovencu menda nerazumni del gjarskem (neevropejskem) naroduv SI 9 9 28 Benecke-Muller 9 Graff 27 9 719 ; uiu v «uu, irtzj^opili so jih na dvoje, in i^tvu i »žudnjom so ostali Slovani po številu dosihmal najjači narod v drug tako strani med ceplj da je torej Avstrii, gospodo vani po nemškem (evropejskem) ma besede: mol, molt, a drugi del: wurm se je poslo- Avstrii je 16 milij , mo- Slovakov 68/,0 milij venil i XXX vx, — - ^ , t* "b* " ^ X ^ tako se je porodilo: molčrv (moltčrv) ; vseh v in pol (Cehov, Moravaaov in Poljakov 2 milij ona in 300.000, dolgo ni bilo, težko Slovencev 1 million in 270.000, pogrešani so bili plodi Veselo ve muze — kako so nas, _ _ _ ___ _ _ _ 1/ _ ^ . ^ - m ^ m 1 a Tě m m « a a ____* ^ ^ • Malorusov ali Rusinov do 3 milijone in 100.000, Hrvatov in Srbov 2 9/10 milij., kako težko pričakovani, in kadar jih Bugarov 24.000), Nemcev blizo 8 milijonov, Talijanov starej še in mlajše, stresali in vnemali, navduševali, elek- do3/3 milijona, Rumunov ali Vlahov 24/5 mílíj., Magjarov do 5 milij., židov (judov) x minj., xvx v^*- ——~- r-----—-----— del naselili med Slovane, pa se njihovega jezika slabo nosti nego applausus populi? in da je Koseskemu ob- blizo milij. ki so se veči- trisovali. Ne priznati tega, bilo bi grešno in krivično. Kaj more pesniku umetniku biti bolja izkaznica te last- prijeli ter govoré navadno nemški, ciganov okoli 100.000 na Erdeljskem in Ogerskem, ki so potomci indijskih činstvo ploskalo, to jest tudi faktum. Drzno je torej v oči • § parije v Po veri so tri četrtine stanovalcev avstrij- toliko živih prie, kterim so Veselove poezije od začetka znane, ki čutijo neki poseben, njim lasten ritem skega cesarstva katoliške vere. Zemlje avstrijske so in neko predobivno miloglasje v istih, ter pomnijo, kako je njega dni vse strmělo veselja, ko je Koseski razdeljene v alpinske (planinske) (s Salcburgom, Sta- t>~ —# ~ „ * ~ * v, . ^v^v>^^x jarsko, Koroško), kraške (kterim se prišteva vojvo- prvič v svojih heksametrih pokazal, čemu je kos zani- dina kranjska, Primorje, Hrvaška in Slavonija, Dalma- čevana slovenščina (v takih heksametrih, kteri so bili cija), sudet ske (s Česko, Moravijo itd.) in kar pat- še Prešerna izklicali na poskusni bor) —drzno je, pra- ske (z Galicijo, Ogersko, Erdeljo itd). med drugim pravi, da svet dosihmal ni še Rusij i imel države vim, in predrzno odrekati mu božjega pesništva dar! In če Stritar našega pesnika po eni strani vendar tako velike, kakor je Ruska; ona obsega več kot dvo- le primerja s Klopfstockom in Vossom, vprašal bi ga: struka Evropa in delà skoro šesti del celega naselje- so nega sveta. Profesor Bradaška je sam čutil težavo y bobovico ? kdaj Nemci ta svoja imenitna rojaka venčali z toliko gradiva nadvladati v malo polah; al rešil je svojo nalogo mojstersko in tako svetu podal knjigo Nič manj napačno ni, kar Stritar zaničljivo govori )jsiersKO in Lanu sveiu pouai Knjigo, ki ni ie v v ix uiu vaquai liuoooacga ; vac* do 11 a lu i co „pí cuciu šolski rabi, temuč tudi vsa pripravna za be- Y času, kar ga je treba, da se jajce v mehko skuha." ni o izvirnih delih Koseskega da se namreč „prebero primerna rilo domače vsacemu, kdor hoče poznavati svet. Ce bi se nasi „Matici" podala ter bi zbrala in spravila umotvore, pokazalo se 9 da Kratkocasnica. Zmešan pogovor o dvalizmu. na beli dan vse njegove tudi ta oponašek ima piškavo stalo. Najčudneje pa mi je to, ~ kakor trdi, ne vzemši v račun, kar jim filologi sitneži da je Stritar Koseskega pesmi vrgel pod klop 1 • V • V I •• /III • • j v w ocitâj O J XUL V cauai JlUi UI U^ga JUL Lij pu JJiaVlUi lio Na Dunaji pod imenom „Kritikus" izhajajoči za- m0re očitati neg ravno s slovniškega stališča kje kteri bavni in humoristični list s podobami je v svojem 3. izraz (na pr. vrnina, Maz. str. 50) ali oblik slovnici listu prinesel sledeči pogovor med Grantikus-om (Kislico) manj primeren, ki pa skladnega učinka in uspeha cele in Kritikusom (Rešetarjem) : in vendar se jim druzega nič po pravici ne No zakaj neki si danes tako nasaj en, kako bi ne bil, ker dvalizmov ni R e š e t a r. gospod Kislica? K i s 1 i c a. konca ne kraja! Rešetar. Ne vem, kaj da s tem misliš? je znan samo e n dvalizem. Meni JLUMIUJ js/ i. J.I VA- VJ U y pesmi ne podira. Ako je Stritar bral, kakor pravi, „prve pesnike vseh evropejskih literatur", bral je gotovo tudi Byronovo poezijo „Mazepa" v originalu ter mora vedeti, velikánská naloga je, hoteti metrično pošloveniti jo. (Čehi imajo nekaj Byronovih del pre sta vij enih, nad Ma-zepo pa se še niso upali, in lahko je, da se izmed kako Kislica. Jaz pa že dozdaj dva poznam: eden vseh slovanskih íezikov edina slovenščina ponaša s 1 • i • 1 • • 1 w 1 • • . • f _ H__ . _ I med ogerskimi in neogerskimi deželami 9 in ta je j da Ogri imajo denar, mi pa dolgo ve; drugi pa se v naših neogerskih deželah zapazuje 9 m ta je 9 vani „liberalciť t imajo svobodo besede 9 da tako imeno-tako imenovani klerikalci" (cerkveniki) pa svobodo molka. Bojim se tem pre vodom.) Koliko misli je tù stisnjenih v en odstavek, ker so besede malo ne vse same enozložnice! Naj poskusi Stritar posloveniti en sam tak odstavek, in razumel bode koj , zakaj Koseski ljubi kratke besede, ; kjer le more ktero dobro najti, ter piše: množ (Můrko) pa še tretjega in sicer tega, da ne bi Ogri še dobili rah (Můrko), vada QMurkoMůrko tedaj je že dal svoje lastne armade. tem besedám domovinski list, po Stritarji pa bi si jih Rešetar. mislil ! 1 kdo bo zmiraj deset let naprej bil Koseski za svojo potrebo sam pristrojil s tem je eni „rep odstrigel, drugi glavo odsekal"!! ; da Dopisi. Pa če bi i česar jaz vendar počez ne trdim lz Dunaja 9>ppr. Naj vam razodenem drage Novice", kako me je v srce zabolelo in kako sem se ki mu je sicer vrednik rahloČutna to poslednje delo (Mazepa) tudi ne doseglo v vsem cene poprej šnj ih, komu ste neznani dôba Koseskega in pa ne varna bolezen, ktero je srečno premagal, ko smo se začudil „Glasniku", slovenska duša, beroč v njem Stritarjev zarobljen že bali, da nam bo na veke obmolknil? In ni li siro- vost ni li barbarstvo, ne bom rekel, ne veseliti se, da nalet na zasluženo slavo našega Koseskega. Moj namen ni tukaj obširno pobijati, kar je rečeno v „Glasniku", temuč hotel sem le opomniti slovenstvo in sobnejše mu, nego sem jaz, zastopnike, da smo častit- spo- vxjavf xxx XX v, «v ^xxx * , — , --------,-- se je zopet oglasil, ampak odtod krhati mu že davno zadobljeno pesniško veljavo? Iz vsega Stritarjevega sestavka hoče na dan neka zamera vredništvu „Novic" in drugim, ki so pisali o 9 ljivemu pevcu dolžni satisfakcijo za to nj ego vemu imenu storjeno nagrdo. Samo nekoliko besedic naj spregovo-rim na to stran. Novicami" začenja posebna dôba v slo- poezijah Koseskovih ceniti po vrednosti. 9 kakor bi Prešerna ne umeli Je pa kaj resnice v tem? Meni se zdi, da nič. Niso li „Novice" vselej z Ce se z najvećim ponosom jemale in razglaševale, karkoli je ta slavni rojak venskem slovstvu, in ta zasluga se jim priznava povsod izvzemši morda tabor naših knownothingov — dolžne so pa „Novice" same po lepem delu svojo utrdbo v narodu in svoj uspeh ravno Koseskemu 9 m kdor takrat že prebiral „Novice", J® ta bo vedel, kako čislani 9 * ) Vide: „bobova slama4 í , jajce je mehko kuhano" 5 „pohlev- j ? mu* oiamoi j jjj j ^ ju auvuuv uuuuuv/ y j % nost Koseskega vzeta za protest zoper dajano mu ime pesnika" itd. nimamo več Prešernov ? Kdo more kaj le napisal za-nj e? Ni li njih vrednik z velikim veseljem hitel priobčiti v „Koledarčku" (1852) kos Prešernovega prevoda mnogo ložje Parizine od istega mojstra, kteri — da-si nedolikan — dopušča vendar enem tudi neko primerjavo s Koseskega Mazepo? Zares nisem še videl takega, kteri bi Prešernu } da za to, da na pr, jemal lovorov venec. Toda je li kdo smrtnih kriv _ da ■ 128 soneti v „Glasniku" „Poetov m'javkanji" niso Prešernovi, zapeti^solncu in mesecu, soneti o nam je državnim poslancem kakor že pred nekolikokrat, ~ * nimajo pesni- tako spet v tem listu ocital, da smo slovansko soli- da škega vzleta, ali da jim manjka divne ubranosti, s ktero dar nos t razdrli. Dokazal sicer ni se odlikujejo pesmi Koseskega? , zakaj ; niti ni po- .ť^ t^cicxvcuw se imamo vesti, da bi v politiki bili soli- Zamerivši Stritarju nedostojne besede o Ko ses k em darni. Ali to , kar on trdi, sem jaz v „Novicah" že vedal kako pa ne bom jaz niti bode kdo drug njemu odrekal spret- zdavnej ovrgel. Zakaj se y yy Primorec" na moje razloge nega peresa. Naj delà, — saj je prostora dovolj in delà ni oziral, ampak je mimo njih šel, kakor da bi jih preobilo! Nikdo mu ni in ne bode mogel braniti pri- ne bilo? On stopa k pisateljski „bratovščini", tudi kritiko y ,,v/ic»bvsvoulu* , pise naj, ce ga mika, u^u^ ua icooiv, an aatvaj jo ziuaj u ujem inoicai, ko je temeljito, pa pravično in nosečo pečat to the so obdelaval; zakaj ga ni zdaj razložil svojim dene sicer pravi, da moj na rešeto; ali zakaj je zdaj o njem molčal zagovor drugi pot ko je blagodušja in plemenitosti na sebi! bralcem, ko nas je sodil, in tudi obsodil, ter nas za Cigal e. nevredne izrekel zaupanja slovenskega naroda. Iz Dunaja. (Nekoliko vpraèanj „Primorcu.(i) pred obsodbo Tukaj ) Primorec" od 5. dne t. m. piše od besede do besede slušati naš zagovor llUiUXCV^ VJ Vi «_/. UUC tt 1X1. UlOO UU UVQUVIV» UV uvovug --------- --- tako-le : „Gospod državni poslanec Luka Svetec toži v prosim yy „Novicah", , je bilo po moji misli čas in mesto, po- Ali bodi si to, kakor že hoče , Primorca", kedar bo imel z menoj opraviti da se vni posianec .LOïKa oveiec iozi v w ^ť1 nmvi^a , j\cuch uu îiuei z menuj upraviti, 19. njegovo ime i nekoliko!! pri- aaj na tanko bere moje besede, ne da bi mi spet kaj stavlja v slovenskih časnikih i pravi, da nej on tega naredil." — Ali ker jaz v predzadnjih „Novicah" (1. dne t. m.), ko sem o tej reči pisal, nisem niti to žil niti rekel, da nisem jaz tega §. naredil, ampak samo, ne razumem, kaj pristavljanje mojega imena pomeni, zato se drznem „Primorca" vprašati : kedaj je on besede, ki mi jih^podtika, v „Novicah" bral ? Nadalje piše poteknil, kar nisem niti mislil, v 7 niti rekel. Svetec. Iz doljnjega Stajarja. dan t. m. Ie bila da v Slovenjem Gradcu volitev deželnega poslanca. čisto slovenskem kraji je bil izvoljen Prus in protestant dr. Oskar Schmidt, c. k. profesor vseučilišča graškega, priporočan po vitezu Jerneju Carneri-u, kteri ■■■■■■ ^mmHHHiH^ ^^IMHHHHM apaaMi Primorec": „Cě se Luki zdi ta §. hvalevreden, Imamo stajarski zemlji. *) Dobil je 21 glasov'več (113) kakor prapor nemške kulture visoko nosi po _ ^ m u * a a v m « a « _ __«v jjJL 1 1LLIVL CU . JjV^C OC JLJ LIJlVI /jUl Id 11 Y V 1 lUlClUl^ ~--)--~-------J*' / - ~ ~ — —^«v » ^ ] ^^^ ga mi (kdo?) samo za vabo in puhlo liberalno frazo, e. k. okrajni predstojnik Globočnik (92), kterega je ktera nobenega Slovenca ne osreči. Naj y mi dovoli „Pri- morec" tudi k tem njegovim besedám nekoliko vpra- Prvo: Ako §. 19. ni trdna, za vsacega vezalna šanj. postava, ampak le „puhla fraza' od koga, posebno od naših nasprotnikov zahtevati vlada želela in za kterega so tudi Slovenci glasovali ali zato, ker si ga^ res mislijo pravega zastopnika ali pa, ker si niso upali zmagati z drugim. Volilci iz Slo- y kako more „Primorec" venjega Gradca in Soštanja mislijo zarad nekih napák y bi ga spoštovali? Drugo: Ako so ustavne naše postave volilnega cenzusa v 3 krajih podreti to volitev. Iz Nariua v košanski fari aprila. V-č. fraze, čemu se „Primorec" toliko jezi nad državnimi Prišla je vesela spomlad; od prvega aprila so dnevi poslanci da ^ivoiauvx , ua ne vé , učtivu Ul jini » vu 1U1VU JUW- ----- JT—----- r------------j« v. metal, in da jih z osli, judeži, izdajalci itd. pita, kakor popke pognalo, in če gorki dnevi tako napredujejo, bo Naj še omenim neke nam kako bi jim več grđih imen na- tako topli kakor poleti. Sadno drevje že je cvetne Meni vsaj ni bi mu bili taki naslovi vsakdanji kruh? znano po zgodovini, da bi bil kdo kedaj domovino z A # ------, 0--------v ------ frazami izdal. Tretie: Ako „Primorec" po eni strani dobivamo iz cesarskih pisarnic, so na eni strani sloven- J ' \ « . 1 1 • vi . • • • n r tli ■ 1 ■ .. « v malo dneh že cvélo. Slovencem prečudne stvari. Listi, ki jih že nekaj časa tožbe lu^iu^/ pnnasa y ua o^ u u g ^ v i lij ví* - / - o ---------^-------j----- ---— * » strani pa trdi, da ta §. ni za nič, daje puhla fraza, košen list, se na prvi hip zaveseli; al ko ga v roke da se 19. ne s poln j uje, po drugi sko, na drugi nemško natisnjeni. Marsikdo, vidivši ta« ter s tem ljudi odgovarja, da bi se svoje^ pravice ne vzame, vendar nie ne vé ? kajti na nemški strani je posluževali, prašam: kakaje ta logika? Cetrto: Ker pripisano, kar gosppska hoče reči; slovenska stran je Primorec" tako možko zasedel konja velike poli- prazna. Vprašam celi svet : ali taki listi niso prav očitni on gotovo vé iz zgodovine, da se je to že neke- J? » tike tožniki, da uradnije, ki tako delajo nočejo biti pra- y krati na svetu pripetilo, da se ustavne postave, pa tudi vične ravnopravnosti Slovencev. Taki listi pa tudi cele ustave, niso spolnovale. Tako seje godilo na An- pričujejo, da se prav po nepotrebnem denar troši gležkem, na Francozkem, in če hočemo tudi bliže nas, čemú neki še slovenski tisk, če se rabi le nemška stran? na Ogerskem. Ali so pa Angleži, Francozi, Ogri rekli, Bog pomagaj ■ I da ustava in ustavne postave, ker jih vladarji, ministri in uradniki niso spolnovali Postoj na 13. aprila. Ker so nam ravnokar niso za • v O nic r Álí so ljudi došla po c. k. deželni vladi potrjena pravila, je začasni iu uiauuiai uicju o j^/ yJ i ai \j y c% i a y uiovy uiu . aaxx wv aj _ odgovarjali od svojih pravic in jim kričali, da so to le odbor sklenil sklicati občni zbor na belo nedeljo 19. puhle fraze? In ali bi bili ti narodi po ti poti, kakor dan t. m. Vljudno se vabijo tedaj vgi, ki hočejo prijo „Primorec" hodi, in s to taktiko, ktere se on služi, stopiti postojnski čitalnici kot udje, da naj se zberó na kedaj v djanje spravili svoje pravice, ki so bile s prva, ta dan popoldne ob 5. uri v gostilnici „pri zlatem križu." in po tem še nekolikokrat tuđi le na papirji? Naposled pravi „Primorec": „Kdo ima prav, to pricajo vsakdanje Iz Gorenskega. Začasni odbor. Selcih je dne t. m. po avi )) vi v v • ^jlvuu JL jlli Cb jjl C\ y y iv t --~ ^------------J ' ~ ---- ~ - r krivice, ktere se godé slovenskemu jeziku, vzlasti od dolgi bolehnosti umri ondotni učenik gosp. Andrej tega časa, kar se je rodil ta imenitni §. To Luka Stamcar. Bilje rajni med učitelji ljubljanske škofije dobro vé, in greh bi bilo, ako bi mu hoteli dokazovati." eden prvih sadjerejcev, ves vnet za to lepo in koristno hoče „Primorec" s tem reći da y e prav razumem, slovenskemu jeziku z d a j, kar imamo ta vice godé, nego pred. Moram reči, da tega ne vem; to mi je čisto novo. To sicer vem, da je po večem še vi, vio, oc vednost, toraj tudi od c. k. kranjske kmetijske družbe veče kri- z sreberno svetinjo odlikovan. Priporočamo ga v blagi spomin vsem prijatlom in znancem VSe pri Starem, ua oc ic maiu uiaiu ua u viju uuiau«, ali da bi slabeje bilo odpřed, tega še nisem od nikodar da se ' y ™ rv * — ~ malo malo na bolje obrača R. Podratitovski. Iz Ljubljane. (Duhovščina in ljudske sole na Kranj skem.) Da- si tudi so „Novice" slišal to y ko zdaj od „Primorca." rwu *uaj uu „L iiiiiuiua. ZatO ga pozivljam, il «J o r~r------j" r------.1 —■— o-------------------j brez strahú dokaže; ne bom mu v greh, temveč veča čast in hvala ozir povzdige naših ljudskih šol, in v svesti sem si, da bodo sloven- vendar si ne morejo kaj, da ne bi zopet zdaj, ko libe- naj nega prepričanja poudarjale, da gré pri vsaki priliki iz last- naši duhovščini naj- v zasluženje pisal, ski državni poslanci zavolj teh novih krivic, ako se po- * trdij 0, lovali. in so po vladi storjene, precej ministre interpe- Zdaj imam pa se eno vprašanje y y Primorec" zen ) „Laibacherica" glorijo poje t ej volitvi in vkljnb „der schwar-Partei" želi tuđi našim kmetom tak „gesnnden Sinn!" zdravje „Laib.4 M Na Vređ. 129 ralci s puhlimi frazami in brez vednosti kraj nih razmer pobijajo zasluge duhovstva o ljudskih šolah, povzdiguile glas v tem oziru. Povod v to nam daje razglas c. kr. deželne vlade od 28. marca t. 1. št. 112., kteri poleg pohvale družim duhovnom in svetnim gospodom očitno pohvalo izreka 19 duhovnikom, ki so lani iz lastne go-rečnosti do ljudske omike čisto sami brez druzega učitelja oskrbovali šolo v krajih, kjer zarad rev-ščiae faranov dosedaj ni bilo moc ustanoviti rednih šol. Naj tudi tisti bralci „Novic", kterim vladni oglas ne pride v roke, jzvedó imena teh djanskih rodoljubov. Ti gospodje so: Štef. Prijatelj, župnik pri sv. Katerini, Anton Umek, župnik pri sv. Lambertu, Jan. Kapus, župnik v Pecah, Sim. Kosmač, župnik na sv. Gori, Mat. Markovič, duhovnik v pokoji pri sv. Križu, Maks. Rumpler, župnik v Lipoglavi, Mart. Gros, kaplan pri sv. Lovrencu na Temenici, Jan. Skofic, župnik v Su-horji, Jern. Dolžan, župnik v Radovici, Prim. Klemenec, ekspozit na Gori, Jož. Lavric, župnik v Zaplani,^Nace Okorn, župnik v Podlipi, Fr. Povše, župnik v Crnem vrhu, Balt. Bartol, župnik pri sv. Joštu, Jan. Zagorjan, kaplan v Rovtah, Jan. Grm in Andr. Pogorelec, kaplana v spodnji Idriji, Jan. Podgoršek, ekspozit na Ubelskem, Mat. Erjavec, kaplan v Podkraji. Kakor to očitno pripoznanje zaslug gotovo veselí vsakega rodoljuba, vendar bo njegovo veselje še veče, ako mu povemo, da je na Kranjskem 52 takih šol za silo, v kterih naša častita duhovščina prostovoljno žrtvuje mnogo časa in truda. Ako se skrb za ljudske šole po novi postavi utegne vzeti duhovšcini, prestale bojo vse te šole in mladina celih okrájev, ki niso v stanu šolskega poslopja zidati in učitelja plačevati, bode ostala brez šolskega poduka. Morebiti pa, ako šolsko postavo potrdi cesar, bojo grof Anton Auersperg, dr. Klun in drugi zagovorniki ločitve ljudskih šol^ od cerkve svojo denarnico odprli in tem revnim krajem šolo oskrbeli? Saj bomo videli! — Le en glas gré po mestu, da zopet letos je bilo vélikega tedna petje v naši stolni cerkvi izvrstno. Lepa hvala toraj našim častitim bogoslovcem, ki so s svojim petjem v obiskovalcih stolne cerkve vnemali najbožna čutila tega resnega časa. Še posebna hvala pa gré voditelju pevce v gosp. Jan. Golobu, čegar krasni bas, in primistu gosp. Jak. Aljašu, čegar izvrstni tenor sta se v lepo vbranem petji odlikovala. I — Gosp. vitez dr. Miklošič je Matici podařil 19 zvezkov svojih knjig in gosp. prof. S ember a svojo knjigo „Zapadni Slovane." Slava jima! — Gosp. dr. Toman, ki je čez Pešt, kjer je imel pri Njih Veličanstvu audiencijo, přišel za nekoliko dni v Ljubljano, je sklical danes popoldne odbor za be-laško-lj u blj ans ko železnico, da mu naznani sedanji stan te za našo deželo prevažne zadeve. — Od c. k. ministerstva pravosodja je prišlo vprašanje v Ljubljano: ali ni tukaj poslopja, ktero bi bilo zajetnišnico pripravno in sicer za 400 hudodelcev. I - Ker tudi v druzih deželah ministerstvo išče novih jetnišnic, je to žalostno znamenje socijalnih avstrijskih razmer. — Zbornica kupčijska je volila včeraj predsednika in podpredsednika; predsednik je bil izvoljen gosp. V. C. Župan, podpredsednik pa gosp. Janez Horak; obá enoglasno. — Društvo izobraževalno za tiskarje je v izred-nem velikem zboru izvolilo za predsednika gosp. Jož. Blaznika. — Že v zadnjem listu smo naznanili, da je přišel na svitlo drugi zvezek „S^avjanskega juga", kterega izdaja in vredujev Karlovcu g. Klaric. Vrlo se vvrstuje ta zvezek prvému, ker donaša nam mnogo zabavno-pod- učnega na 5 pôlah. Iz obsežka navajamo tu sledeče : Pesmico s podobama cesarja Maksimilijana in cesa-rice Chariote. Kmet, roman po L. Miihlbachovi. životop is Nikole I., kneza in gospodarja Crnegore in Brda, s podobo. Životopis dr. F ran ja Rački-a, predsednika jugoslavjanske akademije, s podobo. Lah-koumna Emica ali mladost-norost, izvirna vesela igra v 2 činih. Životopis dr. L. Tomana, s podobo. Iz povestnice; Ljudevit župan posavskih Hrva-tov napravi zvezo s Slovenci proti Frankom, s sliko. Srbské noše s slikami in popisom. Razgled po Jugoslavjanskem s slikami mesta Zagreba, stolne cerkve in Jelačičevega trga v Zagrebu in grada Jurjevac poleg Zagreba. — Slavna čitalnica 1 j u t o m e r s k a na Stajarskem je gosp. dr. Jan. Bleiweisa izvolila za častnega uda svojega in mu poslala krasno diplomo. — V pisarnici kmetijske družbe se dobiva seme svilnih črvičev po 1 gold. 50 kr. lot. Zagotovilo se jej je, da je prav zdravo seme. — (Cholera morbus in pa „Laibacherčin" podlistkar). Kdor morebiti misli, da ni več kolere pri nas, naj le pogleda podlistek (feuilleton) sobotně „Laibacherice", pa bo videl na dveh stranéh eklatantno krizo te bolezni. Mi, ktere „Laibacherica" meče med „ultramon-tance", imamo še toliko kristijanske ljubezni v sebi, da se nam je, opazivšim one kritične ekskremente, podlistkar res v srce smilil, da je toliko trpel, predno je na-stopila ona sobotna kriza; od druge strani pa smo ob-Čudovali močno natoro podlistkarjevo, da ga pri toliko silnih simptomih „des solange fallen gelassenen Fadens" kakor sam pravi, nismo danes že našli v „Todtenzet-tel-nu." Pa res tudi ni čuda, da je podlistkarju tako grozno hudo bilo, ako pomislimo, da njegovi kandidatje za kupčijsko zbornico, ktere je do zadnje ure deželi tak milo ponujal, so mu vsi nespečáni na srcu ob-ležali, — da ,,gemeinderath", kterega je vendar tako vroče nagovarjal za adreso zoper konkordat, ga ni poslušal, — da „sijajno" razsvitljenje, za ktero je njegov list s tako debelimi črkami koledoval, je velika tema ilustrirala, — da mu je „Triglav" tako bridko novico povedal, da podlistkar kot „slovensk filolog" toliko veljá kakor zajec pri bobnu, — da „Novice" in „Triglav" še nikakor ne vabita judov v deželo, — to in še deset druzih težav se je — sicer močni — natori podlistkarjevi tako hudo vleglo na prsi, da je 11. t. m. zbolel za kolero. Ko pa je v tej krizi spravljal na dan, kar mu je natoro njegovo tako hudo težilo, tudi ni pozabil „Novic", in to nam naklada dolžnost, da mu „ljubeznjivi" njegov spomin povrnemo tudi z lju-beznijo. Podlistkar, ki se vedno kot reprezentant ljubljanske „inteligencije" ponaša, poln „noblese" zaničuje „Novice", češ, da časnik, kteri zastopa ,,k m e č k e interese", tudi ne zná „gospôskega jezika" in tedaj, se vé, da se podlistkar ne more na dalje spuščati v to, kar zarobljeni „kmečki" list nosi na dan. Ta podlist-karjeva graja pa je „Novicam" prav velika čast. Da se podlistkar nikoli ne zmeni za kmeta, to vé vsak, kdor „Laibacherico" bere, kajti nikoli še ni povzdignil glasu za to, da se našemu narodu, ki vendar tudi košček kruha reže podlistkarju samému, dajo národně pravice, ktere edine kmetiški stan peljejo do potrebne svetne omike; tudi podlistkar zdaj, ko imajo premoženje kmeta po novem davku zadeti še veča bremena, še nikoli ni črhnil besede zoper ta davek. „Novice" vejo, kaj zastopajo, in kaj da je sveta njih dolžnost zastopati; vprašamo pa podlistkarja : ali mar on vé, kaj da zastopa? Pod Bachovo vlado leta 1855. in 1856. je njegov list zastopal konkordat, zdaj pa na kolenih kleči pred osnovami, ktere razrušujejo konkordat; pod Schmer^ lingom je na vse kriplje zagovarjal dandanes mu je dvalizem izveličavna vladij t ral i z em, državni bankrot. Državni dolg je bil za vse dežele za Av strij kaj bode morebiti zastopal čez leto in dan ; še avstrijske narejen — pravi Skene — tedaj tudi za oger- ske sam dandanes ne vé. In to je „Gesinnungs treue"? Pojte rakom žvižgat veternjaki taki 99 šerin. poje nas Pre zato naj plačajo vse enako. Po novi postavi za vojake 9 ki J° bode mini- Podlistkar pravi, da se „kmečki" jezik sterstvo predložilo državnemu zboru, bode vsak moral Novic" biti vojak od 21. leta do 31. in sicer let linii cullu* - x vuuw«»m1 p " » 1j «v ^uujuuu. jvu1» v t *v/ w1m j 1v»m uv wh iu oluvl w av> v v llliu , u težko dá prestavljati v jezik „der guten Gesellsehaft". pa v reservi; do 35. leta traja služba brambovska; služba Kako se vendar lažeš, dragi ti podlistkar! Ali nisi že v črni vojski (landsturm) pa traja od 18. do 41. leta. na cente novic uzmal ^---------J ~1----1--L dal, od kod jih imaš? Neznane so kinčale tvoj list za iz „Novic* , pa nikoli nisi pove naši Dunajska in ogerska delegacija ste, kakor bralci vedó, končale svoje delo, to je, odločile ste „gute Gesellsehaft!" Bravši tvoj „Lokales" v četrtkih to, kar naj skupaj plačajo neogerske in pa ogerske ali petkih zmiraj nam je na misel hodila spet Prešer- dežele za skupne letošnje potrebščine vnanjega CVll J^^lIVAU LíllillMJ UMLU J v JUl« ^»^VA A4 V Vilm r WVCJV1V £JL* g u u U V 1 v v vO v li VJ wouu^ v aaujggc« y vu nova pesem: „Laibacherica" ti jezična „Laibacherica" jaškega in denarstvenega ministerstva, in to po znani «»• . V t • •Ci// XT • / / v »11 • • i i i^i i v • ^ « kaj postopaš t nikoli ni mikalo po za ? mi?" „Novic" pa še nikdar oni men 9) Gesellsehaft' ( podlistkarj 9 pa da neogerske dežele plačajo 70 30 od 100. i o iv v/ piauajv ogerske Stroške ministerstva za v nan je Kako zagrizen je podlistkar v visokocenjenega župana zadeve ste imenovani delegaciji določile na 4 milijone našega, to je spet v sobotnem listu preočitno pokazal. in 263.221 gold., stroške skupnega ministerstva za Je taka trast spodob svet sam, ko je bral podlistkarj • VV1. J^/ VMWMV««» AU « Wtfcrfá^X ^ViUI ^ UH KJ U U k/UV^UI liilUlU U V i U U T 14 Là L dostojna? — to je sodil finance (denarstvo) na 73 milijonov in 494.338 gold. w j ^ ii u w u v v ^uvuaiotv vj uc« uiiiijuuu y iu ^viUij sobotně psovke, od kterih morajo neogerske dežele plačati 51 mili- Ako se dozdaj še niso komu oči odprle, kamo vse to jonov in 446.036 gold. men Bleiw jasnil mu je „ Laib." feuilleton Dr 9 stroški za redne (navadne) potrebščine za armado na suhem so preračunjeni na y u koš mišljeval 99 9 S1> kterega je podlistkar tudi potegnil v svoj 68 milijonov in 699.640 gold., za armado na morji saj kolikor je nam znano, še nikoli ni do na 9 da v s i tišti, kteri 24. sušca niso razsvetili jih okmj stojé milijonov in 508.477 gld. Al vrh teh rednih stro škov so še drugi iz redni (nenavadni) za armado na v vrsti njegove stranke; veselilo ga suhem in za armado na morji, in ti izredni stroški da Je 9 videl, da „Laibacherčin" za je pa vendar presrčno poziv na osvečavo je naredil tako eklatantno fiasko Da je ljubljansko zdravniško društvo, ktero je í pred mesec dni po viharni seji sklenilo, da hoče ostati skupaj 25 milijonov in994.852 gld., za armado na morju za armado na suhem (in sicer za puške igljenice střelivo, monturo, za zidanje novih magazinov za smoďnik, za nove trdnjave, za nadštevilne oficirje itd.) znašajo čisto le „znanstveno" društvo, se poziv Kamnika pa 868.000 gl., tedaj znašajo izredni stroški za oboj no vtaknilo v politično-versko demonstracijo, kazalo armado 26 milijonov in 862.852 gl. — inker neogerske je žalibog! „testimonium paupertatis" o tem, kar se ime- dežele plačajo 70 od sto, tedaj pride na neogerske nuje 99 polnovanje postavnih pravil" in pa „pravi takt." dežele od teh 25 milijonov in 994.752 gl. 18 milijonov ™ kar je podlistkar in to prav „am Holzweg" in 803.996 gl. Po cesarskem sklepu od 24. marca " tem s trte izvil o „hinkenden Teufel" nam pa spet na misel prihaj krevlj burklj spota « to neka kranjska prišlo vica, ktera pravi, da „se da je pesnik „Schutta" 9 v resnici svobodoljuben mož, nimamo celó nobene šuta skupni stroški potrjeni. Ogersko. Nekdanji general ogerske puntarske ar made Perez el potuje po Ogerskem in spodbija Ko- kar v IOOUIW Dvuuvuv/ijuwvu , ni^umv X1VWV11V ou»»«,, ttai more. Elj en Perez el! kričijo eni, eijeu vere več od tistih mal, kar je v deželnem zboru tako Ko šut! drugi. Kaj bode iz tega, vsak lahko vidi. Obá elj en d P preširno z nogami teptal Nemcem je véliki svobodnjak, to je istina, avstrijskim Slovanom vsem je véliki mračnjak naše. a nam in pa tir jata samosvojno ogersko armado. S tem ho necno se podlistk v se priduša 9 wirklich hwárm huldig, fůr Licht da und 99 Ko- Feuilletonist Fortschritt zu Na to nimamo druzega odgovora kakor čejo Magjari kronati dvalizem. Česko. Mnogo občin in okrajnih zastopov izročuje deželnemu odboru prošnje, naj storí kar mu je moc, se odvrne novi na premoženje nameravani davek. Pragi j e dne t. m. umrl gosp. Karol tega, da „Novice", vmivši svoje kmečke roke, podlist- Pur kyne, izvrstni slikar in občecenjeni sovrednik v karja za podbradek preljubeznjivo primejo in mu v našem listu že mnogokrat hvaljenega časnika z ilutras- __Q^k««1™^.^™ r™™».^!™^ . • tz ~ x << ________• » 99 geistvollen" Schafferjevem jeziku govorčkaj prav „Sie, loser Schwârmer, sie î . Sonst aber haben cijami „Květy." Večni mu spomin! sie keine anderen Schmerzen mehr? moramo omeniti še to listkar pravi Poslednjic w, v*« mm xvx — kakor pod- stojé v vrsti dr. Bleiweisove stranke, v ladném Galicija. Mestni zbor v Lvovu je enoglasno da tudi taki, ki so se zavzeli videti sobotni „Feuilleton" listu Novičar iz domaćih in ptujib dežel. 1z Dunaja. Državni zbor se zopet snide 20. t. m. 9 da v pretres vzame najvažnejšo stvar: nove davke, ki jih ministerstvo namerava. Kakor ne more drugače biti, bode v državnem zboru veliko nasprotnikov minister-skim finančním predlogom. Bere se, da poslanec Skene, v pododboru finančnega odbora poročevalec o davku, ki ga ministerstvo misli naložiti na premoženje, bode nasvetoval upor temu davku, in da naj vlada kaj druzega predlaga. Natihoma je Skene za to, da se davek od kuponov državnih obligacij za toliko poviša, da bode enkrat primanjkave (deficita) konec; al to pomeni sklenil, državnemu zboru po svojem poslanců Ziemial kovskem protest poslati zoper prvi davek na premoženje. Tursko. Ze veliko let imenuje svet Turka „bol-nega možá." Bolezen čedalje huja prihaja: v Bosni vrè čedalje bolj ; Kreto bi sultan že rad odstopil Grkom , ako ste mu angležka in francozka vlada porok, da druge dežele se potem ne odcepijo polomesecu; Ro-munija in Egipt se boste menda kmalu za samostojne oklicale; v Evropi tedaj, kakor v Afriki in Aziji, kjer se Perzijani pripravljaj o na boj zoper Turčijo, žuga sultanovemu carstvu tolika nevarnost, da ne bode prestalo bolezni. Kursi na Dunaji 14. aprila. 5% metaliki 55 fl. 60 kr. Narodno posojilo 62 fl. kr. Ažijo srebra 115 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 60 kr. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.