Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 26. marca 1936 Štev. 70. lete X. (XVII.) 11ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava; Maribor, Gosposka ul. 11 / f eieion uredništva 2440, uprave 2455 lakaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemam v upravi ali po poiti 10 Diit, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek t,Jutra‘' v Ljubljani r PoStni čekovni račun št. 11.409 99 JUTRA! 99 Te dni ie zopet oživelo v evropski politični javnosti zanimanje za Albanijo, lo zanimanje je vzniklo ob obnovi pogube med Rimom in Tirano, ki potiska Albanijo na stopnjo laške kolonije. Stopnjevala se je pozornost ob vesteh, ki so krožile po evropskem časopisju, češ da sc ukrcujejo na albanskih obalah v italijanske parnike albanski vojaki, ki da so za abesinsko podnebje odpornejši in vzdržnejši. Te vesti sq se sicer demantirale' ni se pa demantiral razglas o pozivu devetih letnikov albanskih rezervistov. V smislu službenega pojasnila gre v predmetnem slučaju samo za običajne Pomladanske manevre. Vsekakor je pomičen odgovor g. Mussolinija na telegram. ki mu ga je bil poslal albanski ministrski predsednik Frateri ob priliki obnove tiranskega pakta. V ducejevem odgovoru beremo: »Posebno me veseli telegram, ki mi ga je poslala Vaša ekscelenca ob priliki podpisa novih gospodarskih sporazumov, ki zasledujejo cilj, da dajejo čim večji zamah politiki italijansko albanskega sodelovanja, ki je že prinesla lepe sadove. Prisrčno se zahvaljujem na sporočenem pozdrayu in upor.abljam to Priliko, da prepričam vašo ekscelenco o simpatijah, ki jih goji italjanska vlada in ves narod napram svoji verni zaveznici Albaniji«. S tem se ie zaključila v albanski politiki važna faza, ki je šla tiho mimo evrop ske javnosti, ki je pa za nas poučna, ker ie Albanija naša soseda. Ta faza je doba odtujevanja Albanije napram Italiji in sega tja v leto 1932, ko je preočitna laho-filska pplitika zbudila v albanskih nacionalističnih krogih negodovanje in odpor ter živahno propagando za politično in gospodarsko naslovnitev na balkanske sile. Pod vtisom te nacioi^jistične struje so se ukinile konfesionalne in privatne italijanske šole in je sledil odhod italijanskih vojnih inštruktorjev. Istočasno Pa je Italija odpovedala letne transe brez obrestnega lOietnega posojila 100 milijonov zlatih frankov in se je nazadnje pojavilo v dračkem pristanišču italijansko vojno brodovje. To slednje je podkrepilo albanski nacionalistični kurz. V tej stiski je položila tiranska politika še drugo železo v ogenj, koketirajoč z državami bal kanskega sporazuma in skušajoč ijoseči z nekim nihanjem med Italijo in blakan-skinii državami čim več koristi za sebe. 1'oda balkanske države so zahtevale, da natopi Tirana čistega vina, ki naj izkaže iskrenost preorientacije v smeri halkan-skega sporazuma. Tirana se ni mogla odločiti. R^di izostanka tranš italijanskega posojila se je znašla tiranska vlada v zagati. Oficirji in uradniki niso prejeli po več mesecev plače, državni apa-rUt je pričel odppvedpvatj. Ta tiranska ne odločnost je povzročila vse večje neraz-Pploženje. SJedj|a so' znamenja te obe« n»i’eyoIje. Prvo znamenje je bil pdhod adjutanta " ral ja Žoga Muharema Barj^ktarja jeseni 1934 v Uuma, odkpfier je izjavil, da se bo vrnil v Tirano, dpkjpr ne rožene kralj Ahmed Zogu svoje pkolice in dokler ne prekine z Italijo. Kapčno je Bar-Jaktar zapustil Albanijo, ker ni hotel povzročiti revolucije. Drugi signal je bila takozvani fierski pHfit, ki Je izbruhnil Avgusta 1935 To jp bil prvi upor od Ahmedove vrnitve iz emigracije ^ Albanijo. Ta upor se je sicer zadušil, oda zapustil je globoke zareze. Tiranska vlada se je znašla pred alternativo: ali z Narodom za balkanski sporazum, ali Wl0lti narodu za Italijo. Francisa noče vei Igrati vloge evropskega žandarsa PRED SENZAČNIM PREOKRETOM FRANCOSKE ZUNANJE POLITIKE. »FRANCIJA NE POTREBUJE ANGLEŠKIH MEŠETARJEV«, AMPAK BO SAMA UREDILA SVOJE ZADEVE Z BERLINOM. — »ČE PRISTANE G. RIBBENTROP V LE BOURGETU, MU NI TREBA LETETI V LONDON.« PARIZ, 26. marca. Veliko pozornost je zbudil nenadni preokret v pisanju današnjih izdaj pariških listov. Dočim so doslej zahtevali energično in solidarno postopanje proti Nemčiji, na podlagi sklepov podpisnic lo-carnskega pakta, priporočajo listi sedaj direktna pogajanja med Francijo in Nemčijo. »Ere nouvelle«, Ilerriotov organ, piše: V Londonu se krejto motijo, če mislijo, da. je angleško posredovanje neobhodno potrebno. Če bi se izkazalo, 'da se morejo težki problemi med Parizom in Berlinom rešiti samo potom direktnih pogajanj, potem bo Francija brez obotavljanja nastopila to pot. Francija ne potrebuje angleških tolmačev in mešetarjev in i» tudi ne bo treba plačevati dijet svojim državnikom, ki potujejo v London. V istem smislu piše tudi levičarski »Ouctidien«, ki izvaja: Če pristane gospod Ribbentrop s svojim letajotn v Le Bourgetu pri Parizu, poiesti mu ni treba leteti v London. Nič ni treba, da proučuje London nemške predloge in tolmači francoske zahteve. »RepabHque« niše: Francija si ne bo pustila dajati predpisov niti od vznemirjene Anglije in niti od zagrenjene Italije. Ni potrebno, da bi Francija morala na veStoV veke igrati vlogo evropskega žandarja. Brez obzira na London in Rim bo sklenila z Nemčijo novo mirovno pogodbo. V političnih krogih prevladuje mnenje, da stoji Francija pred prelomnim preokretom v svoji zunanji politiki. 31. t. m. konkretni nemške predlogi BERLIN, 26. marca. DNB poroča: Poslanik von Ribbentrop je izročil angleškemu zunanjemu ministru prvi odgovor nemške vlade na dokument, ki so mu ga izročile locarnske sile 19. t. in. V omenjenem odgovoru Izjavlja nemška vlada, d« bo v torek 31. t. m. stavila angfeši.f vladi na razpolago obrazložitev svojega zadržanja s pozitivnimi mirovni-mi predlogi. BERLIN, 26. marca. Splošno se misli, da bo pravi nemški odgovor sledil šele no volitvah, ko bo Hitler pri otvoritvi Roichstaga sporočil nove nemške mirovne predloge. LONDON, 26. marca, V tukajšnjih krogih se uporno širijo vesti, da se bo marka v vrednosti znižala na 60%. Rn sovjeti O o I 3J LONDON, 26. marca. ”uski komisar Litvinov je ob priliki razgovora z zunanjim ministrom Edenom postavil vprašanje, dali bi v »Beli knjigi« Objavljene napovedi angleške vlade veljale tudi za slučaj, akc bi Rusija bila od Nemčije napadena, v katerem slučaju bi Francija morala priskočiti na pomoč. Po odgovoru na to vprašanje bo sovjetska Rusija določila svoje zadržanje v perečih evropskih problemih. Abesšnci se ibirafo, Lahi bombardirajo ADDJS ABEBA, 26. marca. Havas poroča: Italijanska letala so tretjič bombardirala Džidžigo in je napad trajal dve uri. Nad Godjamom so letala potoni padobranov spustila nekaj strojnic in 4 milijone nabojev. ASMARA," 26. marca. Med jezerom Ašangi in jezerom Aik se opaža zbiranje abesinskih oddelkov. Italijanska letala so dobila nalogo, da vršijo na tem področju nove akcije. RIM. 26. marca. Maršal Badoglio javlja v komunikeju št. 164: 30 italijanskih letal ie iz somalijske fronte izvršilo napad na važni prometni center Dži-džigo. Razrušene so razne civilne in vojaške zgradbe. Iz letal je bilo vrženih okoli 12 ton cksploživa. Navzlic ostri protiavionski palbi od strani Abeslncev, ni bilo baje na italijanski strani nobenih izgub. Turčiia bo gradiia utrdbe ob Bosporu fn Dardanelih LONDON, 26. marca. Agencija United Press poroča, da je Turčija sporočila Društvu narodov odpoved vojaškega dodatka lozanske pogodbe iz !eta 1923, pri čemer povdarja popolno suverenost in pravo, da utrjuje in brani Dardanele, Bospor in Marmorsko morje. V britanskih političnih krogih se naglasa, da kaže Anglija sedaj napram Turčiji naklonjenost, četudi se je dolgo vrsto let upirala utrjevanju Dardanel. Turčija je baje izjavila, da bo zajamčila svoboden prehod vsem brodom skozi Dardanele, razen ako bi Turčija bila v vojnem stanju. Smrtonosni streti proti angleškemu admUrafu LONDON, 26. marca. Iz Dublina poročajo: Admiral Henry Boily-Som-inerville je postal žrtev groznega umora v svoji vili v Castletownu. Morilec se je pojavil v avtu. v katerem je bilo več maskiranih oseb, vdrl nato v hišo in oddal proti admiralu več revolversklh strelov ter nato izginil. Admiral je bil na mestu mrtev. Vršijo se obsežne preiskave. Oči-vidno gre za delo irskih ekstremistov. ■ Sredi tega kolebanja so izbruhnili abesinski dogodki, tiranska vlada pa je čakala, kako se bo konflikt iztekel. Italijanski vojni uspehi v Abesiniji so razčistili položaj tudi v Tirani. Albanski delegat se je v Ženevi izjavil proti sankcijam. Na tak način se je pripravilo razpoloženje za nove razgovore, ki so se pričeli pred 4 meseci in so se te dni zaključili z dogovorom, o katerem smo te dni poročali. Kraljevina Albanija »verna zaveznica«, ki je. bila v strahu tiranske vlade pred revolucionarnim razpoloženjem albanskega naroda na prodaj, je zopet našla svojega gospodarja. SPLOŠNA PRORAČUNSKA RAZPRA-VA V SENATU ZAKLJUČENA. Včeraj ob 9.15 se je senat zbral k nadaljevanju načelne razprave o državnem proračunskem osnutku. Spregovoril je kot zadnji govornik v načelni debati senator lovo Banjamin. V svojem odgovoru je dejal, da je najnevarnejši oni klerikalizem, ki dobiva navodila za svoje delovanje izza mej naše države. Katoliška akcija je razvnela velikopotezno politično borbo. Po končanem govoru senatorja Banianina se je proračun v načelu sprejel s 70 glasovi. Nato je sledila po polurnem odmoru podrobna razprava in se jp sprejel proračun vrhovne državne uprave, ministrstva pravde, notranjega, zunanjega, prosvetnega in finančnega ministrstva. V središču pozornosti včerajšnje seje je bila nujna interelagija senatorja Ivana Hribarja glede udeležbe tyrdke Krupp iz Essena pri železarni v Zenici. Važna je bila njegova zahteva, da se s povečanim obratom omenjene železarne ne upropastijo ostale tri železarne v državi, in sicer v Jesenicah, v Štorah in v Guštaniu ter da se pri železarni v Zenici nameščajo prvenstveno domači direktorji, inženjerji, mojstri in kvalificirani delavci, KOMISIJA ZA UREDBO O KMEČKIH ZBORNICAH, Z amandmanom v čl. 71, točka 1 finančnega zakona za leto 1936/37 je poljedelski minister pooblaščen, da lahko po odobrenju ministrskega sveta predpiše uredbo o ustanovitvi organizacije z delokrogom, s pravicami in dolžnostmi kmečkih zbornic ’’ Ijedelski minister je sestavil potrelmu ujmisjjo, V komisiji sp gg. Vladimir Vujnovič, Bndislav Cvijanovič, oba načelnika poljedelskega ministrstva 1’adja Popovič, yišji pristav poljedelskega ministrstva, en predstavnik glavne zadružne zveze, ki ga določi zveza sama in en predstavnik Udruženja ju-goslovenskih agronomov, ki ga' določi glavni odbor tega združenja. Za predsednika te komisije je bil določen Vladimir Vujnovič. Komisija bo začela delo takoj, ko bo amandman sprejet tudi v senatu. PO SEDMIH LETIH. V nedeljo ie bilo v Zemunu zborovanje SDK za Zemun in okolico. Na zborovanju je ijavil dr. Bertič, da hoče udružena o-pozicija svobodo. Dr. Milan Kostič je dejal, da more po 7 letih zopet spregovoriti v Zemunu. KONFERENCA O KONJIH, V ministrstvu kmetijstva je bila danes konferenca delegatov vseh banskih uprav, ki so obravnavali vprašnje glede pospeševanja naše narodne konjereje! Deželna vlada v Gradcu je prepovedala vse plesne zabave v tednu pred Veliko nočjo. Okna v svet Nemčiji manjka denar LONDON, 24. marca. »Times« pišejo iz Kopenhagna, da je včeraj prispel dr. Schacht v znani danski grad Esbierg in se tamkaj sestal z nekim Francozom in Angležem. Nato je odpotoval dr. Schacht v Eger, kjer je konferiral z direktorjem Tondernske banke. BERLIN, 24. marca. Združene tvornice jekla so kupile delnice tega podjetja, ki so bile doslej državne. Za te delnice je prejela nemška država 100 milijonov mark. Združene tvornice jekla, kateri glavni akcionar je Avgust Tyssen, so igrale veliko vlogo pri financiranju nacionalno socialistične stranke. Omenjena transakcija se razlaga tako, da Nemčija potrebuje denar. Madiari frondiraio proti avstrijsko-češkoslo-vaškemu zbMžanfu DUNAJ, 24. marca. Iz Rima poročajo, da ne odgovarjajo resnici vesti o podpisu vojaške konvencije in carinske unije med državami rimskega pakta. Iz službenega komunikeja pa je razvidno, da se je v Rimu sklenil samo politični in gospodarski sporazum in da gre za in-tenzifikacijo rimskega pakta. V tukajšnjih političnih krogih se ugotavlja, da niso rimski razgovori rodili pričakovanih rezultatov in to spričo odpora Madžarske, ki je onemogočila avstrijski delegaciji, da izkoristi zbližanje s Češkoslovaško v željeni meri. Proslava deset etnice pevskega zbora S!o-verukega trgovskega društva v Mariboru Pesem vesele proslave tihega pa vztraj nega dela je bil koncert, ki ga je za svojo desetletnico priredil Pevski zbor Slovenskega trgovskega društva v soboto 21. t m. v veliki dvorani Narodnega doma. - Spored je obsegal po večini dela skladateljev, ki so živeli in deloval: oziroma še zdaj delajo v našem Mariboru. Začeli so s Slomškovo ponarodelo »(Preljubo veselje«, ki ji naš človek še vedno rad prisluhne. — »Slavcev prihod« Feliksa Stegnarja je kratek pa prisrčen pozdrav ljubemu znanilcu kraljice Vesne, ki prihaja v deželo. — V »Naši zvezdi« Lju-dovika Hudovernika je tov. Kumperščak s prijetnim baritonom ob rahlem spremlja njii zbora lepo podal samospev (A molče zvezdice jasne). — V odmoru je zborov ustanovitelj in sedanji predsednik Vilko Weixl pozdravil občinstvo in je fta kratko orisal zgodovino in pomen zborovega delovanja, nato pa mu je zastopnik Slovenskega trgovskega društva izročil venec, namenjen njemu in zboru v znak priznanja. Ob tej priliki so mu bili pevci kot dokaz hvaležnosti poklonili diplomo, na kateri je poleg drugega besedila označen napev' prijateljskega gesla: »Mi pa ostanemo, kakor'smo bili, enega srca, ene krvi!« — Sledila je Vogričevu podoknica »Lahko noč!«, ki bo ostala pač vedno lepa in priljubljena. — V narodni »Je vpih-nila luč« (harmonizacija Oskarja Deva) ugaja šegavost v besedi in napevu. Po tej pesmi je dobil pevovodja Drago C i b i c venec, ki si ga je s svojim vztrajnim, neumornim delom pošteno zaslužil. — Zapeli so v tem delu še koroško narodno »Spov ptice pojo« v Devovi harmonizaciji. — Mesto napovedane V. Parmove »Poslednja noč« in Devove »Dober večer, ljubo dakle!« je tenorist Jože Ferlan izvajal samospev dr. Benjani. Ipavca »Ciganka Marija«. Lepo skladbo je solist zelo občuteno in uspelo podal. Opazili smo, da se mu glas razveseljivo kroži. Pri klavirju ga je spremljala Nastja M i r-k o v a inteligentno in smiselno podčrtano. Baritonist Tone Faganeli je nato mehko in toplo zapel F. S. Vilharjevo »Crnookoj» in koroško »Te paver pa gra-hovco seje«. Pri sledeči »Katrici« Vasilja Mirka je zbor sicer nekoliko padal, ven dar je pa dokazal, da se upa lotiti tudi tovrstnih skladb. — Najzanimivejša točka tega večera je bila V. Mirkova nova skladba »Tožba in sodba«, po narodnem motivu iz Hrv. Zagorja oziroma Bele Krajine, ki so jo ob tej priliki prvič izvajali. Muhvičev »Sud», ki'ga je pred leti pela mariborska Glasbena matica, ima po dobno besedilo, je pa samo »tožba«, Mirkovo delo ima pa tudi »razsodbo«. Ni lahka stvar, toda naši pevci so jo pogumno izvedli ob spremljevanju Nastje Mirkove ki je ob koncu pesmi prejela lep šopek. — Adamičeva »Lastovki v slovo« je lab ka, mirna, prijetna pesmica. Istega sklada telja »Završki fantje« na besede gen. Maistra pa je živa, poredna, polna fantovske hudomušnosti. Zboru leži izvrstno. »Potrkan ples«, narodna iz blejskega kota v harmonizaciji J. Pavčiča je živahno učinkovala. — Za zaključek so zapeli še »Slovo« F. S. Vilharja (Na nebu zve zde sevajo), lepo, nekoliko obširnejše delo z obvezno-klavirsko spremljavo, v katerem je Tone Faganeli baritonski samospev (Planine solnčne. ve moj raj...) izborno podal, pa tudi zbor je svojo nalogo častno opravil. — Splošen vtis tega nastopa je prav zadovoljiv. Pridružujemo se številnim zborovim prijateljem in kličemo vrlim pevcem: Nadaljujte v začrtanem pravcu sebi in narodu v čast! Vsi prijatelji naše lepe pesmi spremljamo vaše delo z veseljem in vam želimo uspehov na vsej črti. -r-s- Šport in politika Ne bi načeli tega vprašanja, ko bi ne bila klerikalna »Delavska fronta« prinesla v eni svojih zadnjih številk pod športnimi vestmi članek pod naslovom Kakšen naj bo delavski šport?« Članek, ki je dobeseden pamflet in ki osvetljuje način vabljenja mladine v klerikalne športne klube, se glasi tako-le: »Prav je, da je „Delavska fronta” otvorila tudi športni kotiček. Saj je zlasti med delavsko mladino večina takih, ki se za šport živo zanima, če že sama aktivno ne deluje v kaki športni organizaciji. Le poglejmo športne tekme. Med gledalci je največ takih, ki pripadajo delavskemu razredu, med aktivnimi športniki pa zopet večina delavcev, rokodelcev. Je že tako, da delavec ljubi borbo, saj je .celo, njegovo življenje cn sam nepretrgan boj za obstanek. Šport je danes za delavstvo tako važen činitelj, da ga nihče ne sme prezirati. V tem pogledu nam služijo kot zgled lahko marksisti. Iz športa so napravili politično organizacijo. Vrs‘e svoiih političnih pripadnikov skušajo predvsem pomnožiti s pomočjo športa. Mladino, ki bi jim morda drugače okrenila hrbet, zvabijo najprej v svoje športno društvo, kjer se v družbi knialu preokrene ter preide potem polagoma tudi v ostale marksistične organizacije. Na ta način zastrupljajo marksisti delavsko mladino polagoma ter se kot sredstva poslužujejo tudi športa. Zopet pa je za delavca težko, da bi se vsiljeval v razne športne organizacije, kjer se ga gleda nekako od zgoraj navzdol. Žalibog je večina naših klubov danes takšna. Nekaj mladih gospodičev tam komandira in vsakega, ki je nekoliko slabše oblečen in žuljavih rok štuli v njihove vrste, ker bi tudi rad krepil svoje telo, pa gledajo od strani. Hvala Bogu je v tem oziru postalo zadnja leta nekoliko boljše. Imamo sedaj v naših mestih organizacije, v katerih sodelujejo pripadniki vseh stanov res kot športniki. V vodstvu teh klubov so tudi delavci, aktivni športniki pa so delavci, uradniki, dijaki. Ravno te organizacije danes najlepše napredujejo in dosegajo najboljše športne uspehe. V Ljubljani je to športni klub Planina, v Mariboru Maraton, v Celju Jugoslavija, imamo ga tudi na Jesenicah ter so iz njega izšli naši najboljši smučarji in kmalu se bodo osnovale take športne organizacije tudi v drugih mestih.« Tako »Delavska fronta«. Pisec omenjenega članka je po našem mnenju ali športni lajik ali pa takšen zagrizenjak, da bi vse, kar nima gotove barve, najrajši iztrebil. Da izvajanja »Delavske fronte« ne držijo, dokazuje dejstvo, da imamo v našem mestu izraziti delavski klub — to ie SK Železničar, v katerem se aktivno udejstvuje nad 500 športni* kov, od katerih je 98 odstotkov delavcev iz tukajšnje delavnice državnih že* leznic. Pa tudi v vodstvu omenjenega kluba je tretjina delavcev. Kakor smo poučeni in prepričani, tudi v razpuščeni »Svobodi« se ni morda politiziralo, marveč se je pač mladina vzgajala k disciplini in požrtvovalnosti za klubove barve. To dokazuje tudi dejstvo, da so skoraj vsi športniki razpuščene »Svobode« prestopili ali k ISSK Mariboru, SK Železničarju, k SK Rapidu ali Pekarskemu športnemu klubu. Ali so to mar marksistične organizacije? Politika se je zanesla med mariborske športnike šele 7 ustanovitvijo nekega drugega kluba. keT dotlej se pač nihče med pravimi športniki ni brigal za politične zadeve. Tudi bi bilo zares žalostno, ako bi v vsej Sloveniji imeli komaj tri, štiri klube, ki ilh radi nepolitiziranja stavi »Delavska fronta« za zgled. Morda ni nikdo tako hudoben, da bi mu možgani stvorih ravno narobe sliko o stvari. Ta nehu-dobija pa ne moti prav nič radovednosti glede statistike, koliko je pri »Maratonu« v odboru pravih ročnih delavcev, koliko »mladih gospodičev« ah duhovnih gospodov, ki jih pa menda pisec tega članka ne prišteva med »ročne delavce«. Hic Rhodus. hic salta ... Sk&ttuil Nogomet na včerajšnji praznik. V Zagrebu je beograjska Jugoslavija zmagala nad Gradjanskim s 4:2 (1:1), v Čakovcu pa je Čakovečki SK porazil SK Dravo iz Ptuja s 5:2. Razpis medklubskih kolesarskih dirk, ki jih priredi SK »Železničar« v nedeljo dne 29. III. 1937 ob 13.30 na svojem igrišču ob Tržaški cesti. Program: 1. Pozdravni krog sodelujočih. 2. Dirka ciljev — 100 krogov — vsakih 10 krogov cilj ter 3. Dirka juniorjev — 10 krogov. Pri dirki ciljev se štejejo točke sledeče: 1. mesto — 5 točk, 2. mesto — 4 točke, 3. mesto —- 3 točke, 4. mesto — 2 točki in 5. mesto — 1 točko. Dirkač z največ točkami je zmagovalec. Nagrade: 1. Ju-niorji: 1. 2. in 3. mesto diplome. 2. Se- niorji: 1. pokal, 2. in 3. darila, 4. in 5. mesto kolajne. Pravico starta imajo vsi verificiranj dirkači v Koturaškeni Savezu včlanjenih klubov. V slučaju slabega vre mena se preloži dirka na prihodnjo nc-deljo. Tekmovanje se vrši v smislu pravil JKS-a. Sisaška Slavija v Mariboru. V nedeljo 29. trn. gostuje v Mariboru SK Slavijaiz Sisaka, ki bo nastopila proti SK Železničarju. Materine skrbi. — Z odraslo hčerko ima človek same skrbi in težave. Predlanskim si je pri tenisu izpahnila roko, lani si je pri smučanju nevarno poškodovala nogo, a letos ji je v počitnicah neki kavalir popolnoma zmešal glavo. Bog ve, kaj bo čez devet mesecev... EVGENIJ SABANOV: Jkaseeuauiž utc&Bs Ko&oia ROMAN končati; kakor hitro si pa osvoje le eno samo državo, pokončajo v njej ljudi iu zavladajo neomejeno od mej do mej, se lahko nemoteno razmnože do takega števila, ki mu nobena vojska na svetu ne bo kos. Ko je tekom prvega in drugega napada na Italijo prisluškoval pogovoru in modrovanju sveta, si je zadovoljno me! roke. Pšenica mu je šla v krasno klasje. Italija je ostala v boju proti pošastim osamljena, »ustila jo je dejansko na cedilu celo Nemčija. Prav tako so gledale na razburljive dogodke popolnoma hladnokrvno tudi nekatere sosedne države in dr. Servacij Evarist je kmalu ugotovil vzroke. Izvedel jih je iz nekega zaupnega razgovora, kateremu je prisluškoval s svojimi aparati. Glasili so se: »Pra'1 nobenega interesa nimamo za- vzeti se kakorkoli za Italijo tudi če jo francoske ali katerekoli pošasti popoln o-* ma ugonobe. Ako požro Italijane, se bomo vsaj z lahkoto polastili njihovih pokrajin in jih poselili z našimi brezposelnimi delavci in intelektualci. V svoji tesnobi se itak že davno dušimo. Da bi te pošasti le temeljito opravile svoje delo in požrle povrhu Italijanov za nameček še Nemce.* Mož, ki je govoril te besede, ni bil kak nepomembni gostilniški gost v nepomemben podeželskem mestu, bil je odgovorni ministrski predsednik in zunanji minister neke močne evropske države na jugu in tisti, katerim je govoril, so bili člani njegove vlade. Ugovarjal mu ni nihče in se tudi niti spomnil ni, da bi utegnile pošasti, ko opravijo svoje delo v Italiji, napasti njihov domovino. XIII. Profesor Kabaj in dr. Evarist sta z nepopisnim zadovoljstvom lovila poročila o strašnem pustošenju njunih pošasti po Italiji in grozi, ki so jih povzročile med ljudstvom, s še večjim pa trditve, da je poslala to zlo nad Apeninski polotok sosedna Francija. »Vse gre še veliko bolj po sreči, kakor sva pričakovala,« je dejal dr. Evarist in si v znak zadovoljstva prižgal enp tistih dragocenih cigar, ki jih je kadil samo ob najslovesnejših priložnostih. Italijani so navalili krivdo na Francoze, Nemci se ne ganejo, a ostali narodi stoje ob strani in se muzajo. Nihče ne sluti, da sta boj in pogin namenjena vsem, ne samo Italijanom, in nihče ne sluti, da sva midva tista, ki sva ta boj napovedala. Boi do popolnega iztrebljenja človeštva.« »Zares, vaši načrti so bili popolnoma pravilni. Občudujem vas,« je vzkliknil profesor Kabaj. »Bojim se samo, da se bo sedai znova oglasil dr Vang-Čeng in mu bo človeštvo tudi verjelo.« »Prepozno je!« je odvrnil dr. Evarist samozavestno. »Vrag tudi vedi, kje je* Morda tiči kje na varnem za zidovi in železjem kake norišnice. Sicer pa, kaj naj tudi doseže. Če naju zopet osumijo* pogrezneva vzrejevališče, kakor tedaj, in če nama napovedo boj, izgine še grad sam. V varnem pod zemljo moreva prav tako nadaljevati svoje uničevalno delo.« »Mislili ste na vse, to je res, toda..*« »Nič toda. Trdno sem prepričan, da so moji možgani vsaj tako prožni, kakor vseh tistih, ki mi bodo hoteli nasprotovati. Ako iztuhtajo nove načine napada, bom tudi jaz našel nova sredstva obram' be. Sedaj je prva polovica bitke že dobljena in prav lahko vrževa še zadnjo karto.« . »Zadnjo karto —« »Da, dragi profesor, še eno imam-Preden vam jo pokažem, vam pa moram priznati nekaj v bistvu 'morda nepoštenega. Sedaj bi bilo nesmiselno skrivat* vam, da sem vam na skrivaj riazadm6 le izmaknil vašo skrivnost.« . (Dalje sledm fkad&mke m /MMe Movite Premiera in debut v gledališču Torkov in včerajšnji večer sta prinesla mariborskemu gledališču lep in prisrčen uspeh. V torek zvečer je bila premiera znamenite Š. Zweigove drame »Siromakovo jagnje«, ki ga prepleta živahno dogodjanje in za katere uprizoritev je gledališka uprava spričo potreb nove inscenacije ter nove opreme žrtvo vala lepe zneske. Pri torkovi premieri je bilo navdušenje občinstva za to dramo vsesplošno in so bili vsi nastopajoči deležni hvaležnega priznanja, tako da ni gledališki upravi lahko prav nič žal za denarne žrtve. Stvar zasluži, da si jo o-gleda vsak Mariborčan, ki ima količkaj smisla za gledališče in gledališko umet- nost. Predstava, o kateri bomo še poročali, izkazuje pozitivno postavko v umet niškem delovanju našega Narodnega gle dališča. Včeraj, v sredo zvečer, pa je bil debut Tite Veljakove, nadarjene absolventke tukajšnje dramske šole, ki je nastopila v vlogi pilotke Sigride Kubinove v odlični komediji in satirični veseloigri »Kariera kanclista Winziga«. Njen uspeh je bil prodoren in je stil njene igre, o čemer še bomo poročali, dosezal stopnjo zrelega umetniškega oblikovanja. ' Gledališče je bilo prav dobro zasedeno in je bila debu-tantka deležna živahnega aplavza ter lepili šopkov. Lep uspeh šahovskega mojstra Vas e Pirca Mariborski šahovski klub je pripadnikom kraljevske igre v torek zvečer zopet pripravil zanimiv šahovski večer in sicer je naš šahovski mojster g. Vasja Pirc priredil llandicapni turnir proti šestim najboljšim igralcem Maribora. Turnir, ki se je vršil v kavarni »Central«, je bil zelo zanimiv in napet ter je znova dokazal visoke kvalitete in znanje našega mojstra g. Pirca, ki je porazil pet nasprotnikov in sicer gg. dr. Lippaija, Lešnika. Konica. Ostanka in Mešička, do- čim je s prof. Stupanom remiziral. Turnir se je vršil s kontrolno uro in je moral g. Pirc napraviti v istem času , skupno proti vsem 240 potez, medtem ko so igralci napravili vsak po 40 potez. Naš mojster je imel črne proti Koniču, Lešniku in Ostanku, proti ostalim pa bele. — Turnir je trajal 3 in pol ure in se je končal s častnim rezultatom 5 in pohpol. — Prihodnji teden odpotuje g. Vasja Pirc v Novisad. kjer se bo udeležil turnirja za prvenstvo države. dosegeT častitljivo starost 75 let. Pokojni je več let delova-l v Argentini in je M tast tukajšnjega bančnega uradnika gosp. Alfonza Gillyja. Žalu jočim naše toplo sočutje! Druzovičeva bo pozneje gostovala. Radi nenadne zadržanosti gdč. Erike Druzovičeve se je njeno gostovanje v »Plesu v Savoyu« moralo preložiti na pozneje. Novo vodstvo Ribarskega društva. Mariborsko Ribarsko društvo je imelo, kakor smo že poročali, te dni svoj redni letni občni zbor, na katerem se je izvolil tudi novi odbor. Vodstvo društva je sestavljeno takole: predsednik prof. dr. F 1 u d e r n i k. podpredsednik primarij dr. Dernovšek? odborniki dr. Čemer, Fr. Drosg, B. Gajšek, F. Greiner, E. Jugovič, U. Kasper, A. Koceli, E. Mareš, dr. J. Sekula, dr. V. Šmid, F. Storch, J. Schmautz, F. Tomažič in K. Ussar. Veliko veselje mariborskih malčkov je bilo preteklo nedeljo, ko je tukajšnji Rdeči križ organiziral zabavno mladinsko prireditev v dvorani Ljudske univerze, kjer je bil vseskozi živahen živžav in so naši malčki s prisrčno radovednostjo in ljubko koncentracijo sledili pripovedovanju raznih pravljic, ki so jih podajali učiteljici Milica Stupanova, Leonida Rauterjeva in učitelj Fran Ramšak, ki je našim malčkom prikazal v hu- Aii sta bili dve zauinic’ neposreden vzrok smrti K nenadni smrti berača in prosjaka G. Drekslerja V nedeljo se je oglasil v tukajšnji splošni bolnišnici 55 letni znani prosjak in berač Gregor Dreksler, ki je tožil, da ima poškodbe na glavi in da ga naj sprej mejo v bolnišnico. Dežurni zdravnik ni ugotovil nikakšnih poškodb, radi česar niso sprejeli Drekslerja v bolnišnico. — Dreksler se je podal na Pobrežje in obležal sredi ceste, odkoder so ga dobri ljudje spravili v hišo št. 72 na Aleksandrovi cesti. Bolečine niso popustile in na intervencijo banovinskega zdravnika so vendarle Drekslerja sprejeli v bolnišnico, kjer je Dreksler izpovedal, da se je bil na Pobrežju sredi ceste sprl z neko žensko, s katero se je večkrat sestajal, ki da mu je v teku prepira prisolila po glavi par tako krepkih zaušnic, da se je zgrudil onesveščen na zemljo, radi česar si je pretresel možgane in je kot posledica nastopila krvavitev možganov. Priča temu dogodku je bila 231etna mladenka s Pobrežja, ki je ob vpitju na cesti stopila k oknu in videla, kako je neka ženska prisolila beraču par krepkih zaušnic z glasnim pristavkom: »Na, sedaj imaš.« Dreksler je v noči na sredo podlegel v tukajšnji splošni bolnišnici. Obdukcija trupla se ne bo izvršila, ker se je ugotovilo, da klofuti nista bili neposreden vzrok smrti. Pokojni Dreksler je namreč bil božjasten in se je morda prvenstveno radi te bolezni zgrudil na cesto. Umrl je na posledicah krvavitve možganov. Za dotično žensko pa sedaj poizvedujejo orožniki. Hcuu ftejdeffte? GRAJSKI KINO. Vsakdo si naj ogleda ta Prekrasni »Ufa« velefilm »DUŠICA«. V glavnih vlogah Hansi Knoteck, Hans Stu-we. Krasni naravni posnetki, melodična sslasba, izborna igra velike ljubezni. Kino Union. Danes zadnjič »Pygma-lion« najzabavnejša veseloigra z Jenny Jugo A. Enthoferjem in G. Griindgesom. »Nanos« poziva članstvo, da se udeleži Pogreba pok. Ivana Stergarja, ki bo danes ob 16. nri na frančiškansko pokopališče. Predavanje v »Nanosu«. Drevi ob 8. uri predava v Narodnem domu urednik dr. Fran Vatovec o stanovsko urejeni državi. Ne zamudite ogledati si umetniški spored v Veliki kavarni. Kino restavracija, kino-bar. Dnevno koncert. Prvovrsten spored. Svetovno-znani žongler. Solidne cene. Prvovrstna Postrežba. Krožno potovanje s parnikom »Krajca Marija«. 28. aprila bo krenil parnik ^Kraljica Marija« na svoje prvo krožno Potovanje na Krf. Atene, Carigrad, Sen-tprin, Beirut, Dubrovnik. Budvo, Kotor, j?Plit in Trst. Pot z vso oskrbo znašale ^■n 5.000. Interesentom se nudi nesporno največji užitek, najboljši počitek in nesporno krasno razvedrilo. Vse tiadaljne jnformacije dobite pri Putniku v Mari-!>r>ru in Celju. Petek, 27. marca: Zaprto. Sobota, 28. marca ob 20. uri: »Siromakovo jagnje«. Red C. Nedelja, 29. marca ob 15. uri: »Siromakovo jagnje«. Ob 20. uri: »Majda«. Globoko znižane cene. Zadnjič. kal je deske in-si po naklučju odsekal prstanec na levi roki. Poklicani reševalci so poškodovanca prepeljali v bolnišnico. !Po stopnicah je padel. Včeraj dopoldne je 17 letni pekovski vajenec Alojz Gabrovec iz Studencev tako nesrečno padel 170 stopnicah, da si je zlomil levo nogo v gležnju. Poškodovanca so reševalci prepeljali v bolnišnico. Obleka, perilo... Včeraj je hišnica Marija Kopčičeva z Aleksandrove ceste prijavila policiji, da ji je z dvorišča nekdo ukradel več kosov perila. Mesarskemu vajencu Francu Turšku 'rz Studencev pa je neznanec ukradel iz sobe košaro, v kateri je bilo mnogo perila in nova o-bleka. Oškodovan je za preko 1500 Din. Ukradeno kolo. Trgovcu Jožefu Mrzli-karju je nekdo včeraj ukradel z dvorišča v Slovenski ulici 22 kolo »Nero« z evidenčno štev. 96584. Z mesom se je založila. V noči na torek je nekdo vlomil v prekajevalnico posestnika Avgusta Šarmana v Cerknici pri Pesnici ter ukradel preko 100 kilogramov prekajenega mesa. Tatvine je osumljena neka Adela F., ki je včeraj po mestu prodajala tako meso. Policija jo zasleduje. Nepreviden kolesar je včeraj popoldne na Kralja Petra trgu povozil delavko Nado Humrovo, ki je pri padcu zadobrla hude poškodbe na obeh nogah. Kolesar moristični tendenci slike raznih zanimi- je ostal nepoškodovan. fatodu# giedatišee REPERTOAR, četrtek, 26. marca ob 20. uri: »Cigan ba. ron«. Red B. Znižane cene. »Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa-tron«, popularna Češka opereta, ki je pravkar na Dunaju (Ljudska opera) dosegla stoto uprizoritev, bo prihodnja glasbena novost. Režiser in koreograf je Anton Harastovič. Zweigova drama »Siromakovo jagnje«, delo odlične literarne in odrske kakovosti, je ob premieri dosegla prav močan uspeli. Je brezdvomno najmočnejše delo, ki ga je mariborsko gledališče upri zorilo poslednje sezone. V igri nastopita med drugimi tudi zgodovinski osebi Napoleon in Fouche. Prva ponovitev te drame bo v soboto, 28. tm. za red C. — Okoliško občinstvo opozarjamo, da bo popoldanska uprizoritev »Siromakovega :r.«njeta« v nedeljo, 29. trn. ob 15. uri. Zadnja uprizoritev »Majde« bo to nedeljo zvečer. Ta Kozinova opereta je dosegla največji uspeh v prvi polovici letošnje sezone. Vsebinsko je prav zabavno delo, temperamentna glasba pa je pisana v solidnem jazzu. Veljajo globoko znižane cene. 0 t&H ih oum Odprta noč in dan so groba vrata . . Umrli so: v splošni bolnišnici 36 letni pomožni delavec drž. žel. Josip Marušič Istotam 52 letni tvorniški ravnatelj Mo-zes Marienberg in 57 letni kapelnik Ri vih živali. Vse vrste čarovnije pa so sledile izpod rok in skrivnostnega omota, s katerim je operiral »Putnikov« podrav-natelj Aleksander Pfeifer. Bilo je veliko veselja in živahnega čebljanja, kar izpričuje izredno zanimanje našega drobiža za tovrstne prireditve. Hvalevredna pobuda zasluži priznanje in 'bi bilo prav, ako bi se sistem tovrstnih prireditev za našo mladino ustalil, kar velja zlasti za čas preko zime. Novice z Ljudske univerze. Interesantni predavanji bosta v okvirju tekočega naravoslovnega cikla. Danes v četrtek dne 26. t. m. predava univ. prof. dr. Hadži iz Ljubljane o temi: »Tajne Ohridskega jezera«. Med mnogoštevilnimi jezeri Jugoslavije zavzema Ohridsko jezero poseben položaj. Ne le, da je izredno lepo in v ribarskem oziru pomembno. ampak tudi v znanstvenem o-ziru edinstveno in mu v tem oziru ni ena kega v vsej Evropi. — V petek dne 26. t. m. pa bo obravnaval drug zanimiv pojav morskega življenja: »Življenje 'm lov tunov v Jadran««. Kot največja ja-dramska riba kostnica (včasih še večja ko morski som, ki pripadajo ribam hru-stančnicam) obenem selivka, katera nastopa v ogromnih množinah, je tun ali tuna. velikega narodno - gospodarskega pomena. Šele v najnovejših časih se je s pomočjo posebnih metod popolnoma posrečilo rešiti uganko njenega življenja. Ob naših kamenih obalah se pojavlja dvakrat na leto. Prava domovina tune je Sredozemsko morje, kjer se tudi drsti. K nam se pridejo tuni le pitat. — Predavatelj bo orišal cel razvoj življenja od jajčeca, zgradbo, sorodnike, ter zanimiv in različen način liva pri nas in drugod. Predavanje bodo spremljale številne in lepe skioptične slike. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 26. t. m. ob 19. uri predava gosp. inž. Ferdo Lupša »V džunglah belega slona« — nadaljevanje. Skioptične slike. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Maverjeva in Sirakova lekarna, jutri v petek Vidmarjeva in Savo-stova. Kako bo z vremenom. Vreme nesigur-no. Morda hladneje s severozapada in bolj oblačno, ponekod tudi s padavinami. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Rdeči petelin. V Kupetincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici je zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Frančiške Kažma-hove, ki trpi škodo okrog 10.000 Din. Požar so zanetili otroci, ki so se igrali z šibicami. Posestniku Francu Ferku v Vidoncih pa je zgorela viničarija. Dva, ki sta se pri sekanju ponesrečila. Včeraj dopoldne je sekal 16 letni kovaški vajenec Anton Smodej iz Bresternice drva in se pri tem po nesreči vsekal v levo roko. Presekal si je žile in kito ter so ga morali nemudoma prepeljati v mariborsko bolnišnico. Ista nesreča je po- Obleko kradejo. Zasebnica Ivana Ve-rebičeva s Koroške ceste je včeraj prijavila policiji, da jo je okradla neka ženska, ki je pri njej prenočila. Zgodaj je izginila ter odnesla še njeno popolnoma novo obleko, vredno 300 dinarjev. Kok) v Dravi. Včeraj popoldne je sin mizarskega mojstra Ivan Kek našel na pobočju ob Dravi pod posestvom gosp. Reibenšuha na Pobrežju dobro dvokolo, ki je bilo najbrže ukradeno. Orožniki iščejo sedaj oškodovanca. Na mariborski živinski sejem 24. t. m. je bilo prignanih 10 konjev. 18 bikov, 140 volov, 410 krav in 15 telet, skupaj 593 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kilogram žive teže od Din 3.50 do 4, poldebeli voli 3 do 3.50, plemenski voli 3.20 do 3.60, biki za klanje 3 do 3.50, klavne krave, debele, 3 do 3.60, plemenske krave 2.50 do 3, krave za klobasarje 1.80 do 2.50, molzne krave 3.25 do 4,- breje krave 3.25 do 4, mlada živina 3 do 4.80, teleta 5 do 6. — Prodanih je bilo 356 komadov. — Mesne cene: volovsko meso 1. vrste 1 kilogram Din 8 do 10, volovsko meso II. vrste Din 6—8, meso od bikov, krav, telic 5—6, telečje meso I. vrste 8—10, telečje meso U. vrste 5—6, svinjsko meso, sveže, 8—12. Prihodnji sejem se vrši dne 31. marca 1936. hard Rihter. Na posestvu Harta pri Grad cu je preminul upokojeni pivovarniški i poldne doletela tudi 26 letnega tovarni-ravnatelj inž. Zenon deMilkovski, ki je' škega delavca Radoslava Rusjana. Se- Zgorela je viničarija posestnika Jožeta Španringa v Hošnici pri Poljčanah. Last nik ni bil zavarovan, radi česar je škoda tem večja. Gasilci niso mogli viničarije, ki je bila pokrita s slamnato streho, rešiti, pač pa so ob velikem naporu ogenj omejili. Zgorela je tudi nova preša, nekaj obleke in živeža. Hame vesli Tujski promet v Albaniji. Tujskopro- metna zveza za bivšo mariborsko oblast v Mariboru (P ut nik Maribor in Celje) nam sporoča, da je albanska vlada osnovala pod predsedništvom ministra notranjih del g. Etem Tota, albanski nacijonalni biro za turizem, ki bo imel nalogo, da v notranjosti zemlje vzdržuje zvezo med poeditiimi turističnimi interesenti ter da propagira albanski turizem. V inozemstvu bo imel ta biro specialno nalogo, vršiti propagando za potovanje v svojo zemljo, ter bo sodeloval v tem smislu tudi z ostalimi organizacijami. Biro se bo otvo-ril v Tira n i. V LEKARNI. Kmet pride v lekarno: — Gospod potekar, tu sta dva recepi-sa, eden je za mojo kravo, a drugi za mojo ženo. Pa vas lepo prosim, da bi mi recepisov ne zmešali, kajti to je moja naj boljša krava... Stran 4. Alarifiorslci »Večernih« Jutra "---------------------------------------- III ■! II...Milil... 7 M a r 15) o r u, dne 26. TIT. 1936. „L. Z. 129“ pripravljen na vzlet Največji zrakoplov sveta bo vzdrževal redni promet med Evropo in Ameriko katere podrobnosti o prekmorski zračni ladji Ne- Novi nemški zrakoplov »L. Z. 129« je po prvih poskusnih letih nad Bodenskim jezerom vzbudil zanimanje vsega sveta. Nad sto novinarjev je bilo poklicanih, da so si ogledali zračnega orjaka in se o njem razpisali na dolgo in široko. Novi zrakoplov je takorekoč rezultat 30-let-nega dela. 30-letnih stremljenje za zmago človeka v zraku. Zrakoplov »Graf Zeppelin« je bil zgrajen prvenstveno v znanstvene svrhe. Novi nemški zrakoplov »L. Z. 129« pa bo kot prekooceanska zračna ladja vzdrževal redni promet med Evropo in Ameriko. V njegovi gondoli je prostora za 50 potnikov, posebne shrambe pa so določene za pisemsko in blagovno pošto. Aerodinamično 36-ero stranično ogrodje novega zrakoplova je dolgo 248 metrov in ima največji premer 41.2 metrov ter vsebuje 190.000 kubičnih metrov. Novi zračni orjak ni tako gibčen, kakor je »Grof Zeppelin«. Ogrodje je iz lahkih zlitin, prevleka trupa pa je iz fine bom-bažeyine. Pri poskusnih letih so ga na- polnili z vodikom in helijem. Glavni plin pa bo helij in bo služil vodik kot nadomestilo. »L. Z. 129« bodo poganjali Dieselnovi motorji, ki razvijajo skupno 4.200 konjskih sil. Motorji so nameščeni v štirih gondolah, ki so pritrjene na ogrodje. Zrakoplov bo nosil s seboj 60.000 kilogramov pogonskega goriva, ki mu bo omogočalo 11.000 kilometrski radij in hitrost 125 km na uro. Od posebnosti, po katerih se »L. Z. 129« razlikuje od ostalih zrakoplovov, naj omenimo samo nekatere. Prostor za potnike, takoimenovana paluba, je razdeljen na dvoje nadstropij. Kuhinja je opremljena z najpopolnejšimi pripravami, električnimi pečicami, gorilniki in hladilniki. Poleg kuhinje je kopalnica s toplo in mrzlo vodo, zvezana s česalnim salonom za dame in brivnica. Blizu brivnice je salon za kajenje, ki je izoliran na zelo duhovit način. Vhod v salon je namreč konstruiran tako, da more vstopiti vsaki gost sam, ven pa samo s po- močjo nadziratelja, ki nadzira potnike da ne bi izstopili s prižgano cigareto ali cigaro. Poleg salona za kajenje je bar, kjer se bodo lahko med letom krepčali tudi najbolj razvajeni potniki. Iz bara vodijo krasne stopnice v oboje nadstropij palube. Potnik, ki vstopi v palubo, dobi vtis, da je vstopil v razkošno ladjo. V zgornji palubi je 25 prostornih kabin za spanje. Mimo kabin vodi prostran hodnik z velikimi okni. Na koncu hodnika je 14 m dolga in 5 m široka obednica, poleg nje pa salon za nekadilce z bogato knjižnico. Vsi prostori imajo električno luč in jih ogreva topli zrak. Na kraju palube pa je prostor za po sadko zračnega orjaka. Kabina zračnega kapetana je opremljena z mnogimi ta-jinstvenimi pripravami, z mnogimi taj nimi znamenji. »L. Z. 129« je pripravljen na vzlet in bo kmalu prvič prebrodil zračne višave med Evropo in Ameriko. Jaoorsec vsak po svoje bosa moli Na Japonskam se osnuje z vsakim dnem nova verska sekta — Doslej je prijavljenih že nad tisoč - Zanimivosti iz verskega življenja Japoncev Po poročilih japonskega državnega religijskega urada beležijo na Japonskem z vsakim duem novo prijavljeno versko sekto. Doslej je prijavljenih že nad tisoč novih ver in zdi se, da vsak Japonec po svoje boga moli. Novi verski pokreti izhajajo iz ljudstva in se naglo širijo. Tako šteje verska sekta »Hitono-Michi«, ki je bila ustanovljena lani v juniju, danes že nad pol milijona pripadnikov. Zanimivo je tudi, da je bilo leta 1926 državnemu uradu prijavljenih 98 novih ver, od katerih pripada stari japonski državni veri 65, budizmu 29, krščanstvu pa 4, dočitn je bilo leta 1931 na novo prijavljenih 416. verskih sekt. katerih število naglo rase. Prav tako je zanimiv pojav, da se novejše verske sekte naslanjajo v pretežni večini na sintoizem, to je na staro japonsko 'državno vero, v čemer je opaziti akcijo proti budizmu. Med novejšimi verami je verska sekta »Aineo«, katere pripadniki se navdušujejo za omenjene samoglasnike in verujejo v njihovo moč in zveličanje sveta. Močno razširjena je tudi vera, ki časti boga »Nippona«. Simbol te verske sekte je »trikotnik« kot vesoljstvo sveta. V novem Mandžukuju pa ima največ pripadnikov vera »Omoto«, ki oznanjuje ljubezen v prepričanju, da je v ljubezni začetek in konec sveta in da je od ljubezni odvisno vse življenje. Povod za nastanek nove verske sekte je najčešče kakšen »čudež«. Tako je neki drvar našel v gozdu že prepereli kos debla, ki je bil po obliki precej podoben človeškemu telesu. Drvar je zanimivo najdbo prodal nekemu meščanu in okrog preperelega lesa so se pričeli zbirati »verniki« in nastala je nova vera »Ya-matoyamakai«, ki šteje že danes okrog 60.000 pripadnikov, med katerimi je tudi mnogo intelektualcev. Kako moderna pa je lahko nova verska sekta, je vzgled vera »Hitono-Michi«, ki jo je pričel lani oznanjati neki budistični svečenik. Pripadniki »Hitono-Michi« sekte morajo verovati: 1. da je bog stvarnik sveta; 2. da je cesar temelj države; 3. da je človek božja prikazen; 4. da prebiva v moškem bitju sila, ki ustvarja življenje; 5. da prebiva v ženski moč, ki rodi življenje in 6. da je svet poosebljena moč božja. Bistvene važnosti sekte »Hitono-Michi« pa je »izrek božji«. Človek zboli, če se zoperstavlja božji volji. Prav tako pa vodi človeka »izrek božji« na vseh poteh njegovega življenja in je izvor njegove sreče in nesreče. Cesto poslušajo verniki glas »izreka božjega«, ki si izbirajo življenjske družice, čeprav jim vera zakonskega življenja ne priporoča. Oznanjevalci novih ver ha Japonskem so v pretežni večini »falirani« intelektualci. Nevedno ljudstvo jih rado posluša in je zelo dovzptno za njihove domisleke, ki jim prinašajo lep vir dohodkov. Ker so na Japonskem vse vere enakopravne in je vsaka nova verska sekta tudi od državne oblasti priznana, imajo oznanjevalci ver lahko delo. RESTAVRACIJA ZA MAČKE. V Šanghaju so nekateri podjetni meščani osnovali povsem novo panogo gostinske obrti, toda ne za ljudi, marveč za •— inačke. Otvorili so večji število restavracij, v katerih se hrani vsak dan 3000 mačk z nalašč za nje napravljenimi jedili. Na željo pa donašajo strežniki hrano mačkam tudi na dom. Lastniki mačk izberejo na jedilnem listu, kaj bodo njihove domače živali obedovale ali večerjale. če je ta vest točna, se šanghajskim mačkam mnogo boljše godi, kakor žrtvam evropske brezposelnosti. OTOK MORILCEV. V Marmorskem morju leži majhen otok Irnrali, ki je doslej služil ribičem za pribežališče ob nevihtah in neurju. Pred nedavnim pa je otok Irnrali dobil popolnoma drug pomen. Turčija, katere last je, ga je spremenila v kazensko kolonijo, v otok morilcev. Tu bodo odslej presedavali kazen turški zločinci, ki so obsojeni na 15 let in še več težke ječe. Da ne bpdo brez dela pohajkovali po ulicah, jim je določen ogromen kompleks zemlje, ki jo bodo morali obdelovati. Za spremembo pa bodo lovili tudi ribe. ki so njihova edina hrana. Prehranjevati se bodo morali kaznjenci z delom lastnih rok in oblačiti v obleke, ki si jih bodo sami stkali. Za kaznilnico na otoku Im-rali tudi ni v proračunu turškega pravosodnega ministra predvidena nobena postavka. Tudi ptujski trgovci so imeli svoj občni zbor in bomo o njem še poročali. Občni zbor Nabavljalne zadruge drž. uSl. v Ptuju. Pretekli ponedeljek je imela Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju svoj redni občni zbor. — Iz poročila funkcionarjev je pgsneti, da ob- stoja ta zadruga že 15 let in je naraslo lastno premoženje na Din 137.000, v kar ni všeteta vrednost inventarja. Prometa je bilo v letu 1935 Din 957.632.—, to raj znaša povprečna poraba posameznega člana okrog Din 4.000 letno. Čisti dobiček zadruge znaša Din 63.508.— od tega zneska znašajo razni režijski stroški Din 43.810.— tako, da odpade čisti dobiček na 19.698 Din. Ta znesek se preodkaže 30% rezervnemu fondu, 2% penzijskemu fondu in 68% dobrotvorneinu fondu. — Prj volitvah v upravni in nadzorni odbor so bili izvoljeni dosedanji funkcionarji. Gostovali so. Kmečki fantje in dekleta iz Skok so uprizorili v nedeljo v Pulkovi dvorani šestdejanko »Carski sel«. Čudili smo se vztrajnosti priprostih kmečkih ljudi, pri katerih še ni kljub vsem neugod nim podeželskim prilikam izumrla ljubezen do prosvetnega dela in izobrazbe. Le iz tega vidika tudi ocenjujem posamezne igralce, ki so pač podali svoje vloge kakor so najboljše mogli in znali. Vsem priporočam, da odpravijo prehitro govorico. Dobro so učinkovale ruske noše in slikovite uniforme carskih častnikov. Odmori so bili kratki in dajanja so se vrstila dokaj naglo. Obisk pa ni bil tolikšen, kakor ga privoščimo njihovemu trudu. Nove vozne cene na železnicah Nove vozne cene na železnicah. Ofici-jelna potovalna pisarna in koncesijonira-na menjalnica PUTNIK v Mariboru nam sporoča: Kakor že znano, stopijo dne 1. aprila na naših železnicah v veljavo nove vozne cene, ki so povprečno za 10% višje od sedanjih. Cene za drugi razred znašajo polovico več kakor za tretji, cene za prvi razred pa dvakrat to-liko kakor za tretji razred. Nedeljske povratne karte veljajo samo ob nedeljah za razdaljo do 250 km za potniške vlake in imajo posebne cene. ki so za 10% višje kakor normalne cene za isti razred in isto razdaljo. V naslednjem navajamo nove vozne cene iz Maribora za najvažnejše postaje: ■UP Mali o Postaja brzi III. potu. III. led. IH- Beograd • • !• 1 • 251.— 198— Bistrica B. j. f.M 134.— 86— Bled Jezero ... 126.— 80— 88— Brezno-Ribnica - • 12— 14— Brežice • . • 80.— 47— 52— Caribrod meja c • 375.— 322.— Celje • . • • * • 42.— 23.50 26.— Čakovec . 48.— 26.50 30— Dravograd-Meža . 21.50 24— Dubrovnik . . . . 374.— 322.— Fala . . . . . ■;« 7,— S— G. Radgona 1» l 37 — 41— Hrastnik . 33 — 37— Ivanjkovci 23.50 26— Karlovac . • • . 122.— 76.— 84— jKotoriba meja i.s.i 70.— 40.— 44— Kranj . . • VV J • 105.— 63 — 70— Laško ^ . 48 — 26.50 30— Lesce-Bled < T* l»T • 114.— 70.— 77— Litija . . . 'r »V* 17 • 43— 48— Ljubljana . n • ;t»if • 90— 53— 59— Ljutomer i.,. 28.50 32 — Mestinje r.s 23.50 26— Mostar . . - T*T•” • 325.— 273— Moškanjci • -• j 15.50 18— Murska Sobota . .- 33— 37— Niš .... • f • 334.— 281.— Novisad 260,— 207.— Novomeški , T5 • 'T • • SO.— 88— Ormož r. . • 36.— 20— 22— Osijek . ... 146— Po}jčane •- 11— 13— Pragersko ,. f M r • 11.50 6.50 S— Prevalje ,. • U • 'J • • • 26.50 30— jPtuj . . . *• r *r» 23.— 13— 15— Rakek meja r . u • . 114.— 70— 77— Rog. Slatina * ; • ' • 1 26.50 30— Ruše ... •«. a • v . ■> 5— 6— Sarajevo r- • 275.— 223— 4 .'-J Sevnica t.:. . - . . 75.— 37— 41— Sisak . •.>•. -. ?• - % . US.— 73— 81 — Skoplje . . . • f. . • 408.— 355.— Slat. Radenci (• •T-l 33— 37— Slovenjgradec . .• 26.50 30— Slov. Bistrica mesto 10— 11— Slov. Konjice - • 16— 18— Sombor 227.— 174.— Split . . . i. 251.— 198.— Središče 42— 23.50 36— Subotica r.— 243.— 190— Sušak • ■ 185.— 132.— Sv. Lovrenc n. P. 9.— 10— Šibenik . - . 243— 190.— Trbovlje -r. r• - .f 37— 41— Varaždin 31.50 35— Velenje . . 37— 41— Videm-Krško 75— 43— 48— Zagreb • • . * i* : • 95— 57— 63— Zidani most f.f»K. 57.— 3i.50 35— Žalec . . . . • '• r • 3 26.50 30.— e S Prodam Razno AJDOV MED po Din 13.— in cvetlični med pp Din 16,— za kg prodaja Kmetijska družba, Meljska cesta 12. 1Ž22 Stanovanle ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE za Din 350.—. Tržaška c. 5, nasproti Primorke. 1395 SOBO IN KUHINJO oddam. Kralja Petra c. Sl, Studenci. i386 Sobo odda SOBO s posebnim vhodom oddam gospodom ali gospodičnam, dobra oskrba. Taborska 11-11. 1380 Službo dobi SPREJMEM ŠIVILJO na dom. Vprašati Koroška c. 41, pri hišniku. 1390 KROJAŠKI POMOČNIK za velike komade se sprejme takoj. Verdonik. Kamnica 19. 1387 ■!?■■■■■■■■■■ ŠIRITE »VEČERNIK«! POGREZLJIV ŠIVALNI STROJ 1750.—, pliš otomana 259' naprodaj. Glavni trg 18 v ti' govini. 139Z Dve trdi, čistj POSTELJI z vložkom, dve omari, d'-nočni omarici poceni naprodaj. Istotam oddam t^k01 solnčno opremljpno sobo. Na' slov v upravi »Večernika« 1385 Nagrado Din 250 dobi najditelj ali donašalec Oblfike« ki Je v soboto zvečer izginila v Vilharjevi ulici iz avtomobila. Obleko |e oddati v VlUlDri®^ ulici 2, pritličje. Tajnost zajamčena I Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru.. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.