ČRNI MRAVI NA
MEDNARODNI KONFEflENCI
O pravici otrok do igre
Na deveti konferenci mednarodnega združenja 7.a pravico otrok do igre, ki je bila avgusta v Ljubijani, smo poročali tudi o projektu, ki smo ga pred časom izvajali skupaj s taborniki odreda Črni Mrav iz naše občine.
K.ot je znano in na več mestih tudi opisano, se je v ta odred tabornikov vključilo tudi več strokovnjakov, psihologov, pedagogov, socialnih de-lavcev ter vrsta drugih prostovoljnih sodelavcev, v glavnem studentov so-cialnega dela in drugih družboslov-nih ved, da bi poživili in razširili de-javnost Črnega Mrava in zagotovili boljše doseganje družbeno-vzgojnih smotrov. Znano je, da se pjedvsem otroci, ki imajo raziične čustvene in vedenjske težave, ki so manj uspešni v šoli ali jih imajo drugi za moteče, težje vključujejo v prostočasne de-
javnosti. Ker povzročajo težave, jih ne vidijo radi v krožkih in raznih or-ganizacijah, tudi pri tabornikih ne. Predvsem otroci iz revnejših družin pa tudi nimajo denarja, da bi si lahko nabavili opremo, ki je potrebna pri kaki dejavnosti — če že ne za dejav-nost samo, pa zato, da se ne bi razli-kovali od drugih. Taki otroci tcdaj dejansko ne morejo izkoristiti vseh možnosti danega družbenega okolja.
Vendar bi si morali vnaši družbi prizadevati za tako delovanje pro-stočasnih organizacij, da bi se vanje
lahko vključevali in v njih tudi ostali ne samo zdravi, »normalni«, pri-merno »situirani« otroci, ampak tudi invalidni, duševno nezadostno razvi-ti, čustveno in vedenjsko moteni, so-cialno ogroženi in drugi »posebni« otroci.
To smo skušali doseči pri Črriem Mravu. Zato smo v organizacijo, med vse druge otroke, posebno na taborjenje, vključevali otroke z raz-nimi težavami socialne ali psihološke narave. Tak poseg je seveda zahte-val, da se način dela v organizaciji spremeni, da »drugačni« otroci ne bi bili žrtve »normalnih« otrok in odra-slih.
Dokazali smo, da se organizacija lahko tako spremeni ob pomoči in
sodelovanju strokovno osveščenih in zavzetih Ijudi. O tem smo poročali tudi udeležencem mednarodne kon-ference in jim pokazali diapozitive naših taborjenj. Tako so si lahko ustvarili nazorno predstavo o tem, kako je potekalo življenje po naših taborih, kaj vse so otroci počeli pa tudi, kakšen je vzgojni pomen te ali one igre ali dejavnosti. Ob čudovitih barvnih diapozitivih, ki jih je večino posnel prof. Bernard Stritih z višje šole za socialne delavce, sta poslušal-cem pojasnjevala posamezne prizore dr. Anica Kos, direktorica svetoval-nega centra za otroke; mladostnike in starše, ter pisec tega prispevka.
BLAZ MESEC