SLOVENSKI
VESTNI
CELOVEC ČETRTEK 28. JULIJ 1994
Letnik XLIX Štev. 30 (2765)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
P. b. b.
Haider naj se opraviči! te
To je zahteva deželnega sekretarja koroški socialdemokratov mag. Haralda Reparja v zvezi s Haiderjevimi izjavami okrog svobodnjaškega „Radia svobodna Evropa“, ki je deloval v Italiji.
Haider je v teku svoje kampanje proti pristopu k Evropski uniji preko tega radia delal škodo Koroški in vsej Avstriji. Za take izjave kot „italijanski tatovi avtomobilov“ naj se opraviči.
„Sedanja prijava zaradi žalitve italijanskega naroda je le žalosten višek Haiderjevih izpadov proti vsem in vsakemu,“ pravi Repar in Haiderja še enkrat poziva, naj se opraviči, v prihodnje pa naj najprej pomisli, potem pa govori.
Bravo Rupi!
Ko tabli stojita, je lahko biti pameten, marsikdo pa bi k temu uspehu rad pristavil svoj piskrček. Anton Krušic, p. d. Rupi, pa je moral zbrati kar precej odločnosti in poguma, da je uspel. Sedaj v Velinji vasi stojita dve povsem uradni tabli, ki ju krasita dvojezična napisa. Prav prijetno ju je videti. Tokrat se ne bomo spuščali v polemiko, kdo je za tabli najbolj zaslužen, kajti trdno smo prepričani, da prav Rupi. Z veseljem jo objavljamo na 1. razmišljanje o dvojezičnih napisih pa preberite na 2. strani.
ZSO za krepitev pomena sosveta tudi na deželni ravni
Pododbor zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta je imel v ponedeljek ločene razgovore s predstavniki ZSO in NSKS. Predstavniki ZSO so izpostavili sledeča težišča:
1. ZSO izhaja iz prepričanja, da je politična diferenciacia med koroškimi Slovenci zgodovinsko dejstvo, ki ga ni mogoče spreminjati. Temu ustreza tudi pluralnost organizacijskih struktur. Zato se zavzema za konstruktivno in enakopravno sodelovanje vseh političnih faktorjev v koordi-
nacijskem telesu, ki naj bi usklajevalo politiko slovenske manjšine na Koroškem.
2. Kar se tiče zastopstva manjšine v zakonodajnih telesih, bo predsednik sosveta dr. Marjan Sturm v septembru sklical sejo vseh sosvetov, na kateri naj bi predstavniki manjšin podali svoja stališča, in sejo sosveta za slovensko narodno skupnost, na katero bodo povabljeni tudi ustavni pravniki deželne in zvezne vlade. Razčistili naj bi, ali in pod kakšnimi pogoji je mogoče izvesti zastopstvo narodnih
skupnosti v zakonodajnih telesih oz. kakšni so alternativni modeli. Na osnovi tega naj bi sosvet sprejel ustrezne sklepe.
3. Predstavniki ZSO so pododbor informirali o modelu, ki ga zagovarja Delovna skupnost avstrijske narodnosti v SPÖ in ki ga podpira tudi ZSO. Ta model predvideva okrepitev pomena sosveta, ki naj bi bil tudi svetovalni organ deželnega zbora in deželne vlade. Predstavnika ZSO in NSKS naj bi v vprašanjih narodne skupnosti in sožitja po tem modelu dobila status eksperta in
svetovalca v pododboru deželnega zbora za manjšinska in ustavna vprašanja. Pravtako naj bi tudi predsednik sosveta dobil aktivnejšo funkcijo v deželnih zakonodajnih telesih.
4.	Pododbor zunanjepolitičnega odbora je predstavnike ZSO informiral, da bo jeseni povabil na skupni razgovor vse slovenske manjšine iz zamejstva.
5.	Predstavniki ZSO so dali
pobudo, da naj bi Slovenija razčistila vprašanje finančnih podpor koroškim Slovencem od leta 1945 dalje.	_an
Gračov in Čurkin V Beogradu
V	okviru prizadevanj ženevske kontaktne skupine za Bosno in Hercegovino, ki je izdelala načrt ozemeljske razdelitve te rebulike na bošnjaško-hrvaški in srbski del, katerega pa so bosanski Srbi pogojno zavrnili, se je kot zadnja možnost v Beograd napotila visoka ruska delegacija, v kateri sta bila tudi obrambni minister Pavel Gračov in posebni odposlanec predsednika Jelcina za nekdanjo Jugoslavijo Vitalij Čurkov.
V	Beogradu sta se pogovarjala s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in vodjem bosanskih Srbov Radovanom Kradži-čem. Skušala sta ju prepričati, naj bosanski Srbi vendarle pristanejo na razdelitveni načrt in se izognejo še hujšemu pritisku mednarodne skupnosti. Kakšen naj bi bil ta, ni povsem jasno, vse pa kaže, da kontaktna skupina močno pritiska tudi na Rusijo, naj bo dosledna pri izvajanju skupnih sklepov. Izjave po srečanju v Beogradu zbujajo nekaj upanja, da bodo bosanski Srbi vendarle še enkrat preučili svojo odločitev in morda omilili pogoje svojega pristanka na ženevski načrt.
Preberite:
str. 2 - Zablatnikova
zavrača Sturmov poduk
str. 3 - Evropski svet ugodno o Mreži za interkulturni razvoj
str. 4 - Bistriški
kulturni dnevi
str. 5 - Janko Messner
ima spet jezikovne ugovore
str. 7 - Zanimiv izlet slovenskih planincev po Italiji
V taborišču Goma poteka največja tragedija sodobnega človeštva. Vsak dan za kolero umre na tisoče beguncev iz Urande.
„Oktet Hodiše“ Slovenskega prosvetnega društva „Zvezda“
vabi na
Hodiško
POLETNO
NOČ
v soboto, 30. julija ’94 ob 20. uri ob Rijavškem jezeru (Strandbad Rauschelesee)
Zabaval vas bo znani Ansambel Šibovnik iz Slovenije
Vaščani pojo
vabijo na
tradicionalno
prireditev
pri Kosarju na Gori, tokrat pod geslom
„Nekoč v starih časih“
v soboto, 30. 7., ob 20.30
sodelujejo: Višarski ženski kvintet Angelika in Eva Libeau
Po svoji maratonski seji v prvem julijskem tednu so se avstrijski politiki spravili na (zasluženi) dopust; tega potrebujejo, kajti politična jesen bo kratka, a najmanj tako vroča kot sedanja poletna dopustna sezona. Devetega oktobra bo namreč avstrijsko ljudstvo odločalo o sestavu novega parlamenta. Ta pa ta čas nikakor ni jasno predvidljiv. Čeprav koalicijski stranki zagotavljata, da želita nadaljevati vladno
dr. Francija Zwittra
Poletni politični dopust
sodelovanje, po besedah Er-harda Buška celo brez vsakršnega „če in vendar“ („ohne Wenn und Aber“), tako enostavno ne bo.
Edino, kar lahko velja za gotovo, je, da bo socialdemokratska stranka z Vra-nitzkim kot glavnim kandidatom obdržala relativno večino (ankete ji napovedujejo med 39 in 43 odstotkov glasov. Velika neznanka ostaja ljudska stranka: ali bodo njeni dosedanji volilci sledili Buskovi liniji ohranjevanja velike koalicije, v kateri bi bila spet samo tako imenovani „junior partner“ socialdemokratov, ki ji nadaljnje štiri leta ne dopušča poti do jasli politične moči, ali pa se bo ta stranka zreducirala do nepomembnosti; kajti v njej je dovolj političnih harakiristov, katerim gre za politič no oblast v državi, vseeno s katerim partnerjem.
Ta partner pa je nedvomno svobodnjaška stranka s Haiderjem na čelu. Čeprav letošnje leto ni bilo njegovo -od poloma pri „plebiscitu o tujcih“ do poloma njegovega agresivnega EU-protiboja -, to še ne pomeni nikakršnega Wagnerjanskega božjega somraka. To je dokazal že dostikrat.
V primeru, da bi se seštev-no izšla meščanska večina ljudske in svobodnjaške
stranke v parlamentu, so verjetno Buskovi dnevi, kot predsednika ljudske stranke, šteti. In Josef Höchtl - predsednik mogočnega O A AB-, ki še nikdar ni skrival svojih simpatij do opcije sodelovanja s svobodnjaki, bi prišel do svoje končne možnosti. Tako opcijo ta čas podpirajo tudi mogočni deželnostran-karski aparati ljudske stranke Štajerske, Nižje in tudi Zgornje Avstrije.
Alternativa za socialdemokrate je močno okrnjena: vladno sodelovanje - če bi bilo sploh računsko mogoče - z Zelenimi, je zelo neverjetno, vsaj s trenutno vladajočimi socialdemokrati (Vranitzky, Löschnakipd.). In tako imenovano semaforsko koalicijo“ (Ampel-koalition) med socialdemokrati, Zelenimi in Liberalnim forumom Heide Schmidtove si lahko še težje predstavljamo.
To pa tudi zato, ker se bo nedvomno tudi častihlepni Thomas Klestil poskušal profilirati v svoji pristojnosti, ki mu dovoljuje določiti sestavljavca vlade.
Vročemu poletju bo vsekakor sledila vroča politična jesen.
In pred to jesenjo se tudi jaz spravljam na zasluženi dopust.
Kaj je z dvojezičnimi napisi na Gradiščanskem?
„Le čevlje sodi naj
Zvezna vlada še nadalje ignorira želje in pravice gradiščanskih Hrvatov po javnem priznanju drugega deželnega jezika, kritizira manjšinska zastopnica Zelenih v zveznem parlamentu mag. Terezija Sto-isič.
„Pred skoraj letom dni je bil konstituiran narodnostni svet gradiščanskih Hrvatov in kmalu zatem je pri zvezni vladi vložil soglasno zahtevo za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v smislu avstrijske manjšinske zakonodaje. Zgodilo se ni nič! Namesto da bi izpolnili sklepe manjšinskih predstavnikov, pristojni Urad zveznega kanclerja nadalje omalovažuje zahteve Hrvatov in Madžarov na Gradiščanskem“.
Zeleni v tem smislu naslavljajo na zveznega kanclerja Vranitzkija parlamentarno vprašanje, da bi prejeli vsaj utemeljitev za to (ne)početje. Hkrati pa postavljajo tudi
vprašanje zunanjemu ministru Mocku, in sicer, v koliki meri neizpolnjevanje mednarodno priznanih manjšinskih pravic, med katere sodijo tudi dvojezični napisi, negativno vpliva na avstrijsko verodostojnost pri zunaj avstrijskem zavzemanju za človekove pravice.
V Slovenskem vestniku št. 28 me predsednik ZSO dr. Marjan Sturm poučuje, kako naj bi se kot odbornica Enotne liste Bilčovs zadržala pri glasovanju o uporabi slovenskega jezika na občinskih sejah, namreč da naj bi podprla kompromisni predlog županje.
Dragi Marjan, pozivam Te, da v Slovenskem vestniku objaviš tisti kompromisni predlog županje Quantschnigove, ki naj bi ga podprla. Na občinski seji dne 5.7.1994 županja ni stavila nobenega predloga v zadevi uradnih jezikov. Zato ga nisem mogla podpreti, tudi če bi ga hotela, ker ga ni bilo. Pa tudi noben iz frakcije socialdemokratov v tej zadevi ni stavil kakega predloga.
Torej, ne spravljaj v javnost dejstev, ki so izmišljena. In ne zbujaj vtisa, kakor da bi imel poln koš argumentov, ko pa nimaš niti enega. Saj tudi nobenega ne navajaš!
K uporabi slovenščine v Bil-čovsu pa dovoli pojasnilo:
Uporabo slovenščine na občinskih sejah mi je hotel prepovedati že bivši župan in tedanji podpredsednik Tvoje organizacije Hanzi Ogris. V času županje Quantschnigove mi je občinski odbor odrekel pravico do uporabe slovenščine že leta 1989. Ker tega nisem dopustila, je občina Bilčovs prosila za tozadevno stališče deželno vlado.
Deželna vlada oz. njena ustavna služba je leta 1990 odgovorila deloma negativno (slovenščina na občinskih sejah ni pravnomočna), pozvala pa je k spoštovanju slovenske narodne skupnosti in h kooperativnemu vzdušju. Na občinski seji dne 5. 7.1994 je bila na pobudo VP in FP frakcij na dnevnem redu točka o vodilu za uporabo uradnih jezikov.
Enotna lista oddaja, kakor to predvideva Splošni občinski red, svoje predloge k dnevnem redu v pisni obliki v obeh deželnih jezikih. To delamo od našega začetka. Tudi k točki o uradnih jezikih smo oddali pred sejo županji naš predlog v obeh jezikih, ki se je glasil v slovenskem delu takole:
„Občinska odbornika Enotne liste Bilčovs stavljata „glasom § 14 poslovnika k točki 2 dnevnega reda občinske seje dne 5. 7. 1994
Dvojezični krajevni tabli sta uradni po vseh predpisih, le stojita na pravem mestu. Menda je Velinja vas večja!
sledeči predlog:	Občinski
odbor občine Bilčovs naj sklene: V veljavnem območju občine Bilčovs je slovenščina dopustna dodatno k nemščini kot uradni jezik.
Utemeljitev: V členu 7. odst. 3 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 je slovenščina dodatno k nemščini kot Uradni jezik zajamčena.
Izjema, na katero se sklicuje izvedenec koroške deželne vlade dr. Glantschnig in ki je navedena v § 13. odst. 5 zakona o narodnostnih skupinah, kjer slovenščina kot uradni jezik ni dopustna, se nanaša izrecno na medsebojno občevanje uradov in službenih mest in ne na notranje službovanje uradov in službenih mest. V § 13, odst. 5 ni govora o medsebojnem občevanju organov družbenopolitičnih skupnosti	(Gebietskörper-
schaft).
V toliko se izvedenec koroške deželne vlade dr. Glantschnig moti, ko trdi, da je uradni jezik pri občinskih sejah in sejah pododborov nemški.
ODMEV
Pa tudi on v zaključku poudarja spoštovanje jezika narodne skupnosti in kooperativne delovne pogoje. “
Ta predlog, ki je dobesedno izvzet odlomek iz člena 7 ADP, odst. 3, je bil odklonjen z 10 glasovi, med njimi tudi z županjinim. Predlog, ki je bil z 9 glasovi sprejet, je stavil frakcijski vodja ÖVP Günter Kru-schitz. Glasil se je: „Pri občinskih sejah je dopuščen kot uradni samo nemški jezik. Tudi protokoli se pišejo samo v nemščini.“ Za ta predlog je glasovala tudi županja. Če bi bila županja res za nek kompromisni predlog, potem predloga ÖVP ne bi podprla, temveč bi se vsaj vzdržala, kakor so to storili trije odborniki iz njene frakcije.
Dragi Marjan, že večkrat si dokazal, da dobro obvladaš zgodovino. Sedanjost in bodočnost pa ni tvoja močna stran. Zato ne zameri, če zaključim s Prešernom: „Le čevlje sodi naj kopitar!“
Ingrid Zablatnik
V soboto sem se odpeljal v Velinjo vas, da bi poslikal herojsko dejanje Tonija Krušica, p. d. Rupija. Na svojem zemljišču je namreč postavil dvojezično tablo Wellersdorf-Velinja vas. Rupija ni bilo doma, zato sem si rekel, ga bom obiskal drugič, da mi pove, kako je postavljal tablo, s kakšnimi neprijetnostmi se je ob tem srečal, kako mu je grozil zapor in v koliko mu je pri tem pomagala dvojezična občina Bilčovs.
Ijšek je Ambrozy, Ausser-winkler pa vendar prinaša novega duha.
Pa pustimo stranke. Osebno sem prepričan, da bi nam ob naši odločnosti lahko samo pomagale ali pa nasprotovale. Ob tem pa bi se polarizirale. Ene bi bile v smislu evropskega duha pozitivne, druge pa nacionalistične.
Dvojezični napisi v tem času so stvar nas, zadeva slovenske narodnostne skupnosti. To je samopomoč“, ki
Nam je potrebno herojstvo?
Pa vzamem v roke Naš tednik. Na prvi strani „stoji“ velik napis: „Dvojezični napisi - vztrajnost EL rojeva sadove. “
Pomislim na podatke, ki jih imam, na pogovor z Mihom Zablatnikom, ki mi o dvojezičnih napisih in kažipotih, štirih (kajti 2 plus 2 je 4), ni nič govoril, da je to zasluga EL, niti ne, da je izrecna zasluga bilčovške EL.
Da bi se prav razumeli: nič nimam proti zaslugam te naše narodne politične stranke. Toda, če bi se v svojem nevemkolikoletnem obdobju res tako zavzemala za dvojezičnost, bi najbrž že uspela. Eno leto tam, drugo leto drugje, in njeni „mali koraki“ bi se lepo uvajali v vsakodnevno življenje.
Vem, da občina Bilčovs greši, vem tudi, da nekdanji župan Hanzi Ogris ni zbral moči, da bi kot zaveden Slovenec tako agiral tudi v občinskem svetu. Kritizirali smo ga, tudi jaz, očitali smo mu, da je oportunist. Toda tedaj je bilo stanje vendarle drugačno. Ogris ni znal ubežati iz brutalne strankarske discipline, sedaj pa je precej drugače. Wagnerizem se v socialdemokratski stranki sicer še pozna, njegov podo-
bi bila v tem trenutku še kako dobrodošla. Samopomoč povsod, kjer živimo Slovenci. Konkretno: povsod bi bilo treba postaviti dvojezične table, zasebne, ker v prvem trenutku uradnih ne bomo dosegli, potem pa naj nam jih rušijo. Potem se bo pokazala evropska demokratična Koroška in z njo vred demokratična Avstrija, ki je zlezla, vsaj kar se tiče manjšinskega prava, v evropske demokratične asociacije takrat, ko manšinske pravice še niso bile strog kriterij.
Kdo je torej postavil dvojezični tabli in dvojezična smerovka v občini Bilčovs? Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev zagotovo ne; ta dva spita. Obe centralni kulturni organizaciji tudi ne; tudi v njih ni kake posebne zavzetosti, EL (vsaj koroška) tudi ne, sicer bi stale že zdavnaj, ali pa tudi ne, postavili so jih prizadevni vaščani, katerim ni vseeno, kako izginja njihova domačinska kultura, njihov jezik v brezimnost. Bravo domačini, organizacije pa izpolnite svojo zgodbvinsko (evropsko in narodnostno) dolžnost! Jože Rovšek
Svet Evrope ugodno ocenjuje dejavnosti Mreže za interkultumi razvoj
Prejšnji teden sta bila Brigitte Busch in dr. Vladimir Wakounig, ki na celovški univerzi vodita Mrežo za interkultumi razvoj (MIR), na tridnevnem strokovnem posvetu pri generalnem tajništvu Sveta Evrope v Strasbourgu. Sklicala sta ga generalni tajnik dr. Peter Leuprecht in Alfredo Miccio, vodja na novo ustanovljenega
oddelka za ukrepe zaupanja.
Takoj ob začetku posveta je generalni tajnik izpostavil, da je ustanovitev oddelka za ukrepe zaupanja prvi pomemben rezultat lanske dunajske konference, na kateri so bili zbrani državni poglavarji držav-članic Sveta Evrope. Ta oddelek je trenutno med politično najpomembnejšimi in je zadolžen, da skupaj z različnimi iniciativami izdela ukrepe za zatiranje rasizma, antisemitizma, nestrpnosti in sovraštva do tujcev. Cilj teh ukrepov je na osnovi človekovih pravic vzpostaviti zaupanje in spoštovanje med različnimi narodi. Predvsem vlade srednjih, vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav od tega oddelka pričakujejo veliko pobud in pomoči za reševanje etničnih in socialnih konfliktov. Ne nazadnje bo delovanje novega oddelka odločilno za to, v koliki meri bo Svet Evrope pri svojem prizadevanju za človekove pravice in za enakopravno obravna-
Dr. Mirko Wakounig
vanje manjšin uspešen in verodostojen.
Dr. Peter Leuprecht, ki si je za svoj politični program kot generalni tajnik izbral brezpogojno upoštevanje človekovih pravic in uresničevanje ukrepov proti vsakršni obliki rasiz-
ma, je podčrtal pomembnost sodelovanja med celovško univerzo in Svetom Evrope, saj sta prav mednarodna seminarja na temo „Medkulturnost in človekove pravice“, ki ju je v zadnjih dveh letih organizirala skupina celovških znanstvenikov, spodbudila odgovorne pri Svetu Evrope, da ustanovijo poseben oddelek, ki naj bi skrbel za zaupanje med različnimi narodi in narodostnimi skupnostmi po Evropi. Resno, angažirano in raznoliko delovanje celovške skupine na področju medkulturnosti in vzgoje za človekove pravice pa je prepričalo generalno tajništvo, da na celovški univerzi podpre Mrežo za interkultumi razvoj, ki naj bi povezovala različne medkulturne iniciative in Svet Evrope ter skrbela za strokovno svetovanje in spremljanje projektov.
Brigitte Busch in dr. Vladimir Wakounig sta pri posvetu predložila v oceno obširno poročilo o dejavnosti Mreže za in-terkulturni razvoj. V zadnjem letu je bilo nad deset kratkoročnih in daljnoročnih projektov, ki so zajeli medkulturno komunikacijo, medkultturno izobraževanje, regionalno de-
mokracijo, preobrazbo političnega vzdušja, medetnična in nadregionalna povezovanja ter strategijo proti vsakdanjemu rasizmu. V Mrežo so se že vključene razne medkulturne iniciative iz Avstrije, Italije, Slovenije, Hrvaške, preostale Jugoslavije, Nemčije in Ukrajine. Predvsem za skupine iz bivših socialistično-komunističnih držav je Mreža za interkultumi razvoj velikega pomena, ker se preko nje povezujejo med seboj in se tako ognejo morebitni izolaciji. Mreža je za vse projekte neke vrste šarnir in zvočnik, saj jim pri Svetu Evrope omogoča finančno in politično-moralno podporo. Značilno za trenutne projekte ukrepov zaupanja je, da združujejo sile in ideje, ki so jasno usmerjene proti nacionalizmu in sovraštvu do tujcev. Zato so tudi uradni vladni politiki prizadetih držav in nekaterim etnocentri-stičnim manjšinskim zastopnikom trn v peti.
Največ pozornosti in priznanja pri Svetu Evrope je zbudil večdnevni simpozij v Beogradu v začetku junija tega leta. Mreža za interkultumi razvoj je z beograjskim srečanjem zavestno „kršila“ tako imenovani embargo, kar je generalno tajništvo ocenilo zelo pozitivno. Izkazalo se je namreč, da je beograjsko srečanje opogumilo mnoge znanstvenike in kul-
turnike bivše Jugoslavije k nadaljnjemu sodelovanju pri konkretnih medkulturnih projektih. Tako se za konec tega leta v Celovcu pripravlja večdnevno srečanje na temo „Jezik miru“ , katerega se bodo udeležili sociolingvisti in novinarji iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in preostale Jugoslavije. Cilj tega srečanja naj bi bil, da znanstveniki in novinarji skupaj razvijejo strategije proti vsakdanjim jezikovnim oblikam sovraštva.
Na novo ustanovljeni oddelek za ukrepe zaupanja pri Svetu Evrope je še posebej izpostavil medetnične iniciative kot je Vincenz-Rizzijevo društvo, ki se zavzemajo za večjezičnost in za medkulturno povezovanje. Podobno iniciative bo Svet Evrope podpiral tudi v drugih jezikovno in kulturno mešanih regijah, ker ustrezajo ciljem ukrepov zaupanja in s tem pospešujejo dejavnosti civilnega ravnanja.
Jeseni tega leta bo Alfredo Miccio, ki vodi oddelek za ukrepe zaupanja, s svojimi sodelavci obiskal Koroško, Slovenijo in Furlanijo, da se bo na kraju samen pogovoril s predstavniki medkulturnih iniciativ o njihovem programu in težavah, ki jih spremljajo pri delu.
-IMIR
Vtisi iz velemesta Beograd 3
Bivši kulturno-intelektualni center je danes obrobje
Vojna naredi svoje. Še posebej taka, kot je v nekdanji Jugoslaviji. Prizadene vsakdanjik, človeka postavi v vrsto za preživetje, tisto biološko, prizadene medsebojne odnose, ruši vrednote. Nekdanji sodelavci in prijatelji si postanejo tujci, kultura, kolikor je še ostane, postane v „jugoslovanskem“primeru nacionalna, znanost režimska ali pa izgine v ilegalo.
Dr. Mirko Wakounig je bil med pobudniki mednarodnega simpozija v Beogradu, glavnem mestu nekdanje in sedanjega preostanka Jugoslavije. Zanimale pa ga niso samo razprave na temo Medkulturnost v multikulturnih družbah, temveč tudi, kako deluje v vojno vpletena država, in seveda, kako v njej preživijo ljudje.
Za Slovenski vestnik je napisal nekaj osebnih vtisov, podkrepljenih z razmišljanji strokovnjaka, ki jih bomo objavili v nadaljevanjih.
piše dr. Mirko Wakounig
Izkrivljena medijska politika
Srbska vlada z Miloševičem na čelu skoraj povsem nadzoruje medije, tako da pride v srbsko javnost samo tisto, kar je vladi v korist. Zasebne televizijske in radijske postaje, ki naj bi predstavljale in krepile opozicijsko javnost, imajo zelo okrnjeno vplivno področje. Čeprav so sodelavci teh medijev zelo zavzeti in skušajo informirati o političnih in kulturnih dogodkih, ki so v nasprotju z vladno linijo, zmorejo le malo premakniti. Dostikrat so ti mediji preveč usmerjeni na izbrane, da ne rečem elitarne poslušalce, namreč na zelo osveščene kulturnike in znanstvenike. Politično kočljive, a pomembne oddaje so pogosto tudi v tujih jezikih, tako da jih prebivalstvo že zaradi jezika ne posluša, kar pa je velika škoda. Polega tega opozicijske radijske in televizijske postaje pokrivajo predvsem mesto Be-
ograd, podeželje pa je še vedno pod informacijskim dežnikom državnih medijev. Zgodi se tudi, da „medijska policija“ kritične oddaje privatnih postaj pokrije z vladnim oddajnikom ali pa jih tako močno moti, da jih ni mogoče sprejemati. Izpoved kritičnih in opozicijskih oddaj ostaja torej v tej povsem nadzorovani medijski situaciji v zaprtem krogu, ki vlade in njene politike sploh ne ogroža. Trenutna srbska medijska politika je izraz totalitarnega strukturalnega nasilja, ki služi ohranjevanju skrbsko-nacio-nalističnega	političnega
režima.
V pogovorih so ljudje pogosto povedali, da srbska televizija o vojni v Bosni in Hercegovini skoraj ne poroča. Tako med ljudstvom nastaja vtis, da je vojna v neposredni bližini nekaj oddaljenega in nekaj, kar nima nič skupnega s srbsko politiko. Zato tudi ni čudno, da mnogi pravijo, da je vojna v Bosni in Hercegovini stvar
tamkajšnjega prebivalstva, Srbija pa da je nevtralna opazovalka kot vsaka druga država. Taka medijska politika zagotavlja olepšano prikazovanje srbske politike, ki torej sploh ni vpletena v vojne vihre in ni odgovorna za vojne zločine. V televizijskih poročilih, ki sem jih videl, so v prvi vrsti napadali embargo, ki sili ljudi k trdnosti in vztrajnosti. Zahodne evropske države so sovražne sile, ki so srbsko prebivalstvo pahnile v socialno in gospodarsko stisko, ki pa jo bo mogoče s skupnimi močmi prestati. Za preostalo Jugoslavijo in predvsem za Srbijo je ta izkrivljena medijska politika predvsem politično-strateške-ga pomena, saj gre v pomirjanje ljudstva in ga s spodbudni-
mi parolami mobilizira za reševanje vsakdanjih problemov.
V tem informacijskem enoumju so v še posebej težkem položaju opozicijski časopisi. Izdajatelji kritičnega lista „Republika. List bez mržnje i škandala“, kakor se imenuje, so skoraj edini, ki skušajo s skrbno rešerširanimi prispevki poročati o neznosni vojni situaciji v Bosni in Hercegovini. Njihov cilj je ljudi pridobiti za republikanske in človečanske vrednoste in nacionalistično politiko prikazati kot enega izmed vzrokov jugoslovanske tragedije. Branje „Republike“ in nekaterih drugih kritičnih časopisov si lahko privoščijo le tisti, ki jih prejemajo prek zasebnega razpečavanja in ki to tudi finančno zmorejo. Izvod
stane tudi do 10 šil, kar je evropska cena. Javni kioski zaradi možnih nevšečnosti krtičnega časopisja ne prodajajo. Za Srbijo velja, da obširno in kritično poročanje doseže le del prebivalstva, in to predvsem intelektualne in kulturne kroge, ki pa zaradi svojih politično nevplivnih funkcij ne morejo razviti potrebne družbene opozicije. Medijska situacija najbolj nazorno prikazuje, kako okrnjene so možnosti za civilno in opozicijsko delovanje v preostali Jugoslaviji.
Od države nadzorovana informacijska politika v Srbiji oz. preostali Jugoslaviji pa nikakor ni edinstvena. Podobno se dogaja v skoraj vseh tako imenovanih reformnih državah vzhodne in jugovzhodne Evrope (npr. na Madžarskem, Hrvaškem, v Ukrajini), ki svojo „demokracijo“ gradijo na nestrpnih nacionalističnih konceptih.
Je za srbsko in bosansko situacijo kriv res samo Miloševič?
Bistriški kulturni dnevi -za vsakega nekaj
Nova knjiga kratke proze Ivana Jana
Že lansko leto je občina Bistrica pri Pliberku iskala možnosti, kako bi občanom približala kulturo in vnesla nove impulze. V odboru za kulturo, ki ga je vodil Jože Partl, so najprej diskutirali o kulturnem
Jože Partl
tednu, kakršnega poznamo v drugih občinah (npr. Globasnica) , vendar pa so se iniciator-ji -zaradi prenatrpanega programa odločili za kulturne dneve, ki naj bi bili razporejeni v časovnem obdobju dobrega meseca. Letos pa so se odločili za neke vrste srednjo pot: štiri večje prireditve so in bodo še potekale v časovnem razdobju treh tednov, kajti izkušnje so pokazale, da prireditve niso efektivne, če so časovno preblizu skupaj, pa tudi ne, če se preveč zavlečejo.
Prireditelj bistriških kulturnih dni je občina, organiziral pa jih je kulturni odbor, kateremu je do 16. julija letos še predsedoval kulturni referent in podžupan Jože Partl.
Letošnji spored se je pričel 10. julija s koncertom na promenadi, ki ga je izvedlo doma-
če Društvo godba na pihala v Šmihelu. Koncert se je pričel pri gositlni Loser, zaradi žeg-nanja na Dvoru pa se je nadaljeval pred tamkajšnjo cerkvijo.
Višek prireditev pa je bil brez dvoma koncert zborov, na katerem so v soboto, 16. julija, nastopili domači pevski zbor „Gorotan“, moška pevska zbora „Peca“ in „Kralj Matjaž“, mešani pevski zbor „Globasnica“ in „Trio Woschitz“. Skozi pester spored, ki je navdušil okrog 150 obiskovalcev, pa je vodila Šmihelčanka Veronika Kušej.
Pretekli petek, 22. julija, je bil program za najmlajše, ki so ga pri Petzenkönigu pripravili lutkarji KPD Šmihel.
Jutri (29. 7.) ob pol devetih zvečer pa bo na sporedu Jazz-koncert, ki bo še posebej privlačen za mladino. Ob Breškem jezeru bodo zaigrali „Glasbeniki“.
Bistriški kulturni dnevi naj bi poleg domačinov privabili tudi letoviščarje, ki preživljajo dopust v tej občini in bi radi spoznali dvojezično kulturo tega kraja.
Ob višku letošnjih bistriških kulturnih dni, ob koncertu zborov, pa so se občani poslovili tudi od dolgoletnega prizadevnega kulturnega referenta in podžupana Jožeta Partla, ki je bil v svoji domači občini zelo priljubljen in je - kakor smo že omenili - skrbel tudi za organizacijo lanskih in letošnjih bistriških kulturnih dni.
Njegovo mesto bo zasedel Andrej Wakounig, ki bo, tako je upati, z enakim prizadevanjem skrbel za razvoj kulturne dejavnosti v občini. Št. V.
Ivana Jana poznamo kot zgodovinarja in pisatelja. Kot zgodovinar raziskuje obdobje narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem. Spominjamo se njegovih obšežnejših študij o dražgoški bitki in Kokrškem odredu, v zadnjem času pa je močno odmevna njegova razprava o rasti in razpadu gorenjskega domobranstva pod naslovom Odstrte zavese.
Že dolgo ga poznamo tudi kot pisatelja. Znana je predvsem njegova krajša proza, zbrana v knjigah Izpolnjena beseda in Skozi zasede, a tudi knjiga Med ognji, kije pravkar izšla, sodi med nje, čeprav se je pred časom uspešno lotil tudi romana (Mrtvi ne lažejo).
Knjiga Med ognji obsega 32 črtic, ki jih je pisatelj kronološko razvrstil. Čeprav je v podnaslovu navedel, da so to zgodbe iz vojnih dni, posega nekaj od njih prizadeto tudi v povojni čas. Slutimo, da so lete nekak pisateljev kritični obračun s seboj, z generacijo, ki ji pripada in s časom. Tako sklepamo po obtožujočem koncu zadnje črtice Ujetniki časa.
Črtice so bile doslej raztresene po danes že manj dostopnih revijah, zbrane in pretehtano urejene pa podajajo kolikor toliko zaključeno, vendar pomembno podobo nekega časa. Napisane so bile pred leti, oživljene pa ob različnih priložnostih in pobudah. Tako se bralcu razkrije podoba življenja, kakršnega je vsilila vojna.
Zgodbe so zgovorne; pisateljska moč se razkriva v tekoči pripovedi, ki je živa, čeprav se spet drugje, zaradi želje po resničnosti, ne more izogniti dokumentarnosti v opisovanju. V zagovor teh pa moramo povedati, da bi bila tudi s tako pri-
povedjo, če bi se izgubila, prizadeta celotna podoba, ki nas bo, če želimo ali ne, še dolgo zaposlovala.
V Črticah posega prizadeto v lastna doživetja ali vsaj v dogajanja, ki jih pozna. Posega v človeka, v njegovo krivdo, predvsem pa v njegove odlike, včasih prav nerazumne in vredne človeka. Opozorimo le na obtožujoče sporočilo v Lovčevi baladi. Znani dogodek komentira pisatelj skozi ubitega pripovedovalca. Dramatični in zgovorni sta tudi črtici Človeški pogled in Tekma s smrtjo. Kot je pogosto v psihološko izredno pomembnih trenutkih, je težišče na detajlih, ki dajejo pravo vrednost dogajanju. Hkrati pa razkriva človeške stiske, za katere je kriva vojna. Prav zato je časovni odmik dogodkom samo v korist. Z lastnim bogatenjem življenja dojema in ocenjuje zrelejše tudi druge in dogajanje. Pisatelj ne moralizira, problem nakaže v zgodbi in ga potem izpelje do konca, želeč ga vsestransko osvetliti. To pa je pripovedi, ki ni nikdar sama sebi namen, v korist. Problematika ni le tehtna, temveč zaradi vrednot in etničnih norm, ki se ne spreminjajo, vedno aktualna.
Zgodbe je pisalo življenje, na tem je grajeno pisateljevo sporočilo in tu je njegova sporočilna teža.
Hkrati so občutni prizadeti posegi v širše pisateljeve spomine ali občutja, vezana na posamezna dogajanja, ki jih opisuje. Po takih zarisih posega pisatelj najraje na začetku pripovedi, s čimer dogajanje in čas bralcu plastično približa, hkrati pa ga potegne v pripoved.
Pisatelj se zaveda, da nekatere črtice niso dovolj poglob-
ljene, in ga zato, po letih, ko jih je pregledoval in izbiral za natis, kar kličejo po razširitvi.
Kljub temu pa je njegova pripoved zaradi etičnih problemov in opisov, zlasti preprostega človeka, ki se je proti nasilju, vezanem z žrtvami, odločal s srcem - pomembna. Zlasti, ker to ni problematika, ki zaposljuje samo pisatelja! Knjiga Ivana Jana Med ognji po svoji vsebini ni le obtožba druge svetovne vojne, temveč na prepričljivi višini vojn sploh.
Dr. Emil Cesar
„Munde“ pri Magrovem ribniku
V petek zyečer seje ob ribniku pri Kravanji Na Trati pri Bekštanju zbralo kar lepo število ljubiteljev gledališke umetnosti in si na prostem ogledalo igro Felixa Mittererja Munde v izvedbi igralske skupine z Radiš.
Predstavo je organiziral zavzeti kulturnik Peter Kravanja v imenu Slovenskega prosvetnega društva Dobrač z Brnce. Vreme je bilo tokrat kot nalašč: prijeten, miren in topel poletni večer, tako da so se vsi, igralci in gledalci, dobro počutili.
Res hvalevredna akcija Ma-grovega Petra. Še več podobnih!
Slovenska študijska knjižnica sporoma, da bo zaradi dopustov zaprta od 8. avgusta do 9. septembra 1994.
Do 5. avgusta si lahko še sposodite knjige za počitnice.
Dvoje letnih poročil
Tekma koscev na Radišah
Ob izteku šolskega leta sta naši srednješolski izobraževalni ustanovi na Janežičevem trgu v Celovcu spet izdali letni poročili. Zvezna in zvezna realna gimnazija za Slovence že 37. po vrsti, Dvojezična zvezna trgovska akademija pa četrto. Obe prikazujeta delo in uspehe naših najbolj pomembnih vzgojnoizobraževalnih inštitucij (vsaj po številu dijakov) in sta za vse, ki želijo spoznati del utripa našega srednjega šolstva zelo zanimivi.
LETNO
93-94
Letno poročilo Zvezne in zvezne realne gimnazije je v okviru tradicionalnosti. Statistični del prikazuje število dijakov, dejavnosti, predstavlja učitelje, dosežke dijakov na tekmovanjih in natečajih, športno dejavnost in drugo. Zelo zanimiva je predstavitev raziskovalnega projekta šesto in sedmošolcev v Globasnici ter projekt Pričevanja četrtošolcev. V tem letu sta gimnazijo zaradi upokojitve zapustila Janja Zikulnig, ki jo ravnatelj dr. Reginald Vospernik v poslovilnih besedah imenuje zadnjo pionirko gimnazijske posadke, in prof. France Da-
vid. dolgoletni učitelj matematike.
Letno poročilo „Report“ Dvojezične zvezne trgovske akademije je nabito z njenim mednarodnim uspehom, saj je vzorec za podobno šolo v Belo Horizonte v zvezni državi Minas Gerais v Braziliji. O tem pišejo slovenski rojak in pobudnik sodelovanja mag. Bogdan Šalej, predsednik tamkajšnje gospodarske zbornice, Walter Heuritsch, sekcijski vodja zveznega ministrstva za šolstvo, deloma Karel Smolle, Mirko Bogataj, vodja slovenskega oddelka pri ORF, in v tekstih še drugi. Ravnateljica Maja Ambrusch-Hoja predstavlja kar precej novosti v preteklem niškem letu in sprego-von * : .idnji oz. razširitvi prostorov sole. V drugem delu poročila pridejo do besede tudi dijaki, ki ga oplemenitijo s poročili o svoji dejavnosti in celo z literarnimi prispevki. Prav to pa daje poročilu tudi potrebno neformalno svežino.
Dijaki in starši obeh šol so poročila že prejeli, ostali zainteresirani pa jih lahko prejmejo na obeh šolah.
Slovensko prosvetno društvo Radiše je 24. malega srpana ripravilo tekmo koscev pri uberniku v Zgornjih Rutah. Udeležilo se je mnogo tekmovalcev. Nuži Wieser in Andrej Lampichler sta zabeležila imena vseh, ki so se bili pripravljeni pomeriti v košnji, in nastale so štiri skupine: moški do 50 let, ženske, mladinci, gostje.
Začela se je tekma. Kot prvi so se poskusili mladinci. Najhitrejši v tej skupini je bil Boris Povše, drugi Aleksander Tol-maier, tretji pa Niko Wieser.
Mladincem so sledili možje. V tej skupini je dobil prvo nagrado Milan Hribernig, mladi kmet iz Tue, ki je bil hkrati tudi najboljši dneva in s tem prejel tudi prehodni pokal. Drugi je bil Tomi Ogris, Kopajnik iz Tue, tretji pa njegov brat Šimi Ogris.
Tudi ženske so pokazale korajžo in med njimi take, ki nimajo vsak dan nabrušene kose v rokah. In prav dobro so se držale. Prvo nagrado je osvojila kmetica Lizi Wrulich, Culehnarca iz Zgornjih Rut, drugo Karla Wressnegger z Dunaja, tretjo pa Hilda Hribernik iz Šentvida.
Nazadnje so se pomerili gostje. V tej skupini je bil prvi
Aleksander Wang, drugi Guido Käfer, tretji pa Friedrich Wassertheuer.
Navijači, katerih je bilo kar precej, so krbeli za to, da je bila tekma zares napeta. Morda se pa prihodnje leto še kdo od njih odloči za tekmovanje.
Po končani košnji sta predsednik društva Tomaž Ogris in podžupan Paul Käfer podelila nagrade zmagovalcem. V prijetni družbi so se obiskovalci prireditve ob pesmi, kapljici in pečenih klobasah še prav dobro zabavali.
Prav lepa hvala gre Nužiju Wieserju, ki je tako skrbno pripravil vse potrebno za tekmovanje.	N.P.
Svetišče na Višarjah
obvešča , da bo odprto do 18. septembra. Do tega časa bo delovala tudi kabinska žičnica, ki pelje do višine 1800 m. Ob delavnikih vozi od 9. do 16.30 ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 18. ure. Urnik maš ostaja nespremenjen, in sicer so ob delavnikih ob 12. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 9., 10.30, 12. in 15. uri. Na vrhu Višarij so odprte tudi vse koče, ki romarjem nudijo pogostitev ter nakup številnih spominkov.
28. julij 1994	5
Ansambel saksofonov na vetrovnem Ljubljanskem gradu
Dvorišče ljubljanskega gradu je novo prizorišče Ljubljanskega festivala, ni pa še docela akustično in vremensko preizkušeno. Nima strehe in veter je tam - na najvišjem ljubljanskem koncertnem prizorišču - skoraj stalen gost. Prireditelj je 12-članskemu ansamblu Saksofonprojekt Dunaj pod vodstvom mag. Ota Vrhovnika iz Pameč pri Slovenj Gradcu, namenil prostor ob restavraciji. Tam naj bi najmanj pihalo, če pa bi padalo, bi igrali pod arkadami. Pa je res krepko pihalo in se pripravljalo k nevihti.
Toda vse te naravne sile niso mogle preprečiti, da dvanajst fantov in deklet iz Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost z Dunaja ne bi odlično odigrali svojega programa. V ansamblu igra pet vrst saksofonov, od sopranina, alta, tenorja, baritona do basa (za katerega je Oto Vrhovnik v svojem komentarju dejal, da je edini tovrstni instrument v Avstriji). Imeli smo redko prilož nost poslušati priredbe poznanih skladb (npr. Musorgskega Slike z razstave) v aranžmaju dr. Wernerja Schulzeja z Dunaja, ki je v Ljubljano prinesel silno redek instrument - saru-zafon, ki doseže še večjo nižino kot bas. Nanj je igral pri dveh svojih skladbah sam dr. Schulze.
Ansambel je harmonsko in zvočno odlično odigral skladbo
Saxophonic graškega skladatelja Franza Cibulke in koncert za ansambel saksofonov dunajskega skladatelja Wolframa Wagnerja. V popularnih Slikah z razstave seveda saksofoni niso mogli docela nadomestiti violin v simfoničnem orkestru, toda kljub temu je bilo zanimivo poslušati novo priredbo, še bolj pa je bila zanimiva skladba „Acht plus“ op. 78 Paula Walterja Fürsta. Slovenski skladatelj Jani Golob je, na pobudo Lovra Sodje, napisal „Balado“, umirjeno harmonsko skladbo, katero je ansambel krstno izvedel. Jean-Marie Londreix je odlično priredil Gershwi-novo Suito „Ameriške zgodbe“, katere dve pesmi (Mož, ki ga ljubim in pesem iz opere Porgy in Bess) je ansambel izvedel že povsem rutinsko. Priredba odlomka iz baletne suite Vol na strehi Dariusa Milhauda je prikazala celotno paleto zvočnosti te zelo redke skupine saksofonov. Skoraj polno dvorišče ljubljanskega gradu, med katerimi so bili številni poznani slovenski glasbeniki in tudi avstrijska ambasadorka v Ljubljani Jutta Stefan-Bastl, je navdušeno aplavdiralo pro-minentnemu dunajskemu ansamblu. To je bila odlična predstavitev tega ansambla, pri kateri je sodelovalo tudi avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani.	l.S.
Jezik
m
Janko Messner
duša
Vprašanje uredništvu NT:
Le kaj naj pomeni GOALEADOR?
„Tako je tudi Igoaleador gor Maver podaljšal pogodbo za eno leto...“ beremo v NT letošnjega 8. malega srpana. Kaj počne korektor pri tem tedniku? Ponovno vprašam: zakaj dr. M. Grilc ne poprosi Lojzeta Pušenjaka za pomoč? Saj ga imajo v hiši!
Brezglavi poročevalec o športu je očitno mimogrede kje prebral in pobral angleško tujko „goal-leader“, ker mu domači najboljši s t re 1 e c na gol ali zabijalec golov ne zadošča. Pa da bi ga bil vsaj pravilno zapisal ali pod narekovaj postavil!
„Šmihelčanom je pobegnil trener Ivan Petrič, ki je prevzel menedžersko mesto v Prevaljah.“ Vprašam - kolikič pravzaprav? - poročevalca: kaj je storil najprej? In čemu zapiše to skrivnostno in nepotrebno, poprečnemu bralcu nerazumljivo angleško tujko menedžer? Kaj bo Petrič počel tam na Prevaljah? Bo vodil posle v športnem klubu Korotan? Ali bo morda sploh nekakšen vodja? Naj si poročevalec najprej sam razloži, kaj: bo tam poslovodnik alivod-s t v e n i k? Igralci se trudijo streljati v gol, on pa strelja (jezikovne) kozle! Tako je tedaj po slovensko: Smihelča-nom je pobegnil trener Petrič. Prevzel je vodstveno mesto pri Korotanu. Ali: je pobegnil i n prevzel. Pri zopet zdravem Walterju Krauslerju pa je še nejasno, kajti iz službenih razlogov igralca se bodo Smihelčani morda morali odpovedati njegovi pomoči.“ Zakaj ne zna povedati krajše, lepše: Kako bo z ozdravelim W. Krauslerjem, se še ne ve. Morda iz službenih razlogov Šmihelčanom ne bomo-gel pomagati.
Kako in kaj pa je z mlado Michaelo Hartmann? Ne verjamem pisarju, da dekle res zna žeti! In celo uspehe, ne samo travo! Kopa sam pravi, da meče kopje in skače v višino! Ali naj suče še srp, takole za špas? Zakaj ne zna napisati da d o-s e g a uspehe z metanjem kopja in skakanjem (skoki) v višino? Ali da je uspešna....
Športni dan SPD Zar ja
Kako je, če kulturno društvo organizira športni dan, bo kdo vprašal.
Prijetno, napeto, družinsko, za vsakogar nekaj, fletno, vroče ali vsaj toplo, ... bi mu odgovorili tisti, ki so prišli. In prišlo je 70 tekmovalcev, prišli sta dve nogometni moštvi s kompletnim rezervnim kadrom in prišlo je daleč preko sto navijačev - strokovnjakov, prišli so župan, župnik, častni predsednik, občinski odborniki, gostilničar, žene, otroci in dojenčki in še drugi vmes.
Na nogometnem igrišču v Železni Kapli so člani športne sekcije že dopoldan vse pripravili. Postavili so 6 postaj za discipline, ki jih je bilo treba kar najbolje opraviti. Izbrane so bile tako posrečeno, da so jih zmogli brez posebnega treninga vsi, od otrok do seniorjev. Bilo je treba metati žogice, zadevati v trojni cilj, streljati enajstmetrovke, skakati v daljino, suvati težko kroglo, nazadnje pa še dokazati spretnost in hitrost z berglami (nekateri so jih menda videli prvič). Sodniki so povsod skrbno zapisovali točke, centimetre ali sekunde - in vsako taktiziranje bi bilo brez uspeha. Kdor je bil uspešen v eni disciplini, je vso prednost zapravil v kakšni drugi - morda tudi obratno.
Ko so bile opravljene vse vaje, so sodniki in žirija računali, da bi se zmešalo še kompjuterju (njim pa se ni).
Vmes pa je že zažvižgal nogometni sodnik in pozval na igrišče (tako lepega ni daleč naokoli) nogometni moštvi Zarje in lovcev. Prvi so prišli brez not, brez folklornih škornjev in klobukov, drugi brez pušk in tudi lovske pse in „gamsbarte“ so pustili doma.
Zarja v modrih športnih dresih, lovci v neobičajnih rdečih in vsi v nogometnih čevljih. Sodnik je pozval k fair igri -kar skoraj ne bi bilo treba, ker so igrali sorodniki v obeh nasprotnih taborih, nekateri redki pa so se znebili najhujših emocij že pri uvodnem vlačenju vrvi. Šlo je seveda bolj za čast kot pa za zaboj piva - in taka je bila tudi tekma.
Žarjevci so že kar v prvih minutah pokazali, da hočejo popraviti lanskoletni poraz in so poslali žogo dvakrat zapored v vratnico, da je zagrmelo. Tako hudega napada so se lovci le nekoliko ustrašili in tekma se je nagnila v prid kulturnikov. Kmalu so vodili z 2:0. Ko so se strmih gozdov vajeni lovci že nekoliko navadili na ravnino in nizko travo nogometnega igrišča, jih je tudi žoga bolj ubogala in tekma je bila precej
izenačena. A kar Zarjevec ima, ne da več iz rok (oz. nog), in tako se je končni rezultat glasil 5:2.
Zdaj lovci upajo na povratno tekmo, ki bo prihodnje leto, Žarjevci pa se nekoliko bojijo, da bi dotlej spet kakšnemu pevcu ali folkloristu ne uspel lovski izpit. Bomo videli.
Izid športnega dne:
šolarji/-ke: 1. Gregor Blajs, 2. Dominik Rozman, 3. Joži Ošina ml.
mladinci/-ke: L Valentin Dov-jak, 2. Marko Ošina, 3. Nataša Netschemer;
ženske I: L Cita Smrtnik, 2. Angelika Kogoj, 3. Brigita Blajs;
ženske II: L Aška Ošina,
2.	Karolina Rozman, 3. Beti
moški I: L Mihi Ošina in Pavli Ošina, 3. Hanes Oraže; moški II: 1. Manfred Malo-veršnik, 2. Albert Rozman,
3.	Michael Traunik.
Najboljši uspehi: žogice: 52 m - Mihi Ošina; cilj: 39 točk - Marjan Oraže; 11-metrovke: 24 točk - Štefan Hribar;
krogla: 16,80 m - Tonči Blajs; skok: 2,83 m - Hanzi Smrtnik; bergle: 14,51 sek-Hanes Oraže.
Rezultati športnega dne štejejo seveda tudi k Zarjinim športnim igram 1994. M.T.
Slovenski
vestnik
čestita!
gospe Mariji Milač z Blata pri Pliberku za 50. rojstni dan;
gospe Frančiški Knauder iz
Velikovca za 70. rojstni dan; gospodu Jakiju Jerlichu iz Lobnika za 50. rojstni dan; gospe Ani Hribernik v domu upokojencev v Borovljah za 90. rojstni dan; gospodu župniku Vinku Zaletelu iz Vogrč za dvojni praznik;
gospe Ani Rož v Caritas domu v Železni Kapli za 87. rojstni dan;
gospe Margareti Woschitz iz
Doljnje vasi pri Šmarjeti za osebni praznik; gospodu Ludviku Gladeku iz Špitala ob Dravi za 50. rojstni dan;
za osebne praznike članom Društva upokojencev Pliberk: Kristi Onič iz Večne vasi, Ani Perc iz Štebna,
Valentinu Čebulu iz Šmihela, Jakobu Hirmu iz Gornje vasi in Igorju Krautu z Bistrice;
gospodu Maksu Enziju iz Vogrč za 60. rojstni dan; gospodu Jaku Jakopitschu iz Crezdola pri Kotmari vasi za 86. rojstni dan; gospe Nani Knafl iz Velike vasi za osebni praznik; ospodu Fridlu Furjanu iz entjakoba za rojstni dan; gospodu Bertiju Furjanu z Obirskega za rojstni dan; ospe Ani Golavčnik iz entlipša za rojstni dan; gospe Ani Pravdič iz Šent-lipša za rojstni dan; gospe Fridi Miklau iz Šent-lipša za rojstni dan; gospe Margareti Bricman iz Strpne vasi za 70. rojstni dan;
gospodu Vincencu Gotthar-
du iz Celovca za rojstni dan.

Pismo bralca
Utrinek na 20. julij 1944
Moja enota nemške vojske je bila okrog omenjenega datuma poskusa atentata na Hitlerja na položaju pred mestom Plevlje v Črni gori. Bil sem telegrafist in sem tako sprejemal in poslušal vse zame takrat pomembne radijske postaje. Tako sem imel možnost, da sem prvi zvedel o atentatu na Hitlerja in sem bil za kratek čas „pomembna“ oseba. Kot telegrafist sem bil v ožjem krogu poveljstva in tako sem slišal debato nemških oficirjev po Hitlerjevem govoru po atentatu. Dejali so nekako takole: Ti gospodje (okrog Stauffen-berga) so bili čisto navadni diletanti. Danes pa taka pomembnost!
Žirinovski
„Pri nas v Avstriji ne dobi vstopne vize,“ je za Žirinov-skega rekel neki minister. Kot ruski parlamentarec jo je pa dobil od oddelka prav istega ministra (ministrstva). Zdaj pa sami „zrajtajte“, koliko je beseda avstrijskega ministra vredna!
Kristi Lajčahar
Kamnikovi grabljici
V Zgornji vesci pri Bilčov-su sta prejšnji petek in soboto Kamnikovi „dekleti“ pridno sukali grablje, da ju je bilo veselje pogledati. Kako ne, ko pa sta navajeni še iz prejšnjih časov.
Datum Kraj PRIREDITVE	Prireditelj
od 25. do 30.7.	v Mladinskem centru na Rebrci	Teden mladih umetnikov za otroke od 6. do 12. leta	
Petek, 29.7. 20.30	ob Breškem jezeru	Zaključek Bistriških kult. dni z jazz koncertom „Glasbeniki“	občina Bistrica
Petek, 29.7. 20.30	ob Breškem jezeru Koncert skupine Glasbeniki		Bistriški kulturni dnevi ’94
Sobota, 30.7. 20.30	Pri Košarju na Gori	„Nekoč v starih časih“ Sod.: Višarski ženski kvintet, Angelika in Eva Liebau	Vaščani pojo
Sobota, 30.7. 20.30	Pri Košarju na Gori	„Nekoč v starih časih“ Sod.: Višarski ženski kvintet, Angelika in Eva Liebau	Vaščani pojo
Sobota, 30.7. 20.00	ob Rijavškem jezeru	Hodiška poletna noč igra Ansambel Šibovnik	SPD „Zvezda“ Hodiše
Nedelja, 31.7.		Pohod na Obir Ob 11. uri zbirališče na vrhu, nato piknik pri Marofu	SPD Valentin Polanšek
Nedelja, 31.7.		Romanje k Sv. Ani v Koprivno Ob 11. uri žegnanje	SPD Zarja, SPD Celovec
Ponedeljek, v Mladinskem 1.8.	centru do petka, na Rebrci 5.8.		Kreativni dnevi za dekleta Vodijo Breda in Tine Varl, Marjan Pungartnik, Hermi Paulič, Marjan Bevk in drugi	Krščanska kulturna zveza
od 14. do 20. avgusta		Počitnice za otroke in starše v kraju Soča v dolini Trente; prijave na referat za družino, Celovec, tel. 0463/511166-76	
od 21. do 27.8.	Vuzenica	24. Koroška likovna kolonija za mlade od 9. do 15. leta	SPZ
			
			
n A TFOTAl/C				1
I HM4.0IMVC	|Hi H			
CELOVEC
-	Deželna galerija, Burggasse 8 - Herbert Boekl, (do 10. 7.);
Ona. B - Le serpent rouge (do 31.8.)
-	Evropska hiša, Reitschulgasse 4 Tarahumara - Indijanci severne Mehike (do 4. 9.)
DOBRLAVAS
-	Samosta, Kiki Kogelnik, Cornelius Kolig, Inge Vavra, Peter Krawa-gna(do 12. 8.)
ŠENTPAVEL v Labotski dolini
-	Samostan - Razstavca „Glas & Porzellan - Tischkultur und Lebensfreunde“ (do 27.10. vsak dan od 9. do 17. ure)
ŠTALENSKA GORA
-	Izkopanine na Štalenski gori/Magdalensberg do 28.10. od 9. do 12. ure in 12.30 do 17. ure
BOROVLJE
-	Puškarski muzej - odprt spet od 16. maja do 8. oktobra: od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah od 10. do 13. ure
SEMISLAVČE
-	Galerija Rožek - Uwe Bressnik in Pepi Maier (do 22. 7.)
SLOVENIJA
-	Kostanjevica na Krki - razstava Valentina Omana v galeriji Božidarja Jakca
Avstrija
ne bo ____
posredovala
NOVICE ^ IZ
Po srečanju predsednikov vlad Srednjeevropske pobude v Trstu, na katerem je bil močno izpotavljen problem italijanskih zahtev po vračanju premoženja nekdanjim Italijanom v Istri, s čimer Italija pogojuje pripustitev Slovenije k pogajanjem o pridruženem članstvu v Evropski uniji, je bilo z Dunaja najprej slišati, da bi bila Avstrija pripravljena prevzeti posredniško vlogo med Italijo in Slovenijo. Kancler Vranitzky pa je na praznovanju pretekli petek ob svojem dopustu na Koroškem dopisniku osrednjega slovenskega časopisa Republika izjavil, da za posredovanje ne obstaja potreba, saj mu je italijanski ministrski predsednik Berlusconi v Trstu zagotovil, da Italija ne bo pogojevala slovenske EU
karantene z ureditvijo lastninskih problemov med obema državama.
V	ponedeljek pa je v tej zvezi, nemški veleposlanik v Ljubljani Günther Sei-bert slovenskemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu izročil pismo nemškega zunanjega ministra Kinkla, v katerem mu ta zagotavlja nemško naklonjenost do Slovenije in prizadevanje za pripustitev k pogajanjem z EU že v letošnjem oktobru.
V	sklop prizadevanj za ureditev razmer med Slovenijo in Italijo sodi tudi bližnje srečanje Lojzeta Peterleta z italijanskim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Caputom, zadolženim za Slovenijo.
„Avstrija v Sloveniji“
Po neverjetnem porastu blagovne menjave, predvsem avstrijskega izvoza, s Slovenijo že v letu 1992, ki je dosegla kar 8,6 milijarde šilingov (izvoz 5,6, uvoz 3 milijarde), se je avstrijski izvoz v letu 1993 v Slovenijo še stopnjeval za dobrih 20 odstokov in dosegel že 6,8 milijarde šilingov.
Po lanski predstavitvi avstrijskih izdelkov v Ljubljani, ki je imela velik odmev in še večji finančni uspeh, se avstrijsko gospodarstvo pripravlja na ponovni sejem „Austria in Slovenia“, ki bo letos od 22. do 25. novembra na Ljubljanskem sejmišču. Razstavljalo bo predvsem
opremo za turizem, specializirane živilske proizvode, visokokvalitetne stroje za obrt in komponente za industrijo. Cilj sejma je neposredna prodaja, dogovarjanje in utrjevanje sodelovanja s slovenskimi partnerji ter pridobivanje novih naročnikov.
Ta največji avstrijski izvozni strokovni sejem v gospodarskem prostoru Slovenije pripravljajo „Die Kärntner Messen“/ Koroški sejmi pod geslom „Lust auf Export“/ veselje do izvoza, ob tem pa na slovensko škodo kar pozabljajo na veselje do uvoza!
Slovenija se pripravlja na gospodarsko sodelovanje z BiH
Nova vlada Bosansko-hrvaške federacije ima v grobem že izdelane programe obnove in razvoja te republike v povojnem obdobju. Za obnovo Sarajeva se v okviru Združenih narodov pripravlja koordinacijski odbor donatorjev, ki naj bi zbral okrog 500 milijonov dolarjev. Prav v teh dneh se je v Sarajevu mudila tudi avstrijska gospodarska delegacija, da bi preverila možnosti za sodelovanje in vlaganje. Slovenska vladna delegacija je podoben obisk opravila že pred mesecem. Na politični ravni namerava Slovenija tudi čimprej odpreti slovensko ambasado v Sarajevu.
Možnosti za gospodarsko sodelovanje Slovenije so velike. Slovenija namerava najprej vstopiti v krog donatorjev, v katerem „vstopnina“ stane milijon dolar-
jev, s tem pa si pridobiti pravico za širše sodelovanje. Zanj kaže velik interes tudi bosanska stran. Po njihovem mnenju bo Bosna in Hercegovina v prvem planu potrebovala neizmerne količine gradbenega materiala, ki naj bi iz Slovenije prihajal z ladjami iz Kopra do bosanske luke Ploče. Nadalje naj bi Slovenija ponovno aktivirala številne obrate svojih tovarn, ki so trenutno zaprti, v predvojnem obdobju pa so delovali v tej republiki. V okviru nekdanje Jugoslavije so slovenski projektivni biroji za BiH načrtovali infrastrukturo, ki je sedaj skoraj uničena, načrti pa so v mnogih primerih ohranjeni samo v Sloveniji. Prav na tem področju lahko Slovenija veliko stori za obnovo.
J.R.
d Anin unprvav
1VTLI71V/ llV/llVJIin
S L O V E N S K K O D I) V J E
Četrtek, 28.7. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 29.7. Kulturna obzorja
Sobota, 30.7. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 31.7.
6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel 18.10-19.00 Za vesel konec tedna
Ponedeljek, 1. 8. Kiki Kogelnik in Milka Hartman: dve rojakinji; dva načina obravnavanja
Torek, 2.8. Partnerski magazin.
Sreda, 3.8. Društva se predstavljajo Večerna 21.05-22.00 Glasbeno poletje
SLOVENSKI
VESTNIK
Uredništvo Redaktion:
Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/-Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30,33, 34 in 40, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie:
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki/Redakteure:
Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik/ Herausgeber und Verleger:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Tisk/Druck:
Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071.
Dober dan, Koroška
Nedelja, 31.7.1994, ORF 2,13.00 Ponedeljek, 1. 8.1994, TV SLO 1,17.20
Predvidoma s temile prispevki
-	Preseško ali Pazrijsko jezero - „Morje Ziljanov“
-	Požlahten kmetijski pridelek še ne zagotavlja dohodka. -Čarobna beseda je „neposredna prodaja“
-	Komorni orkester „Slovenicum“ na Karantanskem poletju v Osojah
-	Koroško-slovensko srečanje na bekštanjskem gradu
-	Slovenski atletski klub se z novimi igralci pripravlja na novo regionalno ligo.
V	Slovenski planinci na Etni
Čudovita ekskurzija po Italiji
Priti na Etno danes res ni večji planinski podvig, je pa edinstven dogodek in užitek, ki se mu sleherni planinec naj ne bi odrekel, če ima priložnost za vzpon na najvišji južnoevropski vulkan.
Tako priložnost so ob koncu maja in v začetku junija imeli celjski in koroški planinci, ki so se odpravili na enotendensko turnejo po Italiji do najjužnejše točke škornja, na južno obalo Sicilije. To je tam, kjer človek že čuti in občuti dih vroče Afrike, kjer lahko vsak trenutek pričakuješ, da se bo z zamolklim grmenjem stresla pod tabo zemlja in bo iz Etne, njen vrh je bil tiste dni zavit v migetajočo in vročično sivino, bruhnil silni val lave in se začel valiti (lava se vali - lepo poigravanje z zlogi, kajne?) po ogromnem pobočju navzdol. In sicer tako, kot se je zgodilo lani nad vasico Zaffarana in že poprej leta 1983 in 1971. Posebne table spominjajo na te izbruhe.
Skupina planincev Avta Celje in Slovenskega planinskega društva (SPD) Celovec ima že kar ustaljeno navado, da se vsako leto skupaj odpravita na daljšo planinsko ali izletno pot. Lani so bili na Korziki, prekrižarili so vso bivšo Jugoslavijo, naj omenim samo Korab ali Titov Vrh v Makedoniji, črnogorsko gorovje, Durmitor, Prokletije, spoznali so lepote, čare in skrivnosti Bosne in Hercegovine, dvakrat so šli na Maglič, obiskali so Goražde, Sarajevo, Fočo, ogledali so si kraje legendarnih partizanskih bitk in s tamkajšnjimi ljudmi navezali prijateljske stike. Kaj je od vsega tega ostalo, kateri od bosanskih znancev je bratomorno klanje preživel? Vse to so vprašanja, ki smo jih na poti po Italiji premlevali in obravnavali, a odgovora ni vedel nihče.
Sikstinska barvna ekstaza
Cilj letošnjega potovanja je bila vsa Italija z Etno kot glavnim izzivom. V petek, 27. maja, zvečer smo pri Vrtojbi zapustili Slovenijo in se skozi furlansko nižino začeli spuščati v
osrčje dežele, kjer rastejo limone in zlata jabolka, pomaranče. Prvo noč smo predre-mali v avtobusu in zjutraj prispeli v Rim, kjer je bil na sporedu ogled vatikanskih muzejev, sikstinske kapele in sprehod po mestu in med zgodovinskimi izkopaninami. Brez pretiravanja: Rim je res vreden ogleda, nekatere izkušnje, na primer politika cen v gostilnah, pa so očitno izraz določene apeninske folklore.
Največje doživetje v Rimu je bil nedvomno ogled sikstinske kapele, božjega hrama, ki ne slovi le po Michelangelovih freskah in poslikavah, ampak tudi kot kraj kardinalskega konklava in izvolitve novih papežev. Torej kraj z zgodovinskimi razsežnostmi.
Freske v tej kapeli, ki upravičeno nosijo naziv umetniškega svetovnega čuda, so v teku stoletij potemnele in jih je bilo treba restavrirati. Po daljši razpravi, v katero so bili vključeni najslavnejši strokovnjaki za freske in preučevanje Michelangelovega stila, je japonska tvrdka Fuji finansirala restavracijska dela. Ko so po obnovi spet dovolili ogled kapele, so bili presenečenje, pohvala in ogorčenje enako veliki: zagovorniki so hvalili izredno barvitost in slikovitost fresk, kritikom pa se je zaletela tista sinjina in svetloba barv in so govorili o nepojmljivem kulturniškem in umetniškem škandalu. Kakorkoli že, ogled sikstinske kapele je veliko doživetje. Nekaj podobnega velja za Petrovo stolnico. Ogled razvalin starorimskih zgradb, od templjev do slavolokov, kipov in studencev (fontan) in Koloseja ter Fontane di Trevi in španskih stopnic pa tudi pri največji naglici traja najmanj pol dneva. Seveda smo zvečer kot ubiti popadali v postelje.
Tretji dan smo že dopoldne prispeli v Pompeje pri Neaplju,
Del foruma v Pompejih
ki jih je leta 79 po Kristusu ob izbruhu Vezuva zasula do dvanajst metrov debela plast vročega pepela. V trenutku je umrlo več stotisoč ljudi, Rim je bil ob gospodarsko moč cvetočega mesta in ob pomembno tržno pristanišče. Postopoma je vednost o zasutih mestih Pompeji in Herkulanej potoni-
Kalabrija nas je že ob prvem pogledu očarala. Pokazala se nam je v vsej svoji prirodni lepoti, pestrosti in bogastvu, ki sega od visokoalpinskih predelov do skoraj puščavske brezupnosti. Ta dramatični klimatski in geografski razpon in ostre razlike so delovali na nas dokaj nenavadno, skoraj bi re-
varjal z nebesnim svodom in se rokoval s himalajskimi vrhovi, saj je v višino meril več kot 8000 metrov. Potem pa mu je zaradi pritiska od znotraj in od spodaj odneslo vrhnji del. Vzpon na sam vrh je prepovedan, mi smo prišli na okroglih „tritavžent“ in nič več. A že to je zadostovalo, da smo vsaj
Udeleženci planinskega izleta na Sicilijo
la v pozabo. Več kot tisoč let je minilo, preden je zemlja to skrivnost spet začela odkrivati človeštvu.
Kjer domuje Hefajst
Sprehod skozi Pompeje je podoben časovno zamaknjenemu obisku rimskega urbsa. Če bi obstajale še strehe, bi kaj lahko podlegel prijetnemu prividu sodoživljanja starega rimskega vsakdana, ko so konjske vprege tekle po globokih kolesnicah grobo tlakovanih ulic in so v pivnicah prodajali odprto črnico, peki so se pravkar pripravljali na svojo nočno službo, v javnih hišah pa na poseben posel. Da je Pompeje zasulo ponoči, vemo zato, ker so našli pri izkopavanju (doslej samo del mesta) več sto trupel v tipični legi spečega, delali so v pekarnah in javne hiše so bile kar precej zasedene.
Iz Pompejev nas je pot vodila na zahodno kalabrijsko obalo, v mestece Capo Vaticano ob Tirenskem morju nasproti vulkana Stromboli. V njem je po grško-rimski mitologiji živel in delal bog-kovač Hefajst.
Stromboli je vulkanski otok, zaradi stalnih žveplenih hlapov pa je-neobljuden. Južno od Strombolija leži veriga Lipar-skih otokov, khmor so fašisti pošiljali v pregnanstvo, konfi-nacijo, slovenske primorske rodoljube. Danes Slovenci spet prihajajo v te kraje - a tokrat kot turisti in kot državljani suverene Republike Slovenije. In so kot dobri gostje zelo cenjeni, po mnenju tamkajšnjih turističnih menedžerjev so turistično kar zasedli zahodno kalabrijsko obalo.
kel šokantno, vsekakor pa so v nas odpravili vse klišeje in vnaprej spletene predstave o tej južnoitalijanski pokrajini. Predvsem ogleda naravnega parka Sila in mesteca Tropea, ki je normanska ustanova, sta zapustila nepozabne vtise. Kalabrija je tudi pravi raj za umetnostne zgodovinarje, saj so se tu, drugače kot v ostali Evropi, drug ob drugem ohranili in oplajali različni gradbeni in umetnostni slogi in mozaično klesali podobo pokrajine in tudi značaj ljudi.
Iz Capa Vaticano in skozi mesinsko ožino, ki loči Sicilijo od apeninskega polotoka, smo se v začetku junija mimo znanega snobističnega letovišča Taormina podali na Etno. Vrh je bil zavit v oblake, že od daleč nas je pozdravljala temna strjena lava, ki na debelo pokriva njena podočja. Ta, z več kot tri tisoč metri, najvišji aktivni evropski vulkan se je v svojih najlepših časih (pred več kot pol milijona let) neposredno pogo-
zaznali silo, ki se poigrava z et-nino gmoto in z usodo tam živečih ljudi. Res fantastično in srhljivo obenem.
Ko smo dosegli svoj cilj, smo se obrnili in se mimo Neaplja, skozi Emilijo Romanjo in Frience, kjer smo prespali in si ogledali svetovnoznani umetniški muzej v Uficijih (z njimi pa so se lani zaposlovale italijanske tajne službe in desno-ekstremistične skupine) ter po zgornjeitalijanskih krajih vračali domov, kamor smo prispeli v petek, 3. junija.
Bilo je to poučno, zanimivo in nadvse družabno potovanje, ki je vezi med Korošci in Celjani ponovno okrepilo. Ovrglo in spremenilo pa je tudi številne klišeje in predsodke o Kalabriji in njenih ljudeh. Kdor je namreč pričakoval mafijski scenarij ali live-predstave žeparjev, se je uštel. A to tudi ni tako pomembno, da bi moral pisati prav o tem, kajne?
Franc Wakounig
Odlitek s pepelom zasutega trupla ob vulkanskem izbruhu leta 79 n. št.
SAK I - zmagovalec turnirja na Bmci
Po zahtevnih pripravah ves teden so se igralci SAK I v soboto udeležili nogometnega turnirja na Brnci, kjer so v okviru praznovanj ob 35-letnici tamkajšnjega nogometnega kluba predali v uporabo novo klubsko poslopje.
Kljub temu, da so bili nogometaši Slovenskega atletskega kluba po pripravah nekoliko utrujeni, so pod vodstvom Jožeta Fera v prvi tekmi brez
Danes Vam predstavljamo dva nova igralca pri SAK, 26-letnega Wolfganga Eberhardta in 28-letnega Roberta Škofa.
Wolfgang Eberhardt, ki je prej igral pri WAC, je ofenzivni sredinski igralec, prav zaradi svoje višine pa je nevaren tudi v napadu. Žal se ni mogel udeležiti vseh priprav, ker je do za-
večjih težav gladko premagali podligaša Landskron s 5:0. Štirikrat je bil uspešen M. Pihor-ner, enkrat pa Wölbl, ki je gol dosegel iz prostega strela.
V	finalni tekmi proti ligašu Maria Gail pa so slovenski atletiki zmagali z 2:0, gola pa sta tokrat dosegla Šmid in Pet-schenig.
V	teh dveh tekmah so igrali tudi novi igralci Sumberac, Ti-ganj, Eberharter in Škof in lah-
četka prvenstva iz poklicnih razlogov v Nemčiji in domov prihaja le ob koncu tedna.
Robert Škof je preteklo sezono igral pri Velikovcu in je vezni igralec, lahko pa igra tudi v obrambi, prav tako pa se lahko vključi v napad. Škof zna tudi slovensko, kar je še posebej razveseljivo.
ko rečemo, da sta predvsem Škof in Eberharter pokazala, kaj znata.
Jože Fera: „Ta dva igralca nista le za število, ampak sta res prava okrepitev za SAK, saj igrata na pozicijah, ki jih SAK doslej še ni imel tako dobro zasedene. To sta poziciji levega napadalca in levega obrambnega igralca, ki pa naj bi se po novem načinu igre čimbolj vključeval tudi v napad.“
Igralci sami niso previsoko ocenili teh dveh gladkih zmag, saj se zavedajo, da jih v tekmovanju čakajo težji nasprotniki. Videti pa je bilo, da ima trener Ramšak na razpolago močno ekipo, iz katere ne bo tako enostavno izbrati standardnega moštva.
Lojze Sadjak je podpisal
Pri SAK je spet tudi obrambni igralec Lojze Sadjak, ki je v prestopnem roku poskrbel za razburjenje med navijačiin funkcionarji. Pri SAK so vendarle spoznali, da igralca, kakršen je Lojze, v obrambi nujno potrebujejo.
Amaterska ekipa SAK
30.7. 94 ima SAK II svoj prvi nastop v 2. razredu E in mora v goste v Ochsendorf.
Tekme v 1. razredu D in podligi - vzhod: Sele - Dobrla vas, Železna Kapla - Šentandraž, Šmihel - Eitweg;
Globasnica - Velikovec, Bilčovs - Klopinj (Bilčovs igra na igrišču v Kotmari vasi)
Nova obraza pri SAK
Nova pri SAK: Ebernharter in Škof
Avstrijski pokal - v sredo 3. avgusta
V prvem krogu tekmovanja za avstrijski pokal je žreb SAK določil nasprotnika - drugoligaša Flavio Solvo, kateremu je letos v kvalifikaciji uspel podvig. S to ekipo pa se je SAK že tudi lani boril za vstop v II. zvezno ligo., Tedaj je doma podlegel, na tujem pa zmagal z 2:1.
13. Šentviški open
Erih Užnik 50-letnik
Erich Užnik, ravnatelj ljudske šole v Bilčovsu, katerega pa vsi bolje poznamo kot prizadevnega in zavzetega športnika ter trenerja šentjanških smučarjev, te dni praznuje okrogli rojstni dan.
Uredništvo SV se pridružuje številnim čestitkam ter slavljencu želi osebnega zadovoljstva, zdravja in še mnogo uspeha pri nadaljnjem delovanju z mladimi športniki, za katere zastavlja vse svoje moči. Še na mnoga leta!
Zmagal Slovenec Leon Mazi
Dunja Lukan odlična tretja v skupini pod 18 let
Slovenski Fide-mojster Leon Mazi je zmagovalec 13. odprtega mednarodnega šahovskega turnirja v Šentvidu ob Glinji. Slovenski šahist in član ekipe letošnjega koroškega prvaka ASKO Bekštanj je prvo mesto osvojil s 7,5 točke iz devetih partij, drugi je postal avstrijski mednarodni mojster Harald Casagrande (prav tako 7,5 točke, toda slabša Buch-holz ocena). Tretjo mesto je s sedmimi točkami osvojil spet Slovenec, in sicer mednarodni mojster Jurij Mohr, igralec avstrijskega kluba Straßenbahn Gradec. Na sedmo mesto se je uvrstil še Zdravko Vospernik, na 13. pa mladi Blaž Kosmač iz
Kranja (oba 6,5 točke), slednji je bil tudi najboljši igralec turnirja v skupini pod 18 let.
Pri ženskah je zmagala Du-najčanka Maria Horvat (6,5 točke) pred Narciso Mihevče-vo iz Maribora (5,5) in Avstrijko Jutto Borek (5). Igralka Slovenske športne zveze Dunja Lukan pa je v močni konkurenci s štirimi točkami dosegla odlično tretje mesto v skupini igralcev in igralk pod 18 let. Najboljši koroški igralec na 13. šentviškem openu je bil Belja-čan Robert Hafner pred koroškim prvakom Sašom Reschu-nom, pod pričakovanji pa sta igrala Jurij Deisinger (4,5 točke) in Ivan Lukan (2). i.l.
Odbojkarsko srečanje v Škofičah
Tretjega mednarodnega nedelo je zmagala ekipa Ever-mešanega odbojkarskega tur- green iz Celovca, drugi so bili nirja v Skofičah se je letos ude- Dunajčani Gichtfinger, tretji ležilo 17 ekip, od tega pet iz pa odbojkarji Mute iz Sloveni-Italije in ena iz Slovenije. Po jo. Domača ekipa je tokrat za-dvodnevnem napetem tek- sedla sedmo mesto. Ekipe so movanju preteklo soboto in prejele priznanja in pokale.
ZA NAŠE PLANINCE
Na Kapesnjak- Kobesnock (1819 m)
Tokrat se bomo podali na Kobesnock, goro na območju Malih Nockov (Kleines Nock-gebiet), ki se raztezajo med Goldeckom in Dobračem. Ko-besnocku pravijo tudi Kraut-berg, ker izhajajo iz našega domačega imena kapes (kobes), kar v pismeni slovenščni pome-
Piše Lubo Urbajs
ni zelje. Mi Rožani pa mu pravimo Kapesnjak. Nanj vodita dve poti: iz Kreutha pri Blei-bergu in z VršjaAVindische Höhe (1100 m).
Iz Kreutha vodi gozdna cesta prav od vrha Kobesnocka, do koče na planini Wertschacher Alm (1557 m). Tej planini pravijo tudi Windische Alm, tudi v zemljevidih je označena s tem imenom. Po tej cesti bi se lahko pripeljali do koče tudi z
avtomobili, vendar cesta ni dovoljena za javni promet. Smejo jo uporabljati samo kmetje, ki imajo na planini živino.
Z Vršja pa vodi pot proti vzhodu z markacijo št. 822, deloma po gozdni stezi, deloma po gozdni cesti mimo precej zaraščene planine, imenovane Kreublacher Alm (ime po ziljski vasi Hrblje), kjer je tudi koča. Še preden pridemo do omenjene planine, nas ob poti opozori tablica z napisom „Kandelaber Tanne“. To je mogočna jelka s kratkim debelim deblom, iz katerega se v višino dviga še cela vrsta drugih visokih vej oz. debel. Res zanimiv primer vegetacije. Malo od Hrbljanske planine se pridružimo že omenjeni gozdni cesti iz Kreutha, kjer na čistini stoji lična koča. Do tja hodimo z Vršja dobro uro. Še eno uro po
gozdni cesti proti vzhodu in že so pri koči na planini Wertschacher Alm (ime po ziljski vasi Dvorče). Od tam naprej moramo premagan sc 2<>(i metrov višinske razlike, to je precej strme poti in v tričetrt ure smo na vrhu, ki ga krasi mogočen macesnov križ. Pot do koče proti vrhu nas vodi nekaj časa še po planini mimo hleva in nato skozi strm gozd na rob stene, ki strmo pada proti jugu.
Malo pod vrhom pa je treba nekoliko previdnosti, ker je greben na enem mestu malo izpostavljen, nato pa še pet minut in smo na vrhu, od koder se nam nudi lep pogled na bližnji Dobrač z visokim TV stolpom in slovensko cerkvico ter na Karnijske Alpe z Ojstrnikom, v ozadju z Julijci. Na zahodu pa se pogled ustavi na nekoliko višjem Tschekelnocku/Čeglo-va gora (1893), ki je ves prepleten z gozdnimi cestami, ki so nekaterim v korist, drugim pa trn v peti, ker uničujejo prvinskost narave. Se bi s prijateljem
ostala na tej razgledni točki, vendart oblaki s severozahoda so oznanjali poslabšanje vremena, zato sva se hitro odpravila v dolino oziroma na Vršje, kjer sva imela avto.
Tudi Vršje so zanimiv in privlačen kraj na tej lepi razgledni višini. Ta gorski prelaz iz Ziljske v Dravsko dolino z dvema restavracijama in cerk-
vico sv. Antona (prikupno naselje z lepim razgledom proti jugu na Ojstrnik in Julijce), je vreden obiska ob vseh letnih časih. Tam na Vršju parkirajte in začnite turo, ki bo na vrh Kapesnjaka in nazaj trajala približno pet ur (3 ure gor in 2 nazaj). Zaradi številnih cest, poti in steza, je treba.zelo paziti na markacije, da ne zaidete na stransko pot. Pa mnogo užitka!
Koča na Wertschacher ali Windischer Alm