PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 224 (9226)
TRST, sobota, 27. septembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KLJUB POZIVOM SVETOVNE DEMOKRATIČNE JAVNOSTI
Horda že danes ob zori usmrtitev petih mladih španskih antifašistov
v
Španska fašistična vlada potrdila pet smrtnih obsodb, drugih šest obsojencev, med katerimi sta tudi dve noseči ženski, pa je Franco pomilostil - Val ogorčenih reakcij in poskusov, da bi pripravili frankistični režim k preklicu krvoločnega sklepa - «Garrota» ali ustrelitev?
MADRID, 26. — Protest! in pozivi svetovne demokratične javnosti, ‘evilnih vlad, parlamentov, političnih	in kulturnih osebnosti in
samega papeža torej niso zalegli. Španski frankistični režim je sklenil vztrajati pri svoji krvoločni politiki. Če ne bo nepredvidljivih spre-uiemb, bo jutri ob zori usmrčenih pet mladih španskih antifašistov, aterih obsodbo na smrt je danes potrdila madridska vlada, ki se je Sfistala pod predsedstvom «caudilla». Pač pa je Franco sklenil pomi-°stiti drugih šest na smrt obsojenih, med katerimi sta tudi dve n°seči ženski.
P današnjih sklepih vlade je po-!?«' minister za informacije Leon «errerà Esteban: «Vlada je bila ob-
li, v'|' njev.tšlia «garrota», ki se je bo sdm °Cni ^Panski režim danes morda tašraf0-8.*11^’ k' v lirvi zatrl na-J°ei odpor španskega ljudstva »roti Francovemu fašizmu
P refe p/k	,e dejal — o štirih
radi J ..pred vojaškimi sodišči zana „uOC‘nov ,erorizma in napadov
na zna0:°Žene sMe- Vlada * vze,a bile i2r »e smrtne obsodbe, ki so 'u EchpfCen.f prot' Angelu Otaegu-ciscu p-/1*1".**' Jiseju Humbertu Fran-Sanzu ,en' Alonsu, Romanu Garcii Vu Soli °Se.JU I-pìsu Sanchezu Branetu» 'n ^oanu Paredesu Ma-
nila daS*/1-i*?esedarn'. vteda je skle-fašistov °Sije na morišče pet antika in h,, dva *zmed njih sta Bas-ostali tru/lneVna. Pripadnika ETA, nami nnt-Ppa Pr:Padajo «revolucio-FRap antlfasi,stični ljudski fronti»
Co skknfi na*'-0 dodal, da je Fran-obsojenc<n, E°milostiti ostalih šest rPendia a»Li s? Jose Ant°nio Garate, viManuel Blanco Chi-ConcepCionJmT0- Fernandez Tovar, Jesus	lns*-an Lopez, Maria
naveras d» o anelas in Manuel Ca-^P sPremervnraClaJs’ katerim ®o ka-Kot i ni 1 V dosmrtno ječo.
S^tov Zobsn^dSO VSeh enajst ani
°V ^sodili na smrt "zaradi na štirih ločenih
Španijo. Predsednik mednarodne CISL Kersten je v brzojavki «caudillu» o-pozoril pred silovitimi reakcijami, ki bi jih sprožila morebitna usmrtitev petih antifašistov tako v Španiji kot po svetu.
Potrditev smrtnih obsodb v Španiji je imela odmev tudi na konferenci predsednikov zahodnoevropskih parlamentarnih zbornic, ki se je začela danes v Rimu. Predsednik italijanske poslanske zbornice Pertini je pozval vse navzoče, naj posežejo pri španskih pristojnih oblasteh, da bi rešili življenja na smrt obsojenih, katerih edina krivda je, da so se borili za svobodo lastnega naroda.
Pred sedežem španskega veleposlaništva na Trgu di Spagna v Rimu se je zvečer zbralo več kot deset tisoč oseb, da bi protestiralo proti smrtnim obsodbam. Ambasado straži nekaj stotin policistov, za red pa skrbi tudi gost kordon mladin-
cev FGCI. Demonstranti so napovedali, da nameravajo ostati pred diplomatskim sedežem celo noč.
Pripravljalni sestanek za konferenco evropskih ustavnih sodišč
RIM, 26. — Predsednik republike Leone je danes sprejel na Kvirinalu predsednike ustavnih sodišč Italije, Avstrije, Jugoslavije in Zahodne Nemčije, ki so se sestali v Rimu, da pripravijo tretjo konferenco evropskih ustavnih sodišč. Predsednik italijanskega ustavnega sodišča Bonifacio in predsednik zahodnonemškega ustavnega sodišča Benda sta pozdravila Le-oneja in mu obrazložila pomen tega sestanka in tretje konference. Kratek nagovor je imel tudi predsednik re-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA BOJA USLUŽBENCEV JAVNIH USTANOV
V nedeljo in ponedeljek stavka železničarjev v začetku tedna pa stavkajo poštni uslužbenci
Sindikati kovinarjev obsojajo podražitev avtomobilov Fiat
končno, še dodal, da nosečnost o-beh žensk nikakor ni vplivala na njuno pomilostitev.
Do krvoločnega sklepa španske vlade je prišlo v trenutku, ko so z vseh strani sveta prihajali v Madrid pozivi Francu, naj reši življenja enajstih obsojencev. Tudi italijansko zunanje ministrstvo je poseglo, in to v imenu vseh devetih držav Evropske gospodarske skupnosti. Italijanski veleposlanik v Madridu je pozval vlado, naj pomilosti obsojence, po objavi sklepa španske vlade pa je italijansko zunanje ministrstvo poseglo pri španskem veleposlaniku v Rimu.
Tudi britanska vlada, ki je doslej molčala, je uradno izrazila madridski vladi svojo zaskrbljenost zaradi usode na smrt obsojenih. Generalni tajnik OZN Waldheim in predsedujoči generalni skupščini ZN Thorn sta poslala generalu Francu skupni poziv, naj prepreči izvršitev smrtnih obsodb. Parlamentarna skupščina atlantskega zavezništva, ki se je danes sestala v Bruslju, pa je izrazila svoj protest zaradi smrtnih obsodb in pozvala države članice NATO, naj se vzdržijo vsakršne pobude, ki bi šla v korist pridružitvi Španije atlantskemu zavezništvu. Poziv na špansko vlado je naslovil tudi romunski premier Manescu tik pred odhodom na o-bisk v Jugoslavijo.	1
Socialistična internacionala je po svojem tajniku Janitscheku objavila izjavo, v kateri izraža ogorčenje zaradi obsodb ter ugotavlja, da Francov režim, ki se je povzpel na oblast z nasiljem, daje en sam odgovor na politične probleme Španije, in to je novo nasilje in prelivanje krvi. Dokument izraža upanje, da bi vlada spremenila svoj sklep, ter proglaša polno solidarnost z vsemi demokratičnimi silami, ki se bojujejo za obnovitev demokracije v Španiji. Poziv Francu je poslala tudi skupina 150 švicarskih poslancev, venezuelski parlament pa je soglasno odobril dokument, v katerem se zavzema za pomilostitev na smrt obsojenih. Protestni telegram Francu so poslali tudi najvišji voditelji Vzhodne Nemčije Hone. cker, Stoph in Sindermann.
Osebje Evropskega sveta je danes sklenilo, da v primeru izvršitve smrtnih obsodb ne bo opravljalo vseh tistih aktov, ki se nanašajo na odnose med evropsko skupnostjo in
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Popolno nesoglasje v OPEČ glede nove cene petroleja
publike Leone .Na današnjem sestanku so štirje predsedniki ustavnih sodišč sklenili, da bo tretja konferenca evropskih ustavnih sodišč julija prihodnjega leta v Rimu in da bodo na njem obravnavali vprašanje odnosov med «ustavnim pravosodjem in politično oblastjo».
Konferenca predsednikov zahodnih parlamentov
RIM, 26. — Z govorom predsednika poslanske zbornice Pertinija, se je začela danes v Rimu na Montecitoriu konferenca predsednikov parlamentov držav gospodarske skupnosti, Švice, Avstrije in švedske.'Na konferenci bodo obravnavali predvsem vprašanje politične združitve zahodne Evrope in utrditve vloge «evropskega parlamenta».
1NDISKRECIJE 0 FORMALNEM SPORAZUMU 0 MEJI
Jugoslovanska javnost seznanjena s pisanjem italijanskega tiska
Uradno potrjeno, da bo zunanji minister Minic 1. oktobra poročal o najnovejšem razvoju italijansko-jugoslovanskih odnosov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Tudi jugoslovanski javnosti so bile posredovane vesti o sporazumu o formalnem priznanju jugoslovansko-italijanske meje. Današnji jugoslovanski tisk je namreč priobčil Tanjugovo poročilo iz Rima, v katerem agencija na kratko, tudi z nekaj navedbami, povzema obširno pisanje italijanskega tiska o tem vsekakor izredno pozitivnem premiku v jugoslovansko-italijanskih odnosih. Vendar pa v časopisju ni zaslediti nobenih komentarjev na to temo.
Tudi danes je agencija Tanjug posredovala iz Rima povzetek pisanja italijanskega časopisja. Tanjug poroča, da več velikih italijanskih listov tudi danes piše o jugoslovansko-italijanskem sporazumu o vprašanju meje in ga pozitivno ocenjuje. Milanski «Corriere della Sera» in komunistično glasilo «L’Unità» pišeta, kot navaja Tanjug, «o tem dokumentu v podobnem tonu, kot tudi prejšnje dni, in v tem kontekstu napovedujeta odpiranje novega poglavja v odnosih med državama». Zatem jugoslovanska agencija navaja nekaj
RIM, 26. — Vse kategorije državnih uslužbencev so krenile odločno v boj za obnovitev delovnih pogodb in proti vladi, ki ne spoštuje niti dogovorov, ki so bili sklenjeni v zadnjem letu. To so sklenili potem, ko so sindikati državnih uslužbencev imeli sestanek z voditelji vsedržavne federacije CGIL, CISL in UIL, ki so jim predlagali, naj bl odložili stavke v pričakovanju nadaljnjega razvoja srečanj med vlado in sindikati.
V sredo je bilo prvo srečanje med
vlado in sindikalno federacijo na katerem so povedali vsak svoje stališče in mnenje o sedanji hudi gospodarski krizi in ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti za njeno postopno rešitev. Sklenili so samo, da bodo nadaljevali pogovore o vseh vprašanjih, ki so jih načeli, 7. oktobra, drugega oktobra pa bodo razpravljali o vprašanjih javnih u-službencev.
Tajnik sindikata železničarjev CI SL je danes izjavil, da je nesprejemljiv predlog o odložitvi napovedanih stavk, «kar pa ne pomeni, da železničarski sindikati nimajo zaupanja v sindikalno federacijo, ker se vsi zavedamo o resnih vprašanjih izdatkov za investicije in za plače. Toda železničarji se nahajajo v nevzdržnem položaju zaradi izredno nizkih plač, ki jih ni mogoče več pogojevati globalnemu reševanju
vprašanj, ki jih vlada stalno ponavlja na pogajanjih s sindikati. Zato so železničarji pripravljeni nastopiti z vso ostrino». Zaradi tega so danes potrdili celodnevno stavko v železničarskih okrožjih Milana, Turina, Genove, Firenc, Rima, Neaplja, Reggio Calabrie in Palerma, ki bo od 21. ure jutri do 21. ure v nedeljo, 28. septembra; od 21. ure 28. septembra pa do 21. ure v ponedeljek, 29. septembra bodo stavkali vsi železničarji železničarskih okrožij Trsta, Verone, Benetk, Bologne, Ancone, Baria in Cagliarla. V ponedeljek bodo po vsej Italiji stavkali vsi železničarji, ki so zaposleni na železniških postajah in v raznih železničarskih delavnicah. To pomeni, da bodo vlaki v Italiji dejansko ustavljeni dva dni zaporedoma. Poleg tega so železničarji sklenili, da bo vse osebje uprave državnih železnic stavkalo 24 ur od 21. ure 7. oktobra do
1)0 Procedur/ lprocesa sta potekala
Priziv Osta?ZS<i?^arn kil možen '-'Stala dva
_ predvideva no-terorizmu, zaradi če-
Potekala po vnorr~ -1
procesa pa
'■normalnem c//!!',malnem Postopku Ptere, kg., S„s^eda za španske raz-ru vse oravi/3116/®?* v tem Prime-2,e)> obsoien/6 tožencev potepta-
p°sleJ ni bil/ TOstf0dVl0h-IÌ PrÌ*lV'
s «j.0*? » SuirS
gojencem zavimjej1 PnZÌV VSem'
Izvršitev1 smrtn*1 p/edvideva, da za teci najmaM 12 n?bsadbe mora Pre'
?°db s strl- ? ,od Potrditve raz-j? mogoče rW,Vlade’- zaradi česar ^fašiste usmrtTeVf’ da bodo an' Jev usmrtitve1/' JUt,ri ob zori- Krajo- verjetno heIlaVadri0 ne najavlja-Jhsojenci na smr/ faporih' kier 50 ki ra?snHhSrnrl trenutno zaprti. mn»„v razsodbo ne izvršil,- e,-
morali počaVnf3- a6 izvršili Jutri, bi
da/o'ka^k' COneriPl^ 1
21. ure 8. oktobra. V teh 24 urah pa bo popolnoma ustavljen ves promet po vsej Italiji. Hkrati bodo isti dan stavkali vsi ostali uslužbenci javnega prometa.
Uslužbenci pošte, telegrafa in telefona pa bodo stavkali dva dni zaporedoma, in sicer 29. in 30. septembra. Stavko so danes potrdili tudi uslužbenci državnega monopola, ki ne bodo delali 1. oktobra.
Po drugi strani pa državni uslužbenci sporočajo, da bo osebje ministrstev stavkalo ves dan 3. oktobra. Glede te stavke sporočajo, da bi znala biti odložena zaradi napovedanega sestanka, ki bo dan poprej in na katerem bosta vlada in sindikalna federacija govorili o javnih uslužbencih. Če bodo na sestanku sklenili kaj konkretnega, bodo državni uslužbenci odložili stavko.
Tako imenovani avtonomni sindikati železničarjev pa se ne bodo u-deležili omenjenih stavk, napovedujejo pa, da bodo proglasili 48-urno stavko takoj, ko se preneha stavka CGIL, CISL in UIL. Tudi sindikat vodilnega osebja državnih železnic je napovedal stavko, ki bo v torek, 30. septembra.
Sindikalna federacija kovinarjev je danes v posebnem sporočilu ozna čila za «izredno hudo» odločitev družbe Fiat, da poviša cene svojim avtomobilom. Federacija kovinarjev u-gotavlja, da spada ta podražitev v okvir splošne gospodarske politike vlade, ki po eni strani stremi po čim večji omejitvi notranje porabe, po drugi pa želi, da bi se finančni položaj industrijskih podjetij izboljšal ne toliko s povečanjem proizvodnje in naložb, kolikor s povišanjem cen. Sindikat obsoja družbo Fiat, da je podražila svoje avtomobile zato, da bi okrepila svojo prodajo na tujih tržiščih, na katerih se Fiatovi avtomobili niso podražili, izkoriščajoč v tej zvezi pomoč, ki jo je vlada nakazala za izvoz s svojimi nedavnimi konjunkturnimi ukrepi.
Sindikati kovinarjev pravijo, da bo ta podražitev še bolj zaostrila inflacijo in ugotavlja, da Fiat ni izključila novih podražitev v bližnji prihodnosti. Zato izražajo zaskrbljenost za nevarnost, ki preti, da bodo še druge industrije šle po poti turin-skega velikana.
ne ustreza stvarnosti vprašanj, ki tarejo Neapelj. Socialdemokrati in liberalci so izjavili da so se vzdržali glasovanja, da ohranijo še naprej sodelovanje med demokratičnimi silami.
Seja osrednjega vodstva KPI
ponedeljka, kaj- DUNAJ, 26. — Verjetno niti da- se nato spet sestali zvečer. V tre- tovne inflacije. Iranski predstavnik
kih.
znano
nes ne bo dokončnega sklepa o novi ceni petroleja. Med ministri držav izvoznic nafte, ki so članice OPEČ, vlada namreč še vedno popolno nesoglasje, tako da grozi celo razbitje organizacije. Današnje
moriti	je prepove-
Glede na" nede •'ab..*n Prazni-‘•"ano, ajj cma usmrtitve še ni
SrednjeveškP b°do krvniki poslužili
0b^6^ ustS°te>>’ ali Pa b0d°
*a infor^jj®d™°- da	zasedanje na Dunaju se je začelo z
- .lada Dove™. , al’ da Je„kila veliko zamudo, ker so morali čakati na povratek saudskega petrolejskega ministra Jamanija, ki je sinoči odpotoval v London, ker na Dunaju ni mogel dobiti telefonske zveze s svojo vlado. Toda kmalu po začetku so sejo znova prekinili ter
ua je unči
sklepih » -”1 so§!asna v današnjih Sti- Po’ katC/mifr ^ demantiral ve-miPistrovka>h naj bi kar osem Utopom k!ntC?Ve 'dade grozilo z Gostil ’nk ° •bl <<caudillo» ne po-obs°jencev. Minister je
nutku, ko poročamo, seja še traja, ss izrekel za podražitev v višini
medtem ko so številni udeleženci za sedanja že izrazili dvome v možnost skorajšnjega sporazuma. Pred stavnik Saudske Arabije namreč vztraja na zahtevi, naj bi nafte ne podražili za več kot 5 odstotkov, češ da bi zahodna gospodarstva, ki jih pretresa huda kriza, ne mogla prenesti višje podražitve. Njegovo stališče podpira le Kuvajt, medtem ko se ostalih devet držav zavzema za znatno večje zviianje cene, češ da je to nujno zaradi naraščajoče sve-
okrjg 15 do 16 odstotkov, ni pa izključil možnosti, da bi podražitev izvedli v dveh fazah. Zastopnik arabskih emiratov pa je dal kompromisni predlog, naj bi ceno nafte zvišali za 12 odstotkov, nato pa naj bi to ceno «zamrznili» do konca leta 1976. To rešitev je podprl tudi venezuelski minister.
(Na sliki: saudski petrolejski minister Jamani ob povratku iz Londona na Dunaj.)
V Neaplju izvoljen občinski odbor KPI-PSI
NEAPELJ, 26. — Po izvolitvi komunističnega župana Valenzija, je danes neapeljski občinski svet izvolil še 14 odbornikov in 4 namestnike odbornikov. Tudi ti so dobili samo glasove KPI, PSI in enega predstavnika «democrazia popolare». Vsi ostali svetovalci (KD, PSDI, PRI, PLI in MSI) so se vzdržali glasovanja.
Neapelj ima po dolgih razpravah med političnimi strankami u-stavnega loka manjšinski občinski odbor levice, ki ga podpira 33 od 80 svetovalcev, ki sestavljajo občinski svet.
Demokristjani so v glasovalni izjavi potrdili, da bodo vodili proti «frontistični občinski upravi» kon-
RIM, 26. — Na sedežu stranke je bila danes seja osrednjega vodstva komunistične partije, ki ji je predsedoval tajnik Berlinguer. Na seji je imel Sergio Segre poročilo o položaju mednarodne politike. Na seji so razpravljali tudi o vprašanju sklicanja evropske konference komunistične partije, ki bi morala biti preteklega julija, a je bila odložena za nedoločen čas, ker se niso mogli dogovoriti o zaključnem dokumentu konference. Osrednje vodstvo KPI je odobrilo delo, ki ga je do sedaj opravila delegacija par tije na pripravljalnih sestankih za sklicanje konference evropskih komunističnih partij.
citatov iz pisanja omenjenih časnikov, ob koncu pa pristavlja: «Desničarski «E Tempo» še naprej nasprotuje sporazumu in napada italijanske komuniste zaradi stališča, ki so ga zavzeli do tega vprašanja, medtem ko neofašistični «Il Secolo» z že znanim iredentističnim besednjakom komentira in napada sporazum in vlado.»
V nadrobnostih, ki so znane iz pisanja italijanskega tiska in tudi našega časnika, pa jugoslovanska javnost za zdaj ni seznanjena s pomembnim jugoslovansko - italijanskim sporazumom. Uradno za zdaj pisanja italijanskega tiska ne komentirajo, pač pa je mogoče z vso zanesljivostjo sklepati, da se bo zadeva v veliki meri razjasnila 1. oktobra. Kot je naš dnevnik pisal že včeraj, bo namreč prihodnjo sredo jugoslovanski zunanji minister Miloš Minic v skupščin' spregovoril o odnosih med Jugoslavijo in Italijo. V bistvu so to domnevo danes tudi u-radno potrdili. Tanjug je namreč proti večeru objavil kratko vest tele vsebine: «Na vprašanje diplomatskega urednika Tanjuga predstavniku zveznega tajništva za zunanje zadeve, kako komentira pisanje italijanskega tiska o doseženem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo, je predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve odvrnil, da za zdaj ne more dati komentarja o pisanju italijanskega tiska, vendar pa opozarja, da bo — kot je že objavljeno — podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic govoril 1. oktobra letos na seji skupščine SFRJ o najnovejšem razvoju italijansko-jugoslovanskih odnosov.»
To izjavo, ki je razumljivo zavita v diplomatski besednjak, je mogoče razlagati kot jasno napoved, da bo zunanji minister Minic, ki se je nocoj vrnil z zasedanja generalne skupščine Združenih narodov, v jugoslovanskem parlamentu prihodnjo sredo spregovoril o sporazumu, ki naj bi v duhu evropske konference o varnosti in sodelovanju ter predvsem v korist nadaljnjega razvoja, krepitve in poglabljanja dobrih sosedskih odnoso- med Jugoslavijo in Italijo za vedno odpravil z dnevnega reda tudi s formalne plati tako imenovano «mejno vprašanje», ki je dejansko že preživelo, saj je konkretno življenje že zdavnaj pokazalo, kje je in kakšna je meja med državama.
VLADO BARABAŠ
ŠTIRI IZJAVE
V tržaški kroniki objavljamo štiri zanimive izjave, ki so jih podale KD, PSI, PSDI in Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Že smo objavili stališče deželnega vodstva KPI, za danes pa je napovedana izjava republikanske in zelo verjetno tudi liberalne stranke. Vse demokratične sile Trsta in naše dežele se torej jasno izrekajo za dok nčno ureditev odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ker vidijo v tej rešitvi nadaljnje odpiranje meje, utrjevanje sodelovanja, nove resne gospodarske možnosti in s tem tudi perspektive za razvoj Trsta in dežele. Slovenska narodnostna skupnost pa vidi možnost za utrditev svojega položaja in za nadaljnji razvoj.
Prihodnji teden v parlamentu razprava o «coni B»
RIM, 26. — Po poročilih agencije ANSA se bo parlament prihodnji teden ukvarjal z vprašanjem «cone B». Vlada bo dala svojo izjavo istega
dne, verjetno v sredo, v poslanski zbornici in v senatu, nato pa bo na vrsti diskusija, ki bo verjetno trajala več kot en dan. Vsekakor se bo v torek sestala konferenca načelnikov skupin, ki bo morala sklepati o poteku parlamentarne razprave.
Italijanski tisk posveča danes domnevnemu sporazumu o mejni ureditvi med Italijo in Jugoslavijo mnogo manjšo pozornost kot v prejšnjih dneh ter se v glavnem omejuje le na objavljanje člankov posebnih dopisnikov iz Trsta, ki poročajo o reakcijah prebivalstva na vesti o sporazumu. Sicer pa velja omeniti komentar glasila republikanske stranke «La voce repubblicana», ki ocenjuje protokol z Jugoslavijo kot «nujen sporazum».
Naj tudi omenimo, da se je iz Cascaisa oglasil bivši kralj Umberto. ki je spet dvignil svoj «bolestni krik» zaradi «neznosnih žrtev», ki naj bi čakale Tržačane.
Goriška pokrajina brez predsednika
GORICA — Tri mesece in pol po volitvah je goriška pokrajina še vedno brez predsednika. Po sinočnjem sprejetju ostavke republikanca Marina s predsedniškega položaja so svetovalci krščanske demokracije, socialdemokratske in republikanske stranke izvolili z 12 glasovi za predsednika demokristjana Giuseppa Agatija. Komunist Poleto je dobil 11 glasov svetovalcev KPI in PSI. Ker fašist Fedroni ni glasoval in je to svojo odločitev tudi politično utemeljil, da hoče s tem pomagati Agatiju, je ta zavrnil podporo fašističnega zastopnika in izjavil, da ne sprejema Izvolitve. Po krajšem sestanku načelnikov skupin je predsedujoči Compagnone odložil sejo na kasnejši datum.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiintlifimiinitiiiiniiiiiiiiiliiiiiiMiiiiiiiiirimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
Narodni dohodek letos manjši za 3 odstotke
To predvideva znanstveni in tehnični svet za gospodarsko načrtovanje
RIM, 26. — Predsednik znanstveno - tehničnega sveta gospodarskega načrtovanja je po današnji seji sveta izjavil, da predvidevajo, da se bo italijanski narodni dohodek letos zmanjšal za okrog 3 odstotke. Profesor Parravicini je poudaril, da se zna narodni dohodek letos znižati celo za nekaj več kot 3 odstotke.
To občutno znižanje narodnega dohodka v letošnjem letu je dejansko glavni predmet vsebine poročila o gospodarskem načrtovanju, ki ga mora svet predložiti vladi in ta najkasneje do konca tega meseca parlamentu, v katerem je obrazložen gospodarski položaj v državi in so začrtane kratkoročne razvojne smernice.
Prof. Parravicini je glede perspektiv za leto 1976 dejal, da bi se moralo gospodarstvo začeti polagoma izboljševati v polovici prihodnjega leta. Izboljšanje naj bi bilo «zelo skromno». Parravicini je dejal, da so perspektive izboljšanja gospodarskega položaja zelo odvisne od celotnega razvoja gospodarske konjunkture v državi. Med drugim pa bo razvoj gospodarstva v Italiji v prihodnjih mesecih odvisen tudi od zunanjih dejavnikov, predvsem pa od cene petroleja. Zato je predsednik sveta poudaril, da so predvidevanja zelo previdna.
Titova voščila papežu
lei dobro zdravja, dolgo življenje in mnogo uspehov v njegovem delu za dobrobit stvari mednarodnega razumevanja ter miru v svetu.
Romunski premier v Jugoslaviji
BEOGRAD, 26.	— Predsednik
zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič in predsednik romunske vlade Manea Manescu, ki je danes prispel na nekajdnevni obisk v Jugoslavijo, sta skupaj s sodelavci že začela pogovore. Kot poroča Tanjug, sta izmenjala mnenja o vprašanjih, ki zanimajo ' obe strani, zlasti s področja dvostranskih odnosov.
Kot se je zvedelo, so v pogovorih opozorili na uspešen razvoj sodelovanja na vseh področjih. Posebej so naglasili pomen rednih in prijateljskih stikov in izmenjave mnenj med predsednikoma Titom in Ceau-sescom.
Opozorili so tudi na pomen rednih stikov med predsednikoma vlad in na drugih ravneh. Namen teh stikov je dogovarjanje in konkretno izvajanje doseženih dogovorov, zlasti na področju krepitve gospodarskega sodelovanja. To so ocenili kot posebno pomembno, saj je močno in razvito gospodarsko sodelovanje trdni temelj za ugoden razvoj odnosov na vseh drugih področjih.
Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je svojemu ro-
BEOGRAD, 26. — Predsednik re	_	_______________
publike Josip Broz Tito je poslal j munskemu kolegu nocoj priredil slo-danes papežu Pavlu VI. brzojavno ; vesno večerjo, na kateri sta izme-struktivno, toda odločno borbo, ker čestitko za rojstni dan in mu zaže- njala zdravici.
Danes ob zori, če ne bo nepredvidljivih sprememb v zadnjem trenutku, bodo v Španiji usmrtili pet mladih antifašistov, ki so jih vojaška sodišča ob preziranju najbolj osnovnih pravnih norm obsodila na smrt. Španska vlada je namreč od enajstih obsodb, kolikor so jih izrekla vojaška sodišča, potrdila pet, medtem ko so šest obsojencev — med njimi sta dve noseči ženski — pomilostili in jim kazen spremenili v dosmrtno ječo. Barbarski sklep frankističnega režima je izzval v vsej svetovni javnosti ogorčene reakcije, pa tudi ponovne pozive, naj Franco prekliče krvoločno odločitev. Žal pa je le malo verjetno, da se bodo fašistične oblasti odrekle svojemu namenu, da v krvi zatrejo vsakršno opozicijo in vsakršen poskus, da bi v Španiji obnovili demokracijo.
Sindikati javnih uslužbencev niso sprejeli predlog vsedržavne sindikalne federacije, naj odložijo napovedane stavke v pričakovanju nadaljnjih pogovorov med vlado in sindikati, ki so se začeli v sredo. Zato so železničarji potrdili stavko, ki bo od sobote zvečer do ponedeljka, in 7. oktobra. Prav tako so potrdili dvodnevno stavko uslužbenci pošte, telegrafa in telefona, ki bo 29. in 30. septembra. Prvega oktobra pa bodo stavkali uslužbenci državnega monopola, 3. oktobre pa uslužbenci raznih ministrstev. Sindikalna federacija kovinarjev je včeraj ostro obsodila družbo FIAT, ki je podražila avtomobil* in pravi, da je to v skladu z gospodarsko politiko vlade in enosmerno politiko dohodkov na račun delavcev.
TRŽAŠKI DNEVNIK
URADNA SPOROČILA KD, PSI, PSDI IN SKGZ
Vse demokratične sile pozdravljajo dokončno ureditev odnosov med Italijo in Jugoslavijo
Izjave poudarjajo stvarne gospodarske in druge koristi za Trst in deželo, utrjevanje dobrega sosedstva, zaščito obeh manjšin in nadaljnji razvoj obmejnega sodelovanja ,
«Trst, vključen v Italijo, je za svoj razvoj izbral pot miru in mednarodnega sodelovanja in to pot je treba potrditi in braniti pred vsakršno nevarnostjo, ki bi lahko povzročila našemu mestu in vsej deželi novo, neizmerljivo škodo.»'Tako se začenja včerajšnja izjava pokrajinskega tajništva Krščanske demokracije in nadaljuje, da je «treba izredno jasno in tudi ne glede na najavljene korake parlamenta in vlade za prihodnji teden, poudariti nekatere osnovne izbire italijanske politike za Trst zato, da se zoperstavi polemičnim in strumen-taliziranim stališčem, kakor tudi tezi, ki odraža nevarnost za bodočnost mesta, za napredek dežele in za sam mednarodni položaj demokratične Italije.
Že dolgo let je tega — nadaljuje nota KD — se je uveljavilo prepričanje, da je edina pot za rešitev razvoja Trsta, za ustvarjanje realističnih perspektiv za bodočnost prebivalstva, katerega so vojni in povojni dogodki že tako močno prizadeli. pot miru, sodelovanja in mednarodnega ovrednotenja, pot o-krepitve prijateljskih odnosov s sosednimi državami, kar vse so nujni pogoji, da mesto, pa čeprav v spremenjenih pogojih, prevzame novo evropsko vlogo na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju.
Ti cilji — nadaljuje nota KD — h katerim se je težilo s pogumnim premagovanjem spominov na tragično preteklost, ki so še sedaj razlog za grenkobo, so postopno postali konkretna stvarnost in jih je zato treba ščititi in braniti v interesu Italije in Trsta: stvarnost odprte meje, razvijajočih se trgovskih izmenjav in stikov, srečanj in pobud. ustvarjanja novega ozračja sožitja, in sodelovanja med sosednimi narodi v obojestransko korist.
Sedaj je treba jasno povedati — nadaljuje izjava KD — da prinaša zagovarjanje pravnega statusa cane B, kar počenjajo nekateri krogi in skrajne desničarske sile, potem ko je ta že več kot 20 let pod jugoslovansko upravo, in dopuščati možnost ali miselne pridržke za bodoče zahteve s strani Italije zanesljiv prelom s sosednjo Jugoslavijo in bi v skrajnih posledicah ponovno pahnilo ta del Evrope v ozračje hladne vojne s ponovnim odpiranjem celotnega vprašanja Trsta. Razumljivo odpiranje globokih ran v duševnosti istrskih ljudi je še enkrat posledica izgubljene fa-
šistične vojne in njenih tragičnih posledic. Na to ni mogoče odgovarjati z gojenjem iluzij, temveč odgovorno z graditvijo bodočnosti, kj bo ustvarila močno kulturno, so cialno in gospodarsko soodvisnost teh obmejnih področij.
KD namreč meni, da je sodelovanje med državami ne pa spori in pričkanje tista pot, ki zagotavlja tudi valorizacijo kulturnega in družbenega premoženja in običajev, ki jih predstavljajo italijanske tradicije v Istri, v bolj poudarjeni odprtosti in človeškem sodelovanju med mejnimi področji.
Iz teh razlogov — nadaljuje nota KD — je treba odločno odbiti špekulacije in strumentaliziranje ker je v globokem nasprotju s potjo, ki so jo po letu 1954 hodile vse demokratične vlade naše države in ki je dobila potrditev tudi v programskih izjavah predsednika Mora in v nedavnem poročilu ministra Ru-morja v komisiji za zunanje zadeve poslanske zbornice. Napor italijanske vlade stremi k premostitvi težav, ki so nastale med Italijo in Jugoslavijo, s čimer v celoti soglašajo tudi krajevna izvoljena predstavništva in demokratične sile, ki so ponovno izrazile željo po u-reditvi vseh še vedno odprtih problemov med obema državama.
V tem okviru — pravi nota — je deželna in tržaška KD ponovno predočila osrednjim organom stranke in pristojnim organom vlade nujnost, da se v okviru odnosov med Italijo in Jugoslavijo zagotovijo boljši pogoji za gospodarski razvoj Trsta in mednarodna vloga našega pristanišča, industrijsko sodelovanje, sodelovanje med pristanišči in v turizmu z nujno podporo infrastruktur, v okrenitvi prometa blaga in ljudi med obema državama, ohranitev in izboljšanje obstoječih olajšav za obmejne ljudi in trgovino, rešitev vprašanja zapuščenih dobrin, boljša zaščita manjšin, italijanske v Istri in na Reki ter slovenske v Italiji.
KD zato meni. da je treba stališče, ki ga bo italijanska država preko vlade in parlamenta sprejela, soditi v interesu Italije in Trsta v luči teh osnovnih ocen in v realistični perspektivi mednarodnih odnosov.
Pokrajinsko tajništvo PSI je v zvezi z vestmi o verjetnem sporazumu med Italijo ih Jugoslavijo o dokončni ureditvi meje v tiskovnem sporočilu ugotovilo, da bo sprejem takega sporazuma še nadalje iz-
boljšal odnose med Italijo in Jugoslavijo in da bo poleg tega predstavljal element stabilnosti v evropskem položaju.
Kolikor se utrdi stanje, ki ga dejansko ni mogoče več spremeniti, se namreč za vedno končajo zainteresirane in umetne polemike, katerih so se v zadnjih letih posluževale skupine, ki so bile zainteresirane, da se poslabšajo odnosi med Italijo in Jugoslavijo in tudi mednarodni krogi, ki teže k oživljanju hladne vojne v Evropi. Zaradi tega je zelo resna in nevarna dejavnost tistih, ki delujejo proti sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, ker lahko tako delovanje povzroči napetost in lahko ograža dobre odnose med obema državama. Vsi ti so bolj ali manj zavestni dediči fašizma, ki je predvsem odgovoren za tragične dogodke na našem področju. Njim morajo demokratične sile odgovoriti.
tako da bo prišla do izraza nesporna volja Trsta, ki želi ohraniti in razvijati prijateljske odnose med I-talijo in Jugoslavijo.
Pokrajinsko tajništvo PSI poleg tega izraža željo, da bo sprejem teh sporazumov poleg nujnega izboljšanja odnosov med državama, zagotovil, tako na pravni kot na dejanski osnovi, čim širša jamstva za italijansko etnično skupino, ki živi v Jugoslaviji in za slovensko v Italiji.
Uradno sporočilo je izdalo tudi pokrajinsko tajništvo PSDI, ki predvsem pravi, da ne more izreči sodbe o morebitni «formalni predaji pravic nad cono B» in nadaljuje, da so socialdemokrati že pred časom sprejeli realistična stališča in da je povratek dejanske suverenosti sedaj nemogoč, ker lahko samo o-draža škodljivo logiko avanturistič-
PREDSTAVITEV V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Še eno umetniško posvetilo edinstvenim lepotam Krasa
Čudoviti fotografski posnetki Maria Amsticija z besedili Sergia Pirnettija v publikaciji, za katero je dala pobudo Avtonomna letovisčarska ustanova
Krasu še eno posvetilo! P
'riprovi-\ vedal, kako se je zamisel rodila, la ga je Avtonomna turistična in le- ' kako je prišel v stik s fotografom
toviščarska ustanova s tem, da je dala pobudo za prekrasno publikacijo «Carso Triestino, immagini delle quattro stagioni», s fotografijami mojstra Maria Amsticija in z narečnimi teksti pesnika Sergia Pirnettija.
Med sinočnjo predstavitvijo knjige v Časnikarskem krožku sta tako sedanji predsednik letoviščarske ustanove inž. Tombesi, kot prejšnji predsednik prof. Cumbat, pod katerega upravo se je pobuda za izdajo publikacije rodila, poudarila namen publikacije — ovrednotiti kraško prirodo z vsemi njenimi edinstvenimi značilnostmi, popularizirati jo v svetu in skušati vsaj za trenutek zaustaviti drvečega štirikolesnega turista, da se naužije te lepote in jo skuša vzljubiti, kot jo znamo ljubiti mi, ki tu živimo. Inž. Tombesi je pri tem še omenil vlogo Trsta na stičišču kultur in svetov, prof. Cumbat pa je podrobneje po-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
.......................
OSREDNJA TEMA DRUGEGA DNEVA POSVETA O SLOVENSKEM ŠOLSTVU
Zanimiv prikaz statističnih podatkov o nižjih in višjih srednjih šolah
Referat prof. Pertotove o nižji srednji soli v Trstu in prispevek Verene Koršič o goričkih maturantih - Prof. Viljem Černo o solstvu v Beneški Sloveniji - Danes je na sporedu vrsta referatov in sklepna razprava
Včeraj se je v mali dvorani Kulturnega doma nadaljeval posvet o slovenskem šolstvu v Italiji, ki ga je organiziral Slovenski raziskovalni inštitut SDORI. Včerajšnjemu zasedanju je predsedoval član raziskovalnega odbora inštituta prof. Aleš Lokar.
Drugi dan je bil namenjen podrobni informaciji o tem, kakšna je danes naša šola, kdo v njej poučuje in kdo jo obiskuje. Slišali smo vrsto izredno zanimivih podatkov, ki, čeprav bi se lahko marsikomu zdeli suhoparni, prvič seznanjajo našo javnost s številnimi problemi, s katerimi se mora vsak dan spoprijemati naša zamejska šola.
Med včerdjšhjlittfTeferati naj navedemo predvsem poročilo dr. Karla šiškoviča o pravni'Ureditvi slovenske šole, referat Pavla Štranja o
.............................................................................um
NA POZIV ANTIFAŠISTIČNEGA ODBORA DANES SPREVOD AVTOMOBILOV PO MESTNIH ULICAH
Odločni in ogorčeni protesti proti smrtni obsodbi španskih antifašistov
Brzojavka predsednika deželnega sveta A. Pittonija - Resolucije delavskih svetov in številne stavke v tržaških tovarnah
Enotni antifašistični odbor je na včerajšnji seji izrazil globoko ogorčenje proti španskemu frankistične-mu režimu, ki je ponovno dokazal svoje zaničevanje osnovnih človeških pravic, ko je obsodil enajst španskih antifašistov na smrt. Odbor bo priredil danes ob 18. uri sprevod avtomobilov po mestnih ulicah. S tem bo skušal protestirati proti o-zračju terorja in preganjanj in manifestirati za rešitev obsojencev. Avtomobili se bodo zbrali danes ob 17.30 na Foru Ulpianu.
Enotni odbor poziva vse demokrate in antifašiste, da se udeleže te manifestacije in da tako prispevajo v boju proti zadnjemu fašističnemu režimu v Evropi.
Predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni je poslal španskemu veleposlaniku brzojavko, s kateri ga opozarja, da naše prebivalstvo s strahom pričakuje kaj bodo odločili o enajstih obsojencih ter z vso moralno težo ter prepričanjem zahteva, da smrtne obsodbe prekličejo. Kot predstavniki deželnih svetov Italije izražamo te težnje, ki združujejo može in žene vseh političnih prepričanj, vseh idealov in verskih prepričanj v skupni zavesti, da smrtna kazen ni v nobenem primeru ideal sodstva. Pittoni zaključuje, da naslavlja ta poziv španski vladi in prosi veleposlanika, da vlado obvesti.
Načelniki svetovalskih skupin pokrajinskega sveta so na včerajšnji seji odločno obsodili represivne politične metode, do katerih prihaja v Španiji.
Številni delavski sveti so danes izrazili solidarnost s španskimi državljani, obsojenimi na smrt, zato, ker so se borili za svobodo svoje dežele. Za nekaj časa so ustavili delo v številnih podjetjih in so tako zabeležili strnjene stavke v papirnici ob Timavu, v tovarnah Arredo Navale, Cantrisa in Porfirio. V številnih podjetjih so sprejeli resolucije, s katerimi pozivajo italijansko vlado, da čim bolj odločno posreduje pri španskih oblasteh za to, da se reši življenje krivično obsojenih delavcev. Resolucije, v katerih ostro obsojajo španski režim, so sprejeli tudi delavci tržaškega železniškega oddelka, delavskega sveta SNIA, GMT in drugod.
Združenje Španija - Čile bo priredilo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v dvorani v Ul. Pondares zbo-robanje proti fašistični diktaturi
Franca in Pinocheta in za osvoboditev španskih ter čilskih antifašistov. Govoril bo generalni tajnik CGIL dežele Furlanije - Julijske krajine Arturo Calabria, Marisan-dra Caraccione in Marjuča Oficija pa bosta precitali odlomke iz pesmi Pabla Nerude, Rafaela Albertija, pisma italijanskega odporniškega gibanja in poslednja pisma iz Stalingrada. Predvajali bodo tudi čilski film «Venceremos».
Kazalec za 1 uro nazaj
Od polnoči dalje zopet sončna ura
Po nekaj mesecih ne preveč radodarnega poletja, ko smo imeli, zaradi uvedbe legalne ure, eno uro več svetlobe (žal, sonca ne preveč), bomo morali danes opolnoči (seveda eni, ko bodo šli spat, drugi pa, ko bodo v nedeljo vstali) premakniti kazalec ure za točno 60 minut nazaj. To bo tudi znak, da je poletnega obdobja konec, da smo že v jeseni in da se bližamo zimi, ki prinaša vsem obilo skrbi. Nadomestil' bomo 1 uro, konec maja, prikrajšanega spanja, morda bo kdo, bolj iz zabave kot zares, zračunal koliko električnega toka je prištedil z legalno uro, vendar se bo marsikdo moral, tokrat bolj iz nuje kot iz radovednosti, lotiti resnejših računov: koliko ga bodo stale šolske knjige za otroke, kar je danes zahtevna postavka, koliko zimska oblačila in koliko kbrjava, o kateri ni izključeno, posebno po lanskih podražitvah, da bo tudi letos marsikomu precej osušila žep.
Z uvedbo sočne ure, kar poprečen državljan verjetno sploh ne bo občutil, bo stopil v veljavo nov, z rr.ski, urnik vlakov (katerega objavljamo v celoti na 3. strani) in tud: urnik letalskega prometa.
Ne pozabimo torej: danes opolnoči (kdo prej, kdo kasneje) premaknimo kazalec za 1 uro nazaj.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V četrtek, 2. oktobra, bo ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o delu deželne komisije za slovensko šolo, o težavah na nekaterih šolah zaradi po-majkanja prostorov ter o posvetu o šolstvu, ki ga je priredil SDORI.
V sredo se sestane deželni svet F-JR
V sredo, 1. oktobra, se bo deželni svet sestal na redni seji. Na dnevnem redu so na prvem mestu odgovori na vprašanja in interpelacije ter resolucije, ki so jih predložili razni svetovalci. Sledila bo razprava o zakonskem osnutku o novih železniških strukturah, ki ga je pred kratkim odobrila pristojna svetovalska komisija in s katerim bo dežela prevzela v svoje breme stroške za izdelavo načrtov za novo ranžirno železniško postajo pri Cervignanu. O tem osnutku bo svetu poročal socialistični svetovalec Manzon.
številčnem razvoju slovenskih šol in analizi maturantov višjih srednjih šol in univerzitetnih študentov, referat Sergija Lipovca o socialnem statusu dijakov naših višjih srednjih šol in naših “šolnikov ter statistično obdelavo ankete, ki so jo Marta Ivasič, Nadja Filipčič in Suzi Pertot izvedle v nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. Vse te štiri referate objavljamo v daljšem izvlečku na četrti strani, zato bomo prešli k referatu prof. Nade Pertotove o problematiki nižje srednje šole.
Ta referat zajema obdobje od šolskega leta 1963-64, ko je bila s šolsko reformo v Italiji ustanovljena enotna srednja šola, pa do današnjih dni. Pertotova uvodoma pravi, da smo enotno srednjo šolo sprejemali z različnimi občutki: pozdra vili smo dejstvo, da je šola prenesla otrokom odločitev glede življenjskega poklica na 14., oz. 15. leto starosti, obenem pa smo obžalovali ukinitev slovenskih strokovnih zavo dov, za katere še danes nimamo nadomestila.
Referat nato navaja število vpisanih v prve razrede nižje srednje šole in število dijakov, ki opravijo tečajni izpit. Vpis v prvi razred raste iz leta v leto in letos smo dosegli rekordno število 299 vpisanih, nižji tečajni izpit je v zadnjih letih opravilo nad 200 dijakov. Važnejše pa je seveda vedeti, koliko od vpisanih otrok pride v treh letih do tečajnega izpita. Podatki zadnjih let nam kažejo, da skoraj 90 odstotkov naših dijakov opravi nižjo srednjo šolo v treh letih, večina ostalih pa v štirih letih. Izpad dijakov, ki so dopolnili 15. leto, pa niso še dokončali nižje srednje šole, se omejuje na nekaj enot letno.
Zanimiv je tudi pregled gibanja števila naših dijakov v celotnem času njihovega šolanja. Kot primer je predavateljica navedla letošnje maturante. V letu 1967/68 se je v prvi razred nižje srednje šole vpisalo 242 dijakov. Tri leta kasneje jih je nižji tečajni izpit opravilo 186, od teh pa se jih je 122 vpisalo na slovenske višje srednje šole, ki jih je brez ponavljanja razredov uspešno dokončalo 108, torej 134 ali nad 55 odstotkov manj od vpisa v nižjo srednjo šolo. Pozna se nam pomanjkanje poklicnih šol, ki so zgolj italijanske.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnniiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiuiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiH
SEJA VODSTVA SINDIKATA ORADBINCEV CGIL
TREBA JE PREMOSTITI KRIZO V GRADBENIŠTVU
Izražena solidarnost z bojem španskih in čilskih antifašistov
V sredo, 24. t. m., se je sestalo pokrajinsko vodstvo sindikata FIL LEA - CGIL, ki je razpravljalo o osnovnih zahtevah ob obnovitvi sporazuma delavcev gradbene stroke, upoštevajoč problematično stanje zaposlovanja in investicij. Seji je prisostvoval deželni tajnik sindikata FILLEA Milocco in član tajništva CGIL Gialuz, predvsem zaradi važnosti povezave med problemi gradbincev in sindikalnim bojem delavcev drugih strok.
Iz poročila, ki ga je pripravilo tajništvo, in iz razprave, je bilo jasno razvidno, da zahaja gradbeništvo v naši deželi v precejšnjo krizo. Zato je bila poudarjena možnost, da je treba v najkrajšem času premostiti težave, seveda s pomočjo oblasti, ki morajo poskrbeti za zadostna sredstva za podporo gradbeništvu.
Recesijska politika, ki jo že leto dni izvaja vlada, vedno huje pritiska na delavske in ljudske sloje prebivalstva. Niti uprava dežele Furlanije - Julijske krajine ni sprejela nobenega predloga sindikalnih
organizacij. Sindikati poudarjajo, da ne bo mogoče rešiti problema s pismi in tudi ne s pozivi proti stavki, spremeniti poti italijanskega gospodarstva, ki je posledica zgrešenih izbir na vseh gospodarskih in družbenih področjih.
Pokrajinski odbor FILLEA nadalje odklanja vsako omejevanje pravice do stavke, ne glede na to, odkod prihaja, in osvaja odločitev tajništva, da zainteresirata vse organizacijske strukture, da se zanimajo za rešitev vprašanj, ki predstavljajo oviro na poti razvoja gradbeništva, začenši z najpotrebnejšimi strukturami, kot so otroške jasli, vrtci, bolnišnice, šole, ljudske hiše, prevozi, kanalizacija, delavske menze in druge.
Ob koncu je pokrajinski odbor izrazil solidarnost s španskimi gradbinci in odločno obsodil Francov fašistični režim ter potrdil zahtevo, naj se prekliče smrtna obsodba španskih rodoljubov. Prav tako je odbor izrazi] svojo solidarnost z bojem čilskih antifašistov proti fašističnemu režimu generala Pinocheta.
Predavateljica je nato analizirala rezultate ankete o podatkih, ki zadevajo 571 dijakov nižjih srednjih šol. Podatke je zbrala kot sodelavka centra za poklicno usmerjanje COSP, ki so ga sedaj razpustili, pri delu pa sta sodelovala prof. ] slikami, čeprav je pesnik sam pou-Košuta in prof. Pavlinova. Rezul-	1 — !*
tati ankete najprej navajajo, da je 72 odstotkov dijakov iz kmečkih
in s pesnikom in se zahvalil vsem, ki so pri izdaji in opremi knjige sodelovali, predvsem seveda založništvu LINT v Trstu in tiskarskim mojstrom «Grafiche Erredich v Padovi.
Prof. Cumbat je tudi napisal uvod k publikaciji, v katerem je strnil gornje misli.
Avtor fotografij Mario Amstici je na kratko povedal, kaj je hotel povedati s svojimi fotografijami: ujeti v fotografsko kamero še vso tiste lepoto, ki je je Kras poln, čeprav smo tudi priča njegovemu uničevanju po zaslugi civilizacije in nemarnosti. Povedal je tudi, da i-ma v načrtu podobno ovekovečenje krasot Julijskih Alp. Z lahkotno zgovornostjo je potem izrekel še nekaj lepih misli o Krasu avtor besedila k slikam Sergio Pimetti, izrekel pa je tudi umestno ugotovitev, da manjka v publikaciji človeška komponenta, da manjka živi Kraševec, čeprav ga je mogoče zaslutiti v na-brežinskih kamnolomih, kjer je o-čitno prisotna njegova delavna roka. Dejali pa bi še, da je Kraševec prisoten tudi sicer v skoraj vseh slikah, kajti če je te slike bilo mogoče posneti danes, potem se imamo zanje zahvaliti prav avtohtonemu kraškemu človeku, ki nam je Kras ohranil skozi veke in ga kot najboljši varuh ohranja tudi danes.
Že bežno prelistavanje publikacije večjega formata in res umetniške opreme, dovoljuje ugotovitev, da je Amstici resnični mojster fotografije pa tudi ljubitelj Krasa, kajti samo tako je mogoče, da je znal ujeti toliko krasnih podob, ki so sicer na očeh vsem, ki pa jih more izluščiti iz celote in na tak način posredovati s tehničnim sredstvom — fotografskim aparatom, samo resnično umetniško in poetično navdahnjen mojster.
Besedil nismo utegnili prebrati vseh, vendar že nekaj uvodnih potrjuje, da se sozvočno ujemajo s
in delavskih družin: kar 70 odstotkov šolske mladine je iz vasi.
Navedemo naj nekaj podatkov, ki jih je prikazala anketa in ki se nam zdijo še posebno zanimivi. Tako na primer dejstvo, da je bilo med 571 anketiranimi otroki kar 71 (12,43 odstotka) ponavljavcev. Nad vse pomembni pa so vtisi, ki jih. je predavateljica imela ob branju ankete in ki veljajo za dobrih 60 odstotkov anketirancev: otroci imajo zelo skromne izrazne' sposobnosti, v domačem okolju imajo premalo slovenskih knjig in časopisov, premalo so informirani o kulturnih inštitucijah in čutijo se prizadete, ker nimajo možnosti, da nadaljujejo s strokovno izobrazbo v materinem jeziku.
V takem sistemu ima šola zelo težko nalogo, da v treh, zelo kratkih, letih bistveno pripomore, da se ti otroci spremenijo v osveščene mlade ljudi, ki se bodo znali zadovoljivo izražati v dveh jezikih, ki bodo odkrili v sebi lastne sposobnosti, se bodo znali usmeriti v pravilen poklic in se znajti v javnem
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Danes se poročita MARIJA MILOŠ
in
KARLO PETAROS Tržaški partizanski pevski zbor jima čestita ter želi obilo sreče v skupnem življenju.
daril, da je slika glavno. In res je, kajti Kras, kot nam ga posreduje Amstici, pa naj že bo spomladanski, poletni, jesenski ali zimski, je čudovit, morda le za nianso preveč sa.njav.
Z našimi skromnimi sredstvi si take in tehnično tako zahtevne vu-blikacije seveda ne moremo privoščiti. Kaj pa, če bi ta ista publikacija doživela tudi izdajo v slovenščini, morda v sodelovanju s kakšno slovensko,iealožbo?
j. k.
--------Ivj.
V Barkovljah praznik komunističnega tiska
Danes, 27. in jutri, 28. septembra, bo na vrtu Prosvetnega društva v Barkovljah (Ul. Bonafata 6) praznik komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija «M. Matjašič» iz Barkovelj. Danes, 27. septembra, se bo praznik začel ob 17. uri, jutri, 28 septembra, pa ob 15.30. Nastopila bosta glasbeni skupini Canzoniere Triestino in še skupina znane pevke Mete Maluš iz Ljubljane. Govorila bosta sen. Vittorio Vidali in Stojan Spetič. Ob tej priložnosti bodo izrazili solidarnost s španskimi antifašisti in rodoljubi zatirane baskovske manjšine, ki jih je fašistični Francov režim obsodil na smrt. Oba večera bo prosta zabava. Igral bo ansambel H. Pascal. Razstavili bodo slike o vstaji v Trstu. Predvidena je tudi razstava in prodaja knjig. Posloval bo dobro založen bife s specialitetami na žaru, bar-kovljanskimi sardoni in dobrim vinom.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TESTU
razpisuje
ABONMA
VRSTA Red A Red B Red C Red Red Red Red Red Red Red
za jubilejno sezono 1975-1976
ABONMAJEV V TRSTU (premierski)
(prva sobota po premieri)
(prva nedelja po premieri)
(mladinski v sredo)
(mladinski v četrtek)
(sindikalni — druga sobota po premieri) (popoldanska predstava na dan praznika) (mladinski)
(mladinski)
J (mladinski)
CENE ZA ABONENTE:
(sredinski sedeži) (ostali sedeži)
premiera 16.000 Ur 12.500 lir 4.000 Ur
ponovitve 8.000 Ur
8.000	Ur
4.000	Ur
Parter I.
Parter II.
Balkon
SSG v Trstu razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 4.000 Ur. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 Ur. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 Ur. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 Ur. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno.
Na osnovi sodelovanja in izmenjav obeh stalnih gledališč, itali janskega in slovenskega v Trstu, abonenti SSG imajo na razpolagi eno brezplačno vstopnico za predstavo «Sior Todero brontolon» Carla Goldonija, s katero se bo pričela sezona v italijanskem stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine v Trstu.
VPISOVANJE ABONENTOV DO 27. SEPTEMBRA OD 8 00 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4, TEL. 734265 TER OD 29. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA 'v TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20. TEL. 732487 Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma še danes, 27. septembra v Kulturnem domu.
V TRŽAŠKI KNJIGARNI
Razstavljena nagrajena dela «ex tempore» Kaste
Danes proti večeru, ob 18. uri, bodo v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška dali občinstvu na ogled «bero» letošnjega ex tempore tekmovanja, ki ga je v nedeljo v Gro-padi pripravila KASTA. Seveda ne bodo razstavili del vseh 60 umetnikov in «bodočih» umetnikov, ki so se prireditve udeležili, pač pa bodo razobesili le nagrajena dela. Tako pridejo na predstavo dela, ki nosijo podpis teh umetnikov :	E. Pira-
sel, D. Švara, S. Caucich, M. Marinelli, R. Mannèlli, Franko Volk, R. Kocman, G. Pacar in G. Lesi.
Pa tudi «bodoči» umetniki so dobili na nedeljskem tekmovnaju u-strezna priznanja in sicer: I. Križ-mančič, J. Pisani, C. Furlan, M. Zobec, R. Godina, V. Furlan. Massimo ip Fabio Villatora, S. Škabar in P. Volk. Tako zgoraj omenjeni umetniki kot tudi mladi umetniki, ki so se udeležili tekmovanja, so bili nagrajeni z raznimi nagradami in priznanji, ki so jim jih dodelili člani žirije, ki so jo sestavljali u-metnostni kritiki M. Bambič, slikar J. Cesar, predsednik tržaške letoviščarske ustanove inž. Tombesi, ravnatelj iste ustanove dr. Rosolini, zastopnik deželne uprave dr. Molea in ravnateljica Tržaške knjigarne Silvana Valoppi.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
RIŽARNA
(dokumentarna drama)
Dokumentarno
gradivo
Besedilo
Albin Bubnič Filibert Benedetič Miroslav Košuta Režija	Jože	Babič
Mario Uršič Scena	Klavdij	Palčič
Glasba Aleksander Vodopivec Kostumi	Marija	Vidau
Jutri, 28. t.m. ob 16. uri
ŠAGRA SV. MIHAELA IN rRAZNIK GROZDJA V ZGONIKU
DANES, 27. t.m., ob 20. uri Odprtje razstave o trpljenju našega ljudstva med vojno Odprtje umetniške razstave Antona Miheliča
Nato prosta zabava na dvorišču pri Petelinovih z ansamblom Lojzeta Furlana
JUTRI, 28. t.m.
Ob 10.30 slovesna maša Ob 15.00 koncert v cerkvi. Poje operna pevka ob spremljavi mešanega zbora iz ■Mirna -
Ob 16.00 nadaljevanje praznika . .4 grozdja pa dvorišču, pri
___Petelinovih., kjer bo igral
in razveseljeval ansambel Lojzeta Furlana.
Nagrade za največji grozd, srečelov, kuhani štruklji in domače klobase z zeljem in prosta zabava
K3
V Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20 bo danes, 27. t.m.. ob 18. uri otvoritev razstave slikarskih del nagrajenih na ex tempore, katerega je organizirala KASTA v Gropadi.
Razstava bo odprta do 11. tobra.
ok-
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE ■TRZAŠ K A K R ED IT N A B A N K A
S. P. A.
TRST.- - ULICA FL FILZilO - C® ; . 6_1-.<a<aG -
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	692,—
Funt šterling	1408,—
švicarski frank	253,—
Francoski frank	150,60
Nemška marka	258,10
Avstrijski šiling	36,35
Dinar: debeli	34—
drobni	34—
MENJALNICA
vse/i tujih valut
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teh 228-124; Bazovica: tel. 226-165:	Opčine: tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: teL 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
Prispevki
V počastitev spomina Emila Regenta daruje Rado Zom 5.000 lir za pevski zbor «V. Mirk», Prosek . Kontovel.
Ariston Zaprto do vključno 29. oktobra zaradi počitnic.
Grattacielo 16.30 «Ultime grida dalla savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 14.30 «Il padrino» II. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.30 «Funy Lady», barvni film, igrajo Barbara Streisand, Ja>-mes Chaar in Omar Sharif.
Nazionale 14.40 «Il padrino» II. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Lenny». Čmobeli film, D. Hoffman in V. Ferine. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film.
Capitol 16.30 «La vita bruciata», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Yuppi du». A. Ceienta-no. Barvni film.
Moderno 15.30 «Poliziotto della Brigata criminale», barrai film, igra J. P. Beimondo.
Impero 16.00 «Agente 007 al servizio di sua maestà».
Filodrammatico 16.30 «I piaceri della contessa Gamiani», barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 «Finché c’è guerra, c’è speranza», barvni film, igrata Alberto Sordi in M. Monti.
Vittorio Veneto 17.00 «Profondo rosso», barrai film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Il pirata Barbanera», barrai film, igra Peter Ustinov.
Abbazia 16.00 «Chinatown», barrai film Jack Nicholson in Faye Du-naway.
Radio 16.00 «L’urlo di Cheng terrorizza anche l’occidente», barrai film, igra Brace Lee.
Volta - Milje 17.00 «Per amare Ofelia», barvni film, igrata R. Pozzetto in Giovanna Halli.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Erjavec v Rojanu sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 10.30. Učenci naj se zberejo v šoli ob 10.15.
Ravnateljstvo srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob
9.	uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred pričetkom maše.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» s priključeno vzgojiteljsko šolo, sporoča, da bo začetna šolska maša 1. oktobra ob 8.45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
Osnovna šola Prosek sporoča, da bo šolska maša v sredo, 1. oktobra, ob
10.	uri. Učenci naj se zberejo na šolskem dvorišču ob 9.30.
Včeraj-danes
Danes) SOBOTA, 27. septembra DAMIJAN
Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 18.55. — Dolžina dneva 11.58. — Luna vzide ob 22.57 in zatone ob 13.37. Jutri, NEDELJA, 28. septembra VENCESLAV
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23 stopinj, najmžja 18,8. ob 19. uri 21,8, vlaga 74-odstotna, zračni tlak 1011,1 mb. rahlo narašča, veter 27 km na uro severozahodnik, nebo oblačno. morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
DNE 26. septembra 1975 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 55-letni Bruno Favento. 68-ietna Giuseppina Taljat, 68-letni Libero Baroncini, 71-letni Bruno Ussai. 91-letni Edoardo Saba, 78-letna Amelia Bemetich vd. Marchesini, 85-letna Maria Cemigoi vd Danieli, 83-letni Carlo Glessi Ferluga, 84-letni Silvio Gabrielli, 78-letna Maria Coslovich por. Maipino, 77-Ietni Emesto Ceuna, 74-letna Caterina Mocibob vd. Sleiko.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14: Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Ser-ravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM. Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. delTIst-ria 35.
Mali oglasi
FRIZERKO išče Stalno slovensko gledališče. Zagotovljena strokovna specializacija. Prijave na Upravi SSG v Trstu, Ul. Petronio 4, v uradnih urah. Tel. 734265/9.
PREŠITE volnene odeje tudi po oz-ročilu, skrbna izdelava, cene po kakovosti, mehčanje, česanje. Gradiška, Ul. Cavour 11, tel. 99500.
URADNICO s srednješolsko maturo sprejme podjetje v Trstu. Začetnice niso izključene. Ponudbe na Upravo Primorskega dnevnika pod «Uradnica».
V starosti 86 let je preminila
MARIJA ČERNIGOJ vd. DANEU
Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 17. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na proseško pokopališče, kjer bo draga pokojnica ležala v kapelici od 13. ure dalje.
Žalostno vest sporočajo hčere Bruna, Marija, Guerrina, sinova Romano in Dino in brat Edvard z družinami
Prosek, 27. septembra 1975
Poročilo šentjakobskega ravnateljskega sveta za šolsko leto 1974-75
Stanje šol didaktičnega področja delo sveta in zahteve za bodočnost
S pooblastitvenimi odloki, ki so stopili v veljavo leta 1973, je šola v Italiji dobila novo socialno in demokratsko strukturo, odprto vsem mmteljem javnega življenja. Upravičenci smo se v duhu novih zakonov udeležili volitev 9. februarja !• Te so potekale v najlepšem redu.
Izvoljeni predstavniki smo se takoj zbrali, da bi reševali probleme, skupne vsem šolam, kakor tudi probleme posameznih šol našega didaktičnega področja. Svet didaktičnega okoliša pri Sv. Jakobu v Trstu se je v minulem letu sestal šestkrat. Na prvi seji je iz svoje srede izbral predsednika in izvršni odbor.
To kratko poročilo naj bo prerez del našega sveta v minulem šolskem letu kakor tudi prikaz sta-v katerem se nahajajo naše sole in zahtev za bodočnost.
Didaktično področje pri Sv. Jakobu v Trstu obsega pet šol v samem središču ali v neposredni bližin; mesta: Sv. Jakob, šola «Dragotin Kette», šola v Ul. Donadoni, sola v Skednju in šola pri Sv. Ani.
Te šole je v minulem letu obiskovalo 195 učencev, učnih moči je bi-!° 21 in 4 učitelji verouka, tajnik m ravnatelj, število neučnega osebja pa je bilo 6.
Stanje na teh šolah je bilo vse P!ei kot zadovoljivo. Stavbe so sta-re. higienske naprave zastarele, po-manjkljive ali nezadostne. Na sploš-no manjkajo prostori. Najprej učilnice: v Donadonijevi ulici je en raz-rerj premeščen v župnijsko stavbo, v Skednju je izmenični pouk; manj-kajn prostori, kamor bi spravljali 'n shranjevali šolska učila in didaktične pripomočke, manjkajo tu-d telovadnice. Stranišča so v zelo slabem stanju, zamazana in nepo-nmjene učilnice, čiščenje je površ-n° in nezadostno.
2e več let smo pošiljali vloge na Pristojne oblasti, da bi odpomogle mmu nevzdržnemu stanju. V teku . šolskega leta so občinska pod-Jdtja, ki skrbijo za vzdrževanje stavb, po dolgem moledovanju in Premostitvi zapletenih birokratskih zaorek vendarle dobila nalog, naj Popravijo stranišča pri Sv. Jakobu rivn ^PPddonijevi ulici (tu so na-edil' dela samo polovično) ter so Prepleskali šolske prostore (delno) Pr' Sv. Jakobu, kjer smo, po priza-devanju staršev, dobili še eno u-unico. Pristojne oblasti so nam ob-mbile tudi prepleskanje učilnic pri v Ani in dodelitev novih klopi za s°lo v skednju.
Takoi na začetku se je pokazala |
potreba po sestavi pravilnika, ki naj ureja delovanje izvoljenih organov ter odnose do šolskih oblasti, kakor do staršev im učencev. Sklenili smo, da bodo seje odprte povabljenim izvedencem, da bi lahko pomagali pri delu. S posebno resolucijo je svet zahteval samostojne šolske okraje za slovenske šole v deželi.
Ob izgredu fašističnih skrajne-nežev na slovenske šole, je svet poslal pristojnim oblastem protestno resolucijo, ki zahteva varnost in zaščito naših šol in prosvetnih u-stanov.
Svet se je zanimal na splošno za razvoj šole. Konkretno je podprl vse pobude, ki so stremele po čim popolnejšem delovanju šole:	pri
Ljudski univerzi je' dosegel, da se v prihodnjem šolskem letu razpišejo tečaji angleščine in likovnega pouka in podprl je tudi vsakovrstne pošolske dejavnosti.
Ob tridesetletnici osvoboditve je pomagal šolskemu osebju pri obisku spomenika žrtev nacifašizma v Rižarni in je dal pobudo za vse ostale kulturne in športne dejavnosti, ki so jamstvo za razvoi in blaginjo naše šole.
V smislu novih odlokov je nepojmljivo, da en sam ravnatelj skrbi za 2 didaktični ravnateljstvi, ki praktično zaobjemata vse mesto, namreč šentjakobsko in svetoivansko, z devetimi šolami. Zato zahtevamo, da se čimprej razpiše natečaj za vsa slovenska ravnateljstva naše dežele, toda istočasno, da se takoj imenuje namestnik za vsako ravnateljstvo posebej, dokler ne bo
V Boljuncu, na Gorici, se jutri prične vsakoletni «Praznik grozdja», ki ga že dvajseto jesen prireja uprava občine Dolina. Že v jutranjih u-rah bodo lahko obiskovalci pokušali izbrano namizno grozdje po nizkih cenah in prvi sladki mošt domačega pridelka. Poleg tega bodo v kioskih prodajali specialitete na žaru in razne pijače. Kmetijska zadruga pa bo razstavljala vinske posode in orodja.
Popoldne ob 15. uri bo nastopila
izpolnjeno mesto po natečaju.
Posebno hvale vredna je bila pobuda o psihopedagoški službi, ustanovljeni letos, s katero smo imeli priliko se seznaniti in ceniti njeno delovanje. Prav te dni smo zvedeli, da so to službo ukinili. • Zato svet poziva šolsko skrbništvo, da takoj obnovi prepotrebno službo, ki naj ne bo omejena, kakor v preteklosti, na neznaten čas.
Šolsko skrbništvo naj z ustreznimi podporami omogoči trajno delovanje tega socialnega aparata, ki ni samo potreba posameznikov, ampak nuja današnje družbe. Svet nadalje upa, da bo nakazilo, ki ga bo šolsko skrbništvo dalo v bodoče šolam našega didaktičnega ravnateljstva, lahko zadostilo potrebam naših šol (doslej je bil ta znesek naravnost smešen za kritje teh potreb). Obsojamo oa tak način nakupovanja, ki nas sili, da se poslužujemo le določenih trgovin, ki zavira naglo rešitev vlog in nas prisili na dražje nakupe in včasih, na slabo kakovost.
Svet zahteva, da so vse uradne listine, kakor tudi dopisovanje med šolskimi oblastmi in svetom, v slovenskem jeziku.
Na koncu še enkrat opozarjamo šolske oblasti na nujno zahtevo po samostojnih šolskih okrajih za slovenske šole v naši deželi.
Če bomo v duhu novih odlokov v novem šolskem letu skrbeli za razvoj in blaginjo šole in delovali v ta namen, bomo gotovo dosegli zavidljive uspehe, ki bodo nam v čast, opravičilo za naš trud in poroštvo za boljšo bodočnost družbe.
godba na pihala iz Brega, mešani pevski zbor «France Prešeren» iz Boljunca, folklorna skupina «Stu ledi», ki je vsem prav dobro znana ter folklorna skupina «Santa Gorizia», katero je ustanovila skupina kmetov pred skoraj petdesetimi leti in je že nastopila po vsej Italiji in drugih državah: v Jugoslaviji, Franciji, Nemčiji, Švici, Španiji in Avstriji. Za veselo razpoloženje bo i-gral ansambel «Pomlad»; plesa pa ne bo, kot je bilo pomotoma javljeno.
I>l>tl"i,'|i1'iiiiii,]iu11MIIIMI!ii!iMiiiilll]ll|llliilllllmllmMmmmliilllllMliM!lllmilfltlltIM|1ii|llim,1|l,nmiH,ini,ililiMiiiiliTlniitrliiH,lin,iiiiiiliitiililliiilliill
VELJA OD POLNOČI 28. SEPTEMBRA DALJE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiimiiinmuiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
V ORGANIZACIJI OBČINSKE UPRAVE
JUTRI V BOLJUNCU «PRAZNIK GROZDJA»
NOV VOZNI RED VLAKOV
PROGA TRST - BENETKE
—	RIM - MILAN — TURIN
—	GENOVA
6.05 R
6.25 L
6.55 D
8.03 E 9.25 R 9.44 E
16 54 L 12.48 D U.40 L 14 40 £ 17.18 L
17.30 R
18.04 L 18.55 E
19.20 L
20.28 D
22.25 E
Odhodi iz Trsta
Benetke - Bologna - Firence (skozi Benetke). - Milan -Genova (skozi Mestre) (*) Portogruaro (vozi samo ob delavnikih). Nadaljuje do S. Donà del Piave od 1.10 do 22.12.75, od 7.1.76, do 15.4. in od 21.4. do 29.5.
Benetke ■ Rim in Milan -Turin (skozi Mestre)'
Benetke
Benetke - Rim (*)
DIRECT ORIENT: Benetke Milan - Domodossola Pariz Calais - Miinchen Puttgar-den tspalniki Atene . Pariz G) - Istambul ■ Pariz (2) -lezalhiki 2. razr, Beograd -Pariz)
Portogruaro Benetke Benetke - Milan - Turin Portogruaro Benetke
Portogruaro (ne vozi ob so-notah in nedeljah)
Mestre (brez vmesnih postaj)
■	Milan Genova t*) ( + ) Portogruaro
SIMPLON EXPRESS: Benet e Rim Milan [ambrate ~ Domodossola Pariz [ležal-niki 1 in 2. razr. Trst . Pa-J712. spalniki Benetke - Pariz, ezalnikj 2. razr. /eograd -^ariz in Benetke Pariz)
Portogruaro
Benetke - Bologna Bari -eece (skozi Mestre) tležal-£lkl Trst Lecce)
Benetke - Mijan - Turin -enova Marseille (spalniki ležalniki 1. 2. razr. Trst
■	Genova, spalniki in ležal-niki 2. razr. Trst Turin) «ostre Bologna Rim (spal-mkl m ležalniki 1. in 2.
1-40 E 6.25 L
7.20 L 7.48 E
9 15 D i9. 09 £
11.05 R 12.13 E
Prihodi v Trsi
Benetke
Cervignano (samo ‘avnikiht Portogruaro arseilie Genova
-, . ,an ' Mestre (sp. ležalniki 1. m 2. ra
“ova Trst: spalnik alniki 2. razr, Turin Rim . Bologna ,, spalniki in ležalni razr. Rim - Trst) Benetke
S1MPLON EXPRESS - Domodossola ■ Mik
brfte Rim . Ben zalniki Pariz - Trst : o Beograd) - Lecce Bologna (ležalniki j Lecce - Trst)
Milan - Mestre (M mt brez vmesnih ' 1 ( + )
Benetke
13.42 D Benetke • Milan (skozi Mestre)
13.55	L Cervignano vozi samo ob de-
lavnikih)
15.15	E Benetke
17.35 D Turin - Milan - Benetke
18.29 R Firence - Bologna - Benetke (*)
19.02 E DIRECT ORIENT: Calais -Pariz - Milan - Benetke -Puttgarden Miinchen (spalniki Pariz . Atene (3), Par'-- Istanbul (4) ; ležalniki 2. razr. Milan - Atene in Pariz Beograd)
19.16	L Portogruaro
21 00 R Milan (skozi Mestre) - Rim (skozi Benetke) (*)
22.56	L Benetke
23.25 E Turin Milan - Rim - Benetke (spalniki Rim - Moskva vsak dan razen ob četrtkih in sobotah)
(*) Samo L razred z obvezno rezer-
vacijo
(1) Vozi	samo ob sredah in sobotah
(2) Vozi	samo ob torkih in nedeljan
(3) Voz;	samo ob torkih in sobotah
(-1) Ne	vozi 25.12.1975 in 1.1 1976
t4) Vozi	samo ob sredah in petkih PROGA TRST - VIDEM -TRBIŽ Odhodi iz Trsta
5.25 L	Videm
6.10 D	Videm - Trbiž
6.18 L	Videm
7.15 D	Videm - Trbiž - Salzburg -Dunaj
10.08 L	Videm
12.25 D	Videm - Trbiž
13.05 L	Videm
13.55 E	Videm - Calalzo
14.05 D	Videm - Carnia
14.28 L	Videm
16.55 L	Videm - Trbiž
17.43 D	Videm vozi samo ob delavnikih)
17.55 L	Videm (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
19.15 D	Videm
20.14 L	Videm
20.52 D	1TAL1EN OSTERREICH EX. PRESS: Videm - Trbiž - Dunaj Stuttgart
22.40 L	Videm
(1) Vozi	samo ob dnevih pred prazni
ki od 6.12.75 do 18.3.76 razen 27.	
12.75	in 5.1.76 Prihodi v Trst
0.50 L	Videm
6.45 L	Videm ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
7.30 L	Videm
7.56 D	Sacile Pordenone - Videm (vozi samo ob delavnikih)
8.47 L	Videm
9.00 D	OSTERREICH ITALiEN EXPRESS: Stuttgart . Dunaj • Trbiž - Videm
12.03 L	Trbiž Videm
14.05 D	Videm
15.03 L	Videm
16.10 D	Videni
17.59 L	Videm
19.25 L Videm 19.38 E Trbiž - Videm 20.48 L Pordenone - Videm (ob sobotah, nedeljah in praznikih vozi samo iz Vidma)
22.20 L Videm
22.47 D Dunaj - Salzburg - Trbiž -Videm
23.43 E Calalzo - Videm (2)
(2) Vozi samo ob nedeljah in praznikih od 8.12.75 do 21.3.76, razen 25. in 26.12.75, 4.1.1976 in 19.3.76
PROGA TRST - OPČINE — LJUBLJANA — BEOGRAD — BUDIMPEŠTA — ATENE
-	ISTANBUL — MOSKVA
Odhodi iz Trsta
7.26 L Opčine (ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih)
10.29	E SIMPLON EXPRESS: Opči-
ne ■ Ljubljana - Zagreb -Beograd
13.50 L Opčine - Ljubljana (1) j 8.35 L Opčine - Ljubljana (1)
19.00 D Opčine . Ljubljana - Zagreb
-	Beograd (ležalniki 2. razr. za Beograd). Vozi samo ob sobotah
20.09 D DIRECT ORIENT: Opčine -Ljubljana - Skopje - Beograd
-	Atene Istanbul (spalniki Panz Atene (2). Pariz -Istanbul (3); spalniki in ležalniki 2. razr. Pariz - Beograd in Milan Atene)
20.20 L Opčine
23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb
-	Budimpešta (Spalniki Rim
-	Moskva vsak dan razen četrtka in sobote).
Pr ih odi v Trst
5.00 D Budimpešta - Zagreb • Ljubljana - Opčine (spalniki Moskva - Rim vsak dan razen ob sredah in petkih)
7.10	L Opčine (ne vozi ob sobotah
nedeljah in praznikih)
7.35	D Beograd - Zagreb - Ljublja-
na Opčine (ležalniki 2. razr. iz Beograda) — Vozi samo ob sobotah
8.55 D DIRECT ORIENT: Istanbul
-	Atene - Beograd - Skopje
-	Ljubljana • Opčine spalniki Atene . Pariz (4), Istanbul
-	Pariz (5); ležalniki 2. razr. Atene - Milan in Beograd -Pariz; spalniki in ležalniki 2. razr. Beograd - Trst)
9.10	D Ljubljana - Opčine (1)
13.35	D Ljubljana - Opčine (1)
18.34 E SIMPLON EXPRESS: Beograd - Zagreb - Ljubljana • Opčine (ležalniki 2. razr. Beograd - Pariz)
21.30	L Opčine
(1)	Ne vozi ob nedeljah
(2)	Vozi samo ob torkih in sobotah
(3)	Vozi samo ob sredah in petkih
(4)	Vozi samo ob sredah in sobotah
(5)	Vozi samo ob torkih in nedeljah L — krajevni vlak
D — Brzovlak E — Ekspresni vlak , R — Rapido
DESETO MITELEVROPSKO SREČANJE SE PRIČNE DANES
Slovensko slikarstvo zavzema važno mesto v poročilih na srednjeevropskem srečanju
Poročila so najavili prof. Emilijan Cevc, prof Milko Rener in prof Damjan Prelovšek
pravlja. Svetovalci KPI obsojajo dejstvo, da so sredinske stranke več mesecev pustile v pozabi to važno vprašanje.
Štiri dni, od danes do torka, bodo ljubitelji likovne umetnosti lahko poslušali vrsto zanimivih referatov o likovni umetnosti v deželah srednje Evrope v razdobju od zadnjih let prejšnjega stoletja do sredine prve polovice sedanjega. Letošnje «mitelevropsko» srečanje je namreč posvečeno slikarstvu in ker sta Dunaj in Praga, tako v letih habsburške monarhije, kot tudi v prvih _ letih po prvi svetovni vojni, pome-j -	. -
nila zelo veliko za likovne umetni- niu in (Ja obema za njihovo uredi-
Interpelacija PSI
Na podlagi protesta petdesetih prebivalcev ulic Faiti in Garzarolli, ki so poslali protestno pismo občinski upravi, da sta ulici v obupnem sta-
ke, je jasno, da bo poročanje o tem času zelo zanimivo.
Sočasno, danes zjutraj, takoj po uradni otvoritvi srečanja, bodo odprli tudi retrospektivno razstavo goriškega slikarja Bolaffia. Današnja otvoritev bo ob 10.30, uvodno besedo bo imel prof. Antonio Mo-rassi.
Podobni program naslednjih dni predvideva predavanja in razne posege v predpoldanskih urah vsak dan, popoldne pa bodo na vrsti srečanja le danes in v ponedeljek.
Omenimo zanimive slovenske posege v diskusijo. Prof. Emilijan Cevc bo govoril danes popoldne o začetkih slovenskega modernega slikarstva, prof. Milko Rener bo v ponedeljek popoldne govoril o slovenskih slikarjih, ki so živeli in delali v Gorici v prvi četrtim' tega stoletja, v torek zjutraj pa bo prof. Damjan Prelovšek iz Ljubljane poročal o modernem slikarstvu Jožefa Plečnika.
V tovarni La Giulia so delavci včeraj stavkali pol ure v znak protesta proti ravnateljstvu, ki ne spoštuje. tako je rečeno v sindikalnem sporočilu, pred dvema mesecema sklenjene tovarniške pogodbe.
• V razstavnem salonu Meblo v Novi Gorici je odprta razstava likovnih del Borisa Jesiha. Odprta bo ob delavnikih do 10. oktobra.
tev sploh ne skrbi, so svetovalci PSI Waltritsch, Del Bon, Nanut in Sanzin poslali županu interpelacijo, s katero zahtevajo, da občinska u-prava čim prej ugodi upravičenim zahtevam prebivalcev.
Jutri v Podgori oincp promet
Goriški župan je, upoštevajoč prošnjo krajevne sekcije Združenja partizanov, za jutri prepovedal av tomobilski promet, od 9.30 dò približno 12.30, po podgorskih ulicah in sicer v ulicah Brigata Cuneo in 4. novembra od železniškega podvoza do križišča pri Grojni. V Pod-goro bodo lahko prišla samo vozila udeležencev proslave in bivajočih v Podgori.
Temu uradnemu poročilu dodajmo še vest, da bodo udelčženci lahko parkirali avto na vseh podgorskih ulicah in tudi v prostornem parkirišču predilnice. Sem se lahko pride z južne strani. Promet bodo u-rejali mestni redarji.
Za okrepitev krvodajalstva
V goriškem pokrajinskem svetu
Vse demokratične stranke pozdravljajo sporazum o končni ureditvi meje med Italijo in Jugoslavijo
Sinočnja seja pokrajinskega sveta v Gorici je dokazala, da so, pri vprašanju dokončne ureditve državne meje med Italijo in Jugoslavijo misovci àocela osamljeni in da se demokratične stranke zavzemajo za čim hitrejšo uskladitev sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Vprašanje ureditve meja je načel osamljeni fašistični svetovalec Pe-droni, ki je napadel Morovo vlado, češ, da izdaja državne interese. Svoj govor je zaključil s težavo, ker so ga z živahnimi klici prekinjali ne le svetovalci, marveč tudi številno občinstvo.
Medtem ko je socialdemokrat Compagnone, ki je predsedoval seji, izrekel željo, da bi bile časopisne vesti o ureditvi meja neosnovane, je demokristjan Revervito dejal, da posoška krščanska demokracija mehi, da je treba mejo, ki dejansko obstaja že 30 let, v skupnem interesu obeh sosednih držav tudi pravno dokončno čimprej urediti.
Komunist Poleto je izrazil svoje zadovoljstvo za ureditev obmejnega vprašanja tudi v duhu konference o evropski varnosti, ki je bila v Helsinkih. Pozval je tudi pokrajinsko upravo, naj se jutri udeleži s praporom partizanske svečanosti v Podgori. Socialist Cumpeta je dejal, da je tokrat rimska vlada s pomočjo in podporo vseh demokratičnih sil in, seveda, z izjemo fašistov, imela pogum dokončno urediti obmejno vprašanje, ki bo prineslo še več prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo.
Po tej debati se je pričela razprava o ostavki dosedanjega pokrajinskega predsednika, republikanca Marina.
Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Tripani je predvčerajšnjim sprejel predsednike deželnega in pokrajinskih združenj krvodajalcev. Govorili so o dosedanjem delu združenj in o programih za bodoča prizadevanja v občo družbeno korist. Odbornik Tripani je predstavnikom krvodajalcev orisal glavne norme novega deželnega zakona štev. 38 iz letošnjega leta, ki v marsičem spreminja prejšnja pravila krvodajalstva v naši deželi. Med drugim bo deželna uprava od 1 oktobra letos priznavala krvodajalcem, ki pripadajo kategoriji neodvisnih de-
lavcev, primerno odškodnino za. za mujen zaslužek med dajanjem krvi Višino odškodnine bo določil s posebnim odlokom deželni odbor.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
• •
razpisuje
ABONMA ZA GORICO
za jubilejno sezono 1575 - 1976
Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov od 29. septembra do 18. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul. Malta 2, tel. 2495, ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Dosedanii abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko še danes. 27. septembra. Abonenti se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev.
CENE ABONMAJEV ZA SFDEM PREDSTAV
Prvi sedeži (parter in balkon) Drugi sedeži (parter in balkon)
10.000 lir 7.000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplač . po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir.
Občinski tajnik dr. Bukovec premeščen v Trbiž
Občinski svet v Sovodnjah in občani se zahvaljujejo občinskemu tajniku dr. Štefanu Bukovcu za njegovo prizadevnost, ki jo je pokazal med svojim službovanjem v tej občini, ter mu želijo obilo uspehov na novem službenem mestu v Trbižu v Kanalski dolini, kamor je bil premeščen, ko je bil povišan v višjo kategorijo občinskih tajnikov.
...............
SESTANEK MED ODBORNIKI PROSVETNEGA DRUŠTVA IN SPI
Člani prosvetnega društva v Sovodnjah imajo za to sezono poln koš načrtov
Poleg tradicionalnih prireditev, nameravajo ustanoviti dramsko skupino in tudi mešani pevski zbor - V pripravi so predavanja in razni tečaji
Tudi prosvetni delavci v Sovodnjah se pridno pripravljajo na jesensko - zimsko sezono. Izdelali so precej obširen program, ki so ga obrazložili na skupnem sestanku odbora domačega prosvetnega društva s člani predsedstva Slovenske prosvetne zveze. Sestanek je bil v Kulturnem domu, vodil ga je društveni predsednik Emil Tomšič, Slovensko prosvetno zvezo pa so zastopali Marko Waltritsch, Danilo Nanut in prof. Leopold .Devetak. To je bila, kot je društveni predsednik poudaril, prva seja novega odbora, ki je bil izvoljen na nedavnem občnem zboru, z vodstvom SPZ.
Sovodenjsko prosvetno društvo bo imelo v prihodnji sezoni vrsto tradicionalnih prireditev. V sodelovanju s kmeti nameravajo prirediti tradicionalno martinovanje, ki so ga v Sovodnjah obudili že pred nekaj leti. Gre za star običaj, ki so ga potegnili iz pozabe. Sovodenjci, ki
iiimtiiiiiuitiiuiiiiiimtiiiitiiiiiiitiHiiniiiiiuiMuiiiiiiMiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiminiMiiiMMiiiiiuimiumiimuii
OBSODBA FEDERACIJ KPI IN PSI
Interpelacija KPI o prosti coni
Komunistični občinski svetovalci Chiarion, Batello, Pirella, Coceani, Zalateu, Brajnik, so poslali županu interpelacijo o postopku obnovitve zakona o prosti coni. Župan bi moral povedati ali ima namen na podlagi še vedno veljavne resolucije, ki jo je lani sprejel občinski svet, vključiti v dnevni red občinskega sveta razpravo o novem zakonu, obvestiti svetovalce in prebivalstvo o namenih vlade povabiti ponovno par lamentarce, da se o stvari spet raz-
Za upravni odbor CAFO ni KB upoštevala novega razmerja sil
Vsi člani upravnega sveta so demokristjani
V	upravnem svetu konzorcija za vzhodnofurlanski vodovod CAFO je prišlo pred nekaj dnevi do izvolitve predsednika in članov izvršnega u-pravnega sveta. Na vsa mesta so bili izvoljeni pristaši demokristjan-ske stranke, čeprav ne upravljajo občine, večine prebivalstva na področju, ki spada v območje omenjenega konzorcija.
V	širšem sveui konzorcija so zastopani vsi župani prizadetih občin in predstavnik pokrajinske uprave. Medtem ko so bili demokristjanski župani do volitev letošnjega 15. junija v neomejeni večini, se je položaj po letošnjem juliju nekoliko spremenil. V sedmih občinah so v večini levičarske uprave, ki jih sestavljajo socialisti in komunisti, v eni (Števerjan) ima upravo v rokah Slovenska skupnost, v dveh sta župana demokristjana v skupni upravi s socialisti, v eni (Šlovrenc) je neodvisna uprava, v ostalih petih pa imajo upravo demokristjani. KD pripada tudi zastopnik pokrajinske uprave.
V	šestih občinah, kjer vodijo u-pravo socialisti in komunisti, živi 19.140 prebivalcev, v vseh ostalih pa 11.028 prebivalcev. Komunistični in socialistični župani so na sestanku predlagali skupno vodenje konzorcija, ki bo poleg vodovoda prevzel v bližnji bodočnosti tudi metanovod, ki ga bodo sicer morali šele zgraditi. Demokristjani pa so zelo osorno zavrnili ta predlog in so, kljub pičli večini glasov, izvolili v ožji odbor samo svoje predstavnike.
O položaju v CAFO so razpravljali, takoj po volitvah, v vodilnih organih demokristjanske stranke. Včeraj sta federaciji KPI in PSI izdali skupno izjavo, v kateri obsojata samopašnost demokristjanov, ki niso na Goriškem razumeli rezultatov letošnjega 15. junija.
Krajevna sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije v Podgori prireja, ob sodelovanju goriške občinske uprave,
ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ PODGORE
SPORED
DANES, 27. septembra: Ob 16.00 kolesarsko tekmovanje
Zvečer nastop godbe na pihala iz Anhovega, prižiganje kresov ter recital partizanskih pesmi, ki ga bodo izvedli člani tržaškega Stalnega slovenskega gledališča.
JUTRI, 28. septembra: Ob 9.00 shod in sprevod
Ob 10.00 odkritje in blagoslov spomenika Ob 10.30 slavnostni govori
V kulturnem delu sporeda sodelujejo Tržaški partizanski pevski zbor, godba na pihala iz Anhovega, moški pevski zbor iz Pod-gore ter učenci slovenske in italijanske osnovne šole iz Podgore.
Zimski vozni red na progi
pošta-pokopališče
Občinsko avtobusno podjetje obvešča, da bo z jutrišnjim ,dnem stopil v veljavo nedeljski zimski vozni red na progi glavna pošta - pokopališče.
Odhodi izpred glevne pošte ob
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00,
16.00,	17.00 in 18.00.
Odhodi izpred pokopališča ob 9.20, 10.30, 11.40, 12.20, 15.20, 16.30, 17.40.
Zimski urnik bencinskiii črpalk
Združenje goriških trgovcev obvešča, da bo s 1. oktobrom stopil v veljavo zimski urnik bencinskih črpalk, ki bodo poslovale od 7. do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Dezur na nočna služba se bo pričela ob 22 uri.
Ob nedeljah in praznikih bo na Goriškem dežurala ena četrtina vseh bencinskih črpalk. Združenje nadalje obvešča, da dežurne črpalke bodo naslednji dan zaprte.
# Šolsko skrbništvo obvešča delavce, ki se hočejo vpisati na večerne srednješolske tečaje, naj to storijo najkasneje do 30. septembra letos. Vsa podrobnejša pojasnila dajejo v uradu S1SM-CISL v Ulici Roma 20.
Mladenič se je zaletel
z avtomobilom v drevo
Neprevidnost je včeraj popoldne botrovala prometni nesreči, ki se je pripetila v Drevoredu Virgilio in pri kateri se je poškodoval 25-letni delavec Virgilio De Marchi iz Ul. Brigata Pavia 29. Mladenič je zasebni avtomobil, fiat 850 GO 49552, vozil proti središču mesta, ko je zaradi prevelike hitrosti na ovinku izgubil oblast nad vozilom in silovito trčil v drevo. V goriški bolnišnici, kjer so ponesrečenca takoj odpeljali, so mu ugotovili zlom leve roke, zaradi česar se bo moral zdraviti 30 dni.
POPRAVEK
V včerajšnjem poročanju o pogrebu prof. Rada Bednarika se nam je vrinila neljuba pomota, ko smo zapisali, da se je od pokojnika poslovil, v imenu Kluba starih goriških študentov, France Gorkič. V resnici je ob odprtem grobu govoril v tem svojstvu Ludvik Zor-zut. Za neljubo napako se opro, ščamo.
sc potegnili iz pozabe naše narodne noše in plese, so tudi za ta običaj, ki že spada v našo folkloro, začeli skrbeti. Nato bo na vrsti miklavže-vanje in v Kulturnem domu bodo obdarjeni vsi otroci, ki obiskujejo osnovno šolo in vrtec.
V februarju bo Prešernova proslava. Za to priliko bodo naštudirali posebno igro, posvečeno našemu največjemu pesniku, in s to bodo lahko nastopali tudi v drugih prosvetnih društvih na Goriškem. Nekaj podobnega bodo tudi v letu 1976 priredili tudi za praznik žena 8. marec. Tudi pust bodo praznovali v društvenih prostorih po že ustaljeni navadi. Prosvetni delavci bodo v prihodnjem letu prireditev poletnega praznika pustili domačim športnikom, ki bodo praznovali 20-letnico ustanovitve športnega odseka.
Ljudsko prosvetni delavci v Sovodnjah pa imajo še celo vrsto načrtov, ki pa so seveda vezani na številne težave organizacijskega značaja, ki pa jih bodo skoro gotovo znali, tudi s pomočjo SPZ, premagati,- kot so že v prejšnjih letih premagali druge podobne težave. V mislih imajo predvsem gradnjo o-dra, s čimer bi povečali kapaciteto dvorane v Kulturnem domu. V letošnji sezoni nameravajo prirediti ciklus filmskih predstav, kjer bi kritik obrazložil vsebino prikazanih del. Precej govora je o priredbi poučnih predavanj in tudi tečajev. Številni domačini so izrazili željo po ustanovitvi mešanega zbora in, kot smo že zgoraj omenili, tudi po ustanovitvi dramske družine.
Odborniki prosvetnega društva v Sovodnjah so nanizali vrsto idej o bodočem delovanju in s tem dokazali, da ne pojmujejo, da mora prosvetno društvo hoditi izključno po poti, ki so nam jo začrtale čitalnice s programi, ki so bili pripravni za čase pred sedemdesetimi leti. Prosvetno društvo mora postati središče vsega kulturnega in družabnega delovanja v vasi in da bo tako, nam daje najboljšo garancijo mladi odbor prosvetnega društva. Sicer pa ne bodo zaradi teh novih prijemov zanemarjali dosedanjih oblik delovanja prosvetnega društva, kot so delovanje Noneta, delovanje folklorne skupine, pomoč Glasbeni matici, itd.
S svoje strani pa so zastopniki SPZ dali priznanje za številne nove predlagane pobude in ne le obljubili svojo pomoč, marveč izrazili tudi željo, da bi prišlo do takih, in še drugih pobud, v vseh naših krajih, kjer delujejo slovenska prosvetna društva.
trditve ni upošteval javni tožilec, ki je za obtoženca zahteval 6 mesecev zapora ter plačilo globe v višini 30 tisoč lir. Mladeničev odvetnik Pe-droni je prosil sodišče, naj upošteva mladeničevo vinjeno stanje in prosil najnižjo kazen, kar je tudi sodišče storilo, saj je mladeniča obsodilo na 4 mesece zapora pogojno ter na plačilo globe v višini 25 tisoč lir.
Druga razprava je obravnavala zadevo Ferraccia Stocchija iz Tržiča, trenutno v goriški psihiatrični bolnišnici. Stocchi je bil obtožen, da je 2. maja leta 1972 vzel iz parkiranega kombija trgovca Paola Ba-ronija iz Gorice vozniško dovoljenje, nekaj drobiža in drage dokumente.
Ferraccio Stocchi je na včerajšnji razpravi odločno zanikal obtožbo ter pristavil, da je bil tisti dan v goriški bolnišnici. Sodišče je nato zaslišalo Paola Baronija, Stocchijevo ženo ter njuna dva otroka, ki so, kot so vsi štirje potrdili, videli obtoženca v Baronijevem kombiju. Sodišče je sodno obravnavo odložilo do nadaljnjega. Ugotoviti bodo namreč morali, če je bil Stocchi res dne 2. maja gost psihiatrične bolnišnice.
Kino
Mladenič žalil karabinjerje:
4 mesece zapora
Goriško okrožno sodišče (predsednik dr. Delfino, stranska sodnika dr. Bassi in dr. Marinelli, javni tožilec dr. Pascoli, zapisnikarka Barile) je včeraj zjutraj obravnavalo zadevo 19-letnega Enrica Bastiani-ja iz Krmina, Ulica Udine 123. Mladenič je bil obtožen, da je 22. septembra letos v Brazzanu v vinjenem stanju žalil karabinjerje tamkajšnje postaje ter poškodoval javno telefonsko kabino. Zaradi tega so mladeniča takoj odpeljali v goriški zapor ter mu štiri dni kasneje sodili po hitrem postopku.
Na včerajšnji razpravi je Bastiani povedal, da se ne spominja dobro, kaj se je zgodilo tisti večer, saj je bil v vinjenem stanju. Bastianijeve
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Terremoto». C. Heaston in A. Gardner. Barvni film
CORSO 17.00-22.00 «Buttiglione diventa capo del servizio segreto». J. Dufilho. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.45—22.00 «Coppie infedeh». M. Dubois in J. L. Trinti-gnant. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.30-21.30 «Il conte di Montecristo». R. Chamberiein in T. Curtis. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Good bay Bruce Lee». L. R. Lung in L. Fei. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «L’inferno di cristallo». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Il ■ poliziotto della brigata criminale». Barrai film.
A'oro Corica
SOČA «Dilinger», ameriški barrai film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Ubijte Charleya Warricka», ameriški barrai film ob 18.00 in 20.00.
CESKLE «Kraljičina ogrlica», ameriški barrai film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danès ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Cosulich, tel. 72-480.
Prispevki
Za podgorski partizanski spomenik so prispevali: Izidor Sirk 15.000 lir, Rihard Kristjančič 5.000 lir, Guido Koršič 5.000 lir, prosvetno društvo «So-vodnje» 20.000 lir, Sebastiano Cocco
5.000	lir, Bruno Todisco 5.000 lir, Mario Cumar 10.000 lir, Renato Claucis
10.000	lir, Paola Percon 5.000 lir, Mario Sussi 5.000 lir, Tullio Terpin 5.000 lir, Paola Gregorič 10.000 lir, Angelo Romanzin (Ločnik) 5.000 lir, Marjan Bandelj 10.000 Ur.
NAGROBNE PLOŠČE IN SPOMENIKI BRONASTI IN MARMORNATI KIPI (lastni načrti)
■	CERKVENE UMETNINE
■	NAGROBNE SVETILKE ■ JEKLENE ČRKE
BRONASTE IN
RAZSTAVA IN PRODAJA !
Piazzale Cimitero - GORICA
TELEFON 30-941
NA SEDANJEM POSVETU O PROBLEMIH SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V ITALIJI
PAVEL STRANJ
or. Kmimm'. Pravna ureditev slov. šolel Razvoj in številčno
Z Gentilejevo reformo je fašizem formalno odpravil šole v slovenskem jeziku in v italijanskih šolah prepovedal pouk slovenščine, tudi kot pomožni predmet. Po Gentile-jevi reformi ni bilo več formalno slovenskih šol na Primorskem, kot jih ni bilo že prej v Beneški Sloveniji, kjer so do leta 1866 delovale samo nekatere verske šole. Stanje med obema vojnama je bilo torej takšno, da niti formalno niti dejansko ni bilo slovenskih šol na ozemlju, kjer prebivajo Slovenci v Italiji,
V	času oboroženega boja proti fašizmu se je med prvimi pojavila težnja po organiziranju slovenskih šol na ozemlju, kjer so živeli Slovenci na Primorskem. Nujno je treba poudariti zgodovinsko vlogo, ki jo je imel prvi pravni dokument o obnovi slovenskega šolstva, to je «Navodilo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje z dne 22. oktobra 1943», s katerim se začenja pravna dokumentacija o obnovi slovenskega šolstva v naših krajih. To Navodilo in kasnejši Odlok PNOO za SP z dne 31. 10. 1943 sta prva pravomoč-na akta, ki tudi formalno vzpostavljata slovensko šolo na Primorskem, v Benečiji, v Trstu in Gorici. Ta dva akta sta važna predvsem zato, ker sta formalizirala tudi organizacijo slovenskega šolstva v Beneški Sloveniji.
Tretji pravno formalni akt je odlok PNOO za SP o zaključku šolskega leta 1944/45 z dne 15 . 6. 1945, ki je bil veljaven tudi na ozemlju, ki je bilo nod zavezniško vojaško upravo, ker je ta formalno prevzela civilno oblast dne 11. 8. 1945. Glede na to, da so bili dotlej omenjeni akti v veljavi in da ZVU ni razveljavila aktov italijanske države, ni bilo dvoma, da je bila Gentilejeva reforma odpravljena kljub ponovno oživljeni italijanski zakonodaji in da so do nadaljnjega veljali pravni akti PNOO.
18. 11. 1945 je ZVU izdala «upravno navodilo štev. 8» o slovenskem šolstvu, ki je bilo formalno pravno le nadaljevanje obstoječega pravnega stanja, izhajajočega iz aktov PNOO. Vsebinsko pa je upravno navodilo ZVU spremenilo ustroj slovenskega šolstva, ki so ga podredih upravi italijanskega značaja. Vsekakor pa to navodilo ni predvidevalo slovenske šole v Beneški Sloveniji (tam ni bilo zavezniške u-prave) in v Kanalski dolini, kar je zapečatilo do sedanjega časa usodo tamkajšnjih Slovencev, ki so imeli le za časa vojne možnost šolanja v slovenskem jeziku. Za Beneško Slovenijo je italijanska uprava, ki je kmalu po osvoboditvi prevzela civilno oblast, posredno razveljavila odloke PNOO tako, da je takoj nadaljevala s poukom v italijanščini.
V	osrednjem delu svojega referata navaja dr. šiškovič razvojno pot slovenskega šolstva v Italiji, s posebnim poudarkom na razlike med šolami na Tržaškem in Goriškem po podpisu Londonskega sporazuma ter navaja okoliščine, v katerih je bil sprejet prvi zakon o slovenski šoli leta 1961 in zadnji zakon Škerk - Belci, ki je rešil nekatera vprašanja, obenem pa popolnoma zanemaril zahteve po slovenskem šol-
stvu v Beneški Sloveniji. Novost v tem zakonu pa je ustanovitev posebne komisije na deželni ravni, ki bi urejala vprašanja okrog programov, knjig, učnih pripomočkov itd. Vsekakor je komisija odraz novih koncepcij, ki so začele prodirati tudi v italijanski šolski birokratski a-parat v zvezi s kolektivnim delom na šolskem področju. Vsekakor pa je drugi šolski zakon zamudil priložnost za uzakonitev boljše, modernejše in nacionalnejše ureditve slovenskega šolstva v Italiji.
Dr. Šiškovič v nadaljevanju analizira zakonske osnutke o ureditvi, ki bi bila boljša od sedanje, ki so jih predložili KPI, PSI, PSIUP in Slovenska skupnost. Predlog KPI zahteva izpopolnitev mreže slovenskih šol in popolno pravno ter e-konomsko enakopravnost učnega in neučnega osebja, ustanovitev slovenske devetčlanske {»svetovalne komisije pri ministrstvu za javno vzgojo za vprašanje slovenske šole.
Predlog PSI pa predvideva namestnika deželnega skrbnika slovenske narodnosti in posebno obliko sestajanja zastopnikov Slovencev v pokrajinskih šolskih svetih za vse zadeve, ki se nanašajo na vprašanja slovenske šole.
Predlog Slovenske skupnosti predvideva namestitev posebnega deželnega skrbnika za slovenske šole, posebne odseke za slovenske šole v pokrajinskih skrbništvih in posebno zastopstvo v voljenih šolskih organih poleg posebne uprave za otroške vrtce. Dejansko ta predlog zahteva popolno avtonomijo slovenske šole v okviru obstoječe zakonodaje.
Predlog nakdanje PSIUP pa je glede zahtev skoraj enak predlogu KPI z razliko, da predvideva 10-člansko komisijo na ministrski ravni — ne da bi se določila narodnost članov komisije — za vsa vprašanja slovenske šole.
Nato pa podrobneje proučuje predloge, ki jih je postavila Slovenska kulturno gospodarska zveza.
Osnutek predlogov SKGZ se glede šole zgleduje po novem posebnem statutu Tridentinske - Južne Tirolske. Zaradi tega predlaga odpravo sedanje uprave nad slovenskimi šolami, ki jih predlog razteguje na videmsko pokrajino, in pušča sedanjim skrbništvom le «nadzorstvo» nad vsemi šolami — italijanskimi in slovenskimi. Za slovensko šolo pa predlaga ustanovitev posebne uprave pod vodstvom namestnika deželnega skrbnika slovenske narodnosti. Pomožno in u-pravno osebje naj bi bilo po tem predlogu odvisno od deželne uprave. Namestnik deželnega skrbnika bi moral urejati zadeve šolnikov s pomočjo voljenih šolskih organov, ki pa po svoji strani imajo dolžnost. da izražajo svoje vinkulativno mnenje glede vsakega vprašanja šolskega ustroja in posameznih šol. Na ta način bi bila slovenska šola avtonomna od italijanske in, bi bila odgovorna neposredno ministrstvu v nekaterih, deželni upravi pa v drugih zadevah.
Iz dejanskega stanja in, iz predlogov, ki so izšli iz sredine slo-
venske narodnostne skupnosti ter nekaterih italijanskih strank, se da razbrati, da bi se morala na sedanji stopnji družbenega razvoja poiskati optimalna rešitev za slovensko šolo. Ne glede na ostanke preteklosti v pojmovanju nekaterih krogov v italijanski državi, prav posebno v zvezi s centralistično mentaliteto, ki še vedno prevladuje v krogih šolske oblasti, ter v zvezi z negativnim stališčem do osnovnih zahtev Slovencev kot posebne narodne skupnosti, bi se dala doseči ureditev, ki bi popolnoma zadovoljila demokratične težnje v italijanski družbi in zahteve Slovencev. Slovenska šola bi morala pravno postati posebno telo. ki bi bilo odvisno od deželne uprave. Če bi to ne bilo možno, bi bila sprejemljiva tudi ureditev, ki bi bila odvisna od ministrstva za javno vzgojo. Vsekakor oba šolska ustroja — Talijanski in slovenski — bi morala postati avtonomna z lastnimi organi, ki bi jih dopolnjevala in Izpolnjevala mreža že izvoljenih ali predvidenih voljenih organov na zavodski, šolski, okoliški, okrajni in pokrajinski ravni. Na deželni ravni bi se moralo ustanoviti posebno šolsko telo, ki bi urejevalo vprašanja ustroja, vsebine in programov šole, šolnikov in vsega o-sebja. Prav tako bi moralo skrbeti za finančna in materialna vprašanja slovenske šole. Ministrstvo, oz. deželno odborništvo za izobraževanje in kulturo bi moralo za slovensko šolo izdajati le načelna navodila ali pravne akte in skrbeti
za spoštovanje zakonskih in upravnih določb. Vse ostalo pa bi bilo prepuščeno posebnim slovenskim šolskim organom, ki bi pa morali biti odgovorni tudi družbeno gospodarskim in političnim dejavnikom na občinski, konzorcijski, pokrajinski in deželni ravni preko zastopnikov družbenih komponent v šolskih organih. Na ta način bi postala slovenska šola avtonomen dejavnik, ki bi črpal svoje sile iz družbe in ne bi bila le nova birokratska stopnja v centralistični oblasti.
Brez odprte in do neke mere smele vizije o nečem novem na področju slovenskega šolstva je zastonj govoriti o izboljšanju na podlagi sedanjih razmer. Slovenska šola je dejansko danes zaradi svoje trenutne pravne ureditve mnogo bolj centralizirana kot italijanska in ne more vršiti svojega narodnega in demokratičnega poslanstva. če bi ostala na sedanji stopnji, ne more vsebinsko in ozemeljsko zadovoljiti potreb slovenske narodnostne skupnosti, ki je zaradi negativne pravne ureditve šolsko okrnjena v videmski pokrajini in ne more razvijati izobraževanja svojih rodov na vseh družbenih področjih, saj nima cele vrste šol, ki so ji potrebne za šolanje svojih strokovno tehničnih kadrov.
Danes je veliko možnosti, da bi se v okviru že objavljenih predlogov za rešitev slovenskih vprašanj našla pot, ki bi temeljiteje uredila slovensko šolstvo v smislu naših hotenj in zahtev.
stanje slovenskih šol
leta 1957 za celih 63 odstotkov, pa je bil nedvomno pritisk italijanskih krogov.
Po dnu, ki smo ga dosegli leta 1965, se je začel vpis ponovno dvigati in se na Goriškem' dviga še danes, medtem ko je na Tržaškem vzpon trajal le 7 let. Kljub temu zastoju pa krivulja vpisanih v šole vseh stopenj raste, kar je o-draz vedno daljšega šolanja posameznikov. Zadnja leta je opravilo malo maturo 90 odstotkov otrok, ki so osem let prej prvič stopili v šolo in 70 odstotkov se jih vpiše na višjo srednjo šolo. To je visoko nad državnim poprečjem, a ta uspeh smo drago plačali v letih pred šolsko reformo, ki je s šolskim letom 1963/64 uvedla e-notno nižjo srednjo šolo. V desetletju 1960-1970 je poprečje malih maturantov dosegalo le 54 odstot-kot vsake generacije, to je 10 odstotkov pod italijanskim poprečjem. V prve razrede višjih srednjih šol se je vpisovala le desetina prvih povojnih generacij. Do omenjene reforme se je ta odstotek podvojil, po njej pa se je število naglo povečalo in je danes preseglo 70 odstotkov. Ta pomembni val bo v naslednjih treh letih dosegel prag mature. Letošnji maturanti na višjih srednjih šolah so predstavljali še slabo polovico svoje generacije;
..............m....................................iiiiiiiiiiiiiiiiihiihiiii..............................
s. upam: Analiza socialne strukture dijakov slov. višjih srednjih šol
Pavel Stranj je pripravil obširen referat, ki obsega dvojno tematiko: razvoj in številčno stanje slovenskih šol ter analizo maturantov višjih srednjih šol in univerzitetnih študentov. Danes podajamo v izvlečku prvi del referata, medtem ko bomo drugemu delu posvetili večjo pozornost v eni naših številk v prihodnjem tednu.
Kljub sovražnemu odnosu anglo-ameriške vojaške uprave je bil začetni razvoj obnovljene slovenske šole v Italiji številčno zelo u-goden. V 1. razred osnovne šole na Tržaškem se je v šolskem letu 1945/46 vpisalo preko 1000 otrok, to je več kot 28 odstotkov vseh šest let prej rojenih otrok. Sedaj je to število zdrknilo na 7 odstotkov. Kljub temu, da so pri teh podatkih možne nekatere netočnosti zaradi zmede v povojnih letih, je bilo število osnovnošolcev nadvse zadovoljivo, tako pa je ostalo le nekaj let. Po letu 1947 se je začel priliv v slovensko šolo krčiti in krčil se je celih 15 let. Razlogov za to je več: od popravka meje leta 1954 in padca rodnosti od 13 na 9 odstotkov, pa do političnih dogodkov od podpisa mirovne pogodbe do londonskega sporazuma, ko se je iz Trsta izselilo 22.000 prebivalcev. Odločilnega pomena, da je vpis v prve razrede slovenskih osnovnih šol padel od leta 1946 do
Sergij Lipovec je pripravil a-nalizo socialne strukture dijakov slovenskih višjih srednjih šol za vse obdobje od osvoboditve do danes. Podatke za analizo je zbral na osnovi vpisov v posamezne šole. Drugi vir podatkov so podatki ankete maturantov slovenskih višjih srednjih šol, ki jo je inštitut SLO RI začel izvajati lani ter anketa šolnikov, ki je bila izvedena avgusta in septembra letos. Na osnovi zbranih podatkov anketa ugotavlja, čl a se je na vse slovenske višje srednje šole v Trstu in Gorici od leta 1945 do leta 1974 vpisalo skupno 4128 dijakov, od katerih jih 3206 ali 77,66 odst. odpade na Trst, 922 oziroma 22,34 pa na Gorico.
Zanimiva je porazdelitev na posamezne šole. Na goriško klasično gimnazijo se je vpisalo- do sedaj 506 dijakov, oziroma obilnih 12 odst., na goriško učiteljišče pa 416, kar je le nekaj več kot 10 odstotkov. Tržaška klasična gimnazija je imela le 431 vpisov, kar je komaj 10 odst. vpisov na naše
višje srednje šole, realna gimnazija je zabeležila 1043 vpisov, to se pravi obilnih 25 odstotkov, trgovska akademija pa se je približala že 30 odst. s svojimi 1211 dijaki, tržaško učiteljišče pa je imelo doslej 521 dijakov, to se pravi obilnih 12 odstotkov.
Od 4128 dijakov je ob zaključku zbiranja teh podatkov zaključilo šolanje 3324 dijakov, vendar pa niso vsi maturirali. Vseh matur je bilo praktično le 2076, kajti nič manj kot 1248 oziroma 37 odstotkov. in pol dijakov iz višjih srednjih šol je izstopilo, preden so uspešno končali študij. Anketa se v zvezi s tem upravičeno vprašuje, koliko od 1248 dijakov, ki so predčasno zapustili šolo, se je prepisalo na italijanske šole, kajti nemogoče si je zamisliti, da bi za tolikšen o-sip bili krivi slabi učni uspehi.
«Naša šolska struktura ne nudi namreč vseh tistih izbir, ki jih nudi italijanska šola, kar je verjetno eden glavnih vzrokov visokega odstotka izstopov», beremo dobesedno v anketi.
...........................................
N. FILIPČIČ, M. IVAŠIČ, S. PERTOT:
Slovenska nižja srednja šola v Trstu
Tri slovenske študentke in sicer Nadja Filipčič, Marta Ivašič in Suzi Pertot so izdelale analizo slovenske nižje srednje šole v mestnem središču, da bi z njo odgovorile na vrsto aktualnih vprašanj. Anketo so izvedle med dijaki in dijakinjami šole «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu, ki jo obiskujejo slovenski otroci iz skednja, Sv. Ane, Elizejskih poljan. Sv. Jakoba, Roccia, Kjadina in iz strogega središč? mesta, manjša skupina dijakov pa prihaja tudi iz tržaške okolice, v glavnem iz Brega. Na predmestne četrti odpade 65 odst., na strogo središče 22,5 odst., na okolico pa 12,4 odstotka dijakov. Anketa obsega 90 dijakov in je, kot pravijo avtorice ankete, preozka, da bi jo mogli posplošiti za vso slovensko šolo, in to tudi zato, ker krije posebno področje, področje kjer živijo pretežno delavske družine.
Anketa se deli na več razdelkov in po začetni obrazložitvi obravnava najprej posledice družbene in kulturne strukture dijakove družine. Anketa najprej ugotavlja, da odpade 77,8 odstotka anketiranih dijakov na delavske družine, 13,3 na «višji sloj» torej na družine trgovcev, uradnikov šolnikov in obrtnikov, 2,2 odst. šolarjev so otroci kmečkih družin, prav toliko pa o-troci upokojencev in invalidov.
Anketa oziroma analiza govori nato o izobrazbi staršev in ugotavlja, da višjemu ekonomskemu statusu družine odgovarja tudi višja stopnja izobrazbe, hkrati s tem tudi višji kulturni nivo. Iz podatkov izhaja, da obilna tretjina dijakov iz delavskih družin nima niti dvajset svojih knjig.
Iz naslednjega razdelka o stanovanjskih razmerah pa zvemo, da so rezultati dijakov tistih družin, ki živijo v slabših stanovanjskih razmerah veliko slabši od rezultatov dijakov, ki živijo v boljših stanovanjskih razmerah. Na učne u-spehe dijakov zelo vpliva tudi zaposlitev očeta. Tako vidimo, da je odstotek «slabih» v delavskih družinah visok, «odličnjakov» pa ni niti 16 odstotkov, vtem ko je iz družin «višjega sloga» kar obilnih 61 odstotkov odličnjakov, nezado-stnib in komaj zadostnih pa komaj
23 odstotkov. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da učni uspehi dijakov niso tako odločilno odvisni od zaposlitve mater. Res je, da so rezultati dijakov, katerih matere ne delajo, nekoliko boljši, vendar pa je ta razlika neznatna.
Kar velja za posledice zaposlitve in socialnega stanja, velja tudi za posledice izobrazbe staršev na šolske uspehe dijakov. Čim višja je izobrazba staršev, boljši so rezultati otrok. Otroci staršev brez izobrazbe skoraj vedno beležijo le nezadostne in komaj zadostne ocene. Otroci staršev z osnovno izobrazbo beležijo nezadostno in komaj zadostno v višini 76,8 odsto. O-troci staršev z nižjo srednjo in strokovno šolo imajo že približno tolikšen odstotek dobrih šolskih o-cen. Otroci staršev z višjo srednjo ali z univerzitetno izobrazbo pa beležijo odlične rezultate v višini 50 odstotkov. To velja v glavnem pri zadevni očetovi izobrazbi, ne velja pa v tolikšni meri za pozitiven oziroma negativen vpliv materine
Anketa nato obravnava pri nas izredno delikatno vprašanje, vprašanje jezika, ki je povezano tudi z razmerami v tako imenovanih mešanih zakonih. Ne smemo pozabiti, da je mešanih zakonov razmeroma veliko, več kot se zdi. Anketa ugotavlja, da je v primeru šole «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu nič manj kot 19.5 odstotka otrok, ki jih zajema anketa, iz mešanih zakonov. V 82 odst. primerov je oče italijanske narodnosti, v 18 odst. primerov pa je oče Slovenec in je mati Italijanka. V tem primeru socialna struktura ne kaže večjih odklonov od splošne. V mešanih zakonih pa se kaže, v primerjavi s slovenskimi družinami, velika razlika v kulturni ravni. V mešanih zakonih je nam reč veliko manj čtiva, tudi itali janskega kot v slovenskih družinah Anketa nato obravnava vprašanje pogovornega jezika v družini in u-jgotavlja, da ta močno vpliva na rezultate v šoli, posebno na uspehe v slovenščini.
Zanimivi podatki izhajajo iz ankete tudi glede izbire nadaljnjega šolanja v zvezi s socialnim stanjem družine. Otroci delavskih družin kažejo težnjo po zaposlitvi in se manj
odločajo za nadaljevanje pouka na klasični oziroma realni gimnaziji, ker ta opredelitev predpostavlja na -daljnje torej višje šolanje, kar je razumljivo zaradi ekonomskega stanja v družini.
Potem ko anketa temeljito obdela najrazličnejša tovrstna vprašanja, se pozanima tudi za izvenšolsko življenje dijakov in dijakinj šole, ki jo je vzela v pretres. V tem delu ankete, v delu ki nosi naslov «Prosti čas» je govor o angažiranosti dijakov v izvenšolskih organizacijah, o izletih in potovanjih, o tem, kaj otrok počne v prostem času in o tem, kaj otrok bere. Zanimivo je, da je kar tri četrt anketiranih dijakov včlanjenih v izvenšolskih organizacijah in od teh je kar 28,8 odst. včlanjenih v italijanskih organizacijah. Niti 9 odst. ni včlanjenih v prosvetnih društvih, skoraj 27 odst. jih je včlanjenih v glasbenih šolah, v glavnem v Glasbeni matici, krepko nad 50 odst. dijakov je v taborniških in skavtskih organiza-
cijah ter v planinskem društvu, skratka mladina te srednje šole je izven šole močno angažirana in to v športu in drugih dejavnostih, ki polnijo dijakov prosti čas, v kolikor se ne ukvarja z drugimi izbirami, kajti nekateri dijaki zelo pogosto obiskujejo kinematografe saj je skoraj 36 odst. anketiranih dijakov izjavilo, da si ogledajo tudi do pet kinematografskih predstav na mesec, obilnih 7 odstotkov pa tudi nad pet predstav na mesec. V razdelku, ki govori o branju, vidimo, da naši dijaki berejo tako dnevni kot periodični tisk, slovenski in italijanski. Iz konkretnih podatkov izhaja, da kar 87 odstotkov bere slikanice oziroma stripe, 80 odstotkov dijakov bere dnevnike, 76,6 odst. revije, 63,3 pa tudi knjige.
Žal anketa ne govori o intenzivnosti tega branja, o številu prebranih knjig, kot avtorji ankete sami poudarjajo, ko pravijo tudi, da so otroci v tem razdelku upoštevali verjetno v dobri meri šolsko čtivo.
Anketo sestavljajo tudi številne razpredelnice in prva se nanaša na poklic očeta. Iz te razpredelnice izhaja, da 86 odstotkov dijakov višjih srednjih šol izhaja iz družin delavcev, kmetov, obrtnikov, u-radnikov in trgovcev, preostalih 14 odstotkov pa so sinovi podjetnikov, funkcionarjev, ljudi svobodnih poklicev, trgovcev na debelo, vodilnih uradnikov, profesorjev itd.
Naslednja, druga razpredelnica govori o razporeditvi dijakov na osnovi poklica očeta v desetih različnih obdobjih in obravnava nihanje in dinamiko v različnih dobah, ko so se socialne razmere začele postopoma vsaj nekoliko urejati in ko je prišlo tudi do reforme šole, ko je bilo uvedeno obvezno osemletno šolanje. V prvem povojnem obdobju je bilo na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem le kakih 30 odstotkov dijakov iz delavskih družin, danes se njihov delež bliža že 2 tretjinam.
Anketa nam nato daje sliko o težnjah za dosego izobrazbenega statusa, ki nam pove naslednje: sinovi kmetov, delavcev in obrtnikov so se raje vpisovali na trgovsko akademijo in učiteljišče, otroci u-radnikov in malih trgovcev pa raje na realno in klasično kimnazi-jo, iz drugih poklicev pa je odpadlo skoraj tri četrtine na vpise na realno in klasično gimnazijo in le ena četrtina na učiteljišče in trgovsko akademijo. Anketa nato pravilno izvaja naslednji zaključek: «Ta razpredelnica nam zelo jasno prikazuje težnje posameznih slojev po zvišanju statusa svojih otrok. Le ena tretjina otrok kmetov, delavcev in obrtnikov se je vpisala na šole, ki vodijo dijaka na univerzitetni študij, medtem ko so se otroci uradnikov, malih trgovcev in drugih poklicov v večini vpisali prav na te šole. Vendar je razkorak v izbiri realne in klasične gimnazije med otroki uradnikov, malih trgovcev in drugih poklicev še večji kakor pa med otroki u-radnikov in malih trgovcev ter skupino otrok delavcev kmetov in obrtnikov.
«Sinovi delavcev, kmetov in obrtnikov so se v prvem povojnem obdobju vpisovali po večini na šole, ki so usmerjene v poklic, vendar razkorak ni bil tako velik. V kasnejših obdobjih se je ta razlika vedno bolj večala, saj se je ob koncu šestdesetih let vpisovalo na realno in klasično gimnazijo le še 10 odstotkov. Nato pa je prišlo do preobrata in v zadnjem obdobju se že večina dijakov vpisuje na šole, ki
Predsedstvo zasedanja o slovenskem šolstvu, ki ga je organiziral v Kulturnem domu inštitut SLORI. Pred mikrofonom direktor zavoda za šolstvo SRS prof. Boris Lipužič
vodijo v smeri univerzitetnega študija. Sinovi uradnikov in malih trgovcev pa so do leta 1964 raje izbirali realno in klasično gimnazijo, čeprav v vedno manjšem številu, nakar so se tudi ti začeli po večini vpisovati na trgovsko akademijo in na učiteljišče in to vse tja do konca šestdesetih let, ko se je ponovno večina začela vpisovati na realno in klasično gimnazijo. «Dijaki tretje skupine pa so se vedno v veliki večini vpisovali na realno in klasično, a se je njihova izbira po letu 1964 še bolj radikalizirala, saj se jih od tedaj le še 15 odstotkov vpisuje na trgovsko akademijo oziroma učiteljišče.»
«Ta naraščajoča težnja dijakov višjih srednjih šol za dosego univerzitetne izobrazbe pa po našem mnenju niti od daleč ne prikazuje izrednega porasta materialnih razmer naše skupnosti. Vprašati se namreč moramo, ali naša šolska struktura sploh nudi kako drugo alternativo. Ob današnjem naglem razvoju tehnologije, ki potrebuje široko pahljačo raznovrstnih poklicev, more naš mladinec postati le uradnik oziroma učitelj, ali pa mora na univerzo. Kdo je zaradi tega vacuuma najbolj odškodovan?»
«Na nižjih srednjih šolah v Trstu je bilo v šolskem letu 1970-71 72 odstotkov vpisanih otrok, katerih očetje so bili delavci in kmetje. V obdobju 1970-74 je bilo na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu otrok teh slojev za 15 odstotkov manj. Vendar ta primerjava ni pravilna. V kolikšni meri nižji socialni status pogojuje napredovanje otroka do višje izobrazbe, nam pove le točno zasledovanje posamezne generacije od vpisa v osnovno šolo do zaključka šolanja. Danes sicer še nimamo analize reprezentativnega vzorca, ki naj bi nam odgovoril na to vprašanje. Imamo le delnega. Od 158 otrok, ki so se vpisali v prvi razred osnovne šole v šolskem letu 1960-61, je le 28,57 odst. otrok delavcev uspešno opravilo maturo na slovenskih višjih srednjih šolah. Podatek še ni verodostojen. Če pa bodo nadaljnje analize ta razkorak potrdile, bo to pomenilo, da je bil nizek socialni status otroka eden od osnovnih dejavnikov, da v teh tridesetih letih 2.000 otrok delavcev ni doseglo višje srednješolske izobrazbe.»
Ta del analize se zaključuje takole:
«Zaključujem torej z mislijo, da struktura naših višjih srednjih šol ne ustreza socialni strukturi naše skupnosti. Ne omogoča prav tistim našim slojem, ki predstavljajo veliko večino našega prebivalstva, da bi zadostili lastnim željam, potrebam in težnjam po višji izobrazbi, ki bi pripomogla tudi k dvigu socialnega statusa. V kolikšni meri pa je naš kulturni in nacionalni razvoj odvisen od naše gospodarske samostojnosti oziroma od dviga naše socialne strukture, so že izčrpno dokazala številna in kvalitetna pričevanja na mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu.
V analizi sledi nato anketa šolnikov, ki se sicer še nadaljuje, ker je na vprašanja odgovorilo šele 60 odst. vprašanih šolnikov, in iz katere razbiramo, kakšne šole so o-biskovali šolniki, iz kakšnih slojev in krajev izhajajo, kakšno je njihovo socialno stanje, kako se v zvezi s svojo izobrazbo čutijo pripravljene za poklic, govor je tudi j o njihovi družbeni aktivnosti in drugih zanimivih podrobnostih, ki pa nam jih omejen prostor ne dopušča temeljiteje prikazati.
SOBOTA, 27. SEPTEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
14.00	Bari — Italijansko prvenstvo v tenisu
16.00	NOGOMETNA TEKMA MED ITALIJO IN FINSKO,
Prenos iz Rima v Evroviziji
18.15 Program za mladino: Albatros
Dokumentarna oddaja, ki jo je pripravil Lancelot Tickell
18.40	ČRNI BILL Poljski risan film
18.55	Izžrebanje loterije 19.05 Sedem dni v parlamentu
10.30	Nabožna oddaja in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Mednarodno tekmovanje v lahki glasbi Prenos iz filmske palače na beneškem Lidu
Nocoj boda podelili «Zlato gondolo» v priznanje najboljšemu interpretu na mednarodnem tekmovanju v lahki glasbi, ki smo mu že dolgo let priča v filmski palači v Lidu v Benetkah. Letos so kandidatke za to priznanje tri znane italijanske pevke in sicer Iva Zanicchi, Ornella Varami in Mia Martini, vendar kaže, da ima največ, možnosti za zmago Iva Zanicchi za svojo brazilsko pesem «Testarda io», ki jo je v italijanščino prevedel Cristiano Langioglio. Nocoj bosta prireditev vodila Daniele Piombi in Aba Cercato. Prireditve se udeležuje dvajset italijanskih in tujih pevcev, ki bodo nastopali ob spremljavi velikega orkestra. Značilnost pevskega tekmovanja je predstaviti TV občinstvu tiste novejše motive, ki bodo bolj v modi v bližnji jesensko-zimski sezoni.
22.30	Hiša v letu 2.000
Dokumentarec je pripravil Giordano Repossi 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
19.00	Tedenska športna oddaja DRIBBLING in ŠPORTNI DNEVNIK
20.30	DNEVNIK
21.00	Kronike o nekem srečanju: Italijanski slikarji in impresionizem Gre za «Kronike nekega srečanja, ki ga nikoli ni bilo», točneje za zamujeno srečanje med francoskimi slikarji impresionisti ter med italijanskimi slikarji, ki so vzdeli ime macchiaioli Gre v našem primeru za program, ki temelji na izvirnih dokumentih, pismih in kosih filmov, pa tudi lepakih in vsem podobnem materialu, na osnovi katerega bodo skušali prikazati TV občinstvu, zakaj je italijanska umetnost v tem smislu toliko zaostala za francosko in zakaj je prišlo do nesporazumov med umetniki tedanje dobe. Gre za vrsto znanih italijanskih umetnikov in za nekatere odlične francoske slikarje.
21.55	NOVE PRIGODE ARSENIA LUPINA
Po literarni predlogi Maurica Leblanca so to delo pripravili za TV Rol/ in Alexandra Becker ter Gerome Cresy. Delo je režiral Fritz Umgelter.
Lik Arsenia Lupina je znan. Gre za «plemenitega» tatu, ki vedno uide policiji, vendar pa nikoli ne napravi hudega zla, ker je njegova kraja . po navadi nekako poštena, pa čeprav njemu v korist.
Med nekim svojim potovanjem v Nemčijo Lupin reši dekle, ki hoče napraviti samomor. Razloge za samomor mu dekle zaupa. Je pač sama na svetu in mora živeti v neki stari hiši, hkrati pa se je znašla v izrednih ekonomskih težavah. Še več, neka slika, ki bi bila sicer zelo dragocena, saj so jo pripisovali nekemu flamskemu slikarju, je pravzaprav le preprosta potvorba. In to sliko še ukradejo in zavarovalna družba ji zato izplača tako skromno zavarovalnino, da jo hitro potroši in ostane brez sredstev. Arsenio Lupin pa meni, da so strokovnjaki, ki so ugotovili, da je slika potvorjena, «pogrešili». In tu se začne zaplet, ki ga Lupin seveda na svoj način pošteno reši in dekle pride do svojega premoženja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.30, 11.35 in 13.00 TV ŠOLA: V domu pionirjev. Nega bolnika, Pravopis, Vzpon človeka, Nizozemski slikarji,
15.55	Nogometna tekma: BEOGRAD — DINAMO 18.25 Ponovitev oddaje za stike z občinstvom
19.00	OBZORNIK
19.20 Francosko slikarstvo od romantike do renesance
19.40	KJE JE RESNIČNOST?
švedsko barvno nadaljevanke Kje je resničnost je ljubljanska TV napovedala že prejšnjo soboto, danes pa bo posredovala še nekaj podrobnosti o njenih glavnih junakih. Gre za osem zgodb po 30 minut. Zgodbe temeljijo na resničnosti, pa tudi na domišljiji in obravnavajo poglede na svet, ki so preprostemu človeku bolj zakriti, predvsem pa tega ne opazijo otroci in mladoletniki. V zgodbah nastopata dva junaka, 11-let-ni Anders in 60-letni Bertil Karlsson 20.30 DNEVNIK 20.50 Zunanjepolitični komentar
21.35	VESELA JESEN 75, prenos iz Maribora
22.35	Moda za vas 22.45 DNEVNIK
23.05 KOJAK, serijski film
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
15.55 Nogometna tekma: BEOGRAD — DINAMO
20.30	Otroški kotiček
21.30	Življenje Leonarda Da Vincija
22.30	CVETJE V JESENI, dramatiziran roman
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih programov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Tržaški baročni ansambel; 18.50 Glasbeni collage; 19.10 Spomini in pričevanja; 19.30 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.50 «Tončetove dogodivščine» Marije Petaros; 21.30 Vaše popevke.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba;
9.15	Popevke; 10.00 Z nami je;
10.15	Kvartet Jones; 10.40 Plošče;
11.15	Poje Maračič; 11.30 Melodije; 11.45 Z nami je; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Polke in valčki; 16.50 in 17.30 Poskočne; 17.45 Četrt ure z ansamblom Soul; 18.00 Za konec tedna; 19.00 Najnovejše plošče; 19.30 Zapojmo in zaigrajmo; 20.00 Prenos RL; 20.30 Glasbeni vikend; 23.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila;
6.30	Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran spored;
12.10	Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Folklorni program; 15.00 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 17.05 Izžrebanje loterije; 17.10 Mladi pianisti; 18.00 Pisana glasba; 19.30 Plošče; 20.00 Verdijeva opera «Luisa Miller»; 22.35 Takšni smo pač.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Na današnji dan;
9.10	Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Plesni orkester; 11.15 Sedem dni na radiu; 12.20 Z nami doma in na poti;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40_ Ob bistrem potoku; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 S knjižnega trga; 18.20 Gremo v kino; 19.05 Iz albuma lahke glasbe; 19.20 Čustveni svet računalnika Ruperta; 20.40 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.50 Lahko noe,

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Srešen dan za vse, ki se ukvarjajo s svobodnimi poklici. Ne gradite upov na nejasnih obljubah.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte uresničiti neke svoje dobre zamisli. Bodite bolj zadržani in previdni.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nastopile bodo nekatere težave v poslu. Skušajte urediti svojo srčno zadevo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V svojem poslovanju boste morali rešiti nekatera vprašanja. Ne bodite krivični v odnosu do najmlajših.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Braniti se boste morali pred nameni svojih nasprotnikov. Postavite se po robu brezbrižnosti v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne bodite preveč črnogledi v pogledu nekega posla, ki vas zanima. Upoštevajte občutljivost drugih.
Jl
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Odlične možnosti za vse, ukvarjajo z znanostjo. X..'fus „; nem pogledu boste uresničili svoj načrt.	,	,9
ŠKORPIJON (od 23.10. do. (“• 11.) Napeti odnosi s predstojnic. Ohranite mirno kri. Posvetite v<= čer prijateljem.	901?')
STRELEC (od 23.11. do Upoštevajte prav vse Ponua.°„’, v ste jih prejeli. Bodite Prevl odnosih z osebo, ki je ne poznate
KOZOROG (od 21.12. d<? 2°ega Ne sprejmite nekega po gan. predloga, ker je preveč Deležni boste vsega zaupanja.
VODNAR (od 21.1. do 19/pedali se boste na Pot°va"le v dni-jeli boste odločitev, ki bo v aiu žini zelo upoštevana.	b
RIBI (od 20.2. do 20 3.) Dan ^ zanimiv za umetnike m Odpirajo se vam perspektive
bodočnost.
Tartanska vojska napada
Ekstremistična organizacija škotskih nacionalistov, ki ji angleška policija zaman skuša priti na sled, je doslej izvedla že vrsto bombnih atentatov
OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA
LONDON. 25. sept. — Da Škotje že stoletja niso kdove kako navdušeni nad tem, da jim »vladajo London in Angleži«, je znana stvar. Znano je tudi, da so zelo ponosni na svojo preteklost, na svoje škotske kralje in sploh na vse, kar je škotsko, od viskija do škotskih »kril«. Ce rečete Škotu, da je Anglež ga boste smrtno užalili. Britanec morda da, Anglež nikoli.
Škotje Angležem tudi očitajo, da jih gospodarsko iz koriščajo in zapostavljajo (narodni dohodek na glavo Škota je za, kakih deset odstotkov nižji od dohodka na glavo Angleža), v zadnjem desetletju pa zlasti kriče, da jim Angleži poskušajo ukra sti nafto, ki so jo odkrili ob škotskih obalah severnega morja. In medtem ko je bil nekdanji »škotski nacionalizem« bolj stvar škotske folklore in predmet za posmeh ter šalo, pa sedanja oblika škotskega nacionalizma dobiva čedalje ostrejše robove Severnomorska nafta, ki da je last petmilijonskega škotskega naroda in ne »londonskih prisklednikov«, je — kot kaže — eksplozivno preplavi la ožilje škotskega nacionalizma in Škote navdala z zaresno bojevitostjo.
Med legalnimi nacionalističnimi grupacijami je najbolj aktivna škotska nacionalistična stranka (SNP), ki jo od lanskih splošnih volitev v parlamentu ob Temzi pred-
Odbor za partijsko nadzorstvo pri CK KP SZ je nedavno izrekel naistrožjd partijski ukor Slaščevu-Grigoro-viču, načelniku vsezveznega združenja za industrijo margarine pri sovjetskem pre hrambenem ministrstvu, in pa Markovu, načelniku glav ne uprave za načrtovanje, izgradnjo in izkoriščanje ob Jektov kmetijske oskrbe z vodo in namakan’« pašnikov Pri ministrstvu za melioracijo in vodno gospodarstvo ZSSR. Slaščev-Grigorovič je bil hkrati tudi ob službo, dokaj pomembno in odgovorno, saj je imel pod sabo vsa sovjetska podjetja ki so ne posredno ali posredno pove-zana s proizvodnjo margari ne.
stavlja sedem poslancev. Stranka zahteva določeno obliko škotske neodvisnosti v okviru britanske monarhije, vendar te zahteve ne uveljavlja z nasiljem, ampak po ustavni parlamentarni poti. Njeni voditelji ubirajo tudi taktiko čakanja, ker upajo, da bo westminstrska vlada po vseh svojih obljubah in »belih knjigah« le nekaj ukrenila za škotsko avtonomijo v okviru »devolucij skih načrtov«, ki obsegajo tako škotsko kot Wales. Nenasilni in evolucijski politiki navkljub pa je bila ravno ta stranka tista, ki je septembra z veli ko kampanjo »sevemomoi ska nafta pripada škotski« vzpodbudila dejavnost mili tantne skupine Škotov, ki so si nadeli ime »tartanska armada« (tartan je blago, iz katerega delajo škotska »kri-la-kilte«), Ta tajna vojska, ki je napovedala »smrtni boj« Angležem in se bori za popolno škotsko neodvisnost, je od jeseni naprej izvedla vrsto bombnih eksplozij, pri
Sicer pa sta bila oba na i čelnika visoko na vrhu do- I kaj široko razraščene pira mide oblasti:	podrejeni so
Jima bili številni direktorji podjetij, posejanih po prostrani ZSSR. Kaže da jima je ravno ta višina stopila v glavo, saj jima odbor za par tijsko nadzorstvo pri CK KP SZ očita, da sta ustvar jala »ozračje lizunstva ta kle čeplazenj«.
Slašfievu-Grtgoroviču pčlta-tajo, da Je v svo-em združenju uvedel redno prakso kolektivnega pijančevanja po vsakem četrtletnem . zasedanju sveta direktorjev podre-jemh podjetij. Očitne je mo-i ralo biti takšno zalivanje če-I triletnih uspehov dokaj buč
čemer si je za cilj svojih napadov najčešče izbrala naftovode in druge naftne naprave, ki jih po Škotski polaga britanska naftna družba Bri-tish Petroleum. Po nekakšni laični logiki »tartanov« namreč nafta po teh naftovodih odteka s škotske v Anglijo — simbolično in zares — in zato jih je treba pač stolči.
»Tartanska vojska« je do sedaj izvajala le nekrvavo nasilje. Štirikrat, petkrat je z bombnimi eksplozijami poškodovala naftovode družbe British Petroleum, nekajkrat je podminirala električne daljnovode, škotski oddajnik BBC in predor pod reko Cly de v Glasgowu. Vsakemu njenemu napadu, vsaki eksploziji, je sledil velik policijski lov, vendar oblastem do sedaj ni uspelo ujeti niti enega pripadnika te ekstremistične organizacije. Kot menijo dobro obveščeni viri, britanski policiji tudi ni uspelo, da bi med to organizacijo razpredla mrežo svojih obveščevalcev, kot je to na primer sto-
| no, saj je znano, kolikšno I moč ima vodka na razpoloženje sovjetskih ljudi. Drugače pa so tudi nasploh dokaj v navadi razm slavnost ni sprejemi, obedi ali večer je, na katerih se vrstijo du cati zdravic o prijateljstvu, delovnih uspehih, osebnih zaslugah ali o čem že bodi ki jim vsakič sled; obvezno »ožemanje« kozarčkov vodke
Tako je bilo najbrž tudi na četrtletnih Zasedanjih v ministrskem združenju, ki so se sprevrgla v vesele proslave. V njih je občasno sode loval tudi partijste sekretar ministrstva za prehrambeno industrijo cebedjev ki mu je odbor za partijsko kontro-
rila med severnoirsko IRA. Prav zategadelj je zelo malo znanih podatkov o tej organizaciji. Očitni so edinole njeni motivi in cilji — z bombnimi napadi doseči publiciteto in opozoriti britansko ter svetovno javnost na »škotski problem«.
Pričakovati je, da se bo to jesen dejavnost »tartanske vojske« še povečala, pri čemer niso izključene tudi človeške žrtve.
Napovedano je namreč, da bo 3. novembra britanska kraljica uradno odprla naftovod, ki povezuje severnomorsko naftno črpališče »For ties« s škotsko obalo, čim več nafte bo odtekalo proti Angliji, tem večja bo aktivnost militantnih nacionalistov. Da na Škotskem vlada »vojno stanje«, kažejo policijski in vojaški helikopterji, ki v teh dneh krožijo nad naftnimi napravami. Škotska policija je tudi ustanovila posebne »bombne oddelke«, ki poskušajo izslediti pripadnike »tartanske vojske«.
Za britanske oblasti, ki morajo sedaj, hočeš nočeš, z vso resnostjo obravnavati početje škotskih nacionalistov.
MITJA MERŠOL
lo pri CK KP SZ zato izrekel strogi ukor.
Do tistega vrhunca, ki je izbil sodu dno, pa je prišlo pred kratkim, ko je Slaščev-GrigOrovič oraznoval svoj 60. rojstni dan. Gre pač za pomemben praznik, ki ga je hotel načelnik združenja proslaviti tako, kot se njegovemu položaju spodobi
Na proslavljanje rojstnega dneva so prišli posebej za to iz številnih sovjetskih mest voditelji /rste podrejenih podjetij in prinašal’ svojemu načelniku darila Prav tako niso z darili skopaliri usluž benci v upravi vsezveznega združenja. Načelnik je bil očitno ginjen od tolikšne pozornosti svojih podrejenih pa je priredil v prostorih mi nistrstva slavnostni banket, ki so se ga udeležili direk torji sovjetskih tovarn in kombinatov za proizvodnjo margarine in usiužbenci združenja.
Podoben Je bil primer z načelnikom Markovem v ministrstvu za melioracijo in vodno gospodarstvo ZSSR. Tudi on je nedavno prosla vil svoj 60. rojstni dan. In tudi na njegov rojstni dan je prispela v Moskvo množi ca voditeljev raznih podjetij in organizacij, ki so podre-
Spodrezani frak
... Plemenski vrač In vremenar O’ONGU MAN-GAIVA je vzel zobovje svojih staršev in ostale svete predmete in se vrnil po slovesnosti ob praznovanju neodvisnosti Papue-Nove Gvineje, ki je poteklo v glavnem brez dežja, v svojo vas. V Pori Mo-resby, kjer je bilo slavje, so ga poslali prejšnji teden pristaši avtonomije za južno polovico nove države, ki so se bali, da se bodo slovesnosti končale z nalivom dežja. Toda čeprav je včeraj prišlo do nepričakovanega naliva, so glavne slovesnosti potekale v bleščečem soncu. Mangaivin nečak James Ekemopio je dejal, da je »vse vendar čisto preprosto. Vlada ima pač dosti močnejše čarovnike« ...
... Pri upoštevanju poteka roka za zaporne kazni so tla Filipinih zelo natančni. Zelo pazijo, da izpuste zapornika, ki mu je odmerjeni rok potekel, točno iz zapora. Če se pristojni tega ne bi držali, čaka tudi direktorja jet-nišnice in ječarje — kazen. In kakšna je ta kazen? Krivec mora stokrat prepisati dve poglavji iz kazenskega zakonika, ki govorita o izpustitvi zapornikov iz zapora . . . Tako poostreni ukrepi so zadeli filipinske ječarje zategadelj, ker so ta mesec odkrili, da so založili sodni odločbi dveh zapornikov, ki sta zato sedela v zaporu kar deset let dlje.
jena njegovi glavni upravi ali pa so z njo v kakšni zvezi.
Številni direktorji in z nji mi uslužbenci glavne upra ve so svojemu načelniku prinesli darila, ki so jib naku pili za denar, zbran med podrejenimi, in vinjeni Mar kov je v svojem uradnem ka binetu priredil sprejem, koder je vodka spremljala zdravice, oziroma obratno.
V obeh primerih so sledile eksemplarične kazni, ki so se dotaknile tudi partijskih sekretarjev v obeh. ministrstvih. Odbor za partijsko nad zorstvo je vnovič opozoril na smernice CK KP SZ o okrepitvi boja proti pijanstvu oz o izkoreninjenju navad, ki so tuje sovjetski družbi.
Kampanje proti alkoholi zrnu so v Sovjetski zvezi do kaj pogostne , a zdi se, da imajo zvečine bolj trenutni učinek. Zdajšnje eksemplarične kazini, izrečene v dveh zveznih ministrstvih, pa so bile po vsej verjetnosti namenjene Tot opozorilo, da se boj proti alkoholizmu ne bo ustavljal niti pri vrhovih. Hkrati pa naj bi tudi pri strigle peruti tistim visokim uradnikom, ki se marsikje počutijo precej nedotakljive
T. D.
Vesel rojstni dan
Sovjetsko partijsko vodstvo je pokazalo, da se je namerilo tudi v vrhovih pomesti z nevšečnim pijančevanjem
MOSKVA. 22 sept — Z izredno strogimi kaznimi, ki so nedavno doletele dva visoka uradnika v ministrstvu prehrambene industrije in pa v ministrstvu za meliorizacijo ter vodno gospodarstvo ZSSR, je sovjetsko partijsko vodstvo pokazalo, da se je namerilo povsod, tudi po navidez vsemogočnih vrhovih, odločno pomesti z nevšečnim družbenim zlom, pijanstvom. To je v skladu s smernicami CK KP SZ o okrepitvi boja proti alkoholizmu.
Kupi vsaj tono bencina
Zakaj mečejo bone v smeti — Specializirane črpalke — Novinar bi lahko kupil nekaj ton bencina — Za nagrado odpeljali kupe snega, ki ga ni bilo
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 24. sept. — V Sovjetski zvezi z bencinom nimajo problemov. Dovolj ga imajo, saj ga letno izvažajo po 5,5 milijona ton. In tudi poceni je, saj velja »super« borih deset kopejk, (dobra dva dinarja). Pa vendar poznajo tudi v SZ svoj »bencinski problem«, ki so ga nedavno celo uradno načeli. Gre za dokaj razpaslo prekupčevanje s tako imenovanimi državnimi bencinskimi boni.
Oskrba z bencinom je v Sovjetski zvezi precej drugačna od naše. Običajnih črpalkarjev ne poznajo. Vso zadevo so namreč na črpalkah avtomatizirali, uvedli nekakšno bencinsko samopostrežbo. Sredi kakšnega ducata črpalk kraljuje v svoji hišici za steklenim okencem uslužbenka, ki pobira denar oziroma bencinske bone, potem pa sproži mehanizem, ki vozniku pri določeni črpalki natoči vplačano količino bencina.
Dvajset rubljev na uro
Voznik mora kajpada sam odcepiti bencinski rezervoar in si natočiti bencin, potem pa cev znova obesiti na črpalko. Ni duha o kakšnem uslužbencu, ki bi zbrisal pra. šne šipe ali izmeril pritisk v zračnicah. To počenja voz-nife sam z napravo, ki mu jo dajo ob nakupu avtomobila, -po potrebi pa si pomaga s tlačilko, ki jo prav tako dobi skupaj z vozilom. Tudi olje si mora meriti in dolivati sam.
Vrhu tega so se črpalke specializirale. Na nekaterih točijo samo »super«, na drugih »navadnega«, na tretjih samo gorivo za tovornjake. In na nekaterih je. mogoče kupiti bencin samo za denar, na drugih pa samo za bencinske bone. Potemtakem je bone obvezno treba imeti, kajti nikoli ne veš, kakšna je specializacija tiste črpalke, pred katero je začel tvoj iekleni konjiček omagovati. Z nakupom bonov ni težav, prodajajo jih tudi v kakšnem kiosku. Toda na črpalkah jih ne vzamejo, če ni na njih žig. Torej le hkrati z avtom treba imeti žig.
Prekupčevanje z boni
In prav okoli teh bonov se je spletla prekupčevalska za deiva, ki je prerasla v resen bencinski problem. Ugotovili so namreč, da številni vozni ki državnih vozil preproda jajo najprej bencinske bone ki jih dobijo, in da so se v to prekupčevanje vključili ne le nekateri vozniki osebnih vozil, ampak tudi uslužben.-’ po črpalkah. Kaže, da so se pri tem obračali precejšnji denarci.
Novinar »Komsomolske pravde«, ki je raziskoval to zadevo, se je nekega dežev nega septembrskega dne po dal na eno izmed mioskov
skih bencinskih črpalk. Na njej je bilo živahno ko običajno: kakšen ducat vozil se je tlačilo okrog petih črpalk, vozniki so letali k osrednji hišici in nazaj, motovilili s cevmi, opozarjali uslužbenko, naj že vendar požene * tisti svoj mehanizem.
Ob strani je stal uradni »zil«, nekak sovjetski rolls royce, kakršnih izdelajo ročno le po dvesto do tristo primerkov na leto, pas za boljše potrebe. Novinar je odprl vrata vozila in rekel vozniku, da bi rad kupil bencin. »Koliko?« je vprašal ta. »Kolikor moreš«. — »Bo tona dovolj?« — »Za koliko«’ — Za tri rublje — in še poznam te ne«.
Samopostrežba na črpalki
Za trirublejski bankovec (slabih 70 din) je šofer, očitno zadovoljen, ker je opravil dobro kupčijo, odštel novinarju stodesetlitrskih bencinskih bonov, na katerih je bil žig enega izmed moskovskih podjetij. Potem se je novi nar pozanimal za kupčijo še pn drugih voznikih, največ pri tovornjakarjih. Lahko bi bil kupil vsaj sto ton ben cina. Ugotovil je skratka, da dobremu »profesionalcu« ni težko priti do petsto ali celo tisoč ton bencina. Ponudba je radodarna.
Razlog je v tem, da števil nim voznikom uradnih vozil zlasti tovornjakarjem ostaja jo kupi bencinskih bonov, ki vnovčili. Po planu jih namreč podelijo mesečno toliko in toliko, in če ne opravijo predvidene poti, se jim boni naberejo. S kilometri že kako opravijo:	števca namreč
ni tako težko zavrteti za po trebne kilometre naprej. Toda kam z boni?
Bencinski bon v smetnjaku
Mnogi se bojijo, da bi jib uradni žig na bonih izdal, pa odvržejo bone v smeti Lani so samo v ruski federa ciji, največji izmed 15 sov jetskih republik, ugotovili, da je bilo uničenih bonov v vrednosti 88 milijonov rubljev Na tisoče kilogramov ožigo sanib papirčkov se je valjalo v jamah za smeti.
Pa kaj naj stori denimo voznik cisterne za polivanje ceste, ki mu je plan odredil da mesečno polije toliko in toliko litrov vode, če se je zoper njega zarotilo nebo in mu z močnimi curki odžira kruh? Nekateri najbolj prizadevni se kljub vsemu lotijo polivanja cest, četudi je naliv še tolikšen:	»Plan je
plan«, si rečejo »naj pada dež ali toča, naj brije veter ali žge sonce, plan se na vre menske razmere ne ozira
Plan je treba izpolniti. To je glavno.«
še bolje pa je piar tudi preseči. V nekem velikem sovjetskem mestu so komunale! sporočili uradnim oblastem, da so njihovi vozniki med čiščenjem mesta prepeljali dva milijona ton snega. Za preseženi plan so prizadevni vozniki dobili nagrade in povišane plače Cez čas pa je številka prišla pred oči vremenarjem, ki so naglo ugotovili, da bi tolikšna količina snega lahko padla komajda v 20 letih. In prav to doseganje in preseganje plana največ botruje takoimeno-vanemu bencinskemu problemu v Sovjetski zvezi
Tisti vozniki namreč, ki «e jim v največjem nalivu oe da polivati cest, zlijejo vodo v reko Moskvo, zavrtijo števec za potrebne kilometre naprej in v potnem nalogu je nato vse v redu: prevoženih je bilo nekaj sto kilometrov in politih nekaj desetin ton vode.
Glede na to, da jih žigi lahko izdajo, se vozniki običajno povežejo z uslužbenci na črpalkah. Ti lahko kupljene bencinske bone dokaj enostavno vnovčijo naprej.
Bencinski gordijski vozel bi bilo najlaže presekati tako, da bi vse črpalke za osebna vozila točile samo za gotovino, tiste za državna vozila pa za bencinske bone. Toda izračunali so, da bi za. to morali samo v Moskvi zgraditi vsaj sto novih bencinskih črpalk,
TIT DOBERSEK
k panamske beležnice
Bitka na mostu sveta
Z generalom Torrijosom na zadružnem mitingu
v pokrajini Chiriqui
__ PANAMA, septembra. Mali DC-3 je z dvema propelerjema počasi a ne-umorno rezal zrak in oblake. Spodaj je prijetno blizu bežala zelena pokra-jing — kava, sladkorni trst, fižol, plan-luže banan in riževa polja, med kate-so leno vijugale blatne reke, na-p rekle od tropskih nalivov. Zjutraj ^mo zvedavo merili s pogledi kopno in ^orje, zdaj, ko smo leteli v večerni ™rak, smo otopelo čemeli in vsak za-Se premlevali vtise.
Spet sem se ozrl po »sivomaslina-s«« kabini s trdimi, kovinskimi klop-m> ob stenah in močno žico pod stropom — očitno so se z letalom sicer v°zili padalci. Bili smo res zanimanja vredna druščina, pisana kot padalska uniforma, čeprav sicer vse prej kot strumna in športna. Mali, temnopolti U) temnolasi Ruben Dario Gonzales Pitti, poslanec iz Chiriquija in podpredsednik skupščine, je z vročim poletom nekdanjega sindikalnega vodje delavcev na bananskih plantažah gotovo najbolje poosebljal revolucionarno Plat Torrijosove Paname, človek iz Protokola, uglajen in tekoče besede, je menda eden največjih delničarjev Podjetja »Rum Cortes«, torej eden iz-tbed tistih domačih kapitalistov, ki Podpirajo novi režim, a so sicer politično najbrž daleč od obiralcev banan. Debelušni fotoreporter deškega obra-za* s slamnikom na glavi in canonom z debelo naramnico za vratom, je bil nenehno nasmejan a hkrati izrazito Profesionalen. »Moto«, naš vodnik, ki Je lani z motorjem prekrižaril Jugoslavijo, je bil dober organizator, is-itreno prijazen in nevsiljivo ustrežljiv, nilad diplomat, namenjen za dobro administrativno službo, če ga ne bo zvleklo k zaročenki v Italijo. Mi Jugoslovani, novinarji in dva ali trije Poslanci, ki so se nam solidarnostno pridružili na tem »partizanskem« poletu, smo se z latinsko odprtimi in neposrednimi Panamci zlahka sporazu-m6vali z besedami in brez njih.
Tako smo lebdeli med nebom in ®fnljo, med Atlantikom in Pacifikom,
sj y Panami podajata roke, med Chiriqui jem in Panamo, med vasjo in mestom, med dvema svetovoma. To zamtje nas je ta dan in nasploh med Muskom v Panami najbolj preseneti-
Zgodaj popoldne smo se po pustolovskem potovanju z letali, avtobusom in s helikopterjem naposled vsi £ašli v vasi Colorado Centro, nedaleč od kostariške meje, sredi savane, nzevih polj in »bananer«. Vasi Colorado Centro sicer ni na nobenem zem-ijevidu. Vsakdo pa ve za pokrajino Chiriqui. Tu je središče bananskih
plantaž, ki dajejo Panami 53 odst. izvoznih dohodkov, tu je tudi sedež prve panamske družbe za pridelovanje banan, ki so bile do nedavnega še popolnoma v rokah ameriške družbe »United Brands«. Bitka z Američani še traja Še julija lani je »United Brands« ustavil proizvodnjo in v mor je so vrgli dva milijona zabojev, ker Američani niso hoteli plačati za dolar višjega davka, ki so ga zahtevale srednjeameriške države.
Toda od 35.000 hektarov, kolikor jih je imel v lasti »United Brands«, jih je 22.000 že nacionaliziranih, »v dveh letih pa bo v naših rokah vsa panamska zemlja,« nam je zatrdil član zakonodajne komisije dr. Perez Her-rera, kultivirani nekdanji senator in jezuit, ki je sedaj ena od najbolj vplivnih osebnosti panamske vodilne ekipe.
Tu, v Colorado Centro, smo bili gostje Asentamiento campesino »Revo-lucion en Marcha«, kmečke zadruge »Revolucija na pohodu«. Ime ni zlagano, kajti tu smo se srečali z najbolj ekstremno pojavno obliko panamske revolucije.
»Živelo ljudstvo!« »živela narodna vlada!« »Dobrodošel, general Torrijos, vodja revolucionarnega procesa!«, »Proizvajamo za pobtično in gospodarsko osvoboditev!« »Enotnost v boju proti imperializmu in oligarhiji!« Gesla na skromnem novem šolskem poslopju in v rokah grčastih malih kmetov, ki bi bila v mestu Panami videti prisiljena, so se tu zlivala z aktivi stičnim ozračjem mitinga. Okrog tribune iz golih desk, na katere so sedi’ gostje z generalom Torrijosom, se je zbralo kakih 200 ljudi v pražnjih oblekah. Drugi so se pred morilskim soncem, ki je bilo skozi oblake, umak nili na verande čisto novih, pastelno ometanih hišic, ki so bile pravzaprav povod za ta miting, močno podoben rojstnim dnevom naših zadrug Tega 10. septembra je namreč predsednik vlade Omar Torrijos prišel odpret novo naselje, ki so ga zadrugarji zgra-
dili s krediti ministrstva za stanovanjsko izgradnjo.
»Doslej smo stanovali v takih barakah«, mi je rekel zadrugar Herman Sanchez in pokazal kolibo, pokrito palmovim listjem, ki so jo pozneje obredno zažgali kot simbol starega življenja. »Danes je za nas velik dan. Nove hiše bomo sicer morali plačevati, vendar jih bomo plačevali s proizvodnjo. Pridelujemo riž, fižol, banane, ječmen, juko ... Zdaj nas je 79 za-drugarjev, imamo pa 763 hektarov zemlje. Vse obdelujemo skupno; zadrugo vodi »junta directiva«, vsak teden pa vsi skupaj na skupščini ocenjujemo opravljeno delo in odločamo o načrtih za naprej«.
Vsak zadrugar dobi za delovni dan 3 dolarje — Panama ima sicer svoj denar, balboa, vendar nima bankovcev, tako da uporabljajo kar ameriške — kar je minimalna mezda. Konec leta pa si zadrugarji razdebjo dobiček, in če smo kmeta Sancheza prav razumeli, so za lansko leto izplačali po 20 dolarjev na delovni dan. Velik del tega gre seveda za investicije v stroje. Ob poti so ponosno stali traktorji, Sanchez pa je povedal, da imajo tudi druge kmetijske stroje, mehanično delavnico in električni mlin.
Takih zadrug je samo v pokrajin Chiriqui 43. V njih se združujejo v glavnem kmetje, ki so prej delali kot najemni delavci na ameriških pianta žab, medtem ko se »privatniki« držijo bolj ob strani. Toda general Torrijos vidi v tem prihodnost Paname. »To so generacije, ki bodo preobrazile panamsko družbo,« nam je rekel v pogovoru, ko smo ga za nekaj minut zadržali, preden je vstopil v helikopter »To me navdaja z optimizmom Sicer pa ste danes sami videli panam sko revolucijo v praksi.«
Brigadni general Omar Torrijos Herrera je imel za seboj tipičen dan, ki pa je bil z evropskega zornega kota vendarle nenavaden za predsedni ka vlade. Dopoldne je v spremstvu
svojega gosta Kire Gligorova obiskal mesto Santiago in poveljstvo ene izmed vojaških »con«, kjer vojaki z delom na polju sami skrbe za svojo »materialno bazo«, opoldne pa je z letalom priletel v David, glavno mesto pokrajine, odvihral mimo napisa, na katerem je elitni klub rotarijancev vabil na srečanje svojih članov, sedel v vojaški helikopter in odvrvotal v Colorado Centro.
Ko se je na tribuni zvrstil ducat temperamentnih govornikov, od katerih ni noben pozabil omeniti panamske revolucije in brigadnega generala Omara Torrijosa Herrere, je stopil k mikrofonu general, tesno zapet v delovni, zeleni vojaški uniformi in s prevezanim širokokrajnim klobukom na glavi. Govoril je vsega četrt ure — o problemih bananske družbe, o kmetijstvu, o zadrugah, o pokrajini Chiriqui in seveda o novem naselju Colorado Centro. »Zdaj pa govorite vi«, je rekel potem. »Zdaj je pravi čas, da poveste, kje vas čevelj žuli«.
Tradicionalnega premolka pred začetkom razprave ni bilo. Chiriquijci so si kar podajali mikrofon in pri nb komer ni bilo opaziti zadrege. Nekaj ima seveda s tem opraviti latinski temperament, nekaj pa tudi to, da panamski kmetje očitno generala dobro poznajo, še zlasti tu, v Chiriquiju, kjer je služboval, ko je bil še kapetan.
»Kaj se hvalite s temi hišami, ki sploh niso za nas, pa še plačati jih bomo morah,« je zabrusil eden izmed govornikov. »In pri tem nisem mogel niti izbrati barve za svojo hišo«.
»Prepričan sem, da bi storili napak, če bi vam hiše podarili«, mu je takoj vrnil Torrijas. »Potem bi jib zanemarili, tako da bi čez leto dni začele razpadati — sploh pa je vprašanje, ali bi zdržali leto dni, kajti po mojem bi jih koj jutri prodali. Ali ni res?«
»Res je,« se je zakrobotala množica.
Nekdo je protestiral, ker je železniška proga v Chiriqui v obupnem stanju. Neka ženska je v solzah prosila, naj ji izpustijo moža, ki so ga zaprli, šolarji so se zanimali, kdaj bo tudi v njihov kraj začel voziti šolski avtobus. Dialog je trajal skoraj celo uro. Najbolje so jo odnesli šolarji, ki so jim obljubili avtobus. Potem se je končalo tako, kot se je začelo. General je vstal in z naglim korakom odšel skozi naselje. Ogledal si je hiše, podtaknil ogenj pod simbolično kolibo, odšel v šolo na skromno kosilo, nato pa sedel v helikopter in se odpeljal tako naglo, kot je prišel. Močni piš izpod rotorjev je dvignil prah s pokošene livade, da ga je neslo v nos in v oči in na zadrugo »Revolucija na pohodu« je spet legel vsakdan.
Mi smo zdaj bežali pred njim z blatnimi čevlji in prepotenimi srajcami proti bleščeči prestolnici in nismo se mogli otresti občutka, da se peljemo proti drugemu panamskemu tečaju. Seveda živi vsa država pod istim sistemom, pod isto državno ureditvijo in isto piramido oblasti, ki sega od krajevnih skupnosti do vlade in skupščine ter močnega vojaškega vrha. Toda medtem ko se je življenje v Chiriquiju in, pravijo, tudi drugod po deželi povsem spremenilo, je mesto Panama še vedno ostalo kozmopolitsko središče, trgovski vozel, v katerem se prepletata domači in tuji kapital, mesto ob coni prekopa, ki je živi simbol tuje prisotnosti na panamskih tleh. General Torrijos, ki je slej ko prej močni človek, »lider maximo«, gradi svojo revolucijo na Kmetih in vojski, ki izhaja iz revnih kmečkih družin in jo vodijo oficirji, šolani na Kubi. Pravijo, da gre v prestolnico le, kadar je nujno potrebno, sicer pa potuje po deželi ali se zadržuje v eni od vojaških »con«.
Toda tudi Ciudad Panama, kjer živi tretjina vsega prebivalstva, je Panama. Seveda tudi tu živi veliko delav-
cev, veliko preprostih ljudi, ki so Torrijosu pri srcu, in tudi del doma čega kapitala podpira novi režim. To da tudi sami Panamci se sprašujejo, ali se bo ob tako močni polarizaciji mogoče izogniti socialnemu konfliktu, obračunu, eksploziji.
»S kom naj ustanovim politično gibanje?« je vzkliknil Torrijos nedavno v pogovoru s tujim gostom. »S temi ljudmi, ki so vsi v suknjičih in kravatah?« »Mi imamo pripravljene načrte za ustanovitev množičnega političnega gibanja«, mi je rekel eden izmed panamskih politikov. »Vendar ne moremo iti hitreje, kot gremo — smo za ideološki pluralizem in razen tega imata domača buržoazija in tuji kapital tu še močan vpliv.« »Vseh nasprotnikov vendar ne moremo čez noč postaviti ob zid,« se je naravnost brutalno izrazil eden izmed članov tako imenovane zakonodajne komisije.
Več kot očitno je, da to, kar se je zgodilo v Panami oktobra 1968, ni bil klasičen latinskoameriški puč. Očitno je tudi ,da je v tem, kar se dogaja na deželi, v vojski, v strukturah oblasti, nekaj »kubanskega«, ne v smislu kopiranja, marveč v tem, da nastaja nekaj novega, kar izziva navznoter in navzven. Očitno je tudi, da to ni všeč mnogim v Panami in zunaj nje. Očitno pa je tudi, da Omar Torrijos noče razreševati teh protislovij s silo, kar mu ne veleva samo zdrava pamet, ampak tudi razmerje moči, tako kot se zaveda, da vprašanja prekopa ne more rešiti v oboroženem spopadu z Američani, ki imajo v coni ob prekopu dvanajst vojaških oporišč. »General Torrijos posluša na obe ušesi,« mi je s smehom rekel eden izmed panamskih poslancev.
Panamo smo poznali in jo še vedno poznamo predvsem po Panamskem prekopu. Na zunaj je to simbol boja za panamsko neodvisnost, »neodvisnost in suverenost pa morata biti poglavitni cilj vseh neuvrščenih držav,« nam je rekel Torrijos, ko je govoril o pomenu gibanja neuvrščenih. Navznoter je prekop kot trn, ki noč in dan zbada v oko. »Vzravnani ali mrtvi, a nikdar na kolenih!« pravi znani Torrijosov izrek.
Toda ko se je pod nami v zadnjih žarkih zahajajočega sonca pokazala svetleča vodna pot, letalska steza v ameriški bata, sveže pokošene trate in rdeče strehf ameriških vojašnic, se nam je vendar zdelo, da je prihodnost Paname, ki se ponosno imenuje »most sveta«, vsaj tako kot od bitke za prekop odvisna tudi od stotih malih bitk, ki jih Panamci bijejo sami s seboj, od tega, ali bodo ob mostu svetov mogli postaviti tudi most preko časa.
Andrej Novak
27. septembra 1975

Kažipoti menjave
Naše gospodarsko sodelovanje z državami v razvoju se naglo krepi — Desetkrat več v Irak — Odprte možnosti
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 25. sept. — Na letošnjem velesejmu v Zagrebu je sodelovalo 30 držav v razvoju. Večina se ni več zadovoljila z nekdanjimi informativnimi razstavami. Tako so bili za indijsko razstavo značilni proizvodi moderne tehnike — poleg tradicionalnih razstavkov, kakršni so tekstil, preproge in nakit.
Tudi Iran se je med drugim predstavil s tehničnimi proizvodi (televizorji in gospodinjskimi aparati). Jordan, Kuba, Gana, Panama, vzhod-noafriške in druge države v razvoju so s svojimi razstaviti, ki so jih prikazali na velesejmu, prav tako potrdili rezultate, ki - so jih dosegli na poti svojega industrijskega razvoja. Samo lani smo povečali uvoz iz teh držav v Jugoslavijo za 151 odstotkov, izvoz pa — če ga primerjamo s 1973. letom — za 58 odstotkov.
Stanovanja za 5 milijard dolarjev
Med velesejmom je bila na velesejmu tudi seja izvršnega odbora gospodarske zbornice Jugoslavije, ki je razpravljal o letošnjem uresničevanju zunanjetrgovinske izmenjave naše države. To se v dobršni meri nanaša tudi na sodelovanje z deželami v razvoju.
Naše gospodarske organizacije so dobile v državah bližnjega in Srednjega vzhoda (Irak, Iran, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Sirija, Jemen. S. Arabija, emirati Oman, Bahrein in Katar) na področju izvajanja investicijskih del v uresničitev vrsto projektov, katerih vrednosti so ogromne. Tako ocenjujejo, da presega vrednost bodočih del na kmetijskem področju 1,5 milijarde dolarjev. Začeli so že graditi objekte v vrednosti nad 950 milijonov dolarjev. Pripravljena je ponudba za gradnjo stanovanj v vrednosti nad 5 milijard dolarjev, vrednost dobljenih projektov na različnih področjih pa se giblje od 20 do 50 milijonov dolarjev.
Tako uspešno sodelovanje seveda ugodno vpliva posebno na zvečanje blagovne izmenjave, posebno našega izvoza v te države. To najbolje ilustrira primer Iraka, kjer se je naš izvoz v letošnjem prvem polletju zvečal (v primerjavi z enakim lanskim obdobjem) za desetkrat. Sicer pa se je skupna blagovna izmenjava z Irakom zvečala v tem času (v primerjavi z lanskim prvim polletjem) za 93 odstotkov — od tega uvoz za nekaj nad 92 odstotkov (v glavnem surova nafta iz Irana in Iraka), izvoz pa za 100 odstotkov. Z našim izvozom pa še vedno ne moremo biti zadovoljni.
Kje so težave?
Splošna ocena je, da bla govna menjava z Indijo, po tem ko smo prešli na konver tibilno plačevanje, ne zado voljuje ker še premalo izva žarno — čeprav je bila na najvišji ravni. Izvoz se je resda povečal, vendar pa' so 80 odstotkov izvoza ladje Hkrati se je uvoz zvečal za 28 odstotkov. Naše cene ter relativno slabo zanimanje za plasma proizvodov iz redne blagovne menjave, še naprej ostajajo resen problem, vendar napovedujejo, da se bo obrnilo na bolje že do sklepa leta.
Z Indonezijo so letos skle-
njeni tudi prvi investicijski posli: gradnja dveh elektrarn in elektrifikacija dela Jave v skupni vrednosti okrog 100 milijonov dolarjev (sarajevski Energoinvest). Med drugim si kragujevška »Crvena zastava« in mariborski TAM prizadevata, da bi sklenila kooperacijo v proizvodnji dostavnih vozil in tovornjakov, ki jih v Indoneziji že poznajo. Ta čas teko pogajanja o gradnji ladjedelnice (beograjski Invest import), ladij (zgrebški »Jadranbrod«) itd.
Pozitivna stran sodelovanja s Pakistanom je, da je jugoslovanskemu gospodar stvu uspelo na ta trg plasirati blago iz našega proizvodnega programa, ki terja višjo tehnično obdelavo (dvigala, stroji, traktorji idr.), sicer pa bo potrebno poskr beti za bolj modeme metode iasnenjave.
Temeljne težave za zvečanje in izboljšanje blagovne izmenjave z Bangladešem so v tem, da ta država nima dovolj tujih plačilnih sredstev ter da njen izvoz ni raznolik in tudi ne gre za velike količine. V prihodnje naj bi izboljšali še raven blagovne izmenjave s Sri Lan-ko, Malezijo in Filipini, kjer gre še za posebej simbolično izmenjavo.
Značilno je tudi, da je prišlo do zmanjšanja našega izvoza in precejšnjega povečanja uvoza iz držav Magreba (Alžir, Maroko, Tunis), pa držav Zahodne in Centralne Afrike (Etiopije in Madagaskarja). Tu bomo mogli na zeleno vejo šele, ko bomo rešili probleme organiziranja naših podjetij ne le v državi, temveč tudi pri njihovem na stopanju v teh državah, kre ditiranje ter ko bomo imeli več naših predstavnikov v večjem številu teh držav.
Konkurenčni v Severni Afriki
Z odprtjem sueškega prekopa si moremo v prihodnje obetati več od ekonomskih odnosov z vzhodnoafriškimi državami. Razveseljivo je, da oživlja tudi gospodarsko sodelovanje z zahodnoafriškimi državami.
S severno Afriko (Egipt, Libija, Sudan) razvijamo zelo uspešno sodelovanje na domala vseh gospodarskih področjih. Samo letos smo dobili več projektov, ki Jih bo potrebno uresničiti. Najbolje se razvija sodelovanje v kme tijstvu, pa v infrastrukturi in energetiki. Posebno razve seljivo je, da smo dobili več licitacij, ki jih financira svetovna banka. Posebno z Egiptom in Libijo se medse bojna blagovna izmenjava zvečuje leto za letom, pri čemer najviše rase naš izvoz.
V naših skupnih ekonomskih odnosih z Latinsko Ameriko se kažejo pozitivne srpemembe. Države centralne Amerike in Karibov kažejo vse večje zanimanje za nakup proizvodov visoke tehnične obdelave, za našo tehnologi-
jo, skupna vlaganja itd. Poleg obstoječih skupnih proizvodnih podjetij za elektro opremo in orodjarske stroje v Mehiki so nedavno podpisali preliminarno pogodbo za skupno proizvodnjo ročnega orodja, avtomobilskih delov, delov za kolesa, motorje, rudarsko opremo in traktorje. Niso še sklenjena pogajanja o skupni predelavi mehiškega lesa v pohištvo, ki naj bi ga plasirali na tretja tržišča (ZDA), zato pa je sklenjena pogodba o projektiranju agroindustrijskih kombinatov.
V	Južni Ameriki predstavljajo države andske skupine (Peru, Ekvador, Venezuela in Kolumbija) pomembna tržišča. V Panami bo slednji potrebno proučiti mož nost rabe proste cone kanala, saj bi mogle naše OZD pod zelo ugodnimi pogoji sestavljati določene proizvode (bela tehnika, elektronika, dvokolesa) ter Jih prodajati tudi v ostalih državah Centralne Amerike.
V	Brazilijo še naprej izvažamo vagone (pomemben kreditni posel, vreden okrog 90 milijonov dolarjev), to pa je povezano z uvozom brazilske kave. Zadnje mesece teko resna pogajanja za plasma 10 tisoč traktorjev.
Včeraj je namiree republiški komite za energetiko odo bril sanacijski program za nadaljnjo izkoriščanje tega rudnika. S tem je dana možnost, da Laško na novo od pre m pripravi za odkopava nje 303 tisoč ton rezerv pre moga, kar praktično pomeni, da bi rudnik podaljšal svojo proizvodnjo še do leta 1981 in sicer bi vsako leto nakopali okoli 70 tisoč kvalitetnega rjavega premoga.
Za odpiranje, pripravo to odkopavanje teh rezerv Po trebujc rudnik nekaj več kot 17 milijonov dinarjev. Ta znesek bi bremenil vsako odkopano tono premoga s 56,48 din.
Kakor rečeno, projekt Je utemeljen in sprejet, vprašanje pa je, kako zbrati teh 17 milijonov dinarjev. Zaradi poprej predvidene opustitve proizvodnje premoga je rud nik zadnje čase vlagal svoja amortizacijska in druga sredstva v tovarno izolacij skega materiala TIM Laško ki je bila zgrajena ravno zaradi tega, ker so nameravali jamo zapreti. Zato sedaj ni majo lastnih sredstev za od-
V Osijeku novi velikan za hrano
Organizirana kmetijska proizvodnja na skupno 656.000 hektarih
OSIJEK, 22. sept. (Tanjug) — Kmetijsko-živilski sistem, Slavonije in Baranje bo zajemal 50 kmetijsko-živilskih de lovnih organizacij to znanstvenih ustanov. Od zunanjih so se za sistem odločili kmetij sko-industrijski kombinat Virovitica in Tehno-ekonomski biro Zagreb, prek kooperacije pa se bo pridružil tudi zasebni sektor kme tijstva, tako da bo lahko ta gospodarska tvorba organizirala kmetijsko proizvodnjo na 656.000 hektarih, od česar bo 242.000 hektarov odpadlo na družbam sektor.
Organizacije, ki so se izrekle za vključitev v ta sistem, so lani ustvarile za 15 milijard dinarjev skupnega dohodka, za približno tri milijarde dohodka to za 830 milijonov dinarjev pozitivnega finančnega rezultata. Zaposlenih bo približno 40 tisoč delavcev.
Glavni cilj združevanja v kmetijsko-živilski sistem je čimbolj množična in bolj ekonomična ter bolj racionalna proizvodnja živil, uskla-janje razvoja proizvodnih zmogljivosti, skupno uveljav Ijanje na domačem to tujem tržišču ter poslovanje z bankami, nenehna skrb za po polno modernizacijo proizvodnje itd. Ustanovitev kme-tijsko-živilskega sistema ne pomeni nikakršnega regional nega zapiranja kajti sistem bo odprt vsem zainteresiranim partnerjem.
piranje novih premogovnih rezerv, kljub temu pa sta ru dnik ta TIM skupaj priprav Ijena prispevati iz svojega nekaj več kot 3 milijone di nar jev, medtem ko naj bi preostali denar zbrali z na j et jem bančnih in drugih kreditov.
Stvar pa, kot kaže, ni tako preprosta. Prekoračitve oei roma podražitve elektroener getskih objektov, ki jih gra dimo, so praktično pogoltni le vse denarne zmogljivosti v te namene za letos in tudi za prihodnje leto. Zato je
BERITE
REVIJO
DAN
Pospravimo
koruzni
rekord
Na jugoslovanskih poljih rekordni pridelek 9,5 milijona ton koruze
OD NAŠE BEOGRAJSKE DOPISNICE
BEOGRAD, 25. sept. — »Kaže, da oomo letos na približno 2,5 milijona hektarih, kolikor je posajenih s koruzo, imeli rekorden pridelek Ce ne bo presenetilo vreme, bo šlo v silose 9,5 milijona ton koruze,« je deja' dr. Via dimdr Trifunovič, direktor inštituta za koruzo Zemun polje.
To pomeni, da bomo skoraj na enaKih površinah letos pridelali za približno 1,5 milijona ton več kot sicer Kot poročajo, je koruza letos odlične kakovosti, povprečni pridelek znaša 40 stotov na hektar. Rekordna letina koruze bi bila ahko še boljša, če bi na zasebnih posestvih (na katerih je posajene skoraj 90 odstotkov vse koruze), poskrbeli za boj proti zaje-dalcem in plevelu.
Kot trdijo strokovnjaki, bi morali zdaj izkoristiti lepe dneve in Koruzo obrati pra vočasno ter jo dobro shraniti. Kljub takim opozorilom pa so ponekod že začeto obi ranje koruze prekinili. Razlog je že star — pomanjkanje rezervnih delov za kom bajne in druge stroje in to ne le uvožene, temveč tudi za domače.
Uspelo nam Je pridelati veliko koruze, ki stane na svetovnem trgu tudi po 150 do larjev tona. Cernu torej ner voza, če nas ne čaka drugega dela kot to, da koruzo pravočasno pospravimo.
BOJANA JAGER
komite za energetiko pripo ročil izvršnemu odboru tate resne skupnosti elektrogospo darstva Slovenije, naj pregleda sanacijski program rudni ka in sprejme ustrezne sklepe o sofinanciranju. Prav tako je priporočil poslovni banki, naj pregleda ta elaborat in čimprej omogoči uresničitev programa, ker ni nobene dileme, da ta premog potre bujemo, zlasti ker je že vključen v energetsko bilanco in z njim pri načrtovani porabi računamo. Na seji so napo sled menili, naj bi se rudnik Laško pozanimal, ali so kakšne možnosti, da bi zadevo sofinancirala republiška raziskovalna skupnost.
Rudnik Laško pa ima pod glavnim rovom še nadaljnjih 840 tisoč ton rezerv premoga, ki so še premalo raziskane, a bi jih bilo dobro natančneje pogledati. Torej se rudniku, ki je lani ta predlanskim posloval rentabilno, morda odpira še nova per spektiva, zlasti ker ima zadosti delavcev za rudarska dela in tudi sredstev za stanovanja ne potrebuje.
MARKO JAKŠE
MARJAN KUNEJ
V jami bo še živo
Že odpisani premogovnik v Laškem bi mogel podaljšati proizvodnjo do leta 1981 — Vsako leto 70 tisoč ton
LJUBLJANA, 25. sept. — Čeravno je že popolnoma kazalo, da ima eden naših manjših premogovnikov, rudnik premoga, gline in peska Laško pred seboj le še dobri dve leti »življenja«, ker bo takrat za izkop pripravljena rezerva (okoli 165 tisoč ton) do kraja izčrpana, se mu sedaj odpirajo nove perspektive.
Pravica do jezika
V soboški občini prizadevanja za dosledno uveljavitev dvojezičnosti v javnih službah — Do enotnega modela
MURSKA SOBOTA, 24. sept. — Jasno opredeljene pravice narodnosti v ustavi in drugih dokumentih zahtevajo tudi dosledno uveljavitev dvojezičnega poslovanja v občinski upravi, občinski skupščini in v vseh javnih službah — to je bilo vodilo današnje razprave komisije za narodnostna vprašanja pri skupščini občine Murska Sobota.
Vendar so v razpravi ugotovili, da je predvsem zaradi pomanjkanja kadrov in usposobljenih prevajalcev v posameznih javnih službah vzrok za to, da občani na
J1	1 ~
Kulinarični
zemljevid
Slovenije
Imajo ga turistična društva in agencije — Izšel je v 410.000 izvodih
LJUBLJANA, 22. sept. — Izšla je nova turistična karta Slovenije, ki jo je izdala turistična zveza Slovenije, financirala pa gospodarska zbornica SRS, in sicer v 410.000 izvodih.
Avtomobilski zemljevid s kulturnimi zanimivostmi, turističnimi točkami in kam-pingi prinaša vse najnovejše cestne novosti, hrbtna stran pa predstavlja kulinarični zemljevid naše republike, ki v risbi nazorno prikazuje pokrajinske ta krajevne kulinarične posebnosti: slovenske nacionalne jedi in žlah-| tne kapljice. Najnovejša tu-ristično-kulinarična karta je stala 900.000 din.
NIKO LAPAJNE
narodnostno mešanem območju te občine še niso deležni vseh pravic, ki jim gredo po določilih občinskega statuta.
Občinska uprava, občinska skupščina in vsi njeni organi bodo morali brez odlaša, nja poskrbeti za ustrezne kadre, katerih naloga bo med drugim tudi v tem, da bodo delegati na narodnostno mešanih območjih (teh je 32) dobivali gradivo v obeh jezikih že od oktobra letos dalje. Tudi na sejah občinske skupščine in vseh njenih organov bodo dosledno uveljavili dvojezičnost.
Čeprav v zmanjšanem obsegu so napovedali postopno uvedbo uporabe obeh jezikov tudi v pravosodju in v drugih javnih službah, zato so se zavzeli za dolgoročno načrtovanje kadrov. Ta dokaj zahtevna naloga pa
terja tudi uveljavitev enotnega modela dvojezičnega poslovanja, da bi med drugim omogočili uporabo materinega jezika tudi tistim občanom madžarske narodnosti, ki ne živijo na zaokroženih narodnostno mešanih območjih.
Saša Gruden, tajnik komisije za narodnosti pri skupščini SR Slovenije, je člane komisije spomnil še na obveznost, da bodo morali čim prej poskrbeti tudi za prevod občinskega statuta to drugih aktov v madžarski jezik. Dejal je še, da je tudi republiška skupščina dobro zastavila dvojezično poslovanje za člane italijanske in madžarske narodnostne skupnosti. Opozoril pa je tudi na pomanjkljivosti pri urejanju dvojezičnih napisov na narodnostno mešanem območju. BORO BOROVIC
BERITE
:
Primorski
dnevnik
Izredna
letina
tobaka
Tobačna industrija je le-tos že izvozila za pet milijonov dolarjev
PRILEP, 22. sept. (Tanjug) — V okolici Prilepa gra obiranje tobaka h koncu. Po ocenah strokovnjakov bo pridelek letos znašal približno 9,5 milijona kilogramov, za približno 25 odstotkov več kot lani.
V tobačni industriji v Nišu se bo letošnja kampanja odkupa tobaka uradno začela 1. oktobra. Po zadnjih ocenah strokovnjakov bo 15.000 kooperantov niške tovarne izročilo obratom za predelavo tobaka 3600 ton »rumenega zlata«, precej več kot lani.
Letošnji begat pridelek bo omogočil kontinuiteto pri prodaji tobaka na tuja tržišča. Tobačna industrija ja letos z izvozom 1800 ton kakovostnih vrst tobaka, ki smo ga prodali v več evropskih držav, ZDA in Združeno arabsko republiko, ustvarila za 5 milijonov dolarjev deviznega dohodka.
Podjetje za proizvodnjo, odkup in predelavo tobaka Bo-sanac v Orašju je odkupilo v zadnjih dveh mesecih, kolikor časa že obirajo tobak (vrste »stolac 17« in »berlej« na območju srednje Posavine, Semterije ta dela Slavonije), več kot 750.000 kilogramov tobaka. Računajo, da bo Bosanac iz Orašja do konca oktobra odkupil približno milijon kilogramov, kar je za 40 odstotkov več, kot so odkupili tobaka lani.
POMENEK
Več cvička
Letošnje septembrsko sonce bo posladkalo grozdje dolenjskega vinogradnika F. Slovenca
FRANC SLOVENEC — Vzorni vinogradi in 12.000 litrov cvička
ŠENTJERNEJ, 24. sept. — Na Dolenjskem je vedno več «metov, k) so se v celoti posvetili vinogradništvu. Med take sodi tudi vinogradnik Franc Slovenec iz Šentjerneja, ki ima vzorno in sodobno urejen vinograd, ta mu da na leto že kar 12.000 litrov prvovrstnega cvička. Pridelovalci vina na Dolenjskem so zelo veseli lepega vremena v septembru, ko je sonce to toplo vreme prineslo grozdju potrebne količine sladkorja. Ce bo vreme držalo še nekaj dni, bo kapljica kar dobra.
Vinogradnik Prane Slovenec iz Šentjerneja je pred leti vozil skoraj ves svoj prihranek v travniške površine Tičnice pod Gorjanci. Rigolal Je blizu enega hektarja površin to zasadil žlahtno trto žametne črnine, modre frankinje m kraljevine. V osnovi se je odločil torej za tiste vrste trte, ki dajejo grozdje za pridelo-vo dolenjske vinske posebnosti — cvička.
Prva .eta je samo dajal. V zadnjem času pa že
»žanje« plodove svojega dela. Veliko denarja to truda tričlanske družine, je vložene v razsežnem vinogradu, ki *e sodobno urejen in trta daje tudi do sedem kilogramov prvovrstnega grozdja.
Pri ureditvi vinogradniških površin je Slovencu pomagal znani strokovnjak Tit Doberšek iz Novega mesta, pisec knjige o sodobnem vinogradništvu. Slovenčeva zagnanost, lahko bi rekli celo trma, združena z Dober-škovo strokovnostjo, je dala izreden pridelek, saj ni lahko na enem hektarju vinograda pridelati kar 12.000 litrov prvovrstnega cvička.
V razgovoru s Slovencem sem zvedel, da je sodeloval že na številnih razstavah cvička, ki jih prirejajo dolenjski vinogradniki v Novem mestu. Njegov cviček je bil vedno v vrhu, zato ga tudi brez težav proda. Ima stalne odjemalce ki vedo kakšno vino prideluje Slovenec.
Naš sogovornik je potožil, da dolenjski vino-
gradniki niso tako organizirani kot drugje. Najbolj jih boli, da se na tem območju nihče ne odloči za gradnjo vinske kleti, saj je samo v tem okolišu več kot 3000 hektarjev vinogradov, ki bi polnili klet. Tudi zavarovanje pri Savi je predrago, ne morejo ga plačati, zato so v popolni odvisnosti od vremena, ki kroji njihov zaslužek. .
Slovencu žilica še vedno ne da miru. Rad bi pridobil še kakšen kos zemlje ta povečal vinograd. Povedal je, da s svojo mehanizacijo zlahkoma opravi vsa dela, ima pa še nekaj zmogljivosti na voljo. Ljudje mu pomagajo samo pn trgatvi, vse drugo pa opravi tričlanska družina.
SLAVKO DOKL
Delavci is drugih republik
V ozkem profilu
Po doslejšnji raziskavi: več kot polovica se jih namerava
prej ali slej vrniti domov
Se podoba »jušnjaka, delavca iz druge republike, v zadnjem času kaj spreminja? Odgovor ne more biti do kraja nedvoumen, že zato ne, ker rezultati najnovejše raziskave niso še do kraja razčlenjeni — in ker teče že nova sociološka raziskava. A že zdaj lahko zapišemo: to in ono se spreminja. In tako je potrebno pri-pomniti: marsikaj ostaja pri starem ~v slabem in v dobrem.
Sindikalni raziskovalni center za samoupravljanje končuje zdaj raziskavo, ki je širša od tiste, opravljene 1972. leta. Zajeli so namreč ne le delavce iz drugih republik, zaposlene v industriji in rudarstvu, marveč reprezentativni vzorec vseh delavcev iz drugih republik. Vodja raziskave in v. d direktorja centra Saša Micki je razumljivo zadržan: ugotovitve še niso do kraja obdelane, gre torej za prve začasne podatke.
Ti pa med drugim kažejo: število delavcev, ki mislijo ostati v Sloveniji, je ostalo nespremenjeno: dve tretjini vseh. Podatek se nanaša na industrijo in rudarstvo, kjer je bila primerjava
možna.	, v
Značilni — v luči tako rekoč večnih debat o barakarstvu — so podatki o tem, kje so ti delavci živeli leta 1972 in kje žive zdaj: delež tistih, ki so v samskem domu, je zdrknil z 12,9 na 9,7 odstotka. Prav tako je nazadovala zasedenost barak, da tako reče mo: s 7,7 na okroglih šest odstotkov.
Delavcev iz drugih republik, ki so so živeli v stanovanjih, ki so last delovnih organizacij, je prav tako manj^: delež se je zmanjšal od 36,7 na 26,7 odstotka.
Po svoje presenetljiv pa je podatek o naraščajočem številu podnajemnikov med delavci iz drugih re
publik. Medtem ko jih je bilo (v indù striji in rudarstvu) 1972. leta 26,28 °/o jih je zdaj 31,6 odstotka.
Največji skofc pa je v postavki, ki kaže, koliko jih ima lastno stanova nje: od 11,11 na 22,1 odstotka!
Kaj dlje od ugibanja in hipotez najbrž ne bi prišli, če bi poskušali razčleniti pomen stalnic in premikov v rubrikah te primerjalne raziskave Analiza raziskave, kot rečeno, namreč še ni gotova. Ostane torej — na podlagi gornjih in nekaterih drugih podatkov — nekaj ugotovitev, bolj ali manj opremljenih s pridržki.
1.	Delavci iz drugih republik v slovenski industriji in rudarstvu so dvotretjinsko zasidrani v Sloveniji. Tu so se za stalno naselili, domov se vrača jo le še na obisk, na koline morda; sicer pa so postali del našega vsakda njega življenja.
2.	Težnja po stalni zaposlitvi je v industriji pa rudarstvu močneje izra žena kot v drugih gospodarskih pano gah. Raziskava na vzorcu vseh v Sloveniji zaposlenih delavcev Je namreč pokazala, da je takih, ki se namera-
vajo prej ali slej vrniti domov, več ko polovica — 52 odstotkov.
3.	Kar zadeva stanovanje, ambicije delavca iz druge republike niso nič drugačne od Slovenčevih: »Moja kuči-ca — moja slobodica«. Podatek o rasti podnajemnikov pa bržkone kaže, da se krči število tistih, ki bi vzeli na stanovanje vsakogar, samo če je Slovenec. (Pridržek v prejšnjem stavku izvira iz pomanjkanja podatkov, koliko podnajemnikov iz drugih republik stanuje pri Slovencih, koliko pri svojih rojakih.)
4.	Največ delavcev iz drugih republik je iz Hrvatske. V industriji in rudarstvu je ta delež narastel v dveh letih od 41,7 do 45,5 odstotka. Na drugem mestu so delavci iz Bosne in Hercegovine: dobre tri desetine vseh jih je.
Delavci, ki so z eno nogo v Slove ni ji, z drugo pa doma, povzročajo največ razpravljanja. Nestalnost pomeni fluktuacijo. Nestalnost je topla greda mezdne miselnosti. Nestalnost prinaša večje nezadovoljstvo s samim seboj in z okoljem. Nestalnost odna-
ša komaj kvalificirane kadre. Nestalnost praviloma pomeni barakarstvo. In nestalnost v najhujši obliki so potujoče skupine gradbenih delavcev, ki se pod vodstvom »gazde« selijo iz kraja v kraj, brez pravega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, brez samoupravnih pravic: nomadi, ki jih izkoriščajo »gazde«, včasih pa tudi gradbena podjetja.
Bilo bi seveda enostransko presojati vlogo delavcev iz drugih republik zunaj okvira politike zaposlovanja v Sloveniji, njenih gospodarskih, demografskih in drugih vzrokov.
»Kar se tiče zaposlovanja, je Slovenija srečno nesrečna dežela,« opozarja vodja zaposlovanja republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Verbek. Slovenija ima namreč eno naj nižjih, če že ne absolutno najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropi. Medtem ko je recimo na švedskem z izvrstno službo zaposlovanja t. i. frikcijska stopnja brezposelnosti 2,4, je pri nas bilo v letih 1971 do 1974 brezposelnih komaj 1,94 °/o, v prvem polletju letos
pa celo samo 1,37 %; v celem 9.398 ljudi.
Druga značilnost: že 1,8-odstotno letno naraščanje zaposlenosti bi v Sloveniji pobralo ves naravni priliv delavcev, se pravi vse nove delavce iz Slovenije same. Letna stopnja pa je veliko višja. V zadnjih štirih letih 4,1 %, v prvem polletju 1975 pa celo 5,5 odstotka. (Planska stopnja znaša tri odstotke.) Vrata za delavce iz drugih republik so torej odprta na stežaj, čeprav zadnje mesece nekoliko manj.
Gradivo Temeljne programske naloge skupnosti za zaposlovanje za leto 1976 pa opozarja še na eno značilnost slovenskega gospodarstva, ki pogojuje stalno zaposlovanje ljudi iz drugih republik. To je sorazmerno skromna tehnična opremljenost delovnih mest. Posledica: »V povpraševanju so bile potrebe po delavcih s poklici ozkega profila v preteklem štiriletnem obdobju udeležene v povprečju z okoli 57 %«. Ponudbe z vidika šolskega priliva in z vidika slovenskega delovnega potenciala pa je bila znatno nižja, »povprečno samo okoli 43,5 %«.
Strokovnjaki menijo, da tudi v bližnji prihodnosti ne bo nič drugače: združeno delo s področja gospodarstva bo do 1980. leta še vedno potrebovalo več kot polovico delavcev s poklici ozkega profila. Se pravi: šolsko, strokovno sorazmerno slabo oz. enostransko podkovanih.
V strokovnem jeziku pravijo temu strukturno neskladje med ponudbo in povpraševanjem na področju dela. Z drugimi besedami pa to pomeni: število strokovnih kadrov hitro narašča, zanje pa — sorazmerno — ni dovolj mest. Zato niso tako redki pojavi, ko je njihovo znanje nesmotrno izkoriščeno. Dalje: kvalifikacijska sestava se ne spreminja tako hitro, kot bi terjale potrebe modeme družbe. Delovna mesta so čedalje neustrezneje zasedena. Skratka, peza gospodarstva, ki dela v znamenju poklicev ozkega profila, se zadovoljuje ali mora zadovoljiti povprečno le z dvema petinama strokovnjakov, tako imenovanih širokih profilov.
Skupnost za zaposlovanje sodi, da se bo spričo teh in drugih razlogov »v naslednjem srednjeročnem obdobju v Slovenijo usmerjeni tok v medrepubliškem zaposlovanju verjetno še bolj okrepil«. Urejanje življenjskih razmer, zlasti za delavce iz drugih republik, vse preveč zaostaja za naraščajočim zaposlovanjem. »Dimenzije medrepubliških tokov zaposlovanja so presegle vse dosedanje okvire in nujno narekujejo povečano družbeno skrb za učinkovitejše urejanje z migracijskimi gibanji delavcev povezanih vprašanj.«
Vzvod in preskusni kamen resnične skrbi bo dogovor o minimalnih življenjskih in delovnih pogojih delavcev, ki ga pripravljajo, tako hitrost njegovega sprejema kakor (in Pr®y' vsem) doslednost, s katero ga bodo izvajali.
Jože Šircelj
PRIMORSKI dnevnik
SPORT SPORT SPORT
27. septembra 1975
DOMAČI ŠPORT
DAM ES
SOBOTA, 27. septembra 1975
NOGOMET
MLADINCI
15.30	v Bazovici
Zarja — De Maceri
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Doberdobu
Mladost — Monfalcone
ZAČETNIKI
16.30	v Štandrežu
Sovodnje — Azzurra
* * *
16.30	v Moši
Mossa — Juventina
KOŠARKA
"JRNIR MARLESA
20.00	v Mariboru
Sodeluje tudi Kontovel
14. SŠI
16.00	na Opčinah
Pole* _ rmv (Ml)
* * *
17.30	na Opčinah
Polet — STS (ČL)
POP
14. SŠI
15.00	v Doberdobu
Organizira RMV
JUTRI
NEDELJA, 28. septembra 1975
NOGOMET
MLADINCI
10-45 v Dolini
Breg — Primorje
* * *
10.00	V Križu
Vesna — Libertas TS
ZAČETNIKI
12.30	v Dolini
“re9 — Muggesana
* * *
10.00 v Nabrežini
Sistiana — Primorje * * *
10.30	v Doberdobu
Mladost — Romana
NARAŠČAJNIKI
10.00	na Proseku
ras Opicina Supercaffè * * *
15.15 v Trstu, Sv. Sergij
Union — Soncini
TURNIR
30-LETNICE osvoboditve
15.00	v Doberdobu
Mladost — Juventina
* * *
16.45 v Doberdobu
Sovodnje — Primorec
KOŠARKA
14. SŠI
9.00 na Opčinah
RMV _ Dom (Mij
* * *
10.30 na Opčinah
STS — Dom (ČL)
* * *
1600 na Opčinah
uom _ p0|et (M|)
* * *
l^-^O na Opčinah
Polet - Dom (čl)
TURNIR MARLESA
9_30 v Mariboru
s°deluje tudi Kontovel
POP
14 SŠI
0 00 na Vrhu (Sovodnje)
'-hgar,.ira RMV
kolesarstvo
DIRKA VETERANOV NA KRONOMETER
JL0.0 na Opčinah
Nastopa tudi Adria
DIRKA VETERANOV
Nasto V Trevisu Nastopa tudi Adria
NOGOMET
V OKVIRU TEKMOVANJA ZA EVROPSKI POKAL NARODOV i
KOŠARKA
NA SP V KOLUMBIJI
BOKS
V ZAGREBU
Bearzot: današnja tekma s Finsko [TA LIJ A N K E PRVE
bo trening za srečanje s Poljaki
Italija bo skušala igrati napadalno - Ekipa ni v popolni formi
RIM, 26. — Italijanska državna nogometna reprezentanca, ki se bo jutri v okviru tekmovanja za evropski nogometni pokal narodov srečala v Rimu s Finsko je opravila danes v jutranjih urah zadnji trening. Trener Bearzot je potrdil, da bo jutri igrala reprezentanca s tisto postavo, ki je nastopila v prvem polčasu terninga v Firencah.
V reprezentanci bodo: Zoff, Rocca, Roggi, Benetti, Bellugi, Facchet-ti. Oraziani, Pecci, Savoldi, Antogno-ni, G. Merini. REZERVE: 12 Castellini, 13 Gentile, 14 Zaccarelli, 15 Causio, 16 Pulici.
Mednarodno nogometno tekmo Italija - Finska za evropski pokal narodov bo neposredno prenašala danes italijanska televizija, in sicer na prvem sporedu z začetkom ob 16. uri.
Vodstvo ekipe se je po treningu pogovarjalo s časnikarji. Bearzot je izjavil, da bo jutrišnja tekma s Finsko v bistvu služila kot priprava za bolj zahteven nastop proti Poljski, s katero se bo Italija pomerila v oktobru.
Bearzot je odgovoril tudi na vprašanje o sposobnosti jutrišnjega nasprotnika. Dejal je, da Finska igra bolj obrambno in bo treba zato izvajati strogo kritje posameznih i-gralcev, ker se često znajdejo v o-spredju tudi obrambni igralci. Italija bo zato skušala uveljaviti napadalno igro, vendar zelo oprezno m premišljeno. Pecchi bo pomaknjen bolj na osrednji del sredine igrišča, z Benettijem in G. Morinijem ob straneh, Antognoni pa bo lahko sam izbiral svoje mesto. Vsekakor bodo morali «azzurri» igrati previdno, ker je njihova forma trenutno še nezadovoljiva.
iiiiiiiiiiHiiiMifimiiiiiimmiiiiiiuiiiiiiiiiiinujtuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiimi
MOTOKROS
5. oktobra na Tinjanu
nožiča tekmovalcev na državnem prvenstvu
Prireditelji so prejeli skoraj sto prijav
KOPER, 26. — Na dopoldanski konferenci v Kopru so organizatorji motokrosa za državno prvenstvo na Tinjanu seznanili predstavnike tiska in radiotelevizije s podrobnostmi ene izmed največjih letošnjih športnih prireditev na slovenski obali.
Dirka bo v nedeljo, 5. oktobra ob 13. uri, udeležilo pa se je bo blizu 100 tekmovalcev iz raznih krajev Jugoslavije ter znani mednarodni tekmovalci v tej disciplini iz Madžarske, Italije, Avstrije in Zahodne Nemčije.
Na sporedu bosta najprej dirki za državno prvenstvo v kategoriji do 50 in do 250 ccm, nato pa bo še ekshibicijska vožnja najboljših jugoslovanskih in tujih udeležencev v kategoriji do 250 ccm.
Na Tinjanu bodo nastopili nekateri znani jugoslovanski mojstri motokrosa, med njimi Niko Šinkovec, Peter Šegula, Jure Rampe in Dragan Zorič, od domačinov pa naj Omenimo predvsem Bertoka, Drninga, Pečarja, Hrvatina, Angelinija, Čaša in Dodiča. Vrsta tekmovalcev bo nastopila s Tomosovimi motorji ter preizkusila tudi nekatere novosti na strojih, ki so jih pripravili v svojem raziskovalnem inštitutu. Sicer pa je tovarna Tomos pokrovitelj dirke in je prevzela nase tudi glavno breme stroškov organizacije.
Na dopoldanski tiskovni konferenci smo slišali, da je tekmovaln proga na Tinjan ena izmed najbolj a-traktivnih m najbolj skrbno urejenih v Jugoslaviji, zato organizatorji upajo, da jo bodo prej ali slej uvrstili tudi v koledar za evropska in svetovna prvenstva v motokrosu, A-traktivna je tudi za gledalce, saj bodo imeli popoln pregled čez vso dirko, odlično pa je poskrbljeno tudi za njihovo varnost, saj je proga zelo dobro zavarovana. Naj omenimo še to, da bo v nedeljo na Tinjanu enosmerni promet, in sicer preko prehoda Škofij in Flavij, odhod pa čez Tinjan. Na prireditveni prostor bodo vozili tudi posebni avtobusi z odhodom izpred koprske avtobusne postaje ob 8.30 in 9.30.
Prireditelji sodijo, da se bo zbralo v nedeljo, 5. oktobra na Tinjanu nad 20 000 gledalcev. Vstopnice bodo v predprodaji do petka po polovični ceni 15 dinarjev, na sam dan prireditve pa bo cena 30 dinarjev.
L. O.,
SCARPERI, 26. — Na avtodromu Mugello bo v nedeljo zadnja vožnja za italijansko državno motociklistično prvenstvo. Podelili bodo pet na-
slovov državnih prvakov. Ker sta Bianchi in Agostini že zanesljiva prvaka, bo tako glavna pozornost obrnjena na ostale tri kategorije: 50, 250 in 350 ccm.
fcOŠAR&A
Bor — Polet odpadlo
Sinoči bi morali na Opčinah odigrati prijateljsko mladinsko košarkarsko tekmo med Borom in Poletom. Zaradi de2ja pa je tekma odpadla.
ODBOJKA
id.ivrtK-V.i-. ri«.1' -	.... ■'vri .
BARI, 26. — Jutri in v nedeljo bo v Bariju mednarodni moški odbojkarski turnir, na katerem bo poleg neke ekipe iz ČSSR in Bolgarije ter dveh italijanskih šesterk, nastopila tudi italijanska reprezentanca «under 23».
rrfŽTr//*««» ‘	,	*	-
iiiiiii m iiiiiiiiiiiHii 1111111 milil n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu,i j|,i iiiiiuiiiiuiiiuui n Ig m
Današnji trening je trajal dobro uro. Po običajnih razgibalnih vajah so nogometaši odigrali krajšo tekmo. Igrali so sedem proti sedmim. V eni ekipi so bili branilci, v drugi napadalci.
Popoldne so ostali v hotelu, od koder bodo jutri odpotovali na tekmo.
PROTI AVSTRALIJI
fehoslovaki vodijo
PRAGA, 26. — ČSSR vodi z 1:0 po prvem dnevu mednarodnega teniškega srečanja z Avstralijo, v medpo-dročnem polfinalu tekmovanja za Davisov pokal. V prvem srečanju posameznikov je namreč Jan Kodeš premagal Johna Alexandra s 6:4, 2:6, 7:5, 6:4.
Drugo srečanje posameznikov so morali zaradi mraka prekiniti. V trenutku prekinitve je vodil Čehoslo-vak Hrebec proti Avstralcu Roche-ju s 3:6, 4:6, 6:1, 6:3 in 1:0.
V SVOJI SKUPINI
Z zmago nad Senegalom so se uvrstile v finalno kolo
MERAN, 26. — V polfinalu italijanskega teniškega prvenstva v Me-ranu so med moškimi dvojicami dosegli naslednja izida: Di Domenico in Vattuone - Barazzutti in D’Alessio 6:4, 6:4, 6:6, 6:2. Panatta in Bertolucci - Di Maso in Grotta 4:6, 6:1, 6:1 in 6:3.
Na Poletovem turnirju na Opčinah
Stoodstotni uspeh dr. B. Filipoviča
Dr. Božidar Filipovič je zmagal sinoči na odprtem šahovskem turnirju Poleta na Opčinah. Osvojil je 13 točk in je tako dosegel stoodstotni uspeh.
Na 2. mesto so se z enakim številom 10 točk uvrstili Bajc, Koren in D. Jelinčič."
Do zaključka redakcije še nismo prejeli izidov preostalih treh partij, ki pa ne morejo več vplivati na vrstni red prve četverice udeležencev turnirja.
Začel se je tudi brzotumir, katerega se udeležuje 14 šahistov. Med najzanimivejšimi partijami prvih treh kol sta bili tisti, v katerih je Filipovič premagal Bajca, Lakovič pa D. Jelinčiča.
B. K.
BOGOTA, 26. — Na svetovnem ženskem košarkarskem prvenstvu v Kolumbiji je v kvalifikacijskem delu tekmovanja Italija v zadnji tekmi premagala Senegal s 66:16 (34:6) in se je tako uvrstila v finalno skupino.
Poleg Italije so postale finalistke še Sovjetska zveza. Češkoslovaška, Mehika, Južna Koreja in Japonska. Kot organizator bo v Galiju igrala v finalnem kolu tudi Kolumbija.
Končne lestvice posameznih kvalifikacijskih skupin so take:
Skupina A
1.	Sovjetska zveza	6
2.	Mehika	5
3.	Madžarska	4
4.	Kanada	3
Skupina B
1.	Italija (207:133)	6
2.	Južna Koreja	5
3.	Brazilija	4
Senegal	3
Skupina C
Japonska (203:191)	5
Češkoslovaška (186:177)	5
ZDA	4
Avstralija	4
Italija ima dokaj realne možnosti, da v zaključnem delu tega svetovnega prvenstva osvoji bronasto kolajno.
1.
2.
3.
4.
MALMOE, 26. — V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Malmoeju sta dosegli Švedska in Danska neodločen izid 0:0.
REYKJAVIK, 26. — Škotska ekipa Dundee United se je uvrstila v 2. kolo mednarodnega nogometnega tekmovanja za pokal UEFA. Sinoči je namreč v povratnem srečanju premagala Keflavik z 2:0.
MATEPARLOV SPET V RING U
6. oktobra bo njegov nasprotnik Amerikanec Griffin
REKA, 26. — Jugoslovan Mate dovali tekmovalci ZDA. V prostih li-Parlov, bivši svetovni amaterski in kih dvojic so zasedb celo vsa prva
olimpijski boksarski prvak, ki je letos prestopil med profesionalce, bo 6. oktobra nastopil v Zagrebu. Njegov nasprotnik bo ameriški črnec John Griffin.
OSTRAVA, 26. — V prvem dnevu mednarodnega amaterskega boksarskega turnirja v Ostravi je Italijan Magnani v petelinji kategoriji premagal Jugoslovana Zorana Spasiča.
KOTALKANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Premoč ZDA
BRISBANE, 26. — V prvem dnevu svetovnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju so povsem previa-
niiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiit,..«iiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV
V drugem kolu mludinske lige zudovoljiv uspeh slovenskih ekip
Med naraščajniki pa naši nogometaši niso bili preveč us-pešni - Med začetniki branita naše barve le Breg in Primorje
tri mesta.
MLADINCI
Kakor v prvem, so naše enajsterice tudi v drugem kolu mladinskega prvenstva dosegle zadovoljive rezultate. Najznatnejšo zmago je tokrat dosegel Breg, ki je premagal Do-mio z 9:0. Pomembna je zmaga Primorca nad ekipo S. Sergio, ki je omogočila trebenskemu moštvu povzpeti se na prvo mesto lestvice že po drugem kolu. V skupini B je Vesni, kljub slabi igri, le uspelo osvojiti točko (strelca: Pipan in Russignan). Zarja pa je klonila e-kipi CGS z 1:3.
IZIDI DRUGEGA KOLA:
SKUPINA A
Primorec - S. Sergio 3:2, Domio -Breg 0:9, Primorje - Edera 2:6, CGS - Zarja 3:1.
SKUPINA B
Esperia Sv. Alojzij - Rocol 6:1, Opicina SC - Costalunga 1:3, Mug-
NOGOMET
iiiiiiiiiiiiiiitinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiniiiitmtiiiiifiiiiiiiiimuiiiiiiiimitiiiiiiii
V PRIREDBI ŠZ MLADOST IZ DOBERDOBA
v
Stiri slovenske moštvu v borbi za pokal 30-Ietnice osvoboditve
Poleg domače Mladosti bodo nastopili še Primorec, Juventina in Sovodnje
V nedeljo, 28. septembra, se prične v Doberdobu nogometni turnir ob 30-letnici osvoboditve, na katerem bodo nastopile štiri ekipe in sicer Primorec iz Trebč, Juventine iz Štandreža, domače Mladosti in enajsterica iz Sovodenj.
Doberdobsko moštvo se že več časa pripravlja na ta srečanja. Zaradi številnih sprememb, ki jih je vnesel novi trener Pivec, pričakujejo nedeljska tekmovanja v Doberdobu z velikim zanimanjem. Najprej se bosta ob 15. uri spoprijela domača Mladost in Juventina, nato pa še Sovodnje in Primorec.
S tem turnirjem bodo doberdobski športniki počastili spomin na lepe dni osvoboditve izpred tridesetih let. Obenem bodo, ob prisotnosti zastopstev sorodnih slovenskih športnih društev v zamejstvu izpričali zvestobo idealom narodnostne pripadnosti, za kar so padli številni naši fantje.
Tekmovanje se bo zaključilo pri-
hodnji teden. Zmagovalce in vse udeležence bodo prireditelji nagradili s pokali in spominskimi plaketami.
F. G.
Danes, v soboto, 27. septembra bo ob 15. uri v Doberdobu nogometna tekma naraščajnikov Mladost - Monfalcone. V nedeljo, 28. septembra ob 10.30 pa nogometna tekma začetnikov (vedno v Doberdobu) Mladost - Romana.
Nogometna ekipa zgrmela v prepad
RIO DE JÀNEIRO, 26. - Avtobus, ki je vozil nogometno ekipo Campaio Correla je včeraj padel v več kot 10 metrov globok prepad. Eden izmed nogometašev se je pri tem u-bil, enajst pa je bilo lažje ali huje ranjenih.
Do nesreče je prišlo na goratem področju pri mestu Buriti, vzrok nezgode pa je bil zlom krmila. Avtobus, ki je vozil nogometaše na neko srečanje, se je najprej prevrnil, nato pa zgrmel v globel.
ZARADI NEUSPEHOV
Stastny odstopil
DUNAJ, 26. — Po porazu proti Madžarski v Budimpešti z 2:1 je trener avstrijske reprezentance Leopold Stastny odstopil. Novega trenerja bodo imenovali 3. oktobra.
Stastny je imel kot trener reprezentance precej smole, čeprav je izvrsten nogometni strokovnjak s svojo ekipo ni dosegel dejansko skoraj nobenega uspeha. Zdaj se je pred odločilno tekmo za evropski pokal z Walesom ves avstrijski športni tisk obrnil proti njemu ter zahteval njegovo glavo. Stastny je zato odstopil sam.
gesana - Vesna 2:2, Libertas - Ro-sandra 5:1.
LESTVICI:
SKUPINA A
Primorec 4, Breg, Zarja, CGS, Edera in De Macori 2, S. Sergio, Primorje in Domio 0.
SKUPINA B
Costalunga 4, Vesna 3, Esperia Sv. Alojzij in Libertas 2, Rosandra, Rocol in Muggesana 1, Opicina SC 0.
NARAŠČAJNIKI
Prvo kolo naraščajniškega prven-I stva za pokal «Pacco» ni bilo za naše enajsterice najbolj uspešno. Novinec Kras je visoko klonil izkušenim igralcem iz Roccia; Union je podlegel Esperii Pio XII A. Med ostalimi izidi bi zabeležili visoko zmago Ponziane nad sicer šibkimi Campanellami' S!i': 7?0.J“ CampaneRe so v prvih dveh kolih prejele kar 18 golov, medtem' ko niso bile niti enkrat uspešne. . .	... _ ;	, '
IZIDI:
SKUPINA A
Chiarbola - Fortitudo 1:1, Costa-| lunga - Zaule 1:2, Muggesana - Rosandra 1:3.
SKUPINA B
Kras - Rocol 0:5, S. Marco - Triestina 0:1, Opicina SC - Roianese 1:0.
SKUPINA C
Esperia Pio XII A - Union 2:0, Soncini - Edera 1:1, Rocol B - Gia-rizzole 1:4.
SKUPINA D
Campanelle - Ponziana 0:7, Bleu Star - Esperia Sv. Alojzij 0:1, CGS Esperia Pio XII B 1:0.
LESTVICE:
SKUPINA A
Rosandra in Zaule 2, Chiarbola in Fortitudo 1, Costalunga in Muggesana 0.
SKUPINA B
Rocol A, Triestina in Opicina SC 2, Roianese S. Marco in Kras 0.
SKUPINA C
Rocol B, Giarizzole in Esperia Pio XII A 2, Soncini, Edera 1, S. Sergio in Union 0.
SKUPINA D
Esperia Sv. Alojzij 4, Ponziana, Bleu Star in CGS 2, Esperia Pio XII : B, Libertas in Campanelle 0 točk.
ZAČETNIKI
Prejšnjo nedeljo se je začelo tudi začetniško prvenstvo. Vpisane ekipe so porazdeljene v tri skupine; slovenske barve zastopata le Breg (v skupini A) in Primorje: (v skupini C).
V prvem kolu je Breg gladko premagal enajsterico Domia s tremi goli Mitje Zonte. Primorju pa ni u-
spelo osvojiti niti točke na domačih tleh v tekmi s S. Vitom.
Jutri se bodo najmlajši Brežani pomerili z Maggesano, ki je v prvem kolu klonila Zaulam. Proseča-ni pa bodo zaigrali s Sistiano, ki je premagala Opicino Supercaffè. IZIDI:
SKUPINA A
Chiarbola - Fortitudo 2:1, Domio
-	Breg 0:3, Muggesana - Zaule 0:3. SKUPINA B
Esperia Pio XII - Ponziana 4:1, Stock Edera 0:2, Inter S. Sergio
-	Giarizzole 0:5.
SKUPINA C
Triestina - Portuale 4:0, Opicina SC - Sistiana 0:2, Primorje - S. Vito 1:2.
LESTVICE:
SKUPINA A
“•^Zaule, Breg in Chiarbola 2, Fortitudo, Domio in Muggesana 0. SKUPINA B ,
Giarizzole,. Esperia Pio XII, Edera 2, Stock, Ponziana in Inter S. Sergio 0.
SKUPINA C
Triestina, Ponziana in S. Vito 2, Primorje, Opicina SC in Portuale 0 točk.	Jolo
			
UlUUlilil Lmiill!	t1!	ri	3 f
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
—	prvi drugi
1
2
1
2
2
X
1
X
Atalanta - Catanzaro	1
Avellino - Vicenza	1
Brindisi - Reggiana	1
Catania - Varese	1
Genoa - Foggia	1
Modena - Palermo	X
Pescara - Brescia	1
Sambenedettese - Spal 1 Taranto - Novara	1
Ternana - Piacenza	1
Padova - Lecco	1
Spezia - Pisa	1
Turris - Bari	1
14. slovenske športne igre
PRAVILNIK KOŠARKE
1.	Košarkarski turnir v kategoriji članov in mladincev za Tržaško in Goriško organizira SU POLET.
2.	Turnir bo imel (na igrišču Poleta na Opčinah) tak urnik:
SOBOTA, 27. septembra 1975 16.00 Polet — RMV (mladinci)
17.30	Polet — STS (člani) NEDELJA, 28. septembra 1975
9.00 RMV — Dom (mladinci)
10.30	STS — Dom (člani)
16.00 Dom — Polet (mladinci)
17.30	Polet — Dom (člani)
3.	Tekme članov in mladincev bodo potekale po mednarodnih pravilih FIBA.
4.	Igralci iste ekipe morajo nastopati v enotnih dresih z vsaj eno vidno številko. Niso dovoljene številke zapisane s kredo ali podobnimi zasilnimi pripomočki. Dovoljen je kvečjemu en igralec brez številke na dresu. Niso pa dovoljene številke 1, 2 in 3. Ekipa, ki bo sicer imela na igrišču 5 igralcev, ne pa zodostnega števila sprejemljivih dresov, bo tekmo izgubila b.b.
5.	Igralci mladinskih kategorij, bodo morali na zahtevo sodnika predložiti veljaven osebni dokument organizacijskemu odboru v roku 24 ur. V obratnem primeru bo tekma registrirana z izidom 2:0 v korist nasprotne ekipe.
6.	Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih u-trpeli igralci v okviru posameznih tekmovanj.
7.	Za kar ni predvideno v tem pravilniku, veljajo splošna pravila italijanske košarkarske zveze (FIP) in mednarodne zveze (FI BA) ter splošni pravilnik 14. SŠI.
8.	Organizator si pridržuje pravico, da po svoji uvidevnosti spremeni zgornji pravilnik.
PRAVILNIK KROSA
1.	Kros organizira ŠD ADRIA -atletski odsek
2.	Tekmovanje se bo odvijalo v Lonjerju dne 11. oktobra 1975 ob 15. uri.
3.	Zborno mesto in preverjanje vpisov ter delitev številk dne 11. oktobra od 13.30 do 14.30 na sedežu PD Lonjer-Katinara.
4.	Vpisovanje na sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Ulica Ceppa 9, Trst, tel. 31-119 do 14. ure dne 10. oktobra.
5.	Tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne skupine:
začetniki: do 14. leta starosti;
mladinci: od 14. do 20. leta;
člani: od 20. leta dalie.
6.	Začetniki bodo pretekli en krog (1.200 m), mladinci dva (2.300 m), člani tri (3.500 m).
7.	Velja pravilnik italijanske a-tletske zveze ter disciplinski pravilnik 14. SŠI.
8.	Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe tekmovalcev in spremljevalcev.
9.	Obvezen je športni dres.
10. Objava rezultatov tekmovanja eno uro po zaklučku nastopa.
POP
Zbirališče dvodnevnega POP bo danes, v soboto, ob 18. uri na Vrhu pri Sovodnjah.
Zbirališče za enodnevni pohod bo v nedeljo, 28. septembra, ob 8. uri na sedežu prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu.
Odbojka
ZSŠDI obvešča, da bodo odbojkarska srečanja v telovadnici v Nabrežini za člane 30.9. ob 20. uri, za mladince pa 2.10. ob 20. uri.
Bližan je
ZSŠDI obvešča, da zapade rok za vpisovanje v bližanju 4.10. in da bo tekmovanje 7.10. ob 20. uri.
..
li
M


Maj v deželi Sovjetov
ODKRITJE
SREDNJE AZIJE

•"iiiiiiiiii:::::::::::::;::::::;:::;;:::;.;::;:;;....
1
iikansk^ lmate,>> Je nadaljeval. «To so morda za vas ve-jih mn3 Prostranstva, za nas pa so to samo območja, ki da imararn? P° Planu in z voljo preobraziti, če vam povem, Površinn52?0^ omenjenih puščav, Kizil-Kum in Kara-Kum, Poverini J50	.0.000 kvadratnih kilometrov, sem vam morda
Manjkalo'70 j'	vidite, da nam dela še zlepa ne bo
vtis chi65 ™arn Povsod, kamorkoli sem prišel v vaši deželi ^etjé na56 V-am strah°tno mudi. Mudi v enaindvajseto sto-janjé inaJ .®re t0 za osvajanje vesolja ali pa za osva-vidu odmh’ pustih tal, ki jih je še veliko na zemlje-«Zar 0Sromne dežele,» sem ga dopolnil.
Pozabim nS 86 ì13111 muc^i in morda v tej naglici včasih tudi Vsa snrinkna ^a^° malenkost. Sicer pa nam je na voljo Pa naj a 23 te^n,°logija. ki jo sami sproti dopolnjujemo, ^nizaciin6 ve^^anske gradbene in druge stroje ter me-Uspešno^ K • • ?a™ seveda omogoča, da gradimo hitro in niti v hn zelimo to pokrajino spodaj čim prej spreme-kot noli-. ■ aznavP°lja, saJ veste- da daje Uzbekistan več Pa lHorairi1Ck- naŠeS? celotnega pridelka bombaža, ljudje J biti oblečeni, mar ne?» se je nasmehnil, vendar
v tem nasmehu je bilo hkrati tudi nekaj otožnega, da ne rečem grenkega.
«Kako pa vi, osebno, kot strokovnjak, živite in delate tukaj? Vidim, d rste Rus. torej tudi nekako daleč od svoje ožje domovine, pa čeprav ste tu prav tako doma kot ob Baltiku ali pa na Tihem oceanu?» sem malce, morda vsiljivo, dregnil vanj.
«Kako živim, me vprašujete. Za naše, sovjetske pojme lahko rečem, da živim kraljevsko. Na voljo imam svoje letalo ali helikopter, kajti le tako lahko hitim od gradbišča do gradbišča in na kraju samem rešujem tehnološke in druge probleme, ki, razumljivo, nastajajo med delom. Tako poteka moja komandirovka, to je službeno potovanje, v glavnem po zraku, saj drugače res ne bi nikamor prišel. Delo me veseli in tudi zanj sem ustrezno stimuliran. Plača je za tukajšnje pojme skoraj astronomska, šeststo rubljev, plus avtomobil, plus hiša, oziroma stanovanje in še cela vrsta drugih ugodnosti, od dopusta do letovanja na morju...»
«Zdi se mi, da mi niste vsega povedali. To je zelo lepo in prav, strokovnjaki, ki se posvečajo delu in s svojim delom prihranijo milijone, vsekakor zaslužijo še kaj več. Kaj pa potovanja v tujino?» sem še naprej drežnjal vanj.
Zdrznil se je. «Potovanja v tujino? Tam še nisem bil,» je preprosto dejal.
«Potem živite kot v zlati kletki?» mi je nehote ušlo.
Ničesar mi ni odvrnil, samo pogledal me je tako, kot da bi mi dal prav in se zavil v svoj molk. Do Samarkanda sva potem molčala.
Naš «leteči tramvaj» je ropotal in ropotal, toda tistih 235 kilometrov med Buharo in Samarkandom, je preletel v dobre pol ure.
Vsi smo zrli skozi okrogla okenca na pokrajino pod seboj. Razen peska, nekaterih prekopov in vodnih zbiralnikov ter nekaj gorskih hrbtov nismo videli ničesar, čeprav
smo leteli razmeroma nizko, nekaj tisoč metrov visoko. Sence oblakov so se risale po pustih tleh in nekdo izmed nas je vzel v roke daljnogled in začel gledati z njim skozi okence. V tistem trenutku je planila k njemu sicer ljubezniva, mlada in precej čedna stevardesa, ter mu iztrgala daljnogled iz rok.
«V sovjetskih letalih je prepovedano uporabljati daljnoglede ali pa fotografirati,» je dejala tako osorno in odločno, da smo vsi onemeli. Daljnogled je vzela in zaloputnila za seboj vrata, ki so vodila v pilotsko kabino.
Mislili smo že, da bo prišlo do neljubega in zares nenamernega incidenta, kajti nekako smo že pozabili, da smo v tej deželi tujci in da za njih velja seveda poseben in drugačen red.
Med spuščanjem proti Samarkandu se je stevardesa vrnila in vrnila daljnogled našemu nesrečnežu z besedami:
«Nikakor se nimamo namena prilastiti vašega daljnogleda, jaz sama najmanj. Lahko bi ga zaplenili po naših predpisih, vendar vam ga vračamo in vas znova opozarjamo, da se pač morate držati naših pravil in predpisov, ki veljajo v Aeroflotu.»
In mu je izročila daljnogled z rahlim prezirom, nikjer pa ni bilo niti trohice opravičila, ali vsaj ljubeznive besede, da o kakem nasmehu niti ne govorimo.
V tem so se kolesa našega «tramvaja» že dotaknila samarkandskega letališča in pristali smo v nekdanjem Rimu Srednje Azije, v biseru in stečišču tega območja, v Samarkandu, čigar samo ime že nosi v sebi nekaj znanega, veličastnega in skrivnostnega hkrati.
SAMARKAND
Torek, 6. maja
Samarkand me ni razočaral. Nasprotno, sprejel me je s svojim skoraj večno sinjim nebom brez oblačka nad
seboj, s svojim hladom in prijetnim podnebjem, saj leži kar 800 metrov nad morjem in s svojimi Pamirskimi al-pami z večnim snegom v ozadju, kot prijetno kuliserijo, ki me je nenehno spominjala na Chamonix v Franciji, oziroma Davos v Švici. Resnično nekaj švicarskega, toda seveda samo v pokrajini, je bilo čutiti ter sem zato nehote pomislil, da si ni zaman eden največjih osvajalcev sveta Timurlenk «železni hromeč», izbral prav to mesto za prestolnico svojega cesarstva, ki je takrat, na prelomu štirinajstega v petnajsto stoletje, segalo od Kitajske do obal Sredozemlja in od meja Evrope tja do Indije.
Bujno zelenje, široki bulvarji, prijetni veter z gora, sonce in sinje nebo — to je Samarkand, ki je pred kratkim slavil kar 2500-letnico svojega obstoja. Na to so nas opozarjali številni, sicer obledeli transparenti in lepaki, ki jih še niso sneli in pobrali, čeprav je od samega slavja minilo že nekaj časa.
Večtisočletna zgodovina Samarkanda, nekoč se je mesto imenovalo Marakanda, pomni pohode Aleksandra Makedonskega, arabske osvajalce, horde Džingiskana, dinastijo Sa-manidov, predvesm in najbolj pa je povezana s Timurjem ali Timurlenkom, ki je pustil Samarkandu kot svoji prestolnici, neizbrisen in še danes sijajen in izreden pečat.
Resničen blišč in veličino je dal torej Samarkandu prav Timur. Semkaj je s svojih številnih pohodov in vojnih pustolovščin prignal na silo arhitekte, umetnike in obrtnike z vsega, takrat znanega sveta: od Kitajske preko Indije tja do Perzije, Gruzije in Rusije, ki so mu morali graditi «Rim vzhoda», «biser sveta», «blestečo točko zemeljske krogle» ali «mesto velikih senc», kot so Samarkand označevali različni letopisci, popotniki, sodobniki ali pesniki.
(Nudaijevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tei. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnapre]: polletna 9.500 lir, celoletna 17 500 Mr. Letna naročnina za inozemstva 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24 — letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT« • DZS • 61000 Ljubljane,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Stran 8
27. septembra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
ZAPLETEN RAZVOJ POLITIČNIH ODNOSOV NA PORTUGALSKEM
Portugalski revolucionarni svet ustanovil novo varnostno službo
Kakšen bo odnos med novim varnostnim telesom in ustanovo C0PC0N? - Številne obtožbe o podpori CIA socialistični stranki
LIZBONA, 26. — Revolucionarni svet je danes sporočil, da je sklenil ustanoviti vojaško «intervencijsko silo», kateri je poverjena naloga, da bi posegla pri vzdrževanju reda v sedanjih težkih vojaških in političnih razmerah v državi.
Poročilo je bilo objavljeno ob zaključku seje revolucionarnega sveta v zgodnjih jutranjih urah. V novo «intervencijsko silo» bodo vključeni člani vseh operativnih enot treh rodov vojske. Ustanovili jo bodo takoj.
Do tega sporočila je prišlo takoj po demonstracijah pred nekim vojaškim zaporom v Lizboni, kjer je več tisoč demonstrantov zahtevalo in tudi doseglo osvoboditev dveh levičarskih vojakov, ki sta bila priprta, ker sta razširjala politične letake.
Kakšna bo vloga novega vojaškega telesa, se še ne ve. Gotovo je, da bo deloval pod neposrednim vodstvom predsednika republike Francisca Coste Gomesa, ki je tudi šef generalnega štaba oboroženih sil. Prav tako je še neznan odnos te nove vojaške organizacije do COPCON, ki je doslej vršil politično varnostno službo na celinski Portugalski.
Portugalska se danes brez dvoma nahaja v zelo kritičnem političnem položaju. O tem težkem položaju pričajo tudi številne manifestacije, bombni atentati itd. Lahko rečemo, da je v teku proces razčiščevanja, ki naj bi določil, katera politična sila bo vladala na Portugalskem v prihodnosti.
Predvsem je treba ugotoviti, da je KP Portugalske izgubila v zadnjem času precej položajev, ki jih je imela
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiijiiHiiiiiiiiiiii
OBTOŽEN JE PREVRATNIŠKEGA ROVARJENJA
V Valparaisu proces proti tajniku čilske KP Luisu Corvaianu
Vesti o procesu so zelo skope, kaže pa vsekakor, da razsodba ni bila še izrečena, čeprav je tožilec zahteval strogo kazen
življenjski nevarnosti O salmonelozi so danes razpravljali tudi sicilski pokrajinski zdravniki, ki so se zbrali pri deželnem odborniku za zdravstvo. Po njihovem mnenju naj bi zabeleženi primeri ne vzbujali skrbi, saj naj bi bilo število obolenj celo pod
SANTIAGO DE CHILE, 26. — Na pravdništvu čilske vojne mornarice v Valparaisu se je pred nedavnim začel proces proti vidnim voditeljem vlade «ljudske enotnosti», med katerimi je tudi tajnik čilske komunistične partije Luis Corvalan. Vsi so bili obtoženi «infiltracij in pre- j običajnim poprečjem, vratniškega rovarjenja» v čilsko mornarico.
Vesti, ki jih je zbral santiaški dopisnik časopisne agencije ANSA v bistvu potrjujejo dokument, ki ga je pred nedavnim objavil odbdr za sodelovanje in mir v Čilu, telo, v katerem sodelujejo predstavniki' demokratičnih gibanj in čilske cerkve in ki se zavzema za usodo čilskih političnih jetnikov. Po istem sporočilu so obtožence premestili v zapor v Valparaiso iz raznih kaznilnic in vse kaže, da so še tu zaprti Doslej ni točno znano, kdaj se je začel proces, kaže pa vsekakor, da je javni tožilec Leonardo Sasso že zahteval za vse obtožence zelo stroge kazni, med katerimi vrsto obsodb na dosmrtno ječo. Kaže tudi, da razsodba ni bila še izrečena, vsakršna zadevna odločitev pa naj bi bila v pristojnosti vojaškega guvernerja valparaiške pokrajine admirala Horacia Justiniana, ki nastopa tudi kot vojaški sodnik.
Govori se tudi, da je bila sodna obravnava v začetku zamišljena kot proces proti tajniku čilske socialistične stranke Carlosu Altamiranu m tajniku gibanja za ljudski enotni nastop MAPU Gudlermu Garretonu, ker pa se je obema posrečilo pobegniti skrivaj v tujino, so se odločili za proces proti drugim vidnim predstavnikom koalicije «ljudske e-notnosti», obtoženim, da so sodelovali pri poskusu «infiltracije in pre-, vratniškega rovarjenja» med mornarico. Vesti v zvezi z omenjenim procesom so še zelo skope, zato ni niti znano, na kakšen dogodek se nanaša obtožnica. Verjetno pa je vsekakor, da zadeva dogodke iz zadnje dobe Allendejevega predsednikovanja, ko je poveljstvo čilske mornarice začelo vrsto procesov proti navadnim mornarjem in jih obtožilo prevratniškega rovarjenja.
Poleg Corvalana sedijo na zatožni klop' bivši komunistični poslanec Jose Cademartori, bivši minister za rudnike Pedro Felipe Ramirez (krščanska levica), bivši župan Val-paraisa Sergio Vuskovic (komunist), bivš’ minister za šolstvo Anibal Palma (radikalec) in bivši politični voditelj Andres Sepulveda.
Manska manekenka umrla zaradi prevdike doze mirilnili sredstev
LONDON, 26. — Ena najiepšib in najpopularnejših manekenk britanske televizije je umrla davi zaradi prekomernega zauživanja zdravil. Dekle je preminilo na Portugalskem, kjer bi bila morala snemati daljši reklamni film.
žrtev je 2Uetna Carol Augustin. Delovni tovariši so jo davi našli mrtvo v njeni sobi v hotelu v Portu Imau, kjer je snemala reklamni film. Družba, pri kateri je bila manekenka zaposlena, je sporočila, da je v zadnjem času dekle zauživalo shujševalne tablete in mirilna sredstva v prekomernih količinah.
DUNAJ, 26. — Generalna skupščina mednarodne agencije za jedrsko e-nergijo AIEA je popoldne potrdila sporazume o sodelovanju z evropsko a-gencijo EURATOM in s SEV kot je priporočil svet guvernerjev. Sporazuma predvidevata sodelovanje na vsem področju izkoriščanja jedrske energije v miroljubne namene in izmenjavo
v zadnjih mesecih. Morda niso popolnoma izvite iz trte vesti, ki prihajajo iz Moskve in ki kažejo na precejšnji realizem sovjetske politike (oziroma politike KP SZ) do portugalskih političnih dogajanj. Pri vsem tem je treba najprej upoštevati, da bo v dneh od 1. do 4. oktobra letos obiskal sovjetsko glavno mesto portugalski predsednik Costa Gomes. Gre za dogodek, kateremu pripisujejo precejšnjo pomembnost, pripominjajoč, da so Sovjetska zveza in, njeni voditelji zelo strogi glede zunanjih formalnih oblik sprejemanja tujih gostov. Costa Gomes predstavlja danes Portugalsko, ki je izšla iz zadnjih homatij v znaku zrnage zmernih struj (socialistična stranka Maria Soaresa, predstavniki zmernih krogov v portugalski vojski in drugih). Ti premiki pričajo v bistvu, da je Cunhalova partija morala odstopiti iz osrednjih vrst boja za ureditev novega političnega življenja na Portugalskem in da so tudi sovjetski politični voditelji vzeli na znanje to stvarnost. To seveda ne pomeni, da KP Portugalske odstopa iz političnega boja, ki ga je vodila do danes. Prav gotovo bo še vedno pomembno vplivala na dogodke in politični razvoj v državi, saj uživa podporo pomembnih družbenih slojev
Načrtna skupna akcija vseh resnično demokratičnih in socialističnih sil na Portugalskem je danes bolj kot kdaj potrebna. Obstaja namreč nevarnost, da br politični razvoj v tej deželi šel mnogo bolj na desno kot so nekateri pričakovali. Kakšno vlogo bo ' v tem procesu odigrala Soaresova socialistična stranka? So-ares bo v kratkem odpotoval na Švedsko, kjer se bo udeležil kongresa tamkajšnje socialistične stranke. Njegovo potovanje je v času, ko se širijo obtožbe, da so prav švedski socialisti posredovali portugalski socialistični stranki večje vsote denarja, ki naj bi jih izplačala ameriška vohunska služba CIA.
švedski socialisti zanikajo verodo* stojnost teh vesti ter pravijo, da svojim portugalskim tovarišem niso izročili niti beliča in da je finančni položaj portugalskih socialistov zelo kritičen., ^
Na drugi strani pa je treba zabeležit), da je neki vpliven funkcionar ameriškega državnega tajništva izjavil, da je portugalska socialistična stranka prejela v zadnjh mesecih več milijonov dolarjev od CIA. Po ameriških virih naj bi to pomoč odobrila Ford in Kissinger. V teh krogih pa pripominjajo, da je celotni znesek denarne pomoči portugalski socialistični stranki nižji od prispevkov ki so jih prejeli portugalski komunisti od Sovjetske zveze.
Po nadaljnjih vesteh iz krogov revolucionarnega sveta portugalske vojske je COPCON z ustanovitvijo nove varnostne organizacije izgubil praktično svojo osnovno vlogo. To pomeni, da je gen. De Carvalho, ki je poveljnik COPCON, izgubil svoj položaj vrhovnega posrednika v portugalskem političnem boju. Za poveljnika nove varnostne službe je bil imenovan general Nuno Tava-res De Melo Egidio, katerega smatrajo za zmernega.
Medtem sporočajo, da so oblasti našle kakih 40 km od Lizbone skladišče orožja in eksploziva, ki so ga desničarske organizacije ukradle v nekem vojaškem skladišču.
Razbitine ameriškega helikopterja
«fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiriiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DRUGA HUDA LETALSKA NESREČA V ZAHODNI NEMČIJI
Ameriški helikopter strmoglavil: šestnajst vojakov ob življenje
Trčenje z lovskima letaloma domnevni vzrok nesreče - «France Press»: Poveljnik ita. lijanske eskadrilje zgrešil smer in zakrivil nesrečo, v kateri so unirli štirje piloti
BONN, 26. — Po včerajšnji ne- i kakor, da so letala redno vzletela sreči, v kateri so izgubili življenje j po dva in dva in da so se šele na-
štirje italijanski vojaški piloti je tudi danes dan žalosti vse letalske sile v ZRN: pri Paderbomu se je zrušil ameriški vojaški helikopter CH-53. V tragediji je Zgubilo življenje šestnajst ameriških vojakov.
Vesti o nesreči so še zelo skope in tudi protislovne. Kaže pa vsekakor, da je helikopter startal z-, a-meriškega oporišča pri Wiesbndenu, ki je oddaljeno 500 km od kraja, nesreče. Ameriško vojaško poveljstvo je sporočilo, da so bili med žrtva-m: štirje člani posadke, ni pa povedalo kdo so bile ostale žrtve. Po mnenju časnikarjev, ki so prvi prispeli na kraj tragedije, naj bi šlo za častnike, ki naj bi pregledovali teren, da bi izbrali področje za skorajšnje orožne vaje.
Tudi o vzrokih nesreče ni bilo mogoče še zvedeti ničesar. Ko se je helikopter zrušil je nad Paderbonom deževalo, vse kaže pa, da tragedije ne gre pripisati slabemu vremenu. Nekateri očividci naj bi sporočili, da so malo pred nesrečo videli leteti lovski letali v neposredni bližini helikopterja. Takoj ' nato naj bi se slednji nepričakovano zrušil. Pri padanju naj bi izgubil oba rotorja.
Medtem je mešana italijansko -nemška - ameriška vojaška komisija začela s preiskavo, da bi ugotovila vzrok včerajšnje nesreče, pri kateri so izgubili življenje štirje italijanski piloti. Po sporočilu iz uradnih krogov bo prva faza preiskave trajala približno teden dni in bo posvečena predvsem zbiranju razbitin «starfighterjev», nato pa bodo začeli preučevati posnetke radijskih sporočil med letali in kontrolnim stolpom letališča. Končno bodo še preučili morebitni vpliv slabega vremena. Ugotovljeno pa je bilo vse-
to združila. Takoj nato so trčila ob komaj 400 metrov visok grič. V nemških uradnih krogih so tudi demantirali vest, da so se piloti skušali rešiti v zadnjem hipu s sproženjem naprave, ki «izstreli» sedež iz letala. Potrdili so tudi, da pred nesrečo ni prišlo do eksplozij in vse kaže, da so vse naprave pravilno delovale.
Kakšen je torej vzrok nesreče? Francoska časopisna agencija «France Press», ki navaja kot vir informacij letalske izvedence zahodno-nemškega obrambnega ministrstva, odgovarja, da je nesrečo, .verjetoo zakrivil poveljnik eskardilje:	po
brazdah, ki so jih lovej, zaorali na kraju nesreče bi se namreč lahko sklepalo, da je poveljnik zgrešil smer in da so mu ostali trije slepo sledili v smrt.
Včerajšnja tragedija bo imela odmev tudi v parlamentu. Poslanec Anderlini, ki predseduje skupini neodvisnih poslancev, je naslovil o-brambnemu ministru vprašanje, v katerem zahteva pojasnila o tragediji. v kateri so zgubili življenje 4 letalci.
Nesreča je tragično odjeknila v Italiji, zlasti še, ker so piloti leteli z letali, ki so bila zelo negotova, kot dokazuje presenetljivo veliko število nesreč. Samo v Italiji se je zrušilo 69 «starfighterjev», v Zahodni Nemčiji pa jih je strmoglavilo kar 171. Prizadetim družinam so izrekle svoje sožalje vse politične stranke.
Preiskava o izbruhu epidemije salmoneloze v Avellinu
NEAPELJ, 26. - Neapeljski državni pravdnik dr. Sant’Elia, ki vodi preiskavo o vzrokih epidemije salmoneloze v Avellinu, je danes zaslišal dr. Malzonija, lastnika klinike, kjer so zabeležili prve primere kužnega obolenja, in prof. Guarrina, ravnatelja pokrajinskega mikrobiološkega laboratorija. Oba sta bila na sodnikov ukaz aretirana pred nekaj dnevi in obtožena. da sta iz malomarnosti zakrivila epidemijo.
Zasliševanje ni v veliki meri pripomoglo k napredku preiskave, saj sta oba zdravnika ponovila to, kar sta že povedala dr. Vuosiju, ki je do pred nekaj dnevi vodil preiskavo, in sicer dr. Malzoni, da je šele 9. septembra zvedel za primere salmoneloze, prof. Guarrino pa, da ga je o prvem primeru kužne bolezni obvestil že 25. avgusta.
Iz Palerma pa sporočajo, da so v bolnišnici «Piemonte» zabeležili šest primerov kužnega obolenja, vsekakor pa naj bi okuženi otroci ne bili v
znanstvenih podatkov.
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiumiiimiiiiiiiiiiniiMiiiiimmiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiimiliiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiimiMiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiimiuimiiiniiiiim
PO PONOVNEM SESTANKU KARAMEM Z JASERJEM ARAFATOM
Skoraj povsem utihnilo orožje v Bejrutu in v vsem Libanonu
Libanon: odraz politične krize držav na Bližnjem vzhodu Še vedno negotovo dokončno izvajanje sporazuma o razmiku
BEJRUT, 26. — Libanonski ministrski predsednik Rašid Karame se je danes pogovarjal tri ure s palestinskim predstavnikom Jaserjem Arafatom in drugimi funkcionarji palestinske osvobodilne organizacije. Karame je pozneje izjavil, da so se sporazumeli glede prenehanja o-boroženih spopadov. «Na nekaterih področjih, je dejal ministrski predsednik, je opaziti še nediscipliniranost in tudi premirje ni vedno spoštovano, toda sporazumeli smo se glede vseh ukrepov, da bi se stanje popravilo.»
Libanonski radio je v današnjih jutranjih urah sporočil, da je bila pretekla noč v Bejrutu in okolici precej mirna in da praktično ni prišlo do incidentov. Radio je še sporočil, da je bilo precej mirno tudi v mestu Zahle, kjer je bilo slišati sicer nekaj eksplozij, toda na splošno je bilo mirno.
Medtem je 400 vojakov prejelo u-kaz, da okrepijo notranjo varnost v državi. Vojaki bodo opravljali svojo službo v Bejrutu ter v oko lici.
Še včeraj je prišlo do spopadov med gverilci libanonske falange ter oddelki napredne socialistične stran ke. Spopadi so bili v petih vaseh kakih 30 km vzhodno od Bejruta. Pri spopadih je bila ena oseba ubita, sedem pa ranjenih. Vmes je po-
segla libanonska vojska, ki je streljala na pripadnike obeh nasprotnih strank. Včeraj ponoči je neki oddelek vojske posegel tudi zaradi spopadov med gverilci v bližini kraja Zahle. Po pisanju bejrutskih časopisov so včeraj našli 16 trupel. Časopis «Orient le Jour» piše. da so včerajšnji incidenti terjali vsaj 10 mrtvih. Zelo razpasle so se tudi u-grabitve. Po pisanju nekega časopisa je včeraj izginilo vsega skupaj 51 ljudi.
Dogajanja v Libanonu so v resnici le odraz hude krize, ki jo preživlja Bližnji vzhod na vseh področjih, začenši od Egipta pa tja do Sirije in morda celo Iraka. Praktično je na vsem tem področju v teku boj naprednih sil, ki skušajo uveljaviti nove politične smernice ter se pri tem opirajo na široke ljudske množice. Istočasno pa je ta boj neizogibno povezan tudi s poskusi, da bi se na tem področju obdržali stari mednarodni politični in notranjepolitični odnosi. Pomembno vlogo pri vsem tem igra Organizacija za osvoboditev Palestine. ki je bila zaradi zadnjih dogodkov nekoliko odstranjena z odra političnih dogajanj. Predstavniki PLO se zavedajo, da je drugi sporazum o razmiku na Sinaju prizadel v dobršni meri prav palestinsko gibanje, ki je doslej največ upalo na sklicanje mednarodne konference za rešitev vpra-
šanj na Bližnjem vzhodu. Sedaj palestinski predstavniki skušajo navezati stike z zahodno Evropo (EGS), da bi na ta način pripravili nekakšno protiutež ameriškemu vplivu na Bližnjem vzhodu. V ta namen je Halid El Hasan, ki je član politbiroja PLO, zahteval na neki tiskovni konferenci v Bonnu, naj ZRN in druge države EGS priznajo PLO kot zakonitega predstavnika palestinskega naroda.
Na koncu je treba še omeniti, da je vprašanje dokončne potrditve Kissingerjevega sporazuma glede razmika na Sinaju s strani ameriškega kongresa še vedno zavito v precejšnjo meglo. Kot je znano, so Egipčani podpisali sporazum o razmiku brezpogojno, medtem ko so Izraelci povezali svoj podpis z dokončnim sklepom ameriškega kongresa glede namestitve 200 ameriških tehnikov na Sinajskem jx)Iotoku. V tej zvezi so debate še vedno zelo ostre. Nekateri predstavniki kongresa zahtevajo, da bi a-meriška vlada posredovala besedila vseh dokumentov, ki spremljajo sporazum o razmiku in ki zadevajo v prvi vrsti vojaško, gospodarsko in tehnično pomoč tako Izraelu, kot Egiptu. Zdi se, da so ZDA pripravljene pomagati Egiptu tudi z vojaškimi dobavami, toda ta obveznost še ni bila dokončno sprejeta. Morda se bo o tem vprašanju govorilo v prihodnjem mesecu, ko bo Sadat prišel na obisk v ZDA.
Njena odposlanika sta že odpotovala iz Tokia na Mindanao, kjer bosta izročila gusarjem denar.
Konec avgusta so muslimanski u-; pomiki ugrabili na Mindanau neko nemško turistko in jo osvobodili, ko jo filipinska vlada plačala 200 tisoč .pesov odkupnine.
15 fašističnih pretepačev na zatožni klopi
PALERMO, 26. — Preiskovalni sodnik dr. Rocco Chinnici je zaključil preiskavo o, fašiafičnem napadu na tri dijakinje klasičnega liceja «Umberto» in predal zbrano gradivo sodišču v nadaljnji postopek. Dr. Chinnici je formalno obtožil nasilja, povzročitve telesnih poškodb in apologije fašizma 15 prenapete-žev, med katerimi je tudi bivši pokrajinski tajnik misovske mladinske
Sedem mrtvih in 19 ranjenih na letališču v Adis Abebi
ADIS ABEBA, 26. — Etiopska vlada je sporočila, da je snoči na letališče v Adis Abebi 7 ljudi zgubilo življenje, 19 pa je bilo ranjenih v spopadih med demonstranti in pplicijo. Demonstranti, ki so bili v službi pri etiopski letalski družbi, so delili letake s «sovražno vsebino».
Po uradnem sporočilu se je spopad vnel, ko so vojaki skušali aretirati enega od demonstrantov, ki je delil letake. Na stotine ljudi naj bi obstopilo varnostne sile, da bi preprečilo aretacijo. Vnel se je spopad, v katerem naj bi demonstranti odgovorili s strelnim orožjem na napade vojske, kar je izzvalo še ostrejšo reakcijo vojakov. Kot rečeno je tragični obračun spopadov sedem mrtvih in 19 ranjenih.
Uradno sporočilo trdi tudi, da so vojaki aretirali skupino demonstrantov in poudarja, da bodo nedolžni čimprej osvobojeni, . krivci pa kar najstrožje kaznovani.,
Gus«irski napad na japonsko ladjo
TOKIO, 26. — Japonska ustanova za varnost na morju je sporočila, da je skupina gusarjev napadla japonsko tovorno ladjo «Suehiro Maru», ' ki ' je plula v bližini otoka Mindanao in da je ugrabila kapitana.' Ustanova je dodala, da gusarji verjetno pripadajo upornim filipinskim muslimancem in da so zahtevali milijon pesov (okrog 90 milijonov lir) odkupnine.
Glasnik japonske ustanove je tudi dodal, da je skupina 20 gusarjev napadla ladjo nedaleč od pristanišča Zamboanga na otoku Mindanao. Napadalci so odvedli s seboj kapitana in ukazali posadki, naj po radiu sporo ii ladjarjem njihove zahteve.
Ladjarska družba iz Osake, ki je lastnica ladje pa je s svoje strani sporočila, da bo plačala odkupnino.
ADIRANTE V ZDA
V zvezi s poročanjem nekaterih italijanskih listov, ki so trdili, da je ameriško državno tajništvo povabilo na obisk tajnika MSI Giorgia Almiranteja, je tiskovni urad te stranke danes objavil kratko sporočilo o potovanju svojega tajnika v ZDA, v katerem med drugim poudarja, da bo poslanec Almi-rante ob svojem povratku sklical tiskovno konferenco in bo govoril o sestankih, ki jih bo imel v Washingtonu.
S tem v zvezi je tiskovni urad ameriškega veleposlaništva objavil kratko dopolnilno poročilo, v katerem pravi dobesedno: «Septembra so poslanec Giorgio Àlmirante in drugi predstavniki MSI zaprosili za turistični vizum za ZDA, zaradi česar je izključeno, da bi odpotovali v ZDA m povabilo zunanjega ministrstva. Tudi nobeno drugo ministrstvo, urad ali ustanova ni povabila ali podprla ta obisk, ki ima y izključno zasebni značaj.»
Zanimivo je vsekakor, da je ameriško veleposlaništvo čutilo potrebo po tem dopolnilu, v katerem se v zadregi otepa «obtožbe», da je bil Almirante uradno povabljen na obisk v ZDA. Ne glede na to, da so komunističnemu voditelju Ser-giu Segreju odrekli vizum za vstop v ZDA kot tudi ne glede na dejstvo, da ta okoliščina še enkrat potrjuje ljudski rek «Povej mi, s kom se družiš, pa bom znal kdo si», res ne razumemo čemu opravičevanje a-meriškega veleposlaništva. Po tesnih stikih, ki jih Washington ima s fašistično hunto v Čilu, po podpori, ki jo daje Francu, po grozodejstvih, ki jih je zakrivil v Indokini in drugod, njegove roke res ne bodo bolj umazane, tudi če povabi na o-bisk nekdanjega sorazmerno nepomembnega funkcionarja Sa-lojske republike.
organizacije «Fronte della gioventù» Gioacchino Virzi, ki je imel že nekajkrat opravka s pravico zaradi nasilnih izpadov. Hkrati je preiskovalni sodnik podpisal zaporni nalog za enega od obtožencev, Pier Luigija Concutellija, ker ni, spoštoval vseh omejitev, od kar je bil izpuščen na začasno svobodo.
Prenapeteži so napadli dijake liceja «Umberto» 4. septembra leta
Vse demokratične sile
(Nadaljevanje z 2. strani)
nega nacionalizma, v korist ruski ekspanziji.
Dokončni sporazum o uradnem priznanju sedanje meje med Jugoslavijo in Italijo, ki ga napovedujejo tisk in politični dejavniki v Italiji, bi pomenil važno etapo v utrjevanju miru in odprl novo obdobje odnosov med obema državama, pravi izjava SKGZ,
Storjen bi bil važen korak v utrditvi prijateljstva in v razširitvi vsestranskega sodelovanja, kar bi bilo v veliko korist obmejnega prebivalstva, ki si želi miru in poglobitve medsebojnih človeških, kulturnih in gospodarskih stikov in sodelovanja.
Potrditev dokončnosti sedanjih meja bi odvzela važno mobilizacijsko sredstvo fašističnim in drugim desničarskim krogom v Italiji, posebno še v obmejnih krajih.
V vzdušju večjega zaupanja, prijateljstva in sodelovanja med obema državama, bi bilo, po mnenju SKGZ, olajšano pospešeno reševanje vseh še odprtih vprašanj, ki se tičejo celotne slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlanija - Julijska krajina. Izkušnje so Slovence v Italiji prepričale, da so obdobja napetosti med obema državama? ali zgolj stagnacije njunih odnosov negativno vplivale na položaj slovenske narodnostne skupnosti.
Predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni je za torek sklical načelnike skupine deželnega sveta, da se dogovore o poteku sej. Deželni svet se bo namreč sestal 1. oktobra, kot to določa pravilnik, nato pa bo, v četrtek ali petek, razpravljal o sporazumu, ki ga napovedujejo časnikarski viri o ureditvi meje med Italijo in Jugoslavijo. Deželni svet se poleg tega pripravlja na razpravo o važnem vprašanju vladnih dekretov, ki v določeni meri tudi neposredno zanimajo deželne uprave.
Misovci za danes dopoldne napovedujejo v hotelu Duca D’Aosta tiskovno konferenco poslanca de Vi-dovicha o vprašanju meje. neofašistična mladinska organizacija pa je za ponedeljek napovedala protestno zborovanje, čeprav v letaku ne navaja ne kraja ne ure.
i jo edini, če ministrstvo ne prekliče odloka o ukinitvi 4. in 5. razreda.
Včerajšnje posege je zaključil prof. Viljem Čemo s tehtnim referatom o stanju šolstva v Beneški Sloveniji, čemo je podal podroben zgodovinski pregled o slovenski šoli v Beneški Sloveniji iin nakazal zanimive smernice o možnostih uvedbe pouka slovenščine. Vsekakor bomo v eni naših prihodnjih številk objavili daljši izvleček čemovega poročila.
Danes dopoldne se posvet nadaljuje. S pričetkom ob 9. uri bo na sporedu 12 posegov in sicer referat prof. Aljoše Volčiča o učnih programih srednje šole, referat žarka Hrvatiča o vlogi in pomenu glasbene vzgoje v naši šoli, prispevki inž. Vladi-mira Vremca o vzgoji, ki jo posreduje sedanji učni sistem, dr. Pavla Fonde o šoli in problemih umskega zdravja, Igorja Tute o vlogi avdiovizivnih sredstev pri pouku, Nerine Švab o šoli s celodnevnim poukom, Zore Saksidove o temeljnih problemih osnovne šole, prof. Egidija Košute o poklicnem u-smerjanju, Lelje Sancinove o jeziku in prof. Franca Škerlja o osebju na slovenskih šolah ter sklepni referat žive Gruden z naslovom «šola in jezikovna kultura». Ob 16. uri pa se bo pričela diskusija, ki bo, glede na bogato vsebino referatov, nedvomno zelo živahna.
Zanimiv prikaz
(Nadaljevanje z 2. strani) * v
in zasebnem življenju. Ob koncu svojega referata pa se je Pertotova zadržala še pri vprašanju potrebe po strokovnem izpopolnjevanju mladih šolnikov 'in 'pomanjkanja primernih učnih pripomočkov.
Venera Koršič je nato podala statistični prikaz goriških maturantov. Na klasičnem liceju je v povojnih letih maturiralo 207 dijakov, na učiteljišču pa 269 dijakov. Na liceju je bilo število maturantov najvišje v prvem povojnem šolskem letu (24), najnižje pa leta 1963 (3). V ostalih letih je nihalo med 4 in 10 maturanti.
Kar 172 maturantov klasičnega liceja (ali 83,09 odstotka) se je vpisalo na univerzo, medtem ko je odstotek učitelji ščnikov precej nižji (21,8). Seveda je najbolj obiskana leposlovna fakulteta (31,9 odst.), sledijo farmacevtika, medicina, pravo in druge, med katerimi je na vidnem mestu Visoka šola za . telesno kulturo. 25 dijakov se je vpisalo na univerze
v tujini, od teh 9 na ljubljansko u-niverzo.
Pri poklicu maturantov naj omenimo, da se je velik del maturantov liceja posvetil poučevanju, medtem ko so se le 103 učiteljiščniki (38,2 odst.) posvetili učiteljskemu poklicu. Ob koncu pa je Korsičeva navedla podatek, da je na trgovski šoli maturiralo 7 dijakov, ki pa lahko ostane-
Danes se zaključijo zdravniški dnevi
Geriatrija je bila osrednja tema drugega dneva «Tržaških zdravniških dnevov». Prof. Ferruglio je v svojem uvodnem poročilu obrazložil namen in značilnosti geriatrije ter je izrazil željo, da bi se politične in družbene sile bolj zanimale za zdravstveno oskrbo starih ljudi. Prof. Klugmann je poudaril, da se pri starejših ljudeh začne bolezen često s padcem, prof. Bevilacqua pa je med drugim navedel zanimivo informacijo, da v naši deželi živi samih 52.000, starčkov, ki nimajo za-'dostne zdravstveno - socialne oskrbe in razpolagajo z izredno nizkimi finančnimi sredstvi.
Včeraj je bilo na sporedu tudi znanstveno posvetovanje o ortopediji, zdravniški dnevi pa se bodo zaključili danes s posvetom o kirurgiji, ki ga bo vodil znani tržaški kirurg prof. Valdoni.
Praznik trgatve v Podlonjcrju
Pod okriljem PD Zvezda iz Pod-lonjerja se bo danes in jutri nadaljeval «Praznik trgatve». PD opozarja, da poteka te dni druga obletnica fašističnega prevrata v Čilu. V tem okviru prireja s sodelovanjem sekcij KPI «1. maj», «Vostok» m kontunističnih železničarjev, razne pebude in zbirko za čilsko odporništvo.
Spored praznika je naslednji: danes ob 18. uri pesmi iz Latinske Amerike. Govoril bo R. Cardenas. Jutri, 28., ob 16. uri otvoritev. Ob 18. uri kulturni spored, pozdrav predstavnika Kmečke zveze, in nagraditev najlepšega grozda. Ob 20. uri bo ples. Poslovali bodo kioski s specialitetami in domačim vinom.
0 Šolsko skrbništvo sporoča, da je rok za vpis v srednješolske tečaje za delavce podaljšan do 30. septembra.
Sinoči okoli 20.30 so s pridržano prognozo sprejeli na oddelek za oživljanje 21-letno dekle, ki jo je našel 21-letni Franco Ferrari v nezavestnem stanju na pločniku v Ul. sv. Frančiška, v bližini križišča z Ul. Palestri-na. Pri sebi ni imela nobenega dokumenta.
iiiiiiiiiii iiuiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiJiHiiiiiiiiiiiiiriimiiiitiiiimiiimiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiifiiii
USODNA SRČNA KAP
ZDRUŽENA V ŽIVLJENJU ZDRUŽENA V SMRTI...
Z blazino, ki jo je hotel podložiti mrtvi ženi, se je mrlev zgrudil poleg ljubljene osebe
Združena v življenju, združena v de in tudi na daljša potovanja po
1973, ko so se ti zbrali skupno s profesorji na zborovanju, da bi go-1 Bila sta mirna, nikoli se nista pre-
smrt je najbolj primeren naslov tragedije, ki je doletela 72-letnega Romana Novaka in 8 let mlajšo ženo Evelino Stock. Kaj se je dogajalo v njunem stanovanju v III. nadstropju stavbe Drevoreda XX. septembra 53, bo težko ugotoviti. Domnevamo samo lahko, kar je mnenje policijskih organov in zdravnika Rdečega križa, da je Evelina, ki je imela srčno napako, verjetno padla, njen mož, prav tako srčni bolnik, zaradi česar so mu odvzeli tudi šofersko dovoljenje, pa ji je hotel priskočiti na pomoč, a se je tudi on, z blazino, ki jo je hotel položiti ženi pod glavo, zgrudil, delno zaradi napora, delno pretresen, zadet od srčne kapi poleg ljubljene žene na tla.
Da z Novakovima nekaj ni v redu je zasumil Evelinin nečak Argeo Stock z Lonjerske ceste, ki je poklical izvidnico hitrega posega kvesture. Podčastnik Mayer je skozi ključavnico opazil negibno truplo Novaka, zaradi česar je poklical gasilce, ki so vlomili vrata, in osebje Rdečega križa. Zdravnik dr. Glassi je ugotovil smrt, ki naj bi oba doletela 12 do 15 ur pred presunljivim odkritjem, po vsej verjetnosti zaradi srčne kapi.
Novakova so vsi sosedje hvalili.
PONOČI V BARKOVLJAH
Z avtom v zid: potnik hudo ranjen
Sinoči malo po 23. uri se J® ^ Miramarskem drevoredu pripe" ^ huda prometna nesreča. Avto,
128 sport, z evidenčno tablico 148035, ki ga je upravljal 23- e n' elektrikar Sergio Černilogar iz ske ulice štev. 46 v smeri iz ^ sta proti Barkovljam, je iz se pojasnjenih razlogov, verjetno I zaradi spolzke ceste in Pre^?).a;o hitrosti, maio pred končno P avtobusa štev. 6 zaneslo na stran cestišča in je trčil v z1 • nek je bil tako silovit, da je odbilo na sredo cestišča.
Z rešilnim avtom Rdečega so odpeljali voznika in po n, Jere-je sedel na zadnjem sedezU’ mvili. ga istovetnosti pa še niso ug ^ v bolnišnico. Černilogar se p ni huje poškodoval in je bil
vorili o vprašanju mamil. Nepriča- j pirala in sploh sta se razumela z I no razburjen, medtem ko J ^ neza-kovano je v razred vlomila skupi- vsemi Finančnih težav nista imela, I utrpel hude	za oživ-
na 40 pretepačev, ki so napadli di- tudi stanovanje je bilo njuno, in za- I vestnem stanju v oddelKU jake z gorjačami in verigami.	konca sta stalno hodila na spreho- lljanje.
Italiji. Prav zaradi priljubljenosti je njuna usoda, tragična in nevsakdanja, presunila vse.