n r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah _ Velja xa vk leto ... $6.00 Zrn pol leta.....$3.00 Z* New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i list slovenskih .delavcev t Amerik!« the United State«. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CBelwa 3—3S78 Entered mm Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of ConpCM of karch 3, 1879 TELEFON: CHelsea S—3S7S NO. 71. — STEV. 71. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 26, 1931. — ČETRTEK, 2& MARCA 1931 VOLUME XIXH. — LETNIK »mii DRZEN NAPAD NA MAHATMO GANDHIJA V KARACI v spopadu med indijci in m0hamedanci je bilo Štirideset oseb usmrčenih Usmrčenje Baghata Singha je povzročilo veliko ne-voljo med indijskimi nacijonalisti. — Član opozicijske stranke je napadel indijskega voditelja s palico. — Opozicija proti Gandhiju je precej narasla, ker ni mogel s svojim vplivom rešiti na smrt obsojenih Indijcev. — Šesto delegatov je dospelo v Karači. KARACI, Indija, 25. mafca. — Vsi narodno misleči Indijci so danes žalovali radi usmrčenja Baghata Singha ter dveh drugih Indijcev, ki so bili vče^ raj ustreljeni. Indijci, oblečeni v bele obleke ter gologlavi, so vprizorili v vseh mestih in vaseh žalne sprevode, in povsod so visele črne zastave v znamenje žalovanja. V Karači so Angleži ojačili posadko, da preprečijo izbruh nemirov. Letala z bombami so švigala nad mestom, in inozemci so bili povarjeni, naj se izognejo domačim okrajem. Dotok prebivalstva je velik, kajti v petek bo o-tvorjen tukaj vseindijski kongres. Položaj postaja vedno bolj kočljiv, posebno raditega, ker so vislice postavljene tik poleg kraja, kjer molijo ljudje za obešene rojake. Tukaj se je izvedelo, da je hotel podkralj pomi-lostiti Baghata Singha v domrtno ječo, da pa so pretili visoki angleški uradniki z odstopom, če bi se to zgodilo. Vsled tega se je premislil. Vseindijski kongres se bo pečal s tem, če naj o-dobri ali pa zavrže pogoje miru, ki "je bil sklenjen med Gandhijem in podkraljem. KARACI, Indija, 25. marca. — Ko je dospel sem voditelj indijskih nacijonalistov, Mahatma Gandhi, je bil vprizorjen nanj brutalen napad. Bharat Sabha* član opozicijske stranke, je stopil k njemu ter ga parkrat udaril s palico. Pristaši so mu takoj priskočili na pomoč ter preprečili, da ni dobil resnejših poškodb. Delegati vseindijskega kongresa, ki bo v petek otvorjen, so mnenja, da bo ta dogodek Gandhiju koristil. Vsi, tudi nasprotniki, simpatizirajo s starim slabotnim možem ter obsojajo napadalca, ki se je tako daleč spozabil. Opozicija proti Gandhiju je bila Zadnje dni precej narasla, ker se slednjemu ni posrečilo pregovoriti indijskega podkralja lorda Irwina, da bi pomi-lostil na smrt obsojene Indijce. Splošno pa prevladuje mnenje, da bo lojalnost delegatov napram najvažnejšemu kongresu indijske nacijonalistične stranke, ki obstoji že petinštirideset let, preprečila, da bi Gandhi doživel poraz. Vodilni krogi nacijonalistične stranke so mnenja, da bo osebnost indijskega voditelja proizvedla velik vpliv na opozicijo oziroma na radikalne elemente. Sem je dospelo nad šest tisoč delegatov iz vseh strani Indije. Dasi se bo kongres vršil z vednostjo oziroma dovoljenjem oblasti, je poslala vlada vsem močne oddelke vojaštva, ki bo skrbelo za mir in red. CAWNPORE, 25. marcca. — V to mesto, ki se nahaja v severnem delu centralne Azije, so se vršili nemiri, v katerih je bilo usmrčenih nad 40 oseb. Boji so izbruhnili, ker so se mohamedanski prebivalci in trgovci branili udeležiti se štrajka, proglašenega v protest proti eksekuciji na smrt obsojenih Indijcev v Lahore. Med mrtvimi je tudi devet otrok. Trgovci niso hoteli zapreti svojih trgovin, dočim so se mohamedanci zatekli v mošeje, misleč, da bo- zborovanje panevr0pske komisije Vsaka omenite v nemsko-avstrijskega dogovora je bila izključena. — Pripust Rusije in Gdan-ska. % PARIZ, Famciija, 25. marca. — Delegati pan evropske komisije, ki študirajo naJirt Brianda za ustvar- > jenje združenih držajr Evrope, so danes pripravili načrt za konferenco se bo vršila maja meseca v Ženevi. * Niti z besedico pa niso omenili nemško-avstrijske pogodbe, ki je bila sklenjena pred kratkim. Komisija je sklenila med drugim pccvati tudi sovjetsko Rusijo ter Gd-junsk k posvetovanjem glede gospodarskih profolemov. Udeležba Rusije ni še zagotovljena, kajti Rusi se oči vidno baje teh razprav. Soudeležba Rusije bo omejena na gospodarske probleme. Sejo je o tvoril zunanji minister, Aristide Brian d. Svaril je pred vsako omejitvijo nemško-uv&trijskega dogovora. mornarje nameravajo dep0rtirati Delavski tajnik Doak je objavil, da bodo strogo postopali z "izstopivši-mi". — Zvezno sodišče je odločilo, da ne zavzemajo mornarji nikake-ga posebnega mesta. — Harris za omejitev. italija in carin. unija Oficijelni migljaji, da bo Italija pristopila.— Balkanske države ji bodo najbrž sledile. bolniško strežnico _ je zadušil Po zatrdilu zdravnikov je bila bolniška strežnica zadušena. — Domnevani morilec je izginil. VELIK POŽAR V GRANVILLE. N. Y. GRANVILLE, N Y., 25. marca. — V tukajšnjem -trgovskem delu mesta je izbruhnil požar ter povzročil najmanj za milijon dolaiyev škode. Deset poslopij je popolnoma u-ničenih. Vzroka požara zaenkrat še ni bilo mogoče ugotoviti. WASHIGON, D. C., 25. marca. — Delavski tajnik Doak, načelnik priseljeniške službe, je dal danes u-radnikom navodila, naj pripravijo vse potrebno, da se deportira iz dežele nekako 100,000 mornarjev, ki Je se mude tukaj na nepostaven način. Zvezno vrhovno sodišče je namreč včeraj odložilo, da ne uživajo mornarji nikake predpravice pred drugimi priseljenci in da se ji'h lahko deportira, kakorhitro se izkaže, da se mude v deželi nepostavnim potom. Najvišje sodišče je odložilo, da nimajo mornarji nikakih posebnih pravic. Tajnik Doak je mnenja, da znaša število takih mornarjev nekako 100,000. Postava za omejitev priseljevanja je bila večkrat razširjena, ne da bi se nay via je sodišče brigalo za to. Velik del mornarjev se je vrnil domov, a dosti jih je ostalo vendar tuteuj ter so vedno lahko deportirani, kakcrhitro jih dobe oblasti v roke. Te ljudi je treba deportirati, ker baje odjedajo kruh domačim delavcem. _ RIM, Italija, 25. marca. — V tukaj šmjih uradnih krogih so mnenja, da bo Italija pristopila k nemško-avstrijski carinski uniji. Vlada sama nima seveda še ničemur izjaviti, a glede zelo zavistno j na pogodbo, ki je bila sklenjena med Nemčijo in Avstrijo. S tem bo uresničen program Brianda, francoskega zunanjega ministra. j policija je aretirala Vermon-a Dosti se tudi razpravlja o tem, da | victora Glavina iz Fall River, Mass., NEWPORT, R. I., 25. marca. — Dvajsetletno bolniško strežnico Miss Russell so našli mrtvo v nekem jarku ob Tiverton Road. Zdravniki so dognali, da je bila zadušena. predsednik na potovanju Predsednik je govoril v vročem solncu pred Ka-pitolom. — Na poti proti Virgin otočju. PONCE, Porto Rico. 25. marca. — Predsednik Hoover se nahaja zopet na krovu bojne ladje "Arizona" na poti proti Virgin otočju. Pred odhodom so mu ljudje ploskali kot pobesneli. Nastopil je v senatu in poslanski zbornici, govoril pred Kapitolom v vročem solncu, imel važna posvetovanja z governerjem Theodor-Ijem Rooseveltom ter odpotoval zo- je Italija pripravljena ojačiti svo- j ker domneva, da je on edini, ki bi pet v San Juan z avtomobilom, trgovske odnošaje med malimi' mogel razrešiti zagonetko. Zasliše- narodi. Pan-Evropa bi bila skrajno ugodna za Italijo, ki nima nikakega'ti Elliotu W. Hathawayu, sinu po- vali so ga vso noč, in po zaslišanju je bilo izdano zaporno povelje pro- US0DEP0LN0 ČIŠČENJE PTTTSFIELD,, Mass., 25. marca. Na dvorišču, kjer prebiva dr. A. F. RoBberts, rje čistil služabnik dragoceno preprogo. Čistil jo je z gazo-linom, ki se je unel. Preproga je začelo goreti. — Povzročena škoda znaša nad sedemsto dolarjev. morja za. razširjenje svoje sile. Italija je pripravljena vstopiti v zvezo ter pobegniti za seboj tudi o-stale sile. HOOVERJEVA ŽENA JE OBISKALA SINA WASHIGTON. D. C, 25. marca. — Predsednikova žena, Mrs. Herbert Hoover, se je odpeljala v Ashville, N. C., kjer bo par dni pri svojem sinu Herbertu Hooverju ml. Na poti jo je spremljal agent Tajne službe. KASSAY NI BIL MADŽARSKI ČASTNIK Senator Harris iz Georgije, je objavil danes, da bo predlagal omejitev priseljevanja v prihodnjem kongresu, ki se bo sestal prihodnjega decembra. Predlagal bo omejitev priseljevanju za 90 odstotkov. Ta predloga je že v senatu, potem ko je bila sprejeta v poslanski zbornici. Senator Harris, je predlagal, naj se 800,000 ljudem takoj preskrbi delo. WASHINGTON, D. C., 25. marca. Tukajšnje madžarsko poslaništvo je Včeroij obvestilo državni department, da ni bil Paul Kastsay nikdar madžarski častnik. Kot znano, doi-že Kas&aya, da je skušal uničiti vodljivi mornariški balon "Akron". Nadalje je poslaništvo ugotovilo, da ni zrran Kassay kot komunist. slanca Hathawaya iz Massachusetts. Mladi mož je obdolžen umora po prvem redu. Galvin je povedal policiji naslednje: — Včeraj je prišel k meni navsezgodaj Hathaway ter mi povedal, da se je vozil z Miss Russell v avtomobilu. Avtomobil sta ustavila dva neznanca. Miss Russell sta potegnila na cesto, njemu sta po ukazala, naj vozi dalje. Popoldne sva se peljala na dotično mesto iter o-pazila v jarku Miss Russell. Bila ije mrtva. Hathaway se je nato naglo poslovil, in od onega časa ga nisem več videl. V državi Rhode Island je najhujša kazen za umor dosmrtna ječa, dočim kaznujejo v državi Massachusetts morilca s smrtjo. Oblasti domnevajo, da je bil u-mor za vršen v Massachusetts ter da je bilo nato truplo odvedeno v sosednjo državo. do tam varni. Ker so jih pa Indijci celo v mošejah napadli, so mohamedanci dobesedno zdivjali. /L noži in drugim orožjem so tekali po ulicah ter pretili s smrtjo vsakemu Indijcu, ki 'bi jim padel v roke. Dosti Indijcev je pobegnilo. Proti večeru so mohamedanci zažgali več hiš in koč, ki so bile indijska last. f Lokalne oblasti so pozneje napravile mir, toda proti jutru je prišlo do ponovnih spopadov. Cawnpore je cvetoče trgovsko mesto ter ima sko-ro dvestotisoč prebivalcev. KARACI, 25. marca. — Ko je dospel danes sem Mahatma Gandhi, se mu je približala skupina komunistov, ki so kričali: — Vi ste zakrivili smrt Baghata Singha in njegovih tovarišev. Gan'dhi se je smejal in molčal. Nato je planil k njemu neki mladi komunist ter zamahnil s palico po njem. Enkat ga je zadel»nadaljne udarce je pa preprečil Gandhijev pristaš Pandit Malaviya. — Kar tolče naj, — je dejal Gandhi mirno. — Jaz se ga ne bojim. Meni ne more ničesar storiti. Ko so Gandhija odvedli, so komunisti še naprej kričali: -—'Proč ž njim! On ni naš voditelj! On je naš izdajalec! ' Baghat Singh in njegova dva tovariša, so bili obsojeni na smrt in ustreljeni, ker so umorili meseca decembra leta 1928 nekega indijskega policijskega uradnika. ZVIŽANA PLAČA POROTNIKOM Porotnikom v New York County, ki so dobivali dozdaj po tri dolarje na dan, bo zvišana plača za en do--lar. Tozadevno predlogo je odobril ebiinski svet ter bo po preteku dveh tednov postala zakon. ADMIRAL PLUNKE1T UMRL WASHINGTON, D. C., 25. marca. V starosti 67 let je umrl v tukajšnji mornariški 'bolnišnici admiral Ch. E. Plunkett. Svoječasno je bil poveljnik brook-lynskega Navy Yarda. RODOVITNA KRAVA GOUDBORO, N. C., 25. marca. — Will Handley ima kravo, katera je zvrgla že sedem telet, med njimi tri pare dvojčkov. DRUGAČE KOT V AMERIKI HYTHE, Anglija, 25. marca. — Tukajšnje mesto ima devet tisoč prebivalcev, toda v celem letu je bilo opaziti samo en slučaj pijanosti. (Če bi bila prohibicija, *bi bilo seveda drugalče). ŠTRAJKARJIOBDOLZENI UMORA PATERSON, N. J., 25. marca. — Včeraj je bilo tukaj aretiranih pet štradkarjev, češ, da so povzročili smrt Maxa Urbana, predsednika Urban Silk Company. Urtran je bil usmrčen dne 18. februarja. LJUDSKO ŠTETJE 2 NA ROMUNSKEM Bil je prvi predsednik Združenih držav, ki je obiskal te kraje, izza časov Theodorja Roosevelta. Slavil je napredek Porto Rica ter rekel, da nima narod Porto Ric*a nobenega boljšega priznanja, kot jo to, da koraka naprej po poti napredka. Hoover je pokasaal na Kapitol, ki je stal tri milijone dolarjev, ter rekel, da kaže to, kaj lahko doseže inteligenten narod pod prostimi na-redbami. Že dolgo, predno je nastopil predsednik Hoover, -je bil zaseden ves prostor na trgu. V senatu je pozdravil predsednika Hooverja predsednik Louis Morales. Pred Kapitalom je predstavil go-verner Roosevelt visokega obiskovalca. Glavni sodnik Toro je odgovoril na pozdravni govor predsednika ter rekel, da imajo otočani vse zaupanje v administracijo. Na konferenci z governerjem Rooseveltom je razpravljal o problemih otoka. Pri tej priliki je bilo rečeno, da prestavlja otok važno zvezo med severom in jugom, in da zaslužijo problemi Porto Rica vedno največjo važnost. Po konferenci je odpotoval predsednik v Ponce. BUKAREŠTA Romunska, 25. marca. — Prvič izza vojne se je vršilo na Romunskem ljudsko štetje ter je bilo te dni zakljiičeno. Sedanja Romunska ije seveda dosti večja kot je bila pred vojno. Precej se je namreč povečala na stroške Madžarske in Rusije. Štetje je pokazalo, da ima "velika Romunska" skoro 18 milijonov prebivalcev. Prebivalstvo glavnega mesta znaša nekaj nad 640,000 oseb. ŽENSKE PROTI PROHIBICIJi HELSINGFORS, Finska, 24. marca. — Razne ženske organizacije so se združile v boju proti prohibiciji. Dobiti skušajo stotisoč podpisov za prošnjo oziroma zahtevo, naj se pro-hibicijo odpravi ter naj prevzame vlada kontrolo nad prodajo alkoholnih pijač. jNeglede kje živite, j) v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po \ofo že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno I v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljencl prejmejo toraj n«di'j"ih potov in »troJkov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki ao opremljene a naslovljencev ln tlgom zadnjih pott, katere dostavljamo poiUJa- tel jem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v aluftfJU ne* sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat T raznih tla« čajih tudi na sodnljl t stari domovini. % Sakser State Bank 82 Čortlandt Street New York, N. T, _Telephone BArclay 7—0380 aU 0381 •«111 RlltBl1 NEW YORK, THURSDAY, MARCH 26, 1931 IHe LARGEST SLOT2NB DAILT ID 17. 8. JL Owned and Published by UOTKN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Pi evident L. Benedlk, Trt as. Place of buMneu of the corporation end addresses of above officers: P< W. 1th Street Borough ef Manhattan, New Yotfc Oily. N. f. GLAS NARODA" (Voice of the People) lamed Every Day Except Sundays and Holidays Sa celo leto velja Ust xa Ameriko in Kanado _______________46.00 Sa pol leta ------------------------.$3.00 Sa četrt leta --------------.$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta -------------------------.$3.50 Za Inozemstvo za celo lete_____47.00 Za pol leta .......................1----4330 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. -Qlas Naroda" Izhaja vsald dan lzvzem« nedelj In praznik or. brea podptm In osebnosti «e ne priabčujejo. Denar naj ae bla-totoil poMUatl po Money Older. Pri spremembi kraja naročnikov, jelužbovar kot avstrijski konzul v % Sdo-Moste pri Ljubljani. Z ukazom Nj, Vel. kralja na predlog zastopnika ministra zunanjih zadev in s soglasjem predsednika ministrskega sveta je postavljen g. dr. Ivjin Shvegel, minister brez listnice ha razpoloženju, za izrednega pcsTanika in pooblaščenega ministra pri kr. poslaništvu v Buenos Airesu, Argentina, Južna Ameriki (in ne v Washingtonu, D. C., kakor so poročali nekateri slovensko-ameriški listi). Mnogi naših rojakov se še gotovo spominjajo novega poslanika, ko je pratimo. da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", 216 W. ISth Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3S78 GREEN IN AMERIŠKO DELAVSTVO William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je slednjič vendarle začel »poznavati nevarnosti, ki prete ameriškemu delavstvu. Ofieijelni voditelj ameriških linijskih delavcev se j<» pa zbudil prepozno, dosti prepozno. Začel je izdajati svarila in pretnje, ki se bodo pa razblinile v nič. Noben podjetnik se ne bo brigal zanje. Pod jetniki bodo ]m> svoji volji odpuščali delavce ter najemali druge za nižje mezde. Splošno zniževanje plač jk> vseh industrijah, je zdramilo predsednika Greena, da je vstal, izpregovoril in zapretil. Z vseli strani prihajajo poročila o krčenju plač. Iz vseh delov dežele prihajajo v glavni stan Ameriške Delavske Federacije tožbe, in prošnje, ki so napotile Williama (Jreena, da je naslovil bombastično izjavo na naslov ameriških podjetnikov. — Obljubo, katero smo zadali zvezni vladi in podjetnikom — je rekel, — smo zvesto držali. Za delavce nismo zahtevali višjih plač in jih nismo pozivali k strajkom. In kaj smo dobili zato { {Samo črno liehvaležnost! Podjetniki v masah odpuščajo delavce, onim, ki so pri njih v službi, pa krčijo plače; zatirajo stremljenja organizacij ter jim veasi napovedujejo celo boje. Vse to je res. In da se bo tu zgodilo, je moral vsak treznomisleč človek že takrat vedeti, ko je poklical predsednik Hoover k sebi zastopnike dela in kapitala. Zastopniki delavcev so takrat obljubili, da delavci ne bodo stavili pretiranih zahtev ter ne bodo štrajkali, kapitalisti so pa obljubili, da delavcem ne bodo krčili plač. Že takrat je sleherni vedel, da kapitalisti ne bodo držali besede. Kapitalisti so se prepričali, da je ameriško delavstvo takorekoč brez moči. To se je posebno jasno pokazalo pri zadnjem štrajku v Danville. IStiritisoč moških in žensk je zaštrajkalo za priznanje unije in proti krčenju plač. In kaj se je zgodilo po štiri mesece trajajočem boju t Ameriška Delavska Federacija je poslala v Danville posredovalca, ki je sklenil nekako uravnavo. Delodajalci so priznali v teoriji pravico do organiziranja. Toda le v teoriji. V praksi je bilo drugače. Vsi delavci, ki so se aktivno udeležili štrajka, so bili odpuščeni. Dolžnost Ameriške Delavske Federacije bi bila, sodelovati z onimi družbami in organizacijami, ki so hotele izsiliti pose»bno zasedanja 72 kongresa. To dolžnost je pa Federacija zanemarila in s tem dosti pripomogla, da ne «sme ameriški delavec upati na ni-kako izboljšanje razmer do meseca decembra, ko se sestane novi kongres. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO Greater New York,in okolico, ink. PrtdkidnHi: FRANK HOTKO 507 E. 73rd St., N«w York City Podpredsednik: MICHAEL UREK, 1711 Galea Avenue. Brooklyn, N. T. Tajnik In arhivar: JOSEPH POGACHNIK, £80 Liberty Avenue, WlUlston Park, L. I Blagajnik: PVTKR RODE. ISS Alpha. Place, Glen dale. L. L Zapisnikar: RADO VAVPOTfCH. 122-15 — 28th St., Astoria, L. Isl. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRNIK. 10111 . 86th Rd., Richmond Hill. L I0L FRANK L0P6BA. 421 Morris Avenue, Kockvlile Center. L. Isl. ANTON CVETKOVICH N, T. Kdor Izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanku Izplača lo že skoro 14 tisoč bolniške in nai šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,009.00. Oruitvo zboruje Vodko Četrto »dboto v J svojih druitvenih prostorih v Američani Slovenian Auditorium. RL Irvin« Ave« NY. Pittsburghu, Pa.t Chicugu,* 111., v New Yorku, N. Y. in nazadnje kot konzul v St. Loutsu, Mo. Je znan kot odličen jurist, ki obvlada več jezikov in bo gotovo gledal na to, da se bodo dobri odnošaji med Jugoslavijo in Argentino še bolj poglobili. kar bo posebno nsšim naseljencem v Argentini v korist. * Jako smo se veselili, da se b:mo letošnje zime kar tako lepo znebili. Imeli smo res do drugega tedna r februarju milo zimo. Kmalo nato je pa pričelo snežiti; komaj se je prvi sneg stopil, že smo dobili druge ga in tretjega. Reke so začele naraščati ta-ko, da se je bilo bati poplav. Naraščajoče reke so pač naredile nekoliko škoda na lesenih mostovih, vendar hujše škode ni bilo. * M nul je predpust; veselic in plesnih prireditev je bilo, kakor bi MjubljanCvin rekel: "nič kol'k". Prišla je pepelnična sreda, frak je romal v zastavljalnico, -a ostal je maček, kes in zaobljuba, da drugo leto ne bo šlo tako naprej. Čakamo velikonočnega ponedeljka in potem se bo stara pernica znova pri-čefla, četusdi je v vseh ljubljanskih cerkvah odrejen desetdnevni sveti mlsjon in vsakemu dana prilika, si izprašati in očistiti vest. * 1. marca je bila v dvorani hotela "Unicn" svečano otvor.jena H. kuharska razstava, ki je trajala tri dni. Kuharji različnih ljubljanskih hotelov posebno pa hotela "Slon" in "Union" so pokazali vse svoje mojstrovine. Zanimanje za razstavo je bilo veliko in jo je obiskalo skoro vsak dan okoli 2000 ljudi. Predaleč bi šel, ako bi hotel popisati vse kuharske dobrine, ki so bile razstavljene. Riibe prirejene na vse mogoče načine, pravi štajerski kopuni, želva narejena iz gosjih jeter, različne torte. Bile so pa tudi breskve iz Californije s sladko smetano in maraekinom. Kot prave mojstre so r? izkazali g. Bab:nek, kuhar hotela "Union", je sicer rojen Dunajčan, a njegovo ime nima nič dunajskega na sebi, petem g. Wand, kuhar hotela "Slon" in moj ožji rojak g. For-šek iz Novomesta, s!n Jože Forška, ki je b'l sv&ječasno, — pač kakih 30 let na-raj — v Chicagu. Vcletvrdka vina Bclaffio je razsta vila sveja izvrstna vina. ter ga ponudila vsakemu posetnlku'razstave čašico in sicer brezplačno. Raz-si-r.vai, ki je bila v vseh ozirih prvovrstna in pokazala, da znajo ljubljanski hoteli zadovoljiti glede hrane tudi najbolj razvajene iujezem-ce, je bila eaključena .tretji dan zvečer. Bila je popolen uspeh, ven- dar pa dvomim, da znajo navedeni kuharski umetniki skuhati tako dobre ajdove žgance in kislo zelje, kakor jih skuhajo naše slovenske gospodinje to in v Ameriki. Tudi po-tica-šp-ehovka se jim gotovo ne bi tako dobro posrečila, kakor našim slovenskim gospodinjam. Povedal sem to enemu kuharskih mojstrov, ki mi pa ni nič odgovoril, temuc me ramo ošvrknil z nekako zaničljivim pcgle dem. Pohvalno se mora omenili, da so merodajni čini tel ji po-I darili vse razstavljene kuharske um otnine revežem v Mestnem zavetišču. * | Avtomobilski klub Ljubljana je priredil 28. februarja ples v prostorih Kacine. Ker si tukaj ne more i . . . privoščiti navatden človek biti član tega kluba, b:la je družba na tem pl:(?u jakc ekskluzivna, dame v na»j-elegantnejših toaletah, gospodje se-jvoda v fraku in smokingih Restav-! rater g. Krapeš je uredil izvrsten 'buffet. Bil je tam cgroanen jastog ! (lobster* s kaviarom. torte, kreme, jegulje, sulci itd. Manjkalo tudi ni naj boljšega domačega vina, likerjev in šampanjca. Tukajšnji listi so čisto po ameriškem vzorcu vse lepo opiiali; fesj si pa misli pri tem delavska para, ki to bere in ki premore komaj toliko, da kupi za sebe :n družino košček kruha, je pa dru-}g.a stvar. Marsikateri skromen delavec stisne pesti in si misli, ven-3r. r bi blo pa le bolje, ako preidem v tabor komunistov. S tem bi pa prišel seveda iz dežja pod kap. * Zadnjič sem srečal znanega komponista g. Zorko Prelovca. Povedal seen mu, da je Peter Zgaga v Ghas Narodu omenil, da sta v Idriji eno noč skupaj "pokrokala". "Eno", se je oglasil, pišite mu (Zgagi), da jih je bilo toliko, da bi se jih težko preštelo. Ne vem sicer, ako je to res, vendar je pa jaiko vrjetno. * Čital sem, da Mr. Jože Zelene v Waukeganu, 111. pridno nabira mi-lodare za ubožce na Vrhniki. To je jako lepa gesta ne samo od njega, vjmpak tudi od rojakov, ki v tako hud» gospodarski krizi darujejo po sveji moči v imenovano svrho. * O priliki osemdesetletnice znanega komponista p. Hugolina Satt-nerja proizvajajo se v vseh večjih mestih Dravske banovine * njegovi lepi Oraftoriji in druge skladbe. Skromen starček, ki je bil nekdaj tudi moj profesor v Novomestu. je deležen vseh časti in spoštovanja, ki ga tudi v popolni meri zasluži. Naj mu bo naklonjeno še mnogo let v zdravju in za dovolj nosti! * Ker 'so Velikonočni prazniki pred durmi, želim vsem Slovencem sirom Amerike: "Veselo Alelujo!" Pozdrav! Joža. * Eveteth, Minn. Posebnosti ni, razen, da je padlo pred par dnevi snega, da nam je pokrilo zemljo, a mra^a vseeno ni. Bolezen "flu" malo ponehuje. Delavske razmere so slabe kot povedi, ne kaže nič boljše. Vesele Velikonočne praznike vsem čitatcljem Glas Naroda sirom Amerike an Canade, enako Petru Zgagi. John Skopin. "Poslednji Mož" c. , NA ODRU Slovenskega Auditoriuma v Brooklynu. ...."Hčerka v par dneh boš stara 25 let. Omožiti se moraš!__Čas je.... vse dozoreva; tudi dekle,--no čemu se strašiš?.... T© je ideja očeta Petelina v igri "POSLEDNJI MOŽ", katero priredi PEVSKO in DRAMATIČNO DRUŠTVO "DOMOVINA" Greater N. Y. ria Cvetno nedeljo, 29. marca I 93 1, ob 3. uri popoldne, ■ ROJAKI, NE ZAMUDITE! ■ iz Slovenije. Uboj v Pekrah pred mariborskim sodiščem. Pred senatom trojice mariborskega okrožnega sodišča, katerega so tvorili deželno-sodni svetnik Lenart kot predsednik in okrožna sodnika Kcišek in Ažman kot vo-tania, se je 13. marca zagovaral 33. letni posestnikov sin Ivan Lešnik iz Vrhovega dola, obtožen, da je dne 25. maja 1. 1. v Pekrah ubil svojega sokrivca Simona Graceja. Državno pivLvdn štve je nastopal dr. Zor j an, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Makso Snuderl. P<* navedbah obtožnice je dne 25. maja 1930 popivala v Robičevi gostilni v L mbušu večja skupina kmetskih fanfov. Ker pa so bili že preveč pijani, jih je gostilničar posadil na cesto. Od tu so krenili v Pekre, kjer so v Pevšefcovi gostilni dalje pili. Toda tudi tam so se obnašali tako, da so morali lokal zapustili. Ko so bili že rra cesti, se je prepir nied njimi razvil do pretepa, v katerem so uporabljali, nože, kole in tudi sekire. Pokojni Simon Gracelj je hotel z bojišča že pobegniti, a Ivan Lešnik se je pognal za njim ter ga tako močno udaril z uhljem sekire po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. 'Smrtno ranjenega so Gracelj a prepeljali v bolnico v Maribor, kjer je 2«. maja umrl. Sodišče je razsodilo, da je obtoženi Lešnik kriv uboja ter ga obsodilo na pet let težke ječe in na enako dobo izgube častnih državljanskih pravic. Smrtna nesreča v senovskem rudniku. Globoko je pretreshi vso širšo in ožjo okolico vest o smrtni nesreči v senovskem premogovniku, katere vzrok je najbrž neprevidnost. V torek 10. marca je delal svoje dnevno delo v premogovniku na Re-vtajn-u okreg 19-letni mladenič Fr. Abram, doma iz Malega Kamna. Kraj Mali Kamen je oddaljen od Rajhenburga precej. ' Kako je prišlo do težke nesreče, ki je terjala še tako mlado žrtev? Kakor že gori omenjeno, je delai v torek dopoldne v rovu na Reštajnu Franc Abram. Nahajal se je baje na mestu, kjer prihaja v rov železna košara po žici, kakor je to sploh pri premogovnikih aH rudnikih v navadi. Košaro je pa, kakor se -domneva, op a ail šele najbrže v zadnjem trenutku, gotovo je bil zatopljen v delo. Hotel se je še rešiti, vendar je bilo že prepozno. kar je Velikonočni Prazniki Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih spominov iz mladosti - - . . se bližajo Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim razmeram večje število naših rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih ▼ stari domovini, t večjim ali manjšim denarnim da. rilom za Velikonočne Praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno iz. Vršfltev vseh naročil, vendar prosimo, ne pre. dolgo odlašati s pošiljatvami, da dam bo fbo-goče dostaviti nakazane zneske naslovljeni cem pravočasno. Sakser 82 Cortliwwk Street Bank New York postalo tako usodno za mladega človeka. Košara ga je zadela na glavo, u-činek je bil strašen. Franc Abram je obležal mrtev pod košaro. Zločin ljubosumnega delavca. Te dni se je v samski hiši v Lokah štev. 444 e PAIN-KXPVLLER ja, Je priložena vsaki ttckkmu. V vseh lekarnah 35c in 70c. Ali direktno iz: RICHTER (5 CO) »V AMD »OuTM rtrVM m. . ■1ROOKUYH, H-V i , K I I t S PAI N - potniki, vlak, ki je bil videti name. njen prej v raj kakor v Švico — v so. ta pisanost skrivnosti in res_ ničnosti ji je pričarala pred oči ta. ko čudovito krasen film, da si še ni bila naslikala podobnega. — Ne, ne, ne! — Je rekla odloč. no in pobesila giavo. Sama pri sebi je pa mislila: — Jutri pa prav gotovo. Zdaj so sprevodniki pozvali pot. nike, naj vstopijo. Takoj se je obe_ sil na vsaka vrata parček in ust. nice so se mu združile v poljub, ki se kar ni hote1! pretrgati. — Veliki trenutek je tu, — je dejal Rafael. — Vstopite, vstopite! — so kli_ cali sprevodniki. — Trenutek — za kaj? — je vprašala Filipina z močno utripa, jočim srcem. — Trenutek sf.ovesa, Filipinčica. —Saj se vendar ne boste odpe_ Ijali.... V dveh, treh besedah ji je raz. ložU, da ne namerava odpotovati, ampak izrabiti tu na peronu že dolgo pričakovano priliko in pri. tisniti poljub na njene ustnice, da poljubiti njo, ki jo časti in ljubi — ne da bi ga kdo zaradi tega ova. dil, oštei in naposled še vrgel v je_ čo. — Vaše ustnice, — je nadalje, va kakor omamljen. — Vaše ust. nice, predraga! Filijina je popustila. Videla je Special Interest Accounts Vsak, kdor se nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. « - - Vloge obrestujemo po 4°/o in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Saksei* Bank nenčne napade". O nekem takšnem "napadu" poroča tudi Herben v svoji knjigi "Črtice za Masarykovo biografijo": Po drtigem obisku prof. Masary. ka pri Tolstem sem bil iznenaden zaradi preprostosti njegovega na, stopa. Še bolj pa me je presenetilo, ko mi je nekaj dni pozneje prinesel sel od prof. Masaryka 20 steklenic moravskega rdečega vina. Menil sem, da mi je bil vino poslal Ma_ sarykov brat, ki je imei v Pragi točilnico, ampak sel je trdil, da ga ni poslal ta, ampak prof. Masaryk. Potem sem izvedel, da je postal prof. Masaryk pod vplivom Tolste, ga popo'n abstinent. Postal je tu., di vegetarijanec in je obče hotel živeti po zgledu Leva Tolstega. — Vegetarijanstvu ni ostal zvest po. sebno dolgo, vztrajal pa je pri na. činu preprostega življenja. Ves čas pa je prof. Masaryk ostal strog ab_ stinent. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. . Članarina znaša $i.— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz f Ljubljane. Uprava "G. N." i Pred sodiščem so te dni razpravljali o tožbi, ki jo je vložilo državno pravdništvo pro .i trem bivšim davčnim uradnikom zaradi proda-3"e kronskih bonov privatnim strankam Cbtcžnica pravi, I I 1 M I I M t I M I t II t H I MHIIIIIMIIII SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. miiii.H»i»m«mH» Za Glas Naroda priredil G. P. 33 (Nadaljevanje.) Prihodnjega jutra, pri zajtrku, je pokazala Dagmar svojemu možu pismo očota. v katerem ji je pisal, anj se da slikati od Hollmana. Galerija pradedov Taxemburg »je bila še popolnoma ohranjena in on bi rad videl tam sliko svoj h otrok, ko bo zopet enkrat prišel v Taxemburg. Želel je tudi, naj se puisti Dagmar nasHkaitd v dvorni noši ter z dia-demom na glavi. Gunter je prečital pismo ter imel pri tem skrajno neprijeten občutek. Misel, da bi se H oilman mudil več tednov v gradu, je vzbudila zopet njegovo ljubosumnost. Ko se je obvladal je rekel: — Ah si govorila s Hollmanom o 'tem? Zmajala je z giavo. — Ne, nisem ga videla, potem ko sem dobila pismo. Obljubila pa sem mu, da ga obtščem v njegovem ateljeju. To lahko storiva že danes ter mu poveva, naj slika nag in e portrete! Ali misliš? — Gotovo. In tvoj oče bo v sijajnem položaju plačati visoke cene, katere bo Holhnan gotovo zahteval, predno bo sprejel naročilo! Iz besed Gunter j a je sijala pekoča ironija. Pogledala ga je vprašaje. — Ali ne moreš trpeti Hollmana? On je zelo duhovit, zabaven in že ni j ale n človek! — Tem slabše pa 2*jnj, da dela svojo umetnost za stvar mode. Resnični umetnik bi se nikdar ne smel ponižati tako nizko, da bi Sprejel take koncesije. Razventega pa se mi zdi naravnosa smešna njegova ni-čem-urnost. Oprosti, ti si pač drugegra mnenja. — Jaz občudujem njegovo znanje. Razventega pa je lep mož! Gunter se je jezil na samega sebe, kar se je pustil premotiti toliko, rta je dovolil kako nevšečno sodbo o Hollmanu. Ljubosumje ga Je strašno mučilo. Dagmar pa ni nitt sluitila, ka je vrelo v njem. Odvrnila je povsem nedolžno: — Da, cn je lep človek in to mu je najbrž pomagalo, da se je dvignil tako hitro! — To mislim tudi jaz. Dame ga razvajajo s svojimi naklonjenostmi. Vsled tega je postal aroganten in naravnost smešen. Dagmar se je natihem za&mejala. — Ti si oči vidno hud na Hollmana! Ugriznil si je v ustnici — Jaz pa ti ne bom branil, naslikalti se od njega. Njegove slike so lepe. In up?-m, da boš toliko brzdal svojo jezo, da se boš pustil tudi slikati od njega. — Če je neizprosna želja tvoja očeta, bom nastopal v galeriji pra-#dedov, naslikan od Hollmana, če nimaš nič proti temu. Če bi imela Dagmar le malo slutnjo, kakšni so njegovi pravi občutki, bi v večiji meri upoštevala njegovo jezo. Vzela pa ga ni tako resno, temveč rekla mimo: — Danes zjutraj pojdeva k njemu. Ali ti je to prav? — Da, — tebi je treba le določati! Dve uri pozneje je grof Gunter pričakoval svojo ženo v veža hotela. PRVI IZLET V STARO DOMOV INO PRIREDI KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA na svetovnoznanem, modernem brzopamikn CUNARD LINIJE BERENGARIA dne 20. junija Izletniki se bodo ustavili v "Lislenx" na Fran- počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovi- coskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke telja K. S. K. J. pok. Rev. F. S. Susteršica itd. Sv. Terezije". Bodo si Ogledali Pariz in druge Glede potnih listov, permitoV? voznih listkov itd. znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo pišite na: • JOSIP ZALAR (ali K. S. K. J.)* : 1004 No. Chicago Street, Joliet, 111. ali na sledeče agente: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. MIHALJEVIC BROS. 6201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio MIDTOWN BANK (Leo Zakrajšek) 630 Ninth Avenue, New York, N. Y. JOHN L. MIHELICH CO. (August Hollander) 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, O. CUNARD LINE 25 Broadway, New York OBUP DRUŽINSKEGA OČETA / V Frankopanski ulici v Sp. Šiški je zavladalo 13. marca zarana veliko razburjenje zaradi krvave drame, ki se je odigrala v hiši Centralnih vinarn. Bilo je okrog 3. ponoči, ko je začul stražnik obupne klice mlade ženske. Hitel je takoj bi;žje in ugledal pri odprtem oknu žensko, ki ga je jofc2*je prosila, naj pride gori, češ, da se je v hiši zgodila strašna nesreča. Hiša je bila mahoma razsvetljena in čuti je jtkilo presunljive krike bolesti. Zakadi glasnega joka je bila kmalu •zbujena vsa ulica, ki je na nemalo J zaprepaščenrje izvedela, da si je ponoči končal življenje 39-letni železničar Ernest Lah, oče petih otrok, kakor orglice, starih od 1» do 9 let. Ernest Lah je pred dvema tednoma zbolel na hripi, a je odšel navzlic odsvetovanju zdravnika v službo na glavni kolodvor, kjer je bil vodja drezine. Zaradi naporov v službi pa je ponovno obolel in se je bolezen le še slabšala. Hripi se je pridružila še pljučnica in je imel nesrečnež že kakih pet dni do 40 stopinj vročine. K Lahu je hodilo več zdravnikov, ki so se trudili, da ga ohranijo pri-življenju. Zvečer je bil ponovno ,pri njemu zdravnik, ki mu je dal injekcijo. Pod učinkom injekcije je bolnik kmalu zaspal, spajt pa se je pomirjena odpravila Nosila ije elegatno cbleko Izgledala je mladostno-svežo, kljub naporom dolge eezije in zrl ji je vsled t tega z občudovanjem nasproti. Ko mu Je položila svojo roko v njegovo, jo je pritisnil za trenutek trdno k sebi. Pogledala ga je. — Bojim se te izgubiti, — je rekel. Njegove beseda pa so imele dvojen pomen. Zunaj ji ije pomagal v voz. Telefonicno sta se prijavila pri Hollmanu. Pot, katero sta premerila, ni bila dolga. Hollman ju je sprejel v svojem elegantnem ateljeju. Nosil je svileni jopič in na glavi je imel skrajno originalno čepico. V tej obleki je Izgledal zelo slikovito in njegova lepota je dobila nekaj mehkega. Navzoči so bili Številni obiskovalci, dva gospoda ter štiri dame. Slednje so občudovale umetnika ter mu pele slavospeve, katere je sprejemal z abotnim smehljajem. — Obnaša se ko»t razvajena priinadana, — si je mislil Gunter sam pri sebi. Ravnokar dovršen portret kneginje je stal na štefelaži v izvrstni luči. Kljub svoji jezi si je moral reči Gunter, da je ta umetnik naravnost ženij-alen. Občudoval je sliko ter si moral re6i, da bo Hollman naslikal Uvrstno sliko Dagmar. Dagmar je medtem opazovala različne skice drugih slik Obžalovala JC, da Je osebnost Holiir/jna tako nesimpabična, kot so bile njegove slike izvrstne. Ki Je stopila sama pred portret kneginje je stopil poleg nje Hollman. Njegove oči so se zapičile z žareči m pogledom v obraz Dagmar. — Milastljiva grofica, postala ste nedovoljeno lepra v kratkem času ko vsa nisem videl! Jaz ne vem, kaj •govori iz vaših, potez, _ na vsak nat±n pa Je zbudilo V meni koprneenje, da ohranim v sliko to lepoto. Vato glava me mika tako, kot vaSega gospoda soproga, _ je dostavil xl oilman, ko se je približal gTOf. Bil Je za par potez manj navdušen kot poprej, ko je govoril sam z Dagmar. Grof Gunter Je bil Jezen na samega sebe, da je bil tako nemiren. — Zares, — Jaz sem ljubosumen na vsakega moža, ki se približa moji ženi. Kaj pomeni to? Premagal pa se Je ter rekel dvorljivo: — Torej dobro, gospod Hollman. pričakujemo vas vsaki dan po svojem povratiku v Taxemburg. Treba vam je le sporočiti termin vašega prihoda. Dan Je bil tudi določen. Grofovski par Je ostal le še par minut v ateljeju umetnika. t Nato sta se poslovila. zopet je pritisnil Werner HoLlman roko Dagmar na svoje ustnice. Gunter Je videl to in zdelo se m-u je, kot da mora potegniti ženo nazaj. V naslednjem trenutku pa se je Jezil tega valovanja. — Jaz vender nisem nlkak norec, — kaj je to? — se vpraševal, ne-cadovoljen a samim seboj. * (Dalje prihodnjič.) tudi ijena Helena, ki je bila zaradi prečutih noči ob moževi postelji že popolnoma izčrpana. Okrog 2.' ponoči pa se je Helena nenadoma zbudila in opazila, da moža ni v postelji. Skočila je takoj pokonci ter skušala v kuhinjo. Našla pa je vra-tai zaklenjena, tear ji je vzbudilo zle slutnje. Tembolj, ker se ji je zdelo, da čuje izza zaklenjenih vrat nekako hropenje. Vrnila se je zato nazaj v sobo, odpria okno in klicala na pomoč. Nato je zbudila tudi sosede in naposled so s stražniko-vo pomočjo vdrli v kuhinjo. Tu pa so prestrašeni odskočili nazaj, kajti, nudil se jim je grozovit prizor. Sre-' di kuhinje na tleh so ugledali v veliki mlaki krvi Laha s prereza-' nim vratom. Nesrečnež je izvršil samomor v deliriju. | O žalostnem dogodku je bila takoj obveščena policijski direkcija in je komisija pozneje odločila, da so truplo nesrečnega moža odpeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. , Tatko tragično umrli pokojnik je bil po rodu Šiškar, šele 7 let v železniški služibi. Ker je bil zelo vesten i delavec, «o ga predstojniki visoko cenili, priljubljen pa je bil zaradi svojega čistega značaja tudi med tovariši. V otalem živel je samo za svojo številno družino, ki ji je hotel ustvariti kolikor mogoče prijetno in harmonično življenje. Usoda pa je hotela drugače, postal je žrtev za vratne bolezni, ki ga je^ spravila v obup. h SEMENA V zalogi imam najboljša poljska vrtna in cvetlična semena. Pišite po brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam poštnine prosto MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York. N. Y. Prihodnji izlet po FRANCOSKI PROGI s parnikom /££ j[)£ FRANCE ^^ Dne 25. APRILA (1.00 P. M.) HZ3 Za mesec marc in april IZREDNO NIZKE CENE ;*a pamik "ILE DE FRANCE" stane ve ni list do HAVRE in nazaj samo $146.— in do LJUBLJANE in nazaj samo $177.— ter je veljaven za Z leti. Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET Dne 15. MAJA (4.30 P. M.) na katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. PESTOTNIK skozi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. IZ PARIZA DO LJUBLJANE VOZI VLAK SEDAJ SAMO 26 UR PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI * ladjo VULCANIA prircdimo Dne 15. APRILA (0.15 A. M.) NADALJNI IZLETI PO TEJ PROGI IN Z ISTO LADJO SE BODO VRŠILI: — 19. MAJA, 30. JULIJA in 9. SEPTEMBRA MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in drage. Kdor želi potovati v prijetni in veseli družbi, naj se pridruži enemu naših izletov in ne bo mu žal. Za naše letošnje izlete je že sedaj precejšnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu nad 40 let in vsled to-likoletne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro; točno in pravilno poučen. Potnike, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji ln jih dovede k nam v pisarno. ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__ Qakser State Bank ImJvi Cortlandt Street New York, N. Y. ADVERTISE in "GLAS NARODA" KDOR SE NIMA SL0VENSK0-AMERIKANSK1 KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c . Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE n leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. •'GLAS NARODA" 216 W. Mih Street New York City % Kretan je Parnikov | -»v—^ Shipping N«wa — 27. marca: Majestic, Cherbourg Saturnia. T»-st lie de France, Havre 28. marca: Cleveland. Cherbourg; Hamburg Leviathan, Cherbourg SJinncionka, Cherbourg 29. marca: Baltic, Liverpool 30. marca: Kuro pa, Cherbourg. Bremen 31. marca: Berengaria, onerbourg New Amsterdam, Boulogne our Mer Rotterdam 1. apri'a: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutachland, Cherbourg, Hamburg 2. aprila: General von Steuben, Boulogne But Mer, Bremen Olpmple, Cherbourg Westernland, Cherbourg, Artwerpen 6 DNI PREKO OCEANA NajkraJSa in najbolj ugodna pot za potovanja na ogromnih oarnikih: lie de France 27. marca; 25. aprila (4.30 P. M.) (1 P. M.) PARIS 10. aprila; 30. aprila (3.30. P. M.) (6 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. VELIKA ZNIŽANJA V 3. RAZREDU ZA TJA IN NAZAJ V trst .. .$l53.00 ljubljano5157.72 IN DAVEK ZA TI DVE ODPLUTJI SAMO SATURNIA — 28. MARCA VULCANIA —14. APRILA Povratne karte so dobre za dve leti. 4. aprila: , Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: De Grasse, Havre 8. aprila: Mauretani&, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen Bremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris, Havre « Homeric, Cherbourg Koma, Napoll, Genova 11. aprila: Minnewaska, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vulcania. Tret (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Le v.a than Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Europa, Cherbourg. Bremen Albert liallin, Cherbourg, Hamburg 16. aprila: Berlin, Boulogne but Mer, Bremen 17. aprila: Majestic, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance, Cherbourg, Hamburg Penriland, Cherbourg. Antwerpen 21. aprila: Kerengaria, Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: Presit I ti 11 Harding. Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg, Bremen La. Bourdonnais. Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoll. Genova 25. aprila: He de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Mauritania, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen DRUGA ODPLL'TJA Saturnia — 1. maja Vulcania — 19. maja COSULICH LINE 17 Battery Place New York POZI V ! Vei naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproŠeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." GJ DNI NA OCEANU PREKO CHERBOURGA 6 DNI PREKO BREMENA Na dveh najhitrejših parnikih BKEHEN EURCPA SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Ali potujte na znanem ekaprea-nem parniku COLUMBUS Tudi redna tedenska odplut< ja z dobroznanimj Lloydo-vimi kabin&kimi parniki. Za pojasnila vpraSajt«) kateregakoli lokalnega agenta ali — NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway. New York ■ SEDEM KNJIG za DEDEK JE PRAVIL. MESIJA MLADIM SRCEM: SUNEŽKI INVALID PARIŠKI ZLATAR: Knjigs^ Za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. _ Knjiga je bogato okrašena s slikami .Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljubljanski knezoškof. To je eno njegovih najboljših del. Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. i biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Šantel. .Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz. burljivi doživljaji mladega mornarja. „ Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. :skega kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar znači, da je bilo po nji veliko povpraševanje. -RAT IT A WClTrrh ■PTT'Ddir A ot*t*ta181 strani debcLl s slikami-v J« natančno DAljiUinDAU-1 U JUJAA * -»oHsana vojna, ki je bila predhodnica našega osvobojena. SLOVENSKO - AMERIKANSKIvsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, TfnT.lgp^^ ..........Salo, itd. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street • New York, N. T. 1 / jjfti i