Leto XIX. Stev. 17 direktor »borbe« veljko vi a b o v * c glavni in odgovorni OREDNIK IVAN 3 I B L UREJA UREDNIŠKI ODBOR • niti. tzhaJa vsak (Jan razen petka - cena '0 dinarjev GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE .UJUDSKA KRAVICA USTANOVLJENA 6. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO ja IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEV-NIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD L JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO OB TRIDESETLETNICI SMRTI VLADIMIRA ILJlCA LENINA Veliki sin človeštva J*** Lenin sodi med A STve il°veštva, ki so se «eLn 3S flvl^nje borili za člo-Ijudi dTSi ?} 20 srečo delovnih Leni« Marxu in Engelsu je teoretik medna-Praktfi- pro ®far^ata in največji hvskpnn°SV dilnega b°ia de~ ranih razreda in vseh zati- ^hsodriJs-i.^61 in Se b0ril V douine Ijf , neh novejše zgo-iasu in } el 3e m ustvarjal v Praviti ,Tnoral° človeštvo na-^ahitnlifrf0^^ v razvoju. Stari ki jih 4 1 sistem in posledice, povzr°čU (izkoriščanje k*ze itT 4 ra5,eda- zatiranje, in utreti le treba prebiti tu snoi„r novemu svetu, sve- vinZ tT0- To velik0 zgodo' delavri to pa Tei in nnT delavski raz- metu. a]naPrednejše sile na Lenin tp °3romn0 tLr pustil za seboj Velika Znv!lino del°- To je nisli in Br„S’cs znanstvene svojih dJi!h inih izkušenj. V družbene .,e proučeval vse SVoiega (n™ .retične probleme °Sv°bodilnenr,lh razvil strategijo temeljeBt 3a- Lenin * raz' 0blžfce prL * pTedvidel glavne ske države ^m°kratične Ijud- aBrarnemu i-rT^000 3e pisal 0 jetiki rrty£i niu’ 0 etitci in 0ed na svet itd marksistični P0- dejal, da so novi rodovi bili zme- biti — specifična in da jim je raj za glavo višji od prejšnjih, skupen samo glavni cilj — so-Če se je kdo upiral shemam, kalu- cializem. Prav te pisanosti poti pom in dogmam, so bili to tvorci in teh raznovrstnih oblik ne vi-marksizma sami. Zoper takšno dijo in ne morejo videti »teore-pojmovanje marksizma se je tiki« kominformizma, ki je ne-zlasti boril Lenin, se mu posme- katera delavska gibanja, na ka-hoval ter sheme in kalupe znan- terih čelu so Stalinovi učenci, stveno pobijal. \ spremenil v privesek zunanje po- Lenin ni govoril zgolj takrat,, litike Sovjetske zveze in jih po-kadar je šlo za posamezne znan-1 stavil v službo moskovske vlada- °b teh delih se uče tiso se učili in se 9°slouansfci ^ razred, ju- F nauk „ °munisti in naš Tito. ninizrna ’ marksizma in lenariš Titn nam je govoril to-nainoeneii?e v°Jno> ie bil naše nSe sovražnike ? boiu zoper Opirajoč naših narodov. nauk Mar-rr, S3 marksizem, na s° jugoslnj.^,’ engelsa in Lenina, na®i us Z Ski komunisti lahko Ciali*S 118 0hlike ^zroja so-Ui in orinruaZVOiev v naH drža-resničnih w ’P0,ti za ustvarjanje mecj ijU(J^emokratiinih odnosov !^u tennrln,0V! smrti ** ie na ?lalistične ^a] sPremenilo. So-močno** ,so dandanes ve-lienja Drn?iU nekaterih mednarod-,e dobil J17*3’ Razv°j kapitalizma ?ah na ^ j!10' v nekaterih drža-^apitali<>tii °dločilno državno-nialni »j;110 °beležje. Mnogi ko-^Vobodn dl so izbojevali svojo 1)1alu. V 'nekateri pa jo bodo ta v>nnr,f \e ustvarilo možnosti nejiih stavitev posebnih, ugod-^iavami Zsov ™ed narodi in p°seb»o 1 . to ustvarja tudi he mefnrf F°3e in določa poseb- Teh Za soc*al*zem- d°ceia TT,emb Lenin ni mogel nauk Mr, eti' Opirajoč se na f„r?a’ Engelsa in Lenina, fi tistn ° marksisti spozna-iolodt: novo< kar je nastalo, in Soci^lizernV° taktiko boja za Znano'ttCSi??n\ ln leninizem nista 50 je i * laflko zastari in ki V nuzei t takšno moč postaviti na mioli °,}e živa in ustvarjal-^JWia 9 po}na dinamike in rea-^a marksistična meto- Vov i--, '-evjinja družbenih po ja-^avii-n- de,av*ki razred vodi po nieoa h -poti i? privede tako ^0 2m„ ostale delovne množice jnage. sti ^slovanski komunisti, zla-°bravr,n v.?ri& Tito niso nikdar kot j V l marksizma-leninizma naPotit0mo’ marveč kot splošno hidi v., na akcijo. Sicer pa so ^tevnii asil?1 marksizma sami za-^°dofih ° sv°Hh sodobnikov in naj revolucionarnih pokolenj, )e tako pojmujejo. Engels ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Skupščina je sprejela poslovnih ter izvolila stalne odbore in komisije Ljublajna, 20. jan. Danes dopoldne se je pričela I. skupna seja Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS III. sklica. Sejo je otvoril predsednik skupščine tov. Miha Marinko. Potem ko je tajnik skupščine tov. Albert Jakopič prečita! zapisnik prejšnje seje in so poslanci zapisnik soglasno sprejeli, je predsednik tov. Miha Marinko obvestil ljudske poslance, da je Ljudska skupščina LRS prejela naslednje predloge: poročilo Izvršnega sveta o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča LRS dr. Teodorja Tominška, poročilo komisije za pripravo predloga poslovnika Ljudske skupščine LRS, da je končala delo s predlogom za postopek pri sprejemanju poslovnika in s predlogom poslovnika, interpelacijo ljudskega poslanca tov. Jožeta Lukača o razvrstitvi publiškega zbora Alojza Benka in slovnika, ki se bistveno razlikuje Stefana sabjana, razen tega pa je od prejšnjega osnutka sejo nada. skupščina sprejela še nekaj pred- ljevali šele popoldne ob štirih, da logov in prošenj, ki jih bo poslala bi poslanci lahko proučili poprav-ustrezniim odborom, brž ko bodo ljeni predlog poslovnika. Ta pred- iz voljeni Predsednik skupščine tov. Miha Marinko je nato predlagal takle dnevni red: sklepanje o predlogu komisije za pripravo predloga poslovnika Ljudske skupščine LRS o postopku pri sprejemanju poslovnika Ljudske skupščine, obravnava in sklepanje o predlogu skupščinskega poslovnika, volitve stalnih odborov in komisij in sklepanje o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča LRS dr. Teodorja Tominška. Skupščina je soglasno osvojila predlagani dnevni red. Preden je skupščina začela ob- ________ ___________ ravnavati prvo točko dnevnega delavcev v^pokojnlnslTe razrede in i reda, ie predsednik skupščine to-o družinskih pokojninah vdov (to variš Miha Marinko pred lagal, da vprašan ie bo po sprejetju poslov- bi zaradi tega, ker so poslanci pri , - , „ niika dostavljeno Izvršnemu svetu), prihodu na današnjo sejo prejel, polju družbene m državne ure- odpoved mandatu poslancev Re- precej popravljeni predlog po- Iditve ter gospodarskega sistema. log je skupščina osvojila. Nadaljevanje na 2. strani Predsednik Tito bo poročal skupščini o delu Zveznega izvršnega sveta Beograd, 20. jan. — Predsednik republike Josip Broz Tito bo na zasedanju Zvezne ljudske skupščine, ki bo konec tega meseca v Beogradu, poročal skupščini o delu Zveznega izvršnega sveta. Tanjug je izvedel, da je poročilo že pripravljeno in da bo v soglasju s člani Zveznega izvršnega sveta dostavljeno skupščini. Poročilo daje pregled naše notranje in zunanje poiitike, kakor tudi pregled dosedanjega razvoja na ZADNJI DNEVI PRED KONFERENCO V BERLINU Zahodnonemški sindikati terjalo zdruiiteo HemCife stvene trditve, marveč tudi kadar joče birokratske kaste. Zato so je šlo za poti razvoja socializma ta gibanja v zastoju in razpadajo, pri posameznih narodih. Znane Pravi borci za socializem čedalje so njegove besede: »Vsi narodi bolj spoznavajo, da pod ^od-bodo prišli v socializem, to je stvom kominformovskih partij ni neogibno, toda ne bodo vsi prišli moč izbojevati osvoboditve de-na isti način, vsak bo vnesel ne- lavskega razreda in zgraditi res-kaj svojega v to ali ono obliko j ničnih socialističnih družbenih demokracije, v to ali ono va- j odnosov ter najti pravilnih poti rianto diktature proletariata, v . svojega boja. ta ali oni tempo socialistične pre- j S tem, da sta Stalin in njegova obrazbe raznih torižč družbenega j birokratska kasta izdala sociali-življenja.« I sem in Oktobrsko revolucijo, ni Današnji splošni pogoji boja j bil prav nič zmanjšan Leninov za socializem, ki obstoje v po- pomen, njegov nauk in njegovo sameznih deželah ter v svetu kot delo. Velika Leninova misel o celoti, omogočajo, da ta boj uve- človeški svobodi, demokraciji 'n Ijavljamo z najrazličnejšimi sredstvi in da so oblike razvoja so- socializmu je postala last vseh naprednih ljudi in tudi v prihod- cializma tako različne, da bo na- [ nje lahko samo le še bolj raz-rodom skupen le socializem sploh, plamteva duha borcev za socia-v najširšem smislu te besede, ližem in plemeniti njihovo dušo. Prvenstvenega pomena je dej- Glavne Leninove ideje ostvarja-stvo, da so bile v sodobnih sve- mo tudi v naši državi. Le-te se tovnih pogojih ustvarjene mož- tako ali drugače ostvarjajo po-nosti, da posamezni narodi lahko vsod, kjer se bije boj za svobo-najdejo svojo razvojno pot v so- do, za socializem. Zato je Lenin cializem, ki je glede oblik boja pripadal in bo zmeraj pripadal in oblik upravljanja lahko — in vsemu človeštvu, kajti bil je in ne samo lahko, marveč tudi mora ostal bo državljan sveta. Jutri bo zasedalo vodstvo SPD (Od stalnega dopisnika »Borbe*) Bonn, 20. jan. Strokovnjaki v ameriškem glavnem stanu v Berlinu se še naprej razgovarjajo o tehničnih podrobnostih in pripravah na berlinsko konferenco. Iz Berlina poročajo, da so priprave v glavnem že končane. Pričakujejo, da bosta v petek z letali prispeli v Berlin ameriška delegacija z Dullesom na čelu in angleška, ki jo vodi Eden, medtem ko bo Bidault prispel z vlakom preko sovjetske okupacijske cone. Iz Vzhodne Nemčije poročajo, da pride Molotov v soboto ali v nedeljo. Bonnski službeni opazovalci, med katerimi je tudi posebni pooblaščenec bonnske vlade prof. Grewe, so že v Berlinu. V Bonnu menijo, da se bo Grewe danes ali jutri vrnil v Bonn, kjer bo poročal Adenauerju o svojih razgovorih in vtisih iz Berlina. V ministrstvu za zunanje zadeve so sestavili poseben odbor, ki bo v stalni zvezi z Berlinom. Bonn-ska vlada ima razen drugih sredstev tudi posebno kurirsko letalo za zvezo z Berlinom. Danes je predsednik nemških sindikatov Freitag zahteval, naj berlinska konferenca Nemčiji omogoči ponovno gospodarsko in politično združitev. V pozivu zatrjuje, da si bodo nemški sindikati prizadevali, da se bo združena Nemčija razvijala v demokratski smeri. Vlada v Bonnu v tesnih stikih z Berlinom TABORIŠČA V PAN MUN JOMU SE PRAZNIJO INDIJCI NE NADZIRAJO VEC VOJNIH UJETNIKOV NA KOREJI Ujetnike odvažajo v Južno Korejo in na Formozo, kjer jih bodo večidel vključili v svojo vojsko Pan Mun Jom, 20. jan. ‘ ‘ eld (Reuter). Indijci so začeli vračati Združenemu poveljstvu severnokorejske in kitajske ujetnike, ki so odklonili repatriacijo. Skupno bodo vrnili 22 tisoč ujetnikov, ki so bili doslej pod nadzorstvom indijskih čet in nevtralne komisije. Kitajskemu in severnokorejskemu poveljstvu pa bodo vrnili 347 južnokorejskih in zavezniških ujetnikov, med njimi tudi 21 Američanov. Vendair je predstavnik kitajskosevernokorejskega poveljstva izjavil, da teh ujetnikov ne bodo sprejeli, ker sodijo, da je sklep nevtralne komisije v na- slikovito prikazal nada- sprotju z določbami sporazuma o tn. «f°i revolucionarne misli premirju. *voiucionarne prakse, ko jel Poveljnik Združenega povelj stva general Hull pa je izijavil, da bodo vse ujetnike minuto po polnoči 22. janua/rja izpustili. Danes dopoldne so vrnili Združenemu poveljstvu 7716 vojnih ce pa pošiljajo z vlaiki proti Kun-sanu in Pohangu, kamor sta davi prispela tudi predsednik južno-korejske vlade ter načelnik generalnega štaba. Medtem je ameriški minister za vojsko Stevens z letalom prispel na Korejo, kjer bo inšpiciral ujetnikov; Severnih Korejcev in i ?™er^k.e. Skupaj z genera Kitajcev. Opazili so, da le-ti niso V četrtek bo zasedalo predsedstvo nemške socialno-demo-kratske stranke. Pričakujejo, da bodo socialni demokrati še enkrat pred berlinsko konferenco objavili svoje mnenje in zahteve. V nemškem tisku prevladujejo poročila iz Berlina ter ugibanja in domneve o rezultatih konference. Zanimiva je reakcija časnikov, ki so blizu socialnim demokratom, na »sumničenja In nezaupanje v berlinske razgovore«, ki jih je opaziti v nekaterih časnikih, ki so blizu vladi. Današnji bilten socialno-demo-kratske stranke je posvetil svoj uvodnik tej stvari. Časnik piše, da je že samo sklicanje konference velik uspeh mednarodne politike, ki Nemcem daje ugodno priložnost, katere ne bi bilo treba izgubiti. Z gospodarsko analizo položaja v ZSSR dokazuje, da Moskvi ustreza politika miru in kompromisa in da so zato vsa sumničenja in dvomi, ki jih širijo nekateri časniki, povsem neumestni. Rade Vujovič Iz naše d plomatske službe Veleposlanik Velebit na poti v Beograd bili prav nič navdušeni, kakor so napovedovali v Seulu. Sing Man Ri je poslal vojnim ujetnikom, ki so jdh davi izročili Združenemu poveljstvu, poslanico, v kateri jim je želel dobrodošlico. bodisi kot civilistom, bodisi kot pripadnikom njegovih oboroženih sil. Kitajske ujetnike bodo iz začasnih taborišč odpeljali s ka- lom Hullom in poveljnikom ame- London, 20. jan, (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Londonu Vladimir Velebit je devi odpotoval v Beograd. Izjavil je, da njegovo potovanje v Beograd ni v zvezi z nobenim posebnim vprašanjem, marveč da gre le na redno posvetovanje v državnem tajništvu za zunanje zadeve. Connant na sprejemu pri Ivekoviču Bonn, 20. jan. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Zahodni Nemčiji dr. Mladen Ivekovič je priredil sprejem, ki so se ga udeležili: ameriški visoki komisar v Zahodni Nemčiji James Connant in druge osebnosti iz tukajšnjih diplomatski in političnih krogov. Ameriški visoki komisar je danes odpotoval v Berlin, kjer bo sodeloval na berlinski konferenci in se udeležil tudi pripravljalnega sestanka treh zunanjih ministrov zahodnih velesil, ki bo dva dni prej. Poslanik Rukavina pri Entezamu Teheran, 20. jan. (AFP). Novi jugoslovanski poslanik v Iranu Ante Rukavina je bil danes pri likovanja etiopskemu cesarju Hai-le Selasiju in drugim uglednim osebnostim. Stefanopulos Koči Popoviču Beograd, 20. jan. (Tanjug) — Grški zunanji minister Stefanopu-los, ki spremlja predsednika grške vlade maršala Papagosa je brzojavil državnemu tajniku za zunanje zadeve Koči Popoviču: »Ko zapuščam vašo gostoljubno domovino, mi dovolite, da se Vam prisrčno zahvalim za topli sprejem, ki sem ga bil deležen na naši poti po jugoslovanskem ozemlju. Zapuščamo vas z naj toplejšim spominom. Prepričan sem, da bodo stiki, ki nas že tako tesno vežejo in za katere bomo storili vse, kar je v naši moči, da jih okrepimo, ne le v prid naših držav, marveč v prid miru sploh. riške VIII. armade generalom | iranskem zunanjem ministru En-Taylorom je davi prisostvoval iz- tezamu. V kratkem bo šahu iz- roč it vi vojnih ujetnikov Združe netnu poveljstvu. V Laosu Saiffon, 20. jan. (AFP). Francoski oddelki so dopoldne vkorakali v Takek na laoško-siamski meji, ki so ga pred mesecem dni zavzeli^ Vietminci. V južnovzhod mioni v Inčon, zatem pa z ladjo j nem Paksengu so uničili neko na otok Formozo, Severne Korej- ‘ vietminsko četo. ročil svoja poverilna pisma. Odlikovanja abesinskim državnikom Beograd, 20. jan. Generalpolkovnik Peko Dapčevič bo v kratkem kot osebni odposlanec predsednika republike maršala Tita nica 41 cm, Jezersko 26 cm, Novo me-V Ali!« Ahf^Kn k;«- K/, sto 16 cm, Sloveni Gradec 15 cm, Ma-odpotovai v. Atiis Apebo, kjer bo rlbor 17 cm. Murska sobota h cm, uročil najvišja jugoslovanska od- 5 Celje 10 cm, Ljubljana 6 cm. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 20. januarja 1954 ob 7: Hiter razkroj področja visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo je povzročil, da so se irontalne motnje, ki so se prvotno pomikale proti vzhodu, sedaj usmerile proti Alpam. Njih učinek na vzhodni strani Alp pa bo znatno oslabljen. Dotok toplejšega zraka nad naše kraje se bo še nekoliko okrepil. Vremenska napoved -a četrtek, dne 21. januarja 1954: Precejšnja do pretežna oblačnost. V severovzhodnem delu tu in tam nagnjenje k neznatnim padavinam. Temperatura se bo še nekoliko dvignila, tako da bo ponoči do —9 stopinj, čez dan pa do 48 stopinj Celzija, na Primorskem pa v mejah od 0 do -112 stopinj Celzija. Zjutraj v kotlinah zameglitve. Snežne razmere danes ob 7: Polževo, Višnja gora Koča ob Žičnici 31 cm, Mozirska koča 35 cm, Koča na Raduhi 80 cm, Ljubno ob Savinji 20 cm, Pia- — — IZ DELA ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV J U cj OSLAVIJE J Razpravo o gradiva s lil. plenarna Naši dopisniki sporočajo, da osnovne organizacije in vodstva Zveze komunistov Jugoslavije, obravnavajoč svoja tekoča vprašanja, hkrati razpravljajo tudi o sklepih s III. (izrednega) plenuma Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Enotnost Zveze komunistov Jugoslavije je eden izmed odločilnih činiteljev našega socialističnega razvoja, le-ta pa je očitno neporušljiva, kar je pokazala tudi zadeva Milovana Djilasa, o kateri so razpravljali na III. plenumu. Ta ugotovitev je značilna za vse sestanke, Ki jih imajo v naši državi. Vsekakor je treba poudariti dejstvo, da na sestankih ZKJ po razpravi in potem ko povzamejo ustrezne izkušnje iz te zadeve, začno reševati tekoča pereča vprašanja v organizaciji, ideološko delo itd. Na volilnem sestanku Zveze oih so začeli članki Milovana Dji komunistov v vasi Rakovec. (po-žarevaški okraj) so po analizi dela v minulem letu razpravljali tudi o delu III. plenuma CK ZKJ ter ugotovili, da ni sil«, ki bi mogla razbiti organizacijo Zveze komunistov, niti ločiti komuniste od najvažnejših nalog socialistične graditve. V organizaciji Zveze komunistov zagrebških tovarn »Prvomajska« in »Bratstvo« so ugotovili, da je velika večina komunistov iz vrst delavcev s pridržkom spremljala članke Milovana Djilasa. V tovarni »Prvomajska« je zlasti naletel na srdit odpor članek »Subjektivne sile«, ki je bil nasproten praksi v tem kolektivu. Tudi v Zrenjaninu sklicujejo sestanke organizacij Zveze komunistov, na katerih se članstvo seznanja z delom III. plenuma. Na teh sestankih in v razgovorih med komunisti zlasti poudarjajo ne-porušno enotnost in enodušnost članov Zveze komunistov glede ocene, ki jo je izrekel CK o Dji-lasovi zadevi. Poudarjajo tudi dejstvo, da so z Djilasom, vzlic ogromni škodi, ki jo je prizadel Zvezi komunistov in ugledu države, ravnali zelo humano in mu dali možnost, da svoje napake do kralja spozna. Mnogi komunisti obsojajo nenačelno stališče tovariša Dedijera, sodeč, da je treba njegovo obnašanje dokončno razjasniti in da je treba od tovarišice Mitre Mitrovič zahtevati, naj svoje stališče jasno obrazloži, ker so bile njene izjave na plenumu precej zapletene in so ostale članstvu Zveze komunistov nerazumljive. V Arandjelovcu je bil včeraj sestanek okrajnega komiteja ZKJ, ki je razpravljal o pripravah na III. kongres ZK Srbije. V razpravi so ugotovili, da je članstvo pravilno razumelo sklepe VI. kongresa in II. plenuma in v skladu z njimi razvilo svojo dejavnost v Socialistični zvezi in drugih organizacijah. Toda v zadnjih mese- mesta in okraja, na katerih bodo med drugim proučevali gradivo III. plenuma CK ZKJ. , Tudi mnoge organizacije ZK v Novem Sadu so imele včeraj svoje sestanke, na katerih so obravnavale, ideološko politično delo in gradivo s plenuma.; Vse ‘organizacije enodušno podpirajo sklepe III. plenuma. j Dopisnik iz Tuzle poroča, da delavci — komunisti Kreke sodijo, da so Milovanu Djilasu izrekli milo kazen, Osnovna organizacija rudnika »Tiito» v Banovičih je imela prvi sestanek, na katerem so razpravljali o gradivu s III. plenuma. Sestankov se je udeležilo mnogo komunistov in so tudi živahno posegali v razpravo. Za komuniste , . - Banovičev je najvažnejše brez- lasa povzročati, nekaj zmede, v kompromisno, enotno in trdno glavah posameznih komunistov, stališče Centralnega komiteja, vendar niso. utegnili, napraviti Obsodili so apolitičnost tovariša večje škode. Na koncu so skle- Vladimira Dedijera, ki so ga tuje niili, da bodo v treh dneh organi- agencije imenovale advokata Mi-zirali posvetovanja s sekretarji iz lovana Djilasa. V Karlovcu je bil včeraj plenarni sestanek okrajnega komiteja Zveze komunistov, ki so se ga udeležili tudi tajniki občinskih komitejev iu nekaterih osnovnih organizacij. V razpravi o zadevi Milovana Djilasa je prišla do izraza enotnost članov komiteja. Mnogi člani so poudarjali škodljivost Djiiilasovih člankov/ ki so vnašali zmedo v osnovne organizacije ZK, pa tudi hrabrili reakcionarne elemente, tako da so posamezniki zaceli govoriti, da je napočil njihov čas. Zdaj se komunisti čutijo niočnejši in odločnejši, je poudaril tajnik komiteja. Obsodili so tudi prizadevanje Vladimira Dedijera, ki je z dvo-ličniškiimii izjavami skušal braniti in zmanjšati škodo, ki jo je Djilas s svojimi članki prizadel organizaciji ZKJ. Plenum je sklenil, da je treba letos posvetiti posebno pozornost ideološko-politiČ-nemu delu in izobrazbi- članov Zveze komunistov. ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LRS (Nadaljevanje s l strani) j pa pravice glasovati, če ni član Popoldne je skupščina nada- odbora oziroma komisije. Pbsla-ljevala delo. Najprej je bilo najnec tovariš Jože Turnšek je v vrsti sklepanje o predlogu komisije za pripravo predloga poslovnika Ljudske skupščine ,o. postopku pri sprejemanju skupščinskega, poslovnika.. Poročilo in predlog glede postopka pri sprejemanju poslovnika je podal poročevalec te komisije dr. Miha Potočnik. Poslanci so to poročilo soglasno sprejeli, nato pa je predsednik skupščine, tovariš Miha Marinko, otvoril razpravo o predlogu skupščinskega poslovnika. Čeprav je komisija že več tednov pripravljala predlog poslovnika, se je o njem vnela zelo živahna razprava, v kateri so sodelovali Jože Pete-jan, dr. Marijan Brecelj, Jakob Zen, Jože Turnšek, Tone Bole, Vlado Majhen, Stane Kavčič, Matevž Hace in Bogomil Vižintin. Značilno za zanimanje poslancev za skupščinski poslovnik in za delo v Ljudski skupščini je bil amandman poslanca tovariša Jožeta Turnška k 95. členu predloga poslovnika. Ta člen govori o tem, da se lahko vsak poslanec udeležuje sej skupščinskih odborov in komisij, četudi ni njihov član. Pravico ima sodelovati pri obravnavanju vprašanj, ki so na dnevnem redu, predlagati, naj se določeno vprašanje z delovnega področja odbora oziroma komisije sprejme na dnevni red, in predlagati odboru, oziroma komisiji, naj sprejme ustrezni sklep, nima svojem amandmanu k temu členu predlagal, naj bi sklicanje teh skupščinskih odborov in sej ter njihov dnevhi red objavljali v časopisju, da bi vsak poslanec lahko zasledoval njihovo delo ter še' udeležil sef, kadar bi ga zanimali problemi/postavljeni na njihov dnevni! red. Komisija je ta njegov amandman upoštevala. Ko je predsednik Skupščine zaključil razpravo o predlogu poslovnika in dal predlog z upoštevanimi dopolnili vred na glasovanje, je Skupščina poslovnik soglasno sprejela. Nato so bile na vrsti volitve stalnih skupščinskih odborov in komisij. Po desetminutnem odmoru, med katerim so poslanci lahko pripravili predloge, je poslanec Lojze Ocepek v imenu desetih poslancev predlagal v administrativni odbor poslance Jožeta Gričarja; Ivana Novaka-OČko, Feliksa Razdriha, Andreja Stegnarja in Ivo Svetina. Tovariš Ivan Novhk-Očka je V imenu desetih poslancev predlagal v odbor za volitve naslednje tovariše: Franca Belšaka, Dnšana Boleta, Franca Kreseta-Čobana, inž. Vilmo Pirkovič in Lojzeta Ocepka. Poslanec Vinko Sumrada je v Imenu desetih poslancev predlagal v komisijo za razlago zakonov poslance: Ivana Bratka, Jo- lila za predsednika Vlada Krivica, za tajnika pa Antona Peternela. Ko je skupščina izvolila svoje stalne odbore in komisije, je lahko prešla na sklepanje o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča LRS, dr. Teodorja Tominška- Poročevalec odbora za volitve, poslanec Dušan Bole, je skupščini poročal, da je odbor razpravljal o predlogu Izvršnega sveta glede razrešitve sodnika Vrhovnega sodišča LRS dr. Teodorja Tominška, ki je bil z odločbo Izvršnega sveta imenovan za državnega sekretarja za pravosodno upravo. Ker sta ti dve funkciji nezdružljivi, je skupščinski odbor za volitve predlagal, naj Skupščina razreši dr. Teodorja Tominška funkcije sodnika Vrhovnega sodišča LRS. Skupščina je predlog soglasno sprejela. Predsednik Skupščine je takoj nato objavil, da je dnevni red.današnje seje izčrpan. Hkrati je obvestil poslance, da sklicuje ločeni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS za jutri- 21. t. -m. ob devetih dopoldne. M. Z. PEREČI PROBLEMI LJUBLJANSKE UNIVERZE Tovariš uredniki , delu sodišč. Teze o visokih Šolah ,, .. ,. I odtrgane od prakse, so kotnp Ne nameravam se spuščati v • ...j . obttodu jih N, w podrobnosti zadnjega rednega let- ... yp j t j■ organiza- nega občnega zbora Društva vi- ' A.Jere, č'lan' je tudi tovariš sokošolskih profesorjev in znan- ( ' ’ č „ Primerjava njegovega stvenih delavcev v Ljubljani, . P Mitm študenti, kojegj temveč se hočern kot študent-ko- j * Hudiral z njim. a diplomi mumst ustaviti le ob diskusijah rai 2o ]et za njim je naravno*' nekaterih tovarišev profesorjev absurdna Nikoli 'ni ^eza f n elanov ZK h so govorih o delu, dmtov br[mila au zagovarja* m vlogi Zveze študentov ali pa I ghbih mdentoo in špekulant" hoteli zbor pravilno poučiti m gem mnenja. da niti od dal« mu razjasniti zadnje dogodke na i Jne dopllstiti, da bi kar v* gradbeni fakulteti. študente primerjali z onim, ki P Študentje smo od občnega' je naoedel tov. ing. C opic, zbora društva visokošolskih pro- drugimi besedami, zvaliti fesorjev in znanstvenih delavcev |* - - *" - mnogo pričakovali. Menili smo, da bo ta organizacija kot družbena organizacija profesorjev tista, ki bo pomagala odpraviti nezdrave odnose, ki ponekod vladajo, med študenti in profesorji. Zal pa so aplavz doživeli tisti govorniki, ki so nastopali proti študentom, jim odrekali ose pravice ter jih nesramno žalili. Tako je ing. Sever smelo trdil, da je bila skupščina ZŠJ navadna demagogija. V čem je bila demagogija skupščine Zveze študentov, mi ni jasno. Obravnavali smo probleme politične organizacije, pri čemer je 24 strani obsegajoče poročilo obravnavalo le na treh straneh strokovne probleme, Mar. ni demagogija o tem, ker slovenski študentje želimo predstavljali politično silo ter ni bil občni zbor profesorskega društva demagoški zato,, ker kot družbena organizacija ni prav nič govoril o politični dejavnosti? Toda ing. Severju ni dovolj, da je izrekel na račun skupščine zalivko, temveč je celo poudaril, da se je treba proti taki demagogiji, kot je skupščiria ZŠJ, boriti. Glede besed ing. Severja, da si ne more predstavljati študenta, ki bi lahko vplival na učni načrt mu odgovarjamo, da — obratno — si težko predstavljamo akademske ga učitelja z izkaznico ZKJ, ki zastopa stališča, ki so zdavnaj pokopana in spadajo v fevdalni arhiv visokega šolstva. In prav zato, ker so nekateri profesorji na gradbeni fakulteti taka stališča zastopali in kratili to pravico Zvezi študentov, je tudi pri, šlo do bojkota na tej fakulteti, ne pa, da Si se — kakor trdi ing. Čopič — afirmirali d javnosti kot politična organizacija; Ing. Gopi& je- govoril na zboru o kvarnem vplivu operative in DNEVNA KRONIKA Tovariš Miha Marinko v razgovoru z Borisom Kraigherjem, Viktorjem Avbljem DEVIZNI TEČAJI DNE 20. JANUARJA Valuta Ljubljana 1 ameriški dolar 770.78 1 angleški funt 2.280.— 100 nemških mark 21.043.— 100 belg. frankov — 100 franc, frankov 257.— 100 švic. frankov — 100 ital. lir 144.— 100 Lit STO — 100 holand. forintov 18.223.34 100 švedskih kron — 1 egipt. funt — 1 oTor. dolar Avstrija 756.88 1 obr. dolar Danska — 1 obr. dolar Turčija 642.— 1 obr. dolar Paragvaj 600.— Pripomba: Prometa je bilo 64 milijonov din, večji zaključki v obr. dolarjih Avstrija, Turčija, franc, frankih, hol, forintih, ital. iirah, USA dolarjih in angl. funtih. Zaradi rezerviranosti kupcev so tečaji v glavnem nalahko popustili. Neprodano ie ostalo 20 mi- lijonov franc, frankov pri limitu 280.— din in obr. dolarjev Turčija 37.000 pri lrmitu 642,— din. Na dev. obr. mestu v Zagrebu je bila tendenca čvrsta za USA dolar in angl. funt, medtem ko sta nemška marka in švicarski frank izdatno padla v tečaju. Zagreb Sred. drž. Ažio v % 800.— 771.33 157.11 2.500.— 2.383.21 183.72 20.395.47 21.330.09 198.62 1.350.— 1.348.33 124.72 280,— 270.12 215.14 17.000,— 17.000.— 147.79 139.79 146.14 204.46 130,— 121.93 154.02 19.500.— 18.664.23 136.41 — 13.071.53 125.41 — 1.750.— 103.14 760,— 761.12 153.71 — 740,— 146.67 631.— 639.38 113.13 — 600.— 100.— dr. Marijanom Brecljem in žeta Eberla, Vinka Hafnerja, Daniela Lepina, dr. Antona Melika, dr. Miha Potočnika, Ignaca Voljča, inž. Adolfa Tavčarja in dr. Helija Modica. V imenu desetih poslancev je tovariš Vinko Hafner predlagal v komisijo za ljudske odbore naslednje poslance: Mavricija Borca, Bogdana Knafliča, Vlada Krl-vioa, Antona Peternela, Ivana Vodovnika, Vinka Sumrado in Staneta Rebernaka. Skupščina je vse te predloge soglasno sprejela. Po izvolitvi so se odbori in komisije takoj sestali in izbrali svoje predsednike in tajnike. Administrativni odbor je izvolil za svojega predsednika poslanca Ivana Novaka-Očko, za tajnika pa Iva Svetino. Odbor za volitve je izvolil za predsednika Lojzeta Ocepka, za tajnika pa tovariša Franca Kreseta-Cobana. Komisija za razlago zakonov je Izvolila za predsednika dr. Helija Modica, tajnik pa je Danijel Lepin. Komisija za ljudske odbore Je i$yo- Sestanek sekretarjev okrajnih in mestnih komitejev Slovenije Ljubljana, 20. Januarja. — V poslopju CK Zveze komunistov Slovenije so se danes sestali sekretarji okrajnih in mestnih komitejev ZK Slovenije. Sestanku je predsedoval sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko. Tovariš Miha Marinko je govoril o tretjem (izrednem) plenumu CK ZKJ. Obravnavali so tudi nekatera tekoča politična vprašanja. Priprave na proslavo 50-letnice rojstva Srečka Kosovela Ljubljana, 20. jan. — Letos v marcu bo na Krasu, posebno v Sežani itn Tomaju, pomembna proslava v počastitev 50-letnice rojstva slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Na terenu so s pripravami že pričeli. Ker pa je proslava zamišljena v vseslovensKem merilu, se je danes v Ljubljani konstituiral pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo: Ivan Regent, predsednik, Rado Simoniti, podpredsednik, Jože Pahor, tajnik, in člani dr. Anton Ocvirk, Alfonz Gspan, Roza Mencin, France Vodnik, Pavle Kalan in Ciril Zlobec. Proslava 50-letnice rojstva Srečka Kosovela naj bi bila neka prelomnica v kulturno prosvetnem življenju Krasa In Premorske sploh. Uvedba motornih vlakov v Sloveniji Ljubljana, 19. jan. Na konferenci Direkcije železnic Slovenije so danes sklenili, da bodo 15. maja, ko bo stopil v veljavo nov vozni red, uvedli na nekaterih važnejših progah promet z motornimi vlaki. Vozil bo en motorni vagon s prikolico, ki bosta lahko sprejela 140 potnikov. S tem vlakom bodo lahko prišli tuji turisti v treh in pol urah iz Maribora k morju. Prebivalci Maribora bodo lahko zjutraj prišli v Ljubljano, opravili svoje posle in se še isti dan vrnili v Maribor. Motorne vlake bodo uvedli tudi na progi Ljubljana- Jesenice in Jesenice—Nova Gorica in Jesenice— Planica. Te vlake bodo uporabljali turisti in delavci jeseniške železarne, ki je največ prispevala k nabavi in obnovi motornih vlakov. Plenum Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije Beograd, 20. januarja. — V Beogradu bo 24. in 25. januarja plenum Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, na katerem bodo proučevali dosedanje delo te strokovne organizacije ter določili naloge inženirjev in tehnikov pri uresničevanju novega gospodarskega sistema. Plenum bo prav tako določil pravila za sklad »Nikole Tesle«. Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije bo iz tega sklada nagrajevala vsako leto najboljša dela iz vseh področij tehnike. (irugirni i/r.uuan», - , . krivdo preobširnega študija gradbeni fakulteti na lenobo ■ dentov. Težak je bil oMek** čopiča, da je Zveza siudmW nroklamirala ose PT°t?s? ' .. TVS za saboterje. indoletneJP itd., in težko bi verjeli, d* I človek — komunist zmoz - V četudi v razburjenosti, izreci neresnico. . • s0 To so nekatere stvari, bile iznesene na občnem tun profesorskega društva na , j Zveze študentov in ko sem • tam v zadnji vrsti, se pač ■ počutil kot na zatožni klopi-več sem resno premišljeval ao> kaj takega mogoče. A lij,. tf goče, da so izrekli to 'iu 'jel, imajo kakor jaz izkaznico j , ljudje, od katerih bi čakoval razumevanja za *111 .tig ske probleme in odkrito tova ^ pomoč pri reševanju. Sreča J ■ j, njihovo mnenje ni mnen„niiflil profesorjev ter so to * ' i? diskusijami dokazali. Zaloj . le, da so mogli dokazovati ^ gom-komunistom, ki naj vt vzgled akademskega um , In za zaključek Članek n" napisal kot funkcionar 'A'ujt-bi z njim odgovarjal zboru y '-n va visokošolskih profesor!?’ . znanstvenih delavcev 0 j o 7. ni. temveč kot komunist o ■ mišljenje marsikomu, ki se l Šuje, kje je vzrok slabih oon ■ med profesorji in ZŠJ na terih fakultetah. Matekovirjj^ Komunisti Ljubljane in okoHj? bodo skupno volili delegate za kong*eS »I Priprave na III. kongres ZK Slovenije Ljubljana, 20. jatl'jn Na skupni seji Mestnega , Okrajnega komiteja Zveze ko . nistov Slovenije, ki je bila v 0 v Ljubljani, so se pog°v pripravah za III. kongres ^ ki bo začel z delom 10. aPr,_ocij o združitvi političnih organ' iz teh dveh teritorialnih eno • ^ Vse osnovne organizacij\ s bodo poleg drugega ideolos ^ dela začele pripravljati tuu gr volitve novih vodstev sv0^ ganizacij. V osnovnih ?r®a„0iiti cijah bodo morali tudi 12 co člane za prvo skupno konfer b. Zveze komunistov iz mesta uj ^ ljane in okraja LJubljana-e jcj ca. ki naj bi bila v prvi P° boljt’ marca. Na tej konferenci se ^ dokončno pogovorili o z , raja, političnih organizacij tega ok ^ kar je že potrdil CK ZK=' ^ okraj bo največja tern01' enota v Sloveniji s pribli zn o tisoč prebivalci. Na tej renči pa bodo skupno v°ln|L eZe delegate za III. kongres « n3 komunistov Slovenije, in sice ^ vsakih 50 članov po enega legata. K' *’ »EKONOMSKA POLITIKA« objavlja v svoji današnji številki članke: Vzroki napak Dobiček in plačni sklad »Meja« na Drini (ob diskusiji o oskrbovanju Srbije z električno energijo) Krediti za osnovna in obratna sredstva Tovarna traktorjev Novi instrumenti in pomorstvo Značilne spremembe na tržišču surovin Sklepi konference Commonivealtha Plačilna bilanca Zahodne Nemčije Nadalje prinaša naslednje beležke in komentarje: ^ Preprost in skromen razvojni načrt mesta Leskovca Mednarodni seminar ekonomistov — Gospodarsko sodisc^ — Posledice slabe kontrole kakovosti — »Izvoz« iz sla vije — v FLRJ! — Dva programa UNICEF — Re.?®" les, kontingenti — Statistični letni almanah — Pl3'^P bilanca in uvoz prehrambenih proizvodov — Izvoz elek" tričnega toka — Kupoprodaja zemljišč brez omejitve? Pogajanje o cenah, slabi rezultati — Opozarjamo na faks” pisanje — Novi gospodarski ukrepi — Smeri gibanja zun nje trgovine Finske — Iranska nafta še ne teče. V svojih stalnih rubrikah »Knjige in časopisi« in *D°P^S' uredništvu« objavlja razne članke, v rubriki »Iz gospodars statistike« pa tabele indeksa življenjskih stroškov v decem bru 1953 in gibanje industrijske proizvodnje v posamezn državah. ggTRTEK, 21. JANUARJA 1954 LJUDSKA PRAVICA-BORBA 3 Brazilije Latinska Amerika in Gvijana po angleških ukrepih, ki dušijo patriotični boj njenega ljudstva za osvoboditev Posebnega dopisnika »Borbe«) lonialnemu vladanju evropskih držav v začetku minulega stoletja. Stališče ZDA nasproti dogodkom v Gvijani razlagajo na različne načine. Zlasti poudarjajo, da so ZDA podprle Veliko Britanijo iz vojaških razlogov, ker je Gvijana na poti v Panamski prekop in ker ZDA mnogo laže dobe od Velike Britanije vojaško oporišče v Gvijani kakor od neodvisne in samostojne Gvijane. Realno zveni tudi tolmačenje, da imajo ZDA, ki so se zadnja leta znašle pred čedalje hujšim pritiskom teženj južnoameriških narodov za popolno gospodarsko in politično samostojnostjo v Gvijani, rajši čvrsto, čeprav konkurenčno Veliko Britanijo, kakor osvobodilno vlado, ki bi nacionalizirala tuje družbe in zaplenila zemljo tujih plantažnikov. Tretjič, več tukajšnjih dežel se ne strinja s to logiko ZDA in tudi ne s tem, da bi evropska država nasilno vzdrževala svojo kolonialno oblast na delu ameriškega ozemlja. Zato pričakujejo, da bodo vprašanje Gvijane obravnavali na deseti parlamentarni konferenci, ki bo marca v venezuelskem glavnem mestu Caracasu. Konferenco članic »Pan-ameriške zveze« skličejo vsakih pet let in na njej ameriške države odločijo svoje stališče nasproti političnim, gospodarskim in kulturnim vprašanjem. Več takšnih konferenc se je že izreklo proti nadaljnjemu obstoju kolonij evropskih držav na ameriškem kon- Rio de Janeiro, jan. P° vesteh ameriških, tor x in francoskih agencij časnikov, ki prihajajo iz Brionske Gvijane, bi človek dejal, Je 23 kolonije posedujoče knnxV? m ZDA' fr1111 vse najlepše liS Ustavo so ukinili, vlado napredne stranke raz-t i1’, n]en Predsednik dr. Jagan m njegova žena v zapo- , stavke na sladkornih planta-,ze ^davnaj zadušili, angle-vaic nialne oblasti so imeno-io ;on,0Vj vlado namesto tiste, ki nastti i^?tv° izvolilo in tako je nastal blažen mir. dežIM* v Braziliii in v ostalih ne“^Latinske Amerike ljudje »e mislijo, da je z zadušitvijo osvok Sr,aVe v Britanski Gvijani odstri • b°i njenega ljudstva bo ff3,en ,z dnevnega reda in da Doci!LcJanska drama ostala brez Medic za tiste, ki so jo upri- KrŠitev načela Amerika Američanom je VeliVa^-D6 .?redvsem menijo, da silnimi Britanija s svojimi na-jani ,met°dami dosegla v Gvi-hnash • dvomljivo in negotovo janP se 1)0 problem Gvi- »iič v va P°javil, toda prihod-V nogo ostrejši obliki. ki so3 ^gi stran> pa so se ZDA, v Gviiam P""ale britanske ukrepe hudo r,il °?.®h javnega mnenja »Artierika A ■ x ZOper načel° b>lo v m. Američanom«, ki je sko-am« b°ja vseh 20 latin-riskih republik proti ko- pirata z Veliko Britanijo). Na dnevnem redu bližnje panameri-ške konference pa je vprašanje o »kolonijah in okupiranih deželah v Ameriki«. Domnevajo, da se bo ZDA z njihovim političnim vplivom na nekatere dežele Latinske Amerike posrečilo preprečiti, da bi konferenca v zvezi s to točko dnevnega reda sprejela resolucijo proti angleškim ukrepom v Gvijani ali sklep, da bi to vprašanje predložili OZN. Mislijo pa, da bo na konferenci prišlo do izraza mnenje, ki ni za Veliko Britanijo in ZDA prav nič ugodno. Britanski boomerang Drago izbojevana zmaga kolonialno imperialističnih metod v Britanski Gvijani pa je ko nekakšen boomerang že drugače zavila za zahodne države. V primeru Gvijane je odpovedala metoda teptanja narodov in njihovih pravic do samostojnosti z utemeljevanjem potreb »obrambe« in »boja proti komunizmu«. To je pokazalo zlasti stališče brazilske javnosti in vladnih krogov. Brž ko je izbruhnila kriza v Gvijani, je tukajšnji angleški veleposlanik obiskal brazilskega zunanjega ministra, da bi le-ta največji latinsko-ameriški državi in neposrednemu sosedu Gvijane pojasnil, zakaj so v Gvijano poslali angleške čete in razglasili obsedno stanje. Utemeljitev je bila enaka, kakor jo je angleška tinentu (britanski Honduras, ki' diplomacija sporočila tudi na dru- smatra Guatemalo za svoje ozemlje, in Falklandski otoki, za katere se Argentina _ in Čile pre- gih straneh, vlada ljudsko napredne stranke dr. Jagana je komunistična in vlada Njenega NA PRAGU BERLINSKE KONFERENCE ANGLEŽI ZA ŠIRŠI DNEVNI RED stalnega dopisnika »Borbe«) .London, 20. bistvenega zbližanja i povzročile stališč. Zahodne velesile bodo torej, kot, vse kaže, »enotno« nastopile v Berlinu v vseh temeljnih toč- °fficeu“še’n^' ^ V Foreign sodelavca, • g PnPravlja ekipa bodo v strokovnjakov, ki Edena^v BerU^-nro 11311 nemškega vprašanja, prav ^ okrog njeea ril?!„ ju?! *« »! tako kot so že zdaj enotne v ne-*”* ’ veri, da bi mogli doseči kake po- membnejše uspehe, kar zadeva še posebej združeno nemško državo. Vendar je vzlic temu enotnemu izhodišču in enotnemu pesimizmu opaziti v stališčih zahodnih velesil pred berlinsko konferenco tudi nekatere pomembnejše razlike. Pustili bomo ob strani probleme, ki zdaj v zvezi z bližnjo konferenco povzročajo glavobol tako francoski javnosti kot francoski diplomaciji. Gre za neskladje med Londonom in Wa-shingtonom v presoji mednarodnega položaja, posebej še v presoji pomena bližnje berlinske konference, in možnosti, ki jih lahko le-ta vzlic pričakovanemu neuspehu odpre nadaljnjemu razvoju mednarodnih odnosov. Glede tega ima, kakor kaže, Wa-shimgton malo ostrejše stališče. Američani sodijo, da bi v primeru, ko berlinski konferenci ne bi uspelo rešiti nemško vprašanje, sleherna utvara o koristnosti nadaljnjih razgovorov s Sovjeti lahko samo škodovala »enotnosti« Zahoda. Zato v Wa-shingtonu, sodeč po nekaterih sodelavcev^fP P°leg najbližjih strokovnimi,^ 1 nekaj desetin skupaj hi?, v' teko da jih bo Zel° Pomemh razlagajo tu kot Vsem kaJo j stvar. To pred- gaclia * ua b° britanska dele-2el° agilna trllnskih razpravah kaže tudi .tevilnost delegacije "a razgovor*5 f10 pripravljenost škega v r.e izven okvira nem-njih prjf[asante, kolikor bi do Vlinsk^t?1* da se na "teli veW, erenci med zahod-ni,kake rvC5111* ne b>°do pokazale ,'stvu n£v!£embneSže razlike v kujejo a ?ga vprašanja. Pri-ske konftJ?3 d° sklepi berlin-fkupno izhePC® ^cniU njihovo ateri hn in osnovo, na stiovaia ,, v,saka delegacija za-sklepj z R°)e delo. Ker doslej ytarašanio ®mentih nemškega Berlinu dosegli kake "a Prion, ,, ,e uspehe. Pričakova-r‘ekaten JOnost obeh strani na ^'Uiktivnr.c?0^^31113 in »kon-)e berlin„i' stališč — kar vse putfebnn Partnerjem že zdaj krivnc lzkUučnol tl "šeni« inaanJem sovjetskih $>V ?•* ■sti .10 te-hori, zdaj nikakor več ue uaiilni ,!e aamreč čas, da se ?a trla J" |e.5wt<’ prijemlje-'J Češb .iln l?žei° najcenejši ■ oslovaško gospodarstvo riše] v°diln T r®s v i v so r„iZ težavnem položaju, h ^»dnii0]11 "o priznali. vlja] 'P m,m CK KPč je raz-, 8pu.“m« o tem. * te bi la'V'u n? Pri,ner znano, ?.° med d5-*Si a^ka pred voj-kmeti 1«T ' z naimodernej- ?ebanizaci m’ u°ka sl°pnja f?totehnix ul upora'ba sodobnih reJ>ov ln zootehničnih slovašk °rno.gočali, da je Če-b°trebe 1 , ?lalone v cel(>ti krila !lanja k^vatetva v živilih. Se-•žnn i2“kvaški|. k' ima pri- bij i *2no "i n/vwl!» • kl lma pri- \iak°r nfi! • Plebivalcev manj ue,1>cev) T,v'>'no (zaradi izgona ievilu i'znatno večjemu a« mo?e ,'iro.'. .1-lr;o|ev zda' vValstvn°re za k Zapo' ky C.01 leta P Jj e- P(,frpbe samo za d vil r™ vojno je znašal uvoz ilv°za I , odstotkov celotnega odst *i 1 se je Hvivnll n« t L>°V- Predlansk Mi: se je dvignil na ‘ im je zna- i*vOza i iZU Pote vi oo celotnega ?k°slovaštaa 'e ,lvozi!a Čp-kot "desetkrat več žita ka. te 193?, masla 26-krat več, mesa, ki ga pred vojno malone sploh ni uvažala, pa je uvozila 41.000 ton. Državni funkcionarji v ČSR so zadnja leta že neštetokrat poudarjali, pa tudi na zadn jem plenumu CK je bilo to povedano, da je sedanja kmetijska proizvodnja v glavnem na ravni predvojne. To poudarjajo zlasti zato, da bj opozorili svet na »velikansko povečanje potreb« delovnih ljudi. To je nesmiselno že na prvi pogled, tem bolj če vemo, da predvojna Češkoslovaška vzlic . periodičnim krizam in brezposelnosti ni poznala lakote. Nasprotno pa ji je po vojni, zlasti v zadnjih treh letih, večkrat občutno primanjkovalo živil. Iz uradnih statističnih podatkov je videti, da je bil v letih 1951-52 povprečni letni donos pšenice in*rži za 300.000 ton manjši kakor v letih 1934-38. Donos ječmena na ha se je zmanjšal za 110 kg. ovsa za 130, krompirja za 800, sladkorne pese pa celo za 4000 kg. Zmanjšala se je tudi mlečnost krav za kakih 500 hi letno. Celo kokoši so znesle manj jajc itd. Zlasti zanimivo pa je, da je diagram vztrajno kazal čedalje manjši donos, čim bolj so vztrajali na uvajanju sovjetskih metod. Vlada je uporabljala najrazličnejše ukrepe, da bi povečala kmetij- sko proizvodnjo, samo enega —1 Pri tej akciji so iblasti ravnale uspešnega — se ni lotila, da bi zelo surovo. Kmete, ki se niso ho-namreč zainteresirala kmete za teli vključiti v zadruge, so izločili boljše obdelovanje zemlje in za iz katastra in jim dodelili največji donos. Vsi njeni ukrepi so slabšo zemljo, ustavili so jim bili očitno prisilnega značaja. O električni tok, povečali odkupne siljenju pa vemo, da je slaba po- obveznosti, jih izganjali iz hiš ali buda. Naj omenimo samo odkup, pa celo aretirali. Vse to početje so Na Češkoslovaškem odkupujejo voditelji odobravali ali pa c.do (obvezno) vse — od žita do peter- dajali zanj neposredne napotke, šil ja. Odkupujejo po številu hek- Vendar pa je minister za kme-tarjev obdelovalne zemlje. Zato ni- tijstvo Mindrih Uher na nedav-so redkj primeri, da mora kmet nem plenumu CK KPČ ostro ob-oddati državi tudi tiste pridelke, sodil lokalne organe, da so svoje ki jih sploh ni pridelal, kar po- delo usmerili »zgolj na ustanav-meni, da jih mora pač nekje ku- ljaoje novih zadrug« in da so zapiti. _ nemarjalj načelo prostovoljnosti. Češkoslovaška vlada si je bila To je storil očitno zato, da bi preže zdavnaj na jasnem, da kme- valil krivdo na nižje črgane, ker tom ne bo kos, dokler so sami go- naj bi prevračali črko in duha 9podarji na svoji zemlji. Zato je prejetih napotkov. Toda Uher je začela leta 1950 na vse kriplje pri- priznal še hujše stvari. Rekel je tiskati, da bi ustanavljali zadruge dobesedno, da je »razredni so-kolhoznega tipa. Konec leta 1952 vražnik sprožil nezadovoljstvo in se je začela prava hajka na kme- obotavljanje mnogih zadružni-te, da bi se vključili v zadruge.; kov«. Res je tudi Zapotocky la-V pičlih dveh mesecih so ustano-1 ni v avgustu na Kličavskem jezu vili nad 2000 zadrug, tako da se : rekel, da po agrarni reformi mno-je lahko pokojni Gottvvald na dr-jgi zadružniki teže iz zadrug. De-žavni partijski konferenci (de- 1 jal pa je tudi, da vlada nikomur cembra 1952) pohvalil, da je na ne bo branila izstopiti iz zadruge Češkoslovaškem že nad 8000 zadrug. Ta hajka se je tudi leta 1953 nadaljevala, dokler je ni zavrl nepremagljivi odpor, ki ga je sprožila agrarna reforma v lanskem juniju. kmete, ki so izstopili iz zadrug, s potrpežljivim prepričevanjem znova pridobili za zadruge, hkrati z njimi pa še nove tisoče malih in srednjih kmetov«. Na plenumu je bil sprejet sklep, da bodo kmetom odkupne obveznosti znižali. Zadružnikom so zmanjšali količine od 14 do 48 odstotkov po posameznih pridelkih. privatnim kmetom pa približno za 50 odstotkov. Tako so na primer zadrugam znižali odkupne obveznosti pri pšenici (na ha) za 31 odstotkov, privatnim kmetom za 14 odstotkov, pri krompirju zadružnikom za 25, privatnim kmetom za 22 odstotkov itd. Če upoštevamo, da so morali privatni kmetje tudi prej oddajati državi mnogo več kakor zadruge, tedaj je očitno, da vlada tudi sedaj še tira kmete v zadruge. Ne glede na vse drugo pa je to vendarle popuščan je. Če prištejemo še nekatere druge olajšave (znižanje davkov, zvišanje odkupnih cen, dolgoročna posojila itd.), vidimo, da je češkoslovaška vlada že pokazala pripravljenost, da realneje upošteva dejanski položaj vasi. Ni pa se spremenil celotni ustroj aparata, ki vodi kmetijstvo: še zmeraj vztrajno poudarjajo, da so sovjetske metode »najnapred- nejše« na svetu, še zmeraj uveljav-Uher je omenil, da »partija ob 1 ja jo napotke in sklepe partije in aktivni pomoči zadružnikov raz-j vlade (v katerih predpisujejo celo. biija poskuse sovražnikov, da bi do kdaj morajo biti krave oplo-naše zadruge izpodkopavali«, in jene. koliko centimetrov daleč od dalje, »da bodo partija Ln delovni njiive je treba kositi travo itd.), kolektivi naipeli vse sile, da bi Z. J. nik Emil Bnstani je izjavil novinarjem, da proučujejo položaj y zvezi auežkim sporom. Incident ob Sueškem prekopu Kairo, 20. jan. (AFP) Britansko veleposlaništvo v Kairu je objavilo, da je skupina Egipčanov na področju Sueškega prekopa ubila nekega britanskega vojaka, ki se je vozil na kamionu. Egipčani so streljali nanj. Šofer britanskega kamiona se je branil in pregnal napadalce, ki so hoteli kamion zapleniti. Trgovina s Francijo Ankara, 20. jan. (AFP). V Ankari so podpisali dodatni protokol k trgovinski pogodbi iz leta 1946. in dopolnilni trgovinski sporazum med Francijo in Turčijo. Obe državi bosta povečali blagovno izmenjavo za 27 milijard frankov. TURČIJA Adenauerjev obisk Istambul, 20. jan. (AFP). Kancler dr. Adenauer bo 15. marca obiskal Turčijo. Program njegovega obiska v Turčiji še ni določen. Spotoma se bo Adenauer ustavil tudi v Atenah. . FRANCIJA Kolonialne sile med seboj Pariz, 20 jan. (Reuter). Francoski zunanji minister Bidault je opozoril Španijo, da bi vsako spodbijanje ugleda maroškega sultana pomenilo teptanje pogodb med obema državama. Do te intervencije je prišlo spričo govoric iz Španskega Maroka, češ da se lodo sestali verski poglavarji in določili »regenta in čuvarja Serijskega prestola«, ker je francoska vlada strmoglavila sultana Mohameda Ben Jusufa in ga pregnala na Korziko. FINSKA Trgovinska mornarica Helsinki, 20. jan. (Tanjug). Konec preteklega leta je bila tonaža finske trgovsko mornarice za 6000 reg. ton večja od njene tonaže pred vojno. Zdaj ima Finska 613 ladij. INDONEZIJA Elementarna nesreča Džakarta. 2d jan. Indonezijska časopisna agencija poroča, da je zadnji nagli izbruh vulkana Nerapi v vzhodnem delu centralne Jave terjal 68 človeških žrtev Nad 150 ljudi je bilo ranjenih. Razdejanih je bilo okrog 100 hiš in poginilo je 500 repov živine. Lava pa je uničila tudi nad sto ha orne zemlje. Vulkan je zdaj spet začel bruhati. ROMUNIJA Vajda rehabilitiran Dunaj. 20. jan. (Reuter). Bivšega tttttnu nskega ministra za kmetijstvo Vasila Vajdo so izvolili za člana izvršnega sveta bukareškega oblastnega ljudskega odbora. Vajdo so junija 1952. odstavili s položaja kmetijskega ministra, češ da so ga podkupovali in da je delal odklene. Od takrat je skupno z Ano Pauker »iz-j ginil« in se je šele sedaj spet pojavil 1 v javnem življenju. PODJETJE V PODJETJU Ponekod celo vodstva podjetij dovoljujejo šušmarjenje, kar delavskemu upravljanju nikakor ni v prid Občni zbor sindikalne podruž* nice v ljubljanskem Litostroju je razpravljal tudi o pogodbenem delu skupine delavcev, ki je mimo podjetja, toda z njegovim dovoljenjem, nekako na svoj račun, prevzela nekatera naročena dela in jih tudi opravila. V tej skupini so bili tudi člani upravnega j odbora in njegov predsednik, ki i je bil v zvezi s to zadevo raz-1 rešen svoje funkcije. Posamezniki' so na sindikalnem občnem zboru i izjavili, da takšno pogodbeno delo | samo po sebi ni nič napačnega, če se nekateri ljudje, ki so sprejeli pogodbeno delo, ne bi spuščali pri tem še o razne nečedne mahinacije. Tovarna je bila prezaposlena in ni mogla ustreči ne- j katerim naročnikom, ki se jim je j mudilo in so zato poiskali v to- j varni skupino delavcev, da je ta kot nekakšno podjetje o podjetju j opravila naročeno delo. Naročniki so bili zadovoljni, ker so si pomagali iz zagate, delavci, ki so delo opravili, pa so prišli do čednega stranskega zaslužka. Delali so izven rednega delovnega časa, | podjetju so plačali odškodnino za j uporabo strojeVj orodja, elektrike | itd. Koza je bila cela in volk sit, vse je bilo torej o redu, vsaj na pogled. Toda, ali je tudi v resnici vse tako v redu? To vprašanje se vsiljuje tembolj, ker Litostroj ni edini primer, da nastopa skupina delavcev kot nekakšno podjetje v podjetju. Lani so bili podobni pojavi, recimo, v mariborski Tovarni splošnih kovinskih konstrukcij, v Remontnem gradbenem podjetju V Ptuju bo jeseni gospodarska razstava V Ptuju sta bili doslej dve uspeli gospodarski razstavi, tretjo pa nameravajo prirediti letos septembra. Le-to lodo izpopolnili, tako da ne bo odražala samo dosedanjega napredka gospodarstva, temveč tudi nadaljnji razvoj, zlasti kmetijstva ptujskega okraja. Svet za gospodarstvo je že imenoval pripravljalni odbor, ki je na prvem posvetovanju menil, da je najprimerneje razdeliti razstavo na obrtno-industrijski del, na kmetijstvo ter na kulturno-prosvetno dejavnost. Kazen prirejanja raznih prosvetnih in Športnih sporedov, bodo na razstavi prikazali tudi zgodovinski razvoj kulture v posameznih obdobjih. Ljubljana-šiška, in še kje. (Ponekod gnezdi te vrste šušmarstvo skrito pod firmo društva Ljudske tehnike.) Tudi na občnem zboru sindikata v Litostroju je bilo poudarjeno, da pogodbeno delo ni samo litostrojski problem, ker se pojavlja o številnih podjetjih in celo v ustanovah (n. pr. izdelovanje raznih načrtov) po vsej državi. Naročniku je na ta način ugodeno, delavec pa si poveča svoje prejemke (kar nekateri zagovorniki pogodbenega dela demagoško poveličujejo). To je, če bi lahko tako rekli, dobra stran zadeve. Druga plat pa že pri površni presoji pokaže precej negativnih posledic pogodbenega dela. Čeprav delavci, ki prevzamejo takšno pogodbeno delo, plačajo podjetju odškodnino za uporabo strojev, elektrike itd. (v nekaterih primerih tudi glede teh stvari niso računi povsem čisti), je skupnost oškodovana za ustrezne družbene dajatve. Takšno pogodbeno delo lahko enostavno prištejemo med šušmarstvo, saj gre za pridobitno dejavnost brez obrtnega dovoljenja in za izmikanje družbenim obveznostim. Ponekod se izgovarjajo, da s pogodbenim delom pomagajo iz zagate naročnikom, to je drugim podjetjem. Toda, če se delo lahko opravi s šušmarstvom, ali ne bi bilo mogoče storiti tega tudi na ta način, da bi podjetje bolje organiziralo svojo dejavnost, tako, da bi lahko samo prevzelo in izvršilo naročilo, ki ga tako in tako opravijo njegovi delavci. Marsikdaj bi lahko precej obilni postranski prejemki, ki jih nekaterim omogoča pogodbeno delo (so primeri, ko prejmejo nekateri izvrševalci pogodbenega dela mesečno po več desettisočakov poleg rednega zaslužka), če bi se ti pojavi razmnožili, tudi nevarno vplivali na ravnovesje med kupnimi in blagovnimi fondi. To je neposredna materialna plat problema, še mnogo važnejša pa je njegova družbena, moralno vzgojna stran. Takšno pogodbeno delo omogoča privilegije. Praksa kaže, da dovoljujejo tehnična vodstva podjetij to šušmarjenje predvsem vidnejšim. članom kolektivov (članom delavskih svetov, upravnih od- svoje moči za šušmarjenje po de-borov, sindikalnim odbornikom, j lovnem času, ko mnogo več za-. mojstrom itd.), k čemur jih tu in' služi kakor z rednim delom, ne ] tam usmerja želja (pač po načelu,' misli pa na to, da s tem spod-| da roka roko umiva) po tem, da kopava gospodarsko moč podjet-1 bi izvrševalci pogodbenih del pri- j ja, čigar uspehi ali neuspehi ima-1 šli pod njihov vpliv. Pomislimo jo tudi osebno zanj dobre ozi-1 samo na tt>, da si, recimo, član roma slabe posledice. j-delavskega sveta, ki mu je teh- Zaradi vsega tega ima to šuš-i nično vodstvo dovolilo šušmariti, marjenje lahko hude posledice za | ne upa ugovarjati vodstvu ali ga delavsko upravljanje v prizadetih I celo kritizirati na seji delavskega kolektivih. Posamezni člani teh sveta, tudi, če bi bilo treba, saj kolektivov, ki se zapletajo v šuš-1 mu je to vodstvo zatisnilo usta marstvo, imajo potem čedalje bolj s tem, ko^ mu je dovolilo tuš- pred očmi predvsem svoje osebne mariti. Nič ni čudno, če ravno koristi, čedalje manj pa interese iz kolektivov, kjer se dogajajo celotnega podjetja ali družbe. Vse takšne stvari, slišimo pritožbe z o- to je tem nevarnejše, ker so v per samovoljo, komandiranje in podjetjih, ki to dovoljujejo, zadruge birokratske nastope lega pleteni v šušmarjenje mnogokrat ali onega vodilnega človeka, ki se ravno vodilnejši člani kolektivov ga nihče v podjetju ne upa po- (člani delavskih svetov itd.), ki klicati na odgovor. Birokratizem, lahko še posebno škodujejo ustvar-brezdušni odnos do kolektiva, ima jalni dejavnosti organov delav-v teh podjetjih svojo močno o po- skega upravljanja, sindikalne poro d nepravilnostih. Ta ali oni družnice itd. Zato sindikalne or-član kolektiva pa bi se morda le ganizacije, delavski sveti in vsi še upal postaviti po robu samo- delavci ter uslužbenci, ki ne mi-volji, ker še ni zapleten v pogod- sli jo le na trenutne osebne ko-beno delo. a rajši kljub temu ne risti, marveč jim je pri srcu raz-drega v nepravilnosti, ker morda cvet celotne n. ;e družbe in nji-upa, da bodo sčasoma tudi njega hovega kolektiva, ne morejo in vključili v šušmarjenje, medtem ne smejo križem rok mimo takš-ko bi si s kritiko to sam morda nih nezdravih pojavov. V tem, preprečil. Pogodbeno delo nada- kako kak kolektiv presoja ta pro-Ije kvari tudi delovno disciplino blem, pa se kaže tudi stopnja nje-in zmanjšuje storilnost. Delavec, gove gospodarske morale, ki prevzame takšno delo, varčuje M. Z. Občinski sveti in kon i ije naj delujejo v soglasju z ljudskim odborom Ob izvolitvi novih svetov LO MO Jesenice V četrtek popoldne ,ie bila meznimi sveti in komisijami. 17. redna seja Mestnega ljudske- Sveti naj bi imeli več samostoj-ga odbora Jesenice, katere so se nosti v delu, seveda pa bo nji-razen mestnih odbornikov ude- hove odločitve moral končno-ležili tudi trije odborniki OLO Radovljica ter poslanec zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine tov. Franc Arh. Kot prva in najvažnejša točka dnevnega reda so bile volitve novih Svetov mestnega ljudskega odbora, ki jim je potekla enoletna mandatna doba. Člana bivših svetov so dobili razrešnico s pripombo, da nekateri izmed njih niso bili delavni in zato so izgubili zaupanje ljudstva, nekateri pa zaradi prezaposlenosti v svojem rednem poklicu niso mogli zadovoljivo opravljati dolžnosti, medtem ko je ostalim članom treba izreči vse priznanje. Le-ti so bili na predlog predsednika mestne občine tov. Maksa Dolinarja ponovno in soglasno izvoljeni. V razpravi o delu starih in nalogah novih Svetov so prišle na dan zelo zanimive stvari in bo treba napake, ki so se doslej dogajale, v bodoče odpraviti. Na kratko povedano, marsikdaj ni bilo prave povezave med celotnim ljudskim odborom in posameznimi sveti ter komisijami in obratno. Tako je Mestni ljudski odbor često izdajal razne odločbe in odloke brez predhodnega posvetovanja s prizadetim svetom, pa tudi posamezni sveti so odločali o stvareh, ne da bi jih odobril celotni ljudski odbor. Zato bo V bodoče potrebna boljša povezava in tesnejše sodelovanje med ljudskim odborom ta posa- Piranska ladjedelnica v bodočnosti Nekateri strokovnjaki koprskega okraja izdelujejo načrt za preureditev piranske ladjedelnice v obrat, ki bi izdeloval v pretežni večini železne ladje. Piranska ladjedelnica izdeluje namreč sedaj samo lesene konstrukcije. Taka preusmeritev bi seveda zahtevala več sto milijonov din investicij in je možna samo v večletni perspektivi. Za izdelovanje železnih konstrukcij bi piranska ladjedelnica potrebovala tudi več sto novih delavcev in strokovnjakov. Ko bo obširni načrt tukajšnjih strokovnjakov gotov, ga bodo predložili v proučitev Izvršnemu svetu LR Slovenije. Tudi kmetje naj bi bih socialno zavarovani Organizacijo zavarovanja naj bi izvedle zadruge Ljubljana, 19. jan. Pretekli četrtek je Izvršni svet Ljudske skupščine Slovenije na svoji seji razpravljal tudi o problemu socialnega zavarovanja za kmečko prebivalstvo. Po tem sklepu je bila ustanovljena posebna komisija, ki bo proučila to možnost in predlagala najboljšo rešitev. V komisiji, ki bo imela v prihodnjih dnevih prvi sestanek, so predstavnik Zavoda za socialno zavarovanje, predstav, niik Republiške zveze kmetijskih zadrug, predstavniik Kmetijskega znanstvenega zavoda, predstavnik Državnega zavarovalnega zavoda, predstavniki Sekretariata za proračun, Sekretariata za gospodarstvo in Sveta za zdravstvo. Glavni problem je v tem, da neredko hudo bolni ljudje, neza-varovanci, včasih celo odklanjajo zdravniško pomoč v bolnišnicah samo, da se izognejo stroškom, ki so, odkrito rečeno, veliki. Na seji OLO za Ljubi jano-okolico so pred dnevi nekateri odborniki omenili primere, da so kmetje prav zaradi tega toMko časa odklanjali zdravljenje v bolnišnici, da so svoje bolezensko stanje hudo poslabšali, v enem primeru pa je bolnik podlegel, čeprav bi ga bilo mogoče ozdraviti. Obratno pa mnogi zavarovanci čestokrat iščejo zdravniško pomoč in tudii zdravljenje v bolnišnici brez nujne potrebe. So primeri, da zavarovana leži Hovi predpisi in pravila podjetij Med številnimi uredbami _ o našem gospodarskem sistemu je za naša gospodarska podjetja zlasti važna uredba o ustanavljanju podjetij in obratov, ker se ne nanaša samo na nova podjetja, marveč se ji morajo prilagoditi tudi že obstoječa podjetja. PODJETJA V GRADNJI . biti pravila v skladu Prvi korak k ustanovitvi novega predpisi podjetja je po uredbi akt o ustano- potrdi. podjetja Mesto direktorja mora javno razpisati posebna komisija, ki jo Imenuje okrajni ljudski odbor in v kateri mora biti (poleg zastopnikov strokovnih organizacij, ki ustrezajo vrsti podjetja) zastopan z eno tretjino članov delavski svet podjetja. Ta , komisija odloča na podlagi uspeha veljavnim. razpisa 0 imenovanju direktorja, od- Jeseniška železarna pozimi veljavno potrditi celotni ljudski odbor. Razen navedene najbolj grobe napake, ki očitno kaže na marsikatero protizakonito, odnosno samovoljno odločbo posameznih svetov in komisij oziroma ljudskega odbora v minulem letu, pa so nekateri odborniki grešili tudi drugače. Tako je marsikdo izgubil izpred oči potrebe celotnega mesta ta mu je zamrl čut dolžnosti do vse naše skupnosti, ker se je predvsem »brigal in gnal« le za »svojo« volilno enoto, ali pa še celo za ozek krog sorodnikov, prijateljev ta znancev. Kaj takega se v bodoče res ne bo smelo več dogajati. Zaradi izboljšanja dela in odgovornosti pred ljudstvom bi bilo le dobro, da bi mestni ljudski odbor izdelal čimprej nekak poslovnik oziroma načrt bodočega dela. Tak načrt dela je nujen prav zaradi medsebojne povezanosti vseh članov odbora. Na seji so razpravljali še o slabostih nekaterih gostinskih obratov, o vodarini, o stanovanjskem problemu, o uporabi zemljišč za gradbene namene, o ledami, o pašništvu, končno pa so potrdili predlog prebivalcev Sv. Križa, da se njihova vas I preimenuje v Planino nad Golico. vitvi, ki ga Izda oziroma sprejme ustanovitelj — bodisi državni organ, ali gospodarska, zadružna in družbena organizacija oziroma skupina državljanov (kako ustanavljajo podjetja družbene organizacije bo urejeno s posebnimi predpisi, za skupine državljanov pa velja, da ne morejo ustanavljati podjetij s področja trgovine oziroma izmenjave). Akt o ustanovitvi mora med drugim vsebovati višino osnovnih ln stalnih obratnih sredstev, ime direktorja, njegova pooblastila, organ za nadzorstvo, način plačevanja delavcčv do konstituiranja (po tarifnem pravilniku ali po predpisih o plačah pri državnih organih) ter rok, v katerem se mora podjetje konstituirati. Ta akt Je treba vpisati v register gospodarskih podjetij, ki ga po novih predpisih vodijo okrožna sodišča. Z vpisom postane podjetje že pravna oseba Glede na te predpise morajo vsi državni organi ali organizacije, ki grade nova podjetja, ustanoviti v dveh mesecih podjetja namesto dosedanjih lnvestltorsklh skupin. Važna Je zlasti tudi odločba, da mora ustanovitelj preskrbeti novemu 'podjetju ne le osnovna sredstva, marveč tudi stalna obratna sredstva v naravi, gotovini s kreditom ali poroštvom. DELAVSKO UPRAVLJANJE IN PRAVILA PODJETJA ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA Podjetje v gradnji po pravilu nima organov samoupravljanja. Proden Pa začne z delom v svoji glavni delavnosti, se mora konstituirati. Pri tem se podjetje Izroči delovnemu kolektivu z izvolitvijo organov delavske samouprave. Hkrati jo treba sprejeti pravila ln tarllni pravilnik. Se prej pa mora ljudski odbor izdati dovoljenje za konstituiranje na podlagi poročila komisije o tem, ali so Izpolnjeni vsi tehnični, higienski ln sanitarni pogoji za začetek dela. Uredba točno določa, kaj vse morajo vsebovati pravila, kar velja tudi za že obstoječa podjetja, ki morajo svoja pravila prilagoditi v šestih mesecih določbam nove uredbe. Važne so zlasti tiste obvezne določbo pravil, ki se nanašajo na delavsko upravljanje oziroma na razmejitev pristojnosti med posameznimi organi delavske uprave, kar je danes v podjetjih pogosto predmet spora. Tako morajo pravila vsebovati med dru- Slm določbe o pravicah ln dolžnostih elavskcga sveta ln rokih sestajanja, o pravicah In dolžnostih upravnega odbora, o načinu sprejemanja sklepov ln Izvajanju sklepov, o pravicah, dolžnostih In kvalifikacijah direktorja, tehničnega In drugega strokovnega osebja, o razmerju podjetij do obratov in poslovnih enot, nadalje o pravicah za izdajanje odločb o delovnih razmerjih, o razporedu na dolovna mesta ln premeščcnju v okviru podjetja, o dopustih, varstvu pri delu, materialni odgovornosti, pravicah do pritožbe Itd. Seveda morajo sicer jih ljudski odbor ne i0g],0 0 imenovanju pa Izda okrajni ljudski odbor, kt Ima pravico sam PODJETJA IN »OBRTI« | imenovati direktorja, če razpis ne Uredba razlikuje podjetja od uspe. Za velika ln pomembna pod-obrtl (v slovenskem besedilu uredbe Jetja določi to komisijo zvezni oziro-80 srbohrv. »radnje* oenačene kot nm republiški izvršni svet S poseb-»obrti«, srbohr. »pogoni« pa kot nimi predpisi bo določena kvalifika-»obrati«). Obrti so po uredbi gospo- olja direktorja glede strokovne Iz-darske organizacije manjšega obsega obrazbe in prakse. Drugo vodilno ln s področja trgovine in storitev z strokovno osebje imenuje upravni manjšim številom delavcev in usluž- i odbor prav tako na podlagi razpisa, bencev, ki nimajo poslovnih In ‘ Direktor Je odgovoren za izvajanje obratnih enot izven svojega sedeža ! veljavnih predpisov in ima pravico ln za katere bi bilo neracionalno vo- zadržati vsak sklep upravnega od-ditl enotno knjigovodstvo po enot- bora ali delavskega sveta če misli, nem kontnem planu. V takih manj- da nasprotuje predpisom oziroma šili podjetjih sc po predpisih tudi ne opozoriti na to O tem mora obvestiti volijo organi upravljanja ampak ljudski odbor oziroma pristojno In-opravlja njihove lunkcije celotni ko- i spekcljo. lektiv. Posebni predpisi o obratnih In poslovnih enotah pa dolčajo, da sc razmerja med podjetjem ter obratnimi In poslovnimi enotami kakor tudi pooblastila teh enot glede sklepanja pogodb uredijo s pravili podjetja ln s pogodbami, če je taka enota izven sedeža podjetja, ima posebne organe upravljanja, posebno knjigovodstvo, svoj tekoči račun ter samostojno izpolnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti. Z uredbo jo postavljeno tudi načelo, da ima vsaka obratna in poslovna enota, ki lahko samostojno posluje, pravico postati samostojno podjetje. Razmerje med gospodarsko organizacijo, ki ustanovi novo podjetje, in tem novim podjetjem, pa se uredi s pogodbo, s katero se lahko določi da je novo podjetjo dolžno prodajati samo blago, ki ga proizvaja ustanovitelj, in po cenah, ki Jih ta določi (kar je važno za industrijske prodajalne) ali pa da proizvaja oziroma opravlja storitve samo ali predvsem za ustanovitelja (samostojni pomožni obrati podjetij). NOVE DOLOČBE GLEDE OZNAČBE FIRM Izvajanje uredbe bo zahtevalo tudi spremembo marsikatere firme. Firma mora imeti označbo, ki kaže glavno delavnost podjetja, lahko tudi skrujšano, ne smo pa biti v firmi imen živih ljudi, če ul to s posebnimi predpisi dovoljeno. Da se odpravijo pogoste težave zaradi enakih firm, določa uredba, da ne sme biti pod isto firmo vpisanih v register več podjetij Iste gospodarske delavnosti. Podjetje, ki Je prej priglasilo določeno firmo, lahko zahteva spremembo Iste firme sorodnega podjetja na področju drugega okrožnega sodišča, če ima to drugo podjetje od tega posebno korist. Označbe »državno«. »okrajno«, »mestno«, »republiško«, -ali »zvezno«, pa tudi državni grb In podobni znaki, se morajo izbrisati lz firme, razen če Je krajevni običaj, da Je v firmi označba »mestno« (n. pr Mestna kavarna). DIREKTOR SE POSTAVLJA Z RAZPISOM Naposled so še važne nove določbe, ki se nanašajo na direktorja OBSOJENI ZARADI NEDOPUSTNE TRGOVINE Pred okrajnim sodiščem v Kranju dižče je delno upoštevalo to okolnost se je nedavno znašla čedna družbica, | in je obsodilo Ano Omahen na G mo kar sodem ljudi, ki so se morali za. ■ secev zapora, Alojzija Svoljška na 8 govarjati zaradi »preprodajanja raz mesece zapora, Ano Gantar in Ivano nega blaga in predmetov. Pravzaprav Trobec na mesec dni zapora, ostali sta bila glavna pobudnika tega no- j trije obtoženci so dobili manjše kaz-socialističnega početja Ana Omahen ni. 8 to obtožbo je okrajno sodišče v in Alojz Svoljšak iz Kranja, ki sta Kranju dalo poudarka, da težavne pri tem naredila ugodno kupčijo. — i družinske razmere posameznikov ne Omahnova je v kratkem obdobju za-, morejo ‘ ‘ služila 200.000 din, Svoljšak pa nad 100.000 din čistega dobička. Alojz Svoljšak je nakupoval v coni B razno blago, ki ga Je potom po višjih cenah prodal Omahnovi. le-ta pa Jih je potem nosila v komisijsko trgovino. Hazen tega je Omahnova kupovala tudi od drugih še razni tek. stil,............................ . biti vzrok in opravičilo za takšna kazniva dejanja. O Konec januarja bo v Murski So. hoti redna letna konferenoa organizacije Ljudsko mladine Slovenije v Prekmurju. Letni sestanki so konča ni v vseh osnovnih organizacijah, ra-vžigalnike, saharin itd., kar vse zen v Krogu. Mladino Murske Sobote je spravljala po isti poti z velikim dobičkom v promet. Obema pa so po magale Ana Gantar, Ivana Tfohoc. Marija Jenko in .Tulka Okoron, med tem ko je Marija Trobec prodala ce lo nekaj ukradene flaneie iz Tiska nine. Vsa obtožena družbioa, ki se je bavila z nedovoljenim trgovanjem, dražitvijo blaga in osebnim okorišča njom, je priznala svojo krivdo Iz. smrti nosnika dr. Franceta Prcšorna govarjajoč 6«, da so jih težke dru , Nastopili bodo pevski zbor, I žtoske razmere prisilile k temu. So. i ški zbor in godba na pihala. bo na okrajni konferenoi zastopalo 40 delegatov. H. J. 'P Beltincih traja že dva meseca točaj za žensko kmečko mladino, ki ga obiskuje 29 deklet Na točaju so dekleta seznanjajo z zdravstvenimi in najrazličnejšimi drugimi vpraša, nji I7MD Ivan Cankar v Beltincih se že sedaj pripravlja na 105. obletnico Ir. Fran _______________ pevski zbor, tambura- ODSTAVITEV DIREKTORJA Odstavitev direktorja predlaga ljudskemu odboru delavski svet, pristojna inšpekcija pa tedaj, kadar se direktor ne ravna po predpisih ali podjetje ne more Izpolnjevati svojih obveznosti do skupnosti. Delavski svet lahko predlaga odstavitev direktorja tudi. če ni dosežen dohodek, ki bi ga bilo objektivno mogoče doseči ali pa če Je prišlo do večjih poslovnih izgub zaradi nesposobnosti ali malomarnosti direktorja. O predlogu za odstavitev direktorja odloča komisija ljudskega odbora (pri večjih podjetjih komisija republiškega ali zveznega Izvršnega sveta), če komisija odloči, da Je predlog neuteme-ljon, da pa nadaljnje poslovanje podjetja ne bi bilo pravilno zaradi spora med direktorjem ln delavskim svetom, lahko ljudski odbor razpusti delavski svet ln razpiše nove volitve. če pa tndi novi delavski svet vztraja pri predlogu za odstavitev, mora ljudski odbor (pri večjih podjetjih Izvršni svet) Izdati odločbo o odstavitvi direktorja ali pa odrediti prisilno upravo. Zoper odločbo ljudskega odbora tma podjetje pravico pritožbe na republiški zbor proizvajalcev. F. K. Berite ln naročajte »Ljudsko pravico-Borbo«! V«i.i v bolnišnici samo zaradi zaliu,1 nice na nogi, hkrati ko kmc pljučnico bolnišnico o(l'klanja-nekaterih podatkov Sveta zdravstvo LRS je v bohn-s1' ., Slovenije padlo število oskrb dni v zadnjih dveh in P°U več: kot polovico. Čeprav je o° . daj izven socialnega zavarova j v Sloveniji približno 45 »flstrt prebivalstva, so le-ti v prvin P1 mesecih preteklega leta ^vze . ii mo 8 odstotkov bolniških p®; Jj hkrati ko je drugi, zavarovani 55 odstotkov prebivalstva ,za...a torej 92 odstotkov. To je ^ članstvo skoraj celotno km y prebivalstvo. Del zavarovaln111 mogoče lahko prispevale sam ,a_ druge, drugi del pa bi ,m0r. L 18 čevati zavarovanci. Ali naj D prispevek na osnovi zemjjisiaVj0i,. vila družinskih članov in P jja|j, no, o tem bodo še razPr^'1za-Skupni prispevek na vsa'{?"i)0 * varovanca za potrebno bolnišnicah b; moral biti Pr no 500 din letno. ^ Drugi problem, kako n‘rC. sredstva za sprejem kmečkef? bivalstva v socialno /avar0j„irc^ je najtežji. Bolnišnice so ^|i že sedaj polilo zasedene. , bodo skrajšati dobo Z<*ru, („rili Take so prve zamisli članov komisije glede b°lnl. .vfll-zavarovanja kmečkega P.r ^las*' stva. Razprava in predlog1’ ^ pa sklepi Izvršnega sveta °. [)]e. problemu, bodo zanimali vse čko prebivalstvo Slovenije« » c!. kakor je upati, kmalu delež' ^ ganizirane zdravniške P°.initiaV' mu jo bo nudila naša soci®1 konodaja. pred občnimi zbori V razgovoru s tov. Ivanom Gorjupom, predsednikom Mestnega sindikalnega sveta v Mariboru, smo zvedeli, da se sindikalne podružnice mariborskih podjetij dobro pripravljajo na občne zbore. Za osnovo jim služijo sklepi III kongresa sindikatov Slovenije in pismo III. plenarnega zasedanja CK ZKJ. Z mnogo večjo resnostjo in odgovornostjo obravnavajo gospodarske uredbe in si prizadevajo poglabljati socialistično demokracijo v podjetjih, tako da bodo občni zbori na dostojni politični višini, obenem pa vsebinska prelomnica načina dela v delovnih kolektivih. Z vso resnostjo se' pripravljajo tudi zaito, ker se zavedajo odgovornih in napornih družbenogospodarskih nalog, kjer morajo sindikalne podružnice kot usmerjevalci delavske politike imeti velik delež za solidno re-Sevanje gospodarskih vprašanj bodočih komun. S pripravami na občne zbore Mariboru začeli že decem- Mariboru več bo v teh dneh predavanj. j. Sedaj imajo v podjetjih P. 0 volilne sestanke in zborova ^ ra-političnih in gospodarskih v. šanjih. Za občne zbore P.r ‘j^lo ljajo izčrpna poročila, ki . nekak prerez njihovega a gjj v nja in razvoja političnih _njb preteklem letu. V ,P°!sa.^r k()' panogah kot v tekstilni te ^ vinski industriji in d_ru£^ so drug’, koliko ;č dela navodilih in sklepih svojih bodo upoštevali tudi, ^"Te sindikalne podružnice dela gresov. obl"' Ta mesec bodo imeli nskih - strukcij »Metalna«, v glavn*1 zbor v tovarni kovinskih ~ t _______j ............... _ . yo’ bodo občni zbori februarja- .|, lilii bodo neposredno in ** ^aIjdi' delegatski način izbiranja n<)V, datov za občni zbor. v „ri" upravne odbore pred dane, politifno zavedne m llTJcl! ne tovariše, ki bodo ra • pfi osnovno nalogo sindikato t. abljanju delavskega gy poglabljanju deiavsurs« „r8v upravljanja in bodo razen "j0Ji so v bra lani, ko so si prizadevali v , ..._____________ .. podjetjih vplivati na pravočasno Ijanja vzgojnih nalog z,,a.1 „ro izvršitev letnih planov in zaključ- prepričati ljudi, da je veF ja' nih bilanc. Razpravljali pa so izvodnja osnova za vsespl<,s .<(V tudi o predlogu družbenega pla- boljšanje življenjske ravni u ^ na Maribora za leto 1954, o čemer nega človeku. Filmski obzornik »Sinji galeb ... Eo“1.an Toneta Seliškarja »Bratov■ l”0. 'nieoa galeba« je bil vsokakor »vaiežno gradivo tako za scenarista , p. Barkovič, Branko Bauer) kot ILT'T^ ~ spet Branka Bauerja. je, dobro, ljubljeno, muhasto mor ?’ skuPina emelitu častiljubnih de-tST’ ‘0da mla vse to je dalo avtor. m tega- W'ma priložnost, da bi ustva «U trajnejši in tehtnejši film kot jo ) nov ,Smji galeb«. Vsekakor je de-nr^Je 1ie®’a *ilma dovolj zanimivo In k .proel°' ln potrebno bi bilo le ne. film V<^ Rušenj glede obrtne plati pa 11 > lahko s takSnimi igraloi <„_n ,Q dBjansko glavne igralce — igralci - začetniki) kr . r 1 W bi ga od začetka do mn'* 8 ^nii z živim in nepretrganim janunanjem. Režiserju Branku Bauer. *e to ni popolnoma posrečilo. ,lllr^° ^renutki, ko vrsta črnobelih lldnrJv v K'6^a'cu občutek eno- I in ko nezadostno izrabljena Prizor 1* Jugoslovanskega filma eprT sredstva tako osiromašijo in »Sinji galeb« 66doi fllmski^Izni7 ;“?aSlU J6 i^6" mana in se izognil vsem učinkom ln da gledaš čudno um ? Ji !*’ I r,abno8tlm, ki zahtevajo več Stojnica gledališč ,■ „'Lme' | (lija in jih ni tako lahko izvesti. Ta 66 slovenska povest uluuaskemtilmu eao ne drugo. To^le^nathr^ nj6g0Va t6Žnja J6 preveč poudarjena, P!°d prizadevanin r *» a -n zato je nedvomno zašel v drugo skraj- i*. da bi brlzTeč H 3f B:B,auer- nost ter često ločil »čisto dejanje., ki »Jegov prvi L!fi 36 «a ^hteva fabula, od vsega tistega nredn^n a***. * ; ----- ~ oogasiva zvokov m Kretenj, ki jih _^J>™dočil dejanje otroškega ro- nudi živIjenje ln br6z kat6rlh tudi -------------——------------ filmsko dejanje ne učinkuje »filmsko^ Nadaljevanje in konec članka Ta1kšna j\v^ina ™aanmn na vasi' »Slovenski fil * dalje na otočku z brlogom, pa tudi na °bjav’ii V. 1953<< bomo ladji’ čeprav so ti prizori najpreprič-111 v sobotni številki. ljivejši in med njimi so nekateri tudi ~~— ------ — ______________________________ zelo uspeli (ko dečki ulove dežurne- ga mornarja tihotapske ladje, kosilo, noč na ladji, zasidrani pred svetilnikom, večji del bitke za ladjo ...). Zlasti je treba poudariti, da so mladi igraloi domala v celoti« zadovoljili, med njimi pa najbolj mali Radovan Vučkovič (Tomiča), ki je prepričljivo in živo tolmačil vlogo najmlajšega te bratovščine. Režiser B. Bauer je očividno vešče in z avtori. teto delal z njimi in to je tudi obrodilo sadove. Tega pa ne moremo trditi tudi za njihove starejSe tovariše. Med njimi je bil najboljši Antun Na-lis kot vodja tihotapske tolpe, ki je bil zadržan v besedah in kretnjah in do kraja dosleden glede osnovne zamisli svojega lika. Glasba Ive Tijardoviča se ni posrečeno zlila s filmsko tvarino in je delno odgovorna, da so bili mnogi prizori prikazani z osiromašenim film. ek im izrazom. Pa vendar bo vzlic omenjenim slabostim (ki so precej razumljive in, lahko rečemo, opravičljive, če upoštevamo veliko število debutantov — režiser in mladt igralci) film »Sinji galeb« vsekakor našel svoje gledalce, predvsem vrstnike glavnih igralcev — dečkov. Kvalitete, ki jih je Branko Bauer pokazal pri ustvarjanju svojega prvega filma, ga uvrSčajo med filmske delavce, na katere lahko naša filmska proizvodnja resno računa. A. Stefanovič JUGOSLOVANSKA FILMA NA FESTIVALIH V BRAZILIJI IN ARGENTINI Na prvem mednarodnem filmskem festivalu v proslavo 400-letnioe Sao j Paola od 10. do 26. februarja in nato j na festivalu v Rio de Janelru, ki bo [ končan 10, marca, bodo predvajali kratkometražni barvni film »Jugo-slovanski narodni plaši« podjetju : »Avala-film, na mednarodnem film- j skem festivalu v Argentini od 6. do IG. marca v Mar del Plati pa bodo vrteli dolgometražni film »Vesna« podjetja »Triglav-film«. Na omenjenih festivalih ne bo nagrad. Filme je izbrala posebna komisija izmed petih predlaganih. NASI FILMI ZA BURMO IN INDONEZIJO Te dni bodo naši filmski proizvajalci poslali prve servisne kopije domačih filmov za odkup filmskim razpečevalcem v Indoneziji in Burmi. To Lo prvi stik v kinematografiji s temi deželami. Prizor iz filma »Cyrano de Bergerac« tsiiNiD senzniicniilncst Ameriški film »Borec« Povest Jacka Londona, po kateri i filmu razen seveda gole fabule osta- ljitve in maksimum tarzanovsko fi- je izdelan film »Borec«, prav gotovo j lo sploh kaj Londona. Če drugega ne, ne zavzema pomembnejšega mesta v ' odlikuje namreč to Londonovo delo ameriški književnosti. Njene kvali- ; vsaj napredna vsebinsko-idejna kon* Se soominiate velikega fimskega hubimca RuflirinJui Valentina! Pred 27 i «.• slepiča », \ J6 2aradi razlitja 'Uma, J2? ,8la:,ni iskalec nemega 'ontino « moc Rudolph Va-in Se Ma!h!Z6?lec kinoobiskovaloev ‘a- Umrl i ° skih 8ro vsega sve-brez. tekmecu I* Vrhunou SV°J° slave žal naslov tj W ta't0 Za večno obdr-življenja _L ,vs.° mu ga dali že za linMjeneiSi ^ Ijnlimeo, najpri-‘ mož sveta«. Anthi Rudolph Valentino je kot mnogi drugi zvezdniki sprožil pri filmski publiki nezadržen kult oboževanja, tisti kult, ki postaja včasih zaradi prevelike strastnosti posameznikov že prav smešen, včasih pa celo nevaren. Zaradi njegove smrti se je na primor umorilo večje Število deklet, ki so jih našli mrtve z njegovo fotografijo zmečkano v stisnjenih rokah. Kmalu po njegovi smrti so izdelali film »Veliki ljubimec« — legendo o življenju tega velikega osvajalca ženskih src, kateremu se je pred leti pridružil romantični film v barvah »Valentino«, izdelek družbe Columbia y katerem so ponovno oživeli Valentinov lik, v želji, da bi se tudi mlajši rod seznanil t njim. Toda kje najti primernega igralca za vlogo Valentina? To vprašanje je dolgo mučilo ustvarjalce tega filma, dokler niso po daljšem iskanju odkrili malo znanega Anthonija Doxterja, za katerega pravijo, da je presenetljivo podoben Valentinu. Toda manjkal mu je čar, s katerim Je nekoč Valentino omamljal številne gledaloe. Kljub vsem pomanjkljivostim Dexterja, kakor tudi filma, je imel ta velik uspeh. , Upajmo, da bomo tudi v naših kinematografih videli ta biografski film, ob katerem bodo starejši ljubitelji filma obujali spomine, mlajši — katerim so njegovi filmi kot so n. pr. »Šejk«, »Šejkov sin« in »Štirje jezdeci Apokalipse« povsem neznani — pa se bodo seznanili z življenjem popularnega filmskega i igralca. °n~ ®exter v biografskem *»mu »Valentino« / li^,l!illlllliiilll||||llUilllilU|t!llfll||HI[lliil|||lllllilBlljlljltlJ l]ll||||illl[ll|||||||lllilli||||!llll!!]:i|[llllll[|||||llliii)DDIl8lll||||||tlllltl|]|||IIIIII||||iil1llll||,||||illll|||||||!II!|||jy||li D^|lllili1ll|||||li[lli!l|j|||liill!|[ii||l!lli]|||ii|llllit|jj|[||lllll||||||llll!l||j|j|l!ll!|||j{|||llll|||i||||ll[||||j|||llillliii[||]il iil|j|]|II!lll!||| tete so daleč manjše od tistih, ki so v delih, kot so na primer »Martin Eden«, »Dolina meseoa«, »Morski vrag« ali »Železna peta«, izraz velike Londonove pripovedniške moči in mojstrskega realizma. Film »Boreo« je za »Morskim volkom« druga adap-taolja Londonovega dela, ki jo v zadnjih letih gledamo pri nas. Kot je »Morski volk« (roman ima v slovenskem prevodu naslov »Morski vrag«) slabše filmsko delo, ker avtorji niso prenesli vanj bistvenih umetniških značilnosti romana, tako je »Borec« še mnogo slabši film, ker so prvič ni mogel opreti na neke izredne kvalitete svoje literarne predloge, drugič pa zato, ker jo bil očitno izdelan e komercialnim namenom, za široko publiko, se pravi, po tisti šablonski metodi, ki izkorišča gole vsebinsike efekte ln ne pozna resnejšega umetniškega prijema. Za-Filmska igralka May Zetterling l te nastane oelo vprašanje, ali je v cepcija, do katere pa ustvarjalci pri družbi »United Artists« niso imeli niti najmanjšega spoštovanja, saj ostane prav ta največja, četudi Itž-kone edina vrednost povesti v filmu bistveno nevažna, ostane neoživljena v tolikšni meri, da je gledalec niti ne občuti. Vse je usmerjeno v efektno podajanje napete zgodbe o mladem mehiškem kmetu-revolucionarju Filipu Reveri (v filmu le nekako cowboysko tipiziranem), ki se bori za osvoboditev rodne dežele na tisti preizkušeni zvezdniški način, ki zahteva minimum psihološke uteme- zičnega dejanja. Vrhunec tega predstavljajo »za dober konec« dober del filma trajajoče runde v boksarskem ringu, s katerimi se odločuje nadaljnja usoda revolucije. .. Vse skupaj se skratka izrodi v banalno napetostno zgodbo, kakršnih pa smo videli že toliko, da nas ta ne more prav nič bolj ogreti ln ostaja tudi za povprečnega gledalca močno nezanimiva. Temu ne odpoqjore niti dobra igra Richarda Conta (tega nadarjenega igralca smo videli v mnogo prepričljivejših vlogah v odličnih filmih »Cesta tatov« in »Dom sovraštva«), še manj pa dokaj povprečna režija režiserja - obrtnika Herberta Klina. kj 99 Z razliko od »Sanjavih ustnio«, kjer smo občudovali kvalitetno igro nastopajočih igralcev, ni v tem filmu prav nič vabljivega — zgodba o železničarju — športniku, ki hoče Uubiiiuc zvezde «« Jiranhce BLESCEC film po SCOTTOVEM ROMANU Milijonski velefilm — delo. ustvarjeno z velikimi- zvezdniki, kupi dolarjev in še obširnejšo reklamo —■ posnet v barvah s stotinami in stotinami statisti, po znanih biblijskih zgodbah ali pustolovskih, romantičnih romanih, je redno imel olžiren krog ljubiteljev in občudovalcev, ki so krepko povrnili preračunljivim producentom vloženi denar. Vsa ta veledela imajo za ustvarjalce to prednost, da v večini primerov dožive uspeh, gledalcem pa v zameno nudijo prepričljivo sliko sveta, ki živi v domišljiji milijonov bralcev, kljub temu, da le redki od teh velikih filmov dosegajo tudi umetniško vrednost. Eden takih filmov je tudi »Ivan-hoe«, s katerim je družba M-G-M začela filmsko sezono v letu 1992 in ki je zastopal ZDA poleg ostalih filmov na festivalu v Benetkah; posnet po priljubljenem romanu Walterja Scotta, romantični tragediji polni junačenj zatiranih Saksonoev proti Normanom, nežnih, anemičnih gospio in krvavih turnirjev, z velikim, znanimi zvezdniki Robertom Taylorjem (Ivanhoe), Georgeom Sandersom (De Bols-Guilbert), Joan Fontaine (lady Rowena), Elizabeth Taylor (Rebecca) ln drugimi, narejen s prav očitno željo, da M v okolju srednjeveških turnirjev prikaže ljubezenska drama — je ostal »Ivanhoe« na ravni podobnih spektaklov; spretno ustvarjeno filmsko delo, ki s svojo romantiko, Miščem in sijajem Soottovlh junakov, Anglijo XII. stoletja in ameriškim tehnicolorjem zadovolji in prepriča gledalce z majhnimi umetniškimi zahtevami, željnimi le zabave. Ne da bi se spuščali v podrobnejše primerjanje Scottovega romana s filmom, moramo omeniti, da je scenarist Aeneas Mac Kenzie ne glede na original in zgodovlnko točnost, spremenil vrsto dogajanj in likov, poenostavil celotno zgodbo in jo strnil v delo z obilico akcij, režiser Richard Thorpe pa jo znal — z izkušenostjo obrtnika, ki je v šestih letih posnel 72 westernov, 25 celovečernih filmov ostalih zvrsti in še lepo število kratkih filmov — slikovito * prenesti, -ja platno to modernizirano romantiko angleških gradov. o-m. H * ’ A Joan Fontaine (lady Rovvena) v filmu »Ivanhoe« postati na prigovarjanje zapeljive,-usodne ženske Karene, lastnice velikega varieteja »Paladium«, akrobat in umetnik, pa ga iz nevarnih rok zaljubljene bogatašinje reši stara ljubezen do dekleta in lokomotiv, da se vrne nazaj v domači kraj in k svojemu poklicu — je tako banalna in prežeta z malomeščansko misoj-nostjo, da ne najdemo v celotnem delu (kjer Je glavna misel, če si strojevodja — ostani strojevodja!) pa če ga ocenjujemo z vseh mogočih pogledov in iščemo v nje^n »olajševalnih okolnosti«, poleg obrtne spretnosti in posebej dobre fotografije prav nobenih kvalitet, ki bi ga dvignile nad strahoten filmski kič. Pri vsem tem pa se nam vsiljuje misel, da bi bilo le bolje, če naša podjetja za izposojanje filmov (v tem primeru »Kinema« iz Sarajeva) ostanejo pri izbiri filmov vsaj na ravni repertoarja preteklih let in no izrabljajo s podobnimi kiči lahkovernost gledalcev, da bodo z »Zvezdami« videli vsaj dobro varietejsko plažo. o-m NUSICEVA »SUMLJIVA OSEBA« NA FILMSKEM TRAKU Končana je prva tonska kopija dolgometražnega filma »Sumljiva oseba«. Režiserja sta Soja Jovanovič in Predrag Dinulovič, scenarij pa jo napisal Miroslav Djordjevič po odrskem delu Branislava Nušiča. Snemal je Nenad Jovičič, glasbo pa sta prispevala Borivoje in Vojislav Simič. Glavne vloge imajo Bata Pa-skaljevič, Rade Markovič, Miča Tomič in Mika Viktorovič. Film je izdelal »Avala-film«. OB JUBILEJU VIDE JUVANOVE Bledan«’ V petek’ dne 22• Januarja, bo v ljubljanskem opernem •etnic U proslavlla dramska igralka Vida Juvanova trldeset- n&sm°ii SV0^eEa 'Bralskega delovanja v Huxleyevl drami »Giocondin Ijam * *' b° ta ve*er doživela svojo slovensko premiero, Objav- nanif i°dl0mek lz JublleJnega članka, ki ga Je o Vidi Juvanovi “apisal Filip Kalan. Solan!114 Juvanova se je rodila 17. Junija 1909 v Ljubljani. Po rednem cev V IJ|° ,eta 1923 24 obiskovala tečaj Udruženja gledaliških lgral-°cen s *n v vseh glavnih predmetih prav dobre Suboti V°^ PfVl a",{ažman Je podpisala pravzaprav že prej — v v p c v sezonl 1022-23. Naslednjo sezono je doživela svoj debut odi»»C? m »Azazelu« ln postala članica naše Drame, v kateri je ‘grala dolgo vrsto vlog. na oii k* ?°*no *n Pohlevno de gika je slepa posluSnost očotu, ni pa začuden«1*1 B'°^a plaho in ta- bila Se splošno ženska. To ni še velik (*a bi niu„u V boi^ svet- kakor uspeh, a hvaležni ji moramo biti, da Je v^nikrakor “e moglo verjeti Za dobro* *£altor J® in niti go kakor skromno lučko preko odra. bril* .j se 00 drugače: če se kar Prizor z Laertom je btl resnično tju- ne moglo verjeti, da se je upala brez nesreče nesti to vlo-doK.'T' uako' kakor or6a od°0 <^"0° druga6e: *rdim fjj^i ®voji usodi In tem bezniv ln v četrtem dejanju Je učiu- reVlčePrlZad0V"3° iaPre »rdim u --------“ n em skoraj nič ne zameri, kovala z mirno, a globoko zarezano same hude, hude zunanjo oznako.« -“lire f„ *• u?alJoni srček | O tretji vidni vlogi tega časa, o v&8e - ho’ n<*>lišno zaploka Juliji, ki jo je igrala leta 1928-29 v ''uSica ,rnm J0 ta ub°8a osamljena alternaoiji z Mihaelo Saričevo, pa po-^topnejs*1111 gan*'*’* tudi trša in ne. roča Božidar Borko takole’ Tako nirn^n I, »Gospodično Vida, ki Jo nastopila ^°enanih vi v vc>0 0 enl Prvih pri reprizi kot Julija, je dala v svo-®kdalovi . °ff V'de Juvanove, o Hedi ji vlogi mnogo tiste naivne ljubezni-2a sojo n,, ’Divj6 rB6ko* voaU in “ljubljene trmoglavosti, ki »Nastrm (Naši igralci, 31). dela iz te vloge za vse čase bleščeči falota h kni,8°SP° Vi Jo brez primer ljubimke; bila je graciozna v 1(0 opisu I pmu v!®okemu slogu,« ta. trenutku sreče in dostojna, čeprav ne ^Uno Vi rance Koblar drugo vo- tako vživljena, v trenutkih žalosti in °fBjjj K" t6*a lota, Vidino prvo iskren., romna domača stvaritev, taka 60, kakor da ne gre za tri dekleta iz Ibseina in Shakespeara, pač pa da skušajo v nemajhni zadregi opredeljevati prosojno prikazen iz Andersenove pravljice. Ta neživljenjska prosojnost, narejena iz neprebu- prvo smrti.« jene ženskosti ln prirojene teatralike, se je uveljavila tudi v prvih otroških figuran lz Shakespearovega sveta: taka sta mlada princa v »Zimski pravljici« in »MaeLethu«, Mamillus in Mscduffov sinček. Linija teh figur se nadaljuje v dve sme.i: ena gre v otroSko Igro, kjer sl je Vida Juvanova do svojih zrelih let ohranila ne ena in 7 ------------------------------ Vea tri poročila o Vidinih vlogah skoljeno veselje za prikazovanje bo- prepričevalna. Njena tra-jiz tega časa obnavljajo podobni vtis: disi ganljivih, bodisi groteskno ko- mičnih figur — druga seže v psihološko dramo in na gledališki bulvnr. Med takimi stvaritvami, resda raznorodnimi po stilnem, pa vseskozi sorodnimi po .psihičnem koloritu, bi lahko iz raznoterih Igralskih obdobij Vide Juvanove zvrstili drugo ob drugo petero življenjskih poraženk: Sonjo iz »Zločina in kazni« (1932-33). Ljubo Zverjevo iz Skvarkinovega »Izpita za življenje« (1937-38), Marto iz »Zen na Niskavuoriju« (1938-39), Sofjo Aleksandrovno iz »Strička Vanje« (1939-40) in Lindo iz Millerjeve »Smrti trgovskega potnika« (1952-53). Vse te dekliške in ženske usode iz malega sveta, kakor so že različne po svojem družbenem in individualnem poreklu in v svojem melodramatičnem ali komedijskem zaključku, razodevajo eno skupno značilnost: vse so oblikovane z nenavadnim čutom za dramaturško enovitost in hkra. ti so vseskozi prežete z ljubeznivim sočutjem za trpinčeno človeško kreaturo. Mimo pritrdilnih poročil o svojih prvih nastopih je doživljala Vida Ju. vanova zelo pogosto močno deljena mnenja kritikov celo gledo svojih dognanih Igralskih stvaritev. O Sonji v »Zločinu in kazni« beremo tri zapise, med katerimi si dva docela nasprotujeta. Govekar: »Med ženskimi vlogami je večja le nesrečna žrtev Sonja, ki ji daje gospa Vida Juvanova vso ginljivo nežnost in dobrot, nost.« Juš Kozak: »Vida Juvanova se je s Sonjo trudila, pa je ostala modla in neizrazita. Na odru je izginilo SonjiOo iivljenje in je ostal le torzo, ||PIMnill|||||||lllll!|g!lllltDni!!lgi||||l!lll!||||l!llll|yi!|in^ ki je služil ideji. Ni čuda, da igralka mija v »Snu kresne noči«, Nerissa v ni mogla rešiti tako problematične »Beneškem trgovcu«, Irki a v »Vi-vloge.« Ti dve nasprotni mnenji ma- harju«, Mamilius in Pavlina v »Zim-lone mehanično spaja France Koblar: skl pravljici«. Med temi stvaritva-»Sonja gospe Juvanove izraža mno- mi, iz katerih izstopata s svojo učin-go toplote, iskrenega trpljenja in se kovitoetjo predvsem Ofelija in Juli-ob Kraljevi igri tudi močno dvigne, ja, sta vendarle najbolj živi dve: vendar v splošnem ne kaže tiste me- prva je Spak, vseskozi tvorba razgi-re, po kateri je krojena prava Sonja, bane domišljije, in Pavlina, vseskozi Njen veliki prizor z Razkolnikovim premočrten, v razumnosti, dobroti, ji dela vendarle vso čast.« Negativne spravljivosti izražen ženski značaj — ali vsaj dvoumne ocene, zlasti če se monumentalna podoba, po človeški razhajajo ob človoški tehtnosti ali tehtnosti, po mimični preprostosti, po netehtnostl učinkovito oblikovanih dikcionalni dognanosti, po oblikoval-značajev, pogosto bolj ponazarjajo ni enovitost prava klasična mojstro-igralčeve prednosti in slabosti kakor vina slovenske igralsko umetnosti, pa vseskozi pritrjevalni opisi docela neproblematičnih, zato pa tudi očitno uspelih vlog. Tako je tudi s Sonjo. Vsekakor spada ta podoba med dognane stvaritve Vide Juvanove, vendar hkrati razodeva tudi vsa protislovja njeno stvariilnosti; kakor se Drugo repertoarno področje, kjer Vida Juvanova mimo Mire Danilove skorajda nima vrstnice, ki bi lahko z njo tekmovala v nezmotljivi igralski prisebnosti, v domiselni stilni dognanosti, v virtuozni lahkotnosti ver- . . ..... . . zifielrane konverzacije — to jo Mo-' tem značaju učinkovito spajajo , , ,. , . . , , , . , liere. Teh ženskih podob na veliko, mA I 111/l.ulr A i ir i>a lrl ivvtnnln r»n . • so pa izbrane. V svoji mladosti je z uspehom upodabljala ljubimki Elizo iz »Skupuha« in Marijano v »Tartuf-fu«, začela pa je že tedaj oblikovati prvine ljudske igre, ki izzivajo ga. notje, e prvinami akademskega oblikovanja, ki opredeljujejo dramaturško dognanost tega lika, tako zijajo ven dar ponekod med prizori drobne, ko- ki „„ .. _■ . precioze, ki so v njenih zrelih letih maj zaznavne psihične razpoke, ko- , , , . . , . .. . pridobile zgledno veljavo: prva je bi- dor prekriva prirojena in pridobljena „ . . .. la Madelon v »Preciozah« (1923-21), bolj dekorativna, kakor pa karaktor na podoba, drugi dve sta Armnnda v »Učenih Ženskah« (1946-47) in Arsi. igralska rutina etični vzgon upodobljenega značaja. Podobna ikonografija shakespear-skih podob Vide Juvanove bo naštela r i , samo do leta 1945-46 trinajst manjših 006 v ljudomrzniku« (1950-51). in večjih portretov: MacduTtov sin- Ob preglodu tridesetletnega dela ček v »Macbethu«, Igralka in Ofelija se ji je Talija znova nasmehnila: Ja v »Hamletu«, Margareta v »Hrupu«, net Spetiče v Huxleyjevem »Gioeon Blanca v »Ukročeni trmoglavki«. Ju dinem smeliljnju« je taka vloga, da Jijf v »Renieu in Juliji«, Lucijana v lahko sprosti vse registre njene mno. »Komediji zmešnjav«, Spak in Her- , golične igralske domiselnosti. Za boljše gospodarjenje z zemljo in gozdovi Kataster prikazuje v korist gozdov in pašnikov več obdelovalne zemlje, kot je je — Malomarno gospodarjenje prinaša škodo splošnemu ljudskemu premoženju Na sejah Okrajnega ljudskega odbora v Kranju so že večkrat razpravljali o stanju kmetijstva in gozdarstva, zdaj pa, ko se bliža novo zasedanje, so v posebni brošuri zbrali vse gradivo za razpravo, kako izboljšati kmetijstvo in gozdarstvo v kranjskem okraju. V brošuri je podrobna analiza vseh panog kmetijstva in gozdarstva in nakazani so vsi problemi, s katerimi se bodo ukvarjali odborniki na bodočem zasedanju. Iz vsega tega se vidi odločna volja OLO Kranj, da hočejo v tem letu posvetiti vso pozornost tem važnim vprašanjem. V pripravah na novo sejo OLO je bilo minuli teden posvetovanje z vsemi predsedniki občinskih ljudskih odborov okraja Kranj, ki so se ga udeležili vsi, izvzemši predstavnika iz Zirov. Podpredsednik okraja tov. Horjak, ki je vodil to posvetovanje, je predsednike občin podrobno seznanil s kmetijsko in gozdarsko problematiko o okraju. Med drugim je s statističnimi podatki nakazal veliko razliko med katastrskimi in dejanskimi podatki. Obdelovalne zemlje ima okraj po katastru 31.368 ha, v resnici je je dejansko za nad 10.009 ha manj. Ta primanjkljaj pa gre v glavnem v korist gozdov, katerih površina se je povečala za 4782 ha, in nerodovitne površine, ki je porasla za 1366 ha. Na privatno kmetijsko gospodarstvo odpade povprečno 3,45 ha zemlje. V okraju je 5034 takih gospodarstev in dajejo na tržišču komaj dobro polovico svoje kmetijske proizvodnje. Razen tega je v kranjskem okraju 35 kmetijskih posestev socialističnega sektorja, ki upravljajo 615,5 ha obdelovalne zemlje splošno ljudskega premoženja. Statistika pa izkazuje gozdne površine 66.188 ha ali 58 %, kar pomeni, da je kranjski okraj med najbolj gozdnatimi površinami v LRS. Iz vsega tega izhaja, da je treba gozdovom posvetiti vso možno skrb, posebno še ker jih je 22 % preko mere izčrpanih in čakajo na pogozdi- Se 276 ha obdelovalne zemlje več,I Si 'ki so jo občine po večini dale v ^ najem privatnikom. Tako je ob- -■ v S V goriškem okraju bodo razširili zdravstveno službo Da bi se izboljšala zdravstvena služba, so v goriškem okraju povečali število zdravniških rajonov, ki jih je sedaj skupno 18. Vsa mesta sicer še niso zasedena, predvideno pa je, da bodo postopoma dobili potrebno število zdravnikov. V kratkem bodo imeli tudi okrajnega zdravnika. V Novi Gorici bodo letos začeli graditi polikliniko, kjer bo tudi potrebnih več zdravnikov. Šest mladih zdravnikov, ki bodo tu nastopili službo, je sedaj na specializaciji in jih Štipendira OLO Gorica. činski ljudski odbor Mavčiče oddal celotno 30 ha veliko ekonomijo v zakup trem zasebnikom za 2000 din letne zakupnine; Občina v Zireh pa je precej zemlje dala v najem gasilskemu društvu. manjše površine gozda, ki jih zdaj upravlja gozdna uprava. Posebno kritično stanje pa je v pašništvu, ki bi jih moralo biti 14.548 ha po katastru, pa jih je le še 9565 ha, ker so zaraščeni. ki jo je potem prodalo zasebniku “ jih uprav!jajoobčin- in ta naprej drugemu. Takšno ? .Ji ^ odbori preko KZ z-malomarno upravljanje z zemljo v glavnem prejšnji paš- splošno ljudskega premoženja po- P' upravičenci brez posebnih da-vzroča veliko škode skupnosti, 3® ^ v vellk0 fkodo zato je nujno, vse to odpraviti! i sPlošnen™ ljudskemu premoženju. S tem so se udeleženci posveto-1 vanja strinjali in so predlagali,, naj bi o vsem tem sklepal OLO Kranj na bodočem zasedanju. Od celotne površine kranjskega okraja, ki znaša 113.647 ha, je Predsedniki občinskih ljudskih odborov so se končno pomenili tudi o volitvah novih svetov in njih pododborov, katerim je potekla mandatna doba in jih bo treba na novo izvoliti. Preveč uslužbencev si!i v naravna zdravilišča na račun Zavoda za socialno zavarovame Leta 1952 se je v ljutomerskem okraju zdravilo 16% ljudi več na račun socialnega zavarovanja ko prej za Leta 1952, ko so prošnje________ zdravljenje v naravnih zdravili-1 ščih reševal; administrativno in centralistično, je bilo v ljutomerskem okraju odobrenih 82 zdravljenj za-varovancem zavoda za socialno zavarovanje in njihovim svojcem Nekateri izmed njih pa niso bili zdravljenja potrebni, zato bi se število lahko zmanjšalo. Upoštevajoč to dejstvo je Zavod za socialno zavarovanje predvidel za lansko leto le 60 zdravljenj v naravnih zdraviliščih. Število predlogov je naraslo pretirano visoko na 132. Odobrenih je bilo le 95, izdatki za zdravljenje pa so porasli od predvidenih 593.000 din na več kot 1,200.000 din. Zavod za socialno zavarovanje je dolžan skrbeti za zdravljenje vseh bolnih zavarovancev. Tega ne oporekajo zavarovanci niti upravni odbor v ljutomerskem okraju. Pregled predlogov pa kaže, da niso bili vsi nujni. Previsoko je bilo število predlogov za uslužbence, ki je doseglo kar 39 % vseh, čeprav uslužbenci ne predstavljajo niti tretjino vseh Vipavski gasitci preprečili več ko za milijon škode V nedeljo je imelo prostovoljno gasilsko društvo v Vipavi redni občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo lani dobro delalo in da upravičeno sodi med najboljša gasilska društva goriškega okraja, saj so člani društva sodelovali pri gašenju 8 požarov in s požrtvovalnim delom preprečili gospodarsko škodo nad milijon din. Do Dneva republike lanskega leta so dogradili 15 m visok stolp l Za izpopolnitev še vedno po-mankljive opreme in orodja je občinski ljudski odbor Vipava prispeval društvu 110.000 din, okrajna gasilska zveza Gorica pa 200.000 din, 175 m cevi in precej opreme. Razen tega so društvu pomagala tudi lesno industrijsko podjetje iz Ajdovščine, Vinarska zadruga, Kmetijska zadruga in Remontno podjetje iz Vipave. Letos nameravajo nabaviti novo močnejšo motorno brizgal- Vipavski gasilci Izvajajo vaje na prostostoječih lestvah pri gasilskem domu In opravili 1216 ur prostovoljnega dela, na Dan republike pa so svečano razvili prapor. Prostovoljno gasilsko društvo Vipava ima 66 članov, mladinsko desetino in pionirje. Lani je opravilo izpit za izprašanega gasilca 18 članov, 8 mladincev in 4 mladinke. Prostovoljno gasilsko društvo Vipava tesno sodeluje z organizacijo PLZ Vipava in je uspešno izvedlo več vaj. Ker je društvo staro in ima precej izkušenj, pomaga tudi sosednjim gasilskim društvom v Podnanosu in Vrhpolju; srednjemu je tudi odstopilo ročno brizgalno in nekaj opreme. no, ker dosedanja ne zadošča več. Člani društva so zelo toplo pozdravili sklep okrajne gasilske zveze Gorica, da je treba prostovoljnemu gasilskemu društvu v Vipavi čimprej dodeliti gasilski avto, da bo lahko še uspešneje čuvalo ljudsko premoženje pred požari v Zgornji vipavski dolini. Ker je okrajna gasilska zveza Gorica spremenila dosedanji način tekmovanja med društvi v okraju in letos uvedla tekmovanje med desetinami, so se vipavski gasilci že pričeli pripravljati, ker hočejo tudi letos biti med najboljšimi v goriškem okraju. J. O. zavarovancev. Izmed predlaganih pa je bilo delavcev le 25 %, čeprav mnogi delajo v mnogo težjih pogojih kot uslužbenci. Tatkšno stanje je sililo upravni odbor in skupščino Zavoda za socialno zavarovanje, da so pri presoji potreb zdravljenja v naravnih zdraviliščih ocenjevali predloge za uslužbence mnogo strože kot ostale. Nekateri, katerih predlogi so bili zavrnjeni, so se pritožili. Njihove pritožbe pa je zavrnila tudi višja zdravniška komisija, kar je potrdilo pravilno ravnanje upravnega odbora. Podatki iz drugih okrajev itn iz vse Slovenije potrjujejo, da je lani bilo poslanih preveč zavarovancev iz ljutomerskega okraja na zdravljenje v naravna zdravilišča, če računamo približno enake pogoje in možnosti obolenj. Povprečno število zdravljenj v naravnih zdraviliščih na račun zavodov za socialno zavarovanje se je lansko leto v Sloveniji občutno znižalo, medtem pa je v ljutomerskem okraju poraslo za 16 %. To pomeni', da je pri presoji predlogov bilo še vedno premalo strogosti; kajti nemogoče je, da bi prav v ljutomerskem okraju bile najslabše zdravstvene razmere. Zato bo treba letos bolj natančno ocenjevati in preverjati potrebe. Pri tem pa lahko mnogo pomagajo prav zdravniki. Sindikalna podružnica administrativnih uslužbencev na Jesenicah je med najdelavnejšimi Gornjo trditev je potrdil občni zbor navedene sindikalne podružnic«, ki je bil pred dnevi, priznanje pa ji je izrekel tudi navzoči predsednik Mestnega sindikalnega sveta tov. Janez Verdnik. Podružnica Šteje približno 70 članov in jo sestavljajo uslužbenci državne uprave (LOMO Jesenice), okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, okrajne posredovalnice za delo, okrajne obrtne zbornice, mestnega komiteja ZKJ in SZDL, mestne knjižnice, mestnega sindikalnega sveta ter uslužbenci po-družnioe Slovenskega poročevalca in Borbe. Rezultati dela podružnice v minulem letu so v glavnem zadovoljivi. Podružnica je ustanovila tudi stalni pevski zbor, ki Šteje približno 20 članov. Na 75 pevskih vajah so naštudirali 20 narodnih in umetniških Eesmi, e katerimi so nastopali z uspe-om v Kranjski gori, Podkorenu, Martuljku, na Dovjem, Hrušioi, na Jesenicah in na Javorniku. S svojo pesmijo pa so razveselili tudi bolnike v jeseniški bolnišnici. V okviru kulturnega dela so priredili skupni izlet v ljubljansko Opero in na jesenski zagrebSki velesejem ter Gorenjski sejem v Kranju. Podružnica je organizirala tudi strojepisni tečaj Na občnem zboru so med drugim sklenili, da bo podružnica v bodoče Se bolj skrbela za strokovni, politični in kulturni nivo svojega članstva. V. O. Krvodajalcem v Mariboru bodo za požrtvovalnost uprizorili kulturno prireditev Letošnjega leta bodo krvodajalci Maribora obhajali obletnico svojega humanega dela in jim v ta namen nameravajo uprizoriti večjo prireditev, na kateri jih bodo tudi nagradili MLO bo v ta namen prispeval 150.000 dinarjev, nekaj bo prispevala tudi Splošna bolnišnica ta Socialno zavarovanje. Razveseljivo je dejstvo, da imajo v Mariboru kar 590 ljudi, ki redno oddajajo kri v človekoljubne namene. Pred dnevi je nekdo vlomil v trgovino kmetijske zadruge na Krajni-Vlomilec je ponoči predrl steno zadružnega doma in tako prišel v pro. dajalno, iz katere je odnesel 30 tisoč dinarjev. R. J. C ŠPORT IN TELESNA VZGOJA J Vozači »Rallyja Monte Carlo« uozili skozi Lfublfano Dvanajst vozačev na zadnji kontrolni postaji v Jugoslaviji - Prve kazenske točke - Utrujenost tekmovalcev - Avtomobili, ki so vozili skozi Ljubljano, privozijo v Monte Carlo drevi Ljubljana, 20. jan. Danes dopoldne okrog 10. ure so prispeli v Ljubljano vozači velike mednarodne ocenjevalne dirke »Rally Monte Carlo«, ki so startali v Atenah. Na kontrolno postajo, ki je bila na Cankarjevi cesti pred Opero, jih je privozilo 12, med njimi tudi naša dva tekmovalca Vukovič in Malerič. Tekmovalci so bili precej utrujeni. Vsi votzači so prišli v Ljubljano v določenem času in brez kazenskih točk. Na kontrolni postaji v Ljubljani, k,j j? bila peta in zadnja kontrolna po-; staja v Jugoslaviji, so se vsd tek-j movalci okrepčali in takoj nadaljevali poit proti jugoslovansko-italijanski meji. Vsi vozači, ki so startali v Atenah, bodo prispeli v Monte Carlo jutri okrog 22. ure. V Ljubljano je privozilo 12 tekmovalcev, in sicer: 2 Angleža, 3 Francozi, 6 Grkov in 1 Jugoslovan. Po izjavah nekaterih tekmovalcev so vozili do Novega mesta v strnjeni skupini. V Novo mesto je najprej privozil Anglež Stirling Moss, takoj za njim sta skozi »dolenjsko metropolo« vozila naša dva tekmovalca Dušan Malerič in Milivoj Vukovič. Od Novega mesta dalje sta tempo vožnje, pospešila, tako da sta prišla na kontrolno postajo v Ljubljano z dvema minutama naskoka pred Angležem. * Beograd, 20. jan. Sinoči je okrog tisoč ljudi na Terazijah potrpežljivo čakalo na pogumne udeležence najte- možakar, nizke postave s smučarsko kapo na glavi in sploh oblečen tako, kot da se je odpravil na smučanje, ne pa na težavni avtomobilski rally. Mlad je še. Kakih 23 ali 24 let ima. Za seboj pa ima tudi velike zmage. vak Milivoj Vukovič v središ zornosti. S sovozačem Dušanom - _ ileričem je prispel osem minut zs som. Vzradoščeni B&offrajčani _ hiteli proti njemu, ga do“fs!?1,0žics vlekli iz avtomobila in cela BUJ je pohitela za njim v restavraou” »Atena«. . va- Na Vukovičevem obrazu se •> zala utrujenost. Zato je bil tua y0 skopih besed. Izjavil je le, a» težko, teže kot lani. Lani _3le-po asfaltu. Slo je, čeprav je 611 denel. Zdaj pa: led in slabo očisceu ceste. Jama pri jami. S kontrolne postaje »Rallyja Monte Carlo« v Ljubljani: gneča je bila okrog avtomobila štev. 3, v katerem sta s -s in vprašanja odgovarjala naša tekmovalca: Milivoj Vukovi Dušan Malerič Velja za najboljšega angleškega vo- ■ Povedal je, da so ®PrVavjFi8,5 gcsf0 zača. 1 vozili, toda kmalu je zacei .,ajteže Obsuli smo ga z vprašanji. Z na- snežiti, in sicer še v GrciJij__ou. *a dobil kazenske točke. Naša voz kovič in Malerič sta prisPel greb četrta. IZŽREBANI PARI V TEKM°VA ZA DAVISOV POKAJj V I. KOLU JUGOSLAVIJA : M0NPJ. Melbourne, 20. jan. V tošnjega tekmovanja za Daviso naSto- bo Jugoslavija v evropski -pila proti Monaku Zmagovale II. kolu nastopil proti BelgH*; BO V I. kolu se bodo pom1^ anij8' Brazilija—Švica, Nizozemska--^ fiti' Egipt—Turčija, Avstrija—,fndijaT ska—Norveška in Nova ze „asPr° Madžarska. Luxemburg nima i n‘ka' Me<: Se: Sodeluje tudi 19 naših tekmovalcev Danes se začne v Avstriji »Teden tekmovanj mednarodne smučarske federacije«, ki bo trajal do 24. januarja. Po dospelih prijavah se bodo tekmovanja v alpskih disciplinah v Kitz-bUchelu udeležili smučarji Nemčije (12), Švedske (9), Norveške (7), ZDA (9), Kanade (5), Francije (11), Italije (7), Jugoslavije (4), Švice (14) in Avstrije (16), bržkone pa tudi Poljske (IS), Španije in Japonske (po dva). V KitzbUchelu bo naslednji spored: 2. januarja: veleslalom za ženske, 22 januarja: veleslalom za moške, 23. januarja: smuk za moške in ženske in 24. j a n u a r J a : slalom za moške in ženske. V Badgasteinu bodo smučarji nastopili v klasičnih disciplinah. Priglasili so se smučarji iz Nemčije (12), Italije (7), Jugoslavije (15), Finske (4), Francije in Švice (ti dve deželi še nista določili, koliko smučarjev Ju bo zastopalo) in Avstrija (23). V Badgasteinu bo spored naslednji: 21. januarja: skoki za kombinacijo, 22. Januarja: smučarski tek na 15 km za moške, 23. januar-J a : smučarski tek za ženske na 10 Smučarski prvaki Hrvatske Na smučarskih terenih Kavne gore v Gorskem kotaru je bilo minulo nedeljo zelo uspelo smučarsko prvenstvo Hrvatske v klasičnih disciplinah. V teku članov na 18 km je med 30 tekmovalci zmagal Braco Sinko (Mrkopalj). V teku članic je imela državna prvakinja Nada Birko hudo tekmico v mladi smučarki Blaženki Vodenlič. Vendar jo je izkušena Bir-kova premagala. V teku mladincev na 9 km je zmagal Tude DOroslavlje). Republiški prvak v skokih je postal kilometrov, 24. januarja: smu- čarska štafeta 4 x 10 km za moške in tekmovanje v smučarskih skokih. Izmed jugoslovanskih smučarjev bodo sodelovali: v smučarskih skokih Rogelj, Langus, Zida1)*, Gorišek, Polda, v alpskih disciplinah: Mulej, Štefe, Cvenkelj in Kunšič ter tekači Pogačnik, Kordež. Hlebanja, Kandare, Rožič, Pavčič in tekmovalke Kordež, Černe, Vodenlič in Birko. Na tem tekmovanju sodeluje malone vsa svetovna smučarska elita, zato bo to tekmovanje splošna pre- Zrebanje je bilo danes v nu. Lanski četrtfinalisti so o ^ bani po naslednjem vrstnem.JjjK*, Britanija, Belgija, Italija, = nSK8' Indija, Francija, Nemčija, ‘rvBicef Anglija se bo pomerila z zrn*® BeiglJa prve tekme (Brazilija—Švica), .^0n>' z zmagovalcem druge tekme ko—Jugoslavija) itd. ________________— Februarja bodo gostovali vklut>ov čiji rokometaši zagrebških ^ok0' Lokomotive in »Prvomajske«- m motiva bo odigral?, štiri te* ^eis' sicer v Meinzu, Frankfurtu m badenu. *flV' Firenze — Trener italijanska Jjuzzj ne reprezentance v košarki 4 , jjov . , _ . ~ * «--- je odstopil ker bi rad nastop izkušnja pred svetovnim prvenstvom, igralec v svojem klubu Varese. PO II. ZIMSKOŠPORTNEM TEDNU V prihodnje še več takih prireditev se II. gorenjski zimskošportni teden je končal minulo nedeljo. Med našo javnostjo, z izjemo Gorenjske, ta prireditev ni vzbudila tistega zanimanja, kot bi ga zaslužila. Koristno Je, da se ob koncu take prireditve ugotovi, kaj je bilo dobro in kaj slabo, da bomo to upoštevali v prihodnje. Ce smo pričakovali posebno kvaliteto udeležencev na tej prireditvi, smo čakali zaman. Kajti namen priredi- tren«‘fl,“ mo tisti tekmovalci, ki s® WInoVa.!| v tujini. Zal so se od tujih te1,deleJil‘ cev prireditve polnoštevilno , lavs^® samo tekmovalci avstrijske a va® i zveze, ASKE. Druge države v5ic> vljudno odklonile, čaš da te* niso dobro pripravljeni. , Za dobro organzacijo prir® arjert* je treba zahvaliti Iun£„n\eju Bračiču, Koblerju, Zemvi, Sm drugim. prir®' . „ . . . , , - Društva z Gorenjske so s teljev je bil ta, da sodeluje čim več ditve polnoštevilno udeležila, P°istr3' tekmovalcev, zlasti pa čim več mla- je treba pohvaliti društva iz I“ Jzitn' d ne. To jim je tudi uspelo, saj je ne, Planice, GoriJ in Bleda. Il'lanK<> bilo vseh nastopajočih nad 3000, od skošportni teden Gorenjske potega nad 1000 šolske mladine, pionir- ocenimo kot zelo uspelo, zlast . jev in cicibanov. Na pionirskih tek- gledu množičnosti in organizat”, ie. mah Je nastopilo nad 700 tekmovalcev, lahko čestitamo s pripombo, df orite-medtem ko je naslednjega dne nasto- limo v prihodnje še več takih v Ci pilo na skakalnih tekmah toliko mla- dltev. dine, da kakih sto tekmovalcev zaradi mraka sploh ni moglo izvesti druge serije skokov. Zmagovalci v posameznih disciplinah so prejeli lepe pokale. Pohva-1 liti je treba idejo organizatorjev, da MEDNARODNE ZANIMIVOSTI ^ Nat Lofthouse in Georg« IJJj® n® Boro Muvrin (20,5, 21,5), pri' mladin- so tudi najmlajše zmagovalce nagra- st? dob™ športna tovariš®;tnjka. S cih pa Boris Gašparao (Delnice). V dill s pokali, kajti prav gotovo ie da zeiem Polju najhujša nasproi lf oaiAni 1rnw.U:nnA; l 1 Ji.. l_ 1__J • _ V , _ J ’ n/10,nmofn i (obrni A nffll la ' _ klasični kombinaciji je zmagal 2eijko bo vsak mladinec, ki je morda sedai tekmi Anglija r" t 0ftb^; Bosek (Oroslavlje). prvikrat nastopil, dobil s tem vznod- je I5,"!’al Brennan varovati to Smučarsko prvenstvo Hrvatske v budo, da se bo tudi za prihodnie leto *,a’ , .rPa 86 J® kon igr? niAniVi ji««! »i Im mi. j« j. dobro pripravil nn i nmi cn -s& ksi vm chu V03’ prostorov kar močno zavira delo. Sklenili so, da bo po Izvedenih pr- aDIVA^ venstvih osnovnih organizacij, orga- NOGOMET IN STRAi-11 * b„ n""!, z,a IJ'- Prvenstvo Pri- Predsednik nogometnega ja«; tn nh —;r*v In?rske- Da bi Izredno zanimanje za Nottingham le hkrati strasten pjti “ podpori naše oblasti, široko šah na Primorskem rodilo še boljše bonik Oni dan se mu posreči k jo ™ Pionirji in mla- sadove so sklenili ustanoviti pokra- nristno stradivarko Z ljube?. šlhovak^rih^ Pokrajinski jlnskl odbor v Tolminu, Sežani Novi e og?e.loval in razlagal P.rJ^jelj»; sFšgsiTršh&srsr ss £ arasrvus & '-••ir- jjjO' VfECA PO MALEM ZA VIE flpobci morajo preživljati 300 princev Novi kralj Saudove Arabije ima 52 otrok, njegov oče pa jih je imel 140 ^unar>jepolitičai ukrep dariern e?sre so se začele ZDA1 letnemu dečku zaupali poslan- ^niem vprašanje na stvo, ki ga je privedlo na pol- 11 d0VO namreč •»« Qo. — i-.:_______ ..A_a:-ts :jske vrelce, Arabijb: Vahabiti na pohoda Udovn : vt . . u’ namreč za Sa leiske 435?» to njene P«^ Burai meji moj ' »ciuva oaza na Piratsko nu ?audov.° Arabijo in lika Britn ?< ^ smatra Ve- rat, Avn^1Ja,nzca sv°j Protekto-v BuraSri^« 952 se ^ Pojavilo k' jih iP . . arabskih vojakov, M s 40 rr n onsk:i tisk primer-Va ArabH^31 Ali Babe- Saudo-razglasila t Je kratko in malo SUa to področje za svoje. Mali LEKSIKON Ali Vprašanja: bil DTPriu« °. zgodovini že •ah^TUJ_naililre^ 23 S®" otok Katar, kjer so se utrdili Angleži. Šlo je za osvoboditev nekega političnega begunca. Takrat je oče Ibn Sauda seveda še užival angleško naklonjenost in podporo. Za največjega Angleža je rajnki puščavski kralj označil nekega Shakespeara. Mišljen je bil kapetan, ki mu je prinesel vrečico cekinov. Pozneje pa so Američani izpodrinili Angleže in petrolejske vrelce je začela izkoriščati ameriško-arabska družba »Aramco«. Zdaj so ZDA najtesneje povezane z razvojem v Saudovi Arabiji in se za ondot-ne razmere zelo zanimajo. Novi arabski kralj je velik prijatelj Amerike, predvsem pa ameriške kuhinje. Ko se je leta 1947 mudil v ZDA, mu je zlasti ugajala kuhinja hotela Waldorf-Asrtoria. Takoj je naročil, naj tudi v njegovi palači v Er Ri-yadu urede podobno kuhinjo. Prvi njegov komornik je neki 14-letni deček iz Texasa. Novi Ul‘ Predlnn j ‘•blodim ze slal ao ot d° bi Trst Po- V kaZ mna državici 80 balkaZT n?°cm mestu °hranjenef e obrti najbolj re°anjela!^ al°msk<> izia-Z“ 0 Us?anorijJf8en?a govori PUbl*eZ ^yan?Še re- Odgovori: it bil npoznl9« “t100’ ttt,sM' kl ?kftga £»£? • tv,or6c l«ndon. leta iqoi z., . leta lDTi i« irs?1 3q nalnnr0 Trstu ta^ole: L-iaif 'Ko1-»* " vi?«’*■»”& ^HOBtneita „ I61. avanj6 nB-pa T?„t “afi8la Bazen teti? .Pomeni ni?, iQa^° obr ni hn razcvetela. Pri-»i n° 8rf» sj6amo njeno poli. feva**- ■Kas-T. »a *wa ??«: ^esto Predvsem zelo stare °6st ij,-1” ”»ta,o Oddaljeno od J° ».iih nji °7' kl Prihajajo Padajn Prebivaloi pri- v° Se Patriarhalni kulturi in ™ Do starem. * t® «06^6° 'Z5iarC'vV.an3° vlB0-? — ~ žarki gama in brano ,n?^oS,ajo sterilizirati 1'idi ,aa. h'adno«. ki je lahko ? tfokovnlit^ zanimiva 5a»jem ,,pa 80 8 Prolzku i?l65nfh bTn mleka in ‘i žaikl d.elkov “gotovill, da b»ktSJii Sl0M “n»lio veilno '’ltnminn -pa nekatere fon form*n* l’r, no pa J® va i1 T f°«^ataza. tare, visoke tempera. Bej8| gtoHi; '..Pr najnavad 'Iei‘l7.aeMt l??0131 »loka —pa. 8ki •terlll*ao|jS’r6n Pr0ti atom' ' * Svetua3i,?aH3fa , republika na v Italiji uSnn Marlno laDlr> 15.000 “-^■ * ln imn prebivalcev. Le ?ržad“iW)Pr!Pi'v^"Ae. "da je “u, JU tl. ustanovil v 4 fito!et ^arin0mnpS6k , z otoko Raba nil1- 1*0 Rmrt!0 postal me l?'i za t,T,5, .,pa ?o Ka razgla San Marin vr? za?Jltnika Milj h-nJn" NJokovo kosti Se *fr#J»nl I i ’ nov' eerkvi. »lavnem m m'nalcn> stoletju v mestecu te državioe. Ijico. Letos bodo zapravili v našem denarju kakih 40 milijard. Toliko znaša proračun kraljevskega doma. Dohodke bodo črpali predvsem iz petrolejskih vrelcev. Vzdrževati je treba 325 princev in drugih moških članov Saudove dinastije. Njihovih žen, priležnic in strežajev pa je kakih 10.000. Ze za rajnkega kralja so izdatke za njegov dom' in dvor nekoliko znižali. Ibn Saud je odredil, da morajo člani njegovega vladarskega doma plačevati carino od vsega, kar dobivajo iz tujine. Djegov sin še zdaleč ne uživa tolikšnega ugleda in tudi nima tolikšne moči, kakor jo je imel oče. Moral se bo šele uveljaviti, če se bo znal in mogel. Oče je bil zelo strog in če ni šlo drugače, je pustil svoje neposlušne otroke tudi javno bičati. Zeni angleškega vicekonzula Ousmana, ki ga je v prepiru zabodel eden njegovih sinov, je Ibn Saud ponudil glavo bojevitega sina, ki naj bi jo nataknili na kol poleg konzularnega poslopja. Konzulova vdova pa je rajši vzela 25.000 funtšterlingov odškodnine. Princ je glavo sicer rešil, moral pa je v zapor. Razmerje med kraljem Saudom in njegovih bratom Faisalom, ki je bil določen za prestolonaslednika, je bilo predmet mnogih špekulacij. Kako se bosta pO' menila med seboj, še ni znano, Faisal vodi zunanje ministrstvo, Saud pa se ukvarja predvsem z notranjo politiko. Saudova Ara-ji bij a potrebuje predvsem več že- f leznic. Leta 1951 zgrajeno železnico od pristanišča Damman ob Perzijskem zalivu do glavnega mesta Er Riyada bodo podaljšali | do romarskega pristanišča Kida ob Rdečem morju. Najbrž bodo obnovili tudi železnico med Damaskom in Medino, ki je bila že med prvo svetovno vojno razdejana. Novi kralj Je podedoval po očetu navdušenje za železnice. Ibn Saud j« videl v železnicah važnejši element napredka, kakor v avtomobilizmu. Američani so mu morali malone proti svoji | volji zgraditi železnico Damman —Er Riyad. Stroški so znašali; kakih 50 milij. dolarjev. Ameri- , čani sami pravijo, da je ta že- j leznica zdaj »torišče na j čudovitejšega železniškega prometa na svetu«. Vlak se zmeraj ustavi, i kadar je čas molitve. Potniki sami določajo vozni red, vojaki1 pa morajo noč in dan železnico in njene naprave stražiti, da domačini električnih vlakov ne spremene v beduinske šotore. Strojevodje so birvši gonjači velblodov. Največji globus izdelujejo V Babsonovem inštitutu v Welsleyu izdelujejo globus, ki bo tehtal 2,5 tone, v premeru pa bo meril 28 čevljev. Na njetn bo zelo mnogo podrobnosti zemeljske površine, uporabljali pa ga bodo v vojaške namene. Poganjal ga bo motor, obsevale pa posebno močne žarnice. ro i i i id ulil i Pod snegom zasute ljudi so reševali tudi s helikopterji Za podgane je dicumarol strup, za Človeka pa zdravilo Podganja nadlega ie znana že več tisoč let. In zmeraj so se ljudje podgan po pravici bali. V ZDA so ugotovili, da je podgan tam kakih 150 milijonov. Torej približno toliko, kolikor ima ta dežela prebivalcev. Podgane uničijo na leto toliko ži.il, kolikor jih pridela kakih 200.000 farmarjev. Razen tega pa prenašajo mnoge nalezljive bolezni, med njimi pegavico, infekcijsko tropično mrzlico, zlasti pa razne kužne bolezni, ki so nastajale v prejšnjih stoletjih. Ni pretirana trditev, da se člo- tiste hrane ne dotaknejo. In ka- vek že tisočletja bori s podgano za premoč v svetu. Ze stari indijski napisi poročajo o receptih za zatiranje teh nevarnih glodal-cev in ljudje so uporabili že najrazličnejša sredstva da bi jih zatrli, toda vse je bilo zaman. Od- kor da so se med seboj domenile, podobne hrane na vsem področju, kjer žive pozneje nikoli več niti ne povohajo. Vtem ko je znanost spoznala to opreznost podgan, so odkrili raziskovalci novo sredstvo, s ka- V planinah večkrat zapade mnogo snega. Burja ga ponekod nakopiči tako, da se ne more dolgo obdržati. Gore se otresajo snežnih zametov bodi s plazovi ali ledeniki, ko začne sneg kopneti in ko v mrzlih nočeh dobiva tenko ledeno skorjo. Snežni plazovi napravijo večkrat ogromno škodo. Pri nas gorska naselja v glavnem niso tako ogrožena, kakor v izrazito alpskih deželah, kjer ni skoraj zime, da ne bi snežni plazovi zahtevali človeških žrtev. Snežni plazovi nastanejo nekako tako, kakor kepe ali grude snega, ki se vale s streh, Na vrhu se premakne kepica snega, začne se valiti in njena prostornina hitro narašča. V planinah so plazovi včasih ogromni, da rušijo pred seboj vse, kar dosežejo, da odnašajo cele gozdove in hiše. Zadostuje, da v skalah kje skoči planinski zajec ali gams, pa se začne sneg izpod njega valiti v dolino. Večkrat zadostuje tudi strel iz lovske puške ali pritisk vetra. Snežni plazovi drve včasih v dolino s hitrostjo 180 m v sekundi. Izpod njih lete na vse strani ostanki podrtih hiš in dreves. Na prelazu Gemi blizu Berna v Švici so leta 1895 leteli izpod velikanskega snežnega plazu deli živalskih in človeških teles, ko suho listje v vetru. Ljudje vedo za pota, po katerih drve snežni plazovi v doline, in zato tam ne grade hiš. Včasi pa ubere snežni plas nepričakovano pot in V takih primerih se navadno pripete večje nesreče. Človek se brani snežnih pla-sov pasivno in aktivno. V Alpah že od nekdaj uporabljajo pasivno obrambo, kar dokazujejo ostanki zaščitnih zidov, zgrajenih že v 16. stoletju. Zidovi zadržujejo sneg, da se ne začne valiti v dolino. V novejšem času grade snegolome v obliki trikotnikov. Tako odvrnejo snežne plazove od človeških naselij in gozdov. Tudi gozdovi lahko zaščitijo človeka pred plazovi, Če jim niso izpostavljeni tako, da sneg drevesa podere in odnese. Namen aktivne zaščite je preprečiti kopičenje snega. Brž ko zapade mnogo snega, ponekod snežne zamete razbijajo z razstrelivom, pa tudi s topovskimi in minometalskimi granatami V Švici imajo organizirano državno služ £ * - < m Straža opazuje premikanje snega v Alpah Kanadska podgana povedala so celo najmočnejša kemična sredstva naše dobe. Proti podganam se bore ljudje z različnimi strupenimi preparati. Vsi učinkujejo dobro, podgane na mestu poginejo, toda čudno je, da jih pogine zmeraj le nekaj večina pa ostane živa. Kemiki so bili pametni, podgane pa še pametnejše. To je ugotovil dr. Steiniger, ki je pod- fane dolga leta opazoval. Svojo išo in dvorišče je obzidal z visokim zidom in na tem prostoru je ugotovil, da žive podgane zmeraj v večjih tropih in da jih navadno vedno vodi stara močna odporna in izkušena samica, ki se zna dokopati do položaja kraljice. Ce najdejo podgane kje hrano, pošlje njihova kraljica naprej mlado podgano, da hrano pokusi. Ce je zastrupljena in če pogine, se seveda druge podgane terim so podganam vendarle prišli do živega. Razvoj tega strupa pa ima dolgo zgodovino. Začelo se je v neki viharni noči februarja 1933, ko se je farmar E. Carlson s kmečkim vozom peljal dobrih 100 km daleč v poljedelsko preizkuševalnico v Wiscon-sin. Na vozu je imel naloženo mrtvo kravo. V dveh posodah za mleko pa njeno kri. Pelial je tudi v sveženj pokvarjene detelje. Doma na farmi so ležale še štiri mrtve krave. Podlegle so isti skrivnostni močni notranji krvavitvi, ki je nastala, ko so se najedle detelje. Strokovnjaki v Wisconsinu niso izvedeli nič novega, ker so tako imenovano deteljno bolezen opazovali in pojasnili že v drugih primerih. Farmarju so takoj povedali, da detelja ni bila dovolj suha. Carlson pa se s tem obvesti- lom ni zadovoljil. Krave, njihovo kri in deteljo je prepustil kmetijskemu kemiku dr. Linku. Le-ta je dognal, da kri mrtve krave ni bila sesedena in da nobeno sredstvo ni pomagalo, da bi se sesedla. V detelji je morala biti neka snov, ki je to preprečevala. Sest let pozneje je dr. Link pod mikroskopom opazil nekaj drobnih kristalčkov, tako imenovani cumarin, ki daje sladki detelji značilni vonj in okus. Z gnitjem se ta snov spremeni v dicumarol, snov, ki preprečuje, da bi se kri sesedla. Ameriški strokovnjak je raziskave nadaljeval. Končno je dobil za čajno žličko, čistega di-cumarola. Šele tedaj je lahko ugotovil rvjegovo kemijsko sestavo in naposled se mu je posrečilo izdelati sintetični dicumarol. Tako je dobilo zdravstvo učinkovito zdravilo. Ameriški zdravniki so ugotovili, da lahko dicumarol prepreči celo pljučno embolijo, sesedanje krvi v pljučih po operaciji. Spet je minilo nekaj let. Leta 1948 pa je šinila Angležu 0'Con-noru v glavo misel, da bi uporabil to sredstvo za podganji strup. Američani, med njimi spet dr. Link, ki je nazval to sredstvo »spojina 42«, so ugotovili, da i>reneso podgane večje količine ilicumarola, da pa poginejo, če ga dobivajo več dni zapored v neznatnih količinah. Podgane polagoma podležejo notranji krvavitvi. Tako je naposled človek tudi podgane ugnal v kozji rog. Zdaj uporabljajo ta podganji strup v treh oblikah. Švicarski laboratorij je 1. 1949 izdelal raz prŠilno sredstvo, ki obtiči na podganji koži. Ker so podgane same po sebi snažne živali, svo-jo dla>° pogosto z lizanjem čistijo in tako požro tudi strup. Hkrati jim ga nastavljajo v obliki vab in končno v obliki kristalčkov, pomešanih z vodo. Človeku ta strup ne škoduje. Dvoboj med človekom in podgano je torej prišel v novo fazo. strokovnjake, ki vsako zimo opazujejo snežne zamete visoko v gorah in takoj opozore pristojne obalsti, brž ko nastane le najmanjša nevarnost, da bi se začel sneg valiti v doline. Blizu Davosa imajo inštitut za proučevanje snega. Inštitut ima štiri laboratorije. V njem znanstveniki proučujejo plastičnost, gostoto in vezijivost snega pri raznih, temperaturah. Proučevanje snežink pod mikroskopom kaže, da nastajajo med naglo kristalizacijo v zraku drobne čipkaste zvezdice In iglice. Počasna kristalizacija pa daje masivne snežinke v obliki kratkih stolpičev. Prav te dni tuji, zlasti avstrijski časniki obširno poročajo o žrtvah in škodi letošnjih snežnih plazov. Število človeških žrtev je v Vorarlbergu naraslo na 100, 20 ljudi pa še pogrešajo. Tudi na Štajerskem so snežni plazovi zahtevali dve človeški žrtvi. Vseh človeških žrtev je bilo v Avstriji 110. Reševanja so se udeleževali tudi helikopterji. Pilot nekega ameriškega helikopterja je po vrnitvi s poleta pripovedoval o velikih težavah. Spustiti se je moral na močno nagnjeno gorsko planoto, ki je obsegala komaj 10 kvadratnih metrov. Piloti švicarskih helikopterjev so rešili več nevarno poškodovanih ljudi. Tuberkuloza pojema Po drugi svetovni vojni je umrljivost za tuberkulozo padla na polovico. To je posledica novih metod zdravljenja in preventivnih ukrepov. Tako ugotavlja poročilo svetovne zdravstvene organizacije OZN. V 21 deželah je zahtevala ta bolezen 450.000 žrtev manj kakor v predvojnih letih. Od leta 1950 je umrljivost za tuberkulozo padla za 15 %. Uspehi zdravljenja so pri ženskah večji kakor pri moških. Pri starejših ljudeh je tuberkuloza teže zdraviti kakor pri mlajših. Posebno je padlo število žrtev tuberkuloze med otroki. Za nazadovanje števila žrtev te zavratne bolezni se je treba po mnenju svetovne zdravstve- bo za zaščito pred snežnimi pla- ne organizacije zahvaliti pred-zovi, ki ima na razpolago lastne j vsem pravočasni diagnozi, torej topove. i zdravnikom, ki s čedalje večjim Švicarji imajo že od leta 18811 uspehom delajo na tem področju. Potniško reoktiono letalo stmoglavilo u morje V njem je bilo 30 potnikov in 5 članov posadke V nedeljo teden je posadka nekega italijanskega hldroplama sporočila, da je opazila na razburkanem morju pred otokom Elbo ogrodje letala in več človeških trupel. Pozneje 6e je pokazalo, da gre za angleško reaktivno potniško letalo »Comet«, ki je proti poldnevu blizu mesta Ca-polivieni strmoglavilo v morje. Tja je takoj odplulo več motornih ribiških čolnov in nekaj ladij italijanske mornarice. Iz morja so potegnili samo 15 trupel, med nji-niii trupli neke deset let stare deklice in deset let starega dečka. V letalu je bilo 30 potnikov in pet članov posadke. Med potniki je bilo deset otrok. Večina otrok se je vračala s počitnic v Anglijo Med žrtvami je tudd znani publicist Chester VVilmot, ki je zaslovel s svojo knjigo »Boj za Evropo«, izdano v marcu 1952. VVilmot, doma iz Avstralije, je bil poročevalec Londonskega radia za Evropo im Bližnji vzhod, hkrati pa urednik za strateške zadeve pri londonskem »Observeru«. Očividci pripovedujejo, da se je letalo v zraku razletelo. Pot- niki in člani posadke so bili takoj mrtvi, še preden je letalo strmoglavilo v morje. To je že tretja velika nesreča, ki se je pripetila angleškim letalom tipa »Comet«. Strokovnjaki že govore, da bo treba vprašanje reaktivnih letal za potniški promet temeljito proučiti. ZA DOBRO VOLJO »Kaj pa bereš, Miha?« »Ah, gledam samo, če ml Je bila sinočnja gledališka predstava všeč.« VAZNI NASLOVI V LJUBLJANI KeSevatna postaja. ZaloSka 25 tel 22-444 Zdravstvena dežurna služba, Miklošičeva 20 tel 23-081 Notranja uprava Prešernova ul., tel ?l-10n in 21-200 De žuml «a prometne oesreče tei 20-6R3 Gasilska milica Krekov trg. tel 23-555 elektrarna Magistrat tei 22-121 Plinarna Resljeva 28 tel 20-555 Vodovo 1. Krekov trg 10. 20-554 ZeleznlSka postaja trg OF, tei 20-768 Avtobusna postaja. Masaryko* v a tei 23- 085 Hotel »Union« Miklošičeva I, tel. 20-570 Mestni avtotabsi. Slomškova 6 tel 21-576 Mestna hranilnica ljubljanska Cooova uiK*#* < Tet centrala 22-133 in 22-283, direktor tei 21-804 Veleblagovnica *NA MA«; upra va sekretariat «2-563. komercialni oddeleK 22-571. ra 6unovodi»tvo 23*05» centralno skladišče <2-550 poslovalnica pri »Pošti« 2l-06b poslov a Jm ca prt »Tromostovju« 22-561 posLovaiolca ♦ Pohištvo* 20-496 Trgovsko oodj »Usnje«. Wolfa va 1/11.< direktor 20-042 komercialni oddelek 22-364 ^ro sistl':ni oddelek usnje Tru barjeva 41 22-281 detajlni po slovalnicl: »Usnje«. Trubarja va 41 22-281; »Kota« Trubarjeva 16 23-056. grosistični oddelek ca -»butev Gradišče Ste v 10 tei 20-517 Trgovsko podjetje »Volna« tel 22-562. prodajalne; »Vol na« Nazorjev« g 20-683. »Ko rotan« Celovška ?l 22 683 Trgovsko podjetje »Izbira«, Wol-fova al l/l: uprava, direktoi 23-521 komerc oddelek 20-235 skladišče. Mestni trg 21 21-195 postovalnlce: »Perilo«, Miklošičeva 12 20-122: »Manon«. Prešernov trg H I. 21-572. •Moda« Nazorjev* 5 20-255; »Okras« Čopova 54. 21-149; •Vrvarna«, Trubarjeva ul. Sl. 20-441 Slovenija - lmpea, trg agentura za izvoz In uvoz — Beethovnova lift 23*815 Mestno prevozno oodletje »Me-prom«! uprav* in delavnice tei. 21-392. Prometna pisarne — prevozi garaže »el 20-823 Špedicij'-« - Ljubi Jana, podjetje za tuzemske tn mednarodne transporte uprava Titova 33. tel 21-S92 direktor 20-851. kosovna odprava Metelkova ul štev 4. tel 21-716 avtodispo-nenca tel. 21*690. avtogaraža, Središka L 29-290 DNEVNE NOVICE Umrli so v Ljubljani Franja Pečnik, gospodinja. Pogreb bo danes, 21. jan. ob 14.30 na 2alah. Ciril Muha, ključavničar. Pogreb bo danes, 21. jan. ob 15 na 2alah. n VSTOPNICE ZA NOVINARSKI PLES naj vsi tisti, ki so vabila že prejeli, dvignejo od danes 21. t. m. dalje med 3. in 6. uro popoldne v pisarni Novinarskega društva Slovenije, Ljubljana, Gosposka ulica 12. Kdor vabila pomotoma ali po naključju še ni prejel, naj ga reklamira. Telefon štev. 22-215. Vse, ki se prireditve ne bodo udeležili, pa prosimo, naj nam vabila vrnejo. NA NOVINARSKEM PLESU V soboto 30. januarja bodo poleg treh zabavnih orkestrov sodelovali tudi operni pevci Sonja Dlakslerjeva, Sonja Hočevarjeva, Rudolf Franci in Ladko Korošec. V nedeljo, 24. jan., bodo na Bledu skakalne tekme za Jakopičev memorial, in to ob 14 pop. Poleg pokalov bodo razdeljena tudi praktična darila. Prijave sprejemamo do sobote, dne 23. jan. 1954 do 18. Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani bo začel z izdajo strokovnega mesečnika »Sodobno gospodinjstvo«. List bo obravnaval vsa vprašanja s področja družinskih in skupnih gospodinjstev. Prav posebej pa se bo pečal z napredkom gospodinjstev v kmečkih predelih. Prijave za Ust pošljite na naslov: Zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Erjavčeva cesta 12. Naš telefon: 20-540. Osebne prijave istotam od 7—18. Pohitite s prijavami, da boste upoštevani že pri prvi številki. Letna naročnina 300 din. Danes sveže morske ribe v ribarnici. PREDAVANI A V četrtek, dne 21. jan. 1954 bo ob 19 peto predavanje iz cikla: »O prirodi in ljudeh v tujih deželah«, »o Japonski« bo predaval kustos geografskega muzeja Vladimir Leban v prirodoslovni dvorani Univerze (vhod iz Gosposke ulice). KONCERTI Eleazar de Carvalho, najboljši brazilijanski dirigent, ki je že drugič z ogromnim uspehom gostoval v Beogradu, dirigira na V. izrednem koncertu Slovenske filharmonije v soboto, dne 23. jan. ob 20.15. — Spored: Wagner: Mojstri pevci nUmberški; De Falla: El amor brujo; Guamieri: Bra-siliana; Čajkovski: IV. simfonija. — Vstopnice od 60—200 din v Filharmoniji. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Četrtek, 21. jan. ob 20: HochwSlder: »Javni tožilec«. Abonma red K. Petek, 22. jan. ob 20: Huxley: »Gio-condin nasmeh«. Premiera. Proslava 30-letnice umetniškega delovanja Vide Juvanove v opernem gledališču. Izven. Sobota, 23. jan. ob 20: Huxley: »Gio-condin nasmeh«. Abonma red E. Nedelja, 24. jan. ob 15: Golia: »Sneguljčica«. Izven in za podeželje; i ob 20: Huxley: »Giocondln nasmeh«, i Izven in za podeželje. Vida Juvanova slavi v petek, dne 22. jan. 30-Ietnico svojega umetniškega dela na gledališkem odru. Razen kratkega razdobja v začetku je vsa leta ostala zvesta naši Drami ter ustvarila vrsto mojstrskih likov. Jubilej slavi z vlogo Janete v Huxleye-vi drami »Giocondin nasmeh« v režiji Slavka Jana. Proslava bo v opernem gledališču. Začetek ob 20. OPERA Četrtek, 21. jan. ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma red G. Petek, 22. jan. ob 20: Huxley: »Giocondin nasmeh«. Premiera. Izven. Proslava 30-letnice umetniškega delovanja Vide Juvanove. Dramska predstava. Sobota, 23. jan. ob 19.30: Massenet: »Werther«. Gostovanje R. Francla. Abonma red C. Nedelja, 24. jan. ob 15: Verdi: »Rigo- ] letto«. Izven in za podeželje. Šentjakobsko gledališče [ Ljubljana, Mestni dom Četrtek, 21. jan. ob 16.30: Škufca: j »Trnjulčica«, pravljična igra. Sobota, 23. jan. ob 20: Milčinski: »Cigani«, veseloigra. Izven. Nedelja, 24. jan. ob 16: Škufca: »Trnjulčica«, pravljična igra, popoldanska predstava. Izven; ob 20: Milčinski: »Cigani«, večerna predstava. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Mestnem domu. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA1 Gledališka pasaža Četrtek, 20. jan. ob 20: J. B. Priestley: i »Cas in Conwayevi«. Red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. (Alan Polde Dežman.) Petek, 21. jan. ob 20: J. B. Priestley: »Cas in Conwayevi«. Red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. (Alan Saša Miklavc.) \ Sobota, 22. jan. ob 20: Vilharjeve ša- ; loigre — Večer v čitalnici. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Petek, 22. jan. ob 17: Kuret: »Obuti maček«. Sobota, 23. jan. ob 17: Taufer-Novy: »Mojca in živali«; ob 20.30: Kuret: »Obuti maček«. Za odrasle. Nedelja, 24. jan. ob 11: Kuret: »Obuti maček«. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Četrtek, 21. jan. ob 17: Karsch: »Težave Peteršiljčkove mame«. Nedelja, 24. jan. ob 17: stemnile:. »Čarovni klobuk«. Prodaja vstopnic za vse predstave ob 11—12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure i pred predstavo pri gledaliških blagajnah. , RADIO UPRAVA, OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKJ IN SINDIKALNA PODRUŽNICA KURILNICE JZ javljajo, da sta se pri izvrševanju svoje dolžnosti smrtno ponesrečila vestna in požrtvovalna uslužbenca ter zgledna in dobra tovariSa AVGUST HLEBŠ STROJEVODJA, CLAN ZKJ JOŽE JENKO KURJAČ Pokojnika bomo ohranili v toplem spominu! Pogreb tovariša Hlebša bo v petek, 22. t. m. ob 15.30 iz Sp. Zadobrove na pokopališče v Polju pri Ljubljani, tov. Jenka pa isti dan ob 13. uri z Zal na ljubljansko pokopališče. Dnevni spored za četrtek, 21. jan. 1954 5.30—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes od 5.35—5.45 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 5.50—6.00 Jutranja telovadba — 6.15 do 6.20 Kam bomo šli na izlet — 6.30 do 6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved In radijski koledar — 6.50 Objava dnevnega sporeda — 7.00 Za gospodinje — 7.25 Poročila — 12.00 Lahka in zabavna glasba — 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda m objave — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Poslovniki Ljudske skupščine Slovenije — 13.15 Iz opernih baletov — 13.50 Športno predavanje: O naših trenerjih — 14.00 Pesmi in plesi naših narodov — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Zabavne melodije — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Cicibanom — dober dani — 15.45 Glasba za cicibane — 16.00 Želeli ste — poslušajte! — 17.00 Napoved časa in poro-•ila — 17.10 Od melodije do melodije — 17.30 Oddaja za žene — 17.40 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana — 18.00 Uganite, kaj igramo! — 19.00 Radijski dnevnik in objave — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved — 20.00 Domače aktualnosti — 20.10 Večerni simfonični koncert: Haydn: Koncert za trobento in orkester; Franz Schubert: Simfonija št. 2 v B-duru; Emil Adamič: Tri turkestanske ljubavne pesmi — 21.00 Duke Ellington, skladatelj, dirigent in pianist (s komentarjem) — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Plesna glasba — sodeluje Ljubljanski plesni sekstet — 22.55—23.00 Lahko noč. 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). Dnevni spored za petek, 22. Jan. 1954 5.30—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes od 5.35—5.45 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 5.50—6.00 Jutranja telovadba — 6.30—6.40 Napoved časa, poročila. vremenska napoved in radijski koledar — 6.50 Objava dnevnega sporeda — 7.00 Nasveti kmetovalcem — 7.25 do 7.30 Poročila — 12.00 Opoldanski koncert — 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda m objave — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Glasbena oddaja za pionirje — 13.15 Pester spored slovenske narodne glasbe — 13.45 76. lekcija tečaja angleškega jezika (ponovitev) — 14.00 Za prijetno popoldne (spored zabavne in plesne glasbe) — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Igra godba na pihala Ljubljanske garnizije pod vodstvom kapetana Jožeta Bruna — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Operetne melodije — 16.00 Radijska undverza: Uganka minojske pisave rešena — 16.15 Komorni koncert — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Za ljubitelje opernih melodij — 17.50 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.00 Mali koncert za mladino — 18.30 Kulturni pregled — Avstrijsko in nemško kulturno življenje — 18.45 Igra Jože Kampič z Veselim triom — 19.00 Radijski dnevnik in objave — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved — 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.15 »Pesmi zimskih noči« (glasbena oddaja z recitacijami) — 21.00 »Svet v satiri in humorju«: Miroslav Krleža: »Otroštvo v Agramu« — 21.20 Plesna in zabavna glasba — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Iz sodobne simfonične glasbe: Bela Bartok: Portret za orkester; Paul Hindemith: Simfonične metamorfoze na Webrove teme; Slavko Osterc: Mati, simfonična pesnitev — 22.55—23.00 Lahko noč. 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). RADIO KOPER Četrtek, 21. januarja 1954 13.45 Lahka in zabavna glasba —. 14.30 Javna tribuna — 14.40 Vaški j kvintet — 17.00 Patrice in Mario pojeta plesne popevke — 17.30 Igra šra- | mel radia Milnchen — 18.15 Arije in! duete iz oper Čajkovskega in Sme-! tane pojo Vanda Gerlovič Rudolf i Franci, Radko Korošec in Janez Li-i pušček — 18.30 Glasbena kronika — 18.40 Bojan Adamič s svojim orkestrom vas zabava. Petek, 22. Januarja 1954 11.30 Emisija za djecu — 13.45 Lahka in zabavna glasba — 14.30 Obzornik j — 14.40 Priljubljene slov. samospeve i pojeta tenorist J. Lipušček in basist L. Korošec. Pri klavirju M. Lipovšek — 18.15 Koncert komornega zbora Radia Zagreb pod vodstvom S. Zla-tiča — 21.00 Slušna igra: Sundermann: »Mačja brv« — 22.00 Jugoslovanski orkestri in solisti vabijo na ples. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Premiera n&mškega lito3 Vabljive zvezde TEDNIK Predstave ob 16-. 18, ^ 20. uri. KINO »UNION«: Jugosl. film: »Sinji galeb«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO »SLOGA«: Amer. film: »Borec«. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO »SOCA«: Amer. film: »Asfaltna džungla«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 10—11 in od 15 dalje. KINO »TRIGLAV«: Amer. barv. film: »Smoky«. Tednik: Jugoslavija 53. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjikrat. KINO »SISKA«: Amer. film-trojnim življenjem«. Br®z Predstave ob 15.30, 18 in 20 _U>pre. CELJE: »UNION«: Amer. £ilm:ba’rvi>» obrat«. — »DOM«: Amer. risanka: »Ostržek«. BLED: Slovenski film: »Vesna«- ^ KAMNIK: Amer. film: »Tajni {11Ki: JESENICE: »RADIO«: »Trinajsto pismo«. — »Ob veliki ločnici«. har'rI'i KRANJ: »STOR2IC«: Amer. film: »Ivanhoe«. nvskega PTUJ: Amer. film: »Smrt trg potnika«. ______ »TARA« PODJETJE ZA PROMET Z GRADBENIM MATERIALOM BEOGRAD DUNAVSKA 21 kupi TRAKTOR NA NAFTO V DOBREM STANJU IN 2 DO 3 PRIKOLICE PONUDBE POŠLJITE NA GORNJI NASLOV MARIBORSKE VESTI V. seja zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora Maribor bo v petek, dne 22. jan. ob 16 v sejni dvorani MLO Maribor, Ulica heroja Staneta št. l-II., soba št. 87, z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev seje ter ugotovitev sklepčnosti; 2. izvolitev dveh overovateljev zapisnika; 3. odobritev zapisnika IV seje; 4. problem grupacije podjetij tekstilne industrije za obračunske zaslužke pri izračunavanju dobička po Odloku o uporabi planskih instrumentov za leto 1954; 5. razno. Dežurna lekarna Četrtek, 21. jan. 1954: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Petek, 22. jan. 1954: lekarna »Tabor«, Trg Revolucije 3. KINO Četrtek, 21. januarja 1954 PARTIZAN: Ameriški film: »pohlep-neži«. UDARNIK: Ameriški film: »Willam-sove karabinke«. POBREŽJE: Slovenski film: »Vesna«. STUDENCI: Nemški film: »Niki«. Petek, 22. januarja 1954 PARTIZAN: Ameriški film: »Pohlep-neži«. UDARNIK: Ameriški film: »William-sove karabinke«. POBREŽJE: Zaprto. STUDENCI: Zaprto. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 21. jan. ob 19.30: Puccini: »La Boheme«. Red B. Petek, 22. jan. ob 15: Puccini: »La Boheme«. Sola TAM. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 20. jan. ob 15: Shaw: »Mož usode« — Kleist: »Razbiti vrč«. Zaključena predstava za JLA. Petek, 22. jan. ob 19.30: Josip Kulun-džič: »Slepci«. Gostovanje v Žalcu. Sobota, 23. jan. ob 20: Shaw: »Mož usode« — Kleist: »Razbiti vrč«. Izv, ZAHTEVAJTE pri nakupu srečk Jugoslovanske ANKETNE LISTKE OD VSAKEGA PRODAJA^ DROBNI OGLASI h VEČJO KOLIČINO PODZEMELJS^, KABLOV NKBA za 1 P j* it 3 X 16, 3 X 35, 3 X 50, 3 X 70 3X1» - t0]i-in 4 X 35 mm’, kakor tudi vecj_ Kupl čino enakih kablov za 35 kw ,Ma-Predilnica in bombažna tkalni tte. kedonka« — Stip. — Prav ta veit-buje tudi Manesmannove “ gor-kosti nad 2". Ponudbe pošlje n iSo nji naslov. „48 Airtf” DINAMO 28,5 KW, 315 V, ,jjUd; 1200 obratov, proda tiskarna 5( ske pravice«. TRITONSKI TOVORNI AVI'-' o rolet« in 1,5 tonski i0™L0weP »Ford« — prodamo. PO-ijtvu informacije se dobe v taj jll varne »Titan«, Kamnik. jj se MORNAR REDZA REDZK-), o6te-nujno javi Strahinji pol-c' lO«** novac. Maršala Tita 94- , visos1 PRAZNO SOBO iščem P^“deiKU. nagradi. Naslov v ogl. 0 Jl> osuejuie IZVOZNO PODJETJE SL0VENIJA-VIN0 — LJUBLJANA FRANKOPANSKA 11 RAZPISUJE MESTO direktorja gospodarsko-računskega sektorja PRI PODJETJU V LJUBLJANI Plača po tarifnem pravilniku — Reflektiramo samo ^ visokokvalificiranega gospodarsko-finančnega strokovnJa z organizacijskimi in komercialnimi sposobnostmi Pismene ponudbe z življenjepisom in referencami na naslov podjetja najkasneje do 27. januarja 1954 KALKULANTA ZA VISOKE GRADNJE SPREJMEMO Zaslužek po tarifnem pravilniku — Naslov v oglasnem oddelku pod šifro »Kranj* .............................................................................................. m,..........................................................................MM.....................taMu...............................M«............M..........m«™1«111" JAMES CAIN: 17 ponev&ijaž&c ROMAN Vrnili smo se v banko. S Shellingom sva zaprla glavno blagajno, potem pa je Shelling odšel, odšla je tudi Churcheva. Adler je še enkrat pregledal vse sobe, preden je končno zaklenil vrata. Ta čas sva bila s Sheilo sama. Pristopil sem k njej, ko je vzela Iz omare klobuk, si ga pripenjala na glavo in se gledala v zrcalo. »Torej?« • »Vse je v redu.« »Ali je denar v blagajni?« »Do zadnjega centa.« »Ali so vsi računi v redu?« »Vse se ujema, vse do zadnjega decimalnega mesta.« Po tem trenutku zadnjega meseca sem tako hrepenel, zdaj, ko je vse minilo, pa sem se trenutno razjezil nanjo — zaradi Brenta. , »Ali te odpelje domov?« »Morda. Rekel pa mi ni o tem ničesar.« »Jaz bi ti predlagal, da bi me počakala v mojem avtomobilu. Rad bi o marsičem govoril s teboj. Avto stoji na nasprotni strani.« Odšla je iz banke, Adler je oblekel vsakdanjo obleko, potem pa sva skupaj zaklenila vrata in že sem odhitel v avto. Nisem je odpeljal domov, marveč na svoje stanovanje. Nisem pa počakal, da bi prispela tja, marveč sem kar takoj začel. »Zakaj mi nisi povedala, da se je vrnil?« »Mar te to tako zelo zanima?« »Seveda me. Se več — zelo.« »No, če že vprašuješ, ti povem, da niti sama nisem vedela, da se je že vrnil, ko sva se včeraj poslavljala. Čakal me je doma. Danes pa sem imela toliko dela, da nisem utegnila govoriti s teboj.« »Mislil sem, da ostane tam cel mesec.« »To sem tudi jaz mislila.« »Kaj pa zdaj počenja tu?« »Nimam pojma. Morda bi rad videl, kaj se bo z njim zgodilo. Saj veš, da boš jutri pregledoval ročne blagajne in to ve tudi on. Zato je najbrž skrajšal svoje okrevanje.« »Ali je bilo kaj med vama zdaj, ko se počuti bolje? Ko te je že čakal doma, ko si priSla od mene?« »Spala sem v otroški sobi, če si na to mislil.« Nisem vedel, ali naj verjamem ali ne. Menda sem že povedal, da sem kar norel za njo in da je mojo strast še bolj razvnel denar, ki sem ga izplačal, pa tudi sitnosti, ki sem si jih s tem nakopal. Bil sem ves iz sebe, če sem le pomislil, da je preživela noč z Brentam pod isto streho in da mi tega niti z besedico ni omenila. Odkar sem jo pobliže spoznal, je bil to prvi primer, da sta se spet nekoliko bolje razumela. Bil je na kliniki in od ondod je odšel naravnost na jezero, tako da se ml je zdelo, kakor da ga sploh ni. Zdaj pa sem začutil, da še živi. Ko sva prispela do mojega stanovanja in vstopila, sem bil že razjarjen ko medved. Sam je naložil drv v kamin, Sheila pa je kadila in me gledala. »Lepo in prav, toda treba mu je vse povedati.« »Saj mu bo povedano.« »On mora vse zvedeti.« »Dave, saj bo vse zvedel, vse in še nekaj več, česar ne veš, toda ko pride čas za to.« »Zakaj mu nočeš zdaj povedati?« »Ni še prišel čas za to.« »Kaj to pomeni — morda odlašanje?« »Ali bi hotel za trenutek sesti?« »Dobro, pa sedem.« »Ne tam. Tu, poleg mene.« Prisedel sem k njej. Prijela me je za roke in mi P°gl v oči. »Dave, mar si pozabil?« ti »Nisem, vsaj ne zavestno.« da SV* »In vendar se mi zdi, da si... Vse kaže, da sl pozabil, ~ danes vse uspešno končala. Da mi po tvoji zaslugi ni ve^ . noč za nočjo prečuti, da mi ni več treba skrbeti, ali bo uničen, ali bosta moja otroka osramočena, da mi ni več treba ^ tega prikovati pred seboj. Menda si pozabil, da si st°r nekaj nevarnega, tako nevarnega, da ne smem niti pomisl' Vjjj. bi se zgodilo, če bi se nekje zataknilo. Tvoja kariera bi Pr° ^\\i Bila pa je tako lepa in polna nad. Toda midva nisva na^n napake, Dave. Vse je šlo čudovito gladko. Bil si bolj P°* ^ katerikoli človek, ki ga poznam, in storil si nekaj, česar si niti pomisliti ne bi upali. A zdaj je vse v redu. Ni več raču listkov, ni decimalne vejice, v blagajni ne manjka niti Pare ki bi naju izdala — zdaj lahko spet mimo spim, Dave.« »Prav, torej ga zapustiš?« »Razume se, toda ...« vec' List izdaja časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Kardeljeva ul. 31, telefon 24-001 - Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III., tel 23-261 do 23-264 - Odgovorni urednik »^ud-^o pravice - Borbe« Ivan Šinkovec - Uprava Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, telefon 23-261 do 23-264 - Telefon za naročnino in oglase 21-030 - Mesečna naročnina za našo državo 250 din, za tuju* 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini