NO. 193 Ameriška Domovi ima ■i n AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPGR CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, OCTOBER 2, 1952 LETO LIH — VOL. LTH Vse važne vladne agencije so infHtrirane s komunisti, pravi sam ief inteligenčne službe V teh organizacijah je vključena njegova lastna ustanova. Dejal je tudi, da so obtožbe o komunistični infiltraciji državnega departmenta, resnične. WASHINGTON. — General Walter Bedell Smith, šef strogo tajne Central Intelligence agencije, je izjavil, da so vse ameriške varnostne organizacije infil-trirane s komunisti, vključno organizacija, ki ji on načeljuje. Dejal je, da ne ve, kateri ljudje v njegovi agenciji so komunisti. “Želel bi, da bi to vedel,” je dejal. “Sicer pa storim vse, kar morem, da jih odkrijem.” Gen. Smith, ki je bil v drugi svetovni vojni Eisenhower jev načelnik gen. štaba, je bil pozneje ambasador v Moskvi, nakar je bil imenovan za šefa gori omenjene inteligenčne agencije. Ta agencija je bila ustanovljena leta 1947 v svrho, da se v njej koordinira vsa vladna inteligenčna in špionažna aktivnost. Operacije te organizacije so strogo tajne. Gen. Smith je bil pozvan pred senatni odbor na pričevanje v zadevi nekega McCarthyjevega govora, v katerem je McCarthy napadel rekord gen. Marshalla, vojnodobnega načelnika generalnega štaba in poznejšega državnega tajnika. V tistem govoru je MaCarthy označil generala Marshalla kot “misteriozno, oblast izvajajočo osebnost”, ki se je po: wijal ob stran Sovje-tije v zgodovinskih odlokih, “ki so zaigrali mir za Ameriko.” NATO armada bo Tlela ob koncu leta 1952 50 divizij Tako napoveduje ameriški ambasador pri Severnoatlantskem koncilu. PARIZ. — Ambasador Wm. H. Draper Jr., je napovedal, da bo ob koncu tega leta štela NATO armada 50 divizij, kakor je bilo predvidevano in obljubljeno. Dalje je ambasador tudi napovedal skorajšnjo ratifikacijo o-beh pogodb, najprej ratifikacijo Vzajemne, evropske obrambne pogodbe, potem pa odobritev tako zvanega Schumanovega načrta za vzajemno izkoriščanje premoga. V zadnjih šestih mesecih je bilo zaznamovati veliko živahnost in izboljšave v NATO aktivnostih; mesec za mesecem postaja vojaška sila te organizacije močnejša. Doslej se ni nobena država izneverila svojim obljubam in obveznostim. Vprašan, če se strinja z ob-dolžbo, da so komunisti v državnem departmentu, je gen. Smith odgovoril: “Da, strinjam se. — Mislim, da so komunisti celo v moji lastni organizaciji. Odločno pa se je potegnil general Smith za čast gen. Marshalla in rekel, da od vseh velikih mož, ki jih pozna, se ne more v lojalnosti, poštenosti in integriteti nihče meriti z generalom Marshallom. WASHINGTON. — General Smith je pozneje izjavil, da ne more razumeti, kako more biti kdo razburjen” radi njegove izjave, ko je dejal, da so morda nekateri komunisti v njegovi lastni organizaciji. Gen. Smith, ki je dan poprej menda nehote vrgel to bombo v politično kampanjo, skuša sedaj pomiriti duhove in ljudstvo, češ, da so vsi oni komunisti, ki so morda infiltrirali razne agencije, na neznatnih položajih, kjer ne morejo povzročiti nobene škode. — (Hm. . .). -------o-------- Senator John Bricker zahteva končanje korejske vojne ^ RAIN Vremenski prerok pravi: Senator je rekel, da demokrati zavirajta proizvodnjo, mesto da bi jo pospeševali. IRONTON, O. — Zvezni senator John W. Bricker, ki je govoril tukaj na ljudskem shodu, je dejal, da je za zaustavljanje inflacije potrebnih troje stvari: “Prvič, korejska vojna se mora častno končati. Drugič, de-ficitno financiranje se mora nehati. Tretjič, produkcija se mora zvišati.” ' Demokrat j e ne kažejo nobenih znakov, da jim je mogoče končati korejsko vojno. Oni so prav tako nesposobni, da bi u-ravnovesili proračun ter končali svoje deficitno financiranje. Dalje oni s svojimi regulacijami, kontrolami in drugim metodami dušijo in zavirajo proizvodnjo, mesto da bi jo pospeševali.” BALKANSKA ANTANTA NA VIDIKU? Jugoslovani, Turki i n Grki se obiskujejo in si vračajo obiske. — Kaj neki pravi stric Joža k tem skokom svojega nekdanjega ljubljenca Tita? BEOGRAD. — Poročila iz Grčije in Turčije naznanjajo, da je jugoslov. vojaški misiji, ki je te dni obiskala obe ti dve državi, uspelo zravnati tla za možno u-stanovitev Balkanske antante, ki bi nevtralizirala Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. Jugoslov. delegatje so razveseljeni nad prisrčnm sprejemom ki so ga bili deležni od grških in turških vojaških in civilnih oblasti. Zdaj bosta kmalu prispeli v Jugoslav j o grška in turška vojaška misija, da vrneta obisk. Kar se tiče Amerike, stori vse, kar more, da obodri tesneje sodelovanje med temi državami. Kakor naznanjajo jugoslovanska poročila, se amer. vlada pripravlja dati francoskim, angleškim in zapadnonemškim tovarnam velika naročila za opremo jugoslov. armade, račune pa bo, kakopak — plačal Stric Sam. Dalje naznanjajo jpg. poročila, da se 200 jugoslov. letalcev pripravlja za odhod v Ameriko, kjer se bodo izvežbali v rabi jet-letal, ki jih bo dala Titu Amerika. Počasi pa gotovo! BEOGRAD. — V jugoslovansko armado se je vrnilo znatno število bivših jugoslovanskih poklicnih častnikov, ki poučujejo v vojaških šolah. Tito je vsem tem dal iste čine, ki so jih imeli, ko so ob koncu sovražnosti zapustili armado ter so deležni vseh prerogativov in prednosti, ki gredo njihovim činom in klasifikacijam. ------o-----— Žena se je sežgala MILWAUKEE, Wis. — Mrs. Marguerite Albert je menda docela obupala, sicer ne bi naredila tako žalostnega konca. — Stopila je v kleti v oljni ‘furnes’ zaloputnila vratca za seboj ter odvila plin. Njeno sežgano trup-jo je našel njen mož, ko se je vrnil z dela domov. SPET UPOR UJETNIKOV V KOREJI Pri zatrtju upora v ujet-niškem taborišču je bilo 45 komunistov ubitih, 120 pa ranjenih OTOK CHEJU, Koreja.—Včeraj so zavezniški vojaki v tukajšnjem ujetniškem taborišču pri zatrtju upora vojnih ujetnikov, ubili 45 komunistov, 120 pa ranili. V bojih sta bila lahko ranjena dva ameriška vojaka. Tozadevna rabuka je nastala ob proslavljanju tretje obletnice ustanovitve komunist, vlade v Kitajski. Kljub poveljnikovi prepovedi so ujeti komunisti v taborišču začeli prepevati ter mahati s komunističnimi zastavami. Straže so poklicale poveljnika, ki je razglasil preko zvočnikov, da če se demonstracije nemudoma ne nehajo, se bo nastopilo s silo. — , .... . v... Ujetniki se za ukaz niso zmeni- pobratim,ja najvecjih na- „ Nat0 sta vdrla v taborišfe prodnjat™ sveta - t,lovcev, m . 0(lreda ho, ki s0 ju ko_ najvecjih nazadnjakov, Turkov, munisti jeli , kame„/em in grških monorltofaststov in ame-j orožjemi kat s0 izdi,ali risKih imperialistov je popolna. raznih kovlnskih predmetov. Le ka,; bodo rekli naši Prosve- taši in ostali progresivci k tem “bratskim zagrljajem”? — In jugoslov. kominformovci? — In jugoslovansko ljudstvo, ki si ne bo moglo zmencati oči? ... — Ured.). -----o----- Deset zidarjev ubith v Chile SANTIAGO, Chile. — Tukaj se je podrl oder, na katerem so stali zidarji in njihovi pomočniki, ki gradijo novo veliko bančno poslopje. Deset zidarjev je bilo pri padcu ubitih, 28 pa ranjenih. PREDSEDNIK GOVORI 0 EISENH0WR0VIH ZMOTAH Truman vprašuje, zakaj Eisenhower, kot poveljujoč general v Evropi, kjer je bil v tesnih stikih s Sovjeti, ni posvaril dežele pred sovjetskimi imperialističnimi nameni. (Vse gre torej kakor po maslu in Izgleda, da Tito ne bo postal spokornik Švedska letala za Izrael STOCKHOLM, švedska. Švedska zračna sila bo prodala 57 bojnih letal — 25 Izraelu, 32 pa Dominikanski republiki. RIM. — Vse izgleda, da so se Sovjeti odpovedali upanju, da bi se Tito spokoril in se vrnil nazaj v občestvo Moskve. To je razvidno iz nove situacije v Albaniji, kjer so bolgarski komisarji in “svetovalci” prevzeli vlogo, ki so jo prej tam igrali jugoslovanski komunisti. Sovjeti so po vsej priliki upali, da bodo Tita vrgli njegovi lastni komunisti, ki so tajni ko-minformoci, ali pa da bo Tito podlegel ekonomskemu pritisku. Zgodilo se ni ne eno ne drugo. Pred morilci je zaščitila Tita Rankovičeva policija, gospodarskega propada pa so ga rešile Amerika in druge zapadne države. NA TRUMANOVEM VLAKU. — V celi vrsti krajših govorov na železniških postajah Montane, je rekel predsednik Truman o gen. Eisenhowerju sledeče: 1. Da se je predal “republikanskim reakcionarjem, vključno senatorju Taftu, ki ga imajo zdaj popolnoma pod svojo kontrolo.” 2. Da ne ve o vladnih zadevah ničesar razen tega, kar je slišal v armadi, v kateri je bil vse svoje življenje; “vse, kar vedo v armadi, pa je to, koliko lahko potrošijo.” 3. Da je zelo škodoval deželi, ker je ni posvaril pred komunističnim ogrožanjem miru, ko je imel po drugi svetovni vojni mnogo opravka s Sovjeti. Nato je Mr. Truman pobijal trditev republikancev, da bo zavladala v deželi depresija, čim bo konec “vojne ekonomije”. “Nobene depresije ne bo”, je rekel predsednik, “toda utegne pastati, če dobe Amerikanci kontrolo nad deželo’ j— Vse govorice o depresiji so mlačva prazne slame”, je pripomnil predsednik. Nato je spet obnovil svoj napad na Eisenhower j a, rekoč: — “Kombinacija uniformiranega generala v Beli hiši in ‘specialnih interesov’ na voznikovem sedežu državnega voza, — vse to nas res lahko zapelje v propast in nas po vsej priliki tudi bo.” Mr. Truman je nato dejal, da je bilo Eisenhower j evo šolanje iz in vežbanje zgolj vojaško na podlagi pravila: “Ti stori to, pa je bilo storjeno, — ti stori ono, pa je bilo spet storjeno.” Delo predsednika pa je delo sodelovanja z ljudstvom, ki ga'gj ljudje je treba prepričati, kaj naj stori,! a(;oms^jmj “če bi bil Eisenhower dal deželi leta 1945 boljši nasvet, bi ne imeli toliko težav, zbuditi deželo k zavesti o nevarnosti komunističnega imperializma v letih 1946, 1947 in 1948.” (Resnici in časnikarski točnosti na ljubo naj pripomnimo, da je Mr. Truman v tem primeru nekoliko pozabljiv. Kaže, da je pozabil, da je komaj pred dobrim letom tudi sam dejal, da je “Old Joe a Good Fellow”, s katerim se bo dalo izhajati. In ker je stari Jože — Sovjetija, je bil torej tudi predsednik istih misli kot Eisenhower. Ured.). “Naravno, da vsi delamo napake, toda Eisenhower je bil poveljujoči general v Evropi ter v tesnih stikih s Sovjeti. Njegov nasvet je bil zato zelo uvaževan, toda bil je deželi v veliko škodo.” Nato je predsednik še rekel, da ne more nihče zanikati, da nismo storili vsega, kar smo mogli, za mirno sožitje s Sovjeti, toda vsi naši poizkusi so se izjalovili. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Armada je objavila tajnost novega atomskega topa Poroka— Mr. in Mrs. Frank Grili, 14825 Hale Ave., naznanjata, da se bo njuna hčerka Daniella v soboto 4. okt. ob 9:30 zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., poročila s Frankom Žnidar, sinom Mr. in Mrs. Frank Špenko, 15410 Calcutta Ave. — Biloi srečno! Kdo pogreša— Na Bliss Ave., so bila najdena otroška očala. Kdor jih je izgu-ail, jih lahko dobi na 1131 E. 63 St. Poroka— V soboto 4. okt. ob 10:30 se bosta v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., poročila France Lorber, sin Mr. in Mrs. Lorber 13810 Eaglesmere Ave. in Vincencija Kržišnik, hčerka Mr. in Mrs. Kržišnik, ki ima znano čevljarsko delavnico na 15701 Waterloo ,Rd. Bilo srečno! 12. obletnica— V nedeljo ob 10. uri bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Franka Vidic v spomin 12. obletnice njegove smrti. Tretja obletnica— V ponedeljek 6. oktobra bo ob 8:30 v cerkvi sv. Pavla na E. 40. St., sv. maša za pok. Jožefa Jak-šič v spomin tretje obletnice njegove smrti. -------o------- Slovenska pisarna Sl 16 Glasa Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 da bo prav in kar bi v prvi vrsti moralo storiti. “Vojaški človek pa ne poseduje te vrste razpoloženja, ker je vajen samo ukazovati.” Pred tem je Mr. Truman v Havre, Mont., dejal, da Eisenhower ni imel uvidevnosti, da bi posvaril deželo o namenih Sovjetije po drugi svetovni vojni. Leta 1945 je zagotavljal kongresu, da si Sovjetija na vso moč prizadeva za ohranitev dobrih odnošajev z Zdr. državami. Po vojni, ko je bil še vedno poveljujoči general vseh bojnih sil v Evropi, je Eisenhower še vedno trdil, da ne vidi razloga, zakaj ne bi ostali Amerika in Sovjetija dobri prijateljici. Top tehta z vozilom vred 85 ton, je 84 čevljev dolg ter strelja na razdaljo dvajsetih milj. WASHINGTON. — Armadno poveljstvo je opustilo strogo tajnost, ki je obdajala prvi ogromni atomski top, katerega so si zdaj ogledali časnikarji ter dru-Top lahko strelja z izstrelki v daljavo Kaj povedo olimpijski veslači o razmerah v Jugoslaviji Danes deloma oblačno in mnogo bolj hladno. Dežni prši in hladno ponoči. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 2. oktobra 1851 je bil rojen Ferdinand Foch, marša! Francije in šef zavezniških armad v prvi svetovni vojni Umrl 20. marca 1929. INTERNATIONAL NEWS SERVICE je razposlal po svetu posebno poročilo o jugoslovanskih olimpijskih veslačih, ki so na poti z olimpijskih tekem nazaj domov, ostali v Nemčiji, zaprosili za politično pribežališče in povedali razloge, zakaj to store. Takole je poročilo v izvlečku: “Osem članov jugoslov. olimpijske skupine veslačev je zaprosilo za pribežališče v Zapad-ni Nemčiji. Slavko • Jankovič, ki je upravnik skupine, je dal za International News Service tole izključno izjavo: “življenje v sedanji Jugoslaviji je slabše kot v peklu. Men- da je celo hudič boljši kot Tito./sto in samo oportunistična. De-Prosimo za politično pribežališ- jansko je on ostro proti Zapadu in popolen komunist. “Mi smo nedavno obiskali Francijo, Nemčijo in Italijo. Tako smo mogli videti življenje v zapadnih deželah. “V Helsinkih, kjer smo se u-delhževali olimpijskih veslaških tekem, smo dobili še zadnje pobude, da zaprosimo za azil in ostanemo v zapadnem svetu “Med člani moštva so inženirji, električni tehniki, dijaki in delavci, ki vsi zelo žele emigri-rati v Kanada, da bi tam delali v svojh poklicih. Radi bi pa os-stali vsi skupaj, da bi nastopali kot klub veslačev - amaterjev. če na Zapadu, morda v Kanadi, ker nikakor nismo voljni, da bi se vrnili nazaj v titovski sistem suženjstva. “Čeprav so naši razlogi, da prosimo za pribežališče, predvsem politični, vendar so tudi drugi, podrejeni gospodarski razlogi za to. “Mi smo vsi odločni protikomunisti, protititovski Hrvatje. 85 odstotkov hrvatskega ljudstva je popolnoma nezadovoljno s Titovim domačim programom, ki ne dovoljuje prav nikakšne osebne svobode. “Titova zunanja politika je oi- lmen članov moštva ne smem izdati radi zaščite njihovih sorodnikov, ki so doma.” STOTINE NOVIH BEGUNOV Pariški list “Le Figaro” javlja dne 26. avgusta t. 1. “Osmim jugoslovanskim državljanom je uspelo, da so zbežali v Italijo. Deveti je bil ranjen na jugoslov. meji. Pet jih je ubeglo tako, da so prešli iz zone B v zono A Tržaškega ozemlja, trije pa so prestopili mejo pri Trbižu.” V Gradec, v Avstrijo pa je pribežalo iz Jugoslavije tekom julija in avgusta nad 300 ljudi 20 milj. Z motornim vozilom, na katerem je montiran, tehta 85 ton. Top krene lahko kadar koli nanese potreba s ceste ter nadaljuje svojo vožnjo preko polja, hribov in dolin, kjer koli je pač potrebna njegova uporaba. Za akcijo je top pripravljen 20 minut po svojem prihodu na določeni kraj. Merilna točnost topa je štirikrat natančnejša kot je znašala točnost pri težkih topovih v drugi svetovni vojni. Dolžina topa in vozila, na katerem je top montiran, znaša 84 čevljev. Cev topa je dolga skoraj 40 čevljev, njegovi izstrelki pa so kalibra 280 milimetrov ali 12 palcev. ----—o------ Pilot je odšel od padlega letala CHILLICOTHE, O. — Policija tukajšnjega kraja se ogleduje za pilotom, ki je zasilno pristal s svojim letalom, nato pa izginil kakor bi se bil v zemljo vdrl. Neki farmar, kije videl prizor, je povedal, ko je letalo ploskoma padlo na zemljo, je letalec splezal iz njega, si pogladil obleko, pogledal po razbitem letalu, skomignil z rameni ter počasi odšel Kefauver bo agitiral za Stevensona WASHINGTON. — Senator Estes Kefauver, neuspešni kandidat demokratske stranke za predsednika Zdr. držav, bo šel na kampanjsko potovanje v prid kandidature gov. Stevensona. DR. MIHA KREK sporoča, da pride na občni zbor Lige (v ponedeljek zvečer v šolski dvorani pri sv. Vidu), če ne bo kake nepredvidene ovire. TETA NA KONJU je v nedeljo tako zelo ugajala na St. Clair Ave., da je bila ponovno povabljena k sv. Lovrencu tam v adventu. TEDEN SV. PISMA. V naši pisarni dobite točen ponatis ljubljanske izdaje Sv. pisma Nove zaveze v dveh delih (1. Evangeliji in Apostolska dela ter 2. Pisma apostolov in Skrivno razodetje). Cena za obe knjigi $4. V vsako krščansko stanovanje spada tudi Sv. pismo. ------o----- 48 bombnikov napadlo tovarno kemikalij tik Mandžurije SEOUL, Koreja. Osem in štirideset težkih ameriških bombnikov, tako zvanih super letečih trdnjav, je napadlo veliko tovarno kemikalij v Severni Koreji, tik mandžurske meje, na katero je vrglo 425 ton eksploziv. Ta napad je bil izvršen na kraj Namsan na južnem bregu reke Jalu. Vsi ameriški bombniki so se srečno vrnili s tega poleta. HAJNOVEJSEVESTI HONG KONG. — V Peipingu se vrši “mirovna konferenca,” ob kateri priliki so spustili v zrak 5,000 belih golobov in roj jet-letal. Na tej konferenci je tudi kakih petnajst Ame-rikancev, o katerih je državni tajnik Acheson rekel, da bodo morali dokazati, kako in kje so dobili vize in potne liste. ALEXANDRIA, Va. — Senator Nixon je označil Trumanov napad na generala Eisenhower ja kot najbolj ‘strupen šmir’ v zgodovini ter pozval kandidata Stevensona, naj ta napad obsodi. ^HTl Ameriška Domoveiva Of U¥ Bij,tJJL^Jk^L.tJSSSSSSSSSBiar ' .' •.!• I «*V8MT_i •117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0623 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 fos 6 months; $4.00 for 3 months, Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. 3 No. 192 Thurs., Oct. 2, 1952 Še o beguncih Ljudje so se že čisto privadili na misel, da je vprašanje beguncev že pokopano, da beguncev več ni. Amerikanski zakon o doseljevanju beguncev je potekel, IRO je zaprla svoja vrata, torej mislijo, skrbi za begunce se lahko odlože. Pa temu žal ni tako. Začetkom tega leta je bjlo samo v Evropi še okoli 400,000 beguncev in to vkljub temu, da je iRO spravila v nove kraje nad en milijon beguncev. Ti zaostali begunci so pa veliki reveži; po veliki večini so to ne-doletni otroci brez staršev, bolehni ali trajno bolni ljudje, pohabljenci in slični nesrečneži. Kar je bilo za delo sposobnega, je po večini že preseljeno. Kako pa životarijo ti nesrečni ljudje? Okoli 280,000 jih je raztresenih po Evropi, kjer živijo, kakor pač morejo. Okoli 120,000 jih je pa še zmeraj po taboriščih: po 50,000 jih je v Nemčiji in Avstriji, okoli 10,000 jih je v Italiji, ostali so po taboriščih v ostalih evropskih državah. Kar jih je zunaj taborišč, živijo na lastne stroške; ako jim preti nevarnost, da bi morali trajno gladovati, jim pomagajo dobri ljudje, dobrodelna društva in ustanove in socijalni uradi posameznih držav. Podpore iz teh virov so pa zelo pičle: ti reveži vedno tožijo, kako beraško morajo živeti in kako jih tare skrb za bodočnost. Kar jih je pa po taboriščih, jih pa vzdržujejo večinoma države, v katerih se taborišča nahajajo; te države gledajo seveda, da jim to povzroča čim manj stroškov, zato zahtevajo od taboriščnikov, naj skušajo kaj delati, dokler so še po taboriščih, in jih naganjajo, naj se čim preje postavijo na lastne noge. Pa kaj morejo storiti ti reveži, ko je Komaj 10% med njimi takih, ki lahko konkurirajo na delavskem trgu. Kakšni so pa odnosi posameznih držav do beguncev? V ZDA je močno gibanje, da se dovoli doselitev še zaostalim beguncem. Letos je to gibanje doživelo neuspeh; kongres je sklepanje o topoglednem zakonskem osnutku odložil. Predsednik Truman pa ne odneha; imenoval je novo komisijo, ki naj preštudira na novo to vprašanje in stavi primerne predloge. Stvar torej ne počiva in nekaj upanja je še, da se bodo vrata ZDA beguncem ponovno odprla. Druge prekomorske države nimajo več kakih posebnih zakonov o doselitvi beguncev, ne zapirajo jim pa vrat: begunci morajo izpolniti za doselitev tiste pogoje kot navadni kandidatje za imigracijo; begunci žal teh pogojev velikokrat ne morejo izpolniti. Evropske države so doselitev beguncev ustavile češ, da imajo dosti prebivalstva; Anglija, kjer manjka delavcev, pa se izgovarja, da ji tega ne dovoljuje — plačilna bilanca! Malo bolj tehten, akoravno navidezen razlog bi si Angleži že lahko izbrali. Stanje beguncev pa je tako težko, da ga mednarodna javnost ne more prezreti. Tako je na primer 16 držav sklenilo v Bruslu, da se osnuje poseben komisarijat za begunce, ki naj bi bil neke vrste naslednik bivše IRO. Imenujejo ga PICMME. Komisar za to ustanovo je že imenovan, napravil je že tudi načrt, kako naj ta ustanova pomaga beguncem, in izračunal stroške. Pravi, da bi bilo potrebno vsaj 36 milijonov dolarjev, ako bi ta ustanova hotela spraviti večino sedanjih beguncev do novega stalnega bivališča in do kruha. Dobila je pa ta ustanova do sedaj komaj en milijon dolarjev; razumljivo je torej, da ne more kaj prida storiti. Trdi pa vkljub temu, da se ji je posrečilo, da je preselila kakih 115,000 beguncev v nove domovine. S preseljevanjem beguncev so torej zvezane velike težave. Kaj torej narediti z njimi? Na splošno prevladuje misel, da vseh beguncev ne bo mogoče nikoli preseliti in da je zato najbolje, da se vključijo v tiste države, kjer sedaj živijo. Da bi pa tam mogli začeti z novo eksistenco, jim je potreben kapital, ki naj ga posodijo države, v katerih se be-gunri nahajajo. Mišljene so pri tem predvsem Avstrija, Nemčija in Italija. Te države načelno tej misli niso nasprotne, pravijo samo, da nimajo denarja in da bi denar za take namene morale založiti bogate države. V Avstriji na primer bi se moglo na novo ustaliti okoli 100,000 beguncev, toda tem je treba posoditi okoli 21 milijonov dolarjev. Menda se vršijo pogajanja med posameznimi državami, kako bi se spravil ta denar skupaj, kajti Avstrija sama ga ne premore in ima svojih Volksdeutscherjev več kot preveč. V Nemčiji je v teku podobna akcija. O Italiji se ne sliši ničesar. ^ Razne velike dobrodelne ustanove, kot na primer NCWC v ZDA, tudi niso pozabile na begunce. Pomagajo kolikor morejo, toda imajo zelo pičlo odmerjena sredstva in morejo pomagati le v najbolj kričečih slučajih. Bilo bi beguncem v veliko korist, ako bi te organizacije koordinirale svoje delo in napravile skupne akcije, posebno za one begunce, ki niso več sposobni za delo. Ker je delovanje teh podpornih ustanov razbito, letajo begunci pogosto čisto nepotrebno od ene do druge in ne dosežejo ničesar. Na drugi strani pa so te organizacije dosegle tudi lepe uspehe in obvarovale beraške usode mnoge stare, bolne in "pohabljene begunce in njihove družine. Vkljub tem uspehom pa še zmeraj životari par sto tisoč beguncev po Evropi in gleda z otopelim strahom v bodočnost. Med njimi je tudi dosti Slovencev, nas pač ne manjka pri nobeni nesreči. Koliko jih je, ne ve nihče. Morda samo nekaj stotin morda par tisoč. Živijo samo deloma po taboriščih, precej se jih bori za obstoj zunaj taborišč, le malo je takih, ki so prišli za trajno v zavode dobrodelnih ustanov. Kar jih ni po takih zavodih, imajo zelo siromašno življenje in je pri njih mnogokrat tudi lakota doma. So mnogi, ki to stanje prenašajo junaško, drugi ga iz lahko umljivih človeških razlogov pretiravajo. Najhujša bolečina za vse skupaj pa je ta, da nimajo v žepu počenega groša in da tudi ne vedo, ako ga bodo še kdaj imeli; tako stanje ubija tudi ljudi, ki so navajeni na nesrečo in trpljenje. Kdo jim pomaga? Stalno se briga zanje Liga S. K. A. Njena sredstva so pa zelo omejena in pojemajo od leta do leta. Večina ljudi, med njimi je žal tudi bivših beguncev več kot preveč, misli, da Lige sedaj ni treba več podpirati, ker je beguncem trenutno dostop v ZDA nemogoč."Ne pomislijo, pa, da je po Evropi še mnogo raztresnih tropov beguncev, ki za njih vsakega par dolarjev pomeni že pravo bogastvo, več pa Liga posameznikom tudi dati ne more. Nekaj beguncev je dalje tako srečnih, da imajo po svetu sorodnike, prijatelje in znance, ki jim pomagajo od časa. Naj te vrste dobrotniki ne omagajo v svojih delih usmiljenja, akoravno jih morda včasih prime taka skušnjava. Kdor pa se ne zmeni več za begunce, naj pomisli, da so to nedolžne žrtve komunizma in da se nič ne ve, ali ne bo tudi njega zadela enkrat taka usoda, čeprav se ji je dose-daj srečno izmikal ali pa ji srečno ušel. ^ J. A. igralka svetoštefanskega odra Josefina Mokorel. Sedaj se počuti že bolje, želimo ji skorajšnjega polnega okrevanja. V faro sv. Štefana je prišla družina Jerice Logonder iz Peorie. Naj bi se med nami dobro počutila. Pozdrave vsem čitateljem Ludvig Jelenc. Ziaii jubilej Dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE’’ V AMERIKI Nevarna nesreča To poletje smo v našij Novi-naj nekajkrat pisali od dobro poznanega čikaškoga našega rojaka Mr. Steven Kelenca. Nazadnje je bilo poročilo, kak se je vozo na obisk v Kanado. Pre-minoči tijeden smo pa zvedeli slabo novico, kak so se ponesrečili na poti na sprevod umrlo-ga Andraža Zavec v Michigani. Mrs. Roza Balažič, štera je tudi sama bila pri toj nesreči, nam je od toga poslala eto pismo: “Spoštovani gospod vrednik! Z etim pismom Vam sporočam od nesreče, štero smo imeli sep tembra 18. Toga dneva zajtra smo dobili žalostno vest, ka mrli Andraš Zavec v Michigani. Kak znate, Mr. Kelenc zdaj delajo. S pokojnim sta bila velkiva prijatelja. Povabili so tudi mene, naj bi šla z njimi na sprevod. Ob ed-noj vuri dneva 18. septembra smo se že odpeljali iz Čikage Mr. i Mrs. Kelenc i jaz. Kda smo si vsedli v karo, smo vsi eden tihi vzdihljaj imeli: Bog nam naj pomaga. Dež je šo Pa ne preveč. Mr. Kelenc so lepo počasi vozili. “Imamo čas do večera. Kda pridemo do Michigana, te mo malo počivali i večerjali.” Kda smo prišli do Michigan City, te se je kara samo začnola vrteti in obračati. Mrs. Kelenc zaklicali, “Jezus, Marija!” Mr. Kelenci je slabo prišlo. Kak je bilo za tistim, sama več ne vem.” Najbolj je bila potučena Mrs Kelenc. Počeni ima dve rebri i potreto ramo. Mr. Kelenc so dobili vdarec i rano na pravoj roki. Mrs. Balažič nima kake poškodbe, toda tudi hude vdar-ce. Takoj je bila na kraji nesreče pomoč: ognjegasci i am-bulančni voz. Najprle so vse tri odpelali v bolnico i Mr. Kelenci prvomi zašili rano na roki. Šest šivov so jim mogli dati. Mrs. Kelenc so ostali v bolnici, ovi-va dva sta pa šla v hotel prenočevat. Drugi den je vse ambu-lančni voz odpelao v Čikago na dom Mr. Kelenca. je bio tudi Mr. Anton Hozjan. I tudi on je zdaj že doma. Obema želemo skorajšnje zdravje. 40 letnico poroke sta v krogi svoje družine i najožišij prija-telov preminočo nedeljo obhajala Mr. i Mrs. Frank Golinar. Mislim, ka po pravici lahko pravimo, ka je to 40 letnica srečnega krščanskega zakonskega življenja, čeravno je v tej šti-ridestij letaj bilo tudi zadosta križov i težav. Eli modri Mr. Golinar i skrbna Mrs. Golinar sta ne samo vesele, nego tudi žalostne dneve svojega življenja prenašala s krščanskim gledanjem. Bog je njihovo vernost blagoslove s številnov bo-gaboječov družinov, ki so dika svojemi dobromi oči i svojoj kr-ščanskoj materi na njihove jesenske dneve življenja. Bog naj ohrani Golinarovoga Franka i Golinarovo mamo ešče duga srečna leta! — Rev. J. Godina. --------------o----- Blagoslovitev nove cerkvene dvorane Chicago, 111. — Pred dobrim letom se je začela akcija za novo cerkveno dvorano pr fari sv. Štefana. Stara dvorana v šolskem poslopju je predelana v šolske prostore. Tako ni preostalo nič drugega kot zgraditi novo stavbo, ki naj bi služila za dom številnim e’erkvenim organizacijam, predvsem mladini. Poleti je bila stavba pod streho. -Nova dvorana je tik cerkve sv. Štefana in je dovolj obsežna, da bo lahko v vsem zadoščala potrebam. Dvorana je moderno opremljena, njena je gradnja stala nad $100,000 ter je v pravi ponos te slovenske fare, posebno pa njenega delovnega in priljubljenega župnika p. Lenarda Bo-golina. Slovesnost blagoslovitve nove dvorane bo v nedeljo 12. okt., opravil jo bo msgr. Butala, župnik slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu. Ob 10:30 bo sv. maša, takoj nato pa blagoslovitev dvorane. Zadnja sv. maša ta dan bo ob 12. uri. Cleveland, O. — Pol stoletja je dolga doba, v tem času se človek postara. Tudi pri društvu je 50 let že dolga doba., Skoro vsi ustanovniki so pomrli, le dva sta še ostala živa. Ta dva srečna rojaka sta Andrej Slak in John Zotler. Oba sta tudi naročnika Ameriške Domovine. Veliko je spremenilo v 50 letih. Nekdanji naši domovi so večinoma prenovljeni. Seje pri društvih so vse drugačne, kot so bile pred pol stoletja. Razumljivo, saj smo se tudi ljudje spremenili. Vse je nekam bolj moderno. Vendar in morda prav zaradi tega je potrebno in prav, da od časa do časa spomnimo naših pionirjev, ki so brez posebnih zadevnih skušenj ustanavljal društva po Ameriki, ki so veliko dobrega storila. Hvala njim, ki so vse to delo s trudom opravili. Ob proslavi 50-letnice našega društva v nedeljo 5. okt. bo ob 10. uri sv. maša za vse žive in mrtve člane in članice društva v cerkvi sv. Lovrenca. Sv. mašo bo daroval č. g. msgr. Butala, duhovni vodja KSKJ. Popoldne ob 5. uri bo slavnostni banket v dvorani SND na E. 80. St. Na banket bo prišel tudi glavni predsednik KSKJ John Germ, iz Pueblo, Colo. Iz Jolieta prideta gl. tajnik J. Zalar in Mr. Gospo-darič, iz Eveleth, Minn. pa George Brince. Navzoči bodo kulturna jj^ronika “Teta na konju” Liga slov. kat. Amerikancev je sicer dobrodelna ustanova, ven- popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. — Collinwood. J. K. Pismo iz Oirarda, 0. Girard, O. — Lepe jesenske dni imamo, toda to nas ne more prevarati. Zima se nam naglo bliža in treba bo ostati doma. Starost se nas loteva. To res ni posebno razveseljivo, pa vendar moramo biti še kar zadovoljni, če pomislimo na razmere, v katerih žive naši v stari domovini. Mi imamo vsaj svobodo, oni pa prav te najbolj pogrešajo. Nekateri ljudje hodijo v stari kraj, da se na lastne oči prepričajo o življenju tam. Ko pridejo nazaj, pa hvalijo vse vprek. Jih je pa nekaj, ki kljub vsemu povedo resnico. Kaka svoboda je v Jugoslaviji nam lepo pove pismo, ki sem ga nedavno dobil z Vrhnike. Takole se glasi: “Bliža se nam stoletnica blagoslovitve cerkve sv. Pavla. Pa se je ne veselimo preveč. Krogel, ki ima veliko besedo v usnjarski tovarni se je izrazil, da bomo že videli, kaj bo prinesla. Vršila se bo ta proslava 5. okt. Pritrkavanje je prepovedano, zvone pa lahko samo pet minut. Ministrantovske obleke so prišle iz Amerike. Za nje smo morali plačati 20,000 dinarjev carine, seveda tudi vsi glavni odborniki Podobice, ki so bile tudi posla- iz Ohio in veliko naših prijateljev. Društvu sv. Lovrenca želimo, da bi lepo napredovalo in slavilo pri polni moči in delavnosti tudi 75-letnico in 100-letnico. K njegovemu preteklemu delu mu pa iskreno čestitamo. Člani in članice naj se polnoštevilno udeležijo sv. maše ob 10. uri in popoldne ob 5. uri banketa. Pozdravljeni Jakob Resnik Igra “Pri kapelici’ Vsem trem ponesrečencem že-LV °Wirju te slovesn°sti bo turno. k, hi se kak najprle po> ^ “T bodo sodelovali: pevski zbor fare sv. Štefana pod vodstvom organista Franka Zupana, pevski lemo, ka bi zdravili. CLEVELAND 25 letnica Števanovoga dru-tva . (KSKJ 224) de Cleveland, O. — Ob poti vasjo je stala Marijina kapelica. Z radostnim obrazom je zrla Marija iz kapelice na preproste kmečke ljudi, ki so jutro za jutrom hiteli na svoja polja in se zvečer zmučeni, a vendar zadovoljni vračali domov. Ob večernem Ave so se ljudje radi ustavljali pri kapelici, da pošljejo Mariji še zadnji pozdrav, očetje proseč blagoslova za polja, matere varstva za svoje otroke. Tu je tudi vsak večer bogata Reparjeva Metka prižigala lučko pred Marijo za svojo pokojno materjo in zraven še izročala Mariji svojo mlado ljubezen do Ivana, poštenega kmečkega fanta. Nekega večera pa je bil poštar, ki je nesel s postaje večjo vsoto denarja, pri kapelici ubit in izropan. Sum je padel na Ivana, ki so ga zvečer videli z Metko pri kapelici in ki je nevede stopil v lužo krvi. Bil je obsojen na 20 let ječe. Uboga Ivanova mati, uboga Metka. Obe sta bili za trdno zbor iz Jolieta in pevski zbor iz prepričani, da Ivan ni morilec, se obsluža- J South Chicago. Med drugimi od- j čeprav so bile vse okoliščine in vala v nedeljo z velkov mešov ličnimi gosti bo tudi okrajni al-, priče proti njemu. Zato sta še odvečara pa z bankietom , derman Mr. Joseph Ropa. Vstop-j bolj goreče iskali pomoči ne iz Združenih držav, so zaplenili in jih bodo morda dali šele po proslavi. Hud pritisk vlada na vseh straneh, posebno pritiskajo na mladino. Velikega slavja v Dolenjskih Toplicah so se morali vsi udeležiti. Ljudi, ki so zaposleni v tovarnah ali kakih drugih državnih podjetjih, so strašili, da bodo odpuščeni iz služb, če se proslave ne vdeleže. Imamo dva zelo dobra duhovna, pa se bojimo za nju.” Taka je ta svoboda! Bližajo se nam volitve. Vsaka stranka hvali svoje. Dokler so kandidatje, vsemogoče obljub-Ijajo, ko so pa enkrat izvoljeni pa na svoje volilne obljube hitro pozabijo, pa naj bodo demokrati ali pa republikanci. Mi v Ohio imamo kot kandf-data Frank J. Lauscheta za go-vernerja. On pravi, kar boste izvolili, to boste imeli, če so vo-llici mnenja, da sem vreden za governerja, me bodo izvolili, če ne, pa ne. Pove vse po resnici. Jaz mislim, da je prav, da ga vsi volimo 1. ker je poštenjak, 2. ker se je doslej dobro izkazal, 3. ker je naše krvi. V soboto bomo imeli pri nas vinsko trgatev. Slov. moška zve-za jo prireja s pomočjo Slov. ženske zveze, kot je pri nas že star običaj. Za muziko bo poskrbel J. Umek, o katerem vsi vemo, da dobro igra. Kaj imajo vse na sporedu, jaz ne vem. Nisem v prireditvenem odboru. Pravijo, da vse prezgodaj povem, kar da prireditvi ne koristi. No, bomo pa vse videli in zvedeli v soboto. . Prisrčne pozdrave vsem rojakom j. Anžiček. ‘ dar pa igra v življenju ameriških Slovencev v zadnjih letih tudi pomembno kulturno vlogo. V več slovenskih naselbinah so prevzele Ligine podružnice naravnost vodstvo kulturnega življenja med nami, to velja zlasti za podružnico v Clevelandu. “Slovenski oder,” ki deluje v okviru clevelandske Ligine podružnice, si je s svojimi nastopi pridobil naklonjenost in priljubljenost med svojimi rojaki. V preteklih letih se je nekajkrat s svojimi predstavami v resnici postavil. Tu in tam pa je imel manj srečno roko pri izbiri iger ali je bil prepovršen v njih pripravi za oder, zato je moral slišati tudi kritiko. Bila mu je koristna. Za otvoritev letošnje igralske sezone je “Slovenski oder” izbral v Clevelandu že znano veselo igro “Teta na konju.” Stvar sama nima bogve kake literarne vrednosti, njen namen je le zabavati gledalca in mu preskrbeti nekaj ur smeha. Ta cilj je bil tokrat gotovo tudi dosežen. Pri tako lepem jesenskem dnevu, ki je naravnost vabil ven iz mesta, je polna dvorana SND na St. Clair Ave. bila gotovo lep dokaz, da Ligine prireditve “vlečejo.” ob 10, v cerkveni Sv. Pavli : meši do se društveniki slikali. Odbor prosi kotrige, naj bodo točni tak pri sv. meši kak pri dvorani (oboje a E. 40 cesti). pri nice za koncert stanejo 50c in se Po ’ dobe v župnišču. V dneh 5., 6. in 7. okt. bomo imeli 40-urno pobožnost v cer-j je izkazala. In žarek sreče je zo-kvi sv. Štefana, župnik vabi vse pet posijal ubogi materi in neločljivo združil dvoje mladih src. iskali pomoči pri Mariji. Marija ni preslišala prošenj in vzdihov. Ivanova nedolžnost se banketi. I farane, da se te pobožnosti ude- V bolnici je bila Miss Etelka | leže. Kavaš. Bila je opererana i zdaj j Dve težki operaciji je prestala se zdravi na domi. — V bolnici' naša cerkvena pevka in znana Igro bodo igrali igralci “Lilije” v nedeljo 5. oktobra ob 3. uri — Glavno narečje v Pakistanu je urdu. Govorijo pa seveda še celo vrsto drugih, ki pa so si vsa vsaj do neke mere podobna in sorodna. Precjnja Indija, ki je bila preje združena v Indijskem cesarstvu, in je pripadalo britan-skerftu imperiju, je sedaj razdeljena v Pakistan in Indijo. Pakistan je razdeljen v dva dela, večji zavzema porečje reke Inda, manjši pa islamski predel Bengalije. Nastopili so sami stari znan.! razen ga. Marije Mauser, ki sir.'.: jo tokrat videli prvič na odru. Prvo dejanje se je lepo odvi jalo. Sluga čičigoj, ki ga je igral Janez Hauptman prav dobro, je zvedel od svojega gospodarja poročnika Staniča, da bi se ta rad poročil z gdč. Berlotovo. Major Ožbalt Rogelj (J. Varšek) pa je povedal, da iz tega ne bo nič, dokler ne bo govoril s Staničevo teto, bogato Argentinko. Jože Likozar je bil v vlogi poročnika Staniča prav dober. Njegova postava in nastop sta vlogi lepo odgovarjala, le v razgovoru z majorjem se mi je zdel premalo vojaški, premalo oficirski, to velja tudi za Janeza Varška (major Rogelj), ki je pa sicer svojo vlogo odlično rešil. V drugem dejanju je bil najbolj posrečen poročnik Kik, ki se je opravil v teto, da bi pomagal Staniču iz zadrege. Ivan Martinc, ki je igral poročnika Kika, je bil v vlogi tete odličen. Skoraj bi rekel, da je teto igral boljše kot oficirja. Dejanje je bilo odrsko v celoti zelo dobro. Izvrstno je bil podan zlasti konec, ko zleti sluga čičigoj skozi vrata. Hauptman je pijanega slugo mojstrsko igral. V tretjem dejanju hoče ga. Berlotova (M. Mauser) zvedeti kaj več o argentinski teti poročnika Staniča. Pri tem pa nima posebne sreče. Najprej se obregne vanjo že sluga ičičigoj, nato pa še prava teta, ki je slučajno v resnici prišla v domovino. Razgovor med Berlotovo in argentinsko teto je bil naraven in pristen. Obe igralki sta znali oderski prostor dobro izkoristiti. Zgodba se je srečno razpletla za Staniča, ki je dobil svojo Lidijo, pa tudi za poročnika Kika, ki se je pobotal z majorjem. O igralcih ne bi imel kaj posebnega več povedati. Bili so vsi nekako enakovredni v igri, nikjer ni bilo opaziti kakih posebnih težkoč. Igra je bila lepo enotna. V ga. Mauserjevi je dobil “Slovenski oder” novo igralsko moč. Po tem prvem nastopu bi bilo soditi, da je dobra karakterna igralka. Posebej je treba pohvaliti lepe kostume in sceno. Tokrat je bilo tudi to premišljeno in dobro urejeno. čeprav “Teta na konju” ni posebno zahtevna igra, moremo “Slovenskemu odru” na uspehu čestitati. Gledalci so imel prijeten popoldan in so se malo oddahnili od vsakodnevnih skrbi. Zadovoljni so odhajali. { Vili. I Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 28. novembra 1814. Zedinjenih Državah Q0fl0X. ||| Inkom, v Severne Amerike OCUCA. JUllCL, lil. 14. m dri. Illinois mala liU Nate geslo: “Vse aa vero. dom in narod; vsi isa enega, eden ea vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St. Jollet, Illinois 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard*St., Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St.. Joliet, Ili. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. Zapisnikar: JOHN NEMANIČ H. 650 N. Hickory St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, III. Duh vodja: REV. GEOR©E KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. O, IH. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St- Joliet. Ul. NADZORNI ODBOR: , . ANDREW GLAVACH, 2213 \V. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, IH JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet. Illinois POROTNI ODBOR: JOSEPH FAVLAKOVICH 38 Winchell St.. Sharpsburg. Pa. MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21st St., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, Ul. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, BI. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav * ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme s\ vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00. $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vika. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim Članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St- Joliet. IH- Dr. Josip Gruden Zgodovina slovenskega naroda Tako so pisali kranjski stano-1 ni poveljnik, deželni stotnik ko- vi papežu Sikstu IV., dobro vedoč, da imajo v njem mogočno oporo proti Turkom. Papež je res dvignil svoj .glas. V posebnem pismu z dne 24. junija 475 je ukazal nabirati vojake in denar za bojne namene in prirejati v ta namen cerkvene slovesnosti, obhode in javne molitve. Vladarji so se takrat pričeli živahno gibati. Cesar Friderik III. je meseca majnika sklical črno vojsko zoper Turke. Tudi ogrski kralj Matjaž je nabiral vojake. Benečani, Poljaki, Rumuni so obljubili pomoč. V jeseni se je dvignil Matija Korvin z 10,000 vojaki proti jugu, da napade novo turško trdnjavo Šabac na desnem bregu Save. Oblegal jo je 30 dni brez uspeha in še le z zvijačo se mu je posrečilo jo dobiti v oblast. Zaradi poznega letnega časa se mi lotil drugega vojnega podjetja, ampak se je vrnil domov,. da se pripravi za prihodnje leto. Vzlci vsem bojnim pripravam tudi 1. 1475 ni minulo brez turškega napada. Meseca avgusta so udarili Turki na Štajersko in divjali po Dravskem polju od Ptuja do Lembaha. Ko sta jim šla štajerski in koroški poveljnik s svojimi četami nasproti, se Turki umaknejo proti Savi do Brežic. Sedaj pridejo tudi Kranjci s svojim poveljenikom Ludo-vikom Kozjakom. Združene čete vseh treh dežel napadejo potem Turke pri reki Sotli, toda bile so preslabe nasproti turški premoči. Kristjani so šteli komaj 450 mož, Turkov pa je bilo 12,000. Zato največje junaštvo ni ničesar pomagalo. Mnogo plemenitašev je bilo v tej bitki ubitih ali pa odpeljanih v sužnosk Med mrtvimi so bili: Janez Gradnekar, Viljem Gali, Viljem Grasel, Andrej, vitez Naringer; med jetniki: Sigismund Polhajm, vrhov- roški Jurij Šenk in kranjski Budo vik Kozjak, Oton Semenič, Andrej Hohenwart in. še mnogo drugih. Za Jurij. Šenka so zahtevali Turki 4,000 goldinarjev odkupnine, za Ludovik.a Kozjaka 2,000, kar je bilo za tedanje čase izredno velika svota. Posledica nesreče je bila ta, da so krvoločni roparji postali še drznejši. Kmalu po sv. Mihelu so bili zopet na Slovenskem. Glasoviti Korošec Miha Cvitar jim je bil že drugič kažipot. Drli so mimo Krškega in Kostanjevice proti Kranju in Radovljici in hoteli prodreti na Koroško. Toda našli so gorske prehode na Ljubelju., Korenu in na Jezerskem dobro zavarovane, zato so razgrajali tem dalje po Kranj skem. Več kakor meseč dni so divjali od kraja do kraja, ne da bi se jim kdo v bran postavil. Števila sužnjev, ki so bili ob tem napadu odpeljani in velikosti nesreče sicer ni zabeležila nobena kronika, vendar si lahko mislimo, koliko škode je napravila turška ropaželjnost, ko je brez ovire toliko časa uničevala deželo. Kako so se bili Turki že seznanili z našimi kraji in navadami, priča napad na Muljavo ob Miklavževem semnju istega leta. Bosenski paša Ahmet je bil zvedel, da se tisti dan zbere na Muljavi pri Stični izredno veliko ljudstva iz vse Dolenjske. Zato pridivja naenkrat z močno četo nad iz-nenadene sejmarje, jih deloma poseka, deloma ujame in okoli 4,2 oseb obojega spola odpelje s seboj. Naslednja leta zaznamujejo višek turške sile. Vsako izmed njih je s krvavimi črkami začrtano v našo povestnico. Sedaj je bila ta, sedaj ona dežela glavno pozorišče turške divjosti. Vsi napadi so bili tako uniče valni, silni in krvavi, kakršnih ni bilo z lepa poprej Na dan pred sv. Marjeto, 11. julija 1476, je pridrla četa 4,500 konjenikov iz Hrvaškega proti Brežicam. Ker niso mogli črež Savo, jo udarijo prOoti samostanu Pleterje, ki je bil močno u-trjen. Samostan so brez uspeha naskokovali. Zato opuste obleganje in dirjajo proti Novemu mestu, potem čez Bloke, Cirknico proti oPstojni in naprej čez Vipavo proti Gorici. Od tu so jo krenili črez Črni vrh in Žire v loško okolico, Polhov gradeč in Logatec. Najsamot-nejše doline in grape so takrat videle Turka. Razun revnih kraških vasi je takrat občutil turško divjost tudi Lož. Ro- parji, ljudje so jim pravili ma-vharji (Sackmanner), so požgali mesto in prebivalce odpeljali. Ko je ta druhal prebredla vso Dolenjsko in Notranjsko, je odšla preko Kočevja in Kolpe na Hrvaško. En del, ki je štel blizu 2,000 mož, pa se je ločil od nje, šel pri Krškem čez Savo in plenil po Spodnjem Štajerskem, okoli Rogatca, Pilštajna, Kozjega, Sevnice in Brežic in se z bogatim plenom obložen vrnil domov. SIGN UP FOR SECURITY TODAY WHERE YOU WORK THROUGH THE PAYROLL SAVINGS Pf-AN MALI OGLASI Grozdje naprodaj Lepo rdeče in belo grozdje naprodaj po ugodni ceni. Vprašajte pri: Mary Vodičar, 847 E. 236 St. ali kličite RE 1-5315. -(194) Hiša naprodaj Na 15011 Cardinal Ave., je naprodaj hiša za 1 družino, 9 sob, 2 sobi na tretjem. Pripravno za oddati posamezne sobe. Lastnik MU 1-4893. —(193) Moikl dobilo delo MALI OGLASI Iščejo stanovanje Zakonski par z enim otrokom išče 3 ali 4 sobno stanovanje kjerkoli že. Kličite UT 1-3450. —(195) Išče sobe Starejša ženska išče 3 neopremljene sobe s kuhinjo ali pa če jo hoče kdo vzeti na “board,” da bi ji stregli. Dobra plača. Kličite UT 1-2281. Pohištvo naprodaj Pohištvo za jedilno sobo iz hrasta, 8 kosov, kakor novo, naprodaj zelo poceni. Pokličite IV 1-7540. Hiše naprodaj Renwood Ave., blizu E. 185 St., krasna hiša za 1 družino, 6 sob, po zelo zmerni ceni. Imamo tudi mnogo drugih dobrih kupov v Collinwoodu, Euclidu in E. 185. okolici. Cena zmerna. John Knific 820 E. 185 St. IV 1-7540 (194) Sobe se odda 2 sobi se oddasta zaposlenima moškima ali ženskama. Vprašajte na 915 E. 72 St. —(193) Hiša naprodaj V eni naj lepših predelov mesta, v okolici E. 185 st. in Lake Shore Blvd., je naprodaj šest-sobna hiša. Sobe so lepe, preproge od stene do stene, beneški zastori, ognjišče, plinsko gretje, garaža. Vselitev možna takoj, ker lastnik odpotuje iz mesta. Cena zmerna. Kličite IV 1-9258 ali IV 1-2252. (x) Prazna hiša naprodaj 21870 Fuller Avenue Blizu E. 222 St. in Euclid High School, lepe 6 sobe in kopalnica, furnez na plin, 2 garaža, cementni dovoz, se lahko vselite drugi teden. Cena znir Žana. Pokličite J. VAINGAT REALTY VU 3-1913 LO 1-4072 (193) VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte MOŠKI DOBE SLUŽBE Hahn Manufacturing Co. išče shaper hand za jobbing shop. Plača od ure. Nadurno delo! Prav tako išče tudi operatorja za horizontal boring mill. Plača od ure. Nadure! Hahn Manufacturing Co. 5332 Hamilton Ave. (194) Delo dobijo Štiri sobe brezplačno in še malo denarno nagrado dobi par, ki bi bil pripravljen čistiti malo pisarno. Obrnite se na Central Iron & Scrap 15725 Saranac Rd. ali po 6. uri zv. pa na 684 E. 160 St. (x) Ženske dobijo delo proti nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 KUPITE NA FARMI PO ZMERNI CENI JABOLKA vse škropljeno sadje Pri nas dobite tudi lepe piščance, žive ali sveže zmrznjene—jih tudi zakoljemo in očistimo, ko čakate. Adolph J. Somrack Maple Grove Road (Med Rt. 174 in Rt. 91 blizu Rt. 84) Willoughby, Ohio Išče sobe Starejša ženska išče 2 ali 3 neopremljene sobe z privatno kopalnico, blizu transportacije. Ima priporočila. Kličite HE 1-0692. ■—(Sept. 26, Oct. 2. 3) Za fine ženske VOLNENE STERLING SUKNJE in KOŽUHE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah, se oglasite ali pokličite BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Road EN 1-3426 Splošno delo v tovarni Plača od ure — šift bonus firma plača zavarovalnine ARCRODS CORP. 4437 E. 49 St. (193) MALI OGLASI Mala farma naprodaj . Udobnost, lepoto in varnost dobite, ako kupite to posestvo. Hiša 7 sob ima 3 spalnice, stanovanjsko sobo, jedilno sobo, veliko moderno kuhinjo, preproge v stanovanjski in jedilni sobi in na stopnicah. Hot-point električna peč in ledenica 9 kub. čevljev vključena v ceni $19,000 za hitrega kupca. Je 3% akrov, 2 akra grozdja in 42 sadnih dreves. Med Bishop in SOM Center Rd., blizu Slapnikove in Oblakove farme. Kličite WI 3-3795. — (194) Naprodaj E. 70 blizu Superior, hiša za 2 družini, 5 in 5, kurjava na premog. Dohodki $60 na teden in stanovanje za lastnika. Velik lot. Cena $10,900. Imamo tudi druge hiše za 1 ali 2 družini. Chimes Realty EX 1-.8468 (194) Moiki dobijo delo FORD MOTOR C0. 17601 Brookpark Rd. zdaj preišče sposobne može za sledeča dela FOUNDRY WORKERS CUTTER GRINDERS TOOLMAKERS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS MACHINE REPAIRMEN GAS WELDER HYDRAULIC REPAIRMEN GAS WELDER HYDRAULIC REPAIRMEN DIE SETTERS Prošnje lahko vložijo tudi moški, ki znajo delati na eni izmed sledečih strojih v toolroom. MILLING MACHINES GRINDERS LATHES SHAPERS Izvrstna plača od ure z dodatkom za življenske stroške Pridite osebno takoj v naš Personnel Building na Engle Rd. blizu Brookpark Rd. (194) Voznik prodajalec Plača in provizija; dobro ampak ni potrebno, če ima izkušnje v mesni trgovini. 5 dni v tednu. Zavarovalninske koristi. Mora govoriti dobro angleško. Oglasite se osebno samo v pondeljek od 9:30 do 11:30 opoldne. The A. Habermann Provision Go. 1265 W. 65 St. (194) Odda v najem Sobo moškemu ali ženski. Si lahko kuha. Vprašajte na 1623 E. 49 St., med Superior in Payne Ave. —(193) MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE The May Co.’s Basement Poseben nakup za deco REGULARNO T VREDNE Ljubko obrobljene vzorčaste ali enobarvne Oboževane oblekce s pike ali broadcloth Peter Pan ovratnikom. Nekatere se zadaj zapenjajo. Obrobljene so z lepimi ric-rac okraski in okrašene s pentljami. Te oblekce so pralne, obdrže barvo in nosijo Parents Magazine pečat za priporočanje. V priljubljenih novih jesenskih barvah. Mere 1 do 3. Posebnosti za novorojenčke 59c “Nazareth” ali “E-,Z” bombažne srajčke ..........2 za $1 NEW WOOL 3-delne garniture .....................2.99 59c Sprejemne odejce, 27x36 inč velike ..........2 za $1 59c Prešite podloge, 17x18 inč velike (nepravilne) .......3 za $1 25c Bele bombažne training hlačke ...........6 za $1 69c in 89c flanelne majice in kimone (nepravilne) .......2 za $1 Primerne rjuhe za zibelko, zavite v celofan ...............$1 2.99 “Beacon” odeje za •zibelko (nepravilne) ... $1 Set pletenih brisač • z umivalko ............. 1.69 .79c E-Z Pletena spalna vreča, izbrane barve ............. ,.1.99 1.69 Baby bele Philippine oblekce ................... $1 NYLON hlačke, se zapenjajo na strani .......................29c 81 Držalo za stekleničice iz plastika .....................50c Otroške novodobne križaste oblekce. V pasu nabrane, da se lepše prilegajo. V vseh željenih bar. $ | Flanelne športne srajce za majhne dečke. Lepe barvasto pisane z dolgimi' rokavi. Dobro izde- $ I lane za dolgo rabo. Mere 3 do 6.................. ® Dečje nove ‘Pham’’ snežne obleke z ločenimi palčniki in škornjčki. iz 1-delnega rayon estrona, spredaj z zapiračem (zipperjem). Pastelne barve. “1.99 Za dečke in deklice v merah O do 1............. * Dečje 2.99 Domače halje iz flanele. Križaste, privlačno krojene, dobro pristojajo. Dobro izde- 1.99 lane, se hitro perejo; v merah 4 do 6V2........ ■ Otroške “Nazareth” 1.19 Union obleke. 2-delne, gumbni kroji v merah 2 do 8. Spredaj knofi. 0@c 1-delne v merah 4 do 12........................ OSJ 2.99 Varovalne obloge iz plastika .....................1.9}) 1.69 Flanela za rjuhe, dvojna, se lahko prekuha ........yard 1.39 The May Company’s Infants’ and Kiddies’ Wear Department Dečje 2.99 vredne “Woofies” snežne obleke 1.99 ■ '2-delne, z jopico, ki se spredaj zapira z zapiračem in enake smučarske hlače. Nimamo na razpolago vseh barv v vsaki meri, 2-4-6. Pridite zgodaj. Žal, pismenih in telefonskih naročil ne sprejemamo. ti Sprejemamo pismena in telefonska naročila v vrednosti do najmanj 2.01, vključno davek, če ni drugače sporočeno v soboto do 5:30 in v ponedeljke od 9 zj. do 9 zv. Kličite CHerry 1-3000. Delavce Delavce za znotraj išče Double Eagle Bottling Co. 6515 St. Clair Ave. _________________(194) PRIDRUŽITE SE K TAPGO TEAM TAPC0 potrebuje može IZKUŠENE IN UČENCE FORGE SHOP TRAINEES TOOL ROOM MISCELLANEOUS , MACHINERY ELECTRIC ARC WELDERS TOOLMAKERS Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Dobra plača od ure. Ugodni delovni pogoji. Prinesite izkaz državljanstva. Uradne ure 8 zj. do 5 pop. vsak dan; v soboto in nedeljo od 8 zj. do 4 pop. THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus No. 28 “Ker nam je bil dodan samo za spremstvo, samo radi varnosti, in je imel tak ukaz.” “In kdo mu je dal tak ukaz?” “Jaz,” je odgovoril vojvoda, “ker sem miklil, da bi bilo nepristojno, če bi pri oddaji darov stali nam in vam dragonci nad vratom.” “Jaz pa sem mislil nekaj drugega, ker vem, da ima ta vojak trd tilnik.” Tu se je vmešal v pogovor Ja-ševski. Ul • “Mi se dragoncev ne bojimo več,” je rekel. “Prej so mam bili Lahi silni, a pod Pilavicami smo spoznali, da to niso več oni Lahi, ki so bili nekdaj in so bili Turke, Tatar j e in Nemce “Ne Zamojski, Žulkievski, Hodkievičeviči, Hmielnicki in Koniecpolski,” je pretrgal Hmielnicki besedo, “temveč Strahopetci in Zajčevski, otroci, oblečeni v železo. Skoraj so pomrli od strahu, ko so nas zagledali, in so zbežali, dasi ni bilo v sredini več Tatarjev nego, le okoli tri tisoč . . Komisarji so molčali, samo jed in pijača se jim je čim dalje bolj upirala. “Pokorno prosim Jejte in pijte,” je rekel Hmielnicki, “sicer bom mislil, da naša preprosta hrana noče skozi vaša gosposka grla.” “Ako imajo pretesna, jim jih lahko preparamo,” je zavpil Dziedziala. Polkovniki, že močno vinjeni, so bušili v smeh, toda Hmielnicki je pogledal grdzeče in vse je iznova potihnilo. Kisiel, ki je bil že nekaj dni bolan, je bil Med kakor platno, Brzozovski pa tako rdeč, da se je zdelo, da mu bo kri brizgnila Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV FRANK KLEMENC BARVAR in DEKORATOR ♦ 18715 Muskoka A ve. IV 1-6546 k I MAX’S AUTO SHOP BODY MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St TeL: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. GLAVNI STAN ZA VOLNENO BLAGO ZA POŠILJATI PREKO MORJA Najboljša cena v mestu za volneno blago za moške in ženske tudi 60 inč rajon gabardine primerno za moško in žensko obleko, suknje in krila S. LIEBERMAN WOOLEN CO. 1446 West Third SL CH 1-6067 Odprto od pondeljka skozi soboto: 9-5:30. Ob nedeljah: 9-12. iz obraza. Naposled se ni mogel več zdržati in je zarohnel: “Ali smo prišli sem na obed ali na zasramovanje?” Nato Hmielnicki: “Vi ste prišli na pogajanja, medtem pa 'litavske vojske požigajo in more. Mozir in Turov so mi posekali: če se to u-resniči, bom pred vašimi očmi ukazal pomoriti štiristo vaših ujetnikov.” Brzozovski je brzdal svojo kri, ki je še pred trenutkom kipela. Tako je bilo! Življenje ujetnikov je bilo odvisno od hetmanovega humorja, od migljaja njegovega očesa, torej je bilo treba vse trpeti in še tolažiti njegove izbruhe, da bi ga dovedli “ad mitiorem et sanio-rem mentem.” S tem namenom se je oglasil karmelitanec Letovski, po naravi krotak in bojazljiv, s tihim glasom: “Dobrotni Bog bo dal, da se te novice z Litve in Mozira ne uresničijo.” Toda komaj je končal, se je iztegnil Fedor Viešnian, čerka-ški polkovnik, in mahnil z bulavo, hoteč česniti karmelitanca po vratu; k sreči ga ni dosegel, ker so bili štirje drugi gostje vmes, a namesto tega je zakričal: “Molči, pop! Ni tvoje delo pitati me z lažmi! Pojdi pa dvor, da te naučim spoštovati zaporo-ške polkovnike.” Drugi pa so priskočili, da bi ga pomirili, a ker ga niso mogli, so ga zagrabili za glavo in vrgli iz dvorane. “Gospod hetman, kdaj hočeš, da se sestane komisija?” je vprašal Kisiel, hoteč dati razgovoru drugo smer. Na nesrečo tudi Hmielnicki ni bil več trezen, zato je dal nagel in strupen odgovor: “Jutri se bo stvar začela in dovršila, zakaj sedaj sem pijan! Kaj mi govoričite tu o komisiji in mi ne daste ni pojesti ni izpiti. Tega mi je že dovolj! Sedaj mora biti vojna” — in pri tem je udaril s pestjo obmizo, da so poskočili krožniki in čaše. “V vseh štirih tednih vas vse postavim na glavo in starem, ostanek pa prodam turškemu carju. Kralj bo kralj, da bo tolkel šlahto, vojvode in kneze. Če zgreši knez, odreže naj mi glavo; če zgreši Kozak, odreže naj mu glavo! Grozite mi s Švedi, toda tudi ti mi ne zdrže. Tu-haj-bej je blizu mene, moj brat, moja duša, edini sokol na svetu, pripravljen storiti takoj vse, kar jaz hočem.” Tu je prešel Hmielnicki z na-glostjo, lastno pijancem, od gneva v ginjenost, da mu je glas zadrgetal v grlu ob sladkem spominu na Tuhaj-beja. “Vi hočete, da bi jaz dvignil sabljo na Turke in Tatar j e, a iz tega ne bo nič! Nad vas pojdem s svojimi dobrimi drugi. Že sem razposlal polke, da bi mo- lojci krmili konje in bili pri-) “Na zdravje prejasnega kra- pravljeni za pot brez voz, brez topov; to vse dobe pri Lahih. Kdorkoli izmed Kozakov bi vzel voz, mu ukažem odrezati glavo in jaz sam ne vzamem voza, morda samo sedlo in vreče— in tako pridem celo do Visle in povem: sedite in molčite, Lahi! In če boste kričali za Vislo, najdem vas tudi tam. Dovolj je vašega gospodovanja, vaših dragoncev, prekleti gadje, ki živite od same krivice!” Tu je planil z mesta, s klopi, si ruval lase, bil z nogami ob tla ter kričal, da mora biti vojna, ker je on zanjo že dobil odpuščanje in blagoslov, da mu ni več za komisijo in komisarje, da ne dovoli niti za trenutek položiti orožja. Ko pa je naposled videl, da so komisarji prestrašeni, in se spomnil, da bi se vojna začela pozimi, ako takoj odidejo, torej ob času, ko se Kozaki ne morejo okopati in se slabo bijejo na odprtem polju, se je nekoliko. pomiril in zopet sedel na klop. Glavo je spustil na prsi, oprl roke na kolena in začel hropsti. Potem pa je iznova zagrabil za čašo vudke. Ija!” je zakričal. “Na slavo in zdravje!” so ponovili polkovniki. “No! Kisiel, ne razmišljaj,” je govoril hetman, “in si ne jemlji tega k srcu, kar govorim, ker sedaj sem pijan. Meni so čarovnice vražile, da mora biti vojna — toda do prve trave počakam, potem pa naj bo komisija, na katero izpustim ujetnike. Pravili so mi, da si bolan, torej naj bo tudi na tvoje zdravje.” “Zahvaljujem te, hetman za-poroški,” je rekel Kisiel. “Ti si moj gost, to vem.” Nato se je Hmielnicki zopet udal čustvenosti, oprl roke vojvodi na rame ter približal svoj ogromni redči obraz njegovemu bledemu upadlemu licu. Za njim so pristopili tudi dru-•gi polkovniki, se približali zaupno komisarjem, jim stiskali roke, jih trepali po ramenih in ponavljali za hetmanom: “Do prve trave!” Komisarji so bili kakor na žerjavici. Kmetiško dihanje, prežeto s smradom žganja, je oblivalo obraze .te šlahte visokega rodu, za katero je bilo to tikanje potnih rok ravno tako nenosno kakor žalitev. Tudi KmimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiL ~ Jos. Zolo in Sinovi s 452 E. 152nd STREET POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE COLLINWOODSKE ZAVOD Tel.: ENdicoM 1-0583 URAD Tel.: IVanhoe 1-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. groženj ni manjkalo sredi izjav sirove prisrčnosti. Nekateri so klicali vojvodi: “Mi hočemo Lahe klati, ti pa si naš človek!” Drugi so govorili: “Kaj ste vi, gospodje! Nekdaj ste nas bili, a sedaj prosite milosti! Na po-gibel vam, beloročnikom!” Ataman Vovk, nekdanji mlinar v Nestevaru, je kričal: “Jaz sem zaklal kneza Četvertinskega, svojega gospoda!” “Vi nam dajte Jaremo,” je klical opotekajoči se Jaševski, “mi pa vam darujemo življenje!” V izbi je postalo zaduhlo in vroče, da ni bilo mogoče več zdržati. Miza, pokrita z ostanki mesa, drobtinami kruha, polita z vudko in medom, je bila gnusna. Naposled so prišle vraža- rice, to je čarovnice, s katerimi je Hmielnicki navadno popival pozno v noč ter poslušal njihova pripovedovanja: čudne postave, stare, sključene, žolte ali pa v mladostni sili, so vražile iz voska, iz pšeniničnih zrn, iz ognja, vodne pene, iz dna steklenice ali pa iz človeške tol-šče. Med polkovniki in mlajšimi je nastalo ko j smejanje in nagajanje. Kisiel toliko da ni omedlel. “Zahvaljujemo te, hetman, za pogostitev in se poslavljamo,” je rekel s slabotnim glasom. “Jaz pridem jutri k tebi, Kisiel, na obed,” je odgovoril Hmielnicki, “a sedaj idite. Doniec vas spremi z molojci do vaših stanovanj, da vam črn ne sto- ri kaj žalega.” Komisarji so se poklonili in odšli. Doniec in molojci so res čakali pred dvorcem. “Božie, Bože, Bože!” je šepnil tiho Kisiel, pokrivši roke na o-braz. Vrsta je počasi krenila proti stanovanju komisarjev. Toda pokazalo se je, da niso blizu drug drugega. Hmielnicki jim je nalašč nakazal stanovanja na raznih delih mesta, da bi se ne mogli shajati in posvetovati. Vojvoda Kisiel, izmučen, izčrpan, se je komaj držal na no-goh in je takoj legel v posteljo in ni hotel do prihodnjega dne nikogar videti; šele predpoldne je, velel poklicati Skrze-tuskega. • ■ - ..................................................................... Ne zamudite prilike videti teh hiš! Naprodaj so 3 hiše “ranch” tipa, ki bodo pri-1 pravljene v treh tednih za vselitev. Vsaka ima 5 sob, | kopalnico obito s ploščami, gretje ma olje, “utility” eobo, jedilno sobo z trdim lesom, zidano ognjišče, I garažo priklopljeno s toploto, vse insulirane, velik lot 100x180, cementni dovoz in izgotovljen hodnik. Odprto za ogled v soboto in nedeljo. Lahko sami izberete barvo in dekoracije ter zunanjo barvo. Hiše so v Mentor, Route 84, na Demshar Drive. Pokličite | Painesville 7059. DEMSHAR BUILDERS LI 1-0700 Ameriško-slovenski radio Chicago oddaja vsako soboto od 3:30 - 4:30 preko postaje WHFC---I450 KG edini slovenski program za Chicago in okolico Direktorji in napovedovalci: Dr. Ludvik Leskovar - Louis Novak Ed Blatnick Vabimo Te: POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi najlepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije— PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi— OGLAŠUJ preko slovenskega programa— RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.— SPOROČI svoje želje in naročila na naslov: AMERICAN-SLOVENIAN RADIO ASSOCIATION c/o DR. LUDVIK LESKOVAR 820 North Wabash Avenue Tel.: DEIaware 7-8515 Chicago 11, Illinois xXx X XXXX.TXXXXXXXX J Re-Nu Auto Body Co. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderj«. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd S treat LXXXXXXXXXXXXXXXXX^ CERKEV SV. FELIGITAS priredi BAZAR POD VELIKIM ŠOTOROM 3 dni — v pelek, soboto in nedeljo, 3. - 4. - 5. oktobra NAGRADE - IGRE NA E. 248 ST., in EUCLID AVE. PRIGRIZEK “Fish Fry“ v petek od 5 do 8 zvečer 1883 1952 Naznanilo in