Itev. m 9 uublioni, 0 sredo, fte 1. julija 1338. m Velja po poŠti: si celo leto naprej K 26 — a* pol leta „ H 15'— četrt leta „ „ 6-50 :-a en mesec „ „ 2*20 ifcfrtaci* V upravništvu: a celo leto naprej K 22-40 a pol leta „ „ 1V20 ^a četrt leta „ * 5-60 a en mesec „ „ V90 lJt poSllj. na dom 20 h na mesec. ^osamezne Stev. 10 h. Uredništvo i« » Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod Čez --dvorliče nad tiskarno). — Rokopisi s* ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednilkega telefona Stev. 74. inserati: Političen list m shmnski nnrotf Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. llpravniSkega telefona Stev. 188. tŠ7 = Današnja Številka obsega 6 strani. Škodo po suši. KHc po pomoči. Strašna suša, ki je skozi toliko tednov skoro nepretrgoma žgala naša polja in naše travnike, pomeni za našega poljedelca težko katastrofo. Posebno živinoreja je luido zadeta. Prva košnja je jako slaba, in žgoča vročina je tudi posušila korenine, tako da se ni nadejati, da bi tudi novo deževje moglo poživiti izsušeno travo. Zato nam grozi veliko pomanjkanje sena, ki pomeni hudo nesrečo za našo razvijajočo se živinorejo. Cujemo, da so naši državni poslanci na Dunaju žp opozorili državno vlado na to stisko našega poljedelca, in upati je. da bo država priskočila na pomoč našemu kmetovalcu. Seveda bi mogla pomagati samo izdatna podpora. A poleg višine podpore je treba, da se doseže namen, tudi pravega načina podpore, sicer se lahko velike vsote izdado in vendar ni od njih pravega uspeha. Doslej so se podpore delile ponavadi v denarju, ker je bilo težko najti drugačen način, da bi se razdelile med ljudstvo. Politične oblasti in županstva so imela pri tem obilo sitnega in nehvaležnega dela. Zadovolinost se ne doseže, poizvedbe žan-darjev, ki imajo prvo besedo, pač niso najsigurnejše, in po razdelitvi podpor vse upije, da je bilo krivično razdeljeno, da so dobili oni. ki ne potrebujejo, reveži da so bili prikrajšani itd. Kdor je imel opraviti s takimi razdelitvami, bo pritrdil, da ni boli nehvaležnega posla. In revež, ki dobi podporo? S par kro-nicami mu ni pomagano. Mnogokrat tega, česar potrebuje, niti za denar ne dobi, in marsikdo obupan nese svojo podporo v gostilno, kjer jo požene po grlu. To pa gotovo ni namen državne podpore. Treba je najti torej pravi način, po katerem pride državna podpora res v roke tistim, ki so je potrebni, in katerim tudi v resnici donese nameravano korist. Zato pa se je že večkrat izrekla želja, da bi se pri delitvi podpore izbral primernejši način. To prej ni bilo mogoče, a sedaj so nam razvite gospodarske organizacije našega ljudstva lahko že ne le za oporo, ampak tudi za posredovalca pri razdelitvi podpore. Ker naš krnet stoji in pade z živinorejo, mora biti namen te podporne akcije v prvi vrsti, ohraniti živinorejo. V kratkem bo zmanjkalo sena, in kmet bo moral za vsako ceno prodati živino, ker je ne bo mogel krmiti. To bo hud udarec tudi za lepo se razvijajoče mlekarne, in novo snovanje potrebnih živinorejskih zadrug se bo moralo čisto ustaviti. Tu je treba pomoči, in ta pomoč je mogoča le tedaj, atrn se sedaj takoj, dokler je še dobiti sena in dokler cena še ni previsoka, po drugih deželah pokupijo velike množine sena, ki se potem za nizko ceno oddajo potrebnim živinorejcem. Kranjska dežela trpi vsa pod sušo, in ni misliti na to, da bi Gorenjska mogla pomagati popolnoma izsušeni Dolenjski in Notranjski. Ako bi tudi dobili živinorejci denarne podpore, ne hi niti za drag denar mogli dobiti krme za živino. Zato bo treba seči daleč naokoli in takoj pokupiti na stotine vagonov sena. Način bi bil sledeči. Gospodarska zveza takoj pokupi velike množine sena. To blago odda Gospodarska zveza kmetijskim društvom po nizki ceni, in državna podpora se porabi v to, da se pokrije diferenca v ceni. Ta društva potem po določeni znižani ceni oddajo seno poljedelcem. Koder ni kmetijskih zadrug, posredujejo lahko rajfajznovke. Ce kod tudi še rajf-ajznovke ni takih zaostalih krajev je pa jako malo se osnuje takoj odbor, ki prevzame to nalogo. Gospodarska zveza je že enkrat posredovala pri podobni dr- žavni akciji v vsestransko zadovoljnost. Ako se stvar takoj zistematično uredi v velikem slogu, bo uspeh gotovo še boljši. Kaj se doseže na ta način? 1. Državna podpora v resnici poda poljedelcu to, kar mu je treba. 2. Dobil bo samo tisti, ki potrebuje. 3. Podpora izgubi ponižujoči značaj miloščine. 4. Vlada ima popolnoma zanesljiv aparat, ki bo komercielno-tehnično izvršil zanjo ta nelahki posel. 5. V očigled bližajoči se veliki draginji se bodo regulirale cene. 6. Ako se na ta način ohrani živinoreja. ne bo imel koristi le poljedelec, ampak tudi drugi stanovi, ki bi sicer trpeli vsled draginje. Naj bi se upoštevale te vrstice! Težko prizadeti naš poljedelec jim bo gotovo pritrdil. A treba hiteti, kajti sila bo vedno hujša. Dr. Lampe. Slavnost no Vrhniki Desetletnico »Društvenega Doma« na Vrhniki je praznovala pretekli ponedeljek na praznik sv. Petra in Pavla slovenska krščansko-socialna organizacija z veliko slavnostjo. Deset let v društvenem življenju navadno ne pomenja mnogo — deset let delovanja v vrhniškem »Društvenem Domu* pa odkriva pred nami toliko požrtvovalnosti. toliko vztrajnosti in toliko krasnih vspehov, da je bilo počeščenie te desetletnice zasluženo in svetal vzgled dela somišljenikom po drugih krajih. Vrhniški »Društveni Dom« je tista postojanka, ki je kot krepka trdnjava pridobival za zmago naše misli vse okolu sebe, iz katerega je izšlo tako vzorno delo, da so se temu delu pridružili vsi, ki pošteno mislijo. Takemu delu je prihitelo izkazat čast 21 naših društev, ki so tekmovala med seboj. da je bila vrhniška slavnost veleod-lična. tako krasna, da je tudi nasprotnik moral z občudovanjem zreti na našo ljudsko organizacijo. Slavnostni izprevod. Iz Ljubljane na Vrhniko je »Slovenska krščansko - socialna zveza« priredila poseben vlak. Takoj po dohodu posebnega vlaka se je po okrašeni Vrhniki skozi slavoloke do cerkve sv. Pavla razvil slavnostni izprevod. Na čelu izprevoda sta korakali požarni hrambi iz Vrhnike in Verda, nato zastava »Slovenske krščansko-socialne zveze«, za njo pa krepke čete naših telovadcev. Za telovadci je korakala brez dvoma sedaj najboljša slovenska godba: idrijska, za njo pa s svojimi društvenimi prapori katoliški rokodelski društvi iz Vrhnike in Ljubljane in katoliško mladeniško društvo in katol. društvo mojstrov iz Ljubljane. Organizaciji katoliških rokodelcev je sledilo pevsko društvo Ljubljana« z zastavo, naše delavke pevke z zastavo »Katoliškega društva za delavke«, na to pa skupno zastave ostalih društev, za njimi pa uniformirani gojenci mlekarske šole na Vrhniki in na stotine članov naših izobraževalnih društev iz cele dežele. V izprevodu je vihralo 14 zastav. Izprevod je korakal v najboljšem redu iu na ljudske množice napravil navdu- i šujoč vtis. Cerkvena slavnost. V cerkvi sv. Pavla se je izprevod ustavil, ter so vsa društva prisostovaia cerkveni slavnosti. Cerkveni govor je imel predsednik ljubljanskega katol. rokod. društva, velezaslužni častiti gospod Alojzij Stroj, ki je daroval tudi sv. mašo. Prekrasno so prepevale pri sv. maši pevke »Katoliškega društva za delavke« v Ljubljani pod mojstrskim vodstvom čast. gosp. V. Hybašeka ter je svirala vzorna idrijska godba. Po cerkveni slavnosti se je zopet razvil po Vrhniki slavnostni izprevod do »Društvenega Doma«, kjer se je v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani vršilo slavnostno zborovanje. Slavnostno zborovanje je otvoril pevski zbor rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane, ki je zapel društveno pesem rokodelskih pomočnikov. Zborovalce je na to pozdravil imenom vrhniškega katol. rokodelskega društva pomočnikov in »Društvenega Doma« č. g. dekan Gantar, ki je povdarjal, da vrhniško društvo katol. rokodelskih pomočnikov gleda ob tem slav-Iiu s ponosom in samozavestjo na svoje dosedanje delo. To društvo je bilo tretje, ki se je ustanovilo na Slovenskem. Prvi je začel misel za društvo gojiti takratni gosp. kaplan Peter Bohinjec, vrle sodelavce je pa imel v gosp. Francu Teršarju, Matiju Pečkaju in akad. slikarju Simonu Ogrinu in tedanjemu dekanu Ivanu Ko-privnikarju. (Slava-klici!) Dne 13. avgusta leta 1891. je društvo pričelo s svojim delom in je imelo pri gosp. Pečkaju dve sobici. Kmalu se je izprožila misel po društvenem domu. Ta misel ie bila predrzna, kajti društvo je imelo le 500 goldinarjev. A vztrajnost .ie vse premagala! Hvala zato tedanjemu vrhniškemu kaplanu sedanjemu stolnemu vikarju gosp. Luki Smolnikarju. (Navdušeni »Zivio«-klici!) On je bil, ki se je te misli oprijel iu jo izvedel, da je postal dom prijazno zbirališče Vrhniča-nom. Čast vrhniški požrtvovalnosti, ki je omogočila to! Gosp. dekan omenja posebno g. Marijo Zitkovo iz Vrda in pok. Marijo Kotnikovo. Dne 18. maja leta 1896. se je z zgradbo pričelo in 29. avg. I. 1897. se je blagoslovilo poslopje. Bil je takrat časten dan za Vrhniko in celo slovensko domovino. Brez gosp. Luke Smolnikarja bi se stavba ne pričela, a brez blage gospodične Jerice Novak bi ne bila več društvena last. Ta dom je spomenik vrhniške vzajemnosti in darežljivosti. V tem domu so se rodile vse blage misli za naše javno življenje, v tem domu so se rodila vsa društva, ki sedaj Vrhniko in okolico osrečujejo. Pod to streho se je ustanovila »Posojilnica«, tu je imela svoj dom župnijska knjižnica, za katero je imel posebne zasluge č. g. Jurij Karlin, tu se je rodila misel ustanoviti slovensko katoliško politično društvo za vrhniški okraj, tu je bilo prvo zborovanje vrhniške mlekarne, ki je podlaga prihodnjega blagostanja vrhniškega okraja, tu se je s posojilnico omogočilo zgraditi delavstvu cenena stanovanja in hišice, ki tvorijo celo »novo Vrhniko«. Vsako društvo pa potrebuje življenja, vodstva. Hvala za to vsem gg. duhovnikom, ki so v teh desetih letih na Vrhniki službovali. predvsem č. g. Luki Smolnikarju, č. g. Franu Koširju in č. g. Francetu Berni-ku, sedanjemu župniku na Goričici, ki je največ etično povzdignil društvo. Naj bi Bog ohranil še nadalje društvo v enakih mislih, enakih stremljenjih, kot je društvo ohranil do danes! Molitev knezoškofa Jakoba Missia .ie ob blagoslovu doma rosila mnogo blagoslova. Naj ta blagoslov spremlja društvo tudi v njegovih prihodnjih letih. Po tem lepem pozdravu vrhniškega gospoda dekana je pozdravljal slavnost in zborovalce novi vrhniški g. župan g. dr. M a r o 11, kateremu so zborovalci priredili veliko, navdušeno ovacijo. Gospod župan je govoril: Kot župan trga Vrhnike najprisrčnejše pozdravljam vse. ki ste iz vseh krajev slovenskih prišli proslavljat naše katoliško rokodelsko društvo, ki se je razvilo in postalo čvrst faktor, ko je dobilo svoj dom. Važno je to društvo posebno za trg Vrhniko, ki ima toliko rokodelcev. važno je katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v sedanjih časih, ko nasprotniki agitirajo med maso ljudstva in je treba, da je tudi vsak rokodelec politično izobražen in samozavesten, da ve, kaj in kako dela. »Ora et labora« — v tem geslu je moč katoliškega rokodelskega društva. Zvesto naj ostane društvo Kol- pingovim naukom. G. župan ob velikanskem navdušenju sklepa svoj pozdrav z Kolpingovim klicem: Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo. Predsednik ljubljanskega katoliškega rokodelskega društva č. g. Al. Stroj se je ob gromovitem odobravanju zahvaljeval č. g. dekanu Gantarju, za njegovo požrtvovalno, yzorno delo. Občinstvo je velezaslužnemu g. dekanu zaklicalo trikrat »Slava«. Podpredsednik »Slovenske krščan-sko-socialne zveze« č. g. Luka Smolnikar, navdušeno pozdravljen, je izražal hvalo Vrhničanom za njihovo tradicijonelno gostoljubnost, zahvaljeval se je g. dekanu in g. županu za lepe pozdrave. Duhovska in posvetna oblast sta se združili, da priredita ta dan. (Slava!) Govornik se v imenu slovenske krščansko-socialne organizacije zahvaljuje za županov navdušeni pozdrav tej organizaciji. S tem je vrhniški g. župan pokazal, da razume veliko nalogo, ki si jo je postavila »Slovenska krščansko-socialna zveza«, ki hoče dvigniti ljudstvo v izobrazbi, da se bo lahko merilo s svojimi sosedi. Naj bi še nadalje veljale besede, katere je pred 10 leti k otvoritvi »Društvenega Doma« poslal vrhniški rojak - pesnik iz večnega Rima: Ljubezen bratska in pa loga, V tem domu sedež trdni svoj imej. Za vero, domovino in za delo. Ljubezni dih v teh prostorih vej! V tem smislu: Živela Vrhnika, živeli njeni voditelji, živeli vsi socialni delavci, ki razumejo velike naloge, katere ima naša ljudska organizacija! Po teh pozdravih se je slavnostno zborovanje zaključilo. Po raznih gostilnah so se vršili obedi. Vse je hvalilo izborilo postrežbo in veliko točnost. Ni čuda, da je bila med slavnostnimi gosti najboljša volja in je vladalo ves čas neprisiljeno veselje. Zborovanje rokodelskih društev. Ob 3. uri popoldne se je v veliki dvorani vršilo zborovanje rokodelskih društev. Predsednikom je bil izvoljen g. Stroj, ki je naznanil, da se ima zborovanje ba-viti s tremi vprašanji, in sicer: 1. z vajeniškim, 2. s pomočniškim in 3. z mojstrskim vprašanjem. O prvi točki je poročal član kat. mladeniškega društva Avg. Je-ločnik. Začel in končal je svoje poročilo s Slomškovimi citati. Zahteval je varstvo vajencev. Postave, ki dajejo vajencem varstva, mora vajenec poznati in jih proučiti. Veronauk se je iz obrtno-nadaljeval-nih šol izključil; nujno potrebno je, da se zopet uvede. Vajeniška šola traja ob nedeljah od 8. do 12. ure. Marsikateri vajenec bi se rad udeležil sv. maše, a se ne more. Treba urediti tako, da se ob nedeljah pouk skrajša. Kmečki mladeniči so na boljšem, ker imajo boljša stanovanja in so vedno na zdravem zraku. Navedel je Statistiko. koliko je že po drugih državah katoliških griladeničev organiziranih, zlasti v Nemčiji in Švici. Upa, da tudi Avstrija ne bo zaostala in bo kmalu doseženo častno število. Predsednik Stroj naglaša, da imajo obrtne zadruge v svojih pravilih točko, da se morajo vajenci tudi učiti ve-ronauka, vendar zadružni odbori pri opro-ščenju vajencev ne zahtevajo spričeval o veronauku. Debate so se udeležili državni poslanec Gostinčar, Ložar in Kregar, ki so pojasnili, kako se sedaj oprošča vajence pri zadrugah, in povedali marsikaj o organizaciji vajencev. Državni poslanec Gostinčar je še opozoril, da hoče vlada ustanoviti obrtni svet, vendar ni za to pripravnih obrtnikov, kajti ravno obrtniki nimajo nobene enotne organizacije. Sprejela se je resolucija, ki zahteva, naj se na obrt-no-nadaljevalnih šolah zopet obligatno vpelje veronauk. Resolucija naj se odda državno-zborniškemu »Slovenskemu klubu« in pa odboru obrt.-nadaljevalne šole. Zlasti se naroča poslancem »Slovenskega kluba«, da zastavijo vse sile, da se orne- njeno doseže. O pomočniškem vprašanju je poročal starosta ljubljanskega rokodelskega društva, Vrančič. Iz njegovega obširnega poročila posnemamo, da so ro-kodelska društva nujno potrebna za razvoj rokodelstva in izobrazbo pomočnikov. Rokodelska društva pa skrbijo tudi za pošteno zabavo. Zlasti je treba vzgajati med rokodelskimi pomočniki stanovsko zavest. Navajal je neki berolinski list, ki ni katoliški, pa vendar jako spoštljivo piše o potrebi rokodelskih društev. Omenjal je Kolpinga kot očeta teli društev, ter pozival. da se sprejme resolucija, ki naj se pošlje škoiom, oziroma merodajnim krogom v kraje, koder so rokodelski pomočniki, da se ustanove taka društva; zlasti pa naj se ustanovijo rokodelska društva v Trstu, Gorici in na Reki. Govorili so še predsednik Stroj, Grum in starosta vrhniškega društva, Leskovec, ki je toplo priporočal to resolucijo. Resolucija se je soglasno sprejela. — O mojstrskem vprašanju poročal je mojster l ožar. Poudarjal je. kako nujno potrebno je, da se tudi mojstri organizirajo v rokodelskih društvih. Veliko je mojstrov, ki so bili kot vajenci že pri rokodelskem društvu, potem tudi kot pomočniki, a so sedaj tudi kot mojstri. Vsi ti so vzorni mojstri. Zlasti je to sedaj potrebno, ko ne spada vajenec in pomočnik več ožjo družino mojstrovo. V društvih ima mojster vsaj lahko o prostem času stika k vajenci in pomočniki. Veliko je mojstrov, \i se imajo za svojo izomiko zahvaliti zlasti rokodelskim društvom. Poročevalec pa je tudi pozival pomočnike, naj vplivajo na tiste mojstre, kateri še niso pri rokodelskih društvih, da pristopijo, in da se sploh razvije živahna agitacija, da se ta društva okrepe in koder jih še ni, kakor hitro mogoče ustanove. Vsi ti nasveti so bili sprejeti in se je predsedniku Stroju naročilo, da stvar čim bolj pospeši. Predsednik je nato zaključil zborovanje. Javna te'ovadba. Ker hranijo naši telovadci svoje moči za julijsko prireditev v Škof j i Loki. zato za javno telovadbo na Vrhniki niso razvili posebne agitacije. Povabili so samo nekatere člane bližnjih odsekov. Nastopilo je pri javni telovadbi 69 telovadcev, in sicer so poslali po nekaj telovadcev sledeči odseki: ljubljanski, šentviški, mengiški. horjuljski, kamniški, idrijski, škofjeloški. D. M. poljski in domači vrhniški. Izmed teh so nastopili prvič člani idrijskega in vrhniškega odseka. Zvezni načelnik br. Jeločnik je sestavil jako srečen program. Ob zvokih sokolske koračnice se je razvil eleganten, preprost rajalni pohod, katerega so telovadci izvedli zelo pohvalno. Sledile so mu proste vaje, že znane, določene za vse letošnje javne nastope. Za temi se je telovadilo na sledečih orodjih: drogu, bradlji, konju, kozi, skok v daljavo in višino. Elegantne so bile vaje na konju, težke one na drogu, lepe na bradlji. Za orodno telovadbo je nastopil ljubljanski vadi-teljski zbor v vajah s palicami. Za strokovnjaka je bila to ena najlepših točk, kajti vaje so bile zelo lepe in tudi pravilno izvedene. Sledile so jim vaje istih telovadcev na bradlji, s katerimi je ljubljanski va-diteljski zbor dokazal svojo moč in zaslužil priznanje, da je jedro našega telovadnega gibanja. Slikovit rajalni odhod je zaključil javno telovadbo, to najlepšo točko cele prireditve. Vrhniški telovadni odsek je pokazal svojo življensko silo, drugi telovadci lep napredek, načelnik br. Jeločnik pa si je zaslužil zopet priznanje, da vse prireditve pod njegovim vodstvom uspe lepo. Javno telovadbo je opazovalo par tisoč gledavcev, ki so dajali navdušujočega duška svoji radosti nad vrlimi našimi mladeniči telovadci. Ljudska veselica. Z ljudsko veselico se je zaključila lepa slavnost. Prekrasno so prepevali naši pevski zbori: »Katol. društvo rokodelskih pomočnikov«, »Slov. kršč. soc. zveza«, »Katol. del. društvo iz Idrije«, »Ljubljana«, itd. Tudi Logatčani, katerih je prihitelo na slavnost nad 120 mož in mladeni-čev, so se krepko oglasili. Po nastopu pevskih društev so člani ljubljanskega kat. društva rokodelskih pomočnikov in člani ljubljanskega kat. mla-deniškega društva uprizorili v dvorani spevoigro »Po zaklad«. Igra je bila tako dobro naučena in tako spretno prednaša-na, da je dosegla popoln uspeli. Vse solo speve je občinstvo z viharnim odobravanjem sprejelo; v duetih in tercetih smo občudovali izvežbanost mladih pevcev in zbor je mojstrsko rešil svojo nalogo. Vseh posameznih igralcev ne omenjamo — zaslužijo pa vsi pohvalo — zamolčati pa vendar ne smemo, da ima društvo izborile moči. Nastop Kolomajnarjev (g. R. Vrančič) bi delal čast vsakemu večjemu odru. Kot pevci in igralci so se zlasti tudi odli knv;ili nrrdstavliavci učitelja, kmeta Ja- Bil je v ponedeljek na Vrhniki res lep, nepozabljiv dan, krasna priča napredujoče naše ljudske organizacije. Ob slovesu sta še enkrat govorila g. dekan Gantar in g. župan dr. Marolt, pevsko društvo »Ljubljana« pa je napravilo blag. gospej županji lepo podoknico. Tudi ta slavnost je pričala, kako se v naši organizaciji družijo lahko vsi sloji, ako jih druži poštena misel, ljubezen do dela in do ljudstva. Vzorna je Vrhnika v tem oziru. Naj bi bilo povsod tako! mjstoo. Okrajna učiteljska konferenca v Postojni se je vršila dne 27. junija. Bila je zelo zanimiva. Ker je letos jubilejno leto presvetlega cesarja, prebral je g. naduči-telj Grad svoj referat o tem, kako naj šola praznuje slovesni dan. Rečem, da si lepšega referata nisem mogel misliti. Tako jubko je znal govoriti nežni mladini, tako mojstrsko je vpletal vmes Gregorčičeve domorodne pesmi, tako iz srca je pozival vse, naj molijo za presvetlega cesarja, da je vse napeto poslušalo. In res, kakor nalašč. Zazvonilo je poldan in, dasiravno je bila pavza. skoraj nikomur ni prišlo na misel, da bi molil. Vse je čebljalo naprej. Hote ali nehote sem si moral narediti sodbo: Da, to je učiteljstvo. ki je navdušeno za cesarsko postavo, ki zapoveduje versko in nravno vzgojo. G. nadučitelj Skala je podal lepo sliko, kako se je razvijalo šolstvo v tem okraju za vlade presvetlega monarha. Da se pri tem ni mogel izogniti velikim dobrotnikom šolstva iz duhovske-ga stanu, ga je silila neizprosna zgodovina. V čast moramo priznati, da so se slišali tudi posamezni glasovi, kot: »Čast mu«, kadar je imenoval dobrotnika duhovnika, ki je zastonj dajal hrano učitelju ali denar za šolo. Kmalu nato pa predlaga nadučitelj Ravnihar, naj se v okrajno šolsko knjižnico sprejme -Slovenski Učitelj«, katehet gosp. Ažman je pa predlog podpiral. In, dasiravno smo izvedeli, da ima v tej knjižnici prostor celo »Mode-Zeitung«, vendar nepolitični »Slovenski Učitelj«, ki je res strokovni list, bil je zavržen, zavržen z neko samozavestjo, da nas je zazeblo. Hote ali nehote sem si moral reči: )a, to učiteljstvo je liberalno zagrizeno, da bolj biti ne more. Toda ne vse. Videl sem. kako so nekatere gospodične hotele vzdigniti roko za »Slovenskega Učitelja«, toda na povelje je morala pasti roka nazaj. Zopet sem si mislil: Terorizem v tem stanu je tudi tak, da litiji biti ne more. Dnevne novice, Somišljeniki v Prago! Splošen češko-slovanski katoliški shod se vrši v zlati Pragi od 29. avgusta do 2. septembra. Pozivamo vse somišljenike, ki so hoteli obiskati praško razstavo z zadnji čas po slovenskem časopisju objavljenimi vlaki, da odlože svoje potovanje na ta čas! Uredilo se bo vse potrebno za ceneno vožnjo in druge udobnosti. Z obiskom prekrasne praške razstave združimo svojo udeležbo na češkem katoliškem shodu. Gg. duhovnike, župane in vse druge naše somišljenike prosimo, naj svojo udeležbo nemudoma naznanijo na dopisnici uredništvu ..Slovenca" v Ljubljani, vse naše časopisje pa prosimo, naj to objavo ponatisnejo. Deželni glavar Šuklje se je danes zjutraj odpeljal z deželnim stavbenim svetnikom Klinarjem v Suho Krajino, odkoder obišče preko Kočevskega najdaljnejše kraje ob Kolpi. Namen tega potovanja je, pregledati pred vsem cestne zveze, da se tudi za te doslej jako zanemarjene kraje kaj stori. Siovenska sokolska zveza je vendarle dobila novega starosto. Bilo je več kandidatov. Dr. Ravniharjevi pristaši so kandidirali dr. Majarona, ki je pa odstopil, doktor Kokalj je bil kandidat dr. Murnikov, zmagal je pa dr. Oražem, ki je postal Hribarjev kandidat, ko je Hribar videl, da z dr. Tril-lerjem ne prodere. Dr. Oražem je tudi prihodnji liberalni kandidat v ljubljanski de-želnozborski četrti kuriji. + Zupan velike inošenjske občine je vsled soglasne izvolitve postal g. kipar Ivan Resman. Prejšnji župan se je izvolitvi odrekel, pač pa sprejel prvo svetniško mesto in častno občanstvo. Vsi ostali sedmeri svetovalci so tudi najvrlejši možje naše trojedine občine. + Iz Novega mesta se nam poroča: Cena živine je vsled suše jako padla; debeli voh se kupujejo po 56 vin. »na živo vago«; teleta po 72 do 78 vin.; toraj gg mesarji, znižajte zopet primerno cene; slavno županstvo ozir. c. kr. okr. glavar stvo bo vam pri tem človekoljubnem delu prav rado šlo na roko. Majhni prešički so jako poceni. — Zeleno cepljenje se v vinogradih letos ne obnese; nekateri mislijo, da je suša vzrok, drugi pa da gumi Matura. Ustmena matura se je vršila deželnega šolskega nadzornika Hubada. Izmed 2J kandidatov je napravilo zrelostni izpit 21. med temi štirje (Debeljak, Kapš, Rueh, Zavrnik) z odliko; eden je reprobi-ran na 6 mesecev. Dva osmošolca imata ponavlialni izpit ob koncu semestra in prideta radi tega septembra meseca na vrsto. Novi način izpraševanja se je obnesel. 4- Veiika skupščina „Druzbe svetega Cirila in Metoda" bo letos baje v Ptuju na Štajarskem. -(- Nova vira za ponemčevanje slovenske zemlje. Nov nemškonacionalni kolek za Rožek in okolico so izdali Nemci. — Nemški „Schulverein" založi nove narodne znamke s slikami svojih šol in krajev, ki so v ^nevarnosti". Kedaj izda tudi „Slovenska krščanskosocialna zveza" svoj narodni kolek? + Požar na Bledu. Škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo nad 500.000 kron. Pogorelo je vsega skupaj nad 80 zgradb, hiš, hlevov itd. -f- Neresnične vesti o velikem požaru v Novem mestu so krožile včeraj in danes po Ljubljani. V uredništvo so hodili ljudje vpraševat, kaj je na stvari. Brzojavka iz Novega mesta je pojasnila, da je bila govorica grozna laž. Od državne železnice. Razpisani sta mesti postajenačelnika na Jesenicah in tras-portnega kontrolorja pri c. kr. železniškem ravnateljstvu v Trstu, oboje v VII. čin. razredu. Za obe mesti bodo slovenski kom-petenti, gg. poslanci, pozor! Imenovanja na poštah. Poštni ofi-cijali Božidar Keil v Ljubljani, Josip Pitteri in Silvij Cega pl. Celio v Trstu, Anton Wolf v Ljubljani, Rudolf Raspottnigg in Viljem Pirona v Trstu in Josip Vertovec v Ljubljani so imenovani višjim poštnim oficijalom. Poštni asistenti Ivan Kretschner v Pulju, Eran Grusovin, Karol \Vittine in Makso Kremena v Trstu so imenovani poštnim ofici-alotn. Angleško brodovje pride v Trst dne 9 t. m., kjer ostane štiri dni. V Pulj dojde angleško brodovje 13. julija, kjer tudi ostane štiri dni. Dne 17. se poda angleško brodovje v Reko, dnn 22. t. m. pa v Zader in Šibenik. Zrelostne izkušnje in sicer prve po novih predpisih so se pričele 30. t. m. dopoldne na Dunaju. Uspeh je dober. Kandidati trde, da so izgubili prejšnji strah pred maturo in da je izkušnja v obliki svobod nega razgovora bolj prijetna in lažja, kakor je bila stara navada. — Ogenj. Na praznikov dan v pon-deljek zjutraj ob četrt na sedmo uro je začelo goreti v župniji Ajdovec pri Žužemberku v Malem Lipovcu pri Mihaelu Hren. Ljudje so bili ravno v cerkvi ter so vsi preplašeni zapustili cerkev, da je moral deželni poslanec dr. Lampe, ki je prišel na shod, pridigo prekiniti. Goreti je začelo na podu in se je ogenj razširil na kozolec in kaščo, ter pokončal tudi ulnjak, kjer je bilo 14 lepih panjev čebel. V kašči je zgorela tudi denarnica z denarjem v vrednosti približno 600 K. Da niso o pravem času priskočili ljudje na pomoč, pokončana bi bila v kratkem času cela vas. Kdo je zanetil ogenj, se še ne ve, morala je pa biti zlobna roka zraven, ker se je na podu vnelo, ali pa je kak pobalin prenočeval na mrvi in vrgel tlečo cigareto proč. Velike izpremembe se izvrše baje to jesen pri kornih poveljstvih. — Utopljenca so našli 27. junija v Savi pod Litijo in ga pripeljali na Savo v mrtvašnico. Utopljenec je že bolj prileten. Kdo je, še zdaj ni znano. — Nova šola na Savi pri Litiji je dodelana. Stavba je prav čedna in bode kras Save. V sedajni šoli se je moralo vsled vročine in tesnega prostora s poukom popoldne prenehati ter sedaj oba oddelka obiskujeta pouk dopoldne. — Graščina Ponoviče je bila v teku enega meseca že dvakrat prodana. Prvič jo je kupil Hrvat, drugič Italijan za 440000 kron. — Kresovi na čast P. Sv. S. Jezu sovem so goreli po gričih in so prijazno razsvetljevali savsko dolino. Tudi pokanje topičev je bilo čuti. — Gozdni požar. V četrtek 25. ju nija popoldan je bil hud gozdni požar mec Renkami in Mošenikom. Škoda je velika Ogenj je najbrž zanetila lokomotiva. — Tečaj za analfabete je otvorilo hrvaško dijaško ferialno društvo na Reki. — Dva po pet metrov dolga morska soma so zapazili v reški luki. — Utonil je v plitviških jezerih knjigo-veški pomočnik Aleksander Rigo iz Zagreba — Za S. K. S. Z. so darovali prvo ju bilejno krono Jurij Šenk, Jezersko, »star goldinar« pa Jan. Klavžar, kaplan, Stari trg pri Rakeku. Samoumor. V nedeljo jutro se jc ustrelil v Trstu 33 let stari težak Fortunat Bacchetti iz puške v srčno stran. Vzrok neozdravljiva bolezen. — Nesreča pri zgradbi nove železni ce. Iz Št. Janža poročajo: Dne 26. junija ^rnrlnli nnt ro •Jplp 711 ip<» DraV bljZU šentjanškega promogokopa v Karmelu nesrečne smrti umrl 18 letni mladenič Jožef Matko iz Bučke, — Podsula ga je težka plast zemlje, ki jo je odkopaval. Priletela mu je na glavo in vrat ^ tako silo, da je samo parkrat še zdihnil in bilo je po njem. iil je še komaj en mesec pri tem delu. — Od psov ugrlzcne so bile tc dni v Trstu tri osebe: 15 let stara Elvira Frau-zini od Sv. Ivana, 3 letna Lavra Škerl s Stare mitnice in 3 letna Hermana Finzi iz ulice Domenico Rossetti. — Žrtev dela. V nedeljo so pokopali v Trstu mornarju Kosiča, ki je v petek padel z Llovdove ladje »Seminaris«, se ranil na glavi iu utonil. —- Smrtonosen pad. V nedeljo zvečer je padel z zida med ulicama Molino a ven-to in Sette Fontane nek napit okrog 40 let star delavec v globino 6 metrov ter se ubil. Gad je pičil v Pulju 32 let staro Marijo Crivelli, ko je nekaj iskala v zaboju za perilo, kjer je bila strupena kača skrita. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Nesreča v Lloydovetn arzenalu. V soboto jutro je padel Ivan Pavk iz Rojana, to je delal na nekem novem parniku v 3oydovem arzenalu v Trstu, 15 metrov globoko v notranji prostor ter se ubil. Vlom v cerkev sv. Ivana v Gorici. V noči od sobote na nedeljo je vlomil ne-vdo v cerkev sv. Ivana. Pri kipu zamorske M. B. je ukradel dva para zlatih uhanov. Večno luč je snel izpred oltarja in jo nesel na sredo cerkve, da mu je svetila. Ma desni strani pri križu je vlomil v nabi-alnik in iz njega pobral ves drobiž. Tatu je policija že na sledi. Osumljenec jc nekako pred 14 dnevi prišel iz ječe, kjer je sedel dve leti ravno radi vloma v cerkev sv. Ivana. V to cerkev so tatovi vlomili ež trikrat. Sredi tedna je osumljenec -piše se Martinelli — izginil iz svojega stanovanja. — Kumulativno ali skupno pobiranje doklad pri davčnih uradih. Po sedanjih na-redbah se pobirajo take vrste doklade. katere so različnih odstotkov ali pa ne zadevajo vseh obdačencev enega okraja, popolnoma za sebe ter ločeno od dež. in okrajnih doklad. Tako pobiranje je pa zelo zamudno in provzročuje davčnim uradom ogromnega dela. Da se pa temu deloma odpomore in se preobloženim uradom nekoliko breme olajša, je napotilo c. kr. davčnega upravnika g. Antona Križmana v Kamniku, da je sestavil navodilo, kako naj se vse davčne doklade brez izjeme skupno predpisujejo in skupno pobirajo. Tega navodila se drži in poslužuje iz po-četka pretečenega leta na poskus in sicer s posebnim oblastvenim dovoljenjem c. kr. davčni urad v Kamniku, ki obseza 39 županstev, torej ravno toliko občinskih skladov, in ta skupni sistem se je tako dobro obnesel, da se je zatnogel obširni sklep glavnih knjig koj v prvi polovici meseca januarja brez vsake diference izvršiti ter je letni račun že zdavnaj odobren. Ako se namreč vse doklade skupno pobirajo in zaračunavajo, odpadejo, poleg drugih olajšav, v glavnih knjigah in v dnevnikih vse denarne kolone za občinske, zdravstvene, kupčijske in enake doklade in hkratu izginejo tudi nove likvidacijske knjige iu vsi mesečni izvlečki občinskih in drugih doklad, tako da si večji davčni uradi nad šestdesettisoč točk prihranijo. Mesečna razdelitev vplačanih skupnih svot na čisti davek in posamezne doklade se izvrši po računskem ključu, kateri je poleg drugih obrazcev v navodilu formuliran in po katerem se vse doklade, ne glede na mesečni sklep glavnih knjig, v treh do štirih urali izločijo, ne da bi bila na svojem vplačanem deležu država ali pa kašna občina prikrajšana. Tiskano navodilo se dobi pri sesta-vitelju za 90 h in se bo udom društva davčnih uradnikov na Kranjskem po vodstvu tega društva brezplačno doposlalo. — Iz Spod. Idrije. »Slov. katol. izobraževalno društvo« v Sp. Idriji je priredilo minulo nedeljo, 21. t. m.,'sijajen izlet in veselico v Srednji Kanomlji. Pod zelo velikim kozolcem gostilničarja I. Močnike se je zbralo natlačeno polno ljudi. Prihiteli so tudi izletniki iz Idrije in vrli Voj-skarji. Igralci so častno rešili svojo nalogo. Igrali so veseloigro: »Kateri bo«, igrokaz iz kmečkega življenja, burko »Sprava« in »Kmet in fotograf«. Vse je bilo veselo in zadovoljno. Pod spretnim vodstvom našega nadučitelja g. Bajca pa so prepevali izvežbani cerkveni pevci in pevke nove pesmi našega ljudskega skladatelja g. Aljaža. Peli so »Cerkvica« in posebno lepo: »Oj z Bogom ti planinski svet« in druge pesmi. Vse je bilo navdušeno ob tako lepi prireditvi. — Parnik so rešili vrli hrvatski mornarji Adrijinega parobroda »Jokai«. Štirinajst milj pred italijanskim pristaniščem Palermo so zapazili angleški parnik >. Marjan«, ki je z znamenji klical na pomoč, ker se mu je pokvaril stroj. Po napornem delu se je ob hudem viharju posrečilo angleški parnik potegniti v palerrnsko pristanišče. Štajerske novice. š Ljutomer. Naš slavni trg je zadnji čas zapustilo in še bo več imenitnih gospodov, za katerimi pa ne bo nikdo poto-čil niti ene mačkine solze. Med drugimi sta zapustila Ljutomer tudi davkar Duller in okr. glavar Rainer. Mogoče pride sedaj čas, da dobimo v Ljutomer boljše uradnike. Dva najhujša sta že odšla, le eden, ki bi že davno imel oditi, je še tukaj, to je sodnik Doksat. Bog daj tudi temu skoraj najti pot iz Ljutomera. š Kdo je odgovoren? Pod tem naslovom navaja zadnji »Narodni List« celo vrsto duhovnikov ter jih dela odgovorne za notice v »Slovenskem Gospodarju«. Ah ni to neumno? Mi tudi lahko rečemo: Za napade v »Narodnem Listu< so odgovorni: poslanec Roblek, dr. Grossmann, .laka Zadrovec, notar Stupica itd., čeprav morebiti ne vedo, kaj bo list priobčil. S sum-ničenjem drugih hoče ljudi preslepiti, da je le »Narodni List« edini spodnještaierski dobri časnik. Toda, ne boš, Jaka. Naši ljudje te že poznajo. S Umrl je v Celju odvetnik ilr. Stepisch-negg. katerega je nedavno zadela kap. š Umrl je v Trbovljah Jožef Plevčak, posestnik, mesar in gostilničar na Vodah. š Električni tok je ubil v Trbovljah 29-letnega minerja Ivana Z\vieckerja. Tragična je njegova nagla smrt tembolj, ker bi imel v par dneh stopiti pred poročni oltar. š Knezoškoi lavantinski je v nedeljo med veliko slovesnostjo blagoslovil temeljni kamen nove cerkve v Dolu. Počastil je s svojim obiskom tudi duh. svetovalca iu župnika trboveljskega, g. Petra Erjavca, ki obhaja letos zlato mašo. š Obesil se je v Crešnjevcu pri Slov. Bistrici dne 2(). junija 1908. znani občinski ubogi Valentin Juhart, star 77 let. nad stopnjicami pri škednju hišnega posestnika Jurija Jernejšek-a. vulgo Hlapeja. Izvolil si je trenotek. da konča svoje življenje, ko je bila šolska sv. maša. domačih pa ni bilo doma, ker so odšli na travnike. Hišni gospodar ga dolgo ni zapazil, mislil je. da na stopnjicah počiva, ali da mu je slabo. Sele ko ni dobil od njega nikakega odgovora, pogledal ga ie natančeje in videl strašen prizor. Naznanilo se je žandarmeriji na Prageisko. Pokojni Valentin Juhart ie bil roien na Crešnjevcu, znan je bil radi svoje silovitosti, in je grozil večkrat temu ali onemu z nožem. Dne 26. junija 1908. bi bil moral biti odveden v Maribor k okrožnemu sodišču, da ga obsodijo. In res, prišel je tudi g. Romih, vodja žandarmerijske postaje na Pragerskem, v Crešnjevec a Valentin Juhart si je sam vzel popred življenje. Ljubljanske novice. Ij Veliki generalni štab v Ljubljani. Jutri dopoldne pride v Ljubljano en del generalnega štaba in se nastani v hotelu „Union". Voditelj je namestnik generalnega štaba generalmajor Langer in generalmajor Kritek, poleg teh se nahaja 19 višjih štabnih oficirjev, avtomobilisti avstrijskega avtomobil-kora. Študijska potovanja vodi sam šef generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf. — Na čast visokim gostom svira jutri zvečer vojaška godba pešpolka št. 27 na vrtu hotela „Union", pri slabem vremenu v veliki dvorani. Južna železnica in prazne obljube županu Hribarju. Kakor se čuje, je razširjenje ljubljanskega kolodvora odloženo zopet za par let. Direkcija se izgovarja da so nje finance za vse projektirane stavbe in ostala dela preveč neugodne in zato mora le polagoma korati z izvršitvijo. Torej najprej mesta na severnem koncu, potem še le — morda Ljubljana. Beljak, Celovec, Maribor in Gradec, imajo pač druge zastopnike! Kolezija bo v kratkem preurejena. Kabine in drugi prostori bodo odstranjeni in z novimi nadomeščeni. Novi najemnik pa hoče tudi v drugem oziru poskrbeti za modernejšo opravo in razne udobnosti. Do zdaj je bilo kopališče v Koleziji baš po mestni upravi najbolj zanemarjeno. Ij Skrb za dijake. V Dijaški dom v Skofjih ulicah št. 20 se bo moglo sprejeti v prihodnjem šolskem letu le malo dijakov, zato naj se zgodaj oglasijo, kateri si žele prostor zagotoviti. Plača bo na mesec 40 kron. Sprejemajo se samo dijaki, ki so nravno lepega vedenja. Uredba v Dijaškem domu je posebno koristna za prvo-šolce, ker imajo tu hišnega inštruktorja, ki jih pri učenju podpira, v rednosti nadzira in polagoma napeljuje k samostojni pridnosti. Pismeni prošnji za sprejem naj bo pridejano zadnje spričevalo ali pa prepis spričevala in pošlje naj se predsedniku p. n. gospodu Ivanu Sušniku, kanoniku v Ljubljani. Komur je bolj priročno, se tudi lahko obrne do katerega gimnazijskega kateheta, ki bo posredoval in dal natančnejših pojasnil. Ij Proti podraženju piva. Sinočni shod na vrtu »Narodnega doma« je bil dobro obiskan: udeležilo se ga je nad 300 ljudi. Predsedoval jc Bartei, ki podeli besedo gostilničarjem Poku, Goršiču in Boletu. Le - ti poročajo o dogodkih na sestanku gostilničarske zadruge prošli petek, ko so gostilničarji kapitulirali pred kartelom pi-vovamarjev. Zlasti zanimivo je bilo poročilo Boletovo, ki je potrdil, kar je bil rekel že Pok, da je namreč predsednik go-stiničarske zadruge Tosti povišanje cen pivu tako-le »utemeljeval«: Sedaj so nam dali pivovarnarji v roke orožje, s katerim bo nam mogoče bojevati se proti občinstvu. Krčmarji naj porabijo to priliko v svojo korist, kajti tako je ukazal kartel, če ga ne ubogajo, ne bodo dobili piva. — Ob takih argumentih se čudimo, da ni obveljal še radikalnejši predlog, glasom katerega bi se naj bilo zvišalo ceno pivu kar na 26 vinarjev za vrček! Tajnik gostilničarske zadruge, Pintar, je imel težavno nalogo: prati zamorca. Izvajal je, da so zadruge ustanovljene z namenom, da svojim članom koristijo. In kakor so gostilničarji leta 1895 ob uvedbi deželne doklade na pivo zvišali ceno pivu za I novčič pri vrčku. tako se jim je zdelo primerno, zvišati jo tudi sedaj za nadaljna dva vinarja. Pri teli besedah je nastal tak šunder, tako kričanje m žvižganje, da je moral Pintar zapustiti oder. Na to nastopi Etbin Kristan, ki izvaja, da se jc za kulisami gostilničarske zadr.zgodilo še nekaj, kar se je dozdaj premalo naglašalo. Pivovarnarji niso sklenili samo povišati ceno za 2 K pri hektolitru, ampak so zahtevali, da morajo tudi krčmarji zvišati svoje cene, če ne, jim bodo pivovarnarji pivo še bolj podražili. Kaj mora biti — vpraša govornik — kar-telu na tem ležeče, da podraži cene konsu-mentom? Pivovarnarji bi morali biti zadovoljni. če jim gostilničarji toliko plačajo, kakor oni zahtevajo. Stvar jc pa ta. da je vodstvo gostilničarske zadruge samo naprosilo pivovarnarje za ta sklep. Zadruga skrbi samo za korist nekaterih svojih članov. in sicer močnejših. Kosler ni izdal niti vinarja za zboljšanje plač delavcev; domačine je pometal na cesto in nabral namesto njih nekvalificirane dclavce po vseh kotih in krajih. Res je, da sta pivovarni Puntigam iu Reininghaus nekoliko zvišali mezde, znižali delavni čas itd., itd. To stane ti tvornici na leto 200.000 kron. Z zvišanjem cen pivu po2K pri lil pa bosta dobili 1.400.000 K. Ječmenu je zadnjih 30 let cena padla, cena hmelju je vsled večje produkcije ostala ista. Refakeijc po železnicah so tolike, da je transport cenejši nego pred 30 leti, kar dokazuje tudi eksport piva. Potemtakem je edini argument pi-vovarnarjev: profit. Ze lani so gostilničarji sklenili, ustanoviti lastno konkurenčno pivovarno; delale so se že neke priprave za to. Sedaj pa je vse tiho o tem. Govornik citira GumpIo\vicza ter prihaja do zaključka, da je edina pomoč proti neprestanemu podraževanju živil — municipali-zacija. ali podržavljenje proizvodnje. Opozarja. da je postopanje kartela pivovarnar-jev, ko grozi gostilničarjem s kaznimi, ako ne povišajo cen, pravzaprav izsiljevanje, ter priporoča za sedaj: da delavci ne pijejo piva, če bo stalo 24 vin. in da se poučuje ljudstvo, da je alkohol strup. Treba jc pričeti z abstinenčnim gibanjem, potem bomo videli, če bo pivovarnarjem in krč-marjeni šc tako rastel greben kot sedaj. Za bodočnost pa priporoča organizacijo vsega delavstva. Govorilo sta še Bole v drugič, in Kocmur. Prvi jc izdal javno tajnost. da so gospodje krčmarji od sestanka v Iliriji marširali k Koslerju, — drugi pa se je jezil nad županom, ker baje z zvo-nenjem na Gradu — odganja tujce. Ij Poskusen samoumor. Včeraj je v nekem tukajšnjem hotelu trgovski potnik Leopold M a r c u s , rojen 1885 leta na Dunaju, v samomorilnem namenu pil sublimat in takoj nato poklical sobarico, da je poslala po zdravnika dr. Zajca, ki mu je dal prvo pomoč, potem pa odredil, da so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Tam so mu izprali želodec in je upati, da kmalu okreva. Marcus je napisal pismo, v katerem je povedal, da se je zastrupil s sublimatom, ter da ga je gnalo v smrt razmerje z neko žensko. Ij Nesreča. Danes dopoldne je trgovki gdč. Viktoriji Elsnerjevi v lastni trgovini v Šolskem drevoredu spodrsnila lestev, vsled česar je tako nesrečno padla, da si jc zlomila nogo. Prvo pomoč ji je dal g. dr. Oražem, potem so jo pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Ij Pokopali so danes v Ljubljani umrlega uradnika tobačne režija gosp. Konrada Grimma. Ij Umrl je četovodja 27. pešpolka g. Haydler, katerega je včeraj četovodja Krisch po nesreči obstrelil. Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južn. kolodvora 4 Slovenci in 5 Hrvatov. Ij Najmodernejšo uniformo »uon plus ultra« ima — »Društvena godba«. Nobena vaška godba nima take. Če »ausrucka«, ima eden kapo, trije klobuke, četrti pol-cilinder itd. Kakšen odbor jc to, ki ne razume take godbe v stolnem mestu uniformirati! Saj pride vender nad 1200 gld, vsak mesec dohodkov v blagajno, in v dveh letih bi bila uniforma — bluza in kapa — z obroki igraje plačana! Po pravici se občinstvo norčuje iz nastopov v civilni obleki. REŠITEV HRVAŠKEGA VPRAŠANJA. Wekerle je nedavno izjavil, da sc mora urediti hrvaško vprašanje. Za to potuje na Hrvaško, prej ga pa zasliši še cesar v Išlu. ITALIJANSKA KRALJICA POSREDOVALA ZA OBSOJENE ZAROTNIKE. Iz merodajnega vira poroča »Gazzet-ta di Torino«, da je italijanska kraljica Helena pri svojem očetu Nikoli črnogorskem telegrafično posredovala, da ne potrdi smrtnih obsodb proti Gjulafiču in Vojvo-diču. Te prošnje knez gotovo ne bo odbil. Razne stvari. Bivši cesarjev prijatelj pred porotniki. Ob velikem navalu se je pričela 29. junija porotna obravnava proti knezu Eulen-burgu, ki so ga prinesli v nosilnici v raz-pravljavno dvorano. Razprava se je pričela nekoliko po 11. uri. Obtožbo zastopa višji državni pravdnik dr. Isenbil. Prič je 60, med njimi kneginja Eulenburg, njen najstarejši sin iu grof Kuno Moltke. Predsednik je opomnil porotnike, naj sodijo objektivno ne glede na to. kar sc je pisalo za in proti obtožencu. Sodišče je sklenilo, da se izključi javnost in tudi časopisje. Razprava je trajala do -I. ure popoldne. Knez odločno zanikava vsako krivdo iu se zelo spretno brani. Razprava se nadaljuje 30. junija ob 11. uri dopoldne. Bombni napad na nočnega čuvaja. V \Yaitznu je vrgel nekdo bombo na nočnega čuvaja Pichlerja. Bomba ie nesrečnežu popolnoma odtrgala desno roko. Napadalec je ušel. Policijsjka odprava igralne banke v Ost-endu. Bruselj, 30. junija. Kljub prepovedi se je v ostendski igralni banki še nadalje hazardiralo. Policija je vdrla 29. junija v banko, kjer je hazardiralo 200 oseb. S svojim denarjem sta všla le dva igralca, 80 tisoč frankov je pa policija zaplenila. Policija je več ura zasliševala igralce, med katerimi je bilo 80 dam in mnogo ino-zemcev. Županova hči tatica, ponarejevalka in morilka pred sodiščem. F r e i b u r g , 30. junija. Ob velikanski udeležbi se je pričela porotna razprava proti znani županovi hčerki Greti Beier, ki je obtožena, da jc umorila svojega ženina, nadinženerja Presslerja. ponaredila oporoko in pisala ponarejena pisma, češ, da se je Pressler sam usmrtil. Razprava bo trajala več dni. Vihar uničil mesto. Mesto Clinton je malone popolnoma uničil vihar. Sedem oseb je mrtvih, 20 pa ranjenih. Milijonarievi sinovi pokvarili oporoko. Umrli črnoviški milijonar Kotzmann je volil svojim treni sinovom vse premoženje, razven nekaj večjih volil črnoviškim revežem in za človekoljubne namene. Sinovi so pa črtali pri več volilih dve ničli. Enega milijonarjevega sina so za to zaprli. Nov letalni stroj. Vse rusko časopisje ss zanima za aeroplan, katerega je konstruiral inženir Tatarinov. Tatarinov je svoj letalni stroj sestavil po čisto novem sistemu. Zrakoplov je težji kakor zrak. Obdrži se lahko leteč v vsaki poljubni višini. Izdelan je iz jekla. V njem deluje 32, v osem skupin razdeljenih motorjev. Aeroplan goni tekoči zrak. Takoj ko začno motorji delovati, se vzdigne stroj brez zaleta o dtaf. Tatarinov aeroplan vozi z maksimalno hitrostjo 30 sekundnih metrov. Zrakoplov telita 3251 kg in vozi s seboj lahko 1603 kg. Dežela trgovine z dekleti je Ogrska, kjer nimajo nikakega zakona proti tej sramotni kupčiji. V Budimpešti zmanjka vsako leto pet do šest tisoč deklet, o katerih se kasneje izkaže, da so jih odvedli agenti nesramnih hiš. Drugih šest tisoč pa lastni starši in sorodniki prodajo v to moderno sužnost. Z »eksportom« deklet se bavijo posredovalci služb, oddajalci prenočišč, policijski uradniki, zakotni gledališčni ravnatelji iu razni drugi »kavalirji«, ki nastavljajo zanjke neizkušenim dekletom, obetajoč jim zakon itd. Ako dekleta ni mogoče drugače dobiti v kremplje, jo do-tični »kavalir« tudi res poroči — seveda na podlagi ponarejenih listin — ter takoj nato izroči v nesramno suženjstvo, oziroma »eksportira« v orijent ali v Ameriko, kjer je med nesrečnimi žrtvami največ Madžark. Na Ogrskem so pred časom ustanovili odbor, ki mu načeluje škof iz Stolnega Belgrada, dr. Prohaska, ki naj bi omejil to strašno zlo. A uspehi so malenkostni; sedaj hočejo pritisniti na parlament. da sklene primeren zakon. Delavski minister Burns — rešitelj. Bilo je minole sobote v Londonu, ko so su-iražistke priredile svoj veliki izprevod, da demonstrirajo za žensko volivno pravico. Neki pijani šofer je pritisnil s svojim avtomobilom nekega redarja ob zid, da je bilo njegovo življenje v nevarnosti. Nedaleč je stal delavski minister Burns, in ko je opazil nevaren položaj redarja, je hitro priskočil ter z naporom vseh sil dvignil voz in potegnil nekoliko v stran. Redar je bil rešen, a zato je pa moral Burns še tisti dan v posteljo, ker si je s pretežkim vzdigovanjem pokvaril nekatere notranje organe. Poškodba jc resna in so zdravniki v skrbeh zanj. Telefonska In brzojavno poročile. PARLAMENT ZA PONESREČENE BLEJCE. PARLAMENTARNO DELO. Dnuaj, 1. julija. Poslanec Pogačnik je stavil nujni predlog, naj vlada takoj preišče položaj, ki je nastal vsled požara na Bledu in dovoli podporo. — Nadaljuje se debata o nujnem predlogu Malika glede na razmere na vseučiliščih v lnomostu iu Gradcu. Morsey in Kemetter energično zahtevata enakopravnost katoliških dijaških društev. Ker je Kemetter nasproti NVolfu, ki se je umešaval v debato, molel kos sladkorja, je slednji zaklical »Ušivec!« Krščauskosocialni poslanci so nato Wolfa, ki je le z njihovo pomočjo bil izvoljen, pošteno izdelali. Bielohlawek je vpil: »Ušiv-ca boste drago plačali!« Malikov predlog se odkloni. Nato utemeljuje Breiter nujni predlog zaradi dogodkov v Černikovu, kjer je bilo ustreljenih mnogo rusinskih kmetov. Dunaj, I. julija. Postava o davku na žganje v tem zasedanju ne pride še na vrsto. Rešil se bo morda le še rekrutni kontingent, podpore za rezervistovske rodbine in povišanje plač nižjih kategorij državnih uslužbencev. Poslanec Pcrgelt je vložil štiri nove nujne predloge. SICZVNSKI OBSOJEN NA SMRT. Lvov, L julija. Porotno sodišče je obsodilo morilca gališkega cesarskega namestnika dijaka Siczynskega na smrt. Lvov, 1. julija. Po smrtni obsodbi Siczynskega je sodni dvor sklenil predlagati. da se pomilosti. SMRTNA NEZGODA. Celovec, 1. julija. Pri Spitalu je osebni vlak povozil delavca Mihaela Krainza in ga vsega zmečkal. Seveda je bil Krainz takoj mrtev. SMRTNA OBSODBA ŽENSKE. Freiberg (na Saksonskem), 1. julija. Tu so hčer župana Margareto Baier, ki je umorila svojega ženina, obsodili na smrt. DVA GENERALA ODSLOVLJENA. Rim, 1. julija. Ministrski svet je postavil v »dispozicijo« generala Rogiera. kor-nega poveljnika in generala Mangiagalli. generalnega inšpektorja topništva. Vzrok: preiskava vojaškopreiskovalne komisije. ŽITNE CENE. Budimpešta 1. julija. Pšenica za oktober......10 63 Rž za okt..........8*65 Koruza za julij........6 97 Oves za okt.........8'23 Koruza za maj I. 1909 ..........6.85 Efektiv: zdržno. Nfleteorologično poročilo. Višina n.morjem 306-2m, srednji iračni tlak 736-0mm i CU »J>! • SOTalja Staaje baroni e trs T mm Temperatura p« Celiijo Votrerl Neba 11; i*- 30 9. rrefi 738 6 24 1 sl. jzah. del. |obl. 1 7. fjutr 41 2 192 si. jvzh. obl. 00 2. pop 41'H 18 8 sr jvzh. It Srednja včerajšnja temp. 24 2\ norm. 111'. Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za morebitne dolgove, ki bi jih napravila na moje ime moja žena Jerica Zemljič. Matevž Zemljič 1601 1—1 sprevodnik. Hotel JURIJA'v Ljubljani Jutri, v četrtek, 2. julija =velik= koncert popolne ljublj društvene godbe. Začetek ob 8. uri zvečer, i: Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča 1606 i-i Marija Novak. I «««« fiechenpferd-lilijno-mlečno-milo. :ttff~ Najmilejše milo za kožo. '\3Kjj _67-i 40-10 Velika zaloga oblek za gospode in dečke. Stalne, na vsakem predmetu označene = cene. = A. Kune, Ljubljana, Dvorni trg št. 3. Priznano najboljša delavnica:: za izdelovanje oblek :: po meri. :: Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. :: 595 36 mmmmmmmmm^ Razpisuje se služba 1595 3-1 organista in cerkvenika v Tunioah pri Kamniku. Dohodki 600 K Nastopi se precej. Župni urad v Tunicah, dne 30. junija 1908. M. Kralj, župnik. nfimffmfnfimfiininfflfffffmmmm Hlapce za vsako delo sprejme zaloga piva „Reining-haUS". 1604 3-1 Gospodičina, ki je vodila gospodinjstvo v dobrem zavodu, želi službe v kakem župnišču kot sobarica in pomočnica kuharici. Naslov pove uprava lista. 1602 4-1 1600 1-1 153/8 OKLIC V zapuščini po gosp. Ivanu Majdič, veleposestniku v Kranju dovoljuje se na predlog zvršitelja oporoke gosp. RudolfaKokalj prostovoljna dražba a) prodajalnične in hišne oprave ter gospodarskega orodja pri hiši st. 23 v Kranju; * b) zemljišča viol. št. 65 d. o. Breg C* gospodarskimi potreb-scinami, hišno in oostilnišVo opravo) v Predvoru št. 15: c) zemlišč vlož. št. 154 d. o. Kokrioa, 75 d. o. Vojvodni boršt in polovica zemljišča vlož št. 85 k. o. Tenetiše. Za te dražbe določata se naroka in sicer ad a) na dan 7. julija 1908 od 9. ure dopoldne naprej v hiši št. 23 v Kranju, za dražbe ad b) in c) pa , na dan 8. julija 1908 ob 9. uri dopoldne pri podpisani sodniji v sobi št. 8. Prodaja ad a) se vrši le za ali nad cenilno vrednostjo, dočim se za zemljišča ad b) in c) določa izklicna cena, pod katero se dražba ne vrši, in sicer za zemljišča ad b) z opgvo vred 9589 K 52 h, za zemljišča ad c) pa na 5820 K, oziroma 500 K, oziroma Dražbeni pogoji se smejo vpogledati pri sodniji. Vknjiženih upnikov ni. Izkupilo gre v zapuščinski sklad. C. kr. okrajno sodišče Kranj, oddelek II., dne 27. junija 1908. IMNHK m Ljubljansko kreditno banka v Ljubljani. Subskripcija •*• ■ 1 i * r*r~»»~*m*' H i u i ■'u.r.ii i na 2.500 delnic četrte izdaje Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani po K 400— nominale v skupnem znesku K 1,000.000'—. Redni občni zbor delničarjev z dne 6. marca 1907 je sklenil spremembo § 4. bančnih pravil in povišanje delniške glavnice od dosedanjih K 2,000.000-— na K 3,000.000-- z izdanjem 2.500 komadov novih polno vplačanih na imetnika se glasečih delnic po K 400-— nominale. Ob enem je pooblastil upravni svet, da razpiše zadevno subskripcijo, kadar bo to smatral za nadaljni razvoj banke potrebnim. Ta sklep je odobrilo c. kr. ministerstvo notranjih zadev sporazumno s c. kr, finančnim ministerstvom z odlokom z dne 30. maja 1908 štev. 12.278. § 10. odd. 4 bančnih pravil predpisuje, da vloge na knjižice ne smejo presegati dvojnega zneska vplačanega delniškega kapitala. Ker pa znaša sedanje stanje vlog na knjižice že čez K 4,000.000'— in nadalje z ozirom na bližajočo se otvoritev podružnice v Trstu, je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo v roku od 1. do 15. julija t. I. pod sledečimi pogoji : Prednost do mladih delnic imajo imejitelji starih in pripada toraj na vsaki 2 stari I nova delnica. Delnice, katere ne prevzamejo dosedanji delničarji, se po izidu subskripcije dodelijo gg. subskribentom nedelničarjem. Ljubljanska kreditna banka vabi toraj: 1.) Svoje dosedanje delničarje k subskripciji novih delnic za kurz K 430'— za vsako novo delnico v nominalni vrednosti K 400'— s pravico do dividende od 1. januarija 1909. 2.) Gg. subskribente nedelničarje k subskripciji za kurz 480- — za vsako novo delnico s pravico do dividende od 1. januarija 1909. 3.) Upisovanje novih delnic se vrši s posebnim zglasilom od I. julija do 15. Julija t. I. proti predložitvi starih delnic brez kuponskih pol pri blagajnah centrale v Ljubljani in pri podružnicah v Spljetu in Celovcu. Stare delnice se pri predložitvi prekolekujejo in takoj vrnejo. Pri upisovanju se mora položiti za vsako novo delnico K 130 — od delničarjev, in K 180-— od nedelničarjev v gotovini. 5.) Drugi obrok v znesku K 150-— za vsako delnico se mora plačati do 1. septembra t. 1. 6.) Tretji obrok v znesku K 150 — za vsako delnico se mora plačati pa do 1. novembra t. 1. V ostalem se prepušča vsakemu subskribentu prosto, da vplača tudi ves znesek na enkrat. Vse zneske vplačane na nove delnice bode banka obrestovala po 43|4 °|o od dne vplačila do 31. decembra t. 1. O izvršenih vplačilih se izročijo gospodom subskribentom začasna potrdila in po 31. decembru 1908 popolni obračun. Proti vrnitvi vseh potrdil o izvršenih vplačilih se bodejo izročile nove delnice gospodom delničarjem začetkom leta 1909. V Ljubljani, dne 27. junija 1908. Upravni svet »•»d-« Ljubljanske kreditne banke. -mBnmmMMSmmmBn Izdajatelj: Dr. Ignacij 2itnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« Odgovorni urednik: Ivan Stefe. Priloga 148. itev. »Slovenca" dne I. julija 1908 Občinski snet llubllonski. 1 L j u b 1 j a n a, .30. junija 1908. Si'jo vodi župan Ivan Hribar, ki naznani, da je ponudil Guttmann 11 slik iz zapuščine rajnega svojega brata ljubljanski občini. Slike se hvaležno sprejmejo. Personalni in pravni odsek. Potrdi se novoizvoljeni todbor »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.« lzknjiži se služnost na parcelah sa-lezijancev 97/1, 9G/.3 in 99/5 na Karlovskeni predmestju. Finančni odsek. V Podturnskem gradu se popravijo tla g. Brunetu. Stroški bodo znašali 300 K. Umetniškemu društvu »Lada« se dovoli za prireditev umetniške razstave jugoslovanskih umetnikov brezplačno velika dvorana »Mestnega doma« meseca majnika in junija prihodnjega leta, nadalje prispevek 500 K. O nakupu slik se sklepa ob razstavi. Ljubljanskemu učiteljskemu društvu se dovoli 600 K, da odpošlje 4 delegate k shodu slovanskih učiteljev od 9. do 14. avgusta v Prago. Društvu se priporoča, naj se ozira na predsednike organizacije in na urednike učiteljskih listov. Stavbni odsek. Popravi se oporni zid ob posestvu Frančiške Muckove v Ulicah na Cirad št. 8. Stroški so proračunani na .390 K. Kanalizacija na Bleiueisovi cesti, v Jenkovih, Japljevih in Ravnikarjevih ulicah se odda tvrdki Seravallo & Pontello, kakor tudi naprava ograje ob novem šentjakobskem župnišču. Vpeljava električne razsvetljave v prostore ljudske in meščanske šole pri Uršu-linkah. (jlede na vpeljavo električne razsvetljave v prostore ljudske in meščanske šole pri uršulinkah poroča upraviteljstvo mestne elektrarne, da se bo potrebovalo 70 do 80 svetilk. V učilnicah je že nekaj električnih svetilk, ki jih je napeljal uršu-linski cerkovnik (Podžupan: He, he, lie.). Sklene se, da se morajo na samostanske stroške popraviti po cerkovniku napeljane svetilke, vpelje se elektriška razsvetljava v zunanjo uršulinsko ljudsko in meščansko šolo, za katero se da tok brezplačno. Podžupan pred glasovanjem: »Čudno se mi zdi, kako pride navaden človek do tega, da napravlja elektriško razsvetljavo. To je nekaj nezaslišanega. Ne vem, kako bi se dajal tok zastonj »Meščanski šoli«, l am se plačuje. Vendar ne gre, da bi dajali tok zastonj«. Župan: »Samo za vnanjo ljudsko in meščansko šolo se gre, ne za notranjo. Glede na vpeljavo po cerkovniku mora za popravo skrbeti samostan. Ne morem pripustiti, da se kar enemu ali drugemu dovoli vpeljavati elektriko«. Dr. Tavčar: »Je kraja, je kradel!« Šolski odsek. Potrdijo se računi o porabi dotacije za okrajnošolsko knjižnico za leto 1907/08. ki izkazujejo 14 K .30 vin. primanjkljaja. »Zvezi slovenskih zadrug« se dovoli letna podpora 200 K od prihodnjega leta naprej za najemnino pisarne učitelju c. kr. učne delavnice za pletarstvo. — Na mestni višji dekliški šoli se razpiše učno mesto za matematika in fiziko za učitelja s srednješolsko izobrazbo. Poročevalec Dimnik naglasa ob tej priliki, naj se pri nastavitvi učiteljskih moči na višji dekliški šoli ozira na pedagoge in zaslužne šolnike z izpitom za meščanske šole, ki se kar najbolje kva-lifikujejo po učiteljiščih, to pa, ker so vsi dobri • šolniki. — Na trgovskem tečaju mestne višje dekliške šole se uvede dve uri tedensko slovenska stenografija, ki jo ho poučeval prof. Novak. Reklamne zastave se odklonijo. Odkloni se odgovor reklamnega podjetja Alojzija Smoleta proti magistratu, ki mu ni dovolil,da razobeša reklamne zastave. Proti odklonitvi je nastopil občinski svetnik Franchetti. Potrjena računska sklepa. Potrdita se računska sklepa mestne klavnice in mestnega vodovoda za leto 1907. Zaklanih je bilo leta 1907. v klavnici 45.38 govedi, 9825 prašičev, 7843 telet, 1929 kozlov in ovac. 2581 kozličov in 52 konj. Število zaklanih konj se je pomnožilo za 15. Svežega mesa je bilo vpeljanega v mesto 58.141 kg. Klavnica je izkazala 16.644 K 65 vin. prebitka. Vode je bilo dvignjene lani 186.199-5 m3. Dne 8., 9. in 10. avgusta zvečer ie bil rezervar prazen. Vodovod izkazuje prebitka .38.415 K 2 vin. Podaljšanje vodovoda ob Dolenjski cesti. Več posestnikov ob Dolenjski cesti je prosilo za podaljšanje vodovoda. Poročevalec občinsi svetnik Hanuš se protivi podal jšav i, ki hi se ne izplačala. Podaljšati se mora vodovod za okoli .300 m, stroški so 4.000 K. vodarina hi znašala 12.3 K 50 v. in bi se obrestovala naložena glavnica le s 3%. Likozar predlaga, naj se podaljša vodovod vsaj prihodnje leto. Velkavrh se odločno upira predlogu, ker se podaljšanje ne izplača. Dr. Oražen: Ko se gre za nekaj tako (Tavčar: »Malenkost«) malega, ne smemo biti ozkosrčni. Ce se podaljša vodovod, ne pride na kant občina. Tam pijejo kalužo. Velkavrh: Ce hočejo vodovod, naj plačajo od tistih 4.000 kron vsaj 4'/'. Dr. Tavčar: »Ce se pričnemo prič-kati, potem se mora pri vsaki hiši diferencirati. koliko plačaj za vodo. Vodovod je aktiven. Gledati moramo na zdravstveno stališče. Izredno je, da bi morali za 72 K piti močvirno vodo. Naravnost škandal bi bil. če bi se ne dovolil vodovod. Dr. Tril-ler se poteguje za podaljšanje po geslu: Enaka bremena, enake pravice. Poročevalec vzdržuje svoj predlog. Sklicuje se na fin. stališče. Za razširjanje vodovoda bomo rabili prihodnje leto zopet 500.000 kron. Dr. Tavčar: »Saj imamo vodovod zaradi prebivalstva«. Pri glasovanju obvelja z veliko večino Likozarjev predlog. Samostalni predlog občinskega svetnika A. Likozarja, naj se mesto na Gestrinovem svetu napravi šola v Vodmatu, Gestrinov svet pa parcelira in proda, se odstopi v proučevanje šolskemu, finančnemu in stavbnemu odseku. Javni sledi tajna seja. Športne uesti. Zahtevane »Slovenca" v vseh gostilnah) — Zahtevalte »Slovenca" na Kolodvorih! Nekdo želi kupiti dobro ohranjen Star 1556 3 3 : harmonij,: ki ima precej močen glas. Plača ga takoj. Ponudbe na upravništvo »Slovenca". Atlet G r ii n je zlomil v Hastingsu na Angleškem podkev, s katero se je prej mučilo šest mož naenkrat brez uspeha. Močno verigo je razbil s pestjo. Slednjič je oprtan dvignil s telesom 2174 kg. Metalno žog o (približno tako kakor jo rabimo pri footballu) je vrgel Nemec Dussmann 55-2 in daleč. 50.000 frankov so dovolili Francozi za udeležbo pri olimpijskih igrah v Londonu; Amerikanci so upali pri zbiranju prispevkov na 250.000 kron, a so nabrali dosedaj samo 75.000 kron. Zato bodo poslali v London samo atlete, ki so si zmage gotovi. 40 m v 49 se k u n d a h je preletel Franco Faillot in s tem izboljšal rekord. D u n a j č a n S c h I e i n b a c h , težak samo 58 kg, je sunil od prsi kvišku 120 kg, relativno najboljši uspeh v vzdi-govanju težkih uteži. 112 kg direktno od tal kvišku je potegnil z obema rokama Nemec Rondi; svetovni rekord je 116 kg. | prva boroveljska tovarna orožja peter Wernig c. kr. dvorni Izdelovalec orožja. kDpužba 'a omejenim jamstvom. Borovljc, Koroško. Izumitelj in izdelovalec triumpf-rifled pušk Ceniki zastonj in franko. in VVernig-universal pušk • • • • • • • • • • • z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, nepre-kosljivimi vijali (Bohrung), ki omogoča, da je strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje najizborne|še izdelke kakor trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gevvehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Mannlicherjeve sohon-auske risanice, kakor tudi Wernigove čveterocevke i. t d. Proda se Hotel Vego Spod. Šiško ob glavni cesti, 18 minut od glavne pošte ljubljanske, z vrtom v obsegu 1600 m2, zasajenim z 20 kostanji, 10 let davka prost, na jako lepem razglednem kraju. V neposrednji bližini se bodo zidale delavnice državnih železnic, kamor pride 1500 delavcev. Prostor je tudi izredno pripraven za kavarno, ker šteje že sama Šiška 4373 prebivalcev in nima nobene kavarne. Proda se radi bolezni v rodbini takoj in po ugodni ceni. Potrebni kapital 3000 gld., ostalo se lahko obrestuje s 5°/o in glavnica odplačuje na obroke. - Eventuelno se da hotel v najem za več let z vso opravo pod ugodnim pogojem. Več pove lastnik Anton Maver, Ljubljana, Metelkove ul. 19. 1456 7 Dragotin Hrovat 1548 Stob-Domžale 10—2 Relifni križevi pot za farno cerkev Homec pri Kamniku. se toplo priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in prijateljem ===== umetnosti za izdelovanje - altarjev, križevih potov, podob in vseh v to stroko spadaj očih del, kakor tudi v prenovljenje starih altarjev. podob itd. Štefan Nagy 1498 5 5 trgovina z železnino Ljubljana dsieekciki Ljubljana 1 Priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov, železniških šin, Roman in Portland-cementa, dovjskega gipsa, bičevje za štukature, žice, mreže, bodeče žice, I. kos proti jamstvu, orodje zamlačbo, samokolnic, pohištva za vrt, omaric za led, strojev za sladoled, stiskalnice za sadje, pipe za pivo i. t. d. Predstave se »r&ijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praz* nlkih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON : s Dunajska cesta nasproti kavarne 9fEuropa'f. s s Danes v sredo nov spored, n 168 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i i žani ceni. i i Velika serijska prodaja! SSr: kakor tudi; batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pigue jn platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke. „Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIC 1326 i>3 Gothaška zavarovalna banka na življenje na podlagi vzajemnosti. Začetkom maja 1908. 1668 3-2 Stanje pravih zavarovanj na življenje...........1132 milj. kron. Doslej izplačane zavarovane svote............ 606 „ „ „ dovoljene dividende................292 ,, „ Vedno visoki prebitki koristijo ueprikračeno zavarovancem. Nezapadljivo Neizpodbojno Svetovna polica že vnaprej. po 2 letih. po 2 letih. Prospekte in pojasnila daje brezplačno zastopnik banke =================== Mihael Kastner, Ljubljana. ------------=- Lepa poletna stanovanja ima še za oddati z vso opravo, kopa« liščcm itd. 1577 3-3 Fran Jarc v Medvodah. Lepa hiša dvonadstropna, na vogalu, z večjimi in manjšimi stanovanji in prodajalniškimi lokali, davka prosta, se proda iz proste roke pod ugodnim pogojem. Naslov pove uprava ,Slovenca'. 1557 4—:i —HMBffigK-vrasat* Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre brnini Itd. Drag. Heger urar, juvelir in oraver. Oslek I. Kapucinska nl.4, (Slavou.) C. kr. oblastveno potrjeno w 52 ucilišcs za /trojno risanja branja cfesifi Ljubljana, Stari trs it. 28. 6 Dobi se tudi kroj po životnl meri. £ zidana hiša in nekaj zemljišča v Krtini pri Domžalah. Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt. Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih. Natančneje se poizve pri dr. Pircu, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24- 13 Singerjevi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.; 693 81 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti r.aših šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem. marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. IVANPENGOV podilur, litcImMl rtttmiM. nainanja preia&ti* rhihM»fftiil. cer pretotojnitiMa te nn Molitvenik. Spisal dr. Gregorij Pečjak, doktor bogo- V CC11U življenje, slovja, gimn. katehet v Ljubljani. Ta molitvenk je namenjen bolj odrasli, posebno srednješolski mladini. Cene: trpežna vezava z rdečo obrezo.............K 1*20 » zlato , ............„1-60 pf\f 1r l-iz-vcJii Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in 1 u"o Cerkvenega niolitvenika. To je najpopolnejši molitvenik, ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen je za splošno porabo in ima prav priročno obliko. Cena z rdečo obrezo...................K 1'20 , , zlato .....................1-tiO Bogu kar je božjega. Spisal župnik Fr. s. Finžga, To je najfinejši slovenski molitvenik, po vsebini primeren tako priprostim, kakor najizobraženejšim krogom. Odlikuje se tudi po svoji nežni, zelo priročni obliki. Pri naročilih zadostuje, da se navede številka zaželjene vezave, tudi je dobro, da se pove ali naj izberemo tanke, pregibljive platnice za gospode ali mehke, vatirane platnice za ženske: Vezava št. 1: navadne črne platnice, rdeča obreza.........K 1— , ,2: umetno usnje, vatirane platnice........... P80 „ , 3: šagreno usnje, zlata obreza............, 2-20 „ »4: fina teletnina, , , ....... . . . . „ 3- — , , 5: najnoveja vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najmodernišimi utisi. Na teh vezavah je neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse imajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno „ 4-80 , ,6: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba..............„ 4'60 Voditelj v srečno večnost Svn\ni!e šSS.A' M"d,,hovnik Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom. Umetno usnje, mehke vatirane platnice.............K 2-— Šagrin-usnje, upogljive ali mehko vatirane platnice.......... 2 60 E! M E! R K £! R m m Katoliška Bukcacna v Ljubljani. ^ mzixmxzxxminm tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarne. I I Podruinia«. rrmn « aaajalalai Dsfta Um Orika BTIUTB aajalalaaari: Orabaa II, Slala ilraa, M?it. alltt 17, Kanal«, DonvaH Kaabfltg, .:S«!as, R«vt t-',:*. . BiaBg ^ssjialnEčna dslnlika družba it 180 175 Menjalnic« ■ » Dan«)« H. Tabanlrana 4, III. Oa(ar(ana TI (tagal Riuii(t), III. Ll ihiiii IT, IV. Wl«lkfl glavnica I I I K 2,000.000. ! I Ljubljanska kreditna banka»Ljubljani, stri,ar,e^pf!1«i,,v-2 promese nasdun. komunalne srečke promesn na kreditne srečke po K 18. po K 15 '/Žrebanj« I. julija. Glavni Žrebanje dne 1. julija. Glavni dobitek dobitek K 400.000. K 300.000. Obe promesi skupno Ia K 32. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po 4'2 Podružnica 11r CelO¥OMB s I Rezervni fond t i i K 200.000. b i «