za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moči
GLASILO SVO'BODOMISELJVIH SLOVJSJVCEV V AME'RIt^I
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes

Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the. Post Offioe at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 7. julija 1911.
Štev. 27
Razgled po svetu.
200 RANJENIH.
Dunaj, 3. julija. — Izzid volitev ima še vedno svoje slabe in dobre posledice. V Kalusn, Galiciji, so se pripetili na dan volitev veliki kravali. Ker orožništvo ni moglo napraviti mir, so oblasti poklicale vojaštvo. Razburjeni kmetje so uničili vse volilne dokumente, prerezali žice telegrafa in telefona in napravili tudi drugo škodo. Vojaštvo je moralo streljati na upornike. 200 oseb je težko in lahko ranjenih. Uspeh volitev v Galiciji je zadovoljiv. Vlada upa, da bo tudi v prihodnjem parlamentu dobila Poljake na svojo stran. Sedem Poljakov poslancev je socijal demokratov.
Rusi in Kinezarji.
Peterburg, 2. julija. — Politični položaj med Rusijo in Kino se ni skoro nič poboljšal. Napet-je je jako veliko. Sedaj zopet prihajajo razburljiva poročila od kitajsko-ruske meje. Rusi zatrjujejo, da Kinezarji vedno streljajo na ruske ribiče v reki Amur, kakor hitro se Rusi odmaknejo iz svoje zemlje. Ravno tako so dobili Rusi poročila, da je oborožena tolpa Kitajcev napadla neko rusko ladjo in jo popolnoma razbila in upostošila. Ruska vlada bo zahtevala jasnega odgovora od kitajske vlade.
Štrajk izvoščkov.
Manchester, Anglija, 4. julija. V tem mestu je izbruhnil štrajk izvoščkov in vseh voznikov. — Štrajk je takoj prvi dan zapustil jako slabe posledice. Na trgu je zjutraj primanjkalo živil. Policija je odredila, 'r se lescjo živila na trg. 12,000 štrajkarjev pa je preprečilo namero policije in vnel se ljut boj. Nazadnje so poklicali vojaštvo, ki je zopet napravilo vsaj za silo mir. Nemirov so se tudi udeležile žene in hčere štraj-k ujočih voznikov.
Nov rekord.
Berlin, 1. julija. — Sem je dospel nemški zrakoplovee Hirth v svojem aeroplanu s enim potnikom. Vzdignil se je v zrak v mestu Monako (München) in dospel v to mesto v 5 urah in 41 minutah. Med potjo se je vstavil v Norin-burgu in v Lipskem. Najhitrejši vlak je iz Monaka v Berlin rabil 10 ur. Tako je zrakoplovee Hirth skoro za 5 ur preletel brzovlak. — Dobil je $12,500 nagrade. Hirth je povedal, da je dosegel 5182 čevljev v visočini, kar pomeni rekord v visočinski zrakoplovhi.
Četrti v Evropi.
Pariz, 4. julija. — Ameriški poslanik Bacon je v ameriški pariški koloniji na poseben način praznoval s ameriškimi patrioti in francoskimi odposlanci naroden praznik četrti julij. Mesto je bilo ovito v francoske in ameriške zastave. Bacon je položil na grob Lafavetta venec.
Berlin, 4. julija. — Mesto, posebno ulice, kjer stanujejo tu živeči Amerikanei, sb bile okrašene s ameriškimi trikolorami zvezdami in trakovi. Tudi vsi večji hoteli so imeli .na pročelju “zvezde in trakove“ in poseben večer za A-merikance. V Kielu so bili ameriški mornarji od cesarja Viljema kraljevsko pogoščeni.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poiilj&mo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron,
za	$ 20.50 ............... 100	kron,
za	$ 41.00 ............... 200	kron.
za	8 102.50 ............... 500	kron,
za	$ 204.50 .............. 1000	kron
za	*1020.00 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh arotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka!“ Našt denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam pozlati je najprilična-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesite no Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft:
FRANK SAKS^R CO.
82 Onrtland St. N»w York St04 St. Ctair Av«., K. K.	Cvwluid, Ohio
Štrajk mornarjev.
London, 5. julija. — Mornarski štrajk gre svojo pot naprej. Govori se, da so družbe pripravljene dati mornarjem in kurjačem 10 šilingov več na mesec. U-pa se, da bodo mornarji zadovoljni. Štrajk krovnih delavcev pa še ni poravnam in se tudi neve, ke-daj bo.
Nekaj stane.
Viterbo, . jSulija. — Porotniki št.rajkajo! Zapriseženci in porotniki, ki morajo biti pri kamori-stičnem procesu že par mesecev in morebiti še nadaljnib par, sb se danes uprli zavoljo premajhne plače. Vlada je izjavila, da jim poviša rada plačo od 1. julija naprej, porotniki pa zahtevajo povišanje celega časa kar teče obravnava. Vlada se bo mogla vdati. —
Poplava na Bulgarskem.
Filipopel, 4. julija. — To mesto je popolnoma skoraj poplavljeno. Škoda je nepreračunljiva, ceni se jo 20 milionov dolarjev. Cele ulice so poplavljene in 'hiše razdrte in odnesene in izpodkopane. Mestu pa manjka pitne vode, ker je vodovod popolnoma u-ničen in bo vzelo par meseeov prej ko bodo deležni prebivalci zdrave pitne vode.
Slabo delo.
Berlin, 1. julija. Delavski položaj v srednjih delih nemške države je postal jako slab. Tkalci so skori vsi zgubili delo. Tovarniško delo tudi ni več tako stalno kot je bil0 poprej. Najmanje 50,-000 delavcev bo to poletje brez dela. Da je tekstilna nemška industrija to leto tudi slabša, se poroča iz drugih industrijskih mest Nemčije.
Bomba na cerkvenem kongresu.
Madrid, 4. julija. — Sedaj šele se je posrečilo vladnim organom dognati, da je bila ob priliki cerkvenega kongresa v tem mestu v resnici vržena med procesijo, bomba. Procesija s katoliki je bila ravno v ulici Calle Mayor, ko so ljudje v prvih vrstah zakričali in skočili na vse strani. Nastala je med verniki panika, vendar ni bil nobeden ubit in tudi ne ranjen. Pač pa je kakih 60 oseb dobilo male praske po obrazu. Kongres je pozdravni sam kralj Alfonz. Sodi se, da je bilo na kongresu 50,000 ljudi, od teh
10,000	delavcev.
Marokko in Nemčija.
Pariz, 5. julija. — Delovanje Nemčije proti Francoski v Marokko ni še Francozov spravilo iz ravnotežja. Nemčija je poslala na severno obal Afrike torpedo “Berlin”. Tukaj so mnenja, da se Nemčija tega ne bi upala, če nebi dobila dovoljenja iz Londona. Francosko časopisje očita francoski vladi strahopetnost in neodločnost. Zahteva, da Francija na to izzivanje Nemčije takoj odgovori. Iz zanesljivih virov se poroča, da Nemčija prej ne bo mirovala, dokler ne dobi deleža na obali severne Afrike. “Matin” piše: “Kaj hoče Nemčija? Smo v letu 1870? Mir Evrope je že tako na niti, zakaj so velevlasti, dopustile Nemčiji ta korak. Pride do posvetovanja med Francijo, Anglijo in Rusijo?”
Zaupnica.
Pariz, .5 julija. —- Novemu ministrskemu predsedniku Caillaux je bila dana v zbornici velika zaupnica. 367 poslancev je bilo za zaupnico in 173 proti. Tudi več vprašanj, ki so bile na novega premiera stavljene od poslancev različnih strank, je Caillaux dobro odgovoril. Nov kabinet ne bo iskal pomoči v vrstah socijali-stov.
Poljedelski minister Pams je tudi svojo obljubo izpolnil. Zbornici je predložil razne nove uprave in zakone, ki bi za vnaprej preprečili vsako nezadovoljnost v vinskih okrajih južne Francoske. Novo ministerstvo je dobro I sestavljeno. Časopisje je s vlad-Ino večino.
Razne novice.
KDOR ZNA.
Krulini trust je izven nevarnosti. Aleluja! To velikansko podjetje namreč “obljubuje”, da bo kruh od sedaj, kar kruhni trust dosega vsa taka podjetja, mnogo eeneji. Trust nadalje obljublja, da bodo njegove pekarne urejene najfineje in najbolj sanitarič-no, čisto. Ravno tako krulini trust oznanja v svet, da, če bodo ljudje zadostno trust podpirali, da bodo tudi njegove delavnice napoljene s linijskimi delavci.
Tako in še nekaj takih fraz či-tamo v trustovskih časopisih in zopet se je izkazalo, da občinstvo vse regimentno veruje.
Ne pa mi!
Uboga gmajna plačaj!
Med republikanci in demokrati ni nobene razlike. Soglasno je zadnji teden demokraški komite dovolil $10,000 za pogostitev japonskega admirala in zmagovalca Togo. Ko so bili še republikanci v večini, so jim demokratje vedno radi očitali, da preveč izdajo za evropske plemenitaše in visoke dostajevstvenike. Posebno SO kričali, ko se .je za neko pojedino, ki je bila na čast nekemu nemškemu princu, potrošilo na ljudski račun za Šampanja in druge lePe stvari nekaj tisočakov. V resnici so republikanci in demokraši jako štedljivi, kjer se gre za izdajo denarja za delavce — za svoje želodce pa ni škoda izrabljati vlado in davkoplačevalce. Sedaj bodo pri Togi sedeli v objemu republikanci in demokrati, ljudstvo bo pa sline cedilo, ko bo kak rumen časopis poročal koliko se jex popilo tega. in požrlo onega!
Kedaj se bo v resnici kaj pomelo z Zjed. državah?
Denar.
Denar je sveta vladar. Kdor tega ne veruje, naj pride v Ameriko. S denarjem storiš in kupiš tu vse. Največji gavnerji sede na najvisokejšili mestih. Poglejmo samo Lorimerja I Pa kaj ni nič več Lorimerjev v Ameriki? S denarjem se lahko naredi poštenega človeka za capina, še prej pa se naredi v tej deželi iz capina — poštenega človeka.
Kada.r si eden tukaj nagrabi in našvindla polno malho, se mu ne zdi popolnoma nič težkega, pravičnost in poštenost spoštovati kot dve najbolj krščanski čednosti! Na drugi strani ga pa interesi v to pripomorajo.
Vse za denar — nič brez denarja — ker ta je bog . . .
Vedno lepše.
Generalni poštni mojster Hit-ehock je prišel nasled zopet novim goljufijam in sicer sedaj od strani največjili ameriških patriotov — senatorjev in kongresma-nov. Senator in kongresman ima pošto zastonj. Ne pripada pa k temu privatna korespondenca in pošiljanje drugih zabojev in pisem. Ampak kaj naše ljudske poslance briga, kaj se sme in kaj se nesme. Sedaj je dokazano, da so izrabljali poštno upravo na najbolj nesramen način. Poslali so vsako stvar “poštnine prosto”.
Ravno tako so prodajali poštne in senatske knjige na svoje Vblilce, mesto da bi jih razdelili zastonj! Vedno bolj gorke !
Enaka pravica za vse.
Charles Belling, tretji podpredsednik Bronx National banke v New Yorku je bil za $30,000 katere je vkral, obsojen v državno jetnišnico Sing Sing za 15 mesecev.
Istpga dne je bil v istem mestu obsojen Emil von Jegeman, raz-važevalec groeerije, v 18 mesečni zapor ravn0 tam, radi kraje $50, katere mu je izročil za njegovega gospodarja neki odjemalec.
Takih in ednakih primer imamo na stotine v deželi svobode in enakopravnosti.
GOMPERS ZA McNAMARA.
Samuel Gompers, predsednik delavske federacije je izjavil, >da b0 pospešil vse svoje moči, da se reši iz ječe nedolžnega dinami-tarja McNamara. Gompers pravi, da bo nasvetoval za vse člane federacije poseben asesment in sicer 25c na osebo. Na ta način 'bo prišlo samo od “American Federation of Labor” za Me Nama-ro $500.000. Tudi se namerava tiskati znamke MeNamare in jih prodajati v ta namen po centu med zavednim delavstvom.
Skoda le, da bodo tako ogromne svote 'delavskega denarja spravili v žep le advokati.
Kapital je iznajdljiv.
Kapital je jako iznajdljiv in se neoplaši tako liitro pri malenkostih. Ples okoli zlatega boga je nekaterim bolj na srcu kot bodočnost svoje duše. Poroča se, da je neka londonska družba sklenila s francoskimi epirnejskimi viničarji nov kontrak za nadaljnih deset let in sicer za 5 procentov nižje, kot nekaj let nazaj, ker je jako slaba na tem polju.” Tu vidimo, da se kapital ne boji ne revolucije, ne protivrevolucije, ne štrajkov ip kravalov, Celo na portugizško antirevolucijo so naložili denar, ravno tako na vojaške progrome v Oposto samo na “kraljevske prestole” nič več ne dajo. riziko je tu danes prevelik.
Burns iii župan.
Mayor Geroge od mesta Los Angeles zahteva od mestnih očetov, da dovolijo detektivu Burns, kateremu se je “posrečilo” zajeti McNamaro — $11,339; to je namreč prva svota, ker Burns i-ma dovoljenih $25,000 od mesta Los Angeles kot nagrado. Volil-ci tega mesta niso pa popolnoma nič zadovoljni, da se iz njihovih žepov plačujejo tak0 drago kapitalistične lopovščine. Če hočejo kapitalisti mesta Los Angeles Burnsa nagraditi naj to le store, denarja imajo dovolj, ni pa lepo od njih, da njihove račune plačuje dvakrat osleparjeno meščanstvo. Razveseljujoče pa je to, da je v zadnjem letu poskočilo v mestu Los Angeles organizirano delavstvo. 6874 novih članov je dobila sedaj ondotna delavska organizacija. Temu je tudi dosti pripomogel ravno zadnji zločinski napad kapitalistov na organizirano delavstvo.
Kdor drugim jamo koplje, sam v vanjo pade. Tukaj je podoben slučaj.
Povsod enaki.
Nemško delavsko časopisje poroča naslednjo delavsko vest:
Magistrat ruskega mesta Sebastopol je sklenil, da morajo on-dotni mestni delavci delati od 6 zjutraj do 6 zvečer. (Dve uri premora za. jest.) Tu pa je vprašal nek občinski svetnik, če bodo tudi delavci s novo naredbo zadovoljni. Župan Jergopulo pa mu je odgovoril: “Mi nismo delavcev za njihov svet vprašali! To je od nas odvisno!” Pokazalo se je, da se je magnat malo zmotil o ruskem delavcu. Zadnji so namreč takoj dragi dan stopili v stavko. Da si modri očetje pomagajo iz zadrege, so najeli turške delavce. Pa tudi ti so se v dveh dneh uprli in stopili na stran štrajkarjev Rusov. Perfidni buržoarji ni pre-ostajalo nič druzega, kot da je ruske delavce sprejela pod starimi pogoji nazaj v delo.
V delavski solidarnosti je moč!
Proti ekspresnim družbam.
Iz Washingtona se poroča, da bo vlada upeljala proti vsem ekspresnim družbam strogo preiskavo. Kakor je znano, so skoraj vse ekspresne dražbe izdale nov tarif in sicer po lastni volji. — Ljudstvo se bo v naprej še bolj odiralo kot je bil to slučaj do sedaj. Milione 'dolarjev profita so spravile družbe s starim tarifom v svoj nenasiti žep, sedaj se jim Pa obljublja še večje polje. Ubogo izstradano in gomazeče ljudstvo pa plačaj račun milionarjev!
Kdor ne misli svobodno, s« n« more boriti ia svobodo I
Leto X
VELIKANSKA VROČINA.
Take vročine kot vlada z julijem, že dolgo ni poznala Amerika. Iz vseh krajev in mest poročajo o žrtvah vročine. Posebno peče v Washingtonu, Pittsburgu, Clevelandu, Detroit, St. Louis in Chicagi.
V	Chicagi spi polovico prebivalstva odzunaj. Vročina je moreča; posebno trpe majhni otročiči v zaduhlih in temnih stanovanjih. Konji cepajo od vročine kot slama. Iz tlaka se kar vzdiguje sopara in duši človeka. Ker mesto še nima mestnih kopališč, zasebna so pa predraga in preo-‘daljena, ubožnejše prebivalstvo jako trpi.
Jako moder sodnik.
“Dobrodelna dražba za Chicago” je sodniku za mladino izročila prošnjo, da dovoli, da se smejo na mestne stroške štirje mali o-troci neke vdove vzeti v javen o-troški dom. Prosilci so prošnjo podpirali s tem, ker je mati vbo-ga in ne more štirih otrok z svojim delom preživeti.
Modri sodnik je pa odgovoril:
“Vse, kar more povedati v prilog matere je to, da je vboga, ampak vboštvo ne opravičuje nobeno mater, da ne skrbi za svoje o-troke. Jaz ne dam dovoljenja.”
Modri Salomo najde vedno še
—	posnemalce.	n.
Kaj stori štrajk.
Pri letni seji aktionarcev električne železniške dražbe za mesto Columbus, O., so* delničarji iz-prevideli. kam jih je pripeljal organiziran štrajk uslužbencev cestne železnice. Leta 1909 je imela dražba $200,000 dobička, v letu 1910, ko so bili uslužbenci idružJbe na štrajku, ker je družba prelomila pogoje dane 1. 1908, je pa imela družba $278.000 — zbič-ka. Ker si je mogla dražba kupovati tudi “javno mnenje” in policijo in druge take lepe reči jo je stal štrajk — $538.000.
Če bi vsaka družba dobila tako dobro šolo, bi se tudi delavski položaj hitro spremenil.
Bombe.
Menda ga ni mesta pod božjim solncem, da bi imelo s metalci bomb tolikega opravila, kot ljuba naša čikaška policija. 30 bomb se je razstrelilo v enem mesecu, metalca nima pa še nihče v rokah. Rumeno časopisje izdaja svoje “ekstri” s velikim in natančnimi slikami in biografijami vseh še živečih in neživečih ropar jev in morilcev — toda vse to nič ne pomaga, če se sama policija ne gane.
Menda ga ni mesta, ki hi imelo tako zanikrno, podkupljivo in leno policijo, kot jo ima milionsko mesto Chicago. Ravbarije in poboji na vseh straneh — policija pa “storilcem” — sledi.
Vse v rokah trusta.
“Western Union Telegraph i Co.”, ima danes kontrolo čez ves brzojavčni sistem v Zjed. državah in tudi že kontrolo čez dve evropske kabel črte, kot tudi čez več svetovnih brzojavnih postaj, kot čez Reuterjev biro na Dunaju itd.
Ne bo več dolgo trajalo, ko bo vsaka prosta beseda samo v Ameriki stem zadušena. ■— Ko vsi krčimo : doli z trasti, v istem času podpiramo naj večji trust: telefo-nično-brzo javnega.
V	letu 1910 se je v Ameriki “zgovorilo” skozi telefon 19,-
250,000	govorov. Trust ima svoje žice na 43,644 miljah razpeljane in ima kapitala $1,425,000.000.
Se odpovedal pastirstvu.
Rev. Dr. Dubois H. Loux, pastor cerkve Central Congregaci-je v Meriden, Conn, se je zahvalil za pastirstvo ondotnih ovčic, češ, da je dandanes organizirano kristjanstvo samopašno, naslaid-no in razuzdano. Igra se mnogo in z vedno večjo hitrostjo z principi, za katere je Krist izdihnil.
—	Istina je to!
ZA GLAS SV0B0DEI
Na agitacijsko potovanje se poda 10. t. m. g. M. V. Konda,'; glavni urednik in izdajatelj lista i Gl. .Sv. Vodstvo lista je prevzel g. | A. Mantel.
Iz zdravstvenega ozira je g. Konda primoran podati se na
potovanje sam, upajoč 'da si isto s potovanjem in agitacijo utrdi. Pa ne samo to! Vse zahteva povišanje lista in tudi mi smo tega mnenja — da, bili smo tega mnenja že dolgo, a izpolniti namere ■ s številom naročnikov, ki jih i-mamo nismo mogli, in tega tudi še sedaj nemoremo. Da se list poviša treba je tudi lastne tiskarne, ker so stroški tuje tiskarne pre-ogromni da bi jih zmagovali. Vse pa je odvisno od Vas rojaki, delavci in čitatelji. Zavedajte se položaja in pomagajte vsak po svoji moči in podpirajte se med seboj, podpirajte svoje glasilo, svojega zagovornika — list Glas Svobode in bodite na roko g. Kondu ko Vas obišče.
List Gl. Sv. je trpel ravno zaradi tega, ker ni mogel dobiti zastopnika, ki bi po celi Ameriki ži- j večim Slovencem pokazal in raz- 1 ložil namen lista. Tudi zastopniki potrebujejo kake moralne pomo- 1 či in prihod g Konde v zastopniška mesta bo gotov» razveselil o-krajne zastopnike G’ Svobode, t
List Gl. Svobode se mora povečati, to je, shajati dvakrat na teden in če le mogoče biti tudi tiskan v svoji lastni tiskarni; da se l to uresniči, se je g. Konda kot lastnik lista sam namenil prepotovati večje dežele Amerike in a- ; gitirati v sredini ljudstva za svobodno glasilo ameriškega slov. delavstva, za Gl. Svobode.
Pri tem b0 pa tudi videl, kakšno je v resnici življenje naših rojakov po deželah, katere bo o-hiskal. Tako poznanje razmer je listu kot je ravno Glas Svobode najboljša opora in n.formacija. Eno je gotovo: list se mora razširiti, mor i pr stati uvotednik, in če hočemo to doseči, j« bilo potrebno, da je sam g. Konda prevzel propagaeijo za list, ter se sam poda na agitacijsko potovanje za Glas Svobode. Tistim, ki je v resnici mari napredek slovenskega ljudstva, ki v resnici žele, da bi se tudi naš delavec otresel terne duhu in postal zaveden in pravi delavec, naj gre na roko svojemu prijatelju in zastopniku g. Martin-u V. Konda.
G. Konda bo na tem potovanju obiskal rojake po Illinoisu, Kansasu, Arkansasu, Coloradi. Utah, Californiji, Washington, Wyoming, Minnesoti. Michiganu in Wisconsinu.
Poziv!
Tem potom poživljam vse tiste j osebe opravljivce,' kateri vedo kaj o meni povedati, da se takoj tudi javno javijo in direktno pokažejo svojo barvo.
Frank Mervar,
715 Holmes ave., Indianapolis, Indiana.
SVETOVNA ŠPIJONAŽA.
Kabelni iz Berlina poročajo, da je bil v Lipskem francoski vojaški špijon stotnik Lux obsojen na sedem let težke trdnjavske ječe, ker je špionaril za Francijo. Posrečilo se mu je tudi podkupiti nekaj vojakov in “patriotič-nih” nemških višjih oficirjev, kar ni preveč lepo in častno za nemško armado. V vojaški špio-naži vidimo najlepšo sliko da-naišnjega militarističnega morečega sistema. Ljudstvo nima niti za .najpotrebnejše stvari, vlade pa izdajajo milione za roparsko in morečo militaristično družbo, katera se neve drugače “postaviti” za “domovino”, kot s navadno špijonažo.
Listnica uredništva.
Dopisi, ki niso v tej številki pridejo v prihodnjo. Pišite na nov naslov!
Zahodna
Podporna
Bolniška
Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanovljena 25. aprila in ink irporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERAS; Bjx 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVE tj KOS, Box 10, Ravensdale. Wash. Tajnik: FR VNK TOSTO VRŠNIK, Box 102, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Eiumciaw-Krain, Wash.
*
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elam, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdalt, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode.
Gr o ¿a. in dru¿i.
SPISAL RADO MURNIK.
IX.
“Pri fari zvonovi prav milo pojo • . *
Od ljubice zale jaz jemljem slovo. Pa jemljem slovo,
Sam Bog ve, kako . . .
Nazaj — me nikol’ več ne bo!” Narodna.
“Tam za tursk’mi griči” . . .
Narodna.
“Tako je, mati! Tako bomo, pa
—	permej-kukuš! — nobeden ne drugače; če ne — pojde pa precej k raportu!”
“Pa le dobro merite na neverne pošasti, mirno streljajte in glejte, da vam nihče ne uide, kor-podibako! Najbolje je, če Turke vse polovite in sem priženete, da bodo namesto nas delali na polju.
—	Jaz sem jih gnal na vrvici v naš tabor! — Pet jih je bilo, če se ne motim, šesti mi jo je pa sredi pota izbrisal, va in malora! — 0-ficirji so me pa kar gledali, in tisti dan sem ¡dobil največje kose pri menaži! — No, kaj bi — tako je bilo in nič drugače ne.”
Gašperček se je grdo lagal, še bolj grdo, kakor sam “laški minister”; in očitno je greh del&i v nedeljo na vse zgodaj! Zakaj Italijanom nikakor ni bil napravil take strašne škode, kakor se je bahal, temveč pri Kustoci je ob neki priložnosti komaj, komaj sam pete odnesel, in tudi pozneje ni dobil prav nič večje večerje, kakor vsaki drugi, dasiravno je bil lačen za pet ujetih laških sovražnikov.
Najivno povelieavanje lastne o-sebice ni imelo zaželenega uspeha, f, Le Groga in par prostakov se je zasmejalo laškemu junaku; Milj nica, se ni premaknila; Francelj j pa je še temneje gledal kakor pre-! je, si privzdignil, popravil okroglo zganjeni in zviti vojaški plašč,
, ki mu je tesnil prsi. j “Od kdaj pa imate črne jerme-\ ne pri puškah?” je opazil Gaš-perček.'
“Ta teden so nam jih načrnili I pred šempetersko kosamo,” so se ! podvizali gospod korporal Godr-njavček s prijaznim odgovorom.
“Tako? — Mi smo imeli belo ¡ jermenje in smo nosili bele suk-Jjjnje, malora. Kaj pa je, kaj?” —
¡ Tačas se je zaslišal visoki, jas-I ni glas trobente. Batalijonski tro-• bar je zatrobil kratki signal: “Pozor!” Častniki s svetlimi, golimi sabljami so skočili vsaki na svoje mesto, vojaki so se vzravna-, H. —
Grobna tišina je zavladala ta , trenotdk. —
Bilo je, kakor bi bil priplul neizprosni smrtni angelj nad vrste in si zaznamoval z mrzlim prstom že zdaj vse tiste, katerih ne bo nič ,1 več nazaj . . .
1 In dvignili so puške; zaprhal, zadrsnil je šum jermenja in orož-' ja po četah. Kakor bi trenil, so se ’ okrenili možje na desno in skočili v vrste po štirje in štirje, i Tu in tam so ženske na glas za-ij! jokale. Vsakdor je imel solzne o-I či, naj si je bil tudi prišel sem gle-dat od same radovednosti. — í| “Papá-a, 'papá-a!” je kriknil i1 mali fantek v beli oblečici za oee-1 tom. “Milče tudi s teboj! — Mil-If če plidkan- — Papá-a —”
.' Bleda mlada gospa je sedla z i* njim v fijakarjev voz. Sinček je gladil ihtečo mamico po obrazu.
‘ ‘ Boža-boža, mama! — Mama plidkana, Milče tudi plidkan. — Nič jokati. — Papa ni-ni. Ni-ni! — Hi, mama, hi! Papa tudi hi!”
— “Francelj, oh, Francelj! — Še zadnjič roko! Roko za slovo, Francelj!” je klicala obupana Minica za svojim ženinom.
Toda Francelj je že korakal sredi med drugimi proti odprtim stranskim vratom nizke lesene kolodvorske ograje in tiščal desnico na prsih ob pušknem jermenu in se ni smel nazaj ozirati.
“Šel je! — Nič več ga ne bom videla .	. Mati! ’ ’
—- Vojaki so posedli v vagone. Kazalca kolodvorske ure sta stala v jedni črti, prvi navpično navzgor, drugi naravnost navzdol.
Signalne piščalke so zažvižgale. Počasi se je začel pomikati vojni vlak proti Hrvaški . . . Še jeden-krat so zaorili krepki klici: “Slava, živio!” Fantje v železničnih vozovih so glasno zaukali; vojaška godba je zaigrala avstrijsko koračnico.
Štirideset vagonov je odvedel vlak proti vzhodu in v njih marsikaterega čvrstega slovenskega fanta.
Z Bogom, ve visoke gore, ve bele cerkvice, ve zelene planine, ve prijazne višave, — z Bogom, ve pisane trate, ve cvetoče doline — z Bogom, vi mili kraji slovenske domovine ... z. Bogom!
Francelj je sedel nasproti Ko-zolu. Groga je priboril obema najboljši mesti takoj pri premičnih desnih, sedaj odprtih stranskih vratih vagona. Sedela sta vsaki na svojem telečnjaku. Tudi vsi drugi so si odpeli in razložili orožje po kotih.
Počasi se je odmikala Ljubljana, bežale hiše, zvoniki izpred o-čij, zaostajal v ozadju ponosni grajd, zvesti varuh mesa; hitreje in hitreje so drdrala kolesa, suva-
la ob menjane tire, se naglo dvigale, nižale brzojavne žice, zaplesale ravne njive, letele v stran stražne kočice s stražniki, rdeče zastavice, ginili ljudje, gredoč na polje in pozdravljajoč dolgi vlak s prisrčnimi vzkliki, z visoko mahajočimi rokami.
Francelj je bil tiho. Zamislil se je bil v vesele dni, v pretekle dni sreče, v dni, ki so se mu komaj za-svitali in mu že zopet pogasnili.
Ta pomlad, letošnja pomlad ... Nikoli je ne bo pozabil!
Težko naložen voz je bil neko popoldne srečno pripeljal in razbremenil kamnoseku, in zdaj je pripokal in priukal zopet nazaj proti Javoricam.
Zadnji sneg je tajalo pomladansko solnce. Po prisojnih bregeh so vznikale mlade cvetlice, z gora so skakali razposajeni studenčki. V vsaki kaplji se je tresel solnčni svit. Vsa pota je posulo nežno, svileno-belo cvetje. Vzduh je bil poln vlažnega sopara in svežega diha preparjene zemlje. Taščice in kraljički in ščinkovci in kosi so neutrudno slavili težko pričakovani prihod /Vesne.
Tako srečen in sam s seboj zadovoljen je bil tedaj Francelj! Kaj bi torej ? Zaukal je znova tja v krasni prerojeni planinski svet prav krepko:
“Ju-ju-ju-hu-u!”
Tu je zagledal vitko dekle na pobu širokih poljan, tam kjer je stalo staro, trhlo znamenje.
Sam ni vedel, zakaj je konje u-stavil in šel tja k njej. Ona je raz-postavljala sveže pomladanske cvetke, šmarnice in vijolice, po hišici v znamenju. To znamenje je stalo na trohijivem stebru in imelo na vrhu kočico, na jedno stran odprto, od zunaj rdeče, od znotraj belo pobarvano, s pripro-sto izrezljanim kipom matere božje. Njej na čast je bilo prineslo dekle cvetlic za okras.
“ Ju-ju-ju-hu-u-’’ je zaukal Francelj še jedenkrat, da so od mevale vse gore. “Ti, dekle, ali za-me pa nimaš nobene rože?” Ona se ni zmenila zanj. Še obrnila se ni.
“Ej, kaj mi boš hrbet obračala! Kaj misliš, da te ne poznam? Za plotnikova si!”
“Ali si ti tisti, ki tako grdo po lca in uka?”
“Hentaj,” si je mislil mladi voznik, “ta je pa, ta —”. Skoro bi ga bilo kmalu sram, da je pokal in ukal. Tako prezirno ga ni doslej še nihče obsodil, nikar celo kako dekle; saj so vsa rada gledala za njim. “Le kako bi ji povrnil, čakaj!” je poudarjal.
Ona se je vtem delala, kakor bi ga ne bilo blizu. To ga je pa res jezilo, no.
“Veš kaj, Zaplotnikova, ti si najlepše dekle v devetih farah naokrog, pravijo!”
“Pravijo? — E-e! — Ni mogoče ! Kaj takega gredo govorit! — Beži, beži, kdo bo pa ljudem vse verjel! Vidiš, Dolničarjev, ti si najzaljši fant med Stolom in Triglavom, pravijo! Toda jaz tega ne verjamem, veš, ne verjamem. —
Zdaj le hitro domov, tvoji konji so trudni —”
“Minica!” je prosil Francelj. “Jedno šmarnico mi boš pa ven-der-le dala in nekaj vijolic, ne? Takoj si jih denem za klobuk!”
“Ali bi jih res?”
“Seveda bi jih!”
“Ne vem, ali si jih vreden ali ne!”
“Minica, no!”
“Ako me prav lepo za-nje prosiš-”
“No, prav lepo te prosim!”
“Naj pa bo, no! — Saj jeden-' krat tako — ni nič, da si morebiti ne boš mislil, kako se mi zdiš kaj posebnega!” —
In od tistega dneva je imel Dolničarjev Francelj obilo nesreče z vsakovrstnimi kolesi, grabljami, kolči, vilami. — Oj !
In vse te vile, kolca, grablje, kolesa je nosil zdravit Zaplotni-kovemu Gašperčku. — Oj, oj!
Vselej pa je utegnil in sam počakal, dokler ni Gašperček njegovih rečij popravil! Jednooki kolarček ga je začel šumno ogledovati, češ, pa vender ne, ko bi se hotel ta človek pri meni učiti kolarstva, pa kar zastonj? Zapazil je pa Gašperček, da ima Dolničarjev mnogo govorjenja tudi s sestro . . . Menda sta se menila o samem gospodinjstvu, ka-li?
Toda, kakor tudi je hil Francelj ukaželjna glavica, njemu ni bilo nič ne do Gašperčkovih u-metnostij, ne do Miničinih gospodinjskih tajnostij. Temveč stvar je bila vsa drugačna, kakor bi si bil človek pravzaprav mislil! Kakor je namreč nosil Francelj svoja potrta in polomljena orodja v popravo Gašperčku, tako je nosil
svoje ranjeno srce zdravit Minici. Zakaj ona je imela jedino pravo zdravilo za njegove bolečine. Tako vsaj jg mislil on sam . . . Jaz se tukaj ne bom izpozabil z nobeno opazko, ker se ne maram mešati v tuje zadeve. Ako se tretji vtika v ljubezen, pride nesreča. Zatorej naj kar suho pristavim, da je zdravila Minica Franceljna najprvo večinoma s šmarnicami in vijolicami . . . Pozneje pa, ko se je bolniku dokaj vidno “obrnilo na bolje”, je pokusila tako imenovano dodatno lečenje z rožmarinom in rdečimi rožami, katere je ordinirala svojemu pacijen-tu v obliki šopkov po večkrat na teden, kakor je že nanesla bolezen. Tudi tukaj ne bom pregrešil nobene nepotrebne pripombe. — fVender pa mi “slutvomodrost” ne da miru in mi ga ne da, in povprašati moram mimogrede, zakaj neki je imela Zaplotnikova Minica v svoji apoteki kar same vijolice in šmarnice, rože in rožmarin? —- Arnike pa nobene! Tiste arnike, ki je za rane tako dobra ! To-le torej bi vprašal, ker se mi zdi važno, poznim potomcem zaznamovati resnični dogodek, da je priprosto gorenjsko dekle tega in tega leta z najboljšim uspehom postavilo na glavo vso učeno farmakologijo !
“Ti, veš kaj, Dolničarjev?” je ustavil jedenkrat kolarček zaljubljenega Franceljna. “Tako-le ti bom povedal, če hočeš, da ostaneva prijatelja. Ako imaš še kaj polomljenih ojnic in grabelj in bran doma, pa mi jih pošlji po hlapcu! Sam mi pa ne 'boš hodil sem in lazil za dekletom, korpodibako. Zaplotnikov Gašper ima samo jedno
oko, vidiš ga, pa z njim več vidi,, kakor drugi na dre. Kapišo? Zatorej : jaz ne dopustim, da bi ti mojo sestro ljudem v zobe dajal. Izberi si drugod ljubi00» malora.” “Kakšno ljubico!” vzkipel Francelj. “Midva z Minico se bova vzela! Moja bo, in če mi brani devetindevetdeset satanov. V stih tednih bo prvi oklic! ’ ’
Dalje prihodnjič.
se-
Kopanje lastnega groba.
Mnogo ljudi niti neve, da si sami kapljejo svoj lastni grob. Pazi na nje pri jedi in pijači, in zapazil boš, da si sami ruinirajo svoje lastno zdravje. Preveč pitja, neredno jemanje jedil, slaba kuhinja, nepravilna sestava živeža in neharmonacija okusa, pokvari vse živčje, ravno tako neredna in nezadostna prebava, vse to pelje člo-' veka v prerani grob. Ti ne bi smel prezreti niti najmanjšega slabega počutka, ker vedno ti lahko pusti v telesu slabe posledice, ki te pozneje more. Rabi redno Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino. Izčisti popolnoma želodec slabih snovi in ga drži čistega; izčisti vse bacile ki se v času nakopičijo in vse slabe snovi, ki jih za-puste slaba živila. Rabi ga za onemogle živce, kri in moč, kakor tudi za krče v želodcu, drisko, glavobol, revmatizem in druge bolezni. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Socialnodemokratični župan v Idriji. — V Idriji je izvoljen za župana socialni demokrat Ivan Štravs.
SVOJIMI
Važno za vsacega rojaka!
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
S2 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
cbmilo v teh zadevah bil uljudno in pošteno
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj te je že na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je postrežen.
EF Kdor Vam drugače svetuje ra Vaš prijatelj in neče Vam dobro. "V3

2»vodi K SVOJIM*
NEW YORK
®'E.e.eou.i/is.|
ustanovitelj AKO TRPITE NA : Želodčnej bolezni, slab1 prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-sljne, hripavost, naduho ali jetiko, —5no napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode poma-gano.
Pošljite 10 centov v znamkah.in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E. C .Collinsa spisano knjigo, Človek njeaevo življenje ir. :zdravje kato ra je v vsakoj hiši zelo potrebna.
. VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE
sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje $ mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube in samohvale se nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo iu priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom in samolivalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali.
Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje.
Berite te pisma naših rojakov in sodite sami:
Velecenjeni zuiavmk!
Pred nedavnim časom sem bil^po-poluoma pobit, duševno in telesno uničen in tudi spolne moči so me že skoro popolnoma zapustile, tako da sem brez premisleka okoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež‘nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod Sv,m jaz bil najtopleje priporočam. AntouvBartasevieli. _____j£J/futchina_Str;J_Jlatavmi^iYi_
Antony Bartasevlch.
Moj dragi zdravnik!
Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni.
Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in, me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje prijateljice vejo kje da se ženske bolezni m neprilike toko čudodelmo ozdravijo.
Še enkrat najlepša zalivala in Vam ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalmait, 354 E. 54 Str., New York.
Spoštovani gospod!	*
Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo., največjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemu in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovan jem
Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y.
K. Kleinschmidt
Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od
THE COLLINS NEV/ YORK MEDICAL INSTITUTE
Moj dragi zdravnik! y Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnih slabosti, da ne morem najti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem
Mike Polak
858 Helen Str., Mc. Kees Rock« Pa.
Mike Polak.
140 .WEST 34th STREET
03
NEW YORK, N.
v
ih :
Uradne ure, za osebne obiske: so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan Ob ueduljae in praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer ofl 7 dt
8 ure
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 291, Salida, Colo.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHOftlK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma is vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas SvobJde”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
Sprejeto novo društvo:
Društvo št. 79 v Easit Palestine, 0. Franc Miklavčič, 2403; Frane Lekan, 2404; Jakob Cof, 2405; Ivan Božič, 2406; Štefan Čuk, 2407; Pavel Ta ličar, 2408; Ivan .Čuk, 2409; Maria Čuk, 2410.
Novo pristopli člani in članice:
K dr. št. 1 : Ed. O. Zalokar, 2332. — K dr. št. 4: Florijan Potočnik, 2333 ; Jernej Keše, 2334; Franc Potočnik, 2335; Marko Zimer-rnann, 2336; Frančiška Slapnik, 2337. — K dr. št. 6: Ivan Zupan, 2338. — K dr. št. 9: Franc Puh, 2330'; Franc Marolt, 2340; Anton Praznik, 2419; Ivan Pojzdar, 2420. — K dr. št. 13: Anton Kravanja, 2341; Matija Čekada, 2342. — K dr. št. 14: Franc Jenko, 2343. — K dr. št. 15: Ivan Urbančič, 2344. — K dr. št. 18: Martin Režek, 2345. — K dr. št. 20: Ivanka Pelan. 2346; Franc Jenko, 2347; Ivanka Krašovec, 2348; Ant. Trbežnik, 2349; Frančiška Lah, 2350; Josip 'Samsa, 2351; Ivan Dane. 2352. — K dr. št. 22: Franc Riutar, 2363. — K dr. št. 24: Franc Dobnik, 2354. — K dr. št. 26: Ivan Anžlin. 2355, — K idr. št. 28: Frane Bukova c, 2356; Matija Lisac, 2357. — K dr. št. 29; Ivan Lampreenik, 2358. — K dr. št. 31: Stanko Rado-čaj, 2369; Števo Lovrenič, 2360; Josip Radočaj, 2361; Ivan Wučak, 2362. -— K dr. št. 34: Ivan Božič, 2363. — K dr. št. 35: Alojz Oražen, 2.364; Luka Per, 2365; Jakob Ameršek, 2366; Matija Modic, 2367. — K dr. št. 36: John Jeretič, 2308. — K dr. št. 37: Ivan Metelko, 2369; Anton Vehovc, 2416; Štefania Vehovc, 2417. — K dr. št. 39: Anton Turko, 2418. — K dr. št. 43: Franc Skok, 2370; Ivan Ferinac, 2411. K dr. št. 45: Ivan Osredkar, 2371; Jakob Miklavčič, 2372. — K dr. št. 46: Josip Bellas, 2373. -— K dr. št. 48: Josip Knez, 2412. — K dr. št. 51: Ivan Škufca, 2374; Martin Plahuta, 2375; Josip Podkrajnik, 2413. — K dr. št. 52: Anton Majnik, 2376. — K dr. št. 57: Ivan Kudron, 2377. — K dr. št. 58: Toma Kruilic, 2378; Matija Stimac, "2379; Kuzma Mikoličič, 3780; Ivan Vičevič, 2381; Peter Spali, 2382; Frank O. Bremsky, 2383. — K dr. št. 59: Maria Kovačevič, 2384. — K dr. št. 60: Josip Stanciar, 2385: Mohor Strumbel, 2386; Franc 'Turk, 2387; Josip Migi in, 2388; Ivan Trlep, 2389; Ivan Gaber, 2390; Ivan Prijatelj, 2391. — K dr. št. 63: Ivan Skvarče, 2392; Ivan Grandi«, 2393; John 'Trstar, 2414. — K dr. št. 64: Ivan Zvonarič, 2394; Luka Žugac, 2395; Tomaž Fusek. 2415. — K dr. št. 69: Jurij Zalane, 2396. — K dr. št. 76: Josip Trjavšek, 2397; Theodor Jova-novieh, 2398: Ana Poličih, 2399; Matija Polich, 2400:	Andrej
Boblieh, 2401; Anton Tadej, 2402.
Zopet sprejeti črtani član:
K dr. št. 30: Pavel Osebek, 683.
Prestopli člani:
Od dr. št, 2: Josip Metelko, 626 k dr. št. 1; Frane Zajec, 1005 k dr. št. 24. — Od dr. št. 35: Josip Blatnik, 342 k dr. št. 48. — Od dr. št. 44: Ivan Cesar, 773 k dr. št. 32; Martin Simec, 958 k dr. št. 73. — Od dr. št. 59: Frane Kastelic, 957 k dr. št. 27. — Od dr. št. 62: Mihael Stonich, 542 k dr. št. 22. — Od dr. št. 73: Anton Fisher. 1042; Ivana Fisher, 1271 k dr. št. 40.
Potujoči člani:
Od dr. št. 2: Lovro Jeras, 48; Frank Dragar, 69 ; Ivan Eržen, 914; Matevž Jeras, 631; Math Paulin, 844; Jakob Trlep, 1007. — Od dr. št. 4: Anton Slapnik, 95. — Od dr. št. 5: John Čopi. 370. — Od dr. št. 6: Anton Ocepek, 640; Josip Paugartnik, 302 ; Frank Jenko, 171. — Od dr. št. 8: Josip Juh, 528 ; John Ravnikar, 742. — Od dr. št. 10: Karl Telban, 245; Anton Stanovnik, 256. — Od dr. št. 14: Ivan Leskovec, 348'; Anton Potokar, 1323. — Od dr. št. 16: Val.. Podobnik, 568. — Od dr. št. 17: Josip Lorman, 1161; Josip Praznik, 874. — Od dr. št. 19: Tomaž Tomažič, 1164. — Od dr. št. 20: Josip Kvas, 1423; Franc Pavlič, 159. — Od dr. št. 21: Florijan Richter. 1697. — Od dr. št. 22: M. Zabrišček, 1490; Frank Truštnik, 1334. — Od dr. št. 24: John Muzga, 474; Ivan Brenčič, 482. — Od dr. št. 30: Anton Koren, 783. — Od dr. št. 34: Andrej Potočnik, 1832; Matevž Potočnik, 1999. — Od dr. št. 40: M. Goršič, 902 ; G. Krznarič, 1714; Št. Črnkovič. 1838. — Od dr. št. 55: Frank Slaipah, 1518' John Žemva, 1857. — Od dr. št. 73 : Peter Librič, 1943.
Suspendirani člani:
Od dr. št. 1: John Venščaj, 29. — Od dr. št. 4: J. Levar, 1471; J. Podrižnik, '1878; J. Škof, 2050; M. Kompara, 1879; F. Kočevar, 2083. — Od dr. št. 6: F. Pauigerl, 1807. — Od dr. št. 8: J. Mueller. 525. — Od r. št. 10: M. Koščak, 251; Wladislav Wargart, 1012. — Od dr. št. 13: A. Novičkar, 323. — Od dr. št. 14: Ivan Kuplen, 361; Pr. Tršinar, 353; E. Podobnik, 1815. —Od dr. št. 15: A. Tomšič, 409.
__ Od dr. št. 16: F. Fabčič, 430; F. Rozina, 442; A. Primožič, 942;
Št. Tribuljak, 1690. — Od dr. št. 17: F. Zaje, 1989; F. Levstik, 463. — Od dr. št. 22: M. Žnidaršič, 1330; S. Zimec, 1426; L. Medvešček, 1913. — Od dr. št. 26: A. Ravšek, 1431. — Od dr. št. 28: F. Smith,
2099. __Od dr. št. 29: A. Lazar, 1252. — Od dr. št. 30: J. Hečko,
17i05. — Od dr. št. 33: Ivan Vidic, 2157. — Od dr. št. 34: J. Narobe, 799 — Od dr. št. 40: M. Žilic, 2163. — Od dr. št. 42: A. Božič, 983;
M. Jakovac, 986; S. Kukič, 1268. — Od dr. št. 44: A. Dimeč, 2028.
— Od dr. št. 48: F. Šarc, 2004. — Od dr. št. 63: M. Švab, 2245.____
Od dr. št. 66: F. Taučer, 1652. — Od dr. št. 73: F. Pokornv. 2042; J. Čorba, 2041.
Odstopli člani:
Od dr. št. 39: John Zadnik, 889; Josip Čevna, 888.
Črtani člani;
Od dr. št. 2: J. Gazvoda, 622; J. Jurjič, 728; J. Kmet, 1153. — Od dr. št. 4: A. Felicijan, 119; F. Remic, 1666. — Od dr. št. 6: J. Pospiš, 1317. — Od dr. št. 10: J. Petrič, 311. — Od dr. št. 11: Št. Bošnjak, 1585. — Od dr. št. 16; B. Vozel, 1094; J. Krajci, 451; P. Gali, 452. — Od dr. št. 24: M. Fludemik, 668. — Od dr. št. 42: M. Komadin, 1267, — Od dr. št. 61: F. Mlakar, 1465 ; J. Medol, 1638.
Poročilo iz glavnega urada prijavljeno v glasilu mora društveni tajnik prečitati pri seji navzočim članom.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Pisal sem že večkrat društvenim tajnikom zasebnih pismih radi podpore. Priobčeval sem tudi v glasilu iu to vse zaman. Nakatera društva se prav malo brigajo pri nakazovanju podpore. To pa ni talko: V prvi vrsti se opozarja vsa društva, da pazijo na to, da se ravnajo točno po pravilih. Bolnika mora v smislu pravil najmanj trikrat na teden obiskati bolniški odbor. Pij nekaterih so člani jako raztreseni, tako da je nemogoče bolniškemu odboru se predpisanih obiskov vdeleževati. Društva oziroma tajniki kateri sprevidijo, da je bolniškemu odboru nemogoče redno obiskovati bolnike naj objavijo s dopisnico ali ustmeno bližnje bolnikove sobrate, da ga bišcejo po redu. Ako pa bolnikova bolezen dalje časa traja, se obiščejo po redu. Ako pa bolnikova bolezen dalje časa traja,' se se pa mora podpisati pri bolniku na bolniški nakaznici, da je bil pri njemu, ob enem pa mora poročati pri društvu, v kakem stališču je našel bolnega brata.
Nekateri člani so bili bolni dalje časa. a obiskoval jih je samo eden član. To ni nobeno nadzorstvo. Društva pa pošiljajo take nakaznic« na glavni urad, kakor bi se šlo za pesek, pa ne za dolarje! Vse kar glavni urad zahteva, so pravilno spisane in na seji potrjene bolniške nakaznice. Do sedaj sem vedno take nakaznice društvu vrnil v popravo, a v bodoče se bodo enostavno ovrgle in neizplačale, ker taki člani niso opravičeni po naših pravilih do- podpore in glavni odbor tudi nesme izplačati. Gotovo, pri takih slučajih so tudi tajniki dosti krivi, ker nepazijo,da obvestijo obiskovalce. Toraj pozor tajniki, da nebo sitnosti in izgovorov!
Nadalje naj društva pazijo na to, da bo bolnik vsak mesec plačan. Na ta način se bo bolje nadzorovalo bolnikovo stališče, bodisi pri glavnemu uradu; ali pa društvu. Gotovo je, da glavni odbor nemore nadzorovati bolnika do sile. Prvi korak k redu mora jo storiti društva sama. s tem; da bodo točna. Potem pa nebo potreba glavnemu odboru za nazaj štiri, pet mesecev listine pregledovati in paziti na društvo in posameznike.
Če zapazi bolniški odbor ali obiskovalec, da greši bolnik v kateremkoli oziru (glej pravila), ga mora naznaniti društvenemu odboru, ta pa Zvezi. Če bi društva vedama nakazovala podporo nevrednim članom, bodo sama trpela. Pri tem se ne gre za osebno poznanje, prijateljstvo, ali sovraštvo, ampak gresele za Zvezo. Tukaj nas je čez par tisoč, kateri smo tudi zavarovani in hočemo tudi enkrat, odškodnino imeti, zato pa moramo paziti, da kaj v blagajni ostane. Zvezino premoženje mora rasti. Člani se starajo. Z vsakim dnevom je večja nevarnost .za njihovo življenje. Zato pa moramo biti pripravljeni za vse slučaje. Najboljša priprava pa je močna rezerva in veliko premoženje. S tem. če pazimo na druge, varujemo sebe in Zvezo.
5' nekaterih krajah so zdravniki, kateri vprašajo člana, od kedaj je bolan, potem pa mn pa napravijo izkazito za tisti dan, v katerem je zbolel, ne pa zatisti. v kterem se je zglasil pri zdravniku, a poprej je pohajkoval ali celo delal ali se malo slabega čutil in mu društveni uradniki vse dovole in potrde, tako da za cel čas podporo prejme. Pazite na to, da bode pri vseh bolnikih vštet kod prvi dan tisti dan, v katerem je bil bolnik prvič pri zdravniku.
Kot zadnji dan bolezni se smatra tisti dan, v katerem je zdravnik zadnjič obiskal bolnika ali bolnik zdravnika. Nekateri zdravniki obiščejo bolnika zadnjič, recimo na prvega. Ker se nekaj zasluži pri bolniku, pa mu napravijo za tri ali štiri dni več. Drugi ozdravi reeimo v petek. Petek je ravno proti koncu tedna in se mu ne splača iti delati, ker Zveza plača podporo tndi nedeljo. Beseda zdravniku pa ga napravi do pondeljka bolnega. To ne gre! Zveza ne podpira, brezposelne ali celo — švindlerje, ampak samo v resnici bolne.
Ne mislite, da so te besede domnevanje. Ne. Že v tej kratki dobi mojega poslovanja se je dogodilo več podobnih slučajev. Toraj pazite drug na drugega. S tem vršimo svojo dolžnost ter varujemo sebe in Zvezo.
JOE BENKO, Glav. tajnik.
POVEST O FIŽOLU V ČEVLJIH
(Slovaška.)
Ubog slovaški hlapec Janko, ki je služil pri gospodu župniku že nekaj let, je postal zadnje čase zelo nezadovoljen in nepotrpežljiv. Plača je bila majhna in z delom ni bil zadovoljen. To je zapazil tudi gospod župnik. Ko je še poštena kuharica “ponižno” javila, da je Janko pravil v hlevu delavcem. da “gospod” lahko govori o potrpežljivem prenašanju bede, katere sam še ni skusil, sklene gospod župnik, da Janka pošteno poduči o krščanski potrpežljivosti, -da bi mu ne očital več blagostanja.
Zjutraj mu reče:
“Janko, vstani, greva k čudodelni kapelici!”
Janko sezuje coklje, obuje škornje ter reče:
“Sem že gotov, gospod župnik.”
“Nisem tega mislil tako,” reče župnik “Midva pojdeva tako, kot na božjo pot. In da bo Devica Marija imela z nama veliko veselje, bova nji v čast prenašala malo telesnih težav. Nasujeva si na pot malo fižola v čevlje.”
Janko debelo pogleda, ko zasliši o tem novem načinu pobožnosti, in ko vidi, kako gospod župnik vsiplje iz pripravljene skledi-'
ce fižol v svoje čevlje, vzame vzdihujoč drugo skledico in ga tudi nasuje v svoje škornje. Tako pripravljena odrineta na pot.
Ko prehodita kos pota, se začne Jankovo lice spreminjati. Grizel si je ustnice in stiskal pesti, a samo župnikova prisotnost ga je odvračala od tega, da ni klel. Nazadnje se ojunači in reče;
“Jaz nemorem več naprej; noge me bole, kaj pa Vi?”
“Jaz?” reče župnik. “Kaj si pa misliš? Jaz sem svež, kot riba.” “Tudi noge vas nič ne bole?” “Kaj meni mar noge? Devici Mariji na čast prenesem 'kakor-šnokoli bolečino!”
Ubogi Janko, spodbujen s takim vzgledom krščanske potrpežljivosti, stisne zobe in pesti, da to vendar-le vzdrži. Toda vse zastonj. Fižol je bil trd, da se mu je v živo meso zadrl. Naredi še par korakov- ter vzklikne;
“Bog se me usmili, jaz tega ne vzdržim nič več, moje uboge noge. Vse so že krvave.”
Toda župnik reče:
“Vidiš, kakšen večen nezadovoljnež si! Ali jaz kaj pravim? Ali kaj kričim o kakih bolečinah? Vidiš, kako pri meni duh premaga telo, ker imam trdno voljo. Ko se spomnim, da je Gospod Izveli-čar za nas grešnike trikrat padel pod težkim križem, sem vesel, da

,1>S SVOJO,,

2020 Blue Island Ave., Chicago, 111. OBVESTILO!
Vsem društva r», obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
"Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
m
I
*
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe,) prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
Miettiia, Skiericier
5241 Bntler Str., Pittslurg, Pa. Bell Phone 7-R Pisk.
*
morem na božji poti nekoliko bolečin prenašati.”
In o h rti e Janku hrbet ter zakorači naprej, kot bi bil mlad junak.
Toda Janko leže v cestni jarek ter vzklikne:
“To je nemogoče, saj bi tega niti vrag ne izdržal. Vi si gotovo niste nasuli fižola v čevlje!”
“Kaj, ti se upaš dvomiti v mojo pobožnost! Kaj.nisi sam videl, kako sera ga usipal v čevlje? Samo zaradi moje trdne vere in potrpežljivosti nimam nič ranjenih nog!”
“Temu ne verjamem,” reče Janko, “pokažite mi svoje noge.” “Ti ne verjameš? Poglej!” in gospod župnik sezuje čevelj ter pokaže Janku nogo, kjer res ni bilo niti sledu po otisku.
“Vraga hi verjel!” vzklikne Janko in pograbi župnikov čevelj. Takoj je videl, zakaj je župnik tako krepko koračil brez bolečin: gospod župnik si je sicer nasul v čevelj fižol, toda — kuhanega.
H kapelici nista šla. Vrnila sta se domov, kjer jih je čakala častita kuharica.
“Torej kaj si se naučil na potu, Janko?” vpraša kuharica radovedno.
'“To,” odgovori -Tanko, “da so križi in težave človeškega rodu, kot fižol v čevljih: težko in z bolečinami se hodi z njimi po svetn. Toda ti, ki nas uče, da je to potrebno. da moramo vse to potrpežljivo prenašati in se ničemur upirati, skuhajo svoj fižol na mehko, da jih v čevljih ne tišči.”

Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicagi ]e J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 200. Večerja s pijačo samo i5o.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine Island Avenne
vogal 19. ni.
Irgovina s novodobnim obu valmo
IŠČE SE
rojak Matej Švab, član društva št. 63 S S. P. Zveze. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali se naj pa sam javi.
Opozarjam tudi člane omenjenega društva, ida se bolj redno u-deležujejo mesečnih sej, oz. plačajo svoj asesment. da ne bo prevelikih sitnosti v društvu.
. Jos. l*irc, tajnik. 2020 Superior St. Sheboygan, Wis.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov g biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, ELI
Telefon Canal 1439.
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Ba-nk.
ODVETNIK
PATENTI
CARL STROVER
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel, 3889 MAIN
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste r Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov i,n -slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A- J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetfč & Co.
1622 Arapaboe St-, Dcnver, Colo-
ibra Unijska Gostilna,kjer”
dobi
:1‘rKÄ Jos- S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
delikfc Dvorana za druStvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave,
SALOON
z lepo urejenim ke gl iščem in sveže Schoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
Avg. W. Ranim
pogrebnik in balzamovač, tapet,nik in pedobar
9!1 8, lili St, SHEMO«, Wis
Zastopnik: FRANK PUNGERČER
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
it
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor-tirahoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vino in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18. ni.
■ «
Glas Svobode”
(Thk Voice of Libektt)
WEEKLY
published by M. V. KONDA (Sí CO. 'j 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._____________________
•Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
in velja ——--2----------
$2.00
$1.00
ZA AMERIKO:
Za celo leto za pol leta.
■ A	EVROPO:	„ __
Začelo leto.............  $2.50
za pol leta...............$1.25
Naslov za dopis® in poSiljatve jb
GLAS SVOBODE
2020 BUJE ISLAND AVE.	CHICAGO, ILL.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natanino naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov.
PODPORNE ORGANIZACIJE.
žitvi se imajo zahvaliti, da so danes to kar so. Samopomoč v združitvi je Germana naredilo močnega gospodarja.
Če tudi mi napredni ameriški Slovenci dobro zapopademo idejo združitev, vsaj kar se tiče združitve podpornih organizacij, se nam nebo potreba kesati. Le malo več dobre volje in malo a-gitacije, pa bomo kmalu imeli to, česar smo potrebni. Zborujočim delegatom Slovenske Delavske Podporne Zveze, najtopleje priporočamo, da tudi v tem smislu — za združitev — delujejo in tudi kaj podobnega store, kar nameravajo delegat je S. N. P. Jed-note.
Mi tega ne pišemo v svojo korist. Mi od tega nemoremo nič i-meti, temveč b0 v korist celega delavskega naprednega slovenskega ljudstva. Slovensko napredno časopisje pa naj tudi sto ri svojo dolžnost.
V Conemaugh, Pa., se snide ta mesec konvencija Slovanske Delavske Podporne Zveze.
Naše mnenje je, da se mora ves ustroj slovenskih Zvez, Jednot in društev temeljito predrugačiti. Mi moramo misliti na prihod-njost. Ni to v prvič, da ta list priporoča in piše za prenovitev naših podpornih organizacij..
Vzemimo n. pr. slučaj, če bi se vse slovenske svobodomiselne podporne organizacije združile. Prišlo bi vkup čez 15.000 članov. In do tega mora priti, drugače bo velik polom, pravimo polom in to iz prepričanja. Sedaj še gre, ko ljudje pristopajo vedno k društvam. Kaj pa bo, ko se bo naseljevanje 'Slovencev omejilo na manjše število? Tudi zakoni so vedno bolj strogi in ti bodo tudi naše organizacije zadeli. Ases ment ne more ostati pri starem. Tudi če se za redno poviša na $1.50, se bo težko izhajalo. Priča kovati moramo, da nas bodo stari člani kmalu dosti več stali kot do sedhj. Stroški so vedno večji, zapreke vedno pogostejše, sploh vse nam jasno kaže, da potrebujejo slovenske podpodne svobodomiselne.. organizacije preosno-ve in kar je glavno — združitve.
Iz zanesljivega vira se nam poroča, da bo na prihodnji konvenciji Slov. Narodne Podporne Jed-note izvoljen poseben odbor, ki mu bo naloga, da bo stopil s drugimi Jednotami in Zvezami v posvetovanje za eventuelno združitev naprednih slov. podpornih organizacij. Ta ideja je za pozdraviti in je le želeti, da najde več odmeva pri samih članih imenovane Jednote. Reorganizacija pa je sedaj potrebna. Nobenega od-laška, nič dvomov ne sme biti tukaj. Vsak, ki mu je količkaj mar napredek slovenskega naroda v Ameriki, vsak, ki čuti narodno, slovensko, mora propagirati idejo za združenje vseh slovenskih naprednih podpornih organizacij.
Nekateri optimisti videjo veliko zapreko v tem, ker ne bi hoteli nekateri zapustiti svojih u-raidov. Pred letom dni je bil v Gl. Sv. članek izpod peresa “Človeka” V istem je bilo natančno razmotreno, kako in kaj je s našimi podpornimi organizacijami. Kaj bi bilo potrebno in kaj je v napotju. Tako n. pr. predlaga pisec, da bi se slovenske podporne organizacije združile na podlagi . sistema, kot je združena največja delavska organizacija rudarjev. Postavil se bi v izbranem in u-godnem mestu glavni , urad, vse druge se bi pa delilo v okraje s svojimi okrajskimi uradi, ki bi sicer sklepali in določali popolnoma prosto in po svoji volji, le stali bi pod nadzorstvom glavnega urada in bi mogel tudi upoštevati določbe glavnega urada.
Da je združitev slov. podpornih naprednih organizacij potrebna, priznava še tako pristranski in omejen človek. Vsak ve, da se ne bo moglo več dolgo shajati po tem potu. Razcepljenje je preveliko. Moč je opešana, vse kliče po skupnosti!
Ta ideja pa je še iz druzega o-zira le za pripoiočati. Slovencev nas je malo, pa še to kar nas je, smo vsi razcepljeni.
Slovencem je že od nekdaj primanjkovalo skupnega duha. — Nemci so bdi pred nemško-fran-sko vojsko še vedno razcepljeni, zato so bili tudi nič. Kaj pa danes? Danes so faktor, ki odločuje v vseh stvareh, ki se tičejo Evrope in tudi Azije in Afrike. Zdru-
NEKAJ IZ BIOGRAFIJE RUSKIH RAZMER.
‘“Ustavna” Rusija je še vedno do kosti absolutistična država. Le zaraditega so mogoča vsa ona preganjanja, one moritve in ono zatiranje vsakega svobodnega po-kreta, ki so vsak dan na dnevnem redu.
Naš namen ni obširno opisovati tistih žalostnih razmer vobče ali navesti hočemo nekaj posameznih zgledov, ki jih je navajal v dumi rigaški soeialnodemokraški poslanec Preedkalu v proračunski debati in ki nam posvetijo precej globo v ruske razmere.
Naravno je pa, da za vse dokaze krivic, ki se gode posameznikom, nimajo ne člani dume ne vlada nobenega posluha.
Počnimo!
V Moskvi so sklicali tvorniški zdravniki kongres. Na ta kongres so imeli dostop tudi delegat j e delavskih organizacij. Ko so prišli v Moskvo, jih je dal mestni poglavar zapreti, ne da bi imel zato kakšno zakonito doličbo, nego čisto svojevoljno, češ da ne bo do puščal, da bi udeleževali kongre sa, čeprav so kot zastopniki tvor niške in dust.rije do tega upravi ceni. Slednjič je sumil poglavar da so ti delegatje socialni demo kratje, kar na Ruskem že zado stuje, da že prideš v zapor ali pa da te preženejo v Sibirijo. Poseb no značilno je tudi to, kar je po veda! na kongresu zdravnik Ka lantarov iz Kostromanskega kraja. Tam je predaval zdravnik o zdravstvu, pa so ga ovadili in je bil obsojen. Kalantarov je rekel na kongresu, da je šolski nadzor nik škodljiv element, ker predava o zdravstvu. Pri teh besedah ga je policijski zastopnik ustavil češ da ne govori k dnevnemu re du. —
Ob stavki lekarniških pomočni kov v Lodzu so opravljali v le karnah posle vajenci in nesposob ni farmaceuti. Zdravniško dru štvo je pozvalo lekarnarje, da naj se pogode s pomočniki. Štirje go spodarji so se vdali, 22 pa ne. Iz gnala ruska oblast ni stavkujočih ker ni kazalo, pač pa je obsodila štiri farmaeeute, ker je sumila, da so največ krivi stavke na trimese čen zapor.
Opeklo se je trgovstvo na Li bavi, ko je sklicalo zborovanje tam sklenilo, da,naj se osemurni delavnik v pristaniščih podaljša na devet ur, ne da bi se mezda zboljšala pristaniškim delavcem Na zborovanju je bil navzoč tudi oblastveni zastopnik in so se obe nem posvetovali tudi o tem, kaj bodo napravili, če bi delavci ne hoteli ubogati. Delavci pa so sto pili v stavko, stavkokazov ni bilo in trgovci so bili veseli, da so pri staniški delavci sploh sprejeli de
10	ob tistih pogojih, ki so jih ime
11	prej. Le delavci na lesnih skla diščih so stavkali dalje in zahte vali poboljšan je mezd. Tako so trgoveem vrnili, kar jim je šlo. —
Prvi maj praznujejo v Rusiji po svojem dnevnem štetju, torej trinajst dni pozneje nego pri nas Kdor ga praznuje, ga policija kaznuje in preganja. Kljub temu je praznovalo v 60 varšavskih tvor nicah nad 10.000 delavcev. V Var šavi se je praznoval ta dan na slavneje. —
Nič novega ni, da tvorijo ru sko policijo tudi najslabejši ele menti. Ti ljudje žive razkošno in si omogočujejo prijetno življenje z raznimi postranskimi dohodki. To zlo je ukoreninjeno, da je že kar obšebiumevno. Tabo je neko
mesto razpisalo policijsko uradniško službo za 120 rubljev na mesec in dostavilo, da si lahko dobavi še toliko postranskih dohodkov. Poleg Semenova, ki se je povzpel od jetnika do polici-skega mojstra in mestnega poglavarja, bi bilo omeniti še pomočnika varšavskega policijskega mojstra, IVeissmana, ki ima jako čudno zgodovino. Živel je v neznatnih razmerah, pa je vendar postal ruski policijski agent na Balkanu in tudi v drugih krajih, in slednjič šef tajne policije v Srbji. Šantažist, imetelj javnih hiš, klijent odeške ječe, pa si je znal pridobiti tak vpliv, da so poslušali njega nasvete v Sofiji, Peterburgu in Carigradu. Mož je bil takorekoč analfabet, pa se je vendar valjal v denarju. Načelnik je bil tudi izredno komplica-rane mednarodne pisarne, ki je služila vsakomur, ki ji je kaj plačal. Služil je Srbiji proti Bolgarski, Turčiji proti Macedoncem, knezu Ferdinandu proti notranjim sovražnikom, in celo Avstriji proti Rusiji. Drug zgled, kakšni so ti postranski dohodki polici je pa tudi administracije poroča list iz Jule. Na shodu krajevnega kluba je vprašal član, kot kakšen izdatek je vknjiženih 2000 rubljev, ker ima samo naslov izdatek. Predsednik pravi, da je to tajnost in slednjič je pa le moral povedati. Dal je namreč 2000 rubljev policiji in uradništvu kot odškodnino, da je dovolila loteri-
j°- —
Posebno ogorčenje pa zbujajo izgredi častnikov, ki si smejo dovoljevati skoro nekaznovani vse, kar sem jim zdi. Komaj se je poleglo razburjenje vsled bratov Kavalevskih, ki sta v pijanosti v Peterburgu streljala med občinstvo, da sta ranila mnogo ljudi in ustrelila enega stražnika, že se je dogodila nečuvena sirovost na sibirski železnici. V kupeju sta se vozila kapitan in dijak. Pogovor je nanesel slednjič na politiko, pri katerem se je oficir izdajal za reakcionarca, dijak pa za svobodomisleca, kar je častnika tako razljutilo, da je potegnil sabljo in mu razbil glavo. Dijaka so prenesli umirajučega v bolnico, častnik pa je nemoteno potoval dalje. Enako se je zgodilo pri neki pojedini v Jaroslavu. General Bo-vešov se je sprl z deželnim svetnikom Ivanovom, pa ga je ustrelil. Pred kratkem je sedela v Peterburgu pred hišo, ki je bila ra-zupita, neka dama in jo je mimo-g.redoči kontorist Poljakov, ki je bil vinjen, ogovoril. Dama je kričala po pomoči. V tem je pridrvel nje soprog poročnik Kugatov iz sobe. Ko je kontirist opazil zmoto, je zbežal, častnik je tekel za njim z revolverjem in streljal. Poljak je mislil, da častnik slepo strelja, pa se je ustavil, da bi se opraviči! o neljubi zmoti. Toda častnik stopi k njemu in strelja nanj i/. bližine, dokler se kontorist ne zgrudi na tla in ga ta osuje. Nato zapove stražniku, da pelje Poljakova na stražnico. Kmalu pride tudi častnik tja in zahteva da pripeljejo predenj kontori-sta. Ko je bil ta pred njim je zopet streljal nanj in ga potem še na tleh obdelaval s sabljo. Častnik je odšel domov, si omil krvave madeže, Poljakov pa je umrl za ranami. Take sirovosti od strani častnikov so mogoče le zaradi tega, ker se malo kaznujejo. Vsak tak prestopek se opravičuje s tem, da se je zgodil v “občni umljivi razburjenosti”, dočim pa takih olajševalnih razlogov pri delavcih ne poznajo.
HLAPEC IN GOSPOD.
Lepe rože poganja ameriška delavska organizacija. “The Labor News” iz Worchester, Masa, poroča na prvi strani z debelimi črkami, da bo na “Labor day” kot “delavski” govornik nastopil — — W. R. Hearst iz Chica-ge. Hearsta so “delavci” povabili. Hearst-a! Ravno tistega Hearsta, ki je “United Mine Work-ers” organizacijo proglasil za “unfair”, in ki je bil od čikaške “Fede.ration of Labor” strogo obsojen in zaznamovan kot najhujši in najpredrznejši delavski sovražnik, posebno sovražnik delavskih organizacij. V njegovih časopisih se je spravilo o McNa-mara slučaju največje perfidnosti in laži na tisk!
Mi mislimo, če so o enem človeku tako jasno ve, kaj je in koga zastopa, potem ni potreba, da
nekaj ljudi zavoljo svoje slave, blamirajo že tako še nezavedno a-meriško delavstvo. Jako žalostno je, da je delavska organizacija povabila človeka kot je Hearst za glavnega govornika za delavski praznik.
S tem se bijejo sami delavci po zobeh in vsak se jim mora smejati. Kedaj bo vendar delavstvo spregledalo? Kaj se bo še naprej pustilo ‘ ‘ organizirano ’ ’ ameriško delavstvo voditi za nos od eksistenc, ki jim gotovo roji za delavsko organizacijo, še druge muhe po glavi? Pazimo.
Dokler v svoji hiši ne gori, se Amerikanci nezmenijo. In tako je prišlo, da so hlapci poklicali v svojo sredo človeka, ki je bil od druge delavske strani proglašen kot najhujši delavski sovražnik. Ljudje hočejo, da so hlapci in gospod! —
# * *
Madero v svetlem.
Madero, uov gospod Meksike je tam začel, kjer je Diaz nehal. Sedaj se vozi po “svoji” deželi, da si pridobi lavorjevih vencev, in slave, ker je “osvobodil inek-sikansko ljudstvo”. V enem mestu mu je prišla naproti deputa-cija. mesta. Deputacija je gospoda vprašala, kedaj se bodo vršile volitve? Madero. “Kakšne volitve?” Jaz sem zaukazal, da se ne vrše volitve “za sedaj”. Poslanec : Da, toda mi se moramo držati zakonov in v teku dveh mesecev se morejo vršiti volitve u-radnikov.” Madero:	“Meni to
nič mar1 Volitve se ne bodo vršile.” Poslanec: “In volitve pre-zidenta republike?’’ Madero: ‘Le ne utrudite se preveč! To je že gotova stvar!” In deputacija se je morala posloviti od ‘rešitelja’. Če bo Madero tako nadaljeval svoje delo, potem bo kmalu tam, kjer je njegov prednik. —
MODERNI SUŽENJ.
Še danes mnogo ljudi misli, da je soeializm fraza ljudi, ki bi radi videli, da bi se imetje vseh ljudi delilo in bi tako ta. leni dobil ravno tisti porcijon kot ta pridni. To je nekako vse, kar eni ljudje o delavskem boju vedo. Pa mi se bi še zadovoljili, ko bi taki nevedne-ži sv.ojo ‘socialistično znanost’ zase obdržali, a ne, tega ljude ne store.
Današnji kapitalistični sistem je ustvaril med ljudmi razrede, vrste ljudi, eni, ki so gospodarji in imajo v»e, drugi so pa brez vsega bogastva in imetja. Mi rečemo, današnji čas ima delodajalca in delavca dninarja. Kapitalistični sistem je za odpravo kooperativnega dela. Prej, dokler je še v A-meriki obstojalo suženstvo. je gospodar ali delodajalec bil gospodar sužnja in je lahko po svoji volji ravna] z njim. Za njegovo delo mu je dal hrano, obleko, stanovanje in varstvo. Možje so pa pozneje sprevideli, da lahko ceneje pridejo skozi, če sužnje—opro-ste čeprav so to neradi storili. — Plačano delo je ceneje v resnici kot držanje sužnjev in njih oskrba ido smrti. Star konj hoče tudi jesti, in človek ravno tako.
Kapitalisti so razumeli, da je cena delu ostala vedno ista. Delavci p,a niso razumeli, kako bi se nadvlade otresli in tako so postali sužnji svojih gospodov. Prišli so ljudje iu nasvetovali delavcem, naj se organizirajo, in organizirali so se. Če se ne bi delavci organizirali, bi bila plača delu še manjša in delavski ljudje bi pri vsem delu od gladu umirali! Ker pa je kapitalizmus tako že pritiskal na modernega sužnja, da si ni vedel že zadnji izhoda, je misel po organizaciji postala fakt. Tako vidimo, da le v organizaciji, združitvi delavcev celega sveta, je mogoča, rešitev delavstva.
Poslušaj kakega črnca, kako ti bo pripovdoval o “lepih starih časih” ali pa o “Old Kentucky Home”. In v resnici, on ima tudi vzrok. Saj se mu sedaj v “svobodi” slabše godi ko prej v sužnosti. Današnji sistem tlači ljudi bolj ko v časih sužnosti. Amerika je v tem oziru še daleč za Evropo. — Zavednost med delavstvom je bela vrana Kapitalistom se je v pol-stoletju posrečilo dobiti oblast čez vse — vlado, časopisje, kaneel, policijo, šerife, milico in politične stranke, ki delajo take zakone, da stražijo “imetje”, za ubogega človeka se pa ne brigajo.
Resnica je in ostane, da mora danes delavec v industrijskih me-
stih delati več ur in bolj težko kot nekdaj najbolj nizek suženj. Sužnju ,se ni bilo potreba 'bati, da bo od gladu umrl, ker zanj je skrbel gospodar tudi kadar ni delal. Sužnja je podilo na delo polica, modernega sužnja — glad. Prvo je bilo barbarično, brutalno in nees-tetično; glad ni nobeno brutalno nasilstvo, temveč naravni čut, in zato pripada humaniteti, ki pusti gladovati moža, ženo, otroke in starce. Gladu se ne da videti direktno, njegove posledice pa nam vzdigavajo kvišku lase.
Ko je suženjski baron postal humanitetnejši in estetični, je svoje delo pripustil plačanim paznikom in to je bil začetek konca; druga roka — hlapčeva — je bila še bolj trda in surova. Suženjski priganjač, je vedel, da on ni pravi gospodar, on je vedel, da je sam brezpraven in da dela zavoljo svojega obstanka grdo, neestetično, nasilno barbarsko delo, in tako je pretepal še bolj ko prej sam gospodar, da je dal svoji jezi izhoda. Današnji kapitalist stori malo drugače On naloži denar v kako dobičkanosn0 podjetje, prisiljevanje delavcev k delu pa pusti svojim hlapcom bassom imenovanim, kateri zastopa pravega nekda.jne-ga suženjskega hlapca, samo da i-ma ta še lepše in zvišeno ime. če se hoče boss prikupiti delodajalcem, mora biti brezvesten, brutalen in surov. Ta neindirektni sistem je tudi začetek konca kapi-talismusa, njegov grob pa se imenuje akcijska družba.
Poglejmo samo slučaja Dietz in Peter Urbanič! Ne kapitalisti, temveč plačani hlapci, šerifi, de-putiji, milica je storila zločin na povelje kapitala. Vrbanič n. pr. ni tudi hotel dopustiti, da bi po njegovem posesvu vozila tuja družba. Namesto da bi se kapitalisti z njim pogajali, so pa poslali šerifa, naj ga izžene iz hiše in doma. V tem je največja nasilnost in najlepša primera, kaj nas čaka, če bi bili neomejeni gospodarji, kapitalisti.
Delavci morajo bojevati velik boj, če hočejo doseči to, kar jim gre po vseh postavah. Boj med delavskim stanom in kapitalizmom je neizogibljiv.Današnji mo-rilni sistem se mora odpraviti ker je vedno na škodo ubogih delavnih ljudi in vedno v profit kapitalistov.
Moderni suženj je torej sprevidel enkrat, da kapitalist živi le od nepravičnega in nezasluženega bogastva. Kapitalisti so krivi draginje živil, kapitalisti so tisti, ki so vse humanitetne in ekonomične zahteve prebivalstva obrnili v trg profita; celo človeka so postavili na trg in ga kupujejo po različnih cenah. Oni pravijo in trdijo, da je današnji svetovni red najboljši, seveda ne povejo zakaj ?! Kapitalistični sistem je pa še povzročitel drugih hudobij in zločinstev. V tem sistemu se čuva skrbno nepravica, požrešnost, brezsrčnost, lenoba, nemoralnost, pijančevanje, hinavščino, ubijanje in preštestovanje, je sistem pro-stituštva, laži, kraje, uboštva in gladu.
Poti tem sistemom umira naravni človek tn poezija.
Moč ljudi izrablja ta sistem. — Zato boj temu rablju človeških moči, ki jih izrablja do zadinjega diha. Današnji boj pa ni tisti kot v meščanski vojski, temveč je boj med dvema različnima razredoma. Interesi so: Kolikor večja plača, toliko manjši prof't; zato: majhna plača in velik profit. Danes se u-pira suženj proti izsesovalcu delodajalcu. V meščanski vojski je bil suženj oprosten od ljudi, ki so imeli sami sužnje, ki pa so imeli za tem nove, boljše interese. Današnji delavec se mora sam oprostiti svoje sužnosti, ker so vsi zoper njega in njegove zahteve. Do 'prepričanja bo prišlo delavsko ljudstvo v urah pred spanjem, katere ima edino na razpolago za preudarek.
PROMET V STARIH ČASIH IN DANES.
V začetku se je najbrže ves promet izvrševal na vodi, plavajoče deblo je moralo opozoriti človeka na sredstvo in pot za prevaževa-nje blaga. Zato najdemo skoro pri vseh plemenih v začetku njihovega razvoja čolne.
Najprej so služile prometu reke. Šele pozneje so si ljudje osvojili širno morje. Zgodovina imenuje Feničane, ki so se prvi v ladjah spustili čez morje, postali so
zaradi tega najbogatejši trgovski narod starega veka.
Že 700 let pred Kristom so Grki uspešno tekmovali z njimi. Grške ladje so bile krasne in velikanske. Kralj Ilijeros je imel ladjo, zvano Sirakuzija. Tej so naložili 60.000 mer žita, 10.000 sodov nasoljenega, 20.000 stotov volne,.
20.000	stotov drugega blaga, raz-ven tega še jestvine za mornarje in 2000 vedrov vode. Seboj je peljala tudi ribnjak s živimi ribami. Trgovina se je v starem veku najlepše razvijala ob vodi. Porabljale so se za promet po suhem tudi steze in pota, a te niso imele take-vljave, ker so bile slabe in nerabne za prevažanje večjih tovorov. Za napravo cest je pa treba že visoke kulture.
Ceste se nahajajo skoro pri vseli starejših izobraženih narodih, a le v manjšem številu. Šele-Rimljani so posvetil večjo pozornost prometu po suhem. Rimljani so prvi gradili ceste. Dolgost rimskih cest je znašala 10.220 geografskih. milj. Gradili so jih 800’ let.
Ceste so bile stoletja nosilke prometa, dotlej, da jih je prekosila železnica Z rimskim cesarstvom so tudi ierij propad -ve. V srednjem veku je bilo le še malo vpc-rabnih cesc Sicer so se tudi v tem času trudili modrejši riadarji za napravo cest, a ni se jim posrečilo. Mesta in trgi niso hoteli podpirati tega stremljenja. Po poročilih vemo, da so celo razdirali ceste, da bi preprečili prodiranje sovražnika, roparskih vitezov in druge sodrge, ki so vznemirjali ta čas svet. Tako so ceste popolnoma propadla. Za časa križarjev so bile tako slabe, da so se križarske vojske zaradi tega le počasi pomikale naprej. Največkrat so prehodile z velikanskim naporom lepo 5 do 10 km na dan.
V 16. stoletju se je vsled novih iznajdb vzdignil promet na morju, dočim je na suhem propadal.
Tekom 19. stoletja je promet s pomočjo znanosti velikansko napredoval in .sicer po suhem in po morju.
Parni stroji in parniki, moderne ceste in prekopi, pošta, telegraf in telefon služijo prometu. 27. sept. 1825 je prvikrat zdrčala lokomotiva med Stokto-a-Darlingtonom. A danes se križajo Železniške proge po vsem svetu. Brzovlaki vozijo s hitrostjo 100 km in na Angleškem so v tekmah dosegli že 160 km v 1 uri.
Leta 1807 je napravil Fulton prvi parnik, ki si je osvojil že skoro ves promet na morju. V novejšem času se sicer zopet grade jadrnice, ker je premog postal predrag Nekdo je preračunal, da
250.000	parnikov in jadrnic pospešuje zdaj promet na morju.
Promet na morju se je povzdignil tudi z napravo prekopov, ki so okrajšali ladjam pot. Najvažnejši je sueški prekop, ki loči A-friko od Azijo. Preje je bilo treba voziti v Indijo- krog Afrike. Ravno tako bo velikega pomena Panamski ameriški prekop. Umljivo je, da je vsled tega napredka vozna cesta zgubila veljavo, ako-ravno se je začetkom 19. stoletja začela zopet dvigati, kar je bila zasluga Napoleona, ki je tudi druge vladarje spodbujal, da so se začeli brigati za napravo cest. Danes pa je zopet upanje, da ceste ne 'bodo propadle — potreboval jih bo avtomobil.
S prometom se je razvijala tudi pošta, ki je njegova najvažnejša pomočnica. Telegraf in telefon veže vse dele sveta, ker pelje tudi čez morje.
Tako se je razvijal promet po suhem in po morju. V najnovejšem času pa se vresničujejo tudi visoki upi, ki jih je vneto gojil od nekdaj človeški razum. Odpira se nam nova prometna pot — pot po zraku. Pred kratkem so se posrečile iznajbe, s katerimi bo mogoče določati zrakoplovu poljubno smer. Blizu smo torej času, ko se bomo po zraku vozili s kraja v kraj. Silno veselje navdaja ljudi ob teh iznajdbah. Kralji in cesarji se navdušujejo za zrakoplov in se zanimajo za vsak napredek. Zvo-nenje in grmenje topov je pozdravilo mesec nazaj v Madridu Francoza Vedrina, ko se je bližal v zrakoplovu mestu. In to veselje je tudi Opravičeno.
Vsak slovenski delavec I mora citati svoje glasilo I I t. j. “Glas Svobode!” I
Slovensko Delavsko Podporno in
Penzijsko
Ustanov.
21. nov. 1909
Društvo
Inkorp.
,15. marca 1910.
»IADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
^KOEDStEDINlEK: Jo«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsbung, Pa. Box 51. f AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adam=ibu.rg, Pa. Box 102.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adam^burg, Pa.
NADZORNIKI:
AlOTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB STOTINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
^LAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
OR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa
Druživa in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
LEPI SVETNIKI.
Prosto po vaškem Jožu.
Ko sem bil še v mili stari domovini. sem slišal vedno govoriti o svobodni Ameriki. Mnogokrat so me objele sanje in plaval sem po Oceanu, daleč, daleč, pa Amerike le vendar nisem mogel doseči. Sprevidel sem, da ne bo nič | drugače, kakor otresti prah in se j podati na potovanje v obljubljeno deželo — dokler je še kaj prostora v nji, in dokler ima ameriški dolarček 5 K avstrijske vrednosti. Strašili so namreč po naši lepi vasici, da bo amerikanski denar zgubil svojo dobro veljavo, in da se ne bo več dobilo za dolar ko 2 kronici. Mislil si sem Joža, sedaj pa je že čas da greš. . . kmalu bo dolar “samo” 2 kroni avstrijske veljave - . .
In tako sem šel in usoda me je vrgla v gorato zlato Colorado deželo, in sedaj ko sem tu, mi pravijo, da sem “green horn”. Mislil sem in upal, da samo po nekaterih krajih lepe Colorado dežele nazivljajo miroljubnega človeka iz stare domovine, za greenhorna, pa izkušnja me je izučila, da v dičnem mestu Pueblo tudi razločujejo mili rojaki zelenca od ne-zelenca. Pa sprejel sem ta križ na rame in nosil sem ga par mesecev z vso krščansko potrpežljivost jo in pasjo slovensko udanostjo, ki se je v tem slučaju povečala od tiste, ki jo mili slovenski narod goji do še -bolj mile Avstrije in starega cesarja Jožeta I.
Pa rečem vam, da mi ni žal, da sem bil vržen takoj pri prihodu v to deželo ravno v mestece Pueblo. To pa iz različnih vzrokov, glavni pa je tale: Našel sem ravno v Puebli mnogo naprednih Slovencev in Slovenk. Prišel sem v eno b.išo in pokazali so mi vse, kar je v ameriški hiši za “ubogega” Kranjca zanimivo. Na mizi je bil tudi kupec papirjov in par časopisov slovenske in angleške vsebine. Vprašam, kaj za en list tukaj delavci najbolj čitajo. Odgovor je bil različen — podali so mi pa list “Glas Svobode”. Ker je bila ena bolj starih številk sem poprosil, če bi se mi dovolilo, da. ga vzamem domov. Dalo se mi ga je in ko sem prišel v svojo bolj revno sobico, ga prečitam od prve do zadnje strani in še enkrat počez in še enkrat navzkriž in rekel sem si, na ta list se pa moram jaz naročiti, in naročil sem se. — Naj še omenim malenkost, da sem si ubijal glavo kot “zelene”, kje in kako se ga bi najhitreje plačalo in naročilo. Čtivo je imelo na me tak vpliv, da nisem mogel najti za vraga naslova! To sem nekako za kratek čas potožil rojaku salonerju, kateri se mi je prikrito malo zasmejal in rekel, da naj “aufpasam”, da mi bo že od. “Svobode” zastopnik pokazal. Se tisti dan je prišel zastopnik v gostilno kjer sem povpraševal za Gl. Sv. in zmenila sva se mirno, da hočem prejkomogoče imeti sam na svoje ime delavski svobodomiselni list Gl. Svobode. In dobil sem ga in držal ga bom, dokler se neizneveri lepi nalogi, ki jo ima v svojem programu: “Proti vsemu slabemu — za Ijud-I ske koristi.”
*
|
Ker sem že toliko čital o svetnikih in svetnicah tudi našega slovenskega pokoljenja, sem se namenil, da tudi sam spišem po
resničnih dogodkih malo prigod-bico za list Gl. Sv., ki se je dogodila v ljubljeni stari domovini, ki se bo pa menda končala v svobodni Ameriki.
V naši fari . . . (ime zamolčim), je živela pred leti bogomol-na in pobožna dekle Fani po imenu. V tistih časih je pa v naši fari župnikoval star župnik, ki se ni brigal za nobeno stvar, kot da je 'bil njegov želodec poln. Kar se tiče cerkve in župljanov je gledal toliko, da niso njegovi “opomini” ostali prazen nič, in da ja ni zmanjkovalo v župnijski shrambi dobrih jedil in pijače, katero je ljubil iz celega svojega srca in iz cele svoje diiše.
Tem bolj pa je bil vnet za dobro župnije in njenih prebivalcev kaplan Tone, majhen, okroglega lica, rdeč kakor rak, popolnoma po prepisih mladega kapelana. Bil vam je tiček prve vrste! Hiša, kjer sta naša opisanca živela “sveto” življenje, je bila prava mestna zgradba in seveda najlepša hiša v celi občini. Farovš je posebno še dičil lep sadni vrt v ozadju, kjer je raslo vseh vrst sadje, katero je imelo tak okus, da bi ga še “angeljci jedli, če bi usta imeli”! kakor pravi star slovenski pregovor. Ne daleč od sadnega vrta je bila velika pečina, imela vhod meter širok in v tej duplini se je zbirala vaška pa-glavska mladina in po levje pre-žila na zrele hruške in dišeče marelice. Ta duplina je bila podobna kaki kapelici. Blizu te dupli ne je bila pa hiša, v kateri je domovala. lepo vaško dekle Micika. Da je pa bila v resnici lepa in pobožna tudi pa vem . še od tega, ker so jo stare ženice tako imenovale in ker so se najbolj fajn fantje za njo ozirali in ji nami-gavali s jezikom, ki ga razumejo le mladi fantje in mlade dekleta.
Tisto nedeljo je kaplan Tone o-znanil v cerkvi, da vaščanom ni potreba hoditi po poti, ki vodi mimo tiste dupline za župnijskim sadnim vrtom. Podpiral je svoje oznanenje še s tem, češ, da hodi po duplini in okoli dupline zlobni duh, ki je nevaren vsakemu kristjanu, ker ga lahko zapelje v skušnjavo . . .
“Jezus Marija”, se je slišalo iz ust pobožnih ženic in možaki so pristavili, da “naš” gospod vedno v pravem času ljudi na nevarnosti opozore”. Od tiste nedelje se ni upal noben človek hoditi po poti ob hudobni duplini.
Nekega lepega solnčnega dne pa vendar vidi sosedova. Urška našo lepo in pobožno Miciko, kako jo maha po “prepovedanem” potu naravnost proti duplini kjer prebiva zlobni duh. Ko pride do dupline se ozre na okoli — in zgine v luknjo.
Urška je bila kar brez sape. — Letela je v vas ljudi klicat na po maganje s trditvijo, da je zlobni duh potegnil Miciko v duplino. Vsa vas je bila na nogah. Možaki so se oborožili z vilami in sekirami in govorili, da prej ne nehajo dokler se jim ne posreči dobiti pobožne Micike zopet v prostost iz krepljev pošasti s zelenimi oč mi. TTrška je šla naprej, takoj za njo “raubšici” s puškami, potem možje in žene, vsi razburjeni do skrajnosti. Ko pridejo do dupline, začnejo klicati “ubogo” Miciko. Ampak nobenega odgovora. Tu se pa skorajži pogumna Uršika in zavpije, “kaj se res no beden ne upa pogledat v luknjo®
Če se nihče ne oglasi — grem pa sama.” Župan odloči, da gredo “raubšici” naprej in potem drugi za njimi. Ukazano, storjeno. Ali glej spaka! Micika se prikaže s smehom na ustih pred duplino, in začudeno vpraša, kaj vse to pomeni? Povedo ji, zakaj taka vojska
Med bojevniki je bil pa tudi Jože, ki mu je bila Micka malo več kot drugim. Jože ni bil zadovoljen, da se ni “vraga” posrečilo nabiti in zato je predlagal, da se naj duplina preišče — in šel je sam v vanjo in privleče na beli dan “zlobnega duha”, v prelepi osebi — kaplana Toneta.
Ko to vidijo krščanski župlja-ni, se jim povesijo glave in nobeden se ni upal pogledati ne “gospoda” Toneta, in ne lepe Micke. Drama se je končala s tem, da sta jo, Micika in kaplan Tone namreč, popihala zarano druze-ga dne iz prelepe — fare. Ljudje pravijo, da sta šla v Ameriko, drugi govore v Brazilijo, nekateri so pa prepričevalno govorili, da sta v prijaznem mestu ‘Pebli’, v gorati deželi Colorado.
Da tudi t0 ni resnica, vem jaz, ki sem več dni vohal in preiskoval to lepo mesto, pa vendar nisem v njem še do danes našel oba svetnika — izgnanca.
JESENSKA NOČ.
Ruski spisal Maksim Gorki. Preložil Fedor Gradišnik.
Na nekem jesenskem potovanju sem se nahajal v silno kočljivem, neprijetnem položaju: prišel sem v neko mesto, v katerem nisem poznal žive duše in imel nisem niti prenočišča niti ene kope j te v žepu.
Prodal sem torej najpoprej vse obleke, ki so se mi zdele odveč, nato pa sem šel v takoimenova-no luko. kjer so izkrcavali ladje in kjer je bilo v ugodnem letnem času vedno dovolj dela. Koncem oktobra pa, ko se je vršil moj dogodek, je bilo tamkaj vse prazno in tiho. Začel sem skrbno razkopavati rahli, mokri pesek, misleč, da dobim v njem kaj jedila, toda zaman. Ko sem taval popolnoma sam med' praznimi vozovi in velikimi zaboji, sem si mislil, kako prijeten občutek mora biti za človeka. če je sit.
Pri današnji tako visoko razviti kulturi je mnogo lažje, utešiti hrepenenje po duševni kakor pa po telesni hrani. Na svojih potih po mestih dobiš hiše, ki so na zunaj popolnoma in znotraj gotovo istotako lepe. Ali se ne moreš tu navžiti raznih lepih idej o arhitekturi, higijeni in o podobnih lepih in koristnih znanostih! Najdeš ljudi, ki nosijo dobra in topla oblačila — izognejo se ti spodobno in pokažejo s tem na takten način, da eksistenco tako siromašnega bitja, kot si ti, prezirajo. Resnično, duša lačnega človeka najde mnogo lažje primerne hrane kot duša sitega — toda ne vem, če se da iz tega stavka ugodno sklepati na site!
Pričelo se je mračiti, nalahno je deževalo, zavel je ostri sever. Zaganjal se je v votle zaboje, silil skozi špranje slabo zgrajenih barak; razburil je reko, da je visoko metala svoje valove, ki so bučno udarjali ob obrežje, da so se razpršili >v bele pene in potem urno hiteli proti morju, ■ pri čemur je skušal vedno drug val dohiteti drugega.
Ali je morda zapazila reka, da se bliža zima, da jo sever morda že v tej noči pokrije z ledeno gladino, in ali je skušala, da uteče še urno tem verigam? S sivega neba so padale neprestano fine in male deževne kapljice, ki jih ni bilo mogoče videti s prostim očesom. Dve grbasti, zlomljeni vrbi ste izpopolnjevali to žalostno sliko, katere ni motil star, prevrnjen čoln.
Ta čoln s svojim luknjičastim dnom in stare, od1 viharja razdejane, gole vrbe: vse je bilo zapuščeno, uničeno, staro; bilo je kot da nebo neče nehati, solziti se nad to žalostno sliko. Izumrlo in turobno je bilo vse'naokrog, kot da je položila smrt svojo mrzlo roko na vse, samo name ne, dasi se je iztegovala tudi že po meni.
Imel sem takrat osemnajst let kako lepa leta;!
Blodil sem sem in tja po mokrem, mrzlem prostoru in si žvižgal, da bi si tako potolažil glad in mraz. Pri skrbnem iskanju po
koščeku jedila sem prišel za velik zaboj — in naenkrat sem zagledal na tleh čepečo žensko, katere od dežja premočena oblačila so se tesno sprijemala njenih sključenih udov. Obstal sem, da bi videl, kaj namerava. Kmalu po pesku, v katerem sem zagledal neki zaboj.
“Kaj delaš tu?” sem jo vprašal in počenil poleg nje.
Z lahnim vsklikom se je dvignila. S široko odprtimi, sivimi očmi, iz katerih je odseval strah, je stala pred mano in me gledala, in videl sem, da je mlada deklica, približno moje starosti in jako lepa. Žalibog pa je imela na ljubkem obrazu tri velike, modre pege. Vkljub čudoviti simetriji — pod vsakim očesom ste bili dve jednako veliki, dočim se je tretja, največja, nahajala na čelu ravno nad nosom — so te pege vendar jako kazile njen obrazek. Iz te jednakomernosti se je dalo sklepati na jako umetnega povzročile] ja teh peg, ki je v okrašenju človeških obrazov že silno napredoval.
Počasi je izginjala bojazen z o-braza deklice. Očedila si je roki, zravnala si ruto na glavi in dejala, med tem ko se je skoraj popolnoma skrčila: “Ti si pač tudi lačen? Pridi torej in pomagaj mi kopati; roke me bole. Tam notri — kazala je z glavo na zaboj — je gotovo kaj jedila, kruh, morda celo klobasa. Dobro ho še.” Skrbno sem se lotil dela. Opazovala me je; ko pa se je malo odpočila, je pokleknila poleg mene in pričela tudi sama zopet kopati.
Nobeden izmed naju ni izpre-govoril besede. Mnogi modri ljudje trde, da moramo vedno misliti na kazenski zakonik, na zakon nravnost, na splošno veljavni zakon o lastnini itd. Ne spominjam se, če sem se v tistem trenutku zavedal teh rečij, mislim pa — v svoji povesti hočem biti kolikor mogoče resnicoljuben — da sem bil tako zatopljen v kopanje, da nisem imel časa, misliti na kaj drugega kot na morebitno vsebino zaboja.
Napočila je noč. Postajalo je vedno temneje in bilo nama je težko in mrzlo. Bobnenje reke se mi je dozdevalo bolj votlo, dež je packal glasneje na zabojev pokrov. Iz daljave se je že slišal nočni čuvaj.
“Ali ima dno?” je šepetala moja družica. Ker nisem vedel, kaj želi, sem molčal.
“ Slišiš, ali ima idno? Če ima dno, je najino delo zaman. Nazadnje prideva še do debelih desk, teh ne moreš streti. Odtrgaj raje ključavnico, zdi se mi, da ni posebno trdna.”
Ženske ne pridejo mnogokrat na pametne misli; tu se vidi, da se to vendar včasih zgodi. Take dobre misli cenim primerno in se ž njimi kolikor mogoče okoristim.
Poiskal sem ključavnico in jo z vso močjo iztrgal. Deklica se je stisnila, id'a je bila tenka kot kača in zlezla je v štirioglato odprtino, ki se je pokazala.
Iz zaboja je zadonela kmalu nato njena pohvala: “To si dobro napravil!”
Najmanjše pripoznanje iz ženskih ust mi je sedaj več vredno kot cela velika himna moža, ki bi znal govoriti kakor vsi veliki govorniki starega in novega veka skupaj ! 'V oni noči pa sem nil proti vsemu temu čisto hladen, in ne da bi bil pazil na pohvalo svoje družice, sem vprašal skrbno: “Kaj je notri?”
Monotono je naštevala, kaj je našla v zaboju: “Košaro s stekle nicami, prazne vreče, en solnenik in eno vedro.”
Use t0 je bilo neužitno. Moje trdno upanje je začelo izginjati. “Ah, sedaj pride.”
“Kaj?”
“Kruh — cel hleb — žalibog premočen. Tu vzemi!”
In pri tem se je prikotalil kruli iz odprtine, njemu je sledila pogumna deklica. Imel sem že košček kruha med zobmi in ga lačen obdeloval.
“Daj tudi meni nekaj! In potem greva urno od tod. Kam naj greva?”
Skušala je prodreti s svojimi očmi globoko temo na vse strani. Vse je 'bilo premočeno, temno je bilo — valovje je šumelo.
“Tamkaj sem videl prevrnjen čoln, morda prideva vanj!”
“To gre!”
Konec prihodnjič.
AVSTRO-AMERIKANSKA-UKliA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
/n?

PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
Eugenia.......19. julija 1911
Oceania ......26. julija 1911
M. Washington 29. julija 1911 Alice.......5. Avgusta 1911
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave., Chicago
TELEFON CANAL 9S5.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
S'
M. A. WEISSKOPF, M. D.
B
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.-8. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludue doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od I. — 3. ure popoludne in od 6.—3:30 ure večer.
m-
Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom.
■ ■ ■ ■ 1
Povabimo vas, da si ogledate našo
spomladansko zalogo oblek
Moške površnike
Moške obleke
kot:
$7.50 do $25.00 $17.00 do $30.00 Moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni-o Meke $2 50 do $10.00
Odprto vsak večer, izvzemši srsdo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne.
Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
Je,inek & Mayer, lastnika.
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAGER | MAGNET | GRANAT j
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.	i
t
1
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik......9500 HP
Pristanišče 57 lirtii Ri/er vziožj« 15tl St , New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop na 19 State St New York.	MAURICE W. KOZMINSKl
glavni zastopnik za zap id. na 139 N. Dearborn St. Chicago, Ifj
*
DOPISI.
Black Diamond, Wash. (Ha« Svobode: —
Kar se tiče tukajšnjih delavskih razmer še ni tako slabo, kakor se sliši in čita slab glas od drugod. Tu se dela že par mesecev stanovitno, in tudi delo je bilo lahko za dobiti, kdor je bil angleščine saj toliko zmožen, da se je s delodajalcem lahko sam pomenil. Zaslužek je seveda kot v rudniku odvisen od prostora, je slab in dober.
Zadnjikrat sem poročal o razstrelil hiše tukajšnjega superin-teudenta, kateremu so neznani zločinci pognali vse v zrak in mislili, 'da bo tudi sam svrčal v zrak.
The Pacific Coast Coal družba, k'i lastuje tukajšnje rudnike, je razpis ali $1000 nagrade onemu, ki }M»ve pravega dinamitar j a, a do dianes jih še ni bilo potreba plakati. Policija je prijela 7 Italianov iu zaprla, nakar je 3 kmalu izpustila 4 pa obsodila vsacega na en mesec ječe in s izgnanstvom iz tega okraja. Sedaj sumničijo dva druga Laha, ki sta zgubila dne 6. nov. 1010 v rovu Lawson svoje življenje in katerih niso še sedaj odkopali, ker je 'bila pot v rov preveč zasuta. Morebiti sta ostala brata hotela tako maščevati mrtva brata, ki so ju pustili kot živino zginiti. Velike tragedije se vrše tako p* ameriških jamah in nobeden jih ne zapiše . . . Na drugi strani odpirajo sedaj rov št. 12, ki bo zvezan s Lawson jamo in bodo pobrali še ves ostali premog in se bo morebiti malo dela več odprlo. Gotovega pa o tem nič neve m .
Tukaj se je dne 6. t. m. v rovu št. 11 ponesrečil naš rojak Lukas Kerznar. Velika skala se je nad njim utrgala in ga teško telesno poškodovala. Član je tukajšnjega društva št. 22 J. S. K. Jednote. — Rojaki, tukaj je zopet zgled več, kako dobra so podporna društva. Mnogo je še rojakov, ki se ne zavedajo svojega položaja in niso žalibog v nobenem društvu. Pristopate torej k S. S. P. Zvezi, ki plača $8 tedenske podpore, kakor nobena 'druga jednota. Člane dr. št. 4 S. S. P. Zveze v Blae Diamond, Wash., pa opozarjam, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sejpker se večkrat sklepajo važne stvari iu da se ne bodo potem eni izgovarjali, da jim ni bilo znano, kaj je društvo sklenilo. — Priporočam vsem, da bi se tudi resno prijeli časopisa kot je ravno “Glas Svobode’, kot dober delavski list in nič druzega.
Pozdrav čitateljem Gl. Sv.!
Matt. Kramer.
Lemont Furnace, Pa. Uredništvo Gl. Svobode: —
Našo naselbino je zadela velika nesreča. V ponedeljek 26. junija je ubilo rojaka Ivana Barbič in hudo pobilo njegovega brata Jožeta, kakor tudi njunega sodelavca, tako, da je malo upanja, da bi še okrevala. Pokojni Ivan Barbič zapušča tn žalujočo ženo in dva otroka in kakor se sliši tudi precej denarja. Oba brata sta doma iz Brloga, Sutna fara sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. Vzrok nesreče je velika plast kamenja, ki jih je vse tri pri delu zasula. N. v. b. p. v tuji zemlji.
Ženi se tukaj rojak Iv. Gavada in jemlje Alojzijo Zugar, oba sta doma iz Gaberja, zraven Brusnice. Srečno!
Pozdrav rojakom in rojakinjam po širni Ameriki!
Iv. Gregorčič.
S. Lorain, O.
G. urednik: —
Se pa jaz malo oglasim, če res Lorain molči!
Kar sc dela tiče gre sedaj še precej dobro, a Jel0 'dobiti je pa težko, ker naši delodajalci imajo raje take delavce, kateri so že ke-daj delali pri National Tube družbi. Novodošli pa težko delo dobe, toliko o delavških razmerah.
Na društvenem polju pa dobro napredujemo. Sedaj imamo Slovenci v tej naselbini 6 slovenskih podpornih društev in med vsemi vlada lahko trdim lepa sloga, kar je lahko vsem v ponos. Dne 13. maja t. 1. so imela vsa tukajšnja •slov. društva skupno veselico za brate štrajkarje v Westmoreland okraju iu da je veselica še bolj dobro uspela, je skoro vsak navzoč kaj daroval za štrajkarje, kateri darovi so se potem v št. 135 Gl. Naroda tudi objavil, ali žal, dopisovalec, ali predsednik ome-
njene veselice ni skrbel v toliko, da bi bili vsi darovalci brez izjeme kaj in koliko je daroval, tudi tiskani, ali pa vse izpustiti. Tako sem jaz slišal pritožbe od več rojakov delavcev, da se jih vedoma izpustilo iz darovalnega poročila (?). N. pr. Lovrenc Jene in Frank Levar sta kupila za $4.25 sodček piva, druge stvari so pa prišle na dan. Kje je tukaj doslednost ? Naj se objavi vse, ali pa nič! Vsi so iz srca darovali. Pozdrav-
Naročnik.
Livingston, 111. Uredništvo Gl. Sv.: —
S priloženo naročnino, tudi par
vrstic:
Oglasil bi se že preje, pa ni bilo nič “stvarnega” in ravno tako ne nobenih delavskih novic. Kakor sem svoječasno poročal, so bili pri letošnjih občinskih volitvah tudi trije kandildatje socijalisti. S rezultatom smo lahko zadovoljni; od 128 volilcev je dobil socialistični tiket 33 glasov, kar pomeni za prvo udeležbo lepo število. Dobil bi tudi še več glasov, če bi imeli vsi Slovenci državljansko pravico, pa jo še nimajo, ker niso še dovelj časa v tej deželi. Priporočam vsem tistim, ki ne nameravajo več iti v staro domovino, da si naturalizaeijske listine preskrbe. —-
Ustanovilo se je tu novo društvo in dobilo ime “Slov. del. pev. sko dr. Naprej”; danes šteje približno že 50 članov. Pri ustanovitvi društva nam je jako pomagal s nasveti in drugim znan ei-kaški Slovan, za kar mu izrekam v imenu društva toplo zahvalo!
Novemu društvu je obstoj zagotovljen in je za novo društvo med rojaki veliko zanimanje. — Ravn0 tako so pri društvu dobre mlade pevske moči, kar je vendar glavna stvar! Torej le naprej!
Urednik mi bo gotovo dopustil, da tudi malo podebatiram in pokritiziram! Na uho mi je prišla novica, da sumi mene g. Knavs, kot dopisnika 0 “štrit kari”. Naj Vam povem g. Knavs, da ste slabo soidili! Pri tej pasji vročini jaz pri Gl. Sv. ne kradem preveč prostora, in stvari, ki so izpod mojega peresa, so vedno tudi jasne in s mojim lastnim podpisom. To bi priporočal tudi drugim rojakom : Zakaj se skrivati za neznanim psevdo imenom? V dopisu iz tega mesta v št. 25 Gl. Sv. je nekdo (neka morebiti?) popisal tukajšnje zakonske doživljaje. Je tisto resnica? (Kdo tiči za tistim K.
K.	op. in vprašanje dopisnika.)
Jaz mislim, da je mizerija tudi med drugimi narotdi, če ne še večja. Tukajšnji slovenski zakonci žive v redu in minr, da tudi tako grozno ne popivajo priča, da ima že marsikateri svoj lasten dom. Tu pa tam se kak prepirček dogodi, pa to so vse malenkosti. — Vendar bi pa K. K. vprašal, kaj vendar hoče, da se ženam pripo-zna. Morebiti hlače?
Le vsi s podpisom na dan!
Fr. Plazzotta.
Cleveland, O.
Glas Svobode: —
Tukaj ni nič kaj posebnega. — Dela se slabo. Vročina huda, plača majhna, stroški za življenje veliki, še največja je pa žeja, kateri se ne more dovelj ustreči. Cleveland sicer napreduje, vendar ne tako kot bi lahko napredoval. St. Clair je vedno stari slovenski St. Clair. Lahko pa rečem, da so se začeli. Slovenci malo bolj že spoznavati in je upanje, da nevošlji-vost zgubi tisto trdno podlago, bi jo je do sedaj imela taka prva in velika božja čednost.
Ker je idelo bolj slabo, nas ljudje zapuščajo. Vsakdan nas kateri kar “potihoma” zapusti. Več rojakov je šlo za delom v Chicago in še naprej. Voščim jim obilo sreče. Ker pa pravijo, da se vsak v Cleveland “rad” nazaj povrne, se torej pripravljam do skorajšnjega svidenja. Sicer tudi še pravijo, da po Clevelandu rada glava boli, vendar je vedno dosti takih, ki za to neporajtajo. V Clevelandu bi bilo lahko “lušno”, samo vedeti je potreba, kako se naredi lušno.
Velika napaka je tudi to, da Slovenci ne gredo bolj v vodo, n. pr. v lep Gordon bič. Vročina da se vse kuha, "‘zadovoljni Kranjec” pa ti ga bo srkal v salunu.
Vel, vsak ima svojo “gusto”, vendar ne bi bilo nič zgubljenega, da bi se tudi še več Slovencev v jezerskem pesku valjalo in kopalo.
Naselbino je tudi iznenadila poroka znanega gledališkega slikarja g. Anton Jerine in g. Mici Marolt. Mladi par je “muke in trpljenje” zakonskega stanu vzel na svoje rame v največji vročini, pa mislimo, da sladkosti tudi ne uidejo. Bilo srečno!
_______Hugo T.
Sunny Side, Utah. Uredništvo Gl. Sv.: —
Vam naznanim, da se je, kar se dela tiče tu mnogo spremenilo. Delamo sedaj vsak dan redno in se tudi lahko delo dobi, kdor hoče delati. Tukaj je jak0 gorato in zato se vsakemu nedopade tukaj. Jaz pa mislim, da v teh časih ni preveč za izbirati in se je bolje dela držati kjer je.
Pozdrav,
George Lukman.
Livingston, 111. Uredništvo Gl. Svobode: — Novice ki prihajajo iz tega o-kraja So silno čudno zavite in mnogokrat za nas Livingstončane umljive. Posebno zadnji dopis v Gl. Sv. v št. 25 je bil napačno zavit. Kolikor jaz vem, se ni že tri leta slišalo, da bi kaka slovenska žena zapustila svojega moža, kot se je to pripetilo nekaj časa nazaj.
Kar se dela tiče se tukaj sedaj slabo dela. 2 do 3 dni v tednu. Delo se tildi težko dobi.
Pozdrav čitateljem Gl. Sv.
Naročnik.
PRIZNANA TVRDKA.
Chicago, 111.
Od .leta 1896 stoji v Chiragi tvrdka Čeha Emila Bachman, katera ima tudi že skoraj od počet-ka izhaje oglas v našem listu. Ta tvrdka se je v izdelovanju društvenih zastav, trakov, čepic, re-galij itd. proglasila širom Amerike med vsemi narodi slovanske krvi. Lastnik te tvrdke je kakor že znano čeh, ki je bil tudi eden prvih podpirateljev velikega češkega dnevnika ‘Denni HlasateU. — G. Emil Bachman piše in govori tudi dobro slovensko poleg drugih slovanskih jezikov. Njegovo delo je veliko in priznanj in zaslug ima mnogo. Naj se čitatelj posluši samo prečkati par pisem od slovenskih društev pisana meseca junija t. 1. Tako n. pr. piše: . . Dobili smo kape in rega-lije in smo z vsem jako zadovoljni, ker je fino blago in dobro delo.	Josip Krašovec, tajnik
Slov. Kat. Pod. dr. sv. Nikolaja, Steel ton, Pa.
“.	. Naznanim Vam g. Bach-
man, da smo prejeli regalije in smo prav zadovoljni. Vam pošiljam znesek $27.30, in če bomo potrebovali še kaj, se zopet obrnemo do Vas.
August Kužnik, tajnik dr. sv. Barbare, Springfield, 111.
“. . . Tu Vam pošiljam $30.50 in Vam naznanjam, da je naše društvo jako zadovoljno s blagom in delom. Zdravi.
Frank Guno, tajnik Slov. del. pod. dr. Dobri bratje, Bridgeport, O.
*
“. . . Tem potom Vam naznanim, da smo prejeli naročeno in so vsi v društvu s vsemi tvarmi jako zadovoljni. Vam pošiljam svoto $64.28 in Vas pozdravim.
Jakob Skarjanc, tajnik Narod. pod. dr. Štajerski brati, Sublet, Wyo. Box 93. n
“. . . Vedite gospod Bachman da je celo društvo s poslanimi stvarmi jako zadovoljno. Sprejmite pozdrave vseli.
Jos. Škrlj, tajnik Kranj. slov. pod. dr. sv.
Barbare, Universal, Pa.
*
“. . . Vam naznanim, da smo prejeli kape in regalije; tu pošiljam $28 80 in se Vam zahvalu-jem v imenu društva, ker ste vse tako napravili, kakor smo zahtevali.	Matt Vardjan, tajnik
Kranj slov. podp. dr. sv. Jurij.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s “Pain Expeller”, kakor je popisano v knjižici, v kteri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
MLADI
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljanje krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne 'moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Aus. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME-
NASLOV .
Prvi znak jetike.
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času?
Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
BLEDA BARVA.
Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živih in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želiše, najpazljivej-še preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko preibaval svojo brano. Tvoja kri bo postala zopet cista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet sidrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.

j
a
Joseph TnnsnEB-a

REGISTERED
Zguba teka,
Neredna prebava,
Slab počutek po jedi,
Nenavadni krči.
Vroč glavobol.
Trganje po glidih,
Zaprtje in krči,
Zguba moči,
Zguba energije,
Nekatere ženske bolezni in bljuvanje.
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina.
To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
Kemični laboratorij
1333-1339 So. Ashland Ave
Chicago, 111.
ümímmim m
The Komad Schleier Co,
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralno vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1406
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So, Cenite Hve„ Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči se pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem''jeziku za vzorce In cenik.
i
M®®®®®®®
Pričela se
Julijska razprodaja fantovskih in dečkih oblek.
Dekliški Vici Kid gumbini čevlji, patentirano -usnje, vse velikosti, navadna cena $1.50, sedaj samo ....................... . <ti rin
V ta oddelek smo postavili samo še 475 moških oblek, zadnje mode, narejene pri krojaču na roko, fino delo. zadnieea stila lenp barvp Pn.
(RAZNO IN DRUGO {
----------------------------'
Razbojniška romantika. Ugrabitev nemškega inženirja Richterja v Olimpu obrača splošno pozornost na romantično življenje razbojnikov v grških gorah; s svojo smelostjo in drznostjo so dosegli grški roparji “svetovno slavi)”. Najznamenitejši med grškimi razbojniki je bil Athanas, junak mnogoštevilnih razbojniških povesti “za” mladino. Odvedel je berlinskega veletržca Izraela, za katerega je prejel ogromno odkupnino. Primerjati se more po smelosti temu razbojniku le še Iiapadajkos, ki je bil leta 1874. strahota grškega pogorja. Po poklicu je bil zdravnik; na razbojniško pot ga je pognal umor, ki ga je nekdo izvršil nad njegovo nevesto, ne da bi ga oblastnije preganjale. Krvavo se je maščeval nad zločincem in ubežal v gore, kjer je postal poglavar razbojniške čete Strah vseh bogatih ljudi in zlasti uradništ.va, je bil prijatelj vseh revnih in zatiranih, ki so ga slavili kot narodnega junaka. V osemdesetih in začetkoma devetdesetih se je kot razbojnik zelo proslavil lepi poročnik Vuji-kov, o katerem še danes pojo narodne pesmi; ta je užival zlasti med ženskami velike simpatije. Oblastnije vedo prav natanko za razbojnike, vendar ne ukrenejo drugega, kot da najemajo razboj nike za vodnike tujcev po gorali. Tako so tuji potniki vsaj deloma varni pred razbojniškimi napadi.
Najmodernejši samomor je poslednjem času postal -samomor s pretiranim kajenjem. Ta samomor se izvrši lahko, da samomorilec neprenehoma kadi. Najuspešnejše orožje so viržinke z 1. 1910. Ampak tudi s cigaretami se člo vek lahko ugonobi, kar je nedavno dokazal danski trgovec v Ko-danju, ki je pokadil vsak dan po 300 cigaret. V 27 mesecih jih je popušil skoro 200.000 in srečno u mrl. —• Z virži-nkami si je nedavno tega končal življenje zadolžen buidimpeštanski aristokrat. Odločil se je za samomor in pokadil jih je — 17.000. Po desetih mesecih jih je — nehal kaditi.
Kubelikove gosli. Slavni češki virtuoz Kubelik, ki sedaj gostuje po vseh večjim mestih na Angleškem, igra na koncertih na gosli, za katere je dal pred par leti lepo vsotico 120.000 kron in katere je slavni profesor Joachim proglasil za najboljši instrument svoje vrste. Instrument je znan pod imenom “cesarske gosli”. Stare so že skoraj 200 let in nad 100 let že ni nihče javno nanje igral, pa so vendar še kakor nove in bi prišle predkratkim iz rok slavnega kre-monskega izdelovalca gosli Antonia Stradivarija. Kubelik pravi, da bi jih sedaj ne prodal tudi za dvojno ceno. Le ene gosli so še, ki bi se morebiti mogle meriti s Ku-belikovimi in te so gosli, ki jh je Paganini zapustil mestu Genovi in za katere so,že ponujali 220.000 kron. Tega instrumenta, ki je še danes shranjen na magistratu v Genovi, pa ni izdelal Stradivari. ampak Guarneri.
Strašna tragedija. Kmet Ivan Vlad iz Bileka se je vračal iz semnja domov, kjer je izkupil za par voličev 500 K. Denar je izročil svojemu malemu sinu, ki ga .ie spremljal. Na cesti ju napade mož, ki s sekiro razkolje staremu Vladu čepinjo; sin mu je utekel. Ves uspehan dospe deček v hišo, kjer ga sprejme stara ženica in ga pelje v sobo, v kateri je spal njen sin. Kmalu čuje v sosednji sobi pogovor in na svojo grozo spozna glas očetovega morilca, ki pripoveduje svoji ženi, da pri starem ni našel denarja in da ga ima najbrž sin. Ves v strahu se splazi ^skozi okno, da gre po orožnike. Žena je povedala možu, da je Vladov sin v sosednji sobi. Mož vzame vrv, se bliža v temi peči, na ka teri je spal mladi Vlad in zadavi dečka, ki je ležal na prostoru, ki mu ga je opisala žena. Ko mož ni v njegovih žepih našel denarja, položi truplo v peč. Med tem pride mladi Vlad v spremstvu žan-darmov; neznosen duh je prihajal iz peči, v kateri se je truplo žgalo. Sedaj šele je spoznal kmet Sturm, da je v temi zadavil — lastnega sina. Morilca in njegovo ženo so odvedli v zapore.
Družabni red po ‘t‘božji volji” Nedavno je izšla statistika, ki ka že, da je leta 1910 na Angleškem umrlo 119 ljudi od gladua 54
Londonu. Na drugi strani pa je po izjavi ministra Lojd-Džordža na Angleškem 10.300 oseb, ki imajo nad 120.000 kron letnih, dohodkov. Dvajset angleških trgovcev ima nad en milijon kron letnih dohodkov in še veliko več imajo vojvode in lordi. Anglija je, kakor znano, zelo pobožna dežela: praznik se natančno posvečuje, ampak glad krščanskega bližnika je sitemu normalnemu kristjanu deseta briga. Svoje krščanstvo i-ma, ki se kaj lepo sklada z malikovanjem mamona; ni jim do tega, da bi po svetopisemskem re-tpznpiad is rpp ?muqop z njdao
nebeško kraljestvo. Bogatini žvižgajo na nebesa onkraj groba in i-majo raje nebesa na zemlji . . . V tem naj bi jih tudi siromaki posnemali in naj bi polagali večjo važnost na zemeljske dobrote, kot da se tolažijo z dvomljivim plačilom ^nkraj groba. Boljše: drži ga, kot lovi ga!
Ne hodi na solnce, kdor ima maslo na glavi se pogosto sliši, o-ziroma čita, malokdo pa ve, odkod ta izrek. — V starih časih so imeli sramotilne odre — pranger-je — na katere so postavili hudodelce vsemu občinstvu na ogled. Tatom so navadno djali na glavo kepo masla in morali so tako dolgo stati privezani k stebru z maslom na glavi, da se je maslo od solnčne vročine raztopilo in po hudodelcu steklo z glave.
Najboljše in najcenejše zdravilo je globoko dihanje, ki krepi pljuča in prebavila. Globoko diha lahko vsak in komur je mar ljubo zdravje, naj vsak «dan pri odprtem oknu ali na izprehodu vsaj parkrat globoko vdihava sveži zrak. Diha naj se pa vedno le skozi nos in nikoli skozi usta. Mnogi izkušeni zdravniki priporočajo celo gimnastiko dihanja, ki obstoja v rednih, stopnjujočih se vajah. Od začetka se globoko vdihava le po pet ali šestkrat na dan in potem se vsak dan večkrat globoko vdihava. Globoko vdihavati bi naj vadili že otroke. Če si 7. njimi v svežem zraku, opomni jiz, naj globoko vdihajo parkrat in če jih redno opominjaš idanza-dnevom k temu, jih navadiš na to, da bodo tudi sami to vršili. Uspehi ue bodo izostali. Postali bodo rdečelični, čili in krepki in kar je velevažno — utrjeni napram vremenskim izpremembam in raznim boleznim.
Najdragocenejšo kuhinjo na svetu ima perzijski šah. Samo zla to, kar ga je v tej kuhinji je vredno 20 milijonov kron, kajti vse posode, v katerih se kuha, so zno traj pozlačene. Sklede in krožniki so pa iz samega zlata, takisto tudi noži, vilice in žlice ter s0 vdelani nje tudi dragoceni kamni in biseri. Noži in vilice, ki jih rabijo kuharji, so iz čistega srebra in srebrne so tudi vse posode, v katerih se pripravljajo mrzla jedila. Lonci, ki jih postavljajo k ognju, so tudi od zunaj pozlačeni.
Jako dragoceno kuhinjo ima tudi špauski kraljevi dvor, zakaj samo lonci, v katerih se kuhajo jedila za kralja in kraljico, so vredni 300.000 kron. Kuhinjska posoda za kraljeve otroke je pa vredna nad 240.000 kron, zakaj tudi v tej kuhinji so pozlačeni vsi lonci, v katerih se kuha, da hi si kraljici in kraljičine s slabimi jedili ne pokvarili želodca in zdravja.
Tajni brzojav. V berlinski “U-raniji’’ je razkazoval norveški kapiteli A. N. Hovland o svoji iznajdbi tajnega brzojava. Dosedaj so se pri brezžičnem brzojavu rabila morzejeva znamenja, tako da je lahko čital brzojavko tudi nepoklican, ako jo je vjel. Že v navadnem prometu je bilo to dokaj sitno, a bolj pomisleka vredno pa bi bilo to v vojnem času. Hoval-dov aparat pa brzojavlja namesto morzejevih znamenj prave črke. Te se pri oddaji brzojavke po e-lektromagntičnem aparatu spremene v popolnoma drugačna znamenja, katera, ako je med potom vjame nepoklicana oseba, pokažejo celo vrsto številk in črk, Ki ne pomenjajo ničesar. Pri vsprejem-ni postaji se pa ta znamenja po drugem aparatu zopet automatič-no spremene v pravilne črke, tako, da se pokaže brzojavka v lepo tiskani obliki. Lahko se pa pri peti, da sovražnik ali pa kak drug nepoklican, ki bi imel tak drug a parat, ujame brzojavko in jo prečita. Da se to zatirani, je izumljena priprava, p0 kateri se mora a-parat na nekako gotovo številko naravnati: Le, ako je pri oddajni in sprejemni postaji aparat narav-
nan na prej dogovorjene številke, delujeta ta dva aparata skupno, drugače pa se pokaže na sprejemnem aparatu zopet cela vrsta, različnih nerazumljivih znamenj.
Kaj je harem? Ljudje imajo o turškem haremu pogosto napačne in celo čudne pojme. Vsak pri tem misli na nekako ječo, v kateri ima Turek zaprtih po 50 do 60 žensk. Taki haremi so pa jako redki. Po večini harem ni nič drugega, nego patriarhalično urejena turška družina. V haremu živi vse Turkovo žensko sorodstvo : tete, tašče itd. In v njem ne vlada monda Turek sam ali morda njegova žena, temveč — tašča. Ženske Turki jako spoštujejo, posebno stare ženske.
Imeniten časnik izhaja na lepem otoku Tahiti v Tihem oceanu. Na celem otoku izhaja samo edeti edini časopis in še ta ima na naslovni strani imenitno opombo: Izhaja samo kadar je treba. — To bi se “bralci kakega evropskega ali ameriškega lista zahvalili, ko bi jim prišel pred oči s tako pripombo ! Pa kar ni mogoče pri nas, to je mogoče na otoku Tahiti v Tihem oceanu.
Hlačno krilo pred 60 leti. Star latinski pregovor pravi, da ni nič novega pod solncem. Tudi najnovejša damska, moda, hlačno krilo, ni nova — kakor se tudi marsikomu zdi čudna. Znano je, da Turkinje pa tudi planšariee, že davno poznajo hlačno krilo. Manj znano bo morda, da so ga poznali na Dunaju že pred 60 leti. Neki starinar je razstavil sliko iz 1. 1851., ki kaže damo v hlačah. In pod sliko je napis: Nova damska moda. Slika je iz takratnega dunajskega lista: “Dunajske splošne novice” št. 46 iz 1. 1851.
Mednarodni filozofski kongres je bil otvorjen v Bologni. Udeležili so se ga učenjaki vseh kulturnik narodov. Tudi Slovenci smo na tem kongresu zastopani — e-dini med Jugoslovani — po dr. Mihalju Rostoharju, vseučiliškem docentu na češki univerzi v Pragi, ki ga je ta univerza obenem s profesorjem dr. Drtino na kongres odposlala. Kongres je v imenu laškega kralja otvoril vojvoda Abrucki. 'Vseh udeležnikov je okolo 400.
Odškodnina poslancem. Letno odškodnino dobe poslanci na Ogrskem (4800 K in 1600 K stanarine), v Nemčiji (3000 mark), na Francoskem (18.000 frankov), v Belgiji (4000 frankov), na Holandskem (2000 holandskih gld.), na Grškem (1800 frankov), na Švedskem (1600), na Japonskem (5000) in v Združenih državah severne Amerike (37.000 K in 600 K pisarine). Dijete na dan dobijo poslanci v Avstriji (20 K), v Švici (20 frankov), na Danskem (10 K), na Norveškem (12 K), na Romunskem (20 frankov), v Srbiji (15 frankov) in na Ruskem (20 rubljev). Nobene odškodnine ne! dobivajo poslanci na Angleškem, v Italiji, na Španskem in na Portugalskem.
Od kmečkega fanta do generala. List “A Nap” poroča: Leta 1893 je umrl na Dunaju vpokoje-ni generalni major Štefan Sus. — Zapustil je 12 milijonov premoženja in ker se niso oglasili nobeni dediči, je zapadel denar erarju. Sedaj pa se je izkazalo, da je Sus leta 1820 prišl k vojakom kot pri-prost kmečki fant in je vsled izrednih zmožnosti postal general. Oglasili so se sedaj nekateri njegovi stričniki in stričnice, ki nameravajo tožiti erar za dedščino.
Žrtve kapitalizma. Kararski marmor je eden izmed najdražjih, toda kamnolomi, iz katerih se pridobiva, so še vedno zelo primitivno urejeni, brez varstva za delavsko življenje. Leta 1910. se je v teh kamnolomih ponesrečilo 1519 delavcev kot žrtve kapitalistične nenasitnosti. Kamnolome v Kara-ri imajo razna delniška podjetja, pri katerih so udeleženi tudi francoski in angleški denarni zavodi. Mnoge nesreče hi se preprečile, kakor pišejo časopisi, ako bi se u-vedli stroji za lomljenje in rezanje marmorja. To\da stroji so zelo dragi, dočim je delavsko življenje — zelo poceni in nič ne velja.
_ ----1, zadnjega stila, lepe barve. Po-
sebno se odlikujejo Worsedtovi modeli, Cassi-mers in Seglo & Thiebeto modeli, velikost 32 do 42, navadna redna cena $18.00, tvoja izbera samo .................................... $10.39
Samo poglej, kaj zamore kupiti en dolar.
Moške čevlje, v črnem ali rumenem, vse velikosti, prešnja cena $1.75, sedaj........•. $1.00
Moški čevlji, telečja koža, vse velikosti, navadna cena $2.00, pri tej razprodaji samo . . $1.00
Ženske usnjate čevlje, Vici Kid, čevlji imenovani, s gumbi ali trakovi, navadna icena $2.00; sedaj pri tej raz prodaji samo  ............$1.00
Ženski nočni čevlji (Vici Kid Slippers) patentirano usnje, navadna cena $1.65, sedaj par $1.
Deški čevlji, visoki in nizki, vse velikosti, navadna cena $1.75, sedaj par samo.......... $1.00
sedaj
...............-.. $1.00
BELO BLAGO: Belo blago, jako pripravno za waists in obleke, navadna cena 12%e do 19c.. naizbeno yard sedaj samo...................  5%c
Obleke calicos, v rujavem, modrem, črnem; navadna cena 7c, pri tej razprodaji yard sam0 ..........-----....................   33/4c
Zagrinjala za okna, 7 čevljev dolga, :že narejena za obesiti, navadna cena 30o, pri tej razprodaji samo .................................... I9c
Turške brisače, lepo obrobljene, navadna cena 12%c, pri tej razprodaji samo..........	7i/2c
Muslin, yard širokosti, nalahno likam, posebno vrste blago, navadno 10c yard, pri tej razprodaji samo ................................ qi/2C
Oljna mizna pogrinjala, najboljše kvalitete,
temna ali svetla, navadna cena 22c, yard sedaj ..............................-...... 12y2e
MM®® ®®®®®®®®®&®M®M®®®®®®®®g®®® ¡g	{f g g
S®®®®®®®®®®®®
H
Uej	Severota Zdravila so priljubljena, ker so zanesljiva.
®
0' a ® p 6 m e a ® s ®
E
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgo dovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00. Poštnina je s tem že plačana.
Poletna težava,
kolera, driska, griža, krči in ščipanje v črevesju napadajo otroke in odrasle v tej letni dobi. Ta o-bolenja utegnujp -postati resna, a-ko se napadi ne preženejo s tem. da se uživa
Severovo Zdravilo zoper kolero in drisko.
Večja steklenica 50 c. Manjša steklenica 25 c.
Lakoto
trpeti sredi obilnosti. To morajo ljudje s slabo prebavo. Slasti nimajo do jedi in kar jedo, jimi težavo v žalodcu, ker ne morejo prebaviti. Tega ne bo ako uživate
Severov
Želodčni Grenčec.
Dolar steklenica.
Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah in trgovinah z leki skoro vseposvod. Nikdar ne sprejmite nobenega druzega leka, če se vam ponuja namesto pristnih <	Severovih Zdravil.
®
0
a
®
®
m
a
S-
®
®
rii
Ne morejo prenesti.
Vaše obisti ne morejo prenesti vednega napora, kateremu so podvržene, ne da bi oslabele. O-krepiti jiih morate, kajti krepke obisti pomenjao zdravo telo. Oboje dosežete, ako uživate
Severovo
Zdravilo za obisti in jetra.
Večja steklenica $1.00.
Manjša steklenica 50 c.
Tresoče se roke
nemir, razdražljivost, nespečnost, strah in bojazen so nekateri znaki bolnih onemoglih živcev. Je zdravilo čegar vsak popitefe pomaga utešiti raztruparne živce im jih spet ozdraviti. Uživajte
Severov
Nervoton.
Dolar steklenica.
PO ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET PIŠITE NA NAŠ ZDRAVNIŠKI ODDELEK.
Nekaj cerkvene zgo4ovine.
I.
ti o grmade so svete plamtele!
In ko žrtve so misli svobodne na
njih
Begu v slavo proklete gorele!
V Nemčiji se je narod proti inkviziciji mogočno uprl, vendar je našel v osebi cesarja Friderika II. svojega zaščitnika. Daši je inkvizicija iz rimskoneniškega cesarstva z nastopam reformacije ofici-jalno izginila, vendar se je pod drugo obliko t. j. preganjanje čarovnic še obdržala do 16. stoletja iu postala sredstvo tudi v rokah protestantovskih mogočnežev, s katerimi so vsako politično in so-cijalno gibanje preprečili in premoženje ljudstva plenili.
Že iz tega površnega orisa se lahko jasno razvidi, s kako krutostjo so vladali med ljudstvom duhovniki v dobi, ko so imeli v ■rokah polno moč. Da je bilo v tisti dobi kaj takega mogoče se ni čuditi, ker je bila ljudska omika na jako nizki stopinji. Ljudje so tuli V splošnem proti današnjem zel* omejeni in nevedni. Verovali so v vsakojake vraže in neumnosti in to ne le prosti ljudje, ampak tudi takratni omikanci in duhovniki. Tako so tudi cerkveni zbori prišli do takih zaključkov in so trdili take nesmiselnosti za svete resnice, da bi se jim danes vsak boljši učenec ljudske šole smejal iu se tudi cerkev sama tega sramuje. Cerkveni zgodovinarji pačijo resnico kakor se jim poljubi, seveda vsa zasajanja nič ne pomagajo, dejstva so dejstva, ki se izbrisati ne dajo. Potrebno je, da se tudi mi nekoliko sezranimt s to dobo, zato bom0 v prihodnje pregledali še srednjeveško čarovništvo, kupčije z odpustki, dalje razna dela svetih očetov, papežev, jezuitov itd.
II.
Kupčija in barantija v tempelju Kristusovem.
Veselo papež pač živi,
On od odpustkov se redi.
V dobi srednjega veka je bilo ljudstvo brez samostojnosti. Cerkvena moč iu veljava je bila takrat na vrhuncu slave Tudi današnjim klerikalcem je srednji rek nekak vzor naj višje popolnosti ureditve ljudske družbe, četudi tega vselej ne priznajo, radi; takrat ko so imeli duhovniki največjo moč in vpliv, takrat je bilo po njih mnenju kraljestvo božje na zemlji najbolj uresničeno. Ka-■ko pa znajo duhovniki izkoriščati svojo moč, koder jo dobijo, bomo malo pregledali in potem sodili. Ko je bila cerkev priznana kot .najvišja avtoriteta, je začela bogateti m vedela j« z vso svojo špekulativno pretkanostjo odpirati vedno novih virov dohodkov in zakladov. Cerkveni davek je ob-dačil vse mogočne in nemogočne, nastali so mili darovi za svetega očeta, vpeljali so kupčijo z ostanki svetnikov, svetinjami, podobami in duhovniškimi službami. — Kupčevali so neizrečeno brezvestno z odpustki. Od sredine 13. stoletja so morali plačevati celo škofje, katere je blagoslovil papež, let-«rino, katero so vedno poviševali. Umevno je, da so škofje ta denar zopet od vernikov izterjevali. Naravnost od teh so dobivali namreč “mile darove za svetega očeta”. Leta 1877 torej pred kratkim je prejel papež Pij IX. 16% milijonov miloščine. Določba, da mora vsaka cerkev imeti svojo relikvijo, t. j. košček kakega svetnika, je povzročila kupčijo in barantijo z ostanki svetnikov. Cerkva in cerkvic je bilo brez števila, a kako dobiti za vse relikvij 1 No, kakor se še dandanes zgodi, da se starine ponarejajo, napravili so si jih. Tako se je zgodilo, da so n. pr. v mestu Valencija na Španskem kočnik mamuta, to je neke ■prazgodovinske živali kot relikvijo sv. Krištofa častili in še leta 1784 so nosili koščico lobanje od živali v procesijah okoli. Menihu Ajselinu se je posrečilo najti peruti angelja Gabrijela in vsakdo je lahko iste v Virtemburgu na Nemškem, seveda za drag denar, poljubil, ako se je hotel kuge in drugih nezgod obvarovati. tV Že-novi na Laškem kazali so smaragdno skledo, katero je modri Salamon kraljici iz Sabe podaril. Sveta Helena je bila blažena najdite-
ljica Kristusovega križa iz Jožefovega iu Marijinega doma. Hišica
je bila že 300 let stara in ko so leta 1291 Saraceni Nazaret v svojo oblast dobili, je bila tista še v tako dobrem stanu, da so jo mogli, meninič, tebinič, angelji dvigniti
“■Potunkanje v mrzlo vodo” (Izza časa inkvizicije.) Kdor je bil v to obsojen je gotovo umrl počasne grozne smrti.
ter v Loreto na Laškem prenesti, kjer še sedaj stoji, samo, da se je spremenila v krasno bogato cer-ker. Ta cerkev ima tudi to posebnost, da je tam shranjen lonec, iz katerega je Izveliča.r nekdaj kašo jedel. Tudi solza, katero je Kristus na grobu Lazarevem jokal, shranila se je potomcem kot relikvija. (!) Bizantinski cesar Mihajl jo je poslal na Francosko, ker so jo v samostanu Vendome hranili. Kdo jo je pa 1. 30 zajel in čez 1000 let hranil, tega me ve nikdo povedati. V Kani Galilejski je bilo samo šest kamnitih vrčev. A ti so se tekom časa podvojili, kajti isti se kažejo vernikom tako v Kolini; kakor v Magdeburgu na Nemškem. V benediktinski opatiji^ v Rajhenovu pri Koštancu na Švicarskem shranjujejo celo stekleni-, eo Jezusove krvi. Pri tej priliki tudi ne smemo pozabiti potnega prta sv Veronike, katerega so Kristusu izročili, ko so ga ua morišče tirali. V tem prtu odtisnila se je, kakor znano, podoba njegovega obraza. Da, da! S tem prtom godili sc se tudi čudeži, kakor z rimskimi vrči iz Kane. On se ni samo podvojil, marveč popetoril in teh resničnih pet potnih prtov nahaja se v Jeruzalemu, Turinu, Milanu, Besansonu, in nekje na Španskem. Tudi plašč Kristusov je imel, kakor vinski vrči in potni prt. čudežno moč lastne pomnoži -tve, tako, da se najde teh plaščev sedaj cele množice, posebno pa v Trijerju Argentilju, St. Jagu, Rimu, Tria vlil, v Moskvi in še bog zna ko j e povsodi.
Nošenje velikega zvona kot sramotilno znamenje. (V takem oklepu je človek, kakor hitro se je obrnil ali stopil korak naprej, hudo zbodel, ker v notranjščini so veliki ostri žeblji.)
L. 1455 je beneška vlada ponudila celo 10.000 dukatov za tak brezšiven plašč. — Zanimiva je zgodba apostola Jakoba ml. po smrti. On je bil 1. 62 po Kr. r. v Jeruzalemu kamnan in je tamkaj umrl. Za časa Karola Velikega prenesli so se njegovi ostanki v San Jago de Kompostela na Špan-
skem in te ostanke privezovali so, če je nastala kaka nova vojna z Arabci, konju-belcu na hrbet, v zagotovilo gotove zmage.
Nadalje je moral apostol Janez svoj prst, s katerim je na Kristusa pokazal, rekši: “To je japje božje, ki grehe sveta odjem-lje”, v blagor vernemu človeštvu zapustiti, kakor tudi svojo glavo, od katere se nahaja po jeden ek-semplar v Rimu in drugi v Amien-su na Francoskem. Čuden svetnik to z dvema glavama! Glavo sv. Andreja, ki je baje v mestu Pa-tres na križu, po njem imenovanim, smrt storil, je ena izmed najslavnejših relikvij bazilike sv. Petra v Rimu. Veliko “čudežev”, a še več čudnih rečij dogajalo se je z ostanki svetnikov. Sv. Dioniziju se je pripetilo, da se celo njegovo truplo nahaja v St. Deniju pri Parizu, razven tega pa najdemo njegovo glavo tudi v Bambergu in v Pragi in njegovo roko v Monakovem na Bavarskem. Od sv.Kunigunde, znane zaradi “an-geljskega” zakona s cesarjem Henrikom II. nahaja se še zanimivo spodnje krilo, pod katero je treba le glavo vtakniti in brž te neha boleti. Proti plačilu se to seveda tudi brez glavobola lahko zgodi. Kdor pa hoče še več o relikvijah izvedeti, ta pojdi na “božjo pot” sem ali tja, in našel bo takih svetih ostankov dovolj. A ni mu še tega treba storiti, saj ima vsaka cerkev in kapelica kakšen kos svetnika ali svetnice. Nikjer pa teh zapuščin ni v taki o-bilji, nego na Italijanskem, kjer je n. pr. v raznih cerkvah, samostanih in kapelicah shranjenih 63 prstov sv. Hijeronima, 1600 hostij sv. Pankracija, 13 rok sv. Štefana. Od sv. Ignacija, antiohijskega škofa tri cela trupla, razveu te trojice pa še sedem nog in 17 rok, dasi so ga baje v Rimu levi razstrgali in najbrže tudi, ako že ne celega, vsaj deloma pohrustali.
Z denarjem si lahko v tem času odkupil vse kazni, denar je postal bog. Posebno dobro sredstvo pridobitve denarja pa so bili odpustki. Pod papežem Levom, kateri ni imel nikdar dovolj denarja, se je kupčija odpustkov najbogateje razvila. Leta 1514. je dal ta papež sestaviti zapisnik, kjer so bile “a-postoljske” pristojbine vseh mogočih in nemogočih hudobij in zločinov zaznamovane. Tako je bilo n. pr. pri tej kupčiji na drobno plačati za odpustek:
italijanskih
grošev
Za krvno oskrumbo......... 5
’’zavedbo devic............5
” konkubinat (divji zakon) 7 ’’krivo pričanje pred sodiščem ................... 6
’’ponareditev testamentov 7 ” ponareditev apostoljskih
knjig...................18
’’umor očeta, matere, brata 5—7 ” rop, požiganje in umor
posvetnjaka............. 8
Zanimiva je tudi končna opaz-
ka: Te milosti se revežem ne delijo, ker nimajo ničesar in se zategadelj tudi tolažiti ne morejo.
Torej bogatin, ki je imel vsega dosti, se je lahko z denarjem odkupil vsem grehom, peklu in oblastem hudičevim. On je brez greha pobijal, kradel in presest voval. Obsojen v trpeljenje je bil samo revež, ki plačati ni mogel. Kaj ne, da so voditelji klerikalcev že od nekdaj prefrigani ljudje, ker ‘vedo’, kaj je božja volja, kar njim ne ugaja, to je tudi bogu zoprno. Tudi danes je še tako. Bogati človek lahko plača maše, gre v Rim, Lund, Palestino itd., daje vbogaj me in stem pridobi božje dopada-jenje. Kdor nima denarja, tega ne more in mora trpeti sam. Mi pa menimo, da bog ni tak, kakor ga nekateri slikajo.
Kakšno življenje je bilo tedaj sploh v katoliški cerkvi, poročajo nam pobožni cerkveni pisatelji sami. Zelo pobožni menih Mantua-nus piše: Ko je bila pravičnost iz Rima pregnana, je zavladal denar, in bogu ni bilo mesta v celem Rimu. Kolikor ljudi, toliko tatov hodi po ulicah. Drug katoličan, verni Vindek, opisuje istodobne cerkvene razmere takole; “Kjer je bila govorica o hudobiji in ho-matiji in se je vprašalo, kdo je vzrok, odgovorili so ti: škof, prošt, dekan, pop. ”in družba katoliških "duhovnikov je pisala leta 1539 papežu Pavlu III.: Cerkev je kužna bolezen uničila, ona ima tako težke bolečine, da skoraj ni upanja, da okreva.
(Dalje prib.)
ZANIMANJE GLEDE IZLETA V LJUBLJANO.
Popraševanje dokazuje velikansko zanimanje za izlet, kateri bode prvi v zgodovini ameriških Slovencev.
Kakor se je sporočilo, priredi parobredska družba /‘Austro-Americana” za Slovence s svojim znanim naj hitrejšim parnikom “Martha Washington” dne 29. julija izlet v Ljubljano v tretji kabini (ne v medkrovju), z posebnim vlakom iz Trsta v Ljubljano. Pomen izleta je različen, ker nameravajo nekateri samo staro domovino obiskati, drugi pa da bodejo svojim bratom pokazali in povedali, kaj je sploh Amerika.
Izlet sc bode vršil kakor sledi: Parnik “Martha Washington” odpluje dne 29. julija iz New Torka in 4. avgusta se vstavi na Azorskih otokih, dne 7. avgusta pa v Gibraltaru. Od Gibraltar vozi parnik v Neapolj, kjer bode 10. avgusta, in v Patres na Grškem (11. avgusta). V Jadranskem morju se bode ladja ustavila v Oattaro ali pa v Lisi ter se vsidra 13. avgusta v Trstu. Vožnja bode za vsacega jako zanimiva kakor tudi podučljiva.
Ugodnosti izleta pa so, da se izletniki vozijo v kabinah tretjega razreda; kabine imajo prostor za 2, 4, 6 in 8 oseb, da bodo dobivali posebno hrano, in da jih bode spremljeval posebni uradnik parobrodarske družbe (Slovenec), kateri bode skrbel da bodo izletniki vse obljubljeno dobili in da bode vozil posebni vlak iz Trsta v Ljubljano.
Vožnja iz New Yorka v Ljubljano in nazaj v New York stane samo $77.78 za one kateri niso državljani, za' ameriške državljane pa $73.78. Vozni listki za povratek so veljavni za eno leto. Kdorkoli se želi udeležiti izleta ali bi rad kaj več pojasnil, naj se zglasi (v slovenskim jeziku) pri “Austro Americana”, 2 Washington St., New York, ali pa na naše zastopnike.
Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .grocerijsko prodajalno H Ger lacha. kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljst^ oodjemalcev. Naročila na dom «ozi Frank PgitgarCcr,
H.GERLACH & CO.
Trgoi ci
blaga, grocerijsklh potreb-ščin, moke in živeža
22011 i5th st, mmm mi
Telefon 630 White.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
ITALIJO
IN
ADRI JO
po stari in zanesljivi
Cunard črti
vstanovljena 1840.
0 jr5<<o-a turiška postrežba-Iz New Yorka v Reko in Trst skoz Gibraltar. Genovo in Nepolj
Novo moderni parniki na dva vijaka.
Poiebno izbrani za to plovbo.
SAXONIA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov T ULTONIA - - ¡0.400 tonov
■) Kabina 2 razreda $50 v Reko-Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANV, Ltd
S. E. Cor. Dearborn and Kandolph Sts., Chicago, or Local-Agents Everywhere.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CRÊÀM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. iu Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST
cor. 19. Plač*.
Vam je na «razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
¡inske io spomlafiue obute.
INFLUENCA

Pravi “Pain-Expeller” se je iz-bomo izkazal pri nastopu zavratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vro. činske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v no. gah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tea večtedensko bolehanje.
Navodilo za rkbljenje je pri-loženo vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York, N Y.
N. B. — Richterjeve Congo pi-lule proti zaprtju.

*
*
*
4*
*
*
*
*
AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA.
(Pod državnem nadzorstvom.
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis St. Chicago, 111.
Kapital in preostanek $350 000 00
*
*
*
*
❖
4*
4*
Plačujemo po 3% od vloženega denarja Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale.
Urad ne are:	Od 8:30 y jutro do 5:30 zvečer
V siboto: Od 8 30 “ l’ 9	urezvečer
V nedeljo Od 9	“ ’* 12 o poldne.
JAN KABEL.	J. F. STEPINA,
predsednik.	blagajnik.
4
4
4
4
4
4
4
yç	4* *î* 4* ' T* *4 * 4* ¿f» 4*	4* 4* 4* 4* "r* df* 4*	4* *f* 4* 1K
4. i ti polletni izplaček obresti v našem hranilničnem oddelku. Obresti bodo kreditovane iga julija. Ravno iste čakajo za vplačila ali izplačila na starih kujigah, v boljše vlagateljem, na, ali pozneje kot določuje navedeni datum. Nove vloge, ki pridejo v urad sedaj do 15. julija, bodo dobile obresti zara-čunjene od iga julija.
INDUSTRIALSÀVINGSBÀNK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v soboto zvečer od 6 do 8.
Prirastka čez pol miliona dolarjev.
n
Kašparjeva Državna Banka,
vogal Bine Island Ave. & 10. ul.
VLOGE $4,OOO,000.00
GLAVNICA . S4-00,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva la edina češka državna banka v Chloagi. Plačuje po 3 % od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vie del«
■ veta; prodajamo Sifkarte iu po9ojujerao denar na posestva in zavarovalne police.
Čemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svcie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVB. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438,
¡ Pijte najboljše pito
I
^ Peter Schoenhofen Brewing Co. g
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
Vsak slovenski delavec naj 6ita “G LAS SVOBODE’’