Poštnini plačana v gotovinf
Maribor, petek 23, novembra 1934
stav. 267 Ul° vm' <*V)
EU:-ro 2K3H:
MARIBORSKI
Cena 1 Din.
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Oospaska ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 24M tahaja razen nedelje In praznikov v«ak dan ®b 16. uri / Valja maaečno prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglas) po ceniku / Oglas« aprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra- v Ljubljani i PoStnl čekovni raCun tt. 11.409 liTTiiiriMrrMMirilllMIIII hlPIhl j ilill
99
JUTRA
99
Mele našega potrpljenja
V torek 20. t. m. je francoski zunanji minister Pierre L a val dal v Ženevi italijanskim časnikarjem posebno izjavo o svojem nameravanem potovanju v Rim, v kateri je dejal: »Z velikim zadovoljstvom mislim na svoje skorajšnje potovanje v Rim. Vašo državo ljubim in visoko občudujem delo, ki ga ie izvršil Mussolini. Glede izida francosko italijanskih razgovorov sem velik optimist. Mislim, da je italijansko-irancoski sjiorazum v sedanjih okoliščinah prava potreba.«
V	sredo dne 21. t. m. so sporočili italijanski listi italijanskemu narodu in vsemu svetu, da Italija ne bo ugodila francoski zahtevi in ne bo Izročila voditeljev teroristov in duhovnih ter materialnih organizatorjev marseilleskega zločina. Prav tako po sporazumu zg. Mussolini-i e m tudi Avstrija in Madžarska ne bosta nikogar izročili. Istega dne, v sredo 21. t. m. je obiskal italijanski poslanik v Parizu (in londonski v Londonu) Quai d’ Or sau in sporočil, da Italija ne želi biti kakorkoli vmešana v marseilleski atentat, kar bi se lahko zgodilo v zvezi z jugoslovanskim memorandumom. Prav tako pa Italija tudi ne želi, da bi se pred Društvom narodov v Ženevi sploh razpravljalo o kakršnikoli odgovornosti Madžarske.
Po vzporeditvi Lavalove izjave italijanskim časnikarjem s postopanjem ‘talije v zadevah marseilleskega aten jata, opozarjajoč nadalje na stališče iste Italije glede sporazuma z Jugoslavijo, od Klanjajoče vsako posredovanj« Francije, dovoljujemo staviti vljudno vprašanje, kako se vse to strinja s ponovnimi zatrdili £■ Lavala in drugih voditeljev zavez-F.Ške in prijateljske Francije, da bo osta-vedno neomajno zvesta Jugoslaviji in toali antanti? Nadalje si pa dovoljujemo Judi še drugo vprašanje: ali se zdi gosp. Lavalu v takem vzdušju res še vedno •nogoče govoriti o sreči potovanja v "ton, in slaviti velike zasluge tistega Mussolinija, ki je prisegel večno Zvestobo podonavskim revizionistom, jih Organiziral v blok z rimskimi protokoli ..ef jih sedaj podpira v vsakem oziru po-l«Cno in gospodarsko? Prav iz te organizirane družbe r e v i z i o n i s to v je iz-^a doslej še vsaka proti obstoju JugosJa-.IJe_in male antante naperjena akcija, in nje je bil zasnovan tudi marseilleski ‘ e,,tat! Ubili so nam kralja, viteškega Ja,ia Aleksandra 1. Zedinitelja! Misli g. Uval, <ia je zato res primerno in potreb-0 govoriti o tem, »da je itailjansko-/^coski sporazum v sedanjih okolicah prava potreba?« in 0c* Jugoslovanski od Alp do Timoka °d Subotice do obal sinjega Jadrana da niu jc vse zlo in trpljenje, ki ga je jn °.v šestnajstih letih po osvobojenju Rinjenju, bilo prizadejano od tiste
lo	f s katero s* želi K* Laval tako ze-Va IS, r®nesa sporazuma. Narod ju-goslo-,ski tudi ve, da se od tam vodi sedaj naperjenega proti podelitvi ■ ^sčenja, ki ga zahteva m o in proti inj" 'n varnosti< ki si je želimo. Narod ^oslovanski pa ve naposled tudi to, da Vol'-'* menia'l dlako, nikoli pa svojega k**sa bistva, zato ne veruje in ni-lt.ne bo verjel v noben sporazum z zares iskren in zanesljiv ]u 1 Za nus- Od Italije fašizma g. Benita ne ‘,S sv° I i11' J a nas deli vse, nič pa nas iitj !»u^ z n-'(> 'n nas nikoli ne more zdru ‘ou’l anes* p<> marsellleskem atentatu še vant-,nani *<a*<or r>rci- Narod jugoslo-
1	jc proti vsakemu takemu »spora-
mi in
levanju« že načelno in ga v svojem
Src. J n«ceino nikoli ne bo odobril
Po vsem tem
Izzivalen nastop Madžarske in Italije
Jevtič je včeraj izročil Društvu narodov našo noto - Ohola iziava
ministrskega predsednika Gombosa — Izzivalno pisanje italijanskih listov
ŽENEVA, 23. nov. Včeraj med 4. in
5.	uro popoldan je jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič v sprem stvu generalnega tajnika Društva narodov Avenola in predsednika sveta dr. Beneša, izročil Društvu narodov noto, v kateri zahteva, da se mar-seilleski zločin stavi na dnevni red prvega prihodnjega sestanka sveta Društva narodov. Noto je minister Jevtič spremil s sledečimi motivacijami: 1. da je atentator tuji državljan; 2. da je profesionalni morilec; 3. da je bil član teroristične organizacije, organizirane na tujem teritoriju in 4. da je ogrozil jugoslovansko pravo na tujem teritoriju. Po teh motivacijah je vprašanje marseilleskega atentata mednarodnega značaja in ga zato Jevtič iznaša pred mednarodno institucijo v Ženevi v smislu člena 2. in 11. statuta Društva narodov. Jevtič bo memorandum sam izročil šele v soboto ali v pondeljek. Istočasno bo Jevtič pred ložil tudi dokumente proti teroristični organizaciji.
BUDIMPEŠTA, 23. nov. Vsi madžarski listi objavljajo danes na prvih mestih izjavo ministrskega predsednika Goinbosa, v kateri zavzema stališče do Društva narodov izročene jugo slovanske note, katere vsebine pa madžarski listi sploh ne omenjajo.
Gombos je dejal med drugim; Madžarske vlade izročitev jugoslovanske note ni presenetila. Madžarska vlada ne vidi v njej nič drugega, kakor nadaljevanje po atentatu v Marseilleu započete kampanje, katere namen je, omajati mednarodni položaj Madžarske. Madžarska vlada je z začudenjem ugotovila, da je ton note identičen s pisanjem jugoslovanskega tiska, ki skuša po atentatu v Marseilleu naprtiti vso krivdo Madžarski. Je to politična kampanja, ki naj Madžarsko kompromitira in ogrozi evropski mir. Madžarski vladi je bila ta tendenca od prvega dne dalje jasna. Nedvoumni cilj organizatorjev te kampanje je kom promitirati madžarsko stvar (revizionizem?). Na drugi strani pa bi se Mad žarska rada vznemirila in omajala v svojih miroljubnih namerah. Madžarska vlada opozarja svetovno javnost na rflitične tendence jugoslovanske note, ki obtožuje Madžarsko brez m-vedbe detajliratiih dokazov in brez možnosti dati mednarodnemu svetu v Ženevi priliko za preizkušnjo dokazov. Stališče jugoslovanske vlade je toliko manj upravičeno, ker ne smatra za potrebno, obrniti se direktno na madžarsko vlado in ji dati možnost ovreči dokaze in zadevo pojasniti.
Opozarjam na neresne trditve, da je atentator živel pred atentatom na Mad
žarskem. Madžarska vlada se smatra za zastopnico tisočletnega naroda, ki se umora kot političnega sredstva nikoli ni posluževal. Madžarska vlada se odločno zavaruje proti postopanju jugoslovanske vlade in odklanja vse obtožbe glede na sokrivdo pri mar-eilleskem atentatu. Madžarska vlada smatra evropski mir kot zelo ogrožen, in sicer zaradi postopanja jugoslovan ske vlade. S svoje strani smatra mad žarska vlada kot potrebno, opozoriti Društvo narodov, naj stori takoj vse potrebno za objektivno razjasnitev te zadeve, in sicer toliko bolj, ker so Jugoslavija in njeni zavezniki zaradi določil mirovnih pogodb v vojaški pre moči, k? ogroža svetovni mir.
RIM, 23. nov. Ves italijanski tisk se ukvarja danes z ženevskim korakom Jugoslavije, toda brez citiranja vsebine jugoslovanske note. Pri zagovarjanju madžarskega stališča zavzema čudno zadržanje, ker kliče Francijo in Jugoslavijo na zatoženo klop. Zahteva namreč, naj se preiskava, ki se
vodi sedaj o Marseilleu, razširi na vse atentate novejšega časa, ki so bili izvršeni v posameznih evropskih državah. Italija je združena z Madžarsko z neločljivo zvestobo, to je njena politika, ki je bila o priliki zadnjega Gom-bosovega obiska v Rimu znova potrjena in poudarjena. Kar tiče jugoslovanske note, se mora spraviti pred Društvo narodov tudi krivda Jugosla vije in Francije. Glede Jugoslavije na} se spravi pred Društvo narodov njeno postopanje napram Hrvatom, med tem ko je krivda Francije v tem, da na svojih tleh ni znala atentata preprečiti. Društvo narodov naj preišče vse atentate do onega v Sarajevu, prav tako pa tudi poskušane atentate na kralja žoga na Dunaju, ministrske ga predsednika Mussolinija itd. Zanimivo pri tem je, da zahteva sedaj italijanski tisk za Društvo narodov popolno avtoriteto postopanja, ko je nasprotno znano, da je doslej le ironično napadal to institucijo.
Težko?© Flandinove vSade
PARIZ, 23. nov. Flandinova vlada naleteva na vedno nove težkoče in to prav tako s strani levice, kakor tudi skrajne desnice. Pri proračunski razpravi pa je doživela včeraj celo poraz, ker je parlament proti njeni volji sprejel predlog desnice, da se črta kredit kmetijskega ministrstva v višini 80.000 frankov. Ker glasovanje ni bilo vezano na zaupnico, vlada seveda zaradi tega še ne bo odstopila. Najtežji spor se pa pričakuje pri proračunskih debatah z radikali zaradi proračuna vojnega ministrstva. Nekateri Usti trdijo, da se Flandinovi vladi niti ne bo posrečilo spraviti proračun pod streho, ker bo prisiljena že prej odstopiti.
Pomorska pogajanja
LONDON, 23. nov. Po informacijah tukajšnjih listov, je ostal brez uspeha tudi včerajšnji sestanek angleškega zu nanjega ministra sira Simona in japonskega delegata Macudaire. Med tem pa ni izključena možnost nadaljnjih pogajanj. Izgleda, da čaka japonski poslanik na nove instrukcije. Zatrjuje se, da skuša Japonska doseči sporazum z Anglijo, a ako bi bilo mogoče, tudi z Ameriko. Nekateri listi pa poročajo, da skuša Japonska oddeliti Anglijo od Amerike in je Macudai-ra stavil siru Simonu predlog za sklenitev japonsko-angleške nenapadalne pogodbe.
je samo ena pot: ali opustitev »sporazumevanja«, ali pa opustitev našega zavezništva! Tolmačimo čustva vsega našega naroda, ako povemo, da gledamo s stisnjenimi pestmi to večno »sporazumevanje« m poslušamo s stisnjenimi zobmi čudne spore o »latinskem bratstvu«!
Smo ko granitna skala trdni in neomaj no zvesti svojemu prijateljstvu do velikega francoskega naroda in velike francoske republiike, pripravljeni dokazati to svojo zvestobo vsak trenutek, če treba,
tudi z žrtvovanjem svoje lastne krvi, toda naše potrpljenje ima tudi svoje meje, kakor ji'li je imelo poljsko. Desničarski pariški tisk je včeraj sam napisal, da zaide Francija v nevarnost, da izgiuibi vse svoje prijatelje v srednji in vzhodnji Evropi, ako bo skušala slediti Italiji na njena spolzika pota. Zato zahtevamo končno čistega vina! Kdor je z nami, ne more Čltl Istočasno s tistimi, katerih edini cilj je na š e un I 5e n j e!	-r.
ITALIJA ZATHEVA PARITETO.
RIM, 23. novembra. A’ diplomatskih krogih, je vzbudil včeraj veliko senzacijo članek lista »Popolo dTtalia« o pomorskih pogajanjih v Londonu. V času, ko se z italijanske, pa tudi s francoske strani neprestano naglaša, da se pogajanja med Rimom in Parizom ugodno razvijajo, je ta, list naenkrat napisal, da se Italija pod nobenim pogojem ne bo odrekla pomorski pariteti s Francijo in rajše storila vse, kakor opustila to. svojo zahtevo,
NOV SPORAZUM O POSAARJU.
RIM, 23. novembra. Francosko nemški strokovnjaki, ki so imeli skupno sejo, so obvestili odbor za posaarski plebiscit, da je bil med njimi dosežen sporazum, po katerem se bodo francoski bankovci, ki so v obtoku v Posaarju, uporabili za izplačilo posaarskih rudnikov, ako bo plebiscit izpadel v korist Nemčije.
LA VAL ZAPUSTIL ŽENEVO.
ŽENEVA, 23. novembra. Francoski zunanji minister Laval je včeraj od-* potoval nazaj v Pariz.
NOV ATENTAT NA DUNAJU.
DUNAJ, 23. novembra. Predsinočnjim je bila v stanovanje inž. Zugriegerja vržena bomba, ki je eksplodirala in napravila precejšnjo materialno škodo. Zugrieger je znan član Heirmvehra.
BOJ S KOMUNISTI NA KITAJSKEM
ŠANGHAJ, 23. nov. Kitajske čete za slcdujcjo dalje komuniste. Zavzele so že mesto Haičang, zadnje oporišče ko munistov. Prav tako preganjajo vladne čete komunistične upornike tudi drugod.
IZBOLJŠANJE V SLOVENSKI PREMO-GOKOPNI INDUSTRIJI.
LJUBLJANA, 23. novembra. Proizvodnja premoga v slovenskih premogovnikih je znašala prejšnji mesec 108.154 ton, kar pomeni od prejšnjega meseca porast za 20 odstotkov. V prvih 9 'mesecih letošnjega leta je znašala proizvodnja skupno 870.000 ton, napram 821.000 tonam v istem razdobju lanskega leta. Poraslo je tudi število zaposlenih rudarjev na 5739. Zaloge so se letos zmanjšala za polovico ter so koncem oktobra znašale le 67.000 ton.
Dnevne vesti
Proslava prvega decembra
NAŠE SOKOLSTVO IN MLADINA BOS TA NADVSE SLOVESNO PRAZNOVALA PRAZNIK OSVOBOJE NJA IN ZEDINJENJA.
Slovesnejše kakor druga leta bo proslavljen letošnji 1. december, praznik našega osvobojenja in zedinjenja. Zelo slovesno se pripravlja na ta praznik zlasti naše Sokolstvo, ki mu je nacionalna svoboda najvišji smoter in si je prav zaradi tega izbralo 1. december za svoj sokolski praznik.
Mučeniška smrt našega viteškega kralja in resni trenutki, ki jih preživljamo, so prav posebno pokazali, da z osvobo-ienjem naše delo ni končano in da je težje 'rajno obdržati in krepiti svobodo, kakor si jo priboriti. Naše Sokolstvo se zaveda tega svojega poslanstva in hoče biti vredno Sokolov, ki so delali in se žrtvovali za dosego svobode. Da se ta volja mogočno manifestira, je zveza Sokoma kraljevine Jugoslavije izdala obširne odredbe, da se 1. december proslavi v vseh sokolskih edinicah kot spominski dan viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s prisego zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II., ki jo bo položilo vse članstvo brez izjeme ustmeno in pismeno. Proslava se bo izvršila enako po vsej državi.
Obenem se bo kot dejanski spomin im kralja mučenika izvedla socialna akcija »Sokolskih src« s prodajo steklenih znakov v obliki src za majhen znesek. Akcija je namenjena fondu za podpiranje sokolskih pripadnikov, ki jih v sedanjih težkih časih tare brezposelnost in b;da.
Prepričani smo, da bo plemenita socialna akcija »Sokolskih src« prav gotovo dosegla svoj namen in da ne bo med nami nikogar, ki bi na ta dan odkloni! nakup. Mariborske sokolske edinice pa bodo glede sporeda proslave obvestile svoje članstvo in javnost še podrobnejše in pravočasno. Organizacija proslave je v rokah našega matičnega sokolskega društva, ki miu smemo popolnoma za-uoati.
Državni praznik pa bodo praznovale posebno izbrano tudi naše šole, da mladina v dejanju izpolni najsveteiše naročilo blagopokojnega viteškega kralja Alek sandra J. Zedinitelja. Naše učiteljstvo se bo prav posebno pripravilo na proslavo tega zgodovinskega dne. Naša mladina naj prav na ta dan občuti in spozna veličino zgodovinskega dogodka, ko nas je naš blagopokojni kralj združil in povezal vse brate in sestre v enotno in neraz-družljivo državo. Naša mladina naj spozna veličino in ljubezen velikega kralja, ki je še v smrtnih trenutkih mislil na nas in ašo Jugoslavijo.
Na praznik 1. decembra naj se čustva radosti nad našim osvobojenjem in našim zedinjenjem zlijejo s težko boljo nad kruto izgubo stvaritelja našega osvobojenja in zedinjenja in naj se na ta dan ponovno in neizbrisno vtisne v naša srca in duše njegova oporoka: »Čuvajte Jugoslavijo!«
Nova carinska kontrolorja. Pri finančnem ministrstvu, oddelek za finance, >ta opravila z odličnim uspehom kontro-'orski izpit carinika pri mariborski glavni carinarnici Dolfe Rijavec in Vekoslav Slavič.
Iz carinske službe. Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani je opravil te dni strokovni izpit carinski pripravnik Javijo Eferl, ki se že več let zelo uspešna n požrtvovalno udejstvuje pri Sokolu Maribor 111. Strokovni izpit sta nadalje opravila tudi carinska pripravnika pri mariborski carinarnici Dragoje Živkovič :n Peter Mihajlovič.
Premestitve v carinski službi. Premeščeni so: carinski kontrolor DerviŠ Kah-vežič iz Maribora v Dravograd, carinski kontrolor Vukašin Radulovič iz Maribora v Novi Sad ter carinski uradniški pripravnik Andrija Čače iz Maribora v Zagreb. K mariborski glavni carinarnici oa so premeščeni kontrolorji: Drago Banič iz Ljubljane, Ivan Koren iz Dubrov-Mika in Čedomir Mileusnič iz Zagreba, carinika Esa Ribič iz Zagreba in Djordje Alempijevič iz Novega Sada ter pomožni carinika Dušan Mitrovič iz Caribro-Ja in Svetislav Miljkovič iz Beograda.
Črkoslikar Plillipp umrl. Včeraj je umrl v starosti 79 let znani mariborski črkoslikar Gustav Philipp,' ki je imel svojo delavnico v Vetrinjski ulici. Pokojnik je !)il zaradi svoje ustrežljivosti znan po vsem mestu in okolici. Bodi-mir Ohranjen ep spomin.	i	.
Srarlna kosa. Pretekli teden so v Ma-iboru umrli: kurjačeva žena Ana Goričanova, stara 42 let: železničarjeva žena ielena Jančičeva, stara 61 let; vdova A dela Kokoljeva, stara' 52 let; delavčev sin Rudolf Lah, star 11 let:	zasebnica
Ema Rotova, 45 let; upokojeni uradnik Vlihael Kranjc, 68 let; kovač Matija Iskra, .58 let; hči delovodje Frančiška Puškače-va; Jakob Kretzenbacher, star 45 let. N. p. v in.!
Slava domačega pehotnega polka. Danes dopoldne se je vršila v vojašnici v Vlelju slava našega domačega 45. pehotnega polka v spomin na dan prve odločitve usode Maribora v korist Jugos!a-vije. Govor je imel v zastopstvu poveljnika g. podpolkovnik Gjorgje Petrovič, cerkvene obrede so pa opravili duhovnik katoliške, pravoslavne in muslimanske vere. Slavi so prisostvovali številni zastopniki vojaških in civilnih obl a s te v ter društev in meščanstva.
Za spomenik viteškega kralja Aleksandra I. Mesto Sušak je nabralo doslej za spomenik blagopokojnega kralja že 373.714 Din. Mesto Osijek pa j,e zbralo
doslej 512.500 Din in bo sezidalo dom za onemogle, ki bo stal milijon in pol. Večje zneske so zbrala za kraljev spomenik tudi ostala mesta na jugu naše države.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 94 številki: Uredbo o spretnem bah v uredbi v povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev na stroške in zahtevo privatne stranke; pravilnik za izvrševanje proračuna, odobrenega zvezi Sokola kraljevine Jugosla vije za leto 1935-36; nadalje odločbo o opravljanja lekarniškega državnega strokovnega izpita; odločbo o žigosanju vodomerov in taksamerov, spremembo pravilnika o oznamkovanju hmelja, namenjenega za uvoz, in spremembe v sta-ležu banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine.
Znižana vožnja na Oplenac podaljšana.
Prometni minister je podaljšal rok znižane vožnje na Oplenac do 31. decembra t. 1. Znižana vožnja velja za skupino po najmanj 5 oseb. Potniki morajo na odhodni postaji kupiti cel vozni listek do Mladenovca in železniško legitimacijo za 5 Din, kar jim bo veljalo za brezplačni povratek. Potrdila o obisku Oplcnca izdaja občina v Topoli za potnike z voznim listkom do Mladenovca, za potnike do Arangjelovca bo pa legitimacije po-trjala železniška postaja v Arangjelovcu.
Urejevanje promenadne poti ob Aleksandrovi cesti. Jesensko vreme ne ovira urejevanja promenadne poti ob Aleksandrovi cesti med Prešernovo ulico in Trgom svobode. Dela naglo napredujejo in je polovico promenadne poti že pripravljene za asfalt, dočim bo druga polovica, 4e bo vreme dopuščalo, že betonirana v prihodnjih 14 dneh. Sedaj betonirajo robnik, delavci pa pridno odvažajo material, ki ga je na zgornjem koncu poti preveč, ker so promenadno pot nekoliko zravnali. tako, da je pri Trgu svobode za približno 20 cm nižja kakor je bila poprej. Tudi bodo še letošnjo jesen in zimo uredili ostali del promenadne poti med cestiščem in potjo ter pripravili vse potrebno za nasad in gredice. Zelo priporočljivo bi bilo tudi, da bi mestna občina uredila grmovje ob Sodni ulici in napravila spredaj gredice. Ko bo urejena promenadna pot, bo pa nastal za mestno občino nov težaven problem zaradi javnega stranišča pred Frančiškansko cerkvijo in Špackove lope, ker bo to oboje zelo kazilo moderno ureditev na drugi strani Aleksandrove ceste.
Mariborska komisija za likvidacijo agrarne reforme premeščena. Kmetijsko ministrstvo je odredilo, da se sedež komisije za likvidacijo agrarne reforme za okraje Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ptuj, Ljutomer, Maribor levi in desni breg, Prevalje, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje in Celje preseli iz Maribora v Ljubljano.
Gospodarsko zborovanje v Konjicah.
Okrajna organizacija JNS v Konjicah bo priredila v nedeljo 25. t. m. ob 9. uri dopoldne veliko gospodarsko zborovanje.
Občni zbor pobreške »Zarje«. Pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju je imelo te dni 13. redni občni zbor, ki je pokazal in dokazal, da društvo složno in pravilno deluje, goji z vso ljubeznijjo lepo slovensko in slovansko pesem in tako opravlja veliko kulturno delo, ki je zlasti za Pobrežje nujno potrebno. Posebno pohvalno moramo omeniti, da je knjižnica, ki jo je ustanovila mariborska Zveza kultur nih društev že pred leti, zopet oživela pod agilnim knjižničarjem g. Piršemin se tudi ze'o izpopolnila. Pevovodja g. Žižek je že svoje Zarjane zelo dobro izv^ž-bal, da pri vsaki proslavi in prireditvi z uspehom nastopajo. Članstvo se ie občne ga zbora udeležilo v častnem številu in je z velikim zanimanjem poslušalo poročila posameznih funkcionarjev. Pri volitvah je bi: izvoljen ponovno za predsednika g. Ciril Jančar, ostali odbor pa je nov. Občnega zbora sta se udeležila tudi tajnik Ipavčeve župe g. Mordej in častni član »»Zarje« g. Josip Klemenčič, ki sta se ob.a zelo pohvalno izrazila o društvenem delovanju in želela »Zarji« še nadalj njih lepih uspehov.
Lutkovno gledališče Sokola Maribor ■ matica v Narodnem domu uprizori v ne^ deljo, 25. tm. ob 15. uri (3. pop.) pravljično igro v 6 slikah »Konjiške gore zmaj«.
Vozne olajšave. OPLENAC, poklonit-veno potovanje na grob kralja Aleksandra I. Zedinitelja v skupinah najmanje 5 oseb s 50% popustom je podaljšano do 31 decembra. BEOGRAD, kongres Narodne stranke, 25. novembra, polovična vožnja v času od 22. do 28. novembra na podlagi železniške legitimacije za 5 Din BEOGRAD, skupščina pevskih društev, 25. novembra, polovična vožnja za člane pevskih društev v času od 22. do 28. nov. na podlagi žel. leg. BEOGRAD, skupščina čebelarskega združenja, 25. nov., polovična vožnja za delegate od 23. do 27 novembra na podlagi žel. leg. DUNAJ do 3. marca 1935 vizuma prost vstop Avstrijo 60% popusta na avstrijskih železnicah pri povratku, 3 polovične vožnje z Dunaja na Semmering, v Mariazell t dr., 15% popusta v hotelih, 50% v gle dališčih, 25“''° na koncertih, 50% na razstavah itd. po obveznem 5 dnevnem biva nju (vštevši dan prihoda in odhoda) na podlagi »Wintersaisonkarte« za 60 Din. MILAN, aerbnautična razstava s 70"''» popustom na italijanskih železnicah, podaljšana do 31. decembra. GENOVA, raz stava plastike, do 5. decembra 50°/» in od
6.	do 1L decembra 70% popusta na italijanskih železnicah. Vse nadaljnje informacije, nabava vozovnic po originalni ceni, viz, valut po najugodnejših dnevnih tečajih pri »PUTNiKU«, Maribor, Alek-sadrova cesta 35, telefon 21-22.
Grajski kino. Danes zadnji dan krasen fjltii v nemškem jeziku »Obsojena, da ljubi« z Normo Shearer v glavni vlogi. Od jutri sobote dalje Lebarjeva najpopularnejša opereta »Frasquita« z Jarmilo Novotno in Hansom Bollmannom. Pripravlja se »Bitka«.
Kino Union. Predvaja veselo opereto »Rivijera ekspress« s šarmantno Charlo-to Sussa, K. L. Diehlom in R. A. Robertsom. Glasba Roberta Stol za. Sledi največje mojstersko planinsko veledelo »Kralj Mont Blanka« (Večni sen).
Radio Ljubljana. Spored za soboto 24. t. m. Ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13: čas, plošče;. 18; klasična in moderna diplomacija: 18.20: radio-orkester; 18.50 francoščina; 19.20: nacionalna ura; 19.50: jedilni list. Program za nedeljo: 20: zunanji politični pregled 20.20: arije iz fran coskih oper; 21: radio-orkester; 21.30: Čas, poročila, radio-orkester.
Narodno s.edaiište
REPERTOAR.
Sobota, 24. novembra ob 20. uri: »Carjevič«. Premiera. Otvoritev glasbene sezone.
Nedelja, 25. novembra ob 15. uri: »Gugalnica«. — Ob 20. uri: »Carjevič«.
Prva letošnja glasbena premiera bo
»Carjevič«, ki ga uprizore v soboto, 24. tm. Delo spada med najboljša Leharjeva dela ter bo nedvomno dostojno začetka glasbene sezone. Muzikalni part, ki ima mestoma kar operni pečat, je izredno melodiozen in barvit, vsebina pestra in zabavna, »Carjevič« bo s čarom svoje muzike — nekatere točke so pravi biseri — nedvomno takoj osvojil občinstvo. Re žira M. Kosič; nastopijo Udovičeva, Bar-bičeva, Dragutinovičeva, Severjeva, Go-nnškova, Godinova, Sancin, P. Kovič, Hara-stovič, Rasberger, Nakrst, Gorinšek, Furijan, Košič, Blaž, Verdonik in Štandeker. Bloki veljajo.
Nedelja v gledališču. Popoldne ob 15. uri ponove »Gugalnico«, izredno zabavno veseloigro O. Sčheinpflugove. Todelo je doseglo med veseloigrami poslednjih sezon največji uspeh in ga občinstvo vselej spremlja s salvami smeha. — Zvečer bo prva ponovitev melodiozne operete »Carjevič«, ki je letošnje prvo glasbeno delo. Rezervirajte si vstopnice! — (Tel. 23-82).
Ipominla^e 3- CMC
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« vode. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sred stvo. »Franz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Slovo avstrijskih hitlerjevcev. V nedeljo, 25. t. m., se bodo poslovili od Varaždina, B jelova ra in Požege avstrijski narodnosocialistični emigranti. Pred odhodom bodo priredili dva slavnostna poslovilna večera s koncertnimi točkami, na katere so povabili mnogo zastopnikov naših javnih ustanov in organizacij.
Moderna Ljubljana. Po statistiki, ki jo je izdala mestna občina ljubljanska, je število porodov v Ljubljani zelo nazadovalo. Tudi pove statistika, da v primeri z deželo rojstva v Ljubljani naglo in stalno nazadujejo. Mariborska statistika
v pogledu rojstev pa izgloda drugače. Maribor se mrtoži in rase.
Ustanovitev nemško-uigoslovanske trgovinske zbornice. V Berlinu je bila te dni konferenca gospodarskih organizacij ki so zainteresirane na zunanji trgovini z Jugoslavijo. Konference se je udeležil tudi naš poslanik v Berlinu. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi v Berlinu nemško-jugoslovanska trgovska zbornica, v Beogradu pa se bo ustanovil nacionalni odbor Za nov rešeyalni avto je darovala mariborska podružnica »Jugoslavenske u-družene banke« 100 Din, za kar ji izreka reševalni oddelek toplo zahvalo z željo, naj bi našla še več posnemalccv.
Napad. V neki obmejni gostilni je včeraj neki Korbler navalil na 35 letnega v Velkem Boču stanujočega posestnika Jo* sipa Kunbergerja in ga pretepel tako hudo, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.	>
Obup nad življenjem. V nekem gozdu blizu Guštanja so našli predvčerajšnjim obešenega 211etnega Franca Uršeja. Ur-šej je zadnje čase pripovedoval svojim tovarišem, da bo šel prostovoljno v smrt. Kaj ga je pognalo v obup, ni točno znano, domnevajo pa, da je bila vzrok naj-brže nesrečna ljubezen.
Trg za ribe. Današnji trg za ribe je precej dobro založen. Prodajali so sipe po 20, škombre po 24, krape po 12, ščuke pa i>o 14 Din kg. Kupčija je bila zelo živahna in so bile vse ribe že v zgodnjih urah razprodane.
Vremensko poročilo mariborske met®* orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4. stopinje C nad ničlo; mini* malna temperatura je znašala 0.4 stopim C pod ničlo; barometer je kazal pri stopinjah 746.9, reduciran na ničlo Pa 744.7; relativna vlaga 68; vreme je oblačno in mrzlo; vremenska napoved: »na*0 sprememb, pretežno jasno, zjutraj slana , in inc^la.
--	-	»	h
Pomen obrtniškega ledna
TEMELJ NARODNEGA BLAGOSTANJ A JE KREPEK OBRTNIŠKI STAN.
Obrtniški teden, katerega priredi obrt ništvo v svoji državi enotno od 1. do 8. decembra t. 1., ima namen opozoriti kupujoče občinstvo na obrtne izdelke in ga prepričati o njih solidnosti in trpež-ncsti. V ljudeh je treba vzbuditi zavest, da podpira domače obrtništvo, če kupuje domače izdelke in s tem pomaga blažiti socialno bedo ter brezposelnost. Dokazati je treba, da moremo vse svoje potrebe kriti sami v svoji državj, torej pri našem obrtništvu in da tjfc? pogrebu* jemo obrtniških izdelkov iz tujine.
K temu sodelovanju so v prvi vrsti po klicani obrtniki sami, vabljene pa so tudi vse naše pridobitne in kulturne korporacije, ženska društva, šolska vodstva, naše državno in privatno uradni-štvo ter delavske organizacije. Šolska vodstva naj bi naši mladini prirejala pre davanja o kakovosti in trpežnosti obrtniških izdelkov, da bi ji tako vcepila v mlado srce pomen obrtništva in njegove potrebe, da se že zgodaj navadi dajati pri nakupu prvenstvo domačim izdelkom ter na ta način pripomore do splošnega blagostanja in do boljšega zaslužka svojih hraniteljev. Naše uradni-štvo bo gotovo že rz svoje narodne zavesti rajše segalo po izdelkih domačih producentov, kakor pa da si kupuje tuje, drage in slabše produkte. Pomisliti je treba, da smo vezani na sožitje in medsebojno pomoč, ker le v tem je izhod . v lepšo bodočnost!
Posebno pa pričakujemo uvidevnosti
od naših jugoslovanskih gospodinj, terirn kot umnim ženam pač ne more b
pobudo, da najde pozneje večkrat pot tudi v poklicno gledališče.
Sploh pa ima naš narod menda posebni igralski talent. Najbrže ne dobimo ^a vsem svetu naroda, kateri bi se razmeroma toliko sukal na gledaliških odnh
ti vseeno, če s svojim nakupom podpi- 'cakor ravno naš. Saj ga ni večjega kra-rajo in trošijo denar za tuje manj vred- v naši domovini, da bi to ali ono dru-
ne obrtne izdelke, a'i pa podpirajo do mačega obrtnika. Čim večji bo promet domačih izdelkov in domačega olaga tem ugodnejše bo naše medsebojno gospodarstvo, večja bo tudi zaposlenost, ki edina more odstraniti današnjo kričečo gospodarsko mizerijo našega uradnika, trgovk, kipeta, deiavpa in obrtnika.
Nastala je vsesplošna kriza, tako v pomanjkanju denarja, dela, duha itd., vse mu temu pa je krivo dejstvo, da smo takoj v začetku vse premalo cenili domače izdelke in domačo podjetnost. Dajali smo prednost tujemu blagu ter s tem podpirali tuj kapital in tako dali priliko, da je tekel naš denar v tuje žepe, od koder pa se naravno ni več vrnil v naše narodno gospodarstvo. Ta denar je za nas izgubljen, manjka nam in zaradi tega je nastala današnja gospodarska depresija, iz katere moremo iziti le, če se osamosvojimo in se napravimo neodvisne od tujih izdelkov. Do te neodvisnosti pa pride mo le, če se bomo zavedali svoje dolžnosti in podpirali le ono, kar je naše, kar se je pri nas izdelalo, v naših delavnicah z domačimi delavci. Zato se držimo gesla: Temelj narodnega blagostanja je krepek obrtniški stan!
I. G.
K otvoritvi qledališke sezone v Studenc h
DRAMSKI ODSEK SOKOLA OBETA TUDI LETOS ŽIVAHNO GLEDALIŠKO
SEZONO.
celo sezono ter obeta poleg dobrih novih dram tudi več zabavnih iger. Celo o novi opereti se prav resno razpravlja.
V	neposredni okolici Maribora je bilo zlasti v zadnjih par letih delovanje tako-zvanih diletantskih odrov prav živahno v zimski sezoni. Saj ni bilo skoro tedna, da bi se ne uprizorila gledališka predstava, če že ne v Studencih, pa gotovo v Pobrc n, Krčevini, ali pa pri Sokolu I. Tudi Tezenčani so že zarezali prve brazde na tem polju, dasi je vsled pomanjkanja prikladnih prostorov to delo zelo otežkočeuo.
Prvi stalen diletantski oder v mariborski okolici je nastal v Studencih že Pred dvanajstimi leti, in sicer v okrilju Sokola. Od takrat je uprizarjal vsako zimo nekaj iger. S tem ni samo dosegel, da so se diletantje izpopolnjevali ter nekateri izmed njih dosegli višino, da bi brez skrbi v marsikateri vlogi lahko nastopili tudi na odru poklicnega gledališča. ampak si je privabil in vzgojil tudi lastno publiko, katere obisk narašča od leta do leta. To delo se je zlasti še raz-niahnilo lansko leto, ko se je s posrečeno prizidavo Sokolskega doma doseglo povečanje dvorane in stalen oder. Saj je bilo podanih tekom šestih mesecev dobro uprizorjenih in tudi dobro posečenih predstav. Izmed njih naj navedem Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, Nušiče-^eSa »Navadnega človeka« in pa »Muc-(Scampollo), ki je opetovatio napolnil Morano. — Torej se ne uprizarjajo sa-Il*> lahke igre zabavne vsebine, kakor b niorda sodil kdo na prvi i>ogled, ampak tudi resne in težje, katere so tudi na repertoarju poklicnih gledališč. Saj so ><-^Uidenčani lotili, sledeč toku časa, cel<i operet, izmed katerih je bila kot poseb-Privlačna točka Zicherjevi »Potepu-
11	*• Tekoni par sezon so bili uprizorjeni n£d desetkrat, dvakrat celo v mariborskem gledališču.
Otvoritev studenškega sokolskega gle blišča se je letos zavlekla skoro za par fiiesecev vsled marsejskega tragičnega dogodka. Kljub teinu pa delo dramat-eKa odseka pod vodstvom br. Makar-jjj ni počivalo, ampak se je pripravljalo ? vežbalo za nastop, ko mdne globoko žalovanje. Ker je ta čas poteke! te dni ffto se vrši otvoritev v soboto 24. t. m ^Prizori se Vombergerjeva »Vrnitev« "1 ie do podrobnosti naštudirana in bo-e zadovoljila vsakega posetnika. Po-navltev ie potem v nedeljo, dramski odsek si je napravil načrt m
Dasi s poimenskim programom še noče na dan, vendar smo prepričani, da ne bode zaostajal za lanskim, ki je bil izredno posrečen v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru.
Še ni dolgo tega, ko se je smatralo delovodje diletantskih odrov v mariborski okolici kot nekaka konkurenca poklicnemu gledališču in igralcem. A temu ni tako. Ravno nasprotno. Diletantski odri v okolici našega mesta imajo svojo publiko, ki ni čutila potrebe po mestnem gledališču, katero ji je zlasti ob večerih in slabem vremenu preoddaljeno. K domačim predstavam pa je zahajala vsled raznih često čisto osebnih in krajevnih iprilik. Pri tem je šele dobila smisel in začutila potrebo po tej vrsti izobrazbe in vzgoje. Marsikakega posetnika diletantskih predstav so šele te napotile v gledališče, katero bi ga sicer drugače nikoli ne videlo. Diletantske predstave pa so mu vzbudile zanimanje in mu dale
Alda Šodi:
Kraliev smehlla!
štvo ne priredilo vsako leto nekaj gleda iških predstav. Čeprav so take predstave radi primitivnih prilik tupatam pod povprečjem, kljub temu dosežejo svoj
namen in vplivajo vzgojno prosvetno ne samo na igralce, ampak tudi na pub'iko. Brez dvoma je ravno pogosto uprizarjanje gledaliških iger med našim ljudstvom mnogo doprineslo k njegovi celotni današnji kulturi in izobrazbi. Rajni voditelj naroda dr. Krek se je dobro zavedal velikega pomena za izobrazbo im vzgojo širokih plasti potom gledaliških iger. Zato je tej panogi ljudske izobrazbe posvečal še prav posebno skrb.
JNS v konjiškem okraiu
ZBOROVANJA IN VELIKA JAVNA DE LA V KORIST PREBIVALSTVA.
Pri vseh krajevnih organizacijah ko- nega fonda razširitev in popravilo va-
njiškega okraja so se vršile pretekli teden seje, ki sta se jih udeležila narodni poslanec g. Gajšek in okrajni tajnik JNS g. Ciril Žagar. Prvi sestanek se je vršil v nedeljo v Konjicah za občinske organizacije Konjice trg, okolico in Tepanje. Sejo je vodil predsednik okrajne in občinske organizacije za trg Konjice, banovinski svetnik g. notar Jereb, ki je poročal o gospodarskem in političnem stanju v državi ter o Jugoslovanski nacionalni stranki, o njenem programu za tekoče leto itd. Poročilo je bilo Obširno in izčrpno, tako, da so dobili udeleženci jasno sliko o dejanskem stanju v državi. Govoril je nato g. narodni pos'anec Gajšek, ki je informiral članstvo o važni vlogi in ugledu, ki ga je imel naš pokojni vladar v mednarodnem diplomatskem svetu, ter o njegovih ciljih za notranjo konsolidacijo države.
Slični sestanki so se vršili v Ločah, Oplotnici, na Stranicah, pri Sv. Kungoti, v Zrečah, v Vitanju in Skomarju. Povsod se je zrcalila velika ljubezen našega naroda do pokojnega kralja ter so vsi prisotni izrazili željo, da bi okrajna organizacija priredila tekom pomladi skupno romanje na vladarjev grob in se mu ob tej priliki poklonila. Ljudstvo je res uvidelo, da je prav naša stranka edina, ki je sposobna izvesti 6. januarski program in pristopa v velikih množinah v naše organizacije.
Dne 25. t. m. se bo vršilo na splošno zahtevo davkoplačevalcev za ves okraj veliko gospodarsko zborovanje v Konjicah. Prisotni kmetovalci so povsod izrazili veliko zadovoljstvo nad plodonos-nim in koristnim delovanjem Kmetijske družbe, ki je marsikomu pripomogla do boljšega vnovčenja pridelkov in prav v našem gospodarskem okraju z izvozom pripomogla do približno pol milijona dinarjev, za razne pridelke. Posebna zahvala gre vodstvu Kmetijske družbe v Ljubljani, ki posveča našemu okraju veliko pažnjo.
Po posredovanju naše stranke so se
v	našem okraju započela javna dela, tako nova cesta iz Oplotnice na Pesek, kjer je zaposlenih skoraj 30 delavcev. Prav ta kraj ima veliko število brezposelnih, ki so zaradi ustavitve kamnoloma v Čezlaku ostali brez sredstev. Izvršila se je nadalje s pomočjo revnost
preproge in cvetni venci. Na mestu današnje Kreditne banke oder s pevci Glas bene Matice, a ob Magdiču skupina Primork, med njimi tudi jaz, svetlo oblečena, a z »žalnim trakom preko ramen.
V diru so se pojavili belci kraljeve garde in ob urnobesnem vzklikanju se je približala kočija z mladim regentom. Že je tu, a glej, ni se ustavila, malone bliskoma je švignila mimo mene. Srce mi zastane za hip, nato pa planem za njo, brez ozira na številne jezdece. Sivolas minister v kočiji me slučajno zapaizi in trenotek pozneje se je voz ustavil. Povsem zmedena stojim v krogu dam in deklet, ki so me med tem že dohitele. Tedaj regent izstopi in posluša s svojim edinstvenim nasmehom moje besede:
»Radostna skupina, a nevesela, da smo, ker smo, prav mi:	otroci	juga,
otroci solnca, ki so ga bili najbolj žarko ljubili — ostali žalostni zunaj vrat, ko je dobrotni Bog postavil našemu troedinemu narodu novi, beli dom, v katerem vlada on, presvetli knez. Pisali da smo bratom, da pride med nas, presvetli knez. Pisali,	da smo bratom, da
_______________ pride med nas, pa	so nabrali to cvetje
Živo	se	spominjam. Vse ulice	ljubljan- I na tej sedaj tužni	naši zemlji, da vidi
ske	prepolne	vrvenja, iz oken	zastave,1 našo ljubav, našo nado: »Srce njboljšii
škega vodovoda, kjer je tudi zaposlenih okrog 30 delavcev. Ker so interesentje večji del siromašni kmetje, kajti bdli so etos poleg revščine prizadeti še po poplavi, toči in drugih neprilikah, so zaprosili še za naknadne prispevke banovinsko upravo.
Ljudstvo je uvidelo, da še doslej nikdo ni toliko skrbel za okraj in ga preskrbel s tolikim denarjem, kakor naš narodni poslanec g. Gajšek, predsednik okrajne organizacije JNS, banovinski svetnik g. notar Jereb in pa Kmetijska družba.
V	nedeljo 25. t. m. bo v Konjicah kot omenjeno, veliko gospodarsko zborovanje, po zborovanju pa seja okrajne organizacije JNS za okraj Konjice.
Sokolsko
Sokolsko društvo Maribor Matica po*
živa vse v letošnjem letu novopristopiv-še člane, da se zanesljivo udeleže zadnjega predavanja za novo članstvo, ki bo 25. tm. ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma. Predavanje je strogo obvezno. Kdor se ga ne bo udeležil ter tudi ne bo svoj izostanek pismeno opravičil, ne bo sprejet kot redni sokolski član. — Zdravo!
Meddruštveni sokolski odbor opozarja vse novo pristopivše člane vseh mariborskih sokolskih edinic, da bo v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma ponovno obvezno predavanje. Predavala bosta župni tajnik brat Dojčinovič o organizaciji sokolstva, brat dr. Kac pa o vplivu telovadbe na telesni razvoj. Predavanje je za vse člane, ki so na novo pristopili v sokolsko ’ organizacijo, strogo obvezno. Zdravo!
Zračna zveza Moskve in Urala.
Pred kratkim je bil dograjen največji ruski zrakoplov »V 6.« pod nadzorstvom italijanskega generala Nobila. Zrakoplov bo opravljal redno zračno zvezo med Moskvo in industrijskim centrom uralskega podnožja. Proga, po kateri bo letel, je dolga 1.600 km in če se bo obnesla, bodo Rusi otvorili še nove take zračne proge. V zrakoplovu je prostora za 20 potnikov v udobnih kabinah.
Tvojih sinov in hčera, našo nado; Srce najboljših Tvojih sinov in hčera Te pozdravlja iz njih: Pozdravljen car; pozdravljajo Te oni, ki hočejo zmagati!«
Kot majhni deklici se je zdel regent kakor pojav iz bajke in ko me je poljubil na čelo z besedami: »Ponesi to svojini bratom in sestram!« sem mu sprva, prevzeta sreče pozabila poljubiti roko. Visoki knez je sprejel cvetje iz ne-odrešene domovine, speto s trakom, ki je nosil napis: »V Tvoje roke, dragi vladar, polagamo svojo usodo!«
Čez nekaj mesecev sem sprejela regentovo sliko z lastnoročnim podpisom: hranim jo z nepopisno hvaležnostjo kot dragocen spomin.
In zdaj mi vstaja pred očmi tedanje lice nesmrtnega kralja, dobrotni in mi-
li	njegov smehljaj, ki je igral na njegovih ustnah v oni zlati dobi nadebudne njegove mladosti; sledi mi spomin na smehljajoči, očetovski, dasi še mladostni njegov obraz, ki se je tekom let sklanjal preljubeznjivo nad ljubljeno deco in nad vse nas, kadarkoli je prihajal med svoje ljudstvo.
In tembolj se mi stisne srce ob pogledu na poslednji smehljaj, ta lebdi na njegovem večno spečem obličju
V	Maribor u, dne 23. XI. 1934.
—no—■■um iII imii ifintgTOrrnivifftaaMgsžMiJtaM*
A. K. Griti:
Bopasloo
Roman.
V	naslednjem trenutku je umirajoči radostno vzkliknil. »Jenny!« so mu zašepetale ustnice, nato je omahnil mrtev na posteljo.
XXIV.
O tem nisem govoril z nikomur. Cuttin-gu in zdravniku sem povedal le to, da mi ni dovoljeno deliti premoženja. Potem sem čakal, 63 bo kdo ugovarjal proti določbi oporoke. Samo nekaj pustolovcev se je oglasilo, katerih navedbe so se pa pokazale kot goljufive. Ko je bila moja lastninska pravica do milijonov pravdno priznana, sem zapustil Cleveland in se podal v Newyork. Stanoval sem v naj-priprostejši gostilni, ki sem jo mogel najti in sem začel svoja opazovanja. Najprej sem izpisal iz naslovnika naslove vseh rodbin z imenom Rogers, potem sem povpraševal, katere imajo hčere z imenom Jenny; kmalu sem se seznanil z njimi in izprevidel, da večina njih ne pride v poštev.
Hči Abrahama Rogersa je bila prva, ki je napravila name prijeten utis. Ni bila lepa, toda srečal sem v nižjih slojih toliko neolikanih, neženskih deklic, da sta
se mi naravna neprisiljenost in izraz srčne dobrote v njenem nedolžnem obrazu zelo prikupila. Ko sem se končno odločil, da se natančneje z njo seznanim in sem zato obiskal njene starše, sem izvedel, da je mrtva. Mlada deklica se je za vedno umaknila tja, kjer ji moji zakladi »2 bi nič koristili.
Potem sem povprašal po različnih šolah za deklicami tega imena. Hvalili so mi mlado učiteljico, ki ima baje vse telesne in duševne lastnosti, ki jih cenimo na žensiki. Toliko tople pohvale sem slišal o njej, da sem bil prepričan, še preden sem jo videl, da je ona tista, ki jo iščem, in moja naloga bo rešena. Komaj sem brzdal svojo nestrpnost, dokler ni dospelo priporočilno pismo nekega višje ga šolskega nadzornika, ki mi naj pripra-
vi	pristop do nje.
Ko sem nato obiskal deklico v njenem preprostem domovanju, urejenim z naravnim čutom za lepoto, in sem videl njen prikupni pametni obraz, nisem več dvomil, da imam pred seboj bitje, ki bo vedno kras vsake hiše in vredno tudi najvišje svetne časti. V pogovoru je rast-la moja naklonjenost in občudovanje in moje zanimanje za njo je bilo toliko, da sem bil že na tem, da se odločim. Tedaj je vstala s svojega sedeža in bil sem razočaran — šepala je. To me je primoralo spremeniti svoj načrt, ker deklica s tako hibo ne ustreza zahtevam lepote,
Šport
Nedeljske prvenstvene tekme sodijo:
V Mariboru ob 14.15 na igrišču ISSK Ma ribora ŽSK Hermes (Ljubljana) :I3SK Maribor g. Deržaj, v Čakovcu SK Celje: Čakovečki SK g. Scbneller in v Ljubljani SK Železničar :SK Ilirija g. Nemec.
SK Mura jesenski prvak mariborskega okrožja. V nedeljo 25. t. m. bi se morala odigrati zadnja prvenstvena tekma v tek movanju za prvenstvo mariborskega 0-krožja, in sicer med SK Panonijo:SK Dravo. Ker pa je SK Panonija LNP sporočila, da k prvenstveni tekmi ne bo nastopila, je LNP na svoji zadnji seji tekmo par forfait verificirala s 3:0 za Dravo. Prvenstvena tabela mariborskega 0-k rož ja izgleda sedaj takole:
SK Mura SK Uradjanski SK Ptuj SK Drava SK Panonija
4 4 0 0 11:4 4 3 0 1 8:5 4 2 0 2 13:8 4 1 0 3 6:9
4 0 0 4 0:12 0
Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v table tenisu bo 8. in 9. decembra v Ljub-jani. Prijave s prijavnino je poslati do 4. decembra na naslov: mr. ph. G. M. Pic-coli, Ljubljana. Turnir bo po pravilih JTTS in pravilih ITTF za mednarodna tekmovanja. Pravico nastopa v vseh disciplinah imajo le oni tekmovalci, ki pripadajo zvezam,: članom ITTF. Prijave se bodo zato upoštevale le tedaj, če bodo overovljene po pristojnih klubih, ozir. srezih.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Prijateljsko tekmo ISSK Maribor rezerva :SK Svoboda* rezerva, ki bo v nedeljo 25. tm. ob 13. na igrišču ISSK Maribora sodi g. Murko.
Okrožni odbor LNP (službeno). V nedeljo dopoldne bo na igrišču SK Rapida ob 10. uri prijateljska tekma SK Rapid: SK Ptuj. Službujoči odbornik g. Kasper.
Odpovedana tekma. Za nedeljo 25. tm. določene prvenstvene tekme SK Panoni-ja:SK Drava ne bo.
Največji daljnogled svela
TEŽAVE PRI VLIVANJU LEČE IN OGROMNI STROŠKI.
Našim čitateljem je znano, da izdelujejo v Ameriki največji daljnogled sveta, ki bo, vsaj zvezdoslovci tako upajo, odkril marsikatero tajno vsemirja. Nekaj tednov je od tega, kar je nastopil iz korninskih steklarn pot v Kalifornijo 380 cm debel steklen kolač, iz katerega hočejo izdelati ogromno zrcalo za tiaj-večji daljnogled. Brusači na kalifornijskem tehnološkem zavodu v Passadeni ga že brusijo in izkušnje, ki jih dobe pri tem, bodo služile pri delu na novem, še ogromnejšem daljnogledu sveta v Te-xasu.
Ko so letos v marcu vlivali to ogromno zrcalo, je bil to za znanstveni svet svečan dogodek. Ko so pa pred dobrimi štirimi tedni odprli peč, kjer se je zrcalo ohlajalo, je bil to za znanstvene kroge nov svečan trenutek. 'Poda radost ni ostala neskaljena. Ni bilo znano, ali je ostala nezgoda, ki se je pripetila pri vlivanju brez posledic. Takrat se je namreč odtrgal kos forme, v katero so nalili ogromen steklen kolač. Rob zrcala, sedanji spodnji del steklenega diska, ni sla dek, kakor zgornja stran, marveč je nazobčan, in sicer zato, da bi bilo konkavno zrcalo dovelj močno, pri tem pa ne pretežko. Ko so stekleno maso vlivali v formo, so se odtrgali od keramične mase, ki tvori rebro v negativu, 3 koščki in'priplavali skozi stekleno maso na površje. Odstranili so jih, ni pa bilo znano, da bi še ostali drugi koščki v steklu. To naj bi se pokazalo zdaj, ko je prišel iz peči ogromen disk še vedno zelo vroč. Niso ga pa doslej mogli še tako
katero je Delancy tako silno poudarjal pri svoji bodoči dedinji.
Začel sem svoja poizvedovanja izno-va. Izrecno moram tukaj poudariti, da se v svojem ravnanju nikoli in nikjer nisem zmotil proti dostojnemu vedenju olikanega moža. Najlažje sem mislil doseči svoj cilj, če sem opazoval in poizvedoval sam, kar je bilo treba. Mogoče bi ne smel tako ravnati, vendar pa nisem nikoli deklicam pripovedoval, da sem jih iskal iz lastnega osebnega zanimanja; le njih ne-čimemost je mogoče tako tolmačila moje poglede in besede. To povem zato, ker mi je gospod Gryce sporočil, da je ona lepa Jenny Rogers v šoli gospe Hadden prejela pismo, kateremu je bila priložena moja vizitka. Vizitka je bila morda ukradena iz mojega žepa, ali pa ponarejena od zlobneža, ki mi je hotel škodovati. Pisma nisem pisal, še manj dogovoril sestanek v Jersey-Cityu. Samo nekajkrat sem jo srečal, ko je šla s tovarišicami v cerkev ali na koncert. Bila je lepa, a prav povprečna deklica, brez odličnih lastnosti duha ali srca, da se nisem več zanimal za njo; kajti dedinja milijonov ne bodi neumna, prenapeta gojenka kakega zavoda, temveč plemenita nesebična ženska.
Še bolj nerazumljiva je smrt uboge tovarniške delavke, katero sem nazadnje poiskal, ko mi je vse drugo spodletelo.
Nekoč sem jo videl pred slaščičarjem, kako poželjivo ogleduje izložbene slaščice; zato sem ji kupil sladkorčke, ki so jih pozneje našli v njeni sobi; samoumevno, da jih nisem zastrupil jaz; kolikor se spominjam, zavojčka še niti odprl nisem. Kdo je napisal anonimno pismo, ki jo svari pred menoj, mi je popolna uganka, ki jo bo mogla rešiti edino policija. Še enkrat ponavljam, da sem pri občevanju z deklicami vedno in povsod imel le svoj cilj pred očmi, da vestno izpolnim stavljeno mi nalogo.
Ostane mi samo še razložiti, kako sem prišel sem in zakaj obiskujem hišo go-spice Aspin\vallove, čeprav moja navzočnost tukaj ni vsem prav prijetna. Pri kosilu sem nekoč slučajno poslušal pogovor dveh elegantnih mladih gospodov; prvi je pripovedoval, da prihaja iz Velikega Barringtona, kjer je preživel na posestvu gospice Aspinwallove nekaj pri jetnih dni. Hvalil je prijaznost dam njenega kroga. Biser vseh pa je Jenny Ro-gersova, je navdušeno nadaljeval, katero sem srečal tam prvič; pravili so mi, da je iz New Yorka. Dolgo je treba iskati, da najdeš njej enako lepotico. Poslušal sem in takoj sklenil, porabiti primerna sredstva, da si priborim pristop pri go-spici Aspin\vallovi; njeno ime sem slišal večkrat v prijateljski rodbini Morrisovih.
(Se bo nadaljevalo.)
natančno pregledati, da bi ugotovili, če so v njem ostali drobci keramične mase.
Tako so sedaj sklenili zno-va vliti ogromno zrcalo, če bi se to delo ne posrečilo, bodo sedanji disk opilili, vendar pa bo še moral enkrat v hladilno peč, kjer se bo 11 mesecev počasi ohlajal, da se izravna napetost v steklu. Če se pa posreči vliti nov disk, bo ostal prvi poskus samo poskus in se bo končal' v topilih peči.
To pa ni tako enostavno delo, kajti ena sama sirova leča, kakor je izdelana prva, stane v našem denarju okrog 15 milijonov dinarjev. Vendar pa še to ni mno go v primeri z vsemi stroški za novi daljnogled. Največji daljnogled sveta bo namreč veljal nad 200 milijonov dinarjev. Nedvomno je to najdražji inventarni predmet, kar jih je bilo doslej izdelanih v znanstvene namene.
Kanarčki ciganskega priinasa.
Znani madžarski ciganski primas Czor ba je bil velik prijatelj kanarčkov. Na svojih turnejah po raznih evropskih mestih jih je kupoval in jih zbral 113. Kanarčki so ciganskemu umetniku tako dra gi in ljubi, da jih jemlje stalno s seboj ko potuje, če potuje z vlakom, jih ima v dveh kletkah. Najrajši med njimi pa ima kanarčka, o katerem pravi, da je učitelj ostalih ter izredno lepo poje. V treh mesecih je primas naučil svojega miljenca peti znani dunajski valček. Ker je njegov miljenec tako umen, ga je krstil umetnik pred kratkim za kralja svojih krilatih pevcev.
Društvo pravičnikov Iz Siona
V mestecu Loredu v bližini mehiške meje se je pojavila med prebivalstvom čudna sekta, ki trdi proti vsem domnevam, da je na zemlji vode vedno manj in da bo nastal nov vesoljni potop. Po mnenju sekte je človeštvo že zrelo in ga je treba potopiti, ker si je to zaradi svojih grehov že davno zaslužilo. Tako vsaj obeta človeštvu predsednik Društva pravičnikov iz Siona, ki se je ustanovilo v omenjenem mestecu Loredu. Predsed nik tega društva pa je bil poprej v svojem življenju krčmar, kar je zelo zanimivo. Prav gotovo je mešal toliko vode k vinu, da se je začel bati vesoljnega potopa. Prerokuje pa, da ne bodo pokon earli vsi ljudje, kakor ob prvem vesoljnem potopu. Ljudstvo bo pričelo v kratkem graditi Noetovo barko, ki bo ogrom na in si ljudje že lahko sedaj nabavijo vstopnice pri omenjenem društvu pravičnikov. Tudi je predsednik omenjenega društva izdelal že načrt za novo barko, ki bo zelo razkošno opremljena. Imela bo mnogo spalnic, več jedilnic, veliko kuhinjo, dvorano, ki bo služila za cerkev in ogromne prostore za skladišča, v katerih bodo shranili živila. Naši či-tatelji pa si naj razlagajo to vest vsak po svoje in nimamo prav nič proti temu, če porečejo, da so v Ameriki nori.
Najmlajša ločenka.
Če nikjer drugje, imajo prav gotovo tudi v tem malovrstnem pogledu v Ameriki rekord. Tako je imelo malo ameriško mestece senzacijo, kakršnih je bolj malo na svetu. Omožila se je 14-letna dekle, ki je šla naravnost iz šolske klopi pred oltar. Bila je to Marija Cookova, ki se je poročila z nekim 18-letnim Carterjem. Toda zakon mladi ženi ni prinesel tiste sreče, o kateri je sanjala. Mož je grdo ravnal ž njo in je žena takoj po medenih tednih zahtevala ločitev zakona. Ameriško sodišče je ugodilo njeni zahtevi in ji priznalo tudi alimente ter pravico do dekliškega imena, da bi na ta način lažje pozabila svojo prvo veliko razočaranje v ljubezni in zakonu. Senzacija pa je bila tem večja, ker se je poročena žena ponovno podala v šolo, ki jo ‘ je bila zapustila v hrepenenju po zakonski sreči.
Med nedeljskimi lovci.
Prvi lovec: Dvakrat sem streljal po njem, pa se niti ganil ni.
Drugi lovec: Pa vendar ni bil gluh?
Športno izobražen vlomilec.
S tem velikim pokalom se pa nikar ne muči prijatelj. Morala bi ga trikrat ukrasti, preden bi bil najin.
Razno
GOSTILNA MANDL
v soboto in nedeljo pojedina jeternih in krvavih klobas. 4773
T. SOKLIČ
aick sandf°S-
Kupim
Zastopnike sprejmem
Lokal
TRGOVSKI LOKAL
v Gosposki ni. 34 (VVOfierero va hiša) takoj oddani. Vprašati vsaki dan dopoldne v trgovini Slovenska ul. 9. 4757
KUPIM TROJE SMUČI, ene snoške, ene ženske in ene dečie (6 letni fant). Obenem tudi ene ženske in ene dečje gojzerce. Kdor pod roko proda, naj javi, za vsako posebej obenem najnižjo ceno, na upravo »Večernika« pod šitro »Smuči in gojzcrce», najkasneje do 25. t- m.	4732
Soho odda
SOBO
krasno opremljeno, s separi-ranim vhodom, oddam Ruška c. 7, v veži desno i, vrata 7.	4743
Posesi
Pobrežje:	dvosobna hiša
26.000. Maribor:	šeststano-
vanjska hiša 71.000. Radvanje: posestvi 18 in 10 oralov proda Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26.	4781
NOVA HIŠA
z velikim vrtom, električno razsvetljavo in studencem, naprodaj v bližini Maribora. Pobrežje, Stanko Vrazova ul. 21. Vpraša sc ramo ob nedeljah.	4782
Soomnitese CMD'
Zadruga slikarjev In pleskarjev v Mariboru javlja tužno vest, da je njen dolgoletni član in bivši načelnik, gospod
Gustav Phllipp
irkoslikaiskl mojster
v sredo 23. novembra v 75. letu starosti preminul.
Pogreb blagopokojnika je danes v petek ob pol 16. uri iz mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju.
Naj počiva v miru!
Maribor, dne 23. novembra 1934.	Zadruge
Izriaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik »zuam iv	_	STANKO DETELA v Mariboru