PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
-y<>9 &

chi 6 - PP 559 796-600 >D I 118

•jV-VAC^1
-\32
laggio 1 382-535723 8
unevnik
i el. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 31 (14.122)
Trst, četrtek, 6. februarja 1992
O obtožbi proti Cossigi bo najbrž odločal novi parlament
Polemike napovedujejo vročo volilno kampanjo
Sekretar KD Forlani skuša minimizirati spor s Segnijem
Polemike ob Cossigovi zavrnitvi
Vladni odlok namesto zakona o ugovoru vesti?
RIM - Italijanske stranke so še pognale s polno Paro v tek svoje organizacijske in propagandne stroje, ki se pripravljajo na aprilske politične volitve. Vodstva se stajajo in določajo kriterije za imenovanje kandidatov, v načrtu so programske konference, ki naj izoblikujejo volilne programe, voditelji so začeli s svojimi predvolilnimi obiski.
Eno od vprašanj, ki nedvomno v največji meri skrbi stranke, je prisotnost na televiziji. Z besedami vsi zahtevajo prozornost in korektno uporabo televizije, ločujejo pa se pri oblikovanju kriterijev o pristopanju. Danes se bo sestala parlamentarna komisija za nadzorstvo nad radiem in televizijo, ki naj bi določila kriterije političnih tribun. Polemika in soočanje pa ne zadeva samo tega vprašanja, pač pa televizijske Programe v celoti. Tako je Veltroni (DSL) včeraj obsodil prekomerno prisotnost vladnih politikov na televiziji in v najrazličnejših, tudi zabavnih oddajah. Intini (PSI) pa se je obregnil zoper »militantne novinarje« in Pannella je Veltroniju očital »usmerjene« oddaje na tretji mreži. O vsem tem bo danes govor v komisiji, DSL pa je medtem včeraj predstavila »Opazovalnico za politiko na TV«, ki naj bi pozorno sledila prisotnosti raznih politikov v oddajah in nato dokumentirala morebitne zlorabe.
Vse te polemike nedvomno sodijo v predvolilno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Cossiga: De Benedetti naj se oddolži za pomoč
RIM - Minister za delo Marini je včeraj orisal vladni načrt za informatiko, v okviru katerega bi priskočili na pomoč tovarni Olivetti, ki preživlja kot vsa podjetja tega področja hudo krizo.
Pomoč Olivettiju je izzvala piker komentar predsednika republike Cossige, ki je ironično rekel Mariniju, vendar tako, da so prisotni novinarji dobro slišali, da »če želite rešiti De Bene-dettija, mu kar pomagajte. Vendar zahtevajte, da vam finansira volilno kampanjo, kot že finansira stranke opozicije«.
De Benedetti je ocenil, da so izjave predsednika republike prehude, da bi zaslužile komentar. Predsednik industrijcev Pininfarina je dejal, da je ob teh besedah zaprepaden. Republikanec Castagnetti pa je pribil, da sam Bog ve, kam vse to vodi, če ima državni vrh tak odnos do domače industrije.
RIM - Poslanska zbornica prihodnji teden ne bo razpravljala o zakenu o ugovoru vesti, ki ga je tik pred razpustom parlamenta predsednik republike Cossiga vrnil zbornicam, ker mu je vzbujal »kopico moralnih, juridičnih in državljanskih dvomov«, obenem pa naj ne bi imel finančnega kritja. Sprejeti zakon bi bil v bistvu omogočil mladim obveznikom, da izbirajo med civilno in vojaško službo, medtem ko je bila doslej vojaška služba obvezna, civilna pa možna le za tiste, ki zaradi vesti niso hoteli imeti opravka z orožjem. Odpor treh strank večine (PSI, PSDI in PLI) ter grožnja MSI in PRI z obstrukcijo sta prepričala predsednico poslanske zbornice, da je problem odložila.
Vlada, ki jo je zastopal podtajnik pri predsedstvu vlade Cristo-fori, je menila, da bi lahko o tem vprašanju predložila odlok, ki bi upošteval osnovne smernice zakona ter pripombe predsednika re-
publike. Toda to stališče je podprla samo krščanska demokracija, ki je v predlogu videla možnost izhoda. Razpuščeni parlament namreč lahko razpravlja le o vladnih odlokih in o res nujnih primerih. Toda taki rešitvi so se uprli predstavniki ostalih treh strank večinske koalicije ter misovci in republikanci, medtem ko so bili zastopniki DSL, SKP in zelenih za to, da bi parlament razpravljal o zakonu kot je bil sprejet preden ga je Cossiga zavrnil.
Po mnenju socialistov, socialdemokratov in liberalcev zakon o ugovoru vesti ne predstavlja nobenega nujnostnega primera, pot vladnega odloka pa se jim je zdela prav tako nesprejemljiva, ker ni jasno, kateri del ugovorov in pripomb predsednika republike naj bi upoštevali. Ob teh ugovorih je Cristofori dejal, da bo o možnih
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaradi goste megle na avtocesti A14 včeraj umrlo 5 ljudi
verižnih trčenjih na avtocesti A14 je včeraj umrlo pet ljudi
NA 12. STRANI
(AP)
Danes naj bi državi vzpostavili diplomatske odnose
Hrvaška in Slovenija dosegli okvirni gospodarski sporazum
MOKRICE Delegaciji, ki ju vodila podpredsednik slovenske vlade Andrej Ocvirk in podpredsednik hrvaške vlade Juriča Pavelič, sta včeraj na gradu Mokrice v glavnem uskladili osnutek sporazuma o gospodarskem sodelovanju med državama, ki naj bi ga danes podpisali najvišji predtavniki obeh držav.
Po besedah podpredsednika Ocvirka je gospodarski sporazum ključen za gospodarsko sodelovanje slovenskih in hrvaških partnerjev. Podpredsednik hrvaške vlade Pavelič pa meni, da gre pri tem sporazumu predvsem za ukinjanje negativnih posledic, ki so se pojavile v meddržavnem gospodarskem sodelovanju po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške. Ob tem sporazumu naj bi podpisali tudi sporazum o navezavi diplomatskih stikov med Slovenijo in Hrvaško. Nekaj odprtih vprašanj je še na finančnem področju in o javnem dolgu ter o uporabi valute.
Na včerajšnjem srečanju predstavnikov gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške pa so se v Ljubljani dogovorili o ustanovitvi skupne mešane zbornice, v katero se bodo lahko včlanjevala podjetja, ki želijo trgovati v eni ali drugi državi.
Slovenija ima namreč na Hrvaškem 1400 poslovnih enot, Hrvaška pa jih ima v Sloveniji 400 in je med
bivšimi jugoslovanskimi republikami najmočnejši partner. Ker je sosednja država Hrvaška še v vojnem stanju in ker se vsi še niso privadili novim razmeram po uvedbi lastnih valut in drugih sprememb, gospodarski tokovi med državama še naprej usihajo.
Včeraj v Ljubljani dosežen sporazum, naj bi odpravil probleme, ki ovirajo nemoteno gospodarsko sodelovanje. Med drugim so se dogovorili naj bi gospodarsko sodelovanje potekalo po načelu proste trgovine, pri čemer bodo zaradi razmer na Hrvaškem potrebne še nekatere omejitve. Včerajšnji medzbornični pogovori so bili torej namenjeni odpravi ovir pri tekočem poslovanju, ustvarjanju podlag za sklenitev meddržavnega sporazuma o gospodarskem sodelovanju in krepitvi medzborničnega sodelovanja.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat se je obenem zavzel za dvostranske odnose med vsemi zbornicami na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem na informativnem področju. Njegov hrvaški kolega Gaži pa je poudaril, da sta gospodarstvi obeh držav medseboj odvisni. Navedel je tudi, da so Italija, Madžarska in Avstrija že ponudile sodelovanje pri obnovi porušenih delov Hrvaške, v obnovo pa naj bi se vključila tudi Slovenija, (dd)
Od včeraj upravljata Tret dva komisarja: Občino je prevzel prefekt Ravalli Pokrajino pa Nprefekt Mazzurco
NA 4. STRANI
Zakonska jamstva so pomembna, a še pomembnejša je volja po njihovem uresničevanju
Mednarodna konferenca v Mariboru končala svoje delo
Od mariborskega Večera za Primorski dnevnik
Zadnji, najbolj zagrizeni udeleženci mednarodne konference o malih narodih in etničnih manjšinah v Evropi, so včeraj dopoldne sestavljali poročila po posameznih delovnih skupinah, na popoldanskem plenarnem zasedanju pa je Yvo Peeters z belgijskega Raziskovalnega inštituta za narodnostne pravice in federalzem, predstavil še zadnje skupno poročilo, ki se začenja v nam znanem Kučanovem povojnem slogu: »Zavedamo se, da poslej v Evropi ne bo nič več tako, kot je bilo doslej.«
Novo evropsko realnost iznačuje izginjanje starih in nastajanja novih držav; proces, ki je omogočil, da se v evropski politični areni sliši glas vseh narodov. Ta proces narodnostnega osvobajanja pa se, žal ne odvija brez nasilja, ki ima mnogo resnejše dimenzije na območju bojev za narodne pravice, samoodločbo in neodvisnost,
kot pa na območju transformacije »tako imenovanega socialističnega sistema v tako imenovani liberalni sistem.« Vse to pa bo besedah Peetersa predstavlja resen izziv zagovornikom pravice do samoodločbe, nacionalne avtonomije in zaščite manjšin. Sedanji položaj nas sili k redefiniranju naših številnih predstav in konceptov. Našo celino pretresajo številni protislovni tokovi in mi živimo sredi vsega tega, če nam je to všeč ali ne. Tu smo ne samo miselno, ampak tudi geografsko. Vse to nas sili k soočanju naših znanstvenih refleksij z resničnostjo in nas lahko pripelje tudi do konformizma. Seveda mnoge teorije so povozila življenjska dejstva, vendar to še zdaleč ne pomeni, da jih ni bilo smiselno razvijati.
Eno njenih osrednjih sporočil govori o tem, da so številni medetnični odnosi v Evropi obremenjeni z resnimi konflikti, in ker brezkonfliktne družbe v stvarnosti ne obstojajo, nam ne preostane nič drugega, kot da se začnemo učiti življenje
s konflikti. Slednjih ne odpravlja niti uresničevanje pravice do samoodločbe, ki naj bi bila načeloma omejena z enako pravico drugega. Kijub odprtemu procesu osamosvajanja novih narodov, bo evropska prihodnost negotova, če etničnim manjšinam ne bomo znali jamčiti njihovih pravic. Pokazalo se je, da demokracija za kaj takega ni zadostno jamstvo, kajti tega vprašanja ne rešuje nobena legalna pozicija, če ni podprta z voljo po uresničevanju. »Ni preproste rešitve za naše zapletene probleme,« je poudaril dr. Peeters. »Ni enostavnih sistemov; potrebujemo precizne institucije in sisteme, ki jih bodo državljani znali uporabljati.« Da bi življenje v novi Evropi postalo znosno, bo zlasti izobraževanje moralo odigrati svojo vlogo: ne gre samo za učenje vseh manjšinskih jezikov in zgodovin, ampak tudi za demito-logizacijo razlik, neodvisnosti, celo idej po katerih je svet naš dom. »Vedno živimo kje; tam, kjer smo, je naš dom,« je dejal dr. Peeters. d. k.
Occhetto očita predsedniku Cossigi, da izkrivlja predvolilno kampanjo
• Polemike
Polemika o komisiji zgodovinarjev ki bo preučila Togliattijevo pismo
RIM - Zgodovina se v Italiji v teh dneh krepko prepleta s politiko. Pismo, s katerim je Togliatti zavrnil poseg v korist italijanskih vojnih ujetnikov v Sovjetski zvezi, je bila tudi včeraj v središču polemik. Predmet polemike je bila točneje pobuda predsednika Cossige, da oblikuje komisijo zgodovinarjev, ki naj bi ugotovili, ali je pismo verodostojno.
K temu vprašanju se je včeraj povrnil predsednik Cossiga, ki je v pogovoru z novinarji branil svojo odločitev. Dejal je, da ni imenoval komisije, da bi zapečatila neko »državno resnico«, pač pa je hotel le preprečiti, da bi lažne novice zastrupljale volilce. Dodal pa je obstaja še druga vrsta zastrupljanja in sicer prikrivanje resničnih novic. Prav zaradi tega je imenoval komisijo zgodovinarjev, ki naj presodi o avtentičnosti pisma. Cossiga je tudi zavrnil uokvirjanje Togliattijevega pisma v zgodovinsko obdobje, v katerem je nastalo. Citiral je pokol anarhistov v Barceloni, umor poljskih komunistov in
umore duhovnikov v Emilii, pa tudi skromni interes za Gramscijevo usodo. »Samo Stay behin-da ni mogoče opravičiti z zgodovino,« je polemično dejal Cossiga.
Occhetto mu je nemudoma odgovoril iz Mes-ter, kjer je imel zborovanje z delavci tamkajšnjih tovarn. Togliattijevo pismo je obsodil kot moralno in politično zgrešeno, obenem pa obtožil cinizma tiste, ki bi želeli zastrupiti predvolilno kampanjo z dogodki izpred 50 let. Poudaril je, da je KPI že pred poldrugim letom zahtevala, naj sovjetska vlada da na razpolago italijanski vse arhivsko gradivo, ki zadeva Italijo, vendar tedaj ni dobil odgovora. Sedaj pa kapljajo na dan posamični dokumenti. Njegova stranka je za to, da pride na dan vsa resnica, ne pa samo nekatere kapljice. Predsedniku Cossigi pa je očital, da je njegova komisija »golo politično izkrivljanje«.
Pomisleke glede komisije je izrazil tudi zgodovinar Pietro Scoppola, ki je opozoril na ne-
varnost politične zlorabe zgodovine. Giuseppe Tamburrano, ki je bil pripravljen sodelovati v komisiji, pa je prepričan, da je Cossigova pobuda pravilna, saj skuša preprečiti zastrupitev predvolilnega ozračja.
Načelnik socialistične skupine v senatu Fab-bri pa je menil, da iz izjav biših komunističnih voditeljev puhti zadrega in nesposobnost, da bi se osvobodili preteklosti. Kot dokaz je med drugim navedel dejstvo, da imata tako D'Alema kot Pecchioli v svojih uradih Togliattijevo sliko. Pecchioli pa ga je zavrnil, da bo slika ostala, kjer je. »Orlu se včasih lahko pripeti, da pade na raven kokoši, kokoš pa ne bo nikoli poletela v take višave kot orel,« je polemično pripomnil Pecchioli.
Forlani se ni hotel izreči o Cossigovi pobudi, zagotovil pa je, da KD ne bo na to temo osnovala svojo kampanjo, medtem ko je pristanek vlade o komisiji potrdil podtajnik Cristofori.
V Ulstru se nadaljuje perverzna logika nasilja Včeraj v Belfastu protestanti ubili štiri ljudi
likanske armade. Katoliki v Ulstru so bili včeraj še pod šokom zaradi pokola, ki ga je v torek zagrešil -tako trdi uradna policijska verzija - ponoreli protiteroristični agent, ki je začel streljati vsevprek v množico in ubil tri ljudi, potem pa naj bi storil samomor.
Katoliki se pritožujejo, da protestantske oborožene skupine krožijo po Ulstru »z dovoljenjem za ubijanje« in uživajo popolno zaščito britanske vojske. S tem v zvezi šef severnoirske policije An-nesley pravi, »da je Ulster pod kontrolo,« s čimer pa se je težko strinjati, če vemo, da je samo od začetka leta bilo ubitih 24 oseb, kar pomeni vsakih 36 ur en mrtev.
Hrvaška se ni odrekla uresničitvi pravne države
ZAGREB — Hrvaška vlada se ni odrekla prizadevanjem za pravno državo, čeprav je mednarodno diplomatsko priznana, je v Zagrebu povedal predsednik vlade Franjo Gregurič. Zavrnil je različne špekulacije, po katerih Hrvaška po priznanju ne teži več k varovanju človekovih pravic. Gregurič je vse begunce pozval, naj se vrnejo na svoje domove.
Podpredsednik vlade Milan Ramljak je dodal, da pravni sistem še vedno ni izoblikovan v skladu z načeli pravne države, saj je vojna zavrla in ustavila to dejavnost. Drugi podpredsednik vlade Mate Granič je zanikal govorice, češ, da je Hrvaška proti prihodu mednarodnih mirovnih sil. Hrvaška v celoti podpira vsa temeljna načela, ki jih je sprejel varnostni svet, glede organiziranja lokalne policije in uprave na zasedenih območjih pa so se s Cyrusom Vanceom dogovorili, da se bodo o tem pogajanja nadaljevala. Podpredsednik Granič je sporočil tudi podatke, po katerih je v 19 taboriščih v Srbiji in 20 taboriščih na zasedenih ozemljih Hrvaške (kar 18 jih je v rokah četnikov), še vedno 4500 ujetnikov, (dd)
Tujcem bodo vračali prometni davek Enake cene za tuje in domače goste
LJUBLJANA — Enotne cene za domače in tuje goste, brezplačne turistične dovolilnice, uvedba tako imenovanega turističnega pasu ter povračilo prometnega davka za tujce so predpisi, ki so jih na včerajšnjem sestanku obravnavali predstavniki ministrstev za turizem, za zunanje in notranje zadeve in za informiranje, Gospodarske zbornice Slovenije ter drugi gostje.
Na sestanku so posebno pozornost namenili prestopu mej, saj v Sloveniji do 1. aprila še vedno velja zvezni zakon, po katerem tujcu, ki ob prestopu meje nima osebnega dokumenta, ni treba plačati takse za turistično dovolilnico. Po 1. aprilu pa naj bi stopil v veljavo nov zakon, ki ga bo pripravilo ministrstvo za notranje zadeve; po novem zakonu prav tako ne bo treba plačati takse za turistično dovolilnico.
Po mednarodni konvenciji, ki velja tudi v Sloveniji, lahko tujci ob prestopu meje v Slovenijo prinesejo stvari za lastno uporabo, pri izstopu pa lahko za blago, kupljeno v Sloveniji, v vrednosti nad 5000 SLT, zahtevajo povračilo prometnega davka.
Novost v turistični sezoni bo tako imenovani turistični pas na mejah, namenjen potnikom, ki nimajo blaga za carinjenje. Ta predpis naj bi veljal tudi za letališče Brnik, podobno kot imajo posebne turistične pasove na drugih mednarodnih letališčih.
Dogovorili so se tudi, da morajo biti cene za domače in tuje goste enotne, obstaja pa možnost popustov za domače goste, vendar z utemeljitvijo. Predlagali so, naj se omogoči kreditiranje dopusta za domače goste. (STA)
* mm. m- * * m rnmm
mmmm
Po napadu so z rešilcem v bolnišnico odpeljali devet ranjencev (AP)
BELFAST — V Ulstru je bil včeraj še en »bloody day«, pod streli dvajsetih napadalcev je namreč v neki stavnici na jugu Belfasta padlo pet oseb, devet pa jih je bilo ranjenih in zdravstveno stanje nekaterih od njih je skoraj brezupno. Pokol je zagrešila protestantska paravojaška organizacija Borci za svobodo Ulstra, ki je v sporočilu, s katerim je prevzela odgovornost za krvavi napad, zapisala, da gre za maščevanje zaradi smrti osmih gradbenih delavcev, ki jih je prejšnji mesec ubila Irska republikanska armada.
Perverzna logika nasilja v Ulstru se tako nadaljuje že skoraj dvajset let in zdaj najbrž lahko pričakujemo novo maščevanje, tokrat s strani katoliške Irske repub-
Maliqi: Na Kosovu devetdeset odstotkov prebivalcev zagovarja odcepitev od Srbije
Shkelzen Maliqi predstavlja tip albanskega politika na Kosovu, ki je ob čedalje bolj zaostrenih razmerah pripravljen na dialog in oblikovanje zrele politične demokracije. Sedaj je predsednik social-demokratske stranke Kosova, ki je glede na politično nestrpnost postsocializma in zapletenost kosovskih mednacionalnih odnosov tvorba, ki zasluži posebno pozornosti, saj bo mir na Kosovu mogoč samo z utrjevanjem popolnega nenacionalnega pluralizma. Social-demokrati Kosova so ena redkih tamkajšnjih ne-nacionalnih in državljanskih strank. Toda, kakor poudarja Maliqi: »Borimo se za to, da Kosovo dobi polno pogajalsko subjektiviteto oziroma, da imamo svobodne volitve in legitimne predstavnike, ki bodo potem odločili, na kateri strani bomo živeli.« SDSK, kljub temu, da je državljanska stranka, v celoti podpira albanske nacionalne programe: »Zaenkrat obstajajo znotraj okvirov nacionalnega bloka. Kot stranka smo začasno hi-bernirali svojo dejavnost, ker nismo želeli tekmovati z nacionalnim blokom okoli npr. nacionalnega programa. Nismo želeli odpirati nekaj tem, ki so stvar prihodnosti, da ne bi v sedanjosti prišlo do nesporazumov. Da bi oni lahko realizirali svoj pro-
gram, smo jih podprli s svojim glasom. Zdaj se malo več pogovarjamo. Vidimo, da prihaja do monopolizaci-je političnega prostora in sedaj spet insistiramo na razlikah, da bi preprečili obnavljanje totalitarizma.«
Državljanska narava političnih iniciativ pa ni uspešno zdravilo proti totalitarizmu, ki bi bilo izključno vezano na Kosovo. V decembru so se srečali predstavniki Albancev in srbske opozicije, da bi se lahko začel dialog o Kosovu. Na prvem srečanju, ki se je odvijal decembra, so bili z albanske strani prisotne prav državljanske stranke oziroma Maliqi in Veton Surroi, ki je predsednik Parlamentarne stranke. O tem je Maliqi povedal: »Ta prvi razgovor je imel funkcijo preveriti, ali je sploh mogoče stvari premakniti z mrtve točke, tako da bi kasneje lahko prišlo tudi do pogovorov med Demokratsko zvezo Kosova in Srbsko socialistično stranko oziroma, da bi se lahko začeli pogovori med našo vlado, ki je trenutno v izgnanstvu in
njihovo.« Največ, na kar je pristala srbska opozicija, je Kosovo kot republika v okviru srbske federacije. Maliqi osebno zagovarja secesijo Kosova od Srbije, toda ne izključuje neke prihodnje balkanske konfederacije, v katero bi bile vključene bivše jugoslovanske republike, ter Albanija in Bolgarija. Osnova Balkanske konfederacije ali asociacije bi bil prosti trg.
Glede bližnje prihodnosti Kosova pa Maliqi meni, da bo Kosovo pod nekakšnim protektoratom in dodaja, da je »morda vzporedna pot razdružitve in združitve na višjem nivoju prava rešitev. Sicer pa moramo videti, kakšen okvir bo postavljen s strani mednarodne skupnosti. Preko tega okvira ne bo mogoče iti. Srbija ni dovolj močna, da bi lahko na tak način držala Kosovo kot npr. Velika Britanija drži Severno Irsko, ki je v boljšem položaju, ker dve tretjini severnoirskega prebivalstva podpira unijo Velike Britanije. Mi imamo obraten položaj. Devetdeset odstotkov prebivalstva podpira odcepitev.« Če
pa bi prišlo do vojne okupacije, bi to Srbijo stalo, kakor ocenjuje Mali-qi, od 20 do 30 milijonov dolarjev. Taki stroški bi prisilili Srbijo, da si poišče nove zaveznike v mednarodni skupnosti, kajti sama take akumulacije ne bi bila zmožna.
S strani Albancev pa je njihova trenutna strategija miru »strategija pridobivanja časa«. Pri nekaterih nacionalnih leaderjih, kot je na primer Adem Demaci, obstaja teorija, ki pravi, »da bo treba po fazi, skozi katero gredo sedaj, in ki je nesrečna za oba naroda, živeti skupaj.« Zato je po njihovem mnenju celo bolje izmikati se direktnemu konfliktu in trpeti določene sankcije, da bi se s tem kasneje garantiralo sožitje ob ali brez razmejitve. Demaci meni, da bi morali biti bolj potrpežljivi s svojimi sosedi. Ta strategija pa ni bila uspešna zaradi svojega ideala ampak zato, ker je narod spoznal, da bi bile žrtve prevelike.
Glede političnega boja na Kosovu pa Maligi pravi, da so stranke na
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kampanjo. Mimo spopada o TogliaU ti j e vem pismu, o katerem poročamo na drugem mestu, pa so bili reflektorji političnih komentatorjev usmerjeni včeraj na sejo vodstva KD Pozornost je bila še posebej velika, potem ko je pobudnik referendumov Segni očital Forlaniju predvolilni dogovor s Craxijem. Po Segni-jevi oceni naj bi bil naravni zaveznik KD La Malfa in ne Craxi.
Sekretar KD Forlani v svojem poročilu ni omenil Segnijevega pisma, v pogovoru z novinarji pa je skušal minimizirati polemiko. Predvsem pa je poudaril, da s Craxijem ni sklenil nobenega dogovora o stanovalcu Palače Chigi v prihodnji mandatni dobi. »Craxi je v vladi z nami. KD je sklenila, da bo tudi v prihodnjem mandatu skušala skleniti dogovor Z demokratičnimi strankami in obli-, kovati na tej osnovi vladni pro-: gram,« je dejal Forlani. In dodal, da KD ni še izključila nikogar, če ni soglašal s politično linijo stranke.
V okvir včerajšnjega političnega dogajanja sodi tudi dopisovanje med predsednico poslanske zbornice Iottijevo in predsednikom komisije za sodne postopke Macisom Iottijeva je na Macisovo vprašanje, ali naj nadaljuje s preiskavo o morebitnih odgovornostih Cossige, poudarila, da je kljub razpustu parlament s svojimi komisijami pristojen za nujne ukrepe. Kako nujni so ti ukrepi pa mora presoditi predvsem komisija sama. Vse kaže torej, da bo komisija nadaljevala preučevanje obtožb zoper predsednika republike, končno odločitev o utemeljenos-; ti obtožb in o postopku proti predsedniku pa bo najbrž prepustila novoizvoljenemu parlamentu, kot je bila dosedaj praksa.
• Vladni odlok
NADALJEVANJE S 1. STRANI
predlogih za drugačne rešitve odločala vlada. Pozneje pa je premier Andreotti potrdil, da bo ubral pot vladnega odloka.
S tem pa je izzval jezo predstavnika DSL Ouercinija, ki je obtožil krščansko demokracijo dvojnosti. Po Ouercinijevi oceni se KD skriva za vladnim odlokom, da se ne bi zamerila ne katoliškim krogom, ki se zavzemajo za zakon o ugovoru vesti, ne predsedniku republike, ki je besedilo zavrnil.
O problemu bodo načelniki I skupin najbrž razpravljali prihodnji teden. Omeniti pa velja, da je j bivši predsednik ustavnega sodiš- j ča Elia zavrnil ugovore, da v primeru zakona o ugovoru vesti ne gre za nujen primer. Že dejstvo, da je predsednik republike vrnil parlamentu zakon, ki je bil sprejet z veliko večino glasov, daje teme zakonu značaj nujnosti in pooblašča razpuščeni parlament, da 0 njem razpravlja in ga spet odobri upoštevaje pripombe državnega, poglavarja.
Sicer pa izziva Cossigov sklep izredno ostre reakcije v številnih organizacijah civilne družbe, še zlasti pa v katoliških. Predsednik republike pa je včeraj poudaril' da se ne kesa zaradi svojega sklepa. »Storil sem le svojo dolžnost,6 je dejal in izzval tudi ostale naj sedaj naredijo svojo.
Kosovu zagovarjale demokratičn0 ; transformacijo za uresničevanje nd' ših ciljev. »Toda s suspenzom skup' ščine je Srbija ta proces ustavila. T° bitko smo mi izgubili, pravi Maliqi-“ Slovenija je dobila, kar si je želv la, v enajstih dneh. Kosovo pa tif more dobiti tistega, kar si želi ie enajst let. O vlogi Slovenije pri reševanju kosovskega problema Pa kosovski politik pravi, da se je sli-
vensko stališče menjavalo in je ši°
Sloveniji
v skrajnosti. »1981. leta je podpirala federalno opcijo, kasneje' ko so Slovenci želeli čim več sd' mostojnosti, je bilo Kosovo izkorij čeno kot izgovor za zagovarjanj lastnih interesov. V zadnjem času je Slovenija govorila, da je Koso^0 problem Srbije, da bi dobila pristj nek, da se lahko od Srbije oddvoj1 Slovenska politika je bila vedn0 pragmatična in zdaj lahko spet reče< da Kosovo ni notranji problem Srbu je, kajti zdaj je Slovenija zares s°' mostojna, je pa zelo ogrožena s sit j acijo na Balkanu. Nadaljevanje voj-
ne na Balkanu ne pomeni samo
fi-
zično nevarnost, temveč tudi izgub tržišča. Zato je treba poiskati tor n j, lo, ki bi garantirala mir. Slovenil" bo morala podpirati rešitev za stabf lizacijo Balkana, ki bo zadovoljuj tako Kosovo kot Srbijo,« je poudah Maligi. (NDJ, DL)

it-
no
k-
LS'
D-
:a,
ll-
CI'
ii-
z-
0-La, al Da lil :u ni
je
m
z
i'.
D-
la
ni
fa
\e
1-i-
e,
3'
ti
m;
i o
e
i-
5'
1'
)'
e
l-
i-
il
ii
i.
e
h
'l j
1
t
1
I
L
i
.

Ob prepovedi rabe slovenščine v sovodenjskem občinskem svetu
V Benečiji in Reziji obravnavajo slovenščino (in furlanščino) bolje
Sklepna izjava z zbora evropskih dežel v Mannheimu
Avtonomija manjšin porok za demokratično ureditev
Izglasovali so tudi posebno resolucijo o jugoslovanski krizi
ČEDAD — Manjšinska problematika, v dobrem in slabem, je v tem času v središču pozornosti. O slovenski manjšini v Italiji ter o italijanski v Sloveniji in na Hrvaškem so dokaj obsežno pisala tudi vsedržavna sredstva obveščanja.
Veliko besed je bilo izrečenih o recipročnosti, o evropski ravni zaščite, o raznih "privilegijih" Slovencev v Italiji itd. Prav v zadnjih dneh pa je precejšnjo zaskrbljenost v naši skupnosti povzročil sklep Centralnega nadzornega odbora Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je Občini Sovodnje dostavil odlok, s katerim je črtal vse člene sovodenjskega občinskega statuta, ki v pisni ali ustni obliki predvidevajo rabo slovenščine.
Spričo tega nezaslišanega dogodka na Goriškem smo se pozanimali, kako je slovenščina oziroma furlanščina obravnavana na Videmskem. Iz podatkov, ki smo jih dobili na nekaterih občinah, kaže, da so bili deželni nadzorni
uradi nekoliko drugače opredeljeni. Res je, ko govorimo o slovenščini, da so besedila statutov v nekaterih beneških občinah manj obvezujoča, saj se nanašajo na globalnost problema uveljavljanja slovenske stvarnosti.
Drugače pa je s furlanščino. Občina Videm v svojem statutu predvideva rabo furlanščine na sejah občinskega sveta, podobno kot to velja za slovenščino v Sovodnjah. Tajnik videmske Občine nam je povedal, da deželni odbor ni v bistvu osporaval možnosti o rabi furlanščine na sejah občinskega sveta in to verjetno, ker so pri sestavi statuta rabo furlanščine pogojevali z odstavkom »v mejah dovoljenega s strani zakona«.
Očitno so deželni nadzorniki pri upoštevanju takšnega besedila vzeli na znanje tudi zakon o jezikovnih manjšinah, ki je v svoji sklepni fazi. Dejstvo je, da bo postal statut Občine Videm v krat-
kem polnomočen in da bodo na sejah svetovalci lahko redno spregovorili v furlanskem jeziku.
V občini Špeter nadzorni odbor ni v bistvu osporaval členu, ki govori v korist vrednotenja slovenske kulture in jezika. Podobno se je obnašal do statutov, ki so ju odobrili v Tipani in Reziji. Tu, kot smo izvedeli, je predvidena raba rezijanščine na sejah občinskega sveta. Tudi v drugih občinah, kjer statuti omenjajo prisotnost slovenske skupnosti in skrb za vrednotenje njene kulture, ni prišlo do kašnih posebnih ugovorov s strani deželnih nadzornih organov.
Ne glede na diferencirano gledanje in obravnavanje tega problema pomeni sovodenjski primer korak nazaj za celotno našo skupnost v prizadevanjih za pravično zakonsko zaščito in moteče vpliva na zdajšnjo raven dobrososedskih odnosov med Italijo in Slovenijo.
R. PAVŠIČ
MANNHEIM — Z dolgo, osemnajst točk obsegajočo sklepno izjavo, ki je večinoma naslovljena Evropski skupnosti, a med vrsticami pogosto usmerjena proti centralizmu nacionalnih vlad, so zastopniki 179 dežel iz sklopa zahodnih in vzhodnih evropskih držav zaključili včeraj v Mannheimu četrto skupščino pod predsedstvom italijanskega ministra Carla Berninija.
Evropske dežele sicer priznavajo, da dogovor o politični in gospodarski uniji iz Maastrichta delno osvaja njihovo zahtevo, da bi lahko v bodoče imele več besede na ravni evropskega odločanja, v isti sapi pa terjajo, da se "komite dežel", za katerega so se sporazumeli ravno v Maastrichtu, čimprej ustanovi, sestavljajo pa naj ga izključno izvoljeni predstavniki dežel, ne pa (kot so predlagali na decembrski medvladni konferenci) ljudje, ki bi jih predlagali na ravni Evropske skupnosti.
Vodje deželnih uprav, piše nadalje v izjavi, morajo prisostvovati tudi zasedanjem ministrskega sveta
dvanajsterice vsakokrat, ko je govor o vprašanjih, ki na osnovi prava do-tične države sodijo v pristojnost zainteresirane dežele oziroma zadevajo njene bistvene interese. Večjo težo hočejo imeti dežele tudi v sklopu Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Sicer pa naglašajo nujo, da se vsepovsod po Evropi na deželni ravni podpre in spodbudi kulturna ter jezikovna avtonomija etničnih manjšin in skupin, kar je »bistvena premisa za miroljubno in demokratično ureditev v Evropi«.
Izglasovali so tudi posebno resolucijo v zvezi z razmerami v bivši Jugoslaviji, ki poziva vse sprte strani, naj se odpovejo uporabi orožja, »da bo mogoče razviti demokratične institucije, zajamčiti pravico do samoodločbe, obvarovati človeške pravice in zaščititi manjšine«. Resolucija tudi vabi vse dežele, naj prispevajo k obnovi držav, ki jih je prizadel konflikt (zlasti Hrvaške) in sicer s konkretnim sodelovanjem na zdravstvenem, socialnem, industrijskem in tehnološkem področju.
Deželni svet o rizičnih
tovarnah in
TRST — Deželni svet je odobril z veliko večino glasov (proti ni bil nihče, DSL pa se je vzdržala) zakon, ki določa pristojnosti deželne uprave pri nadziranju rizičnih industrijskih dejavnosti, takšnih, pri katerih se lahko pripeti hujša nesreča. Po tem zakonu (14 členov), s katerim se bo dejansko izvajal ustrezni odlok republiškega predsednika iz dne 17. niaja 1988, bo lahko Dežela zahtevala od podjetnika, ki hoče pognati rizično dejavnost, izjavo oziroma potrdilo, iz katerega bodi razvidno, da je dotični podvzel vse potrebne ukrepe za preprečitev hujše nesreče ali vsaj za ublažitev njenih posledic. Skratka, pristojna deželna telesa (socialna služba, odbomištva za okolje, industrijo, civilno zaščito in teritorialno načrtovanje ter deželna tehnična delovna skupina) bodo odslej strožje nadzorovala industrijske
alkoholikih
obrate. Ne samo, predsednik deželne vlade bo lahko industrij ca, ki ne spoštuje varnostnih predpisov, tudi kaznoval celo z začasnim zaprtjem tovarne ali posamičnega oddelka.
Skupščina je sprejela tudi listino, ki delno osvaja teze dveh peticij in resolucije DSL, VA, LV, KD in PSI glede finančne podpore ukrepom za pomoč alkoholikom in zasvojenim od mamil. Pristojni odbornik Mario Brancati se je obvezal, da bo Dežela pripravila usmerjeni načrt za uskladitev dejavnosti v prid alkoholikom in mamilašem, ki jih opravljajo deželni centri SERT in razne ustanove ter organizacije; ni pa sprejel predloga, naj bi med prizadete razdelili večje število injekcijskih brizgalk za enkratno rabo, ker da se hoče o tem prej posvetovati s komisijo, ki je zadolžena za vprašanje aidsa.
Firmino Marinig: Sedem občin čedajskega okoliša gre združiti!
ČEDAD — Kakšna bodočnost se piše občinam v beneških dolinah? O tem je tekla beseda na čedajskem srečanju, ki ga je pripravilo kulturno društvo Ana Kulišof. Na njem so sodelovali špetr-ski župan Firmino Marinig, deželna svetovalka Paolina Lamberti Mattioli in videmski pokrajinski svetovalec Giorgio Pozzetto.
Uvodoma je špetrski župan omenil zaskrbljujoči osip prebivalstva v beneških občinah, ki se iz leta v leto bolj starajo. Po zadnjih podatkih namreč več kot 50% prebivalcev presega 60. leto starosti. Ob tem je Firmino Marinig spomnil na hud gospodarski položaj, ki je posledica skoraj popolnega nezanimanja s strani deželne uprave za te kraje. Vse bolj očitno postaja, da je za dobrobit beneških dolin treba ubrati povsem drugačno pot in da jim je treba takoj priskočiti na pomoč. V obratnem primeru, je še ugotovil Marinig, obstaja nevarnost popolnega ekonomskega propada. Zupan se je zavzel, da bi po novem zakonu o krajevnih upravah prišlo do združitve sed-
mih občin čedajskega okoliša (Špeter, Šlenart, Dreka, Srednje, Grmek, Sovodnje in Tavorjana), ki skupaj zmorejo le nekaj nad 7.000 ljudi. O možnosti gospodarskega preporoda teh krajev je govoril Giorgio Pozzetto. Omenil je zakon za obmejna območja in perspektive, ki jih nudi nova stvarnost na Vzhodu, zlasti v Sloveniji in Hrvaškem.
Zaključke je povzela deželna svetovalka in do pred kratkim deželna odbornica Paolina Lamberti, ki se je pritožila nad izbirami deželne uprave, ki je premajhno pozornost posvetila družbenemu in kulturnemu razvoju manj razvitih predelov, med katere sodi tudi Benečija. Tudi Lambertijeva se je zavzela za združitev manjših občin, ki marsikdaj niso kos odprtim vprašanjem, ki se jim postavljajo. Skrb za socialno ogrožene prebivalce ter za ostarele ljudi je v majhnih občinah večkrat vprašljiva, saj te uprave ne razpolagajo s primernimi strukturami in zadostnim finančnim kritjem.
R. P.
Gonano o vezeh z italijanskim tiskom v Istri
TRST Predsednik deželne skupščine FJK Nemo Gonano je sprejel včeraj Ezia Mestrovicha, odgovornega urednika italijanskega dnevnika La Voce del popolo, ki izhaja na Reki in je glasilo italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in Hrvaški. Mestrovich je orisal značilnosti časopisa in dejal, da ta obvešča manjšino tudi o stvarnosti v Italiji in še posebej v Furlaniji-Julijski krajini. Gonano je izrazil razpoložljivost deželnega sveta za sodelovanje na informacijskem področju in dejal, da bodo reški list seznanjali z delom skupščine.
Šesto mednarodno razstavo orodnih strojev bo odprl predsednik deželnega odbora Vinicio Turello
Od danes v Pordenonu Samumetal ’92
Na njej sodeluje do ponedeljka 180 razstavljalcev iz Italije in tujine — Na sporedu tudi 4. salon o poddobavah
V Rovinju bodo orisali zgodovino istrskega ozemlja
PORDENON — Predsednik deželne vlade Vinicio Turello bo odprl danes ob 10.30 v Kongresnem centru pordenonskega razstavišča 6. salon orodnih strojev za obdelavo kovin in 4. razstavo o poddobavah pod skupnim nazivom Samumetal '92. Gre za specializirano prireditev, s katero se tudi začenja letošnja sejemska sezona v Pordenonu, ki pa bo hkrati priložnost za mednarodno srečanje operaterjev in njih skupen razmislek vpričo težav, s katerimi se otepa ta čas kovinsko-mehanska industrija zaradi neprestanega upadanja naročil.
Na razstavi Samumetal bo sodelovalo 180 podjetij in sicer mimo italijanskih tudi iz Avstrije, Francije, Velike Britanije, Nemčije, Španije, Japonske in Amerike, ki bodo zasedla vseh 25.000 kvadratnih metrov pokritega razstavnega prostora in tako izpričala voljo, da prispevajo k ponovnemu uravnovešenju te stroke. Čeprav razstava kot taka ne bo izzvala takojšnjega povečanja v povpraševanju po orodnih strojih, avtomaciji in robotiki tako zaradi zamude, s katero podjetja investirajo, kakor zaradi dejstva, da proizvodnih stroškov ni mogoče takoj prenesti na prodajne cene, pa tudi še zaradi napetosti na finančnem trgu in visoke cene dela v Italiji, no, kljub
vsemu temu si zainteresirani obetajo, da se bo stanje letos vendarle zboljšalo. Samumetal '92 bo potemtakem deloval kot izvrsten termometer, a tudi kot projekcija za vnaprej: v petih dneh se bo pač pokazalo, kakšni časi se pravzaprav pišejo "avtomatizirani tovarni". Prireditelji pričakujejo, da si bo ogledalo razstavo še več ljudi kakor lansko leto, ko so jih našteli več kot 13.000.
Kot rečeno, bo na sporedu tudi 4. salon poddobav, ki bo zajel poseben paviljon. V njem bo razstavljajo nekaj več kot 30 visoko kvalificiranih podjetij iz Furlanije in Veneta. Tudi od te razstave si marsikaj obetajo, saj ne gre pozabiti, da se ta sektor zadnja leta lepo razvija in da je zgoščenih v samo pordenonski pokrajini kar dve tretjini vseh tovrstnih podjetnikov v deželnem merilu.
Danes ob 17.30 bo v kongresni dvorani posvet o možnostih večjega sodelovanja med Italijo in Češkoslovaško na področjih, ki so zapopadena na razstavi Samumetal. Udeležijo se ga tudi direktor praškega urada ICE dr. Luongo, deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro in predsednik pordenonske Trgovinske zbornice Bruno Giust. Samumetal '92 bo trajal do ponedeljka zvečer.
ROVINJ — Jutri in pojutrišnjem, 7. in 8. februarja, bodo imeli v prostorih Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju seminar o zgodovini Istre, ki je namenjen italijanskim šolnikom z istrskega in reškega območja. Na seminarju bo predavalo deset univerzitetnih profesorjev zgodovine iz raznih italijanskih mest.
Spregovorili bodo o prazgodovinskih in poznejših časih do starorimske dobe, srednjega veka in sodobnosti. Kakor je poudaril direktor rovinjskega centra prof. Gi-ovanni Radossi, so se za seminar odločili zaradi tega, ker ni najti o zgodovini Istre nič specifičnega ne v italijanski in niti ne v slovenski ter hrvaški literaturi.
Protest nad izpušnimi plini v Kobaridu vendarle zalegel
KOBARID — Prebivalci Kobarida so se pošteno naveličali vsak dan vdihovati strupene pline iz izpušnih cevi, ki jih sredi mesta Pušča na tisoče videmskih avtomobilistov, ki redno obiskujejo Petrolovo črpalko. Tako zaskrbljujoče stanje, da o možnosti eksplozije ne govorimo, je sicer tudi v Tolminu in Mostu na Soči, Najhuje pa je v Kobaridu, kjer na °beh črpalkah (ena je sredi mesta, druga pred tovarno igel) dnevno točijo bencin kakim 1500 avtomobilistom. Ob koncu tedna Je položaj naravnost dramatičen, saj se Petrolovih črpalk poslužuje
več kot 5 tisoč avtomobilistov, ki zvečine prihajajo z onstran meje.
Večkratni protesti domačinov pa so vendarle zalegli: vodstvo Petrola namerava spomladi preurediti in razširiti bencinski servis pri tovarni igel v Kobaridu, tistega v središču mesta pa bo zaprl. Sicer bodo za potrebe tolikšnega števila avtomobilistov zgradili nov servis in sicer v turistično-zabaviščnem centru pri Frnaži.
Takoj po ureditvi del na Kobariškem naj bi začeli z gradnjo večjega servisa na Dobravah, kjer naj bi preselili mostarsko in tolminsko bencinsko črpalko, (r.p.)
Homo Tirolensis bo ostal »last Južnih Tirolcev«
BOČEN — "Homo Tirolensis", kakor so poimenovali zmrznjeno truplo moškega, ki so ga odkrili pred časom na ledeniku med Južno Tirolsko in Avstrijo in o katerem naj bi poskus s karbonijem 14 povedal, da je star 5.000 let, ostane južnoti-rolska last. To je dejal včeraj predsednik bocenske pokrajinske vlade Luis Durnwalder, potem ko je z rektorjem Univerze v Innsbrucku Hansom Moserjem podpisal dogovor, da bodo študije o truplu usklajevali strokovnjaki omenjene univerze. Raziskovalci bodo s pomočjo ustreznih mednarodnih ustanov tudi določili način, kako najbolje ohraniti ledeniško mumijo.
Preskrba začela posodabljati svojo prodajalno v Dutovljah
DUTOVLJE — Po dolgih letih se je sežansko trgovinsko podjetje Preskrba odločilo, da bo končno preuredilo in posodobilo svojo obstoječo samopostrežno trgovino v Dutovljah. Dela so se pričela 5. februarja in bodo trajala približno dober mesec dni. »Izvajalec gradbenih' del bo Komunalno stanovanjsko podjetje iz Sežane. Predvidena vlaganja znašajo 7,5 milijona tolarjev. S posegom nameravamo popolnoma obnoviti prodajne in skladiščne prostore ter namestiti novo opremo. Prav tako bomo adaptirali naš drugi objekt v Dutovljah in sicer Poslovalnico 93, ki jo bomo uredili za potrebe semenarne,« je med drugim dejal Pavel Buda, vodja delovne enote Maloprodaja Sežana. Začasno se bo trgovina preselila v nove prostore nasproti Krasopreme. Vodstvo Preskrbe se zaveda, da nova lokacija ni ustrezna za domače potrošnike, še zlasti za starejše krajane; je namreč nekoliko izven središča in osrednjega dogajanja v mestu, a druge izbire na žalost niso imeli. Zato se priporočajo za razumevanje in obenem zagotavljajo, da bodo čimprej uredili nove prostore in še nadalje skrbeli za kvalitetno oskrbo prebivalstva.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Včeraj imenovanje dr. Ravallija in dr. Mazzurca
Občino in Pokrajino upravljata komisarja
Uradna predstavitev včeraj dopoldne v Novinarskem krožku
Novonastala »Demokratska liga« se obrača na napredni del Trsta
Predaja poslov v tržaških krajevnih ustanovah. Levo tržaški župan Richetti z dr. Ravallijem, desno predsednik Pokrajine Crozzoli z dr. Mazzurcom
Trst od včeraj upravljata komisarja. To sta podprefekt v pokoju dr. Domenico Mazzurco, ki je prevzel vse pristojnosti pokrajinskega sveta, pokrajinskega odbora in predsednika Pokrajine, in prefekt v pokoju dr. Sergio Ravalli, ki so mu bile poverjene pristojnosti občinskega sveta, odbora in župana.
Pokrajinski svet je bil formalno razpuščen z odlokom predsednika republike, ki ga bo kmalu objavil Uradni list, dr. Mazzurco pa ima uradni naziv izrednega komisarja za začasno upravljanje Pokrajine. Tržaški občinski svet pa še ni bil uradno razpuščen, pač pa ga je tržaški prefekt dr. Sergio Vitiello »suspendiral« v pričakovanju razpusta ter imenoval dr. Ravallija za »prefektovega komisarja« na Občini.
Z obema komisarjema bosta pri opravljanju njunih nalog sodelo-
vala po dva visoka funkcionarja prefekture, in sicer podprefekta dr. Luigi Camerlengo in dr. Pas-guale Vergone na Občini ter pod-prefektorja inšpektorja dr. Fer-nanda Buttolo in dr. Giovanni Volpe na Pokrajini.
Oba komisarja sta že včeraj, takoj po uradnem imenovanju, tudi konkretno prevzela nase delo obeh občinskih uprav. Tako na Občini kot na Pokrajini sta bili namreč kratki svečanosti predaje poslov. Ob tej priložnosti sta se predsednik Pokrajine Crozzoli in tržaški župan Richetti poslovila od svojih sodelavcev ter voščila komisarjema dobro delo. Komisarja bosta ostala na tem mestu do izvolitve novih uprav po občinskih in pokrajinskih volitvah, ki bodo, kot znano, zelo verjetno sredi junija, takoj po zaključku šolskega leta.
V Novinarskem krožku so včeraj uradno predstavili »Demokratsko ligo za Trst«, ki se bo (skoraj gotovo s svojim simbolom) predstavila na aprilskih parlamentarnih volitvah, na katerih računa na izvolitev enega poslanca in morda tudi senatorja. Gre za gibanje, ki združuje pisano tržaško levico (od DSL do zelenih in Orlandove »mreže«) in ki si je zadalo kot glavni cilj korenito reformo politike in tradicionalnih strank, njegov glavni pobudnik pa je dosedanji poslanec DSL VViller Bordon, ki bo nosilec kandidatne liste za poslansko zbornico. Liga je med drugim že dobila politični »blagoslov« najvidnejših vsedržavnih voditeljev DSL (Occhetto bo danes sprejel njene pobudnike), Marca Pannelle in Leoluce Orlanda, v Trstu pa so jo že podprle nekatere vidne javne osebnosti, med temi znanstvenica Margherita Back, univerzitetni profesor Giacomo Costa in kardiolog Fulvio Camerini.
Demokratska liga črpa svojfe življenjske sile iz vsedržavnega gibanja za institucionalne reforme, ki je uspešno izvedlo referendum o eni sami preferenci za poslansko zbornico, njene temeljne programske smernice (predvsem ostra kritika na račun naraščajoče škodljive nadvlade strank) pa spominjajo na Nacionalno ligo, ki jo je svoj-čas predlagal direktor Repubblice Eugenio Scalfari. Da bo politični sistem res odgovarjal potrebam državljanov se bo treba najprej resno lotili reforme volilne zakonodaje, korenito prevetritev pa nujno potrebuje tudi tržaška stvarnost. Trst živi na pritožbah in obtožbah, nima razvojnih projektov in zamuja velike priložnosti,
ki mu jih dnevno ponujajo zemljepisna lega in spremembe v vzhodni Evropi. V programu, ki so ga razdelili novinarjem, je omenjena tudi slovenska manjšina, ki je polnopravni del tukajšnjega tkiva in ki je ne gre samo zakonsko zaščititi, ampak tudi ovrednotiti kot eno izmed nosilk razvoja tržaške stvarnosti.
Ustanovna skupščina novega gibanja, ki zavrača naziv volilnega kartela, bo sredi tega meseca (točneje 14. februarja), takoj zatem bo na sporedu neke vrste ljudsko posvetovanje, na katerem bodo izbrali tri kandidate za poslansko zbornico (po novem se bo lahko oddalo le eno preferenco), predstavitev za senat pa je, kot rečeno, še pod vprašajem. Demokratska liga, ki ima svoj sedež v Ul. Cu-mano 2, se bo sama finansirala, finančne podpore in stroški za volilno kampanjo bodo objavljeni sproti, tako da bo vsem jasno »kdo pije in kdo plača«.
Vsi na levici pa se ne strinjajo z oblikovanjem Demokratske lige. To velja tudi za Stranko komunistične prenove, ki je odklonila vabilo, da se vanjo vključi, češ da gre za zmedeno volilno zavezništvo brez konkretnih političnih usmeritev in programov, »ki bi samo še dodatno zaostrilo spor in huda razhajanja v tržaški levici«. Novoizvoljeni pokrajinski tajnik SKP Giorgio Canciani je s tem v zvezi včeraj objavil dolgo stališče, v katerem polemizira z odločitvijo DSL, da pristane na to pobudo ter hkrati pravzaprav napoveduje, da se bo ta stranka samostojno predstavila na aprilskih volitvah.
S. T.
Predsednik KGS Ivan Sirca o odložitvi razprave za izredne posege na Krasu
Obsodba očitnega kršenja obvez
Vodstvo Kraške gorske skupnosti izraža najglobljo nejevoljo, ker se je v pristojni deželni komisiji zaustavila razprava o zakonskem ossnutku št. 305, ki predvideva izredne posege za Kras. Vest o ponovni odložitvi, dodaja predsednik ustanove Ivan Širca v tiskovnem poročilu, so po nekaj dnevih spremljale nekatere izjave odbornikov Carbone-ja in Barnabe, ki bistveno spreminjajo sprejete obveze zelo jasnega dokumenta, ki ga je podpisal tudi odbornik Carbone, poleg njega pa še dbornik Rinaldi in župan Richetti. Ta dokument in točne obveze nosijo datum že daljnega 13. aprila 1990. Takratni predsednik Biasutti je nadalje garantiral za podpisane sporazume in večkrat uradno izrazil voljo po njegovem spoštovanju, tako glede vsebine, kot glede oblike posegov na Krasu.
Po skoraj dveh letih se torej nahajamo v popolnem nespoštovanju vsebine dokumen-
ta, ki je bil uradno podpisan. Smo pred resničnimi preobrati tiste vsebine dokumenta tudi s strani samih podpisnikov tako deželne uprave, kot tudi tržaške občine. Opažamo -dodaja predsednik KGS -, da se dodajajo novi elementi v razpravo o ukrepu, ki težijo k temu, da bi v bistvu izločili vlogo Kraške gorske skupnosti.
Ponavljamo, da je ta vloga formalno priznana v podpisanem dokumentu, poleg tega pa jo tudi bistveno želijo zainteresirana prebivalstva, ki so prav v Kraški gorski skupnosti individuirale ustanovo, ki bolje predstavlja njihove interese in v kateri se to prebivalstvo prepoznava in v katero zaupa. Tega ni zagotovo mogoče trditi za Tržaško občino, niti na njenem pristojnem teritoriju, ki leži na kraškem področju.
Glede drugega problema, ki zadeva preureditev Gorskih skupnosti na osnovi predpi-
sov zakona št. 142, predsednik KGS opozarja, da omenjeni ukrep še ni na dnevnem redu in da glede neodložljivosti restriktivnih ukrepov obstajajo različna tolmačenja. Poleg tega je deželna delegacija v UNCEM (Vsedržavna zveza Gorskih skupnosti) pripravila svoj predlog o preureditvi, mimo katere -menimo- ne more nobena deželna uprava in v katerem sta izrecno omenjeni položaj Kraške gorske skupnosti in pa potreba, da bi se ohranila v sedanjih dimenzijah kot etnična, zaradi geomorfoloških, gospodarskih, praktičnih in drugih specifičnih razlogov.
Bojimo se, zaključuje predsednik KGS Širca, da poskus o izločitvi vloge Kraške gorske skupnosti narekuje prav zadnja specifičnost, s tem da se z vse večjo protislovensko vnemo v volilne namene osvajajo gesla tržaškega protizgodovinskega, neaktualnega in nazadnjaškega nacionalizma.
Posl. Willer Bordon
M. Budin kritično ocenjuje srečanje Andreotti-Peterle
Na včerajšnji predstavitvi novonastalega političnega gibanja je spregovoril tudi načelnik slovenske komponente Demokratične stranke levice, deželni svetovalec Miloš Budin, ki je rekel, da kot Slovenec pozorno in z zanimanjem spremlja rojstvo Demokratske lige. Znotraj slovenske manjšine je v polnem teku razprava o morebitnih enotnih kandidaturah za parlament, če bo do tega sporazuma prišlo pa je Budin mnenja, da bi moral dogovor najti mesto prav v tem naprednem gibanju. Slovenci se nujno prepoznavajo v demokratičnem in v pozitivnem Trstu, ki gleda z zaupanjem in z optimizmom na odnose s svojim zaledjem, s Slovenijo in Furlanijo ter odklanjajo negativno in zaprto j podobo Trsta, ki jo ustvarjajo tisti, ki med drugim odrekajo slovenski manjšini njene osnovne narodne : pravice.
V svojem posegu se je Budin kritično obregnil ob torkovo rimsko srečanje med Andreottijem in Peterletom, s katerim Slovenci v j Italiji ne moremo biti zadovoljni, j »saj so na njem v zvezi z manjšinsko zaščito prevladala zelo megle-' j na in preveč neobvezujoča stališ- j ča. Očitno ne gre več za politiko j dveh držav ali dveh vlad, ampak za odkrito politiko dveh strank (Andreotti in Peterle sta oba demokristjana), ki očitno soglašata z j zadržanjem, ki ustreza samo bližnji volilni kampanji in jasnim vo- j lilnim interesom KD. To spet do- • kazuje, da tistim, ki vladajo v Sloveniji in v Italiji, trenutno ležijo pri srcu predvsem strankarski interesi, medtem ko manjšina lahko še počaka«, je v svojem posegu še polemično podčrtal Miloš Budin. ;
Upravni svet Instituta za ljudske gradnje odobril predsednikovo poročilo
V proračunu 82 milijard lir izdatkov
S petimi glasovi, dvema vzdrža-
nima in enim nasprotnim je upravni svet tržaškega Avtonomnega instituta za ljudske gradnje (IACP) na zadnji seji odobril proračun za leto '92, ki se izenačuje na vsoti, ki presega 82 milijard lir. Ker institut še ni prejela prispevka iz deželnega sklada, ki jo namenja za redno in izredno vzdrževanje, je dejal predsednik tržaškega instituta Emilio Terpin, je to vsoto določila v 5 milijardah lir, že sedaj pa je znano, da se bo spremenila. Predsednikovo poročilo vsebuje številne važne točke, v prvi vrsti obvezo ustanove, da bo posegla pri deželni upravi, da bi od nje dosegla višje finančne dotacije na osnovi že znanih efektivnih potreb, ki izhajajo iz zastarelosti imovine. Poleg tega vsebuje tudi novosti splošnega interesa. V prihodnosti bo institut zgradil garaže na zaprtih dvoriščih v številnih stanovanjskih kompleksih, da bi odgovoril na vse večje potrebe prebivalstva in da bi diver-
zificiral dejavnosti in ekonomske investicije.
Predsednik Terpin je tudi opozoril, da se prihodki glede stanarin niso občutno povečali v primerjavi s prejšnjim letom ob upoštevanju predvidevanj o prodaji stanovanj, kakor tudi zaradi še neizpeljane izdelave finančnih načrtov. Za prodajo stanovanj IACP predvideva, da bo vnovčil dve milijardi lir, medtem ko je začasno vrednost stanarin ocenila v skoraj 17 milijardah lir.
Kar pa se tiče izdatkov, jih institut največ uporabi za 118 uslužbencev, medtem ko je treba še prilagoditi podatek o vzdrževanju. Pod upravo Terpin-Zigrino so se izdatki za pasivne interese znatno zmanjšali. Od leta '91 namreč beleži stalni aktivni saldo pri denarnem zavodu Banca d ltalia. Prioritetni cilj, ki si ga je zastavil upravni svet IACP, za dosego katerega sta se že obvezala predsednik Terpin in njegov namestnik Zigrino, je torej obnova 3.200 sta-
novanj z denarnimi sredstvi instituta in prispevki deželne uprave. In prav v tej optiki so si tržaški upravitelji ljudskih stanovanj zastavili nalogo, da na otipljiv način "odgovorijo" preko 500 družinam, ki potrebujejo dostojna stanovanja z nizkimi stanarinami.
Važno je tudi nadaljevanje gradbenih del, ki so se začela leta '91 in pa izgradnja novih stanovanj, ki so predvidena v Ul. Moli-no a Vento (84 stanovanj) in v Ul. Ponzianino (41), poleg tega pa obnovo Androne Aldraga (19) in v Ul. Settefontane. V tem letu pa in-stitu pričakuje nov normativ, po katerem ga bodo predvidoma spremenili v ekonomsko ustanovo. Predsednik Terpin je tudi ugotovil, da so se odnosi z deželno upravo, tržaško občino in sindikalnimi organizacijami izboljšali, čeprav, je dodal, je s prvima dvema mogoče storiti veliko več. V razpravi o vseh teh vprašanjih se je oglasilo več članov upravnega sveta instituta.
Finančna družba Finporto bo okrepila konzulenčno dejavnost
Na zadnji seji upravnega sveta je finančna družba Finporto proučila ter soglasno odobrila razvojne načrte in finančna sredstva, ki so za to namenjena. Poročilo in operativni načrt je podal predsednik družbe Alessandro Perelli.
Glede posegov v okviru programskega načrta za triletje 1992-94 o delovanju družbe in poleg že tradicionalne finančne funkcije preko katere Finporto sodeluje in upravlja z mehanizmom delniških partecipacij in dejavnosti, ki so namenjene razvoju prometa v tržaškem pristanišču, je bila poudarjena potreba po okrepitvi konzulenčnih služb v marketinški dejavnosti, torej po okrepitvi vloge, ki jo že občasno opravlja s pozitivnimi rezultati.
Ta departma, je ugotavljal predsednik Perelli, se bo ukvarjal v imenu članov in na račun tretjih o delnicah marketinga in o komercialnih operacijah, ki zadevajo vzhodne države, Brazilijo in verjetno še druge; poleg tega bo skrbel za razvoj oportunosti, s katerimi razpolaga tržaška gospodarska stvar-
nost. Departma bo oblikovan na dveh odgovornih za krajevni sek' tor, s katerima bodo sodelovali zu- j nanji sodelavci iz Madžarske. ČSSR in Ukrajine. Na osnovi skle- ; pa o okrepitvi konzulenčne vlogS 6 družbe Finporto je bilo ugotovlje' , no, da obstajajo zanimivi tržni segmenti, v katere se finančna družba lahko vključi, kot je bilo ugotovljeno že v preteklosti.
Upravni svet je tudi analiziraj rezultate partecipativne dejavnosti v desetletnem operativnem obdobju. Družba je neposredno investirala ali pa nakupila delnice za 3.25o ; milijonov lir -je podčrtal Perelli' poleg tega pa so z njo povezan6 družbe vložile za 40 milijard l’r vrednosti, če izvzamemo kar sta in' vestirala Komercialni center za prodajo na debelo iz Pordenona in Silocaf do Brasil, torej podjetji, k1 I sta bili deležni visoke finančn6 podpore s strani družbe Finporto-Gre torej za vrsto dejavnosti, ki s° jih razvili zasebniki, ki so tak0 omogočili pomenljivo izboljšanj6 in posodobitev tehničnih struktni tržaškega pristanišča.
Na povabilo deželnega vodstva stranke
Danes v našem mestu voditelj DSL Occhetto
DSL za celovitejše reševanje prometnega vprašanja v Trstu
ACT hladno o izmeničnih tablicah taksisti pa so odločno za omejitev
Danes pride na obisk v Trstu vsedržavni tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto, ki bo gost deželnega vodstva svoje stranke. Occhetto bo program političnih srečanj začel z razgovorom z zastopstvom slovenske narodnostne skupnosti, nato se bo srečal z voditelji Italijanske unije in s poslanci italijanske narodnosti v slovenskem parlamentu. Popoldne bo sprejel pobudnike novonastale »Demokratske lige za Trst«.
Pozno popoldne (ob 18.30 v konferenčnin dvorani nekdanje Pomorske postaje) se bo Occhetto udeležil javne skupščine DSL o aktualnih vprašanjih in o volilni kampanji za aprilske politične volitve. Gotovo bo govoril o polemikah v zvezi z »afero Togliatti«, o odnosih s Cossigo in tudi o specifičnih vprašanjih tukajšnje stvarnosti.
Nenehno upada število prehodov preko italijansko-slovenske meje
Število prehodov preko italijansko-slovenske meje nenehno upada: glede na lanski januar je v prvem mesecu letošnjega leta italijansko-slo-vensko mejo v tržaški pokrajini prešlo 27,25 odstotka manj oseb. V obeh smereh je preko mejnih prehodov, ki so v naši pokrajini, šlo približno milijon sedemsto tisoč oseb, medtem ko je januarja lani prešlo mejo več kot dva milijona tristo tisoč ljudi.
Upad prehodov gre predvsem pripisati mednarodnemu osebnemu prometu, saj je s potnim listom mejo prešlo skoraj polovico manj oseb kot leto prej. Točni izračuni pravijo, da se je število »mednarodnih« prehodov znižalo za 48,48%, v absolutnih številkah to pomeni, da je od prejšnjih milijon štiristo tisoč pristalo na dobrih sedem sto tisoč. Glede na lanski pa se je v letošnjem januarju zvišalo število prehodov s propustnico, in sicer za skoraj 5 odstotkov. V lanskem januarju je tako prešlo mejo 920 tisoč prebivalcev obmejnega pasu, letos pa več kot 960 tisoč.
Tudi v Trstu stavka gledališč
Vsedržavni sindikat igralcev je sinoči potrdil, da bodo njegovi člani stavkali v soboto, 8. in v nedeljo, 9. februarja. Zaradi stavke bi tudi v Trstu odpadle že napovedane gledališke predstave: pravzaprav gre za dve ponovitvi Goldonijeve »Modre žene«, ki je na sporedu v gledališču Ros-setti. Vsekakor še obstaja možnost preklica stavke.
Vodstvo Stalnega gledališča Furlanije—Julijske krajine pa zaenkrat sporoča, da imajo abonenti redov »2. sobota« in »2. nedelja« pravico, da si ogledajo predstavo danes in jutri zvečer. Seveda bi si morali prej zagotoviti mesto: če abonenti teh dveh redov ne bodo dobili mesta za ogled »Modre žene«, bo gledališče naknadno sporočilo za kakšno predstavi bi lahko uporabili odrezek, ki jim je ostal zaradi stavke igralcev.
Richettijev občinski odbor si ne bo več belil glave z onesnaženjem zraka v mestu, z uvedbo »izmeničnih tablic« ali s popolnim zaprtjem mestnega središča zasebnemu prometu. Potem ko si je župan v torek na srečanju z izvedenci Krajevne zdravstvene enote spretno umil roke, da si ne bi pomazal svojega volilnega obličja, bo sedaj o vseh teh za zdravje občanov pomembnih vprašanjih odločal komisar Sergio Ravalli, ki ga je včeraj - kot poročamo na drugem mestu - imenoval tržaški prefekt.
Kljub županovemu odhodu ostaja vprašanje onesnaženja zraka še vedno aktualno, in to predvsem med tistimi, ki bi bili ob katerem koli omejitvenem ukrepu — neposredno »prizadeti«.
Pri konzorcialnem podjetju za prevoze ACT sicer niso kdove kaj zaskrbljeni, ker menijo, da uvedba izmeničnih tablic ne bi bistveno vplivala na potek njihovega dela. Podjetje ACT deluje že sedaj ob najbolj prometnih urah s polno paro: zjutraj (do 9. ure) vozi po mestu in okolici kar 238 avtobusov. Rezerva za ojačenje avtobusnega prometa je minimalna, kvečjemu bi lahko prišla v poštev za manj prometne ure. Pri ACT računajo, da bi se z uvedbo izmeničnih tablic avtomobilski promet zmanjšal za največ 20 odstotkov. S tem bi postale vožnje avtobusov v samem mestnem središču bolj tekoče, hitrejše, po mnenju izvedenca ACT, inž. Ezia Morteanija, pa bi se vsa zadeva zapletla v predmestjih,- Ljudje s Krasa, iz Brega, iz Milj bi puščali svoja vozila v predmestjih, tu bi prišlo do prometnega vrveža, kaosa pri iskanju parkirnih prostorov, kar pa bi upočasnilo avtobusni promet za in iz periferije. Izmenične tablice torej niso primerna rešitev. Tudi zato ne, ker premore že skoraj vsaka tržaška družina po dva avtomobila (z lepo možnostjo, da se registrska tablica enega končuje s sodo, tablica drugega pa z liho številko).
Za omejitev prometa se še najbolj ogrevajo tržaški taksisti, kar je — glede na ekonomsko računico povsem razumljivo: krčenje zasebnega prometa bi zanje pomenilo povečanje delokroga. Sedaj vozi po Tržaškem skupno 250 taksijev, to je po en taksi za slabih tisoč prebivalcev. Pri zadrugi taksijev zagovarjajo omejevalne ukrepe z dejstvom, da bi postal s tem promet bolj tekoč in se spominjajo na tiste nedelje iz začetka sedemdesetih let, ko je petrolejska kriza »izsilila« izmenične tablice: takrat si lahko pot od
stadiona Grezar do železniške postaje prevozil v samih osmih minutah!
Taksisti obenem opozarjajo, da je v velikih mestih omejitev prometa prej pravilo kot izjema. V drugih državah so predvidene tudi hude kazni za kršitelje omejevalnih ukrepov. Dežurni pri radijski zvezi zadruge taksistov je omenil dva taka primera: če se pelješ v singapurski City v avtomobilu z manj kot štirimi potniki, plačaš tudi do 300 tisoč lir globe; v Tokiu stane ura parkirnine 45 tisoč lir!
O izmeničnih tablicah je včeraj povedala svoje tudi svetovalska skupina Demokratične stranke levice v tržaškem občinskem svetu. Po njenem mnenju bi bil ta ukrep povsem nezadosten. DSL meni, da bi bilo treba nasprotno vzeti v poštev celotno vprašanje prometa v mestu in parkiranja. Zato se zavzema za razširitev območja, v katerem naj bi bil promet prepovedan ali omejen. DSL obenem predlaga, naj bi posvetili večjo pozornost parkiriščem. Poiskali naj bi parkirne prostore povsod, kjer bi se le dalo: v dvoriščih, v prostorih, ki so bili prvotno namenjeni garažam, a so jih protizakonito spremenili v skladišča in trgovine, v neizkoriščenih conah Starega pristanišča.
O avtobusnem prometu DSL meni sledeče: ceste in pasovi naj bi bili namenjeni izključno avtobusom; z uvedbo takoimenovanih »časovnih vozovnic« naj bi privabili več potnikov; nujna je večja in temeljitejša publicizacija urnikov (na vsaki postaji in na vsakem postajališču naj .bi bili razobešeni urniki posameznih prog, da bi tako uporabniki vedeli, kdaj na avtobus, brez odvečnega čakanja).
Če z vsemi temi ukrepi ne bi uspeli zmanjšati onesnaženja zraka, DSL predlaga popolno ukinitev zasebnega prometa v mestu, ob tem pa tudi omejitev ogrevanja na določene dele dneva. S tem bi tako vsi prispevali k ugodni rešitvi vprašanja, ki je, navsezadnje, pomembno za zdravje vseh.
Svoje ogorčenje nad početjem tržaške občinske uprave je včeraj izrazil tudi Odbor za pravice pešcev, ki meni, da je treba izbirati drugačne poti, da bi zajamčili zdravje občanov, ter poudarja, da ni mogoče rešitve problema prepustiti burji. Zato odbor poziva »resne« tehnike in izvedence v prepričanju, da bodo znali predlagati verodostojne in učinkovite rešitve.
Jutri v Saležu proslava ob dnevu slovenske kulture
Kulturni delavci Rdeče zveze iz Saleža bodo počastili dan slovenske kulture na pristen način, ki se vse bolj uveljavlja v kulturni ljubiteljski sferi. Odločili so se, da predstavijo javnosti zgoniške občine in popularizirajo kreativna Prizadevanja domačih dramskih ustvarjalcev. Jutri prihajajo v goste v društveno dvorano na sedežu v Saležu člani dramske skupine Kraškega doma z Repentabra, ki bodo s pričetkom ob 20.30 uprizorili igro »Kdo je kriv?«, ki bo pod režisersko taktirko Draga Gorupa doživela tretjo odrsko postavitev y zadnjih dveh mesecih. To posrečeno odrsko delo je napisala sa-)Uorastnica Stana Milič por. Lazar iz Repna, ki pa je svoje otroštvo Preživela v Zgoniku in jo torej tudi zgoniška občinska skupnost s Ponosom smatra za svojo. Avtorica Stana nam kot natančna opazovalka družbenih razmerij z izostrenim smislom za humor predstavlja nekaj karakterističnih utrinkov iz družinskega vsakdana in razkriva, kako kvarne in pogubne so kon-Zumistično naravnane težnje v sodobni družbi. Publiki se torej obetu urica pristnega kulturnega užitka. (bs)
Danes od Sv. Ivana do železniške postaje zanimivo tekmovanje Zelenega vlaka za Trofejo želva
Kdo bo v kaotičnem mestnem vrvežu hitrejši: avtomobil, avtobus, taksi, motor ali kolo?
Na stotine učencev in dijakov je včeraj dobesedno navalilo na Zeleni vlak, ki od torka zvečer stoji na peronu št. 9 tržaške železniške postaje. Vlak je prispel v Trst na pobudo Zveze za okolje, da bi tudi v našem mestu opravil vrsto meritev o onesnaževanju zraka in o nivoju hrupa po mestnih ulicah.
Šolarji so si v sedmih vagonih železniške kompozicije ogledali vrsto razstav, dokumentarcev in drugega gradiva o okolju. Medtem sta že začela z delom dva prenosna znanstvena laboratorija, ki služita izvedencem Zelenega vlaka za meritve atmosferskega in akustičnega onesnaženja (na sliki Davorina Križmančiča meritve na Korzu Italia). Strokovnjaki bodo nadaljevali z delom do petka, rezultate večdnevnega dela pa bodo objavili na tiskovni konferenci, ki bo v soboto dopoldne (ob 10.30) v vagonu s konferenčno dvorano Zelenega vlaka.
Medtem je Krajevna zdravstvena enota tudi včeraj objavila izide meritev onesnaženosti zraka v mestu. V torek onesnaženost ni prekoračila dovoljene stopnje ne
v mestnem središču ne v predmestjih.
Zeleni vlak se je zadnjič pomudil v Trstu pred tremi leti. Po takratnih izračunih izvedencev Zveze za okolje je bila koncentracija ogljikovega monoksida v zraku občutno nad dovoljeno stopnjo, medtem ko so v Trstu zabeležili najvišjo koncentracijo svinca v zraku.
Z italijanskim trajektom Sansovino se tudi tokrat vrača v domovino skupina Albancev, ki so skušali pobegniti
Nadaljujejo se poskusi albanskih državljanov, da bi se, tudi brez Ustreznih dokumentov, prebili v Italijo. Zaradi poostrenega nadziranja 1\/ttYinrniH* vseh možnih dostopnih poti, in od teh je morska še posebej vabljiva, pa 1 ▼ XI IC ▼ illVJl 11 <11 Se vedno več takih poskusov izjalovi. S trajektom Sansovino, ki je v torek zvečer spet odplul proti Draču, se v domovino vrača 29 Albancev, ki so imeli ponarejene dokumente. V naše mesto so prišli z istim trajektom, ki jih bo spet prepeljal v Albanijo, iz katere so skušali zbežati.
Sicer pa so trajekti, ki redno povezujejo Trst s Dračem, eno izmed najbolj pogosto uporabljenih prevoznih sredstev, s katerimi skušajo albanski državljani priti do Italije. Prejšnji teden se je večja skupina Albancev skrila med tovor pod palubo, vendar so med vožnjo s kričavem opozorili nase, ker bi se skoraj zadušili. Na svoji zadnji vožnji v Trst pa je trajekt Sansovino imel tudi slepega potnika, ki je že tretjič skušal pobegniti iz Albanije; vendar pa so ga vsakič odkrili, tokrat so ga °b prihodu v naše pristanišče našli agenti obmejne policije.
Včeraj je priplula v tržaško pristanišče trgovska ladja »Profesor Minjajev«, ki ima razobešeno sovjetsko zastavo, njen pravni sedež pa je Odesa. Na njej je noč prej, ko je bila ladja v višini Ancone, zaradi infarkta umrl 58 letni inštruktor Leonid Sergjenko, ki je po rodu iz Ukrajine. V Trstu so truplo umrlega mornarja prenesli na tržaško pokopališče, vendar pa ga bodo v naslednjih dneh po morju prepeljali v Odeso.
Ob teh znanstvenih raziskavah bodo med postankom zelenega vlaka v mestu potekale tudi druge zanimive pobude, s katerimi hočejo organizatorji opozoriti na vprašanje varstva okolja. Že danes dopoldne bodo izvedli tekmovanje za Trofejo želva. Gre za zelo originalno »dirko« na kronometer, pri kateri bodo sodelovali avtomobil, avtobus, taksi, motorno kolo in kolo. S to manifestacijo želijo organizatorji dokazati, da se običajno naj hitrejše vozilo — avtomobil lahko v mestnem vrvežu dokaj klavrno izkaže. Vseh pet tekmecev bo ob 17. uri startalo pri Sv. Ivanu in odpotovalo proti železniški postaji, pri čemer bodo sledili progi avtobusne linije 6.
Drugo, tokrat netekmovalno pobudo bodo izvedli v soboto dopoldne ob 10. uri. Gre za vožnjo s kolesom po mestnih ulicah, da bi tako opozorili javnost na potrebo po cestnih pasovih za kolesarje. Kolesarji bodo startali izpred železniške postaje in se bodo nato za starinskim kolesom iz leta 1870 popeljali po središčnih ulicah. Manifestacije se bodo lahko udeležili tudi tisti, ki nimajo lastnega kolesa. Na Zelenem vlaku imajo namreč kakih 30 koles, ki jih bodo brezplačno posodili tistim, ki bodo zaprosili zanje.
Mladinci SKP zbirajo podpise za ukinitev embarga proti Iraku
Mladinski krožek Stranke komunistične prenove zbira po vsej Italiji podpise pod ljudsko peticijo, ki se zavzema za ukinitev gospodarskega embarga (izjema velja le za orožje) proti Iraku. Podpise zbirajo tudi na Tržaškem, na vsedržavni ravni so peticijo med drugim podpisali že evropski poslanec Euge-nio Melandri, Ernesto Balducci in Dacia Maraini. Podpise za poziv Organizaciji združenih narodov zbirajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah.
6. 2. 1991	6. 2. 1992
Leto je minilo odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Alojz (Gigi) Grmek
Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Silva, sin Sergij, sestra Jolanda in sorodstvo.
Trst, Prosek, 6. februarja 1992
6. 2. 1991	6. 2. 1992
Ob prvi obletnici smrti naše drage žene in mame
Gabrijele Savi por. Briscik
se jo z ljubeznijo in hvaležnostjo spo-minajata mož Pepi in hči Anamarija.
Križ, 6. februarja 1992
Vrsta pobud Kmečke zveze pred bližnjim občnim zborom
Kmečka zveza vabi svoje odbornike na sejo glavnega sveta, ki bo danes, ob 19. uri, na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8/b. Na dnevnem redu bo ocena kmetijskih manifestacij v decembru lanskega leta in doseženih rezultatov, sklicanje občnega zbora organizacije, ki bo zadnjo nedeljo v mesecu marcu, ali prvo v aprilu, po vsej verjetnosti na Opčinah, ter organizacijska vprašanja in razno. KZ vabi svoje odbornike, da se seje udeležijo.
Poleg tega KZ vabi vse interesente, ki se želijo udeležiti vinskega sejma (Fiera vinality 1992, ki bo od 3. do 8. aprila v Veroni), da se zglasijo v njenih uradih. Izlet bo organizirala v sodelovanju s Trgovinsko zbornico v okviru pobud za valorizacijo krajevne vinske proiz-
vodnje. TZ bo namreč finančno in organizacijsko (dala bo na razpolago avtobus) prispevala za postavitev razstavnega stan-da, ki bo namenjen vinogradniškim podjetjem. Kdor bo želel razstaviti svoj pridelek, bo moral prispevati 200 tisoč lir, s seboj pa prinesti 12 ali 24 steklenic vina. Sodelovanje na tem sejmu sodi v okvir pobud deželnega centra za razvoj vinogradništva.
Kmečka zveza vabi nadalje svoje člane na sejem prehrane "Alimenta 1992", ki bo 7. marca v Vidmu in pri katerem so njeni člani že večkrat sodelovali. Tudi to pobudo prireja v sodelovanju s Trgovinsko zbornico. Interesenti naj se zato čimprej javijo v uradih slovenske stanovske organizacije v Ul. Cicerone.
Dva javna natečaja nabrežinske občine
Devinsko-nabrežinska občinska uprava razpisuje javni natečaj za izredno zaposlitev osebja s kvalifikacijo operaterja za skrbstvo han-dikapiranih. Kandidati morajo vložiti prošnjo na navadnem papirju najkasneje do 8. februarja. V njej naj navedejo morebitne strokovne tečaje in delovne izkušnje na področju skrbstva, priložijo pa naj tudi fotokopijo diplome višje srednje šole.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava razpisuje še drugi javni natečaj, in sicer za izredno zaposlitev animatorjev za občinske otroške vrtce z italijanskim učnim jezikom. Tudi za ta natečaj zapade rok za vložitev prošenj 8. februarja. Interesenti za oba natečaja bodo dobili vse potrebne informacije na uradu za osebje devinsko-nabrežinske Občine.
POPRAVEK
Piscu članka o Dorki Sancin je tiskarski škrat žal zamešal tipke. Namesto Mira Sandija je pravilno Ljubomirja Sancina. Za pomoto se Ris opravičuje.
gledališča
razstave
V	TK galeriji razstavlja do 12. t. m. svoje skulpture JO AN MANUEL LLA-CER.
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Cartesius bodo jutri, 7. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke ALIČE PSACAROPULO. Razstava bo trajala do 20. februarja po običajnem urniku.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 10. februarja odprta razstava novozelandskega kiparja Chrisa BOOTHA. Razstavo si lahko ogledate samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A bodo v soboto, 8. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikark OLGE in TATIA-NE RADTCHENKO. Razstava bo trajala do 29. februarja.
Milje - V Občinskem kulturnem centru, na Trgu Republike 4, je do 9. februarja odprta razstava z naslovom »Sioux, stoletnica Wounded Knee". Razstavo je organizirala Fameia Muggesana, pripravil jo je fotograf Giorgio Štern pod pokroviteljstvom občine Milje. Urnik ogleda: 10.30-12.30, 17.30, 19.00, ob praznikih 10.00-12.00.
V	galeriji Fine Art v Ul. della Guar-dia 16 je do 17. t. m. na ogled razstava slikarke ANGIOLE GATTI.
V	galeriji Rettori Tribbio je do 14. t.
m. odprta razstava v spomin na preminulega slikarja GIORG1A MILIA. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob nedeljah 11-13.
Gledališče ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) ponovitev Goldonijeve komedije MODRA ŽENA v izvedbi gledališke skupine A.U.D.A.C. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Predstava je v abonmaju: odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri ob 18. uri bo v gledališču Ros-setti srečanje z interpreti Goldonijevega dela MODRA ŽENA. Vstop prost.
Od 11. do 16. februarja bo na sporedu predstava ČUDEŽNO JABOLKO Nic-holsona v režiji Giancarla Sbragie.V abonmaju odrezek št. 4B. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče VERDI
Operna in baletna sezona 1991/92
V	nedeljo ob 15.30 (red G) bo na sporedu MOJSTRI PEVCI IZ NiiRNBERGA R. VVagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vizioli. Prodaja vstopnic pri blagajni po običajnem urniku.
Vodstvo gledališča obvešča, da se bodo predstave začele točno ob 19. uri, popoldanske pa ob 15.30, razen sobotne predstave (za red S), ki se bo začela ob 16- uri. Priporoča se točnost, ker bo po pričetku predstave vhod v dvorano gledalcem prepovedan in bodo morali počakati do odmora. Predstava traja 4 ure in 55 minut (vključno z odmorom).
La Contrada - Gledališče Cristallo
Ob 15. do 23. februarja bo na sporedu Pirandellovo delo IL GIOCO DELLE PAKTI. Režija Beppe Navello.
Milje - Gledališče Verdi
V	soboto, 8. februarja, bo na sporedu predstava Paola Hendela z naslovom ^ADUTA LIBERA. Predprodaja vstopnic Dri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
kino
ARISTON - 21.00 J.F.K. - Un caso anco-
ra aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner.
EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Hot Shots.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Gll amanti del Pont-Neuf.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Un medico, un uomo, i. VVilliam Hurt.
NAZIONALE II -' 16.45, 22.15 Prova schiacciante, r. Wolfgang Petersen.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Harley Davison & Marlboro man.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.20 Mio pad-re che eroe.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Maledetto 11 giorno che t’ho incontrato, i. Carlo Verdone.
MIGNON - 17.15, 19.45 22.15 II flore del-le Mille e una notte, r. Pier Paolo Pa-solini, □ □
EDEN - 15.30, 22.10 Katerina e lo stallo-ne, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Robin Hood 11 principe del ladri, i. Kevin Costner.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Rapsodia in agosto, r. Akira Kurosawa.
ALCIONE - 17.00, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Yimou.
RADIO - 15.30, 21.30 Sulka's daughter -La figlia di Sulka, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -
18. letom □ □
čestitke
Danes praznuje pri Sedmakovih v Križu nona GABRIJELA 83. rojstni dan. Vsi njeni ji želijo še mnogo zdravih in srečnih let.
od 3. do 7. februarja - TEDEN TRŽAŠKIH BIFEJEV
BIFE

v dobri družbi:
prigrizki, kosila, senduiči, obloženi kruhki in nekaj veselja
TRST - Ul. Torrebianca 41. - Tel. 69324
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 6. februarja 1992
DOROTEJA
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17 -Dolžina dneva 9.56 - Luna vzide ob 8.05in zatone ob 20.19.
Jutri, PETEK, 7. februarja 1992
RIHARD
PLIMOVANJE DANES: ob 4.43 najnižja -27 cm, ob 10.21 najvišja 35 cm, ob 16.39 najnižja -51 cm, ob 23.12 najvišja 46 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,9 stopinje, zračni tlak 1015,7 mb narašča, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Lapel, Michele Prodan, Laura Bologna, Federico Strani, Lorenzo Kostoris, Anna Višintin.
UMRLI SO: 66-letna Amalia Cernaz, 61-letni Giovanni Mangone, 68-letni Adamo Alfieri, 77-letna Genoveffa Severa, 46-letna Marcella VVerthol, 77-letni Glauco Modugno, 45-letna Fulvia Steffe, 80-letna Maria Caterina Caliandro, 87-leni Mario Blagonja, 78-letna Čarobna Marussi, 87-letni Mario Linardon, 77-letni Fortunato Mattiassi, 86-letna Sabina Oblak, 96-letni Gastone Deveglia.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3. do nedelje, 9. februarja 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Fabio Severa 112 (tel. 571088).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Fabio Severa 112, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 (tel. 308248).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita jutri, 7. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na ogled igrice KDO JE KRIV -avtorice Stane Milič - Lazar v izvedbi KD Kraški dom, režija Drago Gorup.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 organizira tudi letos ob Prešernovem dnevu literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade umetnike. V soboto, 8. t. m. bo ob 18.30 v klubovskih prostorih recital literarnih prispevkov v izvedbi gledališkega krožka SKK, razstava literarnih izdelkov in fotografij ter razglasitev imen nagrajencev in nagrajevanje. Vabljeni!
KD Vigred vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v nedeljo, 9. februarja, ob 17.30 v osnovni šoli v Šempolaju. Nastopajo: otroški zborček KD Vigred, pevski zbor Primorsko - Mačkolje in dramska skupina KD Kraški dom iz Repna. Vabljeni!
KD Rovte-Kolonkovec — Ul. Monte Sernio 27; vabi na proslavo DNEVA KULTURE, ki bo v soboto, 15.t.m., ob 20. uri. Gostuje PD DOMOVINA iz Ospa z veseloigro »Vozel«. Priložnostni govor bo imela Marta Ivašič.
SLOVENSKA PROSVETA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
SLOVENSKA BESEDA ’91
Ob Dnevu slovenske kulture 1992
S svojimi najnovejšimi deli bodo prisotni avtorji: Vinko BELIČIČ, Miroslav KOŠUTA, Boris PAHOR, Boris PANGERC, Alojz REBULA, Marko SOSIČ, Zora TAVČAR, Danilo TURK, Sergej VERČ Slavnostni govornik: Filibert BENEDETIČ Sodelujejo: Lučka Počkaj, Marjan Kravos in Livio Valenčič Izbor tekstov: prof. Marija Cenda
Nastopili bodo gojenci iz razreda za komorno igro šole Glasbene Matice v Trstu pod vodstvom prof. Petra Filipčiča
KULTURNI DOM v TRSTU
v nedeljo, 9. februarja 1992, ob 17. uri
koncerti
mali oglasi
RAZPRODAJA od 20% do 70%
3un
KONFEKCIJE Ul. Flavia di Stramare 99 - Zavije - TRST - Tel. 231118
menjalnica
5. 2. 1992
TUJE VALUTE
FIX1NG BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar.....	1193,45	1130.—
Nemška marka.......	752,48	742.—
Frangoski frank....	220,77	218.—
Holandski florint ...	668,42	660.--
Belgijski frank....	36,53	35,50
Funt šterling..... '2157,55	2130.—
Irski šterling..... 2007,60	1980,-
Danska krona.......	194,04	190.—
Grška drahma.......	6,509	6.—
Kanadski dolar.....	1012,40	970.
Japonski jen ........ 9,473	9,20
TIIIF VAIIITF	FIXING BANKOVCI
__ TUJE VALUTE	MILAN TRST
Švicarski frank.....	844,45	832.—
Avstrijski šiling... 106,946	105.-
Norveška krona......	191,69	188.—
Švedska krona.......	206,93	203.—
Portugalski eskudo .	8,735	8.—
Španska peseta ...... 11,932	11,30
Avstralski dolar....	888,15	840.
Jugoslov. dinar .......... —	6,50
ECU................. 1535,70
Slovenski tolar.....	—	14,50
Hrvaški dinar.......	—	12.—
razna obvestila
Societa dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 bo v
gledališču Rossetti nastopil KVARTET FONE’.
Gledališče Miela
V	soboto, 8. t. m„ ob 21. uri: koncert madžarske skupine MAKAM. Vstopnina 15.000 lir.
Auditorium Muzeja Revoltella
V	Avdotoriju bo v ponedeljek, 10. t.. m. , ob 18. uri nastopila Susan ANTHONV v TENTAZIONI DI EVA ob klavirski spremljavi Nataše Kersevan. Vstopnina 4.000 lir. Vstopnice so na prodaj od 17. ure dalje v Avdotoriju Mizeja Revoltella.
NUJNO iščemo skladišče ali prostorno podstrešje, približno 10 kv. m na Krasu. Tel. od 8.30 do 12.30 na tel. št. 361655.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz nemščine in italijanščine. Tel. 228339.
PRODAM po zelo ugodni ceni zaradi iz-brisanja registracije gliserja izven krovni motor selva 80 k.s. electric z vsemi priključki, letnik '89 rabljen eno poletje. Cena 2.500.000 lir. Tel. 327342.
ZA 500.000 LIR prodam opel ascona 1.300 ali ga zamenjam za motorno kolo. Tel. ob večernih urah na št. 826527.
AUTOBIANCHI 112 in fiat 126 v dobrem stanju prodam. Tel. št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
PRODAM A 112 bele barve, 42.000 km, letnik '85. Tel. št. 226207.
PSE PUDLE (barbone) bele barve z rodovnikom prodam. Tel. št. 327214 v večernih urab.
STANOVANJE V CENTRU OPČIN dajemo v najem za urad. Tel. št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri.
IŠČEM žensko za skupno življenje. Tel. št. 422932.
PRODAJAMO mladiče buli -terier (face dawn) odličnih staršev. Telefonirati dopoldne na tel. 226415.
PRODAM Opel Corsa 1200, letnik '89, prevoženih 30.000 km. Telefon 231984.
PRODAM Fiat Uno 60S, letnik '86, v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefon 0481/21065.
PRODAM snežne verige za avtomobil srednje velikosti znamke Konig hitre nastavitve. Telefonirati ob uri obedov na št. 415797.
PEKARNA — slaščičarna išče vestno prodajalko ali vajenko. Tel. 226147.
Slovenski kulturni klub organizira tudi letos ob Prešernovem dnevu literarni, likovni in fotografski natečaj. Mlade umetnike prosimo, da bi izročili svoje izdelke poverjenikom na šolah ali na sedež SKK še danes, 6. februarja. Za katerokoli informacijo se lahko obrnete na prof.co Susič , tel. št. 211551.
SKD I. Gruden in ŠD Sokol Nabrežina sklicujeta jutri, 7. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini.
VI. zimske igre Sklada »Mitja Čuk« bodo v nedeljo, 16. februarja 1992 v Žab-nicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul. 126 vask dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. Informacije po telefonu 212289.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na Prešernovo proslavo, na kateri bodo podelili 17. priznanja Mladi oder in razglasili izid 20. literarnega natečaja Mladike. Govoril bo prof. Tomaž Pavšič, predsednik komisije za kulturo in kulturno dediščino pri poslanski zbornici Slovenije.
prispevki
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
V	spomin na Emo Kerševan darujeta Rita in Franc Brus 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na drago prijateljico Eme Kerševan darujeta Anica in Milan Udovič 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Emo Kerševan daruje Zdenka Šavli 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Antonio Mesar vd. Briš-čik daruje Mario in Geta Milič 50.000 lir za Dom-spomenik NOB v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Vide Tomadin daruje Anica Ferluga 10.000 SKD Bar-kovlje.
Ob 6. obletnici smrti drage mame Mile Suban darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za Skedenjsko PD I. Grbec.
Ob 1. obletnici smrti Ani Pertot darujeta mož Karlo in sin Štefi z družino 80.000 lir za ŠD Kontovel in 80.000 lir za FC Primorje.
Ob 7. obletnici smrti dragega Alexa daruje nono Mirko 20.000 lir za KK Adria.
V	spomin na pok. Marijo Škerla vaj daruje družina Orel 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob vplačanju članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev: Helena Scaffioli-Demianello 20.000 lir, Alma in Aleksij Pertot 10.000 lir, Roza Grgič 5.000 lir, Laura Parovel 10.000 lir in Milan Bol-čič 15.000 lir.
Ob 30. obletnici smrti drage mame Jo-sipine Dekleva darujeta hčerki 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Ivana Breclja daruje Danilo Lupine 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Ivana Breclja daruje Ser-gio Paulina 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Antona Gašperšiča daruje Rina Alzetta 50.000 lir za Sklad Otona Berceta.
V	spomin na Emo Kerševan in na prof. Ubalda Vrabca darujeta Alma in Stojan Pertot 20.000 lir za MPZ Milan Pertot.
V	spomin na Učinega in Nadinega .očeta Antona Gašperšiča daruje Ida z družino 50.000 lir za Sklad Otona Berceta.
Adalgisa Biekar daruje 20.000 lir za Kulturno društvo I. Grbec.
Modra Rinzner 20.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Jeruzalemo Alfeo in Sabino Oblak daruje Modra Rinzner 20.000 lir za KD I. Grbec.
r
Wmm
Celoletna
Mesečna
200.000 lir
23.000 lir
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik
200.000	lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala
276.000	lir.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/rn Zl i št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.
Goldonijevo delo v Rossettiju in prav kmalu tudi v Verdiju
Še do nedelje (9. februarja) bo na odru gledališča Rossetti Modra žena (La moglie saggia), komedija Carla Goldonija iz leta 1752, torej iz nadvse plodnega leta 16 komedij. V režiji Giuseppeja Patronija Griffija se na odru zvrsti galerija zanimivih likov: naslovna junakinja Rosaura, na pogled mila, preprosta in pohlevna žena, v resnici pa zvita in odločna ženska (v interpretaciji Annemarie Guarnieri) spada z bolj poznano krčmarico Mirandolino med Goldonijeve razumne in zdrave meščane, ki na koncu prekosijo izprijene plemenitaše; (ne dovolj) zvito markizo Be-atrice igra izvrsta Ilaria Occhini, grofa Ottavia pooseblja Luciano Virgilio, ob njih so še Giovanni Crippa kot Brighella, Anna Gualdo kot Corallina in Franco Mezzera kot Pantalone, preračunani trgovec in Rosaurin oče; k razgibanosti dogajanja veliko prispevajo tudi služabniki, ki stalno ponavljajo, kako so zvesti gospodarjem, vendar jih izdajo ob prvi priložnosti.
Jutri zvečer ob 18. uri bo prav tako v gledališču Rossetti že običajno srečanje z igralci na temo Poklic igralca. Udeležili se ga bodo protagonisti Goldonijeve komedije, ki prihajajo iz različnih šol in izkušenj.
V gledališču Verdi se medtem nadaljujejo reprize Nurnberških mojstrov pevcev, hkrati pa so se že začele vaje radoživega Goldonijevega Campiella, za katerega je glasbo komponiral Wolfa-Ferrarija. Opera bo zaživela na sceni pokojnega slikarja Virgilia Guidija ob režiji Paola Trevisija. Ddirigent bo Dalmatinec Niksa Bareza, eden največjih strokovnjakov za italijansko opero v dobi po Verdiju. Diskografska hiša Ricordi bo opero tudi posnela in ju izdala na cedeju, ker doslej še ni na razpolago dobre sodobne plošče.
Po 20 letih
sklad mitje čuka
jelka cvelbar
napoved stavke v gledališčih
RIM — Ker so nadaljevanje pogajanj za obnovitev delovne pogodbe gledaliških delavcev odnesli do 11. februarja, ko naj bi bilo prvo srečanje obeh strani, je vsedržavni sindikat gledaliških uslužbencev CGIL, CISL UIL napovedal dvodnevno stavko za soboto in nedeljo. Stavkati bi morali igralci, tehniki in vsi drugi gledališki delavci.
Zadeva se je zaostrila ob izjavah gledaliških vodstev, ki vseskozi poudarjajo težavnost trenutka in težnjo po naraščanju plač uslužbencev. Sindikati pojasnjujejo, da je sporna samo minimalna dnevna plača, ki znaša trenutno 54.000 lordo oz. 37.000 lir z odtegljaji. Druga osnovna zahteva je spoštovanje tedenskega počitka, ki ga jamči ustava. V večernih urah he prišla vest, da je UNAT-AGIS pripravljena na takojšnje nadaljevanje pogajanj, saj bi dvodnevna stavka ob koncu tedna hudo prizadela organizatorje prireditev.
Morda velja opomniti, da je bila zadnja stavka gledaliških delavcev pred več kot dvajsetimi leti -v sezoni 1968-69.
Umrl je
Vittorio Gelmetti
FIRENCE — Včeraj je zaradi infarkta umrl glasbenik Vittorio Gelmetti. Rodil se je v Milanu leta 1926, a kulturno se je navezoval na Rim. Spadal je med najmarkan-tnejše avantgardne avtorje 60. in 70. let. Napisal je glasbo za veliko predstav Carmela Bene j a, uglasbil je poezije mnogih avtorjev in glasbene kulise za brate Taviani.
Otroci, gibanje in šport
(foto Križmančič)
Sleherni otrok pride na svet z lastno stopnjo gibalnega elana. Otrok bo tekal, skakal in razgrajal. Toda stanovanja so slabo izolirana, zelene površine potresene s pasjimi iztrebki, ceste pa nevarne. Mnogi otroci sploh ne morejo več kar tako enostavno na sveži zrak, kakor smo to počenjali včasih. In tako ostajajo raje v stanovanju, gledajo televizijo ali poslušajo kasete.
Ko pridejo v šolo, morajo samo sedeti in seveda postanejo še pasivnejši. Za pouk telovadbe, karšnega poznamo predvsem na naših osnovnih šolah, pa bi ne mogli reči, da je na zadovoljivi stopnji. Tako torej ne sme dalje, svarijo predvsem športni zdravniki, kajti vsaj 20 odstotkov otrok ima motnje v krvnem obtoku, nad 30 odstotkov šolarjev je nad idealno telesno težo, vsaj 50 odstotkov pa bremenijo vedenjske motnje.
Vsak tretji otrok težko koordinira svoje kretnje, kar pomeni, da ne zna harmonično in brez izgube dragocenega časa izvajati gibov. Nič ne pomaga namreč, če se je otrok nekoč naučil teči, kajti telo v rasti potrebuje nenehno vadbo mišic, tako da se same mišice, kosti in drugi organi lahko ustrezno razvijajo. Če bomo mišice vedno uporabljali zelo varčno, potem se ne bodo razvile. Mišice bodo ostale neprožne, srce in krvni obtok pa bosta občutljiva ob najmanjšem naporu.
Nenehno sedenje pa lahko poškoduje tudi hrbtenico. Kajti otroški sklepi potrebujejo tako obremenitev, ki se
večkrat menjuje. Poleg tega je zaradi mirovanja celotno telo bolj dovzetno za infekcije vseh vrst. Hkrati pa prihaja zaradi predolgotrajnega sedenja do motenj v prebavi, med spanjem in do živčnosti. Če ob takih pojavih poskrbite, da se bo otrok veliko gibal, potem boste opazili, da te motnje počasi zginejo. Torej gibanje in zato tudi šport odlično učinkujeta ne le na telo, pač pa tudi na duha. V tem so imeli stari Latinci prav.
Tudi sami se lahko prepričamo o tem, če gledamo otroka med gibanjem. Kako so ponosni, ko jim kaj uspe, kakšno ugodje jim nudi brcanje žoge z drugimi.
Pri športu se otroci sočasno učijo, kako živeti z drugimi, z njimi sodelovati, biti previdni, varovati soigralce, spoštovati pravila, sprejemati poraze in pravilno vrednotiti zmage. Potemtakem razvoj telesnih sposobnosti ni izguba časa za duševno rast. Mnogi zdravniki so mnenja, da je za tiste učence, ki ne sledijo pouku kljub temu, da so normalno inteligentni, boljši v popoldanskih urah šport kot pa dopolnilni pouk.. Hkrati pa specializirani zdravniki opažajo, da so dobri športniki velikokrat inteligentnejši od svojih nešportnih vrstnikov. Seveda to ni pravilo, Vendar je vsem lahko razumljivo, da se možgani veliko bolje prekrvavijo pri osebku, ki se veliko giba. Ta boljša prekrvatitev pa vpliva na boljšo koncentracijo in s tem pripomore k večji vztrajnosti.
To še ne pomeni, da bo iz vsakega otroka zrazsel nov Pele ali nova Monika Seleš, kajti v športu imajo pomembno vlogo tudi tisti, ki se ne uvrščajo v samo špico. Tudi na to moramo pomisliti, da ne bi prezgodnje uvajanje v agonizem in preuranjena prenapetost našemu odraščajočemu otroku prej škodila kot koristila. Nič pretiranega ne iščimo torej v športu, marveč čisto normalno razvijanje otrokovega nagnjenja k gibanju. To mu bo koristilo vse do odrasle dobe, ko bo moral sam skrbeti za ohranjanje svoje gibalne sposobnosti.
Prav zaradi tega so najbolj priporočljivi tisti športi, ki jih človek lahko izvaja skozi celo življenje, recimo plavanje, kolesarjenje ali hoja in tek. Seveda pa obstaja še cela vrsta možnosti, ponekod pa tudi posebej opremljeni kraji za rekreacijo otrok in odraslih.
Seveda bo takrat, ko si bomo tudi po naših šolah lahko omislili gibalno vzgojo tudi kot rekreacijo, ko bo torej poskrbljeno za prostor in opremo za naše otroke, taka vzgoja vplivala tudi na mentaliteto tistih, ki so sedaj še otroci. Morda si lahko obetamo v prihodnosti drugačen pristop k bivalnosti: ne le kot goli agonizem, pa tudi ne kot nekaj, kar je v vzgojnoizobraževalnem procesu lahko zanemarljivo.

	
	it lili	I	■h
			
{ RAI 2			
današnji televizijski in radijski sporedi

[j |

a:
RAI 1
|	^ RAI 3
6.55 Aktualno: Unomattina
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Gospodarstvo
10.25 Nanizanka: Ellen Bur-stin Show U.00 Kratke vesti
11.05	Dok.: Nel mare degli antichi (3. del)
11.55	Vreme in variete Piace-re Raiuno, vmes vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroški variete
15.00	Aktualnosti: Primissima, 15.30 Cronache italiane
16.00	Mladinski variete: Big!
17.35	Odprti prostor
17.55	Iz Parlamenta in vesti
18.05	Variete: Occhio al bi-glietto
18.20 TV film: Gli anni dell'-ineubo (dram., 4. del)
19.35	Aktualno: Una storia 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Variete: Creme Caramel
(vodijo Pippo Franco, O. Lionello, Pamela Prati) 22.45 Dnevnik
23.00	Aktualno: Evropa
24.00	Dnevnik in vreme
0-	30 Danes v Parlamentu 0.40 Tenis: turnir ATP
1-	30 Rubrika opolnoči 2.00 Nočni spored
7.00 8.45
9.00
10.00
11.50
11.55 13.00
13.20
13.25
13.50
15.35
17.25
17.35
17.55 18.05
18.20 19.10 19.45 20,30
22.20
23.15
23.30
0.20
0.25
0.30
Nanizanke in risanke Ne samo o kmetijstvu Dokumenti: Immagini dellultramondo Film: Segreto di stato (kom., VB 1950)
Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik - ob trinajstih Gospodarstvo Rubrika: Nonsolonero Nad.: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara Rubrika o lepoti, Kronika v živo, Diogenes Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Bellitalia Glasba: Rock cafe Športne vesti Nanizanka: Miami Vice Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Film: Chi protegge il testimone (krim., ZDA 1987, r. Ridley Scott, i. Tom Berenger)
Boks: Galvano-Gimenez (SP v supersrednji kat.) Nočni dnevnik Košarka (pokal prvakov) Vreme in horoskop Glasba: Rock cafe Film: Uomini e filo spi-nato (vojni VB 1971)
11.30	Rubrika o telovadbi
12.00	Krožek ob 12. (vodi Romano Battaglia)
12.05 Kratke vesti iz Milana
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: II far da se, 15.15 Anatomia di un restauro
15.45	Šport: hokej na kotalkah, 16.05 Pianeta calcio - tedenski pregled amaterskega nogometa, 16.25 namizni tenis
17.00	Popoldan na 3. mreži
17.45	Pregled tujega tiska in televizije: La Rassegna
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Piero Chiam-bretti - II portalettere, 20.05 Blob
20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Samarcanda (vodi Michele Santoro)
23.30	Dnevnik
23.35 Aktualno: On-off
24.00	TG3 Posebnosti
0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Filmske novosti
1.20 Variete: Fuori orario
2.10	Nočni spored
r Žr TV Slovenija 1	[	[~p^ TV Koper
8.50 Video strani
9.00 Zimski počitniški program: Palčki nimajo pojma (4. del), Zlati dež, 11.00 Poročila, 11.05 film Zaupno poročilo o stripu (dok., ZDA)
12.30	Video strani
14.25	Napovednik
14.30	Športna sreda
16.25	Poslovne informacije
16.30	Poročila
16.40	Slovenska kronika
16.50	Spored za otroke in mlade: nan. Superbabi-ca, 17.15 Živ Žav
18.10 Svetovalno^ izobraževalna oddaja: Že veste
18.45	Risanka
18.50	Napovednik
19.00	Žarišče
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05 Nanizanka: Razrednik
20.30	TVariete
21.30	Aktualno: Tednik
22.20 Dnevnik
22.40	Vreme in šport
22.45	Poslovna borza
22.55 Napovednik
23.00	Sova, vmes nadaljevanki Drobne stvari in Cel-lini (biog., It. 1989, r. Giacomo Battiato)
0.20 Video strani
13.00
14.00
16.00 16.10
17.00
17.30
18.30 18.50
19.00 19.25
20.30
21.10
23.20
Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti RAI - Vzgojna oddaja TV Novice
Otroški program: Čarobna svetilka, vmes Superbook in nanizanka Družina... recimo ji tako Intervjuji: Protagonisti Nanizanka: Swat Studio 2 Odprta meja Dnevnik - Vsedanes Nadaljevanki: Rayano-vi, 19.45 Amandoti Aktualno: Meridiani Glasbena odd. v živo: Juke box, vmes dnevnik RAI - Vzgojna oddaja

TV Slovenija 2
15.25
17.40
18.00
19.00
19.25
19.30
20.05
20.35
23.20
Sova, vmes nan. Krila, nad. Drobne stvari in-Glasba skozi čas Euroritem (34. del) Regionalni programi Videolestvica Napovednik TV dnevnik RAI Gospodarska oddaja Umetniški večer: film Vohun in dokumentarec Yutel

CANALE5
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.30	Nan.: Arnold, 9.00 Aliče 9-35 Film: II grande campione
(dram., ZDA 1949, r. Mark Robson, i. Kirk Douglas, Marylin Maxwell) L50 Kviz: 11 pranzo e servito 1 (vodi Claudio Lippi) ž-40 Variete: Non e la RAI . (vodi Enrica Bonaccorti) N.00 Dnevnik TG 5
4.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone
. (obe vodi Marta Flavi) 6.00 Otroški variete: Bim 1R bum bam in risanke 8-00 Kviza: OK il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bonom n giorno)
4U.00 Dnevnik TG 5 •25 Variete: Striscia la noti-7n zia
■40 Kviz: Telemike (vodi Mike Bongiorno)
. '15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show,. vmes (24.00) Dnevnik TG 5 15 Striscia la notizia •30 Nočni spored
8.00
10.30 10.55
11.45 12.20
13.30 13.40
13.45
18.00
18.30 19.05 19.10
20.30
22.40
23.40
2.10
Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita Kviz: Čari genitori TG 4 vesti Nad.: Stellina Otroški variete TG 4 vesti
Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.45 Se-nora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.20 Cris-tal, 17.20 Febbre d amo-re, vmes TV 4 vesti Variete: Ceravamo tan-to amati
Kviz: Gioco delle coppie Rubrika o lepoti Nad.: Dottor Chamberlain, 19.30 Primavera Film: Il grande odio (dram., ZDA 1988, r. Gre-gory Nava, i. William HUrt, Timothy Hutton) Variete: Buonasera Film: Il jolly e impazzito (dram., ZDA 1957, r. C. Vidor, i. F. Sinatra) Spored non stop
6.30	Odprti studio
7.00 Otroška varjete: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky, 9.30 Chips, 10.30 Ma-gnum P J.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.15 Variete: Mondo Gabib-bo
15.00	Nanizanke: La bella e la bestia, 16.00 Magnum P.I. - Uno sbirro per ami-co, 17.00 A-Team - La ter-za eta, 18.00 MacGyver -La valle dei veleni
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport
19.35 Kviz: Il gioco dei nove
20.30	Film: Nessuno ci pub fer-mare (kom., ZDA 1980, r. Sidney Poitier, i. Gene Wilder, Richard Pryor)
22.45	Nanizanka: Andy & Norman - Una tantum
23.45	Film: U2 - Rattle and Hum (glas., ZDA 1988, r. Phil Joanou, 2. del)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Nočni spored
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Happy end
16.30	Film: I marciapiedi della metropoli (dram., 1938, i. Vivien Leigh, Charles Laughton)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Le rocambo-lesche avventure di Robin Hood
20.30	TV film: Matrimonio a rischio (i. Silvia Pfeifer, 2. del)
22.00	Film: Il rompiballe... rompe ancora (kom., Fr. 1970, r. Gerard Pires, i. Lino Ventura)
ZDA 1979, i. Karen Black)
16.50 Rubrika: Ženska TV
18.30	Nan.: Matlock
19.30	Sportissimo '92
20.00 Vesti: TMC News
20.30	Kviz: No zapping!, vmes film Ouattro tocchi di campana (vestern, ZDA 1971, r. Lamont Johnson, i. Kirk Douglas, J. Cash)
22.30	Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti)
23.35 Vesti: TMC News
23.55 Rubrika: Snežni planet 0.40 Film: Il ventaglio bianco (pust., Hong Kong 1980) 2.20 Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
TMC
8.30
11.00
11.45
12.30
13.00
14.00 14.35
15.00
Nanizanke: Batman, I giorni di Brian, 10.00 Ai confini delLArizona Nad.: Vite rubate Variete: A pranzo con Wilma
Nanizanka: Get Smart Dnevnik iri šport Variete: Ottovolante Risanke: Snack Film: Confessioni di una donna poliziotto (dram.,
10.45	Telefriuli non stop
14.00	Dok.: San Francisco
16.00	Kratke vesti
17.00	Ena rastlina na dan
18.00	Kratke vesti
18.05 Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: Una piccola citta
20.00	Rubrika: Belo & Črno
21.30	TV film: Tre anni (dram., r. S. Nocita, i. G. Brogi)
22.45	Nočne vesti
23.15 Rubrika: Led in sneg
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 8.40 Orkestri; 9.00 Evergreeni; 9.30 Beležka; 9.40 Dvajset minut z...; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 D. Fei-gel in njegovi spisi; 11.50 Melodije; 12.00 Škozi tančico molka; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Naša pesem: Učiteljski zbor iz Tolmina; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Spoznajmo Slovenijo; 15.50 Orkestralna glasba; 16.00 Mi in glasba: skupini Vox Hesperia in Spectrum; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.00 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 14.30 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17.00; 18.30 Varnostna kultura; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd, horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna;
13.45	Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Jazz glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Maline-ja,- 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
17.30	The story of...; 21.00 Radio ga ga.

Proti črtanju slovenščine napovedujejo priziv na TAR
V Sovodnjah ne bodo izvajali določil tako okrnjenega statuta
Zavrnitev norm občinskega statuta o rabi slovenščine je bila glavna točka razprave na predsi-nočnji izredni seji občinskega sveta v Sovodnjah. Po polemični potezi, s katero so si občinski svetovalci z županom na čelu nataknili "nagobčnike" in tiho protestirali proti prepovedi rabe slovenščine, se je seja nadaljevala s poročilom župana Vida Primožiča. Navedel je vrsto pobud, ki jih je uprava že izvedla v prejšnjih dneh: pisma naj višjim oblastem Italije in Slovenije, srečanje s SKGZ in županoma drugih dveh slovenskih občin na Goriškem, povabilo predsedniku Cossigi, naj v petek obišče tudi Sovodnje, tisk protestnega lepaka, ki ga bodo objavili v prihodnjih dneh. Župan je tudi navedel solidarnostne izjave pobratene Občine Škofja Loka, Nove Gorice, proteste izjave in politične pobude slovenskih izvoljenih predstavnikov oz. strank. Napovedal je, da namerava uprava ob podpori kolegija petih odvetnikov ubrati pot sodnega priziva zoper sklep nadzornega organa.
V razpravo so nato posegli številni svetovalci. Savina Cotič (iz protesta je govorila samo 'v slo-
venščini tako kot drugi svetovalci za njo) je ugotovila, da je bila slovenščina doslej samo tolerirana, sedaj, ko so skušali uzakoniti njeno rabo, pa se je vse zrušilo. Opozorila je na nedoslednosti v ravnanju nadzornih organov, ki jim je "ušel" dvojezični naziv občine oz. so svoj čas odobrili strošek za prevod statuta, nato pa črtali veljavnost slovenskega besedila. Vprašala se je kako naprej in ali ima sploh smisel ostati v občinskem svetu, če bi obveljala prepoved slovenskega poslovanja.
Načelnik SSk Branko Černič je bil užaljen in zaprepaščen. »Država se do nas obnaša podlo«, je dejal, »saj je prepoved rabe materinega jezika za človeka največja žalitev«. Predlagal je odločne akcije (manifestacijo na Travniku in če potrebno v Rimu) in skupne korake vseh treh slovenskih občin, če bo v Doberdobu in Štever-janu prav tako zavrnjena pravica do rabe slovenščine. Vsekakor je treba zamrzniti izvajanje tako okrnjenega statuta. Pozval je tudi k enotnosti vseh slovenskih komponent v boju za naše pravice.
»Takemu statutu se odpovedujemo«, je z njim soglašal podžu-
pan Igor Petejan. Skupaj s prizivom na Deželno upravno sodišče bo zato občina zahtevala tudi suspenzijo veljavnosti okrnjenega statuta. Delno je bil optimist, ker je prepričan, da taka popolna zaprtost do naših zahtev ne bo mogla obveljati, četudi realistično ne moremo pričakovati zadovoljive globalne zaščite. Prav zato pa bi morali Slovenci s postopnim izbo-jevanjem pravic na posameznih področjih obiti ovire, ki danes preprečujejo odobritev globalne zaščite.
Načelnik Občinske enotnosti Zdravko Kuštrin se je strinjal z ostrimi protestnimi izjavami in potrebo po postopnem uresničevanju vseh možnih oblik zaščite. Zavrnil je prenagljene ali emotivne korake in menil, da morajo slovenski upravitelji prav v teh težkih trenutkih ostati na svojem mestu in seveda nadaljevati s slovenskim poslovanjem.
V razpravo so posegli še drugi svetovalci in iznesli podobna mnenja. Po dveurni razpravi so nato soglasno odobrili protestno resolucijo z zahtevo po odpravi storjene krivice, ki jo je v imenu odbora predložil župan.
Italijanskega predsednika vabijo tudi v Sovodnje
Cossiga jutri v Gorici na srečanju s Kučanom
Predsednika republike Italije in Slovenije Francesco Cossiga in Milan Kučan se bosta jutri ponovno srečala v Gorici tri mesece po zgodovinskem snidenju na meji med obema Goricama (na sliki). Postanek Cossige v Gorici naj bi tokrat bil krajši. Prihod je napovedan ob 18.15. Sledilo bo enourno srečanje s Kučanom in sprejem goriškega župana Tuzzija, že ob 20. uri pa naj bi se Cossiga odpeljal v Videm. Nekateri pričakujejo, da bo nepredvidljivi predsednik opravil "skok" tudi na županstvo, kjer je bivši župan Scarano dal vklesati na ploščo njegovo frazo o »italijanski in strpni Gorici«. Po drugi strani so za obisk (ali vsaj sprejem) zaprosili tudi upravitelji Občine Sovodnje, da bi predsednika seznanili z nedopustno prepovedjo rabe slovenščine in zahtevali njegov poseg za odpravo krivičnega ukrepa.
Jutri odprtje razstave o besednem ustvarjanju Slovencev na Goriškem (1981-91)
V 10 letih smo objavili več kot sto knjig
Dan slovenske kulture bomo letos Slovenci v Italiji posvetili našim besednim ustvarjalcem. Slovenska bededa '91 je namreč naslov recitala, ki ga Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete prirejata v nedeljo v Gorici (podobni prireditvi bosta v prihodnjih dneh tudi v Trstu in Čedadu) v počastitev našega kulturnega praznika. V letu samostojnosti slovenske republike, v letu vojne agresije in letu mednarodnega priznanja Slovenije so zamejski pesniki in pisatelji potrdili, da je slovenska beseda veliko bogastvo naše kulturne stvarnosti. Kar petnajst avtorjev je namreč v tem letu izdalo pesniško zbirko, roman, esej ali drugo literarno zvrst.
Prav zaradi tega bogastva so prireditelji osrednjih proslav sklenili, da bo letošnji dan slovenske kulture namenjen pisani besedi. Goriška proslava bo kot rečeno v nedeljo ob 17. uri v Katoliškem domu, kjer se bodo predstavili občinstvu Aldo Rupel, Dorica Makuc, Ljubka Šorli, Branko Marušič, Rafko Dolhar, Alek-sij Pregare, Ace Mermolja, Jožko Kragelj in Zora Saksida. Še bolj kot o nedeljski proslavi, h kateri se bomo še povrnili v prihodnjih dneh, pa bi spregovorili o razstavi Besedno ustvarjanje na Goriškem v desetletju 1981-91, ki jo ZSKD in ZSKP pripravljata v sodelovanju z Ljudsko knjižnico Damir Feigel. Razstavo bodo
odprli jutri, 7. t.m., ob 17. uri v Katoliškem domu.
Razstava bo ponudila vpogled na nesluteno bogastvo besednega ustvarjanja med Slovenci na Goriškem. »Pri izbiri gradiva za pregled desetletnega slovenskega ustvarjanja na Goriškem«, pravi predsednica odbora knjižnice Damir Feigel prof. Nadja Marinčič, »smo upoštevali skoraj izključno literaturo, ki je izšla v tem prostoru in je delo avtorjev, ki so v tem desetletju bili živ del tega prostora. Nismo na primer upoštevali avtorjev, ki so po rodu Goričani, a v teh letih niso doživljali tukajšnjega kulturnega utripa, po drugi strani pa smo vključili od drugod priseljene ustvarjalce, ki so se aktivno vključili v ta prostor. Kljub tem omejitvam smo zbrali več kot sto del, ki so izšla v samostojni knjižni obliki. Poleg tega bomo na razstavi predstavili še študije o naši domači zgodovini in prisotnosti v teh krajih -semkaj sodijo na primer zborniki in brošure ob poimenovanjih šol, obletnicah društev in podobno -, pregled periodike v upoštevanem desetletju. Poleg knjižne ustvarjalnosti, ki smo jo kolikor mogoče skušali predstaviti v celoti, smo zbrali tudi nekaj razprav in študij, ki so izšle v obsežnejših zbornikih. V kratkem času seveda ni bilo mogoče zbrati vseh, za vsaj delni pregled pa smo se odločili tudi z namenom, da spodbudimo avtorje, da bi posredovali knjižnici zadevno gradivo.«
Več kot sto slovenskih knjižnih del v desetih letih na Goriškem je vse pozornosti vreden podatek. »Tudi nas same je presenetil tolikšen obseg knjižnega ustavarjanja«, pravi prof. Marinčič. »Ko slediš sprotnemu dogajanju, ne dojameš vsega bogastva celote. Prav zato je razstava priložnost, da pravzaprav sami odkrijemo, kolikšna in kako raznolika je naša besedna ustvarjalnost. Med posameznimi zvrstmi zasledimo številne pesniške zbirke, nekaj esejistike, mladinsko literaturo, številne prevode, študije in razprave o umetnosti, zgodovini, družbenih in drugih temah ter kar nekaj izvirno sestavljenih šolskih učbenikov. Manj je dramskih tekstov in pripovedništva, kar je tudi razmisleka vreden podatek, če se spomnimo na preteklost, ko je bila z Bevkom, Feiglom, Budalom in drugimi pisatelji ta zvrst na Goriškem močno prisotna. V zadnjem obdobju očitno več izpovedujemo kot pa pripovedujemo.«
Prav glede na zadnjo ugotovitev naj bi razstava bila tudi spodbuda možnim avtorjem, da bi obnovili tradicijo slovenskega pripovedništva na Goriškem. Mimo tega pa bo ta prvi tako celovit pregled domačega slovenskega besednega ustvarjanja gotovo presenetil obiskovalce s količino zbranega gradiva in otipljivo pokazal, da smo Slovenci na Goriškem živa in aktivna skupnost, ki imamo in želimo marsikaj povedati tudi s pisano besedo.
Jutri 1. pokrajinska konferenca o mladinski politiki na Goriškem
Licia Morsolin tajnica SKP Stanko Maligoj predsednik
Jutri popoldne bo z začetkom ob 15. uri v sejni dvorani pokrajinskega sveta 1. pokrajinska konferenca o mladinski politiki. Prireja jo pristojno pokrajinsko odbor-ništvo, ki ga vodi dr. Mirko Spaz-zapan, v sodelovanju z Goriško krajevno zdravstveno enoto, deželnim odborništvom za socialno skrbstvo, občinskimi upravami na Goriškem, kakor seveda tudi v sodelovanju z mladinskimi organizacijami in združenji. Glavni namen tega srečanja je ugotoviti, kakšen je pravzaprav današnji položaj mladih na Goriškem, in na tej osnovi tudi oblikovati temeljne smernice za koordinirano mladinsko politiko v naši pokrajini.
Program konference predvideva, da bodo udeležence pozdravili predsednik Pokrajine Gino Sacca-vini, izredni upravitelj KZE Vitto-rio Piša, šolski skrbnik Ugo Man-nini in deželni odbornik Carmelo Calandruccio. Sledilo bo uvodno poročilo odbornika Spazzapana, ki bo ob koncu posveta tudi povzel sklepe, nakar bodo govorili še dr. Amatucci s šolskega ministrstva, deželni šolski skrbnik prof. Otta-
vio Čorbi, ravnatelj toksikološke službe KZE dr. Bernard Spazzapan in konzulent mladinske agencije tržaške pokrajinske uprave Save-rio Marzliak. Sledila bo splošna razprava, v kateri se bodo lahko oglasili predstavniki krajevnih uprav in predvsem mladi.
Po petih letih proces zaradi zasedbe šole
Jutri se bo na goriškem sodišču pričel proces proti skupini bivših dijakinj in dijakov, ki so 18. decembra 1986 zasedli znanstveni licej Duca degli Abruzzi v Gorici. Ob tem nam je nekdanji član dijaškega kordinacijskega odbora Stefano Na-politano posredoval daljši zapis, v katerem izraža začudenje, da sodna oblast čuti za potrebno na takšen način postopati proti skupini bivših dijakov. Res je, pravi Napolitano, da so obtoženci pred petimi leti zagrešili napako, a upoštevati je treba, da je tedaj Italijo zajel val protesta študentov in šolnikov, kakor tudi, da so obtoženci postavljali nekatere probleme mladih, do katerih so bile tedaj krajevne uprave gluhe.
Stranka komunistične prenove je uredila svoje organe tudi na Goriškem. V ponedeljek je politični odbor izvolil prvo redno pokrajinsko vodstvo. Za politično tajnico je izbral Licio Morsolin iz Tržiča, za predsednika Stanka Maligoj a iz Podgore, poleg tega pa je izvolil še ožji operativni odbor.
Goriška SKP je ob tem izdala daljše tiskovno poročilo, v katerem izraža predvsem zadovoljstvo, da se je z izvolitvijo rednega vodstva zaključil proces reorganizacije komunistov tudi na Goriškem. Na tak način je dokončno propadel poskus Occhetta in drugih, da bi zbrisali komunistično prisotnost v Italiji. SKP nadalje napada volilno reformo, za katero se ogrevajo »Segni, Occhetto in Confin-dustria«, češ da bi šlo za »zakonsko goljufijo«. Poleg tega izjavlja, da se sedanja volilna kampanja odvija v »ozračju protidemokratične nezakonisti«, bodisi zato, ker obstoječi režim pristransko uporablja sredstva množičnega obveščanja, kot naj bi dokazoval primer Togliattijevega pisma o italijanskih vojakih v SZ, ki ga SKP smatra za ponarejenega, bodisi
zato, ker predsednik republike Cossiga protiustavno posega v politično življenje. »Sam obisk senatorja Cossige v Gorico in Porčinj se uokvirja v ta kontekst,« piše v poročilu, »zaradi česar goriški komunisti vabijo senatorja Cossigo, naj kot vsi govori v osebnem imenu in ne v imenu italijanskega ljudstva. SKP nadalje izjavlja, da noben njen predstavnik z javnimi funkcijami ne bo stopil v stik s senatorjem Cossigo.«
Pridržana prognoza za motorista iz Tržiča
V	Ul. 3. armata v Tržiču se je včeraj malo pred 18. uro težko ponesrečil 31-letni motorist Maurizio Gregorin iz Tržiča, Ul. Bisontini 10. Zaradi poškodbe na glavi so ga prepeljali na Katinaro, kjer so ga sprejeli v nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
V	Podgori sta včeraj okrog 14.30 trčila avtomobil in vojaški jeep. Pri tem sta se_ ranila 43-letna Milena Radetič iz Ščednega in 20-letni vojak Vincenzo D'Andretta iz Torina. Zdravila se bosta po 10 dni.
Nocoj v Gorica kinema
Irska mladina in soul glasba
Irski film režiserja Alana Par-kerja »The commitments« je nocojšnja ponudba Kinoateljeja v sporedu Gorica kinema. Predvajali ga bodo ob 20.45 v kinu Vitto-ria. Kot v mnogih prejšnjih filmih (»Saranno famosi«, »The wall« i itd.) je Parker tudi tokrat uspešno spojil glasbo s filmom in spregovoril o mladih v delavski četrti Dublina. Duša mladih, ki živijo v četrti Northside, je polna soula. Angleški rok je imperialističen, cuontry mušic je otročja, jazz je intelektualističen. Suol pa je ljudstvo, katoliški duhovnik, ki ljudi rock'n'roll, katoliška mati, ki igra violino.
Rajonski svet o šoli v Štmavru
Rajonski svet za Pevmo, Oslavje ; in Štmaver bo na jutrišnji seji vzel v pretres vprašanje namembnosti nekdanje osnovne šole v Štmavru. Gre za poslopje, ki že več let ne služi prvotnemu namenu, ki pa bi ga bilo mogoče uporabiti v drugačne namene v korist skupnosti. Seja bo ob 20. uri v prostorih osnovne šole J. Abram v Pevmi.
j razna obvestila
SPD Gorica - smučarski odsek priredi v nedeljo, 16. februarja, društveno tekmovanje, ki bo veljalo tudi za podelitev trofeje Renco Faganel. Društvo bo oskrbelo tudi avtobusni prevoz. Prijave do 13. t.m. v trgovini Baucon.
______________kino________________
Gorica
VITTORIA 20.45 Gorica kinema: »The commitments«. Režija Alan Parker.
CORSO 17.00-22.00 »Nightmare 6, la fine«.
VERDI 18.00-22.00 »Hot shots, madre di tutti i film«.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Sposa ingorda«-Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 20.00 »Pleše z volkovi«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Vrnitev v Piavo laguno«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine — Trg sv. Frančiška 4 tel-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, ul. Fratelli Roselli 23 tel. 410340.
__________pogrebi_____________
Danes ob 13. uri Maria Vattolo vd. Ma' garotto iz splošne bolnice v Moš; 06 13.15 Aurelio Braidotti iz splošne bolnic6 prav tako v Moš.
V okviru letošnje operne sezone v gledališču Verdi
Nadvse prepričljiva postavitev Wagnerjevih Mojstrov pevcev
Opera Nurnberški mojstri pevci zavzema v VVagnerjevem opernem opusu posebno mesto. V svojih prvih konceptih zasnovana kot »komična« opera z močnimi satiričnimi poudarki, je v dokončnem izoblikovanju v bistvu ljudska narodna opera s preciznim lokalnim in zgodovinskim ozadjem, opera iz resničnega meščanskega življenja, daleč od vsakih težkih mitov, ki označujejo pretežni del VVagnerjevih oper, predvsem pa njegov Nibelunški prstan. V glasbenem oziru je to opera s kombinacijo sonatne in simfonične tehnike, grajena na izredno bogati arhitektonski dramaturški strukturi, v kateri se kontrapunktistična melodična linija, nakazana v celoti že v prologu, pne v enovitem loku skozi vsa tri dejanja dobre štiri ure trajajoče zgodbe. V glasbeno sporočilnem smislu, izhajajočem iz vsebine zgodbe, pa so Nurnberški mojstri pevci dejansko v določenem smislu VVagnerjev avtobiografski odnos do nemške nacionalne glasbe in glasbene kulture, v katerem se kaže njegova na-klonjenost novim tokovom, čeprav v okviru povezovanja tradicije z novim v fuziji enega z drugim. Nosilec novega v nacionalni glasbi je v operi kandidat za vstop v korporacijo »mojstrov pevcev« mladi vitez VValther von Stolzing, nosilec konservatizma je »cenzor« korporacije Beckmes-ser (karikirana poosebljenost VVagnerjevega dunajskega kritika Hanslicka), posrednik z očitno naklonjenostjo novemu, vendar zvest tradiciji, pa ugledni ljudski poet in čevljar Hans Sachs, ki je v tem smislu tudi osrednja zgodovinska osebnost Niirnberga 16. stoletja.
Postavitev Niirnberških mojstrov pevcev na oder - tako v glasbenem kot scenskem oziru -zahteva zaradi instrumentalnih In vokalnih razsežnosti na eni in
izrednih dimenzij v organiku orkestra, zbora in mas na drugi strani, izjemen finančni in organizacijski pa seveda umetniški napor, v čemer je tudi razlog, da se to, kot sicer tudi druga Wag-nerjeva operna dela, na italijanskih odrih ne pojavlja tako pogosto, predvsem pa ne v nemškem izvirniku, ki daje izvedbi nedvomno pristnejši značaj. Tudi v tržaškem Verdiju so bili Mojstri pevci poslednjič uprizorjeni pred 26 leti in še takrat v italijanščini, kot tudi vse prejšnje postavitve, začenši od tiste v dalj-njem letu 1902.
Pričakovanje za tokratno izvirno postavitev v Verdiju je bilo zato razumljivo zelo veliko in to pričakovanje je bilo tudi izdatno poplačano, kar gre vodstvu Verdija nedvomno v čast. Uspelo mu je namreč zbrati vrsto odličnih nemških pevcev-solistov za nosilce vseh glavnih vlog, pridobiti nemškega dirigenta, sicer v Trstu že poznanega Michaela Luiga, ob njih pa vključiti v zaokroženo in dovolj homogeno delovanje še vrsto italijanskih pevcev v manjših, vendar ne nepomembnih vlogah, režijo, zbor, sceno in kostume pa zaupati italijanskim mojstrom, kot so mladi režiser Stefane Vizioli, zborovodkinja Ine Meisters, scenograf Ulderico Ma-nani in kostumograf Roberto Sgarlata. Omeniti je še treba, da so Verdijev zbor glasovno izdatno okrepili člani budimpeštan-skega zbora Honved Ensemble.
Rezultat skupnega angažiranja vseh je bil na moč prepričljiv, kajti neglede na izenačenost solistov na visoki vokalni ravni, je celotna predstava bila ubrana na vseh ravneh, vodena z jasnim režiserskim konceptom v smiselnem razporejanju tako statičnih kot zlasti množičnih prizorov ob koncu vsakega dejanja z ustreznim poudarjanjem satiričnih aspektov zlasti v pojavi cenzorja
Beckmesserja in na sceni, ki je dokaj verno ambientirala kraj in čas dogajanja, v glasbenem oziru pa vodena s prav tako dognanim doziranjem ogromne zvočne tipično »wagnerjanske« mase, ki (razen .delno v prologu) kljub VVagnerju priljubljenih trobil, nikjer ni preglašala odra, prej se je smiselno prilagajala in celo občutljivo podrejala vsebinskim aspektom odrskega dogajanja. Priznanje za to gre seveda dirigentu Michaelu Luigu. Podobno velja za okrepljeni zbor.
Med solisti je po glasovni kompaktnosti in pojavnosti izstopal VVolfgang Probst kot poet-čevljar Hans Sachs, pevec velike glasbene kulture in vokalne razsežnosti. V vlogi mladega viteza VValtherja von Stolzinga se je predstavil tenorist Janes 0'Neal, pevec čistega, prodornega in skrbno obvladovanega glasu. Eva, Pognerjeva hčerka, je bila sopranistka Susan Anthony, izkušena interpretka VVagnerjevih ženskih vlog, z zanesljivim obvladanjem pevske tehnike. V drugi edini ženski solistični vlogi se je mezzosopranistka Conzia De Mola kot Evina guvernantka Magdalena, lepo ujemala z nemškimi pevci. Od ostalih vlog je treba posebej omeniti pomemben glasovni delež Hansa Georga Moserja kot Veita Pognerja, baritonista Franza Josefa Kappel-manna kot »cenzorja« Sixtusa Beckmesserja in Larsa Magnus-sona kot Sachsovega čevljarskega vajenca Davida, ne da bi s tem hoteli prezreti deleža vseh ostalih »mojstrov pevcev« in drugih v mozaični celoti.
Ideja o simultanem projiciranju besedila v italijanščini nad odrom, ki bi se lahko vnaprej zdela kot motilni element pri zbranem poslušanju muzike, se je navsezadnje pokazala kot koristna za lažje razumevanje dogajanja.
j. k.
Zanimanje za slovensko literaturo
Nad praznim trgom bdi neonska luč s prezgodnjim, še modrikastim utripom in piše, da iz presušenih pljuč življenje odteka hip za hipom...
Izposodili smo si verze Miroslava Košute, začetek Poezije Goldonijev trg pod večer, ki se je pojavila Pfed nedavnim v reviji Literarni noviny, da bi spregovorili prav o tej praški reviji, ki izhaja v nakladi 17 tisoč izvodov in v obsegu 16 strani. O njej je v Knji-Zevnih razgledih (Delo) pred tednom dni pisal Franti-Sek Benhart, ko je podal pregled češkoslovaškega dnevnega in periodičnega tiska ter nanizal nekaj te-Zav in stisk prenasičenega knjižnega trga.
František Benhart je slovenski literaturi naredil deinalo uslug. Prav ob koncu preteklega leta je ista revija še v »stari« verziji objavila njegov prevod no-
vele Prikazovanje Draga Jančarja, pred dvema tednoma (tedaj že samostojna revija) gloso o knjižnem izboru slovenske zamejske poezije založbe Aleph. Ob koncu januarja se je pojavil feljton O Terstu a poezii in v njegovem sklopu tudi prevod zgornje Košutove poezije. Prevajalska vnema Františka Benharta nedvomno spodbuja zanimanje za Slovence in slovensko literaturo, to zanimanje pa potrjuje tudi podatek, da sta Tomaž Šalamun in Svetlana Makarovič januarja imela na praškem radiu polurni oz. četrturni spored. Poezije Makarovičeve je dopolnjevalo celo pritrkavanje slovenskih zvonov. Za dopolnilo naj še navedemo, da je bil Benhart proti koncu leta 1991 deležen nagrade Literarnega sklada za izredno prevajalsko dejanje - prevod Jančarjevega Galiota.
Pesnik besede, ljubezni, zemlje in človeka...
Pri založbi Bulzoni izšla v italijanščini Moja kratka večnost Cirila Zlobca
Berlinski zid je zrušen, blokovska antinomija Vzhoda in Zahoda tudi, Cossiga je obiskal priznano Slovenijo, na Apeninskem polotoku se je lani v založništvu vendarle povečalo število prevodov iz slovanskih književnosti, toda izid slovenskega avtorja v Dantejevem jeziku pri neob-robni, večji italijanski založbi je kljub temu še zmeraj dogodek, redkost, vredna zapisa.
Zgodilo se je lani pod konec leta pesniku, pisatelju, esejistu, prevajalcu in politiku Cirilu Zlobcu. Pri znanem založniku Bulzoniju iz Rima, ki se lahko ponaša z zajetnim katalogom vsakršne literature, od znanstvene do humanistične, največ še univerzitetne, je namreč izšla knjiga La mia bre-ve eternita (Moja kratka večnost), tretja Zlobčeva pesniška zbirka v italijanščini. Lično, z jedkanico Vladimirja Makuca oplatničeno antologijo sta urednika Giuseppe Bellini in Sergio Zoppi uvrstila v prestižno zbirko svetovne poezije Dal mondo intero... (S celega sveta), kjer se je Kosovelov rojak in potomec znašel v družbi npr. Apollinaireja, Nerude, Atwoodove in Renarda. Po dveh uglednih književnih nagradah ter italijanskih natisih del I ritorni sul Carso (1984) in Vicinanze (1987) je zdajšnji cvetober Zlobčevih verzov, nastalih med leti 1950 in 1990, ponovno potrdilo avtorjeve zraščenosti s sosednjim kulturnim prostorom. A kako se mu razodeva v tejle zaokroženi, 167 strani obsegajoči zbirki? Pesnik besede, ljubezni, zemlje in človeka, takšen se primorski rojak iz Poni-kev razkriva italijanskemu bralcu. V zbirki La mia breve eternita, ki je doslej najpopolnejša romanska prevodna pokušina avtorjevega opusa, so namreč razpoznavni domala vsi osnovni toposi Zlobčeve umetniške izpovedi. Če sta prva in druga samostojna italijanska objava ponujali v branje predvsem »kraškega«, v zemljo, žensko in besedo zagledanega Zlobca, Orfeja kamnitih dalj, ljubezenskih bližin in neizrekljivosti, nam tole delo - po zaslugi knjižno doslej neobjavljenih prepesnitev - osvetljuje še nove razsežnosti Zlobčeve verzifikacije: ontološko iskanje bivanjskega smisla (Kaj sem?, V vse smeri zaiti), grozo pred prašno ne-znatnostjo življenja (Soba), grebež vase, sestopanje v nemočna prostranstva človeških samot (Vmes) ali hevristično
uvidenje večnosti v minljivi begoti trenutka (Moja kratka večnost). Od homerskega nekdaj klasične teme (in svetlobe) poezije...
Tudi v italijanski preobleki se jih Zlobec loteva s kraško skopim, ko kamen izbrušenim izrazom, ki asonira intimnemu vsebinskemu iskanju Resnice v neštetih jedrih avtorjeve pesniške konsistence. Zlobčeva beseda, ljubezen, zemlja ali njegov človek postajajo tako domači tujejezičnemu sosedu po zaslugi številnih, a med seboj tekstovno ubranih prevajalcev Kratke večnosti. Poitalijanili so jo - ob levjem deležu Arnalda Bressana -tudi Dante Maffia, Jolka Milič, Luciano Morandini, Ubaldino Sampaoli, Giacomo Scotti in Sergij Šlenc. Stilno resda raznorodno, vsak pač v skladu z lastno prevajalsko poetiko, toda s pomočjo uredniškega izbora vendarle podrejeno organski strukturi zbirke.
Založba pa je poskrbela še za dodaten, skorajda detektivski mik: zaradi nenehne prisotnosti izvirnika je bralcu omogočena tudi primerjava večje ali manjše uspešnosti posameznih jezikovnih presaditev. Ob tolikšni filološki pozornosti preseneča zavoljo stilnih nerodnosti obrobna, a bralcu informativno dragocena malenkost: prevod avtorjevih biobibliografskih podatkov na hrbtni strani knjige. Zagotovo ga ni »zagrešil« priznani italijanski pesnik in esejist Giacinto Spagnoletti, ki je za Kratko večnost prispeval sugestiven, intuicijsko bogat in literarnokritiško pronicljiv esej o Cirilu Zlobcu ter o njegovem pesništvu, ki da je »presenetljivo celostno iskanje resnice v času splošnega hinavstva in laži«, pa tudi »čisto svojevrstna nujnost v sklopu sredozemske poezije«. Nov dokaz torej - kolikor bi bil sploh še potreben -, da kulturna, literarna Italija globoko ceni in pozna Zlobčev verz. Morda zaradi tiste montale-jevske zgoščenosti v njem, morda zaradi ungarettijevske zapisanosti besedi ni naključje, da je Ciril Zlobec ob Kosovelu najbolj prevajan slovenski pesnik v italijanščino.
In če o dnevu sklepamo po zori, se najbrž ni bati, da bi podobna usoda ne doletela še drugih slovenskih avtorjev. Za našo čim manj kratko večnost v Goethejevi »deželi citron«...
MIRAN KOŠUTA
Knjigi zunanjega ministra Rupla posvečeni slovenski samobitnosti
_________________pismo uredništvu______________
Zadnja beseda o rojstvu Tržaškega okteta
LJUBLJANA — Po načelu, da je železo treba kovati, ko je še vroče, se Zadnje čase, na slovenskem knjižnem trgu, vse bolj pojavljajo knjige, posve-.ene slovenski samobitnosti, slovenstvu ipd. Zadnji dve knjigi, posvečeni ®niu vprašanju, sta izšli izpod peresa slovenskega zunanjega ministra Di-atRrija Rupla: obe je istočasno izdala založba Kres, predgovor za prvo -lovenstvo kot politično prepričanje je napisal predsednik parlamenta ranče Bučar, za drugo - Slovenska pot do samostojnosti in priznanja pa Mllan Kučan.
Knjiga Slovenstvo kot politično prepričanje je izbor najbolj znanih teo-atskih prispevkov, ki jih je Rupel v zvezi z vprašanjem slovenstva napisal l shedine prejšnjega desetletja do danes. V knjigi najdemo intervju za ■ e°grajsko revijo Duga iz leta 1986 (intervju je takrat imel velik odmev, saj ,6 sProžil živahno debato o mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji) in več ?aljših prispevkov, objavljenih v Novi reviji in Delu. Najbolj znana je študi-ra Odgovor na slovensko narodno vprašanje, ki je izšla v 57. številki Nove ve^ije leta 1987. Prispevke dopolnjujejo dnevniški utrinki iz preteklega leta, katerih avtor prikazuje diplomatske misije v tujini, pa tudi domača doga-ania, začenši s strankarskimi spori in trenjem med njim in predsednikom ade Peterletom.
(j Druga knjiga prinaša Ruplova politična razmišljanja od leta 1989 do ahes in odseva prelomna dogajanja na slovenskem političnem prizorišču: j^ anovitev prvih opozicijskih političnih organizacij, volitve in plebiscitar-0 izrekanje za samostojno državo leta 1990, ne nazadnje dejansko državno , aiostojnost. V njej obnavlja prehojeno pot v teh treh letih: od predavanj, nUlh je imel kot gost ZSMS in SZDL, do odgovornih strankarskih in vlad-3 funkcij. Poseben poudarek namenja razmerju Slovenija-Evropa, torej Prašanju, ki bo še nekaj časa gotovo v ospredju polične razprave v novo-Stali državi.	IVAN VOGRIČ
Spoštovano Uredništvo, k rojstnemu datumu Tržaškega okteta bi radi pripomnili naslednje: prijatelj Rudolf Žagar pravilno razlikuje med jubilejnim letom in jubilejno sezono. Tržaški oktet se je ustanovil (ga je ustanovil Žagar) februarja leta 1970. Ena od vrlin in posebnosti prve zasedbe je bila med drugim ta, da se je Tržaški oktet še isto leto, ko je bil ustanovljen, predstavil občinstvu s celovečernim koncertom (v Nabrežini, 20.12.1970). O tem »podvigu« je bil v javnosti že večkrat govor in je tudi pismeno dokumentiran. To pomeni, da leta 1969 Oktet formalno še ni obstajal.
Naša živa želja je bila, da bi 20. obletnico proslavili 20. decembra 1990 s celovečernim koncertom (celo v Nabrežini) , ker pa je bilo spričo okoliščin, ki so medtem nastale, objektivno nemogoče. Tako smo vse preložili na jubilejno sezono 1990-91. Vendar je pri vsem tem bistvena letnica 1990; da je bila sezone 1990-91 jubilejna, pa drži kot pribito, kot tudi nesporno drži, da je
bila sezona 1970-71 prva v Okteto-vem delovanju.
S sprejemom pri Kučanu (6. decembra 1991) pa je Tržaški oktet simbolično »kronal« svoj jubilej in ne zaznavamo v tem nikakršnih potvorb rojstnega dne Tržaškega okteta. Glede spisa prof. Radola je očitno, da gre za pomoto.
V članku v Cartellini pa gre za samosvojo interpretacijo avtorice članka, interpretacijo, ki je s formalnega gledišča oporečna, vsebinsko pa se bistva Oktetovega poslanstva dotakne v smeri, v kateri se le-to ves čas, odkar Tržaški oktet obstaja, tudi odvija.	Tržaški oktet
* * *
Datumi, ki jih navaja prijatelj Rudi Žagar, o ustanovitvi Tržaškega okteta, sploh niso sporni in sem jih sam v svojem pisanju o Oktetu v preteklosti večkrat navajal. Iz njegovega pisma, objavljenega v PD 29. jan. t.l. pa je očitno, da mojih zadnjih poročil o proslavljanju Ok-tetove 20-letnice, predvsem pa poročila o sprejemu pri predsedniku Re-
publike Slovenije Milanu Kučanu v Ljubljani, ni bral dovolj pozorno in ravno v tem je, tako sem prepričan, izvor nesporazuma. V tistem poročilu sem zapisal med drugim, da je »Tržaški oktet svojo jubilejno 20. leto sklenil v decembru« (1991) in še, da se »Tržaški oktet ob zaključku svoje 20-letnice...«
Dejstvo je namreč, da je Tržaški oktet z obiski pri županih tržaških občin začel proslavljanje svoje 20-letnice že v letu 1990, da pa je iz razlogov, ki jih prijatelj Rudi kot Oktetov ustanovitelj in član vse do junija 1990, dobro pozna, bil primoran proslavljanje podaljšati v sezono 1990/91 (v sezono prvega javnega nastopa) in še dlje v leto 1991, vključno z osrednjim jubilejnim koncertom v gledališču Miela junija 1991, in proslave skleniti s sprejemom pri predsedniku Kučanu dec. 1991 oz. še z zadnjim javnim koncertom na Štefanovo 1991 v Forni di Sopra. In samo o tem sem pisal, ne pa o datumih formalnega nastanka Okteta, ki so mi po skoraj desetih letih življenja z Oktetom, dobro znani.«	Jože Koren
Olimpijski komite Slovenije član MOK
COURCHEVEL — Olimpijska komiteja Slovenije in Hrvaške sta 171. in 172. polnopravni član Mednarodnega olimpijskega komiteja. Tak sklep, kot poroča tudi ljubljansko Delo, je sprejelo 87 navzočih članov (od 93) tega najvišjega telesa svetovnega športa že prvi dan svojega 98. zasedanja. Tako je tudi dokončno potrjeno, da lahko Slovenija in Hrvaška s samostojnima reprezentancama sodelujeta na vseh olimpijskih prireditvah (vštevši Albertville in Barcelono 1992) in seveda uživata prednosti članstva v MOK s hkratno obveznostjo, da spoštujeta vsa njegova pravila.
O sprejetju OKS in HOO ni bilo razprave, saj je bila ta formalnost opravljena v okviru točke ' poročilo o delovanju izvršnega komiteja". Prav tako so potrdili dogovor o enotnem nastopu držav nekdanje SZ v Albertvillu. Polemika pa se je razvila ob predlogu predsednika MOK J. A. Samarancha, naj bi v prihodnje sam izbral dva člana MOK. Toda tudi ta predlog je bil sprejet - z le petimi glasovi proti. Zelo ugodno je bilo tudi finančno poročilo, saj je olimpijsko gibanje v obdobju 1989-1992 zaslužilo
dve milijardi dolarjev. Zasedanje MOK se bo končalo jutri.
Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan je ob novici z zasedanja MOK čestital slovenskim športnikom za vključitev v MOK, ki je ena najuglednejših svetovnih organizacij in je kot prva med njimi priznala Slovenijo za polnopravno članico. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Kocijančič pa je dejal, da je bila novica sicer pričakovana in posledica vse dosedanje dejavnosti in dogovorov, kljub temu pa pomeni veliko priznanje slovenskemu olimpizmu in Sloveniji. »Sprejem v MOK je razlog za veselje in zadovoljstvo. Zdaj so naši športniki pred nastopi v Albertvillu in Barceloni razbremenjeni še ene skrbi in bodo lahko res zagnano merili moči z najboljšimi na svetu,« je še dodal.
Povejmo še, da bo na bližnjih igrah v Albertvillu zastopanih 64 olimpijskih odborov. Svojo udeležbo je sicer odpovedala Portugalska (imela je enega predstvnika v alpskem smučanju, vendar se je še ta poškodoval), zato pa je vskočil Swasiland, ki bo prav tako imel enega zastopnika. Vseh tekmovalcev bo skupno 2.030.
Vsa tri italijanska moštva uspešna v Kovačevem pokalu
V polfinalu ScavoM - Gear
Vsa tri italijanska moštva v Korače-vem pokalu, Scavolini iz Pesara, Clear iz Cantuja ter II Messaggero iz Rima, so se uvrstila v polfinale košarkarskega pokala Korač. Iz nadaljnjega tekmovanja pa je kljub sinočnji zmagi izpadel Zadar, in sicer zaradi slabše razlike v koših.
V sinočnjem povratnem četrtfinalnem srečanju je II Messaggero z 80:72 (41:38) premagal pariški Racing, proti kateremu je sicer slavil že v gosteh, vendar le s točko razlike (70:71). Pri rimski peterki je največ točk dosegel Avenia (30), Niccolai jih je zbral 15, Radja in Mahorn pa po 12. Pri gostih so bili najuspešnejši Dubuisson (24), Shamsid-Deen (18), Fields (17) in Oc-cansey (8).
Clear, ki se bo v polfinalu pomeril s Scavolinijem, je v Vitorii v Španiji z 87:77 premagal tamkajšnji Taugres (prva tekma 86:73)
Brez posebnih težav si je mesto v polfinalu priboril tudi Scavolini, ki je francoski Cholet odpravil s 100:89 (49:42), potem ko je zmagal že v prvi tekmi (78:74). Pri Scavoliniju je 19 točk dosegel Daye, Magnifico 18, Grattoni 16 in VVorkman 15, za goste pa so bili najuspešnejši Lochart (27), Warner 24, Bilba in Van Bustele po 11.
Od nadaljnjega tekmovanja pa se je poslovil Zadar. V Valladolidu je sicer zmagal z 91:83, vendar je v prvi tekmi,
ki je bila pred tednom dni v Trstu, izgubil s 15 koši razlike (95:80).
Košarkarsko klubsko prvenstvo
Derbi Knorr ■ Phonola
V	evropskem košarkarskem klubskem prvenstvu bodo danes odigrali 4. povratno kolo (skupno z današnjim do konza te faze manjkajo še štiri kola), v katerem bo v skupini A italijanski derbi med bolonjskim Knorrom ter Phonolo iz Caserte. Slednja je v dosedanjih 10 srečanjih dosegla eno samo zmago in tudi danes je malo verjetno, da zaustavi Knorr, ki na domačem igrišču ni še izgubil in računa na 2. mesto v skupini.
V	B skupini se bo milanski Philips igral v gosteh pri Bayeru. Po nepričakovanem spodrsljaju doma proti beograjskemu Partizanu, ko si je precej poslabšal položaj na lestvici in postavil pod vprašaj ne samo osvojitev 2. mesta v skupini, temveč celo uvrstitev v prvo četverico, ki se bo udeležila nadaljnje faze, si D‘Antonijevo moštvo novega poraza ne more privoščiti.
DANAŠNJI SPORED
SKUPINA A: Kalev Tallin - Makabi Tel Aviv, Cibona Zagreb - 01ympique Antibes (v Puertu Real), Barcelona -
Slobodna Dalmacija Split, Knorr Bologna - Phonola Caserta.
LESTVICA: Barcelona 16 točk, Knorr, Makabi in Cibona 14, Slobodna Dalmacija 10, Antibes 8, Kalev in Pho- | nola 2.
SKUPINA B: Partizan Beograd - Jo-ventut Badalona (v Fuenlabradi), Commodore Den Helder - Aris Solun, Bayer Leverkusen - Philips Milan, Maes Pils Malines - Estudiantes Madrid.
LESTVICA: Badalona 18 točk, Estudiantes 14, Partizan, Philips in Bayer 12, Maes Pils 6, Aris 4, Commodore 2.
Seleševa proti Connorsu?
SAN FRANCISCO — Ameriški košarkar Jimmy Connors in Jugoslovanka Monika Seleš bi se v bližnji bodočnosti znala pomeriti v srečanju, na katerem bi zmagovalcu pripadla dva milijona dolarjev. Vest je sporočil sam Connors, ki je dejal, da gre za že staro zamisel, ki pa jo sedaj hočejo tudi uresničiti.
Izključili Jordana
NEW YORK — Pri NBA so košarkarju Michaelu Jordanu naložili 5.000 dolarjev kazni (okrog 6 milijonov lir) in ga izključili za eno kolo. Jordan je na srečanju Bulls - Utah Jazz porinil sodnika.
Na teniškem turnirju v Milanu
Ivan Lendl izločen
MILAN — Na teniškem turnirju v Milanu je včeraj največjo senzacijo pripravil 21-letni Nemec Arne Thomas, 152. na svetovni lestvici, saj si je privoščil nič manj kot češkoslovaškega asa Ivana Lendla, ki je trenutno 6. na tej lestvici. Thomas ni bil prav nič v strahu pred slovitim nasprotnikom, ki pa je bil precej nervozen, saj so ga očitno zelo motili mladi, razposajeni gledalci. Lendl je dejal, »da so taki spodrsljaji vsekakor možni v prvih kolih, ker nisi še ujel pravega ritma: lani se je to primerilo Carattiju.« Poleg tega je danes vse več igralcev, ki dobro obvladajo žogo, je še pristavil.
REZULTATI (1. kolo): Korda (ČSFR) - Ferreira (J.Af.) 7:5, 6:3; Thoms (Nem.) - Lendl (ČSFR) 6:4, 3:6, 7:6; Haarhuis (Niz.) -Olhovski (SND) 4:6, 7:5, 6:4; P. McEnroe (ZDA) - Zoecke (Nem.) 6:4, 6:7, 6:2; Sanchez (Šp.) - Svensson (Šve.) 6:4, 6:1.
Dell’Anno (Udinese) diskvalificiran
MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je ta teden v A ligi za eno kolo diskvalificirala 15 igralcev. To so: Matthaeus (Inter), Calcaterra (Bari), Iachini in Dunga (Fiorentina), Bisoli (Cagliari), Bonomi, Gualco in Favalli (Cremonese), Buso (Sampdoria), Crippa (Napoli), De Marchi (Roma), Fusi (Torino), Porrini (Atalanta), Renica (Verona) in Branco (Genoa).
V B ligi so bili za eno kolo diskvalificirani: Protti in Carra (Messina), Filippini in Bortoluzzi (Venezia), Brunetti in Mazzaferro (Taranto), De Rosa in Coppola (Cosenza), DelLAnno (Udinese), Di Bon (Piacenza), Evangelisti (Bologna), Franceschetti (Padova) ter Levanto (Avellino).
Po 16 letih spet ženska za volanom v formuli ena
Amatiieva pri Brabhamu
LONDON — V formuli ena bo ponovno tekmovala ženska: 29-letna Italijanska Giovanna Amati, ki je v zadnjih treh sezonah nastopala v F.3000, je podpisala pogodbo z Brabhamom, pri katerem bo kot teamskega tovariša imela Belgijca Van De Poela. »Menim, da bom na višini zadane naloge,« je povedala Amatijeva, »že kot otrok sem sanjala, da bi nekoč dirkala v formuli ena«. Pogodbo so Amatijevi ponudili, potem ko je FISA zavrnila superlicen-co Japoncu Akihiku Nakayi.
Svojo agonistično dejavnost je Amatijeva začela leta 1980, ko se je vpisala ha tečaj za pilote, časopisje pa se je z njo ukvarjalo že prej, leta 1976, ko so jo trije oboroženi moški ugrabili v Rimu. Stekla je izredna policijska akcija, ki pa ni obrodila sadov. Oče tedaj 16-letne Giovanne, znan lastnik filmskih dvoran, je plačal odkupnino in po dveh mesecih je bilo dekle spet na prostosti. Kasneje so aretirali vodjo tolpe, Daniela Neta, v katerega pa se je mlada Giovanna zaljubila. Po zapletenih sodnih dogodivščinah in interv-
jujih o odnosih z ugrabiteljem in po obsodbi Neta, se je za dekle začelo težko obdobje. Zatem jo je privlačil avtomobilski šport, v katerem se je prebila prav do vrha.
Pred Amatovo sta v formuli ena nastopili še dve ženski, prav tako Italijanki: leta 1958 se je Maria Teresa De Filippis na maseratiju udeležila treh dirk (osvojila je eno 8. mesto, dvakrat je odstopila), v letih 1975 in 1976 pa je Lella Lombardi bila na 12 velikih nagradah (11-krat na marchu in enkrat na brabhamu).
Gattai zaskrbljen
RIM — Po nedavni podražitvi stavnega stolpca Totocalcia so ugotovili, da je padlo število izpolnjenih stolpcev. Teh je za 2,5% manj, kar je predsednik CONI Gattai označil za »zaskrbljujoče«. Tudi potek prvenstva ne vpliva spodbudno na tiste, ki se ukvarjajo s stavami, saj trenutni položaj tako na vrhu kot na dnu lestvice ne zbuja posebne napetosti.
V prvem polfinalu play-offa prvenstva mladink
Odbojkarice Koimpexa zlahka odpravile borovke
KOIMPEX - BOR FRIULEXPORT	3:0 (15:3, 15:4, 15:2)
KOIMPEX: Ciocchi, Corsucci, Ferluga, Fonda, Kosmina, Meriani, Milič, Spacal, Starc, Stigliani, Tensi, Živec.
BOR FRIULEXPORT: Pitacco, Bezenšek, Sacca, Jogan, Ten-ce, Gruden, Fajmann, Zadnik, Vidali, Pernarčič.
Prva polfinalna tekma play-offa pokrajinske faze prvenstva mladink se je končala z gladko zmago Koimpexa, ki si je praktično tudi že zagotovil nastop v finalu za prvo mesto. V povratnem srečanju je namreč dovolj, da osvoji samih 10 točk.
Tekma na Opčinah je bila vseskozi enosmerna. Zmaga Ko- | impexa je bila kajpak pričakovana, saj so igralke starejše, pa tudi neprimerno bolj izkušene od mladih borovk. Za Borovo ekipo, ki jo sestavljajo izključno igralke letnikov '77 in '78, je bil velik uspeh že to, da se je uvrstila v play-off. Postava je vsekakor perspektivna. V njej je nekaj obetajočih igralk, vendar sinoči ni pokazala vsega, kar zmore. Borovke je izdala pre- i velika želja po dobrem nastopu proti bolj renomiranim nasprotnicam in so tako zagrešile marsikatero napako. To je bilo zlasti vidno pri napadu, še bolj pa pri sprejemu servisa. Koimpexove igralke so vsekakor servirale izredno ostro in so že s samim servisom spravile iz tira svoje nasprotnice. V vseh treh setih so si takoj na začetku nabrale zelo visoko prednost, ki so jo potem, tudi brez najmanjše težave, obdržale do konca, saj je bilo vseskozi jasno, da je Koimpex tehnično boljši in taktično zrelejši od borovk.
Povratna tekma bo prihodnji teden na stadionu 1. maj.
(Inka)
Mlada Maria Paola iz Čedada sodi v sam vrh italijanskega kolesarstva
Turcuttova upa na olimpijske igre
ČEDAD — Med redkimi športniki iz naše dežele, ki imajo možnost sodelovati na olimpijskih igrah v Španiji, je 25-letna čedajska kolesarka Maria Paola Turcutto, ki bo v tej sezoni gotovo nastopila na svetovnem prvenstvu, prav tako v Španiji.
Mlada Turcuttova, ki se je s tem športom začela ukvarjati zelo pozno, pred petimi leti, sodi v vrh italijanskega ženskega kolesarjenja. Skupaj s Chiappovo in Bonanomijevo je med najbolj uspešnimi italijanskimi kolesarkami na mednarodni ravni.
Pred dnevi si se vrnila .z repre-zentačnih priprav. Kako so potekale?
»Trenirali smo v Val Badii, kjer je doma naša prvakinja Maria Canins. V glavnem smo imele suhi trening, saj se zaradi slabega vremena ni dalo kolesariti. Priprave reprezentance se bodo nadaljevale že naslednji teden in tokrat bomo večjo pozornost posvetili treningom na cesti.«
Skoraj gotovo je, da boš sodelovala na olimpijski preizkušnji. Z kakšnimi občutki se odpravljaš v Barcelono?
»Najprej bi rekla, da nobena od reprezentantk ni še gotova, da bo nastopila na olimpiadi. Medtem ko je za svetovno prvenstvo izbor večji (6 kolesark), bodo na olimpiadi sodelovale le tri. Če bi veljali rezulati iz prejšnje sezone, bi sodila med izbranke. S svoje strani bom storila vse, da bi si zagotovila mesto na tako pomembnem tekmovanju. Potem ko sem že dvakrat sodelovala na svetovnem prvenstvu, je olimpia-da moj glavni cilj.«
»S tehničnega vidika lahko rečem, da je olimpijska proga primerna za moje značilnosti, saj na njej ni zahtevnejših vzpetin, ki mi venomer delajo težave. Vprašanje pa je, kaj
Maria Paola Turcutto
misli državni selektor in kakšno taktiko bo izbral.«
Zadnja sezona je bila dokaj uspešna. Kako jo ocenjuješ?
»Menim, da sem z zmago na dirki po Lombardiji dosegla svoj najvidnejši uspeh, saj sem pregazila vse nasprotnice prav na progi, ki je bila posejana z vzpetinami. Najslabši trenutek sezone pa sem preživela na italijanskem prvenstvu, ko sem zaradi peščice sekund bila ob državni naslov.«
Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji si za nekaj časa bila celo v vodstvu...
»Moram reči, da sem zaradi slabega vremena v začetku padla in se rahlo poškodovala. Zbrala sem moči, prehitela glavnino in se pognala v beg. Na žalost nisem imela dovolj moči, da i zdržala do konca in sem se tako uvrstila na 23. mesto.«
»V ekipni vožnji na 50 km pa smo s 4. mestom dosegle to, česar smo bile zmožne. Škoda, da smo za las zamudile zmagovalne stopničke.«
Kdo so najnevarnejše nasprotnice, ki bi ti lahko vzele mesto v reprezentanci?
Lahko bi rekla - vse, saj smo skoraj vse na istem kakovostnem nivoju. Po tekmovalnih izkušnjah sodeč pa so to Bonanomijeva, Čaninsova in Bandinijeva. Lahko tudi računajo na solidno ekipo, v našem društvu pa ni kakovostnih kolesark, ki bi mi lahko pomagale na raznih dirkah, ko moram vse delo opravljati sama.«
V času, ko je Maria Canins zmagovala širom po svetu, so sredstva obveščanja posvečala precejšnjo pozornost ženskemu kolesarstvu. Kakšen je položaj danes?
»S tega vidika je položaj res katastrofalen. Naj kot primer navedem, da italijanska televizija ni posvetila niti ene minute našim naporom na svetovnem prvenstvu, medtem ko je za moške bila še kako radodarna. Ob tem velja povedati, da je zelo težko najti sponzorje, ki bi bili pripravljeni pomagati našim ekipam. Nekaj jih je le v Venetu in Lombardiji.«
»Maria Canins je bila zelo uspešna tekmovalka, imela pa je še to srečo, da je ob njej stal Francesco Moser in srkbel tudi za njeno spon-sorizacijo. Verjetno bi zmaga na olimpiadi ali svetovnem prvenstvu prinesla kakšno pozitivno novost. Naloga pa ni enostavna.«
Katere reprezentance so trenutno najmočnejše?
»Največ možnosti za zmago na olimpijskih igrah imajo Francozinje in Nizozemke, čeravno ne gre spregledati kolesark z Vzhoda. Naša reprezentanca sodi v drugo jakostno skupino, tako da si ne gre delati kakih prevelikih utvar.«
Pogovor zapisal RUDI PAVŠIČ
Slovenske odbojkarske ekipe na Goriškem
Naši spet dokaj uspešni
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 8. KOLA: Sagrado - 01ympia 3:1; Llb. Villesse - Corridoni 3:2; Farra - Pie-ris 3:0; Azzurra - Lib. Gorizia 1:3; Lib. Cormons - Soča Scame 0:3. Acli prost.
LESTVICA: Sagrado, Farra, Acli Ron-chi 12, 01ympia, Corridoni 10, Soča Scame 8, Lib. Villesse 6, Lib. Gorizia, Azzurra 2, Pieris, Lib. Cormons 0.
Mossa Candolini 3:1. Soča Sobema prosta.
KONČNA LESTVICA: Val 24; 01ym-pia 18, Torriana 16, Soča Sobema 10, S. Luigi, Mossa Candolini 8, Arf Cremcaff® 0.
Val je letošnji pokrajinski prvak in se bo udeležil deželnega tekmovanja v tej kategoriji, ki bo na sporedu 8., 15. i° 23.3.92.
1. MOŠKA DIVIZIJA
VALPRAPOR KMEČKA BANKA -TORRIANA	3:2
(15:2, 11:15, 15:0, 13:15, 15:6)
VALPRAPOR KMEČKA BANKA: Devetak, Ferfolja, Kovic, Marega, Prinčič, Lavrenčič, Brisco, Uršič, Maraž.
V prvem in tretjem setu so naši z odlično igro povsem nadigrali nasprotnika, v drugem in četrtem nizu pa je šepal sprejem in v napadu so fantje preveč grešili. V »tie-breaku« so valovci z dobro igro povedli s 6:2 in vodstvo ohranili do konca.
Med tednom so valpraporovci igrali tudi v Muši in tamkajšnjega skromnega nasprotnika brez težav premagali z gladkim 3:0 (10:15, 12:15, 5:15). (Brisco)
IZIDI 8. KOLA: Valprapor Kmečka banka - Candolini Mossa 3:0; Val - Torriana 3:2; Lib. Cormons - Fincantieri 3:0; Grado - Intrepida 3:0; Corridoni - Caldini 0:3. 01ympia prosta.
LESTVICA: Grado, 01ympia 12, Val, Caldini 10, Fincantieri, Cormons, Torriana 8, Corridoni 6, Valprapor Kmečka banka, Candolini, Intrepida 2.
DEKLICE
AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE - LIBERTAS GO	3:2
(16:14, 15:9, 8:15, 8:15, 15:11)
AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE: Soban, Sošol, Peric, Lavrenčič' Tomšič, Devetak, Frandolič, Lovisoni, Ja' kin.
Mlade odbojkarice Agoresta Posojilnica Sovodnje so ponovno slavile zmag0-Tokrat so odpravile nič manj kot prvou-vrščeni in še nepremagani Libertas iz Gorice.
OSTALI IZIDI 10. KOLA: Soča Čerim; pex - Lib. Villesse 3:2; S. Luigi - Ad1 Ronchi 0:3; Mossa Candolini - Villach°r Bier 3:2. Lib. Cormons prost.
LESTVICA: Lib. Gorizia, Acli RoncD 16, Soča Čerimpex, Lib. Villesse 10, Ag°' rest Posojilnica Sovodnje, Villacher Bjer 8, Mossa Candolini 6, S. Luigi 2, Lib-Cormons 0.
DEČKI
IZID 4. KOLA: Val - Lib. Turriaco Torriana - 01ympia 1:3. Acli prost.
LESTVICA: 01ympia 10, Val 8, Ronchi 4, Torriana 2, Lib. Turriaco 0.
3:2:
Acl‘

MLADINKE
IZIDA 14. KOLA: Torriana - Soča Scame 0:3, Allvvorks - 01ympia 3:0. Pall. Grado prost.
KONČNA LESTVICA: Allworks 24, Sagrado 20, Soča Scame 16, 01ympia 12, Torriana 6, Grado 2, S. Luigi 0.
V polfinalni del se uvrstita Allworks in Sagrado.
MLADINCI
IZIDI 14. KOLA: 01ympia - Torriana 2:3; Val - Arf Cremcaffe 3:0; S. Luigi -
NARAŠČAJNICE
IZIDI 4. KOLA: Intrepida - Staranzan0 0:2; Morarese - 01ympia 2:0; Mossa Candolini 0:2; Villacher Bier - Pieris 0>-LESTVICA: Sagrado 8, 01ympia, Sta' ranzano 6, Pieris 4, Morarese, Mossa 1 Intrepida in Villacher Bier 0.
SKUPINA B - IZIDI 4. KOLA: Torna06 - Šanson 2:0; Lib. Gorizia - Cormons > 1 ARF Allworks - Sovodnje 2:0. Acli Pr°Sz: LESTVICA: Torriana, ARF Allworks » Sovodnje, Lib. Gorizia 4, Šanson Luci° co 2, Acli Ronchi, Lib. Cormons 0. (M-J)
Na torkovem mladinskem nogometnem srečanju ZSŠDl-Slovenija
Utrditev prijateljskih stikov
b -
ZSŠDI - SLOVENIJA	1:0 (0:0)
Na plavalnem tekmovanju za najmlajše
Boru četrto mesto
STRELEC: Pahor v 70. min.
ZSŠDI: Bellafontana, Gherbassi, Carli, Guštin, Digovich, Sardoč, Gregori, Cocce, Posega, Pahor, Ju-tinčič, 12 Emili.
SLOVENIJA: Karadžič, Mitič, Reglič, Šnofl, Ošlaj, Vajel, Serdin-šek, Peršolja, Sivko, Ačimovič, Gu-jovič, 12 Nemec, 13 Marulj, 14 Vogrinčič, 15 Pregelj, 16 Sardoč, 17 Sad-rijov, 18 Fras.
SODNIK: Kraševec iz Trsta.
Torkova prijateljska mladinska nogometna tekma med selekcijama Združenja slovenskih športnih društev in Slovenije se je nepričakovano končala z zmago naše vrste, ki je z Solom Pahorja v sredini drugega Polčasa ugnala nasprotnikovega vratarja. Do konca srečanja so se naši včasih tudi neurejeno branili Pred napadi slovenske selekcije. Ta je bila pri graditvi igre na sredini
igrišča skoraj dovršena, manj učinkovita pa je bila pri zaključevanju, sicer zelo dobro izpeljanih akcij, tako da pravih nevarnih strelov na vrata naše vrste ni bilo, razen proti koncu tekme, ko je naš vratar ubranil izredno nevarno žogo in s tem rešil rezultat tekme.
Pri tem naj tudi poudarimo, da se je trener naše selekcije Miloš Tul dobro zavedal terenske in taktične premoči nasprotnikov, zato je tudi ojačil središčni obrambni prostor. Njegova taktična izbira je tudi obrodila zaželene sadove.
Kljub porazu so igralci slovenske selekcije tehnično dobro pripravljeni, uigrani in imajo izostreno vizijo moderne nogometne igre. Delo trenerjev je torej dobro zastavljeno. Novi upi slovenskega nogometa, ki se danes mogoče ne zavedajo teže odgovornosti, ki jih čaka, si bodo-morali s svojimi močmi, s svojim
tehničnim znanjem in uigranostjo predvsem pa z voljo in ponosom utirati pot ne samo na domačih igriščih, ampak tudi v družini evropskih športnikov.
Po tekmi je bila priložnost, da so pokrajinski predsednik nogometne zveze Zudini, predstavnik nogometne zveze Slovenije Štolfa in pokrajinski predsednik ZSŠDI Valenčič razpredali in poglobili te misli in snovali načrte za bodoče sodelovanje. Naj omenimo, da so si tekmo ogledali tudi tajnik pokrajinske zveze Battilana in številni zastopniki nogometne zveze Slovenije.
Mladi nogometaši obeh selekcij pa so v vedrem razpoloženju navezali prijateljske stike. (L.V.)
Na slikah D. Križmančiča: predsednik pokrajinske nogometne zveze Zudini pozdravlja mladince obeh ekip (desno); trenutek s tekme (levo).
V bazenu tržaške šole Da Vinci je bila pred dnevi prva od štirih preizkušenj plavalnega tekmovanja za Trofejo delfinov, ki je namenjena najmlajšim plavalcem. Mladi tekmovalci in tekmovalke so tokrat plavali hrbtno (50 m) in delfin (25 m), v naslednjih preizkušnjah pa se bodo pomerili tudi v ostalih slogih. V finale, ki bo maja meseca, se bo uvrstilo deset najboljših iz kvalifikacij, sistem tekmovanja pa je tak, da se do sklepnega tekmovanja uvrstijo resnično le tisti, ki najbolje obvladajo vse sloge.
Zelo dobro so se na prvi preizkušnji odrezali tudi Borovi plavalci, o,čemer še najbolje priča končni ekipni vrstni red, na katerem je Bor pristal na 4. mestu v konkurenci šestih društev, kar je nedvomno korak naprej, če vemo, da je bil v prejšnjih izvedbah vedno zadnji. Še boljšo uvrstitev bi naše društvo menda doseglo, če bi nastopilo z bolj popolno postavo.
Posamezne uvrstitve borovcev so bile sledeče:
50 m hrbtno fantje: 4. VValter Bullo (letnik 83) 53"6; 8. Oskar Perosa (83) 56"9; 23. Luka Peric (84) 1'02"9; 34. Dean Mahne Kalin (84) 1T0"9; 44. VValter Zanon (84) 1'20'T; 45. Marko Slavec (85) 1'22"7; 48. Martin Lissiach (86) 1'24"4; 49. Marco Coletta (84) 1'28"6; 50. Tomaž Jazbec (84) 1'29"6. Nastopilo je 54 tekmovalcev, v času 49"3 pa je zmagal Cassio (83) od društva Centro Fin.
50 m hrbtno deklice: 26. Martina Koren (85) 1'20”3; 27. Giulia Giorgi (85) 1'21". Nastopilo je 32 tekmovalk, v času 57"8 pa je zmagala Umkova (85) od Alture.
25 m delfin fantje: 6. Luka Peric 29"4; 7. Oskar Perosa 29"5; 8. VValter Bullo 30"4. Nastopilo je 30 tekmovalcev, v času 22"7 pa je zmagal Altin (84) od Alture.
Začasna lestvica posameznikov: 1.
Altin (Altura) 20; 5. Bullo 10, 3. 7. Perosa 7, 8. peric (vsi Bor) 5.
Začasna ekipna lestvica: 1. Triesti-na Nuoto 74, 2. Eguipe Altura 52, 3. Centro Fin 49, 4. Bor 22, 5. Circolo Lav. Porto 14, 6. Edera 6 točk.
Prihodnja preizkušnja bo 20. tega meseca.
* * *
Pred dnevi je bila na sporedu tudi 3. deželna preizkušnja v kategoriji začetnikov. V Gorici so se pomerili B-kate-gorniki. Borovci so dosegli povprečne rezultate, pohvalo pa si zasluži Micol Rosa, ki je nastopila prvič in dosegla dober čas.
Rezultati:
100 m prosto dečki: 1. Mansutti (letnik 81) Libertas Friuli 1T2”8; 13. Miloš Kalc (82) PK Bor 1’43"8.
100 m prsno dečki: 1. Visintin (81) USTN 1'32’T; 21. Miloš Kalc (82) PK Bor 1'54"5.
100 m hrbtno deklice: 1. Bartoli (82) Centro Fin TS; 10. Micol Rosa (82) PK Bor T51"9; 21. Biserka Cesar (83) PK Bor 2'00 "8.
V	tržaškem bazenu Bianchi pa so dan zatem tekmovali A-kategorniki, med temi sta na 200 m prosto tekmovali tudi dve borovki: Mojca Kovačič je bila 16. s časom 2'58"8, Elisa Fran-dolič pa 23. s časom 3'40"2. V času 2'31"6 je zmagala Goričanka Zorat.
* * *
V	Gorici je bila tudi 1. izločilna preizkušnja absolutnega deželnega tekmovanja. Rezultati:
100 m prosto ženske: 1. Carlini (76) USTN 101 "6; 50. Nicoletta Corossez (79) PK Bor 1'18"4; 56. Irina Perosa (79) PK Bor 1'36".
200 m hrbtno ženske: 1. Pavanello (77) Gymnasium PN 2'30"; 20. Nicoletta Corossez (79) PK Bor 3T2"2; 21. Irina Perosa (79) PK Bor 3'33"L
200 m mešano ženske: 1. Giuffreda (70) USTN 2'31"6; 36. Nicoletta Corro-sez (79) PK Bor 3'12'7.
200 m prosto ženske: 1. Carlini (76) USTN 2'H"2; 10. Nicoletta Corossez (79) PK Bor 2'52"5.
100 m hrbtno ženske: 1. Pavanello (77) Gymnasium PN 1'10"7; 22. Nicoletta Corrosez (79) PK Bor 1'32"4; 24. Irina Perosa (79) PK Bor 1'38"7.
50 m prosto ženske: 1. Carlini (76) USTN 29"; 32. Nicoletta Corrosez (79) PK Bor 34"9.
Košarkarsko prvenstvo deželnih mladincev
Naši praznih rok
NA GORIŠKEM
°OM - LARGO ISONZO 64:80 (31:44)
DOM: Ouinzi 2, Ambrosi 27, Skok 2, Bilič 3, Pečanac 5, Zavadlav 15, Savi, Spacal 5, Mauro 5.
PON: Pečanac, Spacal, Mauro. TRI ‘OČKE: Spacal 1.
, V tretjem povratnem kolu so domovci •Zgubili z vodilnim na lestvici, s tržiško ekipo Largo Isonzo.
V prvih minutah igre sta si bili ekipi enakovredni, nato pa so gostje polagoma uveljavili svojo premoč, ki so do konca Prvega polčasa vodili za 13 točk.
Povsem drugače pa se je začel drugi Polčas, saj so belordeči dokazali dobro jgro bodisi v napadu bodisi v obrambi. j\° je kazalo, da bi belordeči lahko prešteli nasprotnike, so izgubili najboljšemu igralca Pečanca, ki si je nabral kar Pet osebnih napak. Odltejje upadla zbrali' tako da je nasprotnik z lahkoto ve-C®1 prednost in tudi zasluženo zmagal.
Med našimi se je nedvomno najbolje obnesel David Ambrosi, ki je bil s 27 očkami najboljši strelec srečanja.
(Silvan Skok)
NA TRŽAŠKEM
MCREATORI - BOR RADENSKA A '9=73 (41:44)
p bOR RADENSKA A: Simonič 24 (4:5), ^resel 3, Bajc 5 (3:4), Barini 19 (1:2), Doles ŠaMpStarec 3 (1:2)> Rudež 1 (1:2)- Schi-
, TRI TOČKE: Doles 2, Barini 1, Prešel
Borovci so bili skoraj vso tekmo v vod-Vu' V začetku prvega polčasa sta si bili s c®r ekipi enakovredni (14:14), nato pa
do ,t°čk prednosti (32:20). \ r šačinom uspelo ob odmori zliko na same tri točke. Pogledalo je, da bodo naši d izv to^' a v sredini polčasa s edli nekaj protinapadov ii
Marino Kokorovec predsednik ŠD Polet
Marin Kokorovec je še naprej Pcesednik ŠD Polet. Tako so potrdili na prvi Poletovi seji po občnem zboru, ostlai odbor je tako sestaven: podpredsednik Marta Corbatti, ujnica Jasna Vavpetuč, blagajnik ndrej Granier, odborniki: Božidar
Mlipovič, Aleksij Gulič, Andrej nznič, Karla Micalessi, Branko La-°vič, Andrej Vremec; nadzorni od-or: Felice Ostrouška (predsednik), Adri- -	-
>ano Gregori, Robert Gantar.
izidom 9:2 povedli z 62:61. Minuto odmora borovcev ni ustavila zagona domačinov, ki so v zadnjih dveh minutah še povečali razliko v koših. (U.A.)
JADRANOV TURNIR AMATERJEV
OPČINE - DOLINA	83:72 (30:41)
OPČINE: A. Zavadlal 16 (2:4), Kralj, Si-ega 6 (2:8), Panizutti 15, D. Zavadlal, Tau-čer 18 (2:2), Gantar 14 (1:2), Kapič 14 (2:4).
DOLINA: Meneghetti 18 (2:7), Braico 7 (1:2), Klobas 28 (4:4), Bandi 10, Lesica 9, Vascotto.
SODNIK: Štok. TRI TOČKE: Gantar 1, Panizutti 1; Lesica 3, Meneghetti 2.
PRIHODNJA TEKMA: jutri ob 20.30 v Repnu: Cicibor - Repen.
Minibasket: turnir »G. Obersnel«
Polet presenetljivo v finalni skupini
Končal se je prvi del turnirja v minibas-ketu za 2. trofejo »G. Obersnel«, ki ga prireja tržaško društvo Don Bosco za igralce letnika 1982 in mlajše. Tega turnirja sta se letos udeležili tudi naši društvi Bora in Poleta.
Medtem ko so se poletovci uvrstili v finalno, pa bodo borovci igrali v tolažilni skupini. Sicer pa je za to kategorijo pomembno predvsem to, da se najmlajši predvsem »igrajo« in da z igro vzljubijo košarko.
DOSEDANJI IZIDI NAŠIH EKIP
SKUPINA C
Bor - Ferroviario 18:19; Bor - Foschiatti 4:40; Stuparich - Bor 56:25. LESTVICA: Foschiatti 6, Stuparich 4, Ferroviario 2; Bor 0.
SKUPINA D
Polet - Suvich 42:14, Polet - Stefanel 26:18; Don Bosco - Polet 37:26. LESTVICA: Don Bosco 6, Polet 4, Stefanel 2, Suvich 0.
Skupno je nastopilo 16 ekip, ki jih je organizator razdelil v štiri skupine. Prvo-uvrščeni moštvi vsake skupine bosta nastopili v finalni, tretje in četrtouvrščeno moštvo pa v tolažilni skupini.
FINALNA SKUPINA: Libertas, Gin-nastica Triestina, Universita Popolare, Don Bosco, POLET, Foschiatti, Dardi, Stuparich.
TOLAŽILNA SKUPINA: Poggi, Gentil-li, Padovan Santos, Ferroviario, BOR, Stefanel, Suvich.
Polet bo prvo tekmo igral jutri v gosteh proti Stuparichu (15.00), Bor pa 14. t.m. v gosteh proti Stefanelu.
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Smučarski tečaji
V nedeljo so se v Ravasclettu, oz. na Zoncolanu končali smučarski tečaji, ki jih je letos priredil že drugič v lastni režiji Smučarski odsek SPDT. Omeniti moramo, da so bili tečaji zelo uspešni, saj se jih je udeležilo več kot šestdeset tečajnikov. Več kot sto pa je bilo skupno število izletnikov in spremljevalcev, ki so se s tečajniki vred vsako nedeljo udeleževali izletov na smučiščih Zoncolana z avtobusoma SPDT ali pa z osebnimi prevoznimi sredstvi. To je nedvomno rezultat vztrajnega in doslednega dela Smučarskega odseka na področju turističnega smučanja in potrditev pravilne izbire društva, da se popolnoma posveti netekmovalnemu smučanju in da tako veliko vloži v lastne izobraževalne sposobnosti.
Tečaji so se odvijali štiri nedelje zaporedoma, od 12. januarja dalje. Veliko je bilo otrok, mnogo pa tudi odraslih, ki so bili porazdeljeni v devetih skupinah. Skupine je vodil zbor petih društvenih voditeljev, ki so ga sestavljali: Jasmin Rudež, Valentina Fachin, Aleksander Žezlina, Robert Devetak in Peter Gerdol. Patricija Magnani pa je bila pomožna vaditeljica.
Tečaji so se odvijali tako zjutraj kot popoldne in so trajali vsak po dve uri. Vaditelji so bili tako vseskozi zaposleni. Na razpolago je bila poleg tega še skupina za varstvo mlajših otrok. Tri skupine so bile začetniške, od teh so eno sestavljali izključno odrasli.
Ob koncu tečajev so vsi udeleženci dobili smučarsko izkaznico, z oceno in potrdilom o opravljenem tečaju. Ob tej priložnosti so vaditelji pripravili krajšo slovesnost.
Tako so se zaključili letošnji tečaji SPDT, na programu pa je sedaj smučarski izlet v Avstrijo in seveda razna društvena tekmovanja.
Smučarski izlet v Avstrijo
Smučarski odsek SPDT organizira v nedeljo, 16. t.m. avtobusni izlet v Avstrijo. Kraj izleta ni še določen, verjetno pa bo Kanzel ali pa Badkleinkir-cheim. To bo odvisno predvsem od snežnih razmer in od predvidenega števila obiskovalcev v teh krajih, izključene pa niso tudi druge možnosti.
Interesenti se lahko prijavijo v uradu ZSŠDI, v Ul. Sv. Frančiška 20, od 8. do 14. ure (tel. 635627). Informacije in pojasnila dajeta načelnik odseka Peter Suhadolc (tel. 211232) in Robert Devetak (tel. 568303) ob večernih urah.
Predavanje o Slovanih in Karantaniji
V četrtek, 13. t.m., bo v Gregorčičevi dvorani, v Ul. Sv. Frančiška, 20 v Trstu ob 20.30 predavanje arheologinje dr. Katje Kjuder z naslovom »Slovani od Pradomovine do Velike Karantani-
Predavateljica bo podala zgodovin ski in arheološki pregled naših preč nikov s pomočjo diapozitivov, njiho izvor in preseljevanja v luči najnovej ših teorij. Poseben poudarek bo n prihodu Slovanov v naše kraje in n prvi državni tvorbi v naši zgodovin Karantaniji, (r.d.)
Na sliki Z. Vidaua: s krajše slovesnosti ob koncu smučarskega težaja SPDT.
V	organizaciji Športne šole Trst
Jutri drugi del »med 2 ognjema«
Jutri bo v Borovem športnem centru na sporedu drugi del kvalifikacijskega turnirja v igri med dvema ognjema, ki ga športna šola Trst prireja v okviru osnovnošolske olimpiade. Na sporedu bodo štiri tekme, in sicer: 15.00: Širok -Bazoviški junaki; 15.30: Ribičič - Milčinski; 16.00: srečanje obeh poraženih ekip; 16.30: srečanje obeh zmagovitih ekip. Polfinalni del turnirja bo na sporedu predvidoma 22. t.m. (-boj-)
NOGOMET - NARAŠČAJNIKI
JUVENTINA - PRO ROMANS 2:1 (1:1)
STRELEC: Brumatti 2.
JUVENTINA: Pavio, Scimone, Todde, Florenin, Trampuš, Gallo, Brumatti, Ger-golet P. in D., Ferfolja, Ripa (Ambrosi, Černigoj).
V	3. kolu povratnega dela so mladi ju-ventinci presenetljivo, toda povsem zasluženo odpravili moštvo iz Romansa, ki zaseda 2. mesto na začasni lestvici. Gostje iz Furlanije so sicer imeli rahlo terensko premoč, naši pa so bili s hitrimi protinapadi nevarnejši. Z enega od teh je padel tudi gol. Gostje so izenačili z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi, po njegovem, namernega igranja z roko v kazenskem prostoru. Zato je tudi izključil Florenina, tako da je morala Ju-ventina vso preostalo tekmo igrati z desetimi igralci. Kljub temu pa so v 2. polčasu Štandrežci igrali bolje od nasprotnikov in tudi dosegli zmagoviti golj. (V. Prinčič)
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je ostro ukrepala proti Vesni v 1. amaterski ligi: kar trije njeni igralci (Sedmak, Sambaldi, Candotti) so izključeni za eno kolo. V 2. AL je izključila za 1. kolo Terpina (Sovodnje), Amorosa (Breg) in Pertana (Primorec) ter za 2 kolu Drassicha (Kras).
obvestila
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 9. t.m. smučarski izlet v Badkleinkircheim. Informacije in vpisovanje J. Purič tel. 327196 in B. Škerk tel. 200236.
ZSŠDI
obvešča, da bo do 8. t.m. urad v Trstu zaprt.
ZSŠDI
obvešča, da bo drevi, 6. t.m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije.
ŠD SOKOL - NABREŽINA sklicuje jutri, 7. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29.2.1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067
primorski
JL	dnevnik
četrtek, 6. februarja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V	gosti megli m odseku A14 med Ceseno in Riminijem trčilo nad 30 avtomobilov
V	zgorelih avtih pet mrtvih
FORLI — Gosta megla - ob neprevidnosti voznikov - je bila včeraj dopoldne vzrok za vrsto verižnih trčenj na odseku avtoceste A14 med Ceseno in Riminijem (v smeri proti jugu), kjer je umrlo pet ljudi (štirje so popolnoma zogleneli v zgorelih avtomobilih), 17 pa jih je bilo ranjenih in so jih prepeljali v bolnišnici v Forliju in v Ceseni. V strahovita trčenja na treh različnih mestih - med 78. in 79 km, na 94. in na 101. km - je bilo vpletenih 30 avtomobilov in trije tovornjaki s prikolicami. Na kraje nesreče so takoj prihiteli gasilci iz Cesene, Riminija, Ravenne in Forlija z več kot 20 posebnimi vozili in 60 možmi. V nesrečo sta bili vpleteni tudi dve policijski vozili in policijski major Luigi Urbano je bil tudi huje ranjen, med ranjenci pa je tudi podkvestor iz Firenc, ki bo ozdravel v 40 dneh. Avtocesta A14 je bila takoj zaprta za promet, gasilci pa še v poznih popoldanskih urah niso uspeli odstraniti vseh zgorelih vozil.
Megla je bila doslej že večkrat kriva hudih nesreč na italijanskih avtocestah. Tako je 4. januarja 1977 na avtocesti sonca med Rimom in Neapljem pri Frosinoneju
prišlo do verižnega trčenja več kot 20 avtomobilov, v katerih je našlo smrt 11 ljudi, 28 pa jih je bilo ranjenih. Pet let kasneje, 25. januarja 1982 je na avtocesti med Parmo in Fidenzo umrlo 7 oseb, nad 30 pa jih je bilo ranjenih. Žalostni seznam krvavih trčenj v megli dopolnjuje nova nesreča v bližini Parme 20. februarja 1985, ko je v več deset avtomobilih umrlo šest ljudi. Leta 1989 so se zaradi megle in neprimerne hitrosti zgodile tri hude nesreče. Do prve je prišlo 25. januarja v bližini kraja Grumello del Monte na avtocesti Milan-Benetke. Takrat je v verižnem trčenju umrlo osem oseb. Le slab mesec kasneje, 20. februarja, je v celi seriji verižnih trčenj na avtocesti sonca v Emiliji Romagni umrlo 13 ljudi, 23. decembra istega leta pa je na odseku avtoceste med Bergamom in Brescio v megli, ki se je nenadoma spustila na cestišče, umrlo šest oseb. Tragični spisek zaključujejo tri velika verižna trčenja na avtocestnem odseku med Parmense-jem in Piacentinom 2. januarja lani, ko je zgorelo 26 avtomobilov in 3 tovornjaki, umrlo je 7 ljudi, ranjencev pa je bilo nad sto.
Pučisti v Venezueli premagani V spopadih uradno 18 mrtvih
Policisti kljub neuspelemu poskusu udara še naprej izredno natančno pregledujejo vse sumljive osebe	(AP)
CARACAS Poskus državnega udara v Venezueli je po uradnih podatkih zahteval 18 mrtvih (17 vojakov in 1 civilist) in 60 ranjenih. Vest je včeraj posredoval venezuelski obrambni minister Antich, ki je tudi povedal, da so aretirali 133 upornih oficirjev in 950 vojakov. Nekateri viri iz policijskih vrst, ki so želeli ostati anonimni, pa trdijo, da naj bi samo v napadu na predsedniško palačo v Caracasu bilo 300 mrtvih in ranjenih.
Včeraj zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času je predsednik Carlos Andres Perez po TV sporočil, da so se vsi uporniki predali, ali pa so jih premagale redne enote, med katerimi naj bi bilo po Perezovih besedah sedem mrtvih.
Iz ministrstva za informiranje so tudi sporočili da policijske enote in nacionalna garda še vedno patruljirajo okrog predsedniške palače Miraflores in iščejo nekaj prostih strelcev, ki še naprej streljajo na policiste in gardiste. Toda po trditvah ministra za informiranje Blanca ti prosti strelci nimajo nič skupnega z neuspelim poskusom enote padalcev, da s silo odstrani z oblasti predsednika Pereza.
V Rimu »izginil« Cezanneov akvarel
RIM — Nekdo je poskrbel za »izginotje« Cezanneovega akvarela iz skladišča rimske Vsedržavne galerije sodobne umetnosti. Preiskovalci skoraj nimajo več dvomov, da je šlo za krajo in ne, da je nekdo nehote založil umetnino med druge grafike, kot so prvotno upali.
Cezanneov akvarel bi morali skupaj z drugimi akvareli in grafikami v prihodnjih dneh premestiti v Vilo Andersen, zato so umetnino restavrirali in jo z ostalimi spravili v skladišče. Restavratorka Valeria Gentilucci se spominja, da je 10. januarja akvarel prenesla iz restavracijskega laboratorija v galerijsko skladišče in ga zaklenila v železni predal skupaj z drugimi umetninami, ki so čakale na premestitev. Ko pa je v soboto skušala ponovno pregledati Cezanneov
akvarel, ga ni bilo več v predalu. Takoj je obvestila direktorico galerije Monferinijevo, ta pa pristojno ministrstvo. Do včeraj so skrbno pregledali vso galerijo in se prepričali, da umetnine niso »založili«.
Paul Cezanne je na listu papirja 30 x 50 cm leta 1896 upodobil jezero Annecy, kamor je hodil na letovanje, na hrbtni strani pa stezo med skalami. Akvarel je po mnenju Palme Bucarelli, ki ga je leta 1960 v Londonu kupila za 300 milijonov lir, sedaj vreden približno milijardo lir.
Po mnenju izvedencev je ta akvarel preveč znan, da bi ga lahko brez večjih težav prodali, obstaja I pa resna nevarnost, da bi lahko končal v zasebni zbirki kakega mogotca.
Še preden se je vojna v Jugoslaviji pravzaprav začela so se lani v Srbiji formirale razne paravojaške organizacije prostovoljcev, ki so kasneje aktivno sodelovale v vojni na Hrvaškem in to od vsega začetka. Te organizacije se vse brez izjeme zgledujejo po starodavni tradiciji četništva in srbske kraljeve vojske. Na Hrvaškem, a tudi v Srbiji, jim navadni ljudje enostavno pravijo četniki, čeprav uradno ta naziv ni povsem točen. Srbski prostovoljci so v vojni proti Hrvaški sodelovali od vsega začetka. Tako so na primer nekateri izmed njih 2. aprila sodelovali v spopadu v Borovem selu, ko je padlo ducat hrvaških policistov. Sodelovanje med srbskimi prostovoljci in Jugoslovansko armado ni bilo nikdar vzorno. Številni jugoslovansko orientirani zvezni častniki niso nikdar marali četnikov zaradi njihovega ekstremnega nacionalizma. Spori so bili na dnevnem redu. Te probleme so rešili 10. decembra, ko je predsednik okrnjenega jugoslovanskega predsedstva Branko Kostič izdal ukaz, s katerim je status prostovoljcev izenačen s statusom vojakov JA. Od tedaj področni štabi JA poveljujejo tudi vsem enotam prostovoljcev. V zameno prostovoljci na mesec dobivajo približno 10 tisoč dinarjev, zagotovljena pa jim je tudi socialna in zdravstvena preskrba.
»Srpska dobrovoljačka garda« je verjetno najvažnejša in vojaško najmočnejša srbska paravojaška formacija. Poveljuje ji Željko Ražnatovič Arkan, štiridesetletni privatnik iz Beograda z dokaj sumljivo preteklostjo. Arkan nima čina, uradno je samo »Komandant Srpske dobrovoljačke garde«. Sicer v tej organizaciji veljajo vsi vojaški čini od poročnika do polkovnika. Oborožitev Srbske
Četništvo skupni imenovalec srbskih paravojaških enot
prostovoljne garde je zelo dobra. Posamezniki so oboroženi z avtomatskimi puškami kalašnikov, brzostrelkami thompson, Hec-hler, itd... Enote pa z minometi, netrzajnimi topovi in z nekaterimi oklopniki. Edina oznaka na uniformah je srbska trobojnica brez posebnih znakov, ki je pripeta na kapi. Srbska prostovoljna garda se bori na vzhod-noslavonski fronti in v Baranji. Sodelovala je tudi pri osvajanju Vukovarja.
Druga paravojaška formacija je »Srpska garda«, ki je organizirana po teritorijalnem principu v čete in bataljone, pod poveljstvom komandirjev in komandantov. Drugi čini so inštruktor, kaplar, podnarednik in narednik. Vrhovni komandant Srbske garde je Branislav Lainovič Dugi. Člani Srbske garde so oblečeni v navadne maskirne uniforme avstralskega porekla. Na levi strani beretke je dvoglavi beli orel s ščitom, na katerem je narisan srbski križ. Na levi rami je napis Srpska garda. Najljubše himne gardistov so Bože pravda in Marširala, maršira-la je kralja Petra garda. Pozdrav garde je »Z vero v Boga, za Kralja in očetnjavo«. Finančno podporo dobiva garda od »Srpske slo-bodne cerkve« iz Australije ter New Yorka, Los Angelesa in Chicaga. Člani Srbske garde so se večinoma bojevali v Liki.
»Prvi srpski dobrovoljački leteči odred "Dušan Silni"« (SNO) je organizacija, ki je
verjetno najbližja srbski četniški tradiciji. Odred nima definirane organizacijske oblike. Poveljuje mu Milorad Bastaja, dvainštiridesetletni privatnik iz Pančeva. Člani tega odreda politično podpirajo kninskega lider-ja Milana Babiča. Za oborožitev poskrbijo sami prostovoljci. Člani Odreda so se borili na vseh frontah hrvaško-srbske vojne. Prvi srbski prostovoljec, ki je padel v tej vojni, je bil član Odreda Dušan Silni. To je bil Voja Milič, ki je umrl 2. maja 1992 v Borovem selu.
»Dobrovoljci Srpske radikalne stranke«
so v javnosti bolj znani kot Šešeljvi četniki. Glavni štab te organizacije je bil ustanovljen 8. aprila lani: V tej paravojaški organizaciji ne obstajajo čini, enotam poveljujejo komandirji. Vrhovni komandant šešljevcev je Ljubiša Petkovič, po poklicu nogometni trener in taksist. Uniforme šešljevcev odvi-sijo od bojne naloge, ki jo morajo opraviti. Največkrat na uniformah nosijo tudi srbsko kokardo. Šešljevci se borijo na vseh frontah. Dva njihova bataljona sta sodelovala v bitki za osvojitev Vukovarja. Na tem področju so prisotni že od aprila lanskega leta, ko je en njihov odred sodeloval v spopadih v Borovem selu.	W AL TER ŠKERK
Arhivski novembrski posnetek dveh četnikov iz vasi Tenje pri Osijeku. Bradač s tradicionalno srbsko šajkačo in četniško kokardo pozdravlja s tremi iztegnjenimi prsti	(Telefoto AP)