/Priim V št. 232 fVr' 600' 9020'' • j>q96 ^lOLICH & C. s.a.s. Tl S''eCrtUOS-OCl'"' vRG ^KopeR &oo-> h 10-161,040/7796600 GORICA - Drevaed 24 maggb 1 - Tel, 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 'eramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 1500 ur EBEsS TOREK, 30. SEPTEMBRA 1997 ITALIJA / PO PREDSTAVITVI JAVNOBILANČNEGA MANEVRA SE JE POLEMIKA ŠE BOLJ RAZPLAMTELA Nevarno zaostrovanje odnosov Zdi se taktična poim, v večini, ki podpira Prodijevo vlado lUlUl"* Bertinotfi zavrača zasnovo finančnega zakona - Negativne tudi ocene opozicije Vojmir Tavčar Vlada je predstavila osnutek finančnega zakona in Stranka komunistične prenove je poudarila, da ga ne bo podprla. Napoved Bertinottijeve stranke ne preseneča, saj so voditelji komunistov že vee tednov poudarjali, da ne podo podprli temeljnega vladnega političnega in programskega dokumenta, Ce vlada ne bo spremenila svoje gospodarske politike in ji ne bo vdahnila bolj reformistične vsebine. Pogovori med tajnikom SKP Faustom Bertinot-tijem in premierom Romanom Prodijem zaenkrat niso obrodili pričakovanih sadov. Napetost v vladnem zavezništvu je precejšnja, vendar najbrž manjša od tiste, ki je razburkala vode v drugi polovici avgusta, čeprav je sporočilo, s katerim je tajništvo SKP napovedalo svoje nasprotovanje finančnemu zakonu, zelo ostro in nakazuje možnost, da stranka zapusti večino. Stališče komunistov je nnelo svoj odraz na trgih, kjer so nekatere državne vrednotice izgubile del vrednosti in lira je bila ošibljena, ni pa razburilo predsednika vlade Romana Prodija, ki je v Moskvi, kjer je na uradnem obisku, poudaril prepričanje, da bo zakon izglasovan. V tem trenutku je težko razumeti, do kolikšne mere so sporočilo komunistov, Prodijev odgovor in stališča ostalih strank ®SL je včeraj takoj poudarila, da so predčasne volitve edina možna alternativa sedanji vladi) samo taktične poteze na zapleteni italijanski politični in gospodarski šahovnici. Težko je tudi razumeti, koliko je maneverskega prostora za pogajanja. Veliko bo najbrž odvisno od tega, ali bodo sindikati in vlada našli sku-Pni imenovalec in podpisali dogovor za reformo finančnega zakona. V tem Primeru bi SKP s težavo glasovala proti vladi in Proti sporazumu, še zlasti Ce bi Romano Prodi (kot naj bi namignil predsednik Scalfaro) pripravljen Popustiti komunistom na nekaterih področjih (na Primer privatizacijah nekaterih državnih koncernov) in bi SKP dosegla nekaj političnih uspehov. Zaenkrat prevladuje vtis, da so pogajanja še •nožna in da bo mogoCe vendarle najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse. Ne-varno pa je, da bi v tem nategovanju vrvi komu •gra ušla iz rok in da bi dogovor postal nemogoč. Finančni zakon: največ razprave o novih stopnjah davka IVA RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj že podpisal dekrete, ki pooblaščajo predstavitev javnobilancnega manevra (ki ga sestavljata osnutek finančnega zakona za leto 1998 in povezani zakonski osnutek z ukrepi za stabilizacijo javnih financ, priložen pa mu je tudi zakonski odlok o preureditvi davka IVA) v parlamentarnih zbornicah, tako da se bo lahko proračunska razprava zaCela že jutri. Med ukrepi je - glede na to, da se je treba o posegih na področju socialne države šele sporazumeti - največ razprave in tudi polemike povzročila preureditev stopenj davka na dodano vrednost IVA, katere posledice bo Čuti- ti tudi v družinskih bilancah (govori se o 300 tisoč lirah več na leto), na primer s podražitvijo bencina, obutve, obleke itd. Naj opozorimo, da začnejo nove stopnje davka IVA (od štirih so bile skrčene na tri, za 4, 10 in 20 odstotkov) veljati že jutri. Med ostalimi ukrepi je vredno omeniti olajšave za tiste, ki si preurejajo stanovanje in lahko računajo na občuten davčni prihranek, velike novosti pa Čakajo tudi avtomobiliste, za katere odpade zastareli kolek na vozniško dovoljenje, naročnina za avtoradio in tudi obveznost, da dokazilo o plačani avtomobilski taksi nalepijo na vetrobran. Na 3. strani RIM - Finančni zakon je stopil v ospredje politične razprave, katere temperatura se je po predstavitvi proračunskih dokumentov nevarno dvignila. Berti-notti vztraja pri grožnji s krizo in odprto govori o negativnem glasu v parlamentu, kar je predstavnike DSL včeraj prisililo v neposredno polemiko z neokomunisti. Sredinske sile Oljke pozivajo k iskanju podpore v parlamentu, s Čimer se strinja tudi Confindustria, ki se boji, da bi Italija zamudila vstop v Evropo, medtem ko so v Polu svoboščin mnenja negativna, vendar z različnimi odtenki in v neskritem pričakovanju razvoja dogajanj. Na 3. strani AFGANISTAN / KER SO ČLANI DELEGACIJE FOTOGRAFIRALI ZENSKE V BOLNIŠNICI Talibani aretirali evropsko komisarko Emmo Bonino Po zaslišanju in valu protestov so Boninovo in spremstvo izpustili Prvi nastop ministra Frleca PORTOROŽ -Slovenski zunanji minister Boris Frlec je včeraj odprl dvodnevni seminar o dejavnosti Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi na območju Bosne in Hercegovine. Poudaril je pomen mednarodnih ustanov pri utrjevanju miru na Balkanu. Na 11. strani KABUL - Afganistanski talibani so v Kabulu včeraj dalj Časa zadržali in zasliševali evropsko komisarko za človekoljubne zadeve Emmo Bonino (na sliki) in elane njene delegacije. Predstavnik kabulske policije Haji Habibu-lah je pojasnil, da so kršili zakone, ker so med obiskom v ženskem oddelku bolnišnice fotografirali in snemali, slikanje žensk pa je v Afganistanu strogo prepovedano. Po treh urah zasliševanj in potem, ko so zabeležili prve proteste mednarodne skupnosti, so islamski skrajneži izpustili komisarko in elane delegacije na prostost. Dogodek je vzbudil val protestov po vsem svetu, predvsem pa v krogih Evropske unije. Na 11. strani PRIZNANJE / OPENSKI KNJIŽEVNIK Alojzu Rebuli nagrada Giorgio Acerbi Prejel jo je za italijanski prevod romana V Šibili nem vetru - Podelitev 11. oktobra CASTEL GOFFREDO (MANTOVA) - Slovenski pisatelj Alojz Rebula je dobitnik letošnje mednarodne knjižne nagrade Giuseppe Acerbi »za spoznavanje in zbliževanje ljudstev.« Openski književnik si je nagrado prislužil z italijanskim prevodom romana V Si-bilinem vetru, ki je izšel leta 1992 pri Knjižnih izdajah ZTT. Nagrada Giuseppe Acerbi je bila poimenovana po enem najbolj znanih sinov kraja Castel Goffredo in predstavlja sploh največjo kulturno pobudo v tem lombardskem kraju. Acerbi je živel v začetku 19. stoletja, bil je raziskovalec (saj je tudi s Švedom Skjoldebrandom prvi prispel na najsevernejši rt Skandinavije), svetovni popotnik, pisatelj, glasbenik, botanik, zbiratelj, avstrijski konzul v Egiptu in ravnatelj Italijanske knjižnice. Nagrado so ustanovili leta 1993 z namenom, da bi italijanski javnosti predstavili manj znane književnosti in tako prispevali k zbliževanju med narodi. V prejšnjih letih so prejeli nagrado Wole Sojinka (Nigerija), Arto Paasilinna (Finska), Rubem Fonseca (Brazilija) in Ma- rianne Gruber (Avstrija). Letos so posvetili pozornost slovenski književnosti in nagradili Rebulov roman. Alojz Rebula, Slovenija in, seveda, Giorgio Acerbi bodo protagonisti letošnjih kulturnih dnevov, ki spremljalo podelitev nagrade. Openskega pisatelja in njegovo najbolj znano delo bodo predstavili v petek, 10. oktobra, v Mantovi, dan kasneje pa mu bodo v sejni dvorani občine Castel Gojfredo tudi uradn’o podelili nagrado, ki zaseda na rangu italijanskih vsedržavnih književnih nagrad 14. mesto. Načrti slovenskih zadružnih bank TRST - Ob splošni krizi, ki jo preživlja bančništvo v Italiji, dosegajo tri slovenske zadružne banke res pomembne uspehe. O njihovem delu in o njihovih načrtih so za Primorski dnevnik spregovorili predsedniki in ravnatelji vseh treh slovenskih bančnih zavodov, to je Kraške zadružne banke, Zadružne banke Doberdob in Zadružne banke Sovodnje. Z ospehi povega polletja 1997 so v vseh treh zavodih kar zadovoljni, seveda pa imajo mnogo pobud in mnogo načrtov. Na 14. strani Počastili spomin senatorja Bratine TRST - V pokrajinskem svetu so se sinoči spomnili preminulega slovenskega senatorja Darka Bratine. O njegovem liku in delu so spregovorili Willy Mikac (DSL), Vladimir Vremec (SSk) in Bruna Spetič (SKP). Vsi trije so izpostavili njegova prizadevanja za uveljavitev kulture sožitja, prijateljstva in strpnosti. Skupščina je nato po daljši razpravi za svojo predsednico izvolila nekdanjo poslanko Berlusconijeve stranke Marucci Vascon, ki je dobila le glasove Pola svoboščin. Na fi.strani Violante in Brutti na obisku v Trstu TRST - Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante in podtajnik na obrambnem ministrstvu Massimo Brutti sta bila častna gosta nedeljskega vsedržavnega srečanja Združenja družin padlih in pogrešanih v vojni. Osrednja slavnost je bila na griču Sv.Justa, med katero je Violante postavil v ospredje enotnost in celovitost Italije pred nesprejemljivimi zahtevami Lige, medtem ko je Brutti obširno spregovoril o ezulskem vprašanju, o Rižarni in fojbah. Njegove besede so izzvale zelo ostro reakcijo SKP. Na fi.strani Danes v Primorskem dnevniku Srečanje o pristaniščih in kulturi Ah je pristanišče lahko tudi dejavnik kulture? Na to odgovarjajo številni znanstveniki, med temi Ciril Zlobec in Marko Kravos. Stran 5 Meglena maturitetna reforma Reforma zrelostnih izpitih je izzvala različna mnenja, vprašanje pa je, ah jo bodo uvedli že v letošnjem šolskem letu. Stran? Gorica: zahvala iz Sarajeva Člani Goriškega solidarnostnega odbora so bili v Sarajevu deležni toplega sprejema in zahvale za pomoC v težkih dneh vojne in begunstva. Stran 12 Polemike glede parkirišč V Gorici se stopnjujejo polemike pred jutrišnjo uvedbo parkirišč proti plačilu v centru mesta. Stran 13 Še en bron za Davida Bogatca Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji je rolkar SD Mladina iz Križa David Bogateč bronu v patruljnem teku dodal še tretjo mesto v štafeti. Stran 17 PERUGIA / MEDTEM KO SE ZEMLJA UMIRJA Predsednik dižave Scalfaro: najprej poskrbeti za ljudi Polemike zarodi izjav podtajnika za civilno zaščito Barberija PERUGIA - Med svojim včerajšnjim obiskom na potresnem področju je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro posebej poudaril, da je treba najprej skrbeti za ljudi. Nikomur od nas ni vseeno, je dejal, Ce neka umetnina kljubuje zobu Časa in zatem konca v prah, vendar je na prvem mestu življenje in trpljenje ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo, otrok in starcev. Scalfaro je tudi pristavil, da ne more veliko pomagati, njegove pristojnosti so znane, vendar obstaja možnost, da potrkajo na njegova vrata. Zavzel se je za enotnost, solidarnost in izrazil svojo pripravljenost za vsakršno potrebo. Podobno stališče je zavzela tudi škofovska konferenca iz Umbrije, ki je naglasila, da imajo absolutno prednost tisti, ki so ostali brez vsega: najprej je treba poskrbeti za šotore in stanovanjske prikolice kot tudi za montažne zgradbe, ker je zima pred vrati, a na tamkajšnjem hribovitem področju so zime posebno ostre. Včeraj ponoči so zabeležili še številne sunke, zjutraj sta dva sunka dosegla 4.-5. stopnjo po Mercallijevi lestvici, vendar pravijo, da se zemlja umirja. Tako bodo na primer že danes odprli skoraj vse šole v pokrajini Perugia. Medtem delajo obračun škode. V Markah je bilo poškodovanih 63 centrov (25 v pokrajini Macerata, 17 v Ascoli Pičeno, 14 v Anconi in 7 v Pešam), vendar pravijo, da arheološko bogastvo ni utrpelo posebno velike škode. Od poslopij, ki so jih pre-gledali v Umbriji, pa je kar 40% takih, ki niso veC uporabna. V obeh deželah je civilna zaščita do včeraj dala na razpolago skoraj 25 tisoC ležišč, nesrečnemu prebivalstvu pa pomaga veC kot 6 tisoC oseb (gasilci, vojaki, pripadniki karabinjerjev, policije, finančne straže, Rdečega križa, gozdne službe, a prostovoljcev je kar 2.200). Medtem ko se zemlja umirja, pa se niso polegle polemike po izjavah podtajnika za civilno zaščito Franca Barbierija, ki je župane obtožil, da niso izpo-lini svojih dolžnosti, in sicer, da niso pripravili vsega potrebnega za podobne naravne katastrofe (kot npr. primerne prostore za šotorišCa in podobno). Zupan Assisija Giorgio Barto-lini je menil, da je Barberi zamudil priložnost, da bi bil tiho: po mnenju Bartoh-nija je prav civilna zaščita tista, ki ne deluje, kot bi morala, manjkajo šotori, prikolice, tehniki. Oglasil se je tudi Pol svoboščin, ki je v palači Madama govoril o dezorganizaciji. V Pemgii so tudi zaceli sodno preiskavo, da bi ugotovili morebitne odgovornosti zaradi smrti štirih oseb v asiški baziliki. An-tonella Bmnacci, sestra enega od tehnikov, ki je izgubil življenje, je tudi napovedala, da bo vložila prijavo, izrazila pa je mnenje, da se je še srečno kon-' Calo, saj bi pod ruševinami lahko umrlo kar 25 oseb. Na žalost se nekateri tudi skušajo okoristiti s tragedijo tamkajšnjega prebivalstva: poročajo, da so v Folignu iz nekega avtomobila vabili ljudi, naj zapustijo domove, Ceš da se bliža nov moCan potresni sunek: namen je jasen, »neznanci« bi obiskali prazna stanovanja. NOVICE Sindikati cobasa zasedli Bassaninijev urad RIM - Včeraj je prišlo do hudega incidenta med sindikahsti cobasa, ki zastopajo javne uslužbence, in ministrom za reforme Francom Bassaninijem. Predstavniki avtonomnega sindikata so namreč uprizorili manifestacijo proti Bassaninijevemu zakonu, ker bi po njihovi oceni zajamčil konfederalnim sindikatom Cgil, Cisl in Uil monopol med javnimi uslužbenci. Predstavniki sindikalistov so zahtevah srečanje s predsedstvom vlade, in skupina je prišla do Bas-saninijevega urada. Po pričevanju sindikalistov naj bi jih v urad povabil minister, po oceni policije pa so se prerinili do urada. Cobasi obtožujejo pohcijo, da je neupravičeno brutalno ravnala z njimi in odvedla na kvesturo delegacijo, ki je hotela na pogovor z Bassaninijem. Med izgredi so nekateri sindikalisti splezali na sreho palače in policija je zaprla za promet središčni Korzo Vittorio Emanuele. V četrtek srečanje liberalnih demokratov RIM - Silvio Berlusconi je sklical za Četrtek srečanje, na katerem naj bi razpravljali o rojstvu liberal-no-demokratske federacije. V tem okviru je poudaril, da bo lahko prispevek bivšega predsednika republike Francesca Cossige dragocen, medtem ko bi škodljivo, Ce bi se med zmernimi silami rodil Četrti »kartelcek«. Kaže, da se srečanja ne bodo udeležili predstavniki Krščansko demokratskega centra. Tajnik Pierferdinando Casini, ki je že dalj Časa v polemiki z Berlusconijem, je včeraj poudaril, da je bolj interesiran za združitev vseh sil, ki se navdihujejo v kršCanskodemokratskih vrednotah. Ko preti »The big one< RIM - »Kar se je zgodilo v Umbrii bi morali izkoristiti, da bi v ljudeh zakoreninili spoznanje, da je Italija na območju tveganja, predvsem pa bi se na osnovi sedanjih spoznanj morali pripraviti na druge morebitne še hujše katastrofe.« Tako je menil Giuseppe Zamberletti, izredni komisar na prizadetih območjih v Furlaniji in Irpinii in večkratni minister za civilno zaščito. V svojem izvajanju se je Zamberletti nanašal na takoimenovani »The Big One«, potres z uničujočo rušilno močjo (silovitejšo od vseh dosedanjih, ki so prizadeli Italijo), ki ga znanstveniki že nekaj let napovedujejo kot možnega in ki bi lahko prizadel italijanski Jug ali pa tudi katerega od drugih rizičnih območij. »Ta nevarnost je bila moja stalna mora v Času, ko sem vodil civilno zaščito,« je izjavil Zamberletti. Po njegovem mnenju pa Italiji ne preti sa- mo »The Big One«. Tudi Vezuv (tehniki so ga označili za eksplozivni vulkan, medtem ko Etna sodi med »dobre«, saj s svojim počasnim bruhanjem daje ljudem dovolj Časa, da se rešijo) bi se lahko prebudil, ker naj bi se skoraj izčrpalo njegovo statistično obdobje »počitka«. Priprave na morebitne katastrofe bi pomenile protipotresno utrditev hiš, toda pri ljudeh, Ce jih ni prizadel potres, ni veliko občutljivosti za ta vprašanja. »Protipotresno utrjevanje rizičnih območij bi najbž bilo prehitevanja Časa, vendar bi lahko vsaj poskrbeli zato, da bi ljudi naučili, kako naj ravnajo v primeru potresa,« je menil Zamberletti, po katerem morajo biti zlasti župani pripravljeni na naloge, ki jih Čakajo v primeru katastrof, predvsem pa na to, da si prevzamejo breme poveljevanja. SREČANJE Z JELCINOM Prodi je v Moskvi zastavil razvoj odnosov z Rusijo Načrt za razvoj odnosov bodo podpisali februarja v Rimu SODSTVO / ZARADI DOMNEVNE PRISTRANSKOSTI Berlusconi napada tožilstva Predsednik Fl bo moral spet na zatožno klop - Previti proti Ariostovi RIM - Silvio Berlusconi vztraja. Po njegovem mnenju del sodstva, predvsem pa nekatera državna tožilstva pritiskajo na Forza Italia. Tako je povedal v intervjuju s tednikom La Svolta. »Preživljamo zelo hud trenutek, saj bi marsikdo hotel začrtati drugačen politični zemljevid Italije. Pomenljivo je dejstvo, da nekateri skušajo zmanjšati pomen moje politične dejavnosti,« je poudaril voditelj Forza Italia. Dodal je, da Demokratična stranka levice še vedno vpliva na del sodstva, ki vodi preiskave o dejavnosti predstavnikov desne sredine, medtem ko povsem prezira »vpletenost rdečih zadrug v podkupninsko afero«. Berlusconi je poudaril, da ga k obtožbi ni spodbudil primer njegovega nekdanjega odvetnika Cesareja Previtija (milansko tožilstvo je za poslanca FI zahtevalo aretacijo), ampak ugotovitev, da nekatera tožisltva imajo preganjalski odnos do Forza Italia in njenih kandidatov za upravne volitve. Včeraj je lider Kartela svoboščin doživel še en sodni udarec. Sodnik za predhodni postopek je namreč sklenil, da bodo Berlusconiju sodili zaradi nakupa zemljišč v Macheriu, kjer ima predsednik FI eno od svojih vil. Skupaj z Berlusconijem bodo na zatožni klopi sedeli njegov bratranec Gianfranco Foscale, direktor davčne službe pri Fininvestu Salvatore Sciascia in Livio Gironi, ki je eden od menedžerjev grupe. Po oceni milanskega tožilstva je z nakupom zemljišč in vile v Macheriu Berlusconi ustvaril za nekaj milijard lir črnih skladov. Milansko državno to- žilstvo pa je bilo glavna tarCa napada Cesareja Previtija. Poslanec Forza Italia je menil, da je tožilstvo že spet dokazalo svojo pristranskost in preganjalski odnos do njega. Priložnost je bil postopek pred sodnikom za predhodni postopek, ki bo moral odločiti, ali je Stefania Ariosto obrekovala bivšega obrambnega ministra. Tožilstvo je namreč predlagalo sodniku za predhodni postopek, naj ovadbo zaradi obrekovanja, ki jo je Previti vložil proti Ariostovi, arhivira kot neosnovano. Po oceni poslanca FI je tožilstvo dokazalo svojo pristranskost s tem, da ni upoštevalo ostalih ovad zaradi obrekovanja, ki so jih proti Stefanii Ariosto vložili drugi osumljenci, ki jih je »priča Omega« navedla v svojem pričevanju. Previti in Ariostova, ki je s svojimi izjavami milanskemu tožilstvu spodbudila preiskavo, zaradi katere je bil aretiran med drugimi sodnik Renato Squillante, sta se včeraj srečala v milanski sodni palači prvič po dveh letih, vendar se nista zmenila drug za drugega. MOSKVA - Pogovore bomo zaključili februarja v Italiji, ko bo predsednik Boris Jelcin obiskal Italijo in ko bo podpisan »Globalni akcijski načrt za razvoj-rusko-itali-janskih odnosov«. Tako je povedal novinarjem predsednik italijanske vlade Romano Prodi, ki je bil včeraj na uradnem obisku v Moskvi, kjer se je pogovarjal s premi-erom Viktorjem Cernomirdinom in s predsednikom Borisom Jelcinom (na telefoto Ap). Prodi je poudaril, da je zadovoljen z izidom pogovorov, Čeprav bodo obrodili sadove Cez nekaj mesecev. Prodi se je dopoldne s predsednikom Borisom Jelcinom pogovarjal predvsem o mednarodnih problemih. Po oceni italijanskega premiera veže Italijo in Rusijo skupna nit. »Italija jasno ugotavlja, da ne moremo graditi Evrope brez Rusije,« je poudaril Prodi. Dodal je, da ni napetosti med državama, niti ko obravnavata balkansko vprašanje. V pogovoru z ruskim premierom je Italija obljubila podporo Moskvi v evropskih institucijah in prizadevanjem Rusije za vstop v svetovno trgovinsko organizacijo WTO. Po Prodijevih besedah pa v Moskvi ni načel vprašanja reforme Združenih narodov, o čemer naj bi tekla beseda v prihodnje. Dopoldne je gospodarska akademija Plehanova podelila Romanu Prodiju častni doktorski naslov. S to akademijo je Prodi navezal stike že pred leti, ko je še vodil gospodarski zavod Nomisma. V nagovoru po podelitvi doktorskega naslova je Prodi med drugim izpostavil zasluge Italije, ki je »se je zavzela, da je zavezništvo Nato sklenilo partnerski odnos z Moskvo«. BOLOGNA / OB KONCU EVHARISTIČNEGA KONGRESA Papež se je zavzel za krepitev solidarnosti Vatikan je spremenil odnos do Oljke in do vlade premiera Romana Prodija BOLOGNA - S slovesno mašo, na kateri je sodelovalo okoli 200 tisoč vernikov, je papež Janez Pavel H. (na telefoto Ap) v nedeljo v Bologni zaključil evharistični kongres, s katerim je Cerkev poudarila predvsem temeljno vrednost maše in obhajila. In to je Karol Woytila izpostavil v homiliji, obenem pa spet ostro obsodil prekinitev nosečnosti. Toda nedeljska maša ni bila samo priložnost za izpostavljanje strogo verske problematike. Papež se je zavzel za celovitost Italije in molil, da bi Jezus spremljal »korake italijanskega naroda na poti solidarnosti, pomiritve in miru. Omogoči, da bo Italija ohranila bogastvo Človeških in krščanskih vrednost, zaradi katerih je postala znana«. Evharistični kongres v Bologni pa je pomenil tudi zbližanje med Vatikanom in Oljko. Janez Pavel H. je neposredno pozdra- vil »predsednika vlade Romana Prodija«, ki je sedel v prvi vrsti. V besedilu, ki so ga razdelili novinarjem, stavka ni bilo in papež ga je dodal med ho-milijo. Po mnenju poznavalcev je bil to eden od znakov zbližanja, saj so v Vatikanu prepričani, da bo Prodijeva vlada ostala še dolgo za krmilom, bo popeljala Italijo v Evropo, prepričani pa so tudi, da bo začrtala politiko za podporo družinam in menijo, da bo rešeno tudi vprašanje finansiranja za- sebnih šol. Dokaz drug®' enega vzdušja pa naj bi bi lo nezanimanje Vatikan® za načrt o oživitvi KršCan ske demokracije, na kate rega je pred tednom dn! namignil škofom biv® predsednik republik Francesco Cossiga. PRORAČUNSKI MANEVER 1998 / FINANČNI ZAKON USMERJEN V URESNIČEVANJE ZASTAVLJENIH CILJEV Bo cena za vstop v Evropo tveganje krize v večini, ki podpira vlado? Jutri se v senatu začne proračunska razprava, medtem pa se je zaostril odnos z neokomunisti RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj že poapisal dekrete, ki pooblaščajo predstavitev javnobilan-čnega manevra (ki ga sestavljata osnutek finančnega zakona za leto 1998 in povezani zakonski osnutek z ukrepi za stabilizacijo javnih financ, priložen pa mu je tudi zakonski odlok o preureditvi davka IVA) v parlamentarnih zbornicah, tako da se bo lahko prora-čunska razprava začela že jutri. Letos je prvi na vrsti senat, kjer bo razprava najprej stekla v pristojnih delovnih komisijah. Medtem ko je iter stekel, se nadaljuje tako politična kot tehnična razprava o vsebini finančnega zakona in z njim povezanih javnobilan-Cnih posegov. Na politični ravni je treba žal govoriti o zaostrovanju polemike, ki bi lahko pripeljala tudi do razkola v večini, ki podpira Prodijevo vlado. Na obisku v Moskvi premier včeraj ni hotel kazati slabe volje in je Se enkrat potrdil zaupanje v perspektive finančnega zakona, katerega številke so po njegovem zagotovilu v popolnem skladu s triletnim eko-nomsko-finančnim programskim dokumentom (tega je podprla tudi neo-komunistična komponenta vladine večine) in so torej zagotovilo za vstop Italije v evropsko monetarno unijo. Ne glede na to, kako se bo razvilo napeto politično dogajanje v proračunski razpravi, je predstavitev finančnega zakona potrdila, da vlada ne namerava opustiti prizadevanj za dokončanje procesa sanacije javnih financ. Za javne račune namreč ne obstaja nek stabilno dosežen cilj, podčrtujeta zakladni minister Ciampi in finančni minister Visco v poročilu, ki spremlja javnobilančne dokumente v parlament. Največja nevarnost, opozarjata, je prav ta, da se lahko uveljavi zgrešeno mnenje, da tisto, kar je bito storjeno doslej, popolnoma zadostuje za uresničitev zastavljenih ci-tjev in da nove žrtve ne bodo več potrebne. Poleg navedbe izvedenih nalog m ugotovitve, da je vstop nalije v evropsko monetarno unijo zdaj popolnoma dosegljiv, razgrinja Poročilo vladino ekonom-skopohticno strategijo in navaja njene temeljne točke, v zaključku pa Ciam-pi in Visco pozivata poli-dcne in socialne sile, naj v skrbi za usodo vseh državljanov podprejo vladina proračunska prizade-vanja. Ce se je okrog preureditve in delnega zvišanja stopenj davka na dodano vrednost IVA že vnela razprava o tem, kaj se bo Podražilo in kaj ne (ciga-tate se menda ne bi smeta) in za koliko bo ta po- seg prizadel družinske bilance (govori se o približno 300 tisoč lirah več izdatkov letno), ostaja nedvomno najtežje in še popolnoma odprto vprašanje reforma socialne države. Kot vidimo iz priložene preglednice, računa vlada na iztržek približno pet tisoč milijard lir (na pogajanja s sindikati je sicer šla z več kot 6.000 milijardami), kar sindikate gotovo ne navdušuje, a so vseeno pristali pod pogojem, da se pogajanja o naravi posegov v socialno državo nadaljujejo. CGIL, CISL in UIL zato previdno govore o temnih in svetlih plateh finančnega zakona in kljub številnim pomislekom priznavajo Prodijevi vladi, da je vložila v boj proti brezposelnosti veliko prizadevanj. Nenavadno ugodno oceno je vlada prejela od Confindustrie, za katero je finančni zakon dokaj dosleden z zastavljenimi programskimi cilji. Indu-strijcev ne moti niti poseg na področje davka na dodano vrednost, v zameno pa jih zelo skrbi možnost vladne krize, ki bi Italijo po njihovi oceni oddaljila od Evrope. Predsednik Confindustrie Fossa je sicer dejal, da je v finančnem zakonu še preveč izrednih ukrepov, vendar je celovita ocena kljub temu pozitivna. Veliko bolj kritično je stališče trgovcev, predvsem njihove največje stanovske organizacije Confcommercio, ki je zaradi reforme stopenj davka IVA sprožila pravi alarm, češ da utegne biti podražitev blaga za široko porabo premočan udarec za še vedno šibko povpraševanje na notranjem trgu. Nezadovoljnežem predstavniki vlade odgovarjajo, da so proračunski ukrepi vedno boleči in da nikdar ne zadovoljijo vseh plasti prebivalstva, vendar so razlike v ocenah finančnega zakona neprimerno manjše zlo od tistega, kar se lahko zgodi ob glasovanju v parlamentarnih zbornicah. Tako z desne kot z leve so se včeraj nevarno pomnožili napadi na vlado, tako da se je bila prisiljena neposredno izpostaviti največja vladna stranka, DSL. Po polemiki, ki se je razvnela med neokomunisti in D’Ale-movo zmerno levico bi lahko sodili, da gre za odločilni spopad, ki bo usodno vplival ne samo na Prodijevo vlado, ampak tudi na bodočo sestavo vladine večine in na prevlado levice v njej. Vse kaže, da Bertinottijev »ne« za finančni zakon zdaj ni več v dvomu in da se je neokomrmistični li-der odločil za strateško izbiro. Zdaj ne govori več o tem, da bi proračunskim dokumentom nasprotoval s parlamentarnimi sredstvi in jih skušal čim bolj prilagoditi svojemu okusu, ampak zavra- ča vso strukturo finančnega zakona in njegove cilje. Tako obnašanje se zdi kot podiranje mostov za seboj, zato je le težko upati v uspeh sestanka med vodji parlamentarnih skupin vladine večine, ki ga je predlagala Demokratična stranka levice. Če je tako, potem je zelo možno, da ima prav predsednik poslancev Oljke Mussi, ki izraža bojazen, da se je Bertinotti odločil za načrt, po katerem hoče DSL prisiliti, da prevzame vlogo, ki jo je v starih levosredinskih večinah igrala nekdanja socialistična stranka. Toda tudi hipoteza o predhodnih volitvah v primera krize v večini, ki podpira vlado, ni ravno najbolj prepričljiva. Mi-nitti je včeraj opozoril, da Stranka demokratične levice ne namerava odstopati od načela, da je treba v primera krize razpisati nove volitve. Seveda pri tem ni postransko vprašanje, ki si ga v teh dneh zastavljajo vsi politični komentatorji in ki ne zadeva samo neokomuni-stov, ampak tudi Oljko in Pol svoboščin: kako bi bilo mogoče državljanom pojasniti, da Italija ne more v Evropo samo zato, ker nihče ni pripravljen ponoviti operacije, ki je »rešila« vlado pri vprašanju posega v Albaniji? Na to struno brenka marsikdo, v prvi vrsti Confindu-stria, Dinijeva formacija, Di Pietrovi pristaši in celo sam šef države, ki je že spomnil, da je v primera vladne krize njegova institucionalna dolžnost iskati vse mogoče rešitve, preden se odloči za razpust parlamenta. Glavni ukrepi in posegi Finančni zakon 1998 prinaša skupek varčevalnih ukrepov in posegov za pridobitev novih dohodkov. Poglejmo si glavne. DAVEK IVA: Kot poročamo posebej, je vlada sprejela zakonski odlok, ki bo začel veljati jutri in ki preureja stopnje davka na dodano vrednost za posamezne vrste blaga in dobrin. Prihodnje leto naj bi ta preureditev prinesla v državno blagajno približno 5.500 milijard lir. DAVČNI PURISTI ZA STANOVANJE: z davčnimi odbitki bo mogoče prihraniti 41 odstotkov stroška (dokumentiranega) za preureditev in prenovo stanovanja (izključene so luksuzne rezidence, ki sodijo v katastrski razred Al) in za vzdrževanje skupnih delov stavbe. Olajšava velja za stroške do 150 milijonov lir. NAJEMNINSKE POGODBE: vse pogodbe za najemnino nepremičnin bodo morale biti registrirane, vključno z začasnim najemom počitiniških stanovanj. AVTOMOBIL: odpravljen je letni kolek na vozniška dovoljenja, avtomobilska taksa pa ne bo več zasnovana na številu davčnih konjskih moči, ampak na prostornini motorja. Odpade naročnina za avtoradio, dokazila o plačilu avtomobilske takse pa ne bo treba več nalepiti na vetrobran. ZDRAVSTVO: prispevek za nacionalno zdravstveno službo, ki ga plačujemo z obveznim avtomobilskim zavarovanjem, se poviša od 6 na 8, 5 odstotka. Za vse zdravstveno osebje, vključno z zdravniki, se upokojitvena starost dvigne na 65 let. LAŽNI INVALIDI: začene se izvajanje izrednega programa kontrole, potem ko so dosedanja preverjanja dala dobre rezultate (vsak peti kontolirani invlalid ni bil v skladu s predpisi). POSTA: od 1. januarja 1998 bo mogoče na posti igrati loto in totocalcio ter kupiti srežke za nacionalne loterije. V poštnih uradih bodo prodajali tudi časopise in vozovnice. SOLA: do konca leta 1999 se bo moralo število zaposlenih znižati za 3% glede na letošnjo raven. JAVNI USLUŽBENCI: nadzorovane nove zaposlitve, krčenje nadurnega dela in misij. Spodbude za delo s skrajšanim delovnim časom (kdor ga bo izbral, bo ohranil 60% polne plače). POKOJNINE: v finančnem zakonu je le skupna vsota predvidenega prihranka z reformo socialne države, in sicer 5.000 milijard lir (3.500 od pokojnin in 1.500 od zdravstva). Podrobnosti o posegih bodo morale biti vnesene v finančne dokumente pred koncem leta. DRUŽINSKE DOKLADE: vlada bo dala letno 600 milijard lir več za povišanje doklad družinam z otroki. NAČRT ZA DELO: za triletje 1998-2000 je bil določen sklad 4.200 milijard lir (skoraj enkrat več kot znaša sedanji sklad) za spodbujanje skrašanja delovnega časa in za poklicno usposabljanje. BOJ PROTI KRIMINALU: v triletju 1998-2000 bo za okrepitev boja proti kriminalu namenjeno 2.000 milijard lir. OKOLJE: finančni zakon predvideva refinansi-ranje ukrepov za bonifikacijo onesnaženih površin in območij z visokim ambientalnim tvaganjem. Predvideno je tudi povečanje sredstev za zaščitena naravna območja. DAVČNI ODBITEK NA PREDUJEM: finančni zakon to obveznost razširja tudi na svobodne poklice (doslej je veljala le za neodvisne delavce, npr. za obrtnike). UPRAVNIKI POSLOPIJ: postanejo davčni namestniki in bodo morali odavajati davke od upravljanja in poslovanja z nepremičninami. DAVČNI POPUST ZA INVESTITORJE: predviden je davčni kredit za podjetja, ki zaposlujejo in investirajo na jugu države. Finančni zakon ustanavlja sklad v vrednosti 10 tisoč milijard lir za posege, ki ustvarjajo delovna mesta. KRČENJE FINANSIRANJ: za pošto, železnico in obrambo naj bi omogočilo prihranek 3.000 milijard lir. Zdaj se začenja proračunski maraton RIM - Z ilustracijo finančnega zakona in korektivnega bilančnega posega (manevra) se bo danes, 30. septembra v senatu oziroma njegovih komisijah začelo proračunsko zasedanje, ki bo zaposlilo parlament vse do konca leta. V približno treh mesecih bo namreč moral razpravljati, popravljati in na koncu odobriti finančni zakon, državni proračun in vrsto povezanih ukrepov. Zadnji rok je 31. december: če do takrat država ne bi dobila novega proračuna, bi se bilo treba zateči k začasnemu proračunskemu sistemu, to je neke vrste emergenčnemu postopku, ki omogoča delovanje državnega aparata in izplačevanje prejemkov javnih uslužbencev. Finančni zakon 1998 za 25 tisoč milijard lir, ki ga je v sobo- to sprejel ministrski svet, je »najlažji« v zadnjih desetih letih, z edino izjemo tistega, ki ga je leta 1988 pripravila De Mitova vlada in je veljal 22 tisoč milijard lir. Med zadnjimi finančnimi zakoni sta le dva, ki nista potrebovala dodatnih korektivnih manevrov, in sicer zakon za 93 tisoč milijard, ki ga je leta 1993 pripravila Amatova vlada, ter finančni zakon zadnje Andreottijeve vlade leta 1993, ki je bil vreden 57 tisoč milijard lir. V celoti je običajna mešanica krčenj odhodkov in povečevanja prihodkov v zadnjih desetih letih vsebovala posege za več kot 580 tisoč milijard lir (vključno s finančnim zakonom 1998), od tega 470 milijard s finančnimi zakoni in 100 tisoč milijard lir s t.im. korektivnimi manevri. Nove stopnje davka IVA Od jutri, 1. oktobra, bo zaCel veljati zakonski odlok o novih stopnjah davka na dodano vrednost IVA. Poglejmo, kakšne spremembe prinaSa in kakšne so nove stopnje za blago v Široki porabi: 4% - v tem pasu so zajete glavne dobrine za široko porabo, na primer: sveže mleko, maslo, sir, povrtnine, sočivje, sadje, moka, kruh, testenine, konservirani paradižnik in druga konservirana živila; dnevni in periodični tisk, knjige; stanovanja (razen luksuznih); prodaja hrane v podjetniških menzah, bolnišnicah šolah in vojašnicah; služba pomoči na domu za bolnike; na novo prihajajo v ta pas proteze in pripomočki za trajno invalidnost, tiskovne agencije in atlasi; 10% - nov pas, v katerem so: domača perutnina, zajci in živi fazani; ribe, školjke in morski sadeži; konservirano mleko, smetana, jogurt, čaj, jajca, med, čokolada, keksi, kis; gledališka besedila; hotelske tarife, kinematografi; na novo prehajajo na ta pas od prejšnje 16-odstotne stopnje IVA: kuhan pršut, tostirane cerealije (-corn flakes), juhe in mineštre, omake, svinjsko in goveje meso, okrasne rastline; od prejšnje 19-odstotne stopnje IVA pa: sladkor, začimbe, vozovnice za zunajmestni javni transport (z izjemo letalskega, železniškega in ladijskega); 20% - to je povsem nov pas, v katerega od prejšnje 16-odstotne stopnje prihajajo: vino, obutev, obleka, tkanine in tekstilni material; surovine in polizdelki za gradbeništvo; marmor in marmorni izdelki; magnetofonske plošče, kasete in videokasete; najemnje filmov; jastogi, ostrige in rarogi; od prejšnje 19-odstotne stopnje: bencin in druga goriva; mineralna voda in pivo; telefoni in prenosni telefoni; gospodinjski stroji, radio, televizorji, regi-stratorji; avtomobili, motorna kolesa in plovila; cigarete; peneča vina in šampanjec; kože in kožuhi; zlatarski izdelki; rastline za kozmetično in medicinsko uporabo; kaviar, kava; parfumni, milo in kozmetična sredstva. 4 Torek, 30. septembra 1997 MNENJA, RUBRIKE ODPRTA TRIBUNA Cui rodesl? i ■ Siiiiiii . im Rudi Pavšič Cui prodest? Komu koristi? To je vprašanje, ki sem si ga zastavil, potem ko sem prebral zapis Damjana Terpina v ŽariSCu, v petek, 26. septembra. Iz naslova sodec naj bi se pisec posvetil vprašanju nadgradnje Skupnega zastopstva, vprašanju, ki sodi med pomembnejša znotraj naše manjšinske stvarnosti. DaleC od tega. Izkoristil je rubriko, ki mu jo je ponudilo uredništvo Časopisa v duhu demokratične dialektike, da se je spravil nad nekatere komponente levice in v prvi vrsti, Čeravno je ni nikoli imenoval, nad organizacijo, ki si štejem v Čast, da ji pripadam: SKGZ. V daljšem zapisu Damjan Terpin, z de-magoškim pristopom in ob izbiranju besed, ki kažejo na močno ihtavost in njemu lastno vzvišenost, ustvarja teze in bralcem razlaga »svojo« resnico, predvsem tisto, ki služi za blatenje drugih. V skoraj pol strani dolgem zapisu je zanimiva ugotovitev, da v njem ni nikakršnega bistvenega prispevka, ki bi bralce oplemenitil na poti iskanja rešitve vprašanja nadgradnje Skupnega zastopstva. Sklenil sem, da ne bom odgovoril na Ter-pinove konstrukte. Niso vredni komentarja. Smatram, da v Času, ko išCemo nadaljne poti dokončne rešitve Primorskega dnevnika in se na področju civilne družbe vendarle skupaj trudimo urejati in se dogovarjati tudi o nadaljnih korakih v odnosu do matične države in same deželne uprave, bi vsaka replika briškemu piscu, v tonu in ihtavosti, ki jo kaže v ŽarišCu, bila nesmiselna in neplodna. Pri tej zadevi me Čudi tudi dejstvo, da Damjan Terpin, eden od petih upraviteljev Zadruge Primorski dnevnik, piše o naporih le-te v dokaj čudnih tonih in izraža »da ne zameri tistim, zlasti številnim mladim, ki se niso včlanili v Zadrugo PD...« Resnično ne razumem takšnega njegovega gledanja. Sicer so to vprašanja, o katerih je prav, da se izreCe vodstvo Zadruge Primorskega dnevnika in da oceni javne izjave svojega elana. Pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, ne oziraje se na takšne in podobne izpade posameznikov, se bomo trudili, da bi se krizno stanje pri našem edinem Časopisu sklenilo in da bo Primorski dnevnik zajadral v mirnejše vode. In Ce želimo to doseči, moramo k temu načrtu pristopiti konstruktivno predvsem v interesu časopisa in njegovih bralcev. Kar zadeva Skupno predstavništvo in vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo našo skupnost, začenši z zaščitnim zakonom, menim, da Terpinov pristop bo zaviralno vplival v nadaljnem dogovarjanju in ustvarjal nepotrebne napetosti. Kot član vodstva dveh komponent Skupnega zastopstva (SSk in SSO) je s tem v zvezi pokazal res malo politične in taktične modrosti. SDZPI/02 -A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1997/98 z delnim deželnim finansiranjem tečaje: INFORMATIKA: osnovna informatika, urejanje besedil, podatkovne baze, elektronske razpredelnice, internet in elektronska pošta KMETIJSTVO: fitopatologija, splošno kmetijstvo, vinogradništvo, enologija JEZIKI: hrvaščina, španščina UPRAVLJANJE PODJETIJ: franchi-sing, knjigovodstvo, tehnike prodaje in marketing, varstvo na delu. Informacije in predvpisovanje na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 vsak dan razen sobote od 9.00 do 13.00 Stekli bodo tečaji, kjer bo zadostno število vpisanih NOVA GORICA / NA »POTUJOČI« MEDNARODNI KONFERENCI ZGODOVINARJEV Nazoren prikaz dogajanj na Goriškem pred 50 leti V kulturnem domu zanimiva razstava o tisku v prvih povojnih letih Po dveh dneh razprav v Kopru se je prejšnjo soboto v Novi Gorici zaključil mednarodni posvet o pariški mirovni pogodbi in novi italijansko-jugoslovanski meji v letu 1947. Vsebina enega dela sobotnih razprav je bila splošnega značaja, tista drugega dela pa posvečena posebej dogajanju na Goriškem. Sem sodijo predvsem poročila dr. Branka Marušiča o novi meji na Goriškem, Nataše Nemec o manifestacijah na Goriškem v dve-letju 1945-47 ter Mirana Komaca o povojnem nasilju v Beneški Sloveniji. Zanimivo je poročilo dr. Branka Marušiča, ki je podrobno razgrnil razloge, ki so štiri velesile privedle do tega, da je bila izbrana takšna mejna Črta kakršno poznamo danes. Ob različnih pogledih ne samo s strani Rusov, Francozov, Američanov in Angležev, marveč seveda najbolj prizadetih Jugoslovanov in Italijanov, sta prišli do veljave dve osnovni pravili. Bohinjska proga mora ostati v celoti na jugoslovanskem ozemlju, cesta Gorica - Trst po Krasu pa na italijanskem. Seveda so takrat prišli do izraza še drugačni predlogi, po katerih naj bi se meja preselila vzhodneje od Gorice, ali pa po katerih naj bi bili Jugoslaviji prisojene tudi vasi zahodno od ceste Gorica -Trst. Veliko je bilo govora o Sabotinu in ne smemo pozabiti niti na jugoslovanske zahteve po Beneški Sloveniji in Reziji. Mogočno ljudsko gibanje manifestacij in demonstracij v vseh krajih Goriške je plastično prikazala Nataša Nemec. Skoro ga ni bilo dneva brez sodelovanja ljudi v takšnih manifestacijah, večji pomen so imele vsakokrat, ko je Zavezniška vojaška uprava sprejemala kak ukrep proti ljudski oblasti. Prišle so še zlasti do izraza v marčnih dneh 1946, ko je naše kraje obiskala razmejitvena komisija. V svoje naravno središče Gorico so slovenski ljudje prihajali manifestirat iz vseh krajev velike goriške dežele. Seveda so na podoben način svojo privrženost Italiji dokazovali tudi tukajšnji Italijani. Zanimiv je bil prikaz avstrijskega stališča do tržaškega vprašanja, ki ga je prikazal Karl Stulpharrer, znan avstrijski preučevalec medvojnega dogajanja v naših krajih. Bili so nekateri na Dunaju, ki so po vojni, izkoriščajoč nesoglasja med Italijo in Jugoslavijo, upali v obnovitev nekoč velike Avstrije, tudi v povezavi z Bavarsko. Zanimanje Dunaja pa je bilo osredotočeno predvsem na tržaško pristanišče in na prost cestni ter železniški dostop do morja. Zaradi tega so tudi z Dunaja prišli tozadevni predlogi, ki pa očitno niso imeli nobenega učinka. Omenimo na kratko še nekatera poročila. Božo Repe je prikazal gospodarske poglede takratnih Ljubljane in Beograda najprej, v letu 1945 na Trst, kasneje na Koper in na spremembe do katerih je tu postopoma prišlo na gospodarskem in finančnem področju. Po rešitvi tržaškega vprašanja pa se je zanimanje omejilo na gospodarski procvit slovenske narodnostne skupnosti. Tone Ferenc in Boris Mlakar sta podrobno orisala poglede narodno osvobodilnega gibanja in tudi raznih protipartizanskih skupin o vprašanju meja po vojni. Ferenc je podrobno analiziral stališča Osvobodilne fronte, ki so že od vsega začetka govorili o novih mejah, ki naj bi upoštevale narodnostno sestavo prebivalstva in o kasnejših uradnih sklepih tega gibanja. Mlakar pa je govoril o stališčih begunske vlade v Londonu in še zlasti o delovanju njenih slovenskih elanov, ki da so baje vsaj na začetku imeli zaslombo pri Angležih, o podobnem delovanju filo jugoslovanske kraljeve vlade skupin in ljudi na Slovenskem ter tudi o stališčih filonacistič-nih in filonemških skupin slovenskega domobranstva. Ni bilo velikih razlik med enimi in drugimi, pa čeprav očitno niso obveljala stališča slednjih, ki so bili poraženi. Veliko smo že brali o tem, kakšna so bila stališča zahodnih držav, še zlasti Velike Britanije in Združenih držav Amerike do tržaškega vprašanja. Tudi v knijgah zahodnih diplomatov in politikov. Tokrat je en del tega vprašanja razgrnil Samo Kristen, ki se je naslanjal na še pred letom 1990 preučenimi dokumenti v arhivu zveznega zunanjega ministrstva v Beogradu. Angleži so že predvojni kraljevi Jugoslaviji, še pred usodnim 27. marcem 1941, v želji pridobiti Jugoslavijo na svojo stran, baje Beogradu ustno, pa Čeprav zelo medlo, zagotovili Jugoslaviji Trst. Kasneje naj bi bili še nekajkrat potrdili to obljubo, vendar skoro vedno potem, ko so jih jugoslovanski ministri na to opozarjali. V ZDA so gledali nekoliko drugače. Imeli so sploh dvome ali bo Jugoslavija sploh obstojala po 2. svetovni vojni. Po vojni je dogajanje sicer šlo v drugačno smer, zahodni zavezniki so pač hoteli v Italijanih dobiti zaveznika, Jugoslavija pa je bila v sovjetskem bloku. Iz številnih zgodovinskih spisov tudi drugače vemo, da je zahodnjakom bila dovolj ena možna ruska pomorska prisotnost v Sredozemlju, in sicer tista v Boki Kotorski. Se ena takšna prisotnost v Trstu ne bi prišla v poštev. V avli novogoriškega Kulturnega doma je bila odprta razstava tukajšnjega tiska v času med leti 1945-47. Marko VValtritsch PISMA UREDNIŠTVU / Jama pred Kotlom druga najgloblja V nedeljo, 24 avgusta, je Primorski Dnevnik objavil prispevek pišočega o Jami pred Kotlom. Vsebina prispevka je v bistvu sledeča: V Jami pred Kotlom, na pobočju Slavnika, so člani JO SPDTrst in JD Dimnice iz Kopra dosegli globino 362m. To uvršča jamo na drugo mesto na globinski lestvici jam, ki se nahajajo med Vipavsko dolino in Postojno na eni strani in Tržaškim zalivom na drugi. To je na področju, kjer sta se, po splošnem mnenju, rodila jamarstvo in speleološka znanost. Na važnost odkritja kaže podatek, da tu jamarji raziskujejo že poldrugo stoletje in da, kjub temu, da so v tem času raziskali okoli 3.000 (tri tisoč) jam, so le v okoli 15 jamah presegli globino 200m in le v dveh, poleg Jame v Kotlu, so presegli globino 300m. Trenutno raziskuje to ozemlje okoli 500 (pet sto) jamarjev. Tisk v Sloveniji, ki je posvetil odkritju veliko pozorost, poroča praktično v istih terminih kot Primorski Dnevnik. Skeptik bo posumil, da časnikarji niso preverili verodostojnosti podatkov in da so naivno zaupali tiskovnemu sporočilu raziskovalcev. Toda La Gazzetta dello speleologe, neformalno glasilo speleologov Furlanije - Julijske Krajine, ki kot strokovno glasilo podatke preverja je v poročilu o odkritju med drugim zapisalo:" L‘ abis-so risulta cosi‘ la seconda navita1 per profondita” del Carso classico...". Vest o odkritju so prijatelji sprejeli z zadovoljstvom, mestoma celo z navdušenjem. Konkurenca je čestitala. Pri nekaterih, ki verjetno niso prijatelji, pa je novica povzročila večje ali manjše prebavne motnje. Kot pri vsakem odmevnejšem odkritju paC. Verodostojnosti dosežene globine in očetovstva odkritja ni, vsaj do sedaj, osporaval nihče, čeprav se to, v podobnih primerih, rado dogaja. Edini poizkus razvrednotenja odkritja se poslužuje argumentov, ki pišočega spominjajo na črkarsko pravdo o tem, kako se piše kaša. Glede na to da med našimi člani žal nimamo nobenega jezikoslovca, se s tem, kako naj se piše kaša ne ukvarjamo. Naše jamarje zanima predvsem, da je kotel čim globlji in da je kaša v njem čim boljša. V stvareh, kjer nismo strokovnjaki (to je pri večini), pa jemljemo za zgled slavnega Apela, ki je čevlje takoj, brez obotavljanja, naslikal tako, kot je svetoval Kopitar. Očitno je bil Kopitar, na svojem polju, priznan strokovnjak, drugače ne bi Apel, brez najmanjšega dvoma upošteval njegovega mnenja. Ko bi Čevlje kritiziral star vajenec, ki v svojem življenju ni še izdelal ne samo poštenega para čevljev, temveč niti dostojnih cokel, bi Apel verjetno postopal drugače. V dobi medijev pridemo do potrebnih strokovnih informacij lažje kot Apel. Slovar slovenskega knjižnega jezika nam pove, da se kaša piše kaša. Strokovna literatura pa nam pove skoraj vse ostalo. Vse izraze, ki jih J. Sumer proglaša za strokovno napako, je pisec povzel po strokovni literaturi. Izraz matični ali klasični Kras ( matični in klasični z malo začetni- , co, Kras z veliko) je pišoči povzel po Darku Radinji, sicer pa nanj naletimo v strokovni literaturi zelo pogosto. Npr. v Krajevnem Leksikonu Slovencev v Italiji, prva knjiga, str.39, piše :" Tržaški Kras, kot se navadno naziva ta del matičnega Krasa, se deli na tri površinske pasove:", Izraz Tržaški kras ali tržaški Kras je v literaturi tako razširjen, da o tem ne bi bilo vredno razpravljati. Kljub temu, poleg zgornjega citata še citat iz Krajevnega leksikona Slovenije, I. knjiga, Ljubljana 1968, str.293 : " Glavnino občine obsega Kras, ki ga zadnji čas nazivajo tudi Sežanski kras namesto Tržaški ali Tržaško-komenski kras. " Krajevni leksikon Slovenije je pripravil in uredil Roman Savnik. Jugovzhodna meja Krasa. Prva opazka. Skoraj vsi avtorji se strinjajo, da na jugovzhodu Kras meji na Čičarijo. Torej Kras se konča tam, kjer se prične Čičarija. Oziroma Kras se prične tam, kjer se konča Čičarija. Da ima Sumer sam dvome o tem, kje poteka meja, je razvidno iz tega, da se mu je zareklo, ko je v petem odstavku postavil Čičarijo vzhodno od Velikih vrat. Velika vrata se nahajajo dobre štiri kilometre jugozahodno od Slavnika. Jama pred Kotlom pa se nahaja približno na pol poti med Slavnikom in Hrpeljami. Jugovzhodna meja Krasa. Druga opazka. Po Sumerjevem pisanju, da je Bazovica že na Krasu, lahko sklepamo, da je mnenja, da vse, kar se nahaja vzhodno od Bazovice ni več na Krasu. Glede na to, da na vzhodu meji Kras na Čičarijo, sledi, da se Čičarija prične takoj po Bazovici. Ob novici, da jih je Sumer priključil Čičariji, bodo na Pesku in v Gročani verjetno priredili ljudsko slavje. Jugovzhodna meja Krasa. Mnenje strokovnjakov. Citat iz zbornika ACTA CARSOLOGICA, ki ga izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Inštitut za raziskovanje krasa. V št. XXII, na str. 10 in 11, piše Peter Habič: " Strukturne poteze v reliefu smo proučevali na območju Krasa med Tržaškim zalivom, Goriško ravnino, Hišno Vipavsko dolino, Brkini in Istro. To je širše območje matičnega Krasa, ki ga delimo po večjih naseljih na zaokrožene, a ne točno opredeljene enote kot so Doberdob-ski, Komenski, Tržaški, Sežanski, Divaški, Senožeški, Košanski, Ma-tarski, Podgorski in Socerbski Kras. V nadaljnem bomo za ves ta predel uporabljali le ime Kras, ki ga pišemo z veliko začetnico kot pokrajinsko ime, ne da bi mu posebej pristavljali pridevnik matični.", Kot je iz citata razvidno, je po Habiču Slavnik na Krasu. V knjigi Kras, ki ga je izdala Slovenska matica v Ljubljani leta 1974, avtor Ivan Gams prišteva h Krasu ne samo Kozino, temveč celotno Podgrajsko ali Matarsko podolje ( str.189 in naslednje). Kot je iz citatov razvidno, so vsi inkriminirani izrazi povzeti iz strokovne literature in iz del priznanih strokovnjakov. Ko bodo ti ugotovili, da dosedanje izrazoslovje ne ustreza več in ga bodo zato spremenili, se bo pišoči prilagodil. V pismu J. Sumerja, ki izjavlja da ni vseeno, če stojimo stroki ob strani ali pa ji delo celo otežujemo, lahko zasledimo tudi novosti, ki so za pišočega pravo odkritje: pokrajino Kras širi do Pivke, Hrpelje, ko piše prebivalci Hrpelja, preimenuje v Hrpelj, Slavniško pogorje pa preimenuje v Slavnikovo pogorje. Morebitnim bralcem, se pišoči oprošča za dolžino pisma, vendar, kot so mnogi že preizkusili, golob hitro in brez težav umaže novo obleko. Čiščenje obleke pa zahteva precej časa. P.S. V morebitni vojni za jugovzhodno mejo Krasa jamarji SPDTrst ne bomo sodelovali. Kot dosedaj bomo vse svoje, precej skromne, sile posvetili delu v podzemlju. Glede stvari, ki jih ne obvladamo pa se bomo še naprej držali tega, kar pravi Kopitar. Stojan Sancin TRST / MEDNARODNO ZASEDANJE V REVOLTELLI KOPER / OKROGLA MIZA Sredozemska kulturna pristanišča in pristani Posega slovenskih književnikov Cirila Zlobca in Marka Kravosa Priključevanje Primorske na evropske prometnice TRST - Pristanišče kot kraj, iz katerega odjadrati proti novim svetovom, pa tudi kot zatočišče, kamor pritekajo dobrine, in ne samo ali predvsem materialne dobrine, z vsega sveta. V tem posredovanju je smisel tridnevnega mednarodnega kongresa »Sredozemska kulturna pristanišča in pristani«, ki se je pričel včeraj v avditoriju tržaškega muzeja Re-voltelle. Seveda ni golo naključje, Ce se to skupinsko razmišljanje in soočanje izkušenj in zornih kotov odvija ravno v Trstu, pristanišču na križišču svetov, ker je to kraj prehoda, ki terja »odprta in široka obzorja«, kot je dejal oden od poročevalcev. Kongres je organiziral oddelek za jezike in literature sredozemskih držav tržaške univerze s pokroviteljstvom tržaške občine in pokrajine, deželne uprave, zunanjega ministrstva, vsedržavnega raziskovalnega sveta, skupnosti sredozemskih univerz, konzorcija za mednarodni razvoj tržaške univerze in same univerze ter pristaniške oblasti. Znanstveni odbor, ki je pripravil srečanje in v katerem je tudi prof. Jože Pirjevec, vodi prof. Giovanna Trisolini s tržaške univerze, ki ureja revijo »Letterature di frontier -Litteratures frontalie-res«, v kateri bodo objavili vse posege in poročila udeležencev zasedanja. Med včerajšnjimi po-segi gre omeniti Cirila Zlobca in Marka Kravosa. Prvi je pod naslovom »Veliko pristankov, malo zasidranih« razvil svoje gledanje na kulturo in umetnost v sodobnem svetu globalizacije In množičnosti, torej na prelomu dosedanje civilizacije oz. ob nastajanju nove, pred katero »stoji-|no zmedeni kot Kolumb, ki je odpotoval v Indijo in prijadral v Ameriko...« Kravos pa je orisal primerjavo med -kot se je glasil naslov Poročila - »Argonavti, Posredniki med dediščino in inovacijo, in slovensko primorsko litera-iuro med obema vojna-ma«; v obeh primerih je slo za posrednike novo-sii prežetih s sredozemskim duhom, je ugotovil. Za njima je nastopil še Sandro Damiani, direk-Ipr italijanskega gleda-ušCa z Reke, ki je spregovoril o »Sredozemlju kot zbelki gledališča in multikulturno sti«. Zasedanja, ki se bo Zaključilo jutri, se ude-mžujejo številni intelek-malci, predvsem univer-Znetni profesorji iz raz-Mh dežel širšega sredozemskega območja: od benetk do Marakeša, od Soluna do Tirane in boograda, od Tuniza do Jeruzalema. KOPER - Južnopri-morski gospodarstveniki, županje in župani občin iz tega dela Slovenije ter primorski poslanci so na pobudo ObmoCne gospodarske zbornice s predstavniki pristojnih ministrstev, DARS-a, državnega Urada za prostorsko planiranje in Slovenskih železnic na okrogli mizi v Kopru vCeraj razpravljali o tem, kako in kdaj bo Slovensko Primorje priključeno na sodobne evropske prometnice. Politični in gospodarski predstavniki z Obale so pristojne vladne organe in službe ponovno opozorili na nerešeno vprašanje ustreznejše prometne Milana Kučana doslej podprto 3243 volilk in volilcev SLOVENIJA / AVTOCESTE Dograjen priključek v Slovenski Bistrici Odprl ga je minister Bergauer-Vrednost del je znašala 550 milijonov tolarjev LJUBLJANA- Od 22. septembra poteka po 58 upravnih enotah in izpostavah po vsej Sloveniji zbiranje podpisov za podporo kandidatom na predsedniških volitvah. Na naslov kandidata Milana Kučana je danes prišlo 1812 obrazcev, skupaj pa ga je daslej podprlo 3243 volilk in volilcev. Kot je sporočil organizacijski odbor, zaenkrat s strani kandidata Milan Kučana ni pooblaščene osebe, ki bi po ulicah pred upravnimi enotami zbirala obrazce. (STA) SLOVENSKA BISTRICA - Novi izvennivojski avtocestni priključek Slovenska Bistrica - sever je od vCeraj odprt za promet, sporoCa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS); priključek je odprl minister za promet in zveze Anton Bergauer. Z novim avtocestnim priključkom je dejansko sklenjena obvoznica Slovenske Bistrice in povezava med južnim in severnim priključkom po avtocesti Hoče - Arja vas. To pomeni, da bo tranzitni promet iz in v smereh Ormoža, Središča ob Dravi in Podravja poslej tekel mimo Slovenske Bistrice. Izvennivojski priključek Slovenska Bistrica - sever je del navezave magistralne ceste M 3-3 Slovenska Bistrica - Hajdina na avtocesto HoCe - Arja vas, ki je predvidena v nacio- nalnem programu gradnje avtocest in cest ustreznega standarda do konca leta 1999. Na magistralni cesti od Slovenske Bistrice do Hajdine je bil doslej obnovljen odsek ceste od Sikol do Hajdine. Izvennivojski priključek Slovenska Bistrica - sever je gradilo Cestno podjetje Maribor, ki je začelo z gradbeni deli maja letos in jih končalo 23. septembra. Vrednost izvedenih del znaša 550 milijonov tolarjev. Projekt je izdelalo projektivno podjetje Lineal Maribor, nadzor nad izvedbo del je vodila Družba za državne ceste (DDC), nadzor kakovosti pa je izvajal Zavod za gradbeništvo. Priključek je izveden v obliki polovične deteljice z dvema nivojskima križiščema na magistralni cesti M 3- 3. Na območju med obema križiščema je bila rekonstruirana magistralna cesta Slovenska Bistrica - Hajdina v dolžini 860 metrov s poglobitvijo nivelete pod viaduktom Devina za približno 70 cm. Na magistralni cesti št. M 3-3 sta zgrajeni tudi dve novi križišči s priključnimi rampami. Križišči sta oblikovani kot "T" križišča s pasom za levo zavijanje, poleg priključnih ramp na avtocesto v dolžini 710 metrov in rekonstrukcije 860 metrov magistralne ceste so bila izvedena še nekatera druga dela. Zgradili so dvoje mostov prek vodotoka Devina, poglobili in razširili strugo Devina, zgradili zadrževalnik za odvodna-vanje in prilagodili ali prestavili komunalne vode, vodovod, elektrovod, plinovod ter omrežje zvez. (STA) BOVEC / MENDARODNA KONFERENCA ZA ZAŠČITO ALP Evropske alpske občine so sedaj tudi foimalno povezane v združenje Predstavniki 27 občin ustanovili Omrežje občin - Povezanost v Alpah BOVEC - Na nedavni letni konferenci mednarodne komisije za zaščito Alp - CIPRA, je 27 evropskih alpskih občin, ki so sodelovale v pilotni fazi projekta Omrežje občin - povezanost v Alpah, ustanovilo združenje alpskih občin, sprejelo statut in izvolilo organe združenja - skupščino, predsedstvo in omrežni svet. Združenje bo delovalo neprofitno in bo v praksi uresničevalo temeljne usmeritve Alpske konvencije na lokalni ravni, uresničevalo načela trajnostnega razvoja na vseh ravneh ter spodbujalo sodelovanje med Članicami. Sedež združenja bo v občini Bad Reichenhall v Nemčiji, slovenski Članici Omrežja sta občini Bovec in Kranjska Gora, so sporočili iz občine Kranjska Gora. Ustanovitev združenja alpskih občin in prva skupščina Članic sta pomembna dogodka. Njuno sporočilo je, da Alpe -izjemno bogat prostor s svojo specifično razvojno logiko in seveda tudi s specifičnimi problemi - ljudi združujejo. Občine so se s sodelovanjem v preizkusnem obdobju dejansko povezale, ustanovitev združenja je le potrditev tega sodelovanja prek vseh meja. Skupščina Omrežja občin je kot prvo praktično nalogo podprla predlog resolucije o obravnavi kmetijstva v Evropski uniji (EU) - v okviru programa Agenda 2000 - predvsem v zvezi s pogoji in razvojem gorskega kmetijstva. Predlog resolucije je pripravila občina Saalbach Hinterglemm in v njej opozarja na restriktivne ukrepe EU glede neposredne prodaje kmetijskih pridelkov in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Ukrepi bi predvsem kmete v Alpah zelo prizadeli, saj jim neposredna prodaja in dopolnilne dejavnosti pomenijo preživetje. Visokogorsko kmetijstvo je za občine izjemno pomembno, ker je edino, ki lahko skrbi za kulturno in naravno krajino. Z ukinitvijo subvencij gorski kmet ne bi preživel, pa tudi sicer dopolnilne dejavnosti na gorskih kmetijah ni mogoče primerjati s kmetijsko proizvodnjo velikih posestev. Temeljni poudarek sprejete resolucije je bil, da mora Evropa gorskega kmeta obravnavati selektivno in glede na specifiko življenja v Alpah, Čemur se mora prilagoditi tudi zakonodaja. To bo morala upoštevati tudi slovenska kmetijska politika v procesu združevanja, saj je ravno pri zakonodaji še veliko nerešenih problemov. Sprejem resolucije samo potrjuje povezanost in dejstvo, da so problemi v Alpah povsod enaki ne glede na državne meje. Z ustanovitvijo združenja Omrežje občin povezanost v Alpah so alpske občine dobile krovno organizacijo, v kateri se bodo lahko neposredno povezovale. Ustanovna skupščina ima 27 Članic, ki jih v predsedstvu zastopa po en župan (predstavnik) države članice. Slovenijo bo v dveletnem mandatu zastopal župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik, skupščino in predsedstvo pa bo vodil Zupan občine Naturns VValter Weiss. Skupščina je sprejela tudi pravilnik o višini Članarine, ki bo za letošnje leto 1.500 nemških mark, v prihodnje pa se bo višina kotizacije prilagajala številu prebivalcev in znašala od 1.000 do 2.000 mark. (STA) povezave tega dela Slovenije z zaledjem. Pri tem so ponovili, da sta gospodarstvo in prebivalstvo južne Primorske razvojno izrazito usmerjena v promet, trgovino, turizem in uslužnostne dejavnosti nasploh. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Dušan Bla-ganje je zatrdil, da je iz pred štirimi leti sprejetega prostorskega plana Slovenije razvidno, kako se država zaveda, da je treba z ustrezno prometno infrastrukturo podpreti konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva. Dodal je, da so trenutno v pripravi prostorski dokumenti za tri najzahtevnejše avtocestne odseke v državi, med katerimi je tudi primorski krak, vendar vsi potrebni idejni projekti zanje še niso dokončani. Metod Di Battista iz uprave DARS-a je med drugim dejal, da se izvajalskih zamud pri izvedbi sedanjih predlogov, med katerimi ima primorski odsek avtoceste prednost, ne bojijo, paC pa bi do njih utegnilo priti le zaradi morebitnih novih sprememb zakonodaje ali nepredvidenih povečanj zahtevnosti gradnje. Sicer pa predvidevajo zaključek izgradnje avtocestnega odseka DivaCa - Kozina že do konca letošnjega leta, odsek Kozina -Klanec pa za leto 1998. (STA) MARIBOR Priredili večer Slomškovih pesmi MARIBOR - Ob 135. obletnici Slomškove smrti in pričakovanja njegove beatifikacije so sinoči v mariborski stolnici pripravili veCer Slomškovih pesmi in prijateljsko srečanje pri Slomškovem spomeniku pred stolnico. Včeraj popoldne je bila tudi skupinska molitev na Slomškovem grobu. Slovesno somaševanje je vodil mariborski škof Franc Kramberger navzoči so bili tudi slovenski škofi in verniki iz mariborske škofije. (STA) POKRAJINA / SLOVENCI POČASTILI PREMINULEGA SENATORJA ZGODOVINA / DRU21NE PADLIH IN POGREŠANIH »Pokojni Darko Bratina se je trudil za sožitje« Ali je sploh potreben predsednik skupščine? Violante in Bmtti na griču Sv. Justa SKR zelo kritična do predstavnika vlade V pokrajinskem svetu so sinoči slovenski svetovalci Willy Mikac (DSL), Vladimir Vremec (SSk) in Bruna Spetič (Komunistična prenova) počastili spomin nedavno umrlega goriškega senatorja Darka Bratine. Vsi so izpostavili njegov svetli lik, njegova prizadevanja za uveljavitev kulture sožitja in strpnosti ter nenazadnje nove prijeme pri obravnavi manjšinskega vprašanja. Bratina je bil za Slovence v Italiji - je podčrtal Mikac - prava izhodiščna točka in to predvsem zaradi svoje parlamentarne funkcije, a tudi zaradi svoje velike kulturne razgledanosti. Ni bil Človek ozkih manjšinskih dimenzij, temveč širokih pogledov, saj je gledal vedno naprej in v marsičem tudi prehiteval Čase, ki so pred nami. Pri svojem delu ni zastopal le utripe in hotenja slovenskega človeka, a tudi italijanske in furlanske komponente naše stvarnosti, ki sta izgubili resničnega demokrata in prijatelja. Vremec se je kot nekdanji urednik revije Most spomnil takratnega soočenja z Bratino, ko je slednji sodeloval na neki javni pobudi revije. Mi smo takrat pluli proti toku in nismo uživali velikih političnih simpatij v tedanji Jugoslaviji, prav nasprotno, v Bratini pa smo vedno imeli doslednega in iskrenega sogovornika, je poudaril svetovalec SSk. Da je bil pokojni parlamentarec res odprta osebnost priča velik ugled, ki ga je užival tudi med političnimi nasprotniki. SpetiCeva je omenila Bratinovo približanje levici in posebno KPI, ki ga je kot neodvisnega zastopnika kandidirala za evropski parlament (takrat je dobil 16 tisoC osebnih preferenc). Zadnji odgovor, ki ga je pokojni senator dal vsem netilcem sovraštva in nestrpnosti, je zakonski osnutek o odškodninah nekdanjim beguncem, ki ga je kot Slovenec in levo usmerjeni predstavnik, predložil v parlamentu. Pokrajinski svet je nato naCel razpravo o novem predsedniku, ki ga predvideva državni zakon, ne pa statut Pokrajine in niti skupšCin- V nedeljo, 28. septembra 1997, okrog 17. ure je mladoletni romunski državljan, ki je bil tretji dan gost Slovenskega dijaškega doma, splezal po odvodni cevi na teraso sosednje stavbe Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje in zagrozil, da se bo vrgel s terase, Ce mu ne omogočijo, da se takoj vrne v Romunijo. Dežurna vzgojitelja sta ga skušala s pomočjo sovrstnika iz Romunije, ki pozna italijanski jezik, prepričati, da bi splezal s terase. Ni se dal pre- ski poslovnik. Pri tem se postavlja vprašanje, ali je sploh potrebno, da se v hudih proračunskih težavah te javne ustanove (govori se o deficitu v višni 13 milijard lir) izvoli predsednika sveta, ki bi po zakonu dobival 50 milijonov lir bruto plaCe. Bodo občani razumeli tako odločitev? Na ta problem, ki ni postranskega pomena, so sinoči enoglasno opozorili vsi svetovalci Oljke in Stranke komunistične prenove, desnosredinska koalicija pa je vztrajala na stališču, da je treba v vsakem primeru izvoliti predsednika skupščine. Edini kandidat za to funkcijo je bila svetovalka »Forza Ita-lia«, bivša poslanka Mameči Vasconova. pričati, zato sta poklicala pomoC in obvestila ravnateljico doma. V dom so kmalu prišli orožniki, gasilci in prva pomoC in fant se je kmalu s pomočjo gasilcev znašel varno na tleh, nakar so mu razložili, da se bo vsekakor vrnil domov, le da je potrebno počakati nekaj dni, da uredijo potrebne dokumente. To je ravnateljica s pomočjo že omenjenega »prevajalca« sporočila tudi staršem, s katerimi se je pogovoril tudi fant. Obljubil je, da bo nekaj dni mirno počakal in se je potem umiril. Tržaška občina: od Slovencev do pravilnika za taksije Preden so na sinočnjem tržaškem občinskem svetu prišli do najbolj pričakovane točke dnevnega reda - novi pravilnik za taksije -je bila v razpravi vrsta drugih vprašanj. Med dragimi gre 'omeniti poseg svetovalca Nacionalnega zavezništva Claudia Giacomellija, M se je obregnil ob televizijski nastop župana Riccarda Illyja, ker je ta omenil prisotnost slovenskega prebivalstva: odbornik Tommasini mu je pojasnil, da je na podlagi zadnjega ljudskega štetja v tržaški pokrajini 25 tisoč prebivalcev, ki se izjavljajo za Slovence. Občinskemu svetu je nato odbornik Degrassi orisal spremembe k tekočemu proračunu: tržaška občina bo prejela iz raznih virov (Acegas, dežela, davki) 13 milijard lir veC od predvidenega, večji stroški pa bodo presegali te nepredvidene prispevke za 3 milijarde lir, ki jih bodo Črpali iz lanskih proračunskih ostankov. Ob pozni uri, ko je bila publika številnih taksistov še kar nejevoljna, so prišli do razprave o sprememba dosedanjega pravilnika, tako da bi izdajali dovoljenja samo na posameznike, ne pa veC na družbe. Stališča si niso bila enotna med predstavniki večine, ki pa so do zadnjega iskali možni dogovor, tudi s svetovalci opozicije. Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante (na sliki) in podtajnik na obrambnem ministrstvu Massimo Brutti (oba pripadata DSL) sta bila častna gosta nedeljskega vsedržavnega srečanja Združenja družin padlih in pogrešanih v vojni. Osrednja slavnost je bila na griCu Sv.Justa, med katero je Violante postavil v ospredje enotnost in celovitost Italije pred nesprejemljivimi zahtevami Lige, medtem ko je Brutti že v soboto obširno spregovoril o ezulskem vprašanju, o Rižarni in o fojbah. Njegove besede so izzvale zelo ostro reakcijo Stranke komunistične prenove. Predsednik zbornice je izhajal iz ugotovitve, da je Italija v svoji splošni nacionalni zavesti enostavno pozabila na nekatere zgodovinske dogodke. Omenil je zatiranje slovenskega naroda in kasneje Italijanov, ki so morah zapustiti Istro; zato je pomembna sprava, ki ne pomeni brisanja zgodovine, ampak nujnost, da vse to postane del skupnega spomina, s katerim se bomo lažje zoperstavili tistim, ki postavljajo v dvom enotnost Italije. Brutti je reševanje vprašanj, ki jih postavljajo istrski begunci, postavil kot pogoj za utrditev dobrih odnosov s Slovenijo in Hrvaško. Ljubljana in Zagreb bosta morala po njegovem na nek naCin priznati krivice, ki so jih doživeli Italijani, ko so morah zapustiti Istro. Nobenih revanšistiCnih teženj, je še dejal vladni predstavnik, a poprava krivic po petdesetletnem zamolčevanju zgodovine. Napovedal je tudi, da pripravlja Prodijeva vlada posebno spomenico o ezulski problematiki. Podtajnik na obrambnem ministrstvu je govoril tudi o Rižarni in o fojbah. Rižarna je bila izraz naci-fašistiCnega terorja, pri Čemer gre izpostaviti odgovornosti tistih, ki so napadli Jugoslavijo. Ce bi vojno zmagali Hitler in njegovi zavezniki ne bi bilo rešitve za človekove pravice. Obstajajo pa tudi fojbe, ki odražajo ne samo nedi-skriminiranega nasilja, ampak tudi hotenje po prevladi jugoslovanskega komunizma in to v istih obmejnih krajih, ki so doživeh nacistične pokole. »Bila je to brutalna prevlada, saj je šlo za načrtovani napad jugoslovanskih političnih oblasti, medtem ko italijanski antifašizem ni znal poenotiti svojih sta-hšC, saj je bil tudi del tega gibanja žrtev nasilja fojb«, je še dejal podtajnik Brutti. Zelo kritična do stališč vladnega podsekretarja je Stranka komunistične prenove. Njen tajnik Jacopo Venier je v tiskovnem spo- ročilu napisal: Samo po sebi je že obsodbe vredno dejstvo, da se nekateri sramujejo svoje komunistične preteklosti z namenom, da si lažje utrejo pot do oblasti, postavljati na glavo zgodovino in celo enačiti Rižarno s fojbami, pa predstavlja sramotno dejanje, ki žali razum. Zgodovinarji so že postaviti jasne mejnike med Rižarno in fojbami. Podrobna in sistemska organizacija holokavsta tako v Auschwit-zu, kot v Rižarni, nima nic skupnega z ekscesi skupin ati posameznikov, ki so se znesti nad krvniki in včasih tudi proti nedolžnim ljudem, je mnenja še Ve-nier. Po mnenju SKP je nedopustno in nesprejemljivo, da si vladni predstavnik sploh dovoli tako sporno oceno zgodovinskih dejstev. »Brutti, podobno kot Violante in Spa-daro, le vneto išče legitimacijo za krajevno in vsedržavno DSL v vidiku sporazuma z desnico, s tem, da brez oklevanj sprejema njena stališča. Gre za zgodovinski revizionizem, ki postavlja na isto raven žrtve in njihove rablje«. V DIJAŠKEM DOMU Nenavaden izkaz domotožja romunskega mladoletnika NOVICE Jutri redni kongres Mladinske levice Na sedežu Demokratične stranke levice (Ul.S.Spiridione 7) bo jutri ob 16. uri pokrajinski kongres Mladinske levice. Govora bo med dragim o možnosti ustanovitve nove skupne organizacije mladih reformistične, socialistične in laične levice. Mladi, ki se prepoznavajo v Hrastu, napovedujejo po jutrišnjem kongresu razne pobude na področju državljanskih pravic, sožitja in zaščite okolja. Posebne odnose sodelovanja misli Mladinska levica vzpostaviti z mladinskimi organizacijami slovenske manjšine ter italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški. Predstavitev knjig o preganjanju Židov Židje v Italiji med pribežališčem in preganjanjem (1933-1945) je naslov srečanja, ki ga danes ob 17.30 prireja Inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije-Julijske krajine v sejni dvorani krožka RAS na Trgu Republike 1. Na njem bodo predstavili dve knjižni novosti: zgodovinsko raziskavo Cinzie Villani o Zidih, rasističnih zakonih in deportacijami v pokrajinah Bočen, Trento in Belluno, ter dragi zvezek dela Klausa Voigta z naslovom Nestabilno pribežališče - Ezuli v Italiji od 1933 do 1945. Berlinski zgodovinar v njem obravnava pojav priseljevanja Zidov v Italijo, in to kljub obstoječim fašističnim rasističnim zakonom. Voigt ugotavlja, da se je število židovskih beguncev v Italiji med drago svetovno vojno povečalo za veC kot 10 tisoC ljudi, kar je bil največji prebeg po izgonu Židov iz Španije v srednjem veku. ZDRAVSTVO / NAČRT BOLNISNISKEGA PODJETJA Ne krčenju glavne bolnišnice! Ostre kritične reakcije Sredinske federacije iz Trsta in SKP NaCrt, da bi koncentrirali bolnišniške klinike na Katinari in torej korenito redimenzioni-rali glavno bolnišnico, vzbuja ostre kritične reakcije. Sicer pa bi bilo čudno, ko bi jih ne, saj naCrt med drugim predvideva ukinitev natanko 206 ležišC v glavni bolnišnici, kar bi imelo vrsto neugodnih posledic za bolnike, pa tudi za uslužbence oziroma za zaposlene. Načrtujejo, da bodo ta tak način prištedili 30 do 40 milijard lir letno. NaCrt je izdelal glavni ravnatelj Bolnišniškega podjetja Gino Tosolini, ob njem pa so se včeraj kritično obregnili Sredinska federacija iz Trsta, ki združuje gibanja oziroma stranke Forza Italia, CCD, CDU in Listo za Trst, ter - kajpak loCeno -SKP. Predstavniki Sredinske federacije iz Trsta so včeraj na srečanju s Časnikarji dejali, da naCrt predstavlja nakano, ki jo je navdihnilo deželno ravnateljstvo za zdravstvo, »da bi Trstu odvzeti nadaljna sredstva«, kar naj bi »še bolj destabiliziralo že tako delikatne odnose med Trstom in Vidmom na tem izredno delikatnem področju«. Po njihovem mnenju je med drugim nesprejemljivo, da se ob takšnem klestenju bolnišniške službe ne predvidi primerne okrepitve zdravstvene službe na teritoriju. Po mnenju Sredinske federacije naCrt postavlja celo pod vprašaj preživetje medicinske fakultete v Trstu. Kaj pa SKP? Tudi po njenem mnenju je nesprejemljivo, da ni ni-kakega vsklajevanja med bolnišniško službo in zdravstveno službo na teritoriju. »Gre za posledico ločitve teh dveh služb, proti kateri smo svoj Cas že ostro nastopili in ki jo je deželna uprava izvedla kljub nasprotovanju 43 tisoC Tržačanov,« piše v njenem tiskovnem sporočilu. Tržaški predstavniki Bertinottijeve stranke poudarjajo, da bi imela izvotlitev glavne tržaške bolnišnice hude posledice zlasti za najšibkešje elane družbe, se pravi za ostarele. Poleg tega tržaška SKP opozarja, da medtem ko prihaja do tako hudega kle-stenja bolnišniške ponudbe v Trstu se z ločevanjem zdravstvenih služb brez potrebe veCa upravno in birokratsko osebje. Zaradi vsega tega SKP poziva sindikate, prostovoljne delavce na področju zdravstva in sploh vse, ki jim je ta sektor pri srcu, naj se postavijo po robu takšni nesprejemljivi zdravstveni politiki. V JAVNEM LOKALU Namesto vina je v kozarcu bila zelo škodljiva tekočina Ko ga je klient vprašal za pijaCo, je natakar vzel v roko steklenico in natočil kozarec. Steklenica je bila ena tistih, ki jih uporabljajo za vino. Klient je zvrnil kozarec, namesto da bi se odžejal, pa ga je takoj obšla slabost. Poklicali so rešilec in ga odpeljati v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeti na oddelku za urgentno medicino in ga tudi zadržati. Ugotoviti so, da je popil zelo škodljivo tekočino, tako, ki razjeda: očitno se natakar ni zavedel, da je zamenjal steklenici. Moški, 58-letni Luciano Delbianco, je doma iz Tržiča, kjer prebiva v Ul. Gorizia 45. Javni lokal, kamor je stopil nekaj po 9. uri, je v Ul. Cassa di Risparmio. Sprva so praviti, da je popil varekin, vendar kaže, da je bila neka druga snov, na pristojnem mestu pa nam niso želeti povedati, za kaj je pravzaprav šlo. Sinoči je bilo zdravstveno stanje Delbianca nespremenjeno. Lokal v Ul. Cassa di Risparmio, kamor je poleg reševalcev službe 118 prišla tudi policija, so začasno zaprti Obiskalo ga je tudi osebje Zdravstvene ustanove (odsek za preventivo - sekcija za higieno in prehrano). V takih primerih morajo ugotoviti, kako poslujejo, Ce je še kaj narobe, običajno tudi sledi globa. Anarhisti zavračajo obtožbe Anarhična skupina »Germinal« (ki je v Trstu aktivna od leta 1945) trdi, da poročilo kvesture o nedavnem sp0" padu na Akvedotu v glavnem povzema to, kar je povedal neofašist Manlio Portolan. Nadalje pravi, da niso vsi prijavljeni antifašisti aktivni v anarhističnem krogu in ko nesprejemljivo zavračajo to, kar se dogaja na Akvedotu. kjer je za prehod treba plačevati nekakšno »cestnino« v obliki psovk, groženj, in napadov s strani oboroženih Posameznikov ter dodaja, da je v primeru napada obramba samoumevna in naravna, kot tudi moralno legitimna. ŠOLSTVO / MNENJI DVEH RAVNATELJEV SREČANJE Z ENZOM BIAGIJEM Vse preveč meglena maturitetna reforma Pozivi, noj uvedbo reforme preložijo na prihodnje leto Brez smisla za zgodovino ni smisla za sedanjost »Istrski begunci? Kadar prevladujejo čustva Je težko ohraniti mirno kri... Imeti je treba mero« Nova, še neodobrena reforma zrelostnega izpita buri šolske duhove. Predvsem zato, ker dva tedna po začetku pouka še ni jasno, kako bo točno potekala. Solniki niso dobili še nobenega uradnega sporočila ali obvestila o novostih; kar vedo, so izvedeli iz časopisnih stolpcev. Doslej pa se je že mnogokrat dogodilo, da so se uradni akti z normami in pravili v mnogocem razlikovali od Časopisnih novic. Ravnatelj liceja Franceta Prešerna Tomaž Simčič je takoj opozoril, da ni še bral osnutka reforme. »Reformo mature poznam samo na podlagi Časopisnih vesti, preden bi izrekel mnenje pa bi rad videl, kaj dejansko uradno predvideva. Sprašujem se, na primer, kako bo organizirana. Dejstvo, da bodo prišli pri ustnih izpitih v poštev vsi predmeti, je pozitivno. Tako ne bodo eni predmeti bolj važni, drugi pa manj, kot se je dogaja- lo. Zanima pa me izvedeti, koliko Časa bodo ti ustni izpiti potekali: koliko Časa bo odmerjeno za izpraševanje pri posameznem predmetu. Ali se bodo ustni izpiti zavlekli do konca julija ah celo avgusta? To ni še znano. Na to vprašanje bo moralo odgovoriti ministrstvo, in to Cimprej. Prav tako nejasno je vprašanje tretje pisne naloge, ki naj bi bila nekakšen test, za katerega Pa se še ne ve, kaj vse bi zaobjemal.« Ravnatelj poklicnega zavoda Jožefa Stefana Pino Rudež je menil, da je sprememba pozitivna: »Po določenem Času so spremembe nujne. Ne vem pa še, kako bo z maturo na našem zavodu. Na poklicnem zavodu smo pred Časom uvedli tako imenovani Projekt 92. Najprej je šlo za eksperimentiranje, zatem je postal del rednega šolskega dela. Ta projekt je bil nekakšen "predhodnik" maturitetne reforme: izpit se je pri nas začel s predstavitvijo seminarske naloge in z mik-rospecializacijo na določeno temo, ki je potekala v 4. in 5. razredu za skupnih 600 ur, pri Čemer je šola sodelovala z drugimi zunanjimi dejavniki, kot so na primer SDGZ, EN-FAP in ENAIP.« Tudi ravnatelj Rudež ni vedel, kako bo s tretjo pisno nalogo: »Morda bo interdisciplinarna, morda jo bodo sestavili profesorji na šoli. Po vsej verjetnosti bo tehnična, na primer: iz elektronike in nato povezana s tujimi jeziki.« Oba ravnatelja sta menila, da je mešana sestava ocenjevalnih komisij s polovico notranjih in polovico zunanjih elanov »v redu«, ravnatelj Rudež pa je opozoril na nezanemarljivo vprašanje:«Za katere predmete bodo določili notranje elane, za katere pa zunanje?« Uvajanje maturitetne reforme je torej še zelo megleno. »Bolj korektno bi bilo, ko bi Cimprej dobi-li navodila,« je menil ravnatelj Simčič, in dodal: »Izmišljevanje pravil po začetku šolskega leta se mi ne zdi prav pošteno.« Slovenski ravnatelj ni edini, ki tako razmišlja. Barbara Pollastrini, odgovorna za šolska vprašanja HGOZPNI ČUVAJI / ZASLIŠANJ Eh Nezakonita sečnja ali čiščenje poljske poti? Včeraj dopoldne je funkcionar gozdarske uprave Vilian Candido na sedežu Okrajnega gozdnega nadzomištva zaslišal kot »informirano osebo« predsednika openske srenje Stanka Hrovatina zaradi domnevno nezakonite seCnje. Hrovatina je asistiral odv. Peter MoCnik, zaslišanje pa se je odvijalo dvojezično, saj se je predsednik openske srenje poslužil pravice, da govori po slovensko. Za tolmača je bil podoficir gozdnih Čuvajev iz Devina. Za kaj je konkretno šlo? V minuli zimi so neznani domačini počistili poljsko pot pri Opčinah, točneje na kraju, ki mu Openci pravijo Sekare. Po mnenju gozdnih Čuvajev je to bila nezakonita sečnja in zato so pozvali predsednika openske srenje, da bi ga povprašali, ali mu je znano, kdo je sodeloval pri omenjenem opravilu. Stanko Hrovatin je dejal, da osebno ne ve, kdo je nataCno sodeloval pri Čiščenju poljske poti, poudaril pa je, da so to domačini delali sami tako rekoč od pantiveka. pri Demokratični stranki levice je na njegovi valovni dolžini: »Mislim, da bi bilo bolj realistično, ko bi novih mehanizmov maturitetne reforme ne uvedli v letošnjem, pač pa v prihodnjem šolskem letu.« Niti dijaki niso najbolj zadovoljni s takojšnjo uvedbo reforme zrelostnih izpitov. Konec preteklega tedna jih je v Milanu manifestiralo več kot 10 tisoC. Ta teden imajo na programu skupščine, ni izključeno, da bo prišlo še do drugih ostrejših protestov. Podobno se kuha tudi v drugih italijanskih mestih: Turinu, Bariju, Teramu, Tarantu, Piši, Reggio Emilii. Mar napoveduje skorajšnja Berlin-guerjeva reforma (ki jo mora sedaj potrditi še senat) novo vroCo dijaško jesen? V okviru prireditve Li-briamo, posvečene knjigam, igram in računalništvu, ki poteka te dni na Tržaškem velesejmu, je bilo v nedeljo popoldne srečanje s priznanim Časnikarjem, pisateljem in voditeljem televizijskih pogramov Enzom Biagijem. Biagija je predstavil Roberto Armenia, organizator prireditve, pri govorilni mizi sta bila še občinski odbornik Degrassi in predsednica confesercenti Pacor. Udeležba občinstva je bila žal skromna, kar gre verjetno pripisati sončnemu popoldnevu, ki je izvabilo ljudi iz mesta, pa tudi preskromni reklami. Gosta je predstavil Armenia. Biagi, ki ima 77 let, je avtor veC kot 50 knjig, redno sodeluje s televizijo, več kot 50 let je poročen, ima 6 by pas-sov itd. v kratkem bo. izšla njegova nova knjiga. Spregovoril je nato sam Biagi, ki je povedal, da rade volje prihaja v Trst. Spominja pa se, da je moral v povojnih letih kot mladi Časnikar, ki je prihajal iz Bologne v Trst pokazati dokumente pri TržiCu. Biagi je kot vedno oCaral publiko s svojimi spomini, anekdotami in citati. Brez težav je odgovarjal na vsa vprašanja. Tokrat se je osredotočil predvsem na Italijo. Odločno je nasproten vsaki obliki secesije, vsaka država ima pač svoj Jug, Rim pa je grešni kozel za vse težave v državi. Ob tem je dejal, da se povsod po Italiji počuti kot doma. O bližnjih volitvah v Mugellu je dejal, da zgle-dajo kot velik »carusell«. Prodijeva vlada pa je po njegovem mnanju ena izmed najboljših v povojnih letih. Spregovoril je nato o knjigah in o Časnikarstvu. »Knjige omogočajo, da se poglobiš v stvari in razmišljaš. Časnikarji pa morajo paziti, saj lahko z besedo uničijo ugled in življenja. Niso potrebna nova navodila, saj je v desetih božjih zapovedih že vse«. To je le nekaj njegovih misli. Komentiral je tudi shod ezulov v Trstu. Dejal je, da je težko ohraniti mirno kri, kadar prevladajo Čustva, treba pa je imeti neko mero. Dodal je tudi, da kdor nima smisla za zgodovinski spomin, ta nima niti smisla za sedanjost. Ko je bil govor o ljubezni, je dejal, da bi rad povprašal papeža, ali je bil kdaj zaljubljen. KonCal pa je z upanjem, da bi utegnil vsaj delno izpolniti vse naCrte, ki ki jih ima še v glavi. E. B. PRIREDITVE / NA POBUDO ZDRU2ENJA CAMMINA TRIESTE Razstava zidnih napisov in risb Gre za 400 eksponatov, v katerih se zrcali mestna stvarnost __ _ NA POVABILO LIGE Pariška mirovna pogodba: Pirjevec v kavami S. Marco V kavarni S. Marco (Ul.Battisti 18) bo jutri zgodovinar in univerzitetni profesor Jože Pirjevec predaval na temo: Razmisleki ob 50-letnici podpisa pa-riške mirovne pogodbe. Srečanje, ki se bo začelo ob 20.uri, prireja deželna svetovalska skupina Severne Oge- Na njem bodo spregovorili tudi senator Roberto visentin, poslanec Rinaldo Bosco in načelnica svetovalske skupine Bossijeve stranke v deželnem svetu Viviana Londero. Pirjevec bo v ponedeljek, 6. oktobra ob 20.uri isto predavanje imel v slovenščini v restavraciji Suban v Trnovci. Predavanje prireja kraška sekcija Severne lige. Tridnevni mednarodni simpozij o Bizancu Od l.do 3. oktobra se bo v avditoriumu muzeja Re-voltella v Trstu odvijal mednarodni simpozij na temo: »Bizanc - grška identiteta v srednjem veku«. Posvet Prireja tržaška grška skupnost v sodelovanju z »Ecoles oes hautes etudes en siences sociales P. Belon«, na tjjem pa bodo izvedenci svetovnega ugleda razpravlja-11 o kulturni identiteti Bizantinskega cesarstva. Teme in predavatelje posveta bodo podrobneje Predstavili v muzeju Revoltella nocoj ob 20.30. Ob koncu simpozija pa bo v petek ob 20.30 v stolnici sv. hista nastopil polifonski zbor iz Patrasa. Kot so povedali prireditelji, se pobuda uokvirja v Proslavljanje jubilejnega leta 2000. Predstavniki ®žaske grške skupnosti so ob tej priložnosti oznanili, aa bodo vsak Cas stekla obnovitvena dela pri grško-Pravoslavni cerkvi sv. Nikolaja v Trstu. ŠKEDENJ / KD IVAN GRBEC V novo sezono s petjem in v znamenju tržaške noše S kratkim nastopom ženskega zbora, ki ga vodi Ksenija Kos, ter s predstavitvijo knjige Marte Košu-tove »Tržaška noša in njena vezenina«, je škedenj-sko Kulturno društvo Ivan Grbec prejšnji četrtek začelo svojo novo sezono. Gostja večera je v besedi in s prikazom diapozitivov približala občinstvu svet noše in vezenin. Kot velika poznavateljica vezenin, njihove zgodovine in pomembnosti, ki so jo le-te vedno imele v ohranjanju starih navad in narodne tradicije, je med drugim poudarila tudi željo, da bi znali mlajši rodovi ceniti in vrednotiti to dragoceno zapuščino. Ce gledamo na narodno nošo, predvsem pa na vezenine, ne samo kot na nekaj estetsko lepega in zanimivega, temveč tudi kot na neke vrste sporočilo za nas in za prihodnje rodove, je to prav gotovo tudi zasluga Marte Košuta, ki se je s srcem in z veliko zavzetostjo lotila preučevanja po- mena in simbolike vezenin in prenaša to svoje bogastvo udeleženkam raznih tečajev krojenja narodnih noš. Tudi škedenjske ženske so med temi, saj poteka tudi v tem društvu tečaj, ki ga vodi Marta. Kulturni večer se je, kot običajno začel z govorom predsednice društva Deva-ne Černič, ki je pozvala udeležence k enominutnemu molku v spomin na umrlega senatorja Darka Bratino, zaključil pa s prijetno družabnostjo, ko je avotrica podpisovala svoje knjige. Mi smo izkoristili to priložnost še za nekaj besed s predsednico zbora Daidi Sancin, ki nam je povedala, da je zbor že začel z vajami, ki potekajo dvakrat tedensko. Zbor bo nastopil 1. novembra pred spominskim obeležjem pri Sv. Ani. Pripravlja pa med drugim tudi tri božične koncerte, enega v Izoli, drugega v Sesljanu, tretjega pa v Trstu. NevaLukeš V stanovanjskem bloku Ustanove za ljudske gradnje IACP v Ul. Pasteur na Melari nad Trstom je na ogled nenavadna razstava pod naslovom »Trieste graffiti«. Gre za 400 napisov in risb, ki so jih praviloma neznani avtorji napisali oziroma narisali po mestnih zidovih in, žal, tudi po dragocenih kulturnih spomenikih. Te grafite je zbralo tržaško združenje za pravice pešcev »Cammina Trieste« z namenom, da bi opozorilo na njihov večplastni pomen, saj je med njimi mogoče najpogosteje dobiti resda izraze navadnega vandalizma, a včasih tudi prave umetnine. Skratka, gre za pojave, v katerih se zrcali mesto, vključno njegova razčlenjena socialna stvarnost. Razstava je potujoča in z njo nameravajo obiskati razne zbirne centre v Trstu, pa tudi šole, saj je v marsikaterem smislu globoko poučna. Z Dolinske občine sporočajo, da bo zaradi del za nekaj dni prekinjena razsvetljava v Boljuncu, Kro-gljah, Prebenegu in delno v Dolini. NOVICE Cepljenje proti gripi Letošnja kampanja proti gripi se bo zaCela 13. oktobra, zaHjučila pa 5. decembra. V tem roku bodo na okrožnih zdravstvenih sedežih v Ul. Ghiberti 4, v Ul. S. Marco 11, v Ul. Vatmaura 65/A, v Ul. Nordio 15 in v Ul. Puccini 48 ljudem posredovali cepivo proti gripi. Zainteresirani morajo svoj prihod telefonsko najaviti, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure na tel. štev. 3995029, 3995070 ah 3995071. Cepiva bodo posredovah tudi na okoliških okrožnih zdravstvenih sedežih na Opdnah in v okoliških občinah, in to brez predhodnega telefonskega obvestila Barcolana: nove strukture V Barkovljah so včeraj predali namenu nove pomorske strukture jadralnega društva Barcola-Gri-gnano, s Čemer so se tudi uradno zaCele prireditve ob letošnji Barcolani, najbolj množični sredozemski regati. Gradnjo ploščadi za urejanje ladij in spla-višCe so finansirah s prispevkom poldruge milijarde, ki jo je društvo prejelo od Evropske loterije, ki je bila leta 1994 povezana prav z regato Barcolane. Organizatorji so prejeli prispevek z zamudo zaradi spora med uradi finančnega ministrstva in društvom, ki se je konCal na sodišču z razsodbo v korist jadralnega društva. Dela so konCah v slabem letu, 100 milijonov, ki jih doslej še niso izkoristili, pa bodo potroših za ureditev arhitektonskih zaprek. Nov sedež Centra za sladkorno bolezen Tržaško zdravstveno podjetje sporoča, da bo Center za sladkorno bolezen zaCel jutri delovati na novem sedežu v Ul. Fameto 3. Vse informacije o dejavnosti centra posreduje osrednji informativni urad od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure in ob ponedeljkih in Četrtkih od 14. do 17. ure (tel. 573012 ah 3995053). BOLJUNEC / OD PETKA DO NEDELJE V KULTURNEM DOMU LONJER / ŽIVAHNA NEDELJA Vrsta zelo dobrih zborovskih koncertov S/o je za prireditve v okviru »Provinciassieme« Čeprav odziv občinstva ni bil tolikšen, kot bi si nastopajoči zbori zaslužili, je niz treh zborovskih koncertov v gla-dališCu France Prešeren v svojem namenu le uspel. Od petka do nedelje je na oder občinskega prireditvenega prostora v Boljuncu povabil pet imenitnejših skupin našega in čezmejnega kulturnega prostora in s tem ponudil trojico res dobrih glasbenih dogodkov. Koncerti so se uokvirjali v širši pobudi, ki si jo je zamislila pokrajinska uprava - v prvi vrsti odborništvo za kulturo - s skupnim naslovom ProvinciAssieme, s podporo Tržaške hranilnice in Trgovinske zbornice, posebej pa v sodelovanju z občinskimi upravami, ki tvorijo tržaško pokrajinsko enoto. Za izvedbo oz. usklajevanje kulturnega programa je v glavnem poskrbelo združenje Trie-ste Contemporanea, ponudba pa je bila res dovolj pestra, da je zadovoljila vse vrste okusov občinstva, od filma do lutkovnih predstav, od razstav do glasbenih dogodkov. Nekatere pobude so bile celo deležne pokroviteljstva predsednika republike. Koncerti, ki so se od prejšnjega petka do nedelje zvečer zvrstili v občiskem gledališču v Boljuncu, so bili posvečeni predvsem ljudski pesmi našega in mednarodnega prostora. Na prvem večeru sta se predstavila MePZ Hrast iz Doberdoba, ki je pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča ponudil izbor slovenske ljudske pesmi od Primorske do Koroške, in Zbor Piccolo-mini iz Meduna pri Po-redenonu, ki je pod vodstvom Itala Piovesana predstavil pesmi italijanskega in posebej furlanskega ljudskega izročila. Sobotni kocert sta oblikovala dva tržaška sestava, in sicer Vokalna skupina Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot, s slovenskimi ljudskimi pesmimi in Zenski zbor Clara Schumann - vodi ga Chiara Moro - s pesmimi mednarodnega prostora. Niz je v nedeljo kronal koncert koprskega zbora Obala, s katerim je tridnevna prireditev tudi poudarila namen čezmejnega sodelovanja in želje, da bi v srečanju oz. spoznavanju različnih kulturnih izrazov premostili svojo zaprtost in se tako nekako podali v evropski prostor. Pevci in pevke zbora Obala so pod vodstvom Valterja Lo Nigra ponudili koncert, v prvem delu posvečen avtorskim priredbam slovenskih ljudskih pesmi, v drugem pa skladbam iz zakladnice lahke glasbe in muzikala. Pobuda je bila vsekakor dobrodošla, kot rečeno pa bi si gotovo zaslužila večji odmev občinstva: žal je nekako obšla običajne oblike obveščanja, na katere smo navajeni v naši kulturni stvarnosti. Morda bi v bodoče, kot je v svojem nedeljskem posegu rekel tudi dolinski župan Boris Pangerc, kazalo razširiti sodelovanje predvsem na krajevne organizacije, kot so - denimo društva. Damiana Ota JUBILEJ Milan Štoka s Kontovela praznoval sedemdeset let V krogu svojih najdražjih je pred kratkim praznoval 70-let Milan Stoka-Uzov s Kontovela, ki dolgo let prebiva v Argentini, a je s srcem ostal zelo vezan na rojstni kraj. Kadar pride na obisku k sorodnikom, je stalni gost naših kulturnih in drugih prireditev, v Argentini (slavljenec živi v Buenos Airesu) pa je aktiven v tamkajšnjem slovenskem društvu Triglav ter v drugih slovenskih kulturnih organizacijah. V tem okviru je med pobudniki bližnjega gostovanja gledališke dvojice Miranda Caha-rija-Livio Bogateč, ki bosta v Argentini uprizorila uspešnico »Filumena Slavljenec Milan Štoka Marturano« Eduarda De Filippa v režiji Marija Uršiča. Milan, ki je upokojeni električar, je kot mladenič sodeloval v NOB, leta 1949 pa je kot mnogi Tržačani moral s trebuhom za kruhom v daljno Argentino, kjer si je ustvaril družino in se vključil v tamkajšnje okolje. Kot rečeno, pa je vseskozi ostal zvest materinemu jeziku in slovenski kulturi. Zelo rad prebira Primorski dnevnik, ki ga Slovenci v Buenos Airesu zelo pogrešajo, saj ga nekaj časa ne dobivajo več redno, kot v skoraj vsem povojnem času. Voščilom številnih sorodnikov se pridružuje tudi naš dnevnik. ________KONCERT / ELIO E LE STOR1E TEŠE_- Dober nastop, prehladen sprejem Čeprav je bila vstopnina kar precej nizka, se v petek na koncert skupine Elio e le storie teše v tržaški športni palači ni odzvalo veliko ljudi. S polurno zamudo se je peterica milanskih fantov predstavila publiki s pesmijo, ki govori o vranici »La milza« in poželo buren odziv oboževalcev, ki so se zbrali pod odrom. Po tem odličnem začetku je skupina z veliko zajemalko potegnila na dan najboljše komade iz svoje zakladnice in magnetizirala okolje za dobre dve uri. Nastop Elia e le storie teše ni le glasben dogodek, kajti poslušalec se nazabava tudi z njihovimi Skeči in varietejskimi točkami, ki mejijo že na pravo burlesko. Glasbeni zanos skupine pa je bil res dovršen, sledili smo lahko popolni izvajalski natančnosti v zapletenih sekvencah ritmičnih in harmonskih menjav - čeprav se je v znani »La terra dei cachi« Eliu besedilo nekoliko zamotalo -ki so pogostorna res spominjale na glasbena dela preminulega mojstra Franka Zappe. Eliovi teksti so večinoma začinjeni s satiro in ironijo a v njih se poleg »manipuliranja« besed in stavkov preliva resno razmišljanje o današnji družbi. Po skoraj dvajsetih letih obstoja skupine, po dolgih letih nerazumevanja s strani publike, a kljub temu trdnemu verovanju v lastno delo, je ansambel dosegel slavo tudi med Širšo publiko, predvsem po zmagi na Samemu. V Trstu pa se kljub obetom ni prikazalo kaj dosti »tujega« občinstva in Elio se je moral zadovoljiti s tipično precej hladno publiko (če izzvzamemo fane pod odrom, ki so se perfektno odzivali na vsak Eliov ukaz). Na koncertu smo zasledili Se tipične glasbene spojitve, ki jih Elio neznansko ljubi. To pa so povzetki znanih popevk, kot npr. »Johnny be good« v Eliovi inačici »No Gianni no«, »Mexico«, Jamesa Taylorja, s katerim so v ponedeljek tudi nastopali v Milanu, ali pa se je na odru pojavila Eliova glasbena zasvojenost velikih ansamblov, kot npr. Earfh Wind & Fire. Po tem koncertu bo sledil 7. oktobra nastop skupine Dirotta su Guba, nakar pa je predviden Se večer z Antonellom Vendittijem. (Pan) Kolesarski maraton in praznik grozdja Vabilu KD Lonjer-Katinara in KK Adria se je odzvalo devetnajst vinogradnikov Jutranjemu športnemu vzdušju, ki je v nedeljo v Lonjerju zavladalo z jubilejno izvedbo Maratona prijateljstva, se je v pozno popoldanskih urah pridružila druga veselica; praznik domačega grozdja. Na povabilo kulturnega društva Lonjer-Katinara in kolesarskega klu- ba Adria se je odzvalo devetnajst vaških vinogradnikov in šestčlanski ocenjevalni komisiji različnih starostnih stopenj predstavilo svoje vinogradniške pridelke, t.i. »špruone«. Na nedeljskem nagrajevanju je naposled izpadlo, da se z najboljšim grozdjem v Lonjerju lahko pohvali domačin Lovrenc Zerjul, sledita pa mu grozdne jagode Girogia Močilnika in grozdje, ki ga pridelujeta Fabio Gombač in Ivan Kuret. Praznik grozdja, ki se je nadaljeval ves večer, je dodatno poživila še spremljava glasbenika Barbanere in nagradna loterija. JPC SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1997/98 Tečaji, ki jih je odobril Deželni Odbor in jih finansirajo: Evropska Komisija Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje DODELJENA KOMERCIALNEMU IN UPRAVNEMU VODENJU V INFORMATIZIRANEM PODJETJU - razpoložljivih 15 mest - trajanje 350 ur - namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti TEHNIKE PRODAJE ZA OPERATERKE V TRGOVINSKEM SEKTORJU - razpoložljivih 15 mest - trajanje 380 ur - namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti NEGOVALKA NA DOMU IN V NAMENSKIH STRUKTURAH - razpoložljivih 12 mest - trajanje 700 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo - namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti POSTAVLJALEC TALNIH IN ZIDNIH OBLOG - razpoložljivih 15 mest - trajanje 500 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo - namenjen brezposelnim, ki nimajo višješolske izobrazbe ali kvalifikacije nad 25. letom starosti SOCIALNI ANIMATOR - razpoložljivih 15 mest - trajanje 600 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo II. stopnje - namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti • obiskovanje tečajev je brezplačno • za vse tečajnike je predvidena Štipendija • v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 VSAK DAN RAZEN SOBOTE OD 9.00 DO 13.00 URE. Slovensko 'laJIJIljLr Stalno Gledališče Razpisuje ABONMA 97 - 98 Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do petka, 3. oktobra, od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Vpisovanje novih abonentov od sobote, 4. oktobra dalje. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD SPOŠTOVANJE RAZLIČNOSTI IN OHRANJANJE IDENTITETE Nocojšnji večer bosta ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20) uvedla dr. Danilo Sedmak in Sonja Babic. Vljudno vabljeni! VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 30. septembra 1997 SONJA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 18.44 - Dolžina dneva 11.38 - Luna vzide ob 5.57 in zatone ob 18.41 Jutri, SREDA, 1. oktobra 1997 TEREZIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,3 stopinje, zraCni tlak 1024,4 mb narašča, veter 16,2 vzhodnik, vlaga 52-odstotna, rahlo oblačno, morje mirno, temperatura morja 19,2 stopinje. ROJSTVA in smrti RODILI SO SE: Carlo Cortese, Arianna Gallinuc-ci, Christian Marcuzzi, Andrea Piemontesi, Chri-stopher Paoletti, Nicolle Bertocchi. UMRLI SO: 84-letni Mario Edel, 89-letna Zora Verginella, 73-letna Aliče Veni, 77-letni Giuseppe Rodinis, 72-letni Giovanni Castello, 74-letna Bruna Štrukelj, 77-letni Arturo Rolla, 98-letna Mercede Prestar. D LEKARNE Od PONEDELJKA, 29. septembra do SOBOTE, 4. oktobra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16 00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. f 38453)> UL Belpoggio 4 (306283), Zavije - Ul. Elama 89 (tel 232253). Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19-30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Bel-E°ggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212) -® predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA , Fekarna odprta od 20.30 do 8.30 Silvia je Dragu povila malo Ksenijo Obilo sreCe vsem trem Zeli Mirian V soboto je diplomirala na visoki Soli za grafično oblikovanje v Urbinu Dunja Jogan K temu vaznemu življenjskemu uspehu ji iskreno čestitajo vsi Joganovi Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.30, 20.20, 22.15 »Lezioni di tango«, r-i. Sally Potter, i. Pablo Vernon. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi. EKCELSIOR - 16.15, 19.00, 21.45 »Contact«, r. Robert Zemeckis. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Lolita«, i. Jeremy Irons, Melanie Griffith, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Air Force One«, i. H. Ford. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »II vi. S. Cilino 38-TRST-Tel. 54390 IZREDNA RAZPRODAJA POHIŠTVA zaradi prenove razstavnih prostorov popusti do 8Q % (kuhinje, dnevne sohe, sedežne garniture, spalnice, Mrošlce sobe, omare, in Se veliko drugega...) IZREDNE PRILOŽNOSTI V KRATKEM ČASU OD 16/9 DO 18/10 Razprodaja LESTEV vseh vrst mondo perduto - Jurassic Park«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Scream«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Anna Karenina«. MIGNON - 16.00, 22.00 »Vostra fino in fondo«, prepovedan mladini pod 18. letom CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Bat-man e Robin«, i. A. Schwarzenegger. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Hamlet«, r. Kenneth Branagh, i. Gepard Depardieu, Jack Lem-mon, Robin VVilliams. J PRIREDITVE SLOVENSKI KULTURNI KLUB (ul. Donizetti, 3) VABI v soboto, 4. oktobra, ob 18.30 na ogled filma SHINE (igra Geoffrey Ru-sh, dobitnik Oskarja za najboljšo moško vlogo). Nekaj uvodnih misli bo podala defektologinja Martina OzbiC. Vabljeni vsi mladi! GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi slavnostni koncert ob priliki 50-letnega delovanja članov Dina Trčiča in Draga Ukmarja v soboto, 4. oktobra, ob 20.30 v kulturnem domu na Proseku. GLASBENA MATICA v sodelovanju z OBČINO TRST - OdborniStvo. za kulturo priredi v soboto, 4. oktobra ob 20.30 v dvorani Tripcovich na Trgu Liberta 11, koncert PEVSKEGA ZBORA CAPELLA M. L GLINKA iz St. Peter-sburga. Dirigent Vladislav CernuSenko. Na sporedu P. L Čajkovski, P. G. Ce-snokov - Pravoslavna liturgija. Predprodaja pri blagajni gledališča Verdi od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. [•3_____ČESTITKE Le enkart v življenju se zgodi, da 25 let poroke se slavi. MODRI in GIORDANU pa vsa klapa iz srca želi, da vsaj Se 25 let ljubezen in zdravje ju drži. S______________IZLETI DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja v soboto, 4. oktobra, enodnevni izlet v Idrijo z ogledom rudnika ter obisk vinske kleti v Vipavi. Odhod iz Boljunca ob 7. uri. Za izlet vpisuje Vodopivec Just, tel. 227031. Za prehod meje je potrebna veljavna osbna izkaznica ali potni list. KD FRANCE PREŠEREN organizira v nedeljo, 5. oktobra, strokovno voden ogled mestnega središča. Udeleženci se zberejo ob 15. uri pred katedralo Sv. Justa v Trstu. Ogled traja približno dve uri, prijave sprejemamo vsak dan po telefonu, od 14. do 15. ure, na št. 228438. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabita na izlet na KOROŠKO, ki bo od 11. oktobra popoldne do 12. oktobra zvečer. Vpisovanje pri povirjenikih na višjih šolah ali v uradu Slovenske prosvete - ul. Donizetti St. 3, tel. 370846 (od 9. do 17.). SLOVENSKA SKUPNOST - Sekcija Devin-Nabrežina - prireja 11. in 12. oktobra dvodnevni izlet na Štajersko. Odhod v soboto, 11. oktobra, ob 12.30 iz nabrežinskega trga. Cena 150.000 lir. Vpisovanje in informacije: Mario Kralj (9. - 12.) tel. 639126, Antek TerCon (v večernih urah) tel. 299509. Ne pozabite veljavne osebne izkaznice ali veljavnega potnega lista! KLUB PRIJATELJSTVA prireja za soboto, 11. novembra, izlet v Škofjo loko, Visoko in Crngrob. Kdor se ga želi udeležiti ima Cas za vpis do 4. novembra v trgovini Fortu-nato, v ul. Paganini 2, pri Novem Sv. Antonu. !SI ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da organizira v sklopu Ljudske univerze tečaj slovenskega jezika za odrasle na osnovni Soli Marica Gregorič Stepančič. Tečaj bi se odvijal od 13. oktobra dalje v večernih urah. Prijave in naknadne informacije nudimo v tajništvu vsak dan od 9. do 11. ure, tel. 040/773411. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. H3 OBVESTILA PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da se nadaljuje vpisovanje v začetniški plavalni teCaj (od 4. leta dalje), osnovno in nadaljevalno šolo plavanja za otroke in mladino, Športno Solo plavanja, tekmovalno skupino ter rekreacijo za odrasle Se danes, 30. septembra, od 11. do 13.30 na tel. 51377. KD SLOVAN PADRICE - vabi svoje stare in nove pevke in pevce na prvo pevsko vajo, ki bo danes, 30. septembra ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Se enkrat izrabimo priložnost, da spomnimo Pa-driCarje da se bliža 100-letnica delovanja KD Slovan. Menimo, da bi bilo umestno, proslaviti vse te tako pomembne jubileje ravno zato pa potrebujemo vašo pomoč za izvedljiv nacrtan program. Pričakujemo te! KD RDEČA ZVEZDA prireja trimesečni eksperimentalni tečaj zborovskega petja s spiritualskimi skladbami. Pevki in pevke, ki bi se radi pomerili v tej zvrsti so vljudno vabljeni na prvo vajo, ki bo danes, 30. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. SPD PRIMOREC TABOR - Glasba skozi petje in Se kaj... Jutri, sreda 1. oktobra, bo v Ljudskem domu v Trebčah prvo srečanje: od 15.45 do 16.25 za otroke tretjega letnika vrtca, od 16.30 do 17.45 za uCence od 1. do 4. razreda osnovne šeole. Prejemamo Se nove elane. KD SLOVAN - tečaj italijanščine za tiste, ki želijo izpopolniti znanje slovnice iz šolskih let. ObvešaC-mo, da bo prvo srečanje z vsemi interesenti jutri, 1. oktobra, ob 20.30 v osnovni Soli Kajuh v Gropadi. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -kulturni kroCek OB PEČINI / LA RUPE - SKUPINA TRST 85 - KROŽEK ISTRIA: jutri, 1. oktobra 1997, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah nam bo FULVIO TOMIZ-ZA predstavil svoj zadnji roman »FRANČIŠKA«. Vaša prisotnost nas bo razveselila. OTROŠKI ZBOR SLOMSEK iz BAZOVICE bo začel z vajami jutri, 1. oktobra. Letos bo pevski zbor vodila gospa Zdenka Križmancic. Vabljeni otroci od 5. do 14. leta starosti. Peli bosta dve skupini, mlajša in starejša, vsako sredo, od 18. do 19. me v Slomškovem Domu. KRUT obveSCa, da se začnejo jutri, 1. oktobra, tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, tel. 360072 v uradnih urah. KK ADRIA obveSCa, da zaCne telovadba (v telovadnici Pertini na Melari) v Četrtek, 2. oktobra, ob 20.30. Vpisovanje direktno v telovadnici. OBČINA REPENTA-BOR obvešča, da bo steklo popisovanje psov za vpis v deželni anagrafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Živinozrav-nik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobru t. 1. ob torkih in Četrtkih od 11. do 12. ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse. SKLAD MITJA CUK priredi tudi letos teCaj ROČNEGA TKANJA, ki ga bo vodila Magda TavCar. Začetek teCaja (22 ur) bo jutri, 1. oktobra 1997. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja C uk (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289) JUSARSKI ODBOR iz Križa vabi elane in vaščane na odprtje upravnega sedeža v Domu Alberta Sirka v petek, 3. oktobra, ob 18. uri. SD MLADINA - baletni odsek - obvešča svoje gojenke, da se bodo začeli treningi v torkih in petkih ob 16.30 od 3. oktobra dalje v prostorih osnovne šole Albert Sirk v Križu. Za nove vpise naj se interesenti zglasijo na licu mesta. Za informacije tel. 220222 po 14.30. BARKOVLJANSA SKUPNOST vabi vse, posebno pa noSe, na praznik rožno-venCne Matere božje, ki bo v nedeljo, 5. oktobra t. L, po masi od 8. ure. GLEDALIŠKA DELAVNICA IN POSVETOVALNICA pri Zvezi slovenskih kulturnih društev odpira vrata v novo sezono: delovala bo ob sredah, od 18. do 20. ure, prvo srečanje pa bo v sredo, 8. oktobra, v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20). Vabljeni! SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letne nagrade »dr. Frane TonCiC«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski Študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1995/96. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1997 Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20/L Prejeta dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imeloval upravni odbor sklada, nakar bo februarja prihodnjega leta sledila nagraditev. KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v podružnicah odprti s sledečim urnikom: Nabrežina, ob torkih, od 8. do 10. ure; Dolina, v Četrtkih, od 8. do 10. ure; Opčine, v Četrtkih, od 11. do 13. ure. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - tretji steg, vabi v svoje vrste nove elane iz miljske in dolinske občine. Otroci od sedmega do desetega leta starosti se lahko javijo na tel. St. 231028, otroci od desetega do trinajstega leta pa na tel. St. 228422 (v večernih urah). S PRIČETKOM novega šolskega leta SKLAD MITJA CUK ponovno nudi dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289). SKLAD MITJA CUK sporoča, da je po poletnem premoru ponovno na razpolago otrokom in odraslim logopedinja. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289). OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED obvešča, da bodo pevske vaje v ponedeljkih, v društvenih prostorih v Sempolaju za otroke od 4. do 8. leta, od 16. ure do 16.45, za večje, do 14. leta, od 16.30 do 17.30. SD KONTOVEL obveSCa da se bo pričela vadba aerobike in sicer ob sredah ter petkih od 20.45 do 21.45. Prva lekcija bo 8. oktobra v mali telovadnici na Kontovelu. KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 13. do 23. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, tel. 360072 v uradnih urah. TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja teCaj mandoline za začetnike z diplomiranim profesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do 20.00 ure na tel. 228781 (Pavel). MALI OGLASI tel. 040-7796333 V PETEK, 3. OKTOBRA, se bo začela v Boris Sports Clubu - Športni center BriSčiki, koncertna sezona. Prvi koncert bo ob 21. uri imela priljubljena skupina Dirty fingers. Toplo vabljeni! PIVNICA PRI STUDENCU V DOLINI obveSCa cenjene obiskovalce, da bo od jutri, sreda, 1. oktobra, odprta tudi v jutranjih urah in sicer od 7. ure dalje. NUJNO IŠČEMO izkušeno žensko za 24-uro ali vsaj noCno oskrbo priletne nepokretne gospe. Tel. 415311 med 13. in 15. uro. PRODAM 15 in 10-hek-toliterske cementne sode za vino. Tel. 0481/78066. MOBITEL GSM Motorola 8700 prodam po zelo ugodni ceni. Po želji nudim tudi v naprej plačano telefonsko kartico TIM card. Tel. 040/232151. ZAMENJAM vinograd s 500 litri vina in 12 oljčnih dreves v Borštu s parcelo v Boljuncu. Tel. 228296. NA RAZPOLAGO imamo še dva šestedenska mladica belega volka. Ljubitelji živali se lahko oglasijo v večernih urah na tel. 330320. V BLIŽINI TRŽAŠKEGA VELESEJMA PRODAM licenco in sodobno opremo prostorne mehanične delavnice z zastopstvom znane avtomobilske firme po zelo ugodni ceni. Tel. 040/393148. NA ZAHODNEM KRASU oddajamo dvosobno stanovanje nerezidentom. Tel. 225320. OSEBA brez stalnega bivanja v Trstu išCe dvosobno stanovanje v najem za krajše obdobje. Tudi v predmestju. Tel. od ponedeljka dalje na St. 03387612465 ob večernih urah. DRUŠTVENA PRODAJALNA na Opčinah iSCe mesarja oziroma vajenca. Tel. 213274 po 17. uri. PRODAM belo vino po ugodni ceni. Tel. 040/226564 med 19. in 20. uro. ISCEM KNJIGO iz matematike Grušovnik »Presečišče 6», knjigo B. Novak »Razbojniški brlog« in knjigo K. Frolich »Ping pong Italija 1«. Tel. 910140. FRIZERSKI SALON išče vajenko, po možnosti s prakso, ali delavko. Tel. 229435 ob uri obedov. IŠČEMO NATAKARICO, od 19 do 30 let staro za delo ob vikendih. Tel. 229253 ob urah obedov. TRGOVINA JESTVIN išCe skladiščnika, po možnosti s prakso. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod Šifro »Jestvine«. OSMICO je odprl Romano Škabar, Veliki Repen, 91. V ZGONIKU je odprl osmico Mario Milic. OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. t Po dolgi bolezni me je zapustil moj mož Karlo Pavlič Pogreb bo jutri, sreda 1. oktobra, ob 10. uri iz mrtvašnice v ul. Costa-lunga v borštansko cerkev. Žalostno vest sporoča žalujoča žena Nada Boršt, 30. septembra 1997 Žalovanju se pridružujeta brat Zdravko z družino in sestra Draga Društvo Slovenskih lovcev F-JK »Doberdob« se poklanja spominu našega praporščaka Karla Pavlica in izreka prizadeti ženi Nadi in svojcem iskreno sožalje. Zapustila nas je Zora Verginella vd. Savi Pogreb bo jutri, sreda, 1. oktobra, ob 9. uri iz mrtvašnice v ul. Costa-lunga na pokopališče v Križu. Žalostno vest sporočajo sinova Marco in Luciano, snaha, vnuki in pravnuki in ostalo sorodstvo Trst, 30. septembra 1997 Ob izgubi strica Marja žalujejo nečaki Kozina 30. 9. 1991 30. 9. 1997 Minilo je šest let odkar si nas zapustil Avgust Castellani Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji Trst, 30. septembra 1997 _____BENETKE / ZGODOVINSKA RAZSTAVA_ Prehod »Serenissime« od države do mita Prikaz del velikih beneških in drugih mojstrov »Sprehajaš se po mestu. Vsepovsod veličina, ponos, bogastvo, nadvlada v svetu«. To misel je v svojem dnevniku o potovanju po Italiji napisal avstrijski pesnik in dramaturg Franc Grillparzer. Kot veliko drugih nemško govorečih mož je tudi on obiskal Verono, Benetke, Firence, Rim in bil očaran. Svoje vtise je, prav tako kot drugi, pustil zapisne v svojih spominih. Te besede avstrijskega pesnika, napisane takrat, ko so Benetke pripadle Avstriji, so še danes aktualne, pa Čeprav v Benetkah ni veC tistega miru in zbranosti, o katerih so pisali Nemci, Angleži, Francozi in drugi, ki so v Benetke prišli v prejšnjem stoletju. Morje turistov danes polni calle in campielle, Markov trg je vedno prenatrpan. Muzeji so prepolni ob vsakem letnem Času. Na cesti Cuješ najrazličnejše govorice. Že dolgo vrsto let priložnostne razstave privabljajo v Benetke ljudi, ki so sicer že velikokrat bili na obisku v tem lepem mestu sredi lagune. Ena takih razstav z naslovom »Benetke od države do mita«, je v teh dneh na ogled na otoku San Giorgio v razstavnih prostorih Fundacije Giorgio Cini. Odprta bo do 30. novembra. Dali so ji zelo velik pomen, kajti prire-dili so jo v tem letu 1997, ko beležimo 200 - letnico razpada nad 1.300 let samostojne beneške republike. To dvestoletnico so v Benetkah zabeležili (seveda so se pazljivo izgonih besedi »počastiti«) na razne načine: z zgodovin- skimi posveti, izdajo knjig ter razstavami. Razpad Serenissime, še zlasti v zvezi z Napoleonovo prisotnostjo v naših krajih in podpismo miru v Campoformidu pri Vidmu bodo na veC načinov zabeležili tudi v Furlaniji. Na razstavi na otoku San Giorgio je na ogled 150 del beneških in drugih mojstrov, ki nam prikazujejo glavno mesto nekoC velike države v svojem najveCjem kulturnem razcvetu kot tudi v kasnejših izpovedih likovnikov in piscev, za katere so Benetke bile in so »mit«, kot je povedano v samem naslovu razstave. Smo torej že povedali, da je razstava razdeljena v dva dela. V prvem vidimo velike slike slovitih mojstrov kakršni so Car-paccio, Tiziano, Verone-se, Canaletto, Tiepolo, Guardi, itd. Največ slik smo že videli tako v Benetkah kot drugod (tudi v Gorici in Vidmu) na bolj ali manj antoloških raz- stavah omenjenih likovnikov. Niso torej nic novega, pa Čeprav te vedno zamika videti tiste velike slike življenja v Benetkah, skoro bi jim rekli »razglednice«, najbolj pogoste so tiste iz 18. stoletja, pa naj gre za prikaz doža in njegovih plemičev ali pa življenja preprostih ljudi na otoku ali na Čolnu. Slik iz prejšnjih Časov je sicer bolj malo, saj so tudi v Benetkah upodabljali predvsem svetnike. VeliCna Serenissime je vidna na sliki, ki upodablja zmago nad Turki pri Lepantu, največ slik pa je iz 18. stoletja, ko so se beneški bogataši utapljali v brezdelju, država pa je bila tako trhla, da se je podrla ob prvem vetriču, ki je zapihal z onkraj Alp z Napoleonom. Morda je za obiskovalca takšnih razstav v Benetkah in na Terrafermi bolj zanimiv drugi del. Tu so slike tako domačih, predvsem pa tujih likovnikov, ki so Benetke na- slikali tako kot so jih videli v prejšnjem in naSem stoletju, ko je od stare državne slave ostal le mit. Zastopani so najbolj različni umetniki, ki zastopajo najrazlicne likovne stile. Zanimivo je tudi to, da so prav za to priložnost v Benetkah razstavljena dela, ki jih hranijo v muzejih in zasebnih zbirkah po vsem svetu. Posebno pozornost namenjajo prireditelji nekaterim slikam, ki so last muzejev v Moskvi in Sankt Peter-sburgu, ki so tokrat prvič razstavljene v Italiji. Prav v zvezi s tem bi lahko omenili, da je v teh dneh v Fundaciji Querini - Stampalia na trgu Santa Maria Formosa razstava tipične beneške hiše s prav tako tipično urejeno notranjost, v Biblioteca Marciana na Markovem trgu pa razstava starih dokumentov. Pa še veliko drugih zanimivih razstav je taCas v mestu sredi lagune. Za vsak okus. Marko VValtritsch CELJE / ŠTUDIJSKO POSVETOVANJE Meščanstvo na območju nekdanje habsburške monarhije V Narodnem domu v Celju bo od jutri do 4. oktobra potekalo 5. mednarodno Studijsko posvetovanje z naslovom Meščanstvo na območju nekdanje hab-sburSke monarhije po letu 1918, ki ga pripravljajo Oddelek za zgodovino FF v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Celje, Zgodovinsko društvo Celje, SAZU in Komisija za zgodovino habsburške monarbije pri avstrijski akademiji znanosti. Posvet sta podprli slovenski ministrstvi za znanost in tehnologijo ter za kulturo, občina Celje in avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani. Uvodna referata po pozdravnih nagovorih ministra za kulturo Jožefa Školča in celjskega župana Jožeta Zimska bosta jutri, 1. oktobra, imela Branko GoropevSek in Ernst Bruck-mueller, ki bosta predstavila oris zgodovine Celja in mešCanskost v Srednji Evropi po letu 1918. V Četrtek se bo s predavanji na omenjenem posvetu zvrstilo veC domačih in tujih strokovnjakov, ki bodo med drugim govorili o spremembah v vrednotenju meščanstva po letu 1918, o meSCanskosti v malih in srednje velikih mestih Slovenije med 1900-1930, o slovenskem meščanstvu med obema vojnama, pa tudi o meščanstvu na Hrvaškem, Madžarskem, Češkem in v Avstriji. Med petkovimi predavanji bodo tudi predstavitve vzpona in zatona podjetniškega meščanstva v Sloveniji (1918 in 1945), avstrijskih bankirjev in industrialcev med obema vojnama, nastanka in delovanja novib srednjih slojev v severovzhodnem delu Italije po letu 1960 ter vloge žensk v zgodovinski znanosti v prvi polovici 20. stoletja in socialnega profila študentov na Tehniški visoki Soli na Dunaju 1918/1945. 5. mednarodno študijsko posvetovanje z naslovom Meščanstvo na območju nekdanje habsburške monarhije po letu 1918 se bo končalo v soboto, 4. oktobra, s strokovno ekskurzijo, v okviru katere bodo udeleženci obiskali Celje, Rogaško Slatino in Ptuj. (STA) V SVETI TROJICI PRI LENARTU Pesniško srečanje Končano 25. srečanje mladih pesnikov in pisateljev in Slovenije V Sv. Trojici pri Lenartu v Slovenskih Goricah se je končalo dvodnevno tradicionalno, tokrat že 25. srečanje mladih pesnikov in pisateljev iz Slovenije, ki so ga pripravili Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Lenart in Kulturno društvo Ernest Golob Peter. Dopoldne je bil pogovor izbranih avtorjev tokratnega srečanja (Urša Kanoni in Martina Siler iz Ljubljane, Agata Trojar iz Kranja ter Andrej Bergauer, Simo- na Gljuk in Orlando UrSiC iz Maribora) s elanoma žirije - Ferijem Lainsckom in Milanom Vincetičem, sledilo pa je še literarno popoldne, na katerem se je predstavilo 12 pesnikov in pisateljev (Lidija Gačnik Gombač, Vida Mokrin Pauer, Sonja Voloten, Ivo Stropnik, Milan Vincetič, Aleš Steger, Urša Kanoni, Martina Siler, Agata Trojar, Andrej Bergauer, Simona Gljuk in Orlando UršiC. Se v soboto je udeležence sprejel lenarški župan, sledil je ogled Svete Trojice, popoldne pa so v Kulturnem domu Sveta Troji- ca odprli razstavo z naslovom 25 let sreCanj mladih pesnikov in pisateljev Slovenije ter odkrili spominsko plošCo. V dosedanjih dveb desetletjih in pol je na literarni natečaj omenjenih sreCanj svoja dela poslalo že prek 3000 avtorjev, ki so se kasneje potrdili tudi s številnimi knjižnimi objavami in nagradami. Na podlagi sreCanj je nastala revija Mentor, katere prvi urednik je bil Peter Božic, izhaja pa že 12. leto. V literarnem gibanju ob srečanjih imajo zametek sole kreativnega pisanja, delavnice, seminarji in poletne literarne šole. (STA) NOVICE MIELA / DE ANIMA ET CORPORE PUBLICISTIKA Audi novi partner italijanskih gledališč Sponzorstvo industrijskih hiš vse intenzivneje prodira v kulturo. Pri avtomobilski firmi Audi na primer menijo, da se izdelovanje avtomobilov in gledališka dejavnost lahko soočata v vzajemni izmenjavi vrednot. Tako bo z jutrijšnjim dnem znamka Audi novi »institucionalni« partner italijanskih gledališč. To je vCeraj sporočila družba Autogerma, italijanski distributer firme Audi, ki je tudi povedala, da zadeva pobuda deset itabjanskih gledabsc, med katerimi je tudi tržaški Poli-teama Rossetti. Guenter Grass ustanovil Fundacijo za podporo Romom Pisatelj Guenter Grass je danes v Luebecku predstavil Fundacijo za podporo Romom, ki naj bi omogočala dejavnosti na področju znanosti in novinarstva z namenom izboljšanja položaja Romov v Evropi. Omenjena fundacija z 250.000 nemških mark začetnega kapitala je že tretja, ki jo je ustanovil Guenter Grass. Pivi dve sta Literarna nagrada Alfred Doeblin in Fundacija za krepitev nemško-poljskih kulturnih odnosov. (STA) Končan 11. festival lutkovnih gledališč V francoskem mestu Charleville-Meziers se je danes konCal 11. festival lutkovnih gledališč, na katerem se je od 19. septembra predstavilo 250 lutkovnih skupin iz 37 držav, na programu pa je bilo 500 predstav, ki si jih je ogledalo rekordnih 70.000 obiskovalcev. Na festivalu - ki je ponudil uradni in spremljevalni program, Številne predstave pa so bile na ogled tudi na mestnih ulicah, trgih, v prehodih in nakupovalnih središčih -sta nastopih tudi dve lutkovni skupini iz Ljubljane. (STA) Glasbeno gledališki performance Zanimiva predstava na besedilo mladega Davida Casalija Bogata literarna sezona koprske revije Fontana V okviru kulturnih prireditev z letos nenavadno zgodnjega začetka sezone je bil minulo soboto v tržaškem gledališču Miela na sporedu gla-sbeno-gledaliski performance z naslovom De anima et cor-pore: quale e piu im-portante (O duši in telesu: kateri je pomembnejši) na besedilo in glasbo mladega tržaškega glasbenika Davideja Casalija in s sodelovanjem Številnih enako mladih izvajalcev. Davide Casali se posveča klasični in etnični glasbi. Se posebej mu je pri srcu glasbena klezmer vzhodnoevropskih židovskih skupnosti, bil je elan ansambla Monija Ovadie, sodeluje tudi z Alfredom Lacosegliazem, poleg tega je leta 1994 ustanovil lastni The Original Klezmer Ensem-ble. Sam priznava, da je sobotna predstava sad njegovih gledaliških in glasbenih izkušenj in se je porodila iz želje, da bi predstavil občinstvu drugačen način pojmovanja Spektakla, v katerem se ves gledališki prostor spremeni v oder, izvajalci pa so postavljeni med občinstvo, da se ustvari vzdušje splošne udeležbe. Tako sta bila na o-dru samo v belo oblečeno dekle - duša in v Črno oblečen mladenič - telo. Na njuna razmišljanja o medsebojnem odnosu in o njunem odnosu z vsem ostalim, ki pa, kot poudarja sam av- tor, nimajo nikakršnih filozofskih ambicij, so se navezovali glasbeni odlomki, ki so bili zaupani nevidnima zboroma I pic-coli cantori della citta di Trieste pod vodstvom M. Susovsky in Goro giovanile della citta di Trieste pod vodstvom C. Semera-ro ter v raznih točkah dvoreme postavljenim posameznim glasbilom ali maloštevilnim sestavom: le končni odlomek so izvedli vsi skupaj zbrani na odru in pod njim. Predstava je privabila številno občinstvo, ki se je voljno predalo milemu in blagemu vzdušju glasbe in besedila ter preprosti igri luCi, ki je poživljala prevladujočo Cmo barvo (hov) Uredništvo Fontane, literarne revije iz Kopra, se je po poletnih počitnicah spet aktiviralo in te dni s polno paro pričelo novo literarno sezono. Spomnimo se, da je Fontana v Času pred letošnjimi dopusti priredila v zamejskem prostoru veC kot 15 literarnih predstavitev samostojne edicije Neve Lukeš z naslovom Delčki naSega vsakdana, kar postavlja ob skoraj že razprodani nakladi cc 1000 izvodov to knjigo med nabolj uspešne publikacije letos na Tržaškem. Ob tem je uredniški odbor izdal v mesecu maju letos Se istrske zgodbe Rafaela Vi dalij a s Škofij z naslovom »Lepi moj domCek, Čeprav te je samo za en lonCek«. Tudi ta edicija Fontane je doživela pri istrskih bralcih lep sprejem. V pripravi pa je trenutno že letošnja tretja Fonta-nina knjiga, tudi tokrat zamejskega avtorja, dolinskega župana in pesnika Borisa Pangerca, z naslovom »Črno zlato« (pesniška zbirka), ki bo predvidoma izšla koncem oktobra letos. V tern Času pa seveda sledijo Se preostale zamejskim društvom obljubljene predstavitve knjige Neve Lukeš: najprej v Nabrežini v začetku oktobra, nato pa še v Boljuncu, D°' miu, PadriCah itd. Tako bodo lahko vsi, ki se želijo oskrbeti s to letošnjo uspešnico znane zamejske novinarke, prišli na svoj račun in tudi v svoji vasi pozdravili uspešno avtorico. Skratka, veliko novega letos pri Fontani! Poleg vsega pa nameravajo oo koncu leta izdati še 26-redno steviliko literarn® revije, v kateri bo s svoji; mi proznimi prispevki in poezijo sodeloval0 spet preko trideset različnih avtorjev z vseh koncev Slovenije, (dj) KABUL / TALIBANI S KALASNIKOVI PROTI PREDSTAVNIKOM EVROPSKE UNIJE E. Bonino in človekoljubna delegacija tri ure v rokah islamskih skrajnežev Obtoženi so, da so slikali ženske - Preverjali so (ne) spoštovanje človekovih pravic v Afganistanu Že večkrat aretirana, tokrat poseje bala... BRUSELJ - Politična pot italijanske radikalke Emine Bonino je posejana s številnimi težavami in aretacijami. Prvič so jo aretirali 15. junija 1975 v kraju Bra v zvezi z akcijo v podporo pravici do splava. 4. novembra 1984 jo je policija pridržala nekaj ur zaradi manifestacije v Bruslju proti obsodbi nekega oporečnika. 11. januarja 1987 so jo aretirali v Varšavi in jo izgnali iz Poljske zaradi manifestacije proti skorajšnjemu obisku generala Jaruželskega v Italiji. 5. novembra 1990 je z Marcom Taradashem delila v New Yorku sterilne brizgalke v okviru kampanje proti Aidsu in so jo zaradi tega aretirali in jo izpustili na svobodo naslednji dan. 15. aprila 1991 sta s Taradashem ponovila isto protestno manifestacijo in je spet šla za krajši Cas v zapor. Vse dosedanje izkušnje Emme Bonino pa prav gotovo niso tako dramatične kot včerajšnja v Kabulu: iz intervjuja televizijski mreži CNN kaže, da so se resno bali, da ne bi talibanom, ki so jim grozili s ka-lašnikovi, popustili živci. Talibani: islamski sunitski skrajneži KABUL - Talibani oz. študentje islamskih teoloških šol nadzorujejo veC kot dve tretjini Afganistana s prestolnico Kabulom vred. Gre za najbolj skrajne med sunitskimi skrajneži: po izbruhu državljanske vojne, ki je sledila padcu prosovjetskega Nažibulahovega režima leta 1992, so se utrdili kot najbolj disciplinirana od številnih frakcij, ki so se spopadale za prevzem oblasti. Razpolagajo s 25 tisoč borci, s približno sto oklepnimi vozili in 20 bojnimi letali. Od kar so 27. septembra lani zasedli Kabul in uvedli strog islamski režim, je najstrožja interpretacija korana osnova vsakodnevnega življenja. Režim je še zlasti strog do žensk, ki so za talibane nekakšna »nižja bitja«: v javnosti se lahko pojavijo samo v spremstvu moških sorodnikov, morajo biti prekrite od glave do peta, prepovedano je kakršno koli delo in učenje izven najožjega družinskega kroga. Proti-talibanska koalicija združuje tri večje grupacije: dve nadzorujeta afganistanski sever, tretja pa večje obmoje v sredini države. KABUL - Afganistanski talibani so v Kabulu včeraj dalj časa zadržali in zasliševali evropsko komisarko za človekoljubne zadeve Em-mo Bonino in člane njene delegacije. Predstavnik kabulske policije Haji Habibulah je pojasnil, da so kršili zakone, ker so med obiskom v ženskem oddelku bolnišnice fotografirali in snemali, slikanje žensk pa je v Afganistanu strogo prepovedano. Po treh urah zasliševanj in potem, ko so zabeležili prve proteste mednarodne skupnosti, so islamski skrajneži izpustili komisarko in člane delegacije na prostost. Z Boninovo je bilo 18 članov spremstva, med katerimi tudi poročevalec televizijske mreže CNN. V Kabul so prispeli v nedeljo v okviru človekoljubne misije, poleg srečanj na zunanjem mnistrstvu in ministrstvu za zdravstvo so bili v programu tudi sestanki s predstavniki nevladnih organizacij, ki v Afganistanu upravljajo s človekoljubno pomočjo Evropske unije. Po obisku v osrednji Kabulski bolnišnici so se vrnili v hotel, kjer so jih ob 9. uri zjutraj (6.30 po našem času) odpeljali na policijsko poveljstvo, tu pa so jih zadržali nekaj več kot tri ure. Med drugim so jim po pričevanju same Boninove grozili s kalašnikovi, nekatere člane delegacije pa naj bi tudi pretepli: »Bala sem se, da jim bodo popustili živci,« je dejala v intervjuju za CNN italijanska radikalka, ki se PORTOROŽ / MINISTER BORIS FRLEC NA SEMINARJU O VLOGI OVSE V BOSNI IN HERCEGOVINI OVSE opravlja pomembno delo pri obnavljanju zaupanja med narodi To je bil prvi poseg novega zunonjego ministra na mednarodni ravni PORTOROŽ - Slovenski zunanji minister Boris Frlec je v nagovora ob včerajšnjem začetku seminarja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) o sodelovanju mednarodnih organizacij pri reševanju krize v BiH v Portorožu poudaril nujnost celovitega pristopa k reševanju problemov. Ocenil je tudi, da bi urnik mednarodnih sil iz BiH sprožil nove napetosti in ogrozil razvoj demokracije v tej državi. Minister Frlec je poudaril, da je Slovenija zavezana tudi v prihodnje sodelovati z OVSE in drugimi organizacijami, ki zagotavljajo mir in stabilnost v Evropi. Upoštevaje izkušnje iz zgodovine Slovenija dobro pozna Balkan, zato lahko pomembno prispeva k iskanju trajnih rešitev in umiritvi razmer v BiH, je dejal minister in izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da bo na Portoroškem seminarju govora o vseh vidikih bosanske krize. Po Frlečevem mnenju različne mednarodne organizacije v BiH opravljajo težko in odgovorno delo ter so pri tem, glede na dane okoliščine, uspešne. V tem trenutku je mednarodna navzočnost v BiH nepogrešljiva, je dejal. V BiH je bilo zaupanje med narodi zamajano. To zaupanje je moč obnoviti le postopoma, brez njega pa politična stabilnost nima osnove, je ocenil Boris Frlec. Izrazil je prepričanje, da je prav vzpostavitev zaupanja pogoj za normalno delovanje mednarodnih organizacij v BiH. Dragi pogoj je spoštovanje dogovorjenega v Daytonu. To je namreč osnova za rešitev krize v BiH, za normalizacijo odnosov med podpisnicami sporazuma, pa tudi za normalizacijo odnosov med državami nastalimi na območju nekdanje Jugoslavije. Nepriznanje razpada Jugoslavije in nasledstva na enakopravni ravni bi po besedah ministra Frleca na to območje vneslo dodatno nestabilnost. Ključna za BiH je pripravljenost vseh treh entitet za vzpostavitev in ohranitev enotne države, je poudaril Frlec ter potrdil, da je stališče Slovenije, da mora biti enotna BiH ohranjena v obstoječih mejah. Za to pa bodo verjetno potreba dodatna zagotovila. Ne gre za revizijo Daytonskega sporazuma, temveč za njegovo dopolnitev, je pojasnil vodja slovenske diplomacije. Napovedani umik mednarodnih sil iz BiH do sredine prihodnjega leta sproža skrbi; obstaja nevarnost ponovnih napetosti. Zato menimo, da bi bil umik mednarodnih sil brez ustrezne zamenjave velika napaka, ki bi gotovo vplivala možnost ohranitve miru in razvoja demokracije, je ocenil Frlec. Zavzel se je za celovit pristop pri iskanju politične rešitve za probleme Balkanu, ne le bosanskega temveč tudi kosovskega, albanskega in drugih. Tak pristop naj bi oblikovali v okviru OVSE in bi moral med drugim vztrajati pri spoštovanju obstoječih meja ter pri neuporabi sile pri reševanju notranjih sporov. Na gospodarskem področju bi moral takšen pristop ponuditi okvir za gospodarsko obnovo BiH, je menil Frlec in opozoril na pomen gospodarskega sodelovanja. To je ključno tudi za vračanje beguncev v BiH, le-ti se bodo namreč vrnili le, če bodo imeli zagotovljeno delo in zaslužek. Poleg OVSE bi moral po Frleče-vih besedah v takšnem celovitem pristopu sodelovati tudi Svet Evrope, ki ima na tem področju precej izkušenj. Ob koncu je slovenski zunanji minister še poudaril, da je za vzpostavitev medsebojenga zaupanja v BiH nujno vojne zločince čim-prej privesti pred sodišče. Za Borisa Frleca je bil to njegov prvi pomembnejši nastop po imenovanju za ministra. (STA) bo verjetno predčasno vrnila v Pakistan. Cim se je izvedelo, da so aretirali oz. pridržali Boninovo, so iz Bruslja nemudoma poskusili kontaktirati komisarko, mobiteli - tudi satelitski -pa niso delovali, tako da je nekaj ur prevladovala precejšnja zaskrbljenost. Po osvoboditvi Boninove in članov delegacije pa so mnenja, da je šlo prej za »banalen« dogodek kot za dejanje političnega pomena. Viri na Evropski komisiji so potrdili, da so se afganistanske oblasti že opravičile evropski komisarski za človekoljubne zadeve in ji zagotovile, da lahko obisk nemoteno nadaljuje. Dogodek kaže, da je bila upravičena zaskrbljenost zaradi nespošto- vanja človekovih pravic in v prvi vrsti pravic žensk v Afganistanu pod nadzorom islamskih skrajnežev. Se pred odhodom v Kabul je eden od članov delegacije izjavil, da je namen obiska »pojasniti talibanom, da je njihova politika diskriminacije proti ženskam povsem nesprejemljiva, in jim pokazati, da nameravamo izvajati pritiske na njihov sistem glede tega vprašanja.« Sporočilo so očitno talibani sprejeli in odgovorili na tak surov način. Težko je predvidevati, kakšne bodo posledice v odnosih EU s kabulskim režimom: iz bruseljskih krogov so vsekakor ocenili dogodek kot »škandal, ki ga mednarodna skupnost ne more trpeti.« Pogajanja o Ulstru LONDON- V Belfastu se je včeraj po 16 mesecih pogajanj začela odločilna faza večstranskih pogajanj o prihodnosti Severne Irske. Več pogajalskih strani se je najprej sestalo na dvostranski ravni. Z irske vlade so sporočili, da predstavniki vseh skupin, med katerimi sta tudi politično krilo IRE Sinn Fein in največja protestantska stranka unionistov (UUP), danes razpravljajo o dnevnem redu pogajanj. Napredek v pogajanjih pa poznavalci pričakujejo šele po koncu kongresa britanskih laburistov konec tedna Britanska ministrica za Severno Irsko Mo Movvlam je povedala, da bi se pogajanja lahko končala že za božič, če bi med stranmi prevladala dobra volja. Predstavniki londonske vlade in strank v Belfastu pa danes niso komentirali napovedi, po katerih naj bi se prihodnji ponedeljek pogajanj udeležil tudi britanski premier Tony Blair. (STA/dpa) Kongres laburistov LONDON- V Brightonu se je začel prvi kongres britanske laburistične stranke po zmagi laburistov na majskih vohtvah. Petdnevni kongres bo potekal v znamenju prve volilne zmage po 18 letih, ko so bili na oblasti konservativci, po napovedih organizatorjev naj bi pozornost posvetih tudi zagotavljanju ohranitve pohtičnega uspeha. Po poročanju britanskih medijev na kongresu, ki se ga bo udeležilo skoraj 1.300 delegatov, skoraj ni pričakovati vprašanj, glede katerih bi se vodstvo stranke lahko znašlo v težavnem položaju. (STA/dpa) Nov baskovski atentat GRANADA - V Granadi na jugu Španije je včeraj ponoči eksplodiral avto-bomba; v eksploziji je bila lažje ranjena ena oseba. Predstavniki španske policije odgovornost za napad pripisujejo baskovski separatistični organizaciji ETAMošM, ki je bil ranjen v eskploziji, je bil sodelavec organizacije Rdečega križa, ki je postal pozoren na sumljivo vozilo in je o njem obvestil policijo. Na razstre-livo v avtomobilu je pred eksplozijo v imenu organizacije ETA po telefonu opozorila tudi anonimna oseba. Kot domneva policija, je ETA načrtovala napad na bližnjo vojašnico. (STA/dpa) Solidarnosti mandat za sestavo nove vlade VARŠAVA - Poljski predsednik Aleksander Kwasniew-ski je zmagovalki parlamentarnih vohtev Volilni akciji Solidarnost (AWS) poveril sestavo nove vlade. To je po današnjem srečanju s Kwasniewskim povedal vodja AWS Marjan Krzaklevvski. AWS namerava svojega kandidata za premiera predsedniku republike predstaviti med 13. in 17. oktobrom, je še povedal Krzaklevvski. Vodja AWS je že pred tem napovedal, da se ne bo potegoval za mesto premiera, saj želi še naprej ostati na čelu stranke in skrbeti za to, da se bo njen program izvajal. AWS, ki ima v 460-članskem parlamentu 201 sedež, pa za sestavo večinske vlade potrebuje koalicijskega partnerja. Se prejšnji teden je AWC začela pogovore s predstavniki Zveze za svobodo, ki se je od Solidarnosti odcepila leta 1990, eno leto po padcu komunističnega režima. Čeprav imata stranki sorodne poglede na gospodarski in socialni razvoj, je pričakovati, da bodo pogajanja trda. (STA/AP/AFP) SARAJEVO / PREDSTAVNIKI SOLIDARNOSTNEGA ODBORA GLASBA / SLOVENSKI OKTET V MIRNU Zahvala vsem Goričanom za pomoč v težkih trenutkih Goriška delegacija je bila deležna toplega sprejema nekdanjih beguncev in uradne zahvale predstavnikov vlade Prenovljeni Oktet še vedno navdušuje Sestav ansambla povsem nov in pomlajen, po kakovosti pa enakovreden "stari" zasedbi »Toplo se Vam zahvaljujemo za vso pomoC, ki ste jo nudili v vsem težkem Času vojnih grozot našim ljudem - beguncem, tako v Sloveniji kot na raznih ogroženih ozemljih bivše Jugoslavije! « Tako so izzvenele besede visokih predstavnikov bosanske republike, kot tudi predstavnikov begunskih družin, izrečene predstavnikom goriškega Solidarnostnega odbora, ki so se pred dobrim tednom mudili na uradnem obisku v Sarajevu, prestolnici nove države Bosne in Hercegovine. Gostovanje so priredili begunski predstavniki, ki so preživeli vojno obdobje v zbirnem centru v Škofji Loki in istočasno bili elani begunskega društva Ikar iz Kranja, s katerim je še posebej solidarnostni odbor iz Gorice redno sodeloval. Konzulat Republike Bosne in Hercegovine v Milanu pa je bil pokrovitelj in koordinator obiska. Zamejski predstavniki so se namreč ob tej priložnosti srečali na ministrstvu za delo, socialno politiko in begunce z ministrom Be-rizem BelkiCem in namestnikom Muhamedom Zlatarjem, nato s predstavniki kulturnega društva “Gajret” iz Sarajeva ter obiskali Olim-piski center v Sarajevu, kjer sta jih sprejela odgovorni Enes TersiC in Mili Bijavica. Naj omenimo, da so si elani delegacije iz zamejstva in Slovenije ob tej priložnosti ogledali tudi samo mesto Sarajevo z znanimi zgodovinskimi spomeniki (Baščaršija, Principov most itd.), pa tudi vse 'strahovite posledice nedavnih vojnih grozot: pokopališče Koševo, porušeno stavbo uredništva Časopisa “Oslobodenje” ter naselje Dobrinja, ki je bilo v Času vojne na sami “fronti” in je še vse “prerešetano” saj je večji del stavb, hiš in nebotičnikov dobesedno uničenih. Predstavniki goriškega odbora so si v sarajevski kinodvorani “Apollo” ogledali tudi film Ade-mira KenoviCa “Savršeni krug” (Zaključeni krog), ki je nekak dokument grozot nedavne vojne v tem mestu. Ob zaključku predstave nihče izmed prisotnih ni bil sposoben izgovoriti besedice, grla so bila namreč vsem z grenkobo zamašena in večji del občinstva je jokaje in prizadeto zapuščal dvorano... V Sarajevu so se elani odbora srečali tudi z dobrim znancem našega zamejstva, novinarjem Aleksandrom MlaCem, ki je v zadnjih letih večkrat bil gost v naših sredinah s predavanji o stanju v Bosni. Z njim se je namreč vedno prijetno razgo-varjati, saj ti ponuja svoje poglede in razmišljanja o razvoju dogodkov v Bosni na stvaren in strokoven način, v katerem se avtomatsko izluščijo perspektive tega “nesrečnega” območja. Naj v zaključku dodamo še nekaj osnovnih informacij o goriškem solidarnostnem odboru, ki je nastal junija 1991 v času vojnih spopadov v Sloveniji. V prvem času je pomagal prizadetim v Sloveniji nato pa je usmeril svojo pozornost na begunce iz Bosne v Sloveniji ter sodeloval z raznimi begunskimi centri (Škofja loka, Postojna, Tolmin). Goriški odbor je v vsem tem Času zbiral raznorazni material (blago, brano, zdravila, šolske potrebščine, obutev, denarne prispevke itd.) med raznimi goriškimi darovalci, nato je blago razdeljeval ter v zadnjih letih še posebno usmeril dejavnost v pomoč najmlajšim. In ravno v tem okviru se je razvilo sodelovanje z društvoma Mostovi in Ikar iz Kranja, ki sta negovali ravno delo z prizadetimi otroci vojnih grozot. V tem okviru gre omeniti tudi “samoob-davCenje” članov zadruge Maja iz Gorice pri triletnem štipendiranju mladoletnika ter sodelovanje z raznimi skupinami prostovoljcev iz Brescie. Zahvala bosanskih predstavnikov in posameznih begunskih družin, ki so jo elani solidarnostnega odbora iz Gorice prejeli v Sarajevu, je vsekakor namenjena vsem zamejskim donatorjem, ki so na katerikoli način v težkih trenutkih prispevali v solidarnostni sklad. Po tem obisku in po opravljenem delu lahko zatrdimo, da napor ni bil zaman in je obrodil zaželje-ne sadove. ne Na sliki: postanek pred porušeno palačo časopisa Oslobodenje Pred dobrim letom in pol kar nismo mogli verjeti govoricam, da nameravajo ukiniti Slovenski oktet, ta odličen vokalni ansambel, ki je lepoto slovenske narodne in umetne pesmi ponesel po domala vseh državah sveta. Ta novica je pro-nicnila v zamejsko javnost januarja 1996, ko je Slovenski oktet nastopil v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici. Takrat so se razširile vesti, da naj bi goriški koncert predstavljal zadnji nastop ansambla v tujini. V sredstvih javnega obveščanja se je takrat pojavilo tudi veC člankov v tem smislu, nato pa dolgo nič, kar je dalo slutiti, da je s Slovenskim oktetom zares konec. Pred kakimi petnajstimi dnevi pa se je v javnosti pojavila novica, da priljubljena pevska skupina še vedno obstaja in da bo na Goriškem celo priredila koncert. Pojavili so se tudi lepaki, ki so vabili na koncert Slovenskega okteta, ki da bo na Mirenskem gradu. Ob pozornejšem ogledu plakata je bilo moč prebrati tudi imena pevcev. Ker sem temu ansamblu sledil že odkar vem zase in sem poimensko poznal vse pevce, ki so ga sestavljali v raznih sestavah, sem se ob prebiranju imen nemalo začudil, saj so mi bili vsi predloženi pevci popolni neznanci. ■ Bolj iz radovednosti kot pa iz ne vem kakšnih do lepega petja željnih nagibov, sem se odločil, da se tega koncerta udeležim. Priznati moram, da so me dajali nemajhni dvomi, kajti Slovenski NOVICE ŠOLE / PROTESTI NA GORIŠKIH ŠOLAH Razstava del F. Goršeta Ob stoletnici rojstva velikega slovenskega kiparja Franceta Goršeta bodo v kulturnem centru Lojze Bratuž jutri odprti razstavo njegovih del. O umetniku, ki je v povojnem obdobju ustvarjal med Ameriko, zamejstvom in Koroško, bo spregovorila prof. Verena Koršič Zorn. Predstavila bo predvsem umetnikov opus na Primorskem. Na slovesnosti, ki bo ob 20. uri, bo pel mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Steverjana. Razstavo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete. V Štandrežu tečaj preživetja V štandreškem društvu Oton Župančič prirejajo tečaj preživetja. Gre za tečaj s prvinami življenja v naravi, preživetja v primem naravnih in drugačnih katastrof ter civilne zaščite. Predvidena so predavanja in izhodi v naravo. Od 15. oktobra bodo vsako drago sredo triurna veCema predavanja v društvenih prostorih v Štandrežu. Informacije nudijo na tel. št. 537525. Doberdob: cepljenje proti gripi Zdravstvene službe so včeraj na Goriškem začele preventivno akcijo cepljenja proti gripi. Cepljenje p: .poročajo starejšim ljudem po 65. letu, ki se tako zavarujejo pred komplikacijami oz. omilijo bolezen. Cepijo v Gorici (Ul. Mazzini 7), pa tudi v določenih dneh po drugih krajih. V Doberdobu bo cepljenje danes med 9. in 11. uro v prostorih občine. Novosti dekreta o odpadkih Združenje obrtnikov in malih podjetnikov CNA prireja danes ob 19.30 v Franz hotelu v GradišCu informativno srečanje o novostih, ki jih ti. “dekret Ronchi” uvaja glede problematike odpadkov. Nova matura dijakom ni všeč Slovenski dijaki zaskrbljeni glede priznanja diplom v Sloveniji Nova, najbrž za dijake zahtevnejša matura je v teh dneh povod za proteste dijakov. Včeraj so stavkali dijaki nekaterih goriških italijanskih šol in šli v sprevodu do šolskega skrbništva. Dijaki slovenskih šol so protest izvedli že v soboto, utemeljiti pa so ga s sledečo izjavo, ki so nam jo dostavili vCeraj: »Dijaki pedagoškega liceja S. Gregorčič, klasičnega P. Trubar in DITZ so prirediti protestno zborovanje 27.9.97, ker nasprotujejo novemu zrelostnemu izpitu in to iz veC razlogov; predvsem pa zaradi pozne uresničitve reforme. Poleg tega nova matura po vsej verjetnosti ne bo priznana v slovenskih univerzah. Podoben primer lahko zasledimo na Koroškem v š. 1. 96/97, ker z uvedbo večjega števila notranjih elanov v komisiji na maturitetnem izpitu slednji ni bil več priznan v Sloveniji. Iz upravičenega strahu, da ne bi do tega prišlo tudi v našem zamejstvu, smo se dijaki odločili za izredno protestno zborovanje.« oktet, ki sem ga do tedaj poznal, je zame in druge ljubitelje petja pomenil pojem Čudovitega podajanja še tako zahtevnih zborovskih skladb. Po mirenskem koncertu pa mi ni bilo žal, da sem nedeljsko pozno popoldne namenil poslušanju ansambla v popolnoma novi preobleki. Kar nisem mogel verjeti, da so se v tako kratkem Času tako mladi fantje uspeli povzpeti na tako visoko raven dovršenosti izvajanja in harmonične zlitosti. Povprečna starost elanov se namreč suče okrog trideset let, a mladi* pevci so zahteven program sakralne glasbe izvedli skoraj brezhibno. KINO GORICA VITTORIA 1 17.50-20.10-22.30 »Air force one«. Harri-son Ford. vrrroRiA 317.45-20.20- 22.15 »Innamorati cronici«. Meg Ryan in Matthevv Brode-rick. CORSO 16.30-19.15-22.00 »Contact«. Rež. Robert Ze-meckis, igra Jodie Poster. PRISPEVKI V LAVRIČEVI KNJIŽNICI V AJDOVŠČINI bo danes ob 18.30 predstavitev pesniške zbirke Jurija Paljka Nedorečenemu. O pesniku in njegovih iskanjih bo spregovoril prof. Otmar Cmilogar. Pesmi bosta prebirali Klara Krapež in Sara Hoban. H OBVESTILA DRUŽBA se dobi jutri, 1. oktobra, ob 19.30 v Drev. XX. septembra. KD OTON ZUPANČIČ prireja vsako sredo srečanja za nižje in srednješolce. Mladi se seznanjajo s sodobnim plesom in drugimi oblikami družabnega življenja. Informacije po tel. 537525. Pridruži se nam v sredo, ob 18.30! SD SOVODNJE organizba rekreacijsko telovadbo vsak torek in petek od 21. ure do 22.30. Prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra, ob 21. uri v telovadnici v Sovodnjah. SPDG - REKREACIJA obvešča, da se telovadba zaCne danes ob 21. uri v Kulturnem domu. Urnik ostaja nespremenjen. TELOVADBA ZA UPOKOJENCE se bo pričela v petek, 3. oktobra, ob 14.45 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Toplo vabljeni! u LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICA OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338. LEKARNA V DOBERDOBU PRI JEZERU/AL LAGO Vrtna ul. 2, tel. 78300. Publika, ki je do zadnjega kotička napolnila sicer veliko cerkev na Mirenskem gradu, je skupino nagradila z dolgim in občutenim aplavzom. Naj omenimo, da sta dva člana novega okteta goriška rojaka, in sicer prvi tenor Vladimir Čadež prihaja iz Solkana (njegov oče Danilo je bil član prejšnje okte-tove sestave) in pa bariton Zdravko Perger, ki je doma z Ajdovskega. “Brez Slovenskega okteta pač ne gre”, je v uvodnem nagovoru v imenu organizatorjev povedal Pavel Budin. To ugotovitev brez oklevanja podpišemo. Vili Prinčič ■■lili! S IZLETI KGM vabi 2., 3. in 4. oktobra na izlet v Ljubljano, kjer bomo obiskali ministrstvo za šolstvo, Trgovski blagovni center in drage zanimivosti. Zvečer zabava. Kliči tel. 30677 (David) ali 32214 (Mara). POGREBI Danes: 9.30, Amelia Ceppi vd. Durin iz bolnišnice Janeza od Boga in na glavno pokopališče; 12.45, Guido Michelutti iz doma sv. Justa v Videm; 13.00, Teresina Bogato iz splošne bolnišnice v Campolongo. ZAHVALA Vsem, ki so nam v tem pretresljivem dogodku bili tako blizu, nam pomagali, delili z nami veliko bolečino in vsem tistim, ki so na katerikoli način počastili Darkov spomin z mislijo, besedo in dejanjem se iz srca zahvaljujejo svoja Darko vsi smo te močno ljubilo vedno boš ostal v naših srcih. Prizadevali se bomo, da se bodo tvoje zamisli uveljavile in da ne bo tvoj trud ostal zaman- Osebje in gojenci dijaškega doma Simon Gregorčič izrekajo gojencu Bojanu Colji in očetu iskreno sožalje ob prerani izgubi mame in žene- Dragemu Bojanu izrekajo ob težki izgubi mame občuteno sožalje soSO " ci, profesorji, ravnatelji6® in neučno osebje sredn) Sole Trinko. ____GORICA / NOVOST STOPI V VELJAVO JUTRI_ Parkiranje za plačilo v mestnem središču Kritike zaradi nerodnosti in improvizacije pri uvedbi Občinska odbornica Giovanna Paolini nam je včeraj potrdila, da bodo jutri, 1. oktobra, stopila v veljavo nova pravila za parkiranje v mestnem srediSču. Na Številnih ulicah in trgih od Korza do Travnika in Trga sv. Antona bo dovoljeno parkiranje le proti plačilu. Novi režim bo zadeval nekaj več kot 600 parkirnih mest na tem območju. Ostala so rezervirana za pripadnike javnih sil, za prizadete, za motorna kolesa in tudi za “navadne” avtomobiliste, ki bodo pred županstvom in na Travniku imeli Se naprej na razpolago brezplačna parkirna mesta vendar le za omejen čas. Seznam ulic in trgov, kjer bo poslej parkiranje med 8. in 19. uro stalo tisoč lir na uro, je sledeč: Korzo Verdi, Ul. Garibaldi, Trg pred občino, ulice. Sauro, Morelli, Contavalle, Crispi, De Gasperi, Mazzini, Pasaža Edling, Ul. Monache, Ul. Marconi, Trg Cavour, Trg sv. Antona, Trg sv. Hilarija, Ul. Roma, Ul. Rotta, Ul. Oberdan, Travnik (delno), Largo XX-VII maržo. Na Travniku bo proti plačilu samo parkiranje na ducatu mest med vogalom Ul. Bombi in Raš-telom, preostala pa bodo še naprej brezplačna a za določen čas. Za plačevanje so izbrali sistem odrezkov (na sliki), ki so v prodaji v trafikah ah kavarnah. S kovancem bo treba izpraskati leto, mesec, dan, uro in celo minuto (zaokroženo na 5 minut) prihoda. V primeru daljšega postanka, bo za vsako uro treba na vetrobranu ali na armaturni plošči izpostaviti po en odrezek. Za stanovalce v centru, ki ne razpolagajo z garažo, je predvidena možnost mesečnega abonmaja za 30 tisoč lir (največ dva za vsako družino). Abonmaji so v prodaji pri blagajni Mestnih podjetij v Ul. K. avgusta 15, ki je odprta do 12. ure, v dneh do Četrtka pa tudi popoldne od 14.30 do 17.00. Že včeraj so interesenti nakupili 50 abonmajev. V prvih dneh lahko avtomobilisti Se upajo, da se izognejo globi za morebitno parkiranje brez odrezka. Re-darjev je namreč malo. Nadzor pa se bo poostril po 10. oktobru, ko bo nastopilo služno 6 novih, nalašč v ta Uk VA tl Dl TA w) 1 h j X URA -M* : l i r. i.ooo S O S T A G O R I Z I A CESTIONF. AM.fi. TTH "......£<£.........] anv> [97 J [ 'I VISU.......jj jj AUK^ir"*'~ §TlfL mil .. 1 «2 * MINITI nnrunni15 'i1'** in* pr][j:l i (m ] r it rs« x 55' ^ valldlta dušo: 1 O RA dalie ore 8 alle ore rs 3 r 1.000 Serk/A N° C04P0Č namen začasno zaposlenih redarjev. Nova pravila že nekaj dni povzročajo polemike. Nekateri bi hoteli ohraniti brezplačno parkiranje, kar je nestvarno, saj je treba za parkiranje plačati tudi v centru Gradišča ali Gradeža. Novost je torej smotrna, če teži k urejanju in omejevanju prometa v mestnem središču, kar pa le delno drži. Kljub večletni zamudi pri uvedbi se namreč zdi, da je ukrep o parkiriščih, ki ga je sprejela občinska uprava, zastavljen nerodno in z dokajšnjo mero improvizacije, tako da je v prihodnjih dneh pričakovati precejšnjo zmedo. Glavni očitek zadeva delnost ukrepa. Občina že nekaj let razpolaga s podrobno strokovno študijo o preureditvi prometa, ki je sicer predvidela parkirišča proti plačilu a tudi vrsto alternativ: predmestna perkirišča in avtobusne zveze s centrom, kolesarske steze, vozne pasove za avtobuse itd. Od vsega tega pa ne bo zaenkrat nič razen modrih črt, ki označujejo parkirišča proti plačilu. Kolesarji lahko še naprej sanjajo o ločenih stezah, avtobusi bodo še naprej vozili sredi vrveža avtomobilov. Najhuje pa je najbrž to, da ne bo novih avtobusnih povezav med predmestnimi parkirišči in centrom. Po eni strani namreč občina vabi vse, ki so zaposleni v centru, naj parkirajo pri sejmišču ah pri Rdeči hiši, posebnih avtobusnih zvez s centrom pa ne bodo uvedli, češ da stanejo preveč (kaj pa dohodek od parkirišču? Ah ga ne bi bilo dobro nameniti prav ojačenju avtobusnih zvez?). Edino, kar bodo nudili, bodo pogostejše zveze na progi št. 1 (vsakih 10 minut v dopoldanskih urah, obljubljajo) in sprememba proge št. 8, ki bo šla mimo Rdeče hiše toda le enkrat na uro. Zaradi vsega tega je kaj lahko pričakovati, da bodo avtomobilisti še naprej rinili v mesto in da bodo še bolj nasičih ulice tik izven “modre cone”. Drug problem zadeva dokaj ne-prikladen način plačevanja z odrezki, ki jih je treba nabaviti predhodno. Za nerezidente se poleg vprašanja informiranosti (obljubljajo, da bodo informativne letake prve dni delih na mejnih prehodih, a najbrž ne bo dovolj) pojavlja tudi problem, kaj narediti v prvih popoldanskih urah, ko so trahke zaprte. Na hrbtni strani odrezkov je hvalevreden poskus pojasnjevanja zapletenega sistema plačevanja v štirih jezikih, a to najbrž ne bo odpravilo zadrege kupcev iz Slovenije in obiskovalcev od drugod. Dobro bi tudi bilo, ko bi v slovenskem prevodu dodali tistih 14 (!) strešic, kolikor jih manjka v skupno 5 stavkih. Razširjen je tudi očitek o prevelikem številu rezerviranih mest za pripadnike javnih služb. Vprašanje zase so abonmaji za stanovalce na modrem območju, ki lahko kupijo mesečni abonma, le če nimajo zasebnega parkirnega mesta oz. za presežno število avtomobilov v družini (zlorabe bodo kaznovali). Te pravice pa nimajo stanovalci Raštela, ki ni v “modri coni”, čeprav je zaprt prometu in ga modra cona obdaja vse naokrog. Kje naj, reveži, parkirajo? KRVODAJALCI / LETNO SREČANJE Po darovanju krvi smo drugim v zgled Goriška sama krije in še presega lastne potrebe po krvi - Spomnili so se sen. Darka Bratine Goriški krvodajalci so se v nedeljo dopoldne zbrali na vsakoletnem srečanju. Po polaganju vencev in maši so pregled delovanja in probleme povezane z darovanjem krvi predstavili na zborovanju v prireditvenem šotoru na gradu. Predsednik goriškega združenja darovalcev krvi ADVS Ezio Gandin je podal podatke o številu darovanj in aktivnih krvodajalcev, ki so še kar spodbudni, četudi bi lahko bili boljši. Zal, je ugotovil, dežela Furlanija - Julijska krajina še ni povsem samostojna na tem področju, kar pomeni, da darovanje ne krije vseh potreb po krvi in plazmi v zdravstvenih strukturah in je treba zato kri “uvažati” od drugod. Goriška pokrajina, kjer je krvodajalstvo močno zasidrano tudi in morda predvsem na podeželju, je v tem pogledu izjema, saj je edina v deželi, kjer količina darovane krvi presega lokalne potrebe. Gandin se je za to zahvalil krvodajalcem in jih spodbudil, naj še izboljšajo doseženo raven. Zborovanje na gradu se je začelo s trenutkom zbranosti v spomin na senatorja Darka Bratino, vdovi Carmen pa so v spomin in zahvalo za njegovo aktivno pozornost do problematike krvodajalstva izročili šopek cvetja. Na zborovanju so pozdravili še podpredsednik Pokrajine Vittorio Bran-cati, ki je podčrtal velik družbeni pomen te kot tudi drugih prostovoljnih dejavnosti na Goriškem, predstavnik transfuzijskega centra dr. Raffaele Catapano in vsedržavni podpredsednik zveze Fidas Egidio Bra-gagnolo. Srečanje se je sklenilo s podeljevanjem priznanj 73 članov, ki so dosegli pomembno število darovanj. Dva, Giueppe Priz-zi in Giovanni Smareglia sta prejela zlati znački za 75 darovanj, med petimi prejemniki zlate medalje JCRMIN / PRI ZADRU2NI KLETI Manj obilna toda kvalitetna letina tudi v “vinogradu miiu” Tudi “vina miru”, ki ga vsako leto iz Krmina Pcšiljaj0 državnikom po svetu, bo letos manj, zane-SI)ivo pa bo njegova kakovst izjemna. V nedeljo so s Sodelovanjem dijakov Zavoda združenega sveta iz evina (na sliki - foto Bumbaca) izvedli trgatev v vinogradu pri Krminski zadružni kleti, kjer je zbranih 00 sort trt sveta. Letos so nabrali približno 110 sto-°v grozdja, 20 manj kot lani, kar gre pripisati pomla-aUski zmrzali in vremenu poletne sezone, ki po ujugi strani obetajo boljšo kakovost. Praznik ob trgat-^ Se je sklenil z družabnim srečanjem in pesmijo odnarodne druščine devinskih dijakov. Goričan umri na Češkem Na Češkem, sredi manjšega mesteca nedaleč od Brna, se je v soboto smrtno ponesrečil 77-letni Goričan Valentino Žakelj iz Raštela 65. Peljal se je z mercedesom čez nezavarovan železniški prehod prav v trenutku, ko je mimo pripeljal vlak. Za Žaklja ni bilo pomoči, saj je menda vlak zadel v prednji lebvi del vozila, njegova življenjska družica Marija Rau-nik, ki je bila ob njem v avtu, pa je dobila samo lažje poškodbe. Nesreča se je zgodila v soboto okrog poldneva, vest o njej pa smo dobili včeraj. Žakelj je bil svojčas poklicni Častnik vojske, kjer je dosegel čin generala, kasneje pa je služboval tudi v policiji. SEJEM / SINOČI ZAKLJUČEK Mittelmoda kar dobro uspel Spektakli in modna ponudba privabili številne obiskovalce Na sejmišču se je sinoči sklenil sejem Mittelmoda, ki je tudi letos ponudil pregled modnih novosti predvsem iz našega bližjega okolja a tudi iz širšega prostora. Ob tem je štiridnevna prireditev ponudila številne defileje, spektakle in nastope znanih osebnosti, pa tudi bolj vsebninska srečanja. Med slednja sodi posvet, ki ga je včeraj priredila Goriška hranilnica pod pokroviteljstvom Občine in Pokrajine na temo: Revitalizacija zgodovinskih mestnih središč, moda in izložbe, trgovina in turizem kot dejavnika mestnega gospodarstva. Svoje poglede na to aktualno problematiko so podali odbornika za kulturno na občini in pokrajini Antonio Devetag in Maria Masau Dan, urbanist Edy Sommariva, ki je pripravil študijo o trgovski mreži v Gorici, predsednik Ascom Enzo Co-melli. Da bi povzel zaključke srečanja, so povabili tv zvezdnika Vitto-ria Sgarbija, ki seveda nima blage veze o problemih trgovine v Gorici, je pa primeren kot vaba za medijsko pozornost. Tudi zadnji dan je bil sicer bogat s spektakli, kot že prejšnji, ko je v soboto zvečer s (pre) kratkim koncertom nastopila kan-tavtorka Paola Turci oziroma v nedeljo, ko je Mel-ba Ruffo s svojo prisotnostjo poživila popoldanski dehle. Sinočnji spored je ponudil med drugim le- potno tekmovanje med 30 kandidatkami na državnem finalu za natečaj “Miss Alpe Adria intema-tional”: zmagovalka in dve spremljevalki se bodo konec oktobra v Opatiji potegovale za mednarodni lepotni naslov. Žiriji je predsedoval pisatelj Ful-vio Tomizza, ki je pred tem na sejmu predstavil svojo najnovejšo knjigo Franziska. Na slikah (foto Bumbaca) Paola Turci (levo) in Melba Ruffo (desno) na goriškem sejmu za 50 darovanj pa zasluži omembo Marco Fonzar, saj je star šele trideset let, a se lahko ponaša s številom darovanj krvi, ki je vredno veterana. Film v spomin na Darka Bratino Nocoj oddaja na TV Primorki Filmski prijatelji se bodo Darka Bratine spomnili prihodnji torek in to na način, ki bi bi najbolj všeč njemu samemu: ob 21. uri bodo v kinu Vittoria zavrteli film Trpljenje Device Orleanske (»La passion de Jean-ne d’Are«, 1928) Carla Theodorja Dreyerja. Predvajanje prirejajo družba Transmedia, Kinoa-telje in združenje Sergio Amidei, nanj pa so vabljeni vsi filmski ljubitelji in Darkovi prijatelji. Izbira filma ni naključna, saj je Dreyerjeva mojstrovina eno od del zgodovine filma, ki jih je pokojnik najbolj ljubil in je v pogovorih večkrat omenjal prav ta film. »Predvajanje«, navajajo organizatorji v vabilu javnosti, »bo priložnost za poklon učitelju vseh nas in zahvalo za znanje, zavzetost in navdušenje, ki nam jih je vlival.« Danes ob 21.50 (s ponovitvijo v sredo ob 18.25) bo TV Primorka tedensko oddajo iz zamejstva posvetila spominu senatorja Darka Bratine. Aleš Doktorič, Igor Prinčič, Boris Peric in Livio Semolič bodo spregovorih o njem, o njegovi vlogi predvsem med goriškimi Slovenci in o perspektivah, da se njegove zamisli razvijejo tudi po njegovi smrti. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih -. partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NOVICE BANČNIŠTVO / KLJUB TEŽAVAM, Ki SO PRIZADELE BANČNI SEKTOR V ITALIJI Paolo Micolini novi predsednik Ciria RIM - Bivši predsednik Coldiretti in bivši furlanski senator Paolo Micolini je novi predsednik družve Cirio. Tako so sklenili na včerajšnji seji upravnega sveta. Sergio Cragnotti, predsednik dražbe Brombil, v aklop katere sodi tudi Cirio, bo ostal pooblaščeni upravitelj Ciria. Zaposlitev v industriji RIM - Po podatkih zavoda za statistiko ISTAT se je število zaposlenih v velikih industrijskih obratih v juniju povečalo za 0,1 odstotka v primerjavi z letošnjim majem, vendar pa je zaposlitvena raven znatno nižja kot pred letom dni, saj je število zaposlenih v enem letu upadlo za 3,4 odstotka. Zaostritev krize zaradi domnevnega kršenja embarga na britansko govedino BRUSELJ - Kriza na področju bolezni norih krav oziroma domnevnega kršenja embarga na izvoz britanske govedine se je znova zaostrila, potem ko so predvsem francoski mediji včeraj poročali, da je na evropskem tržišču več tisoč ton nezakonito izvoženega britanskega mesa. Viri pri Evropski komisiji pravijo, da komisija sicer o tem nima informacij, da pa je na britanske oblasti že naslovila poziv, naj zadevo razjasnijo. Po poročanju francoskega tiska, naj bi namreč britanski minister za kmetijstvo Jack Cunningham domneve potrdil že konec avgusta v pogovoru z nekim članom Evropskega parlamenta. Cunningham naj bi dejal, da je bilo iz Velike Britanije nezakonito izvožene več deset tisoč ton britanske govedine, od te velik del na notranji evropski trg. Viri pri komisiji so dejali, da London o tem Evropske komisije ni obvestil in zato pričakujejo, da bo to storil v kratkem. Poleg tega se je komisija že obrnila na Interpol, ki naj bi ocenil položaj s svoje strani. Omenjeni viri poudarjajo, da je nadzor meja in s tem preprečevanje tihotapljenja naloga nacionalnih oblasti, ki so od komisije dobile poziv, naj razjasnijo domneve. Če bodo domneve s strani nacionalnih oblasti držav članic potrjene, bo komisija sprožila nadaljni postopek. Evropska unija je embargo na izvoz britanske govedine uvedla lani, vendar pa se ves čas od uvedbe ukrepa pojavljajo govorice in domneve o kršenju. Zaradi takšnega suma so na primer nedavno zaprh neko belgijsko podjetje. Zaradi pogostih primerov domnevnega kršenja evropski časniki omenjajo celo možnost organizirane tihotapske verige. (STA) Najdražja stanovanja so v Tokiu DUNAJ - Tokio je glede ne višino stanovanjskih najemnin najdražje mesto na svetu, saj je na prostem trgu za novonajeto stanovanje potrebno mesečno odšteti povprečno kar 2695 nemških mark bruto. Kot je pokazala primerjalna analiza švicarskega bančnega združenja UBS, je drugo najdražje mesto prestolnica z nafto bogatih Združenih arabskih emiratov Abu Dabi, kjer mesečna najemnina za običajno stanovanje znaša 2187 mark, sledijo pa Singapur (2054 mark), London (2018 mark), Seul (1970 mark), New York (1873 mark) in Hongkong (1764 mark). Po ugotovitvah združenja UBS so stanovanjske najemnine na splošno najvišje v vzhodni Aziji, severni Ameriki in zahodni Evropi. Med najnižjimi so najemnine presenetljivo v Pragi, kjer zaradi državno določenih najemnin številni meščani živijo v stanovanjih, za katera morajo mesečno odšteti zgolj 108 mark. (STA/APA) m m 2 o <»» s ?= 29. SEPTEMBER 1997 v Ul IAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1696,00 1731,00 nemška marka 966,00 986,00 funt šterling 2742,00 2797,00 švicarski frank 1166,00 1196,00 belgijski frank 46,37 48,37 francoski frank 286,00 296,00 danska krona 251,00 261,00 norveška krona 235,00 245,00 švedska krona 220,00 230,00 kanadski dolar 1214,00 1254,00 portugalski eskudo 9,11 10,01 nizozemski gulden 853,00 878,00 avstrjski šiling 136,50 141,00 španska pezeta 11,06 12,16 grška drahma 5,88 6,68 irski šterling 2468,00 2548,00 japonski jen 13,68 14,58 avstralski dolar 1183,00 1253,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 270,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,60 Pestovanje slovenskih zadružnih bank je v prvi polovici leta znatno naraslo Tri banke imajo sedaj skupno devet okenc v tržaški in v goriški pokrajini Na letošnjih občnih zborih treh slovenskih zadružnih bank v aprilu in maju smo iz poročil izvedeli, da so lani vse tri poslovale zelo dobro in ustvarile kar precejšen dobiček, rečeno pa je bilo tudi, da bo v bodoče, ob sicer prav tako dobrem ali še boljšem poslovanju, manj dobička, kajti nižajoča se inflacija prinese v banke manj zaslužka. Niža se namreč razkorak med aktivnimi in pasivnimi obrestmi, nižajo se obresti pri državnih zadolžnicah, v katere so doslej banke investirale kar veliko svojega razpoložljivega denarja. Režijski stroški ostajajo isti ali pa se celo večajo, kajti povečano poslovanje terja tudi več uslužbencev. Hoteli smo izvedeti kako je s tem v letošnjem prvem polletju, saj se vse banke v Italiji soočajo s takšnimi vprašanji. Predsedniki in ravnatelji treh slovenskih zadružnih bank z Opčin, iz Doberdoba in Sovodenj, so nam povdali, da poslovanje v vseh treh narašča, pa čeprav najbrž ne s tako skokovitim trendom kakršen je bil lanski, ki je za nekatere bil zares izjemen. V nobeni od treh torej ni težav, a kljub večjemu poslu bo konec letošnjega leta čistega dobička nekaj manj. To seveda ne pomeni, da bo poslovanje bank slabše kot prej. Nasprotno! Tudi zaradi tega, ker vse nudijo klientom vedno več uslug, tudi zaradi vse večje konkurence, in tudi zato ker načrtujejo odprtje novih podružnic, v svoje poslovanje vnašajo vrsto novosti, za katere je potrebnega veliko denarja. Kraška zadružna banka ima sedaj 5 okenc: Opčine, Nabrežina, Sesljan, Trst in Bazovica. Se letos bodo odprli svojo šesto podružnico pri Domju, nam je povedal predsednik Pavel Milič, v prihodnje nameravamo odpreti še eno v središču Trsta. Doberdobci imajo poleg sedeža v domači vasi še podružnico v Ronkah, ki jim po le nekaj letih odkar je bila odprta, prinaša že dobri dve tretjini poslovanja, nam pove ravnatelj Maks Gergolet. Klientov v Laškem imamo že toliko in prav zaradi tega tudi možnost širjenja na tem področju, da bomo pomislili o opdrtju še ene podružnice v teh krajih, nam pove predsednica Severina Peric. Na to bodo lahko pomislili že v kratkem, saj bodo zadostili zahtevam Banca dltalia, ki predvideva, da mora imeti banka, ki si želi odpreti tretjo podružnico, najmanj 10 milijard lir premoženja. Upravitelji zadružne kreditne banke v Sovodnjah se zasedaj zanimajo za povečanje sedanjih prostorov v domači vasi, ali celo za izgradnjo novega sedeža, nam pove predsednik Mirko Hmeljak, kajti v sedanjem prostoru je delovanje uslužbencev in stik s klientelo praktično nemogoč. Ravnatelj Savo Ušaj pa nam postreže s podatkom, da v komaj pred nekaj leti odprti podružnici v Standrežu ustvarjajo že med tretjino in polovico celotnega poslovanja njihove banke, kar kaže, da je bila ta pobuda zelo koristna. Vse več je konkurence, zaradi česar so se tudi kreditne zadružne banke morale temu prilagoditi, sicer tudi zaradi tega, ker so z novo zakonodajo postale prave banke splošnega značaja, ki se opirajo na močno zadružno centralo, pa čeprav ohranjajo svojo samostojnost. V kraje, kjer so svojčas majhne posojilnice bile skoro izključni denarni zavod, prihajajo prodajalci uslug. Potrkajo na vrata oseb, za katere jim je znano, da razpolagajo z denarjem, ter jim ponujajo ugodne investicijske pakete. Ker so ti v prejšnjim letih prinesli lepe obresti, ljudje takšnim prodajalcem verjamejo, pa čeprav marsikdo ne nudi gotovega kritja, kakršmega ti ga da banka. To je kar velika konkurenca za domačo banko. Konkurenca prihaja tudi s strani drugih bank, ki sicer nimajo podružnic na podeželju. V Gorici so npr. opdrli podružnice kar veliko bank, katerih uradniki trkajo od vrat do vrat. Isto se seveda dogaja v Trstu in v okoliških vaseh. Na Opčinah sta v zadnjem času bili odprti kar dve podružnici drugih bank, govori se še o eni, tako da bo v tem kraju v kratkem kar pet bank. V Laškem, t.j. v tržiškem okolišu, sta, poleg večjih bank, prisotni dve zadružni banki, »eprav ponujata iste “izdelke” si zelo konkurirata med seboj. Isto velja za Gorico, kjer delujeta dve zadružni banki. Prav ta povečana konkurenca sili tudi nekoč majhne posojilnice, danes zadružne kreditne banke, da klientu ponudijo čim-več. Vedno bolj postajajo servis. V preteklosti je večina varčeval- cev svoj denar dajala v državne vrednotice. Te so prinašale zelo dober zaslužek, ki vrh vsega sploh ni bil obdavčen. Danes so tovrstne obresti zelo nizke, od časa do časa se širijo govorice, da jih bo vlada obdavčila. Zaradi tega v Italiji vse več ljudi kupuje delnice in razne investijske sklade, pa čeprav so ti bolj riskantni. Klienti pridejo v banko z zelo jasno zahtevo, ©e zlasti v naših obmejnih krajih varčevalci želijo kupiti delnice iz drugih evropskih držav in še zlasti tiste iz Amerike ter tudi tiste iz azijskih držav. V osrednjem zavodu IC-CREA v Rimu, kjer nudijo tovrstne usluge zadružno kreditnim bankam, se čudijo zakaj prav v naših krajih varčevalci hočejo toliko tujih delnic, medtem ko drugod v Italiji ni takšnega zanimanja. Tudi s tujino imajo naše zadružne banke veliko poslov. Kraška banka je tik pred koncem lanskega leta dobila popolno dovoljenje za poslovanje s tujino. Prej je tudi opravljala takšno delo, vendar se je za končni posel morala naslanjati na drugo banko. Korist takšnega neposrednega poslovanja so občutili že v prvem letošnjem polletju. Lani so v prvih šestih mesecih imeli na tem področju 104 milijarde lir prometa, v prvih šestih mesecih letos pa že 150 milijard lir. Sicer je njihovo poslovanje letos tudi drugače naraslo, operativno za 8 odstotkov več kot lani v istem času, pa čeprav je gospodarski položaj na Tržaškem slabši. Tudi zaradi tega, ker so se konec lanskega leta nekateri klienti od njih oddaljili, misleč, da bodo težave v katere je takrat zabredla Tržaška kreditna banka zaobjele tudi njih. Potem ko so ugotovili, da je pri njih vse v redu, so se ti klienti vrnili, nam povedo upravitelji openske banke. Predsedniki in ravnatelji s katerimi smo se pogovorili so nam govorili le o splošnih trendih. Nudenje številk nam ne bi zasedaj dalo čiste slike, kajti primerjave s prvim lanskim polletjem ali celemu letu niso kdo-vekaj primerne, ©ele zaključni račun bo nudil popolno sliko. Tudi zaradi tega, ker tudi v sedanjem jesenskem času pričenjajo z nudenjem novih uslug klienteli. Openci so npr. dosedaj le kakšnim tridesetim klientom ponudili uslugo označeno kot “home banking”, ki ti omogoča stik z banko, ne da bi šel zdoma. V popolni prenovi je tudi servis “Pos”, ki ga uporablja že izredno veliko klientov vseh zadružnih bank, vedno več je tudi uporabnikov kreditnih kartic. Najbrž se bodo morali tudi slovenski bančniki kaj kmalu soočiti z novimi povezovalnimi vprašanji. Skoro vsak dan v italijanskem gospodarskem časopisju beremo o koncentracijah bank, o ustvarjanju velikih bančnih skupin. Zadružno kreditnih bank je danes še vedno korog šeststo, njihovo strateško politiko vodijo osrednji zavodi v Rimu, pa čeprav vsaka deluje samostojno. Do koncentracije velikih bank prihaja tudi v naših krajih, kjer so razne banke, ki bodo sicer ohranile svojo samostojnost, pa čeprav bodo delale v skupnem holdingu. Konkurenca bo še ostrejša in mali lahko tudi grozijo težave. V Furlaniji Julijski krajini je pred leti bilo več kot trideset posojilnic, danes jih je manj kot dvajset. Te nekdanje posojilnice, danes zadružno kreditne banke imajo v deželi nad 120 okenc. Tri slovenske banke imajo sedaj 9 okenc, do konca letošnjega leta bo to število naraslo na deset. Najbrž bo treba razmisliti o tesnejšem povezovanju, kar ne bi izključilo možnost ali potrebo po združitvi. Ko o tem govorimo s predsedniki so vsi zelo previdni, kajti iz čisto razumljivih razlogov nihče noče izgubiti svoje samostojnosti in torej svoje avtonomije. Ce nas spomin ne vara so o tem zelo odkrito govorili le na letošnjem občnem zboru zadružno kreditne banke v Sovodnjah in mnenja članov so seveda bila zelo različna. Avtonomne želje so seveda zelo pri' šotne povsod, tudi zaradi tega ker nihče ne bi bil rad “podrejen” drugemu. Najbrž pa bodo morah upravitelji teh zadružnih bank vsaj preučiti vse možnosti o dobrih ter slabih lastnosti morebitn® združitve. S tem se bertreba najbrž soočiti že v bližnji bodočnosti, morda prav v prihodnjem 1®' tu 1998, ko bodo vse tri zadružn® banke v Doberdobu in Sovodnjah ter na Opčinah prazvovale svojo 90 - letnico. Vse tri so namreč bile ustanovljene leta 1908. , Marko Waltritsch 29. SEPTEMBER 1997 v Lit IAH 29. SEPTEMBER 1997 v URAH ■ valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1708,00 1738,00 ameriški dolar 1724,730 nemška marka 970,00 988,00 EKU 1916,520 francoski frank 287,00 297,00 nemška marka 978,850 nizozemski gulden 854,00 879,00 francoski frank funt šterling 291,460 2786,470 belgijski frank 46,63 48,43 nizozemski gulden 869,100 funt šterling 2726,00 2806,00 belgijski frank 47,432 irski šterling 2474,00 2569,00 španska pezeta 11,588 danska krona 253,00 263,00 danska krona 257,080 grška drahma 6,01 6,61 irski šterling 2513,620 kanadski dolar 1224,00 1259,00 grška drahma 6,192 švicarski frank 1172,00 1197,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,610 1244,750 avstrijski šiling 136,74 141,24 japonski jen 14,245 slovenski tolar 10,30 10,60 švicarski frank 1185,630 avstrijski šiling 139,090 norveška krona 242,730 švedska krona 227,090 finska marka 327,370 MILANSKI BORZNI TRG 29. SEPTEMBER 1997 IN DEKS MIB-30: -1,98 delnica cena var. % delnica cena Alleanza Ass. 16.643 -0,34 Mediobanca 13.554 Bca Comit 4.928 -1,59 Mediolanum — Bca di Roma 1.738 -1,80 Montedison 1.268 Bca Fideuram 7.359 -7,94 Parmalat 2.915 Benetton 29.014 +0,25 Pirelli Spa 5.079 Credit 4.405 +0,43 Ras 15.528 Edison 9.320 -1,12 Rolo 25.150 Eni 10.760 -0,72 Saipem 10.119 Fiat 6.237 -2,37 San Paolo To 13.595 Generali 39.242 -1,50 Sirti — Imi 18.834 -1,95 TIM 7.003 Ina 2.712 -0,73 Telecom Ita 11.629 Italgas 5.861 -0,84 La Fondiaria 9.454 -1,23 Mediaset 8.979 -0,03 vardfc -1,09 -0,27 -1,32 -2,07 +0,10 +1,10 +2,17 +1,19 41,35 H ODBOJKA / EP ZA 2ENSk¥|-i Poraz s češko je Italiji morda že zaprl pot do polfinala Danes prost dan BRNO - Ženska odbojkarska reprezentanca Italije je na evropskem prvenstvu v Brnu dožiovela pekoč poraz z domačo reprezentanco Ceske, ki je slavila brez težav s 3:0 (15:9, 15:5, 15:7). Ta poraz je lahko za Velascove izbranke že usoden v boju za oscojitev enega od prvih dveh mest v skupini, ki vodita v boj za kolajne. Včerajšnja igra Italijank je bila slaba, saj niso niti za trenutek ogrozile zmage domačih odbojkaric. Se največ so »az-zurre« pokazale v prvem nizu, nato pa so Čehinje povsem zagospodarile na igriSCu in brez težav slavile. Danes je na EP prost dan, jutri pa se bo Italija pomerila z Romunijo, ki je še brez točk. IZIDI 3. KOLA Skupina A: Belorusija - Bolgarija 3:2, Rusija - Latvija 3:0; vrstni red: Rusija 6, Bolgarija 4, Poljska, Latvija in Belorusija 2, Nizozemska 0 (Poljska in Nizozemska s tekmo manj). Skupina B: Hrvaška - Romunija 3:0; vrstni red: Hrvaška 6, Italija in Češka 4, Ukrajina 2, Romunija in Nemčija 0 (Nemčija in Ukrajina s tekmo manj) NOGOMET / POKAL UEFA Videmčani lovijo gol zaostanka iz Lodza Poljski Widzew dobil prvo tekmo z 1:0- Lazio in Inter ne bi smela imeti težav - Maribor v gosteh pri Ajaxu VIDEM - Nogometaši Udine-seja bodo skušali danes v Vidmu ob 18. uri (TV prenos po RAI 2) poskušali nadoknaditi zaostanek enega zadetka s prve tekme proti poljskemu predstavniku v pokalu UEFA Wid-zewu iz Lodza in se uvrstiti v šestnajstino finala. Kakšen Udi-nese bodo gledalci drevi videli, je veliko vprašanje. V prvenstvu so namreč Videmčani doslej pokazali dva obraza: lepšega proti Milanu in Lecceju, gršega pa proti Fiorentini in Parmi. Zaccheroni ima nekaj težav s postavo, vendar pa bi moral Udinese kljub vsemu doseči napredovanje v naslednje kolo. Od ostalih italijanskih ekip bo imel najlažje delo Lazio (TMC ob 20.45),, ki je že v gosteh premagal Vitorio Guima-raes s 4:0. Tudi Inter v gosteh pri Neuchatelu (RAI 1 ob 20.45) ne bi smel imeti večjih problemov (2:0 v prvi tekmi), najtežje delo pa Čaka Sampdorio v Bilbau (posnetek po RAI 1 ob 22.35), saj je Athletic v Genovi slavil z 2:1. Danes bo igral tudi slovenski predstavnik Maribor Teatanic, ki bo gostoval pri slavnem Ajaxu. Prva tekma v Mariboru se je končala 1:1, danes pa je Ajax izrazit favorit. DANAŠNJI PARI (ob paru izid prve tekme): Auxerre (Fra) - Deportivo La Coruna (Spa) 2:1, Anderlecht (Bel) - Salzburg (Avt) 3:4, Ajax (Niz) - Maribor Teatanic (Slo) 1:1, Arsenal (Ang) - Paok Solun (Gre) 0:1, Udinese (Ita) - Widzew Lodz (Pol) 0:1, Broendby (Dan) -Lyon (Fra) 1:4, Dinamo Tbilisi (Gru) - MPKC Mozyr (Blr) 1:1, Skonto (Lat) - Real Valladolid (Spa) 0:2, Lazio (Ita) - Vitoria (Por) 4:0, Glasgovv Rangers (Škot) - Strasbourg (Fra) 1:2, Alania Vladikavkaz (Rus) -MTK Budimpešta (Mad) 0:3, Hajduk (Hrv) - Schalke 04 (Nem) 0:2, Benfica (Por) - Bastia (Fra) 0:1, Spartak Moskva (Rus) - Sion (Svi) 1:0, Ferencvaros (Mad) - Ofi Kreta (Gre) 0:3, Athletic Bilbao (Spa) - Sampdoria (Ita) 2:1, Aston Villa (Ang) -Bordeaux (Fra) 0:0; FenerbahCe (Tur) - Steaua (Rom) 0:0, Oere-broe (Sve) - Rotor (Rus) 0:2, Miinchen 1860 (Nem) - Jazz (Fin) 1:0, Bochum (Nem) - Trab-zonspor (Tur) 1:2, Grasshopper (Svi) - Croatia (Hrv) 4:4, Braga (Por) - Vitesse Arnhem (Niz) 1:2, Hapoel Tikva (Izr) - Rapid Dunaj (Avt) 0:1, Neuchatel (Pvi) - hiter (Ita) 0:2, Liverpool (Ang) - Celtic Glasgovv (Škot) 2:2, Metz (Fra) - Excelsior Mouscron (Bel) 2:0, Lillestrom (Nor) -Tvvente (Niz) 1:0, Bruges (Bel) -Bejtar Jeruzalem (Izr) 1:2, Leice-ster City (Ang) - Atletico Madrid (Spa) 1:2, Nantes (Fra) -Aarhus (Dan) 2:2, Anorthosis (Cip) - Karlsruhe (Nem) 1:2. NOVICE Villeneuve in Frenfeen še naprej pri WiHiamsu STUTTGART - Kanadčan Jacques Villeneuve in Nemec Hainz Harald Frentzen bosta tudi v naslednji sezoni vozila za VVilliams. V britanskem moštvu formule 1 so novico potrdih včeraj in ovrgli špekulacije, da naj bi v naslednji sezoni sklenih pogodbo z Avstrijcem Gerhardom Bergerjem (Be-netton Renault). Villeneuveu, ki je z včerajšnjo zmago na Nuerburgringu prevzel tudi vodstvo v seštevku za svetovno prvensto, in Frentznu se pogodba z VVilliamsom izteče v naslednji sezoni. Jalabert vodi med kolesarji LAUSANNE - Najnovejša kolesarska jakostna lestvica je na samem vrhu nespremenjena. Vodi Francoz Laurent Jalabert (1.980 točk) pred zmagovalcem Toura Nemcem Janom Ullrichom (1.610) in zmagovalcem včeraj končane dirke Po Španiji Švicarjem Alexom Zuellejem (1517). Na Četrtem mestu pa je po novem Rus Pavel Tonkov, ki je prehitel Italijana Micheleja Bartolija in Belgijca Museeuvva. Umrl ameriški boksar LAS VEGAS - Ameriški boksar Johnny Montantes je dva dni po operaciji možganov umrl v bolnišnici v Las Vegasu. V dvoboju mladinske velterske kategorije ga je v peti rundi knokautiral James Crayton in odtlej je bil Montantes v komi. Hingisova in Sampras vodita LONDON - Švicarka Martina Hingis vodi na svetovni teniški lestvici WTA. Na drugem mestu je Čehinja Jana Novotna, tretja pa je Monika Seleš. Med prvimi 25 igralkami ni prišlo do sprememb. Zmagovalec Grand Siam pokala American Pete Sampras pa je prvi na lestvici ATP. Na drugem mestu je njegov rojak Michael Chang, tretji pa je Avstralec Patrick Rafter. Prva petnajsterica je na ATP je ostala nespremenjena. ZAMEJSKI »PRVOLIGAŠI« Matej Černič: S krstnim nastopom sem zadovoljen Na tekmi proti rimskemu Piaggiu je svoj krstni nastop v italijanski odbojkarski Al ligi za ekipo Jeans Hatu iz Bologne opravil tudi mladinski državni reprezentant Matej Cemic, ki je v zadnjih sezonah uspešno igral za Val v B2 ligi. Za statistiko povejmo, da je Matej dosegel 2 točki in eno menjavo, v posebnem točkovanju za trofejo Gazzette, v katerem na vsaki tekmi točkujejo šest najboljših igralcev, pa je Cemic dobil 1 točko. »S svojim krstnim nastopom sem zadovoljen. Čeprav nisem začel v prvi šesterki, pa sem nato vstopil že v prvem setu namesto Jurija Cerednika, katerega sem zamenjal tudi v drugem in četrtem setu ter v tie breaku. V četrtem setu sem zaigral tudi na mreži in uspešno zaključil vse tri žoge, ki sem jih dobil. Pred začetkom tekme sem imel nekaj treme, ko pa sem stopil na igrišče, sem zaigral povsem sproščeno. Skoda ker smo igubili, kar pa se mene tiče, mislim, da bom imel letos veliko priložnosti, da se dokažem. Proti Piaggiu je sicer v šesterki začel Gallotta (tudi mladinski reprezentant op. ur.), vendar pa to še ne pomeni, da že na naslednji tekmi ne začnem jaz,« je svoj krst v najmočnejši odbojkarski ligi na svetu in izglede za bodoče igranje ocenil Matej. IZIDI 1. KOLA: Conad Ferrara - Lube Banca Marche Macerata 3:2 (10:15,13:15,15:12, 15:2,15:12), Gabeca Fad Montichiari - Časa Modena 2:3 (6:15,15:8,16:14, 9:15,11:15), Sisley Treviso - Mirabilandia Ravenna 3:0 (16:14,15:6,15:2), Jeans Hatu Bologna - Piag-gio Rim 2:3 (13:15,15:11,15:7,10:15,17:19), Alpitour Traco Cuneo - Jucker Padova 3:0 (15:10,15:11,15:8), Com Cavi Neapelj - Cosmogas Forli 3:0 (15:5,16:14,16:14). Marko Lokar za Cirio dosegel 12 točk Marko Lokar še naprej teka po parketih košarkarskih igrišč v italijanski A2 ligi. Letos Lokar igra za Cirio iz Avellina, ki je v prvih dveh kolih doživel dva poraza. Marko je eden od glavnih igralcev in tudi strelcev. V prvi tekmi proti Snaiu iz Montecatinija je dosegel 19 točk, v drugi proti Bini Viaggiju pa je dal 12 točk. V prihodnjem kolu bo imel Lokar priložnost, da s svojimi koši pripomore k prvi zmagi svoje ekipe, ki gosti Sicc iz Jesija, ki je prav tako še brez točk. Za Jana Budina in »zidarje« drugi poraz Slovenski košarkarski prvoligaš Kraški zidar iz Sežane, za katerega igra tudi zamejski košarkar Jan Budin, je v 3. kolu doživel drugi poraz. V Sežani ga tokrat premagal še nepremagani Slovan iz Ljubljane. Jan Budin je zaigral solidno, do-sogel je 12 točk, s 4 skoki pa je bil drugi skakalec v svoji ekipi. V naslednjem kolu bo Kraški zidar v soboto gostoval v Idriji, ki je tudi še neporažena. IZIDI 3. KOLA: Maribor Ovni - Krško 86:80, Postojna - Idrija 68:84, Kraški zidar Sežana - Slovan Ljubljana 66:79, Union Olimpija Ljubljana - Krka Novo mesto 91:78, Pivovarna Laško - Kovinotehna Savinjska Polzela 93:90, Helios Domžale - Maribor Branik 77:66. VRSTNI RED: Pivovarna Laško, Slovan in Idrija 6, Union Olimpija in Helios 4, Krka, Maribor Ovni, Kovinotehna Savinjska, Postojna in Kraški zidar 2, Krško m Maribor Branik 0. Kalčev Koper (še brez tujke) premagal Novo mesto Marko Kalc je uspšeno začel svojo prvenstveno pot na trenerski klopi slovenskega Prvaka v ženski odbojki. Njegove Koprčanke so v tekmi 1. kola popolnoma nadigrale Novo mesto, s katerim so se lani pomerile v polfinalu končnice za naslov. Uspeh je še toliko bolj spodbuden, ker je Novo mesto igralo z obema svojima Rusinjima, Koper Pa še brez tujke. Koprska nova zvezda, Američanka Alicia Mills, namreč še Čaka na Pristanek mednarodne zveze za nastop v Sloveniji. MogoCe bo debitirala v petek na tekmi kola proti Mariboru. Millsova je lani igrala v Vicenzi v A2 ligi in je bila vse do najožjega izbora za igre v Atlanti tudi Članica reprezentance ZDA. IZIDI 1. KOLA: Špecerija Bled - Ljutomer ZMB 3:2 (10:15,1:15,15:8,15:9,15:11), Kemiplas Koper - TPV Novo mesto 3:0 (15:8,15:12,15:12), Krim Ljubljana - Murska Pobota 1:3 (15:9, 3:15, 14:16, 7:15), SOU Julci Frupivital Ljubljana - Infond Branik Maribor 0:3 (3:15, 2:15, 7:15). NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI... Villeneuve prevzel vodstvo NUERBURGRING - Kanadčan Jacques Villeneuve (VVilliams-renault) je zmagovalec velike nagrade Luksemburga v formuli ena, ki je bila v nemškem Nuerburgringu. Kanadčan je tako dosegel 11. zmago v karieri, s katero je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku svetovnega prvenstva. Dve dirki pred koncem ima devet točk prednosti pred Michaelom Schumacherjem, ki na domačem dirkahšču v svojem jubilejnem 100. nastopu dirke ni končal. Drugo mesto je zasedel Francoz Jean Aleši (Benetton-re-nault), tretje pa zmagovalčev moštveni kolega Nemec Hainz Harald Frentzem. Oba voznika McLaren-mercedesa, Mika Hakki-nen in David Coulthard, ki sta bila dolgo časa v vodstvu, sta morala zaradi okvar motorja odstopiti. Zuelle dobil vuelto MADRID - Švicar Alex Zuelle je postal zmagovalec letošnje Vuelte, že 52. kolesarske dirke Po Španiji in tako ponovil uspeh iz lanskega leta. V skupnem seštevku je 29-letni kolesar kar za pet minut in sedem sekund prehitel drugovrščenega Spanca Fernanda Escartina, tretje mesto pa je osvojil drugouvrščeni iz lanskoletne dirke Švicar Laurent Dafaux, ki je za svojim rojakom zaostal za šest minut in 11 sekund. Sicer pa je v nedeljo na zadnji, 148 kilometrov dolgi 22. etapi okoli Madrida v Sprintu slavil Nizozemec Max van Heeswijk. Gala Legend premočna LIGNANO - Osemnajsto mednarodno dvoetapno regato Lignano - Portorož - Li-gnano, na kateri sta v soboto in nedeljo jadrali doslej rekordni 202 jadrnici iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške, je v obeh etapah in v skupni razvrstitvi dobila 16, 70 metrov dolga slovenska Gaia Legend s 14-člansko posadko in krmarskim parom Dušan Puh ter Mitja Kosmina. Od oktobra 1995 še nikoli premagana slovenska regatna jadrnica je bda premočna v obeh etapah. Sampras premočno prvi MUENCHEN - V finalu Grand slam pokala v Muenchnu je Petet Sampras v finalu po 95 minutah premagal Avstralca Patricka Rafterja s 6:2,6:4,7:5. Iz skupnega še-stmilijonskega nagradnega sklada je Sampras pobral kar 1,5 milijona, Max Biaggi v vodstvu DŽAKARTA - Max Biaggi je z zmago na predzadnji dirki za svetovno prvenstvo v motociklizmu v Džakarti zapletel tekmovanje v razredu do 250 con. Biaggi (Honda) je z 230 točkami prevzel vodstvo v skupnem seštevku pred Japoncem Tetsuyo Ha-rado (Aprilia/224) in Nemcem Ralfom VValdmanom (Honda/223). Vsi trije imajo tako na zadnji dirki še možnost, da osvojijo naslov prvaka. V razredih do 150 in 500 ccm je bilo že vse odločeno pred dirko v Džakarti. Italijan Valentino Rossi (Apriha) je z zmago še enkrat potrdil naslov svetovnega prvaka v razredu do 150 ccm. V najmočnejšem razredu je zmagal Japonec Ta-dajuki Okada (Honda) pred letošnjim svetovnim prvakom Avstralcem Michaelom Doohanom (Honda). Italijanska nogometna A liga: Inter ne popušča IZIDI 4. KOLA: Lazio - Bari 3:2, Lecce -Inter 1:5, Parma - Udinese 4:0, Sampdoria -Juventus 1:1, Bologna - Roma 0:0, Brescia -Piacenza 2:0, Fiorentina - Empoli 1:2, Milan - Vicenza 0:1, Napoli - Atalanta 0:1. VRSTNI RED: Inter 12, Parma 10, Juventus, Roma in Sampdoria 8, Lazio, Atalanta in Vicenza 7, Fiorentina, Empoli in Udinese 6, Napoli in Brescia 4, Milan in Bologna 2, Piacenza in Bari 1, Lecce 0. PRIHODNJE KOLO: Atalanta - Brescia, Empoli - Milan, Juventus - Fiorentina, Lecce - Bari, Piacenza - Bologna, Roma - Napoli, Udinese - Sampdoria, Vicenza - Parma, Inter - Lazio. Italijanska B liga IZIDI 5. KOLA: Ancona - Venezia 0:1, Cagliari - Foggia 1:1, Castelsangro - Ravenna 2:1, Chievo - Reggiana 1:0, Andria - Luc-chese 3:0, Padova - Salemitana 0:0, Perugia - Treviso 2:0, Pescara - Verona 1:1, Reggina - Monza 1:0, Torino - Genoa 2:1. VRSTNI RED: Venezia 12, Andria, Perugia in Chievo 10, Salemitana in Castelsangro 9, Cagliari in Verona 8, Reggina, Ancona, Lucchese in Torino 7, Ravenna, Torino, Foggia in Pescara 5, Monza in Reggiana 4, Padova 2, Genoa 1. PRIHODNJE KOLO: Genoa - Cagliari, Ancona- Reggiana, Foggia - Pescara, Lucchese - Castelsangro, Monza - Andria, Ravenna - Chievo, Reggiana - Treviso, Salemitana - Perugia, Venezia - Padova, Verona -Torino. Italijanska C2 liga Novam - Triestina 0:2 (0:9 STRELCA: Spilli v 51. in Zampagna v 92. minuti. TRIESTINA: Bianchet, Benetti, Notari, Birtig, Sgarbossa, Bambini, Gubellini (Manni), Canella, Spilli, Riccardo (Zampagna od 55. min.), Goti (Hervatin od 59. min.). OSTALI IZIDI 5. KOLA: Albinese - Cit-tadella 1:0, Cremapergo - Vercelli 1:0, Me-stre - Pro Patria 0:0, Ospitaletto - Biellese 0:3, Pro Šesto - Mantova 1:1, Sandona - Va-rese 0:0, Solbiatese - Gioigione 0:2, Voghe-ra - Leffe 1:1. VRSTNI RED: Biellese, Pro Patria in Va-rese 10, Gioigione, Triestina in Pro Šesto 9, Mantova in Mestre 8, Cittadella 7, Pro Vercelli, Albinese, Cremapergo, Voghera in Leffe 5, Solbiatese 4, Sandona, Ospitaletto in Novara 3. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Albinese. Košarkarska A2 liga Dinamica - Baronia Neapelj 73:67 (48:33) DINAMICA: Johnson 6, Tonut 9, Jackson 11, Mian 23, Gray 10, Pol Bodetto 9, Fumagalli 5. BARONIA: Mastroianni 9, Mazzoni, Johnson 18, Prato 8, Sanders 13, Atkinson 15, Veneri, Marcovaldi 4. Sicc Jesi - Genertel 73:90 (320:40) JESI: Coppari 2, Pelle 23, Scabini 1, Bigi 2, Setti 14, Maggioni 10, Isberti 5, Prioleau 16. GENERTEL: Thomas 30, Marič 13, Laezza 1, Guerra 22, Esposito 8, Ansaloni 5, Vianini 9, Ogrisek 2. OSTALI IZIDI 2. KOLA: Montana - Sas-sari 97:75, Montecatini - Caserta 67:65, Bini viaggi - Avellino 92:81, Serapide - Fabria-no 90:86, Battipaglia - Casetti 94:92. VRSTNI RED: Genertel in Montecatini 4, Fabriano, Battipaglia, Forli, Casetti, Po-zuoli, Sassari, Livorno, Baronia Neapelj, Dinamica Gorica in Caserta 2, Avellino in JesiO. PRIHODNJE KOLO: Dinamica - Battipaglia, Casetti - Montana. Košarkarska Al liga IZIDI 2. KOLA: Kinder Bologna - Varese 95:90, Stefanel Milan - Mash Verona 85:84, Pompea Rim - Benetton Treviso 51:68, Polti Cantu - Reggio Calabria 89:96, Mabo Pištola - Cfm Reggio Emilia 63:68, Scavolini Pesara - Teamsystem Bologna 70:84, Pepsi Rimini - Fontanafiedda Siena 74:63. VRSTNI RED: Kinder, Teamsystem in Benetton 4, Stefanel, Reggio Calabria, Varese, Mash, Scavolini, Fontanafredda, CFM in Pepsi 2, Polti, Mabo in Pompea 0. PRIHODNJE KOLO: Benetton - Kinder, Teamsystem - Polti, Varese - Reggio Calabria, Fontanafredda - Mash, Mabo - Stefanel, Scavolini - Pepsi, Cfm - Pompea. V SNL zamenjava na vrhu IZIDI 9. KOLA: SCT Olimpija Ljubljana - HTT Gorica 2:0, Maribor Teatanic - Potrošnik Beltinci 5:0, Primorje Ajdovščina - SET Vevče 4:1, Protonavto Publikum Celje - Rudar Velenje 2:2, Mura Murska Sobota - Korotan Prevalje 1:0. VRSTNI RED: Primorje 19, HTT in Mura 18, Maribor Teatanic, SCT Olimpija in Protonavto 13, Korotan 11, Potrošnik 10, Rudar 9, SET 4. Začeli slovenski odbojkarji IZIDI 1. KOLA: Salonit Anhovo - Kamnik 3:0, Olimpija Ljubljana - Pomgrad Murska Sobota 2:3, Krka Novo mesto -' Šoštanj Topolšica 0:3, Fužinar Ravne - Gradis Maribor 3:1. Totocalcio: za trinajstico skoraj tri milijarde PRAVILNA NAPOVED: X12 222 11X XlXl; DOBITKI: 13 (3 dobitniki) 2.925.472.000 lir; 12 (208 dobitnikov) 42.194.000 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 2-7-12-13-15-16-24-30; DOBITKI: 8 (7 dobitnikov) 675.289.000 lir; 7 (1408 dobitnikov) 2.514.000 lir; 6 (56153 dobitnikov) 62.500 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: XI XI XI XX 12 XX; DODATNA DIRKA: 9-5; 14 (1 dobitnik); 379.680.000 lir; 12 (13 dobitnikov) 29.206.000 lir; 11 (252 dobitnikov) 1.506.000 lir; 10 (3393 dobitnikov) 111.000 lir. KOROŠKA / TRISTO MLADIH NA MLADINSKIH IGRAH TREH DEŽEL NOGOMET / DE2ELNI POKAL Slovenija najuspešnejša FJK druga pred Koroško Dobri nastopi Valo^ln odbojkaric in Krasovih pingpongašev Priznanje za zaslužnega športnega funkcionarja Marjana Jemca TRG/CELOVEC - Mlade športnice in športniki iz Slovenije so konec tedna na 24. Mladinskih igrah treh dežel Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije v mestu Feldkirchen (Trg) bili najuspešnejši. Pri dečkih in dekletih so osvojili prva mesta v vseh ekipnih tekmovanjih (košarka, nogomet, namizni tenis, odbojka), najboljši so bili tudi v atletiki, v tenisu pa so osvojili 2. mesto. Udeleženke in udeleženci iz Fur-lanije-Julijske krajine so v ekipnih tekmovanjih bili največkrat drugi, nekaj zmag pa so osvojili v posameznih tekmovanjih v lahki atletiki. Korošci so osvojili prvo mesto v tenisu, drugo mesto pri dečkih v namiznem tenisu, v vseh ostalih tekmovanjih pa so bili tretji. Na slavnostni otvoritvi letošnjih iger, na katerih je so- delovalo skoraj 300 mladih športnikov in športnic in katerih organizator sta bila dežela Koroška in mestna občina Trg, so vsi govorniki poudarili pomembnost teh iger za zbliževanje narodov in te-sneješe sodelovanje držav in dežel v tem prostoru. Deželni športni sekretar Stefan Genser in tudi podžupan Streissnig sta ob tej priliki še posebej izpostavila skupno kandidaturo treh dežel za ZOI 2006 kot »Igre brez meja«. Vodja slovenske delegacije, namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije/Zdmženja športnih zvez Marjan Jemec, ki je kot športni funkcionar od prvih Mladinskih iger treh dežel leta 1974 v Vidmu dalje spremljal in podpiral idejo prekomejnih mladinskih športnih iger in prekomejnega sodelovanja nasploh, je svoja prizadevanja prejel še posebno odlikovanje: iz rok Stefana Genserja je prejel visoko priznanje dežele Koroške. Organizatorjem je pri zgledni izvedbi iger pomagala tudi Slovenska športna zveza na Koroškem. V odbojkarski in namiznoteniški reprezentanci FJK je bilo tudi nekaj zamejskih športnikov. Tako sta valovki Aleksija Ambrosi in Paolo Uršič več kot častno zastopali našo odbojko, saj sta na obeh tekmah igrali v standardni postavi, trener reprezentance Mario Gač pa se je o njunem nastopu hvalevredno izrazil. Moška namiznoteniška vrsta, v kateri so bili krasovci Jurij Verč, Uroš Fabiani in Bojan Simoneta, je oba dvoboja izgubila s 5:2. Vse štiri točke za FJK je prispeval Simoneta, malo je manjkalo, da bi proti Sloveniji skupaj s Fabianijem zmagal tudi v dvojicah. Velja vsekakor poudariti, da bi FJK prav gotovo premagal Koroško, ko bi proti njej igral tako dobro kot proti močnejši Sloveniji. Zenska vrsta, v kateri je bila tudi Kristina Stu-belj, je s 6:1 premagala Koroško, z enakim rezultatom pa je klonila pred Slovenijo. Proti njej je edino točko dosegla Kristina Stubelj. Rezultati: Košarka: 1. Slovenija 4, 2. Furlanija-Julijska krajina 2, 3. Koroška 0; Nogomet: 1. Slovenija 6, 2. Furlanija-Julijska krajina 3, 3. Koroška 0; Lahka atletika (dečki): 1. Slovenija 71, 2. Furlanija-Julijska krajina 63, 3. Koroška 21; Lahka atletika (dekleta): 1. Slovenija 70, 2. Furlanija-Julijska krajina 44, 3. Koroška 43; Lahka atletika (skupno): 1. Slovenija 141, 2. Furlanija-Julijska krajina 107, 3. Koroška 64; Namizni tenis (dečki): 1. Slovenija 4, 2. Koroška 2, 3: Furlanija-Julijska kraijina 0; Namizni tenis (dekleta): 1. Slovenija 4, 2. Furlanija-Julijska krajina 2,3. Koroška 0; Tenis (dečki in dekleta): 1. Koroška 7,2. Slovenija 4, 3. Furlanija-Julijska krajina 1; Odbojka (dekleta): 1. Slovenija 4, 2.Furlanija-Julijska krajina 2, 3.Koroška 0. Na sliki: Kristina Stubelj najuspešnejša posameznica namiznoteniške vrste FJK v Feldenkirchnu Primorec izgubil v Moram po izvajanju enajstmetrovk Trebence čaka že v nedeljo 1. kolo v 2. AL Moraro - Primorec 7:6 PO 11-m (2:2, 3:3) PRIMORCEVI STRELCI: Sreberni-ch, P) olicardi 11-m, Perlitz. PRIMOREC: Balzano, Parovel (Milkovič), Procentese, Srebernich, Policardi, Perlitz, Pagliaro, Sorrenti-no, Predonzan (Leghissa), Umek, M . Corona. Trebenska ekipa se nezasluženo poslavlja od deželnega pokala. Primorec je namreč v nedeljo izgubil v Moram po ogorčenem in razbuljivem boju. Tekma se je po regularnem delu končala z neodločenim izidom 2:2. V prvem podaljšku je Perlitz za Trebence dosegel tretji zadetek, sodnik pa je »daroval« domačinom v zadnji minuti drugega podaljška enajstmetrovko. Moraro je tako stanje izenačil. V izvajanju enajstmetrovk so bili gostitelji boljši in so se tako uvrstili v nadalnje kolo tega pokala. Treben-cem ostaja uteha, da so bili tik pred lepim podvigom. 2e v nedeljo jih čaka prvi prvenstveni nastop v 2. AL. NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA NOGOMET / 1. AMATERSKA LIGA Juventina osvojila točko v gosteh Nezaslužen poraz Zarje/Gaje Primorje je v Manzanu zdržalo le prvi polčas, nato pa prejelo dva gola Tri vi gnano - Juventina 1:1 (0:1) JUVENTININ STRELEC: Brandolin v 45. min. JUVENTINA: Cantarut, Manfreda, Trampuš, Sta-cul, Marassi, Kaus, Brandolin (Macuzzi), E. Mon-tina, Tabaj, Braida (La Vena), Esposito (Milotti). Standreško moštvo je zamudilo lepo priložnost, da bi osvojilo zmago, in to kar v gosteh. Jvuentina je namreč vodila vse do 84. minute. Dve verjetno ponesrečeni menjavi sta žal nato pripomogli, da je ekipa izgubila dotedanjo uigranost. To so izkoristili gostitelji, ki so Set minut pred koncem srečanja stanje s Proiettijem izenačili. Skoda za dve izgublje- Promocijska liga IZIDI 2. KOLA Aguileia - Maranese 2:3, Monfalcone -Rumignano 2:1, Capriva - Ponziana 1:0, Lucinico - Muggia, Manzano - Primorje 2:0, San Canzian - Aiello 3:2, San Luigi -Zarja 3:2, Trivignano - Juventina 1:1. LESTVICA Monfalcone 2 2 0 0 4:1 6 San Luigi 2 2 0 0 5:3 6 S. Canzian 2 2 0 0 4:2 6 Manzano 2 1 1 0 3:1 4 Capriva 2 1 1 0 2:1 4 Maranese 2 1 C 1 33 3 Ponziana 2 1 0 1 1:1 3 Juventina 2 0 2 0 2:2 2 Muggia 2 0 2 0 22 2 Trivignano 2 0 2 0 2:2 2 Aouileia 2 0 1 1 3:3 1 Zarja 2 0 0 1 3:4 1 Lucinico 2 0 1 1 12 1 Primorje 2 0 1 1 13 1 Rumignano 2 0 0 2 2:4 0 Aiello 2 0 0 2 2:5 0 PRIHODNJE KOLO (17.12.) Aiello - Aguileia, Rumignano - San Canzian, Lucinico - Trivignano, Maranese -Manzano, Muggia - Capriva, Ponziana -San Luigi, Primorje - Juventina, Zarja - Monfalcone. ni točki, toda na dlani je, da je štandreška ekipa, glede na nastop, pokazala lep napredek. Imela je namreč stalno pobudo v svojih rokaj in tudi več priložnosti od domačinov, ki so v bistvu dosegli gol iz edine nevarnejše akcije, ki se jim je ponudila. Juventinin gol pa je bil zares lep, saj ga je Brandolin dosegel z močnim strelom iz razdalje kakih 40 m. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Stacula, E. Montino ter mlada Manfredo in Brandolina. Čeprav še ni povsem saniral poškodbe, je solidno opravil svojo nalogo tudi Trampuš. San Luigi - Zarja/Gaja 3:2 (1:1) STRELCA ZA l.amaterekaliga IZIDI 2. KOLA Staranzano - Opidna 1:1, Edile - Lignano 0:4, Futura - Casionese 1:0, Pro Fiumicel-lo - Fincanfai 12, Pro Romans - Fincan-tieri 2:1, S. Lorenzo ■ S. Giovanni 0:0, So-vodnje - Gonars 1:0, Vesna - Ruda 4:0. LESTVICA Lignano 6 2 2 0 0:5 0 Futura 6 2 2 0 0:4 1 Isonzo 6 2 2 0 0:4 1 Vesna 4 2 1 1 0:6 2 S. Giovanni 4 2 1 1 0:3 0 Sovodnje 4 2 1 1 0:1 0 Gonars 3 2 1 0 1:3 1 Fincantieri 3 2 10 1:3 2 Pro Romans 3 2 1 0 12 2 Casčonese 1 2 0 1 1:2 3 Opicina 1 2 0 1 1:2 4 Staranzano 1 2 0 1 1:1 3 S. Lorenzo 12 0 1 1:0 2 Ruda 12 0 1 1:0 4 Pro Rumicello 0 2 0 0 2:1 5 Edile 0 2 0 0 2:0 7 PRIHODNJE KOLO (5.10.) Staranzano - Futura, Gonars - Vesna, Fincantieri - Edile, Isonzo - S. Lorenzo, Lignano - Sovodnje, Opidna - Pro Rumicello, Ruda - Castionese, S. Giovanni -Pro Romans ZARJO/GAJO: v 27. min. Di Donato, v 60. min. Sclaunic. ZARJA/GAJA: Faletti, Grgič, Donaggio, Dusso-ni, Sclaunich, Cotterle, Ribarich, Kalc (Altarac), Deste (Varglien), Di Donato, Tognetti. RDEČI KARTONI: Donaggio, Amarante, Tognetti. Na tem srečanju bi bil pravičnejši neodločen izid. Tega mnenja pa očitno ni bil sodnik, ki je prav v zadnji minuti srečanja spregledal očitno 11-metrovko nad Ribari-chem, ki so ga zrušili v kazenskem prostoru San Luigija. To je bil najbolj razburljiv dogodek tekme in tokrat zelo negotov sodnik je še izključil kapetana naše ekipe To-gnettija in zatem odpiskal konec tekme. Vsekakor so bili številni gledalci na igrišču »Er-vatti« zadovoljni z nogometno predstavo, saj so videli kar pet golov in lepih priložnosti za gol ni manjkalo. Združena ekipa Zarje/Gaje je imela v prvem polčasu vsekakor več od igre. Prva je namreč tudi povedla z odličnim Di Donatom, ki je malo prej tudi zamudil lepo priložnost za gol. Pri domačih je bil glavni protagonist levo krilo Čermelj, ki je tudi odločil tekmo, saj je bil strelec vseh treh zadetkov domačih. Skupno z Di Donatom je bil tudi najboljši na igrišču. Sicer pa sta ta dva nogometaša gotovo med najboljšima v tem prvenstvu. V drugem polčasu so bili gostitelji nekoliko boljši od združene ekipe. Imeli so terensko premoč, toda Zarja/Gaja bi si goto- vo zaslužila vsaj točko, saj je bila v prvem delu srečanja boljša od gostiteljev. Naj omenimo še, da je sodnik je zelo slabo opravil svojo nalogo. (dgr) Manzano - Primorje 2:0 (0:0) PRIMORJE: Babich, Braini, Bazzara, Laurica, Matkovich (Guštin), Leghissa, Štolfa, Michaluci-ch, Kuk, Mislej, Škerlj (Emili). V prvem polčasu se je proseška ekipa, ki je tudi tokrat igrala v močno okrnjeni postavi, v glavnem branila. Zdržala pa je pritisk gostiteljev, ki so imeli včeji del tega dela posest žoge, poleg tega so si prislužili tudi veliko število kotov. Primorje pa se je zelo požrtvovalno borilo in skušalo nekajkrat s protinapadi ogroziti domača vrata. V napadu pa se je še posebno občutila odsotnost Pescatorija, ki bi s svojo izkušenostjo Primorju še kako koristil. Proseška ekipa je zdržala še 20 minut v drugem polčasu, nakar je prvič kapitulirala. Dotlej pa so Prosečani igrali precej dobro. Predvsem sta se na sredini igrišča izkazala Mislej in Leghissa. Dve priložnosti za gol sta imela Miclaucich in Bazzara, ki pa pri strelih na vrata nista imela sreče. Po prejetem golu se je Primorje še z večjo vnemo vrglo v napad, proti koncu tekme pa so gostitelji dosegli še drugi zadetek in s tem dokončno zapečatili usodo gostov. V nedeljo pa bo prvi derbi med ekipami naših društev. Primorje bo na Proseku gostilo Juventi-no. Obeta se zanimiv boj. Sovodnje in kriška Vesna uspešno opravila domači krstni nastop Matej Širca dosegel 2 zadetka Vesnin napadalec Matej Širca (na sliki Kroma na tleh) je po golu prvega kola v nedeljo še dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo Sovodnje - Gonars 1:0 (0:0) STRELEC: Cecotti v 47. min. SOVODNJE: Gergolet, Devetak, Cescutti, Inter-bartolo, Bregant, Bastiani, Zotti, M. Peteani (Cemic), Cecotti, Fajt, Businelli (Sambo). Proti Gonarsu, ki se je za to prvenstvo zelo okrepil in pri tem seveda odštel lepe denarce, so Sovo-denjci osvojili zlata vredne točke. Sama tekma je bila zelo izenačena in borbena. Gostitelji so še vedno nastopili brez izključenih Ladija Tomšiča in Vasje Petea-nija, vseeno pa so začeli precej agresivno in sprožili številne napade. Gostje se niso dali presenetiti in bili zelo nevarni s protinapadi. Pred sabo pa so dobili nepremostljivo oviro, vratarja Sandija Gergoleta, ki je nekajkrat odlično posegel in rešil lastno ekipo pred kapitulacijo. Sovodenjci so zmagoviti gol dosegli takoj v začetku drugega polčasa s Cecottijem. Domačini so imeli takoj zatem še lepo priložnost, da bi z Busi-nellijem, ki je bil sam pred nasprotnikovim vratarjem, stanje podvojili, a sovodenjski napadalec pri strelu na vrata ni imel sreče. Gostitelji so nato ohranili tesno prednost do konca srečanja. Za predragoceno zmago je treba pohvaliti prav vso ekipo. V sovodenjskem taboru so bili z zmago seveda zadovoljni. »Začeli smo kar uspešno v tem prvenstvu. Zmagali bi lahko tudi v prvem kolu, vseeno pa smo zadovoljni. Že v nedeljo nas čaka težak nasprotnik. Igrali bomo proti Ligna- nu, ki je prvi na lestvici in ni prejel niti enega gola. Glavno je, da se za vsako tekmo zelo dobro pripravimo in rezultati bodo gotovo zadovoljivi," je dejal tehnični vodja so-vodenjske enajsterice Giani Marson. Vesna - Ruda 4:0 (2:0) STRELCI: Sirca 2 (1 iz 11-m), Lakoseljac, Silve- stri. VESNA: De Rota, giO' vini, Bandel, Sannini-Soavi, Malusa, Versa, Lakoseljac (Šušteršič), Sirca, Silvestri, Sedmak (Cutrara). Kriška Vesna je na naj' boljši način začela nasto-pe pred lastnim občinst' vom. V nedeljo je namreč premagala s čistim 4' Rudo. Gostitelji pa so ves prvi polčas imeli precel težav z nasprotniki, ki s° imeli celo dve izredn0 ugodni priložnosti za za detek. Kot pa se običajn0 dogaja v nogometu (»kdor greši, ta tu i plača«), je Vesna z Lako^ seljcem povedla prf koncem polčasa z lepi11: prostim strelom. Neka) minut zatem je hitri Ma tej Sirca prodrl v naspr° nikov kazenski Prost Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Super Book Dokumentarna oddaja: Divje živali, 20.30 Globus Pogovorimo se o... TV Dnevnik Vsedanes, vreme Nogomet: Amsterdam Ajay - Maribor Teatanic (pokal UEFA) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme r A Slovenija 1 5'00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Po-ročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta v živo; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jozz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 21.50 Medigra; 22.00 Zrcalo; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 ^■30, 6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dr>evnik; 6.40 Kronika; 8.05 Poslovne zani-mivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Po-Pevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; H'35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtini-^e'' 15.30 DIO, šport, vreme;16.15 Popevki ®dna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Gla-sba °b 5-ih;18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo bneva, vreme; 22.25 Spot-400; 22.30 Štos-6 v torek obujamo spomine. Slovenija 3 'z00- 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, '4'00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.43 S solističnih in komornih koncertov; 22,05 Lagos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 10.30, 13,30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Slov. glasba: Do konca in naprej; 11.00 Horoskop; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 18.00 do 19.00 Glasba in informacije; 19.30 do 20.00 Glasba; 20.00 do 22.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14.20 Locandina;14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenci za danes, nato Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Moja Kitajska (K. Kjuder, 16. nad.; 10.10 Koncert komorne glasbe; 11.00 Draga mladih: Evropska unija danes; 12.40 OPZ Kresnice, MPZ Shalom; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi, v iskanju slov. Istre; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi inglasba: Simf. orkester RTv Slovenija; 18.00 Veseloigra: Visoki c (J. Alešovac, r. A. Rustja); 18.40 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Priimki dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica,"Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Regisniran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER J . . SREE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZLEA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, ki počasi slabi. Od severa se prek vzhodne Evrope pomikajo poti jugovzhodu fontalni valovi, nad ‘nase kraje pa doteka v višinah s severozahodnimi vetrovi razmeroma topel in suh zrak. 1010 6 1010 / .c£S 9„2OSL° STOCKHOLM -/- <1 C ^ 0 A 9/21 S z —r A MOSKVA Z \ , v U 3/5 ° K0BEN DUBLIN o' - ^^-40ND0No^MSTERoDAM 6/17 BERLIN 6/19 VARŠAVA 4/13 oKIJEV 12/20_. srti ° ---oBRUSELJ Zti> °PARIZ 3/,a ŽENEVA 10/1^ LJUBLJANA ° MILANO _ ° BEOGRAD 6/19 / ° 13/26 v X SPLIT -/■ ©SOFIJA 8/19 LIZBONA MADRID 16/25 v ^P|M ~^*SKOPJEo ---- 19/28 .O ° ^ ; X- v-_ Temperature ^ ~ ^ ^ z zrakasobile VVŽŽf_____________ . ^ e .' izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. „ , 1020 rH 1030 i/ZO n v H DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 18.44. Dolžina dneva 11.38. J LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.57 in zatone ob 18.41. PLIMOVANJE Danes: ob 3.20 najnižje -43 cm, ob 9.49 najvisje 46 cm, ob 16.00 najnižje -39 cm, ob 21.55 najvišje 35 cm. Tutri: ob 3.53 najnižje -42 cm, ob 10.08 najvišje 48 cm, ob 16.24 najnižje -43 cm, ob 22.23 najvišje 36 cm. MORJE Morje mirno, temperatura morja 19,2 stopinje C. —Z: BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo sprva ugoden, popoldne pa se pri najbolj občutljivih ljudeh prehodno lahko pojavijo manjše vremensko pogojene težave. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^, TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............21 1000 m.............17 1500 m.............13 °C 2000 m.................10 2500 m .................7 2864 m..................5 DANES m TRBIŽ gg 4/1 JSKA <