Najboljši je prašič, ki si ga poznal
str. 40
Dario Cortese o izvoru hrane
Prvih sto let hitro mine ...
str. 34
Fanika Raček iz Prebolda

90,6 95,1 95,5 100,3
Zaupate nam že 68 let
mmfä
JELOVICA
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si
Varčna okna
EKOLIGHT
ÜZITEK V DOBRI KAVI I
^Bhiše i okna i vhodna vrata i notranja vrata i senčila
St. 12/Leto 68/Celje, 21. februar 2013/Cena 2,30 EUR
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Vražja majhna
AKTUALNO
V V
smučišča
Pisanje diplomskih nalog za druge dober
str. 16-17, 20 posel?
str. 2-3
Vražje Slovenke, ki so na svetovnem pokalu v skokih na Ljubnem poletele visoko v nebo, imajo zagotovo kaj skupnega z majhnimi smučišči. Marsikatera VRANSKO — Različni
I > >	ii	VI	V V •	• i|	-| IV	1	■ I	■ » I	M m Or>J fa I I I I
med njimi je verjetno prve smučarske veščine osvojila prav na kakšnem izmed ■ - . ■ -njih. In kakšna je usoda naših majhnih smučišč danes?	OJJraZI inacJcVc
zgodbe
str. 6
Pse streljajo sredi belega dne
str. 51
ŽALEC - Ko »nemerljivo« smrdi
str. 10
laško - »Osvojili« Polzelo po trinajstih letih
str. 19
SPODBUDNA ZGODBA
Z butarnikom do Koreje
str. 5
Nadpovprečno debeli v celjski regiji
str. 41
--
FotofSHERPA^
str. 42-46
9770353734051
2
AKTUALNO
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Popoldanska dejavnost
Zadnjič sem brala, da je »skrben« oče v Zagrebu svojemu otroku želel na medicini kupiti izpit iz anatomije, a se nekako ni izšlo. Mogoče si profesor ni dal dopovedati, da bi to koristilo njegovemu proračunu, in je trmasto vztrajal, da bodoči zdravnik anatomijo potrebuje. Morda pa oče ni postavil dovolj visoke cene? Pri nas za tako neposredno trgovino še nismo slišali, čeprav ne bi dala roke v ogenj, da smo povsem brezmadežni. So pa tudi naši nadebudni študenti menda vse bolj poslovno usposobljeni. Pisni izpit lahko za plačilo brez težav naredi namesto njih nekdo drug, da ne govorimo o seminarskih ali diplomskih nalogah. Za pravo ceno je vse naprodaj.
Če obstajajo računalniški programi, s katerimi se kaj hitro lahko ugotovi, kolikšen del teksta je »preplonkan« od kod drugod, se žal avtorstva ne da tako enostavno preveriti. Četudi kakšen profesor posumi, da izdelek ni avtorstvo tistega, ki je podpisan, dokazov nima. In tako se lahko zgodi, da ima mlad človek nazadnje diplomo fakultete, ki jo je od znotraj morda videl le nekajkrat - zagotovo pa ob vpisu in ob podelitvi diplome. Kaj mu bo koristil kos papirja, če pa za njim ni znanja, ve le on. Menda se tako »oskrbijo« tudi takšni, ki so že na vodilnih položajih in za ohranitev le-teh potrebujejo list, kjer piše, da gre za diplomo.
Ko takole preračunavam, ugotavljam, da sem v času svojega študija prihranila vsaj kakšnih 7 tisoč evrov, ker sem izpite in diplomo naredila sama. Če gledam z drugega zornega kota, lahko ugotovim, da sem vrgla stran še bistveno več denarja. Namesto študija bi na primer raje delala, nekdo drug pa bi namesto mene opravljal izpite in se mučil z diplomo, za katero sem kar nekaj mesecev zbirala material v zaprašenem arhivu. Danes bi imela bistveno več delovne dobe in bi bila bližje upokojitvi. Tako pa bo treba še kar dolgo pisati podobne umotovore...
Šalo na stran. Morda so takrat tudi obstajale podobne zamisli o nadomestkih na izpitih. Vsaj v prvih letnikih, ko ni še nihče nikogar poznal in smo sedeli skoraj drug na drugem, bi to še bilo izvedljivo, kasneje pa zelo težko. In če sistem ne omogoča tovrstnih mahinacij, verjetno marsikomu niti ne pade na pamet, da bi poskušal. Pri nas pa obvladamo ravno to, da tam, kjer ni treba, stvari zapletemo in zbirokratiziramo do skrajnosti, kje drugje pa so tako nedorečene, da je možnosti ribarjenja v kalnem neizmerno veliko. Sklicevanje na moralo, poštenje in podobno navlako iz starih časov že zdavnaj ni več aktualno, torej bi morda zalegli le večji nadzor in stroge kazni. Kdo naj bi vse to počel, pa je seveda vprašanje, če nihče nima pravega motiva, da bi se stvari uredile.
Sicer pa je to nekakšno splošno dejstvo v državi, kjer se stvari urejajo zato, da se na koncu nič ne uredi, in se spreminjajo zato, da ostanejo nespremenjene, kar mnogim najbolj ustreza. Kako si je sicer mogoče razlagati številna kadrovanja na vseh mogočih položajih, kjer morda nekateri sicer imajo diplome, ki so jih sami prislužili in nekaj celo znajo, še več pa je takih, ki so se na teh mestih znašli po drugačnih kriterijih. In ko potem pride na dan, da je nekdo magisterij prepisal ali da srednje šole, s katero se ponaša, ni videl od znotraj, smo vsi začudeni. Zakaj le? Če pa sistem omogoča najrazličnejše mahinacije. In vsi pač niso poštenjaki, ki ponoči radi v miru spijo in se brez težav zjutraj pogledajo v ogledalo. Nekateri vse življenje iščejo bližnjice, drugi pa jim pri tem z veseljem pomagajo. Popoldanska siva ekonomija ima pač različne obraze in dokler država ne zna tu narediti reda, bo veselo cvetela.
ÜEIRIEK	PE1EK	SOBOTA	NEDELJA
		/	/ m
EIB	mm	mm	an
Po diplomsko nalogo n
Opravljanje študijskih obveznosti za druge: dober posel in še obzorje širiš ...
Medtem ko se je postopek kopiraj/prilepi pri pripravi diplome, magistrske ali doktorske naloge v Sloveniji že prav razbohotil čez vse razumne meje, se dogaja še hujša stvar. Pisanje celotnih diplom, seminarskih nalog in opravljanje izpitov v imenu druge osebe. Torej študent sploh ni avtor diplomske in seminarske naloge, ampak je to nekdo drug. Tudi izpiti se na nekaterih fakultetah dajo opraviti z lahkoto v imenu drugega. Črni trg na tem področju cveti. Stvar je skoraj smešna, saj se od opravljanja študijskih obveznosti namesto drugih kar dobro živi.
Za Novi tednik smo se pogovarjali z osebo, ki je v različnih študijskih programih v Celju do zdaj napisala že skoraj deset diplomskih nalog za študente, izdelala kup seminarskih nalog, tudi izpite opravlja v imenu drugih. Nikoli do zdaj ni bilo nobenih težav, nikoli in nikjer niso posumili, da bi bilo kaj narobe. Zaradi zaščite vira informacij in zato, ker smo pri pripravi članka izvedeli, da so nekateri na fakultetah, na katere smo naslovili vprašanja, poizvedovali, kje in od koga smo dobili te podatke, v članku ne bomo izdali niti spola osebe, ki je z nami spregovorila ...
Reklama od ust do ust
O povpraševanju in ponudbi
Študent je le naročnik priprave izdelka. Govorimo torej o diplomskih in seminarskih nalogah ter opravljanju izpitov. Vse ima svojo ceno (več v okvirju), ki je odvisna od količine dela, zahtevnosti naloge oziroma izpita. Če na fakultetah menijo, da tega ni tako veliko, se motijo.
Že brskanje po spletu kaže, da je tovrstnega povpraševanja in ponudb ogromno, še vedno pa je najboljša reklama »od ust do ust«, nam je povedala oseba, s katero smo se pogovarjali. »Študentje se pogovarjajo med seboj in glas se
širi na takšen način. Potem me pokliče nekdo, ki sprašuje v imenu svojega prijatelja, nato pokliče njegov prijatelj. So pa previdni pri tem, da se ne bi izvedelo širše. Povedo mi, kaj točno potrebujejo in za katero fakulteto gre. Nato se dogovorimo o načinu >sodelovanja<,« nam je dejala oseba, ki je bila naš sogovornik.
Iskanje podatkov
Če študent dostavi vse gradivo za diplomsko nalogo, je cena izdelave nekoliko nižja, če pa mora oseba, ki mu nalogo sestavi, še doda-
V Novem tedniku smo odkrili, da naj bi v Celju najmanj tri osebe zelo dobro »pokrivale« področje pisanja diplomskih in seminarskih, tudi magistrskih nalog za študente. V vseh primerih naj bi šlo za visoko izobražene osebe (tudi v našem primeru).
Pisanje diplom, seminarskih nalog in opravljanje izpitov za druge predstavljata težje oblike kršitev na fakultetah. Ukrepi so lahko opomin, ukor, prepoved opravljanja izpitov, začasna in dokončna izključitev oziroma disciplinski postopki ali odvzem pridobljenega strokovnega naziva.
Po naših informacijah naj bi najbolj povpraševali za izdelavo diplomskih nalog izredni študenti logistike in menedžmenta in tisti, ki so se odločili za študij v poznejših letih, čeprav jim vedno bolj sledijo mlajši v rednih programih. »Njihova starost je približno 28 let, poznam tudi starejše. Tudi takšne, ki že delajo na vodilnih funkcijah ali še bodo,« nam zaupa vir.
tno raziskovati, je cena višja. »Najprej napišem dispozicijo, ki jo mentor študenta potrdi. Za diplomske naloge, ki jih pišem, potrebujem mesec ali dva, odvisno od fakultete in teme. Po >raziskovanju<, nalogo pošljem študentu, ta mentorju, ki presodi, ali je treba še kaj dodati ali popraviti. Potem rešim še to. Ob koncu izdelam računalniško predstavitev za zagovor,« smo izvedeli. Težav pri iskanju podatkov ni, saj se »vse dobi na spletu in v knjižnici«. Zagovor opravi študent sam in to je pri njegovi diplomski nalogi vse, kar naredi.
Seminarske naloge »mala malica«
Seminarske naloge naj bi bile »mala malica« in prava poslastica, kar se tiče zaslužka, če je dovolj naročnikov. »In še znanje širiš,« se pošali oseba, ki jih je do zdaj izdelala že kar nekaj. In izpiti? »Odvisno
od fakultete. Opravljam predvsem pisne izpite pri predmetih, kjer ni vaj, kar pomeni, da profesorji študentov vizualno ne poznajo dobro. Nekateri sploh ne preverjajo, kdo pride na izpit. Na list napišeš številko študentovega indeksa, se podpišeš, ko končaš, oddaš. In to je to. Do zdaj mi nihče nikoli ni rekel, naj pokažem indeks ali osebni dokument.« Cena za opravljanje izpita se nanaša na gradivo, ki ga mora preštudirati oseba, ki bo izpit namesto študenta, opravila. Če gre za goro knjig in če študent izrazi željo po višji oceni, je s tem višja tudi cena.
Sistem to dovoljuje
Zanimiv je odgovor vira na vprašanje, kako gleda na vso situacijo. »Sistem to dopušča. Študentom in nam, ki se s tem ukvarjamo. Nekje so študenti za fakultete samo številke. Mentorji so z njimi premalo v stiku pri pripravi diplomske naloge. Imam občutek, da so le ime na nalogi. Seveda to ne velja za vse, toda če bi bilo stika med mentorji in študenti več, se to ne bi dogajalo. Enako velja, kadar gre za pripravo seminarske naloge ali opravljanje izpitov. Študent, ki ve, da ga bodo pred izpitom preverili z osebnim dokumentom, verjetno ne bo prosil, da grem izpit opravit zanj, ali pač?«
Hvala vsem donatorjem.
novi tedn k in Spions bolnišnic cehe 7 «a™ Z dobrodelno akcijo nadaljujemo.
Vabljeni k sodelovanju.
Za manj bolečin
Stanje ra računu dne 19. 2. 2013
n	n c	7 T n	In	n
u	U J	/ / U	U	U
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje
SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
AKTUALNO
3
ia črni trg! Odkriti vas ne morejo
Cenik.
Če vas morda zanima
Diplomska naloga:
10-15 evrov na stran
(ob študentovi dostavi gradiva za sestavo naloge)
15 evrov na eno stran
(če avtor išče gradivo namesto študenta)
Seminarska naloga:
50-100 evrov
(odvisno od zahtevnosti)
Opravljanje izpitov:
100 evrov
(manj zahteven izpit)
100-250 evrov
(zahtevnejši izpit z več gradiva, ki ga je treba preštudirati)
Mentor: »Ni mogoče dokazati!«
Sumi, da je diplomsko nalogo v celoti ponaredil, a ne more dokazati
Na MFDPŠ v Celju so na naše vprašanje, kako preverjajo identiteto študentov pri izpitu, povedali, da morajo imeti študenti dokument s sliko. Enako na fakulteti za poslovne in komercialne vede, fakulteti za logistiko in fakulteti za management. Ali je to res, bodo najbolj vedeli študenti in naš vir informacij.
Fakultete: nismo detektivi!
Sistema preprečevanja ni, kršitelji ostajajo nekaznovani
Neuradno smo se pogovarjali še z osebo, ki uči na eni od slovenskih fakultet. Razumljivo je, da tudi tu ne bomo izdali ne identitete ne spola. Čeprav fakultete pri izdelavi diplomskih, seminarskih nalog na črnem trgu in opravljanju izpitov v imenu drugega vidijo odgovornost tudi pri profesorjih, oseba, ki nam je zaupala svoje mnenje, trdi, da je zadeva nekoliko drugačna.
Fakultete se vedno bolj »pri-vatizirajo«, s tem se borijo za število študentov, zato so, tako meni naš mentor, tudi ukrepi skorajda neučinkoviti v primeru kršitev. »Torej fakultete ne bodo kar izključevale študentov, če pa več študentov pomeni več denarja. Profesorji se bojijo za svoje službe in niso dovolj stimulirani ne glede na željo, da bi naredili neko stvar dobro,« nam je brez dlake na jeziku povedala oseba, ki nam je razložila svoj pogled na to. O opravljanju študijskih
obveznosti v imenu drugih študentov naj bi se profesorji pogovarjali med seboj, saj se zavedajo, da se to dogaja že vrsto let.
Ni mehanizmov
Preprečitev črnega trga pisanja diplomskih ali seminarskih nalog ni možna. »Poglejte, za nekega študenta vem, kakšen je njegov učni doseg, da morda ni tako zelo dober. Potem mi odda izjemno dobro diplomsko nalogo. Pri sebi vem, da tega ni bil sposoben izdelati, a mehanizma, s katerem bi to profesor preprečil ali dokazal, enostavno ni,« smo izvedeli v pogovoru. Drugače je pri plagiator-stvu, kjer možnosti reakcije so. Profesor naj bi bil v enem študijskem letu mentor določenemu številu študentov pri diplomski nalogi, kar se mu šteje v redno delovno obveznost. Če se odloči, da bo mentor v več primerih, mu to dodatno obračunajo. Mentorstvo pri diplomah se
profesorjem točkuje tudi pri napredovanju.
Rešitev - vzgoja
Naš vir v tem delu pravi, da je delna rešitev v vzgoji. Torej že v učinkovitejših ukrepih za nepravilnosti v študijskih letih pred diplomo. Vzpostaviti red že pri seminarskih nalogah in izpitih, ostreje kaznovati kršitve. S tem se študentje naučijo doslednosti, predvsem poštenja. Pri izpitih pa redno preverjanje identitete, indeksa, osebnega dokumenta. Čeprav naj bi imeli profesorji težave, ko so fotografije na dokumentu drugačne od osebe, ki pride na izpit, vendar tega, da ne gre za isto osebo, ne morejo kar tako dokazati. »Ko študenta dobro poznaš, ga usmerjaš, svetuješ, se vrneš k odnosu - zaupanju. Študent, s katerim to razviješ, niti v sanjah ne bo iskal nekoga, ki bi to opravil namesto njega - ker mu bo enostavno nerodno.«
S ponudbo in povpraševanjem po izdelavi diplomskih in seminarskih nalog v imenu študentov so seznanjene vse fakultete na Celjskem. Čeprav oseba, ki je naš vir, trdi, da je diplome pisala tudi za celjske fakultete, je iz njihovih izjav mogoče razbrati, da nikjer niso dokazali niti ene takšne kršitve, torej niso ukrepali ne proti študentom ne proti mentorjem ...
Sistem, ki bi omogočal preverjanje, da je nekdo drug namesto študenta spisal diplomsko nalogo znotraj
šolskega sistema, ne obstaja, so priznali na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju (MFDPŠ). »To preverjanje je težje kot pri nedovoljenem prepisovanju. Pri delu po naročilu za kršitev vesta samo pravi avtor in študent. Študent za vsako pisno zaključno delo poda izjavo, da je diplomska ali druga naloga rezultat njegovega avtorskega dela. Če se je dobro seznanil z vsebino, tudi na zagovoru ne bo mogoče ugotoviti, da dela ni sam sestavil,« dodajajo na fakulteti za logistiko.
Mentor je soodgovoren
Vse fakultete omenjajo odgovornost mentorja in študenta. »S stalnim spremljanjem obremenjenosti mentorjev poskušamo uravnotežiti mentoriranje med različnimi visokošolskimi učitelji. Tako nudimo kandidatom izbirnost mentorjev in hkrati omogočimo mentorjem, da se lahko dovolj posvetijo kandidatu in nalogi,« dodajajo na MFDPŠ. Pri tem so na Fakulteti za logistiko v Celju pribili, da se vsi ne morejo »preleviti v detektive«.
To je kaznivo dejanje!
Zaporna kazen
Pisanje diplomskih in seminarskih nalog ter opravljanje izpitov v imenu drugega sta kaznivo dejanje. Šlo bi za 211. člen Kazenskega zakonika RS, ki govori o goljufiji, so nam neuradno povedali policisti.
»Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pri-
dobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali s prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let,« je zapisano. Na celjski policiji
takšnega primera do zdaj še niso preiskovali. Glede na iznajdljivost vpletenih je paleta členov, po katerih bi policija lahko ukrepala, kar široka. In mimogrede - v preiskavi bi se poleg osebe, ki opravljajo študijske obveznosti namesto drugega, znašli tudi študenti.
Vprašanja smo poslali na MFDPŠ Celje, Fakulteto za poslovne in komercialne vede v Celju, Fakulteto za logistiko v Celju in na celjsko fakulteto za management. Skoraj od vseh vodstev smo dobili odgovore, ki so se nanašali na plagiatorstvo, o čemer jih seveda nismo spraševali, kar je bilo iz vprašanj jasno razvidno. Zato smo jih ponovno pozvali k odgovorom o naši temi, da so zaradi pojasnitev javnosti svoje odgovore dopolnili.
Članek je pripravila SIMONA ŠOLINIČ. Svoje mnenje o zapisanem lahko pošljete na naš e-naslov: tednik@nt-rc.si
4
GOSPODARSTVO
Regija bo gradila na podlagi skupnih priložnosti
Trajnostni razvoj, ustvarjanje novih delovnih mest ter konkurenčnost so prihodnost Savinjske regije
V Razvojni agenciji Savinjske regije, ki je nosilka priprav Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije za obdobje 2014-2020 (RRP), so si zadali dokaj optimističen cilj, da razvojni dokument za regijo pripravijo do poletja. Optimističen zato, ker so se pogajanja držav članic Evropske unije za prihodnje finančno obdobje, ki naj bi bila končana pred koncem lanskega leta, zavlekla vse do februarja, posledično pa bo zamuda tudi v Sloveniji. A kot pravi direktor razvojne agencije Janez Jazbec, je prav zaradi tega zdaj dobra priložnost, da regija res prepozna svoje razvojne priložnosti in na tej podlagi gradi prihodnost.
Pot v Savinjski regiji je to- so že pripravili tudi prvo iz niza
krat zastavljena drugače, kot je bila za obdobje med leti 2007 in 2013. Če se je takrat izhajalo iz vsote denarja, ki ga je v svoji kohezijski politiki Evropa namenila naši državi, zdaj najprej nastajajo orisi tega, kar regija že ima in kar prepoznava kot svoje razvojne priložnosti. Ko bo dogovorjen ta okvir, bo vanj veliko lažje umestiti posamezne projekte in se z njimi potem tudi potegovati za evropski denar.
Sodelovanje vseh razvojnih partnerjev
Kot pravijo v razvojni agenciji, so zdaj nekje na polovici priprave RRP. Na delovnih srečanjih po območnih razvojnih partnerstvih so pretresali podlage, da bi potem posamezni projekti res odražali tisto, v kar se želi regija usmeriti. Predstavniki občin, nevladnih organizacij in seveda zasebnega sektorja v gospodarstvu so predstavili obstoječe stanje od Zgornje Savinjske in Šaleške doline do Obsotelja in Kozjanskega in skupaj iskali priložnosti, na podlagi katerih bi bilo smiselno graditi. Pretekli teden
področnih delavnic, s katerimi naj bi tudi v posameznih dejavnostih pretehtali, kaj regija potrebuje in zlasti kaj zmore na posameznem razvojnem področju. Prvo je prišlo na vrsto izobraževanje, sledili bodo še strokovni posveti o zdravstvu, kmetijstvu, prostoru in prometu. Kot ocenjuje Jazbec, so se prav vsi partnerji dobro pripravili in se po svoje organizirali, tako da je mreža sodelujočih res široko zastavljena.
Skupno vsem
Na delovnih srečanjih vseh petih območnih razvojnih partnerstev so izpostavljali, da morajo biti regiji skupni ustvarjanje novih delovnih mest, trajnostni razvoj in konkurenčnost regije. Celi regiji so skupni znanje, konkurenčnost in trg dela, infrastruktura, sociala, zdravje, izobraževanje in gospodarjenje z viri. Pričakovano se zato v regiji največ razpravlja o turizmu, lesu, energiji, celoviti samooskrbi, prostorski geostrateški legi, skozi katero je regijo mogoče logistično bolje izkoristiti v prometnih povezavah, ter o osnovnih okoljsko-infra-
Turizem veže nase veliko presečnih dejavnosti; regija s svojim kmetijstvom in z živilskopredelovalno industrijo lahko ponudi hrano kratkih verig, pridelano na dobrih zemljiščih. V Savinjski regiji gledajo na turizem tudi skozi razvoj podeželja, ponudbo termalnih zdravilišč ter svojo kulturno dediščino in zgodovinsko bogastvo. Za razvojni preboj mora regija obstoječe bolje povezati ter nadgraditi z novimi dejavnostmi, takšnimi, po katerih trg povprašuje. Kolesarstvo je na Celjskem že zdaj zelo priljubljeno, a gradnja 517 kilometrov kolesarskih stez bo prinesla tudi nova delovna mesta.
Prvo iz niza področnih delavnic sta razvojna agencija in Regijsko študijsko središče Celje pripravila na temo izobraževanja. V gospodarstvu opozarjajo, da je ključnega pomena pripravljenost višjega in visokega šolstva, da pripravita ustrezne študijske programe. V izobraževanju je namreč prava pot ta, da se pravočasno odziva na potrebe okolja in zlasti gospodarstva. Zato je sočasno z opredeljevanjem razvojnih priložnosti treba misliti tudi na to, ali bo regija imela dovolj strokovno usposobljenih ljudi. To konkretno pomeni, da mora biti v primeru, če se Savinjska regija odloči za razvijanje lesnopredelovalne industrije, na trgu dela dovolj usposobljenih lesarjev in sorodnih poklicev. In ne da bi šele takrat začeli razmišljati o tem, da nam manjka tovrstnih študijskih programov.
strukturnih naložbah, ki jih nenazadnje narekujejo tudi evropske smernice. Tu gre zlasti za dokončanje gradnje
kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami za večja in manjša območja ter tudi razpršeno gradnjo.
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
Od energetike do voda
V okviru območnih razvojnih partnerstev so že prepoznali tudi svoje specifične razvojne priložnosti. Spodnja Savinjska dolina si namreč glede na svojo lego želi v Ar-novskem gozdu logistični center, prihodnost vidi v turizmu skozi zgodbe, zlasti tradicijo hmelja. Za to območje je bil že leta 2010 odobren projekt naložb v informacijsko komunikacijske tehnologije, vreden približno 8 milijonov evrov, ki prinaša 30 delovnih mest. Zdaj bi ga radi nadgradili, prav tako kot v Savinjsko-šaleški subre-giji stavijo na nadgradnjo projekta odličnosti v energetiki.
»O Savinjski regiji se veliko govori tudi kot o regiji kolesarskih stez. Nenazadnje je 517 kilometrov kolesarskih stez v naši regiji že umeščenih v prostor 31 občin tudi v državnem razvojnem programu in tako tudi v državni proračun za naslednje obdobje,« pravi Jazbec in dodaja, da vsi partnerji v kolesarskih stezah vidijo kakovost življenja ter delovna mesta, ki jih prinašajo ne le v času gradnje, ampak tudi potem v razvoju turizma.
Tudi za ta projekt so jim za povezovanje energetskih potencialov leta 2010 že odobrili približno 8 milijonov evrov. V Sa-ša regiji nobena razprava ne zaobide 3. razvojne osi, ki je sicer prednostna naloga vse regije, kot opozarjajo v razpravah, a bi seveda morala biti tudi države. Les je ob Zgornji Savinjski dolini tudi potencial Dravinjskega, ki ima z zreškim Pohorjem še svoj turizem in v Vitanju center vesoljskih tehnologij (Ksevt).
Kozjansko in Obsotelje vidita svojo prihodnost v gradnji infrastrukture in gospodarjenju z vodami, kjer izpostavljajo zlasti neizkoriščeno Vonarsko jezero. Stavijo na gradnjo prometnih povezav, saj je območje zdaj odrezano od središča regije in drugih delov Slovenije. Osrednje Celjsko izpostavlja še ponovno aktiviranje Tehnopolisa, ki bi moral postati regijski razvojni projekt.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
Z wwtiocl mladosti eio starostu
Alposovo premoženje ostaja
Stečajna upraviteljica šentjurskega Alposa Darja Erceg je že drugič skušala prodati premoženje tega šentjurskega podjetja, vendar tudi tokrat javne dražbe niso uspele.
Na dražbi so se pojavili samo kupci za dva apartmaja. Erce-gova je med drugim prodajala nepremičnine in premičnine, mnoge so v Šentjurju. Poleg tega so bili na voljo na voljo skladišče in skladiščno-proizvodni prostori za dobre 4 milijone ter upravna zgradba Alposa za slaba 2 milijona evrov. Zaradi nove neuspele dražbe se bo Ercegova o nadaljnji prodaji premoženja posvetovala z bankami upnicami. Ob tem je že napovedala, da se za bolj občutno znižanje cen verjetno ne bo odločila. Nekaj dražb, predvsem za zemljišča, ki so bila v Alposovi lasti, je razpisanih še do konca tedna.	US
GOSPODARSTVO
5
Skrb vzbujajoča Iskrice pred matematika? dražbo
Kar 664 milijonov izgube so lani pridelale slovenske banke Ovadba, odpoved najemne pogodbe ... - Različno o javnem dolgu države
Banka Slovenije je sporočila, da se je dolg slovenskih bank lani povzpel na 664 milijonov evrov.
Zaradi razdolževanja bank na mednarodnih trgih se je bilančna vsota bank lani znižala za kar 5,1 milijarde evrov. V osrednji banki prav tako ugotavljajo, da se zaradi slabih obetov gospodarske rasti v tekočem letu povečuje tveganje za nadaljnje poslabševanje kakovosti bančnih portfeljev in novih izgub v bančnem sistemu. Zato so v Banki Slo-
venije izpostavili, da bo treba ekonomske politike države usmeriti v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast. Le tako bi namreč lahko zagotovili nujen proces finančne prenove podjetij in tudi izboljšali pogoje financiranja bank.
Za še eno soočenje z neizogibnim dejstvom, da bo potrebna nova dokapitalizacija, je poskrbela Nova Ljubljanska banka. Predsednik uprave Janko Medja je predstavil poslovanje in napovedal, da bo nujna dobrih 400 milijonov
evrov vredna dokapitalizacija, s katero bi pokrili slaba posojila, ki jih je NLB dodeljevala pred letom 2009.
Pozornost v minulih dneh je vzbudilo tudi preračunavanje časnika Finance o tem, ali je dolg Slovenije »le« 53 odstotkov BDP ali pa dejansko 72 odstotkov vsega, kar ustvarimo v državi. V tem drugem primeru so k dolgu države všteta tudi poroštva, ki v skupnem kolaču zadolžitve predstavljajo dobrih 18 odstotkov.
STA, BPT
Očitno se pred napovedano dražbo v začetku marca stopnjujejo prepiri med stečajno upraviteljico družbe Ceste mostovi Celje Mileno Sisinger in vodstvom hčerinskega podjetja Vzdrževanje in obnova cest.
Stečajna upraviteljica CMC bo na dražbi v paketu prodajala več kot 74 tisoč Vocovih delnic, izklicna cena za večinski, 66-odstotni delež pa presega 870 tisoč evrov. Pred napovedano dražbo seveda veliko »dogaja«, predvsem pa je mogoče slišati napovedi o različnih ovadbah. Tako naj bi upraviteljica Sisinger-jeva kazensko ovadila vodstvo Voca, ki ga vodi Roman Moškotevc. Sisingerjeva trdi, da je Voc s CMC-jevega premoženja odstranil nalepke in to premoženje označil z Vocovimi nalepkami. Po stečaju CMC je v Vocu ostal del CMC-jevega premoženja, ki ga zdaj, kot trdi Sisingerjeva, veliko manjka. Med drugim naj bi izginilo tudi več strojev. Poleg tega je Sisingerjeva Vocu pisno odpovedala tudi
najemno pogodbo. Voc menda matičnemu podjetju CMC ne plačuje stroškov elektrike, ogrevanja in najemnine in mu tako dolguje že 120 tisoč evrov.
Seveda v upravi Voca, bolje rečeno Roman Moškotevc, trditve Sisingerjeve zavračajo. Z njo naj bi se dogovorili, da bodo najemnino poravnali takrat, ko bodo dobili prve prilive na račun pluženja cest. Glede odstranjevanja nalepk Moškotevc trdi, da navedbe Sisingerjeve ne držijo ter da je ponovno posredovala neresnične informacije z namenom, da bi škodovala vodstvu Voca. Direktor Voca pravi, da niso storili očitanih dejanj,
zato bo vodstvo Voca podalo kazenske ovadbe, prav tako naj bi vložilo zasebno tožbo zoper Sisingerjevo. »V Vocu nismo nikoli nič odtujili, odnesli in prikrili, kar nam poskuša Sisingerjeva lažno naprtiti, očitno zaradi lastne nesposobnosti vodenja stečajnega postopka, kjer je bilo narejenih že veliko napak,« trdi Moškotevc in dodaja, da je njegov glavni motiv obstanek Voca, nikakor pa ne uvedba stečajnega postopka. S tem seveda misli na napoved Sisingerjeve, da bo, če dražba Vocovih delnic ne bo uspešna, predlagala stečaj za Voc.
URŠKA SELIŠNIK
Novi stroji s srbske linije
Gorenje je v novi tovarni hladilno-za-mrzovalnih aparatov v srbskem Valjevu začelo redno proizvodnjo.
To je že drugi obrat Gorenja za proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu. Prvega so odprli leta 2006. V obeh obratih bo Gorenje letos proizvedlo skoraj 800 tisoč aparatov. Investicija v novo tovarno znaša dobrih 21 milijonov evrov, redna proizvodnja poteka po načrtih. Spomnimo, da je Gorenje lani začelo prestrukturirati proizvodne lokacije, saj želi povečati dobičkonosnost poslo-
vanja in izboljšati konkurenčnost. Doslej so iz tovarne na Finskem v tovarno na Češkem že preselili celotno proizvodnjo kuhalnih aparatov, zdaj pa selijo celotno proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev iz tovarne na Švedskem v Velenje. Poleti bo Gorenje s Švedske v Velenje preselilo še celotno proizvodnjo pomivalnih strojev. Po vseh aktivnostih bo Gorenje gospodinjske aparate proizvajalo le na treh lokacijah: v Sloveniji, Srbiji in na Češkem.
US
Kot je že pred časom povedala upraviteljica, so še pred stečajem s CMC na Voc prenesli za 1,2 milijona evrov opreme. Za en primer je že vložila izpodbojno tožbo, več pa naj bi bilo znano, ko bo oddala poročilo o preizkusu terjatev.
SPODBUDNA ZGODBA
Za potrebe na trgu je Matjaž Preložnik izdelal dva različna butarnika, traktorskega in ročnega. Z ročnim, za tiste izdelovalce butar, ki traktorja nimajo, se stisne veje v butaro s pomočjo ročne hidravlične črpalke. Ročni butarnik je manjši, z njim je mogoče izdelati po štiri 33 centimetrov dolge butare, ki so primerne za kamine in manjše centralne peči. Z večjim, traktorskim butarnikom se izdelujejo po štiri butare, ki so dolge 55 centimetrov ter primerne za krušne ter centralne peči.
Predlagajte podjetja,
ki so za vas spodbudne zgodbe
tednik@rit-rc.si
ne \
i V t
f-ri" ««
Od inovacije do njenega trženja
Izdelava butarnika je posel, ki žanje priznanja, celo iz Južne Koreje
»Na kmetiji je veliko vej, ki jih je treba pobrati in odstraniti. Iz njih pripravljajo butare ponavadi stare mame. Naša tega ni več mogla, stari oče ni imel časa, meni se na takšen zamudni način ni več dalo delati,« pojasnjuje inovator in podjetnik Matjaž Preložnik, kako je prišlo do njegove inovacije, do butarnika.
Preložnikov butarnik za strojno izdelavo butar zbuja precejšnjo pozornost, saj je prejel pred koncem leta na sejmu inovacij v Seulu, v Južni Koreji, bronasto medaljo. Predlani je prejel zanj bronasto medaljo v Varšavi, plaketo na sejmu v Slatini na Hrvaškem, na sejmu v Biha-ču je bil njegov butarnik med desetimi najboljšimi inovacijami ... Butarnik je seveda pomembna pridobitev, čeprav v bistvu preprosta. Po običajnem postopku z veliko ročnega dela moraš za butaro veje sekati, zložiti in povezati, kar omogoča pripravo do pet butar na uro. Po Preložnikovem izumu veje zložiš v napravo butarnik, ki jih nato stisne, nato jih izdelovalec butare z motorno žago le še štirikrat prereže in štirikrat poveže. Tako je mogoče pridobiti od 40 do 50 butar na uro, ki so s pomočjo takšne naprave čvr-stejše in težje.
Zanimanje tudi v svetu
Prvi Preložnikov butarnik je bil prevelik in pretežak, z izboljšavami ga je postopoma izdelal v sedanji obliki, ki vzbuja zanimanje daleč po svetu. To se je zgodilo pred približno tremi leti, nato je objavil oglas, da bi ugotovil, koliko je za izpopolnjeni butarnik zanimanja na trgu. »Najslabše je seveda, če se izdelek zdi zanimiv samo inovatorju,« je med pogovorom pripomnil napol v šali. »Po objavi oglasa so bili odzivi ugodni, zato sem se pozanimal, kako svoj izum zaščititi,« se spominja začetkov Matjaž Preložnik iz Razdelja pri Novi Cerkvi, kjer živi s svojo družino ter starši na petnajst hektarjev veliki kmetiji. Pri Preložnikovih si kurjave brez butar že od nekdaj ne morejo predstavljati, vendar je bilo izdelovanje butar do njegove inovacije veliko zahtevnejše.
Prednosti manjših sejmov
Za zaščito izuma se je pozanimal v združenju inovatorjev ASI (Aktivni slovenski inovatorji), ki med drugim pomaga s podatki, kam se človek lahko s čim nižjimi stroški obrne po pomoč. Na patentnem uradu je nato opravil zaščito svojega izuma ter ustanovil podjetje
Inovator in podjetnik Matjaž Preložnik iz Razdelja pri Novi Cerkvi. Njegov butarnik je bil konec leta nagrajen celo v Seulu v Južni Koreji.
Matias Inovacije, da bi svoj butarnik lahko tržil. Kmalu je na kmetijskem sejmu v Komendi dobil potrditev, da je njegov izdelek resnično tržno zanimiv. »V treh dneh ni bil moj razstavni prostor tako rekoč niti minuto prazen. S tem mi je bilo potrjeno, da je moj izdelek kakovosten, učinkovit ter cenovno dosegljiv,« je inovator ugotovil na tem sejmu. Tudi na manjšem sejmu v Lenartu v Slovenskih goricah je bilo podobno. »Nič čudne-
ga, saj v tistih krajih ni gibanice brez butare,« se je spet pošalil Preložnik. Največje zanimanje za Matiasov butarnik je na manjših sejmih, kjer vstopnine ni treba plačati, na velikih slovenskih sejmih se njegov zanimiv izdelek preveč izgubi. Letos namerava z njim znova na sejma v Komendi ter Lenartu, prvič bo obiskal še Gregorjev sejem v Novem mestu. Za boljše trženje je Prelo-žnik poskrbel še za predstavitev podjetja in izdelka na svoji
spletni strani, kjer je bilo že več tisoč ogledov, obstaja tudi video predstavitev butarnika, trenutno pripravlja še novo video predstavitev, natisnjene so reklamne zloženke ...
Idej za nove inovacije ter z njimi za nove prodajne izdelke Matjažu Preložniku ne manjka, posamezne ima že v delu. »Dokler niso dovršene, morajo ostati skrivnost,« je še povedal inovator in podjetnik iz Razdelja pri Novi Cerkvi.
BRANE JERANKO
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Različni obrazi Indejeve zgodbe
Je bil sindikalist Mirko Hirci grobar ali (začasni) rešitelj podjetja Inde?
VRANSKO - Pismo, podpisano z Marija Kramar in naslovljeno kot »Nemoralno početje in materialno okoriščanje predstavnika sindikata Skei v podjetju Inde Vransko«, je te dni dodobra razburkalo dogajanje na Vranskem. Pismo, v katerem Kramarjeva v imenu nekdanjih delavk podjetja Inde obtožuje sindikalista Mirka Hircija, je bilo tudi povod za torkovo razširjeno sejo občinskega sveta.
Kot pravi Kramarjeva, je bila na Vranskem več desetletij prisotna tradicija izdelave usnja in predelave usnjenih izdelkov. Podjetje Inde sicer nikoli ni bilo med najnaprednejšimi podjetji, a je kljub temu leta in leta zagotavljalo redno plačo in preživetje številnim delavkam in njihovim družinam.
»Delavke smo se obrnile na sindikat Skei oziroma na njihovega predstavnika Mirka Hircija z namenom, da ugotovi, ali so nam kratene katerekoli pravice iz delovnega razmerja. Hirci je hitro našel nekaj nepravilnosti v zvezi s pogodbami o zaposlitvi, sprožil spor s tedanjim direk-
Župan Franc Sušnih: »Oktobra 2010 se je s sprejetjem sklepa o likvidaciji podjetja Inde najverjetneje končala dolgoletna tradicija usnjarske konfekcije na Vranskem. Še več ponižanja, zavajanj, neresnic pa so bile bivše delavke Inde deležne v času po uvedenem likvidacijskem postopku. Obljuba o izplačilu odpravnine, neizplačanih plač in regresov ostaja mrtva točka na papirju. Mirno in brez dlake na jeziku lahko rečemo, da so bili zaposleni v podjetju Inde Vransko v letu 2010 grobo izigrani in ogoljufani.«
V pismu je nanizanih več vprašanj, povezanih z vlogo sindikalista Hircija, ki ga tudi obtožujejo, da je na svoj »črni seznam delodajalcev« zdaj uvrstil še podjetje Kiv Vransko. »Upam, da Hirci podobnega manevra, kot ga je izvedel v Inde, ne namerava izvesti tudi v Kiv Vransko, ker potem bo marsikatera družina na Vranskem ostala še brez druge plače,« zaključi Marija Kramar.
Sindikalist in nekdanji direktor: »Iskal sem različne možnosti, da bi dobili premostitveni kredit, za kar sem potem kot porok zastavil svojo hišo.«
torjem Koprivnikarjem in naposled dosegel, da se je slednji iz podjetja umaknil, Hirci pa je prevzel vodenje podjetja,« piše v pismu, ki smo ga prejeli tudi v naši redakciji. V njem še piše, da so zaposlene prej redno prejemale plače, ki so začele nato zamujati že prvi mesec, ko je vodenje podjetja prevzel Hirci. Delavkam, brez plač in brez denarja, naj bi Hirci podal mizerne ponudbe za odkup njihovih delnic in tako praktično v trenutku postal 35-odstotni lastnik podjetja.
Potop za delavke
Tudi v nadaljevanju pisma je nanizanih več obtožb: da
Glas delavk: »Verjamem, da bo svoj 35-odstotni delež podjetja, ki razpolaga s poslopji in z ostalo komunalno urejeno infrastrukturo v središču Vranskega, dobro iztržil, medtem ko smo delavke ostale popolnoma brez vsega.«
po pridobitvi lastniškega deleža podjetja Hirciju očitno ni bilo v interesu, da nadaljuje poslovanje, ampak je vehe-mentno sklenil, da podjetje nima prihodnosti in ga spravil v postopek likvidacije. »Delavke smo pristale na cesti oziroma na zavodu, kjer sem prvih devet mesecev dobivala nadomestilo, zdaj pa sem že dve leti brez popolnoma vsakega dohodka. Ne vem, ali je katera delavka kaj dobila, vem pa, da večina, tako kot jaz, ni dobila popolnoma nič. Podjetje nam je dolžno odpravnino, neizplačane plače, neizplačan regres, neplačane nadure in verjetno nobena več ne računa, da bo kdaj iz tega naslova še videla kakšen evro,« se vrstijo obtožbe. O Hirciju, »borcu za pravice delavcev«, tako piše Kramarjeva, ni ne duha ne sluha. Od njega od takrat, ko je bil sprožen likvidacijski postopek, niso dobile popolnoma nobene informacije.
Mirko Hirci (desno) zavrača vse obtožbe, da je na kakršenkoli način oškodoval podjetje. Delavke še vedno niso dobile odgovora, kdaj bodo prejele denar, ki jim pripada. Stališče svoje mame Marije Kramar, ki je o dogajanju v podjetju napisala pismo, je na seji zastopal sin Darko (drugi z desne).
Hirci: »Obtožbe zavračam«
Trditve, ki ga bremenijo, Hirci odločno in ostro zavrača. Da se zgodba vsake toliko časa obnovi, da gre za diskreditacijo, različne interese in željo, da ga odžagajo. »Ne bom dovolil blatenja svojega imena niti sindikata Skei,« poudarja Hirci.
Pritrjuje, da je prišel v pravo na skupščino izkazalo,
podjetje Inde kot sindikalist: »Zaposlene so me prosile, naj pridem. Takratni direktor me ni upošteval, govoril je, da je večinski lastnik, mnoge stvari, na primer niti osnovne pogodbe, niso bile urejene ... Proti koncu leta 2008 se je med pri-
da so zaposlene solastnice podjetja - do tedaj sploh niso vdele, da imajo moč v svojih rokah.« Tako so se delavke ob pomoči Hircija organizirale, ustanovile svet delavcev in posledično v nadzorni svet (NS) imenovale dva svoja predstav-
nika, tudi Hircija, ki je postal predsednik. Ob tem v podjetju ni bilo dela, proizvodnja je večinoma stala, zaposlene so bile doma .... Direktor je želel zaposlene za pol leta prijaviti na borzo, kar je seveda povzročilo precejšen strah.
Direktor sindikalist
V dogovoru so delavke pristale na 70-odstotne pla-
Delavke še vedno brez odgovora
Na torkovi razširjeni seji občinskega sveta na Vranskem so se poleg svetnikov sestali še nekdanji delavci podjetja Inde, odvetnik nekaterih delavk, predstavnik delavcev Kiv Vransko in sekretar Skei za celjsko območje ter obenem nekdanji direktor podjetja Inde Mirko Hirci. Ker se sestanka ni udeležil likvidacijski upravitelj, delavke odgovora, kdaj in na kakšen način bodo poplačane, niso dobile.
Mirko Hirci je še enkrat zanikal vse obtožbe in dodal, da je s svojim delom samo pomagal, da so zaposlene v podjetju dlje časa dobivale
plačo in da je podjetje živelo. Odvetnik nekdanjih štirinajstih delavk v podjetju Inde Vanja Radanovič je bil razočaran, ker od Hircija ni dobil odgovora niti na eno samo zastavljeno vprašanje. Odvetnika je namreč zanimalo, zakaj vransko podjetje ni sprožilo postopka proti italijanskemu podjetju, ki mu je Inde posodil 300 tisoč evrov, a jih nikoli ni dobil nazaj. Prav tako ga je zanimalo, kje je 156 tisoč evrov, ki jih je to usnjarsko podjetje prejelo po poplavah. Radanoviču prav tako ni jasno, zakaj so lahko nekateri delavci sedaj, ko je v teku likvidacija, že odpeljali določeno premično premoženje, spet drugi te priložnosti
niso imeli. Sicer pa se mu zdi absurdno, da se delavkam za poplačilo ponuja lastniški delež na nepremičninah podjetja. Tudi sin delavke Marije Kramar meni, da na sestanku niso dobili pravih odgovorov: »Mogoče je izpadlo, kot da je Hirci izvirni greh vsega, vendar ni. Dejstvo pa je, da je prekoračil pooblastila in etične norme. Nadel si je namreč prevelike škornje, saj ni imel vodstvenih izkušenj.« Seje se je udeležil tudi predstavnik delavcev Kiv Vransko Janko Rovšnik, ki je zanikal govorice, da se lahko enak scenarij kot v Indeju zaradi Hircija ponoviti tudi v Kivu.
ŠO
če. »Ko sem začel delati kot predsednik NS, sem naletel na velike težave, tri mesece nisem prišel do papirjev. Naenkrat je kot bomba počilo sporočilo direktorja, da odstopa in zapušča podjetje. Vmes sem ugotovil, da ima podjetje štiri kredite, prišel je plačilni teden, a ni bilo denarja, delalo se je bolj slabo ... Dela je bilo za nekaj ljudi, ne pa za 30. Po sklepu NS sem začel predstavljati podjetje tudi navzven, saj nihče ni vedel, kdo je zakoniti zastopnik. Prišel je junij, zapadel je eden od obrokov ... Iskal sem različne možnosti, da bi dobili premostitveni kredit, za kar sem potem kot porok zastavil svojo hišo.«
V podjetju so v bistvu čakali na jesensko kolekcijo, ki jih je potem tudi rešila. Vmes je Hirci upravi za četrtino znižal plače, zaradi česar so ga nekateri trepljali, spet drugi so postali sovražniki. Minili sta dve leti stabilnega dela, vmes se je pojavil problem zaradi izobraževalnih programov. »Tudi takrat sem se spustil v tveganje in podjetju posodil 11 tisoč evrov, denarja pa seveda do danes nisem videl. Naj poudarim, da so zaposleni prejemali plače, da so bili plačani vsi prispevki. Novembra 2009 so delavke po dveh desetletjih prejele regres v enkratnem znesku.
»Ni praksa in nenavadno je, da sindikalist postane direktor v podjetju, kjer je malo pred tem ustanovil sindikat. Takrat sem se pogovarjala s tremi delavkami, ki so mi povedale, da so Hircija prosile, naj prevzame direktorsko mesto po sestanku, s katerega je takratni direktor odšel in se ni več vrnil na delo. Kljub pomislekom o takem imenovanju so mi zatrjevale, da je to želja vseh zaposlenih, ki so bili takrat tudi v precejšnji meri notranji lastniki. Kot so povedale, je bil Inde že do takrat vsaj dvakrat pred stečajem in pred prodajo nepremičnin, a so vedno nekako izplavali iz tega. Po uvedbi postopka prenehanja se je name samo še enkrat obrnila z vprašanjem ena od teh treh delavk, o čem drugem pa nimam informacij,« je pojasnila predsednica Skei Slovenija Lidija Jerkič.
Ukvarjal sem se s propadlimi stanovanji in še z marsičim. V začetku leta 2010 bi se potem moral odločiti, če bom direktor ali sekretar Skei. Na prošnjo NS sem podjetje vodil do junija, da smo podaljšali kredit, potem pa odstopil.«
Kot plaz
Solastnik Indeja je postal potem, ko mu je delnice prodalo pet zaposlenih. S tem se je sprožil plaz in Hirci je postal 30-odstotni lastnik. »Končno sem za Inde zastavil svojo hišo. Sicer je bilo to pozitivno, saj je cena delnic naraščala. Poudarjam, da so bili zaposleni seznanjeni z vsemi podrobnostmi.« Od junija 2010 Hirci ni bil več v podjetju, ki je pristalo na dnu, potem ko mu je tuje podjetje vzelo delo. Na novembrski skupščini so se zato soglasno odločili za likvidacijo. »
V bistvu je prevladala zdrava pamet, hkrati pa se je kar nekaj žensk želelo upokojiti po starem. V zraku je visela nova pokojninska reforma, ki potem sicer ni uspela. Vseeno se je 15 zaposlenih prijavilo na borzo, ostalih 13 pa je do maja 2011 zaključevalo posle. Vedeti je treba, da ima Inde več premoženja, predvsem zemljišč, kot je bilo terjatev, zato bodo zaposleni poplačani, ko bo premoženje prodano.«
Glede Kiva Hirci pravi, da na željo zaposlenih sodeluje v postopkih, da pa je pred dvema mesecema prišlo do sporov z vodstvom. Pravi, da ga zaposleni podpirajo in da so svoje povedali na že omenjeni seji občinskega sveta. »Vsi zaposleni so vstopili v Skei, saj se zavedajo, kaj smo lani storili zanje.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Med območja, kjer so padavinske vode s streh v celoti speljane v kanalizacijo, je tudi staro mestno jedro.
Odvajanje deževnice se plačuje posebej
Za uveljavitev obračuna odvajanja padavinskih voda s streh v državi so z novim pravilnikom pohiteli Celjani - Cilj je zvišanje ravni podtalnice
Strošek odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh se v večstanovanjskih objektih obračuna enako kot v enostano-vanjskih, torej je odvisen od kvadrature strehe in povprečne količine padavin v zadnjih petih letih. A v blokih se razdeli glede na število stanovanj in je zato vsaj v tistih z več deset stanovanji januarska »podražitev« na položnicah manj opazna.
CELJE - Metodologija o določanju cen komunalnih storitev - o kateri smo na primeru obračunavanja odvoza in ravnanja z biološkimi odpadki kot nove storitve v Novem tedniku obširno pisali že januarja - je z letošnjim letom kot novost prinesla tudi to, da morajo vse občine oziroma komunalna podjetja spremeniti način obračuna in začeti zaračunavati kot samostojno storitev tudi odvajanje odpadnih padavinskih voda.
Napovedali smo, da bo celjsko javno podjetje Vodo-vod-Kanalizacija to storitev takoj začelo obračunavati, na položnicah pa se bo ljudem poznala različno. Najbolj tistim posameznikov in družinam, ki živijo v lastnih stanovanjskih hišah, ki so priključene na mešani kanalizacijski sistem. Rok, da komunalci preidejo na nov obračun, je sicer 15 mesecev, a kot prvi v Sloveniji odvajanje padavinskih voda v celjskem javnem podjetju Vodovod-Ka-nalizacija po novem pravilniku zaračunavajo že za januar.
Mogoči tudi prihranki
V gospodinjstvih si lahko ta strošek povsem prihranijo ali vsaj prepolovijo z zadrževalnikom padavinskih voda, v
katerega se da preurediti opuščene greznice. V primeru, da je iz teh zadrževalnikov urejen preliv vode v kanalizacijsko omrežje, je prihranek polovičen, v primeru, da prelivne vode preusmerijo v ponik neposredno v zemljo ali jih spe-ljejo v bližnji jarek ali potok, pa storitve odvajanja padavinskih voda s streh v gospodinjstvih ne plačujejo.
V podjetju Vodovod-Kanali-zacija priporočajo tudi ureditev zadrževalnega bazena, v katerem se padavinska voda zbira za zalivanje vrtov ali pranje
avtomobilov, ter ureditev hišne okolice in dvorišča s čim večjimi travnatimi in tlakovanimi površinami, v katere ponika voda. Za stanovanjske hiše, ki imajo večje ohišnice, je eden od načinov odvajanja padavinskih voda nazaj v naravo tudi
izdelava lagune na domačem dvorišču. Med tista območja v Celju, kjer imajo vso padavinsko vodo neposredno speljano v kanalizacijo, sodijo staro mestno jedro in stanovanjske soseske Nova vas, Hudinja, Lava, Dečkovo naselje in Ostrožno ter seveda tudi vsa tista obmo-
čja, kjer imajo mešan kanalizacijski sistem.
Plačevali tudi doslej
Kot pojasnjujejo v javnem podjetju Vodovod-Kanaliza-cija, so v občinah Celje, Voj-nik, Dobrna in Štore strošek odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh ljudje tudi doslej že plačevali, vendar se je obračunaval drugače. Solidarnostno so ga krili vsi uporabniki, ki so priključeni na kanalizacijski sistem, saj je bilo odvajanje padavinskih odpadnih voda s streh vključe-
no v ceno odvajanja odpadne vode. A v želji, da bi čim manj vode odvedli v kanalizacijo ter s tem tudi povečali poplavno varnost in zvišali raven podtalnice, se je država odločila, da razdeli strošek odvajanja odpadne vode na dva dela. Tako sta zdaj ločena strošek
odvajanja odpadnih voda, ki poleg komunalnih odpadnih voda vključuje tudi odvajanje padavinskih odpadnih voda z javnih površin in ga plačujemo vsi, ter strošek odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki ga neposredno glede na površino lastne strehe nad glavo plačujejo uporabniki. Na položnicah se je zato odvajanje padavinske odpadne vode s strehe pojavilo kot nova postavka, vendar se je na njen račun nekoliko zmanjšal strošek odvajanja odpadnih voda.
IVANA STAMEJCIC Foto: GrupA (arhiv NT)
Cena odvajanja padavinskih voda se na položnicah med letom ne bo spreminjala, tudi v primeru, da nas čaka sušno poletje in dolga sončna jesen brez obilnejših padavin, bo mesečni strošek ostal enak. Spreminjala pa se bo vsako leto, saj se bo določala glede na povprečne količine padavin, ki so bile izmerjene v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj v obdobju zadnjih petih let. Gre torej za letno obremenitev, razdeljeno na 12 mesecev.
Podobna praksa obračunavanja padavinskih voda je že uvedena tudi v nekaterih drugih evropskih državah.. Cilj, ki ga pri tem zasleduje Evropa, pa je zadržati čim več padavinskih voda na območju, saj se z njihovim ponikanjem dviguje raven podtalnice. Odvajanje deževnice po pravilniku obračunavajo po površini strehe in glede na petletno povprečje padavin, tako da v Celju letos znaša za povprečno stanovanjsko hišo s 120 kvadratnimi metri strešne površine slabih 11 kubikov oziroma dodatnih 6 evrov mesečno.
na kratko
Premalo parkirnih mest
VRANSKO - V središču naselja Vransko primanjkuje parkirnih mest, zato so nekateri občani občasno nejevoljni. Lastnih parkirnih mest tako nimajo med drugim pošta, kmetijska zadruga kakor tudi ena izmed trgovin v trškem jedru.
Ko so konec 70. let urejali vranski trg, so uredili le nekaj parkirnih mest, kar pa ne zadošča današnjim potrebam. Problema se zaveda tudi župan Franc Sušnik, zato pomanjkanje parkirnih površin rešujejo s prometno signalizacijo, ki omogoča parkiranje na pločniku od 15. do 6. ure. Kot dodaja župan, namreč zaradi pomanjkanja prostora za avtomobile ne želijo omejevati trgovskih in gostinskih dejavnosti v centru naselja.	ŠO
Skrb za vodotoke
POLZELA - Sprehajalna pot po nasipu ob Savinji postaja čedalje bolj priljubljena med Spodnjesavinjčani. Njenega pomena se zaveda tudi polzelska občina, zato poleg urejanja vodotokov posebno pozornost namenja tudi njej.
Občina je konec januarja začela čistiti levi breg Savinje, v februarju bo v primeru ugodnih vremenskih razmer uredila še sprehajalno pot. Prav tako bodo Polzelani takoj, ko bodo dopuščale vremenske razmere, začeli čistiti še korito Ložnice v Založah. Očistiti nameravajo brežine in odstraniti odpadlo vejevje ter podrast, ki posega v korito vodotoka in zmanjšuje pretočnost.	ŠO
Vse o drobnici
DOBRNA - V Termah Dobrna je bil dvodnevni posvet o Reji drobnice. Oba dneva so se vrstila številna predavanja, vse od razvojnih možnosti reje drobnice do njenih bolezni, ki so jim sledile razprave udeležencev.
Posveta so se udeležili predvsem rejci, nekaj strokovnjakov z različnih področij ter profesorjev ljubljanske biotehniške fakultete. Pripravili so ga v sodelovanju med Zvezo društev rejcev drobnice Slovenije, biotehniško fakulteto in revijo Drobnica. Reja ovc in koz, ki je bila pri nas po drugi svetovni vojni odrinjena, je posebej pomembna zaradi ohranjanja živega podeželja.	Bj
os^rta s plinom in toploto
javno podjetje, d.o.o.
Smrekarjeva 1, Celje	tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetika-ce.sl
Od kod Dedinje?
VOJNIK - Napisa »Dedinje Beograd«, ki se je pojavil na vozilu Pogrebne službe Raj iz Arclina, si vsi občani niso znali razložiti. Poklical nas je nekdo od bralcev, ki ga je zanimal vzrok.
Kot je v ponedeljek pojasnil direktor Raja, Robert Amon, je bilo vozilo s takšnim napisom uporabljeno za potrebe pustnega karnevala v Novi Cerkvi ter so ga po karnevalu odstranili. To so storili takoj po direktorjevi vrnitvi iz Nemčije. Gre za starejše pogrebno vozilo Raja, ki ga že dolgo časa ne uporabljajo več kot takšno. Uporabljajo ga le še za prevoze stvari, ki jih potrebujejo pri urejanju pokopališča.
BJ
S koncesijo nad divje plakatiranje
MOZIRJE - V občini bodo z razpisom poiskali koncesio-narja, ki bo urejal zunanje oglaševanje in učinkoviteje izvajal nadzor.
Gre za preprečevanje tako imenovanega divjega plakatiranja, ki zelo kvarno vpliva na izgled slovenske krajine. V večini občin imajo sicer sprejete odloke o zunanjem oglaševanju, vendar zakonodaja ne zagotavlja zaščite izgleda podeželja, temveč je - vsaj tako trdijo številni okoljevarstveniki - bolj naklonjena zaslužku s strani oglaševalcev. Na poplavo oglasnih plakatov ob cestah že nekaj časa opozarjajo različne nevladne organizacije, v Mozirju pa so se za uvajanje učinkovitejšega nadzora odločili tudi zato, ker je pred časom transparent, postavljen nad cestiščem, v hudem vetru ogrožal vozila v prometu.
US
Eden od zlatih znakov SDS je romal v roke Celjana Danijela Hriberška.
Pričakali so jih snežaki zombiji
ROGAŠKA SLATINA - Stranka SDS je v soboto v zdraviliškem mestu obeležila 24. obletnico ustanovitve. Slovesnost je spremljala policija, saj se je pred kulturnim domom zbrala peščica domačinov in izrazila nestrinja-nje z obstoječim vodenjem države.
Svoje nezadovoljstvo so Sla-tinčani, ki se jim je pridružilo
tudi nekaj RogaTčanov, pokazali s sneženimi možmi, ki so spominjali na zombije, ter z napisom na sneženih kroglah »propada vlada«. Policisti dela niso imeli, saj je bil protest miren, se je pa slovesnost kljub temu začela z manjšo zamudo. Ob tem se je predsednik stranke in premier Janez Janša protestnikom izognil z vstopom v kulturni dom pri
zadnjem vhodu, med kasnejšim pogovorom z novinarji pa je poleg komentiranja aktualnega vseslovenskega dogajanja pohvalil delo občinskih odborov stranke v Obsotelju in na Kozjanskem.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Sveta SDS France Cukjati. Med drugim je dejal, da je Slovenska demokratska stranka
Akademija ob 24. obletnici SDS je minila tudi v znamenju zahval najzaslužnejšim članom. Plaketo SDS sta prejeli Enotna lista iz Celovca in Slovenska skupnosta iz Trsta, zlati znak pa Kristijan Brus, Štefan Gyurica, Danijel Hri-beršek, Alojz Klemenčič, Albert Pavlič, Andrej Redek, Majda Trampuš in dr. Andreja Valič Zver. Prvič v zgodovini je SDS podelila tudi diamantni znak, namenjen članu, ki v stranki aktivno deluje vsaj 15 let in je s svojim delom bistveno pripomogel k večanju ugleda in uspeha stranke na državni ravni. Prislužila si ga je Vera Ban.
danes večja in močnejša kot kdajkoli prej. »Noben zunanji napad nas ni strl. Nobena podtaknjena afera nas ni zlomila,« je bilo mogoče slišati, hkrati pa tudi, da je v Sloveniji malo resnih državotvornih strank, ki niso ujete v populistično nabiranje medijske všečnosti. Poudaril je, da so v vsa vplivna področja - gospodarstvo, bančništvo, sodstvo, medije - segle lovke tranzicijskega omrežja, ki si je po njegovih besedah prisvojilo, podredilo, olastninilo in ukradlo državo. Cukjati je še dejal, da bo glavni cilj SDS še naprej vzpostavitev in ohranjanje pravne, pravične in demokratične države.
AD
Foto: arhiv SDS
Policijska medalja Blažu Zidanskemu
ŠENTJUR - Med dobitniki policijskih medalj je bil pred dnevi tudi Blaž Zidanski iz Policijske postaje Šentjur. Pri opravljanju svojih nalog je namreč izkazal posebno hrabrost in na kocko postavil tudi svoje življenje.
»Priznanje je simbolično. V skromno pove. O dogodku, večje zadoščenje mi je zavest, zaradi katerega je bil odliko-da sem naredil nekaj dobrega van, pa je redkobeseden. Če-ali da sem komu pomagal,« prav je ob prometni nesreči
mladostnice naredil vse, da bi jo rešil iz deroče reke, pri tem celo ogrozil svoje življenje, je bilo za dekle žal prepozno. Kot pravi, je ob tako tragični in travmatični izgubi za njeno družino vsaka beseda o tem odveč.
Blaž Zidanski je samo eden izmed policistov, ki vsak dan doživljajo tako stresne situacije, ko se morajo odločati v delčku sekunde. Glede na opremo in podporo, ki jim jo pri tem država v zadnjih časih nudi, dajo od sebe veliko več, kot bi lahko pričakovali. »Velikokrat se moraš glede na vire enostavno znajti. Je pa v takih izjemnih okoliščinah tudi za policista v veliko pomoč, če mu roko ponudi kak dober človek,« še zaključi Zidanski.
StO
Blaža Zidanskega (levo) je skupaj s komandirjem PP Šentjur Ludvikom Petričem (desno) sprejel tudi šentjurski župan mag. Marko Diaci.
na kratko
Skuliranci pred novo premiero
RADEČE - Gledališko društvo je izjemno aktivno stopilo tudi v leto 2013. Še vedno je aktualna lanska predstava Vaja zbora, s katero gostujejo tudi v drugih krajih. V začetku marca pa bo premiero doživela tudi nova predstava Skulirancev.
Društvo v zadnjih letih vztrajno povečuje število svojih projektov. S predstavo Vinka Möderndorferja Vaja zbora pod režijo Tomaža Lavrinca so gostovali že v Trobnem Dolu, Vrhovem, Laškem in Kisovcu. V teh dneh so še v Izlakah in znova v Radečah. V letošnji sezoni so prvič vpeljali tudi abonma za odrasle, ki se je izkazal za zadetek v polno, saj je skoraj razprodan. Pod okriljem društva delujeta tudi dve otroški in ena mladinska skupina. Prvo - od prvega do četrtega razreda - vodi Lucija Sirk in se bo 9. marca predstavila s predstavo Dinozaver. Druga skupina s starejšimi osnovnošolci pa bo pod vodstvom Brigite Bedek in Natalije Novak pripravila predstavo Obuti maček. Mladinska gledališka skupina Skuliranci pa letos pripravlja predstavo Ne, ne bom! Gre za avtorski projekt Katje Čeč in Vesne Močilar. Premierno pa ga bodo predstavili 2. marca.	StO
Nezadovoljni s podražitvami
NAZARJE - Lastniki številnih stanovanj v blokih se ne strinjajo s 60-odstotno podražitvijo fiksnega dela cene ogrevanja, za kar so se odločili v Energetiki Nazarje. Lastniki so se pritožili tudi na pristojno ministrstvo, ki je izdalo soglasje k podražitvi.
Mnoga stanovanja v nazarskih blokih ogrevajo s pomočjo daljinskega ogrevanja. Kot je pojasnila županja Majda Podkrižnik, se draži samo fiksni del, cene oskrbe s toplotno energijo pa naj bi se zaradi tega podražile od 3 do 10 odstotkov. Pritožniki so prepričani, da se fiksni del cene ne bi smel spreminjati, saj teh podražitev v drugih občinah ni, poleg tega pa na distribucij skem omrežju investicije, za kar naj bi se porabil fiksni del, niso potrebne. V pritožbi navajajo še druge razloge, zahtevajo pa tudi, da se uvede nov, pregleden in dosleden način obračunavanja. Po njihovih podatkih je bruto cena toplotne energije 1,57 evra/ kW/mesec, medtem ko naj bi v Nazarjah po novem plačevali 2,82 evra/kW/mesec. Zahtevajo tudi nove pogodbe, ob tem pa dodajajo, da se bodo novim cenam uprli.	US
Končno rešene težave z odpadki
GORNJI GRAD - Po skoraj treh letih prizadevanj sta župan Stanko Ogradi in tehnični direktor podjetja Gic Gradnje Venčeslav Cajzek podpisala pogodbo za gradnjo zbirnega centra Podhom, kjer predvidevajo tudi izvedbo protipoplavnih ukrepov.
S tem je končana precej dolga zgodba o gradnji zbirnega centra. V projektu poleg nosilke, Občine Gornji Grad, sodelujejo še občine Nazarje, Ljubno, Luče in Solčava, vrednost pa je ocenjena na več kot 596 tisoč evrov. Pred podpisom pogodbe so se srečevali s precejšnjimi težavami, saj so morali izpolniti kar nekaj zahtevnih pogojev ter pridobiti različna soglasja, med drugim tudi za izvedbo protipoplavnih ukrepov na območju zbirnega centra in odlagališča Podhom.
Po gradnji zbirnega centra bodo občine investitorice pravno formalno uredile lastništvo nad objektom glede na deleže sofinanciranja ter ga predale v uporabo izbranemu konce-sionarju. Tako bodo ustvarjeni pogoji za ločeno zbiranje odpadkov, uporabniki pa bodo lahko določene odpadke, ki ne spadajo med mešane komunalne odpadke, dostavili v zbirni center. Sicer za zbiranje in odvoz odpadkov skrbi podjetje Pup Saubermaher, za ravnanje in odlaganje pa celjski Simbio.	US
Nov poskus za obnovo trga
REČICA OB SAVINJI - V občini so drugič oddali prijavo na javni razpis za pridobitev denarja, s katerim bi se lažje lotili urejanja trškega jedra.
Prizadevanja za obnovo rečiškega trga trajajo že slaba štiri leta. Med drugim so izdelali idejno zasnovo, sklenili pogodbe o služnosti in stavbni pravici, poskrbeli za geološke raziskave in hidrološko hidravlične analize s poplavnimi kartami ter pridobili soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine in gradbeno dovoljenje. Lani so se z dvema projektoma (poleg ureditve trškega jedra še ureditev vpadnic) prijavili na javni razpis, vendar vlogi nista bili odobreni, čeprav sta dosegli veliko točk. Točke sta izgubili predvsem pri kazalcih, na katere ni bilo mogoče vplivati. Doslej so so za oba vsebinska sklopa porabili več kot 53 tisoč evrov. Letos je vsebina razpisa nekoliko spremenjena, na voljo bo tudi manj denarja, vseeno pa so v upanju na čim boljši izplen minuli teden urejanje trškega jedra prijavili na nov javni razpis.	US
Vedno znova pretreseni
ZREČE, VOJNIK - »Dolga leta prihajamo sem in tako sem pred nekaj dnevi spet vzel v roke knjigo o frankolovskem zločinu. Pri tem zločinu sem posebej pozoren, kako mlade so bile številne žrtve ter na kakšen način so tukaj umirale,« je na sobotni žalni svečanosti pri grobovih 100 žrtev frankolovskega zločina povedal župan Vojnika Beno Po-dergajs. Ta dejstva ga vedno znova pretresejo.
Vsakoletno komemoracijo druga okoliška občina. Na žal-
ob grobovih žrtev zločina na Stranicah, ki je dandanašnji na območju zreške občine, je letos pripravila Občina Vojnik. Vsako leto jo namreč pripravi
ni slovesnosti je predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Vojnik-Dobrna Andreja Stopar prebrala govor nekdanjega partizana Iva Grobel-
nika, ki je podrobno opisal frankolovski zločin ter med drugim opozoril na današnje netenje sovraštva med ljudmi za dnevno politične cilje. Med drugim je spomnil, da so bili talci stari od 16 do 64 let. 93-letni Ivo Grobelnik, ki je bil odsoten zaradi bolezni, je v javnosti znan kot osvoboditelj talcev iz celjskega zapora Stari pisker. Del na Stranicah obešenih žrtev frankolovskega
zločina je bil iz tega okupatorjevega zapora.
Med žalno svečanostjo so delegacije več občin ter združenj borcev za vrednote NOB položile vence in cvetje, prav tako so pripravili kulturni program. Nastopili so moški pevski zbor s Frankolovega ter nastopajoči iz osnovnih šol Frankolovo ter Vojnik.
BJ
Foto: SHERPA
Delegacije iz več občin ter združenj borcev za vrednote NOB so položile vence ter cvetje. Grobovi so dandanašnji na območju Občine Zreče.
V iskanju prostora za pravoslavni center
Želje muslimanskih vernikov glede pokopov že uresničene
CELJE - »Delovanje verskih skupnosti je široko vpeto v različna področja družbenega življenja,« je na vsakoletnem sprejemu Mestne občine Celje za njihove predstavnike na Celjskem povedal župan Bojan Šrot. »Hvaležen sem jim, da se poleg duhovne dejavnosti ukvarjajo še z dobrodelnimi dejavnostmi,« je še dodal.
Na sprejemu, ki ga je pripravil župan, so poudarili dobro sodelovanje med občino in
predstavniki verskih skupnosti, posamezniki so opozorili na svoje želje. V največji verski skupnosti, katoliški, so s sodelovanjem z Mestno občino Celje zelo zadovoljni. »To je v Celju odlično, česar smo zelo veseli. Vsak ima svoje poslanstvo in vsak lahko pripomore k skupnemu blagru, ki si ga vsi želimo,« ni skrival zadovoljstva celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Med verskimi skupnostmi je trenutno najbolj izpostavljen problem prostora
za gradnjo nove pravoslavne cerkve v Celju, s čimer se ukvarjajo že nekaj let. »Odnosi z Mestno občino Celje so dobri, mogoče celo vedno boljši,« pripominja predstavnik Srbske pravoslavne cerkvene občine Celje Zoran Šucur. »Občina zadnjega pol leta pospešeno deluje za vzpostavitev zemljišča v takšno stanje, da bi bila gradnja pravoslavne cerkve mogoča,« omenja Šucur. Tam bi naj bil tudi pravoslavni kulturni center.
Na sprejem so bili povabljeni predstavniki katoličanov Škofije Celje ter njenih župnij na območju Mestne občine Celje, Škofijske karitas Celje, pravoslavnih, muslimanov, baptistov, mormonov, Jeho-vovih prič, adventistov ter Krščanske cerkve Kalvarija.
Lani, od zadnjega županovega sprejema za verske skupnosti, je bilo precej narejenega za uresničitev želje muslimanskih vernikov za pokope po njihovih običajih. »Hvala bogu, zadevo smo rešili v obojestransko zadovoljstvo. Za začetek je na voljo sedem takšnih grobov, ostali bodo po potrebi,« je bil na sprejemu zadovoljen celjski imam Nazif Topuz.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
S sprejema celjskega župana, Bojana Šrota, za predstavnike verskih skupnosti
na kratko
Se vrača bolšji sejem?
ŽALEC - Krajevne skupnosti v občini bolj mali manj pogosto organizirajo kmečke tržnice, na katerih lokalno prebivalstvo prodaja domače proizvode.
V	Gotovljah in Grižah se je poleg osrednje tržnice v mestnem jedru Žalca še posebno dobro prijela. V Gotovljah tako enkrat na mesec pripravljajo Sejem pod lipami. Enkrat mesečno organizirajo tržnico tudi v Grižah, kjer pa organizatorji v zadnjih mesecih opažajo nekoliko manjše zanimanje ponudnikov. Ker v občini Žalec ni tržnice, na kateri bi lahko ponudniki prodajali stare predmete, so Grižani predlagali, da bi ponovno na njihovi tržnici vpeljali med drugim tudi bolšji sejem, ki je v Grižah nekoč že bil.	ŠO
Z novim poveljnikom
BISTRICA OB SOTLI - Na sobotnem volilnem občnem zboru gasilskega društva je bil za predsednika v mandatnem obdobju 2013-2018 izvoljen dosedanji predsednik Vinko Cve-tanovič. Nov poveljnik društva je Bojan Domitrovič.
Za predsednika sta kandidirala dva kandidata, poleg Cveta-noviča še Janko Avgustinčič, za novega poveljnika dosedanji poveljnik Toni Kravarič ni kandidiral. Predsednik Cvetanovič je v svojem poročilu omenil požrtvovalnost gasilcev, ki se je posebej izkazala med predlanskim katastrofalnim neurjem ter dobro sodelovanje z osnovno šolo ter občino. Lani so tako pridobili novo gasilsko cisterno. V naslednjem mandatu nameravajo v društvu nadaljevati z urejanjem gasilskega doma, začenjajo prav tako s pripravami na 120-letnico društva, ko bodo med drugim izdali zbornik.	BJ
Dobri odzivi na Rinko
SOLČAVA - V Centru Rinka, ki je vrata odprl spomladi leta 2011, so lani našteli preko 11 tisoč obiskovalcev, kar je precejšnja številka.
Glede na precejšnje zanimanje za objekt, ki je bil eden večjih naložb v občini, se vse bolj potrjuje, da je bila novogradnja v središču Solčave še kako potrebna in zaželena. V centru organizirajo številne aktivnosti, trenutno je na primer ogled slikarska razstava Silva Mehleta, močno pa se je povečala tudi prodaja lokalnih proizvodov. Za letos so sklenili kar 40 pogodb z lokalnimi proizvajalci, torej z domačini, kar je izjemen napredek glede na to, da so predlani s prodajo različnih izdelkov krenili z nule. US
Staro-nova imena
LJUBNO OB SAVINJI - V občini delujejo tri prostovoljna gasilska društva, Ljubno, Radmirje in Okonina, ki so se lani še posebej izkazala ob reševanju ljudi in premoženja v novembrskih poplavah.
Podobno kot v vseh društvih po Sloveniji, saj je letošnje leto volilno, so tudi v omenjenih PGD na občnih zborih že izvolili novo oziroma podaljšali mandat staremu vodstvu. V PGD Ljubno poveljnik ostaja Slavko Fludernik, novi poveljnik v društvu pa je Oskar Slatinšek. PGD Radmirje bosta tudi v novem mandatu vodila predsednik Damjan Nerat in poveljnik Janez Vratanar. Predsednik PGD Okonina bo naslednjih pet let Franc Fricelj, poveljnik pa Gregor Križnik.	US
Grajski stolp letos ponovno s streho
BRASLOVČE - Občina in člani Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek, s Francijem Kraljem na čelu, so lani pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje obnovili precejšen del gradu Žovnek.
V	prvem delu obnove, vredne 35 tisoč evrov, so nadgradili zid na stolpu in namestili strop. Druga faza obnove je Bra-slovčane stala 40 tisoč evrov, zgradili pa so zid s stopniščem in »cinami«. Za letos načrtujejo nadaljnjo obnovo grajskega stolpa in postavitev strehe, kar pomni, da bo stolp po več kot stoletju dobil prvotno obliko.	ŠO
Pod Ojstrico zaenkrat
nedokončana
stanovanja
TABOR - V občini so tri večje nove stanovanjske soseske. Dve sta investitorja že dokončala in v veliki večini stanovanja tudi uspešno prodala. Gradnja stanovanjske soseske Ojstrica zaenkrat miruje.
Lastnik podjetja Kresnica d.o.o., investitorja stanovanjske soseske Ojstrica, je namreč podjetje skupaj z vsemi projekti lani prodal podjetju Invest d.d., ki pa zaradi slabih razmer v gradbeništvu ne nadaljuje gradnje. Nekaj več kot 10 objektov, zgrajenih do 3. faze, bo namreč dokončalo, ko bo trg v gradbeništvu ponovno zaživel.	ŠO
Ko »nemerljivo« smrdi
Težke kovine in smrad trn v peti Spodnjesavinjčanov - So prebivalci upravičeno zaskrbljeni?
Ali je nevzdržen smrad, ki se po mnenju okoliških krajanov občasno širi iz podjetja Aero, le moteč spremljevalec delovnega procesa ali je tudi škodljiv? (Foto: arhiv NT)
ŽALEC - Prebivalci v okolici podjetja Omco Feniks v Žalcu se že nekaj časa pritožujejo nad po njihovem mnenju slabimi okoljskimi razmerami. V okolici podjetja naj bi bile po njihovih trditvah povečane vrednosti težkih kovin, prašnih delcev in hrupa. Prav tako imajo težave prebivalci v okolici podjetja Aero v Šempetru. Moti jih namreč nevzdržen smrad, ki naj bi občasno prihajal iz te spo-dnjesavinjske tovarne.
Prebivalci v okolici podjetja Omco Feniks, nekdanjega Ferralita, ki se ukvarja z livarno, so zaradi tega pred časom ustanovili civilno iniciativo, s katero bodo poskusili doseči boljše okoljske razmere. Tisti, ki stanujejo v bližini podjetja med drugim opažajo, da je na njihovih steklenih površinah in svetlih avtomobilih še posebej dobro viden črn prah. Zaradi domnev o slabem okoljskem stanju so pred-bivalci pred časom naročili meritve glede vsebovanosti težkih kovin. Slednje so pokazale, da so kadmij in svinec ter nekateri drugi parametri na tem območju povečani glede na dovoljeno mejno, še sprejemljivo vrednost.
Še tretja, neodvisna analiza
Tehnični direktor podjetja Omco Feniks Boris Podgoršek na drugi strani pojasnjuje, da podjetje poseljuje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki ga je izdal Arso. »Izpolnjujemo vse kriterije glede izpustov. Uradne meritve so namreč pokazale, da nobeden od izmerjenih parametrov ne presega dovoljenih vrednosti. Velenjsko podjetje Erico je v letu 2011 merilo tudi prašne
delce. Izkazalo se je, da je njihova koncentracija najvišja, ko naše podjetje sploh ni obratovalo, to je v času bo-žično-novoletnih praznikov. Najverjetneje zaradi kurišč in pirotehničnih izdelkov.«
Občina Žalec, okoliško prebivalstvo in podjetje so se zdaj odločili, da bodo naročili še neodvisne analize pri ustanovi, ki ji bodo zaupale vse tri vpletene strani. »Zavod za zdravstveno varstvo Celje je leta 2011 naredil analizo za celotno Spodnjo Savinjsko dolino, v kateri je ugotovil, da so tudi v drugih krajih zelo povečane vrednosti težkih kovin. Težke kovine so lahko namreč tudi posledica različnih gnojil,« pojasnjuje župan Janko Kos in dodaja, da je podjetje Omco Feniks, ki trenutno zaposluje 130 ljudi, pripravljeno sofinancirati nove, neodvisne meritve. Korak v pravo smer je
tudi napovedan sestanek vpletenih strani, ki bo 7. marca na sedežu podjetja.
Nevzdržen smrad v Šempetru
Na drugi strani občine se Šempetrani v okolici podjetja Aero že nekaj časa pritožujejo nad nevzdržnim smradom. Prepričani so namreč, da je ta smrad, ki po njihovih navedbah prihaja iz omenjene tovarne, škodljiv. V podjetju Aero smo neuradno izvedeli, da občasno v njihovi tovarni prihaja do smradu, ki pa naj ne bi bil nevzdržen in škodljiv. Podjetje je namreč vgradilo čistilno napravo, ki prečisti vse izpuhe. Po drugi strani tehnični direktor podjetja Tomaž Bricelj o smradu ne more z gotovostjo govoriti. Po njegovih besedah so se namreč prebivalci pritoževali tudi takrat, ko podjetje sploh ni obratovalo.
Pred časom so se tako na Občini Žalec soočili tako nekateri krajani, ki živijo v neposredni bližini podjetja, predstavniki podjetja in inšpekcijske službe. Kljub temu, da Šempetrani zatrjujejo, da gre za nevzdržen smrad, kot pojasnjuje župan Janko Kos, meritve ne zaznajo prekoračenih izpustov. Poleg tega je smrad zaenkrat neopredeljen pojem, zato nastane tudi problem, kako ga meriti. Na sestanku so tako oblikovali komisijo, sestavljeno iz predstavnikov šempetrske krajevne skupnosti, okoliškega prebivalstva in podjetja. Dogovorili so se, da se bodo predstavniki prebivalcev in krajevne skupnosti takoj, ko se bo pojavil nevzdržen smrad, oglasili v tovarni in se o tem pogovorili z odgovornimi osebami.
ŠPELA OŽIR
Sodba za dela v domu starejših
SLOVENSKE KONJICE, CELJE - Tožbo gradbenega podjetja Kongrad, ki je zahtevalo za dodatna dela v novem Lambrechtovem domu za starejše občane v Slovenskih Konjicah 123 tisoč evrov, je Okrožno sodišče v Celju v celoti zavrglo. Toženi stranki, Lambrech-tov dom ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, naj bi tožniku plačali celo zamudne obresti. Gre za prvostopenjsko sodbo.
Konjiško gradbeno podjetje Kongrad je namreč zahtevalo denar za različna »do-
datna dela«, med drugim za dela v lekarni, mrliški vežici in arhivu, za spremenjene garderobe ter spremenjena vratna krila ... Po trditvi iz Kongrada ta dela po projektu naj ne bi bila predvidena, zanje pa naj bi ministrstvu pošiljali predračune ter pisne ponudbe. Gradbena pogodba je bila namreč sklenjena s klavzulo »ključ v roke«, s katero se izvajalec zaveže, da bo izvedel tudi vsa morebitna poznejša dela, ki mu jih lahko pisno naroči naročnik. Okrožno sodišče je zdaj v primeru Lambrechtovega
doma v preteklih dneh razsodilo, da morajo biti morebitna dodatna dela naročena pisno ter da je zanje treba skleniti aneks k pogodbi.
V gradbenem podjetju Kongrad s sodbo na prvi stopnji niso zadovoljni. »Sodišče je ugotovilo, da so bila vsa dodatna dela izvedena, temu nihče od zaslišanih ni oporekal. Dela smo - na podlagi predračunov in prejetih pisnih naročil od pooblaščenih predstavnikov pogodbe - izvedli, zato menimo, da smo do poplačila upravičeni. Pritožili se bomo na dru-
gostopenjsko sodišče,« je v torek napovedal direktor Kongrada Franc Lašič.
Kot smo že poročali, je novogradnja Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah v najširši javnosti najbolj odmevala po različnih pomanjkljivostih. Tako je bilo med drugim treba popraviti novo streho, ki je zamakala. Iz Kongrada so odgovarjali, da v Sloveniji ni novega objekta, za katerega ne bi obstajale reklamacije, ter da so za gradnjo imeli na voljo kratek rok, komaj 13 mesecev.
BRANE JERANKO
na kratko
Na posvet k svetniku
VELENJE - V novem sestavu državnega sveta, ki se je konstituiral lani decembra, je predstavnik lokalnih interesov v državnem svetu iz šeste volilne enote dr. Milan Medved.
V omenjeno volilno enoto sodijo občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Mozirje, Velenje, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Rečica ob Savinji, sedež pa je v Velenju. Občina, v kateri je sedež volilne enote, državnemu svetniku omogoči uporabo prostora (po dogovoru med občinami in državnim svetnikom je to lahko tudi druga občina), kjer lahko opravlja razgovore, ter mu nudi tudi strokovno in administrativno pomoč.
Tako so v upravni stavbi Mestne občine Velenje odprli pisarno državnega svetnika dr. Milana Medveda. Za pogovor z njim se je treba predhodno dogovoriti, kar lahko zainteresirani storijo osebno, po telefonu ali elektronski pošti v času uradnih ur v tajništvu velenjskega župana.	US
Za ali proti prostorskim pobudam
DOBJE - Občina je na spletni strani objavila stališča do pripomb in predlogov, ki so jih občani podali ob zadnji razgrnitvi okoljskega prostorskega načrta. Javna razgrnitev je bila lani v aprilu. Zdaj pa lahko občani preverijo, ali so njihove pobude pospremila pozitivna ali negativna stališča.
Nov prostorski akt bo nadomestil trenutno veljave ureditvene pogoje ter izvedbene akte. Ob upoštevanju potreb občine in individualnih pobud občanov so izdelali osnutek, ki je bil podlaga za pridobivanje nadaljnjih smernic. V prostorih občine je bil dopolnjen osnutek razgrnjen med 2. aprilom in 3. majem lani. Javno obravnavo so izvedli 25. aprila v dvorani Kulturnega doma.
V	tem času so dobili 39 pripomb in predlogov. Kot je razvidno iz dokumentacije, pa jih je občina večji del upoštevala. StO
Za lepše mesto tudi nove fasade
LAŠKO - Občina bo v tem letu namenila določena finančna sredstva tudi za obnovo zasebnih fasad v starem mestnem jedru.
Lastniki stavb na Aškerčevem trgu, Cesti na Svetino, Kidričevi ulici, Mestni ulici, Orožnovem trgu, Savinjskem in Trubarjevem nabrežju ter na Stegenškovi in Trubarjevi ulici lahko do junija zaprosijo za finančno pomoč pri obnovi fasad.
Občina bo do četrtine upravičenih stroškov krila stroške postavitve gradbenih odrov, odstranitev dotrajanega ometa, popravilo obrob, oplesk s fasadno barvo, vgradnjo polic in podobno. Vse našteto mora biti seveda izvedeno v skladu s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pri dodeljevanju sredstev bodo med drugim upoštevali pomen objekta z vidika kulturne dediščine, nevarnost fasade za mimoidoče, namembnost in starost stavbe.
V	proračunu za letošnje leto je občina v ta namen zagotovila 20 tisoč evrov.	StO
Spet na lovu za naj prostovoljcem
ŠENTJUR - Kdo je bil tisti, ki je v preteklem letu z osebnim prizadevanjem in prostovoljnim delom nesebično prispeval h kvalitetnejšemu življenju občank in občanov, sprašuje zadnji poziv Mladinskega centra in občine.
Namenjen je posameznikom, neformalnim skupinam, društvom, zavodom ter drugim javnim in zasebnim institucijam. Priznanja bodo podelili v štirih kategorijah in sicer do 18. leta, od 19. do 30 leta, po 31. letu in prostovoljci, ki delajo z otroki in mladino. V vsaki starostni skupini bodo izbrali po enega izjemnega posameznika, ki se bo ponašal z nazivom Prostovoljec/ka občine Šentjur. Odločilna bo nominirančeva osebnost, dosežki, odgovornost, aktivnosti in rezultati dela, ki ga je opravljal brezplačno in prostovoljno. Zaključna prireditev s slavnostno podelitvijo priznanj bo 12. aprila.	StO
Avtolestev velik zalogaj
ROGAŠKA SLATINA - Prostovoljno gasilsko društvo Steklarna Rogaška Slatina bo še naprej vodil dosedanji predsednik Mitja Škrabl, poveljnik ostaja Luka Bercko. Eden glavnih ciljev društva za prihodnja leta je kupiti novo avtolestev.
Obstoječa avtolestev društva bo kmalu stara 30 let, zato jo je nujno treba zamenjati. Nova stane okoli 600 tisoč evrov in društvo je brez pomoči lokalne skupnosti ne bo zmoglo kupiti. Pomoč, vsaj dobrih 200 tisoč evrov, je že obljubila občina, ki bo denar poskušala zagotoviti v prihodnjih petih letih, v društvu pa ob tem poleg lastnega vložka računajo še na sofinanciranje obrambnega ministrstva, gospodarskih subjektov v občini ter ostalih občin Obsotelja in Kozjanskega. Če bo vse po načrtih, bo društvo avtolestev kupilo do leta 2015 in tako zagotovilo nemoteno in kakovostno delo. Po Škrablovih besedah društvo, ki šteje več kot 170 članov, letno posreduje v okoli 60 intervencijah, vozni park pa šteje šest vozil.	AD
na kratko
Knjižnico bodo preselili
ZREČE - Občinsko knjižnico, ki deluje kot enota Splošne knjižnice Slovenske Konjice, bodo bistveno povečali.
Občina je namreč kupila prostore na novi lokaciji, ki so jih začeli postopoma preurejati novembra, celovito prenovo naj bi zaključili konec prihodnjega meseca. Občina načrtuje, da bi čim več del opravili s pomočjo delavcev njenega režijskega obrata. Knjižnica bo tako v prihodnje na 80 kvadratnih metrih, kar je dvakrat več kot v obstoječih prostorih. Obstoječi prostori zreške knjižnice so v kletnih prostorih ter so, poleg tega da so premajhni, še vlažni ter slabo osvetljeni. BJ
Zmagala žena in mož
ŠTORE - Na Pečovju pri Štorah, kjer imajo naravno sankaško progo, je bilo v nedeljo sankaško tekmovanje. V zadnjem obdobju pripravljajo tekmovanje na Pečovju vsako zimo, če je le dovolj snega.
Na progi, kjer so tekmovali v desetih kategorijah, se je pomerilo 33 tekmovalcev, med njimi posamezniki, ki so znani v štorskem javnem življenju ter širše. Najhitrejši čas je dosegel Marjan Do-beršek s Pečovja, med drugim občinski svetnik, med ženskimi tekmovalkami je bila absolutna zmagovalka Blanka Doberšek, njegova soproga. Oba sta tekmovala v kategoriji veteranov. Med starejšimi člani je zmagal Jani Jurkošek, med članicami Leonida Cmok, med člani Matevž Čater, med mladinkami Alja Jurkošek, med mladinci Marko Brečko, med deklicami Zala Mastnak Jur-košek ter dečki Denis Vodeb.
Tekmovanje je pripravilo Športno-kulturno društvo Rudar Pečovje. Gre za progo, kjer so nekoč prirejali celo državna tekmovanja, saj je v štorskem telovadnem društvu delovala močna sankaška sekcija.	BJ
R	v m	v
Prošnja za pomoč
ŠMARTNO OB PAKI - Lokalna skupnost je na obrtnike in podjetnike v tem okolju naslovila pismo, v katerem jih prosi za sodelovanje pri nakupu sodobnega defibrilatorja.
Gre za napravo, ki lahko reši življenje ljudem s težavami srca. Naprava stane približno 4 tisoč evrov. V pismu so zapisali, da kljub razmeram, ki jih silijo v varčevanje in umno gospodarjenje na vseh ravneh, ne zanemarjajo vlaganj, ki prinašajo višjo kakovost življenja v občini, vendar jim pomanjkanje denarja ne omogoča tudi takšnega izdatka. Občina se bo donatorjem zahvalila z izvirnim likovnim delom iz zbirke del, ki nastajajo na tradicionalni Martinovi likovni koloniji. Avtorji del so člani Društva šaleških likovnikov Velenje. Us
Težave z neplačniki
PREBOLD - Občina ima v lasti 90 neprofitnih stanovanj na Zelenici v Preboldu. Zaradi težkih gospodarskih razmer čedalje več podnajemnikov ne zmore plačevati najemnine.
V dveh primerih sta podnajemnika tik pred izselitvijo, kar ne pomeni, da bodo ti Preboldčani ostali brez strehe nad glavo, saj jim bo občina zagotovila manjše stanovanje. Župan Vinko Debelak se namreč zaveda problema družin, ki zaradi minimalnih dohodkov ne zmorejo plačevati najemnine. Kako bodo tovrstne probleme reševali v prihodnje, še ni znano.	ŠO
Tudi dobre prakse
LUČE - V občinskem svetu sprejemajo lokalni energetski koncept (LEK).
Energetski koncept je dokument, ki skladno z nacionalnim energetskim programom opredeljuje načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, torej v Lučah, kjer so izdelovalci že našli nekaj primerov dobrih praks. Izdelava LEK zajema celovito oceno možnosti ter rešitev za načrtovanje občinske energetske strategije z namenom prispevati k dvigu energetske in ekonomske učinkovitosti vseh subjektov v občini kot tudi uvajanju novih energetskih rešitev.	US
Drogerija ostaja
ŠMARJE PRI JELŠAH - Slišati je ugibanja, da podjetje Tuš zapira svojo drogerijo v središču kraja. Kot pravijo v podjetju, vrata drogerije ostajajo odprta.
S službe za odnose z javnostmi podjetja Tuš so na naše vprašanje o resničnosti govoric odgovorili, da drogerija v Šmarju pri Jelšah posluje normalno. Dodali pa so, da kot dobri gospodarji spremljajo poslovanje vsake poslovalnice in, če je treba, poslovanje prilagodijo razmeram na trgu. Te so zaenkrat očitno pozitivne, tako da drogerija, ki v kraju deluje od septembra leta 2010, ostaja odprta.	AD
PONEDELJKOVO
DOPOLDNE
Občina Žalec je zaključila gradnjo kanalizacije v KS Petrovče. Sedaj so na vrsti še nekoliko bolj oddaljena naselja od že zgrajenih kanalizacijskih sistemov.
V Petrovčah končana gradnja kanalizacije
Bodo krajani uspeli plačati stroške komunalnega priključka?
ŽALEC - Občina Žalec je končala gradnjo sekundarne kanalizacije in obnovo vodovoda v Arji vasi, Drešinji vasi in Petrovčah ter ju predala v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Zdaj ji preostane gradnja kanalizacijskega omrežja v nekoliko bolj oddaljenih, strnjeno poseljenih delih občine. Zagotavljanje okoljskih standardov v razpršeno poseljenih delih občine bo zagotovila z gradnjo individualnih čistilnih naprav.
V sklopu projekta, vre- Komunalni prispevek bodo
da bo morala občina odšteti za obnovo vodovoda in cest še vsaj enkrat toliko.« V predelih, ki so redkeje naseljeni, bodo morali prebivalci v
skladu z evropskimi predpisi zagotoviti majhne čistilne naprave.
ŠPELA OŽIR Foto: TT
VSAK PONEDELJEK od 10,15 do 11.45

ß
dnega malo več kot milijon evrov, je občina zgradila sekundarno kanalizacijo v Krajevni skupnosti Petrovče v skupni dolžniki malo manj kot 4 kilometre in obnovila vodovod v skupni dolžini malo manj kot pol drugi kilometer. Na novozgrajen kanalizacijski sistem čiščenja odpadnih voda se bo lahko priključilo 166 objektov oziroma se bo število uporabnikov kanalizacijskega sistema povečalo za 664. Izboljšana bo tudi oskrba s pitno vodo za 356 uporabnikov.
Komunalni priključek nezanemarljiv strošek
V skladu z odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda, ki so ga lani sprejele vse spodnjesavinjske občine, se bodo morali prebivalci na zgrajeno omrežje priključiti v šestih mesecih od prejema poziva. Ker plačilo komunalnega prispevka znaša od 600 do 3500 evrov, odvisno od neto tlorisne površine objektov in parcel, se je Občina Žalec odločila krajanom ponuditi določene ugodnosti, saj predvideva, da veliko prebivalcev ne bo zmoglo plačila v enkratnem znesku.
občani lahko plačali s pomočjo posojila, ki ga bodo lahko odplačevali največ 36 mesecev, najnižji obrok pa bo znašal 50 evrov. Občina bo vsem zainteresiranim posojilojemalcem plačala stroške zavarovanja in obresti. S plačanim komunalnim prispevkom bo namreč pridobila tako občina, ki bo lahko naprej gradila kanalizacijski sistem po drugih delih občine, kot tudi Petrovčani, ki se bodo lahko ugodneje priklo-pili na kanalizacijo.
Izgradnja kanalizacije še ni gotova
Občina mora kanalizacijsko omrežje v naslednjih letih zgraditi še v zahodnem in severnem delu Šempetra, Grušovljah, Podlogu, manjšem delu Gotovelj, na Ložni-ci pri Žalcu, v Migojnicah, Grižah ter delu Liboj. Vsa našteta območja so nekoliko bolj oddaljena od že zgrajenih kanalizacijskih sistemov, zato občina predvideva, da bodo stroški gradnje nekoliko višji. In strošek? Kot pojasnjuje Aleksander Žolnir, vodja urada za gospodarske javne službe: »Če ocenjujemo, da je strošek gradnje kanalizacije v naštetih krajih 10 milijonov evrov, to pomeni,
Z oživljanjem predmetov in njihovih zgodb razjasnjujemo preteklost, pomagamo pri razumevanju sedanjosti in soustvarjamo prihodnost. Dobrodošli v prostoru spoznavanja, učenja, druženja in razmišljanja.
12
IZ NAŠIH KRAJEV
na kratko
Topolšica postaja bolnišnica za pljučne bolezni
ŠOŠTANJ - Obnova objektov Planika in Smrečina v Bolnišnici Topolšica bo po pričakovanjih stala več, kot so predvidevali.
Po prvotnih načrtih so za obnovo predvidevali 2,5 milijona evrov, vendar bodo dela dražja. Zato naj bi v drugi polovici leta, ko bodo dela končana in bo izdelan končni obračun, najeli dolgoročni kredit, ki bo bolnišnico stal od 150 do 200 tisoč evrov na leto. Izpolnjevanje obveznosti bo vse prej kot lahko, a je vodstvo bolnišnice prepričano, da bo pri tem svoje odtehtalo to, da bodo z uresničitvijo zahtevne naložbe omogočili zaposlenim precej boljše delovne pogoje, bolnikom, ki bodo prihajali v bolnišnico, pa visoko raven nastanitve. V sobi bodo največ tri postelje, vsaka soba bo imela tudi kopalnico in stranišče. Sicer se bolnišnici obeta še ena novost, saj naj bi jo preimenovali v Bolnišnico za pljučne bolezni Topolšica.	US
Noner namesto Slapnika
SLOVENSKE KONJICE - V občinskem svetu bo nov občinski svetnik Anton Noner, ki bo nadomestil Tadeja Slapnika. Ta je širši javnosti znan kot nekdanji poslanec državnega zbora. Pred kratkim je odstopil kot konjiški občinski svetnik, ker je dobil službo v Bruslju.
Od tega meseca je zaposlen v Evropskem parlamentu kot pomočnik evropskega poslanca Iva Vajgla, zato zaradi oddaljenosti funkcije občinskega svetnika ne more več opravljati. Slapnika lahko v občinskem svetu nadomesti kot drugi z Za-resove liste na zadnjih lokalnih volitvah Anton Noner. Ta je v preteklih dneh uradno že privolil ter bo po vsej verjetnosti sodeloval že na prihodnji seji. V občinskem svetu je deloval že tri mandate, dejaven je bil tudi v občinskih odborih in nadzornem svetu. Zaposlen je kot vodja prodaje v podjetju Euroton, na Konjiškem je zelo znan še kot predsednik Konjiške atletske šole ter kot član vokalne skupine Expe. BJ
Za Olimje nov vodohran
PODČETRTEK - V okviru velikega medobčinskega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle bodo v tej občini zamenjali veliko zdravju neprijaznih azbestnih vodovodnih cevi, ki so poleg tega dotrajane.
Položili bodo več kot 19 kilometrov novih cevi, ki bodo na vodovodnih sistemih Virštanj-Golobinjek-Podčetrtek, Vi-rovce-Sodna vas-Pristava pri Mestinju ter Slivje. V Slivju, od koder oskrbujejo s pitno vodo vas Olimje, bodo obenem zgradili vodohran s 40 kubičnimi metri prostornine. Za 2,2 milijona evrov vredno naložbo morajo iz občinskega proračuna zagotoviti dobrih tristo tisoč evrov, ostalo so evropska in državna sredstva. Za naložbe, ki bodo v letih od 2013 do 2015, so v Podčetrtku investicijski program že potrdili. BJ
Ne bo več razkopano
KOZJE - V starem trškem jedru morajo letos zaključiti celovito obnovo, saj ostaja po lanskih obsežnih podzemnih delih deloma razkopano. Za letošnja dela, ki naj bi stala približno štiristo tisoč evrov, v občinski upravi čakajo še na sprejem občinskega proračuna, kjer nameravajo zagotoviti sredstva, nato bodo takoj objavili razpis za izvajalca.
Lani so na starem trgu obnovili celotni vodovod ter položili novo fekalno in meteorno kanalizacijo, kanalizacijo za elektriko in telekomunikacijske vode ter za javno razsvetljavo. Letos bodo razkopani trg, kjer so tla po lanskih delih deloma pokrita z gramozom, polepšali z granitnimi kockami in ploščami, nadomestili dotrajane vrtne ograje ter poskrbeli za javno razsvetljavo, ki bo v skladu z novo zakonodajo. Na trgu imajo še staro visečo razsvetljavo, nova ekološko sprejemljivejša bo na fasadah ter prosto stoječa. Med novostmi na starem trgu bo pitnik za vodo, ki so ga tam v starih časih že imeli. BJ
Letos denar za žarni steni
CELJE - Iz občinskega proračuna bodo v letošnjem letu namenili 120 tisoč evrov za pokopališko dejavnost.
Denar bo namenjen za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo žarne stene in dostopa do spodnjega parkirišča na Mestnem pokopališču Celje ter ureditev gumirane podlage pred poslovilnim objektom. Na teharskem pokopališču bodo letos porušili star objekt, ki ni več v uporabi. Prav tako kot za celjsko je tudi za teharsko pokopališče predvidena gradnja žarne stene. IS
Po obvoznici vendarle še letos?
ROGATEC - Država je, da bi razbremenila promet skozi naselje, pred dobrima dvema letoma začela graditi obvoznico. A še preden je bil končan prvi del gradnje, so se dela ustavila. Kot kaže, se bodo po več kot letu vendarle nadaljevala.
Za prvi del gradnje obvoznice je bilo na javnem razpisu izbrano celjsko podjetje Nivo, ki pa zaradi težav pri poslovanju del ni končalo. Predvidoma aprila naj bi se nadaljevala dela na približno 350 metrov že zgrajenih cest ter v krožišču, kjer promet zdaj ne poteka. Direkcija RS za ceste je prejšnji teden namreč objavila javno naročilo za izvajalca del za drugi del gradnje obvoznice, izbrani izvajalec pa bo hkrati končal tudi prvi del projekta. Kot so nam sporočili z direkcije, je treba zgraditi še okoli 200 metrov ceste, hodnike za pešce, most in brv čez potok Draganja ter urediti strugo potoka, križišči na priključkih na obstoječo cesto in vso potrebno signalizacijo. Denar za končanje obvoznice, slabih 680 tisoč evrov, je država že zagotovila, po obvoznici pa se predvidoma mogoče zapeljati proti koncu letošnjega leta.	AD
Kmalu nova zdravstvena postaja
VITANJE - V občini težko pričakujejo novo zdravstveno postajo, ki jo urejajo nasproti Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij. Notranja dela so večinoma končana, manjka le še večji del fasade. Ta bo urejena takoj, ko bo toplejše vreme, kar naj bi bilo približno v mesecu dni.
V novi zdravstveni postaji, ki jo ureja na javnem razpisu izbrano gradbeno podjetje Oder, bodo prostori za splošnega zdravnika, zobozdravnika, zobotehniški laboratorij in patronažno službo. Njihovo preselitev v nove prostore načrtujejo v pomladanskih mesecih, kmalu po končanih gradbenih delih. Obstoječi prostori so namreč v delu stanovanjskega bloka, kjer morajo starejši in invalidi po stopnicah, pojavljajo se tudi težave s parkiranjem. Občina je zato izkoristila možnost, da je kupila stavbo nekdanje trgovine, ki jo od konca poletja preurejajo. Nakup stavbe ter gradbena dela bodo stali približno pol milijona evrov.	BJ
Novi tednik ob četrtkih ■■■
Želite oglaševati v Novem tedniku, osrednjem regionalnem časopisu na Celjskem?
Podjetja in druge pravne osebe vabimo, da nas pokličete na 03/4225105 ali pišete na e-naslov: agencija@nt-rc.si.
Do 50% cenejše opcije Plus za podjetnike.
1C
HTC
WP8 S by HTC
na paketu PODJETNI START 3 z opcijo Midi Plus
WP8 X by HTC
na paketu PODJETNI SMART 1 z opcijo Mega Plus
Popolna pisarna
* Akcija "Znižujemo naročnino na opcije Plus do 50 %" velja do 31.03.2013 oz. do razprodaje zalog in vključuje popust v višini do 50% na izbrano opcijo Plus. Akcija za nove in po pogojih predčasnega nakupa telefona za obstoječe naročnike Si.mobila, ki se z nakupom izbranega telefona hkrati vežejo ob vezavi za 24 mesecev na izbrani paket PODJETNI in izbrano opcijo Plus za 24 mesecev. Več informacij, tudi o pogojih ponovne vezave za obstoječe naročnike in pogojih ponudbe ob 12-mesečni vezavi, je na voljo na 040 40 40 40, www.simobil.si in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Si.mobil d.d., Šmartinska c. 134b, Si-1000 Ljubljana.
simobil.si
ŠOLSTVO
13
Snubijo bodoče dijake
Po informativnih dnevih odločitev za vpis - Bodoči dijaki se morajo odločiti do 5. aprila, študenti do 5. oziroma 8. marca
Vse srednje, višje ter visoke šole v Sloveniji so minuli konec tedna odprle svoja vrata novincem. Za bodoče dijake in študente so predstavitve šol in izobraževalnih programov pripravili v petek dopoldne in popoldne ter v soboto dopoldne, v nekaterih šolah pa so se odločili še za dodatne informativne dneve. Sicer pa tudi na svojih spletnih straneh ponujajo informacije o posameznih izobraževalnih programih ter o tem, kaj posamezne srednje, višje ter visoke šole svojim dijakom in študentom ob samem izobraževalnem programu še ponujajo. Sicer so na šolskem ministr- in srednjem strokovnem ter
stvu tudi z oblikovanjem letošnjih razpisov skušali vplivati na poklicne namere oziroma odločitve mladih. Tako je v srednjih šolah razpisanih več prostih mest v poklicnem
tehniškem izobraževanju, manj pa v splošnih gimnazijskih programih, kjer je na Celjskem v Gimnaziji Celje - Center predviden oddelek manj. Za petino je zmanjšan
vpis v študijske programe hu-manistike in družboslovja na fakultetah. V višjih strokovnih šolah je na Celjskem razpisan povsem nov program avtoservisni menedžment v Šolskem centru Celje. Glede na lani, prav tako pa tudi na število učencev in dijakov, ki letos obiskujejo zaključne letnike, je dovolj razpisanih mest in prostora za bodoče dijake in študente. Za vpis v programe, kjer bo prijavljenih preveč mladih, bodo srednje šole lahko zaprosile za dodatne oddelke, sicer pa bodo
veljale omejitve vpisa in šole se bodo morale držati predpisanih postopkov za izbiro najboljših.
Še nekaj časa za razmislek
Informativni dnevi so vsako leto priložnost, da bodoči dijaki in študenti iz prve roke dobijo čim več informacij o tem, kaj jih čaka v izbrani šoli. Prav tako si lahko ogledajo tudi učilnice in predavalnice ter šolsko opremo.
Zdaj imajo bodoči dijaki in študenti čas za razmislek in
odločitev. Največ ga imajo na voljo bodoči dijaki, ki morajo svoje prijave za vpis v srednješolske izobraževalne programe v izbrano šolo oddati do 5. aprila. Nato bo ministrstvo v petih dneh objavilo, koliko prijav je v posameznih programih. Mladi bodo imeli tudi letos do 10. maja čas za prenos svoje prijave v drugo šolo, če si bodo vmes premislili oziroma ocenili, da imajo premalo možnosti, da bi bili sprejeti. Manj časa imajo za odločitev bodoči študenti visokošolskih strokovnih in
univerzitetnih programov. Prvi prijavni rok zanje je 5. marca. Kot je zdaj že nekaj let utečeno, lahko bodoči študenti oddajo eno samo prijavo in v njej po vrstnem redu zapišejo tri študijske programe, v katerih bi želeli nadaljevati izobraževanje. Do 8. marca se morajo odločiti tudi bodoči študenti višješolskih strokovnih programov. Njihove prijave sprejema enotna prijavna služba za celo državo, ki ima sedež v Šolskem centru Celje.
IVANA STAMEJCIC
anketa
Ce sta lani Poslovno-komercialna šola in Srednja ekonomska šola Celje vsaka zase privabljali bodoče dijake in na ta način bili Dober prvi vtis konkurenca, so letos dijaki in zaposleni v obeh šolah združili moči in bodoče dijake skupaj vabili v Ekonomsko šolo Celje
- gimnazijo in srednjo šolo. Naključne bodoče dijake in njihove starše smo povprašali, ali bo izbira srednje šole težka.
Mama Anita Lapornik Vetrih in hči Barbara Vetrih iz Laškega (to je pa moja deklica in mama tudi)
»Predstavitev nama je bila všeč, še posebej zato, ker so programe predstavili dijaki. Za obisk informativnega dneva v Ekonomski šoli Celje - smer gimnazija sva se odločili, ker v predmetniku ni fizike in zaradi splošne mature. Prednost ekonomske gimnazije je namreč v tem, da se lahko vpišeš po maturi tudi na univerzitetni študijski program. Kot dijakinja sem tudi sama hodila v srednjo ekonomsko šolo v Celju, ki je bila takrat še samostojna šola. Glede združitve šol imam mešane občutke. Ko sem se jaz šolala v ekonomski šoli, je bila ta še zelo cenjena, komercialna nekoliko manj. Upam, da bo, kot pravijo, kombinacija obeh šol zdaj še boljša šola. Svoji hčeri svetujem tako, kot sta povedali socialna delavka in psihologinja (kje v OŠ ali SŠ?), naj se sama odloči za tisto, kar jo veseli.«
Mama Lidija in sin Žiga Erjavec iz Celja
»Predstavitev nama je bila všeč, a bova še vseeno malo premislila, saj kolebava med zdravstveno in ekonomsko šolo. V Ekonomsko šolo Celje sva prišla zaradi programov ekonomski tehnik in ekonomska gimnazija. Pri izbiri bo seveda nekaj malega odtehtala tudi predstavitev šole. Sinu je v ekonomski šoli še posebno všeč, da ni fizike in da je veliko informatike ter tujih jezikov. Svetujem mu, da dobro premisli in se pametno odloči pri izbiri, kar pa je v teh časih precej težko.«
Oče Robert, mama Romana in sin David Krnc iz Boštanja pri Sevnici
»Katere šole bomo obiskali, smo se odločili vsi skupaj. Še vedno nismo povsem odločeni, v katero šolo se bo sin vpisal. Svetujeva mu, da si je treba izbrati šolo, ki je primerna glede na njegove sposobnosti. Prav tako je srednjo šolo treba vzeti resno in vanjo vložiti veliko truda ter se odpovedati določenim dejavnostim, za katere ima sin zdaj še čas. Končno izbiro srednje šole bova prepustila sinu.«
Mama Sabina, oče Janez in hči Alijana Ratajc z Dolge Gore
»Na informativni dan v ekonomsko šolo v Celju smo prišli, ker se je tako odločila hči. Pri njenih odločitvah jo podpirava. Predstavitev je bila zelo zanimiva, prijazni so bili tudi profesorji, zato smo kar navdušeni. Pomembno je, da bo srednjo šolo uspešno končala in se potem vpisala na študij. Takrat bo že tudi nekoliko starejša in si bo lažje izbrala poklic, ki jo veseli.«
ŠO, foto: SHERPA
okoljske perle
okoljske packe
Pot na vlak
To je trenutek, ko si resnično pretegnete noge in spočijete oči. Železniška postaja v Šentjurju je uradno med najlepše urejenimi v Sloveniji.
Velika zasluga gre pred- Južne železnice, ki ga z veliko vsem tamkajšnjemu Muzeju srčnosti in predanosti vodi Mi-
hael Bučar. Železniško postajo tako krasijo predvsem zunanji muzejski eksponati, med katerimi seveda kraljuje stara parna lokomotiva. Ce bi v Šentjurju iskali najlepše urejene kotičke, jim je ta ob obvoznici gotovo lahko v ponos. StO
Obnova je obstala
Nihče ni popoln, bi lahko rekli. V Slovenskih Konjicah, ki se kitijo z upoštevanimi domačimi in tujimi priznanji za urejenost mesta, je mogoče najti več okoljskih pack. Nekaj smo jih že predstavili, danes je na vrsti mogočna stara hiša na Starem trgu, v starem mestnem jedru.
Podjetje Salobir iz Celja	drugim so obnovili del stav-
je podrtijo kupilo in jo maja	be in poskrbeli za novo stre-
predlani začel° °bnavljati.	ho, toda v zadnjem času se
Kar nekaj je postorilo, med	je obnova zavlekla. Banke
menda nimajo dovolj posluha za naložbe v stanovanja in vlagatelj išče dodatne vire v pogovorih z morebitnimi sovlagatelji. V obnovljenem poslovno-stanovanjskem objektu naj bi bili gostinski lokal ter petnajst stanovanj za prodajo na trgu. Toda takšna kot je sedaj si je omenjena lokacija prislužila našo oceno okoljske packe.
BRANKO JERANKO
14
REPORTAŽA
Sankaški obračun: če ne gre drugače, tudi po hrbtu
Prešerno nedeljsko dopoldne med sankači v Poljanah nad Rečico ob Savinji
Nič čudnega, da se mi je v nedeljo v ušesih vrtela tista »šc, izza ovinka«. Dobesedno tako je namreč izgledal sankaški obračun, ki so ga pripravili na Kmetiji Tiršek v Poljanah nad Rečico ob Savinji.
Verjetno je podobnih družabnih srečanj v širši okolici veliko, vendar je bila nedelja le dan za sankanje na Žeronicah, kot pravijo domačini. Tovrstno tekmovanje ima pri Tirškovih namreč dolgo tradicijo. »Začeli smo leta 1976. Spomnim se, da smo čaj kuhali še v stari hiši, sam sem hodil v šesti razred. To so bili časi! Popoldne smo teptali sneg, ponoči pa se vozili. V naslednjih letih nam zaradi različnih razlogov ni uspelo vsako leto pripraviti tekmovanja. Največkrat nas je >utrucalo« pomanjkanje snega, ampak če se je le dalo, smo tekmovanje organizirali,« se je nasmejal Stanko Tiršek, duša in srce sankaškega tekmovanja, ki mu seveda pomagajo domači in prijatelji.
Progo, dolgo dober kilometer, je treba namreč zgladiti, poskrbeti za robove, da ne bi koga »odneslo na rečiški trg«, kot so se krohotali zbrani. Tekmovanje v nedeljo so na primer začeli člani in veterani, da so nekoliko zmehčali (ali razrili, kakor hočete) progo, da ni bila prezahtevna za otroke. Sneg je bil namreč prej zmrznjen, svoje pa je k hitrosti prispevala odjuga.
»Uf, kako nese. Gre kot šment, potem pa še ovinek ... Dobro, da sem zvozil,« je bil komentar prvega sankača, ki je uspešno prevozil ciljno črto.
Od medalj do svinjske glave
»Kar nekaj dni smo pripravljali teren,« je omenil Tiršek. Seveda ne na roke kot nekdaj, saj je na voljo sodobnejša tehnika. »Pogoji so izjemno zahtevni, ampak sam najbrž nisem izbral pravega materiala, ker v srednjem delu robniki bolj slabo grabijo.« Že po nekaj tekmovalcih smo strokovno ugotovili, da lesene sani, tiste stare, iz pravih materialov in z nabrušenimi robniki, bolje letijo kot novodobna plastika. Seveda med številnimi obiskovalci ni ostalo brez primernega odziva oštevanje zagretega sankača v smislu, »kaj si počela vmes«, in odgovor v stilu »tudi ti si tako dolgo vozil, da te je najbrž zbrisalo«. Kategorija družine, jasno.
Deseti je prvak
Čeprav je bilo čutiti veliko tekmovalnosti, čas, ki se je vrtel pod minuto, niti ni bil tako pomemben. Prav tako ne izbira sani niti stil vožnje. Dovoljeno je bilo vse, tudi to, da padeš s sani in da te pol proge po hrbtu nese. Pri Tirškovih so, kot se za pravo tekmovanje spodobi, poskrbeli tudi za nagrade v obliki lesenih, ročno izdelanih medalj. In še ena nagrada je čakala na tem sankaškem obračunu: dišeča, zlato rumeno zapečena svinjska glava. Da ne bo pomote, tekmovanja za svinjsko glavo so v zgornjesavinjskih krajih pogosta in nič nenavadna. Le da pri Tirškovih nagrajenec ni zmagovalec, temveč tisti, ki osvoji deseto mesto. Pred leti, ko je to nagrado dobil predzadnji tekmovalec, so prijatelji delali na tem, da so osvojili zadnja tri mesta in prestižno nagrado. »To nas je izučilo, pri desetem mestu pa ne morejo tako kalkulirati,« je pojasnil Tirškov gospodar medtem, ko je mešal slasten golaž.
Tudi to je bil eden izmed razlogov za dobro voljo, ki je polnila ozračje v meglenem dnevu pred Tirškovo domačijo, ki danes najbolj slovi po domačih dobrotah. In teh zagotovo ni manjkalo. Vmes so se oglasili harmonika Darka Atelška, vrisk otrok in prešeren smeh, kar je obetalo, da bo nedeljsko dopoldne trajalo do poznih nočnih ur.	URŠKA SELIŠNIK
Tirškova družina je imela s pripravami na tekmovanje kar nekaj dela.
»Na srečo sem za ciljno črto.«
Naj še kdo reče, kaj vse je treba za zimsko veselje!
V Poljanah sta doma tudi Darko Atelšek in harmonika.
KULTURA
15
bukvarna
Ko babici odnese pokrov ...
Tale prikupna knjižica me je našla ravno v trenutku, ko sem pisala eno tistih zgodb o nesreči starih ljudi. Saj veste, ko je človek star in bolan in mu na svetu nič ne more pomagati, pa še vsakdo, ki gre mimo, mu »stopi na glavo«. Priznati moramo, da imamo tega v slovenski družbi zadnja leta vedno več. Malo je kriva socialna slika, še več pa naša malo »zjamrana« mentaliteta.
V takem vzdušju je Prikupna struparka pravi balzam za dušo. Začne se v skromni hišici nekje na finskem podeželju. Polkovnikova vdova Linnea Ravaska je ostarela gospa, ki živi iz rok v usta, skrbno pazi na svoje uborno premoženje in za veselje tu in tam »požuli« posvojenega mačka. Kljub vsemu v svoji rdeči hiški živi kar idilično življenje. A le na videz.
Tu nekje namreč v zgodbo »usekajo« tri mestne barabe oziroma njen nečak Kauko s pajdašema. To, da ji iz meseca v mesec mulec pobere pokojnino, bi še nekako šlo, da ji ob tej priložnosti razbijejo pol hiše, že malo težje, da so si jo zamislili pospraviti in pobasati njeno dediščino, je pa že malo čez mejo dobrega okusa. Fantje jo namreč prisilijo, da napiše oporoko, v kateri jim vse zapušča. S tem grobim začetkom si najbrž že predstavljate srce para-jočo zgodbo nesrečnega konca in plačila šele na drugem svetu. Ravno v tej zmoti pa je vsa očarljivost avtorjevega nezgrešljivega sloga.
Ženska pobegne, se v gozdu prelevi v uglajeno mestno gospo, kar v resnici tudi je, in se zateče k staremu prijatelju v veliko meščansko stanovanje. Pri ostarelem zdravniku, morda celo mladostnem ljubimcu, zdaj Linnea umirjeno opravlja delo sprejemne sestre. Za vsak slučaj, če bi jo barabe le dobile v roke, si za svojo hitro smrt zvari strup. Seveda se v naivno smešni in preprosti pripovedi, ki nima prav nič skupnega s kako nenaravno superbabico, zgodi, da se ugrabitelj po nesreči nasadi na ravno tisto injekcijo in otrdi na klopci v parku. Tako »po nesreči« se vražja »mamka« spretno in srečno izmika vsaki smrtni zanki. Vse se seveda zgodi po ljudski modrosti: kdor drugemu jamo koplje ... Starka pri vsem skupaj prav nič ne tarna nad usodo, ampak dostojanstveno odkoraka čez trupla, s katerimi seveda pri najboljši volji nima nič.
No, ne rečem, da bi si morale kakšne izkoriščane babice ravno priskrbeti strupene zvarke, je pa res lepo vsaj brati o ljudeh, ki z dvignjeno glavo vzamejo usodo v svoje roke. Še posebej če bi jim vsak, ki gre mimo, najraje »stopil na glavo«.
SAŠKA T. OCVIRK
O AVTORJU
Finski pisatelj Arto Paasilinna (1942) je s svojo prozo zaslovel po vsem svetu. Tudi v slovenščino je prevedena vrsta njegovih romanov, med njimi Zajčje leto, Tuleči mlinar, Očarljivi skupinski samomor, Župnikov zverinski služabnik, Gozd obešenih lisic in Srečni človek, ki so izjemno priljubljeni in imajo velik krog bralcev vseh generacij.
Priporočamo
V SLG Celje bodo jutri (petek) ob 19.30 premierno uprizorili komedijo v treh dejanjih Največji frajer zahodnega sveta irskega avtorja Johna Millingtona Synga in v režiji Janeza Pipana.
Predstava, v ospredju katere je zgodba o domnevnem umoru očeta, je ob premierni uprizoritvi na irskem podeželju v začetku 20. stoletja sprožila burne in sovražne reakcije, Syngu pa prinesla svetovno pozornost. Predstava govori o mladem Ircu, ki se zateče v krčmo. Gostilničarka iz gosta izvleče priznanje, da je z lopato ubil očeta. Fant s svojo zgodbo naredi velik vtis na vaščane. Med slednje kmalu pricurljajo govorice, da njegov oče sploh ni mrtev. Vaščani svojega junaka obtožijo, da je lažnivec in prevarant.
ŠO
Riba »popapala«
celjsko konkurenco
Aleksander Hropot iz Šempetra najboljši na predizboru Proznega mnogoboja v celjski knjigarni Antika
Aleksander Hropot iz Šempetra v Savinjski dolini (četrti z leve) je stari znanec Proznih mnogobojev. Mu bo letos v finalu v Ljubljani ponovno uspelo zmagati?
Že deseto leto zapored bo v začetku pomladi v slovenski prestolnici mednarodni literarni festival Literature sveta - Fabula. Osrednji spremljevalni projekt festivala so že tradicionalni Prozni mnogoboji, serija dogodkov, na katerih izbirajo najboljšo kratko zgodbo. Eden tovrstnih mnogobojev, s katerega so se tri najboljše zgodbe uvrstile v finale, je bil prejšnji teden tudi v celjski knjigarni Antika.
Za nastop v finalu v Ljubljani se je pomerilo sedem piscev, ki so morali tričlansko žirijo prepričati s sedemmi-nutnim nastopom, kolikor so namreč imeli časa, da so predstavili svojo zgodbo. Po mnenju žirije v sestavi Igorja Brleka, Andreja Lebiča in Staneta Klančnika je bila najboljša kratka proza Aleksandra Hropota iz Šempetra v Savinjski dolini. Drugo mesto je zasedel Škofjeločan Urban Pirc s kratko zgodbo Kdo je lirski subjekt in tretje Celjanka Ljudmila Konradi z zgodbo z naslovom Iz sna. Ker se Celjanka najverjetneje ne bo utegnila udeležiti finalnega izbora, ki bo 7. marca v kavarni Sem v Ljubljani, bo tam celjske barve zastopal četrtouvrščeni Bojan Ekselenski z zgodbo z naslovom Disk življenja.
Aleksander Hropot, tovrstnega tekmovanja se niste udeležil prvič, leta 2009 ste že celo zmagali v finalu. Kdaj ste se tekmovanja udeležili prvič?
Prvič sem se Proznega mnogoboja udeležil leta 2007, ko sem predstavil enostavno zgodbo in prav tako zmagal na področnem tekmovanju, vendar v finalu, ki je bil takrat še v Postojni, ni bilo tako enostavno. Leta 2008 sem v finalu osvojil tretje mesto, leto kasneje pa sem v njem še zmagal.
Na letošnjem predizboru Proznega mnogoboja ste zmagali z nenavadno zgodbo, ki ima še toliko bolj nena-
vaden naslov - Riba papala. Kaj se skriva za njim?
V osnovi sem zgodbo napisal za računalniško revijo Joker, za katero redno pišem, ko je urednik želel, da napišem zabavno zgodbo. Ker se ljudje najbolj zabavamo, ko se drugi znajdejo v nerodnih situacijah, sem se odločil, da bo zgodba govorila o nudistični plaži in ribi. Prijatelji po dolgem prepričevanju pripravijo glavnega junaka zgodbe, da se z njimi odpravi na nudistično plažo. Ko plava brez kopalk, se na njegov spolni ud ujame riba.
Verjetno je tudi pomembno, da avtor zgodbo na Proznih mnogobojih predstavi na kar seda zanimiv način. Posvečate temu kakšno posebno pozornost?
Sam temu ne posvečam posebne pozornosti, je pa v prejšnjih Proznih mnogobojih, tistih, ki so bili nekaj let nazaj, to prihajalo čedalje bolj do izraza. V zadnjih letih gre bolj za to, da se avtor udeleži tekmovanja in prebere zgodbo. Kako pride zgodba do izraza, je seveda tudi odvisno od interpretacije avtorja.
Nekateri pisci so dobri bralci, imajo jasen glas in razločno govorijo. Spet drugi tekmovalci govorijo hitro in nerazločno. Bistvo Proznega mnogoboja ni le v tem, da zgodbo tekmovalec napiše, temveč da jo tudi predstavi. Zgodi se, da lahko tudi morda nekoliko slabšo zgodbo avtor predstavi na tako zanimiv način, da občinstvo navduši. Prav zaradi tega pa je to tudi Prozni mnogoboj, saj gre za kombinacijo pisanja in predstavitve.
Na kakšen način dosežete, da vam poslušalci prisluhnejo?
Mislim, da je moj glas prodoren in zvonek, zato poskušam prednosti podkrepiti še z razločnim govorjenjem in gestikulacijo. Sem pa že razmišljal, da bi za finale dobil tri osebe, ki bi brale dialoge, jaz pa osrednjo zgodbo.
Zanimivo je, da ste po diplomi iz veterine nekaj let delali na Vursu, zdaj pa se predvsem posvečate računalnikom.
Danes sem svobodnjak, kar pomeni, da pišem za revijo Joker, ukvarjam se s spletno osebnostjo, z mre-
ženjem in vzrejanjem koze. Od povprečnih uporabnikov različnih spletnih omrežij se razlikujem po tem, ker želim s svojo »on-line prezenco« dati nekoliko več oziroma uporabno informacijo.
Kdaj ste začeli pisati?
Brati sem se naučil, ko sem bil star dve leti. Ker sem bil nemiren učenec, sem moral pisati različne spise, ki so mi šli dobro od rok, zato sem bil pri slovenščini vedno uspešen. V srednji šoli sem za šolsko nalogo dobil prvo negativno oceno, kar me je zelo presenetilo. Profesorica mi je pojasnila, da sem si jo zaslužil, ker pri meni ni opazila nobenega napredka. Začel sem pisati veliko bolj kreativno, kar je v srednji šoli pomenilo pisanje postrani, v spirali in uporabljanje sočnih izrazov.
Danes je za vaše zgodbe značilna predvsem humor-na vsebina. Kako bi opisali svoje zgodbe?
Sem mladinski pisatelj. Do zdaj sem napisal že več kot sto kratkih zgodb, objavljenih v računalniški reviji, ki se navezuje tudi na znanstvenofantastične zgodbe, zato je tudi to vplivalo na moj stil pisanja. Občasno napišem tudi povsem realno zgodbo, za katero je značilno, da vanjo vpletem nepričakovan preobrat tik pred koncem. Pišem zgodbe, ki zabavajo bralca in mu hkrati dajo tudi misliti.
V vseh teh letih se je verjetno nabralo že kar nekaj zgodb. Kje jih lahko najdemo?
Zgodbe so objavljene v nekoliko starejših številkah revije Joker. Pred časom sem vse svoje zgodbe začel objavljati na spletu. Vsak delovni dan na svojem blogu objavim novo zgodbo, ker je veliko zanimanja za prebiranje, medtem ko zaradi težkih gospodarskih razmer založniškega interesa za izdajo knjige ni bilo.
ŠPELA OŽIR, foto: TimE
Prozni mnogoboji so eden spremljevalnih programov mednarodnega literarnega festivala Fabula. Na petih predizborih po Sloveniji, ki jih povezuje Boštjan Gorenc - Pižama, izberejo po tri najboljše avtorje, ki se nato pomerijo še v finalu. (foto: TimE)
16
NAŠA TEMA
J
I
I
M
t
Sneg še vedno mika
Tegobe in čari manjših smučišč - Jih potrebujemo ali ne?
4
Na hitro lahko naštejemo nekaj manjših nekdaj znanih smučišč, kjer ni več smučarije. Vlečnice stojijo v Libojah, na žalskem Gozdniku, v Preboldu, Vinski Gori, Mozirju, Bočni, Velenju ...
Ne vem, kje ste se naučili smučati, če to počnete, seveda. V mojem spominu so ostali manjši hribi v domači vasi, ki smo jih otroci »preštamfali« po dolgem in počez. Pa smuči - tiste modre elanke so bile zakon, smučarski čevlji so bili iz druge roke, o kakšnem lahkem kombinezonu smo samo sanjali. Seveda so, podobno kot marsikaj danes, vsi ti spomini davna preteklost - za v prejšnje tisočletje, rečejo otroci.
Nekaj se v tem času ni spremenilo: otroško veselje, ki smo mu priča ob prvih snežinkah, ter seveda želja po druženju na snegu. Če so na nogah smuči, poleg pa manjša vlečnica, je seveda veselje še slajše. In ravno tu, ob manjših vlečnicah, se bomo ustavili v naši tokratni temi tedna. Resda ob
smučanju pomislimo na večja smučišča in tujino, vendar je v tem času tudi v dolini mogoče opaziti veliko živžava. Sploh, ker je narava dovolj radodarna s snegom, šolski sistem pa s počitnicami.
Veščine in druženje
Na teh manjših smučiščih niso v ospredju samo smučarske veščine, temveč ve-
liko druženja. Seveda so ob tem zadovoljni starši in novi nadebudni smučarji. Ob tem smo pogosto slišali tudi željo, da smučarija v manjših kra-
jih ostane, saj ima ponekod že res dolgo in lepo tradicijo. Tudi v številnih krajih na Celjskem se je v preteklosti dogajalo, da so zrasla nova manjša smučišča, ponekod pa so v preteklih sezonah zaprla vrata. Ne le spreminjajoči vremenski pogoji, ki iz leta v leto prispevajo manjšo količino naravnega snega, temveč predvsem zakonodaja je tisti trn v peti
vsem malim smučiščem. Ne glede na velikost in zmogljivost smučišča zakonodaja namreč obravnava enako. Vsa potrebujejo precej ljudi
(smučišče z dvema žičnicama potrebuje za obratovanje vodjo obratovanja, nadzornika, strojnika, dva strežnika, reševalca ter za vse še njihovo zamenjavo), ki se morajo iz leta v leto dodatno izobraževati in obnavljati licence.
Idealno za začetnike
Upravljavci smučišč so večinoma kakšna smučarska, športna in podobna društva, člani pa so seveda službeno ali šoloobvezni in si morajo za izobraževanja vzeti dopuste, poleg tega ponekod tudi prispevajo svoj denar. Poleg ustrezno usposobljenega osebja so redni in zelo strogi tudi pregledi različnih naprav na smučišču, ki prav tako zahtevajo visoke in za majhno smučišče - vsaj tako trdijo tam, kjer se odločajo
o zapiranju - enormne zneske.
Seveda na teh manjših smučiščih izvajajo tudi šole smučanja, za kar morajo imeti usposobljen kader. Med prednosti tovrstnih prvih smučarskih zavojev štejejo, da so skupine tečajnikov zelo majhne, pristop učitelja smučanja k tečajniku je neposreden in skoraj individualen, zato je rezultat neprimerno boljši, kot bi bil na podobnem tečaju na večjih smučiščih. Poleg tega je ponavadi na teh smučiščih položen teren ob mali žičnici, ki je povsem pisan na smuči začetnikom. Mnoge prednosti cenijo nekatere šole in vrtci od blizu in daleč, ki na manjših smučiščih organizirajo športne dneve, šole v naravi ter tečaje smučanja.
Ugodno za žep
Za konec smo prihranili enega glavnih razlogov, zakaj so pomembna majhna smučišča: poleg tega, da se lahko smučarji tudi v manjšem kraju v popoldanskem času za urico odpeljejo ven, na sneg, da se nadihajo svežega zraka in poskrbijo za rekreacijo, seveda ni odveč govoriti o izjemno ugodni ceni. Vseeno se ob teh plu-sih dogaja, da so na Celjskem kar nekaj vlečnic podrli, da ostajajo prazne oziroma jih upravljavci zaradi različnih razlogov ne zaženejo. V večjih smučarskih centrih očitno ni zanimanja, da bi pomagali malim, v občinah pa bi sicer prisluhnili željam, vendar brez navdušenih pristopov in posameznikov očitno ne gre.
URŠKA SELIŠNIK
V želji, da bi majhna smučišča dosegla svoj status, ki bi jih obravnaval njim primerno, so ta ustanovila neformalno združenje malih žičničarjev. O svojih problemih so poročali pristojnemu ministrstvu, na katerega so naslovili tudi pobude in predloge, zdaj pa čakajo na njihov odgovor.
wk m	g i ■■	v i	vi v v
Nostalgija po vaškem smučišču
Pesti jih zastarela tehnologija - Občina še zadnjič prispeva denar?
ŽALEC- Smučišče Liboje za marsikaterega domačina predstavlja nostalgijo po otroštvu, saj se je pred leti na njem naučila smučati večina vaških otrok. Ker smučišče spada med nižinska, se upravljavec, Turistič-no-športno društvo (TŠD) Liboje, v zadnjih letih vedno znova srečuje s pomanjkanjem snega. Letos, ko je tega dovolj, pride še posebno do izraza tudi problem zastarele infrastrukture.
»Smučišče, kljub temu, da je nazadnje obratovalo pred tremi sezonami, >držimo v kondiciji<, pojasnjuje Marko Gabrovšek, predstavnik TŠD Liboje. Člani društva so ga nameravali ponovno zagnati že lani, ko so vanj vložili tudi minimalna finančna sredstva, vendar kot dodaja Gabrovšek, ni zapadlo dovolj snega, da bi lahko smučišče usposobili. Ko je namreč ta zapadel, je po dveh do treh dneh tudi takoj skopnel. Upravljavci smučišča pa potrebujejo glede na njihovo zastarelo tehnologijo vsaj dan, da smučišče pripravijo za smuko. TŠD Liboje za urejanje smučišča namreč nima svojega
lastnega teptalca. Kljub temu, da mu izposojo ni potrebno plačevati, so stroški obratovanja teptalca in popravila tako veliki, da jih društvo le težko zmore. Teptalec, ki deluje na bencin, je namreč že zelo star, zato poleg razsvetljave predstavlja tudi glavni strošek. Nenazadnje bi moralo društvo obnoviti tudi nizkovrvne vlečnice, stare več kot trideset let.
Vključen v turistično strategijo občine
Občina Žalec se je pred časom odločila, da v proračunu ne bo več zagotovila sredstev za vzdrževanje tega smučišča. Naposled ga je zaradi pritiskov nekaterih občanov le vključila v Strategijo razvoja turizma 2012-2018 in tako TŠD Liboje dala še eno priložnost, da ponovno oživi smučišče. Župan Janko Kos pojasnjuje, da so prav zaradi tega v letošnjem proračunu tudi namenili sredstva, namenjena smučišču, vendar v primeru blagih zim in nezainteresiranosti morebitnih vlagateljev, občina ne bo več dolgo financirala smučišča. Edina rešitev za smučišče je
namreč finančni vložek, s katerim bi lahko društvo zagotovilo sodobnejšo tehnologijo.
Upravljavci bi lahko smučišče začeli zasneževati in namestili novo vlečnico. Med drugim bi posodobitev pomenila, da bi smučišče del stroškov
obratovanja lahko krilo tudi samo. A kot še dodaja Gabro-všek, je potrebno izpostaviti, da vozovnice niso drage. Primarni interes Smučišča Libo-je je namreč zagotoviti smuko dostopno vsem. Zadnje leto, ko je smučišče še obratovalo
so bile vozovnice za odrasle stale sedem evrov in štiri evre za otroke. Nenazadnje pa se ob tem pojavi vprašanje, ali je ljubiteljsko društvo lahko kos tako velikemu projektu.
ŠO
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Bo Turističnemu-športnemu društvu Liboje uspelo naslednje leto ponovno zagnati smučišče, ki sameva že tri leta?
Bodejo se z lastniki in »štamfajo«
PREBOLD - V Spodnji Savinjski dolini je bilo eno izmed smučišč tudi v Preboldu. Obratovati je prenehalo pred dobrimi desetimi leti zaradi zastarele žičnice in spremembe lastništva.
Zemljišče, na katerem je smučišče, je namreč poleg še vseh ostalih nepremičnin po denacionalizacijskem procesu pripadlo družini Paulin. Novi lastniki zahtevajo 3 tisoč evrov mesečne najemnine, kar pa je, kot pravi župan Občine Prebold Vinko Debelak, preveč za tako majhno smučišče, v katerega bi morali vložiti vsaj 32 tisoč evrov, da bi ga obnovili in prilagodili sodobnim standardom. Kljub temu, da vlečnica ne deluje, so se na Občini Prebold odločili, da bodo izkoristili letošnje ugodne vremenske razmere v času zimskih počitnic. S teptalcem so tako pripravili smučišče za sankanje in smuko ter uredili tekaške proge. Otroci se tako lahko naučijo smučati, kljub temu, da vlečnica ne obratuje.	ŠO
NAŠA TEMA
17
Smučišče v Lučah, ki so ga entuziastični člani Smučarsko-tekaškega društva Luče odprli predlani, je zagotovo primer dobre prakse. (Foto: GrupA, arhiv NT)
Dobri zgledi
Z navdušenjem, udarništvom in denarjem
GORNJI GRAD, LUČE - Smučišče pri Rihterju v Novi Štifti je med novejšimi in ga nameravajo še širiti z novo vlečnico, lastniki pa načrtujejo, da bi zaživelo tudi v poletnem času. Tudi smučišče v Lučah, ki so ga entuziastični člani Smučarsko-tekaškega društva Luče odprli predlani, je zagotovo primer dobre prakse. Pred časom so se v Novi Namesto da bi vrgli puško
Štifti ukvarjali s številnimi problemi. Na primer zaradi spremenjenih zakonov bi morali za spremembo namembnosti za zemljišče, kjer so postavili vlečnico, plačati več kot 600 tisoč evrov, o čemer smo pisali tudi v Novem tedniku.
v koruzo, so našli rešitev in sprememba namembnosti je stala tisoč evrov.
Tomaž Robnik iz lučkega smučarsko-tekaškega društva pravi, da je potrebno tudi veliko dobrega načrtovanja, kajti, ko se enkrat stvari lotiš, moraš pač ve-
deti, kaj te čaka na koncu. Stroške novega smučišča ocenjuje na približno 150 tisoč evrov. Sedaj se osnovni stroški obratovanja (smučišče zasnežujejo s tremi topovi) vrtijo okrog 10 tisoč evrov, ob tem pa drugih deset tisočakov namenijo za plače tistih, ki delajo na žičniških napravah. Na začetku se je v klub včlanilo 16 posameznikov z otroki, tako da je število takoj naraslo na sto članov, potem pa reklama dela svoje.
V počitniškem času je smučišče živahno in polno, zaradi povpraševanja so omogočili tretji tečaj smučanja, prirejajo različna tekmovanja, seveda pa tudi v Lučah ni nezanemarljiv družabni del. »Počasi bomo potrebovali koga, ki bi skrbel samo za smučišče,« pravi Robnik, ki se strinja, da brez začetnega navdušenja par posameznikov, tudi številnih udarniških ur, smučišče v Lučah ne bi živelo.
US
gostujoče mnenje
Šport najboljši promotor države
Slovenci smo na nedavnem svetovnem prvenstvu v Schladmingu dokazali, da lahko tudi manjša, a smučarsko zrel narod posega po najvišjih mestih. Kljub tisočim kilometrom, ki jih ponuja naša konkurenca, je Tina Maze, ki prihaja iz majhnega kraja z eno vlečnico, a z zelo veliko športno kulturo, ponovno dokazala, da je trenutno šport daleč najboljši promotor naše države. V Sloveniji, ki jo mnogi poznavalci smučanja po svetu uvrščajo med eno od treh resnično smučarskih držav (tudi Avstrija in Švica), kjer smuča ves narod, je smučanje še vedno nacionalni šport.
Osnova, iz katere izhajajo vrhunski rezultati v slovenskem športu, ob nadpovprečni športni kulturi v Sloveniji, neizmerni zavzetosti in podpori družin ter odlični organiziranosti klubov, so tudi majhna smučišča. Le ta so in bodo predstavljala valilnico vrhunskih športnikov, začenši s Križajem iz Tržiča, Koširjem iz Mojstrane, ali z Mazejevo iz Črne. Majhna smučišča z eno ali dvema vlečnicama so blizu urbanih središč in naselij in zaradi tega omogočajo neposreden stik mladih ter vseh smuke željnih s tem za naše okolje tako primernim zimskim športom naravi.
Smučanje ni najcenejši šport, a ga ravno majhna smučišča lahko približajo množicam. Za razliko od turističnih središč, ki jim je smučarska dejavnost ena od primarnih, majhna smučišča ne morejo biti dobičkonosna, zaradi česar je nujna in logična podpora lokalnih skupnosti pri zagotavljanju obratovanja, tako kot je logična in nujna podpora teh istih skupnosti pri urejanju nogometnih igrišč, športnih dvoran ter drugih športnih objektov. Slovenskega turizma in zimskega športa si tudi v prihodnje ni mogoče predstavljati niti brez majhnih smučišč niti brez klubov, društev in stotine prostovoljcev, ki skrbijo za pogon.
Gostujoča mnenja vabljenih piscev ne odražajo nujno tudi stališča uredništva.
DAMJAN PINTAR,
predsednik Zbornice gorskih centrov Slovenije
in svetovalec uprave za turizem Unior Zreče
Če probleme iščemo, jih seveda najdemo
Jože Šibanc je prepričan, da bi moralo obratovati več manj-
V • 1	v • v v
Sih smučisč
Med tistimi, ki dokaj dobro pozna položaj majhnih smučišč in ga ne ocenjuje kot problematičnega, je Jože Šibanc, nekdanji tehnični vodja v smučarskem centru Golte. Šibanc danes pomaga pri pridobivanju dovoljenj za manjša smučišča. Gre za smučišča v Lučah, na Ljubnem, pri Lo-žekarju, v Logarski Dolini, Rihterju v Novi Štifti ...
Kot pravi Šibanc, je v Zgornji Savinjski dolini že v osnovi napačno izhodišče za zimske radosti. Prepričan je, da bi bilo namesto za gradnjo novega hotela na Golteh bolje porabiti denar za urejanje teh majhnih žičnic. »Ampak kaj hočemo, v ozadju je politika. Samo na območju Upravne enote Mozirje je
kup majhnih smučišč, ki so zaradi njim nenaklonjene politike začela propadati. Po drug strani je tudi res, da je po začetnem zagonu in navdušenju posameznih navdušencev, ki so poskrbeli za postavitev vlečnice, zmanjkalo volje,« med glavnimi razlogi za težave navaja Šibanc, ki praktično za vsako smučišče ve, zakaj ne obratuje.
V večini občin bi verjetno dobili odgovor, da je problem pomanjkanje denarja, pomanjkanje snega .
Prej bi rekel, da občine niso dovolj zainteresirane za obratovanje manjših smučišč. Po mojem prepričanju ni problem samo v denarju, temveč nimajo ustrezno usposobljenega kadra, ki bi poskrbel, da bi uredili smu-
čišča. Vedeti je treba, da je za obratovanje potrebnih precej papirjev. Recimo smučišče v Velenju: ko se je začelo dogajati oziroma so se začele pojavljati ideje o oživitvi smučišča, so naprave raje podrli. Kar se tiče snega, ga je v tem obdobju dovolj, obeti za te dni so čudoviti. Na splošno gre pri žičnici za dva koleščka in eno »zajlo«. Če se lotiš urejanja, gre, če pa iščeš težave, jih najdeš, kolikor hočeš. Ampak za vsakim smučiščem se skriva zgodba, zakaj obratuje in zakaj ne.
Verjetno je problem tudi v ostalih napravah?
Če primerjamo Mozirje, kjer ni več vlečnice, in Ljubno, kjer imajo podobno napravo: v Mozirju smo slišali, da nimajo teptalca za sneg,
Jože Šibanc opozarja, da je predvsem politika nenaklonjena urejanju majhnih žičnic.
kar po moje sploh ni problem. Seveda je praktično nemogoče kupiti teptalec za 100 tisoč evrov, ampak sprašujem se, zakaj je treba kupovati nov teptalni stroj, če lahko na trgu dobijo veliko cenejšega, seveda rabljenega? Da o tem, da bi lahko proge tudi poteptali, niti ne govorim.
Koliko sploh stane obratovanje manjšega smučišča?
Osnovni stroški se vrtijo okrog 10 tisoč evrov na leto. Verjetno bi lahko ta denar priskrbele posamezne obči-
ne, saj bi bila to pametna naložba, ki bi se občanom kaj hitro povrnila. Cenejši užitki v naravi, zastonj smučanja med počitnicami ... Ta denar bi kaj hitro zbrali. V primeru zelenih zim so stroški sorazmerno nižji. Sicer pa imajo ob pomanjkanju snega probleme tudi na večjih smučiščih.
Omenjali ste papirje ...
Seveda je treba spoštovati precej zahtevno in natančno zakonodajo. Verjamem, da če nekdo na občini začne pregledovati določila o zahtevani visoki izobrazbi, strokovnem izpitu, poznavanju kupa predpisov ..., je seveda truda za vzpostavitev smučišča hitro konec. Bistveno lažje in ceneje je, da smučišče ugasne. Vendar varnostna analiza stane 200 evrov. Velikokrat slišimo tudi pomisleke zaradi odgovornosti. Vendar je zakonodaja tako na večjih kot na manjših smučiščih enaka, tudi glede odgovornosti. Na smučišču mora biti nadzornik, poravnati je treba zavarovanje, prisotni morajo biti reševalec, vodja obratovanja, strojnik, učitelj .To mora biti in je torej za varnost poskrbljeno tudi na manjših
smučiščih. Bi pa omenil, da je treba za učence, preden pridejo na smučišče, pripraviti cel elaborat - skoraj kot bi jih morali zaviti v vato. Vendar vemo, da se lahko smučar, tako otrok kot odrasel človek, poškoduje tudi na domačem gričku.
Kaj torej svetujete tistim, ki želijo smučati v domačem kraju?
Kjer imajo žičnice že postavljene, bi vsekakor rekel, da se jih splača obnoviti in zagnati. Seveda mora biti širši družbeni interes. Eden pomembnih razlogov za obratovanje teh smučišč je tudi ta, da proge in tereni niso nevarni in da so tveganja za neljubo nesrečo zaradi nižjih hitrosti bistveno manjše.
Obstaja možnost, da bi kdaj prišlo do povezave in sodelovanja med večjimi in manjšimi smučišči?
Verjetno ne, čeprav so te ideje že dolgo žive. Vendar je ena od poti takšna, da otroci na smuči prvič stopijo na domačem hribčku, smučati se naučijo na manjši vlečnici, potem pa je njihova odločitev, kje bodo smučali.
URŠKA SELIŠNIK
k
i
PONEDELJKOVO
DOPOLDNE
95.1 j 95.9 1100.3 I 90.6 M Hi www.radioceljA.com
VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45
18
ŠPORT
NA KRATKO
Boj Tajfuna
in Rogaške
Stanko Sebič (z žogo) in Mladen Primorac postajata ključna moža Tajfuna.
15. krog prve slovenske lige za košarkarje je nakazal, da se bosta za četrto mesto na lestvici, ki pelje v ligo za prvaka, udarila Tajfun in Rogaška. Šen-tjurčani imajo pred zadnjimi tremi krogi zmago naskoka. Preboj v drugi del sezone je kot prvim uspel košarkarjem Zlatoroga.
Z 89:78 so zmagali v Ško-fji Loki, Rogaška je na tekmi z maloštevilnimi koši v Šoštanju proti Elektri z 42:41 vpisala izjemno pomembno zmago, Tajfun pa je pred domačimi gledalci s 87:72 odpravil Hopse.
Izvrstna forma Tajfuna
Šentjurčani v domačem prvenstvu nadaljujejo izjemen niz, potem ko so zadnji poraz doživeli 8. decembra na gostovanju v Škofji Loki, zatem pa nanizali sedem zaporednih zmag in posledično veljajo za pravi hit druge polovice prvega dela sezone. Registracija obraču-
Po zmagi rokometašev Celja Pivovarne Laško nad romunsko Constanto v ligi prvakov je domači bombarder Borut Mačkovšek odpotoval na zdravniški pregled v Hannover. Že prej sta se celjski in nemški klub sporazumela glede višine odškodnine.
Mačkovšek se je dogovoril z Nemci (od poletja dalje) in se vrnil v Celje, nato pa včeraj z moštvom poletel na Švedsko, kjer bo drevi odigrana tekma 10., zadnjega kroga lige prvakov. Veliko je odvi-
na Tajfuna in Hopsov je sicer zaradi izrečenega suspenza Šentjurčanom in Polzelanom (neporavnane finančne obveznosti) odložena v skladu z določili tekmovalnih pro-pozicij. Tekma je bila v Hru-ševcu izenačena le v prvem polčasu, ki so ga gostitelji dobili s 37:36, v nadaljevanju pa držali vse v svojih rokah. K temu so v končnici tretje četrtine pripomogli tudi delilci pravice, ki so bili naklonjeni domačinom, gostje pa se posledično niso več uspeli vrniti. Možje v črnem so gostom nešportne osebne napake dosojali kot za šalo, trener Boštjan Kuhar in njegovi igralci so bili nemočni ...
Dramatični zadnji krogi
Tajfun ima pred zadnjimi tremi krogi na četrtem mestu 25 točk, peta Rogaška ima eno manj, medtem ko ima Elektra še dodatno točk manj in je praktično že odpisana iz boja za četrto mesto.
sno od sinočnjega obračuna v Romuniji; če je zmagal Kiel, potem si celjsko moštvo lahko privošči tudi nizek poraz.
Rokometaši velenjskega Gorenja pa so v 9. krogu skupine C lige prvakov na Danskem izgubili s Silkeborgom v zadnji
Šentjurčane v soboto čaka gostovanje pri Zlatorogu, zatem domača tekma z Mercator-jem, v zadnjem krogu pa še gostovanje v Rogaški Slatini,
sekundi in si močno otežili oziroma že zaprli pot do želenega drugega mesta v skupini, ki bi jim v osmini finala prinesla manj zahtevnega tekmeca. Kljub temu bodo v soboto skušali ugnati Zormanove Kielce.
DŠ
ki pa zna biti tudi ključno, če se seveda ne bo stanje na lestvici dokončno rešilo prej. »V Laškem upam na dobro predstavo. Želimo si zmage in vse bomo naredili za njo na tej in tudi na preostalih dveh tekmah. Trenutno dobro igramo, nadaljujemo fantastično serijo in zakaj ne bi slavili na vseh tekmah ...« pred zahtevnim gostovanjem v Treh lilijah meni eden izmed ključnih mož Tajfuna Anže Pelc, trener Damjan Nova-kovič pa dodaja: »Zlatorog je v prednosti v vseh pogledih, tega ni treba poudarjati. Kakorkoli že, mi gremo po zmago. Liga za prvaka? Ko bomo tudi teoretično v njej, seveda, če sploh bomo, potem bomo znali proslaviti.« Rogaška bo v soboto gostila Mercator, teden dni kasneje pa bo gostovala pri Slovanu.
MITJA KNEZ, foto: GrupA
CINKARNA
»Maček« se je odločil
Štirje bronasti
Oberwart, Budimpešta: Strokovno vodstvo in najboljše judoistke celjskega Sankakuja so se s priprav v Avstriji vrnili včeraj in se bodo jutri odpravili na tekmovanje za veliko nagrado Düsseldorfa. Tekmovalke Nina Miloševic, Ana Velenšek in Lucija Polavder ter njihov klubski kolega Rok Drakšič, ki je nastopal na Madžarskem, so na tekmah svetovnega pokala osvojili štiri bronaste medalje.
Prepričljive
Ploesti: Kegljavke celjskega Lanteksa so se šestič zapored uvrstile na zaključni turnir evropske lige prvakinj. 30. marca se bodo v slovaški Podbrezovi pomerile z romunskim Elek-tromuresom. Drugi polfinalni par je Spartak (Srbija) - Bamberg (Nemčija). Celjanke so v četrtfinalu obakrat premagale romunski Petrolul, v nedeljo na povratni tekmi v gosteh s 6:2. V ekipi Lada Gobca je največ kegljev, 578, podrla Anja Kozmus. Dvoboje so dobile še Eva Sajko, Brigita Strelec in Rada Savič, izgubili pa Barbara Fidel in Nada Savič.
Dobovec komaj
Rogatec: V torek se je začel polfinale 1. slovenske futsal lige. Vodilna po rednem delu Litija je doma kar z 8:0 odpravila kobariški Oplast. Dobovec, ki je bil v ligaškem delu drugi, je gostil ekipo ljubljanskega Vuka. Domačini so v Rogatcu slavili šele po kazenskih strelih s 6:5. V rednem delu tekme so vodili dvakrat, po golih Vojska in Marota, toda Ljubljančani so obakrat uspeli izenačiti. Sledile so šestmetrovke, za Dobovec so zadeli Marot, Vrabel, Vojsk in Stres, kar je bilo dovolj za zmago, potem ko sta bila neuspešna Kroflič in Repinc. Naslednja tekma bo v Rogatcu jutri, za vstop v finale so potrebne tri zmage.
Ducat golov na Olimpu
Celje: Nogometaši Celja so odigrali predzadnjo pripravljalno tekmo pred začetkom spomladanskega dela 1. slovenske lige. Trener Miloš Rus je na klopi pustil nekaj glavnih igralcev in drugoligaš Šmartno je uspel iztržiti izid 3:3. Za Šmarčane so zadeli Čirič, J. Bizjak in L. Bizjak, za Celje pa najprej Žan Horvat, nato pa dvakrat Lutfi Bilali. Stefan Cebara je zapravil enajstmetrovko. Celjani bodo v soboto igrali še v Dravogradu.
Devetič s pokalom?
Celje: Finalni turnir slovenskega pokala za košarkarice bo 2. in 3. marca gostila dvorana Gimnazije Celje - Center. Athlete bo igral z Grosupljem, drugi polfinalni par je Domžale - Ilirija. Celjski klub brani lovoriko, naslov pokalnega prvaka je osvojil osemkrat, na finalni turnir se je uvrstil osemnajsto leto zapored. (DŠ)
Redukcija zaustavila Rennerja
Atlet celjskega Kladivarja Robert Renner je ubranil naslov v skoku s palico na slovenskem dvoranskem prvenstvu, ki je bilo v Celju.
V prvem poskusu je preskočil 520 centimetrov, potem pa ni več skakal. Zmanjkalo je namreč elektrike in ker je bil v vodstvu po ponovni razsvetlitvi, potem ni več skakal. Nato so državni prvaki postali še trije Kladivarjevi atleti, v Ljubljani Marina Tomič na 60 ovire (8,34 sek) in Borut Batagelj v troskoku (15,44 m) ter v Slovenski Bistrici Monika Lebeničnik v suvanju krogle (13,37 m). Uspehe je dopolnil Mitja Krevs, ki je v Linzu zmagal v teku na 800 m in z osebnim dvoranskim rekordom 1:49,47 ponovno potrdil normo za EP v Göteborgu.
DŠ
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Najboljša strelka lokalnega derbija je bila Maja Klakočer.
^dežele
celjske mesnine
»Zmanjkalo nas je«
V 17. krogu 1. slovenske rokometne lige za ženske je Veplas zmagal v Piranu z 31:26, lokalni derbi v Celju pa so dobile Žalčanke s 24:23.
Celjanke so odigrale morda svojih najboljših 45 minut, imele prednost petih golov (18:13) in priložnost v napadu celo za plus šest, potem pa so močno popustile. Maja Klakočer je celo enajstkrat zatresla žalsko mrežo: »Gostje so bile favoritinje, za nas pa je lokalni derbi pomenil priložnost za dokazovanje. Po uvodu nam je steklo, najbolje smo igrale sredi tekme. Želja po zmagi nas je spremljala do konca, a nas je žal zmanjkalo. Manjka nam igralk in to se je odrazilo v končnici.« Trener Uroš Privšek je poudaril: »V zaključku so se moje igralke na žalost ustrašile zmage. Prej so 40 minut igrale zelo dobro. Sestri Amon zaradi služb vadita neredno in ne bi bilo pošteno do ostalih deklet, če bi igrali na tekmah.«
Da zmaga v lokalnem derbiju zelo veliko pomeni žalskemu klubu, je priznal športni direktor Mitja Turnšek: »Stremimo k vrnitvi ženskega rokometa na položaj, ki ga je v Sloveniji že imel. Postavljamo temelje z željo, da se nam pridružijo ostali klubi. Res je, da smo pričakovali lažje delo v Celju, po drugi strani pa rezultati članske ekipe presegajo celoten ustroj kluba. Ponosni smo še na naše navijače, obogatili so tudi zadnjo gostujočo tekmo.« V letošnji sezoni končnice ne bo. Žalčanke si celo delijo tretje mesto, Velenjčanke so pete, Celjanke osme.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
ŠPORT
19
Po trinajstih letih znova Laščani
V pričakovanju jubilejne, 20. savinjske košarkarske lige
Da se je vse športno končalo, priča tudi skupinska fotografija finalistov, ki so nemudoma pristali na predlog našega fotografa.
Srečku Lesjaku (levo) je posebno priznanje izročil Danilo Turnšek.
Tomaž Blagotinšek je vsa leta najboljši igralec laškega moštva.
Na eni strani najboljši ekipi prejemata nagrade, pod drugim košem pa mulci neutrudno tekajo za žogami in jih mečejo v tablo. Prireditelji beležijo dvojno zmago, nakar na parket prinašajo mize. Natovorijo jih s pijačo, pecivom in - čevapčiči. Vsi se zbirajo okoli miz, nekaj fantov pa se zdaj že pošteno prepotenih še vedno peha za žogami. Direndaj v dvorani, tako da se pravkar umiti tekmovalci komaj pogovarjajo, ko jim počasi že prijata pivo in tudi vino ...
Takšen je bil nedeljski zaključek lige.
Večno mladi
Prvaki Savinjske košarkarske lige so po 13 letih znova igralci ekipe Veterani Zlatorog Laško, ki so na Polzeli v finalu premagali BSB Otok Celje s 84:78. Mladi Celjani so po-vedli z 9:3, se zgledno borili celotno tekmo, toda laški veterani, okrepljeni še z Alešem Kuncem, so si pred končnico priigrali nedosegljivo prednost. »Praznovali bomo 20. obletnico kluba, poleti bomo sodelovali na veteranskem svetovnem prvenstvu v Grčiji in zato smo malce več vadili ter po trinajstih letih znova osvojili prvo mesto. Zanimivo, polovica ekipe je še vedno ista kot leta 2000,« je pripovedoval Srečko Lesjak, najstarejši igralec lige, ki je sicer prejel priznanje »za najizkušenejše-ga igralca«.
Napoved revanše
V boju za 3. mesto je Lev zavarovanje Ločica premagal Vrtine Palir Polzela z 59:57. Za najkoristnejšega košarkarja lige je bil izbran Celjan Dejan Dunovič. Najboljši
strelec finalnega obračuna je bil Tomaž Blagotinšek s
27 točkami. Anže Zdolšek jih je dodal 25, Miha Čmer 13, Aleš Kunc 8, Gregor Lapornik 5, Sebastjan Seme 4 in Jože
Sadar 2. Strelci za podprvaka pa so bili: Boštjan Korošec 23, Tomaž Grilanc 15, Rok Pirih 14, Marko Pirnat 13, Žiga Jug 11 in Marko Mernik 2. Mladi Celjani so bili prvič v finalu,
pokal je prevzel Sašo Buzi-na: »Zbrani smo fantje iz Celja, Šentjurja in okolice. Strinjam se, da smo se uspešno upirali. Imamo dobro ekipo. Tudi zato so se Laščani tako okrepili. Naslednje leto bomo definitivno štartali na končno zmago!«
Liga še širša
Predstavnik tekmovalne
PANORAMA
MALI NOGOMET
1.	SL, polfinale, 1. tekma, Dobovec - Vuko Ljubljana 6:5 (1:1); Vojsk (4, 6 m), Marot (24, 6 m), Stres (6 m), Vrabel (6 m).
2.	SL, 19. krog: Veplas - Ke-belj 2:2 (1:0); Jager (15-10 m, 39-10 m). Vrstni red: Velenje 39, Brezje 36, Sevnica 33, Stripy, Kebelj 30, Velike Lašče 22, Fragmat 21, Ajdovščina, Irbis 20, Tomaž 12, Benedikt 5.
ROKOMET
Liga prvakov, skupina B, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Constanta 24:19 (11:6); Mačkovšek 6, Marguč 5, Toskic 4, Zelenovic 3, Le-kai, Žvižej 2, Poteko, Žabič; Sadoveac, Čutura 5. Vrstni red: Veszprem 16, Kiel 12, Atletico 8, Celje 6, Sävehof, Constanta 4, skupina C, 9. krog: Silkeborg - Gorenje 27:26 (12:14); Schmidt 7, Hansen 4; Dolenec 9, Cehte, Melic 4, Gams 3, Pucelj, Gaber 2, Bezjak, Cingesar 1. Vrstni red: Kielce 18, Gorenje, Metalurg 12, Silkeborg 8, St. Petersburg, Chambery 2.
1. SL (ž), 17. krog: Piran
-	Velenje 26:31 (9:14), Celje Celjske mesnine - Žalec 23:24 (14:11); Klakočer 11, Hren 4, Krebs, Pelikan, Vrček 2, Privšek, Palir 1; Turnšek 7, Korotaj, Kompan 5, Pirc 3, Majcen, Sutaj 2. Vrstni red: Zagorje 26, Krim Mercator 24, Krka, Žalec 22, Velenje 19, Piran 17, Ajdovščina 10, Celje, Ptuj 9, Logatec 8, Naklo 6, Futura 2.
KOŠARKA
1. SL, 15. krog: Tajfun
-	Hopsi 87:72; Primorac 18, Pelc 17, Venezia 15, Zimic 11, Držič 9, Ferme 8, S. Se-bič 3, Brolih, M. Sebič, Cuk 2; Jagodnik 19, Robertson 14, Martin, Vranjkovič 11, Bristol 7, Mulalič 4, Vuja-sinovič, Govc, Mežan 2, Mercator - Zlatorog 78:89; Abramovič 25, Čajič 16; Udrih 21, Bugum, Dimec
komisije in obenem tudi organizatorja, ŠKD Koš Polzela, Danilo Turnšek je poudaril: »Zadnja sezona pomeni nov presežek. Uspešno smo namreč izpeljali ligo z doslej največjim številom ekip. Bilo jih je 12. Večjih incidentov ni bilo. Zadovoljni smo tudi zato, ker se nam bo v naslednji sezoni, ki se bo začela predvidoma v no-
14, Zadnik 13, Brodnik 7, Mučič 6, Čigoja 5, L. La-pornik 4, Nikolič Smrdelj
3,	Elektra - Rogaška 41:42; Podvršnik 11, Julevič, Collins 9, Bajramlič 6, Brčina, Zagorc 3; Miljkovic 14, To-mič, Koštomaj 8, Kitanovič
4,	Horvat, Jotič 3, Mijovič 2. Vrstni red: Zlatorog 27, Maribor, Helios 26, Tajfun 25, Rogaška 24, Elektra 23, Mercator 21, Slovan, Hopsi 18, Grosuplje 17.
2.	SL, 18. krog: Hrastnik
-	Terme Olimia 89:94; Šipu-ra, Zdolšek 18; Memčič 28, Spešič 13, Pešič 10, Plavčak 8, Globovnik 6, Teržan, Gobec 4, Pungartnik 3. Vrstni red: Portorož 33, Šenčur 31, Elektro Gorenjska, Terme Olimia 28, Radenska Creativ, Lastovka 27, Postojna 24, Koper, Hrastnik 23, Kolpa 22, Parklji 21, Litija 20, Branik 17.
3.	SL - vzhod, 14. krog: Calcit - Konjice 71:66, Vrani - Krka B 56:65, Medvode
-	Luxuris Celje 78:103, Nazarje - Bistrica 72:84. Vrstni red: Krka B 28, Posavje Krško, Luxuris, Bistrica 25, Janče 21, Konjice, Vrani 20, Primafoto, Calcit 19, Nazarje, Medvode 17, Komenda 16.
1. SL (ž), 17. krog: Domžale - Konjice 78:72; Vuko-vič 26, Boada 24; Zdovc 23, Brdnik 14, K. Klančnik N. Klančnik 11, Božičevič 6, Furman 5, Hatunšek 2. Vrstni red: Athlete 31, Triglav 29, Grosuplje 28, Ilirija 25, Domžale, Ježica 22, Konjice, AJM 20, Odeja 18.
ODBOJKA
1. SL, modra skupina, 5. krog: Salonit - Šoštanj To-polšica 3:0, 4. krog: Šoštanj Topolšica - Panvita 3:0. Vrstni red: ACH Volley 23, Salonit 18, Calcit 14, Panvita 8, Šoštanj Topolšica 5, Maribor 4.
1. SL (ž), modra skupina,
5,	krog: Aliansa - Luka Koper 3:1, 4. krog: Zgornja Gorenjska - Aliansa 3:2. Vrstni red: Calcit 22, Branik 19, Aliansa 13, Zgornja Gorenjska 10, Luka Koper 6, Kema Pucon-ci 2. (MiK)
vembru, pridružilo še eno moštvo. Gre za ekipo iz Ob-sotelja. Tako naša liga ne bo imela več le ekip iz Savinjske doline oziroma Celjske kotline. Gre za košarkarje iz Rogatca. Dvajseta sezona, ki se bliža, bo prelomna. Skušali bomo dodati nekaj novega.«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 22. 2.
MALI NOGOMET
1. SL, polfinale, 2. tekma, Rogatec: Dobovec - Vuko Ljubljana (20.30).
KOŠARKA
3. SL - vzhod, 15. krog, Kašelj: Janče - Konjice (19.30).
Sobota, 23. 2.
KOŠARKA
1.	SL, 16. krog, Laško: Zlatorog - Tajfun, Polzela: Hopsi - Grosuplje, Ljubljana: Slovan - Elektra (19).
2.	SL, 19. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Postojna (18).
3.	SL - vzhod, 15. krog: Nazarje - Calcit (19), Celje: Luxuris - Vrani (20).
1. SL (ž), 1. krog končnice, Celje: Athlete - Domžale (17).
ROKOMET
1. SL (ž), 18. krog: Zelene doline Žalec - Piran (18), Velenje - Naklo Tržič (19), Celje Celjske mesnine - Fu-tura (20).
ODBOJKA
1. SL, modra skupina, 7. krog: Šoštanj Topolšica
-	ACH Volley (20).
1.	SL (ž), modra skupina, 7. krog, Šempeter: Aliansa
-	Branik (19).
MALI NOGOMET
2.	SL, 20. krog: Velike Lašče - Veplas Velenje (19).
Sreda, 27. 2.
ROKOMET
1. SL, 21. krog: Celje Pivovarna Laško - Maribor (18).
ODBOJKA
1. SL, modra skupina, 8. krog: Maribor - Šoštanj Topolšica (19).
1. SL (ž), modra skupina, 8. krog, Murska Sobota: Kema Puconci - Aliansa (19).
Dobrodošlica Ani Drev
Poleg Tine Maze je vidno vlogo v slovenski zgodbi o uspehu na veleslalomski tekmi svetovnega prvenstva v Schladmingu odigrala tudi Šmarčanka Ana Drev.
Z desetim mestom na najtežjem veleslalomu v tem letu je izenačila svojo najboljšo uvrstitev v sezoni. Uspeha so bili seveda zelo veseli tudi njeni soobčani ter člani tamkajšnjega »fen« kluba Ane Drev. Smučarko so že v petek v domačem kraju izjemno toplo pozdravili številni občani in ljubitelji alpskega smučanja tudi iz sosednjih krajev. »Res je bila posebna tekma. V Schladmingu nas je pričakal težak veleslalom, kar se tudi spodobi za svetovno prvenstvo. Dobro sem se počutila in zadovoljna sem z desetim mestom. Sicer sem celo sezono v dobri formi in vedela sem, da bom enkrat dosegla dober rezultat. Na srečo se je to zgodilo na svetovnem prvenstvu. Zdaj me čaka še en veleslalom za svetovni pokal in ob ugodnem razpletu se lahko uvrstim v finale svetovnega pokala, ki bo v Švici,« je omenila junakinja iz Šmartnega ob Paki.
US
Ana Drev na sprejemu v domačem Šmartnem ob Paki
20
ŠPORT
Desetka za organizatorje z Ljubnega
Za popolna dneva na dveh tekmah v svetovnem pokalu za ženske skakalke so manjkale samo stopničke za vražje Slovenke
Že v nedeljo so organizatorji klicali na svidenje prihodnje leto, ko bo tekma na Ljubnem 24. in 25. januarja. Zadnja tekma pred olimpijskimi igrami v Sočiju torej.
S kurenti, ki so zaplesali v izteku skakalnice, in pozdravom številnih navijačev se je Ljubno ob Savinji za leto dni poslovilo od skoraj vseh najboljših smučarskih skakalk.
Na Ljubnem so namreč v soboto in nedeljo pripravili dve tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Če je kdo še lani morebiti pomislil, da gre bolj za domače tekme, so letos organizatorji priredili vrhunski spektakel, ki je bil primerljiv z vsemi tekmami v veliko bolj cenjenih moških obračunih. Tribune, varnostniki, igrala za otroke, steklena dvorana za skakalke, vip prostori, velika platna, predvsem pa tisoči navijačev, ki so z aplavzom pospremili vsako skakalko in srčno navijali za »naše« ... Skoraj je težko strniti vtise, najbolj zadovoljni pa so seveda organizatorji, ki jim je Fis že po sobotni tekmi prisodila čisto desetko. Za las je manjkala samo pika na i: vražje Slovenke na stopničkah.
Neprecenljivo vzdušje
V obeh tekmah je slavila 16-letna Japonka Sara Taka-naši in si tako pred zadnjima dvema tekmama že priborila veliki kristalni globus. »Zelo sem vesela današnje zmage. Uživala sem v skokih, res sem vesela,« je povedala Japonka, ki je v nedeljo pristala pri 92 metrih. Vražje Slovenke so sploh v nedeljo vknjižile lep ekipni uspeh. Katja Požun je po prvi seriji, ko je bila druga, v drugo zaradi slabšega počutja, nižjega štartnega mesta in tudi zaradi rahle
Nič čudnega, da jim pravimo vražje Slovenke ... Na vrhu skakalnice se je slišalo samo navijanje.
smole z vetrom pristala na četrtem mestu. »Vsako leto mi je skakalnica bolj všeč, letos sem odlično skočila, res sem se potrudila po najboljših močeh. Žal mi je, da nismo dobile stopničk, ki si jih vsi želimo. Sama sem zadovoljna tudi s tem četrtim mestom. Je pa na Ljubnem neprecenljivo vzdušje - tudi druge skakalke pravijo, da je res najlepše skakati na tej skakalnici.«
Uspeh so dopolnile Špela
kdo ne ve - nekaj oken v njegovi domači hiši gleda točno na skakalnico.
Dogajanje na Ljubnem je nov dokaz, da Slovenci še kako cenimo smučarske skoke. »Za nas je sicer Ljubno prvo, vendar nas v resnici čaka še nekaj let, da bomo lahko rekli, da je to povsem izdelana prireditev z 20 tisoč obiskovalci. Tako kot Planica torej,« je napovedal Pintar.
Temu je predsednik SSK Ljubno BTC Alojz Murko
dodal: »Z zadnjim skokom se je poplačal ves trud. Več si ne moremo želeti. Kar se našega kluba tiče, pričakujemo, da bodo v letu, dveh tudi domačinke med vražjimi Slovenkami. Pri fantih imamo še boljši nabor. Deset jih redno prinaša točke in zagotovo bomo zanje še slišali.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Alojz Murko, predsednik SSK Ljubno BTC, je stisnil roko Katji Požun.
Rajko Pintar, predsednik organizacijskega odbora
Rogelj s 6., Anja Tepeš z 8., Urša Bogataj z 9., Maja Vtič z 11. in Eva Logar s 13. mestom. Skakalke zdaj čaka svetovno prvenstvo v italijanskem Predazzu, kamor so dekleta odpotovala v torek. Obračun med skakalkami bo v nedeljo, do konca sezone pa se bodo pomerile še v Trondheimu in Oslu.
Iz zakulisja
Seveda se je organizatorjem ob vseh slišanih pohvalah odvalil kamen od srca. Vedeti je treba, da so prostovoljci že oktobra začeli pripravljati skakalnico za dogajanje v minulem koncu tedna. Gre za priprave, ki jih večina niti ne opazi. Od 150 do 200 prostovoljcev je pripravljalo teren, gradilo ..., ob koncu pa tudi gledalo v nebo in prosilo za vreme. Kar nekaj jih je bilo, ki so zadnji teden pred tekmama vzeli dopust, nato pa ponoči in v mrazu v hudi strmini z derezami na nogah pripravljali skakalnico. Vse to za malico,
Jože Mermal, predsednik uprave BTC
mogoče pivo in večerno druženje. To je dokaz, da Ljubno živi z vražjimi dekleti.
»Niti ene pripombe glede priprave skakalnice, kar pomeni tudi večjo varnost skakalk, nismo slišali. Veseli smo, da ni bilo nobenega padca in nobene poškodbe,« je poudaril predsednik organizacijskega odbora Rajko Pintar. Organizatorjem se je seveda najbolj smejalo ob pogledu na iztek skakalnice, saj so v dveh dneh našteli 9 tisoč obiskovalcev. Mnogi seveda priznavajo, da brez izjemne podpore ljubljanskega BTC ne bi šlo. »Mislim, da smo presegli sami sebe in vsa pričakovanja. Vzdušje je pokazalo, da smo šli v pravo smer, da smo k skakalnici privabili družine. To je pravi praznik Zgornje Savinjske doline. Benu Hvali in zanesenjakom je uspelo, da so skoki za ženske postali olimpijska disciplina, mi pa to delo samo nadgrajujemo,« je poudaril predsednik uprave BTC Jože Mermal. Če še
Simpatična 16-letna Japonka je trenutno med skakalkami brez konkurence.
RADIO, KI GA BEREMO
21
\m
90.6 95.1 95.9 100.3
V nekdanjem vojaškem džipu lastnika Boža Bratine se je vozila Tatjana Cvirn, ki je ugotovila, da gre tudi pozimi v avtu »zgoraj brez« odlično, če si primerno opremljen. Foto: SHERPA)
Zapeljani
Človeku že ob pogledu na fotografijo zastane dih, novinarka Anja De-učman pa se je takole brezskrbno prepustila vožnji z akrobatom na motorju Juretom Križmanom. (Foto: GrupA)
Novinarski poklic je vse prej kot enoličen, terensko delo pa včasih zelo adrenalinsko. Da bi novinarji zgodbe, ki jih raziskujejo, poslušalcem oziroma bralcem predstavili čim bolj doživeto, morajo marsikaj preizkusiti tudi na lastni koži. No, po fotografijah sodeč, sta novinarki Anja Deučman in Tatjana Cvirn v vožnji nadvse uživali ...
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI 11. 2. 2013:
1.	NEMIR: Čez praznike spet bom doma
2.	ANSAMBEL GLAS: Ta polna luna
3.	ANSAMBEL TONETA RUSA: Sreča
4.	ANSAMBEL ČUKI, MODRIJANI: Daj mi poljub
5.	ANSAMBEL ZREŠKA POMLAD: Dobro nam gre
VSAK ČETRTEK ob 12.15
■ vdArv te i K i crv oc
d m e v
f
rad j o cel je
POGLEDI IUB*I)S
Post - čudežno zdravilo za telo in duha?
Po norčavem pustu nas je spokorna pepelnica uvedla v postni čas. Nekateri ga upoštevajo zaradi religioznih in duhovnih, drugi iz zdravstvenih, tretji iz shujševalnih razlogov. V tokratnem Odmevu se bomo postu posvetili z vseh plati. Gostili bomo predstavnike različnih cerkva, zagovornike dolgotrajnega posta in zdravnike. Vabljeni, da se nam v oddaji s svojimi mnenji in komentarji pridružite tudi poslušalci.
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	DAYLIGHT - MAROON 5 (3)
2.	IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR (5)
3.	FLESH AND BONE - KILLERS (4)
4.	ALL ALONE - FUN	(4)
5.	GET UP (RATTLE) - BINGO PLAYERS & FAR EAST MOVEMENT (2)
6.	WHERE ARE WE NOW - DAVID BOWIE	(5)
7.	SUIT & TIE - TIMBERLAKE JUSTIN FT. JAY Z	(3)
8.	WHEN CAN I SEE YOU AGAIN
- OWL CITY	(1)
9.	HEAVEN - DEPECHE MODE (2)
10.	BECAUSE WE CAN - BON JOVI (1) DOMAČA LESTVICA
1.	OB TEBI BOM OSTAL - JAN PLESTENJAK	(4)
2.	RITEM ULICE - REGINA (3)
3.	WALKING ON A CHANCE - ZEBRA DOTS	(5)
4.	PLUS IN MINUS - EVA BOTO (2)
5.	DAN LJUBEZNI - NUDE (1)
6.	HVALA TI - ZLATKO	(1)
7.	NEBO NAD BERLINOM - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV	(4)
8.	SAMOTA - SELL OUT	(5)
9.	RAZSTA - BRO FEAT. POLONA LEBEN	(3)
10.	POT DOMOV - MANCHE (2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
SHUT UP - LILY AMELIA SILVER LINING (CRAZY 'BOUT YOU) - JESSIE J PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ZLAŽI SE MI - ALYA NOVA SENZACIJA - PRIMOŽ P RAM SITER
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
www.radiocelje.com
tedenski spored radia celje
ČETRTEK, 21. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PETEK, 22. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SOBOTA, 23. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 24. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 25. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 26. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 27. februar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
22
KRONIKA
Le s tožbo do odpravnine?
Odpuščena učiteljica še vedno ne ve, zakaj je po odpustitvi ostala brez izplačane odpravnine, ustanove pa odgovornost prelagajo druga na drugo
n* Miti Strniša v skladu s 40 členom KPVlZ, k. je ugodnejši kol 109. Člen ZDR. pripada Srnina Qlf Ädf P^dte o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v višini 50% njene ' oä bra odwSftw v zadnjih ireh mesecih za vsako leto dela v vzgo,no-.zobr9ževalnih SÄ 'delavka v šUtvu zaposlena že več kot 25 let in 9 mesecev ,1 pripada | acSpiavninav višini 13 povprečnih mesečnih plač.	
Kraj 11 dämm Logatec, 13.7.2012 St delovodnika 1036 , ' ' ■■ AW v	Delodajalec: RavnBle))'" Viljem PREVOLŠEK. prof.
■w ■ . ,'/ Vroči!i - ''	P !
. delavki osebno s podpisom prejema sindikalnemu zaupniku s podpisom prejema .-sebns mapa delavke likvidatura plač evidenca ?5 dni	
Del zapisa iz odpovedi, kjer se točno vidi, da ji odpravnina pripada. Ker je do odpravnine torej zakonsko upra-
vičena, je zakonsko zdaj situacija takšna, da bo morala - če jo bo hotela dobiti - tožiti. Sistem pa tak!
Več kot 20 let poučevanja v VIZ OŠ Rogatec, doseganja odlične ocene in nadpovprečnega obsega dela učiteljice slovenskega jezika Edite Strniša je vodstvo šole preteklo poletje okronalo z redno odpovedjo iz poslovnih razlogov. Odpoved je še nekako sprejela, pravi Strniševa, ne pa tudi tega, da do danes še ni prejela odpravnine, ki ji glede na zakonodajo pripada. Če bo želela odpravnino sploh kdaj videti, jo bo več kot očitno morala iztožiti, toda moči za boj s kolesjem sistema, kjer kot dodaja, vsi samo prelagajo odgovornost drug na drugega, ima vedno manj. Preverili smo, ali je tožba res edina rešitev, ki ji ostane, in zakaj odpravnine ni (še) dobila.
Strniševo je vse dogajanje okoli odpovedi delovnega razmerja tako strlo, da je morala iskati tudi zdravniško pomoč. Zdaj se postavlja na noge, čeprav poučevanje pogreša, saj ga še danes čuti kot svoje poslanstvo. Razlog odpovedi je bilo zmanjšanje števila otrok v šoli, zaradi česar se je zmanjšal tudi obseg dela zaposlenih. V pogodbi o prekinitvi dela jasno piše: »Editi Strniša pripada odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v višini 50 odstotkov njene povprečne izplačane plače brez odtegljajev v zadnjih treh
mesecih za vsako leto dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih.« Toda zaenkrat kaže, da bo ostala brez tega denarja. In ni ga malo. Gre za skoraj 20 tisoč evrov.
Napačen nasvet sindikata?
Pred odpovedjo ji je ravnatelj VIZ OŠ Rogatec Viljem Prevolšek ponudil novo delovno pogodbo s skrajšanim delovnim časom, vendar so ji v Sindikatu vzgoje in izobraževanja - Območnem odboru Podravje podpis te pogodbe odsvetovali, zato je pač ni podpisala. In sledila je odpoved. O odpravnini do danes
ni ne duha ne sluha. »Klicala sem vsepovsod. Tudi na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kjer so mi dejali, da odpravnine ne bo, ker postopek odpovedi menda ni bil pravilen. Tako so mi omenjali. Na koncu se mi niti na klice več niso odzivali. Pogovarjala sem se tudi s pristojnimi na Inšpektoratu RS za šolstvo ter Inšpektoratu RS za delo, ki si med seboj pošiljata različne dopise, nihče od njiju pa mi nič dokončnega ni odgovoril.
Nekateri so mi celo svetovali, naj tožim ravnatelja osebno, saj naj bi bil on odgovoren za ves zaplet,« pravi Strniševa.
Napor zaradi vsega dogajanja ji je pustil posledice. »Kaj mi preostane? Tožba? Stroški? Dodaten psihični napor, da dosežem tisto, kar mi pripada?« se sprašuje sogovornica. Njena vprašanja smo zastavili tistim, ki so v to zgodbo vpleteni.
Šola: drugače ni šlo!
Da je razlog za njeno odpoved zmanjšano število učencev, je potrdil tudi ravnatelj VIZ OŠ Rogatec Viljem Prevolšek. V tem šolskem letu v šoli ni več dveh šestih razredov, kot naj bi bilo do zdaj, drugo leto pa ne bo več
niti dveh sedmih razredov, pravi. Tarči odpovedi zaradi zmanjšanja števila učencev sta bila dva profesorja, od katerih je prvi sprejel pogodbo za krajši delovni čas, drugi ne, omenja in dodaja, da o konkretnem primeru ne more govoriti zaradi varstva osebnih podatkov. Čeprav je jasno, da je drugi primer ravno Strniša. Toda ključno vprašanje je, zakaj Strniša ni dobila odpravnine, saj se je ravno ravnatelj podpisal pod odpovedjo delovnega razmerja, kjer je to, da ji odpravnina pripada, jasno navedeno.
Ministrstvo ne da denarja
»Sredstva za izplačilo odpravnine je dolžno zagotoviti ministrstvo, ki je bilo v postopek odpovedi ves čas vključeno, vendar teh sredstev žal še ni zagotovilo,« odgovarja. Na naše poizvedovanje, kje točno se je zataknilo in ali je morda kot ravnatelj dobil od inšpektorjev za šolstvo in delo kakršno koli obvestilo o morebitni kršitvi predpisov, Prevolšek ni odgovoril. Je pa dodal, da je bil postopek odpovedi »izpeljan v skladu z veljavno zakonodajo, kar nenazadnje nakazuje tudi to, da zoper odpoved ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo.«
Ker je verjela, se ni pritožila
Sindikat vzgoje in izobraževanja - Območni odbor Po-dravja, na katerega se je Strniša lani tudi obrnila, je lani VIZ OŠ Rogatec poslal dopis, v katerem je ravnatelja opozoril, da mora izplačati odpravnino, drugače bodo prisiljeni denar iztožiti z zamudnimi obrestmi na delovnem sodišču. Vendar kot je že ravnatelj dejal, ni bilo vloženega nobenega pravnega sredstva, torej tožbe ni bilo. Ko smo klicali na Območni sindikat Podravje, so nas odpravili na hitro z besedami, da izjave ne dajejo. Strniševa pravi, da je bila v stiku s podravskim sindikatom večkrat, po dopisu, ki ga je ta poslal v šolo, pa je komunikacija zamrla. Na postopek odpovedi delovnega razmerja se ni pritožila, saj je glede na zapisano v odpovedi verjela, da bo odpravnino dobila. V pogovorih na sindikatu in na inšpektoratih naj bi ji tudi svetovali, da naj še počaka na ugotovitve delovne inšpekcije. Ta naj bi namreč vendarle morala odgovoriti ali je prišlo do kakšnih rešitev, in če kakšnih točno pri sestavi odpovedi in v skladu z ugotovljenim bi morala tudi ukrepati. Toda čas teče in vse skupaj se le še podaljšuje, Strniša pa ostaja brez pojasnitev - in brez denarja.
SIMONA ŠOLINIČ
Dvoboj ministrstva
in sindikata Cela znanost o »istočasnosti«
SVIZ v Ljubljani: samo tožba
Na ministrstvu »napake pri sestavi odpovedi«, ki naj bi jo kot razlog za neizplačilo odpravnine omenili Strniševi, v odgovoru na naša vprašanja ne omenjajo, saj pravijo, da kršitev ni bilo. Toda nadvse zanimivo je naslednje: Odpuščena učiteljica mora biti pozorna na 90. člen Zakona o delovnih razmerjih.
Ta člen navaja, da je delodajalec dolžan ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu istočasno ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi in pri tem upoštevati vse kriterije, ki veljajo za delovna mesta v organizaciji/ustanovi. Če delavec takšno pogodbo podpiše, mu odpravnina seveda ne pripada. Če pogodba ni ustrezna (kot je očitno ob pregledu lani ugotovil podravski sindikat) in je delavec ne podpiše, ima ta pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, o kateri se dogovori z delodajalcem. In poudarek je na besedi »istočasno« tega člena.
Prekvalifikacija ni bila možna
Kot kažejo dokumenti, ki smo jih pridobili na Novem tedniku, je vodstvo VIZ OŠ Rogatec Strniševi pogodbo o
novi zaposlitvi in za skrajšani delovni čas ponudilo 2. marca lani, odpoved pa 13. julija - torej ne istočasno. To sicer naj ne bi bila huda kršitev, je pa lahko vzrok za zagato. So morda na ministrstvu najprej »napako« videli v tem? Naši viri v sindikatu pravijo, da je to možno.
V odpovedi ravnatelj šole tudi jasno zapiše, da je »preveril, ali je delavko mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji oziroma ali jo je mogoče prekvalificirati za drugo delo. Pri tem je ugotovil, da ohranitev zaposlitve ni mogoča, saj ni na razpolago nobenega drugega delovnega mesta, ki bi ustrezalo stopnji in vrsti izobrazbe, niti ni prosto kakšno drugo delovno mesto, na katerega bi bilo možno Strnišo prekvalificirati.
Ministrstvo skrbi za javni denar
Poglejmo še odgovor Ministrstva RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport na naše vprašanje, kje se je zataknilo, da Strniševa odpravnine ne dobi. Pravijo, da ima ravnatelj glede na organizacijo pouka možnost ponuditi skrajšani delovni čas. »Iz tega izhaja, da bi ravnatelj OŠ Rogatec lahko
prerazporedil učno obveznost med zaposlene tako, da bi vsi izpolnili tedensko učno obveznost z morebitnim zakonsko dovoljenim zmanjšanjem tedenske učne obveznosti. Tako so bile dane vse možnosti, da bi učiteljica Edita Strniša ostala v delovnem razmerju. Ena osnovnih nalog ministrstva je tudi skrb za javna sredstva. V primeru učiteljice Edite Strniša niso bili izkazani opravičljivi razlogi za izplačilo kar precej velike odpravnine, ker je na šoli bilo ustrezno delo«.
Kdo ima prav?
Sindikat in ministrstvo se torej očitno bodeta še pri razlagi zakonodaje. Po mnenju sindikata je najprej neustrezno to, da ponudba o drugi zaposlitvi ni bila delavki vročena istočasno z odpovedjo. Druga stvar, ki jo razumeta drugače, je, da so Strniševi ponudili drugo delovno mesto s skrajšanim delovnim časom, čeprav bi ji po mnenju sindikata morali ponuditi delo za polni delovni čas, ker je s polnim delovnim časom delala po prvi pogodbi.
Zapleteno? Kdo ima torej prav, bo tako moralo odločati sodišče.
Ker nam pravnica Tadeja Kremzer iz Svizovega območnega sindikata Podravje v telefonskem pogovoru ni dopustila niti, da bi ji postavili splošna vprašanja, kaj lahko posameznik v primeru, kot je Strnišin, naredi, smo se obrnili na sedež Sviza v Ljubljani. Ob seznanitvi z dano situacijo so se takoj zavzeli in obljubili, da bodo primer po našem posredovanju še posebej preučili. In če že ne drugje, so nam tam povedali, da za Strnišo še ni vse izgubljeno.
Toda vložitvi tožbe zaradi neizplačila odpravnine se glede na situacijo učiteljica ne bo mogla izogniti. Dobra stvar zanjo je, da čas za vložitev tožbe še ni potekel.
Denarne terjatve iz delovnega razmerja, torej odpravnino, lahko namreč Strniša uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem še v obdobju petih let, nato zadeva zastara.
V tem delu lahko Strniši na pomoč še priskoči sindikat, v kolikor je še članica le-tega, zato se mora tudi sama v komunikacijo s sindikatom bolje vključiti, četudi na sedežu v Ljubljani. Delovni inšpektorji pa imajo tu delno zvezane roke, saj lahko delodajalca (v tem primeru OŠ Rogatec) kaznujejo le zaradi kršitev v zvezi z neizplačanimi prejemki, nimajo pa pristojnosti ukrepanja pri izterjavi odpravnine.
Vodstvo OŠ Rogatec že kaznovano
Primer Strniša je pod drobnogled vzel tudi Inšpektorat RS za delo, kjer pravijo, da je delodajalec spoštoval zakonske določbe v postopku odpovedi, ne pa tudi pri delu, ki se nanaša na odpravnino! Inšpekcijski nadzor v celoti še ni končan, so pa - kot smo izvedeli - zaradi neizplačila odpravnine delavki zoper vodstvo šole uvedli prekrškovni postopek in izdali plačilni nalog ter izrekli globo v višini 850 evrov.
Vročitev te dni menda še poteka. Po podatkih Novega tednika pa to ni prvi ukrep Inšpektorata RS za šolstvo
zoper vodstvo VIZ OŠ Rogatec. V preiskavah okoliščin primera Strniša se je pokazalo tudi, da je na šoli zaposlena oseba, ki za
svoje delovno mesto ne izpolnjuje ustreznih pogojev, šlo naj bi za strokovnega delavca. Zato so zoper pravno in odgovorno osebo na šoli tudi v tej zadevi uvedli prekrškov-ni postopek. To pa še ni vse. Vodstvo šole so inšpektorji za delo nadzirali že leta 2008, ko so opravili pregled dokumentacije zaradi kršitev, ki so se nanašale na nadurno delo.
ZADNJA NOVICA
Kot smo izvedeli tik pred objavo članka, naj bi s sedeža Sviza v Ljubljani Edito Strniša poklicali in se dogovorili o vsej pomoči, tudi brezplačni pravni pomoči pri sestavi tožbe in pravnem zastopanju. Strniševa bo namreč odpravnino, ki ji pripada, terjala na delovnem sodišču. V Ljubljani so torej držali besedo, ko so nam v pogovoru dejali, da se bodo za njen primer zavzeli in ga proučili. Zgodbo bomo še spremljali.	SŠol
KRONIKA
23
Tožba zaradi odstranitve napačnega znamenja
Bolnišnica se je opravičila, krivde ne prizna, je pa spremenila »prakso«
Pred dvema letoma smo poročali o primeru 26-letne-ga Marka Kovača iz Žalca, ki je kazensko ovadil zdravnico K. S., specializantko plastične kirurgije v celjski bolnišnici. Ta naj bi mu odstranila napačno znamenje na telesu. Kovač je imel napotnico dermatologinje, odstranitev pa je bila potrebna, saj je obstajal sum, da je znamenje rakavo.
Zaplet z odstranitvijo napačnega znamenja je pomenil tudi dodaten čas čakanja na ponovni poseg, kar bi v primeru, če bi bilo znamenje res rakavo, za Kovača lahko bilo usodno. Policija ni ugotovila, da bi zdravnica storila kaznivo dejanje, zato se je Kovač odločil, da bo od Splošne bolnišnice Celje s tožbo zaradi primera zahteval odškodnino 7 tisoč evrov. Te dni je bila prva glavna
»Bočno« ali »ledveno«? Bi zdravnica lahko opazila razliko?
obravnava, ki je pokazala, da so v bolnišnici po tem dogodku vendarle nekoliko spremenili način dela. Zaplet je nastal, ko je Kovač prišel h kirurginji in ko ga je ta na začetku pregleda spraševa-
la, ali ve, katero znamenje je treba sploh odstraniti, saj jih je imel več. Kovač jo je opozoril, da na izvidu piše točno, za katero znamenje gre, sam ga namreč naj ne bi videl, ker je bilo na zadnjem delu telesa. Zato je z roko nakazal lokacijo, ne pa tudi znamenja, kot trdi. Treba je bilo namreč odstraniti znamenje na desnem bočnem delu, kar je na izvidu pisalo, zdravnica pa ga je odstranila z ledvenega dela. Kovač še danes vztraja, da bi zdravnica morala vedeti, kaj je bočno in kaj ledveno. Ko je dermatologinja opazila, da je odstranjeno napačno znamenje, je Kovača »pod nujno« poslala nazaj v bolnišnico.
So se česa naučili?
Splošna bolnišnica se je Kovaču nato celo opravičila,
a krivde za napako ni priznala. Zdravnica je v zaslišanju na sodišču dejala, da znamenja ni izmerila, da bi se prepričala, za katerega gre. Menda zato ne, ker lahko od obiska pri dermatologinje do obiska pri kirurgu znamenje zraste. Se je pa zdaj praksa pri takih posegih v bolnišnici po tem dogodku spremenila. Če bolnik nima natančno označenega znamenja, ki ga je treba odstraniti, ga pošljejo nazaj k dermatologu, torej se je bolnišnica iz tega primera vendarle nekaj naučila. Če je s tem priznala, da bi lahko takrat ravnala drugače, je še prezgodaj trditi. Obravnava primera še ni končana. Pričati mora še dermatologinja, ki je Kovača poslala v bolnišnico. Pred sodnico bo stopila 9. aprila.
SŠol
Bal se je za življenje in streljal
Ne bo ga več na sojenju
V Celju se je ta in pretekli teden nadaljevalo sojenje policistu PU Celje Mateju Boberi zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe s smrtno posledico. Leta 1999 je streljal v Naser-ja Berišo, ki je zaradi hudih poškodb umrl. Policist se na sojenju, ki se je po lanskem predobravnavnem naroku začelo pretekli četrtek, ni zagovarjal. Na sojenju so sicer zaslišali še nekatere priče, ki so pred senat že stopile na prvem sojenju. Kot je znano, so Bobero pred časom oprostili, nato je višje sodišče primer spet vrnilo v ponovno sojenje.
Bobera je v Berišo streljal na Cinkarniški poti v Celju, saj ga je poskušal prijeti, ker naj bi bila za Berišo razpisana tiralica. Ko naj bi Beriša izza pasu potegnil telefon in ga uperil proti policistu pod pretvezo, da ima pištolo - to so policistove besede -je Bobera začel streljati. Šele kasneje se je izkazalo, da je Beriša v roki držal mobilnik
in ne pištole, kot je mislil policist. Beriša je nato umrl med prevozom v bolnišnico. Kot so prebrali v zagovoru, ki ga je policist dal že v sodni preiskavi, se je bal za svoje življenje, hkrati pa meni, da je ravnal popolnoma v skladu s policijskimi pooblastili. Zoper njega po tem dogodku ni bil uveden disciplinski postopek, tudi tožilci so odstopili od pregona, ker so ugotovili, da je šlo za zmoto, ne pa za kaznivo dejanje. Obtožnico zoper policista zato zastopa pooblaščenec Beriševih Go-razd Fišer.
Torkovo zaslišanje policistov Davorina Čanderja, Davorina Valentana in Jureta Centriha je minilo v znamenju branja zapisnikov iz prejšnjih sojenj, pri čemer je Čander med drugim še enkrat ponovil, da je Beriša veljal za nevarnega človeka. Štiri mnenja o poteku streljanja je predstavil tudi balistični izvedenec Franc Sabljič, sodnica pa je ugodi-
Matej Bobera ne bo prisoten na prihodnjih sodnih obravnavah, kar mu je na predlog njegovega odvetnika odobrila sodnica Jožica Arh Petrovič, torej mu bodo sodili v odsotnosti.
la, da bo sodišče priskrbelo pištolo in UKW postajo, ki ju je med dogodkom uporabil Bobera. Prav tako bodo zdaj angažirali novega psihiatričnega izvedenca, ki bo na podlagi pogovora in dobljene dokumentacije pre-
sodil, v kakšnem stanju je bil Bobera v času streljanja. To bo storil psihiater Gorazd V. Mrevlje, v prvem sojenju je to mnenje izdelala Zdenka Čebašek Travnik.
SŠol, AD Foto: SHERPA
Invalidi prvič v zaporu
S preventivo iz šol tudi v druge ustanove
Društvo paraplegikov JZ Štajerske je v Zaporih Celje organiziralo predavanje v sklopu gibanja Še vedno vozim, vendar ne hodim. Gre za enega najboljših preventivnih projektov na področju cestnega prometa, kar priznavajo tudi na ravni države. Ta je - žalostno - zaradi varčevanja do takšnih projektov vedno bolj mačehovska, kar članov društva ni ustavilo pri poslanstvu.
Skoraj vsi člani društva so postali invalidi zaradi prometnih nesreč, do zdaj so predavali dijakom v številnih slovenskih šolah o svojih bolečin izkušnjah. S tem so jim dali uvid v nevarnost prometa, saj so dijaki že ali še bodo vozniki. Želja gibanja Še vedno vozim, vendar ne hodim je, da bi vsako leto
cela slovenska generacija mladostnikov - približno 17.000 mladih - slišala zgodbo sovrstnika, ki je zaradi prometne nesreče utrpel hude telesne poškodbe. Tokrat prvič so se člani društva odločili, da akcijo še razširijo z idejo, da bodo o varnosti v prometu predavali tudi zapornikom in pripor-nikom v Celju. »Tudi mi smo v nekem trenutku tudi zaradi nepremišljenosti doživeli prometno nesrečo, kar je podobno kot mladi, ki so v zaporu. Tja so prišli prav tako morda zaradi nepremišljenosti. In predavanje o varnosti bi lahko pozitivno vplivalo nanje,« meni Janez Hudej, predsednik Društva paraplegikov JZ Štajerske.
SŠol
info 113
Začetek postopka za sodnika ...
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je začel sodni postopek zoper celjskega sodnika Milka Škoberne-ta, nekdanjega direktorja laške komunale Marjana Salobirja in celjskega podjetnika Esada Ramica v zvezi z očitki o jemanju podkupnine. Denar naj bi zahtevali od Esada Čehajica za odpravo pripora in tiralice v primeru posredovanja pri prostituciji, kjer je Če-hajic obtoženec.
Ramiča v četrtek ni bilo na sodišču, sodnica pa mu odsotnosti ni opravičila in je postopek nadaljevala. Škoberne je na sodišču ponovil nekatera dejstva, ki jih je dejal za Novi tednik januarja letos, saj dokazuje, da tiralice za
... in konec za tožilko
Na Vrhovnem državnem tožilstvu se je pretekli teden končal disciplinski postopek zoper nekdaj slovenjgraško, danes pa velenjsko okrožno državno tožilko Aleksandro Štiblar. Disciplinski postopek so njeni nadrejeni uvedli zato, ker naj bi kršila ugled tožilstva, zatem ko je javno opozorila na domnevne nepravilnosti pri delu policije in tožilstva v preiskavi koroške deklice.
Grozil ji je tudi odvzem tožilske funkcije, kar se ni zgodilo. Disciplinsko sodišče je namreč odločilo, da bodo zoper tožilko izdali ukrep zmanjšanja plače za 20 odstotkov v obdobju ene-
Obtičal na tirih
Na nezavarovanem železniškem prehodu na Bregu pri Polzeli se je prejšnji četrtek nekaj minut čez 13. uro zgodila nesreča. Na tirih je namreč obtičal priklopnik tovornega vozila, ki se ni uspel pravočasno umakniti z železniškega prehoda.
Vanj je nato trčil potniški vlak. Dva potnika na vlaku sta se poškodovala, z reševalnim vozilom so ju odpeljali v celjsko bolnišnico, vendar nista imela hujših poškodb. Policisti okoliščine nesreče še preiskujejo.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA (arhiv NT)
Nesreča bi se lahko končala tudi tragično (Foto: PGE Celje).
Milko Škoberne
Čehajiča sploh ni bilo. Da pa je Čehajiču pravno svetoval, ni zanikal, toda denarja od njega nikoli ni prejel, pravi. Dodal je še, da se z obtožnico ne strinja, ni se pa zagovarjal, to možnost bo izkoristil do konca postopka.
postopka
Aleksandra Štiblar
ga leta. Vendar ukrep še ni pravnomočen, saj se bo Šti-blarjeva z odvetnikom Tomažem Bromšetom na takšno odločitev pritožila.
24
RAD DOBRO JEM
Koliko časa in razmišljanja prihranimo, če uporabljamo napredne tehnološke rešitve tudi v kuhinji, dobro ve Greta Kokot Rajkovič, vodja produktnega PR v Gorenju. Odkar je njihova pečica tako pametna, da ve, kaj peči koliko časa, sta tudi otrokaprava mojstra kuhinje. Sama svoje recepte in ideje nadgradi še z gledanjem kuharskih programov in je ob tem tudi v nizkem štartu svoje kuharske oddaje. Greta Kokot Rajkovič namreč iz svojih štiriindvajsetih ur naredi maksimalno in tudi če ob vseh poklicnih obveznosti kuhanje pride na vrsto šele proti večeru, si vzame čas. Za potice je bila sicer ves čas nesporna mojstrica njena mama, a je ob makovem sladkem kruhu, kije dišal v prazničnem času, kar predala štafeto Greti. S pitami, ki smo jih bolj vajeni kot sladke jedi, pa lahko tokrat povežemo zelenjavo. Dober tek!
KORENČKOVA PITA
Sestavine:
približno 300 g naribanega korenja (tudi koruza, zelje, blitva...)
približno 300 g naribanega sira 2 kisli smetani (lahko 1 kisla smetana in 1 jogurt) 1 pakiranje vlečenega testa (oljčno) olje za pekač
Priprava:
Korenje, sir in kislo smetano zmešamo in pripravimo za nadev. Malo sira in kisle smetane prihranimo. V naoljen steklen pekač najprej damo plast testa, nato nadev. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vsega. Zadnjo plast testa premažemo s kislo smetano in nato prekrijemo še s sirom. Pečemo na 170 stopinjah Celzija približno 40 minut.
Ä. L> ass
Sestavine: Testo:
500 g moke, 20 g kvasa (pol kocke), 2 jajci (malo jajca si pustimo za premaz potice pred peko), 200 ml mleka, 3-4 žlice stopljenega masla ali kokosove masti (in še malo za premaz testa pred nadevom in za model), 1 čajna žlička soli, 2 žlici sladkorja, limonina lupina, 1 žlica ruma, 1 vanilijev sladkor
Nadev:
200 g maka, 70 g sladkorja (v prahu), 1 dl mleka, 1 žlica masla
Priprava:
Kvas, toplo mleko, sladkor, vanilijev sladkor in S žlic moke fino zmešamo v rahlo tekočo maso (kot za palačinke) v skledi, ki naj bo dovolj velika, da bo prostor za vzhajanje in pustimo, da vzhaja. Maslo stopimo, jajca stepemo. V presejano moko naredimo jamico, dodamo vzhajan kvas, stepena jajca, stopljeno maslo, malo ruma, limonino lupino, sol in zamesimo gladko, kot pena lahko testo. Vzhajano testo vzamemo iz sklede in ga razvaljamo na 1 cm debelo plast pravokotne oblike. Namažemo ga najprej z maslom, nato z nadevom ter zvijemo. Zvitek narežemo na 5-6 delov trapezaste oblike, ki jih zložimo drugega ob drugega v namaščen okrogel model za torte, da bomo na koncu dobili lepo pisan kolač. Pustimo vzhajati na toplem. Pred peko namažemo kolač z jajcem in pečemo na 180°C približno 40 minut. Pečenega še vročega obrnemo iz modela in večplastno pokrijemo z navlaženo krpo, da se lepo ohladi in skorja malo zmehča. Preden postrežemo, ga lahko posipamo s sladkorjem v prahu.
NL
KOSILO GRATIS
Ob nakupu treh kosil
Telefon:
03 749 19 63
Mobitel: ŠENTJUR 051 413 590
Cesta Kozjanskega odreda 87/a
•nJ>
RAZVOZ IN DOSTAVA HRANE
BREZPLAČNO
do 5 km izven Šentjurja.
Gostilna in pivnica
Savinova ul. 9, 3000 Celje tel: 03-544 2480 email: stari.pisker@siol.net
STE
Vetjebw* tutybolßd fiomidbd
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
—DM)WDtednik —
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem na 56 straneh in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure.
UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
FREZO, traktorsko, rabljeno, dolžina 140 cm, kupim. Telefon 051 382-943.
551
POSEST
OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. 227 RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju kupim z gotovino. Prepis, gotovina in
odvoz takoj. Telefon 031 783-047.
545
STROJI
PRODAM
PRODAM
OBRAČALNI plug za Tomo Vinkovič prodam. Pokličite 051 203-305. 481 TRAKTORSKO prikolico Tehnostroj, tri strani, kiper, z dvojnimi stranicami, prodam. Telefon 041 996-166. 485 MIZARSKO tračno žago, premer koles 600, prodam. Telefon 031 801-960. 515 MALO rabljen motokultivator Standard Honda F 600, z utežmi, frezo in desko za sneg prodam. Cena pri ogledu. Telefon 031 525-790, Rudi. 552
NA zelo lepi lokaciji v okolici Šentjurja (Lekmarje) prodam približno 100 m2 veliko, takoj vseljivo stanovanjsko hišo. Stoji na parceli 1.800 m2, vpisana v zemljiško knjigo, cena 82.000 EUR. Telefon 040 760-930.	p
ZIDANICO v okolici Šmarja, na sončni legi, prodam. Telefon 041 526-988. 519 CELJE, Zagrad. Prodamo novejšo enodružinsko hišo, 185 m2, na parceli 1.041 m2, urejena vsa infrastruktura, sončna lega, samo 3,5 km od centra Celja. Cena 175.000 EUR. Telefon 051 393-458.	526
DVE leti star lesen vikend - brunarica, debelina sten 10 cm, do vikenda asfalt, 5 km iz Laškega, na sončni legi, ugodno prodamo. Telefon 070 477-915. 557
KUPIM
imm m
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPIJE
GSM 041404 935
CINKARNA
Smo ugledno mednarodno podjetje s 140-letno tradicijo in eno vodilnih podjetij na področju kemično predelovalne industrije v Sloveniji. Sodimo med velike slovenske izvoznike in že vrsto let uspešno uresničujemo svoje strateške usmeritve ter sledimo svojemu poslanstvu in ciljem, ki so usmerjeni k rasti, razvoju in osebnemu zadovoljstvu zaposlenih.
Na tej poti bomo v bližnji prihodnosti potrebovali perspektivne kadre, zato pozivamo vse, ki so se pripravljeni učiti in delati kot del ekipe na področju proizvodnje, proizvodnih procesov in vzdrževanja, da postanejo del naše skupne prihajajoče zgodbe in se nam pridružijo.
1.	Od kandidatov/kandidatk na področju proizvodnje pričakujemo:
-	da imajo srednjo izobrazbo kemijske, strojne ali druge ustrezne (naravoslovne) smeri,
-	sposobnost učinkovitega timskega dela,
-	odgovornost, zanesljivost, samoiniciativnost, komunikacijsko sposobnost ter vztrajnost pri doseganju ciljev,
-	vozniški izpit B-kategorije,
-	poznavanje računalniškega orodja (MS Word, Excel, Outlook),
-	pripravljenost na večizmensko delo.
2.	Od kandidatov/kandidatk na področju vzdrževanja pričakujemo:
-	da imajo srednjo poklicno izobrazbo strojne smeri (strojni ključavničar, strojni mehanik, varilec, oblikovalec kovin
-	orodjar ip.),
-	sposobnost učinkovitega timskega dela,
-	odgovornost, zanesljivost, samoiniciativnost ter vztrajnost pri doseganju ciljev,
-	vozniški izpit B-kategorije.
Z izbranimi kandidati/ kandidatkami bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 12 mesecev (z možnostjo sklenitve pogodbe za nedoločen čas).
Vabimo vas, da pisne ponudbe za zaposlitev z življenjepisom in dokazili o končani izobrazbi pošljete v roku 8 dni po objavi na naslov: Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva 26, Kadrovsko splošna služba, 3000 Celje.
KUPIM
POSLOVNI prostor, do 30 m2, v Celju, kupim. Telefon 041 377-704, 041 620-129.	p
ODDAM
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
STANOVANJE
PRODAM
409 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
Do 36 mesecev na osnovi 00, pokojnine |
K CELJE, Ul. XIV. dhrilii* 14» 3 03/4257000	*
02/2341000
Staneta Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 Ljubljana
ODDAM
PRODAM
SMUČIŠČE CELJSKA KOČA
V LEPEM okolju Pirana, bližina morja, oddam za daljši čas hišo. Telefon (03) 781-4106, 041 277-420. 451 POSLOVNE prostore v neposredni bližini Zdravstvenega doma Celje oddam. Telefon 041 347-714.	540
POSLOVNI prostor, eden približno 6 m2, drugi približno 32 do 70 m2, ob prometni cesti, s parkirišči, v Celju, oddam. Poslovno stavbo, skladišče ali za delavnico, 28 m2, prodam. Telefon 040 626-815.	532
OBRATOVALNI ČAS
PONEDELJEK-PETEK:
- od 12°° -16°° ure: POPOLDANSKA SMUKA -od 17°°-21°° ure: NOČNA SMUKA
SOBOTE, NEDEUE, PRAZNIKI, POČITNICE, ŠOLA V NARAVI:
-od 09°°-16°° ure: DNEVNA SMUKA -od 17°°-21°° ure: NOČNA SMUKA
PONEDELJEK-PETEK:
-	od 09°° -11°° ure: REKREACIJSKO PLAVANJE
in organizirane skupine
-	od 14°° -16°° ure: REKREACIJSKO PLAVANJE
-	od 16°° -19°° ure: treningi plavalnih klubov
-	od 21°° - 22°° ure: klubski treningi vaterpola
OBRATOVALNI ČAS
PETEK:
-	od 20°° - 22°° ure: DISCO NA DRSALKAH
VIKENDI IN PRAZNIKI:
-	od 10°° -113° ure in od 15°° -1630 ure
OPOMBA: Obratovalni fas za rekreacijo velja od 1.10.2012 do spremembe.		
	[z|p|o]	
PRODAM

DVOSOBNO stanovanje, 59 m2, lepo ohranjeno, na odlični lokaciji v centru Celja, Razlagova ulica, prodam. Telefon 041 517-558.	508
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 130 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 131 DVE telički, staro 10 dni in bikca, starega 10 dni, prodam ali menjam za večjo telico. Telefon 031 840-282. 376 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. Telefon 041 322-232. 487 BIKA za nadaljnjo rejo ali zakol, težkega približno 590 EUR, prodam, lahko zamenjam za kravo ali telico. Telefon 041 996-166.	485
PRIKUPNEGA kratkodlakega mladička čivave, starega 4 mesece, prodam. Telefon 040 891-578. 492
DVE pašni telici simentalki, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon (03) 5461-137.	500
MAJHNE prašiče prodam. Telefon 041 268-432.
502
/UGODNO
/jeklena strešna kritinaI
I OD 6,60 EUR z ddv l GSM: 040 349 992 V www.lindap.si
TELIČKO simentalko, težko 130 kg, prodam za 450 EUR. Telefon (03) 5778509, Dobrna.	504 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. Telefon 041 920-416. 511 PRAŠIČE, od 30 do 60 kg in enega 140 kg, prodam. Kupim kravo, mlado, vajeno molže na stroj. Telefon 041 708-978.
513
TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 522-716.	520
BIKCE limuzin in simentalce, tri, težke od 280 do 300 kg, 800 EUR/eden, prodam. Telefon 070 866-657. 517 TELIČKO limuzin, 230 kg, pašno, eko reja, prodam za 650 EUR. Telefon 070 866657.	517 TELICO, staro 6 mesecev in bikca, čb, težkega 320 kg, ugodno prodam. Telefon 051 654-729. 410 150 kg težkega bikca belgijsko belo pla-ve pasme prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5793-376. 524 BIKCA limuzin, star 12 tednov, težkega 150 kg, prodam. Telefon 031 422-291.
534
300-kilogramskega bikca prodam. Telefon 041 666-265.	541
ODDAM
OPREMLJENO, centralno ogrevano stanovanje, 42 m2, za dve do tri osebe, oddam. Telefon 041 650-737. 466 NOVO opremljeno garsonjero, 42 m2, z garažo, v Štorah, najemnina 250 EUR/mesec, oddam v najem. Telefon 041 441-660.	480
V ROGAŠKI Slatini v privatni hiši oddam enosobno stanovanje, v pritličju, na lepi, sončni lepi, opremljeno, vseljivo po dogovoru. Telefon 031 470-979.
501
OPREMLJENO garsonjero, 30 m2, v bloku, vsi priključki, v Celju, oddam. Telefon 041 727-243.	531
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kukrskt hkye m Mo frl Pew v pomoč!
e in male

3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
CELJE. Garažo oddam v najem. Telefon 051 210-405.	p
Informacije: 03/4225-100
VEČJO raztegljivo mizo in osem tapeciranih stolov, nerabljenih, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 974-880. 509 BOJLER tip gt 150, 15 l, 6 barov, 2 KW, nov, še zapakiran, prodam. Telefon 041 571-473.	510
Podpisani-a
naslov:
IWOCIlMCfl)
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
...
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaii in čaine mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ^P^	Podpl!:-
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
PONI žrebička, starega 9 mesecev, rdeče bel in miren, prodam. Telefon 041 264-132.	544
TELIČKO, čb, staro 2 meseca in prašiča, težkega 70 do 90 kg, prodam. Telefon 031 774-773.	556
ODKUP
KUPIM
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š i VSE vrste krav in telic za zakol ter krave in telice iz ekološke reje, za nadaljnjo rejo, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270.	p
VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351.
73
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
ENOFAZNI šrotar, žrmlje, dva lesena soda in vejanco za pšenico prodam. Telefon 041 528-376.	503
RABLJEN plug Batuje, 10 cl, rabljene gume, 480/70 R, 38 col, 380/70 R, 28 col, prodam. Telefon 051 239-149.
516
NOVA vrata, notranja, leva, s štokom, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 5453-193, 041 255-280. 512 BIKCA simentalca, 100 kg, kosilnico Sip 135 in nakladalko Sip 19 prodam. Telefon 041 596-475.
ALFO, 80 ali 100 l in sedlo za ponija, kupim. Telefon 031 733-965. 453
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
POROKE
Mozirje
Poročili so se: Mojca ŽE-LEZNIK iz Nazarij in Primož SLEMENŠEK iz Radegunde, Marjeta VNUČEC iz Šma-tevža in Anton PERNE iz Šmartnega ob Dreti.
■
SMRTI
530
PRODAM
DOMAČE salame, vinsko žganje in sadjevec prodam. Možnost dostave. Telefon 031 840-078.	491
100 l vina izabela, jurka, francosko grozdje, neškropljeno, 0,90 EUR, viljamovko, prodam. Telefon 031 806-041. š 38
.urim™
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minutn je 1.99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
VINO samorodnik in domači jegermeister ugodno prodam. Telefon (03) 5770303.	525 MEŠANO in sortno belo vino ugodno prodam. Telefon (03) 5792-842. 537
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
ŠIVALNI stroj Lervia, namizni, kot nov, za 40 EUR in dvopolne električne orglice, stare, ohranjene, vredne ogleda, prodam za 60 EUR. Telefon 041 954-156.
539
KUPIM
BUKOVO hlodovino - žagarska kakovost kupim. Telefon 041 794-200. p VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 289 HLODOVINO: smreka, jelka, na panju ali za kamionsko cesto, kupim. Telefon 031 649-201.	313
nT! insTttiacuc
OSTALO
PRODAM
DRVA, bukova, poceni prodam ali menjam za seno. Telefon 031 747-930. 482
Marjan Tovornik, s. p. Podgrad 32, Šentjur
GSM: 041 396 106
tovornikmarjan@gmail.com
OGREVANJE -VODOVOD - PLIN
SANACIJA KOPALNIC, KLIMA, SOLARNI SISTEMI, TOPLOTNE ČRPALKE, BIO MASA
DRUŠTVO osamljenih čebelic in metuljev Evrina prireja 23. 2. 2013 družabno srečanje. Vsi, ki se ga želite udeležiti, pokličite 041 525-061. 536
ZAPOSLITEV
PO poklicu sem bolničarka in iščem delo: pomoč starejšim in invalidnim na domu, pomoč pri osebni negi in pomoč v gospodinjstvu. Sem iz Celja. Telefon 031 264-071.	547
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n PRALNICA Ašič, Zagrad 12, Celje opravlja družinska pranja perila, zaves, odej z dostavo na dom. Telefon (03) 5484848.	237 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 550 IZDELAVA in popravilo vseh vrst pohištva, vrat, ograj. Ugodno. Jernej Slemenšek, s. p., Zadobrova 35, Škofja vas, telefon 040 419-577. 553
Celje
Umrli so: Bojan BORČ-NIK iz Slatine v Rožni dolini, 46 let, Katarina FELICI-JAN iz Dobrne, 80 let, Ivan KUMPERGER iz Štor, 74 let, Ante TOPIČ iz Celja, 65 let, Jožica POŽUN iz Celja, 69 let, Ana STIFTER iz Celja, 84 let, Frančiška KOLAR iz Doblatine, 78 let, Ana SELIČ iz Dolenje vasi, 88 let, Milan DREMŠAK iz Šentjurja, 54 let, Uršula OROŠ iz Vrbne-ga, 86 let, Jurij ŠTRAUS iz Socke, 87 let, Neža COTIČ iz Šempetra v Savinjski dolini, 81 let, Marija ARZENŠEK iz Kostrivnice, 88 let, Ana VREČKO iz Migojnic, 74 let, Marija ČASL iz Šmartnega ob Paki, 87 let, Ivana VAJN-CERL iz Orle vasi, 89 let, Zofija PLANKO iz Celja, 77 let, Viktor BRAČKO iz Celja, 56 let, Rozalija KRNJOVŠEK iz Nove Cerkve, 58 let, Jožef ČAVŠ iz Štor, 79 let, Ana STRAMŠEK iz Lahomnega, 84 let, Karolina POLJŠAK iz Laškega, 79 let, Alojzij GRM iz Migojnic, 87 let, Rozalija LEBER s Polzele, 77 let, Silvestra Marija NOVAK z Brega pri Polzeli, 73 let, Vincenc KRAJNC iz Trnovelj pri Celju, 82 let, Herman PECL iz Polž, 72 let, Ivan ROMIH iz Celja, 67 let, Erih HANUŠ iz Celja, 82 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Elizabeta VOGA iz Gorice pri Slivnici, 91 let.
Žalec
Umrli so: Milena STRNAD iz Pernovega, 49 let, Ana SKR-BINEK iz Velenja, 79 let, Elizabeta SIRK iz Kasaz, 93 let.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE
IZ VAŠEGA KRAJA
ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA
|NAROČILNICA
: IME IN PRIIMEK:
: ULICA:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra.
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
✓
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Dva časopisa v enem - torkovo in petkovo številko smo združili ter nadgradili v eno, četrtkovo. Od 7. februarja se veselite konca tedna že v četrtek ... v družbi Novega tednika.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
V 79. letu je tiho odšel od nas naš dragi svak in stric
VLADO PILKO
rojen v Začretu, živel v Nemčiji
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči svakinji Fani in Slavica z družinama
Mozirje
Umrli so: Frančiška KOTNIK z Rečice ob Savinji, 88 let, Marjana KOŠIR iz Lačje vasi, 79 let, Stanislav JURKOVNIK iz Mozirja, 84 let, Veronika POLIČNIK iz Spodnje Rečice, 87 let, Ka-rol PEČNIK iz Radegunde, 81 let, Marija DOBROVC iz Tera, 82 let, Marija TRAP iz Mozirja, 77 let.
Velenje
Umrli so: Adolf BLAJ iz Radeč, 70 let, Terezija GOR-ŠEK iz Pongraca, 82 let, Franc FIRER iz Šentjurja, 69 let, Ludvik GORKIČ iz Vojni-ka, 84 let, Marija KARDOŠ iz Velenja, 80 let, Mihaela ZA-
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
051 649 780
www.primozic.si
I 24 UR OBISK NA DOMU |
LOŽNIK iz Velenja, 81 let, Ivan ČUBER iz Kozja, 74 let, Jožef SLAPŠAK iz Laškega, 74 let, Ana ZABUKOVŠEK iz Griž, 68 let, Jozefa KAKER iz Nazarij, 87 let, Valentin Andrej ŠTIGLIC iz Mozirja, 78 let Ludvik LAMPRET s Polzele, 65 let.
Kugtar il n o Q/MCj'0,5 r
vedeževanje, astrologija, feng strni
iitrolog
DANIEL
ailrologija eng shui
Sjmrcwqlk« LEA
jelske kSiie aganske karte
vedeževalka KAR6NA
ved t £V v aH k a
EMA
tarol cigamke karte
|| agjmke kaMo
vt'dfiiOwjIkj ULA
cigan&ke kaitc
Pokličite nas ceneje!
RA
INFORMACIJE
27
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni je v 80. letu tiho in mirno zaspal naš dragi ati, stari ata, življenjski sopotnik, tast, brat, stric in svak
JOŽE ČAVŠ
iz Ulice Cvetke Jerin 1, Štore
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, denarne prispevke, nam izražali sožalja in nam v teh bolečin trenutkih slovesa nesebično stali ob strani. Iskrena hvala dr. Ošepu in patronažni sestri Silvi iz ZD Štore za njuno skrb in pomoč, pogrebni službi Zagajšek, pevcem za lepo odpete žalostinke in govorniku za lepe besede.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: hčerka Zvezdana z družino, Maca in ostalo sorodstvo
Življenje niso dnevi, ki so minili, ampak so dnevi, ki smo si jih zapomnili.
ZAHVALA
URŠKA OROŠ
(21. 10. 1926 - 29. 1. 2013)
Zapomnili si bomo vse dni, ki smo jih preživeli s teboj. Zahvaljujemo se vsem, ki ste imeli našo teto Urško radi.
Žalujoči vsi njeni
Človeka, ki ga imamo radi, ni več med nami, vendar bo za vedno ostal v našem spominu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica, dedka in pradedka
FRANCA PAJKA
iz Breznega 2 a pri Laškem (10. 12. 1920 - 8. 2. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in cvetje ter izrazili pisna in ustna sožalja. Prisrčna hvala Zdravstvenemu domu Rimske Toplice, patronažnima sestrama Tanji in Alenki in Trubarjevemu domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu. Hvala gasilcem, pevcem, praporščakom in rudarjem iz Sedraža in Rečice pri Laškem. Hvala govornici Magdi Diaci za ganljive besede ob slovesu, duhovniku za opravljen obred, družini Koprivc ter Komunali Laško za pogrebne storitve. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Z žalostjo v srcu: žena Betka, sin Lado z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, stric in stari ata
JANKO ČUBER
iz Drenskega Rebra (23. 10. 1938 - 8. 2. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali za sv. maše in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Podčetrtek, SB Celje in bolnišnici Topolšica za lajšanje bolečin. Hvala g. župniku Hriberniku za lepo opravljen obred in g. Guzeju za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Zagajšek in Guzej za organizacijo in opravljene storitve.
Žalujoči: žena Amalija ter sinova Boris in Darko z družinama
S tvojo pomočjo smo spoznali, kako čudovito je lahko življenje,
kako so v življenju v resnici najpomembnejše preproste stvari in da je bistvenega pomena to, kako ravnaš z drugimi ljudmi, hvala ti, mama, babica.
ZAHVALA
V 80. letu nas je nenadoma zapustila draga mama, babica, sestra in tašča
KAROLINA POLJŠAK
iz Gozdeca 3 (13. 12. 1933 - 5. 2. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo za izrečene besede sožalja in tolažbe ob smrti, za darovane svete maše, sveče in cvetje in tako številno udeležbo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za opravljen
cerkveni obred. Hvala gospodu Stanku Seliču za besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru Vrh, pogrebni službi Komunale Laško ter kolektivoma KZ Laško in Interspar Celje.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Simona z družino, sin Zlatko z družino, vnuki Ksenija, Rok, Kaja in Žiga, brat Jakec in ostalo sorodstvo
Dve leti na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča.
V SPOMIN
JOŽETU KOČARJU
s Trnovega hriba 34, Laško (6. 1. 1936 - 20. 2. 2011)
Zelo močno te pogrešamo in vsak dan smo v mislih s teboj.
Tvoji najdražji
In si odšla, ni te več... nikjer nobene poti več, po kateri bi te lahko ujeli . Ne danes, ne jutri in ne na tem svetu . sigurno pa nekoč, spet tam nekje pridemo skupaj.
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustila naša draga
ANA VREČKO
roj. Kolar iz Griž
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, krajanom, nekdanjim sodelavkam in znancem za darovano cvetje, sveče, tolažilne besede, izrečena sožalja in ponujeno pomoč. Hvala medicinskemu osebju oddelka žilne kirurgije Splošne bolnišnice Celje za skrbno in strokovno nego. Hvala pevcem za odpete pesmi. Hvala citrarki za zaigrane melodije slovesa. Hvala g. Planincu za opravljen cerkveni obred. Hvala Jelkam. Hvala Silvi za besede sočutja in slovesa. Hvala pogrebni službi Ropotar, praporščakom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste bili ob slovesu v mislih z njo. Vedno boš ostala na naši srčni strani.
Mož Stanko in sin Andrej z Natašo
L 26
_ 24
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KROVEC KLEPAR - M/Ž; KROVSKO, KLEPARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.2.2013; "PROFIL" - GRADBENA DEJAVNOST LOVRE KOMLJEN S.P., OPEKARNIŠKA CESTA 12 F, 3000 CELJE NEZNAN NAZIV
VARNOSTNIK - AGENT - DELO V CELJU -M/Ž; VAROVANJE TRGOVIN, VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.2.2013; 911 VRS, VAROVANJE IN STORITVE, D.O.O., ŠKRLOVICA 3, 1315 VELIKE LAŠČE
ŽERJAVAR
ŽERJAVIST - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI
-	M/Ž; RAZLIČNA DELA ŽERJAVISTA, NEDOLOČEN ČAS, 28.2.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
VARILEC
VARILEC II - M/Ž; VARJENJE, SESTAVLJE-NJE PODSKLOPOV V ŠABLONI, SESTAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH PODSKLOPOV IN SKLOPOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH, DELO Z ROČNIM ORODJEM, VRTANJE NA STABILNIH STROJIH, PREMEŠČANJE BREMEN Z DVIGALOM, PREMEŠČANJE BREMEN Z VILIČARJEM., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.2.2013; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE ELEKTRIKAR
ELEKTRIKAR - M/Ž; IZVAJANJE PREVENTIVNEGA ELEKTRO VZDRŽEVANJA, ODPRAVLJANJE INTERVENTNIH OKVAR, IZVAJANJE REMONTA, OBVLADANJE ELEKTRO IN CO2 VARJENJA, ZNANJE STROJNEGA IN ELEKTRO VZDRŽEVANJA V INDUSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.2.2013; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TAXIJA - M/Ž; VOZNIK TAXIJA, NEDOLOČEN ČAS, 21.2.2013; 123-7, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 202, 3000 CELJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA BLAGA, NEDOLOČEN ČAS, 28.2.2013; SONCE RDEČE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAZLAGO-VA ULICA 1, 3000 CELJE GRADBENI TEHNIK GRADBENI DELOVODJA - DELO V NEMČIJI
-	M/Ž; DELO IN VODENJE GRADBIŠČA, NEDOLOČEN ČAS, 1.3.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
ZDRAVSTVENI TEHNIK
TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGA - PRIPRAVNIK
-	M/Ž; USPOSABLJANJE ZA POKLIC TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.2.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
STROJNIK/BAGERIST Z IZKUŠNJAMI IZKOPOV DALJNOVODNIH SISTEMOV - M/Ž; DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC POSKRBI ZA PREVOZ IN NASTANITEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2013; ALSA INŽENIRING, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO STROJNI KLJUČAVNIČAR, Z IZKUŠNJAMI Z DELOM Z JEKLENIMI KONSTRUKCIJAMI -M/Ž; DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC POSKRBI ZA PREVOZ IN NASTANITEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2013; ALSA INŽENIRING, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
TESAR OPAŽEV Z IZKUŠNJAMI OBLIKOVANJA DALJNOVODNIH SISTEMOV - M/Ž; DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC POSKRBI ZA PREVOZ IN NASTANITEV, DO-
LOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2013; ALSA INŽENIRING, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO "STROJNI TEHNIK - M/Ž; STROJNI TEHNIK, Z IZKUŠNJAMI VODENJA SKUPINE DELAVCEV ZA MONTAŽE DALJNOVODOV. DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC KRIJE STROŠKE PREVOZA IN NASTANITVE. DELO SE OPRAVLJA PO CELI NEMČIJI." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2013; ALSA INŽENIRING, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO IZDELOVALEC ARMATURE Z ZNANJEM BRANJA PROJEKTOV ZA ARMATURE - M/Ž; DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC POSKRBI ZA PREVOZ IN NASTANITEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2013; ALSA INŽENIRING, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO LABORATORIJSKI TEHNIK
LABORATORIJSKI TEHNIK, ZDRAVSTVENI TEHNIK ALI KEMISJKI TEHNIK V ZD LAŠKO - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V MEDICINSKEM LABORATORIJU, ODVZEMI IN LAB. PREISKAVE. NADOMEŠČANJE PORODNIŠKEGA DOPUSTA, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 26.2.2013; ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO, KIDRIČEVA ULICA 5 B, 3270 LAŠKO INŽENIR STROJNIŠTVA KOMERCIALIST - TEHNOLOG - M/Ž; PRODAJA REZILNEGA ORODJA IZ KARBIDNE TRDINE, PCD IN CBN LASTNE PROIZVODNJE NA PODROČJU SLOVENIJE, REŠEVANJE TEHNIČNIH TEŽAV IN NUDENJE STROKOVNE POMOČI S PODROČJA ODREZAVANJA. NEDOLOČEN ČAS, 26.2.2013; CAJHEN REZILNA ORODJA, PROIZVODNJA REZILNIH ORODIJ, D.O.O., SPODNJA REČICA 80 A, 3270 LAŠKO
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA
TEHNOLOG - RAZISKOVALEC - M/Ž; VODENJE, NAČRTOVANJE IN REALIZACIJA RAZISKOVALNIH PROJETKOV, SOFINANCIRANIH S STRANI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO, ORGANIZIRANJE RAZISKOVALNEGA TIMA, SPREMLJANJE, PREDPISOVANJE, ANALIZIRANJE IN IZBOLJŠAVA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, KONTROLA IZVAJANJA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, IZBOLJŠEVANJE FAZ DELA, UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, NAČRTOV ZA NOVE IZDELKE, IZDELAVA KALKULACIJ, IZDELAVA POROČI ZA PODROČJE DELA, OSTALA DELA, ZA KATERA SE USPOSOBI, DOLOČEN ČAS 30.6.2014, 23.2.2013; PA-RON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.., SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATRIJE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA S PODROČJA PEDIATRIJE, NEDOLOČEN ČAS, 28.2.2013; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
MONTAŽNI DELAVEC
MONTER OKEN IN VODJA MONTERSKE EKIPE - M/Ž; MONTAŽA IN DEMONTAŽA OKEN IN VODENJE MONTERSKE EKIPE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.2.2013; VOMJA MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA MATEJ JAKOP S.P., PAKA 4, 3205 VITANJE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA PRI HIDROGRADNJA, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE
NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL OZIROMA DIREKTORJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.4.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
VOZNIK
VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, KOLIČINSKI PREVZEM IN PREDAJA BLAGA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIH V SKLADU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DELO NA GRADBIŠČU ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.3.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA IN VODJE DEL ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.3.2013; VIL-KOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR STROJNI TEHNIK VODJA RAZVOJA - M/Ž; DOLOČANJE TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCESOV IN NORMATIVOV, PREDLAGANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, KONTROLA KAKOVOSTI IN PREDLAGANJE IZBOLJŠAV, STROJEGRADNJA, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA VARSTVO INDUSTRIJSKE LASTNINE, IZDELAVA KALKULACIJ, VODENJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DRUŽBI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.3.2013; VILKO-GRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KLJUČAVNIČAR-CEVAR - M/Ž; PRIPRAV CEVI INOX,MONTAŽA NA TERENU IZOMETRI-JA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBILANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 17.3.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
STROJNI MEHANIK
VZDRŽEVALEC - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO IN STROJNEGA VZDRŽEVANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.2.2013; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
FRIZER - M/Ž; FRIZERSKE STORITVE. STRIŽENJE, BARVANJE, SPENJANJE, PRODAJA MATERIALOV., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.3.2013; FRIZERSKA HIŠA "RUSKOHAI-RART", LUŠNIČKIC RUZMIR, S.P., ŠALEŠKA CESTA 18 A, 3320 VELENJE
UEŽALEC
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VODOINŠTALATER - M/Ž; PRENOVA VODOVODIH IN OGREVALNIH INŠTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.3.2013; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROJEKTOV - M/Ž; VODENJE IZDELAVE ORODIJ IN PREVZEMI ORODIJ PRI KUPCIH, ZADOLŽEN ZA TEHNIČNO DOKUMENTACIJO S KUPCI ZA ORODJA, KONSTRUIRANJE ENOSTAVNIH ORODIJ, IZDELAVA METUDNIH PLANOV, NEDOLOČEN ČAS, 22.2.2013; EMO-TECH, PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 49 C, 3313 POLZELA
kino
Spored od 21. 2.-27. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Čudovita bitja - fantazijska drama
četrtek, petek, sobota, nedelja: 14.10, 15.30, 21.05
ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 21.05
Django brez okovov - vestern od četrtka do srede: 20.45 Ernest in Celestina - animirani film
četrtek, sobota, nedelja: 11.35, 13.25, 15.10 petek: 11.35
ponedeljek, torek, sreda: 15.10 Film 43 - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.30
petek, sobota: 20.30, 22.35 Hvala za Sunderland - drama, komedija
četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 18.50 petek: 18.50
Lovca na čarovnice - akcijski, fantazijski, grozljivka, 3D
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.25, 21.15
petek, sobota: 19.25, 21.15, 23.10
Mali veliki panda - animirani film
četrtek, petek, sobota, nedelja: 12.00, 14.10, 15.15, 16.00
ponedeljek, torek, sreda: 15.15, 16.00
Mama - grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 19.05, 21.10
petek, sobota: 17.00, 19.05, 21.10, 23.15
Nesečniki - drama, glasbeni film
četrtek, petek, sobota, nedelja: 12.20, 18.00
ponedeljek, torek, sreda: 18.00 Razbijač Ralph - animirani film
četrtek, petek, sobota, nedelja: 11.40, 13.55, 16.15
ponedeljek, torek, sreda: 16.15 Razbijač Ralph - animirani film, 3D
četrtek, petek, sobota, nedelja: 12.15, 13.30, 15.00, 17.15, 18.10
ponedeljek, torek, sreda: 15.00, 17.15, 18.10
Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija
četrtek, petek, sobota, nedelja: 13.00
Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija, 3D
četrtek, petek, sobota, nedelja: 11.30
Tatica identitete - komedija, triler
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.40
petek, sobota: 18.20, 20.40, 23.00
Umri pokončno: Dober dan za smrt - akcijski triler
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 17.10, 18.15, 19.15, 20.20, 21.20
petek, sobota: 16.10, 17.10, 18.15, 19.15, 20.20, 21.20, 22.25
mcirojioi
ČETRTEK
10.00 Mali volkodlak Dolfi
- mladinski film
20.00 Marley - dokumentarni PETEK
10.00 Ernest in Celestina - animirani, sinh.
18.00 Jaz sem Janez Janša - dokumentarni
20.00 Marley - dokumentarni SOBOTA
18.00 Marley - dokumentarni 20.30 Jaz sem Janez Janša - dokumentarni NEDELJA
18.00 Jaz sem Janez Janša - dokumentarni
20.00 Marley - dokumentarni SREDA
20.00 Morilec Joe - kriminalna drama
KINO VELENJE
PETEK
18.30 Pijevo življenje - pustolovska drama
21.00 Jack Reacher - kriminalna drama SOBOTA
18.00 Ernest in Celestina
-	držinski animirani film, sinh.
18.30 Angelski dež - komična drama
20.00 Pijevo življenje - pustolovska drama
20.30 Jack Reacher - kriminalna drama NEDELJA
16.00 Ernest in Celestina
-	držinski animirani film, sinh.
18.00 Pijevo življenje - pustolovska drama
19.00 Jack Reacher - kriminalna drama
20.30 Angelski dež - komična drama
PONEDELJEK
20.00 Pijevo življenje - pustolovska drama
POČITNIŠKE PREDSTAVE
ČETRTEK
18.00 Sapramiška 2: Sapra-mišja sreča - slovenski animirani film
20.00 Angelski dež - komična drama PETEK
18.00 Ernest in Celestina
-	držinski animirani film, sinh. 20.00 Skyfall - akcijski spektakel
prireditve
ČETRTEK, 21. 2.
9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec
Ptičje hišice
počitniške ustvarjalnice
9.00 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja
10.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Počitniško druženje s filmskimi junaki
10.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje
Zimske počitnice v Vili Mojca
12.00 Zgodovinski arhiv Celje
Skrivno življenje cehov
predstavitev nove znanstvene monografije Aleksandra Žižka
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Likovni salon Celje Viseči vrtovi, mit ali resničnost?
delavnico bosta vodili Andreja Džakušič in Irena Ašič
17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic
pripoveduje Marjetka Blatnik
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Ayurveda in način prehranjevanja
predavala bo Maruška Eberžnik
18.00 Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje Alfred Vogel: Ljudski zdravnik
knjigo bo predstavil Robert Terčelj - Schweizer
18.00 Pokrajinski muzej Celje Od domačega praga do Santiaga, pa še do morja
predavala bo Tina Balant
19.00 Osrednja knjižnica Celje
Erica Johnson Debeljak: Antifa cona
pogovor z avtorico
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
V letu vere
predaval bo Marjan Turnšek
20.00 Celjski mladinski center
Osrednje nebeško gorovje - alpinistični film in zgodbe iz Kirgizije
alpinistično predavanje Tine Marenče
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
ansambel Mira Klinca, Napev
koncert; gost Adi Smolar
20.00 eMCe plac Velenje_
Četrtkovi družabni večeri
PETEK, 22. 2.
9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec
Pika, pikica, nastaja slikica
počitniške ustvarjalnice
9.00 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika urarja Boža Godnika
10.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje
Zimske počitnice v Vili Mojca
10.00 Kulturni dom Vojnik Divje mrhe
najstniška komedija
17.00 Galerija Mercator centra
Celje_
Moje lastne podobe
odprtje razstave likovnih del Staneta Petroviča - Čonča
17.30 Osnovna šola Jurklošter Kako so me kultivirali
Jurkloštrski večer, gost p. Karel Gržan
18.00 Dom svobode Zidani Most
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
19.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Ne gani se, filmski večer
19.00 Galerija Nika Ignjatiča
Celje_
Barkače in morje
odprtje razstave slik Ivana Kolarja
19.30 SLG Celje_
J. M. Synge: Največji frajer zahodnega sveta
abonma Premiera in izven
21.00 Local Celje_
LocalCooltura z mariborsko zasedbo Soudtopia
SOBOTA, 23. 2.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
9.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
17.00 Prireditvena dvorana ZKD Celje_
Rdeča kapica
lutkovna predstava; gostovalo bo Društvo Marionetno gledališče Hrastnik
18.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en stari znucan koš
literarni večer v Skomarski hiši
19.30 SLG Celje_
J. M. Synge: Največji frajer zahodnega sveta
abonma Sobota večerni in izven
21.00 eMCe plac Velenje_
Skadne Krek (Norveška) in Tilen Pusar (Sovenija)
koncert skupin
22.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli
Črni Peter
koncert skupine
VODNIK
29
NEDELJA, 24. 2.
13.00 Citycenter Celje
Zvezdica Zaspanka
lutkovna predstava
17.00 Dom kulture Velenje Mojčin lepi svet
otroški muzikal
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Trpeča izkušnja
odprtje razstave slikarja Tomaža Perka
PONEDELJEK, 25. 2.
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Osnovna šola Stranice
Tacek Pacek
ura pravljic
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Sanjalnica
predaval bo Aristid Havliček - Tili
TOREK, 26. 2.
10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka
pogovor o knjigah
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
16.30 Osnovna šola Zreče Obljuba je obljuba
ura pravljic
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Verbič
17.00 Knjižnica Šentjur - enota Ponikva Ura pravljic
18.00 Avla Doma kulture Slovenske Konjice
Marjana Verbuč
odprtje razstave
19.00 Knjižnica Laško Kuba
potopisno predavanje Jasmine Štorman
19.19 Mestna knjižnica Velenje Reiki: energija ljubezni
predstavitev knjige Tatjane Frumen
19.30 Glasbena šola Velenje Nebojša Jovan Živkovic in tolkalna skupina Tak-Nara
koncert
SREDA, 27. 2.
15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Pihala, petje, diatonična harmonika
javni nastop tekmovalcev
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Klavir, komorne skupine s trobili
javni nastop tekmovalcev
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ovčka Mili
lutkovna predstava, nastopa Lutkovna skupina vrtca Zarja
17.00 Savinova hiša Žalec
Prelomnica: Pot k moderni slovenski umetnosti
predavanje o sodobni likovni umetnosti Alenke Domjan
17.00 Knjižnica Rogatec
Ježkove urice
za otroke od 1. do 4. razreda
18.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice
Zgodbe z afriških dvorišč
potopisno predavanje Dragana Potočnika
18.00 Knjižnica Rogatec
Kraljevina Butan
potopisno predavanje Zorana Furmana
18.00 Mestna knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool
bralni krožek za najstnike
19.00 Narodni dom Celje_
Mešani pevski zbor Don Bosko iz Celja
koncert
Dobrodelne prireditve
TOREK, 26. 2.
18.00 Narodni dom Celje Dobrodelni koncert Srednje zdravstvene šole Celje, nastopajo dijaki in učitelji z gosti. Koncert je namenjen zbiranju sredstev za pomoč dijakom iz socialno ogroženih družin.
Društva vabijo
PETEK, 22. 2.
17.00 Mladinski center Šentjur Nasmej sebe in druge (Smej se brez razloga)
18.00 Mladinski center Šentjur Špilcajt
večer družabnih iger SOBOTA, 23. 2. 8.00 Atrij Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica 10.00 Dom krajanov Tabor Kozmični ritmi in setveni koledar
predavanje Mete Vrhunc od 15. ure Gorica pri Slivnici S klopce na klopco odprtje planinske rekreativno-učne poti in proslava 25. obletnice Planinskega društva Slivnica pri Celju
SREDA, 27. 2.
7.00 do 9.00 Celjski mladinski center
Zdrav zajtrk v MCC kavarni
Razstave
Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru)
Galerija železarskega muzeja Teharje: XIII. celjska fotografska razstava 2012 umetniške fotografije JSKD OI Celje in Fotografskega društva Celje, do 29. 2.
Galerija Zgornji trg Šentjur: Punčka - več kot igrača, razstava ročno izdelanih punčk, do 14. 3.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del akad. slikarja Bogdana Čobala, do 31. 3.
Galerija Mozirje: slikarska razstava Diktatura barv, ekspresionizem in abstraktni ekspresionizem, do 6. 3.
Galerija Velenje: razstava Figura in krajina Janeza Bernika, do 9. 3.
Mestna knjižnica Velenje:
razstava panjskih končnic iz zbirke enega od največjih slovenskih zbiralcev starin Zvoneta A. Čebula iz Šoštanja, do 28. 2.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturno in umetno-stnozgodovinska razstava, Lapi-darij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje
-	Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca
-	življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žu-sma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 K do 22.00, ob sobotah, nedeljah in s praznikih pa od 18.00 do 22.00.
CFaks za gluhoneme 01-524-19-93, 2 e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si 9 Inštitut VIR - socialna rehabilita-
Rcija, raziskovanje in razvoj Z; Vrunčeva 9, 3000 Celje ^ Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 2? 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, D Spletna stran: www.institut-vir.si H Pomoč mladostnikom in staršem VI pri spoprijemanju s problematiko O drog in z vzgojnimi težavami 2 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC = OBMOČNI ODBOR CELJE
vit Dodajati življenje dnem in ne dne-g ve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje
tel.: 03/548 60 11 ali a 051/ 418 446 kis DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, djsi telefon: 03/492-55-80 edSkupine: za starše, za razvezane,
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje:
likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje
-	Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje
-	Center.
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 42795-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
zvočne slike kulture
č....
3= LrsftGG S krj
VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15
■Mi €3
Občina Žalec objavlja na podlagi 30. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS št. 34/2011, št. 42/2012)
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnin
Predmet javne dražbe:
a)	nepremičnine parc. št. 236/2 k. o. Šempeter - v izmeri 1.113 m2; stavbno zemljišče v ureditvenem območju«;
b)	parc. št. 457/24 k. o. Zalog - v izmeri 1.817 m2in parc. št 457/101 k.o. Zalog - v izmeri 98 m2. Po urbanističnih podatkih sta parceli namenjeni za poslovno-proizvodno dejavnost. Parceli se prodajata v kompletu.
c)	parc. št. 433/7 k. o. Šempeter v Savinjski dolini - v izmeri 13.112 m2; stavbno zemljišče v ureditvenem območju.
d)	parc. št. 66/6 k. o. Zabukovica - v izmeri 186 m2; stavbno zemljišče v ureditvenem območju.
e)	nepremičnina parc. št. 501/1 k. o. Šempeter v Savinjski dolini - v izmeri 1.001 m2; stavbno zemljišče v ureditvenem območju.
f)	parc. št. 1904 k. o. Velika Pirešica - dvorišče v izmeri 1.131 m2 in zemljišče pod stavbo v izmeri 494 m2, stavba št. 749 k. o. Velika Pirešica na naslovu Velika Pirešica 36D in parc. št. 858/2 k. o. Velika Pirešica - v izmeri 488 m2. Po urbanističnih podatkih sta parceli opredeljeni kot »stavbno zemljišče v ureditvenem območju«. Parceli se prodajata v kompletu.
Javna dražba bo opravljena v sredo, 6. 3. 2013, ob 13. uri v sejni sobi Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec.
Razpis dražbe je objavljen na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si.
OB 18.
mm m celje
Četrtek, 21. 2. 2013, ob 20.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec
ANSAMBEL MIRA KLINCA, ANSAMBEL NAPEV
H VV*: g ^ ft
%fk
i- ^D|°st M?» "1 " SMOLAR
L SEL J
Koncert za narodno-zabavnt abonma in izven [»	VSTOPNICE ZA IZVEN 12 EUR
Vstopnice: TtC Žalec, tel. 710 04 34
»LiA	www.zkst-zaiec.si	ArJ
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja: Vesna Lejič Mlakar
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
03 620 97 60
Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo.
CENTER BARV SIJAJ:
-	barve za gradbeno mehanizacijo
-	barve za kmetijsko mehanizacijo - barve za les
- barve za osebna in motorna vozila
DOLE 1 / 3230 ŠENTJUR /T. 03 5799 278; GSM: 031301 739 / 041969 799 www.centerbarv-sijaj.com
IL VRHUNSKE TEKOČINE ZA STEKLO ZASTONJ
(koncentrat)
Pri nakupu nad 10EUR
gsm:041314531,gsm:051603579 ^ Tel.: 03/57 71495,faks: 03/57 71499
e-mail: brigit3.bucai@amis.net
'v. ..
BRIGITA BUČAR s.p. |/Sf? Z£1 StfätlO! A
Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov ^ in strešne kritine; Proži tiska vas 57,3220 STORE ■■JI
www.streha-metaiko.si____
30let' ZA IZMER0 IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KUUČ POKLIČITE «RH1CUI NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHET0MAŽA NA GSM: 051354291.
PODARIMO VAM ŽLEBOVE
Pri nakupu strehe METALKO.
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠIN1N ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.htex.si; e-pošta: htex@t-2.net
BREZPLAČEN osteopatski pregled
fMLjflCl re^-V/ir FLlkCA
Z vami že 20 LET.
n rmnt IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH U I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
IHSTUJGIIE VEHHOVŠEI d.o.o. Piožinska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
. Grevenbroich 13, ms, W00 Ulje
KRAJŠANJE
. MENJAVA ZADFLC
Td.: 031 m 011
-	EICfPRHNA POPLAVILA
-	IZDELAVA in PRODAJA USNJENIH OBLAČIL
^.OVNI ČAf: jxm. - pet.:!. do- 12.ur* in od 1». do- M. urt; sob-:. 7. do-13. un
50 EVROV vam PODARIMO
Pri nakupu usnjene jakne
VSE NA ENEM MESTU
^SänSac^
Htil^l
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
03/7491710
MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17, 3230 ŠENTJUR
VSI NAŠI MOJSTRI
31
Kako se ogrevamo z elektriko
Za električno energijo velja, da je v večini primerov predragocena za ogrevanje, vendar pa je v določenih primerih njena uporaba kljub temu lahko ekonomsko upravičena. Stroški vlaganj so v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi cenovno najugodnejši in se povrnejo v relativno kratkem času.
Veliko gospodinjstev se odloča za ogrevanje prostorov z električnimi pečmi. Takšno ogrevanje ima tudi veliko prednosti, na primer v počitniških hišah ali v kopalnici, kjer želimo v določenem trenutku in za krajši čas doseči visoko temperaturo prostora. Zelo enostavna je tudi regulacija, saj lahko temperaturo v prostoru nastavimo zelo natančno ter časovno pogojeno.
S pomočjo električne energije se lahko ogrevamo na različne načine: z električnim kotlom, električnimi grelniki, radiatorji ali s ploskovnim sevalnim ogrevanjem (stropno, stensko in talno). Za ogrevanje manjših stanovanj in počitniških objektov lahko vgradimo električni kotel za samostojno ogrevanje. Prednost vgradnje električnega kotla je v tem, da se izognemo problemom z oskrbo goriva in z odvodom dimnih plinov. Ker se uporablja električna energija, okolja ne onesnažujemo s škodljivimi emisijami. Kotli so v kompaktni izvedbi, z vsemi elementi za centralno ogrevanje, ki uporablja za toplotni medij vodo. Izkoristki teh vrst kotlov so do 98- odstotni. Kotel lah-
ko vgradimo tudi v povezavi s kaminom, plinskim ali oljnim kotlom ali toplotno črpalko.
Vrste grelnikov
Električne grelnike delimo glede na način oddajanja toplote na konvekcijske in sevalne. Konvekcijski grelniki so večinoma izvedeni s prisilnim pretokom zraka, torej z vgrajenim ventilatorjem. Električni sevalni grelniki oddajajo toploto preko materiala v katerega so vgrajeni električni grelni elementi. Ti materiah so običajno keramika ali naravni kamen, katerih lastnost je, da dobro prepuščajo toploto. Sevalni grelniki ogrevajo neposredno predmete v svojem dosegu. Zadnja novost na tem področju so infrardeči grelniki bivalnih prostorov.
cijsko ogrevanje, s termoakumulacijski-mi pečmi in električnimi radiatorji iz naravnega kamna, ki združujejo lastnosti akumuliranja toplote in sevanja toplote s pomočjo lastnosti naravnega kamna. Ter-moakumulacijske peči s prisilnim pretokom zraka imajo jedro iz trdnega akumulacijskega materiala. Običajno je to keramika ali posebna akumulacijska opeka. V nočnih urah, ko je električna energija cenejša, s pomočjo vgrajenega električnega grelnega telesa segrevamo akumulacijsko jedro, v kateri se kopiči toplotna energija. Podnevi, ko vklopimo ventilator, nato teče zrak skozi kanale akumulacijskega jedra, se tam ogreva in prehaja v prostor. Sistem je avtomatiziran s termostatskim
stikalom in uro. Električno omrežje mora biti dovolj močno, da lahko priključimo takšno peč. Prav tako je treba izbrati ustrezno moč, da bo peč res ogrevala prostor do primerne temperature, kajti ko se akumulirana toplota iz peči porabi, je potrebno spet nekaj časa, da se ta obnovi.
Električni panelni radiatorji iz kovine so napolnjeni z repičnim oljem, ki ga ogrevajo električni grelniki ter so opremljeni z najsodobnejšo regulacijsko tehnologijo. Prostori se s panelnimi ogrevali ogrevajo počasi in brez pihanja in oddajajo v prostor prijetno sevalno temperaturo, zaradi česar je delovanje neslišno. Osnova robustne konstrukcije omogoča, da jih lahko uporabljamo tudi za ogrevanje v delavnicah, šolah in drugih podobnih prostorih. Zaradi polnjenja z oljem lahko ogrevala uporabljamo v prostorih, ki so izpostavljeni zmrzali. Med te vrste grelnikov sodijo tudi električni grelniki za sušenje brisač. To so cevni radiatorji z vgrajenim električni grelnikom, s katerimi lahko istočasno prostore grejemo in na njih sušimo brisače ali podobno.
Površinsko ogrevanje
V skupino ploskovnega oziroma površinskega ogrevanja prištevamo talno, stropno in stensko ogrevanje. Značilnost ploskovnega ogrevanja je, da večino toplote v prostor odda s sevanjem. Sevalno ogrevanje ima več prednosti pred drugimi načini ogrevanja, ker je nevidno in ker ni kon-vekcije tudi ni dviganja prahu. Z dobro toplotno zaščito zunanjih sten, podstrešij, oken in stropov dosežemo enakomernejše temperature notranjih površin in s tem tudi enakomernejšo porazdelitev temperature v prostoru. Krivulja temperaturnega profila med tlemi in stropom je zato najbližja idealni. Električno sevalno ploskovno ogrevanje je z vidika investicije gotovo cenovno ugodnejše, če ga primerjamo
z drugimi sistemi ogrevanja. Za sevalno ploskovno ogrevanje se uporabljajo sevalne plošče iz mavca, ki so lahko vgrajene v strop, stene ah v tla. V plošče so vgrajeni grelni kabli in ves sistem priključimo na poseben električni tokokrog. Regulacija ogrevanja omogoča dnevni ali nočni režim in je povezana s sobnimi termostati. Glavna prednost je preprosta suhomon-tažna vgradnja, regulacija in minimalno vzdrževanje. Slabosti pa so poleg visoke cene električne energije lahko še trajnost vgrajene instalacije v mavčnih ploščah in določeni stroški v primeru okvare.
Ena izmed možnosti za ogrevanje z električno energijo je tudi shranjevanje toplote v gradbeni masi. Dobljena toplota, ki se je ponoči shranila v toplotnem hranilniku, se čez dan uporabi za ogrevanje prostorov. Prenos te toplote se večinoma izvaja preko velikih talnih ploskovnih površin, ki so prekrite s keramiko ali z naravnim kamnom. Za ta način se uporabljajo električni grelni kabli, ki se položijo na že položen dobro toplotno izoliran estrih ter se nato preplastijo s talno oblogo, ki dobro prevaja toploto. Toplota se v prostoru čuti kot ugodna sevalna toplota, s tem pa se poleg gretja doseže tudi učinek izsuše-vanja vlage iz prostorov.
d o
n a I
DOMO FINAL
Ivan ROBAČER s.p.
Ul. Bratov Jančarjev IIa
3212Vojnik
GSM: 041 756668
telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si
Za Vas in Vaš dom vršimo:
-tesarstvo
-	krovstvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Velux oken
-	izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,...
KOB TERMOINŠTALACIJE; info@kob-kozelj.si TEL 03/749 25 90; MOB 041/630 764
•	PEČI NA DRVA IN PELETE • OLJNI JAŠKI AKUMULATORJI • ZAL0G0VNIKI TOPLE VODE ■ B0JLERJI ZA OGREVANJE SANITARNE VODE
•	HIDRFORJI ■ CISTERNE ZA KURILNO OLJE
KUPON ZA 100 EUR
pri naluipu nad 1000 evrov, na določene iidelke. Popusti se ne seštevajo več na u/u/u/.hob-kozelj.si
Slikoplesk^rstvo Veter Ocvirk
www.slikopleskarstvo-ocvirk.com \	r
SLIKOPLESKARSKA DELA
PO ŽELJAH STRANK	GSM:
DBKORATIVA VALPAINT	041 346 328
Mojster z dolgoletno tradicijo! r
Tukaj smo za Vas, da skupaj rešitve, ne le poiščemo,
temveč tudi uspešno izpopolnimo.	-
15m2 PLESKANJA VAM PODARIMO
..pri naročilu nad 60m2.
CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK
A
Nataša Hribernik s.p.
Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje
Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com ali www.najdislovensko.si/company/firstpage.jsp?companyid=54
QJJßj^Q pri nakupu nad 20
<pTIKK

MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
*l0% popust Na vse storitve
/r'	■	Popusti se ne seitevajo.
32
ZANIMIVOSTI
Snežak velikan
V petek so se v vasi Loče v krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini zbrali štirje prijatelji, Marko Krajnc, Klemen Cigelšek, Jure Plesnik ter Lucija Cigelšek, in naredili snežaka, ki meri v višino 6,8 metra.
Za njegovo dokončanje so potrebovali ves dan, pomagali so si z lopatami za sneg, s traktorsko prikolico, na koncu pa še z velikimi vedri, ki so jih z vrvjo vlekli proti vrhu snežaka. Za pokrivalo so uporabili 350-litrsko kad iz umetne mase. Pri okrasitvi (šal, usta, nos) so pomagali tudi bližnji sosedje. Naslednje jutro se je zaradi toplega vremena snežak zanimivo usločil.
Simpatična risba, ki po novem krasi čelado Tine Maze, je delo Žalčana Sandija Juračiča.
Žalčan popestril Tinino čelado
Ste opazili novo smučarsko čelado Tine Maze, na kateri je prikupna risbica, ki predstavlja našo najboljšo alpsko smučarko vseh časov med petjem? Na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Schladmingu je namreč šesterica najboljših smučark na svetu pod okriljem Milke tik pred tekmovanjem prejela nove čelade s posebnimi slikami.
Znano nemško čokoladno podjetje je pred svetovnim prvenstvom objavilo natečaj za najboljše in najzanimivejše risbe, ki bi krasile čelade njihovih smučark. Eden izmed oboževalcev, ki se je prijavil na natečaj, je bil tudi Sandi Juračič iz Žalca. Njegova risba se je kot ena izmed desetih uvrstila v finalni izbor. Zadnjo besedo je imela slovenska šampionka, ki je izbrala prav Sandijev talisman. »Idejo zanj sem dobil pri Tini Maze in njenem prepevanju. Narisal sem ji še smučarske čevlje in majico z napisom Not your business, ki ga je pokazala lani po aferi s spodnjim perilom,« pojasnjuje zmagovito kombinacijo Žalčan, ki je skupaj s svojo punco Klementino Cizej za nagrado odpotoval na dvodnevni izlet v Schladming, kjer si je ogledal prvo smučarsko tekmo, na kateri je Tina pometla z vso konkurenco. Pripadla pa mu je tudi čast, da je novo čelado predal naši najboljši smučarki.
ŠO, foto: osebni arhiv
foto tedna
Igre so super, še kruha bi!
Foto: SHERPA
Čez travnik
■ V| ■
z vojaškim starodobnikom
stran 53
S kljukico nad smrčanje?
stran 52
REPORTAŽA
na uro. V nasprotnem primeru se posipni material preveč Zimska idila, ki bi jo prenekateri voznik rajši opazoval skozi okno, na toplem ob prebiranju Novega tednika, kot, da se mora z jeklenim konjičkom odpraviti na razkropi ali pade na bankino.	pot. In velikokrat »bentimo« in po krivici obsojamo tiste, ki se trudijo, da bi bilo vozišče čim manj »zimsko«. Foto: SHERPA (arhiv NT)
Zimo, ki jo preganja, ima rad
Z voznikom zimske službe po nočnih cestah Košnice, Teharja, Štor, Svetine in Celjske koče - V javnosti precej nepoznavanja zimske službe
Pravi, da svoje delo rad opravlja. Ožbe Poljko iz Celja, ki je v Vocu Celje voznik zimske službe, je pokazal zanimanje za to zahtevno delo zgodaj. Med srednješolsko prakso za avtomehanika se je prvič prostovoljno odpeljal z voznikom tovornjaka za pluženje in posipavanje po istem terenu, kjer danes poskrbi, da zimo na cestišču čim manj čutimo. Tokrat sem se z njim odpravil na službeno vožnjo kot novinar Novega tednika, saj sem želel pobližje in natančneje spoznati, kako to delo poteka.
Precej zahtevnejše je, kot si mislimo. Ne samo zato, ker potrebujejo(mo) tega očeta treh majhnih otrok v službi ob vsaki uri dneva ali noči, ko nam zagode sneženo vreme. Voznik Poljko dela v zimski službi šesto zimo, v družbi Voc, kjer je glavna dejavnost vzdrževanje cest, je skoraj šti-
rinajst let. Ko je na cestah sneg, je treba delati in še enkrat delati. »Delo je kljub temu zanimivo,« je povedal sogovornik, ki mora biti ob vsaki uri dneva in noči posebno previden in zbran, prizadevati si mora, da je cesta čim boljše in čim prej urejena.
Na vrsti posipavanje
Ko sva se skupaj odpravila na pot, je bila ura okoli devetnajste, Celje je bilo zaradi obilice snega bolj mrtvo kot običajno. Vozniku Poljku sem se pridružil v težkem tovornjaku spredaj s plugom ter zadaj s posipnikom v bazi Voc na Lavi. Po precejšnjih količinah snega na cestah, ki ga je že odstranil, je bilo tega večera na vrsti posipavanje z mešanico soli in peska, ki je primerno za hribo-vitejše predele. Delati je začel na odcepu ceste za Košnico ter ga nadaljeval po obeh tam-
kajšnjih cestah, vse do meje z žalsko občino. »Vsak voznik mora dobro poznati svojo progo, tudi zato, da ve, kje so robniki ter jaški,« je opozoril izkušen voznik zimske službe. Zaradi jaška lahko poškoduje službeno vozilo in tudi jašek. V Košnici, med spuščanjem z višje lege, je Poljko opozoril na enega od strmih spustov na njegovi okoli sedemdeset kilometrov dolgi stalni progi. Na takšnih kritičnih točkah je velika nevarnost poledice, saj je voznik zimske službe prvi, ki zapelje čez tako gladko cestišče. Po drugi strani je na cesti nevarno, kadar je veliko snega, saj lahko voznik cestišče zgreši ter z njega zdrsne.
Rotacijska luč ima prednost
Iz Košnice se je Poljkov tovornjak vrnil v mesto, pot je nadaljeval do Teharij. Ceste so bile že zdavnaj splužene,
vendar je takrat treba preventivno posipavati. Tako kot je storil tega večera tudi na cesti mimo teharske župnijske cerkve do okolice podružnične cerkve sv. Ane. Voznik Poljko je povsod, kjer je to bilo še potrebno, s plugom cestišče razširil. Voznikov osebnih avtomobilov tega večera in te noči na cesti ni bilo veliko. Na ozki cesti proti sv. Ani bi se bilo z osebnim avtomobilom nemogoče srečati, povsod na stranskih cestah je bolj ali manj ozko. Tovornjak zimske službe z rotacijsko lučjo ima seveda dobro vidno prednost, vendar se je med srečanjem z nestrpnim mladim voznikom osebnega avtomobila zdelo, kot da bi veljalo obratno. Pozneje med vožnjo na Pečovje nad Štorami sem opazil voznico z vozniško kulturo, ki se je želela umakniti, vendar se niti ni znala. Iz Štor je kot vedno nadaljeval vožnjo proti Sveti-
ni, za Almo Karlin najlepšem kraju na svetu.
Ko sva se pripeljala na Svetino, je bila tam spokojna nočna tišina, volan pa je obrnil proti še bolj odmaknjenim Kanju-cam, proti meji z občino Laško. Tudi tam je makadamski odsek, kjer veljajo drugačna pravilna kot na zimskem asfaltu, tam se ne posipa z mešanico, temveč zgolj s peskom. Pri Ka-njucah ter še kje so posebnost do meter visoki zameti, ki jih mora voznik zimske službe prav tako odstraniti.
Zimo ima rad
Voznik Poljko je bil tega dne na Svetini že četrtič. Vožnjo sva nadaljevala proti Celjski koči s ponoči osvetljenim smučiščem, kjer je bilo v hotelu videti nekaj gostov.
Z voznikom sva se veliko pogovarjala o zimi. »Zimo imam rad, prvega snega se razveselim, vendar postanem
proti njenemu koncu naveličan,« je povedal o svojem odnosu do letnega časa, ki ga marsikdo črti. Tudi zaradi snega. Ožbe Poljko pravi, da se s kolegi trudijo, da so poti do šestih zjutraj, ko odhajajo občani v službo, prevozne. Prav tako se posebej potrudijo, da so dobro prevozne popoldne, ko se vračajo nazaj. »Ljudi včasih jezi, češ, kje ste bili tako dolgo, da še ni spluženo. Povsod hkrati res ne moreš biti,« je povedal o svojih izkušnjah.
Uradno velja, da naj bi začeli plužiti, ko zapade deset centimetrov snega, omenjal je, da včasih plužijo prej. »Med ljudmi je precej nepoznavanja, kako poteka zimska služba, kot povsod vladajo tudi na tem področju pravila,« je še povedal, preden sva se po štirih urah vrnila s terena v spokojno, nočno Celje.
BRANE JERANKO
Med vožnjo mora voznik občasno ustaviti ter preveriti stanje količine posipnega materiala ter stanje posipalnika.
Iz baze zimske službe na celjski Lavi, pred nočno vožnjo na običajno 70 kilometrov dolgo nočno pot po cestah Košnice, Teharij, Štor, Svetine, Kanjuc in Celjske koče.
34
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
Spomin na Auschwitz še zelo svež
Fanika Raček iz Latkove vasi pred kratkim dopolnila sto let
Fanika je pred kratkim dopolnila sto let. Težka leta v izgnanstvu ji niso prišla do živega. Pri 90 letih se je namreč še sama povzpela na Mrzlico. Pred dvema letoma se je po njej še sprehajala. Danes rada bere in plete ter gleda televizijo.
»Sto let je dolga doba, vendar je hitro minila, kljub temu, da so bile v življenju tudi težke ure,« je prepričana še vedno čila in nasmejana Fanika Raček iz Prebolda, ki je 10. februarja dopolnila sto let. Dolga leta se svoje pretresljive življenjske zgodbe ni želela spominjati, kaj šele o njej govoriti. Danes je prepričana, da morajo mladi izvedeti, kako so se za svobodo Slovencev borili njihovi predniki, saj bodo lahko le tako zares cenili svobodo.
Fanika in njeni najbližji na drugo svetovno vojno niso čakali križem rok. Predvidevali so namreč, da bo Hitler prej kot slej napadel tudi Jugoslavijo, zato so zbirali orožje, da bi v vojno vstopili pripravljeni. Narodna zavest jih je stala svobode. Že takoj na začetku vojne leta 1941 je Fanika z možem, bratom in dvema sestrama morala, kot danes pravi, v »ilegalo«. Dokler se niso pridružili Savinjski četi, so se skrivali po gozdovih na Šmohorju in prenočevali v različnih gospodarskih poslopjih. Ker je Fanika zbolela, se je morala vrniti domov v Zabukovico, kjer jo je okupator takoj našel in aretiral. »Še danes ne vem, ali me je kdo izdal ali so Nemci ravno takrat preiskovali naš dom,« se sprašuje Fanika, ki je nato preživela dva meseca v celjskem zaporu Stari pisker. Živo se spominja grozot, saj je bila zaprta v celici ravno nad prostorom, kjer so streljali njene nič hudega misleče vrstnike. Z vsakim trenutkom je drgetala, ali je strel pokončal koga od njenih najbližjih. Po malo manj kot dveh mesecih so Faniko zaradi nosečnosti izpustili, a je kljub temu zaradi težav z Rh-faktorjem rodila mrtvega otroka.
Zbirni center grenak spomin
Ljubezen do domovine ji ni dala miru, saj je na prostosti ponovno začela sodelovati s partizani, zaradi česar se je morala vrniti v zapor. Vsakodnevna zasliševanja v Starem piskru so bila za Faniko, ki je bila takrat ponovno noseča, velik napor. »Še danes se povsem dobro spominjam mladega Celjana, člana Hitlerjeve mladine. Grobo me je potisnil ob steno, saj me je želel pretepsti. Na srečo je bil poleg nemški paznik, ki mu je to preprečil.« Fanika je tokrat rodila v bolnišnici, vendar je bila tudi drugič težava z neujemanjem njene in otrokove krvi usodna in otrok ni preživel. Kljub izčrpanosti in potrtosti se ji je zaradi pretkanosti ter iznajdljivosti uspelo rešiti okupatorjevih obtožb ter se vrniti domov.
A po nekaj mesecih so jo s starši in svakinjo ponovno aretirali Hitlerjevi privrženci. Še danes se spominja enega najtežjih trenutkov v svojem življenju - časa v zbirnem centru v celjski šoli. Svakinji so sina dobesedno iztrgali iz naročja. Majhne štručke je okupator surovo metal na mize, mame pa pošiljal neznano kam. »Jokale so mame, jokali so otroci, nepridipravi pa so se ob tem smejali. Nečak Albin je tako pristal med ukradenimi otroki.« Fanikina starša so odpeljali v eno od taborišč, namenjenih starostnikom, njo in svakinjo pa na Poljsko v Auschwitz - Birkenau.
Čim dlje od krematorija, tem bolje
Kljub temu, da je od druge svetovne vojne minilo že več kot sedem desetletij, Fani-ka ni pozabila niti ene same podrobnosti. V Auschwitz so jo nacisti z ostalimi dekleti pripeljali avgusta 1942, decembra pa so si šele prvič preobleke oblačila. Kot pojasnjuje ena redkih še živečih taboriščnic, ujetnic ni slabilo le vsesplošno pomanjkanje in nečloveško obnašanje paznikov, temveč tudi negotovost. Ko so jih nacisti pripeljali v taborišče, so prve tri dni in noči prežive-
le pod milim nebom brez hrane in pijače. »Ena od zapornic je po nemško pozdravila paznika s heil, Hitler, saj je mislila, da se mu bo tako priljubila, da nas bo čim prej odrešil muk. Nadrl jo je, da nismo vredne, da bi pozdravljale tako. Seveda pa se nam je zdelo dobro, da nam ni bilo treba tako govoriti.«
Vsako jutro navsezgodaj so taboriščnice morale v ravnih kolonah odhajati na delo. Po pripovedovanju Fanike se je večkrat katera od ujetnic zaradi šibkosti med hojo tudi onesvestila. »Nekoč mi je paznik ukazal, da moram pobrati eno od nesrečnic. Drug gestapovec pa me je že v naslednjem trenutku pretepel, ker sem stopila iz vrste,« se spominja Fanika, za katero to ni bil edini pretep. Taboriščnice so delale na prostranih poljih, na žgočem soncu in brez kapljice vode ter primerne obleke, a so bile vesele, da so smele na polja, do kamer se smrad iz krematorija ni širil. »Pokonci me
je držala trdna volja, da se bom vrnila domov,« je še danes jasna stoletnica.
Rešil jo je pretihotapljen regrat
Vsi tisti, ki ste že kdaj obiskali eno največjih črnih točk v zgodovini človeštva, si tako ali tako mislite, da je bilo življenje taboriščnikov težko. Spali so v lesenih barakah, v katerih so bili pogradi s tremi nadstropji ležišč, med katerimi ni bilo niti toliko prostora, da bi se človek lahko obrnil. Fanika se spominja, da jim je pozimi skozi špranje neslo sneg kar na posteljo. Nemogoče higienske razmere, umivali so se le z deževnico, ki je kapljala s streh, so bile vzrok za številne bolezni in goro uši, ki so bile, kot pravi Preboldčanka, ki je v Auschwitzu prebolela tifus, poleg žeje eden večjih problemov. Ko je Fanika poleti 1942 prišla v taborišče, je bila voda le v stranišču, podobnem dolgemu betonskemu koritu. »Veliko žensk je bilo tako slabotnih,
da so na stranišču omahnile in umrle kar v njem,« razlaga in nadaljuje, da je v postelji poleg nje kar dva dni ležala mrtva sojetnica, preden so jo odnesli.
Da je bilo fizično stanje ujetnic še toliko slabše, je bila vzrok tudi skopa hrana. Jedle so juhe, kaj je bilo v njih, kot pravi, niso vedele, pile so grenak čaj. V vseh štirinajstih mesecih, kolikor je preživela v Šleziji, ni niti poskusila kristalčka sladkorja. Za večerjo je dobila tanek kos kruha, polovico katerega si je morala prihraniti še za zajtrk. »Rešil nas je regrat, ki smo ga naskrivaj nabirale na polju. Skrile smo si ga pod oblačila, da smo ga lahko pritihotapile v taborišče, kjer smo si ga narezale za večerjo.«
Maščevanje Nemcem s skodelico kave
Ker je vojno stanje dodobra oslabilo nemško prebivalstvo, so Faniko po malo več kot letu izpustili iz Auschwitza in jo odpeljali v delovno taborišče v nemško mesto Ilsenburg, kjer je ostala do konca vojne. »V Auschwitzu smo bili popolnoma odrezani od sveta. Domov smo lahko sporočali le, da bodo zmagali Nemci,« pojasnjuje in dodaja, da je bilo življenje v delovnem taborišču, kjer je Fanika delala kot šivilja, nekoliko znosnejše. Ko se je vojna prevešala proti koncu, nadzor nad nemškimi mesti pa so počasi prevzemali Američani, se je Faniki in ostalim taboriščnikom po več letih trpljenja v ujetništvu tudi prvič uspelo zoper-staviti Nemcem. Ko so jih gestapovci obiskali, so si ti zaželeli kavo. Slovani so jo, kljub temu, da so imeli že kuhano, pripravili še enkrat. S tem so pridobili čas, da so odhiteli po Američane. »To je bilo prvič, ko smo se lahko maščevali Nemcem za vse grozote, ki so nam jih povzročili,« se spominja Preboldčanka, ki se je nato na lastno pest med prvimi vrnila domov. Svakinja, s katero sta se bodrili v Auschwitzu in naskrivaj nabirali regrat, pa je tam na žalost umrla. Doma so jo poleg nečaka čakali starši, ki so se iz taborišča vrnili že prej, in mož, ki se je takoj po vojni vrnil iz partizanov.
V Zabukovici so na začetku vojne aretirali 21 žensk in štiri moške, domov se je vrnilo le sedem žensk in dva moška.
Stanovanjski problem prerasel v tesno prijateljstvo
Po vojni sta si Fanika in mož ustvarila življenje v Zabukovici. V Latkovo vas sta se preselila leta 1964, ko sta morala zapustiti hišo, saj se je ta zaradi rudarskih rovov ugre-zala. Slabo desetletje kasneje je mož umrl, Fanika pa je ostala sama, a na srečo ne za dolgo. Kmalu se je namreč k njej priselila prijateljičina hči Majda, ki je potrebovala stanovanje v bližini službe. Začasna premostitev stanovanjskih težav je prerasla v veliko prijateljstvo. »Takrat je potrebovala Majda mene, danes jaz njo,« pojasnjuje stoletnica, ki je srečna, da ima okrog sebe veliko otroškega vrveža. Majda, ki danes s Faniko živi že dlje, kot je s svojo mamo, umrla ji je namreč pri 31 letih, se je poročila in si ustvarila družino, ki še danes živi s Faniko.
Preboldčanka je ena tistih, ki se je kljub vsem nevarnostim borila za svobodno Slovenijo. Lahko je zgled vsem tistim državljanom, ki danes gledajo le nase, ne pa na družbo kot celoto. Bi bili danes še Slovenci, če ne bi bilo takšnih domoljubnih ljudi, kot je bila Fanika? Kljub temu jim je država pred časom vzela še nekaj redkih ugodnosti, med drugim brezplačno dodatno zdravstveno zavarovanje. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi se Slovenci tudi danes držali verza, ki ga je Fanika Raček napisala v Auschwitzu: »Združimo se vsi izgnani, združimo se vsi tlačani, dom skupni si zgradimo, svobodo zlato proslavimo.«
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
REPORTAŽA
35
Ko pesmi ni treba biti lepa, je lahko vsemogočna
Mateja Gorjup, etnologinja iz Dramelj, odkriva svet zvoka in ljudske dediščine ter spoznanja prenaša na najmlajše
Že kot otroka jo je uročila pesem. Prepevala je s staro mamo in z mamo. Morda je prav zato, ker ni imela možnosti obiskovanja glasbene šole, svojo muzikalnost še z večjim veseljem izživela v pevskih zborih. Dokler ni ugotovila, da sta raziskovanje zvočnih svetov in odkrivanje veličine ljudske dediščine v pesmi pravzaprav njeno življenjsko poslanstvo. Spoznala je, da ko pesem ni več tako zelo obremenjena z estetiko, šele v polnosti zaživi njena sporočilnost.
Kot dobra zborovska pevka je imela s tem spoznanjem precejšnje težave. »Bila sem obremenjena z izraznostjo pesmi in estetiko nasploh. Ljudska glasba pa deluje na drugačen način, velikokrat mimo obstoječega muzikalnega sistema. Da nisem bila ukalupljena v naučene harmonije, je bila v tem pogledu prednost. Vseeno pa je trajalo, da sem spet znala začutiti in predvsem predati prvobitno sporočilnost ljudske pesmi.« A kot pravi, se kljub temu nima za pravo ljudsko pevko. »Mislim, da sem še daleč od tega. Zame so ljudski pevci ljudje, ki so v življenje že veliko preživeli. Od ljubavi do jada bi rekla po domače. Od radosti do trpljenja. Mislim, da obe čustvi in široka paleta drugih barvajo ljudi in nas skozi kaljenje delajo še bolj človeške, še bolj ljudske.« Vse to se čuti tudi skozi glas pevca in vse to obarva sporočilnost vsake pesmi, ki je preživela in se ohranila skozi stoletja. »Vse te pesmi, ki so preživele toliko generacij ljudi, skušam spoznati in jih povabiti, da zapojejo tudi skozi mene.«
Ljudska pesem ne potrebuje šminke
Zborovska zapuščina kljub vsemu lepemu, kar ji je dala, nikakor ne sodi v ljudsko petje. Tako je Mateja začela raziskovati povezavo glasu in gibanja. Mimogrede je odkrivala nesluteno bogastvo slovenske in slovanske ljudske pesmi. Pri terenskem delu, je s sogovor-
»Rana leta so pomembna za razvoj otrokovega glasbenega okusa. Veliko je odvisno od osveščenosti vzgojiteljev in staršev. Iz prakse vem, da jim eni pač vrtijo turbofolk, drugi pa imajo posluh tudi za drugačne vsebine.«
Mateja Gorjup bi bila gotovo tudi dobra zdravnica, kot je nekoč sanjala. A danes je vesela, da je izbrala etnologijo in kulturno antropologijo. Študij ji je namreč postregel z mnogimi orodji, ki jih danes s pridom uporablja pri odstiranju tančic s starodavnih zvočnih mojstrovin. Po diplomi je strumno zakorakala proti doktoratu, ki ga je zaenkrat postavila na stran, a kot pravi, po svetu še vedno hodi z oprtimi ušesi. Pod naslovom Zvočne krajine med tišino in hrupom jo je zanimalo, kje in kako se oblikuje meja med zvokom, ki je moteč, in zvokom, ki ga zavestno ne zaznamo več. Spoznanje, da jo do najvišjega znanstvenega naziva loči le razmeroma kratek študijski čas in kup denarja, je razvrednotilo cilj do te mere, da ga je začasno postavila na stran. Ostalo pa ji je kup vprašanj in kot pravi, hodi po svetu z odprtimi ušesi ...
Mateja je prepričana, da je sporočilnost bistvo ljudske pesmi. Tudi pri nas so se mnoge ohranile zgolj v besedilu. Najpregledneje jih je zbral dr. Karel Štrekelj, ki ga v zadnjem času intenzivno študira. Velikokrat se ob zgolj ohranjenem besedilu pojavi še melodija. V taki avtorski obliki je nekaj pesmi tudi posnela. »A zame je to še vedno ljudsko. Kot bi ti bogati teksti preprosto kar nekje v sebi skrivali melodijo.«
Pri ljudski pesmi je tako brez estetike najbolj pomembna »štorija«, zgodba, vsebina, sporočilo in tudi sam način. Matejo je spoznanje čisto razorožilo nekje na Poljskem. »Bili smo na delavnici neke ruske šole. Nekega večera so nas obiskale tri mame iz Ukrajine, vse so imele krepko čez 80 let. Sedele so tam kot gore, gledale z živimi očmi in preprosto pele. Uau, sem si rekla. To je pevka. In tako te mora zgrabiti ljudska pesem. Fasciniralo me je, da poje tako star človek s tako mladimi očmi. To sem doživela tudi že pri nas, pa v Srbiji, Maroku... «
S prijateljem Samom Kutinom sta ustanovila duo Lunin med, ki otrokom in odraslim po Sloveniji predstavlja slovensko ljudsko glasbo z glasbili in zvočili vsega sveta.
niki velikokrat tudi zapela, se marsikaj naučila. A resnici na ljubo je dandanes težko reči, kaj je v resnici avtentično. Vsak človek da namreč pesmi nek svoj pečat. Veliko stvari je tako spoznala preko plošč in drugih avdio zapisov. »Na primer pesem Vsi so venci vejli pojem že skoraj vse življenje. Z novimi spoznanji do nje vedno pristopam, kot da jo pojem prvič. Ko sem dojela, da je ni treba obremenjevati z žalostjo in s patosom v izrazu, sem ji lahko prisluhnila drugače. Če se je pesem ohranila tako dolgo, že ima izjemno sporočilo. To je dovolj, da mu je vredno prisluhniti. Brez okraskov in šminke.«
Vsi nosimo v sebi muzikalnost
Pred tremi leti je Mateja začela sodelovati s Samom Kuti-nom, mojstrom ljudskih glasbil z vsega sveta. Ustvarila sta duet Lunin med. Ko je nekoč delala v vrtcu, so ju povabili, da bi otrokom predstavila ljudsko pesem. Tako se je začelo njuno potovanje po Sloveniji in tudi tujini. Največ gostujeta po vrtcih in šolah. V njunem repertoarju so slovenske ljudske pesmi pospremljene z glasbili in zvočili sveta. Veliko jih je Samo zbral na potovanjih, mnoge je izdelal sam. »Najina gostovanja so nekaj med nastopi in delavnicami. Pomembno nama je, da so otroci blizu, da lahko preizkusijo večino glasbil. Predvsem pa želiva, da tudi najbolj sramežljivi začutijo muzikalnost v sebi. Vsi jo namreč imamo in vsi lahko ustvarjamo glasbo.« Pred kratkim sta izdala zgoščenko Po lougi lejče. V prvi vrsti je namenjena otrokom, a ji menda
tudi odrasli zelo radi prisluhnejo. Mateja svojo zgodbo podaja predvsem z glasom. A v letošnje leto je kljub temu vstopila z zaobljubo. »Res bi se rada naučila igrati harmoniko,« se nasmehne in doda, da je zadnjo novoletno zaobljubo kar uspešno uresničila.
Poleti ovčja pastirica na Mangartu
Mateja ne ceni prvobitnega bogastva zgolj v dediščini naših prednikov. Vse bolj namreč spoznava, da brez pristnega stika z naravo in resnega fizičnega dela ne bi mogla živeti. Obdobja intenzivnega študija so ji to samo potrdila. Na enem svojih potovanj - prekrižarila je Evropo, številne države severne Azije in Južne Amerike - je spoznala rojakinjo, ki jo je seznanila z možnostjo planšar-stva na Mangartu. »Zadeva je fizično precej naporna. Vstaja se ob pol petih, pred sončnim vzhodom. Vsak dan je treba pomolsti 250 ovc in koz, jih odgnati na pašo in tako naprej. Vsako leto vzamejo enega ali dva gostujoča pastirja. Vem, da je mnogim, vključno z mojimi starši, to nepojmljivo. A to so poletja, ki so mi pisana na dušo.« Sicer pa, da bi s svojim poklicem našla varno in stalno službo v teh časih, nima smisla misliti. S fantom, sicer priznanim slikarjem, sta se pravkar vrnila iz Nemčije. Zdaj živita tedensko razpeta med njegovim ateljejem na Blokah in stanovanjem v Ljubljani. Mateja pa se tako ali tako počuti doma povsod, kamor pride skozi pesem izpovedat zgodbo svojih prednikov in same sebe.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: OSEBNI ARHIV
Otroci ljudsko glasbo sprejemajo zelo živo in predano. Predvsem pa tudi najbolj sramežljivi odkrijejo, da imajo v sebi zvrhano mero ustvarjalnosti in muzikalnosti.
»Otroci naju običajno sprejemajo z veliko navdušenja in pozornosti. Čas pubertete pa je zame še izziv. So obdobja, ko ti nič ni blizu, in takrat nima smisla ljudi »pitati« s tem. Še vedno pa je možno stvari predstaviti privlačno. Nenazadnje je tudi v ljudskih pesmih ogromno uporništva.«
36
AKCIJA
Iglice, ki izboljšajo pretok energije
Predstavljamo komplementarno metodo zdravljenja - akupunkturo
V Ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin Splošne bolnišnice Celje poleg prim. Majde Šarman akupunkturo izvaja tudi anesteziologinja in reanimatologinja Sonja Marn Skok. V letu 2012 sta opravili 493 pregledov in seans. Velika večina je zdravljenje glavobolov, včasih, ko so izčrpane metode klasične medicine, pa z akupunkturo lajšata tudi bolečine v na primer vratu ali križu. Svetovna zdravstvena organizacija sicer priznava akupunkturo kot koristno metodo zdravljenja za celo vrsto bolezenskih stanj.
Prejšnji četrtek ste izvedeli, kako se z različnimi vrstami bolečine spopadajo v ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin celjske bolnišnice, za katero v Novem tedniku zbiramo prostovoljne prispevke za nakup ultrazvočnega aparata. V tej ambulanti nekaterim bolnikom pomagajo tudi z akupunkturo in prav tej metodi tokrat posvečamo več pozornosti.
Akupunktura je stara kitajska metoda zdravljenja simptomov bolezni, ki temelji na filozofiji pretoka življenjske energije, imenovane či (qi), po telesu. Pretok energije akupunktura uravnava z zabadanjem iglic v določene akupunkturne točke, ki ležijo na tako imenovanih meridianih.
Telo prepredeno z akupunkturnimi točkami
Človekovo telo je razdeljeno v 12 meridianov, na katerih je skupaj 642 aku-punkturnih točk. Kot razlaga zdravnica prim. Majda Šarman, ki v protibolečin-ski ambulanti celjske bolnišnice izvaja akupunkturo, se za zdravljenje uporablja približno 300 akupunktur-nih točk, ki so razporejene po vsem telesu, vse od vrha glave do prstov na nogah. Število akupunkturnih točk
v določenem meridianu se sicer zelo razlikuje, v poteku srčnega meridiana jih je le devet, v poteku meridia-na mehurja pa na primer 67. »Kadar je pretok energije po meridianih nemoten, pomeni, da je človek zdrav, kadar pa energija naleti na oviro, se ravnovesje podre in s kombinacijo točk, v katere zabadamo iglice, ga poskušamo ponovno vzpostaviti,« razlaga Šarmanova, ki je licenco za izvajanje akupunkture pridobila pred približno 20 leti.
Lajšanje glavobolov
Kombinacija točk je, kot pravi, vedno drugačna in prilagojena vsakemu posamezniku ter težavam, s katerimi se srečuje. Tudi če imata dva bolnika težave s hudimi glavoboli, je izbor točk pri obeh različen, saj je odvisno, kateri so vzroki nastanka glavobolov in simptomi. Prav hudi glavoboli so sicer tisti, ki jih v ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin najpogosteje zdravijo z akupunkturo. »Pri bolnikih z glavoboli, pri katerih klasični medicini preostane le še lajšanje bolečin s protibolečinskimi zdravili, se hitro odločimo za akupunkturo. Seveda je treba pred tem natančno postaviti diagnozo, bolnik mora prav tako na pregled
Iglice so različno dolge in različno globoko zapičene. Iglice na fotografiji naj bi med drugim izboljšale gibanje in zmanjšale bolečine v hrbtu. (Foto: SHERPA)
čim bolj sproščen, nekaterim uspe celo zaspati.
Akupunkturne igle so debele med od 0,20 in 0,35 milimetra, dolge pa od 1,5 do 12,5 centimetra. Globina vbada-nja je sorazmerna dolžini, tako da je vbadanje običajno od nekaj milimetrov na obrazu do nekaj centimetrov v predelu spodnjega dela hrbta, zadnjice.
Svetovna zdravstvena organizacija je akupunkturo kot uradno metodo medicine sprejela leta 1979. Kot komplementarna oziroma dopolnilna metoda zdravljenja je sprejeta tudi v Sloveniji. Zdravniki z licenco tako združujejo znanje tradicionalne kitajske medicine z znanjem klasične zahodne medicine.
k nevrologu in v primeru ostalih težav še k drugim specialistom, pregledamo tudi laboratorijske izvide,« razlaga Majda Šarman. Na podlagi izvidov in težav, ki jih opiše bolnik, zdravnica zanj sestavi primerno terapijo, ki je praviloma sestavljena iz desetih seans.
Či fenomen
Posamezna seansa traja od 20 minut do pol ure. Iglice so različnih dolžin in debelin, merijo pa jih v tako imenovanih cunih,
ki pomenijo obseg palca bolnika. Iglice zabadajo med dvema in osmimi milimetri pod kožo, odvisno, kako globoko leži posamezna akupunkturna točka. Večina bolnikov iglice ne čuti kot bolečino, temveč kot nekakšno težo na točki, kar se imenuje či fenomen. »To je dobro, saj takrat metoda deluje. Poleg tega je pokazatelj učinkovitosti tudi majhna rdečica na koži okoli iglice,« pravi Šarmanova. Pomembno je sicer, da je bolnik med seanso
Verjeti v metodo
In učinek? Bogate izkušnje Šarmanove kažejo, da glavoboli po desetih seansah sicer še lahko ostanejo, so pa znosnejši kot pred akupunkturo in bolniki bistveno
redkeje kot nekoč posežejo po protibolečinskih zdravilih. »Bolniki opisujejo, kot da se pripravlja h glavobolu, potem pa ga ni,« pravi naša sogovornica in dodaja, da v primeru stopnjevanja bolečin seanso ponovijo čez tri do šest mesecev. Če je potreba, ponovno čez leto dni. Takrat, kot pravi, je pri večini bolnikov takšno izboljšanje, da zdravljenje ni več potrebno.
Po besedah Šarmanove je akupunktura sicer učinkovita v približno 80 odstotkih. Neuspešna zdravljenja strokovnjaki pripisujejo pomanjkanju telesu lastnih endorfinskih receptorjev, na katere naj bi akupunktura delovala. Kadar je receptorjev premalo, metoda ne deluje. Tako kot pri ostalih oblikah zdravljenja je namreč tudi pri akupunkturi veliko odvisno od tega, ali človek verjame, da mu bo nekaj pomagalo. »Da je učinek boljši, če posameznik verjame v metodo, je znanstveno dokazano. Saj vsi tudi iz klasične medicine dobro poznamo tako imenovani placebo efekt,« še pravi naša sogovornica.
ANJA DEUČMAN
Po slovenski zakonodaji lahko akupunkturo izvajajo le zdravniki z licenco Zdravniške zbornice Slovenije. Specialistka anestezije in reanimatologije prim. Majda Šarman se je z akupunkturo začela ukvarjati pred več kot dvema desetletjema. Najprej se je učila pri priznanem učitelju akupunkture Edvinu Derviševiču, prav tako je v Sloveniji opravila tečaj, ki ga je vodila kitajska akupunkturistka. Zatem se je odpravila še v Peking in pridobila licenco v šoli, imenovani China Beijing international acupuncture training center. Kot pravi, učenje zahteva predvsem veliko vztrajnosti in razumevanja delovanja telesa.
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj boleči
Stanj« na računu dne 19.2.2013:
n	n r	n n n	Inf
U	U J	/ / U	u
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje
SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
- Za ultrazvok
-	Za bolnike s hudimi bolečinami
-	Za protibolečinsko ambulanto
celjske bolnišnice!
Bolečina grško sliši na besedico algor, latinsko na dolor, pri čemer je poenostavljeno povedano zaščitni mehanizem telesa. Je na določen del omejen neznosen občutek, ki ga povzroči draženje bolečinskih receptorjev na telesni površini in v notranjih organih. Saj veste, lahko je globoka, topa, občasna, stalna, včasih jo znamo ublažiti sami, drugič tega ne zmoremo.
V ambulanti za diagnostiko in terapijo bolečin (protibolečinska ambulanta), ki deluje v Splošni bolnišnici Celje, obravnavajo največ bolnikov z rakom v napredovalnih fazah, ki jih spremlja huda bolečina. Prav tako velika skupina, ki potrebuje protibolečinsko terapijo, so bolniki s skele-tno-mišičnimi obolenji (z bolečinami v hrbtenici, na-
predovanimi degenerativnimi obolenji skeleta) ter z bolečinami po poškodbah. Med bolniki ambulante so tudi ljudje z obolenji živčevja, pri katerih zdravljenje ni mogoče, bolečine brez terapij pa so neznosne. Med kroničnimi nevrološkimi bolečinami se znajde veliko posameznikov s hudimi glavoboli.
Prepričani, da se lahko vsakomur med nami - bral-
ci in poslovnimi partnerji Novega tednika - zgodi, da bomo kdaj potrebovali pomoč protibolečinske ambulante, smo se v uredništvu odločili za dobrodelno akcijo Za manj bolečin. Z zbranim denarjem bomo ambulanti pomagali do nakupa nujno potrebnega ultrazvoka, s katerim bodo lahko zdravila bolnikom vbrizgali še bolj natančno in s tem hi-
treje lajšali bolečine. Račun s sklicem je odprt pri Splošni bolnišnici Celje, v Novem tedniku pa bomo v okviru ak-
cije z veseljem objavili imena in priimke posameznikov ter imena podjetij, torej vseh, ki boste donirali.
V skladu s slovensko zakonodajo nam morate objavo dovoliti, kar lahko storite tako, da nam kopijo doniranega vplačila preprosto posredujete na e-naslov tednik@nt-rc.si, s pripisom Za manj bolečin ali dokazilo o plačilu posredujete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
AKCIJA
37
NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT
Foto: Nataša Müller, GrupA, oblikovanje: Andreja Balja
Tudi letos lahko glasujete v akciji Naj maturantka in naj maturant in svojemu kandidatu pomagate zbirati glasove. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati za uvrstitev v majski finale.
Vsak maturantski razred je izbral svojega predstavnika, ki
ga zastopa v tekmovanju. Bralci pa imate možnost, da glasujete za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Katera dva bosta to po februarskem kro-
gu glasovanja, bomo objavili v četrtkovi številki 7. marca.
Februarja bomo torej objavljali prvi krog kandidatov, marca in aprila še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja.
V akciji Naj maturantka, naj maturant so se nam pridružile naslednje šole:
ŠOLSKI CENTER CELJE: Gimnazija Lava (GL), Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja (SŠGVO), Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠKER).
ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE - ZREČE: Gimnazija Slovenske Konjice (GSK), Srednja poklicna in strokovna šola Zreče (SPSŠZ).
Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje (SŠGT), Šola za hortikulturo in vizualno umetnost Celje (SŠHVU), Šolski center Šentjur (ŠCŠ).
Novost akcije v letu 2013 je dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih 100 točk za učno in delovno uspešnost izbranega kandidata. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda pa nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
t*. iS" V.
TJASA COLNARIČ
4. A SŠGT
O
I
DUŠKO BAJIČ
5. DHT SŠHVU
«J
ALJAŽ BRUS
4. D GL
LIDIJA LUBEJ
2. ŽPTI ŠCŠ
A
f
S: DAVID PERČIČ
4. A SŠGT
URŠKA UDOVIČ
4. B SŠGT
tt 0(1 jtf
NATALIJA KRUŠLIN
5. DHT SŠHVU
m
20
ANŽE BREZOVŠEK
4. E GL
EVA VREČKO
4. F GL
KATJA JESENIČNIK
4. A GSK
DAVORIN KRAČUN
4. A GSK

GREGA GOLAVŠEK
4. C SŠGT
LUKA VINKO 4. A GL
J
i
BLAŽ CILENŠEK
4. F GL
#V
t; r
NINA DRAGAR
4. C SŠGT
1A
AMADEJA ZALOŽNIK
4. B GSK

JAKA OŽIR
4. C SŠGT

,A
H4 1		
VITA		ALEN
JANČIČ		RUPNIK
		
A		i*
		
		\
ANJA		LEON
SKOK		KUNEJ
K 4. A SŠKER		K 4. A SŠKER
		
A*		ä
LUKA		LUCIJA
ČEPIN		HERMAN
4. A SŠGVO		4. B SŠGVO
KLAVDIJA FLIS
4. ŽT ŠCŠ
JANEZ KOLAR
3. M ŠCŠ
42
PRIMOŽ PLOHL
4. B GSK
L-
SIMON REČNIK
4. S a SPSŠZ

ANA MARIJA LESKOVŠEK
2. E SŠGT

\
: i
DAVID ŠEMROV
2. E SŠGT
f
KATARINA OGRAJENŠEK
4. AT SŠHVU
#/16
ANJA PIRC
4. C GL
ŽIGA LESKOVAR
4. C GL
PIA POLAK
4. D GL
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavili v vsaki četrtkovi številki Novega tednika. Postopno pa bomo ves mesec objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale potekalo mesec dni.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne, pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.

Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko
pod zaporedno številko:

ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek...................................................
naslov........................................................
kontaktni telefon/e-pošta
--X--
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje.
38
NAJ IWAnttlNTKA IN NAJ MAluffilNT
SPREMLJAJTE NOVI TEDNIK
Kupone za februarski krog glasovanja bomo sprejemali najkasneje do srede, 6. marca, do 11. ure!
i w-
A


i
M
NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT
39
7. marca bodo znani rezultati februarskega glasovanja!
Zmagovalca mka uvrstitev v finale, kjer bosta najboljša dva dobila
lepe nagrade

SPREGLEJTE : !
Kuponov v naši škatli je vse več, očitno bodo odločilni za dnji dnevi glasovanja. Zaenkrat sta med fanti zelo izenačena
Urban Kokol (101) in
Luka Vinko (100),
med dekleti pa
Ana Marija Leskovšek
(103).
Pazite pri izpolnjevanju kuponov, ker dobiva- yr-ka Ko§ar mo tudi takšne brez imen in številke kandidatov.
40
INTERVJU
B I ■■	I ■ V ■ ■	V ■ V
Najboljši je prasic, ki si ga poznal
Pomemben je izvor hrane, pravi Dario Cortese, ki med Slovenci že vrsto let širi znanje o divjih užitnih rastlinah
Kot otrok sem se morala zgodaj spomladi z vrečko in s škarjicami podati med koprive in domov prinesti mlade vršičke, iz katerih je mama skuhala nekaj podobnega špinači. Menda je šlo za zelo zdravo hrano, polno železa in vitaminov, kar me ni ravno prepričalo. O tem sem razmišljala med nedavnim predavanjem Daria Corteseja na Ekofejstu v Galiciji, kjer je zabavno, poučno in nazorno izpostavil zdravilne lastnosti koprive in številnih drugih pleveli.
Kje je torej danes mesto divjih rastlin v prehrani človeka? Če odštejemo slovensko obsedenost z gobami, jih ne poznamo kaj dosti. Se pa očitno zanimanje zanje veča, sploh v časih, ko vsakih nekaj mesecev izbruhne nova prehran-ska afera, ko je hrana vse bolj polna škodljivih dodatkov in ko mnogi iščejo drugačne rešitve. Z Dariem Cortesejem sva o tem govorila le kakšen teden pred izbruhom nove afere, povezane s konjskim mesom v hrani, kjer bi morala biti govedina. Nekaj njegovih misli je tudi zato vrednih pozornosti.
Izdali ste že trinajsto prehransko knjigo. Človek bi sklepal, da jih ljudje kupujejo in da jih ta tema zanima.
Je kar zanimanje zanje. Štiri sem napisal na temo užitnih divjih rastlin, druge govorijo o sadju, zelenjavi, sušenju, vlaganju ... Pri nakladi do dva tisoč izvodov je bil pri vsaki še ponatis.
Se vam ne zdi, da se preveč ukvarjamo z drugačnimi načini prehrane?
Na eni strani narašča zanimanje za vse drugačne pristope k prehrani, po drugi strani pa
»V eni svojih prvih knjigi sem pogumno zapisal znano misel: Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si<. Potem sem začel razmišljati in ugotovil, da je to nesmisel, in sem v ponatisu napisal nekakšno opravičilo: Povej mi, kaj ješ, in pojma nimam, kdo si<.«
je veliko ljudi, ki se ne znajdejo v množici informacij v medijih in knjigah in imajo lahko te informacije nasprotni učinek. Moje načelo je zdrava pamet pri zdravem prehranjevanju, to pomeni pestro prehrano iz čim bolj domačega okolja. Ni nujno, da je ta hrana vegetarijanska ali veganska. Jaz jem vse. Nekaj časa sem jedel le sadje in zelenjavo, ki sem ju kupoval v trgovini, a te to ubija, energija ti upade, saj to ni živa hrana. Tudi mesna prehrana je lahko zdrava, je pa zelo pomembno, kako je bila žival rejena. Iz etičnega razloga se je nekdo ne bo dotaknil, vendar ni pravila, da je vegetarijanska hrana zdrava, mesna pa nezdrava. Pomemben je izvor.
Ali ni v teh časih za ljudi bolj pomembno, kolikšna je cena prehrambenega izdelka, ne pa vsebnost zdravih sestavin, sploh če so odvisni od nakupov v trgovinah?
Skoraj prepričan sem, da so cenejši nakupi stvar »hiper super ultra mega« propagande velikih verig, ki nam ponujajo neverjetne popuste. Kupce dobijo na »finto«, da bodo prihranili, medtem ko bodo vse bolj zapravljali in ne bodo gledali na kakovost. Če se hočemo izključno oskrbovati z ekološkimi izdelki, je to zelo drago. Problem pri ekološki hrani je, da je veliko uvožene - zanimivo, da z Nizozemske. Ljudje, ki bi radi čim bolj zdravo jedli, stavijo na ekološko in potem zapravijo veliko denarja za predelano ekološko hrano, ki je sicer certificirana, vendar po prehranski moči in energiji bistveno slabša
Dario Cortese je starosta preučevanja divje hrane na Slovenskem, saj se s tem ukvarja že dvajset let. Lani je izšla njegova trinajsta knjiga z naslovom Nekaj divjega v drugo. Na enak način kot v prvi knjigi Nekaj divjega je podrobneje predstavil več kot 30 užitnih divjih rastlin in plodov in več kot 120 receptov. Svoje znanje širi na predavanjih in delavnicah po vsej Sloveniji.
kot na primer sosedovo korenje ali kalčki, ki jih sam vzgojim. Bolj pomemben je premik v naših glavah, da poiščemo kmeta in pri njem kupimo pridelke. V Sloveniji je eko pridelovalcev kar nekaj in če kupujemo neposredno pri njih, bo strošek bistveno manjši. Večji napor zahteva edino to, da poiščemo te pridelovalce in se k njim zapeljemo. Namesto dveh kilogramov bomo pač kupili nekaj gajbic krompirja.
Kje ima pri tem prehranjevanju svoje mesto divja hrana? Je samo dodatek ali jo lahko jemo kot samostojne obroke?
Divja hrana je izven konkurence, nič ne stane, treba jo je nabrati, ima le rok nabiranja. Lahko je dodatek, saj je to zelo močna hrana. Če se bomo najedli kopriv, bomo zagotovo imeli drisko. Tisti, ki je tega vajen, pa ne bo imel težav. Za začetek je torej treba to hrano uvajati postopoma in v manjših količinah: skodelica, ščep kopriv. Ko pa smo si s tem bolj »domači«, lahko po nekaj tednih postane divja hrana pomemben del vsakodnevne hrane in so ostalo dodatki: pusto meso, krompir, fižol, ki je sicer odlična hrana, tako kot vse stročnice. Potem se lahko kar dobro organiziramo v tem čudnem prehranskem svetu.
»Pred 18 leti sem napisal, da je čemaž nemogoče zamenjati s katerokoli drugo rastlino. Pri množičnem nabiranju zadnja leta, ko ga celo kosijo, pa je lahko tudi drugače. Vmes se hitro znajde kaj drugega: jesenski podlesek, bela čmerika in šmarnica so tri glavne rastline, zaradi katerih ljudje umirajo pri nabiranju čemaža. Lani ni bilo smrtnih primerov, leta 2011 pa sta umrli dve gospe.«
Kakšen je na primer vaš običajen obrok v tem zimskem času?
Temelji na kislem zelju, repi, čebuli in klobasah ter zaseki. Vedno rad citiram Toma Križnar-ja, ki je imel na eni od predstavitev knjige hlebec
»Ne ustrašite se divjih rastlin! V Sloveniji jih raste več kot 3 tisoč, približno polovica je uporabnih za prehrano. Manj kot odstotek je strupenih. Če greste počasi in začnete s koprivami, čemažem ter naslednje leto še kakšno dodate, se boste hitro znašli v svetu rastlin, ki veljajo za plevel, za invazivne rastline, so pa zelo primerne za hrano. Pomembni sta torej previdnost in radovednost.«
kruha in zaseko iz prašiča, za katerega je dejal, da ga je »osebno poznal«. To, da poznamo vir, je pri hrani živalskega izvora zelo pomembno. Drobovina je sicer kakovostna hrana, ne pa pri živalih z velikih farm, saj se v drobovini zberejo vsa zdravila ...
Imate vrt? Sami pridelate hrano?
En del. Prehrana za domačo preskrbo za družino, to smo žena in dva sinova ter dva psa, temelji na domačem vrtu, trgovinskih policah in deloma na divjini. Pa na kmetijah, kjer si priskrbimo domačo zelenjavo in meso.
Nabiralna sezona se bo kmalu začela ...
Konec marca se bo začelo, april in maj sta višek sezone, avgust je čas za začimbe, septembra in oktobra pa spet lahko nabiramo po prvih deževjih.
Imate posebna mesta za nabiranje?
Na splošno so najbolj uporabne rastline zelo razširjenje in rastejo povsod. Nekatere rastejo na primer le ob morju, sicer pa kamorkoli pridem, hitro naberem košaro.
Po parkih, kjer psi lulajo, tudi?
To sploh ni problem. Divje zelenjave sploh ne umijem, samo po spodnjih listih, ko jo dež umaže z drobci zemlje in peska.
Pa ste imeli kakšne prebavne težave?
Z rastlinami nikoli, z zeleno mušnico pa samo takrat, ko sem kot radoveden otrok najprej raz-rezal gobo, nato pa z istim nožem kruh.
Kje ste pridobivali znanje o rastlinah? Večkrat kdo reče, da se je vsega naučil pri babici ali starših. Veliko vam je gotovo dal študij agronomije, kaj pa tovrstna družinska tradicija?
V družini nikoli ni bilo te tradicije. Ded po očetovi strani je rad kuhal, Dalmatinec je bil in je znal to zelo dobro. To je bila zame posredna kulinarična izobrazba. Sicer pa sem vse znanje pobral iz knjig, iz zanimanja za botaniko, gobe. Nekaj časa sem bil dejaven v gobarskem društvu v Ljubljani, v glavnem pa sta kriva radovednost in smisel za naravoslovje.
Slovenci vsako jesen plenimo gozdove zaradi gob. Se v knjigah z njimi ukvarjate tudi vi?
Res smo plenilci in to zato, ker so zastonj. Z njimi sem začel serijo knjig, uvedle so me v razpoznavanje razlik med divjimi organizmi, potem so šele prišle rastline. Moja knjiga o gobah ni priročnik, temveč je v njej 20 tistih, ki so mi pri srcu, bolj kot možnost razširitve divjega jedilnika.
Veliko hodite v naravo. Ste pozorni na spremembe, ki jih povzroča človekova dejavnost, jih sploh opazite?
Ne zdi se mi kritično. Podnebne spremembe so opazne, vendar so tudi naravne. Ljudje pri-pomoremo pri tem s svojimi izpusti, so bile pa podnebne spremembe na Zemlji tudi, ko ni bilo človeka, in to bistveno močnejše kot danes.
Kje je po vašem prihodnost človeka? Bi se res moral vrniti k starim izročilom, navadam? Ali je to v teh časih sploh mogoče?
To se mi ne zdi povsem izvedljivo. Manjše skupine z alternativnimi pristopi h gospodarjenju z zemljo, k preskrbi in pridobivanju hrane ponekod že imamo, na celi črti pa mislim, da to ne gre, razen če se celoten sistem, kot ga poznamo, sesuje.
Je to zato, ker smo preveč navajeni na udobje, da gremo po vse, kar potrebujemo, v trgovine?
Ko imam predavanja in delavnice, se mi zdi, da se vsi zavedajo pomena drugačnega načina prehranjevanja, potem pa grem po mestih in trgovinah in vidim, da je realnost drugačna.
TATJANA CVIRN, foto: GrupA
AKCIJA
41
Nadpovprečno debeli v celjski regiji
Smernice se na srečo počasi spreminjajo - V uspešen boj s kilogrami tudi z akcijo naše medijske hiše
Akcija (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje ni opažena le v celjski regiji, temveč je kot primer dobre prakse pogosto predstavljena tudi v ostalih delih Slovenije. Med drugim jo dobro poznajo na Inštitutu za varovanje zdravja RS, kjer so udeležence naše akcije že večkrat opremili z informativnimi zloženkami. Predvsem po zaslugi predstojnice Centra za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni na iVz Jožice Maučec Zakotnik.
Jožica Maučec Zakotnik akcijo spremlja že od njenega nastanka, zato smo z njo spregovorili o pomenu tovrstnih kampanj. Zaupala nam je tudi podatke o debelosti v Sloveniji in na Celjskem. Nekateri so zaskrbljujoči, drugi spodbudni.
Ob začetku akcije huj-šanja leta 2004 ste bili državna sekretarka za javno zdravje na ministrstvu za zdravje. Je bila ideja takrat edinstvena, kako ste jo sprejeli na ministrstvu?
Ideja o hujšanju ob medijski podpori se je rodila že leta 2002, in sicer v sodelovanju z Radiem Slovenija. Takratno kampanjo smo izvedli ob podpori zdravstvenega ministrstva in ob strokovnem sodelovanju Cindi Slovenija. Hujšala je ne le skupina prostovoljcev, temveč vsa Slovenija. Ideja o množičnem hujšanju preko medijev se je tako dobro prijela. Že leta 2004 se je začela akcija vaše medijske hiše pod strokovnim vodenjem prim. Jane Govc Eržen. Tega smo bili seveda na ministrstvu za
zdravje zelo veseli in smo kampanjo podpirali. Veliko vrednost ji daje prav dolgoročnost, praznujete že deseto obletnico, zato vam iskreno čestitam!
Akcija seveda temelji na zdravem hujšanju, vse aktivnosti vodijo in nadzorujejo strokovnjaki. Kako pomembno je, da je v takšno akcijo vpeta tudi medijska hiša - tako časopis kot radio?
To ima res velik pomen. Sodelovanje medijev daje akciji veliko odzivnost, sporočila o zdravi prehrani in telesni dejavnosti ter psi-hosocialni podpori dobi na tak način veliko ljudi, ki se lahko akciji pridružijo. Za zdravo hujšanje in vzdrževanje zdrave telesne teže je namreč potrebna dolgotrajna sprememba življenjskega sloga. Medija predstavljata hkrati podporo pri spremembi življenjskega sloga in hujšanju tistim osebam, ki se v akcijo vključijo neposredno, kot tudi tistim, ki se vključijo posredno. Za spremembo življenjskega sloga je vsakršna podpora res pomembna.
Začetniki akcije pravijo, da so bili spodbuda predvsem podatki, da je v celjski regiji kot delu vzhodne Slovenije odstotek prekomerno hranjenih in debelih ljudi večji kot v ostalih regijah. So podatki deset let zatem kaj bolj spodbudni?
Podatki o raziskavah pod naslovom Z zdravjem povezan vedenjski slog iz let 2001, 2004 in 2008, ki jih je izpeljal Cindi, kažejo na nek način spodbudno smer. V opazovanih letih namreč ni prišlo do porasta debelosti, čeprav je delež debelih
hujsajmo
x N a vim t*dn Iham Irk Radi trne e|| a
ime i in .priimek.................................................
naslov
. e-naslov . in . gsm............
. starost, . teža, . višina. .
izobrazba
Zdravnica in promotorka zdravega življenja Jožica Maučec Zakotnik kot spodbudno ocenjuje, da se z rekreativno dejavnostjo ukvarja tudi vse več žensk.
v celjski regiji višji (17,8 odstotka) od povprečja v Sloveniji (16,2 odstotka) in od nekaterih drugih regij, predvsem novogoriške, koprske, kranjske zdravstvene regije. Približno enak delež debelosti kot v celjski regiji je tudi v novomeški, mariborski in ravenski regiji, višji, 22 odstotkov, pa je v murskosoboški zdravstveni regiji. V prav vseh regijah je sicer prišlo do porasta debelosti, razen v celjski, kar je spodbudno.
Navedena raziskava je med drugim pokazala, da so prehranjevalne navade
Slovencev slabe. Kaj delamo narobe?
Marsikaj. Zaskrbljujoče je, da se vedno bolj neredno prehranjujemo, manj redno zajtrkujemo, jemo manj obrokov, ki so tudi nepravilno razporejeni čez dan, saj večino pojemo popoldne in zvečer. Med letoma 2001 in 2008 je upadlo uživanje sadja in še bolj zelenjave, kar je seveda zelo zaskrbljujoče, saj sta sadje in zelenjava zelo pomembna varovalna dejavnika zdravja pri mnogih kroničnih boleznih. Hkrati je prehrana z več zelenja-
ve in sadja varovalna pred debelostjo in pomaga tudi pri hujšanju, saj vsebuje več prehranskih vlaknin, ki obroke energijsko redčijo. Izboljšali pa smo prehranjevalne navade na način, da manj solimo hrano pri mizi, uporabljamo tudi več olivnega olja v prehrani. Še vedno pa uživamo preveč mesnih izdelkov in živalske maščobe pri kuhi, peki in za namaze.
Kateri so največji zdravstveni problemi, ki jih prinašata prekomerna telesna teža in debelost?
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je debelost bolezen, saj krni kakovost življenja in pomembno pospešuje pojav mnogih drugih kroničnih bolezni. Je tudi največja grožnja za epidemijo sladkorne bolezni tipa 2, ki predstavlja pomembno kronično bolezen z veliko zapleti, s slabo kakovostjo življenja in z visokimi stroški zdravljenja. Debelost prav tako pospešuje nastanek mnogih vrst raka, bolezni srca in ožilja, kronične pljučne bolezni, žolčnih kamnov, pospešuje obrabo gibalnega aparata. Zaskrbljujoče je, da je debelost vedno pogostejša pri otrocih in mladostnikih. Ne predstavlja le veliko zdravstveno breme, ampak tudi veliko socialno in ekonomsko breme.
V	našo akcijo hujšanja bo tudi letos vključenih 20 oseb. Kaj pa tisti občani, ki ne bodo sodelovali, kje lahko dobijo strokovno podporo, za katero seveda ne bo treba odšteti kupov denarja? Je programov dovolj?
V	vseh zdravstvenih domovih izvajajo v preventivnih zdravstvenovzgojnih centrih programe zdravega hujšanja strokovnjaki s specialno izobrazbo po metodologiji Cindi, kot to počnete tudi v vaši akciji. Posamezni program zdrave-
ga hujšanja traja štiri mesece s po dvema srečanjema vsak teden. Vključuje zdravo prehranjevanje, telesno dejavnost in psihosocialno podporo pri hujšanju. Program je brezplačen, saj ga krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru programa preventive srčno-žilnih bolezni. V program zdravega hujšanja v preventivnih centrih se lahko vključijo brezplačno vsi z indeksom telesne mase, ki je večji od 30. Osebo lahko napotita na tovrstno zdravo hujšanje izbrani osebni zdravnik ali diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti.
Kakšna je vaša popotnica za udeležence, ki bodo sodelovali v letošnji jubilejni akciji (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje? Zagotovo bodo v procesu hujšanja naleteli tudi na kakšen slab dan ...
Za učinkovito zdravo huj-šanje z dolgoročnimi učinki in vzdrževanjem telesne teže je pomembna dobra priprava na spremembo življenjskega sloga, ki mora ustrezati vsakemu posamezniku. Prvi korak je seveda odločitev za spremembo, oseba mora verjeti, da je sprememba potrebna, da bo imela od nje koristi in da ji bo uspelo. Zelo dobro je predhodno voditi dnevnik prehrane in gibanja, da razpoznamo vse napake, slabosti in pasti nezdravega prehranjevanja in izgovorov za gibanje. Za vse te pasti je treba oblikovati strategije, kako se jim izogniti. Kot sem že omenila, je dobro imeti tudi nekoga, ki nas podpira v procesu hujšanja. Vsekakor je pomembno, da naredimo dober načrt sprememb, da smo konkretni pri ciljih, vendar ne preveč ambiciozni. Za uspeh se pa le nagradimo, da si damo polet za naprej!
ANJA DEUČMAN Foto: arhiv IVZ
ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE
K
Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Če ste v preteklih letih sodelovali v naši akciji hujšanja in imate nanjo zanimive spomine, se nam javite. Z veseljem bomo zapisali vašo zgodbo o boju s kilogrami, če ste pri tem še danes uspešni, pa bo to gotovo spodbuda za letošnjo skupino, ki bo šele začela bitko. Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.


o
C	v
Oglasna priloga Marketinga Novega tednika in Radia Celje
i ' pQ r- x'o y r<
V-*"
Od Bowna do kineziotapinga
Bolečina je sestavni del našega življenja. Z njo se spoprijemamo na različne načine. Obiskali smo center zdravja in znanja Avrora, kjer med drugim izvajajo Bownovo terapijo ter kineziotaping, dve uspešni protibolečinski terapiji. O njiju smo se pogovarjali s Saro Jošic, lastnico centra Avrora.
Bownova terapija je protibolečinska terapija. V katerih primerih se jo uporablja?
Uporablja se pri rehabilitaciji ter pri preprečevanju in popravljanju porušenega ravnovesja v telesu. Zaradi blagodejnega delovanja na telo in počutje jo uporabljamo tudi v preventivne namene. Terapija je zelo učinkovita, pri akutnih bolečinah se običajno že po nekaj terapijah pokaže znatno izboljšanje. Pri kroničnih težavah je potrebno ponavadi več zaporednih obiskov. Rezultati so hitri, trajni in vidni na fizični, emocionalni in energetski ravni.
Je primerna za vse starosti, tudi za dojenčke, otroke, nosečnice in starostnike?
Da. Terapija je nežna in neinvazivna, zato je primerna za vse. Tudi za najbolj ranljive skupine, kot so
naštete. Dojenčki in otroci se na terapijo izredno hitro in pozitivno odzovejo. Veliko delamo z dojenčki, ki imajo težave s krči, s kolikami, pomaga pa tudi pri simptomih cerebralne paralize, tistim, ki so imeli travmatično rojstvo in imajo različne razvojne motnje ali tudi za izboljšanje in dvig imunskega sistema.
Kolike se običajno lepo umirijo že po eni terapiji, navadno pa so potrebne 3 do 4 terapije v tedenskem razmaku za celostno izboljšanje. Pri izvajanju terapije za dojenčke in otroke so vedno lahko prisotni starši. Terapije so krajše, od par minut za novorojenčke pa do pol ure za večje otroke. Terapije za otroke do 7. leta starosti izvajamo brezplačno. V kompleksnejših primerih smo zelo veseli tudi sodelovanja otrokovega izbranega zdravnika, ki se po dosedanjih izkušnjah zelo lepo odzove, ko vidi izboljšanje stanja po opravljenih terapijah. Še posebej pri težavah, ki so kronične in trajajo že več let.
Kaj je osnova te terapije?
Bownova terapija je edinstvena manualna tehnika, pri kateri gre tako za fizično kot energijsko stimuliranje telesa. Bistvo terapije
Bownova terapija pomaga pri boleznih in težavah s hrbtenico ter sklepi. Pomaga pri motnjah dihalnega sistema (astma, alergije, sinusitis), prebavnega sistema (prebavne motnje, motnje v izločanju, napenjanje), reprodukcijskega sistema - menstrualne motnje in bolečine, predmenstrualni sindrom. Kadar ni infekcij ali fizičnih blokad, lahko pomaga pri zdravljenju neplodnosti, pomaga pri nosečniških tegobah, kot so bolečine v križu, otekanje nog, slabost, pri težavah z dojkami (limfni zastoj, ciste, boleče dojke, problemi z dojenjem). Kot uspešna se je Bownova terapija izkazala tudi pri lajšanju anksioznosti, depresije, glavobolov in migren, omotičnosti, vrtoglavice, pri kronični utrujenosti (kadar ni patoloških vzrokov).
predstavljajo t.i. Bownove poteze. Bownova poteza je kratka in traja le toliko časa, da z njo terapevt izzove dražljaje na posameznih delih telesa. Ti posegi v telesu sprožijo niz dogodkov, ki spremenijo energetsko in fizično stanje telesa. Bo-
«
CENTER ZDRAVJA IN ZNANJA
^ i
m
Bownova terapija
Kineziotaping
Skupinske vadbe: zumba, pilates, bokwa
Programi hujšanja
Šola za maserja/terapevta
RJ
ULICA F RAN KO LOYS KI H ŽRTEV 17A, 3000 CELJE
AVRORA@AVRORA-CENTER.SI I WWWAVRORA-CENTERSI
Bownova terapija izvira iz Avstralije, kjer jo je pred petdesetimi leti razvil Thomas Bowen. Avstralski vladi in širši javnosti je postal znan leta 1975, ko je vlada izvedla anketo o uporabi naravnega zdravljenja. Izkazalo se je, da je bil Bowen eden izmed najbolj zaposlenih in uspešnih zdravilcev v Avstraliji, saj je na leto uspešno pomagal več kot 13.000 ljudem. Zaradi svoje učinkovitosti je Bownova terapija izjemno uspešna v Avstraliji, kjer je celo vključena v sistem zdravstvenega zavarovanja. V zadnjih letih se je uveljavila v ZDA in Evropi, v zadnjem času tudi v Sloveniji.
aara josic: »£.araai statičnega aeia in stresa je nase teio, ziasti nrn-tenica, v nenehnem krču. Ko se končno na počitnicah le sprostimo, se ponavadi pojavijo različne bolečine hrbtenice ali drugih delov telesa, herpesi, viroze in podobne zdravstvene tegobe.«
wnov poseg izberemo glede na težave, ki jih ima oseba. Lahko jih izvajamo lokalno (pri akutnih poškodbah) ali sistematično in z njimi spodbudimo celotni nevro-mišično-energetski sestav telesa.
Pri vas izvajate tudi pro-tibolečinsko metodo, imenovano kineziotaping. Za kakšno terapijo gre v tem primeru?
Kineziotaping je napredna tehnika lepljenja posebnih protibolečinskih trakov za podpiranje mišičnih funkcij.
Uspešno pomaga pri vrsti težav in bolezni in ni omejena samo na probleme z mišicami in sklepi. Velikokrat prepreči tudi težke operacije in pospeši naporno zdravljenje. S posebnimi tehnikami lepljenja trakov vplivamo na zmanjšanje bolečine in otekline ter možnosti vnetja, na izboljšanje mišične funkcije, kroženje telesnih tekočin in učvrstitev funkcije sklepov.
V kombinaciji z Bownovo terapijo ali ortopedsko masažo s kineziotapingom dosegamo čudovite rezultate pri najrazličnejših težavah, še posebej pri kroničnih in akutnih težavah hrbtenice, kot so bolečine v vratnem, prsnem delu, med lopaticami, v križu, trtici, išias, skolioza ...
Komu je namenjena ta metoda?
Kineziotaping je namenjen vsem. Uporabljamo ga pri terapijah z otroki, odraslimi in starostniki. Tehnika je prijetna in zelo učinkovita. Izboljšanje se pri določenih primerih občuti že v eni uri po aplikaciji protibolečinskih trakov.
Če bi naredili anketo med ljudmi, bi jih zagotovo največ potožilo nad bolečinami v hrbtenici. Te so namreč zelo pogoste. Kaj narediti, da te bolečine ublažimo?
Moja dolgoletna praksa na področju zdravljenja in odpravljanja težav s hrbtenico je pokazala, da je
potreben celosten pristop k obravnavi težav s hrbtenico. Zelo veliko vam lahko pomagamo terapevti z našim širokim znanjem, izkušnjami in učinkovitimi terapijami (Bownova terapija, kineziotapig, svetlobna terapija, ortopedska masaža, refleksoterapija ...), veliko pa je treba narediti tudi doma: redna telesna vadba, uživanje dovolj tekočine (predvsem vode), izogibati se ali zmanjšati določene prisiljene položaje telesa, zelo pomembne pa so tudi različne tehnike sproščanja in obvladovanja stresa.
Kaj je prvi korak, ki ga lahko naredimo za bolj zdravo hrbtenico?
Ko pridete k nam na terapije, vam pokažemo in vas naučimo vaje, ki naj bi jih redno vsak dan izvajali doma, glede na težavo, ki jo zdravimo. Pokažemo vam tudi pravilen način sedenja in vstajanja iz sedečega in ležečega položaja. Kot preventivo in kurativo vsakomur priporočamo čim bolj zdrav način življenja, ki zajema zdravo in predvsem pravilno prehranjevanje, zadostno pitje vode in redno telesno vadbo, ki sprosti in učvrsti telo, um in duha. Vadba je lahko individualna, kot so tek, kolesarjenje in tudi plavanje je izredno priporočljivo za hrbtenico, ali skupinska, kot so joga, pilates, zumba ali najnovejša bokwa.
NP
V centru Avrora izvajajo tečaje kineziotapinga. Naslednji tečaj se bo začel 1. marca. Za več informacij lahko obiščete spletno stran www.avrora-center.si ali jih pokličete na 031-723-848.
Na pohodu je bokwa!
Bokwa je nov in popolnoma drugačen pristop k skupinski vadbi, ki se hitro širi po celem svetu. Udeleženci bokwe z nogami rišejo črke in številke in med tem ob popularnih glasbenih hitih nastaja močna, energetska kardio vadba. Bokwa je drugačna, ker ne zahteva štetja korakov, vsakdo ji lahko sledi in ker se celotna vadba dogaja ob popularnih glasbenih ritmih, ne dobite občutka, da kurite tudi do 1.200 kalorij na uro! V Sloveniji so zaenkrat samo štiri licencirane inštruktorice bokwe. Ena od njih je Jasna Jošic, ki bo to vadbo predstavila na Partyju za fit bejbe 8. marca v dvorani Tri lilije Laško.
43
Tek! Kako začeti?
Z lepšim vremenom in daljšimi dnevi se prebudijo tudi tekači. Tisti najvztrajnejši tečejo tudi pozimi, a za večino so pomladni meseci prijaznejši. Sploh, če so začetniki.
Veliko ljudi si želi teči, a se kaj hitro izkaže, da je njihova motivacija premajhna, sploh ko se zavejo, da imajo premalo kondicije in se jim v glavi porodi misel, da ne zmorejo. A to ni res. Teče lahko prav vsakdo, če mu le zdravje dopušča. Ogromno tekačev začetnikov si začetne cilje postavi previsoko, zato vam bomo v tem član-
ku, na kratko predstavili nekaj tekaških nasvetov.
Postopoma
Začeti je treba počasi, prehajati iz hoje v tek in si ne zastaviti prezahtevnih treningov. Telo je treba počasi in postopoma pripraviti na drugačno gibanje, treba je ustrezno okrepiti mišice ter sklepe. Tečete tako, da lahko umirjeno, a vseeno globoko dihate ali se pogovarjate. Že na začetku lahko vadba traja tudi do ene ure. Najprej 3-krat na teden, nato se trening stopnjuje, vendar največ do 5-krat tedensko.
bodo prožnejše, skratka dosegli boste svoj prvi cilj.
Kje teči in kako dihati
Pomembno je predvsem, da izberete okolje, kjer se počutite prijetno in sproščeno. Če imate možnost, tecite po urejenih gozdnih poteh, v parkih, podlaga naj bo mehkejša, da boste čimmanj obremenjevali sklepe. Dobro si je zapomniti, da manjša, kot je tekaška izkušenost, boljša naj bo kakovost podlage, po kateri tečete.
Pri dihanju se osredotočite tako na usta kot nos. Z dihanjem samo skozi nos ne boste dobili zadostne količi-
ne kisika, zato se priporoča kombinirano dihanje. Globok vdih in izdih sta nujna, saj boste s tem ne samo dobili dovolj kisika in energije, temveč se bosta povečala še prožnost prsnega koša in moč dihalnih mišic.
Izbira opreme
Pri tekačih je pomembna predvsem kvalitetna obutev. Danes je na voljo ogromno tekaških copat po različnih cenah. Treba je izbrati obutev, ki bo primerna za stopalo in način teka. Trgovci vam bodo pomagali pri izbiri, saj boste morali najprej ugotoviti, kakšno sploh je vaše stopalo in kako se odziva
pri stiku s podlago. Če pristane na zunanji strani pete, potem govorimo o pronaciji, če nogo zvračate navzen, potem govorimo o supinaciji. Kako to ugotovimo? Najlažje je, da stopimo z mokrim stopalom na kakšen karton ali pa pregledamo stare čevlje, na kateri strani so bolj obrabljeni.
Kar se zgornjih oblačil tiče, predlagamo čimmanj stroškov, raje več denarja namenite kvalitetnejši obutvi. Oble-cite se v vam udobna oblačila, ki naj bodo predvsem iz lahkih materialov in ki izločajo vlago na zunanjo stran.
MK
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Za začetek je primerno 30 sekund teči in 90 sekund hoditi, če je to prelahko, lahko povečate intenzivnost na 60 sekund teka in 60 sekund hoje. Ciklus se ponavlja in vsakič znova boste lažje stopnjevali trening. Ko boste brez naprezanja zmogli dve-minutni ciklus, stopnjujte na 4- ali 5-minutnega, skratka podaljšujte ga toliko, da bo skupni čas teka 30 minut. Po treh mesecih boste brez težav sposobni teči 20 do 30 minut brez postankov. Do takrat se vam bo že povečala dihalna kapaciteta, krvna obtočila bodo učinkovitejša, mišice
blagovna znamka oblačil za šport in prosti čas v Sloveniji.
ANDREJA ZRNlC S.P.; ZGORNJE KONJlSČE 2,9253 APAČE
Da boste vrteli pedala brez težav
V Sport servisu vam priporočajo, da svoje kolo po vsaki sezoni ali vsaj pred začetkom sezone pripeljete na vzdrževalni servis. Kolo bodo v delavnici razstavili, očistili in namazali vse njegove dele.
Da kolo brezhibno deluje, mora biti zadnji del okvirja zravnan, prav tako nosilec za zadnji menjalnik. Strokovno usposobljeni serviser kolo nastavi (menjalnik, zavore, luči, če gre za mestno kolo, kolesa) ter pregleda še »potrošne« dele. To so veriga, zobniki (verižniki), plašči, zavorne gumice ...
Z veseljem pa vam popravijo tudi vse malenkosti, kot je na primer predrta zračnica ali kaj podobnega.
44
NOVO v ponudbi Thermane Laško -
Ayurveda Center THERMANA & VEDA!
Različne ayurvedske tretmaje in programe, ki temeljijo na tradicionalnem izročilu, v Therma-ni Laško izvajajo specialist ayurvede, izkušeni indijski terapevti, trener joge in kuhar iz Indije, s katerimi se boste lahko pogovorili o principih zdravega načina življenja, izbrali zase primerne programe in terapije ter tako poskrbeli za svoje telesno in duševno stanje, premagali stres in si povrnili lepoto.
Pripravljamo: ayurvedske programe z bivanjem v hotelu Wellness Park Laško (pomlajevalni, lepotni, sprostitveni, shujševalni, razstrupljevalni, joga in meditacija program) ter ostale tretmaje v Wellness Spa Centru: rituali, masaže, nege, pregledi in svetovanja o zdravem načinu življenja, prehrani ter izdelava individualnega programa glede na tip doše ... Skupaj s kuharjem iz Indije smo nadgradili kulinarično ponudbo in za svoje goste pripravljamo penzionsko hrano in a la carte ponudbo restavracije Wellness Park Laško po ayurvedskih načelih ter načrtujemo pripravo delavnic na temo ayurvedske prehrane.
V Thermani Laško si prizadevamo ponuditi celovit pristop k zdravemu načinu življenja, v skladu z načeli ayurvede. Nudimo individualen pristop, celostno obravnavo in pomoč pri zdravljenju, hkrati tudi možnost spoznavanja ayurvede. K nam gostje ne pridejo le na obravnavo k specialistu, pridejo, da se naučijo živeti zdravo - ne samo na aktivnih počitnicah, pač pa v svojem vsakodnevnem življenju; izvedo, kaj jesti, kar jim predstavimo z ayurved-skim kuharjem, kako se sprostiti, kar jim prikažejo ayurvedski terapevti in maserji; poleg tega pa se lahko sproščajo tudi v ostalih wellness prostorih Thermane Laško.
Več informacij na www.thermana.si ali na brezplačnem telefonu 080 81 19 ter 03 423 20 00.
\akömkajte v pohtfe brez celulital Pripravite svoje teb že danesl
Novost Wellness Spa Centra je ekskluzivni program nege telesa s celostnim in dvojnim delovanjem proti celulitu in staranju:
•	spodbuja odvajanja vode,
•	redči nakopičene maščobe,
•	deluje proti staranju kože,
•	rezultati vidni že po prvem obisku,
•	možen nakupa kompleta (krema + serum) za NEGO DOMA.
®iil
Punce, dame, gospodične, pripadnice nežnejšega spola!
Dan žena, 8. marec 2013, bomo letos praznovale nekoliko drugače. Vabljene na PARTY ZA FIT BEJBE*
V športni dvorani Tri lilije v Laškem pripravljamo več kot 3-urni maraton kurjenja kalorij s številnimi priznanimi slovenskimi inštruktorji.
Preverite program Partyja za fit bejbe: od 19. do 20. ure: AEROBIC DANCE s Petrom Dragovičem od 20. do 21. ure: ZUMBA ŠEJKANJE z zumba inštruktorji Tomijem, Nastjo, Sandro in Jasno od 21. do 22. ure: HOUSE DANCE in Matic Zadravc Od 22. ure dalje AFTER PARTY v lokalu PLAY OFF ob dvorani Tri lilije v Laškem + bokwa vadba (z Jasno Jošic) + »high heels« vadba (s Katarino Ratej) + promocije
+ darila za prvih 300 obiskovalk + bogata nagradna igra ... Na voljo bodo tuši in garderoba.
Kdo sta Peter Dragovič in Matic Zadravc?
Peter Dragovič je eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih mednarodnih inštruktorjev. Nastopa po vsej Evropi. Zadnjih nekaj let sodeluje tudi z multinacionalko Nike. Njegove ure zagotovo nočete zamuditi.
In kaj je Dance Aerobic? Je kombinacija plesnih (jazz, house ...) in aerobičnih korakov, povezanih z enostavno metodiko.
Matic Zadravc je plesalec in koreograf, večkratni svetovni prvak v hip hopu ter član plesne skupine Maestro. Za njim je že veliko televizijskih nastopov, sodeloval je s številnimi glasbenimi izvajalci, nastopal na odrih po svetu in na vseh večjih prireditvah v Sloveniji. Če si želiš narediti nekaj koristnega za svoje telo, te Matic vabi na House Dance vadbo. Ponuja ti intenzivno in zabavno rekreacijo preko plesnih korakov, kjer boš užival v hitrih ritmih house glasbe.
(D
Ne zamudite promocijske ponudbe v mesecu marcu, aprilu in maju!

WELLMESS PARK LAŠKO
Informacije in rezervacije: Thermana Lašo, Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško 03 423 20 40 | www.thermana.si | wellness-spa@thermana.si
14
THERMANA
Laško
Vstopnice po 8 evrov so na voljo v TIC Laško, lokalu Play Off Laško in na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Število vstopnic je omejeno! Več info. na 031 692 858
*FIT BEJBA je vsaka bejba, ki je sposobna voziti slalom med številnimi obveznostmi in stresi našega vsakdana. Zato je ta dogodek primeren prav za sleherno izmed vas! Odvrzite predsodke in uživajte z nami!
45
Zdravje iz osrčja Zemlje - vulkanski minerali

Niso čudež, pomagajo pa
Spomladi leta 1981 so za učvrstitev gozdne ceste uporabljali material, za katerega se je kasneje izkazalo, da ima posebne lastnosti. Prah, ki je nastajal pri nasutju cest, se je usedel na tla in drevesa v okolici. Močna deževja so omogočila, da je prah skupaj z deževnico pronical v zemljo. Nekatere bolne jelke, ki so bile že označene za posek, so ponovno ozelenele.
Robert Schindele se je na začetku čudil temu pojavu in začel iskati razlago v znanstvenih krogih, ki so mu po analizi kamnine razložili naslednje: da so jelke ponovno ozelenele, so bili zaslužni minerali iz te mineralne kamnine. Na osnovi tega je razmišljal, da če prah vrača življenje drevesom, potem je dober tudi za človeka.
Gospod Schindele je rekel, naj temu ne rečemo čudež, ampak to sprejmemo kot darilo narave, ker če bomo do nje prijaznejši, nam bo morda dala še kakšno.
O pozitivnih lastnostih vulkanskih mineralov so spregovorili tudi posamezniki, ki so jih preizkusili in vključili v svoj vsak dan.
Anton M. (76 let): »Hči je nama z ženo prinesla vulkanske minerale, češ da pomagajo, pa sva jih začela uživati. In res, že zelo kmalu sem občutil kar nekaj sprememb. Mene so bolela kolena, tako da sem težko hodil, po kakšnem tednu sem že čutil veliko izboljšanje. Po parih mesecih jemanja se je izboljšalo tudi stanje glede krvavitve iz zlate žile, ki je trajalo več kot desetletje in nobena stvar ni pomagala, vulkanski minerali pa so. Redno uživanje mineralov mi dobro dene tudi pri sladkorni bolezni. Občutno se mi je izboljšalo tudi stanje glede prostate. Sem zelo navdušen, ker prej je žena kar naprej kupovala razne čaje, pa vitamine, pa kreme, včasih se mi je zdelo, da je bilo malo boljše, potem pa spet ne. Tile minerali pa resnično delujejo.«
Špela P. (33 let): »Za vulkanski prah sem izvedela, ko ga je začel uporabljati moj mož. Ob nakupu je dobil tudi članek iz revije, v katerem so navedeni blagodejni učinki na telo. Glede na to, da sem mamica treh majhnih otrok, so trije porodi moje telo dobro izčrpali. Na dnevnem jedilniku v naši družini je veliko sadja in zelenjave, ampak kljub vsemu se mi je zdelo, da si z vnosom zdrave hrane ne morem povrniti energije, ki sem jo imela včasih. Zato sem se odločila, da tudi jaz poizkusim z vnosom mineralov. Po kratkem obdobju sem začutila blagodejne učinke na svoj organizem; večerne utrujenosti nisem več občutila, zjutraj sem sedaj bolj spočita in imam dovolj energije za čez cel dan, kar mi pomaga pri dnevnih aktivnostih z otroki, uredila se mi je prebava, dobila sem zopet željo po športnih aktivnostih, kar se je tudi uspešno pokazalo na moji postavi.«
Tomaž P. (35 let): »Vulkanski prah oziroma minerale sem začel uporabljati pred tremi meseci na podlagi argumentov, ki mi jih je predstavila masažna terapevtka.
Glede na zahtevno delo, ki ga opravljam, sem se ob zaključku dneva in tedna počutil utrujeno in izčrpano. V meni ni bilo več prave energije, zato sem se odločil, da si z uporabo mineralov poizkušam vnesti v telo potrebne snovi, ki bodo pomagale do regeneracije. Upošteval sem priporočen dnevni vnos mineralov in lahko po uporabi po treh mesecih rečem, da se mi je uredila prebava, ne čutim več nobene napihnjenosti, uredil sem si telesno težo, nisem več utrujen in imam več energije pri delu v službi in doma s tremi majhnimi otroki, gibljivost operiranega sklepa se mi je izboljšala in ne čutim več večjih bolečin, skratka imam občutek, da so minerali mojemu telesu pomagali povrniti energijo.«
Prepričala sem ga, da je spil vulkanske minerale in že čez dobro uro se je stanje izboljšalo, naslednji dan je šel v šolo normalno, kot da se ni nič zgodilo. Vse to je bilo povezano z mojo osebno izkušnjo, ko me je pred časom zbudilo rahlo črvičenje po trebuhu. Morala sem vstati in oditi na WC, driska ... O, ne, sem si rekla, pa ne danes, ko imam toliko obveznosti v službi. Ker sem uživala vulkanske minerale že dalj časa, sem vzela dodatno žličko in se je vse lepo uredilo že dopoldan in z gotovostjo trdim, da so bili minerali tisi, ki so mi pomagali, da sem se tako hitro pozdravila. Namreč v tistem času nisem bila osamljen primer okužbe, v službi je bilo kar nekaj sodelavk in sodelavcev, ki so pripovedovali, da so imeli težave in so bili precej izčrpani. Takrat sem dojela, da sem jo zaradi uživanja mineralov tako dobro odnesla.
Podobne pozitivne izkušnje je imela tudi moja prijateljica, pa ne le to, sodelavcu, ki so ga pestile te težave, je naredila dvojno dozo mineralov, nekaj prahu mu je dala za domov, da jih spije še popoldan. In uspelo je tudi njemu, naslednji dan je bil v službi že nasmejan.
Delam z ljudmi in sem zaradi tega tudi bolj izpostavljena raznim okužbam, ampak odkar uživam vulkanske minerale, nisem bila bolna (sem brez prehladov in vnetij grla), kar je bila prej stalnica vsaj nekajkrat v letu, včasih tako močno, da sem morala poiskati zdravniško pomoč in poseči po antibiotikih.
Podobno je pri mojih otrocih, ko začutijo praskanje v grlu ali začnejo kašljati, jim pripravim vulkanske minerale in tako na naraven način odpravimo te nevšečnosti, ki običajno nastanejo zaradi porušenega ravnovesja v telesu. Meni in moji družini se je z uživanjem mineralov okrepil imunski sistem. In ni me strah nobenih prehladnih, gripoznih ali kakšnih drugih obolenj. Delujejo, preverjeno. So univerzalni!«
Marina G.: »Že kar nekaj časa se bojujem z boleznijo, in sicer z rakom. Kar veliko ener-
gije sem porabila, da sem si psihično in fizično opomogla. Sem velika ljubiteljica živali in narave in zato tudi cenim vse, kar izhaja iz nje. Zelo rada prebiram strokovno literaturo in sledim novostim. V neki reviji sem prebrala o mineralih, kako pomagajo imunskemu sistemu, dvigujejo bazičnost v organizmu in tako sem iskala še več in prišla do naslova, kjer lahko naročim vulkanski prah. Temeljito sem prebrala
navodila, saj uživam kar nekaj tablet. Vulkanski prah sem uživala le enkrat dnevno in po enemu tednu me je začelo boleti v rokah, pri ledvicah, v prsih, kjer sem bila operirana, komaj sem se premikala v službi, sploh nisem pomislila na prah. Zanimivo pri vsem tem je bilo, da me je še posebej bolelo tam, kjer sem bila operirana. Sedaj uživam prah več kot mesec dni, počutje in razpoloženje sta se je izboljšala, tako da se smejem v službi, koža in lasje sijejo, prebava se je uredila. Prav tako sem opravila onkološki pregled in markerji so bili v mejah normale. Vesela sem, da uživam ta prah in ga z vsem srcem priporočam ljudem, ki bolehajo za rakom. Vsak dan je zame poseben dan, kljub temu, da je okoli nas veliko slabega, vse rešujem drugače, tudi na težave reagiram drugače. Mislim, da smo se izneverili naravi, postavili smo jo na stranski tir, a vendar smo del nje.«
Ana M. (78 let): »Moja hči mi je priporočala jemanje vulkanskega prahu, da mi bo zagotovo ublažil bolečine v sklepih. Bila sem skeptična, da bi mi sploh lahko še kaj pomagalo, ker imam diagnozo obrabe sklepov v kolkih in kolenih in več let sem zaradi bolečin po potrebi jemala zdravila. Zato nisem mogla spati na desnem boku veliko let, po 14 dneh jemanja vulkanskih mineralov (2-krat na dan) - začetna doza, sem brez bolečin zaspala tudi na desni strani. Zdaj jih uživam enkrat dnevno in ne čutim več bolečin v kolku. Tudi kolena me ne bolijo več. Iz svojega vsakdana sem umaknila vse druge vitaminske in mineralne dodatke, za katere sem prej mesečno zapravila kar nekaj denarja, pa kakšnega posebnega učinka ni bilo. V prehrano sem zaradi svojih let dodala le še koencim Q. Zdaj se počutim odlično, lažje hodim in ne jemljem več nobenih zdravil proti bolečinam. Je pa res, da vulkanski prah uživam redno dnevno.«
Bernarda M. (39 let):
»Otrok je prišel iz šole in tarnal, da ga boli trebušček, da se slabo počuti, da ima drisko.
46
Vegetarijanstvo, veganstvo in poštenje
Glede na to, da sem pri-vrženka načina hranjenja, v katerega so vključene vse vrste hrane, tako živalskega kot rastlinskega izvora, mi je bilo pisanje tega članka poseben izziv. Večina mesojedcev vegetarijanstvo, veganstvo in postenje povezuje z nečim strašnim, včasih celo nezdravim. A temu ni tako.
Vegetarijanstvo je le način življenja, ko človek ne je mesa, ob tem pa se izogiba izdelkom živalskega izvora. Pri tem vegetarijanci naj
tudi ne bi nosili usnjenih, svilnatih, krznenih oblačil in obutve. A vegetarijanstvo kot tako ne moremo gledati samo na prej opisan način. Gre namreč za precej širok pojem, saj vegetarijance ločimo glede na izbor hrane, življenjski slog in svetovne nazore. Vzroki zanj pa so povsem različni, lahko so etični, zdravstveni, verski, filozofski in pa seveda tudi ekonomski. Nekoč so pred-njačili verski razlogi, danes pa v ospredje postavljajo predvsem razloge zaradi
različnih bolezni, povezanih z mesno prehrano, zaradi neodgovornega načina ravnanja z živalmi, okolja ter zlasti zaradi zdravega načina življenja.
Več vrst vegetarijanstva
Vegetarijanske diete vsebujejo veliko količino sadja, zelenjave, oreškov, žitaric, stročnic. Bogate so z vlakninami, folno kislino, ogljikovimi hidrati, maščobnimi kislinami, magnezijem, vitaminoma C in E, imajo pa
Loving fiat
Restavracije Loving Hut ponujajo zdravo prehrano po ugodnih cenah ter so vodilne v načinu promoviranja alternativnega in obnovljivega življenjskega stila na našem planetu. Za pripravo obrokov se trudimo uporabljati le najkvalitetnejše surovine, ki so prijazne za ljudi in okolje. Loving Hut pomeni ljubezen, mir, sočutje, ekonomičnost in zdravo prehranjevanje vsak dan v našem življenju. Pobudnica te odlične ideje je Najvišja mojstrica Ching Hai, ki želi vsem ljudem predati sporočilo, da lahko z vegansko prehrano živimo bolj polno in srečnejše življenje. Trenutno je po svetu približno 400 takšnih restavracij. Ker vse več ljudi posega po zdravi in rastlinski prehrani, je takšna restavracija dobrodošla za ljudi, ki so se šele začeli spogledovati z novim načinom življenja. Vseeno pa odlična in pestra izbira hrane z lahkoto prepriča še tako zagrizenega mesoj edca. Naša veganska mini restavracija v Celju se nahaja na tržnici, kjer je na izbiro ogromno odličnih jedi, kot so vegbab, falafel, veganski dunajski in pariški zrezki, praženi riž in »nudlci« z zelenjavo, spomladanski zvitki, veganske ribe, veganski burger, hot dog in še več! Od sladic ponujamo tiramisu, bučkin kolaček in več vrst presnih tortic.
30 1A
POPUST STUDEOTE
Odprto: PON. - PET. od 9. do 16.30 ure
SOB. od 11. do 15. ure Loving Hut, Linhartova 7 (na tržnici), 3000 Celje, tel.: 070
dokaj nizko vrednost beljakovin.
Osnovni in najbolj razširjeni načini prehranjevanja, kjer je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno uživati še določene skupine jedi, so laktovegetarijanstvo (dovoljeno je uživanje mlečnih izdelkov), ovovegetari-janstvo (dovoljeno uživanje jajc), lakto-ovovegetarijan-stvo (dovoljeno uživanje
tako mlečnih izdelkov kot jajc).
Med bolje ekstremne oblike spadajo presnojedstvo, to je prehranjevanje, ki ni nujno vegetarijansko. Uživa se nepredelano, nekuhano, največkrat organsko prehrano. Podobno je frutarijanstvo ali sadjejed-stvo, tu že samo ime pove, da gre za uživanje sadežev, tudi plodov, kot so paprike, jajčev-ci, paradižnik, kumare. Pri makrobiotiki gre predvsem za uživanje polnozrnatih žitaric, stročnic, zelenjave in tradicionalne japonske hrane, ta način pa dovoljuje tudi ribe. Najbolj razširjena »ekstremna dieta« pa je veganstvo.
Veganstvo
Je oblika vegetarijanstva, ki ne dopušča niti uživanja drugih izdelkov živalskega izvora (npr. mlečnih izdelkov, medu, jajc, morskih sadežev), bolj zmerno pa dopušča uživanje bele moke in sladkorja, soli, kofeina. Skrajni vegani zavračajo celo razhudnike, kot so krompir,
paprika, paradižnik in jajčev-ci. Prav tako ne nosijo oblačil in obutve iz usnja, krzna, volne, nakita iz biserov, koral, školjk, kosti ... Podobno je pri izbiri kozmetike, saj se odrekajo kozmetiki, izdelani iz živalskih organov ter izdelkov, testiranih na živalih.
Maja Kvas, vodja celjske podružnice Loving Hut je ve-ganka že šest let in pol: »Skoraj vsak dan srečam koga, ki mu moram pojasniti kakšno nejasnost v zvezi z veganstvom. Sama sem se najprej z vegetarijanstvom srečala pred 9 leti, ko sem v nekem trenutku spoznala, da je bil zrezek pred mano nekoč del neke živali, ki je morala umreti, da bi bila jaz sita dve uri.« Kvasova se je za veganstvo odločila izključno iz sočutja, vendar kot pravi, se ljudje zanj odločajo iz različnih razlogov, podobno kot za vegetarijanstvo. 30-letna zagovornica veganstva še meni, da je tovrstna oblika prehranjevanja najbolj zdrava, saj z njo najmanj obremenjujemo telo, prav tako zadovoljimo vse življenjske potrebe. »Meni po skoraj sedmih letih veganstva ne manjka popolnoma nič. Še več, sem popolnoma zdrava. Pozdravila sem si svoje srce, ki ga je čakala operacija zaklopke, izboljšal se mi je vid, športno sem aktivna bolj kot kdajkoli prej in še počutim se lažjo.« Za konec pa še doda, da poleg vsega vsako noč zaspi z mirno vestjo, ker ve, da za to, da lahko ona živi, ni
umrlo nobeno živo bitje.
Postenje
V časih, ko je poleg človeškega uma z nepotrebnimi informacijami in strupi iz okolja zasičeno in onesnaženo še človeško telo, marsikdo prisega na postenje. Post ima danes vedno večji pomen pri nekaterih metodah zgodnjega zdravljenja bolezni, saj velja za eno redkih in uspešnih raz-strupljevalnih metod. Pomagal naj bi ohraniti naše telesne in umske spodobnosti, naj bi bil najhitrejša, najugodnejša in najvarnejša metoda za izgubo odvečnih kilogramov, z njim naj bi prišli tudi do lepe polti in napete kože.
Pri samem postenju gre za prostovoljno krajšo ali daljšo vzdržnost od hrane. Pri večini postov velja, da lahko skozi usta vstopata le zrak in čista voda, včasih zelo razredčen sadni ali zelenjavni sok. Traja lahko, dokler ima telo dovolj rezerv za življenje in normalno delovanje vseh vitalnih funkcij v telesu. Vsekakor pa se je potrebno pred tovrstnimi spremembami posvetovati z osebnim zdravnikom.
MK
Foto: GrupA (arhiv NT)
Beseda vegetarijanstvo ne izvira iz angleške besede vegetable (zelenjava), temveč iz latinske vegus, ki pomeni čil, zdrav.
M

Prrac 0. hareo vvozm m LILIJE, uho
Večna
PB stremi ItoVi (tednik & ßddio Celje
www.radiocelje.com in www.novitednik.com
Predprodaja vstopnic: TIC Laško, lokal PLAY OFF, oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje
PODLISTKI / AKCIJE
47
zgodbe iz kamre
lra^nra Povzeto po: Janko Germadnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008.
Vimmj www.kamra.si
Srednja glasbena šola
Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Sredstva, zbrana s pomočjo drugega občinskega samoprispevka, je bilo treba dopolniti s tretjim, da je bilo ob vedno večji inflaciji mogoče gradnjo končati. Za veliko opreme in številna manjša zaključna dela je že zmanjkalo denarja, tako da se je morala šola opreti na lastne dohodke in probleme reševati postopoma v naslednjih letih. Številna dela so člani kolektiva z veliko željo in zanosom udarniško opravili sami; po dolgih desetletjih so bili namreč prva generacija, ki je lahko šolsko leto zastavila v normalnih delovnih pogojih.
Kljub rastočemu vpisu otrok v osnovno stopnjo glasbene šole, uspehom v javnosti, prostorskim in kadrovskim pogojem je bilo treba na status srednješolske izobraževalne ustanove počakati še celo desetletje. Celje, ki je na vseh področjih izobraževanja že kmalu po letu 1945 postalo regijsko srednješolsko središče, je na glasbenem področju zaostalo. Vrsta prej omenjenih okoliščin (prostorska
stiska in premajhen odstotek zajetja med osnovnošolsko mladino) na ministrstvu ni spodbujala ugodne rešitve, prestop šole na srednjo raven pa tudi ni bil v posebnem interesu srednjih glasbenih šol v Ljubljani in Mariboru. Dolgoletna prizadevanja vodstva so končno obrodila sadove. V začetku leta 1993 je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije (v obdobju ministrovanja dr. Slavka Gabra) z odločbo št. 601-3/93 Glasbeni šoli Celje podelilo koncesijo za izobraževanje na srednji stopnji za smer pevec - inštrumentalist in še v istem
letu (šolskem letu 1993/94) se je vpisala prva generacija celjskih glasbenih srednješolcev. Vpisalo se je 20 dijakov (14 deklet in 6 fantov), med njimi kot dijak prve generacije »celjskih glasbenih srednješolcev« tudi sedanji ravnatelj Simon Mlakar. V naslednjih letih se je ob polno zasedenih gimnazijskih razredih tako več kot 600 glasbenim osnovnošolcem pridružilo še okoli 100 srednješolcev. S tem se je postopoma oblikoval obsežen in razvejan šolski organizem, uvrščen v skupino največjih glasbenih šol v Sloveniji.
JANKO GERMADNIK
Učiteljski zbor redno in pogodbeno zaposlenih učiteljev oziroma profesorjev v šolskem letu 1997/98
Maturantski ples prve generacije maturantov Glasbene šole Celje v Narodnem domu leta 1997
Redno in pogodbeno zaposleni pedagoški in ostali delavci Glasbene šole Celje v šolskem letu 2006/07.
Bralna značka Novega tednika
Dragi knjigoljubci!
Vabimo vas, da se nam pridružite pri Bralni znački Novega tednika, ki bo trajala od 4. januarja do 31. marca 2013.
In kaj pričakujemo od vas? Preprosto. Med ponujenimi 43 knjigami izberite eno, jo preberite in nam napišite obnovo na največ eni tipkani strani oziroma v obsegu največ 3000 znakov s presledki. Dodajte seveda še svoje polno ime in priimek, telefonsko številko in naslov bivališča. V obnovi morate odgovoriti vsaj na tri vprašanja: o čem besedilo pripoveduje, kdo so glavni junaki, zakaj vam je bila knjiga všeč oziroma čemu morda tudi ne.
Naj vam »steče« ... Zimske urice so kot nalašč, da vzamemo v roke kakšno dobro čtivo. Zvesto prijateljico. Knjigo.
In nagrada? Ja, tudi to smo pripravili za vas. Dobila jo bosta dva knjigoljubca. Tisti, ki bo po oceni uredništva napisal najbolj zanimivo in berljivo obnovo, ki jo bomo tudi objavili v časopisu, ter tisti, ki ga bomo iz kupa prispelih pisem izžrebali. In obema spet naložili ... branje, seveda!
Prejeli smo že vaše prve obnove knjig, ki ste jih izbrali po predlaganem seznamu.
Vzemite knjigo v roke, do konca marca imate še dovolj časa, da sodelujete v naši akciji in se potegujete za lepo knjižno nagrado.
Naj se bere tudi v 2013!
UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA
Z. ŠT.	AVTOR	NASLOV	PRIPOROČA
1.	Andrej Kokot	Kaplja žgoče zavesti	URŠKA SELIŠNIK
2.	Jan Guillou	Zlo	TATJANA CVIRN
3.	Javier Marias	Jutri v bitki misli name	BRANKO STAMEJČIČ
4.	Franc Branko Janžek	Naš Jošt	BRANEJERANKO
5.	Samo Rugelj	Delaj, teci, živi	URŠKA SELIŠNIK
6.	Jorge Bucay	Ti povem zgodbo?	SAŠKA T.OCVIRK
7.	Harlan Coben	Odšel je za vedno	TATJANA CVIRN
8.	Maja Haderlap	Angel pozabe	URŠKA SELIŠNIK
9.	Richard Russo	Pravi moški	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
10.	Maeve Binchy	Hiša na Tari	ŠPELA OŽIR
11.	Christina Hopkinson	Kup navlake pod stopnicami	SAŠKA T. OCVIRK
12.	Anita Nair	Ženski kupe	TATJANA CVIRN
13.	Jožefa Kovačič	Večerne misli	BRANEJERANKO
14.	Ray Kluun	Pride ženska k zdravniku, Vdovec	BISERKA POVŠE TAŠIČ
15.	Matej Krajnc	Balada za bencinsko s sirom	IVANA STAMEJČIČ
16.	Vadim Zeland	Transurfing realnosti	SIMONA ŠOLINIČ
17.	Igor Karlovšek	V objemu lože	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
18.	Alan Hollinghurst	Linija lepote	TATJANA CVIRN
19.	Gordana Kuic	Vonj po dežju na Balkanu	URŠKA SELIŠNIK
20.	Beverly Naidoo	Druga stran resnice	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
21.	Cormac McCarthy	Cesta	BRANKO STAMEJČIČ
22.	Jack London	Martin Eden	SAŠKA T.OCVIRK
23.	Tone Partljič	Hvala vam, bogovi, za te blodnje	URŠKA SELIŠNIK
24.	Erich Scheurmann	Papalagi	SIMONA ŠOLINIČ
25.	Drago Jančar	To noč sem jo videl	ŠPELA KURALT
26.	Marjan Tomšič	Grenko morje	ŠPELA OŽIR
27.	Vladimir Vekic	Ljuljka v žitu	BRANEJERANKO
28.	Helena Fone	EFT za telebane	PIKA RAJNAR
29.	Emma Donoghue	Soba	TATJANA CVIRN
30.	Sofi Oksanen	Očiščenje	TATJANA CVIRN
31.	Vinko Trinkaus	Podjetnica	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
32.	Amalija Škrobar	Imela sem temen in hladen dom	BRANEJERANKO
33.	A. M. Homes	Jack	TANJA DROLEC
34.	Andrej E. Skubic	Koliko si moja?	URŠKA SELIŠNIK
35.	Arto Paasilinna	Srečni človek	DR. ROMANA JORDAN
36.	Franc Branko Janžek	Goronci	BRANEJERANKO
37.	Bojan Godeša	Čas odločitve	TONE KREGAR
38.	Goran Vojnovic	Jugoslavija, moja dežela	BRANKO STAMEJČIČ
39.	Marilyn French	Ženske	BISERKAPOVŠE TAŠIČ
40.	Danijel Artiček	Vozači in kurjači - zgodbe o Rogačanu	BRANKOJERANKO
41.	Janez Cvirn	Kri v luft! Čreve na plot!	BRANEJERANKO
42.	Dr. Robert Sutton	Ni prostora za prasce	SIMONA ŠOLINIČ
43.	Kerstin Gier	Za vsako rešitev se najde težava	SAŠKA T. OCVIRK
48
BRALCI POROČEVALCI
Za 110 let gasilstva novo vozilo
Na Gomilskem je bil volilni občni zbor tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva, ki letos praznuje 110-letnico. Jubilej bo društvo slovesno proslavilo septembra s prevzemom novega gasilskega vozila GV-1 za prevoz moštva. Na dan praznovanja bo tudi osrednja prireditev Dan gasilcev Gasilske zveze Žalec.
Uvod v praznovanje 110-le-tnice je bil že tokratni občni zbor, ki se ga je poleg članstva udeležilo tudi precej gostov. Zbrane je pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik PGD Gomilsko Franci Skok, ki je po izvo-
litvi delovnega predsedstva tudi podal poročilo za minulo leto, na kratko pa tudi poročila za ostala štiri leta mandata. Posebej je poudaril prizadevanja, povezana z letošnjim jubilejem društva in nakupom novega gasilskega avtomobila, katerega vrednost je okrog 40 tisoč evrov. O operativnem delu je poročal poveljnik Boštjan Brišnik, ki je povedal, da so veliko pozornost namenili izobraževanju, usposabljanju in tudi delu z mladino.
Društvo bo tudi v prihodnje vodil Franci Skok, njegov namestnik je Karli Vovk, za poveljnika je bil izvoljen Boštjan Šalamon, njegov namestnik pa je Boštjan Brišnik, dosedanji poveljnik. Ob koncu občnega zbora je bilo
Stari in novi predsednik PGD Gomilsko Franc Skok
podeljenih še okrog petdeset različnih priznanj Gasilske zveze Žalec in društvenih priznanj.
TT
Deset let na štiristo let podlage
S tem domiselnim sloganom so se vojniški vinogradniki letos že 9. predstavili na pustnem karnevalu v Novi Cerkvi.
Vinogradniško-vinarsko društvo občine Vojnik namreč letos praznuje 10. obletnico uspešnega dela. Prikazali so star način kletarjenja in uživanja vina - staro stiskalnico na vreteno, pranje lesenega soda z verigo, pletenke, lon-
čene emajlirane kozarce - ter nov način: kovinsko cisterno, vinoteko, degustacijske kozarce ... Domiselno!
Društvo namenja tudi veliko pozornosti pravilnemu kulturnemu uživanju žlahtne vinske kapljice. Zato so v okviru praznovanja 10. obletnice na občnem zboru številčno najmočnejšega (več kot tisoč članov) društva upokojencev občine Vojnik
izvedli predstavite - pokuši-no društvenega vina Vojni-čan. V nabito polnem gostišču Medved v Škofji vas je to predsedniku Mirku Krašovcu ter neumornemu kletarju in organizatorju Miranu Kovaču odlično uspelo.
S tem društvo tudi prispeva kamenček k mozaiku bogatega kulturnega utripa domačega kraja.
PAVLE LESKOVAR
Pomoč za mater samohranilko
V četrtek, 7. februarja, je bila pred Mestnim kinom Metropol knjižna stojnica ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika.
Organizator Mladi forum Socialnih demokratov Celje je ponujal rabljene knjige za simbolično ceno oziroma sledil geslu »daš, kolikor daš«. Ponujali smo različne vrste oziroma žanre knjig, lahko
bi rekli za vsako generacijo in vsak okus.
Glavni namen knjižne stojnice je bil dobrodelne narave. Zbirali smo prostovoljne prispevke za mater samohranilko iz Celja, ki jo je kriza, ki se je močno zakoreninila v slovenskem prostoru, hudo prizadela. Mati dveh otrok, eden je star leto in pol, drugi obiskuje srednjo šolo, je
brezposelna, otroka ne prejemata preživnine. Vse to je razlog za njihovo hudo socialno stisko.
Skupaj smo zbrali 320 evrov in bili z obiskom in odzivom javnosti več kot zadovoljni, dokazali smo, da v Celju še živi duh solidarnosti in socialne demokracije.
Zbrani denar smo materi samohranilki predali v torek, 12. februarja, v prostorih Centra za socialno delo Celje v navzočnosti direktorice mag. Olge Bezenšek Lalic.
MATIJA CIGLER
Koral na Dunaju
Mešani pevski zbor Koral je v letu 2012 praznoval 20. obletnico, ki smo jo obeležili s slavnostnim koncertom v Kulturnem centru Laško pod vodstvom zborovodki-nje Rebeke Bračič.
Ob tej priložnosti smo posneli tudi zgoščenko, na
kateri so pesmi z našega repertoarja, ki obsega poleg sakralnih tudi slovenske ljudske, črnske duhovne in popularne slovenske ter tuje pesmi. Gostovali smo že v Celju pri sv. Duhu in v Novi Cerkvi. Naša pevka Tjaša Centrih, ki se na vaje
pripelje iz Štor, je pedlaga-la, da bi šli na Dunaj, saj imamo tam že nekaj svojih ljudi. Vsi smo bili navdušeni in začeli so se dogovori s slovensko skupnostjo na Dunaju, ki nas je bila pripravljena sprejeti, in z njihovim dušnim pastirjem Brankom Umekom. Odločili smo se za enodnevni izlet, zato smo morali oditi na pot zgodaj zjutraj.
Dunajski Slovenci so nas lepo sprejeli s toplim čajem in kavo. Še posebej smo bili veseli ogrevane cerkve Srca Jezusovega, kjer smo prepevali pri sveti maši. Po njej smo imeli še kratek koncert, ki so ga poslušalci z navdušenjem sprejeli. Nevidne nitke so se spletle in g. Umek nas je prav vse povabil v dvorano na pogostitev, kjer smo se še veselo nekaj časa
družili in z gostitelji zapeli nekaj slovenskih pesmi. Sledil je ogled Dunajske državne opere, ki si ga bomo vsi najbolj zapomnili. Lepota stavbe, njena veličastnost, razvejano stopnišče, številne stranske dvorane so naredili na vse močan vtis. V dvorani gobelina, ki velja za najbolj akustičen prostor in kjer je tudi Laščan Iztok Hrastnik pred dvema letoma uspešno opravil avdicijo za orkester Dunajske filharmonije, smo lepo zapeli slovensko ljudsko pesem Šflrka je Tisa. Najbrž nas nikoli več ne bo snemalo toliko kamer in slikalo toliko fotoaparatov, ki so jih imeli s seboj naključni obiskovalci.
Od opere nas je vodila pot do Štefanove katedrale, kjer smo ponovno zapeli še dve slovenski pesmi - Ave Maria in O, gospa, o mati moja. Glasbeno potovanje smo tukaj končali. Sledili sta še dve prosti uri za potepanje naokrog. Ob petih smo s toplino v srcu, čeprav je bila okrog nas mrzla zima, odrinili s svojimi »kočijami« nazaj domov.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas vzpodbujali in opogumljali v odločitvi in se naših uspehov veselite. Hvaležni smo slovenski skupnosti na Dunaju, ki nas je toplo sprejela.
MAGDALENA HRASTNIK
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 28. 2. do 24. ure.
*
21 ČE	od 11. ure cvet
22 PE	cvet
23 SO	list
24 NE	list do 9. ure, od 10. ure plod
25 PO	plod
26 TO	plod do 10. ure
27 SR	korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
BRALCI POROCEVALCI
49
Pesem je žlahtna hči srca
Že dvanajstič smo se zbrali ob kulturnemu prazniku na prireditvi, ki jo v vseh teh letih družno organizirata Kulturno društvo Lesično-Pilštanj in turistična kmetija Velbana gorca.
Letošnji praznik je imel tematski podnaslov Pesem je žlahtna hči srca in duše. Zato smo povabili v goste legendarne pevce narodnih in narodnozabavnih pesmi - Fante s Praprotna, ki jih je pri izvajanju nekaterih znanih Slakovih pesmi spremljal na harmoniki priznan harmonikar Franci Rajgl z Vetrnika. Bučen aplavz zbranega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostor na Velbani gorci, je samo potrdil izjemno kvaliteto in priljubljenost pevskega kvarteta, ki je s Slakovim ansamblom našo pesem ponesel po vsem svetu.
V programu, ki ga je povezoval domačin Alojz Slavko To-plišek, je nastopila tudi vokalna skupina mladih pevcev Osti Jarej iz Podčetrtka, ki je z odličnim prepevanjem navdušila tako poslušalce kot tudi svoje vzornike Fante s Praprotna, ki so njeno prepevanje zelo pohvalili.
Čeprav so pevci pripravili bogat program, se nam je zdelo, da je večer minil kar prehitro, zato smo se po prireditvi še malo zadržali ob klepetu in prijetnem druženju.
AST
Odprtje domske knjižnice
Dan pred slovenskim kulturnim praznikom smo v Domu Lipa v Štorah pripravili prireditev. Slovenski kulturni praznik je posvečen Francetu Prešernu, najpomembnejšemu slovenskemu pesniku. Ta dan pa smo še posvetili in zapečatili z odprtjem domske knjižnice.
Obljube so bile končno izpolnjene in namesto v majhnem prostoru in številnih škatlah so knjige dobile svoje pravo mesto. Velik svetel prostor v novi stavbi v prvem nadstropju je dobil svoje poslanstvo - v njem je knjižnica.
Stanovalci doma so se zbrali v novih prostorih, kjer jih je pozdravila Milka Cizelj, strokovna vodja doma, nato jih je prijetno presenetil domski zbor Lipa s slovensko himno ter recitacijami naših najbolj pridnih in nadarjenih stanovalcev. Vrnili smo se v čas Prešerna, Urške, Povodnega moža in Železne ceste. Ob koncu prireditve smo imeli pogostitev, družili smo se in se poveselili.	SB
TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED
Pustovanje na Ponikvi
Na pustno soboto je bilo v organizaciji Društva prijateljev mladine Ponikva pustovanje za otroke in spremljevalce.
Ob 14. uri se je pred dvorano KS Ponikva zbralo okoli osemdeset otrok z maskami in spremljevalcev, ki so bili večinoma tudi namaskirani. Po povorki okoli vasi se je rajanje nadaljevalo v pustno okrašeni dvorani ob glasbi, ki jo je vrtela ekipa Top DJ. Voditeljica indijanka Monja je predstavila maske, zastavila nekaj pustnih ugank in z otroki pela pustne pesmi. Vsi obiskovalci so dobili krof, sok in pecivo. Za spodbudo so bile vse maske nagrajene s praktičnimi nagradami, ki so jih prispevali Tuš Celje, NKB Maribor, Klasje Celje, Pekarna Boč, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav in Telekom Celje.
TATJANA LESNIKA
Četrtek, 21. februar: Luna bo potovala po svojem matičnem znaku raka, zato bo njeno delovanje dvojno močno. Čustva bodo močnejša, zato bo v porastu tudi občutljivost. Konjunkcija Sonca z Neptunom ne bo situacije nič olajšala, zato previdno predvsem v komunikaciji, na pohodu bo zamerljivost. Aspektu se bo pridružila tudi opozicija Lune s Plutonom, kar je težak aspekt, ki pomeni vpliv na usodnost, zmanjšuje optimizem. Sicer bo Luna tudi v dveh lepih aspektih, s Saturnom in z Marsom, poskrbela predvsem za povečano moč in energijo, kar bo odlična protiutež prejšnjim vplivom.
Petek, 22. februar: Luna bo še vedno v znamenju raka in bo močno obujala spomine, zasanjanost bo povečana, enako tudi potreba po zaščiti ljudi, ki so sestavni del družinskega in čustvenega življenja. Luna bo tvorila dober aspekt z Merkurjem, zato bo moč presoje odlična, kar bo dober položaj za načrtovanje.
Sobota, 23. februar: Luna bo ob 00.13 vstopila v znamenje leva, zato bo dan ognjeno obarvan, strast in energija bosta močno v porastu. Merkur, ki bo potoval po znamenju rib, se bo obrnil v retrogradno pot, po kateri bo potoval vse do 17. marca. To obdobje bo neprimerno za aktiviranje novih načrtov, saj bo povečana možnost zapletov. Poleg tega bi bilo dobro, da bi v tem času razrešili stare zadeve in naredili epilog. Luna bo v dveh pozitivnih
aspektih, v trigonu z Uranom in sekstilu z Jupitrom, olajšala prejšnje vplive. Lažje boste našli usmeritev in se prebili skozi zmešnjave, ki jih povzroča vpliv retrogradnega Merkurja.
Nedelja, 24. februar: Dan bo potekal po ustaljenem ritmu, veliko se bo lahko naredilo, saj bodo blagi vplivi planetov prinašali mir in optimizem. Intelektualna energija bo močno izpostavljena. Zaradi vpliva Merkurja se boste veliko ukvarjali s preteklostjo.
Ponedeljek, 25. februar: Luna bo v jutranjih urah v opoziciji z Venero prinašala napetosti, ki bodo predvsem opazne v medsebojnih, ljubezenskih razmerjih. Luna bo ob 8.54 vstopila v znamenje device, v popoldanskih urah bo v opoziciji z Neptunom
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo vprihodnost
flstrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana
flstrologinja Dolores je dosegljiva na
090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na www.dolores.si
poskrbela za sanje in povečano domišljijo. Ob 22.27 bo nastopila polna luna v znamenju device. Pred tem bo treba upoštevati retrogradno gibanje Merkurja in ostale vplive planetov, ki napovedujejo več stresa, notranjega nemira in zmotne presoje.
Torek, 26. februar: Kmalu po polnoči bosta dva napeta aspekta motila nočni mir, aspekt kvadrata med Luno in Jupitrom in aspekt kvadrata med Soncem in Jupitrom. Venera se bo pridružila Soncu in vstopila v znamenje rib ob 4.04. Krasen položaj, da se pokažejo čustva in sprostijo umetniški potenciali, vendar velja tudi opozorilo, da je potrebno opraviti z vsemi strahovi. Merkurjevo srečanje z Marsom bo prinašalo velik vir energije, zato boste lahko v tem dnevu veliko naredili. V glavnem boste delovali na podlagi ponovnega razmisleka, možno bo tudi popravljanja morebitnih napak, storjenih v preteklosti. V večernih urah bo luna v dveh napetih opozicijah z Merkurjem in Marsom svarila pred kakšnimi napačnimi in prehitrimi odločitvami.
Sreda, 27. februar: Še vedno se bodo močno čutili vplivi prejšnjega dne, zato bo moč presoje najboljša obramba pred kakšnimi negativnimi vzgibi. Retrogradni Merkur bo prinesel kakšne zadeve, povezane s preteklostjo. Luna bo ob 15.03 vstopila v tehtnico in močneje izpostavila medsebojna razmerja in željo po uravnoteženih, lepih odnosih v razmerjih.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
■ VbAlV UC I K I EIV OD 1 jC.1
ti m g v
POGLEDI IlieJlS
50
OTROŠKI ČASOPIS
Mladi pisateljici v knjižnici
V torek, 5. februarja, je bil v Osrednji knjižnici Celje prav poseben kulturni dogodek. Mladi pisateljici, Maja Ravnikar Zabukovšek ter Marina Bajic, sta predstavili svoji knjigi. Maja, dijakinja 1. letnika I. gimnazije v Celju, je napisala knjigo z naslovom Tabor treh ognjev. Devetošol-ka Marina iz OŠ Lava pa nam je predstavila svojo knjigo Naj živi rock 'n roll!
Maja je ponudila v branje prvo knjigo trilogije Srce in ogenj. Še ta mesec bo prišel na
knjižne police drugi del, tretji pa je tudi že v tisku. Knjigi je izdala založba Smar-team.
Maja v branje ponuja fantastične knjige. Ta zvrst je Marini najljubša, a njena zgodba opisuje dogajanja iz resničnega življenja. Medtem ko se Maja prepušča domišljiji, Marina razmišlja o težavah iz vsakdanjega življenja.
Mladim bralcem, staršem, prijateljem, sošolcem, profesorjem in knjižničarjem sta pisateljici najprej spregovorili o svojih knjigah, kako sta nasta-
jali, idejah in načrtih pa tudi o tem, kaj počneta v prostem času. Maja je pred kratkim sodelovala pri nastanku filma, ki so ga posneli v šoli. Da Marina odlično zaigra kakšno skladbo na kitaro, smo se gledalci lahko prepričali, ko nam je zaigrala skladbo Yesterday.
Obe imata bogat besedni zaklad, čudovito domišljijo, dar za pisanje ..., a zanimivo je to, da slovenščina ni njun najljubši predmet.
Majo in Marino se je pogovarjala Mojca Lesjak. IK
Savinova mala priznanja
Ob slovenskem kulturnem prazniku je Občina Žalec tudi letos podelila priznanja učencem in mentorjem iz vseh petih osnovnih šol Občine Žalec in Glasbene šole Rista Savina Žalec.
Slovesnost je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, priznanja pa je v imenu občine podelil župan Janko Kos, ki je vsem, posebej pa še prejemnikom priznanj, čestital ob slovenskem kulturnem prazniku ter poudaril, da smo Slovenci edini narod, ki
imamo kulturni praznik za državni praznik in dela prost dan.
Za šolsko in izvenšolsko delo na likovnem, literarnem, glasbenem, plesnem in dramskem področju je podelil skupaj 122 malih Savinovih priznanj, od tega 60 učencem, 52 mentorjem in desetim skupinam.
Podelitev priznanj je spremljal progam z naslovom Pridi, da lahko grem osvobojen scenaristke in režiserke Maje Gal Štromar.
TT
Zavetje za netopirje
V sklopu projekta Popestrimo šolo se učenci tehniškega krožka OŠ Slivnica pri Celju ukvarjamo z raziskovalno nalogo Svetlobno onesnaževanje, na podlagi katere izdelujemo raznovrstne netopir-nice za zavetje netopirjev.
Različni netopirji namreč naselijo različne netopirnice. Izdelujemo jih iz smrekovega lesa. Na deske smo narisali načrt, po katerem smo posamezne dele razžagali in jih nato privijačili in zlepili. Pred tem smo še nažagali zadnjo steno, da se je bodo netopirji lahko oprijeli. Strehe bomo še prekrili z zaščitno plastjo, ki bo varovala netopirnice pred
vremenskimi vplivi. Obesili jih bomo na južno stran stavb, dreves ali drogov, saj so netopirji termofilne živali.
Do pomladi bomo izdelali še nekaj klasičnih gnezdil-nic za različne vrste ptic. Te gnezdilnice bodo različnih oblik z različno velikimi odprtinami na sprednji strani.
Želimo si, da bi v naših netopirnicah netopirji našli zatočišče in da bi gnezdilni-ce naselili ptiči.
Vsi redno obiskujemo tehniški krožek. Pri njem se učenci zelo zabavamo in se naučimo veliko ročnih spretnosti, ki so jih poznali že naše babice in dedki.
Projekt Popestrimo šolo sofinancirajo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije ter Evropski socialni sklad. Pri tem projektu smo učenci tehniškega krožka OŠ Slivnica pri Celju že izdelovali podstavke za lonce iz ličja, adventne venčke v tehniki makrame, obeske iz mavca za novoletne jelke, svečnike, voščilnice, zapestnice iz furnirja in podobno. Predstavili smo se tudi na Miklavževem sejmu v Šentjurju.
Učenci tehniškega krožka OŠ Slivnica pri Celju
Ko bom velik
Ko bom velik, bi bil rad hmeljar. V hmeljišču se začne delo že v februarju, če ni snega. Potem pa se nadaljuje vse do začetka jeseni.
Hmeljar si odpočije, ko obere zadnjo kobulo hmelja, potem se začne prodaja, ki zanj ni več rožnata. Hmeljar ni lahek poklic, saj imaš osem mesecev dela na njivi, okoli tri
mesece pa za prodajo svojega pridelka. Ko proda še zadnjo balo hmelja, si tudi hmeljar lahko psihično odpočije. Čeprav to ni lahek poklic, bi ga vseeno z veseljem opravljal, saj me to zelo veseli.
DAMJAN LESJAK, 4. C POŠ Tabor
Poklon kulturi in domoljubju
V sredo so v OŠ Polzela priredili slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V šoli je to že nekajletna tradicija, leta 2011 je prerasla celo v občinsko prireditev, ko so medse povabili rojakinjo Nežo Maurer ob njenem 80-letnem jubileju.
Rdečo nit letošnje prireditve je predstavljalo pou-
stvarjanje ljudskega izročila in Prešernovih pesmi. Stalnica na tej prireditvi so pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora, ki so prepevali na domoljubne in zabavne melodije, nastopili so še folkloristi in lutkarji z glasbeno pravljico Janeza Bitenca. Proslavo je vodila Marija Kronovšek, ob slovenskem kulturnem prazniku
pa je starše in druge Polze-lane nagovorila ravnateljica Valerija Pukl. Izpostavila je prireditev kot hvalnico kulturi, slovenskemu narodu in njegovemu izročilu. Zahvalila se je številnim nastopajočim otrokom in mentorjem, ki dokazujejo, da je kultura stalnica šole. Mlade ustvarjalce je opozorila, da bodo prav skozi umetnost ugledali svetilnik na poti k novim vrednotam medsebojne povezanosti, spoštovanja in sočutja. Le na ta način bodo kos življenjskim izzivom.
TT
Praznično tudi za najmlajše
Februarja veliko govorimo o kulturi. Tudi v POŠ Trje smo priredili kratko proslavo ob kulturnem prazniku.
Najprej so si učenci ogledali otroško predstavo z naslovom Duhec, nato so se tudi sami predstavili z deklamacijo, s pesmijo in z različnimi glasbili. Ob kulturnem prazniku smo v razredih uredili tudi pano o Francetu Prešernu ter prikazali nekaj zanimivih portretov in zanimivosti iz njegovega življenja. Učenci prvega razreda POŠ Trje so bili sprejeti v šolsko kulturno društvo.
MATEJA BREŽNIK
ŠTIRINOŽCI
51
Pse streljajo sredi belega dne
Kdo in zakaj je v Šmarju pri Jelšah ustrelil dva psa, kaj je ukrenila policija in kaj pravijo lovci
Tanika Virtovšek s psičkama Lino in Luno. V spomin na lepe skupne trenutke so ostale le fotografije.
V prejšnji številki smo objavili pismo bralke Tanike Virtovšek iz Rogaške Slatine, ki ne more pozabiti, na kako krut način je v začetku leta ostala brez svojih psičk Line in Lune. Pokončal ju je namreč neznan strelec, potem ko sta med sprehodom stekli v gozd.
Njun takratni sprehajalec je zaslišal le dva strela. Našli so ju med listjem v gozdu. Eno je usmrtil natančen strel v glavo, drugo v vrat. Vse to se je dogajalo le 200 metrov nad cesto v bližini Šmarja, kjer so se sprehajali. Dogodek je prijavila policiji, ki je prišla na kraj dogodka in zadevo popisala. Ker naj to ne bi bil osamljen primer, nas je seveda zanimalo, kako je ukrepala v nadaljevanju postopka. Ob tem so se pojavile tudi domneve, da je streljal lovec, zato smo se po nekatere odgovore odpravili tudi v Savinjsko-koz-jansko zvezo lovskih družin (SKZLD) Celje, ki združuje približno dva tisoč lovcev v 45 družinah.
Žival je za policiste »stvar«
Kako so se preiskave lotili policisti? Na Okrožno državno tožilstvo v Celju so podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi poškodovanja tuje stvari. Toda Kazenski zakonik RS natančno opredeljuje člen o mučenju živali, po katerem
storilcu, ki na krut način povzroči smrt živali, grozi tudi zapor, ovadba pa je napisana zaradi poškodovanja »tuje stvari«?
Zaradi januarske ustreli-tve dveh psov naj bi policisti zbrali obvestila stanovalcev v bližini kraja kaznivega dejanja in tudi opravili ogled. »Našli smo plastičen čep ši-bernega naboja, kar kaže, da
je bilo dejanje najverjetneje storjeno z lovskim orožjem - šibernim,« so nam odgovorili na celjski policiji. Opravili so tudi nekaj razgovorov, vendar storilca, morda celo lovca, niso izsledili.
Policiste smo vprašali, zakaj niso začeli preiskovati tudi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, glede na to, da je bilo več kot jasno, da je šlo za domače pse in bi storilec lahko vedel, da je morda v bližini lastnik psov oziroma sprehajalec. »V omenjenem primeru nismo zaznali elementov kaznivega dejanja povzročitve splošne
nevarnosti - povzročitev nevarnosti za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Zaradi uporabe strelnega orožja gre za abstraktno nevarnost,« dodajajo. V Šmarju naj tudi ne bi šlo za uradno pregonljivo dejanje. Drugače povedano: če kdo torej na tak način, kot se je zgodil tam, kar tako ustreli dva psa, policisti niso dolžni sami začeti preiskovati na podlagi prijave, ampak je za to potreben predlog oškodovanca (lastnika psa), da želi storilca izslediti.
Zakon o mučenju sam sebi namen?
Poglejmo natančneje 220. člen kazenskega zakonika, po katerem je policija ovadila neznanca in ki govori o poškodovanju tuje stvari. »Kdor tujo stvar poškoduje, jo uniči ali napravi neuporabno, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. Če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog.« Člen niti z eno samo besedo ne omenja ne živali ne njenega pogina.
Slovenska zakonodaja opredeljuje mučenje tudi kot »vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dlje časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi njenemu zdravju oziroma nastane nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali«. Predpisi prav tako določajo, da so
»dovoljeni le strokovni načini in postopki usmrtitve, ki jo usmrtijo v trenutku oziroma z
ustrezno predhodno omamo ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le neizogibne
bolečine. Usmrtitev živali, ki je naklepno storjena, se šteje za mučenje živali.« Na podlagi tega so pred časom ravno z namenom zmanjšanja primerov mučenja živali člen o tem zapisali tudi v kazenski zakonik. Zato preseneča ugotovitev, da naj bi šlo v omenjenem primeru le za »poškodovanje tuje stvari«.
Policisti do danes storilca še niso izsledili, čeprav to na območju Šmarja pri Jelšah sploh ni bil prvi primer ustrelitve živali, ampak že drugi. Ali je mogoče predvidevati, da se bo - če bo storilec ostal nekaznovan - zgodba ponovila? Sploh pa je vprašanje, kaj se bo dogajalo v nadaljevanju, če so resnične govorice, da naj bi pse streljal ugleden občan, v prostem času tudi lovec ...
MaLejivau veune LJUBezNi
Vsak torekob 12:1 5 na Radiu Celje
^ avtor: Luka Žerjav y
Poleg vseh osnovnih zdravstvenih in kirurških posegov opravljamo tudi zobozdravstvene storitve za pse in mačke (plombiranje, ortodontna obdelava zob, digitalni zobni rentgen...)
Dole 9, Si-3230 Šentjur T: 03 748 91 10
Lovci morajo opozoriti lastnika
Na vprašanje, ali lahko lovci streljajo pse oziroma ali so zakonsko določeni kakšni primeri, ko se jim to izjemoma dovoljuje, strokovni tajnik SKZLD Zdravko Mastnak odgovarja, da tega v nobenem primeru ne smejo početi. To jim prepovedujeta tako Zakon o zaščiti živali kot tudi Zakon o divjadi in lovstvu.
Po starem zakonu, ki je veljal do leta 2004, je bil sicer dovoljen odstrel psa, če so lovci nanj naleteli kje v lovišču, stran od lastnika in hiše, a tega po novem ni. »Ena od določb, ki je dvoumna, sicer pravi, da se lahko pokonča psa, če ga lovec opazi, da neposredno ogroža človeka ali da dela gospodarsko škodo. Vendar je treba to v postopku nato dokazati in imeti trdne argumente za tako dejanje,« opozarja Mastnak.
Običajen postopek je zato opozorilo lastniku, kadar se pes sam giblje v lovišču in ogroža divjad, ali pa prijava lovski inšpekciji. Problem pa je, kadar je lastnik psa neznan. Takšnih primerov ni malo.
Mastnak meni, da so nesporazumi med lovci in lastniki psov že stalnica, da
Zdravko Mastnak
V zimskih mesecih, ko je divjad zaradi snega bolj ranljiva, so lovci še bolj pozorni na morebitne pregone divjadi, kar se dogaja zlasti na podeželju, kjer ob večerih lastniki spuščajo pse z verig, na katerih so priklenjeni večino dneva. Če se dva ali trije takšni psi združijo v trop, je divjad ogrožena. Nazadnje sta dva psa pokončala gamsa v Loki pri Žusmu, imeli pa so tudi primer na Dobrni, ko so psi napadli in raztrgali ovce. Pri izgubi divjadi so med razlogi na prvem mestu prometne nesreče, takoj za njimi so smrti zaradi napadov psov.
Ali so lovci kdaj ukrepali proti članu, pri katerem so ugotovili, da strelja pse iz zabave? Mastnak pravi, da posebnih ukrepov ni, gre le za opozorilo. Sicer pa se je po njegovem mnenju zadnja leta zavest pri lovcih dvignila, da ni več teh primerov. To naj bi onemogočal tudi dokaj zahteven postopek sprejemanja novih članov, ki morajo ne samo opraviti zdravstveni in psihološki pregled zaradi nošenja orožja, temveč tudi praktični in teoretični izpit poznavanja različnih tem, povezanih z lovstvom, naravo in živalmi.
pa zadnja leta z ostrejšim zakonom skoraj ni primerov, da bi prišlo do sporov zaradi ustreljenega psa. »Smo pa lovci kaj hitro dežurni krivci, ko gre za streljanje, čeprav imajo puške tudi drugi,« meni Mastnak in opozarja, da naj imajo lastniki pse na povodcih in se podobni primeri ne bodo dogajali. Pomagal bi tudi strožji inšpekcijski nadzor glede neregistriranih psov, je prepričan.
SIMONA ŠOLINIČ TATJANA CVIRN Foto: TC, osebni arhiv
Ovadbo proti neznanemu storilcu je policija poslala na okrožno državno tožilstvo. Zdaj je na vrsti tožilec, ki lahko presodi, ali je dovolj dokazov, ali zadevo vrne v preverjanje na policijo. V kratkem bomo zato preverili, kako je reagiral tožilec in ali je v tej zadevi kaj novega.
52
ZA ZDRAVJE
Vam smrčanje kvari spanec?
Smrčanje ni le nadležno, povzroča lahko tudi resne zdravstvene težave
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman.
Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
Glasno smrčanje partnerja, žene, otroka ali sostanovalca marsikomu krati spanec. A če mislite, da slabo spi le okolica, se motite. Tudi spanje »smrčačev« je daleč od kakovostnega. Povzroča lahko tudi resne zdravstvene probleme.
Eno je tako imenovano »kozmetično« smrčanje, ki ni nevarno, drugo pa je resno stanje, imenovano obstruktivna »sleep apneja«, pri čemer prihaja do prekinitev dihanja. Po besedah otorinolaringologa iz celjske bolnišnice mag. Božidarja Krofliča lahko povzroča resna obolenja srčno-žilnega sistema, kot na primer zvišan krvni tlak ali celo srčni infarkt. Prav tako negativno vpliva na kakovost življenja, saj so ljudje, ki smrčijo, zaradi nenaspanosti pogosto utrujeni, težko se zberejo, so nejevoljni ... Pri tovrstnih težavah je nujna zdravniška pomoč, kot poudarja Kroflič, pa ne smemo zanemarjati niti blažjega smrčanja, saj lahko z leti vodi do poslabšanja stanja.
Več vzrokov
Smrčanje je posledica anatomije posameznega človeka. Nastane, ker pride med spanjem v določenem delu dihalnih poti do zapore, ki prepreči pretok zraka. Kroflič razlaga, da je, nasprotno kot meni večina nepoznavalcev, za smrčanje še najmanj kriv nos, veliko pomembnejšo vlogo ima mehko nebo, ki se pri določenih ljudeh, ko ležejo, pomakne nazaj in zapre pot zraku. Zaporo lahko ustvari tudi koren jezika, vzroke težav pa strokovnjaki iščejo še v poklopcu, ki leži za grlom, imenovanem epiglotis, ter v stranskih stenah žrela. Pri otrocih so za smrčanje najpogosteje krivi mandlji. »Za nastanek smrčanja je ključna tudi debelost, saj se ljudje ne redimo le navzven, temveč tudi navznoter, zaradi česar lahko prav tako nastanejo za-
HUJSAIUJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
12/25232 55,01/519 35 5a
www.pirnat.si
Dr. Pirnat d.o.o, Razlagava 29, M
Vas muči smrčanje? Kljukica na nosu težav ne bo rešila, prav tako kot ne še številni drugi pripomočki, po katerih posežejo »smrčači«. (Foto: GrupA)
pore zraka,« pravi Kroflič in dodaja, da tudi to, da začnejo nekateri ljudje smrčati šele v zrelih letih ali v starosti, ne preseneča. Leta namreč prinesejo spremembe tonusa mišic in določene anatomske spremembe, vrat se lahko na primer podaljša, oblika nosu se malce spremeni, prav tako se spreminja tudi vlažnost dihalnih poti, ki so ob manjši vlažnosti slabše prehodne.
Z operacijo nad težave
Smrčanje ni nujno večni spremljevalec človeka, saj ga je mogoče z določenimi operativnimi posegi ublažiti
ali celo popolnoma odpraviti. Prva naloga zdravnikov je, da ugotovijo, kaj pri posamezniku sploh povzroča smrčanje. Največ podatkov da preiskava polisomnogra-fija, ki je v celjski bolnišnici, z izjemo pri nekaterih otrocih, ne opravljajo in bolnike napotijo v ljubljanski univerzitetni klinični center ali v bolnišnico Golnik. Kot razlaga Kroflič, bolnik prespi v bolnišnici, pri čemer merijo različne parametre, kot na primer vsebnost kisika v krvi, pretok dihanja, gibanje brade in očesa. Na podlagi rezultatov naredijo tako imenovani AHI-indeks, s katerim
določijo, kaj je vzrok smrčanja in kako vpliva na posameznika. Zatem se odločijo, ali bi pri določeni težavi operacija stanje izboljšala. Kirurško najbolj dostopna in najpogostejša je po besedah našega sogovornika operacija mehkega neba, lotevajo pa se tudi bolj zapletenih operacij drugih delov dihalne poti, pri čemer Kroflič poudarja, da so operacije kot preventiva priporočljive tudi za ljudi, pri katerih smrčanje še ne povzroča dihalnih zastojev.
Spati z masko
V določenih primerih operacije niso mogoče. Ta-
kšnim bolnikom s »sleep apnejo« zdravniki priporočajo uporabo tako imenovane CPAP-maske. Med spanjem jo namestijo na nos ali usta,
Poznamo tudi občasno smrčanje, ki je na primer posledica prehlada. Smrčanje pogosto povzroča tudi alkohol. Alkoholiziran človek ima namreč izredno globok spanec, zaradi česar se mišice sprostijo bolj kot običajno. Če spi na trebuhu, jezik hitro pade nazaj.
maska pa ob vsakem vdihu s pozitivnim pritiskom razširi dihalne poti in omogoča nemoteno dihanje in seveda prepreči smrčanje. Dokazano je, da je maska izjemno učinkovita, a med bolniki ni ravno priljubljena. »Maska je s cevjo povezana z aparatom ob postelji, ki precej šumi, položaji spanja so zaradi nje zelo omejeni, prav tako lahko povzroča pekoče oči ali nos, povečuje pa tudi občutek klavstrofobije,« pravi Kroflič in dodaja, da medicina tudi na področju preprečevanja smrčanja neprestano išče izboljšave. Razvoj, kot pravi, temelji predvsem na iskanju novih kirurških metod zdravljenja »smrčačev«.
Ste vedeli?
Smrčalo naj bi okoli 30 odstotkov odraslih.
Tako vsaj kažejo nekatere raziskave, ki prav tako navajajo, da smrčanje med moškimi ni bistveno pogostejše kot pri ženskah. S starostjo se smrčanje sicer zelo povečuje. Tako naj bi po 50 letu starosti smrčalo okoli 60 odstotkov moških in 40 odstotkov žensk. Meritve smrčanja pri eni od Britank so sicer pokazale, da je jakost njenega smrčanja dosegla 111,6 decibela, kar je osem decibelov več kot hrup letala v nizkem letu in 13 decibelov več kot hrup traktorja. Kot zanimivost razkrijmo, da je kljub temu srečno poročena, je pa res, da mož večino noči prespi v sobi daleč od spalnice.
»Kozmetični smrčači«, pri katerih smrčanje ne povzroča dihalnih zapor, temveč le neprijetne zvoke, se za zmanjšanje smrčanja poslužujejo najrazličnejših pripomočkov. Božidar Kroflič ob tem pravi, da vsak pripomoček ni primeren za vsakega »smrčača«, saj je treba upoštevati vzrok smrčanja. Tako imenovani dilatatorji nosnih kril so tako na primer učinkoviti le, kadar je vzrok smrčanja v nosu. Prevalitev s hrbta na trebuh pa na primer pomaga, kadar je razlog smrčanja padanje jezika nazaj in s tem zapiranje dihalne poti.
Zlomljeni gležnji in zapestja
Na urgenci celjske bolnišnice so prejšnji teden ob obilnem sneženju in poledici zabeležili nekoliko povečan obisk. Pretirane gneče in kaosa pri oskrbi poškodovancev kljub temu ni bilo.
Po besedah predstojnika urgentnega oddelka prim. Božidarja Buhanca je pomoč na urgenci poiskalo približno 20 odstotkov več ljudi kot običajno. Povečanemu obisku so botrovali predvsem padci na spolzki podlagi. Pri njih prihaja predvsem do zlomov in zvinov zapestij, nemalo je bilo tudi zvinov in zlomov gležnjev, nekaj oseb je pomoč poiskalo zaradi udarnin in lažjih poškodb. Posebno hude poškodbe, ki bi jo povzročile neprijazne vremenske razmere, v celjski bolnišnici po besedah Buhanca tokrat na srečo niso obravnavali.
Testirajte se!
Enostaven test, ki ga uporabljajo tudi zdravniki, je tako imenovan Epworthov vprašalnik. Z njim »smrčači« ocenijo svojo dnevno zaspanost. Test, ki smo ga dobili v celjski bolnišnici, lahko opravite kar takoj. Za vsako od spodaj naštetih situacij s številkami od 0 do 3 ocenite, kolikšna je verjetnost za dremež.
Številka 0 pomeni, da možnosti, da bi zadremali, ni, številka 1 označuje majhno možnost za dremež, številka 2 pa zmerno možnost za dremež. S številko 3 označite situacijo, pri kateri bi zelo verjetno zadremali.
Sedenje in branje_________
Gledanje televizije_________
Neaktivno sedenje na javnem prostoru (npr. v gledališču ali na sestanku) ,
Kot sopotnik v avtu po uri vožnje brez postanka_________
Popoldanski počitek doma, ko okoliščine dopuščajo________
Sedenje in pogovor z nekom_________
Tiho sedenje po kosilu brez alkohola__________
Sedenje v avtomobilu po nekaj minutah čakanja v prometu_________
Po izpolnitvi testa seštejte vse točke. Če je skupno številko točk med 0 in 10, razlogov za skrb ni, rezultat med 10 in 12 je mejen, 13 ali več pa zaskrbljujoč. Če ste torej nabrali več kot 12 točk, vam priporočamo obisk specialista otorinolaringologa, da skupaj najdeta vzrok smrčanja in primerno zdravljenje.
NA KOLESIH
53
Kako zakleneš tak avto? Z obešanko na volanu! Tudi vžig je drugačen, Noben teren ni preveč razrit in nobena strmina prehuda, da ju ta džip ne bi zmogel.	da ne omenjamo nenavadnih stikal.
Čez travnik z vojaškim starodobnikom
Celjan Božo Bratina je prenovil nekdanji Natov vojaški džip, ki mu dobro služi na izletih
Ste se že peljali z avtom, ki je star toliko kot vi? Če je še zanimiv vojaški džip, s katerim je njegov lastnik in voznik Božo Bratina iz Celja pot ubral kar čez bližnje travnike, je doživetje še toliko večje.
Ker sva preverila, kakšen je občutek vožnje brez strehe, je bilo seveda treba najti še ustrezno pokrivalo, da naju veter ni preveč skuštral. On je bil v stilu ameriške vojske tako z jakno kot kapo, sama pa sem v duhu ameriško-ru-skega prijateljstva iz Boževe zbirke vojaških pokrival iz-
brala kučmo nekdanje sovjetske vojske ... Tokrat mi ni bilo treba imeti nogavic s črto, ki so jih v zlatih časih tega avta nosile ženske in Božo v šali pravi, da so še vedno vstopnica za v avto. Le da mi ni jasno, kako potem zlezejo vanj, ker je to že v hlačah težko ...
Ure dela
No, takole zabavno je bilo ob obisku pri lastniku sta-rodobnika, vojaškega vozila znamke DKW Munga 4 iz leta 1960. Božo Bratina si je od nekdaj želel imeti star džip. Kot vojak se je vozil s
takšnimi džipi in očitno so mu časi mladosti tako ljubi, da želi spomin nanje ohraniti tudi na ta način. Ali kot pravi: »Staro ima svoj čar, saj predstavlja neko obdobje, ki smo ga preživeli.«
Tako je po oglasu našel ta terenski avto in ga leta 1995 kupil v Moravčah. Pod kozolcem je stal zapuščen nekdanji avto Nato vojske in Božo ga je v dveh letih popolnoma obnovil. Sam sicer ni avtomehanik, je pa elektromehanik in ob nasvetih prijatelja mu je uspelo. Avto je vozen, registriran in verjetno edini te vrste v Slo-
veniji. Čeprav so ga v Nemčiji nehali izdelovati že davnega leta 1968, še vedno lahko naročiš rezervne dele zanj in zato so vsi, ki jih je Božo moral zamenjati, originalni.
Tudi sicer pohvali lastnosti vozila, ki je bilo uporabno tako v vojaške namene kot v gasilske, sanitarne, kmetijske in gozdarske, eden od modelov pa je vozil celo po vodi kot amfibijsko vozilo. »Še kronane glave so se z njim vozile,« pokaže Božo fotografijo angleške kraljice in princa ob prvem povojnem obisku v Nemčiji, ko so ju na paradi peljali prav z
mungo. Verjetno tudi zato, da so se pohvalili z njim.
Nič mu ne manjka!
Čeprav je bilo to pogosto vozilo, ga na sejmih staro-dobnikov v Ulmu ali Imoli doslej Bratina ni opazil. Tja se odpelje z »normalnim« avtom, kot sam pravi, saj bi bil za mungo to prevelik zalogaj. Najdlje je bil z njim v Portorožu, kjer je poleti brez strehe zbujal kar nekaj pozornosti. »Avto morda res ni vreden toliko kot kakšen audi, ko pa se postavim ob njega, pa vsi gledajo mojega terenca!« pavi
Božo Bratina, ki ne razmišlja o prodaji, čeprav je to edini avto, ki je vsako leto vreden več. Še vedno se namreč z veseljem odpravi z njim po kakšnih brezpotjih v hribovitem svetu. Radi prisedejo tudi sinova in vnuki, medtem ko žena ni ravno ljubiteljica tovrstne vožnje.
Dokler mu bo služil in ga bo lahko popravljal, ga bo vozil, pravi ponosen lastnik, ki je tudi član društva ljubiteljev starodobnikov na Vranskem. Nato nam razkaže še vse pripomočke, ki jih ima avto, od lopate do originalne dvigalke, izvemo, da se sedeži lahko v hipu obrnejo ali odstranijo ter da ima vozilo kljub našemu drugačnemu prepričanju tudi ogrevanje. Resda ni za cestne dirke, saj doseže dvotaktni motor, ki uporablja mešanico, največ približno 90 kilometrov na uro, je pa zato za kakšne počasne vožnje z lepimi razgledi več kot primeren. Če znaš uživati v njih. Pa naj še kdo reče, da avtom (in ljudem) iz leta 1960 kaj manjka!
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
54
ZA RAZVEDRILO
ANEKDOTE
Katera novinarka skrbi v Novem tedniku za rubriko Za zdravje?
Ime in priimek Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Človeku, ki se je nenehno bahal samo s svojimi predniki in z njihovi deli, je pisatelj Jonathan Swift dejal: »Spominjate me na krompir!« »Na krompir?« se je začudil ogovorjeni. »Tako je! Tudi pri krompirju je vse, kar je najboljše, pod zemljo.«

\
MODROSTI
Po bližnjici
»Kako pridem najhitreje do bolnišnice?«
»Kar čez tole avtocesto in boste v desetih minutah tam.«
Policijski
Priteče sin iz šole in reče očetu: »Ati, povedal ti bom nov vic o policistih.« »Ampak sin, tudi jaz sem policist.« »Ne skrbi, ati, povedal ti ga bom stokrat, če bo treba.«
Zakaj, zakaj
Janezek: »Ati, kako leti letalo?«
»Ne vem, sine.«
»Ati, zakaj ladja na potone?«
»Ne vem, sine.«
»Kako pa televizija deluje?«
»Tudi ne vem.«
Malo kasneje: »Ati, a ti gre na živce, ker te kar naprej sprašujem?«
»Ne, sine, ti kar vprašaj, kako pa boš sicer kaj znal!«
Šali nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Petelin
Gost natakarju: »Zaradi tistega petelina, ki sem ga včeraj jedel pri vas, nisem mogel spati, že ob treh zjutraj sem vstal.«
»To je logično,« pravi natakar, »to je bila tudi prej njegova ura za bujenje in petje.«
Polenil se je
Rubežnik namerava s kmetije zaradi dolgov odpeljati bika. Ko čaka na prevoz, ga kmet vpraša, če lahko še enkrat spusti bika, da osemeni kravo, preden ga odpeljejo. Rubežnik privoli, toda bik noče skočiti. Kmet se razjezi: »Komaj eno uro je državen, pa se je že tako polenil, da mu še za skok ni!«
Spraševali smo vas, kako se imenuje rubrika, v kateri objavljamo, katera prosta delovna mesta na Celjskem so na voljo.
Pravilen odgovor se glasi: Borza dela.
Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilen odgovor po pošti prejel Andrej Cizej, Kajuhova 4, Slovenske Konjice.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 26. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Zaljubljenost in modrost sta sestri, ki se zlasti pri moških nikdar ne ujemata, temveč sta vedno v nasprotju; kjer je ena, druge ni. (William Shakespeare)
Vse manj kulture
Tea Podpečan se je pohvalila: »Vodnik za prihodnji teden sem imela že včeraj narejen.«
Urška Selišnik: »Glede na dogajanje me čudi, da nimaš narejenega že do maja.«
Je še kdo odstopil?
Urednica NT Biserka Povše Tašic, ko se je slišal avizo za oddajo Dogodki in odmevi: »Daj prvih pet minut bolj na glas, da slišimo, če je odstopil samo papež ali še kdo drug.«
Počitniška seja
Nekateri šentjurski svetniki, predvsem tisti iz vrst SDS, imajo svojega župana Marka Diacija vrh glave. Kot da ni dovolj, da je enkrat čisto resno sejo organiziral kar na pustni torek, jim je letos spet pokvaril zimske počitnice. In to menda že tretjič zapovrstjo, čeprav se glede tega ne morejo čisto poenotiti. V Diacijevi podporni koaliciji so očitno v glavnem tako mladi svetniki, da otrok še nimajo, ali pa tako modri, da se z vnuki ukvarjajo samo po lastni želji. Vsa šoloobvezna starševska populacija se je tako očitno zbrala v eni stranki, ki je zato ob sejah med šolskimi počitnicami resno prikrajšana. Denar bodo v proračunu tako delili brez najbolj glasne opozicije. Smo prepričani, da župan tega ni zanalašč tako uredil. Ga imamo pa na sumu, da se mu to vseeno dobro zdi.
		3	5					1
		2					6	4
		8	7		2			
5				4		1	8	7
				2		4		
9						5		
				7	8			
	4		3				2	
	6	5					4	
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Kmalu bomo prepoznavni
Pred nekaj dnevi sem prejel dopis upoštevane gospodarske družbe iz Nemčije, kjer so mojo Slovenijo brez vsakega sramu zamenjali za Češko. Veliko sem bil po vsem svetu, vse mogoče sem doživel v povezavi z imenom Slovenije, vendar je tole med največjimi biseri. Tudi drugih ni bilo ravno malo.
Najprej sem se spomnil, kako sem nekoč kot študent štopal v Nemčiji in sem se pogovarjal z drugim avto-štoparjem. »Od kod si?« me je vprašal. »Iz Jugoslavije,« sem mu odgovoril. Mojemu odgovoru je sledil odkritosrčen smeh, saj je drug avto-štopar mislil, da se šalim. Jugoslovane si je seveda ste-rotipno predstavljal le kot izrazito temne Evropejce, ki imajo to milost, da lahko v Nemčiji opravljajo tista dela, ki jih Nemci pač nočejo. In sem mu lepo pojasnjeval, da živijo v Jugoslaviji različni narodi, od nas Slovencev na severu do Makedoncev na jugu, s kulturnimi in z drugimi razlikami, tudi glede življenjskega standarda. Po takšnem pojasnjevanju je bilo tujcem ponavadi še manj jasno kot prej.
Potem se je zgodila samostojna Slovenija, bodoča »druga Švica«, kot se je najbolj vzneseno pričakovalo. Če so včasih evropski tujci mislili, da so Jugoslovani tisti, ki opravljajo na zahodu stare celine slabo plačana dela (ter po manj razvitem svetu, da je to država z enim samim državljanom, njenim maršalom), sem bil z novo državo na potovanjih še na hujšem. Večina jih sploh ni vedela, kje na svetu je ta kotiček, tisti, ki sem jih poučil, da je to »ex-Yugoslavia«, so najprej pomislili na takratno medsebojno klanje. »Ste begunec?« me je med potovanjem po baltiških državah na vlaku vprašal Francoz. No, pri nas smo imeli takrat še, v primerjavi z Litvo, Latvijo in Estonijo, bistveno bolj urejene splošne razmere ter v primerjavi z Baltikom nebeško visok življenjski standard.
Naj spomnim še na doživetje v nekem skromnem ho-
37
6	9	8	5	1	4	3	2	7
5	2	7	6	9	3	4	1	8
1	3	4	7	2	8	5	9	6
7	5	3	9	4	6	2	8	1
4	1	6	8	5	2	7	3	9
9	8	2	1	3	7	6	5	4
3	6	9	2	7	1	8	4	5
8	4	1	3	6	5	9	7	2
2	7	5	4	8	9	1	6	3
telu med popotniki z vsega sveta v Laosu, kjer so vajeni vseh mogočih držav. Tam sem Južni Korejki povedal, da sem iz Slovenije, kar se ji je zdelo bistveno bolj eksotično kot meni Južna Koreja. Nato je zbranim popotnikom drugemu za drugim postavljala vprašanje, naj ugotovijo, od kod sem. Povedala je, da sem iz Evrope in so začeli naštevati različne vzhodnoevropske države, od Madžarske in Češke do Romunije, Rusije ... Slovenije ni uganil nihče in ko sem jim končno povedal, kam spadam, so se bolj ali manj spogledali. Za Hrvaško, Bosno in Hercegovino in druge države nekdanje Jugoslavije so vedeli vsi, tudi najbolj preprosti ljudje, saj je tam (pre)dolgo divjala vojna. No, hvala za takšno prepoznavnost. Včasih poznajo naše nekdanje sodržavljane zaradi njihovih nogometnih zvezdnikov.
Potem so se začela dogajati presenečenja. »Je Slovenija tista država, od koder je Zlatko Zahovic?« me je vprašal neki Japonec v neki tretji državi. Pa me je veselje kljub temu spet hitro minilo! Na televiziji sem po tistem videl anketo med dunajskimi srednješolci, ki so na novinarjevo vprašanje ugibali, kje je vendar ta skoraj anonimna »Slowenien«. Gruča srednješolcev je ostala bolj kot ne nema. Potem sem lani na tujem naletel na starejšega Avstrijca, upokojenega pravnika iz okolice Salzburga, ki je poznal Slovenijo tako dobro, da me je kar čudilo. Dobro je poznal različna mesta, med njimi Celje, veliko je vedel o športnih uspehih Tine Maze ter še marsikatero podrobnost.
Na koncu sem ugotovil, da je to, da Slovenijo po svetu tako slabo poznajo, nenazadnje dobro. Pri nas ni ne vojne - na srečo nas ne prepoznavajo po njej - to, da bi pri nas dosegali takšno izjemno kakovost življenja, da bi nas prepoznavali kot kakšen Luksemburg, pa bi se še meni zdelo hudo čudno. Skratka, odmevnih novic iz Slovenije, ki ustvarjajo prepoznavnost, ni in ni .
Toda časi so se spremenili, vse bolj se bojim, da nas bodo po svetu kmalu kar dobro poznali, saj se mi zdi, da Slovenija vse bolj, po lastni krivdi, rine v gospodarsko, a tudi politično nesrečo. In potem bo Slovenija v medijih kar dobro prepoznavna. Žal ne na takšen način, kot sem pričakoval pred kakšnimi dvajsetimi leti.
POPOTNIK
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
KrižamKe prašič,
a REJENZA uqahKE SLANINO
PISMENI ODGOVOR (REDKO)
SLOVENSKI PRIPOVED-NIK(IVO)
PRVACRKA HEBREJSKE ABECEDE
ZLEBZA SPUST MATERIALA
HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIČ
IT. MODNI KREATOR (GIORGIO) RAZNOBARVEN POLDRAGUU
SPOJINA, KI IMA NA MOLEKULE VEZANO VODO
SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA
TULEC (REDKO)
16
KIKIRIKI PODJETJE ZA DOSTAVO POŠILJK
VDOLBINA VZIDU
RIMSKI VOJSKOVODJA
IMENOVAL-NIK(LAT.)
NAJBOLJ VODNAT PRITOK MISISIPIJA
SLOVENSKA PEVKA ZORE
TOPILNO SREDSTVO
KULTURNA RASTLINA
MAMILO IZ INDIJ. KONOPLJE
POKRAJINA NASUMATRI
VEČJE RAZKOŠNO STANOVANJE ARGON
SLOVENSKA IGRALKA RINA
LUTKA, KISE PREMIKAZ NITMI
SRBSKAJED IZ FIŽOLA
SKLADNOST, HARMONIČNOST
CEVZA PRETAKANJE TEKOČINE RIM. BOGIN-JAJEZE
GORA NA KRETI
SEDEŽ GRŠKIH BOGOV
UDARECZ NOGOOB TLA
20
ANGLEŠKI JUNAK (ROBIN)
NASLOV-LJENEC
KDOR HRANI DEPONIRA-NESTVARI
ZOSATOM PORASEL PREDEL AFRIŠKO MESTO
PRAVNI AKT USTANOVE NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA
ITALIJANSKO
MESTO NASELJE PRI LJUBLJANI
ORGANSKA MOTNJA
SVEDSKI SMUČARSKI
CENTER 13
KRAJ PRI RADOVLJICI KANADSKI OTOK
PRIPR.ZA ODPIRANJE KONZERV
IGOR BAVČAR
EVA ČERNE
14
IRSKI IGRALEC NEESON
LESKETANJE (KNJIŽ.
22
TALISOVA PIJAČA
KMETIJSKI STROJ
SLIKARSKI TRI ENAKE DREVOZ PRIPO- KARTE PRI BELIMI MOČEK POKRU CVETOVI
24
IVAN ČARGO KRAJVSL. GORICAH
10
NEVARNA BOLEZEN NEKDANJA SPREMU. DEKLETA
23
ZAKON DRŽAVE
NATRIJEV KARBONAT
STARO VOZILO (SLABS.)
KILOVOLT 4
POUČNA ZGODBA
IGLASTO DREVO ŽILADOVOD-NICA
KARSE DODA
15
AFRIŠKI BOBEN
CRNOGOR-SKO VINO
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za gostinske storitve v Hotelu pod Roglo
2.	nagrada: bon za tradicionalno kitajsko medicino v Celju
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 26. februarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 11
Vodoravno: SAMOZAVEST, TRANSLATOR, AKNE, AMEBA, ŽAD, NAREK, IDEAL, SALSA, NIT, IM, SNOVIK, NASA, NAMOČENOST, ATENE, ARIEL, HUN, SIRARNA, AR, PAPI, CSK, AMOR, SIVA, RIMAR, OLA, ZA, MA, NICOLE, SIT, AMPER, IVERKA, KZ, RUDA, ORLI, JOD, RIBEŽ, VIVA, ŠPEH,
BRAZIL, MADAME, OJ, NA, ITAČAN, SEČILA, ITALI, OGEL, NATIS, KINO, KOCH, ETIKA.
Geslo: V sredo smo pokopali pusta
1.	nagrado, bon za gostinske storitve v Hotelu pod Roglo, prejme: Tjaša Čakš, Voglajna 7a, Gorica pri Slivnici.
2.	nagrado, bon za tradicionalno kitajsko medicino v Celju, prejme: Mateja Lubej, Male Rodne 35a, Rogaška Slatina.
3.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Valentin Rimc, Pucova 5, Celje.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ona: Vaši opravki so pogosto tako malenkostni, da vam zmanjkuje časa za pomembnejše stvari. Malce ukrotite svoje razvade, ki so začele počasi že preraščati potrpljenje vaše okolice. Pazite na telefonski klic!
On: Vaši nasprotniki bodo ob vaših uspehih popolnoma obupani in izgubljeni, prijatelji pa vas bodo poskušali posnemati. Sploh pa ste na najboljši poti, da si za dalj časa zagotovite mirno spanje in veliko lepih trenutkov.
Ona: Nečemu se bo treba odreči, a boste zato veliko pridobili nekje drugje. Prijatelj vam bo sicer naklonjen, toda vprašanje je, kako dolgo še. Vsekakor bi bilo dobro, če bi poskrbeli za izhod v sili, ki je vedno dobrodošel.
On: Ko boste dodobra spoznali avtoriteto osebe, se bo vse skupaj razblinilo kakor milni mehurček. Nikar ne verjemite tistemu, kar vam povedo drugi, ampak si ustvarite svojo lastno mnenje.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Doživeli boste marsikaj novega, vendar to še ne pomeni, da morate zaradi tega pozabiti na vse, kar se je dogajalo pred tem. Je že tako, da vas bo preteklost spremljala vse življenje.
On: Čeprav je vse okoli vas mirno, še vedno ni prišel čas, da bi bili popolnoma prepričani, da se vam je naložba obrestovala. Zato se nikar ne obremenjujte, raje se sprostite, ukvarjajte se s športnimi aktivnostmi in si dobro odpočijte.
msm
Ona: Zaljubljenost v bližnjo osebo vas bo hitro minila, ko boste ugotovili, da je vse kaj drugega kot tisto, kar ste mislili. To bo še en dokaz, da je ljubezen na prvi pogled precej zaletava zadeva, ki ima včasih prav neprijetne posledice.
On: Malo potrpite. Ne bi bila dobra poteza, da bi krivdo za domače poraze prelagali na druge. Tudi oni niso v boljšem položaju. Proti koncu tedna se vam bo pripetila manjša neprijetnost, ki utegne prerasti v veliko težavo...
DVOJČKA ** ■ STRELEC #
Ona: Upoštevali bodo vaše mnenje, zato pazite, kaj boste svetovali, še posebej, ker bo prisotna oseba, ki je sploh ne poznate. Uporabite malce diplomacije, saj nima nobenega smisla, da bi si ustvarjali povsem nepotrebne težave.
On: Spomin na preživeto bo vse preveč živ, da bi se vam uspelo otresti misli na osebo, ki ste jo izgubil. Telefonski klic vam bo sicer delno pomagal,, za kaj več pa enostavno ne boste zbrali poguma. Res škoda, morda pa...
rm
Ona: Če si boste omislili prijeten konec tedna, napolnjen z naslado, se ga boste spominjali celo življenje. Pazite le na to, da vas ne opazijo prijatelji vašega partnerja, saj bi se zadeva raz-vedela s svetlobno hitrostjo.
On: Iz trenutka v trenutek boste bolj nestrpni, saj boste pričakovali nekoga, ki vam že kar lep čas v mislih ne da miru. Kar brez skrbi, saj se bo na koncu vse razpletlo natančno po vaših željah.
Ona: Imate srečo, saj je ravno ta teden za vas zelo ugoden, čeprav se vam bo zdelo sprva ravno nasprotno. Naj vas to nikar ne zavede! Z nekom se boste dogovorili za sodelovanje, ki bo prineslo korist tako vam kot tudi njemu.
On: Poskrbeli boste za rešitev problema, ki vam je zadnje čase povzročal kar precej sivih las. Pri tem vam bo izdatno pomagal star prijatelj, na katerega se lahko resnično venomer zanesete.
KOZOROG ^
Ona: Najbolje bo, da se z rahlo krizo poskušate sprijazniti, saj ne morete kaj dosti storiti, a tudi kriza bo slej kot prej minila. Do takrat pa se ne lotevajte ničesar tveganega, ampak bodite čimbolj zadržani.
On: Na srečo se je vaša trenutna zaletavost vsaj malo umirila in se boste tako lahko posvetili tudi nekaterim pomembnejšim stvarem v življenju. To zadeva predvsem malo resnejši pristop k poslovnim zadevam, ki so vaša šibka točka.
Ona: Raje pustite skrbi doma in odidite v malo bolj veselo družbo. Ne skrbite za partnerja, saj tudi on ni angelček. Če se boste venomer držali le ene osebe, se vam lahko zgodi, da boste na koncu presneto razočarani.
On: Svoj čas boste večinoma posvetili svoji srčni izvoljenki, ki bo nad to odločitvijo več kot navdušena. Povedala si bosta dosti stvari, ki so bile do zdaj neizrečene, in si tako oba olajšala svojo dušo.
DEVICA ^
Ona: Situacija se bo ponovno uravnovesila, od vas pa je odvisno, ali boste to izkoristili. Toda brez pretiranega optimizma, raje se posvetite delu in uspeh ne bo izostal. Le pogumno naprej - nič še ni izgubljeno.
On: Spogledovali se boste s prijetno neznanko in si tako ustvarili kar dobro priložnost za prijetno avanturo, ki bi vam v tem trenutku prišla še kako prav. Seveda bo od vas odvisno, ali boste naredili odločilni korak.
VODNAR
Ona: Lahko bi malo bolj popazili na svoje zdravstveno stanje, saj se vam lahko zaradi bolezni izjalovi prenekateri načrt, ki bi ga sicer z lahkoto uresničili. Poslušajte nasvet starejše osebe - obrestovalo se vam bo.
On: Prijetna neznanka ne bo skoparila s pokloni, kar bo kar precej povzdignilo vašo samozavest. Poskusite storiti kaj konkretnega tudi sami in nikar ne skrivajte svojega navdušenja.
Ona: Prepričani ste, da vam mora sreča kar sama pasti v naročje, vi pa jo morate le še realizirati. Pazite se, saj se vam obeta boleče razodetje, ki vas bo v hipu prepričalo v popolnoma nasprotno. Seveda bo resnica nekje v sredini.
On: Srčno izvoljenko boste razvajali dobesedno na vsakem koraku, kar vam bo znala pošteno vračati. Pred vami je obdobje, ko boste večino energije posvetili predvsem ljubezenskim načrtom, ki niso majhni.
9
6
18
12
17
8
19
11
21
2
7
3
56
RUMENA STRAN
_	V ■ ■ v	v
Zreški župan srečal abrahama
Pred dnevi je bilo še eno praznovanje županskega abrahama, tokrat v Gorenju nad Zrečami. Tam je »svoj« občinski svet počastil novi član abrahamskega kluba, zreški župan Boris Podvršnik. »Le poglejte ga, kdo bi mu prisodil, da ima 50 let!« mu je pred vsemi čestital član Original Pohorcev, ki so mu zaigrali. Župan je v odgovor z roko pokazal na svoje sive lase, sicer tako obilne, da mu jih lahko zavidajo tudi drugi, ki še niso stari 50. Jedače na praznovanju ni manjkalo, tudi brezalkoholnih pijač niti pod razno ne, manjkalo pa je alkohola, vendar je tako seveda prav. Tega je bilo le za vzorec, saj si župan zagotovo ni želel, da bi si kdo njegovega abrahama zapomnil po odvzemu vozniškega dovoljenja.
BJ
v d ■
Novi načrti
Uganka ostaja, katerega od domoznanskih večerov sta v sproščenem klepetu na proslavi ob kulturnem prazniku zasnovala nazarska županja Majda Podkrižnik in publicist Aleksander Vi-dečnik. Glede na njuno zagnanost sta zagotovo našla še kakšno zgodovinsko točko, o kateri bo imel Videčnik nazarskim občanom veliko povedati. Kljub častitljivim letom, 92 jih šteje, publicist iz Mozirja še vedno vneto raziskuje nekdanje življenje v Zgornji Savinjski dolini, pri čemer ima seveda dovolj posluha tudi v nazarski občini.
US
Foto: GrupA
Na kozarček v čast kulture
Tako nekako se je pred dnevi glasilo vabilo šentjurskega župana Marka Diacija na sprejem v Ipavčevo hišo po osrednji občinski proslavi. In kot se spodobi, je bilo vsega po malem in ravno prav.
OS, foto: GrupA
Verjamemo, da se dostikrat dobijo, a tokrat tema pogovora - upamo - niso bili prosvetni problemi. Še posebej, ker smo jih tako nasmejane ujeli na kupu: (z leve) ravnateljica s Ponikve Andreja Ocvirk, vodji podružnic na Blagovni in na Prevorju Alenka Gradišnik in Marija Frece Perc ter starosta med šentjurskimi ravnatelji Marjan Gradišnik z OŠ Franja Malgaja.
Eden nekdanjih prvih mož Alposa Rado Marot (levo) se zdaj več posveča tudi kulturi. Predsednik znamenitega moškega zbora skladateljev Ipavcev je znan tudi po tem, da rad ubrano zapoje. Predsednik šentjurskega pihalnega orkestra Vladimir Belina (na sredini) in direktor občinske uprave v Šentjurju Jože Palčnik pa bi mu - če bi tako naneslo - gotovo z veseljem sledila.
Jani Jurkošek se je dobro pripravil.
Svetniki in župan so (na)sankali
Pomočnik glavnega direktorja v podjetju Štore Steel in vodja proizvodnje Jani Jurkošek, ki je v Občini Štore občinski svetnik, je bil zadnji konec teden uspešen še na enem področju. Na sankaškem tekmovanju na Pečovju nad Štora-mi se je odlično izkazal, saj je med starejšimi člani zmagal. V tej kategoriji se je izkazal tudi njegov brat, štorski župan Miran Jurkošek, ki se je uvrstil na drugo mesto, županova hči Alja Jurkošek je zmagala med mladinkami. Jani in Miran sta odraščala na Pečovju, v bližini nekoč po vsej državi znane sankaške proge, ter zgodaj nabirala sankaške izkušnje, zadnja leta sta redna udeleženca tamkajšnjega tekmovanja. V nedeljo sta bila odlična še dva štorska občinska svetnika, domačina s Pečovja, Leonida Cmok in Marjan Doberšek, zmagovalka med članicami ter absolutni zmagovalec med moškimi tekmovalci.
BJ
Foto: ROSVITA JAGER
Župan Miran Jurkošek je bil v svoji starostni kategoriji drugouvrščeni, takoj za bratom Janijem.