Novičar iz domačih in ptujih dežel. Poglejmo najpred v državni zbor dunajski. V zbornici poslancev je vse nekako raztreseno in razdraženo; gosposka zbornica pa še seje ni imela, ker „velicih gospodov" ne pride toliko skupaj, kolikor jih je po postavi treba, da more seja biti! Zbornica poslancev je dokončala popravke kazenske postave. Nemški liberalci niso mogli dalje trpeti, da bi se v zaporih šibali „lumpi" ali da bi razbojniki priklenjeni bili; zato so ovrgli stare kazenske postave, češ, da so preostre; „lumpov" ne bojo tedaj več tepli, razun če se obnašajo pregrdo v zaporu, in verig (ketinj) ne bo več na nogah razbojnikov; namestoval jih bo post en dan v tednu. Taka „izvrstna" milostljivost pa — to lahko rečemo dunajskim liberalcem — nikakor ni po volji ljudstva, ktero okoli sebe vidi, da — razun tega, da so zaprti — se hudodelcem v ječah veliko bolje godi kakor milijonom in milijonom, najpoštenejših dru-zih ljudi! Tudi človečnost ima svoje meje, čez ktere se omaja vse družinsko življenje. — 5. oktobra je zbornica poslancev začela razpravljati osnovo državnih glavnih postav, kakor jo je izdelal odbor, ki je bil izvoljen za to, da prevdari pravila ustavna. Začelo se je s prevdarkom one glavne postave, ki se tiče sodniške oblasti. Poročevalec dr. W a s e r nasvetuje , da se tako imenovano „tretje branje" (to je konečni sklep) te postave in vseh druzih osnov glavnih postav odloži do onega časa, da bo prememba ustave posveto-vana. Dr. Zvblikievič (Poljak) nasprotuje temu predlogu, rekši, da današnja razprava ni drugo branje, da bi za tem moglo slediti tretje, ker odbor ni bil pooblaščen novih postav osnovati, ampak le prevdarjati vladine predloge. Poljaki, Slovenci in Tirolci so podpirali Zvblikievičev predlog, ki pa ni bil sprejet; obveljal je dr. Waserjev. Potem se začne razprava o osnovi postave, ki zadeva sodniško oblast. Dr. To-man zahteva, da sklep o tej postavi more po 14. §. februarske ustave biti veljaven le tadaj, ako dve tretjini poslancev pritrdite. Dr. Megerle nasprotuje dr. Tomanu, dr. Zvblikievič ga pobija, in vname se živahna razprava, ki pa se s tem konča, da pade predlog Tomanov z 94 glasovi proti 48. Potem v imenu Poljakov dr. Zvblikievič, v imenu Tir o le e v pa prof. Greuter okličeta to, da o razpravah vseh teh postav se ne bojo udeležili glasovanja. — V tej seji se je med poslance razdelilo sporočilo denar-stvenega odbora o računu, ki ga je cesarsko de- 339 narstveno ministerstvo naredilo z ogerskim minister-stvom, iz kterega se vidi, da konec letošnjega leta bojo Ogri državni cesarski denarnici na dolgu ostali 53 milijonov in 687.000 gold. In pri tej beračii tolika ošabnost! — Najvažnejša stvar, ktera bi naše (nemško-slovanske) dežele najhuje zadela, ako bi se tako sklenila, kakor ste se ogerska in dunajska deputacija pobogale, ni prišla še pred državni zbor in to je: kako naj se v plačilih pobota Ogersko z druzimi avstrijskimi deželami. Tudi „Reform" opominja državni dunajski zbor, naj dobro pazi, kaj bode storil, s temi-le resnimi in resničnimi besedami: „Ako je res, kar seje po vladinih časnikih izvedelo o teh plačilih (da se vsaLo leto nemško-slovanskim deželam naloži za državni dolg 116 milijonov), smo si popolnoma v s vesti, da bodo Ogri s tem, kar na-nje pride, prav prav zadovoljni, če tudi bojo na videz kisle obraze delali, da mora „ubogi ogerski narod" toliko in toliko plačati v skupno avstrijsko denarnico. Ako pa bojo poslanci v državnem zboru le samo temu prikimali, kar Ogri hočejo, pride za-nje čas, da bojo odgovor dati morali, svojim volil-cem, nemško-slovanskemu narodu; če tudi je zlo preobložen bil, je vendar ta bremena nosil potrpežljivo in vedno zvest bil svojemu cesarju." — Zbor velike pomembe za Avstrijo je bil prve dni tega meseca na Dunaji, in to zbor avstrijskih škofov; zbralo se jih je 25, ki so naredili pismo, v kterem se razlagajo vse tiste cerkvene reči, ki so dandanes najhuji trn v peti nemškim liberalcem in jih v dunajskem zboru prena-rediti hočejo, in to je ko nk o r da t (ali pogodba našega cesarja s papežem zastran pravic katolške cerkve, ljudskih šol, zakona itd.) To pismo so poklonili Njih Veličanstvu cesarju. In res dolžnost je bila škofom, da cesarju odkrijejo rogovilstvo, kteremu na čelu stoji judovsko dunajsko časnikarstvo, in kakor to gode, mu plešejo mestni odbori dunajski, graški, celovški, goriški itd., če tudi je gotovo, da med 1000 razsajalci nista dva, ktera bi bila konkordatno pismo brala, da bi vedela, kaj prav za prav da hoče. Ta adresa, ki so jo škofje poklonili cesarju, pa je med dunajskimi judovskimi časniki in njihovimi privrženci napravila tako razsajanje, da bi človek mislil, da se je punt od 1848. leta vnel; vse vpije in križa škofe; hrup je tak, da se cel6 nemškutarski„Volksfreund" zdaj spominja Slovanov in Beustovemu ministerstvu žuga, naj nikar ne misli, da za njim stoji 30 milijonov, ki v ta rog trobijo, ampak da v Avstriji so tudi Slovani, ki ne marajo za sistemo njegovo in stojijo na strani škofov. Počil je tudi glas, da hoče Beust iz ministerstva stopiti in da pride ministerstvo Martinic-Thunovo. To se sicer še ni zgodilo; al kmalu se mora pokazati: ali konkordat pade in Beust ostane, ali Beust pade in konkordat ostane. Naj se pa zgodi to ali uno: Avstrija je v hudih zadrgah! Cerkvene zadeve so sploh stopile zdaj na čelo evropejski politiki, kajti tudi cesar Napoleon je v silni stiski s pogodbo, ki jo je zavolj papeževih dežel pred 3 leti sklenil z italijansko vlado; Lahi hočejo po sili Rim imeti in vse to, da je italijanska vlada vjeti dala Garibaldi-a, bila je le prazna komedija. Ce tedaj Napoleon ne pripusti tega, česar Lahi hočejo, se razpro ž njim in pruska vlada potegne ž njimi; če pa jim stori po njih volji, ima proti sebi velik del francozkega naroda, ki je papežu vdan. Tedaj bodo tudi tu velike homatije, in Čedalje več se črnih oblakov vleče skupaj na ob-nebji političinem: Na Pruskem se Bismark pripravlja, da proti Napoleonu naredi veliko Nemčijo, — na Turškem pričakujejo kristijani kakor duše v vicah reši- 340 telja Rusa, — Lahi nočejo mirovati, dokler ni Italija edina, — in v naši Avstrii še nič ni v redu! — Po najnovejših novicah je bilo v Rimu zadnje dni sopet mirno. — 25. dan t. m. pričakujejo našega cesarja v Pariz. — Kolera zel6 pojenjuje v Trstu (do 3. dne t. m. jih je umrlo 202), na Ogerskem pa se čedalje bolj razširja; dozdaj je zbolelo 141 ljudi. — Te dni je prišlo iz Amerike spet več ljudi nazaj v Prago; vsi pripovedujejo, koliko revščine so pretrpeli, goljufani posebno po amerikanskih agentih.