it 93. V Gorici, v torek dne 20. avgusta 1907. Tečaj XXXVII. Jibsja trikrat na teden, m sicer 7 torek, Četrtek sototo ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti ;!1. .guBB ali v Gorici na dom pošiljana,: '*'*' vse loto ........15 K •/a...........10 » j,'...... . 5 » -..vamiSne Številko stanejo 10 vin. 1 SOČA" i'»a naslednje izredne priloge«. Ob no- K |tt'u ..Kaiipot po Goriškem ^.6radiSCanskenV'4n, l 'uiipotpo Ijub^janl in kranjskih' mestih", daljo dva' '^t v lotu „Vozni red ieleraic, parnikov in poltnil '""'i' ter iv.-jseSno prilogo „Slovenski Tehnik". 1 VaroCni«'' sprejema, upravništvo v Gosposki ulic1 •.,v T 1- uadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabrččel m naroČila bre& doposlane naročnine se( ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-"vfs{ah' č>" *j»do I-krat 18 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ~r-r& Večkrat po dogodbt. Večje črko po prostoru. — 1 Kekltune in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za .t^fco ia vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek !« Dr. /C. Lavrii. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St, 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 19. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadatr. na levo v tiskarni. HaroCnino in oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije,in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStvu. „PRIMOHEC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Schwarz v Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališčih ulici, I. Matiussi v ulici Formica, L Hovansk. v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakaroi Lavrončič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavfiit v Gorici. T«l«fosi št. 83.---- »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (ddgov. J. Tabčič) tiska in zal. Šola in izseljeuanje. Tako nekako se imennje članek v „Go-0 z due 13. t. m., kjer je izlii kak za-pim nasprotnik sedanjo šole in učiteljstva svoje sovraštvo v list, ki hoče pridobiti si prvtifctvo v boju proti sedanji šoli a izvabiti v svoj tabor »katoliško" učiteljstvo. bfoli oprtuje glavno krivdo, da se izse-Ijoje naše ljudstvo v tuje kraje, da celo y Ameriko, in sicer radi tega, ker šolska berila imajo vsakovrstnih nepotrebnih naukov, ajsa kmetijstvo, bodoči poklic večine sedanjih Vencev, nimajo prostora. To je grda, ne->ramna laž. Pisec članka v »Gorici" ne pozna j ¦.iPbine naših beril za ljudsko šolo, ali pa rtdoraa laže. Prvo kakor drugo je neod-rustljivo, a ima namen hujskati narod proti Joli. Tak propali hudobnež ni vreden, da je •in slovenskega naroda. Le vzemi v roko tretje berilo, ki je določeno za srednjo stopinjo ljudske šole in najdeš lepo kopico se-•:avkov poljedelske in sploh kmetijske vse-\kc, Četrto berilo pa ima celo posebni od-ilek, ki je posvečen izključno kmetijstvu iu :a oddelek je precej obširen, da ga sploh ni Eogcce vsestransko raztolmačiti pri sedanjih $obkih razmerah vsaj na Primorskem ne, kjer je polilnevni pouk in le šestletna dolžnost hoditi v vsakdanjo šolo. Na razpolago pa je za nadaljevalne tečaje posebno kaietijsko berilo, ki zadošča nele zi navadno našo ljudsko šolo, ampak za ono v najširjem pomenu, t. j. za osemrazrednic? ^ celodnevnim poukom, kakršnih ne dobimo l>ri nas nikdar, ker ni za kaj takega polnega denarja. Smešna je trditev v »Gorici", da se izseljuje naš narod v tolikem številu v Ameriko, ker naša šol. berila poveličujejo tujino, posebno poetično iu romantično opisujejo odkritje Amerike. Piscu se je sanjalo! Vidi >e očitno, da ne pozna šol. knjig, katere se je lotil kritikovati. Ne šola, ampak cerkev in duhovnimi je kriva, da propada naše 'snu tijstvo, da se ne more naš »aajši kmetic p reži v Ij a ti doma, ampak mora s trebuhom za kruhom, celo v daljno Ameriko. Svojo trditev podpremo z razlogi in dokazi. Evo vsaj nekatere! Velika večina odrastlih ljudi, ki odhajajo v svet, je hodila le malo v šolo, ker šole imamo pri naš šele v novejši dobi. Tam, kjer so zdaj trije razredi, sta bila pred 10 leti komaj dva, ali ceso en razred z nad 200 otroki, katerim je bilo mogoče podati le prve, najpotrebnejše nauke v čitanju, pisanju, računstvu itd. Učiteljstvo, ki je imelo truda s tako Šolo, je bilo slabeje plačano kakor mežnarji. Duhovščina, ki je bila na deželi edini, a absolutni gospodar, je skrbela poleg svojega žepa le za cerkve, zvouove, kapelice, križeve poti, procesije, ofre itd. Kmetijstvo jej je bilo deveta briga. Kmet ji je bil dobra, kro:ka molzna krava, tako dobrega plemena, da ga nima svet boljšega. V tem pogledu ni trebalo zakona za zboljšanje plemena. Ako bi bilo to za transport, prihajali bi k nam po plemenjake iz celega sveta. Zanemarjenost gospodarstva na Goriškem imajo na vesti naši duhovniki, ker so imeli pri volitvah prvo in zadnjo besedo; volitve so bile take, kakršne je narekovala duhovščina. Le bela vrana je bil v zboru poslanec, ki ni bil izvoljen na komando duhovščine. Tudi društvo »Sloga", ta fabrika za poslance, je domena duhovščine. Ako se ni dovolj podpiralo kmetijstva, krivi so pač poslanci, kateri so bili izvoljeni po terorizmu duhovščine. Krivda torej, da se izseljuje naše ljudstvo, pade v največji meri nazaj na somišljenike pisca onega članka. O drugih vzrokih izseljevanja pa ?nregovorinio, ko se oglasi zopet kdo, ki bode valil krivdo tja, kjer je ni in ne more Mti. — š — DOPISI. Iz Doberdoba. — Ubogi čitatelj: »Primorskega listal" Laž za lažjo najde v tem listu prazne predale. V onem malem dopisu iz Doberdoba v št. z dne 8. avgusta 1907. je skoro več lažij kot besedij. Tako zmes neresnice, izvzemši mesta glede suše, se upa obelodaniti le-še klerikalno revče, ki nima druzega opravila kakor obiskovati. Nesramna in nevredna resnicoljubnega moža je trditev, da so tukajšnji liberalci spravili duhovna iz vasi. Temu poštenemu dopisniku se je uaj-brže pamet zmešala. Ali ne ve, da so ravno trije klerikalci proti volji občinarjev zidali drag farovž, ki je pa po zaslugi nekaj naprednih mož postal last istih treh klerikalcev, kojega plačilo morajo vzeti na svoje rame. Radi fa-rovža je odšel duhovnik, ne pa radi liberalcev. Najbrž spada provzročitelj dotičnega dopisa k bandi onih klerikalcev, ki jim zraste greben, ko so v varnosti; »oštja, kristijani smo mi" razsajajo in se bijejo ob revna prša. Takih mož imamo tudi v naši vasi, kakor so pokazali ob času volitev. A, glejte, kak vzgled pobožnih kristjanov! Komaj pride nedelja, že derejo na polje, bodisi orat ali pa seno spravljat, pošten liberalec pa se čedno obleče in opravi nedeljsko pobožnost, ki jo zahteva sv. cerkev od njega. Taki oštjarski klerikalci se zadovoljijo s svojo puhlo »ostjo" in mislijo, da so zadovoljili svoji klerikalni nadutosti in si prislužili sedež nebeškega kraljestva, med tem ko mora liberalec samo že zaradi svojega imena, ne pa zasluženja, pasti v peklensko brezdno. Dopisnik v »Primorskem listu" obrača svoj žalostni pogled na ubogega Perinčič-a in mu hoče prati umazano duhovniško obleko, ko vendar ve, da ni na vsem Krasu dovolj vode, da bi mu le trohico nečiste vesti Naravnost smešna je trditev, da je moral tuk. g. učitelj Brezigar prositi PerinČiČa odpuščanja, češ, da je o njem trosil neresnične vesti. Zdi se, da je ta poročevalec prišel iz najdivjejše Afrike, kjer mogoče nu ta način, kakor si on misli, prosijo odpuščanja. Med celim kazenskim aktom je prišlo do lepih prizorov, o katerih se je Perinčič le smeši! in skušal olajšati svojo vest s tem, da je izustil proti obtožencem (ker so bili trije, ne pa sam g. učitelj, kakor široko-ustnež v svojem dopisu trdi): »saj tudi vi niste angelji, vsi smo grešniki, kar sem na- redil, sem naredil kot privatna oseba, ne pa kot duhovnik". Torej Perinčič ni duhovnik, ko se z ženstvoni peča, ampak le navaden človek. Tako zna prodajati svojo »kunšt8 le duhov-ve, da je zadoščal svojemu mesnemu No, seveda* tak ženske zapeljevati, pa vseedno se mu tega ne sme šteti v zlo, ampak veliko zaslugo, če pa drug mladenič, vesele*, m svojega svežega in čvrstega duha, gre s svojo deklino le k priprosti kmečki zabavi, tedaj ga že ima hudič v verigah in duhovnik ga že vleče po zobeh kot prešestnika.... Vrnimo se k dogodljajem kazenskega postopanja že gori omenjenega. Ko je g, adjunkt dopustil dokaz resnice, oe je Perinčič na vso moč protivil in zahteval le obsodbo obtožencev. Torej obsodbo, ne pa resnico hočejo taki gospodje. Slab sodnik bi bil to! Ko je Perinčič slišal o dopustitvi dokaza resnice, se je ves razkačen skliceval na postavo in trdil: postava je za vse enaka, naj tudi mene varuje proti resnici. Po dolgotrajnem pogajanju je sodnik obtožence oprostil, na kar so ti le hoteli iz riodnijoke dvorane. Slavni Perinčič je pa jokajo izustil: „ja, kaj gredo ti gospodje preč, ne da bi mene prosili odpuščanja", kar pa je zvenelo tako smešno, da se je sam g. adjunkt nasmehnil. Obtožencem se ni ničesar zgodilo, kakor da so po lastni dobroti plačali pričnino. Tako je bilo in nič drugače l! Če se pa dopisnik iz nPrimorskega lista" s tem ne čuti soglasnega, naj se oglasi. BahloČuteči Perinčič se je že meseca • junija pokazal v pravi luči. Tedaj so imeli jameljski fantje ples, a on je najbrže zavidal fantom pošteno zabavo z dekleti. Da bi to preprečil, je napovedal še-le isti dan zjutraj popoldan"*» procesijo, ki ni bila v navadi. Drugod duhovnik že. principijelno ne prireja cerkvenih slavnostij, ko se vrši vaški ples, častiti Perinčič pa hoče vse ob enem: ples in procesijo. Tuše »špeglaj", dopisnik, predno se zavzemaš za Perinčič-a. Bolje je, da odložiš pero in ležeš k počitku, kakor da zadajaš nove rane temu ubogemu človeku, ko Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^ „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: === ALBXANDRE DUMA& ===== (Dalje.) Popotnika sta izročila konja hlapcem, in ker so We -o plemenite živali, sta jim priporočila, naj skrbe fobro zanje, naj jim dajo samo slame in ovsa ter jim Pijejo prsi in noge s toplim vinom. Pretekla sta bila Po dvajset milj na dan. Ko sta tako najprvo poskrila s a svoja konja, kakor se spodobi pravima kava-,lI1ema, sta naroČila zase dve sobi. — Pojdite se napravit, Raoul, pravi Athos, predstavim vas nekomu. — Danes, gospod? vpraša Raoul. — Čez pol ure. Kaoul se je priklonil. Ni bil še tako utrjen kakor Athos, ki je bil ka-°r iz železa, in morda bi mu bila ljubša kopel v reki ei*»\ o kateri je že toliko slišal in ki po njegovem K;f„enJu ni m°gla tekmovati z Loiro, »- ljubša bi mu bila torej kopelj, in po kopelji postelja; toda grof La ire je govoril, in Raoul je hotel samo ubogati. hoči — A propos, pravi Athos, Raoul potrudite se en* namreč, da boste lepi. da tu 2 Uii ~~ Upam, gospod, pravi mladenič ter se nasmehne, !le gre za ženitev. Saj poznate moje razmerje Tudi Athos se nasmehne. I — Ne, pravi, le mirni bodite, čeprav vas predstavim ženski. — Ženski? se začudi Raoul. — Da, in želim celo, da bi jo vi ljubili. Raoul je pogledal grofa nekoliko vznemirjen; toda ko je videl Athosov smehljaj, je bil takoj zopet miren. — In koliko je stara ? vpraša grofic. — Dragi Raoul, pravi grof, zapomnite si enkrat za vselej, da je to vprašanje, ki ga ne smete nikdar staviti. Kadar lahko Citate ženski na obrazu, koliko je stara, je nepotrebno vpraševati; kadar pa tega ne morete, je vprašanje brezobzirno. — Ali je lepa ? — Pred šestnajstimi leti je veljala ne samo za lepo, temveč za najlepšo žensko v Franciji. Ta odgovor je grofica popolnoma pomiril. Athos ni mogel imeti nikakih namenov z njim in žensko, ki je veljala za najlepšo v Franciji jedno leto prej nego je on prišel na svet. Odšel je torej v svojo sobo ter začel s tisto koketnostjo, ki tako dobro pristoja mladini, izvrševati Athosovo naročilo, da se namreč naredi kolikor mogoče lepega. In to je bilo pri njem nekaj prav lahkega, ker je narava sama že skrbela za to. Ko se je vrnil, ga je vsprejei Athos s tistim očetovskim nasmehom, s katerim je nekdaj sprejemal d'Artagnana, toda za Raoula je kazal ta smehljaj še globljo ljubezen. Athos se je ozrl na njegove noge, roke in lase, I te tri znake plemena. Njegovi črni lasje so bili ele- gantno razčesani, kakor je bila tedaj moda, ter padali v kodrih ob njegovem temnobarvaem obrazu; rokavice iz jelenjega usnja, ki so odgovarjale njegovemu pokrivalu, so zakrivale fino, elegantno roke, čevlji pa, ki so bili sivkasti kakor klobuk in rokavice, so se tesno oprijemali noge, ki je bila tako majhna kot pri desetletnem detetu. — No, je zašepetal Athos, če ne bo ponosna nanj, ne vem, kaj naj potem Še rečem. Bila je ura tri popoldne, torej ravno za obiske primeren Čas. Popotnika sta se odpravila skozi ulico Grenelle, krenile v ulico Rosiers, stopila nato v ulico Saint - Dominique ter se ustavila pred krasnim poslopjem nasproti Jakobincem, nad katerim se je dvigalo luvnsko orožje. — Tu sva, Izpregovori Athos. In vstopil je v poslopje s tistim trdnim in gotovim korakom, ki priča vratarju, da ima prišlec pravico, da se tako vede. Šel je proti stopnicam ter se obrnil na lakaja, ki je čakal tu v polni livreji; vprašal je, bi se li moglo videti gospo vojvodinjo Ohevreuse in bi li hotela vzprejeti grofa La Fere. Trenutek pozneje se je vrnil lakaj ter povedal, da prosi vojvodinja Ghevreuse gospoda grofa La Fere, naj vstopi,' dasi ni imela še časti, da bi ga bila spoznala. Athos je stopal za lakajem, ki ga je vodil skozi dolgo vrsto sob ter se stodnjič vstavil pred zaprtimi durmi. Bila sta v salonu. Athos je namignil grofiču Raoulu, naj ostane tu na mestu. Lakaj je odprl ter naznanil grofa La Fere. ne more niti starih več prenašati, če Se hočeš v „Primorskem listu" še nadalje smešiti, le oglasi se, mi smo vedno na razpolago, da ti primerno in spodobno odgovorimo. \i iupanlje Sv. Krita na Vipavskem. — Toplo je bilo našemu županu Vovku pri shodu poslanca Štreklja. Tako se je izgovarjal, ko se je hotelo izvedeti, ali je na shodu, ali je morda zopet šel v župnišče, kjer mu ni toplo pri litru vipavca. • Vprašamo ga, ali ni bilo tudi drugim toplo, ali jim je bilo morda mraz. Da, da, vroče mu je postalo, ker ni bil zadovoljen, da se je shod vršil v kraju, kjer vlada Vovk s pomočjo župnika Kodreta. Takrat pa mu ni niti voče, niti mraz, kadar caplja na župnikovo ko jando na shode, kjer prodajajo svoje neslanosti Laharnar, Brencelj, Drmastia, Kosec in drugi taki. Tudi takrat mu ni bilo toplo, niti mraz, ko je romal na katoliški shod v Ljubljanor nasvojo in župnikovo roko, a zahteval potem od starešinstva povrnitev troškov, kateri so se mu tudi dovolili. Sramota! Tako po nemarnem se zameta občinski denar. Ko pa je šlo za ustanovitev prepo-trebne ljudske knjižnice v Sv. Križu, občina ni imela denarja in županu ni prišla niti najmanja besedica z jezika, da bi bil podprl prekoristno napravo. Mnogo občin je omogočilo ustanovitev ljudske knjižnice, a tako velika občina, kakor je Sv. Križ, ni zmogla za to najmanjšega prispevka. Žalostno! Naš župan Vovk je tudi predsednik „k a-toliškega političnega društva za Ajdovski okraj", ki spi spanje pravičnega. Oživi le takrat, kadar je treba posiati kak katoliški pozdrav kakemu katoliškemu shodu, čudno pa je, da se je ustanovilo drngo politično društvo v okraju, namreč „ K m e č k a zveza", ko imamo že eno politično društvo. Pri obeh so ene in iste osebe: župani Vovk, Pavlica i. dr. ter župnik Kosec, Kodre i. dr. Ali ni to zoper postavo? Našemu županu Vovku priporočamo, naj pusti »katoliška" politična društva pri miru, marveč naj se oklene z večjo marljivostjo občinskih zadev, M čakajo rešitve; ako se je pa nasitil županovanja, dobi kmalu priliko za to, saj bodo kmalu nove volitve, ako jih ne bode poskušal na kak način zavleči. Občina potrebuje delavnega moža za župana, ki bode županova! po potrebi občine kot samostojen mož, a ne kot župnikov hlapec. Župan bodi mož, ne župnikov agitator za klerikalne kandidate! Župniku se tako dobro godi, da boljše ni potreba, a zna tudi sam skrbeti za svoje zadeve. Župan pa naj posveti svoje moči občini in nje blagru, M je zanemarjena na vseh koncih in krajih. Volilci, glejte, komu izročite varstvo svojih interesov! Naj navedemo še en izgled, kako župa-nuje župan Vovk in kako zanemarja interese občine svoje. Meseca maja je prosilo »Bralno in pevsko društvo v Dobravljah" dovoljenje za javni ples v Dobravljah. Naš Župan, ki je sam Dobravec, je zavlačeval rešitev prošnje, češ, da v maju, ko so šmarnice, ne sme dati dovoljenja, ker se boji župnika. Ključar je. A tudi v juniju ni hotel dati dovoljenja, no, ker se je hotel maščevati, ker je veČina Dobravcev volila ŠtreMja kljubu temu, da je Župan agitiral za nasprotnega kandidata. Do-bravsko društvo pa je dobilo dovoljenje in imelo ples v Skriljah, t. j. unkraj državne ceste. Župan torej ni zabranil plesa, a oškodoval je svojo občino za plesno takso in za už i t ni no. Občina Dobravlje krvavo potrebuje dohodkov, ker še vedno tiči v dolgovih za zvonove. — Od državnozborskih volitev pa se glasi po Dobravljah: Vovk nam več županil ne bo! Taje pa lepa. Kapuci ni v Sv. Križu vodijo »tretji red", za katerega se namerava napraviti zastava. Dandanes imamo tudi Slovenci dovolj moči in zavodov, ki znajo napravljati tudi cerkvene zastave. V Gorici je »Šolski Dom", ki ni liberalen, saj ga vodi dr. Gregorčič in njegovi somišljeniki; v Ljubljani imamo več izvrstnih slovenskih slikarjev; a vendar kapucini niso naročili zastave pri domačinu, Slovencu, ampak pri Italijanu in celo judu v Benetkah. Ne, ta ni lepa, ampak sramotna. Tudi naš župnik ni dal pred leti preslikati cerkve po Slovencu, ampak po goriškem Italijanu. Tako spoštujejo naši duhovniki geslo: svoji k svojim! In taki ljudje hočejo še veljati kot voditelji slovenskega naroda. Ako pojde še dolgo naprej po tej poti, bode kmalu konec slovenkega naroda, ki se mora preleviti v klerikalnegH sužnja. Dovolj za danes! Domače in razne novice. ^Bbni mt. — Deželnosodni svetnik Fr. Ciani v Gorici je dobil naslov višesodnega svetnika. Smrtna kosa. — Včeraj so pokopali v Gorici gospo Ano Hvalic, soprogo špediterja g. Gašparja Hvalica. Preostalim naše sožalje. Rajnki večni mir! Volitve i cestni odbor goriški okolici,, ki so se vršile v soboto, so skončale tako, da so izvoljeni za ude cestnega odbora: Josip Klanj-šček, župan v Števerjanu, Anton Školaris, podžupan iz Vipolž, Andrej Podgornik, župan v Čepovanu, Anton Kiančič, župan v Podgori, Anton Mozetič, starešina v Solkanu, Franc Brce, župan v Dornbergu, Andrej Lutman, župan v Št. Andrežu, Vincenc Leban, župan v Šempasu, in Franc Furlani, župan iz Prva-čiue. Namestniki so: Janez Lenardič, podžupan iz Kojskega, Vinko GregoriČ, podžupan iz Prvačine, in Jos. Doljak, župan v Grg&rju. Štrakelj In klerikalci. - štrekelj je rwri ljudski poslanec. iDočim se je don Antonio nekam skril in dočim se Fon lepo zabava na letovišču, je hodil ljudski poslanec Štrekelj od sela do sela po Krasu in Vipavskem. Bili so lepi shodi in najrazličnejši pogovori o potrebah našega kmeta. To klerikalce strašno jezi. Tako jih jezi, da niti zabavljati ne morejo. Sobotna »Gorica" je poskušala zabavljati Štreklju »med volivci", ali če beromo članek, uvidimo, da se jej zabavljanje ni posrečilo. Je nekaj neumnih hrulacij, nekaj pobalinskega zaletavanja v Štreklja, ali mimo tega doni iz članka nekaka pohvala ^treklju. No, saj hvale je res vreden. Pokazal je, da je pravi ljudski zastopnik, ki se hitro poteguje za potrebe kmetov. In nobenega razločka ne dela med liberalci in klerikalci. V svojem volilnem okraju je pripravljen pomagati vsakemu, tudi onemu, ki ni volil njega, ampak farovškega Plahajnarja. Poslanec je priporočal ljubezen do nasprotnikov. Ali ste že slišali kaj takega iz klerikalnih ust?... Šli so, da bi bili preklinjali, pa so morali hvaliti! V c. fcr. okraju! šolski svet za goriški pol. okraj je bilo treba voliti na mesto pokojnega črniškega župana Kosovela jednega člana. Volitev se je vršila v soboto. Izvoljen je g. Ign. Kovač, župan v Ajdovščini. Protikan-\ didat je bil očka Pavlica iz Eihemberga, ki je pa slavnostno propadel. OroŽniŠka postaja seje ustanovila s 1.1, m. pri Sv. Luciji na mostu. Postajevodja je gosp. Ognjeslav Tropp. Kakor nam poročajo od tam, se je z ustanovitvijo orožniške postaje vstreglo obči Želji. Poroka. — V soboto se je poročil gosp. Ivan Krajnik z gdč. Amalijo Černic v Št. Petru. Bilo srečno! Dijaška veselica v Kobaridu. •- Kakor povsod, smo se zdramili tudi mi, kobariški dijaki — oziroma abiturijenti — ter priredimo dne 25 t m., v slučaju slabega vremena dne 1. sept., na dvorišču gosp. Alberta Mašera veselico 3 plesom. — Prebitek k namenjen za Pagliaruzzi-jev spomenik. V to-le svrho je dala vže tukajšnja hranilnica in posojilnica 200 K, kateri znesek je naložen v tukajšnji hranilnici. — Da bi se ta-le glavnica nekoliko zvečala in da bi ne bil spomin na pokojnega pesnika-rojaka popolnoma zbrisan — saj ni sedaj nobenega sledu več o njegovem domovanju —¦ smo se namenili, da napravimo veselico, katere namen naj bi bil, poklicati nekoliko v spomin onega moža, ki ima poleg pokojnega Simona Gregorčiča največ zaslug za kob. čitalnico. — S tem-le korakom mislimo zapričeti akcijo, s katero naj bi se začelo zbirati za spomenik za našega vrlega Kri-lana. — Vabilo pravočasno. Dijaški začasni odbor. S Št. VIŠkegora. — Že celi mesec nimamo poštnega nabiralnika. Ubogi občinarji moramo celo uro daleč nositi v nabiralnik. Poživljamo prizadetega, naj nam postavi nabiralnik tje, kjer je bil, če ne bomo prisiljeni drugače postopati. Veselici 1 RspiRtaaru. — V nedeljo se je vršila v Repentabru veselica, katero je priredilo tamkajšnje bralno - pevsko društvo z društvi »Sokol« iz Trsta, Gorice in Solkana. Takoj za kolodvorom je bil napravljen slavolok. Goričane in Solkance je pozdravil tam g. Jožef F a k i n, za njim še župan Jernej Lazar, odgovoril je brat starosta »Sokola" v Solkanu dr. Fran ko. Potem so počakali Tržačane. Ko so pozdravili Še te, so odkorakala društva z drugim občinstvom, s sveto-ivansko godbo na čelu, v res prijazno senčnato dolino poleg Ožbičeve gostilne, kjer se je vršila veselica. Nabralo se je obilo občinstva z raznih stranij: s Krasa, Vipavske doline, Trsta itd. Občinstvo se je lepo grupiralo v senci okoli dolinice. Bil je naravnost slikovit prizor. Domači polni zbor društva „Domu je zapel lepo Bartlovo B0j, planine". Pokazal je, da je društvo na pravi poti pri pouku petja. Nastopilo je društvo »Hajdrih" iz Pro-seka ter zapelo Nedvedovo „Nazaj v planinski raj" v občo zadovoljnost; največ pohvale pa so želi pevci in pevke z Opčin. To je lep zbor, poln dobrih glasov. Posebna pozornost je bila posvečena nastopu Sokolov. Vaje s palicami je izvajalo 38 goriških, solkanskih in tržaških telovadcev, ki sonato telovadili v petih vrstah na 2 drogih, 2 bradljah in 2 konjih. Telovadbo je zaključila iz vseh društev sestavljena vzorna vrsta, ki je telovadila na drogu in bradlji. Občinstvo je z glasnim odobravanjem občudovalo izvedene vaje, katerih nekatere so bile res vrhunec telovadske umetnosti. Občinstvo se je zabavalo izborno. V mraku pa se je večina pomaknila proti Rav-barju, odkoder smo šli na kolodvor, kjer smo odkritih glav zapeli »Hej Slovani", na to pa se odpeljali vsak na svoj kraj, zadovoljen, da je preživel lepo popoldne na sivem Krasu. Slama skupščina Zateza aistr. Jugoslovanskih Učiteljskih društev se bo vršil* v Radovljici due 24., 25. in 26. t. m. Zglašenih je 6 razprav važne vsebine. gorica" brani laškega profesorja Pitacca. — Srečen Pitacco! V „CorrieruB ga niso vzeli v zaščit na vprašanje, če je res osla tepel v Čedadu, ampak v zaščit ga je vzela „ Gorica". Pitacco je široko znan v Gorici; prašajte tudi njegove kolege. In tega laškega liberalca jemlje v zaščit klerikalna „Gorica"! Če gre proti „Soči", se „Goricaa združi tudi z laškimi liberalci iz „Venezie Giulie". Pitacco je jako priden dopisnik ultralaškega lista „Corriere" v Gorici. Pravijo, da je on pisal ali vsaj inspiriral članek v „Corrieru" proti pesniku Gregorčiču in proti izvestju gimnazija radi priobčitve latinskega prevoda pesmi „Soči". — In tega moža ščiti sedaj »Gorica"! To govori dosti. Oni članek je svoj čas »Gorica" obsodila, sedaj pa brani Pitacca. Kakor kaže, to je zlato navodilo pri klerikalni bandi. Kakor kaže — zlasti kadar treba udariti po „Sočis. Takrat te združi „Gorica" z vsakim, kogar baš sreča. To pot je v dražbi s Pitac-com. Značilno za velike patrijote in za Gregorčičeve čestilce v ulici Vetturini. To smo si dobro zapomnili. Pomlložčeni kaznencl. — Ces**r je povodom svojega rojstnega dne pomilostil 38 kaznencev; med temi je jeden v Kopru, jeden v Gradišču ob Soči. S Kanalskega. — Mudo sušo imamo po Kanalskem. Jesenstti pridelki so skoro vsi uničeni. Ker je tudi sadna letina jako slaba, zre naš kmet z obupom v prihodnost. Morda pošlje dr. Gregorčič turšico z Dunaja. Mi pa tega ne verjamemo, kajti če dežja ni mogel poslati, ki stane samo par očenašev, bode tudi turšico poslal Lahom. Gorjan že počaka. Gorjč bi bilo nam naprednjakom, ko bi prodrl naš kandidat, dolžili bi le nas slabe letine. Dr. Gregorčiču se vse odpusti. Dve nuni na cesti. — Po prašni, veliki cesti v Lahih korakati počasi dve redovnici-sestri nuni. Kakor je posneti po govoru, si niste kaj globoko vdani v sestrinsko ljubezen, kakor to zahteva njih redovski stan. Obkladati se ena drugo z različnimi očitanji, katerih naj bode le nekaj na tem mestu omenjenih, ki so prišle potniku slučajno na uho. Prva (nemški): „Ej, kaj mi to toliko predbacivaš! Naj jaz prednic« le to ovadim, kaj si — dobro veš — iz kuhinje izmaknila, je tvoja izključba gotova". Druga: „A tako, sestra, in naj jaz prednici to ovadim, kaj si oni dan govorila z onim skozi okno v pritličju? Mislim, da ti ni treba še posebej praviti, kaj te čaka". Prva: „Za božjo voljo, ne tako glasno kričati, ako ljudje slišijo naš prepir, bodo imeli o nas kaj razpravljati, še tako nas veliko po nedolžnem obrekujejo". Druga: „E, kaj, saj tukaj ljudje ne razumejo nemški". V istem trenotku jima zadonijo nepričakovane besede na ušesa: „Znamo, kolikor toliko". Grozno iznenadeni upreti pogled proti oni smeri, od koder so jima te besede prišle. Naposled spet prva (pa slovenski): „Sem ti pravila, draga sestra, da ne tako glasno govoriti, s tem nas pripravljaš ob ves ugled". Slučajni opazovalec reče, ne da bi ga mogle nune zapaziti: „Slovensko znamo pa Se bolj". To je nunama tako zaprlo sapo, da jo odkurile, kakor furlje. ' a Napisi na 6abrščekovl trgovini v trgovski. Domu" klerikalnim podležem še vedno ne d miru. Dolge članke pišejo po »Gorici« 0 u! napisih. Pa zakaj? Zato, da bi odvrnili i vensko občinstvo od dejstva, da „Krojašk° zadruga", ki je bila slovenska prodajal J postane kmalu popolnoma laška botega, s t' tere izgine slovenski napis ter se nado* mesti z laškim: »Teodoro Hribar« — Napisi na trgovini v „Trg. D.« 80 ^ pravljeni po razmerah in po kupujocem ob činstvu v Gorici, pri »Krojaški zadrugi« paj slovenski napis le slepilo, napravljeno Za past Slovencem, ki naj bi hodili kupovat k zagrizenemu Lahu, kajti botega je že seda laška. Kljubu temu jo klerikalci priporo^ na vse kriplje ter delajo tako proti slovenskim trgovcem za laškega botegarja! To je škandal, tako delajo klerikalci proti naprej slovenskega življa v Gorici. Nesramna provokacija slov. ljudstva. ~- /,. zadnja „Soča" se je bavila z napisi, kateri so postavljeni na novem lijaškem mostu in kateri so trojezični, seveda s slovenščino na zadnjem mestu. Ljudstvo v Šempasu in v sosednjih vaseh je razburjeno. Kakor nam pa javljajo, se pa ondotno ljudstvo nikakor nofr zadovoljiti s predlogom, naj se odstranijo sedanji napisi in naj se na novih odkaže slovenščini ono mesto, katero ji pritiče. Vsi odločno zahteyajo samo in Izključno slovenski napis. Trojezične ali dvojezične bodo trpeli le tedaj na svojih slovenskih tleh, ko izvedo, da se je uvedlo slovenske napise tudi po Far-laniji in po Koroškem, sploh po drugih neslovenskih krajih. Pred leti bi bilo troje^ai napisi pri nas mogoči, toda sedaj imate, g. Mahnitscb, opraviti z zavednimi Slovenci. Kmetovalci, pOZOr! — Znano Vam je, kako neprijetna je suša, in kako težko jo najti moža, ki bi privabil s svojo pobožnostjo in s svojo zgovornostjo blagodejni dež na po3u&»dp travnike, njive in vinograde, Uršič izNeblega je prosil dež in priprosil točo, na Vipavskem nekje so kar trije duhovniki prosili za dež, nastal pa je veter, ki je še bolj posušil posušene njive. Na cvetih Viš&rjah je pa, kakor poroča sobotni „Slovenec", govoril državni poslanec Gostinčar, in, da citiramo doslovno »Slovenca": „udrla je ploha, zborovalei m šli v podstrešne prostore bližnjega prenosa, j kjer se je zborovanje nadaljevalo. Dež pa je lil kakor iz škafa". Sedaj razumemo vse one ^"Me, katere so razsajale za časa držav-> zbora, in to vse radi par mejklicev tega dimnega državnega poslanca. Torej, kmetovalci, pozor! Kadar Vas mori suša, katera preti uničiti vse Vaše upe, naprosite g, Go* stinčarja, naj „izpusti" svoj govor, in rudrla bo ploha, dež bo pa lil kakor iz škafa8. Predolgo se ga pa ne sme pustiti govoriti, ker drugače trešči strela, kakor se je to zgodilo na sv. Višarjih. Probatum estl SrSČa V nesreč! 1 — V ponedeljek dne $2. t. m. je bila moja soproga s sipčekom Izidorom v spalni sobi, Otrok se je igral po sobi, tačas pa je mati obleko čistila ia v omaro spravljala. Okna so nizka, z železjem zavarovana, izvzemši ono, skozi katero je otrok padel. Nezavarovano okno je bilo zaprto od znotraj in od zunaj, pred oknom bil je otrokov voziček. Otrok se je igral pri vozičku, a ker je močan, je odtegnil voziček malo od okna in odprl prvo Šipo, ne da bi ga bila mati zapazila. Otrok je šel na okno. Ko je liidti pogledala na otroka, je brzo Sls za njim, da bi ga rešila. Ko pa je otrok zagledal mater, je od veselja zaukal in brzo odprl drugo šipo. Mati ga je sicer še zgrabila za krilce, toda ni ga mogla več vzdržati, ker je bil otrok že izgubil ravnotežje. 1'adel jej je iz roke s tretjega nadstropja v globino. — Toda k sreči je padel otrok na razgrnjeno platno gg. Hedžet & Koritnik, katero ga je obvarovalo neizogibne smrti. Ob f adeu si je zlomil levo nogo v stegnu in pa malo opraskal se je na čelu. Na čelu bil je že v treh dneh popolnoma zdrav; z nogo bo v treh tednih tudi popolnoma zdrav. To je bila res sreča v nesreči. & Župan Pavlica V Rihembergu je „sodeloval8 tudi pri gradnji ceste od Polj do Štanjela. Za to cesto so tesali in obdelovali hlode blizu hiše g. župana. Treske in druge odpadke p» so znesli vse v županovo hišo. Ker je bilo tega blaga veliko, bi se moralo prodati, kar se pa dosedaj še ni zgodilo. G. župan, vpr* Samo Vas : kdaj bo dražba tistih tresk? Saj niso morda že zgorele na Vašem ognjišču ."- Na pošli V Nabrežlnl je bilo ukradeno si«o« 7 pisem s 7000 K denarja. DuNOTnEkl In ple8, — V„LeitmeritzerWo-biatt" j« D^ priobften ta-le oglas: »Vabilo fIie" _...«,, venftku o priliki blagoslovljenja ij (Qrgel\veih-Krauzehon). Ker se Blovesno ** "ive nove orgije v zebuški farni cerkvi, L vršil plesni venček v gostilni pri ,,Crnem j.jjju«, Zborovanje se vrši ob 3 pop. pri i vesnem blagoslovu v župni cerkvi; potem ? odkoraka z godbo k piesii., tfatopniDfcaft 'bo 1 K. Odbor." Kako se penijo nekateri ¦ hovniki proti plesu, ako mora biti pa ples "" da se spravi ljudi v cerkev, je tudi i-g auuiodošel. „Slavesen blagoslov" kot ^borovanje" pred.odhodom k plesu jejmoral ¦,eti vse polno pobožnih udeležencev. TsikO ranjenega so pripeljali k usmiljenim totti i4-letnega Antona Fabrisa iz Dolenj. ?iie Je l>a(*e*z voza* ^ana na ^av* Je nevarnia' Stojo načelio je Udaril 33-letni Fr. Tomažič (jš5anske županije. Za to mu je prisodila Misija v Gorici 2 meseca ječe. Bralne kmetijsko društio „U|iku na Vogrskem fircdi plesni venček dne 25. avgusta t. 1. J trostorih g. Ivana Gregoriča, krčmarja na opravi. Svirala bode Sokolska godba iz prvine. frjmko - obrtne (n gospodarske vesti. Zadruga gostilničarjev In kramarjev Itd, v LJufc- #t razpošilja gostilničarskim zadrugam in L«tilnicarjem po deželi nastopno okrožnico: ijJe blagorodje S Da je obrtni stan dandanes s;-en v vseh panogah, Vam pač ni treba še ;iebej omenjati, ker Vam je kot stanov-imu sodelavcu znano, da posebno obrtnik ¦s»;bolj trpi zaradi vedno se nmožeCih ;j\kov, neprestanega poviševanja plač de-jvjkim močem, zaradi podraženja živil in fi?h stvari, karkoli treba kupiti, tako da se sjsmoznik že prav težko brani proti temu stranskemu pritisku. V prvih vrstah tega j;;» stoji, trpi in se bojuje „gostilničarska >tB; njo zadene vedno in vedno vsaka 'jitmemba na zlo, bodisi od vlade, potom uiknrence ali drugače. Ako dobi gostilničar pscesije, kmalu mu je nekoncesijoniran aajzler za hrbtom in prodaja nemoteno v Ickalu in čez ulico vino, pivo, in še jestvine, tako da preostane gostilničarju samo plače-nsje visokega davka in velika režija za udtievanje prostorov in dragega osobja. Novi obrtni red bo stanovske važnosti a?ko!ifco bolj upošteval, vendar še s tem ni odpomagano resničnim potrebam in položaju 'lniške obrti. Vsa ta dejstva in tek časa so nanesla, da moraje gostilničarji poprijeti akrepkejše orožje. Vidi se, da se moramo oprijeti gesla, pomagaj si sam in Bog ti bo jsaagal. Lanski izvanredni občni zbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, izkuharjev in žga-tjetofnikov v Ljubljani je enoglasno sklenil, prirediti velik gostilničarski kongres za vso sanjsko deželo v Ljubljani, ter povabi sta--.'ske tovariše tudi iz sosednih dežela. Na "*'?¦ shodu se bo razpravljalo vse, karkoli teži ¦iilničarja, sklenile se bodo resolucije,, od Sferih se ne sme prej odjenjati, da se izpolnijo. Za gostilničarje po deželi bi bilo uvaže-^ n. pr.: odprave takozvanih Buschen-s-aakov. osmin, naprava vinskih sejmov ? '*' krajih, odpravo prodaje vina in piva po finali, odpravo prodaje piva privatnim od "-¦sni pivovaren. Odprava oddajanja koncesij ] sajem tretjim osebam, odprava privatnih i&nharij, predlog o splošnem zadačenju vina j« Ml tudi umesten, da bodo tudi bogati zajčki pomagali plačevati deželne dohodke, 54 samo tisti, ki si zamore kupiti vina le en ^ litra in končno, kakšno stališče naj za-^o gostilničarji napram novodobnemu pivo-»iTuJkemu kartelu. Zato vas pripravljalni 'fi** s tem vljudno prosi, da mu še eventu-j^e druge težnje, želje, zahteve in potrebe ¦Jničarjev Vašega kraja in okolišča blago-iUe prijaviti pismeno in to vsaj do 25. av-|-"Jta t-1., da se dotične stvari uvrste v pro-^ za razpravo. Ako pošljete tudi svojega Mernika, oziroma poročevalca o nasvetovani r^}> tudi pripomnite. Navedite vse, karkoli r \&m zdi potrebno, bodisi glede odprav ali J tt»prav, ki bi koristile gostilniški obrti. ^od se bo vršil 16." in 17. septembra t.l. ^ K Hdriliiji kruha. — Pišejo nam iz oko-• ^ 1. avgustom je kruh zopet podražen. če ni drugače mogoče. A temu 1 **J že 1 «4c'tam° 20I)er3taviti> ako se °W 'm tesni 4% ^^vane »štruce*, prodajajo na račun i ' * se jih noče tehtati pri prodaji. Na- •»« Vl« raz,o5ek od kakih dekov* kaklkrat , '^akikrat manje. Po tem bi bil kruh ne v> ampak po 40, oziroma 44 v. Tak uzor peka se dobi v Gorici. Ali naj se štruce po štrucah ali pa po kilih prodaja. V zadnjem slučaju pa treba na vsak način tehtati. Za družine, ki so ekonomične in ki si morajo vso hrano le z denarjem v roki pridobiti, je v tem velik razloček. Draštvo krčmarje« i Gorici sklicuje izredni •ob^i?N»boife«a*^t«k*23.^t. m^**^ Razgled po suetu. ~ Ustanovni občni zbor »Narodne delaiske organizacije " Y Trstll se je vršil v nedeljo ob ogromni udeležbi. Pripravljalni odbor je imel 17 sestankov. Na predlog dr. Slavika se je spremenila točka glede društvenega delokroga tako, da se delokrog razširi izven Primorske tudi na Kranjsko, Štajersko in tudi Koroško. Predsednikom je izvoljen dr. J. Mandič, ki je imel ob tej priliki obširnejši govor. Popoldne je bila v Rojanu veselica v proslavo ustanovnega občnega zbora „Narodne delavske organizacij. Udeležba pri veselici je bila jako velika. Deželni Zbori, razven kranjskega in istrskega, bodo sklicani okoli srede septembra. Nadvojvoda Franc Josip, najstarejši 20 letni sin umrlega nadvojvode Otona, je bil v soboto proglašen polnoletnim. Apanaža nadvojvode bo znašala 240.000 K na leto. Slavlje pri Sv. Ivanu v Trstu. ~ Dne 25. avgusta bodo obhajali tržaški Slovenci velik naroden praznik. — Pevsko društvo BIlirija* slavi razvitje svoje društvene zastave na krasnem prostoru »Narodnega doma" pri sv. Ivanu, na katerem sodeljuje čez 25 pevskih in drugih društev. Dne 25. avgusta bode časten dan za slovenski narod, ko bode isti pod okriljem svojih praporov korakal ponosno po tržaških ulicah, po onih ulicah, po katerih Slovenec pred 20 leti na glas svojega materinega jezika govoriti ni smel. Dne 25. avgusta pokažimo mi goriški Slovenci našim tržaškim bratom z obilno udeležbo, da znamo ceniti njih požrtovalnost, kadar kliče dolžnost, dne 25. avgusta pokažimo v skupnem nastopu po tržaških ulicah v senci naših praporov, da verno stoječi pod okriljem naše lepe slovanske pesmi in ideje skupne ljubavi, hočemo nadalje ponesti prapor domovine do boljše bodočnosti, da njej z njeno pomočjo zašije enkrat lepše zarje dan. Umori V New-Yorl(U. ...... Vsled zločinov v New-Yorku se je polastila ljudstva taka razburjenost, da linčajo vsako sumljivo osebo. Posebno ženske se maščujejo na grozen način in večkrat zadene njihova maščevalnost popolnoma nedolžno osebo. Policija ima mnogo dela, da iztrže tega ali onega iz rok razkačene množice. Zapiranje opijskih krče«. — Na Kitajskem zapirajo krčme, v katerih so Kitajci uživali opij. Bati se je bilo izgredov, ker Kitajci ne opusu' zlahka zauživanja opija, toda do sedaj se je vršila vsa akcija mirno. V avtomobilu SkOZl MrikO. - Komaj je dokončal knez Borghese svoje potovanje iz Pekinga v Pariš, je nastopila že neka trojica novo potovanje na avtomobilu in sicer iz Dar es-Salam a v Swakopmimd. Potovanje je pričelo v soboto* ob 4. uri 20 minut. V avtomobilu sede nadporočnik Graetz, pl. Roeder in šofer. Gosje pero V pljUŽIh. — Prejšnji teden je umri v neki graški bolnišnici 25 letni trg. sotrudnik Ivan Wagner. Kot desetleten deček je požrl malo gosje pero, katero je zašlo v sapnik. Čez eno leto je pričel kašljati, zdravnik ga je zdravil za j etiko in komaj letos jo prišel k zdravniku, ki je z Rbntgenovimi žarki dognal vzrok bolezni. V levih pljučih je tičalo gosje pero in levo pljučno krilo je bilo že docela gnojno. Operacija se je vršila prepozno in revež je umrl. Pater DlmijO. — Na policijo in na državno pravništvo v Neaplu je došlo 19 ovadb proti patru Dimaju, podžupanu mestnega oddelka Bapodimonte, in sicer radi prestopka proti ženskam in otrokom. Ta pater se je celo hvalil, da si ne upa nobena oblast nastopiti proti njemu. Tarifa J5 tarifa. — Neki Anglež je prišel s svojimi štirimi hčerami v monakovsko dvorno pivnico. Na vprašanje natakarice je vzdignil pet prstov, na kar je dobil v nemalo začudenje 5 vrčkov piva. Ker je cela družina zamogla popiti z združenimi silami le en vrček, šel je Anglež na cesto, pripeljal v pivnico postreščeka, kateri je izpil na zahtevo Angleža še ostale štiri vrčke, za kar je za- hteval 50 pfenigov, Češ, Anglež ga je spravil z mesta, kjer čaka na delo, in delo mora biti plačano. Tarifa je tarifa! Visoke denarne kazni. — Ni dolgo od tega, ko je morala v Ameriki plačati Oil Truat Companjr 29 milijonov dolarjev kazni. Ta kazen je dosedaj najvišja, katero se je moralo plačati. Svoj čas je šel časopis Daily Mail v boj proti tovarnarjem mila, Lfcve* Brothers-om, v Sunlightport pri Liverpoolu. Tovarnarji so tožili list, kateri, je moral slednjič plačati 50.000 funtov šteriingov t. j. nad 1 milijon kron in nad pol milijona sodnjiskih stroškov. Neki žganjar iz Visbecka pri Vechti je prodal tekom časa 14.000 1 neobdacanega žganja. Zato je bil kaznovan na 12251 mark zaosle-parjeue davke, nadalje na 49.006 mark in C mesecev ječe. Seveda je pri tem izgubil svojo koncesijo. Papeieil vojaki. — Med vatikanskimi vojaki vlada velika nevolja. Papež zahteva namreč, naj bi vsi pri „nobelgardi« služili brezplačno. Polno vojakov dezertira, drugi simulirajo bolezen, samo da zapuste vatikansko službo. Papeževi žendarmi dobivajo samo 2 liri na dan. Bati se je splošne stavke teh žendarjev. Edino švicarski gardi in 24 ognje-gascem se še precej dobro godi t. j. bolje kakor pa drugim. 1000 funtov dinamlti eksplodirale, • - V soboto se je vžgala v Boulder-ju, mestu v Koloradu, zaloga, v kateri je bilo 1000 funtoy dinamita. Več kakor 100 oseb je ranjenih, dve sta ubiti. V mestu so počile vsled eksplozije vse šipe. Zlitje na Ogrskem. — Leta 1890. je živelo v Evropi 4,349.739 Židov, od teh jih je bilo na Ogrskem 725.222, t. j. šestina vseh evropskih Židov. Leta 1850. so prišli na Ogrskem na vsakih 100 prebivalcev trije Židje, a leta 1900. že pet. Od leta 1850. do 1900. so se pomnožili ogrski Židje od 368.525 na 820.222. Tretjina ogrskih Židov živi po mestih, samo y Budimpešti jih je 167.974, t. j. vsak četrti Budapeštan je Žid. Število Izseljencev v NeuMforku. — Lansko leto se je izkrcalo v New-Yorku 1,004.750 ljudij, med temi 193.224 Slovanov. Vsega skupaj je prišlo v Ameriko 275.880 analfa-betov, med katerimi je skoraj polovica Italijanov. Blažena Italija. — Papež je poslal blagoslov stražmojstru karabinjerjev Capez-zutti-ju, kateremu se je posrečilo dobiti ukradeno steklenico, napolnjeno s čudotvorno krvijo sv. Pelegrina, največjo relikvijo v provincah Appellino in Benevento. Te relikvijo je ukradel neki neapeljski kamoraž, skril jo v kip madone, ker je upal, da ga bo sv. Pe-legrin varoval pri vseh njegovih lumparijah. Drag poljub. — Albert Bensen je poljubil na cesti v Passaicu učiteljico Margerito Gal-lagher. Za to je dobil kazen 25 dolarjev, zaušnico, katero mu je prismolila učiteljica sama, ljudstvo, katero je pa pomagalo učiteljici, mu je razbilo nos, ranilo očesi in raztrgalo obleko. Vrhu vsega je moral še eno noč sanjati v zaporu o sladkih poljubih. Res dragi so poljubi v Ameriki! Največja razStresenOSf. — Učenjak Bertholet je bil povabljen h kosilu. Češnje je užival tako, da je vsako prej opral v kozarcu vode, češ, da je vse polno bakcilov na češnjah. Razjasnjeval je navzočim, kako pridejo bakcili na češnje, kako so škodljivi, in kako treba sprati češnje. Ko je končal svoj poučljivi goyor, je v svoji razstresenosti izpil vso vodo iz kozarca, v katerem je prej čistil češnje. Zlofilnec podedoval milijone. — v Gravedoni ob Komerskem jezeru je zapustila vdova mi- lanskega slikarja, Bernacchi, pol milijona v gotovini, nadalje krasno vilo v Gravedoni, lepo zbirko slik, kipov in drugih umetnostij. Edini dedič je bil njen nečak, Gerolamo Pasquali, kateri je bil obsojan radi raznih zločinov, je bival na otroku Lasapedusa pod policijskim nadzorstvom. Koj ko je prišel Gerolamo v Gravedono in prejel dedščino, je poslal svojim nekdanjim tovarišem na otoku 6000 frankov z naročilom, naj izpijejo par kozarcev na njegovo zdravje. UČENCA sprejme takoj modna trgovina J. Zornik Gosposka ulica št,10» Pozor! riouost! »Union delicat pecivo!" Z firmo naročnika; po 4, 10 in 20 vin. za prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% popusta. — Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti za trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za 2 kroni. Razpošilja: Tovarna za Union skladkor Kranj. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Corici na Kornu v (lastni hi«) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja razHna fin« vin« In Hkorjr na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-fcrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦nr* po Jako zmernih cenah. "VI mumcije, predmeti za lov, dinamitne ---- patrone. Keršeuani & Čuk v Gorici — Stolni trg št. 9. Zahuala. Za mnogobrojne dokaze sočutja in sožalja o priliki nenadOmestne izgube naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere ANE HVALIC izrekamo tim potom vsem prijateljem in znancem srčno hvalo, osobito pa si. društvu. „SkalnicaB na številno udeležbo in vsem onim, ki So v tolikem številu spremili drago ranjko k večnemu počitku 1 — Bog vsem povrnil V GORICI, 20. avgusta 1907. Žalujoči ostali. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije Milfefie, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 104, 112, 1*20, 1-36,1*44,1*60,1'80, 2'-, za taci po 80 vin -------- Na debelo cene ugodne. -------- -Pošilja poštnine prosto na-dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.------------------- Cene zmerne* i Andrej Fajt i pekovski mojster t v Siriei Corsi Franc. 6!is. št. 2. s ^^- Fiiijalka v Dornberp. ===== z Sprejema naročila vsakovrstnega ! 5 peciva, tudi najfinejega, za nove fmašo in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila ! " izvršuje točno in natančno po želji ] naročnikov. j Ima tudi na prodaj različne moke, , fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noc priporoča goriške plnce, potice Itd. Tr^oVjko-obrtna zadruga V Gorici reglstrovana eadruga a neomejenim Jamstvom. Nacelstvo in nadzorBtvo »TrgovBko- obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1806. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1906. sklenilo za leto 1908. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menioe pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevaleo plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine llt% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4l/»)t, večje, stalno naložene pa po dogovoru. DeleH so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so Be razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Nacelstvo in nadzorstvo. M?^M^M1« Adolf Fey V najem se odda 2 na nouo opremljeni sobi s prostim uhodom u sredini mesta lepa brezprašna lega. urar in optlker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni V GORICI Vsprejema piprave ur in optičnih predmeiov vseh vrst Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------- in optičnih predmetov. ------- Za vsako uro se jamči 1 leto Božidar Božič pek In sladčlčar Sv, Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. i natančen nasioo poož upraunišluo. Žene! Ako trpite na strjenju krvi in „9 * dobnih boleznih, tedaj pišite naP,2i»LPOa Kulk 244 pri Kolino ob Reni. er?aH Nekatera od sto in sto zahvalnih piSem. »Gospa B. iz W. piše: Lepa l1Val:i< v\ j sredstvo je učinkovalo Ze 5. dan". ' ' a,v ' Gospa L, v M. piše: „PriporoCaIa bom v^v, Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama. niliorT1"^ njega«. '"'' Arhitekt S. v M. piše: »Za izbori;,, P(Hr..2,.: so zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše snulsu,, ?' 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. ' Proti pošiljatvi l marke nemške veljave it -v znamkah) pošljem knjigo: „Mote»je perjuilc-\,VJl. dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. ¦ 55a odgovor naj se priloži znamko. higijenske, kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi, pasovniki, nogavice za krčne žile in pa j ¦{¦vsi predmeti za bolniško postrežbo a|a M. Gal ,' ' Trst, Gorso 4. Gorica, Gorso VtrJ H. »"-> Mizarska zadruga *"» y Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnini obratom na parno in rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou =========== ter sprejema v delo vsa ve6ja stavbena dela.----------------- Podružnica v Trata Via dl Plazza voccnla 1, Podraž- nlca v SpljotK. Zastopstvo v Orljanta. Cene zmerne, delo lično in solidno. OtffTHiLZA KI 0SH3M HftfSll I?»dZA Globin 9 naj bolj še in v najfinejše cisti loža čevlje Havre~New YorkS vozijo zanesljivo najhitrejši braoparniki Francoske prekomorske družbej Edina najkrajša črta čez Baze!, Pariz in Havre v AmerfeJ Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila, daje samo 1 Cd. Šniarda, oblastem) potrjena potovalna pisarna) v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri „Figovcu". Deliki prazni sodoui iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30, do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L Sternn, na tekališču Jos. Verdi v hiši Medvedove konfekcijske trgovine v II. nad str. (nasprotij [kavarne Sclnvarz). Pfaffovi,;šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let- Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLETA V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi šivalne stroja raznih drugih *rst In tovaran ===== Cene zmerne, pogoji ugodni. ,'.........- Slavni občinstvo je naprošeno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva urnik, kateri se fltšlje zastonj in ^] 8e dobiva v vseh lekarnah. N^jbojjše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah — REVMATIZMU in PROTINU - JC Iier fiQdin H^ Y !%ˇ »*¦»* Hafa«! »odi««, iokaraa „AIIa Nadooo« oollo Solofto" pri Sv. Jakobu; Josip flodln«, 9 mm "mwm lokama „AII< !<,••", vio aol FaraoSa 4. ;—— aj atf0 4 ittftlealM prall povittji ill uprli porlulm »mikom I v- proito poltnlie. Gumasto blago Zalogo vina in žganja ima T. pl. MADEVSKI v Solkanu it. 326 pri snitnioi blizu novega kolodvora V zalogi imL. v veliki izberi domača, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljaa uzorce vina in žganja. — Naročila pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom. ===== Postrežba točna in cene zmerne. ====== ce priporočam gg, trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem T. pl. Madejrski. Ehsport