GLASMIK ^ fgBMKTIT■BffHT THITTP—THHhTTTr,*™*>flf1^—**w- "irr*,>^Tr**MMin,nilllTiW^11YTTr‘r'ff*WM'a*^IMmi»Wr»inrTTIWIlIIWrTrnMlillllilil t** LJUBLJANA. 7. AVGUSTA 1964 LETO XI., ŠT. 50 OBČINA CERKNICA 423 Na podlagi 3. odstavka 12. člena zakona o izvedbi ustave (Ur. 1. SFRJ =t. 14-210/63) in 17. člena zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije (Ur. list SRS št. 10-al/63) je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. julija 1904 sprejela ODLOK 0 Prenosu zadev v pristojnost svetov skupščine občine Cerknica Da bi se skupščina občine Cerknica lahko čimbolj posvetila obravnavanju splošnih problemov v občini, se reševanje zadev, ki so določene s tem odlokom, prenese od skupščine na posamezne njene svete. 1. člen Iz pristojnosti skupščine občine Cerknica se prenesejo v pristojnosti ustreznih svetov skupščine tele zadeve: I- I^a področju splošne uprave: 1. Zakon o volilnih imenikih (Ur. ust FLRJ št. 58/40, 111/47, 11/51) imenovanje članov in namestnikov ko-niisije za volilne imenike. 2. Temeljni zakon o volitvah de-avskih svetov in drugih organov Opravljanja v delovnih organizacijo (Ur. list SFRJ št. 15/04). — razpis volitev, če jih ni pravo-asno razpisal delavski svet, — imenovanje direktorja po 112. cienu zakona, — izvedbo volitev in odpoklic or-p>nov upravljanja po 119. čl. zakona. 3. Pravilnik o označevanju imen o&selij, ulic in trgov ter o označe-Vaniu hiš (Ur. 1. LRS št. 35/59). . —- določanje in spreminjanje ni°Tn ulic in trgov. D, Na področju družbenih služb: šolstvo, kultura in prosveta; Šol i ^alskcga zavoda, ki ga usta-V« Xcč ^čin skupaj. $t 26/fii)t0n ° knjižnicah (Ur. 1. SRS Mb~~ imenovanje določenega števila hovi?V sveta knjižnice, ki jo Je usta-K:a ®kupščlna občine Cerknica, m Zdravstvo: Zdi-- ^Plošni zakon o organizaciji Št 2cLtvcnr> službe (Ur. list FLRJ 45/60, 22/62). član imenovanje določenega števila ov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila delovna organizacija ali druga organizacija ali zavod. 8. Zakon o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 9/61, 33/62) — imenovanje članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila skupščina občine Cerknica, — imenovanje članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila delovna ali družbena organizacija, — imenovanje članov sveta zdravstvenega zavoda, ki opravlja naloge medbbčinskega zdravstvenega centra. c) Socialno varstvo: 9. Zakon o socialnih zavodih (Ur. 1. SRS št. 26/61), — imenovanje določenega števila članov sveta socialnega zavoda, ki ga je ustanovila skupščina občine Cerknica. d) Zavodi: 10. Zakon o organih upravljanja v zavodih (Ur. list SRS št. 8/64), — imenovanje določenega števila članov razpisne komisije za imenovanje direktorja zavoda, ki ga je ustanovila, skupščina občine Cerknica. III. Na področju financ: 11. Uredba o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 28/61, 53/61, 30/62, 42-62, — sestava davčne komisije. 12. Zakon o bankah (Ur. 1. FLRJ št. 10/61, 30/62 in 53/62), — potrditev statuta komunalne banke. 13. Zakon o kreditnih in drugih bančnih poslih (Ur. 1. FLRJ št. 10/61), — dajanje poroštva in drugih zavarovanj za pravilno izpolnitev kreditne pogodbe. 14. Pravilnik o knjiženju dohodkov proračunov in skladov, ki izvirajo od prebivalstva (Ur. 1. FLRJ št. 2/59, 10/59, 49/61, 1/63), — imenovanje strokovne komisije za pregled letnega davčnega računa. 15. Zakon o razlastitvi (Ur. list' FLRJ št. 12/57, 53/62), — dodeljevanje posameznih parcel v zemljiškem kompleksu, ki je razlaščen, v uporabo družbenim pravnim osebam in državljanom za zidanje stanovanjskih hiš. 16. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. 1. FLRJ št. 26/54, 19/55, 48/59, 30/62, 53/62), — zamenjava kmetijskih zemljišč za drugo kmetijsko zemljiščfe, prodajo takega zemljišča in nakup drugega kmetijskega zemljišča od zasebnikov, — zamenjava staybnega zemljišča v družbeni lastnini za drugo stavbno ali kmetijsko zemljišče, ki je last zasebnika, — pritrditev za sklenitev pogodbe. s katero državni organ kupi zemljišče ali stavbo od zasebnika, družbene organizacije ali društva, če je pogodba sklenjena v imenu občine, — odločanje o nakupu ali prodaji zemljišča ali stavbe v imenu občine, — izročitev stavbnega zemljišča, ld je družbena lastnina, v trajno uporabo posameznikom, družbenim organizacijam In društvom za gradnjo stanovanjskih hiš oziroma stavb, izročitev . kmetijskih zemljišč, ki so družbena lastnina, v brezplačno upo- rabo posameznikom, družbenim organizacijam in društvom, — izročitev stavbnih zemljišč, ki so družbena lastnina, v trajno uporabo tujim diplomatskim in konzularnim predstavništvom ter organizacijam za zidanje stavbe, za službene potrebe, — nakup zemljišč in stavb od oseb, ki so vložile zahtevo za odpust iz državljanstva. 17. Uredba o prodajanju stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1. FLRJ št. 17/53, 31/53), — prodaja manjših stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja občanom, — izdaja predpisov o javni dražbi, —z odločitev o tem, da se hiša prodaja na javni dražbi in določitev načina prodaje, — odločitev o zahtevi stanovalca, ki se javne dražbe ni udeležil, da se mu hiša- proda. 18. Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam (Ur. 1. FLRJ št. 22/53), — odločitev o tem, da se zemljišče, ki preide v kmetijski zemljiški sklad, pusti prejšnjemu lastniku v brezplačno uživanje, — odločanje o dodelitvi zemljišča, — odločanje o odvzemu zemljišča. 19. Odlok o izplačevanju akontacije prejšnjemu lastniku nacionali-ziranih podjetij (Ur. 1. FLRJ št. 5/63), — imenovanje komisij za ocenitev nacionaliziranega premoženja v primerih, v katerih še ni končan cenilni postopek. 20. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. 1. FLRJ št. 52/58), — odvzem posesti nacionaliziranega gradbenega zemljišča prejšnjemu lastniku in dodelitev občini alf komu drugemu za zidanje zgradbe in drugih objektov. •21. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS (Ur. 1. LRS št. 1048), — imenovanje komisije za agrarno reformo. IV. Na področju gospodarstva: 22. UVedba o ustanavljanju podjetij in obrti (Ur. 1. FLRJ št. 51/53, 30/54, 47/54, 13/55, 19/56, 19/56, 3/58, 53/61, 12/62), — določanje cen za proizvode oziroma tarif za storitve, ki jih opravlja komunalno podjetje, in dajanje regresa takemu podjetju,' če so cene oziroma tarife nižje od lastne cene, — potrditev za spremembe, razrešitev ali omejitev poslovnega prometa komunalnega podjetja. 23. Temeljni zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. 1. FLRJ št. 26/54, 52/61), — odrejanje ukrepov za preprečevanje in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, kar zadeva posameznike. 24. Temeljni zakon o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. 1. FLRJ št. 26/54), — odrejanje ukrepov za varstvo živine, ki naj veljajo za večje Stavilo fizičnih in pravnih oseb — izdajanje odredb o popisu in žigosanju živine, kontumacu in pobijanju psov, preventivnem cepljenju in diagnostičnih postopkih. 25. Zakon o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Ur. 1. LRS št. 7/56), — določanje namena za uporabo posameznih delov premoženja bivših agrarnih skupnosti, — odločanje o tem, da se v skupni pašnik vključijo kmetijska in druga zemljišča družbene lastnine v upravi občine, ki niso last bivše agrarne skupnosti, — določanje obsega skupnega pašnika in območja, za katero je namenjen, — dodelitev skupnega pašnika v gospodarjenje kmetijski zadrugi ali pašni skupnosti oziroma odločitev o tem, da bo z njim gospodarila občina ali krajevna skupnost, — odločanje o reviziji odločbe o določitvi skupnega pašnika in o spremembi odločbe o dodelitvi. 26. Uredba za izvrševanje zakona o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Ur. 1. LRS št. 27/57), — odločanje o dodelitvi skupnega pašnika, — predpisovanje minimalnih pašnih prispevkov. 27. Zakon o sladkovodnem ribištvu (Ur. 1. LRS št. 22/58), — dodelitev in odvzem ribiškega okoliša ribiški družini, — določanje lovišč in odrejanje njihovih meja, 28. Zakon o lovu (Ur. 1. LRS št 26/54), — oddajanje in odvzemanje lovišč lovskim družinam. 29. Temeljni zakon o gozdovih (Ur. 1. FLRJ št. 16/61), — potrjevanje gozdonogospodar-skih načrtov, — predpisovanje gozdnokulturnih ukrepov za zboljšanje gospodarjenja z gozdovi, ki morajo biti upoštevani pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov, 30. Zakon o gozdovih (Ur. 1. LRS št. 30/61), — dajanje gozdov in drugih zemljišč v družbeni lastnini v uporabo gozdnogospodarskim _ organizacijam, — pooblastilo gozdnogospodarske organizacije za izdelavo in sprejetje gozdnogospodarskega načrta in potrditev načrta, — razglastitev gozdov za varovalne ali za gozdove s posebnim namenom. 31. Uredba o prispevkih za gozdne sklade (Ur. 1. LRS št. 31/62), — določanje vrednostnih razredov. V. Na področju stanovanjskih zadev: 32. Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 17/62), — predpisovanje hišnega reda v stanovanjskih hišah, — določitev, katere hiše morajo imeti hišnika, — določitev dela hišnika, njegovih pravic in dolžnosti. 33. Zakon o stanovanjskem prispevku (Ur. 1. FLRJ št. 57/56), — imenovanje določenega števila članov upravnega odbora stanovanjskega sklada. 2. člen Ce zvezni ali republiški zakon ali predpis določa, da odloča o zadevah občinska skupščina oziroma organ, ki* ga za to določi, je ta organ praviloma svet občinske skupščine, v katerega delovno področje spada taka zadeva, če skupščina občine ne sklene drugače. 3. člen Sveti lahko vedno zahtevajo, da o zadevi razpravlja in odloča skupščina občine, kadar ugotovijo ali smatrajo, da gre za zelo pomembno odločitev ali tako odločitev, ki bi lahko imela gospodarske ali družbene posledice. 4. člen Ce pride med posameznimi sveti do spora glede pristojnosti, odloči o sporu predsednik občinske skupščine. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 1/1-010-2/64. Datum: 24. 7. 1964. Podpredsednik skupščine občine Cerknica: Ivan Škrbec 1. r. 424 Na podlagi 71. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 22/59) in 26. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. julija 1964 sprejela ODLOK o določitvi delovnega časa upravnih organov skupščine občine Cerknica in časa, v katerem se sprejemajo stranke. 1. člen Delovni čas upravnih organov skupščine občine Cerknica je sedem ur na dan, kolikor ni z odlokom drugače določeno. 2. člen Delovni čas traja — ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7. do 14. ure; — ob sredah od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure; — ob sobotah od 7 do 12. ure. 3. člen Cas za sprejemanje strank je: — ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure; — ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. 4. člen Glavna pisarna (vložišče), sprejemna pisarna in krajevni uradi sprejemajo vloge vsak delavnik ves delovni čas. Vloge, jti jih stranke dajo ustno na zapisnik in so vezane na rok ali so kako drugače neodložljive, se sprejemajo neomejeno v času, ki je naveden v 2. členu tega odloka. 5. člen Ta odlok velja osmi dan od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljano. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi delovnega časa upravnih organov občin- skega ljudskega odbora Cerknica in časa, v katerem sc sprejemajo stranke, objavljen v 3. številki »Glasnika« uradnega vestnika okraja Ljubljana z dne 13. januarja 1961. Številka: 1/1-14-12/64. Datum: 24. 7. 1964. Podpredsednik skupščine občine Cerknica Ivan Škrbec 1. r. OBČINA LITIJA 425 Na osnovi 106. člena in naslednjih členov zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 52/59), 162. člena statuta občine Litija ter na predlog sveta za stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Litija je skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1964 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka • ustanovitvi sklada za gradnjo komunalnih naprav na območju občine I-itija, ki je bil objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 88/60 In 37/62. 1. člen Spremeni se 1. točka 4. člena odloka tako, da se dosedanje besedilo izpusti in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: 1. Kanalizacijska pristojbina, ki jo pobira sklad po odloku o določitvi kanalizacijske pristojbine (Glasnik št. 38/62). Točka 5. 1. člena odloka (Glasnik 37/62) se črta. 2. člen Besedilo 7. člena se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: 7. člen Administrativne zadeve sklada opravlja sklad za zidanje stanovanjskih hiš v občini Litija. 3. člen Ta odlok prične veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 010-19/62-1/1. Datum: 10. julija 1964. Predsednik skupščine občine Litija Stane Pungerčar 1. r. 426 Na osnovi 162. člena statuta občine Litija in na predlog sveta za stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Litija je skupščina občine Litija na svoji skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1964 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi kanalizacijske pristojbine sklada za gradnjo komunalnih naprav v občini Litija, ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 38/62 in usklajen z ustavnimi določili po odloku, objavljenem v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, št 18/64. 1. člen Dopolni se 2. člen odloka tako, da se za točko 2. doda še 3. točka, ki se glasi1 3. Hišnim svetom in zasebnikom stanovanjskih hiš, ki so priključene na javno kanalizacijo. 2. člen Dopolni se 3. člen odloka tako, da se doda za točko c) nova točka d), ki se glasi: d) Hišni sveti in zasebni lastniki stanovanjskih hiš, ki so priključene na javno kanalizacijo po 15 din za vsak kub. meter porabljene vode. 3. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 010-20/62-1/1. Datum: 10. julija 1964. Predsednik občinske skupščine Litija Stane Pungerčar 1. r. 427 Na podlagi 22. in 26. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list FLRJ št. 30/62), 1. člena odloka o organizaciji službe družbene kontrole cen v občinah (Ur. 1. LRS št. 4/63), 162. člena statuta občine Litija in na predlog sveta za obrt, trgovino, gostinstvo in turizem, sprejme skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1964. naslednji ODLOK e družbeni kontroli cen v prometu na drobno ter obrtnih storitev in izdelkov 1. člen Na območju občine Litija se uvede družbena kontrola cen v trgovini na drobno, za vse obrtne storitve in obrtne izdelke, ki jo opravlja upravni organ, pristojen za cene. 2. člen Pod družbeno kontrolo cen spadajo naslednja živila, obrtne storitve in izdelki: a) določijo se najvišje prodajne cene za: 1. vse vrste svežega mesa, 2. vse vrste kruha, 3. mleko. b) vse obrtne storitve in obrtni Izdelki. 3. člen Gospodarske organizacije, obrtna podjetja, lastniki zasebnih obrtnih delavnic in druge pravne osebe, ki opravljajo obrtne storitve in izdelujejo obrtne izdelke morajo v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka prijaviti za cene pristojnemu upravnemu organu cene svojih obrtnih storitev in izdelkov. Kot obrtne delavnice so mišljene tudi obrtom podobne dejavnosti. 4. člen Prizadete organizacije, ki opravljajo s kontrolo cen obsežne storitve, morajo poslati za cene pristojnemu upravnemu organu skupščine občine Litija obvestilo o vsakem nameravanem zvišanju cen obrtnih storitev in izdelkov ter o cenah novih obrtnih storitev in izdelkov. Obvestilu za zvišanje cen, oziroma za oblikovanje cen novih izdelkov je treba priložiti kalkulacijo in drugo potrebno dokumentacijo. Ce v obvestilu niso navedeni zahtevani podatki, se smatra, kot da obvestilo ni bilo predloženo. O tem mora za cene pristojni upravni organ prizadeto organizacijo obvestiti. 5. člen Za cene pristojni upravni organ lahko zadrži prijavljeno zvišanje dotedanjih cen oziroma oblikovane cene za nove proizvode in storitve, če ugotovi, da zvišanje oziroma nova cena ni v skladu s politiko cen ali z obstoječimi tržnimi razmerami. O tem mora upravni organ v roku trideset dni obvestiti prizadeto organizacijo. Prizadeta organizacija, ki je obveščena, da je zvišanje cen zadržano, ne sme zvišati cen svojih izdelkov in storitev. 6. člen Za zvišanje cen se šteje tudi, če se po dotedanjih cenah nudi obrtne storitve in izdelke slabše kakovosti ali po manj ugodnih prodajnih pogojih. 7. Člen Družbena kontrola cen po določbah tega odloka se ne nanaša na tiste obrtne storitve oziroma izdelke, za katere določajo cene oziroma način njihovega oblikovanja zvezni in republiški predpisi. 8. člen Kršilci tega odloka se kaznujejo po določilih 41., 42. in 43. člena zakona o družbeni kontroli cen. 9. člen Za cene pristojni upravni organ skupščine občine Litija se pooblašča, da daje navodila in smernice za izvajanje tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 010-64. Datum: 10. julija 1964. Predsednik skupščine občine Litija Stane Pungerčar I. r. 428 Na podlagi 107. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Ur. 1. SRS št. 10/63), 3. in 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ št. 2/59), 162. člena statuta občine Litija in na predlog sveta za obrt, trgovino, gostinstvo In turizem, je sprejela skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1964 nasled-nji ODLOK o načinu prodaje svežega mesa na drobno v mesnicah na območju občine Litija 1. člen Z namenom, da sc omogoči boljši način prodaje svežega mesa na območju občine Litija in nakup svežega mesa pod enakimi pogoji, se uvaja v mesnicah način prodaje svežega mesa, kot določa ta odlok. 2. člen Sveže goveje, svinjsko in telečje meso se prodaja: a) kot meso brez kosti, b) kot meso z vraščenimi kostmi. Posebej se prodajajo stranski klavni proizvodi, in sicer: a) drobovina, b) drugi klavni proizvodi, c) kosti. Vsi ti stranski proizvodi se prodajajo na sedaj običaien način. 3. člen Sveže goveje meso se prodaja: a) kot meso brez kosti, po tem načinu se prodajajo naslednji kosi: Pljučna pečenka, stegno, pleče, bržolo, vrat, potrebušina ali flam in bočnik, b) kot meso z vraščenimi kostmi, Pj5 tem načinu se prodajajo naslednji kosi: ledja — roastbeef, prša, robček in rebra, c) drobovina: jezik, pljuča, srce, Jetra, vranica, ledvice in vampi, d) drugi klavni proizvodi: glava, smrček, možgani, vime, rep in jedil-ni loj, e) same kosti, ki so cevaste ali Ploščate. 4. člen Sveže telečje meso se prodaja: a) kot meso brez kosti, po tem načinu se prodajajo naslednji kosi: stegno, pleče, potrebušina ali flam in bočnik, b) kot meso z vraščenimi kostmi: Po tem načinu se prodajajo naslednji kosi — zarebrnice — kotleti, ledena pečenka, vrat in prša, c) drobovina: jezik, pljuča, srce, jetra, vranica, rajželjc in priželjc, d) drugi klavni proizvodi: glava, •Požgani in rep, e) same kosti, ki so cevaste ali Ploščate. 5. člen Sveže svinjsko meso se prodaja: n) kot meso brez kosti, po tem načinu se prodajajo naslednji kosi: stegno, pleče in potrebušina ali flam, b) kot meso z vraščenimi kostmi, P?, tem načinu se prodajajo naslednji kosi: zarebrnice — kare, vratina *n rebra, d) drobovina: jezik, pljuča, srce, Jetra, vranica, ledvice in želodec, d) drugi klavni proizvodi: glava, •nožgani, noge, rep, salo ali sveža slanina brez kože, e) same kosti, ki so cevaste ali Ploščate. 6. člen Pred prodajo se morajo s kosov odstraniti večja nakopičenja loja ozi-noma slanine. Odstraniti se morajo •udi vsi okrvavljeni deli mesa ter veČje žile oziroma kite. 7. člen Vsaka mesnica mora imeti na vid-em mestu cenik. V ceniku je obvez-° označiti cene za vse vrste mesa, one drobovine in drugih klavnih Proizvodov, ki jih ima mesnica v Prodaji in ki so navedeni v 3., 4. In olenu tega odloka. 8. člen Odgovorna oseba gospodarske or-mJui. ci*e’ ki Prodaja meso na ob--Joi iu občine Litija v nasprotju z zn ^bami tega odloka, se kaznuje lftn/in°oSek z denarno kaznijo do lu°00 dinarjev. cicn Ta odlok stopi v veljavo osn »d dneva objave v »Glasniku«, m vestniku okraja Ljubljani Številka: 010-Latum: 10. julija 1964. Predsednik skupščine občine Litija Stanc Pungerčar 1. r. OBČINA VRHNIKA PromV' ln IL lotki dela V. tari! »metnega davka (Uradni list FLR St. 25/62, 29/62, 31/62, 40/62, 42/62, 46/62, 51/62, 53/62, 12/63 in Uradni list SFRJ št. 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 52/63, 7/64, 13/64 in 24/64), določb odloka o maksimalnih stopnjah občinskega prometnega davka v okraju Ljubljana (Uradni list LRS št. 37/59) ter soglasja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS št. 01-1298/2 z dne 27. 10. 1959 in 9. točke 169. člena statuta občine Vrhnika, je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1964 sprejela ODLOK o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Vrhnika 1. člen V občini Vrhnika se obračunava in plačuje občinski prometni davek od prometa s tistimi proizvodi in od tistih storitev, ki so določeni v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Glede plačevanja, poroštva, zastaranja, obresti, pravnih sredstev in vsega drugega, kar se nanaša na odmero, obračun in pobiranje občinskega prometnega davka, pa ni določeno s tem odlokom, se smiselno uporabljajo ustrezne določbe: 1. Uredba o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 19,61, 6/62, 11/62, 4/63) z vsemi morebitnimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami 2. navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 2/54, 4/55, 32/57) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami 3. tarifa prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 25/62, 29/62, 31/62, 40/62, 42/62, 46/62, 51/62, 53/62, 12/63 — Uradni list SFRJ, št. 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 52/63, 7/64, 13/64, 24/64 s poznejšimi spremembami in dopolnitvami 4. uredba o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ št. 46/60 in 42/62) 5. uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53, 25/57, 42/62) 6. pravilnik o periodičnih obračunih gospodarskih organizacij (Ur. list SFRJ št. 18/64 7. uredba o kazenskih obrestih od nepravočasno plačanih dohodkov proračunov in družbenih skladov (Uradni list FLRJ št. 41/59). 3. člen Od proizvodov, ki so bili izvoženi se vrne plačani občinski prometni davek v vsem ob pogojih in na način, ki velja za zvezni prometni davek od izvoženih proizvodov. 4. člen Tolmačenje za izvrševanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan in finance skupščine občine Vrhnika, za izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za dohodke. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. septembra 1964. 6. člen Ko začne veljati ta odlok prenehajo veljati: 1. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Vrhnika »Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 29/62, 2. odjok o spremembah in dopolnitvah o občinskem prometnem dav- ku v občini Vrhnika (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 7/64). Številka: 4/1-421-02/64. Datum: 20. junija 1964. Predsednik skupščine občine Vrhnika Franci Širok 1. r. TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA: DEL A — PROIZVODI Obrtne delavnice samostojnih obrtnikov in drugi zasebniki (fizične in pravne osebe) plačujejo od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in oddajajo v promet, občinski prometni davek, po naslednjih davčnih stopnjah: (Tar št., proizvodnja po strokah (imenovanje), stopnja Predelovanje kovin — stroka 117 . 1. Zakovice matice in podložne ploščice iz barvastih kovin in pločevine ter ostalega materiala razen jeklenih 8 % 2. okovje in pribor za stavbno in ostalo pohištvo 8 % 3. vsi drugi proizvodi iz stroke 117 15 % Izdelovanje kemičnih izdelkov — stroka 120 4. vsi proizvodi 20 % Predelovanje lesa — stroka 122 5. žagan les: a) listavcev 12 •/« b) iglavcev 15 % 6. vsi ostali proizvodi iz stroke 122 10 % ' Izdelovanje tekstilnih izdelkov — stroka 124 7. tekstilna konfekcija 5 % Opomba: s konfekcijo po tej tarifni številki so mišljeni izdelki, Iti so dobljeni z obdelavo tekstilnih materialov v serijski proizvodnji 8. trikotažni-volneni, bombažni in pleteni oblačilni predmeti 10 % 9. vsi drugi proizvodi iz stroke 124 5 % Predelovanje usnja — stroka 125 10. obutev vseh vrst, vključno copate 5 % 11. vsi drugi izdelki iz stroke 125 10V. Izdelovanje živil — stroka 127 12. vsi proizvodi 8 % Druge stroke 13. vsi drugi proizvodi, ne glede na stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkah 10 % Od navedenih proizvodov so zajeti po tej tarifni številki samo proizvodi. od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka. Opomba: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih številkah se ne plača od prometa z naslednjimi izdelki: moke in drugih mlevskih izdelkov, razen izdelkov, ki imajo značaj slaščičarskega izdelka, izdelkov napravljenih s predelavo roleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke’ in perila po meri za individualno potrošnjo iz osnovnega materiala individualnega potrošnika, od ortopedske obutve in ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči in zobovje, ne glede na material iz katerega so izdelani, fotografije za neposredno uporabo fotografirancev (za osebne izkaznice, spominske oblike), s šolskimi zvezki in risankami. DEL B — STORITVE Od plačil za storitve, ki jih opravljajo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov in drugi zasebniki (fizične in pravne osebe) se plača prometni davek: Tar. št. 1 — Od plačil za obrtne osebne i» druge storitve vseh vrst razen od prevoznih in stavbenih (gradbenih) storitev 10 % Opomba: 1. Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan. Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za opravljanje storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala. 2. Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistirfj, vezilj, čevljarjev, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, pre-oblačevanje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh Vfst tkanin, polnjenje in obnovo rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, umetno barvanje slik — fotografij, umetno krpanje preprog, prepisovanje in razmnoževanje, plakatiranje, kopiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), žaganje drv, pečenje čevapčičev in ražnjičev, pedikiranje. Tar, št. 2 Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev, (zdravniki, dentisti, arhitekti, učitelji jezikov, petja in plesov, učitelji strojepisja, prevajalci ipd. 5% Opomba: 1. Davčna obnova je kosmato plačilo, v katerem je vsebovan tudi dhvek po tej tar. številki. 2. Davka po tej tar. številki ne plačajo dijaški in redni študenti, visokih šol od dohodkov do poučevanja drugih dijakov. Prav tako se ne plača davek po tej tar. štev. od plačil za delo odvetnikov, patentnih inženirjev in stalnih sodnih tolmačev, kakor tudi od plačil za obrede verskih organizacij in duhovnikov. DEL C — SPLOŠNA TARIFA Vsi davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačujejo občinski prometni davek od naslednjega prometa in od naslednjih storitev: Tar. št. 1 Od vstopnic a) za kinematografske predstave 5 % b) za druge prireditve 10 •/• Opomba: 1. Davčna osnova je skupno plačilo, tj. cena vstopnic, v kateri je vsebovan tudi davek po tej tar. številki. Za davčnega zavezanca se Šteje prireditelj. Lastnik prostorov, v katerih se vrši prireditev, je odgovoren za plačilo občinskega prometnega davka po tej tar. številki. 2. Prometni davek od vstopnic za prireditev in toč. b) te tar. številke je treba plačati ob predložitvi Vstopnic v žigosanje pri odseku za dohodke. Vstopnice morajo biti predložene v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo. 3. Prometni davek po tej tar. številki se ne plača od vstopnic za kulturno umetniško in telesno vzgojne (telovadne nastope) prireditve, kolikor niso združene s plesno zabavo in se na njih ne točijo alkoholne pijače. Da ima prireditev značaj kul-turno-umetniške prireditve je treba predložiti potrdilo upravnega organa skupščine občine pristojnega za prosveto in kulturo. 4. Prirejanje plesnih vaj in posebnih prireditev lahko upravni organ, pristojen za dohodke, pavšalira, tj. da pobere občinski prometni da- vek od vstopnine v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve. Tar. št. 2 Od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu od dosežene prodajne cene: a) od naravnega vina 20 °/» b) od ostalih alkoholnih pijač 20 odstotkov. Opomba: Davek po tej tar. štev. plačujejo vsa gostinska podjetja in gostišča vseh vrst (hoteli, restavracije, gostilne, krčme, bifeji, kavarne, bari, klubi, delavsko-uslužbenske restavracije in menze, počitniški domovi, planinske postojanke ter gostišča v sestavu drugih dejavnosti katerekoli vrste. Tar. št. 3 Od vsakega plačljivega prenosa lastninske pravice na nepremičninah (od nakupa in prodaje ne-premčinin) — od davka po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic 10 %. Opomba: 1. Davek po tej tar. štev. se plača na enak način in sočasno z zveznim davkom od nakupa in prodaje nepremičnin po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ št. 46/60, 42/62). 2. vsi predpisi, ki veljajo za zvezni prometni davek, od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri odmeri davka po tej tarifni številki. Tar. št. 4 Odplačil za reklamo v kinematografih 5 % Opomba: 1. Davčna osnova je skupno kosmato plačilo tj. prejeto plačilo za reklamo, v katerem je vsebovan davek po tej tarifni številki. 2. Davek po tej tar. številki se pobira ne glede na vrsto reklame (pro-jecirano ali reproducirano) Tar. št. 5 Od plačil, ki jih dobijo zasebniki s tem, da oddajo sobe oz. ležišča turistom in potnikom, v smislu 58. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6/54, 47/54, 51/58, 12/61, 6/62, 11/62 10 % Opomba: 1. S plačilom v smislu te tar. štev. je mišljena cena za sobo oz. ležišče, ki jo je določila skupščina občine, vanjo ni vračunan občinski prometni davek. Cena, ki je določena za sobo oz. ležišče, se poveča za znesek občinskega prometnega davka. 2. Prometni davek po tej tar. št. se ne plača od plačil za sobo oz. ležišče v gostinskih in drugih gospodarskih organizacijah in ne od plačil prejetih prek turističnih gospodarskih organizacij ali uradov turističnih društev, če so bile sobe oz. ležišča oddana: a) delavcem in uslužbencem ter njihovim družinskim članom, ki so na letnem dopustu, b) delavcem in uslužbencem, ki so na službenem potovanju, c) osebam, ki so na zdravljenju po priporočilih zdravstvenega zavoda, č) osebam na izletih in ekskurzijah, ki so jih organizirale šole, zavodi ali družbeno pravne osebe (turistične organizacije, planinska društva, organizacije izvidnikov in planink in dr.), d) drugim osebam, ki so glede ugodnosti pri prevozu s prometnimi sredstvi izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, invalidi in pod.). 3. Davek po tej tar. številki obra-iunajo in pobirajo turistične gospodarske organizacije, oz. turistični uradi turističnih društev, ko obračunajo in izplačajo Izplačilo tistim, ki je sobo ali ležišče oddal. 4. Osebe, ki ne plačajo občinskega prometnega davka po tej tar. številki morajo dokazati naslov za svo-!o pravico z legitimacijo za popust GLASNIK pri odhodu na letni dopust, z nalogom za službeno potovanje, s priporočilom zdravstvenega zavoda, s člansko izkaznico družbene organizacije in dr. 5. Gospodarske organizacije in uradi turističnih društev morajo vodili evidenco o plačanem občinskem prometnem davku. V evidenco je treba vpisati:* a) priimek in ime, poklic ter bivališče turista oz. potnika, b) višino plačanega davka po tej tar. številki, c) naslov, datum in številko listine, ki opravičuje osebo do oprostitve plačevanja tega davka. Tar št. 6 Od storitev opravljenih zasebnikom z žaganjem lesa vseh vrst listavcev in iglavcev — za enkratni razrez 100 % — za dvakratni razrez 80 °/e Opomba: Občinski prometni davek po tej tarifni številki so dolžna obračunavati in odvajati industrijska podjetja, kadar vrše razrez lesa civilnim in fizičnim pravnim osebam. Osnova za plačilo prometnega davka je cena za opravljanje usluge na žagi. 2. lastnikom ali posestnikom gozda se prometni davek ne zaračunava, kadar potrebujejo les za domačo porabo zaradi prizadetosti po elementarnih nezgodah (požar, poplave in tako dalje); upravičenost do oprostitve ugotovi upravni organ občine, pristojen za doliodke z odločbo. 430 Po III. točki dela V. tarife prometnega davka (Ur. 1. FLRJ št. 25/62, 29/62, 31/62, 40/62, 42^2, 46/62, 51 62, 53/62, 12/62 in Uradni list SFRJ št. 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 52/63, 7/64, 13/64 in 24/64) in 9. točke 169. člena statuta občine Vrhnika, je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. maja 1964 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Vrhnika (»Glasnik« štev. 29/62 in 54'62) tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi: 1. člen Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno, ki ga imajo na območju občine Vrhnika: a) trgovska podjetja na drobno, in sicer za promet, ki ga imajo sama ali po prodajalnah izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na Sebelo; b) trgovine c) prodajalne trgovskih podjetij na debelo; č) prodajalne proizvajalnih organizacij; d) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; e) komisijska podjetja in trgovine; f) obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo za tisti del prometa s proizvodi, 1ri so ga imele neposredno s potrošniki. Promet s/ proizvodi, prodanimi trgovskim podjetjem in trgovinam sc ne šteje za promet na drobno po določbah te točke. 2. člen Občinsko prometni davek od prometa na drobno se ne plačuje: a) od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih priznava povrači-so (regres) pri prodaji na drobno; b) od proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali je določeno, kako se oblikujejo prodajne cene na drobno; c) od živil, izvzemši alkoholne pijače; č) od kolekov in poštnih znamk, poštnih dopisnic ter vseh drugih vrednotnic; d) od časnikov, revij in knjig; e) od osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov, in priklopnikov, kadar nabavljajo blago družbene pravne osebe; f) od oficirske opreme (uniforme in posameznih njenih delov); g) od tobaka in tobačnih izdelkov; 3. člen Kot živilske potrebščine, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo prehrambeni proizvodi iz panoge 127, začasno nomenklaturo zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 211 kmetijstvo, 212 sadjarstvo, 213 vinogradništvo, 214 živinoreja, 215 ribištvo, 216 domača predelava kmetijskih pridelkov razen alkoholnih pijač. 4. člen Občinski davek po tem odloku se plačuje: a) od prometa v trgovini na drobno od motornih koles, skuterjev, mopedov, osebnih avtomobilov in kmetijskih strojev po stopnji 3°/« b) od ostalega prometa v trgovini, razen od alkoholnih pijač po stopnji 5 •/• c) od prometa alkoholnih pijač v trgovini po stopnji 20 °/o. 5. člen Ce se iz poslovnih knjig gospodarske organizacije, kt je zavezana plačilu tega davka, ne more ugotoviti promet blaga, ki je zavezan plačilu tega davka, lahko skupščina ot*-činc z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinskega davka od celokupnega prometa, ki ga je gospodarska organizacija dosegla z nadrobno prodajo blaga, z izjemo alkoholnih pijač. 6. člen Uredba o prometnem davku (Ur. list FLRJ štev. 19/61) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. Navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ štev. 2/54) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ štev. 33/35) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, Pravilnik o periodičnih obračunih gospodarskih organizacij (Uradni list SFRJ štev. 21/63 z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami veljajo načelno tudi glede plačevanja in izterjave občinskega prometnega davka od prometa na drobno. 7. člen Tolmačenje za izvrševanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Vrhnika. za Izvajanje pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za finance. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 4/1-421-010/64. Datum: 26. maja 1964. Predsednik skupščine občine Vrhnika Franci Širok 1. r. OBČINA LOGATEC 431 Na podlagi 2. odstavka 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. 1. FLRJ št. 30/62) in 100. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in seji zbora delovni}} skupnosti dne 3. avgusta 1964 sprejela ODREDBO o najvišjih maloprodajnih cenah za meso I. Določijo se najvišje prodajne cene svežega mesa na drobno, in sicer: Za goveje meso s priklado: I. vrste prednji in zadnji deli pitancev in volov (stegna, plečeta, šimbas in bržole) 920 din za kg II. vrste vsa ostali deli pitancev in volov in vsi deli krav 820 din za kg Za sveže svinjsko meso 930 din za kg II. Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o najvišjih maloprodajnih cenah za meso (Glasnik, ’ uradni vestrfik okraja Ljubljana št. 45/64;, III. Ta odredba velja od dneva ob-' jave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 38-2/64. Datum: 3. avgusta 1964. Predsednik skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. VSEBINA 423 Odlok o prenosu zadev v pristojnost svetov skupščine občine Cerknica 424 Odtok o določitvi delovnega časa upravnih organov občine Cerknica lb časa, v katerem se sprejemajo stranke 425 Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o ustanovitvi sklada za gradnjo komunalnih naprav občine Litija 426 Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi kanalizacijske pristojbine sklada z® gradnjo komunalnih naprav občine Litija 127 Odlok o družbeni kontroli cen v prometu na drobno ter obrtnih Storitev In Izdelkov ohčlVic Litija 428 Odlok o načinu prodaje svežega mesa na drobno v mesnicah na območju občine Litija 420 Odlok o pobiranju občinskega prometnega davka občine Vrhnika 430 Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno občine Vrhnika 431 Odredba o naJvUJIh Aialoprodajnlb cenah za meso občine Logatec