Št. 42. V Gorici, v četrtek dne 10. aprila 1902. Tečaj XXXII. Uhaja trikrat na teden v iestib Irdanjlh, in gioer: vsak torek, fotrtek in soboto, atfutranje lakaje opoldne, režemo tedanje pa ob 3, uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poŠiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 Setrtleta.. , . ,. . ,. • 3 »,.*0 - . . 1*70 Posamične Številke stanejo 10 vin. , *...«.;.»,^,., w Naročnino sprejema upravniltvo v Gosposki * ulici Štv. 11 v Gorici t cGoriSfci Tiskarni« A. GabrSSek vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brea doposlane naročnine , «t ae «ilra,M»' Oglasi lu poslanic« se računijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat B kr., 4-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke. po^firpstoru.^ — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — **" Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. UredalBtvo se nahaja v Gosposki ulioi 5t 7 t Gorici v I. andstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8; do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah' in praznikili od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici «.11. »Vse za omiko, svobodo in napredek !« Dr. K. 'Lavrii ' »opisi naj se /v Jljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge redi, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravntgtvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Sofie» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec, se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSi« na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Sabini. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večorno izdanje.) Samostojno slovensko narsdno misleče tejtki dijašlvo in celjsko vprašanje. Klerikalni listi so z veliko slastjo ponatisnili neko i/.javo, došlo jim z Dunaja od »samostojnega« dijaštva. ~ Ta dokaz mladeniške nezrelosti, ki pa silno diši po skrajno smeli domišljavosti, kakoršna uničuje posebno v zadnjih časih cesto prav nadarjene mlade glave, — smo prejeli tudi mi. Spis je prav sposoben za koš; aH ker je -— po našem mnenju skromne neakademiškeponižnosti — jako žalosten pojav iz vrst naše visokošolske mladeži, in to toliko žalostneji, kolikor več bi imel zagovornikov, zato mu damo mesta ter si dovolimo z vso spoštljivostjo nekaj pripomb, ki naj dokažejo mladim gospodom na Dunaju, da nam niso zaprli sape z vsemi svojimi bombami in granatami. Morda se dobi i v vrstah akademiške mladeži toliko »samostojno narodno-mislečih- glav, ki porek6; res je, dobro ime slovenske visokošolske mladino se Ig kompromitujG s take vrsto izjavami. Toroj pričnimo! Z Dunaja nam jo došla ta: IZJAVA. Samostojno slovensko narodno misleče dunajsko' dijastvo zavzema proti kompromisni ideji glede celjskega vprašanja, izraženi v »Slov. Narodu", v sledeči izjavi svoje stališče, ki je ob jednem stališče vseh zavednih in narodno - Čutečih Slovencev, kakor isto potrjuje historični razvoj narodne politike vseh drugih narodov, — da je vodilna ideja vsake narodne pol. hramba realne nar. posesti, ozemlja in ljudstva, oziroma rešitev izgubljene posesti in da imajo v tej realni narodni posesti največjo vrednost mesta kot izvor kulturnega napredka — ter se pridružuje docela izjavi štajerskih poslancev in zaupnikov, ker meni: i. da se je storila v vseh svojih posledicah še nedogiedna napaka s tem, da je prišla ideja kompromisa s slovenske strani v javnost. •Z, da bi, ko bi bila ideja sploh umestna, zadostovalo par privatnih pisem štajerskim poslancem, mesto da se je razglasila Črtice z ogljem. Povest, poljski spisal Henrik Sienkievvicz. PosL Podravski. (Dalje.) Ko se ji je pisar približal, je pes, ležeč poleg trtice, vstal, stisnil rep med noge in začel renčati, pri čemur je kazal zobe, kakor bi se smejal. »Cigan !« zakliče žena z zvonečim, tankim glasom, »pojdi leč, če ne.. !* >Dober večer, gospod tajnik •* odvrne žena, ne odstopivši od dela. t Ali je vaš doma ?« *On je pri delu, v jozdu.« »T-j je škoda! linam zanj nekaj od občine.« Imeti nekaj od občine pomeni za prostake vedno nekaj slabega. Repova je nehala $reti in ozirajoča se prestašeno naokrog, je nemirno vprašala: »Nti, kaj je neki taksnega?« Tajnik je med tem stopil skozi vratca ter se ji približal. »Ako me poljubite, pa vam povem.« »Tegane zahtevajte!« odvrne žena. Toda tajnik jo je že objel okrog pasu ter jo stisnil k sebi. v tako neprimernem momentu — ker je pač jasno, da se da s prikrito taktiko doseči več kot z javno brblja vostjo, 3. da bi vsak politik moral znati presoditi dalekosežnost svojih besedij in vedeti, da poda le s tem le novo orožje našim narodnim nasprotnikom in da omaje tako naše nezanesljive politične zaveznike. 4. da je poslanec, ki je sprožil ta predlog, oškodoval naš parlamentarni ugled in vero v resnost naših narodnih teženj, podprl Nemcem stimničenjc »einer vvindisehen Trutzburg". 5. da se je tako postavilo naše slovanske zaveznike v zahvalo za to, da so Cehi poklicali svojega zadnjega moža na krov, da so se Poljaki s svojim velikim uplivom, da celo z ministersko besedo zavzeli za našo sveto pravico, v nekam čudno luč, kakor da bi se le-li ne bili borili za našo pravico, nego storili zgolj čin sovražtva napram Nemcem. C. da so Slovenci bržkone izgubili mnogo zvestih slovanskih zaveznikov, mesto da bi jih za bodočnost tem ožje priklenili nase, ker že prete, da si bodo v bodoče vsak korak Slovencem na ljubo, dobro premislili. 7. da se je s tem pokopala ideja obnovitve slovanske desnice. 8. da bodo posledice take liberalne taktike zgolj Nemcem koristile. 9. da je vsaka kompromisna izmenjava — da si jo v tem slučaju ne dopušča vitalni narodni interes, ne narodni ponos — slaba, če sami, ne da bi nas kdo vpraša), ponujamo in tako svoje lastno blago podcenjujemo, ker le tedaj je upati, da dobimo veliko v zameno, če nam je res veliko za stvar, katero dajemo v zameno in če se vsaj delamo, kot da bi jo sploh ne dali iz rok. 10. da nastaja sedaj kočljivo vprašanje, dobimo li za Celje, če nam že lo jedva pri-borjeno pravico zopet ugrabijo, sploh kako primerno nadomestilo, ko se je prišlo v tako neumestnem trenotku z docela nepotrebno idejo na dan. 11. da pač ta korak ja«no kaže, da nastopajo naši narodni zastopniki, če ne brei konkretnega, pa gotovo brez skupnega narodnega načrta na političnem torišču vsled razdirajočega nastopa posameznih elementov. »Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Gospod, jaz bom kričala!« reče Repova, prizadevajoča se na vso moč, da bi se mu izpulila. »Moja zala Repova... Marica!« »Gospod, to je razžaljenje božje! Gospod!« Tako kličoča se mu je branila čimdalje močneje, toda gospod Zolzi-kievič je bil tudi močan ter je ni spustil. V tem hipu ji pride Cigan na pomoč. Dlaka na vratu se mu naježi in besno lajajoč plane v pisarja, in ker je imel pisar na sebi samo kratek jopič, prime ga Cigan za nezaslonjen kos hlač, jih pregrizne, prime za gate, pre-grizne tudi te, na to pa prime za kožo in čuteč poln gobec mesa, jame ga besno potresati in trgati. »Jezus Marija!« zakriči tajnik, pozabi vSi v tem hipu, da pripada e s p ri t s forts (nevernikom). Toda Cigan pisarja ni spustil, dokler ta ni pograbil polena ter ga jel ž njim odganjati. Cigan, dobivši udarec po križu, je odskočil na stran ter bolestno skomljal. Čez trenutek je jel znovič napadati. »Odženite tega psa, pri vezite tega vraga!« je kričal pisar, mahaje obupno s polenom. 12. da je ta posredna pomoč vladi in Nemcem zopet jedna značilnih posledic, izvi-rajočih iz zveze z Nemci in vlado. 13. da je verojetno, da je zviti diplo« pat minister Koerber meneč, da bo SlOrgk-hova resolucija sprejeta in v bojazni, da bi nastal radi tega na Slovenskem vihar opravičene narodne ogorčenosti, ki bi prisilil poslance do obstrukcije, obljubil liberalnim poslancem mastno liberalno kompenzacijo z namenom, da le-ti gase z vodenimi frazami in bagatelizovanjem nastali plamen narodne ogorčenosti, da se vihar čim preje poleže in ne moti Kiirberju parlamentarnega dela. — Pa resolucija je bila odklonjena in liberalna kompenzacija je razpala v nič. 14. da se v tem dejstvu živo kaže, da ministra Kčrberja taktika napk w Slovencem sestaja v tem, da izigra liberalce napram klerikalcem in obvlada tako ves slovenski narod po geslu: »Divide et imperal* Liberalci pa se dajo vedoma ali premamljcni izvabiti v vladne zanjke. i 8. da je verojetno, da je Sturgkhov najbolji prijatelj, predsednik kluba nemških veleposestnikov, pa ob jednem najožji prijatelj g. dr. Tavčarja, baron Sehvvegel, uplival na svojega prijatelja g. dr. Tavčarja in ga prekanil v tej za Slovence in Sturgkhov državni renomeo odločilnej stvari. 10, da ^omenjeni poslanec izrablja narodne sile »a nenarodni liberalizem, mesto da bi jih uporabljal v delu za narodni obstoj in procvit, in da — žalibog — hladno prepušča narodno idejo klerikalnim diplomatom in jim tako njih čete množi. 17. da je neumestno proglas tU sebe največjim državniškim modrijanom, edino realnim politikom, ostale ogromne večine slovenskega naroda pa nezrelim gumbeem. 18. da ceni ta poslanec, če se ne odpove mandatu, bolj svojo osebo kot narodno korist. Mož, ki nima srca, ne bistrih očij za narodno korist, ne sme stati na odločilnem mestu. 19. da je list omenjenega poslanca zagrešil v najkrajšem času jako značilno nedoslednost v želji, da krije svoje prvotne namene s prikupnimi argumenti. Tako ponuja v četrtek v nadomestilo za Celje gimnazije v Barkovljah in Solkanu, dva dni pozneje pa izključno le gimnazije v celjski okolici in Žena pokliče psa ter ga zapodi skozi vrata. Na to se oba s pisarjem molče pogledata. »Oh, to je usoda! Kaj neki vidite na meni?« zakliče končno Repova, prestrašena nad krvavim izhodom tega prizora. »Hej, maščujem se radi tega!« zakriči pisar. »Maščujem se nad vami! Počakajte ! Repa pojde na vojno. Hotel sem to zabraniti... toda sedaj... O saj še pridete k meni... Jaz vam dam!« Žena je obledela, kakor bi jo nekdo s kijem udaril po glavi, dvignila proseče kvišku roke ter odprla usta, kakor bi hotela nekaj povedati. Toda gospod pisar je med tem dvignil s Ml svojo zeleno kapico ter se urno oddaljil, mahaje z jedno roko s polenom, z drugo pa držeč skupaj raztrgane hlače in gate. II, Nekatere druge osebe in slike. Za kako uro pozneje se je pripeljal Repa iz gozda s tesarjem Lu-kežem na dvorskem vozu. Repa je bil krepak mladenič, zrasel kakor topola, kako nalašč ustvarjen za drvarja. Vsak Mariboru. In teh nedoslednosti je še dolga vrsta. 20. da je omenjeni list že davno jenjal biti glasilo celokupnega slovenskega naroda, ker se ravna izključno le po geslu: »Vse v večjo čast in slavo dr. Tavčarjevo*. V tem uverjenju izjavlja samostojno slovensko narodno dijastvo, da mož, kojega hvalijo vsi naši nasprotniki in kojemu je deveta briga, če se izlijo nanj cele kadi slovenske ogorčenosti, ne sme biti trenotek dlje slovenski zastopnik. Samostojno narodno misleče dijastvo roti pa ljubljanskega župana g. I, Hribarja, naj vendar že enkrat prereže prt mej seboj in dr. Tavčarjem. Roti ga, da že enkrat z četo vseh narodni ideji zvestih zapusti liberalni tabor in se postavi z vso brezobzirnostjo proti vsem zunanjim in notranjim sovragom in škodljivcem slovenskega naroda. Prosi ga, da popusti če treba vsa si v časti prislužena narodna mesta in vse nadaljno aspiracijo in se poda na pot trnjevc, pa neizprosne opozicije, in upa, da župan Hribar, edina nada mlajšega zaroda, tudi če ga zapuste vsi njega dosedanji prijatelji, brez ozira na vse napade in blatenja ne izda svojega rodu v trenotku, ko rabi mož, ki so voljni posvečati svoje sile in žrtvovati svojo korist narodnemu blagu in narodni koristi. Gospod župan! Ojunačite se m ustanovite Vi, ki ste po svojem srcu in po svojih zmožnostih kot nalašč v to poklicani, mogočno preko kronovinskih mej segajočo vseslovensko narodno stranko. Slobodne misli ne bo konec nikdar, slovenskemu narodu pa preti pogin, če ga bodo zastopali možje brez narodnega ponosa, brez srca in brez bistrih očij za narodno korist. Samostojno slov. narodno misleče dijastvo. DUNAJ, 2. aprila 1902. Imena podpisancev so na razpolago pri g. iur. Ljudevit Klobčič-u IX. PorzeHangasse 30. Dunaj. One dijake, ki so še v domovini, se prosi, da nemudoma brzojavnim potom ali na dopisnici na naslov omenjenega gospoda priglasč svoje soglasje s to izjavo. Za danes le te naše pripomnje: Klerikalci si veselo manejo roke. Oni že danes v obče gospodujejo na Slovenskem, a take vrste pojavi, kakor dan je zahajal v gozd, ker gospodarje, bil ves gozd, na katerem ni bilo služnosti, prodal Židom. Pa so ga tudi sekali od kraja. Repa je imel dober Zaslužek, kajti pri delu se nihče ni mogel kosati ž njim. Kar pljunil si je v dlan, pograbil toporišče, se razkoračil, zamahnil in udaril, da se je kar smreka stresla in so treske za pol lakta daleč padale od nje. V nakladanju drv na vozove je bil takisto zmerom prvi. Židje, ki so hodili z mero v roki po gozdu ter se ozirali po vrhovih smrek, kakor bi iskali ondi vranja gnezda, so se čudili njegovi moči. Bogat kupec iz Oslo-vic, Drišel, mu je dejal: »Nu, Repa, naj te zlod vzame! Na" tu imaš šest grošev za Žganjico... ne, počakaj, na, tu imaš pet grošev za žganjico!« Toda Repa ni rekel nič. Niti se ni ozrl, marveč je samo mahal s sekiro, da je kar zagromelo po gozdu :*n časih nemara vsled dolgega Časa zaklical v gozd: »Hop! hop!« Glas je letel med drevjem ter se čez trenutek vrnil kot odmev. In zopet ni bilo slišati ničesar, razun udarcev Ropovo sekire; časih pa je ta izjava* morejo Škoditi le narodno-napredni stranki, klerikalcem, pa prav ni6. Prepričani smo, da jim izjava ne impomije, ker je šepava in nerodna na vseh krajih in koncih ter ni v čast sestavljalcem ne onim, ki so jo podpisali, toda radostno so hiteli ž njo v javnost. — In to dejstvo daje »izjavi« pravo ceno in izdaja — konjsko kopito! Kdo vse je podpisal to izjavo, nam ni znano. Trdimo pa, da je že podpis »Samostojno slo vensko narodno misleče dijaštvo« izraz prav nečednega saraoljubja. Mi vemo, da je veliko visokošolcev, ki ne soglašajo s to izjavo. Kaj so pa oni? Morda so bolj samostojni in čistejšega narodnega mišljenja nego duševni očetje tiste bobneče izjave! - Mladi gospodje naj bi se raje lepo podpisali in rekli: »tako je naše mnenje, naše duševno obzorje!« ne pa nadevati si naslove, s katerimi delajo krivico velikemu številu, ako morda ne ogromni večini svojih tovarišev! Znano pa nam je to-le: Pod izjavo stoji irao nekega gospoda iur. Ljudevita Klobčiča. Ta nam je doslej docela neznana velikost, in nič ne vemo, kaj naj bi do danes pomenjalo njegovo ime za slovenski narod, — dočim je dr. Tavčarju zagotovljeno znamenito mesto v slovenski književnosti, ima za seboj svojo zgodovino, ki ga bo pravično sodila kot politika in dobrotnika slovenskega naroda. In rečemo: O takem možu bi morali tudi »samostojnit akademiki govoriti v drugačnem tonu nego so storili dunajski mladi gospodje s svojo izjavo. Ako so že toli ponosni na svojo aka-demiško čast, n«j se jeskažejotudi vredni! Poleg vsebine je torej še bolj obžalovati obliko izjave; vsebina se da opravičiti, (ako drugače ne, z — molkom,) toda oblika je taka, da meče neprijazno luč na vso našo aka-demiško mladež, ako ne bo iz njenih vrst dovolj nega odpora. (Konec pride.) Dopis i. Ponikve, 6. aprila 1902. — .Prim. List" z dne 20. pret meseca nosi na tretji strani v Četrti rubriki listnico, glasečo se: Tudi onemu dopisniku, ki je v .Soči" št. 17 in v .Primorcu" št. 7 s člankom: Pred novimi volitvami (Na Ponikvah začetkom febr.), blatil č. duhovščine in vso katoliško stranko, smo prišli srečno na sled. — Lažnivci posvečeni! — Dalje pravi »resnicoljubna" »Taščica", da je tisti .lump" na Pečinah in ne na Ponikvah i Vabijo ga celo v uredništvo .Pris.", da mu dokažejo, kod se valjajo njegovi dopisi. Taki so pač ti .sveti* možički, kadar jim pove kedo britko resnico v obraz; namesto da bi lepo molčali, ali vsaj zahtevali dokazov, pa zavijajo svoje hinavsko-jezuitov-ske oči proti nebu ali pa stikajo za dopisnikom ter sumničijo povsem nedolžne osebe. so se jele smreke razgovarjati s šumom, ki je že navaden v gozdu. Časih pa so drvarji zapeli, in ta je bil zopet Kepa prvi. Splačalo se je, poslušati odmev te pesmi, katero je drvarje sam naučil. »Kaj je tam v lesu zagromelo, Buuu! In tak strašno zadonelo, Buuu! Z drevesa padel je komar Buuu t Ter si zlomil križ in vrat! Buuu l A ta muha postrežljiva Buuu! Prileti strahu komaj živa, Buuu! . Pa poprašuje komarja: Buuu! . Če mar ni treba zdravnika? Buuu! Oj, tn ni treba zdravnika, Buuu! Niti dragega zdravila, Buuu! Mancu le lopata, motika, . Buuu!« Pa tudi v krčmi je Repa bil povsod prvi, samo, da je imel žganjico nekolike preveč rad, iu ko se je je na-lezel, se je kaj rad prepiral in tjpel. Enkrat je Dimijanu, dvorskemu hlapcu, Nisem sicer vedel da znajo ti .sveti" I možje tako salamensko lagati; no pa pustimo t jim to .nedolžno* klerikalno čednost, le to- I liko naj bo omenjeno, da kdor dokaže, da I se je tisti članek pisal na Pečinah in da se I dopisi namišljenega dopisnika valjajo drugod I kakor na Ponikvah v kovačnici priprostega I kmetica, tistemu izplača ponikovski kmetic I 1000 svitlih kronic! Lep in lahek zaslužek I torej, gospodičina .Taščica", na dan z dokazi! I Ravno isti .Prismojenec" nosi tudi no- I tico: Ne prepirajrao se, ampak delajmo! Vo- I litve so končane. Da končane so volitve, pa I ne za vedno, naj se le hvalijo z vspehi, mi I že dobro vemo, kakšna je njih zmaga in njih I vspehi, nič se preveč ne hvalite, ni še vseh j dnov konec, že obračunimo z vsemi kleri- I kalnimi vragovi, kajti ljudstvo čimdalje bolj I spoznava prismojene klerikalne osrečitelje, ka- I teri so v marsikateri stvari v veliko nesrečo I med nami. I Potihnili so pa res nekateri nunci, odkar j so volitve skončane. Pred volitvami so v spo- j vednici prašali edino, ali fiitaš slabe časopise, I naj si jim povedal še veči greh, kar nič se I niso ozirali na to .malenkost*. Zatirali so I edino ta najnovejši politični greh, namreč I .Sočo" in „Prim.\ Potihnili so res ali začeli I so delovati na bolj zviti način v svrho po- I neuranevanja ljudstva. Naš nune Kodromac I priporočuje neko bratovščino ter v ta namen j sklicava kar v cerkev svoje brumne ovčice. j Neko nedeljo je sklical ali bolje pridržal j skoraj vse ženske v cerkvi po litanijab. j Seveda udrihati je moral tudi po na- j prednjakih in po bralnih društvih, rekel je, J da naj naprednjaki berejo krompir in tepke, j ne pa tiste tslabe" časopise. Nuncu ni treba 1 brati krompirja in tepk, dokler so ljudje še tako neumni, da mu jih oni nabirajo in za- I našajo v njegovo vedno lačno bisago. Nune I bi najpametnejše naredil, da bi na to stran t ?*no molčal in Boga hvalil, da ga je zanesla j usoda med tukajšnje dobro ljudstvo, ne pa I pri vsaki priliki hujskal in spletal čez njemu I neljube osebe. Pa kaj sem že hotel reči! Že j vem. Ne bom preiskoval, ali je res potrebno j toliko teh bratovščin med našim ljudstvom, j le to fcritikujem, da vsaka bratovščina steguje I svoje poželjive klerikalne ročice po svitlih j kronicah. Kako je to hudiča, to mi razjasnite, j C. g. Kodromac, ali se res tudi\ nebesa do- 1 bivajo le za denar? Že veliko sem čital vse j vprek, nabožne in drupe knjige, nikjer ni I zapisano, da kdor hoče biti zveličan, mora I v to in to bratovščino pristopiti in darovati I svitle kronice. Hudiča, čudno je .ratalo na j svejt", oh, le kronice, le svitle kronice, j brumne ovčice le svitle kronice nosite v fa-rovž, le polnite vedno prazne farške bisage, I od svojih ust si pritrgajte, da bo le nune sit, I saj za to vas čaka na onem svetu večno zve- I ličanje in .gnada" božja. Kadar skuhate i žganje, liter najboljšega v farovž, nič ne de I če vam prinese nune V* l»tra vina, saj ga I boste mogli drago plačati. — Prigodilo se je, j da je prinesel neki kmet nuncu liter žganja I za .Boglonaj", nune ne bodi len, ali vsaj iz i uljudnosti je ukazal kuharici prinesti pol litra [ vina, ali prej kakor je kmet izpil nunčevo I vino, ga je nune tako sukal, da je moral J kmet plačati eno krono za pol litra vinca. I napravil takšno luknjo v glavo, da je | Jozvova, opravnikova gospodinja, trdila, • da mu je bilo dušo videti skozi rano. j Drugokrat pa, tedaj je imel komaj sedemnajst let — se je spri v krčmi z j vojaki, ki so bili doma na dopustu. Gospod Skc abevski, ki je bil takrat župan, ga je poklical k sebi v pisarno, J oplazil ga enkrat, dvakrat po glavi, J toda samo na videz, in potem nasmeh- j nivši se, ga vprašal: I »Repa, za Boga, Repa, kako si jih I vendar premagal, saj jih je bilo vendar I sedem ?« I A Repa odvrne na to: I »Kaj to, blagorodni gospod, ker ( pa imajo noge od pohodov tako sla- I botne; komaj sem se katerega dotaknil, I pa se je zleknil takoj po tleh.« j Gospod Skorabevski je na ves ta I dogodek zatisnil očesa. Že poprej je I bil proti Repi nenadno ljubezniv. Ženske I so celo šepetale med seboj, da je Repa I njegov sin. »Saj se to vidi na prvi I pogled,« so dodale, »ker ima takšno j gosposko domišljijo.« I Toda to ni bila resnica, dasi so I Repovo mater vsi poznali, a očeta nihče. I Repa sam je imel v najemu kočo in tri j orale zemlje, ki so pozneje prešli v nje-1 — Klerikalni osrečitelji! — In kedar boš, ti j kmetic, zaklal prašička, četrt najlepšega mesa i v farovž, druge tri pa v štacuno za pol in I druge na .puraf* za .ponucano" blago. Le nosi nuncu ti, neumni kmetic, hruške, krompir in I drugo, da se bo nune pri drugi priliki norca I delal iz tebe, neumni kmetic, pa saj boš za t to 'zveličan. I Dovolite, gospod urednik, da se zopet I vrnem k bratovščinam. Kdor se hoče vpisati I v Kodromacovo bratovščino, mora vplačati I eno svitlo kronico; recimo, da jih pristopi I 100, torej 100 kron ali 50 gld. ni tako majhen i znesek, vzlasti ako se upošteva, da so te kro- J niče izmikane iz najbolj revnejše vrste našega I ljudstva. Tukaj imam v misli ženski spol. I Naše ženske zaslužijo na kmetih in to po j letu dnevno 30 vin., po zimi pa 8—10 vin., J — čipkarice nekaj več. J Kolika brezvestnost torej, da nunci j osrečitelji ljudstva takorekoč pulijo denar iz J najbolj revnejših slojev našega ljudstva. Babe j neumne, »kole* kupite ali kak pisan pred- j pašnik in ne metajte denarja v morje kleri- [ kalnih brezvestnežev 1 j Že več pametnih ljudi sem slišal, ki so j rekli; Kdor spolnjuje 10 božjih zapovedij, je lahko zveličan, čeprav ni vpisan v nobeno I bratovščino in ne dobiva odpustkov. j Ponikovski kmetic. I Durte u nzie novice. I Osebna vest. —• Trgovinski minister j je imenoval poštnega tajnika Matijo Borka [ v Trstu poštnim svetovalcem. I Škofom v Trsta (tržaško -koperska [ škofija) je imenovan monsg. Nagi, Nemec, ] ki ne zna niti besedice slovenski ali hrvatski, I laški pa zna. To je menda znamenje, da I tudi v Gorici na mesto nadškofa ne pride [ nič dobregal Le tako naprej! Naše stališče i bo tim lažje! I Radodaren donesek, — M. Dobro- I željn^ v Gorici je daroval za »Sokolovo* j orodje kron 10*—. Neznanemu dobrotniku j iskrena hvala! I Zasebna gimnazija v Ocljii?! — ,Iz-I dajalci" pri .Soči* bi si dovolili ta-le nasvet: I Ako bi le bilo mogoče doseči polno 1 slovensko gimnazijo v Mariboru in drugo I kje drugod na južnem Štajerskem, — spre-I jeti z vsemi štirimi, v Celju pa I ustanoviti zasebne čisto sloven-I sko gimnazijo, če drugače ne, na oni j strani vode v slovenski občini. — Pravni I naslov za ustanovitev in vzdrževanje dajo I lahko okrajni zastopi, denar pa po ve-I čini slovenski denarni zavodi na I Štajerskem. Nižja gimnazija ne stane nad I 10.000 gld., a ta denar spravijo vkup samo nagrade raznim gg. ravnateljem štajerskih I posojilnic, ravnateljem, ki so vsi premožni I možje. j Kakor se zdi, Nemci s tako morebi- I tnostjo niso nikdar računali, ko zahtevajo slo-j venske paralelke proč iz Celja edino iz strahu I za to svojo narodno posest. Ako bi imeli to I možnost pred očmi, bi najbrže ne navalje-I vali s toliko silo, češ: .zasebna čisto slo-I venska gimnazija nam bo še bolj nevarna!" I govo last, ko so bile gospodarske za-; deve zakonito vravnane. Na to je jel ' j gospodariti na svojem, in ker je bil I priden delavec, se mu je godilo dovolj J J dobro. Oženil se je, dobil si ženo, da J bi zalše in boljše ne bil mogel najti, in j bilo bi se mu nemara godilo povsem J J dobro, ako bi ne bil nekoliko preveč I J ljubil žganjice. I j Toda svetovati si ni dal. Ako mu J I je kdo omenil to napako, je takoj od- j j govoril: J J »Ako pijem, saj pijem za svoje, kaj vam je to mar?« j I Nikogar se ni bal v vasi, samo J j pred tajnikom je imel strah. Ako je za- j I gledal od daleč zeleno kapico, potlačen J nos ter kozjo brado, stopajočo na dolgih j nogah, pa je hodil polagoma po cesti I ter se mu že od daleč odkril. Tudi o j I Repi je vedel pisar marsikaj. Ob Času i I revolucije so mu ukazali, peljati nekam j I neke papirje in — on je izvršil ta posel. I I Sicer pa, kaj je imel on od tega? Bilo I I mu je takrat še le petnajst let ter je še I gosi in svinje gonil na pašo. Toda I pozneje si je domislil, če se mu mar I vsled tega ne bo treba opravičevati, j radi česar so je jel bati pisarja. j Takšen je bil naš junak Repa. I | Sprejetje zasebne potrebne gimnazije v dr-I žavno upravo je pač le vprašanje časa I Du-I hovi se pomirijo tako, da ne bo nihče vznemirjen, ko se to zgodi. Frldollnstve pred kazensko sodntjo. I — V .Soči* opisane svinjarije brata Fridolina Iv »Alojzijevišču* so predmet stroge preiskave I pred preiskovalnim sodnikom na okrožni I sodniji. Zaslišanih je. bilo že lepo število dečkov in jih bo še. — In to je prav! Naj I bi se strogi preiskavi le posrečilo, da spravi I na dan vso resnico o teh škandalih v kleri-| kalnem vzgojevalnem zavodu, da bodo stariši I videli, kakošnim rokam so zaupali svoje otro-I čiče, svoje najdražje zaklade. Radovedni smo le, kako bo deloval klerikalni »Vertuschungs-I aparat«. I Volitve v trgovsko In obrtno zbor- I nleo. —• V oddelku obrt kategorija A so I izvoljeni: Chiozza Ant„ Delmestri grof Eg., j Lenassi Alfred, Ritter bar. Evg., Mulitsch j Jos., Holzer Ern., v kategoriji fi Kfirner Rug., i Paternolii Jr»s„ Fmetti pl. D., Naglos Jos., v j kategoriji C Dčrfles A., Marzini FrM Mighetti j L., Salvaterra F., Perco in Zoff, j Po vseh grdih zlorabah .škarij in platna* nismo pričakovali drugačnega izida. Mi Slo-I venci nismo imeli volilnega imenika, da bi | ga primerjali z imeniki trgovcev in obrtnikov, pripravljenih v .Trgovskem in obrtnem društvu*; nasprotniki pa so delali, kar se jim je zljubilo. Pošteno rekla macijsko postopanje je izključeno. — Enako je izključeno nadzorstvo nad razpošiljanjem izkaznic. Zato I ni čudno, da niso dobili na deželi izkaznic niti daleč znani trgovci ali obrtniki, ki plačujejo dohodarino celd od več podjetij, od I vsakega posebe dovolj za volilno pravico. — j V Gorici pa so si celo udje volilne j komisije dovolili nedovoljeno zlorabo... Znano nam je, da je jeden član komisije I prihajal kot agitator celo k slovenskim vo-I lilcera z volilčevo izkaznico v roki.., Kje jo I je dobil?! O tem bo še govora drugje. Slovenskih glasov se je silno veliko pozgubilo tudi v Gorici. Vzrok: nevednost in nemarnost! — Rodoljubi! Bodite kakoršnekoli I domače stranke, ali v tem bodite edini, da t ljudstvo poučujete o važnosti te zbornice in I o volilnem postopanju. Mi smo storili svojo dolžnost in učili vse, kar je potrebno. Katere občine so že odposlale protest radi laških okrožnic in izkaznic v 101 slo-I venskih občin (laških je le 40!I)?! Tu bi j moralo biti — 101 pritožba že na Dunaju! Zapisnikov o došlih izkaznicah na žu-I panstva imamo tudi še premalo. Brez teh j zapisnikov vsaj iz vseh večjih občin bo nemogoča kontrola vsakomur, pa naj vzame j kdorkoli to težavno delo v roke. Prosimo! Načrt nove železnice. — V včerajšnji .Patria del Friuli* čitamo članek, ki pravi, I da avstrijska vlada nasprotuje železniški zvezi I od Sv. Lucije čez Kobarid v Čedad iz vojaških I ozirov. Zato predlaga zvezo od Kanala, skozi j predor pod Marijaceljem in Sv. Genderco v Idrijsko dolino, od lam do Trčmuna in v Čedad. j Ta železnica bi bila dolga le 15 do 10 km, dečim J ona od Sv. Lucije čez Kobarid v Čedad celih 40 km. Farovška predrznost. — Ves naš J boj gre proti prepotene! iz farovžev in go- Ko se je vrnil onega dne* iz gozda ' v kočo, pritekla mu je žena 'otožno I ihteča naproti ter jela tarnati: J »Že te revež, moje oči več ne bodo dolge gledale; ne bom ti več prala perila, niti ti kuhala hrane. Pojdeš, revež, I na kraj sveta.« J Repa se je začudil, j »Kaj pa si se mar,« je dejal, »Žena, J najedla ilovice, ali pa te je nemara l brencelj pičil?« J »Ne, nisem se najedla ilovice, niti me ni pičil brencelj, marveč pisar je j bil tukaj, ki je dejal, da se vojaščini I nikakor ne odtegneš... Oj! pojdeš, j revež, na kraj sveta!« Še le sedaj jo je jel izpraševati. kako in kaj, in ona mu j j povedala vse, I samo o pisarjevem sleparstvu ni zinila j besedice, ker se je bala, da Repa pi- I sarja za to ne bi oštel, ali — kar pa Bog začuvaj! — ga za to ne nabil in tako svojo reč Še bolj pokvaril. I »Bedasta si!« reče ji končno Repa, j »čemu se jočeš? Mene k vojakom ne vzamejo, ker sem že prišel iz teh let; j sicer pa imam kočo, imam zemljišče, I imam tebe, neumnica, in tega le revnega Črvička.« (Dalje pride,) spodoželjnosti klerikalcev sploh.*. Povsod ho-gejo" ukazovatiTpovsod vtikati svoj nos, tudi tje, kjer jih niC brigati ne sme. —- Glejte nov dokaz. V denarnih zavodih, kakor pri vseh društvih, je občni zbor najvišja instanca v gospodarstvu, poslovanju, razdeljevanju dobička itd. ObCha zbora »Goriške ljudske posojilnice" in »Trgovsko-obrtne zadruge* sta dovolila .Narodnemu skladu* po 1000 K, — in radi tega vpije farovška kuharica .Gorica*.....Kaj pa njo brigata naša dva denarna zavoda? Ali meni, da bomo .kavce" prosili za dovoljenje, v kakošne namene bomo delili Cisti dobiček svojega delovanja* iif-svojegaH denarja?! — Devica .Norica" naj se briga za svojo .Centrifugo". — Uraejemo jezo! Naši zavodi dajejo članom po 6% deležnine, delijo tisočake v dobrodelne svrhe in re-servni fondi imenitno rastejo, — brizna .Centrifuga* pa ne more naprej. Naj pove | .Norica', koliko deležnine daje .Centrifuga* ?! S to .nebodijotreba*-posojilnico so naredili .kavči" svojim nevednim kmetičem najmanj 8000 K škode le ob prelaganju dolgov, dobička ne dela nič, člani ne dobe deležnine, — mizerija gleda na vseh krajih in koncih, da jo mora vsak hip rešiti pogina ljubljanska žlindra, zato toliko jeze, ko vidijo, da v naprednem taborju vse tako lepo raste. Da, letos je dobil .Narodni sklad* le po 1000 K, zanaprej pa bo dobival lahko še po več. In Čim bolj bodo .kavči* jezikali, toliko več utegne dobiti! .Norico* seveda to silno skrb), da bi .Narodni sklad* ne skrbel v slučajih potrebe tudi za .Sočo* in .Primorca*. V tolažbo jej povemo, da je v ta namen dovolj drugih sredstev, od izkazanih darov .Narodnemu skladu* pa ne pojde v tak namen niti vinar. — .Soča* in »Primorec* nimata za seboj ne .tiskovnega sklada* ne .katoliških fondov*, kakor .Norica* in »Prismojenec", izhajata pa vendar 'm bosta izhajala vkljub vsem spletkam klerikalcev. Število naročnikov je v zadnjem letu izdatno poskočilo celo pri »Soči*, pri .Primorcu* pa prav izdatno. So poŠte, kamor ga gre nad 100 iztisov!! Le udrihajte po njem! Reklama ne škodi! Toliko v odgovor! O veliki skrbi »Norice*, zakaj se dr. Tuma .umika", pa niti besede. Je preneumno, kar kvas* ta farovška kuharica 1 Klerikalna poštenost. .Slovenec*, že-gnan list naših farovžev, pravi, da dr. Tavčarju v celjskem vprašanju ni pritrdil noben Slovenec! Taka trditev je preneumna, preočito lažniva, ali vredna .Slovenca". O .Soči* pa piše: .Soča* pravi, da vabilo na zaupni shod celjskih Slovencev .odklanja z indignacijo." — Kdor je to čital, mora misliti, da smo kar odbili današnji zaupni shod. V resnici pa je stvar vsa drugačna. Pišočo znani izjavi smo se taknili tudi dopisnikov v .Slovencu" ter smo pisali tako-le: .Toda sledilo je zopet hujše. »Slov. Narod" torej ni glasilo štajerskih Slovencev, pač pa kerikalni »Slovenec". Vanj so se zatekli in pisali dopise, katerih obliko najodločneje zavračamo! — Vabijo na neki shod 10. t. m. v, Celje mendr vse poslance in tudi časnikarje, toda mogočni Štajerski uslraho-valci že naprej predpisujejo, ka-košno mnenje sme imeti vsakdo, ki pride v Celje. Kdor bi se drznii biti »Narodovega" mnenja, bo proglašen izdajalcem, — a dr. Tavčarju so kar zagrozili, da ga ven vržejo, ako bo govoril po — svojem prepričanju. Zdaj vemo, kaj nas čaka, ako gremo v Celje! Lepa hvala za taka vabila! Odklanjamo z indignacijo! — Tako se dela politika pri nas, tako vr.bijo na skupno delo v silno nevarnih časih! Žilostno!" In iz tega je šel postenjakovič »Slovenec" iztrgati samo nekaj, kar je potem lepo zavil v pozitivno obliko stavka, ki kaže čisto nekaj drugega od onega, kar smo rekli. To je klerikalna poštenost! AH .Slovenec* se s».e posluževati take .poštenosti", ker namen posvečuje sredstva! Iz tukajšnje bolnišnice usmiljenih bratov odide s 15. t. ni. prior Fructuosus Mayer, ki je bit v Gorici od leta 1866.; prior je bil kakih 10 let. Njegovo mesto prevzame dr. Sal. Heilinger, sekundarni zdravnik v zavodu, ki je v Gorici od 1. 1889. Heilinger pripada seveda redu usmiljenih bratov. Zgubljen otrok. — .Edinost* poroča, da se je zgubil 11 let star deček Josip Ferleš iz Trsta, katerega pogrešajo že 8 dnij. Fantek je bil oblečen v havelok brez kapuce, na glavi je imel belo kapo, oblečene bele hlače z belimi progami; las je plavih (blond), plaviti oči; na vratu se mu pozna kak 3 centimetre dolg povprečen obronek od rane, ki jo je dobil pri neki operaciji vsled difterije. Govori slovenski, nemški in italijanski. Potem pa pripoveduje o tem dogodku ,Ed.« ta-le kričeč slučaj: Deček je obiskoval nemško e. kr. ljudsko šolo v ulici Fontana in sicer. III. razred, ^Qdde^w A.JJbojfa mati ni imela borih 5 gld., da nPpfaČala" za^ugega"plTetja šolnino. Prosila je, da jo počakajo, in dovolili so ji odlog do 20. marca 1.1. Ker pa tega dne še zopet ni mogla spraviti skupaj vsega denarja, da-si si je deček že sam v to svrho naprosil veči znesek, prosila je .znova, da bi jo še čakali, a namesto da bi uslišali vroče prošnje matere in ukaželjnega otroka, poslal ga je učitelj dne 2, aprila v prvi šolski urj samega iz šole z listkom, da ne sme v šoio, dokler ne plača petaka. Deček je pokleknil pred učitelja ter ga prosil ihte, naj ga pusti v šoli. Vse zaman! Moral je zapustiti hišo — pro-svete! Ako se je Josip Ferles ponesrečil, zgodilo se je zaradi umazanih pet goldinarjev. Malo več je pač menda vredno človeško življenje, pa če je tudi življenje slovenskega otroka, ki bi si v nemški šoli radi pridobil vsaj drobtinico znanja v materinščini, katere mu mogočna avstrijska država ne more dati, ako ne pod plaščem germanizatoričnega .Drang nach Osten*! Ker je verjetno, da se je deček napotil proti Ljubljani, kjer, kakor se je izrazil nekaj dni prej proti materi, po njegovih mislih ne zahtevajo davka od ukaželjnosti, prosimo vse človekoljubne ljudi, da nemudoma spo-roče o vsaki sledi zgubljenega dečka njegovi materi S. Lazzaro Št. 13, H. nadstropje, soba št. 9. Za škrofnlossne. — Kakor smo že naznanili, je oddati tudi letos 50 prostih mest v gradežkem kopališču za škrufolozne otroke. Da se urneje prav naše naznanilo, dodajemo, da imajo pravico do teh 50 mest otroci iz cele dežele. V mestu je vložiti prošnje na magistratu, za otroke z dežele pa pri okr. glavarstvih do 15. maja. Naslovljene morajo biti vloge na odbor pomorskega kopališča v Gradežu. PriložTi je spričalo o stavljenju koz, zdravniško spričalo, ubožni in krstni list. Otroci se sprejemajo le od 0. do 14, leta. Orožna Nlovoii^lnii, — V »Osserva-tore Triestino" od 7. t, ni, smo čitali ta-le grozen oklic: C\v 53 1-2 6G36. Oklic. Zoper Lucije Punčič bivša Krčmarica v Gorici sedaj bivališče je neznano, se jo podala pri c. k. okr. sodniji v Gerici po Trgovke obstne zadruge v Gorici. Na podstavi tožbe izdal se je meneni plačilni nalog z dne 27. marca 1902 opr. št. Cw 53 1—2 V obrambo pravic toženkc se postavlja za skrbnika gosp. odv Dr. Ratm. Luzzato v Gorici. Ta skrbnik bo zastopal toženka v oznamenjeni pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ona ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. C. k. okr. sodnija sodnija v Gorici odd. III dne 28. marca 1902. Ta oklic jasno kaže, kako bagatelno ravnajo pri uradnem listu ,L' Osservalore Triestino" s slovenščino. Ako jo postavi stavec slučajno prav. je oklic ali odlok pravilen v listu, ako pa stavec namaže napak, kakor v tem oklicu, pa vidimo prihajati v javnost take slovenske oklice, kakor gorenji, kar je naravnost škandal. Drago plačan in-serat je pač dolžnost tudi prečrtali v korekturi ter ga obelodaniti, kakor pritiče. Gorenji oklic je neumljiv in nepopoln vrhu vseh grozovitih napak. Radi lega je pa-tudi dolžnost c. kr. okr. sodnije v Gorici, upreti se takemu oklicu ter naročiti, da se ima ravnati s slovenskimi objavami s tisto skrbnostjo in pazljivostjo, kakor se godi pri laških in nemških. Sodnija je pa tudi dolžna skrbeti za razumljive oklice, pa naj bodo pisani v kateremkoli jeziku. Ako grešijo v tem oziru pri uradnem listu, nalašč ali ne nalašč, je dolžnost sodnije, oglasiti se ter zahtevati red! — Ako so gospodje na sodniji glede besedila kaj sokrivi, naj za enkrat premislijo sami. — Uradnih objav v tako škandalozni slovenščini nočemo več videti. Izpred sodnije. — Neki Edmund Litzer, 32 let str.r, pristojen v Toplice na Češkem, absolviran tehnik, se je izdajal za inženirja ter je kot tak, češ, da ima posle za neko železnico, izvabljal denar od raznih oseb v Istri, v Buzetu, Motovunu itd.; rekel je tudi, da je prideljen delu za merjenje regulacije Soče ter je ogoljufal tako več ljudi v Furlaniji. Pred sodniki je svojo krivdo popolno pripoznal in ti so mu prisodili 13 me-secSv trde ječe. Ivan Kocijančič iz Podgore, star 25 let, in Aleks. Bandev, 42-letni urar v Gorici, sta bila obtožena nameravane tatvine v Ozki ulici na Škodo trgovca Mhnela. Oba sta že pred-kaznovana. Dasi sta sedaj tajila, sta dobila vendar vsak po 6 mesecev ječe in potem prideta pod policijsko nadzorstvo. Drobiž. — V Dobrovem pri Biljani je i uničil požar hišo Ferd. Bavcona. Škode je I 4000 K. — Tista ženska iz Vrtojbe, Nemec Marija, ki je bila ponesrečila v ulici Vetturin:, kakor smo poročali, je v bolnišnici ozdravela ter je že odšla domov. — V Terzu v Furlaniji so ujeli te dni v cerkvi nekega tatu, ko si je ravno polnil žepe 3 cerkvenim denarjem in dragocenostim!. Orožnik ga je odpeljal na varno v Červinjan, Razgled po avetu. Državni zbor. — V torek je imela zbornica zopet sejo. Predsednik grof Vetter se je spominjal smrti mladočeškega poslanca Hofice ter naznanil odpoved posl. Endresa. Povedal je tudi, da je odpravljeno v Trstu izjemno stanje in nagla sodba. Kdrber je odgovoril na to na interpelacijo posl. Biankinija glede novega dalmatinskega namestnika, rekoč, da je isti jeden najboljših upravnih uradnikov ter da je vešč hrvatskegu jezika. Na"to w je nadaljevala proračunska razprava. — Brdlik je govoril za ustanovljenje češke državne obrtne šole v Budejevicah. Ako bode vlada to zavlačevala, bodo izvajali Čehi iz tega posledice. Siegmundt pravi, da po znanih dogodkih se mu zdi budget Nemcem sovražen, ali učinkujoče sredstvo za slova-nenje nemških mest, Hoffman-Wellen-d o r f je stokat o zapostavljenju Nemcev radi glasovanja pri Celju itd. Njegova stranka bo glasovala proti državnemu proračunu ter ostane v strogi opoziciji, dokler ne dobe zadoščenja za preteklost in jamstva za bodočnost. Na to je govoril ministerski predsednik. Pri govoru o državni obrtni šoli v Budejevicah je predlagal glede na resolucijo llanichovo P l o j, naj se napravi češka obrtna šola v okrožju trgov, zbornice za Budejevice, nemška pa za Heb. Bareuther zahteva ločitev tega predloga, predsednik se brani, Nastane ropot pri nemških radikalcih. Glasovanje, naj se razdeli predlog, pade, Tu pa je začel pravi dirndaj po zbornici. Kričanje, divjanje, ropot, žvižganje, piskanje na razne inštrumente itd,, vse od strani Vsenemcev. Ko se je vihar pomiril, je dal predsednik znamenje za glasovanje glede obrtne šole v Budejevicah. Večina je vstala s sedežev. Tu se je ponovil strašanski ropot in krik, Iro je vzel celo zvonec predsedniku, ki je čez čas padel proti njemu, Ker le še ni bilo miru, so sejo pretrgali. O Celju. — Ministerski predsednik je v torek govori) tudi o Celju. Rekel je glede tega perečega vprašanja: »Jedna stranka ovira drugo, izvajati praktično svoje narodne interese. Kompromis narodnih strank moro biti edina oprofcčujoča rešitev. Pod narodnostnim mirom se lahko razume kompromis velikih narodnih frakcij, kakeri dovoljuje vsem delo za svoj narod. Pooblastite vlado za take kompromise, in glasovanja, kakor ono o resoluciji glede Celja, so izključena že naprej. Važnejše od vprašanja o glasovanju je celjsko vprašanje samo, ki je le čisto kulturno vprašanje ter se poostruje s tem, da so nastali slov. paralelni razredi v Celju pod znamenjem narodnosti. Slovenci doslej niso bili veseli svoje posesti, ko postaja celjsko vprašanje vedno bolj nevarnost za notranji mir. Na vsak način torej bo treba poiskati v kaki si bodi obliki odpomoč, katera odvzame celjskemu vprašanju dosedanji nevarni značaj. Vlada bo delovala resno za odstranitev skrbij radi Celja in tudi Slovenci pri tem ne bodo trpeli. Vlada se ne da odpraviti od temeljnih potez svoje politike, tudi minister Pientak je ne zapusti, in on je to hotel najmanj z glasovanjem v zadni seji. Od vlade je boj oddaljen. Ako imajo druge države prednost narodnostne jednote zase, so pa narodi v mnogojezični Avstriji navezani na to, se med seboj sporazumevati, kajti le tako more držsva, ki je vsem zaščitnica, vspevati." Tevtonska šopirnost pa raste! Zdaj kričijo radikalni obsedenci, da s slovensko gimnazijo v Mariboru in Žalcu ,w&re eine Untergrabung des Deutschthums in Sudsteiermark und ganz Krain", — zato proč s celjskimi paralelkami brez kake odškodnine ; drugače groze vladi z obstrukcijo. — Ako bi vlada ustregla, bi došlo na vrsto slovanska obstrukcija. Je pač težko vladati v Avstriji! To radi pripoznamo dr. Korbru na njegov zadnji govor. Tevtoni so ga sprejeli z divjanjem in zdaj kriče, da je ta govor položaj še bolj poostril. Vsi člani proračunskega odseka in nemške ljudske stranke, ki so prevzeli kak referat, so to čast že odložili. Št raj k na Reki. — Delavci, ki so uposljeni pri industrijskih podjetjih, štrajkajo še naprej. V kemični tovarni kakor tudi v tovarni za papir Smith & Mevničr se ne dela. Slednja tovarna je zahtevala od delavcev v torek, naj začno takoj delati, ker drugače zapro tovarno za mesec dnij. V Opatiji je to pomlad izredno živahno. Od 1. sept. lani je došlo v Opatijo do 5. t. m. 4923 strank z 9847 osebami, od teh 609 oseb na novo naraslo. Dne 2. t. m. je bilo navzočih v Opatiji 2178 oseb. — Da je toliko občinstva, to stori krasno podnebje pa tudi je preskrbljeno v vsakem oziru za tujce najbolje. In v Gorici ? Kljubu divnemu podnebju, letos n. pr. smo imeli zimo, kateri se skoro ne more reči zima, nego nekak prehod z jeseni na pomlad, pa je vedno manj tujcev! Gospodujoča laška klika pač ne zna izkoristiti ugodne lege Gorice — ,il mondo gori-ziatto* je le za Goričane! Nemiri^fa Izgredi t Maeedon