Leto II.
Poltema plačana » gofouinl.
Ljubljana, torek 5. oktobra 1920.
Štev. 226
'20 ra: j
je prti , mest I zapor* potrdi J
20 fi ini s
0* en 3' 500> irica
bresj
ept,j
ozirf
VEČERNI LIST
Cene po pošti:
za celo leto . H 8<* — za po! leta . H M — za četrt leta. H Zl*— za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za Inozemstvo mesečna H IZ —
Uredništua in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredit, telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna številka 60 vin.
VO)J-
lili'
■aflj*'
jičefi
hlač'
In 3
Zopet nova rdeča Internacionala.
vod't	°kt°bra.	Friedrich	Adler,
Parizu avstrijske socialdemokracije, je v tereS 1 ^Umanite« priobčil članek, v ka-p- , razpravlja o vprašanju internaci-It0D^‘ Druga internacionala ic mrtva, po-tjl J° ie s°cialpatriotizem, a tretja in-je ®Clonala ne more dolgo obstati, ker stoin s iuz^vna >n daje mesta le komuni-jjj. ’ treba je, da se oživotvori nova, ia	internacionala, v kateri bo mesta
okupni, razredno zavedni proletariat.
Skliče naj se čim preje konferenca vseh strank, ki nočejo ne v Moskvo ne v Bruselj, da poiščejo pot do te nove internacionale.
Tako se socialdemokracija in komunizem cepita v vedno nove internacionale, druga je izginila, tretja propada, četrto snujejo, peta bo sledila četrti. In v isti meri se cepi moč delastva v prid kapitalizmu. Taki so uspehi rdečih voditeljev delavstva!
Kako gospodarijo Judje.
Slika iz Nemške Avstrije.
dni pijana, 5. sept. Na Dunaju se je te HenIrS^a porotna razprava proti pisatelju iijj anu Ohmeyerju, ker je v nekem član-(ja ,°*žil bivšo judovsko upravo »Gospo-lt0Sf • 5.veze neaktivnih častnikov in ena-tietf	nemških	Avstrijcev«	nepošte-
Zar'’ P°s^ovanja. Ta gospodarska organi-vrJa se je ustanovila malo pred pre-( • 0ln 1. 1918. V njeno upravo so se ta-J''gnezdili judje; nič manj nego 14 vo-mest je bilo v judovskih rokah. ltQ : tem judovskem-zboru sta se odli-sJov . Po"svojem pristno židovskem po-M aaniU Posebno dva:	podpredsednik
,nn in vodja oblačilnice Landau. Na tek Vv )e Predvsem letel Ohmeyerjev oči-dr ’ Njsta pa tožila ta dva, ampak dva Vit ■ ^ana glavnega vodstva: dr, Horo-zJn inž. Blau. sVQ..^a razpravi je Ohmeyer vstrajal na je p1., trditvah in navajal dokaze. Landau Ijeill - ^ brez sredstev v Zvezo in je temeniij, ,l2iave pod. častno besedo, da nima ^ ega premoženja, dobival vojaško ga-
žo. Toda po kratkem času je pa vložil v kupčije 400.000 K in se pečal z velikopoteznimi kupčijskimi akcijami.
Priča dr. Bleyer je izpovedal- Landau je delal milijonske kupčije. Njegovo današnje stanovanje je vredno deset milijonov kron in je tudi za toliko zavarovano. V tem so pa ubogi člani Zveze hodili brez srajce pod vojaško bluzo! Landau je celi dan imel kupčijske razgovore z raznimi posredovalci začenši z italijanskimi častniki pa do poljskih judov. Odboru je bilo vse to znano, pa ni proti Landauu ničesar ukrenil.
Sedanji predsednik Zveze — medtem se je bila izvršila volitev novega odbora — stotnik Mayer je potrdil, da je vladal pod prejšnjo judovsko upravo največji nered v Zvezi, da še do danes ni bilo mogoče izvesti obračuna, da so se popravljale knjige itd.
Porotniki so Ohmeyerja soglasno proglasili za nekrivega, nakar ga je sodni dvor oprostil.
^ države pustolovca.
Reka, 4, oktobra. (ZNU) Reška Ust a ie izdala dekret, po katerem se
V	H! P°Seb na komisija, da prouči na-^-ako bi se povzdignila trgovina in in-?ia na reškem ozemlju.
H ^e^;a) 4. oktobra (ZNU) S poseb-sin • ekretom je reggenza ukrenila, da se na	namesto drobiža porabljati
0 reške in italijanske poštne znamke, bo rabil drug drobiž, bo kaznovan z 10 do 500 lir in se mu eventualno od-
£‘0bo
v*a:
^e trgovina.
P^U Reka, 4. oktobra. (ZNU) V četr-,0 Je bila seja mestnega sveta, na kateri Me j . atirali o priznanju, začasne vlade.
načelnik Gigante je prečital d’ An-Vsled'CV	ki	zahteva, da mestni svet
rij0 raznih tendencioznih vesti, ki se ši-jaSll v .mestu in v gotovem delu, časopisja, čgs ° izjavi svoje stališče in da prizna za-Sve?° v^ado in na ta način pokaže pred j^ 0lT1 ono soglasnost, ki v resnici obsta-Ujjj. ed njim in mestom. Posamezni govorca' So. zahtevali, da se brez diskusije pri-vaj >^acasna vlada. Kljub temu pa je zahtevaš -0^- Venturi, da se izvede debata, na-!ce l°ci da so pristaši reške ljudske stran-rgv?ir°t.i regenzi. Na Reki vlada še vedno se r ?.c|°narno stanje, ki je omogočilo, da ves^.s* italijanstvo Reke, sedaj pa mora iz-tietu1 p0rbo tudi proti Giolittijevem kabi-i2p.r' ^rof Sforza je po konferenci v Spai ItaH"m®nil svoje stališče napram Reki in k$Jl’ k° se je postavil na stališče odre-stas i'- °tel je govoriti tudi Misculin, pri-Prip.^ Judske stranke, toda galerija tega ni Sam p' l*a< Seja se je morala prekiniti, in oseb^ossich )e moral zastaviti ves svoj Se JJ*1 vpHv in se pogajati z galerijo, da °S°či Misculinu, da pride do besede. ?t°jwrCV' Se ie vendar posrečilo, da je zaje si ** ljudske stranke izjavil stališče svo-Str*nk ■e' Naglašal je italijanstvo svoje Hostj e in razlagal program, ki je do skraj-stratli c?neksionističen. Samo reški ljudski ‘ £re zasluga, da je italijanska ljud-|-ranka priznala italijanstvo Reke, Re-^iu tUjSka stranka je hvaležna d’ Annun-fil	slediti	mu	ne more. Ko je govo-
^ik {)S °pnik Misculin in njegov somišlje-v njeij P°li, se je galerija vedno vmešavala k^Sebn°V ^0',°r in delala razne medklice, spr°-: *Živel kralj papež!« Na koncu je elet sklep, ki se glasi: Mestni svet
sprejema v vednost proklamacijo italijanske reggenze na Kvarneru in priznava začasno vlado, ki ji predseduje D’ Annunzio in obljublja svoje sodelovanje z željo, da bi provizorična vlada v kratkem izvršila definitivno aneksijo Reke Italiji. — Po seji so se vršile običajne ovacije pred stanovanjem načelnika. Manifestanti so spotoma srečali D’ Annunzia, ki jim je priporočal disciplino in opreznost proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom.
Porazi boljševikov.
LDU Varšava, 4. oktobra. PBA) Frontno poročilo od 3. t. m.: Med zasledovanjem sovražnika smo zasedli kraj Mir. Zasedli smo tudi nekaj krajev vzhodno od Barano-vičev. Naše brzo napredovanje povzroča v sovražnih vrstah vznemirjenje. Sovražne čete nimajo stikov s svojimi poveljništvi. Pri Gorodišču smo ujeli sovjetsko brigado, ki se ni mogla več umakniti. Južno od Pripjeta je naša konjiča napadla 44. bolj-ševiško pehotno divizijo, zajela 200 mož in uplenila 6 strojnic.
LDU Moskva, 4. oktobra, (Brezžično.) Frontno poročilo od 3. t. m.: Pri Novo-grudku se vrše boji vzhodno od rek Nje-men in Szczara. V okrožju Pinsk boji za-padno in južno od Luninca. Zavrnili smo sovražne napade pri Novo Konstantinovu.
DR, KOROŠEC PREVZAME MINISTRSKE POSLE.
LDU Relgrad, 4. oktobra. Minister dr. Korošec, ki si je popolnoma opomogel od svoje bolezni, bo tekom tedna zopet prevzel svoje posle v železniškem ministrstvu,
IZVOZ KONJ IZ SLOVENIJE.
LDU Belgrad, 4. oktobra. Finančni odbor je na svoji^adnji seji sklenil na predlog ministra za kmetijstvo, da se dovoli izvoz konj iz Slovenije, in sicer koroške ter belgijske pasme, moškega spola. Razen tega je odobril, da se izvozi 2000 ovac za avstrijske vnovčevalnice za živino proti jamstvu uvoza plemenske živine iz Avstrije.
VOJNA ODŠKODNINA.
LDU Belgrad, 4, oktobra. Komisija, ki se je bavila z vprašanjem vojne odškodnine, je končala svoje delo, V kratkem bo objavljena naredba, s katero bodo definitivno rešena vprašanja vojne odškodnine.
Za kaj gre?
Pred dnevi je dr. Korošec v Mariboru podal nekaj vodilnih misli za volivni boj v konštituanto. Izrecno moramo poudarjati, da te vodilne misli niso kak volivni oklic celokupne stranke, marveč so to misli politika, ki je označil nekatere važnejše momente, ki bodo v volivnem boju merodajni. Strankino stališče bo podano v volivnem oklicu. Tam bo brez dvoma jasno in določno označen tudi socialni program stranke, ki ga delavstvo v dr. Koroščevem govoru pogreša. Zato se nam zdi umestno, da poudarimo sledeče:
SLS temelji na programu, ki ni od danes, ki si ga je dalo slovensko ljudstvo, ki je po ogromni večini delavnega stanu, samo na katoliških shodih, na poznejših zborovanjih svojih zaupnikov in zadnjič v Mariboru, na programu, ki nosi pečat dr. Krekovega duha. S tem prograimom SLS stoji in pade. Vse opravičene zahteve delavskega stanu je stranka že na svojem zadnjem zboru sprejela za svoje in pri tem ostane. Da se dr. Korošec to pot ni obsežnejše pečal z delavskim vprašanjem, bomo umeli, ako si predočimo, za kaj v bodočih volitvah gre.
28. novembra v Jugoslaviji ne bomo volili rednega parlamenta, ampak šele konštituanto, narodno skupščino, katere naloga bo samo ta, da nam da ustavo, temelj, na katerem bo šele mogoče zidati zgradbo našega notranjega državnega živ ljenja. V konstituanti se morajo vsa tri jugoslovanska plemena iskreno pogledati iz oči v oči in se končnoveljavno dogo vonti o svojih pravicah in dolžnostih v novi skupni domovini. Tu se mora končnoveljavno in za vse čase ugotoviti in "la-jamčiti, da smo vsi trije bratje: Slovenci, Hrvati in Srbi, v hiši svojih očetov, na svoji zemlji, v svoji državi v vsem in popolnoma enakopravni. Da imamo vsi enake dolžnosti,, enaka bremena, pa tudi vsi enake pravice, enake svoboščine. Da bo vsak izmed nas vedel, da s svojimi žrtvami, ki jih doprinaša državi, dela za vse, a da enako tudi vsi drugi delajo zanj. To je prvo in glavno, ako hočemo, da bo naša domovina obstala in se bomo mogli vsi z vnemo posvetiti delu za razvoj in napredek. In to nam more in mora zagotoviti ustava.
Drugič je treba, da 9t vsi trije bratje sporazumno določimo vsakemu svoj delokrog v njegovem ožjem domovanju. Dasi smo bratje, v vsem enakopravni in enako obvezani, vendar imamo vsak svojo družino z njenimi posebnimi potrebami in zmožnostmi. Vsak izmed nas ima tudi svoj posebni dom in posest, nekateri imajo tudi že vnuke z lastnimi domovi in posestjo. Kakor vsak dom, so tudi ti domovi sinov in potomcev velike jugoslovanske družine urejeni vsak na svoj poseben način, v njih je zbranega mnogo dragocenosti, mnogo predanj, ki so domačinom vse ljubg in drage, ki so jim za skladen razvoj, za mirno in zadovoljno življenje nujno potrebne. Nikakor ne gre, da bi sedaj vse te domove in njihove člane izpreme-šali med seboj in zahtevali; da bi se vsak Slovenec čutil ravno tako domačega v Belgradu in Zagrebu, kakor vsak Srb in Hrvat v Ljubljani, oziroma v Belgradu. To je nezmiselno in kaj takega more zahtevati samo kak izkoreninjeni inteligent in liberalni demokrat ter zagrizeni centralist dr. Ilešičeveg akova. Tudi je jasno, da mora vsak izmed bratov biti v svoji hiši do gotove meje gospodar, da more svoji družini gospodariti in skrbeti za njene neposredne potrebe, katere on sam najbolje pozna. Vzajemno pa morajo vsi bratje skrbeti za varnost meja, za promet, za denarstvo, za kupčijo z inozemstvom; sploh nastopajo vsi bratje kot eno v vsem, kar tiče neposredno celote in kadar gre za odnošaje z zunanjim svetom. Vsak pameten človek mora priznati, da bo le temeljem take notranje uredbe, ki ji pravimo pokrajinska avtonomija, v naši državi vladal red in mir in se bo mogla uspešno razvijati.
Dalje hočemo vedeti, da bo naša vera, ki nam je bila dolge vekove edina moč in opora, ostala na svojem častnem, visokem |
mestu, svobodna in neomejena vladarica nad našo vestjo in voditeljica naših duš.
Vse to so temelji, na katerih bomo šele mogli trdno in trajno graditi dalje. In te temelje nam mora dati ustava. Za to v prvi vrsti gre torej sedaj, da v konsti-tuanto izvolimo može, katerih osebnost in načela jamčijo za to, da nam bodo dali ustavo v gori označenem zmislu.
Jasno pa je kot beli dan, da so z vprašanjem ustave spojene tudi važne socialne zadeve, brez katerih delavstvo ne vidi nobenega jamstva za srečno bodočnost. Volivni boj se bo sukal tedaj tudi O temeljnih socialnih načelih, na katerih se bo v poznejših dobah gradila delavska zakonodaja, To podrobno socialno zakono-dajstvo bo prepuščeno rednemu parlamentu, ki se bo sešel, ko bo konštituanta položila ustavne temelje državi. Tedaj bo tudi naš celotni socialni program prišel do veljave in do uresničenja.
Z eno besedo: V konstituanti bomo bili boj za uveljavljenje socialnega načela, v parlamentu pa za izvršitev socialnega delal! S tem stopa krščansko socialno delavstvo v volivni boj!
Prosta vožnja na Koroško za glasovalce 10. t. m.
LDU Velikovec, dne 5. oktobra. Narodni svet za Koroško je prejel od obratnega ravnateljstva južne železnice nastopno naznanilo:
Dovoljujemo si Vam sporočiti, da je zadeva glede brezplačne vožnje že rešena v sporazumu z deželno vlado in državno železnico, ter da smo postaje o tem ravnokar obvestili. Dovolili smo prosto vožnjo v času od 1. do 10, oktobra za tja (na Koroško) in od 10.—17. oktobra za nazaj (po-vratk). Pri blagajni žigosane glasovne izkaznice ali potrdila glasovalnih občin služijo obenem kot vozni listki za obe smeri. Te ugodnosti veljajo za naše proge južne železnice, Radgono—Lju,tomer, Bače—Po-krač in za vse naše male železnice. Tudi državna železnica je izdala podobno izjavo.
Čuili! Sni Slovenci!
Nemška Avstrija je imela takoj prvo leto svojega obstoja čez deset miljard primanjkljaja. Ali boste res tako nespametni, da boste glasovali za državo — republiko dolgov? Ne, nikdar! Svoj glas boste oddali Jugoslaviji!
BOSANSKI RADIKALCI.
LDU Sarajevo, 4, oktobra. Včeraj dopoldne je bil sestanek zaupnikov radikalne stranke, na katerem je objasnil dr. Srskič program stranke, ki je bil odobren na zadnji konferenci radikalne stranke v Belgradu. Naglašal je, da se program radikalne stranke glede agrarnega vprašanja strinja z zahtevami kmetov.
DELAVSKO GIBANJE.
LDU Pariz, 4. okt. (Havas) Listi poročajo iz Londona: V političnih krogih se govori, da se bo kabinet preosnoval takoj, ko se izpremeni položaj, ki ga je povzročilo delavsko gibanje.
LDU Moskva, 4. okt. (DunKU) Po poročilih iz Vladivostoka so začeli na Japonskem stavkati rudarji,
LDU Pariz, 4. okt. (DunKU) Kakor javlja »Matin« iz Londona, so v Indiji izbruhnili delavski nemiri.
J{dor glasuje za Jlvstrijo, sili pod nemško pikelhaubo in bo šel z j^emčijo v novo vojsko!
Hustrijska armada.
»F r e i e S t i m m e n« z dne 30, sept, 1920 pišejo, da znašajo letni izdatki za avstrijsko armado 2.161,503,883 kron, »Na ta način,« pravijo »Freie Stimmen«, »raste deficit v državnem gospodarstvu in avstrijska valuta gre vedno bolj ob veljavo,« Čudno! Čudno! Avstrijci pravijo, da nimajo armade, pa jih vendar ta armada, ki pravijo, da je ni, stane na leto DVE MILIJARDI IN STOINDVAINŠESTDESET MI-L1JONOV! Kam bo Avstrija v najkrajšem času zagazila s svojimi dolgovi?! Močne sovražnike pobijamo, umirajoče pa pomilujemo: Avstrija, kmalu Ti bomo peli po-smrtnico, Tvoj nagrobni spomenik pa bomo zlepili iz samih ničvrednih bankovcev!
Politične novice.
+ Pol Avstrije od Ogrske podkupljene. Dunajska »Arbeiter- Zeitung« dan za dnevom odkriva listine, ukradene na ogrskem poslaništvu na Dunaju, iz katerih izhaja, da je pol Avstrije podkupljene od Ogrske, Vsa gonja proti Češkoslovaški republiki in Jugoslaviji v avstrijskih listih je plačana z ogrskimi milijoni. Nižje Avstrija ne more več pasti. Zelo verjetno je, da se tudi denarja, ki ga trosijo Nemci na Koroškem, drži ogrsko blato! Fej!
-f 50 dinarjev dnevno, hrano in potne stroške ponuja demokratska stranka na Hrvatskem vsakemu, ki bi hotel zanjo agitirati po deželi. Posebno vabi v svojo agitatorsko armado vseučiliško dijaštvo. Iz-vozničarji in kapitalisti vsekakor mislijo, da sta hrvatski kmet in delavec vojno in povojni čas prespala in da se bodo mogli demokrati z ljudstvom tako igrati, kakor ob volitvah pod Tiszinim žezlom. Razočaranje bo topot na njihovi strani,
H- Vedno na vrhu. Vrzi mačko kakorkoli, vedno pade varno na noge. Tako je tudi špekulantu in verižniku. Naj se od zgoraj ureja gospodarstvo tako ali tako
—	špekulanti in verižniki so vedno na vrhu. Sedaj se je za mnogovrstno blago dovolil prost izvoz proti carini. Toda kakor pravijo, trgovina ne gre izpod rok, ker so naše cene previsoke, železniški promet prepočasen, naša valuta še vedno neurejena ■— saj kronskodinarske novčanice še vedno niso priznane kot edino zdrava moneta za Jugoslavijo. V tem pa tembolj cvete tihotapsko izvažanje in verižništvo. Veletihotapci in verižniki, ki jim ni sveta nobena stvar razen lastnega žepa, katerih glavni posel je, da dvigajo ceno dolarju in ubijajo naš lastni denar — so tudi še danes vsemogočni v državi. Vsemogočni pa zato, ker imajo na vplivnih mestih svoje sotrudnike in plačance. Tako piše zagrebški »Jutarnji List«, ki demokrate od blizu pozna. Z volitvami smo vse predolgo odlašali, da se je mogla korupcija tako zelo vgnezditi. 28. novembra mora ljudstvo svoje delo temeljito .opraviti!
-j- Judovski komunistični krvnik in njegova dela pred sodiščem, V Budimpešti se vrši sedaj obravnava proti bivšemu Ku,-novemu komisarju na Ogrskem judu Sza-muelyju. Priča podopročnik Štefan Herzog je izpovedal o tem dičnem zastopniku komunizma:	V	Laczhazi	je	bil dal terorist
Grosser (sedaj že obešen) zapreti več kmetov in jih ukazi obesiti. Polkovnik Feher je pa kmete izpustil. Ponoči se je pripeljal Tibor Szamuely, pozval polkovnika k sebi in mu pokazal spis, podpisan po Beli Kunu, ki pooblašča Szamueiyja, da zatre protirevolucijo, Szamuely je grozil polkovniku in njgovim častnikom, da jih ho dal nadzorovati in jih bo da ob najmanjšem povodu obesiti. Polkovnik Feher je nato odšpl v Solt. Medpotoma ie našel več mrličev, vse žrtve Szamuelyeve krutosti. Pred občinsko hjšo v Soltu je viselo pet trupel, iz katerih je tekla kri, ker so bili v obešene še streljali. Polkovnik Feher je rekel, da je to podlost, Nato je neki enoroki terorist zagrozil polkovniku, da bo kmalu tu$i sam visel. V Solt se je pripeljal Szamuely s tremi avtomobili, oboroženimi s strojnimi puškami. Na potu je dal mimogrede ustreliti osem oseb. Ko je dospel v .Solt, je dal pripeljati občinskega tajnika, enega učitelja, dva poročnika in več kmetov in jih je brez zasliša, nja obsodil na smrt. Tajnikova žena, ki je bila v blagoslovljenem stanju, je kleče prosila Szamuelyja, naj pusti njenega moža. Szamuely ji je smejaje se rekel, da bo dal tajnika sneti z vešal, ako žena sama možu izpodnese pručico izpod nog. Žena je verjela in storila, kar ji je Szamuely ukazal, loda krvavi jud ni držal besede in tajnik je izdihnil pred ženitni očmi. Žena je v blazni bolesti načela besneti in so jo šiloma vlekli proč. Iz Solta je odšel Szamuely v Harto, kjer je nadaljeval svoje grozovitosti. — Spričo teh vnebovpijočih činov judovskega komunista je celo »Arbeiter-Zeitung«, ki je drugače iz vseh sil in do zadnjih skrajnosti branila Kuna in njegove ljudi, čutila potrebo, da brez olepšavanja poda uradno opročilo o oteku obravnave. Gibanje, ki dela s takimi zločini in zlo-
činci, kakor komunizem na Ogrskem in Ruskem, sodi samo sebe.
+ Volitve na Danskem. Po izidu volitev v danski parlament bo sestajal le-ta iz 13 konservativcev, 8 radikalcev, 22 socialistov in 31 članov levice.
+ Nauk k boju italijanskih kovinarjev, »Arbeiter - Zeitung priobčuje poročilo svojega rimskega dopisnika o zadnjem gibanju italijanskih kovinarjev in njegovem izidu. Dopisnik označuje izid kot veliko zmago delavstva, kakoršne ni delavstvo prvotno niti samo pričakovalo. Poleg velevažnih zagotovitev vlade, glasom katerih dobi delavstvo deležništvo v industriji, so dosegli delavci 24 do 40 odstotno zvišanje plač od 15. julija t.l., dalje šestdnevni plačani dopust in odpravnino, to je, vsak delavec, ki je delal najmanj tri leta v enem podjetju, dobi v slučaju pravilnega odpusta posebej tolikokratno dnevno mezdo, kolikor pollet je delal v dotič-nem podjetju. Kakor znano, so šli kovinarji prvotno v boj samo za zvišanje plač. Novo sredstvo v delavskem boju — zasedba podjetij — se je torej izvrstno obneslo. Toda ta zmaga italijanskah kovinarjev — zaključuje dopisnik — je bila mogoča le v sedanjih italijanskih razmerah, spričo velike slabosti italijanske vlade, ki je iz strahu pred revolucijo pustila industrijce na cedilu in se postavila za delavsko stvar. Pri tem so ji bistveno pomagali delavci sami, ki so z največjo skrbnostjo pazili na produktivna sredstva, ki so se jih bili polastili. Zelo napačno bi torej bilo, ako bi delavstvo smatralo zasedbo podjetij kot novo splošno porabno bojno sredstvo v svoji borbi. Zelo bi se opeklo! Tudi treba vedeti, da je to sredstvo neizmerno težje kakor štrajk in zahteva od delavstva neprimerno večjih dušnih in pa gmotnih žrtev.
+ Boj angleškega delavstva. Angleški rudarji so sklenili, da napoved štrajka od-godijo do 16. t. m. V tem se nadaljujejo pogajanja z lastniki rudnikov oziroma z vlado. Po nekaterih krajih je delavstvo v znak protesta proti dolgotrajnim pogajanjem stopilo v stavko.
+ Kriza v italijanski socialni demokraciji, Vodstvo italijanske socialnodemo-kratične stranke je te dni razpravljalo o moskovskih pogojih. Zmagal je dnevni red, ki te pogoje sprejema in naroča kongresu, naj določi način, po katerem bi se mogli priključiti tudi reformistični elementi. Ta dnevni red je dobil 7 glasov; drugi predlog, ki vse druge moskovske predloge sprejema, le sedmega, ki zahteva izključitev reformistov, odklanja, je dobil 5 glasov. Vsled tega izida je Serrati odložil vodstvo »Avantija«,
Dnevne novice.
— Pristojbine za časopisne brzojavke v prometu s Švico, Od 1. novembra naprej so dovoljene v prometu s Švico časopisne brzojavke z znižano pristojbino za 50 odstotkov, t. j. 11 centimov ali 22 par od besede,
— Nova poštna nabiralnica v Prekmurju. Z 10. oktobrom 1920 se zopet otvo-ri poštna nabiralnica Hodoš, ki spada k poštnemu uradu Veliki Dolenci in ima dvakratno zvezo na teden in sicer ob sredah in sobotah *po vlakih 5853 in 5854 na progi Murska Sobota-Hodoš.
— Štrajk spediterskih delavcev in voznikov se od 2, t m. vrši v Zagrebu. Zahtevajo 60% povišanje plač. Delodajalci ponujajo 20%.
— Zahteve tiskarniškega delavstva v Zagrebu. Zagrebški tiskarniški delavci so delodajalcem izročili spomenico, v kateri zahtevajo 50% zvišanje plač, in sicer s prihodnjo soboto.
— Boj podganam je radi kuge napovedalo zagrebško mestno poglavarstvo. Mestni uslužbenci bodo hodili po vseh hišah in polagali podganam po kleteh in podstrešjih strup. Prebivalstvo bo imelo od tega boja nedvomno veliko korist — brez ozira na kugo; saj so podgane doslej nemilo gospodarile po mesnicah, trgovinah in uradih. Vprašanje je le, če pojdejo podgane — na lim!
— Na Hruški Planini ukraden konj. Na Hruški Planini je bil posestnici Doroteji Babič iz Hrušce št. 52 ukraden pet let star konj. Orožniki iz Mojstrane so pridno poizvedovali po storilcih in aretirali dva možakarja, katera sta zelo osumljena, da sta konja ukradla in ga iztihotapila na Koroško. Eden od prijetih osumljencev je odkritosrčno povedal, da se preživlja s tihotapstvom v Nemško Koroško, kjer je dobro znan. Čez Srednji Vrh hodi v Beljak in nazaj v Jugoslavijo.
— Aretirana nepoštena dekla. V Logu pri Škofičah je ukradla Ivana Brehser svoji sodekli Ani Premur 200 K. Pri preiskavi njenih reči so orožniki našli več ukradene obleke. Nepošteno deklo so zaprli.
— Ob viru si je gasil žejo Fr. Kranjc, delavec kromolitografskega zavoda Ro-žankovski & dr. v Zagrebu. V tem zavodu so tiskali nove poldinarske novčanice in Kranjc je imel nalogo, da je jemal iz stroja
v polah tiskane novčanice in jih zlagal na kup. Nadzoroval je to delo vedno finančni stražnik. Pa temu se je včasih zadremalo in Kranjcu se je posrečilo tod in tam spraviti kako polo na stran. Na vsaki poli je bilo po 63 novčanic. Vsega si je prisvojil Kranjc 3411 poldinarskih novčanic. Nato je ukradel tudi numerator in opremil doma novčanice s serijami in številkami. Nekaj pol je dal svoji gospodinji Ljubi Vilič. Stvar je pa prišla na dan in te dni je bil Kranjc obsojen na 2 leti, njegova stanodajalka Viličeva pa na 2 meseca težke ječe,
— »Matapir« pred okrajnim sodiščem, Okr. sodnik je razpravljal te dni o tožbi, katero je vložil posestnik Valentin Janežič s Pšate proti posestniku Antonu Cajhnu na Pšati, Janežič je v tožbi navajal, da ga Cajhen že več časa obrekuje. Ko je šel 12. sept, od maše, se je šalil v razgovoru s Filipom Marinčkom, rekoč, da je Janežič »matapir«. Anton Cajhen, ki ima
100.000	K premoženja, je rekel, da je takrat vprašal Marinčka, če kupuje seno za nekega mešetarja, kateremu pravijo ljudje »matapir«. Filip Marinček kot priča zaslišan je povedal: »Dne 12, sept. sva šla s Cajhnom. Vprašal sem ga, če proda kaj sena. Odgovoril mi je, da ga gotovo kupujem za tega našega »matapirja« Tineta. Nekaj dni po tem razgovoru, ko smo dobili pozive za današnjo glavno razpravo, je prišel Cajhen na moj dom in me vprašal, kako se je vršil dogodek. Ko sem mu ga opisal, mi je pa držeč v roki nekaj papirnega denarja rekel: Nikar ne pojdi v Ljubljano, če pa greš, se pa naredi pijanega ali pa reci, da ničesar ne veš. Odvrnil sem mu, da bom šel v Ljubljano in izpovedal, kar vem. Tudi danes zjutraj je prišel k meni in me vprašal, kako je bilo. Odgovoril sem mu, da je bilo tako, kakor sem povedal. Nisem še slišal, da bi se nahajal. v okolici kak človek, kateremu bi ljudje rekli »matapir«. Sodnik je na to razglasil' sklep, da bo odstopil spise drž. pravdništvu, ker, je v Cajhnovem ravnanju podan sum hudodelstva goljufije po § 5., 197. in 199 a kaz. zak,
— Princ kot verižnik. Pred kratkim so na Nemškem aretirali znanega princa Gottfrieda pl. Hohenlohe, ker je v zvezi z nekaterimi častniki verižil z nemškimi puškami, katere je svoj čas nemška armada, ko se je umikala in so jo razorožili, pustila na Holandskem.
—Izgon tujcev iz Zagreba. Radi stanovanjske stiske v Zagrebu je hrvatska deželna vlada zopet izkopala naredbo o izgonu tujcev, ki jo hočejo sedaj menda zares izvršiti. Izženejo se iz Zagreba vse osebe, ki niso tjekaj pristojne, pa so bile kdaj kaznovane radi draženja življenjskih potrebščin, so se bavile ali se bavijo z ve-rižništvom ali tihotapstvom, so živele ali še žive nemoralno, nimajo nobenega poklica ali so bile pravomočno obsojene radi kakega zločina ali kršitve policijskih predpisov.
— Vezuv zopet bruha, V zadnjih treh mesecih je Vezuv zopet deloval, izbruhi pa so bili le podzemeljski, pri čemer se je žrelo dvignilo za 160 in glavna odprtina za 235 metrov. Krater se je razpočil dne 27. sept. in mnogo lave je priteklo iz njega. Dr. Malabran je dan poprej prišel na lice mesta in je napravil nekaj slik,- Vulkan bruha še naprej, po poročilu opazovalnice pa ni nobene nevarnosti, ker se vsa izbruhana lava zopet steka v žrelo, čigar premer znaša nad pol kilometra.
VSEM ZAUPNIKOM IN ORGANIZACIJAM S. L. S.
Somišljeniki! Volivni imeniki so razpoloženi. Zagotovite sebi in vsem našim somišljenikom volivni glas. Takoj na delo!
Natančno preglejte imenike od imena do imena!
Preglejte, če so vsi naši somišljeniki vpisani!
Preglejte, če so pravilno vpisani z natančnimi naslovi!
Preglejte dalje, če niso nasprotniki neupravičeno vpisani!
Zavedajte se, da pomeni dober imenik polovico zmage!
V	vseh zadevah, ki se tičejo volivnih imenikov, reklamacij, tolmačenja voliv-nega reda, se obračajte na volivni odbor S. L. S., Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje.
Volivni odbor S. L, S.
ljubljanske novice.
lj Št. Jakobsko prosvetno društvo vabi vse svoje člane in članice h kratkemu sestanku v dvorani nocoj točno ob pol 8. uri zvečer.
lj Krajevni volivni odbor SLS za Št. Jakobski okraj ima sejo v dvorani »Prosvete« nocoj točno ob 8 uri. Vsi odborniki in zaupniki naj se seje gotovo udeleže, lj Seja krajevnega volilnega odbora SLS za vodmatski okraj se vrši danes ob 8, uri zvečer v šentpeterskem prosvetnem društvu. Navzočnost vseh članov nujna! Predsednik.
lj Ker je prodajal pri mestni zaciji kupljeno pokvarjeno moko, je bil a'
nes dopoldne obsojen g. Zorc pri okr. so dišču na 600 K denarne globe.	.
lj Tatvina. Dne 1. oktobra 1920 se pripeljal iz Pariza Josip Židan iz Brezi®s' 10. Ko je na tukajšnjem glavnem U®1® ru izstopil, je opazil, da mu je zmanikalo hlačnega žepa 18.000 frankov v banko*®1 po 1000 francoskih frankov. Židan ne j ah je denar izgubil, ali mu je bil ukra - •
Razne nogice-
r Cesar samotar. O Francu J°ze^ je zapisal Friderik Kleinvvachter v svoj delu: »Untergang der osterreichisch-u*L rischen Monarchie«; V zgodovini jej* osamljen slučaj, da je vladar vladal de] sko 69 let in je ostal tujec svojim n dom. Franc Jožef se je predstavljal sK desetletja v skoraj neizpremenjeni P°V vi, iz katere ni bilo mogoče nič sk!leo . na človeka ... Znal je obdati se z ne)g nim zidom, ki je zabranjeval vsako P®
žanje čez gotovo distanco. Cesar
Franc
-	t*	k
Jožef je redko govoril in je v iavnoSLtJl
malo govoril in kadar je govoril, je Pre,n0.
premišljeno, skrbno sestavljeno bese ^
Nikdar mu ni prišlo na misel, da bi ^
posnemal način gotovih govornikovi
skušajo skrivati svoje beležke v gl°b® ^
cilindra, da bi prikrili branje zato, a®^
se mislilo, da prosto govore. Mirno je, ^
listek v roko, nataknil si je očala i®
bral. Če tudi so bili za tak način 4®^
dajni tehtni razlogi, je to škodovalo,^
se je tako odtegnil besedam vsaki os
značaj. Cesarjeva postava se je z he^;e
mi vedno bolj oddaljevala, mesto da
bila poslušalcem približala. Celo v ra vorih je ostal cesar hladen. Kmečkeg3 r^, slanca je vprašal dobrohotno o žetvi,^
dr®
pan, ki ga je sprejel, je izvedel, da ®e jj dar veseli, ker zopet vidi lepo mesto- , vseh besedi je vel hlad, ki je kljub ps -e bližini zabranil vsako duševno zb»z ,jt. Distanco je znal Franc Jožef tako sko čuvati, da je brez izrecnega u.,jv0 prisilil tiste, s katerimi je moral zaV%e govoriti, k molku. Splošna dogma, k® g, so se držali tudi v najhujših Dolitičn1® ^ 0 jih cesarjevi nasprotniki, je bila, da s ^ razgovorih s cesarjem ni govorilo, in politiki, ki so prišli iz cesarjeve P^, ne, so časnikarjem redno odgovarjal® ^ govo veličanstvo je v najboljšem raZt(f ženju. Popolnoma je bilo informirano ^ zelo zanima za njega. Podrobno o aV®L* ci seveda ne morem poročati. — J®',,,!.! se je s tem zadovoljila. Niti v parla^i-niso vedeli, kaj da je njemu odgovof® j-nistrski predsednik v najvažnejših h ^ kih govoril s cesarjem. Kako je jim služabnikom izsiliti molk, je na) jjje, zgled nesrečni vojskovodja Benedek je gova sila prisiliti ljudi k molčečnost povzročila, da ni skoraj nobene likajo' o spominih iz vladarske dobe Franca^fj žefa, ker so vsi mislili, da morajo i®°1 'jj. o tem, kar so s Francom Jožefom g%, r Boljševiško zlato, V BudimP6^ 4 je dogodil čudovit slučaj, ki sponi®1! zgodbe iz »Tisoč in ene noči«. Ko g0 L dali v Budimpešti boljševiki, je skril . ^ trgovec svojo obleko v velik zaboj, j: je shranil pod streho v nekem $ bojazni, da mu ne bi boljševiki ® • jt obleke. Ko se je vrnil in odprl za® ^ našel v njem polno zlata in drugi® ^ gocenosti, ki so bile naropane P° in skrite v zaboj; obleka je seveda .j» nila. Boljševiško zakladnico je P° zaplenila in poizveduje sedaj o P1 lastnikih dotičnih dragocenosti, ^ r Sultan je podaril italijanskem® ^ lju Kristovo obednico. Kakor poroča » ska »Tribuna«, je sklenil sultan že v . m lu 1. 1. izročiti italijanskemu kralj® 1 ^ zalemski coenaculum. Ali vso zadev'0^ držuje angleška vlada. Tako ime® , $ coenaculum, obednica, je bila naP^f'jn ie v XIV. stoletju po oo. Frančiškani® del bivše cerkve. Kamen na ni je neki prav tisti, na katerem je K sj-ti-sedel. Bolj notri pa stoji miza. V lS'fj0v®' pim poslopij je tudi grobnica Dav1,, fe; Od leta 1547. so moslemini gospodarici čenih poslopij, v katera je bil kristj3 vhod prepovedan.	_ at$$
r Škandal v ameriških mili j °® krogih. Kot poročajo listi, so zapri1 ma Carratta iz amerikanskili milijo® kroge v, ki je odnesel hčeri amprika® ai
gI c\ L- nnnntra Izrolio « n« fr it V VI ^
»sladkornega kralja« nakit v
1,250.000	angleških funtov. — Lepa ^ milijonarjev, ki še med seboj kradej > ^ Nova strojna puška. Neki JaPgjj V-je iznašel novo strojno puško, ki izs . -je minuti 600 krogel. Japonska vlada .^el® odredila, da se za japonsko armado gr zadostno število novih strojnih PlK? A \l' daj bomo kmalu slišali o novih v0J ,al®3 najdbah v drugih državah. Oboi oz blaznost se zopet začenja.	,	Jv3'
Zrakoplovstvo, Danr ma letaloma otvorila prva bavars na proga Muenchen—FrankfurL
Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večernega mbli*^