Stev. 113.
NEW YORK, lfi. septembra 1903.
Leto X.
Splošno klanje.
Turki poklali vse prebivalstvo v mestu Kastoria.
Velevlasti svetujejo, da Rusija in Avstrija začasno zasedeti Macedonijo.
Mobilizacija v Bolgariji. Knez Ferdinand bode zopet bežal.
.ornimi, 11. sept. Vso evropska vlasli skušajo 11 a vse mopoi'-e načine preprečiti vojsko na* IJalkanu. V>i poslaniki v Carigradu so p«»rto opo z« »ril i na nevarnost, kt«-ra pr«-ti r:n!i barbarskega p«n"«-tja ttirških vojakom v Mae« doltiji.
Sofija, is. s«'pt. Vlasti so v o«l«ro \<>r na zadnjo bolf*arsko n«>t«>, sveto val«* liolgariji, naj bode mirna, ker j. v slučaju vojsk«* 11«' l>"m 1«■ nihee p«»magul. Tukajšnji zastopniki «v ropskih držav so skušali ministra Petrova pregovoriti, tla 110 hi pričei z mobilizacijo, toda Petrov j«' lijiho ve nasvete zavrnil.
Neki vladini časopis omenja v svojem uvixineni članku. <la nj»t». «1 jo l>il;i sedanji bolgarska liota za«lllj Bolgarija hode radi tega s svojim n< muogobmjuim vojn št v« »m pri«*« 1. »■no, k:ir j«' od nje pričakovati, tako. «la IkkIc Evropa za mogla l»ili pri«;: krvave drame v Maeedoniji.
I/. Skoplja s«-, hrzojavlja, da turšk: m<»biliza«;*ija hitro napreduje, »ločim se iz Carigrada poroča, «la zahtev; vojaška stranka od sultana, naj lika /> svojim četam bri-z itapnvcdauja vojske |>r«'ki»ra«"iti bolgarsko m«'jo.
Sofija. Is. s«-pt. Knez Ferdinand kteri je «1os)m>1 semkaj, namerav: "potovati*' (eitaj* b«-žati) v iii«>zem stvo in I h h le sr«'«li oktobra o«lpotova: v Berolin.
Sofija, is. s«-pt. Iz Burgaša so p ro«"a. «la sr> Turki v okraju Lozir. grad pri«Vli zopet s splošnim kh njem. Tamkaj so napadli neko gr ško vas, kjer so usmrtili '2~> kmet«>\ in razdejali vse hiš«>. Turki so napa <11 i tlldi vas PaeuleVo, kjer so vsmr lili vsakogar, kterega so našli na ul; »•i. Iz Pečoni«-«* se poroea o trnju met \-tuši in : ;< m » turškimi vojaki. Vsta-so vsmrtili Turkov in jih prepo »lili. Ako bodo hasjhozuki še dalj tako divjali, bodo v drinopidjskem vila jet h kmalo kristjani iztrebljeni.
Blizo Monastira vrši se boj me«! vstaši in vojaštvom. Turški vojak so uplenili stanovanje telesne sulfa in »ve straže, Seful Be j a v S turbo! Pr«>ti; oni isti vojaki so opl«-nili 'J' bolgarskih liis, posilili štiri ženske ii vkradli PUMI ovac. Iz po/gane vasi Pjavate najtotilo se je l'imi beguno\ v Malovii-o. toda na p«»tu so jih Tui ki vjeli.
Vstaši so požgali Turško vas Iva-liinj pri Priljepskein jezeru. Zgorelo j«- tudi »I žensk.
Berolin, I s. sept. .ledino sredstvo ktero zamore napraviti z«»pet v Maeedoniji re«l in mir je, ak«> zasedeti Rusija in Francija Macedonijo. Ta. predlog ni bil napravljen v Berolin u, 1 tem ve«"- avstrijska vlada jra je s«'inkaj prijioslala. Dunajska vlada j«- vpra ( šala Nemčijo, kaj meni «»na o rusko ' turškej interveiieiji v Maeedoniji in riM.riranizaeiji lainošnj«' polieije. Za posr«-dovanj«' na Balkanu sla se liu--ija in Avstrija že domenili in sedaj In »deta isto vprašanj«* stavile tudi ostalim signatarnim vlastim berlinskega kongresa.
Nemški odgovor j«' bil pogoju«« «,dobraval« n. K« r j«> pa Maeedonija turško ozemlje, mora v to tudi Turčija privoliti. Ak«» t«» stori, p«>tem tudi Nemčija ne hod«- ug<»varjala.
C arigrad, IS. sept. Porta je zvedela, da j«' pripravljenih več velieih po p m m i mož hroječih vstaških «-«>t. ktere ImmIo pri Kiistendilu prekorači -le turško mejo in s«' pridružile Ma-eedoucem.
Sofija, is. sept. Tuknjšnj mini--terstvo inostranih del je d..bilo poročilo, da so Turki mesto Kastorijo (.'iti milj) južno o«l Mon.istira, raz-dejali in vse prebivalce poklali, ka-storija (bolgarski K«»stur, lur-ki Kesri) se nahaja na zapadnem bregu malega jezera in je imelo 10,<M)0 prebivalcev, med kterim je bilo 4200 Sr-bov.
Poročilo o groznem stanju prihaja iz povsem verodostojnih krogov, da-siravno se podrobnosti ^e ne poro-čajo. Fsmrtenje 10.000 liudi preseza vs«> dosedanje turško barbarstvo in baš to poročilo bode imelo za Turčijo najhujše posledice.
Tukajšnji' časopisje je pričelo ob-lavljati Ikojevit«' elanke in trdi, «la jtl Mioliilizaeija treh divizij po] »ol noma nezadostna. ('asniki zahtevajo je«lno-glasuo takojšnjo mobilizacijo vs«? b«»l-garske voj-k«'. List "Preša" svetuje vladi, naj sedaj pri«"ne, ko j«' vsa Evropa na strani Ikdgarije.
Med tem. ko vlada mobilizira, sku--a ljudstvo pomiriti in je sklenila sofijsko posadko n«' mobilizirati.
Vojno ministers! vo j«' pozvalo v domovino vse »"astnike, kteri štmli-rajo na vojaških šolali v Rusiji, Avstriji. Franciji in Italiji.
Sofija. Is. -ept. Iz Rila se brzo-javlja. da so ol» liol^hrskih mejah napravili turški vojaki okope in da so pripravljeni na napad.
I.olgarski rezervi-ti so na potu k svojim polk« »m. Čete prihajajočih turih bojevnikov, na potu pod orožje. veselo prepevajo; povsodi vlada lepopisno mmlušeiije.
oLndon, Is. sept. Ko je «lanes semkaj pri-lo la/.njivo poročilo, da so liolgari že prekoraeili turško mejo, -<p takoj vse tnršk«' vrinlnostno listine v ceni padle.
Se le popoludne se je zvedelo, da menovaiio poročilo ni bilo resnično.
C'arigra«!. ls. se]it. Vsa sultanova ,ojska je mobilizirana, iziinši dveh irahskih korov. Vendar |>a ]>otrebu-
Tnr<*ija :e ntesec dni za mobiliza-•ijo vseh letnikov.
Tureija je uaro«~i1a v Nemčiji 100 uilijonov patron, ktere so že odpo-■l:i 1 i v Turčijo. Tudi puške je porta laroeila.
I z h o j n e g a p o 1 j a.
Solun, is. sept. Semkaj je došlo >i i v« '1 je. iz Carigratla. da se morajo -i eastiiiki. kteri povzročijo, da vMa-i ubeže, pri vojnem sodišču soliti.
Ililnii paša hrzojavlja, da jo bilo \ boju i>ri Kajtnakolovn l."><) in pri Ka/.u, Ohrida, Rolgarov vsmrte-nih.
Ibrahim paša javlja iz Reresa, «la je bilo v boju pri Melniku 1!» Ilolga-rov vsmrteriih. Turki so zgubil" 7
no>. Mežoee vstaše so zasletlovali, jih
pri hžiunabali obkolili ter 30 vsmrtili.
Sofija, is. sept. Iz Skoplja se br-/.ojavlja. «la .je tamošnji položaj ]>o--tal -la be j i, odkar j«' porta pozvala J rezerv«- pod zastav«-. Ruski in Avstrijski konzul sta pri vladi zahtevala. da rezerve pošlje »lomov, ali jih pa iliseiplinira. Odkar so tamkaj ! rezervni vojaki. <o pleuitve na dnev-nem redu.
Iz Monastira š<» vedno prihajajo vesti o požiganju vasi in klanju pre-jbivalstva. ''Avtonomija" objavlja ! imena b'» vasi v mouast irskem vila-! jetu. Vasi so požgali regularni vojaki in bašibozuki, kteri so razdejali j i udi samostan blizo Ohride. V sa-niostanu so vsmrtili "».r> osob.
\"si vlaki, kteri prihajajo iz Bolgarije. se morajo na postaji Mustafa Paša vstavili. kj< r jih natančno pre-ule«Iajo. Potnike p«»šlj«-jo nazaj na H«»lgarsko.
driuopol jskem vilajetu so Turki požgali vasi Kdiga, Karadav in M«»-kiiševo. V Drinopolje je pribežalo 1500 begunov, izmed kterih je vse polno ranjenih.	'
i'orla j«> dopisnika "Daily Mail" iz Monastira izgnala.
"	i'.). sept. Iz Ivostura se
porofa. da je .nesto v plamenu in da je bilo klanje lO.U(K) koslurskih pre-j bivaleev nepopisno grozno. Turki so klali hladnokrvno vedno dalje, brez razlike med možkimi, ženskami, star-«"-ki in otroki. Bolgari in (Jrki.
London,	sept. "Westminster
Oazi-tt«-" javlja, da- neki lon«lonski žurnalist hrzojavlja iz Belgrada sle-ileec: "S Turčijo ne more nihče več simpatizirati, kajti našlo se je dovolj dokazov, da Evropa premalo vpo-števa barbarstvo Turčije. Minister inostranih del. Čopkov, mi je povedal, <la je v gozflovih več mater, ktere so v gladu po «lvoje svojih otrok vsmrtile, da so z otročjim mesom ohranile življenje tretjega otroka in
same sebe. Tekom dveh mesecev bodo beguni, kteri so v gozdovih, gotovo lakote in mraza pomrli.
"Dolžnost Evrope je", trdi W. Gazette, "takoj intervenirati".
Berolin, 1!». sept. Nemška vlada smatra z ozirom na položaj v Maee-doniji, štiri točke kot glavne:
1.	Je li Rusija mnenja, da je prišel konec turškega pospodstva v Evropi i Namere ruskih diplomatov ni-komur niso znane, t«xla značilno je, «la rusko «"-asopisje napada s Turčijo zajeilno tudi Nemčijo.
2.	Ako uvidi knez Ferdinand bolgarski, da je njegov prestol od vojske s Turčijo odvisen, potem je vojska gotova.
3.	Sestanki vladarjev in ministrov inostranih tlel bodo položaj morda nekoliko zlajšali. Nemški cesar in Fran Josip sta se včeraj na Dunaju sešla. Car obišče tudi v kratkem nemškega in italijanskega vladarja.
4.	Rusija in Avstrija ne bodeta zasitili Macedonije.
Sofija, 19. sept. Že tri dni plava blizu Askovega, 45 milj daleč od Fili-poplja neki turški vojni zrakoplav nad mestom.
Pri Ilavici prišlo je do vročega 8-urnega boja med 2000 Turki in 80 vstaši. Vstaši so vsmrtili nad 100 Turkov in jih še več ranili. Vstaši imajo le 2 ranjenca.
Tudi pri Rupelju, 43 milj daleč od Soluna, vršila se je krvava bitka. Vstaši so obkalili četo turškega vojaštva. ktero so do zadnjega moža pomorili, na kar so odšli v gorovje. Pri Presbi so Turki poklali več kmetovalcev', kteri so bili na potu po hrano za svoje v gozdu stradajoče rodbine.
Američani za Macedonce.
Chicago, 111., 19. sept. Tukajšnji macedonski odbor naznanja, da se mu je ponudilo mnogo prostovoljcev državne milice za vojsko proti Turkom. V drugej cerkvi Baptistov vršil se je burni shod, pri kterem je G. M. Cilka opisoval turške grozovito-sti v Maeedoniji, ktere je sam doživel. Po zborovanju so nabrali denar za macedonsko revolucijo.
Položaj t Bejruta. B«*jrut, Mala Azija, 18. sept. Kljub temu, <la je vlada tukajšnjega valija o«lslovila, trgovina še vedno popolnoma počiva. Minolo bode še dolgo časa predno postane javno zaupanje tako, kakoršno je bilo. Ropanje in umori so na dnevnem redu, in niti domačini se ne čutijo varne. Izzivanja inozemcev se pripete vsaki dan. Kr;stjani, kteri so bežali v Libanon, se le poredkoma vračajo.
Nič — magyar nyelv!
Dunaj, 18. sept. Fran Josip se je vrnil chI vojaških vaj na Dunaj in takoj na to izdal vojaški ukaz, da zahtevani ogrske narodne stranke gle-d<- vpeljave ogrskega poveljevanja pri «>grskem vojaštvu ne bode nikoli ugo«lil.
Tem povodom se je cesar izjavil, da bode sedanji red tudi v nadalje obdržal, ker kot prvi zapovednik vojske, svojih pravic neče opustiti.
Cesarjev vojaški ukaz se glasi med t drugim doslovno:	1
"Moja vojska mora vedeti, da ne binlem nikoli opustil pravice, in pravo, ktero mi je kot vrhovnemu poveljniku zajamčeno.
"Skupna in jednotna mora biti 1 moja vojska, ktera naj tvori silno ^ moč za obrano avstro-ogrske mo- ' narhije proti vsakem neprijatelju." 8 Cesarjevo povelje je napravilo na politične kroge nepopisen vtis, kajti $ cesar je izdal prvič povelje na voj- 1 sko, v kterem se dotika političnih za- s dev. In tudi še nikdar ni tako ener- 1 gično nastopil — tudi takrat ne, ko so nastali resni nemiri radi ustave, s kot sedaj. To nam pa dovoljno do- ] kazuje. kako viharni so časi v Itali- ] ji in da je tudi cesar sam uvidel, da je razpad monarhije neizogiben, ako , ugodi zahtevam madjarskih sovini- j stov.	1
Cesar se je za izdajo navedenega povelja odločil iz lastne incijative in je povelje tudi sam spisal, ne da bi se ! preje posvetoval z ministri obeh dr-( žavnih polovic. Tudi objavo povelja je sam oskrbel, kar do sedaj v svojem [ življenju še ni storil.
Ako bi Madjari hoteli dobiti za madjarsko vojaštvo svoje poveljeva-1 nje, zamoglo bi to veljati le za četrtino ogrskega vojaštva, kajti tri četr-, tine ogrskega vojaštva je slovanske narodnosti, na ktere sesedaj v zadnjem trenotku, cesar in vojna uprava. zanašata.
Vojno povelje dokazuje madjar-skim fanatikom, da od cesarja nema-jo pričakovati nikacih koncesij, radi česar bodo sedaj sovraitva kar besneli.
Newyorska kronika.
Zgubila denar in dragulje.
Gospa William E. Jacksonoovn. soproga predsednika American Sp«'-eialty Co., vogal 23. ulice in Broad-waya, Manhattan, je dne 17. t. m. zgubila denarnico, v kterej je imela $1880 gotovine in za $2000 draguljev. Kdor je zgubljene stvari našel, jih — ne bode vrnil
Taylor jev izkaz.
Bančna tvrdka Talbot I. Taylor «S: Co., ktera je dne 24. julija napovedala konkurs, naznanja sedaj. <la znašajo njeni dolgovi oziroma obveznosti $8,713,476, aktiva pa $«'».77t'»,172. Konkurs je bil toraj le majhen.
Ponesrečeni mornarji.
S parnikom "Vidan" dospelo je včeraj v našo luko šest mornarjev angležkega parnika "Mexicano", kteri se je v sr«?do ratli viharja potopil. Mornarji so plavali na razvalinah, dokler jih niso rešili. Kapitan in 22 mornarjev potopljenega parnika se še pogreša, vendar je pa upati, ila s«) ae rešili.
Napad na policaja.
Včeraj rano zjutraj so štirje lopovi na vogalu 15. ulice in 3. Ave.. Manhattan, napadli policaja Ahear-na od postaje na istočnej 22. ulici. V obrambi je policaj streljal in zailel 24letnega Julian Morrilla v prsi, kteri bode radi rane umrl.
Na 15. ulici je neki možki pretepa-val neko žensko, radi česar ga je hotel policaj aretirati. Pretepač mu je pa všel in na 14. ulici pridružili so se mu še štirje postopači, kteri so napadli policaja in ga skoraj do nezavesti pretepli. Ko so ga hoteli vreči v kanal, je k sreči potegnil revolver iz svojega žepa in streljal ter ranil Morrella.
Prerezal
si je vrat.
Na grozen način skušal se je danes 52letni zidar Edw. Murlagh vsmrtiti. Murlagh, kteri stanuje v hotelu E«l-wards v Brooklyn, odšel je zjutraj k svojej poročenej sestri na Huron St.. kjer si je v prisotnosti njenih treh otrok z britvijo prerezal vrat. Ko mu je skušala sestra preprečiti, j«) je sunil v stran in se vdrugič vrezal. Kasneje so ga odvedli v bolnieo sv. Katarine.
Pozdrav izSan Francisca.
Včeraj ob 11. uri dopoludne dospel je naš City Hall avtomobil, iz ktere-ga sta izstopila dva gospoda, ktera sta odšla naravnost V urad majorja Lowa, kojemu sta izročila pozdrave mayorja iz San Francisco, Cal. Iz-r«?diia gosta sta L. L. Whitman in E. I. Ilammona, ktera sta dospela v naše mesto z avtomobilom. Za dolgo pot sta rabila 73 dni. Iz San Francisco, Cal., v Omaho, Nebr., sta prišla v 38V2 dneh.
Avtomobil je gazolin motor in tehta 800 funtov. Na potu sta oba potnika shujšala za 20 funtov.
Roosevelt na Ellis Islandu.
Pregledoval je naselniški urad in imenoval pre-iskovalno komisijo.
Kešil neko žensko, kije bila osem tednov na otoku. Podaril nezakonske j materi Sf>.
Mala poročila.
—	Italijanski "plemič" Leonardo Ermola Tionti se je v Honolulu, Hawaii poročil z gospodično Alice Spauldingovo, hčerjo bogatega posestnika nasadov, Col. Spauhlinga.
—	Radi neke ljubavne afere, se je gospica Georgia A. Carlsonova, 10-letna hčerka farmerja Andrew Carl-sona v Darien, N. Y.. zastrupila s karbolno kislino.
—	Gospodična Ruth Bryanova, starejša hči William Jennings Bryanfc, se je zaročila s slikarjem W-H. Leavitt, iz Newport, R. I.
—	W. P. Stedman iz Redfield, Oswego county, N. Y., je tamkaj vstre-lil 375 funtov težkega črnega medveda.
—	V klavnici Swift Packing Co. v East St. Louisu, 111., so trije vslu-žbenci ponesrečili s tem, da so padli v veliko posodo vrele vode, kjer so se skuhali.
—	Na njihovi farmi pri Judsonu, Kans,, je nekdo umoril gospo H. II. R. Paine je vo, njeno hčer, gospo Wil-liamsonovo in 13letno hčerko slednje. Napadel jih je v spanju ter jih ubil. Umora sumljiv je delavec Madison, kteri je bil zaljubljen v gospo Wil liamsonovo, ktera je tožila svojega soproga na ločitev , zakona.
—	V Bostonu, Mass., so zaprli bi-gamista dr. C. C. Perryja. On je ob stal, da je poligamist, zajedno je pa naznanil, da se ne more spominjati, a kolikimi ženami se je že poročil.
Minolo sredo mudil se je predsednik Roosevelt na newyorskem na sodniškem otoku o«! 3. do 7. ure popoludne. PosIedi«*a njegov«-ga inšpieira-nja je bila ustanovitev "preiskovalne komisije", ktere člani s«> vet-iimnia inozemci.
Po končanej inšpekciji je bil jr» ne-ralni naselniški komisar Frank 1*. Sarg«'iit z«'lo slabe volje.
Pretlsednik je prišel zelo zakasnelo na otok. kajti radi viharja je njegova vaehta "Sylph" le po«" a si vozila. Predsednik je stal sam na spn-dnem «l«-lu ladije, k«> se je približevala ot«>-ku. Ko je na bregu opazil Sargent a, tra je pozdravil, mahajc s svojim mehkim klobukom.
Prvi se j«> izkrcal pre«lse«lnik. na kar je podal desnico prijatelju Ji*-Murrayu. Sarg«'iitu in Williailisu ter kont-no nekemu fotografu.
Mr. Williams je odvedel predsednika v eksekutivni urad. kjer so ga •gostje že več ur potrpežljivo pričakovali. Med slednjimi so bili senator Platt, zastopnik Douglass, senat«»r Kean in drugi.
Velika vknjiževalna dvorana j<-bila v počast predsednika okrašena s štirimi velikimi ameriškimi zastavami. Toda tudi naseljenci so "deko-rirali", namreč s srajcami, spodnji mi hlačami in ži-nskimi krili, ktere so na železnem plotu sušili. Pomožni komisar Murray je med svoje znan«-celo delil smodke, mesto običajnega nosljanca.	»»-A1*
Ko so se potniki parnika "Kaiser Wil helm tier Grosse", kterih je bile 807, izkrcavali. je predsednik v re-stavrantu "lunčal". Dvorana je bila lepo okrašena in za predsednikovim sedežem j«> stal velik pozlae« ii orel. Predsednik ji' jedel "cantaloupe", "lam chops" z limanskim fižolom, ko-košjo salato, sadje, "ice cream" in kavo — toraj bolje, lego naseljenci. Natakaru-e so bile lepše oh!e<Vnc nego običajno in krasna Mamic Car rey. ktera je stregla pre«lsedniku, jt izgledala še posebno — apetitno. Detektivi, ki stražijo predsednika, so jedli pri posebnej mizi.
V ostalem je pa bil predsednil-sam zavarovan proti n.;padom. Ko j«- namreč šel po mostu iz ladije na kopno, je veter dvignil njegov t'rak in iz hlačnega žepa pod frakom gle-«lal je svetel revolver velicega kalibra.
Po "lunehn" odvedel je komisar Williams predsednika v vknjiževalno dvorano k mizi klerka Gustava Thiessa. kteremu je podal predsednik roko, na kar je pričel govoriti z nekterimi naseljenci. Govoril j»-s 3Cletno Rozo Klausnerjevo, ktera je prišla iz Avstrije. Njo je vprašal nemški, kam potuje, na kar mu je odgovorila: "K možu, kt«-ri pride po mene."
Ko so jo kasneje vprašali, ako ve. da je govorila s predsednikom, je «1<-jala: "To lahko komu drugemu poveste !"
Potem je prišla na vrsto Helena Walter jeva, ktera je imela seboj malo nezakonsko dete v košari. Pre«l-sednik jej je dal $5. Ona potuj«-k svojemu zaročencu v Adams, Mass.
Nato je otlšel predsednik v prostore za pridržane možke, kteri so s«-mu odkrili. Tu je govoril z nekim dečkom. Tudi je lastnoročno preiskal je«!no postelj, da vidi, je Ii v njej kaj mrčesa.
Končno je predsednik tudi izpustil iz otoka gospo Haji Levinovo in njene štiri otroke, ktera je bila na otoku 8 tednov, ker se je njen mož zgubil, ne da bi vedela kam, takoj, ko so dospeli v Ameriko.
Potem je Mr. Williams povedel svoje goste v dvorano, kjer se vrše posebne preiskave. Tu je govoril tudi z raznimi naseljenci. Med drugimi je hotel govoriti tudi z nekim 39 letnim Hrvatom, kterega niso hoteli izpustiti. Toda Ilrvat. kteri je bil že preje 3 leta v Ameriki, mu ni znal odgovoriti. V sled želje predsednika so ga izpustili, kar bi se inače ne zgodilo, kajti Hrvat je imel le $12,00 premoženja.
Po inšpekciji uradovanje je pre gledal še spalnice v gorenjem nadstropju, kjer se pa ni mudil dolgo
časa. I\o je potem na morju opazil krasno mavrieo. j.- dejal: "T«> je kra-«-n zaključek najzanamivejega pojM.hliH-va v niojein življenju.
K «> n f «• r c n c a.
Potem s«' j«- pritVla v sobi koini-sarja Williamsa konferenca, ktera je trajala do 7. tire zv«-e«-r. Pred v-em s<» >«■ zborovalei p« svetoval i o pritožbah proti upravi naselniškega ur.xla. Si«.prav pn-tl zaključkom koiifi-rence ukazal je Kooscvelt pozvati ž«- omenjeno gospo aj.* Levinovo in njene štiri otroke. Rodbina j«- prida semkaj prt « 1 osmimi ledni. C >«"-• - z Dietnim sinom dospel je v drugem razredu, doe i m so mati in štirje otroci potovali v medkrovju. Moža 1 >I poklali na Kil is Island, k«-r j«> i»11 bolan na o,Vb. lladi tega je pa ponoči iz parnika vš«'l. na kar so njegovo ženo in listale štiri otroke na otoku pridržali kot poroke, da se tudi njen mož oglasi. Dva odraš«'ena sina imenovane za-konsk«' dvojice sta že «lalj časa v New Yorkn. vendar ]»a trdita, da o očjtu ni«*-«sar ne vesta. Najstarejši deček imenovane rodbin«* je na otoku bril naseljence in s tem zaslužil v osmih tednih $27.
Kmalo na to j<> prišel predsednik - klobukom v roki. pripravljen na od-potovanje na prosto, na kar se je ' k real.
Katastrofa v (<nstanjii.
Dunaj. 18. sept. Iz Gaštajna na Solnograškeni prihajajo ve«Ino bolj pretresljive vesti. Vs<- letovišče je vi>da zalila, toda še v«'«"-j o škod«> je napravila zemlja, kt«-ra se jt- na raz-i.ili krajih vdrla. Od Gasteinerhofa \ :-e do St. Nikolaja s«> je zemlja n«lr-la zajedno s hoteli in hišami. Vila Ilegler. bolel "pri zlatem jdenu" in "bolel Imperial" so se po«lrli in brez dedu zginili v valovih. Drugim po-b>pj«-m p ret i ista osoda. Vzrok temu, da prihajajo poročila tako kasno j«i ta. ker je vihar razdejal vse brzojavne naprave in ker je promet z prijetno dolino bil dosi-daj popoluoma lieinogoč. Kadi viharja v gorovju i udi pomožne ekspedieije niso za-sHtgle priti v dolino.
Gaštanj j«' sedaj ločen «»1 vsega veta. L«*toviščarji. kteri >o >e tamkaj. ne morejo nikamor odpotovati. M« d njimi sla tudi knez Bismarck s soprogo in jiosestnik newyorškega "eralda", James Gordon Bennett, liaštanjski potok je postal jiravi velet ok, kteri vedno in vedno prinaša mrtvece. Krasne doline sploh ni več prepoznati. Zemlja se še vedno udira radi česar vlada v mestecu nepopisna panika.
Tudi v Gmiin«len na Koroškem, bistriška dolina iu F novica, so popolnoma loč«-ne od prometa. Po reki Lieser plavajo odprte vojaške krst«? v kterih j«* videti okostnitre in še ne strohnela trupla. V Gmiindenu se pogreša 30 osob. Samo strela je 7 osob ubila.
l>enar ali življenje.
Gospod Henderson iz Riverside je klenil vse špekulacije opustiti in samo za svoje zdravje skrb«*ti. Zakaj i Bogati mož je neumorno delal in srečno špekuliral, mnogo denarja zaslužil, končno pa vendar prišel «lo spoznanja, k«) je težko obol«-l, <la ni lenar najboljše na svetu in se odločil žrtvovati denar in varovati si življenj«'. Navadno vsaki človek, ka-teri ima mnogovrstne posle, zanemarja glavno r«-č — samega sebe. Nikdar se ni pa tr«'ba bati človeku, kteri pije redno Trinerjevo zdravilno grenko vino, da bo«lo njegovi organi oslabili, ker to vino čisti in obnavlja kri in tako kontrolira celo prebavo, oživi živce, ojači mišice, sploh vz«lrži človeka zdravega. Pijte toraj to vino, na sj> Vam ni treba bati ne za «lenar ne za življenje, ker oboje ostane v po-polnem redu —- samo pazite, da Vas ktlo ne goljufa in mesto Trinerje-vega vina kako žlobodro posili. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah iu pri izdelovalcu. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago 111., Pilsen Sta.
T/	M
^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^
Li§t slovenskih delavcev t Ameriki«
(The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.)
J*
Entered January 1902, as Second-class matter, Post Office at New York, N. Y., Act of ComrreM of March 3d, 187».
„Gla.s Naroda".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJA VEG. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko ..$8—,
., pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . «ld. 7.50. ,. .. „ pol leta . . j?ld. 3.75 „ četrt leta . »Id. 1.80 V Kvropo pošiljamo list skupno d vi številki.
.lilas Naroda" izhaja vsak torek
četrtek in soboto.
..JLAS NARODA"
(..Voice of the People")
Will be Issued every Tuesday. Thurs day and Saturday. Subscription yearly
Advertisements ou agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plat* 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnost' se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje b; vališče naznani, da hitreje najdem' na: lovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
„GLAS NARODA",
100 Greenwich St., New York. City — Telefon 3795 Cortlandt. —
Roosevelt in naseljenci.
Predsednik Rosevelt je line 16. 1 m. "inšpieiral" na.selniški otok v newyor>kej luki. ilubru poznani Elli-Islami. I >a je taka, že preje nazmi njena "in-p«*kcija" velike vrednosti — kaj taeef?a gotovo nihče ne mor« Tnli<li. Kdor pa pozna impulzivn.i Roosevelt ovo naravo, se gotovo ne !><t čudil, da je pričel predse, lnik takoj prvi treiiotek na otoku "poslovati".
Neovrgljivo dejstvo pa j«1, <la se je takoj po inšpekciji vršila na otoku ktnift-Miea, ktere posledica je bil.fr1 da je imenoval predsednik takozvani "preiskovalni odbor".
Temu odboru želimo najboljše vs pelie. Xaselnisko vprašanje je veli kanski problem in ako se mit zmožni ljudje posvetijo, bode vsekako preje prišel do svojega cilja.
Toda zajedno smo tudi uverjem da je ilelo najboljših odborov brez vaj>ešiii>. ako se zanj tudi naš kon jrre- ne zmeni, tedanji naselil i šk i za kon pa je — kakor smo v i lasu Na roda" že čestokrat povdarjali, — pred vsem odgovoren za to, da se pri t o/l m* proti naseldiškemu uradu n: Ellis Islandu vedno bolj ni no že. Celo sami naselniški uradniki trdijo, da so pritožbe večinoma opravičene.
Prepričani smo pa tudi, da Roosevelt "preiskovalno komisijo" ni vsta novil po lastnem nagonu, temveč je d i no-le iz političnih vzrokov. Roosevelt saj na videz neče biti sovražnik naturalizi ranili državljanov in bi rad zanikal dejstvo, da njegova, ali republikanska stranka živi nativi-stienim ciljem.
Vsekako je pa hvale vredno, da sije prič'1 predsednik sani pečati z na selili-kiln vprašanjem in da je poiie koliko tudi tozadevno odgovornost prevzel.
Balkan in Evropa.
Zatirana slovanska 'raja' pod turškim jarmom, zgubila je popolnonui \io potrpežljivost in plačuje svoji turške krvnike z jednakim, denarjem Turki koljejo Bolgare in- uničujejo njih vasi, Bolgari od svoje strani pa koljejo Turke in požigajo turške vasi Dokler so le Turki prirejali grozovi losli, bilo je vse prav in lepo, in \ Evropi se ni nihče niti zmenil na to. Saj je bilo to nekaj čisto navadnega, saj je bilo v Evropi že stoletja iti stoletja znano, da Turki koljejo slovansko "rajo", kdo bi se toraj radi tega vznemirjal in vsaj slednjič koljejo samo Slovane! Sedaj pa s«* ji stvar nekoliko zasukala, maeedonski Slovani so se naveličali robovati in postopajo po načelu "zob za zob
To je pa seveda m-kaj popolnoma druzega! Turek sme klati Slovane, a če Slovan vstane in začne proti temu reagirati, evo: vsa "civilizirana" Evropa je takoj na nogah in na vse f*r-lo kriči po svojih umazanih listih v s»vet o grozovitosti macedonskih 'to lovajev". Turki, ki brez vzroka ko ljejo Slovane, so poštenjaki, seveda, ako se pa Slovani ne pustijo mirno pobijati, kakor ovce, pa ao — tolovaji!	„ . __ _
Sedanjo borbo v Macedoniji ozna-čn se splošno, kakor borbo med Turki in kristjani, a to ni res! V Maeedo-niji se bije boj med Slovani in sovražniki Slovanov. Na strani Turkov stoje m o/ko tudi mohainedanski Albanci, a ne samo ti. marveč celo kristjanski Albanci in kristjanski <!rki, toraj tudi ostali kristjanski narodi stoje v Macedouiji verno na strani moliamedanskih Turkov proti kristjanskim Slovanom. Tu vidimo zi»pet lep primer, kako se v boju ]>ro-li Slovanom združujejo vse narodnosti in vse vere. Da, torej tudi Grki zvezali so se s Turki proti Slovanom, oni <Irki. ki so se nedavno sami bojevali proti Turkom in ki se imajo največ Rusom, torej Slovanom zahvaliti, da so se svoječasno osvobodili turškega tiranstva. Že I. 1770.. za vlade Katarine II.. je Rusija navduševala <»rke za vstajo proti Turkom in je celo odposlala nekaj svojih čet in častnikov na (Irško, da bi vodili fjrrško ustajo proti Turkom. (Jrki pa -o bili takrat še premalo zaviilni in l»rvi poskusi osvobojen ja so ponesrečili. Vendar ni Rusija več mirovala in je po svojih agentih neprestano netila grško samozavest ter jih navduševala za vstajo. Rusija je potem vedno moralno in faktično podpira« Urke. dokler se niso isti po-poliiCKi-i osvobodili turškega jarma.
Iva- # se pa sedaj ti Grki vedejo nasproti borbi macedonskih Boljra rov za osvobojenje svoje domovine, pojasnjuje nam dobri t pisava i^rškej^a
lista "Astrapi". Ta list trdi. da lio če jo maeedonski Bolgari zalreti ves
•lenient v turških evropejskih deželah. I»olf*are, ki >e Liojujeju prol i urški krutosti in za svobodo svoji lomovine, imenuje grški list nove •...bare iu -ilu> božjo, ilrulial tolovajev. njih postopanje imenuje holgar ko krutost in sploh pripoveduje o njih imjirrozovitejša nasilslva, kteiM l:i za k r i v 1 ja ji i liail jurskim prebivalstvom.
List "Astrapa" prinov<*du je poleni, la se v Atenah pripravlja protestni diod proti "bolgarskim iriozovito tim". Ta -hod da l»o ime! ..tieijeleii .načaj in da bodo na njeni govorili i a j v p 1 i v ne j š i grški politi ii. Shoe •dpošljc potem protest iic br/ojavke
troli Bolgarom v ........... Pariz.
>unaj. New York in celo v oni isti
■	lovanski Pelrograd. ktere iu -e mo ■ajo <Irki zahvaliti, da ><< --.-daj svo widen narod iu da morejo na svojih hudih protestirati proli o-vobojenjn •nega dela tisiega velikeu i naroda, si je provzročil njih osvob ijo.
I ako se Slovanom plaču jejo stor-I'lic vsluge. (Irki se lahko v h m polletju ponosno stavljajo na stran lični Avstriji. Ona je tudi na svoj Kičin hvaležna Slovanom, da yo j>.
■	bvarovali priil sovražniki. A Grki ie ne zadovoljujejo samo s platonič-limi protestnimi shodi, marveč prijavljajo tudi v svojej kraljevini četi trostovoljeev, ki pojdejo v Maeedo-iij'i na pomoč Turkom proli krsčan-kiin liolgarom. Tako da leč zavele
-o grški narod njegove iiezmiselne in >ei laste težnje po i mpei i ja i izuiu tla »alkanskein polotoku.
Njim ni dovolj, da so — in nota tem*: s ponii tč j 11 in po incijativi Slovanov — postali neodvisen narod, narveč stremijo za tem, da bi pod ■> vi 'jo oblast spravili vse t !;anske. ili pa vsaj maeedoiiske S . . a ne. Ta ideja jih zavaja, da so on e hujši -.atiralei macedonskih Slo', unov, ne _ro so Turki sami, da se \e/ ju, oni. vristjani, z mohanuHlanskitni Turki troti kristjanskim Slovanom, da izvršujejo posel naj pod lej še;;: i in naj-^tijtisnejšega ovaduštva na proti makedonskim Bolgarom. Ravno s tem »vaduštvom pa izzivljajo tudi bolgarske vstaše, da nastopajo ludi proti njim.
Mari bi hoteli (Jrki. da bi jim bili vstaši še hvaležni zato, ker jih oni tvajajo turškim oblastvom.
Sicer pa .s«- (.Jrki zaman trudijo in »totako zaman, kakor se trudijo tudi si oni, ki delujejo na to, da bi balkanski Slovani in .Jugoslovani sploh tre~li izpod jednega pod drugo su-enjstvo. Vsi oni, kterim se cedijo sline po jugoslovanskih deželah, naj i zapomnijo enkrat za vselej, da je •jeslo slovanskih vstašev v evropski I uri'iji" "Sv< t h<tda ali smrt!" A .st»ši v Mačedoniji imajo tudi drugje svoje brate.
Na hoj nem polju Anlietain.
Antietam, Md„ Is. .sept: Danes. .ki dan krvave bilk«- pri Antietam Mil., odkrili so krasen spomenik, kte-i"i-ga je zgradila država New »lerscv svojim sinovom, kteri so se tamkaj 1 bojevali za republiko.
Sjtomenik je 45 čevljev visok ste >K*r, na kterega vrhu stoji bronasta -oha vojaka z mečem v roki. Odkritju spomenika je prisostoyal tudi predsednik Roosevelt in vse jtohio
častnih gostov.
KJE JE?
K a r o 1 S u p a n Č i č, kteri je prišel v Ameriko pred tremi leti. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat i/. Puščave pri St. Rupert u na K-anjskem. kteri je dospel v marcu t. 1. v Ameriko. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga pošlje: Frank M. Supančič, 530 Elm St., Leadville, Colo.	(I9spt.)
Maroko in Francija.
Francija namerava sultanat Maroko osvojiti.
aPris, IS. sept. Francoska vlada je sklenila cesarstvo Maroko osvojiti in bode s tozadevnimi koraki liajbrže že v par tednih pričela. Da je Francija to nameravala je bilo že dolgo časa vsemu svetu znano. Manj znano ;e pa bilo. »'-i je Angnja sklenila biti v ten' ,»ogledu nevtralna in da sultani ne bode varovala.
Se pred desetimi leti bi Anglija ričela radi Maroka vojsko z Francijo in sultan Abd ul Az-iz je veduo računal na varstvo Francije. Čemu je postala angležka politika hipoma drugačna in Franciji naklonjena, nihče ne ve. Najbrže pa namerava Anglija Francijo ločiti od ruske zveze.
Osvojitev Maroka pa ne bodt igra-■ •a in Franeozje bodo imeli tamkaj opraviti istotako, kakor sv<ij čas v Algieru.
Podpredsednik poslaniške zbornice •Jaures. kteri ji- socijalist, naznanja, listu "Petite Republique", da je vlada sklenila odposlati ekspedieijo pro-ii Maroku.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu se 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Evropejske in droge yesti,
Dunaj, IS. sept. Cesar Viljem je lanes dospel sem iz Ogrskega, kjer
«• bil na lovu, cesar Fran Josip ga ie presrčno vsprejel. Ces:ir Viljem je • il oj>ravljeii v uniformo avstrijskega konjiškega generala, Fran Josip pa v obleki pruskega maršala. Oba vla-
larja sta se trikrat poljubila, Segla i roke in korakala skozi špalir častne straže. Na potu na dvor ju je narod navdušeno pozdravljal.
Dunaj, is. sept. Vlada je sklenila oo-lati na St. Louiško razstavo po--ebiii uradni oddelek. Avstrija bode 'gradila na razstavnem prostoru voj paviljon, v kterem bodo ra/.sta-11: i razna ministerstva predmete, t e r i spadajo v njihovo področje.
Budimpešla, iS. sept. Cesarjev : kaz glede artiiadnega jezika na Igrskem je zelo razburil duhove. ) pozicija kriči: "( Vsar je nam na-lovedal vojsko!" Košutova stranka, Uera od prismojcuosti besni, je skle-iila, da bo«le izdala armadi povelje, la naj se upre cesarjevemu ukazu, •^ploli se kriči: "Sedaj velja madjar-ka čast!"
Petersburg. IS. sept. Fradno poučilo iz < !oinel, gtibernija Mohilev, vjer je bil dne 1 L sept. krvav -prelep ned obrezanci in kristjani, nazna-ija, da je bil o pet Židov vsmrtenih; alizo j>oslo]>ij razdejanih, 08 osob -o zaprli. Povod tem krvavim pretekom so Zidje. ker so v svojej oholo--ii izzivali kristjane.
]>aku, Rusija, IS. sept. Med tukaj-njinii Armenci so se zopet pojavili lemiri radi cerkvenega premoženja. \'ojaštvo je streljalo na množico, kte-:m je metala kamenje in tudi streljala na vojake. .ledna osoba je 'tila vsmrtena, 20 je bilo ranjenih, od :<terih so trije umrli.
Paris, iS. sejtt. Na tukajSnjej bor-i je danes krožila vest, da je bil srb--ki kralj Peter I. umorjen, zato so naille cene srbskim bondom za ct. Y una njeni uradu nič ne vedo o umoru kralja.
Monakovo, IS. sept. Xa Valškem jezeru se je neka rodbina, obstoječa iz 5 osob, prostovoljno potopila. Iz ostavljetiih pisem je razvideti, da je i»il vzrok skupnemu samomoru slabo tinancijelno stanje. \'si člani rodbine so od veslal i na prosto, kjer so se skupaj zvezali in skočili v globoko vodo.
Kodanj, IS. sept. Ko obišče tukajšnje mesto bivša italijanska kraljica Margherita, bodo vse ulice skrbno zavarovali proti anarhistom. Tukajšnje italijansko poslaništvo je dobilo anonimno ]>ismo, v kterem pisalec udi, da nameravajo anarhisti kralji-e.o umoriti. Pisalec se je tudi ponudil proti plačilu naznaniti imena anarhistov in njihova stanovanja.
London. 18. sept. Pokojni državnik, Lord Salisbury, je ostavil premoženje v skupnej vrednosti $1,551,-ktero bodo tlobili njegovi sorodniki. Javnosti ni ničesar ostavil.
London, 18. sept. Kolonijalni tajnik Chamberlain je sklenil izstopiti iz kabineta, ker Balfourovo zadržanje ni dovolj napredno.
Teheran, Perzija, 18. sept. Šali je •'wish»vil svojega? velikega vezirja.
Teheran, Penija, 18. sept. Radi odstopa velikega vezirja, je imenoval šali pet ministrov, kteri bodo vodili državne posle. Po vsej Perziji vlada mir.
Najnovejši ekspresni parnik
KAISER AVI L HELM II.
odpljuje	sept. ob it. uri zjutraj
iz Jsew Vorka v Bremen.
Kranjsko slovensko katoliško
Lepi poštni parnik ] ž Y N PAM
odpljuje dne 2'). sept. ob 10. uri dop. iz Xew Vorka v Rotterdam.
Lepi po<ti i parnik
LA IJIiETAiiXE
odpljuje dne l'4. sept. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Ekspresni parnik
A IG T STE VICTORIA
oil pij nje di:e 24. sept. ob 10. tiri doji iz New Vorka v Hamburg.
Vožnje listke za te parnike prodaja P r. S a k s e r. 109 Greenwich St, New ^ o r k. Za ekspresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod ratom brzojava ali pa nas pokličite i*r telefonu: 3795
CcTtlandt. ako ste na kaki postaji v v ^ Vorku. Dobro si to zanomnite.
o
poflp. društvo ||||f svele Barbare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dne 31. jaunnrja T.Mri v I'eiins^ 1 vaniji.
ODRORNIK1 :
Predsednik: Josrp Z.vr.Aii. P. O. Ho\ č, J7. Toiest < it v. Pa. Poll predsednik : Josip Zidan. P.O. Box 17^. Forot V i ly. Pa. L tajnik: I van Tklban. p. o. box «j< »t. l-\»nst t ity. Ra. II. tajnik: I van Žigan, I*. O. Box :»7."». Forest <it\. I'a. Blagajnik: Martin Mrntč. 1'. O. Box ."»:'»7. !',.].•>! City. Pa.
GOSPODARSKI IN RA< I NSK! ODBOR:
Josip Bucinei.i star., P. O. Box .">91. Fmvst t it\. P i. Anton Oven, P O. Box r>:i7. Finest City. Pa. Ivan OsALIN. P. O. Pox 4!»L'. Finest < it\. Pa. Josip Gorknc, P. o. Box r»ti!>. Forest City. Pa
POROTX1 ODlsOR:
Josip BuCINELI ml.. P. O. Box ."V01. I^orest < 'ity. Pa. Kakol Zalar, P. O. Box 28. I'orest City. Pa. Ivan Opeka, P. <>. Box CiJII, I'orest < ity. Pa. l'liraoz Mitos, P. D. Box (">r»j. Forest t.'ity. Pa.
Dopisi naj se jtosiljajo I. tajniku: John Tell»an. P. n. Bi»x (>o; Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "Glas Naroda"*.
Najsilneje orožje
proti boleznim je edino KiianoKt!
Na kteri način zdravi prof. Collins bolne?
Svet priznava, (la je znanost najbolje orožje, s kterim je mogoče bolezni sevladati. Zdravnik, kteri hoče bolnike vspe.šno zdraviti, mora pred vsem bolezni dobro poznati. Slabi in neizkušeni zdravniki na-jnavijajo Čestokrat pomote, ktere zamorejo postati za bolnike osodepolne. Ako zdnivnik bolezni ti:; l;iin"no lie iMiziia, predpiše bolniku zdravila za kako drugo bolezen, ktera v tem slučaju nnnivim ne {omagajo, p;ič >a škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezni in vedeli za prava"sredstva proti bole/uiin, potem bi mnogo manj ljudij umrlo.
Dobro znanemu učenjaku Prof. Collinsu je bilo vedno u.i p-in ležeče, da je bolezen svojih pacijentov uattuično spoznal. Potom ne-]»restanega proučevanja in jioskusov je končno tako napredoval, »ia mu ni težavno spoznati bolezni.
Prof. Collinsa zavod napravil je siromakom mno-o dobrega, radi cesar njegovo dobro ime slovi širom A'nerike, kar je uzrok. da število njegovih pacijentov vedno narašča." I »a za n sore \ -ii. i vsestranskim zahtevani, moral je svoj zavod razširiti iu .si omislit i m.j boljša sredstva. Radi tega je ]>rof. Collins vzel v najem y.i t d iloč. n čas novo poslopje. Sedaj, ko je že vse v redu, nahaja se njegov >;(\ .d zopet v hiši štev.
140 W. 34th St., New York,
kjer nadaljuje s svojim blagodejnim delom, ljeti na navedeni naslov.
\ se dopise je tor . j p.tši-
I Vol. Cul I i niš.
Vsak: bolnik,
kteri potrebuje zdravniške pomoči, naj se zsmpljivo obi::t »1" jnof Collinsa. Ne iščite družili zdravnikov, ker kasneje bodel e n.je-a želeli. O prof. Collinsu vam vsakdo povd, da je on najizbornejši in na j vestne ji zdravnik \ v s.-j .'v meri:,., o ..m >e o družili ne ve, kedo so oni. Niti jeden zdravnik se ne more s tako vspešuim zdravljenji m i knz.it i, liego bas jjrofesor Collins.
Zdrav i vse bolezni.
Prof. Collins pozna takoj po znamenjih, vsako bolezen in radi tega zdravi nio/ke, kakor tudi žensko fezjii, bodisi akutne ali pa zastarele kronične. Bolezni na srcu, jetra h, ledvicah, ž. i .d. u. pljm-ah. u,e-ju, črevah, grlu, nosu, kosteh, živcih, krvi itd. zdravi v najkrajšem času. Z velikim vsi„.i..,„i > !i.i\i možke in že^nsice bolezni. Možkim in ženskam se ni treba imo\.n i i- n. j natančno iu zanesljivo opišejo svoje spolske bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem n ii du, na j se takoj obrnejo do prof. Collinsa.
INalezljive bolezni
zdra\ t profesor Collins posebno vspeSno ter v ozdravljenje.
vsakem .slučaju jamči ::a !,it>.» in temeljito
Izmed tisočerih dopisov, ktere je dobil prof. Collins od svojih pacijentov, priol mmih'1 t ukii t j' * iii*Lttjr<
Ply mouth, Pa. Bolehal sem cloi^o čsss hi želodcu. Kakcr hitro sem kaj poje.I-1, p- javil s > \ 11 - > vsaka jed mi je bila zoperna. Povzil sem vse polno priporočenih mi *dia\il, kateie mi pa n -o |xnn:igale. K..tli i _ t n , , niti delati nisem mogel. Prof. Coilins je pa bil oni zdravnik, kteri me je ukom jednega meseca ozdravel.	j . .. i i' u ,
trie in
i
r.
Roonton, N. j. Cenjeni prof. Colli t ! Vsem rojakom naznanjam, da je prof. Collin^ najboljši zdravnik, kar sem jih dosedaj imel. Bolna sem bila od 17. novembra 1901 < 30. junija '902. Srce mi je utripalo in trss sem se po vsem životu. Ker sem pri zdrn nikih z aru an iskala pomoči, sem že sk<v>a obupala. K -očno sem se obrnila do slayr>», -j prof. Collinsa, kteri me je ozdravil Zai > Vam srčno zahvaljujem gospod pruf. Bog Vas ?..vi aa mnoga;a i blagaja heta!
Marija Barna.
ty
1.1
Pri V. s"m nn-L hi y-,i i* J-al Is, «ty. Vaša
M a h o 1: o y C ročil zdr .vi ,1, ko s 1> Mtcb. h^-ii.;] I iv.iiu v J.^h.i.- iV ( zdravila so nii ! .!-i>rrio p>ji:i; gal kajti jaz sem popolm ma o (irjvlicn, )	Vam
iskreno tabv. prem. \'i p iv> • inik siromakov, ker \ 1 / ' -viti je.Je F.u revne m b>>j;5tt N:ini-n dr. ^ h /ilt^ui k:.v je !e, od ljudi dobiti r ■ deiun^a in j m 112 ponn-g »ti. Vistep.11. ,i> 1 .--i z lia-«ik in pirtvičin ČloveV, radi Čes r V. s ts.icnu' t • n i i -poročam. Priol-čile t>>\ iisiiti l.i^l^ 4 '*	vedel za V;.s
S spoftt'-vanjem T v. Repovaj, bob M . U . ter St., ii m ,y f'
kik
l'a.
.Vko nimate dobrega zdravnika, odgovorite na sledeča vprašanja in ]n>šljiie j»i<.}'. Colli- a
KJE JE?
Josip T r s k a n , izučen mesar, doma v/. Udmata št.-38 v Ljubljani. \ Ameriko je prišel pred 4 leti. Za .njegov naslov bi rad zvedel njegov bral. kteri je sedaj v New Yorku. Brooklyn Borouffli. Kdor rojakov vej ■/-. njeiror naslov, naj tra naznani : | "Glasil Xaroda". ^ ^ (19spt.) j
MILIJONE H v^ih^laSh
Fr. S akterju, 109 Greenwich St., New York, y staro domovino, 1 a nijeden cent se ni zgubil. To p^f)Oro£a to trrdko bolj nego debela knjig*.
Kaši jate f Bljnjete i Povraeate ? Imate pol 11 ci je T Boli Vas bok f Imate drisko i Teče Vam iz uses? Imate slab tek i Peče Vas v in lu i
Imate s hi bo dihanje ? Se čutite bolni po vsake j jedi ? Ne uiorete na stran f Ali Vas čelo boli 1 Se Vam roke tresejo t ■4.U Vas koža srbi 1 Ali Vam srce močno bije? imate beli jezik f \ Vas bole kosti f
Ali Vas j teče ko puščate vode. Ali Vam zavija v če\al: ' Ali se lahko pn strašile ! Ali se čestokrat prchhidiic? Imate nalezljiv«* bolezni i < 'ntite mraz v ledjih ('utile po telesu vročino ? t'utite 11 a vrh glave bolečine Ste slabi kadar vstal et<-
Zavod je odprt vsaki tiaij od 10. ure dop. do 1. ure pop. in od do o. ure pop. Ob nedeljah pa od 10. ure dop. do 1. ure ]>op.
Pišite slovensko in naslove napravite tako:
Prof. E. C. Collins,
140 W. 3-41 h St., J* New York.
k
Supplement, INo.	Septemlier	1QQ3
List slovenskih delavcev v Ameriki,	J^j	J^T j" f-jf^ JM| J^ THI: VOICfi Or THf; PEOPLE.
Ob desetletnici.
r,
i	PKAV i. ■] j' iniii' l'l
U SI I l.l-.T. • Uat .i' l»ri.H-l "(.l.AS N.\::ol)A"
i ) .	Kil i časi zelo slabi,
ni v.\" Inja. Inula obrtni .i-i :-ka. trgovska ill denarna Uri/a. je -ti~k:.la vso n«»iz-iii, rn« do • i". A kljub t< mu ->■ j. p...|j«!. ii in >«! mladih nog marljivo sli pri\;j-n čh>v«-k lotil i/ilajanja li sta. ž« i> -tari* «loni'.vim- j«- prin« -«-1
i - •. s. . vEL ii. .-r. -k: ! •> bi »1> i d. ial r.l-llik. p. ,sv'i 'I'll < l«-la v >ki t u 11 stanu; z izvaiir«-<hio marljivostjo in p> :rjM 15 > v« • -1 » j«- prte« 1.
\. d- I i. . »i.i u. i j>"' in b«>«li i>"- i1a -
ev.tk.imi; \ - <! 1 je. ti« «a bode mar sJk.tki« i i-h zadela. bojeval ->«■ i' ; vzlraju - a na njegovi strani j«' slaku b jm -i ta -1 " v li ki h «1 > 1 a v .•»■v ill ma rsi;.«!«• -.a ju »i 1 -t u i !i hoj.-v iiiknv -t«.ji -«• v vrsti. ni vr- 1 pu-k. | \ korii/ >. ni - v-■»■;-i! nikogar, raz v«-n Oiga, kt<-ri sani naj -■■•li os,Mlo
«!r ire ~ia ga Elba >—tavila. Frank j S 1 r ni ••blip" i. «!• !al j< jh> P>- Is ur na »lan. po ilm vii ji stavil sam za ii- . v, n -tj i v i-, -ki tiskarni "lila-lil! 1"; ..b nov. 'ii k ri isiU pa j. .!•»-bil S ;;.<! naročnin- in -i kupil . rk<>;
1
1 I j, bik. - liuj. priza«leto po kri- j zi, «1. lav«- s., bili p r i - i 5 j •■ n i pra- j
\ vsi t. ni i/.ki j.'!flja v-ira-ilo: sta- j vil i< \ z.atltihhm b;i-.'!ii<-ii! i! >:im list. 1
eiji ii p- zii« n -i pi al. 1 'rot' koin-u j 1 ■ * I - «|ohil j- denarno pMiioč ...1 mla-i
,1. !a x .I. n.irn. m .».bb-lku. L.-ta 1 '; so priri <lili slovenski premogarji v t l'"or« -t C 'it v. I'.... vesclic na korist "< lllis Naroda" iti 1:i j«1 doneski nad špio.im čist« g.i dohodka. z.a iste rasi' istirti m lik i podpora in rojaki v F.,ri st < i 1 v Pa., .-liim jo v dobrem in blag.it) pouiimi: to jo bila tudi C < I i 11 :i i. \ antoh: 1 podpora!
Kak. r	• •! \S \ A i;. >DA" pri I
ogrointii m -1 • v i 1 ti slovenskih d«-lav-1 «-ev omilil in bi! burno poz»lravlian ! «..1 atlatit i-k.-ga net ana •!•> Paoitika j in i«l ni i\ ob izlivu M i--i~sippij:i' do skrajnega s,vera. tako jo naletel -iv.ila tisili na 11. prijai. Ijo. kt«ri bij mu radi sapo zadu-ili. -t v<da so tudi iz lastno;, i tab..raffinbi t:li \ to <b>-t i pripomogli.
l eta ! i' iz-el tudi prvi "Ann rikanski -I vi n-ki K li-dar" v mali. okorni obliki, kn 1, ■<«• •«• pa v teku «\i-a t udi I. po razširil.
IN* zimi b a 1 na 1j. bil y. lo 111 ■ • 1 i-as ; ««] raznih strani so pri-baj ili br./|»o-.clni rojaki, prosili poni. i. .- .1 1 jo v/, ii r Zuodilo >« ji-, da p< v in tin ;ialo \ tiskarni, a -n i"-a jo ton la. da jo i/dajaiolj ilo-bi! p.. p.. 1 ik dolar in \-i so dobili v rl.o ifil: 1 itaki prizori s., s«- poiro-s-1 o ponavljali. So -o nahajajo roki \ tej ti. i li. k tori to lahko jm, trdijo; v-i skupaj so !>ili kak. r ]>a-1 r i tarha Ina diu.ina in d« lili imil se-Ikii. I ar -o imeli, a tudi pri di lu po-
Iv r I iiro	-o ,-a-i zboljš. vali. 1 li ! ii. j.	hib. dihanje pri delovanju lil lia.llf	lie delltriK' skrbi so 'il! .\.ili Na	V' e pro-ellj je prieel
i/d; jati i po I j.t! i rojakom denar v
•	a r o <| o m o \ i n o in preskrbo
•	1 p r I. r e ,| n . I i - k e. <'. li o II o III I o e n o delovanje je pri dobilo vi'ilil iu tako -e je \ v teku
•	a 1 vi Iikan-ko razvilo.
Km Iu po za - • 1 len ju prods« dni-ke-JT.i -tola po pokojnem MeKinleVIl, ■<< na opi I i bol]; i ,-a-i. tovarne so se odprl . trihatije je postalo živahno, d. k:\i-i s., /a-ln/ili; ob tej priliki It. Vel! S l; i <|| bi ve i niso po/.ahili ' t da- \:troda"\ marsikdo je |tiae.il zaostalo na r. .<" uino. -tevilo naroeui-I ..v -e je podvojilo; let:« 1 I oh IIO-\ mi kiti je bik. naroeiiikov '.um. leta 1-'.><'• p	I sou; "Ida-, Na roda"
pri i k. h olj a doba. sedaj je I : > IIK> n>. po.-.i-i plaeeiati dolgove, I • '.<• j, -i | -e mar-ikaj potribiiejra
•	misliti.
*	»1, -	ante!-i-b"
j 1 •• /alil. \ alo, da se "<j4h-JS* ..roda" • i r i in pri,, I je dvakrat
P na miioj^.•-i l ansko zahtevanje po
je \.i netro leto <lni zanimalo ra dn< \iiil-:. k< r imanio dobre stroj«-, p«»-
•	i .no na i oni. niino Mer*;, utluderjev stroj /;, . rk sta\-U'o. lo j' prvi -troj. kteri -.■ -ploh rabi v s|<»veuski tiskar lii in snitt v tem prekosili v-e slovan--k> li-te v New \orkn; s pomoejo tejru stroja. pomoejo dobre voljo fch>\< it.-kih tielaveev, kteri J(Jlas \a-
r la" t k., mar!.' vo nat'oeajn. da ima -•■e i i' ."»t M i nar< idkov. iu irbde na | obitieo >i;:/i . nil. nam ji ntofro.-e iz-; dniatj. 'Jiie\||[jl. in v to -itn. -i uprav . izbrali «1 e s e t I o t n ico.
S .-!i -u -i v• licih stroškov, n v, ^'i s;m -i tudi. da -t< vilo naroeni- 1 v i ;r..st< na	in pot« m je la- j .
ti dnevi ik za .š:',.tKt na leto. ! i lajati • v t lik za š:'..imi na let..; i lepiti , iiiimkr. bod. nio za novo leto morah naro. nii" malo povišati.
I';	in or« vi rji-ni -ino. da bodo i
\ S N A K<) I >A". prvi slovenski , .Inevni . tudi v ob.-, ostal priljubljen i !i-t -k 11 s k i mu stanu in ira bode ta i i % . dj. .lol.ro i>o.!piral - tem. da | i
o!	. . ,. in toello ].hlellje U:l- j i
r. leiiino.
(»	.-p i pr\ ira ties, tb tja se pa •
t- m pra1 si-eno -j.oniinjati so- j 1
ali v. kteri nam dopisovali in 1 • i !i-- aiiitirali. pro<i«io jih še v na- 1 i a I j. t tj i I.lanob" lin- iiomi.ri.
••<; I.A S XAKODA" j.- postni ofi-e !• n:. s -i i^'»slovatiski* Katol. ledu..' . kti ra -'.je dam - nad l'7<1<' •I; \	i i. l: lovu uprav "< das
\	mi -j. v t.. prip..ino<rel;
na lalj. ;e M d; Naroda" otieij« lm» ( -lasil.t r« -t -v. Iiarbare. z -lav-i -i i \ I r< -t ( ity, I'a., kte-dr š; v	t ali par -to udov. ]
•« .1 - \' A i;« »I»A" bode ostal |
•	. v I . i.., , na t. m -tališču, kakor i e bil •	kij. i/ogibal se bode o-ob-
•	i i: prepirov, s, v,'i|;i. ako -e mu
•	1 ; ha v-ilj. .1:1. bail, branil
- ■, I i • •' - v oil in sbo'iiiskih »lelaveev !
prvej \ rs' i ; na:a skrb lx.de. da po-stjim I; •; popnlart-n,
Sb	-k. ik i	v prvej vr-t i
:>r -in:	'tuli v novem, uprav na-to-
•	I \ -I !■	• Il lel i i >1 t ••"';! -.a 11 i Ilia 1 ij.l •i "'i	- Vii -1 ". 111 .hrt i agitacijo, >■ osi.	n. r«"- v.- nj« in točno plače-"	ro«'-ii •:	da .je slov« ti-
-ki ti e ! a v . e poštena ill d o -»ros	n a •! ito je š4. vetlno dual	upam . da ho«]«- i bodoee •	!. 1 > l.i prosimo slovenske i"L" v«-«, obrisi; s., -alooiiarje in dru-
•	- ■•	d. < : n. h -trani pomoči in o I	• ni,./ti« 'M das Narodu" kot
' n v i L u veakat i desetletnico in io -r; i junaška.
Nekaj o "Glasu Naroda".
•	' i	vsi ; |„ neev -i je v z« I nekaj | •asa ii	.i raznih knjigah prepledal. er nap	I malo statistiko. Uaeimati | <■ pra"-,	|»rvim iz.lisoiN. koncem s«'p-! < mbra	kter. »a j. izšlo 1«M M > ko-na«bn	druv- -te\ ilke je bilo liskane jfoiui in	na k o Iretje. potem do kmi-
'. po l.M n t. t., je [o številk; 'ela ! je bilo ti-kan« -a "< da- Na-
"■..I " r,-2. š,evilkah is.ton listov.
. 'a 1-	j. prieel razširjati in si-
,-et pi : i pol leta je bilo tiskanefra
Ji: vilkah 27,<mih. v družili -tevilk; pa 2>.|(MI; b-ta 1 s'M; prvih .'•I. -t. v i; _".».'.Miii, družili številk ;>a ol.f'tHi; leta 1 s!>7 v prvem polletju '.o.stMi. \ tlru^. m polk tju pa Il'.himi; let.-. ]s - j julija h">,<MK»; potem pa po t!\ krat na leden sleherna šte-^ i: i » \ številkah 7>.<»<M); leta ; I s;i;i p, polovic«i s-J.n.io. dru^o ]»<v lovieo P sr,.(HMI; leta 1SJMI prvega pol al :•■.,' t II. dru/e^a pol leta pa HN,- j OI .o; ! 11*01 prva polovica Its.pMi, i ni/1 L* pol leta do 1. <]«■<". po Jkrat na teden, a .„1 1. dec. p«. :'.krat 11.".,-iiiki; le! P.IU2 pa olI.OIMI; leta llHKj pa d«> I -t' vilke itls.^iui; za priloire in p.. Kite izdaje ob ameriško špan--k. i vojni pa -, je porabilo -±4,s<M> pol papir' . ora j skupaj 1 .."»<».*». 1< K t listov. Si. \ iil je i/šlo li ta I'.mi:; U. lota 11KM | l"" '. 1	I^'-'T po .'.J. L'Os. b i« lsUS
!*r\ jj i .1 k ta -JU. iiruzejra pol leta
leta 1 s:«;i. lMitm p,, Kij. skupaj I '"l : !. : a 11'll 1 p«». leta i'.mH l.MI. 1. ta
!'•"!•: do daj 1 1 >. skupaj -s] tevilk j br. p r posebnih izdaj. Tiso«"- pol papirja \ obliki das Naroda" tehta j Mlun: v. t«.raj -kupno nad i.'.c.imhi I'mili.v i- ipirja.
I/ ii ' •!. 11 i 1 * številk je razvidno. ■!;i -e j. -ida- Naroda" po,'a-i. a viti-j io r.. rja i; za večkratne izdaj«' jej zahtev; čas in rojaki-naročniki. \*-i I je -|o -i-i,-matično, brez. drujre, nejfo ilolllaei slovenske. Večinoma delavske' pomoči, "t »In- Naroda" se je s a in prifwH-"' I; nismo imeli ]Mitujo«*ih airi nt- v. niii i/ilajali kake delnic«- in vabili no\ce ljndij družili iiar««lno--ii \ delo je delo. -ki raj da smelo j trdimo o-cni devetink slovenskih de-lav«-, v.
--
"<. 1 - N a r o «1 a" s« bode proda- J ial po v, jih naselbinah po le števil-j ka. iu pravilno rojaki-, kteri bi «ra prodajali, da liani naznanijo njih imena iu bivališče, za njih trud dobe P»' , . lieproilanc številke vzamemo ua/a i. ali bolje povemo, kako / njimi postopal i. N mi je na tem ležeče, da se li-t /i lo razširi.
V C 1 «• v « 1 a n d u O., j «1 «.bi t i '-< il. AS NAKOPA" no 1 cent š t , v i 1 k «« n a 1 7 T v St. Clair Street.
Deset let.
' a- je le relativni p : n n. Milijone in milijone lot. ktera - liiiiioi;:. prediio je za«.:i,l>iia naša zeinlj: -voje -. ilanj, lice. mi sploh z.ipopa- in z.amoretno. toda tudi doba. •• !.:, imamo vsaj v duševnem smisle n koliko pojma, dozdeva s«- nam s.-da.i tlolira. seda j kratka — naravno po stališču, kakoršno smo v i, j ali mn-i d.M.i zavzemali. In komu • , n.; eitatelj« v že ni bila niar.-il . i^.- n njcuoveira življenja dolina km v, e liosj in komu ni niinol «1; n. ni t i nolo I«-io. kakor trenutek na krilih vet ra'	9
I »eset let SVCtOVIlC Zgodovin. ; li življenja posameznika, zakonski sr. • e ali nesreče, življenja proh-tare ali življi nja kapitalistov, svobod« li robstva koliko pr«»l i-h.vja j, ten
V —ell 1 / i vi ji II j II. kljub i' i 111: i kot 1°
dobi. v kten-j so -e vršil. \..m. njene pojave «"loveške«fa življenja.
In potem — kaka je razlika nn-d d«-«-tb-t ni m obstankom kake ira kaj i talist ičtiei:a ali »Iruzeira t« r kact p delavski Lin »"asopisa !
leden se narodi v palači, kakor kraljevo ilete. ali pa vsaj v dobrih j gmotnih razmerah, na kar živi svoj«, prvo dob., v udobnem pr..-toru; nj. irovo / i v I ji 11 ji s.- vzdržuje umetno in
FRANK SAKSBR,
i/.Uajntcti in liistnik •'t"il s Niirocl.i".
roditelji njegovi skrlw. da dob:, da mora dobili naročnike.
Take vi ste časopisi, kakoršnih naravno Slovenci v Ameriki nituauie. pljujejo brez vsi• -krbi in muke po toku reke naprej, slično krasni j la diji. ktera se vsakemu viharju uma kne v varni pri.-lan. radi česar ni ni koli poškodovana. lloiratini skrb,-, da jim je tak list naklonjen in njejro ve vslu«re plačujejo - zlat«.ni. < .h. vladarji in predsedniki >e hlinijo la-kiin časopisom, ter jih uvrščajo kra.i svojih namestnikov in generalov. Dasiravno so taki časniki vedno na prodaj, kakor deminioiidk«-. jih dan današnji vendar «"-aste in uva ;j'.i" j v-i oni. kteri se še šopirijo kakor j pavi in kn ri si v svojem naz. •!- i." -ki ni mišljenju -c v« «lno domišljajo, j •la s., edino le «>i i i na -vetu.
T«' vrste Časopi-je postalo je zl isti pri nas v Ameriki vek vla-t ]>rv p:a r-.-ila. ono tvori neke vrste trust, kteri je nevartn-ji, ne«ro v-i drtiiii. kapi eu je trust lažnikov. in on vlada -vet. ker lažni kom — pa bili ktere-koli vrste, vsakdo najraje veruj« .
Delavski lisi pa ujih-da luč sveta kakor siromašno dete. kakor i/v ličar krščanstva, — baš kakor on. narodi s.- v pravem p«imeiui bes«-de — v hlevu, kj.-r tvorijo borne jasli n.l< jro v o zibeljko. Nj« irovi dnevi -•> poiin skrbi in težkepa dela. radi česir .v že marsikaka mlada rastlina t< vr-i-oveiiela. prodno se je sploh razviti zamofrla.
Toda delavsko časojiisje je le 1" svojej vnaujosti sirota, dočim .1« P" svojej notranjosti jx.nosna, b«\icvita Amazonka. kl.ra ne potrebuje ka ceira kraljevega sina. da bi jej udvar-jal. ona ni kraljeva hči. kajti tiar.. • lila -e je v ljudstvu, kteronm edinemu je posvečena in iz čefrar zafrrlja.ia lu.de povila novo. ponosno in krepi-o j življenje.
V tacih okoliščinah delavskemu listu jrotovo ne škotlnjt1. ako ira nje-^ irovi tovariši — pa bili kter«-k«di pod-
ne i.o.l • potrebovalo tisočletja, niti t« !•; j-, ka jt i junaki in mučeni ki zdrav, človeške pameti — ].a bili oni vn : neu. ; -1 .or t 'ali brczim.iiski -o '-i • v. -t v u pri pra vili to pot. De- 11: i - * ■ • "I 11: ■ s a Naroda" pa naj sve«loči, da tudi slovenski »k lavci n pi 'i jejo i-a-u primerno in da je njihovo ii, slo isto, kakor nno njihovih • r,v 11 nizih na n .din ist i : "s:	i j ! N; pr. ' d., zniajre !"
Zoper zakonsko nezvestobo.
'"'d	-i bil mi lil. da - bode iz.
,y- ~v	-" v !-a o iv.-la zanimiva
i'	I.;s|. "1 ), : 11 sebi r Iieh-hs-
;;nzi -	" prinesel nedavno sb'deči
insernt: "Uzoree: :i<>. «1. 204.538. Za-klef>ajoc -. varstvena mrežni za žene
" '	l-;-.o 11. /a. e-to',. •. < !osp;i
l-'niili; s Iter. IU r,-lin. Kiii<r --	p; " j* j i 'tn ti inst ratu ]»i-e
ta ki list. ,. j, \ s* učdi-čni jn-ofesor ''cul MoieiUovein pri zfrmlovin-s.<t ni pr ■•la vanju tudi omenil t«> sre<l-nje.e-i najdbo: S v-»toga hojaželja ]>r, - in, ■ ni kri; ar ji so imeli frle«le /-eiisUt , , -:ol.e ] i'ec« i skepiičii' na-7 ''"o. .'. ... bo,], i, imeli kdaj priliko v Ivorin • rkn ali kje druirje -i ogledati i i ne i/ m dob. . ču.lili se u"d«-t-	i: i r, ; n čist est i. ki SO
.;l1 p- ni Kr: arii sv .jim ljubljenim s. y- .-„ priklenili, pr« dno s,, "h ;	>v. kri . Verno so branili
na ;s \, o «1« . 1.. ; u m«-«l l-.oji s
' '"'ki	■, k • -d teli mre/ na jirsih.
'■•'h •• -i mislit«', da -,. taki železni "'--lep; vzr.ičali velike sitnosti in ■ , nositel jicam. Totla
' .....mi n preiskavam v stro-
■1 -'' ■ . i.e ]■."'] !č r-ke umetnost i mi;' m / h val i; i z. ■ pr« pričanj, . da ' krat j .ozn I i ] uma rejetie ' ■	\ !•■• »s |. 1 Selili iT r je tako
naivna. , 1b..če dokazati praktično '	p..i najdb v našem veku.
k-, niii "\Vertheinierce" niso že varne pred — poiiarej. nimi ključi.
a
; il I.;:..	' i v c i- morilce ljml-
-iv.'..	c -e i v. ■ li.' S red-
il j.-VI -	..	de'.: v ki list po-
nosu- i m-.	■ i a t /a tako vr-
st- svo.i i t -vari -v I pomilovalni na:-";- ;	: izr. ".'■; vas prezi-
ram r
A:-. . : ' ko vrsto ea-opis boj« val je I no d. - - -tlet j. vztrajni boj proti ,;	o .r.. . n - zvi-
■ !	. ■ ■ . ..-i d k v -tva in
! '** s i, .	al j - tem, da j. >])..-
•	b. n / i vi.	'. . k:tr j. večji ga p<»-• i i .	pri S; dovi. ali i;t rak., i l,i-'	>. i.-ii -i • a-, ktera šele pride.
N. 'e	■ 1 -• 'pisja je
- hI - i n ji -v. »	s n liti v ruševine
'I <• :ii	' le.!, boljši svet.
In k: i pi i.-nj;. i tako ogromno
lV-.lt- ■ - p -lak i/ 'živali barbarski Ij-i • . min da -o morda desel-
ti- -čl« ' i ; n i.-- i it. vemo. Prodno -o pos: It i/, pravih barbarov kva-dr ■. i s	'r i barbari, kti ri
da i it i a n -n.:; pr-ia-.'-aj . /. -tnljo. mi-
•	s .	••! n p I '.-a 1-1 t ji 1 la pisana /iio.loviiia ."lov, šiva. zopet na-«1:- ijllf1 is- čli : - . N -il« m s, danjostl je pa i ; pr v i	-• danjih ljudi pravi >'iev l-oik
\ izv r- itcv	i jva neje naloge
pa č'ov -ivo ;cot -am -voj prerod i t olj
Kam?
Priprostemu člov.ku. ktori j« bil vzL'ojen v 1», di in pomanjkanju, in kiereinu j. osoda tudi za v s,- njegov«« ivljenje liam.-nila pomanjkanj«-, pa«'-ni težko najti družbo.
Na je« 1 ne j strani pričakujejo ta-i-ega človeka večne, čeravno tu ]>a am pozlačen.- verig«. Na tli g. strani u; pa tolaži nsula sam. - ju -ii. Na strani bogatinov zamon e |...čutiti dobro le -u • njske d m ! er z njimi zajed no one. ktere -i žel« napredka v -vojem robstvu. \' j, liiistvit tmarisev jedne in i-h os«..le. postaneta pa srčnost in -anio/nv. večji iu oni silita človeka, da -e priuči <b 1.»vali -<■ bolj ne mioriio. n, gk-dc na poina'ijkanje.
< a- našega življenja je le kratek .u pot našega življenja, pa bila ka koršuak di na- vodi brez izjeme .!■• -nirik t er. *j >uiii vsi posvečeni. Kadi lega t ali nimamo liikaeih r ajnih ka.risti. ako zatajujemo r.-nico. I'r, ran«, moramo v grob iu tako nam n« preostaja časa, da bi n i vali sadov, sa možata jeva nja iu hliinbe.
I oda človeško ž i vi j« nje je tudi dovolj dolgo, da zamore biti nekak predi...riielj svojih i>«>totiicev, da -. i, selile, kiel-o bo.le V bodočnosti «livilo krasno zorilo.
!vam t ora j '. se vpraša člov. k. ko vstopi na bojno polje in ko ugleda oba sovražna -i tabora in obe protiv ni si vojski. I'..-lenemu delaven ve !]:: 1< jedt u odgovor: K in o j i m bratom. !•; o s t a I i ni. p r i p r •>
-	t i m I j u d e m !
I z Chicage
"Glasu Naroda".
Pri-la je toraj tudi na Ya- vrsta, da slaviti Vašo doctlet nico. Slavili sin., tukaj v Ameriki ž. več sb»v«-ii-,-kih deset lel nic, bodisi zasebnih, bodisi bolj javnih, toda tako javno, ka-koršiia je sedanja, ktero slavi nas lisi ••( das Naroda", anu-ri-ki Slo venci e nisnn. slav ili.
Kaj naj Vam toraj pišem? Vi v-i krog u(dasa Naroda" ste duševno tolike pred menoj, da se ne upam svojej luči pustiti svetiti lira j Vaše. Kazim t. ga je pa ravnokar navedeno tudi dober izgovor, ako človek ne v ničesar povedati. Satin običajno čestitanje, — to mi je premalo in -samo takozvano "reklamo", kteri izrek tudi ameriško slovensko časopisje /.obi rado rabi. pa "(das Naroda" tlečem žaliti.
\endar se mi pa zdi umestno tem povodou. in kaj izpregovorit i. Slo-veiisko-ameriško časopisje se baš v novejšem ča.-u hitro množi. tako. da bode p. številu ono stare v rope .malo n nlkrililo. Pojavijo s, nov i časopisi, kteri pa kmalo uniro. ali pa saj periodično počivajo, tako. da bi -t dozdevalo čl« .v« k u. kakor da dn-veiisko na~eljevanj«- ptijema. Toda to je le navidezno, kajti naš narod sani pokaže, česa in kolik., potrebuje tukaj za duševno svojo hrano. Ven«hupa niti malo ne dvomim, da h<.<lc število ameriških Slov.n«e\- kmalo tako naraslo, da bodo potrebovali vedno več imenovan, hrane, kar nam najlepš. dokazuje naš ponos in .lika naša. prvi a ni e r i š k o - si o v n -
-	k i d n e v n i k "t 1 1 a - N a rod a". Prepričan -. ni pa tndi. in z. nu noj za j.diio tudi v-i anieri-ki Slovenci, da bodi -tevib. naših rojakov v Ani« -liki. radi neznosnih davkov in krit tega zatiranja "u-tavn. " slarokraj-ske "vlade" vedno in sialn«» naraščalo in š,- n«št«-vilno bode pritin.ranih o-taviii za vedno -voj,. rodno grudo.
In naraščajočemu slovenskemu življi: v svobodnih državah Pni je. mora biti "< • las Naroda" ..hranjen na mn<> gaja in blagaja leta. kajti ..n j«- naj-boljši prijatelj tukajšnjih >loveii>kih .klavcev, kteri tvorimo itak večino ameriških Slovencev. Mi snu. končno -e vedno "zimska s,,l". ktere središč«-je naš prvi dnevnik, krog kterega se morajo i slovenski n.delavci zbrati.
Našim ameriškim "boys" pripustimo naravno p rednost pred nami. tudi ako z ozimni na svoje novinstv.i obnašaj... da moramo mi "Kvmpejei" zmajati z glavami. Toda. ali nisin« bili tudi lili nekoč mladi in neumni, in imamo li pravico radi tega našim ameriškim tovarišem očitati In poti m. naj se li sramujemo, da se med nami. ameriškimi Slovenci, najdejo še nazadnjaki, reakcionarnega mi-
šljinja, kteri h , '.. votv«»riti il-kak trust star«»krajskih k ila~t iu prepir--v C : i ;i ! S •	r
s! vom----- morali boriti dela Vri v-, i
semkaj d«.-lih narodnosti :i oni -vedno zmagali ter n k- m 1-' p .-t:,li napredni Aim-ri- a ni, kt«-r"!i p- -te niti n« v. .].., da —> njihovi predi ki i. dva prominob- generacij. iv- li -S|-e, 1 • ; ie\ , -k :: a 11 :•-■-. S •	. - - ■ -
mi a ti i- r i - k ; SI. , ne i. •• d I ■ i ;.••:•. biti tako. kajti b a Š t .. j.- najl Ij
T raj liapr- j! /.; b...b-aio-T in sr«*-■ j i m -k..!	L. V.rčič
Uradno iztiran — pes.
Zir.»lih- j, n- kaj v. likansk. -a. ,
čemur se poroča "SI. N." iz. Vat -li na: l>n- 11. t. ni. s,-in obiskal prija t olja tn- v, - a g,--o. T. V prijatelj sketn p g v.<ru prišlo je marsikaj n. vrsto in tako je prišla vrsta tudi na pse. M«.j prijatelj mi pravi: nek i pra,v z.: niuiiv«-ga ti moram povedati, kaj -eni nami-moral /aradi svojega psa prestati. Imel sem lepega, tiila-«1. ga in v.'licega psa. Pil je popol noma krotak in le. k. r je bil sila v . -lik in bi -e ga bil k«l<> bal, -. in mu nagobnii-o prip« 1 iu ii;i tudi imel na v. rigali. N« c« ga «hie -<• j«-, n«- v«-m na kak način, oprostil verig, šel z dvorišča na cest«, iu se iirral t: m drugim mladim psom. Mimo prid. Tleteii deček in ko psa skač. ra. po • iefeta dečka na tla in Itcžiia naprej. I K• ek ji padel na obraz in -e ni koli ko p,, obrazu opraskal. < >«'•«• n ga >.tr< ka m. i pozval pred -o.li- -«• iu s« m moral plačati z.a I« »Vnj«- dečka in kazni 1 'U K. .'az sem mislil, da j.-stvar pri kraju, ali čez 11 dni dobim poziv k policijski-mu rav nati lj-ivu. Tam -e mi je ukazalo, moj« ga psa ...I dati konjaču. Jaz sem se temu v ~tav-y 'jal iu linli dokazati hotel, da moj pes ni zloben. Icinnč je onega dečka le podrl, ko je z.a ps.mi tekel. Policijski uradnik je toraj odločil, da p ri«le za to nalašč sestavljena komisija i noj«-ira psa pr« ogledovat in k«»u-štatoval. je li rt - zloben ali ne. K<>-nisiji s, j, moj pes Jako «1- nadel. k. r -e je v«, ni udom tako dobrikal. da je določila, mojega psa pri miru pustiti '-••t ni -di4t..ii. temveč do vsacega nri-jazeii. No, hvala P»>gu. sem si mislil, /daj ho mir. Ali varal sem -c. < nj. kaj -e j.- zgodilo, menim, da prvokrat na svetu. Visoka kraljevska de Vina vlada je za ukazala, da moj pes iz-tira iz. kraljevine Hrvatski iu Slavonije! A kam neki. ko je moj pes va-raž.dinski rojak iti ima domovdnstvo v domači deželi. Jaz mu kaj taeega nisem mogil verjeti, potem mi je pa Izročil original t«-ga ukaza, ki s,, glasi ilobesed no tako: Poglav a r>t vo slob. in kr. grada Vara/dina. I »roj TJ^-'. :!(is7 '.II>:;. Vis. kr. zemaljska vlada, odjel za unut. ]>«>slove, ).riobčila je dne 11. svibnja 11M i:J po«l brojem 171 I" ovalno sliedeče vi-oku rii-ithu -vojn: Povodom molite Mil. Ira. iz Varaždiua. «la se odiisiane poti ovo st ranim vrhovnim riešeiijeiii «<d prosinca tt><»2 broj PI 1 o.lr« <ljeu..g utamanjanja njegovega psa. nalazi J kr. zem. vlada odjel za unut. poslov«-ilielomi.-iioui preiuakom svoga vrhov nega ri .-nja iz.nimiee dozvoliti. da izvršba utamanjenja odgodi pod ttvje-ioni. da molitelj u roku od osam dana iza obavjesti, toga jisa odstrani izv an [>«»1 rm'-ja kraljevine Hrvatske i Slav ni;. . Ne nčini Ii toga molitelj u goriij. m roku. ima«le se pa- bez »1-god«- utamanati. (> tem se oba v je> tuje g. Mil. I* r. u \'ara/.linu time, da upitnoi« ti-a u r-.ku o«l s dana račn-uajuči od «lana primitka ovc odluke '»Istrani. jer či inače nas po ovogr. /ivoileru utamaujeii biti. ( ira.Uk-• p«»-lilavai-sivo u Vara/.linu 21. svibnja P.-o::. Za grad..načelnika gradski ka petan: Oilpeljal j.- g. Fr. pt.t. ni ps-i v < I rade«*, kjer prav dobr« • počuti in misii. da ubogi p«— p«, odločbi hrvatsk- zein. lj-ke vlad«- ne b«» v« «"• preganjal. Ker ni-"in š«- nikoli kaj taci ga čul in k. r bi s,, gotovo kje kaj taeega storiti lic moiilo. pri-ohčuj«'ino «enj. - itatcljein "til. Nar." v -_'o -loleii I. n. baš p.. Sal ..n ionsko "sklaiifano" razsodbo.
I«igo .lancsi II.
-
Cigan Josjp l.akaio- je pri-e| nedavno kot ud ciganske godb«- v M«>-nakovo. lam s,- j.- zaljubila v njega hči bogati-ga tovarnarja Sutt« rja ter ga je hotela imeti z.a moža. < »če je bil ves obupan, to.la h- i je grozila, da bo - ciganom v-ta ter napravila očetu v«-lik škandal. Končno je obveljala volja eksi-cutri«"*uc dekli«-«- in cigan je liri svoji pristojni občini že za-prosjl za dokiunetite, ker se bo vršila 1 kmalu poroka.
Časnik.
Spisal Edmondo <le Amicis: prevela Antonija
Kaduneeva.
Kadar dobim v roko časopis, se mi zdi. da so mahoma osvobodim vseh svojih misli, vsoh olx'utkov, in pozornost. moja ostrini nad časopisom kakor nad r«'čj<>. kter<< som ugledal prvikrat. Prim-se mi novo iznonade njo in občudovanje. Kako čudežna je ta tiskana knjiga, na poli papirja izhaja vsaki dan pod istim naslovom z različno vsebino, razdeljeno v sto poglavij brez zvezo, drugo za drugim* vendar vsako posamezno zanimivo in poučno. Ta zanimiva knjiga poroča o vseh javnih dogodkih, in za par aoviTV izveš novioo iz raznih krajev sveta, iz državnega zlw*ra. iz domačih zastopov, razno politično dogodke, domačo novice, o trgovini in kupčiji, vasn ik svetlijo trgovou, obrtniku, zabava s pravljioami gospo«!ične, brezposelnim dajo uganko v razrešitev, priporoča bolnim zdravila, moža željnim dekletom ženino, združuje v sebi misli raznih ljudi. raznaša noviee, različne po vsebini, po širnem svetu. Ta išče dela, službe, denarja, drugemu se ponuja hiša, zemljišče itd. Zatiraneo toži v njem o krivieah, drugemu se oznanja vesela novica, odlikovanje, povišanje v službi, poroča o novih iznajdbah iu raznih veselih in žalostnih dogodkih. Časnik prinaša novosti iz najoddaljenejših delov sveta, poroča o nesrečah, pri-go.iivših so pred par urami v daljnih in bližnjih krajih, obenem potrjuje in zopet zanika, na oni in isti strani filozofira, se šali, objokuje mrtveca, opisuje tatu, častita k poroki in poroča o škandalu. Naše misli odnaša v par minutah v daljne strani zemlje, od politike prehaja k umetnosti, od literaturo h kuhinji, od vojske h koncertu. Časnik ve vso, jo doma povsodi, govori z vsemi stanovi in o vsoh predmetih, živi življenje 11111-šiee rojeno zjutraj, zvečer postarane, drugi dan pa že pokopane in pozabljene.
* * *
Tisoče listov čaka svoje usodo, da jih objame tiskarski stroj. Kam pojde ta ali oni list, ko ga potegnejo tiskanega s tisoči misli iz stroja? V daljni svet, čez morje, v razna mesta in vasi. Prišel bo v roko državniku, kteri ga zažene jezno v stran, ko bo čital kritiko svojih dol, ali v roko tatu, ki ga kupi za par novčičev, da izve, kako ga zasleduje policija, da se ji ogne iu odnese peto. Pot njegova bo v strme gore, osamljeno kr a jo, kamor ga ponese sel po slabi poti preko snega in ledu, ležal bo na mizi čmernega možu, kteremu so /te bode zdelo vredno ga pregledati; dobro došel bo v vaški gostilni, kjer bodo nepotrpežljrvo čakali radovedneži njegovih novic, kritikovali ga bodo, morda tudi hvalili. Vzbujal bo različne misli in čuvstva onim, kto-rim je namenjen 011 i 11 njegovi bratje rojeni v istem času. Prinesel bo mar-sikteremu izuotiadetije, drugim veselo in žalostne noviee, pa tudi neizmerno vesolje posamezniku, ko bo videl prvič tiskano svoje ime iu svoje misli. Pozdravljen kot zagovornik praviee in napredka, preklinjali in preganjan od nasprotne stranke; nasprotniki so bodo zgražali nad njegovimi čitatolji, jih prezirali, imenovali jih bodo brezverce, se jih ogibali samo zaradi njega, videč ga v njih rokah. I11 koliko debat v javnosti, razgovorov v družini, med potnik' v vlaku 11a trgu in prodajalnah! Povod stoterim dogodkom v družini: Oče bo čital časopis, skrival ga bode pred svojimi hčerami; to pa bodo iz radovednosti iskale njegova skrivališča in ako ga bodo našle, eitale ga bodo s slastjo; mladenič ga bode bral skrivaj. da izve iz njega prve nazore o življenju v veliko presenečenje svojih starišev; nevesta bode morda celo iztrgala časopis iz rok svojega zaročenca, meneč, da od nje odvrača pozornost in zmanjšuje ljubezen. Časopis se bode porabljal na sto in sto načinov: Kot pahljač za vroča lica dekletova, otroci si bodo narejali čake in čolničke, zavijali bodo vanj knjige trgovec bo delal iz njega zavitke, 11a ulici bo ležal, kjer ga bo pobral revež, zmečkal in zanetil ogenj v peči. llribohizoe ga ponese na vrhove gora. in ko mu bo doslužil, vrgel ga bodo proč; najti ga bo po samotnih gozdih kamor ga ponose lovec; jxdtral ga bo morda potepuh, da čila že zastarele novice Le malokteri teli listov se ohrani. —
* * *
Gotovo jo, da izmed tisoč naročnikov, tudi najbolj izobraženih, kteri čitajo časnik, nimajo večinoma niti pojma, koliko dela jo nagromadeiie-ga v dnevniku, koliko različnih sode-lovalcev, koliko točnosti in koliko časa to zahteva. Veliko čitateljev niti ne sluti, da mora pri časniku vladati red, kakor v državi. Časnik, oznanjo-valec resnice, izhaja iz čudežne delavnice, v kteri delujejo pisatelji, stavci, upravniki, delavci, raznaše-valci, vsi združeni pod žezloni tega vsr ga veti nega iu vsestransko delujočega duha. —
Kazi ion i so vplivi, ktere provzroča časopis v vrstah svojih čitateljev. Na ljudi, oddaljene od mest, brez lastne sodbe, navezane edino na časopis, vpliva neizmerno. Vsako trditev smatrajo kot edino resnično, hvala jim
je mc rodajna. fraza globoka misel, skratka, čim manjše ji* njih obzorje, tem večji jo vpliv te tiskane besede. Vendar jo dosti ljudi, ki govore o časopisju prezirljivo, zaničujejo ga. vse jim jo lažnjivo in izmišljeno, kar poroča, toda težko bi ga vendarle pogrešali, zakaj neobhodno jim jo potreben k njihovi modrosti. Pobožni ljudje smatrajo katoliški list kot nekaj vzvišenega, prečitajo ga od naslova do zadnjega inserata, vse resno premišljujejo, kakor bi čitali molitveno knjigo. Zopet drugi zabavljajo časopis«»m, 110 čitajo jih; ako slučajno iIoIk' v roke list, jim zadostuje par domačih novic, brez dušne radovednosti so, ne brigajo so za svetovne dogodke, in 110 zganili bi prsta, ako bi takoj prenehali vsi časniki. Vsak časopis ima svojo sovražniki-, ki mu pripisujejo, da provzroča vso zlo na svetu; smatrajo ga pohujšljivim in kol vir vsega hudega. — In vendar! je neobhodno potreben človeški družbi k socijalnemu in družabnemu redu.
Nasprotno pa ima časopis tudi dosti zagovornikov, ki ga čislajo in smatrajo potrebnim za civilizacijo in napredek, imenujejo ga učenika. zagovornika resnice, nezmotljivega voditelja človeštva v obljubljeno deželo. Časnik porablja nekteri v proslavo svoje osobe, da jih podpira v delovanju, da širi slavo njihovega imena in jih brani sovražnih nakan; njo samo pa veže do časopisa čut hvaležnosti, zakaj bil jim je dobro došlo orožje, kojega so se posluževali v vseh prilikah.
< udnaSin neštevilna jo množica naročnikov, kteri ne morejo pogre-ati berila in utajiti velikega vpliva, ki ga ima časopisje na njih mišljenje in č"vxtvovanjo. Nezmožni lastnih mfsgg komaj čakajo večera, da dobe ča<š>pis, ki jim da gradiva za razgovejj celega dno. Po listu poli-tikujejo, sodijo o literaturi in uinet nosti, govore ravnokar čitane fraz« skratka list jim jo kazalo svetovnega znanja.
Zanimivo bi bilo preiskati nošte vilne sodbe, ki so izrekajo, utisp, ktere povzročajo novine, vpliv, ki ga ima ua javnost časopisje. Časnikar stvo ima vzroka dovolj so pritoži* vati. da večina čitateljev izreka prepovršno sodbo o njeni, da kritikuje njegova dela, izvršena v splošno korist, in ga 110 podpira zadostno v njegovem plemenitem stremljenju.
v poznih letih. Ko ga jc bolezen priklenila na postelj, edino razvedrilo. Ločen od sveta, j«^ čutil v časopisu dihljaje človeštva in zdelo se 11111 je, da njegova duša v slabotnem telesu dobiva vsaki dan okrepčila. Pričakoval je željno, kakor otrok časnika, vprašajoč po desetkrat po njem. Razveselil se jo vedno, kadar ga je zagledal in nikdar ga ni mogel dovolj — pazilo prečitati. Zdelo se je. <la je bil časopis jedina vez, ktera ga je spajala s svetom, samo zaradi njega jo želel živeti, da bi iz njega ]>o-izvedel napredek in srečo svojega naroda. Ljubili so vsi dobrega starčka zato je tudi družina spoštovala starčku dragi časopis. Naposled 11111 jo opešal vid, in kdo izmed domačih je čital starčku vsak dan svetovne dogodke. in ko njegov um ni mogel več slediti, so ponavljali berilo po večkrat, naposled ga je utrudilo tudi že to. Pokladali so mu priljubljeni časopis na kolena in s tresočo roko ga je držal po več ur kakor dragocen zaklad. Nekega večera pa je našla družina starčka nezavestnega, poleg jo ležal časopis. Jokajoč prenesli so mrtveca na mrtvaški oder iu položili potom njegovo truplo v krsto. S spoštovanjem je pobral sin časopis ga poljubil in položil na mrliča, saj je bil ta očetu najdražji prijatelj v živ-Ijonju. tolažnik v nesreči in spremljevalce na zadnjem potu v večnost. -— — — --
Stari zvonikar.
Moj Bog. kdaj je to bilo — — — 111 vend;... kako hitro je minol čas! Spominja so sebe, jCavolasega dečka; oči se mu svetijo; veter — ne tisti, ki dviga prah po cestah, temveč svoje vrste veter, ki lt ■ta s tihimi svojimi pero t mi visoko nad zemljo, se igra z njegovimi kodri — — —. Spodaj, v daljavi gre nekaj majhnih ljudi, tam stoje neznatno vaško kočo. in se razprostira gozd in sama ta gol i na. ki visi vas 11a njej. so 11111 dozdeva velikanska. skoraj neizmerna. "In tu leži, v vsem svojem voličastvu!" in starec se ozre smeje na majhno dolino.
Tako je tudi življenje! V mladosti ne vidimo ne konca ne kraja. —
--.A potem leži, kakor na dlani
od začetka do konca ondu v kotičku na pokopališču. Cas je že za pokoj.
l)a, je že čas! Mihojlič pogleda še enkrat po zvezdah, potem se dvigne, dene pokrivalo na glavo in zl>ere vrvi. — (Vz jedno minuto, se strese nočni zrak#od zvonkega glasu, temu sledi drugi, tretji, četrti glas. drug za drugim, in v toplotno, praznično noč se zlivajo mogočni, zatogli, peva-joči in zveneči glasovi.---
Glasovi obmolknejo. V cerkvi se prične služba božja. Prejšnja leta jo liodil M ihojlič vselej k durim, da bi molil in poslušal petje. Zdaj pa ostane v svoji visočini. kajti neznanska trudnost ga je danes objela; sede na klop. posluša, kako so izgublja zvo-nenje donečega brona in se zatopi globoko v misli. V kakšne? Sam 110 bi bil znal odgovora na to vprašanje. Mala svetilka razsvetljuje zvonik le slabo; zvonove same odeva tema; iz cerkve prihaja od časa do časa zamolklo petje, in nočni veter maje vrvi, ki so pritrjene za vojine — — —. Glava, ki so vrsto v njej nerazločni prizori, mu kloni globoko 11a prsi. "Ilimno pojo". si misli in so mu zdi. da je v cerkvi. S kora dol gledajo otročje glave ; stari svečenik, ranjki oča Naum moli s tresočim glasom sklepno molitev; sto kmetskih glav so upogne, kakor zrelo klasje pod vetrom, potom pa so zopet zravnajo. Prekrižajo se — — —. Sami znani obrazi — — —. Tamkaj strogi očetov obraz; tam zdihuje starejši brat globoko. A ondi stoji sam, cvctoč. krepak in zdrav, poln upanja na srečo. na radosti življenja---kje
je, sreča ? — — — Neznosno delo, tugo, skrb----kje je sreča? Težka osoda vseka gube v mladostno "elo, upogne krepki hrbot, nauči zdi-hovanja kakor starejšega brata —
Zamišljen sediš pri svoji pisalni mizi, preobložen z delom, trdno si sklenil, se popolnoma vtopiti v svoje delo. Ali glej, tu pred teboj leži skušnjave«« v obliki žurnala; na mi-
.1 ti prihajajo vsi včerajšnji dogodki, premagati radovednosti ni mogoče. Ldaš se novim mislim, pregleduješ novice. čitaš o revščini, ktera te gane, o škandalu, ki se ti studi, občuduješ gciiijaluo idejo, kt«'ra te navdušuj«-. Misli ti odbite o<| predmeta, s ktorim si se bavil in polete v daljno svetove, kjer ti novi utisi objemo duha. I u vendar to ui škodljivo! Marsikti r< mu pisatelju so se na ta način rodile v njegovem < 1111111 ideje za poznejša njegova dela. Nejevoljen je vzel v roko list, zdelo so mu jo nepotrebno ga <"itati in vendar jo pozneje iz njega orpal osnove slovstvenim svojim delom. Mnogim lju-dem je časopis neobhodno potreben. k«-r jim nadomešča knjige. Nadomešča jih, k«-r poroča iu razlaga v krarfkili I sedali vse, kar splošno zanima olx instvo, česar knjiga ne moro vedno. Ako bi izginili časopisi f sveta, oživeli bi stari časi pravlji« in razcvetela bi se zopet bujno nebrzdana domišljija; nevednost bi zakra-ljevala, in prenehal bi maloma ves napredek. Odstranite časopise in ti-
soči ljudi both) brez kruha.
* * *
Koliko spominov, navdušenja, ža losti iu veselja veže nas starejšo 11a časopis. Velik del življenja je deloval v nas, njegove hostile še žive v naši duši. Iz časopisa smo zvedeli žalostno novico o smrti drazoga prijatelja, čitali o znancih, ktere smo že objokovali kot mrtve, da žive. seznanjali so z junaškimi čini mož v vseh <le-lih sveta ; časopis je nam vtrjevalv ero v napredek čbiveštva, poročal j«' o zmagah, kter«' je dosegla pravica, navdajal nas z upanjem. <la nismo omagali v boju življenja. — Iz njega smo izvedeli o imenitnih literarnih ]<-1 i 11 svojega naroda, čitali proizvo-lo iz tujih slovstev in se seznanjali 7. modernimi iznajdbami, kt«-re so ponos našega veka. Časopis je nam bil v razvedrilo, ko je bilo naše srce potrto, tolažba v nesreči, nada v boljšo bfxitH-l.ost.
V i, ki smo živeli v času bojev in zmag. ko je pretila domovini nevarnost. ljubimo časnik z vso vnemo. Ali ga nismo pričakovali s strahom in trepetom i Roke s«> so iztezale po njem, radovali smo se. kadar so bila poročila vesela, s solzami pa smo močili list, ko smo čitali o nesrečah domovine svoje. Dogodki onega časa utisnili so se v naš spomin, kakor smo jih videli tiskane v priljubljenem svojem časniku. Časnik nam je bil vsakdanja povest v tistih letih, pretresujoč glas zmage naše domovine.
• * *
Mnogim je v dobrem spominu starček, moj sorodnik. Časnik mu je bil
Ttiiski spisal V. K o r o I e 11 k o.
Mrak jo poljubljal zemljo.
Nad temačno, zobato konturo go s tega lesa j«' čepel mesec, čepel a ne sijal— — -—. Majhno selo, ki loži sredi goščavo ob potoku, se je zatopilo v oni čudežni mrak, ki napolnjuje pomladno noči, če mesec, v meglo zavit. sanjavo plava na obzorju, če zgo-ščujo dvigajoča se megla dolge gozdne senco ter razliva srebrasto svojo temo po naravi —--vse tiho, sanjavo. tožno.
Sebi j«' sladko dremalo.
Temni obrisi bornih koč so se komaj videli; tuintam jo brlela luč; časi so kje zaječala vrata ali pa se oglasil čutan pes; le redkokdaj so so prikazale iz temno goščave tiho šumečega gozda seiu'e pešcev ali poo-dinih jezdecev ali pa je zaškripalo kolesje voza. To so bili prebivalci posameznih gozdnih seliš«", ki s«i se shajali v cerkvi k pomladanskemu prazniku.
(Vrkov jo stala sredi vasi, na griču. Okna so se bliščala od svitlobe. Stari, vitki, temni zvonik j» * kipet-visoko v temno mo«lro nebo.
Stopnice so zahreščale — — — stari zvonikar Mihejlie je lez«-l gori v zvonik in kmalo je visela majhna njegova svetilka, kakor prosto v zraku plavajoča zvezda v prostoru
* * *
Težavno so prihajale starcu stop-uice. Noge so mu že odpovedovalo in oči so tudi ž«> pojemale — — — Z« jo čas počitka, ali I>og navzlic temu 110 pošlje smrti. Sinove j«1 pokopal pokopal vnuke, spremljal staro in mlado k večnemu počitku, a še zme rom živi. Težko jo — — —. Mnogo pomladnih praznikov je že obhajal, in mnogokrat, sam 110 ve kolikokrat jo pričakoval svečane uro tu gori v zvoniku.
Starec jo stopil k lini in se naslonil na doprsnik. Spodaj, krog cerkvi ■ so so razgrinjale gomilo vaškega pokopališča; stari križi so stegovali kakor varili svoje r<>ko po grobeh. I upa tam se jt^ sklanjala kakova 110-ozolenela breza — — —. Od ondot je kipel k Mihejliču vonj mladega brstja in tožili mir večnega počitka
Kaj bo čez loto dni ? Kdo ve, ali bo zopet stal pod bronovino in z glasnim zvonenjem budil dreinajočo noč, ali pa bo počival tam doli v temnem
kotičku pokopališča? Bog ve---
davno jo pripravljen; ali to pot 11111 jo dobrotljivi g'»spod Rog še dopustil da obhaja praznik. "Hvala Gospodu" staro ustuiee šepetajo besede, ki so jih že od nekdaj navajene, in Mihcj-lič se ozr«' v višavo, v zvezdnato, od
milijonov luči razžarjeno nebo — — * * *
"Mihojlič! He, Mihejlič!" zadoni spodaj takisto tresoč, star glas. Stari dijakon unira pogled v zvonik, držeč roko pred niežavimi, solzečimi očmi; :< vkljub temu ne opazi Mihejliča. "Kaj želiš? Tukaj sem", mu odgovori zvonikar. in se skloni čez zi«l. "Ali 1110 110 vidiš?"
"Ne---a še ni čas? Kaj misliš. Obadva glodata na zvezde. Tisoč božjih luči blišči nad njima v višavi. Žareči voz stoji že zelo visoko ---Mihejlič premišlja.
"No še. j«> še prezgodaj. Vem. kdaj bo trob i."
* * *
Natanko ve, brez ure. Zemlja in nebo in tisti boli oblaček, ki rahlo plava po vetru, in temni gozd, ki ondu tajinstveno šepeta, in šumenje potoka, vse mu je znano, vse znano Ni zaman prebil tu vse svoje življenje ---
Pred njim vstaja daljna preteklost. — — — Spominja se, kako je prvikrat stopal z očetom v le-ta zvonik.
A tam na lovi, na ženski strani stoji meti kmetieami s ponižno sklonjeno glavo, njegovo dekle. Dobrosrčna ženska je bila, Bog ji tlai dobro! I11 veliko gorja je pretrpela,
reva!---Pomanjkanje, delo in
tuga uničijo najlepšo žensko; ogenj oči ugasne in izraz večnega strahu preti neusmiljenimi viharji osotle potisne mladostno krasoto v stran--
kje je njena sreča? — — — Eden sinov jima jo ostal, njuna nada, njuno veselje, ali tudi njega je uničila človeška krivi«"nost — — —
Glej, tam se«li bogati grešnik, in do tal so uklanja in misli, da tako zbriš«' solze sirot; ponižno pada 11a kolena in s čelom bije po tleh--
—	V Mihejliču pa divja vso in vihra in temni obrazi svetnikov na stenah gledajo rosno doli na človeško gorje in na človeško krivičnost---
Vse to je minilo, vse to je ostalo
daleč za njim---Zanj obstaja
svet zgolj iz tega stolpa, kjer veter tuli v temi in maje vrvi — — — "Bog naj sodi!" šepeta starec, in solzo mu rinejo na rahlo po ostarelih licih--—
"M i hoji ič, lie Mihejlie! Si mar zaspal, ali ka li ?" zadoni spodaj.
"Kaj V zakliče starec in naglo skoči na noge. "Moj Bog, pa menda vendar nisem zaspal? Še niktlar se mi ni kaj tacega zgodilo!" — — — In z urno, vajeno roko zbere vrvi. Spodaj se pomika, kakor mravlje, množica kmetov; cerkveni praporci, svetli kakor zlato, vihrajo v zraku
—	obhod krog cerkve je končan in k Mihejliču doni veseli klic:
"Krist je vstal!"
Ta klic žene Mihejliču val preko starega srca. Tako mu je, kakor da bi voščene sveče žarneje gorele, kakor da bi so množica silm-je gibala vi »rek in bi praporci veselejše trepetali in kakor da bi probujoni v«4tor zajemal glasove 111 jih odnašal na širokih svojih porotih v višavo —
I11 staro src-e je pozabilo na življenja skrbi in težave — — Skoro je pozabil, «la 11111 jo potekio vse življenje v tem vitkem in temačnem zvoniku. da je na svetu 1111, kakor staro drevo, ki sra ..ztrga gr« u. — (Jla-sove post" te pojoče in plakajoče glasovi, ki kipe v ponosno nebu in se zopet spuščajo na ubožno zemljo, in bil » 11111 je. kakor da bi ga sinovi in vnuki obkroževali, in radostni njih glasovi so se družili v zbor in so mu peli o sreči in o veselju, ki J.- na svetu ni poznal — — — stari zvonikar je vlekel za vrv. debelo solze so se mu usipale po obrazu, in srce 11111 je bilo
filneje otl slopivne sreče---
* * *
Spodaj so ljudje poslušali in so pogovarjali, da stari Mihejlič še nikoli ni tako čudovito zvonil. Jfapitslcil so jo veliki zvon raznoglasno stresel in obmolknil — — — drobeči glasovi so utihnili, kakor tla bi tožno zateg-njen glas poslušati hoteli, ki se je tresel, jokal, plakal in se polagoma v
zraku izgubil---starec je padel
brez moči nazaj na klop, in poslednji «lvo solzi sta se 11111 utrnili po voščenem obrazu —
-K- * -5C-
Nadomestite ga. ljudje! Stari zvonikar j«' dozvonil.
Kranjske katol padptrne društvi PrtESV SRCA JEZUS9VEGA
v Clevelandu, Ohio.
Odbor za let® 1903 je:
Predsedunc: John Saje. 3C Diemer Street.
Predsednik: John Saje, 87 Hoffman Street.
Podpredsednik: Anton Ogrinc, Norwood St.
I.	tajnik: John Avsec, 104 Case Ave.
II.	tajnik: Anton Sepic, 7S>6 St. Clair St.
Blagajnik: Lorene Petkovšek. 1851'?
K. Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Antou Novak, John Petkovšek, Alojzij Saje.
Maršal: Martin Janežič.
Pisatelj pohotnih knjižic: Anton Smole.
Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magača Anton in John Simončič. Društvi ima sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v ..Jaittes Hali". 1716 St. Clair St., Cleveland. Ohio.
Naslov za pisma je: John Avaec 104 Case Ave.. Cleveland. Ohi«.
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih •djMJŠljeino poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Fino vezane z imitacijo soluove
kosti, ali v linom usnju z zlato obrezo.*
Spomin na Jezusa 35 ct.
Filoteja, usnje, zlata obreza $1.20, marmor obreza 90 ct.
Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza bO ct.
Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza S5 ct.
Rafael, platno 75 ct.
Duhovni studonc, 1.30-$1.50-65 ct.
Marija zgodnja daniea, $2.20.
Marija zgodnja daniea, eleg. vezana zlata obreza $2.20.
Lilija nebeška, usnje, eleg. vez. zlata obreza $3.00.
Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80 in 50 ct.
Nebeška iskrice 50 ct.
Vrtec nebeški 5 Oct.
Sveta noč 15 ct.
Ave Marija 10 ct.
Mati Božja 10 ct.
Razne sv. podobice, po 5 ct.
POZOR1
rojaki v P i 11 8 b ur g u i i okolici!
Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-ameriškoga stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ruby St. v Pittsburgu, Pa., kajti z malo vlogo zainoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom.
Podjetje je solidno 1	(ljan04)
Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporo čam v obilen obisk
sstlooinL,
v kterem vedno točim sveže Schlitz Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, tor prodajam dobre smodke. S spoštovanjem
JOS. DEMSHAR, Rock Springs. Wyo
So nikoli ni Mihejlič tako zvonil.
In bilo je, kakor da bi prepolno, staro srce oživljalo mrtvo kovino, in glasovi so peli in plesali, se smejali in plakali in plavali vedno više tja gor do zvezdnatega neba. In zvezde so svetile 111 sijale vedno žarneje, in glasovi so se tresli in se. kakor da bi božali, potapljali tlol na zemljo---
Nizek bas je zagrmel in zaklical s silnim, mogočnim glasom, da se je streslo nebo 111 zemlja: "Krist je vstal!"
T11 dva tenorja, ki sta se stresala pod enakomernimi udari na zvon. sta so veselo in lopo zveneče pridružila: "Krist je vstal!"
In bilo jo, kakor da se trese stari zvonik in se ziblje, kakor da veter, ki zvonikarju boža obraz, razgrinja široke svoje peroti in poje: "Krist je vstal!"
Rojakom, kteri potujejo skozi Du-rango na Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprlf nove gostilno
avstrijska damavina
poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar b«xle-va postregla z dobro pijačo, okusni mi jedili in izvrstnimi smodkami.
Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCK.
DiirHiiirn Colo
PRODAM SVOJ
SALOON,
kteri jo zelo pripraven za posle. Na razpolago je 0 osob. V hiši je nastanjena tudi brivnica. (Dva lota.) K hiši spada izvrsten vodnjak.
Hiša jo v Sili«Ji, kraj nove topilnice, kjer se gradi novo mesto. Natančneje se poizve pri.' IGNAC Ml KLIC P. O. Box 582, Salida, Colo.
Cenjenim rojakom da so
naznanjam.
HARMONIKE,
ktere jaz izdelujem, v Washingto nn patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča
John Golob. 203 Bridge St., Joliet. I1L
Druge knjige:
Evangeliji, 50 ct.
Abecednik za slov. mladež, 20 ct.
Zgodbe sv. pisma mala izdaja oO ct.
velika izdaja 50 ct. Druga nemška slovnica i>0 ct. Ilitri računa r 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Dimnik, sloveiisko-mmiski besednjak
!>0 centov. Praprotnik spisi v ljudski šoli ."Oct. Prešernove poezije, vezane 75 centov.
broiirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct.
Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 et
brožirane 75 ct. Narotlne pripovedke I. in II. zvezek
po 20 ct. Velike sanjske bukve 30 ct. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec .'50 ct. Šaljiv 1 Slovenec 00 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Naš cesar Fran Josip I., 15 in 20 ct. Andreas Hofer 20 ct. Radeeky 20 ct. Admiral Tegettliof 30 ct. Princ Evgeuij 20 ct. Baron Trenk 20 ct. Knez Orni Jurij 20 ct. Močni baron Raubar 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji M ©k i kanec 20 ct. Iliralda 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda 11a Palavanu 20 ct. Doma in na tujem 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. S prestola 11a inoriš«"e 20 ct. Mrtvi gostač 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Srečolovec 20 Štiri povesti 20 ct. Najdeuček 20 ct. Tiiin ('ing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 et. Sv Genovefa 20 et. Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Kako je zginol gozd 20 et. Repoštev 20 et. V domačem krogu 25 ot. Izidor pobožni kmet 25 ot. Beneška vedeževalka 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ot. Turgeniev Dim 30 ct. Burska vojska 30 ot. Mlinarjev Janez 40 ct. Gočevski kaketizem 15 ot. Stoletna pratika <10 ?t. Materina žrtev 40 ot. Rodbinska sreča 40 ot. Tisoč in 011a noč. 51 zvezkov. $0.50. Zemljevid Z jed. tlržav 2"» et. Zemljevid celega sveta 25 ct. Pratika za leto 1903, 10 ot. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Zemljevid Z jed. držav 25 ct.
Math. Grahek,
'201—1203 Oor. Mosa in Santa Fee Av«.,
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcerijsta blaga
'n železnine; v zalogi ima tudi Tri. aerjevo grenko vino.
MtF* Pošiljam denarje v stare domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnlfc

Njegov cilinder.
ToT-no ob jcdnaj>ti uri jo vstopil VReueiliSčni dijak Josip M«-u<*i> v Sobo gosp. profesorja Mesarja; tlijak jo bil opravljen, kakor so sp<Mlobi za tako slučaje, obleiVn je bil v črno obli ko s frakom in s svitlo črnim ei-1 i mirom, delati bi imel prvi državni izpit, zato je prišel v poset. .Profesor Mesar jo bil zelo ljtlbeznjiv, zelo zgovoren je bil. dijak pa lepo mirno poslušal in le sem ter tja kako besedo pripomnil. <Jospod Mesar je dolgo, a dobro govoril, kadar jo pa dolgo govoril, so jo zelo ua\du~il iti tako je liilo tudi danes. Hodil jo po sobi sem iu tja, govoru primerno z rokama mahal iu 1 • i I vedno bolj in bolj navdušen, naposled pa se hkrati v sedel na stol poleg dijaka. Toda od-mah jo zo|»et skočil kviško iu se ozrl na stol. Na stolu je ležal — na veliko začudenje profesorja — popolnoma zmečkan cilinder — kajti Mesar je bil obilega telesa — cilinder jo na stol odložil dijak Meneč, ko je profesor Mesar zahteval, da naj ga odloži. Profesor jo presenoten gledal dijaka, da bi videl kak vtis je napravil vsled poškodovanja tujo imovino. Ali ustnico dijaka so so nategnile na smeh in ji rekel: "O. prosim gospod profesor, to nič ne de. saj nema zame nikaeega pomena."'
Ko je čez četrt uro M oner ostavil sobo profesorja, je poslednji mislil na izpit in skletiol / dijakom tako ]>o-stopati, da izpit gotovo dobro napravi, češ. saj jo l.il tako ljuheznjiv kljub po neprevidnosti napravljenej škiMli. To in ono premišljevaje j« stopil k oknu in gledal na ulico. Tam spodaj koraka sedaj dijak Mencc na sebi ima frak — ali kaj to? — sedaj si je profesor oči rnlel iu delx-lo gle-dtyji — dijak ima na glavi sedaj vendar mehak in okrogel črn klobuk! Kje je tega vendar tako hitro dobil iu kje ima eilimli r, saj ga ni mogel v žep vtaknit i {
Sedaj jo vstopila profesorjeva hčerka v sobo. Nekaj jo imela v rokah. "Oče, kaj so je pa s tvojim cilindrom zgodilo, saj je vos zmečkan?" Nastala je tišina. — Profesor Mesar je vzel v roko "pino" in se prepričal, da j«' njegova lastnina. Potem so je spomnil gole istine. Dijak Mence še nikdar ni imel cilindra. ]>ijak je dobro vedel, da profesorjev cilinder visi vedno na zaprtem mo-stovžll pred sobo. je tega lepo snel raz kljuke in namesto toga obesil za kratek čas svoj mehak klobuk. Ko je odhajal, je pa zopet potlačeni cilinder obesil na klin iu svojega pokril. "O joj!" j«' zaklieal profesor, "tako sem se vsedel na svoj klobuk in lahko umevno mi ;'•* zakaj dijak ni osupnil!"
Profesor jo pa kljub temu milostno postopal z dijakom pri izpitu in ta ga je z odliko napravil.
Kdo ima prav?
TColarjev oča jo prišel nekoč v mostu in na kolodvoru ogledoval avtomat, ko si ga jo ogledaval. pravi sam sebi: "Men." hočete? Nisem tako neumen, da bi tu notri vrgel nikel, jaz hočem pr«-je videti, kaj bom dobil zanj!" — Mestni škrio jo poslušal Kolarjevega iW-ota in ponosno šel k avtomatu in v njega vrgel nikel, vlekel za gumb. a nič ni vini padlo. "K vragu jo to prevara, najbržo za l*e-dake iz dežele!" — "Iloho!" so je smijal Kolarjev o<-o, "da za bedake, toda na lini se je usedel mostni b«--dak, kaj ne?"
Profesorjeva modrost. — Profesor (zelo neokretnemu učencu): "Zobač. vi sto z«-lo neumen človek. Ako bi vi smodnik iznašli, bi gotovo š<- danes ne mogel nolwn človek v. njim stre-Ijati!"
Dobra primera. — (tiost v družbi tovarišu) : "Sedaj j«- pa čas, da se poslovimo, domača hči že tako okolu klavirja hodi. kakor mačka okolu vrele kašo."
Mod trgovci. — Pipnr: "Veš Stu-pnr. ravnokar s«'in s«' tajno zaročil z bogato Majerjevo Kozo!.... To«la molči P — Stnpar: "Gotovo! Veš, da ne izdam trgovske tajnosti!"
Lakom«"no.— Kksekutor f dijaku) : "Imam čast... !" — Dijak: "Jaz tudi toda prav nič druzega!"
Med tovarni. — A.: "Veš kaj? opustil som zivinozdravništvo." — B.: "Tako? Srditi lahko pristopiš k društvu za varstvo živali!"
Pogovor. — Tiči: "Obožava me ta dobri mož!" — M Mati: "To še ni nič dokler te ne poroči!"
Tudi stališ«"«-. — Mladenič: "Nični lepšega, kakor prijeten dom!" — Mož: "To lahko rečete vi mladeniči!'
Bahač. — "Povem vam, <la se od samega likanja mojih hlač preživi krojač."
Bojazen. — Prvi malomeščan: "Avtomobil si nameravam kupili." — Drugi malomeščan: "Prosim t«-, nikar, naše mestece ima tako malo prebivalcev!"
Dobro izpolnil.
i!;,ron Kuti s«- je sleherni dan pi !;. j i! p>'l oknom svoje milovaii-Ue. <lasi j.- t;; s :ma obilokrat se«lela ri ■ 'Ipi ;-m oknu in videla kako jo z ■či: i in rokiimi pozdravlja, se ta ni nič zan.i zinen ll.i. N«-koe se j«- pa ■mil:! prilika, na je »liček blizo hiše nilov like prodajal krasen šopek r« >ž.
i'-. i<- nekaj za zaljubljenega ba-"ona ! Ta prvi znak ljubezni bode mi-lovanki vendar dovolj pričal, kako >ije src barona za njo. Nagovoril ■ de. k; ter mu vročil loltir. objitl-iiein pa znj»ove«lal. da mora uprav na fin m - u poč.ikati. da priile njegov -tre i. ■ ri mu oilvzaine šopek. Xa :■> je li:i' ti hitel domu in slugo Avgusta poučil.
"Tora.i". je končal pouk, "ko za-gled d čk:>. mu odvzamoš šopek, i*" m ■ j »a vr -š -kozi okno. Si li razumel:" — "l>a. gospit«! baron", je odirovoril Avgust smeje in so podal na pot.
Ni <!• !::■> hodil, ko je ugledal dečka ni tudi navedeno okno. Tako sedaj ■ lečko. «1 ij mi šop«-k. i i pa
liajdi m povelje skozi okno.
Tajin i. — Vaški učitelj Bolha, gostilni«'rju Snefu: "Zakaj vendar zahajaš dragi moj Snofok po navadi !e k g. !, .planu k spovedi in no k g. /upniku, - i j jo slednji, kakor mi znano. bolj r.den gost tvoje gostilne, kot g. kapi: — Snef: "Kot svojemu zaupnoi prijatelju povem ti resnico in \. rok. Vidi-. z g. župnikom igrava - >raj vsaki večer na karto in ga pri	vedno po malem g-o-l-j-u-
f-a-m; ko se/ mu pa to izpovem, imel l>i «'v«>bio <kodo. prvi«"- bi izgubil dobri 'g.1 ■■<>si:, in drugič postranski zaslužek.
S,
oa.
v smoli. — Monolog pijan-- kl jučem v roki domov vra» i ' "Tu pa že res smola čez smolo, pri neiin io! Danes izročila mi jo žeiin prvikrat ključ od vožnili vrat, sei la ' pa šo revež prave ključavnice in hi-e ne morem najti."
Iz šol . — Oče: "No. Tino. kako so li dopa«! novi učitelj?" —Tine: "To je /e gro/.no, veste a ta« učitelj Pika n<<si,i i >ro čisto črna očala, sedaj l-a n-včl i ne moremo pazili, kam ravno gl« dajo "z očmi".
Izdal.; >■ jo. — Zdravnik: "Pri vas se kn/. i«, isti pojavi bolezni, kakor pri gos j-i-j, ktero som zdravil pred -tiriini tedni in joj naposled odredil, ila se i u i: ■ iti zdraviti v Opatijo." — i ■«ispa (brzo): "(iospo«l zdravnik. Jaz bi la raje v Nizzo!"
Se Inijr>. — Prijateljica: "Pri ju-ž.ini j«- bil pogovor o meni, gotovo so me ženske hinlo obrekovale?" — Gospodinjil.' "Nikakor no. samo dobre stvari jo jedua pravila... toda nihče jih ni hotel verjeli."
"Načelo. — Komar: "Kaj no gospod Mlinar, vi ne bi nikdar kako dekle vzeli zaradi denarjev?" — Mlinar: "< iotovo no — pa tudi no bi dovolil. «la bi ktera ostala stara devica >anio zato — ker je bogata."
Dobro premislil. — A.: "Kaj, ti bodi - na sprehod jezdi! v navadni obleki — I'.: "Da, veš, nko so peš vrnem..nihče ne opazi o smoli."
Med lopovi. — 1. lopov: "Pek, kteri je nedavno dobil glavni dobitek, namerava se od tu izseliti." — 2. lopov: "Tako? Potem ga moramo prav kmalo obiskati."
Siromak trpi hudi glad. Drug j«> vsled denarjev bogat. Ak«» bi so v osobi menjala, I»i osoda vendar le se ostala.
Vestno. — Gospa: "Včeraj večer si d«i desete uro sedel v gostilni, go-tovo si mnogo pivo spil?" — Mož-bo-jazljivee: "Tri vrčke sem spil. potom se mi je pa še o jediicm sanjalo."
Mod samci. — A.: "Ali si že čital. dragi Ivan. da jo naš tovariš Drago-tin znorel?" — B.: "Kako je to mogoče C" — A.: "Oženil se je pretočeno nedeljo z ono škilasto vdovo."
Nezaupljiv. — Gospica : "Zakaj pa vaš pes tako laja kadar me poljubite T — C.ozdar (mlad lovec): "Oh ta neumna žival... takoj misli, da sem tako neumen, da se bodt-ni zopet poročil."
International Manufacturing Company
Marsikako srce je kakor bbigajni-en:lo kdor ima ključ, ve koliko je notri.
Marsikdo bi so boljo vozil, ako si ne bi nikdar ekvipaže kupil.
Naivno. — Oospa: "I kaj je vendar danes otroku. Minka: kašlja neprestano in postaja vedno bolj rndeč v 1 icu ? — Ali jo Popca morda po neprevidnost i kaj slabega zaužila?" — Pestunja (bojazljivo): "Da. milosti-va! bilo pa ni nič ilruzoga nego samo 1 krajcer.
Vzrok. — ''('emu sto vi absolutni pristaš sežiganja mrličev?" — B.: "Zato, da me moja žena na onem svetu spoznati ne bo*le mogla."
Odkritosrčnost. — Mirko: "Papa, kaj pomenja beseda "kolega"?" — Papa: "To jo oni prijatelj ali znanec kteri dela meni povsem jednako v življenju." — Mirko: "Potom jo pa tudi gospod ofieijal Vaš kolega, ker j«- pri včerajšnjem obisku našo mamo objel in poljubil."
Tz hribov: Tino: "Si li že cul. dn jo danes Anžkovemu Matijcu zvonilo? Vbogi revček, vso ga jo spoštovalo in rado imelo!" — Tone." "Kaj pa je bilo vzrok njogovej smrti?" — Tine: "I. na ž i gnanju pri sv. Trojici so so fantje st«-pli ter ubožčeka ubili."
Vedno pri poslu. — Advokat Sti-skovič v gozdu napadalcu, ki ga jo oropal: "Moje ime jo Stiskovič, stanujoč za hribom št. 1*5. II. nadstropje. Kadar boste potrebovali zagovornika. obrnite so tudi name."
DOBRO IZVE/.BAN
KAPELNI K?
ro«lom Slovenec, so priporoča rojakom za vstanovitev in vodstvo godb. Prevzame godbe, kakor tudi vodstvo pevskih društev.
Poučuje v vsoh slovanskih jezikih. Dopisi naj so dopošljojo uredništvu "(ilas Naroda".	(21spt)
KJE STA?
Iva Fabjančič, doma iz fare Škocjan. vas Gor. Dole. Ona je rekla, <la potuje v staro domovino, toda mesto da bi šla domov, je všla z nekim zapelji veem imenom Anton Pošel. Seboj je povedla lOlotno hčerko. Anton Rošel je doma iz Brezan v Am-broškej fari.
Ubegla ?4>proga je velika, brez zob. sivooka in dolgonosa. Hčerka ima črno oči in jo temne kočo.
Kdor begune najde, dobi $"»fl nagrade. Podatke o begunih je poslati meni: Josip Fabjančič, Box 422, C-la-ri.ige. Pa.	(lOspt)
Na delo namesto v bolnišnico.
Podpisani som bil hudo napet in tako bolan na želodcu, da som se namenil iti v bolnico. Moj znanec svetoval mi je, naj še prej poskusim piti zdravilno grenko vino, k! ga napravlja g. Anton Kline, ker je 1o že mnogim pomagalo. Kupil som ros jedno steklenico tega izvrstnega vina li r ga pil po navodilu, ki se nahaja na steklenici. Učinek lega zdravilnega vina je bil velik. Drugi dan žo. kar som pričel piti to vino, mi jo popolnoma odleglo in že tretji dan sem se počutil toliko okrepčanega, da seni šel zopet v tovarno na «lelo. Za-hvaljujoč se rojaku Antonu Klineu na tem vspehu, priporočam ob jed-nem rojakom to zdravilno grenko vino naj topi jejo. Slovenci, obračajte so v slučaju jednacili bolezni na domačina, kjer boste gotovo dobro post reže n i in ne poslušajte obilih in praznih besetl nasprotnikov.
Josip Lipieer, 20 Spilkor St., Cleveland, O.
Naročila sprejema: Frank Russ, 17TS St. Clair St.
Svoji k svojim!
Josip G-orisek,
5136 Rubby St., Pittsburg, Pa., zastapnik "Glas Nartda".
Pošiljam DENAR v Evropo r>o d n e v n em k u r z u, hitro; preskr-bujem prevožne karte za vse paro-brodne črte. V zvezi sem z g. F r. Sakserjem v New Yorku.
Zastopnik tvrdke Jos. Triner, Chl-e..go, BI., ter imam zdravilno grenko vino vedno v zalogi.
Nižje opdpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da Mm se preselil iz East Helena, M*nt., v Aldridge, M«nt., in tu odprl novo
urejeni
i
saloon,
v kterim točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY i> prodajam FINE SMODKE. S spoštovamjem
MAKTIII Ril i, Aldridge, Mont., Park C«.
Naravna ka!?f?rnifska vina na proda j.
I Dobro črno vino po "5 do -15 centov galona.
Lansko belo vino po 3"» do 45 centov galonn.
Staro belo vino po 50 ct. galona. Reesling po 55 ct. galona. Vse s posodo vred kdor kupi 50 ga' Ion skupaj. Naročilom spod 50 galon je potreba še posebej pridejati $2.00 za posodo. Pošljem dobro belo vino 20 ga Ionov za $14; staro belo ali črno 20 galonov za $10 s posodo vrtni in plačam sam vožnino (freight) v vsaki kraj Zied. držav.	(4kr.)
S spoštovanjem.
Stefan jaksiie,
T. O. Box 77. Crockett, California, Contra Costa Co
Box 948, New York City, IVT. Y-
John Vezizel,
74 Munich St., Cleveland, Ohio,
izdelovalec kranjskih in nemških
harmonik
se priporoča rojakom z:i izdelovanje in popravljen je harmonik. Delo na pravim na zahtevntije naročnikov. Cene so primerno nizke, n delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do 84f>. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrst ni ni je od £4;"» do 5«SO. Več in natančno pove:
JOHN V EN ZEL, 74 Munich St.. Cleveland. Ohio-
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do GO ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino <>d On do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna fropavioa od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče io naroča, ker maiijo količine ne norem razpošiljati. Zajedno z na-•ooilom naj gg. naročniki dopošljejo lenar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
IVTik. Radovich?
594 Vermont St., SAX FRANCISCO. CAL.
POZOR ROJAKU
- Čast-mi je naznaniti slavnemu ol>-iinstvu v Chicagi, BI., kakor tudi Slovencem po Zjcd. državah, da sem utvoril novo urejeni
>5
saloon pri ^Triglavu
fi7 So. Center Ave., blizu to. alice, kjer točim pristno uležac ..-ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, i.ajbolja vina in dišeče cigare, so fi*i meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovcnec dobrodošel. Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo /;ikrat počastiti £ svojim obiskom !
IftohoF Mladič,
617 So. Center Av., blizo 10. ul., CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone t T722 Morgan.
JE NIJBOLJt.
s Ko d«lrimo Vaš naslov, poslati Vam hočemo na nro-sto pregle«lanje naslednjo krasno i4>a-atno zlato uro z dvojnim pokrovom, navi-jakoni in krasnim amerškim me«laljononi cr» «-» 7c 'n ekspresne stroske. C. O. D. vDO Jamčimo 20 let. Verižica in niedaljon za vsako uro. To so najboljše ure 'a navedeno ceno in i/.jjledaio, ka kor 7lnte ure^K) Ako nam pošljete $J?-75 z naročilom. Vam damo tudi lini žepni nož. Jed-o uro rastonj. ako kupite in prixlate šest ur. Ženske in možke. Pošljite 7a 4 ct. znamk za naš veliki cenik s popisom 600 raznih ur, zlatn-ne, diamantov, stenskih ur pušk, revolverjev, instrumentov, kadil eija orodja ir d'uzih stvari.
ATLAS JEWELRY CO.,
Dept. X 163 Kan«lo ph St., Chicago III.
Anton Rehek,
.iodvorske ulice v Ljubljani,
koncesijonirani zjistopnik
Red Star Line.
Slovence zelo dobro in pošteno postreže jni izseljevanju v Ameri-i-.C. Preskrbi ]>otne liste.
Vožnja z novimi parniki te družbe je ugrnlnsi^ ljudje so po 4 in C v jednej kajiti, pri obedih jim strežejo pri pogrnjenih mizah, ni treba umivati posode. Snaga vlada na teh parni ki h in tudi za ženske je ugodno, ker se gleda na nravno vedenje.
V New Yorku je moj dopisnik g. Frank Sakser, 100 Greenwich St.
Novi parniki te družbe vozijo po osem dni.
Se sjjoštovanjein
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim aružtvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumlie, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vli-t<.-ga žel -za (Senl 1'ress j, žepnih pečatov (1'ocket Sea■ Press), gumas'ih črk za sa-mostopii tisk v skrinjicah: igralnih škri-ajic lajn. kitar, goselj mandolin, harmonik. orgeljc, ur ('late srebrne in nikeln -<tc) uhanov, prstan v, kravatnth igel), ženskih zaj>esti>ic, verizie in verižnih na-kitov. nožev, hritev, škarij, itd., ud.
Velika zalog« najnovejših
NEW GEm SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj-m. riula jem, tovarniškim delavcem in VS*m onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od $j.oo dalje.
Grafofoni, fonografi, amateur-foiOgrafični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih instrumentov ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh moilern h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
r. o. Box !>4S, NEW Y0KK CITY, N. Y.
PAZITE DOBRO NA MOJ NASLOV, ZAPIŠITE SI GA!
kadau potrebujejo slovenska d lil" št v a
ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d..
]>išite slovenski ]»«» nn»j eenik ali uzoree, ker to vsem pošljem brez stro škov. Moja tvrdka je slovanska.

I mam na rnzjiolago oliilo uzon-ev slovenskih, hrvatskih, e«'ških, slovaških, rusinskih, lit \ in škili in poljskih društev.
IE3. Eacliman,
5S0 S0UT1I CENTRE AVENUE, CHICACiO, ILL
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil V

od gospoda J. Stulderja
v Dulutb^ Mirni., 217 W. Superior St,
Toeil l)odem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti luneh.
IModajnm nnli železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino, iiojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mah. liojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo eez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi.
Se sjioštovanjem	(31jly
Josip Sch.arabon.
Osrecf tvoj dom
s hišnim godbenim zabojčkom
(Home Music Kox), najzanimivejšim in najcenejšim muzikaličnim instrumentom 71 do-n. Ti napravi več veselja nego orgije za $100. Vedno pripravljeno. Igrati zamore vsakdo, celo otr- k. Vsi odjemalci so zadovoljni, kajli dol>ili so, kar so pričakovali. Igra ' eč npgr, sto komadov, kakor ie iz imenika, kteri se nahaja v vsakeni zabojčlcu, razvidno. Rabi se tudi v cerkvah, šolah, pri pevskih in drugih dmštvih /.a spreroljevanje j^etja. Zasluži svojo ceno v jednej noči. Svira vse stare himne, koračnice, valčke, polke, četvorke in operne napeve, kakor tudi najnovejše pesmi. Jeden komad zamoreš ponovi'i ali pa novega igra'i. Samo 6 dolarjev V finem z al >0ju z glasbo. Kdor želi mu |>ošljemo gbsbeni zabojček po sprejetju $2 na račun; $4 plačaš potem. Agentje zaslužijo mnogo denarja 1' šli 2 ct. za cenik.
STANDARD MFG. COMPANY,
29 BEEKMAN STREET P. O- BOX 1179. DEPT GL- N; NEW YORK CITY-
V
Velika zaloga dobrega
^doiačGiam
— ter —
doma kuhanega žganja.
Naročila se točno izvrse.
Kdor hoče toraj dobro kapljico ▼ina ali pristnega žganja, naj s© obrne na:	(31 jI)
John Kracker-ja,
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
i star T I
/

Anton Rebek,
koncesijonirani agent Red Star Lise.

NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da sem otvoril
trgovino z vinom,
in sicer prodajam dobra califomij-ska vina in Napa Valley po 40 centov črno vino; belo^ino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v Zjed. državah. Za obila naročila se priporoča
s spoštovanjem M. ROGINA.
Box 64, Crockett, California.
81 dec.
Dobro izvežbanih delavcev. Slovencev, Hrvatov in tudi druzih narodnosti se ne branim, potrebujem. Delo ni težavno, je stalno dokler je kaj drobiža, delo je pa tako: izvrstno pivo piti, vsake vrste smotke kaditi, dobro domače vino piti, več vrst žganje ali joruš piti; kdor zna dobro kegljati, mu ni treba plačati, kegljišče je novo. Prodajam tudi tobak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje. Ako kterega to delo veseli, imam tudi zanj stanovanje na raz polaganje prav po ceni proti „easL' Za obilen obisk se priporoča: JAKOB MARTINČIČ, salooner.
S urami t. Illinois. ,

Velika navštevanka.
V neki družbi so se pri kozarcu Tina začeli pogovarjati, koliko jc se-demnnjstkrat sedemnajst. Neki gospod z očali se je takoj spravil nad zgodovino računstva in je začel s tem, kako je Adam štel drevesa v raju ter končal s tem, kako se bodo šteli glasovi pri državnozborski vo-litvi ter kozli in ovce pri poslednji soditi. Celo omizje se je čudilo njegovi učenosti. Neki drugi gospod je reki l: V preračun i ino, koliko je sedemnajst krat sedemnajst, dobili bomo rezultat, ki je tako oddaljen od Števila svetlih zvezd, kakor je oddaljena deklica, ki toži v temni noči pri studencu, daleč na jugu, od ledenih gora na severu." Tudi temu velc-ličenemu izvajanju se je vse vprek divilo. Zopet drugi je trdil, da spada ta problem v vrsto zamcujalnih problemov, ker s«' obe številki 17 lahko zamenjate. I)a je tudi ta modrijan žel živahno priznavanje za svojo 1110-drost. ni treba jxtsebej povdarjati. Nekdo pa, ki se je menda štel za najbolj učenega, j«« dejal: "Mi smo ja svobodni ljudje, kterim ni treba niti računati niti ku]»čevati. Sedemnajst-krat sedemnajst je problem oil včeraj .1 a?, ne vzamem sploh ni kakega stališča nasproti temu problem u. ki sploh ni problem. Vsako število j«' le predsodek. Se le tam, kjer se neha število, se prične tragedija." Itiirnn ploskanje je sledilo izvajanju tega govornika, ki je kot pristni svobodnjak postal junak tega dneva. Ne bomo se tedaj čudili, če je neki gospod, ki je do ^edaj mirilo poslušal, a potem Vstal in r kel: " Sedemnajst-krat sedemnajst je dvestodevetin-osemdeset". žel po teh imenitnih razpravah le par pomilovalnih pogledov kar ga je z« lo razburilo, ker takrat ^e ni vedel, da so oni gos|x»dje hoteli s svojim modrovanjem prikriti, da ne znajo velike naštevanke.
Aro nova palica.
Med svetopisemskimi čudeži, s katerimi je plašil Aron egiptovskega kralja Faraona, je »tuli tisti, da je vrgel palico na tla ter je postala kača, potem pa jo zopet pobral kot palico. Ta čudež je že zdavno pojasnjen ter ga kažejo za denar irlu-rnaei iz Libije. Kača se imenuje As-jiis ali Kleopatra. Arabci ji pljunejo v goltanee, ju stisnejo na gotovem mestu na vratu ter jo vržejo na tla. Kača otrpne liki palica. Oživijo jo s tem, da jo z močjo drgnejo oh repu.
Odprava vojaških godb na Francoskem.
Francoski vojni minister Andre namerava odpraviti vojaške godbe. Ta načrt je izzval v uekterih krogih liud odpor. Mnogo Irezno mislečih politikov pa se je izjavilo, da niso načelni nasprotniki te namere; vendar pa svetujejo, da bi se za seda j, ko je Še javno mnenje preveč razburjeno, vojaške godbe samo reducirale. Sedaj imajo na Francoskem (JO vojaških kapel z 1:_'.<mmi godci. To število bi se naj, kakor predlaga poslane«' Mersimy, skrčilo na 30, da bi niti vsaka divizija ne imela svoje godite. Na ta način bi se prihranil«) državni blagajni več nej*u milijone frankov na loto. Tudi pri nas na Avstrijskem požro vojaške godite ogromne svote in privatne go«ll>e tožijo v enomer, da jim v«»jaške kapele delajo hudo konkurenco in da jim odjedo marsi-kteri košček kruha. Tega na Francoskem ni! < e se j«* navzlic temu pojavila v Franciji živahna agitacija za odpravo vojaške ginll«1. potem pač morajo biti za to posebni vzroki. Prepričani pa smo, «la bi se vojaške godlx\ ako bi se zares dosegla njih odprava, še živo pogrešale!
Pomenljivi izreki.
V zapuščini rusk« ga pisatelja C*ri-gororiča s«> s«- našli tn«li sledeči izreki: "Prijateljstvo dveh žensk ni nič druzega, kakor zarota proti tretji." — "Pri izlieri prijateljev, kterim se zaupa, j«- treba biti zelo previden: Cezar je imel samo enega prijatelja in ta je bil Brutus." — "Razumu so stavljene m«-je, neumnost nima mej." — "Francoz vpraša: Kdo ste ( Anglež: Kdo je vaš oče? Amerikanec pa: Koliko imate V — "Ženska dejanja so cesto podobna ekokom bolhe: ista odločnost in ista nedoslednost."
Naročnik pred nebeškimi vratmi.
Angleški cerkveni časopis "Wallasey Parish Magazine" je neredno prejemal naročnino. Da bi naročnike opomnil na njihovo dolžnost, prinesel je razgovor nekega naročnika s sv. Petrom na pragu nebeških vrat. Peter: "Kdo si?" Duša: "Prebivalec iz Wallasey a." Peter: "Ali si bil naročnik "Parish Magazina"f Duša: "Da." Pet«t : *'Ali si plačal svojo naročnino?" Duša: "Pozabil sem." Peter: JPGF"" (beri: marš!)
Prva skrb.
Neki posredovalec ženitovanj pripoveduje, «la poznajo ženske le tri vprašanja, ako se jim priporoča ženina. Mlade in lep«' dame vprašajo: "Kakšen je?" Zrelejše neveste: "Kaj je?" Pop«»Im«una dozorele samice pa planejo takoj z vprašanjem: "Kje je?" . .
Sest krajcarjev za zaušnico.
Tovarniški delavec Ferd. Wenzl na Dunaju je tožil svojega tovariša Ant. Muho. ker mu je v prepiru za neko dekle priložil zaušnico. Sodnik ju j« skušal pomiriti j±i ker je toženi do-kazoval Wenzl u. da dekle, zaradi ktere sta se sprla itak ni nič vredno, j«1 tožitelj bil pri volji odpustiti zaušnico, le voznino po tramvaju do tovarne v znesku <i krajcarjev je zahteval imeti povrnjeno. Muha (išče po žepih) : "Prav rad jih dam, toda pri sebi nimam niti krajcarja. Pri moji «luši. tam ti jih zvečer, saj dobimo plačilo." Wenzl: "Na, na! Potem pa tožbe n<> odtegnem! Saj te poznani! Ako mi šest krajcarjev ne daš sedaj, jih sploh ne bom nikoli videl." K sreči je imela neka priča <i krajcarjev ter jili je Muhi posodila, na kar i«' bil oproščen. Wenzl: "Lahko si mi ivaležen. da sem ti odpustil." Muha: 'Molči! Zaušnica ni bila niti šest krajcarjev vredna !"
Misterijozen umor.
Rodbino polkovnika Taškana v IVtrograilu je zadela crozna nesreča. Xa>li s,i lepo. mlado gospo polkovni-kovo v njenem stanovanju umorjeno iu strašno razmesarjeno na postelji. Isto tako sta bila umorjena in na urrozovit način razmesarjena njen 0-ietni sinček in njena "letna hčerka. Poslednja je imela me«l prsti, ki so >ili krčevito stisnjeni, cel šop plavili ženskih las, iz česar se sklepa, la je izvršila ta grozni umor kaka enska. Morilka je br«'z dvoma od-ličncjšega stanu. k«'r «liše najdeni nsje po finem parfumu. Hržčas se le zgodil ta trikratni umor iz tnašče-.alnosti. kajti morilka ni vzela ne de-aarja ne dragocenosti, dasi j«' bilo uu«»go t«-ga v hiši.
Smrt krvnika.
Xa Grškem se posel krvnika ne tmveri <•. kr. vslužltencu. ker bi ga lihče za najboljšo plačo ne sprejel, euivoč je t. .kazen za hudo<lelce. — 1'ako je nedavno umrl na otoku I>ur--i državni krvnik Bekiaris, ki je v •v«»jem poklicu spravil 105 osob na >ni |p rt. lierkiaris je prišel do svo-i« ga zaupnega "posla" na ta način, %er je ubil nekega soseda. Prevzeti je moral z i gotovi čas posel krvnika. Ao je ta čas častno prestal, začel je
prisluži -ni m <lenarjem izvrševati gostilniški obrt. To«hi nihče ni hotel .ti v njegovo gostilno, in ko mu jc •ukrat m kdo zaklical: "Tvoje vino ie kri onih. ki si jih obglavil", je Be-iaris planil za njim ter ga ubil. In '.o|M>t je moral prevzeti posel krvnika, kteri posel je opravljal zadovoljno do smrti. Vselej se je razveselil, ko je bih« treba komu ^lavo odbiti, kajti . lohil je zato razven mesečne plače Jim) drahem š«' 11 h > drahem nagrade. In na (irškem taki posli niso redki.
Kako se plemenitaši ženijo !
V "Neuc Freie Presse" čitamo led«'ča inserata: "Grof. reven kakor ■erkveiia miš, si išče bogato novelo." — "Za princa, vojvodske ro-dovine. we išče premožna dama v zakon." IMeiuenitaši ne vprašajo ■tcdtij niti za dušo, niti za telo "izvoljen-ke". temveč le po njene j mošnji.
O novem papeža.
Papež Pij X. se težko navaja na svoje novo dostojanstvo. Kot patri-jarli j«> nosil dotna navadno črno haljo ter pri pisanju v njo brisal pero. < 'rne pege se seveda niso poznale na črnem sukiiu. Pa tudi se«laj, ko nosi belo haljo, se n«' more odvaditi tega. Tako je imel te dni paj»cž na rokavu svoj«' bele halje r 11 i madeč od črnila ter je rek«'l obiskovalcem: "Vidite otr«>ei. kak«> se človek težk«» navadi na paiM»ževanje." Pa p«-ž baje ne vidi rad, ako se mu poljubi nogo, temveč potegne pri obisku nog«) pod haljo ali pa hitro vstane t«'r pomoli roko v polj ub.
Zver v človeški podobi.
N'a otoku Sahalin v Sibiriji v pro-gnanstvu živečega kmeta Kaserskcga je ovadila njegova žena. da je pomoril ž«* celo vrsto ljudi in ž njimi krmil svinje. Pri preiskavi so našli v njegovem stanovanju «lv«' steklenici človeške masti, s ktero si je mazal čevlje. Kascrski je ravnodušno priznal, da it i ii nobena pijača bolje ne diši, kot človeška kri. Število umorjenih si ni zapomnil, ker j«> moril, kj«'rkoli s,- mu je nudila prilika.
Starodavna slovanska slika v lt i m u.
V baziliki svetega Petra in Pavla v Rimu s«- nahaja starodavna podoba predstavljajoča Krista z dvema apo-stoloma. Zatrjuje se, da je avtor te slike sv. Metod sam. To p«xlobo je baje sv. Metod naslikal v spomin svojega posvečen j a v škofa leta 8<»8. ter jo je p«>t«'in podaril gori navedeni rimski baziliki. Na sliki so napisana s slovanskimi črkami •ova: "Js. lis.* (Jesus Christos), "sv. Peter" in "sv. Pavel". Značaj teh črk kaže. da napis izvira iz IX. stoletja. Kdo da ji je pravzaprav naslikal, se sove ne da sedaj natanko dognati! Morila zares M«'tod sam. Potem bi imela slika seveda neprecenljivo vrednost!
Živa pokopana.
V ruski občini Novačerkavska je umrla nedavno žena bogatega gra-ščaka. Ker ni bilo zdravnika blizo, da bi koiistatiral smrt, naprosil je župnika, da to stori. Na župnikov nasvet je pokopal ženo že drugi dan. ('cz nekaj časa pa mu je začela vest ičitati. zakaj ni <lal žene po zdravniku preiskati. Da si pomiri vest, zaprosil je višjo oblast, da sme ženo izkopati, kar se mu je tudi dovolilo.' I Izkopal<'«'ni se je prikazal prrozen pri-j 1 zor. ko so krsto odprli. Meso iz rok! \ je bilo izpraskano, oči so bile izbu- ii Ijene vsled straha in smrtne jrroze, v ^ * rokah pa je tiščala cele šope las, ki > •! si jeh ji« izpulila. Pokopali so jo bili namreč navidezno mrtvo ter se je < zbudila v errobu.
m
Siegfried, Adam, liikard, Teo-t« dor, Oto Sarto.
V Siegsburgu na Nemškem izhajajoča "Siegszeitung" je prinesla ob izvolitvi novega papeža sledečo brzojavko: "Papežem je izvoljen Siegfried. Adam. liikard. Teodor, Oto Sarto. benečaiiski patrijarh." Uredništvo je namreč dobilo o izvolitvi telefoiiično poročilo. Da bi bolje razumelo. je telefonist počasi zlogoval v aparat: "S—A—R—-T—O. Sarto. i urednik si je tolmačil to za začetne črke kr tnili imen ter jih pronstrojil po nemški!
Stanje hranilnih uloj?:
17 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
okroglo 520.000 kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure doooludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi pa zaračunil^ ulagateljem.
Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mesliia občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost ulog popolna, sredoei zlasti to, tla ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletiiili otrok in varovancev.
Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, ;Iog Greenwich Street, New York.
I
<P
j
ffi I
I
1 $
I Ij
I
*
t < *
«ggg«ggff «g *g «
V +


Izreki o ženskah.
Čudno je pač, da imajo v deželah, vjer se skazuje ženskam na j v« h" pa-antnost i. mijsarkastičnejše izreke o njih. tem pogledu stoje na prvem m stu romanski narodi: Italijani. Francozi in Spanci. Francozi pravijo: "Žena iz zlata je ravno toliko re«lna k<it mož iz slame". — "Lepa ' • na — slaba pamet.'* — "Ženske,' •ter in sreča se vedno spreminjajo." — "Taš«'a in sinalia sta vihar in I .dijani pa imajo pregovore: Dekle p«»ročiti in konja kupiti je iijboljc |»ri sosedu." — "Ženska, ki Uoji r:id:i pri oknu, je po«lobna pcr«>-:du ob državni i-esti.*' — "Kdor hoče meti v svojem življenju sitnosti, si i>»>ra nabaviti haljo ali pa ženo." — 'Ako izbruhi mož ženo in ccntesimo vinar), b«> pogrešal ccntesimo." — 'Narava je napravila ž«'iio in češnjo po v njuno škodo." — Med špan-j kimi prigovori se nahajajo tudi sle-j leči: "Res je, na svetu je mnojjo do-^ rili žensk, toda vse so že p<xl ženijo." — "Ženska naj hi šla samo tri-j rat v življenju iz hiše, h krstu, po-J roki in v jamo." — "Kdor prime.
ženo pri bese«li in jepruljo pri repu t a pač lahko reče, da nima nič."
Od kod je beseda "fljaker"?
Pred letom 1012 so si privoščili v Parizu le milijonarji in posebno veliki gospod jo razkošje, da so se vozili v lastnih vozovih. Drupo plemstvo :n meščani so hodili ali peš, ali pa ■io se d;il i v nosilnicah prenašati. Takrat pa si je izmislil podjetni trgo-ec Saupajre nove vire dohodkov. Dal -i je napraviti več voz ter jih pustil »bčinstvu na razyKilaffo za 2.r> sous "1 ure. Imel je čudovit vspeh. V .'•etkil so imenovali njegovo vozove i rose"; ker pa jc imel Saupajje <1 vratmi svoje hiše naslikanega Fiakrija, klicali so fra kratko Fia-r. a ime j«' prešlo polagoma tudi i njegovo vozove, pozneje pa na nikogar, ki se j«- s prevažanjem pe-
lu-signacija. — Kavalir (ko je za-u'ral v. liko svoto. prijatelju pri vra-,ib): "Zdrav ostani, dragi moj, pri poroki se zopi't vidiva!"
Brez principa. — Mladi Dudek se je hvalil nekoč: "Mene niti d«>set konj ne zvleče k poroki!" t'ez dva meseca ga je pa zvh-kla "stara gos!"
Berite, poskusite in se prepričajte!
Slab želodec, ki nima moči predelati in prebaviti zavžitih jedi, je. vzrok, da iste v njem kisajo. Iz tega napravijo se vetrovi, kteri pečejo, ali kakor pravimo "peče zgaga", kar provzroča slab okus v ustih in smrdljivo sapo. Ako jedila leže neprebavljena v želodco, se zastrupi kri in človek se čuti po celem telesu slabega, trudnega in izmučenega, vije ga krč v želodcu, jed mu ne diši, postaja nervozen, čuti se napetega v trebuhu in jra tišči v prsih, sosehno pri srcu.
Kdor trpi vsled slabe prebavljivosti želodca in družili prebavnih organov, naj redno pije
zdravilno grenko vino,
ktero napravlja Anton Kline v cievelandu. O., iz finega naravnega vina in -najboljših zdravilnih zelišč, rož in korenin.
Navodila za vporabo ter spričala na vsaki steklenici.
Edino slovensko podjetie 'Ameriki!
Naročila sprejema družbin tajnik:
Frank Rus s, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
i P
Edini slovenski oficijelni agent v new yorku.
FR. SAKSER,
109 GREENWICH ST.. NEW YORK,
N. Y.
Oficijelni zastopnik družb:
Bremenskega L,lo>'d£i . Hamburg-America i Jne • Compajjnie Generale Transatlantique
Holland=America Line.....
Red Star Line .......
in <J ruzih prekomorskih črt. .
Parobrodni in železniški listki so dobiti po najnižjih cenah.
Slovencev potuje v slaro domovino, na jbolje stori, da kupi vožnji listek v NEW YOltKl , ker potem se lahko odpelje s prvini pamikoiu in mu ni potreba tuka j čakati ter denarje po nepotrebnem trositi.
I/HAD kopi iz stare domovine sem vzame ali želi vzeti, na jbolje stori, ako se na n:is obrne, nl/vlv	ločno postre/.en in potnik ima opraviti na vsej črt i s poštenimi agenti
(ne s kakimi ciganskimi Italijani ali Židi). V NE\Y YORK dospevšiin gremo kolikor le ino go«v-e na roke in kjer ie ]M>trcba.
UCr te prednosti govor % da naj se vsak Slovenec ill Hrvat le edino na nas obrne, kjer " ^^ bode najhitreje, najceneje in pošteno postrežen.
II/A kdo pride \ New York na kako železniško postajo in se ne ve kani obrniti, naj gre na postajo k telrfniin iu pokliče !{7!15 Cortlandt, ali eonneet three seven nine live C'ort-landt, in poiem se s nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon plača 15 centov in prihrani dolarje. To j«' zelo važno!
Dalje pošiljamo najceneje in najhitreje
denarje v staro domovino.
Ogromno rastoči promet nam daje priliko naše rojake ( I NO postreei, objednein pa tudi dokazuje, da kdor se na nas obrne, je dobro postrežen i 11 se še večkrat 11a nas obrne in drugim enako storiti svetuje.
Cena, hitra in solidna postrežba je nase trgovinsko geslo.
potnik, naj pride od kterejjakoli kraja Zjedinjenih držav ali i/ stare domovine, naj pazi na naš naslov, ulico in številko
109 Greenwich Street.
NA I no l>osluša nikogar, ako ga tudi slovensko nagovori in drugam vleče, za Slovence je pravi ki;i j le pri nas. Nas lahko vsakdo <»l> kterejkoli uri jiokliče.
PRAV l,sl Rtori, kdor nam njegov prihod natančno naznani, po kterej železnici pride, to ■ **** T je odhod o<l kraja in kedaj sem pride, to mu na vsakej železnici jiovedo.
1 FPF NfWfF PRIHRANI potujoči rojak, ako naše nasvete uboga in natančno Ltr Lr 11VTVI> rnilllVrtlil pazi, da pride na pravO številko in ne da novcev preje iz
rok, dokler ni povsem preverjen, da je na pravem mestu.
Ubogajte naše nasvete in vedno ste na pravem potu!
FRANK SAKSER^
109 GREENWICH ST.-NEW YORK.
& &
% f?
A*
fl* f}*
^taf m
m
a]*
, fv
r.fi
fU
ifflr * *
4 *
vf^
gf.v ^ o
Wi * *
f.
6 * * *
-r* i
** ** ^ *
•f.
N5
m
/

x —-
Jneoslovanska
Kato

V Istri je veliko pomanjkanje \Vde, in sicer tako. da so ljudje ob-upaHi. ter so brzojavili v Benetke, naj jim pošljejo vode!
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John IIabjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John KeržIšnik, P. O. Box 138, Federal,
I.	tajnik: Josip Agnič, P. O. Box 200, Ely, Minn.
II.	tajnik: Anton CxKKZin, 2137 Log St., Calumet, Mick. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 10.5, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, lTOfi St. Clair St., Cleveland, Obio. Ivan Germ, 1103 Clierry Alley, Braddoek, Pa. Ivan Primožič, P. O. Dux 114, Eveletli, Minn.
POROTNI ODBOR.
mlhaei, ivlobdrae, 11"» Ttli St., Calumet, Mich. Jakob Zahi koyec, f»102 Ruder St., Pittsburg, Pa. Jitrij i>rožič, Elv, Minn.
Drobiž iz Gorice. Adolf Mencin je bil natakar v hotelu "Siid-bahn". kjer je inkasiral svoto 118 K, potem pa pobegnil. Star je lt> let. doma iz Ljubljane. — Aretirali so tletnega Ant. Kumarja s Banjšic,
je ukradel svoji ljubici Ter. Pod-iz Čepovana dva bankovca po
.. ?iotem pa šel naznanit tatvino policiji. tu go trdo	na
kar je pn. , , , .
J ' al tatvino.
\ o jaške demonstracije. Dne 1. sept. oke, 10 ^ zbrala se je na koncu uliet 1)onota v Trstu! dvajsetonca vojakov >7 p^poik£U ki j je za pri cela prepevati 1. vos je_' lavsko himno. Ta novi uit priVabil je skupaj veliko množico ljudstva. * Neki narednik (Feldwebel) istega polka se je približal vojakom u za_ hteval, naj prenehajo s petjem. \0_ jaki so ubogali in umolknili, a le z t. nekoliko minut. Medtem pa so ne-kteri izmed njih začeli upi ti, da 110-čpjo ostati pod orožjem po 30. septembru; eden njih je o tem vrgel ob tla čepico in bajonet. Drugi vojaki pozivali so narednika, naj jim sledi v ul ico Donota. Narednik, ki je bil bdrl sabljo, se je, ko je videl razpoloženje vojakov, utaknivši sabljo v nožnico, hitro odstranil. Vojaki pa so 7xpet začeli prepevati in krožiti po uh-ah "starega mesta".
Nartlnik se je bil med tem podal v vojasii'co, odkjer se je kmalu na to povrnil m čelu vojaške patrulje z nasajenim, bajoneti. Patrulja je preiskala vse ".avne lokale v ulicah S. Ca ter i na, Ai^isti, Ghiaccera, Ribor-go, Crosada v ozkih obstranskih ulicah ulice S. Sebastiano.
Ob 11. uri zve'er povrnila se je pa trulja v vojašnic, g sedmimi aretiranimi vojaki, ki t,, prepevali istrsko himno "nella patria de Rossetti" in druge patrijotične ptsmi, in to kljub neprestanemu s varjenju narednika, ki je poveljeval eskorti.
Tej vojaškej demonstraciji je do vojašnice sledila velika množica.
Pred tržaškim deželnim sodiščem stali so dne 31. avg. Gregor Bernardis iz Rovinja, Maksimilijan Hvala iz Slavine, Rudolf Floli i/ Koroške in Mihael Seljak iz Tolmina, obdolženi, da niso hoteli pokoriti s« odredbam redarjev, kteri so jim. zadnjem štrajku mizarjev, zavkazali naj se odstranijo izpred Giulianove mizarske delavnice v ulici Farneto, pred ktero delavnico so demonstrirali proti onim mizarjem, ki so klju-bu štrajku vstrajali 11a delu. Vsi štirje so trdili, da niso krivi. Prva dva sta izjavila, da nista bila udeležena 11a demonstraciji ter da sta šla svojo pot, ko sta bila aretirana; druga dva pa sta izjavila, da sta sicer bila slučajno med demonstranti, a da se nista faktično udeležila demonstracije, a še manj, da sta se upirala ukazu redarjev, ker niti ne razumeta laški iu nista razumela ukazov redarjev. Hvala govori namreč le slovenski in Floh le nemški.
*
Zaslišana sta bila kakor priči re-darstveni inšpektor Anton Kiuitarič in redar Skočir. Sodni dvor je obtožence Hvalo, Flolia in Seljaka spoznal za krive in obsodil vsakega na petdnevni poojstreni zapor; Bernardis je bil rešen obtožbe.
Velika slovanska trgovska hiša v Parizu. Da se čim bolj utrde trgovinsko-industrijelne zveze med Francijo in slovanskim svetom, ure-lili so trije Poljaki v Parizu pod imenom "Agence Franco Polonaise" veliko trgovinsko hišo, ki skoro odpre tudi podružnice v treh državah, kjer bivajo Slovani: v Rusiji, Avstriji in Nemčiji. Prva taka podružnica se otvori v malo dneh v Kijevu.
Darovi. Mr. Anton Koprivni-kar nam je priposlal za pogorelce v Vačah pri Litiji sledeče darove, ktere so darovali: Anton Koprivnikar. losip Arh, Anton Kastelic, Štefan Benedicič, Frank Arh in Frank Maček po f>0c; Marija Benedicič 2f»c. skupaj $3.25.
Izvanredni parniki fran coske družbe.
Pa.
LA CHAMPAGNE
odpljuje ilne 3. oktobra iz New Yorka v Havre.
LA GASCOGNE
odpljuje dne 17. oktobra iz New Yorka v Havre.
Prvi razred na teb parnikili bode prirejen za drugi razred in velja do Havre samo $42.50.
Tretji razred je pa prirejen za družine in prostori za 4, (»in 8 osob skupaj. Ta parnika sta toraj dobro urejena za potnike II. in III. razreda.
j Vožnje listke je dobiti pri Frank Sakserju, 100 Greenwich Street. New York.
Dopisi naj se blagovolijo pošiijati na T. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 20<>, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 10."», Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
Današnja številka obse/a osem strani in je tiskana na bol jšem papirju.
V staro do 111 o v i 11 o so s e podali: Martin in Terezija Sturm i/. Hutte ('itv. Mont., v P«.dgoro; John Per-tave iz 1 Iciiver, Colo., v Brezovico; Anica Randul iz Butte City. Motit., v Trst; Jolui Debevc iu Josip Bečaj iz Johnstowua. Fa., v Grahovo; Matija Doliuar iz Pittsburga. Pa. v Ptnljelovo Brdo; Janez Kolčne iu Fran Stajer v St. Rupert. Anton Mrhar na Rakek, vsi iz Thomas. \V. Ya.: Primož Gauoni na Ig. Ignac Markovi.* v Št. Vid. oba iz Biwabika Minn.; Frank in Berta Bruuskole \ Semič, T..1110 Serbič iu Janko (Vijak v Zagreb, vsi iz Steeltoiia. Pa.: Anton in Andrej Korošec iz John ^tovvna. Pa., v Begunje; Mike Kral. iz Chicage. 111., v Adlešeče; Anton Bezek iz Emporiuma. Pa., v Ilakit 110; Janez Logar i/ Glevelanda, O v Grahovo; Jakob Fašič v Semi<" John in Neža Ranguš v St. Jernej vsi iz St. Louis, Mo.; Ignac Mads i. Richardstowna, X. 1>., v Temešvar Frank Stražišar i/. New Castle, Pa. v Jezero; Matija Merlak iz Moot Run, Pa., v lloledcršico; Anton Str ]«• iz New Castle, Fa.. 11a 1^; Antoi Kastelic i/. Irwina. Pa., v Stopiče: Martin in Neža ('imer iz Hilton:). Pa., v St. Jernej; Jakob in Jožeta Štrukelj iz Hihhiiiga, Minil., v S: Rupert; John Mihelčič v Sodražieo John Sterlekar v Grosuplje, Jernej (iarvas v Podgorieo. Jim* Garvas \ (Irosuplje, Josip Korošec v Begunje, Matevž Narode v Gor. Logatec, vsi iz K velet h. Minit.; Josip Roje v Dolenjo vas. Frank Slave v Knežak. John Merhar v Dolenjo vas, vsi i/. Pueblo. Colo.t družina Skerjanc i/. Ely, Minn., v Škofeleo; Frank Blatnik in Frank Sadar iz Castle. Pa., v Žužemberk; Anton Vesel iz A! dridge, Mont., v Travnik; John Zi bert \ Kadno, Frank Beeele v Pri stavo, oba iz La Salle, III.; družina Pauc iz ('ulumeta, Micli., družina Tet-inar iz Sbeboygana, Wis., v Mokronog; Frane Gognavc iz Shebo.v-Kaua, Wis., v Mirno peč; Joint Dražman iz BarU-rtou, O., na Ig; Frank Koklič v Karneuce, John Bele, Murija Bele, družina Verček iz Ca-notuiville. Pa., v Potočno vas; John Jaklič v Novo mesto, Frank Kervolj v Kameucc, Anton Mckše v Mirno peč, J«Jin Verček v Potočno vas. vsi iz ('anonsbiirga. Pa.; Frank Gor j up v Mokronog, Ignac Zupančič v Fužini-. oba i/. Willock, Pa.; Frank Lav-/e iz Allegheny, Fa., v Zagreb.
R u Š č i 11 a p r e p o v e d a 11 a. — Dijakom v Ljubljani je prepovedano se učiti ruskega jezika. Nemščino, kakor jo izgovarjajo Prusi, tako učenj.- plačuje avstrijska država z naduti novci, iz Italije kliče laške profesorje in jih plačuje z našimi novci če se p;i mi sami hočemo učiti ruskega jezika, to pa nam je prepovedano. Seve. mali slovenski narod bi bil najhitrejše potujčen, ako bi ne itn. 1 močne zasloinb»* v svoji žilavosti in svojib slovanskih bratih v Avstriji
Slovenska z m a g a. V Beli pri Zel.-zni K ajdi i 11.1 Koroškem se je vrnila dne 24. avgusta občinska volitev. Izvoljeni so liili sami značajni Slovenci.
Dolenjske T o p 1 j i e e so letos do zadnjega kotička napolnjene. Blizo 'I'Mt gostov, večinoma tujcev se zdravi doli. Zadnjih deset let še ni znašala nobena sezona tolike množice.
\ s t r e 1 i 1 s.- j e v gozdiču v ob-. ini Topoljiinski v Furlaniji dne 2, sept. žendnrmerijski p< »s t a je vod j a iz Ajella. po imenu Anton Stok. Odšel le iz kasarne v popolni opravi, po j tre j pa j.- >e v poročilu na poveljui-stvo v (loriei naznanil svoj namen. Stok je l»iI star let, doma iz Bazo-vicc pri l istu. Vzrok samomoru je doslej neznan.
( iijento, da s,- je bal Stok disciplinarno preiskave, in sicer radi tega, ker se je h: I na dan dohoda laškega kralja v \ idem odstranil za hipec iz službe pri Višku na meji ter šel pit kozan-e vina. radi česar pa ^a je nekdo detuutciral.
M
1 i z a e i j a v A v s t r i j i. F., listih se širi govorica, da se — z oziiom na balkanske dogodke — mobilizirajo v kratkem :'> avstro-ogrski vojni kori in sicer zagrebški, teme--varski in sihiujski.
(« o r i > k e Slovence karajo iz Italije. "Soča" je dobila iz laške roke te le vrstice: "Našega kralja in milo kraljico Jeleno je navdušeno pozdravilo nad 20,000 iredentov. Toda storili so svojo dolžnost tudi beneški Slovenci, kar je naredilo v dvornih krogih jako velik vtis. Treba vedeti, da na kraljevem dvuru se govori tudi slovanski-srbski, kar razume tudi vsaki Slovenec lože nego Sicilija nee in Loinbardec književno toskanščino. Danes je prišlo v Italiji v modo — vse. kar je slovanskega, ker le v prijateljstvu s slovan-kiin svetom iščemo bcnločo srečo tlade Italije. — Zakaj tega ne razumete goriški SlovenciZakaj Vas ni bilo v Videni, da bi bili vredno pozdravili kraljico, ki Vas ljubi, ki je Vaše krvi, kakor ni nobena druga ?! Vaša demitacija bi bila odlikovana. Vaš šopek cvetja bi dičil kot četrti voz naše mile Jelene, in Vaš poset bi bil največjega pomena!"
P o ž a r. Dne f». sept. ob 2. uri po polnoči je gorela v Sturjah hiša občinskega sluge Suhaua, vulgo "pri Auderjol. ku". Hiša je zgorela do tal. Živino s., rešili. Pohištva malo. Gasila je ajdovska in vipavska požarna hramba. Zavarovan je bil Suban pri "Slaviji". Vzrok ognju je neznan. V nevarnosti so bile sosedne hiše, posebno ker je brila še precej močna burja.
Drzen rop. Ko je Gothard Sclnierich iz Gradca šel dne 2. sept. zjutraj po ulici Istituto v Trstu, približala sta se mu dva mladeniča v starosti kakih 2.r» let. J eden od tistih je Sehnerielta močno sunil, dru^i pa mu je med tem iz.drl zlato uro in ve-rižico v skupni vrednosti 140 K. Zločinca sta jo potem na^lo odkurila. Sehnerich jima ni mogel slediti, ker je precej v letih ter je stvar naznanil rudarstvu.
Dva vojaška ukaza. Av-st rijsko miuisterstvo za deželno hrambo je izdalo dva ukaza. Prvi ukaz naglasa: Sklep državnega zbora, tla se avstrijski vojaški novinci pokličejo v službo, ako se to zgodi tudi na Ogrskem, ne velja za deželno hrambo. Zato bodo dne 5. oktobra poklicani vsi novinci v dež. brambi. Istot ako bodo morali nadomestni rezervisti deželne hrambe k orožnim vajam za osem tednov. Drugi ukaz pa naroča deželnim vladam, naj razglase. da se morajo vojaški novinci oglasiti za službo že od 1. do 5. oktobra. Kolikor več novincev vstopi pred f». oktobrom, toliko več tretjelet-11 i kov pojde na dopust. — Kakor znano. je bilo letos število vojaških novincev povišano od 103,000 na 125,-<>00, pri deželni brambi pa od 10,000 na 14,r>00. Zakon res govori le o novincih za stalno armado in mornarico, a i7. tega bi se po naših mislih ne smelo sklepati, da isto ne velja tudi za deželno hrambo. Ker na Ogrskem tudi za deželno hrambo letos šeni-majo novincev, torej bi tudi v Avstriji ne mogli poklicati brambov-skih novincev v službo. Kakor kaže, ogrska kriza vzbudi v armadi mnogo nevolje.
Kretanje parnikov.
V lv»w York »o dospeli:
Avguste victoria 19. septembra iz Hamburgi.
Dosy^ti imajo:
Graf Waldersee n Hamburga. Palatia iz Hamburga. Umbria iz Liverpool^ Philadelphia iz Southamptona. Astoria iz Glasgowa. La Bretagne iz Havre. Cymric iz Liverpoola. Ivroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Bremen iz Bremena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Odpljuli so:
Vaderland 18. sept. v Antwerpen. Celtic 18. sept v Liverpool. . Campania 19. sept. v Liverpool.. Columbia 19. sept. v Glasgow. La Gascogne 19. sept. v Havre. Graf Waldersee 19. sept. v Hamburg
Odpljuli bodo:
Kaiser Wilhelm II. 22. septembra
v Bremen. Ryndam 23. sept. v Rott rdam. Philadelphia 23. sept. v Southampton. Oceanic 23. sept. v Liverpool. Konig Albert 24. sept. v Bremen. , Auguste Victoria 24. sept. v Hant-• I burg.
, La Bretagne 24. sept. v Havre. -.Cvuirie 25. sept. v Liverpool. Ivroonland 2<J. sept. v Antwerpen. Lahn 26. sept. v Genovo. Astoria 26. sept. v Glasgow. Umbria 26. sept. v Liverpool.
Kadar poSiljaS novce v staro domovino obrni se izvestno na: FRANK SAK8ER 109 Greenwich St. Naw York.
1
BOLNIKI,
ki so se zaupljivo obrnili na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, se zscl^-^-SLlj-u-jejo.
South Bend. In J., 10. aprila 1903.
Velecenjeni gospod profesor-
Pet let Sf-m trpel vsled tajnih boleznij, zaprtja in kroničnega i/toka. Mnogi .drav-niki so me zdravili, izdal sem »ebroj denarja za zdravnike in zdra*ila, toda ' se /ast.-nj. Končno obrnil s-nt se na vaš zavod in po vporabi samo enega zalnijčka po Exnrt s- 1 mi (h>-slanih zdravil, sem ozdravel; veru te ml, da vam bo».lem za t<> vedno hvale' -n.
IVter Skorja.
San Jose. Cal., 3. maja 1903.
Spoštovani gospod doktor:
Dolgo časi mučilo me je trgtnje po udih. Mnogi zdravniki so nad mojim kroničnim revmaiizmom obupali. Našel sem ljubo zdravje še le vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kot strokovnjaku v tei stioki prav toplo zahvaljujem.	Jakob L tbas.
Copper CliH Out , Canada.
Blagorodni gospod:
S svojimi 28 leti počel sem zgubljati lase in brke. ter sem v t-ku dveh 'et rabil vedno patentirana zkravila vode in mazila, toda brezvspesno. Se le ko sent začul ylas o Vašem zavodu, pisal sent vam ter dobil po Kkspresu zdravila, ki so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. I/čistil sent si tudi kri s temi zdravili.
Martin 1'ehar.
Kakor razvid'te iz zahvalnih pisem, ktera mi dan na dan prihajajo, so po Kkspresu odposlana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo.
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoji iz zdravnikov vešča k o v, kte-rih vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsak nov došli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičuemu zdravniku vesčaku, v čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake:
REVMATIZEM — SRt'NE BOLEZNI. — OTEKLO KOZO — BOLEZNI NA OČEH, USESIH, NOSU. VRATU, All NA PRmH — AKO ZGUBITE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU. NA MATERNICI. — AKO iMATE HEMEROIDE — SPOLSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVL1ATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE — NE ČUTITE — AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ste li blizo ali daleč, samo ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode ves v tem zavodu nahajajoči se zbor zdravnikov.
Ako vas ni mogoče ozdravili, se vaš slučaj ne sprejme in se vm i<» k ntVim j«.t m naznani da ne meče e bre.'koristn<> vašega drazega denarja. Ako ste pa .»zdravI|i\i i • p.o-fesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, razvidi, da morate takoj s zilr :v-Ijenjem začeli, pripravil vam bode potrebna zdravila. Zavod jam jih bode po^Kksj.resu takoj odposlal v kterikoli krni Zjed. držav, Kanade ali Mehike. Le ta po Kkspres*u vam pri-poslana zdravila sprejmite brezpogojno, brez ozira na itak slepi ceno, kajli ona va* b <le gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za „v Boga ime".
Ako ste blizo, pridite osobno, ako ste daleč proč, pišite v vašem maternem jeziku prejeli boste v istem jeziku i odgovor in navodila. Tu vam ]e nas naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure
Vsaki dan « d 10 d< Ob nedeljah od 10.
'2 d^p. in <xl 2. do 7. ure zvečer, lo 1. ure popoludne.
KJE JE?
Matija Sodja, doma iz Borel pri Ivarlovcu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1902 in sicer v Crested Butte, Colo. Kdor ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti : Marcus Sodia , Crested Butte, Colo., ali pa "(lias Narodu".
KJE JE?
Josip P e t e 1 i 11 iz Podpeči. Pred
2 leti je bil v East Heleni, Montana. Kdor kaj o njem ve. naj naznani nje-goveinu očetu: John Petelin, Box Bulger, Pa.	(19spt)


, KARO BOLEZEN IMATE?
Na pljučih, prsih, želodcu, srcu, ledvicah, jetrih, kosteh, drobit, nosu, očeh, ušesih, glavi, grlu, ma-I ternici, živcih, ranah. Vas li srbi koža, imate mrzlico, krvno bolezen, možke tajne Inilezni, raka, slabe živce ali kterokoli drugo bolezen. Kadar ste bolni, potem se obrnite na
glavnega zdravniškega upravitelja dr. Drake-ia.
Prijateljem in znancem v East Helena, Mont., kličem pri mojem odhodu v staro domovino:
Z BOGOM!
New Y o r k, 17. sept. 1903.
Mihael SaSek.
KJE JEf
John Dolar II., star 17 let, dne 2. junija je zapustil svoje stariše v Vale, Kans., in nemorejo nič o njem zvedeti. Oče prosi rojake, ako kaj vedo o sinu, da bi mu blagovolili naznaniti: John Dolar, Yale, Kans., Crawford, Co.
KJE JE!
L o v r o Gaber. Sedaj je nekje v Ohio. Za njegov naslov bi rad zvedel Ivan Gaber, 1220 Bohemian Ave., Pueblo, Colo.	(21spi#
Kakovost, starost in zanemarjenost liolezni ne napravi nikake razlike. Pišite jednostavno pismo v svojem materinem jeziku, opišite natančno Vašo bolezen, kje in kako Vas boli in glavni lekarski upravitelj doktor Drake Vam bode takoj odgovoril, kako je mogoče dotično bolezen hitro in gotovo ozdraviti.
Ako zdravnik, kakoršen je doktor Drake, kteri že 31. leto javno deluje na polju znanosti, trdi, da zainore ozdraviti bolnike, kteri se do njega obrnejo, zainore torej vsak bolnik biti povsem miren in siguren, da bode ozdravljen. Dr. Drake pa ne bode nikoli dejal in trdil, da zamore edino on vsako bolezen ozdraviti, ker to je nemogoče.
Kdor pa trdi, da zamori setm vsako bolezen ozdraviti,
dotičnik: nemogočnost trdi.
Kadar pišete glavnemu zdravniškemu upravitelju dr. Drake-ju, tedaj preišče on Vašo bolezen z svojim pomožnim zdravnikzm špecijalistom. S slednjim zajedno zamore 011 vsakega bolnika, Itodisi mož-kega, žensko ali otroka, ozdraviti. I	Ti špecijalisti so ves čas svojega blagodejnega delovanja na polju zdravilstva, vsaki posebej drugo
! bolezen proučevali in zdravili, tako da zamorejo gotovo računati na gotovo izlečenje bolnikov.
Kadar ste bolni, ne čakajte, ker potem zamore Vaša bolezen postati neozdravljiva: pišito toraj dr. Drake ju takoj, ko čutite, da ste bolni.
Taka pisma dobiva vsaki dan zdravniški upravitelj dr. Drake:
Steelton, Pa., 4. avgusta 1903.
Velecenjeni zdrav, uprav. dr. Drake !
1 ri leta sem imel gliste v trebuhu. Zdraviti so me razni zdravniki, toda vse je bilo zaman in škoda denarja. Naposled sem se okrenil do Vas in Vi ste me v zelo kratkem času popolnoma ozdravili zajedno z Vašimi zdravniki, kteri so več vredni, nego suho zlato. Reven sem in Vam ne morem plačati, kolikor je vredno zdravje, toda iz zahvalnosti bodem napotil druge ljudi, da se v slučaju bolezni obrnejo samo do Vas.
Va5 zahvalni Lovro Humer, 106 Chamber St , Steelton, Pa.
Pisma naslovite:
Angležko slovnico imamo zopet v zalogi. Stane 40 centov s poštnino vred.
Naročujte in priporočajte "Glas Naroda".
Cenjeni dr. Drake!
Nad 12 let sem imel jetiko, a ko sem se do Vas obrnil, ste me v precej kratkem času popolnoma ozdravili, radi česar Vas smelo priporočam vsem rojakom, da se v slučaju potrebe do Vas obrnejo. Ostanem Vam na vedno udani in zahvalni
9	Fran Robida,
St. Louis, Mo.
Dr. E. Q. DRAKE
National medical association
34 WEST 26th ST.,	YORK CITY.
Zavod jO odprt vsaki dan od 10. do 1. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. Ob nedeljah samo od 10. ure dopoludne do 1. ure popoludne.
Tsco©"b Ston-lcOa.
BO E- Madison Street, - _-_CTiicri^o, 111
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. J S Size Screw B navijak.
Cena uram: Nikel ura.......$ fi.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite nro s 15. kamni, polem priložite $2.00 navedenim cenam:	/g
Cena ,,Fahvs Cases Gold- /Jp 'field4' jamčene 20 lei:	/Jmsk'
16 Size 7 kamnov $15.00 /m 10 "15 " $IS.00 IS " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 t«'1! (» Size ura za da~ue	\f"•
5 kamnov........$14.00
OroMBA: Vse ure sr nijbeljše NM delo Elgin in Waltham ter jamčene gle<le kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jac
Jacob Stonichp
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL,
kadar d os peš na kako postajo v New York in II £	kako priti k Fr. Sakskrjv. Pokliči številko .»795
ti II Cortland in govori slovensko.
w____
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem v CLEVELAND!1, OHIO, "tvoril
BANČNO PODRUŽNICO,
in sicer
1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND JH,°


Francoska parobrodna druiba
Tam me zastopa večletni blagajnik in - <>»vo«lja gospod ALOJZIJ AI SENIK ter ga vsem toplo pripor*"11.
FrarK Sakser,
109 Grf*11^0^ Street, New York.
§ Matija Pogorele,
Vil VERIŽIC, UHANOV.
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
y^vi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Tiste pon^.
Cene uram so naslednje:
Xitel nre 7 Jewels	$G.
Jewels Walt liani	£!>.—
Srebrne ure z enim pokrovom	$12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma $1G.— in višje.
Boss ease 20 let&arancije: IG Size 7 Jewels	$15.—
15 „	^18.—
Boss ease 25/fct garancije: 1G Size 7 Jewels	825.—
17	$30.—
.. « 1 I	M
JIREKTNA CRTA 00 HAVRE-PARIS-SVIbO-WNSBRUK
POŠTNI PARNIKT ai Jv» vi]ak».------------...
.UJSLJAHA.
J-a SaToie", „ ,, „ ----............. La Touraine' , „ ,, ,, -----....---..... ,L'Aquitaine", ,, ,, „ ................. .,L.a Bretagne".................................
12 OOO .Ol-	ij.ooc ki..	
12.00G ,,	25.000	,, „
IO.OOC ,,	13 OOC	11 «t
IO.OOC	16.UOC	>1 o
8 OOQ	O.OOO	• » •>
8-ooc- ,	a.000	
8.000 .,	9.000	f S"
g'iy Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob cc'rrkih or 10
uri dopoludre.
Parnik. odpljujejo 1 prntanifca 42 N rt i H - r • *	T
La Gaseoene
La Bretagne *La Lo raine La Champagne *La Touraine
10. sept. 1903. 24. sept. 1<>o:i. 1. okt. 190.'». 3. oktobra 1903. 8. okt. 1903.
*La Sa\o e
La t Tascogne L:i I'»ret agile L- Lorr. ire
'La our^ine
15. okt. 1903. 17. okt. 11)03. 2J. okt. 1 f03. okt. 1!M»3. .">. nov. 1903
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijak?,
Glirai »geicija: 3* BROADWAY, NE7»
O p o 111 h a. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega'fcdo želi. Blago poši 'jam po Express. Vse moje blago je garantirano. Hazprodajaleein knjig dajem rabat (popust) ]«» pismenem dogovoru, ^anji zneski naj se poši -Jiljo v poštnih znamkah. Naslov v naročl*> Jujig jo napraviti:
M. P0G0RELC, Box'32«, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari psi naj se od sedaj naprej po
šiljajo pod naslovom:
__ __	,	Care of B. Schuette,
Iu. Pogorele^ 52 State St., Chicago, 111.
Holland-America Line
(H 0LLAND-A M K 111 š K A i Vir.) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M In KOTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu može z lepim k 0*0111 pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Gersicu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Golo.
Telefon: 439 Union.
nr Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojaki I in drugim bratom Slovanom	Martin Gersič, lastil
NOORDAM. parnik z dvojnim vija STATENDAM, | ; rn. z dvojnim
kom, 11!,500 ton.	vijakom. lu.r,<>0 ton.
RYNDAM, parnik z dvojnim vija- ,
kom, 12,500 ton. POTSDAM, varnik z dvojnim vija-
kom, 12,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom. S300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev juŽDe Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:
DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. 'iRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Parniki od p I j n j c j >>: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz X1W VOlJKA vsako sredo f---——-----: - ----- -- ol> 10. mi zjutraj.	~
HOLLAND-AMERICA L s NE,
39 Broa'lway, NEW YORK. 90-2 Drarlinrn SI., Hill A GO, I M,.
IE® §TA1 IL-T^IS
(Preko.aorska parobrodna družba	v.t
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, : J : * * * ****** Philadelphia in Antwerpenom.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-doeku, Pa., ima svoje redne mesečue seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rank i u Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley. Braddock, Pa.; Matev/ Ki kil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Fa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgone. Frank Setina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Zefran.
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolf?, ali pa da se pismeno obrnejo do l. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inaee jih mora društvo suspendirati.
DruStveniki aeritirajte v prid društva!	ODBOR
4 apr 04,
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rodeče vino po 45 ct. gal., bele po 65 ct. salon. Najboljši domači d rožnik istiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške In d -m ]>oso-do za stonj. Vino je najboljše vrste terjra imam skupaj v sodili po 1200 pa Ion. Pošljem gr :ie manj kot 25 galon.
Narečiloin je priložiti denar.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11S90 ton.! KROONLAND..........1270(i ton.
ZEELANB............ 11005 ton. IFINNLANO.......... 12700ton.
Pri cenah za medkrovje so vjioštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najpi ije< nejših za ]>otnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško. I'i-; morje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od |K>m(da š<-ev. 14 ob vznožju Pulton Street. - i' riilLA-DELP11IJE vsako drugo Kredo od jMiinola ol> vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CUICAG<). — < or. 3rd & Pine Sts.7 ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.

V Ameriko.
Sedel sem v čakalnici na postaji in prir-akoval vlaka. Vsaki čas mora d«>-»peti, mi>!il sem si in stopil k oknu. da sem mogel yrkdati proti oni strani. od koder j»- imel priti vlak, s kterim sem se mislil odvesti.
Ni minolo dolgo časa, ko sem zapazit iz dalje bližajoT-o se lokomotivo, ki j<- bruhala iz s«-!*- iin.fr<„"ne oblak«* sivega dima. Zdaj je para za brizgnila. Vedno počasneje se je bližal \lak itostaji in l.nlnjif" se j<- vstavila vsa dolga vrsta vozov prinl mojimi oi'tnu
*'Po>taja K...", je zaklieal sj>rt*-vodnik iu odpiral vrata mogočnih J
VOZOV.
In kakor <Vl*]e iz panjev, so s<-u-ipali potniki iz vlaka ter hiteli v ptistajno i»oslopje. Videl sem tu Iju-«lij razlir-nih slojev, a najv»*č je bilo d<'lav<-ev. z ogor<'limi obrazi, in ti so obračali vso mojo pozornost na-se.
Hiteli so mimo mene. Iiili so to ljudje v najboljših letih. Glasno, skoraj preglasno so govorili med seboj. Ko -,.-m <"nl, da govorijo moj materini jezik, sem se še bolj zanimal za-nje.
Sel sem za njimi v bližnjo sobo. Sam ne veni, zakaj so me tako zanimali.
Bilo Jih j«- okolu petdcf -t. Vsi so imeli s seboj velike kovčege. Neko likti njih so bili lepo obleči ni; na pr stih so se jim blesteli prstani.
A teh je bilo malo.
Večina njih je bila obleč.-na po delavsko in njih obleke so bile zelo zamazane.
EJa vseeno so eni in drugi bili jako razposajeno veseli, dasi so bili njihovi obrazi zelo upadli.
"Predragi, odkod ste pa prišli?" vprašal sem jetlnega njih.
"Prihajamo iz Hrvatske", rekel mi je prijazno. E In pristavil je še tako nekako veselo: "In zdaj smo na potu v Ameriko."
Zdelo se mi je, da mu je žar radosti preletel obraz. In ta žar sem čital tudi iz družili obrazov. Vsi ti obrazi so klieuli radostno: "In zdaj smo na potu v Ameriko!"
Ha, radi tej^a ^o vsi veseli, ker so na potu za božjim kruhom. Gotovo s<> si v bedni domovini vedno želeli proč vedno jim je srce hrepenelo preko morja — domov. In zdaj se jim sko-ro uresniči to hrepenenje, kmalu pridejo . ..
Med njimi je bila tudi jedna ženska jako prikupljivega obličja; morala je biti zelo mlada in nekdaj j<-gotovo bila lepa. Ali zdaj jej je bil obraz voščeno bled in koščenosuh. — Poleg nje je sedel njen mož. (»ngal j» na svojih kolenih malega dečka, :i žena mu je držala v rokah blazinico, v kteri je bilo majhno dete, vse zavito v neke cunje.
Stopil sem bližje k tej ženski. Kar strah me je obšel, ko sem zagledal dete, ki je je bila mati odgrnila. Grozen pogled! Obraz je bila sama kosi in koža, vdrte očesi sti zrli mrtvaško v mater. Vsakdo bi bil mislil, da je ta ubožček mrtev, da ni zgibal svojih ročic, ki sti bili skoraj še bolj suhi nego obraz. Deeek, kterega je pest oval oče. je bil malo boljši.
Obrnil sem se proč, tako me je prenesel ta pogled.
Ali, kar nehote sem se zopet ozrl proti očetu. "Sta li ta otročiča vaša V — sem ga vprašal. "Da!" Odgovoril je z nekim čudnim glasom. "Revčka sta oba tako slabotna. Toda doma sta bila tako čvrsta, in upam, da se zopet okrepita, ko pridemo v Ameriko." — In šinil mu je preko obraza zopet oni izraz radosti, ki sem ga opažal na drugih. "Ah. to potovanje je revčka tako oslabilo! In to ni čudno, saj je še nam odraslim mnogo škodovalo. Ali kaj se če, moramo to prestati, če hočemo prili v Ameriko."
Sreča in veselje sta sijala iz očij. ko je govoril. In še mali deček se je tako sladko nasmehnil....
Zdaj sem moral vstopiti v vlak, a delavci so ostali še na postaji. Ko sem že sedel v vozu, mi je še donelo s postaje njihovo glasno govorjenje in zdelo se mi je Še vedno, tla mi govo ri oni delavec: "In zdaj gremo v Ameriko!"
Stroj je zavrisnol, vozovi so se začeli premikati. Tam na vratih sem zagledal svojega znanca, s kterim sem prej govoril. Zamahnil mi je s klobukom. Odzdravil sem mu. Potem pa sem ga kmalu izgubil z očij. In vlak j«* sopihal in hitel naprej in naprej in še bolj in še bolj oddaljeval od postaje, kj»-r so čakali delavci prihodnjo*« vlaka, ki jim naj izpolni vročo željo, da jih odvede v daljno Ameriko. ...
Orkan v New Yorku, New Jersey in Penusylvaniji.
Minolo sredo razsajal je v osrednjih atlantskih državah izreden vi-;iar. V Atlantic ( ity, X. J., r a/dejal je vihar mnogo vil :n hotelov. Dvajset osob j<- bilo ranjenih. Škodo cenijo na $1.000.000.
Na Long Islandu, v delih New Jer seva in na Statcn Islandu. je napravil orkan velik«, opustošenje. Razdejal ji- mnogo hiš in družili poslopij: IS ladij slated islandskega '•yacht'" kluba se je potopilo. Neki vlačili parnik se je ob skalovju razbil; iuožtvo se je le s skrajno silo rešilo. Neki star parnik >e je tudi razbil. Mornarji in potniki so rešiii. Več sto okenj v New Yorku je bilo razbitih in tudi par cerkvenih stolpov se ji* podrlo. Na Long Islandu jt- bil je-den možki vsmrten. V Manhattanu in Bronxu v New Yorku je bilo 24 osob ranjenih.
Vihar je razsajal tudi po vsej Penusylvaniji.
Koruza v nevarnosti.
Denver. Colo.. Is. sept. Zadnje dni je bilo po vsej sevcriiej Coloradi zelo mrzlo, kar je zlasli še ne dozorele j koruzi škodovalo. Kadi mraza je tudi na tisoče vagonov krompirja zgubljenega.
St. Paul. Minn., IS. sept. Iz Ver-inillona, S. I)., Ilurona, S. 1).. Bis-inareka. N. D., in družili krajev se poroča, da je mraz tinlf tam napravil mnogo škode. Največ je trpela koruza.	g
Omaha. Nebr., IS. sept. Po Nebra-~ki in zapadnej Iowi je nastalo mr-/do vreme, ktero je koruzi zelo škodovalo.
Nad 3 ) let se je obnašal Dr. RicHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVIJENT
"SIDROv?
Pain Expellei
kot najboljši lei. zoper
RETJMATIZI "LE, POKOSTJTICO, P0DAGrHO itd.
in razne renmatiine neprilike.
SA/IO: 2Set. in 50ct. v vieh "ekarnah
Slovenskim in hrvatskim delavcem v Ameriki!
Naznanjam, da sem otvoril posre-1<»valilico za delo v Duluth. Minn.
Ker je Duluth središče severoza-pada in ker je mnogo dela v okolici, se priporočam rojakom, kteri žele delo dobiti, naj se na mene obrnejo in bodo gotovo dobro in pošteno postrežen i.
Delo je različno: v jami. na žagah in v šumi.
Xa pismena vprašanja dajem točno odgovor, samo pridej i je 10c v poštnih znamkah za odg< .»r.
Ako prideš v Duluth. ii: me ne bi mogel najti, oglasi se v Jos. Shara-boTiovem saloonu, 217 \V. Superior St., kjer se vsakemu rojal u vljudno postreže.
Upam, da me bodo rojaki v tem oziru gotovo podpirali. Toplo se priporočajo
MAKS SEVER. GJ24 Manhattan Building, 41 fi West Superior St.. Duluth, Minn.
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom ITOj
SSLIocohl,
436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Vedno bod em točil sveže pivo, fina kaliforniška vina, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne smodke in ptujcem postregel s tečnimi jedili.
Za obilen pose* se priporoča J. RADMELICH, 136 WaUon Avenue, Butte, Mont.
Po vodenj preti.
«
Lacrosse. Wise.. 18. sept. Reka Mississippi hitro narašča, tako, da 5> rt t i nevarnost vsem prebivalcem ob reki. Farmerji so noslali svojo živino aa višje prostore, .lez pri Lamsboro se bode najbrle podrl. V Houston county ju je voda preplavila na tisoče oral polja. V Wausau. Wis., je voda prestopila bregove. Mnogo živine je vtonilo.	.. _
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Uoveneem in Hrvatom, da imam ■tvoj lepo urejeni
SALOON,
198 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska v i n a, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano v. najboljšo postrežbo.
T obilen obisk se priporoča: 31 dc)	John Puhek.
rpIl/Tlfp za brzoparnik dobiš za I K K I ktero družbo hočeš naj-ceneje in bodeš najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne.