Poštnina plačana v gotovInL Leto XV., štev. I43 LJubljana, nedelja 24. junija 1934 Cena 2.— Din lJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št S42, Praga čislo 78.180, Wien š v241. ■ ■ 1 • 1 m BS3 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Barthoujev poset Minister Louis Barthou, službeni predstavnik francoske republike, je včeraj stopil na jugoslovenska tla in bo danes sprejet v naši prestolnici. Njegov poset bo nudil naši kraljevini redko priliko, da v osebi zunanjega ministra bratsko pozdravi vso Francijo in da ponovno na svečan način manifestira prijateljstvo in nerazrušno medsebojno povezanost jugoslovenskega in velikega francoskega naroda. Barthoujev poset je velepomemben že lz golih formalnih vidikov. V visoki diplomaciji je bila doslej navada, da v> zunanji minister kake velesile stoloval v svoji ministrski palači in da jo je zapustil samo tedaj, kadar se ie moral sp-stati z zunanjim ministrom ene onih držav, ki imajo v mednarodnem svetu položaj velesil. Vsi drugi so se morali pokoravati običaju in niso ravno redki primeri, da so osobito zadnje čase zunanji ministri manjših držav potovali k ministrom velesil na važne pomenke. Bar-thoujevo potovanje po prestolnicah Male antante si moramo tedaj tolmačiti na ta način, da modri voditelji francoske zunanje politike ne smatra, da so njemu po službeni stopnji ravni samo kolesi onih držav, ki imajo od nekdaj priznani naslov velesil, marveč tudi službeni tovariši iz manjših držav, ki kljub formalnemu nedostatku v naslovu v resnici predstavljajo velesile. Nič manj važna pa ni pri tem osebnost zastopnika Francije, ki vrača poset naši državi. Saj je to oni državnik. k? je s svojo veščo taktiko ter z jasno obeleženim ciljem svoje zunanje politike znal pridobiti francoski parlament za ■svojo koncepcijo. To je bilo tem nujnej-še, ker so nekateri njegovi predhodniki po-polnoma izgubili iz vida veliki pomen ■držav vzhodne in jugovzhodne Evrope ter ustvarili med Francijo in njenimi izavezniki nekako hladno razmerje, ki bi iBe bilo morda razvilo celo do občutna odtujitve, da ni predsednik francoske vlade Doumergue o pravem času riobii pravega moža za vodstvo francoske zunanje politike. Z mladeniško čilostjo, ki si jo je ohranil kljub svojim 72 letom, se je Barthou loti! svojega posla, da v smislu modre koncepcije učvrsti dosedanje zveze in prijateljstva in da jih razširi s sporazumi z onimi državami, katerih geslo so ohranitev miru, varnost in nedotakljivost obstoječe politične razmejitve na evropskih tleh. Na tem temelju se mu ;je posrečilo, da je v zapleteni evropski položaj v nekaj mesecih vnesel element jasnosti in ustvaril pogoje za splošni sporazum. Barthoujevo uspešno posredovanje v Ženevi, združeno z akcijami zastopnikov Francije v ostalih državah, je mnf.gn doprineslo k temu, da so se ojačili odnošaji med narodi potom Društva narodov in da je bil že kali zatrt poskus ustvaritve nekakega direktorija velesil M naj bi gospodoval neomejeno nad jnanjšimi državami. Na ta način je bila odvrnjena opasnost, da bi mnogi važni mednarodni problemi prišli do rešava-nja v krogu, kjer bi se upoštevali samo interesi velesil. Da ti nbo istovetni z interesi manjših držav, je po raznih izkustvih več ko jasno. Zaradi prizadevanj Barthouja je današnji mednarodni položaj v Evropi preglednejši in svetlejši, nego je bil pred njegovim nastppom. Načelo statusa quo ie zmagalo :n uresničenje vzajemne pomoči ter vrseobče varnosti je pred durmi. Ti dve dejstvi lahko z zadoščenjem ugotovimo, kajti s tem je prodrlo prepričanje, da je medsebojno zaupanje med narodi neobhodno potrebno za organizacijo trajnega miru in osobito za gospodarsko obnovo Evrope. S takim programom je potoval Barthou v Varšavo, Prago in Bukarešto. Tudi njegovi cesti razgovori z našim zunanjim ministrom Jevticem v Ženevi in Parizu so obravnavali isti predmet. Nadaljujoč svojo akcijo za očuvanje miru in ustaljenje prilik v Evropi prihaja odlični francoski posetnik preko Bukarešte v našo prestolnico. Pri tem ne smemo prezreti važnega momenta, da je francoski poset združen s konferenco Male antante, ki se je letos t>o določenem turnusu vršila v Bukarešti. Ta sočasnost pomeni, da je Francija popolnoma soglasna s politiko Male antante: protirevizionistične izjave Barthoujeve. Id zaradi ozke povezanosti naših treh držav ne veljajo samo za Rumunijo. v katere prestolnici so bile izrečene, marveč za celotno Malo antanto, so bile dovolj jasne in odločne, da iz njih lahko črpajo dragocen pouk oni, ki vedno gonilo dolgočasno pesem o reviziji meja v škodo držav Male antante. »Niti pedi vaše zemlje sovražnikom, vaš odpor je naš odpor, z vami sta podpora in srce Francije,« so se glasile nedvoumne besede francoskega gosta v Bukarešti. Barthou bo v Beogradu razpravljal z našim zunanjim ministrom o vseh vprašanjih, ki se tičejo Srednje Evrope in Balkana, saj sega ozemlje naše države v eno in drugo zeml jepisno področje. Pri tej priliki bo znova poudarjeno tesno prijateljstvo in zavezništvo med Franci- Barthou na poti v Beograd Prvi uradni poset francoskega zunanjega ministra v Jugoslaviji bo veličastna manifestacija prijateljstva in zavezništva Jugoslavije in Francije Beograd, 23. junija p. Ves Beograd je pod vtisom pričakovanja prihoda francoskega zunanjega ministra Barthou ia, ki bo jutri prvič posetil jugoslovensko prestolnico. Vse mesto je že bogato okrašeno z zelenjem in zastavami. Posebno lepo je okrašeno savsko pristanišče, kamor prispe Barthou jutri popoldne s do-sebnim parnik om. Danes popoldne je francoski zunanji minister stopil pri Oršovi na jugoslovenska tla. Obmejne oblasti in tamošnje & prebivalstvo so ga sprejeli in pozdravili nad vse svečano. V Oršovi se je Barthou vkrcal na parnik »Aleksander«, kjer so ga pozdravili pomočnik zunanjega ministra g. dr. Purič, francoski poslanik na našem dvoru g. Emil Naggyar ter številni jugoslovenski novinarji. Ob 5. popoldne je krenil parnik iz Oršove do Dolnjega Milanovca, kjer bo Barthou prenočil ter jutri nadaljeval potovanje v Beograd. ©o prejem na meji Ob prihodu na jugoslovensko ozemlje je bil Barthou povsod sprejet z iskrenimi simpatijami Jugoslavija je mogočen faktor današnjega reda. Govorim kot francoski zunanji mini- Beograd, 23. junija, p. Popoldne ob 3. je stopil francoski zunanji minister Barthou na potu iz Bukarešte v Beograd prvič na jugoslovenska tla. Naš najlepši parnik »Aleksander« je že davi ob 9. prispel v Oršovo, kjer je pristanišče vse v zelenju ter okrašeno s francoskimi, jugoslovenski-mi in rumunskimi zastavami. Kmalu po 3. je prispel posebni vlak, s katerim se je pripeljal Barthou iz Bukarešte. Spremljali so ga francoski poslanik v Bukarešti, zastopniki vlade in drugi odličniki ter veliko število francoskih in rumunskih novinarjev. V pristanišču se je Barthou poslovil od Rumunov ter se jim še enkrat zahvalil za prisrčen in gostoljuben sprejem, nakar je stopil preko mostiča na naš parnik. Tu ga je najprej pozdravil ter mu v imenu jugoslovenske vlade in vsega jugoslovenskega naroda želel dobrodošlico pomočnik zunanjega ministra dr. Purič. Francoski poslanik g. Naggvar je Barthouju, ki je bil izredno dobro razpoložen, predstavil vse navzoče. Videč veliko skupino novinarjev, ki so mu prišli naproti, je Barthou takoj pristopil k njim, jih prisrčno pozdravil ter jih prosil, naj opuste vsako etiketo ter ga smatrajo kot svojega med svojimi. Barthou je z velikim zanimanjem ogledal ladjo, ki je kmalu med sviranjem godbe in grmenjem topičev ter burnim pozdravljanjem številne množice, ki se je zbrala v pristanišču, krenila iz pristanišča preko Dunava na jugoslovensko stran. V Tekiji je bil prvi svečan sprejem. Ko se Je prikazala ladja, so zagrmeli topiči, zbrana množica pa je z obale navdušeno vzklikala Barthouju, Franciji in francoskemu narodu. Barthou je z ladje, ki je počasi vozila dalje, pozdravljal in bil vidno vzra-doščen. Barthoujev pozdrav Jugoslaviji Med vožnjo do Dolnjega Milanovca je g. Barthou povabil jugoslovenske novinarje ter jim podal daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim: V Jugoslavijo prihajam sicer prvič, toda poznam jo dobro, poznam njeno zgodovino ter sem se ji že davno divil. V zadnji svetovni vojni sem imel kot minister zlasti pa kot prosvetni minister priliko, da sem se podrobneje zanimal za razna vprašanja vaše države. Ko sem bil 1. 1913. ministrski predsednik, sem imel najprisrč-nejše odnošaje z vašimi predstavniki. Med svetovno vojno sem se naučil ceniti herojstvo vaše hrabre vojske. Ob vsaki priliki sem opozarjal na vlogo vaše države in ji izkazoval spoštovanje in občudovanje. Tako v Parizu kakor v drugih francoskih mestih sem imel večkrat predavanja o vaši državi, ki je bila žrtev onih, ki so izzvali strašno vojno. Vaša država je bila napadena ter se je hrabro branila. Jugosloveni ste rasa, ki ji je po svoji vztrajnosti, hrabrosti in zvestobi postala legendarna. V svetovni vojni so se vaši seljaki in vaši dobrovoljci pokazali dostojni nasledniki svojih prednikov ter izzivali občudovanje vsega sveta. Tudi sedaj prihajam od naših prijateljev in vaših sosedov katerim sem prinesel pozdrav Francije. Jutri dospem v Beograd kot izredni odposlanec iste Francije, ki me je poslala, da izkažem spoštovanje vaši plemeniti državi. ■L.________L s==Mgs=j______agwaa—i— jo in Jugoslavijo ter naglašena istovetnost obojnih pogledov na sodobne pereče politične probleme. Osebne stike, ki so rodili tako uspešno sodelovanje, ba važni francoski poset še ojačil, obenem pa bo nekaterim našim sosedom močno omajal ja1ovo prepričanje, da se bliža doba delitve, ko bodo postale države Male antante lahek plen vsakogar, Id bi prijavil svoje namišljene zahteve. Naš narod se zaveda globokega moralnega in realnega pomena Barthouje-vega poseta. Zato lahko trdimo, da bo beograjski sprejem odličnega gosta odjeknil globoko v dušah našega ljudstva. Manifestacija francosko - jugoslovenskega zavezništva in prijateljstva ob prihodu zunanjega ministra Barthouja bo najširšim slojem našega naroda zgovorna zatrditev, da so za vedno minili oni časi. ko je zunanji položaj naše države vzbujal opravičeno bojazen vseh iskrenih domoljubov. Barthoujev poset pomeni tudi formalno konec one večne negotovosti, ki je zadnja leta faktično že odstranjena. ster in lahko ste prepričani, da izražam čustva vse Francije in vsega francoskega naroda. Jugoslavija ima v Franciji prav poseben položaj. Hrabrost in zvestoba jugoslovenskega naroda sta prav posebno znana. To so čustva, kojih tolmač naj bom pri vas. Konference, ki jih bom imel z vašimi državniki, bodo prijateljski razgovori. imam0 iste ideje, stremimo za istimi cilji s sredstvi, ki so nam skupne. Najgloblje spoštovanje gojim do vašega vzvišenega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra. On je suveren, ki v največji meri predstavlja voljo in ideale svojega naroda. IVI i se di-virno njegovi pravilni poti, čednostim nje- govega značaja in lojalnosti njegove besede. On je za vse nas in v očeh nas vseh veliki suveren. V Beogradu ee bom sestal e politiki, kojih imena in zasluge poznam in veseli me, da ee bom z njimi tudi osebno seznanil. Cilj mojega potovanja je tudi ta. da poglobim osebne stike, ker j? to mnogo več vredno, kakor pa vse diplomatske note. Imel sem priliko, da spoznam vašega zunanjega ministra g. Jevtiča, ki ,i|? bil pred 15 dnevi gost francoske vlade. Njegova iskrenost se nas je vseh globoko dojmila in v dveh dneh smo bili prijatelji. V Beogradu bomo nadaljevali razgovore, ki smo jih pričeli v Pari-z\ in Ženevi. Konferenca v Ženevi je pokazala. kaj premore Mala antanta. pokazala pa je tudi, da je Mala antanta z balkanskim paktom mnogo pridobila. Prihajam v Jugoslavijo kot prijatelj in kot zaveznik. Naši dve državi poznata svojo dolžnost in jo bosta tudi znali izvršiti. Med tem razgovorom je ladja prispela v Dolnji Milanovac. Ze zdaleč ju je pozdravljalo grmenje topičev, ko pa je pristala v pristanišču in je Barthou izstopil, ga je sprejela več tisočglava množica z nepopisnimi ovacijami. Pristanišče in vse mesto je bilo v zastavah in zelenju. V pristanišču je pričakoval Barthouja celokupni občinski svet. V imenu prebivalstva mu je izrekel dobrodošlico župan Vučkovic. V spo-min tega dne je občinski zastop mesta izvolil Barthouja za častnega meščana. Nato sta mu dve deklici v narodnih nošah ponudili kruha in soli ter ga okitilj _ s cvetjem. Vidno presenečen nad prisrčnim Hitlerjev režim se krha Znaki hude krize hitlerizma v Nemčiji — Reakcija na desni in levi — Govorice o možnosti vojaške diktature Berlin, 23. junija č. Podkancelar Papen im propagandni minister Gobbels se še vedno nista sporazumela. Snoči je imel G5tbels v Neukolnu govor, v katerem je dejal: »Primite vse, ki kritikujejo in ne dovolite, da bi ugovarjali. Pozovite jih k redu, ker se ne sme dopustiti, da bi razni drzni subjekti sabotirali razvoj našega pokreta«. V govoru, ki ga je imel Gobbels v četrtek na kresni slavnosti berlinskih narodnih socialistov je posebno ostro nastopil proti nergačem in kritikom. Med drugim je dejal, da si prizadeva klika kritikov motiti iz skrivnostne teme gostilniških omizij obnovitveno delo. Naenkrat so pričeli kričati, da popušča navdušenje nemškega prebivalstva. Če pa nemško ljudstvo v tem času ne vpije »hura«, je to samo dokaz, da spet dela in da nima časa za kričanje. Ti smešni poniglavci, je nadaljeval Gobbels, nas niso mogli ovirati pri prevzemu oblasti, sedaj pa nas hočejo ovirat: pri uporabljanju oblasti. Hvala bogu, inteligenca ni več doma samo pri gospod", v klubskih stolih. Ljudstvo še ni pozabilo časa, ko so vladali ti gospodje, in če so bili takrat preslabi, da bi se polastili oblasti, kako naj bi bili danes dovolj močni? Pravico d0 oblasti smo si prilastili, ker ni bilo nikogar ki bi jo zahteval, nobenega prestolonalednika, nobenega komercialnega svetnika, nobenega velebankirja in no-beneqa parlamentarnega poglavarja. »Weser-Zeitung« piše z očividno nervos-nostio o vprašanju »druge revolucije« tn pravi med drugim: Glede na nevarnost', ki nam od zunaj groze, je prava norost., če se govori pri notranji obnovi o potrebi še bolj radikalnih revolucijskih metod, če se izraža želja po »drugi revoluciji« kot nujno potrebni in če se fantazira o tako-zvanem »drugem valu«. Ministrski svetnik v notraniem ministrstvu dr. Fabrisius nastopa v listu »Deutsche Postzeitung« proti birokratskim go-drnjačem ter očita uradnikom, da se vdajajo uradnemu lokalnemu patriotizmu, ki se kaže zlasti pri izvrševanju ukrepov na-rodno-socialistične stranke. Ti uradniki sicer ponosno izpovedujejo, da so služabniki narodno-socialistične države, kar se pa tiče dela narodne socialistične stranke, za po večini ne odobravajo. Priprave za vojaško diktaturo London, 23. junija, p Ves angleški tisk posveča zadnje dni največjo pozornost Nemčiji. Zdi se, da so počeli v angleški javnosti docela drugače gledati na nemški problem, odkar je Nemčija ustavila plačevanje svojih dolgov in pri tem zadela v prvi vrsti angleški kapital. Baveč se z gospodarskimi posledicami te nemške od ločitve, ki vodi do gospodarske vojne med Nemčiio in Anglijo, razpravljajo listi zelo obširno tudi o notranje političnem položaju v Nemčiji in izražajo mnenje, da skuša Hitler po zgledu Mussolinija z zunanjepolitičnimi zapletljaji odvrniti pozornost širokih množic od notranjepolitičnega razvoja, ki postaja v zadnjem času čim dalje bolj resen. Hiflerizmu je pač uspelo izvršiti nacionalni program, docela pa je odpovedal pri uvel javi jen ju socialnega in gospodarskega programa Narod nnsociali stični eksperimenti so spravili Nemčijo na rob gospodarskega propada, poleg tega pa so izzvali reakcijo na levi in desni. Notranjepolitična napetost v Nemčiji je tolika, da se more po mnenju angleškega tiska že mirno računati z novo revolucijo, ki pa ne bo potekla tako nekrvavo, kakor je prva hitlerjevska revolucija. Tokrat prežita na polastitev oblasti dva: komunizem in nemški velekapital, združen s plemstvom in cerkvijo. »Daily Herald«, ki je v zadnjem času objavljal o Nemčiji obširna poročila in pravilno napovedoval razvoj dogodkov ima informacije, da v Nemčiji že čisto resno računaio s skorajšnjim padcem Hitlerjevega režima. List poroča, da se tudi že v Doornu resno pripravljajo na to izpremembo in da že odkrito govore o skorajšnjem povratku Hohenzollerncev v Nemčijo. Po mnenju teh krogov je pričakovati v Nemčiji proglasitev vojaške diktature. Komunizem je v zadnji dobi razvil tako propagando, da bo prej ali slej prišlo do odločilnega spopada med komunisti in hitlerjevci. Komunistično rovarc-nje ne podpirajo samo socialisti, marveč tudi pruski veleposestniki in gotovi cerkveni krogi, ki računajo, da bo imel koristi od spopada med komunizmom 'n hit-'c-.zmom tretji faktor, ki se bo v nastai* 7m^d; polastil oblasti in proglasil diktaturo. V tej revoluciji bo igralo nr.jsečjo vlogo vojaštvo in kot bodočega nemškega diktatorja že sedaj imenujejo vojnega ministra generala Blomberga. »Daily Herald« zatrjuje, da podpira to akcijo moralno in finančno tudi Vatikan, ki ima največji interes na tem, pade Hitlerjev režin.. V novi vladi bi Neurath ostal zunanji liini-ster ter bi imel predvsem nalogo, da Izvede povrates Nemčije v Ženevo in doseže sporazum s Francijo. V zvezo k tem spravlja list tudi nenadni cdpoklic dosedanjega nemškega poslanika v Moskvi Nadolnega, ki je bil prej vodja nemške delegacije v Ženevi. V angleških političnih krogih smatrajo, da je takšen razvoj dogodkov v Nemčiji dokaj ver;eten, ter izjavljajo, da niti Anglija niti Francija ne bosta ničesar ukrenili za ohranitev sedanjega režima v Nemčiji. Papen pri Hindenburgu Pariz. 23. junija p. Tudi pariški listi posvečajo dogodkom v Nemčiji vso pozornost. Z največjo napetostjo spremljajo spor. ki je nastal v nemški vladi zaradi govora podkancelarja Papena proti metodam hitlerjevskega režima. V nasprotju z berlinskimi trditvami ugotavljajo pariški listi, da spor še ni poravnan in da zahteva Papen slej ko prej. da se njegov govor dobesedno objavi, izpolnitev te zahteve pa bi napetost le še povečala in bi bile izpremembe režima neizbežne. Papen je danes odpotoval v Neudeck kjer ga je sprejel Hindenburg. Papen je pri tej priliki predsedniku republike obrazložil svoie mnenje glede političnega položaja v Nemčiji Hindenburg ga ie. kakor zatrjujejo iz Pape-nove okolice, pazljivo poslušal, obenem pa ga tudi opozoril na resne posledice, ki bi nastale, ako bi vztrajal na svojem stališču in s tem izzval krizo Hitlerjeve vlade Listi tudi poročajo, da je izzval nenadni odpoklic moskovskega poslanika Nadolnega v vladnih krogih veliko nerazpoloženje. Vsekakor računajo, da bo Hindenburg zastavil ves svoj vpliv za poravnavo nastalih sporov v vladi čeprav postaja vedno bolj očitno, da so Hindenburgove simnati-Ve za Hitlerjev režim vsak dan manjše. sprejemom se je Barthou zahvalil za krasen sprejem in prosil, naj bi se ulica, ki vodi s pristanišča, v spomin na ta dan, preimenovala v Francosko ulico, čemur je navzoči občinski odbor takoj z odobravanjem pritrdil. V spremstvu domačinov si je g. Barthou nato ogledal mesto, nakar se je vrnil na ladjo, kjer je bila prirejena večer*-ja. Barthou bo prenočil na parniku, k> ostane preko noči v Dolnjem Milanovcu in jutri zarana nadaljuje pot v Beograd, kamor prispe okrog 5. popoldne. Izjava francoskega poslanika v Beogradu Beograd, 23. junija. AA. O priliki obiska Barthouja je poslanik francoske republike na našem dvoru Paul Emile Naggvar dal zastopniku agencije Avale tole izjavo: Srečen sem. da se mi daje priložnost izreči svojo radost nad prihodom zunanjega ministra Barthouja v vašo državo. Mislim, da so to dogodki, ki bodo tvorili pomemben datum v zgodovini Mnošajev med našima dvema državama, katerih vzajemno prijateljstvo ni nikoli skalil najmanjši oblaček. Drago mi je, da bo g. Barthou mogel tako hitro vrniti ministru Jevtiču njegov obisk v Parizu. Dobro vem. kakšen vpliv imajo lahko osebni stiki državnikov na odnošaje med državami, ki jih zastopajo. Zato pričakujem od obiska našega zunanjega ministra najboljših uspehov. Za mene osebno je to eden izmed najsrečnejših dogodkov za mojega bivanja v Beogradu. Delal sem, kakor sem najbolje znal, za še večjo utrditev stoletnih prijateljskih zvez, kj družijo Jugoslavijo s Francijo. Zato sem jaz prvi, ki čutim veselje Francije in vseh prijateljev Francije, ko vidim, kako siiajno mesto zavzema Francija v vaši plemeniti in lepi prestolnici. V osebnosti g. Barthouja se ne more od-dvojiti državnik od blestečega akademik« in velikega patriota. V njegovi osebnosti napravi vsa Francija obisk vaši dragi državi in ji s tem pokaže svojo bratsko ljubezen. Atentat na Hitlerja? Kodanj, 23. junija, d. »Berlingske Ti-dende« poroča iz dobro poučenega vira, da je bil preteklo sredo izvršen na nemškega državnega kancelarja Hitlerja atentat, ko se je peljal iz Berlina z avtomobilom k pogrebu Goeringove soproge, katere truplo so pripeljali iz Švedske. Pri Scho-nebecku je bilo oddanih na avtomobil več revolverskih strelov. Dve krogli sta predrli karoserijo, ne da bi ranili Hitlerja ali koga izmed njegovega spemstva. Hitler je nadaljeval vožnjo, ne da bi se ustavil, in se je udeležil pogreba v Schorfheidi. Policija išče že od srede napadalce, venda« pa brez uspeha. Kljub vsem prizadevanjem se poročevalcu omenjenega danskega lista ni posrečilo dobiti uradnega potrdila o tem dogodku. Barthou bo posetil London in Rim Bukarešta. 23. junija, č. Zananji minister Louis Barthou je snoči sprejel zastopnike rumunskega in tujega tiska. Podaljim je obširno izjavo o svojih načrtih v bližnji bodočnosti in o svojih pogledih na mednarodno situacijo. Med drugim je dejal: Edina senca mojega bivanja v Bukarešti je bil spomin na mojeril sem z Julijem Maniom. Najin razgovor r? trajal dobri dve uri. Ljubeznji-vo in podrobno me je obvestil o parlamentarnem življenja in o strankarski politiki v Rumuniji. Name je napravil ta razgovor na {prijetnejši vtis. Na vprašanj!?, ali bo posetil London, jr» Barthou odgovoril: >Da. V London odpotujem 9. julija, ker me je povabil predsednik vlade Macdonald. V Londonu bomo imeli važne razgovore. Ne vem, ali mi bo tedaj uspelo prepričati Veliko Britanijo, da ee mora približati francoskemu, ne pa Francija britanskemu stališču o razorožitvi. Vendar sem optimist in poln nade ter sem iz zanesljivih viTov izvedel, da j? angleški ministrski predsednik že znatno spremenil svoje stališče o razorožitvi na škodo Nemčiji. Z njim pa je spremenila svoje stališče tidi vsa angleška vlada.« Na vprašanje, ali bo potoval tudi v Rim, je dejal Barthou: >Vse poti vodijo v Rim. Zakaj ne bi tedaj še jaz šel tja- V ostalem so razgovori z Italijo potrebni, da s? jraz-orožitveni problem definitivno razčisti. Verjetno pa je. da se bom sestal z rimskimi državniki šele kdaj pozne}?.« Madžari govore mesto Rima Budimpešta, 23. junija, w. Zadnja eeja madžarskega parlamenta pred počitnicami, ki je sklicana za prihodnji torek, bo posvečena veliki manifestaciji za revizijo mirovnih pogodb. Kakor javlja »Uj Nemzedek«. bodo govorniki vs>vh strank razpravljali o znanih izjavah francoskega zunanjega ministra Barthouja ter svečano protestirali proti tem izjavam. Francoska odlikovanja rumunskih državnikov Bukarešta. 23. junija, g. Barthou ji izročil ministrskemu predsedniki Tatareeeu ter bivšima ministrskima predsednikoma Ma-niu in Vajdi Voevodu v imenu francoske vlade red častne legije. Takoi po zaključku zasedanja rumunskega parlament meseca jttmiia bo ministrski predsednik Tataresci odpotoval v Pariz in Io-litična pota večkrat vsaksebi. »Zedinjena Slovenija«, glavna programna točka staro-slavnih taborov, je bila na Štajerskem poj-movana kot zek> realna zahteva, kot politična nujnost zz nacionalno samoohranitev. Voditeljem in masam je bila združtev vseh Slovencev v eno upravno celoto resen eild še v časti, ko je bilo v Ljubljani in ma Kranjskem vseslovenstvo že davno več ali mani retoričen okrasek za uvodne članke in mati f-estaciske shode. Povsem naravno, Ljub- ljana je svojo upravo že imela in ni ta' živo občutila potrebe po spremembi kakor s/Iovenska štajerska, ki ^e edinega deželnega odbornika sprejemala kot nekako miloščino nemške večine. Temu primerno so se razvijali medsebojni odnosj med štajerskimi in kranjskimi Slovenci. Štajerci so bili vedno vseslovensko orientirani, gledali so v Ljubljano kot v svojo nacionalno metropolo in radi sprejemali od rJe vse, kar so dobivali: pobudo, idejne smernice, voditelje in delavce. Le dobili so vsega manj kakor so si želeli. Kranjska je b.la napram narodni periferiji tbol'5 -"»kskluzivna., bolj nepristopna in nekako naklonjena pckrajinsko-političnii avtarkiji. Tako je prišlo, da je štajerski provin-cializem prišel z vseslovanstvom, ki so ga zapisali slovanski nacionalisti v deželi na svojo zastavo, v vedno večje nasprotje in da' se je v njegovem imenu vodila proti-narodna borba. To so biLi tisti znani »Nemcem prijazni« štajerčijanci« ki so jih zbirali renegatski voditelji okrog prosluiega ptujskega glasila. Po prevratu so radii pokrajinski plotovi, stara, v avstrijskih tradicijah vzgojena miselnost pa se preko noči ni mogla iztrebiti do korenin. Nesrečne politične prilike poprevratne dobe pa niso dopustile radikalnega razčiščenja. Stari greh: so se eksplo-atirali od političnih špekulantov in so še bolj ovirali notranjo konsolidacijo Slovenstva. Delitev na oblasti je skoro vodila do renesanse provincial zma. Vsekakor je pomagala v organizatornem in še drugem pogledu zopet razdeliti; kar je po osvoboje-nju našlo že svojo skupnost. Celo nasprotja so se večkrat forsirala in čulo se je o nekem ljubljanskem pokrajinskem egoizmu, na katerega je slovenski sever reagiral s pritožbo, da je ljubljanski centralizem hujši od (beograjskega. Vse to so bili gotovo izrastki nezdravih razmer, ustvarjenih v eks-tremistični atmosferi strankarskega pretiravanja. Danes je tudi ta perioda srečno za nami in tudi pri nas doma je odprta pot z® medsebojno spoznavanje, .razumevanje in tvorno sodelovanje. V pravi čas je pršla misel ljubljanskega poseta ob Dravi. Ljubljana in Maribor si boste podala roki in se ne bosta le za tresnotek objela; zbližala se bosta trajno. Maribor bo široko odprl svoje naročje •bratom in prijateljem, h katerim ga je vedno vleklo srce, kakor muslimana v Meko. Liubljana> bo pa videla, da tu na severu tudi niso nacionalno pasivni kraji. Spoznala bo lepi solnčni svet, po katerem se še vedno skomina junakom Bartscheve »nemške boli«. Videla bo obmejne trdnjave, ki so v nekrvavi vojni obrasle našo zemljo pred tujim potopom. Našla bo grobove in spomin mož, ki so pomagali graditi slovensko narodno stavbo in požrtvovalno daM svoje najboljše tudi slovenski prestolnici. Tu v Mariboru se je rodil »Slovenski Narod«, tu se je spočela »Slovenska Matica«. V nedeljo se bodo dbnovLle stare vezi in navezale nove. Tako gledamo poset Ljubljane v Mariboru. Naj bo to prvi, v večjem stilu zasnovani korak začetek novi, stalni vzajemnosti, ki bo na ruševinah plotov, katere so postavili tujci, ustvarila eno samo veliko slovensko celoto, ki bo polnovreden član zedinienega jugoslovenstva ^ou&tte. ZfeaauLca,t&Aemisi dc-gec Mala antanta krepka \n strnjena enota Dr. Beneš: »češkoslovaška ne bo nikoli priznala Habsburškega poslanika v Pragi" — Mala antanta pripravljena na odločilno diplomatsko bitko Praga, 23. junija, č. Češkoslovaški zuna nji minister dr. Edvard Beneš je ob prihodu v Prago podal novinarjem obširne izjave o mednarodnem političnem položaju in o gospodarskih problemih, ki zanimajo vso Evropo. Med drugim je deial: Vprašali ste me, ali smo v Bukarešti govorili o povratku Habsburžanov in njihovi restavraciji v Avstriji in na Madžarskem. To vprašanje je Mala antanta že davno uredila. Restavracija je tudi sedaj brezpredmetna. Kar se tiče Češkoslovaške, moram ponovno naglasiti, da ne bomo nikoli pristali na restavracijo Habsburžanov. Opozarjam na besede, ki sem jih nedavno izrekel fteki ugledni osebnosti: »Češkoslovaška ne bo nikoli potrdila imenovanja kakega habsburškega poslanika v Pragi«. Kakor mi, se tudi ostali dve državi Male antante zavzemata najodločneje proti priključitvi Avstrije k Nemčiji, ker je v nasprotju z našimi življenjskimi interesi. Mi nočemo niti od daleč, da bi se preteklost zopet kdaj oživila. Čeprav želi Češkoslovaška korektnih odnošajev z Avstrijo in Nemčijo, vendar to ne bo moglo niti najmanj vplivati na naše tradicionalno in neomajno prijateljstvo s Francijo. Mala antanta zahteva po pravici glavno besedo pri reševanju podunavskih problemov. Treba bo doseči sporazum z vsemi prizadetimi državami. Sporazum pa mora biti tak. da bo z njim zadovoljna tudi Avstrija. Njeni gospodarski interesi morajo biti docela zaščiteni. Govoreč o narodno-socialističnem pokre-tu v Evropi je dr. Beneš dejal: Ta pokret, ki se je tako razširil po Nemčiji, med širokimi sloji evropskih narodov ni našel simpatij, čeprav se je doslej razširil že po vseh državah. Prav sedaj je dosegel svoj vrhunec m sledila mu bo reakcija. k,i bo razočarala tudi najbolj fanatične pristaše tega docela nesodobnega pokreta v nemški državi. Praga, 23. junija. AA. ČTK poroča: Tukajšnji listi še dalje komentirajo zasedanje zunanjih ministrov držav Male antante v Bukarešti. »Češke Slovo« prinaša intervju i zunanjim ministrom dr. Benešem, ki je med drugim dejal, da je bila normalizacija odnošajev med Češkoslovaško in Sovjetsko unijo potrebna glede na povratek Moskve v aktivno evropsko politiko. Dr. Beneš je mnenja, da bi izvedba vzhodnega pakta pomenila zanesljivo poroštvo za mir; vprašanje tega pakta bo po njegovem rešeno po vsej priliki do pomladi prihodnjega leta. Mala antanta mora biti danes močnejša kakor kdajkoli prej; vsak posku* kršitve miru se mora razbiti ob njenem odločnem odporu. »Lidove Novinv« pravijo, da je bil bu-kareški sestanek Male antante izredno pomemben. Na njem so se trije zunanji mi" nistri sporazumeli glede korakov, ki jih bo treba storiti v diplomatski bitki, katero je kaj kmalu pričakovati in ki bi utegnila biti odločilna za ohranitev miru. Mala antanta je slej ko prej pripravljena sodelovati z drugimi državami pri gospodarski obnovi podunavskih držav. Če si tudi Rim želi tega sodelovanja, je treba, da jasno in nedvoumno pove pogoje, pod katerimi si ga predstavlja. Woldemaras v ječi Kovno, 23. junija g. Bivši litovski ministrski predsedniK Woldemaras, ki je bil zaradi zadnjega ponesrečenega' prevrata obsojen na 12 let težke ječe, se ni peslužil pravice priziva, tako da je sodba postala pravomočna. Odklonil je tudi, da bi si izbral kako posebno delo v ječi, tako da bodo postopali -z njim kakor navadnim jetnikom. Modernizacija ruskepa telefona Moskva, 23. Junija č. Vlada je sklenila v vseh večjih ruskih mestih instalirati avtomatske telefonske centrale. Prvo avtomatsko centralo z 10.000 priključki dobi glavno ukrajinsko mesto Kijev. Otvoritev 7. juCifa Četniki so izstopili iz bojevniške organizacije Prejeli smo naslednje sporočilo: Po sklepu odborove seje dne 22. junija 1934 in na zahtevo glavnega odbora Udruženja četnikov v Beogradu podpisana organizacija izstopa kot kolektivni član iz »Združenja borcev Jugoslavije.« Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana. Prepovedani bojevniški shodi Politično upravna oblastva so prepovedala bojevniške shode, ki so bili za danes in za praznik sv. Petra in Pavla sklicani na prostem. Novo vodstvo Jugoslovenske gasilske zveze Beograd, 23. junija, p. Ministrstvo za telesno vzgojo je izdalo danes popoldne naslednji komunike: Ker je starešinstvo Jugoslovenske gasilske zveze s starešino g. Josipom Turkom, prvim podstarosto Markom Klešičem in drugim podstarosto dr. Pero Markovičem podalo ostavko, je ministtstvo za telesno vzgojo v sporazumu z njimi izvršilo rekonstrukcijo celotne uprave Jugoslovenske gasilske zveze. Za starešino gasilske zveze je imenovan g. Vlada Andraševič, bančni direktor, občinski svetnik in starosta zagrebške gasilske župe; za prvega podstarešino je imenovan narodni poslanec Anton Cerer, podstarešina dravske gasilske zajednice i* Kamnika, za drugega podstarešino pa dr. Pera Markovič, predsednik gasilske čete v Zemunu. V upravni odbor so imenovani med drugimi industrijec Fran Bule iz Mirne, ko-sestnik Mavrici j Majer iz Kranja in poštni kontrolor Jernej Vengust iz Celja, v nadzornem odboru pa je med drugimi po- veljnik ljubljanske Gostiša. gasilske čile Evgen Seja senata Beograd, 23. junija p. Dopoldne d 9. do 11. je bila seja kluba senatorjev JNS nakar se je sestal pleuum senata pod predsedstvom podpredsednika dr. Uroša Kralja. Po odobritvi zapisnika je predsednik sporočil, da je Narodna skupščina dostavila senatu zakon o nespornem postopku. V nadaljevanju dnevnega reda je senat razpravljal o zakonu o likvidaciji fidejkom*-sov. Obširno poročilo je podal senator Josip Nemec. V debati je govoril dr. Benjamin šuperina, ki je nastopil proti temu, da bi bila vidovdanska ustava izhodišče tega zakona ter zahteval, naj odbor zakon primerno izpremeni in ga nato vrne Narodni skupščini. Njemu sta odgovorila senator Jovan Mihaldžič in minister pravde Boža Maksimovič, ki sta odločno nastopila za likvidacijo fidejkomisov kot poslednjega ostanka srednjeveškega fevdalizma. Senat je nato s 45 proti 2 glasovom zakon v načelu in podrobnostih dobril. Prihodnja seia bo v pnedeljek 2. julija ob 5. popoldne. Posvetitev novega zagrebškega škofa koadjutorja Zagreb, 23. junija, n. Jutri bo msgr. dr. Stepinac posvečn za škofa koadjutorja. Posvetitvi bodo prisostvovali skoraj vsi člani jugoslovenskega episkopata. Davi so prispeli v Zagreb sarajevski nadškof dr. Sarič, splitski škof dr. Bonefačič, ki bo z dr. Šaričem in zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem posvetil novega škofa, beograjski nadškof Rodič, krški kof dr. Srebrnič, škof dr. Gnidovec iz Skoplja, dr. Carevič iz Dubrovnika, dr. Pušič s Hvara, dr. Mi-leta iz Šibenika. dr. Rožman iz Ljubljane, dr. Tomažič iz Maribora, dr. Akšamovič iz Djakova ter papeški nuncij Pellegrinet-ti. Prispel je končno tudi albanski škof Bumči iz Lješa. Davi ob 11. se je sestal zagrebški kapi-telj, svečani seji je prisostvoval tudi novi škof dr. Stepinac. Na seji so prečitali papeževo bulo o njegovem imenovanju. Nadškofa dr. Stepinca so uvedli tudi v kapitelj, ker je eo ipso postal njegov član. Slovesnost posvetitve novega škofa bo trajala jutri od 8. do 11. dopoldne. Po posvetitvi bo banket, ki se ga bodo udeležili vsi v Zagrebu zbrani škofje ter zastopniki civilnih, vojaških in samouDrav-nih oblasti. Siamski kralj v Kodanju London, 23. junija. AA. Siamski kraljevski par je odpotoval v Kodanj. Nemčija bi se rada poceni razdolžila Po angleških trditvah je Nemčija proglasila trans-ferni moratorij, da bi lahko s prihranjenimi devizami odkupila poceni lastne obveznice v inozemstvu London, 23. junija. Na nemško noto o nkinjenju transfera za nemške zunanje dolgove, je angleška vlada poslala nemški vladi odgovor, ki ga v evropski javnosti smatrajo kot mojstrsko delo diplomatske argumentacije. V uvodu ugotavlja angleška nota, da bi bili nemški upniki pripravljeni pristati na moratorij za nemške dolgove, razen za Davesovo in Youngov»> posojilo, tako bi bilo treba Nemčiji plačevati v devizah Ie 90 milijonov mark v letu, dočim znaša skupna transferna obveznost 716 milijonov mark. Anuitetna služba za Dawesovo in Youngovo posojilo bi zahtevala le 2% nemškega skupnega dohodka v devizah. Angleška nota omenja nadalje, da se je nemžka zunanja zadolžitev od I. 1930. do 1934 skrčila za nič manj kakor 15 milijard, od 33 na 18 milijard mark. Do kanca februarja je Nemčija navzlic pomanjkanju deviz v inozemstvu po nizkih tečajih pokupila za 767 milijonov mark lastnih obveznic. Pri teh dejstvih je nemogoče izogniti se utisu, da obstoji nemška politika v zatrjevanju, da Nemčija ne razpolaga s potrebnimi devizami za anu-itetno službo zunanjih dolgov, ker hoče potem devize, namenjene za zunanjo anu-itetno službo porabiti tako, da bi po izredno nizkih tečajih, ki bi se pojavili kot posledica moratorija, odkupila na inozemskih tržiščih svoje lastne obveznice in bi se na ta način poceni razdolžila. Berlin, 23. junija č. Vsi listi napadajo angleško vlado zaradi njenega odgovora na nemško noto o transfernem moratoriju. »Berliner Zeitung« pravi, da Angliji ne bo uspelo izvesti s silo svoje namere »Lo-kal-Anzeiger« meni, da vse note in vea razglabljanja ne bodo prav nič izpremenila dejstva, da bo plačala Nemčija svoie dolgove inozemskim upnikom le tedaj, če bo mogla prodati svoje blago v tujini. >Berl!-ner Tageblatt« naglasa, da je angleška nota ni gospodarski, marveč zunanje politični dokument. Kljub tem napadom se je v političnih krogih razširila vest, da bo Nemčija ugodila angleški želji in odposlala evoio delegacijo k pogajanjem zaradi transfemesa moratorija. Po zadnjih vesteh bo nemška finančna delegacija odpotovala že v .ponedeljek v London. Sestavljena bo iz samih uradnih osebnosti in ne iz vrst bankarjev. Grof •Schwerin-KrossigTch Ln guverner nemške državne .banke dr. Scbacht ne pojdeta r London. Klirinški urad za nemško blago v Franciji Pariz, 23. junija wk. Francoska vlada je izročila v Berlinu noto, ki predstavlja odgovor na predvčerajšnji govor predsednika nemške državne banke dr. Schachta. V Franciji nameravajo osnovati po angleškem vzorcu klirinški urad za nemško blago, ako se pri pogajanjih v Parizu ne bo mogla najti zadovoljiva rešitev t.ran*-fernega vprašanja Avstrija brez miru Atentati se neprestano ponavljajo — Napad na wehrovce na Gradiščanskem Dunaj, 23. junija, d. V Solnogradu eo našli v vagonu, ki je prišel iz Nemčije in ki je bil naložen z žlindro, 9 zavojev narodno-socialističnega propagandnega materiala v skupni teži 100 kg. Vagon je odposlala neka tvrdka iz Berlina ter je bil namenjen v Arnoldstein. V četrtek so našli na Laaerbergu v zemlji zakopan zaboj z napisom »Dinamon«. Pri nadaljnjem izkopavanju pod vodstvom strokovnjakov so našli še tri zaboje z razstrelivom. V enem je bil nidamit, ekrazitne patrone, vžigalne vrvice in vžigalniki, v dveh pa dinamon. Snoči eo na Gumpendorferetrasee našli neeksplodirano granato, ki eo jo prenesli na policijski komiearijat. Ko jo je dopoldne hotel preiskati policijski stotnik Noske, ee ie nenadoma vnela, čeprav se je ni še nihče dotaknil. Eksplozija ie odtrgala stotnika Noskeju levo roko, dobil pa je tudi drug? poškodbe. V Hainburgu so pri nekem pekovskem pomočniku našli pri preiskavi v njegovi postelji 4 kg amonita ter v;č metrov vžigal- Akademiki in bojevniki Akademik nam poročal! V petek zvečer se je bojevniški »val navdušenja« zasidral v Trgovskem domu. kjer je bojevniški prvak g. Stane Vidmar čital specialne fraze, sestavljene za akademike. V dvorano Trgovskega doma je prišlo okrog 300 akademikov, radovednežev in bojevnikov. Glavno besedo je imel g. Stane Vidmar. Govoril je zbranim poslušalcem, kakor da bi imel pred seboj same marksiste. V vsem govoru nisem slišal niti besede o nacionalizmu, o državnem in narodnem edinstvu in podobnem. Bojevniški štab je pač računal, da akademikov nacionalistov na sestanek ne bo in da njih ne bi mogel pridobiti za svoj famozni »pokret«. Zato se je hotel vsaj klerikalni in marksistični mladini kolikor mogoče približati. Zakaj: prvo lovi ga, potem ko ga vloviš pa krepko drži ga! Kako se je govornik tej mladini približal, čujmo! O človečanskih pravicah je govoril, o velekapitalistih, o koritarjih in o svobodi, o delovnem ljudstvu, o tzmozgavalcih slovenskega naroda itd Toda g. Vidmar je imel pred seboj inteligentno akademsko mladino. Ko je govoril o najnovejšem spoznanju Beograda, da je slovenski narod poklican, da bo vodil državno politiko, so se mu začeli smejati klerikalni študentje. Ko je udrihal po velekapitalistih in ko je milo govoril o človečanskih pravicah, pa so se muzali marksisti. Eden je pa na glas zazdehal, ko je g. Vidmar izjavil, da si bojevniki ne žele korit. Bojevniški štab je s povešeniml glavami poslušal pikre opazke in ko je bil govor končan brez vsakega navdušenja, so bojevniki Izginili kakor kafra. Ob pol 10. je bilo predstave konec, Ln kolega mi je pri izhodu ko sva se pozdravila rekel: škoda, da je humoristični večer trajal samo eno uro«. Sedaj pa počakajmo, kako ganljivo bo pisal »Prelom« o tem najnovejšef polomu. ne vrvice. Pekovskega pomočnika so aretirali. V četrtek ponoči eo eksplodirale v Gradcu bombe prjd neko trgovino e pohištvom, v Linzu prav tako pred neko trgovino in v Listenauu pred neko kmečko hišo, in eo povzročile veliko škodo. V Eisenbergu na Gradiščanskem f» prišlo do krvavih spopadov roed prebivalstvom in heimwehrovci. Ko je skupina heimvvehrov-cev korakala po mestu, so pričeli ljudje x oken vzklikati >Dol s Haimwehrom«. Heim-wehrovci so zato napadli pasante in jih začeli pretepati. Policija ni nastopila- Ko so ljudje pozivali heimwehrovee, naj nehajo. eo jim odgovorili, naj zapro okna. sicer bodo pričeli streljati. Dunajski listi pravijo, da so ta incident uprizorili narodni socialisti. Ministrski svet je sprejel zakon o izrednem pospešenem postopku za kaznjiva dejanja, izvršena z razstrelivom. Po novem zakonu bodo za takšna dejanja i7.kliučene vse olajšjjoče okoliščine in tudi pomiloščenje. Iz državne službe Beograd, 23. junija p. V višjo skupino je napredoval strokovni učitelj na srednji tehniški šoli v Ljubljani Friderik Malner. — Premeščeni so poštni uradniki Pavel Kru-lej iz Gornje Radgone v Ljubljano, Fran Bralen iz Cankove v Gor. Radgono in Ri-hard Gselman iz Maribora v Cankovo. Iz francoske (fiplomacije Pariz, 23. junija. AA. Danes je izšel odlok o imenovanju francoskega poslanika Henrvjia Cambona v Sofiji za izrednega poslanika v Luksemburgu. Z« izrednega poslanika v Sofiji je imenovan Labouret rastiiles VICHY-ETAT POMAGAJO PREBAVI Srednjeevropski pokal Na Dunaju in v Pragi sta se včeraj vršili dve nogometni tekmi za srednjeevropski pokal, in sicer med FAC in madžarskim prvakom Ferencvaros ter med praško Sparto in Hungario. Prva tekma je prinesla odločitev. Kakor znano, je bil FAC že v Budimpešti poražen z 0:8 ter ni imel mnogo izgleda, da bi na Dunaju dosegel tak rezultat, ki bi mu zagotovil nadaljnji obstanek v tekmovanju. FAC je podlegel tudi topot, toda le z majhno goldiferenco. Ta dunajski klub izpade torej iz nadaljnjega tekmovanja. Preška tekma pa ni prinesla odločitve. Sparta je v prvi tekmi v Budimpešti zmagala s 5:4, na včerajšnji tekmi v Pragi pa si ni znala ohraniti naskoka enega gola. Proti pričakovanju je zmagala Hungaria z 2:1. Goldiferenca obeh klubov je sedaj enaka ter je zaradi tega potrebna tretja tekma, ki se bo najbrž odigrala na Dunaju. V naslednjem poročili o tekmah. Ferencvaros : FAC 2:1 (0:0) Dunaj, 23. junija. Kljub svojemu porazu je FAC na današnji tekmi dokazal, da je boljši, kakor bi se dalo sklepati iz njegovega zadnjega poraza 0:8. Po enakovredni igri je zmagal Ferencvaros. V vodstvo je prišel FAC v 5. minuti drugega polčasa po Hankeu, v 25. minuti pa je Lazar izenačil, šest minut pred koncem je Sarosi zabil zmagonosni gol za Madžare. Hungaria : Sparta 2:1 (1:0) Praga. 23. junija. Tekma je končala s presenečenjem. Sparta je nastopila brež svojega srednjega napadalca Brainea, ki ga ni mogel nadomestiti Fašinek. V 38 minuti prvega polčasa dosežejo Madžari vodstvo po Dudasu. V 26. minuti drugega polčasa je izenačil Nejedly, toda dve minuti pred koncem je gol Cseha prinesel Madžarom zmago. (Glej tudi športno rubriko.) Konec komunističnega procesa Ljubljana, 23. junij«. Danes ob 21. uri je bila zaključena razprava, ki se je vršila od ponedeljka zjutraj zoper 32 komunističnih obtožencev pred senatom petorice v bivši porotni dvorani ju-sticne palače. Razprava je bila, kakor smo javili pretekli torek, nejavna. Kolikor smo mogli zvedeti še nocoj tik pred zaključkom redakcije, bo razglašena sodba v tem največjem procesu poslednjih let v torek 26. tega meseca ob 11. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Vedro, toplo, stalno. — Situacija včerajšnjega dne: Po prehodu depresije, ki se ie umaknila na vzhod, ie nastopil nad južno Evropo anticiklon, ki se je razširil tudi proti vzhodnim delom kontinenta Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V južnib Alpah v teku dneva vedno bolj oblačno, možnost neviht, vroče. sargovKALODONT »Mirabesu« ln »Deveti tennidor« ter nje--gova študija o Dan tonu. Barthou je obenem predsednik društva »Francoska revolucija« in na društvenih skupščinah so njegova predavanja vedno središče obče pozornosti Na eni izmed teh skupščin je Barthou imel predavanje o Anatolu Fran-ceu, kot zgodovinopiscu francoske revolucije in to predavanje štejejo med najodliČ» nejše mojstrovine sodobne zgodovinske kritike. L. 1919 je izdal Barthou knjigo >Lamar» tin kot govornik«, kjer ne govori samo 9 Lamartinovi osebnosti, temveč se bavi tudi z njegovo politiko in razlaga ves politični položaj one dobe. Lahko se reče, da je ravno ta knjiga glavno njegovo delo in je pisec v njem dosegel najvišjo stopnjo popolnosti. Delo je posvečeno Barthouje-vemu sinu, ki je kot dobro-voljec padel na bojnem polju v Alzaciji decembra meseca 1914. Romantiki se je oddolžil Barthou i esejem »Pesnikova ljubezen«, ki je najpopolnejša študija zasebnega življenja Viktorja Hugoja. Omejujoč se samo na glavna književna dela, ne moremo mimo potopisa »Spomini s potovanja v Belgijo in Nizozemsko«, zlasti pa ne mimo knjige »Pisma mlademu Francozu«, ki predstavlja nekak komentar o svetovni vojni in vsebuje dragocen pouk, ki ga naj sodobni svet črpa iz te velike nesreče udeleženih narodov. Da se vidi Barthoujeva mnogostranost, naj omenimo še zbirko njegovih predavanj, ki jih je imel v Švici in v Italiji in ki so izšla pod nazivom »Na potih prava«. Vendar je še prezgodaj, da bi se mogla zaključiti popolna slika njegovega delovanja, kajti njegov duh vedno snuje in ustvarja, izredna pridnost pa obeta še lepih del izpod peresa tega izrednega uma. Zdi kakor da za njega pravila narave ne veljajo, saj je Barthou danes s svojimi 72 leti še enako agi-len, svež in podjeten, kakor je bil pred 40 leti, ko je prvič postal minister francoska republike. 70Ietnica Marije Štukljeve Jutri bo praznovala 701etnico rojstva spoštovana ga. Marija Stukelj, vdova mestnega tajnika in mati našega olimpijskega šampio-na Leona. Slavljenka je po rodu iz Zaiare pri Žužemberku, hči uglednega posestnik* \lzem/, dokler n/prepozno, zobni kaHen Analiza g laso vi tega Radenskega zdravilnega vrelca v 10.000 delih Natrijevega bi karbonata . . . 58.4929 Lltljevega blkarbonata . . . 0.6001 Kalcijevega blkarbonata . . , 7.1520 Magnezijevega blkarbonata . . 3.9965 Železovega blkarbonata . • , 0.2000 Manganovega blkarbonata . . 0.0004 Kalijevega sulfata ..... 3.7487 Natrijevega sulfata .... 2.3440 Natrijevega klorida ..... 7.9188 Natrijevega bromida .... 0.0064 Natrijevega jodlla ...... 0.00007 Natrijevega fluorida .... 0.0002 Kremenlkovega dioksida ... 0.2089 Gllnlce ........ 0.0081 Zveplovega vodika . . . . . 0.0068 Titanovega dioksida .... 0.0007 Aluminij evga fosfata ... 0.0001 Vsota sestavin...... 84.6847 Prostega ogljikovega dioksida . 34.6532 Vsota vseh tehtljlvth sestavin . 119.3379 ln še težki minerali, ki so bili ugotovljeni preteklo leto ln ki se od vseh mineralnih vod Jugoslavije nahajajo edino v Radenski. Pri vsaki mineralni vodi je poglavitno, koliko ima raznih zdravilnih sestavin: čim več jih ima, tem več velja. Radenska jih ima preko 20. Zahtevajte enkrat izrecno Radensko, jo primerjajte z analizo drugih mineralnih vod in Jo poskusite: celo življenje ostanete zvest Radenski! ustanovitev naše obrambne šolske družbe, ki naj nosi ime slovanskih bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda, Tej naši družbi je potem jubilar posvetil skoraj pol stoletja dela, ljubezni in žrtev. Umevno je, da ima mož, ki ga dičijo vse človeške vrline, a je tako rekoč brez napak in brez človeških slabosti, nebroj prijateljev in čestilcev širom domovine. Vsi ti in sploh vsi dobri Slovenci bodo danes v duhu pri njem, želeč mu iz srca zdravo in zadovoljno življenje do starosti njegovega duhovnega sobrata in narodnega sobojevnika č. g. Toma Zupana. S takimi tihimi željami ustrežemo našemu dičnemu jubilantu mnogo bolje kakor s hrupnimi proslavami in osebnimi čestitanji Stojnoselski Na današnji dan leta 1914. je bil prestolonaslednik Aleksander proglašen za regenta kraljevine Srbije. V dvajsetih letih njegovega vladanja so se naglo vrstili najvažnejši zgodovinski dogodki za ves jugoslovenski svet. Ko je pred 20 leti prevzel težko breme regentstva, je bila kraljevina Srbija po osvobodilnih balkanskih vojnah na pragu velike in srečne bodočnosti, bila je središče in žarišče jugoslovenstva. To je tudi ostala, dasi se je že po preteku dobrega meseca strnil okrog nje oklep sovražne premoči ter so vso njeno bodočnost zatemnili oblaki strašne vojne vihre — drugo Kosovo po sijaju Dušanovega carstva, V najstrašnejši dobi je ostala Srbija s svojim regentom plamenica upanja vseh zavednih jugoslovenskih duš, — vsemu svetu, ki je ostal zvest človečanskim idealom, pa simbol največjega požrtvovanja, ki mora zmagati In zmagal je! Jugoslovenom je zasijala svoboda in združili so se okrog Njega, ki jim je vedno kazal pot ter dajal najlepše zglede vztrajnosti in požrtvovanja. Usoda je že tolikokrat potrdila in poveličevala Njegovo poslanstvo, da je zaupanje Vanj naša sreča. Ivan Vrhovnik I934 SO let zlat osnašnika, zgodovinarja in prvohoritelja CMD Uvodna pripomba: Namenoma nismo lepega jubileja našega vzornega narodnega svečenika razglasili že včeraj, ker smo hoteli visokemu jubilar ju prihraniti vznemirjenje, ki ga povzročajo hrupne proslave in osebna čestitanja. Vsega tega mu je bilo že za TOletmco odveč. Jubilar prosi sam, naj se opuste vsakršne častitke, ker mu je zdravnik priporočil mir. Danes dopolni upokojeni trnovski župnik — zlatoomašsiik č. g. Ivan Vrhovnik 80. leto svojega pl»donosnega, Bogu, narodu in domovini posvečenega življenja. Obenem praznuje svoj god župnija svojega patrona, a župna •cerkev tudi SOletnico starostu Izza zadnjega življenjskega Jubileja •— 7Qletnice — se v jnbilarjevem tihem življenja ni dosti izpremenilo. Doživel je le dva vesela dogodka: Nj. Veličanstvo kralj ga je odlikoval z visokim redom, a leta 1927. je oohajal zlato mašo. Njegove telesne moči so sicer nekoliko popustile, toda. njegov čili duh in njegova brezprknema marljivost sta ostala na mladeniški višini. V svojem pohlevnem, a prijaznem docnefcu v Koleziji ne počiva, ne sanjari, temveč neprestano proučuje in. piše, pozimi v sobici, poleti pod lipo na vrt?u. Plodovi njegove marljivosti zadnjih 10 let so razna literarna dela iz domače zgodovine. Mnogo je še V rokopisu, nekaj del pa je izšlo v ti-^ku. tako »Gostilne v stari IJtica v pisateljevem Tuskulu v Koleziji, kjer presedi lepe dni pri svojih knjigah in rokopisih Ljubljani«, »Ivan Vrhovec« (življenjepis), a najvažnejše je njegovo obsežno delo »Trnovska župnija v Ljubljani Ta znamenita knjiga mu je poleg ogromnega truda izčrpala prav vse denarne prihranke. Ko sem ga zaradi teh žrtev pomiloval, mi je vedro odgovoril: »Nisem med tistimi, ki se vežejo na denar!« — Junaštvo v siromaštvu! Resnica pa je, da so mu te žrtve prizadele veliko tihih skrbi in odrekanja, Zato bi mu mnogobrojni častilci najlepše čestitali a!ko kupijo njegovo knjigo »Trnovska župnija« (v državni licejski knjižnici). Najbrž sem si s temi razkritji nakopal jubilarjevo nemilost. Povem pa še, da ima jubilar poleg drugih rokopisnih del za tisk pripravljeno Zgodovino šentpetrske župnije v Ljubljani. Za častitljivega našega zgodovinarja bi bil gotovo najlepši solnem žarek v njegovem jesenskem življenju, ako bi se javil mecen, ki bi to knjigo zaiožiL RodS se j© naš jubflar dne 24. rožnika leta 1854. pri Sv. Petru v Ljubljani. Po izvrstno končanih gimnazijskih študijah je stopil v bogoslovje in pel novo mašo leta 1877. Deset let nato je že bil župnik v Št. Gotardu pri Trojanah, a leta 1891. mu je bila podeljena trnovska župnija v Ljubljani. Za to slovesnost mu je zložil njegov najboljši prijatelj Simon Gregorčič pesem, ki se začenja: Louls Barthou Veliki državnik, naš odlični in dragi gost Louis Jean Flrmin Barthou, član Francoske akademije in sedanji minister zunanjih zadev zavezniške francoske republike, se je rodil 23. avgusta 1. 1862 v Oloronu-Sainte-Marie. Izhaja iz obitelji, katere člani so v mnogih generacijah služili kot učitelji v njegovem rodnem mestu; tudi' njegov oče je s ponosom vršil ta posel pro-svetitelja najširših narodnih slojev. Vsi Barthouji so bili na glasu kot goreči pristaši francoske revolucije in svobodnjaških teženj, ki je zanje človeštvo obogatil ta smeli podvig jasnega galskega duha. Rodbinska tradicija in zlasti dosledna očetova vzgoja v tem pravcu sta tudi iz mladega Barthouja napravila neustrašenega borca za pravice naroda, prirojeni pronicavi razum, dar izredne zgovornosti, prislovična pridnost in nad -vsak dvom vzvišena nesebičnost pa so mlademu možu omogočili, da je že v zelo mladih letih vstopil v krožek onih mož, ki so zadnja desetletja vodili Francijo skozi vse težave in opasnosti ter ji utrdili ugled in veljavo prve velesile na evropski celini. V životopisih mnogih mož čitamo, da so se že v svojih dijaških letih odlikovali z izredno pridnostjo in razumnostjo ter da so si osvajali odliko za odliko, nagrado za nagrado. Le prečesto pa iz takih vzglednih dijakov postanejo samo dobri uradniki ali čislani nosilci svobodnih poklicev, ker izredna njihova ambicija ni bila oblagodar-jena z globokim razumevanjem in ljubeznijo za čudovito dinamiko vsega dogajanja. Mladi Barthou je bil v šolah vedno prvi in je z lahkoto osvajal odlike in nagrade, vendar s stališča redoljubnosti morda ni bil preveč vzgleden dijak, saj ve njegov životopis povedati, da je že kot srednješolec iskal vzornike med junaki francoske revolucije in osobito rad prebiral prepovedana pisma in članke Viktorja Hugoja, Podoba je, da je že ta zgodnja faza obeležila smer njegovega kasnejšega delovanja, kajti Barthou je enako znamenita pojava v politiki kakor v slovstvu. Po dovršenih pravnih študijah se je naselil Barthou kot odvetnik v mestu Pauju, kjer je prevzel takoj glavno uredništvo lista »L' Independent de Basses-Pyren6es«. Njegovi članki so po svojem republikanskem ognju kmalu vzbudili pozornost francoske javnosti in preprosti podpis »Louis Barthou« jc zajamčil vsakemu članku obilico pazljivih čitateljev. Njegov prvi javni nastop pada v 1. 1888, ko je bil izvoljen v mestno zastopstvo, leto dni kasneje pa so ga Dolnji Pireneji poslali, komaj 27 let starega, v pariški parlament, kjer do danes neprekinjeno — v zbornici ali v senatu — zastopa interese svojega okraja in vse Francije. Bil Je komaj 32 let star, ko mu je bil L 1894 poverjen v vladi Dupuisa portfelj ministrstva javnih gradb; s tem je začel svojo državniško kariero v isti vladi kakor Raymond Podncarč. Odslej sodeluje Barthou v francoskem življenju zadnjih petdesetih let odločilno pri vseh važnejših dogodkih notranje in zunanje politike. Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« gren-čice, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V naslednjih, dvajsetih letih Je še šestkrat ali sedemkrat minister v različnih vladah in različnih resorih. L. 1913 postane prvič predsednik vlade. Med vojno Je minister brez portfelja in vodi kot tak večkrat tudi zunanje ministrstvo. V Briandovi vladi 1. 1921 ga vidimo kot vojnega ministra, nakar mu Podncare zopet poveri ministrstvo pravde. Po daljšem prestanku Je Barthou letos februarja meseca zopet stopal v ak- tivno politiko ter prevzel v Doumergueovi vladi resor zunanjih zadev. V tem svojstvu ga tudi danes pozdravlja naša prestolnica in ž njo vsa naša kraljevina. * Državnik, ki je v teku desetletij upravljal z velikim uspehom tako različne port-felje, — gradnje, pravdo, prosveto, notranje in zunanje zadeve, vojsko in predsedstvo vlade, — si je moral pridobiti dovršeno politično spretnost in rutino, da je nedvomno kos vsakemu položaju. Posebno priznanje francoskega delavstva si je stekel Barthou s svojim nepristranskim pogledom na socialne potrebe, kar je bilo za konec prošlega veka vsekakor znamenje velike dalekovidnosti in razumevanja razvoja. L. 1894 je kot minister za gradnje izvedel zakon o pokojninah rudarjev, štiri leta kasneje pa kot notranji minister zakon o delavskih zadrugah za vzajemno pomoč. Tudi železniškim delavcem in nameščencem je 1. 1907, zopet kot minister za gradnje, ustregel z zakonom, ki ureja njihove pokojnine. Francoska javnost Barthouju tudi ne bo pozabila njegovega odločnega nastopa v vprašanju triletne vojaške službe tik pred izbruhom svetovne vojne. Zakonski načrt je bil tako nepopularen, da si ga marsikdo kljub svojemu boljšemu prepričanju ni upal zagovarjati. Barthou pa je šel preko vse bojazni za svojo popularnost, načrt je z njegovim odločujočim sodelovanjem postal zakon in ko je 1. 1914 Nemčija navalila na Francijo, je slednja lahko postavila proti napadalcem močno vojsko, ki je vzdržala najhujši pritisk, dokler ni bila izvedena splošna mobilizacija. * Barthou pa ni znamenit samo kot politik in državnik, marveč ima zelo častno mesto tudi v sodobni francoski književnosti in Je za svoja dela na tem poprišču tudi dobil članstvo Akademije. Odlikuje ga predvsem velika ljubezen do lepe knjige, vendar njegovo bibliofilstvo ni le zbiranje knjig, marveč marljivo proučevanje vseh boljših književnih novosti. Barthou je predvsem zgodovinar izrednih sposobnosti Globoko poznavanje francoske revolucije in njenih protagonistov razkrivata delt Nj. Vel. kralj Aleksander 20 let vladar ljudje Duhovnik vrl in narodnjak — oboje ti lepo si združil. Bogu si domu zvesto služii Tako naj služi njima vsak! Jubilar ju je bil izbrani poklic vslkdar nekaj zvišenega, nedotakljivega; ravno tako pa se ni smel nihče dotakniti njegove ljubezni do naroda in domovine. Kakor njegov vzor veliki škof Stross-mayer, je bil tudi jubilar vedno pravi apostol medsebojne strpljivosti in ljubezni po reku: »Brat je mio, ko je vjere bio«. Zato se je moglo zgoditi le pri Strossmayerju, kar je doživel naš jubilar ob svoji 701etnici, ko mu je prišel takratni ljubljanski pravoslavni prota Dimitrije Jankovič osebno čestitat ter ga nagovoril: »Visoko prečastiti gospod, spoštovani v Kristu brat in ponosni sin mile nam majke Jugoslavije! S čisto in iskreno ljubavjo prihajamo v imenu pravoslavne cerkve in cerkvene občine, da Te pozdravimo ob Tvoji 701etnici. Ponosna je na Te in radostna tudi naša cerkev, ker si z delom in trudom svojim proslavil istino božjo in Krista, skupnega Boga vseh nas. Ponosna je in radostna, ker Te je Tvoj duh vedno vodil po potih slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ponosna je in radostna, ker si s svojim apostolskim in rodoljubnim delom vzor svetu, a primer nam, mlajšim svečenikom, kako je treba z delom in življenjem svojim služiti Bogu, domovini in narodu svojemu. Klanjajoč se pre-modrosti božji ki Te je izbrala, da postaneš služabnik božji in duhovni oče naroda svojega, Ti želimo, da Ti Bog Slovanov pomnoži Tvoje stare dni na ponos, diko in srečo milega nam jugoslovenskega naroda. Živel!« Jubilarjeva skromnost in ponižnost sta brez primere. Celih 25 let ni slovenska javnost vedela, da je bil naš Vrhovnik tisti, ki je pred 50 leti napisal v »Slovenskem Narodu« plamteči poziv za Mihiarja. Nad 40 let že prebiva v Novem mestu, kjer ji je leta 1921. umrl ljubljeni soprog Leopold. Vzorno je vzgojila troje otrok in sicer: Irmo, soprogo opernega pev-ca-mojstra in ravnatelja državnega kemser-vatorija Julija Betetta, Polo, soprogo borznega senzala dr. Vasa Suyerja, in Leona, sodnika sreskega sodišča v Mariboru. Naj slavnostni dan praznuje pri najboljšem razpoloženju v krogu svojih ljubljenih z vročo našo željo, da jih učaka še mnogo pri polnem zdravju in zadovoljstvu! Bolgarski stenografi pridejo v Ljubljano Ljubljana, 23. junija Na proslavo 808etnice rojstva profesorja Antona Bezenška, začetnika slovenske in bolgarske stenografije, bo prišlo okrog 15 bolgarskih stenografov in kulturnih delavcev, ki se udeleže v nedeljo 24. t m. Be-zenškovih siavnosti v Frankolovem pri Ce* lju. V ponedeljek 25 t. m. pridejo ob 10. dopoldne bolgarski gostje v Ljubljano in ostanejo tu ves dan Spored njihovega bivanja v Ljubljani je naslednji: ob 10. dopoldne sprejem na glavni postaji, nato ogled mesta, ob 13. skupno kosilo; popoldne, odnosno zvečer odpotujejo gostje na Bled, kjer se bodo mudili prihodnji dan. Prireditveni odbor vabi naše stenografe in prijatelje jugoslovensko-bol-garske vzajemnosti, da se udeleže sprejema dragih nam gostov na postaji in jib spremljajo pri ogledovanju mesta. Smrten padec s češnje Moravče, 23. junija V prijazni vasici Selu pri Moravčah s« je v četrtek zvečer pripetila strašna nesreča. Žena hišarja Ivana Peterka si je po celodnevnem delu zaželela češenj. Splezala je v visoko češnjo. Med obiranjem pa je stopila na suho vejo, ki se je odlomila. Ne-srečnica je strmoglavila z zelo visoke češnje na tla in obležala nezavestna. Dobila je hude notranje poškodbe, za katerimi je čez nekaj ur umrla kljub hitri zdravniški pomoči. Ponesrečenka je štela komaj 21 let. Za* pušča moža Antona in enega otročička, medtem ko je bil drugi na poti. Z nesrečno družino, ki je izgubila na tako tragičen način dvoje življenj, sočustvuje vsa okolica. Huda kazen za brezvestno ravnanje s pastirčkom Ptuj, 23. junij* Poročali smo že o žalostnem koncu 81etne-a pastirčka Jožefa Matjašiča iz Gruškovja. i je umrl letos pozimi. Njegova gospodarica Terezija Zelenkova se je morala zdaj zagovarjati pred sodiščem zaradi nečloveškega ravnanja s pastirčkom, ki je moral ves sestradan opravljati razna težavna dela ter napol obut hoditi v najhujši zimi r, 700 m oddaljeni vodnjak po vodo. Zaradi poškodb na nogah, ki jih je dobil od mraza, je moral 81etni Matjašič naposled v bolni-ščino, kjer je umrl za infekcijo po tetano-su. Zelenkova je bila te dni obsojena pred okrožnim sodiščem v Mariboru na tri leta težke ječe. Drobci iz Rima in še kaj Beležke našega posebnega poročevalca s finalne tekme za svetovno nogometno prvenstvo Za površen ogled Rima je po zanesljivem Baedekerju potrebnih najmanj 14 dni. č a se ta doba pomnoži z vsakodnevnimi izdatki, je rezultat za potnika, ki so mu n manjših stavb — s poštnim uradom, prodajalno razglednic in prostorom za opravljanje korespondence — do hodnika okol i kupole, odtod pa navzgor ob zunanjem robu kupole po strmem in tesnem etopniitču do vrhnjega oboda (110 m visoko). Z zunanjega hodnika se nudi krasen razgled na vso vatikansko državo, prele-stne vrtr.e nasade sv. očeta ter na vso bližnjo in daljno okolico Rima. Proti severu se v megli izgubljajo vrhovi apeninskih predgorij, na zapadu pa se svetlika bela lisa tirenskega morja. Pod »vtisom« »gorske« ture in krepke pripeke sem se pred bližajočo se nevihto kmalu podvizal spet med zem'jane. Sicer pa je oni čuvar že pričel pobirati napitnine, ker smo preveč glasno dajali duška navdušenju nad božanskim pogledom na večno mesto. Francozi in Švicarji so pač preveč brezbrižno žvenketali z lirami. * Popoldne je bila slavnostna predstava svetovnega nogometa na stadionu fašistične stranke. Kakor pri vseh športnih dogodkih takšnega pomena, se je tudi v Rimu že kar po poldnevu pričelo romanje proti 6 km oddaljeni najmodernejši rimski areni. Do trga del Popolo smo se nekateri izgubili po manj obljudenih ulicah, toda tamkaj je prišlo na kup vse, kar je iz vseh mestnih strani tiščalo na to, z velikanskimi stroški, zato pa vsaj vnanje vzorno organizirano revijo najboljših nogometašev na svetu. Kako smo šli odtod dalje, je sploh neumljivo. Vsi prometni redarji, peš in na konjih, kordoni orožni-štva v velikem krogu okoli vsega stadiona, vse ni pomagalo, da množica ne bi drla vse vprek preko nasadov in sveže na- sajenega zelenja. Začetek je bil po bučnem Mussolinijevem prihodu ob petih, konec pa dve uri in pol ure pozneje; moram reči, da sta minili med neutrudljivim vzkli-kanjem fašističnega Rima in nezlomljivimi napori obeh nasprotnikov za zmago mimogrede. Potem se je slika obrnila; kakor prej iz mesta, tako je po končani tekmi množica drla spet proti mestu. Ker sem si ogledal še dodatno predstavo na trgu Colonna in so se mi že prej precej obrusile pete, moram priznati, da je bil ostanek večera — vključno slabe in drage večerje ln nekaj napolitanskih popevk, ki jih je širil damski orkester ad hoc — precej prozaičen. Saj si lahko mislite, da me niti dva keliha ogl j eno črnega fraskatskega vina (tam mu pravijo »rosso«, čeprav ni prav nič v sorodu z našim cvičkom) s pribit-kom za otožno godbo nista spravila na nove misli. Policijska ura je tudi tam ob dvanajstih. * Naslednje jutro po zmagi (zmage so na tem jugu tako priljubljene) me sonce spet ni prebudilo kot se spodobi. Ker je biio le še šest ur do odhoda, je bilo treba res kar na hitro vreči oči na najbližje zanimivosti. še enkrat na daleč vidni spomenik Viktorja Emanuela, del Cezarjevega foruma, Trajanov trg, na krasno novo ulico d* Impero, ki se vije doli okoli Kol ose Ja, Za kristjana je to preperelo zidovje zgo-•vinski kraj, kjer lahko najbolj živo obuja spomine na mučeniške pričetke katoliške vere. Zdaj je sredi te ogromne razvaline spet postavljen velik križ, okoli njega pa stoje več ko drugod ciceroni in kočijaži, da celo fotografi, ki te slikajo, če si pri volji. Po razbeljenem zidu se sončijo martinčki, v hladnih kotičkih pod neštetimi oboki se stiskajo parčki, onstran zida pa igra Mussolinijeva mladina nogomet — z žogo iz cunj in improviziranimi goli iz zidu nekdanjega Flavijevega amfiteatra. Malo višje švigajo avtomobili in vozovi cestne železnice, na prostranem trgu pod Palatinom pa sedi belo oblečeni stražnik na konju in čuva stari in novi vek. * Preden greš na pot, je dobro, da si pri-vežeš dušo. Da ne gledaš zmerom okoli sebe zaspanih natakarjev, ki so menda po vsem svetu enaki, samo da znajo italijanski še prav posebno računico, greš za iz-premembo v majhen lokal. Manj prijeten, toda bolj poučen! Veliki letaki vabijo na pečenega prašička »alla perugina«. Vstopiš, štiri mize, plinski štedilnik, dve kamniti koriti za vino nad njim, štirje domači in roj muh, takšna je zunanja slika te »trattorie«. Pozdraviš, ena izmed treh žensk se premakne za sedež, tako da lahko sedeš še ti. Potem pa dremljejo dalje, ob enajstih dopoldne. Bog ve, kaj so počeli ponoči! Ko se le nihče ne zmeni za te, vprašaš oprezno, če prodajajo jed in pijačo. Potem se ozrejo vsi štirje, ena stopi do korita, natoča mero in spet dremljemo dalje. Zdi se mi, da sem ob izviru onega »dolce far niente«, ki tako krepi živce in podaljšuje življenje. Potem prisedejo novi gostje, kočijaži, pismonoše in postreščki. Sama družba, ki je najboljši porok za dobro blago. Toda meni se mudi od teh sa-njavih in flegmatičnih Rimljanov. Vino iz rimskih gradov pa bi bilo vredno ponovnega obiska. Saj od kolodvora ni več daleč do one res zadovoljne krčmarice. * In že se poslavljam. Prav sam za sebe v morju tujcev in domačinov, ki se gnetejo po ogromni kolodvorski lopi. Tako ganljivo jemljejo slovo ti južnjaki in toliko si imajo še povedati ob slovesu, da skoraj ni lepo, če malomarno visiš ob oknu in zavračaš kopico prodajalcev, ki ti hočejo — preden odideš — le še izvabiti liro. Sladoled — tega uniči Italija ogromne količine — je poceni, toda za potovanje zelo nepri-kladen. Domačini se oblizujejo po njem od jutra do večera. Poceni je tudi dnevno m lahko štivo, že dražje je sadje, vrtoglave pa so cene za krepkejše pijače in izdatne jedače, pripravna je uvedba tako zvanih košaric z gorkim kosilom ali večerjo, ki jo potnik — za 8 do 10 lir — vzame s seboj, ne da bd mu bilo treba posedati po kolodvorskih restavracijah in zaradi tega zamujati po ure in ure na potovanju. Na vsaki večji postaji je izbire dovolj, tako da se mora priznati, da je potovanje po apeninskem polotoku — tudi zveze so zelo česte in dobre — prav udobno. In zdaj hitimo po stari poti proti domovini. Orvieto, Arezzo, Firenca, krasni Ape-nini, Bologna, Ferrara do mesta na lagunah. Ura je polnoč, toda še hipec bi rad ukradel, da švignem tja preko 4 km dolgega nasipa na postajo Sv. Lucije in se vsaj v svitu luči enkrat zadivim čarobni prestolnici beneških dožev, da vsaj enkrat stopim na toliko opevana tla sv. Marka. Nova Italija je zvezala kopno z morjem in danes drvijo v beneška kopališča avtomobili po najlepši cesti, kakršne ni nikjer na kopnem. Santa Lucia... Odtod gre pot nazaj proti Pijavi — v temno noč z bliskom in gromom. Vlak je počasen in kar s težavo si utira pot po pošastno razsvetljeni Furlaniji. Ko smo nad Jadranom, vstaja že dan, toda jutro je mračno in dež lije kot iz škafa. Trst še spi in treba je dolgo poslušati samo nase pridne kmetice z Brd, ki vedrijo pred hišami, da jim rdečega sadeža ne uniči mokrota. Pa kaj bi počel še dalje, ko nam je danes to lepo mesto tako tuje? Kar dvig-nimo se navzgor nad morsko gladino, za-vijmo stran od morja in preko Krasa proti naši lepi Postojni. V vlaku se pojavijo obmejni organi; treba je na dan z listinami in prtljago in zdaj čutiš šele prav, da nam je odtrgan živ del telesa. V ostalem pa je poslovanje na meji že zelo uglajeno in v dobrih 15 minutah so ceremonije opravljene tam in tu. V Postojni se tujci zalagajo z zadnjimi spomini na »bel paese«, mi pa komaj čakamo, da si privoščimo dim naše tako pogrešane »Zete«. Ko pridenemo še ostali dve komponenti kranjskega veselja, smo od srca veseli, da smo spet doma! LAV. STRUNA. Cene zmerne. Celoletni obrat. V glavni vlogi Magda Schneider, Max Haasen Danes vesela opereta od Edvarda Kttnneke js Srečno pot Opereta Je polna veselja, prisrčnosti, ljubezni in komičnih scen. Adeta Sandroek skrbi, da se vsak nasmeje ELITNI KINO MATICA, telef. 21-24 Predstave danes ob 3., 5., 7.15 in 9.15 Maturantom srednjih šol Zlata Praga vabi naš akademski naraščaj Jugoslov.-češkoslov. liga v Ljubljani nas prosi, da v interesu bratskega sodelovanja med Jugoslovani in Čehoslovaki in v informacijo naše mladine objavimo tale proglas akademskega društva »Jugoslavije« v Pragi: Vas, ki ste pravkar končali srednjo šolo in ste se odločili, da pojdete na visoko šolo, želimo obvestiti o prilikah, ki jih nudi Praga, glavno mesto Češkoslovaške, za študiran je naše akademske mladine. Upamo, da Vam bo naše kratko obvestilo koristilo pri odločitvi, kam pojdete na študije, posebno kolegom, ki žele študirati v inozemstvu. Mi akademiki, ki študiramo v Pragi in poznamo tukajšnje prilike, Vam priporočamo Prago iz naslednjih razlogov: Praga, staro kulturno slovansko mesto, je že od nekdaj privabljalo našo mladino na študije zaradi svojih znanih in odličnih šol, kakor tudi zaradi zgodovinske važnosti, ki jo je imela Praga v slovanstvu kot nositeljica ideje vseslovanskega zbližanla in solidarnosti. VeLika stopnja češkoslovaških visokih šol in ostali kulturni pogoji dajejo popolno možnost, da se izobrazi naša mladina. Razen šol so še druge kulturne ustanove, ki so potrebne za delo v vseh vrstah izobrazbe, posebno pa v slavistiki. Kdor hoče študirati v tujem jeziku, »e bo najlažje naučil češkega jezika. Po nekolikih mesecih bo lahko obvladal glavne jezikovne težkoče tako, da ima že v prvem letu možnost, polagati izpite v češkem jeziku. Sorazmerno z ostalimi mesti inozemstva nudi danes Praga jugoslovanskim diiakom zadostne materialne pogoje za študiranje; hvala za to gre novozgrajenemu Aleksandrovemu kolegiju, ki je postavljen z namenom, da omogoči tudi siromašnim študentom študij v Pragi. Aleksandrov kolegij ima prostora za 180 dijakov ter sprejema dijake pod temi pogoji: 1. soba z eno posteljo stane 210 K«? 2. soba z dvema posteljama 180 Kč po osebi, 3. za hrano (ni obvezna) se plača v kolegijski menzi 8 Kč dnevno (zajtrk, kosil«, večerja). Za siromašne dijake so predvidene podpore za stanarino in hrano v znesku 30 do 180 Kč mesečno. Prošnje za sprejem v Aleksandrov kolegij in za podpore je treba poslati Kuratoriju Aleksandrovega koleža. Praha XVHL, Clam Martinicova ulica. Potrebne priloge: spričevalo o zrelostnem izpitu, ubožno spričevalo, potrdilo, da je kandidat poslal prošnio. da sme študirati v Češkoslovaški. Obvezo staršev, da jamčijo za redno plačilo stanarine. Za študiranje na Češkoslovaškem plačajo dijaki posebno takso, katere se jugoslovenski dijaki na priloženo prošnjo oproste. V Pragi so sledeče visoke šole: Karlova univerza s fakultetami: Bogoslovna, pravna, medicinska, filozofska in prirodoslov-na. — Visoka tehniška šola: z oddelki: gradbeni, arhitektonski, strojni, elektrotehniški, kemijsko-tehnološki, kmetijski, gozdarski, specialni pouk, visoka komercialna šola. Na visoko tehniško solo se lahko vpišejo kot redni slušatelji absolventi srednjih šol in kmetijskih srednjih šol, če so jih končali s prav dobrim uspehom. — Akademija umetnosti, Državna umetniško-obrtna šola, Državni konservatorij, Visoka šola politične vede. Ko obveščamo svoje bodoče kolege o pogojih za študiranje v Pragi, se nadejamo, da smo jim olajšali skrb ob priliki izbere mesta za študiranje. Imeli bi še pripomniti, da sta češkoslovaški in jugoslovanski narod danes toliko vezana drug na drugega, da je treba to vpoštevati tudi v tem primeru, saj se bomo samo tako spoznali in zbližali. V kolikor bi bilo potrebno podrobnih podatkov glede študija v Pragi, naj se interesenti obrnejo do društva »Jugoslavija«. Praha XVIII, Aleksandrov kolegij, a za obvestilo o kolegiju na upravo kolegija. Z bratskim pozdravom Akademsko društvo »Jugoslavija* v Pragi. Najlepše počitnice: v delavsko četo! Dolenjske Toplice pri Novem mestu Zdravnik: DR. RUDOLF ROŽIC (poprej šef-zdravnik Slatina-Radenci) Pojasnila in prospekti: Uprava DoL Topli e. Zagreb, 22. junija Najprej so v Švici dijaki postali delavci, zgradili so mnogo kilometrov cest, taborili so na planinah, delali v gozdovih, z marljivim delom pa so družili tudi prosvetno udejstvovanje v oddaljenejših vaseh. Za Švicarji so Nemci organizirali kolonije, taborišča in delavske dijaške čete in tudi po raznih drugih državah so dijaki kot delavci potovali iz okraja v okraj in se udej-stvovali tam, kjer sp bile mlade in za splo-šnost vnete moči najbolj potrebne. Tudi pri nas beležimo v zadnjem času nekaj pomembnih pokretov in dogodkov, ki kažejo, da se mladina zavzema za vas in za aktivno udejstvovanje namesto teoretiziranja. V Petrinji, kjer ima občina velikanske travnike, so se srednješolci lotili košnje in spravljanja sena. Na dan dobivajo po 15 Din kakor vsi občinski delavci. To delo opravljajo srednješolci ne samo v svojo gmotno pomoč, temveč tudi zaradi tega, ker je bilo delo na travnikih zelo nujno in ker ni bilo na razpolago dovolj delovnih moči. Posebno važna dijaška delavska četa pa se je ustanovila v Zagrebu. Tvori jo 60 študentov zagrebškega vseučilišča, članov Društva sv. Save, ki bodo v letošnjih počitnicah položili temelje novi akciji za socialno, kulturno in prosvetno pomoč narodu. Četa ima svoje šotore, svoje orodje, opremljena bo z vsemi potrebščinami za življenje v samotnih krajih in 1. julija se bo podala v okolico Virovitice, kjer bo v vasi Ritu postavila svoje taborišče. V tem taborišču bo urejena tudi ambulanca, v kateri se bodo udejstvovali docenti in asistenci zagrebške medicinske fakultete ter brezplačno nudili zdravniške preglede in tudi pomoč okoliškim prebivalcem. Vse to je urejeno sporazumno in po navodilih Higienskega zavoda. V dijaškem taborišču pa bo tudi urejena ljudska čitalnica in so dijaki že pred meseci začeli zbirati knjige za to svojo čitalnico. Dijaki bodo v virovitiškem okraju pomagali pri vseh asanacijskih delih v močvirnih področjih. Kmetom bodo urejevali tudi vodnjake, pomagali pri ureditvi gospodarskih poslopij in vsestransko jih bodo navajali k naprednemu in praktičnemu delu. Delavska četa dijakov pa je prevzela še posebne naloge in bo tako n. pr. v vasi Dijelki pomagala graditi sokolski dom, po drugih vaseh pa bo položila temelje ljudskih knjižnic in čitalnic. To delo bo trajalo do 1. avgusta, potem pa bo četa razdrla svoje taborišče ter se preselila v Sremske Karlovce. Tam bodo dijaki gradili pot do vrha Brankovega Visa v znak hvaležnosti do pesnika mladosti Branka Radičeviča. Ker je vse to akcija privatne iniciative, pričakuje Društvo sv. Save, da ga bo javnost podpirala v njegovih plemenitih in splošno koristnih nailie-nih, zlasti z darovi za vaške knjižnice in čitalnice. Kongres pravnikov Jugoslavije Ljubljana, 23. junija. Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije bo letos v Zagrebu v dneh 7.—9. septembra. Prvi dan (petek) otvoritev kongresa, nakar se bo pričelo delo v posameznih strokovnih sekcijah. Te bodo nadaljevale svoje delo tudi naslednjega dne (soboto) dopoldne, nakar bo sledil zaključek kongresa v plenumu. Tretji dan (nedelja) je namenjen za izlete. Smeri izletov in ostale podrobnosti se bodo udeležnikom kongresa pravočasno sporočile še pred skupščino. Znanstveni del kongresa ima sledeči dnevni red: 1. Odnos državnega in cerkvenega zakonodavstva posebno z ozi-rom na sklepanje braka (referira univ. pro- fesor dr. Perič Živojin in dr. Milan Barzoš iz Beograda, univ. profesor dr. Rado Kušej iz Ljubljane, apelacijski sodnik dr. Tomo Pavlovič iz Novega Sada in odvetnik dr. Belič Matija iz Djakova); 2. Dopolnitev kazenskega zakona v pogledu deliktov iz imovinske sfere (referirajo Jovanovič Sto-jan, okrožni sodnik iz Beograda, Timoškm Vladimir, sodnik vrhovnega sodišča v Sarajevu in še en referent iz Zagreba); 3. Pravica do popravka po zakonu o tisku (referirajo dr. Dolenc Metod, univ. profesor iz Ljubljane, kasacijski sodnik dr. Be-lajčič Vladimir iz Novega Sada, odvetnik dr. Blagojevič Vidan iz Beograda, Čulino-vič Ferdo, predsednik okrožnega sodišča Sem in tja po Bukarešti Bukarešta, 21. junija. Pred najlepšim bukareškim hotelom >Athe-ne Palače« etoga dolga vrsta najmodernejših ameriških avtomobilov. V krasni mali dvorani hotela, do katere pridem skozi obširno preddvor je s številnimi damami, ki radovedno ogledujejo goste, prireja nocoj voditelj rumunske zunanje politike Titulescu banket novinarjem Male antante. Z njemu prirojeno prisrčnostjo, ki cevaja na prvi hip, pozdravlja Titjleecu slehernega izmed nas ter ee živahno interesi ra za stanje listov, ki jih zastopamo. Obkroža ga cela plejada mladih, visoko izobraženih diplomatov, s katerimi je poevežil rumunski diplomatski kor ter ga prežel z ono posebno, že malo južnjaško živahnostjo, ki seva iz sleherne njegove kretnje. Prvič sem se Sodil govorniškemu daru Titulesca pred leti, ko je bil izvoljen za predsednika Društva narodov. Vendar ni bila takrat tema govora daleko tako zanimiva, kakor nocojšnja večer, ko je z odločno in duhovito besedo pariral robustni GSmbSeov revizionistični program. Že po prvih beeedah je prisluhnila cela dvorana. Nastopila je tišina, da je bilo čuti skoraj utrip sosedovega srca. Vsaka fraza je bila spremenjena po živahni kretnje roke in z izrazi obraza, ki je je zagorel v odločnosti. Preko nas vseh pa so ležale kakor oerenj žive črne oči, ki so podčrta vale najvažnejše predele govora, ki nas je zajel vse, da smo ponovno prekinjali govornika z dolgim ploskanjem. Sedaj razumem. čemu prištevajo Titulesca med naj- boljše diplomatske govornike na svetu. Naravnost frenetičen aplavz je žel zaključek govora, ko so iele padati eonorne besede Titulesca. kakor udarci kladiva po revizijoni-stičnih rušilcih evropskega miru ter izzvenele v klicu: »Boljša in ljubša nam je častna vojna, kakor pa življenje v okrnjenem mina!« Banket nam ie bil odlično prirejen. Kakor je podoba, vlada v Bukarešti prvenstveno francoska kuhinja. Rumunski je bil samo kavijar, ki ga jemo tu .kar z žlicami. Saj ne stane kg kavijarja več kakor 120 Din. V Bukarešti diktira tempo življenja Pariz, ki je Bukareščanom zvezda vodnica. Menda je ni večje francoske tvrdke, ki ne bi imela v Bukarešti svoje filijale, tako da se mi zdi včasih, kadar pohajam po bukareških bjflvar-jih, da 6em kje v srcu Pariza. Skoro sleherna druga prodajalna me spominja aa imena prodajaln po Parizu. Posebne oboževalke francoske kulture in civilizacije tso žene, ki poznajo po večini bolje francosko literafciro. kakor rumu neko, ki je itak po knjigarnah šele na drugem mestu aa francosko. 2ene so tudi ona neizčrpna rezerva za konzum modnih in kozmetičnih predmetov, ki tvorijo težko pasivno postavko v rumunski trgovinski bilanci. Je pa to zelo razumljivo, če ogle-duje človek Rimunke, ki eo poslikane kakor bi pravkar iztekle iz brivskih izložb. Glavni predstavnik francoske privrede je Godeniju Lafayette. ki prodaja po pariškem sistemu in vzoru v svoji ogromni novi palači izključno samo francoske izdelke. Da gre po6?l lastniku odlično, smo se overil sami. v Beli Cerkvi, odvetnik dr. Vesel Josip iz Sarajeva in še en referent iz Zagreba; 4. Zakonitost uredb (referirajo univer. docent dr. Pržid Ilija iz Beograda, univ. profesor dr. Joso Jurkovič iz Ljubljane in Še en referent iz Zagreba); 5. Takse v sodstvu in administraciji (referirajo državni svetnik dr. Sagadin Štefan iz Beograda, obrt. referent dr. Trtanj Josip iz Sarajeva, odvetnik dr. Brence Ljudevit iz Ljubljane in še en referent iz Zagreba); 6. Fiskalna bremena in narodna imovina in dohodek (referirajo odvetnik dr. Holzmarn Hugo iz Zagreba, odvetnik dr. Lapajr.e Stanko iz Ljubljane in dr. Grgurič Cvetko, sekretar Zveze industr. korporacij iz Beograda. Kongresa se morejo udeležiti samo oni, no tudi bolgarski pravniki in bosta eden a'i dva tudi referirala. Kongresa se morejv udeležiti samo oni, ki se pravočasno prijavijo. Prijave sprejema od 1. julija pa najkasneje do 15. avgusta vsako pravniško društvo za svoje člane in to društvo »Pravnik« v Ljubljani, Pravniško društvo v Zagrebu in Pravniško udruženje v Beogradu. Obenem s prijavo mora dotični član plačati Din 100.—, ako je pripadnik svobodnega poklica, Din 60.— ako je javni uradnik, rodbinski člani plačajo v prvi grupi Din 80.—, a v drugi Din 50.—. Vsi referati bodo natisnjeni še pred kongresom in bodo razposlani brez posebnega plačila prijavljenim članom. Pri prijavi naj se obenem navede, kakšno stanovanje želi udeležnik (hotel, evert. skupno prenočišče). Dovoljeni popusti na železnican itd. se bodo pravočasno sporočili. Danes repriza velike operete v kateri poje slavna pevka JABMILA NOVOTNA Noe velike ljubezni Opereta poisa starajočih melodij In veselja. ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 3., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina 4.50, 6.50 Podrobnosti tragične nesreče v rudniku Sisevcu Paračin, 23. junija V sredo dopoldne v sisevskem rudniku niso delali. Vršil se je pogreb žrtev nesreče rudarjev Antona Živca in Franca Stopar jai ki ju je pri delu v rudniku zadušil strupeni plin. Žrtvi je pokopal katoliški duhovnik iz Niša. ki je na grobu govoril v slovo ponesrečencema, ki sta izgubila svoje življenje v najlepši mladeniški dobi tako daleč od ožje slovenske domovine. Pokojnika, ki nista imela družin, ie spremljalo na zadnji poti okoli 600 rudarjev s svojimi dru"-žinami. V imenu rudniške uprave se je poslovil od pokojnikov, ki sta bila zelo pridna in dobra delavca, rudniški upravitelj Vračarič. Takoj po nesreči se je ugotovilo, da ponesrečenca nista storila smrti morda po neprevidnosti. V rovu Nova Stubica, kjer sta delala, se v globini 46 m od navpičnega vhoda cepi kilometer dolg vodoraven rov. od katerega se potem odcepljajo postranfki rovi. V takem postranskem rovu je kakih 60 m od glavnega rova delala partija, v ka-teri sta bila tudi Živic in Stopar. Razširiala je rov, kaka dva metra od tega kraja pa jo bil postavljen lesen križ kot svarilno znamenje, ki naj bi opozarjalo rudarje na nevarnost strupenih plinov. Ob levi strani rova je vodila cev za izsesavanje in dovajanje zrak z motorjem na električni pogon Ko je partija 8 ljudi ob 18. nastopila svoj šiht, je Rudolf Jakšič, najstarejši v partiji, opazil, da ventilator ne deluje. Takoj ga je spet sprožil in delalo se je potem tako, da sta kopala po dVa in dva rudarja drug proti drugemu. Komaj so začeli delati, je ventilator spet prenehal. Jakšk: in Živic, ki sta bila najbližja svarilnemu križu, komaj 2 m od njega, sta začutila, da je zrak zadušljiv in Jakšič je zahteval, naj se ventilator takoj spet požene. Mož, ki ie bil pri motorju, mu je odgovoril, da so sd ležišča pri motorju vnela in da se je bali, da bi motor eksplodiral. Ko je Jakšič spet prijel za orodje, je zaslišal poleg sebe vzdihe. Ozrl se je in zagledal Živca, ki se ie baš tedaj zgrudil na tla. Skočil je k njemu in se tudi sam onesvestil. Na pomoč so takoj priskočili tudi ostali, a je rudarja Oblaka, ki je pograbil Jakšiča za roko, omotica tudi vrgla na tla. Rešila sta ga naslednja dva tovariša, Stopar pa je skušal pomagati Živcu. Plazeč se po tleh so naposled potegnili rudarji vse tri na varno, k življenju pa so mogli obuditi samo Jakšiča. Po ugotovitvi strokovnjakov se je nesreča zgodila zaradi pojave strupenega plina Zdravniki trdijo, da je monoksid, rudniški strokovnjaki pa, da je dioksid. Rudarji p;i pravijo, da bi se nesreča ne bila zgodila, če bi zračna cev ne bila za 8 m prekratka in če bi bil motor pravilno deloval ko nas je povabil na ogled prodajnih prostorov ter na čašo francoskega šampanjca. Bilo je prav prijetno posedeti na zračni terasi, ob uživanju izborae ciganske godbe, ki je zaigrala med drugim celo Cerinov venček slovenskih narodnih pesmi. Restavracija je bila nabito polna dam, ki so kritično motrile predstavljanje manequinov z najnovejšimi pariškimi modnimi kreacijami. Cene tem kreacijam bo e vrtele od 500 do 5000 Din. Lastnik nam je zatrjeval, da je konsim prav dober tudi za dražje kreacije francoske modne umetnosti. V Bukarešti sedi pač mareikak milijonar, katerega žena se lahko po knežjo oblači na račun neizčrpnih vrelcev nafte. Recepcija, ki jo je priredil Titulescu v počastitev dr. Beneša in Jevtiča v prostorih zunanjega ministrstva, je bila odlično aranžirana. Sprejemne dvorane eo opremljene po francoskem vzgledu in okusu in dokaz j jejo. da so Rumuni že davno preboleli bolezen balkanske imitacije tujih vzorov, ki je pri nas v Beogradu še tako bohotno razvita. Pri recepciji je bila zbrana vsa bukareška elita ter cela galerija najpestrejših uniform, glede katerih morajo imeti posebne strokovnjake, da si jih izmišljujejo. Razočaralo nas ie samo to, da ni bilo na recepciji obetanih atrakcij z nastopom najlepših žena Bukarešte. Bilo je med navzočimi damami res nekaj lepih žensk, ampak boljšo ekipo spravimo še vedno skupai Ljubljančani sleherno soboto večer v nebotičniku. Menda je nanesel slučaj tako, da eo prišli možje na recepcijo iz solidnosti do nas brez žena, deloma pa tudi zaradi tega, ker so bile vabljeni samo poročene žene. D. V, šel k obedu, je mož omenil, da je na cesti spet srečal Jakovljeviča, ki je zmerjal in mu grozil. Izjave mnogih prič so bile samo prečita-ne, ravno tako kakor tudi obširni spisi iz preiskave in o izidih atentata. Proti večeru je bila dvodnevna razprava zaključena in po kratkem posvetovanju je bila razglašena razsodba: Paško Jakovljevič je bil obsojen na 15 let robi je in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Državni tožilec dr. Gross je bil z razsodbo zadovoljen, zagovornik obsojenca dr. Dračevac «a Jo zahteval revizijo procesa. fr •• 1 pvv Kasacijsko sodisce ga je oprostilo Ptuj, 23. junija Poročali smo lani o tragičnem dogodku v Grajeni pri Ptuju, ko je posestnik Do-linšek Franc v silobranu zabodel svojega tasta Kolariča v trebuh, da je ta za poškodbami umrl. Dolinšek je bil decembra obsojen pred okrožnim sodiščem v Mariboru na eno leto zaradi prestopka siiobrana. Njegov zastopnik g. dr. Senčar, odvetnik v Ptuju, je predlagal revizijo in kasacijsko sodišče je oprostilo Dolinska vsake kazni z motivacijo, da je ravnal v silobranu. Za zdravljenje hemoroidov RECTO—SEROL Odpravi tako] srbečico in bolečine. Hemoroidi ge naglo (manjšajo. Zdravniško preizko-leno. Dobiva se v vseb lekarnah. — Zastop-itvo: »MIBRA« ini kem. A. M H J e v i č, Zagreb, Maruličev trg 11. Ogl« registriren pod S. br. 18574/1933. Posledice povodnji v Dobovi 800 ha zemlje je bilo pod vodo — Silno oškodovani prebivalci Dobova, 23. junija Na širši odborovi seji krajevne organizacije JNS v Dobovi, ki se je vršila preteklo nedeljo, je bilo največ govora o nadlogi, ki je zadela preko polovice občinske površine. Povoden j, ki se je razlila čez obdelano polje in čez travnike, je uničila po večini vse, kar je dosegla, k večjemu je ostalo še kaj za steljo. Kakor so proučili odborniki v vseh prizadetih krajih, je bilo poplavljenih 800 hektarov površine. Škoda se niti ne da lahko oceniti. V srce gane človeka tarnanje kmetova t-cev, ki ne vedo, s čim bodo čez zimo pro-hranili živino in družino, posebno v tej nesrečni nepridobitni dobi, ko še za tisto kar imajo prodati, ne dobijo skoro nič, denarja pa nihče več ne kreditira. Ne bo moči poravnati davkov, še manj pa letnih obresti prejšnjih izposojil. Redke povodnji bi se še nekako prebolele, čeprav težko, toda pri nas se povodnji vrste leto za letom, na samo po enkrat, temveč celo po dvakrat ali trikrat na leto. Res da je nekoliko krivde na samem prebivalstvu, ker so bih ne-složni v zadevi osušitve, kar pa je opravičljivo spričo revščine in bivše politike, ki je samo razdvajala. Vodne zadruge, ki so si jo zamislili naprednejši kmetovalci, da bi preko nje prišli do izboljšanja gmotnega stanja, bi morala delovati že skoro deset let, a je zaradi nezadostnega umevanja s strani oblastvenih funkcionarjev še sedaj ni. Prebivalstvo bi bilo neskončno hvaležno onemu, ki bi jih rešil stalnega ograža-nja od strani poplav. Vprašanje je seveda tudi, kako omiliti trenutno stisko po povodnji prizadetih. ŠATORI Praznik sokolske mladine v Sarajevu V »Jutru« smo že poročali o krasno Uspelih narašča jskih dnevih letošnjega pokrajinskega sokolskega zleta v Sarajevu. Dočim bodo glavni zletni dnevi v drugi polovici tega tedna, je bil nastop naraščaja in vojske že preteklo nedeljo, 17. t. m. Kljub neugodnim prometnim zvezam in 'kljub neprijetnemu vremenu je bila tudi udeležba naraščaja izredno veslika, saj so prišli Sokoliči in Sokoliči-ce skoro iz vseh žup v državi, tudi iz vseh slovenskih žup, ki so najbolj odda- ljene in so vrh tega sodelovale tudi že na naraščajskem zletu v Zagrebu. Ko Je sokolski naraščaj z rednimi in posebnimi vlaki prihajal v Sarajevo, je bilo vreme deževno, na srečo pa je bila nedelja brez dežja in naslednji dnevi solnčni, tako, da je sokolska mladina v redu manifestirala v Sarajevu svojo moč in življenjsko silo ter si v ponedeljek in v torek ogledala krasno bosansko metropolo rn njeno okolico. Impozanten je bil sprevod sokolskega naraščaja po sarajevskih ulicah med špaJirjem desettisočglavih množic. V sprevodu, ki se je končno strnil pred slovito sarajevsko mestno hišo, je korakalo okrog 6000 pripadnikov moškega in ženskega sokolskega narašča ja iz vseh delov države Pri javni telovadbi so posebno pozornost vzbujali oddelki dece in naraščaja v narodnih nošah. Kako probojna je sila sokolske ideje, nam je najboljši dokaz naša slika. Kafre mam namreč naraščaj in deco sokolske čete iž pretežno muslimanskega kraja jugovzhodne Bosne. Fantiči so vsi muslimani in so nastopili v svojih vsakdanjih, narodnih oblekah. Ne za parado, marveč zato, ker ni denarja za sokolske kroje Posebno pestrost so sokolskemu sprevodu dali naraščajniki in naraščajnice v narodnih nošah iz vseh predelov Bosne in Hercegovine. Na sliki vidimo skupino takih sokoličic iz sarajevske okolice ČITAJTE TEDENSKO REVIJO ^ŽIVLJENJE IN SVET" S Na Pohorju In okrog njega Namesto pozdrava današnjim ljubljanskim izletnikom Kakor iz našega Jadrana skalnato dalma- | tinsko obrežje, se iz širokega Dravskega polja blizu Maribora, našega severnega 1 stražarja, dvigajo gosto pošumljeni, v prijetnih terasah se vedno višje in višje dvigajoči vzhodni obronki in razrastki zeleneli Pohorja. Stari, prvotni naglas in mehki koroški »h« tega znamenitega »Pogorja« nam kažeta pot v davno preteklost našega naroda, pa tudi k zibelki onih naših prednikov, ki so nekdaj na vznožju Karantan-ske gore, pozneje gore sv. Urha, v svojem narodnem jezikj ustoličevali kot svobodnjaki svoje kneze, kneze svoje krvi. Koroška Drava, prinašajoča s seboj veselo pa tydi tujo poe^m naših rodnih bratov j-n sestra iz dežele Gospe Svete, objema in poljublja neprestano severno pohorsko ob-vznožje, kakor da bi se od njega kar ne megla ločiti; tudi njena sestrica, izpod Rogle izvirajoča Dravinja tožna zapušča svojo pohorsko zibelko, se težko poslavlja od jjžnih pohorskih hribčkov in od vinorodnih holmcev okrašenih s svetlimi hrami božjimi. Pa če ee vzpneš od Dravinjinib izvirkov na RojjIo in Pesek, se usmeriš nato skozi hladno smrekovje in jelovje po zibajočih se stezicah preko »Zgornje brvi« na Klopni vrh. odtod na Smolnik z mično cerkvico in z zamišljenim gorskim Dokopal iščem, in ee spuetiš ob glasno bobneči Lobnici z divje romantičnim Malim in Velikim Šumikom, na strmem, severnem gorskem pobočju v Dravsko dolino in v Riše si prehodil črto, ki približno tvori zapadno mejo vzhodnega Poboria. Odet od svoriih najvišjih vrhov z gostimi, duhtečimi gozdovi, pod katerimi ce razpro- stirajo v nižjih legah, zlasti na njegovi južni strani, ob prostranih, solnčnih parobkih znamenitega pohorskega posestva, nudi ta del Pohorja vseeno mnogo naravnost očaru-iočih razglednih točk ob svoji glavi prometni žili, posebno izpred »Pohorskega doma«, »Mariborske koče« in »Ruške koče« proti jugu, z razgledne verande pri Sv. Bolfenku in s »Hlebovega doma« na Smolniku proti severu, osobito pa z Velikega vrha, ki j1- od glavne grebenske poti 6icer oddaljen celih 5 km, pa brani v svoji bližini pravi biser visokorske idile. Konjiški ribnik in starodavno cerkev Sv. Treh Kraljev. Glavna prometna pot vzhodnega Pohorja se vzpne od Betnave z njegovega vzhodnega vznožja, kakor že v predrimski dobi v splošndem v zapadni smeri k Sv. Bolfenkj (1037 m), z bližnjim Mariborskim stolpom (1146 m) in niže mimo Mariborske koče (1080 m) k Ruški koči (1249 m); odtod pa gre preko Lobnice in drvarskega selišča Bei-got (1086 m) mimo koče na Klopnem vrhu (1335 m) na Pesek (1382 m) in na Roglo (1517 m). Pa je še sto in sto drugih, dobro zaznamovanih potov in od dežja izpranih, od pohorskih vozil izoranih, in še več znanih in tudi neznanih strmih globač in mehkih gozdnih stezic, ki te vodijo sem in tja, gori in doli; pa vedno do kake kmetije, polne slovanske gostoljubnosti, do kakega zavetišča s toplim kotičkom, do kake prijetne koče ali do kake cerkvice, ki te vsi ^abijo, da se ustaviš, da odpočiješ in navžiješ ljubega solnca, svežega zraka in krasnih razgledov. Jugoslovenski novinarji v Sarajevu Slučaj je nanesel, da je na glavni dan nara&čajskega zleta bila v Sarajevu tudi letna sknpščtna Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Zbralo se na njo nad 50 delegatov novinarskih organizacij iz vseh pokrajin Jugoslavije. Skupščina je bila v sarajevski mestni palači. Ko je prišel do tja sprevod sokolskega naraščaja, je bila skupščina za pol ure prekinjena, da so tudi novinarji lahko pozdravili sokolsko mladino in prisostvoval njeni manifestaciji. Popoldne so številni delegati prisostvovali tudi nara- ščajski javni telovadbi Novo življenje na Pokljuki Ob hotelu Smučarskega kluba »Ljubljane" se grade številne počitniške hišice — Potreba cest med dolinskimi in gorskimi letovišči Jesenice, 23. junija Visoka planota Pokljuka, kjer je vladalo do zadnjega časa pristno planinsko življenje, dobiva zdaj novo lice. Po prostranih gozdovih in zelenih senožetih je kraljeval idilični planinski mir, ki so ga motili le tu in tam udarci sekire, zvonjenje kravjih zvoncev m ukanje pastirjev — a proti koncu minulega leta je nastal v kotlini planine Goreljika pri Mrzlem studencu impozanten planinski hotel, ki ga je zgradil agikii Smučarski klub »Ljubljana«. Ta mogočna smučarska postojanka je privlačna točka za smučarje pozimi in za turiste in izletnike v poletnem času. Smučarji, planinci in prijatelji prirode in miru so začeli zdaj sami graditi v bližini hotela lastne poletne hišice, ki jim bodo pozimi za smuška zavetišča, poleti pa za počitniške domove. V enem letu je bilo na planini Goreljku pri Mrzlem studencu kupljenih okrog 15 stvabnih parcel in se pojavljajo še vedno novi kupci iz raznih delov dravske banovine. a tudi iz Zagreba in Beograda, ki bi radi gradil v senci orjaka Triglava poletne hišice in vile. Visoka planota široke Pokljuke bo v doglednem času najbolj privlačna točka našega turizma. Po -vsej planoti se nudijo turistom krasni skorai ravninski sprehodi, ki držijo med senožetmi in smrekovimi gozdovi skoraj v osrčja naših velegor. Od Mrzlega studenca in Goreljka «i v pičli uri za Javornikom, v Kranjski dolini, na Rudnem polju, na Belski planini, v pol uri na Grajski in Rečiški planini,_ v dveh urah na Lipanci, Konjšci, Praprotnici in Uskovnici. Planina Gorel j ek ima mnoga pota dobro vodo v zadostni množini in veliko sirarno — skratka vse pogoje za lep razvoj turizma. | A vendar manjka v tem romantičnem kraju Gorenjske še marsikaj, kar bi pospeševalo turizem. Manjka nam zlasti dobrih planinskih cest, kakršne imajo v Avstriji in Italiji. Planinske ceste bi bile važne prometne žile, ki bi spajale dolinska letovišča z gorskimi, tako da bi se vsa ta letovišča medsebojno izpopolnjevala ter predstavljala veliko tujsko prometno postojanko. Za gradnjo planinske ceste, ki bi držala z Bleda nad Bohinjsko Belo m:mo Gorjuš. Kopriv-nika, Podjelja, v serpentinah v Jereko, Cteš-njico. Srednjo vas. Stare Fužine k Bohinjskemu jezeru, so bili načrti izdelani v pred vojni dobi. V zadnjem času oblastva spet posvečajo veliko pozornost temu vprašanju. Upajmo, da se zgradi del te projektirane ceste že v najkrajšem času. Z zgradbo teh cest bi turizem v območju Triglavskega gorovja močno napredoval. Krožne planinske ceste so velikega pomena za razvoj turizma v naših krajih. Največjega pomena bi bila cesta, ki bi se ločila od državne ceste na Slovenskem Javor-niku in bi držala čez Blejsko Dobravo skozi Vingtar na Bled in odtam preko gorskih vasi Gorjuš in Koprivnika navzdol k Bohinjskemu jezeru in dalje pO dolinskih cestah nazaj na Bled. Tako bi bila po najkrajši črti spojena naša planinska letovišča Planica, Kranjska gora, Mojstrana, Bled, Pokljuk in Bohinj s cesto, ki bi držala v osrčje naših velegor. Z realizacijo teh načrtov bi vsa naša gorenjska letovišča zelo mnogo pridobila na svoji privlačnosti. Gradili bi se v tem najlepšem kotu naše države novi hoteli, vile, sanatoriji in poietne hišice. Tako bi se stekal v naše kraje v višji meri denar, ki je vsemu prebivalstvu tako potreben kakor dež ob dolgoletni suši. Morilec inž. Jožeta Mihevca Paško Jakovljevič je bil obsojen na 15 let robije Bihač, 23. junija Včeraj je sodišče ves dan zasliševalo priče, ki so slišale, kako je skladiščnik Jakovljevič večkrat grozil ravnatelju žage inž. Mihevcu in ki so bile usodnega 10. julija lani tudi priče, ko je Jakovljevič pridrl v ravnateljske pisarne ter izvršil svoj atentat. Priče so navedle v glavnem to, kar smo že včeraj posneli iz obširne obtožnice. Odkar je bil odpuščen iz službe, je Jakovljevič mnogokrat govoril, da bo obračunal z ravnateljem in že več tednov pred krvavim dejanjem je mnogo popival po okoliških gostilnah. Tajnik »Sipadove« žage v Drvarju Vlado Marek je izjavil, da je 10. julija okrog 4. popoldne stopil v njegovo sobo Jakovljevič, ga pozdravil s poklonom in potem hitel v ravnateljevo sobo. Tajnik ni imel niti časa, da bi ga ustavil in vprašal, kaj želi. Iz ravnateljeve sobe je slišal Jakovljeviče-vo vpitje in zmerjanje in takoj nato so zapored odjeknili trije streli. Ko je tajnik skočil pokonci, je Jakovljevič planil iz ravnateljeve sobe ter ga z roko. v kateri je imel še revolver, potisnil ob stran in tekel ven. Priča Kravič, uradnik pri vodstvu žage, je pa pripovedoval, da je obtoženca nagovarjal, naj prosi ravnatelja za odpuščanje, ker mu bo potem, kakor je sam dejal, preskrbel službo v Dobrljinu. Jakovljevič mu je odvrnil, da ne misli iti k ravnatelju. Drugi uradnik Kranovič pa je nekega dne Jakovljeviča srečal na hodniku pisarne in je Jakovljevič tudi tedaj grozil ravnatelju, roke pa je držal v žepu. Uradnik Kranovič je odšel k ravnatelju ter mu svetoval, naj se varuje pred nevarnim človekom, ki mu tolikokrat grozi. Zdravnik dr. Ljubin, ki je Jakovljeviča zdravil, ker je bil bolan na pljučih, je izpovedal, da je bil Jakovljevič tudi usodnega dne dopoldne pri njem in da tedaj še ni bil pijan. Vdova inž. Mihevca gospa Rada je pripovedovala, da ji je mož večkrat pripovedoval. kako sirovo se obnaša Jakovljevič in da mu grozi. Pripovedoval ji je tudi, da je Jakovljevič nekoč pri razgovoru držal roke v žepu kakor, da bi imel tam kako orožje. Tudi 10. julija opoldne, ko je pri- Nekoč je stal na Zigartovem vrhu (1345 metrov) leseni »Zigartov stolp«, k: so ga postavili vrli Rušani. Ta se je porušil in ga ni več. Pač pa še stoji železni »Mariborski stolp« na Ciglencah z najširšim, najsijajrvej-šim, pa tjdi z najbolj pestrim razgleJom v vsem Pohorju. Ves pohorski hrbet na vzhod in na zapad je tu pred nami raztegnjen; ti pod nami na vzhodu radovedno gleda iz starega bukovja stolp opuščene cerkvice sv. Bolfenka, učitelja sv. Areha; v zapadni smeri pa gledamo, od temnozelenih šum obdano cerkev sv. Areha samega z Ruško kočo in z vilo »Planinko«; potem pa vse gla.me vršace in kope v zapadnem Pohor:u, tja do Male Kope. Med vzhodnim Pohorjem jn Slovenskimi goricami, posejanimi z bei:mi hišami in neštevilnimi cerkvicami, se solnči na obrežju Drave tam. kjer Dravska dolina s Pekrskimi goricami že prehaja v Dravsko polie, naš Maribor. Za našim Kozjakom s cerkvicami sv. Urbana in sv. Križa je sosedna Avstrija od Dobrača pri Beljakj do Visokih in Nizkih Tur. pa tja do Gradca pred nami razprostrta in prehaja na vzhodu v paše Prekmurje in v megleno madžarsko nižino. K; apen je razgled proti »ugovzhodu in iugu. Južni obronki vzhodnega Pohorja, oolagoma prehajajoč v nižino z vasjo in cerkvijo sv. Martina, s cerkvicami sv. Urše. sv. TJr&a in sv. Treh kraljev pvl Velikim vrhom, nas pozdravljajo od daleč. Za širnim Dravskim politem s Ptujem in Slovenskimi goricami na eri. s Halozami in Pl. 'jsko goro na drogi strani; v ozadju pa Voc ;n logaška gora, hrvaška Ivanjščica in zagrebško Sleme: ves ta raznoliki svet z ravu'nami, hrr b: in dolinami, leži pod nami razprostrt, kikor nisar,a. z zlatom in srebrom pretkana, dragocana preproga. Očaru.oč je orusor. ki ga nam n*idi s te razgle* ne točke, prekaša^č vs? druge v vzhodnem Pohorju, narava po zimi, ko so vse pebereke koče zasnežve. da ee more io njih eamo na 6mi6^b i-i ee gozdovi le-skečejo v tisoč in tieič 6febrnih lučicah. Spodaj po Dravski d-hm, še bolj pa na P i a vek eni tolju, se vse na okrog širi, dv:-ga in vziovi nemirno, nestkoično. sinjesvet-1<» mor«. iz katerega kipijo &amo tu pa tam obronki, na prvi pogled oledeneli ctoki, proti neb j ; pod tem meglenim, ledenim mor-,em '-*aš!ja starka zi^a z nagubanim čelom in z upadlim licem. Nad njim pa sije STedi zime toplo solnči. Veje svež in osv*-au|o5 zrak. Vlada ži^jcu in pomlad, da sv ti hitro zidečijo lica. Na !ugu dva otoka: P. .iaška pere in Boč. Proti poldnevu začno rn-fffleni v«jovi, pljuvajoči pod nami ob oO-onkc z nskega Pob'j h pojemati. Mor je «o umika požira valo/? vast; in slednjič iz-g.r«. ledai se odpre pogled ua ves zimski kras naše in tuje zemlje; tudi proti beli Golici. v slovenski Korotan! Solnce in zopet solnce. pozimi toplejše kakor v dolini. Poleti oa spet ne tako hudo pekoče, ker njegove žarke hladi hlad obširnih gozdov in lahni veter. Zrak, svež in čist, brez prahu, ves ooln najrazličnejših cvetiičnib vonjav. Žuboreče vode. vabeče h kopanju in rib^enju. Lepi izprehodi. vodeči te sedaj oo temnih šumah. odmevajočih od Dtičjega petja, Dotem zopet po pašnikih in seča h Mnogo zelene in pisane barve, prijetne za oko. Pozimi prilika za udejstvovanje v vseh panogah zimskega športa. Vse leto na mirna zamišljenost vse pokrajine, ki te na »Pošteli« ob vhodu v kraljestvo zelenega Pohorja zaziblie v stare, predslovanske čase in v pobožnost, ki jo vzbujajo mnogobroj-ne pohorske cerkvice ali njih razvaline vsakomur. Pa gozd in vedno zopet gozd. Prijazno domače ljjrudetvo in lepi razgledi po Siro-širnem božjem svetu. To je naše zeleno Pohorje. bogat, neusahljiv vir veselja, življenja, zdravja! KAJAK-ČOLNI Prvi povsem domači izdelki Din 2050 in Din 2450. Cene so znižane za nad 50%. Kajak-sport je postal s tem dostopen vsakomur. Zahtevajte našo izdajo > Šport in poletje« B. KOLB & PREDALIČ LJUBLJANA — Šelenburgova 6 Zares prava cfoSrota! Zaradi svoje obilne pene, svojega prijetnega vonja, svoje blagosti in čistosti neogibno potrebno za nego tudi najobčutljivejše kože. Poleg tega je še tako poceni. STELLA TOALETNO MILO Domače vesti ♦ Vidovdanske proslave. Vsak dan dobivamo dopise od raznih strani, kako se sokolska in druga nacionalna društva pripravljajo, da letos še prav posebno proslavijo Vidov dan. Ponekod pripravljajo kresove drugod svečano razsvetljavo, pa ma-aifestacijske sprevode in elično, marsikje tudi vse skupaj. Ker se bo vidovdanski narodni praznik brez dvoma slovesno obhajal povsod, kjer žive in delujejo zavedni Jugosloveni, naj nam dopisniki oproste, 4ko ne objavljamo poročil o pripravah v posameznih krajih. •» Dva »okolska jubilanta. Te dn! obhajata svoje življenske jubileje dva vrla in delavna Sokola; v Mariboru br. Ludvik K ran jc, ki se je že pred vojno udejstvo-ral pri Sokolu v Gorici in je sedaj že več let podstarešina mariborske sokolske župe, v Mengšu pri Domžalah pa ključavničarski mojster br. Tone V a b t a r, duša tamošnjega Sokola in eden najbolj zaslužnih članov za zgraditev tako lepega Sokolskega doma. Obema jubilantoma iskreno in z najboljšimi željami čestitamo tu-mi. • Japonski gospodarstveniki r Jugoslaviji. V torek zvečer se pripelje iz Carigrada v Beograd skupina jpaonskih izletnikov, ki sta jo organizirala velika lista ^C^aka i!a'n in >Šimbui Tokio-. Skupina šteje 13 jaoonskih indu»trijc3v in trgovcev. * Kongres jugoslovenskega profesorske-ga društva se bo, kakor znano, vršil 5. in fi. julija v Banjaluki, 7. in 8. julija pa bodo kongresisti priredili izlete v Jaice in proti Kninn z železnico lesne veleindustrl-jp ^5ipada*. Prometno ministrstvo je udeležencem odobrilo vozne olajšave, in sicer članom društva četrtinske. nečlanom pa polovične vozne cene. Olajšave veljajo od 1. do 11. julija. "Udeleženci kongresa so dobili vozne olajšave tudi od Jadranske in Dubrovniške plovidbe. Te olajšave veljajo pri Jadranski plovidbi od 1. do 10., pri Dubrovniški pa od 1. do 12. julija. NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV EN OBLEK ZA GOSPODE lN OTROKE ima Ljubljana, Aleksandrova cesta Stev. 12. ♦ Na šoli za rezervne intendantske oficirje in na kurzu za rezervne vojne uradnike IV. razreda v Sarajevu so v juniju položili izpit naslednji dijaki-kaplarji Slovenci: za rezervne intendantske podporočnike: Potokar Milan, šivic Pavel. Uršič Franc in Zgonik Mavricij. — Za rezervne vojne uradnike TV. razreda: Anžlovar Viktor, Benčina Drago, Dolenc Josip, Jenčič Franc Kovačič Amand, Krajnc Josip, Majhen Aleksander, Matjan Matko, Puliar Jo-s:p, Pravdič Evgen, Savicki Oton, škraJbar Stanislav, Tičar Lev, Verovšek Jurij in Zupanek Josip. • lz banovinske slnžbe. Imenovani so za glavnega arhivarja pri banski upravi banovinski arhivar Stanko Gostič. za banovinske-ga uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Murski Soboti zdravnik iz Maribora dr. Vladimir Gulič, za banovinskega uradniškega pripravnika zdravnika združene zdrav-»tvene občine Sodražice zdravnik iz Ljabljaue dr. Ivan LocraT, za banovinskega uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Ptuju zdravnik volon*«r v splošni bolnici v Mariboru dr. Jože Munda. Za banovinskega kme-tiiskega uradnika na banovinskem posestvu Mala Loka uradniški pripravnik Anton Pe-tercol, za banovinskega cestnega nadzornika banovinski cestni nadzornik pri ereskvm cesinem odboru v Ljutomeru banovinski cestni nadzornik uradniški pripravnik Ciril Župe. za banovinskega zvaničnika pri banski upravi v Ljubljani banovinski služitelj Janko Bizilj; v višjo skupino so pomaknjeni banovinski pomožni tajnik pri banski upravi Alojzij Jagodic, banovinski upravno pisarniški uradnik pri banski upravi Ivo Kermavner in fca no vinsko upravno pisarniški uradnik pri banski upravi Ivan Marinko; na lastno prošnjo je premeščen banovinski zdravnik zdru>-fcene občine Sodražica g. Leopold Mejač za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Lož. Fotoamaterji Zvite filme (rollfilmi) po Din 8.—, 10.— in 12.— dobite samo v fototrgovini JOŠKO ŠMUC, LJUBLJANA Šelenburgova 6 8 Upokojitve. Z ukazom Nj. kralja in na predlog ministra za goadove m rudnike go upokojeni: inž. Kari Tavčar višii i»oz uarski svetnik v 4. skupini 1 stepnju ,->Ti gcziar^kem odseku banske uprave v Luub-liani; Fran Primožič, podgozdar v prvem razredu 7. skupine pri sreskem načelstvu v Kranju, io Srečko Ziiokar, višji trh niirki minipulant v 7. skupini pri gozdueui r.ivn*: bistvu v L ubljani. * Državni strokovni izpit so položili ▼ Zagrebu sekundarji ljubljanske bolnišnice gg. dr. Božena Zajec, dr. Ivan Peršič, dr. Vladimir Trampuž in dr. Vladimir Kajzelj. Čestitamo! ♦ Brezposelnim diplomiranim tehnikom. Absolvente tehniške srednje šole v Ljubljani obveščamo, da je izšel pravilnik v zvezi s členoma 24. in 26. obrtnega zakona, ki predpisuje ugodnosti za absolvente strokovnih šol pri podelitvi obrti: Izpričevalo o napravljenem diplomskem Izpitu na srednji tehniški šoli v arhitektonsko gradbenem oddelku in dokaz o enoletni zaposlitvi v stroki nadomešča za mojstrski izpit pri naslednjih obrtih iz člena 23. obrtnega zakona: pri kiparjih, ki delajo i* kamna, lesa, sadre in podobnega, pri izdelovalcih predmetov iz cementa in umetnega kamna, pri pokladalci kamnitih tal, tlakarjih, stukaterjih. sadrarjih in instalaterjih kanalizacijskih naprav Izpričevalo o napravljenem izpitu na srednji tehniški šoli v električno strojnem oddelku m dokaz o enoletni zaposlitvi v stroki nadomeščata mojstrski izpit pri naslednjih obrtih iz člena 23. obrtnega zakona: pri ključavničarjih, gradbenih ključavničarjih, pohištvenih ključavničarjih, strojnih ključavničarjih. livarjih kovin, medi in cinka, zgibačih kovin in zvonolivarjih, pasarjih, galvanizerjih in galvanoolastikih. izdelovalcih medicinskih aparatov in mehanikih ln mehanikih za precizno mehaniko. Vsak diplomirani tehnik si po stroki lahko pri- dobi lastno obrt v navedenih primerih, ako ima v doti.čni stroki enoletmo prakso. Pri nas manjka domačih Izdelkov v v»eh mehanskih obrtih, zato ne odlašajmo. Udruženje diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, Grada-ška nlica 8-1. ♦ šolska radio ura, napovedana za torek 26. t. m., zaradi Istočasnega prenosa iz Beograda odpade. ♦ Zopet korak naprej. Z izumom učenjaka dr. Braunlicha se je po dolgoletnih poizkusih posrečilo najti v sulioricinoleatu novo, nad vse učinkovito sredstvo za odpravljanje zobnega kamna. Kakor je znano, se je odstranjeval zobni kamen doslej navadno mehaničnim potom, vendar se t tem ni mogla preprečiti njegova ponovna tvoritev. To zlo prepreči sedaj priljubljeni Sargov Kalodont, ki vsebuje sulforici-noleat po dr. Braunlichu. Z rednim negovanjem zob s Sargovim Kalodontom se kamen polagoma odstrani in prepreči tvoritev novih plasti brez vsake nevarnosti za občutljivo zobno sklenino. Sargov Kalcdont izpolnjuje sedaj vse zahteve, katere stavi občinstvo in zdravniki na idealno sredstvo za negovanje zob. ♦ Lepi uspehi kmečkega vseučilišča v Zagrebu, šola Narodnega »dravja v Zagrebu je ustanovila pred 16 leti ženski tečaj kmečkega vseučilišča, ki je bil vsakokrat dobro obiskan ter je vzgojil mno-nogo dobrih gospodinj, žesti tečaj bo te dni zaključil svoje delo in 'bedo udeleženke polagale tudi običajne izpite, ženski tečaj kmečkega vseučilišča bo glede uspehov kmalu tekmoval z moškimi tečaji. ♦ Za CM Ivana Vrhovnika sklad so darovali v Ljubljani: I. ljubljanska moška in mestna ženska 20.5*0,• šentpet.rska moška šentpetrska ženska, šentjakobsko-trnov-ssa moška vsaka po 1000 Din; šentjakob-sko-trnovska ženska 1000 Din; nadalje podružnice: Kranj 500 Din; Litija 200 Din; Kamnica pri Mari'boru 100 Din; Metlika, Kočevje, Hrastnik moška vsaka po 50 Din; odborniki in odbornice šentjakobsko-trnov-skih podružnic 280 Din; ga. Ana Podkraj-škova in ga. Olga Bizjakova vsaka po 100 Din; skupaj 7580 Din. » Upravnik zdravilišča Dobrne Janko-vič odhaja v pokoj. Z Dobrne nam pišejo: G. Alojzij Jankovič odhaja v pokoj. Zelo ga bom pogrešali. G. Jankovič je prevzel mesto upravnika zdravilišča takoj .po prevratu L 1919. Z žilavo vztrajnostjo in zmožnostjo se mu je posrečilo, da je zapuščeno zdravilišče dvignil na današnjo višino. V teku petnajstletnega neumornega dela je marsikaj napravil, zgradil in popravil. Zdravilišče ima danes lastno moderno kanalizacijo, vodovod_ asfaltirano cesto in krasno urejen park. Jankovičeva zasluga je, da je dobilo zdravilišče izvrstno električno strujo. Ogromnih zaslug za razmah zdravilišča mu ne more nihče odrekati. Tudi sicer se je g. Jankovič mnogo udejstvoval. Bil je predsednik RK, predsednik JNS in načelnik gasilcev. Z njim bodo izgubile mnogo tudi dobrnske sirote. Ogromno delo ni prizaneslo njegovemu že itak šibkemu zdravju, zaradi česar je zaprosil za upokojitev, želimo, da bi še dolga leta v zadovoljstvu užival zasluženi pokoj. ♦ Smrt najstarejšega sarajevskega židovskega meščana. V visoki starosti 99 let je umrl bivši trgovec Hajim Salamon Altarac. Pokojni Altarac se je priselil v Sarajevo leta 1911. iz šabca, kjer so živeli njegovi predniki že preko 200 let. Altarac je bil trikrat oženjen ter je imel 22 sinov in o hčera. Očeta je preživelo še 11 otrok. Uglednega starca so pokopali z velikimi častmi ob udeležbi mnogoštevilnega meščanstva. ♦ Iz Službenega lista«. j-Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 50 z dne 23. t m. objavlja pravilnik o zamenjavi obveznic 2 Vi % državne loterijske rente za vojno škodo, odredbo o cenah cementu in hidravličnem apnu, razpisa — dopolnitev razpisa št. 5436/IV. in dopolnitev člena 10 o t ari, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz s Službenih No vin t. ♦ Ciril Kranjc, bivši mornariški narednik na »Viribusu Unitisu«, sedaj vojni invalid, Trnovski pristan 3, Ljubljana, prosi tovariše Lojzeta Arzelina, Ludovika Ci-niermana, Stanka Stanovnika za naslove zaradi pričanja v invalidski zadevi. ♦ Poplave Une in Sane. Zaradi večdnevnega deževja je Una pri Kostajnici močno narasla, prav tako pa je narasla tudi reka Sana, ki se v njo izliva Una je pri Ko-stojnici že blizu 3 m nad normalo in se je na mnogih mestih izlila daleč preko svojih bregov. Zaradi poplav je onemogočen avtomobilski promet proti Prijedoru in preko Bosanskega Novega. ♦ Mozaik pod koruzo. V vasi Cvilini na obrežju Drine so kmetje pri okopava-nju koruze odkrili velike mozaike, ki so predstavljali tla neke starinske palače. Vodstvo sarajevskega muzeja je že poslalo v Cvilino svoje strokovnjake, da bodo pregledali zanimivo in dragoceno najdbo. Bogata arheološka področja so tudi v okolici Breze, kjer je že leta 1913. dr. čorovič odkopal staro rimsko zgradbo, kustos muzeja dr. čremošnik pa pred nekaj leti ostanke starokrščanske cerkve. Uradnik rudnika v Brezi pa je sedaj obvestil sarajevski muzej, da so na dnevnem kopu našli nagrobno ploščo z latinskim napisom ter precej fragmentov raznih spominskih plošč in kipov. ♦ Neurje v Bosni, o katerem je »Jutro« že včeraj poročalo, izkazuje za sarajevsko področje naslednje številke: Med deževjem od 7. zjutraj d 7. zvečer se je na področju mesta zlilo 798,041.035 litrov vode. Ker šteje področje blizu 13 milijonov kvadratnih metrov. Je padlo tako na vsak kvadratni meter blizu 62 litrov vode. Med utrganjem oblaka se Je v 40 minutah zlilo 441,911.974 litrov vode. Neurje pa ni divjalo samo po sarajevskem področju, temveč tudi okrog Banje Luke Tam je bila najhujša ploha šele zvečer in v presledkih tudi ponoči. Sredi noči je v Ratocih udarila strela v hišo premožnega posestnika Ahmed bega Filipoviča. Strela je zažgala podstrešje in se Je ogenj naglo širil. Filipovičeva rodbina je trdno spala in so jo zbudili šele sosedje. Vsi napori gašenja so bili brezuspešni in je hiša zgorela v pol ure. škoda znaša preko .100.000 Din. čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" R06ASK\SIMIN\ zdravilišče želodca, črevesa, žolčnega mehurja, gihta in sladkorne bolezni. Med glavna zdravilna sredstva spada zdravljenje z rogaško slatino, ki je najjačja zdravilna voda izmed vseh znanih alkalosalinskih-zem-ljatih vrelcev. Vsled čudovitih zdravilnih uspehov, ki se dosežejo v Rogaški Slatini, jo nazivajo jugoslovenski Karlsbad. Vsled svojih redkih naravnih lepot je Rogaška Slatina tudi iskano letovišče. Bujno zelenje — tihi, temni gozdovi — osvežujoč hlad — čisti ozonski zrak — krasani izleti — vsakodnevni koncerti — kopališče na prostem — zabava — kino itd. Prospekti in cenik: Zdravilišče in vse pisarne »Putnika«. 4832 ♦ Tatvina v šmartnem pod šmarno goro. Neznan storilec se je te dni splazil v hišo posestnice Franje Dermastjeve v šmart-nem 28 in odnesel starinsko zlato brošo, par zlatih uhanov, zlat poročni prstan in tri navadne zlate prstane. V drugem predalu je našel zmikavt Se nekaj zlatnine pa tudi starega avstrijskega srebrnega denarja. Skupna škoda, ki jo je napravil neznanec znaša nad 1500 Din. Poletje je tu — sezija za solnčenje NIGEROL-olje in NIGEROL-krema sta preizkušeni in vsepovsod priljubljeni sredstvi za solnčenje. Varuje pred solnča-rico in pospešuje fiziološki proces porjave-nja kože. Rjava koža — zdrava koža! PIEDOR KREMA za noge. BOROSAN PRAŠEK proti potenju. DROGERIJA GREGORIC dr. z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ulica o 173 ♦ Lisico med kokošmi je ubil. *Tz Zreč nam pišejo: Pri postajnem načelniku g. Kozjeku v Zrečah pri Konjicah se ie v eni zadnjih neči prikradla med kokoš: v klet lisica in jih vse podavila. Zaradi kokošjega kokodakanja se je postajni načelnik zbudil. Brž se je za silo oblekel, vzel prvo poleno, ki mu je prišlo pod roke, .'n šel nad neljubega gosta. UdTihal je p0 "Jsi-ci, dokler ni obležala mrtva med zadavljenim kokošjim rodom. Kopališče na Ljubljanici nudi kopalcem mnogo užitka, vožnjo s čolni, balincanje, ping-pong itd. Prvovrstna hrana in dobra pijača. 5621 ♦ Krava obsojena na smrt. Stari bosan-sko-hercegovski kazenski zakon ima posebno določilo o škodah, ki jih povzroči kako živinče, ki ni bilo pod nadzorstvom. Ko je v vasi Grudi v ljubuškem srezu krava nekega posestnika nabodla neko staro žcnico ter jo nevarno poškodovala, je pred sodn'jo prišlo do veljave to določilo kazenskega zakona. Lastnik krave je 'bil obsojen na globo, kravo pa ho moral ubiti, ker je pač obsojena na smrt Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne * Franz Jose-fove« grenčice. „H E R M E S" enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru, Zrinskega trg, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte. 5683 ♦ Pri tatvini zasačen. Ko se je pred dnevi vrnil domov okoI! 23. ure posestnikov sin Ferčec Jakob v Borovcih, je na domačem dvorišču zapazil, da si v ssednm nekdo sveti z vžigalico. Takoj je saVntii, da je hiš0 obiskal tat. Ferčeč se Je pc-stavil v temen kot ter ostal na preži. Kmaii se je pojavil pred skednjem z njegov;xa kolesom na hrbtu viničar Jakob L. iz Turšega vrha, ki jo je hotel pobrisati kar preko plota. Ferčec pa je medtem poklical na pomoč svojega očeta. Nato sta skupno odvzela viničarju kolo in viničarja Izročila orožnikom v Ptuju. Jakob je o.-ožnikom priznal tatvino izgovarjal pa se je na pijanost. ♦ Aretacija nevarnega sleparja V Koprivnici so zaprli lažnega novinarja Mirka Weisa, ki je star 33 let in doma iz Osije-ka. Po mestu in tudi kolodvorski policij' se je predstavljal za novinarja in dop?s-nika nekega beograjskega lista. Kot tak je prisostvoval tudi zborovanju JNS. Svoje »novinarsko« delovanje je moral predčasno zaključiti samo zaradi tega., ker je nekemu urarju prodajal zlato žensko ura kar se je urarju zdelo sumljivo ter Je poklical policijo. Policijskemu uradniku, ki ga« Je zasliševal, je predrzni slepar celo grozil, da ga bo spravil tz službe eš, da ima v Beogradu dobre zveze. Ko so ga preiskali, so našli pri njem tiskovine nekega zagrebškega lista, ki že davno več ne izhaja. Tako se je ujel v past eden od mnogoštevilnih nevarnih sleparjev, ki se izdajajo za novinarje. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 LOUIS GRAVEUR slavni tenorist in ljubka Pirtniku« v Ljubljani za nebotičnikom. * Velika družabna senzacija bo v Solno-gradu 1. julija otvoritev kazina, obdanega 6 prekrasnim parkom. V kazinu bo urejena najmodernejša igralnica ki to v svojih elegantnih prostorih zbirala elito mednarodne publike iz vsega sveta, že doslej je mnogo prijav iz vseh dežel. ♦ Zobni kamen ni mogoč v ustni votlini z zdravo sluznico, dokazuje prof. Heine-mann, toda zobem je treba dati zdravo podlago! Skrbite torej za zdravo zobno meso in normalno stanje ustnih organov! Rabite Doramad zobno kremo! S svojimi čudovitimi žarki radija, ki se enakomerno porazdele v ustni votlini, masira zobno meso in v njem pospešuje krvni obtok. Tako hitreje dovaja zdrave redilne snovi Zaradi tega ostanejo izobje zdravi in dobe snežno belino. Dobite jo povsod! * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. DA BOSTE VEDELI! Pivo »PRAZDROJ« svetovnoznane pivovarne v Plznu, hlajeno v lastni, najmodernejši Frigidaire - hladilnici, toči vsak dan sveže v Ljubljani samo GOSTILNA »ČINKOLE«, Kopitarjeva ulica 4 (poleg Jugoslovanske tiskarne). Iz Ljubljane u— Seja ljubljanske občinske uprave ■bo v torek 26. t. m. ob 17. v mestni dvorani. Na dnevnem redu bodo med drugim nakup Auerspergovega dvorca, poročilo o odstopu sveta Sokolu Ljubljani III. in poročilo o prošnjah za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo. u— Protestni shod vrhovnega strokovnega sveta, ki ga sestavljajo Narodna strokovna zveza. Zveza društev privatnih nameščencev, Zveza bančnih, zavarovalnih, treovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica v Ljubljani, in pomočniški zbor Združenja trgovcev v Ljubljani, bo v torek 26. t. m. ob pol 19. v dvo-rani Delavske zbornice. Na shodu bodo poročali zastopniki nacionalnih strokovnih organizacij o nameri poslodajalcev, da se poslabšajo socialno zaščitne določbe obrtnega zakona. Pozivajo se delavci in nameščenci, da se polnoštevilno udeležijo shoda. u— Matura na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Višji tečajni izpit se je pod predsedstvom direktorja g. Mazija Josipa vršil od 9. do 23. t m. v dveh oddelkih: v realnogimnazijskem in realčnem. V realnogimnazijskem oddelku so napravili izpit: Ankon Albin, Arrigler Vojeslav, Avbelj Viktor, Babšek Karel, Boštjančič Karel, Drnovšek Bogdan (oproščen ustnega izpita) Goljar Valentin Gombač Ivan Gregorič Otokar, Guštin Ivan, Kalan Fr„ Kincl Henrik, Kinkel Rajmund, Kneževič Stjepan, Kranjc Jožef, Krivec Jože, Lavrič Jurij_ Lipovšek Bogdan, Medved Fr., Menardi Gvido, Močnik Josip (oproščen ustnega Izpita), Nagy Ernest, Počkaj Fr., Pungerčan Janez, Raič Dragan (oproščen ustnega izpita), Stare Borivoj, šušteršič Ernest (oprošče.. ustnega izpita), Trento Anton (oproščen ustnega Izpita), Ušlakar Bojan, Verč Evgen, Zagorec Franc. 4 pripravniki bodo delali popravni izpit v avgustu, 3 pripravniki so bili odklonjeni na leto dni. — V realčnem oddelku so napravili izpit: Ašič Alojzij Božič Bogomir, Brajnik Aleksij, Brelih Miloš, Hafner Antonija, Korošec Alojzij, Korpar Ivan, Krištofelc Franc, Kunstler Pavel, Miklavčič Zvonimir Petsche Kamilo, Rajner Alojzij, Severkar Franc, Skaberne Peter, Stojan Lovrenc, Vesenjak Marijan, Vidmar Stanislav (oproščen ustnega izpita), Werbole Tomaž, KrotjKo Tatjana (privatni dopolnilni izpit) 4 pripravniki bodo delali popravni izpit v avgustu, 13 pripravnikov je bilo odklonjenih na leto dni. u— Višji tn nižji tečajni izpit na II. realni gimnaziji v Ljubljani. Na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani se je vršil višji tečajni izpit pod predsedstvom ministrskega odposlanca prosvetnega načelnika g. Josipa Breznika od 15. do 23. t. m. K izpitu se je priglasilo 69 kandidatov (31 moških in 38 ženskih). Po pismenem izpitu je bilo odklonjenih 6 kandidatov in kandidatk, pri ustmenem izpitu pa za 1 leto 1 kandidat a za 3 mesece 5 kandidatov in 7 kandidatk. Ostalih 50 je izpit napravilo, in sicer: ustnega izpita so oprščeni: Cimolin Rudolf, CrnigoJ Boris, Dintinijana Vladislav, Strmecki Evgen, Bačič Djurdji-ca, Dolinšek Marija, Gregorin Marija, Ravnikar Božena ln šuklje Ana. Absolvira-li so nadalje: Bajufc Marko, Brodnik Bogomil, Črne Marjan. Hrovat Karol, Jager Viljem, Kobe Peter, Martine Alojzij, Ma-selj Milan, Papler Albert, Poljanšek Rado. Pollak Joško, Ravnik Evgen Ravnik Rudolf. šerbec Stojan, šerko Daniel, švigelj Jože, Vukšinič Anton, Žagar Franc, Dež-man Pavla, Dolgan Marija, Gril Silvestra, Hude Cvetka, Iskrič Lidija, Jerina Pavla, Kugler Daniela, Magolič Marija, Maselj Nada, Modič Izidora, Nežina »Iva, Nežina Magda, Novak Mira, Pintar Marija, Potočnik Ana, Rozman Jelka. Senegačnik Justina, Sever Mara, Suhadolc Julija, Sušnik Valeska, Tavzes Nuša, Zalokar Tatjana ln s. Simona Fras. Nižji tečajni izpit je delalo 137 učencev in učenk. Napravilo ga je 94 učencev in učenk. 30 ima popravni izpit 13 pa Je bilo odklonjenih za leto dni. n— Mestni socialno politični urad poziva one, ki so si izposodili aH dobili nakazane šolske knjige, da mn jih nemudno vrnejo u— Društvo »8oča-matica« v Ljubllaiji je priredila dne 17. t. m. na vrtu Narodnega doma v Ljubljani dobro usnelo narodno predvidovdansko proslavo. Vsem, k! so pripomogli 'bodisi z darovanjem lenih loterijskih dobitkov, z udeležbo ali pa s sodelovanjem, da je prireditev tako lepo uspela, se društvo po tej poti Iskreno zahvaljuje. čisti dohodek Je namenjen v socialne svrhe. u— Prireditev druStva »Tabor« bo v nedeljo 1. julija na vrtn restavracije »Pri levu« (Gosposvetska cesta). Spored bo obsegal nastop društvenega mešanega zbora, srečolov, ples in razne druge atrakcije. V NEDELJO 24. JUNIJA STADION OB 18. odločilna prvenstv. tekni? Ilirija: čakovečki ŠK PREDTEKMA OB 16.30. OB VSAKEM VREMENU. 5664 Sodelovala bo godba sSloga«. Pri-dite ba prav prijetno. u— Vsi, ki Vam je kaj do plesa in prijetne zabave, pohitite na žegnansko veselico v Trnovo k Sokliču na vrt, ki jo priredi danes v dobrodelne namene agilna trnovska organizacija JNS z zelo pestrim sporedom. Sodeluje popularna godba Sokola I. Toraj vsi na trnovski bob! u— Na aerodrom, k pikniku moščanske« ga Rdečega križa bo danes vozil avtobus od 14. ure dalje iz Tavčarjeve ulice, redno vsake pol ure. u— Prijave za štiridnevno turnejo SK »Slovana« na morje sprejema brivski salon Dorčec v Dalmatinovi ulici 13. Tam se tudi dobe vse informacije. Vsakdo j«* dobrodošel in vsak dobi svoj sedež. u— Ali ste snoči videli Magdo SchneL derjevo v novem delu »Srečno pot«, ki se predvaja v Elitnem kinu Matici? Menda ni bila še mlada Sehneiderjeva tako ljubka kakor prav v tem filmu. Nastopa tud! elegantni Max Hansen. Opereta je polna duhovitih prizorov in prijetnih glasbenih točk. Stara umetnica Adela Sandrockova. nam še posebej jamči, da boste z delom, zadovoljni. u— Glasniki poletja, čez noč smo znašli sredi poletja Včeraj se je oglasil r našem uredništvu g. Bogomir Vrtovec, ki je na drevesu pred glavno postajo nje? velikega pojočega škržata, kakršni sicer vzdrže samo pod južnim nebom. Ljudje, k! so kdaj hodili ob Jadranskem morju, se gotovo spominjajo parkov in vrtov, ki se po ? pekočim solncem zlivajo v eno samo pesem. Največ je težav v tistem izboru. V nar^J meglene kraje je škržata zanesel mord^, vlak. Pod ljubljanskim nebom pa mu življenje seveda ne bo moglo dolgo trajati- SEZONA v škofjeloškem kopališču se prične danes z oficijelno otvoritvijo a godbo in drugimi atrakcijami. 5669 u— Tivolski ribnik je bil že nekaj Vt sem hudo zanemarjen in ni služil prav nobeni svrhi. čolnarjenje na ribniku so ljučjo že davno opustili, odpadlo pa je tudi zimsko drsanje. Ko so se Ljubljančani nehaii navduševati za zoološki vrt, je ostala na ribniku le labudja družinica in pa legijoa;S žab, ki jim služijo menda za hrano. Zasajen je bil tndi ribji zarod, ki pa je ost;;! prav skromen. V ribniku so se razbohotile vodne rastline, ki so ga že popolnoma prepregle. V četrtek pa so se na mag stratu odločili, da ribnik sieunjič vendari-* očistijo. Zatorej so izpustili iz njega vod^ in pričeli trebljenje. Ta dela bodo trajala precej dolgo kajti v ribniku se je poler rastlin nabralo tudi obilo nesnage. u— Tatvina železa. Trgovec z železom Franc Koritcis v Staničevi ulici je pr,-javil pred nekaj dnevi, da so mn neznan ; tatovi ukradli s skladišča ob Gorenjskem kolodvoru okrog 200 kg starega železa. Ns, prijavo so dognali varnostni organi, da je polastil tega železa 251etni hlapec Jan« s B. iz šiške, ki ga je že prodal. Baš med te>m pa, ko je spravljal v žep denar, it pristopil do njega mož postave in ga aretiral ter odvedel v zapor. Pristni naravni Malinovec po Din 16.— za kg dobite samo od 25. ju-» nija do 10. julija pri ČEBNE OSKAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 5682 u— Za Dom slepih je naklonil odvetnik: g. dr. Josip Klepec iz neke poravnave 50iM dinarjev. Iskrena hvala! u— Velevažno za dame ln damske fri-< zerje je sestavina novega kemičnega prv,» parata Adonis, ki daje lasem dvojno prož>-nost ia jakost ter omgoča garancijo trpe*.-« nosti za trajno ondulacijo tudi pri najslabših laseh. Poskusni navijaček vsaki danj: brezplačno, damskim frizerjem vzorec na razpolago. Pojasnila daje salon Navinše*. Ljubljana. V mestnem kopališču »KolezlJI« je^ poleg čiste vode gostom na razpolago tnuTi balincanje ter ping-pong. Preskrbljeno ie tudi za dobro jedačo ter pijačo. Priporoči.., se kopališko vodstva u— Dr. Dereani, specialist %x očesni in ušesne bolezni zopet redno ordinlraj Kongresni trg 14. Iz Celja e— Odlikovanje g. prof. Josipa Kožuha« Kakor znano je Nj. Vel. kralj odlikoval zaslužnega vzgojitelja in velikega dobrotnika srednješolske mladine profesorja v p. g. Josipa Kožuha v Celju ob njegovi 80 letnici z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje. Včeraj dopoldne je mestni župan g. dr. Goričan z lepim nagovorom izročil na mestnem magistratu g. pr-of. Kožuhu odlikovanje. Gosp. prof. Kožuh se je ginjen zahvalil za počaščenje in prosil g. župana, naj sporoči na najvišje mesto o^-likovančevo hvaležnost in vdanost. Slovesnosti sta prisostvovala tudi nekdanja učenca g. prof. Kožuha, g. Anton Kosi, sreski načelnik v Lasnem, in g. dr. Drago ti a Vrečko, odvetnik in mestni finančni refo rent v Celju. Gosp. prof. Kožuhu ponovno iskreno čestitamo k odlikovanju. e— Svečano odkritje spominke plošče na rojstni hiši prof. A. Bezenška v Bukovju na Frankolovem bo danes dopoldne. Ob 10. bo maša v kapelici sv. Cirila in Metoda v Bukovju. Nato bo pred rojstno hišo prof. Antona Bezenška pozdravni govor. Sledid bosta dve deklamaciji in petje Celjskega pevskega društva. Po slavnostnem govoru bo odkritje spominske plošče. Pevski zbor bo zapel jugoslovensko in bolgarsko državno himno. Sledili bodo govori gostov in zaključni govor. Svečanost bo pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra, ki je imenoval za svojega zastopnika pri svečanostih g. Frana Mravljaka, direktorja drž. realne gimnazije v Celju, narodni poslanec g. Ivan Prekoršek pa bo zastopal Narodno skupščino. Svečanosti se bodo udeležili tudi odlični zastopniki iz Bolgarije, Beograda, To Je ta prava kamera za amaterje, kateri hočejo bfe2 truda dobre posnetke dobiti. Veliko in jasno Vam zrcalno iskalo kaže motiv. Zelo enostavno je ustavljanje razdalje po naznačenih treh točkah. „Voigtar"-Anastig-mat 1:77 črta brezhibno ostro. Zagreba in raznih večjih krajih dravske banovine. Danes od 8. dalje bodo vozili izpred celjskega kolodvora na Frankolovo posebni avtobusi, in sicer vsake pol ure, po tre bi pa tudi v manjših presledkih. e— Zanimivo razstavo je pripravila drž. deška meščanska šola. Na tem zavodu se risanje poučuje na čisto poseben način in so bile slike razstavljene tudi že v Mariboru, Ljubljani, Beogradu in Pragi. Razstava bo odprta samo danes in jutri. e— Vodopravna razprava za regulacijo Savinje, ki se je pričela v ponedeljek, je bila zaključena včeraj popoldne z zaklju-čitvijo in pregledom komisijsKega zapisnika Komisija je pregledala ves teren od tevškega mostu do Rimskih toplic, kolikor prihaja v poštev za regulacijo Savinje. (Sklenjeno je bilo tudi, da se naj predvidena doba za izvajanje regulacije poviša od 10 na 15 let Podrobnejše poročilo o sklepih vodopravne komisije bomo še objavili. e— Nesreča pri požaru. V petek ponoči je nastal ogenj v hiši 701etnega posestnika Jurija Plavčka v žahenibercu pri Rogatcu. Ogenj je kmalu zajel tudi hlev. Ko je stari Plavčak reševal živino iz gorečega hle-^ra, je padel nanj goreč tram. Plavčak je dobil težke opekline in so ga morali takoj prepeljati v celjsko bolnišnico. e— Aretacija zaradi vlom«. Dne 25. maja je bil izvršen drzen vlom v neko trgovino v Prevorju pri Kozjem. Vlomilci so odnesli manufakturnegra blaga za 8648 Din. Celjska policija je sedaj aretirala 261etne-§ra mesarskega pomočnika Josipa š. iz Jur-kloštva. ki je osumljen, da je izvršil ta vlom skupno z nekim Miho G., ki ga pa še tiiso izsledili. Aretiranca so izročili okrožnemu sodišču. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18-30 in 20.45 zvočni velefilm »Atlantida« in zvočni tednik, jutri ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Carica Katarina« in zvočna predigra. Iz Maribora a— Mariborčani! Danes poseti Ljubljana naš Maribor. Izlet prireja Društvo prijateljev Slovenskih goric, ki vneto goji med Ljubljančani ljubezen do naše solnčne obmejne pokrajine. Pokrovitelj izleta je ljubljanski župan gospod dr. Dinko Puc_ ki pride na čeiu zastopstva ljubljanskega mestnega občinskega sveta. V pozdrav dragim gostom je mestna občina na svojih poslopjih izobesila zastave. Vabim vse hišne posestnike, da tudi svoje hiše okrasijo z zastavami. Mestni občinski svet bo goste pozdravil ob prihodu posebnega vlaka ob 7.49 na kolodvoru. Vabim Mariborčane.da se sprejema na kolodvoru udeležijo. Pokažimo našim bratom iz Ljubljane vso svojo gostoljubnost in ljubezen, sprejmimo jih prisrčno in iskreno. — župan: dr. Lipold a— Češki Sokoli na potu skozi Maribor. Jutri, v ponedeljek, ee bodo peljali skozi Maribor češkoslovaški Sokoli na sarajevski pokrajinski zlet. S posebnim vlakom jih bo prispelo okrog 500 ob 13. uri. Uprava mariborske sokolske župe poziva vse društvena uprave in načelstva bratskih edinic, naj skrbe. da bo sprejem bratov Čehov "čim §loveenejši. Članstvo naj pride k sprejemu v krojih, sokolska mladež pa naij: prinese rož. Obenem vabi župa tudi vso nacionalno javnost., naj se sprejema čeških Sokolov v čim večjem številu udeleži. a_ Zveza kulturnih društev v Mariboru priredi o priliki letošnjega Mariborskega tedna splošni kulturni tečaj. Za ta tečaj se 7=e rlosedaj priglasilo že precejšnje število udeležencev, tako da je tečaj že zasigjran. Vendar bi bilo želeti, da se priglasi še več udeležencev. Zato vabi ZKD vsa včlanjena društva, naj okrožnico od 24. maja še enkrat proučijo ter se v čim večjem števila še priglašaio. Na prijave, ki dospejo po 10-Juliju, ee ZKD ne bo več ozirala. Podrobnosti glede tečaja bo ZKD prizadetim društvom pravočasno sooročila. a_ Občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice je bil v petek zvečer pod vodstvom zborovega načelnika g. Janka Arnuša. Iz poročil posameznih funkcionarjev j? razviden mogočen napredek zbora v preteklem jubilejnem Mu. Tajniško poročilo je podate tajnica gdč. Vera Pertotova, blagajniško g. Ivan Šetinc, arhivarjevo g. Jagodic, tehnično poročilo zbora pa dirigent g. prof. Vasilii Milk. Na občnem zboru ee je poslovil od oevekega zbora dirigent prof. dr. V. Mirk. Težko je bilo slovo, saj je vodil zbor dolgih 5 let in ga pripeljal na višino, tako da je eden med prvimi zbori v naši drža-1. V znak hvaležnosti eo odhajajočemu dirigentu poklonili pevei in pevke krasen srebrn lovorjev venec, katerega listi nosiio imena veeh pevcev v jubilejnem letu, na zlatem trakj pa je izraženo priznanje. V toplih besedah se je poslovil od dirigenta najprej načelnik g. Arnuš, ki ga je označil kot moža izredne marljivosti in nesebičnega delovanja, nato pa oredeednik Glasben'? Matice g. dr. Josip TominSek. Pevski zbor Glasbene Matice je absolviral v teku svojega loletnega delovanja skupno 81 koncertov. Pri volitvah je bil izvoljen z malimi izprenrembami dosedanji odbor z že trinajst?? izvoPenim načelnikom g Jankom Arnu-šem na čelu. a— Ljubljanske izletnike opozarjamo na Tomšičev spomenik na starem mestnem pokopališču. ki bo edini mimo Slomškove kapelice in stare ciprese ostal, ko bo pokopališče izpremenjeno v park. Obiščejo pa naj izletniki tjdi mariborski muzej, kjer bo razkazoval zgodovinske znamenitosti arhivar g, prof. Baš. Ogledajo pa si naj tudi bogato študijsko knjižnico. a— Premesti ter mesarskih stojnic odloženo. Upravni odbor mestne občine je na svoji petkovi seji pod predsedstvom župana g. dr. Lipolda ponovno razpravljal o sklepu premestitve mesarskih stojnic z Glavnega trga in Koroške ceste v Strossma^er-j,evo ulico. Sklenil je, premestitev odložiti za nedoločen čas. a— Nova tovarna za u=nje. Novo tovarno za uentjie namerava zgraditi podjetnik Peter Remer iz Maribora. Ob Dravi je kupil v Studencih že več parcel, na katerih naj bi stala nova tovarna, v kateri bodo izdelovali samo fino usnje. a— Zastrupijenje s plinom. Pretekli petek popoldne se je v svojem stanovanju v Jezdarski ulici po nesreči zastrupil s plinom upokojeni podpolkovnik g. Rudolf Fa-bian. Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico, kjer eo man nudili zdravniki vso pomoč. a— Skrlatica. Med šolskimi otroki v Studencih ee je pojavila skrlatica. Obe šoli »ta zaradi tega zaprti do konca šolskega 'eta, ne bo pa tudi običajne šolske proslave ob zaključku pouka. a— Vandalizem. Neke noči so neznani zlrkovci ometali z blatom sokolsko oglasno tablo, ki storiti na vogalu Fochove in Beograjske ulice. a— Zdravnica dr. Klara Knkovep. Maribor, Krekova 18, do preklica ne ordinira. Iz Kamnika ka— Volitve v občini Kamniški Bistrici bodo danes. Z občino sta zdaj združeni Črna dolina in bivša mekinjska občina, talko da je število vseh volilcev 710. Pri izadnjih volitvah je imela večino kompromisna lista. Zdaj r.i pa stojita nasproti listi JNS in opozicije. Vsi zavedni volilci bodo oddali glasove za listo nacionalne stranke, ki je združila na svoji listi požrtvovalne in za napredek občine vnete ljudi. ka— Godbi v Mengšu in Domžalah bosta v letošnjem poletju praznovali 50!etni-co osnovanja. Jubilejna proslava domžalske godbe bo v avgustu, mengeške pa 8. ju-Jija. Proslava 501etnice mengeške godbe bo zelo slovesna. Med drugim bo na programu tudi velekoncert štirih godb z nad 130 godbeniki. ka— Kino Kamnik predvaja veselo filmsko delo »Ljubimkanje«. Zvočna predigra. ssP^citot* pcoSelc z* nconjc ie xLomoZ, Jbot&i i* tenefii Gor. Radgoni najboljšemu ponudniku gospodu Štelcerju Rudolfu, mizarju v Gornji Radgoni. Otvoritev bo 1. septembra. gr— Premeščena sta iz Gornje Radgone agilna sokolska delavca: upravitelj pošte br. Krulej Pavel kot inšpektor k poštni direkciji v Ljubljano in br. Miiller Rihard, železniški uradnik, na postajo v Velenju. Z br. Miillerjem odide tudi delavna Soko-lica, učiteljica s. Miillerjeva Cilka. Želimo vsem na novih mestih mnogo zado-voljnosti! ga— Avto je zgorel. Sokolsko prireditev 17. t. m. je posetilo tudi precejšnje število posetnikov od Male Nedelje, ki so se okrog polnoči z avtom gospe Antonije Če-hove odpeljali domov. Ko se je avto potem vračal od Male Nedelje v Gornjo Radgono, se je pripetila na klancu pod Sv. Duhom na Stari gori nesreča. Popustil je namreč vijak na volanu in avto je zdrčal po strmini. Le srečnemu naključju je pripisati, da je pod bregom zadel ob obcestni jarek in varnostne lesene drogove, sicer bi bil zdrknil v 5 metrov globoko peščeno jamo. Preden se je posrečilo potegniti avto iz obcestnega jarka, se je razlil bencin in plamen je zajel v naglici vse gorljive dele avtomobila. Ga. Čehova ima okrog 80.000 Din škode, a zavarovana je bila za 50.000 Din. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes velefilm ».Materino srce« in zvočni tednik. Pričetek večernih predstav ob 21. BREŽICE. Med brati Sokoli je nešteto Hrvatov in Slovencev, ki so bili žive priče nekdanjih narodnih bojev v Brežicah. Nešteto narodnjakov hrani v svojem spominu dogodke, ki so se razvijali zlasti 14. avgusta 1904 ob priliki otvoritve Narodnega doma, razvitje prapora na binkošti 1906 in zadnjega župnega izleta pred 20 leti v Brežicah. Vsi ti dogodki so bili prav burni. Na binkoštno nedeljo 1906 je zborovala Slovenska sokolska zveza v Brežicah. Drugi dan se je pa vršilo slavnostno razvitje društvenega prapora, kateremu je kumovala so- Iz Litije i— Odlikovanje. Ta teden je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda naš priljubljeni poštni upravnik g. Cvetko Kol-be. Čestitamo! Iz Zagorja z—■ Delavne članice našega Kola jugoslovenskih sester prirede v nedeljo 1. julija dobrodelno tombolo. Javnost jih je podprla z lepimi dobitki in pričakovati je, da se jim posreči zbrati vsoto, s katero bodo lahko še vnaprej vzdrževale mladinsko kuhinjo. Občinstvo bo gotovo pridno segalo po srečkah, ki jih bodo ponujali otroci po hišah. z— Huda nesreča rudarja v kotrede-škem rovu. V ljubljanski bolnišnici leži rudar g. Flere Franc, ki mu je pri delu z visoke etaže priletel 15 kg težak kamen v hrbtenico in ga nevarno poškodoval. Kakor pripovedujejo rudarji, je premalo poskrbljeno za varnost delavcev pri globokih delih. Splošna sodba je, da je vse premalo nadzorstva. z— Nezgoda rudniškega vlaka. Te dni je rudniška lokomotiva peljala vlak premoga na postajo. Pri bivših rudniških apnenicah pa so se iztirili lokomotiva in dva vagona. Ali je krivda v slabih pragih ali v pomanjkanju nadzorstva? Iz Hrastnika h— Podružnica Narodne strokovne zveze priredi danes ob pol 16. javen shod pri g. Dragu Logarju (gostilna Logarček). Nastopijo govorniki iz Ljubljane in od drugod, ki bodo obravnavali položaj rudarskega delavstva in steklarjev. Poročali bodo tudi o delovanju Delavske zbornice. h— Nesreča, preteklo nedeljo so poslali Kostanjškovei iz Marnega za bolno mater 171etnega sina po pokalico na Dol pri Hrastniku. Fant je hitel po okrepčilo s kolesom in je med potjo povozil starko Marijo Grešakovo, ki se je vračala od maše. Poškodbam, ki jih je starka zadobila pri padcu, je podlegla v ponedeljek. Sinova nezgoda pa je Kostajnškovi materi pospešila smrt. Umrla je namreč že drugi dan v torek. Fant se bo moral zdaj še zagovarjati pred sodiščem. Iz Ptuja j— Ob zaključku kmetijsko-gospodinjske-ga tečaja. V četrtek je bil v »Mladiki« zaključek kmetijskogospodinjskega tečaja, ki ga je vodila strokovna učiteljica ga. Pre-mrovova. Dnevni tečaj je obiskovalo 14, večerni pa 40 gojenk. Zaključnim izpitom so prisostvovali med drugimi tudi sreski načelnik g. dr. Bratina, podžupan g. Pirich, banovinski svetnik g. dr. Senčar, predsednik sreskega kmetijskeoa odbora g. Vindiš in zastopniki šol. Pred pričetkom izpita je pozdravila prisotne voditeljica tečaja ga. Premrovova ki je izrekla toplo zahvalo vsem činiteijem, ki so pripomogli do tečaja. -Izpite so vse gojenke prav dobro prestale. V imenu gojenk se je zahvalila vsem dobrotnikom, ki so pripomogli do tečaja, gojenka gdč. Zorčičeva, a gdč. Lužarjeva se je zahvalila v imenu gojenk voditeljici in ostalim predavateljem. V tečaju so predaval: ga. Premrovova, strokovna učiteljica ga. Kostanjškova, sanitetni svetnik g. dr. Vrečko in sreski kmetijski referent g. Zorčič. Sledila je mala južina, pri kateri je izpregovoril sreski načelnik g. dr. Bratina in izrekel vse priznanje voditeljici na tako lepih uspehih. j— Uradni dnevi pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju bodo v juliju dne 24., 25., 2>6., 27. in 28.; v avgustu dne 25., 27., 28., 29 in 30. ; v septembru dne 24., 2-5., 26., 27. in 28. Iz Gornje Radgone gr— Otroški vrtec. Krajevni šolski odbor v Gornji Radgoni je oddal dobavo pohištva za učilnico otroškega vrtca v proga prvega staroste ga. Marica dr. Straš-kova. Na prapor so pripele trake kumica, Srbski Sokol iz Zagreba, bizeljske Slovenke, sevniške Slovenke in brežiške Slovenke. Politična oblist je ob tej priliki koncentrirala v Brežicah kompanijo vojakov iz Ljubljane, preko 60 orožnikov iz vseh vetrov štajerske in policijo iz Celja in Celovca. Močan kordon oborožene sile je stražil Sokole, ki jih je bilo zbranih 400, med temi najmanj 150 iz Hrvatske. Zaradi nenavadne nevihte je morala odpasti javna telovadba in ljudska veselica. Da je prišlo ob tej priliki do raznih incidentov in pretepov je umljivo^Na župnem zletu pred 20 leti pa je imelo društvo posebne neprilike z oblastjo, ko je ta v zadnjem momentu prepovedala vršitev javne telovadbe in veselice že na popolnoma urejenem travniku v mestu. Umakniti smo se morali na travnik, ki leži izven mesta v sosednji občini Zakot. člani brežiškega Sokola so vso noč prenašali tribune in šotore na nov veselič-ni prostor ter jih tu znova sestavljali. Tudi tokrat je bil po mestu razvrščen kordon vojaštva in orožništva. Junaška konjenica 14 Sokolov iz Zagreba je prodrla v Brežicah kordon in hitela na kolodvor k sprejemu gostov. Vrhunec razburjenja je nastal v momentu, ko je skušal neki orožni-ški oficir s sabljo ločiti konjenico od ostalega sprevoda. Slavje se tudi tokrat ni zaključilo brez pretepov. Kljub preganjanju zavednih Slovencev so bili ti časi vendar krasni. — Med Brežičani in Hrvati je vladala bratska vzajemnost. Bratje Hrvati so prihajali v Brežice ob vsaki priliki. V bratskem sporazumu in medsebojnem navdušenju so potekali zlasti sestanki na Griču. Vse to je mogočno vplivalo na narodno probudo ljudstva, utrjevalo njega odporno silo, vzbujalo k narodni zavesti in gojilo ljubezen do rodne grude ter utrjevalo Sokole v sokolski misiji. — Vroča želja današnjih brežiških Sokolov pa je, da se vsi snidemo na proslavi 8. julija na nekdaj tako vročih tleh v Brežicah, da dostojno proslavimo naš sokolski praznik in da obudimo spomine na prošle narodne boje. DOBOVA. Društvo Rdečega križa je priredilo v nedeljo 10. t. m. II. propagandni dan. Dopoldne so se vršili samaritanski izpiti in je z lepim uspehom absolviralo osnovni samaritanski tečja 12 samaritank in 13 samaritanov. Popoldanska prireditev je privabila v dvorano številno občinstvo Društveni predsednik je v nagovoru pozivam navzoče, naj se vsi brez izjeme združimo v delu za RK. Lepi so bili prizori iz delovanja RK, ljubke so bile pevske točk * pomladkarjev, dobro so bili tudi izvedeni nastop in deklamacije pomladkarjev. Naposled je stopilo na oder 12 samaritank in 13 samaritanov v lepih samaritanskih oblekah. Predsednik društva jih je opozoril na važnost zaobljube in na to, da morajo biti vsak čas pripravljeni nuditi v nesreči prvo pomoč prijatelju ali neprijatelju. Zatem je vseh 25 samaritank in samaritanov glasno čitalo za šefom tečaja g. dr. čer-nelcem svečano zaobljubo. Na koncu zaobljube so segli samaritani in samaritank« v roko društvenemu predsedniku in šefu tečaja in prejeli lične samaritanske diplome. Za trud se je v imenu samaritank zahvalila g. dr. černelcu samaritanka gdč Zupančičeva Angela in mu poklonila šopek rdečih nageljnov. V imenu samaritanov pa se je zahvalil g. zdravniku tajnik g. Gr-bec. Izredno delavnemu Rk v Dobovi kličemo: Le tako naprej! GORENJI LOGATEC. Sokolski javni nastop 17. t. m. je uspel prav povoljno. Vsem, ki so pripomogli do uspeha, se Sokol nai-iskreneje zahvaljuje. — šolska deca bo obhajala vidovdansko proslavo 28. t. m. v Sokolskem domu. — V mesecu juliju bo velik manifestacijski zbor JNS v Gorenjem Logatcu, ki se ga bodo poleg domačinov udeležili tudi somišljeniki iz Rovt, Dole- njega Logatca, Hotedrftice, Planine. Las. Jtkovice m drugih krajev. KOSTANJEVICA NA KRKL Dne 13. t. m. je voznik trgovca g. Rab ne e Franca prevrnil s senom naložen voz sredi državne ceste, in sicer na ovinku ored hišo št, 72, kjer cesta skoro pravokotno zavije proti mestu. Tu je cesta tak« neokretno izpeljana, da se vozniki po pravici sprašujejo kje tiči krivda, da se ta nedostatek ne popravi. Na tem mestu je greben ceste ozek in pada proti hiši št. 66 s tako strmino, da je komaj ena tretjina ceste sposobna za zanesljivo vožnjo. Karamboli so zaradi tega na dnevnem redu. zlasti še, ker je na ovinku hiša, ki zapira pregled ceste. Preteklo leto je zavozil »Tapred« v osebni avto g. Jazbeca iz Planine in ga skoro razdejal, čeprav sta oba voznika vozila počasi. V interesu javne varnosti je. da upravni odtoor te državne ceste vzame ta opomin na znanje in čim prej ukrene potrebno, da se cesta na tem mestu primerno popravi in da se pregled ovirajoča hiša ali popolnoma odstrani ali pa primerno odseka, da bi bil ovinek razširjen in pregled ceste večji. MORAVČE. Prejšnji torek zgodaj zjutraj je razsajala nad Moravčami in okolico huda nevihta. Med neurjem je treščilo v hišo g. Cerarja po domače Martinka, in v hišo mesarja g. Janežiča. Razen prestanega strahu je bila škoda malenkostna. — Na banovinski cesti Moravče-Zagorje so med Moravčami in Zalogom zgradili poleg porušenega kamenitega mostu novi provizo-ričen most, ki je zlasti za težke vozove precej neprikladen. Prebivalstvo želi, da bi se gradnja novega mostu čimprej pričela. — Moravško pevsko društvo je prejšnjo nedeljo ponovilo uspelo igro »Divji lovec« na prostem pred Zaloško graščino. Predstavo so posetili v večini tujci. Pri predstavi je bil tudi priljubljeni g. JanKO član ljubljanske opere, ki je igro zrežiral. Hvaležni igralci so mu med odmorom poklonili skromno darilo, a gospe Jankovi šopek cvetja. Vsem igralcem kakor tudi g. režiserju k uspehu čestitamo! — V nedeljo Po prvi maši je bil pred cerkvijo shod takozvane Jugoslovenske narodne stranke. Govorila sta g. Hodjera in dr. Po-toKar. Udeležencev je bilo kvečjemu 300, a med njimi mnogi pristaši Jugoslovenske nacionalne stranke, ki so poslušali shod iz radovednosti in burno ugovarjali izvajanjem govornikov, ko so se znašali nad J1NS in njenim vodstvom. Za shod so se največ zanimali bivši pristaši SLS. — MULJAVA PRI STIČNI. Na občinski seji v Stični dne 17. t. m. je občinski odbor izglasoval z večino predlog, da se občinska pisarna prenese iz Stične v Stično-postajo. Ker smo bili Muljavčani dosedaj najbolj oddaljeni od občinske pisarne in bomo po izvedbi tega predloga bližji občinskim uradnim prostorom za pol ure hoda, smo to vest sprejeli z velikim zadovoljstvom. Da se bo to izvršilo, se moramo zahvaliti zlasti občinskim odbornikom JNS. Posebna pohvala pa gre tudi občinskim odbornikom iz Stične same, ki so pokazali razumevanje za predlog s tem, da Slavku Novaku onkraj groba V petek popoldne so na viškem pokopališču položili k počitku Slavka Nov-n-ka moža o katerem kristalno lepem značaju in vrlinah je »Jutro« pisalo takoj ob njegovi smrti. Iskreno žalovanje vseh, ki so ga poznali, častna straža ob mrtvaškem odru, premnogo cvetja, potem pa ganljivo lep pogreb, vse to je moglo pričati o priljubljenosti Slavka Novaka. Sokolski starosta Rems je izpregovoril ob svežem grobu poslovilne besede in med jokom svojcev in prijateljev je izzvenela turobna žalostinka. Zemlja je vzela svoje. Ali preko groba so nam viški pokojnikovi lovski tovariši, s katerimi je bil kakor rodni brat med brati, poslali naslednje poslovilne vrstice: Nepozabni tovariš Slavko, v prelepem solnčnem popoldnevu si legel k večnemu počitku. Prezgodaj, mnogo prezgodaj. Srca so se nam trgala, ko si se za vedno poslovil od nas v tem zlatem poletju, tako zlatem, kakor je 'bilo vse Tvoje življenje. Mnogo si nam dal, mnogo ustvaril, za vse plemenito si bil vnet. Toda ravno v najlepši, v najzrelejši moški dobi, ko so se Tvoje sile in sposobnsti tako lepo razvijale, je nesrečna usoda pretrgala nit Tvojega življenja. Ugrabila je ženi ljubljenega moža, iztrgala Te je iz objema treh ljubljenih otrok. Nam, Tvojim lovskim tovarišem, pa je vzela najzvestejšega prijatelja. Ljubili smo te kaaor brata. Z nami si zahajal v prelepo prirodo, z nami užival lepote slovenske zemlje, z nami si drugoval po zelenih livadah in tihih gozdovih. Visoko smo cenili Tvojo plemenitost in iskreno tovarištvo. Danes, ljubi naš prijatelj, je vse to za nami. Poslavljamo se od Tebe. Še bodo zeleneli logi in gozdovi, še se bo glasil lovski rog po 'brdih in holmih, a Tebe ne bo med nami nikoli več. Odšel si v večna lovišča, — v večno kraljestvo. Ob odprtem grobu ni izzvenel naš poslednji lovski pozdrav, zakaj še in še nas bodo pota privajala k Tvojemu zadnjemu poko-jišču. Nikdar Te ne pozabimo, naš mrtvi /ovski brat! Vremenski pregled v široki fronti je prodiral prejšnji petek hladni severni zrak čez srednjo Evropo ter ob stiku s toplejšimi zračnimi masami prožil zelo hude nevihte, v naših krajih zlasti v petek popoldne. Čez noč je prevladoval severni zrak popolnoma, razprostrl se tudi čez balkanske predele ter prehajal že na Jadransko morje; povsod je postalo prav hladno, hkrati pa se je seveda zjasnilo popolnoma in dobili smo nekaj jako lepih jasnih solnčnih, dasi razmeroma precej hladnih dni. Enako kot pri nas je bilo v srednji Evropi, s Po-donavjem pa v zapadni Rusiji, dočim je vzhodno Rusijo s Povolžjem mrzla poplava dosegla nekaj kasneje. Vse to lepo vreme je bilo organizirano v velikem anticiklonu, ki se je iz Anglije, svojega poglavitnega oporišča, razprostrl na vzhod ter se. ojačen s povodnjijo polarnega zraka, za krajšo dobo utaboril nad srednjo Evropo. Toda le za krajši čas, zakaj razmeroma naglo se je premikal dalje in se že čez nedeljo prestavil proti Jugu, proti Sredozemskemu morju. Njegov vetrovni sistem je dobil s tem drugačno lego; naši kraji so s srednjo Evropo vred prišli v področje njegovega severnega sektorja. tako da jih je zajel tok zapadnega vetra, ki je bil hkrati znanilec bližajoče se nove depresije. Ta je v torek zavzela že Velikobritansko otočje ter mu prinesla po ugaja kot prvi poljub. Kierknri si IidiII povsoili! PROIZVOD UNION, ZAGREB so se kljub svojemu dobremu lokalnemu patriotizmu vzdržali glasovanja. Čuli smo tudi, da so na seji istega odbora dne 13. maja stavili nekateri odborniki, ki se očitno ne morejo sprijazniti s sedanjim stanjem občinske uprave, katera je v rokah JNS predlog, naj bi se razpisale nove občinske volitve. Nam Muljavčanom takt predlogi absolutno niso všeč, ker se zavedamo, da je današnji občinski odbor popolnoma na mestu, saj ustreza željam našega ljudstva in dela za napredek naše občine, kolikor je v njegovi moč« POLJE. Naš Sokol praznuje letos 15 letnico svojega, za našo občino zelo pomembnega obstoja. V teku svojega uspešnega delovanja nam je Sokol vzgojil ceie vrste narodnozavednih fantov in deklet in tudi v ostalem občinstvu je z velikim uspehom budil in dvigal nacionalno zavest in ponos ter sploh pripomogel naši občini do splošnega nacionalnega preporoda v naj-znatnejši meri. Svojo 15 letnico, ki bo njegov četrti važni 'zgodovinski dan po ustanovitvi, otvoritvi Sokolskega doma ki razvitju društvenega prapora, bo praznoval na najbolj slovesen način. Oh tej priliki be razvil svojemu naraščaju lep prapor, krasno delo sestre Ožbaltove, na katerega n* bo ponosen samo naraščaj, marveč tudi vse članstvo in vsi prijatelji. Da bomo tako slovesno praznovali ta jubilej, je predvsem zasluga gospe Francke Naglasove, soproge industrijca, ki se je za Sokolsko idejo vedno vneta, rada žrtvovala in prevzela častno mesto kumice prapora. V nemanjši meri je zasluga tudi g. dr. Cirila Pavlina generalnega tajnika in ravnatelja Združenih papirnic, d. d. v Ljubljani, ki je v svoji naklonjenosti našemu Sokolskemu društvu rad prevzel častno funkcijo kuma. Prireditev se bo vršila v nedeljo 8- julija v največjem obsegu, nakar opozarjamo »e danes naše občane ter bližnje in daljnje prijatelje Sokolstva, zlasti ,pa bližja Sokolska društva, ki najvljudneje vabimo in prosimo, da nas počaste s številnim obiskom. Ves spored prireditve bomo pravočasn« objavili. RIBNICA. Sokolski kino bo predvajal da^ nes ob običajnih urah film iz bojev leta 1809. na Tirolskem »Za očetnjavo«. Za dodatek nov Foxov zvočni tednik. VTČ. Danes od 9. do 12 in od 15. do 18. bo odprta občinstvu na vpogled razstava državne narodne šole. dolgem času suše zopet dežja in vlage, njen vpliv pa se je uveljavljal tudi že pri nas z nastopom visokih oblakov in z zelo dimnim ozračjem, v nasprotju z izredno čistim, prozornim zrakom, ki smo ga imeli za časa anticiklonskega gospostva. No, in v sredo smo prišli končno popolnoma v območje zelo krepke in velike depresije, ki je bila potegnila nase razgreti zrak iznad južnih morij ter ga razprostrla naprej preko Francije, potem pa ga zagnala še dalje čez Nemčijo, Poljsko in čez Podunavje. To je bila po dolgem presledku zopet prava poletna vročina, dasi pač le za malo časa. Zakaj že v sredo zjutraj je jedro depresije prekoračilo Skandinavijo, v njenem vetrovnem vrtincu je začel čez srednjo Evropo prodjpati hladnejši sektor z vetrom od zapada in potem severozapada; različno tople zračne mase so se pričele stikati in mešati in s tem se je znova plaz neviht in nalivov zagnal čez srednjo Evropo ter dosegel ▼ sredo v opoldanskih urah naše kraje. Ostali smo v območju deževnega in oblačnega pasu tudi še v četrtek, zakaj nad zgornjim Jadranom se je bila med tem razvila 5e posebna depresija ter še ojačila deževno razpoloženje po vsej naši državi in po Italiji, dočim je odhajajoča glavna depresija od Skandinavije pošiljala dol hladnejši zrak še nadalje. Znova se je od jugoza-pada razprostrl do srednje Evrope in še čez visok zračni tlak in pod vplivom novega anticiklino se nam je vreme zopet zjasnilo in se pričelo segrevati, na povsem sličen način kot ob koncu prejšnjega tedna. Toda ni podoba, da bi novi anticiklon ostal na gospostvu dalje časa, zakaj na Atlantskem oceanu se že uveljavlja nova depresija in napoveduje svoj pohod proti evropski celini. Zdi se tedaj, da nam ost*« ne vreme spremenljivo. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo; 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v %. 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10* 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo ; 23 junija Ljubljana 7, 765.0, 15.2, 83, 0, 0, —, —; Ljubljana 13, 762.9, 25.9, 49. Sl, 0. — —; Maribor 7, 763.7, 16.0, 70, 0, 1, ——; Zagreb 7, 765.6, 15.0, 80, Wl, 5 —. —; Beograd 7, 764.6, 16.0, 70, 0, 0,' —, —; Sarajevo 7, 766.9, 10.0, 80, 0, 0. — —; . Skoplje 7, 764.4, 18.0 55, W3, 0, —, —; 1 Split 7, 764.0, 21.0, 40, NNE2, 0, — —; Kumbor 7, 763.0, 22.0, 35, NE3, 0, —, —; i Rab 7. 764.0, 21.0, 40, NNE2, 0. —, —; j Temperatura: Ljubljana 28.4, i2.0; Maribor 22.1, 13.0; Zagreb 2-4.0, 13.0; Beograd 22.0, 11.0: Sarajevo 20.0, 5.0; Snopi je 19.0, 1 14.0; Split 26.0, 17.0; Kumibor —, 18-0; Rab —, 17.0. i Repertoar ZaJetek ob 20 Nedelja, 24.: Trubadur. Gostujeta gospa Zinka Kunoeva in gosp. dr. Adrian. laven. Znižane cene. * Poslednja operna predstava ▼ letošnji seriji bo drevi ena najlepših Verdijevih del »Trubadur«. V ulogi Leonore nastopi p-v slednjič ga. Zinka Kunčeva. Manrica poje g. dr. Adrian kot gost. Azuoeno poj3 ga. Kogojeva. trrofa Luno g. Janko. V ostalih ulogah nastopijo en. Spanova ter gg. Marjan Rus, Dermota. Hvastja in Perko. Dirigira g. dr. Svara. režija je Poličeva. Znižane cene od 30 Din navzdol. Gospodarstvo Zboljšanje svetovne gospodarske konjunkture Berlinska statistična revija »Wirtschaft ud d Statistik« prinaša v posebni prilogi studijo o stanju svetovnega gospodarstva spomladi 1934., ki kaže da obstojajo v svetovnem gospodarstvu številni neizpodbitni znaki zboljšanja. Vsiljuje se torej vprašanje, je-li huda gospodarska kriza, ki že vrsto let tišči svetovno gospodarstvo k tlom. sedaj premagana odnosno je-li zopet prosta pot k novemu gospodarskemu oživljenja. študija prihaja do zaključka, da obstoječi znaki oživljenja ne smejo zastreti pogleda na dejstvo, da nadalje obstojajo pojavi krize (zastoj svetovne trgovine, valutne tež-koče, brezposelnost) in d a. obstoja tudi nadalje neizravnanost v proporcijah gospodarstva. Od treh najvažnejših izvorov krize — industrijska disproporcija, agrarna nadprodukcija in prezadolženost — je le prvi izvor več ah manj odstranjen. Le glede svetovne kratkoročne zadblžitve je priznati, da je občutno nazadovala, in sicer po najnovejših cenitvah na 26 milijard mark nasproti 57 milijardam ob koncn 1. 1930. Od obstoječe svetovne zadolžitve pa je približno 9 milijard mark zaradi deviznih omejitev zamrznjenih. Težaven problem tvorijo nadalje mednarodni dolgoročni dolgovi. Javna zadolžitev se je celo nekoliko povečala. Za 22 milijard mark mednarodnih javnih dolgov je anuitetna služba prekinjena (moratoriji) in je vsota zaostalih obresti narasla na 5 milijard mark. Prav tako ni še odstranjena kriza agrarne produkcije, ki obstoja v težkočah vnov-čenja presežkov v inozemstvu. Zaradi izredno nizkih agrarnih cen je kupna moč agrarnega prebivalstva zelo slaba. Tudi v svetovni trgovini obstojajo nadalje ovire, čeprav obseg svetovne trgovine ne nazaduje več. Navzlic tem oviram obstoja dejstvo, da se je industrijska produkcija v važnih indu- strijskih državah dvignila, osnove tega oživljenja pa so različne. Predvsem se opaža vzgon v velikih industrijskih državah, kakor so Zedinjene države, Anglija, Nemčija in Japonska. Svetovna trgovina je bila v prvem letošnjem četrtletju prvikrat po količini večja nego v predhodnem letu, in sicer za 3.5%, pri tem pa zaostaja še za 2% za prvim četrtletjem 1932. Predvsem se opaža naraščajoča potreba po sirovinah v industrijskih državah. Po vrednosti pa se svetovna trgovina letos nasproti lanskemu letu še ni dvignila. Odločilni preokret je videti v tem, da nevarnost nazadovanja izvoza ne ovira več razvoja produkcjie. Veliko število držav zaznamuje letos že znatnejše povečanje izvoza tudi po vrednosti. Od evropskih držav zaznamujejo letos v prvem četrtletju večji izvoz nego lani naslednje države: Madžarska za 23.2%, Jugoslavija za 20.4, Avstrija za 19.6, švedska za 11.5, Poljska za 11.4, Finska za 3.2, Češkoslovaška za 1.1 in Belgija za 0.5%; nadaljnje nazadovanje izvoza nasproti lanskemu prvemu četrtletju pa beležijo: Francija za 1.1%, Anglija za 4.4, Nizozemska za 5.9, Nemčija in Norveška za 8.0, Rumunija za 8.3, Španija za 12.8, Italija za 13.4 in Danska za 14.6%. V nekaterih državah opažamo zboljšanje konjunkture le v notranjem prometu in ne v zunanji trgovini (Nemčija), v drugih pa zopet obratno le izboljšanje pri izvozu (med te spada menda tudi naša država). Po podatkih nemškega državnega statističnega urada (za 54 držav) se gospodarska konjunktura v 31% teh držav zopet dviga, v 14% držav se nahaja v stadiju ozdravljenja, 33% držav se nahaja nadalje v depresiji in le še v 2% držav je opažati nadaljnje nazadovanje konjunkture. V dveh tretjinah svetovnega gospodarstva se pričenja torej konjunktura zopet polagoma dvigati. Pri tem pa odpade pretežni del držav, ki so še v depresiji, na evropske države. Deklaracija jugoslovenskih inženjerjev Inženjerji naše države, organizirani v Ldruženju jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, vršijo visoko kulturno misijo s tem, da v okviru svojih sekcij stalno študirajo in pretresajo vsa za gospodarski in tehnični napredek države važna vprašanja. Rezultat teh študij se izraža vsakoletno na glavnih skupščinah, kjer se dozorelo naziranje ali pa inicijativen nasvet sklene v obliki spomenic, deklaracij itd. Važna vprašanja, kakor na primer glede našega železniškega omrežja, cestnega problema. glede smotrene elektrifikacije države in še mnogo drugih, so bila končno ve javno rešena s sodelovanjem Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov. V važni zadevi, to je v reševanju naše gospodarske krize, ki se pri nas še stopnjuje — medtem ko drugod že ponehava — je stopilo udruženje letos na plan. Na inicijativo ljubljanske sekcije so se v pretekli poslovni dobi proučevali vzroki in načini odpomoči. Številna predavanja pogosti debatni večeri in razne konzultacije gospodarstvenikov, vse to je privedlo do končnega naziranja, da bi bilo treba pritegniti gospodarstvenike iz vse države k sodelovanju v korist države. Na letošnji glavni skupščini je bila tozadevno soglasno sprejeta deklaracija, iz katere posnemamo naslednje: Udruženje jugoslovenskih inženjerjev fn arhitektov pojmuje gospodarstvo kot vsoto onih udejstvovanj, katerih rezultat more zadovoljiti vse materialne človeške potrebe. LTdruženje se je uverilo, da so do zdaj ostali brezuspešni vsi poizkusi normaliziranja gospodarskih razmsT v Jugosla-vi j i. Osnovna hiba, ki povzroča vse težave v našem gospodarstvu, ni le v tem, da je proizvodnja nezadostna oziroma premalo raznovrstna in ne dovolj racionalizirana, temveč tudi ta. da se ne skladata proizvodnja in potrošnja. Jugoslovenski inženjerji se zavedajo, koliko napora bo še treba, da bo naša proizvodnja na tehnično dostojni višini. Jugoslovenski inženjerji smatrajo za potrebno, da se posveti vsa pažnja problemu razdelitve dobrin. Poudarjajoč harmonijo, ki mora obstojati med produkcijo in konsumom, in potrebe, ki ostanejo našemu narodu nezado-ščene, vidijo inženjerji V uresničenju te harmonije edini izhod iz sedanjih gospodarskih težav in smatrajo kot svojo imperativno dolžnost, da vse svoje sile in sposobnosti posvete delu za rešitev države iz današnjega ubijajočega mrtvila. Jasno je, da je naše današnje stanje odsev globokih pretresov v vseh oblfkah društvenega sožitja vsega sveta, vendar je dejstvo, da nas pritiskajo tudi mnogi notranji vzroki. Ko stopamo v akcijo, nam je prva naloga vsestransko analizirati jugoslovensko gospodarsko izživljanje, proučevati vse narodne potrebe in pokazati pot, po katerem naj gre organizacija dela. Zavedajoč se težke naloge, ki jo s tem prevzema in, da te naloge ne more izvršiti v samih inženjerskih vrstah, želimo združiti v sodelovanju 'vse faktorje izven udruženja, ki jih vodi načelo poštenega nesebičnega in požrtvovalnega dela za obnovo gospodarskega življenja in širjenje blagostanja v naši državi. Kot sredstvo za ustvaritev teh ciljev bi bilo treba čimprej osnovati posebno gospodarsko telo, čigar dolžnost bi bila, da z racijonalnimi metodami skrbi za gospodarsko obnovo države. Ker bi imela gospodarska zbornica, sestavljena iz delegatov stanovskih in gospodarskih organizacij, avtoritativen vpliv na gospodarske razmere države, bi mogla izvesti potrebne finančne, socialne in druge ukrepe, potrebne za gospodarski napredek. Glavna skupščina nalaga glavni upravi dolžnost, da to deklaracijo dostavi razen pristojnim faktorjem, tudi vsem gospodarskim organizacijam in da stalno skrbi za oživotvorjenje tu navedenih idej. Zadružna gospodarska banka in Zadružna zveza Dne 4. t. m. ee ie vršil redni občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani. Iz poročila, ki sa objavlja sedaj glasilo te zveze ^Narodni gospodar« v najnovejši številki, posnemamo naslednje zanimive podrobnosti, glede tež-koč zveze same. kakor tudi njene Zadružna gospodarske banke. Kc ee je po vojni ustanovila Zadružna gospodarim' banka, smo živeli v dobi obilico denarja. V naglem tempu se je Zadružna gospodarska banka spustila, kakor dru>-ge banke pri nas, v ustanavljanje in financiranje in v ustanavljanje podružnic v raznih krajih države. Po končani inflaciji 60 se pokazale prve napake, izvirajoče iz neizkušenosti. Banka ie ta prvi sunek prebolela brez večjih težav. Prišla pa je gospodarska in kreditna kriza. Zadružna gospodarska banka s? je od izbruha krize dve leti in pol borila z drugimi zavodi proti splošnemu nezaupanju. Njen obseg }e padel od bilančne vsote 560 milijonov na 330 milijonov. Zmanjšali eo ee v tei težki dobi zlasti bančni posli, nazadoval pa je seveda tudi zaslužek. Rezultat zmanjšanega bančnega obsega je bil nepri-ie trn odpust polovice bančnega uradništva, ker ni bilo več zanje ne jela ne dela. Sledilo >e ukinjenje podrjžnic v Kočevju, Dja-kovu. Ser boru, Celju in Šibeniku. V takem starju se ie nahajala Zadružna gospodarska banka v marca letošnjega leta. Pritisk vla-gateliev i? bil zadnji sunek, ki j® privede! do odločitve. Dne 7. aprila t. 1. je Zadružna gospodarska lanka zaprosila za odlog plačil. Zara li odpisa delniške glavnice pri Zadružni gospodarski banki je zadel Zadružno z.ezo hud udarec. Od 120.000 delnic po 1C0 Din. jih ima Zadružna zveza 83.252 ali G9.4"/o. Ker ie morala Zadružna zveiza računati z odpisom teh delnic, tudi njej ni pr<*-o.?t° 'alo nič drjgerra, kakor prositi za odlog olačil. Obenem io ie v to prisilila nova obredna mera r>ri Zadružni gospodarski banki. Večino odvisnega denarja (125 milijonov Din) ima Zadružna zveza naloženega pri Zadružni gospodarski banki. Udarec, ki ga je 6 tem doživela, mora Zadružna zveza prenesti na zadruge, in sicer tako, da jim mora znižati obrestno mero za njihove naložbe na 2.5 */o. Tako prenesejo v znižanju obrestne mere zadruge in po zadrugah vlagatelji sunek, ki ie zadel vse zadružništvo zaradi zaščite Zadružne gospodarske banke. Težki eo ti udarci, ki jih je doživelo zadružništvo zaradi gospodarske in denarne krize, ogromne eo posledice za ves razvoi zadružnega dela. Zveza ie zaprosila za odlog plačil z istočasno valorizacijo nepremičnin in državnih vrednostnih papirjev. V prečiščeni bilanci, ki jo je v to evrho sestavila, je bil z valorizacijo predvsem izravnan račun kurzne razlike državnih vrednostnih papirjev, poleg tega pa ie bila pokrita tudi izguba zaradi odpisa delnic Zadružne gospodarske banke. Valorizacija nepremičnin, ki eo bile razen hiše v Mariboru že docela odpisane, na stvamo današnjo vrednost na podlagi ocene eodnih cenilcev, valorizacija državnih papirjev na nabavno vrednost in še uporaba zvezinih dosedanjih bilančnih rezerv eo omogočil?, da je Zveza izvršila omenjene odpise in jli }e ostal v prečiščeni bilanci 5e presežek aktiv nad pasivami v višini 2 milijona 650.000 Din, ki se imajo po 81.15. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov porabiti kot poseben sklad za pokritje škod ob realizaciji zavodovih aktiv, ki bi poslej nastale. Uredba o zaščiti kreditnih zadrug upošteva tudi težkoče, ki so zadele posamezne zadruge zaradi gospodarske krize in daje zvezam možnost, da ustanove sanacijski fond po sklepu občnega zbora. Z večino glasov je občni zbor spremel predlog uprave, da se v smislu 81. 6. uredbe o zaščiti kreditnih zadreg in njihovih zvez ustanovi pri Zadružni zvezi sanacijski fond, v kat3-rega ee pobere od vseh včlanjenih zadrug po bilanci za leto 1963. enkrat za vselej 10 */• od rezervnih fondov in prav tako 10°/« od čistega dobička (to plačilo ee. izvrši s prepisi in ee računa, da bo fond dosegel približno 5 milijonov Din). Gospodarske vesti — Italijanski uvoz lesa. Kakor znano, so 23. aprila letos stopile v Italiji v veljavo znatno povišane uvozne carine na les. V pričakovanju tega povišanja so italijanski uvozniki uvozili do določenega tenmina prav znatne količine, da si ustvarijo večje zaloge, preden se bo cena na italijanskem trgu pod vplivom novih carin dvignila. Zato je posebno zanimiva statistika italijanskega uvoza lesa za prvo letošnje četrtletje, ki nam kaže precejšnje povečanje uvoza, čeprav še niso upoštevane znatne količine, Ki so prišle v Italijo od 1. do 23. aprila. Slika italijanskega uvoza lesa v prvem letošnjem letu Ji taetednja (v vagonih): I. četrti. Jugosl. Avstr. Rusija ves uvoz 1932 6S13 €799 5725 23.343 1933. 9823 736,2 4931 27.037 1934. 13.719 5008 31.762 Vrednost uvoza lesa v Italijo je letos v prvem četrtletju znašala 62.7 milijona lir (lani 62.0, predlanskim 70.0). Pri tem je vrednost uvoza iz Jugoslavije dosegla 25.3 milijona lir (21.7, 20.0), vrednost uvoza iz Avstrije pa 13.8 milijona lir (11.2, 15.1). Skupni italijansKi uvoz lesa je bil letos v prvem četrtletju za skoro 18% večji nego lani in za skoro 37% večji nego predlanskim v istem razdobju. Uvoz iz Jugoslavije je bil za približno 30% večji nego lani in za 87% večji nego predlanskim v istem razdobju, uvoz iz Avstrije pa za 30 odnosno 42%. Povečan uvoz je prišel v prid Jugoslaviji in Avstriji, ne pa Rusiji. Uvoz iz Rusije je bil letos navzlic malenkostnemu povišanju nasproti lanskemu letu še vedno manjši nego leta 1932. Od skupnega italijanskega uvoza lesa je letos v prvem četrtletju krila Jugoslavija 40% (lani 37, predlanskim 2&%) Avstrija pa 30% (28 odnosno 29%). = Naša domača produkcija zlata. Kakor smo že svojčas poročali, je v decembru lanskega leta pričel obratovati rudnik zlate rude v Peku, ki ga eksploatira Francoska družba zlatih rudnikov. Pri sedanji ureditvi instalacij za pridobivanje zlata ■iz te rude je pričakovati, da bo letna produkcija znašala 150 do 200 kg zlata. Ob koncu lanskega leta je ta družba prodala Narodni banki prvi komad zlata, pridobljen iz tega rudnika. V zadnjem času pa so pričeli zlato pridobivati tudi iz bakra, ki se pridobiva v borskem rudniku. Baker ima običajno manjše količine zlata. Odstotek zlata v bakru iz Bora je razmeroma znaten, saj se v vsej okolici Bora nahajajo sledovi zlate rude. Vodstvo borskega rudnika je že dolgo razmišljalo o tem, da bi zlato, ki se nahaja v bakru, četudi v malenkostnih količinah, izločilo. Poklicalo je razne strokovnjake, ki so spoznali, da je mogoče to zlato izločiti z elektrolizo bakra. Borski rudnik *je baker pričel pošiljati v Amsterdam, kjer sedaj vršijo elektrolitično izločevanje zlata iz bakra. Nedavno smo poročali, da je Francoska družba borskih rudnikov prodala naši Narodni banki prvo količino zlata, izločenega iz bakra, in sicer 50 kg v vrednosti 2 in pol milijona Din. Po beograjskih vesteh bodo na ta način letno pridobivali okrog 500 kg zlata. Te dni je bila naši Narodni banki prodana nova količina zlata od uprave borskega rudnika v Parizu v kosmati teži 52 kg odnosno 47 kg čistega zlata. Kakor poročajo beograjski listi, je Narodna banka to zlato kupila za 2,450.000 Din. Iz tega je razvidno, da plačuje Narodna banka pri nas pridobljeno zlato po 52.000 Din za kilogram. Ker pa znaša po zakoniti zlati pariteti ofičijelna cena 37.736 Din za kg, plačuje torej Narodna banka na oficijelno ceno premijo 38 odst. Kakor je pridobivanje zlata v naši državi razveseljivo, tako bi bilo na drugi strani želeti, da bi se tudi izločanje zlata iz borskega bakra vršilo v naši državi, kajti če se izloča to zlato v Amsterdamu, nima naša država nobene kontrole o tem, ali nam francoska družba dejansko odstopi vse pridobljeno zlato. Vrhu tega pa je treba še upoštevati, da gredo pri tem tudi znatni stroški za elektrolitično izločanje na korist inozemstvu. = Carine prost uvoz semenskega žita tn semen. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra in na podlagi čl. 15. zakonskega predloga o splošni carinski tarifi odredil, da je seme plenice, rži, ječmena, ovsa, koruze, fižola, graha in drugega sočivja, če se uvozi v svrho kultiviranja boljših vrst teh poljskih pridelkov, oproščeno^ carine pod pogoji, ki jih predpiše finančni minister sporazumno s kmetijskim ministrom. — Iz naše tekstilne Industrije. Kakor poroča) »Prager Tagblatt« je tamošnja tvrdka Bacher & Comip., ki ima tvornice preprog in tkanin za pohištvo v Rumburku (ČSR in v Hoheneichu (Avstrija), prodala svoje koncernsko podjetje v Mariboru Tvornici zaves »Štora« dd. v Šent Vidu ,pri Ljubljani. Češkoslovaška tvrdka pa bo nadalje ostala udeležena pri jugoslovenski tvornici. — Beograjski velesejem. Kaikor znano je bilo nameravano, da se letos v jeseni priredi v Beogradu prvikrat vzorčni velesejem. Kafkor sedaj poročajo iz Beograda, letos velesejma še ne bo, ker doslej ni bilo mogoče rešiti vprašanja, kje naj se namesti ta velesejem. — Poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini Alojzija Weissa, posestnika ln voznika v Zgornji Šišiki, Vodnikova 4, (poravnalni upravnik Anton Klavžar, Ljubljana, Aleksandrova 4; poravnalni narok 18. julija Ob 10., prijavni rok 13. julija, kvota 50 odst). — Dražba poštnih obrazcev. Direkciji a pošte je razpisala na dan 30. julija prvo pismeno dražbo za dobavo 142 vrst poštnih obrazcev. Pogoji so na vpogled v pisarni občega odseka, vzorci pa v ekonom-nem odseku direkcije. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. julija ponudbe glede dobave 100 kg barve, 200 komadov leža-jev aa jamske vozičke, 100 komadov oso-vin za jamske vozičke, 50 m gumijastih trakov, 6 anemometrov, 150 kubičnih metrov hrastovega jamskega lesa, 1 kompletne garniture za varjenje ter glede dobave raznega orodja. — Direkcija državnega rudnika Ugljevik sprejema do 3. julija po- nudbe glede dobave 275 kg žičnikov in 800 kg vijakov. Dne 26. t. m. se bo vršila pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 11 tisoč 500 kubičnih metrov drv. Položaj na naših borzah Na ljubljanski borzi jo znašal pretekli teden devizni promet 4.5 milijona Din. Na deviznem trgu ni bilo opažati večjih sprememb. Na privatnem trgu, kjer so tečaji prejšnje tedne naraščali, Je opažati zopet več ponudbe. V inozemstvu je nastopilo precejšnje povpraševanje po dinarskih novčanicah od strani turistov, ki rajši kupujejo novčanice namesto čekov, tako da trenotno notirajo dinarske novčanice v inozemstvu za 5 odst. višje nego dinarski čeki, kar pospešuje tihotapstvo naših nov-čanic v inozemstvo. Devize Curih. Pariz 20.30, London 15.5050. New-vork 307.75. Bruselj; 71.8750, Milan 26.2750, Madrid 42.10, Amsterdam 208.65, Berlin 117.50, Dunaj 56.50. Stoekholm 79.90. 0s3n 77.90. Kobenhavn 69.25, Praga 12.77, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 10.82. London 27.20. Milan 45.86, Newyork 533.08. Pariz 35.58. Praga 21.73, Curih 174.89, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Dunaj. Ruše 7. Trboveljska 9.50, Alpine-Montan. 9.77, Šečerana 16. Blagovna tržišča ŽITO. 4- Chicago. 23. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 90.125, za september 91, za december 92.75; koruza: za julij 55.375, za september 57. 4- Winnipeg, 23. jimija. Začetni tečaii: Pšenica: za julij 77.25, za avgust 89, za oktober 90.125. 4- Novosadska blagovna borza (23. t m.) Tendenca slaba. Promet je bil erednjS. — Pšenica: težka 77 kg: baška okol. Novi Sad 116—118. okol. Sombor 112.50—115; ered-njebaška, gornjebaška 116—118; baška ladja Tisa 127.50—130; sremska, slavonska 114 do 116; težka 77 kg: baška potiska 120 do 122.50; ladja Tisa 120 — 122.50; ladja Begej 122.50—125; gorn jebanateka 114—il6. — Koruza: baška 99 — 101; okolica Sombor 100 — 102; banatska 97 — 99; sremska, paritta Indjaja 99 — 101; ladja Begej 104 — 105: ladja Tisa »Ti Dunav 106 do 106. — Moka: baška in banatska rOgs in >0gg< 190—210; >2« 170—190; >5t 100 do 170; ,6« 130—150; >7« 110—113; >R< 107.50—112.50, slavonska >0e« in >0gg« 190 do 200; >2« 170—180; >5« 150—160; s6t 130—140; ,7« 105—115; >8« 105—110. — Otrobi: baški in sremski 95 — 97JO; banat-ski 92.50 — 95; baški ladja 105 — 106. VINO. 4- Vinsko tržišče v dravsk; banovini in drugod (23. t. m.) V zadnjih dveh tednih se položaj v dravski banovini ni bistveno iz-premeniL Še vedno vlada precejšnje kup* čijeko mrtvilo. Zlasti velja to za dražja vina nad 6 Din. Povprašuje ee po večini le po navadnih cenenih vinih od 3.50 do 4.50 Din neglede na njihovo jakost. Sklepi po 5 Din eo ž a bolj redki. Cene eo stalne kljub temu, da bo vinska letina v vsej dravski banovini kvantitativno komaj srednja, torej komaj enaka lanski. Razne vremenske n<~ prilike, kakor suša. deževje in toča. eo pa obetaijoči pridelek še občutno zmanjšale in produeentovo stanje še bolj poslabšale. Drugače ee pa v lepem vremenu odevetalo grozdje lepo razvi.ija in je pričakovati, da bo pridelek v takih krajih vsaj kvalitativno prav zadovoljiv, kar bo potem ugodno vplivalo tudi na cene. V drugih banovini imajo visoke cene do 7, 8 in 9 Din le srr.3-derevska in mostareka vina z 11 do 13"/», medtem ko se trgujejo vina iz Vršca z 9 iio 10"/• po 2.30 do 2.60 Din, z 12 do 13 V« ->m po 3, 3.50 Din. Pa tudi s temi vini ni 'živahne kupčije, ker konzum povsod pada. ŽIVINA. 4- Mariborski sejem za prašiče. Na sejem 22. t m. so pripeljali 255 prašičt«. Kupčija je bila srednja, prodanih je bik) 96 repov. Gene so bile naslednje: mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari 80 do 100 D'n, 7 do 9 tednov stari 115 do 130 Din, 3 1o 4 mesece stari 140 do 180 Din, 3 do 7 mesecev stari 220 d0 260 Din, 8 do 10 me-seoev stari 300 do 460 Din, eno leto stari pa 500 do 600 Din; kg žrive teže 5 do 6, mrtve teže 9 do 10 Din. 4- Svinjski sejem v Ptuju. Zadnji svinjski sejem je bil sicer dobro založen, le da je bilo zelo malo kupcev. Pripeljanih je bilo 186 prascev in 54 svinj. Prodanih pa je bilo vsega samo 46 rilcev. Cena pra-scem je bila 80—120 Din za kom. Poldebe-le svinje so se prodajale 5-50 do 6-50, mastne pa po 6 do 7 Din za kg žive teže. Sokolstvo Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola naznanja, da se bo vršila redna telovadba vseh oddelkov od 24. t. m. dalje na letnem telovadišču v Tivoliju, po naslednjem redu: članice in ženski naraščaj ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20.15; člani ob torkih in petkih od 18.30 do 19.30; moški naraščaj (dijaški) ob torkih in petkih dopoldne od pol 9. do 10.; moški naraščaj (obrtni) ob sredah in sobotah od 19.30 do 20.30 vežba dece (mošKe in ženske) za dobo počitnic odpade. V primeru slabega slabega vremena se bo vršila telovadba ob napovedanem času v telovadnici. Bratje in sestre naj vzamejo svoje telovadne obleke domov, da 'bo omogočen temeljito čiščenje omar in garderob. Nastop sokolske čete na Laverci v nedeljo 17. L m. je prav zadovoljivo uspel. Zahvala za tako lepo uspelo prireditev gre v prvi vrsti matičnemu društvu Sokolu IV, Sokolu IT, Sokolu iz Štepanje vasi in sokolski četi od Sv. Jakoba ob Savi, ki so nas vsi v lepem številu obiskali, enako tudi drugim Sokolu naklonjenim gostom iz Ljubljane in okolice. Posetil nas je tudi občinski predsednik iz Rudnika br. Karol Jeršin. Pjsebno je ugajal strumni nastop »»Mladih junakov« iz Štepanje vasi z lesenimi puškami pod vodstvom br. načelnika. Po nastopu se je razvila v senčnatem parku staroste br. Ogrina prijetna zabava, pri kateri so igrali domači tamburaši in dva harmonikarja. Mursko sokolsko okrožje priredi danes 24. t. m. v Križevcih pri Ljutomeru zlet, ki je obvezen za vse telovadeče članstvo in naraščaj v okrožju. Skušnje za popoldanski nastop bodo za članstvo in naraščaj od 13. do 14. ure, nato sprevod ob 15. in javen nastop ob 16. Edinice naj poskrbe, da bodo vsi člani v kroju sodelovali v sprevodu. — Vožnja za članstvo r skupinah po "U) pelo-vična. Vežbanje starejše dece v ČOS. Ze del* časa razmotrivajo strokovni krogi v češkoslovaškem sokolstvu o telovadbi mladine, ki sicer še ne spada med sokolski naraščaj, vendar pa je telesno že tako razvita, da prav za prav ne spada več med starejšo deco. Pri razmotrivanj-u tega vprašanja so prišli do zaključka, da je deca 13 ietj danes mnogo bolj razvita kak->r pred leti. Zato so izdelali zdravniški strokovnjaki v COS navodila za društvene zdravnike, da naj zflasti pazljivo pregledajo mladino med 13. ia 14. letom in naj po vestnem pregledu odločijo. aLi naj še nadalje ostane v vrstah starejše dece ali pa naj se z ozšrom na njihovo telesno Izdatnost uvrsti med naraščaj. Iz tega sledi, da ostane v češkoslovaškem Sokolstvu tud: za bodoče starostna meja med deco in naraščajem 14. leto starosti, toda v posameznih izjemnih primerih odločujejo društveni zdravniki. Prvo šolo za operaterje sokolskih bk>-skopov bo priredil biografski odsek GOS v prvi polovici juHja v Pragi v Tyrševem domu pod vodstvom br. Neliba. V šoli se fco zlasti predavalo tudi o gospodarjenja v sokolskih kinematografskih nstanovah- Prosvetna šote ČOS, ki bo v Pragi v .Tyrševem domu od 30. junija do 15. julija, bo obsegala 98 predavanj in 22 ur poučnih izletov ter se je bo udeležilo tudi nekai slušateljev iz ostalega slovanskega Sokol-stva in tudi iz vrst bolgarskih Junakov. Čsl župe bodo poslale vanjo svoje boljše prosvetne delavce. Vprašanje enotne gasilske uniforme Prejeli emo naslednii dopis: Star, zaslužen gasilski starosta mi je te dni pravil o težkočah, s katerimi se morajo boriti gasilska droštva zaradi novih odredb sedanje centralne organizacije, ki ooividno pozablja, da so gasilci prostovoljni člani svoje organizacije, pozablja pa tudi, da ne živimo v dobi proeperitete in dobre konjunkture. Nedavno je izšel nov pravilnik, M »reja vprašanje enotnega kroja, pri čemer bi pri kroju slovenskih gasilcev odpadla označba čina na ramenih, sedanjo čepico bi nadomestila »modernejša« nekako po vzorcu čepic angleške vojske, obligatno pa bi bilo 4udi nošenje usnjatega pasu s prekoramnikom. Na čepicah je predpisan kovinast znak, ki je po svoji izvedbi tem dražji, čim vižjega čina je Član. Ne samo simpatije za sedanje kroje, temveč predvsem — stroški, ki eo zvezani z realizacijo novih predpisov, so vzrok, da vlada med gaeilci nasprotje in nerazpoloženje proti novim uniformam. Po vojni so drjštva z velikimi žrtvami nabavila nove kroje, ki pa v mnogih primerih niti danes še nieo plačani. Ni prav, da se v najhujši krizi silijo člani k nabavi novih delov kroja. Vzemimo samo čepice: sedanje eo stale povprečno najmanj 40 Din, nove pa zaradi bolj kompliciranega kroja gotovo ne bodo izpod 50 Din za na/vadno moštvo. S tem, da za vržemo '»tare čepice in nabavimo nove, smo torej porabili samo za ta kos kroja 90 Drn, ali preračunano za 26.000 gasilcev dravske banovine 2,340.000 Din! Najcenejši znak za čepice bo po dosedanjih informacijah stal 70 Din, pas e prekoramnikom tudi vsaj toliko, 8e ne več, to dvoje torej 140 Din, ali za vse gasilce dnavfike banovine 3,640.000 Din. Nabava teh treh predmetov bi stala torej eamo gasilce draiv-ske banovine okroglo šest milijonov Din. Ali se oni, ki eo sodelovali pri sprejema teh predlogov, zavedajo, kal pomeni tak in* sek za naše kraje, posebno, ko gre manj premožne sloje, kakor so gasilci v veliki večini? Naši gasilci se upravičeno ipraBiijfljo, kaj ne bi novo snujoče ee čete privzele našega kroja, ki ga nosi 50 odstotka* vseg» 6edaj organiziranega gasilstva, kajti članstvo dravske banovine je po številu tolikšno kakor članstvo vse oistale države Skupaj. Toda gasilci se s pravico pritoži jejo tuul proti drugim težkocam. Organizacija zarp*-da strašanskemu brrokratizmu. Tajniki društev, zlasti ©a' žup, že ne bodo kmalu videli iz kuoa okrožnic, ki jih dan za dnem d cm bivajo, pogrešajo pa finančne pomoči, ki bi do neke mere odtehtale naloženo delo. Urše gasilstvo je doseglo sedanjo višino brez teh številnih okrožnic, kar je dokaz, da bi moglo biti tudd v bodoče brez njih. Novi pravilnik predpisuje, da morajo imeti 5e«te in župe eeje vsaj vsaka dva meseca, ne pove pa, kako naj. Slani krijejo stroške zanje. Pri nekih žjpah so člani oddaljeni po 70 km, pa si je lahko izračunati, kolika stane udeležence taka seja. Iz tega vidimo, da v naši gasilski organizaciji izginja smisel za racionalno delo, ne računa ee z danimi razmerami, zlasti pa se pozablja na njeno bistvo, namreč da je prostovoljna organizacija. Gasilci eo gotoi-o idealisti in želeti je le, da jim centralna organizacija njihovega idealizma in požrtvo« valnosti ne bi vzela s preštevrlnimi prena~ Ijenimi sklepi izza — zelene mize. J. L. Ločitev Rooseveltove hčere An« Dallova, edina hči sedanjega ameriškega preži den ta Roosevelta, potuje v Reno, kjer se bo dala ločiti od svojega moža, newyorškega borznega sen zala Cur-tisa Dalla. Dallova se je omožila L 1926 in živi že nad leto dni ločeno od svojega moža. Njena dva otroka sta pri Rooseveltu v Beli hiši. kjer ju vzgaja prezidentova žena. Dallova navaja kot ločitveni vzrok neznosnost moževega temperamenta. Kraljestvo mode Potovanje in moda Bližajo se dolgo pričakovane počitnice, obenem pa se pojavlja vprašanje, kako urediti lepo počitniško garderobo, ne da bi preveč potrošili zanjo. Kakor povsod, je tudi tukaj največje važnosti dobro premišljen načrt, šele ko omamo črno na belem napisano vse, kar si želimo in kar potrebujemo, moremo pravilno sestaviti gar-gerobo s tem, da to in ono črtamo, drugo pa spoznamo za neobhodno potrebno. Na ta način tudi najlažje spravimo izaatke v pklad s sredstvi. Seveda je počitniška garderoba odvisna tudi od kraja, kjer nameravamo preživeti dopust. Jasno je, da rabimo za oddih ob vodi vse drugačna oblačka kakor n. pr. v gorah. Ko so bile ženske še vajene, da so za joletne obleke izdale precej denarja, ščita va take garderobe ni delala posebnih preglavic. Drugače je danes, ko moramo računati z vsakim izdatkom! Saj je za nage razmere že samo potovanje dovolj drago, tako da ne ostane mnogo denarja za »modo«. Razen tega pa se moderna žena toji neudobnosti velikih kovčegov, ki človeka povsod ovirajo in zato najraje potuje s čim manjšo prtljago. V manjši kovčeg pa lahko spravimo le nekaj oblek m tako nam mora često ista obleka rabiti v razne namene. Izogibajmo se torej oblek v kričečih barvah, ki so preveč vidne in jih naša okolica takoj spozna kot ene in iste! Najbolje izhajamo z maloštevilnimi, diskretno elegantnimi komadi, ki jim s prav preprostimi pripomočki damo po potrebi docela drug videz. Na naši skici obravnavamo najrvažnejše komade počitniške garderobe. Pričnimo s potovalno opremo! Letos poznamo posebno zanimive jopice, ki predstavljajo združitev jopice in pale-toja. Večinoma so izdelane iz velblodje dlake, ob robovih pa so prešite s temnejšo rjavo nitjo. Sem pristoja najbolje karirasto ali progasto krilo ali pa volnena obleka v temnejši barvi. Isto opremo uporabljamo lahko ob vsakem letnem času z;a Izlete in za potovanja (1. skica). Na planinan potrebujemo pred vsem praktično obleko. Izvrstno so se izkazala pralna platnena krila v zvezi s športnimi bluzami iz vzorčastega kretona ali drugega pralnega tvoriva (2. skica). V kopališčih se bodo letos mnogo nosile tako zvane jshtne obleke, v katerih spoznamo staro, že davno pozabljeno »mornariško« obleko s temnomodrimi portami in zlatimi sidri na ovratniku. Krilo in život take obleke sta izdelana vsak zase, tako da moremo k belemu krilu včasi obleči barvasto bluzo (predzadnja skica). Popoldne ali zvečer oblečemo družabno obleko iz enobarvne ali vzorčaste svile. Jako moderni so nagubani rokavi in nagubani vložki v krilu v obliki sončnih žarkov. Velik šopek umetnih cvetlic pričara na obleko radostno poletni učinek (zadnja skica). Ne smemo pozabiti šarokokrajnega klobuka in pa koketnega sončnika, ki dopolnjujeta vsako poletno garderobo. Bidermajerske pelerine vidimo na najnovejših večernih oblekah. Ravnajo se docela po starih vzorcih in so obrobljene z nabranim volančkom, ki je ta- ko značilen za slog prejšnjega stoletja. Dasi vidimo takšen kep včasi tudi na popoldanski obleki, je vendar pred vsem namenjen poletnim večernim oblekam. S temno pelerino na svetli obleki dosežemo lep kontrast, ki je letos posebno priljubljen. Torbice za v kopališče kamor spravimo kopalno obleko, majhen prigrizek, knjigo ali ročno delo, so praktične in zabavne. Primitivna slog teh tor- , , __ _ ... I uia^cui; mcjuuijc. - 4u.uo, J. Jcoiii vccci. orkester. _ 22.: čas, poročila, lahka j _ 21.10: Komorna glasba. _ 23.: Glasba kmečko etlHzirane oblike, kakor Brce, kmečka cvetlica ali jezdec (skica). Napravimo jih iz barvastega klobučevinastega blaga z aplikacijami iz drugobarvne klo-bučevine. Radio Nedelja 24. junija LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9.: Versko predavanje (dr. R. čebulj). — 9.30: Prenos cerkv. glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Plošče. — 10.: Predavanje za delavce: Trbovlje (I*. Mrzelj). — 10.30: Slovenske narodne s spremljevanjem radijskega orkestra pojejo ga. Ramšakova, gdč. Mišičeva, gg. Go-stič in Janko. — 11.15: Slovanska glasba radijskega orkestra. — 12.: čas, reprodu-ciran orkestralni koncert narodnih pesmi. — 16.: O vrtnicah (Virant Anton). — 16.30 Ljudska igra »Duše« (Petrovič), Društvo rokodelskih pomočnikov. — 17.30: Naši pevski kvarteti in okteti v reproducirani glasbi. — 20.: Operetni dueti, pojeta ga. Štagljar-Kogejeva in g. Janko. — 20.45: Dolinškov šramel kvartet. — 21.15: Radijski glasba Ponedeljek 25. junija LJUBLJANA 11.: Prenos iz Beograda; govor ministra Barthouja in predavanje. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročil.a — 13.: čas. plošče. — 18.: Priprava zelenjave in sadja (ga. Zemljanova). — 18.30: Zgodovina slovenske žene (ga. Zajc-Boškoviče-va). — 19.30: Radijski orkester. — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20.; Prenos opere iz Zagreba. V odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.30: Narodna glasba. — 19.: Orkestralen koncert. — 20.: Prenos opere iz Zagreba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.: Koncert godalnega tria. — 20. Prenos opere iz gledališča. — PRAGA 19.55 Praga v delih Jana Nerude. — 20.40: Prenos iz Brna. — 21.25: Jirakova sonata za čelo in klavir. — 22.15: šramel kvartet. — BRNO 19.10: Godba na pihala. — 19.55: Prenos iz Prage. — 20.40: Mešan glasbeni program. — 21.25: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 21.: Vojaška godba. — 21.12: Orkestralna glasoa. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 12.: Plošče. — 17.40: Pevska ura. — 19.30: Lahka in plesna muzika. — 21.15: Mešan program. — 22.20: Koncert na Brucknerjevih orglah. — 22.40: Dunaj« ska glasba. — 24.: Lahka glasba na ploščah. — BERLIN 20.15: Wagnerjev večer. — 21.15: Koncert godbe na pihala. — 22.20:Nemške zborovske skladbe iz 5 stoletij. — 23: Lahka glasba na ploščah. — KONTGSBERG 19.: Plesna glasba. — 20.15 Program iz Berlina. — 21.15: Komorni koncert. — 22.30: Orkestralen in pevski koncert. — MtJHLAGKER 20.15: Program iz Berlina. X 21.15: Plesni večer. — 24.: Nočni koncert. — 0.15: Prenos z univerze v Tubingenu. — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba orkestra. — 19.20: Godalni trio. — 20.40: Pevski koncert. — 21.50: Plošče. — 23.: Lahka in plesna muzika. — RIM 17.: Vokalen in instrumentalen koncert. —. 20.45: Orkestralna glasba. — 22.: Plošče. Torek 26. junija LJUBLJANA 11.: šolska ura: Kosovo tn slepi guslar (V. Mlekuž). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: čas, plošče. — 18.: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva). — 18.30: Polke in koračnice v reproducirani glasbi. — 19.: Dolžnost Sokola glede na državljansko vzgojo (M. Ambrožič). —. 19.30: Stanje akcije za univerzitetno knjižnico v Ljubljani (Fran Petre). — 20.: Ob 701etnem rojstnem jubileju Rich. Straussa: 1. predavanje (dr. Dolinar), 2. vokalni koncert g. Gostiča. — 21.: Radijski orkester. — 22.10: čac in poročila. — 22.30: Angleške plošče. BEJOGRAD 16.30: Koncert slepcev fz Ze-muna. — 17.15: Plošče. — 19.30: Mešan progTam. — 21.10: Slušna igTa. — 21.40: Lahka godba orkestra. — 22.45: Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.: Koncert ruskega zbora in orkestra balalajk. — 20.15: Violinski koncert. — 20.45: Slušna igra. — 21.15: Klavirske skladbe. — 21.45: Plošče. — 22.15: Lahka godba orkestra. — PRAGA 19.10: Orkester mandolin. — 19.45: Pevski koncert. — 20.10: Slovaška ura. — 21.: Orkestralen koncert Kubelikovih skladb. — BRNO 19.10: Godba na kromatično harmoniko. — 19.30: Prenos iz Prage. — 20.10 šramel kvartet. — 21.: Koncert iz Prage. 22.15: Moderna češka pesem. — VARŠA-Va 19.15: Lahka godba orkestra. — 20.15: Operetni večer. — 22.20: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12.: Koncert orkestra. 15.40: Otroške pesmi. — 17.40: Arije in pesmi. — 19.15: Dunajska glasba. — 20.: Koncert dunajskih filharmonikov. — 21.40: Komorni orkester. — 22.30: Nadaljevanje koncerta. — 23.30: Barcka muzika. — BERLIN 20.15: Komorna glasba. — 22.30: Lahka glasba. — KONIGSBERG 20.10: Komorni koncert. — 21.05: Orkester. — 22.40 Prenos iz Berlina. — MOHLACKER 19.: Operetne melodije. — 20.35: Plesni večer. Bachovih sinov. — 24.: Nočni koncert. —• BUDIMPEŠTA 17.: Pesmi. — 18.r Koncert ciganske kapele. — 19.40: Klavirske skladbe. — 20.10: Dramski večer. — 22.: Lahka in plesna muzika. — RIM 17.: Orkester. — 20.45: Komorni koncert. — 22.15 Plesna glasba. bic nas spominja na kolače iz lecta, ki jih vidimo na podeželskih 3ejmih. Značilne so HOTEL FRANKOPAN Aleksandrovo, otok Krk 3 to ji v lopi samo« legi, » neposredna Mižim par*. brodekega pristanišča in kopain&Ja. Pred hotelom j« »olika terana, s nazg!*ed>oni da morje, t&T&PoraDa »red prahom. Lepo oprem 'jene. 6mUt is snažne »obe 1 ek-k&rifcao ra.T6v»ctjaTo. Za razvedrita reieroi radiio koncerti, na razpolago je klavir. Voda ia it Tira. Prvovrstffla kuhinja, vroraa postrežb«. Popolna oekrba 55 Din a »obo; pred m fnuijOT io po Mgugini 50 Din. ▼ drapAnab po 10 oseb cmteo popust. 69 0MIŠ PRI SPLITU ilOTEL BELLEVUE. Nova stavba, teko -a voda. Pension Din 60—80; za daljde bi-vanje zahtevajte specijalno ponudbo! mmmmmm BASKA morsko kopališče HOTEL GRANDIČ vzorna obiteljska hiša. Domača ln Inozemska kuhinja. — Glasba, ples. — Prospekti na zahtevo. 139 ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Prvi teden v juliju nam bo prinesel med-pokrajinske tekme avstrijske šahovske zveze. Kongres se bo vršil — ob Vrbskem jezeru. Avstrijski šahisti vabijo inozemce, da si ogledajo boje. Lepota bojišča bo najbrže privabila obilo ljubiteljev kraljevske igre, mogoče tudi naših. Maribor ima svoj mojstrski turnir že pod streho. Spielmann bo prišel. Dr. Asta-loš mi piše, da bo rad igral. Madžar L. Steiner je že odgovoril, da bo igral. Mojster Pire bo seveda poskušal zadržati prvo nagrado v domačem mestu. Prisrčno vabljen se žalibog tega lepega našega turnirja ne bom mogel udeležiti. Na moje mesto bo mogoče stopil Milan Vidmar ml., ki je v preteklem mesecu v glavnem turnirju ljubljanskega šahovskega kluba odnesel prvo nagrado. ® Svetovni prvak dr. Aljehin, ki je zmagoslavno odbil napad velemojstra Bogoljubova, bo v juliju nastopil v mednarodnem turnirju, ki ga prireja Švica v Curihu. Flohr je tudi na curiški listi. Toda mladi čehoslovaški prvak je v Palestini zbolel. Solnčarica ga je pograbila. Neprijetno bi bilo, če bi curiški turnir izgubil važnega favorita. Sicer pa mlad organizem mnogo prenese. Flohr je zdrav človek. Upam, da bo v Curihu igral. e Mariborski turnir bo mogoče imel 9 udeležencev namestu prvotno predvidenih osem. Ni namreč izključeno, da pride tudi gdčna Vera Menčikova. Seveda bi turnirska slika zelo oživela, če bi Amaconka prišla. Gorje potem našim amaterjem, ki bodo v Mariboru igrali. Iz končanega dvoboja za svetovno prvenstvo prinašam danes 17. partijo. V kopališču Kissingenu sta jo velemojstra igrala 20. majnika. Zanimiva je pred vsem zato, ker je Aljehin v obrambi zgodaj dosegel veliko premoč. Beli: E. Bogoljubov črni: dr. A. Aljehin 1. d2—d4 d7—d5 2. c2—c4 d5Xc4 Sprejeti damin gambit postaja bolj in bolj priljubljen. Flohr ga rad igra. Dunajčanje so ga v zadnjih letih zelo izpopolnili. 3. Sgl—f3 Sg8—f6 4. Sbl—-c3 .... Damin skakač bolje čaka. Bogoljubov bi pa rad igral e2—e4. 4. . . . . a7—a6 5. e2—e4 . . . . Po tej potezi beli ne dobi več žrtvovanega kmeta. 5..........b7—b5 6. e4—e5 .... Nasilno igrano. 6« « • * • 7. Sf3—g5 8. Ddl—f3 9. Sc3 X d5 10. a2—a3 črni brani izvrstno: Na 10... lahko sledilo 11. e5—e6! „Uu&edus" xlotnaU milo-, da ief ta Jtelo. jpecifo 11. Lcl—e3 * £co—d8! 12. Lfl—e2 Dd7—f5! 13. Df3—g3 .... Na 13. Df3Xd5 bi seveda sledilo 13...« Lc8—b7 1 3..........h7—h6 14. Sg5—h3 .... Če gre skakač na f3 izsili črni z Df5—g4 zamenjavo dam. 1 4..........c 7—c6! 15. f2—f4 .... če beli rekira, začne črni z g7—g5 takoj napadati. 1 5..........Dfo—c2! Zelo presenetljivo. Aljehin pa pripravlja diaboličen udar. 18. Dg3—f2! .... Bogoljubov odpira pehoti pet. V načrtu ima napad z g2—g4 f4—f5 itd. Seveda je pripravljen rokirati na kraljevo stran. Vse to je lepo. Toda iz zasede udari Aljehin takoj. 1 6..........Lf 8 X a3!! 17. 0—0 .... Lovca beli kmet seveda ne sme pobiti, ker bi sicer črna dama zajela trdnjavo na al (Dc3+). Na 17. TalXa3 pa sledi 17.... Dc2Xb2 18. Ta3—a5, Db2—c3-f 19. Le3— d2, c4—c3! 1 7..........La3Xb2 18. Tal—el Lc8—f5 19. g2—g4 Lfo—e4 20. f4—f5 Sd8—b7 21. Sh3 — f4 ... Na 21. e5—e6 sledi 21.....f7Xe6 22, f5—f6, g7—g5! 21..... 0—0—0 22. Df2—g3 g7—g5 23. f5Xg6 f7Xg6 24. Le2—dl Dc2—c3 25. Sf4—e6 Td8—e8 26. Tfl—f6 Te8—e7 27. Tel—fl Th8—e8 28. Se6—f4 Sb7—d8 29. Dg3—f2 .... Beli ne jemlje kmeta na g8, ker bi črnf s Te7—e6 takoj zamenjal trdnjavo. 29« • • a • Pripravlja c6—c5. 30. Ldl—f3 31. Df2Xf3 32. Sf4—e2 33. Tf6—f5 34. h2—h4 35. h4—h5 36. Df3—f2 Dolgo je trajalo. začenja. 37. T¥5—f3 38. Df2—el 39. Tfl—f2 40. Se2—g3 Dc3—a3 Le4Xf3 g6—g5 Te7—e6 Da3—d3 Te6—g6 Tg6—e6 c6—c5! Konec pa se vendarla Dd3—c2 Sd8—c6! Dc2—e4 De4Xg4 Beli se je vdal. Premoč je prevelika. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/ Kopalci in turisti! Uporabljajte za solnčenje dr. Kmetovo mazilo iN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah ia drogerijah po 10 Din. wyyyywywv>^vwyvy> in konjak v kopeli Sf6—d5 e7—e6 Dd8—d7 e6Xd5 Sb8—c6 h7—h6 bi Ameriška industrija, ki skrbi za ljudsko zabavo, si je izmislila novo senzacijo, a katero bo vlovila mnogo kalinov v mreže svojega dobička. Opremila je v New Torku neko kopališče, ki je namenjeno samo ženskam. Voda v kopališču je parfumira-na, iz nje puhte blagodejni hlapovi, ki poživljajo zrak. Američanke se trumoma vsi-pajo v to kopališče, da se odišavijo v vonju vodene ambrozije. če pa je kateri obiskovalki kopališča preveč dišav, ji pomagajo s — konjakom. In sicer na ta način, da vlijejo primerno dozo konjaka ne y grlo omamljene ženske, temveč v vodo. S kanujem čez veliko lužo V Peterboroughu v kanadski državi Ontario, se je vkrcal te dni 241etni mor-nar John Smith v 5 m dolg kanu, da pre-plove z njim Atlantski ocean. Velika množica ljudi mu je v pristanišču voščila srečno pot. Smith meni, da bo cilj svojega potovanja, mesto Peterborough na Angleškem, dosegel v dveh do treh mesecih. S seboj ni vzel niti jambora niti jadra, temveč misli opraviti vso pot z vesli. Rudolf Kresal: Razdor Pozno popoldne. Del Kongresnega trga z nunsko cerkvijo je potopljen v senco. Mogočno pročelje cerkve gleda v svoji silni nepremičnosti in slovesnem miru resno in čudno dobrohotno na majhne ljudi, ki hodijo kakor slepi, v svoje majhne namene zaljubljeni mimo njega. Veličastna resnoba, s katero ovladuje ves prostrani trg, vse nebo nad seboj, je kakor izraz pravičnega sodnika, ki ve, da kot človek ne more ničesar obsoditi,^ a vendarle sodi, da je čemurkoli zadoščeno. — In le ono ostane, tc. kameniti pomnik, ki mu je človek v srečnem trenutku vdihnil dušo, v zagonu nenehoma iščočega in svoje hotenje upodabljajočega duha, po sozvoč-nosti in lepoti si prizadevajočega, M je rodovom vzgon k popolnosti. * Od kamenitih tal puhti dušeča vročina. In beli blesk kamena jemlje očem vid. Sobice se nagiba že k zatonu. Kmalu bo noč. Potem se oči spočijejo in duše se sproste v sanje, v večne — človekove bolečine in veselja nad življenjem, ko zunanji svet nič več ne moti, ko je le spomin na solnce. Ariel si je s čela obrisal pot in vzdih-nil. Gabrijela je pa vsa zamaknjena strmela v cerkev, ki je iz mehke sence kipela proti sinjemu nebu. V sebi je začutila spet tisti pojoči nemir in skrito veselje, kadar je svojo dušo čutila v sozvočju s podobo zunanjega sveta. V tem je našla vso uteho in videla vso veličino življenja. Tam, kjer vlada globoko molčanje in je večna luč edini znak sveta, med resnobnimi ali smejočimi se marmornatimi kipi in stebri, med mračnimi svetimi podobami, v rahlo božajo-čem mraku — je bila povsem sama, svoja, pomirjena in dobro se smehljajoča. Zdaj, ko se je vtapljala v cerkveno pročelje, v njegovo veličino, ji je bilo, kakor da jo nekdo s tihim, skrivnostnim glasom kliče. Zdelo se ji je, da se ji glas zdaj približuje zdaj oddaljuje. In potem se je nevede sklonila, nevede stopila hitreje. Ariel jo je hladno vprašal: »Kam hitiš!« Gabrijela se je zdrznila. A pogleda od pročelja cerkve ni odmaknila. Ariel ni bil opazil njenega vztrepeta. Toda njo je ob njegovem vprašanju za nekaj trenutkov obšla neznosna praznota. Vso je prevzel strah, kakor da bo morala zdaj zdaj nekaj izgubiti. Zbala se je, da se ji še pravkar doživljana lepota nikoli več ne povrne. Zmedeno je pogle- dala okrog sebe. In vse poletno solnčno popoldne, zeleni kostanji, v pekoči svetlobi se kopajoči trg in lahno oblečeni ljudje so se ji zazdeli neskončno daleč. Z vso silo se je spet zastrmela v cerkev, se skušala povrniti tja, kjer je le globoko molčanje, mir in prijeten hlad, skrivnostna svetloba in dišave, tiste čudovite sladkotrpke dišave, ki omamljajo duha, ga ogrnejo v sinjo pravljič-nost, odvrnejo daleč od vse bijoče resničnosti. Kmalm je bila vsa usanjana v svojo nedoločno misel. Ariel se je pa dušil v vročini in v snovanju nekega političnega članka. Gabrijela mu je bila od trenutka do trenutka bolj tuja. In že nekaj tednov je premišljeval, kaj bi s to zamaknjenko. Njene oči so gledale drugačen svet. Njena duša je bila drugod, v neizmerni tišini miru, srce potopljeno v sanje o nedoumljivem veličastju. Z dušo je bila že tam, kjer je urejeno vse tako, da človeka, ki se preda svojemu svetu, ne more ničesar motiti, kjer je vsak predmet pobožala umetnikova roka, preden ga je dala njegovemu življenjskemu namenu, svetu, kjer imajo solnčni prameni svojo nerazumljivo barvo in vsebino, ki jim jo dajejo visoka poslikana okna. V tem čuvstvu lepote in samote se je že napol v molitvi in nemi zamaknjenosti ustavila pred cerkvijo. Z bližnjega kavarniškega vrta je udarjala godba malega orkestra. Gabrijeli je bilo, kakor da ji skuša nekdo iz neskončne daljave razbifti ta čas. Ariel je skrenažil ustnice in dejal: »Moj bog, kako diši ta godba po gu-ljažu!« Gabrijela se je stresla po vsem telesu. Ali z zadnjimi- silami se je spet zbrala in molčala — v strahu, da bi njen glas utegnil biti prav tako surov kakor Arie-lov. Le ustnice je stisnila, pokimala in ošinila Ariela s tako bolnim pogledom, da je moral vztrepetati. Pogledal je Gabrijelo. Za en trenutek so se mu oči sovražno zsblisnile. Ona, ona, ki v vsem uživa! — si je mislil. Na ustnicah ji je pa zdajci zaigral tako lep smehljaj, da je umiril neugodje, ki je hotelo izbiti na plan. Nič zemskega ni bilo v njem. O, da. Lahko njej, ki ji je vse lastna pesem. Dala sta si roko in molče šla vsak sebL Z neodločnim korakom je šel dalje in si grizel ustnice, da bi premagal nemir v sebi. Zaman. Obrnil se je in videl, kako je Gabrijela s trudnimi koraki in s sklonjeno glavo šla proti cerkvi Stekel bi bil za njo in jo prosil odpuščanja. Ali bilo je prepozno. Gabri- jela se je iznenada prestopila veselo rti odločno. Na stopnišču se je mahoma umirila. V vsej njeni postavi je bilo nekaj slovesnega. Z obraza sta ji izginila otrplost in zamišljenost. Oči so ji zasijale kakor srečnemu otroku, ki pravkar preboli žalost. Sproščena je stopili na cerkveni prag in se izgubila v mraku vhoda. Gabrijela je bila na cilju. Ariel se je pa zdajci nasmehnil in pen mislil: tako se v cerkev vrača procesija. A v trenutku je to misel že tudi zavrgel. Zazdelo se mu je, da sliši slavnostno buča nje orgel in da vidi Gabrijelin zmagovito se smehljajoči obraz ves ožarjen od plamenov neštetih sveč in altarnega bleska. Bolna duša! je zašepetal in šel dalje. Sedel je na kavarniški vrt in se mrko zastrmel predse — v privid — v Gabrijelo v belih tenčicah in gorečo svečo v roki. Čez nekaj časa je uporno stresel z glavo in oddaleč pogoltnil dnevnikovo vest o atentatu. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Umetni dež u Hshabadu proi Fedosejeva padavine V času, ko silovita suša uničuje žetve velikih ozemelj, je vprašanje, kako bi se dal proizvajati umetni dež, gotovo zelo aktualno. To vprašanje pa je rešila, kakor poročajo resni listi, skupina mladih kemikov in fizikov v Turkmenskem zavodu v Ašabadu, v Ruskem Turkestanu, pod vodstvom prof. Fedosejeva. Neko jutro so prebivalci tega mesta doživeli čuden fenomen. Navzlic popolnoma jasnemu vremenu je bilo vse mesto zavito v gosto, vlažno meglo, v kateri nisi videl 5 korakov predse in ki se je razpršila šele v popoldanski uri. Pozneje so ljudje izvedeli, da je bil omenjeni zavod napravil poskus za proizvajanje umetne megle in dežja. Poskusi za proizvajanje dežja so bili še bolj zanimivi. Izbrali so si dneve, ko so oblaki pluli 350 do 1300 m visoko, ln sicer v drugače suhih dneh. L«etala so se dvignila nadnje in t jih ob-sula z nekim kemičnim preparatom v obliki praška. Po petih do sedmih minutah so od spodaj opazovali, kako je eden teh oblakov postajal čedalje svetlejši in končno se je vsul iz njega dež, prvotno v posameznih kapljah, potem pa curkoma. Polagoma so se oblaki razredčili in končno popolnoma izginili. Kemična analiza dežja je pokazala, da so prve kaplje vsebovale razpršene kemične delce, poznejše pa so bile čista deževnica. 66 odstotkov vseh poskusov je imelo isti uspeh. Letala so trosila preparat običajno 15 do 20 minut in porabila pri tem 16 kg snovi, uspeh se je pa pokazal na površini 20 kvadratnih kilometrov. Poraba kemične snovi, ki je vrhu tega zelo poceni, je tedaj minimalna. Turkmenski zavod razpolaga poleg tega še z gotovim in cenenim postopkom proizvajanje umetnih oblikov, ki niso nič drugega nego megla v višjih ozračnih plasteh, in s postopkom za ustavitev predoJ-gotrajnega deževja. Meglo proizvajajo na ta način, da zažigajo v posebnih posodah neko kemično snov, ki se spreminja v pline. Ti vsrkavajo vlago iz zraka in jo vežejo v meglene delce, te pa združujejo zračni toki v kompaktno meglo. V takšni megli čutiš čisto določno njeno vlago. Pri tem so delali poskuse nalašč ob najbolj vedrem vremenu in ob minimalni zračni vlagi. Proizvajanje megle in oblakov Je po tem postopku tedaj neodvisno od vremena. V kratkem bodo napravili še celo vrsto poskusov za proizvajanje umetnega dežja iz umetnih oblakov. Kakor vse kaže, se je Rusom res posrečil izum, ki bo imel za človeštvo neizmerno vrednost Sladkor škoduje otrokom Pretirano uživanje sladkorja povzroča izpadanje zob in las Mnoge matere dajejo svojim otrokom velike množine čistega sladkorja, ker so slišale, da je zelo redilen, kar je tudi resnica. A že sloviti proučevalec prehrane Hindhede je opozoril, da je preobilica čistega sladkorja brez njegovih naravnih spremljevalnih snovi škodljiva. Sedaj so japonski učenjaki prof. dr. Ka-taze, Jamakami, Fuzisava in Suzuki izvršili celo vrsto eksperimentov, ki naj bi ugotovili, kako je s to stvarjo. Med japonskim ljudstvom je razširjeno mnenje, da povzroča pretirano uživanje sladkorja izpa-d las in zob. Poskusi so pokazali, da je na tem mnogo resnice. Mladim kuncem, ki so jim na vsak kilogram telesne teže dajali po 3 desetine grama čistega sladkorja, so se v kratkem času pokazale okvare i?a zobeh in kosteh. Grozdni sladkor je imel pri tem isti učinek kakor rafinirani sladkor iz trsa. če so ljudje prav tafco občutljivi kakor kunci, tedaj bi 5 do 61et-nim otrokom škodovalo že več nego 6 g sladkorja na dan. To bo pa tudi eden izmed vzrokov, da je v velemestih toliko slabotnih otrok, zlasti v Ameriki, kjer znaša potrošnja sladkorja 100 funtov na človeka in leto, dočim so v notranji Kitajski, kjer znaša potrošnja komaj 4 do 5 funtov, kostne in zobne bolezni zelo redke. Kataze in njegovi učenci so napravili tudi številne poskuse, kako bi izločili nevarnosti preobilega zauživanja sladkorja. Mladim živalim so dali hrano, ki je vsebovala vitamine, solato, hormone, začimbe itd. ter so dognali, da prenesejo potem brez škode še dosti večje množine sladkorja. Obenem so ugotovili, da so samo živali v rasti občutljive zoper čiste maščobe, beljakovine, sladkor, odrasle živali pa prenesejo prav velike množine brez vsake škode. Morska bolezen — pri ribah Malo čudno je dejstvo, ki ga je dognal ■neki raziskovalec kanadskega biološkega urada v zadnjem času. Pri prevažanju živih polenovk po morju so ribiči z Nove Škotske na živalih opažali često simptome nenavadne bolezni, ki pa ni imela usodnih posledic. Omenjeni urad je naročil enemu svojih članov, naj to bolezen preišče in ta je ugotovil, da gre za prav izrazito morsko bolezen, ki se pojavlja v hudem morju, torej tedaj, kadar se njegov nemir prenese posebno močno na ladjo. Znano je, da je morska bolezen zelo za-vratna stvar. Če se loti včasi celo bro-darjev, ki so vse življenje preživeli na moT-ju, zakaj bi se ne lotila rib, ki jim je morje življenjski element? Pri nagnjenju k maščobi, protinu, sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Opica pri volanu V Bruslju živi čudak, ki že leta in leta študira tako zvano »človeško opdco«. Preverjen je, da je to zelo inteligentno bitje ln pravi, da bi se s sistematično vzgojo dalo marsikaj napraviti iz njega. Pred kratkim je posadil ta čudak opico k volanu in ji pustil voditi avtomobil po ulicah. Izkazalo se je, da je opica zelo oprezno vozila, policija, ki je opazila eksperiment, pa je naročila čudaku, da ne sme sedeti opica pri krmilu nikdar brez človeškega nadzorstva, kajti za morebitno nesrečo ne odgovarja opica, marveč njen lastnik. Hotel za ženske Na pariškem bulvaru Sebastopol stoji hotel, kjer sprejemajo izključno ženske goste. Hotel ima 120 sob in je opremljen z vsemi udobnostmi. Gostom strežejo izključno ženske, tudi mesto vratarja je poverjeno ženski, ki opravlja to službo v popolno zadovoljstvo. V hotelu imajo kozmetični salon, veliko cvetličarno, v njem ordi-nirata dve zdravnici itd. Tudi damske kro-jačice ne manjka v hotelu, prav tako mo-distke in trgovine z dragulji. Moški ne smejo v tem hotelu stopiti niti v hali. Jack Dempsey postane oče Bivši svetovni prvak v težkem boksu Jack Dempsey se zdaj kar nič več ne pojavlja v ringu in pravi, da se tudi ne namerava več vrniti vanj. Le tu in tam nastopi v kakšnem filmu, kar mu še vedno toliko nese, da mu ni treba načenjati prihrankov iz boljših časov. Od filmske zvezdnice Estelle Taylorjeve se je že davno ločil in se je v drugo oženil s Hano Wil-liamsovo, ki se zdaj čuti mater. Bodoča oče in mati govorita samo o otroku, ki bo prišel na svet čez mesec dni ter ga bodo krstili, če bo deček za Jacka Michela, če bo deklica pa za Hano, kakor je ime materi. ___ Južna Amerika deportira evropske nezaposlene Iz Buenos Airesa poročajo, da čaka tam na povratek v Evropo več tisoč evropskih nezaposlenih, ki so jih izgnale razne južno - ameriške države. Med tisoči, ki čakajo na deportacijo čez morje, Je mnogo Rusov, Nemcev. Poljakov in kakšnih 300 čehoslo-vakov. Kdo jim bo dal v Evropi dela, 6e ga niti v Ameriki ne morejo dobiti, tega ame-«išfca poročila ne povedo. Vladivostok — ruski Gibraltar Angleški listi Javljajo iz Vladivostoka, da ustvarja Rusija v tem mestu vojaško oporišče, ki že danes velja za nezavzetno trdnjavo. Mesto je obdano s kilometerski-mi utrjenimi pasovi. Vladivostok je poleg tega poln ruskih mornarjev, ki so prispeli tja iz Evrope. Ruska vlada je odredila, aa ima biti v Vladivostoku stalno zasidranih 15 podmornic najnovejšega tipa. Vse te podmornice so bile izdelane v Franciji in so oborožene z jako učinkovitimi topovi. V pristanišču je tudi 60 torpedovk, pravkar pa gradijo še letališče za vojaške hidro-plane, kjer bo prostora za več sto letal. TA*.. »M. Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeb siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.— ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radiceva (Duga) olica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 63 Pariške znamenitosti Največja privlačnost Pariza je kljub vsemu še vedno Eiffelov stolp. Lansko leto si ga je ogledalo nad 370.000 oseb, nad 30.000 obiskovalcev več nego L 1932. Po tem takem so Francozi z njim lahko zadovoljni. Druga največja privlačnost francoske prestolnice je Louvre, za nJim pa Versail-les. Louvre je lani obiskalo nad četrt milijona tujcev, Versailles nekoliko manj. Jedva 40.000 obiskovalcev pa sta L 1933. imela Luksemburški muzej in cerkev No-tre Dame. Zapoznelo življenje Newyorškemu zdravniku dr. Bernardu Zogliinu se je posrečilo nekemu mrtvorojenemu otroku ženskega spola vdihniti življenje. Zdravnik je vbrizgal novorojenčku al-faglobin. Dve uri po rojstvu se je otrok zavedel in začel dihati. Kitajski kronski dragulji ukradeni Iz šanghaja poročajo o enem največjih škandalov, kar jih pozna zgodovina Kitajske. Izginili so kitajski kronski dragulji in ena najbolj dragocenih zbirk kitajskih pahljač. Oboje je bilo shranjeno v pekinški muzejski palači. Po dosedanjih ugotovitvah so odnesli tatovi dvajset zabojev draguljev in dva zaboja pahljač iz dobe dinastije Tansung. Oblasti dolžijo tatvine bivšega poljedelskega ministra Išpehija, ki je tedaj upravljal muzej. Baje je on poneveril manjkajoče predmete in jih prodal trgovcem v Tient-sinu in Pekingu. 9 9 Vojaki ali stroji S stroji se dajo ozemlja pač osvojiti, a ne držati Ameriški poslanec Clark W. Thompson je predložil zbornici v VVashingtonu zakonski načrt, ki predvideva znatno zvišanje staleža ameriške vojske. Gre v načelu za vprašanje, da-li more še tako obsežna mehanizacija armade nuditi ravnotežje za razmeroma majhno število moštva. Thompson to odločno zanika. Priznava sicer taktično uporabnost in prednost tankov, letal, motoriziranega topništva itd., toda vojak s puško in bajonetom je še vedno odločilni činitelj. Vojne ni mogoče dobiti brez zasedbe sovražnega ozemlja. S stroji se da sicer osvojiti, a ne držati. Poleg tega se ne uvede noben bojni stroj, ne da bi skoraj istočasno izumili kakšen učinkovit obrambni pripomoček. Vsaka nova granata naleti na novo, neprebojno jeklo, vsako letalo na še hitrejše in bolje oboroženo lovsko letalo in boljši top, ki ga sestreli, proti tankom so pasti in posebni izstrelki, proti plinu maske in kemične snovi. Japonci so v svojih zadnjih bojih uporabljali najmodernejša tehnična sredstva, toda njihovi pešci so bili tisti, ki so omogočili pohod naprej. Ameriška vojska je v razmerju z velikostjo države in svojo tehnično opremo smešno majhna. Thompson pravi, da bi imela vsa skupaj dovolj udobnega prostora za sedenje v kakšnem velikem stadionu, n. pr. v Yankee Baseball Parku v New-yorku. Na vsem ozemlju Zedinjenih držav, vštevši Filipine, šteje okrog 12.000 častnikov in 118.000 mož, v nenadejanem primeru potrebe pa bi bilo na razpolago komaj 55.000 mož za bojno linijo. Thompson zahteva zvišanje na 14,063 šarž in 165 tisoč mož, kar bi po njegovem mnenju še komaj zadostovalo za to, da bi bilo za ameriške bojne stroje dovolj moštva na razpolago. Gospodje! Moderni vzorci blaga za letne obleke so dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana Bodoči potapljači Pariška vročina V: \ y < y \ \ \ \ v <, v < V v - \ \ s \ ■ ' - ..■V^.V^ -..a',__: sili francosko prebivalstvo, da odlaga obleke in se hladi v kopalnih kostumih bregovih Seine Slon nevarnejši od leva Pred kraljem živali pridejo še: tiger, bivol, leopard in nosorog Vežbanje gojencev potapljaške šale v Portsmouthu n« Angleškem Neki list Je te dni povprašal najbolj slovite tropske lovce, katero žival smatrajo v prosti naravi za človeku najnevarnejšo. Tu ni šlo za živali, kakor n. pr. strupene čake, ki usmrtijo največ ljudi, temveč za najbolj bojevite in napadalne zveri. Odgovor je bfl precej presenetljiv. »Krona« ne pripada namreč »kralju živali«, levu, kakor v splošnem mislijo, marveč slonu. Sledijo mu: tiger, divji bivol, leopard, lev, nosorog, večina lovcev pa meni, da je nosorog še nevarnejši od leva, tako da bi ta zavzemal komaj šesto mesto. Kar se pa tiče afriškega slona, je dovolj značilna zgodba, ki jo pripoveduje Pitman, bivša angleški lovski paznik v Vzhodni Afriki, eden najdrznejših lovcev na slone, ki je imel nalogo, da ustreli vodilne samce nevarnih in škodljivih čred slonov ter prežene s tem čredo v džunglo ali v stepo. Lani so ga nujno pozvali v neko ozemlje, kjer je čreda slonov strašno pustošila po nasadih, škoda je bila že neprecenljiva. Pitman je s svojimi ljudmi čredo izsledil in skušal usmrtiti njenega vodjo. Ta pa je bil namazan z vsemi mazili, nekolikokrat je zatrobil in že je čreda obkolila Pitma-novo ekspedicijo. Samo skupina močnih dreves, na katera so ljudje hitro splezali, jih je rešila, da jih niso sloni steptali. Z dreves so nato ustrelili samca, nakar se je čreda razbežala. Toda osem mož je pri tem, dogodku vendarle izgubilo življenje. Stari lovec Robert Foran pripoveduje, da lovijo »kralja živali«, leva, danes samo še s kamerami, kajti izkazal se je za nedolžno igračko puščave, ki ne stori nič hudega, če upoštevaš neke zakone parjenja in lakote, ki jim lahko slediš s koledarjem in uro v roki. Nu, Foran pretirava. Res je namreč, da gre lev človeku običajno mirn^ s poti, toda med njimi dobiš eksemplarje, ki se hranijo samo s človeškim mesom in ki so prav tako nevarni kakor tigri. Tudi dresi-ranim in udomačenim levom ni nič zaupati, kakor dokazujejo številne krvave zgoa-be s cirkuškimi levi in z levi iz zooloških vrtov, celo s takšnimi, ki so se rodili v kletki in so s človekom v stalni dotiki še te dni so poročali o strašnem dogodku, ki se je primeril v Whipsnadskem živalskem vrtu pri Bedfortu na Angleškem. Enemu izmed obiskovalcev je veter odnesel klobuk v levjo kletko. Paznik Louis Stenson, ki je imel vsak dan opraviti s temi levi, je splezal vanjo, da pobere klobuk. Levi se niso zganili — dokler je mož plezal, čim pa je postavil nogo na tla, so hipoma šinili kvišku in ga v nekaj trenutkih raztrgali. Nikakor ga ne morejo prijeti Dramatičen lov na smrt obsojenega jetnika, ki ga ne zadene nobena svinčenka Iz madžarske jetnišnice v Szekzardu je pobegnil te dni na smrt obsojeni trgovec Szabo. Kakor vsak dan, so ga poslali na dvorišče, da bi se sprehodil in prezračil svoja pljuča. Ko so jetniki stopali v krogu, se je Szabo nenadoma utrgal iz vrste, planil k zidu, splezal kakor mačka na dva metra visoki vrh, skočil z zidu na drugo dvorišče jetnišnice, od tam pa na streho nekega svinjaka in z njega v osem metrov globoki jarek. Tako je dosegel svobodo. V jetnišnici so takoj razglasili alarm m poslali policijo in paznike na kolesih za beguncem, toda brez uspeha. Szabo se je, preden so ga mogli zasledovalci izvohati, skril v vinogradih. Oblast je zaradi njega postavila na noge vse orožnike tolnaškega komitata. Kar ni bilo uspelo policijskim stražnikom in jetniškim paznikom, to se je posrečilo nekemu orožniku. Izsledil je Szaba v vinogradu blizu Szekzarda. Izstrelil je proti njemu več krogel, toda nobena ni zadela. Kmalu potem je videl beguna drugi orožnik in ga je vzel na muho. Pieden pa Je ZA SMEH IN KRATEK ČAS Za »Listnico uredništva« so iskali pripravnega sodelavca. Oglasa se Je med drugimi človek, ki Je napravljal vtis malo zagrenjenega moža. »Pa boste sposobni odgovarjati na najbolj nemogoča vprašanja?« so ga vprašali: »Kako ne — saj sem oče oranih otrok!« ★ flkot Macpherson bi moral naslednje jutro precej zgodaj iz Aberdeena v London, pa premišljuje, kako bi se dal kot nepopravljiv zaspani v hotelu zbuditi pravočasno, ne da bi moral plačati napitnino. Dobra misel mu je velela napisati, seveda nefrankirano dopisnico samemu sebi. In ob 7. zjutraj so ga res zbudili: »Tu Je dopisnica za vas, morate pa plačati 3 pence porta,« pravi, pismonoša. »Vzemite Jo nazaj,« pravi Macpherson, takšne nemarnosti ni treba podpirati.« Učitelj se trudi pojasniti otrokom pojm etra: »Kdo izmed vas mi lahko pove, kaj je to, kar nas obdaja, pa se ne da zadržati niti z vrati niti s stenami ali okni?« »Duh po zelju, ki se kuha,« pravi Pep- sprožil, se je Szabo skril v neko kamenito razpoklino in klical od tem orožniku: »Le pridi pome, če moreš!« Orožnik je šel za Szabovo sledjo in je parkrat ustrelil proti njemu, seveda tudi zdaj brez uspeha. Sza^ bo se je med streljanjem pretvarjal kakor blazen. Orožnik pa ni mogel več vzdržati v svojem položaju in to priliko je Szabo porabil, da je še enkrat ušel zalezovalcem. Zdaj ga zasledujejo orožniki in kmetje. Upajo, da ga bodo z združenimi močmi le našli in prijeli. A N E K T A Tristan Bernard je sedel nekoč v gledališču v družbi Georgesa Cainsa, konserva-torja v muzeju Carnavalet, Opazoval je občinstvo skozi kukalo. Dolgo časa je zri nepremično v isto ložo. Zaradi tega ga je vprašal Cains: »Povej, prijatelj, kaj mogoče občuduješ starine, da strmiš tako dolgo v isto smer?« »Kakopak«, Je odvrnil duhoviti Bernard, »prosim te, povej mi kot strokovnjak, če poznaš dame v loži, ki Jo imam že ves čas na piki?« VSAK DAN ENA Velika uganka »Poznam nekoga, ki govori vse jezike te« ga sveta.« »In to je —?« »Telefon!« e T Ilirija S P Danes Ob 18. prvenstvena tekma na Stadionu; predtekma (Mladika: Slovan ter Ilirija B: Grafika) ob IS* oz* 16.30 Danes popoldne se bo odločilo, danes popoldne bo rešena uganka podsavez-nega prvaka. Reševala jo bosta Ilirija in Čakovečki SK; kdor bo hitrejši, kdor bo trdnejši in mirnejših živcev, ta bo uspel. Ilirijani se zavedajo, da je od njihovega današnjega nastopa odvisno njihovo nadaljnje udejstvovanje. Današnji rezultat bo odločal o teta, ali bedo smeli po daljšem presledku spet preko mej ožje domovine v tekmovanje z izbranimi klubi. Zato bo ta tekma zahtevala od vsakogar dvojno delo, ki ne bo lahko, če se pomisli, da ima nasprotnik za seboj že pestro in prav častno karijero. Glavna tekma bo ob 18., predtekmi pa — samo v lepem vremenu — bosta ob 15. (med Mladiko in Slovanom) in 16.30 (med Ilirijo B in Grafiko). Naši plavači na Dunaju Preteklo soboto so startali na Den Oudenovi plavalni tekmi na Dunaju tudi trije naši plavači, ki so dosegli prav dobre rezultate Dunajski športni klub HaJkoah je — kakor smo poročali že sproti — preteklo soboto in nedeljo v Stadionbadu v Pratru priredil veliko mednarodno tekmovanje v plavanju, na katero je povabil tudi naš savez. Za to tekmovanje je naš savez odredil tri plavače z morja in pa Fritscha iz Ljubljane poleg Wilfana, ki tako stalno biva na Dunaju. Povsem na svoje stroške naj hi bila Ilirija poslala na Dunaj še Mi-baleka. Prišlo pa je vse drugače. Vsi trije morski plavači so odpovedali — Mini in Oaz žari v poslednjem trenutku. Zaradi prezaposlenosti s študijem tudi Wilfan ni ftartal in Jugoslavijo sta imela zastopati samo Fritsch in Michalek. Po tekmovanju so vsi inozemski listi — pa tudi naši po izvirnih informacijah — pisali, da se jugoslovenski plavači na Dunaju niso plasirali. Faktična bilanca gostovanja na Dunaju pa je naslednja: Fritsch je dossgel četrto me^to na 50 m prosto in 100 m prosto, Michalek pa peto na 4C0 m prosto in šesto na 200 m prorto. Dasi je na videz to morda skromen rezultat, je v resnici ta prvi nastop naših plavačev v inozemstvu uspeh, s katerim moremo biti prav zadovoljni. Marsikdo se sicer čudi, kje so ostali časi. ki sta jih Fritsch in Michalek dosegla že ponovno. Prav lahko ie to razumljivo, če upoštevamo, da sta oba startala na veliki mednarodni prireditvi prvič in še to le s skromnim treningom. Istočasno so startali na Dunaju stari, renomirani in rutinirani tekmovalci — pa si poglejmo njih absolutne uspehe: Holandka den Ouden je plavala 300 m ponovno pod l.:C5. na Dunaju je dosegla »jedva« 1:07. za Coftollija na 400 m prosto znamka okrog 5:05 r.i nič nenavad- Z izrednega občnega zbora JSŽS Ka z.boni je bila s 15 : 14 glasovom izbrana stara, uprava Kakor smo v tej rubriki že zabeležili, je bila preteklo soboto v Zagrebu izredna glavna skupščina JSŽS, ki jo je zahtevalo večje število včlanjenih Klubov. Dasi to fc te vilo po pravil h. ni balo zadostno, je upravni odbor podal ostavko in sam sklical izredno skupščino, ker je bil prepričan, da je opravil veliko in dobro delo. Tajniško poroči'« je to okoliščino tudi precej poudarjalo, in je bilo zaradi tega tudi nekaj očitkov, toda splošno se je le priznavalo, da je imel savez dobro voljo in pokazal Veliko ekspeditivnost. Opozicija v nastopu ni bila solidarna, niti tli imela stvarnih razlogov za sklicanje izrednega občnega zbora. Govorilo se je največ o neznatnem razširjenju in spremembi eavezne uprave, toda kandidatna lista opozicije se je precej razlikovala od stare uprave. Uprava je očitala iniciatorju akcije Čuvaju iz Broda osebne razloge, ki jih ni Citi demantiral. Nekateri govorniki so namigovali tudi na London, češ da brez njega »— za katerega so že zasigurana sredstva — ne bi bilo nobene gneče med kandidati. Opozicija je predložila kandidatno listo večinoma neznanih novih ljudi, savez pa je v c.eloti kandidiral ponovno. Izmed 32 klubov je bilo zastopanih 29; rezultat glasovanja je bil zelo tesen. Izbrana je bila stara i -pra va s predsednikom Nedvedom s 15 : .14 glasovom. Značilno je, da je odločil glas zastopnika ljubljan. Atene Schnellerja, ki ^e bd oddan — proti računom opozicije — za. staro upravo. Ostale klube iz naše banovine — kolikor je bilo zastopanih — Je eastopal Baltesar. Na skupščini navzoči odborniki zagrebškega podsaveza s predsednikom Stepano-videm na čelu, so podali kolektivno ostav-l<-o na funkcije v podsavezu, kar je skun-ši-ina vzela v znanje. Zmaga stare savezne uprave je bila številčno tesna, zato pa moralno velika. Bodoča glavna skupščina, bo upravi gotovo prinesla še lepo zmago, če bo nadaljevala delo v dosedanjem duhu. Naloge, ki jo čakajo z velikimi izbirnimi hazenskimi tekmami za žensko »olimpiado« v Londonu, niso lahke. Upamo, da ji bodo — z razumevanjem in podporo ministra dr. Angjelino Viča, ki budno spremlja tudi delo v JSŽS — uspele, kakor si jih je zamislila, preden je prišlo do tega izrednega občnega zbora. Športni dan v Zagorju Športni klub Zajrorje razpisuje športni dan. ki ga priredi v nedeljo 8. julija pod pokroviteljstvom g. dr. Slavka Gruma. s sledečim sporedom. I. Sobota 7. julija ob 8. zvečer v Sokolskem domu predavanje o športu, zdravju, sokolstva in o pomenu ustanovitve SK Zagorje. Govore pokrovitelj g. dr. Slavko Grum. tajnik LNP g. Marjo K jret. g. dr. Stoian Bajič in predsednik SK Zagorje. II. Nedela 8. julija Dopoldne: 1. Ob uri polževa kolesarska dirka, katere se lahko udeleži vsak kolesar. Prijave sprejema tajnik pol jre pred startom, ter je istočasno izročiti 2 Din prijavnine.. Naiboliši vozač prejme kolajno. 2 Ob 9.30 CrosscontrT tek na 5000 m. Start in cilj na igrišču, ter po Zagorju. Proga bo objavljena pred startom Prvo oiasirani prejme spominsko kolajno. 3. Ob 10.30 sta-fetni tek skozi Zagorje: proga 350 X 400X X400V1000X300X200 m Start pri Blažiču na Toplici, čili ored kino Triglav. Zmagovalna petorica prejme v trajno last kip. darilo SK Zagorje. 4. Ob 11.30 troboj na igrišču: nega, pa je na Dur.aju v trdem boju z Lengyelom, ki je tudi že često dosegel čas pod 5:10, komaj dosegel 5:14! Še v večji meri velja to za Čeha Getreuerja, ki je potreboval kar 5:29! In to so sami stari »tigri«, ki so startali že na več olimpiadah, evropskih prvenstvih, ki so že neštetokrat nastopali v državnem dresu in so v letošnji sezoni že dobro trenirani, dočim sta Fritsch in Michalek na 50 m in 400 m startala letos prvič. Relativno največji uspeh Je dosegel Michalek na 400 m. Sam pripoveduje, kako mu je bilo tesno pri srcu, ko je starter pred startom predstavljal tekmovalce: Co-stolli, prvak Italije, Lengyel, prv. Madžarske, Getreuer, prvak češkoslovaške, Pader, prvak Avstrije in Michalek (Ilirija) v ju-goslovenskem državnem prvenstvu šele četrti! In vendar so bila samo ta štiri zveneča imena, katerim je podlegel — Getreuer ju in Paderju celo s prav majhno diferenco -—- ostalim pa se ni dal! še nekaj ne moremo prezreti. Prvotno je bila na tem tekmovanju razpisana za moške štafeta 4X200 m prosto. Naenkrat pa je, ko je bilo zasigurano sodelovanje jugoslovenskih plavačev, nastala iz tega 4X100 m. S presenečenjem pa smo čitali v poročilih o tekmovanju, da se je le plavalo 4X200 m. Menda zato, ker jugoslovenske štafete ni bilo na Dunaju. Saj je prvoplasirana madžarska štafeta plavala le 10:06, dunajski EWASK, ki je bil drugi, je s še slabšim časom postavil avstrijski rekord, ljubljanska reprezentanca (Michalek, Jesih, Fritsch in Wilfan) pa je lani dosegla z izrazito slabim Jesihom 10:01. Menda je le bilo Avstrijcev in Madžarov malo strah pred — Jugosloveni! čisto prav in v redu pa tako postopanje le ri! tek na 60 m, met krogle in skok v daljino. Prvo plajirani prejme spominsko kolajno. Popoldne: 5. Ob 2. uri nogometna predtekma rezerve. 6. Med odmorom švedska štafeta 800 X400X200X100. 7. Ob 4. uri popoldne nogometna tekma I. moštva e 1. moštvom SK Bratstvo, Jesenice. III. Po sporedu družabni sestanek pri g. A. Grčarjiu, na katerega eo vsi vljudno vabljeni. Športni zdravo! Odbor. Otvoritev aiovega igrišča Reke Ob 8.30 kvalifikacijska tekma Reka : Domžale Dopoldne ob 8.30 bo s kvalifikacijsko nogometno tekmo med Reko in Domžalami neoficielno otvorjeno novo igrišče agilnegu SK Reke. Z brezprimerno požrtvovalnostjo se je članstvo z odborom na čelu pred dvema mesecema s pravim umevanjem lotilo težkega dela. Igrišče leži ob Tržaški cesti nasproti tovarne Golob. Za otvoritev se obeta prav zanimiva in užitka polna tekma dveh klubov, ki igrata prav dobre nogo-met.Da podpre stremljenja tega agilnega kluba, je dolžnost športnega občinstva, da se čim številnejše dudeleži današnje otvoritve. Službene objave LNP (Seja kazenskega odbora 21. t. m.) Navzcči: dr. Kosti, Logar, Tomšič, dr Dou-gan, Galof. — Kaznuje se po § 31 kaz. pravilnika z uporabo § 14 kaz. prav. Gomolj Stane, Maribor, s sedemdnevno zabrano igre, kazen mu poteče dne 30. t. m. — Ustavi se kazensko postopanje proti Milanu Drobežu, Mars, zaradi nezadostnih dokazov. — Na temelju § 86 kaz. prav. (lit c) se v kazenski zadevi Ferda Mrzelja in Gvi-aona Janca, oba Amater, uvede dodatno postopanje in se nalaga o. o. Trbovlje, da ju ponovno zasliši; v tej stvari prejme o. o. Trbovlje dopis; po prejemu dopisa mora o. o. Trbovlje dostaviti zapisnika o zaslišanju v roku treh dni. — v kazenski zadevi zaradi tekme Maribor : Ilirija dne 9. aprila se zaslišita naknadno kot priči Svetic Vili, Ilirija in Pischof Josip, Maribor. Slednjega naj zasliši o. o. Maribor v smislu dopisa, ki ga prejme. — Poziva se Ilirija, da nemudoma dostavi dokaze za dejanja, katerih dolži Josipa Koniča, Maribor ob dogodkih na tekmi Maribor : Ilirija. — Kaznuje se po § 31 kaz. prav. Edi Tomažič, Zalog, s 14-dnevno zabrano igranja, kazen mu poteče dne 7. julija. V pojasnilo klubom in prizadetim Se ob tej priliki pojasnjuje, da je tolmačiti pristavke »kazen mu poteče dne...« tako, da ima igralec omenjenega sine že pravico nastopa. To v Smislu avtentičnega tolmačenja JNS, službeno br. 46, točka 2, z dne 14. novembra 1932. — Tajnik m. V nekaj vrstah. Prva seja novoimeno-vane uprave JNS bo pojutrišnjem. Dnevni red je zelo pereč in jo zato vsi nogometni krogi pričakujejo z velikim zanimanjem. Med drugim se bo razpravljalo o spremembi pravil, ukinitvi banovinskih in občinskih taks, sodelovanju srednješolske mladine v nogometu službenem glasilu, sodniških honorarjih, brezplačnih vstopnicah, potnih stroških za člane izven Beograda, tehničnem odboru za sestavo državne reprezentance itd. Med reformami je pričakovati znižanje števila podsavezov, ki naj bi se po možnosti krili z banovinami. Do morebitnih osebnih sprememb bi prišlo Le v onih podsavezih, kjer so podsavezi delovali ne-objektivno ali onemogočali sporazum ln solidarno delo vseh včlanjenih klubov. Mišljena je dalje fuzija številnih šibkejših klubov, ki naj bi tako dobili bolj zdravo pod- lago za nadaljnji obstoj. Bistvenega pomena je še vrsta novih ukrepov, ki naj popravijo administrativno delo saveza in njegovih organov ter tako spet ustvarijo red in disciplino, brez katerih v nobeni športni panogi ne more biti napredka. — Za pokal igrata danes lokalna rivala BSK in Bask v Beogradu, v Zagrebu pa Hajduk in Concordia. — Tekme za srednjeevropski pokal se nadaljujejo danes z revanžnimi tekmami, po katerih bo sedem kandidatov izstopilo iz nadaljnjega tekmovanja. Nastopili bodo: na Duru ju Slavija in Rapid, v Napoliju Admira in Napoli, v Debrecinu Bologna in Bocakay, v Budimpešti Austria in Ujipest, v Teplicah Juventus in Teplitzer FC in v Milanu Kladno in Ambro^iana. (Današnje izide glej med brzojavnimi vestmi. Op. ur.) Cestne kolesarske dirke kolesarskega društva »Zarje« bodo danes ob 14. na progi Vevče - Trojane in nazaj. Po dirkah športna veselica v gostilni pri Anžurju v Vevčah, kjer bo tudi razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Današnji nogomet v Celju. Danes ob 17. bosta v Celju istočasno dve prijateljski tekmi. Na Glaziji bo tekma med vojaškim £K Triglavom iz Ljubljane in SK Celjem, na igrišču pri »Skalni kleti« pa med SK Ptujem in Atletiki. Obe tekmi bosta gotovo zanimivi. Službeno iz LNP. Današnja prvenstvena tekma Ilirija : ČSK bo Ob 18. uri. — Tajnik n. SK Ilirija. (Nogometna sekcija). Za predtekmo z Grafiko naj se javijo danes ob 16. trenerju: Jandl, Franzot, Strehovee, Lah n., černač, Pogačnik, Kos, Hdrtner, Svetic V., Aljančič, Kveder, Primožič, Scagnetti. Reditelji nastop ob 14.30. Javite se g. Melitzerju: Nered, Gorjanc, Felcher, Htinčik, Krische, Habischt, Bizovičar, Miil-ler, Cvirn, Srimšek, Pribovžek, Cebron. Nadzornik: Nered. Stranski sodniki: Predtekma: Eržen; glavna: Glušič I. in n. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes se morajo javiti subjuniorji točno ob 16. trenerju na našem igrišču. Ob 17.30 pa igralci: Logar, Hasl, Šinkovec, Legovič, Slamič, Zemljak, Pišek II, Sodič, Caleari, Bancelj n, Petelin, Petrič, Tavčar, Hvasti-ja, H rman, Ulaga, Podgornik, Vahen I, Kovačič, Suterle, Mirtič, Sovine I in n. Korošec, Race, Molk, Repotočnik in Makovec. SK Grafika. Popoldne ob 16. se morajo javiti v društveni garderobi: Gasperič, Me-kina, Katavič, Usenik, Žagar, Bežan n., Trobevšek, Vili Bežan I., Verčnik, Stupica L. Predtekma z rezervo Ilirije. TSK Slovan. Danes ob 11.30 morajo biti pred glavnim kolodvorom: Lesica, Dečman, šavs, Batič, Smrekar, žnidarčič, Jerančič, Vasiljevič, Ceglar, Rozman I in II in Sinček I. — Ob 14. na Stadionu: Moša I in II, Kobal, Grm, Uhan, Sinkule, Thuma, Jan-kovič, Geriol, Kolarič in Galle. Stranski sodnik Makovec. Vsi, ki so določeni za Radovljico, naj dvignejo danes med 8.—10. opremo na stanovanju gospodarja; za igrače Ilirije preskrbi opreme gospodar. SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 9.30 naj bodo na igrišču Korotana na Rakovniku: Krivačač, Vinšek, Kamnikar, Habiht I., Habiht IL, Povh, Babnik, Petrič, šušter-šič, Jakše, Samar, ob 1«5. pa na igrišču Primorja: Breier, Od'azek, škrjanc, čuk, Dou-gan, Hazler, Selan, Legiša, Vegel, Luznar, Dežman, Drapek. Mihelin Ivan se poziva, da v roku 8 dni vrne opremo. — Tajnik n. SK Jadran. Danes ob 9. obvezen trening za vse igralce. Trener. MK Ilirija, Ljubljana, opozarja, člane moto-sekcije, da bo ciljna vožnja, razpisana po ATK, v inozemstvo v dnevih 7. in 8. julija. Prijave bomo brezpogojno zaključili v torek 26. t. m. ob 17. v klubovem tai-ništvu (tel. 2066). V prijavi je navesti: ime in priimek udelažnika, naslov, vrsto in znamko vozila, štev. motorja, težino vozila in polic, številko. Zaradi nujne sestave se- znamov udeležnikov, ki Jih je treba predložiti pristojnim oblastvom, sa izrečno opozarja, da se na poznejše prijave ne bo mogoče ozirati. — Odbor. Svetovni rekord 15-letnega dečka Iz Novega Sibirska poročajo, da Je postavil 151etni Makarov s svojim letalskim modelom nov svetovni rekord. Dosegel je liO m višine in se je držal v zraku 100 minut. Pri tem je preletel progo, ki meri nad 4000 m_ Ženski rekordi Na športni prireditvi v Lvovu je Poljakinja Cejzikowna dosegla v metu diska obojestransko nov svetovni rekord z znamko 67.82 m, in sicer z desno 38.49 m, z levo 29.33 m. S tem je padel rekord Ko-nopacke s 66.40 m. — Madžarka Kael je v Budimpešti vrgla kroglo 11.19 m in postavila nov madžarski rekord v tej disciplini. — V Brooklynu je olimpijska prvakinja Poljakinja Stella Walasiewicz dosegla dve krasni prvi mesti, in sicer na 50 m v 7 sek. in na 200 m v 26 sek. Prireditev je bila v kritem. PRODA SE odlično vpeljana pekovska delavnica v centru Beograda v prometni ulici pod zelo povoljnimi pogoji. Pismeni pogoji pod >340« na »Propaganda« a. d. Beograd, post. pret. 409. 5659 MOŠKI VRTNE SOLNČNIKE is-deluj-e: BELA FETTMANN Zagreb, Masarykava e. 9. Prevzema tudi prevleke. — Zahwv«.»te brezplačni ilustrirani cenik! 121 Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 ŠOTORE, nahrbtnike, poljske postelje, spalne vreče, vrtne solnčnike, vrtno pohištvo. Izdelki: Jngostekstil _d. d. Osijek 4764 Z ozirom na ustanovitev tekstilne industrije 5670 v večjem mestu Slovenije prodam prvovrstno vpeljano in popoln, opremljeno moderno modno in manufakturno trgovino. Potreben kapital Din 120.000.—. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Redka priložnost 1934«. ki trpite na seksualni nevrastenijl, oziroma IMPOTENCI. nezadostni funkciji spolrtib žlez, duSevni depresiji, pcekusite OKASA TABLETE ki so od mnogiii zdravnikov preizkušene ln odobrena sot hormonski preparat. Naročila in vprašanja poslati na zastopnika: lekarno Hofer, Zagreb, oddelek OKASA. Preradovičeva 40. Zahtevajte v vseh lekarnah! Ogl. reg. Sp. br. 382-28TU 1934. Din 300.000 9' posojila v gotovini išče veletrgovina za dobo dveh let. Za posojilo jamči prvovrsten zavod, ki ni pod zaščito. Ponudbe z navedbo skrajne obrestne mere pod »Absolutno jamstvo« na oglasni oddelek »Jutra«, podružnica Maribor. 5685 AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV EV VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žiičico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 35._. (Reg. S. br. 4787-32) ZAHVALA Po pokojni gospej Ani Steinberger sem prejela od Ljudske samopomoči v Mariboru pripadajočo podporo takoj izplačano. Za to kulantnost izrekam imenovani blagajni iskreno zahvalo in priporočam to najstarejšo domačo institucijo vsakomur najto-pleje. Sp. Polskava, dne 22. junija 1934. 5664 Ivana Žager. ZAHVALA Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega nepozabnega očeta, tasta in starega očeta, gospoda Josipa Cegnar orož. stražmojstra v pok. in magistratnega uslužbenca v pokoja in nam izrazili svoje sožalje ter na kakršenkoli način počastili njegov spomin, se najiskreneje zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 26. junija ob %7. uri v župni cerkvi sv. Frančiška v Sp. šiški. Pokoj njegovi izmučeni duši, a njemu trajen spomin. 5676 Žalujoče rodbine; Sevšek, Košir, Trčon. OTVORITEV GOSTILNE! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom na dan sv. Petra 29. junija t. 1., otvorila na novo preurejeno gostilno pri „1. Tavčar", Selca nad šk.Loko Točila bom pristna dolenjska in štajerska vina. Hrana po izberi. Priporočam se za obilni obisk 5678 CILKA DOLENC. »ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) žimo za žimnice (madrace) najboJjSe kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! »TRIBUNA« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnib vozičkov, stolie, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, u-iaih strojev, motorjev in dvo-koles v prostorih domače tovarne """i Vlago v stanovanju hišno gobo ter vse slične nedostatke odstrani zanesljivo in za vedno potom specijalne izolacije stavbno podjetje Ofcrevctlii ee _f3ad%an - Mad Lepa, solnčna lega ob morski obali. Plaža. V bližini pristanišča. — Ugoden odpočitek. — Rekonvalescentom priporočljivo vsled stalnega zdravniškega nadzorstva. Lepo opremljene, čiste in zračne sobe. Prvovrstna kuhinja, hrana dobra in obilna, servirana petkrat dnevno, postrežba vzorna — Popolna oskrba Din 65.— dnevno. Informacije pri Upravi okrevališča »Jadran« na Rabu. INSERIRAJTE V ..JUTRU" Httgon Schell, Ljubljana 7 LMAURERJEVA ULICA 29 TELEFON ŠT. 21-91 Zahtevajte neobvezno strokovnjaški pregled m proračun, g ZAHVALA Za premnoge osebne in pismene dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka, strica in tasta, gospoda Vinka Pogačnika se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo vsem prijateljem v Brežicah, ki so nam nudili vso pomoč ob smrti in so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, nadalje sokolskemu društvu Brežice in domačim pevcem, upravi ljubljanske sokolske župe, sokolskim društvom štepanja vas, Ljubljana IV. in šiška, sokolski četi na Lavrci in vsem zastopnikom ostalih sokolskih društev, šentjakobskemu in barjanskemu gospodarskemu in kult. društvu, upravi banovinske žrebčarne, uslužbenstvu mestne občine in ZTOI, Kolu jugoslovenskih sester Ljubljana, Moste in štepanja vas, uredništvu Slov. Naroda in uslužbenstvu Narodne tiskarne in vsem in vsakemu posebej, ki so spremili našega nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in še posebno zahvalo izrekamo pevskemu društvu »Sava« za ginljivo petje. Ljubljana, dne 23. junija 1934. 5627 GLOBOKO ŽALUJOČI. CENE MALIM OGLASOM Po 5U par za besedo. Um z.— davna za vsaa oglas tn enKratno pri-stojbino Din 3.— za šitro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Uin -J.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« JJ^ j . y znamkah< odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek n Jutra4', Llubljana. Službo dobi beseda i Dm. davek i O in c« 611 r o alt dajanje aa •lota 5 Om. Najmanjši znesek 11 Din Tkalski mojster se »prejme takoj v manjši tka.nioi ? Mariboru. Ponudbe na podTužnioo J u t re v Mariboru pod »Mojster«. 16793-1 Šiviljsko pomočnico prvovrstno in samostojno 6prejme modni a te! j« Vida Renčelj, p« lača Ljub! je ruske kred. banke, IV. na det r. 16756-1 Pletilca ali pletiljo za ravni pletilni stroj za tedeiovamje rokavic sprejme trikotaža. »Iris«, Zagreb, Ilica 116. 16332-1 Šofer ia osebni avto (amer.), i dolgo prakso m dobrimi pri.[*>roč.iii d.o-bd službo v Ljubljani za več m-esecev. Podrobne ponudbe na ogl. od/d. »Jutra« pod »40«. 16S50-1 Pisarniško moč »nesljivo, sprejme trgovska pisema. Pogoji: samostojna slov., hrvatska in nemška korespondenca, absolvent tr-s. šole ali akademije, popolno zdravje. Oskrbe v hiši. Curnieulum vitae, honorar. prep:6i spričeval. Ponudbe n« oglasni odd. »Jut.ra« pod »Izven Ljubljane«. 16825-1. Pisarniško moč in delavca (ko) z nekaj kapi ta a v gotovini sprejmem v stalno službo. Dopise na oglasni oddelek »Jut.ro« pod šifro »Resno« 16602-1 Gospodinjo vajeno gostilne im mesarije, z gostilniško obrtjo, staro do 30 let, sprejmem takoj ali s 1. julijem. Ponudbe n« ogl. odd. »Jutra« ood »Poštena 100«. 16841-2 Dobro eksistenco ei lahko ustvarijo gospodje in dame z malo trgovke hobroz.be. Mesečni fiksni zaslužek 3000 Km. Potreben kapital 3000 Kn. Ponudbe z znamko na podr. »Juitra« v Maribora pod ►Brez konkurence«. 16794-1 Mlinostavec erednj»*h let. ki razume tudd vsa pripadajoča de'a, dot« takoj mesto. Naslov r oglasnem oddelku Jutra 16796-1 Trg. pomočnika Izurjenega v kupčiji in manipulaciji suhih gob sprejme večja tng. z me«. b'a-gom. Prepisi spričeval, zahtevki. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Brane ln stanovanje v hiši«. 16824-1 Kletarja pridnega, poštenega, vsestransko sposobnega, išče trgovina vina. Ponudbe na ogias. oddel. »Jutra« pod »Sposoben c. 16846-1 Sezonsko kuharico sprejme gostilna Cirmon v Mednem, pošta št. V:d. 16640-1 Šiviljsko pomočnico za fino delo sprejme modni atelje Fanl Ja-ger. Resi jeva cesta. 16952-1 Perfektno kuharico in sobarico ki zna servirati, z zma-njem nemškega jezika prednost, <®čem. Ponudlbe z zahtevkom plače na Pen-sioii »Rivier««, Kraljeviča. 16783-1 Frizerka vešča železne in vodne on-dulaorje, z znanjem nemščine, dobi mesto v salonu »Mila«. Tjrševa cesta 7. 16939-1 Pletilje se sprejmejo za stalno delo. Oddajam tudi delo. Savnik Anton, škofja Loka. 16954-1 Mesarja ali učenca ki se je vsaj že eno leto učil, 6 sta.Dovanjeni in h na no v hiši sprejme Ivan Prahni, Savski marof. 16704-1 Hišnika ocenjenega in zanesljivega, za vilo v predmestju siprej-mem. Ima tudi brezipae.no rabo vrta in njive. Vpraša naj pri »Posesti« na Miklošičeva cesti. 16727-1 Šiviljo (krojača) perfektno tudi v adjustira-nju, z daljšo prakso, išče za takojšnji nastop tovarna perila. Ponudbe s spričevali na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tovarna perila«. 16719-1 Železninarja sposobnega, popolnima ver-ziranegu strokovnjaka, za samostojno mesto poslovodje sprejme večja želez-ninarska tvrdka v Slovenj j,i. — ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki ne oglas, oddelek »Jutra« pod »Sposobem in zanesljiv«. 16735-1 Dekle za vse ki zna kuhati, stara 25 do 30 let, dnbi ta.koj name-ščenje proti mesečni mesdi 300 Din. Gospa veleposestnika Zwilling, Zdeneina pri Zagrebu. 16723-1 Praktikanta (injo) za pisarno sprejmemo. Ponudbe s sliko in zahtevki na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski«. 16757-1 Boljše dekle za vse kii zna samostojno kuhati, docbi mesto v Zagrebu. Masi ov pove oglasni oddelek »Juitra«. 16909-1 Ljuba Jurkovič: .MAIA*: »i^jf;., KRALJICA * * * NOČI (Ilustriral V. Masi) Pisarniško moč in delavca (ko) z nekaj kapitala v gotovini, sprejmem v stalno službo. Dopise ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resno«. 16602-1 Natakarico samostojno, starejšo, sprejmem v boljšo goetino na deželi. Majhna kavc-ije je potrebna. Ponudbe poslati na oglasni oddelek Jutra pod značko »Prvi julij«. 166714 Mesto obč. dacarja razpisuje uprava občine Moste, sreiz ljubljanski. — Vsi tozadevni pogoji za sprejem se dobe v občinskemu uradu. Lastnoročno pisane in pra.vilno kolko-vane prošnje z vsemi prilogami je vložiti najkasneje do. 15. julija t. 1. pri Upravi občine Moste pri Linbliani. Dne 15. juni:a 1934. 16669-1 Perfektno strojno pletiljo in vajenko sprejmem. Oddam stroj tudi za pletenje na dom. Pletenine Celovška cesta 14, dvorišče. 16870-1 Kuharico dobro, pridno, veščo vseh gospodinjskih del, išče rodbina treh oseb. Starost do 30 let. Ponudbe pod »P. A.« na ogl. odd. »Jutra«. 16878-1 119 Ko se je šarik vrača! k svoji Lilici, je bi! tako potrt in slabe volje, da ga je bilo kar žalost pogledati. Duša mu je jokala in srce se mu je trgalo ob misli na dobro ženo Jeno in na ljubljene otročiče. O, kako lepo bi biio, če bi bili tudi oni tukaj in deležni občega veselja. In glej čudo! Ko se je vrnil k Lilici, je našel vse svoje drage pri njej. Po naključju so bili vendarle ujeii rešilni pas in ušli smrti v morskih valovih; prav to jutr0 so bili na majhni ribiški ladji pripluli v Liličin domači kraj. Zdaj ni bilo veselja konca ne kraja. Od same sreče je (lobri šarik neprestano jokal, in solze so mu kakor debeli biseri tekle po licih. 120 Lili, njen očka in njena mamica so uredili cel park za vse živali, ki so bile rešile malo Kraljico noči. Šarika so Imenovali za ravnatelja parka, ki je bil odprt samo otrokom, In stari Tim je obdaroval vsakega malega obiskovalca s čokolado in drugimi slaščicami. Raznašalec za prodajo kruha in peciva ne lasten račun, dobi stalen postranski zaslužek. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 168S2-1 Stenografinjo- stroiepisko išče odvetniško pisarna. — Ponudbe na ogles. oddelek » Tu tre « pod » Zač etnica «. 16915-1 Službo inkasanta in sluge dobi mlajši moški s kavcijo. Podatke o dosedanjih zaposlitvah ln znamko 3 Din pošljite na ogl. oddelek »Jutra« pod »Kolesar«. 16984-1 Gospodično za pomoč v trgovini iščem Predpogoj znanje nemščine in 4 srednje šole. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16682-1 S 30—50.000 Din dobite dobro službo, dobiček od zneska in popolno varnost vložka ali se udeležite v podjetju. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Preskrbljen«. 17011-1 Agilne osebe M obiskujejo privatnike, naj se javijo na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dober zaslužek«. 16964 1 Vajenca i dobro šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejmem v večjo trgovino mešanega blaga ne deželi. — Ponudbe ne og'«sni oddelek »Ju-tra« pod značko »Zanesljiv vajenec«. 16620-44 Vajenca T&čeim za mesa-rsko obut. Stanovanj® in brana v hiši. Avgust Jaklič, Velike Lašče. 16752-44 Vajenca 2>a Vovinostiskarsko obrt spre.,.ie Josip Ororepec v Ljubljani, Za gradom št. 9 36747-44 Deklica kmetskih staršev, poštena, stara 14 let, z odi. izpitom meščanske šole — išče primerno mesto učenke v trgovini. — Francka Kralj, Železniki. 16673-44 200 Din nagrade dobi kdor preskrbi 16-letnemu fantu stalno mesto valenca avtome-hanične obrti v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16914-44 Visokošolka išče preko počitnic primerno šlužbo, priprav ljala bi tudi za Izpite v jezikih. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Ljubiteljica otrok««. 17012-2 Vajenca z oskrbo ter prafotilkanita brez oskrbe sprejmem v trgovino z železniino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv m pošten«. 16045-44 Učenko s primerno šolsko Izobrazbo Iščem za špecerijsko trgovino z vso oskrbo event. se vzame tudi dekle brez staršev. Ponudbe pod »Marljiva učenka« na ogl. oddelek »Jutra«. 16855-44 Učenko za trgovino z mešanim blagom takoj sprejmem z vsaj dvema razredoma srednje šole. — Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mešano blago«. 16933-44 Šofer - ključavničar z večletno prakso im zmožen popravil, želi službo. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 160W-~ Prodajalka mešane stro-ke, dobro izurjena v gospodinjstvu — želi službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra«. 16056-2 Mesarski pomočnik dober sekač in nakupo-valec, poseduje tudi me sarsko obrt, ere tudi kot poslovodla. je sim patičen. vseskozi pošten, zanesljiv, vešč tudi kletarstva, zmožen kavči je. želi nastopiti boljšo služijo, a daleč od Maribora s 15. julijem. Na slov v ogl. odd. »Jutra« 17018-2 Kateri gospod stareišl. dobrosrčen, bi vzel gospodično k otro iru za go^podinio proti mali pla*i. Znam xrsa domača dela delati. Po nudbe na oel. odd. »Jutra« pod šifro »PriHtib-liena«. 16963-2 Vajenca za kleparstvo in vodovodno instalacijo sprejme Puc Gustav, Tržaška cesta, Ljubljana. 17038-44 Kleparskega in vodovodnega vajenca sp-ejuie Stenko K e z e 1 e, Bohoričeva St. 3. 16903-44 'I-.i -»eseds 50 para daven Din za iitro alt da an}s naslov« 3 Din Nat manlš1 »neoe* tj r>m Prirezovalka perila prvovrstna, z dolgoletno prakso, išče zaposlen je samo v Ljubljani. Zadovolji se tudi e samo par urni m dnevnim zeposlenjem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za?reb« 16720-2 Mlajši upokojenec vešč knjigovodstva ter slovenske ki nemške korespondence, išče zaposlenje. event. tudi samo za par ur dnevno. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«. 16687-2 Trg. pomočnik mlad. sioliden. želi name-ščenja. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Trgovina«. 16819-2 Maserka dobro iizvežbana. se priporoča cenjenim damam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 16822-2 Plačilni natakar z večletno prakso, išče stalno službo. Govori slovensko. srbo-hrvatsko in nemško. De potrebno jamstvo. Nastop ta.koj. Feliks Vaupotič. nateka.r. Slovenska Bistrica. 16840-2 Izvrstno gospodinjo za veliko gospodinjstvo se sprejme. Starost ne čez 40 let. Bilka. Plača 2500. Din. Nastop služb* nemudoma. Ponudbe na poštni predal 286. LJubljana. Vrečer. 17046-1 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. NajmanišJ znesek 17 Din Modistovsko vajenko sprejme takoj salon »Klobuček«, pasaže nebotičnika, Gajerva 5. 16847-44 Učenko pošteno, zdravo, moč«o, ki je z d obrtni uspehom dovršila vsaj 2 razr. meščanske šole. sprejme Marije Dren. trgovina z mešanim blagom, Podllehnik pri Ptuju. 16831-44 Vajenca stanujočega ' Ljubljani — sprejmem v trgovino mešanega blaga. Pismene po nudbe i navedbo poklica staršem na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delaven«. 16628-44 Tapetniškega vajenca sprejme takoj Franc Sejo vms, Ljubljana, Stari trg 6 17003-44 Vrtnar « 151et.no prakso, t dobH m< »pričevali, išče »lužbo za takoj. Ponudbe oa ogl videlek »Jutra« pod 5'fro »Vrtnar«. 16652-2 Plačilna natakarica s kavcijo in znanjem nemškega jezika, išče boljše mesto. Pomudbe na og!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna rn tanesljiiva moč« 16790-2 Vzgojiteljica Nemka inteligentna — z večletno prakso v vzgoji otrok in vešča samostojnega vod stva gospodinjstva, išče mesto. Ponudbe na naslov: Ose Mnnscbete, Trbovlje. Lekarna. 16761-2 171etno dekle pridno in pošteno, želi službo k otrokom ali kot pomoč gosipodinji. Ponudbe ne Podružnico »Jutra« v Trbovljah pod značko »171etna«. 16760-2 Frizerka dobra moč v železni ln vodni ondulaciji. spretna v trajnem kodranju, išče mesta. Nastop 15. julija aH 1. avgusta. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 17009-2 Brivski pomočnik bubištucer, Išče zapo-slenja. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 17042-2 Starejša gospodična vešča v&eh gospodinjskih del. išče zaposlitev v boljši rodbini. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna«. 16863-2 Gospodična lzučena trgovine z mešanim blagom in Selez-nino, ki ima trgovski te*a1. z Tmanlem nemškega Ipzika in lzučena v gospodinlst.vu. želi primerno zaposlitev. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »MarlMva«. 16738-2 Pošteno dekle vajeno rostilne. ki zna šivati, išče mesto natakarice. Ponudbe na og'«sni od d »1<»k »Jutna« pod š-fro »Kavcije zmožna«. 16731-2 Dobro nagrado d«m tistemu, ki mi preskrbi službo. — Ponudbe na oglas. oddeVk »Ju*ro« pod značko »Kakršnokoli«. - 16578-2 Dekle zmoz.no semcstojmega gospodinjstva, žei.i službo v gostilni aH privatno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16629-2 Dva mlajša brivska pomočnika dobra delavca, želita pre-meniti za sta'no službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nastop 15. julija«. 16530-2 Šofer posodi 15.000 Din tistemu, ki mu preskrbi 6taln.o službo. Prevzame tudi drugo službo. Več pismeno. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Šofer«. 16688-2 Dekle kot sobarica želi dobi ti službo pri kaki bolj-št družini bodisi v mestu ali na deželi, najraje na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sobarica«. 16871-2 Natakarica z nekaj kavcije, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna«. 16901-2 Zlatarski pomočnik išče dobro službo. NasUyv v oglasnem oddelku Jutra 16907-2 Mesto potnika išče zmožen m'edenič. Ponudbe na og^isni oddelek »Juitra« pod »Merkur 19«. 16029-2 Izkušen šofer trezen, zanesljiv, izurjen vozač, zmožen kavcije in popravil išče mesta za takoj. Burnik, — Vič, Cesta na Brdo 10. 16859-2 Zastopnika za steiklansko stroko prodi prov i« ji, kot postranski predmet za Dravsko banovino, sprejme veletrgovina stekla in porcelana v Zagrebu. Ponudbe na Publi-citas, Zagreb, pod 37841. 16833-6 Voznike sprejmem za vožnjo gramoza. Pojasnila daje hišnik v Ljubljanski ulici št. 55, Zelena jama. 16709-3 Proti predložitvi hranilnih knjižic (večjih zavodov) izvršim vse zobozdr. in zoboteh-nično delo. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« z navedbo vložene vsote na naslov: — »Polna vrednost 100«. 16955-3 Na skupno potovanje z avtom sprejmem kolego trg. potnika. Ponudbe z navedbe stroke na oglas, odd. »Jutra« pod »Dravska banovina«. 16744-3 Potniki Seseda 1 Din davek 2 Din šifro ali dajanje na slova 5 Din. Naj man 161 znesek 17 Din. Potnik špecerist. marljiv, dobi takoj sužbo. Kratke ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tudi kolovozač«. 16853-5 Košarske izdelke priinaoo lepo ta čisto b-delaoe prodam po tniiam eetu. Kiaric* io »to jed čka ta ->očna de a. ta cvetlice, t« t rab t« pa pir. ročne io kopalne wx bi««, vrtne stole, za n« balkon ali verando itd. — Naprodaj je tod-; dobro ohranjen — globok otroški voziček » dvojčke. Fany Pa.uk. Radovljica — graščina 16158-6 Zakuhavajte sadje in sočivj« v v VVeckovih kozarcih ki so najboljši. Cenike pošilja zastonj trgovina s špecerijo in železnin-o Jo«. J ag odi č, Celje, Glavni trg 15661-6 100 kom. kartonov dobro ohranjenih, od klobukov, v velitkoefci 35, 38 in 62, poceni proda A. Vi vode, Kamnik. 16776-6 Otroški voziček za pohabljene do 16. leta, na 3 ko'e*a in vzmeti prodam ze 250 Din. Kolodvorska 25. 16835-6 ieseda i Din davek 2 Dtn '.a šifro ali dajanje na Oova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din nt mid t J Din J. Čehova šoferska šola za poklicne šoferie in amaterje, Tyrševa cesta 36 — garaža Jugoauto. W4-4 Vpisovanje v francoskem otroškem vrtcu 28. t. m. od 9. do lil- ure. Gorupoiva ul. 17. 16834-4 Sivec Lojze, prof. poučuje matematiko io fiziko za vse razrede srednjih šol, event. tudi druge predmete. Ljubljana. Ko-rytkove ulica 5. 16239-4 Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Slomškova ulice štev. 6 — garaža Stupica. 17027-4 Kupitn Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aii dajanje na slova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Podleskovo seire kupuje najboljše Salue d. d.. Ljubljana, Aleksandrova cesta 10. 1&S36-7 Zdravilna zelišča lipov cvel taužent rože, koreninic* enoijana. kupu je Salus d. d., Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 10 16624-7 Otroški voziček železen štedilnik, divao in šivalni stroj kuipim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam« 16786-7 Trgovsko opravo malo. stekleno, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16523-7 Sušilnih okvirčkov za str?šno opeko, sistema »Steinbriick« kupim večjo množino. Ponudi>e na ogl. •videlek »Jutra« pod šifro »Kupim«. 16902-7 Kolo majhno damsko a!ii otroško, dobro ohranjeno, išče Ali ee. Frinkopan>ka 18. Telefon 3063. 17044-7 Mesto prodajalke iščem zaradi opustitve trgovine. Službo v mod ni stroki. Najboljša priporočila! Ponudbe pod »Kjerkoli« na ogl. odd. »Jutra«. 16917-2 Šofer ki Je prost ob nedeljah in praznikih, gre šofirat za nedeljske izlete. Ponudbe samo iz Ljubljane na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Prost šofer«. 16973-2 Uradnica perfektna v nemški, slovenski in srbohrvaški korespondenci ter knjigovodstvu. išče mesto. — Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Verzi.Tana«. 16969-2 W4tHVMiŠ Seseda 1 Din davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova Din. Najmanjši znesek 11 nin Velik zaslužek brei lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi! Dopise i znamko za odgovor na: Peresou. Ljub ija.na, poštni predal 307. 166-3 Vsako prepisovanje na stroj prevsamem na dom. Naslon pustiti v ogi. oddelku »J Hitra«. 17023-3 Beseda IDin davek 2Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znese* 17 Din. 100 novovezanih knjig prodam. Zelo ugodni pogoji! Glonarjev poučni slovar, originaino vezan, usnje, 450 Din. Lutman, Gregorčičeva 5/1., Ljubljana. 16930-8 Prodam Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Otroške vozičke in kolesa kupite poceni in tudi n« obroke pri S Rebolj & drug. Voš nje kova ulica 4. 84-6 Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. A. Presker Ljubljana. Sv. Petra cesta 133 Motorni čoln popolnoma nov, ugodno proda »Tujsko prometno društvo Krško«. 168;9-6 Izložbena okna in vrata za trgovino ugod no ppod.i Bogataj v Lepo-dvorski ulici štev. 3. 16ŽH7-6 Voigtlander Bergheil 10 X I5 skopat 4:5 s pritiklinami prodam za 3000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.re«. 16195-6 Pozor! Novost! Patentirane »prag?« brezhibno praktične k vsekim vratom, izdelujem, železne ali medene v vsaki dolžini in množini. Za vsako mesto Jugoslavije iščem zastopnike, mizarje, za mi>n tira.nje pragov. — Skico z navodilom in cenami vsakomur franko. Prime Alojiz — Dečkova e. 15. Celje okolica. 16813-6 Otroški voziček rabljen, naprodaj v Gledališki ulici 10/IH, desno, vrata 12. 16754-6 Zložljiv čoln platnen, z vso pripadajočo opremo prodam za 1200 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Solidna konstrukcija«. 16869-6 Sokolski kroj in tri-vrstna harmonika poceni naprodaj na Poljanski cesti št. 75. 16896-6 Pisalna miza poceni naprodaj v Kolodvorski ulici 35, dvorišče desno. Ogledati med 3. -in 6. uro. 16937-6 Otroške vozičke najnovejši modeli, v vseh modnih barvah dobite najceneje edinole pri tvrdki M. Tomšič Sv. Petra cesta 52. 3506-* Sandale moške, ženske in otroške f»rodam vsled opustitve 5ev-jev po iaredno nizkih cenah. Pri večjem odjemu znaten popust. I. Koren-ča.n, Ljubljana, Mestni trg št. 20. 16898-6 Veliko mizo kopalno banjo za otroke. »Gehschule« za otroke prodam. Ogledati od 12. do 2. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 16885-6 2 žimnici in razno pohištvo prodam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 16949 6 Več vinskih sodov proda Anton Stirn. Ježiice pri Ljubljani. 16679-6 Otroški voziček športni, naprodaj v Mostah, Zaloška cesta št. 10. 17029-6 Gramofon, plošče lepe, naprodaj Pred škofijo št. 2l/III levo. 17032-6 Gospodinje! 1 kg najfinejšega ter-pentlnovega mila vas stane samo 5 Din, ako si ga kuhate sami doma. Vse potrebščine ln brezplačno najnovejše navodilo dobite v dro gerljl R. Hafner, Ljubljana VII, Celovška cesta 61. 17043-6 Radio Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro al) dajanje aa slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Radio-aparat štiricevni, na direktni priključek, poceni proda J. M.. P od mi išče kova ul. 14. Lj-ubljena VII. 16717-9 Prehrana Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Posredovalci, pozor V dosmrtno oskrbo prevzamem osebo, ki založi Din 40.000, proti vkujižibi na mlin in posestvo. Natančnejše rz prijaznosti proti znamki za odgovor Mer-bar, Brežice ob Savi. 16771-14 r/ Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek l*i Dtn. Pohištvo predno se nabavite, — oglejte si moje moderne šperane spalnice, trde, mehke ln kuhinje, pleskane. Znižane cene. Jože Kurnik, mizar, Zg. Šiška 51 pod Hribom. i6jl4-12 Razprodaja Motorno koio na.novejše tipe, več gramofonov in šivalnih strojev pr L>.a in Jadranske 140.000 Din prodom. Najboljše ponudba na o-g a«?, oddeiek »Jutra« pod maok-o »Kosa« 16651-16 Družabnika iščem za tn nadstropno bf»-šo v centru Maribora. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru p>d »Maribor«. 16554-lfi Vlogo Novomeške hranilnice, od 20—30.000 Dm. kupim proti takojšnjemu pačilu. — Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod značko »Ta.-kojšnje plačilo 1934« 16525-16 Posojila dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9'/« obrestim letno. Ravno tako Iste kupujemo ln prodajamo. Hitro in točno poslovanje. Pučka štediona, Zagreb. NaS zastopnik za dravsko banovino je: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Pismeni odgovor 3 Din v znamkali. 16465-16 70.000 do 80.000 Din posojila iščem na novozgrajeno enonadstropno stanovanjsko hiša, proti vknjižbi na prvo m-e>-sto. Ponudbe na og^or^M oddelek »Jutra« pod šifvo »Obresti«. 16766-16 Manjšo vlogo Kranjske mestne, kupim. Ponudbe na 0-g'as. oddel.i: »Jutra«, pod »Kran:sVic. 16729-*» 60.000 Din posojila iščem proti vknjižbi r n. prvo mesto. Ze.io uirndtro obrestovanje. Ponudbe "is podružnico »Jutra« v Ms.-riboru pod »Posojila. 16553-t« Vlogo Zadružne irospodar. bank» c ca 200.000 Din prodean najboljšemu ponudniku. —• Pouud5>e na og'af. oddelek »Jutra« t>od »Zadružne«. 16933-1« 10—20.000 Din posojila iščem prett vknjižbi na posestvo. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Brez posredovalca«. 16S57-!f Večje posojilo išče dobro vpeljana stara ljubljanska tvrdka, Garancija v blagu al:. pa odstop večje vsote, katera se inkaslra na večje mesečne obroke z 18 odst. Posojena vsota se vrne glasom dogovora. Ponudbe pod »Sigurno« na ogl. oddelek »Jutra«. 16892-16 Posojilo na pet let z mesečnim odplačilom, v gotovini 150.000 in knjižici Mestne hranilnice 100.000 na hipoteko hiše, vredna milijon, sredina mesta, vzamem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Posojilo«. 16927-16 Družabnika z gotovino do 200.000 dinarjev išče trgovec v Ljubljani z dobro idočo trgovino. Pojasnila pod »Rentabilna trgovina« na ogl. odd. »Jutra«. 16953-16 Vložno knjižico Mestne hranilnice kranjske kupim. Porrjct-be na ogl. odd. »Jutra« pod »Do 30.000«. 15970-16 Prodam ali posodim knjižice od članic Zadružne zveze, 10 do 100 tisoč Din. Ponudbe z znamko 3 Din na ogL odd. »Jutra« pod »Prodam — posodim«. 16985-16 Hipoteke na prvo mesto dajem proti zmerni obrestni meri. Pooudibe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Hipoteka«. 16644-16 Hranilno knjižico z vlogo do 60.000 Din Hranilnice dravske banovine ali pa Ljudske posojilnice v Ljubljani — kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gotovina 60.000 Din«. 16821-16 Vlogo Zadružne gospodarske banke. na 91.000 Nin prodam proti gotovini najboljšemu kupcu. Ponudbe na naslov D Oder Zagreb. Vlaška niica 125. 16677-16 6000 Din posojila iščem za ta.koj proti garanciji. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »ObnU. 16932-16 Prodam knjižico 5300 Din Mestne ljubljen-«ke za 4000 Din v gotovim. Ponndbe na oglasni oddelek >Jutra« pod šifro »Gotovirsa 4000«. 16S95-16 Knjižico Mestne, Črnomelj 4000. Kmetske posojilnice 20 tisoč prodam. Ponudba na ogl. odd. »Jutra« pod »Črnomelj«. 16986-16 Vlogo Mestne hraaitoice ljubije-a-cke, v poljubnem zn«k« prodam. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Solidarnost«. 16906-i/S Vloge " podeželskih hranilmi«, tč:». njenih v Zvezi slovenskih zadrug, kupim. Ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«. 16966-16 Kompanjona z obrtno pravco sprejme vceljana mehanična delavnica na prometnem kraju. Posedujem tudi avtotaksi. Ponudbe pod šifro »Družabnik« na ogl. odd. »Jutra«. 17052-16 Denar se Vam obrestuje s 10 do 20 odst., ako ga vložite kot tih družabnik v dobro vpeljano trgovino. Ponudbe pod »Prilika ugodna 25.000«. 17034-16 Hranilne knjižice bank ln posojlnllc. državne papirje Itd. kupujemo ln prodajamo proti takojšnji gotovini. 'Za odgovor 3 Din v znamkah). Bančno kom. zavod, Maribor, Gosposka 10. 17016-16 Vložnice Jadransko - Podunav ste banke kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Ju tra« pod »Plačam v gotovini«. 17035-16 Družabnico (ka) sprejme dobroldoča prodajalna s sigurnim od jemom tn dobrim za služkom. Gotovina 7 do HJ.000 Dtn pogoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod znamko »Sigurno«. 17014-16 Ureditev dolgov eodn-e »n izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, opeljavo, vodstvo, revizije ki stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo biianc. izdelavo proračunov in kaJ-kuacij, nabavo kreditom, iikrridacdjo k metkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, v»e trgovsko obrtne infor naetje iti druge neurejene puslovo« zadere poverit« zaupno koncesijomira-ni koza ereijahni pisarni L o j z e Zaje, sodni zadr. reviioe iti zapriseženi kn j i govore k: •trokovnja-k — Lju-bljana. Gledališka ulica štev. 7/1. Kapital Določite varno in visoko-rentabilno potom moj« pisarne. Družabnike bi dobro idoča podjetja i iii rwe>z sodelovanja sprejmem. Kredite t*ibav';a koncesi jonir. ko-tnerr.ijolna piwm« Z A J C LOJZE, Gledališka nI. 7/1 17024-16 Beseda 1 Din davek i Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek :•» Dtn Skladišče fHoV»pl«.tiz), na prom rrtneim i "h.>u v Zagrebu takoj od dom v n&jt-m pod ugodnimi pogoji. Površina cca. fiOO k vad. metrov. Nasilov: greh. MakašmInsikfl c. 67. Ji. Dušek. 16938-17 Trgovino soešaJiega bla-ga, dobroid-v čr>, na prometnem kraju, oddam takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Ju-tra« pod >1034«. 16S30-1.7 Gostilno pi Gorenjskem ob draavni časti in nedaleč od železniške postaje, z lepimi in prostornimi lokali, vrtom, ieg-jiščem oddam takoj »li s 1. julijem v najeSn jpirni, pošteni in zmožni stranki pod ugodnimi pogoji. Prednost poročeni z ».ijhno družino. Dopise na pplas. oddelek »Jutra« p-odaj. Naslon pove ogl. odieiek »Juiwh«. 16789-19 Gostilna te trgovina s posestvom, pri Maribora aa-prodaj proti knjižicam. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden nakup«. 16726-19 Vinotoč dobroldoč prodam v centru mesta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16875-19 Skladišče s pisarno in električno razsvetljavo. veliko, suho in zračno, oddam v središču Ljubljane za avgust 1934. Poizvedbe Wolfova 4 v krčmi. 16874-19 Brivnico v Celju prodam na obroke. — Ponudb na podružnico Jutra v Celju pod »Cefit.rnm«. 17010-19 Gostilna z enonadstropno pet-stanovanjsko hižo, dobro vneljana. z velikimi lokali, na periferiji Maribora takoj naprodaj. Prevzem hipoteke, nekaj gotovine, a drugo hranilne knližic«. NpsIov v ogl. odJ. »Jutra*. 17017-19 Novo hišo pripravno za gosrtiino, na prometnem kraju prtrti« iu deloma sodi proti knjižicam. Naslov pove oglasni oddelek »JuAra.«. 16^14-20 Beseda 1 nin davek 2 Dtn 'b Slfro ali dajanje oa 'lova * Oin NajmanlSt roesek 17 nin 3 stavbne parcele ob Tržaiki cesti poceni naprodaj. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 16818-20 Hisa s pekarno ugodno n»prodpj. Naslov v ckt asnem oddelk.u Jutra 16807-20 Krasna parcela v Bo<žti.i dolimi ugodno naprodaj. B!eiwelsOTa 7. 10^48-20 Štiri sobno hišo z veiikim vrtom in vsemi pr'rtrik!inam.i prodam. Pojas-i,ila daje frizerpki salom Ka-ras, Novo mesto. 16853-20 Zemlpšče do 3000 m' ob goreffijeki ali kamniški progi, c« periferiji mesta kupim. Ponudbe i navedbo cene na ogWni oddelek »Julr«« ood »Zemljišče«. 16626-20 Krasen vinograd z velik:m sadovnjakom, nek .j poija in gozda, »kupno 13 oralov, lepo aroo-dirano. z več solidno zidanimi poslopji, lasten vodov-ni. električna razsvetljava, v bližini Novega mesta naprodaj iz proste roke. event. prota vloinim knjižicam domačih bančnih zavodov. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Krasen«. 16045-20 Tovarna za tekstilno industrijo aa prod« j Dopise postati »od šifro »Zelo ugodno« a yg asm oddelek »Jura«. 15774-20 Še nekaj parcel lepih m solnčnih, v Kolegiji ob Gerbičevi cesti in ob Linhartovi cesti ugodno naprodaj. Pojasni-:* daje K. Jurman, optik v Solen burgovi ulici. 16600-20 Štiristanovanjsko hišo z velikim vrtom v Rožni dolini se prav poceni proda. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Malo denarja«. 16863-20 Hišo ali pol, v Ljubljani, z vrtom, trgovskimi, go-stilničarskimi in stanovanjskimi prostori ter gospodarskim poslopjem ceno prodam na knjižice Mestne, Kmetske ali Ljudske posojilnice. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16916-20 Hišo štirlstanovanjsko. visokopritlično, prodam za 62.000 Din. Prevzamem tudi nekaj kupnine v hranilnih knjižicah. Polž ve se v gostilni švent-nar. Jarše, Sv. Križ pri Ljubljani. 16926-20 Stanovanjska hiša s pekarno in prodajalno naprodaj v mestu. — Pojasnila Briščik, Go-sposvetska cesta 4. 16924-20 2 stavbni parceli v izmeri približno 600 kv. metrov, na prometnem kraju za Bežigradom ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Bežigrad 100-«. 16930-20 Pri nakupu in prodaji Vam najbolj uspešno posreduje Realitetna pisarna Grašek Jože, — LJubljana, Gledališka 4. 16989-20 Trgovsko palačo trinadstropno, krasno, novovogalno, v centru Ljubljane, cena 1.000.000 Din, letni donos 146.000 dinarjev, hipoteka 300 tisoč dinarjev, se lahko prevzame, prodam tudi 8 parcel za Bežigradom po 50 Din za kvadratni meter. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poletje««. 17045-20 Hišo (vilo) podkileite.no, 4—5 sob, pnšti-Idine, vrt, elektrike, pitna voda, kupim v bližini Ma-ribora-Ptuja, v ceni okrog 120.000 Din. Polovica gotovine. ofta.lo pa knjižice celje.kih denairmiih tavod-ov. Naslov v oglasmem oddelku »jTitra«. 16812-20 Trisob. stanovanje oddam z julijem aiii avgustom. Nasrov v ogl. odd. »J-utni«. 16S42-31 Stirisob. stanovanje komfortno, i etažno kurjavo, oddajn na- Vrtači. — Tobačna 16. 16849-211 Petsob. stanovanje sončno, z vse irvi pritiklinami, poleg univerae, pripravno vo7o.j-21 Stanovanje z 1 sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam s 1. avgustom mirni stranki v hiši Torker — v bližini Kolinske tovarne. Solnčna lega, zmerna cena. 16891-21 Enosob. «*a"ovj»rs'- odda.m taki j boljS" stranki na Giii/nca-h,' Tr-žašfka e. 30 16861-21 Enosob. stanovanje oddam drž. osi užfbemcti v Zeleni jami, VaJ. Vod™'-kova 21. 16860-žt Enosob. stanovanie oddam e 1. jnlrjom v Rožni dolini, cesta YI 54. 16906-21 Dvosob. stanovanie s predsobo, veliko kishi!njo, pritiklinami in s souporabo k>»pn!.nic-e odda Ravber za Be®l'gra dom g 1. avpu-fttom 16911-31 Dvosob. stanovanje parketirano. pritKono, v novi vili blizu tivolskega gozda oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra«. 16019-3' Enosob. stanovanje g kuhinjo m pri tiik Minami oddam s 1. julijem v R"ž-ni dolini, cesta H šteiv. 7. 16920-ia Trisob. stanovanje s kopalnico oddam e 1. avgustom. Polzvie se: Bežigrad 5 te.v. 10. pritličje. 10938-21 Kupim posestvo od 9—12 oralov, ali peka-rijo z nekaj z?ralje v ravnini. Ponudbe s poda.tki na naslov: K osa nič Frideritk. Liipi>vec 16, Slivnica pni Ceiju. 16814-20 Hiša enonadstr., d'viocstabro vipeljana, radi 6mrti, v Mariboru poceni naprodaj. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Ugodno« 16805-20 Vila v Celju v najlepšem delu mesta, e krasnim vrtom, radi dru-žinstkih razmer pod zelo ugodnimi pogoji takoj naprodaj. — Informacije daje blagajnik Spl-oene gradbene zadruge ▼ Celju- Razago-va ulica it. 8/1. 16809-20 Krasno posestvo z velikimi smrekovimi im hrastovimi gozdovi, lepimi eadonosnikl. njivami in trftvniiki. vsega skupaj 28 or-a.lov. na.prodaj. Poslopje v najboljšem eta.nju. posestvo teži 10 minut n Sv. Pavlo pM Preboldu v Savinjski dolini. Naslov pri podružnici »Ju-tira« v Oeijn 16811-20 Enonadstropna hiša lepa, na Taboru ugodno naprodaj. N»eloGoe.sHma r Ljubljani«. 36913-20 Pozor! V gornji Gosposki ul ici blizu parka prodam lepo hišo. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Ugod.no odplačilo«. J671ž-i20 Zastonj! V - sredini trga Trbovelj naprodaj biia z restavracijo in delikateso —- vse v najlepšem stanju. Zraven je lep zelenja dni in cvetlični vrt. Potrebno 50.000 Din, drugo hipoteka. Pojasnila daje Miloš Rozin. Trbovlje. 16606-20 Dober mlin in žaga naprodaj na prometni točki blizu Novega mesta. — Ponudbe n« podruž. Jutra v Novem mestu pod šifro »Kmečki mlin«. 16618-30 Večja hiša z gostilno, novo zidana, davka prosta, na prometni točki Ljubljane, se ugodno proda ali zamenja proti doplačilu za eno ali dvostano-vanjsko v Ljubljani. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 16877-20 Tristanovanj. vilo lepo, z vrtom poceni prodam. Sla.pničarjeva ulica 7 — Vodmat. 16913-20 Idilično hišo blizu tramvaja poceni proda m. — Dopise na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Glince«. 16900-20 Travnik na Blatu (Vič), cca 23.000 m', naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 16908-20 tono vanje Heseda I Din davek 2 Din za Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlš) *ne»ek 17 Din Dvosob. stanovanje * kopalnico, r I. nadstropju nove ril« na Mirjn — Manoontova »lica 33 takoj oddam. 16762-21 Brezplačno stanovanje v vi,li dobi tisti, ki posodi 15.000 Din proti obrestim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut ra« pod > Jamstva«. _16704-21 Stirisob. stanovanje šolnino, r vili r eentru mesta takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 14569-21 Stanovanje v Mariboru 2 sobi, kuhinja, predsobe in pritikline, z elektriko ter vo dovodom poceni oddam mirni stranki e 1. julijem. Narfof pove oglas. o.«', Din Upokojen nadučitelj i£če za avgust aH pozneje na periferiji mesta, najraje v Sp. 5»ki. dvosobno stanovanje s kabinetom fe kopalnico, event. trisobno, ter 1—j3 a-ra vrta. Ponudbe x navedbo cene na ogi. odd. »Jutra« pod »Dober vrtnar«. 16831-21* V Ljubljani blizn trgovske šole iščem stanovanje in popoino oskrbo za dijaka s 1. septem brom. — Naalov: Aadert. drogerija, M urek« Sobot*. 16670-31M Trisob. stanovanje za takoj iščem T sredini mesta. Ponudb« d« og as. oddelek »J-utra« pod šifro »Snažno in soinčno«. 16597-21^ Stanovanje eno- aH dvosobno i*6e«a za. takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Kfro »Pleskar«. 16774-21/a Stanovanje komfortno, t vili blizu centra, 3—1 s-^be in vrt, iščem za november ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju'ra« pod šifro »Trgovec 1934«. 16707-31/a Enosob. stanovanje lepo, v mestu iščeta zakonca brez otrok za 1. november. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik I«. 16277-21/a Dvo- ali trisobno stanovanje s pritiklinami, kopalnico iščem. Ponudbe pod »Točni stalni plačnik 1934« na ogl. odd. »Ju M-a«. 16871-21 a Enosob. stanovanje čisto, išče eiguren plačnfflc Naslov pove oglasni oddelek »J uitra«. 16S93-21/.-1 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami iščem v bližini mesta z vrtom ali njivami. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Plačam naprej. 16941-21a Petsob. stanovanje komfortno, iščem za november v strogem centru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zdravnik«. 16981-21a Enosob. stanovanje iščeta dve osebi sa takoj ali pozneje Po možnosti v trnovskem ali Sentja kobskem okra bi. Narlor poslati na oglasni odde-'ek »Jutra« pod šifro »Dva mirna«. 14231-211/a Stirisob. stanovanje nasproti krffie-vmišk« cerkve*, v I. nadsitiropj.u oddam z novembrom. Pisime-ne ponudbe na oglasni od-de"1«k »Jutra« pod značko »Samo boljša stranka«. 16599-31/a Dijaške sobe .eseaa t Ulu aaven U UUi ^a Šifro tui dajanje na lova S Ulu. Najmanjši znesek 17 Din Gdč. dijakinje gimnazije na Poi-ianskl cesti ali učiteljišča sprejme vestna roablna v vzorno 0SKrD0 in vzgojo. Naslov v ogl. oddel-Ku »Jutra«. 16897-22 2 n^ješolca drž. realne gimnazije sprejmem za prihodnje šolsko leto v oskrbo k tretješolcu (odllčnjaku) A. Stari trg 321. 16858-22 1—2 dijaka (inji) sprejme z vso oskrbo A. Polajnar v D. M. v Polju 60, poleg postaje. — Pomoč pri učenju, zlasti pri nemščini. 16884-22 Dijaka nižješolca sprelme urad. družina za 450 Din v čisto zračno sobo k sinu četrto-šoicu. — Dobra hrana, strogo nadzorstvo ln pomoč pri učenju. — Na željo nemška konverza-clja, 10 minut od I. drž. gimnazije. — Pod gozdom 10, tik Belvija. 16890-22 Dijaško stanovanje s popolno oskrbo, tudi za dva dijaka iz boljše hiše priporoča slaščičarna Novotny, Gospo-svetska 2. 16962 22 Dijakinje sprejme na hrano ln stanovanje fina družina poleg II. drž. gimn. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dijakinje«. 16978-22 Dva dijaka rz boljših rodbin sprejmem v dobro oskrbo. Po ielji nemAka konverzaoija. Ponudbe db oglasni oddeleik »Ju.tra« pod šifro »Skrbno nadzorstvo«. 16967-2S Za 1 ali 2 dijaka iz boljše biSe. priporoča stanovanje z oskrbo slaščičarna Novotny. Gospo-svetska cesta 2. 170:8-22 1 ali 2 dijaka na stanovanje ali vso oskrbo sprejme boljša družina v lepo solnčno sobo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17031-22 Sobo odda eteseOa 3C para. (Savel « Din t« Miro ali aa lanje naslova 3 Din. Naj Tian JS* xn«tpelt l? nin Dve sobi parketirani, obe «**rir*ni. eno veliko rn eao manjšo, e skrbno postrežbo po ugodni ceni oddam t 1. julijem v Kolezi*k.i ulici št. 21.1. ' 16736-2C Sostanovalko sprejmem z vso oskrbo. — Stari trg 247., levo. 16823 Krasno sobo 6 posebnim vhodom, poleg Tivolija oddam. Naslov pove oglasni oddele-k »Jutira«. 16778-33 Pisarniške prostore obstoječih iz dveh sob ln predsobe oddam v pritličju palače Delavske zbornice. Vprašati v tajništvu Delavske zbornice. 16982-23 Sobo lahko z vso oskrbo oddam. Zorko, Celovška 68. 17041-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, čisto. svetlo, z elektriko oddam v centru. Emon-ska 82., levo. 17039-23 Separirano sobo lepo opremljeno, parket, elektrika, oddam ob Napoleonovem trgu. Vhod s stopnjlšča. Rimska cesta 2H., levo. 17030-23 Sobo s štedilnikom v Mariboru z etefctmlJ;-" in vod evodun pooend oddam mirni stranki e 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17061-23 Lepo solnčno sobo v sredini mesta poceni oddam s 1. ju»jem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 17032-23 Solidnemu gospodu oddam prijazno so^o s souporabo kopalnice v Beethovnovi ul+oi 15. vrata S. 16979-23 Dve sobi za pisarno v bVž'ni sodišča r<3daekte m na vod lin raapnši.j« pr-fiti predplačilu 10 Din v pošrttrih znam-kah P1DES, konceeijon4ra«i že-nitbeni zavod, Zagreb. Tkalčlčev« 4. 16718-26 Amerik anec-' gostilničar srednje starosti, v planinskem kraja, ee teli poročiti « pošrteno in rasumno dmž'CO, staro *5—% let. Slika se pod častjo vrne. Do pite na oc^asni oddelek »Jutra« pod »Tak«jSnja že-nitev«. ' 16759-26 Gdč. ali vdovo do 35 let z 40.000 Din. ki mi manjkajo za prevzem lepe hiše v Ljubljani. Vrednost 160.000 dinarjev, poročim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepa bodočnost z eksistenco«. 16905-25 Čvrsto kolesarko brez predsodkov za skupne izlete iščem. — Ponudbe pod »Fotoizle-tl« na ogl. odd. »Jutra« 16975-24 Beseda 2 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova s Din. Najmanjši znesek 20 Din. Najsolidnejši način spoznavanju je diskreoij* brez mešetarenja, brez provizije od dote. Bogato izbiro obširnih žeaitiiih ponudb razpošilja proti 10 Din v znamkah »Daniva-r-čan«, Daruvar. 16768-25 Vdova srednje starosti, z lastno obrtjo v Ljubljani se želi poročit! z gospodom po mogočnosti s stalno službo. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod 18862-25 Želim poročiti gosfpodično z nekaj gotovine. — Ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Državni uradnik«. 16864-25 Vdovec uradnik rn posestnik. S? let star, išče primerno nevesto z doto 160.000 Din. l>opise na t»ndrnž. »Jut™« v Celju pod značko »Poletje«. 17008-25 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir (St>utizflugel) v dobrem stanju za 3200 Din naprodaj v Livarski ulici štev. 10/1 16S81-26 Kratek klavir v zelo dobrem stanju pod ceno proda Fausta Vidlc, černetova 6, — Ljubljana VII. 16958-26 Pianino kupi Grašek, Ljubljana Gledališka 4. 16987-26 Živali Beseda i Din. davek 2 Dtn za šifro ali dajanje aa slova S Din. Najmanjši znesek i? Din. Psa volčja k a dobrega čuvaja pocemi prodam. Metelkova u.lica 7. 16894-2(7 beseda i uu>. aavca z um za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Poziv! Moli se gospod j a koja je 20. ovoga meseca iz-medju 15—16 časova bila kod lekara dr. Vo-lavšeka, Sv. Petra cesta 8 1 odnela jedan črni ženski kišobran, da ga vrati gospod ji Mirlč, Aleksandrova cesta 9. 16993-28 oespua i Ulu aa.eti z UlJL, za šifro ali dajanje oa slova S Din. Najmanjš) znesek 17 Din Rabljen stroj za izdelovanje strešne za-rezne opeke, manjši, kupi Ivan Prahni, Sanski marotf 16763-29 Elektromotor 1 fazni, 220 V. ■/« KS kupim. Ponudbe z oznako cene na Kozič, elek-tropodjetje, Ljubljana. 16931-29 Pletilni stroj št. 10 kupim ali vzamem v najem. Oddam tudi delo na stroj št. 10 na dom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17040-29 Obrt deseda 1 Dtn. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.s znesek 17 Din Sodavičarsko obrt dobro idočo. br-e* konkurence po nizki ceni odda Franc Drnovšek ml.. Raka 16622-30 Informacij'l-3S Vila Schwickert (Begunje pri Lc-scah), stanovanje, 6obe. kopališče. 16637-38 Krasno letovišče na graščinskem posestvu, prvovrstna oskrba, bližina Mariborskega otoka in avtobusne postaje. Penzinn 46 Din. Ponudbe n« podiružni-oo »Jutm; ▼ Mariboru pod »LetorSc« 34«. 16798-38 Pension Zamer Sv. Pavel pri Preboldu. Savinjska dolina, D.« veka banovina. — Zračne sobe. prvovrstna hrana, lep vrt. smrekov gozd. tenis, 65 m dolg lasten kopalni bazen. Penzija dnevno 40—.>5 Din 16577-38 V mirnem letovišču prj Kran.skj gori oddam" v novi vite sob«. Edimstve ni razgled, iiletniška točka Postelj«, zajtrk, postrežba io letoviška taksa »kupaj 33 Dia. — Pojasnii« daje Arko, Ljubljana Vtl. 2i-bertova 27. 16233-38 Letoviščarji radi letovanja se ob-nite na gostilno Tavčar t Poljanah nad Sko-f jo Loko. Dob: a postrežba, lepe sobe, senčnat vrt. kopanje v topli Surl CftJHinevna oskrba 32 Din. 1G035-38 Letovišče na deželi (kmetih) v mirnem in krasnem kraju, kopališče n« prostem, s terasami za eolnčen je. nudi proti primerni odškodnini posestvo »Pri Levčevih« na Mlrkot št. 2, poiia Vrhnika. 15481-36 K preprosti družini na deželi bi da! čez počitnice svojega sina. dl a ka 5 g'mn.. kar bi ne- kaj prispeval v denarju, fant bi pa rad tudi pomagal pri "delu. Strogo nadzorstvo je P^oj- fonu-d.be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nadzorstvo 3540«. Udobno letovišče v Lukovici pri »Slaparju«. ZraJne sobe. lep vrt, prvovrstna hrana, avtobusna zveza. Ljubljana—Celje, — krasni sprehodi, izletniška točka. kopanje v tekoči vodi. Penzija od 30 Din daMe. Se prlporo?« Vida Vidlc. 36879-38 Beseda 1 Din dnvek 2 Din za šifro ali dalanle tii slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato In srebro k a p a j e rafinerij« dragih kovin v Ljubljani. Ilirska »lica štev. 36 vbod iz Vidovdanske caste (pri gostilni M >žina). 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — iuvelir Ljubljana, WoIfova ulica 3 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afi-nerija zlata — Maribor, Orožnova ulica 8. 330-35 Beseda i Dm. davek 2 Um za Slfro ali dajanje na slova b Din. Najmanjši znesek 17 Din. Javna dražba Dne 16. julija J934 ob 9. uri bo prodajalo na prisilni javni dražbi sodišče Radovljica, posestvo kovača Ivana Lah, Lesce, obstoječe iz hiše, koračnice, gospodarskega poslopja, 1 njive in 2 travnikov. Ce-niina vrednost 196.092 Din, najmanjši ponudek 130.726 Din. Hiša s kovačnioo leži na najbolj prometnem kraju ob cesti kolodvor Lesoe proti Bledu. Pojasnila daje Matija Hrast, Lesce. 16751-32 Na prostovoljni dražbi se bo prodajala v nedeljo 8. julija 1934 ob 14. uri v gostilni Sernel v Begunjah nad Cerknico zapuščina pok. Vičič Franceta, obstoječ« iz hiše štev. 60 v Begunjah, kozolca in p^ sestva. Ceni na. vrednost 43.700 Din. Dražbeni pogoji se lu.hko vpogledajo na sodišču y Cerknici. 16678-32 PtidilM Beseda 1 Din. davek 2 Din ?a šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din I.a čajno maslo dnevno sveže, razpošilja Rajoer, Noršinci, Ljuromer. 14 M vfna v 5 sodih, predilaoskrj« Bizeijčana, belega, s sodo- vi prodam in 150 litrov -4 leta stare slivovke. Godler Matija, Brežice, pri ko-o-dvoru. 1684:3-33 iieseaa i Din aavek 2 Din. £a šifre ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Za sožitje išče stareS* samska po- se«?tnl<« tik Ljubljane zdravo samsiko p.«zij-iiO(leirko, resno g-osprdlnjo. vajeno vs--h hišnih op-a«i6. Ponudbe n« o«I. odd. »Jotn^ poc. 16680-37 Košnjo pod Rožnikom oddam. Pojasnila daje »F.iit e« v Prešernovi ulie.v. 1693! -M! V Sarajevo na sokolski zlet event. tudi v Dubrovnik potujem z avtom. Sprejmem dva do trt sopotnike proti prispevku za bencin. Ponudbe pod šifro: »Lep. cenen izlet« na, ogl. odd. »Jutra«. 16922-3T ABC LJUBLJANA Medvedova 8, tel. 2444 PRODA: avtomobile, osebne, tovorne. Damska tn moška kolesa. Pohi« ftva, oprave za trgt> vine in mlekarne, šte« dilnik, gramofone itd. Redka prilika: Wiese in VVertheim blagajna, specijelna izdelava priporočljiva občinam. Sprejema v prodajo vse vrste premičnin pod najugodnejšim* pogoji. 5671 VATO v tablah in za ode)« Preden krijete svoja potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik ^ ARBEITER Maribor 23 čista svila Tyrševa 50 (poleg sv. Krištofa)* Dospela je zopet nova pošiljka krasnih vzorcev za letne damske obleke. Od vsakega vzorca je samo za eno obleko blaga na za* logi. Cene z o žirom na fino kvaliteto so zelo nizke. . 5686 Med mestom ia deželo posreduje »Jutrov< mali oglasnfk. Sodelujočega družabnika al! fi na n carja za SADNI EKSPORT v času od 15. julija do 15. decembra, s kapitalom 60.000.— do 80.000.— Din iščem. Popolna garancija in dober zaslužek zasi« guran. Dopisi na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Guter Kundenkreis«. 5571 Z balzamskim učinkovanjem kisi-kove kopeli se Vara povrne zdravje in lepa oblika nog v štirih dneh! Jm. Otekli sklepi, kakor toda težke n nesag-ur-oa hoja uničujejo popolnoma vtis, kj ga lamoret« ostaviti ijubek obraz io lepa postava, ker se popolnoma po pravici predpostavlja, da se ženska, ki ne posveča evojim nogam nikake pažnj-e. zanemarja tudi t drugem pogledu. Vsaka žena lahko za dobi le-oe sklepe tn vitke no?e, ako stopi t ka vorju topi« v-ode nekoliko -iek«-gramov sv. Roka soli. V tej balzamski kopelji je treba kopati noge 10 mi,nut. V tem času pre- idejo bolečine, pečenje nog tn otekHne kakor čudež. Voda. ki je nasičena s kisikom. prodre v pore, vmehf« trd« kožo tn korje očes« T toliki meri. da jih lahko brez noža tn brez br+trre e pretim odstranite zajed no • k-orenino. Izdaten zavojček ev. Roka dobHe is M ceno 9.— Din. / . C,Woffi: £0 Crarragan Roman »So dobri dnevi m slabi dnevi, gospod baron. To je že Bog tako napravil.« »Ali verujete v Boga, Pachaly?« Stari ključavničar se je nasmehnil. »Tako me vprašate, kakor da bi rekli: ali radi jeste kislo zelje?« Garragan je skomignil z rameni. »•Nikar ne zamerite, gospod baron. Šala mora biti. Ali, če me •vprašate, seveda verujem v Boga, dasi ne v takega starega gospoda z bei*> brado, ki se lahko z zaupanjem obrneš do njega, kadar ti v kupčiji slaba prede ali kadar te srce boli. Ne, take reči niso zame. Verujem v Boga, ki se prav nič ne zmeni za nas in samo gleda, kaj delamo.« »Kaj pa imate od takega Boga, Pachaly?« »O, že kaj. Dobro je vedeti, da nekdo gleda, čeprav se ne meni za take sirote, kakor smo mi. Nekakšna zveza je v tem. Tako sem si sam nekoliko razložil to reč. In pomislite, gospod baron, nekega dne, ko takole filozofiram z gospodom profesorjem Truckenbrodom, jni gospod profesor zdajci pove, da je .religija' latinska beseda, ki ne pomeni prav nič drugega kakor ,zveza'. Ali ni imenitno?« »Pa res,« je dolgočasilo rekel Garragan in obstal pred konstrukcijo. »Kaj mislite, Pachaly, ali bova kdaj dogotovila to reč?« »I seveda, gospod baron. Male reči se zmerom posrečijo. Saimo z velikimi ne pridemo nikamor, gospod baron.« »Lahki motor je torej po vašem mnenju majhna reč?« je malce Občutljivo vprašal Garragan. »Ce naj po pravici povem — kakopak. Kai pomaga takle motor človeštvu? Cisto nič. Samo kapitalistom bo pomagal, da bodo imeli še več denarja!« Garragan je grenko vzkHknfl: »Lep pogum delate človeku, Pa-chaly, vse kaT je res.« Starec ga je začudeno pogledal. »Ali ste si predstavljali kaj drugega, gospod baron? Potem mi je žal. Bog ve, da vas nisem hotel žaliti. Samo tako, zmerom si pravim: kadar je komu trideset let, takrat že ve, ali je človek prve vrste, kakor Edison ali Napoleon ali Kepler in Kant. In po navadi se izkaže, da je v najboljšem primeru človek druge vrste. S tem se je treba zadovoljiti in biti lepo trho.« Garragan se je čutil razdraženega m oporekel je: »Ce bi bilo po vašem, dragi Pachaly, bi bih na svetu sami ljudje druge vrste.« Stari mojster je smehljaje se zmajal z glavo: »Pa se ste ušteli, gospod baron. Le malo ljudi se zaveda, da so druge vrste. In zato je večina ljudi tretje vrste.« Čenče, je pomislil Garragan in se poslovil »Lahko noč, Pachaly. Upam, da nama po'.ide jutri bolje izpod rok.« »Najbrž bo kaj takega,« je s prepričanjem odvrnil Emil Pachaly. »Do svidenja, gospod baron.« Garragan je počasi krenil po cesti. Siromašnost kraja ga je težila, in pogled na ljudi, ki so imeli tukaj opravka, ga je čudno presunjal. Delavci so ga sreča vali, takisto trudni, kakor ie bil sam, s pokopališč so se plazili zadnji pogrebci, možje z ganljivo smešnimi cilindri in ženske v staromodnih plaščih, z nosovi rdečimi od joka, v divjih igrah so kričali otroci, vsi rahitični in premalo hranjeni, stara dvojica je stala pred izložbo trgovine z živili, dolgo prebirala cene in krenila dalje, revne dekline s temno osenčenimi očmi so stale ob uličnih vogalih in se smejale v obupni veselosti, z nekega dvorišča so se razlegali stokajoči glasovi lajne, pes je tulil, dva pijanca sta zmerjala drug drugega, mrak se je spuščal na cesto. Morda ima stari Pachaly prav, je pomislil Garragan, vdajaje se otožnosti večerne ure. Morda je kje Bog, ki sedi v neznani višavi, bolj daleč od najbolj dal!ine zvezde, in v negibnem obupu strmi na svoje stvarstvo. Človek je samemu sebi prepuščen in si mora sam iskati poti, klavrne poti, ki vodi na ta proletarska pokopališča. Kdo se sme drzniti, da bi terjal izravnavajoče pravičnost in svobodo? Glasni izpodriva tihega, močni bije šibkega, revni sovraži bogatega, brat človek zapira brata človeka, moč jaše na konju, pravica leži na tleh. Garragan se je iztrgal tem njislim, ki so ga hotele zadušiti, in se odpeljal domov. Na pisalni mizi je našel pismo Švicarskega bančnega društva, ki je očividno odgovarjalo na njegovo vprašanje, kolikšna je imovina. Odprl je pismo in začuden bral, da je njegova imovina 50214 frankov. Ves prepaden je zastrmel v to številko, zdvomil o sebi in o svoji pameti, začutil obenem nekaj sovražnega, kar mu je dihalo naproti iz tega pisma, jel s krčevito napetostjo iskati po svojem spominu in prišel tako do nedvomne gotovosti, da se je morala banka zmotiti Ta zmota mu je šla, sam ni vedel zakaj, toli mučno do živega, da je takoj odpisal in opozoril banko na njeno pomoto. Pisal ji je, da njegova imovina nikakor ne more presegati 214 frankov, za katere jo prosi, ker s tem opušča račun. Kar zagonetno mu je odleglo, ko je zalepil pismo. Tedaj je stopil v sobo Eweding in javil, da želi neka dama govoriti z gospodom baronom. Na prvi mah se je Garragan ustrašil, zakaj napadla ga je najne-verjetnejša vseh misli; Glorija je prišla! »■Kakšna dama?« je tesnobno vprašal, čuteč, kako mu kri razbija v sencih. »Ne poznam je, gospod baron.« V jezi nad svojo mislijo je Garragan vzrojil. »Saj veš, da nikogar ne sprejmem, Ewedi:ng. Kaj me nadleguješ s takimi rečmi!« »Prosim odpuščanja, gospod baron, a dama se ni dala zavrniti.« »Pa stopi po redarja, da bi te vrag!« Sluga je v onemogli neodločnosti stal pred njim. »Česa čakaš?« »Še to bi rad povedal, gospod baron: dama pravi, da ima za gospoda barona silno važno novico.«« NA MNOGOSTRANSKO ZAHTEVO SE PROPAGANDNA PRODAJA FOTOAPARATOV PODALJŠA DO ZAČETKA SPLOŠNIH ŠOLSKIH PRAZNIKOV. ZARADI TEGA dobite tudi nadaije Din 100* pri nakupu novega aparata KODAK DUNIOR 620 z anastigmatom F. 7,7 Sedal Je vsakomur izpolnjena 2eQa, ko Ima edinstveno priložnost nabaviti si ln postati lastnik take prekrasne kamere. Informirajte se slede obrobnih odplačil pri svojem fototrsovcu. Ne zamudite zaradi tega te prilike KODAK VERICHROME FILM JAMSTVO ZA USPELE POSNETKE I Pri oddaji Izpolnjenega kupona plačate namesto Din 490.— ^ samo Din 390«— Odrežite ta kupon, izpolnite ga, ker je ta vreden 100.— Din pri nakupa aparata KODAK JUNIOR 620 F. 7,7 ^ ' Podpisani ima pri oddaji tega kupona pravico do po- f pusta ^ I pri nakupa aparata Kodak Junior 620 f. 7,7. IMEJ:_ NASLOV: IIimibibii ilMSKE-TOPLICE sezona od l. maja do 15. oKtoDra. Dravska banovina KADIO-AKTTVNO TERMALNO KOPALIŠČE OGLJIKOVE KISLINE D ■r^H indikacije; revmatlzem. Lsctuaa, ženske bolezni, pomanjkanje tefca. ner-voenost. arterij osKlero-ea itd. Z«M«*ftfta tetrpm. Brezplačni prospeSt od potnlžklh uradov od fcopallščne uprave Rimsfclb Toplic. 91 PAVŠALNA KURA 1 pred- ln posezonl za vsa-klb 10 dni 600 Oin, v glavni sezoni 800 Din. ali Razpis Občina Limbuš razpisuje službo občinskega delovodje* Prošnje, katere morajo biti opremljene z dokazili v smislu Členov 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list št. 184-22 z dne 17. marca 1934) je vlagati pri upravi podpisane občine do 15. julija 1934. 5652 UPRAVA OBČINE LIMBUŠ dne 18. junija 1934. glavnega zastopnika §a ž£juGCjatto s plačo in provizijo išče zelo velika inozemska zavarovalnica. Gospodje iz branže naj najno vpošljejo obširne ponudbe na Pablicitas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod štev. 37835. 5654 Zoper izpadanje las in prhljaj, ne napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča se za vodno in trajno ondula-cijo. Petrole Hahn Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodajajo ga vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MATER IN DRUG, Zagreb. 154 \a križišču cent ruma Ljubljane oddamo za 1. avgust v L nadstropja komfortno stanovanje -Dstojefte: iz 5 velikih sob m dveh kabine-ov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike a gen ture modne salone. 4740 Vprašati v oglasnem oddelku >Jutra<. kep so najpopolnejša in najcenejša, ppavijo tisoče in tisoče mojih sipanka Violine odam77.-