Naročnina
Dnevna Udajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska izdala celoleino vJugo-slavljl 80 Din, za Inozemstvo 100 D
Cene oglasov
l stolp. peOl-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlftine
po Din 2*30, vellltl po 3 ln 4 Din, ▼ urednltkemdelg vrstica po 10 Din
n Pri večjem □ naročilu popual
Izide ob 4 zjutraj
rožen pondoljke ln dneva po proznlKu
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopliarfevl ulici ti. 6 111 tulcoplal »e ne vrača/o, netranltlrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon SI. 2050, upravnlStva St. 2328
Uprava /e vKopltar/evl ul.St.e * Čekovni račun: C/ultl/ana Stev. 10.G50 ln 10.34» xa Inserate. Sara/evošt.7563, Zagreb St. 39.011. Vraga ln Dnna/ it. 24.797
Poštnina plačana v gotovtnl LetO LV.	V Ljubljani, V petek, dne 5. avgusta 1927 Št. 174. Posamezna številka 2 Dir
»Anschluss".
Dunajska revolta je potisnila vprašanje »Anschlussa« zopet na dnevni red in časopisje še vedno razpravlja o tem. Ali in v koliko so se tudi uradna mesta v tem času pečala s tem vprašanjem, javnosti ni točno ali celo nič znano. Ugotoviti se da le nekaj dejstev, iz katerih je mogoče izvajati nekaj pomembnih sklepov. Predvsem pa si v par potezah pred-očimo predmet sam.
Nemški narod se je od nekdaj delil v dve veliki skupini: severne in južne Nemce, ki se globoko razlikujejo po svojem značaju. Ta razdeljenost se je skozi vso zgodovino očitovala tudi v državnem življenju Nemcev: tako severni kakor južni Nemci so se opredelili — vsak v svojih lastnih državnih tvorbah, ki so tudi v dobah, ko so bile na zunaj združene v veliki skupni državi, naznott-aj ljubosumno čuvale svojo individualno podrejeno državnost in jo, če le mogoče uveljavljale tudi v odnosih do inozemstva. Po pravici je tedaj tiaglasila te dni »Kreuzzeitung«, da se je Bismark v sedemdesetih letih, ko je varil nemško državo, s polno zavestjo odločil za Malo Nemčijo, to je za Nemčijo brez Avstrije, dobrovedoČ, da bi bila Velika Nemčija prav zaradi dejanskih globokih razlik med obema narodnima deloma tvorba zelo problematične trdnosti. Ideja narodne edinosti v resnici i poslej ni našla veliko privržencev ne v Nemčiji ne v Avstriji; njeni zastopniki so bili le Velenemci, ki so sicer veliko kričali, ki pa niso imeli za seboj množic — v dunajskem parlamentu, so bili sna izmed najmanjših skupin.
Drugače je postalo po nemško-avstrijskem polomu v svetovni vojni. Ne samo užaljeno^t in ogorčenost, marveč tudi ogromni politični in gospodarski interesi so naravnost kategorično narekovali državnopravno združenje obeh delov. Okleščena Avstrija saina se je sdela kakor ladja brez krmila sredi valov, ki bi mogla najti varno zavetje edinole v nemškem državnem pristanu, a Nemčija bi z njenim pristopom na mah nadomestila svojo bolestno amputacijo na zapadu. Brez dvoma bi ?e bilo združenje Avstrije z Nemčijo tudi izvršilo, da niso vložili svojega veta zmagovalci in Z& utrdili v versaillski mirovni pogodbi.
Za to so imeli zelo tehtne razloge. Predvsem bi se bilo v tistih dneh, ko je še plame-nelo ogorčenje proti Nemčiji, ki je nosila odij vojnega krivca — upravičeno ali ne, tu ne bomo premišljevali — zdelo povečanje z Avstrijo kakor porog splošnemu čustvovanju in potuha nemškemu militarizmu. Drugič — in ta drugič spada na prvo mesto, pa bi povečana Nemčija tvorila neposredno novo nevarnost ne samo za Francijo in Italijo, marveč tudi za vse nasledstvene države. Ta razlog še do danes ni nič izgubil na svoji tehtnosti in kakor je zvenelo te dni iz časopisja vseh prizadetih držav — jasno se je izjavil proti tudi g. Mussolini sam — še ni tako blizu čas, ko bi se moglo zedinjenje Avstrije z Nemčijo izvršiti mirnim potom, to je s pristankom velesil.
Ne samo to. Marveč se prav v zadnjem času zopet trdovratno ventilira načrt, s katerim naj bi se »Anschluss« vsaj za dogleden čas preprečil. Ta načrt bi bil ustvaritev neke nove podonavske politično-gospodarske enote — podonavske konfederacije ali kakor bi se že ta tvorba imenovala. Naglasih treba, da je avstrijska javnost — bilo je to tik pred re-volto — soglasno odgovorila negativno. Odklanjala tucli vsako razmotrivanje o tein načrtu. »Anschluss« — je bilo geslo tako v Avstriji kakor v Nemčiji, pri čemer treba pripomniti, da versaillska mirovna pogodba zedinjenja obeh dežela ne prepoveduje brezpogojno in za vedno.
Tako so stale stvari, ko je Dunaj presenetila revolta. In tu so nastopile okoliščine odnosno dejstva, iz katerih se da sklepati, da je ta revolta misel »Anschlussa« med Nemci samimi — tako v Nemčiji kakor v Avstriji — zelo potlačila.
Dejstvo je, da so nemški listi izredno malo pisali o dunajskih dogodkih. Nekateri so jih komaj hladno zabeležili. Centrumaška glasila, posebno >Koln. Volkszeitung« so pač ob tej prilik opozorila na potrebo »Anschlussa«, zato so pa desničarski listi odločno svarili pred njim, dočim so drugi listi molčali. To stališče nemškega časopisja se je splošno opazilo in se smatralo, da je dobilo — če je bilo sploh treba — v to migljaj z merodajnega mesta.
Avstrijski listi so izprva domalega brez iz-jajne iz revolte kovali kapital za »Anschluss-. lfaeOVje pa v; je njih navdušenje poleglo, po-fir«Jo se je posmehovanje nemški »pomoči«,
ki da je prišla v obliki korektnih aktov in danes pišejo listi o potrebi, da se Avstrijci končno oklenejo svoje avstrijske domovine.
Kakor že rečeno, ni znano, ali in kakšni uradni dogovori so tekli med prizadetimi mesti začasa revolte — v javnosti je jasno viden uspeh, da so dunajski dogodki vplivali v Nemčiji nepovoljno za > Anschluss«. Ostrašili niso samo skrajnih nacionalističnih krogov, marveč tudi socialdemokracijo, ki pač ne bi rada pomešala svojih zmernih, discipliniranih vrst z nepreračunljivimi, radikalnimi avstrijskimi socialističnimi elementi. Uradni nemški krogi so imeli zato za svojo politiko previdnost in
r Belgrad, 4. avgusta. (Izv.) Današnja seja finančnega odbora je biia izredno živahna. Radikalni člani finančnega odbora so povečini takozvani pašičevci. Na tej seji so zavzeli ostro stališče proti vladi, ker jih ljudstvo ni več kandidiralo.
Pribičevič je porabil to razpravo in začel z ostro kampanjo proti vladi, češ, da jc nasilna vlada, ki porablja svoj položaj za agitacijo med ljudstvom. Grozil jc z organiziranim uporom.
Ministri na sejo niso prišli. Tudi vladnih poslf.ncev je bilo malo. Na dnevnem redu so bile, kakor sino poročali, tri točke: 1. uredba o nagradah sodnim izvišiteljem; 2. pravilnik o posebnih dokladah državnim uslužbencem bodisi v denarju bodisi v naravi; 3. uredba o ustroju začasnega gospodarskega sveta pri ministrstvu zi TOI. Radi odsotnosti ministrov so bili člani finančnega odbora mnenja, da nc kaže razpravljati o dnevnem redu in so stavili tozadeven predlog. Pribičevičev predlog, za katerega so glasovali tudi vsi pašičevci, poziva ministrskega predsednika v finančni odbor na sejo, na kateri naj bi sc razpravljalo samo o vprašanju gospodarske krize. Zastopnik zemljoradnikov Joca Jovanovič je stavil sličen predlog, katerega je pozneje umaknil.
Poslanec Šečerov jc predlagal, naj finančni odbor v obliki resolucijo vlado opozori na obstoječo gospodarsko krizo. Glede Pribičevih očitkov o volivnih nasiljih je Šečerov izjavil, da bi moral biti Pribičevič doslednejši in biti proti nasiljem nc samo sedaj, ampak ob vsaki priliki. Spomnil ga je na težko volivno borbo v letu 1925., ko je Pribičevič pokazal svojo veliko ljubezen do ljudstva in svoje metode. Takšnih volitev šc nikdar nismo imeli, kakor so bile takratne, je dejal ■ Šečerov.
Poslanca Smodej in Pušenjak sta stavila svoj predlog, v katerem sta predlagala, da se dnevni red preloži na prihodnjo sejo, ker niso navzoči ministri. Na prihodnji seji naj sc razpravlja o sedanji gospodarski krizi, katero je povzročila slaba letina. Na dnevni red naj pridejo vsa vprašanja, ki morajo priti pred finančni odbor z ozirom na pooblastila v finančnem zakonu.
Poslancc Smodej je zagovarjal ta predlog. O predlogih, ki so na dnevnem redu, je dejal, ni mogoče sklepati, ker jc n. pr. predlog o gospodarskem svetu potreben znatnih
Gimnazija v Murski Soboti zaslgurana.
r Belgrad, 4. avg. (Izv.) Poslanec Ve-senjak je bil danes v ministrstvu za nro-svelo. Pomočnik ministra mu je sporočil, da je dal ravnatelju gimnazije v Murski Soboti naročilo, naj pripravi vse potrebno za vpis dijakov, ker se bo prošnja očbine ugodno rešila in je lorej celotna gimnazija zasigurana. Rešitev se bo pravočasno dostavila. Poslanec je dobil tozadevno naročilo, da opozori ravnatelja v Murski Soboti na to dejstvo.
Intervencije posl. Hodžarja.
r Belgrad, 4, avg. (Izv.) V zadevi celjsko-vranskega okraja je te dni poslanec Hodža r posredoval v raznih ministrstvih, med drugim tudi v pravosodnem iu /.a javna dela, z zahtevo, da se vstavi v lx)doči proračun primerna vsota za prepotrobno zgradbo sodnega j poslopja v Celju. Do 10. avgusta morajo nam-| reč vsi resori ministrstev sestaviti načrt za i bodoči proračun. Poslancu se je zagotovijo, j da se bo predlog za zgradbo sodnega poslopja 1 v Cel;u podpiral.
neizlaganja zaradi Avstrije tem lažje stališče. Danes ni v Nemčiji nikogar več, ki bi hotel forsirati »Anschluss«. Podobno razpoloženje je v Avstriji rodilo razočaranje. Misel narodnega zedinjenja se je ohladila, zavest zgodovinske razlike v mišljenju in čustvovanju obeh narodnih delov je oživela.
Vprašanje »Anschlussa« po vsem tem ni aktualno, kakor je tudi te dni točno zapisala berlinska »Germania« in kakor je opisal položaj tudi predsednik nemškega parlamenta Loebe. Steni pa seveda ni rečeno, da je to vprašanje končnoveljavno pokopano. Položaj v Srednji Evropi žal komplicira Italija.
sprememb, katerih brez navzočnosti ministra ni mogoče sprejeti. Načrt uredbe o ustroju začasnega gospodarskega sveta pri ministrstvu za TOI, ki je po ustavi zamišljen kot nekak gospodarski parlament, v katerem naj bi bili primerno zastopani vsi gospodarski stanovi, ne vsebuje zaenkrat zastopstvo kmet-skega in delavskega stanu. To jc treba absolutno popraviti. Po načrtu tudi razdelitev industrijskih, obrtnih in trgovskih članov ni pravična.
Kar se tiče očitkov številnih govornikov iz ostale opozicijc, da vrše vladni organi nasilja v volivni borbi, jc govornik izjavil, da je Slovenska ljudska stranka vedno bila, jc in bo proti vsakemu nasilju. Ako se kje vrši, ugotavlja, da v Sloveniji pod sedanjo vlado šc ni bilo volivnih nasilij.
Stavil je poseben predlog, ker so drugi predlogi nezadostni in bolj političnega značaja kakor stvarnega.
Predsednik Radonjič je dal Pribičevičev predlog na glasovanje. Značilno je, da niti samostojni demokrati niti pašivccvci niso glasovali za predlog poslancev Smodeja in Pu-šenjaka, četudi je bil predlog edino stvaren in najpopolnejši, ako misli finančni odbor v resnici nekaj dobrega in olajšujočega storiti za bedno prebivalstvo. Zgolj s politično pozo, ki jc naperjena proti sedanji vladi, sc ljudstvu čisto nič nc pomaga.
Poslanec Smodej je v svojem govoru čisto pravilno opozoril predgovornika, da jc napačno mnenje, da jc suša povzročila težko gospodarsko stanje samo v Srbiji, dasi Srbija tokrat morda ni najhujše prizadeta. Tudi v ostalih krajih se suša zelo čuti. Ponekod prebivalstvu preti naravnost glad. V Sloveniji jc žito precej slabo. Nekaterih poznejših poljskih pridelkov vsled suše sploh ne bo. Razsajale so tudi nevihte in toča, tako da je tudi Slovenija to leto hudo prizadeta. Poslanec opozarja na to dejstvo, s katerim je treba pri razdelitvi podpor računati.
Predlogi poslanca Pušenjaka in Smodeja niso prišli v razpravo z ozirom na obstrukcijo Pribičeviča, ki je skušal zase kovati političen kapital, namesto da bi se posvetil stvarnemu delu in poskušal podpirati stremljenja ostalih poslanccv za olajšanje velike bede, v kateri j se nahaja naše ljudstvo.
Prihodnja seja se bo sklicala pismenim I potom.
V ministrstvu za javna dela je poslanec dr. Hodžar ostro protestiral proti redukciji državnih cestarjev. Kot razlog se navaja, znižanje proračuna. Ta razlog nikakor ne drži, ker se je v celjsko-vranskem okraju ugotovil slučaj, da sta se s 1. avgustom odpustila dva cestarja, istočasno pa nastavila nova.
Za 14. avgust so se izdali pozivi na orožne vaje. Ker je ta čas največ dela, ni za lo primeren. Poslanec Hodžar je opozoril na to dejstvo in predlagal, da se orožne vaje odlo-že na primeren čas. 2e sedaj izdani pozivi pa naj se prekličejo.
Posl. Veseniak za regulacijo Drave.
r Belgrad, 4. avg. (izv.) Poslanec Ve-senjak je danes zopet interveniral pri kmetijskem ministrstvu radi regulacije Drave. Minister je poslancu obvestil, d« so vse formalnosti končane in da bo finančni minister še ta teden dal svoj pristanek za izplačilo kreditov.
v London, 4. avgusta. (Izv.) Iz Bonibaya poročajo, da jc pri velikih poplavah v P»irodi utonUo 41 ljudi, 3500 družin je bicz slrche.
t Prost Matija Randl.
Celovec, 4. avg. Danes ob 4. uri popoldan je umrl v Tinjah g. prost Matija Randl. Pogreb bo v nedeljo 7. avg. ob pol 10. uri.
Vošfono gibanje.
č Split, 4. avgusta. (Izv.) Poslednje dni se je mudil v Šibeniku dr. Josip Brkič, predsednik Hrvatskega bloka. Stopil je v zvezo z disidenti I1SS v Šibeniku. Brkič bo nosilec liste Hrvatskega bloka za severno Dalmaicjo.
č Selgrad, 4. avgusta. (Izv.) Danes je sem prispel bivši radikalni poslancc iz Boke Ko-torske Mirko Komnenovič. Izjavil jc, da bo kandidiral v južni Dalmaciji na zahtevo devetih dalmatinskih okrajev tudi en hrvatski Dalmalincc kot okrajni kandidat. V poštev pride ali Čingrija ali Kunjašič iz Korčule.
č Sarajevo, 4. avgusta. (Izv.) Radičevci so vložili listo pri sarajevskem okrožnem sodišču z nosilcem Jurajcm Krnjevičem. Ker nastopi v sarajevskem okrožju tudi Hrvatska pučka stranka, je Krnjcvičev mandat precej negotov.
č Varaždin, 4. avgusta. (Izv.) Radičevci so za varaždinsko volivno okrožje vložili tri liste, da bi na ta način onemogočili, da bi druge stranke dobile mandate izpod količnika.
č Biitač, 4. avg. (Izv.) Okrožno sodišče je potrdilo muslimansko listo z nosilcem Huseinoro Aličem.
č Osijek, 4. avgusta. (Izv.) vodja nemške stranke Wagncr v Osijcku jc izjavil, da so Nemci sklenili z demokrati v virovitiški župtt-niji pakt za skupno sodelovanje po volitvah. Nemški poslanci so se izjavili pripravljene stopiti po volitvah v demokratski klub. Preje pa sc še hočejo poučiti o razpoloženju volivcev glede tega vprašanja.
Kandidati za ameriškega predsednika.
v Ncwyork, 4. avgusta. (Izv.) Predsednik
Cooligde dobiva številne brzojavke svojih političnih prijateljev, ki ga prosijo, naj zopet kandidira. Howcr, eden izmed njegovih protikandidatov, je izjavil javno, da zelo obžaluje, da Coolidgc nc mara nastopiti več kot kandidat. Howerjevi pristaši pa se zelo trudijo, da bi Coolidgeju onemogočili ponovno kandidiranje. Danes je stopil v ospredje tudi Hooghes, ki tudi hoče kandidirati.
Usoden potek pogajanj med Rusijo in Poljsko.
v Varšava, 4. avgusta. (Izv.) Poljski dopisni urad objavlja, da potekajo pogajanja radi poravnave konflikta med Poljsko in Rusijo z ozirom na umor dr. Vojkova zelo ugodno, tako da je vsak čas pričakovati ugodne rešitve tega spora.
Iz italijanskega ministrskega
sveta.
e Rim, 4. avg. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se vsem fašistom, ki so v inozemstvu od 23. julija 191!) v borbi zoper politične nasprotnike sedanjega režima v Italiji zadobili telesne poškodbe, zagotovi državna pokojnina, ki jo določa zakon Je za fašiste, ki so bili poškovani v Italiji. Ako so bili poškodovani ubiti, gre pokojnina družinam. Ministrski svet je nadalje odobril zakonski načrt, ki zagotavlja tudi bivšim avstroogrskim d ržavl janom-fašistom na Reki državno pokojnino. Ministrski svet }e sklenil, odpraviti nekatere carinske forniaj-nosli glede prometa s tobakom v tržaške:* pristani&ču. Končno je odobril ukaz, ki lolo-ča, da se bo izvršil vpoklic k vojakom ;>d sedaj dalje z 21, namesto z 20 letom.
Med Francozi in Memci še ni sprave.
v Pariz, 4. avg. (Izv.) V Verdunu je prišlo z ozirom na obisk članov nemške mirovne zveze do neljubega incidenta. Levičarske stranke v Verdunu so povabile člane te zveze na obisk in so jim hotele pripraviti slovesen sprejem. Ker so hoteli, da bi bili Nemci sprejeti tudi od občinskega sveta, j* odšla k žil-; panu deputacija in ga povabila, da se udeleži | sprejema. Župan pa je odgovoril, da občinski svet v Verdunu, pri katerega obrambi je padlo 4000 Francozov, nikoli ne bo sprejemal Nemcev. Med županom in zastopniki radikalnih i socialistov je prišlo do prepiranja, kaUrenm I ie sledil tudi dejanski spopad.
Živahna seja finančnega odbora.
PRIBIČEVIČ OBSTRUIRA. — POSLANCA SMODEJ IN PUŠENJAK ZA ODPOMOČ
LJUDSTVU RADI SUŠE IN NEURIJ.
Po govoru dr. Korošca.
»SAMOUPRAVA« O ZADNJEM GOVORU DR. KOROŠCA. — ODGOVOR NA INTRIGE SDS.
Pod tem naslovom prinaša »Samouprava-, glavni organ radikalne stranke, uvodnik, v katerem pravi:
>V Kranju je imela Slovenska ljudska stranka svoj veliki zbor, na katerem je gosp. Korošec razložil ideologijo, program in poglede svoje stranke. Veliki programatični govor šefa Slovenske ljudske stranke je odjeknil v Sloveniji in izzval živahne komentarje tudi v delu naše javnosti. Posebno se je opazilo tisto mesto v govoru, ki se nanaša na utrditev in razširitev oblastne samouprave in ki je v samostojno-demokratskem tisku vzbudilo tendcnciozna razlaganja.«
Nato navaja »Samouprava« razvoj ustavne borbe radi samouprav, razlaga preetej po svoje pojmovanje in stališče SLS in historiat dogodkov, potem pa nadaljuje: »SLS ima na čelu sposobne in okretne politike, ki vedo, da obstoje poleg želja tudi objektivne možnosti in sile stvarnosti, katerih ni mogoče spregledati. Ta stranka jc sčasom izvršila iz-vesten pameten razvoj v svojih pogledih in na ta način ustvarila zase možnost, da aktivno sodeluje v državni upravi in omogoči sebi aktivni vpliv na potek javnega življenja.
V svojem kranjskem govoru je g. Korošec popolnoma umestno zahteval gotovo izpopolnitev samoupravnih zakonov, kolikor se je to pokazalo za potrebno in naglašal, da se mora država, ko odda izvesten znaten del poslov na oblastne samouprave, v njihovo korist odreči tudi odgovarjajočemu delu svojih dohodkov. Temu naziranju šefa Slovenske ljudske stranke sc ne more prav nič ugovarjati in je popolnoma opravičeno in popolnoma v soglasju s tozadevnim naziranjem radikalne stranke. Brez ozira na to, ali so sedanje samouprave dovolj široke in ali je njihova kompetcnca dovolj obsežna, se jim mora v
V svojem članku: »Kdo je reševal v naši državi uradniško vprašanje?« v štev. 176. od 28. m. m. »Jutro« prav samozavestno poudarja, kako so SDSarski prvaki pomagali kovati vse tiste uradniške zakone, ki imajo za posledico današnji obupni položaj našega državnega uradništvo. — In vendar mi ubogi, pozabljeni starovpokojenci, kronski in dinarski, še z veliko zavistjo pogledujemo po naših srečnejših tovariših, ki so vpokojeni po novem uradniškem zakonu. Srce te pa zaboli, ko zagledaš na cesit suho, mršavo postavo v ponošeni, napol razpadli, stari obleki ali pre-krojeni stari avstrijski uniformi; že od daleč spoznaš to revše kot našega ubogega staro-vpokojenca: in vsakokrat, kadar srečam staro-vpokojenca, se spomnim gornjega »Jutrove-ga< članka in mislim si: »Prav imate, gospodje esdeesarji; izključno vaša zasluga je strašna krivica, ki ste jo prizadeli vsem bivšim prečanskim oficirjem in uradnikom, ki vas danes iz dna svoje duše preklinjajo za dobrote penzijskega zakona iz leta 1921. — Dragoceno priznanje »Jutra« pa si hočemo dobro zapomniti in pri vsaki priliki ponovno v spomin poklicati vsem našim sotrpinom-starovpokojencem. —
K »Jutrovi« samohvali malo komentarja. Ze leta 1921 se je začel izdelovati načrt novega uradniškega zakona, ki je stopil v veljavo šele 1. septembra 1923. Pašičevi radikali so nalašč zavlekli uzakonjenje novega uradniškega zakona tako dolgo, da so se večinoma znebili bivših avstroogrskih »prečanskihc oficirjev in uradnikov, katerim niso privoščili dobrot novega uradniškega zakona. — Da so pa ta svoj namen za mogli izvršiti, so že leta 1921 ustvarili poseben zakon za vpokojence, prav za prav samo za >prečane«, ker Srbijan-ci svojih ljudi po tem zakonu itak niso vpo-kojevali, ampak so jih pustili tako dolgo služiti naprej, da je stopil v veljavo novi uradniški zakon. — Pač pa so takoj po vzakonitvi tega zloglasnega zakona neusmiljeno penzio-nirali in na cesto vrgli skoraj vse starejše »prečane<, ki s oprejemali pokojnino v iznosu komaj % do Yt od prejemkov po novem uradniškem zakonu. — S satansko zlobnostjo pa so si izmislili še poseben trik za stare, do-služene »prečane« z Uredbo o draginjskih dokladah, v katero so unesli nezakonito, nad vse krivično določilo, da je dobival polno osebno draginjsko doklado le tisti vpokoje-nec, ki je efektivno doslužil 35 let, vsi drugi in tudi tisti, ki so imeli skozi vojna leta tudi 85 ali celo 40 službenih let, pa so prejemali več kot za polovico znižane osebne draginjske doklado.
Ta gorostasna, neusmiljena krivica je najhujše prizadela one v službi osivele, stare >prečane«, ki so doslužili 30 in več let, niso pa imeli še 35 službenih let. Bili so to samo rodbinski očetje, ki so morali skrbeti še za nedoraslo deco. Kakšna krivica je bila to zanje, naj dokaže sledeči primer: Vpokojenec 7. činovnega razreda v činu sodnega sventika ali podpolkovnika s 35 efektivnimi službenimi leti ie dobival drag. doklado dnevno 28 Din,
vsakem slučaju dati dovolj sredstev, in sicer stalna, posebna in lastna finančna sredstva, da bodo v predpisanem okviru mogle izvršiti svojo važno nalogo. Z drugimi besedami, za oblastne samouprave se morajo rezervirati posebni finančni viri, toda ne kaki novi, ker je narod dovolj obremenjen, ampak del tistih virov, ki so bili doslej na razpolago državi, dokler je ona upravljala še samoupravne posle.
Če bi sedaj ne bila ravno volivna kampanja, v kateri se polaga več važnosti na hipne učinke na volivce, kakor na razvijanje resnega programa, bi se g. Korošcu moglo zelo zameriti posebno podčrtavanje Slovenije in njenih speciiičnih potreb. V vsakem slučaju pa govor g. Korošca ni v nobenem nasprotju s paktom prijateljstva in z njim se znova kaže, da je Slovenska ljudska stranka solidna politična organizacija z realnim političnim programom, ki ji omogoča, da resno vpliva na naše javno življenje in da se z njo resno računa v naših parlamentarnih odnoša-jih in kombinacijah.«
Ali je potrebno, da tej izjavi glavnega glasila radikalne stranke še kaj dodamo? Ali ni to najodločnejši odgovor na vse bedastoče in zle namere, ki jih ima SDS? Le eno naj podčrtamo. Zopet in zopet taji časopisje SDS, da se SLS briga posebej za Slovenijo in dela zanjo, kadar in kjer more. Ravno ob to poglavje «a se »Samouprava« spodtika! Ali bi se moj?!« spodtikati, če bi govoril dr. Korošec tako, kot običajno dela in govori dr. Žerjav? Ravno to spodtikanje je zopet nov dokaz, da SLS vedno in vselej nastopa kot predstavnica in vodnica slovenskega naroda.
Ne, SLS ni odstopila niti za las od svojega slovenskega programa!
njegov tovariš s 34 esektivnimi in 7 vojnimi leti pa dnevno le 12 Din in je torej mesečno zgubil 480 Din; vsa njegova penzija z drag. dokladami za ženo in dva otroka ka je znašala mesečno 1500 Din.
Kakor brezdvomno ugotavlja »Jutro«, so pri uvedbi te gorostasne krivice za prečanske vpokojence zvesto pomagali in sodelovali naši dični esdeesarji. Da pa so bili vsi »prečani« s tako naglico vpokojeni po tem zloglasnem zakonu, za to ima tudi naša SDS posebne zasluge. Z neverjetnim cinizmom je denunci-rala vse naše prečanske oficirje kot nezanesljive avstrijakante in zahtevala se je njih premestitev v južne kraje. — SDS denuncijant-stvo ni prizaneslo niti vzvišeni osebi našega dičnega generala Majstra. — Tako je bilo po velikih zaslugah SDS predčasno upokojenih veliko število naših najboljših in prav zaslužnih mož, kakor polkovnik Rak tel j, podpolkovnik Svetič, podpolk. Skabar, ki je med prevratom poveljeval mariborskemu pešpolku in pod generalom Majstrom pri koroški ofenzivi tako hrabro in uspešno vodil polk, da je bil odlikovan z visokim redom Karadjordjevičeve zvezde z meči, v zahvalo za to pa je bil 30. avgusta 1923 brzojavno vpokojen — po starem zakonu, samo ,da ni bil za svoje zasluge za domovino deležen dobrot novega uradniškega zakona. — Ravno tako je bil upokojen tudi podpolk. Cvirn, med prevratom pod generalom Majstrom komandant mesta Maribor, ki je v težkem položaju sodeloval pri osvojitvi Maribora, itd. — Vsi ti možje so prejeli za svoje zasluge bič nehvaležne domovine po starem pokojninskem zakonu in to po neoporečni zaslugi SDS. Več kot 3 leta so starejši, predčasno vpokojeni prečani in njihove družine trpeli strašno pomanjkanje radi krivično odmerjenih draginjskih doklad in šele 1. 1924 se je voditelj slovenskega naroda, naš dr. Korošec, ko je bil skupno z Davidovičem 4 me sece na vladi, spomnil teh ubogih trpinov in je z novo uredbo izenačil draginjske doklade po službenih letih in je tako odpravil goro-sta.-sno krivico, ki so jo svojim prečanskim so-rojakom natvezili v svoji goreči ljubezni do uradništva naši dični SDSarji. S tem so dobili ti vpokojenci povišanje svojih prejemkov do 1000 Din mesečno in omogočena je bila tem revežem vsaj ia borna, skromna eksistenca, katere poprej niso imeli; zgubili pa so v 3 letih na svojih prejemkih do 18.000 Din in še več po zaslugah SDS.— G. dr. Korošec je hil tudi tisti mož, ki se je vedno potegoval za izenačenje kronskih penzijonistov, dokler ta čin ni bil izvršen s finančnim zakonom letošnjega leta. —
Celih 8 let ie SDS mamila uradništvo samo s frazerskimj obljubami, osrečila pa je naše uradnike in starejše oficirje — z dobrotami starega pokojninskega zakona; g. dr. Korošec pa uradništvu nikdar ničesar obetal ni, ko pa je sila v vrstah uradništva in upokojencev prikipela do vrha. je vedno našel srce za uradništvo in ni vprašal — po političnem prepričanju istega.. Tako zamore delati le mož poštenjak, do katerega imamo tudi rai
ubogi starovpokojenci polno zaupanje. — Čtlt hvaležnosti pa nam narekuje, da temu možu skažemo svojo gorečo hvaležnost dne 11. septembra — s svojimi kroglicami. — On ja sprejel v svoj program tudi izenačenje vseh vpo-
I.
Zerjavovsko in drugo SLS nasprotno časopisje že cele tedne vpije, kakšna škodljivka je Slovenska ljudska stranka za našo deželo in še posebej za Ljubljano. Dan na dan trobijo z znanim § 82. finančnega zakona, dasi je dr. Korošec javno in jasno izjavil, da je bil ta paragraf vnešen v proračun brez vednosti naših poslancev, a da mora biti ukinjen, in tudi dr. Žerjav še do danes ni odgovoril na poziv, jeli on vedel za vtihotapljeni paragraf ali ne. — Delavstvo in železničarje hujskajo z likvidacijo socialnih ustanov, « redukcijo delavcev in plač pri železnicah, z razširjanjem davka na ročno delo, z davkom na privatne nameščence, dasi je dokazano, da je vse te kalamitete zakrivil v prvi vrsti državni proračun, ki je bil izdelan pod radi-čevsko-radikalno vlado. Žerjavovi učenci seveda ne povedo, da je na zahtevo poslancev SLS prišlo v proračunu toliko dodatnih zakonov, da bi državni uslužbenci ne bili prav nič udarjeni, ako bi SDS z zahrbtnimi intrigami ne bila preprečila zopetnega vstopa SLS v vlado, ker bi bili naši priznano delavni poslanci na podlagi zakonitih pooblastil cisto gotovo izvršili v prid uslužbenstva mnogo koristnih stvari in popravili napake od prejšnje vlade izdelanega proračuna.
Kar se tiče očitane redukcije draginjskih doklad (za poplavljence«), vedo vsi pametni ljudje, da je bila sklenjena za radičevsko-ra-dikalne vlade, da je bil davek na ročno delo podpisan od vlade, v kateri je sodeloval dr. Žerjav in da bi bil davek na privatne nameščence še enkrat višji, ako bi se temu ne uprli naši poslanci. Tudi kar se tiče redukcij in plač železniškega osobja, je dokazano dejstvo, da se imajo železničarji zahvaliti ravno poslancem SLS, da je vzlic radičevemu proračunu in vzlic nameram bivšega esdeesar-skega ravnatelja — po zaslugi SLS tozadevni udarec v Sloveniji najmanjši in da se nedavno poslabšano stanje z neprestanim posredovanjem naših poslancev v Belgradu — zbolj-šuje. Človek, pa naj je politično še tako zagrizen, mora vse to priznati, ako je le na pol pošten.
Volivna borba se bliža svojemu koncu. Zadnje sile se napenjajo na vseh straneh. — Demokrate boli, ker smo razkrinkali njihove laži o vodovodu in nimajo zdaj nikakšnega demagoškega volivnega sredstva. — Socialisti se kesajo, kaj je bilo treba shoda »Pri ruskem carju«, ki je že itak pičlo število njihovih volivcev še bolj skrčil. Gospoda iz Ljubljane bi morali že bolje poučiti o razmerah med našim delavstvom, da ga ne bi tako lomil na račun socialistov samih. Rešitev delavskih vprašani na Jezici pa naj socialisti prepuste kar lepo drugim. S svojim dosedanjim delom so pokazali, da za to nimajo niti zmožnosti niti volje. — Naši samostojni radičevci so šli pa itak v volivni boj brez
Kronskim vpokojencem.
Te dni so dobili kronski vpokojenci odtegljaje za davek na svoje dohodke, ki jih dobivajo od države. Pri kričečih razmerah, v katerih vpokojenci žive, je to nedvomno strašen udarec zanje, ki je tem huje zadel sedaj, ko se pripravlja in že izvršuje prevedba na dinarske plače in so vpokojenci pričakovali izboljšanja, ne pa poslabšanja svojega stanja.
Nasprotni listi so to stvar seveda divje zagrabili in hujskajo, da je temu kriva SLS. Ugotovimo pa, da gre tu za prenagljeno odredbo, ki se bo takoj popravila, da prizadeti ne bodo trpeli nikake škode. Dasi finančni zakon izrecno ne oprošča kronskih vpokojen-cev od plačevanja davkov, je vendar jasno, da se jih ni hotelo obdavčiti, ko je vendar ista vlada, ki je finančni zakon delala, vse storila da se položaj kronskih vpokojencev izboljša. Zato so poslanci SLS posredovali na pristojnih mestih takoj, ko so zvedeli za to odredbo in kakor ravnokar izvemo, so finančne oblasti v Sloveniji že dobile nalog, da je tozadevna določila finančnega zakona razlagati tako, da kronski vpokojenci sploh ne spadajo pod davčne zavezance, ker nihče med njimi nima toliko dohodkov, ki bi dosegli eksistenčni minimum 6000 Din.
Prepričani smo, da vpokojenci hujska-rijam SDS, ki so nastale s to odredbo, ne bodo nasedli. Jasno je, da SDS s tem noče koristiti vpokojencem, ampak ji je le za to, da jih nahujska proti SLS in na ta način zabriše svojo sramoto, da ni nikdar ničesar storila za tet največje reveže in da zmanjša zasluge, ki si jih je ravno SLS v tem vprašanju stekla. Režijska vožnja za rentnike in provizioniste. Združenje jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev obvešča vse članstvo, provizioniste in rentnike, da je po dveletni težki borbi deloma uspelo, priboriti provizionistom in rent-nikom in njih družinskim članom ugodnost režijske vožnje in treh prostih kart na leto, kakor jo označeno v spodaj navedenem odloku M. S. Br. 15176/27, ki se glasi:
kojencev in prepričani smo, da to tudi izvrši. On, ki #am je leta 1924 ustvaril znatno zboljšanje našega bednega položaja, nas tudi po volitvah ne pozabi. Le v SLS je spas državnega starovpokojenca. Starovpokojenec.
II.
»Slovenski Naro-d« in drugi temu podobni časopisi odrekajo naši stranki in njenemu načelniku tudi vsako zaslugo za Ljubljano. V tem oziru so satansko hudobni. Vprašamo vse pametne Ljubljančane, ali ni čisto proporci-jonalni volivni red za mestno občino važna pridobitev za vse sloje? Ali bo Ljubljana kaj na škodi, ako neha biti mestna občina iz-koriščevalni objekt SDS in znanih njenih prijateljev? Ali ne bo železnica Slovenije z morjem največjega gospodarskega pomena ravno za Ljubljano? Ali ne vživa stotine Ljubljančanov sadove truda naših poslancev pri znižanju dohodnine, pri oprostitvi trošarine na žarnice, pri oprostitvi carine na bencin, nafto in katran, ki se uporabljajo za po-gon obrtnih, industrijskih in kmetijskih stro-jev? Ali ni nobenega Ljubljančana, ki po zaslugi naše stranke plačuje zapadle davke v obrokih in z 20% boni? Ali nimajo ljubljanski trgovci in obrtniki nobene koristi od odpravljene 30% izredne doklade na celokupne dohodke? Ali oprostitev davka na nove hiše ne pomeni ničesar? Kdo pa je ijposlo-val, da se bo kaldermina (davek za ceste, ki vodijo k carinarnicam) smela uporabljati tudi za druge občinske potrebe? Kdo je priboril fond za otroke in vdove umrlih državnih uslužbencev? Kdo je priboril državnim uslužbencem polovično vožnjo na železnicah? Kdo je nakazal brezposelnim podporo in kdo je zasigural zidavo novega poslopja Delavske zbornice? Kdo je priboril Ljubljani popolno borzo in kdo kronskim upokojencem spremembo v dinarske? Itd., itd. Ali je pošten človek, ki bi mogel zanikati, da so vse naštete važne pridobitve sad kratkega dvomesečnega, a požrtvovalnega dela in boja naših ministrov in poslancev pod vodstvom načelnika SLS dr. Korošca? Zdaj pa naj žerjavovci in drugi nam nasprotni strankarji vendar enkrat povedo, kaj pa ao oni, ki so bili dolgo dobo v vladi, napravili koristnega za Ljubljano in nje davkoplačevalce? Samo eno ob-čekoristno delo naj nam navedejo I Ne morejo! Zato in samo zato toliko hujskanja, laži in nesramnega zavijanja in pretiravanja.
upa zmage. Z Radičem so žalostno skrahirali tudi oni. Samega sebe se že sramujejo. — Le v vrstah Slovenske ljudske stranke vlada navdušenje za nedeljsko borbo. Vse prešinaj le ena misel: zmaga SLS mora biti kar moč sijajna!
Opozarjamo še enkrat, da sta skrinjici SLS tretja in (etrta. Nosilec kandidatne liste, katera ima tretjo skrinjico, je g. Ahlin Vinko; nosilec kandidatne liste, katera ima četrto skrinjico, pa dosedanji župan g. Sever Janez.
Čuvar Irelje skrinjice je g. Kos Lovro, namestnik pa g. Lovro C u n d e r.
Čuvar ietrte skrinjice je g. Lenče Leopold, namestnik pa g. D o 1 n i č a r Janko.
»Provizionisti, rentniki (bivši delavci), njihove zakonite žene in zakonski otroci, kakor tudi njihove vdove in zakonski otorci, uživajo brezplačno vožnjo trikrat na leto v III. razredu, kakor tudi vožnjo po režijski ceni, ako so rentniki in provizionisti prebili v službi državnih prometnih ustanov najmanj 5 let Glede rentnikov se zahteva tudi, da so za delo popolnoma nesposobni. Rodbinski člani, zakonske žene in otroci uživajo vožnjo po režijski ceni 4 krat na mesec, kakor žene in otroci aktivnih delavcev.
Glede rodbinskih članov se je ravnati po členu 24. navodil o načinu izdavanja voznih olajšav.
Vsi provizionisti in rentniki naj oddajo svoje osebne legitimacije, kakor tudi legitimacije družinskih članov, postajam, kjer stanujejo, da jih pošljejo na oddelek VI. ljubljanskega ravnateljstva v svrho opreme z žigom in vložki. Za provizioniste se smatrajo oni, ki so provizionirani, in miloščinarji, ki dobivajo provizijo po obstoječih normah.
Za rentnike ni pravilno rešeno, ker so upoštevani samo oni s .100 odst. ali popolon dela nezmožnostjo. — Oblastni odbor Združenja jugoslov. narod, železničarjev in brodarjev v Ljubljani.
To objavo gornje organizacije lojalno objavljamo in ugotavljamo, cla so te pridobitve za rentnike in provizioniste predvsem uspeh neštetih posredovanj gg. Sušnika, Žebota, dr. Gosarja, Kremžarja in drugih poslancev Jugoslovanskega kluba.
Naše občine.
Brezovica (Kamnik). V nedeljo 31. jul. smo imeli občinske volitve. Pri teh je dobila SLS 58 glasov (5 mandatov), Kmetska zveza (SLS) 42 glasov (4 mandate). Vsi izvoljeni so pristaši SLS.
Na Dobravi pri Kropi smo izvolili dne 3. avgusta 1927 občinsko starešinstvo za občino Ovsiše pri Podnartu. Novoizvoljeni župan, tudi vsi 4 svetovalci so odločni pristaši SLS.
SDS in starovpokojenci.
Kako je SDS udarila starovpokojence. — Uredba o draginjskih dokladah. — Denuncianti naših uradnikov, in častnikov. — Brce SDS najodličnejšim borcem za naše osvobojenje. Velik uspeh Davidovič-Koroščeve vlade za sfarovpokojence.
Občinske volitve na Ježici.
Zasluge dr. Korošca za Ljubljano.
(Izven uredništva.)
Dr. Zerfav m de!u.
Danes bo »Jutro« prineslo silno državniško izjavo dr. Žerjava, ki je zadnje dni dobil svojo zatočišče v belgrajskem »Vremenu«. Temu listu je dr. Žerjav izjavil:
»Kakor smo brali, nadaljuje 5L3 svojo dosedanjo borl>o za čini večjo samoupravo Slovenije. Istočasno se vsi govorniki SLS na shodih t radij o, da dokažejo, da S! .S v ničemer ni izpremenila svojega prog rajna, kar se z drugimi besedami pravi, da pod samoupravo razumevajo avtonomijo. Naj že bo kakor hoče, samouprava ali avtonomija Slovenije, v to igro z besedami se ne spuščam. Vsekakor ta program zahteva izprememtoo ustave v vprašanju unitarizma.
V istem fceu pravi g. Korošec v Kranju, da mu je od mevodajnih krogov popolnoma zajamčeno, da budo klerikalci po volitvah šli v današnjo vJado g. Vukičeviča m demokratov. Do sedaj smo mislili, dn je prerogahva dajanja vladnega mandata v drugih faktorjih. Naj se nain javno pove, ali je g. Korošec govoril resnico in ali je potemtakem program vlade gg. Vukičeviča in Marinkoviča identičen z dosedanjim programom SLS, in kdo je tisti, ki more dati tej stranki servitut na oblast tudi po volitvah, ali pa da je g. Korošec namenoma govoril neresnico.
Jaz mislim, da ima javnost pravico, da to zve. Ne more imeti vlada en program za Srbe, drugega pa za Slovence. G. Velja Vukičevič s celim aparatom dela na to, da bo Izvoljenih čim več klerikalcev. Jaz fe jloh>ke politike ne razumem, toda pri nas je v»ako čudo mogoče. Tudi g. Vukičevič ni'na pravice, da se to podpiranje ene stranke "rši pod lažnjivimi. parolami, ki nainovo izzivajo dr-Javnopravne in plemenske borbe <
Tako dr. Žerjav. Ta njegova izjavi je popolnoma v skladu z vsem njegovim dosedanjim delovanjem in za nas ne predstavlja ac-benega čudesa. Ugotavljamo le, da dr. Žerjav priznava, da se SLS bori za čim širšo samoupravo Slovenije. Opozarjamo, da je dr. Žerjav hud, ker imamo Slovenci m .žno.-t. da po volitvah vstopimo v vlado. Pozivam) dr. Žerjava, naj vendar enkrat pove, kje, kdaj in kaiko g. Velja Vukičevič s celim aparatom dela na tem, da bo izvoljenih čim več klerikalcev.
Dr. Žerjav ne bo odgovoril, mesto odgovora bomo čitali novo podobno /arjavščin >. Kaj pravijo k tej izjavi oni člani SDS, ki se čutiio še Slovence?
Napredna fronta v mari-
Maribor, 4. avg.
SDS kandidatna lista za maribor. oblast je že vložena. Na listi najdemo dvoje imen, iz katerih bi se dalo sklepati na videz, da se je posrečilo sam. demokratom pritegniti za te volitve kmetijce in narodne socialiste, ker sta na listi za SKS Urek in NSS g. Tumpej. Ravnokar omenjena kandidata pomenita dva glasa in nič več. Kmetijcj, kolikor jih je pač, so še vedno radičevci, narodni socialisti v mariborski oblasti pa odločno odklanjajo vsak stik in volivni spoj s SDS.
V sredo so se zbrali v Mariboru vplivnejši narodni socialisti in pozvali g. Tuinpeja na odgovor, ker je skočil samolastno na SDS listo. Gospod Tumpej je zagovarjal svoj korak, priporočal posnemanje pri sotovariših, a ti so skleneili, da bodo v javnosti pojasnili, da je ravnal Tumpej na svojo lastno pest, vsem drugim narodnim socialistom v mariborski oblasti je dano na prosto, da glasujejo pri teh volitvah po svojem lastnem prepričanju in vesti.
Davidovičevi demokrati, katerim so se žerjavovci tolikanj laskali in jih vabili v zadnjem času, so se odločili v mariborski oblasti, da pojdejo pri teh volitvah z radikali. Radikalna stranka je že postavila svojo kandidatno listo in je na njej tudi zastopnik Davidoviče-vih demokratov g. prof. Pečovnik iz Maribora. Kandidatura g. Pečovnika je zelo simpatična, ker uživa g. prof. med uradništvom velik ugled in je znan kot strogo objektiven v svo-ječasni službi oblastnega šolskega referenta in je v svoji stroki eden najbolj zmožnih ter priljubljenih pri sotovariših in učencih.
Tako torej zgleda SDS napredna fronta v resnici. O napredni fronti žerjavovci v marib. oblasti ne morejo niti govoriti, ker je bila defi-nitivno pokopana v sredo radi odločnega nastopa NSS in Davidovičevih demokratov proti skupnemu nastopu s samostojnimi demokrati. Napredna fronta je torej v marib. oblasti le na zunaj kot slepilo pobarvana z imeni: Urek in Tumpej — je pa in bo ostala za te volitve čisto esdeesarska!
s srdmave se ruši«©,
Klanjec, 1. avg.
Včeraj se je vršil v ' Narodni gostioni« shod Hrvatskega bloka. Lani še ona najmočnejši!! trdnjav Rad k'a, se je v nedeljo Klanjec odrekel Radiču in njegovi demagoški politiki ter se izrekel za politiko Hrvatskega bloka. Udeležncev na shodu je bilo preko 200, kar znači za Klanjec. veliko. Bili so to povečini kmetje, a tudi inteligenca se je odzvala polno-štilno. Shodu je predsedoval bivši zagrebški veliki župan dr. Tončič, ki je v lepem govoru raztolmačil Radičevo politiko in njegovo brezplodno delo v zagrebški oblastni skupščini. Nato je govoril advokat dr. Hrvoj kot zastopnik Starčevičancev. Jasno je pokazal, kam žene Radičeva politika: v osiromašenje hrvatskega ljudstva in zapostavlienje Hrvatov v državni službi. Višek iu splošno odobravanje je dosegel kandidat Hrvatskega bloka za okraja Klanjec in Ivanec g. Prečeč. Kmetje sami so vzklikali na račun Radiča ter glasno obsodili njegovo protihrvatsko politiko. Po dve url trajajočem shodu je dr. Tončič zaključil shod s klicem: »Živeli Hrvati, živel hrvatski blok!«
A Slovcnci — tretji element. Takole modruje »Jutro«: »Mi Slovenci smo v tej državi tretji državni in nacionalni element, oziroma politični element, ki smo sicer politično-fizič-no najslabejši, zato pa nam je dobrotljiva usoda pomagala na drugi strani, namreč z ugodnejšo politično pozicijo v našem razmerju do obeh ostalih elementov, Srbov in Hrvatov.« Ali se to ne čita lepo? Nekdaj pleme, zdaj element: ta je dobra — saprament!
A Slovenci — jeziček. In dalje misli in opazuje »Jutro«: »Nam Slovencem je v naši državi odkazana politična vloga jezička na tehtnici — vsekakor zelo važna in tudi do-bičkanosna vloga.« — Jeziček pri tehtnici samo tedaj na dobro pokaže, če se da v skodelico primeren utež. Jeziček na tehtnici ne miglja kar tako na slepo ko »Jutrov« jezik. O dobiekanosnosli migljanja svojega jezika, pardon: jezička, bi znali morda kaj povedati gospodje iz SDS; tako-le iz dobe raznih nacionalizacij in volivnih vlad. Oj, ta jeziček!
A »Policajradikali.« — Besedo je iznašlo »Jutro« in je prepričano, da bo ž njo panalo g. Vukičeviča. Ali, seveda, kje so tisti časi, zlati časi, ko je gospodaril PP-režim in so bili SDSarji — radikalpoiicaji!
S&odl S£S
Vič. Snoči se je vršil na Viču shod SLS, na katerem so govorili dr. Korošec, dr. Bre-celj, župnik p. T. Tavčar in Kušer. Shod je bil zelo dobro obiskan, dvorana je bila polna. Zapustil je na vse navzoče najboljši vtis.
h kranjskega okraja. Poslanec B r o -d a r je v zadnjem času imel v okraju že več shodov in sestankov; zadnjo nedeljo v Smledniku, Mavčičah in Trbojah. Vsi shodi so bili dobro obiskani in kar moramo še posebej omeniti, poslušalci so zelo pazno sledili izvajanjem govornika. Marsikaj smo čuli tudi razveseljivega iz njegovih govorov. Prav tako, saj smo se naveličali slabega in pogubonosnega gospodarstva nam nasprotnih strank. G. poslanec je omenil tudi, da bo v tem letu v našem okraju nad 300 davkoplačevalcev oproščenih osebne dohodnine, ki so jo lansko leto še plačali. Davki se znižajo v okraju za preko en milijonov dinarjev. Takih veselih novic bi potrebovali vsako leto, ker so ljudje izmozgani že do kraja in nimajo denarja niti za najpotrebnejše stvari.
Shod v Dragi in Starem kotu na Kočevskem sta priredila v nedeljo, 31. julija, narodni poslanec Škulj in oblastni poslanec Peterlin. Prvi je opisal dosedanji uspeh SLS v parlamentu, drugi pa je očrtal program in sedanje delo oblastne skupščine. Na obeh shodih je občinstvo pazljivo poslušalo in odobravalo izvajanja govornikov. Volivci so obljubili, da se ne bodo dali zvabiti nobeni nasprotni stranki in so Izražali zaupanje in želje napram poslancem SLS. Tudi nekdanji nasprotniki so uvideli, da je v naši stranki resno in pošteno delo v blagor celokupne javnosti. Udeležba je bila polnoštevilna.
Rajhenburg. Minulo nedeljo, 31. julija, je imel g. oblastni poslanec Jožef Tratnik v naši obširni župniji dva shoda, prvega pri Sv. Antonu, drugega pa v Dovškem. Oba sta lepo potekla. Na drugem so poskušali delati demokrati zgago, ker so se bali za delavstvo, ki so si ga doslej znali pridobiti za svojo stranko. Toda g. Tratnik jih je tako temlejito zavrnil, da so morali umolkniti in zapustiti poraženi shod, ki se je končal z velikimi ova-cijami SLS in njenim voditeljem.
Izjava.
Spoštovani gospod urednik!
Na Vašo telefonsko vest iz Belgrada pod naslovom: »Intrige slovenskih samostojnih demokratov«, v kateri se pravi, da neki časnikarji potvarjajo članke, ki izhajajo v »Slovencu« in da napačno razlagajo in javljajo govore voditeljev SLS v belgrajskem časopisju, izjavljam, da kot dopisnik belgrajske »Politike« odklanjam sumnjo, ki bi pri nepoučenih mogla pasti name. Odklanjam to najodločneje, ker to nasprotuje načinu mojega dela in mojemu okusu in v ostalem sploh nisem iz »Slovenca« zadnje dni niti ene vesti ali beležke prenesel v »Politiko«.
Zahvaljujem se Vam, g. urednik za uvrstitev tega pojasnila. Z odličnim spoštovanjem
H. Kern,
dopisnik belgrajske »Politike«.
Loefos o Anschlussu.
V časopisu za avstrijsko-nemško zedinje-nie. »Heim ins Reich« je objavil predsednik nemškega državnega zbora Loebe članek, v katerem med drugim piše: »Po kakšni poti se bo nekoč uresničilo zedinjenje, naj vsak goji svoje lastne misli in nade; morda nazadnje ne bo imel nobeden prav. Kajti mnogo možnosti je in marsikdaj se katera uresniči, na katero prej nihče ni mislil. Toda biti vedno priprav-
i
Sod slavi drevo
lin priznano odlično delovanje Jc vzrok, da so
J postale znane In priljubljene. Zato I naj zahteva, kdor se hoče čuvati lraznih Iznenadenj, izrečno prave 5Pyramidon tablete v orlgl-Inalnem zavoju z rdečo eii-Iketo in zaščitno znamko M. L. 5.1
ljen na uresničenje ne prezreti nobene poti, ki more voditi do cilja, vse storiti, kar izpolnitev pripravlja, obmejne zidove izpodkopa-vati, dokler se ne porušijo, naglašati enotnost nemškega naroda kljub nasilni razdeljenosti — to je naloga prijateljev »Anschlussa«. — Ta izjava predsednika Loebeja, ki je eden naj-vnetejših zagovornikov »Anschlussa«, potrjuje, kar je te dni ugotovila tudi »Germania«, da vprašanje »Anschlussa« za Nemčijo ni aktualno.
Občinske volitve v Volinju.
V volinjski vojvodini so se v zadnjem času vršile občinske volitve, pri katerih se je pokazala velika moč ukrajinskega prebivalstva. To je poljskim nacijonalnim krogom skrajno neljubo in očitajo vladi, zakaj je razpisala volitve na podlagi splošne in enake volivne pravic« in ni počakala na volivno reformo, ki je sejmu že predložena in ki je ukrojena tako, da je Poljakom tudi v mešanih krajih zagotovljena večina.
Da se obrani očitkov, je izdala polj=ka vlada poročilu o izidu dosedanjih volitev v volinjskih občinah. Po tem poročilu je bilo v 19 mestnih občinah '20.4 odstotkov poljskih, .15.4 ukrajinskih, 60.4 židovskih, 0.6 čeških, 0.3 nemških in 2.0 odstotkov ruskih glasov. Volitve doslej še niso bile potrjene, ker jbla-sti še niso pregledale in rešile pritožb. Volitve v Wlodzimierzu so razveljavljene. V ceii volinjski vojvodini odpade od 1,437.907 prebivalcev na katoličane 1,1.6 odstot. in ;ia Poljake 16.S odstot. Dne 1. jam. 1927 je bilo razmerje med narodnostmi v občinskih za-stopih sledeče: Poljakov 9 odstotkov, Ukri-jincev 71.1, Judov 3.4, Cehov 3.9, Nemcev 2.1 in drugih narodnosti 0.5 odstot. Po zadnjih volitvah (25. jul. t. 1.) so \ 81 občinskih za-slopih, v katerih so se doslej izvršile volitve, narodnosti zastopane sledeče: Poljaki imajo 22.7 odstotka mandatov, Ukrajinci 70.3, Čehi 2.4, Nemci 1.2, Justi 2.8, druge narodnosti 0.6 odstotka. Da so Poljaki pri volitvah tako slabo uspeli, pravi uradno poročilo, so krive izredno neugodne socijalne razmere.
VIHAR NA GARDSKEM JEZERU.
v Rim, 4. avgusta. (Izv.) Na Goruskem jezeru jc divjala silna nevihta z viharjem. Promet z ladjami je bil popolnoma ukinjen in več parnikov je bilo močno poškodovanih. Tudi na obali je vihar prizadejal veliko škodo.

Slovencem najbolj priljubljeno primorsko kopališče je Aleksandrovo na otoku Krku.
Pot do njega je radi dolgotrajne, nočne Ln neugodne železniške in parniške vožnje, posebno radi nepotrebnega peturnega mučnega čakanja na odhod parnika na Sušaku dokaj utrudljiva. Toda vožnja s parnikom po mirni gladini sinjega Kvanera, ob hrvaški obali do Omišlja, ob severozahodni strani otoka Krka do Glavotoka in odtod med otoki Krkom, Cresom in Plavnikom do Aleksandrovega nudi vžitek, ki docela odškoduje za vse prestane trude in napore.
Ko dospe parnik na višino malega zaliva Sv. Grcgorija, se prikaže ob vznožju večjega hriba — Treskavca — amfiteatralno prosti-rajoče se mesto, čigar bela, vabljiva slika te prikupljivo vabi k sebi, akoravno se še skriva za kamenitim obalnim gričevjem Pcrnibe.
Sprva sc ti zdi, da je Krk glavno mesto otoka; ko pa zavije parnik v krški zaton, spozniš takoj zmoto: Krk, s staro frankopan-sko trdnjavico, leži pred tabo, a prej zagledano-jc zgini'o brez sledu. Le mornar, ki ga zanj vprašaš, li pove: »Tamo jc Aleksandrovo.«
Potniku, ki sc prvič tod vozi in vidi, da sc temna obal v nepretrgani črti vleče dalje proti jugu, se nehote vzbudi misel: kako bo parnik prispel v Aleksandrovo, ki leži, vsaj tako se dozdeva, v notranjosti? Rešitev te uganke dobi šele pri nadalnji vožnji parnika
ob Pernibi, malim, med Krkom in Aleksan-drovu v morje segajočim, gričastim polotokom, na čigar kamenitem tlu rastejo trte, smokve, breskve, višnje, koprivič (celsus au-stralis), črnika (quereus illex), ruj (rhus crti-nus) in dišavi »kuš« (salvia pratcuris), ki so ga prej močno izvažali kot zdravilno zelišče.
Po kratki vožnji zapazi potnik, da sc med Pernibo in v smeri vožnje, toda na drugi strani ležečo obalo odpira zaton, a ko dospe parnik do rta Pernibe, se pred njim prikaže plitka morska ožina, ki veže nov, globoko v notranjost segajoči zaliv z zunanjim visokim morjem. Tik ob obali pa se beli — Aleksandrovo, najnovejše, obenem pa največje mes^o na otoku Krku, ki šteje 3600 duš in ki sc je razvilo v lepo in rado obiskano kopališče (letos je imelo preko 3000 gostov).
Desno, takoj ob ustju, leži kopališče, ki je radi finega peska in nizke vode kot nalašč za otroke, Pri daljni vožnji v notranjost se zaliv vse bolj in bolj širi, na sredi približno , doseže premer 2 km in se zopet zoži, da na severu, pri Sv. Donatu, preneha. Ravno nasproti Aleksandrovega sc dviga, kmalu bi bil rekel plava, sredi zatona mal, nizek, a krasen otočič, Košljun, ki sc ti zdi — ko sc nahajaš v čolnu in nc vidiš zatonskega ust;a — minijaturna reprodukcija našega — Blecta.
Otočič Košljun je oddaljen od Aleksandrovega — 1 km. Ima majhen, lepo zidan pristan, vsaj jc edina pot do njega morje. Najbližja obalna točka (300 m daleč) Jc Sv. Mi-ktila, na zapadni slrani zaliva, odkoder pelje tričetrturna pot preko Pcrnibe, do sosednega Krka.
Ta mali otočič, malodane okrogel, a nizek in raven kakor dlan, čigar periefrija znaša 930 m, a ploskev 7200 kv. m, ni samo v kras Aleksandrovega, temveč cele okolice. Tvorčeva roka res ni mogla dati lepše krasote že itak lepemu kraju.
Črnika, lovor in borovci, s katerimi je gosto zaraščen, obdajajo frančiškanski samostan in cerkev Matere božje, ki se nahajata na njem. Cerkveni stolp nadrišujc to krasno zelenje, ki ohrani tudi po zimi svojo krasno letno obleko. V prijetnem zelenem gozdičku premišljujco redovniki o božjih in verskih skrivnostih, a ni čuda, da zahajajo semkaj tudi tujci-gosti, da se, ko so sc nakopali, na-vozili in najadrali po zatonu, navžijejo ugodnega osveženja in blagodejnega odmora v hladni senci.
Da se je to vršilo tudi v prejšnjih časih, so nam porok listine iz leta 1136., ki imenuje otok »Sta Maria de Cassion«. Iz njih izveš, da so semkaj zahajali duhovniki, ki so želeli miru in razgovora z Bogom in da so tu živeli redovniki skupno življenje po pravilih svetega Avguština.
Leta 1185. se spominjajo Benediktinci, ki so ostali do leta 1350. Tega leta jc umrl v škofijski palači v Krku njih zadnji opat. Ker jc po odhodu Benediktincev ostal otok skozi 100 let brez duhovnikov, sta sc brata Nikolaj in Ivan Frankopan, gospodarja otoka Krka. obrnila, dn papeža Nikolaja V., proseč ga, naj dovoli, da sc naselijo na Košljunu frančiškani, ki so žc imeli svoj hospic v Krku, in naj jim obenem dovoli, da prodajo imetja, ki
so jih pridobili v tej opatiji tu, da z izkupičkom sezidajo na Košljunu cerkev.
Leta 1447. jc sv. oče res temu ugodil in izdal bulo, in od lega leta dalej se na Košljunu nahajajo frančiškani, ki so šc danes edini prebivalci otočiča. Od 1592 do 1874 so frančiškani imeli tukaj svoj novicijat in druge šole; a leta 1861. so ustanovili lastno nižjo gimnazijo, ki je dobila pravico javnosti šele leta 1894. Značilno jc, da je bila to prva hrvaška gimnazija v Istri, kateri je otok prej pripadal.
Cerkev se je začela zidati 1480. leta. Zidala se jc po nalogu in na stroške kneza Ivana Frankopana, ki so ga Benečani s prevaro ujeli in odvedli v Benečijo, hoteč se — kar so tudi na tak način dosegli — polastiti njegove tedanje trdnjave Krk, kol oporišče na severnem Jadranu. Ivanova hči Katarina, ki jc bila omožena najprej z benečanskim do-žem Dandolom, a po njegovi smrti z dožem Foscolom, jc zapustila 1000 zlatih dukatov, z namenom, da se dozida cerkev in da bode v njej pokopana. Ta zapuščina jc pripomogla, da sc jc leta 1523. dokončala zgraditev.
Cerkev jc dolga 26 m, široka 10, a visoka 8—9 m, apsida sama meri okrog 6J4 m. Cerkev ima sedem oltarjev; glavnega je izdelal Girolamo della Croce, spličanin, učenec be-nečaške šole, leta 1535. Nad oltarjem je velika slika, ki prikazuje ra;, vicc in pekel, ki jc kopija bolonjske šole iz leta 1653. Tudi slika sv. Frančiška Ass., na stranskem oltarju, jc benečaške šole.
Cerkev jc bila prej drugače oblike: imela
Ižnevne
Kom. svetnik J. Ralan se je včeraj opoldne vrnil iz westfalskega ter ostane do na-daljnega v Sloveniji. Udeleži se tabora »Svete vojske« na Trsatu, kjer bodo lahko ž njim govoril vsi, ki žele kaj osebno vprašati o svojcih in razmerah v Nemčiji.
k Katol. prosv. društvo v Dol. Logatcu proslavi v nedeljo, dne 7. avg. 1927, 201etnico obstoja s sledečim sporedom: Ob 9. uri sveta maša za umrle in žive člane društva, ob 10. uri slavnostno zborovanje v Društvenem domu. Cerkveni in slavnostni govor bode imel preč. g. Vinko Zor. Ob 3. popoldan se vrši vrtna veselica z raznim sporedom na vrtu Kmet. gospodarskega društva. Sodeluje društvena godba in pevski zbor. Prijatelji našega društva najuljudneje vabljeni.
k Ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Ze od 25. julija t 1. je za promet z vozovi zaprt most nad Kamniško železnico, kateri spaja Jezico in okoliške kraje s Sav-ljami, Klečami odnosno Št. Vidom, Vižmarji in tamkajšnjo okolico. Most je zaprla progovna sekcija gor. dol. koli. Ljubljana-Kamnik, ker se je nahajal v takšnem stanju, da ni bil več varen za vozni promet. Cesta, ki preko navedenega mostu veže omenjene kraje, je deželna cesta II. vrste in poleg Dunajske ceste najpro-metnejša cesta, ne samo ožje, ampak tudi širše ljubljanske okolice. Kljub temu, da je že poteklo deset dni, kar je most zaprt in da je županstvo interveniralo direktno in preko okrajnega glavarja ter po oblastnem odboru, se s popravo še do danes ni začelo. Ljudstvo je zelo vznemirjeno, ker mora sedaj voziti ali preko Šmarfna pod Šmarno goro na Gameljne in Stražo ali pa preko Ljubljane, kar povzroča ogromno izgubo časa. Prosimo, da se z delom ne odlaša, ko je vendar zdaj cas največje vožnje.	Prizadeti.
■dr Tudi če nimate izkaznice za polovično vožnjo na Trsat, se lahko pridružite romanju: na vstopni postaji kupite vozni listek do Su-šaka (z mokrim žigom!), pa boste izkaznico dobili na vlaku! Vozni red smo že objavili. Opozarjamo tem potom slednjič vse prigla-šence in tiste, ki se žele pridružiti, da odhaja posebni vlak iz glavnega kolodvora v Ljubljani jutri t. j. v soboto ob pol 8. uri zjutraj. Ta vlak pobira udeležence na vseh postajah do Metlike.
k Imenovanja v sodni službi. Imenovani so: za ravnatelja zemljiške knjige v 1. skupini II, kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani Josip Rus, doslej pri okrožnem sodišču v Novem mestu; za pisarniškega ravnatelja v 2. skupini II. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru Jakob Podlesnik, doslej višji pisarniški predstojnik pri istem sodišču; za pisarniškega ravnatelja v 2. skupini II. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani Rajko Sto-lec, doslej pis. predstojnik pri istem sodišču; za višjega pisarn, predstojnika v 3. skupini II, kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru Martin Gašper, doslej asistent pri istem sodišču; za \odjo zemljiške knjige v 3. skupini II. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani Franc Petrovčič, doslej višji pisarniški oficijal istotam. Za višje pisarniške oficijale v 3. skupini II. kategorije na dosedanjih službenih mestih so imenovani pisarn, oficijali: 'Anton Meble pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Gregom Vrabič pri okrajnem sodišču v Tržiču, Al. Gunde pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Anton Dokler pri okrajnem sodišču v Sevnici, Joško Čampa pri viš. deželnem sodišču v Ljubljani in Dragotin Schmit pri okrajnem sodišču v Trebnjem; pa pisarn, oficijala v 4 skupini II. kategorije na dosedanjem službenem mestu Joško Zilierl, kanclist pri viš. dež. sodišču v Ljubljani; za pisarniške oficijale v 1. skupini III. kategorije na dosedanjih službenih mestih: Angela Lapaj-
je 11 oken rimskega sloga. Leta 1718. so jo prenovili in ji dali sedanjo obliko. Pri tem so zazidali vsa rimska okna, a napravili samo dva v obliki polumeseca.
Glede samostana sem doznal samo to, da sc ga zidali v presledkih in brez pTavega, oziroma enotnega načrta. Dve krili sta zidani v XVII. veku.
Razen cerkvc in samostana ima Košljun šc štiri kapelice, od katerih omenjam ono sv. Bernardina, ki je bila stara benediktinska cerkev, V njej so tri kipi, ki nimajo popolne lepote, pač pa so predstavniki znane šole Lucca della Robbia; dalje kapelica sv. Jeruzalema, ki je sredi zelenja in pri kateri je v krogu razvrščen križev pot. V njej se hrani čudodelno razpelo, ki je, kakor pričajo listine, leta 1723. na cvetno nedeljo propla-kalo, ko je samostanski vikar v tej kapelici daroval sv. mašo. To razpelo nosijo na procesiji, ki gre za časa največje suše v Krk, da izprosi dež.
Otočič in košljunska cerkev sta zelo obiskana na dan sv. Antona in ob Porcijunkuli, ker semkaj prihajajo ljudje na božjo pot ne samo iz vsega otoka, temveč tudi iz hrvaškega primorja.
Zelo slikovit prizor je ob teh dnevih. Vsakovrstne ladje, male in velike, na jadra in na vesla, švigajo po morju med Kožljuncm in med Aleksandrovoin, Sv. Donatom in Sv. Mikulom, prevažajoč pobožne romarje.
novice
ne, kanclistinja pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, Ivan Drame, kanclist pri okrožnem sodišču v Mariboru in Fortunat Stanov-šek, kanclist pri okrajnem sodišču v Laškem. V 2. skupino III. kategorije so pomaknjeni kanclisti: Josip Kiauta pri okrožnem sodišču v Kranju, Martin Trojner pri okrožnem sodišču v Mariboru, Rudolf Bižal pri okrajnem sodišču v SI. Bistrici, Ludovik Fiirst pri okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah, Viktor Bon-ča pri okrož. sodišču v Mariboru, Ana Cerček pri višjem dež. sodišču v Ljubljani, Konrad Soschdorfer pri okrajnem sodišču v Sevnici, Janko Fras pri okraj, sodišču v Šmarjah pri Jelšah, Anton Gostiša pri okrajnem sodišču v Radečah in Janko Vakselj pri viš. deželnem sedišču v Ljubljani; za izvršilnega uradnika v 3. skupini III. kat. pri okrajnem sodišču v Ptuju Anton Mere, doslej podur. pri okrožnem sodišču v Mariboru; za pisarniškega pripravnika v 5. skupini II. kategorije v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani Franc Miklavčič; za upravitelja jetnišnice v 3. skupini II. kategorije pri dež. sodišču v Ljubljani Alojzij Cuček, preglednik jetnišnice v Mariboru; za preglednika jetnišnice v 4. skupini II. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru pa Ant. Močnik, doslej pristav pri moški kaznilnici v Mariboru.
■k Županova jama pri Grosupljem. Ko izstopiš na želzniški postaji Grosuplje, hitiš preko gozdička na deželno cesto ter tako pri-speš do Ponove vasi, kjer se informiraš o jami župana Permeta, nakar te bodo do jame spremili. Napravljene so stopnice na več krajih ter razni hodniki, a ko človek dospe v veliko dvorano ter ogleduje v svitu karbidnih luči krasno se lesketajoče kapnike, popolnoma pozabi, da je pod zemljo. Tam mogočno stoje: »Spomenik«, »županov kapnik«, »orgle«, »bal-dahin«, >briljantni steber«. Čez »goro Kalva-rijo« pa prideš v ilovnato dvorano, kjer gospoduje »krstni kamen« z ozadjem lepe čiste vode. Razen navedenih je še na tisoče raznih stalagmitov in stalaktitov. Društvu za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi pri Grosupljem pa želim mnogo uspeha ter upam, da se skoro zopet vidimo na dan veselice na Taboru. — Obiskovalec jame.
k Ali bo dosti prostora na romarskem vlaku na Trsat? Tako mnogi povprašujejo. Le-tem in vsem, ki se šele v zadnjem hipu odločijo ter pridružijo romanju, sporoča »Sveta vojska«, cla je za prostor na vlaku dobro poskrbljeno. Priprave so dovršene, prostora bo dosti! Zato se tudi Vi lahko še te ugodne prilike poslužite!
Ekskurzijsko potovanje v češkoslovaško in Avstrijo prirede jugoslovanski strojevodje in strojni inženjerji cele države včlanjeni v Združenju strojevodij kraljevine SHS. Izletniki bodo za čas postanka v Pragi in Plznu gostje »Federacije strojevodij« v Pragi. Izletniki si ogledajo v prvi vrsti razne moderne železniške naprave in Škodove tovarne v Plznu.
■k II. panevropski kongres odgoden. Predsednik Panevropske unije g. R. N. Couden-hove-Kalergi je odgodil II. panevropski kongres, kateri bi se imel vršiti oktobra meseca, ker so za izdelavo gospodarskega programa kongresa potrebne gotove večje priprave. Po dne 9. oktobra t. 1. bomo objavili, kdaj se bo vršil II. kongres. — Panevropska unija, predstavništvo za kraljevino SHS, Zagreb.
k Opozarjamo na današnji oglas tvrdke »Moslavina«, glede podrobne razprodaje vina.
k Tatvina. V Jurkloštru je na Jeršivcu pri Brileju tat v soboto, 30. julija pri belem dnevu dopoldne od 8. do 10. ure pokradel vso praznično obleko in precej denarja. Orožniki so tatu prijeli že drugi dan. Baje je Hrvat in je je prišel s turisti čez Lisco.
k Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova 12, so darovali: g. dr. Krivic iz neke kazenske poravnave med g. D. in H. Din 850, učenci V. razreda iz prihrankov naraščaja Rdečega križa 40 Din, gg. Bizjak Viljem in Ivan mesto venca na krsto pokojnega g. Tonejca Joška 500 Din, plačilni natakar »Zvezde« mesto venca na krsto pokoj. Tonejcu Jošku 100 Din, g. Jaklič Ivan, tu 10 Din, g. Vavpotič Ivan, Marenberg 10 Din, Posojilnica v Gornji Radgoni 100 Din, rodbina Lasbacher, tu 10 Din, g. Peter štepic, tu 100 Din, Hranilnica in posojlnica, Smlednik 200 Din, g. dr. Josip Karlovšek, Celje, iz neke kazenske zadeve 100 Din. Vsem plemenitim darovalcem naj-iskrenejša zahvala. — Odbor.
* Strgar nadaljuje svoj posel. O drznem Šolskem tatu Francu Strgarju, ki je pred meseci pobegnil iz sodnijskih zaporov, smo že poročali, da je pričel vlamljati v stanovanja raznih posestnikov v ljubljanski okolici. V soboto je zopet vlomil v stanovanje železničarja Josipa Puša v Selu pri Grosupljem in odnesel več obleke ter nekaj zlatnine v vrednosti 1990 Din. Strgar je neznanokam izginil in so zaman vsi napori orožnikov, da bi ga aretirali.
•k TiirSke srečke kupuje ali zamenja za raf.no šteio nom. Din 1000 Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 9. Telefon 2422.
KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta, sa zob«
Evharistični shod
ZA LOŠKO DEKANIJO V STARI LOKI IN ŠKOF JI LOKI
dne 13. in 14. avgusta 1927.
Spored:
V	soboto, dne 13. avgusta: Ob pol 8. uri
zvečer četrturno pritrkavanje po vsej dekaniji. V Stari Loki se izpostavi sv. R. T., molitvena ura za domačo župnijo.
V	nedeljo, dne 14. avgusta: Ob 5. uri zjutraj se izpostavi sv. R. T., nagovor, nakar se vrši sveta maša. Spovedovalo se bo od 4.;
• ob 9. slovesen govor (dr. p. Hugo Bren); ob pol 10. slovesna sv. maša (stolni prošl Andrej Kalan);
ob pol 11. zborovanje za može in fante na župnijskem dvorišču (dr. Basaj). V cerkvi molitvena ura za žene in dekleta;
ob pol 2. popoldne zborovannje za žene in dekleta (dr. J. Jerše). V cerkvi molitvena ura za može in fante;
ob pol 3. procesija z Najsvetejšim v mestno župno cerkev, kjer bodo pete litanije presv. Srca, posvetitev presv. Srcu in zahvalna pesem.
Versko zborovanje mož in fantov
V ŠMARTNEM PRI LITIJI
za Šmartno in sosedne župnije v nedeljo, 14. avgusta 1927.
Spored:
Ob pol 8. uri sv. maša z govorom »Kristus Kralj«.
Po sv. maši pred cerkvijo dva govora: 1. Katoliški mož v družini. 2. Presv. Evharistija in moški.
Ob koncu pesem iPovsod Boga«. Možje in fantje, domačini n okoličani, udeležite se tega zborovanja v obilnnem številu.
CfuMfema
G Krekova mladina, podružnica Ljubljana, ima danes ob 8 zvečer setanek. Predava tov. dr. Gosar. Člani pridite. — Odbor.
G Tečaj za ročna dela. Štiritedenski tečaj za ročna dela, ki ga je za učiteljstvo priredil naraščaj Rdečega križa in vodil ravnatelj g. A. Novak, se završi v soboto, 6, t. m., z razstavo na srednji tehnični šoli. Vabimo vse, ki se zanimajo za nove smernice šolskega pouka, zlasti pa učiteljstvo, da si razstavo ogledajo to soboto od dveh do petih popoldne.
O Združenje jugosl. narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbor Ljubljana, obvešča vse članstvo in korporacije, da se je z današnjim dnem preselila društvena pisarna iz dosedanjih prostorov v Kolodvorski ulici 26/1 v pritlične lokale Ljubljanskega dvora« (Le-vante), vhod iz Pražakove ulice. Vsi dopisi naj se naslavljajo v bodoče na sledeči naslov: UJNŽB, oblastni odbor Ljubljana, Pražakova ulica (Ljubljanski dvor).
O Tatvine in goljufije. Delavki Mariji Se-verjevi na Viču je neki tat iz nezaklenjenega stanovanja odnese! 100 Diii gotovin. — Zasebni uradnici Angeli Cotmanovi je neki tat odnesel izpred hiše v Spodnji Šiški, kjer stanuje popolnoma nove čevlje, ki jih je slučajno postavila tja. — Nekdo je ovaden policiji, ker vedno obiskuje mestno kopališče na Ljubljanici, ne da bi kdaj plačal vstopnino. Na ta način je »ogoljufal« mesto za približno 45 Din. Aretiran je neki Andrej S., ker je v Zgornji Šiški ukradel gostilničarju Kmetu bankovec za 100 Din.
O Pobegla dečka. V sredo zjutraj sta pobegnila od doma 171etni Moric K. in njegov 131etni tovariš Franc P. iz Spodnje Šiške. Moric K. je še poprej za malenkosten znesek prodal svojo novo obleko, nakar sta se oba dečka odpeljala do Postojne, kjer pa se nista mogla izogniti kontroli fašistov, ki so oba fantička vtaknili v zapor ter ju včeraj zjutraj izočili zopet ljubljanski policiji v varstvo.
G Tatvine perila. Gospej Amaliji Marin-kovi, ženi nadsprevodnika, stanujoči na Masa-rvkovi cesti, je neznan tat odnesel za 405 Din še mokrega perila, njeni sestri Ani Okrupovi, stanujoči istolam, pa je neznani zlikovec odnesel hkrati še za 750 Din raznega perila.
Marilbor
□	Največjo vročino je letos beležil toplomer v sredo okrog 2 popoldne in sicer 41.10 stopinj Celzija. Tudi Drava je letos tega dne bila tako gorka, kot menda še nikoli, imela je 20 stopinj, dočim je običajno v drugih poletjih dosegla največ 17 stopinj.
□	Romanje na Brezje. Potrdila za polovično vožnjo se ne izdajajo več, če tudi jc dano dovoljenje do 7. avgusta, ker je skupščina že minila in je bil termin zaprošen le za tiste, ki so ostali dalje časa na Gorenjskem. V toliko popravljamo včerajšno Putnikovo obvestilo.
□	Sestanek voditeljev Mar. družb v Mariboru. V četrtek se je vršil v deškem semenišču v Mariboru sestanek voditeljev Mar. družb v lav. škofiji. Sestanka se je udeležilo 54 duhovnikov. Referirali so: g. dekan dr. Kruljc: Marijina družba — vzgojna organizacija; g. župnik Gomilšek: Obnovitev mladinskih Marijinih družb; g. kanonik Časi: Poslovanje Marijinih družb. Navzoči duhovniki so živahno in stvar;
no debatirali o vseh predmetih, kar je znamenje, da bo v Marijine družbe prišlo novo življenje.
□	Vrtna veselica. V nedeljo gremo vsi na vrtno veselico, katero priredi Kat. omladina na stavbišču Omladinskega doma, Cvetlični ulica 28, od četrte ure naprej. Razen godbe na pihala in tamburaškega zbora, bo tudi amerikanski zapor, šaljiva pošta in podobno. Vse prijatelje poštene zabave vljudno vabi
odbor.
□	Nesreča pri kopanju v Dravi, V sredo popoldan bi se skoro zgodila v mestnem dravskem kopališču smrtna nesreča. Neka gospa, ki ni najbrže znala dobro plavati, se je spustila v vodo izven zagrnjenega prostora. Nenadoma je zaklicala na pomoč, nato pa izginila v vodi. Kopališčni paznik g. Ziehrer je takoj pohitel v čolnu za vtopljenko in posrečilo se mu je še pravočasno jo zgrabiti, ko se je zopet pojavila na površju ter jo potegnil v čoln. Na obrežju so jo spravili zopet k zavesti. To je bil letos že sedmi slučaj, da je g. Ziehrer rešil utopljencu življenje.
□	Prodaja lekarne. Lekarno na Glavnem trgu Črni Orel, ki je bila last g. magistra Prulla, je kupil in prevzel g. lekarnar na Bledu.
Celje
# Pevci! Moški zbor pevskega zbora Kat. prosv. društva v Celju ima danes ob običajni uri in v navadnih prostorih redno pevsko vajo. Pridite vsil
Prometna navodila za Celje. Celjski mestni magistrat razglaša: Na podlagi točke 3. zakona z dne 21. jan. 1867, dež. zak. št. 7, se z ozirom na varnost in neoviranost prometa v sporazumu z okrajnim glavarstvom v Celju odreja: V Aleksandrovi ulici, na Glavnem trgu, na Kralja Petra cesti do križišča s Cankarjevo cesto in v Prešernovi ulici je ob vsakem času prepovedan promet s kakoršnimi-koli tovornimi vozili, bodisi praznimi ali naloženimi, bodisi z živalsko vprego ali z motornim pogonom. Nadalje je v mesecih julij in avgust v navedenih ulicah prepovedana vožnja z motornimi kolesi, bodisi s priklopnikom ali brez njega. Ta prepoved se ne tiče onih tovornih vozov in tovornih avtomobilov, ki dovažajo, odn. odvažajo katerikoli materijal ob navedenih komunikacijah stanujočim osebam in tamkaj se nahajajočim obratom; dalje predmetnih tovornih vozil, ki so v kaki hiši shranjena in gredo le z doma ali domov. Motociklistom pa se dovoljuje navedne komunikacije pasirati le na ta način, da vodijo svoja vozila peš gredoč s seboj. S to odredbo se ne ukine določba § 3. cestno-policijskega reda za mesto Celje, glasom katere je Glavni trg ob delavnikih med 7. in 11. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 7 in 10. uro za promet z vozovi, avtomobili, motornimi kolesi zaprt. Po navedenih komunikacijah se končno prepoveduje voditi govejo živino, konje, drobnico, purane itd. Izvzeta je le gonja onih konj, ki gredo v domači hlev ob teh komunikacijah ali iz njega. — Kršitelji te prepovedi se bodo kaznovali po § 47. občinskega statuta za mesto Celje in po naredbi pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 16. dec. 1919, št. 809, »Uradni list« iz 1. 1919, z globami do Din 500.— odnosno z zaporom do 10 dni. Te odredbe stopijo v veljavo z 10. avgustom 1927.
■O" Javna mestna knjižnica je izposodila v mesecu juliju 1927 1092 knjig. Knjižnica je odprta ob nedeljah med 10. in 12. uro in ob četrtkih med 18. in 20. uro.
& Strašna noč. Moreča soparica, ki je zlasti v sredo popoldne tiščala celo Savinjsko dolino, ni obetala ničesar dobrega. In res so se proti večeru začeli zbirati od vseh strani temni oblaki, vedno pogosteje osvetljeni z groznimi bliski. Okoli 10. ure ponoči se je vlila močna ploha, ki pa dušeče soparice ni pregnala. Nebo je postajalo še nemirnejše in okoli polnoči je nastala nevihta, ki je hipoma spremenila mestne ulice v drveče potoke. Neprestano bobnenje in bliskanje je dalo nevihti strahotni značaj. Mestoma se je med nevihto vsipala. debela toča, ki je na nekaterih mestih Savinjske doline povzročila naravnost katastrofalno škodo.
& S celjske pošte. K poštnemu uradu v Celje je premeščena gdč. Dragica Rebula, doslej na Rakeku. — Poštna uradnica gdč. Meta Mirnikova v Celju je napredovala v 3. skupino II. kategorije. — Za služitelje I. skupine so imenovani gg. Ivan Lončar, Blaž Čepuš in Franc Vidmajer v Celju.
■Sr Vpokojitev. Z 31. julijem t. 1. je bil vpokojen jetniški paznik v Celju g. Alojzij Ogrizek.
Uravnava Savinje In njenih pritokov pri Celju.
Kakor smo že poročali, se je vršil zadnje dni preteklega meseca komisijski pregled v 1. 1925-26 in 1926-27 izvršenih regulacijskih del na Savinji. Ugotovilo se je, da se z razpoložljivimi denarnimi sredstvi nekdaj »ako lepo zamišljena in izvedena regulacija Savinje komaj in komaj vzdržuje in da preti nevarnost, da bo voda pri prvi priliki raztrgala že precej rahljane obrežno-obrambne naprave ter se zopet razlila po rodovitnih hmeljskih nasadih in travnikih ob Savinji. Ce pomislimo, da se je v proračunskem letu 1925-26 t. j. v dobi od 1. apr. 1925 do 31. marca 1926 izdalo za vzdrževanje re-gulačnih naprav, čiščenja struge i. dr. v celem samo 200.000.— Din in v budžetnem letu 1926-27 samo 70.000,— Diu, potem je jasno, da se mora dosedanji sistem vzdrževanja regulačnih del na Savinji ter način prispevanja k stroškom za ta dela bistveno izpromeniti. Dolžnost drŽave in no v /»^aeuri dolžnost oblastne samouprav«* okru-
^tertr. V74.
♦Slovenec«, cme e. avgu&ta 1927.
Stran BL
|ev in občin je, da si Ohranijo, naj stan* to karkoli, svoječasno jim z regulacijo oteta zemljišča daleč
lam od Mozirja doli do Celja.
Z borimi 270.000 Din v zadnjih dveh letih, ko so bile povodnji in poplave skoraj na dnevnem redu, so se zakrpale samo največje poškodbe na obrežjih, napravilo nekaj kamenitih nasipov in nekaj pragov, ki so se izkazali kot jakO dobri ob-jefctl za ustaljenje struge ln s tem posredno tudi za lavArovanje obrežno-obrambnih nasipov. Pri pičlih sredstvih, ki so bila okrajnemu hidrotehničnemu oddelku v Celju v tem oziru na rzpolago, se pri najboljši volii ni mogla pod vzet i nikaka večja re-jitUlačrta akcija. Radi tega je tudi sedanja komisija ped e nekaterih del ugotovila, da se morajo brez odlašanja in to v najkrajšem času izvršiti, ker preti v nasprotnem slučaju Celju in vsej njegovi okolici katastrofa. Vsled neurejene struge v zgornjem teku Savinje je voda v zadnjih letih prinesla do Celja « seboj toliko prodca, da se je dno struge nižje kapucinskega mostu dvignilo za več ko 1 m 56 cm. To je posebno opažati pri kolenu reke pod železniškimi mostovi pod Celjem. Ker Je tukaj struga dvignjena, ne morejo odtekttli tudi vode Številnih manjših potokov, ki se izlivajo tukaj v Savinjo, z isto brzino kakor bi morale in kakor bi, če bi bila Savinja v tem delu regulirana. Sedaj pa trčijo vodne množine teh potokov, ker ne morejo pravočasno odteči skupaj z vodnimi masami Savinje, ki pridejo od zgoraj, in katastrofa je tu. Voda Itttdpijo in poplavijo mesto, kakor se je to zgodilo večkrat v lanskem letu.
Ob enem z regulacijo Saivnje pod Celjem, katero je potrebno pred vsem izvršiti, se je komisija izrekla tudi za nujno uravnanvo vseh njenih pritokov V bližini Celja t. J. Ložnice v dolžini 2 km 6d Ustja do Levca* Sušnice v dolžini 1 km 800 m, Koprivnice v dolžini 2 km 700 m, Hudinje v dolžini 1 km 100 m ter Voglajne v dolžini 1 km 400 metrov. Vsa ta dela bi stala po mnenju komisije Okroglo 5,100.000 Din, od teh bi Odpadlo samo za Baflfijo nad 2,100.000 Din. Seveda se vsa ta dela ne bi mogla izvršiti naenkrat, ampak polagoma v razdobju 5 let, radi česar bi se tudi tozadevna sredstva porazdelila na posamezna leta. Na tak način bi se dal pri količkaj dobri volji merodajnih Mnlteljfev brez posebnih težkoČ izvršiti regulacijski projekt glede posameznih vod& pri Celju, ki je za ftlesto življenjskega pomena, ako se hoče za v bodoče obvarovati poplav, kakoršne je doživelo tekom lanskega leta.
Na Savinji sami v njenem zgornjem toku je nadalje potrebno napraviti sedem novih pragov, da Se š tem zmanjša brzina tekoče vode, ob enem pa tudi ustali dno struge, da voda ne bo odnašala gramoza navzdol po strugi ter izpodjedala obrežnih obrambnih nasipov in kopala dna. Donašanje gramoza proti Celju bo s tem, če ne popolnoma ponehalo, pa vsaj zmanjšno na minimum. Nadalje je Is nujno potrebno zavarovati na Savinji na več mestih obrežne obrambne nasipe v dolžini po več 100 m, napravit nove škarpe in kamnoinete ter vzdigniti po nekod že obstoječe nasipe, da se s tem prepreči izstopanje vode iz strUge in preplav-ljeflje nižje ležečih zemljišč.
Vsa ta dela so proračunjena na 700.000.— Din, ki bi se morali kriti iz regulacijskega fonda Savinje. Po prevratu je v ta fond prispevala država v6ako leto z 80%, ostalih 20% pa so krili okrajni zastopi v Celju, Gornjemgradu, Šoštanju in na Vranskem,, v stari Avstriji pa je dajal tudi štajerski deželni odbor za stroške savinjske regulacije 40%, tako, da je odpadlo na državo tudi samo 40%.
Projekt vzdrževanja savinjske regulacije ter uravnave Savinje pod Celjem in vseh njenih tamkajšnjih pritokov je problem za se, ki se ne sme pustiti iz vida. Od njegove čimprejšnje izvršitve je odvisna dobrobit in blagostanje vse savinjske doline ter ne v manjši meri — obstoj Celja. Žalostne razvaline, katere je napravila lansko leto Savinja v najrodovitnejšem delu sveta severno od Celja, so glasen memenlo vsem merodajnim čtniteljem, katerim je skrbeti za dobrobit ljudstva, da s temi 4611 ne smejo več odlašati.
£aško
Požarna bramba ima v nedeljo, 7. avgusta, slovenost, kakršne ni bilo v teku 60. let. Ta dan se bo slovesno blagoslovila nova motorna brizgalna. Po blagoslovitvi bo takoj že delovala, da bo javnost lahko videla njen pomen ln veliko potrebo.
Umrla je Marija Knez, žena Lovrenca Kneza, posestnica v Koncu št. 5, župnija sv. Miklavž. N. v. m. p.l
Ruše.
Koncort. t-Krekc pevski zbor Prosv. društva priredi v nedeljo, 7. avg., ob 8. uri zvečer v dvorani g. Črnka koncert. Spored obsega okoli 15 narodnih in umetnih pesmi, lažjih in težjih, starejših in novejših. Prijatelje slovenske pesmi vabimo, da se koncerta udeleže v obilnem številu, zlasti ker je vstopnina nizka. Ta prireditev je prva te vrste v Rušah. Kljub dejstvu, da Krek« deluje šele od Božiča lanskega leta, se upa stopiti pred javnost ter pokazati uspeh svojega polletnega delovanja. Pridite t
Ponesrečil se je včeraj neki delavec, ki je zaposlen pri zidanju občinske hiše. V veliki hitrosti se mu je strlo kolo v prednjem delu. Padel je tako nesrečno na obraz, da si je težko ranil levo lice.
Gradbena akcija v Rušah je prav živahna. Novo občinsko poslopje gradi občina in bo, kakor je proračunjeno. gotovo do novembra. Dve novi stanovanjski hiši gradi tovarna za dušik. Malo hišico si je postavil nasproti pokopališča čevljar Re-polusk iz Lobnice. Na Bezeni sta vstali kar dve novi hiši. Saj je pa tudi že skrajni čas, kajti stanovanjska kriza morda niti v mestih tako občutna, ko v našem kraju. Krivda je na tovarni za dušik, ki ima mnogo delavcev, za katere pa nima dovolj stanovanj. Kljub temu, da je lo podjetje eno najaktivnejših v Sloveniji, slabo za delavska stanovanja prav malo. Delavske družine stanujejo v barakah, ki so bile zgrajene v vojni za prvo silo. Mala stanovanja, zatohla, poleti silno vroča, obilica družin, vse to je krivo, da so postale tovarniške barake zavetišča nenravnosti in razvratnosti, kakor tudi komunistične propagande. Skrajni čas je že, da oblast napravi temu konec! Ob priliki bomo stvar natančneje osvetlili I
Slovenska krajina
Vprašanje elektrike t Beltinrih V nedeljo popoldan se je vršilo pod predsedstvom občinskega vodstva zborovanja, na katerem se je razpravljalo o tem, ali občina prevzame stroške za napeljavo elektrike. Posvetovanje je privedlo do sklepa, da se občina v to zadevo ne bo mešala, marveč se ustanovi zadruga, katere naloga b« kriti vse izdatke.
Osobna vest. Koncem julija se je zdravnik dr. Franc Klar preselil iz Turnišča v Dolnjo Lendavo.
Kranj
Volitev iupana in soelovalstoa novoizvoljenega občinskega odbora se je izvršila dne 3. t. m. po Splošno običajnih navadah. Sejo je otvoril in vodil kot najstarejši občinski odbornik g. Jernej Ručigaj (SDS). Izvoljen te bil v tertjlč g. Ciril Pire; od oddanih 24 glasov je dobil 15 glasov, enega jo dobil zobozdravnik Holchaker, osem glasovnic pa je bilo oddanih praznih. Naš gosp. župan je govoril daljši programatični govor, iz katerega velja zapomniti: Obllublja v poslovanju popolno nepristranost, dalje da se skoro začno predpriprave za zgradbo novega modernega šolskega poslopja za osnovno šolo ter končno, da se bodo upoštevali tudt predlogi manjšine, če bodo le izvedljivi. — Nato je sledila volitev svetovalcev. SDS sama predlaga, da se število svetovalcev poviša od 4 na 6 ter se po eno mesto da Gospodarski stranki in SLS, kar se soglasno tudi sprejme. Nato se izvolijo za svetovalce: gg. Franc Holchaker, Ivan Savnik, Makso Fock in dr. Beno 8aboty od SDS, od Gospodarska stranke g. Franc Šavnik, od SLS g. Ivan Kumer. — 81ednjič je iz-pregovoril g. okrajni glavar Žnidaršič ter zlasti priporočal složno delovanje in varčno, modro gospodarstvo, nakar so župan in svetovalci položili v njegove roke predpisano obljubo.
Citlfa
Na zadnjem sejmu v šmartnem 1. avg. je bilo na prodaj izredno veliko glav živine. Ker ni bilo kupcev, je bila kupčija slaba Cena je bila 8 do 10 Din. Obiskovalcev sejma je bilo malo, zato so tudi trgovci in kramarji tožili nad nizkim prometom.
Gasilno društvo je dobilo novo motorno briir galno, kl je bila pretekli mesec slovesno blagoslovljena.
Zadruga je preuredila prostore za mlekarno in sirarno in dobila izvežbanega sirarja, ki izdeluje zelo okusen sir.
Dopisnica, ki je romala 9 let. Ta teden jo prejela občina dopisnico s prošnjo v zadevah nekega begunca, Oddano na pošto v šenipasu pri Gorici 1918. Bog zna, kje je romala celih 0 let, ne da bi se izgubila za vedno. Prošnji seveda ne bo mogoče ustreči.
Huda ura. Grozila nam je huda suša, in zadnje dni je nastopila strašna vročina, ki je rastla od dne do dne in dosegla višek 47 stopinj Celzija. Tej vročini je sledila strašna noč od srede na četrtek, da ljudje v strahu celo noč niso zatisnili očesa. Žts zvečer ob pol 9. se je pojavil na obzor ju nenavaden gorečerdec oblak, ki je vrgel rmenordeč sijaj na vso naravo. Cvetlice, zelenje drevesa, hiše so bile obdane z nepopisno živo čisto barvo. Dasi vsled suše ovenela, je naenkrt oživela vsa narava, ki so jo ljudje z občudovanjem opazovali, obenem pa s strahom gledali na nenavaden zračni pojav. Vse je je kazalo, da ni od SOlnca. Sledila je huda ura. Nad Šmartnom se je zbralo najhujše. Prve strele so zadele v zvonik in zbudilo že speče prebivalce. Tem so sledile druga za drugo. Kmalu se je videl požar na dveh krajih. Treščilo je v Vintarjevc v kozolec, napolnjen z žitom in v štangi v neko poslopje. Gasilci so se razdelili v tri oddelke: dva sta šla gasit, eden pa je ostal na straži doma; društvo namreč poseduje tri brizgalne. Nenavadno je to, da je nevihta v vsej grozoti, gromenje in treskanje trajalo vso noč, šele zjutraj okrog 6. je prenehala.
Novo mesto
Orlovski izlet. Orlovski odsek v šmihelu pri Novem mestu priredi dne 15. avg. t. 1. Izlet v Smolenjo vas. Odhod iz Kandije ob 1. uri popoldne. Ob 2. uri popoldne so litanije pri podružnici v Smolenji vasi, po litanijah je orlovski nastop. Med nastopom igra šentjernejska godba
Pronehanje z obratom. Tvrdka A. Jane, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno, v hiši Ljudske posojilnice v Novem mestu, je 1. avgusta t. 1. prenehala z obratom. Obratni prostori se bodo porabili v druge svrhe.
Vlom. V noči na 3. avgusta 1927 so dosedaj neznani uzmoviči vlomili v trgovino gosp. Franceta Pleška v Šmihelu pri Novem mestu ter pokradli nekaj salam, sira in drugih jestvin, zelenko ruma, tucat svinčnikov, nekaj šivank in druge drobnarije. Skupna škoda znaša okrog 1000 Din. Interesautno je, da se je nahajala v nekem nezaklenjenem predalu manjša vsota denarja, katerega pa storilci niso našli, čeravno so, kakor kažejo sledovi, stikali za denarjem. Tatovi so delali jako oprezno, da jih ni nihče čul, čeravno se nahaja omenjena trgovina tik pred farno cerkvijo ter je spal lastnik trgovine s svojo družino ravno nad prodajalno, kjer je bil vlom izvršen. V isti noči so skušali vlomiti neznani tatovi tudi v neko drugo hišo v Šmihelu in Gotni vasi, pa so bili prepodeni.
Žrtev strele.
KatollSki dan
in proslava 30 letnice kat. prosv. društva st, Jožefa V TRŽIČU se vrši dne 6. in 7. avgusta 1927.
Spored:
V	soboto 8. avgusta ob pol 9. uri zvečer v dvorani »Našega domač 1. Petje. 2. Govor in odlikovanje druitvenikov • 30 letnikov. 3. Opereta: »Mlada Breda<.
V	nedeljo 7. avgusta. Ob 9. url dopoldne: Spicjem na kolodvoru. Od tu sprevod v mesto, •led: 1. Konjenica. Društvene zastavo in prapori. 3. Poslanci ln zastopniki občin. 4. Moški. 5. Orli. 6. Godba. 7. Orlice. 8. Ženske narodne n<v- 9. Kongregacij°. 10. Ostali.
Po prihodu na trg: Sv. maša s cerkvenim govorom pred cerkvijo sv. Andreja. Govori mil. g. stolni dekan Ign. Nadrah.
Po cerkvenem opravilu: Slavnostno zborovanje na trgu. Govorijo govorniki iz Ljubljane.
Ob 2. uri popoldne: V župni cerkvi slovesne litanije in posvetitev Kristusu Kralju.
Po litanijah: Prireditev z godbo, petjem, sre-čolovom 1 in drugim na travniku g. Ahačiča za Virjem.
Sodeluje godba kat del. društva iz Jesenic. Katoliški dan bo prirejen za vso kranjsko deka-nijo. Vabimo k obilni udeležbil
Evharistični shod
APOSTOLSTVA MOŽ V GROBLJAH v nedeljo, dne 7. avgusta 1927.
Spored:
Po župnijah: 1. V soboto, dne 6. avgusta, zvečer 6b Ave Mariji, slovesno zvonenje četrt ure. — 2. V nedeljo, dne 7. avgusta, zjutraj v vseh župnih cerkvah v dekaniji in v onih podružnicah, kjer je nastavljen duhovnik, med svete mašo skupno in slovesno sv. obhajilo Apo-stolstva mož.
V G r o b 1 j a h :
1. Od 8. do 9. ure skupna in slovesna molitvena ura pred izpostavljenim presv. R. T. v tamošnji cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. — 2, Sv. maša na prostem pred Najsvetejšim, opravi z asistenco prevzv. g. knezoškof dr Anton Bonaventura Jeglič. — 3 Slovesna posvetitev presv. Srcu Jezusovemu.
Pri sv. maši in posvetitvi pojo združeni moški zbori Kamniške pevske zveze s sprem-ljevanjem mengeške godbe.
Zborovanje v Grobljah pod mi 1 i m nebom: 1. Povsod Boga (prva kitica), pojo združeni moški zbori Kamniške pevske zveze i sprcmljevanjem meng. godbe.
Slovenci v Italiji
Nasilje nad rodbinskimi imeni.
Po moreči sopari v sredo se je nebo zvečer pokrilo s težkimi oblaki in sledila je viharna noč. Blisk in grom, toča in strašen naliv je divjal nad Šoštanjem in po celi šaleški dolini. Na več krajih je udarila strela. Najbolj tragično je pa neurje končalo pri družini g. Martina Trobina v Dtuž-mirju 63. Vsa družina je bila zbrana v kuhinji in ravno so hoteli oditi v sobo, ko je naenkrat strašen grom pretresel vso hišo, loč je ugasnila in za par hipov je bilo vse kakor mrtvo. Ko so prišli k zavesti, so v svojo grozo spoznali, da je mati mrtva. Rajna Helena je ravno izpolnila 50 let, bila jo splošno priljubljena pri vseh, dobrega srca do ubogih, a naravnost zlato srce je imela za domače. Najstarejša hčerka Justina se je po končanem učiteljišču odločila za rodovniški stan in bo te dni pri šolskih sestrah v Mariboru položila slovesne obljube. Edini sin Stanislav je osmošolec v dijaškem semnišču v Maribora. Pogreb blage pokoj-nice se vrši v petek, 5. t. m., ob 11. N. v m. p.!
Požar v Medvodah.
V noči od srede na četrtek .je besnela okrog Medvod silna huda ura. Treskalo je neprenehoma. Okrog polnoči je treščilo v Mihovčev hlev v Zg. Pirničah. Na senu nad hlevom je spal domači pastir, 15 letni Ivan šink, kateremu se pa nI nič zgodilo. Pogorela so gospodarska poslopja pri Mi-hovcu in Markovcu z vsemi pridelki. Le gasilcem iz Zg. Pirnič, iz Preske in Sore, ki so v najhujši nevihti sredi noči prihiteli na pomoč, gre hvala, da se je ogenj lokaliziral in da ni pogorela cela vaa. v kateri ie mnogo hiš s slamnato streho.
Naši javnosti je že znano, da je tržaška prefekturna komisija sklenila, da se poitalijanči 1258 priimkov slovanskega izvora, ki gredo od Adamiča do Antunoviča. Priimki se bodo popačili tako, da se jim odtrga slovanska končnica in ako potrebno, nadomesti z italijansko. Po sklepu komisije bodo vsi Adamiči postali Adami, Am-brožiči se bodo zvali Ambrosi, Antončiči Antoni itd. V smislu zakona dobi prizadeti še prefekiurni dekret na dom. Omenili smo že ob drugi priliki, da ima vsakdo pravico, rekurirjiti na državni svet; rekurai pa postanejo brezpredmetni v trenutku, ko gre za politično akcijo, ki jo vodi vlada sama. O gorosta3nosti takega zakona jo menda v 20. stoletju škoda zgubljati besede. Pac pa hočemo danes dokazati, da je postopanje tržaške komisija povsem nezakonito in proti besedilu novega zakona.
Zakon o popravljanju družinskih imen nosi datum 10. januarja 1926. Do 7. aprila 1927 ,ie veljal samo za Južno Tirolsko, tega dne je bil raztegnjen tudi na Primorsko. Zakon loči strogo dve vrsti imen: 1. imena Italijanskega in 2. imena tujega izvora. Prvo vrsto imen ima pravico popraviti komisija sama in tudi proti volji nosilca, i Za popravo imen druge vrste, to je imen, ki niso italijanskega izvora, pa mora prositi nosilec sam; komisija v smislu zakona nima pravfte, dotikati se teh imen.
Vprašamo sedaj, ali so morda italijanskega izvora priimki: Ambrožič, Afrič, Adamič, Anton-čič i. dr., ki jih je tržaška komisija popravila? Gospodje profesorji, člani prefekturne komisije, prav dobro vedo, da so to slovanska imena; saj dobro vedo, da bi Trst že davno izumrl — zadnja uradna statistika to dokazuje — da mu ni dotok iz slovenskega ozadja donašal nove žlvljenske sile. In kljub temu so nasilno menjali ta Čisto slovanska imena. Zakaj? Sicer bi komisija ne imela dela, ko je prispelo na tržaško prefekturo iz cele pokrajine in iz inesta le 47 prostovoljnih prošenj. Kakor hitro je izšel zakon o priimkih, so ga tržaški listi pričeli na dolgo in široko razlagati občinstvu v svrho reklame. Italijanski tisk se je postavil na stališče, da so vsa družinska imena, izvedena iz krstnih imen, italijanskega izvora l To je vendar absurdno. Mari je samo italijanski narod izvajal priimke iz krstnih imen? In vendar si je prefekturna komisija osvojila stališče tržaškega časopisja. Da je postopanje tržaške komisijo nezakonito, je torej dokazano. S tem pa .»ločeno i reči, da je proti namenu zakonodavcu. Saj ze več kot gotovo, da je bil zakon sam naperjen proti nemški, potem proti slovanski narodni manjšini. Jasno je, da zakonodavec ni smel -eoi: vsi slovanski hi nemški priimki so poitalijančijo. Zadeve, ki znajo priti na mednarodno poprisče, je treba z rokavicami obdelati. Tudi v tem primeru se je izkazalo, da je previdnost vedno na mestu. Ko je lansko mesto nemško časopisje zagnalo viharen krik radi poitalijančevanja nemških imen na Južnem Tirolskem, so italijanski listi mimo objavili novi zakon o Imenih in dostavili: Gospodje v Mtlnchenu, Berlinu in na Dunaju, vi se motite, sto slabo informirani. Preštudirajte zakon! Poitalijančevanje Imen se je seveda kljub temu nadaljevalo; vendar pa na tako na debela kakor na Primorskem. Na podoben manever bodimo tudi mi pripravljeni!
Kraški kontrasti.
Bilo je v soboto zvečer pri »Treh kronah« v Sežani. Mrak je že padal na zemljo, prijetna večerna sapica .je dihala preko razbeljenega Krasa. Na uho so udarjali rezki glasovi jazbanda tam pred »Tremi kronami«, skozi špranje, ki jih je puščala zelena ograja, so 6e svetile toalete, tesno privite na gibčna telesa, ki so letala naprej in nazaj, se sklanjala, v taktu. Ancora! Bisl Eviva! ! Plesali so zadosti, sedaj nekaj varietetnih točk, potem nastopi komik CeccheDn. Raketa švigno proti nebu. Potem zopet ples. Tako naprej, točka za točko, pozno v noč. Zadovoljno se je smehljal
fenente Grazioli, sam inž. Cobol, pokrajinski tajnik je čestital zaradi izvrstno organizaoije »patri-otično-zabavne prireditve«; tržaško daine so hvaležno prikimavale. Gospoda se je polagoma razfla proti Opčinam in dalje v Trst, v daljini so zginile rdeče lučke luksuznih avtomobilov. Tudi radovedni kmetje so odšli domov in legli spat Ni jim šumel po glavi jazband. Morda bo jutri dež? Morda se nas Bog še nocoj usmili? Kaj bo drugače na zimo! Krompirja ni, fižol je sežgalo v cvetu, travniki skoro gorijo, grozdje so je pričelo sušiti. Amerika! Ali naj pustim samo to otročiče? Pa kje dobim denar za pot? Nemiren sen jo naredil konec črnini mislim.
>Vsakdo želi, da se tako prireditve, ki imajo poleg prave zabave tudi dobrodclno-patriotičen namen (za Balillo), ponovijo, ker čudovito pospešujejo zbližanje med Italijani in Slovenci. Tudi v finančnem pogledu je prireditev naravno bri-ljantno uspela.<: Tako konča poročilo o prireditvi, ki je bilo objavljeno v obeh italijanskih tržaških dnevnikih. Tega mnenja je menda tudi tržaški prefekt, ki se je prireditve udeležil.
Odkritje bogatih rudniških žil na Cerkljanskem. V soboto dne 30. julija sta se pripeljala v Cerkno italijanskta induslrijca inž. Merlo in Bilus-Lastro, ki financirata raziskovanja cerkljanskega ozemlja. V nedeljo se jo vršil v Makucovi gostilni banket, katerega so je udeležilo več višjih častnikov in podestatov. Oba imenovana industrijca sla imela slavnostne govore. Ugotovila sta, da so raziskovanja obrodila lepe uspehe. Našli so so sledovi pirita Ln bakra; geološko se da z gotovostjo sklepati, da obstojijo bogate in globoke žile svinca. Tudi vsa zunanja tvorba zemeljskega površja ima karakteristiko na rudah bogatega ozemlja. Raziskovanja gredo sedaj za tem, da se odkrijejo najbolj globoko žile, nakar se bo pričelo izkoriščanje rudnikov. Cerkljanci bi se otvoritve rudnika veselili, ko bi lahko upali, da bodo imeli pri nameščanju v rudniku prednost domačini. Poleg tega obstoji strah, da se obenem z rudnikom odprejo vrata moderni laži-kulturi, k iutegne popolnoma skvariti pristno slovenski ln krščanski značaj prebivalstva.
TatOTi v eorkvi. Na Opčinah so talovi odnesli izpred oltarjev v cerkvi vse prte. Tatvino je odkril domači župnik č. g. Anion Cink. škoda znaša okoli tisoč lir.
Vinska kriza se na Primorskem od leta do leta bolj poostruje, odkar jo bila dežela priklop-ljena državi, ki je bogata na močnih vinih. Vini-čarji vedno težje vnovčijo svoj pridelek in ga morajo hraniti v slabo urejenih kieteli do junija, julij;! in celo do avgusta, medtem, ko so ga nekdaj prodali že ob trgatvi. Zanimivo je, da je v zadnjih dveh tednih pošlo vse vino na doljnem Vipavskem. Tudi cene nniso prav slabe in se sučejo med 210 in 250 za hI. Ta pojav je treba predvsem pripisovati strahu, da bo suša uničila letošnji pridelek; na drugi strani pa silna vročina vpliva tudi na pivce, da zavračajo ponarejena magacinska vina. Pri vsem tem pa lahko trdimo, da vinska kriza še vedno obstoji. Rešena bo šele takrat, ko bo kmet takoj ob trgatvi lahko oddal svoje vino v veliko zadružno klet, ki bo ustvarila enoten tip vina. Kmet bo s tem prihranil vse vino, ki ga sicer med letoin popijo. V istem času pa se bo narod otresel najnevarnejšega sovražnnika, alkoholizma, ki se je zaril že globoko v meso primorskega ljudstva prav v povojnem času, ko kmet ne more oddati vina in ga pijo sam.
Patriotičn.i slavnost v Predilu. Preteklo nedeljo se je vršilo v Predilu razkritje praporov, ki jih je daroval sindikat rabeljskih rudarjev kar.v binerjem in finančnim stražnikom. Poleg tega jo bilo otvorjeno novo poslopje, kjer ho nastanjen ■»DopolavonK, zabavišče za rudarje. Slovesnosti se je udeležil sam videmski prefeki I raci in pokrajinski fašlstovski tajnik. Govorniki so poudarjali važnost slavnosti glede na slovensko nar. manjšino. Organiziranje -»Dopolavoro« v slovenskih krajih tvori eno izmed glavnih ločk novega programa fašistovskih tajnikov.
Pravkar izšel:
Srbskohrvatski - slovenski
slovar.
•Sestavi! dr Albin V i 1 h a r. V platno vezan izvod Din 60.—.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA-
Pomorska razorožitvena konferenca končala z neuspehom.
v Ženeva, 4. avgusta. (Izv.) Danes se je vršila na konferenci za pomorsko razorožitev zadnja seja, ki je trajala 70 minut Sejo je otvoril s kratkimi besedami predsednik konference, nakar je govoril angleški delegat Bridgcman. V dolgem govoru je razložil angleško stališče. Vendar pri tem ni iznesel kakih novih momentov. Za njim je govoril kratko japonski delegat Šahito. Kot tretji je govoril ameriški delegat Gibbsen in izjavil, da se angleška vlada nikakor ni potrudila, razumeti ameriškega stališča. Pred zaključkom seje so prečitali izjave vseh delegacij, v kateri odkrito in brez rezerve priznavajo popoln neuspeh konference. V izjavi je rečeno, da radi različnih mnenj ni bilo mogoče doseči kompromisa in konferenca ni mogla izdelati
nikakega načrta, ki bi odgovarjal stališčem vseh treh držav. Zahteve angleške delegacije o graditvi novih velikih križark s topovi s premerom 6 eol ni bilo mogoče spraviti v sklad z zahtevami ameriške delegacije. Spričo takega položaja se je smatralo kot najbolj umestno, da se konferenca preloži in da posamezna zastopstva poročajo svojim vladam o poteku in težkočah na konferenci. Končno je izraženo upanje, da se bo vladam posrečilo v tem vprašanju najti kako drugo zadovoljivo rešitev.
v London, 4. avgusta. (Izv.) Danes opoldne se je vršila seja kabineta, na kateri so zadnjič obravnavali ženevska pogajanja. Navzoči so bili vsi ministri.
»Besednjak divjega moža".
Sestavila Giovanni Papini in Domenico Giuliotti.1 (Dalje.)
Češkoslovaška in Ogrska.
v Praga, 4. avg. (Izv.) Jutrišnji »Prager Tagblatti bo prinesel razgovor češkega senatorja dr. Meiningerja. ki ga je imel ta z umrlim Tusarjem po prevratu, ko je bil ta še poslanik na Dunaju. Tusar se je izjavil zelo nezadovoljnega z ureditvijo meje med Češkoslovaško in Madiarsko. Češkoslovaška je stavila svoje predloge samo kot podlago za nadaljnja pogajanja in ni mislila na to, da boto ti predlogi vsled nepoznavanja resničnega položaja sprejeti v celoti. Češkoslovaška je želela drugačne meje, je rekel Tusar, kajti Madjari bodo tvorili v Češkoslovaški vedno tuje telo. L. 1920 je Tusar še ostro kritiziral politične odnošaje med Madjarsko in Češkoslovaško, ki motijo obnovitev gospodarskih zvez, za katere se je Češkoslovaška prizadevala.
v Praga, 4. avgusta. (Izv.) Senator Sto-dola objavlja danes v madjarskem listu »A Regel« članek, v katerem napada Rothcrme-rejevo delovanje. Tu pravi, da je Rothermere sedaj uničil s svojim nastopom ves uspeh, ki je bil dosedaj dosežen v zbliževanju med obema državama in katerega očitni znak je bila sklenitev trgovinske pogodbe. Hotel je delati za mir, pa je dosegel ravno nasprotno in je gospodarsko konsolidacijo med obema državama zopet zavrl.
Leon Daudet zbežal v Belgijo.
v Pariz, 4. avgusta. (Izv.) List »Action francaise« poroča, da je Leon Daudet s svojo družino prišel preko belgijske meje. Daudet je pred kratkim pisal pravosodnemu ministru, da je pripravljen vrniti se v ječo, ako se obnovi postopanje proti njemu in če se izpolnijo še nekateri pogoji, katere je stavil. Na to pismo še ni prejel nikakega odgovora.
Neresnične vesti o tajni srsanizacni nemške armade.
v Berlin, 4. avg. (Izv.) V pariških listih je objavil znani pacifist Perser članek, v katerem objavlja razgovore z odličnimi nemškimi častniki in nemškimi uradniki. Tu je govora o načrtih, kako bi se +ajno izvedla organizacija nemške armade. V Berlinu označujejo te izjave dr. Perserja kot popolnoma neresnične in vse imenovane osebe izjavljajo, da jim ta dr. Perser sploh ni poznan. Vesti o teh načrtih so popolnoma neresnične in enostavno izmišljene.
Sacco in Vanzetti bosta usmrčena.
v Newyork, 4. avgusta. (Izv.) Guverner Fuller je s posebno komisijo pregledal vse procesne akte, na podlagi katerih je bilo izrečena smrtna obsodba proti Sacoju in Van-zettiju. Izjavil je, da je sodba popolnoma pravilna in pravnomočna ter da o kaki obnovitvi postopanja ne more biti govora. Smrtna obsodba bo izvršena najbrže 11. avgusta.
v Pariz, 4. avgusta. (Izv.) Vest, da je bila zavrnjena prošnja za obnovitev procesa proti Saccoju in Vanzettiju, je izzvala tu veliko ogorčenje. Že svojčas so številni ugledni francoski intelektualci skušali posredovati za obnovitev postopanja. V tukajšnjih krogih označujejo sodbo proti Saccoju in Vanzettiju kot težko pravno zmoto. Pred več meseci so bile od te strani odposlane na Coolidgeja in guvernerja Fullerja peticije, da se smrtna sodba razveljavi.
»Pariš Soir« priobčuje ob tej priliki razgovore s francoskimi politiki in zastopniki duhovnega življenja, ki so se vsi izjavili proti tej obsodbi. Herriot je izjavil, da mu je žal, da kot član vlade ne more prosto in odkrito govoriti. Po njegovem osebnem mnenju bi morala biti oba pomiloščena, že z ozirom na to, kar sta pretrpela dosedaj po zaporih.
v Newyork, 4. avgusta. (Izv.) Odbor zagovornikov označuje obsodbo Saccoja in Van-zettija kot brutalnost in strankarstvo. Zagovorniki bodo poskušali doseči preložitev izvršitve smrtne obsodbe in pozivajo ves civiliziran svet, da jim pri tem pomaga.
SAMOUMOR PERZIJSKEGA KONZULA V BERLINU.
v Berlin, 4. avg. (Izv.) Perzijski konzul Hasan Alavi se je danes vrgel pod vozeči brzovlak na nekem berlinskem kolodvoru. Bil je takoj mrtev.
Preiskava proti komunistom
v
v Bukarešt, 4. avg. (Izv.) Snoči ob 6 so priredili ktvnunisljični sindikati zborovanje, ki je trajalo do polnoči. Po zborovanju to razdajali med občinstvo letake. Prišla je takoj policija, vendar se ji je posrečilo Kouti"ei-rati samo en letak. Ugotovili so, da je vsebina teh letakov državi nevarna in raditega o še tekom noči odredili preiskavo v poslopju ko munističnega kluba. Zaplenili so tam številni ol-3inenilni material. Poslopje je policiji zaprla in zastražila. Preiskave se bodo še nadaljevale. O vsebini letakov se ne ve nič določenega.
Drough in Levrne poletita v kratkem čez Ocean.
v Pariz, 4. avg. (Izv.) Med Levinom in Droughinom obstoječe nesoglasje se je izravnale«. Danes je zahteval Droughin, da Le-vine deponira vsoto 300.000 frankov, kot je določeno v pogodbi za slučaj, da se pri poletu čez Ocean ponesreči. Ta vsota pripade v tem slučaju njegovi ženi. Levine je izjavil., da bo ta znesek še danes založil in da <e bo tekom 14 dni polet izvršil. Droughin je javil časnikarjem, da ho startal tudi v slučaju, če b1' se Levine ne hotel držati pogodbe.
POSKUS ZA NOV REKORD V VZTRAJNOSTNEM POLETU.
v Lipsko, 4. avgusta. (Izv.) Dessauski letalec Risticz, ki namerava potolči 51 urni vztrajnostni rekord Chamberlina, je že včeraj zjutraj neprestano v zraku in kroži na črti Dessau—Lipsko. Do danes opoldne je preteklo že 30 ur, kar je startal. Motor funkcionira brezhibno in tudi bencinske shrambe so v redu.
v Dessau, 4. avgusta. (Izv.) Tudi drugi poskus letalca Risticza, da bi potolkel ameriški vztrajnostni rekord v letanju, se je ponesrečil. Ko je imel za seboj že 4000 km, je moral pristati, Poskusni poleti pa se bodo še obnovili.
CARSON BO ZOPET PLAVALA ČEZ KANAL.
v London, 4. avgusta. (Izv.) Angleška plavalka Carson, ki je v prošlem letu preplavala Kanal s francoske proti angleški obali, namerava sedaj preplavati v obratni smeri. Najbrže bo že tekom nekaj dni pričela plavati iz Dowera.
svetu
PETROGRAJSKI UMORI.
Petrograjski listi od 28. jul. prinašajo na prvi strani velikanske oglase o smrti 20 uglednih komunistov. O dogodku samem se nič ne ve in ne piše. Oglasi omenijo samo >smrt žrtev zvestobe proletarijatu«. Ljudstvo se pogovarja o veliki eksploziji in tudi o zastrupljenju pri neki pojedini vodstva III. internacionale. Število dvajset se spravlja v sklad z 20 ustre* Ijenimi talci s knezom Dolgorukovim na čelu. Sovjeti so jih umorili po varšavskem strelu Koverde na Vojkova. (Ljudstvo zelo veliko da na enakost zloga »Kov< pri obeh imenih, ki omogoči čitanje v slogu križanke!) Pravijo, to se zdaj maščuje neka mogočna protiboljševiška organizacija. Vlada veliko razburjenje.
R. K. P.
Ruska komunistična partija šteje po uradnem poročilu njenega tajn. Molotova 1,122.847 članov. Izmed njih je 167 tisoč lanskega naraščaja. Pravi, dejansko zaposleni delavci tvorijo 31 odstotkov članstva. Molotov obžaluje, da se izogibajo izobraženci stranke in gredo rajši med opozicijo. Stranka prepočasi raste. Treba je oživiti njeno delovanje. Treba je enkrat za vselej odpraviti razuzdanost in pijančevanje, s katerim so se ponekod osmešiili vodilni komunistični krogi.
Volsvedovanja
Kronski vpokojenec je v četrtek, dne 4. t. m., dopoldne izgubil 350 Din od Ulice na grad 4 po Rožni ulici do šentjakobske pošte. Pošten najditelj se vljudno naproša, da jih vrne proti nagradi v Ulici na grad 4.
Poravnajte naročnino!
ZVEZA (ALLEANZA).
Dvoje ali več držav sklene med seboj zvezo, kadar se ena boji druge ali pa, kadar se dve bojita tretje.
Kakor hitro pa se spremene interesi in položaj, tedaj se zveaa odpove in včerajšnji zavezniki si danes napovedujejo vojno.
Ni treba posebej povedati, da se morajo zvezne pogodbe skrbno prikrivati, in sicer prav tako skrbno kot spolne bolezni.
ZBOROVANJE (ASSEMBLEA).
Imamo tri glavne vrste zborovanj: 1. Zborovanje ljudskih zastopnikov, na katerem zastopniki proučujejo način, kako bi ljudi še bolj poneumnili in obdačili. 2. Zborovanje delničarjev, na katerem se razdeli dovoljeni in nedovoljeni dobiček denarnih podjetij, ki se iz previdnosti imenujejo anonimna. 3. Vsakoletno zborovanje politične stranke, na katerem se stranka razdeli v dve ali tri skupine, da se v novem letu lahko začne od kraja pre-koristno delovanje za narod.
PURGAR (B0RGHESE, BUltŽUJ).
No, vendar enkrat!
Ljudožerska kompilatorja tega sramotnega besednjaka sta že dolgo prežala nanj ne-potrpežljivo in boječe.
Pur-gar!
Evo vam dveh zlogov, iz katerih je sestavljeno ime. Purgar je pošast, katere imena si ne upamo izreči, ki se je ne drznemo pogledati, ki se ji ne smemo približati. Purgar! To je ime vseokužujočega, prasmrdljivega pozo-ja, ime vesoljne, zmagoslavne bešlije, ime ne-spravljivega in neiztrebljivega sovražnika Njega, ki je.
Ta strašanski, gnojniški Leviathan je raz-kronal kralje, je zasmehoval svečenike, je mehaniziral vojščake, je ponaredil junake, je podkupil sodnike, je obudil k življenju suženjstvo, je onečastil svobodo, je nadomestil solnce z električno lučjo, prevladal je zvonike z dimniki, svetnike z bankirji, pesnike s šoferji, katedrale s kanali svojih etraničš.
Nadomestil je cerkve s kinematografom, družino z bordelom, mater z zvodnico, nevesto s koketo, devico z gospodično, obrtnika s pro-letarcem, palačo z vilo, samostan s kosarno, posvečeno hostijo s čekom, evangelij z bajkami.
On je bog z mehkim klobukom, papež laži, monarh klobas, diktator bencina, profesor sramote, doktor kletvine, astronom bacila, preganialec reveža, onečeščevalec detinStva, pesnik ščipanja po trebuhu, advokat hudiča, filozof črevesja, inžener pekla.
In ta purgar, ki je zvit in bebast, drzen in strahopeten, parfimiran in usmrajen, hinavski in ciničen, gospodar in suženj, neveren in babjeveren, krvoločen in sentimenlalen, ptič in četveronožec, ta purgar je zasedel, okužil, onečedil in spačil vso zemljo.
Francoska revolucija je izcedek njegovih hemeroidov, svetovna vojna je krvava žrtev, ki jo je hotel darovati sam sebi; ruska revolucija, četudi jo odklanja — Mussolini! — je ena izmed zadnjih mesnic, ki jo je odprl.
Liberalizem, antiklerikalizem in boljševizem so njegove drozge, sicer različne barve, a enako smrde.
Požrl je aristokracijo in plebejce.
Vse, kar se pogrezne v njegov neizmeren trebuh, se razkroji in segnije.
Ker je osvojil celo zemljo, ga ni mogoče več iztrebiti s človeškimi sredstvi.
Kadar pa bo kužni dim njegove gnusobe začel dušiti tudi angelske hijerarhije, tedaj bo Kristus zopet prišel in tedaj šele bo neizrekljiva pošast, oklepajoča se pohotno obeh zemeljskih polut, strmoglavila v prepad, ki se bo zgrozil v neskončni grozi, četudi jo čaka že dva tisoč let.
BORZA (BORSA).
Borza je pravo svetišče: namesto Jezusa Kristusa — Mamon, namesto Marije Device — Financa.
Borzni svečeniki f+rgovci, bankirji, kapitalisti, meničarji, senzali) berejo v njej svojo posebno mašo v nerazumljivem jeziku za tiste, ki niso vpeljani.
Govore o operacijah, o efektih, o špekulantih, o haussierjih, o ribasistih, o tripote-urjih, o nakupu po lcurzu, o amortizacijah, o deportih itd., itd.	,
Divji mož seveda o vsem tem ne razume prav ničesar. Vendar pa lahko brez truda ugane, da se za tem rokovnjaškim jezikom vršijo strahotni, neverjetni zločini.
LEPI SPOL (BEL SESŠ0).
Je tisti, ki je v vseh mondenih (svetskih) sestankih častno zastopan .
Zato je verjetno, da je zelo, zelo častno i zastopan v peklu in zelo nečastno ter š^le po • stoletjih in sloletjih vic v paradižu.
Tole je opomin (četudi nepotreben) tako-zvanemu katoliškemu lepemu spolu, ki se zjutraj razkuži v spovednici, zvečer pa se zopet v družbi onečedi.
GA (JE) NI, GA (.TE) NI.
Poštenosti v trgovini, odkritosti v žurna-lizmu, zvestobe v zakonu, devištva pri neomo-ženih. jasnosti nrj filozofih, lojalnosti v poli-
tiki, prepričanja pri advokatih, poguma pri prekueuhih, plemenitosti pri purgarjih, genialnosti pri profesorjih, miru v Evropi, krščanstva na svetu in tako naprej. To so same stvfu ri, ki jih ni, pa jih ni.
Vendar pa se je prikazal ravno te dni v ljudskih šolah neki predmet, narejen iz dveh palSic, postavljenih križem druga čez drugo, predmet, ki ga nihče ne obrajta. To se je zgodilo na ukaz ministra filozofa, ki je bil celo tako dober, da je nastavil Jezusa Kristusa za vratarja v podedovani palači lastne filozofije 0 križu v ljudski šoli se torej ne more več reči: Ni ga, pa ga ni.
In predobro katoliško ljudstvo kar žari od samega veselja in se ministru iskreno za-hvaljuje za to plemenito dovoljenje.
BOKS (B0XE).
Tako zvani omikani narodi so z Angleži na čelu vpeljali v modo tale elegantni način pretepanja in so napravili iz njega naravnost narodno institucijo, tako da je od rezultatov svetovnih tekem odvisna čast in slava narodov. Ker pa so pesti in mišice divjakov bolj močne kakor pesti in mišice omikancev, se zgodi, da so zmagovalci na teh tekmah že precej časa Zamorci in v zmislu filozofije nacionalnega in političnega športa je danes Afrika prva dežela sveta.
BONEC (B0NZ0).
Bonec je kitajski ali japonski svečenik Foja ali Bude.
Hoče igrati svetnika, pa se da podkupiti in je pokrita rihta.
Vendar pa ima to prednost, da je sveče-nik krivega boga. In zaradi tega bi mu naši antiklerikalci kaj radi odpustili podkupljivost, licemerstvo in še celo to (s tem je pa vse povedano), da je svečenik.
LONEC (PENTOLA).
Vsak človek je pisker, v katerem se kaj kuha. A noben pisker ne ve, kaj vre v drugem piskru, včasih pa ue ve niti, kaj vre v njem samem. V nekaterih je samo malo mlačne m neokusne vode, v drugih strupena pena, v tretjih pa, ki so hermetično zaprti, je tak pritisk, da jih razžene.
Vsi pa so lonci iz lončevine, ki se nekega dne ubijejo tako ali lako.
Memento homo itd____opominja Cerkev.
Piskri pa, najsi so polni ali pražni, nočejo slišati od Njega, ki jih je naredil, det so narejeni iz zemlje.	t TEMA (BUIO).
Ena sama luč je še, ki sveti: to je Evangelij. Vse drugo je tema, kjer bivajo 3trahovi in pošasti.
POTREBA (BISOGNO).
>To je tiranski gospodar siromašnih smrtnikov«, tako jo je imenoval Parini, V čedni govorici omikancev pa pomeni: izprazniti trebuh in mehur. Druge telesne potrebe, n. pr. jesti, bruhati so zanje naslada. Kar se pa tiče duševnih potreb, n. pr. rešiti dušo greha in spoznati resnico, teh potreb ne čutijo ali pa, če že prizna\ajo, da eksistirajo tudi take potrebe, jih vendar radi prepuščajo norcem in svetnikom.
BREVIR (BREVIARIO).
Kakšna nespodobnost!
Še vedno moramo gledati v vlaku, v tramvaju ali na cesti izzivajoče farje in umazane patre, ki čitajo iz revne knjige, ki je črna kakor njih vest in Iti jo imenujejo brevir. tako zvane bogoslužne psalme in druge neumne molitve, pri katerih se, meni nič tebi nič, celo križajo.
In to, razumete, se godi nam pred nosom, nam, ki smo z mesom in krvjo vnuki revolucije, to se dogaja v dobi časopisov, avtomobila, kinematografa, laične šole in aeroplana.
O, saj pride republika! In tedaj ali talar na kljuko ali pa farje na kandelabre.
(To je napisal naš izredni sotrudnik vitez Bogobojko Lucilerinič.)
KOLEK (B0LL0).
To je obvezno znamenje, s katerim nam svobodne vlade dajejo okušati neprecenljive dobrote svoje neprecenljive svobode.
Kolki, pisemske znamke, kolkovane liste in kolkovan papir vsake vrste pričajo vsako sekundo, da vsevidna, blagonosna moderna država nate ni pozabila.
Mogoče nas doleti prav v kratkem sreča, da bomo hodili okrog, oblečeni črezinčrez s samimi kolki. Imeli bomo kolke na čelu, ker misli, na ušesih, ki poslušajo, na nosu, ker voha, na ustih, ker govore in jedo, na rokah, ker niso noge, na nogah, ker niso roke in končno tudi kolek na zadnjici, če bo hotela imeti pravico, ki si je do sedaj še ni pri-dobla, da bo namreč smela sesti na stol ali p t po: eniti lia nočno pas/ do.
Tedaj se bo svol oda ugrizla v rep in bo ustvarila popoln krog absolutne tiranije.
BETLEHEM (BETLEMME).
To je sinonim petih delov sveta, kajti v nobeni gostilni, v nobenem hotelu in v nobeni hiši ni mesta, kjer hi se Bog lahko prikazal.
KONEC.
Iz naroda za narod.
(Nekaj misli ob sklepu higienskega in gospodinjskega počitniškega tečaja za učiteljice, ki ga je priredil Oblastni odbor naraščaja društva Rdečega križa v Ljubljani od 4. julija do 4. avgusta.)
S skromno čajanko, ld so jo priredile tečajnice snoči v »Mladiki«, se je zaključil počitniški higienski in gospodinjila tečaj za učiteljice, ki ga je priredil agilni »Oblastni odbor naraščaja društva Rdečega križa« v Ljubljani.
Slovenske učiteljice iz vseh delov Slovenije so se požrtvovalno odzvale pozivu naraščaja dr. Rdečega križa in skozi mesec dni redno prisostvovale raznim predavanjem naših priznanih strokovnjakov in se praktično udejstvovale v negi dojenčkov, gospodinjstvu in v raznih drugih za življenje prekoristnih panogah nar. zdravstva in gospodarstva.
Velika zasluga za krasno uspeli tečaj gre njega aranžerjem; posebno še šol. nadzorniku in oblastnemu tajniku naraščaja dr. Rdečega križa g. Fran Gaberšku, voditeljici gospodinjskega tečaja na Mladiki gui. Veri Mohoričevi, g. dr Dragašu, šefu zavoda za socialno in higiensko zaščito dece v Domu kraljice Marije, ki je nad vse spretno vodil higienski oddelek tečaja, kateri se je vršil v Domu kraljice Marije. —
Tekom tečaja so iz vseh panog: zdravstva, socialne zaščite dece in narodne ekonomije predavali sledeči gg,: dr. Zalokar, šef ž. bol., dr. Pire, šef higien. zavoda v Ljubljani, dr. Brecelj, šolski zdravnik in oblastni poslanec, dr. Dragaš, šef Doma kraljice Marije, dr. Rus, mestni fizik, dr. Demšar, primarij v Ljubljani, dr. Haus, zdravnik, dr. Mayer, oblastni sanitetni referent, dr. Goršič, načelnik soc. oddelka v Ljubljani, A. Škulj, nadzornik v Ljubljani in g. Puhar, uradnik v higien. zavodu v Ljubljani. Gna. Humekova pa je uvajala tečajnice, ki so posečale hiigenski oddelek, v kuharske in druge gospodinjske skrivnosti.
Tekom tečaja so udeleženke pod vodstvom dr. Dragaša priredile strokovno ekskurzijo v zdraviliški dom v Lukovico na Gorenjskem.
Tečaj je bil ves čas prav marljivo in vestno posečan, kajti živa beseda, slike, filmi, modeli in preparati ter praktično, večurno dnevno delo so bila hvale vredna sredstva predavateljev, ki so s tem lepim tečajem izobrazili novo svežo četico prosvetnih delavk učiteljic na prostranem polju narodne in šolske higiene ter gospodinjstva za prospeh najširših plasti slovenskega naroda.
Pravilno higiensko positopanje naših dobrih slovenskih mater in gospodinj pri odgoji naše dece v njeni najzornejši življenjski dobi (v dobi dojenstva) bo postavilo močan temelj najširših socialnih enot. V tem delu pa hoče slovenska učiteljica z nasvetom in praktičnim delom kar najkrepkeje pomagati, da bo tudi naš, sicer številčno mali slovneski narod, vreden član v krogu drugih velikih in kulturnih narodov.
V teh začrtanih stremljenjih za sodelovanje slov. učiteljic na tem kulturnem polju-so potrdili tečajnice na čajanki tudi posamezni gg. govorniki, kakor veliki župan dr, Vodopivec kot zastopnik polit, oblasti; prosvetni šef Cepuder; ravnatelj ženske realne gimnazije dr. Jug in drugi.
Po znanem reku: Po končanem truda-p6ln6m delu — poštena in prijetna zabava, so tudi snoči prav lepo, neprisiljeno potekale ure, ki so jih izpolnjevale pevske točke nekaterih koleginj ter humoristično zasnovan govor tovarišice Anice Črnejeve, ki je v nekakem besednem filmu naslikala zbranim enomesečno skupno življenje in učenje za bo-
doče pionirsko delo v dobrobit slov. naroda in domovine.
V imenu tečajnic higienskega oddelka se je zahvalila zbranim gostom tovarišica Bra-čičeva.
Prehitro so potelde urice neprisiljene zabave in tekom današnjega dne se bo že veČina tovarišic razkropila v najraznovrstnejše kraje naše lepe Slovenije. Dal Bog, da bi mogle z vestnim in požrtvovalnim delom med narodom dokazati, da niso bili zamanj napori naših gg. predavateljev in aranžeriev tečaja.
A. R. - F.
IS>or&€s
4. avgusta.
DENAR.
Na našem deviznem trgu sta bile čvrsti devizi Dunaj in Berlin, v ostalih devizah nobene spremembe. V Curihu so nazadovale devize Berlin, London, Newyork, Madrid in Amsterdam.
Ljubljana. Berlin — (13.515—13.545), Curih 10.9850—10.9650 (10.9350—-40.9650), Dunai 7.9915 do 8.0215 (7.1875-8.0175), London 275.80-276.60 (275.80—276.60), Newyork 56.70—56.90 (56.70 do 56.90), Praga 168.20-169 (168.20-169), Trst 308.125 do 310.125 (308.125-310.125).
Zarjreb. Amsterdam 22.766—22.826, Berlin 13.518-13.548, Curih 10.935-10.965, Dunaj 799 do 802. London 275.80—276.60, Newyork 56.70-56.90, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.20—169, Trst 308.50 do 310.50.
Curih. Belgrad 913.75, Amsterdam 207.95, Berlin 123.450, Budimpešta 90.50. Madrid 88.150, Dunaj 73.10, London 25.2038, Ne\vyork 518.999, Pariz 20.32, Praga 15.37, Trst 28.23, Bukarešta 318, Sofija 376, Varšava 58.
Trsi. Curih 351.87-355.87, Dunaj 258.9—263.8, London 89.20-80.97, Newyork 18.25-18 32, Pariz 71.85-71.95, Albanija 355.50-359.50.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska posojilnica 197—199. Ljubljanska kreditna banka 145 den., Merkantilna banka, Kočevje 90 bi.. Prva hrvatska štedionica, Zagreb S50 den.. Kreditni zavod za trg. in ind. 160 den.. Stavbna družba d. d., Ljubljana 55, šešir 104 den.
Zacireb. 1% invest. posojilo 84,50-85.25, VA.% voina odškodnina 345—346, 2V:% vojna odškodnina ze september 347.50 den., Hrv. eskomptna banka 93 prav.. Hipotekama banka 55.50—56.50, Ljubljanska kreditna 145—150, Jugo 91 prav., Praštediona 850—855, Šečerana, Osijek 485 prav.. Trboveljska 455—470, Slavonija 15—17, Vevče 135—143.50.
Trst. Adria 169, Assic. Gen. 3940, Cos. 166.50, Riun. adr. A. B. 2085, Split cem. 1771, Trž. Lloyd 735, Oceania 105, Malm. 110, Tripk. 260.
BLAGO:
Ljubljana. Les: Smreka — ielka: hlodi I., II., monte 190—220; brzojavni drogovi 200—250; bordonali merkantilni 260—300; trami merkantilni 200—250; škorete, konične, od 16 cm naprej 500 do 550; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 550 do 580; škorete, podmerne, do 15 cm 460—500; deske-plohi, konični, od 16 cm naprej 440—500; deske - plohi, paralelni, od 16 cm naprej 470—520. Bukev: deske-plohi naravni, neobrobljeni 450 do 500; deske-plohi naravni, ostrorobi 650—850; deske-plohi par jeni, neobrobljeni 600—750; deske-plohi parjeni, ostrorobi 800—1150; testoni 400—430; tavolete 950—1050. Hrast: hlodi I., Ha 300—400; bordonali 1000—1400; deske - plohi neobrobljeni boules 1S00—1400; deske-plohi neobroljeni merkantilni 900—1100; deske-plohi ostrorobi (podni-ce) 1250—1350; frizi 800—110. Drva: bukova 18 do 20; hrastova 16—18. Železniški pragovi: 2.60 m, 14X24, hrastovi 43—52. Oglje: bukovo za 100 kg 85—95. — Žito: Pšenica: bačka nova, 78 kg, 2% primesi, brez doplačila, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo, proniptna dobava 347.50 do 350; bačka nova, 78 kg, 2% primesi, brez doplačila, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo, dobava avgust - september 355—357.50; sremska nova, 80 kg, 2% primesi, nremptna dobava, slov. post., mlevska voznina, plačilo 30 dni °45—347.50; slavonska nova, 78/80 kg, 1% primesi, promptna dobava, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo 345—347.50. Koruza: bačka, navadna voznina, slov. post., plačilo 30 dni, promptna dobava 250; bačka, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni, promptna dobava 245; banatska, navadna voznina, slov. posi., promptna dobava, plačilo 30 dni 245.50; banatska, mlevska voznina, slov. post., promptna dobava, plačilo 30 dni 240.50. Moka: pšenična, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po
prejemu blaga 513 — Tendenca: les: neizpreme-njena; deželni pridelki: mirnega Zaključki: les: 1 vagon.
Novi Nad. Pšenica: bačka, 77/78, 2% 300-305; gornje-bačka, 79/80, 2 % 305 do 307.50; banatska, 77/78, 2% 297.50-200; sremska 78, 2% 300 -302.50 Koruza: bačka 207.50-210; bačka bela, 2—3% 225 do 230; bačka okrogla 210-212.50; -sremska 207.50 do 210; banatska 207.50—210. Otrobi: bački v "juta vrečah 175-180; sremski 175-180. Moka: bačka 0g 445-450; bačka 2 425—430, jt. 5 bačka 395 do 400, št. 6 bačka 340-350, št. 6^ bačka 300-310; št. 7 bačka 380—390, št. 8 bačka 200-210. Oves: bački 190—192 50; sremski 192.50—195. Ječmen: sremski 65/66 270—275; bački 65/66 270—275. — Tendenca v koruzi čvrsta, 3icer nespremenjena. — Promet: 6 vagonov pšenice, 4 vagone ovsa, 37 vagonov koruze, 17 vagonov moke. 1 vagon otrokov; skupaj: 65 vagonov.
Spori
Juniorskc tekme 7,a prehodni nokal SK Ilirije.
(Službeno iz medklubskega odbora). — Medklubski odbor je odobril na seji, dne 4. t. m. prijave klubov Jadran, Mars, Krakovo, Maribor in Ilirija. Prijavi klubov Hermes in Slavija sta se zavrnili, ker kluba nista plačala prijavnine. — Medklubski odbor tvorijo: preds. g. Logar, namestnik preds. g. Betetto, g. Boštjančič (Jadran), g. Koser (Krakovo), g. Ga-šperšič (Mars) in g. Mahkovec (Ilirija). — Za 1. kolo dne 7. t. m. so izžrebani ob 16. uri Ilirija:Mars, ob 17.30 Jadran:Krakovo. Semifinale igrata zmagovalca iz I. kola, SSK Maribor nastopi samo v finalu. — Služba 7. t. m. blagajna g. Mahkovec, redi-teljslvo g. Boštjančič, vsak klub za obe tekmi po 2 reditelja, vsak klub za svojo tekmo stranskega sodnika (starejšo osebo).	M. 0.
PLAVALNO PRVENSTVO ZA LETO 1927.
K včerajšnjem popravku pod gornjim naslovom smo preejli danes sledeči dopis:
Velespoštovani gospod urednik! — Na Vaše poročilo o plavalnih tekmah, ki so se vršile 30. in 31. m. m. na Ljubljanici, ste priobčili včeraj popravek predsednika tekmovalnega vodstva. V popravku sem naveden tudi jaz med osebami, s katerih sodelovanjem se hoče dokazati regularnost tekmovanja in pravilnost delovanja jurvje. Ker v resnici ne Želim, da bi se me delalo soodgovornega za plavalne rezultate, na katero so po mojem prepričanju navzlic včerajšnjemu popravku odločilno vplivale nepravilne odločitve juryje, prosim gosp. urednik, da blagovolite sprejeti v list še sledečo izjavo:
V nedeljo, 31. m. m. sem med tekmovanjem resigniral na funkcijo člana razsodišča, in sicer vsled tega, ker nisem mogel soglašati z raznimi nepravilnimi, proti športnim principom izglasovanimi odločitvami, ki so spreminjale faktično dosežene uspehe plavačev in plavalk. Sodeloval sem nato v interesu stvari samo še v juryju za skoke. Kolikor mi je znano, so resignirali tekom nedeljskega tekmovanja še nekateri drugi gospodje na svoje funkcije v razsodišču. Omeniti treba tudi, da v vodstvu tekem niso bile samo osebe, ki jih našteva včerajšnji popravek.
Zahvaljujem se Vam g. urednik, za gostol jubnost ter beležim z odličnim spoštovanjem
Ivo Kavšek.
VELIKA MEDNARODNA AVTOMOBILN \ DIRKALIŠČA.
Glede namena in tehniške zgradbe velikih dirkalič je treba ločiti dve temeljni smeri. Starejša smer upošteva samo hitrost, dirkališče ima večinoma gladka tla in nadvisne krivulje ter je večidel okroglasto. Novejša smer pa zahteva ocenjevalno progo, ki preiskuje avtomobile s krivuljami in višinskimi diferencami, Če so zanesljivi in sposobni za uporabo. Ta dirkališča po večini niso nič drugega kot rezervirano cestno omrežje v pripravni legi, v izvedbi podobna navadnim prometnim cestam.
Prvo dirkališče, ki je bilo zgrajeno samo za avtomobilne dirke, je dirkališče Brooklands v Angliji. Otvorjeno je bilo 1. 1007. in je bilo do povojne dobe edina proga za rekordne poskuse v Evropi. Je vseskoz betonirano, 30 m široko in ima podobo hruško. Skupna dolžina mu je 4452 m, končni dol je povprečna ravna črta v dolžini 1005 m. Ker so bile cestne dirke na Angleškem prepovedane, so vložili v dirkališče majhen stranski cestni sistem z vzponi. Danes vzidavajo v betonsko progo nasipe, ki moraš peljati okoli njih in ki to prisilijo k ostrim krivuljam.
L. 1909. s cotvorili v Ameriki dirkališče Ir.-diannpolis; je nekoliko krajše in ožje kot brook-landsko, čisto hitrostna proga. Danes jo uporabljajo samo enkrat na leto, a za najpomembnejšo dirko.
Smo že veliko pisali o dirkah, ki se vršijo na tem dirkališču. Poleg toga so napravili v A mer itd vrste manjših večinoma ovalnih in zelo nadvisnih prog. Snov jo večidel lesena. Pomembno je leta 1026. zgrajeno dirkališče Atlantic City v državi New Verscy. Vsled velikih nadvisnostl je možna na njem hitrost 260 km. V nadvisnem delu notri je 16 m široka cesta iz zemlje, med tribunami in med dirkališčem je izkopan 6 metrov širok jarek, da ■vujamer ven vržene avtomobile. Tudi to dirkališče je iz lesa.
Po vojski so otvorili v Evropi najprvo dirkališče Arus v Berlin-Charlotlenburgu; obstoji iz dveh ravnih cest in dveh končnih krivulj v dolžini 19 in pol km. Je še zmeraj v prvi vrsti hitrostno dirkališče brez ovir, vendar je nadvisnost krivulj majhna. Italijansko dirkališče Monza, zgrajeno leta 1923., združuje eliptično progo v dolžini 4 In pol km s cesto v dolžini 5 in pol km. Eliptični del je votlo nadvisen z velikimi polumeri. Pred tribunami vodita oba dela vzporedno. L. 1924. so otvorili obe francoski napravi, Miramas In Montlhery. Miramas pri Marleille ima podobo pr:i-vokotnika s prav velikimi polumeri krivulj in je cementirano. Dirkališče Iiinas-Montlhery pri Parizu spominja na dirkališče Monza. Obstoji iz 2 in pol km dolge dirkalne proge iz betona in iz 7 km dolge cestne proge zelo spremenljivega značaja. Največ rekordov se napravi na tem ovalnem dirkališču. Smo že dosti pisali.
Večkrat imenovani 1'endine Lands v \Valesu (Anglija) in Dayton na Floridi v Ameriki nista pravi dirkališči. To sla dve veliki obrežni ploskvi, ob oseki plitvi in zelo dobro uporabljivi. Proga v \Valesu je 10 km dolgu, proga na Floridi 15 km; na tej progi je napravil major Segravo ,'ivetavni rekord indiciranih 328 km na uro, Pendine Leiuls lake vožnje no vzdržijo. Zadnje znano dirkališče je NUrburgring v Eifcli na Nemškem, dirkališče in cesta cbeneni, združujo športni značaj in usposobljenost za tehniško-gospodarske preiskusne vožuje.
VELIKANSKI AVTOMOBILNI KLUB.
To je velika angleška avtomobilna zveza, Autcimobiil Association, ki šteje 350.000 članov. Samo v letošnji junijski seji so sprejeli 10.890 novih članov. Enkrat že smo pisali, da ima zveza po vsej Angliji nameščene ljudi, takozvane Road pa-trols, ki pomagajo članom pri nezgodah ali če se avtomobil pokvari, in ki dajejo turistom povsod in vselej potrebna navodila itd. Te uredbe se avto-mobilisti vedno bolj poslužujejo. Ob letošnjih bink. praznikih so dali ti nastavljenci v 168.000 slučajih informacije glede kakovosti cest, katera cesta je prosta in kaleru ne itd.; v 1792 slučajih so pomagali pri nezgodah in so založili avtomobile z oljem, bencinom, vedo itd., v 4000 slučajih so odpeljali avtomobile z mehaničnimi poškodbami proč v po-pravljavnice in so peljai turiste v drugih avtomobilih naprej. Tudi nočno službo upravljajo ti pomočniki, v 2000 slučajih so ob omenjenih praznikih prišli avtomobilistoin na pomoč, nekai straž ie bilo do ene ponoči na delu.
Tudi Francozi so sedaj nekaj podobnega napravili. Na glavni prometni cesti med Parizom in Deauville sb uredili rešilne postaje; na vsaki postaji je bolniško osobje, zdravniški inštrumentarij in vse drugo, da kolikor mogoče prepeljejo žrtve cestnih nezgod v najbližjo bolnišnico. Če se bo ta uredba obnesla, bodo tudi na drugih večjih prometnih cestah Francijo uvedli rešilne postaje. Živahnost avtomobilnega prometa v Angliji in Franciji si kaj težko predstavljamo. Gornje številke nam pravijo, kao potrebna je ob takem prometu tudi takojšnja pomoč.
AMERIŠKI OTROCI — REKORDNI ŠPORTNIKI.
Ne preteče dosti dni, da slišimo iz Ameriko spet o kakšnem novem rekordu. V našem »Športnem tednu- in drugod poročamo zmeraj o ameriških juniorjih, ki lahko z uspehom tekmujejo na vsaki evropski prireditvi. Zlasti v plavanju so v zadnjem času dosegli naravnost presenetljive, neverjetne uspehe. Že večkrat smo pisali o mladem newyorškem šolarju Ekojac in smo rekli, da je prav gotovo Slovan. Prav take uspehe poročajo o mladem Fisslerju, še večje pa o šele 13 letni Elc-anor Holm. Napravila je nov rekord v ziuožnostnem plavanju s 4:32.2; to je 3X100 yardov na hrbtu, prsno in prosto. Tovrstno plavanje smatrajo v Ameriki za najvišjo preskušnjo in so ga zalo u\rstili med tekme. Bi bilo zelo dobro posnemali, kol nekakšen treboj. Dosedanji rekord je imela v Ne\v-Yorku bivajoča Svedinja Karina Nielson, s 4:47.6. Vsi listi pišejo o llolmovi. V novejšem času tudi o 15 letnem Rayu Ruddyju. sinu onega Ruddyja, ld je bil pred 20 leti v vrsti najboljših ameriških plavačev. Mladi športnik je zmagal v plavanju na 4 in pol milje proti najboljšim plavačem svojeg.i okraja in je pri zadnjih ne\vyorških tekmah pro-
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
35
—	Kdo pa si vendar?
On je rekel:
—	Tvoj prijatelj za vedno.
—	No, dobro, — sem odvrnil, — če si moj prijatelj, me hočeš nemara ogoljufati?
—	Ne, — je rekel, — naredil ti bom tako petit-kom-pje,1 da boš postal popolnoma drug človek.
—	Nehaj no lagati, — sem rekel, — prosim te.
—	Res, — je rekel, — res, tako petit-kom-pje...
—	Pusti no to francosko klepetanje, ti šent, —-sem rekel, — saj ne razumem, kaj je ta petit-kom-pje.
—	Storil bom tako, da boš popolnoma drugače razumel življenje.
—	No, dobro, to že razumem. Kako pa to misliš, da bom drugače razumel življenje?
—	Tako, da boš vedel, kaj je lepota, krona stvarstva.
—	Kako pa Je to mogoče, da bom nenadoma zvedel?
—	Takoj boš videl, le pojdiva.
—	Dobro, pojdiva.
Odšla sva. Korakala sva, se zibala, a vendar prišla naprej. Nisem vedel, kam greva. Potem zopet nisem vedel, kdo gre z menoj in zopet sem vprašal:
—	Stoji povej kdo si! Sicer ne grem s teboj.
Povedal mi je in za trenutek sem se ga spomnil
ter vprašal:
—	Kako je to, da vedno pozabim, kdo si?
Odgovoril mi je:
—	Prav to kaže vpliv mojega magnetizma. A nikar se ne boj. To bo takoj minulo. Moram snmo poprej vate nagnesti več magnetizma.
1 Spačeno francoske beseda.
Namah me je zasukal s hrbtom proti sebi in mi je pričel otipavati s prsti tilnik med lasmi. Tako čudno me je šegečkal, kakor da mi je hotel zlesti v glavo.
—	Čuj no! — sem rekel, — kakšen človek pa si? Kaj mi brskaš po glavi?
—	Čakaj, — je odgovoril, — stoj: nagnetil bom vate svojo magnetično moč.
—	To je že prav, — sem rekel, — da mi nagneteš moč, toda nemara me hočeš okrasti?
On je to zanikal.
—	No, pa čakaj, — sem rekel, — naj potipljem za denarjem.
Pclipal sem — denar je bil v nedriju.
—	No, dobro, — sem dejal, — to že drži, da nisi tat. — A pozabil sem zopet, kdo je ta človek. Nisem se tudi zmislil, da bi ga o tem vprašal. Prevzela me je druga stvar. Občutil sem, da je ves nekako zlezel vame skozi tilnik in da gleda ven skozi moje oči. Videl sem, da so postale zanj moje oči samo kakor šipe v oknu.
—	No, — sem rekel, — kakšno mi je zagodel! Kje pa je zdaj moj vid? — sem vprašal.
—	Zdaj že nimaš več lastnega vida, — je odgovoril.
—	Kakšno govoričenje je to? Kako to, da ga nimam.
—	Tako. Zdaj boš videl s svojimi očmi samo take stvari, katerih v resnici sploh ni.
—	Kakšne pravljice! — sem si mislil. — No, bom pa poskusil, kaj videti.
Izbuljil sem na vso moč oči in zdelo se mi je, da prežijo name iz vseh temnih kotov različne zoprne spake na tenkih nožicah, tečejo pred menoj čez cesto, čakajo na križiščih, se ustavljajo in govorijo: »Ubili ga bomo in mu vzeli zaklad.« Nato je stopil spet pred me moj razcefrani gospodič, ves obraz mit je bil razsvetljen kakor z lučjo. Odzadaj pa sem začul stra-
šanski vik in tuljenje, glasove, žvenket, kričanje, cviljenje in veselo smejanje. Ozrl sem se in se zavedel. Videl sem, da stojim s hrbtom naslonjen na neko hišo. Okna v hiši so bila razsvetljena in odprta. Odtod so prihrumeli oni glasovi, ono šumenje in otožno igranje na gitaro. Pred menoj pa je stal zopet moj žalostni gospod. Krožil je neprestano z dlanmi po mojem obrazu, nato mi je otipaval z rokami prsa, se ustavil pri srcu, me prijel za konce prstov, jih narahlo pretresel in zopet pričel mahati z dlanmi. Tako je ponavljal venomer naprej. Videl sem, da sc je hudo utrudil, ker je bil že ves potan.
A zdaj, ko je segala do naju luč iz oken in sem občutil, da se mi vrača zavest, se ga nisem več bal. Rekel sem mu:
—	No, ti, čuj. Ne vem. kdo si: vrag, satan ali nižji bes, a nič za to. Bodi, prosim, tako prijazen: ali ms zbudi ali izgini.
—	Počakaj, — mi je odgovoril, — še ni čas za to. Zdaj je še nevarno. Najbrže ne bi zdržal.
—	Česa ne bi zdržal?
—	Tega, — mi je odgovoril, — kar se zdaj vrši v zraku nad nama.
—	No, — sem rekel, — nič posebnega ne slišim.
On pa mi je zatrjeval, da ga ne poslušam, kakoi
bi bilo treba. Rekel mi je v svetopisemskem jeziku:
—	Če hočeš slišati, posnemaj primer goslarja, kako sklanja glavo navzdol, prilagodi sluh petju in ubira godalo z roko.1
—	No, — sem si mislil, — kaj pa je to? To, kat mi zdaj pripoveduje, nikakor ne spominja na govoričenje pijanega človeka!
On pa me je gledal, tiho me gladil z rokami in mi naprej prigovarjal v istem smislu.
1 Ta stavek v izvirniku je ocrkvcnoslovanski. Stare gosli so podobne cilram.
a K	> r4
5. 5. co C
J «	J8
c P	o £
1 5*	B >
° g,	p
w
t-. p- ^ p - o O -'
Sv
5' " — ~
-. S- »1 o	N
(S e Cm	^
G '	S
S »	£
o i 2	>
I -e <
g to § S	Ef
s
O 1 B
U)
S*
2 N
-1 te- o
, S -II
I o M £
. „ ►-•D. ""
m o p g • ' a t
<T> C
n
NO	S
£ g g S O
« ? - S z . < ®
£ I ' P g
a to 5 © sr Sjt w •=
~ ■ to cn ® °
— a
s s
M <
a
N
m O •
o ~
ffB
S	o
I	"
t*	C
_	p
n » ~
«J C - —
S 3- £ 8 5
»	C0 P"	<t>
:-v*	s,-
c	o H	' u
~	N. 8!	> £
SJK3 s s s s
111=111=
magal na pol milje, t. j. 804.665 m celo Fisslerja, v 11:80. Tako se javljajo Amerikancem zmeraj novi talenti in bodo imeli Weissmueller, Spence in drugi prav vredne naslednike. Seveda, v Ameriki |e drugače kot pri nas; kdor je zmožen, se lahko popolnoma posveti tej ali oni športni panogi, sred->tev dobi zmeraj dosti.
NEMŠKI IN DRUGI ZRAČNI PROMET.
Iz Berlina prometuje vsak»dan 16 letal na vse Itrani, 6 med njimi naravnost v inozemstvo; tu trmes je proga v Moskvo, po kateri vozijo ponoči. Pri letala odnašajo berlinske časopise vsak dan naravnost v Leipzig, Hamburg in v kopališča ob Baltskem morju. Nemška Lufthansa upravlja 54 prog, ki vežejo 57 domačih in 23 inozemskih letalskih pristanišč. Poleti preletijo na vseh progah vsak dan 37.222 km. Leta 1926. so preleteli vsega skupaj 6,100.000 km, in se je pripetila ena sama nezgoda, ki je zahtevala smrtne žrtve. Prepeljali so 56.268 popotnikov in so prevozili 384.000 lig prtljage; iz Berlina in v Berlin je prišlo 32.717 popotnikov. Pošte so prevozili 302.000 kij. Čeprav je zračni promet zelo odvisen od vremena, je zna-Sala rednost poletov vseeno 90%, pri nekaterih črtah skoraj 100%.
Newyorško letališko pristanišče leži izven mesta in traja polet iz Bostona v Ne\vyork manj časa kot pa polet s pristanišča v notranjost mesta. Kljub izredno visokim cenam hočejo pripraviti sedaj moderno pristanišče v sredini mesta. To bo vseeno še bolj poceni kot pa izpeljava načrta, da bi položili čez strehe hiš veliko betonsko ploskev.
V Italiji imajo že dobro urejeno zračno omrežje. Najvažnejši izhodišči sta Milan in Rim. Iz prvega prometujejo aeroplani v Genovo, Ženevo, Curih. Monakovo, Brindisi, iz Rima v Cagliari (Sardinija), Tripoli, Benetke—Celovec—Dunaj; dalje Mnenimo Genova—Barcelona, Genova—Ostia—Nea-pol—Palermo, Benetke—Trst—Zader, Torino—Pa-ria—Trst, Brindisi—Atene—Carigrad.
Turistika
Dravinjska podružnica SPD. V Konjicah se je ustanovila Dravinjska podružnica SPD, ki si je nadela nalogo, seznaniti planince in letoviščarje z južno-vzhodnim delom Pohorja, ki je bilo do sedaj še dosti nepoznano, čeprav ima veliko prirodnih krasot.
TURISTIKA MED ANGLEŽI.
Angleži nimajo visokih gora, zato jih najdemo v Alpah, posebno v Švici, in tudi drugod, da se spenjajo v poletnem času po več ali manj dostopnih gorskih grebenih. Vendar pa je tudi tam dosti gorovja, katero je nevarno za plezalca. Pred vsem je to gorovje, ki se imenuje Beachy Head. Tu se je namreč že toliko smrtnih nezgod pripetilo, da pravijo Angleži, da bi bilo najbolje, ako bi celo gorovje obdali z visokim plotom, kakor s kitajskim zidom. Strašne so številke ponesrečenih v tem gorovju vsako leto. Poleg tega je pa tudi mnogo takih, ki pridejo v ta kraj z namenom samoumora ter skačejo tu v prepade Neka dama je prišla lani v ondotno bližino k sorodnikom na obisk iz Londona. Nekega dne je vzela knjigo ter šla v goro, da bo tam či-tala. Vsedla pa se je na rob prepada. Ko je vstala, da se vrne domov, jo je pograbil veter ter jo vrgel čez pečine v prepad. K sreči pa se je vjela med grmovje ter tam visela vso noč in šele naslednji dan so jo na njeno klicanje na pomoč rešili smrtne nevarnosti. .
Neka mlada ženska je mislila, da zna plezati po strmih pečinah. Prilezla je med ska-
lovje 70 metrov visoko, a od tam pa ni mogla nc naprej in ne nazaj. Celo noč je tam prebila in šele zjutraj so jo mogli rešiti.
Najstrašnejša tragedija v tem gorovju pa se je pripetila med vojno. Neki mlad častnik je prišel iz vojne domov na dopust ter se poročil. Po poroki sta se peljala v gori omenjeno gorovje. Blizu prepada je mladi oficir izstopil iz avtomobila, da ogleda star svetilnik, ki je stal tam v bližini, nevesta je pa ostala v avtu. Iz neznanega vzroka pa se je avto sam pomaknil dalje ter pred očmi od strahu okamenelega ženina padel v brezdno Ker je bil prepad več kot 300 čevljev globok, se je avto in nevesta razbila na drobne kosce Tudi Great Orme je nevaren hrib in pred par leti je čez pečine te nevarne gore padla služkinja z otrokom v otroškem vozičku vred Na tem mestu se jih je že silno mnogo ubilo, in sicer vsled tega, ker gora ne izgleda tako nevarna, kot pa v resnici je,
Gaping Hill ima prepad, ki je 350 čevljev globok. Tudi tu se jih je že mnogo ubilo Poleg tega pa je v gorovju tudi nevarnost, da nenadoma prihrumi hudournik ter lahko pomede s seboj turista v globočine
Tako pišejo Angleži o svojih gorah in nevarnostih, ki so združene z njimi. Kaj bi rekli, ako bi videli našo triglavsko steno, katera je po njih merilu nad 3000 čevljev visoka, na kateri pa se jih je razmeroma še malo ubilo. Ako bi jo imeli Angleži, bi imeli
najbrže vsako leto na stotine ponesrečencev samo na tej steni. Naši Tominški, Čopi, Mlakarji itd. se seveda takimle turistom, kot sc plezalci na Beachy Head, le pomilovalno po smehujejo.
Orel
Orlovska srenja v Hru&ici sporoča, da se vsled občinskih volitev 7. avgusta t. 1. ne dovoli štafetni tek. Zato se preloži na prihodnjo nedeljo, 14. avg. Mesto štafetnega teka se pa vrši to nedeljo, 7. avg., ob pol 17 (t. j. ob pol 5 pop.) plavalni tek na prostoru »Sige« med Fužinami in Vevčami. Kdor se zanima za ta plavalni tek, naj pride v nedeljo popoldan pogledat. — Odbor.
Rcvdlo
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 822.6. Praga 348.9,
Stuttgarl 379.7, Frankfurt a. M 428.6, Brno 441.2, Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 1111.
Sobota, 6. avgusta.
Zagreb: 20.30 večerna godba — Breslau t 20.15 zabavna predavanja, 22.15—24 godba. — Praga: 17 popoldanski koncert, 20 vremenska in časnikarska poročila, 20.10 operetna glasba, 21—22 koncert starobrnske godbe na pihala, 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila,. 22.20 do 22.50 prenos iz Nar. doma. — Stuttgart: 23—24 godba. — Brno: 19 in 21—22 koncerti. — Rim: 21.10 prenos iz gledališča. — Langenberg: 19.40 o radiotehniki, 22.30—1 koncert. — Berlin: 19.30 predavanje: Romantična Jugoslavija, 21.15 koncert, 22.30—0.30 plesna godba. — Varšava: 20.30 večerni koncert, 22.30 prenos od Rydza,
MALI OGLASI
Vsaka drobna -vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Na|mac]šl og*as 3 ali S 13 In. Oglasi nad devet vrstic se računajo vlie. Za odgovor znamko! Na vpraftanfa brez znamke ne odgovariamoi
Vajenca -ko
takoj sprejme D. MARINKO, urar, Florijanska ulica 31, Ljubljana. 6057
Služkinjo
sprejmem s 1. avg., 17 do 20 let staro, vešča nekoliko nemščine, za gostilno in trgovino. - Naslov v upr. lista pod št. 6048.
Trgov vajenko
zdravo in pošteno, sprejme takoj trgovina z meš. blagom v Ljubljani. Naslov v upravi pod 5958.
Potrebujem več sekačev
za sekanje mehkega lesa. Plača po dogovoru. Oglasi na Drago Kobi, Maribor, Cankarjeva ulica 1.
ABSOLVENT
Zadružne šole, z 18 mesečno prakso na večji posojilnici, išče službe. -Naslov v upravi št. 6047.
Mesto praktikanta
išče trg. pomočnik v mestu ali na deželi, vojašč. prost, položi lahko tudi kavcijo. Naslov v upravi lista pod številko 6023.
Jabolčna
sladka mezga, od najboljših vrst jabolk dobro ukuhana - se razpošilja tudi v manjših količinah v poštnih zavitkih. Zahtevajte cene! Dževad Prcič, Tuzla.	6003
Pjfrp dobro ohranjene l/JlIOj in lepo doneče GOSLI, za skupno vsoto 450 Din naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 6018,
Mizarstvo!
V NAJEM se da (vsled preselitve) velika, 9 let obstoječa, dobro vpeljana mizarska delavnica v prometnem mestu Slovenije, ter V ZAKUP vso tam se nahajajoče mizar, orodje (za 12 oseb), različne priprave za furnira-nje in izdelovanje modernega pohištva, elektr. napeljava, prvovrstne delovne moči, velika naročila itd. Stanovanje obenem na razpolago. - Poizvedbe v upravi »Slovenca« pod štev. 6044.
se odda v najem. — Pismene ponudbe z navedbo garancij in dosedanjega službovanja na tvrd. L KNEZ, Ljubljana.
POLJEDELCI! PŠENICO
RŽ JEČMEN
kupuje najdražje tvrdka
A. VOLK, veletrgovina žita, Ljubljana, Resljeva cesta 24.
Vsakovrstno
zlato htspnic
po najvišjih cenah Oerne, juveltr, Ljubljana \Volfova ulica štev. 3
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela. dobite po najnižjih cenah pri
PRF.LOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
Razpis.
Pri novogradnji osnovne šole v Papežih se oddajo potom ofertalne licitacije, odnosno ustne zmanjševalne dražbe sledeča dela:
Težaška, zidarska in betonska dela, dalje tesarska, kleparska, krovska, mizarska, pečarska, slikarska in pleskarska dela.
Pismene ponudbe je vložiti do dne 10. avgusta 1927 pri šolskem upraviteljstvu. - Istotam so na vpogled pogoji in načrt.
Ustna zmanjševalna dražba se vrši na licu mesta dne 11. avgusta 1927 ob 11. uri dop.
Odbor si pridržuje pravico oddati dela ne glede na višino ponudene vsote.
Krajni šolski odbor Papeži pri Osilnici,
dne 1. avgusta 1927.
Din 8-	Din 8-
VINO
Pristno domače vino se toči na drobno čez ulico
liter po Din8- in višje.
Na debelo po najnižjih cenah!
»MOSLAVINA«
vinska trgovina v Šiški, Celovška cesta 50.
Din 8-	Din 8-
Štev. 21,052-27—ref. IX.
6036
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih in krovskih del za zgradbo vil raznih tip za topničar-
sko vojašnico.
Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2-11.
Ponudbe je vložiti pri imenovanem uradu do 8. avgusta do 11 dopoldne.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 3. avgusta 1927,
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so naš preljubi soprog, oče, ded, stric in tast, gospod
3ANEZ KOZJEK
kovaški mojster
dne 4. t. m. ob pol 10 dopoldne, previden) s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb nepozabnega bo v soboto 6. t. m. ob 10 dopoldne. Moste, dne 4. avgusta 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Cenj. čitateljem se priporočajo naslednje tvrdke:
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnica in tvornlca poslovnih knjig V LJUBLJANI. Kopitarjev« ulica 6/H.
IvanKrižnar
krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9
IVAN JAV0RNIK
mesar
Ljubljana, Domobranska c. 1
Stojnica poleg Zmajskega mostu
Blaž JanCar
pleshor
Uublfana, Breg
KM 8.1. D.
II HIMNI
Kopitarjeva ulica 0/11
Deželna lekarna pri .Mar. Pomagaj'
Mr. ph. M.Leustek
Ljubljana. Resljeva cesta 1
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja in fcevljarskih potrebščin
Ljubljana. Sv. Petra cesta 32
PRISTOli & BRICELj
črkoslikarja, Ljubljana
Resljeva cesta 2 Telef. 2908 Ustan. 1903
Frsisc Fajan
splošno krovstvo Ljubljana, Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru.
tapetnik Ljubljana. Krekov trg 7
K0VACIC & JflPELJ
trgovina s spec. kolonij, in materij, blagom UU3UANfl. Kongresni trg 19
Sflanho Kezele
splošno kleparstvo Ljubljana
Bohoričeva ulica št. 3
Prodajalna K. T. D. (H. NiCman)
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2.
Inserirajte v »Slovencu"!
Iščem kompletno ® V
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
motor na sesalni plin (Sauggas) 10 KS dinamo ca. 5 KW, 50 amper 110—120 volt, pretikalna plošča, predležje itd. Vse v rabljenem in dobrem stanju. Ponudbe s ceno in označbo kraja nasloviti na »Hotel Reisz«, Vinkovci.
500 do 600 m rabljenih ali novih
Kupim hotel
ali dobro idočo gostilno I na prometni točki s po- i gestvom. Ponudbe z opisom in ceno na upravo I pod: »Hotel« štev. 6028. j
STANOVANJE
l hrano in vso oskrbo s 15. avgustom iščeta pri krščanski družini 2 mirni gospodični, ki sta skoro cel dan odsotni. 'Želi se po možnosti soba s separatnim vhodom v novejši stavbi in bližina frančiškanske cerkve. — Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod šifro: »Suho in čisto stanova« nje« štev. 6014.
»DEWIS«-CELULOZA
je prozorna kot steklo, zdrži 170 stopinj C. Vku-havanje je omogočeno v vsakem kozarcu. Se po-
novno uporablja, pere kot Žida. Zavojček (100 X 50 cm) za 35 kozarcev stane 15 Din. Pri večjem odjemu velik popust. Zaloga: Brezalkohlna produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10.	6072
Din 10.— liter vina
belega iz Krških goric — prodaja zaradi prezidave kleti gostil. Ant. Maver, Ljubljana, Ahacljeva cesta 5 — dokler traja zaloga. ter vabi na obilen odjem, ker je vino izredno pocenil	6029
Frasic Ja
trgovec in posestnik
m
s flanžami ali brez njih, v premeru 214 ali 2Va cole, kupim takoj. — ING. DEDEK, Ljubljana VII., Žibertova 7.
v četrtek, dne 4. t. m. ob pol 10. dopoldne po dolgi trpljenja polni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne iz drž. splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1927.
Globoko žalujoči rodbini Jakil-Hočevar.
♦♦♦♦♦♦M
Ur
riMHIBKG
Zrn Jugoslovansko tiskarno ▼ Ljubljani: Karol CtL
Izdajatelj: dr. Fr. Kolovea
azois
Mestri magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kleparskih del na vseh objektih mestne pehotne vojašnice na trgu Taboru.
Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2, II. nadstropje.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 8. avgusta 1927 do 11 dopoldne.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI.
Priporočajte
naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del
Urednik: Franc Tersedlav.