Ameriška -AJV*EHl da bo na velikonočno ne-oljo zastonj prevažalo vernike božji službi in nazaj na njih Somove. ŽALOSTNA “FIESTA” Guadalajara, Mehika. — Po Manj dela — več plače MEXICO CITY. — Mehiški vladni uslužbenci, katerih je 260,000, so zahtevali petdnevni delovni teden in višje plače. Posledica zatvoritve je, da je brezposelnih 30,000 jeklarjev. — PITTSBURGH. — Dne 31. marca so zaradi stavke železničarjev zaprli štiri velike jeklarne Unnited States Steel korporacije, s čemer je postalo brezposelnih 30,000 delavcev. Dan poprej opolnoči je namreč zastavkalo 4,500 uslužbencev Union Railroad Co., ker je družba suspendirala dva sprevodnika, ki ju je obtožila zavlačevar nja obratovanja. Vodstvo United States Steel korporacije je izjavilo, da bo za- Slovenska pisarna 6116 Glasa A ve., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 VSTOPNICE za koncert “Korotana” se dobe tudi v Slovenski pisarni. NAŠA PISARNA je odprta danes zvečer od 5 do pol 7. Prav tako v ponedeljek in torek. Na Vel. petek in Vel. soboto je pisarna 'zaprta. VESELE PRAZNIKE želi Clevelandska podružnica katoliške Lige vsem svojim članom in prijateljem. Matt F. Intihar, predsednik, Rev. J. Godina, tajnik. NA TEM MESTU navajamo en odstavek (ves odstavek je vsebovan v enem samem dol gem stavku) iz izjave kitajskega komunističnega premierja Chou En-laia, v kateri paziva na obnovo mirovnih pogajanj za končanje vojne v Koreji. “Z ozirom na dejstvo, da diference med obema strankama glede vprašanja repatriacije vojnih ujetnikov, predstavljajo se- v klamami, ni mogoče obratovati jeklarn. Ljudem v plavžih je bilo naročeno, naj nehajo z varjenjem železa Ogromne peči so pogasili, ohladili, zaprli in zapečatili. Obe, Bratovščina železničarjev, ki reprezentira stavkanj e, radi satavke po 30,000 ton manj j kakor tudi železniška družba sta proizvodnje jekla na dan, ker izjavili, da je stavka neavtorizi-brez obratovanja vlakov med je- rana. daj edinio! zapreka premirju Koreji, in v prizadevanju, da se ustreže željam ljudi vsega sveta po svetovnem miru, sta vladi ljudske republike Kitajske in ljudske republike Koreje v svojem prizadevanju po naglem u-resničenju premirja v Koreji in mirnem poravnanju korejskega vprašanja ter v prizadevanju za ustaljenje svetovnega miru, pripravljeni podvzeti korake, da se eliminirajo razlike pri tem vprašanju in da se doseže premirje V Koreji.” “D9uble talk” Stavek je dolg, zamotan in težka razumljiv, kakor je zamotano in težko razumljivo vse v komunistični latovščini ali tako imenovanem “double talk-u”. Kar milo se stori človeku, ko to prebere in vidi kako daleč so kitajski in severnokorejski komunisti pripravljeni iti, da “ustreže joi željam ljudstev po svetovnem miru”. Po vsej priliki je' če, vprav želja po svetovnem miru pripravila Severnokorejce, da so v juniju leta 1950 prestopili 38. vzporednik ter vdrli v mirno Južno Korejo. Prav tako ni nobenega dvoma, da ,so v “prizadevanj d po ustaljenju svetovnega miru” kitajski “pndstavoljci” v novembru leta 1950 prestopili reko Jaki ter prihiteli na pomoč poraženim severnokorejskim komunistom. Delovanje “za mir” In, seveda, vsakdo, ki ni slep, mora tudi uvideti, kako vztrajno delujejo komunisti za “naglo uresničenje premirja v Koreji”; — pogajanja so trajala nad petnajst mesecev, preden smo jih mi prekinili, ko se nam je enkrat zdanilo, da komunisti ta-j Vstop V zadruge je “prosto-krat sploh niso hoteli premirja. I voljen”, kakor tudi izstop Koreji, ker verjetna v Sovjetiji ne gre vse tako, kakor bi radi. Malenkov najbrž potrebuje malo oddiha za konsolidiranje svoje oblasti in za pomirjenje ljud stva. Gotova znamenja teh želja so razvidna iz naredbe, s katero je Sovjetija proglasila amnestijo za vse sovjetske jetnike, ki so bili obsojeni v manj kakor petletno ječo in katerih zločini ne predstavljajo “nevarnosti za državo.” Tik za temi odredbami je prišlo naznanilo o redukcijah cen več vrst živilom in raznemu blagu, ki ga prodaj ajioi po državnih zadružnih trgovinah. Daši dejanskih cen niso navedli, je vendar znano, da znašajo te okrnitve od 5 odstotkov za nekatero blago, pa do 50 odstotkov za) krompir, sveže sadje in zelenja^ vo. Cena vtedki ali žganju je oila znižana za 11 odstotkov, čaju za 20. To more pomeniti samo eno Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Rojstni dan obhaja— Danes obhaja svoj 78. rojstni dan Joseph Hočevar, 14805 Darwin Ave. Dne 16. marca je minulo 60 let, odkar je Jože prišel v Cleveland. Sorodniki in prijatelji mu želijo vso srečo in še mnogo zdravih zadovoljnih let. Molitvena ura— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v četrtek in petek od 6. do 7. zvečer molitveno uro, v nedeljo pri prvi sv. maši pa skupno sv. obhajilo. V nedeljo se zbeiro ob pol petih zjutraj pri cerkvi. Ure molitve— Nocoj ob 9:30 in jutri ob 5:00 pop. ima dr. sv. Imena fare sv. Vida ure molitve na katere vabi vse moške. Novi grobovi Joseph Petrich V sredo dopoldne je umrl na domu svoje hčere Mary na 1044 E. 185. St. po petletni bolezni Joseph Petrich, doma iz Kamnika, fara Preserje, po domače Malnarjev. Ko je še delal, je bil zaposlen pri Gabriel Snubbers Co. Zapušča ženo Gertrude, noj. izmed dveh stvari: ali je sovjet- Debevec in sledeče otroke: Mary ska vlada doslej okrajala ljudstvo ter mu računala, oderuške cene, ali pa ga hoče zdaj z znižanimi cenami pridobiti, da bo ‘bolj pridne”. Pa bilo že temu kakor koli toliko je jasno, da nova amnestija in znižanje cen dokazujeta strah in občutje neustaljenosti v Kremlju Prav lahko je mogo-da je nova sovjetska vlada mnenja, da povzročajo njene obveznosti v korejski vojni prehudo izčrpavanje sovjetske ekonomije in bi se vsaj začasno rada iznebila teh obveznosti, če je temu tako, tedaj so se res znatno izboljšali izgledi za premirje v Koreji, ki bi bili za nas zadovoljivi, in prav tako: so v tem slučaju izboljšani izgledi za druge koncesije od komunistične strani. Kdo ponuja kmelom neodvisnost! - Kitajski komunisti!... To so otipljivi primeri komunistične latovščine. V njihovem jeziku pomeni diktatura — demokracijo, agresija pa mir. Toda zdaj pa jim gre morda res vera in bi radi premirje v Težnja po svetovni nadvladi ne vodi do miru ZAKAJ LJUDJE ne upošteva- postaja meglenost in neuresnič- jo izkušenj (enih, ki so se že zna- vaški veselici, tako imeno-'Sli v komunističnem objemu, in “fiesti” je nastal pretep, v'ne preprečijo, da bi se nekaj ta-aterem je bilo ubitih 6 oseb. |kega zgodilo tudi njim? Sem ljudi je bilo ranjenih, med I Tu velja stara resnica, ki ve-Tiuni večinoma ženske. (lja vsaj za veliko večino: tujega —...— —------ 'gorja ne razumeš, dokler ga tu- RAlM sam ne Pokusiš. Poleg tega Vremenski Pa j'e komunizem postavil svoje ideale tako visoko, da sto sploh i nedosegljivi, in zato se vedno lahko opravičuj©, češ da še nikjer ni prišel do stanja, v katerem bi obljubljena nebesa na zemlji postala dejstvo. Zato poziva, da mora revolucija iti dalje, tako Dopoldne bo prenehalo rose- tam, kjer je komunizem že triple dežja. Popoldne in ponoči deset let na oblasti, kakor tam, Večinoma oblačno. kjer se za oblast šele bori Tako prerok pravi: Ijivost komunističnih naukov zanj prav za prav nekakšen vir moči. Množice se zadovoljijo s pojasnilom, da pač še niso prišle do cilja, kamor jih komunizem vodi,, in vztrajajo dalje. * _* * Če hočemo doseči mir, je treba premagati vsako težnjo po svetovni nadvladi, vse totalitarizme in nestrpneže — tudi komunistične. Pri veri ki ne računa samo na razumske, temveč predvsem na podzavestne im čustvene momente, ni pričakovati, da bi jo njeni verniki zapustili sarmo zato, ker je neuresničljiva. Da se o tem prepričajo in da prilagodi- jo svoje težnje ter zahteve dosegljivi stvarnosti, so potrebna pokolemja. Vsaj tako kaže zgodovinski razvoj drugih idej, za katere se je človeštvo od časa do časa navduševalo. Tudi potem ne gre samo od sebe Ljudje ne zapuščajo svojih idej, dokler ne najdejo nekaj primernejšega, s čimer bi jih lahko nadomestili, če hočemo, da se bodo ljudje odvrnili od komunizma, ki je glavni povzročitelj nemira v današnjem svetu, jim moramo nuditi nekaj, kar jim bo dajalo več kakor jim nudi komunizem. Komunizem morajo premagati sile, ki so izven njega, in nesmiselno je upa- V svojem širokem in nesebičnem krščanstvu ter v svobodoljubnih in vednio bolj socialno u-rejenih demokracijah, ki jamčijo človeštvu nenehan in prost razvoj, ne da bi posameznike in narode vklepale v neznosen obroč popolnega izenačenja in izravnave, ima svoboden svet vsekakor osnovo, ki bo iskreno izvajana v primerjavi s komunizmom, nedvomno izšla kot zmagovalka iz praktične življenjske preizkušnje. Toda potrebno je iskrena izvajanje vseh izpovedanih načel. Vsako dejanje, ki temu pogoju ne zadosti, je samo voda na ko- ti, da se bo zrušil sam od sebe. munistični mlin Kranjc, na katere domu je umrl, Ludwig, Josephine Hren, Frank, Joseph, Rose Podobnikar in Frances Tqmle; hči Genevieve Iskra je že prej umrla. Bil je stari oče 20 in prastari oče 7 otrok. V Clevelandu zapušča sestro Ano Suhadolnik, v Jugoslaviji pa sestro Frančiško Kržič. Bil je član društva Lunder Adamič št. 28 SNPJ. in Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogrebno opravilo bo v soboto ob desetih v cerkvi Marije Vnebovzete, iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lakeshiore Blvd. pa bo truplo odpeljano ob 9:30. Zaradi velikonočnih praznikov ne bo v soboto dopoldne darovana pogrebna maša, pač pa v ponedeljek ob 9:30 v cerkvi Marije Vnebovze. te. Sorodniki, prijatelji in znanci 3o prošeni, da se udeleže molitve sv. rožnega venca, ki jo bo vodil Rev. Matthew Jager nocoj ob 9. uri v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lakeshore Blvd. 48 let stara žena je porodila trojčke BRIGHTON, Anglija. — Mrs. Ivy Spencer, ki je stara 48 let in že stara mati, je porodila — trojčke. Vsa tri deteta so deklice. Zdravniki se čudoma čudijo temu nenavadnemu pojavu, da bi žena v teh letih povila trojčke. iz njih, pravijo komunisti. LONDON. — Komunistična Kitajska je objavila načrte za Savjetizaeijo poljedelske zemlje. Tota ti načrti tudi obetajo spoštovanje osebne lastninske pravice — vsaj sprva, če že ne pozneje. Mesto da bi kitajski režim povedal neddvisinm kmetom, da so njihovi dnevi šteti, si nove naredbe prizadevajo izvabiti kmeta. v državne zadruge. Komunisti obetajo, da privatno lastništvo ne bo odpravljeno. (Saj vam je znana tista pesem: Zemljo tistemu, ki jo obdeluje! Ure-ništvo). Cela oni kmetje, ki bodo vstopili v zadruge, bodo lahko obdelovali svojo zasebno posest. In seveda, kmetje lahko “prostovciljino” vstopijo v zadruge in “phostovoljjno” izstoijo iz: njih, če bi jim v zadrugah ne u-gajalo. . . Nove naredbe pa ne tajijo, da je končni cilj kolektivizacija vse zemlje po sovjetskem načinu. Samo na ta način bo mogoče Ki-1 kmete v socializem in komuni-tajski doseči svoj cilj: privesti j zem. NAJNOVEJŠE VESTI TOKIO. — Komunisti so določili ponedeljek, 6. aprila, kot dan, ko naj se prično pogajanja za izmenjavo bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov. COLUMBUS. — Država Kentucky je imenovala ohijskega governerja Franka J. Lausche-ta za polkovnika. MOSKVA. — Sovjetska zveza je isnoči v petnajstih jezikih oddajala obljubo nove Malen-kove vlade, da bo slednja z vsemi svojimi močmi pomagala končati vojno v Koreji pod pogoji, ki jih je stavil kitajski komunistični premier. /iSlERIŠKA DOMOVilM ' fS g'-'i* jji i; v arn Ut ^'mirvre^ur^rgz^^ i-4^ ^nrmxaw 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za ZpcL države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 65 Thurs., April 2, 1953 Moralni pouk v Titovini V časopisu “Objave,’ ki je uradno glasilo “Sveta za prosveto in kulturo vlade LRS” je bila še lani objavljena odločba o uvedbi pouka “družbene in moralne vzgoje” na vseh splošno izobraževalnih šolah, učiteljiščih, nižjih in srednjih strokovnih šolah. Ta pouk se je moral pričeti v Sloveniji s šolskim letom 1952-53, poučuje ga redno razredni učitelj po eno uro na tedeji. V isti številki “Objav” so bila priobčena tudi navodila in učni načrt za ta “družbeni in moralni” pouk. V teh na vodilih se vidi vsa zlaganost Titovega komunizma, ko govori in piše o svobodi vesti in vere, ki da je po ustavi in zako nu zajamčena v komunistični Jugoslaviji. V uvodu navodil o komunistični družabni in moralni vzgoji povdarja minister Franc Kimovec: “Doslej smo kljub izvedeni ločitvi Cerkve, od države trpeli v naših šolah pouk verouka. Vse tiste, ki so verouk posečali, smo izpostavili nevarnosti, da postanejo v mislih in dejanjih dvolični, šo la je učila en,o, Cerkev drugo . . . “Ta — socialistična družba, ki se neprestano opira na izsledke in razvoj kulture in znanosti, omogoča svojim članom in zahteva od njih višjo noralno zavest, kakršne jim verouk ne more dati.” Tu je uradno priznanje, da je šola uradno učila drugače kot Cerkev, da je torej ves pouk in vsa vzgoja komunistične šole v Jugoslaviji naravnost nasproten krščanstvu. Kdor pozna komunistično moralo, se mora smejati ob trditvi, da komunizem daje “višjo moralno zavest” kot krščanstvo. Višino te komunistične moralne zavesti pričajo neštevilni umori, ropi, požigi, ki so jih in jih še danes vrše komunisti v Jugoslaviji. Zločinci se bahajo s svojo moralo! Iz načrta za ta komunistični moralni pouk spoznamo njegovo kakovost in višino. Za 6. razred osnovne šole in za 2. razred gimnazije je predpisana pri rem pouku snov pod naslovom: “Lik socialističnega človeka.” Ta nalaga učitelju, da mora učiti svoje učence sledeče: “Človek v socialistični družbi gradi na znanosti, ker hoče svet pravilno pojmovati. Zato se vstrajno bori za osvojitev znanstvenih resnic in proti praznoverju in vsemu, kar ne sloni na znanstvenih izsledkih (misticizem, prikazni, čudeži). Bori se proti poneumnevanju ljudstva. Odnos vere do znanosti: neresnica proti resnici.” Ves komunizem in njegova “znanost” slonita na marksističnih bajkah, ki so znanstveno že davno ovržene, pa se ti skaza znanstveniki bahajo, da grade človeško družbo na izsledkih znanosti. Tekom 7 let so morali že v Titovini neštetokrat popravljati in spreminjati te “svoje izsledke znanosti. Enkrat uče tako, čez par mese,cev je pa njih znanost dokazala, da je bila vse to bedarija, kar so prej učili. In ti “znanstveniki” si upajo trditi in javno učiti, da je krščanstvo “le nek misticizem, prikazni in neresnica.” Za 1. razred učiteljišča in 5. razred gimnazije predpisuje ta načrt, da mora razrednik učiti svoje učence sledeče: “Morala se razvija. Njen izvor je v organizaciji proizvodnje prvobitne družbe . . . Religija kot fiksiranje morale vladajočega razreda: strahovanje in pokorščina s pomočjo religije — vključuje vse zahteve vladajočega razreda do zatiranega kot večne in neizpremenljive dolžnosti. Izhodišče religioznega moralnega nauka je posameznik ne pa družba. Nepravilnost tega izhodišča. Moralni zakoni niso družbem, ampak so v človeku vsajeni od boga. Človek se proti božjim zakonom nujno pregreši. Za greh božja kazen. Odpušča lahko samo cerkev. S tem ima cerkev oblast nad ljudmi. Kot organ vladajočega razreda je cerkev prevzela pravico moralnega sodnika.” Učitelj mora v šoli dokazovati nepravilnost religioznih tez iz družabnega značaja religije.” Pustimo na strani to, da mora učitelj mladino poučevati take gorostasne bedastoče, kot jih predpisuje ta načrt. Ko titovci zadnje čase ob vsaki priliki in po vsem svetu vpijejo, da je v Jugoslaviji zajamčena svoboda vesti in vere, se v svojih znanstvenih domišljali” niti ne zavedajo ne, da sami nudijo najboljše dokaze, da v Titovini ni niti govora o kaki svobodi vesti in vere. Katoliški učitelj in profesor je dolžan proti svoji vesti m pioii svoji veri poučevati mladino v nekih družabnih mo-ramih naukih, o katerih je prepričan, da so popolnoma zmotni in nasprotni njegovi veri. če bi si upal drugače učili, bi takoj izgubil svojo službo. V Sloveniji je vsaj 95% katoliških otrok, katerih starši žele, da se njih mladina vzgoji v katoliški veri in katoliškem duhu. Toda starši nimajo nobene pravice, da bi odločali o vzgoji svojih otrok, oni morajo mirno gledati, da šola smeši katoliško vero, vero v Boga. da šola ubija otroku krščansko moralo, da šola naravnost pohujšuje njih mladino, ko je, brezboštvo in njegova “morala” kriminalcev uradno vpeljano kot obvezen predmet za vso mladino. Katoliški otrok se mora v šoli učiti, da je katoliška vera le neresnica, bajka, nekak misticizem, da katoliška vera uči razredno moralo, ki ščiti le gospodujoče sloje in druge podobne bedastoče. Če bi komunisti poučevali svoje otroke v teh neznan- NOVINE . VESELI VUZEMSKE SVETKE ŽELE VSEM NAŠIM BRALG0M VREDNIŠTVO Iz Štrigove V Avstrijo slišavali. Sirota je v mukaj Nezadovoljstvo pod komunis- vse izdala, tudi to, kak do Nem-tlčnim gospodstvom je iz dneva čovi bežali . . . v den raslo. Bole i bole pogosci j Nemčovi so ne znali, ka se se je culo od aretacij. Od ti- ; je dogodilo v Palšovci. Delali so po plani: Mati z dvanajsetlet-nov Iloškov odide na Moto i med potjov obvesti moža, ka te tudi on z njimi odide, Na Preski je moža ne našla doma, je pa naročila, naj jemi povejo, ka naj pride na Moto. Sestri Katica i Anica sta s prijateljicov bili namenjeni po ,drugoj poti. One so šle najprle na Kobilje v Prekmurji. (Drgoč dele) ------G---- stoga dneva, kda je poleti mladi Tone Nemec zbežao prek meje, se je nevarnost za celo Nemčevo družino povekšala. Oča Nemec so zgubili službo v Lotmer-ki pri Okrajnem odbori. Povedali so jemi, ka zavoljo sina. Eli vestnega i sposobnoga očo Nemca je vzela v službo zadruga v Presiki (pri Lotmerki) Na Barbarinsko proščenje (4. dec. 1946) se ponoči mladi Tone pojavi na domi. Z dvema dru gima pajdašema je prišeo peški prek Slovenskij goric. Nekaj dni so se skrivali v domačoj hiži, i nato opet nekaj dni pri Hiršljevih. (Hiršljevo hižo so imeli Nemčovi v oskrbi.) Malo pred božičem je Tone šo na mejo gledat, če se da priti čez. Za januar 1947 je bio plan, ka jih okoli dvajset zbeži (nekaj iz Štrigove, drugi iz Prekmurja). Januara je opet šb na mejo ogledovat. Pa je bio prevelki sneg. Februara i mar-ciuša so Nemčovi stalno bili pripravljeni za beg. Liki tisto leto je bio tak velki sneg i tak dugo je mrzlo vreme držalo, ka so komaj za 17. marčiuš napravili načrt za odhod. Dneva 16. so imeli že vse zapakerano. Drugi den bi naj odšli. Večer 16. odidejo Nemčova mama i Anica s Tonetom i pajdašom Markojem iz Štrigove v Jalšovec k Srši. Srša i njegova žena sta bila odločniva protikomunista. Tu so se Nemčovi poslovili i do-gučali, ka se drugi den srečajo na Moti na Štajerskem, Mati i Anica sta šle okoli po-unoči nazaj v Štrigovo. Komaj pravočasno sta zapustili Sršove. V Štrigovo so nenadoma začeli prihajati od vsej strani “Kno-jevci” (komunisti). Nekše izdajstvo je pokazalo na Sršove, ar so bili že tej itak znani, ka so pomagali “skrivačom.” Tone i Markoja sta med tem že odišla kakšij 200 metrov dele na nekše stale prenočevat. “Knojevci” pridejo do Sršove hiže i zovejo Sršo. Srša je spoznao nevarnost i pri okni povedao, ka ga ne dobijo živoga. Vzeo je strojno puško i skoz okno izstrelo edno serijo na Knojevce. Pri torn strelanji je Srša mrtev spadno. Knojevci so zvedeli tudi za skrivače na bližnjoj štali. Nagli so pozvali po več soldačije v Štrigovo, ka premagajo napad-noti skrivače. Tone i Markoja sta se pa z velkov koražovi z velkov modrostjov branila. Tak sta strelala i metala bombe i naglas komanderala, ka so komunisti mislili, ka je bogzna ljudi tam skritij. Kda jima je municija šla h kraji, sta na ti-stoj strani stavbe, kde so napadali komunisti, vrgla zadnjo bombo i včasi nato naskrma od-zaja pobegnola. Posrečilo se jima je vujti. Med potjov je Markoja dobo malo rano od strela, liki to ga je ne oviralo na begi. Srša je bio mrtev, ženo so pa prijali i jo strašno, mučili. Mrtvega moža in živo ženo so od-pelali v Štrigovo v nekdašnjo Področij ovo zidino i tam ženo privezali k mrtvomi moži i za- , Da boš Ti praznik dušam kdaj, i j da boš veselje in naš raj, 'o, reši grešnih nas bremen, nas s svojo milostjo krepčaj. Bogu Očetu bodi čast in Simi, ki je slavno vstal ter Duhu Tolažitelju od vekomaj do vekomaj. Psalm in himna sta vzeta iz knjiga “‘Cerkvena poezija,” slovenski prevod psalmov, slavospevov in himen rimskega brevirja in misaila. Prevel in uredil Rev. Jože Vovk. Knjiga bo te dni do-tiskana pri Mohorjevi družbi v Celovcu in bo v doglednem času na razpolago vsem, ki se zanimajo za tei častitljive speve, s katerimi katoliška Cerkev v svoji redni molitvi po duhovnikih daje Bicigu hvalo in čast. Knjiga hoče biti molitvenik za vse, ki ljubijo liturgično molitev. Ker’ se v mašnih molitvah sv. Cerkve psalmi močno uporabljajo, bo: dobrodošla vsem, ki bi radi bolje umeli mašne molitve, ki so nam Slovencem dostopne vsaj po “Malem misalu,” ki je tudi izšel pri Mohorjeivi v Celovcu. Pevski zbor “Triglav” Cleveland, O. — Zabave in nastopi društev se vrše drug za-drugim. Pevski zbori se trudijo in uče iz tedna v teden, da bi se dobro pripravili, pri tem pa tudi pridno poiseičajo prireditve. Pričakujemo torej, da bo tudi naša prireditev lepo: obiskana. Dolgo se nisem ‘oglasila. Ni bilo posebnih novic. Sedaj se pa bliža čas, ko bo “Triglav” pokazal, kaj se je naučil. Na sporedu koncerta je tudi prizor “žeg-nanjska nedelja.” Triglavani bodo nastopili v narodni noši. Običajno nastopa naš zblor po enkrat na leto. Le če nas kako! društvo povabi, odzovemo in ponovno pokažemo, kaj zmoremo. Tako smo nastanili pri Društvu “Mir,” št. 10 SDZ in nekaj preje v Jufcoin, Pa. Povsod smo' bili prijazno sprejeti. V zboru poje tudi znana pevka Glasbene Matice June Price. Ponosni smo na njo. Prav tako smo ponosni tudi na Eddi Kemika. Naši pevci sjo želi dosti pohvale. Bilo bi treba več skušenj, kar je pa težko. Pojemo v glavnem le v zabava in pa v koristi in razvedrilo naselbine. S tem smo vsi zadovoljni, naselbina pa' je malo bolj razgibana. S sodelovanjem pri zboru se; mladina nauči in privadi slovenske govorice. Kdictr petje ljubi rad zanj tudi kaj žrtvuje. Pevci se trudijo in žrtvujejo svoj čas, drugi rojaki pa store uslugo slovenski stvari, če se zborovili nastopov udeleže. Na naš koncert 3. maja popol dne vabimo že zdaj vse rojake. Nastopil bo “Triglav” v dvorani Sachsenhedma na 7001 Denisom, Ave. nasproti Slov. doma, kjer se bo po končanem sporedu vršila domača zabava. Ne pozabite torej na 3. maj! Ana Jesenko. Velikonočna himna Že zarja nam zlati nebo, odmeva v zraku hvalni spev, svet vriska v zmagoslavju spet, pekel pretresa črn obup: Ko Kralj moči in Kralj časti iz smrtne sence predpekla zdaj vodi v svetlo luč neba 'očakov slavnih prosti zbor. Pečat je grob Njegov dobil, še mrtev je zastražen bil, a On, Zmagalec, slavno vstal, je smrt v svoj lastni grob pognal. Dovolj je žalosti, solza, dovolj jokanja bridkega; je vstal .Gospod in zmagal smrt,” naznanja angel, grob odprt. stvenih in bedastih teorijah, svobodno jim, toda oni silijo katoliške učitelje, da to poučujejo in katoliške otroke, da se morajo vse to učiti proti prepričanju svoje vesti in vere. To je največje nasilje nad vestjo in vero! M. Zalivala darovalcem Cleveland, O. — Januarja smo potom časopisov prosili prijatelje in znance, naj priskočijo na pomoč Godlarjevim iz Veniš št. 255, p. Leskovec pri Krškem, ki jim je ;ogc. novembra 1814, Sedež: Joliet, 111. Naie geslo: “Vse s* vero. dom In nerod: vsi o enega, eden sa vse.1 Zedinjenih Državah Severne Amerike Inkom, v 14. mi drl. nitasta da MU GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St. Joliet, Illinois 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN JERISHA. 658 No. Broadway St.. Joliet, 111. Tajnik: FRANK J- WF.DIC, 301 Lime St.. Johet. Ill Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St Joliet Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duh vodja: REV. GEOR©E KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O, UL Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Joliet. BI. NADZORNI ODBOR: , ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st PL, Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Bi JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Jollet. BlinoU POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St„ Sharpsburg, Pa. JOHN NEMAN ICH, 650 W. Hickory St, Joliet, Illinois ANTONIJA DENSA, 2730 W. Arlington St., Chicago 12, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, Illinois URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in clamcam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačJ denarne vrednost do četrt milijona dolarjev. moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za *250.00, *500.00 ali *1,000.00. Izdajajo se certifikati kakor: Whole Ufe. Twenty Payment Ufe in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto ruta,. Poleg smrtnlne Izplačuje DSD svojim članom (leam) tudi bolniško Podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in Poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni Jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. *#1 Ume St. Jollet Dt Iz urada gl. predsednika Družbe Sv. Družine Velikanoč t>o skota tu. Dolž-vsakega člana Družbe Svete fužine je, da opravi svojo veli-koiiiočnio dolžnost. Nihče se ne hiore zgovarj ati, da mu to ni mo-§0če. Duhovni vodja je pripravah povsod pcjmagati, koder ga e Pokličejo. Vsemu članstvu, posebno pa' ysem glavnim lodbornikom, vo-Sc'irn prav vesele in zadovoljne ^likonočne1 praznike'. Vsem naj- lepše pozdrave in veselo Alelujo-” Frank Tushek, gl. predsednik. Jicliet, 111., 25. marca 1953 * * * Iz urada gl. tajnika Vesele velikonočne praznike želim vsetm gl. uradnikom (cam), uradnikom (cam) krajevnih društev, članom in članicam ter vsem prijateljem in znancem. Frank Wedic, gl. tajnik. Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address AH Comm anications OBZOR PUBLISHING COMPANY Frank R. Staut, 830 So. 5th St Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-4373 Publisher Važnost volitev 7. aprila v Wisconsinu Spomladanske državne volitve, ki običajno slede splošnim ameriškim kongresnim in predsedniškim volitvam v novembru, pri nas v Wisconsinu navadno ne vzbujajo med volivci tistega zanimanja, ki ga zaslužijo pravtako kot kongresne ali predsedniške. Posledica tega je, da često o vitalno važnih vprašanjih za državo odloča manjšina. Ker se navadno te spomladanske volitve vrše v glavnem za razne manj važne (v očeh povprečnega volivca) sodnijske in okrajno šolske urade, si tak povprečen volivec mi- stoječih rednih volitvah 7. aprila (v torek po Veliki noči)) pa je stvar resnejša in zasluži pozornosti vsakega volivca. Kajti poleg izbiranja kandidatov za sodnijska in okrajno šolska od-borniška mesta, bodo šli na glasovanje tudi štirje takozvani ‘referendumi,’ od katerih bo zlasti eden vitalnega in zgodovinskega pomena za vso državo. To je takozvani “Area Reapportion-ment Referendum,” potom katerega bi skupina sebičnih državnih poslancev in drugih interesov rada dobila v roke moč, da bi razdelila i(n spremenila sli: Ah, kaj, en glas več ali manj, državne senatne in državno-jaz človeka itak ne poznam, za zborske distrikte tako, da bi v katerega naj volim, zakaj naj državni zakonodaji imeli odloku potem izgubljal čas in hodil i čujočo besedo okraji z največ-na volišče? Ta mlačnost in ne-!jim obsegom zemlje, ne glede marnost se je pokazala tudi letos : na to, koliko ljudi in volivcev v primarnih volitvah marca me- živ; na tej zemlji, prikrajšali seča. Volilo je komaj kakih 30 na predstavništvu v obeh dr-odstotkov volivcev od tistega 1 žavnih zbornicah pa bi mesta in števila, ki so volili v novem- okraje, v katerih živi večina de- bru. To bi bilo še nekako odpustljivo, saj se je v teh volitvah večinoma res šlo le za izbiranje kandidatov med aspiranti, ki so bili večini volivcev le malo ali docela neznani. V pred- Tega se še posebej jasno zavedamo v današnjih časih, zlasti pai se zaveda tega danes umetnik doma, kjer*more samo v skrito-sti in samo zase iz Sirca zapisati, lavstva, to je industrijska središča. Z drugimi besedami: akri zemlje, ne ljudje in volivci, naj bi odločali, kakšne zakone naj ima država. Zagovorniki tega referenduma razvijajo veliko agitacijo in propagando, da premotijo volivce, da bi glasovali v njih prid. Referendum je tako zavit v meglo, da utegne motiti volivce in se glasi: “Shall section 3, 4 and 5 of ar- časopisja v državi), katerim je I sedanji sistem predstavništva v državni zakonodaji, po katerem je vsak državljan, reven ali bogat, in vsak farmer, majhen ali velik, ne glede na to, v katerem okraju ima svojo farmo, i-mel enako vreden glas pri volitvah, priporočajo nujno vsem volivcem — in tem se pridružujemo tudi mi — da glasujejo proti temu referendumu z odločnim “NE” (“NO”). — Od drugih treh referendumov bo eden predložen v odobritev ali zavrnitev volivcem v milwau-ških predmestjih Oak Creek in Franklin z vprašanjem, ali naj se odpravijo nekateri šolski dis-trikti v teh okoliščih in mesto teh ustanovi le eden. Drugi referendum (oziroma trije v e-nem) bo volivcem dan na glasovanje, ali naj mesto Milwaukee ,izda honde za tri in pol milijona dolarjev za povečanje in razširjenje poslopja javne knjižnice in muzeja; dalje $3,000,000 (tri milijone) za razširjenje cest (express highways); in tretji za vsoto $750,000 za nakup zemlje in stavbišč za nove stanovanjske projekte (slum and blighted areas clearance). O tretjem referendumu 'pa bodo volivci odločili, ali naj mesto izda na leto več stotisoč dolar- mično čiščenje) vode, o katerem trdijo, da je koristno človeškemu zdravju, zlasti otrokom v utrjevanju in razvoja čeljusti in zob. Poleg teh referendumov bodo volivci našli na posebnih glasovnicah še imena dveh kandidatov za vsak sledeči sodnijski urad: Za vrhovnega sodnika (v Madisonu) (za katero mesto se našim volivcem priporoča sedanji vrhovni sodnik Timothy Brown); za_ o-krožnega sodnika (v Milwaukee) oddelek št. 1 in št. 2 (kandidate, ki se priporočajo za ta dva oddelka najdete med današnjimi oglasi); za okrožnega sodnika št. 4 v Milwaukee; in za civilno sodišče oddelek 4 in 5. (Tudi za slednji — peti — oddelek najdete imena obeh kandidatov med današnjimi oglasu. Končno bo še posebna glasovnica za šolske odbornike, katerih bo vseh skupaj treba izvoliti sedem, iz liste 14 kandidatov. Pet za redni, 6-letni termin, enega za nepotečeni 2-letni termin in enega za nepotečeni 4-letni termin. Volišča bodo v Milwaukee odprta od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Storite torej v torek, 7. aprila svojo državljansko dolžnost in pravico ter pojdite na volišče. Vzelo bo samo nekaj minut, da 'jo opra- kar čuti in kar bi rad zapisal za tide IV of the constitution be ^ar®l Mauser: Narte Velikonja, dr. Jože Lovrenžič in dr. Ivo Česnik Na marčevem kulturnem večeru Slov. kat. akad. starešinstva je imel pisatelj Karel Mauser lepo in miselno zelo bogato predavanje, za katerega bi bilo resnično škoda, da bi šlo v pozabo. Da ga te rešimo in da se bodo z njegovimi mislimi lahko obogatili tudi oni, ki se predavanja niso mogli udeležiti, ga v celoti objavljamo. — Uredništvo. ^ viharni zimski noči, v snež- umetnika. Ljubiti resnico! Lju-nem metežu je na samotni po-1biti jo vedno, čeprav pridejo ča-Sta)ici v Astapovem tam v stepi si kakor so današnji doma. Časi, Utl:iiral eden največjih literarnih' ki slo/ od resnice daleč, časi, ko si lobijev Lev Nikolajevič Tolstoj, j je laž nadela krinko resnice in ip rlrvmci Ha Ki IliTYVrl V DOCl t>0 vse, ko bi smel. Marsikaj, kar bi umetnik do-ma rad zapisal, ne bo nikoli zapisano. Pisatelji, ki smo jih poznali in radi brali, umirajo. Umirajo, ker ne morejo živeti v svetu, ki so se ga branili, v svetu, kjer je prepovedano pisati po vesti in srcu, kjer je vse reakcionarno, kar je postavljeno na večni temelj in zasidrano v krščan-sKi svetovni nazor. Uklonjen umetnik trpi dvojno trpljenje. Trpi, ker trpi narod in trpi, ker ne more trpečemu narodu odrezati kosa duhovnega kruha. To je ’ eden glavnih razlogov, da umetniki umirajo. Notranja bolečina jih razjeda in tako disponira tudi telo, da je lahak plen smrti. Vem. Čas beži in celi rane. Nezaceljene pa bodo ostale praznine v slovenski literarni zgodovini ob imenih tistih, ki so umrli prej, preden so po božji volji smeli odložiti pero. Teh mož se bo sicer slovenski narod vedno1 CDml!« n« 4. strani) amended so that the legislature shall apportion, along town, village cr ward lines, the senate districts on the basis of area and population and the assembly districts according to population?” — Zagovorniki tega referenduma propagirajo, da glasujete z “da” (yes), vsi tisti pa, (vključno večina ameriškega RETAIN HERBERT A. F. SCHULTZ JUDGE OF CIVIL COURT BRANCH 5 NON- PARTISAN le has Served you Faithfully for Twelve Years — There is No Substitute for Experience Veteran — Civic Worker ELECTION APRIL 7 jev na leto za fluridaeijo (ke- vite. Slovenci vsepovsod podpirajo CORNELIUS P. HANLEY-A ZA SODNIKA NA CIVILNEM SODIŠČU - ODDELEK ŠT. 5 Mr. Hanley je prakticiral juridično pravo 30 let in je velik prijatelj Slovencev. Pogosto in rad poseča slovenske kulturne in športne prireditve. CORNELIUS P. HANLEY ima liberalno filozofijo in se rad druži s priprostimi ljudmi. Je mož prijaznega in prikupnega značaja, s kakršnim se človek rad druži in ga spozna. Zato ne pozabite voliti za CORNELIUS P. HANLEY-A v torek 7. aprila RADO STAUT direktor slovenske radio ure v Milwaukee, Wis. Poslušajte prvo in najstarejšo slovensko radijsko oddajo na osrednjem zapadu Amerlško- Slovensko 3ADI0 URO v Milwaukee oddajano -sako nedeljo dopoldne od 11. ?o 12. ure centralni čas (od 12. do 1. ure opoldne poletni, odn. vzhodni čas) preko postaj WRJN (1400 k.c.) WRJN-FM (100.7 m.c.) K & pod to krinko vara svet in ljudi. Edino možni testament, ki ga more in sme napraviti odkrit umetnik, je Tolstojev testament. Tak testament so napravili tudi trije, ki vam jih v nocojšnjem referatu hočem prikazati. Narte Velikonja, ki je prvi padel pod krivičnimi streli rdeče oblasti, dr. Jože Lovrenčič, ki je zapuščen, iciropan pokojnine pozabljen od današnjih oblastnikov umrl v Ljubljani in dr. Ivo Česnik, ki je sklenil kot begunec svoje življenje v Domu za onemogle v Švici. Nikogar med njimi ne morem po' umetniški moči primerjati s Tolstojem. Nihče ni ustva-ni Karenin, Nehljudioy in Bezu-hov kakor videc z Jasne Poljane. Dali pa so eno, dali so, kar so imeli v svojem preprostem srcu. Čisto misel, (optimizem in globoko vero. Slovenska umetnost je naše trdo vsekano pot vsakega! naj tišje in najgloblje življenje. s 2al je od doma, da bi umrl v Ob njegovi smrtni po-so bili redki domači.. Med ^ hčerka Tatjana, ki nam j d e ,rievniku ohranila zadnje be-,j, l& Velikega ruskega pisatelja, j. e besede so krasen testament, sl>ent, ki ga mora napraviti e 6rn umetnik. Zato te besede ^Fbam na začetek referata, r ^ev Tolstoj, tako poroča hčer-- ’ nenadoma poklical sina., 1® ta stopil k očetovi polste-1® čudoviti umetnik dejal; A. ljubim resnico . . . zelo JUbim, resnico. •Ji hiV SO bhe zadnje besede umet-ki T ° katerem je Maksim Gor-8l eial da je podoben Bogu. Na-2 TU dan, 7. novembra 1910 je uJ^no zatisnil oči. Z njim j d hi,^ ki ga podiojbnega še ^°bilo dvajseto stoletje. sed a Za^e^eb postavlj am te be-bi mogel kar moč pov- C Til f\ t rttl w rt rt w rt, 4- vt n Iv O J Auth. and paid for by Herbert A. F. Schultz, 115 W. Saveland Ave., Milwaukee, Wis. Authorized and paid for by Justice Brown-for-Supreme Court Club, Kenneth Green-quist, Chairman, 710 N. Plankinton Avenue, Milwaukee, Wisconsin. DOBER SODNIK Z VZORNIM REKORDOM ZASLUŽI VAŠ GLAS! OBDRŽITE. . . VRHOVNEGA SODNIKA TIMOTHY ^ BROWN na Vrhovnem sodišču države Wisconsin Vrhovni sodnik (Justice) Brown je rojen v Wisconsinu. Predno je bil povišan v državnega vrhovnega sodnika, je prakticiral pravo v Wisconsinu od leta 1914 naprej. Bil je vedno globoko zainteresiran v napredek in blagor države. Justice Brown je veteran I. svetovne vojne. — Stara tradicija v Wisconsinu *je, da ljudstvo dobrega sodnika obdrži v uradu... In to že od vsega početka ustanovitve državnega sodnega sistema... Justice Brown si je iztekel vzoren rekord ter zato zasluži, da ga ljudstvo obdrži v uradu. JUSTICE BROWN Authorized and paid for by Cornelius P. Hanley, 2806 E. Locust Street, Milwaukee, Wisconsin. Program vodita in napovedujeta v slovenščini in angleščini Mr. in Mrs. Rado Staut cnn»nmnmnn»nsnnnnn:tn»nu«» 4 Qualified Experienced RETAIN Your Circuit Court Branch 2 JUDGE RONOLD A. DRECHSLER Election April 7 Authorized and paid for by Ron-old A. Drechsler, 2828 N. 73 St., Milwaukee 10, Wis. On His Outstanding Record - ELECT - Judge Leo B. Hanley (Civil Court, Branch 7) AS CIRCUIT COURT JUDGE (Branch IJ EXPERIENCED ABLE Judge Hanley COURTEOUS Vote — Tuesday, April 7 — Vote Authorized and paid for by Leo B. Hanley fta Circe. Lawrence H. Meyer, NOVAK’S FURNITURE 5505 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašaj tf nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV stvo ga imenuje še dandanes kratko “Grad”, in tamošnjo župnijo “faro pri Gradi”. Ustno sporočilo trdi, da so ga sezidali templarji. Ko je bil ta red leta 1311. odpravljen, je dobila Gornjo Lendovo z vsemi obširnimi posestvi plemiška rodbina Szechy, ki je imela velik del slovenske zemlje v oblasti. Ra-zun lendovske okolice so ji pripadale tudi Sobota (Mura -Szombat), trg z 12 vasmi, Tišina in Szechy-Sziget ob Krki v salaj skem komitatu. Člani te družine so opravljali večkrat službo velikih županov Železne stolice. Spomin na njihovo o-blast ohranjujejo mnoge lepe cerkve, ki so jih sezidali podložnim Slovencem. V reformacijski dobi pa je prav ta plemiška rodbina storila največ za razširjenje luteranstva med Slovenci in je cele občine s silo odtrgala od katoliške cerkve. Ko so 1. 1684. Szechyji izumrli, SO' prešla njihova posestva na rodbine Batthyany, Szapary in Szech-eny. Še znamenitejši kakor grad Gornja Lendova je bil v zgodovini srednjega veka Novi Grad (madj. Nemeth-ujvar — Nemški grad) ali Gussing ob Stre-mu. Kralj Gej za II. je podaril to okolico nemškemu vitezu Wolf er ju, ki si je na malem griču sredi močvirne doline postavil zidano trdnjavo in postal praded znamenitih Gissingov-cev. Bili so na glasu drznih roparskih vitezov in v ogrski kakor tudi hrvaški zgodovini imeli večkrat vodilno vlogo. Za časa Henrika Gissingovca 1267. je imela rodbina že celo vrsto gradov ob ogrsko-štajerski meji in tudi obširna posestva v Slavoniji. Henrik je opravljal častno službo ogrskega palatina in slavonskega bana. V bojih med češkim kraljem Otakarjem II. in Rudolfom Habsburškim Oso stali Gissingovci na strani Otakarjevi in mu pomagali proti svojemu lastnemu kralju, zlasti pa so se srdito bojevali proti Baboničem, Rudolfovim privržencem v Slavoniji in pritira-li deželo skoraj v popolno pogubo. Ob istem času jih nahajamo tudi med velikimi župani v Šo-pronju in Železni stolici. O Ivanu Gissingovcu in njegovem bratu Petru iz Pečuha čitamo, da sta 1289. napravljala roparske pohode na Štajersko. Zato je avstrijski vojvoda Albrecht z vojsko pridrl v Železno stolico, odvzel Gissirigovcem mesto Kisek (Guns) in 34 drugih gradov in vasi. Par let pozneje je moral sicer skoraj vse prisvojeno ozemlje zopet izročiti Ogrski, toda več gradov je bilo razdejanih, da bi ste roparski pohodi ob meji ne mogli več ponavljati. Ko je rodbina Gissin-govcev izumrla, so dobili njihovi posestva Ujlakiji in za njimi grofi Batthyany. V Novem Gradu se je 1. 1459, osnovala zarota zoper kralja Matjaža Kor-vina, kateri so pripadali razun Nikolaja Ujladija še Pavel Ban-fy s Spodnje Lendove, Ivan Sze-chy z Gornje Lendove, grofi Martin Frankopan, Nikolaj Ka-nižaj, znana viteza Jan Vitovec in Andrej Baumkircher, vsi posestniki v obmejnih ogrskih pokrajinah. Ti so se zbrali 17. februarja 1459 in izvolili avstrijskega vojvoda in nemškega cesarja Friderika III. za ogrskega kralja. Friderik se'sicer ogrske dežele ni mogel polastiti, vendar je od takrat nasil naslov o-grskega kralja. Gissingovci so ustanovili tudi utrjeno mesto Kisek (Guns), katero je leta 1529 Nikola Jurišič s tolikim jurtaštvom branil proti Turkom. (Dalje prihodnjič.) NARTE VELIKONJA, DR. JOŽA LAVRENČIČ, DR. IVO ČESNIK (Nadaljevanje z 3. strani) z ljubeznijo spominjal, ne bomo pa nikoli zaznali za njihove zadnje srčne misli. Nisa jih mogli' zapisati ali bolje rečeno, niso' jih smeli. Skušal bom v kratkem, podati vsaj bežno sliko treh, ki jih ni več. Vsi trije so cvetovi primorske zemlje, vsi trije prepncstel duše, trije veliki otroci. Prvega naj omenim Narta Velikonjo. Rojen je bil leta 1891 na Otlici nad Ajdovščino in je obiskoval goriško gimnazijo ob istem času kakor dr. Jože Lov-irenčič. Če ga primerjam z njim, se mi zdi, da je bil Velikonja umetniško bolj zaprt kakor Lovrenčič, ki je bil zlasti na začetku svoje literarne poti zagnana in mehka narava. In še nekaj je, kar oba umetnika loči. Videti je izelo razločno, da je Lovrenčič ustvarjal z lahkoto, Velikonja pa s tehtanjem in bolj z muko. Neka teža visi na Velokonjevih stvareh, problemi, ki se jih loteva, so globoko zažrti in bolijo že prvo njegovo delo V Smrlinju nakazuje, da je Velokonja umetnik, ki grebe in bi rad v problemu, ki ga načenja našel tudi tisto praosniavo, ki more vsak problem do kraja in do dna rešiti. Velikonja je bil izrazit katoliški pisatelj, zidal je svojo, umetnost na stavbo svoje osebne močne vere in prav zato je bil našemu ljudstvu blizu. Vedno se še ponavlja teza, da je neumno govoriti o katoliški umetnosti. Umetnost je umetnost. Kakor ni katoliške mate^-matike tako ni katoliške umetnosti. Da je to čudovito pretkan sofizem, je čas odkrito pokazal. Kolika zlega nam je prinesla tako i m e n o v a n a indiferentna umetnost! Preko leposlovja so prikradli k nam negiranje vsega, kar je bilo krščanska in katoliško pozitivno. Prav tisti, ki so‘ zatrjevali, da ni katoliške1 umetnosti, so s svojim delom in podiranjem dokazovali, da je umetnost vendar postavljena na nek natančno določen tem el j, da umetnost kot umetnost vendar ne more viseti v zraku. Vsak umetnik ustvarja iz duše. Sleherna duša pa je napolnjena z idejami, ki ustvarjajo nazor. Umetnost sama je poj.m kakor je pojm lepota. To j,e gotovo. Toda umetnik je živ človek ih živ človek piše o tem, kar v sebi čuti, o tem, kar ictkrog sebe vidi. Vidi pa tako, kakor je nazorno usmerjen. Ne pričakujem ,cd komunista, da^bo branil božjo voljo. Pričakujem, da jo bo napadal. Govoril bo iz nazora preko' umetnosti. Nihče ne more reči, da je to indiferentno. So indiferentne stvari tudi v literarni umetnosti. Katoliški in komunistični umetnik lahko prav enako opišeta gorsko kočo, gmajno, polje. Toda ni knjige brez ideje. Ideja je ravno tisto, kar daje knjigi, umetnini ceno, ki jo ima. In tu se ločimo. Tu je tista ločil-nica, cb kateri lahko govorimo in moramo govoriti o krščanski, o katoliški umetnosti. Vsak umetnik, ki je res umetnik, bo skušal kar moč globoko utelesiti idejo, ki mu je gonilna sila. Materialistični umetnik bo črtal duha, krščanskemu umetniku pa bo ravno odnos do duhovnega sveta osnova. Umetnost, ki skuša prikazati človeka samo od materialne strani dela človeku krivico. Ponižuje človeka na stopnjo inteligentne živali. Povdarjam to, ker se še vedno greši. Reči moram, da se celo več greši, kakor nekoč. Ne bom trdil, da na primer pisatelj Knit-tel ni umetnik. Ni dolgo tega, kar sem zpova preštudiral njegovo Teresio Ettienne. Gotovo je in ni moč tajiti, da pisatelj zelo dobro obvlada, kar je umetniku potrebno. Toda eno je. Ko odložiš Knittla se nenadoma zaveš, da ljudje v romanu niso navadni ljudje. Da so nasilno iztrgani iz nekega občestva in da jim pisa- telj po sili razdeli vloge, ki jih 1934 so izšle iste večernice v Go-morajo igrati. Ta ubije očeta, ta rid. V celjski izdaji je Veliko- zastrupi moža. Stoje pred teboj z vsemi strastmi in kar vidiš jih kako bi radi stopili na trdna tla. Toda pisatelj jim ne da. Zapreš knjigo in ti je težko zavoljo vseh. Umetnost, ki skuša nasilno in preračunano predstaviti in izolirati' gotovo' plast življenja, je krivična. Ni^|kaj ji manjka. Prava’ umetnost mora prikazati pravo celoto in če prikaže izsek, ga mora v pravem odnosu do ostale celote. In kar je najvažnejše v osnovi mora biti oprta na du-hic;vno večnost. Tega se je Narte Velikonja dobro zavedal. Imel je osebno; dobro izklesan katoliški nazor in dobro je čutil, da je kot umetnik poklican, da ta svoj nazior javno izpove. Ne kot pridigar temveč kot pravi umetnik, ki zna iz resničnega življenja pokazati gibalne ideje. Te gibalne ideje so posebej poudarjene v večerniški povesti Višarska polena, ki so izšla leta 1928 pri celjski Mohorjevi. Leta Ženske dobijo delo Pomivalka Pomivalka za posodo dobi delo od 3 do 9 zvečer. Nič ob nedeljah. Delo se prične v pon-deljek po Veliki noči. Fannie’s Lunch 400 E. 156 St. KE 1-9750 (66) Hišno delo Splošno hišno delo dobi dekle, dober dom, nič kuhanja, priporočila in dober zaslužek. Kličite LO 1-7902. (66) iya za uvod zapisal, da knjigo) posveča trem duhovnikom: Stepančiču, ki ga je krstil in naučil resnico o previdnosti božji, Mež-narčiču, ki ga je prvič obhajal in poslal v šole in Janezu Brence-(tu, slovenskemu Viaimneyu, ki mu jie odprl oči, da gleda in strmi nad strašno silo ljubezni do bližnjega, če izvira iz prve zapovedi: Ljubi Gospoda, svojega Boga . . . Ta uvod je značilen, za pisatelja Velikonjo. Odkrito jev njem pokazal, da se do dna zaveda, odgovornosti, ki jo ima do- moralnih vrednot. Sicer ne morem trditi da so Višarska polena umetniško zrefo delo. Izpoved hlapca pred sodiščem in kap za tem, oboje je življenjsko precej izredno. Gotovo pa je, da je Velikonja ravno s tem hotel šie posebej pov-dariti čudovito moč sile duha v človeku. Vendar je konec le preveč prisiljen, da bi mogel življenjsko učinkovati. Vendar sb Višarska polena eno najbolj zrelih in eno najbolj branih Velikonjevih stvari in prav po teh večernicah bo Velikonja med nami še dolgo: živel. Velikonja kot zrel človek jei imel dobro razvit socialni čut. To je pokazal v svojem drugem delu Sirote, ki so izšle pri Goriški Mohorjevi leta 1930. Fant gre1 po svetu, ker doma ni kruha. Oženi .se, ima družino, umre. in otxlo)ke, sirote, pošlje oblast v očetovo domovinsko občino. Velikonja je znal naslikati trpljenje (Dalje na 5. strani) Molki dobijo delo MALI 0SLASI Sobe se odda 6 neopremljenih sob se odda odraslim ljudem in dobrim plačnikom na E. 74 St. Kličite EN 1-3546. (66) Hiša za dve družini v bližini E. 185 St., 5 sob spodaj, 5 sob zgoraj, zimska (storm) vrata in okna, dvojna garaža. Vse v dobrem stanju. V spodnje stantjvanje se lahko vselite TAKOJ. Zel© dober nakup. Imamo tudi več novih in starih hiš za katere lahko zamenjate vaše sedanje hiše. KOVAČ REALTY 960 East 185 Street KE 1-5030 (66) Hiša naprodaj Proda se hiša s 5 sobami in kopalnico, plinska kurjava, garaža, na južni strani mesta Los Angeles. De se mislite seliti v sončno Californijo, se obrnite za pojasnila na Frank Lipoglavšek. 1423 W. 89 St. Los Angeles, Cal. -(66) Naprodaj Proda se hiša z 3 sobami in 2 kolibi laipcu, da bi to preselil na svoj lot. Na Goller Ave. Kličite KE 1-0132. Pohištvo naprodaj Tri kose pohištva za stanovanjsko sobo v dobrem stanju je naprodaj na 1029 E. 78 St. En 1-5038. (66)' Išče stanovanje Moški išče 2 ali 3 opremljene ali neopremljene sobe v St. Clairski okolici. Kličite Hrvaški dom in vprašajte za Mike, 6314 St. Clair Ave. — EN 1-9176._________________—(67) "naprodaj Proda se posestvo obstoječe iz zidane hiše na vogalu, v kateri sta spodaj dva trgovska prostora, zgoraj pa stanovanje za dve družini, vsako s 6 sobami; 3 zidane garaže. Poleg je hiša/ v kateri je spodaj prostor za trgovino, zgoraj pa stanovanje 4 sob. Zraven je prazen lot. Vse podrobnosti donite pri: MRS, A. 6UBANC 16725 Waterloo Road (mar.31,apr.2,3) MAŠINISTI ki imajo izkušnje v vzdrževanju na Shaper, Lathe, Miller. Plača od ure. STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO 078 E. 64 St, (67) _________ HAMMERMEN HEATERS PUNCH PRESS HANDS DRILL PRESS HANDS ' MILLING MACHINE HANDS INSPECTORS TRACTOR DRIVER Ugoden zaslužek od ure ali od kosa, bonus, zavarovanje, plačane počitnice, prostor za parkanje in moderno urejena okrepčevalnica. Oglasite se osebno Employment urad odprt od 8. zj. - 4 pop., pon. do petka Cleveland Hardware Forging Co. 3262 E. 79 St. _______________________(67) DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu. MURRAY OHIO MFC. C0. 1115 E. 152 St. _________________(67) Machine Operators AND Assemblers Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Btigle Rd., južno oo Brookpark. FORD MOTOR 00. 17601 Brookpark Rd. 1 a- 01 01 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ^ želita vsem J| odjemalcem, prijateljem in znancem 0S JOSEPH in FRANCES lastnika KERN'S CAFE GOOD FOOD - LIQUOR - BEER - WINE 231 East 156th St. IVanhoe 1-9555 M 01 a M 01 S 0! M 0 Ji VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM C0LLINW00D BAKING COMPANY 16006 Waterloo Rd. IVanhoe 1-7526 0. M 0 M 0 M 0 1 JI 0 JI 0 Ji M 0 *11 0 M- 0 Izborno pecivo, potice in kolači za vse družinske ali družabne prireditve, kruh neprekosljive kvalitete ACME DRY CLEANING ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO Se priporočamo 672 East 152nd St. GLenville 1-5374 M 0 M 0 0 M 0 JI 0 ji 0 0 Jl- 0 M 0 0 M 0 M 0 M 0 Jf 0 Ji 0 Jf 0 0 0 0 0 jf 0 M 0 Ji 0 *i 0 ji 0. VESELO VELIKONOč ŽELIMO VSEM POSETNIKOM IN PRIJATELJEM! MRS. ANNA MARINČIČ BONDED WINERY NO. 131 15012 Sylvia Avenue POtomac 1-2554 Pri nas dobite vedno pristno belo in rdeče/ vino kakor tudi vseh drugih vrst PRISRČNA VELIKONOČNA VOŠČILA VSEM! DR. WM. J. LAUSCHE SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 15621 Waterloo Rd. KEnmore 1-4212 Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem JELERCIC FLORIST Jf 0 M 0 Jf 0 Jf 6024 St. Clair Ave. Jf Vesele velikonočne praznike vsem! EMIL BUKOVEC QUALITY GROCERIES and MEATS HEnderson 1-7066 8! «$ 0! S 85 8| 81, s 9l S 0 Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem FRANK KRŽIŠNIK SLOVENSKI ČEVLJAR 15701 Waterloo Rd. KEnmore 1-2645 Vam napravi nove čevlje ali popravi stare; delo garantirano; v zalogi tudi usnje in podplati. Postrežba točna, cene zmerne. Se priporoča. B ir B r B gr B g* B gr Vesele velikonočne praznike V 1 • • V zeli m vosci JOSEPH PERPAR SLOVENSKI PAPIRAR KEnmore 1-4596 0' ^ 1041 E. 177th St. 0 Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem 0 0 0 0 0 »fl 0 0 0 0 0 0 0 0 •i 0- 0 0 0 0 0 0 0 0 *S f- 0 ZG 0 N G’s Chatter box 791 East 185th St. KEnmore 1-9745 Air-Conditioned — Music Fridays and Saturdays Najboljša vina - piva - žganje. Se priporočamo. Vesele velikonočne praznike želi J & M DELICATESSEN GROCERIES and LUNCH MEATS JOHN in MARY JEVNIKAR, lastnika 15508 Holmes Ave. Vesele velikonočne praznike želi vsem posetnikom, prijateljem in znancem SLOVENSKA BRIVNICA (BARBER SHOP) Geo. Kovačič - John Petrič - Frank Cinkole 761 East 185th Street IVanhoe 1-3465 __B gr B gr B gr B g* B gr B gr B g* B g* B gr g* B gr B g* B ~—r B r B r B gr B gr B g8 B -----gr B r B g" B 0s B r B r B -----gf NARTE VELIKONJA, DR. JOŽA LAVRENČIČ, DR. IVO ČESNIK (Nadaljevanje s 4. strani) teh otrok, našel pa je v svojem idealizmu tudi rešitev zanje. Ob Sirotah naj omenim pozna- wicfhlt pod naslovom In einem andern Land. Vprašanje je, če je Velikonja to knjigo poznal in bral. Moižno! bi bilo, verjetnost pa je majhna. Velikonja je idealistični realist. Znal je opisati tudi grobo: in težko življenje toda tudi za S S I I I 0 0 0 0 0 0 Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem LAURICH'S DELICATESSEN Fine domače klobase - razne vrste grocerije sladoled - pivo - vino —Dovažamo tudi na dom!— 15601 Holmes Ave. MUlberry 1-9592 — B r B r B gr B r B r B W' •B r B g*8 B gr B r 694 East 200th St. IVanhoe 1-6446 ^ 0K J ~ ~ jr 0 Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, ^ prijateljem in znancem želijo Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem SIMENS MODNA TRGOVINA 0 •If 0 0(, 0 0 1 0 »S 0 0, 0 0 »S| 0 0 0 I I John, Josephine in AL TRČEK, lastniki GAIETY BAR INN 16223 Waterloo Rd. IVanhoe 1-9587 Pridite k nam in si oglejte veliko izbero VELIKONOČNIH DARIL - IGRAČ - KAKOR TUDI DRUGIH STVARI Vedno točna in vljudna postrežba TAYLOR'S VARIETY 5 and 10c STORE 6714-16 St. Clair Avenue ne Velikonjeve Amerikance, kijto življenje je znal najti sonce. Vse njegove povesti se končaj,d z neko srečo. Jasno je videti da iz vsake knjige govori globoka vera in zaupanje. ’ Lepo Velikonjevo delo je bilo pri Zimski pomoči v Ljubljani. Oskrbel je nekaj zelo lepih bibliofilskih izdaj. Naj epneraim Desetega brata z Gasparijevimi ilustracijami in Gregorčičevo, Oljki, ki jo je ilustriral Gvidon Birolla. Komunisti soi vedeli, da se Velikonja nikoli ne bo uklonil. Proces ljudskega sodišča je bil velika farsa. Velikonjevi odgovori so bili taki, da jci tem procesu tudi komunisti ne govore radi. Streli rdečih krvnikov so, uničili bogato življenje velikega Slovenca in priljubljenega pisatelja v letu strahote 1945. Tedaj so se skazali rdeči kulturniki, ki so vedno vpili poi umetniški svobodi. Romale so knjige na indeks. Priznani pisatelji,, ki so odkrito nastopili proti komunizmu, so bili rdečim glavarjem trn v peti. Razmahnila se' je poplava rdečega tiska, slovenski knjižni trg se je napolnil s prevodi ruskih komuni- so nam danes nemara bliže kakor nekoč. Izšli so v Našem čolniču leta 1927. Kmečki fant odide v' Amerike,. Čiez leta pride domov na obisk z ženo in otroki. Oče s hrepenenjem čaka na sina. Toda starec, ves pogreznjen v svojo zemljo, skoraj umre od bolečine!, ko vidi, da snaha in otroci ne znajo slovensko. Stari oče ne razume lastne krvi. Naj večje Velikonjevo delo so Besede, ki jih je izdal pri Goriški Mohorjevi leta 1937. To je povest Angelske gore in okolice. Velikonja sam pravi, da je hotel v povesti prikazati občestvo vasi. življenje, ki ga je razvil v tej povesti je res široko. Vsi nastopajo: duhovni gospod in bajtar, gruntar in krošnjar. Majhni in veliki križi vasi sp; pred nami. Cela vas živi. Velikonjevih črtic je precej, toda moj namen ni, da bi pisatelja predstavil z vsem kar je napisal. Naj dodam samo še bež-nic| sliko o njegovi umetniški moči. Priznati je treba, da je bil Velikonja zelo samorasla narava. Gotovo, da se je tudi on učil ob vzorih. Toda vse je dobro pre-| stičnih pisateljev in original rasel in mirne duše lahko govori- na slovenska literarna produkci- mo o njegovem slicgu, ki je preprost in naraven. Zanimivo je, da je zelo rad natančno opisoval razgovore in čeprav je hipoteza prof. Antona Kacina da je Velikonja morda bral ameriškega avtorja Ernesta Bemingvaya, malo verjetna ali nič, jo na tem mestu vendarle navajam. Ernest Hemingway, katerega delo Komu zvoni imamo tudi v slovenskem prevodu, je zelo znan ameriški pisatelj. Ljubi natančne opise in mnoge razgovore. V prvi svetovni vojni je služil kot oficir na italijanski fronti in se ■udeležil bojev na Soči ter umika: do Tagliamenta leta 1917. Vse to opisuje v knjigi, ki je leta 1931 izšla pri berlinski založbi Ro- ja je postala navadna politična žlindra. leta 1910, v letu Tolstojeve smrti, maturiral. Po maturi se je vpisal na graško univerzo, kjer je poslušal predavanja iz slavistike in latinščine. Leta 1915 je' promoviral in kot profesor stopil v javno življenje. Težak čas je bil tedaj. Vojska je žgala čez obronke slovenskih krajev in Lovrenčičev dom je bil v velikem trpljenju. Leta 1919 najdemo dr. Lovrenčiča kot predstavnika Goriške v začasnem predstavništvu v Beogradu. Kot odposlanec se je nekaj časa mudil tudi v Parizu. Od leta 1920 se je vseskozi držal kot profesor v Ljubljani izvzemši čas pred koncem 1945, ko je bil kot ravnatelj slovenskega učiteljišča v Gorici. Ravno to narodno delo so mu komunisti najbolj zamerili. Odvzeli so mu kruh in ga pustili v počasnem umiranju. Lovrenčič je bil mehka narava. Mnogokrat sem bil pri njem in on je bil tisti, ki me je pridobil za pisan j e. Lahko rečem, da sem ga spoznal do dna vsaj v eni lastnosti — v preprostosti. Bil je to človek, ki nikoli ni silil naprej, pridno je delal in pisal in njegova naj večja skrb je bila, da bi med mladimi našel vsaj' nekaj talentov, ki bi jih mogel popeljati na pot pisane slovenske besede. Lovrenčič je bil na začetni poti impresionist. Čustvo se je kar zlivalo iz njega. Kmalu pa je prišel prek te stopnje v ekspre-siomizem in njegova pesniška zbirka Deveta dežela, ki je izšla leta 1917 v Trstu, je utrla pot ekspresionizmu pri nas. Lovren- Ubili so Velikonjo niso pa ubi-. čičeve pesmi so izrazite in tople, li njegovega testamenta. Bil je Z redkimi besedami vzbud.e gio-isti, kakor ga je izrekel Lev Tol-1 bokiq občutje in marsikdaj pre-stioj: Ljubim resnico. Umrl je idejo kar v meditacijo. Velikonja, dal pa nam je iz svoje preproste duše, kar je imel. Slovenski človek se ga bo še dol- Med prvo vojno je Lovrenčič zelo trpel. Bil je navezan na dom, navezan na njegovo prete- go spominjal. Prinesel je svoj jklcst, na pravljice, ki jih je ro-križ na Višarje. Veni, da bo bolj čist kakor smo mi vsi tukaj. Drugi s Tolstojevim testamentom je bil dr. Jože Lovrenčič, ki|ta je zapuščen :c|d rdečih kulturnikov pozabljen letos umrl v Ljubljani. Rojen je bil leta 1890 v Kredu pri Kobaridu, kjier je tudi dovršil osnovna šolo. Odšel je na goriško gimnazijo, kjer je dil kobariški kot. Leta 1916 je s Ponikev gledal domov in v Gorskih pravljicah, ki so izšle le-1921 je zapisal: Gledal sem in pred menoj je vstajala pro-šlost, ona prošlost, ki živi iz roda v rod in prihaja tako tajna in bajna k nam in ji pravljično žre oči. . . (Dalje na 6. strani) MRS. ANTON SVETE Želi vsem odjemalcem in prijateljem prav vesele velikonočne praznike! GROCERIJA - CANDY - CIGARE - CIGARETE SLADOLED Se priporoča za obilen poset. — Točna postrežba! *184 East 60th St. HEnderson 1-4813 B r B p* B r B r B r # B P1 B r B r B r B r „B r b p* B P8 B B p8 B p* Poskusite! Boste se strinjali— •■m* 'iM 'JSVVS $ B H na jboVytew ERIN BREW Je Standard! Ali ste poskusili današnjo Erin Brew? Gladke jše . . . lahkejše . . . jako okusno, Vživajte kozarec penastega, zlatega, danes zvečer. Se boste strinjali, da je najfinejše varjeno! Poslušajte vašo priljubljeno narodno glasbo od 7:30 do 7:45 zvečer dnevno na postaji WDOK 1260, katero vam prinaša Standard Brewing Co. %$tavdaRD V" »sA B M 95 0 M 91 M B M B *13 0 M B si 95 *i 91 M B. M’ B M B M B M B M 91 si 9 *13 9 *i 9 M 9 9 9 *13 9 •13 9 *i 9 -i 9 sC 9 si 9 si 9 si 9 si 9 si 9 si 9 si 9 si 9 si 9 J§ 9 *i 9- *i 9 si 9 *i 9 si 9 si JOHN L MIHELICH SLOVENSKI ODVETNIK ŽELI VSEM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO Urad v mestu: 300 Engineers Bldg. Zvečer doma: 1200 Addison Rd. Zahvala in priporočilo Spodaj podpisana se iskreno zavaljujeva vsem številnim odjemalcem. Se priporočava tudi v bodoče in zagotavljava dobro postrežbo. ■Želiva vsem odjemalcem in znancem vesele velikonočne praznike. JOHN ZAKRAJŠEK in EDWARD POGRAIC PRVOVRSTNO MESO - KLOBASE - PLEČETA PREKAJENO MESO 1147 Addison Rd. Cleveland 3, Ohio VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELE VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM Vinko Vrhovnik in Frank Urankar, lastnika SHAWNEE AVENUE FOOD MARKET 19300 SHAWNEE AVENUE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ! Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo tudi v bodoče SPELICH DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA Vesele velikonočne praznike vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, ter prijateljem in znancem želi JOSEPH POZELNIK lastnik moderno zgrajenega kegljišča, gostilne in restavracije z najboljšo postrežbo. Najlepše se zahvaljuje za tekoče leto in se toplo priporoča za prihodnje 9 M 9 M 9 M 9 M 9 4 9 9 *9 Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem WATERLOO RECREATION BOWLING ALLEYS 6210 White Avenue HEnderson 1-2116 & ^ *8 . ............ p* it r B r j j|!9 f!a |!l gji b i a ru 15721 Waterloo Rd. IVanhoe 1-9595 GLEN PARK CAFE MR. in MRS. FRANK CHAMPA SLOVENSKA GOSTILNA Najboljša vina - piva - žganje. — Se priporočamo. 1049 East 185th Street gl* B r NARTE VELIKONJA, DR. JOŽA LAVRENČIČ, DR. IVO ČESNIK (Nadaljevanje z 5. strani) Ko sem. iskal vsaj skope podat- lih izumrlega naroda, zato napravlja vtis suhoparnosti. To delo je Lovrenčič pozneje za Slovenčevo knjižnico prekrstil v Kamsko kraljico. Prav takrat sem bil tam v službi in sva veli ril. Bil je predobra duša, da bi na koga gojil zlo misel. Bil je otrok. Rdeči režim ga je poslal v jet-oo, mu vzel pokojnino in zlomljen je Lovrenčič odšel na Plečnikove Žale. Zadnje besede ni mogel povedati. Njegovo delo, ki ga komunistični kulturniki niso hoteli oceniti, hrani svoboden slovenski člojvek za čas, ko bo mogoče Lovrenčiču dati tisto , T v.v e “ kot govorila. Tedaj sem še pose- ke o Lovrenčiču v Slovenskem & biografekem teteitem, ml je Oto jeVl^ko"m. Omel obstak, na mvljenjep^h imdat- ^ ^ da se mj ^ zgodbl> kin Kmtana Etbma^ Ne omeml ^ da w j,,, bilo napaki bi jih, da m ravno Kristan eden P_ b. ^ Nasmehnll tistih pisateljev ki ga današnji ^ ^ ^ ^ Popravite cast ki jo Lovrence tot pcatel, TGzim doma taisti rozim, -na. V\m velik Slovoncc zasluzi. C as jo. ki pisatelju in velikemu Sloven- kf or 3e vam zdl' Z^dbl ne bq|ki veje. Božja vevnica, ki bo po-cu Lovrenčiču ni dal dihati. Ne v s 0 °- ^ j metia z gumna slovenskega lepo- rečem, da Kristan ni nekaj do- Vem, kako got nekateri vztra- s]ovja vse zlagano in prisiljeno prinesel k slovenski literaturi, jali celoma napačnih vejicah, ce- ^ Akrila pod plevami, ki so Ne morem pa reči, da je bil Kri- io Breznika so zanikali. Lovren- !ge jjakrale po revoluciji, staro in stan, kar se slovenstva tiče, Lov- čič nikoli ni trmasto vztrajal, n^"'(jobro žito*. Tedaj bomo preteh-renčiču do kolen. Leta 1909 je koli zameril. itali Lovrenčičevo besedo in bo- bi! v Ljubljani tako imenovani | Veliko je prevajal;. Prevedel lmiOSp0(Znaii) da je vredna branja. Precej je prestavljal iz italijanščine, posebno Papinija ter napisal poznane Moje ječe. Med vojno je zbral in uredil Erjavčeve pesmi, ki ao; izšle pri Mohorjevi pod naslovom Mladostni plameni. Veliko je brskal tudi po narodnem blagu, zapisoval z veseljem ljudske zgodbe in veli- Tivolski shield jugoslovanskih so-'je novele znane italijanske pisa-cialistov. Na tem shodu je piša-, tel j ic e Grazie Deledde, presta- Tedaj bomo videli, da smo imeli v Lovrenčiču diobro dušo, velike- ----J .----- -----------------------V —, itelj Kristan dejal; da Slovenci vil Storžka Lorenzinija College, ga otroka, ki pa je kljub prepro- . • ____________ r-j /~\ I a r-'!_i__ —__ v v n »7 ^ /^11 l\J _ j j - _ 7 _ v __- 1 ^ t v*. 1, ^ ^ Oi o 1 niso samostojen narod, da so le .Svensonove Zgodbe malega Non-ostanek nekonsolidiranega naro- nija in še marsikaj. Ne smem pa da in da je edina rešitev: združitev Jugoslovanov v narodno ce>-Jotioi z eno pisavo, govorico in kulturo. Tak Slovenec je bil pred štiri-inštiridesetimi leti slovenski pisatelj Kristan. Mogoče si je s temi tivolskimi pulktacijami zaslužil, da plava v oblakih kadila, v katere ga zavijajo slovenski kulturniki. Danes je velik Slovenec in isti ljudje, ki so izkopali grob Lavrenčiču, mu pojo hvalo in čast. Vem pa, da bo med Klštenimi Slovenci spomin na Lovrenčiča dlje živ kakor na Kristana. Samo tiste bo slovenski narod v svoji zgodovini spoštoval, ki so mu ostali zvesti v lepih in težkih časih. Lovrenčič nu je bil. Med prvimi večjimi Lovrenči-■evimi stvarmi naj omenim biografsko povest 10 sorojaku Valentinu Staniču-Cerovškov gospod. -Povest je izhajala kot podlistek v Goriški Straži leta 1924. Staničevo življenje je Lovrenčič "na-ančno raziskal in nič čudnega, la ga je zanimiva osebnost ro-aka potegnila za sabo. Kakor je pisatelj Pregelj diobro poznal Rutarjevo Zgodovino; Tolminske iz katere je črpal svoje tolminske puntarje, tako je to zgodovino natančno preštudiral tudi Lovrenčič. Ustavil se je ob še neobdelanem motivu pogan stva v Kobaridu in ob križarski vojski gorečnikov iz Čedada leta 1331. Lotil se je snovi in leta 1925 napisal povest Cesta in njen vozel. Objavil pa je povest šele leta 1929 v Goriški Družini. Ker je ob istem času v to snov segel tudi pisatelj Bevk (Umirajoči tog Triglav) je verjetno prav zaradi tega Lovrenčič še posebej povdaril, da je povest napisal že leta 1925. Zanimivo: bi bilo obe povesti primerjati. Gotove: je, da je bil Bevk bolj okreten in Lovrenčič^ preveč epsko širok, vendar je bila povest toplo pozdravljena, Zgodovinska dokumentacija, realno okolje in živahnost rešujejo marsikako zgodbo izpod Lovrenčičevega peresa, ki jie včasih nesigurno in malce trdo. Posebno skrb je Lovrenčič posvečal narodnemu blagu. Veliko ga je nabral in ocenil. Iz te njegove ljubezni se je rodil Trentarski študent. Zgodba o čmo- pcizabiti posebnega dela, ki ga je :pravil Lovrenčič za mlado pisa- teljsko pokoljenje s tem, da je ukleta dolgo urejal dijaško revijoi Mentor. Mentor jie bil dijaški list, dobro urejevan list. Lahko rečem vzorna dijaška revija. V njej je Lovrenčič ljubosumno bedel nad mladimi talenti, jih učil in vzgajal, se veselil prvih dicbrih začetkov in zasledoval potlej polet teh talentov po drugih revijah. Ko sem še koval verze v Livarski ulici v Ljubljani, sem bil marsikdaj pri njem. V kritiki ni bil dolg. Je štimunga, ni štimUnge — to je bila njegova kritika. In ko je to izrekel, si sam videl, kaj si slabo napisal. Mentor je pod njegovim vodstvom vzgojil večino mladih pisateljev, ki so kasneje prešli k Dom in svetu in v druge revije. Lovrenčič je z ljubeznijo' spremljal literarno pot vsakega. Mnogi so ga kot ljudje razočarali. Med revolucijo so šli svojo pot. Od vseh je z ljubeznijo govo- stosti ob času krivice trdno. staJ in raje stoje umrl kakor pa bi klečeč pred maliki današnje Slovenije zobal bel kruh iz krvavih ko predaval za ljudske odre m prosvetna društva. Po komunistični revoluciji se je umaknil v begunstvo!, še tu, že ves bolan in telesno strt, je grebel za slovenskimi ostanki po starih župnijskih kronikah. Povsem onemoglega, ga je sprejela Švica v (Dalje na 7. strani) Še enega naj omenim za zaključek, ki sicer v slovenski li terarni zgodovini ni ustvaril večjega dela, pa je prav tako s te ma dvema umrl s Tolstojevim testamentom. To je bil dr. Ivo Česnik. Rojen leta 1885 v Sana-boru pri Galu na Vipavskem je leta 1911 doktoriral na graški univerzi iz prava. Posvetil se je advokatski službi. Kljub suhi službi jie pokojni veliko pisal. Začel je že v gimnaziji pri Zvončku in Vrtcu pozneje prešel na Mohorjevo in v Dom in svet Njegov svet je bil kmečki, preprost, naiven. Blažev Štefan, Pater Gervazij, črniošolec so njegove boljše stvari. Za oder je priredil Jurčičevega Domna, ki ga je pred nedavnim v Clevelandu postavila na oder igralska družina Ivan Cankar. Sam je napisal burko dvodejanko Pogodba, ki je marsikdaj šla čez podeželske odre. Ameriško-slovenskš radio Chicago oddaja vsako soboto ob 3:30 - 4:00—Slovenske narodne in umetne pesmi 4:00 - 4:30—Ameriško-slovenske polke in valčke s postaj WHFC—1450 KG m WEHS--FM-97.9 MO POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi najlepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije— PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi— OGLAŠUJ preko slovenskega programa— RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.— SPOROČI svoje želje in naročila na naslov: DR. LUDVIK LESKOVAR 820 North Wabash Avenue \Tel.: DElaware 7-8515 Chicago II, Illinois giHiimmuiiiiiimimiumuiniHmiiiHiHimmiiiiHmiiinimiiiiHHiiiniiHiiiiniii’s los. Z0L0 in Ninovi 6502 SuMuiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiMiiHiiiiiiiinHiiiiiiiimmiMiiiiM' >miiihhihimih»i> V-------------------------------------------- rx • %' POGREBNI ZAVOD ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 COLLINWOODSKE URAD E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago, lii z_, ii._i.iti i, _ Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. šolcu, ki je pitqdal dušo: hudičuSr1|....ii,iiiiiijirimiiiiimiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiMnHi|iiM’ 'miiihiiihimmhp pa je nazadnje le rešil. Obdelava je zanimivost v naši literaturi. Lovrenčiča je pritegovala posebno temna zgodovina iz bojev med Obri in Langobardi. Odlomek iz Romilde to kaže. čas je neraziskan in odprt domišljiji. Nič čudnega, da je zamikalo Lovrenčiča, da bi s peresom segel v ta čas. Istega časa se je lotil tudi Ivan Zorec, ki je tudi že med mrtvimi. Pa ni imel sreče. Fabuliral je precej meposre-' čeno. V to dobo se j e spustil tudi pisatelj Janko Moder v romanu ' Neznano ljudstvo se budi. Knjiga je izšla v Ljubljani leta 1951. Škoda, da romana nisem mogel dobiti v roke. Primerjava bi bila nemara lepa. Poznano Lovrenčičevioi delo je tudi Publius in Hispala. Tudi Pereči ogenj so ljudje radi bra- ^ li. - .................. ‘ MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI BAILEY’S 4 trgovine K/ B pomladne GREAT STATES 16-in. LAWN MOWER KLIČITE CHerry 1-3820 17.95 Velik 16" široki lawn mower, lahko tekoč, kolesa s tihimi krogličnimi ležaji ... 5 širokih ostrih nožev . . . 10" kolesa z gumijastim obodom. Vrtne grebijice ......1.95 Vrtne lopate .........2.95 Vrtne vile ...........2.95 Vrtne motike .........1.95 Livadne grabljice.....1.85 Lopate ...............2.95 Obrez, škarje ........1.95 Škarje za žive meje..-2.95 Škarje za travo ......1.75 9i M a M % B M 9) M 0 0 M 0 bII 0 0 »JU 0 M 0 M 0~ % 0 0 M 0 0 0 0 M 0 B r B B r B r B r B r B $ GROCERIJA in MESNICA B 1115 Norwood Rd. ENdicott 1-0566 g Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za. velikonočni praznik, oglasite se pri nas Dobra postrežba in zmerne cene. Se zahvaljujemo za preteklo naklonjenost in se priporočamo za bodoče! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI LOUIS CIMPERMAN B §r B DORFELD'S BAR VSE VRSTE PIJAČE IN JEDILA 5238 St. Clair Avenue KOVINSKE CVETLIČNE KOPELI Dobro izdelane, široke kovinske gredice s posebnim dnom za odvisno vodo. Zeleno pobarvane. — Krasen okras za vaša okna!! 24 inč široke .. 30 inč široke .. \ 36 inč široke .. .1.50 .1.95 0 4 0 »J 0 0 M 0 .i... Vesele velikonočne praznike in srečno Alelujo želimo vsem skupaj! § gr B r S r i gr i gr i r F 5 F / B r i F 6 € & F § gr § F B 0 M 0 M 0 0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO VSEM SKUPAJ! Ljubke, okrasne PTIČJE KOPELI Reg. 3.95 2.98 mši* 17" okrogla ptičja kopel na 24 palcev visokem okrasnem podstavku v ljubki pripravni izdelavi ... za livado ali vrt. 0 0 0 M 0 M 0 M 0 0 JI 0 M. 0' ANTON & JULIA MAROLT S* / GOSTILNA 1128 E. 71st St. 1129 E. 68th St. Pristni legalni likerji dobra vina, pivo in prigrizek. VSAK PETEK PRI NAS RIBJA PEČENKA Se toplo priporočamo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Euclid Race Dairy & Ice Cream Co. B B 0 M 0 0 0 0 M r!0 •J 503 East 200th St. IVanhoe 1-4700 VOŠČIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! B tr B r B If B r B r 960 East 185th St. KEnmore 1-5030 Li Publius in Hispala. Tudi B 3 Cleveland 19, Ohio ^ Prevefepske štotoe j^V Ana- ^ 0 0 M 0 M 0 0 M 0 0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! EDWARD F. KOVAČ REALTY REALTORS Real Estate and Business Brokers General Insurance § & 1 F § F B. B If § € § if B ff B if B € & if § if S 'if B r § B r € B € r B if B € B € B if B € B if Narte Velikonja, dr. JOŽA LAVRENČIČ, dr. IVO ČESNIK (Nadaljevanje z 6. strani) za onemogle. Tu je trpim ^tisnil v juliju leta 1951 svoje ka Gotovo jig, da pisatelja Česni- P° umetniški moči ni v . - jii^i xn rnogo,- primerjati Velikicpji in Lov-^ciču. Gotovo pa je, da se je ta nesebično trudil in da je svojega preprostega srca dal e> kar je imel. Umrl je na tu-? Spominjam se besedi iz Sodovine papežev, ko je izgnani jaPež Gregorij vzkliknil: Dilexi ^titiam. tej. °divi iniqitatem, prop- ^ ea morior in exilium. Vem, Je taiste besede mogel pono-, 1 tudi lopjemogli slovenski kul-rrii delavec — dr. Ivo Česnik. Titovina v pismih Pismom zaupajo komunizmom svoje ljudje težave, bi mi tu poznali njihovo resnično stanje. Seveda so kljub pisemski tajnosti previdni, zlasti za slučaj, če bi UDBA odprla pi- ped troka še v šolah, dobivam zanje da po 3,000 dinarjev mesečno za vsakega. Toda koliko je s tem pomagamo, boš videl iz tegale. Hlače iz slabšega blaga stanejo' 7,000 dinarjev, za popravilo čev- smo. Zato so strogo stvarni brez' Ijev sem dal 2,300 dinarjev, a vsakega priokusa pretiravanja, templance da čevljar, jaz sem pa moral dati usnje za popravilo ali propagande. Kako se godi mlademu prof e- vrhnjega dela. sorju, ki je nastopil svojo službo po dolgem študiju? Mlad profesor zasluži mesečno malo preko 7,000 dinarjev. Za kosilo in večerjo plača v menzi 3,600 dinarjev, toda hrana je pičla, da le To Ti biti. Bogu smo hvaležni, da sm0 |mi odličnimi izvajanji takcrekoč skupaj in da smo zdravi.” j prisilijo, da se po mili volji na- | smejejo. V službi sem veliko: Kako je v službi? To nam boj7 ur dopoMne in vsak dan še 2 pa razložilo naslednje pismo: - do 3 ure popoldne. Ko pa ima-“Službo imam še. Kako dolgo, ! toliko de]a in je od tega od_ ne vem. Za svoje pomanjkljive'^ tudi naša plača Delo se sposobnosti sem včasih kregan. j plača pQ efektu po,djetja. Tako^ včasih ne dosežemo polnih plač.” Kaj hočemo, ko imam pa tako trdo butico. Pa se zelo trudim, da kolikor morem, na drugi strani prispevam h graditvi naše mlade države. Sem vedno le žeto, da vidiš iz tegaTajM- ■*«*«* je, kaj Tvoji zavitki s ponošeno obleko, perilom in obutvijo za nas pomenijo. Ne vem, če Ti bom mogel kedaj v življenju vse to povrniti. Ne pritožuje- bi Wlč am naj. Vesel bom, če sj^e °d tega predavanja odne-tr zaves^> da smo v teh Zgubili veliko in da vsi za-^ Zljo lep spomin v naših srcih: 2tiali to bi želel, da bi vsi spio;-^ da gradimo slovensko kul-stavbo težko in z naporom. i-n° 2az^dali vanjo kri teh na_ iti ^ U<^^’ ,so c^° zadnjega stali v^. a smo zavoljo teh ljudi dol-’ da vsako kulturno deloi slo-k' k^ttumih delavcev na y2l.m Po svoji moči podpremio. Gl^bimo slovensko knjigo! Se JTio v njej obraze teh, ki so iti n3 s^ovensk° knjtgo mučili )j0 r'Peti. Tako bomo ostali trdit. PP^ezani in tudi na tujem da smo udje slovenskega aa> ki .se jasno zaveda, da bo svojo du- reP,rezentiral pogosto vstane lačen od mize. Za sobo plača 800 do 1000 din. plus elekrika in voda. Za kruh porabi 500 din. ičle se še enkrat mesečno pelje na obisk k staršem ali znancem, je to zopet 600 do 900 din; toda to more biti le na manjše razdalje, nikakor pa ne izven mej Slovenije. Tu bi bilo pa že treba dati polovico a-li tudi .celo plačo. Kaj si more potem od mesečne plače še kupiti? Zelo malo, ker so cene tako visoke: žepni robec 140 do 250 din, brisača 800 do 1,000 dinarjev, meter volnenega blaga za ženske obleke 1,800 do 3,000 din, meter blaga za plašče 4,000 do 7,000 dinarjev. V teh številkah in večinoma neizpolnjenih željah se giblje življenje mladega profesorja.” Drug-slučaj, ki še bolj konkretizira: ‘Sinko je sedaj že pol leta v službi. Dva meseca je I hranil za meter drv, naslednja mo se, ker vemo, da tako mora Delamo na vseh mogočih poljih. .Precej truda in časa moramo j žrtvovati, ker se naše ljudstvo tako malo zanima za vsako novo pridobitev. V tem ,času ljudi najbolj vlečejo zabave in ko- Konzumno zadružništvo v USA Konzumne zadruge v Zadružnih državah prodajo letno raznovrstnega blaga v vrednosti nad dve milijardi dolarjev. Pred de1-setimi leti je dosegla vrednost prodanega blaga le okrog pol milijarde dolarjev in se je torej y desetih letih ta vrednost pcče- medije, kjer jih igralci s svoji- tvorila. •V silo/ki bo edina ohranila ^va meseca ^ je prih;anil /a kar m mm; ™_jblaš° za sPalno sraIC0 ln za de' i lavno haljo. Zato obadva me- ko Je naše ljudi držalo po-jj ci'v najtežjih časih. Ne sila,, . v . , goi-Sarno diplomacija, pe mK.^eca m vacerjal, ampak je b.l ob ° govorjenje brca prave-!kruhu- ce bl mu”e bl11 naredlh . rinotra — samo zavest. dd sr<:dcei in halje doma, hi moral še mesec dni hraniti za de- a esno naslonjeni na duhovne . . v ,, j , • 0brinp X. u lo krojaču. Zapadel je sneg si. v ne> samo to nas bo prene- . . - . ,5 . VJ .. 10 cez . . v . m nujno je potreboval čevlje. Lel O rVMii-i-toiTm /->*3 c« n O f v»o_ d u i v la strupeni čas in nas ne-i znova zasidrala v zemljo, _ in f.Srno začebljali prve beseda , va .™e' Uer -----------„!__________u hrani se Moral si je izposoditi 3,500 din. meseca je vračal, sedaj pa smo nekoč zlogovali pr- hram še za dežnik’ ki stane Pre‘ ^ke i2 knjig v domači besedi. ko 2,000 din. Itd. itd. Dejstvo je, . da si mora vsako stvar, vsak kos CWwt premisli, preden en- l>efa- obutve Pritr«ati pd **- ' bias spomin n.^ete; obletnice smrti asega ljubega soproga IN OČETA frank Poje k* Sa je Bog poklical k sebi 2. aprila 1043 odkadresf se žalostimo, Sol? 81 Tl zapustil nas, name naše brezštevilne Polzijo čez naš obraz. Se Ktrotriba nas bo spet zbudila, tau om° zopet združili, bomo vsi veseli, ^aluj ni.’: Tretje pismo pove še bolj drastično: “Delavec sploh ne sme misliti na nakup obleke. Če hočeš jesti, se obleči ne moreš. Če hočeš biti oblečen, pa delat ne moreš, ker bi omagal ob prepič-li hrani, ker je priganjaštvo hudo.” Staro obleko smo pa že neštetokrat predelali ter tudi raztrgali, da je človeka že kar sram, ko mora tak na cesto. Torej se zares iz potrebe obračam na Vas, da mi pomagate ali z moško ali žensko obleko ali s perilom, posteljnim ali osebnim.” — Pristavlja še prošnjo za rožen-venčke, da bi birmance vsaj s tem obdarila. Ali so to za nas tu v Ameriki vprašanja, s katerimi naj si lomimo glave? Za nas tu gotovo ne, za one v domovini so pa tehtna in zato nam jih razlagajo, da jim pomagamo. Ali bomo mogoče gluhi za te klice, ker smo sami v ameriški prosperiteti in taka vprašanja za nas ne obstojajo? Sedaj pa še sliko upokojenca. Urejali so jim in še urejajo pokojnine že blizu pol leta. Temu, ki nam piše, so jo že uredili. Kako? — “Moja pokojnina sedaj po kupni moči odgovarja približno 800 predvojnim dinarjem (pri cenah osnovne hrane). Če bi jo meril po kupnih cenah za tekstil, je seveda njena kupna moč manj kot 800 predvojnih dinarjev. ,Oe bi si kupil za vso mesečno pokojnino pravo kavo, bi jo dobil 2.7 kg (malo manj kot 6 funtov). Ker sta dva o- , ZAHVALA UI"rl° MARY 1ASPER Aisem sorodnikom, prijateljem in znancem se toplo simpatije, na veke gledali. Joči ostali: soproga in otroci 2ahvaljujemo za izraze sožalja in simpatije, ki so ter*1 ^z^azab ob smrti naše drage soproge in ma- „ žahijoči: SOPROG iri OTROCI eveland, Ohio, 2. aprila 1953. mmm 1862 1953 JSaznanilo in ^ah^Oala Z globoko žalostjo v naših srcih naz nanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je umrla naša ljubljena mati in stara mati Elizabeth Komin ROJENA JAKŠIČ Svoje mile oči je zatisnila za vedno po dolgotrajni' bolezni dne 26. februarja 1953. Pogreb se je vršil dne 2. marca iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi in po darovani sv. maši zadušnici in cerkve nih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo njeno truplo položili1 k večnemu poč itku v naročje matere zemlje na pokopališče Calvary. Doma je bila iz Bogdene vasi pri Ž užemberku ter je bivala v Ameriki od leta 1890. Ob času smrti ji je bilo 90 let. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so položili krasne vence in cvetje k njeni krsti. To nam je bilo v tolažbo in dokaz, da ste pokojnico spoštovali in ljubili. Najlepšo zahvala naj sprejmejo sledeči: Mr. Frank Perko in družina, Mr. in Mrs. Joe Mir-tel, Mr. in Mrs. Louis Perko, Mrs. Mary Strekal, Mr. in Mrs. John Grahek, Mr. in Mrs. John Komin iz E. 73 St., Dorothy Komin, Mr. in Mrs. Anton Amigoni, Mr. in Mrs. Frank Komin in družina, družina James Komin, Mr. in Mrs. Anton Koprivec, Mr. Fred Koprivec, Mr. in Mrs. Mike Stetz, Mr. in Mrs. William Mott, Christine Komin, Mr. in Mrs. John Strmac, Mr. in Mrs. Frafnk Koprivec, Mr. in Mrs. Joseph Koprivec, Mr. in Mrs. George Walsh, Mrs. Rose Penny, Mrs. Bethleham, družina Anton Grdina, dr. in Mrs. J. A Neuberger, Mr. in Mrs. H. E. Martens, dr. A. L. Garbas, Howard in Flora Allen, Joseph in Rose Toth, Mr. in Mrs. T. Sperbs, Mr Joe Deer, Sol in Irene Silver, John Renko in družina, Mr. in Mrs. Roy Erskine in David, Mr in Mrs. Ed. Kroeger, Mrs Bed-narek in Ann, Joe’s Bar od E. 65th in Wade Park Ave., Sorn’s Restaurant, Mr. in Mrs. Paul Kovatch, Employees of Elwell-Parker Electric Co., Day and Night Gang. Dalje iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Hvala sledečim: Mrs. Anna Klančar, Mr. in Mrs. Joe Kotar, Mr. in Mrs. Frank Perko, Mr. in Mrs. John Grahek, Mr. in Mrs. Joe Mirtel, Mr. in Mrs. Louis Perko, Mr in Mrs. Rudolph Smerke, Mrs. Mary Strekal, Mr. in Mrs. Frank Ka-stellic, Ed Perko, Frank Kamin, Mrs. Anna Perko, Detroit, Mich., družina Kotar iz E. 127 St., dr. Anthony Perko in družina, Mr. in Mrs Jack Fajdiga, Mr. in Mrs. Anton Koprivec, Mr. in Mrs. Anton Draganič, Pucel’s iz E. 46 St. in St. Clair Ave., Mrs. Widmar iz E. 41 St., Mr. in Mrs. C. Branske, Frank in Anna Zupančič, Mrs. Hoffman, družina Mačerol iz Glass Ave., družina John Bednarek, Mrs. Jennie Strnad iz E. 51 St., Mr. in Mrs J. Pierman, Mr. in Mrs. Steve Mayich, Mr. in Mrs. Grimm iz Huron, O., Mr. in Mrs. F. W. JakStc, Mr. in Mrs. John Roitz, družina Petrovich iz E. 71 St., Stanley in Jane Prijatel, družina Peterlin iz E. 64 St., Mr. in Mrs P- Lustig, Mr. in Mrs. Martin Smerke, Mr. Albert Amigoni in družina, Mr. in Mrs. Joe Gregorič, Mary Dreher ter Employees of the Elwell-Parker Electric Co. Srčna hvala vsem. ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Enako najlepša hvala tudi vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Lepa hvala nosilcem krste in vsem, ki so blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Posebno zahvalo izrekamo Mrs. Anton Amigoni ter Anna Smerke za vso pomoč, ki ste jo nudile tekom bolezni in smrti naše ljube mame. Hvala Rev. Baraga za opravljene obrede v pogrebnem zavodu, za spremstvo v cerkev in cerkvene obrede ter za spremstvo na pokopališče. Enako tudi najlepša hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina m sinovi za izvrstno vsestransko postrežbe v dneh naše žalosti ter za lepo urejen pogreb. Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam izrazili svoje sočutje, nam pomagali v bolezni, pokojnico tolažili in jo bodrili v bolezni ter nam stali ob strani in bili v pomoč na en ali drugi način v dneh smrti. Ako smo slučajno pomotoma izpustili ime katerega, ki je nam izkazal svojo pomoč, prosimo oproščenja, ter se slehernemu najtopleje zahvaljujem. Predraga mama. V častitljivi staro sti si nas zapustila in se preselila v nebeške višave, kjer Tvoja blaga duša uživa plačilo za vse, kar si dobrega storila na tem svetu. Truplo Tvojo počiva kraj Tvojega življenjskega druga, našega dragega očeta, s katerim si se združila zopet po tolikih letih. Spomin na Vaju si bomo ohranili v naših srcih za vedno, saj sta bila oba draga in skrbna roditelja« Počivaj v miru — snivajta sladko večni sen. Žalujoči ostali: JOHN in JOSEPH, sinova DVA VNUKA, DVA PRAVNUKA, NEČAKI in NEČAKINJE ter DRUGI SORODNIKI Cleveland, Ohio, dne 2. aprila 1953 SPECK GR0CERIJA 1100 East 63rd Street HEnderson 1-0674 GROCERIJA in MESNICA —Se toplo priporočamo— Želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike in obilo pirhov VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM MICHAEL'S QUALITY MEATS SLOVENSKA MESNICA ŽELODCI - ŠUNKE - SUHE KLOBASE IN VSE KAR SPADA K ŽEGNJU 3946 St. Clair Ave. EXpress 1-5440 MICHAEL KLEMENČIČ, Jr., lastnik Se toplo priporoča tm LOUIS in FRANCES ZIGMUND, lastnika ZIGMUND'S DELICATESSEN 1048 E. 76th St., vogal Korman Ave. VOŠČITA IN ŽELITA VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM TER ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER SE PRIPOROČATA VSEM ZA OBISK Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem ANTON OGRINC SLOVENSKA MESNICA 6414 St. Clair Ave. ENdicott 1-3716 ŠUNKE - KLOBASE SUHO in SVEŽE MESO Prvovrstna kvaliteta. Zglasite se v naši mesnici ali pa nas pokličite po telefonu VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, GOSTOM in PRIJATELJEM LOUIS ERSTE lastnik znane GOSTILNE in VINSKE TRGOVJNE 6802 St. Clair Ave. HEnderson 1-3344 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI MODEC'S CAFE 6201 St. Clair Ave. ŽGANJE - PIVO - VINO Se toplo priporoča za obilen obisk Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi ANION PRIMC GROCERIJA S85 Addison Road HEnderson 1-0160 % * * k f IVAN ZOREC: Domačija ob Temenici “Kmetija te redi in pošteno živi; drži se je, kdor jo imaš!” so vzdihovali. Kratkovidec je rad poslušal tako laskanje in nikoli mu ga ni bilo zadosti. Če je bilo v kremi, je v zahvalo poklical vina, požlevil brž svojo merico in še drugam šel iskat tovarišije. “Nič napačen mož!” so ga žejni lizuni hvalili. Tako se je navadil pohajkovanja in postavanja tudi, ko ga je delo klicalo na ves glas. “Še Bog bi druge volje bil, če bi vino pil,” si ga je rad privoščil tudi čez mero, češ, saj je zadosli dolgo trpel strad in glad. Tako čisto do dna se je sprevrgel, da bi bilo kmalu vsega konec, če žena ne bi bila podpirala vseh vogalov. Pa kaj ti bo ona! Ko je še hodila v dnino, je iznala delati; zdaj se je košatila na lepi domačiji in mislila, da~ že dosti stori, če včasih nič ne stori. Hiši in vsemu je pa vendar dobro delo, če je po svoji slabi moči kolikor toliko vlekla na kup, kar je mož puščal znemar. Naposled je odnehavala tudi ona. Začela se je lepo oblačiti in brez dela posedati. Ob nedeljah sta se z možem v cerkev vozila v koleslju ali pa sta šinila na zabavo kam dlje. Stari Trlepi nikoli niso poznali take potrate. Dolg se je staral, raste! je in še mlade dobil, zmerom več ga je bilo; zemlja se je upirala, premalo pridelka je dajala, živina je hirala, prireja je bila slaba in kilava. Tudi po sejmih sta hodila. On je skupoval in prodajal, da bi si s kupčijo opomogel. Pa ni znal. Kjer bi kdo drugi zlahka kaj pritržil, je on utrpeval le zgubo za zgubo. Ona si je izbirala, kar skoraj ni potrebovala, zato pa rada in bahavo plačevala. Tako mu je bilo gospodarstvo, ko sta se sprijaznila s starim Tr-lepom. “Kje pa imaš kozelc?” se mu je Trlep nekoč posmehnil. “Saj veš, vijiar mi ga je podrl.” “Kaj boš še dolgo gledal to zazvlako?” “Da, postaviti bi ga bilo treba.” “Seveda, ker ga podpreti nisi znal.” “Saj vem, da mora pokonci, samo kako, če nimam kaj v roke vzeti?” je tožil slabi gospodar. “Hm, precej boš moral šteti,” mu je Trlep pritegnil in ga prežeče pogledal. “Kam pa boš zde-val žito, glej ga? Pa tudi grdo je za tako domačijo, če ne zmo- kor ti je zaupal Nace, ti bom tudi jaz. Ali se ti mudi?” “Mudi, mudi in ustregel bi mi, če bi že jutri šla k sodniji-” “Meni je prav.” “Obkorej naj zaprežem?” “Še imam noge, ne vozim se!” je skoraj revsknil od nejevolje na potratnega svojega naslednika in šel svojo pot. “Prebiti Nace — glej ga, kdo bi si bil mislil!” je tiho občudoval razumnost svojega zeta. “Tako ga misli priviti, tako?” Nace je vendarle kavelj. In nič se ni oni dan izdal, da je še v drugič sedel na TrlepOvino. Hoho, prav dobro, Nace! Pri-hajač ne bo več dolgo, pa bo mrknil. Potlej ga poženeš in nazaj, sem, lehko prav poceni dobiš kar si dobro prodal . . .” Kmu je misel prišla do se je ustrašil: “Kaj pa Janez?” Ljubosumna skrb ga je u-griznila prav za srce, ki se je že veselilo in ljubilo s pribojeva-no Trlepovino. Ta nova skrb je tako strašna, da jo preklada sem, preklada tja, pa vse nič ne pomaga, zmerom je hujša. Zvečer ne more zaspati, misli se ne umirijo, kašelj ga duši, od sitnosti ga vse boli. Sedi pod visokim zglavjem in se boji za Trlepovino. Grenko se kesa svojih zmot, ki se mu spakujejo iz vseh kotov v gluhi noči. Kakor sence nepokojnih duhov se dvigajo in ga oblegajo, s stropa padajo, izpod postelje_ segajo po .glavi mu šumi, brenči po ušesih. Skrb in nemir mu ne dasta spati, izpeljeta ga v temno noč in ga ne izpustita. “Ljube njive, zemljica moja, kako vas ne morem pozabiti!” vzdihuje in kakor duh hodi po polju. Netopirji ga predrzno obletavajo; zajec skoči iz detelje; jaz- bec v koruzi se ga ustraši. V dolini otožno pojo fantje, ki ne vedo kam s svojo kipečo mladostjo. Psi si z dvorišča na dvorišče tožijo pasje življenje. Hiše v vasi so v temo potlačene in so majhne, kakor bi se pogrezale v zemljo. Nizki oblaki bodo zdaj zdaj seli na potisnjene griče in položne rebri . . . Trlepovina, ti uboga, oskubena Trlepovina, ti uboga, oskubena, zanemarjena . . Glej, podstre-šek pri kolarnici se bo razčepe-ril, če mu ne podpreš le-onega stebra . Lemež . . . Lemež pri plugu je škrbinast; le kakova je brana — križ božji, da ga sram ni, prihajača bajtarskega! — in klešče pri plužnah so raz-čehnjene! Pred podom je vse križem navlečeno, pod sam je odprt, pred pragom je poveznjena reta s pretrganim dnom, čez prag leži ročnik s cepcem brez gože . . Tudi okoli hiše je navlake, da nikoli tega . . Gnoj je raztresen kar pred hlevom; jarem ima zlomljeno levo kambo . . Kaj pa čebelnjak? Še tega mora pogledati. Oprezno tihotapi mimo listnice, še kašljati se ne upa. Pod no- ge se mu zakadi pes: komaj se ga ubrani z natičem, ki si ga brž izpuli iz butare, prislonjene ob podstrešje. lin beži kakor tat, sram ga je bega, psa in ljudi se boji. Ko prisopiha do hoste, ves zbegan postoji. V bukovju se podijo nevidni duhovi in se plašijo. Vršički bukev se boječe odmikajo, kodrolase glave gosposkih smrek zmajujejo in tenkouišne lovijo šelest in povest skrivnostne hoste. Kuna lovi veverico, polh godrnja v varnem žlamborju. Ponočne ujede molče morijo, zvita lisica oprezno nese ukradeno kokoš, čuk strahotno vpije v globoko noč . . . Trlep se je rosan in utepen privlekel domov. Truden je legel, a spati ni mogel; še bolj je bil nemiren. Mižal je, pa vendar vse videl. Od povsod so se dvigale znane sence in se mu maličile v priskutnih spakah. (Dalje prihodnjič) —------(.------ — Severna Dakota je na čelu pridelovalcev pšenice in na dru- gem mestu v pridelku ječmena, navadno tudi v pridelku rži. if 0! •0 1 a a Vesele velikonočne praznike in veselo Alelujo želi naša tvrdka prijateljem in klijentom in ste priporočamo še za naprej. Ustanovljeno leta 1908 91 HAFFNER INSURANCE AGENCY B if B §f B if B r J. HAFFNER 6106 St. Clair Avenue A. HAFFNER . . . NORMAN P. HAFFNER -4 B if B r B PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE! THE MAY CO.’S BASEMENT Rahlo “tretje” ženske Sl do US vredne NYLON FULL FASHIONED I5-Denier—Slin 80-Gauge NOGAVICE Otroške 3-krat zavihljive Bobbie nogavice 4 pare $1 15 denier full fashioned NYLON NOGAVICE po izredni nizki ceni. 51- in 60-gauge v vseh želj e ni h velikonočnih barvah. Mene 8V2-II. Trikrat zavihljive bombažne Bobbie nogavice v solidni beli ali v treh barvah po celih zavitkih. Z malimi napakami naših boljših vrst. Mere 9 do 10. par re kozelca.” “Kajpa, kajpa! Zadolžiti se bom moral, samo vem ne, kje.” “Kdor išče, najde; kdor trka, se mu odpre.” “Kaj bi trkal drugod — ti mi posodi, če mi zaupaš,” je pograbil. “Na kaj? Na besedo? Ne, tako ne posojam,” je Trlep hladno odmajal. “Pa se vzknjiži, če ne gre drugače,” se je vdajal. “Ali je že kaj vknjiženega?” ga je izpeljavah “Nace z Maričko, kolikor mi je tačas manjkalo, saj veš.” “Nihče več?” Oni je malo pomolčal, potlej pa izdal: “Pač. Nace še za nekaj tisočakov, ki sem jih potreboval, da sem si kupil živine, konja in koleselj.” Trlep se je hitro sklonil do klasu ob meji, da bi skril veselje. “Če je tako, pa naj bo. Koli- Pismena in telefonska naročila sprejeta do 5::30 v soboto in od 9. dop. do 9. zv. v ponedeljek. Kličite CH 1-3000 The May Co.’s Basement Hosiery Department 05 03 05 B 0! 0! 05. sil 03 J1 01 0 0 0 0 0 0 0 0 0 VESELE IN BLAGODEJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Vsem cenjenim posetnikom, kateri se poslužujete naše solidne tvrdke, kar je znak zavednosti, s katero vršite dvojno gostoljubnost, osredotočite domače podjetje ter potom njega velikodušno pomagate svojcem v domovini z naročili Standard paketov, in z denarnimi nakazili, za kar Vam izražajo prisrčno zahvalo. Istotako se Vam zahvaljujemo MI ter se priporočamo v bodočnosti. Ker zastopamo svetovno znano in solidno tvrdko “CITRUS'”, ki posluje v Trstu, ter Vaša naročila pošiljamo direktno tja potom zračne pošte (Air Mail)> so prejemnikom dostavljena v teku 14 dni, le v izrednih okoliščinah v teku treh tednov. POŠILJAMO DENARNA NAROČILA v vse evropske države. Vse pošiljatve so zajamčene. Sprejemamo tudi Vaše pakete, ki jih osebno prinesete v naš urad, ter jih točno odpremimo. Vršimo vse zadevne uradne dokumente ter jih notarsko overovimo, kakor tudi prošnje (Affidavit Support), ako želite dobiti svojce iz domovine. PRODAJAMO ŠIF KARTE ter uredimo vse P0" trebno za potovanje. Za točno in vljudno postrežbo se lahko zaupno obrnete na naš urad, da zadeve po Vaši želji izvršimo. $ STEVE F. PIRNAT C0. 6516 St. Clair Ave. HEnderson 1-3500 Cleveland 3, Ohio VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO Jf 0 0 *0$ 0 0 JI 0 Ji 0~ Jf 0 0 Jf J 0 0 JI 0 Jf 0 0 0 jr 0 j§ ji 0 0 ji 0 ji 0 PARK VIEW FLORISTS B i I r I J. J. STARC . . . Telegraph Delivery Service . , . DISTINCTIVE FLORAL ARRANGEMENTS FOR ANY OR ALL OCCASIONS B I 1 9320 Kinsman Rd. Cleveland 4, Ohio Day: MI 1-2469 — Nite: EX 1-5078 1 VSEM SVOJIM ODJEMALCEM. PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIM M VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE B J? MRS. A. GUBANC 16725 Waterloo Road HAPPY EASTER TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS I s I I JOHN and ED KINKOPF and JIMMY (Cabbage) KAPEC, Proprietors of Deške regularno 35c do 55c vredne kratke nogavice z elastičnim vrhom Z malimi napakami. Mercerizirane kratke nogavice z elastičnim vrhom v živih Blazer progah ali priljubljenih Argyle vzorcih. Odgovarjajo vsakemu deškemu okusu. The May Co.’s Basement Boys’ Furnishings Department Deške “Fruit-of-the-Loom BELE SRAJCE L Deške nevskočljive sne-žnobele srajce za velikonočni sprevod! Dobro izdelane in bodo vzdržale ponovno pranje. The May Co.’s Basement Men’s Furnishings Department 1.99 Otroške Regularno 59c RAYON HLAČKE Tricot pletene rayon hlačke . . . vesele veli-l konočne barve . . . tudi bele. Napake ne vpli-| ____ vajo na trpežnost. The May Co.’s Basement Knit Underwear Department n 3za$l Sprejemamo pismena in telefonska naročila za $2 ali več . . . Kličite CHerry 1-3000 Ji 0 Jf 0 Jf 0* HORSHOE LOUNGE BAR I i Always the best of service and the best of WINES' - BEER - FOOD 747 East 185th St. I IVanhoe 1-9619 fjf -------------4 9 ■a 9 Jf 0 J1 0 41 0 iS JI MR. in MRS. ANTON PETKOVŠEK 965 Addison Road HEnderson 1-4893 ^ ŽGANJE - PIVO - VINO § Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem 0s- J 0 J 0 J 0 J 0 J 0 THE OLD HOMESTEAD TAVERN 1196 Norwood Road ŽGANJE - PIVO - VINO Želimo vsem našim cenjenim obiskovalcem srečne in zadovoljne velikonočne praznike