Družba SIOT z milijonskimi investicijami proti onesnaževanju I Števerjan: 50.000 evrov goriške pokrajine za obnovo šole Gradnik Briške zveze goratih občin ne bo Pristojnosti bo prevzela pokrajina Primorski dnevnik PETEK, 28. OKTOBRA 2011_ Št. 255 (20.270) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € št- CENA V SLOVENIJI 1,00 € za razvoj ozemlja Aljoša Gašperlin Divide et impera, so zatrjevali Rimljani. Na tej osnovi so tudi prišli zelo daleč. Od nekdaj je jasno, da sodelovanje pelje daleč, delitve in zazrtost vase pa nikamor. To velja predvsem za manjšinske subjekte, ki že tako navadno s težavo branijo lastne pravice, kaj šele če so v sami manjšini razhajanja. Sodelovanje je zlasti v kriznem obdobju nadvse pomembno. Če je res, da znata krovni organizaciji SKGZ in SSO uspešno sodelovati, ko gre za dogovarjanje z Rimom ali Ljubljano, pa bi to moralo veljati tudi na lokalni ravni. Predvsem ko gre za ozemlje, na katerem živi slovenska narodna skupnost, in za njegovo upravljanje. Slovenska kulturno-gospo-darska zveza prireja danes v Trstu posvet o prostoru in o spremembah, ki bodo v prihodnosti. Izhodišče je novi prostorski načrt, ki ga pripravlja tržaška občinska uprava in v zvezi s katerim j e slovenska manjšina že posredovala enoten dokument. SKGZ predlaga, naj bo to začetek konkretnega, tudi tehničnega sodelovanja in skupnega nastopanja na tem področju. Ni namreč skrivnost, da je ozemlje, na katerem živi, neprecenljiva vrednost za slovensko manjšino. Njegova usoda je še bolj pomembna. Manjšina si mora torej prizadevati, da bo sposobna čim bolj pogojevati izbire, ki bodo odločale o razvoju ozemlja oz. o območjih, ki jih bo treba zaščititi ali bodo primerna za produktivne dejavnosti. Zato je pričakovati, da bodo znali vsi manjšinski dejavniki konstruktivno sodelovati tudi na lokalni ravni v interesu celotne slovenske narodne skupnosti. EU - Evropski vrh v Bruslju se je v noči na četrtek po napornih pogajanjih uspešno sklenil Dogovor o celoviti vtg t ■ v« rešitvi za območje evra Evropski voditelji pozitivno ocenili Berlusconijevo »pismo«, v Italiji kritike TRST - Na prenovljenih spletnih straneh tržaške občine Slovenščina na spletu Doslej prevedenih prvih 50 od predvidenih 800 dokumentov in obrazcev TRST - Na prenovljeni spletni strani Občine Trst je objavljenih okrog 50 v slovenski jezik prevedenih upravnih postopkov anagrafskih uradov: obrazcev za spremembo bivališča, za izdajo osebne izkaznice, za rojstni list, za družinski list in podobna potrdila. »To je šele prvi korak na poti do objave kakih 800 uradnih občinskih aktov, prevedenih v slovenščino,« je včeraj poudarila tržaška podžupanja Fa-biana Martini. S tem želi levosredinska občinska uprava izpolniti svoje programske obveze in zadostiti normam zaščitnega zakona. Edino izjemo v slovensko prevedenih dokumentih predstavlja naziv izdajatelja potrdil, tržaške občine. Ta je imenovana dvojezično: Občina Trieste. Na 6. strani BRUSELJ - Evropski voditelji so v noči na četrtek v Bruslju dosegli dogovor o celoviti rešitvi krize v območju evra, ki vključuje dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize. Evropski voditelji so v tem sklopu pozitivno ocenili pismo o namerah, s katerim se je na vrhu predstavil italijanski premier Silvio Berlusconi. V Italiji pa je vladni programski dokument naletel na kritične odzive v opoziciji in pri sindikatih. Tudi v vladni večini vre, saj so »uporniški parlamentarci« spet začeli dvigati glavo. Na 5. in 13. strani Vabilo na kosilo v Nadiške doline Na 2. strani Kriteriji za privatizacijo letališča v Ronkah Na 4. strani Posvet SKGZ: Intervju z Alanom Oberdanom Na 7. strani Dijaški protest še danes in jutri Na 10. strani V Sovodnjah predavanje o raku dojk Na 15. strani Predsednik Türk 9. novembra v Brdih Na 16. strani Sl NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.161,31 +2,35 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.175,78 2.388,13 +2,58 +2,28 S&P 500, New York 1.278,11 +2,91 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.200,42 6.337,84 5.713,82 +0,39 +5,35 +2,89 CAC 40, Pariz 3.368,62 +6,28 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.092,00 967,60 2.476,92 +6,11 +1,57 +6,08 Nikkei, Tokio 8.926,54 +2,04 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.847,57 19.688,70 2.435,61 +2,80 +3,26 +0,34 Sensex, Mubaj 17.288,83 - / ITALIJA Petek, 28. oktobra 2011 5 VRH EU - Potem ko so se evropski voditelji o njem pozitivno izrekli Opozicija zahteva, naj vlada o pismu Bruslju poroča v parlamentu Sindikati grozijo s splošno stavko proti načrtovanim ukrepom za lažje odpuščanje iz ekonomskih razlogov BRUSELJ, RIM - Evropski voditelji so na sredinem vrhu v Bruslju pozitivno ocenili pismo, v katerem je predsednik vade Silvio Berlusconi predstavil načrt za oživitev gospodarske rasti in za znižanje ogromnega javnega dolga Italije. Sicer pa so poudarili, da bo EU nadzorovala Italijo, da bi načrtovane ukrepe dosledno udejanjila v predvidenem roku. V Italiji pa je načrt naletel na ostre kritike opozicije in sindikatov. Vsebina pisma V pismu premier obljublja pokojninsko reformo, v skladu s katero bi upo-kojitveno starost postopoma zvišali s 65 na 67 let do leta 2026. Sicer pa kaže, da pri teh predlogih ne gre za bistveno reformo, saj že obstoječa pokojninska zakonodaja predvideva postopno zviševanje upokojitvene starosti v skladu s podaljševanjem pričakovane življenjske dobe. Po drugi strani reforma ne predvideva spreminja pogojev za upokojitev na osnovi delovne dobe. Berlusconi v programskem dokumentu obljublja še prodajo državnega premoženja v višini vsaj 5 milijard evrov na leto v prihodnjih treh letih, poleg tega pa bodo morale tudi italijanske pokrajine po nujnem postopku opredeliti program privatizacije podjetij, ki jih lastniško nadzorujejo. Ti ukrepi naj bi skupaj z že sprejetim programom varčevanja prispevali k hitrejšemu zniževanju italijanskega dolžniškega bremena, ki znaša 1900 milijard evrov oziroma 120 odstotkov bruto domačega proizvoda in je najvišji med velikim evropskimi gospodarstvi. Berlusconi je v pismu zapisal, da je Italija vedno spoštovala svoje evropske zaveze in namerava to početi tudi v prihodnje. Spomnil je, da je italijanski parlament že ob koncu poletja sprejel varčevalni in reformni paket, ki naj bi imel do leta 2014 pozitivni javnofinančni učinek v višini 60 milijard evrov. Italijanski cilj je tako že leta 2013 doseči izravnane javne finance, zaradi primarnega javno-finančnega presežka (pred plačilom obresti na dolg) naj bi Italija že s prihodnjim letom začela zniževati javni dolg, ki naj bi leta 2014 padel na 113 odstotkov BDP. Vseeno pa Berlusconi pravi, da se Italija zaveda potrebe po celovitem načrtu reform. V pismu tako napoveduje ukrepe, o katerih se govori že več mesecev, a doslej v vladajoči koaliciji zanje ni bilo soglasja. Gre za vnos večje konkurence na doslej tesno zaprte storitvene sektorje ita- POLITIKA »Uporniki« v LS spet dvigajo glavo RIM - Kljub temu, da je vlada vsaj začasno prestala izpit v Bruslju, v desni sredini vre. Nekateri parlamentarci iz vrst Ljudstva svobode pripravljajo poziv premierju Silviu Berlusconiju, naj odstopi in na tak način omogoči okrepitev vladne večine, tako da bi lahko izpeljali načrt reform in drugih ukrepov, ki ga je Italija predstavila na evropskem vrhu. Po poročanju dnevnika La Repubblica so osnutek poziva napisali parlamentarci Saro, Amato, Santini, Lauro in Del Pennino, z njim pa naj bi se strinjala tudi Di-ni in Urbani. Podobne misli gojijo pristaši Claudia Scajole in Giu-seppa Pisanuja. Mnogi menijo, da je resnični cilj »upornikov« oblikovanje tehnične vlade brez Ber-lusconija. Povezani naj bi bili z voditeljem Sredinske demokratke unije (UDC) Pier Ferdinandom Casinijem. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je na sredinem evropskem vrhu v Bruslju »temeljito premeril« novo dansko premierko Helle Thorning-Schmidt ansa lijanskega gospodarstva, davčno podporo inovacijam, ukrepe za spodbujanje zaposlovanja mladih ter žensk. Poleg tega Berlusconi v naslednjih osmih mesecih obljublja še reformo trga dela v smeri njegove večje prožnosti in lažjega odpuščanja iz ekonomskih razlogov ter bolj učinkovito javno upravo. Tako naj bi podjetja v krizi smela enostransko odpuščati, javne uprave pa naj bi smele uporabljati dopolnilno blagajno. Odzivi v Italiji Pismo Bruslju je plod dogovora, ki ga je Berlusconi dosegel zadnji hip po napornih pogajanjih s Severno ligo. Zanimivo pa je, da pisma ni podpisal gospodarski minister Giulio Tremonti, baje zato, ker ni prepričan, da bo vlada lahko spoštovala dane obljube. Vodja Severne lige Umberto Bossi je to včeraj odprto priznal, a dodal je, da se vladi v tem času ne obeta kriza. Napovedani ukrepi na pokojninskem področju in še zlasti tisti za lažje odpuščanje delavcev in uslužbencev pa so naleteli na negativno reakcijo pri vseh pomembnejših sindikatih. »Priče smo napadu na 18. člen Statuta delavcev. Na to bomo reagirali, če bo potrebno tudi s stavkami,« je dejala sekretarka sindikalne zveze Cgil Susanna Camusso. A tokrat se je razjezil tudi voditelj zmernejše sindikalne zveze Cisl Raffaele Bonan-ni. »Gre za provokacijo, za ščuvanje k re-voltu,« je menil. Tudi opozicija je kritična. Po oceni sekretarja Demokratske stranke Pier Lui-gija Bersanija Berlusconijevo pismo v glavnem vsebuje prazne obljube. Novost predstavljajo zlasti napovedane reforme na področju dela, ki pa so po njegovem izrazito ideološkega značaja. Bersani je vsekakor pozval premierja, naj o pismu in o evropskem vrhu nemudoma poroča parlamentu. Podobno zahtevo so izrazili predstavniki ostalih opozicijskih strank. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je zato že stopil v stik z vlado, da bi se z njo dogovoril o poročanju v spodnjem domu parlamenta. VRH EU - Kanclerka že demantirala Berlusconi: Merklova se mi je opravičila BRUSELJ/RIM - Nemška kanc-lerka Angela Merkel se je opravičila zaradi nedeljskih besed o tem, da od Italije pričakuje ravnanje, primerno njenemu pomenu v območju evra, je dejal italijanski premier Silvio Berlusconi. V Berlinu so to že zanikali. Besede Merklove in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so v Italiji vzeli kot javno kritiko in osramotitev. »Merklova se mi je prišla opravičit. Rekla mi je, da ni želela očrniti Italije,« je Berlusconi, znan tudi po vzdevku Vitez, med enim od premorov tokratnega maratonskega nočnega vrha območja evra povedal v televizijski oddaji Porta a porta Bruna Ve-spe po prvi mreži Rai. Tiskovni predstavnik nemške vlade je Berlusconijeve besede takoj zanikal. Kot je zapisal na twitterju, se Merklova ni opravičila, saj se nima za kaj opravičiti. Merklova je na nedeljski skupni novinarski konferenci s Sarkozy-jem dejala, da sta dala predsedniku italijanske vlade jasno vedeti, da je Italija pomemben del območja evra, ki nosi temu primerno odgovornost. Dodala je, da evropski voditelji od Italije zahtevajo verodostojne ukrepe za znižanje njenega dolga, ki znaša že 1900 milijard evrov. Merklova je ob tem izrazila upanje, da bo Italija sprejela ustrezne ukrepe v obliki strukturnih reform in načrta za znižanje zadolženosti, saj okrepljen obrambni zid v obliki povečane posojilne sposobnosti začasnega mehanizma za stabilnost evra namreč ne bo dovolj za okrepitev zaupanja, če države, vključno z Italijo, ne bodo ustrezno ukrepale in ponudile jasne perspektive gospodarske rasti in javnofinančne stabilizacije. Sarkozy je bil medtem še bolj jasen. Države ne morejo pozivati k solidarnosti partnerjev, če ne opravijo svojega dela naloge, se je glasilo njegovo sporočilo. Pred začetkom zasedanja voditeljev je bilo sicer čutiti hlad v odnosih med Berlusconijem in Sar- kozyjem. Čeprav je italijanski premier trdil, da francoski predsednik pač ni imel priložnosti, da bi ga pozdravil, pa je bilo jasno, da so odnosi med Rimom in Parizom napeti. Temu niso botrovale zgolj nedeljske besede, temveč tudi ravnanje italijanskega člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Lorenza Binija Smaghija. Italijanski premier Silvio Berlusconi je namreč minuli teden za novega guvernerja italijanske centralne banke nepričakovano predlagal Ignazia Visca, čeprav naj bi ta položaj obljubil Biniju Smaghiju. Ta je junija pristal na to, da zaradi odhoda dosedanjega prvega moža italijanske centralne banke Maria Draghija na čelo ECB odstopi iz izvršilnega odbora in mesto člana odstopi Francozu, kar je bil tudi pogoj za podporo Francije Draghijevemu imenovanju. Bini Smaghi je po odločitvi Ber-lusconija glede guvernerskega mesta sporočil, da ne bo odstopil, kar je med Francijo in Italijo vneslo novo slabo voljo. Berlusconi je zato Binija Smaghija med omenjeno oddajo na Rai javno pozval, naj odstopil, da ne bo povzročal trenj med Rimom in Parizom. »Vlada je imenovala Binija Smaghija in vlada sedaj zahteva, naj odstopi,« je bil jasen. Če bi Bini Smaghi ostal, bi imela namreč Italija po odhodu Jeana-Clauda Tricheta v izvršilnem odboru ECB dva člana, Francija pa nobenega. To je v nasprotju z uveljavljeno prakso, da imajo v tem vodstvenem organu banke svoje člane štiri najmočnejše članice območja evra - Nemčija, Francija, Italija in Španija. Vitez je v sredo zvečer sicer k bogatemu repertoarju verbalnih in vedenjskih bravur dodal še eno. Pred začetkom vrha EU je po rokovanju z novo dansko premierko Helle Thorning-Schmidt na hitro, a temeljito od zadaj premeril postavno Danko, prizor pa so ujele tudi televizijske kamere. (STA) VREMENSKA UJMA - Šest mrtvih, sedem pogrešanih Ligurija in Toskana pod šokom po torkovih nalivih in poplavah GENOVA - Po sinočnjih uradnih podatkih pritojnih oblasti so poplave in plazovi, ki so v noči na sredo presenetili prebivalce Liguri-je in Toskane, terjali šest življenj, sedem oseb pa še pogrešajo. Zaradi narasle vode in do kolen segajo-čega blata je moralo domove zapustiti 350 oseb. Samo v toskanski vasi Aulla so med neurjem umrle tri osebe, ki so obtičale v blatu, 300 prebivalcev pa so oblasti iz varnostnih razlogov evakuirale. Voda in blato sta popolnoma zalila slikoviti in med turisti priljubljeni vasi Vernazza in Monterosso ob obali Ligurijskega morja. Reševalci na tem območju iščejo tri pogrešane osebe, ki bi lahko utonile v morju. Oblasti so zaradi poplav zaprle železniško progo med Genovo in La Spezio, ki še vedno ne obratuje. Prekinjena je tudi prometna povezava med La Spezio in Parmo, saj so morali avtocesto zapreti zaradi zrušenega mostu. »Namesto avtoceste smo videli deročo reko« Po dveh dneh so v okolici La Spezie, kjer je v torek hudo neurje sprožilo poplave ter zemeljske plazove, končno ponovno vzpostavili telefonske povezave. Tako nam je včeraj povedala Martina Stolli (na sliki), Slovenka doma iz Krmenke na Tržaškem, ki zdaj že štiri leta živi v vasi Piano Batolla, nekaj kilometrov stran od La Spezie. »K sreči smo mi na varnem, ampak že tri kilometre od nas, v vasi Folla, so dva dni brez pitne vode. V torek je res lilo. S sosedovega balkona smo opazovali, kako je reka Varo narasla: navadno soseda z balkona vidi avtocesto, v torek pa je bilo videti samo naraslo reko,« nam je povedala. Ker so bile telefonske zveze prekinjene, Martina ni vedela, kaj se drugje dogaja, o škodi je izvedela šele po televizijskem dnevniku, nekatere občane iz sosednjih vasi pa so uspeli kontaktirari s pomočjo SMS-ov. »V našem kraju je reka poplavila predvsem kleti v spodnjem delu vasi, druge škode ni bilo. Vendar kljub temu smo bili izolirani, saj so zaradi poplav v sosednjih vaseh ceste zaprli za promet,« je še povedala. Martina nam je tudi zatrdila, da je pretirano poročanje medijev, češ da so nekatere vasi povsem »izginile«; prijatelji so ji povedali, da je v njih veliko blata, težava pa je predvsem izoliranost, saj so tako ceste kot železniški promet prekinili. (V.S.) GOSPODARSTVO Eni kljub težavam v Libiji malenkost zvišal dobiček MILAN - Največji italijanski proizvajalec nafte in zemeljskega plina Eni je v tretjem četrtletju zabeležil 1,77 milijarde evrov čistega dobička, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Manjši obseg proizvodnje, do katerega je prišlo zaradi težav v Libiji, je družba nadomestila z višjimi cenami. Proizvodnja nafte in plina se je zmanjšala za 13,6 odstotka na 1,47 milijona sodov naftnega ekvivalenta na dan. Temu so botrovale težave v Libiji, kjer je bila proizvodnja zaradi nasilnih spopadov med predstavniki oblasti in uporniki v minulih mesecih motena. Eni je proizvodnjo nafte in plina v Libiji obnovil ob koncu četrtletja. »Okolje v Libiji se v zadnjem obdobju vse bolj stabilizira,« so zapisali v Eniju. Zadovoljen je tudi izvršni direktor družbe Paolo Scaroni, ki je poslovne rezultate označil kot odlične. V družbi pričakujejo, da se bo proizvodnja nafte na predkrizne ravni vrnila v približno letu dni, medtem ko naj bi se proizvodnja plina normalizirala v nekaj mesecih. Eni je pred februarskim izbruhom nasilnih spopadov v Libiji proizvedel 273.000 sodov naftnega ekvivalenta dnevno. 6 Četrtek, 27. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA OBČINA - Ob predstavitvi prenovljene spletne strani Občina Trst: na spletni strani dokumenti v slovenščini »Vojaška služba - odpust.« To je prvi v slovenščino prevedeni občinski dokument, objavljen na prenovljeni spletni strani Občine Trst (na sliki levo). Ob njem je objavljenih še 48 v slovenski jezik prevedenih upravnih postopkov anagrafskih uradov: obrazcev za spremembo bivališča, za izdajo osebne izkaznice, za rojstni list, za družinski list in podobna potrdila. »To je šele prvi korak na poti do objave kakih 800 uradnih občinskih aktov, prevedenih v slovenščino,« je med včerajšnjo tiskovno konferenco poudarila tržaška podžupanja Fabiana Martini. S tem želi levosredinska občinska uprava izpolniti svoje programske obveze in zadostiti normam zaščitnega zakona, v prepričanju, da je tudi s spoštovanjem in uveljavljanjem teh pravic mogoče ovrednotiti kulturno identiteto mesta, je dodala podžupanja. Dokumenti so skrbno prevedeni, posredujejo pa vse potrebne informacije za pridobitev raznih potrdil, od urada, ki jih izdaja, do urnika urada, odgovorne osebe, pa tudi trajanja postopka. Edino izjemo v slovensko prevedenih dokumentih predstavlja naziv izdajatelja potrdil, tržaške občine. Ta je imenovana dvojezično: Občina Trieste. Ukaz prejšnje desnosredinske občinske uprave, naj ime mesta ostane italijansko (kar je mogoče zapaziti tudi ob pisanju datumov ...) ostaja očitno v veljavi tudi za časa Cosolinijeve uprave. Fabianijeva je ob predstavitvi prenovljene spletne strani tržaške občine poudarila, da predstavlja participacija ljudi pri mestnem dogajanju eno od prioritet levosredinske uprave. Zato se je Cosolinijev odbor tudi odločil za sestanke po mestnih okrajih. Spletno informiranje in komuniciranje sodi v ta sklop prizadevanj mestnih upraviteljev. Informiranje omogoča prozornost delovanja, spodbuja občane. Nova, mnogo bolj pregledna spletna stran tržaške občine, bo omogočila prav to, je poudarila podžupanja. Odgovorna za komuniciranje Maila Zarattini je nakazala tehnične novosti nove spletne strani. Informacije bo lažje dobiti, občani bo- Fabiana Martini kroma do imeli na razpolago na milijone informacij o delovanju občine, raznih pobudah, srečanjih, pomembna pa bo tudi povezava s socialnim omrežjem You-tube. Tudi na ta način bo organizacija občine vedno bolj v sozvočju z novimi sredstvi javnega obveščanja. M.K. PROSEK - Srečanji z rajonskim svetom in krajani Cosolinijev odbor na obisku Vzeli so na znanje želje in potrebe, da bi izdelali prioritetno lestvico nujnejših posegov DEVIN-NABREŽINA - Resolucija svetnika Adriana Ferfolje Vse naj bo dvojezično! Skupščina soglasno odobrila dokument - Ali je v Sesljanskem zalivu nižji davek ICI kot drugod? Devinsko-nabrežinska občina sodi v območje, v katerem veljajo norme zaščitnega zakona, zato naj bodo vsi napisi, javni, pa tudi tisti, ki so splošnega javnega pomena, dvojezični: italijanski in slovenski. Tako v bistvu poziva resolucija, ki jo je na zadnji občinski seji soglasno odobril devinsko-nabrežinski občinski svet. Resolucijo je predstavil svetnik Komunistične prenove Adriano Ferfolja. Povod za dokument je bila mazaška akcija v Ribiškem naselju, kjer so na tabli ob vhodu v vas pomazali slovensko ime naselja. Podobno pa je bilo - so pozneje dopolnili svetniki desnosredinske večine -na tabli ob vhodu v Praprot pomazano italijansko ime vasi. Ferfolja je poudaril, da bi morali postati dvojezični napisi v dvojezični občini »nekaj vsakdanjega«, ne pa razlog za izzive ali mazaške izpade. Občina je v tej smeri dala svoj doprinos, morala pa bi namestiti še dvojezične napise tam, kjer jih še ni namestila oziroma kjer še vedno obstajajo le napisi v italijanščini. In to ne le na tablah in smerokazih, temveč tudi na javnih poslopjih in drugih krajih. Podobno bi morale dvojezične na- pise na občinskem ozemlju namestiti tudi druge krajevne uprave, institucije in ustanove. Na primer Pokrajina Trst. Ta bi morala odstraniti še obstoječe smerokaze in table v italijanskem jeziku ter jih zamenjati z dvojezičnimi. Tudi prevozno podjetje Trieste trasporti bi moralo opremiti avtobusne čakalnice z dvojezičnimi napisi, prav tako dvojezični pa bi morale biti vse informacije, posredovane javnosti. To bi moralo veljati tudi za podjetje AcegasAps, in sicer za vse službe in servise, ki delujejo na dvojezičnem območju. Resolucija je v bistvu pozvala župana in njegov odbor, naj bolj aktivno sodelujeta z drugimi javnimi in zasebnimi subjekti na občinskem ozemlju, da bi čim prej na celotnem območju zagotovili zakonsko predvideno spoštovanje načela dvojezičnosti. Občinski svetniki tako le-vosredinske opozicije kot tudi desnosre-dinske večine so v zelo umirjeni razpravi osvojili predlog svetnika Komunistične prenove in resolucijo soglasno odobrili. Svetnik Ferfolja je v občinskem svetu zastavil tudi vprašanje o plačevanju davka na nepremičnine ICI. Hotel je izvedeti, ali odgovarja resnici, da plačuje lastnik Sesljanskega zaliva in novega naselja v nekdanjem kamnolomu ob njem, nižji davek na nepremičnine ICI kot občani v drugih vaseh občine. Odbornica za davke Daniela Pal-lotta je pojasnila, da nima popolnega vpogleda v plačilo davka ICI za območje novega naselja v nekdanjem kamnolomu, ker mora davčni urad še dokončati potrebno dokumentacijo. Zagotovila je vsekakor, da bo posredovala vse podatke, ko bo dokumentacija končana. Poudarila pa je, da naj bi bili deležni lastniki Sesljanskega zaliva in nekdanjega kamnoloma nekakšnega popusta pri davku ICI, ker naj bi imeli precej stroškov pri preosnovi kamnoloma. Ferfolja je zavrnil tako tolmačenje. Lastnik Sesljanskega zaliva je res imel stroške pri predelavi kamnoloma v novo naselje, upoštevati pa je treba, da je izkopano kamenje prodal podjetju, ki v Benetkah gradi protivalovno pregrado, znano z imenom Mojzes, in je pri prodaji mastno zaslužil. Poleg tega pa ni plačal davka na izkop, kot ga morajo plačati drugi lastniki kamnolomov v občini, je pribil Adriano Ferfolja. M.K. Srečanja z županom Cosolinijem in odborniki so se udeležili številni krajani kroma Tržaški župan Roberto Cosolini se je sinoči v okviru srečanj s krajevnimi stvarnostmi ustavil na Proseku. Člani njegovega odbora so se na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta seznanili s prioritetnimi zahtevami sosveta glede javnih del. Predsednik Roberto Cattaruzza jim je izročil dokument o posegih, da bi vsaj omilili prometni kaos, ki pesti Prosek. Na srečanju z občani v domu Prosek-Kontovel je Cosolini opozoril, da uprava ne bo mogla zadostiti vsem potrebam. Morala bo izbrati nujnejša dela. Omenil je načrt za parkirišča na Krasu, odbornica za javna dela je povedala, da je bila v predlog proračuna za prihodnje leto vključena tudi sanacija konto-velske Mlake, odbornik za šport Edera pa, da je občina prejela od dežele prispevek za drugi poseg na rouni, da bi tam omogočili izpeljavo mednarodnega ragbijskega turnirja. Domačini so posredovali županu in odboru vrsto zahtev: od uporabe starega sedeža rajonskega sveta za pošolske dejavnosti do drugačne prometne ureditve na Proseku, od parkirišča v naselju S. Nazario do ureditve parkirišča na Kontovelu in popravila poslopja vrtca na Proseku ter strehe cerkvice sv. Roka v Križu. Krajani so se tudi zavzeli za nadaljnje odprtje občinske izpostave na Proseku, ki od poletja sem posluje le enkrat tedensko. Mnogo negodovanja je bilo na račun podjetja AcegasAps, tako zaradi nerazločnih računov kot tudi zaradi slabega opravljanja služb. Cosolini je ob sklepu omenil, da bo odbor vzel v pretres zahteve in nato na novem srečanju z rajonskim svetom presodil, kaj bo možno storiti. O srečanju bomo še poročali. M.K. občinski davki Dolina: jezni občani pred županstvom Večja skupina dolinskih občank in občanov je pred županstvom v Dolini glasno protestirala zaradi po njihovem mnenju previsokih računov davka na odvažanje odpadkov. Gre za občane, ki doma kompostirajo kuhinjske in druge biološke odpadke in so zaradi tega po zakonu upravičeni do popustov oziroma do nižjega davka. V dolinski občini so občani tudi še kar nezadovoljni zaradi zneska, ki ga morajo doplačati za hišni izvoz odpadkov, ki je višji, kot ga je svojčas napovedala občinska uprava. Davčni urad Občine Dolina opozarja plačnike davka na odpadke, ki so predložili prošnjo za izvajanje kompostiranja na lastnem domu in ki so v teh dneh prejeli račune za leto 2010, da v računih niso bile vključene olajšave za kompostiranje. Zato urad vabi davkoplačevalce, da izvedejo plačilo za prvi obrok, v kolikor je v zapadlosti rok za njegovo poravnavo, a da nadalje počakajo na obvestilo s strani urada, ki bo sporočil nove zneske in bo nudil ustrezna navodila. V Križu predstavitev čezmejnega projekta V Domu Alberta Sirka v Križu bodo danes ob 11.30 predstavili čezmejni projekt Pomorske tradicije in razvoj obalnega območja od izliva Dragonje do izliva Timave. Gre za velik in ambiciozen načrt z naslovom "Terra d'amar 2" v vrednosti 837 tisoč evrov, ki je sad sodelovanja ustanov in organizacij iz Križa in Pirana. Projektni partnerji so Združenje za Križ, Ribiški muzej tržaškega Primorja, SKD Vesna, piranski Pomorski muzej Sergej Mašera, Fakultete za turistične študije (Portorož) ter kulturno-umetniško društvo Korenina iz Pirana. Predstavitev je odprta vsem, torej tudi vsem Križankam in Kri-žanom, ki bodo dobrodošli. / TRST Petek, 28. oktobra 2011 7 1 SKGZ - Danes ob 15. uri v Narodnem domu posvet Premisliti prostor O upravljanju ozemlja mora skupaj odločati vsa manjšina Oberdan: Nujna ustanovitev skupne tehnične skupine, ki bo v podporo za politične odločitve O upravljanju ozemlja mora skupaj odločati vsa slovenska narodna skupnost, ki mora v tem smislu skupaj osnovati in izvajati ustrezno strategijo. V ta namen je treba ustanoviti tehnično skupino, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki in ki bo v podporo pri političnih odločitvah. Slovenska manjšina je namreč vse urbanistične instrumente in sploh načrtovanje ozemlja vselej sprejemala preveč pasivno. Zato je čas, da postane manjšina tudi v luči novega tržaškega prostorskega načrta aktiven akter in sodeluje pri temeljnih odločitvah, kot se je to zgodilo s skupnim dokumentom, ki so ga krovni organizaciji SKGZ in SSO ter vsi drugi dejavniki skupaj posredovali tržaškemu županu Robertu Cosoliniju. To nam je povedal član pokrajinskega vodstva Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze in predsednik sekcije prostih poklicev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Alan Oberdan, s katerim smo se včeraj pogovorili o posvetu Premisliti prostor, ki ga prireja SKGZ danes ob 15. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Kakšen je namen tega posveta? Alan Oberdan Spremembe na ozemlju, na katerem živi slovenska manjšina, zadevajo nas vse. Prostor se stalno oblikuje in spreminja, posledice pa so v času trajne. Zato je zelo pomembno, kako se z ozemljem upravlja, ker je od tega odvisen razvoj in je bistvena učinkovita strategija. Ozemlje pač ni samo krajina. Ljudem, ki na njem živijo, namreč ni vseeno, ali bo to ozemlje zaščiteno ali bo v kmetijske, industrijske ali druge namene. Kaj je treba torej storiti? Razčistiti moramo, kaj smo, kakšne so naše značilnosti, kakšen mora biti razvoj slovenske narodne skupnosti. V ta na- men je treba razviti ustrezno strategijo, ki bo omogočala učinkovito soočanje s tistimi, ki o tem odločajo. Konkretno, kaj je danes najbolj pomembno za slovensko manjšino? V tem obdobju je najbolj žgoče vprašanje priprave novega občinskega prostorskega načrta. Pred kratkim so predstavili glavne smernice, toda na vidiku so tudi drugi ukrepi, ki bodo vplivali na ozemlje. Med temi so odločitve, ki naj bi jih sprejela deželna vlada pred koncem leta v zvezi z zaščitenimi območji Sic in Zps. V bistvu bo morala končno določiti, kaj se lahko na tem ali onem območju dela. V tej zvezi je po mnenju SKGZ potrebno, da se širši krog subjektov pogovori o za manjšino najbolj pomembnih vprašanjih. V zvezi z regulacijskim načrtom ste posredovali občinski upravi skupen dokument, ki ga je župan Cosolini pozitivno ocenil. Kaj je vseboval ta dokument? V dokumentu so bile pripombe k smernicam za izdelavo prostorskega načrta. To je bilo tudi prvič, ko so na tem področju skupaj nastopili SKGZ, SSO in vsi drugi dejavniki slovenske manjšine. V njem je bilo med drugim ugotovitev, da mora načrt upoštevati slovensko manjšino in njene dejavnosti na ozemlju. Kakšna mora biti torej strategija za prihodnost? Vprašanj ne bo mogla rešiti SKGZ, kot tudi ne drugi posamezniki. Zato so k soočanju o problematiki povabljeni tudi drugi subjekti. Kaj vi predlagate? Ustanoviti je treba skupno tehnično skupino, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki in ki se bo ukvarjala s to problematiko. Delo skupine bo nato v podporo pri političnih odločitvah oz. strategijah za uspešno upravljanje prostora v prihodnosti. Kaj torej pričakujete od posveta? To bo šele začetek, ker se je pač doslej o tem malo govorilo. Prejšnje prostorske načrte je manjšina sprejemala pasivno in ni imela nikdar jasne slike o tem, kaj dejansko hoče. Zato je zdaj čas, da začne manjšina skupaj razmišljati in organizirano odločati o temah, ki zadevajo nas vse. Aljoša Gašperlin RIŽARNA - Občutena spominska svečanost ob bližnjem dnevu mrtvih Spomin na zlo naj vodi v sožitje Minister Boštjan Žekš: Prehudo je bilo, da bi pozabili. Preteklost je razdvajala, a prihodnost je vsem skupna v Evropi V Rižarni je bila včeraj ob bližnjem prvem novembru občutena slovesnost, na kateri so se skupaj zbrale številne delegacije, ki so ob obeležjih na Tržaškem ves dan polagale vence. Na osrednji slovesnosti pred obležejem na ploščadi, kjer je nekdaj stal krematorij, je zbranim spregovoril minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš. Delegacijo Državnega zbora Slovenije je vodila poslanka Breda Pečan, vence pa so polagali tudi predstavniki SKGZ, SSO, VZPI-ANPI, SSk, ANED, ANPPIA, Zveze borcev in veteranov iz Slovenije. Prisotni so bili tudi župani Trsta Roberto Cosolini, Sežane Davorin Terčon, Komna Danijel Božič, Hrpelj-Kozine Zvon-ko Benčič Midre in Pirana Peter Bossman ter generalna konzul-ka RS v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan in konzulka Bojana Cipot. Sugestiven okvir slovesnosti sta doprinesla častna enota slovenske Garde in trobilna skupina Pihalnega orkestra Ricmanje. Minister Žekš je v nagovoru spomnil na žalostno zgodbo Rižarne, kraja tesnobe in groze, kjer so trpeli in umrli tisoči. Bili so pripadniki različnih narodov Primorja in Istre, Slovenci, Italijani, Hrvati in Židje. »Včasih mislimo, da bi bilo bolje pozabiti na vse to zlo, da bi tako morda bilo bolje za vse. A ne moremo in ne smemo. Ne moremo, ker je bilo prehudo in ne smemo zaradi tega, da bi se takšni dogodki ne ponovili več«, je med drugim dejal minister. Apeliral je na veder pogled v skupno prihodnost tu živečih narodov. Pred bližnjim obeležjem, ki ga je v Rižarni postavila Republika Slovenija, je v enakem duhu spregovorila poslanka Breda Pečan, ki je poudarila, naj nas spomin na Rižarno vodi v skupno življenje v Evropi sožitja. Trenutek z včerajšnje svečanosti v Rižarni kroma JAVNA UPRAVA - Denar za šolsko opremo Občina in Pokrajina vlagata v šolstvo Tržaška občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim je namenila skupno 50 tisoč evrov za nakup šolske opreme na tržaških osnovnih šolah. V tem kriznem obdobju je to pomemben znak občinske uprave, je povedala sama odbornica. Med prvimi ukrepi občinskega odborni-štva za šolstvo je bila naložba 40 tisoč evrov za nakup klopi, stolov in tabel, je poudarila odbornica. Dodaten denar so posredovali v oktobru, ko je občinska uprava prispevala skupno 50 tisoč evrov na prošnjo nekaterih vrtcev in osnovnih šol. Med šolami, ki so prejele finančna sredstva, so osnovne šole Gaspardis, Laghi, Visintini, Pertini, Collodi, Pittoni in Saba ter nižje srednje šole Cirila in Metoda, Codermatz, Alighieri, Addobbati in Rismondo. Sicer namerava občinska uprava v mejah svojih pristojnosti še krepiti podporo tržaškim šolam, je dodala odbornica Grim. V tem smislu je napovedala, da bo v začetku decembra javna konferenca v okviru sporazuma, ki ga je sklenila občinska uprava s šolskimi ravnatelji oziroma didaktičnimi ravnateljstvi. To bo način za analizo stanja na šolah in spodbujanje uspešnih politik na šolskem področju, je še povedala od-bornica Grim in dodala, da je za uspešno šolsko ponudbo nujno sodelovanje vseh dejavnikov, ki se ukvarjajo s šolstvom. Pokrajinska uprava pa je namenila 108 tisoč evrov za nakup šolske opreme oziroma prilagoditev struktur varnostnim predpisom na višjih srednjih šolah Carli in Nordio ter konservatoriju Tartini. Denar je pokrajinska uprava črpala iz Sklada za Trst, je povedala pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Po-ropat. Pristojna pokrajinska odbor-nica Mariella De Francesco je dodala, da so predvidena dela že stekla. A.G. TRŽAŠKA KNJIGARNA - Na Opčinah 1. svečka na torti Jutri praznovanje s 30 odstotnim popustom na vseh knjigah Podružnica Tržaške knjigarne na Opčinah praznuje jutri svoj prvi rojstni dan. Pred natanko letom dni je mestni knjižni hram iz Ulice sv. Frančička slovesno odprl svoja »druga vrata« na Prose-ški ulici 13 na Opčinah. Upraviteljica TK Ilde Košuta se je namreč odločila, da bo slovensko knjigo približala potrebam bralcev, predvsem tistim s Krasa, ki se neradi spuščajo v mesto, zlasti zaradi odvratnega iskanja parkirnega mesta. Da je bila odločitev posrečena, nam pred prvo svečko na življenjski torti knjigarne na Opčinah potrjuje tudi Ilde. Odjemalcev je namreč veliko, povečini so to »naši« Slovenci in vsi so zadovoljni, ker jim ni treba v mesto po knjigo. »Ko je ni, pa jo naročimo in v nekaj dneh mu jo nabavimo.« Posebno presenečenje pa so italijanski someščani, ki so redni in vse pogostejši gostje. »Začeli smo namreč z manjšim oddelkom posvečenim italijanskim knjigam, že po prvem tednu odprtja pa smo ugotovili, da je povpraševanje veliko in da bo treba poskrbeti za nabavo dodatnih italijanskih knjig,« nam je povedala Ilde. Tržaška knjigarna na Opčinah je navsezadnje edina tudi za italijanske someščane. Stalno sledimo italijanskim knjižnim novostim, na tekočem so z najbolje prodajanimi izvodi in vsak teden spreminjajo ponudbo v izložbah. Obiskovalci najraje segajo po otroški literaturi tako v slovenščini kot v italijanščini, veliko zanimanja pa je tudi za darilca iz kamna oz. čipke ali panjske končnice na primer, ki so razstavljeni na policah. Uspešno so letos na Opčinah izpeljali sezono dobave šolskih knjig, prvič tudi za italijanske šole, dodaja Ivana Terčon, ki sprejema obiskovalce na Opčinah. Knjigarna je namreč dobila v zakup dobavo šolskih učbenikov za italijanske osnovne in nižje srednje šole vzhodnega Krasa. Zanje je bilo to presenečenje, ki so mu bili, kljub majhnosti, kos. Upraviteljica in njene sodelavke bodo jutri na Opčinah poskrbele za celodnevno fešto. Prav gotovo bodo razveselile marsikaterega odjemalca, stranko ali prijatelja, saj bodo poskrbele za praznični 30 odstotni popust na vseh knjigah. (sas) Ul. Veronese zaprta za promet, zrušil se je zid Tržaška občinska policija je včeraj zaprla za promet začetek Ulice Veronese, in sicer prvih 30 metrov od Ulice San Giacomo in Monte navzgor. Pred eno izmed tamkajšnjih šol se je namreč zrušil zid, sprva pa ni bilo jasno, kdo je njegov lastnik. Danes in v naslednjih dneh bo ulica gotovo zaprta za promet, sinoči ni bilo znano, kdaj bodo stekla (in končala) popravila. Kdor se pripelje z vrha Ul. Veronese (tam so med drugim slovenske občinske jasli), mora obvezno obrniti desno na Ul. Vespucci proti Ul. S. Marco. Projekt EDUKA, Vzgajati k različnosti Danes bosta ob 14.30 v dvorani Tes-sitori (Palača Deželnega sveta FJK, Trg Oberdan 5) prvo delovno srečanje in tiskovna konferenca projekta Eduka - Vzgajati k različnosti, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru programa čez-mejnega sodelovanja Slovenija-Ita-lija 2007-2013. Projekt EDUKA je namenjen promociji medkulturnih vrednot kot temeljev oblikovanja in razvijanja odnosov v večetnični in večjezikovni družbi. Cilj je ustvariti znanje in orodja za vzgajanje k različnosti in medkulturnosti v šolskem in univerzitetnem okolju ter jih posredovati predvsem mladim in učnemu kadru na vseh stopnjah izobraževanja. O Trstu v obdobju 1945-54 V knjigarni Spazio Svevo (galerija Fenice) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Anne Millo »La difficile intesa. Roma e Trieste sulla questione giuliana 1945-1954«, ki je izšla pri založbi Italo Svevo. Ob avtorici bo o knjigi spregovoril tržaški zgodovinar Raoul Pupo. Za Springsteenove ljubitelje »Brucetellers« je naslov knjigi, ki je pravkar izšla pri založbi Nuove Espe-rienze. Gre za knjigo, v kateri je devetdeset novinarjev, glasbenikov, fotografov, ali preprosto fenov, opisalo svoje anekdote, vezane na priljubljenega ameriškega rokerja. Izkupiček prodaje bo v celoti namenjen pediatrični bolnišnici Meyer v Firencah. Knjigo bodo danes ob 18. uri predstavili v knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare), prisoten bo tudi župan Cosolini, za katerega je Bruce Springsteen pravi mit. Koncert džez dvojice Thompson& Franco Nadaljujejo se petkova srečanja z džez glasbo v kavarni Rossetti. Danes ob 21.30 bo nastopila dvojica The Dukes of Rhythm, ki jo sestavljata pianist Srefano Franco in saksofonist James Thompson (igral je tudi z Zuccherom in Paolom Contejem). Razstava Vivijane Kljun V agenciji CasAffari na Opčinah (Narodna ulica 51) bodo danes ob 19. uri odprli slikarsko razstavo Vivija-ne Kljun. Na ogled bodo slike s kraškimi in cvetličnimi motivi. Halloween v Nabrežini V ponedeljek, 31. oktobra, bo v Na-brežini kar živahno. Ob 21.30 se bo začela prava pošastna noč kot se za »halloweenski stil« spodobi. V dvorani Kulturnega društva Igo Gruden se bo odvijalo praznovanje, ki je na Krasu že priljubljeno, saj se na ta dan vsako leto nekaj dogaja. Tokrat bo Kavarna Gruden pripomogla k temu, da bodo mladi lahko čimboljše zažurali in se zabavali pozno v noč. Na sceno bosta kot običajno stopila skupina in dj, in sicer skupina »Samo Za Dns«, ki jo sestavljajo nekateri fantje iz dveh različnih skupin (Zauberschwung Quintett in Kraški Muzikanti) ter dobro poznan DJ Šček. Ne pozabite torej, dobra volja in žurka sta zagotovljena! 592 Petek, 28. oktobra 2011 ŠPORT / ZGONIK - Kavarna Adria Energy Degustacije kave in čaja pri bencinski črpalki Boris Vitez si je zamislil, da bi lahko v svoji kavarni na bencinski črpalki Adria Energy pri Obrtni coni Zgonik priredil nekaj različnega in posebnega. Tako se bodo v mesecu novembru zvrstile štiri degustacije kave in čajev, ki jih lastnik kavarne prireja v sodelovanju z Univerzo kave Illy. Uslužbenci kavarne so opravili več specifičnih tečajev na univerzi kave, da bodo lahko na čim boljši način prisotnim razkrili skrivnosti kave in čajev, strokovno plat pa bodo podali profesorji Univerze kave. Prvo srečanje z naslovom Kava bo v soboto, 12. novembra, ko se bodo udeleženci naučili pripraviti odlično ekspresno kavo ter jo na prvi pogled prepoznati. Prvi tečaj bo razkril čarobno formulo, kako se lahko tudi doma uživa popoln ekspresni okus kave. V soboto, 19. novembra, bodo na vrsti Arome okoli sveta, popotovanje med degustacija-mi in pripovedjo o poti, po kateri pride kava od izvornih krajev do končne skodelice. Spoznali bomo lahko nov način uživanja kave in odtenke kavne arome, ki nas bodo presenetili s svojo harmonijo. Sledilo bo srečanje o capuccinu, v soboto, 26. novembra, ko bodo strokovnjaki učili, kako pripraviti capuccino kot v baru. Spoznali bomo lahko pravila za pripravo odlične ekspresne kave, za izbiro mleka, za pravilno emulzno tehniko. Naučili se bomo izbrati, pripraviti ter na prvi pogled prepoznati odlično pripravljen capuccino. Zadnje srečanje bo v soboto, 3. decembra, posvečeno čaju, ki je protagonist tisočletnih kultur in središčni element privlačnih legend, a tudi vsakdanja popoldanska »obveznost« v Veliki Britaniji že od 17. stoletja dalje. Preko različnih degustacij bomo lahko spoznali čudovito mešanico, ki prihaja iz oddaljeni krajev in postaja lep in zdrav vsakdanji obred. Vsa srečanja se bodo pričela ob 10. uri in zaključila ob 12. uri. Ob priložnosti bodo za vse prisotne pripravili bogat zajtrk, Illy pa bo vsakemu daroval spominček. Interesenti naj se predhodno prijavijo na tel. 328 4637884 ali kar v kavarni Adria Energy ter poravnajo vstopnino. Prireditve v kavarni Adria Energy pa se bodo začele že danes ob 19. uri, ko bodo z DJ Rickyjem Riom in DJ Paolom Valentijem praznovali Halloween. (AF) Včeraj danes Danes, PETEK, 28. oktobra 2011 SIMON Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 17.58 - Dolžina dneva 10.20 - Luna vzide ob 9.44 in zatone ob 18.57. Jutri, SOBOTA, 29. oktobra 2011 IDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1021 mb raste, vlaga 72-odstotna, brezvetrje, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,2 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 29. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 397967), Ul. Mas- cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Johnny English la rinascita«. ARISTON - 16.00 »Melancholia«; 20.00, 21.30 »Dietro il buio«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Le av-venture di Tin Tin - Il segreto dell'uni-corno 3D«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Matrimonio a Parigi«; 19.45, 22.00 »I tre moschettieri«; 20.00, 22.15 »Ami-ci di letto«; 16.35, 19.55, 22.15 »This must be the place«; 16.30 »I Puffi«; 50-LETNICA USTANOVITVE AŠK »KRAS« Osrednja slovesnost bo danes - v petek, 28.10.2011 ob 19.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku Nastopajo: - MePZ »DEVIN-RDEČA ZVEZDA« - harmonikaš Manuel Figheli - otroci osnovnih šol in vrtcev - namiznoteniške igralke in igralci, _ - slavnostni govornik sen. Tamara BLAŽINA Vljudno vabljeni vsi člani, igralci, starši in prijatelji Krasa Na farmacevtski fakulteti v Trstu je uspešno diplomirala Laura Venier Iskreno ji čestitajo in ji želijo veliko življenjskih uspehov vsi pri SPDT 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Un amore all'improvviso - Larry Crowne«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »La peggior settimana della mia vita«. FELLINI - 19.00, 22.20 »Carnage«; 15.20 »I Puffi«; 17.00, 20.20 »Una se-parazione«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05 20.10, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.25, 19.00, 20.40, 22.20 »La peggior settimana della mia vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 »Quando la notte«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Huda učiteljica«; 17.40, 20.10, 22.40 »Jeklena moč«; 17.00 »Johnny English 2«; 20.50, 23.00 »Kateri je pravi?«; 16.10 »Medvedek Pu«; 19.40, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 16.00, 17.50 »Winx club: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.30 »Kateri je pravi?«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »Winx club 3D (sinhro.); 19.00, 20.00, 22.30 »Trije mušketirji 3D«; 16.40 »Winx club (sinhro.); 19.25, 21.25, 23.25 »Paranormalno 3«; 21.30, 23.50 »Kužna nevarnost«; 15.35, 18.05, 20.35, 23.05 »Footlose«; 15.40, 18.20, 21.00, 23.40 »Jeklena moč«; 18.50, 21.20, 23.55 »Morilska elita«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 18.50, 20.30, 22.15 »L'amore all'improvviso«; 15.40, 19.00, 22.20 »Matrimonio a Parigi«; Dvorana 2: 15.30, 19.00 »Le av-venture di Tin Tin - Il segreto dell'uni-corno 3D«; 17.15, 20.45 »Le avventu-re di Tin Tin - Il segreto dell'unicor-no«; 15.30 »Maga Martina 2: Viaggio in India«; Dvorana 3: 17.15, 20.30 »Amici di letto«; Dvorana 4: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Bar Sport«; 17.10, 22.30 »Insidious«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »La peggior settimana della mia vita«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.30, 22.15 »Johnny English«; Dvorana 3: 17.00, 19.50, 22.00 »Le av-venture di Tin Tin - Il segreto dell'uni-corno 3D«; Dvorana 4: 20.10, 22.10 »Insidious«; 17.40 »Bar sport«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »This must be the place«; 17.30 »Matrimonio a Parigi«. 9 Šolske vesti OŠ ALBERTA SIRKA IN OV JUSTA KOŠUTE se bodo poklonili spominu padlih v NOB danes, 28. oktobra, ob 10. uri na pokopališču, nato pri vaškem spomeniku. Toplo vabljeni vsi vaščani. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v ponedeljek, 31. oktobra, in v sredo, 2. novembra. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bodo volitve v zborne organe in srečanje s starši v petek, 4. novembra, s pričetkom ob 18. uri, in ne v petek, 28. oktobra. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se srečanja polnoštevilno udeležijo. Dragi naš dr. Martin Cheber, veselimo se s tabo ob uspešno opravljeni diplomi iz političnih ved in te močno objamemo! Papa, mama, Mairim, Minca in Luka □ Čestitke Naš smučarski učitelj DANIEL MILANO je univerzitetni študij na tržaški fakulteti dokončal in mehanski inženir je postal. Za ta uspeh mu prisrčno čestitamo! Vsi pri SK Devin Smučarski učitelj DANIEL MILANO je dokončal študij mehanske smeri na tržaški inženirskifakulteti. OOZUS (Osnovna organizacija zamejskih učiteljev smučanja) mu čestita za lep uspeh in mu želi veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Danes se poročita KLARA in SERGIO. SKD Barkovlje jima iskreno čestita in želi same lepe trenutke na poti skupnega življenja. Naš MARTIN CHEBER je doktor političnih ved postal. Iz srca mu čestitamo in želimo veliko uspehov nonoti Ančko, Gina in Meri, strica Elder in Dario ter bratranca Matej in Patrik. Naš tajnik MARTIN CHEBER je uspešno zaključil univerzitetni študij. Novopečenemu doktorju čestitamo vsi pri SKD Slavec Ricmanje Log. S Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, odhod 2. in povratek 6. novembra. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wa-dowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabrzy-dowska, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanja prestolnica, grob Ane celjske, Wieliczka - rudnik soli, Olo-mouc i.t.d. Še nekaj prostih mest. Informacije: (+386)41634750 ali du-san.pavlica@siol.net (Dušan). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA sporoča, da bo v nedeljo, 30. oktobra, avtobus za izlet na Koroško odpeljal ob 7.00 izpred avtobusne postaje v Miljah, ob 7.15 bo pri Korošcih, ob 7.30 v industrijski coni (ex Fiat Grandi), ob 7.50 pa na Fer-netičih (na meji). Bodite točni. KRUT - vabi 10. in 11. decembra, na ogled evropskega mesta Milana, s sprehajanjem preko središčnih ulic in trgov. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SKD IGO GRUDEN IN JUS SLIVNO vabita na otvoritveni pohod »Pešpoti Slivno«, ki bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri. Zbirališče: križišče ob cerkvi v Slivnem. Program pohoda: otvoritev, vodeni ogled pešpoti in ob zaključku ogled razstave vaških rodov- nikov na Trobčevi domačiji. Za info 328-6238108 (Zulejka). SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 3331157815 (Ladi). H Mali oglasi 30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659. 45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 3485534270. AVTO FIAT 500 prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št: 338-1581230. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat na teden. Poklicati na tel. št. 327-9969360, v večernih urah. IZGUBLJENA OČALA: v nedeljo, 16. oktobra, je nekdo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu izgubil očala (plastičen rožnato-prozoren okvir, znamka Ray Ban). Lastnik naj pokliče na tel. št. 339-5901531. LANCIA Y 1996, zelene barve, edini lastnik, v dobrem stanju, prodam za 1.000 evrov. Tel. št.: 347-2108227. NA PADRIČAH se je izgubil črno/sivi tigrasti muc, z belimi tačkami in belim smrčkom. Če ga je kdo opazil, naj prosim javi na: 348-0605063 PODARIM skoraj novo peč znamke de longhi, na metan oz. plin. Tel. 040212355. POMAGAM pri učenju in pisanju nalog učencem in dijakom vseh stopenj. Tel. št.: 340-4099209. PRODAM žago cirkularko model belia v odličnem stanju. Tel. št.: 040-226225 ali 335-816889 (ob uri obedov). PRODAM rabljeno Be-Es-As diatoni-čno harmoniko tyrolean, primerna tudi za začetnike. Tel. 00386-5-7668245 ali 00386-40-644121. PRODAM stroj za obiranje oljk coima po polovični ceni. Tel. št.: 333-7264018. V DOLINSKI OBČINI na razgledni sončni legi, dajem v najem samostojno opremljeno hišo (3 sobe, dnevna, kuhinja, kopalnica, shramba) s kletjo, vrtom in dvoriščem za parking. Cena po dogovoru. Tel. 366-4753750. [H Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju št. 269. Tel. št. 3403814906. Toplo vabljeni! MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Jadranu v Ri-cmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št.: 040-208451. VABILO K ABONMAJU 2011/2012 KUD AC Zrakogled S Poslovni oglasi V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI - Ul. Travnik, 10 dobite krasne in cvetoče KRI-ZANTEME, v torkli ekstra deviško OLJE po ugodnih cenah. Odvija se posebna ponudba strojev za nabiranje oljk. Oglasite se! V nedeljo odprti od 9.00 do 13.00 BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ jutri, 29.10., ALO NUTR - The maff v živo + DJ Janka Vallo CONTACT CENTER TRIESTE IŠČE za takojšnjo vključitev operaterje z izrazito komunikativnostjo, ciljno usmerjenostjo, poznavanjem PC-ja. Prijave: 040.0648.649 od ponedeljka do sobote 8.0021.00 DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC organizira VEČERJO z glasbo v živo JUTRI, 29.10. Rezervacije 040-229168 Loterija 27. oktobra 2011 Bari 2 35 B2 4B 21 Cagliari B4 2 32 50 63 Firence B4 21 12 5 3B Genova 39 36 11 53 B4 Milan 57 79 16 10 44 Neapelj 90 77 55 BB 12 Palermo 1 49 36 71 63 Rim 72 46 67 42 37 Turin B3 B7 40 63 52 Benetke B7 9 76 51 13 Nazionale 7B 75 64 43 39 Super Enalotto Št. 129 2 41 63 64 67 73 jolly 76 Nagradni sklad 2.498.414,44 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 27.494.172,62 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 5 dobitnikov s 5 točkami 74.952,44 € 897 dobitnikov s 4 točkami 417,79 € 36.293 dobitnikov s 3 točkami 20,65 € Superstar 70 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 41.779,00 € 171 dobitnikov s 3 točkami 2.065,00 € 2.450 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.899 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 41.633 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Petek, 28. oktobra 2011 jedilnik in INFO: www.triesteturismo.net Društvena gostilna Kontovel Tel. 040225168 - 3661446272 skupaj s krožkom Fotovideo Trst 80 vas vabi na otvoritev fotorazstave Morje - Marina Sturman & Cvetje - Gino Dal Col Sobota, 29. oktobra, ob 18.30 Razstavlja tudi slikarka Milena Kafol Vabljeni na predstavitev menija \_Zaprto ob torkih_J 13 Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v razredih flavte (Trst, Opčine) in violine (Trst, Bazovica). Informacije na tel. št. 040-418605 (tajništvo). SKAVTI V BREGU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. Volčiči in volku-ljice (7-10 let) se srečujejo vsako soboto med 15. in 17. uro v Mladinskem krožku v Dolini, izvidniki in vodnice (1115 let) pa prav tako vsako soboto med 15.15 in 16.45 v Mladinskem domu v Boljuncu. Za informacije szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka). SKAVTI V ŠKEDNJU so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. V Škednju (Dom Jakoba Ukmarja) se srečujejo tako volčiči in volkuljice (od 7. do 10. leta) kot izvidniki in vodnice (11-15 let) vsako soboto med 14.30 in 16.00. Za informacije: szso@skavt.net ali 3478391257 (Luka). PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej vadba ob petkih potekala od 19.15 do 21.15. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK vabi stare in nove pevke na prvo vajo v letošnji sezoni, ki bo danes, 28. oktobra, s sledečim urnikom: 20.00-22.00. Za dodatne informacije pokličite na 333-1435318 (Eva Poz-zecco). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure danes, 28. oktobra: »Živalski vrt s kartonastih valjčkov«, » Sladkarija-sala«. Informacije na tel. št. 040-299099 od 8. do 13. ure. OTROCI IZ VRTCA E. KRALJ in učenci COŠ P. Tomažiča iz Trebč se bodo zbrali danes, 28. oktobra, ob 15.30 pred vaškim spomenikom in počastili padle junake. Vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS sporoča, da bodo svetovalci rajonskega sveta za Zahodni Kras polagali vence danes, 28. oktobra, po sledečem urniku: ob 16.00 pokopališče Prosek, ob 16.15 pokopališče Kontovel, ob 16.30 avstro-ogrsko pokopališče, ob 16.45 pokopališče Križ. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 28. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja, v sredo, 2. novembra ob 20.30 seja odbora. UČENCI IN UČITELJICE COŠ STANISLAVA GRUDNA v Šempolaju obveščamo, da bomo danes, 28. oktobra, v dopoldanskih urah obiskali vaščane po domovih ob priliki »vhtiča«. UČENCI IN UČITELJICE OŠ KAJUHA-TRUBARJA iz Bazovice bodo danes, 28. oktobra, obiskali spomenika v Gropadi (ob 10.20) in na Padričah (ob 12.00) in se tako poklonili padlim z recitacijo in pesmijo. Vaščani toplo vabljeni! SPDT prireja v soboto, 29. oktobra, spominski pohod v dolino Glinščice s polaganjem venca pred obeležje padlih planincev. Pred pohodom bomo obiskali domače pokopališče in se poklonili spominu dolgoletne članice in do-brotnice Vekoslave Slavec. Zbirališče na trgu v Boljuncu ob 14. uri. 60-LETNICA SZSO - praznovanje bo v nedeljo, 30. oktobra, v Škednju. Zbiranje ob 10. uri pred Domom Jakoba Ukmarja, sledi sprevod do cerkve. Po maši polaganje rož na grobove ustanoviteljev. Vabljeni vsi sedanji in bivši skavti v kroju! SKD PRIMORSKO IN SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČKOLJE- PREBENEG bosta v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri položila venec k spomeniku padlim v Mačkoljah in nato v Zazidu. Pridružite se nam! SLOVENSKA SV. MAŠA ZA POKOJNE bo na tržaškem pokopališču v nedeljo, 30. oktobra, ob 14.30. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v nedeljo, 30. oktobra, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo DAzeglio z zaključkom polaganja venca v Rižarni. DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta v ponedeljek, 31. oktobra in v sredo, 2. novembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na srečanje z Borutom Rutar-jem, avtorjem knjige »Krik mačehe«, ki pripoveduje o načrtovanem atentatu na Mussolinija v Kobaridu leta 1938. Začetek ob 20.30. KMEČKA ZVEZA vabi na srečanje »Kakšno kmetijstvo za kraška zavarovana območja Natura 2000 po letu 2013«, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 14.30 v dvorani ZKB na Opčinah. Govorili bodo Franc Fabec - KZ, prof. Gianluigi Gallenti - Tržaška univerza, Vojko Kocijančič - sodelavec in Branko Radikon - KGZ Nova Gorica. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - Skd F. Prešeren obvešča, da bo vadba začela v ponedeljek, 31. oktobra, ob 18.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo v ponedeljek, 31. oktobra, zaprta. NOČ ČAROVNIC, ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo v ponedeljek, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Vstopnina, ki znaša 5,00 evrov, vključuje košček pizze ali pijače. ODBORNIŠTVO ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBČINE DOLINA obvešča, da bodo v ponedeljek, 31. oktobra, od 18.00 do 19.30 v občinski knjižnici v Boljuncu na razpolago informacije v zvezi s predvidenimi tečaji angleškega in slovenskega jezika ter informatike. Za dodatne informacije bo na razpolago osebje Ustanove AUSER v sredo, 2. novembra, od 10. do 12. ure na tel. št. 040-3478 208. UČENCI OŠ FRAN MILČINSKI IN DIJAKI NSŠ SVETI CIRIL IN METOD S KA-TINARE se bodo poklonili padlim pred spomenikom v Lonjerju v ponedeljek, 31. oktobra, ob 11. uri. Vabljeni. SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC vabita v ponedeljek, 31. oktobra, na »Baklado«. Zbirališče ob 18. uri v Šempolaju (pred Štalco) v družbi Godbenega društva Nabrežina. Zaključek v kulturno umetnostnem centru Škerk v Trnovci z nastopom OPS, Plesne in glasbene skupine Vigred, okteta Rožmarin ter nagrajevanjem likovnega natečaja »Moje sanje«. Izkupiček pobude bo namenjen organizaciji »Via di Natale«. TAI CHI CHUAN pri Skladu Mitja Čuk: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repen-tabrska 66. VZPI-ANPI SEKCIJA DOMJO IN KD FRAN VENTURINI vabita na tradicionalno svečanost ob vaškem spomeniku v torek, 1. novembra, ob 14. uri. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« od 2. do 13. novembra v Domu Želez-ničarskih delavcev - Nabrežina postaja: 2. in 3. novembra zbiranje opreme od 10.00 do 19.30; sejem se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori 3. in 4. novembra zaprti. MARTINOVANJE V SKD SLAVEC v Ri-cmanjih se bo odvijalo v petek, 11. novembra, od 19.30 dalje. Poskrbljeno bo za večerjo, zabavno glasbo v živo, nagradne igre in nepozabno druženje. Za informacije in prijave pokličite na 320-3729925. Rok za prijavo zapade 3. novembra. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz dežele Abruzzo. Srečanje bo v petek, 4. novembra, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave www.onav.it, tel. št. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacc-hi. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 347-4434151 (Nadja) in 3282767663 (Norma) po 16. uri. TABORNIKI RMV sporočajo, da so se začeli tedenski sestanki. Urniki: Prosek-Kontovel - v KD na Proseku ob sobotah 14.00-15.00, Križ - v KD na Pro-seku ob sobotah 14.00-15.00; Salež - v društvu Rdeča zvezda za MČ vsako drugo soboto 10.00-11.00, za GG vsako drugo sredo 18.30-19.30, Dolina -v občinski telovadnici S. Klabjan ob sobotah 15.00-16.00, Opčine - v Prosvetnem domu na Opčinah ob sobotah 17.30-18.30, Trst - na Stadionu 1. maja ob sredah 16.00-17.00. Informacije na info@tabornikirmv.it ali 3355316286 (Veronika). BALET - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo v novembru pričel baletni tečaj pod vodstvom baletne plesalke in učiteljice baleta Marjetke Kosovac. Namenjen je deklicam v starosti od 4. do 7. leta. Potekal bo ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini. Prva vaja bo 7. novembra ob 17.15. Za pojasnila in vpis: od 12.00 do 16.00 tel.: 349-6483822 (Mileva), od 17.00 do 19.00 tel.: 349-3114354 (Liana). Vabljene vse deklice, ki jih veseli balet. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga prireja tudi letos tečaje slovenskega jezika za začetnike in nadaljevalce. Vpisovanje do ponedeljka, 7. novembra. Informacije na tel. št. 040-274995 in 347-5853166 (Ivica). KRUT obvešča, da v ponedeljek, 7. novembra, pričenja tečaj psihomotorike. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo na tel. št. 339-6980193. KRUT vabi v torek, 8. novembra, ob 18 .uri na predavanje s dr. med. spec. fi-ziatrinjo Nadijo Benčič Delfin z naslovom »Kaj lahko storim, da ne padem?« Lepo vabljeni! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072. AŠD MLADINA organizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na ogled posnetkov izletov »Treb-če v svet«, ki so jih odborniki priredili v lanski sezoni in predstavitev novih izletov v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 3475292058, www.skbrdina.org. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo »2. Pokušnje vin«, ki bo v petek, 11. novembra, na dvorišču rajonskega sveta. Kdor bi rad razstavljal, naj se javi v tajništvu do 4. novembra na tel. št. 040-225956. VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi občane, da se udeležijo polaganja vencev v torek, 11. novembra, ob 8.40 v Sliv-nem, ob 8.50 v Medjevasi, ob 9.00 v Šti-vanu, ob 9.15 v Devinu, ob 9.35 v Vižo- vljah, ob 9.40 v Cerovljah, ob 9.45 v Mav-hinjah, ob 9.50 v Prečniku, ob 10.00 v Trnovci, ob 10.10 v Praprotu, ob 10.15 v Šempolaju in ob 10.45 v Nabrežini. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v petek, 11. novembra, sejem antikvitet in rabljenih stvari. Kdor bi se rad udeležil naj se javi na tel. št. 3479851007 ali 347-8579872 za rezervacijo prostora. MLADIKA - ZTT - Tržaška knjigarna vabijo na »kavo s knjigo... na knjižnem sejmu« v Ljubljani v sredo, 23. novembra, ob 11. uri. Prijave za organizirani obisk sprejema Tržaška knjigarna v Ulici sv. Frančiška 20. Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi danes, 28. oktobra, ob 20. uri na predavanje z naslovom »Vzgoja« (otrok in odraslih!) za zdravo prehrano. Govorila bo prehranska strokovnjakinja Marija Merljak. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, sporoča, da bo razstava novih originalov zimske škedenjske noše »Skrinja naših korenin« na ogled: v nedeljo, 30. oktobra ter 6. novembra od 10. do 12. ure; danes, 28. in v soboto, 29. oktobra ter 4. in 5. novembra od 17. do 19. ure. MVS LIPA BAZOVICA vabi na koncert ob 10. obletnici delovanja vokalne skupine, ki bo v soboto, 29. oktobra, v športnem centru Zarja. Nastopili bodo še tamburaši »F. Prešeren« iz Bo-ljunca in mladi skupine »AnaKrousis« iz Gropade. Sledila bo družabnost. PRAVLJIČNA URICA PRI SKD IGO GRUDEN bo spet v soboto, 29. oktobra, ob 15.30. Pripoveduje Maja Raz-boršek. Sledi delavnica. RAZSTAVA - IGNACIJ OTA: NJEGOVA ZGODBA v SKD Valentin Vodnik v Dolini. Urnik: v soboto, 29. oktobra, od 15. do 18. ure; v nedeljo, 30. oktobra, od 12. do 13. ure in od 15. do 18. ure. V tednu za šole, info: 335-8020814. SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC v sodelovanju z SSG-jem, vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou pro-vociraste...«, režija Adrijan Rustja, nastopata Minu Kjuder in Adrijan Rust-ja, v soboto, 29. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih Občinskega Gledališča v Boljuncu. SDD JAKA ŠTOKA, ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL IN SSG vabijo na predstavo »Ma me prou provociraste... « (režija A. Rustja, igrata M. Kjuder in A. Rustja) in na predstavitev letošnje gledališke sezone, ki bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. V PONEDELJEK, 31. OKTOBRA, se bo Občina Zgonik ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlim v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: ob 12.00 pro-seško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja, ob 18.00 Zgonik, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Briščiki, ob 18.45 Ga-brovec, ob 19.00 Samatorca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. Vabljeni vsi občani ter društva in organizacije. SEKCIJA VZPI- STOJAN ANTONČIČ EVALD - Križ vabi vse vaščane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v torek, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja bo MoPZ Vesna zapel pred spomeniki padlim. Odhod povorke od Ljudskega doma v Križu ob 11. uri. VZPI-ANPI OPČINE-BANI-FERLUGI-PIŠČANCI vabi na počastitev padlih v NOB v torek, 1. novembra. Zbirališče v Prosvetnem domu ob 9.30. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku na Dunajski cesti, nato pa na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcev, Pinka Tomažiča in tovarišev, Rozalije Kocjan - Guličeve, petih kurirk in štirih tovarišev v novem parku ob Kraški ulici. Sodeluje Costanza Mikulus, pojeta MoPZ Tabor in MoPZ Sveti Jernej. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu preminulih, v torek 1. novembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik: Iztok Furlanič, Predsednik Občinskega sveta. Sodeluje Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vod- stvom Marjetke Popovski. Svečanost je organizirana s finančno podporo Tržaške Pokrajine. SPDT obvešča, da bo razstava »Življenje pod Triglavom«, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem in s sofinanciranjem Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, odprta v prostorih Konferenčne-razstavne dvorane NŠK v Narodnem domu, Ul Filzi št. 14, do sobote 5. novembra, s sledečim urnikom: ob torkih , četrtkih in sobotah dopoldan od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih, sredah in petkih popoldan od 16.do 18. ure. DEVINSKI GRAD bo do 6. novembra na ogled vsak dan od 9.30 do 16.00, vključno v torek, 1. novembra. Od 12. novembra dalje bo grad odprt ob istem urniku, a samo ob vikendih. Informacije: 040-208120. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah je do 13. novembra na ogled likovna razstava Anice Pahor Sledi življenja. Urnik: ponedeljek - petek: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. Prispevki Ob 1. obletnici smrti Neve Dolgan darujeta Gracijela in Aleksij 20,00 evrov za Dom Jakob Ukmar in 20,00 evrov za Dom Ivan Grbec. V spomin na draga zakonca Marijo in Franca Ghersinicha daruje Zora 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob obletnici smrti Edija Žetka darujejo svojci 50,00 evrov za Sklad Otona Berceta. Ob priliki praznovanja darujejo 70-let-niki iz občine Dolina 75,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na očeta Emila Škabarja daruje Elena z družino 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. Ob 10. obletnici smrti dragega moža Emila Škabarja daruje žena Vera 15,00 evrov za OŠ na Repentabru in 15,00 evrov za OŠ v Zgoniku. 28.10.2010 28.10.2011 Roza Zahar Vedno v našem spominu. Stanislav in Nadja z družinama Ob izgubi dragega ANGELA BLAŽINE izreka svojcem iskreno sožalje VZPI-ANPI Prosek-Kontovel Ob boleči izgubi Angela Blažine izrekamo globoko sožalje sinu Marianu in ostalim članom družine. Prijatelji in člani FC Primorje 10 Petek, 28. oktobra 2011 ŠPORT / PROTEST VIŠJEŠOLCEV - Nadaljujejo se delna zasedbe in samoupravne dejavnosti na višjih srednjih šolah Odločni dijaki se nameravajo za svoje pravice boriti do jutri Dijaki povabili medse razne predavatelje - Obisk in podpora Dijaške organizacije Slovenije Dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem vztrajajo s protestom proti varčevalnim ukrepom, ki bi jih v večji meri prizadeli. Zamejske dijake je - kot že lani - tudi letos podprla Dijaška organizacija Slovenije in jim včeraj izročila pismo podpore na liceju Prešeren. Vodja in predsednik Dijaške organizacije sta v pismu zapisala, da menita, da je protest na višjih šolah upravičena in legitimna oblika izražanja mnenja in mirnega boja zoper kršenje pravic zamejskih Slovencev v Italiji, še posebej dijakov. Ob tem pa DOS zagovarja dejstvo, da si manjšinsko šolstvo zasluži specifično obravnavo in status, zato je potrebno kakršne koli spremembe uveljaviti v dogovoru z manjšino. Na znanstvenem liceju Franceta Prešerna že od torka izražajo protest v obliki posebne samouprave. Da ne bi izgubili dnevov pouka, med šolskim urnikom dijaki samoupravljajo, na ta način lahko tajništvo in profesorji mirno opravljajo svoje obveznosti. Od 13.30 dalje pa se samouprava prelevi v zasedbo šolskih prostorov. Vse poteka v dogovoru z ravnateljico, profesorji pa podpirajo protest in so na strani dijakov. Predstavnica dijakov iz lanskega šolskega leta (saj bodo volitve šele v ponedeljek) Barbara Ferluga nam je povedala, da bodo s tovrstnim protestom nadaljevali še do jutri. Odziv dijakov je pozitiven, saj jih velika večina obiskuje predavanja in razne delavnice, ponoči pa v glavnem prespijo v šoli le dijaki iz višjih razredov. »Vse je pod kontrolo. Profesorji so ponosni, ker je ena najbolj mirnih okupacij,« pravi Barbara. »Mi z višjih razredov se zbudimo bolj zgodaj in vse počistimo, drugače nas ravnateljica ne bi pustila protestirati,« je dodal Jakob Terčon, letošnji kandidat za predstavnika dijakov. Dijaki so organizirali vrsto zanimivih predavanj: danes jim bosta predavala deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, jutri pa ekonomist Mitja Stefančič in Livio Se-molič, gostili pa so že Sama Pahorja. Na poklicnem zavodu Jožefa Ste-fana so se letos odločili zgolj za samoupravljanje, ker je povsem legalno. Po torkovi poskusni zasedbi šole, jim je ravnateljica jasno rekla, da je nevarno, saj so v omarah v tretjem nadstropju kemikalije. Zato so se dijaki odločili za samoupravo, saj jim je ravnateljica kot alternativo dala pouk. Emil Mikac, novo-pečeni predstavnik dijakov, s katerim smo se pogovorili, se je spraševal, kako so sploh lani dovolili zasesti šolske prostore. »Danes smo malce popravili ne zelo dober prvi vtis iz poskusa zasedbe. Poskusno samoupravljamo, če bo dovolj prisotnih, nam bo ravnateljica dovolila tudi prihodnje dni. Računamo na samoupravo do sobote,« nam je obrazložil Emil in dodal, da so zelo veseli, ker so jim priskočili na pomoč tudi profesorji in vodili razne delavnice, npr. o ekologiji ali spletnih straneh. Tudi na Ste-fanu so priredili predavanja, ki jim je pozorno sledila večina dijakov. Danes jim bo Darko Bradassi predstavil svoj spletni portal Slomedia, sledilo bo zgodovinsko predavanje predstavnika organizacije TIGR, prisluhnili pa so že predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO ter Samu Pahorju. Skupinska slika in spodaj utrinek s srečanja s predstavniki Dijaške organizacije Slovenije na liceju Franceta Prešerna kroma Dijaki humanističnega in pedagoškega liceja Antona Martina Slomška so prvič v zgodovini zasedli en šolski hodnik. V isti stavbi se namreč nahajata tudi osnovna in nižja srednja šola, tako da je zasedba v bistvu nemogoča. V ponedeljek in torek je potekala samouprava, v sredo pa so zasedli del poslopja: hodnik in tri učilnice. Tudi na Slomšku v dopoldanskih urah normalno deluje tajništvo, ravnateljstvo in zbornica, dijaki pa so »zaposleni« v raznih delavnicah ali poslušajo predavanja. »Nismo si pričakovali, da nas bodo profesorji podprli v taki meri, še manj pa ravnateljica,« je presenečeno dejala Eva Kranjac, predstavnica Slomška v dijaški konzulti. Velika večina dijakov aktivno sodeluje pri zasedbi in jih tudi precej prespi na šoli. Danes bodo dijaki gostili in prisluhnili predstavnikom sindikata CGIL, civilne zaščite, organizacije Intercultura ter Igorju Gabrovcu. »Mislila sem, da bo veliko težje držati pod kontrolo vse dijake, ampak imajo vsi glavo na ramenih in ne delajo škandala. Vemo, da je šola naša in je ne kvarimo,« je še dodala Eva. Tudi na Slomšku bo protest trajal do jutri. Na tehničnem zavodu Žige Zoisa so včeraj dopoldne imeli zborovanje, na katerem so predstavniki vsem dijakom obrazložili, zakaj bodo samoupravljali. Organizirali so predavanje s profesori- co Kostnapfel o vzhodni meji med Drugo svetovno vojno, nato pa so si ogledali dva filma, povezana na to temo. Včerajšnji prvi dan samouprave so zaključili z govorom ravnateljice. Tudi na Zoisu bodo samoupravljali do sobote, zasedba jim namreč ni uspela, čeprav jih večina profesorjev in tudi ravnateljica podpirajo. Predavanja se bodo nadaljevala tudi danes, in sicer z Andrejo Duhovnik, sledile pa bodo razne delavnice. »Na šoli nas je večina in je zelo lepo, da si dijaki sami prizadevajo, da se moramo boriti za naše pravice,« je povedala Jasmina Smotlak, ponovno izvoljena predstavnica dijakov. Dijaki ne nameravajo zasesti šol kot so lani, ko so vse šole skupaj, tako italijanske kot slovenske zasedle šolske prostore. Slovenski dijaki pa so bili vsi združeni na liceju Prešeren in zavodu Stefan. V teku so še pogajanja in dogovori glede sobotne zaključne manifestacije. Niso se že dokončno dogovorili z italijanskimi dijaki, računajo pa, da manifestacija bo. Dijaki jasnih idej, a z nogami trdno priklenjenih na tleh, upajo v lanski uspeh, čeprav bo letos težje dosegljiv. Ravnateljica liceja Franceta Prešerna pa kljub vsemu obvešča, da zaradi prekinitve rednega pouka profesorji žal, ne morejo zagotoviti kapilar-nega nadzora nad dogajanjem in nad prisotnostjo dijakov na šoli. Andreja Farneti \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali so protestne akcije dijakov naših višjih srednih šol utemeljene? ©Da, zaradi splošnih razmer v italijanskem šolstvu ©Da, zaradi specifičnih problemov slovenskega šolstva Q Ne, ker nimajo učinka ©Ne, dijakom je le do tega, da jim odpade pouk DOBRA NOVICA Caffe degli Specchi ne bo zaprl Znamenita tržaška kavarna Caffe degli Specchi (odprli so jo leta 1839) na osrednjem mestnem trgu ne bo zaprla. To zagotavlja zavarovalnica Generali, lastnica obrata in njegove stavbe, ki napoveduje nadaljevanje obratovanja z novim upraviteljem. Sedanji upravitelj je vrgel puško v koruzo zaradi naraščajočih stroškov in zaradi vsesplošne finančne krize, ki se očitno pozna tudi pri obratovanju kavarne. Zavarovalnica Generali, ki ima sedež v Trstu, je tudi lastnica stavb, kjer do-mujeta drugi dve znameniti tržaški kavarni: Tommaseo in San Marco. Da ugledna mestna kavarna ne bo zaprla vrat je sinoči zagotovil Giancarlo Scot-ti, vodja nepremičninske družbe Generali. ZDRAVSTVO - V Ul. Slataper včeraj slovesno odprtje Predali namenu nova oddelka za onkologijo in hematologijo V glavni bolnišnici so včeraj uradno predali namenu nove prostore, v katerih bosta odslej onkološki oz. hematološki oddelek. S tem se je skoraj zaključila obnova glavne bolnišnice, ki se je začela leta 2006. V novih prostorih v Ul. Slata- per bo v pritličju onkološki oddelek, ki ga vodi Alessandra Guglielmi in ki je bil doslej v Ul. Pieta. V drugem nadstropju bo hematološki oddelek, ki ga vodi Giorgio Paladini in katerega vhod je bil v preteklosti v Ul. Gatteri. BAZOVICA - Jutri koncert Vokalna skupina Lipa slavi 10 let delovanja Zbrali so se le za enkratni nastop, potem pa... Pevci Moške vokalne skupine »Lipa« se pospešeno pripravljajo na proslavo 10. obletnice delovanja, ki bo jutri, 29. t.m., s slavnostim koncertom v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici. Skupina je nastala po res zanimivem naključju. Nastala je namreč zaradi športa. Vaško športno društvo je proslavaljalo okroglo obletnico ustanovitve. Zbrala se je skupinica prijateljev, večinoma bivših nogometašev in, bolj za šalo kot zares, pripravila pevski nastop. Pod vodstvom prof. Xenije Brass so naštudirali nekaj pesmi in skupini dali ime »Lesena peč«, za enkratno uporabo, namreč. Njihov nastop je publika sprejela s tako velikim odobravanjem, da je večina nastopajočih sklenila nadaljevati s petjem. Ob tem moramo povedati, da velika večina članov ni imela skoraj nobenih pevskih izkušenj. Po nekaj letih delovanja je prevzela zbor prav tako domačinka Ana-stasija Purič, ki ga vodi še danes. Skupina »Lipa« ima pester repertoar pesmi, od narodnih, umetnih, borbenih in cerkvenih, kot ji pač diktira vrašče-nost v vaško in širšo stvarnost. Najbolj so ponosni na revijo za manjše moške sestave, imenovano »Fantje pojejo na vasi«, ki jo zelo uspešno organizirajo že sedem let. Od ustanovitve je vokalna skupina doživljala usodo vseh podobnih sestavov in se, kljub težavam, ohranila do danes. Ohranila je tudi upanje, da bo napočil čas, ko bodo mlajši nadomestili vedno redkejše vrste starejših, še vedno navdušenih a vse bolj utrujenih pevcev. / TRST Petek, 28. oktobra 2011 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Še nocoj vabilo k abonmaju Silovit monolog o večnem konfliktu med hčerko in materjo Igralka Sonja Polanc bo nocoj na malem odru nastopila v monodrami Mama Vabilo k abonmaju Slovenskega stalnega gledališča je prišlo do sklepne faze pred prvo premiero letošnje sezone, komedijo Mira Gavrana v režiji Borisa Kobala, ki bo na sporedu od 4. novembra na velikem odru Kulturnega doma. Pred slovesnim začetkom pa bodo imeli gledalci na voljo še enkratno gostovanje z »duetom za igralko in plesalko« Mama, ki bo nocoj, 28. oktobra, ob 20.30 obravnavalo večno temo odnosa med hčerko in materjo. Gledališka uprizoritev »MAMA / LA MADRE« v režiji Nicka Upperja je praizvedba monodrame Mama sodobne slovenske pesnice in dramati-čarke Vesne Furlanič Valentinčič, avtorice pesniških zbirk ter sedmih izvirnih dramskih tekstov. Avtorica je Elektrin motiv hčerinega sovraštva do mame oblikovala v silovit zarotitveni monolog, ki postavi v ospredje mater kot grešnico, ki iz sebičnih vzgibov divja po življenju svojih najbližjih in jih brezobzirno uničuje. Hčerkino nasprotovanje materi in sovraštvo do lastnega življenja družba oceni kot socialno neprilagodljivost ter jo obda z do neba visokimi stenami. Uprizoritev rekonstruira bolestno družinsko stanje na dveh osnovnih nivojih: najprej skozi analitičen diskurz igralke (Sonja Polanc), ob ne-konvencionalni in pretresljivi mono-loški obtožbi pa še v obredu individualne in družbene norosti s paralel- nimi soli plesalke (Jasna Knez). Interakcija gledališkega performansa in plesa predstavlja spoj zavesti in vesti, ki se odraža tudi na vizualni ravni z asketsko oblikovanim odrskim prostorom (scenograf je Urban Belina), v katerem izstopa projekcija (Radovan Čok), svojevrstni »komentar« eksistencialnih faz, skozi katere bo spominsko in doživljajsko prehajala pro-tagonistka. Uprizoritev »MAMA / LA MA-DRE« je nastala v koprodukcijskem sodelovanju KUD Zrakogled Koper z ljubljanskim Gledališčem Glej. Predstava je v konkurenci devetih uprizoritev iz osmih držav prejela veliko nagrado (grand prix) za najboljšo uprizoritev v celoti na drugem mednarodnem Sku-piFestivalu v Skopju. Del nagrade je bilo gostovanje uprizoritve na MIFA -Massachusetts International Festival of the Arts jeseni 2009. Igralka Sonja Polanc je na drugem mednarodnem festivalu »Teden monodrame« v Umagu prejela nagrado za najboljšo igralko, medtem ko je plesalka Jasna Knez prejela nagrado za najboljšo stransko vlogo na mednarodnem »Festivalu igralca« v Nikšicu v Črni gori. Enkratna ponovitev predstave v Mali dvorani bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Blagajna gledališča je v času abonmajske kampanje odprta od 10. do 15. ure in od 17. ure do začetka večernih predstav. TRŽAŠKA KNJIGARNA - Gostje iz Varstveno delovnega centra Koper Na kavi s knjigo drugačnost ni ovira Gostje, ki veliko berejo in ustvarjajo, predstavili svoje dejavnosti in izdelke - Sodelovali tudi varovanci Sklada Mitja Čuk Srečanje Na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni je bilo v sredo nekoliko drugačno kot ponavadi. Knjiga je bila še vedno v središču pozornosti, a tokrat je ni predstavil pisatelj ali pesnik, temveč so o njej govorili varovanci Varstveno delovnega centra Koper. Ta je namenjen osebam z lažjo, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter odraslim z več motnjami. Skupinica varovancev je v Tržaško knjigarno prišla pod vodstvom Erike Rojc, ki je predstavila dejavnost centra, poseben poudarek pa je govornica namenila njihovi literarni in likovni ustvarjalnosti. Iz pogovora, v katerega so se zelo spontano vključevali vsi gostje, prisotni pa so bili tudi varovanci Sklada Mitja Čuk, smo lahko razbrali, da ti ljudje veliko berejo, zelo živahne in polne iskrivih zamisli pa so tudi ustvarjalne delavnice. O vsem tem smo se lahko prepričali na lastne oči, saj so nekateri varovanci prebrali nekaj pesmi, med njimi je bila tudi ena pesem pred nedavnim preminulega Toneta Pavčka, pa tudi na stenah so bili obešeni stavki o pomenu knjig. Na stenah Tržaške knjigarne je na ogled tudi likovna ustvarjalnost. Za to priložnost se je Vdc Koper predstavil z nekaterimi ročnimi izdelki, za katere lahko vsekakor rečemo, da jim ne manjka kreativnosti in estetike. Zelo prikupni so bili izdelki iz sivke, ki je na Krasu vedno bolj moderna. Varovanci skupaj s socialnimi delavkami obdelujejo tri njive sivke, je povedala ena od socialnih delavk. V Tržaški knjigarni si je mogoče ogledati tudi različne izdelke, povezane z motivom zlatega jabolka. Voditeljica srečanja Martina Kafol je goste vprašala, zakaj ravno jabolko, kaj imajo posebnega zlata jabolka? Izvedeli smo, da ima zlato jabolko globlji pomen, na temo jabolka pa so varovanci pripravili razstavo tudi v divaški knjižnici. Z uspelimi izdelki se varovanci Vdc Koper predstavljajo tudi na sejmih, kakovostne izdelke pa znajo odlično tržiti, je ob koncu srečanja dodala Erika Rojc Za matinejo lahko rečemo, da je bila prijetna in poučna, saj smo s pomočjo literarne in likovne ustvarjalnosti varovancev Vdc Koper lahko spoznali, da so osebe s posebnimi potrebami lahko ravno tako socialno dejavne kot »normalni« ljudje. Drugačnost nikakor ni ovira, bi lahko trdili, ob tem pa še dodali, da je srečanje diskriminatorno ločnico med »prizadetimi« in »normalnimi« naredilo nepotrebno in nefunkcionalno. (sč) Martina Kafol nagovarja goste na srečanju v knjigarni kroma OPČINE - Nocoj Predavanje o prehrani otrok in odraslih V tej sezoni je društvo Fin-žgarjev dom na Opčinah pripravilo prav zanimiv program. Po eni strani se posveča odrskim nastopom mladih in vsaj enkrat mesečno gosti amaterske mladinske dramske skupine. Po drugi strani pa je skupina sodelavcev pripravila sklop srečanj, s katerim želi nuditi mladim in starejšim čim več koristnih nasvetov in napotkov za vzgojo otrok in lastno obogatitev. Ta petek je na vrsti prvo iz ciklusa šestih predavanj. Tokrat bo srečanje posvečeno zdravi prehrani otrok in odraslih. Predavala bo najbolj popularna slovenska strokovnjakinja za prehrano ne le v Sloveniji, ampak že tudi pri nas v zamejstvu, gospa Marija Merljak. Podlaga njenim predavanjem je visoka izobrazba in študij, saj je univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, zato se odlikuje po visoki ravni strokovnosti. Strokovno znanje pa povezuje z modrostjo babic in izredno duhovno širino ter pripravljenostjo na stalno izpopolnjevanje in bogatitev znanja z lastnimi in tujimi izkušnjami. V našem prostoru smo jo najprej spoznali in vzljubili, ko je bila večkrat gostja urednika Aleša Lupinca na Radiu Trst A, potem pa še na nastopih na številnih srečanjih (lani tudi že v Finžgarjevem domu). V direktnem stiku s publiko prideta še bolj do izraza njeno znanje in simpatija, ko radodarno deli nasvete in prisluhne vsem vprašanjem. Problemi s pravilno prehrano so tako široki, tema pa tako obširna, da bodo lahko tudi tisti, ki so jo večkrat poslušali ali brali njeno knjigo ali članke, slišali v petek še mnogo novih dragocenih nasvetov avtorice. Ne bo odveč, če slišimo bolj poglobljeno, na kaj je treba pri hrani paziti med prvimi leti otroka, pri mladostniku, kako se tudi v zrelih letih ali v starosti s pravilno prehrano izognemo raznim zdravstvenim težavam ali jih vsaj omilimo, če jih že imamo. Srečanje z Marijo Merljak bo drevi ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. TREBČE - Bogata ponudba prireditev za jesenske in zimske mesece Pri društvu Primorec delavnice, razstave in druge dejavnosti za tečaji, vse okuse Dejavnosti trebenskega Slovenskega kulturnega društva Primorec, ki so se nadaljevale tudi v poletnem obdobju z že ukoreninjenimi poletnimi delavnicami pod vodstvom Biserke Cesar in ostalih učiteljic in pomočnic, se nadaljujeo tudi v jesenskem obdobju. Prva letošnja prireditev v jesenski sezoni je sicer že za nami, saj se je dogajala minulo soboto, 22. oktobra, ko so v Ljudskem domu v Trebčah gostili predstavitev gledališke sezone 2011-12 Slovenskega stalnega gledališča s krajšim skečem »Ma me prou provociraste... « v režiji Adrijana Rustje. Po tem uvodu je jesenska sezona dejavnosti že v teh dneh stekla s polno paro, še bolj pa bo v na-slenjih tednih. Hladne jesenske večere bosta popestrili dve delavnici: tečaj ustvarjalnega vozlanja z El-do Jercog »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol« ter tečaj balkanskih plesov »Kolo, oro; hora in ne samo...« pod vodstvom Koviljke Marečic. Delavnica Makrameja bo vsak ponedeljek v mesecu novembru (7.11., 14.11., 21.11., 28.11.) od 19.30 do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Makrame je stara arabska umetnost vozlanja, s katero lahko izdelujemo najrazličnejše praktične izdelke ali unikatne umetnine: od stenskih dekoracij, do visečih mrež za ro- že, pasov in trakov za različne namene, podlag za sveče, božičnih dekoracij, obeskov za ključe, do finega nakita. Zainteresirani naj se nujno in čimprej prijavijo na tel. št. 339-6980193. Predstavitev tečaja balkanskih plesov pa je bila v sredo. V lanski sezoni je trebensko društvo Primorec priredilo kar nekaj izletov po Sloveniji in nepoza-bljiv večdnevni izlet po Balkanu. Posnetke z ekskurzij si bodo lahko udeleženci izletov, sovaščani in prijatelji ogledali v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Ob tej priložnosti bodo odborniki predstavili izlete, ki jih načrtujejo v teku letošnje sezone. V soboto, 18. novembra, bo ob 20.30 v Hiški ued Ljenčkice otvoritev razstave slik Marija Ma-gajne »Barve otroštva v črnobelem«. S to prireditvijo bo društvo obeležilo obletnico podpisa Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (New York, 20. novembra 1989). Razstava bo na ogled tudi v popoldanskih urah v soboto, 19. in nedeljo, 20. novembra. Na programu je seveda potopisno predavanje, tokrat največjega karibskega otoka »Kuba, otok revolucije, cigar, glasbe in ruma«. Trebenka in odbor-nica Sonia Covolo bo ob slikah in glasbi ter tipične- ga manj znanega užitnega napitka predstavila svoje potovanje po barvanih in kaotočnih kubanskih mestih pa vse do sanjskih plaž v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu. Tudi letos bodo v mesecu decembru organizirali že tradicionalno nagradno razstavo sladic in slanega peciva »Sladki december«. Letos bo nagradna razstava v soboto, 3. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Večer bo popestrila vokalna skupina Ansibs iz Štarancana. Za najmlajše pa se obetajo Ciciurice in gledališka delavnica. Prva Ciciurica bo že danes v petek, 28. oktobra. Spoznavno srečanje za gledališko delavnico so že priredili v prejšnjih dneh, redna srečanja pa bodo vsak torek do konca januarja in vsak četrtek od februarja do aprila. Vsi srednješolci pa so vabljeni ponedeljek, 31. oktobra na večerni ples »Noč čarovnic«. Odborniki trebenskega društva so si zadali cilj, da bi z bogato kulturno dejavnostjo polepšali in popestrili hladne in temne jesenske večere sovaščanov in ne samo njih. Zato vas vljudno vabijo, da bi s čim večjo udeležbo obeležili vsako prireditev in tako dali zagon za organizacijo bodočih projektov, ki jih nameravajo odborniki prirediti v komaj začeti sezoni. 12 Sobota, 29. oktobra 2011 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Niz alternativne scene GRADEŽ - Za narečno poezijo Pesnitev o katastrofalnem Ciaudio Grisancich vojaškem pohodu v Rusiji 20bi?nj!; nagrade # r # Rianio Marin Kantavtor Simone Cristicchi v delu rimskega pesnika Elie Marcellija w iviui 111 Z nadvse realistično in kritično pripovedjo o katastrofalni kampanji italijanske vojske v Rusiji, v verzih in v narečju preprostega rimskega ljudstva, ki ji s svojo neposrednostjo daje nazornost in dojemljivost, kakršnih ni najti v še tako poglobljenih zgodovinskih študijah, ter v interpretaciji uspešnega, pa čeprav outsiderskega kantav-torja, ki se posveča človečanskim temam in je z njimi celo zmagal na san-remskem festivalu, se je v torek, 25. oktobra, v mali Bartolijevi dvorani v Trstu začel abonmajski niz alternativne scene Stalnega gledališča Furlanije -Julijske krajine. Torej predstava, ki v vseh pogledih ustreza programski naravnanosti niza samega, in to odlična predstava, ki gledalca prevzame zaradi globoke čustvene nabitosti in močne sporočilnosti besedila, zaradi izrednega naravnega poistovetenja interpreta z avtorjem, ki pripoveduje lastno izkušnjo, in zaradi spretne režije, ki neopazno, a izkušeno daje pripovedi ritem. Simone Cristicchi je pod vodstvom režiserja Alessandra Benvenu-tija postavil na oder pesnitev Elie Marcellija Li romani in Russia, ki se je kot podoficir v drugi svetovni vojni udeležil štirih italijanskih vojaških kampanj, od katerih je bila zadnja v Rusiji, od koder se je zaradi ozeblin vrnil kot invalid. Elia Marcelli je bil vsekakor izredna osebnost: že leta 1943 je v Rimu ustanovil Italijansko pacifistični ligo in se tudi po vojni posvečal pacifizmu. Pri srcu mu je bilo tu- NOVA KNJIGA - Susanna Tamaro Gojiti moramo občutek »za vedno« V sklopu posebnih prireditev Bienala v tržaškem Starem pristanišču je v sredo zvečer v tamkajšnjem skladišču št. 26 o svoji najnovejši knjigi z naslovom Per sempre, ki je izšla pri založbi Giunti, spregovorila pisateljica Susanna Tamaro. Srečanje, ki ga je uvedla podpredsednica deželne novinarske zbornice Maria Stella Malafronte, je bilo prisrčno, saj so knjige Ta-marove dokaj priljubljene med ljudmi. Delo pripoveduje o življenjih številnih oseb, ki naj bi tako ali drugače v svojem vsakdanjem bivanju zasledovale odnose v znamenju »za vedno.« Avtorica v knjigi govori o mnogih oblikah ljubezni: med moškim in žensko, za domačo žival, naravo, itd. Četudi so pripovedi glavnih junakov v delu v določeni meri ne vesele, naj bi bralcu vsekakor pustile ob koncu radosten občutek, katerega preveva upanje. Tamarova pravi, da označuje slehernega človeka v teku bivanja neizmerna sposobnost stalnega obnavljanja. »Življenje se vedno znova začne,« meni in dodaja, da so zanjo v tem pogledu še posebej zanimiva srečanja in pogovori z ljudmi, katerih je pa v sodobni družbi čedalje manj. Pisateljica, ki živi na podeželju v Srednji Italiji, se vsako jutro, ko se prebudi, veseli pričakovanja srečanj z ljudmi, s katerimi bo tistega dne tako ali drugače prišla v stik. V vlaku se rada zaplete v pogovor s sopotniki. Na linijskem avtobusu, v katerem so mnogi s slušalkami na glavi ali pišejo sms sporočila prek svojih mobilnih telefonov, je zadovoljna, ko se kdo odzove na njen pozdrav; največkrat so to priseljenci. V knjigi, v kateri prihaja do izraza njena strast za spoznavanje človeških življenj, je velik poudarek dan tudi odrešilni moči narave, kateri se je po njenem mnenju vsekakor vredno posvetiti. »Naravo označuje kompleksnost, enostavnost in lepota.« Tamarova v življenju sledi navodilom kitajskih modrecev, ki pravijo, da kdor želi doseči častitljivo starost, se mora družiti s prijatelji, prepevati, skrbeti za ptice, gojiti veliko cvetlic, spoštovati starše in biti deležen spoštovanja lastnih otrok, ne gojiti negativnih čustev ter ne pretiravati z okušanjem raznih kulinaričnih dobrot. V končnici svojega izvajanja je avtorica Va dove ti porta il cuore opozorila, da se želi s predstavljeno knjigo zoperstaviti hitri porabi knjig in drugega v naši družbi, ki jo označujeta »histerična sentimentalnost in bojazen doživljanja globokih čustev.« Po njenem prepričanju bi vsakdo izmed nas moral v sebi odkriti in nato gojiti tisti občutek »za vedno,« ki nas je vsekakor spremljal v letih otroštva. (Mch) di izobraževanje in je med vojaškimi kampanjami učil svoje nepismene tovariše, po vojni pa je bil učitelj na liceju. Pisal je za film in pristopil k neo-realizmu; leta 1949 je emigriral v Venezuelo, kjer je med drugim režiral nekaj filmov, ki jih uvrščajo med klasike tamkajšnje kinematografije. Vračal se je tudi v Italijo, kjer je za RAI posnel nekaj dokumentarcev. Umrl je leta 1998, star 83 let, in pustil veliko neobjavljenih del; med redkimi objavljenimi je ravno pesnitev o skupini mladih rimskih vojakih iz divizije Torino, ki so vsi, razen enega, pomrli med umikom iz peklenskega mraza ukrajinskih step. Pesnitev se jezikovno in v tonu navezuje na stil Bellijeve tradicije z nadihom ironičnega humorja, ki dodatno poudarja obsodbo lahkomiselne odločitve oblasti za katastrofalni pohod, vendar je njena osnovna sporočilnost v doživetem opisu tragedije, ki so jo vojaki v resnici doživljali in ki so jo s propagando prežeta poročila oblasti popolnoma zamolčala. Simone Cri-sticchi od dogodka do dogodka z izredno prepričljivostjo pooseblja protagoniste pripovedi: od avtorja pripovedovalca in njegovih tovarišev do njihovega poveljnika na konju in vojaškega kurata, ki blagoslavlja orožje za boj proti boljševizmu, in matere, ki s solzami v očeh pozdravlja odhajajočega sina. V rimanih verzih, ki iz Cri-sticchijevih ust zvenijo povsem naravno, gledalec spremlja skupino od odhoda z železniške postaje poleg pokopališča, kar je za marsikoga že slab znak, do poletne vročine Ukrajine, kjer so vodnjaki zastrupljeni in zato vojaki ne morejo pogasiti žeje, in do prvih snežink, ki oznanijo prihod generala zime in začetek končne tragedije, v kateri se porušijo vsakršna solidarnost in pride na dan najbolj zverinska plat človeške duše. Pripoved gledalca pritegne vase že po prvih besedah in ga ne izpusti do zadnjega prizora, ko pripovedovalec zapusti truplo zadnjega tovariša in sam nadaljuje pot skozi zasneženo neskončno ravnino. (bov) Claudio Grisancich kroma Letošnjo pesniško nagrado Biagio Marin, ki jo za narečno poezijo podeljuje Študijski center Biagio Marin v Gradežu, bo prejel tržaški pesnik Claudio Grisancich, poseben hommage pa bodo posvetili tudi pesniku Francu Loiu. Letošnja nagrajenca bosta nagrado prejela jutri v sejni dvorani Mestne hiše v Gradežu, kjer se bo ob 17. uri začela slovesnost. Več o prireditvi so na včerajšnji novinarski konferenci povedali organizatorji dogodka, v imenu katerih je spregovorila Edda Serra, predsednica prej omenjenega študijskega centra. Profesorica je uvodoma spomnila, da se je zamisel za Marinovo nagrado pojavila ob stoletnici rojstva tega italijanskega pesnika, ki se je rodil in umrl v Gradežu (1891-1985). Bienalno nagrado so prvič podelili leta 1991, v vseh teh letih pa so nagradili številne dobre pesniške zbirke, ki so napisane v narečnem jeziku. Letos, ko bodo podelili že osmo nagrado Biagio Marin, bodo prvič počastili tržaškega avtorja, pesnika Claudia Grisancicha, ki bo nagrajen za pesniško zbirko Conchiglie. Sessantanni di poesia (1951-2011). Grisancich je člane žirije prepričal predvsem na podlagi tega, da je njegova pesniška zbirka Conchiglie (založba Lint) najbolj izpolnjevala dve ključni merili izbire - sporočilnost in odnos do narečnega jezika v najširšem smislu. O nagrajencu so poleg Edde Serra odločali Pietro Gibellini, Franco Loi, Flavia Moimas, Gianni Oliva in Giovanni Tesio. Na včerajšnji predstavitvi dogodka v Gradežu smo izvedeli tudi, da so bili za nagrado s svojimi zbirkami nominirani še Giuseppe Rosato (Abruzzo), Remigio Bertolino (Piemonte), Ida Vallerugo (Furlani-ja) in Francesco Granatiero. Predsednica Študijskega centra Biaggio Marin je še povedala, da imajo vsi ti pesniki poseben čut za narečno poezijo. Kot rečeno, bo podelitev nagrade jutri popoldne v Gradežu, ko bodo posebno nagrado, ki jo je za to priložnost naredil gradeški umetnik Aldo Ma-rocco, podelili tudi pesniku Francu Loiu, ki je bil dober prijatelj Biagia Marina. Na slavnostni prireditvi bo moč prisluhniti tudi krajšemu referatu na temo Kakšna država za narečne pesnike?, v sklopu katerega bodo letošnji člani žirije postregli s svojimi mnenji, povezanimi s 150-letnico združene Italije in njenega odnosa do kulture. Žirija je v vseh teh letih nagradila pesnike z vseh koncev Italije. Prvi dobitnik Marinove pesniške nagrade je bil Paolo Bertolani. Za pesniško zbirko I nocc je nagrado predlani prejel Piero Marelli. Naj povemo še to, da je nagrada razdeljena v tri sekcije, letos pa žal ne bodo podelili nagrade za kariero in za diplomsko delo, pa ne zato, ker ne bi bilo kandidatov, temveč iz čisto drugih razlogov ... (sč) poezija - Predstavili Amebno razkošje Aleksija Pregarca Razkošje 160 pesmi Pesniško zbirko, kije izšla ob avtorjevem jubileju, je izdala Zadruga Mohorjeva družba Pregarc (desno) in Gajšek med opensko predstavitvijo kroma Knjigarniške police so bogatejše za novo pesniško zbirko. Pri Zadrugi Mohorjeva družba je namreč izšla knjiga Amebno razkošje, bogata zbirka tržaškega pesnika, gleda-liščnika in kulturnega delavca Alek-sija Pregarca. Amebno razkošje je Pregarčeva trinajsta pesniška zbirka in je bila objavljena ob pesnikovi 75-letnici. V njej je zbranih kar 160 pesmi. Velika večina je nastala po letu 2000, nekatere pa segajo celo v 60. leta prejšnjega stoletja in so bile v preteklosti objavljene v raznih literarnih revijah. V knjigi se verzi prepletajo z likovnimi podobami številnih slikarjev, platnico pa krasi pesnikov portret, delo Smiljana Rozmana. V torek so knjigo predstavili v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Ob predstavnikih založbe in ZKB sta o Amebnem razkošju spregovorila avtor in Vladimir Gaj-šek, ki je tudi avtor spremne besede. / SVET Petek, 28. oktobra 2011 13 DOLŽNIŠKA KRIZA - Na dolgem evropskem vrhu v noči na četrtek v Bruslju Evropskim voditeljem uspel dogovor o celoviti rešitvi za evro Dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize BRUSELJ - Evropski voditelji so v noči na četrtek v Bruslju dosegli dogovor o celoviti rešitvi krize v območju evra, ki vključuje dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize. Našli smo vzdržno rešitev za grško krizo, je po vrhu območja evra poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Ob prispevku iz javnih sredstev v višini 130 milijard evrov in pristanku bank na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic se bo grško dolžniško breme s 160 odstotkov do 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar naj bi predstavljalo vzdržno raven. Članice območja evra in Mednarodni denarni sklad (IMF) bodo tako Grčiji v drugem paketu v zameno za nadaljevanje strogih varčevalnih in reformnih ukrepov do leta 2014 zagotovili novih 100 milijard evrov pomoči iz javnih sredstev iz sklada za zaščito evra (EFSF), vključno z dokapitalizacijo grških bank, poleg tega pa bo javni sektor prispeval še 30 milijard evrov v zameno za pristanek bank na odpis vrednosti grškega dolga. Banke so skozi zamenjavo obstoječih obveznic z novimi z daljšo ročnostjo in nižjo zahtevano donosnostjo pristale na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic, kar po besedah nemške kanclerke Angele Merkel predstavlja dejansko še precej večjo neto izgubo za zasebne upnike. Govori se o izgubi nad 70 odstotkov, medtem ko je bila v dogovoru iz 21. julija le 21-odstotna. Prispevek bank je ocenjen na okoli 100 milijard evrov. Voditelji so se dogovorili tudi za okrepitev posojilne sposobnosti EFSF na okoli 1000 milijard evrov, in sicer skozi uporabo dveh orodij - zavarovanja tveganj s strani EFSF za nove vlagatelje v državne obveznice območja evra in posebnih skladov za financiranje EFSF, v katere naj bi se ob vlogi IMF stekala tudi sredstva hitro rastočih držav. Najprej, že na vrhu celotne EU, je bil dosežen dogovor o doka-pitalizaciji bank. Vrh EU se je dogovoril o potrebi po znatno večjem - devetod-stotnem deležu najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) ob upoštevanju tržne vrednosti naložb v državne obveznice članic območja evra na datum 30. septembra letos. Ta delež mora biti na voljo od 30. junija prihodnje leto. Ureditev je začasna in izjemna. Nato pa je Evropska agencija za nadzor v bančnem sektorju na spletni CO^ncil Jt -^HjEN HT t Predsednik Evropske komisije Barroso in predsednik Evropskega sveta Van Rompuy strani objavila prvo in okvirno oceno, da bodo morale evropske sistemske banke do konca junija prihodnje leto kapital povečati za 106 milijard evrov. V razrezu po državah je za Slovenijo predviden znesek 297 milijonov evrov. Voditelji so se zavezali tudi k nadaljnji krepitvi gospodarskega upravljanja. Do konca 2012 naj bi tako članice območja evra v zakonodajo, če je možno, na ustavni ravni, vnesle določila o izravnanem proračunu, okrepila pa se bo tudi vloga Evropske komisije pri nadzoru nad državnimi proračuni. Države so se zavezale, da se bodo pri spoštovanju javnofinančnih pravil držale priporočil komisije. Vsaj dvakrat na leto naj bi se po novem srečeval vrh območja evra pod vodstvom predsednika, ki bo ločen od predsednika Evropskega sveta. Ta bo o sklepih redno obveščal nečlanice območja evra. Okrepila se bo tudi vloga evroskupine pri tesnejšem usklajevanju gospodarskih in fiskalnih politik. Če bo novi šef evroskupi-ne stalni predsednik z uradom v Bruslju, se bodo voditelji odločili ob izteku mandata Jeana-Clauda Junckerja. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je ob teh sklepih izrazil prepričanje, da bo ves svet z olajšanjem dočakal doseženi dogovor, saj bi v odsotnosti dogovora lahko prišlo do katastrofe. Menil je, da so našli ambiciozno in verodostojno rešitev. (STA) EVROKOMISIJA Olli Rehn bo pristojen tudi za evro STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Strasbourgu napovedal, da bo komisija prihodnji mesec predstavila načrt nadaljnjega poglabljanja unije. Kot je v nagovoru Evropskemu parlamentu, kjer je predstavil sklepe davi končanih vrhov EU in območja evra, pojasnil Barroso, bo predlagani načrt nadaljnjega poglabljanja unije ter gospodarskega upravljanja območja evra med drugim vključeval postopek soodločanja glede nadzora nad začasnim mehanizmom za stabilnost območja evra, postopek soodločanja glede močnejšega fiskalnega nadzora ter letni pregled rasti. Napovedal je tudi, da bo komisarju za gospodarske in denarne zadeve Olliju Rehnu v prihodnje poveril tudi upravljanje z evrom. S tem bo unija po njegovih besedah pokazala, da želi upravljati z evrom v okviru skupnosti. (STA) DOLŽNIŠKA KRIZA - Po evropskem vrhu V svetu pozitivni odzivi na dogovor ATENE/PEKING/MOSKVA/LJ UBLJANA - V Evropi in svetu so včeraj odmevali pozitivni odzivi na dogovor o celoviti rešitvi krize v območju evra, ki so ga po dolgotrajnih pogajanjih zgodaj zjutraj v Bruslju dosegli evropski voditelji. Grški premier George Papandreu je ocenil, da je šlo za vprašanje preživetja Grčije. Dogovor je pozitivno vplival tudi na tečaje delnic. Močno zadolžena Grčija se je na dogovor odzvala z velikim olajšanjem. Papandreu je ocenil, da je država "pobegnila pasti plačilne nesposobnosti". Po njegovem mnenju je šlo za vprašanje preživetja države. "Država je sklenila zelo pomemben dogovor, to je zgodovinski dan, ki lahko prinese red v naše javne finance," pa je za zasebno grško televizijo Mega povedal tiskovni predstavnik grške vlade Elias Mossialos. Kitajska, druga gospodarsko najmočnejša država na svetu, je pozdravila dogovor evropskih voditeljev in ocenila, da bo pripomogel k večjemu zaupanju na trgih. Kitajski predsednik Hu Jintao je po telefonu govoril s francoskim predsednikom Nicolasom Sarko-zyjem in izrazil upanje, da bo dogovor stabiliziral finančne trge. Zadovoljni so bili tudi v Moskvi. Ocenili so, da predstavlja dogovor razlog za previden optimizem, ki bi lahko na kratek rok pozitivno vplival na trg. Japonski finančni minister Jun Azumi pa je povedal, da je Tokio pripravljen sprejeti "potrebne ukrepe" za stabilizacijo območja evra, saj je to tudi v interesu japonskega gospodarstva. Dogovor je pozdravil tudi prvi mož Svetovne banke Robert Zoellick. Kot je dejal, bi to lahko preprečilo širjenje finančnih težav na hitro rastoče trge, ki zaležejo za polovico rasti svetovnega gospodarstva. Po njegovem mnenju gre za "prvi pomemben korak", s katerim se da kupiti nekaj časa, potrebnega za ureditev razmer v kritičnih državah. Odločitve evropskih voditeljev je pozdravila tudi Zveza evropskih bank. "Evropske vlade so nam poslale jasno sporočilo. Sprejeli bomo odgovornost za podporo udejanjanju njihovih odločitev," je napovedal predsednik zveze Christian Clausen. Izrazili so upanje, da bodo sprejete odločitve zadostovale za ponovno vzpostavitev zaupanja v območje z evrom. Združenje nemških bank pa je sporočilo, da so nemške banke opravile svojo nalogo pri reševanju evropske dolžniške krize, naloga politikov pa je zagotoviti, da bo bruseljski dogovor resnično uspešen. Prvi mož Deutsche Bank Josef Ackermann je ob tem povedal, da so banke s tem, ko so pristale na 50-odstotni odpis grškega dolga, želele rešiti Evropo. Slovenski premier Borut Pahor je zadovoljstvo nad rezultatom vrhov EU in območja evra izrazil že v Bruslju, naknadno pa so se na dogovor evropskih voditeljev pozitivno odzvali tudi na slovenskem finančnem ministrstvu. Kot so opozorili, je za uspeh dogovora o celovitem svežnju ukrepov za zaupanje in odpravo napetosti na finančnih trgih ključnega pomena verodostojnost vseh podanih izjav tako s strani držav prejemnic pomoči kot tudi s strani vseh držav članic območja evra. Celovitost in obseg ukrepov po navedbah ministrstva sicer izkazujeta odločenost držav članic območja evra, da stori vse potrebno za zaščito skupne valute. Izpostavljenost slovenskega bančnega sistema do grškega državnega dolga je po podatkih Banke Slovenije konec septembra znašala 11,2 milijona evrov. Kakšni bodo učinki delnega odpisa dolgov Grčiji, še ni mogoče povsem točno oceniti, pravijo v centralni banki. Dogovor o celoviti rešitvi krize v območju evra je včeraj pozitivno vplival na rast borznih tečajev. Vsi najpomembnejši svetovni delniški indeksi so beležili eno najvišjih dnevnih rasti v tem letu. Frankfurtski indeks DAX in pariški indeks CAC 40 sta se okrepila za več kot pet odstotkov, za dober odstotek pa je zrasel tudi slovenski indeks blue chi-pov SBI TOP. (STA) MIR - Ob 25. obletnici prvega molitvenega snidenja medverskem srečanju obsodil verski terorizem Papež na v Assisiju PERUGIA - Papež Benedikt XVI. je včeraj skupaj z ostalimi udeleženci medverskega srečanja v italijanskem Assisiju obsodil verski terorizem in njegovo "neusmiljeno krutost". Ob začetku celodnevnega srečanja je ponovno priznal, da so nasilje v zgodovini v imenu vere zagrešili tudi kristjani. "Vemo, da je terorizem pogosto versko motiviran in da prav verski značaj napadov služi za upravičevanje neusmiljene krutosti, ki meni, da lahko zaobide moralna pravila na račun 'dobrega', za katerega si prizadeva," je dejal papež in dodal, da v tem primeru "religija ne služi miru, temveč upravičevanju nasilja". "To ni prava narava religije. Nasprotno, to je njeno popačenje in prispeva k njenemu uničenju," je v rojstnem mestu Frančiška Asiškega v osrednji Italiji poudaril papež. Tako kot pred njim njegov predhodnik Janez Pavel II. je tudi Benedikt XVI. priznal, da so kristjani v preteklosti zagrešili nasilje v imenu Boga. "To priznavamo z veliko osramočenostjo. Po- vsem jasno pa je, da je šlo pri tem za zlorabo krščanske vere," je še dejal. Z včerajšnjim "dnem premišljevanja, dialoga in molitve za mir in pravičnost" je Vatikan obeležil 25. obletnico prvega dneva molitve za mir, ki ga je v luči konfliktov iz obdobja hladne vojne organiziral Janez Pavel II. Povabilu Benedikta XVI. se je odzvalo okoli 300 predstavnikov različnih svetovnih religij, vključno z muslimani, budisti in judi. Podobni medverski srečanji sta bili še leta 1993 in 2001. Kot meni Vatikan, je merilo uspeha na področju med-verskega dialoga dejstvo, da se je število predstavnikov različnih religij na srečanju od leta 1986 več kot podvojilo. Letos so se ga udeležili tudi štirje ateisti. Vsi udeleženci srečanja so na prizorišče pripotovali z vlakom, ki je zgodaj zjutraj začel pot v Vatikanu. Po kosilu so imeli čas za tiho, zasebno molitev, nato pa so se popoldne zbrali pri skupnem pozivu za mir. Danes jih čaka še avdienca pri papežu v Vatikanu. (STA) Papež Benedikt XVI. med skupno molitvijo ansa Izrael zamenjal zapornike z Egiptom TEL AVIV - Izrael je včeraj iz svojih zaporov izpustil 25 Egipčanov v zameno za izraelsko-ameriškega državljana Ilana Grapela, ki so ga egiptovske oblasti junija obtožile vohunjenja. To je že druga izmenjava zapornikov z Izraelom v zadnjem času, po tem ko je bila pred desetimi dnevi izvedena zamenjava 477 Palestincev za izraelskega vojaka. Egiptovski zaporniki so mejo med Izraelom in Egitpom prečkali včeraj popoldne, dve uri za tem pa je v Tel Avivu pristalo letalo z Ilanom Grapelom, ki se je po pristanku nemudoma odpravil na srečanje z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Egiptovske oblasti so Grapela 12. junija aretirale z obtožbo, da je izraelski vohun, kasneje pa so obtožbo spremenile in ga obtožile hujskanja. 27-letni Grapel, ki se je rodil in odraščal v ZDA, naj bi v Egipt prišel na prostovoljno delo z begunci. Pod ruševinami preživel sto ur ANKARA - V mestu Ercis na vzhodu države so včeraj reševalci izpod ruševin potegnili 18-letnega moškega, ki je pod ruševinami preživel okoli sto ur. Močan potres, ki je v nedeljo stresel vzhodni del Turčije je sicer doslej terjal že 534 žrtev. Aydin Palak je že drugi preživeli, ki so ga reševalci včeraj rešili iz ruševin, po tem ko so rešili tudi 19-letnega mladeniča. Kljub temu pa se možnosti, da bi reševalci našli nove preživele z vsako uro manjšajo, tudi nekatere reševalne ekipe so že zapustile območje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po uradnih podatkih je bilo v potresu ranjenih 2.300 ljudi izpod ruševin pa so rešili 185 ljudi. (STA) 598 Četrtek, 27. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Presenečenje v deželnem svetu Pristojnosti gorske skupnosti bo prevzela goriška pokrajina Deželna vlada upoštevala kritike, briške zveze goratih občin ne bo - Pokrajina in briški župani zadovoljni V Brdih ne bodo ustanovili zveze goratih občin. Na podlagi zakona, ki ga je z glasovi večine predvčerajšnjem odobril deželni svet Furlanije-Julijske krajine, bo pristojnosti bivše briške gorske skupnosti prevzela goriška pokrajina, ne pa nova upravna enota, kot je do zadnjega kazalo. Zvez goratih občin bo torej na koncu »le« osem, goriški teritorij pa vanje ne bo vključen. »Dejstvo, da je deželna vlada v zadnjem hipu vložila amandma in spremenila besedilo zakona, je bilo za nas lepo presenečenje in velik uspeh. Uslišane so bile zahteve našega teritorija,« je povedala Mara Černic, podpredsednica in odbornica goriške pokrajine, ki je odločno nasprotovala ustanovitvi nove vmesne ustanove. S stališčem pokrajine so soglašali tudi župani šestih briških občin, t.j. Števerjana, Krmina, Koprivnega, Šlovrenca, Dolenj in Moša, ki so ocenjevali, da bi nova upravna enota ustvarjala le dodatne stroške in zaplete. Edina, ki se je zavzemala za ustanovitev nove medobčinske zveze, je bila občina Gorica, ki je v prejšnjih mesecih dosegla tudi spremembo osnutka zakona, po kritikah in polemikah pa se je deželna vlada očitno premislila. »Veseli nas, da se je naposled zadeva iztekla, kot smo si želeli. Ustanavljanje dodatnih vmesnih ustanov je v času krčenja prispevkov občinam pravi nesmisel, ob tem pa smo prepričani, da lahko pokrajina uspešno prevzame pristojnosti bivše gorske skupnosti,« je povedala županja občine Šte-verjan Franka Padovan. »Edina pozitivna nota v slabem zakonu je ravno dejstvo, da je deželna vlada naredila korak nazaj. Za briško zvezo goratih občin se je zavzemal le Ettore Romoli, župan občine Gorica, ki je pretežno nižinska. S tem je goriška uprava želela povečati svoj vpliv nad briškim območjem,« je ocenil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je z deželnim svetnikom Mavrične levice Igorjem Kocijančičem ostro kritiziral zakonski osnutek v deželnem svetu in vložil številne amandmaje. »Dejstvo, da zveze goratih občin na Goriškem ne bo in da bo pristojnosti gorske skupnosti prevzela pokrajina, še enkrat potrjuje, da je deželni zakon skrpucalo in da ne temelji na jasnih vizijah in načrtih. Odobrili so ga z veliko težavo, menim, da bo njegovo izvajanje nemogoče,« je poudaril Kocijančič. (Ale) ŠTEVERJAN - Prispevek pokrajine 50.000 evrov za obnovo stavbe osnovne šole Gradnik Zamenjava oken in zunanjih vrat, obnova strehe in ureditev zunanjih stopnic. To so glavna dela, ki jih bo štever-janska občina izvedla na poslopju osnovne šole Alojz Gradnik s prispevkom, ki ji ga bo v okviru projekta »Mikrohabitat za Števerjan« dodelila pokrajina Gorica. Uprava Enrica Gherghette je na zadnjem zasedanju sprejela besedilo sporazuma, na podlagi katerega bo občini Števerjan dodelila 50.000 evrov: s tem denarjem bodo lahko dopolnili večji obnovitveni poseg, ki so ga začeli že lani in v okviru katerega so uredili napeljavo, tla in zidove spodnjega dela šolske stavbe. »Projekte Mikrohabitat izvaja goriška pokrajina že nekaj let. Namenjeni so krajem, v katerih se soočajo s posebnimi okoljskimi problematikami. Prvi projekt mikrohabitat smo izvedli z občinama Krmin in Medeja za zaselek Bor-gnano, kjer je delovalo odlagališče, drugi sporazum pa smo sklenili z občino Mariano, kjer so se občani soočali s problemom smradu, ki se je širil s kompostarne. Tretji protokol smo sklenili s so-vodenjsko občino za sanacijo radona na osnovni šoli na Vrhu, zdaj pa je na vrsti števerjanska osnovna šola,« je povedala pokrajinska podpredsednica in odbor-nica Mara Černic, ki je spomnila, da je bilo poslopje šole Gradnik zaradi hidro-geoloških značilnosti območja, na katerem je bilo zgrajeno, v zadnjih letih deležno številnih ukrepov. Šolo so najprej utrdili in prilagodili protipotresnim predpisom, v prejšnjih mesecih pa so zaključili še 245.000 evrov vreden sklop del na spodnjem delu stavbe. »Števerjanski upravi bomo v okviru sporazuma dodelili še 50.000 evrov, s katerimi bo dokončno obnovila desno krilo šolske stavbe. Občina se bo v zameno obvezala, da Števerjanska šola bo poslopje na voljo tudi briški skupnosti in društvom za promocijo briškega teritorija in razne projekte,« je pojasnila Černičeva. Zadovoljstvo nad dodatnim prispevkom za šolo je izrazila števerjanska bumbaca županja Franka Padovan, po kateri bodo dodatna dela omogočila selitev šte-verjanskih učencev v obnovljene prostore. »S prihodnjim šolskim letom bo pouk potekal v obnovljenem delu šole,« je pojasnila županja. (Ale) Pogled na Balkan Danes ob 17.30 bo v konferenčni dvorani Fundacije Coronini v Gorici srečanje na temo »Pogled na Balkan«. Sodelovali bodo novinarja Roberto Covaz in Mauro Manzin ter direktor Evropskega centra za mir iz Beograda Bojan Starec. Srečanje bo vodil direktor Ev-ropeistične akademije Pio Baissero. Sledila bo projekcija fotografij iz Hrvaške, Bosne in Črne gore. Goriški lok z mladimi Drevi ob 20. uri bo v domu Andreja Budala v Štandrežu v soorganizaciji s kulturnim društvom Oton Župančič prvo srečanje Goriškega loka v novi sezoni. Tokrat so se odločili, da v svoje goste povabijo mlade in jim dajo možnost, da povejo svoje mnenje o odnosih med SKGZ in SSO, ki so v zadnjih časih časih zelo aktualna tema. Večer bo moderiral univerzitetni študent ekonomije Albert Voncina, ki bo svoja vprašanja zastavljal goriškim sovrstnikom, ravno tako študentom Davidu Sanzinu, Petru Bajtu, Simonu Korenu, Aljoši Jarcu in Simonu Petru Lebanu. Ekskurzije in degustacije V okviru pobude Okusi Krasa prireja zadruga Rogos ekskurzije, ob koncu katerih bodo tudi degustacije v centru Gradina pri Doberdobu. Prihodnja ekskurzija bo v nedeljo pri Bonetih ob 10. uri, degustacija pa v centru Gradina ob 12. uri. Za informacije in prijave mobilni telefon 333-4056800, e-mail inforogos@gmail.com, spletna stran www.riservantauralegradina.com Center za umsko zdravje V zvezi s polemikami o neprimernem sedežu centra za umsko zdravje, goriško Podjetje za zdravstvene storitve v sporočilu poudarja, da se je odločilo za obnovo enega od poslopij v parku Ba-saglia, kamor bi se vselil center: tako se zaključuje postopek za začetek del, medtem pa bodo poskrbeli za izredna vzdrževalna dela na sedanjem sedežu. Poškodovali center Konver Neznanci so v prejšnjih tednih poškodovali nekaj večjih šip sprejemnega centra Konver pri Prelosnem jezeru in poskusili vdreti v stavbo. Ukradli niso ničesar, škodo pa bo treba popraviti, da ne bi dež poškodoval notranjosti, zato je tržiška občinska uprava namenila tristo evrov za nove šipe. Že lani so neznanci ukradli bakrene žlebove, škoda pa je znašala skoraj 10000 evrov. Cingolani gost goriške sekcije SSk V ponedeljek je bil gost goriške sekcije Slovenske skupnosti Giuseppe Cingolani, kandidat na goriških občinskih primarnih volitvah leve sredine. Cingolanija je kandidirala goriška Demokratska stranka, njegovo kandidaturo pa je na svojem pokrajinskem kongresu podprla tudi SSk. Cingolani je na srečanju orisal svoj okvirni program za prenovo mesta Gorica. Gre za ovrednotenje položaja pokrajinskega glavnega mesta, ki je v zadnjih časih precej izgubilo na pomenu. Besedo je treba vrniti občanom, ki morajo biti soudeleženi pri upravljanju ter primerno osveščeni, Gorica pa mora odločno stopiti na pot novih, okolju prijaznih tehnologij, ovrednotiti turistične in naravne znamenitosti, na novo premisliti gospodarsko in industrijsko mrežo ter okrepiti vse strukture, ki so soudeležene pri vzgoji in izobraževanju, je menil kandidat DS. Pri tem imajo odločilno vlogo različne jezikovne in narodne kulture, ki sestavljajo tkivo mesta in so sestavni del njegove identitete. Predstavniki SSk so nato Cingolaniju orisali svoje poglede in poudarili, da morajo biti programi konkretni. Gre se za vsakdanje stvari, od popravil in širitev pločnikov do primerne socialne oskrbe za starejše in bolne, kar se še posebej čuti v okolici. Med srečanjem je bil govor tudi o izvajanju zaščitne zakondaje, ki mora vključevati celotno občinsko ozemlje, odnosom s čezmenjnimi občinami je treba dati novega zagona in priti do konkretnih rezultatov, ki bodo vidni in koristni za vse. Cingolani in predstavniki SSk so si izmenjali poglede na prenovo Gorice GORICA - Forum in SKP-Federacija levice »Kandidati niso vsi enaki, Andrea Bellavite je najboljši« Zaradi svoje doslednosti, transparent-nosti, izkušnje, poznavanja teritorija ter razgledanosti bi bil Andrea Bellavite najboljši le-vosredinski županski kandidat na upravnih volitvah, ki bodo prihodnje leto potekale v Gorici. V to je prepričanih čez 60 Goričanov, ki so podpisali apel, s katerim vabijo someščane, naj se 6. novembra udeležijo primarnih volitev leve sredine in glasujejo za kandidata Foruma za Gorico in SKP-Federaci-je levice Andreo Bellaviteja. »Apel so podpisali ljudje, ki so aktivni na najrazličnejših področjih. Bellaviteja podpirajo, ker je v zadnjih letih dosledno in jasno vodil številne bitke,« je povedala Anna Di Gianantonio, ki je z Bellavitejem in Markom Marinčičem predstavlja Forum za Gorico v goriškem občinskem svetu. »Kandidati na primarnih volitvah niso vsi enaki, vsak ima svoje značilnosti. Kakšno je npr. stališče Demokratske stranke (DS) v zvezi z vzpenjačo na grad? Kaj meni o trgovskih centrih? Zakaj sta v občinskem svetu DS in SSk podpirali resolucijo o ponovnem odprtju predora Bombi, če se sedaj Giuseppe Cingolani zavzema za ureditev muzeja 20. stoletja v njem?« je povedala Di Gianantoniova. Sin-dikalistka Orietta Olivo je izpostavila Bella-vitejevo pozornost do vprašanja dela in čez- Andrea Bellavite bumbaca mejnih odnosov, Marinčič pa meni, da lahko Bellavite najbolje interpretira kompleksnost levosredinske koalicije in njen program. »Cilj primarnih volitev ni pridobivanje vidljivosti in mest v bodočem občinskem odboru, kot sta pomotoma razumela dva izmed štirih kandidatov,« je začel Marinčič, po katerem so goriški levosredinski volivci v resnici pred dvojno izbiro: »Največ možnosti za zmago imata Bellavite in Cingolani; Andrea pa je po moji oceni zaradi karizme, sposobnosti združevanja in neodvisnosti od strank boljši kandidat.« Dario Stasi je poudaril, da se je z Bellavitejevo župansko kandidaturo pred štirimi leti goriško politično prizorišče spremenilo, goriški tajnik SKP-Federacije levice Roberto Criscitiello pa se je zaustavil na Bellavitejevi sposobnosti poslušanja, ki je pomembna za preporod mesta. Kandidat je izpostavil predvsem potrebo, da se po primarnih volitvah levosre-dinska koalicija ponovno poenoti: »Če nismo složni, ne moremo zmagati,« je poudaril Bel-lavite, po katerem je ključnega pomena tudi dobra volilna udeležba na primarnih volitvah. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. oktobra 2011 15 ZDRAVJE - Sredina pobuda Občine Sovodnje in Združenja prostovoljnih krvodajalcev Proti raku se borimo z zdravim življenjem in partnerskim odnosom V dvorani ZK Doberdob in Sovodnje sta predavali predstavnici Europa Donna Mojca Senčar in Tatjana Kumar Proti raku se ne borimo le z zdravim načinom življenja, ampak tudi s komunikacijo in odnosom med partnerjema. To je sporočilo sredinega večera z naslovom Skrb za zdravje je naša dolžnost, ki je v dvorano Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah privabil lepo število udeleženk in udeležencev. Večer sta priredila Občina So-vodnje in Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj v okviru pobud v t.i. rožnatem oktobru, ki je mesec boja proti raku dojk. Občina je namreč pristopila k pobudi združenja LILT, ki spodbuja ozaveščanje o tej obliki raka, poleg osvetlitve županstva z roza barvo pa se je skupaj s krvodajalskim združenjem odločila prirediti tudi zanimiv večer. Udeležencem, med katerimi sta bila tudi sovodenjska županja Alenka Florenin in predsednik združenja krvodajalcev Štefan Tomsič, sta predavali predsednica in članica upravnega sveta slovenske sekcije Združenja Europa Donna, ki je svojčas nastalo na pobudo znanega italijanskega onkologa in bivšega ministra Umberta Veronesija, zdravnica Mojca Senčar in višja medicinska sestra Tatjana Kumar. Medtem ko je prva predstavila delovanje in cilje združenja, ki se posveča boju proti raku dojk ter zagotovitvi enakih možnosti za zgodnje odkritje bolezni ter takojšnje in učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo, je Kumarjeva s pomočjo diapozitivov podala statistične podatke o incidenci in ozdravljivosti. Pri tem je orisala različne oblike raka, predvsem pa poudarila pomen zdravega življenjskega sloga, ki naj temelji na gibanju, zdravi in uravnoteženi prehrani ter vzdrževanju pametne telesne teže. Proti raku na dojki, ki je značilen za ženske, v manjši meri pa prizadene tudi tiste moške, ki imajo razvite določene žleze, pa tudi proti drugim oblikam raka se je treba boriti v dvoje, sta poudarili predavateljici, ki sta poudarili pomen komunikacije in odnosov med partnerjema. Po uspeli sredini pobudi pa se bodo dejavnosti Občine Sovodnje in Združenja prostovoljnih krvodajalcev na področju zdravstvenega ozaveščanja nadaljevale, saj v drugi polovici novembra načrtujeta novo srečanje, ki bo potekalo na Vrhu v obliki kulturnega večera, na katerem bodo predstavili delovanje društva prostovoljcev Spiraglio, ki se posveča prevozu pacientov na terapijo. Mojca Senčar (v ozadju sede) in Tatjana Kumar sta orisali oblike raka ter tisto, kar je najpomembnejše v boju zoper to zahrbtno bolezen bumbaca TRŽIČ - Od 23. do 28. novembra pobuda Go Orienta Za izbiro študija in poklica Srečanje s ponudbo višjih srednjih šol, univerz, podjetij in oboroženih sil prireja Pokrajina Gorica Pobuda daje mladim možnost pravilne izbire arhivbijmbaca Od 23. do 28. novembra bo v beneški palači v Ul. SantAmbrogio in v občinski galeriji na Trgu Cavour v Tržiču potekala tradicionalna pobuda Go Orienta, ki jo Pokrajina Gorica v sodelovanju z Deželo Furlanijo Julijsko krajino, stanovskimi organizacijami gospodarstvenikov in zavodi za poklicno izobraževanje prireja, da bi mladim omogočila pravilno izbiro študija in poklica. V okviru pobude, ki jo je lani, ko je potekala v hotelirski šoli (pred tem so jo prirejali na goriškem sejmišču) obiskalo preko 1500 dijakov in študentov, bodo na omenjenih lokacijah teden dni stale stojnice, ki bodo mladim nudile informacije o izbiri višje srednje šole oz. univerzitetnega študija, pa tudi poklica. Svojo ponudbo bodo predstavile višje srednje šole z Goriškega, krajevni in druge univerze ter zavodi za poklicno izobraževanje, stanovske organizacije, podjetja in oborožene sile. JAMLJE - Težave s pogrebnim podjetjem Grob ni bil izkopan, čakali so do večera Osuplost svojcev pokojne Alme Pernarcich vd. Semolič, občina bo ukrepala TRŽIČ - Popis prebivalstva in stanovanj Začeli deliti poler za slovenske bo treba zaprositi Sorodniki, prijatelji in znanci pokojne Alme Pernarcich vd. Semolič, ki so se v sredo popoldne udeležili njenega pogreba, so upravičeno ogorčeni in jezni. Ob težki izgubi ljubljene osebe, ki jih je zapustila v ponedeljek, jih je namreč nekaj dni kasneje doletelo tudi grdo presenečenje. Ko so v sredo po pogrebni maši prišli na jameljsko pokopališče, da bi se od pokojnice poslovili, so namreč osuplo ugotovili, da grob ni bil izkopan. Razburjenim svojcem in domačinom pred dejstvom ni preostalo drugega, kot da so poklicali doberdobske-ga župana Paola Vizintina, ki je prišel na kraj s funkcionarko tehničnega urada. Župan je bil tako kot udeleženci pogreba zelo vznemirjen, tudi zato, ker je odgovorna zadruga Service Noncello isto napako zagrešila že večkrat. Zadnjič se je problem pojavil aprila na do-berdobskem pokopališču, ko so morali udeleženci pogreba sami izkopati grob 46-letnega Claudia Kosiča. »Takšno ravnanje je nespoštljivo, nestrokovno in neresno,« je bil besen župan Vizintin, ki je tokrat o zadevi obvestil sile javne- ga reda. »Karabinjerji so pripravili zapisnik, ki ga bomo skupaj z našo dokumentacijo naslovili na javno tožilstvo in prefekturo. Zahtevali bomo odškodnine, pa tudi popolno prepoved za zadrugo Service Noncello, da bi se še naprej ukvarjala s pogrebnimi storitvami,« je podčrtal Vizintin in spomnil, da je občina z zadrugo že prekinila pogodbo v prejšnjih mesecih, novo podjetje za pogrebne storitve pa bi jo moralo naslediti ravno v prihodnjih dneh. »Tokrat zgleda, da so delavci na ja-meljsko pokopališče prišli že v dopoldanskih urah, niso pa imeli s seboj prave opreme. Kasneje, ko so se dela lotili, pa se je eden izmed delavcev poškodoval, zato groba niso izkopali,« je še povedal Vizintin, ki meni, da bi morala zadruga o problemu pravočasno obvestiti občino, tega pa ni storila. Zadruga Service Noncello je v sredo naposled le poskrbela za izkop groba, kar pa se je zgodilo šele v večernih urah. »Sočustvujemo z družino in prijatelji pokojnice, ki so ob izgubi drage osebe morali prenesti še to neoprostlji-vo ravnanje,« je zaključil Vizintin. (Ale) Tudi v Tržiču se je v sredo začelo razdeljevanje pol, ki jih je treba izpolniti v okviru 15. popisa prebivalstva in stanovanj. Popisovalce je mogoče prepoznati po tem, da nosijo izkaznico statističnega zavoda Istat s sliko in osebnimi podatki. Občani s stalnim prebivališčem pred 1. januarjem 2011 bodo prejeli pole v prihodnjih tednih, vsekakor pred 20. novembrom, šele nato bodo pole delili tistim, ki prebivajo v Tržiču od 1. januarja 2011 dalje. Stalni prebivalci pred 1. januarjem 2011, ki do 20. novembra ne bodo prejeli pole, se bodo morali obrniti na občinski urad za popis v Ul. SantAmbrogio 60 ali pa telefonirati na številko 0481-494499. Izpolnjene pole (priporoča se izpolnitev preko spleta) bo treba vrniti upoštevajoč priložena navodila. Možno jih bo tudi izročiti v uradu v Ul. SantAmbrogio (telefon 0481-494499, naslov elektronske pošte censimento@comune.mon-falcone.go.it) ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah pa med 11.30 in 13.30 ter med 16. in 18. uro. Kdor bo želel izpolniti polo v slovenskem jeziku (te so dospele v Tržič v enakem številu kot tiste v italijanskem jeziku, se pravi v 13.000 izvodih), bo moral zanjo zaprositi, interesentom pa bodo lahko pomagali popisovalci z znanjem slovenščine. TRŽIČ - Občina Občinski odbor v četrti Aris San Polo Tržiški občinski odbor je včeraj obiskal četrt Aris San Polo, kjer se je s krajevnimi prebivalci soočil predvsem z vprašanjem prometne ureditve v bližini trgovskega središča Emisfero. Omenjena družba je pristala na oblikovanje predloga o preureditvi prometa, medtem ko bo občinska uprava poskrbela za preureditev krožišča v Ul. Primo maggio. Drugače je Občina poskrbela za ureditev zelenice v Ul. Fermi, govor pa je bil tudi o ločenem zbiranju odpadkov, cestni signalizaciji in dejavnosti za mlade, za katere je na razpolago središče na Drevoredu San Marco, h koriščenju katerega bi lahko spodbudili tam živeče družine. ZDRAVJE - Peticija Za kirurški poseg pri multipli sklerozi Dežela Furlanija Julijska krajina naj v okviru deželnega javnega zdravstvenega sistema ponovno omogoči možnost kirurškega posega s širjenjem žil po t.i. »metodi Zam- bumbaca boni« pri pacientih z multiplo sklerozo ter naj ustanovi multidiscipli-narna središča, ki naj sledijo bolnikom s to patologijo. To zahteva peticija, pod katero se je podpisalo 11.000 občanov in ki so jo včeraj dopoldne v Trstu predsedniku deželnega sveta Mauriziu Franzu izročili predstavniki združenja CCSVI nel-la sclerosi multipla. Pobudo, ki so jo podprle nekatere krajevne uprave, med katerimi Pokrajina Gorica ter občine Trst, Videm, Ronke in Foljan-Redipulja, so predstavniki omenjenega združenja, ki se posveča raziskovanju t.i. možgansko-hrbtenjačne venske in-suficience, pri kateri pride do krčenja vratnih ven (žil) in njene povezanosti z multiplo sklerozo, orisali na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu Pokrajine ob prisotnosti predsednika Enrica Gherghette. Več dokazov pelje k ugotovitvi, da sta omenjeni patologiji povezani, kot je odkril prof. Paolo Zamboni, direktor centra za bolezni ožilja Univerze v Ferrari, ki je tudi uvedel ino-vativno kirurško metodo zdravljenja, ki sloni na razširitvi žil, medtem ko so bila doslej na razpolago le zdravila. Zdravljenje z novo metodo je bilo do nedavnega možno v tržaški bolnišnici na Katinari, a je to deželna uprava na podlagi ministrske okrožnice zaustavila. Od tod zahteva po obnovitvi takega zdravljenja, ki je po mnenju pobudnikov finančno vzdržno, pa tudi tveganje je zelo nizko. Gherghetta je pri tem opozoril, da gre v bistvu za vprašanje interesov farmacevtskih družb, sramotno pa je tudi to, da dežela preprečuje »metodo Zamboni« v javnih zdravstvenih službah, ne pa tudi v zasebnih ustanovah, je bilo rečeno. (iž) PODPIS KONVENCIJE Koriščenje športnih igrišč: olajšave za univerzitetne študente Imetniki univerzitetne kartice GoUnicardGo, za katero lahko zaprosijo vsi študentje, ki so redno vpisani na diplomske tečaje v Gorici, bodo lahko koristili olajšave za igranje tenisa in drugih športov ter uporabo igrišč za mali nogomet in odbojko. To na podlagi konvencije, ki sta jo včeraj podpisala predsednik Konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Rodolfo Ziberna in predsednik Goriškega teniškega krožka A. Zaccarelli Pierluigi de Fornasari, ki menita, da je mogoče izvesti pozitivne konkretne ukrepe, da se znižajo stroški in študentom omogočijo dejavnosti v prostem času, s čimer se tudi obogati sam krožek Zaccarelli. Zainteresirani študentje bodo lahko koristili olajšave oz. uporabo igrišč po znižani ceni neposredno pri blagajni, dovolj bo pokazati kartico GoUni-cardGo in osebni dokument. Za informacije sta na voljo teniški krožek A. Zaccarelli (telefon 0481-535642 in 0481-535425, mobilni telefon 3273855880, e-mail ctzaccarelli@libero.it) in goriški univerzitetni konzorcij (spletna stran www.consunigo.it, e-mail in-fo@consunigo.it). 1 6 Petek, 28. oktobra 2011_GORIŠKI PROSTOR_ GORIŠKA BRDA - Slovenski državni poglavar bo prišel 9. novembra Brici bodo dočakali obisk predsednika Turka Odziv na vabilo iz leta 2007 - Na Dobrovem srečanje z občinskimi možmi - Obisk Šmartnega in Vipolž Devetega novembra, tik pred martinovim, bo Goriška Brda obiskal slovenski predsednik Danilo Türk. To potrdilo so včeraj na upravi briške občine prejeli od predstavnika predsednikovega kabineta, ki si je med obiskom v Brdih skupaj s predstavniki občinske uprave in županom Francem Mužičem tudi ogledal predvidena mesta obiska. Slovenskega predsednika so na uradni obisk v Goriška Brda povabili Prireditev »Starosta mali princ«, ki poteka od leta 2001 dalje izmenoma v štirih mestih Primorske - v Gorici, Novi Gorici,Trstu in Kopru - z namenom, da se ljudje povezujejo in spoznavajo, se je letos predstavila z geslom »Spoštujemo včeraj, zaupamo v jutri, danes smo« v organizaciji Krut-a in Društva slovenskih upokojencev iz Trsta v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev za Goriško. Začela se je v nedeljo, 23. oktobra, z običajnim spoznavalnim izletom, tokrat v Gonars in Palmanovo. V Gonars zato, da se ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije in obletnici ustanovitve OF poklonijo žrtvam nacifa-šističnega nasilja in položijo venec pred spomenik ob kostnici. V Gonarsu so se ob spomenikih zbrali številni upokojenci z Goriškega, Novogoriškega, Tržaškega in Koprskega, predsednica Krut-a P. Furlan, predsednica ZDUS iz Ljubljane M. Kožuh Novak , predsednik komisije za stike med Slovenci A.Ternovec in predstavnika Pokrajinskih zvez Severne in Južne Primorske, A. Vitežnik in C. Jagodic. Govoru predsednice Krut-a je sledil pozdravni nagovor župana Go-narsa, ki je izrazil primerne misli o nekdanjem taborišču. Nato je podrobno spregovorila znana raziskovalka Alessandra Kersevan o nečloveških razmerah v taborišču v letih 1942-43. Po spominski slovesnosti so prisotni stopili v kripto, polno majhnih kovinastih krst s posmrtnimi ostanki žrtev nasilja. Pozneje so se odpeljali v Palmano-vo na ogled mesta in okopov ter vojaških zgradb iz prejšnjih stoletij. Po kosilu v Ogleju so se vsi odpeljali v Gorico, kjer se je v Kulturnem domu nadaljevalo srečanje upokojencev in doseglo svoj višek s koncertno revijo od 17. ure dalje. Po nagovorih organizatorjev prireditve in pozdravu predsednice Kožuhove so nastopili moški pevski zbor Ciril Kosmač iz Kopra, ženski pevski zbor Društva gori- ob neki priložnosti, ko se je tam mudil leta 2007, še pred inavguracijo za predsednika države. Obljubo bo izpolnil v novembru. Po sedanjih načrtih bodo predsednika najprej sprejeli na Gradu Dobrovo - tam se bo sestal z županom Mužičem, podžupani Go-ranom Simčičem, Joškom Zamarjem in Damjanom Birtičem ter direktorjem občinske uprave Andrejem Markoči-čem. Gostitelji ga bodo seznanili s pro- ških upokojencev, moški pevski zbor Šempeter in moški pevski zbor Fran Venturini za Trst. Vsi so se dobro izkazali, zato jih je številno občinstvo nagradilo z močnim ploskanjem. Predsednikov obisk Goriških Brd bo začel na gradu Dobrovo km jekti občine - med najpomembnejšimi, ki so bili uresničeni, je projekt oskrbe s pitno vodo - nato pa se bodo odpravili na ogled osnovne šole na Dobro-vem. Ob obisku najpomembnejšega gospodarskega subjekta v občini, Vinske kleti Goriška Brda, bo predsednik krstil novo penino. Z razglednega stolpa v Gonjačah si bo nato ogledal celotna Brda in se v družbi gostiteljev podal še na ogled srednjeveške vasice Gost večera je bil pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja pri Trstu pod vodstvom pevovodja Manuela Pur-gerja; ta mladinski zbor je imel vlogo medgeneracijskega povezovanja z na- Šmartno, kjer mu bodo predstavili dosedanjo obnovo: »V stolpu, ki ga je obnovila družba Salonit Anhovo, bomo ob portrete dosedanjih predsednikov ob tej priložnosti slovesno dodali še Tiirkov portret,« pojasnjuje Andrej Markočič. V programu je še ogled gradu Vipolže, ki ga je država pred štirimi leti uvrstila na seznam objektov za obnovo. Občina pri tem projektu nastopa kot partnerica: »Smo tik pred začetkom obnove tega gradu,« je pred nekaj dnevi napovedal župan Mužič. Spodnji del gradu bo po obnovi, vredni 11,2 milijona evrov, namenjen vi-noteki, ocenjevanju oljčnega olja in catering ponudbi, za prostore v zgornjem delu gradu pa se zanima Univerza v Novi Gorici, del prostorov bo namenjen oljkarstvu, del pa za potrebe lokalne skupnosti. »Če bo dovolj časa, bomo predsedniku predstavili še vinsko kulturno ambasado Poljske,« dodaja Mar-kočič. Na posameznih briških domačijah so namreč nedavno začeli odpirati kulturne izpostave veleposlaništev, ki domujejo v Sloveniji. K projektu je pristopil tudi zunanji minister Samuel Žbogar, ki je pomagal navezati stike s posameznimi veleposlaništvi. Prva kulturna ambasada zastopa Poljsko. Odprli so jo poleti na domačiji Klinec v Plešivem. Tam so teden dni ustvarjali domači in poljski umetniki, ki so poslikali 10-litrske glinene steklenice. Te bodo uporabili za posebno polnitev. (km) stopajočimi zbori. Mladostni glasovi so močno navdušili poslušalce še posebno, ko so ob prepletanju z upokojenskimi pevci živahno zapeli nekaj veselih ljudskih napevov. (ed) -/ Veseli novogoriški december Središče Nove Gorice bo, kot kaže, decembra zaživelo. Pred nedavnim je namreč novogoriška mestna občina objavila javni razpis za sofinanciranje priprave in izvedbe decembrskega programa na Bevkovem trgu, za kar namenja 80.000 evrov proračunskih sredstev. Med obveznimi vsebinami, ki jih določa razpis, je organizacija sejma med 6. in 23. decembrom, ki lahko vključuje glasbeno-kulturne prireditve ter novoletni program, ki se bo odvijal od božiča do prvega dne v prihodnjem letu. Podjetja, ki želijo sodelovati na razpisu, imajo s prijavo čas do 7. novembra. Razpis je glede obveznih vsebin na nekaterih mestih precej konkreten: decembrski sejem naj se začne z Miklavževim dobrodelnim večerom v sodelovanju z dobrodelnimi organizacijami. Od 7. do 22. decembra se lahko ob sejmu odvija spremljevalni program, na katerem naj sodelujejo turistična, kulturna in ostala društva v občini, zaključek decembrskega sejma pa naj bo obarvan z nastopom folklornih skupin. Novoletni program se bo odvijal v ogrevanem šotoru na Kidričevi ulici, in sicer od 25. decembra do 1. januarja, del pa se lahko odvija tudi na Bevkovem trgu, medtem ko je silvestrski program predviden na obeh prizoriščih. Na božični večer bodo nastopili otroški, mladinski in drugi pevski zbori, ki bodo prepevali božične in ljudske pesmi, predviden je tudi božični jazz/blues koncert z uveljavljenimi slovenskimi ali tujimi jazz/blues zasedbami. Dan slovenske samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, bo v znamenju orkestrske in narodnozaba-vne glasbe. 30. decembra bo otroke razveselil dedek Mraza s kočijo in spremstvom ter glasbenim programom. 31. december se bo začel s silvestrovanjem za otroke, nato pa bo na obeh prizoriščih potekal ustrezen silvestrski program. V preostalih dneh naj bi se v središču mesta zvrstile poulične ali plesne predstave, večer stand up komedije, otroški program z otroškimi ali lutkovnimi predstavami, večer predstavitve lokalne kulinarike in vina, itd. Praznični december v Novi Gorici bo torej postregel z bogato bero prireditev za staro in mlado. Gotovo bo kateri od dogodkov privabil tudi obiskovalce iz sosednje Gorice in širše okolice. Morda bi tudi tokrat kazalo razmisliti o povezavi obeh mest, na primer s »cestnim vlakcem« kot se je to zgodilo ob nedavno izpeljani prireditvi Okusi ob meji v Gorici. (km) Komemoracija na Trnovem V novogoriški mestni občini bo osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v torek, 1. novembra, kot vsako leto potekala v spominskem parku na Trnovem pri Gorici. Letošnja slavnostna govornica bo Patricija Šulin, svetnica novogori-škega mestnega sveta. Pred osrednjo komemorativno slovesnostjo bo delegacija novogoriške mestne občine ob 9.10 položila venec pri grobišču nad Grgarjem, ob 9.30 pri spomeniku padlim vojakom na Škabrijelu v Ravnici ter ob 10.10. in 10.25 pri dveh grobiščih na Trnovem. Osrednja kome-morativna slovesnost v spominskem parku na Trnovem bo ob 11. uri. (km) Pohod po bojiščih Turistično društvo Solkan prireja jutri 7. pohod po bojiščih Soške fronte v spomin na številne padle žrtve. Pot bo pohodnike vodila preko Sv. Katarine na Preški vrh nato ob kavernah na Sveto goro in Vodice. Predvidoma bo trajala 3,5 do 4,5 ure. Prijave zbirajo na dan pohoda od 8. ure dalje v Krajevni skupnosti Solkan na Trgu Jožeta Sre-brniča. Pohod začenja ob 9. uri, vpisnina znaša 5 evrov, vključuje pa vodenje, čaj in topel obrok ob prihodu. Spominska majica pohoda stane 4 evre. Udeleženci naj imajo primerno obutev in naglavno svetilko. Dodatne informacije in prijave na telefon: 00386 (0) 51 638 826, Marjan Lisjak. (km) De Lazzari v Novi Gorici Z razstavo, ki jo bodo odprli nocoj v no-vogoriški mestni galeriji, se v Sloveniji prvič predstavlja italijanski umetnik Giovanni De Lazzari. Njegove risbe, slike in skulpture bodo v Novi Gorici na ogled do 18. novembra. (km) GORICA - V nedeljo pod geslom »Spoštujemo včeraj, zaupamo v jutri, danes smo« »Starosta mali princ« tokrat v Gorici Najprej izlet v Gonars in Palmanovo, nato srečanje v goriškem Kulturnem domu z nagovori organizatorjev in zborovskimi nastopi / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. oktobra 2011 17 EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. Gledališče Čestitke Danes DAVID svoj rojstni dan slavi, vse najboljše mu želijo Silvana, Elija in Manuel. V Gabrjah DOBERDOBEC Abrahama danes slavi. Vse najboljše in kar si želi, mu voščimo vsi, ki ga imamo radi. Mama in brata z družinama. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'unicorno« (digital 3D); 20.15 - 22.15 »Bar Sport«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 »Johnny English«; 20.15 - 22.15 »A dangerous method«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Kung Fu Panda 2« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Alek-sandrinke« (Art film). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 - 20.30 -22.15 »Johnny English«. Dvorana 3: 17.00 - 19.50 - 22.00 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'uni-corno« (digital 3D). Dvorana 4: 20.10 - 22.10 »Insidious«. Dvorana 5: 17.30 »Matrimonio a Pa-rigi«; 20.00 - 22.10 »This must be the place«. fí Razstave ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandre-žu komedija »Pelikan ali otroci po želji« (Marcel Franck) v režiji Jožeta Va-lentiča, nastopa KUD Svoboda - Zalog; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: danes, 28. oktobra, ob 20.30 »Inganno in gonna« Kena Ludwiga, nastopa Estravagario teatro iz Verone; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). 9 Šolske vesti NATEČAJ »PROGETTI IN ERBA«, ki ga organizira Studio Bensa PM iz Gorice v sodelovanju z neprofitno družbo Project Management iz Milana in občino Gorica je namenjen otrokom med 6. in 11. letom starosti, ki bi želeli pridobiti izkušnje vodenja in priprave projektov. Letos bodo poleg šol in izobraževalnih ustanov z Goriškega sodelovale tudi šole iz Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. Rok za prijave zapade 28. oktobra, prošnje pa je treba oddati v Studiu Bensa PM na Korzu Italia 86 v Gorici. Po prijavi bo organizator poskrbel za dve informativni srečanji z učitelji oz. vzgojitelji, nakar bo v obliki mentorstva spremljal celotno izvajanje del, ki bodo lahko gledališke predstave, naravovarstvene raziskave, razstave fotografij in podobno. Sodelujoče skupine bodo projekt morale razviti do 16. marca 2012, do 31. marca pa bodo razglasili zmagovalca; nagrajevanje bo v deželnem avditoriju v Gorici; informacije nudi Giorgio Bensa po tel. 0481-30236 in 348-2334298 ali na naslov formazione@bensapm.it. H Mali oglasi ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici, Ul. Formica, 2. nadstropje, 80 kvm, prenovljeno in popolnoma opremljeno; tel. 328-2163958. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. www.primorski.eu1 V ATRIJU GORIŠKE PREFEKTURE na Travniku v Gorici je na ogled razstava kiparja Sergia Pacorija; do 26. novembra. GORIŠKI MUZEJ IN DRUŽINA KROF- LIČ vabita na ogled dokumentacijske razstave »Iz zapuščine Josipine Zida-nik - Zmagoslave« v hiši družine Krof-lič v Podkraju št. 104a v Colu (http://g.co/maps/7k4up); do 15. marca 2012; informacije za ogled razstave v Goriškem muzeju, tel. 0038653359811 in pri Bredi in Marjanu Krofliču, tel. 003861-4293200. V OBČINSKEM MUZEJU V KRMINU bo na ogled do 6. novembra razstava »Inquiete stanze« Giorgia Valvasso-rija; ob četrtkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure; vstop prost. Informacije po tel. 0481637152, na spletni strani www.comu-ne.cormons.go.it ali na cultura@com-cormons.regione.fvg.it. DRUŠTVO ARS vabi v galerijo Ars na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave slik Aleksandra Pece. RAZSTAVA KONSTRASTI je na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Razstavljajo Janina Cotič, Andrej Furlan, Matjaž Hmeljak, Paolo Hrovatin, Robi Jakomin, Jana Kalc, Zvonimir Kalc, Vilijam Lavrenčič, Klaudija Marušič, Jasna Merku, De-ziderij Švara, Megi Uršič Calzi, Franko Vecchiet, Andrea Verdelago, Štefan Turk in Ivan Zerjal; do 11. novembra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 12. do 21. novembra ob prireditvah in po domeni (informacije na spletnih straneh www.kons.it in www.kclbratuz.org). 4 Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 28. oktobra, ob 20.45 nastopata Patrick Beaugiraud (oboa) in Lamia Bensmail (klavir); informacije po tel. 0481-494369, na teatro@co-mune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 29. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v grajskem naselju 13 v Gorici nastopa pianist Diego Maria Maccagnola; vstop prost. MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica »Koncert prijateljskih zborov« v nedeljo, 30. oktobra, ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo MePZ SPD Radiše (Koroška), MPZ Kropa (SLO), MePZ in ŽPZ Koledva iz Krope (slo). S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.00386-30339004 M Izleti 14. POHOD PO SLEDEH SOŠKE FRONTE V BRESTOVICI PRI KOMNU bo v nedeljo, 30. oktobra, z odhodom ob 9. uri izpred šole v Bre-stovici; na izbiro 10 ali 15 kilometrska trasa, med pohodom možen ogled Grofove jame, po pohodu ogled slik s soške fronte in razstave fotografij fo-tokluba Ljubljana, družabne igre in glasba za ples, pečen kostanj, mlado vino ter jota s klobasami. 2. POHOD SEDMIH ČUDES v organizaciji KD Danica z Vrha bo v nedeljo, 30. oktobra, z zbirališčem v ŠKC Danica na Vrhu od 8. do 9. ure. Pohod-niki si bodo lahko ogledali na progi dolgi 12 km znamenitosti kraške flore in favne, ostanke 1. svetovne vojne, sodobno vinsko klet kmetije Ru-bijski grad (predvideno trajanje pohoda 4 ure); organizatorji bodo poskrbeli za kosilo in čaj, po pohodu bodo na razpolago otrokom in odraslim konji za kratke sprehode v organizaciji »škuadre Uoo« iz Medje vasi. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta v soboto, 5. novembra, odpeljala za martinovanje na enodnevni izlet v hrvaško Istro avtobus št. 1 in avtobus št. 2 ob 7.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori, Štandrežu in Sovod-njah. Avtobus št. 3 bo odpeljal ob 7.45 iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost in veljavni dokument za tujino - za Hrvaško. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 12. novembra, za enodnevni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršutarne v San Danieleju in ogledom gradu v Villalti avtobus odpotoval iz Štivana ob 7.30, s postanki v Jamljah ob 7.40, v Doberdobu ob 7.45 in v Ronkah (picerija Al gambero) ob 8. uri; na razpolago je še nekaj mest, informacije v trgovini Mila (tel. 048178398). □ Obvestila INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju goriške občine, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383690-691-692 v slovenščini in furlanščini). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 31. oktobra, anagrafski urad zaprt od 14. do 17. ure. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira v sklopu praznika Sv. Martina prvo tržnico umetniških izdelkov in domačih dobrot. Sovodenjski občani ali skupine, ki bi želeli prodajati lastne izdelke ali dobrote na prazniku, ki se bo vršil pri Kulturnem domu v Sovodnjah v nedeljo, 13. novembra, zjutraj, naj za informacije in vpisovanje kličejo na tel. 329-7411459 (Ljubica). V PRENOVLJENIH PROSTORIH DOMA ANDREJA BUDALA v Štandre-žu potekajo v organizaciji KD Oton Župančič in v sodelovanju s slovenskim športnim društvom Vad-ba+ raznovrstne vadbe: sprostilna telovadba (Dorella Cingerli, ob sredah 17.30-18.30), joga (Alessandra Simoneti, ob sredah 20.3022.00), pilates (Suzana Komel, ob ponedeljkih 19.00-20.00 in sredah 20.00-21.00 ), zumba (Suzana Ko-mel, ob torkih 19.00-20.00 in petkih 18.00-19.00) in spinning (Boris Nardin, ob ponedeljkih 20.15-21.10 in sredah 19.00-19.50). Interesenti se lahko vpišejo na enega ali več tečajev, tudi pred začetkom vadbene ure, možne so enkrat ali dvakrat tedenske ter kombinirane vadbe; informacije po tel. 347-8800556 ali na suzana.komel@tmail.si. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE bo tudi letos zagotovila štipendijo za enoletno bivanje v tujini z Intercul-turo. Namenjena je študentu z bivališčem v goriški pokrajini, rojenim med 1. julijem 1994 in 31. avgustom 1997 (starostne omejitve so odvisne od države), ki obiskuje višjo srednjo šolo, je pri študiju uspešen in motiviran, da bi človeško in kulturno odraščal v stiku z različnimi narodi. Razpis z obrazcem za prijavo so prejela ravnateljstva šol, je pa na voljo tudi na spletni strani www.fondazionecari-go.it in na sedežu fundacije; prijaviti se je mogoče tudi na spletu, in sicer na naslovu www.intercultura.it do 10. novembra, danes, 28. oktobra, ob 18. uri pa bo na sedežu fundacije v Gorici informativno srečanje za vse zainteresirane študente. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štir-na v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in 0481-78192 (Jožko Vižintin). DELEGACIJA SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ bo polagala vence v ponedeljek, 31. oktobra, ob 10.30 na mestnem pokopališču v Gorici s po-klonom Lojzetu Bratužu; v torek, 1. novembra, ob 9. uri v Gonarsu v spomin na slovenske internirance in ob 12.15 na goriškem mestnem pokopališču na grob padlih slovenskih partizanov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško se bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 15. uri poklonilo Pavlini Komel ob stoletnici njenega rojstva s položitvijo cvetja na njen grob na goriškem pokopališču. GORIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI sporoča urnike spominskih svečanosti ob dnevu mrtvih. V ponedeljek, 31. oktobra, bosta generalni konzulat Republike Slovenije in delegacija Zveze Borcev iz Nove Gorice polagale vence na spomenik v Pevmi ob 10. uri, na spomenik v Koprivnem ob 10.15 in na spomenik v Štandrežu ob 10.45. V torek, 1. novembra, bodo delegacije VZPI-ANPI, AVL, ANED, SKGZ in rajonskih svetov za Štandrež, Podgoro in Pevmo-Štmaver-Oslavje polagale vence v zaporu v Ulici Barzellini v Gorici ob 8. uri, na goriškem gradu ob 8.30, na obeležje na goriški železniški postaji in na spomenik deportirancem ob 9. uri, na spomenik v Pevmi ob 9.15, na spomenik v Podgori (recitacije ter nastop pevskega zbora Podgora) ob 10. uri, na spomenik v Štandrežu (še prej ob 10.45 v domu Andreja Budala, na programu petje vokalne skupine Sraka in dekla-macije mladine društva Oton Župančič) ob 11. uri, na spomenik na Trnovem ob 11. uri, na pokopališču v Loč-niku ob 11.30, na glavnem pokopališču v Gorici ob 12. uri. V sredo, 2. novembra, bo goriška Prefektura polagala vence pred glavnim spomenikom v Spominskem parku ob 10.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo v ponedeljek, 31. oktobra, zaprta. Od srede, 2. novembra, bo odprta po običajnem urniku od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GORICA obvešča, da je urad v ponedeljek, 31. oktobra, zaprt. OBČINA SOVODNJE sporoča urnike polaganja vencev 1. novembra: v Ru-pi ob 9.50, na Peči ob 10.10, v Gabrjah ob 10.25, v Sovodnjah na spomeniku in ob plošči na cerkvi ob 10.40 in na Vrhu s startom izpred centra Danica ob 11.15. V NOVOGORIŠKI MESTNI OBČINI bo osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v torek, 1. novembra, v spominskem parku na Trnovem pri Gorici. Letošnja slavnostna govornica bo Patricija Šu-lin, svetnica novogoriškega mestnega sveta. Pred osrednjo komemorativno slovesnostjo bo delegacija novogori-ške mestne občine ob 9.10 položila venec pri grobišču nad Grgarjem, ob 9.30 pri spomeniku padlim vojakom na Škabrijelu v Ravnici ter ob 10.10. in 10.25 pri dveh grobiščih na Trnovem. Osrednja komemorativna slovesnost v spominskem parku na Trnovem bo ob 11. uri. V OBČINI DOBERDOB bodo 1. novembra polagali vence v Jamljah ob 10.45 na grobnico padlih avstrijskih vojakov v prvi svetovni vojni in ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB; pri Bonetih ob 11.15 pred spomenikom padlim vojakom v prvi svetovni vojni; pri Vižintinih ob 11.30 pred madžarsko kapelico; na Poljanah ob 11.45 pred spomenikom padlim v NOB; na Palkišču ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB; v Doberdobu ob 12.20 pred spomenikom padlim v NOB. Predstavniki Republike Slovenije, generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu in delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba bodo skupno z občinsko upravo polagali vence na spomenika na Palkišču in v Doberdobu. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo ob 11.15 pred šte-verjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. BREZPLAČNI TEČAJI na temo motenj pri razumevanju in učenju organizirajo na goriški pokrajini za učitelje in profesorje vseh stopenj. Vpisovanje do 2. novembra na naslov elektronske pošte edda.colcergnan@istruzione.it ofrancesco.desiderio.go@istruzione.it. Informacije in program na spletni strani www.provincia.gorizia.it. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da bo 2. novembra prva lekcija tečaja sprostilne telovadbe; informacije po tel. 0481474191. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na sestanek v petek, 4. novembra, ob 20. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu, Ul. Montello 9 (1. nadstropje). Prireditve LILIANA VISINTIN bo predstavila svojo pesniško zbirko »Preden luna izpuhti« ob glasbeni spremljavi kitarista Janoša Jurinčiča danes, 28. oktobra, ob 18. uri v avditoriju v Ronkah (zraven občine). MLADINSKI ODSEK KD DANICA IN ANSAMBEL 3 PRAŠIČKI vabita na tradicionalno praznovanje ob »Hal-loweenu« v soboto, 29. oktobra, od 21. ure dalje v prostorih SKC Danica na Vrhu. Prisotne bo zabaval Dj Nijo z glasbo 70., 80. in 90. let, od 23. ure dalje bo nastopil ansambel 3 prašički s svojo običajno dobro voljo in veselo glasbo. V KULTURNI DVORANI NA LIGU bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 15. uri predstavitev knjige »Življenje na kanalskem Kolovratu« Zorana Jerončiča, po pripovedovanju Franca Jerončiča. DRUŠTVO TRŽIČ prireja v ponedeljek, 31. oktobra, ob 18. uri v občinski knjižnici v Tržiču predstavitev knjige o toponomastiki Maurizia Puntina z naslovom »Dei nomi dei luoghi«. SLOVIK IN DIJAŠKI DOM GORICA vabita na predavanje filozofa Umberta Galimbertija, avtorja knjige »Grozljivi gost: nihilizem in mladi«. Predavanje z naslovom »Miti našega časa (I miti del nostro tempo)« bo v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 10. novembra, ob 18.30. Zagotovoljeno bo simultano prevajanje; informacije po tel. 0481-530142, 0481-533495. Pogrebi DANES NA VRHU: 13.30, Letizia Vi-sintin vd. Devetak (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.10) v cerkvi in na pokopališču. Ravnateljica, učno in neučno osebje licejev Gregorčič-Trubar sočustvujemo s kolegico Adriano Bukovec ob izgubi drage MAME. Ob boleči izgubi drage mame in none LETIZIE izrekajo iskreno sožalje sinu Walterju, vnukoma Viljeni in Demitriju ter svojcem Zadruga "Brajda" Vrh, KD Danica in ŽVS Danica TRST Petek, 28. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ODBOJKA - Pogovor z Lorisom Maniajem, ki z Modeno zaseda prvo mesto na lestvici »Ob koncu kariere bi rad igral pri Slogi« Casa Modena, pri kateri tretjo sezono igra tudi števerjanski libero Loris Mania, je po petih krogih italijanske Al-lige še nepremagana in s 14 točkami zaseda prvo mesto, točko manj pa ima Macerata. Slovenski od-bojkar, ki igra sedmo sezono v najvišji italijanski ligi, letos prvič z ekipo vodi na skupni razvrstitvi. »Z začetkom prvenstva smo seveda zelo zadovoljni. Škoda, da smo na zadnji tekmi proti Padovi igrali neprepričljivo, ampak vseeno smo uspeli iztržiti dve točki. I< sreči smo v tretjem setu pri 24:21 za Padovo reagirali in izsilili peti niz, ki smo ga zmagali s 17:15. Bili smo še kar utrujeni, saj smo prve štiri tedne veliko vadili z utežmi, zdaj pa smo količino kondicijskega treninga zmanjšali, saj nas ta konec tedna čakata najprej Trento, nato pa še Macerata,« pravi Mania, 32 let. Je prvo mesto na lestvici pokazatelj, da letos Modena sodi med favorite za končno prvo mesto? Mislim, da bosta ravno tekmi proti Trentu (jutri, op.a.) in Macera-ti odločilni in bosta pokazali, ali res sodimo na najvišje mesto na lestvici. Začetni razpored pa je bil res nekoliko lažji in to smo morali izkoristiti. Po prvih dveh zmagah, ki sta jih pričakovali tudi v klubu (proti Rimu in Ravenni), smo dobro odigrali tudi tekmo proti Monzi in Piacenzi, ki sta na našem nivoju. V ekipi se najbrž zelo dobro ujamete? Seveda. Smo kvalitetna ekipa, ob tem pa smo se zelo dobro ujeli. Nekateri so mlajši, ampak se skupaj zabavamo in se družimo: enkrat tedensko gremo skupaj na večerjo. Prav zato na igrišču, ko se kaj zatakne, znamo reagi- i_ rati in pomagamo drug drugemu. K uspehu je nedvomno pripomogel tudi trener Bagnoli, ki je že lani po vašem kriznem obdobju dal ekipi dodatni elan. Super je. Ne vem, če obstaja boljši. Obveljal je lanski režim, tako da treniramo kar precej, rezultati pa vidni. Sicer pa Bagnoli opazi, če sme utrujeni, in ta krat imamo krajši trening, ta teden pa smo bili na primer celo prosti v torek zjutraj. Kdaj sicer trenirate? Ob torkih in četrtkih dvakrat dnevno, ob sredah samo popoldne oziroma dividualne treninge sprejema, ob petkih in sobotah po en trening, v nedeljo pred tekmo pa še jutranji trening. Ali se strinjaš, da ste - tudi glede na uspešen začetek -letos boljši kot lani? Na papirju smo boljši, na prvih tekmah smo to potrdili tudi na igrišču. Zdaj upam, da bo to obveljalo tudi na naslednjih tekmah. Skratka, da bo Anderson še naprej tako visoko skakal, da bo I O ^ LJUBLJANA 6/17 POSTOJNA O 7/15 KOČEVJE , O CELJE 6/16 MARIBOR o 6/16 PTUJ O M. SOBOTA O 6/16 N. MESTO 7/17 O _ O ČRNOMELJ ZAGREB 7/17 O REKA 12/16 (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme. Le ob morju na vzhodnem pasu ter v Predalpah bo nekaj spremenljivosti. Ponoči bodo možne meglice ali megla v pasovih v nižinskem pasu. Na Primorskem bo precej jasno. Tudi drugod po Sloveniji se bo delno zjasnilo. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, ob morju okoli 11, najvišje dnevne od 14 do 17, na Primorskem do 19 stopinj C. CELOVEC O 2/15 TOLMEČ O 4/16 TRBIŽ O 3/15 o 1/12 KRANJSKA G. O GRADEC 3/13 O 5/12 S. GRADEC O TRŽI 6/14 i^J- 4/20 O PORDENON 5/19 Hr-i ČEDAD o VIDEM O 5/19 5 N. GORICA O KRANJ XX LJUBLJANA 6/15 POSTOJNA O 3/15 KOČEVJE REKA 8/18 CELJE 5/13 O MARIBOR O 5/13 PTUJ O M. SOBOTA O 5/14 N. MESTO 6/15 O ZAGREB 7/15 O Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme; ponoči in zjutraj bo po nižinah ponekod možna megla. Tudi v Kanalski dolini in v Valcellini se bo lahko v jutranjih urah pojavljala megla. (napoved za jutrp \ Jutri bo na Primorskem in v višjih legah precej jasno, drugod se bo zjutraj in dopoldne zadrževala megla ali nizka oblačnost. Kaj je tematska zbirka? V prejšnji rubriki Postiljona smo napovedali, da se bomo v novi sezoni s posebnim ozirom posvetili tako imenovanim filatelističnim tematskim zbirkam. Te zbirke so vedno bolj upoštevane in tudi filatelisti v vedno večjem številu segajo po taki obliki za sestavo svojih zbirk. Zgleda, da zanimanje zanje velja tudi med našimi bralci, saj so se nekateri oglasili in izrazili željo, da bi bolj jasno povedali, kakšne so tematske zbirke in kako se jih sestavi. V našem članku je bilo zadnjič zapisano, da zbiralec »... razvije in poglobi izbrano temo in jo predstavi javnosti, kot bi napisal članek.« Morda so nekateri razumeli, da je treba v takih zbirkah predvsem pisati in opisovati. Pa ni tako! V filatelistični zbirki morajo prevladovati znamke, žigi, poštni dokumenti in sploh vse, kar je povezano s pošto. Teksti ali napisi imajo le nalogo, da pojasnijo in razložijo razstavljeni material. Zgradba zbirke pa mora imeti svoj začetek in konec. Zato je podobna domači nalogi ali članku. V začetku take zbirke je obvezno napisati predstavitev: kako si je zbiralec zamislil in zgradil svojo pripoved na izbrano temo. Navadno je ob koncu predstavitve tudi kazalo, ki pove, na kateri strani so prikazana različna poglavja. Kot primer naj navedem zanimivo zbirko, ki jo je leta 2004 pripravil prijatelj filatelist iz Ljubljane o hrastu. Tisto leto je namreč Prirodoslo-vno društvo Slovenije razglasilo hrast za rastlino leta. Prvo poglavje v tej te- matski zbirki govori o družini bukovk, kamor spada tudi hrast, in prikazane so razne znamke mnogih držav z upodoblejnimi hrasti. Drugo poglavje prikazuje živali, ki se hranijo s hrastovim želodom. Nato je prikazan ambient, v katerem rase hrast. Sledi poglavje o hrastu v mitologiji in legendah (seveda vse prikazano na znamkah). Nato so opisani načini, kako uporabljajo hrast v industriji ter pri kmečkem in obrtniškem delu. Sledi poglavje o vlogi hrasta v vinarstvu. Zanimivo in bogato je tudi poglavje o hrastu v umetnosti. In končno je še poglavje o uporabi besede hrast oz. dob v številnih imenih krajev v Sloveniji in pri nas. Pomislimo le na bližnje Hrastovlje in Doberdob (ki ima tudi osebno znamko in predvsem poštni žig.) No, to je le bežen primer, kaj vse lahko povemo, opišemo in prikažemo z znamkami in žigi samo o enem drevesu. Treba pa je uporabiti veliko fantazije, veliko raziskovati in na koncu vse podatke strniti v prijetno, zanimivo in poučno pripoved. Proslave za Ignacija Oto Pred dnevi je Kulturno društvo V. Vodnik v Dolini priredilo vrsto pobud ob 80-letnici rojstva in 10-letnici smrti glasbenika, dirigenta in pedagoga Ignacija Ote. Ob tej priložnosti je Slovenski filatelistični klub »Lovrenc Košir« izdal spominsko razglednico, na kateri je prikazana njegova rojstna hiša v Dolini, ob njej glasbenikova slika in na pergamentu v ospredju ena izmed njegovih najbolj priljubljenih skladb Moji zemlji. (Slika 1) Klub je naročil pri Pošti Slovenije tudi osebno znamko z vrednostjo A (veljavna za notranji promet v Sloveniji) s sliko Ignacija Ote. Na pošti v Kozini pa je bil 8. oktobra (na dan njegove smrti) na razpolago spominski poštni žig z risbo dolinskega umetnika in napisom Glasbenik Ignacij Ota (19312001). To je bil tudi prvi žig, ki so ga naročili slovenski tržaški filatelisti v Sloveniji in ga je odobrila poštna uprava. Slovensko morje Oktobra je filatelistično društvo v Piranu pripravilo dve izdaji. V petek, 7. oktobra, je izšla kuverta s spomin- - M skim žigom ob 100-letnici prve objave grba v Portorožu. Grb je razdeljen na dva dela. Spodnje polje pri-jazuje kopno s tremi vrtnicami, ki so simbol kraja. Na zgornjem polju pa je na morju upodobljena galeja. Zgodovinski viri pišejo, da se je leta 1202 beneški dož Enrico Dandolo umaknil pred neurjem v portoroški zaliv. V preteklosti je bil zaliv že večkrat dobro zavetišče za vojne ladje, kot na primer leta 1380, ko so se tja zatekli Benečani po bitki z Genovežani pri Chioggi. Ime Portorož se je razvilo iz nekdanjega imena Sancta Maria Roxe ali delle Rose (Sv. Marija Roženvenska) po tedanji tamkjašnji cerkvici. Portoroškemu zalivu bi zato lahko rekli tudi Rožni zaliv. Pet dni kasneje, 12.oktobra, pa je društvo v Piranu izdalo razglednico in osebno znamko posvečeno akvariju v Piranu. Na njej je prikazana kanoča ali bogomoljka. To je rak, ki živi na naši obali na peščeno blatnem dnu tudi do 100 m globoko. Dolg je 25 cm . Hrbet je sestavljen iz obročkov roza barve. Rak ima tudi male plavuti. (Slika2) Josip Križaj (1911-1948) Zelo delavni so tudi filatelisti v Ilirski Bistrici, saj so v soboto, 8. oktobra, imeli na pošti v Ilirski Bistrici in v bližnjem Trnovem kar tri spominske poštne žige. Prvi z geslom Darila jeseni je izdal Dom starejših občanov ob 20-letnici doma. Drug žig je bil izdelan v spo- w j a/T- mii l-mk h' ■ j \ fr. . if min na 20-letnico slovenskega tolarja, prve slovenske denarne enote (8.10.1991). Tretji žig pa je bil posvečen slovenskemu pilotu Josipu Križa-ju ob 100-letnici rojstva. Poleg žiga so izdali tudi osebno znamko in dopisnico. (Slika 3) Josip Križaj je bil rojen v Koprivi na Krasu leta 1911. V italijanski vojski je postal pilot, doživljal krivice fašističnih vojaških oblasti. Zato je z letalom pobegnil v tedanjo Jugoslavijo. Postal je legenda primorskega letalstva, saj se je udeležil španske državljanske vojne, med vojno je bil partizanski letalski inštruktor in je sodeloval pri osvoboditvi Primorske. Umrl je 8. 10. 1948 v letalski nesreči na pobočju Snežnika, kjer je danes spomenik z letalskim krilom in spominsko ploščo. Eno okno v Kranju Od 20. do 29. oktobra je v Gorenjskem muzeju v Kranju odprta fi-latelistrična razstava z mednarodno udeležno z naslovom »Peto okno Kranj 11«. V filatelistični terminologiji eno okno pomeni eno razstavno izložbo (1 m2). Vsak razstavljalec ima na razpolago samo 16 listov, da predstavi svojo zbirko. Take zbirke so zelo cenjene, saj vsakdo lahko prikaže v eni vitrini le najboljše, kar ima. Druga zanimiva lastnost take razstave je, da je na njej prisotnih veliko več razstavljalcev. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure. I.T.