Stev. 288*	F Ljubljani, v ponedeljek, IS. decembra 1941-XX	JLeto	VI.
IsklJoCDa poobliVetki n offlaJevanfe Hillluikefi tu tajegr | Uredalitvo Is ipttfii lopltirjrn 6, Ljubljana. | ConoMiionaria eacluriva pet I« pabbllciU dl provenlenza italiane Uvora: Union« fobblicita Italiaoa S. A. Milana	|	Redaztooe.	Ammiputrazione:	lopi	tar	Jev	a	6.	Labiana.	|	ed	aatara:	Uniona	PubbliciU	Italiana	ti	A.	Milana
II bollettino no. 560;
Grandi vittorie aeree sul fronte di Africa
II Quartier Generale delle Forze Armaie co-niunica in data di 14 dicembre il seguente bollettino di guerra n. 560:
Nella zona ad ovest di Tobruk vivaei attaechi nemici contro le nostre posizioni sono stati res-pinti. Insistenti tiri di artiglieria sul fronte di Sollum.
La giornata di ieri ha segnato brillanti snc-cessi dell’aviazione italo-germanica, intervennta pure con pronte azioni di mitragliamento e lancio di bombe nella lotta a terra. Nel corso dei nume-rosi eombattimenti, in uno dei quali dieci aerei italiani banno affrontato una formazione di circa 50 aeroplani avversari, sono stati abbattuti 24 velivoli: 10 dai nostori cacciatori e 14 da quelli ie-deschi; abbiamo perduto tre aerei.
Nel Mediterraneo centrale un nostro ricogni-tore, attaccato da due caccia e tre bombardieri ha abbattuto uno Spitfire riuscendo poi a disimpc-gnarsi.
Durante due nnove incursioni su Argostoli, che non hanno causato danni ne vittime, la nostra caccia, con immediati interventi, ha distrutto 5 ap-parecchi da bombardamento.
Su Navvarino (Grecia) velivoli inglesi hanno sganciato alrune bombe: colpita una casa di abi-tazione e feriti tre Greci.
Vojno poročilo št. 560:
Velike letalske zrnast v Afriki
Uradno poročilo št. 560 pravi:
Na področju zahodno od Tobruka so bili odbiti mofini angleški napadi na naše postojanke. Neprestani topniški ogenj na fronti pri Solumu.
Včerajšnji dan je prinesel sijajne uspehe italijanskemu in nemškemu letalstvu, ki sta naglo posegala s strojnicami in bombami v boje na kop. nem. Med številnimi letalskimi spopadi je bil tudi spopad 10 italijanskih letal z oddelkom kakih 50 angleških strojev. V teh spopadih je bilo sestreljenih 24 letal, 10 po naših lovcih, 14 po nemških. Izgubili smo 3 letala.
Na osrednjem Sredozemskem morju je bilo naše ogledniško letalo napadeno po dveh lovcih in treh bombnikih. Sestrelilo je eno letalo vrste Spitfire, nakar se mu je posrečilo odkrižati se nasprotnika.
Pri vseh novih napadih na Argostoli, pri katerih ni bilo ne škode ne žrtev, so naša lovska letala takoj nastopila in so uničila 5 bombnikov. Angleška letala so odvrgla nekaj bomb na Na-varin. Ena stanovanjska hiša je bila zadeta, trije Grki pa ranjeni.
Vojna na Daljnem Vzhodu
Japonska zahteva o udaji Hongkonga — Hudi boji v Malaji In na otoku Luzonu
Razni vojaški ukrepi v Turčiji
Ankara, 15. decembra, s. Turška zbornica je dobila v odobritev zakon, ki podaljšuje vojaško službo v Turčiji na tri leta. Dozdaj je vojaška služba trajala 18 mesecev, v mornarici pa tri leta. Po novi postavi je vojaška služba v vojski zdaj izenačena s službo v mornarici.
Zbornica je odobrila zakonski ukrep, ki za šest mesecev podaljšuje obsedno stanje v Carigradu ter po nekaterih krajih v Traciji.
Turško prometno ministrstvo sporoča, da bodo izdani ukrepi, ki naj zmanjšajo promet s potniškimi vlaki, da se olajša prevoz blaga in pa zaradi varčevanja z gorivom. Ministrstvo bo, če bo treba, tudi zvišalo voznine, da omeji potovanja samo na najnujnejšo mero.
Bangkok, 15. dec. s. Angleške oblasti so raz- | bila prisiljena k obrambi in če se ji ni bilo treba
glasile vojno stanje v indijskih pristaniških mestih Bombayu in Kalkuti.
Kanton, 15. dec. s. Poročajo, da je poveljnik japonskih sil, ki napadajo Hongkong, poslal angleškemu generalnemu guvernerju zahtevo, naj so mesto vda. Guverner je zahtevo za zdaj odbil.
Lizbona, 15. dec. s. Ameriška uradna poročila potrjujejo, da so se japonske čete znova izkrcale na otoku Luzonu in da so japonski/napadi vedno silovitejši. Poveljnik ameriških eil admiral Hart sporoča, da so Japonci pretekli torek povzročili hudo škodo v ladjedelnicah pri Haniti in poškodovali nekaj ladij.
Tokio, 15. dec. s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so japonske izkrcevalne sile, ki nastopajo v južni Malaji, zlomile močan nasprotnikov odpor ter vdrle globoko v nasprotne postojanke. Pri tem je bila uničena-neka angleška oklepna divizija, zajetih je bilo pa okoli 100 tankov, oklepnih vozil, tovornih avtomobilov in drugih motornih vozil.
Tokio, 15. dec. s. Na velikem zborovanju v parku Hibiji je govoril min. predsednik general Tojo. Izjavil je, da Japonska v vseh 2000 letih svoje zgodovine nikoli ni zgrabila za meč, če ni
boriti za svoje pravice. Opozoril je na angleške in ameriške ukrepe proti Japonski, na napore japonske vlade, da bi preprečila vojno na Tihem oceanu. Združene države so vse japonske predloge gladko odbile. Japonska je bila prisiljena zgrabiti za orožje proti Angliji in Združenim državam. Prepričan sem, da je pravica na naši strani. General Tojo je nato svaril pred prevelikim optimizmom in pred prevelikim poveličevanjem začetnih uspehov, ki jih je Japonska dosegla. Poudaril je, da mora biti japonski narod pripravljen na dolgo vojno in na potrebne žrtve. Zaključil je svoj govor s poudarkom, da zmaga Japonske ne pomeni samo nove dobe na Daljnem vzhodu, marveč tudi zmago novega reda na svetu.
Rim, 15. decembra, s. V angleških časnikarskih krogih poročajo o položaju na Daljnem vzhodu naslednje:
V	angleški Malaji se boji razvijajo v vedno večji meri. Angleške postojanke napadajo štiri japonske divizije, to je okoli 50.000 mož.
Pri Hongkongu so Angleži morali izprazniti otok Kowloon.
Na Filipinih še naprej potekajo hudi boji na treh točkah, kjer se je Japoncem posrečilo izkr-
cati in postaviti na suho tudi lahke tanke. Različna ameriška letališča so bila hudo bombardirana. Položaj je zlasti resen na severnem delu otoka Luzona.
Tokio, 15. decembra, s. Japonska mornariška letala so napadla oporišča na jugu otoka Luzona. Med napadom so Japonci zbili eno samo ameri-kansko letalo, ki se je vzdignilo proti njim, na tleh pa so uničili 43 letal, med njimi 9 največjih. Izgubljeni sta dve japonski letali. Poročajo tudi, da je neki japonski rušilec potopil ob Luzonu ameriško podmornico.
Tokio, 15. decembra, s. Iz mesta Tahoka na japonskem otoku Formosi poročajo, da je poveljnik tamošnje vojske izdal uradno sporočilo, da so preteklo noč videli nad mestom Takaom ameriška letala. Letala se niso mestu približala.
Zimske operacije na vzhodnem bojišču
Odbijanje ruskih krajevnih napadov. Junaška smrt italijanskega generala Bojišče je bilo tudi pretekli teden zelo razgibano
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. dec. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Na vzhodu je topništvo nemške vojske obstreljevalo z dobrim uspehom sovražnikove ladje v pristanišču Sevastopola in vojaško važne cilje v Petrogradu.
V	ostalem so bili boji omejeni na odbijanje sovražnikovih krajevnih napadov.
Pri napadih na prevoze so nemška letala bombardirala kraje, kolone in taborišča ter prizadela sovražniku na vzhodni f«>nti hude izgube ljudi in vojnih potrebščin.
Boljševiško letalstvo je izgubilo v času od 6. da 12. decembra skupno 125 letal. Izmed teh jih je bilo 88 sestreljenih v letalskih bojih, 32 pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem času smo izgubili na vsej vzhodni fronti 7 lastnih letal.
Berlinf 15. decembra, s. V običajnem tedenskem pregledu piše vojaški sotrudnik nemškega poročevalskega urada med drugim naslednje:
Prihod ruske zime je za zdaj onemogočil napadalne operacije velikega obsega. Zaradi tega so enote nemške vojske pretekli teden bile zaposlene samo v popodih krajevnega značaja. Sovražnik se je okoriščal z meglo in z močno temo ter je s podporo vsega možnega orožja znova skušal stisniti ali pa celo prebiti nemške črte. Toda naši vojaki so povsod odbili sovjetske napade ter Rusom prizadeli zelo hude izgube. Ogledniški in napadalni oddelki neprenehoma raziskujejo sovražnikove postojanke.
Akcije te vrste so v zvezi s sovjetskimi napadi, ki so se ponovili po večkrat na en sam dan, tudi pretekli teden so delale bojišče nadvse razgibano. Nemško letalstvo je še naprej uspešno podpiralo nastope na kopnem ter zadajalo nasprotniku zelo hude udarce. Uničenje 228 sovjetskih letal v dobi od 29. novembra do 13. decembra dobro kaže, kakšne letalske sile uporabljajo Sovjeti in kako je nemško letalstvo porazno močnejše od sovjetskega, saj je v istem času izgubilo samo 21 letal.
Tudi Hrvaška in Bo!gariia sta napovedali vojno Amer.ki in Angliji
Zagreb, 15. dec. s. Včeraj zjutraj so sklicali na izredno sejo hrvaško vlado, ki je enoglasno sprejela naslednjo Paveličevo izjavo:
»Zaradi napadov ameriških Združenih držav na velike sile trojne zveze, je bilo 8. decembra objavljeno vojno stanje med Japonsko ter med Združenimi državami in Anglijo. 10. decembra sta Stopili v vojno tudi Italija in Nemčija.
Vlada neodvisne hrvaške države, zvesta črti in duhu trojne zveze, je spoznala nujnost glede popolne vzajemnosti in najtesnejše zveze med evropskimi državami v boju zoper poskus, da bi angleško-ameriški bogataši držali Evropo v suž-nosti. Vrh tega je upoštevala nepriiateljske od-nošaje Anglije in Združenih držav do hrvaškega ljudstva in hrvaške države. Zaradi tega se pridružuje velikim silam trojne zveze izjavljajoč, da je neodvisna hrvaška država od danes v vojni zoper Anglijo in ameriške Združene države.«
Takoj po tej izjavi je Pavelič odšel na balkon vladne palače ter gledal manifestacije množice. Na čelu množic je stal bataljon hrvaških Prostovoljcev, ki so snoči odpotovali v Italijo, od koder pojdejo na rusko bojišče delit usodo italijanskih divizij v ekspedicijskem zboru. Pavelič je pri tej priliki pregledal tudi bataljon črnih srajc »M« ter nemški vojaški oddelek.
Sofija, 14. dec. s. Bolgarska vlada je pretrgala diplomatske odnošaje z Združenimi državami in je objavila, da se smatra v vojnem stanju z njiim in z Anglijo.
Predsednik Filov je na izredni seji bolgarskega sobranja med drugim dejal:
Zadnji dogodki so dovedli do vojne med Japonsko ter osnimi silami na eni in Združenimi državami na drugi strani. Vojna med Japonsko
in obema anglosaškima silama je bila neizogibna. Bolgarska vlada je morala do nje zavzeti svoje stališče. Bolgarijaz je stopila v trojno zvezo in se je neomajno postavila na stran velesil osi ter njihovih zaveznikov. Ostala bo na svojem mestu do kraja ter bo s svojimi zavezniki vsestransko sodelovala.
Zadnji dogodki so omogočili Bolgariji, da je izpolnila eno izmed svojih dolžnosti. Tretji člen trojnega pakta določa, da morajo države, ki so podpisale pakt, gospodarsko, politično in vo-mško pomagati sleherni izmed pogodbenic, ki bi jo napadla kaka druga sila. Slišali ste govora Duceja in Hitlerja. Državnika sta izjavila, da so Zedinjene države izvedle celo vrsto na-
Fiadov na sile osi, tako da sta bili Nemčija in talija prisiljeni ustaviti diplomatske odnose z njimi in jim napovedati vojno.
V	teh okoliščinah je bolgarska vlada na svoji seji 12. decembra sklenila pretrgati diplomatske odnose z Zedinjenimi državami ter njim in Angliji napovedati vojno. Bolgarija je tudi tokrat kakor vselej zvesto izpolnila dano besedo.
V	tem primeru pa ne gre samo za izpolnitev obveznosti, marveč tudi za solidarnost, ki mora biti osnova odnosov med državami nove Evrope. Bolgarska vlada je prepričana, da je izpolnila svojo dolžnost. Nedvomno bo sobranje potrdilo to odločitev, ker se zaveda, da je v skladu z interesi države. Bolgarski narod bo na ta način lahko prispeval svoj delež k ustvaritvi novega evropskega reda, ki se ustvarja z “žrtvijo tolikih človeških življenj na ruševinah stare Evrope.
Takoj po seji sobranja je bil ameriškemu poslaniku v Sofiji izročen potni list.
Vzhodno bojišče, 15. dec. •. Enote italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji so po dnevu počitka začele spet z napadalnimi nastopi. Izrinile so iz novih postojank sovražnika, ki )e bil odločen na kar najbolj trmast odpor, podpiralo pa ga je številno topništvo. Vsi ruski protinapadi so bili odbiti s hudimi izgubami. Med drugim so bili uničeni celotni konjeniški eskadroni.
Pri zadnjih bojih se je posebno odlikovala pehotna divizija »Torino«, ki navzlic težavnim svojim nalogam še naprej daje dokaze o trdnem junaštvu. Med operacijami 12. decembra je na čelu svojih pehotnih oddelkov iz divizije »Torino« ponosno padel brigadni general Ugo de Carolis, ko je svoje oddelke znova peljal k zmagi. General de Carolis je šesti italijanski general, ki je od začetka sedanje vojne padel na bojišču. Pred njim so srečali slavno smrt še generali: Maletti, Tellera in Miele v severni Afriki, generala Lorenzini in Volpini pa v vzhodni Afriki.
Iz Berlina poročajo, da bodo ameriški časnikarji danes s člani diplomatskega zbora, zapustili Berlin in odpotovali proti jugu. Koristi Združenih držav v Nemčiji in nemške koristi v Združenih državah bo zastopala Švica.
Anglija se pripravlja na omejitev porabe živil, ker je Amerika znaten del svojih ladij premestila na Tiho morje. Angleški minister za prehrano skuša organizirati to omejitev na ta način, da se združi po več družin v eno gospodinjstvo in da se s tem doseže več prihrankov, pišejo rimski listi.
Moč japonske vojne mornarice znaša 284 ladij s skupno 930.000 tonami, pravi »Deutsche Zei-tunge. Imajo pa Japonci še druge ladje, za ^ katere ni znano, koliko ton imajo in kako so narejene, pravijo pa, da takih ladij nima nobena mornarica na svetu.
Francoska Indokina je mobilizirala vse mlade ljudi, sposobne za vojaško službo, po določilih vojaške pogodbe z Japonsko, poroča japonski list »Niči-Niči«.
Atenske oblasti so prijele 130 špekulantov, ki so trgovali na črni borzi. Vlada je izdala primerne ukrepe, da zatre vse take nezakonite kupčije.
Milanski invalidi Mussoliniju
Rim, 15. dec. s. Mussolini je iz Milana dobil naslednjo brzojavko:
»Milanski invalidi iz nove vojne, združeni na prvem velikem zboru, ponosni na prispevek v krvi, ki so ga dali v sedanjem spopadu med dvema nasprotujočima si svetovoma, spopadu iz katerega se porajata nov red in pa pravica med narodi, izjavljajo, da so znova pripravljeni izpolniti vaše zapovedi za dosego neizogibne končne zmage. — Zvezni predsednik.«
Vesti 15. decembra
V	Italijo se je vrnil dr. Emil Ehrich in spet prevzel svoje posle kot poglavar nemške nar. soc. stranke v Italiji. Ehrich je bil do sedaj na ruskem bojišču.
Japonska vlada je imela včeraj izredno sejo, na kateri so pripravili razne važne zakonske predloge za današnji sestanek japonske zbornice. Na seji zbornice bodo imeli govore predsednik vlade, zunanji minister in finančni minister.
Italijanski poslanik v Tokiu je včeraj šel k japonskemu mornariškemu ministru čestitat zaradi uspehov, ki jih je dosegla japonska mornarica v začetku vojne.
Vlada Združenih držav je dala zaseči švedsko motorno ladjo »Kungsholm« (20.000 ton), pod pretvezo, da ne more Amerika prevzemati več varstva za nevtralne ladje, ki plovejo po zahodnih vodah ali pa se ustavljajo dolgo časa po ameriških lukah.
Vsi ukrepi za narodno mobilizacijo na Japonskem so začeli veljati z današnjim dnem.
Nemška ter italijanska vojna napoved Ameriki je samo uzakonila stanje, ki je trajalo že dolgo. Amerika je bila tako in tako v vojni, ker je pošiljala pomoč Angliji, dajala na razpolago svoje vojne ladje za spremljanje prevozov ter zapovedala tem ladjam streljati na italijanske in nemške enote — piše turški list »Son Posta«.
Angleži so na Sredozemskem morju zajeli francosko trgovsko ladjo »Formingny« (2100 ton) ter jo odvedli v Gibraltar.
0	usodi francoskih ladij po ameriških lukah ni še znanega nič drugega kakor to, da so z njih izkrcali francosko posadko.
Ameriški letalski družbi »Clipper« ter »United States Line« sta ustavili letalski promed med Newyorkom in Lizbono.
Na Dunaju so včeraj slovesno pokopali maršala von Boehma-Ermolija. Njegovo truplo je ležalo v bivšem cesarskem gradu. Načelnik nemškega generalnega štaba maršal Keitel je pred krsto položil v Hitlerjevem imenu lep venec.
Bolgarski trgovinski minister je Izjavil, da se bo dnevni obrok kruha za prebivalstvo znižal na 100 gramov.
Papež j« podaljšal vse postne olajšave tudi za leto 1942. Post bo samo na pepelnično sredo in na veliki pstek.
Slike iz junaštev italijanskega ekspedicijskega zbora na južnem ruskem bojišču
Vzhodno bojišče, 12. decembra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Italijanski ekspedicijski zbor, ki je zadnje dni dosegel nove uspehe s tem, da je prizadejal hude in krvave iizgube sovjetski vojski, ki je spet silovito napadla na raznih odsekih bojišča, je potem, ko je trdo izmučil in vrgel nazaj sovražnika, odločno prešel v ofenzivo. Ko je sovražnik očitno izpopolnjeval vrzeli, ki so jih povzročili italijanski vrli in hudi protinapadi in ko je očitno pripravljal nove in še hujše poskuse, je doživel nov naš napad.
Vse bojišče, ob katerem so razvrščene italijanske čete, se je zganilo in medtem, ko so nekateri oddelki začela z napadom, so drugi razvili živo ogledniško in napadalno delovanje, da bi preprečili razmestitev sovražnikovih sil, ki bi bila koristna napadenim silam. Cilji italijanskih oddelkov so bili različni ter so šli za tem, da močne sovražnikove oddelke zapode iz tistih postojank, s katerih je uprizarjal ogrožajoče napade na italijanske vrste.
S	postopnim in načrtnim delovanjem eo bili tl cilji zmagovito doseženi. Prva je nastopila neka vrla divizija, ki je začela prodirati, da zavzame zelo pomembno železniško progo, pomembno zato, ker je odtod lahko gospodovati nad sosednjim ozemljem.
Prvi dnevi našega nastopa so bili zlasti trdi zaradi izredno ostrega podnebja, kajti temperatura je padla na kakih 90 stopinj pod ničlo. Kljub tem težavam so se italijanski vojaki borili z izredno samoodpovedjo in eo zavzeli vse cilje, ki so jim
bili postavljeni. Tudi neugoden svet in vzvišene nasprotnikove obrambne postojanke so bile krive, da je bilo napredovanje težavno in da so se bili hudi boji. Pri neki drugi priliki je razvoj manevra predvideval in zahteval, da nastopijo še drugi oddelki, tako da se je ofenziva razvila deloma s čelnim napadom, deloma pa z obkoljevalno akcijo. Železniški nasipi, postajališča in obljudeni kraji so drug za drugim padli v roke italijanskih čet. Zlomljen je bil srdit sovražnikov odpor in sovražnik je pustil na bojišču mnogo mrtvih, na stotine njegovih vojakov pa so naši zajeli.
Teh bojev so se udeleževali aktivno in intenzivno oddelki artilerije, ki so streljali ob vsakem napadu pehote. Tolkli so zlasti obrambne postojanke, ki so jih sovjeti uredili v središču naseljenih krajev.
Ves ta manever italijanskih oddelkov je bil izveden hkrati z nastopom zavezniških nemških Čet od severa, s katerimi so se oddelki naše pehote prvič sešli v popoldanskih urah dne 7. decembra. Vsi določeni cilji so bili načrtno doseženi in se boji še naprej razvijajo po načrtu kljub ponovnemu obupnemu napadu, ki ga sovražnik poskuša. Sovražnikove akcije so istočasno razbijali tudi oddelki letalstva.
Italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji nadaljuje t živahnimi napadi, da prepodi sovražnika iz postojank, ki so v taktičnem in nastanitvenem oziru vazne. Tudi 10. decembra so se boji srdito nadaljevali.
člani vseučiliskega direktorija pri Visokem Komisarju
Od VMu&lliičnlkov samih je odvisno, ali bodo znali ljubljansko vseučilišče
ohraniti
Ljubljana, 15. decembra.
V	soboto zvečer ob 17.30 je Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli sprejel v vladni palači zaupnika ljubljanske vseučiliške organizacije, inž. Piera Carra, ki mu je predstavil člane direktorija te organizacije.
Podzaupnlk Fran Zupec je Visokemu Komisarju izrekel vdan pozdrav tudi v imenu članov direktorija in dijaštva, ki je vpisano na ljubljansko vseučilišče.
Visoki Komisar jo pri tej priliki izrazil svoje veselje, da lahko sprejme v vladni palači prvič zastopnike slovenske vseučiliške mladine. Toliko bolj je tega vesel, ker so ti zastopniki visokošolske mladine obenem člani direktorija slovenske vseučiliške organizacije, direktorija, ki je sklenil ustanoviti kot sredstvo za sodelovanje in vposta-vitev	vedno tesnejših stikov	med	italijansko in
slovensko kulturo.
Ekscelenca Grazioli je na kratko povzel, koliko je fašistovska vlada storila za slovensko kulturo in zlasti za ljubljansko vseučilišče, za katerega Je bil postavljen velik delovni program, ki bo rešil	vprašanja, katera	je bivša	jugoslovanska
vlada dolga leta zanemarjala.
Med drugim je Visoki Komisar poudaril tudi, da ljubljansko vseučilišče ne služi Italijanom, pač pa Šloveneem In je torej od vsoučlllščnikov samih odvisno, ali bodo to svojo univerzo znali ohraniti in vračali a enako lojalnostjo dobrohotnost failstovske vlade in zlasti Dueeja.
Obsodil je potem delovanje majhne peščice tistih,	k| mislijo, da bi	radi	Imel)	vseučilišče za
sedei	komunistične ali	sploh	kakršne koli proti-
italijanske propagande. Naglasil je, da je pač otročje, misliti, da bo Italija trpela kaj takšnega.
Nato je Visoki Komisar izrazil svojo veliko ljubezen do študentov, ki so vpisani v vseučiliško organizacijo, ter izrazil prepričanje, da bodo slovenski dijaki, ki hočejo biti lojalni, znali poiskati tisto moč, da bodo nastopili proti vsakomur, ki se prizadeva ustvariti nered, ki bi imel za posledico edino to, da bi ljubljansko vseučilišče in tudi prebivalstvo na splošno izgubilo velikodušno
podeljeno avtonomijo, ki jo je dovolila (ašisto.vska vlada.	-v
Z ozirom na nekatere želje, ki so jih zastopniki vseučiliške organizacije izrazili glede ukrepov, ki so bili zadnje čase izdani z ozirom na akademike, je Visoki Komisar določno povedal, da bi o teh ukrepih bilo mogoče razpravljati le, če se bo večina študentov izkazala vredna tega.
Ljubljana, 15. dec.
Pri sobotnem sprejemu zastopnikov naše vse-učiliške organizacije je Visoki Komisar hotel še enkrat izrečno poudariti, od koga je odvisen na-daljni obstoj in procoet ljubljanskega vseučilišča ter njegove avtonomije, ki mu jo je podelila rimska vlada. Povedal je to še enkrat, da le ne bi bilo morda še kakšnega dvoma.
Obstoj našega vseučilišča je odvisen od vse-učiliščntkov samih, če si ga bodo znali zagotoviti in se ne bodo dali zapeljati od peščice Ustili rovarjev, ki mislijo, da je najvišje znanstveno svetišče lahko tudi sedež prevratnega in komunističnega delovanja, takšnega delovanja, ki ne samo slovenskemu vseučilišču, pač pa tudi vsej Ljubljanski pokrajini ne more prinesti ničesar dobrega. Takšno rovarjenje rodi lahko samo to posledico, da bo fašlsiovska vlada vzela univerzi ose tisto, kar ji je že dala in si ji je v bodoče še namentla dati, prizadeta pa bi bila s tem seveda predvsem tudi velika večina vseučiliščntkoo, ki so na svojo pobudo ustanovili vseučiliško organizacijo z namenom, da bi lojalno sodelovala In vzpostavila v bodoče Še tesnejše stike med slvenskim in italijanskim kulturnim življenjem.
Če bi se moralo zgodili, da naši najoišji znanstveni zavod preneha s svojim delom, potem naj se vseučlliščniki zahvalijo tistim svojim »tovarišem*, ki so s svojim podtalnim rovarjenjem to hoteli, in ki niso znali ceniti, koliko je fašt-stovska vlada žrtvovala tudi za naše vseučilišče in zato upravičeno zahteva, da ji tudi naši vse-učiliščnikl pokažejo hvaležnost s svojo lojalnostjo.
Pokojninski zavod - naš največji graditelj
Dozdaj ja zazidal nad 80 milijonov lir Poleg dosedanjih nam obljubljajo še številne nova stavba
Ljubljana, decembra.
ob koncu letošnje gradbene sezone v Ljubljani bodo morali kronisti pač ugotoviti poleg neprijetnega zastoja, ki ga je povzročil izbruh vojne na meji naše pokrajine, tudi razveseljivo dejstvo, da je naše mesto kljub izrednemu vojnemu letu vendar pridobilo nekaj lepih novih stavb ter da v gradbenem oziru nikakor ni nazadovalo, temveč zopet znatno napredovalo.
Poleg drugih lepih stavb in prenovljenja starih, poleg ureditve mnogih cest in nadaljevanja dela na Ljubljanici, moramo na prvein mestu omeniti krasen stanovanjski blok, ki ga je zgradil letos Pokojninski zavod v podaljšku Muzejskemu trga na Nunsko ulico, v novi Muzejski ulici. Ta krasna skupina lepih hiš je hkrati povzročila, da je Ljubljana dobila dve lepi moderni ulici več, namreč podaljšek Šubičeve ulice na Zvezdo in Mussolinijev trg ter Muzejsko ulico, hkrati pa so uršufinke zgradile novo moderno gimnazijsko iposloje.
Vredno je pri tem, da pregledamo vsaj v splošnih obrisih delo Pokojninskega zavoda. Poleg glavne svoje naloge, to je izpolnjevanja starostnega zavarovanja za zasebne nameščence in sorodne stanove ter drugih socialnih panog skrbi Pokojninski zavod v polni meri tudi za gradbeno delavnost pri nas ter s tem hkrati skrbi za preskrbo dela neštevilnim obrtnikom in delavcem ter za olajšanje stanovanjske stiske. Podjetnost Pokojninskega zavoda, ki je na ta način združil svojo skrb za dobro nalaganje glavnice prispevkov svojih zavarovancev z drugimi socialnimi in urbauističnimi nalogami, moramo vsekakor občudovati ter bo nedvomno deležna priznanja bodočih zgodovinarjev. Zaenkrat pa za sodobnega kronista velja, da je Pokojninski zavod eden na j večjih graditeljev v Ljubljani in v Ljubljanski pokrajini ter je bil prej tudi naj večji v vsej bivši Sloveniji ter v Dalmaciji.
Kmalu po svoji ustanovitvi je Pokojninski zavod že pričel misliti, kako varno naložiti
zbrano glavnico v nepremičnine
Graditi je pričel na Brinju, to je naselbini med Ježico in Ljubljano, stanovanjsko kolonijo. Leta 1922 so zrasle štiri stanovanjske hiše s 15 dve. in štirisobnimi stanovanji. Na da-
našnjo valuto preračunano, so te hiše veljale Pokojninski zavod 950.000 lir.
Prav tam je Pokojninski zavod kupil veliko ln obsežno zemljišče, ki dozdaj še ni zazidano. Vzrok je namreč v tem, da regulacijski načrt mesta Ljubljane za ta del mesta še ni do kraja izdelan. V načrtu pa je, da zgradi tam Pokojninski zavod tri velike stanovanjske hiše ob pročelju, ▼ ozemlju pa zgradi kolonijo manjših hiš. To zemljišče je Pokojninski zavod dobil tedaj kar poceni ter je dandanes mnogo več vredno, saj je v vrednosti zraslo najmanj n« trojno ceno.
Na vogalu Ceste 3. maja In Gledališke ulice je skoraj hkrati sezidal lepo palačo, ki jo bila prvotno zamišljena kot dom zavoda samega, ki še ni imel svoje strehe. Da bi se pa poslopje kolikor toliko krilo, je bilo zgrajenih v pritličju 5 lokalov. Petnadstropno palačo »je zasedel v dveh nadstropjih zavod sam s svojimi uradi, v tri nadstropja pa so se naselile razne uradne in poslovne pisarne. Ko se je zavod povečal in dobil nove prostore, je vse poslopje namenjeno tehničnemu oddelku Visokega komisariata. Za to poslopje, ki je dandanes neprimerno več vredno, je zavod žrtvoval 2,710.000 lir.
Zavod pa je
skrbel tudi za druge kraje
ki so tedaj spadali pod njegovo območje. Tako je v Mariboru zgradil blok poslovno-stano-vanjskih hiš na oglu bivšega Trga kralja Petra, Verstovškove in Razlagove ulice ter državne ceste. Ta blok obsega 5 stanovanjskih hiš, dve trinadstropni, v njih na so stanovanja, poslovni lokali, kavarna, hotel in restavracija
V	ta blok je zavod investiral 4,560.000 lir.
Nova naložba zbrane glavnice je bila v dveh palačah na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Tam >e zgradil dve veliki trinadstropni palači s poslovnimi lokali ter zelo udobnimi stanovanji, dve- do štirisobnimi. V tej palači je zavod investiral 2,660.000 lir.
Potem je gradil zavod svoje
največje gradbeno delo
ki ga moremo doslej smatrati tudi za največje gradbeno delo — kur *e tiče visokih stavb v bivši Sloveniji in v sedanji Ljubljanski po-
krajini sploh — namreč »nebotičnikov blok«, to so tri hiše ob Dunujeki (zdaj Bleiweisovi) cesti in ob Verdijevi ulici. Prva hiša je po svetu znani nebotičnik, v eni ostalih dveh biš pa sta dve nadstropji zasedeni po uradih zavoda samega, vsi drugi prostori v »bloku nebotičnika« pa so namenjeni v poslovne in uradne svrhe ter za kavarno in stanovanja. Pokojninski zavod je za to skupino stavb, ki so osrednje v Ljubljani, dal znesek 17,000.000 lir. Poleg drugega ima zavod v tem poslopju tudi lepo sejno dvorano.
Dalje je zgradil zavod poti Rožnikom še štiri lepe stanovanjske hiše, od katerih je tri že prodal svojim uradnikom. Te hiše so veljale zavod 546.000 lir.
Potem je zavod kupil v bloku ob Slomškovi in Kersnikovi ulici štiri nove stanovanjske hiše, ki so ga veljale 1,200.000 lir, na Poljanski cesti pa je kupil »Peglczen«, za katerega je tedaj odštel 1,187.000 din ali v sedanji veljavi 451.000 lir.
Dalje je zgradil
na Jesenicah
dve stanovanjski hiši (1. 1937-3) s 25 stanovanji. Za ti dve hiši je žrtvoval 722.000 lir ter jih je izročil v upravo Kranjski industrijski družbi. Za Gorenjce je zgradil zavod
v Kranju
pet stanovanjskih hiš z 8 poslovnimi lokali in 48 stanovanji, kar ga je veljalo 2,470 000 lir, Hkrati pa je zavod gradil tudi
v Splitu
Tam je ZgTadil ob Hrvojcvi cesti, to je v središču mesta, lepo trgovsko-etanovanjsko palačo, ki ga je veljala 2,100.000 lir in prav tako^ v središču mesta ob Svačičevi ulici lepo palačo, ki ga je veljala 1,400.000 lir.
V Celju
je zavod zgradil ob bivši Krekovi ulici dve petnadstropni stanovanjski hiši, ki sta ga veljali 910.000 lir, prav tako tudi v Mariboru
tudi ob bivši Krekovi ulici petnadstropno stanovanjsko hišo, vedai vredno 570.000 lir-
Zavod je dalje kupil veliko zemljišče v Račjem na štajerskem, dalje v Kozjem in na dalmatinskem otoku Lapadu. Na Korčuli pa je kupil hotel »Bon repos«.
V	Ljubljani je dalje kupil hišo št. 23 na Resljevi cesti, hišo in zemljišče na Jernejevi cesti ter zemljišče na Ižanski cesti, ki ga je pa potem razprodal.
L. 1939. je kupil zemljišče otl uršulink, kj ga je lani in letos zazidal. Zgrajene so štiri petnadstropne hiše, prave stanovanjske palače, v katerih je sedaj pripravljenih 60 lepih stanovanj. Te stanovanjske hiše so veljale Pokojninski zavod 6,060.000 lir. V pribodnjo-sti pa bo tam zgradil še peto. enako stanovanjsko hišo, ki je dosedaj ni bilo mogoče graditi, ker še ni bilo dokončno urejeno zemljiško razmerje s sosedi, kar pa se je sedaj zgodilo.
Letos je Pokojninski zavod kupil za znesek 2,000.000 lir tudi še edino razpoložljivo zemljišče v najstrožjem središču mesta, namreč gradbeno parcelo sredi Duklčcvega bloka; Tu sta projektirani dve veliki petnadstropni hiši oziroma palači, možno pa je, da bo Pokojninski zavod zaradi bližine nebotičnika ta svoj načrt delno spremenil in zboljšal.
Dalje je Pokojninski zavod kupil tudi veliko zemljišče od družbe »Alpeko«, kjer bo zgradil velike pet- do šestnadstropne stanovanjske hiše.
Iz teh podatkov, za katere se zahvaljujemo gradbenemu oddelku Pokojninskega zavoda, je razvidno, kako ogromno delo je Pokojninski zavod izvršil in kako gospodarsko je nalagal denar svojih zavarovancev. V stavbe in posestva je naložil okoli 80,000.000 lir, toda sedanja vrednost je neprimerno večja. Pokojninskemu zavodu in zasebnim nameščencem
Ere vse priznanje: za napredek Ljubljane in jubljanske pokrajine so napravili mnogo in ker nam je znano, da tudi italijanske oblasti visoko cenijo delo Pokojninskega zavoda, jc upravičeno pričakovanje, da se bo to delo zavoda še u6pešno nadaljevalo.
Nedelja v znamenju pusle megle
Včerajšnja nedelja je bila ena izmed tistih, ko je človek res v zadregi kako bi si krajšal čas. Vreme je bilo pusto — megleno. Sončna obla ee je sicer videla skozi gosto meglo, kaj več pa od včerajšnjega sonca nismo imeli. Tla so bila vsaj zjutraj zmrznjena, v dopoldanskih urah pa ie od-jenjalo in na cestah je bilo 6pet precej blata. Ljudje so šli kakor po navadi ob nedeljah k maši, potem pa domov. Le mladina je šla po 6tari navadi na promenado, da se malo pomeni med seboj. Če ne bi bilo gledališč in kinematografov, ljudje res ne bi vedeli kaj početi. Tako pa je bilo vsepovsod polno predstav. Gledališča so bila lepo obiskana, prav tako pa ie bilo tudi pri kino-predstavah še kar precej ljudi. V teh časih ljudje iščejo razve-
drila vsaj ob platnu.
Ljubljanska megla 6e skozi ves dan ni hotela dvigniti in po mestnih ulicah je valovila kakor razburkano morje. Ponekod je bila tako gosta, da nisi .videl skoraj za ped predse.
Številni Ljubljančani pa hodijo ob nedeljah kaj radi tudi na pokopališča, svojim rajnim na obisk. Od nedelje do nedelje je teh obiskovalcev vedno več. S tramvajem se potegnejo do sv. Križa, obiščejo 6voje drage, malo pomolijo, pa 6e potem, če je lepo vreme, peš vračajo v mesto. Tpdi na včerajšnjo nedeljo je bilo veliko Ljubljančanov na njivi umrlih. Pa ne le k sv. Križu, ampak tudi na Zale ljudje kaj radi pobite. Tudi včeraj 60 imele Žale velik obisk.
Omejitve o poštno-brzojavni stužbi o božičnih praznikih in Novem letu
Ob polnoči ,16. decembra do polnoči 10. januarja 1942-XX, se bodo poštnolelegrafski uradi glavnega mesta in po Pokrajini ravnali po tehle navodilih:
Poštna služba:
a) Poštni uradi ne bodo sprejemali paketov z več kakor 5 kg, namenjenih kamor koli po Kraljevini;
b) Ne bodo sprejemali ne periodični, propagandistični tisk, namenjen kamor koli po Kraljevini,
Poštnotelcgralsha služba:
a) Ne bodo sprejemali zasebnih, navadnih brzojavk in navadnih brzojavnih pošiljk, namenjene kamor koli po Kraljevini, razen brzojavk in brzojavnih pošiljk za italijanske posesti in brzojavk, ki so namenjene vojakom Kraljeve vojske, Oboroženih sil in milici za nacionalno varnost, ali brzojavk, ki jih ti našteti oddajajo z odobritvijo oblasti, katerim so podrejeni.
b) Glede zasebnih nujnih brzojavk in nujnih brzojavnih pošiljk ni nobenih sprememb, tako da jih bodo poštni uradi sprejemali po običajnih pristojbinah.
Brzojavna služba
Po vseh poštnih uradih Kraljevine bodo sprejemali navadne brzojavke z enkratno pristojbino dveh lir z določenim številom besedi pod edino besedo »Voščila«. Toda z naslovom in podpisom
vred besedilo ne sme preseči števila devetih besedi. Take brzojavke, z določenim besedilom, bodo dostavljene po poštnih raznašalcih tn v primeru zasedbe brzojavnih linij bodo poslani po pošti.
Tarifa za avtoizvoščke
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril naslednjo tarifo za avtoizvoščke v Ljubljanski pokrajini: za prvih BOO metrov voZnje 8.80 lir, za vsakih naslednjih 100 metrov 0.38 lire, za vsaki 2 minuti postanka	0.38	lire. za prevoz prtljage 1.00 in	za prevoz	psa	1.80 lire.	Za
vožnje izven mestnih meja se zaračuna po 3 lire za kilometer. Tarifa mora biti Izvešeua na dobro vidnem mestu v avtomobilu.
Avtoizvoščki, ki	ne bi izvesili	tarife, ki	bi
zahtevali višje cene	od tarifnih	cen	ali ki ne	bi
uporabljali taksametra ali bi namerno predrugačili njegovo delovanje ali štetje, se kaznujejo v denarju do 2000 lir, v hujših primerih pa z odvzemom prometnega dovolila.
Naredba je stopila v veljavo z objavo v Službenem listu, t. j. 13. decembra.
S Hrvaškega
Hrvaška ministra dr Lorkovii in dr. Puk, ki sta se pred dnevi mudila v bolgarski prestolnici, sta tudi položila venec pred spomenik v vojašnici 16. pehotne divizije. Venec je bil položen v spomin bolgarskih vojakov, ki so padli na polju časti.
Potresomeri zagrebška postaje so pred dnevi zabeležili močan potresni sunek. Izhodišče potresa je bilo 30 km od Zagreba. Menijo, da je bil epicenter blizu Pokuplja.
»Plava revija« je kulturni časopis ustaških vseučiliščnikov, ki spet izhaja. »Plava revija« je izraz zrelosti novega ustaškega pokolenja.
Po Hrvašked je bila zbrana za hrvaške hrabre vojake vsota treh milijonov kun.
Neki cagrebški hišni posestnici je nekdo ukradel 127.000 kun, kar se ji bo gotovo mnogo poznalo.
V	Zagrebu je bil sestanek vseh vplivnih hrvaških gospodarstvenikov. Na sestanku so obravnavali gospodarsko preureditev, ki je potrebna za novo gospodarsko politiko.
Earl Derr Biggers
IM
»O da, saj me je več mesecev neprestano nadlegoval s svojimi neutrudnimi prošnjami, naj svojo kariero obesim na kol in »c ga usmilim.« Njen mož je besno godrnjal. »Morebiti se, dragi Willkie, tega nič več ne spominjaš? Res pa je takole »Kaj za vraga,« jc jezno posegel vmes Rallou, »ima vse to opravka z umorom Shelah Fane? Trdim, gospod komisar, da prestopate meje svojih pooblastil. Rajši pomislite na vse to, kajti jaz imam precejšen vpliv...«
»Oprostite,« je rekel Chun resno. »Takoj bom prešel na sedanjost. Kdaj eta prišle danes zvečer sem?«
»Ob pol osmih,« je odgovoril. »Večerja je bila napovedana sicer za pol devetih, toda moja žena je dobila po telefonu povabilo in« tedaj je izpod oči pogledal svojo ženo. »in takrat, kakor je to njena navada, ni dobro pazila na napovedani čas.«
»Ob pol osmih,« ga je urno prekinil Chan, da bi onemogočil Ritin protiudarec. »1’rosim, popišite mi svoje kretanje prav do sedanjega trenutka.«
»Kam vse to meri?« se je Ballou spet razburil. »Pa menda vendar ne mislite, da sem jaz ubil Shelah Fane? Pri moji veri, da bom o vsej tej stvari poročal na pristojno mesto. Menda veste, kdo sem ...«
»Bodi, kar hočeš, Willkie,< se je vtaknila vmes njegova žena. »Zakaj nočeš povedati komisarju, kar bi rad vedel? Tem prej bova gotova.« Obrnila se je k Oranu. »Prišla sva torej okrog pol osmih v hišo in odšla po kratkem razgovoru z miss Fane dol na obrežje gledat, kako se tam kopljejo. Mislim, da je bilo tedaj žc okrog tričetrt na osem.«
»ln tam ste bili — kako dolgo?«
»Jaz sama sem bila tam, dokler nas ni Jessop okrog pol devetih poklical. Kakšnih deset minut prej je prišel k nama mr. Van Horn, moj mož pa je vstal in odšel proti hiši.«
»Dve minuti po osmi ste vi torej sedeli ob strani svojega moža na obrežju. Ali ste slišali kak krik ali sicer kaj drugega nenavadnega?«
»Nič takšnega. Obe dekleti v vodi sta kričali bolj ali manj glasno. Saj veste, kako jc ipri kopanju.«
»Hvala vam lepa. Za zdaj mi to zadostuje,« je odgovoril Chan.
Počasi jc stopila v sobo Julija. Očitno je zopet prišla k sebi in se pomirila, čeprav je bila še nekoliko objokana in bleda. Chan sc je priklonil.
»Dober večer! Oprostite mi, prosim, mojo navzočnost! Žal, doslej še nisem imel tega izrednega užitka, da bi vas spoznal. Ali boste tako ljubeznivi in mi povedali, kdo ste?«
Pristopil je Bradshaw, mu prcdetavil Julijo in razložil njen položaj v tej hiši.
»Moje globoko sožalje,« jc pripomnil Cliarlic. »Zgolj zaradi formalnosti vas moram prositi, da mi poveste, kaj ste počeli ta usodni večer.«
»Lahko vam vse prav natančno razložim',« mu je odgovoril Bradshniv — in s tem odpravim na mah dve... oprostite mi! — mislim namreč: in s tem podam istočasno tudi podatke o sebi. Prišel sera semkaj prilično zgodaj, ker sem se bil z miss Julijo dogovoril za skupno kopanje. Midva sva videla miss Fane nazadnje tule v tej sobi, ko sva prišla semkaj oblečena v kopalni obleki. To je bilo nekako dvajset minut pred osmo. Bila je v družbi gospe in gospoda Ballou in mr. Jaynesa.«
»Sta takoj odšla na obrežje?«
»Takoj in takoj tudi v vodo. Bilo jc čudovito. Oprostite mi to skromno reklamo za tukajšnjo plažo. Rad bi povedal, da sem bil skupaj z miss Julijo do trenutka, ko sva zapustila miss Fane, pa do pol devetih, ko naju je poklical Jessopov gong. Kmalu nato sva naredila to grozotno odkritje.«
»Ste bili ve*	čas ▼ vodi?«
»Ne. Sem pa	tja sva seveda	šla tudi na	obrežje. Mrs.	Ballou
je	bila, kakor jo	že sama povedala, ves čas	pri naju. Mr.	Ballou
je*za trenutek izginil, nakar se je prikazal Mr. Van Horn.«
»Dve minuti	čez osem ste	bili torej vi in miss Julija ali
v	vodi ali pa za	kratek odmor	na obali.«
»Eno ali drugo, seveda nimava nobene možnosti, da bi vam kakor koli točno označila čas. Čas je minil kakor blisk. Bila eva kar presenečena, da naju je Jessop že klical.«
Chan se je obrnil na mlado dekle. »Miss Fane je danes zvečer nosila krasen šopek orhidej na svoji rami?«
Julija je prikimala. »Da.«
»Brez dvoma jih je pritrdila z zaponko?«
»Seveda.«
»Ste si morda ob priliki natančneje ogledali to zao-ud- **
»Ne, žalibog ne. Toda spominjam se, da mi je nekoč rekla, da ere v svojo sobo iskat zaponko Morebiti vam bo pa sobarica vedela o tem kaj reč povedati.«
|	»Ali mi morete povedati, kdo	jc bil poklonil te orhideje?«
»Brez nadaljnjega,« je odgovorila Julija. »Na priloženem lističu sicer ni bilo imena, toda mi«w Fone je spoznala pisavo-Rekla mi je. da je šopek poslal njen bivši mož, neki Bob, to je igralec, ki s« trenutuo mudi v Honolulu z neko igralsko družbo.«
j	»Bob Fyfe,< jc pojasnila Rita	Ballou. »On je član kraljev-
skega gledališča. Shelah je bila še zelo mlada, ko se je z njim poročila in je bila, kakor mislim, silno navezana nanj, še celo
Ipo svoji ločitvi.«
Allan Jaynes je vstal, si prižgal drobno cigaro in nervozno iskal po sobi pepelnik.
[	»Od6tavljeni soprog!« Charlie	se je zamislil. »No ja, nekaj
'podobnega je človek pač moral pričakovati. Ne bi bilo napak, če bi tega gospoda obvestili in ga prosili, da bi se čim prej potrudil semkaj!«
Umrla nam je naša mama, gospa
Jelena Kajzelj
roj. Šercelj
Pogreb bo v ponedeljek, 15. decembra ob,pol 4 popoldne z Žal iz kapele sv. Petra k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 13. decembra 1941.
Dr. Vladimir in dr. Miroslav Kajzelj, sinova m ostalo sorodstvo.
Trgovina ..Nicman"
se je i današnjim dnem preselila v paviljon
na Miklošičevi cesti 5
Z vsemi predmeti „N1ČMAN0VE“ trgovine Vam postreže tudi poseben oddelek
LJUDSKE KNJIGARNE, Pred Skoflio St. S
Potrudili se bomo. da boste v obeh trgovinah vestno in najbolje postreženi.
Papirnici LJUDSKE TISKARNE IN KNJIGARNE
BOŽIČNA DARILA:
lepa albume, spominske knj'ge, nalivna peresa, eleganten pisemski papir, usnjene notese in pisalne mape
kupite po ugodni ceni ▼ UUDSKI KNJIGARNI in trgovini NICMAN
Važna okrožnica Prehranjevalnega zavoda
Prehranjevalni zavod opozarja prebivalstvo, da je razposlal občinskim preskrbovalnim uradom v Ljubljanski pokrajini okrolnlco IIH-št.-1020-3. ki zajema vse njegove glavne odločbe v zadevi prehrane in obenem prinaša nove.
Ta okrožnica poenostavlja sistem racioniranja in objavlja nove odločbe, ki naj bi prinesle več vneme v izpolnjevanju prehranjevalnih predpisov in podvrgle strogi kontroli odnos vsakega posameznika ao njih.
Okrožnica bo ostala nabita skozi 15 dni na občinskih deskah.
Prebivalstvo pokrajine je vabljeno, da gornje
vzame na znanje, da se lahko potanko pouči o dolžnostih, ki jih nalaga, in o posledicah morebitnih prekrčkov.
Prehranjevalni zavod Vis. komisariata
za Ljubljansko pokrajino
Nove cene koruzne moke, medu in suhih gob
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil naslednje najvišje cene za koruzno moko:
V	prodaji na debelo, Iranko skladišče trgovca na debelo, brez trošarine 187 lir za 100 kg, v prodaji na drobno, za mesto Ljubljana, Iranko skladišče prodajalca, vštevši vse trofiarinske davščina 2.10 lire za 1 kg. Trošarina za mesto Ljubljana znaka 0.02 lire za kg. Cenik s temi cenami mora biti nabit v prodajalnah na občinstvu dobro vidnem mostu.
Okrajna načelstva lahko določijo še nižjo ceno, nego so navedene, vsako zvišanje cen pa mora prej odobrili Visoki Komisar- Kršitelje te narediš ee kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. Uredba je objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 18. decembra in je tega dne elopila v veljavo.
*>
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil naslednje najvišje prodajne cene: trčanl med (prva številka pomeni ceno za prodajo na debelo, druga za prodaio na drobno): med po teži, za kg neto 19.60—23.70, v posodah iz para-
finirane lepenke, za kg bruto 21.40—25.85, v steklenih posodah po l kg 24—29.10, po 800 gramov 19.50—28.70, po 750 gramov 18.05—22.65, po 600 gramov 14.93—18.30, po 500 gramov 12.70—15.60, po 450 gramov 11.80—14.55, po 800 gramov 8.00— 10.80, po 220 gramov 6.80—8.70 lir za kg.
V	prodajnih cenah na debelo je vštet davek na poslovni promet brez mestne trošarine. V prodajnih cenah na drobno za mesto Ljubljana sta všteta davek na poslovni promet iu mestna trošarina.
Uredba je stopila v veljavo z dnem objave v Službenem listu, t. j. 13. decembra.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil naslednjo prodajno ceno za suhe jedilne gobe-gobane (jurčke) v prodaji na debelo za 100 kilogramov neto 9000 lir brez mestne trošarine, Iranko skladišče in v prodaji na drobno za mesto Ljubljana za 1 kg neto 105 lir vštevši mestno trošarino, Iranko prodajalna.
Uredba je objavljena v Službenem listu z dne 18. decembra in je tega dne stopila v veljavo.
imata po 9 točk. Sledita Prato in Reggiona po 7 točk. Proti koncu pa je vrstni red naslednji: Spezi« in Savona po 6 točk; Siena in Pi6a po 5 točk; Pro Patria 4 točke; Fiumana 6 3 točkami in Lucche6e, ki nima dozdaj še nobene točke.
Vabilo iniereteniom za hokej na travi
Kakor je bilo že po dnevnem časopisju objavljeno, namerava tukajšnji zaupnik CONI-ja organizirati delovanje tega prelepega in zdravega športa. Hokej na travi je jako popularen šport v Angliji, Nemčiji in seveda tudi v Italiji in odločilne tekme privabljajo množico gledalcev, iz hokeja na travi sc je razvila igra nokej na ledu, ki je slovenskemu občinstvu in športnim gurmanom jako dobro znana.
V svrlio organiziranja in populariziranja tegn športa sklicuje zaupnik CONI-ja v torek, dne 16. t. m. ob 18.30 sestanek v uradu CONI-ja | Ljubljana, Tyrševa 1-a, II. nadstropje vse one gg. športnike, ki bi se zanimali za ta šport in to bodisi kot aktivni igralci, sodniki ali funkcionarji. Vsi oni gg. izven Ljubljane pa, ki so zanimajo za ta šport, naj javijo zaupniku CONI-ja pismeno način svojega delovanja v tem športu.
Nadaljne posestne izpremembe
V okolici je bilo prodanih več gozdnih parcel. Njih cena je nizka. Prodane pa eo bile dalje manjše zemljiško parcele, ki so jih kupovali varčni delavci, da si tam sezidajo majhne domove z vrtom. Tako je bila prodana neka parcela za 152 in druga za 190 lir. Drugače je še vedno veliko zanimanje za stavbne parcele bolj na periferiji mesta ob glavnih prometnih žilah. Mnogi bi že zidali, toda pereče je še vedno vprašanje gradbenega materiala, ki so njega cene visoke in zato je kalkulacija nekoliko težavnejša.
Gale Ivan, posestnik v Grosupljem Št. 17, je prodal inž. Metodu Dularju, tovarniškemu ravnatelju in njegovi soprogi Mari, Stranska vas št 12, njivsko parcelo štev. 41-9 k. o. Stranska vas v izmeri 1010 m* za 7.676 lir. Še lani decembra pa parcelo štev. 41-8 iste k. o. v izmeri 2095 mJ za 48,185 din ali v sedanji valuti 18.310.30 lir.
Breceljnik Alojzij, posestnik, Ljubljana VII, Celovška cesta št. 93, je prodal Matiji Perku, mizarskemu mojstru, Celovška cesta t. 97, parcelo štev. 25-3 njiva k. o. Spodnja šiška v izmeri 28 m* za 2.660 lir. Kvadratni meter je bil po 95 lir.
Sepin Josip, posestnik, Podmiljščakova ulica št. 29, je prodal ml. Janezu in ml. Silvi Perko, Ljubljana VII, Celovška cesta št. 97 nepremičnino vlož. št. 784 k. o. Spodnja Šiška (hiša in vrt) za
110.000	lir.
Križman Alojzij, uradnik, Ljubljana, Gledališka ujica št. 10-IV je prodal Tereziji Gabrenji, zasebnici na Rakeku, nepremičnino vlož. št. 1528 k. o. Karlovško predmestje (hiša št. 48 na Dolenjski cesti) za 325.000 din ali 123.500 lir.
štiridejanska drama našega domačega pisatelja Janeza Jalna: »Dom«, predstavlja sliko iz kmečkega življenja. Dejanje se plete okrog propadajočega grunta in njegove rešitve. Značaji oseb in potek dogodkov so verna slika kmečkih ljudi, ki ljubijo svoj dom.
Drugi poizkus Ljubljane
■ Ljubljana: Kombinirano moštvo 2:2
Ljubljana, 15. dec.
Včeraj je SK Ljubljana priredila drugo poizkusno tekmo na svojem igrišču. Dnevi ko^ bo morala na gostovanje po Italiji, se hitro bližajo in treba je, da vsak prosti čas izrabijo za vestno
gripravo, tako, da nas ne bodo »umazali«, če
o	do gostovanja v resnici prišlo.
Za tokrat si je Ljubljana izbrala za nasprotnika igralce Svobodoc in Jadrana pa še nekaj domačih igralcev je tudi nastopilo v moštvu.^
Izbranci so nastopili tudi okrepljeni s Slamičem, Žigonom in Doberletom od Marsa in s Klančnikom in Razbornikom od Hermesa.
Igrišče je bilo za igro sila težko in tudi nevarno, kajti po celem igrišču je bila zledenela plust. Tekma se je začela skoraj s celo uro zamude. Treba je bilo namreč izpred golov spraviti debel led.
Tekma je bila še precej zanimiva in je sestavljeno moštvo dajalo izbrancem precejšen odpor. Tudi zmagali bi lahko. Bilo je tudi precej rok, kajti žoga je poskakovala, da nisi vedel ne kako ne kam. Na včerajšnjem igrišču si moral biti že pravcati »virtuoz« če si hotel žogo pravilno dobiti in jo trčno oddati. Enim je to uspevalo bolj kakor drugim.
Vodstvu SK Ljubljane moramo vsekakor priznati, da sc res na vse načine trudi kako bi izbrala najboljšo cnajstorico za gostovanje. Med tednom fantje pridno trenirujo, na skoraj nemogočih tleh igrajo ob nedeljah in se na vse mogoče načine trudijo, da bi skupaj spravili najboljše. Po vseh prizadevanjih dozdaj pa je videti, da vodstvu le ne bo uspelo sestaviti dobre enaj-storice. Pa tudi ni čudno: težkih tekem klubi letos niso imeli, tudi trenirali niso klubi tako resno kakor druga leta. Nivo našega nogometa je letos daleč pod nivojem drugih let. Eno bi svetovali vsem, ki odločajo o tem uli naj gre Ljubljana v Italijo ali ne. Dejali bi: Fantje naj ne gredo. Zato je razlogov več kakor dovolj in le ne gre, da bi mazali ime slovenskega športa, potem ko so ga že gostujoči Slovenci tako lepo uveljavili po celi kraljevini. Čemu na gostovanje zdaj ko so fantje nepripravljeni? Časa za taka gostovanja bo še dovolj, pa bi bilo le boljše, da še malo počakamo.	,
Rezultati državnega prvenstva
Tudi včeraj so se po celi kraljevini nadaljevale prvenstvene tekme za ponosni naslov državnega prvaka. Nekateri rezultati 60 presenetili tako po izidu, drugi pa spet po visokem rezultatu. Po včerajšnjem odigranem kolu so prišli spet na čelo Venezia, Roma in Triestina, ki imajo vsi po 11 točk. Atalanta je presenetila v Milanu, 6aj je igrala proti Milanu zmagovito, tako da se je Milano še bolj oddaljil od prvega mesta. Fiorentina je zabeležila 6Voi prvi poraz v letošnjem tekmovanju. Edino še Venezia je klub, ki dozdaj ni iz-
fubil nobene tekme. Prav dobro se je spet držala rie6tina, ki je na tujih tleh dosegla neodločen rezultat. V najboljši luči 6e je epet pokazala njena obramba.
Rezultati včerajšnjih tekem pa 60 naslednji:
Roma—Venezia 0:0;
Napoto—Lazio 1:1;
Livorno—Fiorentina 3:1;
Modena—Ambrosiana 1:1;
Bologna—Liguria 2:2;
Juventus—Torino 3:0;	i;
Genova—Triestina 0:0;
Atailanta:Milan 3:1.
Prvim trem 6ledijo potem po številu točk Fiorentina 10 točk; Liguria, Juventus in T9rino imajo po 9 točk; Ambrosiana, Lazio in Genova imajo po 8 točk; Atalanta in Livorno po 7 točk; Milano 6 točk; Bologna in Napoli po 5 točk. Na koncu pa je Modena s 4 točkami.
Tudi v B diviziji so bile tekme v polnem obsegu. Rezultati so bili naslednji:
Prato—Spezia 3:0;
Alessandria—Fiumana 2:1;
Pro Patria—Lucchese 2:0;
Novara—Pescara 3:1;
Padova—Siena 1:0;
Brescia—Reggiana 2:1;
Famfulla—Pisa 2:0;
Udinese—Savona 2:0;
Vicenza—Bari 0:0.
V	B diviziji ie po včerajšnjih tekmah naslednji vrstni red: Venezia 12 točk; Slede Fanfulla, NovaTa, Alessandria in Padova po 11 točk; Brai in Brescia imata po 10 točk; Pescara in Udinese
Koledar
Danes, ponedeljek, 15. decembra: Kristina.
Torek, 16. decembra: Evaebij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr, Gartus, Moste-Zaloška ceta 47,
Nocojšnji intimni koncert Glasbene Matice bo
imel naslednji spored; 1. Beethoven; Variacije v e-niolu; 2. Pavčič: Kaj mi pravi ptiček. Uspavanka II. Samospeva s »premljevanjem klavirja; 8. Vite-slav Novak: Pesmi zimskih noči: a) Pesem mesečne noči, b) Pesen: viharne noči, c) Pesem božične noči, 6) Pesem karnevalske noči; 4. Ravnik: Pozdrav iz daljave. Lajovic: Kaj bi le gledal. Samospeva s spremljevanjem klavirja; 5. Jindrich Kaan: Fantazija na motive iz cikla simfoničnih pesmi »Moja domovina« od Smetane. Klavirske skladbe bo izvajala pianistka Mila Deroovškova, ki bo tudi spremljala sopranistko-soliatko Ljudmilo Polajnarjevo pri izvajanju samospevov. Na koncert dveh domačih umetnic, opozarjamo in vljudno vabimo. Koncert bo v mali filharmonični dvorani ob pol sedmih zvečer. Konec pred osmo. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
—	Začetek rednega pouka na klasični gimnaziji v Ljubljani bo dne 17. decembra: sv. maša bo ob devetih pri uršulinkah za vse razrede. Po sv. maši pojdejo učenci v razrede na I. moško realno gimnazijo v Vegovi ulici, kjer dobe vsa podrobna navodila. Dne 18. decembra 9e začne popoldne redni pouk za vse razrede. — Ravnateljstvo.
Za mestne reve*« so v počaščen je pok. gosp. Andreja Šarabona podarili: g. Leopold Župančič z Jegličeve ceste 15 100 lir; g. Janko Krek s Ceste Viktorja Emanuela 50 200 lir in ga inž. Dedek z Lepodvorske ulice 5 100 lir. V počnščenje pok. g. Viktorja Medena ie namesto venca nakazal 300 lir g. Feliks Moskovič z Jurčičevega trga 2; g. Ant. Koritnik, hotelir pri »Slonu«, je v počaščenie pok. g. prof. Stanka Lapajneta podaril 200 lir. Mestno poglavarstvo Izreka vsem dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi delil
Ljubljansko gledališče
DRAMA:
Ponedeljek. 15. decembra: Zaprto.
Torek, 16. decembra ob 17.30: »Dom«. Red Torek.
OPERA:
Ponedeljek, 15. decembra: Zaprto.
Torek, 16. decembra: Zaprto.
Igor Zagrenjen:
Zavetje v
»Kljun drži! Nocoj jaz povem, kaj je treba naredi til« tako ga zavrne Game.
»Kdo pa 60 bili tam od onih?« vpraša Jernač.
»Blanšar, Fušč, Žantijom, Poankarč, Bonarl Vsa jutrišnja petperesna deteljica!« mu'tiho odvrne Game,' ki zraven sc zmerom strmi v občino, kjer ee mesečini beli 6tena in v njej medle, zaspane, od zunanje 6vetlobe premagane luči.
»Ne bo jih, če vam rečem 1« spet zabrunda Mih6r.
Tača6 pa se s praga utrgata dve temni postavi, ki jih mesec obsveti s polno, mirno lučjo. Nekaj se menita pred hišo, ključ škrtne zadaj za njima v vratih, po-tem pa se odpravita po beli cesti. Gluho odmevajo koraki.
»Ogorelec je tistile dolgi, Komar tale majhna jera. Rdeče lase ima pa čisto pošten obraz! Taki 6vinji! Zdaj pa brž pot pod noge, moža! V Dobravo jo 6ekamo, pred hišami, nad etru go v jelševju pa ju pričakamo!«
Tako ukaže Gams in kar pri priči se e p us te po travi v tihi tek, marsikatero pot in 6tezo presekajo, da bodo ob času tanx
86
pečevju
Ogorelec in Komar gresta lepo pod
pazduho po svetli poti iz Qlavnika proti Dobravi.
»Matiček, danes sva jima pa spodrezala repetnice, temu prismojenemu Koz-manu, ki ga živega videti ne morem, Ker-tucu, ki me je zadnjič s podplatom tolkel v obraz, ker ni6«n hotel prejšnjo noč vzeti Bedrača pod streho, in Lukcu! Luk-cu pa še najbolj!« se oglasi Komar, ko že tako dolgo časa gresta po beli, zaspani poti vsak v svojin mislih.
»To zverino, le počakaj, da jo dobim v rok«! Si slišal, kaj so mi rekli? Ti ga boš prvi lahko bil!«
Tako se zagrori Ogorelec.
»Ta zlodej nam spravlja nesrečo na vrat!« pristavi. »Zmerom kaj brklja okrog, koga ubije, komu zažge, se spravi nad poštno kočijo, kaj vraga t' vsega ne uganjal Najbolj 6e mi je pa zameril lani, ko mi je bobnal po š.pah. Jaz 6em se napravil gluhega, kaj bi ti še enkrat pravil, saj sem ti že — on pa kar na vrata — takrat še nisem imel zapaha, zdaj ga imam, hvala Bogu, in — ali ti ni mrha odprl z mojim ključem! Prav moj je moral biti ali pa po mojem narejen. Zjutraj sem potlej videl, da je bil moj, pa še danes ne vem, kako je prišel do
njega.. Saj 6em zvečer zaprl vrata in položil ključ na okno, Ta hudič ga je moral že na kašen način odpreti.
V	hišo noter: »Ogorelec, 6aj ne epls! Ce se mi še enkrat takole potuhneš, se ne boš več zbudil!« Tako je rekel in me vrgel iz postelje na tla. Zvezal me je in me v samih gatah in v 6rajci privezal! za roke h okrižju, da sem moral gledati, kako zahaja mesec. V usta pa mi je potlačil cunjo. Sam se je lepo viegel, saj veš, kaj ne boš vedel, ložek, in spal majhno manj kakor do poldneva. Potlej 6e je lepo vzdignil, me brenti in mi rekel: »Ogorelec, ti si najbrž, ne vem še zagotovo, največ kriv, da so priprli Groharja. Ce nisi, potlej si tole brco vzemi za svarilo in si zapomni, da Lukec brcne samo enkrat, drugič pa tistega, ki ga spet brcne, že nič več ne boli!« Tako se mi je zagrozil, 6e obrnil in odšel ter za seboj zaprl vrata. Ključ mi je kar odnesel. Ves dan še potlej 6em stal pri okrižju brez jedi in brez pijače, šele zvečer me je epa žila Oorjupovka, tako da so vdrli v hišo in me odvezali. Da b: bil kdaj jaz nesel Groharja onim na oči in ušesa? Ti prokleti Lukec! To 6i je bi' pa zares izvil iz trhel O, ne, tiste noči ob oknu mu pa prav gotovo nikoli ne pozabim!«
»Tik, Matiček, ne bodi no!«
Komar ga potreplja po rami; komaj da ga doseže.
Takole mu reče prav oprezno, šele po nekaj korakih, ko ga je bil 6 taplianjem že 6pravil v manj zamerljivo voljo:
»Kaj se boš kregail! Oba jih imava že nekaj na duši, tistih, mislim, ki so bingljali! Enega gor, enega dol, prava reč, Matiček preljubi, ti nedolžna rožica ti takal Preklet hudič, pred letom se prav gotovo še ne bi bil upal 6 teboj tako govoritil Oba sva nosila Francozom strupen« pirhe, ko še eden za drugega nisva vedela. Zdaj vsaj več zaleže, lažje pregledava, kaj je kje napak, kaj kje smrdi. Jaz sem se znebil Somraka, ti pa Oroharja — in mir besedil Prav nič ne kaže ne meni, ne tebi, da bi se šla angeljce! Tudi tebi ni nič manj kakor meni do tega, da bi se v tehle časih, ki se jih nisva bila nadejala, kar se le da opomogla! Pa reci, če n' res, Matiček! Groharja pa kar spravi — kakor sem jaz spravil Somrakal Le nikar ne taji!«
»No, prav! Dobro! Pa naj bo jx» tvojem! Ker si že ti rekel za Somraka, jaz Oroharja ne bom tajil! Iinava jih pa zdajle takih Somrakov in Groharjev že lepo rajso na računu. Samo to je dobro, da nobeden ne ve, ker so ljudje tod preneumni. Nobeden nama ni dorasel. Ti, kdaj bova pa šmarškega polož ia? Petra mislim, meznarjal Ali je tebi tudi tako zoprn kakor je meni? Ne rečem, da mi je bil kdaj kaj hudega naredil — lil zanj nemara tudi n« bo kaj prida irkupiti — ali zoprn mi je! Tako «trm6 pogleda človeka, vsaj mene! Tega morava še spraviti nekam, kjer ne bo secral po vrvi sam, ampak birič!«
»Pusti ga, to je' majhna postrv, od 6ile majhna! Ali kar 6va nocoj napravila
— ljuba duša — to bo pa že svojega denarja vredno. — Zdaj ti lahko jxwem, kdo mi je bil zaupal tisto, kar 6em povedal Blanšarju in kar 6i ti potrdili Veš kdo? Plahutarl Ne zijaj tako neumno! Zares, plahutarl Lepe denarce sem mu res moral odšteti — ali povem ti, ta človek je na denar nor kakor nemara še ti ne! Ali pa jaz, da te ne bom ujezil! In še marsikakšen drugi pri nas, seveda! Ne, ne, zanj bodi kar brez skrbi, to je naš človek, težko kupljen sicer, zato pa tembolj zanesljiv! Blanšdr je bil kar neumen, 6aj 6i videl sam -— kakor bi se mu bil kamen zvalil e srca! Pri Pustem rovtu, nad Tičkovo domačijo, kajne, tako naju je spraševal. Blanšar dobro pozna te kraje. »Tam praviš, da bo zaseda?« me je vprašal, eaj si ga slišal?
»Kaj ga ne bi, ljuba duša!«
»Ce se bo Blanššrju 6teklo po sreči
— jutri zvečer bova nosila domov še drugačne denarje kakor jih nocoj! Ce pa bi nam spodletelo, prava reč! Gams oo rekel: »Tega pa kar pustite lepo pri miru, to je naš človek!« Midva pa oba, samo da napraviva neumne obraze in vsi nama bodo verjeli, da 6va zanesljiva! Potlej naju bodo pa plahutarji nagradli, češ, poste 6ta nosila Gamsu, ker ga ne jx>z-najo s tiste plati kakor midva — dobra sta, zaslužita, da kaj dobita za trud! Ne, ne, naj se obrne reč tako ali tako, nikakor se nama ne more zaleteti, le ver-jemil-
Andrejčkov 3 o ž e:
milimi—
Žalost m veselje
Jote Beranek xssz Besedilo priredil Mirko Javornik
mu***
m
1
v'\\,
1te
247.
'Aleš mu je obljubil. Skrila sta čoln v grmovje, vzela s seboj ostalo jed, potem pa dolgo hodila po pustem obrežju. Sonce je stalo visoko, ko sta prišla skozi ozko sotesko do krasne doline. Daleč tam na koncu sta pod zidovi gora zapazila kup lesenih koč. Višnjev dim se je dvigal med palmami od njih proti belim oblakom.
248.
Obstala sta in dolgo napenjala oči. Aleš je menil, da bo zdaj zdaj zagledal divjo drhal, zato je trdno stiskal v roki gorjačo. Lavrencij je dejal, da bi šla do vasi. Morda prebivajo ondi kaki gostoljubni prijazni Arabci, ki bi ju utegnili spremiti do kakega kraja, kjer so Evropejci. Krenila sta v vas, kjer ni bilo čutiti žive duše.
Roman slikah
Ko sta prišla do prve koče, ki je imela odprtino samo zgoraj, sta zagledala mladega zamorca, sedečega pred njo. Pozdravila sta ga po arabsko, on pa ju je začudeno vprašal, kdo sta.
»Jaz sem Abu Karef,« si je brž izmislil Lavrencij, »ta mladenič je pa moj zet Ahmed. Valovi so nama požrli ladjo in prišla sva, da bi v tej hiši našla gostoljubnost.«
Japonske in ameriške bojne ladje
Sicer je razmerje 14: 21, toda upoštevati je treba še druge vrste vojnih ladij, ki jih imajo Japonci izredno veliko
V	sobotni številki našega lista smo na tem mestu prinesli poročilo o sedanji japonski pomorski sili ter med drugim omenili, da ima danes Japonska deset bojnih ladij, ki 60 jih spustili v morje, nekatere že ob začetku prejšnje svetovne vojne, druge pa v naslednjih letih, v zadnjem času pa vse prenovili in oborožili z najsodobnejšim orožjem. Rekli 6tno tudi, da so Japonci že leta 1938 začeli v svojih ladjedelnicah graditi poleg tega še štiri 40.000 ton6ike, ki pa niso še popolnoma dograjene, nameravajo pa jih opremiti s še sodobnejšim strelnim orožjem, kot pa so oborožili prenovljene ladje. Po tem takem bo Japonska v trenutku, ko spusti v morje še omenjene (štiri ogromne bojne ladje, imela vsega skupaj 14 bojnih ladij.
Zaradi primerjave z japonskim nasprotnikom, Združenimi ameriškimi državami, navajamo danes po podatkih, kakor jih prinašajo tržaške »Le Uiti me Notizie«, tudi število in vrsto bojnih ladij, kolikor jih imajo zdaj Združene dTŽave. Iz seznama, ki ga prinaša omenjeni časopis, je razvidno, da ima Amerika zdaj:
Dve 45.000 tonski bojni ladji in sicer: »Iowa«
in »New Jensey«; šest 35.000 tonskih ladji: »Alabama«, »Indiana«, »Massachus6etts«, »Dakota«, »Carolina« in »Washington«; tri 33.400 tonske bojne ladje »Missiseippi«, New Mexico« in »Ida-ho«; dve 33.100 tonski bojni ladji: »Pensylyania« in »Arizona«; dve 32.600 tonski: »California« in »Tennesse«; tri 31.500 tonske: »Maryland«, »Co lorado« in »West Virginia«, ki je bila že potopljena; dve 29.000 tonski bojni ladji: »Nevada« in »Oklahoma«, potopljena; dve 27.000 tonski: »Te-xas« in »New York« ter eno 26.100 tonsko »Arcan-
6	as«.
Pripomniti je	k temu treba	Se, da	15.000 tonskih bojnih	ladij	Amerikanti še	nimajo	izgotovljenih in da	štiri	35.000 tonske	šele grade, _ prav
tako kakor	tudi	Japonci štirih	40.000	tonskih še
nimajo docela dograjenih.
Razmerje bojnih ladij obeh nasprotnic, Id se zdaj bijeta na Tihem oceanu, je torej 21 :14. Pri splošnem ocenjevanju pomorskih sil pa je seveda treba upoštevati tudi križarke, rušilce, letalonosilke in podmornice, ki jih iina Japonska, kakor ee vidi iz našega sobotnega poročila, izredno veliko.
Zadnje ure »Repulse« in »Prince of Walesa«
kakor jih popisuje rešeni angleški mornar
Rim, 15. dec. AS. Angleška poročevalska „B..icija je prejela iz Singapura zanimiv popis, kako 60 potekale zadnje ure angleških oklepnic Repufee« in »Prince of Wales«. Poročevalec piše
taikole:
Kaikor pripoveduje nek mornar, ki se je rešil pri tej nesreči, so posluškovaJci dali znamenje za alarm v Singapuru proti enajsti uri dopoldne, malo prej, preden 6e je v višini kakih 5.000 metrov pojavilo osem japonskih letal. Bombe so začele deževati na omenjeni dve oklepnici. Obe sta bili zadeti. Izstrelek je razdejal poveljniški most na »Repulseu« in je predrl ladjin krov. Nastal je požar, ki ga je posadka skušala zadušiti. Njeno prizadevanje je trajalo vse dotlej, ko se je ladja morala vdati v 6vojo usodo. Z obeh oklepnic so začeli silovito streljati na napadajoča letala, toda letališka torpeda 60 padala dalje. Torpedo je brž zadelo ladjo »Prince of Weles« na krov in tako prisililo k molku nekaj baterij.
2e se je začel drugi napad. Ladji sta bili 6pet
zadeti. In potem je sledil še tretji val japonskih letal, ki 60 bruhala ogenj od vseh strani na ladje. Oklepnica »Repulse« je bila zadeta še dvakrat na občutljiva mesta. Vsa se je tresla od eksplozij. Začela se je nagibati na stran in že počasi izginjati pod vodo. Kapitan je dal povelje posadki, naj gre na krov in odtod ladjo zapusti. Mornarji 60 morali z vso naglico hiteti na 6prednji konec ladje, ki je še gledal iz vode, in odtod poskakati
v morje. Niso mogli zagnati v vodo večjih rešilnih pasov, in so 6i pomagali, kakor so vedeli in znaili, 6 svojimi plutovinastimi rešilnimi pasovi.
Medtem so se nekaj kilometrov preč začeli dvigati črni oblaki dima z ladje »Prince of Wales«. Ob sončnem poldnevu 6e je vel iika ladja začela počasi potapljati. Nenadno se je čisto prevrnila. Nekaj trenutkov se je videla nad vodo samo še hrbtenica, na tisoče mornarjev pa se je med tem skušalo rešiti. Sele ko je bilo vse končano, 6e je rikazalo nekaj angleških letal in potem še nekaj rižark, ki so reševale potapljajoče se mornarje.
Osemdesetletnik, ki zna 35 jezikov
Iz Prage poročajo, aa je tam praznoval te dni svojo 80 letnico češki poliglot, duhovni svetnik Alojzij Koudelka. Izredni mož prevaja iz 35 tujih jezikov. V češkem slovstvu je znan pod skrivnim imenom O. S. Vetti. Bavil se je predvsem s prevajanjem iz živih jezikov manj znanih naroaov.
Vsega 6kupaj je prevedel nič manj ko za
50.000	tiskanih strani. Zaslovel pa ni samo zaradi svojega velikega znanja, marveč tudi zaradi redke sebičnosti: za vse svoje prevode ni računal niti ene prebite pare.
Kravam godejo, da dajo več mleka
Na švedskem so zadnjič v nekih državnih hlevih naredili nenavadne poskuse. Ugotoviti so hoteli, če je res, da imajo krave več mleka, če pred krmljenjem poslušajo glasba Poročilo iz Stockholma pravi, oa 6e je pri poskusih omenjena trditev izkazala za resnično. V hlevih 60 postavili radijske zvočnike im med pokladanjem krme navijali najraz-novrstnejšo godbo. Uspeh je bil ta, da je vsaka tistih krav, 6 katerimi 60 delali ta čuden poskus, imela na dan po 200 gramov mleka več ko {»navadi. Poskus 60 naredili s trinajstimi kravami in sicer v štirih časovnih razdobjih, od katerih je vsako trajalo po en mesec. Radio so navijali tedaj, ko so kravan pokladali ter tudi še ves čas, dokler 60 krave prežvekovale.
»Veliki mogui« spet naprodaj
Sloviti demant, imenovan »veliki mogul«, je zdaj spet naprodaj. Tehta 280 karatov in mora
fetičnik, ki bi ga rad kupil, odšteti lepe denarje, ako velika je ta vsota, da se celo papir brani, £e jo kdo hoče napisati nanj...
Demant »Veliki mogul« so našli točno pred tremi stolet#, leta 1641., v kolurskem rudniku v
Indiji. Najprej je bil last domačega maharadže, pa ga je zaupal nekemu mladeniču, ki je slovel kot izreden veščak v obdelovanju dragih
kamnov. Ta draguljar pa ga je precejšen kos oddrobil in razbil tako, da zdaj tehta samo še 280 karatov namesto prvotnih 787 Maharadža se je zaradi tega toliko razjezil, da je tistega draguljarja enostavno obsodil na smrt, pozneje pa ga je pomilostil.
»Veliki mogul« je pozneje postal last indijskega podkralja, nato pa ga je kupil Harawoodski grof za svojo ženo, grofico Mary, ta pa ga je končno prodala Johnu Rockefellerju, ki ga je podaril neki veliki umetnici, katero je zaradi njenih del naravnost oboževal. Umetnica je ie morala zaiti v kakšne težave, če je zdaj postavila dragoceni demant na prodaj. Koliko heče zanj ne povedo in je zaradi nas tudi vseeno, saj med nami gotovo ni nikogar, ki bi bil pripravljen šteti zanj toliko denarja ...
Sokol-seiec najhitrejši
Odkar je ptičji let človeku nekak vzor, kako je treba izdelati letala, da bodo lahko dosegla čim večjo hitrost, se je znanstveni, pa tudi ostali 6vet precej bavil z vprašanjem, kateri ptič je prav za prav najhitrejši. Ameriški učenjaki menijo, da ima med vsemi ptiči hitrostni rekord sokol-selec. Svojo trditev oziraje na dejstvo, da je pri neki priliki 6okol-selec, ko se je pognal za bežečimi divjimi racami, dosegel hitrost 275 km na uro. Doslej pa 60 mislili, da ni ptiča, ki bi preletel v eni uri več ko 160 km.
Kitajski zdravnik, ki dela »čuda« s kadilci in pijanci
Nek kitajski zdravnik, ki živi v Jokohami na >nskem, je baje iznašel jxisebno uspešno zdra-vulo za tiste, ki 60 se preveč vdali raznim manilom, alkoholnim pijačam in kajenju. Pravijo, da te vrste bolniki, če jih dobi v roke ta Kitajec, ozdravijo že jx> enem tednu. Poskuse s tem zdravilom so delali v neki japonski bolnišnici in so se baie sijajno obnesli nad številnimi pacienti. Dobro bi bilo, če bi še povedali, kakšno je to čudovito zdravilo, oziroma kakšnega postopka 6e novi kitajski »čudodelnik« poslužuje.
»Pravljice« Božene Nemcove se lahko dobite po 5 lir broširane in po 11 lir vezane v platno. Darujte to vredno knjigo svojim bližnjim in daljnim prijateljem!
Tako jc komisar čisto naravno zvedel, da tisti slavni jasmin še ne cvete. »Hotel bi videti dalije dona Franca,« je rekel. Nič hudega sluteč se je sirota ponudila, da ga še tisti dan spremi v Riberovo hišo:
»Z^lo jih bo veselilo, če boste prišli.«
Toda komisar je povedal željo, da bi rad pričakal prihoda c .kr. višjega inženirja na deželi, da bi tako imel priliko tudi njega pozdraviti...
»Dobro!« je vzkliknila gospa Pepina in izrekla svoje zadovoljstvo. Medtem pa je Bianco, ponižan spričo takega vzvišenega obnašanja, hotel pokazati, da tudi njemu ne manjka vsaj gorečnosti. Zgrabil je za roko dečka z vrčkom za zalivanje rož in ga predstavil:
»Moj n^čak. Sin moje sestre, ki je poročena v Bergamu s c. kr. vratarjem pri poslaništvu. Ima čast, da se po moji volji imenuje Franc Jožef. Toda razume se, da ga tako ne moremo klicati zaradi potrebnega spoštovanja do tega imena.
»Pomislite, njegova mati ga kliče Rati, in njegov oče Ratič!« je posegla v besedo teta.
»Molči, til« je rekel stric. »Jaz ga imenuj-m Franc. Dobro vzgojen, deček je, to moram reči, zelo dobro vzgojen. No, povej malo, Franc, kaj boš, ko boš velik?«
Rati je zdrdral kakor iz katekizma:
»Ko bom velik, se bom vedno vedel kakor zvest in vdan podložnik Nj. veličanstva, našega cesarja. Upam, da bom postal nekoč z božjo pomočjo c. kr. carinik, kakor je moj stric ter
končno prišel v raj, kjer bom prejel plačilo za svoja dobra dela.«
»Dobro, dobro, dobro,« je zaklical Zerboli in pobožal Ratija. »Le tako naprej in delal nam boš čast.«
»Toda, pomislite, gospod komisar,« je nšlo gospej Pepini, »davi mi je polizal sladkor iz sladkornice.«
»Kaj, kaj, kaj!« je zakričal Carlascia in od začudenja pozabil na vljudno vedenje. Toda takoj se je zopet zavedel in razsrdil: »Ti si kriva! Stvari je treba postaviti na pravo mesto! Kaj ne, Franc?«
»Da, r^s!« je odgovoril Rati. Komisarja pa je ujezil ta prepir in pa smešni konec Bianconijevega očetovskega ponosa, zato se je na kratko poslovil.
Komaj je izginil, je že pripeljal Carlascia Francu Jožefu krepko zaušnico, rekoč: »Na, tu imaš za sladkor!« Ta je pričakoval vse kaj drugega in se sedaj hitro izginil med fižol, da se tako reši. Potem je Carlascia poravnal še ženi račun s poštenim očitkom in zaklel, da bo v bodoče on spravljal sladkor. Ko si je drznila vprašati: »Kaj te je pa vendar tako razjezilo?« jo je ustavil: »Vse me jezi! Vse me jezi,« in ji obrnil hrbet.
Z naglimi koraki se je oddaljil sopihajoč in mrmrajoč, šel je proti kraju, kjer mu je skrbna žrna pripravila trnek in polento za vabo, ter priredil težki, linjem namenjeni trnkovi kljuki.
Včasih je bil ta mali svet še bolj ločen od velikega sveta kakor dandanes, in bil je bolj kakor dandanes svet tišine in miru. Bil je čas, v katerem so državni in cerkveni služabniki posvetili marsikatero uro koristnemn premišljevanju. In po njihovem lepem zgledu so se ravnali nekateri zvesti podložniki.
Gospod carinik je vrgel trnek proti zahodni strani. Kljuki sta bili pritrjeni na vrhu z eno samo vrvico, na njih pa dva izdajalska grižljaja polente. Vrgel je kolikor mogoče daleč od brega. In ko je bila vrvica dovolj nategnjena, ko se je pluto-
I	vina umirila in ustavila, je poločil c. kr. človek palico s trnkom previdno na zid, sedel in se zatopil v premišljevanje.
Vzhodno od njega je finančni stražnik, ki so ga takrat ime novali »sedentarija«, čepel na malem nasipu ob pristaniškem obrežju pred drugo plutovino ter je kadil in razmišljeval.
Nekaj korakov dalje je sedel na prednjem koncu svojega čolnička zatopljen v premišljevanje stari, suhi Cnstant, doslužen plrskar, Cerkvenik in cerkveni ključar, žlahtnik v vasici Orii. Na glavi je imel visok, prazgodovinski cilinder, v roki čarovniško palico, noge so mu visele nad vodo in vse njegove misli so bile zbrane okoli plutovine na trnku. Na robu njivice je sedel in premišljeval v senci murve in velikega črnega slamnika mali, drobni obraz župnika iz Abogasija. Njegovi naočniki so se zrcalili v jasni vodi.
Na nekem vrtu v Spodnjem Albogasiu, med bregom Cerona in bregom Mandroengna, je stražil in premišljeval drugi< žlahtnik v salonski suknji in škornjih, cerkveni ključar Biguetta, ki so ga imenovali »Velikega gospoda«. Trdo in slovesno je sedel na stolu iz sedemnajstega stoletja, s slavno palico v roki ter pazil in premišljeval.
Pod kadatsko figo je stal in premišljeval don Giuseppe Costabarbieri.
Ob S, Mametti so bili sklonjeni nad vodo in premišljevali z veliko pozornostjo zdravnik, lekarnar in čevljar.
V	Cresogonu je premišljeval rdečelični grofičin kuhar.
Neki spoštljivi višji duhovnik iz spodnje Lombardije je imel navado, da je vsako leto prebil štirideset dni v premišljevanju na senčnem, samotnem obrežju Bisgnano, nasproti Orii. Premišljeval je samotno, svojemu dostojanstvu primerno, ob nogah je imel tri palice in k njim spadajoče tri mirujoče plutovine, ter opazoval dve z očmi in eno z nosom.
če bi kdo šel malo više nad jezerom in bi mogel razločiti vse te razmišljajoče osebe, sklonjene nad vodo, in ne bi videl ne palic, ne vrvic, ne plutovine, bi mislil, da jc zašel med rod pobožnih puščavnikov, ki mrzi zemljo in samo zaradi večje udobnosti opazuje nebo kar v jasni vodni gladini.
Za Ljudsko tiskarno * LJnbljanh J«*« Kramarič — Izdajatelj: Ini. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisa« ne rračamo - »Slovensk* dom« »r.haja »sak dela»n«lr ob ta Mesečna naročnina Je * Ur, ca Inozemstvo 10 lir — Uredništvo: Kopitarjeva •Ho« HO - Uprava i Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon Itev. *o-#i do «0» —
Podtniolcai Novo mesta