List 86. Tečaj spodarske > obri niske m narodne * zbajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo 4 gold pol 2 gold po posti pa za celo 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr četrt , za četrtleta 1 gold. 30 kr 1 gold.; pošilj Ljubljani sredo septembra 1872. Obseg: Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvraćanja vodá. cesarskih in srenjskih cest. (Dalje.) Letošnja šolska porocila 0 zasajanji sadnega drevja ob krajih ulicah vice. Iz Trsta v vzhodnj Azij LTstavaško nemško časnikarstvo na diinajskih Dopis Novićar Potovanje na Véliki Zvon (Grossglockner). (Dalje.) Mnogovrstne no- 0 Gospodarske stvari Postava za Kranjska deželo in drugim vžitkom nobene nepotrebne težave ali škode in da se voda ne trati. Ako bi dotičnik dokazal naredbi " f litwuuui , aldj iso/ jl1j c^u v u jjius zastran rabe, napeljevanja in odvraćanja vodá. politiška gosposka zapové odp da se ni ravnalo po ti naj na njegovo prošnjo v primernem obroku ; v teh Po najvišem sklepu od 15. maja je bila potrjena sledeča postava o vodnih pravicah redil deželni zbor Kranjski. rabi vodá. ktero Je na- je obrok zastonj pretekel stroške zamudnikove 7 naj se pak apak 7 m ako odpravijo na Vsakteremu je pripuščena na javnih vodah se gonilna Ako se zastajanja, podmakanja ali druge po-škodbe, ktere so následek kake zajeze, morejo odpraviti tako, da se zajeza niže postavi ali prenaredi, brez da moč v ce naprave zmanjša, tedaj moraj o lastniki tega poškodovanja niso sami krivi navaďna, brez posebnih priprav mogoča, enako rabo naprave, teg«, pua^uuuvaiija, nisu »ami Krivi, na druzih ne izklepajoča raba vode za kopanje, pranje, stroške poškodovanih ali sami zajeze niže postaviti ali napaj anj e, vanje rastlin ledů, s tem plavljenje in zajemanje, potem za pridobije- prenarediti ali pa to poškodovanim prepustiti blata prsti peska 7 7 ako proda pa 7 na za to rabo ne prepovedanih, kolikor se vode in bregovi ne poškodujejo, tuja pravica ne žali, in se nikomur škoda ne delà, vendar pa se moraj o policijski predpisi spolnovati. kamenja in so sami krivi, tedaj morajo to na švoje stroške narediti $ nati Kedaj se sme to zahtevati m 7 66 ako se ima to urav-to raz soj a politiška gosposka , ne krateč določbe Ako se iz vodotoča . Za vsako drugo rabo javnih vodá, x^uu v xvjcx wu» aasuija, ictu^ imenovane, kakor tudi za vsako narejanje ali pre- voda dobiva za gospodarske namene brez škode gonila po kterem je voda na razun v O • ««-v/ » v , jjvj rvií^i cm i o i gonilo napeljana ali iz zajeze, kjer voda zastaja lahko ktero ima višino narejanje za to potrebnih priprav in naprav, vpliv na lastnost vode, na njen tek ali njeno _____ ali ktero utegne bregove poškodovati, se mora poprej dobiti dovolitev pristojnih politiških gospôsk. Ta dovolitev je tudi pri zasebnih (privatnih) vodáh 7 tedaj mora posestnik gonila pripustiti, da se iz njegove naprave voda jemlje. bijo potrebna, ,smo ima njih raba kak vpliv na tuje pravice določuje po upravni poti po meri vživane vode. rav Vendar*pa ima pravico od tistih, ki vodo tudi ra-, tirjati donesek za narejanje in vz drže vanje na-, ktere oni z njim vkup vživajo ; ta donesek se ali na lastnost ték in višino vode v javnem vodovji. Po vseh gonilih in jezilih se mora dopuščeni iUOl y 1U VlOlllU v UUV/ ▼ |WY UU111 V VUV VJlt Jf® ^ • v » wvu ^VUllllA AXA J ^/ZJlllU Ob lllUlOí Med delà na vodi, za kterih narejanja je po- najviši — in. ako je.kdo zavezan, voda na določeni vi- trebna dovolitev pristojne politiške gospôske po spadaj o posebno gonila in ježila. 7 šini imeti — tudi dopuščeni najniži stan vode na stroške i * ^ A 13 lastnika teh stavb in naprav zaznamovati po stebrih * Tudi za njih prenaredbe, ako imajo kak vpliv na (vizirah ali štokih), ali drugih stanovitnih jezilnih merah. ték, volitev pristojne politiške gosposke. strmec ali porabo vode, se mora poprej dobiti do- Ta zaznamba se ima pri gonilih in zajezahr ki se bodo na podlagi te postave ustanovile, precej pri ustanovitvi 4. V pismu, ki ga dá politiška gosposka zastran narediti pri že obstoječih tacih stavbah pa ktere še jc« t 1\1 uci uh ti 01\ cu ^uojjvoivmi ziuiuul uli, 11mhvu1v4 y j^rx a. civ vvwivj^viu 4/c4vx-lj. o lcm v kjcailx j^cfle n xvtul ou dovolitve, se mora določiti kraj, mera in način vodne nimajo teh zaznamb, se morajo napraviti v dveh letih rabe. Pri tem se smejo, ako to zahtevajo razmere, do- od dné, ko je ta postava v veljavo stopila. Steber (vi- ločiti posebni pogoji, ki splošno vodno rabo uravnavajo zira, štók) se mora postaviti na ťako mesto, kjer se lahko m varuj ei o 7 ter» se zna tudi dovolitev dati samo za do- ločeni čas ali proti temu, da se lahko prekliče. Koliko vode se sme porabiti, to določuje po- opazuje, Kjer dotičniki lahko do njega pridejo, ter ga morajo vzdrževati ti na tanko po pravilih umetnosti in tako, da je kolikor mogoče zavaro van pred nalašnim litižka gosposka oziraje se na eni strani na potrebo premikanjem, kakor tudi pred razdjanjem po času in prosilca, na drugi pa na to, koliko vode se more še naključbi. oddati z ozirom na spremenljivi stan vode. Ta poraba 10. Kedar voda nastopi čez višino se ne sme nikdar tako daleč raztegniti, da bi občine in meri postavljeno, mora ježila lastnik zatvornice vaši ob kakem ognji in njih prebivalci pa za namene tudi vse ovire odstraniti, da voda odteče in svojega gospodarstva trpěli pomanjkanje vode. Dovoljene naprave in priprave ima lastnik * #1 ^ jezilni pravilnt višino jezilne mere. Ako on tega ne storí imajo tišti , ki potem v ne- tako narediti in vzdrževati, da puščajo vodi in ledu ko- varnost ali škodo pridejo, pravico, zahtevati, da se ta likor jè mogoče neoviran odtok , da ne delajo ribštvu odtok napravi po krajni policijski gosposki na stroške in nevarnost zamudnega lastnika, pridrževaje si pravico do odškodovanja. §. 11. Kakošna mora biti jezilna mera in kako se mora ravnati, ko se postavlja, se bo določilo po ukazih. §. 12. Pravice do vodne rabe, ktere se v gosposkinem dovolilnem pismu ne glasijo izrekoma na osebo prosilca, prehajajo na vsakokratnega lastnika tište naprave ali posestva, za ktero se je dala ta do volitev. Ako se ho-čejo take pravice odločiti od prvotne naprave, in pre-nesti na drugo napravo ali posestvo, se sme to le zgoditi s privoljenjem tište gosposke, ki sploh dovolitev daje. ("Dal. prih.) Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) # Misliti bi se utegnilo, da bi se potrebna drevesca lahko v srenjskih ali šolskih drevesnicah — kterih po-slednjih se pa pri nas vkljub že davno danem ukazu c. k. poučnega ministerstva, žalibog le jako malo najde — ali pa v drevesnicah posamesnih sadjerej ce v izredilo. Jaz bi tega mnenja ne mogel odobriti, in to iz sle-decih razlogov ne: Iz vsega dozdaj o tej zadevi razodetega je razvidno, da je v celi misli neka koncentracija zastopana in izražena, brez ktere dobrega vspeha z naj bolj šo voljo pri-čakati ne moremo. S tem, da bi se pa drevesca v omenjeni h drevesnicah izrejala, izginila bi vsa koncentracija, in nadomestila bi jo najveća razkosanost, ktere sad bi pred ko ne bil ta, da bi celo podvzetje spodletelo, če že« ne popolnoma, vsaj deloma: naj razjasnim: zakaj. Poglavitna reč pri vsem podvzetji bo v prvi vrsň gotovo — denar. Na to, koliko denarja da bi drevesca dotično srenjo stala, gledalo se bo gotovo pred vsem; v srenjskih ali pa druzih privatnih drevesnicah izrejena drevesca pa ne morejo nikdar tako dober kup biti, da bi se splačalo po njih seči. Pa ne le to, tudi drugi pomisleki se silijo, ki niso manj važni. Rečeno je že bilo, da se je le potem lepote in koristi sadnega drevoreda nadjati, ako so vsa drevesca enake postave, enake kreposti. Sto pravih, to je, v resnici v sadjereji do dobrega izobraženih sadjerejcev naj ima nalogo, v različnih krajih izrejati drevesca, ktera naj bodo vsa enake postave in kreposti; gotovo se drevesa enega od onih druzega, v ničemur razločevala ne bodo. Naši učitelji pa niso sadjerejci, da! in še družim, ki se radi sadjerejce imenujejo, je izreja dreves le igrača, akoravno se je sami ne zavedajo. Vsak ima svoja načela, svoje trme; pravilnosti, po vednosti vte-meljene, ne drži se pa skoro nobeden, ker je le redko komu znana. Velikánská zmes bila bi povsod zastopana, ako bi bilo že mogoče po tej poti do zadostljivega števila drevesec priti, kar pa ni mogoče, ker pri nas eden nima časa, drugi prostora ne, tretji pa ne tega ne unega. Nedoseg-Ijivost zadostne množine je pa med zadržki eden naj-glavniših. Ne dvomim, da ne bi bil z ravno rečenimi razko- sanostimi pravično obsodil, to je, dokazal, da se ne dá ž njo nič opraviti. Vendar naj sledi še en dokaz v daljni razpravi; tu se bo še le pokazalo, da je le po tej poti mogoče, da zadobé srenj e v sadjereji zadosti izobraženih ljudi, kterim bo pripadalo vse zasajanje, vsa strežba in vse varstvo, in to s celó majhnimi stroški. To je zopet eno tistih glavnih vprašanj, od kterih je vse odvisno. Več o tem pa v razpravi k II. vpra- šanju, kamor spada. Koncentrirano (skupno) izrejo drevesec si mislim jaz tako-le: Vsa drevesca naj bi en sam pravi sad-rejec v eni sami drevesnici izredil. Ta sadjerejec naj bi bil ravno tisti, kteri je deželo přehodil, ter glavni nacrt izdelal. To bi bil moj vzor (ideal). Krajne razmere in stvari ugodne prihodnje okoliščine — ako vse nade po vodi ne splavajo — silijo me pa od tega vzora (ideala) nekoliko odstopiti ter reči: vsa potrebna drevesca naj se izredijo v dve h drevesnicah, pod nad-zorstvom dve h sadjerejcev. Za Notranjsko in deloma Gorensko, služila naj bi velika drevesnica vino- in sadjerej ske šole na Slapu v Ipavi, za Dolensko in zopet deloma gorensko pa one niže kmetijske šole na Do-lenskem. V obeh bi se drevesca lahko po vseh pra-vilih izrejala in to v veliki množini, kar bi pripomoglo, da bi se lahko skoro po smešni ceni oddajala. V Klosterneuburgu, na primer, je za celo spodnjo avstrij sko taka drevesnica pod vodstvom barona Babota. Na tisoč in tisoč najlepših, po seženj visocih in palec debelih drevesec potuje vsako leto v posamesne srenje, in to po 20 krajcarjev eno drevo. Vsako je gotovo en goldinar vredno, kjer je pa drevesnica jako velika (12 oralov) in delo tako rekoč nič ne stane, ker vse učenci vino- in sadjerejske šole preskrbé, zato je mogoče s tako nizko ceno ne le shajati, marveč še lep dobiček vsako leto doseči. Za šolo samo bilo bi to pa še posebne koristi zato, ker bi se s tem učencem zadosti-iva priložnost ponudila, da se v izreji (cepljenji itd.) sadnega drevja lahko do dobrega izucé, in vodju se pri tem bati ni treba, da ne bi se drevesa oddati mogla, kar je pri še mladih šolah navada. v Tukaj bi se pa v sadjereji podučevali tudi tisti, kterim bi zasaditev in vsa daljna skrb za drevesa ob cestah pripadala. Ker spada pa to pod drugo vprašanje, bodem o teh prihođnjič natančneje govoril. (Dalje prihođnjič.) bolske stvari. Letošnja šolska poročila. C. k. visa gimnazija ljubljanska. Gimnazij e lj ubij anske poročilo itíia načelu le en spisek in to nemški pod naslovom : „Niederschlags-Verhâltnisse Oberkrains aus den Beobachtungen der Jahre 1864—1869"; spisal ga je prof. M. Wurner, v onih letih profesor v Kranji, in sicer iz lastnega opa-zovanja v Kranji in iz opazovanj g. Jern. Bizjaka, je-seniškega župnika in g. K. Deschmanna, ljubljanskega župana. — Gosp. Wurner konec svojega spiska izreka željo, da bi se pričelo na več krajih opazovati, koliko dežja pade na leto, zlasti na Notranjskem. Zraven te želje, ki jo gojimo tudi mi, vneti za vsestranski blagor Slovencev, imamo pa še drugo, in ta je, naj bi gosp. profesor, ki se bode gotovo še dalje pečal s tem predmetom1, svoja in drugih opazovanj a naznanjal vsaj tudi v jeziku, ki ga umejo njegovi rojaki; kajti kar je o slovenski zemlji zanimivo za Nemce, to gotovo tudi Slovencem ne bode nevažno o lastni njihovi zemlji. Mi si ne damo vzeti misli, da je učenjakom, ki jih redi slovenska zemlja, v prvi vrsti dolžnost v vseh obzirih koristiti njenim stanovnikom. Le po tej poti imajo šole dobrodejen vpliv na narod; to je pot narodu djansko pokazati korist šole. Iz statistike te gimnazije pozvedamo, da je v začetku leta bilo 484 učencev, konec leta pa 439; med 285 temi 363 S1 1 i 6 a n o v in 76 (?) Nem ? in protestant pač 438 kat b e - d o k a nj aki divjaki in Bog vedi kaj se UjčViVi > viivjarvi in l-f^j^ veríangft 2)u mefyr?" * In ko sta se ta dva časnika celi teden s takim bla- Deutsche tom ometavala, je pisala „Tagespressa u proti 57 za nemški jezik in računanje (koliko pa za sloven- 50 za zemljopisje, 42 za fiziko in 27 za ke- . , burn wiuciavaia^ ju uioaia ^lagcopuooct jjivst-i .^vunuvuv za risanje, Ztg." tako-le: „Ali smo mi Avstrijanci že res tako globoko ščino?) mijo , w ^ —v — aoma na Res lepo število vpisanih! Koliko jih je pa fc^h žró padli, da taki malovredni sleparji, tuji pritepenci, kteri domá na Nemškem nimajo jesti in zdaj naš avstrijski obiskovalo te predmete, tega ne zvemo. Pač skranji 7 da taki ljudje, kteri so morebiti svojo do čas, da se ta šola preosnuje deželi na korist. Statistika kaže konec leta 309 učencev (lani jih je bilo 244), in sicer: 138 (!) Slovencev, 144 (???) Nem- Hrvatov in 3 Cehi: 302 katoličana, movino že izdali ali jo očitno prodajajo, smejo na naši zemlji Avstrijo imenovati največo smet na svetu, — da nam taka druhal sme nekaznovana v obraz pije vat i" itd. cev 18 Lahov Gori V, IO XJC*11VJY, v, uivaw» au ^ protestantov in 1 pravoslavni Grk. Prav všeč nam je tabela, ki kaže število učencev od 1852. leta, ko je bila ustanovljena niža realka. — Uč-nine se je plaćalo 4267 gold.; 9 učencev je imelo usta- Zeitung" m vemo smo omenili p r e t e p med vrednikoma „Deutsche pa 77 y kako je bil. Tagespresse". Naj na kratko zdaj po- letele bac h a tako razkačile na „Deutsche Zeitung Hude pšice so iz „Tagespresse a y ki so vrednika Stein- y da Je šel na dom G ans - u- nove, ki znašajo 1053 gold. 49 kr., vrh tega so vo- jaški štipendisti bili na tej realki, ki so potegnili 750 gold, iz vojaških ustanov. Ludaši-u in ga na dvoboj klical. G an s ga je z grdo odpravil. To pa je Steinbach-a še bolj posadilo na konja; previde! se je s palico, ki je na koncu imela Iz gotovih virov so nam došla poročila ; da debel svinčen butek ucenci ; z namenom 7 da klesti G ans-a 7 ki SO bili v razredih s sloven- gimnazije in realke skim jezikom, so z veliko boljim vspehom dovršili šolsko leto, kakor učenci z nemškim jezikom. Po takem morajo omolkniti vsi jalovi ugovori, da slovenski jezik ni ugoden srednjim šolam ! po glavi, ako ga sreča na ulicah. In kmalu bila mu je za to prilika dana. Iz neke kavarne v ulicah sred mesta (Wollzeile) zagleda Steinbach memogredočega Gans-a; v tem hipu plane iz kavarne na-nj ter ga s palico vdari po glavi, vendar se je ta še toliko zavedel? da iz palice svoje potegne skriti meč, s kterim ga sune proti trebuhu. Se vé da brž je bilo vse črno ljudi okoli Politične stvari. nju 7 ki so Ju mirili, pa priskočili so tudi policaji 7 ki Ustavaško nemško časnikarstvo na dunajskih ulicah. Scurkoma teče nemSka kultura Ze enekrat smo svojim bralcem opisali obnašanje liberalnih nemških časnikov, kakor so „Neue fr. Presse", Deutsche Zeitung" so ju zajeli in na policijo tirali. Steinbach je obstál, da si je z namenom, Gans-aoklestiti, omislil ono pre povedano palico, G a n s pa tudi, da se ni čutil varnega, ako ne imel meča v palici. » To je na kratko popisan veliki skandal na javnih Tagblatt" in „Laibacherica", ki sta ne be- 77 y 77 / // / Grazer Tagespost", „Laibacher Tagblatt" in drugi, in smo pri več prilikah pokazali, da značaj teh časnikov na svetu nima najsvetejši občutki nenemških narodov ulicah. Ljubljanski „ o Jančjem ravsu popisala cele pole papirja, sedice ne črhneta o tem krivavem pretepu. Nam je to tudi vse eno, kakor bi nam bilo vse eno bilo, ako bi para, • V nic so v narodnih, političnih jim da jih verskih in socijalnih zadevah 7 da in se bila Steinbach in Gans do smrti poklala in še Al čudimo se temu več druzih takih „omikanih" mož. in ne moremo se načuditi » umiuuu1u J ^Ulill^UlU J Ytioniu lil OUVjI]OlilllU i vodi sama sebičnost. In kolovodji teh časnikov bi, ko rog, y kteri bi po njih volji šlo, ves svet, ki ne trobi v njihov svoji s časnik ; da „Laibacherica' ( uaouia - in pa ^ laguiaibb , j\i uc aauita pupionrniii vsako stopinjo, ki jo sem ali tje naredita nemški cesar ali nemški cesarjevič, ne blekneta o takem stališču dunajskega časništva, ktero oštro šibati je dolžnost vsakega avstrijskega časnika, kteri ne pritrjuje temu, kar si je iz Dunaj a ravnokar drznil někdo v „Leip-ziger allgemeine Zeitung" pisati tako-le: tft un$ Tagblatt" uradni ki ne zabita popisavati s petrolejem požgali, se še v nesramnosti poštenostjo bahajo ter sebe na prestol moralisto v povzdi-gujejo. Ce pa smo se mi ali drugi od judovske drhali nekupljeni, posebno slovenski časniki, postopili o takih gnjilih prikaznih avstrijskega nemškega časnikarstva od-kritosrčno govoriti brž so nas „Tagblattni" nemčurski * dopisuni dunajskih ustavoverskih časnikov ko tropa lov-skih psov napadli in po svetu raznašali, da smo mrač- za svojo zalogo". bi Ljubljanski „Tagblatt" in njegovi pisarji v dunajské časnike morebiti si mogli iz tega „besednjaka" se ktero besedo izposoditâ 286 iuttgen, baê fpejtftfdje Dejforreidjertfyum fo toeit ju entourjcín, bag ttt bett beutfdjen ^romttjen Sîiemanb rnefyr fídj fiír bcn gortfcftanb O eft err et d)'3 erfyi^t ober cttt benfelBen gíctufcť' (to je, „posrećilo se nam je, svojstveno A vstrij stvo izko-reniniti tako, da se v nemških deželah nihče več za obstanek Avstrije ne ugreje ali na njen obstanek ve-ruje"). Komur se o taki odkritosrčnosti očí ne odpró kamo da Avstrijo tirajo velikonemški kolovodje, in zakaj da na vse kriplje delajo, da bi zadušili vse, kar ni nemško, — no, ta je slep na obedve očeši! Iz Trsta v vzhodnjo Azijo. Potopisne crtice. n. 19. julija 1871. leta smo zunaj mesta ležeči Port- S aid ski svetilnik ogledavali, ki je res ogleda vreden; on je 16 črevljev visok, trdno v cementu zidan in ima lepo elektro-magnetično napravo, ktera s parno mašino delà; vsi uradniki in služabniki pri tem svetilniku so Egipćani. Ko od tega ogleda v afrikanski vročini, vsi trudni in žejni popoldne nazaj v mesto prikoračimo, bili smo kaj veseli slišati, da se v gostilni „grand hotel de France" dobi dunajsko pivo; al ko smo te pijače le požirek pokusili, nismo bili več žejni, taka čobodra je bila! Razžaljena krčmarica nas od glave do noge ineri, £eš, kaj tako dobro pivo vam ni všeč, vsaj je še le zâdnjo soboto naravnost iz Dunaja prišlo ! Mi pa smo molčali in pri miru pustili „predobro" pijaco ter za vsak kozarec, ki je manjši od našega vrčka, plaćali po pol franka, to je blizo 24 kr. našega denarja. Gledé na živahno tukajšnje življenje, na vélike kup-čijske kapitale, kteri skozi Port-Said gredó, na ne še dokončana delà Sueškega kanala, in če dalje večo pomorsko trgovino, se je v te kraje množica zeló dvomljivega značaja preselila; Port-Said le od kon-zulov, mornarjev, delalcev, in nesramožljivih žensk obij udena taberna. Gotovo je, da v tem času v Port-Saidu nobena žena bolj šega stanii ne biva. To nam je gospá avstrijâkega konzula sama povedala, rekši, da vse rodo vine bolj šega stanu zunaj mesta stanuj ejo, tudi naš poročnik (konzul) ima zunaj mesta svoje poletno stanovališče. Da P o r t - S a i d, kjer je med naseljenimi tujci nad polovico Francozov, ni brez kavarn, to si misli gotovo vsak naših bralcev, in mi smo zadeli v „Caffe Mun-tant" na koncert, v kterem sta pela dva pevca in dve pevkiprav kosmate franeoske pesmi; brhki pevkinji ste pa pri tem zmirom svoje oči predrzno na nazoče poslu-šalce metali in s koketiranjem na njihove cekine apelirali. Zbrano društvo je bila prav zmes Evropejcev in Afrikancev, belih in zamorcev, Arabcev in Francozov, Japance v in Angležev, kapitanov in mornarjev, gospode in felahov (to so egiptovskikmetje); vsi so po-mešani pri mizah sedeli, jedli, pili in poslušali. Godba je bila še precej dobra; vstopnine ni bilo nič plačati, zato pa so bila jedila in pijača silno draga. Naj še povem, kako se nam je z našim perilom v Port-Saidu naigralo. Prec pri našem dohodu prideta na ladijo mož in žena, kažeta se nam Nemca in ponu-dita nam perilo oprati v poldrugem dne vu. S svojim pretiranim blebetanjem se nam sicer ništa nič prikupila ta mož in žena; al ker že tri tedne nismo mogli perila imeti in ker nam je naš komandant naznanil, da prva naša štacija bo še le v A den-u v južni Aziji, smo se dali oplahtati, in damo omenjenima žlobodrama perilo s tem dostavkom, da se nam mora najdalje drugi dan o polnoči, dobro ogleštano nazaj prinesti; ob štirih zjutraj smo imeli odriniti. Al drugi dan pride polnoči, pride ena in dve, a naših Nemcev le ni bilo ; še le po treh se priplazita in prineseta naše perilo od treh tednov in 18 osob, mokro, nelikano in vse zmešano. Ponoći ni bilo mogoče te zmesi vrediti, in to tem manj, ker čez eno uro smo imeli že odriniti. Se le drugi dan na morji smo se prepričali, da skoro vsak oficir je polovico svo-jega perila premalo dobil. Našli smo tedaj tudi v Afriki prava dva nemška cigana! Taka se pa mornarjem večkrat zgodi. Kaj pomaga, da vsak konzul svoje rojake „post festum" zastopa in zadostila išče ? Perilo je zgubljeno, ali če se kaj nazaj dobi, je vse strgano ali sprhnelo. O velikanstvu Sueškega kanala ne bodem mnogo govoril, ker se je o njem že veliko pisalo, le to hočem omeniti, da je ta zeló imenitna nova morska cesta že toliko dokončana, da jo je že preteklo leto velika fregata „Izon Duke" angleškega admirala Shadwella, ktera se za 23 črevljev potaplja, brez zadržka přeplavala. — Kar pa se tiče kup čij sko-politične znamenitosti Sueškega kanala, moram pred vsem to konstatirati, da vse parobrodstvo med Evropo in vzhodnjo Azijo brez izjeme skozi ta kanal gré; ladje z jadri, posebno tište, ktere od evropejske strani atlantskega morja pri-dejo, pa gredó še zdaj skoraj vse čez „Predgorje dobre nade", ker vožnja po Crnem morji še zmirom ni dosti pozvedena in je zavolj tega posebno za jadravke (to je za barke z jadri) silno nevarna. Prvi následek Sueškega kanala so parobrodi nove baže, z imenom „hrbtni parobrodi", kterim so se jadravke stare vrste umaknile. Nedvomljivo je pa, da bode Sueski kanal še večo važnost dosegel, kakor jo ima dandanes. Al če velikánsko marljivost naših Časov pomislimo, po kteri se dan za dnevomkupčiji nove poti odpirajo, spoznalibodemo lahko, da pride čas, ko sedaj toliko imenitni kanal Sueški zgubi svojo važnost, kajti že veže sibirski telegraf Evropo z vzhodnjo Azijo, in ne bode dolgo, da bode direktna železnica ves stari suhi svet od enega do druzega morja vezala, kakor je dandanes že novi suhi svet z vezan po železnicah. Kar je tam velikanski duh Amerikancev dovršil, to je na starem kontinentu Rusom odmenjeno, in vsa politična marljivost tega naroda v Aziji kaže, da se Rusi popolnoma zavedajo tega svojega pokliča. Kedar se vresniči ta ideja, takrat stopi važnost Sueškega kanala na nižo stopinjo nazaj in monopol stare in nove poti v Azijo je razdrt, in nov in veči monopol pride vveljavo; njega ključ pa bo Rusija dobila v svojo last, in v tem trenutku pride kupčija celega sveta v slovanské roke. Ta misel me je navdajala že v Evropi, in tukaj so mi previdni možje isto potrdili, rekši, da v južnih krajih nihče drugače ne misli. Potovanje na Véliki Zvon (Grossglockner). Spisal France Kađilnik. (Dalje.) V „Sveti Krvi" sem bil tedaj že blizo svojemu cilju. V gostilnici je sedela množica prijateljev planin, ki mi, ko jim povem, da potujem na Véliki Zvon, kar brž med seboj pokažejo možá, ki mi bode dober vodnik. In res Pichler — tako mu ie bilo imé — stopi pred me in se mi ponudi za spremi)evalca. Dobro! rečem in mu sežem v roko. Pichler pravi, da vreme bode jutri ugodno, samo da mora še enega vodnika oskrbetû Malo pomisli in kmalu zakliče : e ! ga že, imam Tri- 3.0H.KJ ^/umiun lu ttiumu . ^ . ga« , irnaui, x. i ir Ll±t5Zillx) busser Sepl bode. In vsa družbiea pritrdi, da Sepl kosilu Mežnar zdajci zazvoni pold j in jaz jo poberem je dober. Jutri popoldne ob 5. uri pridem — pravi da potrebno skupaj spravimo in ob 4. uri odrineva. Vesel , da imam zanesljivega spremlj evalca , grem počitku. Ob treh popoldne pride Pichler ter mi pové WW" j^lAVlV A ^UUIVJI UVvi. Uil UU VO , VI Sepl je že v rovtah in da memo gredé ga dobimo v v vi i • • da ? ali imam crna očala, rokovice m > potem pa me vprasa zeleno tulasto pokrivalo čez obraz. Rokovice mi posodi torek zjutraj ob 6. uri vstanem, pokukam skozi domača liči, pokrivalo čez obraz pa si brž kupim pri in — ravno pred očmi mi je stal Véliki Zvonec kramarici za 20 soldov TWIía ma ™sn . „i; okno, kakor slečen hleb sladkora > že Dalj me Pichler vprasa ga je obsevalo solnce, veliko jem in pijem, da bode vedel naročiti, kaj da se je svetel, kakor da bi bil s sreberno peno po- liko da vzameva tresen. tem trenutku nisem imel v srcu druge želje, meni bo eboj Jaz ali ko jem in ne pijem veliko nego to, da bi jutri tudi tako čistega kakor je danes čevati prav, mu odgovorim. In potem začne naro- bokala vma, mesá, pecenKe, saiam, svmjme, , kave, sladkora in ruma. Dobro! sem si mislil; stradali ne bomo. Vse to, in še jako oštre kram-žarje, vrvi, zimsko sukno pod seboj imel. Brž potem se podam v gostilnieo na zajuterk mi Je V ze OSp. xx a u ci xli KJ \J JL JL OVj IV 11 U V V ULI kJ X Ci) IUU" seca in v kakih 6 tednih jih bode zopet konec. Sama vse ima nova Presse" se huduje o tej sili, ki se delà dežel- v Nemčiji: nasprotstvo med severno in južno Nem- lX\jy