Loto «, st. iaar Ljubljana, nedelja 5. avgusta 1928 Cena 2 Dzn Din «5*—; ss in*. Ota Oglasi po tarifo. Uredništvo ■ L|nM)ana, Kjufkmi ulica iter. 5/L . Tsicfoo it S07S in «804, ponoči tudi ■•kapi«! •• n« misis. *t 54. — Telefon it «036. :» LJubljana, Pieter« fe. 4. —> Telefon ftt s#gr Podružnici: Maribor, Aleksandiova it 13 — Cefle, Aleksandrova Dnevnik prosveto in politiko pri postnem ček. zavoda t Lh»*H It 11.84s - Praha čisto 78. i«cl Wlen, Nr. so&**i.V Velika je zailepljenott Beograda!! T0,i fKwošcu ® ■ ■ w Kpnorra iclrn rnlifiSfa ki la Hnci&i varfnn Tofrnvarn Svetozar Pribičevič o kratkovidnosti in cinizmu srbijanskih strank. žalostni ideali beograjskih politikov Beograjska »Politika", ki je doslej vedno zagovarjala dr. Korošca, ga je začela včeraj ostro napadati. - Očita mu nesposobnost za vodstvo države Ljubljana, 4. avgusta. Zasedanje poslanskega kluba KDK v Zagrebu je bilo včeraj zaključeno s sprejemom predlogov o organizaciji akcije KDK med narodom. Iz objavljenih. sklepov je razvidna odločnost koalicije ne le nadaljevati započeto borbo z vso vnemo, temveč jo sistematično izgraditi ter ji zasigurati končni uspeli. Vodstvo KDK ostane v permanenci ter bo v rednih sejah reševalo vse strankarsko- in državnopoiitične posle. S permanenco je ustvarjena stalna nepre-irušena zveza vodstva KDK s poslanci in preko njih z narodom, ki v čudoviti disciplini sledi svojim zastopnikom. Posebni akcijski odbor, sestavljen iz poslancev in drugih javnih delavcev in razdeljen na odseke, bo posloval kot pomožni, posvetovalni in deloma tudi izvrševalni organ. S tem je ustvarjen temelj organizacije za narodno vojsko, ki se zbira pod zastavami KDK, da re ši državo pogina, ki ji preti od strani brezvestnih amputašev. Navdušenje, s katerim so bili sprejeti sklepi KDK med narodom, je do kaz, kako globoko vsi pošteni Slovenci, Hrvati in Srbi razumevajo borbo KDK. Na Hrvatskem je ves narod kakor en mož v taboru KDK. V četrtek sta pristopila klubu KDK oba zagrebška poslanca dr. Trumbič in dr. Pavelič, ki sta dosedaj vodila separatno politiko Hrvatskega bloka, organizacije drugih strank, v kolikor so postojale, so deloma otvorjeno prešle na stran koalicije, ali pa likvidirajo. Na Hrvatskem je vojska KDK brez nasprotnikov, mobilizacija je popolna. Na krilih, v Bosni in Dalmaciji, v Vojvodini in Sloveniji se armada od dne do dne jača. Najboljši demanti bedastih trditev, da se bori KDK za katerekoli separatistične cilje, je dejstvo, da se koalicijska ideja tudi med Srbi in Slovenci vedno bolj širi in pridobiva na moči in na udarnosti. Kmalu bodo vsi prečanski kraji združeni pod zastavo KDK. Z zadoščenjem pa smemo tudi beležiti, da se v srbijanski javnosti vedno bolj pojavljajo trezni glasovi. SDS ima v Srbiji nekaj svojih organizacij ter je n. pr. samo v šabačkem okrožju pri zadnjih voJkvah dobila čez 4000 kroglic. Vse te organizacije so sredi hujska-jočega bobnečega ognja hegemonistov na KDK ostale zveste svojim načelom ter so z občudovanja vredno odločnostjo držale zvestobo, javno povdarja-joč svojo solidarnost s politiko KDK. Po zagrebški resoluciji z dne 1. avgusta in Pribičevičevem govoru, ki so jim beograjski amputaši in njihovi organi hoteli [podtakniti celo veleizdajniški (!) značaj, se je s krepko besedo oglasila beograjska centralna organizacija SDS, v katere vodstvu sedijo poleg preprostih delavcev najuglednejši intelektualci Srbijanci: vseučiliški profesorji, zdravniki, odlični javni delavci, obrtniki, trgovci in industrijci, ter je izrekla predsedniku Pribičeviču svoje neomajno zaupanje, ugotavljajoč patrijo-tičnost njegove politike. Oglašati pa so se sedaj pričeli tudi možje in skupine izven vrst KDK, ki v težki brigi za državo nočejo več molčati. Odkrito priznavajo, da hegemonistični režim ogroža ves socijalni in gospodarski red in da tira Jugoslavijo v propast ter odobravajo pot, ki jo je pokazala KDK, da so omogoči rešitev težke krize. Članki, ki jih objavlja v tem oziru glasilo srbijanskih gospodarskih krogov trgovinski glasnik«, so zato vzbudili umlji-vo senzacijo v Beogradu in v vsej državi. Vidi se, da apel KDK na uvidevnost in pravicoljubnost Srbijancev ni bil popolnoma zaman in da njena akcija pričenja dobivati razumevanje tudi v Sumadiji. Naj zabeležimo še to, da so odlični Srbijanci obljubili se odzvati pozivu, da vstopijo v akcijski odbor KDK. Mi vidimo v teh pojavih razveseljiv dokaz, da državna ideja, katero danes brani edino le KDK, vendar ni izgubila svojega korena v nobenem delu naroda in države. Manifestacija moči in discipline, ki jo je pokazala KDK v Zagrebu, je beograjske hegemoniste konsternirala. Družba, ki do danes ni odgovorila na težki Radičev očitek, da je predlagala amputacijo kot «rzhod iz krize*, je skušala zagrebške sklepe prikazati kot nekako veleizdajniško delo, a so se celo beograjske krave smejale. Sedaj si izmišljujejo razna razkritja, kako se je na sejah KDK tajno razpravljalo o sabotaži države in personalni uniji — vse same izmišljotine, vredne svojih avtorjev. Mnogo interesantnejše pa je, da so hegemonisti v svoji razburjenosti razkrili svojo pravo dušo. Vladina »Pravda* je v odgovoru na historične kon-statacije zagrebške resolucije izpoveda- , Zagreb. 4. avgusta č. Svetozar Pribičevič je sprejel danes opoldne; v predsedništvu sabora novinarje ter jim podal glede na pisavo beograjskega tiska o sklepih KDK in splošni situaciji v državi daljšo izjavo, v kateri pravd med drugim: »Med državami Male antante, ki sk> nastale na razvalinah Avstro-Ogrske, je bila najbolje fundirana Jugoslavija tako po svojem prirodnem bogastvu, kakor po svoji geografski legi. Splošno se je mislilo, da bo Jugoslavija izmed vseh nasledstvenih držav najbolj kon-solidirana. Največ zaupanja je inozemstvo stavilo v našo državo. Danes je ta vera v našo državo zelo. zelo omajana. Danes v inozemstvu že mislijo, da smo v popolnem razsulu. Med državami Male antante služi danes za vzgled Češkoslovaška, četudi je bila po preobratu v najtežjih razmerah. Žalostno ie, kako v Beogradu mirno gredo preko dejstva, da so prečani začeli izvajati abstinenco, dasiravno so ravno prečani svoječasno doprinesli tolike žrtve za ustvaritev te države. V Beogradu odgovarjajo na vse to le s tem, češ država mora živeti. Da, živeti mora, toda ne na teh temeljih, kakor sedaj.« »Na včerajšnji demokratski večerji v Beogradu je naglašal znanj cinik Ko-sta Timotijevič, da počen lonec delj traja kakor nov. London, Pariz in Praga se bodo škandalizirali, ko bodo slišali, da je to parola srbijanskih strank. Njihov ideal je počen lonec, okrnjena Narodna skupščina in amputirana država. Ali se je še čuditi, če so politiki takih nazorov predlagali amputacijo že prej, še predno je bil poverjen mandat za sestavo nevtralne vlade generalu Hadžiču, da bi tako ostala okrnjena država. v kateri bo lahko paševai srbi-janskj hegemonizem. Jaz sem takrat takoj reagiral na ta predlog srbijanskih prvakov in voditeljev z izjavo, da bi bilo treba vse te politike aretirati kot veleizdajalce. Sedaj pa so razdelili vloge. Eni groze z obznano, dasiravno jim mora biti jasno, da se tega nihče ne plaši. Take mere ne zaležejo nič, kadar je ves narod solidaren.« »Da pa je ironija še večja, si g. Da- vfdovlč potem, ka so bili prečanski zastopniki z revolverji izgnani iz Narodne skupščine, usoja še trditi, da je naša država država enakosti, bratstva in svobode! Take izjave g. Davidoviča povzročajo pravcato revolto pri najbolj mirnih ljudeh, o katerih ne more nihče trditi, da so proti Beogradu. S takimi izjavami ubija Davidovič ugled Beograda in Srbije tudi pri onih. ki so prisegali na Beograd, državo in narodno edinstvo.« »Sramota je, da tako govore v času, ko Hrvati brez razlike in velik del Srbov in Slovencev, ki so s Hrvati, izjavlja. da so ničevi in za nje neobvezni vsi sklepi okrnjene Narodne skupšči-en. To je le dokaz, da ti ljudje niti sedaj ne pojmujejo, v kako katastrofo tirajo državo.« »Radikalski centrumaSi in pašičevci sio se tudi tokrat izkazali, da niso do-r as tli sedanji politični situaciji. Oni čakajo, da bi jim prileteli pečeni golobi v usta, mesto da bi zavihali rokave in se lotili dela za rešitev države. Mi od njih tudi nismo ničesar pričakovali; Simpatičen je bil sicer nastoip poslanca dr. Kojiča na znani seji radikalskega poslanskega kluba, toda ta nastop popolnoma izgine v kopici drugih dogodkov.« »Najbolj pa nas je razočaralo postopanje zemljoradnikov. Povsod se čuti, kako nujno je danes vladi potrebna opozicija v Narodni skupščini. Ce bi je ne bilo, bi jo vlada sama ustvarila, samo da bi ne delala brez vsake opozicije. Tu pa so ji priskočili zemljorad-niki na pomoč v trenotku, ki je za Hrvate in vse prečane najbolj usoden.« »O deklaraciji vlade sploh ni treba dajati nikake izjave. Tu je razpoloženje tako, da o deklaraciji dr. Korošca nihče niti ne govori V Beogradu so ustvarili takšno situacijo, da nihče več ne spremlja dela v okrnjeni Narodni skupščini, kakor da je to kje v Siamu ali še kje bolj daleč. Dočim bo na Češkoslovaškem ves narod navdušeno slavil desetletnico osvobojenja in uje-dinjenja, so v Beogradu dosegli tak razkol v državi, kakor ga ni bilo še nikdar, niti v najbolj temnih dneh naše zgodovine.« Poparjenost v režimskih krogih Ostri napadi časopisja na dr. Korošca. - Nezadovoljnost med muslimanskimi vrstami, - Značilen spor med klerikalci in demokrati Beograd, 4. avgusta r. V političnih krogih živahno komentirajo pisavo »Trgovinskega glasnika« (glej 8. stran!), ki tudi v današnji številki zelo ostro napada vlado in pledira za tezo KDK. Tudi današnja «Politika» v uvodniku vehementno napada dr. Korošca. V političnih krogih v zvezi s tem ugotavljajo, da se pojavljajo med vladnimi skupinami vedno ostrejša nasprotstva, kar se izraža tudi na rejah Narodne skupščine. Radikali in muslimani se udeležujejo sej v tako malem številu, da se danes seja dolgo ni mogla pričeti, ker ni bilo dovolj poslancev navzočih. Pašičevci in centrumaši sploh ne prihajajo na seje. Z največjo pozornostjo opazujejo po- la, kako sodijo režimovci o ujedinjenju in o Vidovdanski ustavi. Srbija je prečanske kraje osvojila in akt od 1. decembra 1918 ter Vidovdanska ustava nista nič drugega kakor «oreol», naknadno priznanje fait accomplia, •moralna in človeška podkrepitev utvrdje-nih prava Srbije* t. j. priznanje prevla-sti in hegemonije Srbije! To je torej ideologija režima in zdaj je razumljivo, zakaj so vlastodržci tako razburjeni, če KDK zahteva enakopravnost za vse dele države in če ugotavlja, da se nobena od prejšnjih narodnopolitičnih in-dividualitet ni odrekla svojega prava v prid drugi, temveč le v prid državni celini! Da z vsakim sredstvom hi če treba s skrajnim nasiljem brani to cinično, a na žalost tudi pogubno «filozofijo hege-monizma», zato so si vlastodržci izbrali dr. Korošca, ki je v svoji slepi strasti sprejel službo, katera je od vsega po-četka zamišljena kot rabeljska služba proti vsem onim, ki smatrajo, da je Jugoslavija nekaj drugega nego domena privilegirane beograjske oligarhije! KDK pa ne bo odnehala. V svesti si, da je izvršiteljica neomajne volje naroda, se bo nepopustljivo borila, dokler prava jugoslovenska ideja ne premaga infernalne hegemonistične potvorbe bistva naše države litični krogi tudi razvoj dogodkov v JMO. Vedno več organizacij te stranke zahteva, naj izstopi dr. Spaho iz vlade in naj se poslanski klub JMO pridruži akciji KDK. Z ozirom na vse to se je v vladnih krogih zatrjevalo, da bo zasedanje Narodne skupščine zaključeno že sredi prihodnjega tedna, četudi je vlada prvotno želela izvesti mnogo obširnejši program. V vladnih krogih je opažati vedno večjo nervoznost, pa tudi znake vedno večje popustljivosti Aktivni radikalski minister je izjavil vašemu dopisniku, da bi bili radikali takoj pripravljeni pristati na volitve, če bi imeli garancijo, da bo volitve vodila široka koncentracijska vlada. Pozornost je vzbudil tudi spor, ki je nastal med demokrati in klerikalci radi izvolitve namestnikov predsednika in in podpredsednikov Narodne skupščine. Klerikalci so zahtevali eno mesto za sebe, ker so namestniki člani državnega odbora za volitve, ako so predsedniki zadržani. Zato so si klerikalci na vse načine prizadevali, da si pridobe to mesto s pomočjo katerega bi lahko po ra-dikalskem vzorcu pomagali «delati» volitve. Demokrati pa, ki se bavijo z enakimi načrti, so se temu najodločnej-še uprli ter postavili svojega kandidata v osebi poslanca Slavka Dukanca, ki je bil tudi izvoljen. Klerikalci so raditega skrajno nezadovoljni. Javne molitve za Radičevo zdravje Zagreb, 4. avgusta r. Jutri dopoldne ob 9 se vrši na zgodovinskem Markovem trgu javna služba božja z molitvami za ozdravljenje Stepana Radiča. Molitvam bodo prisostvovali v Zagrebu navzoči poslanci KDK s predsednikom Pribičevičem ter deputacije vseh političnih in kulturnih organizacij iz Zagreba in zagrebškega okraja. Iz okolice bodo prispeli kmetje z zastavami in pevskimi društvi. V Zagrebu se statao širijo vesti, da je Radičevo stanje jako resno in to glavno zaradi slabosti srca. Beograd, 4. avgusta, r. Kritika proti Koroščevi vladi postaja tudi v beograjski javnosti vedno ostrejša in vedno bolj splošna. Veliko pozornost je izzval včerajšnji ostri članek »Trgovinskega glasnika«, (objavljamo na 8 str.) danes pa se je oglasila celo »■Politika«, ki sicer z drugega stališča nastopa proti dr. Korošcu, a prihaja istotako do zaključka, da je kot državnik nesposoben in da je njegova glavna umst-iost čakati na katastrofo. V svojem uvodniku piše »Politika« m. dr. Kakšne izglede ima dr. Korošec? Pri predaji predsedstva mu Je Vukičevič predal tudi svojo vojsko. Dal mu je svoje pomočnike, dal mu je tudi popolnoma nove ljudi. Vukičevič je človek malega obzorja, zato skuša zavarovati sebe v momentu, ko je treba zavarovati državo. On uvaja na vlado začetnike, kakor da je današnji čas primeren, da se ljudje vadijo v ministrovanju. Z druge strani izjavljajo demokrati, da se nahajajo v vladi z ljudmi, na katere jih ne veže nič idejnega. Vlada pravi, da je njena glavna naloga »obrana države« in to naj vrši dr. Korošec s heterogemimi elementi in s poraženo vojsko, ki ni njegova in je zato ne more obvladati. Abstinenca paši-čevcev io centrumašev je jasen dokaz za to. Koroščeva politična preteklost s stališča državne celote ni lepa: Tudi on se je trudil po svojih močeh razgibati duhovne celote našega naroda. Kar se tiče njegovih državniških sposobnosti, je imel Korošec dovolj prilike, da jih pokaže, kot minister notranjih zadev. To. kaT je pokazal, mu gotovo ni pomagalo do predsedništva vlade. Pod njim je prišlo do mnogo nerazumevanja, ne- sposobnosti ln prelivanja krvi in rezultat vsega — neka mučna atmosfera in ž njo 20. junij. Vse to je izviralo drugo iz drugega in minister ne odgovarja samo za to, kar je napravil, nego tudi za ono, kar ni znal preprečiti. Dr. Korošec pa zelo mnogih stvari ni znal preprečiti. Kot ministru notranjih del mu je nedostajalo dalekovidno-sti v bodočnost. Ali jo bo imel kot nosilec celokupnega režima in v tem položaju? Načelno osnovo svojega dela je podal dr. Korošec s svojo deklaracijo. V njej je polno lepih besedi in obljub. Vse to poslušamo že toliko let, da se bojimo, da bomo to še često slišali. Ali dve mesti v deklaraciji zaslužita, da jih podčrtamo. Prvo je ne samo obsodba zločina Račiča marveč tudi obsodba onih, ki »obtožujejo celi del naroda brez vsakega razloga za čin, s katerim ta del nima nič skupnega«. Ali se pri tem ne uvideva, da je že sama pojava dr. Korošca na mestu predsednika vlade neko nerodno priznanje, da so Srbi krivi, — čeprav niso krivi? Drugo in najvažnejše mesto v deklaraciji je ono, kjer se pravi, da je »vlada dolžna in voljna, da zagotovi ustavi in zakonom veljavo in spoštovanje«. Mi bi hoteli, da vlada s spoštovanjem zakonov prične naj prej pri sebi. Dalje: Ali misli dr. Korošec, da se veljava ustave in zakonov že ne ubija? Treba je uiti katastrofi, ne pa jo čakati. Dr. Korošec je doslej le čakal. On še zdaj obeta, da bo čakal. Je-li uverjen, da bo katastrofa, ki se bliža, manjša od one z dne 20. junija? In kai bi tu pomagala sankcija, ki nam jo obeta naknadno dr. Korošec?« Seja okrnjene Narodne skupščine Poslanci vladne večine se zopet ne udeležujejo sej. — Zakon o državljanstvu sprejet — Beograd, 4. avgusta. Spričo naraščajočega nerazpoloženja v vladnih vrstah ime vlada z Narodno skupščino vedno večje težkoče. Današnja seja je bila dolgo brez kvo-ruma, ker vladni poslanci tudi sedaj ne prihajajo k sejam. Predsednik je bil sicer že ob 9. na svojem mestu, vendar pa je mogel otvoriti sejo šele ob 10. Že pred začetkom seje je prišlo do ostrega spopada in prerekanja med demokrati in zemijoradniki in se je hrup nadaljeval skoraj ves čas. Po preči-tanju zapisnika je hotel predsednik takoj preiti na dnevni red, toda poslanec V u j i 6 je zahteval prozivko, ugotavljajoč, da ni kvo-ruma. Predsednik se je temu protivil ter je znova začel zvoniti in klicati poslance tako, da se je med prerekanjem končno vendarle zbralo potrebno število poslancev, nakar je predsednik Vujičevo zahtevo odklonil in odredil prehod na dnevni red. Prva točka dnevnega reda je bilo nadaljevanje razprave o obtožbi proti dr. Periču. Ker se ni nihče več javil k besedi, je predsednik odredil glasovanje. Proti obtožbi in sa prost prehod na dnevni red je glasovalo 150 poslancev, za izročitev dr. Periča sodišču 7 zemljoradnikov, dočim so Nemci oddali prazne glasovnice. Prihodnja točka dnevnega reda Je bil zakon o državljanstvu. Uvodoma je podal dr. Korošec kratek ekspoze, v katerem je prosil, naj Narodna skupščina sprejme predloženi zakonski načrt V debati je zemljoradnik Voja Lazi6 naglašal, da bi bilo treba to vprašanje že davno rešiti ne pa čakati ceiih 10 let. Vendar pa zakon, ki ga je predložil dr. Korošec, še sedaj ne odgovarja vsem potrebam, zato zahteva, naj se vrne odboru v svrho izboljšanja. Enako stališče je zavzel tudi Nemec dr. Kraft, ki je r imenu svojega kluba prečital obširno izjavo, v kateri kritizira poedine določbe zakonskega načrta. Tudi on se pridružuje zahtevi posl. Laziča, naj skupščinski odbor zakon še enkrat preštudira in na novo stilizira. Od vladne večine se sploh nihče ni javil k besedi, na kar je predsednik debato zaključil in je bil zakon pri nato sledečem glasovanju sprejet s 151 proti 12 glasovom. Nato je bil v smislu že včeraj doseženega sporazuma izvoljen 21 članski skupščinski odbor, ki bo razpravljal o nettunskih in bernskih konvencijah. Sledila je izvolitev namestnikov predsednika in obeh podpredsednikov Narod, skupščine kot članov drž. volil. odbora. Izvoljeni so: rad. Drago Obra-dovič, demokrat Slavko Dukanac in musliman Mastafa beg Kapetanovič. Vladna večina je nato brez debate rešila še nekatere prošnje in pritožbe, nakar je piedsednik ob 13. sejo zaključil in napovedal prihodnjo za ponedeljek ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu prihodnje seje jfl razprava o vladni deklaraciji. Nettunske konvencije pridejo v četrtek na razpravo v Narodni skupščini Zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji bo zopet odložen. — Konstituiranje odbora za pretres nettunskih konvencij Beograd, 4. avgusta n. V zvezi z vladno deklaracijo se je danes mnogo govorilo o vprašanju ratifikacije nettunskih konvencij. Po informacijah iz vladnih krogov bodo nettunske konvencije postavljene po vsej priliki na dnevni red Narodne skupščine v četrtek. Iz tega izhaja, da namerava vlada nettunske konvencije na vsak način sprejeti v Narodni skupščina pred zakonom o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji. To vladno postopanje je Lzzvalo v političnih krogih razne komentarje. Z vladne strani se povdarja, da odredbe nettunskih konvencij glede agrarnih vprašanj niso nič drugega, kakor odredbe, ki so že predvidene v santamarghe-ritskih konvencijah. Gre samo še za malenkostne dopolnitve. Zato se v vladnih krogih zatrjuje, da ratifikacija nettunskih konvencij pred sprejemom zakona o dalmatinskem agraru ne more igrati nobene posebne vloge in da se j3 ne more smatrati kot izzigravamije z ene ali druge strani, tudi s tega razloga, ker se hoče končno odstaviti vprašanje nettunskih konvencij z dnevnega reda in z ratifikacijo urediti naše razmere z Italijo. V opozicijskih krogih pa sklepajo iz teh načrtov, da je vlada definitivno sklenila odložiti vprašanje dalmatinskega agrara na poznejši čas in da se ta zakon od strani vlade vsekakor ne bo predložil v spre- jem Narodni skupščini tekom sedanjega poletnega zasedanja. Na ta način pripravlja vlada dr. Korošca še novo izzivanje vseh prečanskih krajev, zlasti pa Dalmacije. Beograd, 4. avgusta n. Danes dopoldne se je konstruiral odbor za proučavanie nettunskih konvencij ter za proučavanje mednarodnih prometnih konvencij, sklenjenih v Bernu Za predsednika odbora je bil izvoljen demokrat dr. Milan Milojevič, za podpredsednika Mihajlo Rankovič, a za tajnika klerikalec Kari Škulj. Prva seja odbora se vrši že jutri. Zakon o katastru Beograd, 4. avgusta, n. Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali samo o načrtu zakona o katastru. Ministrski svet je po krajši razp-avi odobril predloženi zakonski načrt. Nocoj odpotuje z zakonskim načrtom poseben kurir v Han Piesak, da ga kralj odobri. Zakonski načrt bo kot nujen predlog predložen Naroda ni skupščini. SK Primorje v Beogradu Beograd. 4. avgusta, n. Danes j® bila odigrana nogometna tekma med ASK Primor-jem, prvakom Ljubljane, in beograjskim nec» v začetku tedna v celem uvodniku. Opisoval je. kako je baje neki napredni uradnik v vlaku udrihal po klerikalcih in jih imenoval »morilsko bando». Ni izključeno, da so si poštenjaki v SLS ves ta dogodek na lepem izmislili. Ako pa je na njem kaj resnice, ni drugače mosoče, kakor da je zopet kak denuncijamt na skrivaj prisluškoval kakemu privatnemu razgovoru in ga potem v izkrivljeni in pretirani obliki sporočil ljubljanski klerikalni gospodi. Slovenski ljudje so v svojem jedru pošteni, zato med njimi ni mnogo ovaduhov in ogleduhov. Nekaj pa jih je vendarle. Pazite na nje in Izogibajte se jih, kajti ovaduh je zmožen vsega, tudi krive prisege, samo da te spravi v nesrečo. Večinoma jih boste spoznali že po prihuljenem obrazu, po neodkrito-srčnem pogledu, bodite pa previdni pred vsakomur, kogar ne poznate. Poglavje za sebe je pisava «Sloven-ca» o teh stvareh. Klerikalni tirani prav dobro vedo, da je večina stvari, o katerih jim poročajo njihovi špijoni, zavitih in zlaganih, pa vendar skušajo iz njih delati velike afere. Hinavsko se zgražajo in hujskajo. Ko pa sta bila od klerikalnega zaveznika tako grozno umorjena oba hrvatska poslanca In trije ranjeni, takrat se «Slovenec» In takrat se klerikalci niso prav nič zgražali. Kri najboljših hrvatskih poslancev jim je bila samo «kalna voda», v kateri se love ribe. Dragoceno življenje Pavla Radiča In Jurija Basarička jim ni bilo nič, radi Izmišljenega užaljenja Koroščeve časti pa so dvignili celo vojsko sovraštva in preganjanja nad svojimi rodnimi slovenskimi brati. Do dna duše se mora gnusiti taka politična morala vsakemu poštenemu človeku. Korošcev! nazori o priključitvi Slovenije k Italiji Kaj je govoril dr. Korošec L 1924., kaj leta 1926. in kaj dela danes Politika dr. Korošca se zdi na prvi pogled nedosledna, v resnici pa je dosledna in sicer po svoji destruktivnosti. Govor posl. Josipa Predavca na seji KDK v Zagrebu, v katerem je povedal, s kakimi načrti se je bavil dr. Korošec L 1914 in vse poznejše početje sedanjega ministrskega predsednika to v polni meri potrjujeta. Razkritja t osi. Predavca so zbudila veliko senzacijo ne samo v naši državi, temveč tudi v inozemstvu. Kakor znano, je podpredsednik HSS posi. Josip Predavec navedel, da mu je dr. Korošec 1. 1924, ko je bil v opoziciji in je iskal stikov z radičevci, izjavil: « Vidim, da tu ne moremo živeti. Tako ne moremo več dalje... Mislim, da je za nas Slovence edina rešitev v tem, da se priključimo Italiji Nas Slovencev je poldruig milijon. V Jugoslaviji nas je en milijon. Ni pa misliti na to, da bi se kdaj posrečilo spraviti onega pol milijona Slovencev, ki so pod Italijo, k nam v Jugoslavijo. Pač pa je mogoče misliti na to, da gremo mi pod Italijo, kjer bomo mogli s svo^mi zvezami pri Vatikanu doseči vsaj kulturno avtonomijo in bomo ta'£o lahko živeli vsaj kot kulturen narod.* Dr. Korošec je sicer izdal nekak de-manti, ki pa ni demantiral tega, kar je navedel posl. Predavec. Kdo bi se spričo navedene izjave dr. Korošca iz leta 1924 ne spomnil, kako so se slovenski klerikalci navduševali za Mussolinija, ker je uvedel zopet križ in verouk v šole, in kako čudno stališče so zavzemali proti naši državi v sporu z Vatikanom v zadevi zavoda sv. Jeronima v Rimu? Dve leti kareje je dr. Korošec v Hatrodni »skupščini 8. februarja 1. 1926, ko je bil še v opoziciji, govoril, da sedanja država ni hrvatska niti slovenska, ampak srbska, in všeč mu ni bilo niti to, da naš kralj Aleksander nI slovanskega rodu, ampak srbskega. »Vlada je po večini srbska, diplomacija v ogromni večini srbska, generaliteta povsem sarbska. centralna administracija 96 % srbska, žandarmerija preko 60 % siibsika in vsak dan bolj srbska, c&rinaflrtice nad 70 % srbske in držav- Sfinamce 5?totako,« je rohnel talkrat . Korošec, ki je nadalje' povdarjal: »MI Slovenci in Hrvati se čutimo v tej državi kot državljani druge vrste, in če mora Slovenec plačati neposrednega davka 170 Din, vsak Srb pa le 60 Din. potem si misli vsak Slovenec, da naj vraj? vzame to bratstvo, to uje-dinjenje, to svobodo In vse one fraze, ki jih navajajo.« Na prvi pogled se zdi čudno, zakaj Je dr. Korošec postal sedaj centralist, zakaj se druži s srbijanskimi hegemo-nisti proti Hrvatom, prečanskim Srbom ter naprednim Slovencem, ki zahtevajo enakopravnost y pravicah in dolžnostih vseh državljanov Jugoslavije? Ako bi postali Hrvati ln Slovenci ter ostali prečani v Jugoslaviji zadovoljni, ako bi postali enakopravni, ako bi imeli s Srbijanci iste pravice in dolžnosti, potem bi splavali eventualni tajni klerikalni načrti splavati po vodi. Načrti bivšega proticentralista in av-tonomista ter načrti beograjskih hege-monistov, ki se bore proti enakopravnosti vseh Srbov, Hrvatov in Sloven-cenv in propagirajo amputacijo Hrvatske in Slovenije, t. j. ločitev hrvatskih in slovenskih pokrajin od Jugoslavije, da bi tako lažje izrabljali ostale kraje in srbski kmečki narod za svoje samo-pašne namene, se namreč prav v tej točki skladajo. Nehote se vsiljuje sum, da se je ravno zato dr. Korošec zvezal na življenje In smrt s srbijanskimi he-gemonist"čnimi voditelji, ki propagiralo amputacijo Hrvatov in Slovencev od sedanje države; da ie zato kot minister policije tako vneto preganjal v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani In drugod jugoslovenske manifestante, ki so demonstrirali proti ratifikaciji nettunskih konvencij, ki odpiralo vrata Italijanski invaziji v naše kraje, in da ie zato klerikalni tisk proslavljal prelivanje krvi po dr. Korošcu podrejenih organih ter slavij dr. Korošca, češ, da je preprečil vojno z Italijo! ... To ie najnaravnejša razlaga navidezno tako neumevne klerikalne politike. _Mi Slovenci, Hrvati in prečanski Srbi ki smo za sedanjo državo in za ureditev razmer v njej z uveljavlje-njem popolne enakosti, ravnopravnosti in svobode vseh državljanov, smo seveda po trditvah teh ljudi postali vele-izdajalci, niso pa veleizdajalci tisti ljudje, ki propagirajo amputacijo Hrvatov in Slovencev od države, ki zahtevajo ločitev slovenskih in hrvatskih pokrajin od sedanje države! Motijo pa se vsi z dr. Korošcem na čelu, ki mislijo, da naše ljudstvo ne bo izpregledalo nesrečne igre. ki jo igrajo hegemonrsti v Beogradu ž njim. Jugoslavija bo ostala močna in velika, ker je vedno bližje Čas, ko bodo tudi pri nas zavladale enakost, ravnopravnost in svoboda vseh državljanov ter utrdile tako temelje države za večne čase! Močni potresi v Italiji Rim, 4. avgusta, g. Zadnjo no?, in v današnjih jutranjih urah so v provincijah Toskana in Liburnija občutili mnogo močnih potresnih sunkov, ki so se ponavljali vsake pol ure. Potresni sunki so med prebivalstvom provincije Toskane povzročili veliko paniko. Ob 5.80 zjutraj so tudi v Genovi občutili močan sumok. Ni niti človeških žrtev miti mate-rijalne škode. Danes nevidne na Ježico k otvoritvi Sokolskega doma. „Slovenec", dnevnice in načelnost Zagreb,, 3. avgust«. Zadrege in težave »Siovenčeve« gospode so mi znane. Tisto, kar j« bil zapazil pied nekaj dnevi g. Korošec In kai je mnogim izgledalo one dni kot predmet v*ednosti, postaja iz dne v dan vse mehkejše in 2e se pojavlja pravo ime. Da bo a to grdil vse svoje nasprotnike, tudi ta lastnost pre-častitega »Slovenca« mi je bila v naprej znana. Toda, da bo v letu 1928 padel pod nivo Jaooša Ooica članek Ir leta 1921 in 1922., pa le nisem pričakoval. Dokaz )e torej to, kako globoko v mlakužo so nesrečniki zagazili. Tudi takšno priznanj« Je dragoceno ln za vse silno poučno. Razlika je samo v tem, da sedaj ne nameravamo molče s prezirom iti preko tega, nego da bomo odgovarjali. Včeraj došli »Slovenec« od 2. avgusta prinaša na prvi Stranj v tretji koloni iz Beo grada z datumom 1. avgusta naslednjo vest »Pucelj ki Urek sta dvignila dnevnice že za avgust. Z ozirom na dosedanje sklepe in posebno današnje KDK, da ne prizna beograjskega parlamenta, se v tukajšnjih krogih mnogo govori o načelnosti teh sklepov, kajti do danes so skoro vsi poslanci KDK sprejeli dnevnice, ne samo za julij, marveč tudi za avgust. Med prvimi sta seveda prejela dnevnice prv oborite! j a te nove koalicije Ivan Pucelj ln Ivan Urek. Dnevnice so sprejeli tudi znani prvaki kakor Vilder j. dr. To je pač najboljši dokaz, kako velika načelnost vodi Puclja, Ureka in" druge tovariše v tej njihovi borbi«. Predvsem ugotavljam, da je to, kar se tiče moje osebe vse zlagano. Zato sem tudi »Slovencu« poslal popravek. Za mesec julij sem dvignil dnevnice šele 19. julija v času ko so Koroščevi fantje že davno odnesli svojih 180.000 Din za brezdelje v juliju. Uporabil sem pa ta denar takole: 3000 Din sem plačal takoj prvi dan v strankino blagajno, kakor delam to redno vsak mesec, 2000 Din sem plačal klubskemu blagajniku na podlagi sklepa KDK za pogrebne stroške padlih žrtev naših tovarišev, ostanek 4000 Din pa sem uporabil za 21 shodov, konferenc ln zaupnih sestankov v družbi tovariša dr. Kramerfa odnosno dr. Žerjava, tri sem pa še sam priredil. Sedaj pa naj Koroščevi Junaki povedo, kako so oni porabili 180.000 Din, ki so Jih pred menoj dvignili Iz državne blagajne? Od 19. julija nisem bil v Beograchi ln Je naravno, da za to še nisem prišel v položaj dvigniti dnevnice za mesec avgust. Od 31. julija sem v Zagrebu ln se mi jih tudi do danes nI semkaj poslalo, niti ne pričakujem da se bo to zgodilo, ker to ni običaj. Razen tega je Koroščeva vlada tudi te običaje iz-premenila. Zakaj, čemu tako poročanje?! Odkod zanimanje klerikalcev za moje dnevnice? Ali morda klerikalci opredeljujejo svoje prepričanje po dnevnicah? Vsaj ta brzojavka to dokazuje. Ali so se res samo Iz tega razloga odločili za »delo« z okrvavljeno Narodno skupščino, da ne izgube poslanskih dnevnic? Ali samo zato lažejo o meni ln kriče o drugih, da bi to prikrili? Jaz imam sicer debelo kožo za napade nasprotnikov, ali v denarnih vprašanjih sem občutljiv. Mislim, da je to moja dobra stran Vselej sem bil ponosen nanjo in to je prav za prav tisto, iz česar črpam vso svojo moč in veselje do dela. In kadar se na to mesto klerikalci polagali svoje umazane jezike, so Jih vselej dobili pošteno po grbi. Spominjam samo na umazan poskus pred dvema letoma, ko sem slučajno kupil na dražbi neko drugo hišo. Takrat sem vsej Javnosti položil račun ter dokazal, da sem moral zato prodati dve svoji hiši. štiri gozdove v last in dva za posekati, da je vse to bilo od nekdaj last naše rodbine. Zraven Pa sem postavil klerikalcem vprašanje, od kod pa njihovim poslancem hiše, kakor Vesenjaku, Zebotu, Kremžarju, Hodžarju i. dr., ki so prišli v politiko s praznimi culi-cami, pa so kar naenkrat »po dobri politiki« SLS postali hišni posestniki in sicer v mestih, ne pa v skromni slovenski vasi. Na tisto svoje vprašanje čakam še danes odgovora, dasl so privatno javkali pred menoj, zakaj jih tako ostro napadam, ko nimajo nobene zveze z napadi na mene. Za mesec avgust bom seveda dnevnice tudi dvignil, čim se ponudi prilika, in ako vlada sv. Antona — kakor jo Zagrebčani te dni imenujejo — ne ukrene drugače! Dnevnice pripadajo po zakonu vsakemu poslancu, gredo iz državne blagajne in ne iz žepov Korošca, Hohnjeca, Pušenjaka, Smodeja, Kulovca, Škulja, Klekla, Jeriča 2ebota in drugih velikih davkoplačevalcev in to ne glede na politiko kakoršno vodijo. Ce pa bo pod vlado »voditelja vseh Slovencev« dnevnica samo za vladne priganjače, potem bo to nekaj novega, ali Izjavljam da tudi to ne bo vplivalo ne na mojo ne na politiko mojih tovarišev niti najtnanje. če pa bomo dnevnice dvigali, Jih bomo uporabili zato in edino v ta namen, da bomo ves slovenski narod poučili ln pripravili do tega, da opere madež, ki mu ga Je zadala SLS z 20. Junijem in z vsem ostalim postopanjem do današnjega dne. »Sfovenčevo« uredništvo bi pa opozarjal, naj preneha s to vrsto zastrupile vanJa vodnjakov zoper svoje nasprotnike, ker Je bilo prav dovolj izkušenj, da iz te moke ni kruha, če pa se že interesira, kdo se izmed slovenskih politikov t posebno vnemo bori za svoje prejemke, potem naj poprej ugotovi, kdo je celo škofijski ordinarijat nadlegoval za dokaze »Javne službe« v svrho reguliranja »razpoložnine.«. Ivan Pucelj. Zakon o dobrovoljcih Beograd, 4. avgusta n. Danes Je bila seja odbora za pfoučavanje zakonskega načrta o dobrovoljcih Odbor se je konstituiral takole: predsednik Svetisbv MiV>savljevič. bivši mini«*-- ■ 1 " • i„iv dr Ili!? ^.i- ni' Kdo bo zmagovalec na ollmpijadi? Za najboljši odgovor na to vprašanje bo jutrišnji »Ponedeljek" je razpisal 30 lepih nagrad v denarju in knjigah. Na ta razpis opozarjamo vse cenjene čitatelje »Jutra« tembolj, ker bo natečaj omejen na zelo kratek rok. Sezite jutri po »Ponedeljku"! »Maršal Pilsutlski" nad Atlantskim oceanom Poljska letalca, ki sta včeraj startala v Le Bourgetu, opažena sredi Oceana London, 4. avgusta, s. Brezžična brzojavka angleškega parnika pravi, da je njegova posadka 800 km severno od Azorov opazila dvokrilno letalo, ki je v ugodnih okoliščinah plulo v severo - vzhodni smeri. Domnevajo, da gre za poljsko letalo je vjel brezžično br zojavko, ki poroča, da se je davi ob 2.40 opazilo dvokrilno letalo, in sicer 14 stopinj 22 minut severne širine in 14 stopinj 8 minut zapadne dolžine. Letalo je kmalu izginilo v zapadno smer. Kakor se dalje javlja iz Londona, Je angleški parnik «Amaeura» davi ob 5 na prostoru 26 stopinj 20 minut severne širine ln 20 stopinj 14 minut zapadne dolžine videl letalo, ki se je približalo z juga in ki je letelo mimo parnika v daljavi pol milje in približno 200 m visoko Letalo je izginilo, ne da bi dalo kaka znamenja, in sicer v severni smeri. Poljski letalci so sedaj na potu 33 ur ter bi morali danes ponoči ob 1. prispeti v New-york. Vreme med Novo Fundlandijo in Bermudovimi otoki je ugodno, kakor se zdi, ob atlantski obali p» je gosta megla. Razen tega pihajo močni severo-zapadni vetrovi, neugodni za letalo, ki prihaja iz Evrope. Med Azori in Novo Fundlandijo vlada ugodno vreme. Brezžična postaja v Trepassyu v Novi Fundlandiji poroča, da do 12. ure lokalnega časa ni bilo nobenega sledu o poljskih letalcih. Mussolini vodi sam preiskavo o ponesrečeni Nobilovi ekspediciji Tragedija Nobilove ekspedicije se nadaljuje. — Kaj izpoveduje Mariano o smrti učenjaka Malmgreena. Rim, 4. avgusta, o. Mornariško in letalsko ministrstvo vodita preiskavo o Nobilovi polarni ekspediciji ter o vseh podrobnostih katastrofe, ki je zadela zrakoplov . Zappi je že predložil svoje poročilo, Viglierija pa je ministrstvo pozvalo iz Genove v Rim. Nobile, ki pripravlja svoj referat, je podal danej uredniku lista je preletela nad arktičnimi kraji 9000 km in s tem dosegla rekord. Velike važnosti 90 tudi znanstvena opazovanja profesorjev Malmgreena in dr. Behouneka. Znanstveni uspehi ekspedicije bi bili imeli svetoven odmev, ako ne bi «Italie> zadela nesreča Nobile je ovrgel trditev inozemskih listov, da ekspedicija ni bila skrbno pripravljena. Naglasi] je, da se je začel nanjo pripravljati že meseca maja 1. 1926. ln se je o njej podrobno posvetoval s švedskimi in nemškimi strokovnjaki. Le slučaj je nanesel, da je bil 4. maja s svojim zrakoplovom nad severnim tečajem, ni pa tega storil namenoma in so torej tozadevni očitki neosnovanL Stockholm, 4. avgueta. s. Marianu bodo baje dane.? amputirali drugo nogo. O pohodu preko ledu in o ločitvi od Nobilove skupine je izjavil, da je bil Malmgreen mnenja, da mora sodelovati pri poskusih doseči kopno. Edini revolver, ki so ga imeli, so pustili pri Nobilu. Pri sebi so imeli samo sekiro kot edino orožje, s katerim so upali, da bodo morda ubili kakega severnega medveda. Rim, 4. avgusta, g. Mussolini je sam preval vodstvo preiskave glede Nobilove ekspe^in-je. Pozval je k sebi podtajnika za letalstvo Balba in mornariškega podtajnika Siriania, ki sta mu izročila Zappijevo poročilo. To poročilo vsebuje vse jx>orobnosti tragične; a pohoda preko plavajočega ledu. V poročilu je tudi notica Mariana, ki leži v Stockholmu, Ta notica pravi, da se mora zahvaliti samo Zappijevi odpornosti, ako niso poginili vsi trije. Pogreb slovenskega fašista Trst, 4. avgusta, o. Danes ob 18. se je v Divači vršil pogreb občinskega tajnika in miličnika Josipa Cerkvenika, ki sta ga pred< snočnjim iz ma§čevanja ustrelila dva ne« znanca. Pogreb se je vršil na občinske stro* ške. Udeležili so se ga zastopniki oblasti ter fašistične stranke iz Trsta. Pred krsto so stopali oddelki «Balille-», avantgardistov in miličnikov. Preiskava za izsleditev sto* rilcev se z vso vnemo nadaljuje. Vodi jo sam načelnik tržaške policije, ki je davi pri' spel v Divačo. V vsem sežanskem okrožju pa tudi drugod je bilo aretiranih mnogo oseb. O poteku preiskave ne dajo oblasti nobenih izjav. Tudi obmejni oddelki so kmalu po izvršenem napadu dobili navodila, naj povečajo pažnjo, da preprečijo more* bitni beg napadalcev. Trst, 4. avgusta, o. Policija je danes are« tirala tukajšnjega zobozdravnika dr. Dorče Sardoča iz Gorice, odvetniškega kandidata dr. Josipa Deklevo in visokošolca Romana Pahorja iz Trsta. Vsi trije so bili svojčas voditelji bivše zveze mladinskih društev. Natančni vzrok teh aretacij še ni znan. a je baje v zvezi s preiskavo, ki se vrši za« radi dogodka pri Divači. Velika eksplozija v italijanski voini Inki Rim, 4, avgusta, (be.) V glavni italijanski vojni luki Spezzia se je vnela zaloga smod* nika. V mestu je nastal požar, ki še vedno traja. Vse zveze s Spezzio so pretrgane, kar vzbuja mnenje, da je zavzel požar v me< stu velike dimenzije, ki silno otežkočajo gašenje. Rim, 4. avgusta, s. K eksploziji v Spezzii se javlja, da ni bilo nobenih človeških žr< tev. V bližini mesta je nekaj skladišč nafte, ki so se sama vnela ter eksplodirala. Po< žar se je z izredno naglico razširil tudi na letališče v Spezzii. Med prebivalstvom jo nastala panika, zlasti v okraju poleg pe* trolejskih skladišč, kjer so morali izprazniti vse hiše. Grozen samomor slovenskega rudarja Koprivnica, 4. avgusta, č. Snoči je izvršil tukaj grozen samomor slovenski rudar Jo* sip Milošič, rodom iz Celja. Zaradi neke želodčne bolezni jc bil tako obupan, da je sklenil končati si življenje. Dal si je pod kapo dinamitno patrono ter jo zažgal. Uči« nek je bil strahovit. Eksplozija je raztrgala Milošiča na drobne kosce. Njegovim tova* rišem se je nudil £>rozen prizor, ko so pri« hiteli na pomoč. Našli so samo še mlako krvi in mešanico mesa, kosti in drobovine^ razškropljene po vsej sobici. «JUTRO» it no Nedrfj« s. ynt ra Naši Kraji in Deksa Aston Kobler, zlatomašnik fScsraJ te obrite M tet, odkar k T Jinota I. Astos KoMar ▼ STojaca domačen fer^i T ZeienčkUi ca (krteiskea pel aort Bik. TeiezasiuiascMi Jubilanta, Cigar ssstess |i ooeooffl občinski odbor mesta Kraeja • tem, da §a !• ImeBoral »oglasno sa častnega cbčaaa, te-&3M, da M zdrav te č!l Se busojto let detoval *a troj narod. 2Mjenjski jubilej uglednega Ljubljančana Gospod Ludovik Cerne tt, zlatar, trro-Mšse posestnik io meščan ljubljanski, danss v krogu svojih otrok ln TOUkov TOletnioo svojega rojstva. Jubilant I e! M rojea dne 5. avgusta 1858. v LJub- aui ta je pričel 1899. samostojno zlatarsko obrt v Wolfovi ulici St. 3. Ta hiša je prišla pozneje v njegovo last in v njej še danes vodi m skrbno upravlja svojo, po vsej Sloveniji in tudi izven nje dobro poznano in solidno zlatarsko trgovino in delavnico. %. Cerne Je vsakemu Ljubljančanu znan kot človek mirnega hi kremenntega značaja m izredne marljivosti. Z lastno pridnostjo in vztrajnostjo se je povzpel od revnega rokodelskega pomočnika do uglednega in obče spoštovanega obrtnika, trgovca in hišnega posestnika ter ljubljanskega me- ___Leta MM. te «W>fl ▼ »kon, h katerega J« jiedilo 13 otrok; od njih žive ie itšrje. Najstarejši, Ludovik. Je solastnik ♦vrdke ia navdušen športnik. Usoda Je naklonita Jubilanta tw<& marsikatero bridko uro, zlasti ko mu Je umrla JfeibUeoa soproga ta J« tekom tet leglo v grob devetero onrok. Kljub vsemu i« prenagel tm nezsode t jekleno vztrajnostjo In I« ie vodno mladeoiSko čil la svež. Gospodu jobile.ntu, ki bo obhajal prihodnja teto tudi 40fotaico kot samostojen obrtnik in moovee. želimo is srca. da bi prefivel ie dolgo, dcteo vrsto let SI ta zdrav v krosa rvojto dragih! Letovanja jagogloveaskega nSteljkva v Dalmaciji Bd, začetke« avgusta Prehitro )o priiei čas odhoda prve »ku« pine v domače kraje in vsi, ki smo ostali ali pri Sli na novo, imamo edino mučno xa» vest, da bodo enako hitro minule vae po* čitnice, nakar se bomo »opet razkropili na rvoja hladna službena mesta. Kar nas je moških, smo se bali, da bodo sa na« pod kaznijo uvedli damske kopalne obleke, kakor jih imajo zapovedane v ita« pesem ne glMi ob pomolu ta obali tako pogostokrat kakor lani, zato nas ie bolj prevzema, 6e se sredi Šumečega valovanja oglase odmevi: ... »Slovensko dekle«. Go« tovo povzroča naša kolonija največ itvljs« nja na Bolu. V vsakem kotičku najdei, po« sebno proti večeru, zagorele obraze ob močni dalmatinski kapljici, ki poječa krvni obtok. Kar nas je temnopoltih, se aohičkno kakor martinčkC brez najmanjših posledic. ManjSa grupa nas je obiskala sosednjo feri» talno kolonijo na Jelši na otoku Hvaru, :jer letuje preko 150 ferijalcev. Okolic« Jeiee je obdana z lepo feumo, a iei leži v toio saprtem pristanišču. Velik phie sa Jelšo je ie dosti lepo urejen park poleg hO* Od Bata do Jebe rod _ brod tričetrt ure, z motornim čolnom do« apei ▼ dveh urah. Imek seno doslej vsi predavanj ta to» Stankov. Inšpektor Ivam Babič ta Splita nam je predaval o zgodovini Bola, nadzor« nik Dimifi iz Sabca o Sumadiji in bojih za osvobojen je ta tovariš Mrovlje o zgodovini FS ta važnosti ferijalnega pokreta med ju« gostov enakim učiteljsrtvom. Pri zadnjem zborovanju je bila soglasno sprejeta reso« lucija ferijalnega jugoslovenskega učitelj« stva, ki jo bo predložil kongresu FS v Ze« murni poverjenik in ief kolonije Slavko Mrovlje. S posebnim parnikom smo prire» diti 9. julija glavno ekskurzijo na Hvar, Vil ta Biševo, »kupno a kolonijo na Jelši. Poleg tega imamo na programu manjše islete v skupinah. Koionijalno življenje po« teka točno po začrtanem sporedu, ki naj sb! mJ« uflteijstvo iz vseh pokrajin. Novo železniško postajališče Jevniea med Lazami in Kresnicami bo danes popoldne po prihodu ljubljanskega vlaka slavnostno otvorjeno Hjanskih kopališčih in je ta moralni val prišel celo v Split. Če bo ta uredba kaj ko* ristila morali, je dvomljivo vprašanje. Bo* že milil Kdo bi se pohujšal ob morju pod žgočim solncem ob pogledu na tako mno» žico nožic, zdravih in krepkih teles, ki mr> gole blizu in daleč. Morebiti bodo pa res uvedli drugo leto solnčenje kar v kožuhih, kar bo najboljše zdravilo zoper revmati« zem, angino in tudi za moralo. V Sloveniji je vročina, kakor smo čitali, okrog 52 stopinj, pri nas pa temperature sploh ne merimo, ker bi živo srebro izhla« pelo. Kar se tiče naše kolonije in menze, mora biti vsak na moč zadovoljen. Kdor išče komforta, naj ne letuje v ferijalni koloniji, ampak v Karlovih varih ali na francoski Rivij&ri. Hrana v ferijalni menzi stane 26 dinarjev, v penzijonatu 60 Din (lani samo 40 Din), pa je še vedno zadovoljiv obisk tujcev, čeprav životari Bol brez vsake re» klame, ki pa bi jo zaslužil v večji meri, ka» kor marsikatero drugo kopališče. Ob večernih urah se razvije zelo živahna promenada ogorelih Dalmatink, Srbkinj, Slovenk, Hrvatic, ki cvrče kakor jata vrab* cev v grmovju. Žalibog se naša slovenska Ka beograjski plaži Beograd, v avgustu Ladja prepeljava ogromne množice kopalcev z enega brega Save k drugemu. Zraven izgledajo kakor igračke veliki motorni čolni, ki tudi prepolnjeni s kopalci ■ tekmujejo med seboj v brzini. Ko pridete I na plažo, borba, posebno popoldne, za kabine. Ko vržete s sebe D-reznojeno obleko, ostavite tudi vse skrbi vsakdanjosti z njo vred v kabini. In vse je nekam pri-rodno. veselo, breizsk-bno. Muzikantje pihajo, godejo, udarjajo v svoje inštrumente — v kopalnih hlaikah. Gostilničar ponuja v kopalnem kostumu jedilni list s celo ko-lekturo najizbranejših jedli, zraven pa še priporoča, da naročite na ražnju pečenega soma — ki še plava v Savi. Pri ograji orglja invalid in prosi *?/k>stinio — tudi v kopalnih hlačkah . . . Fotograf vas slika v petih minutah V kopalnem kostumu, seveda . . . Grizem pečeno koruzo in solnčicn se. Ne mislim nič. prav nič; božanstveni trenutki. Mimo prideta gospod in gospa. On ima naočnike, preceišen trebušček in neizmerno, recimo dobrodušen izraz lica. Ona visoka in vitka, v modernem kostumu, se očividno dolgočasi. Njima nasproti pride mladič. Lep je, stasit, gotovo sportaš. Gleda nekam zamišljeno v daljavo, ko pa pride mimo gospe, reče polglasno: »Jutri ob istem času.« Ona samo pritrievalno po-mežikne z očmi: »V redu.« Ubogi možiček! . . . V vedi kar mrgoli kopalcev. O plavanju v ograjenem prostoru ne more biti govora Se ie treba že potruditi na sredino Sa- ve, tja izza vsidranih vlačilcev. Najlepše bi bilo preplavati jo, toda stvar je opas-na. Sava ima svoje muhe, kakor vsaka ženska . . . Do železniškega mosta improvizirajo včasi kopalci pešačke dirke. Malo dalje tam so se utaborili na bregu oni, ki ne morejo plačati kabine, in ki se zanesejo, da jim gospod Bog čuva obleko. Njihova kopalna toaleta ie zelo. zelo primitivna. Tu in še v nekaterih sličnih kočljivih situacijah ie poskušala intervenirati zemunska policija — zaradi morale in da se ribice ne bi oohulšale. Pa so io s'ožni kopalci — premagali. Ostalo ie vse po starem. Le »oko postave« je dobilo nekoliko modric. Včasi. kadar solnce prehudo peče. ogreje glave kopalcev, pa se ie vname rudi majhen pretep. In kakor bi trenil, se formirata dva tabora. Ce jih vprašaš, za kal gre. samo odmahujejo z roko. Malo se obdelajo s steklenicami, stolmri in pestmi Ko so si ma;'o razbili glave, se zopet pomirijo in veselie se nadaljuje. Človek bi mislil, da bo naižalostneiši gostilničar. On pa se mirno posmehne. da je to že vse vračunal. Pa ni čuda, da se ne iezi. saj zasluži v dobri sezoni 70 do 80 000 Din Policijski pisar, ki ie ob priliki neke take »vročinske« rabuke tudi dobil svoj del. je potem filozofsko razlagal, da so vsega tega krive samo in edino — solnčne pege. Sosednjo omrizje politizira. In potem pride razgovor na letino, kateri da bo prevelika suša gotovo škodila. In da sploh vse narobe gre: treba pričakovati najhujše. Tedaj se oglasi starejši gospod, ki se do sedai ni udeležil razgovora, in odsek-Ijivo reče: »laz se pa nič ne bojim, saj orosec m diovensja 0 0 Slovenija: „Za božjo voljo, Tone! Kaj vendar počneš? Mene zabijaš v zagozdo! Se ti nič ne smilim? Ne vidiš, kako me boli? In res ne vidiš, kako je Mussolini na preži?" 7* Vd$Ct letita cbl&ČiloLs s Urejuje najbolje prebavo! Cisti želodec ln čreva brzo ln ugodno! 1 omot po vseh lekarnah Din 4.—. PremSJera! Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani! Osvajalec ženskih src KARRY LIEBTKE v najnovejšem velefllmu krasote (Rouge et noir) Strastna igra hazardista. Propast. Zmaga ljubezni. Krasni posnetka rivijere. Krasno! Dlvno! Edinstveno! Predstave ob 3., 6.. 148., 9. Oglejte s! naše fotose. KINO IDEAL. smo dobiH popa za predsednika vlade. On ima gotovo dobre šanse pri gospodu Bogu. Eno besedo bo rekel pred tronom. pa bo vse v redu v lugosiaviii in okoli nje.« Samo če bi ljudje ne bili tako neverni!... Izis. Za solnčenje najboljša „Solan creme" v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ul. Novice iz Kostanjevice Kostanjevica, 3 avgusta. V nedeljo 29 julija ie po dolgotrajni suiši precej izdatno namočili dež žejno zemljo tudi v naš) občini. Vendar so bile te kaplje zelo drase za posestnika Jordana in Abrama. katerima je pri tej priliki ob nevihti treščilo v kozolec ;n hlev na Dobravi pri Kostanjevici. Škoda je pri obeh velika in z zavarovalnino premaio krita. Gasilna društva iz bližnje Prekope, vasi Ostrog, iz Kostanjevice in Št. Jerneja so kmalu zadušila nastali požar, kar je bilo zaradi zelo skupaj stoječih posiopij zelo težavno. Lokalizirali pa so požar na obstoječa poslopja popolnoma in se ogenj ni mogel razširiti na bližnja posestva Opazilo se je pri tej pril;ki. da nasilno društvo v Kostanjevici ne more dalje obstati pri sedanjih gasilnih pripomočkih k* obstojajo samo iz dveh brizgaln tipa Samassa. od katerih ie večja že nad 60 let stara in nima nobena od njiju črpalne naprave, brez katere si uspešnega eašenia ne moremo misliti. Merodajni krogi naj vendar enkrat uvidijo potrebo moderne motorne brizgal-ne in naj prispevajo k nakupu. Društvo si veliko prizadeva ter ima že zagotovljene velike vsote, k; pa ne bodo zadostovale, če javne korporacije ne priskočijo na pomoč. Gradba ceste Kostanjevica - Oštrc se bo dražila v petek 10. t. m. in so pogoji zelo povoljni. Gradbena direkcija v Ljubljani bo vodila to dražbo, kakor bo pozneje nadzorovala gradnjo ceste. Nuino ie da bi se graditev že letos pričela in da bi bila cesta gotova vsaj do zime Materiia! je jako ugodno nameščen in se sta more r.a večini proge kar ob cesti nabaviti, kar podjetnikom znatno olajša dobavo. Ce bosta cestno - okraini odbor kostanjevišk: in oblastn* odbor skrbela za . podaljšanje te ceste na Črneče vas in potem dalje do hrvaške meje. iima bo zagotovljena naša hvaležnost Sicer oa le zadeva že 40 let aktualna in enkrat mora priti do izvršitve, kar je bilo že toKkrait obljubljeno Tudi zapuščena Cačarija naj enkrai kai dobrega doživi, saj ie vajena doslej samo na slabo. V kratkem pričn6 čez Kostanjevico voziti avtobusi prevozne in prometne družbe »T a p r e d« lz Zagreba in Novega mesta. Obiskovalci Zagreba bodo imeli zelo ugodno, ker bo možno na ta način prihajati zjutraj v Zagreb, zvečer pa se vrniti in na ta način ves dan porabiti za opravke v Zagrebu, ne da bi bilo treba tam prenočiti. ,. «TtTr.O, sf. 1P?------------------------—----- 4 ____—______________________________________5; t;ttt 10?« Beograd pod vtisom zagrebških senzacij »Reč Pribičeviča« največja senzacija za Beograd. — Sv. Hija: novinarski »kirmes« v Koviljači. — Praznina v Narodni skupščini ob vladni deklaraciji. — Hladilo v Savi, še rajši pa v , Dunavu Beograd, 2. avgusta. Današnji dan n! bfl nikakor tako zanimiv. kakor je Ml včerajšnji. Beograjčani e so v svodom temperamentu precej južnja-kj. Id se užko kakor slama, da zapiapola plamen Mooma silno visoko, pa potem tudi hipoma zopet oade. Za Narodno skupščino danes že ni bio skoraj nikakršnega zanimanja več. Vse drugače pa je bilo zanimanje za — Zagreb. Da bi bili videli včeraj popoldne, kak direndaj le bil na Terazijah. ko ie izšla — »Reč Pribičeviča«. kakor kriče razproda-jalci listov po beograjskih ulicah v prvih popoldanskih urah. — Reč Pribičeviča! SepaTatistička skup-Stina u Zagrebu! Prečani ne prrznaju od-iuke Narodne skupštine! Tako in podobno se je glasilo tz ust bo-sopetih razcapancev, razpodajalcev. katerim prav nič ni bilo treba pomij ati lista, ker se je občinstvo dobesedno trgalo zanj. Uprava »Reči« gotovo še ni nikdar napravila tako lepega »posla« kakor včeraj, kajti ni ga bilo človeka takole okoli treh popoldne na tiMcl. da bi ne držal v rokah Pribičevičevega lista. Na teraziiski strani »Moskve«, ki ie popoldne v senci, in pa vse tia gori mimo Defrankcve slaščičarne so bile vse mize polne obč;nstva. pred »Balkanom« vse nabito, a vsak. prav v^^k v rokah »Reč«. In kako so jo čitali! Kar požirali so jo! Dopoldanska skupščinska seja ie bila sicer senzaciia za senzacije-hlepni Beograd, toda sklepi zagrebške skupščine so bili senzacija, ki ie daleč presegala vse. kar ie po umoru v Narodni skupščini doživel Beograd. Da se zvečer po vsem Beogradu ni govorilo o drugem, ko edino le o zagrebških sklepih in Pribičevičevem govoru, ie umjivo saimo po sebi, a danes, ko se praznuje pravoslavni pravnik sv. Fli.ie (Elija) (večina beograjskih novinarjev je izletela v precej oddaljeno »banjo Koviliačo«. kier se bo vršili zvečer po niih prirejen »kirmes« s koncertom — naše »žegnanje« je pač precej boli slovensko, kakor je ta »kiFmes« srbski) in ie bilo zato življenje po glavnih mestnih ulicah 5e Evahnelše, kakor navadne dni, je bila pole« »Reči« »Politika«, ki je s svojim obširnim poročilom o zagrebških dogodkih vezala vso pozornost občinstva. Za Narodno skupščino se Je občinstvo zelo malo zanimalo, dasiravno je bilo napovedano. da veliki mojster miru in reda v državi, gospod dr. Korošec, poda na da nasilji seji vladno deklaracijo. Za vstopni ce se ljudje prav nič niso trgali, lože so bile malone prazne in ravno Tako je iz novinarske lože zevala v dvorano praznina. »Kirmes« v Koviljači je bila pač večja privlačnost kakor pa vladna deklaracija. In kakor se zdi, je gromovnik sv.. Ilija izvabil iz Beograda in njegove Narodne skupščine tudi precejšnje število poslancev, kajti praznina v dvorani je bila tokrat še znatno večia kakor včeraj in seja se je mogla pričeti šele celo uro po napovedanem času, namesto ob 9 šele ob 10. Ne vem, ali je bilo v vsej zbornici, reci in piši, sto poslancev! Radikalske vrste so se še boj razredčile, odtegnil se je seji tudi še kak demokrat, zemlioradnikov sploh ni bilo. Nemci pa so prišli Poslušat samo deklaracijo. potem so pa zapet izginili iz dvorane Dr. Korošcu so tupatam medlo zaploskali, seveda njegovi najožji pristaši v zadnjih klopeh centruma. potem pa je bilo vsega konec in zborovalci so izginili po klubih, potem pa kolikor mogoče hitro ven i z skupščinskega poslopja. Pač vročina, solnčna in pa ona tz — Zagreba, ki jim je tako strahovito legla na živce, da oo vseh skupščinskih prostorih ni bilo druge govorice, kakor o zagrebških sklepih in govorih. Popoldne se ie menda vse šlo hladit v Savo. če ne morda še rajši v Dunav. kajti tudi Sava prihaja — horribile dietu — iz prečanskega Zagreba! Evo vidite, tako je min?! dan sv. Ilije v našem prestolnem Beogradu, drugi dan zasedama naše visoke, od vsega sveta zaradi njene krvave slave gotovo splošno zavidane Narodne skupščine. V. Ž. * Preko Gorjancev v Belo Krajino Dežela solnca, rož in grozdja. — Belokranjska gostoljubnost in postrežljivost. — Raj ob Kolpi. — Som v Lahinji. — Ljubljana in Belokrajina Prečudna dežela! Nikoli v svojem življenju ne pozabim trenotka, ko sem čez Gorjance prevozil dol na semiško stran, iz te-motnih gozdov na solnčno pobočje, in se je mojim očem odprl nov svet... Ustavil sem se in strmel na pokrajino, ki je ležala poj menoj kakor božja dlan. Božja dlan, bratje, polna čudežnih slik in barv ... Moje oči so samo zamaknjene gledale in gledale, moja prsa pa poželjivo srkala vonj, ki ga je rahel vetrič iz doline zanašal v goro. Čudovit vonj, bratje, vonj cvetočih rož in trt, pomešan z dihom divjega timijana. Bolniki morajo ozdraviti od tega vonja, melan-holiki postati življenja veseli ljudje. In rože, bratje! Še nikjer nisem videl toliko rož v tako prelestnih barvah kakor po belokranjskih vrtovih. To je dežela rož z žametasto milino, ki odseva tudi iz oči Belo-kranjic — Čudovita dežela. Dežela solnca in pomla- di. Ko je pri nas še zima, tam že cveto breskve, ko Ljubljančan še v suknji šeta po Tivoliju. Metiičan že sedi golorok na verandi, ko se v Savi še nihče kopati ne upa, tam v Kolpi že mrgoli kopalcev. V začetku junija, ko sem bil tam, je Kolpa pri Podzemlju že imela 28 stopinj toplote. Vtis, ko se pripelješ čez Gorjance, je skoro isti, kakor ga imaš na Ivan-planini, ko iz Bosne prihajaš v Hercegovino. Tu severna stran, oster zrak, planine s snegom pokrite, temni smrekovi gozdovi, tam mehko južno podnebje, rože, trta, murve... In narod v belih oblačilih. Belokrajina, to je sedaj naša Vipavska dolina, mi je rekel nekdo, dežela solnca in sladkega sadja. In tu živi pleme, po svojem značaju krotko in dobrodušno. V tem plemenu se združujejo dobre lastnosti slovenskega in hrvatskega naroda. Prijazen, simpatičen narod. Svobodjlju- Belokranjski starinski dom na Preloki Jurčič in Višnja gora « (Povodom današnjega slavja 450 letnice Višnje gore.) 2e Prešeren se je obregnil ob Višnjo goro z zabavljico: »Višnjani! Kam ste polža djali?« »»Za pegaza smo pevcem ga prodali««. Jurčič, ki je bil takorekoč višnjanski rojak, se spominja Višnje gore v povestih in črticah: Zakrpana Višnja gora, raztrgan ZužemDerk. Spomini starega Slovenca, Grad iRojinje, Kozlovska sodba v Višnji gori in morda še drugje. »Zakrpano Višnjo goro« končuje Jurčič: Dostikrat, ko sem šel skozi staro mesto Višnjo goro, bi bil rad vprašal — namreč, kje imajo Višnjani ubiti, nezakrpani pisker, ki so ga jim vrnili Zužemberčani v popravilo, ali pa kje imajo polža — aH vselej sem se bal, da bi me napak razumeli in bi je ne izkupil, če bi vprašal preveč. Kak re-špekt Jurčiča pred Višnjo goro! V »Spominih« pripoveduje Andrej Pajk po domače Jakš iz Stične, kako so po vaseh fante lovili v vojake in pošiljali gosposki v Višnji gori, kako so jih vklenjene gma-M birič in nekateri Višnjanje v Ljubljano, kako so vflovljeni fante zbijali med potjo šale hi peli zabavljice na Višnjane. Teh za-bavljic si ne upam ponoviti, ker sem samo naturali-ziran Višnjan in imam rešpekt pred pravimi Višnjani. V »Gradu Rojinje« omenja Jurčič višnje-gorsike vislice, pripoveduje o krošnjarju Crtku, ki ni hotel prenočiti v Višnji gori, ker so meščanje od nekdaj malo bolj ošabni, kakoT navadni ljudje. »Kozlovska sodba« je višek hudomušnosti. Jurčič začen povest: Veliko siceT vem o Višnji gori, vem na priliko povedati o nekem slovečem polžu in drugo, pa tega ne bom raznašal. Tudi o tisti glasoviti črešnji, ki baje raste v Višnji gori in rodi že dokaj let, pa ne vedo Višnjanje, ali so črešnje črnice ali belice, ker jih otroci vselej zelene pojedo — tudi o tej ne bom govoril; temveč zazdaj naj pohvalim samo višnjansko sodnijsko bistroumnost (da ne bo nesporazuma — Jurčič ima v mislih staro mestno sodstvo), naj namreč povem, kako ie tekla v starem času sloveča pravda zavoljo kozla Lukeža Drnulje in nepopasenega vrta Andraša Slamorezca. Jurčičevi sodniki in meščanje so: Drnulja, Slamorezec, Gobe-žel, Griža, Krevs, Črmaž, Kisovar, Kravo-pasec, višnji sodnik in župan je Zaropotaj, višnjegorski berač in vedež pa Fiere Krivo-stegno. Prava stara istinita višnjanska imena so pa: Barbič, Duša, Feichtinger, Gallinger, Globokar, Goljat, Graul, Groznik, Kastelic, Kristijan, Kuntera (mestni sodnik), Lam-preht, Markovič, Nadrah, Nirrenberger (ju-dex) Reiterbauer, Romer, Rozman, Rus, Si-mončič, Šparovic. Šuštar, Turk, Volk, Zupančič. Ti mestni sodniki niso sodili mestnih kozlov in jih obsojali na batine po ko-zlovski senci, temveč so zares odločevali o življenju in smrti someščanov in tujcev-zlikovcev, ki so jim prišli v pest. O tem be®, rato tudi »<• "-..-. •: i ~ h lo klerikalizem se iu /.'> \ ...i . . strpljiv, in zato huj iA ■'•'•< -i -J tčwiu Pvi-tii.ricvi SL juij ^»cunčevaino govoriti. Dejala ie tudi, da ji bo g. Dolenc zelo hvaležen za uslugo, nakar se ie dala uboga ženska vendarle omehčati in je sleparki posodila zaprošeno vsoto, ki nai bi jo dobila že naslednji dan vrnjeno. Ker pa se goljufica seveda ni pojavita niti naslednjega dne in niti pozneje, ie Polajnarjeva predvčerajšnjim prijavila sleparijo orožniški stanid v Preddvoru. Tu so takoi spoznali po opisu nevarno slepar-ko Elzo B., doma iz Selc, ki ima na vesti več takih sleparij tudi v drugih krajih Gorenjske ter v Ljubljani, kjer ie osleparila več trgovcev s prepričevalnim sklicevanjem na sorodstvo ali poznanstvo z raznimi uglednimi osebami. Pustolovka, ki se zna aretaciji spretno izmikati, živi s svojim pustolovskim dru-gom bale zelo »nobel« in zapravljata pri-sleparjeni denar kar na debelo. Tabor mariborskih gozdovnikov pod Stolom Dočim so si postavili ljubljanski gozdov, niki svoj tabor v Martuljku pri Kranjski gori, so si Mariborčani razpeli svoje šoto* re pri Črnem jezeru pod Stolom. Tu bodo ostali vse štiri tedne, ki so si jih določili. Taborišče samo je že znano iz prejšnjih let. Gozdovnike kot skavte vabi izredno ugodna lega in gostoljubje in uslužnost do» mačinov, posebno g. Bizjaka, ki je dal na razpolago travnik. Na njem so si uredili mladi ljudje iz «Rodu severnih wigwamo/» kaj lično domovanje. Razpetih je dvanajst malih šotorov, sredi med njimi kraljuje indijanski šotor «tee?pee». Je zaenkrat naj« večji, kar se jih nahaja v Jugoslaviji. Ze radi tega interesantnega šotora je vredno obiskati romantični tabor. Sredi šotorov gori ogenj, ob katerem se vrše večerne zabave, ki ostanej > prav vsakemu v spo» minu. Po svečanem otvorjenju posveta, prične čuvar ognja, prilagati drv, taboro« vodja Črni Panter pa pozdravi in prične arazvijati vreteno» t. j. spravi zabavo v tek. 7.a resnimi govori, čitanjem lepih se» stavkov se vrste vesele točke, pesem, K koncu vsi pomolče za par minut in pre« mislijo so li dobro prebili dan in ali so storili vsaj eno dobro delo. Potem gredo vsi v šotore in zaspe; pri ognju ostanejo le čuječe straže, ki zvesto stražijo vso noč. Zjutraj, ko sinejo prvi pTameni solnca od vzhoda je budnica; vsi hite k jezeru, da se okopljejo v čisti gorski vodi in po« tem pri telovadbi še v jutranjem solnca. Čez dan se vrste igre, pouk v gozdni mo» drosti in vaje v lahki atletiki, potem ko« panje in izleti v okolico; glavno načelo pa ie: biti vedno radosten in na solncu. Tabor vodi Črni Panter, glavar marib. gozdovniške organizacije, njemu pomaga Beli Lisjak, izkušen tabornik. Telesne va« je pa vodi strokovnjak prof. Cestnik. V kuhinji se marljivo udejstvujejo gozdov« niče. Lepota kraja, interesantnost taborišča in romantika tabornega živli-mja vabita vse in vsakogar, da obišče tabor. Sprejet bo prisrčno, zakaj gostoljubje je gozdovni* k"-" ^olžnost. Sokol Sokolstvo in mednarodne olimpijade Sokolska organizacija se pred vojno nš udeleževala mednairodnih olimpijskih iger, ker niso niti imele tolikega mednarodnega pomena, kakor so si ga pridobile po vojni. Več zanimanja je nastalo za te prireditve po vojni, ko so nastale na ruševinah Avstro-ogrske samostojne slovanske države, ki so si s tem pridobile pravico, nastopati pod lastnim imenom na olimpi-jadi, kar poprej ni bilo mogoče drugače kakor pod avstrijskim naslovom. Tega pa seveda Sokolstvo ni hotelo storiti. — Edini stiki Sokolstva z mednarodnimi telovadnimi krogi so bili navezani potom Mednarodne telovadne lederaclje, ki pa je biLa in je še organizacija za sebe ter prireja tudi samostojne mednarodne' telovadne tekme, ki presegajo po težkoči in obširnosti snovi olimpijske telovadne tekme. Prvo se je udeležilo češkoslovaško Sokclsitvo z nekomplet.no vrsto olimpijade v Anversl leta 1920 in doseglo od 320 doesgLjivih točk 305. Ju-goslovensko Sokolstvo pa je nastopilo prvič na olimpijskih tleh '.eta 1924 na VIII. oLimptjada v Parizu. Iz navedenega sledi, da imamo v Evropi prav za prav dvoje mednarodnih tekmovalnih forumov: mednarodne tekme MTF in olimpijske tekme, ki jih pa vodi tudi ista organizacija. Prve obsegajo poleg orodne telovadbe tudi celo vrsto disciplin iz proste telovadbe ali tako zvane lahke atletike, dočim se tekmuje na olim-pijadah samo na vseh štirih glavnih orodjih in preskokih čez konja. Ze to dejstvo samo na sebi favorizira vse one telovadce, ki so »doma* samo na orodju m jim olajšuje v veliki meri uspehe na olimpijadi. Prava mednarodna telo- rojstvom in 2.) da je bila Ljubljana sezidana leta 1223 pred Kristusovim rojstvom. Cital sem pred časom, da Je hodil Jurčič v Višnjo goro v šolo. To ne bo držalo, ker je Muljava preoddaliena. Hodil je v šolo na Krko do 12. leta. Mogoče je hodil v Višnji gori v šolo. Njegov brat Anton Jurčič mi je namreč pravil, da je bival Josip Jurčič nekaj mesecev v Višnji gori pri sorodnikih. Ni tedaj izključeno, da je hodil takrat v Višnji gori v šolo. Bival je pri sorodniku Mihi Turku po domače Julniku, ki je bil doma iz hiše št. 43 v Višnji gori, ki je bil cerkovnik in je stanoval v pritličju mestne hiše. Imel je baje tudi študente na hirani. Mati Mihove žene Marija Jankovič poročena OkošlaT je bila stara teta Jurčičeva. Oče Mihe Turka, Franc Turk je imel iz prvega zakona pet otrok, iz drugega zakona deset otrok. Od tega Franca Turka, ki je imel domačijo, kier Je sedaj gostilna »Pri Kraljici« aH »Pri Julnici«, izhajajo men da vse rodbine Turkov v Višnji gori. Jurčič je imel tedaj že v zgodnji mladosti priliko, da je od blizu spoznaval Višnjane in višnjansko mesto — v kolikor je bil seveda radi nežne mladosti sposoben sprejemat! vtise. Vsekakor si Je pa zapomnil širom domovine znanega polža. Zdi se mi, da ne velja več tista priskrvl-ca: KdoT govorit* kaj ne ve, on vreme hval' aP toži. Kdor danes nima kaj povedati, pa zajaha višnjegorskega polža. Naznanjam urbi et o>rbi, da smo prodali polža železnici, da dobi železnica na ta način ceneno gonil- .atiiia u^auiim pa uoocsa ve&be M vseh tfanfe telovadnih orodjih in pole« tega š« skok v višino in daljino, plezanje, plavanje, metanje konj« aJd diska, tak na 100 yardov io še kaitearo izmed pro stotek>vadnih panog. Ta tekma zahteva od telovadca vsestranske tzveibanosti na orodja ln z orodjem, odgovarja torej mnogo bolj Tyrše-vem telovadnem sestavu ia načinu goijitve telovadbe v Sokolstvu. Sokolstvo se je udeležilo dosedaj mednarodnih tekem v Pragi 1907, Luksemburgu 1909, T urinu 1911, Parizu 1913, Ljubljani 1922 in Lyoou 1926. Povsod 90 dosegli češkoslovaški Sokoli prvenstvo, vendar pa se Je tudi predvojno slovensko Sokolstvo pod vodstvom br. dr. M urnika vedno držalo ter Je doseglo v T urinu tretje mesto. Po vojni se je posrečilo tekmovalcem JSS, da to si priborili že v Ljubi jam drugo mesto in ga obdržali tudi v Lyomi. Na olimpijadi v Parizu leta 1924 tmo pridobili z br. Leom Stiikljem svetovnega prvaka v orodni telovadbi, vrsta kot celota pa je dosegla že v prvikrat četrto mesto ter se }e plasiral« pred Ameriko, Anglijo, Finsko in Luksemburžam. V Lyon.u je dosegel br. Peter Šitmd prvenstvo v celotni telovadbi z iahkoatletiko vred. • Najlepši pregled nam nudi naslednja razdelitev: a) olimpijske tekme: leta 1920 so dosegli prvo mesto Italijani, drugo Belgija, tretje Francija, četrto češkoslovaško sokolstvo in peto Anglija. — Leta 1924 v Parizu je bal šampijon vseh Šampijonov br. Leo Štukelj iz JSS, plas-man vrst pa naslednji: 1. Italija, 2. Francija, 3. Švica, 4. Jugoslavija, 5. Amerika, 6. Anglija, 7. Finska, 8. Lukseraburg. Vrsta češkoslovaškega sokolstva se je radi težke poškodbe br. Jin-dricha razbila med tekmo in zato pri končni klasifikaciji ni prišla v poštev, pač pa }e kot posameznik dosegel br. Šupčik drugo mesto tik za br. Štuklje*m. — Letos se udeležijo telovadne tekme na olimpijadi naslednje državne reprezentance: Francija, Belgija, Nizozemska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Italija, Švica, Luksemburg, Amerika, Anglija, Finska. b) mednarodne telovadne tekme MTF: tekma v orodni in prosti telovadbi: 1907 v Pragi, prvi Čehi, peti Slovenci, 1909 v Luksemburgu, prvi Cehi, četrti Sto-venci, 1911 v T urinu, prvi Francozi, tretji Slovenci, 1913 v Parizu, prvi Čehi, peti Slovenci, 1922 v Ljubljani: prvaka br. Šumi In Pecha-ček, vrstni red: Čehoslovaiki, Jugoslovead, Francozi, Belgijci, Luksemburžani. 1926 v Lyonu: prvak br. Peter šumi, vi Mul red: prvi Čehoslovaki, nato Jugosloveni, Francozi, Luksemburžani. Belgijci, Nizozemca. Iz navedenega pregleda je razvidno, da se Italijani, ki so dosegli na olimpijadah povsod prvo mesto, ne udeležujejo mednarodne telovadne tekme v polnem obsegu, ker njihovo znanje v prosti telovadbi ne zad^ošča za večje uspehe, četudi jim nudi država vse mogoče pomoči za olajšanje priprav in vežbanja. Pa še nekaj drugih narodnosti je, ki nimajo med mednarodnimi tekmovanji svojega mesta, n. pr. Anglija, Finska itd. Tudi slednje se udeležujejo le olim-pdjad, četudii so to dežele krasno razvitega športa in imaijo celo vrsto priznanih rekorderjev v posameznih Iahkoatletskih disciplinah, toda n> hovi telovadci niso vsestransko iz vež ban i za težki mednarodni telovadni boj na celi črti. Kakšni bodo uspehi v Amsterdamu? Prognoia je težavna. Ljubljanski Sokol va-bi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži otvortfre Sokolskega doma na Jezici Zbirališče čkn-stva v kroju danes, v nedeljo, v Narod nem domu, odhod točno ob pol 14. Zdravo! — Odbor. J3S6 Sokol Jožica. Društva ob kamniški progi, ki bodo pohitela k otvoritvi našega doma, bodo izstopila na Ježici in se pri gostilni Ra-movž zbrala za sprejem ljubljanskih Sokolov. Sprejem bo ob četrt na tri, otvoritev doma ob pol treh! Druga društva in Ljubljančani bodo odšli obenem z godbo Sokola I. ob pol dveh izpred ljubljanskega Narodnega doma na Ježico. Telovadba se bo pričela v lepi izdelavi, brez vsakih uteži. Te vrste tehtnice so v okras vsaki trgovini, o njih natančnosti se lahko prepriča prodajalec kakor tudi kupec Po konstrukciji so zelo trpežne, so nekaj najnovejšega, ker njihova notranjost ne obstoja iz nikakih peres in vijakov, temveč je zgrajena na najfinejših brušenih ahat - kamnih. Da je napredovanje v tem oziru zelo veliko, se najbolje vidi po tem, ker so si morale tvornice Eska Werk Kari Schulz, Wien ustanoviti v Ljubljani svojo podružnico pod imenom Jugo - Schulz, Sv. Petra cesta 85. da zamore direktno po-streči vedno naraščajočim interesentom. Dr. JOŽE RANT zobozdravnik v Škof/I toki S6W od 6. avgusta zopet redno orDinira. * Opozorilo vlagateljem bivše Avstrijske poštne hranilnice. Po razpisu generalne direkcije Poštne hranilnice v Beogradu ie rok za prijave terjatev naših državljanov pri bivših poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti potekel dne 30. junija 1928. Ker generalna dierkcija Poštne hranilnice smatra, da v tem roku niso mogle biti izvršene vse prijave, je odredila, da se ta rok podaljša. Zato naj vsi oni, ki imajo take terjatve, priglase svoje pravice direktno pri Poštni hranilnici, oziroma pri njenih podružnicah. * Obnova zemljiških knjig na Dunain. Avstrijski konzulat v Ljubljani poroča dodatno k zadevi obnovitve zemljiških knjig na Dunaju, da je višje deželno sodišče na Dunaju določilo rok za prijavo ugovora zoper one pravice, ki so bile z ozirom na prvo skupino vlog zemljiške knjige v teku postopanja popravkov vnovič zglašene, do 15. avgusta 1928. Iz oklica ie razvidno, da so bile z ozirom na prvo skupino vlog, ki jih je obsegala nad 5200, samo v 144 slučajih predlagane dopolnitve in sicer večinoma čisto normalnega značaja. Ta uspeh je pač dokaz, kako skrbno in vestno posluje sodišče in kako neutemeljena je bila bojazen, da bi bile glavnice po požaru ogrožene. Besedilo oklica s seznamom številk poedinih vlog zemljiške knjige je interesentom na vpogled pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani. Pripravite si sami svojo soda-vodo v orig. angleških SPARKLET sifonskih steklenicah. Za deco zaostalo v razvoju slabotnih kosii, za odrasle, ki so slabotni, i E H A IT, mesto ribjega olja je prava slaščica. Uživa se s slastjo tud polet-. * Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršila letos 16. sept. v Novem mestu. Štirideset Tet je minilo, kar se je vršila velika skupščina v dolenjski metropoli. Družbino vodstvo želi, da se zbero na ta dan vsi, ki jim je rodoljubje v srcu, ki pojmujejo velevažno obrambeno delovanje Družbe sv. Cirila ln Metoda. Velika CM. skupščina v Novem mestu naj bo ogromen tabor vseh onih Slovencev, ld žele, da se ohrani majki Sloveniji rodna gruda in tudi najmanjši nje otrok, pa bodisi v tu- aH Inozemstvu Vsa narodna društva prosimo, da pri svojih prireditvah prizanašajo 16. septembru. da ima priliko vsakdo udeležiti se velike skupščine. Istotako se obračamo na vse podružnice, da skušajo pripomoči h kar največji udeležbi. ITO — zobna pasta najboljša! * Sokolsko društvo t Grosupljem bo priredilo 12. t m. svoj favni nastop, združen z veliko vrtno zabavo, na kateri bo poleg bogatega srečolova tudi izvrstna postrežba. Polovična vožnja na dolenjski progi dovoljena. Geslo vseh naj bo: v nedeljo 12. t m. je naša pot v prijazno Grosuplje k nastopu tamošnjega Sokola! * VeseHca v Hrašah. Danes se bo vrših velika vrtna veselica ki jo bo priredila Si-rarska zadruga v Hrašah pri Lescah. Vse »rijatelje zabave ob dobrem vinu, okusnem Imam časa ti pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in varuje perilo!" siru, godbi in brhkih plesalkah uljudno vabi odbor. • Tragična smrt izumitelja. Kakor smo že poročali, je preteklo sredo v bližini Za->rešiča izvršil samomor elektrotehnik i. Schenner, rodom iz Krškega, uslužben kot elektrotehnični poslovodja pri zagrebški tvrdki Pamučna industrija Hermana Pollaka. Schenner Je bil izvrsten elektrotehnik. Absolviral je državno obrtno šolo v Gradcu ter sploh uspešno deloval kot elektrotehnik. Pred par leti je izkonstruiral zavarovalo za motorje proti premočni struji. Za rzum si je izposloval patent in bil trdno prepričan o velikem uspehu svojega izuma. Pričakovanega uspeha pa ni dosegel: tvrd-ke, katerim je ponudil odkup svojega patenta, so se izjavljale rezervirano, kar je Schennerja silno potrto. V torek je odšel v Samobor, v sredo pa je njegova rodbina prejela obvestilo, da je Schenner izvršil grozen samomor na železniškem tiru pri Zaprešiču: lokomotiva mu je odrezala glavo • Samomor ruskega invalida. V Dubrovniku se je predvčerajšenjim z revolverjem smrtnonevarno obstrelil ruski rezervni oficir invalid Nikola Samalovskij. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da nihče ni kriv njegove smrti. a Pijanec padel v 60 m globok prepad. Na Sušaku je v četrtek zvečer popival delavec Josip Količ v družbi svojih tovarišev. Ko se je ob 11. ponoči vračal močno vinjen domov, je pri Banskih vratih padel 60 m globoko čez strmino pri tovarni papirja, kjer ie obležal mrtev. • Lokomotiva ga Je vrgla čez tir. V petek zjutraj 3. t. m. so bili potniki vlaka št. 615., ki prihaja z Rakeka, priče razburljivega dogodka, ki se je pripetil na odprti progi med postajama Verdom in Borovnico. Takrat jo je namreč mahal po progi na delo v kamnolom pri postaji Verd delavec Alojz Zbogar, doma iz Dola pri Borovnici. Za njim je pribrzel Iz Borovnice oriient-ekspres. Zbogar se mu je hotel umakniti pravočasno na drugi tir, v tistem trenutku pa je pridrvel po drugem tiru izza precej ostrega ovinka Zbogarju baš nasproti omenjeni potniški vlak št. 615, kateremu se ni mogel več izogniti. Stroj je zadel Zbogarja z vso silo ter ga vrgel preko tira in žic na gramoz, kjer so ga našli onesveščenega Pri padcu ie dobil težke notranje poškodbe, sicer pa se mu na srečo ni nič zgodilo Svoje nezgode je kriv Zbogar sam, ker je hodil po progi, dasi je to zabranjeno Ponesrečenca so spravili v vlak ter ga oddali v ljubljansko bolnico. Vlak pa je imel zaradi nesreče četrt ure zamude. • Padec iz drvečega vlaka. Pri transportu cirkusa Kludsky iz Maribora v Zagreb je neki uslužbenec tega podjetja padel iz drvečega vlaka. Našli so ga težko ranjenega šele več ur po nezgodi. Ranjenec je bil prepeljan v celjsko bolnico. • Strašna družinska tragedija. Mimo malo vasico Poljče pri Braslf™-*oh v Savinjski dolini je razburil v joonedeliek strašen zločin ki se ie zgodil v hiši zakoncev Felicijan Proti večeru je prispel domov Simon Feli- cijan zelo slabe volje ter se je sporekel z ženo, katero je poročil pred leti kot vdovo z več otroci. V razburjenosti je Siinon pograbil nož in osemkrat opasno ranil ženo Marijo. Po zločinu je mož izginil in so ga naslednjega dne našli obešenega v hmelj-skih nasadih posestnika g. Omladiča. Bržkone je nevarno ranjena Marija Feliciiano-va poškodbam že podlegla. V rodbini Felicijan, ki ima štiri nepreskrbljene otroke, so bili premoženjski prepiri zelo pogosti. * Ubiti kačaki. V noči od srede na četrtek je skušala četvorica kačakov v bližini Djakovice preiti na naše ozemlje. Zadela pa je na zasedo naše pogranične čete, ki je takoj začela streljati in ustrelila tri kačake, dočim je četrti srečno pobegnil nazaj v Albanijo. • t * Zgorelo 1400 sežnjev drv. V gozdovih blizu Varaždina pripravlja tvrdka Neumann drva za kurjavo. Iz neznanega vzroka so prošlo sredo začela drva goreti. Požar je uničil 1400 sežnjev drv. Požara še niso mogli udušiti, ker je pihal veter, vode pa ni tamkaj v bMžini. * Lov na divje prešlče v laškem srezu. Sreski poglavar v Laškem je odredil za 15. avgusta lov na divje prešiče v občini Jur-klošter in Sv. Lenart. Lovci se vabijo k udeležbi. Prihod na kolodvor v Rimske toplice z vlakom dne 14. t. m. ob 19.30, kjer bodo čakali graščinski vozovi. Prenočišča v graščini in v dveh gostilnah. * Samomor zaradi pokvarjenosti sveta. V Dolcu pri Sarajevu si je v četrtek zvečer končal življenje trgovec Jovo Dejakovič. Zadnje čase so se opažali pri njem znaki duševne depresije. Pripovedoval je. kako je svet pokvarjen in da so povsod sami razbojniki. V četrtek je bil v svoji gostilni. Kmalu pa je odšel v sobo, zaslišal se je strel in Dejakovič se je mrtev zgrudil na tla. V vojnem času ga je Avstrija zelo preganjala. * Žrebanje številk kolesarske loterije Jugoslovenske Matice se bo vršilo nepreklic no dne 8. septembra t 1. Vseh dobitkov je 600, med glavnimi motorno kolo 3 HP in 20 navadnih koles solidnega francoskega izdelka. Srečke po 10 Din so na pro-datj pri vseh podružnicah JM v Sloveniji ter v raznih ljubljanskih trafikah. Naročajo se tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Šelenbureova 7./II. * Novi orožni zakon. Preieli smo: Da ne bo prehitrega razburjenja in ogorčenja nad novim orožnim zakonom v naših lovskih krogih, sporočamo, da izide v nekaj dneh pravilnik k temu zakonu s potrebnimi pojasnili, oso-bito glede čl 7. Vsekako ostane sedanja zakonita določba, da ne sme nihče s puško v tuje lovišče, še nadalje v veljavi. — Slovensko lovsko društvo. * Velik uspeh našega domačega proizvoda v Parizu. Znano je, da je bil lekarniški laboratorij »Alga< na Sušaku za svoje sijajne proizvode že večkrat nagrajen na mednarodnih razstavah v Parizu. Milanu, L Sa&u. Treba Je povdariti, da to odlikovanje predstavlja prav velik uspeh naše produkcije, ker je na pariški razstavi konku.ru alo nešteto preparatov iste vrste iz vseh držav. Lalbaratoriju »Alga« na Sušaku iskreno čestitamo. 9603 * Knjiga o solnčenju. Pisatelj te knjige fvo Zor je s sigurnostjo, katere smo vajeni že iz njegovih mnogih člankov, prvi zaoral v celino ta zasejal plemenito seme, kS naj rodi mnogo še plemenitejših sadov. »Soln-čenje< je prva slovenska knjiga, ki razpravlja o tem telesno kulturnem poglavju tako, kakor je res potrebno, poljudno, brez vsaike »učenosti« in zabavno, da razvedri ter navduši vsakega človeka, da poizkusi in se sam prepriča o radosti in zadovoljstvu, ki vlada na solnčnih livadah. Sam g. dr. Živko Lapajne piše v predgovoru: »Moderno človeštvo bi brez dvoma zapadlo popolni degeneraciji, t. J. propadlo bi telesno in duševno, ako bi mu dobri geniji ne kazali poti nazaj k priTodi!« Knjiga se za ceno 12 Din dobi v Tiskovni zadrugi. • Klub ljubiteljev ptičarjev opozarja svoje člane, da namerava priredi d letos v Ljubljani in Mariboru jesensko vzrejno tekmo ptičarjev, v Mariboru pa vrhutega še vpo-rabnostno tekmo ptičarjev, event. tudi starostno tekmo španijelov. Vporabnostna tekma ptičariev bo prva prireditev te vrste v Jugoslaviji. Tekme bi se vršile po določilh kluba meseca oktobra, če se priglasi zadostno število udeležencev. Vabijo se interesenti, da prijavijo klubu svoje pse zanesljivo do 20. avgusta t. 1., da bo mogoče pravočasno izvršiti priprave za omenjene tekme. Točnejša določila bodo objavljena po prijavnem raku. 1373 • Vse naročnike »Zdravja« obveščamo, da bosta izšli številki 6. ta 7. skupaj 15. t. m. — Uprava »Zdravja«. * Pr! pokvarjenem želodcu, slabem okusu v ustih, glavobolu, vročini, zaprtju, po-vračanju in diarejS deluje en kozarec naravne >Franc-Josef«-ove grenčice hitro in ugodno. Znameniti internisti priporočajo »Franc-Josef«ovo grenčico kot najbolj uspešno odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Velikansko presenečenje so doživeli te dni nekatere gospodinje, ki so prvič prale perilo z Radionom. Ne samo da je perilo ostalo popolnoma nepoškodovano, nego je tudi mnogo lepše in bolje oprano. Vzrok je v tem, ker- Radiom ne vsebuje klora, niti drugih škodljivih dodatkov. • Kmetovalci, sadjarji, vinogradnik!! Najzanesljivejša sredstva za pokončavanje Škodljivcev dobite pri tvrdki Chemotechna dražba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. ♦ Obleke kemično čisti, barva, pHsira ln liha tovarna Jos. Relcb. • Zobozdravnika dr. A. Praunsels in dr. Brenčlč v Ljubljani ne ordinirata od 6. do 20. avgusta. 1372 Iz Ljubljane n— Skupina romunskih tehnikov v Ljubljani. Včeraj je prispelo v Ljubljano pod vodstvom rektorja politehnike v Bukarešti 21 romunskih visokošolcev-tehnikov, M so si tekom dneva ogledali mesto, tehniško fakulteto, srednjo tehnično šolo in nekatere druge ustanove. Gostje, ki so se o Ljubljani in o raznih ustanovah izrazili zelo pohvalno so odpotovali ponoči iz Ljubljane preko Italije v Francijo. u— Ljubljanski gozdovniki! Pridite vsi na rodov sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek, 6. t m. ob 18. v Akadem. kolegiju. Sestanek obvezen za vse! Važen posebno za one, ki so si priborili kako točko na taborjenju. Mir z Vami! Č. R. u— Promet preko Zmajskega mostu. Zaradi tlakovanja bo v dneh 6. do 8. t. m. za vozni promet zaprto križišče Resljeve ceste s Šentpeterskim nasipom, zaradi česar bo vozovni promet preko zmajskega mostu v teh dneh zaprt. u— Danes pojdemo na Strelišče pod Rožnikom k veliki ljudski veselici Nair. strok, zveze Vič. 1333 u— Parno kopališče okrožnega urada za zavarovanje delavcev je zaradi preuredit-venih del do nadaljnega zaprto. u— Mestni pogrebni zavod naznanja, da se bodo pogrebi zaradi razkopane Kette-Murnove ceste (prej Martinove ceste) vršili od ponedeljka 6. t. m. dalje in sicer: iz sredine mesta, šentjakobskega, trnovskega in dvorskega mestnega okraja ter Šiške preko Dunajske ta Lanhartove, oziroma Vilharjeve ceste, iz deželne bolnice, šentpeterskega okraja in Most pa preko Ahacljeve, Bohoričeve, Japljeve in Jenkove ulice po severnem delu Kette-Murnove ceste na pokopališče k Sv. Križu. Ko bo pa tudi severni del Kette-Murnove ceste za promet zaprt, se bodo vsi pogrebi vodili preko Dunajske in Linhartove, oziroma Vilharjeve ceste. u— Življenje fn umiranje v Ljubljani. Po podatkih mestnega fizikata se je meseca julija rodilo v Ljubljani 129 otrok, 77 moškega, 52 ženskega spola, med temi 3 mrtvorojenčki, umrlo pa je 50 moških in 37 žensk, skupaj torej 87 oseb. in sicer: 14 oseb za rakom, 13 za jetiko, 9 za boleznijo na srcu, 5 za pljučnico, 4 za prirojeno slabostjo. 4 za ostarelostjo, 2 za vnetjem slepiča, 2 za porodniško vročnico, 2 za vnetjem možganske mrene, 2 za ošpicami, 1 za davioo, 1 za vnetjem črevesa, 2 >za zamotan jem črevesa, 20 oseb zaradi drugih naravnih smrtnih vzrokov;, 6 oseb zaradi simTtnih nezgod, 1 oseba pa je izvršila samomor. Izmed umrlih je 10 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih bolezraih je obolelo 9 oseb: 4 osebe na škr-latici, 4 na ošpicah in 1 na davici. a— Ljudje, ki ne vedo kaj hočejo. Prejeli smo: V »Jutru« je neki stanovalec iz Dalmatinove ulice, ki začne, kakor je raz- , vidno iz njegovega dopisa, spati šele ob pol 6. uri zjutraj, ogorčeno zahteval od-pornoči, ker ga motorni cestni škropilnik moti v njegovem spaniu. Kot trezno misleč človek smatram za najprimernejši čas jutranjega cestnega škropljenja čas pred več-lm cestnim prometom, torej pred 7. uro, ob katerem časa prispejo tudi vlaki iz vseli strani. Pisec omenjene pritožbe hoče menda Dalmatinovi ulici natveziti sloves naj-nenrirnejiše ulice v LJubljani, kar pa za enkrat ne bo res, ker to ne baš častno mesto zavzema v tem okolišu Kolodvorska ulica. u— Drobna policijska kronika. Meščani hite na deželo, nazaj v mesto pa se skrivo-•ma vračajo razne navihanke, tudi take, ki jim je povratek zabranjen. Včeraj ponoči so stražniki prijeli kar tri take ptičke in jih vtaknili v zapor. Zaradi splošnega suma so morale v zapor tri osebe, ena zaradi poškodbe tuje lastnine in ena zaradi vlaču-garstva. V ostalem so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina sadja, 1 tatvina kolesa, 1 poljska tatvina, 1 tatvina orodja, 1 goljufija, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 2 prestopka obrtnega reda, 1 karambol. u— Pozna prijava. Posestnica, vdova Ivana, stanujoča na cesti v Rožno dolino, je prijavila, da je bila že lani v avgustu grdo ogoljufana. Imela je na hrani štiri zidarske delavce, ki pa so lepega dne v avgustu izginili ter ji odnesli na hrani in stanovanju okrog 200 Din. Ker je menila, da se prihodnjo gradbeno sezono zopet povrnejo, zadeve ni prijavila takoj. Zalibog pa se delavci letos niso več prikazali in zdaj naj jih izsledi policija. Danes 5. avgus'a koncert vojaške goBbe na vrtu restavracije hotela »Union«. V slučaju slabega vremena koncert od, ade. u— Tatinska sodrga na poslu. Nočni čuvaj v novo zgrajeni stavbi Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Franjo Marotti je prijavil, da je pred par dnevi odnesel neznan tat iz nezaprte sobe omenjene palače več zidarskega orodja, v vrednosti nad 150 Din. — Tudi nad poljske pridelke so se tatovi že spravili. V včerajšnji noči je nekdo nakopal na njivi posestnice Ivane Bizjanove iz Šiške, med gorenjsko in kamniško progo nad 30 kg krompirja, v vrednosti 100 Din. — V četrtek ponoči je nekdo vlomil v Berli-čevo barako v gramozni jami poleg tovarne »Store« v Zapužah ter odnesel več krampov in sekir ter drugega orodja v vrednosti 120 dinarjev. Friedler-Jeva »GAMMA« že po 2 — 3 kratni uporabi prerodi lase oa glavi, ker zaustavi izpadanje las, odstrani prhljaj, krhkost las in maščobo iz njih Pri nadaljnji uporabi daje živ-Ijensko sposobnost hirajočim koreninam las to od gaja poganjke za močne lase, tako da po vsi glavi ponovno zrastejo lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 slučajih tn priporočeno za uporabo. Uspeh gotovi Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji; v kolikor Je ne dobite, obrnite se na glavno zastopstvo za vso SHS, drogerija „Nada", Kolar i Gabrič, Subotica Telefon 637 135 aH na drogerijo Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Velika steklenica Din 85, mala steM. Dta 65 Iz Maribora a— Odličen gost v Mariboru. Danes bo posetil mariborsko pravoslavno občino vla-dika Hiiarion. Pripeljal se bo lz kopališča Radenci dopoldne ter se bo vrnil popoldne z zagrebškim brzovlakom. Pravoslavna cerkvena občina prosi svoje člane, da se sprejema polnoštevilno udeleže. a— Vprašanje ureditve glavne tržnice v Mariboru postaja od dne do dne aktual-nejše. Sedanji Glavni trg je vedno bolj obremenjeu in so se špeharji že morali z ojega prestaviti. Tudi mesarji delajo mestnim očetom velike preglavice. Na vse načine se rešuje problem mesarjev s stojnicami. Za te obstoja baje neki načrt na istem Glavnem trgu, toda na desni strani, če prideš z državnega mostu. Ali bo s tem načrtom zadeva rešena v vsestransko zadovoljnost, je vprašanje. Zato ni čudno, če se že povsod razpravlja, kako in kje bi bilo najbolje postaviti in urediti mariborsko glavno tržnico. Pred se-boij moramo imeti razvoj našega mesta v vseh ozirih in na vseh poljih. Zato naj bi se sedanji Glavni trg pretvoril raje v trg, kakršne imajo pred magistrati razna druga večja mesta, n. pr. Trst, Zagreb itd., dočim naj bi se za glavno, moderno in vsem predpisom odgovarjajočo tržnico našel drug prostor in to za palačo Pokojninskega zavoda na desni strani Drave. Brez dvoma bi bil ta kraj najprimernejši prostor za mariborsko glavno tržnico. Sem bi se lahko namestile vse panoge mariborskega trga, tako stojnice kakor mlekarice, kmetice, mesarji, špeharji, prekajevalci, krompirjevci itd. Ta prostor bi odgovarjal za glavno mariborsko tržnico tudi zato, ker se bo mesto širilo v glavnem le na desni strani Drave. Če se prištejejo še predmestja Studenci, Tezno, Pobrežje, Nova vas ter nova kolonija, kateri bo sledila gotovo druga in tretja, potem bo ta kraj edino upravičen, da se na njem izvrši ta prepotreben in koristen projekt. a— Met j ska cesta bo deloma zatvorjena, ker bo pričel v ponedeljek mestni gradbeni urad s pripravami za tlakovanje, čez teden dni pa s tlakovanjem samim. Ta dela bodo trajala približno tri mesece. Zaradi tega bo Meljska cesta v posameznih predelih zaprta za vozni promet, dočim bodo ostali trotoarji prosti. Prevoz v smeri proti Sv. Petru je po Plinarniški, Kacija- narjevi, Tratenjakovl ki Motherjevl nfici. Vozniki se opozarjajo, naj pazijo na napise na križiščih posameznih ulic. a— Društvo Jugoslovanskih akademikov bo priredilo v torek ekskurzijo v union-sko pivovarno v Marfcoru. Udeleženci se bodo zbrali ob tričetrt na 3. pred pivovarno. Dostop imajo samo člani. a— Dr. Sekula Jože zopet ordlnlra od 8.-9. In od 13.—15. ure. 1349 a— Beneško noč na ribniku z veliko vrtno veselico prirede podoficirji mariborske garnizije pod pokroviteljstvom komandanta mesta Maribora brigadnega generala g. Dimitrije Spasiča dne 12 avgusta tek. leovozil. V sredo zjutraj so železniški de« avci na progi opazili lisico, ki je iz hri« bovja pribežala, a jo je na progi zagrabil stroj, vrgel ob kraj železniškega tira in ji zlomil nogo. Prihiteli so delavci in jo živo ujeli. Lisica se je zagrizla v vejevje in so imeli delavci dosti opraviti z njo, da so jo odtrgali proč. Žival je postajni načelnik spravil v zaboj in poslal lastniku zakupa v Ljubljano. z— Ponesrečila sta se v Kotredeškem rovu rudarja Dular Jože in Mrgole Jože. V jami sta namreč prišla med vozičke in se poškodovala na nogah. z— Danes bodo prihiteli v Zagorje iz vsega Posavja bivši vojni tovariši na od« kritje spomenika padlim Zagorjanom, ka« terega je postavila tukajšnja podružnica Zveze slovenskih vojakov v ponos in okras Zagorja. Spomenik je po mnenju strokovnjakov med najlepšimi te vrste v Sloveniji. Spored, ki je bil objavljen v časopisju, ostane nespremenjen. I Iz Trbovelj t— Vzrok samomora preddelavca Kokots ca še vedno ni pojasnjen. Kakor trdi vdo« va, usodnega dne Kokotec ni kvartal in je tudi ves zaslužek še istega dne izročil nji in tudi vse sodelavce je že istega dne iz« plačal. Pač pa pravi vdova, da je bil že nekaj dni močno pobit, da pa ni hotel ni« komur povedati, kaj ga teži. Za družino je bil zelo skrben, posebno rad pa je imel svojega sinka. Kaj ga je gnalo v smrt, bo menda ostalo za vedno nepojasnjeno. t— Surovost brez primere. Lastniki gro« bov se pritožujejo, da jim neznani zlikovci poškodujejo grobove. Trgajo cvetice in ne prizaneso niti fotografijam na spomenikih. Grobar bi moral vsaj podnevi malo bolj nadzorovati pokopališče, da se take suro« vosti ne bi dogajale. Pa tudi vrtov ne pu« ste nekateri ljudje v miru. V zadnjem ča« su se pri nas zelo lepo goje vrtovi. Skoraj pri vsaki hiši ob cesti vidiš lepo urejen vr« tiček z vrtnicami in drugimi lepimi cvetli« cami, kar napravi na vsakega tujca zelo lep utis. Pa se najdejo pokvarjenci, ki uniču* jejo tudi te nasade, bodisi že iz hudobije ali nevoščljivosti. Ker se zgode take stvari navadno ponoči, je dokaz, da tega ne de« lajo nerazumni otroci, temveč odrasli po« kvarjenci, uajbrže sosedje, ki razmere v sosednih vrtovih gotovo najbolj poznajo. t— Kako skrbimo pri nas za razširjenje nalezljivih bolezni. Ako greš ponoči s kolo« dvora proti trgu, srečaš na poti voz, ki ti s svojim smradom že od daleč naznanja, da vozijo fekalije. Nekako na pol pota med kolodvorom in Vodami izpraznijo te vozove v Trboveljšfico. ki se izliva v Sa» vo. Potok je sedaj skoro suh m vsa ta ne« snaga se vlači po strugi, kjer se zbirajo muhe in prenašajo potem razne bolezni na ljudi, po soteski pa se razširia neznosen smrad, pred katerim trpi vsa okolica. Pred leti je razsajal po naši dc.H? trebušni Te« gar. Z raznimi izbolj?."' :anovanjskih razmer v hišah in okolici . je posre* čilo bolezen zatreti; s tak;m nehigijenič« nim ravnanjem, kakor je r.evtdeno, oa se lahko povzroči ponen-nn ey>; emija. Tabli* ce, nabite na več krajih oh pretoku, ti po» vedo, da je prepovedano nositi smeti v po« tok. Ali je gnoj iz grezt ic zdravju manj nevaren, kakor navadne meti? Županstvo prosimo, da napravi v tem pogledu red. VELIKA LOKA. Kar z tolarjem }e lopcS resnicoljubni »Slovenec« od torka po nas Ve1!-koiočanih, ko piže, da je bil v nedeljo pri nas »velikanski fantovski pretep«. Domači fantje — piše brumni »Sluvenec* — so na veselici za-branili fantom iz sosednje vasi plesati, kar j« povzročilo seveda hudo kri. Devet orožnikov je poskušalo napraviti mir, toda brezuspešno in so morali klicati na pomoč celo vojaštvo. Ce ie kdo ranjen, dosedaj nismo mogli poizvedeti. Velika Loka je edina izmed večjih slovenskih občin, id jo imajo radičevci v svojih rokah. — Tako to. rej »S'ovenec«. Konstatirajmo laži samo v teh kratkih vrsticah. Prvič mi bilo v nedeljo pri nas nobene veselice, drugič je bil »velikanski •pretep« le navadna fantovska praska, ki so jo pa izzvali fantje k sosednje šentviške fare, k; ;e do mozga klerikalna, tretjič na biLo zraven nobenega orožnika, četrtič ni nihče klical vojaštva na pomoč in petič ni Velika Loka edina občina, ki jo imajo radičevci v rokah, ampak je še e'..-o drugih, še več pa jih bo po prihodjiiih vol'tv*h. V tej kratki notici je skoraj več laži kakoir t*t-sed. In tako poroča »Slovenec« dosledno, kitIcT hoče v svoji brezmejni krščanski resnicoljubnosii oblatiti svojega nasprotnika. Pri vsem tem pa je tako pisanje tudi silno bedasto in namenjeno v resnici le »Slovenčevim« bralcem. Pomisli:« devet orožnikov s kundaki in bajoneti ni moglo napraviti miru, da je bilo treba klicati celo vojaštvo na pomoč! »Slovencu« šumi menda vedno le Zaloška cesta po glavi. K sklepu pa pripomni da je občina radičevska in zato surova, prete-paška. Taka so tedaj »Slovenčeva« poročila: cd najmanjše notice, do največjega članka — sama laž, ki pa je cerkveno dovoljena. SV. JURIJ OB J. Ž. Krajevna organizaciji SDS je imela dne 1. t. m. zvečer v »Cvetlični kleti« jako dobro obiskano sejo, ki je potekla, v izredno zadovoljstvo vseh navzočih in ki jamči za mogočen napredek naših idej v našem krajiu. Predsednik g. Hajnšek nam je v dobro zasnovanem govoru obrazložil sedanji politični pofcžaj in poudarjal velik pomen širjenja naprednega časopisja. Nato se je razvila živahna debata vseh navzočih. Z velikim navdnšenjem je bila sprejeta resolucija, ki v polni mera odobrava politiko Sv. Pribičeviča in Stepana Radiča. Vodstvu KDK v Zagrebu je biLa poslana posebna brzojavka. DOLNJI LOGATEC. Proslava 40-Jetnice obstoja »Posojilnice v Logatcu« dne 22. julija se je vršila v prav prijetnem soglasju. Na rednem občnem zboru letos in pri sejah prej se je določilo, kako naj se proslavi ta obletnica. Ne v hrupnosti — kar je dokaz, da še do danes ni bila ta proslava objavljena v časopisju —, ampak v človekoljubnosti smo slavili delo požrtvovalnih mož, ki so povzdignil to zadrugo med ugledne denarne zavode na kme-tih v Sloveniji. Na izrednem občnem zboru dopoldne, katerega se je udeležil g. ravnatelj Ivan Trček kot zastopnik »Zveze slovenskih zadTug« v Ljubljani, se je poročalo o razvoju zadruge. Zanimivo je in posebno sočutno, da je od prvih delavcev v logaški posojilnici še tn ostal g. Josip Lapuh, ki je še sedaj v ravnateljstvu. Ti neugnani čebelici je podarila zadruga lično diplomo v hvaležno priznanje za 40-Ietno neumorno delovanje v posojilnici. Po občnem zboru je bil banket v hotelu »-Kramar«. Poleg glavnih zadružnikov so biLi povabljeni predstavniki uradov m najstarejši vlagatelj, ki je med prvimi zaupal sadove svojih žuljev zadrugi ter ji zvest ostail, da še danes prinaša trde prihranke. Spregovorila se je marsikatera pohvalna in vzpodbudna beseda. Istočasno so bili pogoščeni v Dolnjem in Gornjem Logatcu najpotrebnejši med potrebnimi. 31 takih se je veselico ob dobrem kosilcu in darilih, da bo svet vedel, da ima logaška posojilnica srce za bratovske solze. 8 pridnih in potrebnih šolskih otrok iz obeh Logatcev ter Ho-tederšioe je dobilo ta dan hranilne knjižice z zneskom po 100 Din, vinknlirane do polnoletnosti. Sedanjemu svetu, svetu v bližnji in dalj-nji bodočnosti pa tole: Logaška posojilnica se je razvijala v najlepši harmoniji. Ob trdni slogi s> se razkadil nerazsodni valovi, zato pa ža ti jemo tako krasne uspehe, katerih je vsako leto v prav tepi meri deležno marsikatero društvo. Po tesm potu dalje do zlate svatbe in dalje v razveseljivo bodočnost, potem moramo pričakovati še več človekoljubnih dejanj od naše »Posojilnice«, na katero smo lahko ponosni povsod in pred vsakim človekom! Izjava. Besede, katere sem izjavil o gospej Jos i* pini Rom, so resnične. Celje, 4. avgusta 1928. ANAKLET LUKMAN. a in sveta Gromovnik voda v Ameriki Kanadec Lussier se je spustil v ogromni žogi iz gumija čez hladne. slapove Niagare in se je srečno prikotalil do kanadske meje. Onstran Kanade so prežali nanj policaji Zedinjenih držav, da bi ga aretirali, žogo pa zaplenili Tik ob meji ameriške državice New York in Kanade teče ogromna reka Niagara, ki je po svojih veličastnih slapovih in njihovih učinkih znana po vsem svetu. Njen padec je globok 100 metrov. 58 km pred njim se vije Niagara po zemlji, kakor kača in se mestoma razlije v širino veletoka do 1200 metrov. Voda teče skozi Erieško jezero in se pri tej priliki razdeli na dva rokava. Pri Grand Islandu se rokava zopet srečata in objameta ter zgrmita med ameriškim mestecem Niaagara Fals in med kanadsko naselbino Clif-ton v nevidno globočino. Grmenje, ki ga povzroča padec, je tako mogočno, da bi se v bližini komaj slišal strel iz topa, če bi ustrelil. Vsako minuto se zlije čez skale 425.000 1 vode, ki se peni kakor jezero milnice. Pogled na prizor, kako padajo slapovi in kako prši voda na vse strani, je tako dojmljiv, da ga ne pozabi nihče, ki ga je videl. Ameriški izletniki prihajajo semkaj poleti in pozimi — da, tudi pozimi, ko se na skalah napravi debela ledena skorja in vise od njih dolge ledene -sveče. Ljudem je že večkrat šinilo v glavo, da bi se spustili čez slapove Niagare v globočino. Mikali so jih občutki, ki navdajajo človeka ob tej nevarnosti. Več eksperimentov se je ponesrečilo in še nedavno je plačal neki moški, ki se je spustil s sodom čez slapove Niagare, drznost z življenjem. Sod je priletel razbit na dno in truplo je voda raztrgala na kosce. Letos je imel večjo srečo v tem oziru Kanadec Lussier, ki se je spustil čez slapove Niagare v velikanski žogi iz gumija. Opremil jo je z mehkimi predmeti in z vzmetmi, ki so preprečile usmrčenje. Žoga je zletela s slapovi navzdol, prišla zopet na površino in se je k sreči zakotalila na kanadsko stran, kjer so prijatelji Lussierja odprli žogo in nudili Kanadcu prvo poimoč. Mož se je seveda nekoliko ob-tolkel, tako da so ga morali obuditi k zavesti. Na sliki vidimo Lussierja v trenot-ku, ko si je opomogel in so ga okrep-čaaiega sprejeli v svojo sredo prijatelji in znanci. rešitev dosedanje zmešnjave. Upati je, da se bo uveljavila tudi oficijelno in po vsem svetu. _ Trccki in Mussolini Angleška aristokratinja Claire She-ridanova je izdala knjigo, v kateri opisuje svoje doživljaje s Trookim in Mussolinijem. Ljubezenske doživljaje. Prav zanimivo je, kako karakterizira Sheridanova oba moža. Trocki je kot ljubimec viharen v besedah, toda se prevladuje v dejanjih. Nasilnosti ne pozna in mu je malo mar, če pridejo njegove intimnosti v svet. .»Naj zvedo,« je dejal nekoč avtorici, »na Angleškem, da Trocki ne grize, kadar poljubu je. Mussolini pa je baš nasproten tip, nasilen, neodkrit, perverzen. Sheridanovi je zagrozil, da jo bo dal zasledovati, če bo zinila kakšno besedo o njunem razmerju. Vse to je zelo senzacijonalno — samo nekoliko malo verjetno. _ Starost milijonarjev Neka angleška statistika je dognala, da znaša povprečna starost milijonarjev 73 let. Dolgost njihovega življenja presega celo ono vladarjev in visoke aristokracije, 901etniki niso med milijonarji nič izrednega. Povprečna starost bogatinov stoji za celih 20 let nad povprečno starostjo ostalega angleškega prebivalstva. Vzroki tega pojava so umljivi: Bogatini si seveda lahko pomagajo z vsemi mogočimi higijenskimi sredstvi, ki podaljšujejo življenje! Lahko se brigajo za svoje zdravje in znano je, da so baš oni najbolj navdušeni športniki. Po drugi strani pa je sedanji pametnejši način življenja povzročil, da izginjajo debelost in drugi učinki «dobrega življenja« tudi med bogatini čim dalje bolj. V balonu na Severni tečaj Ideja poletov na severni tečaj ni tako nova, kakor se bo komu zdelo. Že 1. 1873. ie predložil zrakoplovec Sivel Francoskemu drutvu za zračno plovbo načrt takšnega poleta. Njegovo idejo sta skušala oživotvoriti Leto s 13 meseci po 28 dni Vsi prazniki naj bodo v ponedeljek, vsak petek pa naj bo 13. dan v mesecu Plavolask je vedno manj V primeri z brinetkami so telesno krepkejše, nemirnejše in tudi manj zveste Na nedavnem mednarodnem kon« gresu za ev«eniko v Londonu so nasto« riili ameriški učenjaki s trditvijo, da Olondinke izumirajo. Do tega nazira« nja so prišli po mnogih opazovanjih. Neki newyorški statističar je ugotovil, da je med 250 ženskami, ki gredo opol« noči iz gledališča po Broadwayu ali 44. cesti, samo 1 prava blondinka; vse dru* ge imajo lase pobarvane s kemičnimi barvili. Baš to, da si ženske tako rade rume« no barvajo lase, kaže, da so blondinke sila redke. Gledališki ravnatelj Zieg« feld, isto tako v Newyorku, pravi: «Plavolaske bodo kmalu najredkej: ša stvar na svetu.» Zelo težko je izpolniti gledališke an« samble s plavolasimi ženskami. Brinet« ke so n. pr. napram njim naravnost v preobilici. Zanimivo je dejstvo, da je v južnejših državah Uniie več blon* dink nego v severnejših. To je radi te« Ca, ker je anglosaška kri na severu bolj pomešana s priseljenim drugorod« nim elementom nego na jugu. A tudi tu se rodi med 100 otroki komaj 5 pla* volasih in istotoliko rdečelasih. Te trditve ameriških strokovnjakov so gotovo zanimive, a kar so še dru* gega navedli v tej zvezi, je naravnost frapantno. Trdili so, da so plavolaske bolj neukrotljive nego ženske z drugačno barvo las. Edi« no profesor dr. Metzinger je imel na» sprotne izkušnje s študentkami na svo* ji univerzi. V ostalem pa pravijo tak« šni strokovnjaki/kakor je že omenje« ni gledališki ravnatelj Ziegfeld, «da imajo plavolaske malo gospodinjskih lastnosti. Kot zakonske žene niso pri« merne; so namreč premalo pokorne. To je bržkone v zvezi z njihovo ener« gičnostjo.. Ne morejo biti mirne, ne ljubijo vedno istega moža in so nad vse muhaste». Gospodu Ziegfeldu bo že treba verjeti, ker je poročen z eno najlepših ameriških blondink. Druga frapantna trditev je ta, da so tudi telesno krepkejše od brinetk ali črnolask. Treba se je n. pr. spomniti, da so ženske severo* germanskega tipa, n. pr. Švedinje in Danke, močne postave, a pri tem tipu prevladuje plava barva las s pretežno večino nad vsako drugo barvo. Znani newyorški antropolog dr. Osborne je prišel do istega zaključka in če ugotav* lja, da so Newyorčanke v splošnem manjše nego Američanke z juga in za* pada, pristavlja v isti sapi, da se je anglosaški tip na jugu in zapadu ohra* nil v čistejši obliki — a ta tip je, —■ kakor znano, nagnjen k plavolasju. Tako so odkrili Američani spet ne« kaj novega, da bo imel svet novo snov za debate. Po našem mnenju se drži ameriških teorij pri vsej njihovi zani* mivosti samo ta napaka, da so presplo« šne in da dopuščajo toliko izjem, ko« likor jih kdo hoče. Dr. Finn Malmgreen Tragična žrtev svojih sopotnikov Mariana in Zappija, švedski meteoro« log dr. Finn Malmgreen je bil rojen dne 9. januarja 1895. Že s 17 letom je končal srednjo šolo ter se je vpisal na univerzi v Upsali, kjer ga najdemo že 1. 1916. kot kandidata filozofije. Po* 'em je nadaljeval praktične študije najprej kot asistent in potem kot ob« servator na meteorološki opazovalnici v Partetjakku na Laponskem 1850 m nad morjem. V zimskim mesecih 1917/18 si je nabral tu velika izkustva, ki pomenjajo začetek njegove slave v učenem svetu. Po specijalnih študijah v Upsali je dobil Malmgreen 1. 1920. mesto na meteorološkem zavodu v Upsali, leto dni pozneje pa je postal prvi asistent švedske hidrografsko«bio* loške komisije v Goteborgu. Med tem časom je bil dr. Malm* green pozvan, naj se udeleži norveške polarne ekspedicije, katero sta bila organizirala Amundsen in Svedrup z ladjo «Maud». Tri leta, od 1. 1922 do 1925, je ostal mladi učenjak v arktič« nih in antarktičnih krajih. Ko se je vr» nil v domovino, je začel predelovati svoje zapiske in je prišel do odličnih rezultatov. L. 1926. se je udeležil eks* pedicije z ladjo «Norge», ki je vozila čez severni tečaj Amundsena, Els* wortha in Nobila. Peljal se je čez K tujskoprometni sezoni Vzoren hotel Ameriški odbor za reformo koledar« ja je predložil zelo zanimiv in prakti« čen načrt za ureditev tega vprašanja. Njegov izumitelj je znani «kralj foto* grafske tehnike», 741etni George East* man. Eastman se je rodil v Waterwil« leju v državi Newyork. Že v mladih letih je veliko eksperimentiral s foto* grafskimi zadevami, izumil je novo fo» tografsko ploščo in pozneje znameniti «kodak», ki je nesel njegovo ime po vsem svetu in ga napravil za milijo* narja. Toda svoje milijone je razdajal v humanitarne namene in je kot prvi teoretično in praktično uvajal načelo soudeležbe delavstva in nameščencev na dobičkih podjetij. Do pozne starosti se je vdajal lov* skemu športu v tropičnih deželah, a v zadnjih letih se je lotil reformiranja koledarja. Kakor znano so bili baš Američani, ki so Društvu narodov pr« vi predlagali takšno reformo in so jo uspešno propagirali po vsem svetu, pri čemer jih je ovirala še najbolj proti« akcija s strani katoliške cerkve. Na le« tošnji panameriški konferenci v Ha« vani pa so dosegli, da se je vseh 21 za* stopanih držav izjavilo za čim prej* šnjo uvedbo praktičnejšega koledarja, za katerega govori vse polno realnih razlogov. Pri gregorijanskem koledarju, po ka« terem se danes ravnajo vsi civilizirani narodi, je ena izmed glavnih neprilik ta, da ima neenako dolge mesece in prav neekonomično in nezmiselno po« sejano število praznikov. Dolgost dne« va in število dni na leto se ne da dosti spreminjati, ker je to dvoie kolikor toliko znas veno urejeno, toda na zno« traj se da mnogo s pridom spremeniti. In Eastmanova ideja, doslej najboljša med vsemi, je naslednja: Leto naj bi imelo 13 mesecev po 28 dni oz. po 4 tedne. Vsi prazniki bi nadli na pone« deliek, tnko da bi delavno ljudstvo lahko uživalo dobroto dveh zaporednih prostih dni. Tudi velikonočni in drugi Miss Amelija Earhardtova ki Je preletela z letalom »Friedship« Atlantski ocean ter se je šele sedaj vrnila v Ameriko. Pogumno letalko vidimo na ladji, ki se bliža newyorškemu pristanišču, kjer pozdravljajo Ear-hardtovo tlsočglave množice. Letalka jim odzdravlja z roko. V Dortmundu je mestna uprava zgradila hotel s 40 sobami, ki združujejo v sebi stanovanjsko sobo in spalnico. Postelje so zložljive. Oprema je velemo-derna. Klet hotela pa je opremljena z antičnim mo-bilijarom iz dortmundske okolice. nestalni prazniki bi se fiksirali na do* ločene dni. 13. dan meseca bi bil ved« no petek. Sedanji 29. december bi bil praznik pred začetkom novega leta, v prestopnih letih bi padel prestopni dan med 28. junij in 1. dan naslednjega meseca. Pripomniti je treba, da se po Eastmanovi ideji ravna danes iz gospo* darskih ozirov že na tisoče ameriških podjetij z njegovim vred in že to dej« stvo dokazuje, da je ta ideja genijalna 1. 1890. inženjeria Hermite in Besancon — vendar nista zbrala potrebnih denarnih sredstev. Morda je bilo to dobro, kajti sedem let pozneje se je odpravil švedski inženjer An-dree z balonom na severni tečaj in je izginil brez sledu. Če je še z vodljivim zrakoplo-vo mtežko biti tej nalogi kos, tem slabše šanse bi imeli baloni, ki so odvisni samo od vetra. Slika nam kaže, kakšnega sta hotela zgraditi Hermite in Besancon. Trije vzorci lahkih poletnih oblek «jutrov f!. » 8 : Nedelja 3. 1928 Spitzberge in severni te2aj na Alasko. Njegove vremenske prognoze so bile tako precizne in točne, da so bile pri' znane brez pridržka. Šele pred dobrim letom dni je Malm* green uredil svoje gradivo o ekspedi* ciji na ladji «Maud» in je izdal raz* pravo, v kateri je porabil tudi neka* tere Behounekove izsledke. Napisal je disertacijo «0 posebnostih morskega ledu* in dne 16. septembra 1927., ko je obhajala upsalska univerza svojo 450 letnico, je bil promoviran za doktorja filozofije. Kmalu nato pa je bil ime« novan za docenta na vseučilišču. Malmgreenove razprave se odlikuje* jo po veliki vestnosti, preglednosti, jasnosti in resnosti. V mnogih ozirih pomenijo fundament za novejše mete* orološke in oceanografske izsledke v polarnih krajih. Dr. Malmgreen je bil učenec znanega meteorologa Filipa Ackerbloma ter ni bil samo silno vešč raziskovalec tečaja, temveč i visoko naobražen mož in učenjak svetovnega slovesa. 1 Vnetje dovodnih žil Vzroki vnetja in nevarnosti tromboze Iz poročil uglednih kirurgov bi se [ ki so: Začetkoma lahka, potem narašča zdelo, da postajajo vnetja dovodnih Ž1Č joča napetost in bolečina na mestu s svojimi nevarnimi komplikacijami, embolijami in trombozami (zamašenje žil) v zadnjih časih pogostejša bolezen. Ker so večinoma posledica operacij, je seveda umljivo, da podkrep-Ijajo v javnosti že itak veliki strah pred operacijami samimi. Dostikrat se pripeti, da je pacijent operacijo prestal navidez dobro, čez štiri, pet dni pa se ga nenadno loti talko zvana pljučna embolija, ki ga spravi v nekaj minutah na oni svet. Vsi napori, da bi preprečili takšne katastrofalne posledice, največja previdnost in čistoča pri operiramju, najrazličnejši terapijski načini so ostali doslej brezuspešni. Šele pred kratkim so poročali medicinski listi, da so uvedli zdravniki dve novi metodi proti nevarnostim žilnega vnetja- Prva bi bila v tem, da vbrizgnejo pred operacijo pacijentu neko posebno snov; druga pa v tem, da odstranijo embolično obolelim osebam iz dovodne žile nevarno strdino. Baje sta ti dve metodi pokazali že precejšnje uspehe. Vzroki vnetja so dvojni; zunanji- udarci in rane vseh vrst, pretesne podveze, zanemarjene krčne žile itd.; notranje so večinoma infekcijoznega značaja. Vsako vnetje povzroči strjenje krvi na vnetem mestu — a to strjenje se širi potem po vsej žili in po naslednjih žilah proti srcu ter jih maši. Kakor rečeno, se zgodi to najrajši po kužnih boleznih ali po operacijah z nezadostno asepso. Zna- vnetja (večinoma v mečah in stegnih). Z •nepravilnim zadržanjem (prezgodnje vstajanje, preveč hoje itd.) se zlo čim dalje bolj širi, noge zatečejo in hoja postane kmalu nemogoča. Vneti deli so pogostoma vroči. Tako se bolezen vleče naprej, toliko časa, da strdine izginejo — ali pa da nastopijo komplikacije, ki se končajo lahko s smrtjo. Kako se obvaruješ nevarnosti? Če se je bolezen pojavila, pazi na absoluten mir, posebno na to da so obolele noge mirne. Zdravljenje ti predpiše zdravnik in je lahko za vsak poedin slučaj različno. Opusti vsako vrsto masaže ker se izpostavljaš nevarnosti, da se ti strdine zdrobijo in še bolj razširijo! Tudi pri prvih poskusih hoje bodi zelo previden, noge imej na-lahko povite z obvezami iz flanela dokler ne izginejo prav zadnji vidni in otipljivi znaki vnetja. V ostalem pa menda ne bo res, da iso ta vnetja danes pogostejša nego kdaj prej. Le izboljšanje diagnostičnih metod je njih število navidezno pomnožilo dočim so pripisovali znake vnetja prej drugim boleznim. V zdravniških krogih se trudijo to število zmanjšati danes na ta način, da omejujejo operacije samo na nujno potrebne slučaje, takrat pa z vso mogočo previdnostjo. Če se pa lotiš takojšnjega zdravljenja že pri najmanjšem vnetju dovodnih žil, se boš obvaroval nadaljnjih posledic. Asket Gavrilo Princip Brošura jetniškega zdravnika dr, Pappenheima o Principu in o revolucionarnem pokretu mlade Bosne Na Dunaju je izšla drobna knjižica, brošura dr. Pappenheima, ki je bil svoj čas avstrijski jetniški zdravnik in je imel kot tak opraviti z Gavrilom Prin* cipom. Knjižica se odlikuje po zelo ob« jektivnem tonu in podrobno opisuje moža, ki je užgal iskro v sod smodni* ka, da je nastal pozneje svetovni po* žar. Dr. Pappenheim piše: Gavrilo Princip je bil sin bosanske* ga kmeta. Živel je med sestrami in brati v zelo revnem kraju in je poznal od Avstrijcev samo biriče, žandarje in vojake, ki so jih Habsburžani pošiljali v Bosno, da bi jo izžemali. Ampak Bosna je bila tudi v strategičnem oziru važna dežela. Stari Princip je bil re* ven. Imel je jedva toliko zemlje, da je preživljal svojo družinico. Z malo tr* govino je izboljšal svoj gospodarski položaj, ki mu je omogočil, da je poslal sina Gavrila v Sarajevu, kjer je ta obi* skoval realno gimnazijo. V Sarajevu je dobil Gavrilo Princip prve vtise, ki so določili smer njego* vega življenja. Šolo je začel pohajati v kritični dobi aneksijske krize, ko je AvstrosOgrska bivši turški provinci Bosno in Hercegovino, ne samo voja* ško, ampak tudi de jure vzela v svojo posest. Bosanska mladina, ki je bila panslavistično in jugoslovensko orijen* tirana, je videla, kako začenja po le* tu 1908. izginjati nada na jugosloven* sko kraljestvo, ki naj bi izražala vse* slovansko misel na jugovzhodu Evrope. Stari ljudje so sicer še vedno sanjali o svobodi in enakosti, ki bi se dala za Slovane v Avstriji doseči zakonitim potom; mladi svet pa je bil drugega mnenja. Zanašal se je le na samopo* moč. V duhu te mladine je ravnal že dijak Serajič 1. 1910. ko je izvršil aten* tat na deželnega šefa Bosne in Herce* govine. Atentat se je ponesrečil in Se* rajič je izvršil samomor. Junak je pa* del, a njegovo dejanje je v pesmi ži* velo dalje. Njegov grob so obiskovale množice cele generacije. Tudi Gavrilo Princip je bil večkrat na Serajičevem grobu in ga je obiskal zadnjič na dan pred sarajevskim umo* rom. Bosanske gimnazije so bile polne uporniškega duha. Večkrat se je pripe* tilo, da so dijaki oklofutali profesorje v šoli. Principov sošolec Grabeč je bil radi tega celo izključen iz šole. Princip je bil v srednjih razredih dober dijak. Potem pa se ni več zanimal za knjige, ampak samo za politiko. Proučil je v najkrajšem času vso revolucijonarno literaturo. Pri tem pa je resignival na vse materijalne užitke življenja. Naravno središče nacijonalistične akcije je bilo tiste čase v Beogradu. Tudi Princip je ostavil Sarajevo, da bi napravil skušnjo v Beogradu. Ko pa je prišel tja, ga je zanimanje za Študij minilo. Politične ideje so mu bile važ* nejše od šole. Bil je molčeč kakor vsa mlada Bosna tedanjega časa in ni na* stopal javno. Mladi ljudje prav za prav niso imeli nobene prave organizacije, ampak so se omejevali zgolj na indivi* di'alna podjetja, čeprav so bili v zvezi s tajnimi srbskimi društvi. Ko je izbruhnila balkanska vojna, se je javil Princip za komita, a ker je bil premlad in prešibak, ga niso sprejeli. V tem času se je Princip prvič zaljubil, in sicer idealno zaljubil. Ljubil pa je tako čisto, da ni dekleta, kateremu je poklanjal svojo ljubezen, niti enkrat poljubil. Bil je torej asket, ki je živel samo svojim idejam in upom. Pozimi 1. 1914. je nameraval izvršiti atentat na deželnega šefa Bosne in Hercegovine, Potjoreka. To mu je od* svetoval njegov prijatelj Ilič, ki je bil nekoliko starejši od njega. Menil je, da Ie treba najprej ustvariti organizacijo, :i lahko izrabi atentat. Po njegovem nasvetu je Princip opustil misel, da bi ustrelil Potioreka. Nekaj mesecev pozneje je izvedel, da namerava priti avstrijski prestolo* naslednik v Bosno. Tudi sedaj st je za« tekel po nasvet h prijateljem. Ti mu dejanja niso odsvetovali, marveč so njegovo misel potrdili. Princip je ostal do svoje smrti ponosen na dejstvo, da je prvi zasnoval misel na umor Franca Ferdinanda ter da je našel moralno oporo za svoje dejanje v tem, da so bili tudi njegovi tovariši v duhu z njim f{lede te zadeve. Stvar je torej bila zre* a še preden je posegla v dogodek Črna roka, ki je mladcem dala na razpolago potrebna sredstva. Franc Ferdinand je bil umorjen, a strup, katerega so atentatorji spili, da bi umrli, je bil preredek in Gavrilo Princip je prišel napol mrtev v roke avstrijskih oblasti. Ko ga je dr. Pappenheim obiskal v ječi, je bil Princip že težko bolan. Eno roko so mu morali odrezati. Bil je tako slaboten, da je komaj govoril. Verige so mu sicer odvzeli, pustili pa so ga v temni celici in ga niso nikoli vodili na zrak. Dovoljeno mu ni bilo ne čitati ne pisati. Tudi obiskati ga ni smel nihče. Neprestano so mu govorili, da je Srbija premagana in da je ni več. Zelo je trpel, vendar ni verjel tega, kar so mu pripovedovali. Tudi se ni mogel nikoli sprijazniti z mislijo, da je svetovna vojna posledica njegovega čina. Svojega dejanja ni nikdar obža* loval in je večkrat poskusil samomor, kar pa mu je vselej izpodletelo. Za vsak slučaj je bil pripravljen tudi na smrt na vešalih. Tudi to je vedel, da bo polagoma umrl. Strašno pa je bilo, da je moral čakati na smrt dve leti. Njegovo dejanje se lahko obsoja, popolnoma razumljivo pa je, da Jugo* slavija časti in spoštuje tega čistega mladeniča, ki mu je bilo komaj 20 let, ko se je žrtvoval za svoje prepričanje in za zmago svetih idealov. Telepatija v službi kriminalistike Pozitivno uspeli eksperiment policije v Diisseldorfu. Dusseldorfska kriminalna policija se je posJužila nekega ženskega medija, jasnovidke Werger - VVieghartove, da bi razkrila zločin, ki je bil izvršen pred 17 leti na nekem dekletu. Ko je bila Werger - Wieghartova v transu, je povedala, da je bilo dekle umorjeno in da je zločin storil neki mož, ki je deklico zadavil. Moža je jasnovidka natančno opisala. Ko je zločinec žrtev zadavil, jo je vrgel v vodo. Naslednji dan je morilec še enkrat prišel k reki, potem pa je begal po gozdu. Voda, v katero je vrgel svojo žrtev, teče kake četrt ure od vasi. Komisija, ki je bila pri eksperimentu zbrana, je izjavo natančno zabeležila in je poizvedovala dalje. Kmalu so se javile štiri osebe, ki so videle v vaškem potoku človeške kosri. V vodi so se res našle kosti rok in nog. Potok je komaj 15 minut oddaljen od kraja. Poseben odsek kriminalnih organov bo sedaj preiskal ves potok, katerega je navedla jasnovidka v transu. Metoda raziskavanja na podlagi telepatije zbuja povsod veliko pozornost Indijski knezi v Londona V Londonu so se zbrali vsi indijski vladarji in vazali angleškega imperija. So to najbogatejši možje na svetu, či* jih bogastvo je že davno prešlo v pre* govor. Med njimi je n. pr. kašmirski maharadža, o katerem pravijo, da ima okrog 700 milijonov dinarjev letnih dohodkov. Najvplivnejši knez je pa maharadža iz Patiala, kancelar zborni* ce vseh indijskih vladarjev in predsed* nik njihovega sedanjega zborovanja v Londonu. Maharadža iz Barode se po* naša z zanimivo preteklostjo. Rodil se je kot sin revnih pastirjev, a je sčaso* rna postal eden najbogatejših ljudi v eudežni deželi Indiji, poseduje najbolj razkošno zlato kočijo sveta in med drugimi zakladi z dragulji posuto pre* progo, ki je vredna kakšnih 300 mili* jonov dinarjev. Vladar Bopala je po* nosen na to, da je najboljši igralec po* la v Indiji; karputalski knez ima pala* čo, ki je natančna kopija versailleske* ga gradu; knez iz Navagane slovi kot najboljši igralec cricketa. Vsi ti poten* tati so se prišli na lice mesta pritožit nad britsko vladno politiko, ki jim čini dalje bolj krči nekdanje pravice. Po« udarjajo, da so se mogli Angleži ob« držati v Indiji samo z njihovo pomoč« jo, kar je vse res. Po drugi strani pa je resnica seveda tudi ta, da bi bili oni brez protekcije angleških imperijali* stov danes vse kaj drugega in ne baš tako sijajnega kakor so. Okostnjaki pod poslanisko palačo Iz Moskve poročajo, da so našli med izkopavanjem na mestu bivše palače francoskega poslaništva v Ljeningradu 1 m pod talini čudno najdbo. Kopače delavcev so zadele na človeške okostnjake, o katerih ne vedo, kako so prišli tja. Iz števila lobanj, se da sklepati, da gre za pet oseb. Našli so tudi ostanke čevljev. Sovjetske oblasti sumijo, da gre za kakšno senzacijonalno afero iz carističnih časov in so odredile strogo preiskavo. Srbijanski gospodarski krogi proti Koroščevemu režimu Senzacijonalen uvodnik beograjskega »Trgovinskega glasnika" - Zahteva po svobodnih volitvah in popolni izpremembi režima »Po čem spoznaS starost ptičev?« »Po zobeh.« »Toda ptiči nimajo zob!« »Ne, ampak ]az!« Dr. Koroščeva vlada kljub vsej klerikalni uslužnosti napram srbijanskim hege-monistom ne vživa posebnih simpatij v srbski javnosti Med Srbi je mnogo takih, ki povsem trezno sodijo, da sedanji hege-monlstični režim ne more voditi k ozdravljenju notranjepolitičnih razmer in da mora zaradi tega logično Izvirati velika škoda ne samo za prečanske, ampak tudi za srbinjaske kraje same kljub protežiranju srbijanskih interesov. V tem pogledu je značilno, kaj piše glasilo beograjskih gospodarskih krogov »Trgovinski glasnik« od 3. t m. Pod naslovom »Država nad režimom« objavlja naslednji članek: »Skupščina v Beogradu je pričela delati. Vlada je prišla pred njo z deklaracijo Kakor se zdi, se je sedaj občutila potreba reševati stvari, ki so leta čakale! Vsekakor ne more nihče zahtevati dela bolj kakor gospodarski krogi, ki žive od dela in ki ga pospešujejo poleg gospodarskih tudi etični principi. Toda zdi se, da se sedanje delo Narodne skupščine posebno forsira, in bojimo se. da bo rodilo težke posledice. Zato ga ne moremo pozdravljati, kakor bi to storili v drugih razmerah. Delo, od katerega more biti mnogo več škode, kakor koristi, morejo želeti ali pozdravljati samo trmoglave) aH r>nl, ki ne vidijo dalje od domačega zvonika. Ni treba mnogo modrosti, da se spozna, po sklepih KDK v Zagrebu, da bo skupščinsko de'o provodralo težke spore. Kadar kaka skupina poslancev izjavlja, da »vse sklepe, ki bodo storjeni, zlasti pa finančne obveznosti, ki b< se vsilile narodu, proglaša za ničevne in neobvezne za narod ▼ prečanskih krajih in posebno za hrvatski enarod,« — Je delo s skupščino nesmiselno. Prvo kar se v takih prilikah vsiljuje, je pomislek, kako najti izhod Iz krize? Ali se želj boj ali mir? Zakaj, vsak dan, kolikor dalje se gTe, morejo biti sprejeti težji sklepi in se morejo uporabljti ostrejši ukrepi. Mislimo, da bi se ne simelo pozabiti na svečanostno sliko Zagreba in onih konstantnih vzklikov množic pri čitanju sklepov KDK. Razpoloženje množic je nekon-gruentno s sklepi vodstva. Zahtevajo mnogo več. Politiki in državniki pa morajo pogoditi, kam streme množice. In če se to še pove, potem Je treba paziti, da ne zaidemo predaleč. Smatramo, da je sedaj usodni trenutek, da se pogleda v bistvo spora, ki je nastal 20. junija. S palijativnimj ukrepi se ne bo ničesar doseglo, ker prinašajo v težkih !n resnih trenutkih več škode, kakor koristi Nobene komemoracije ali še tako odlične in lepo pasivne izdave vlade ali predsednika skupščine ne morejo ublažiti spora. Ustvarjena je psihoza, ki zahteva energičnih in modrih odločitev. Brez njih se bo polagoma postavilo vprašanje edinstva države. Preostajata samo dva izhoda: boj ali sporazum. Notranji boji prinašajo vedno škodo. Lz boja prihajajo zmagovalci in premagam-ci. To je veliko zlo. Zlo je, ako v hiši za isto mizo sede zastrtih glav. Toda oni, ki največ trpi, je vedno država. Kakorkoli naj se konča borba, bo držav,a trpela. Ako se bo nadaljevala kakor doslej, pa je boj očividno izgubljen in škoda države evi-dentna. Kakor običajno se je pričela z besedami, a bogve kako bo končala. Čemu boj in komu naj služi? Državi ne služi. Celota bo prizadeta, gospodarsko življenje države zaide v še težji položaj. Javni kredit naše kraljevine že itak ni posebno velik. Kakšen bo šele v bodoče?! Mi presojamo položaj tako, kakor je. Borba četvorne koalicije s kmetsko-demo-kratsko bo po vsem tem, kar se je pripetilo, imela nedngledno škodo za državo. In ali ni čas, da se ozremo tudi na interese celote? Doklej naj se osebni ali strankarski interesi postavljajo pred splošne državne? Vzdrževati in braniti dosedanji politični red. pomet3 delati proti interesom države. 20. junij in vse kar mu je sledlo, je re-rezultat dosedanjih režimov. Vzdrževati dosedanji režim še nadalje, pomen* iti P? poti, ki nas je že pripeljala v nesrečen položaj. To se pravi lz zla delat! Še večje zlo. Pametni ljudje in narodi ne delajo tako. Kadar postane očividno, da vodi kaka pot do razsula, se krene na drugo pot Ako so politiki, k? imajo interes, da se vzdrži režim nereda in psevdopariamentarlzma, potem ni treba iti za ni'm!. Modrost nalaga spoznanje, da se sedanja borba mora končatei z izpremembo režima. Dokler le še čas. Je treba režim izpremeniti. Kako? Vrnimo se k demokraciji in pravemu parlamentarizmu Prepričani smo, da bi parlament, Izvoljen po svobodni volji naroda, našel zdravilo za zlo ki groz! omajat! temelje države. Parlament je Instrument demokracije, ustanova, s katero se uspešno služI narodu ln državi. Ako se hoče, da Uma v resnici služi, se mora sanirati. To pa je mogoče samo s svobodnimi volitvami. Interes države je, da se pride na miren način iz zagate, v katero smo zašli. Po našem mnenja je to mogoče edino 8 takojšnjimi svobodnimi volitvami, z vzpostavitvijo parlamenta, ki hi izgledal drugače ne samo po številčnem razmerju, temveč, kar je najvažnejše. tudi po osebnem sestavu. Državo je treba čuvati in braniti z vsemi sredstvi, v prvi vrsti pa z modro in tolerantno politiko. Mislimo, da mora takrat, kadar »e postavita na tehtnico režim in država, vedno pretehtati država. Država je važnejša od režima. Država je nad strankami in strankarskimi boji. Režim, ki je dovedel do sedanjih razmer, je treba zamenjati. Razprte tabore je treba pomiriti. Naj ponovimo, da je to mogoče le, ako se postavi imperativ: Država je važnejša od režima, zato: svobodne volitve! Cene: Siromak «Kaj bi o siromakihl Vsak dan jih vidim na cesti sto in več!» ste se vzne* jevoljili nad naslovom. Počasil saj ne veste, kaj bom izgrizel iz peresa. — Da je vsak človek kolikor toliko lovca, bo menda vsakdo priznal. Ve* čina onih, ki jih smatrate za siroma* ke, ima pa prost lov — sicer samo za srajco, ampak lov je vendar, in uspeh pri tem lovu prav tako zbuja v lovcu zadovoljnost kakor pri vsakem dru* gem; zadovoljnemu človeku pa men* da ne bomo rekli siromaki Siromak je oni, ki mu usoda Iz da* Ijave pokaže kruh, ko pa se pripeha do njega in izmučen poseže po njem, prime za kamen. S trepetajočim žarkom je solnce naj* prej poljubilo Moravo, "nato pa se je bliščeče dvignilo izza Suve planine in ji z žarečim obrazom voščilo dobro jutro. Z rahlo nejevoljo je vstajalo Medžureno, da prebije vroči dan, ki se je ponujal. Leno se je prevalil čika Veljo v sla* mi na dvorišču in zabrundal: «Slišiš, Spaso! Pokliči Vaška, da bo gnal na pašo; na njem je vrsta.» Meže je segel Spaso po šajkačo ter si jo nadel — in bil je oblečen. Meže je vstal, zakaj kolikorkoli človek z ju* traj ujame spanja, je dobro. «E, Spaso, bre! Kako, da naju danes kar ne moreš videti?« ga je razvese* lila Mara, hči komšije Stojana, ki je z Jankovičevo Jelisavo že brzela v me* sto s «kupčijo» na rami in ročnim de* lom v rokah. V?1 krvi je planil Spasu v junaško lice in mu sunkoma dvignil veke, da so se zasmejale jasne oči in objele mladenko, ki je za trenutek po* stala ob ograji. «Dobro jutro, Maro! ako Bog daU «Dobro jutro! ako Bog da!» «Kaj pa meni, Spaso?» je ponagajala Jelisava. «Tudi tebi! In dobro prodajajta!* Devojki sta odhiteli dalje, da pred najhujšo pripeko dospeta v mesto. Ne* kajkrat še je kakor v slovo od vasi vzplahutala raca, ki je vzdrževala rav* novesje košarici sliv na drugem koncu droga, ki ga je Mara nosila na rami, nato pa je topo bingljaje obvisela nad prašno cesto. Vera v življenje je dihala lz živega razgovora mladenk; zlasti je bila raz* igrane volje Mara, ki je čutila na sebi objemajoči Spasov pogled. Da vaju le ne bi opeharila usoda, gr* lici sladki! — Šele ko sta zavili za živico na kraju vasi, se je Spaso spomnil, da mu je bil oče naročil, naj pokliče Vaška. Stopil je v senco lipe, pod katero je bila Va* skova «spalnica», in ga je z nogo po* valjal po slami. «Vstani, Vaško! Ura je dani Poldne bi zaležal — da te zipija!* Samo šajkačo in piščalko je vzel Va* sko in je bil oblečen. Še iz ličja sple* teno torbo s kruhom in sirom mu je sestra Kata obesHa na ramo in palico je vzel, pa je bil nared. Že so jo prašiči v divjem diru ucvrli iz staje; za njimi so v oblaku prahu prerivajoč se dro* bile ovce; goved je pa -s premišljenim korakom vodil star vol, ki so ga imeli Eri hiši samo, ker je bil «Solunac». Ni il sicer dobrovoljec, vendar pa je z vsemi štirimi delal za prelom nemške fronte. Ker je tega že nad deset let in mu je bilo že takrat vsaj tri leta, lah* ko rečem: za ovcami je šolske obvez* nosti prost vol «Solunac» vodil goved itd. Ta «Liitzovljev divji lov» sta za* ključevala Vaško in izkušen ovčjak. Ni nam mar, kaj so počeli doma ostali — o Vasku je zgodba. Z obeh strani so se k čredi usipali novi roji, na stočišču gornje in spod* nje vaške ulice se je pa Vasku pridru* žil Luburičev Marko s čredo spodnje polovice vasi; po dva sta namreč vsak dan čuvala vaško četveronogad, po dve pa perjad. Posebnih sitnosti ni pri* zadevala ne prva ne druga, ker je sa* ma znala na pašo in domov. — Pod košatim hrastom, kjer pašnik prehaja v gozd, sta se utaborila pastir* ja ta dan. Komaj se je pa Vaško zlek* nil po tleh, je planil pokonci, kajti na hrastu je zagledal veverico. Jako redka je tam divjačina, zato ne smemo za* meriti šestnajstletnima pastirjema, da ju je razvnela lovska strast. «Marko, skoči ti domov po ponev in mast, jaz bom pa med tem ujel repato zverko!« je Vaško modro razdelil de* lo. In tako je bilo. Marko domov, Va* sko na hrast. — Hudomušno in začudeno je pogledo* vala veverica z debele veje na udela* vajočega se Vaška. Ko je pa videla, da je namenjen k njej v posete, je jezno zacepetala z nogami, nejevoljno pogo* drnjala in šinila nekaj metrov više. Se dvakrat je napravila tako na veliko je* zo Vaška, ki je mislil, da jo bo kar prijel, kakor utrgaš hruško. Ko je počival na močni veji, ji je po* pretil: «Znaš. tetko, ako te ja uhvatim, imaš da rodiš ježa!» Po tej pretnji jo je pa veverica ubra* la po veji in se je v ljubkem loku po» gnala na sosednje drevo. Nerad bi bil Vaško lezel na tla in znova plezal, pa zamalo se mu je tudi zdelo, da bi taka majhna stvar skočila dalje od njega. «Što možeš ti, mogu i ja — oca ti pokvarenog!» In pognal se je z veje proti sosednjemu drevesu. Ali so bile roke prekratke ali kaj je bilo vzrok, ne vem. Vaško je v prostem padu s končno hitrostjo dvajset metrov na se« kundo priletel z obrazom na štor pod drevesom.*Če bi bil zloben, bi bil za* pisal: drvo na drvo. Z nadaljevanjem lova seveda ni bilo nič, saj se je Vaško komaj pobral. Ža« losten je sedel na štoru, krvaveč iz nosa in ust, ko je zasopel pritekel Marko, da prilije v .Vaskovo kupo gorja nove grenkobe. Ko je namreč Marko zagledal «lov« ca» krvavega okoli ust, se je razjezil nad njim: «Grom te ubiol Počakal bi bil vsaj I Ali si moral kar'sirovo požreti? Prav je, da ti je sedaj slabo! Volka nočem za tovariša!« Pobral je torbo in odšel na nasprotno stran pašnika. Že pri bolečinah je Vaško težko za* drževal solze, ko mu je pa ta očitek predrl srce, se je zvalil v travo in mila zatulil. Kraljestvo mode Obleke za tenis Teniški šport se }e zadnja leta tudi pri mas zelo razširil Dočim je bila ta športna panoga prej privilegij zgornjih desettisočev, se Je v zadnjem času silno posplošila in prodrla tudi med srednje meščanske sloje Tenis spada med ti^e plemenite športe, M vzgaja telo in dim ter nas v telesnem ozira tako strenira. da bi ga posebno inteligenca morala goiitl * vso plemenito strastjo. Teniški »port zihtiva svojo garderobo. Ta se nahaja nekako v sredini med prome-aadno in družabno toaleto, ker mora pač služiti obema načelom Baš to nudi posebno priliko, da se na teniškem igrišču obleka izvrstno kombinira, ne da bi pri tem ipcvdarjala zgolj športno noto. Enostransko bi bilo misliti, da mora biti obleka za tenis od vrha dio tal bela. Ta barva se poleti itak pogostoma srečuje in učinkuje baš zaradi tega morda nekoliko enoHčno. Srednji odtenki (bejž, peščena barva itd.) so še disfcretnejši in se nosijo naravnost izvrstno. Povedali smo že, da se velja izogibati striktne enobarvnosti modelov. Tudi na teniškem igrišču se izvrstno obnesejo pikčasti in četverokotni vzorci, ki so tem prijetnejši, ker povzdignejo živahnost pregibov te okretov med igro. Načelo je, da bodi obleka sa tenis koB-kor mogoče preprosta. Ta moda zavrača vsako vsiljivost in pretiranost. Najenostavnejše je obenem najelegantnejše. Juimper se je tudi na teniškem igrišču popolnoma uveljavil. Temu se ni čuditi, ker Je bil v začetku namenjen samo za športne prilike te je šele pozneje prešel v dnevno modo. Poleg jumperja se nosijo tudi krila, kombinirana z nekakšnimi telovniki brez rokavov, pa imajo bolj podobo bluze ter so iz enega samega kosa. Na skici naše slike vidimo tridelni kostum, sestoječ iz ravnega krila z vloženo gubo, ki služi prostemu kretanju, iz bluze, narejene v stilu telovnika in brez rokavov ter iz ravne jopice z žepi ob straneh. Bluza je iz pralne svile. Učinek tega malega kompleta povzdignemo, če podložimo jopico s pikčastim materijalom, iz kakršnega Je bluza. Na ta način dobimo ovratnik iz Istega materijala, ki je zelo efekten. Poleg dvodelnih modelov imamo tudi obleke iz enega samega kosa. Primer te vrste imamo na tretji skici, kjer vidimo, da je sredina gornjega dela plisirana v obliki teikota. Plisirano je tudi krilo. Zavoljo povdatka linije Je potrebno, da ima taka obleka precej širok pas. Za hladne dni si nabavimo tudi ogrtač v obliki raglana s pasom. Pisan šal se kaj dobro prileže k tej kombinaciji. Omenili smo že, da se tudi pletenine ze- lo dobro obnesejo na teniškem Igrišču. To trditev izpričuje naša zadnja slika. Obleke te vrste so zelo trpežne, strapacne, enostavne, obenem pa tudi neverjetno elegantne in zbog tega zelo priljubljene. Obleka za otroke Naša slika prikazuje zelo originalen model za dečke in deklice v najmlajših letih. Zgornja partija je zelo kratka, spodnja se zapenja ob strani. Krilce Je našopirjeno. Ovratnik in manšeti so nagubani, pri čemer drži ovratnik skupaj pester trakec. Klobukovi krajci so zavihani navzgor. Plašč iz kožuhovine za pozno poletje in jesen Kmalu bo treba misliti na hladne večere, ko se bo prijetno pogrezati v tople kožu-hovinaste plašče. Takšen plašč ni danes več nobena posebnost, ker se nabavi lahko za Neverjetna moč Je skrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo pre« pričal, da Ženska hvala perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za Izkuha-vanje pa je najbolje, če se vzame SCHICHTOVO TERPENTIN MILO razmeroma majhen denar. Novi kožuhi te vrste so zelo mehki in voljni ter ne pridajo figuri nič neestetičnega. Naša skica prikazuje dva vzorca teh plaščev, ki bodo letos posebno aktualni. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. A. T. v T. p. C. Bolezen je lahko različnega izvora, prihaja lahko od srca, od pljuč, od žilja in živcev, kar more ugotoviti samo osebna preiskava. Ste-li že poskušali več tednov zapored jemati kalcijev diuTetin? Najbolje bo pač, če se odločite in stopite, že zaradi vaših depresij h kakemu specijalistu za živčne bolezni. — G. M. M. v J. -F. Za desinfekcijo z žveplom se stenice odnosno njihov zarod še manj zmenijo kot bacili tifusa. — G. F. S. v D. Možnost ali nemožnost okuženja ugotovi lahko samo mikroskopična odnosno bakteriološka preiskava. — Orisane bolečine so lahko tudi samo posledice prestanega akutnega obolenja, n. pr. zaostala induracija, brazgotine in podobno. Če so pa ostala še skrita ognjišča, je seveda recidiva vedno možna. — Spolna nervoza. bodisi, da je pridobljena ali vznikla na temelju ustroja, kakor skoro vedno, je seveda !e posebno nijansiran ali naglašen pojav splošnega oho lenja. — G. D. T. v St. V. p. P. Verjetno je opisani sesedek poleg drugih brezpomembnih primesi v glavnem sečna kislina, katera se vedno v taki obliki pojavlja v zgoščeni seči, ki nastaja ob težkem deiu v vročini po močnem izhlapevanju in s tem oddaji vode iz telesa in podobnih prilikah. Če zopet, poskrbite za nadomeščanje izgubljene tekočine, s tem da pijete večje količine vode, ali slatine, izgine zopet sesedek, ker bo množina vode v seči zadoščala za raz-topljenje izločnih snovi, ki sicer že izpadajo preko saturacije iz ohlajene tekočine. — G N. Š. v L. p. G. r. R. Brez temeljite osebne preiskave ni moči odgovoriti na vaša vprašanja. Lahko je, da ena temeljna bolezen provzroča znake na ušesih kot na očeh in ostalem telesu, lahko pa je prva borzen od druge nezavisna. Iz tega sledi, da vam tudi v napovedi glede poteka in koica bolezni, ne moremo ničesar odgovoriti. Svetujemo vam. da se obrnite na strokovna zdravnika in sicer za ušesne in potem še za živčne bolezni, če se morda ne odločite, vsaj v svrho točne ugotovitve vaših nadlog vstopiti za nekaj časa v bolnico. — G. T. V. v K. In G. D. S. v M. Zanimanje za »kom buho« ali »kombušo« raste zadnje leto naravnost epidemično. To sedai na višku mode stoječe, vse bolezni, pred vsem pa arte-rijosklerozo, zdraveče sredstvo, ie došlo iz Japonske preko Rusije na Poljsko in Češko in prodira sedaj preko Dunaja v alpske dežele. Kakor kažejo povpraševanja v zadnjih tednih bo po letošnji kopalni sezoni verjetno takoj začela svoj debut kombuha. Je to tako imenovana iaponska čajna goba, ki pa ni nikaka goba, ampak zmes raznih nižjih, mikroskopičnih rastlin (glivic in dr.) katere si mora vsak sam gojiti na oslajenem čaju. Pri tem nastajajo v čaju gotove kisline, ki ga okisajo in mu dajo poseben okus in vonj. Kakor rečeno obstoji omenjena rastlinska zmes iz raznih bakterij in drožgnic ter iz značilnega kombuhinega ba- cila. Trsni sladkor, raztopljen v čaju drož-nice naglo razkroje, tako da potem odločilni bacili iz razkrojin napravijo značilno glu-konovo kislino. Pri tem povre nekaj sladkorja v alkohol, ki pa ne ostane kot tak v zmesi, ampak se pretvori v oetovo kislino. Kombuha vsebuje torej po končanem procesu precejšnje množine organskih kislin. Da bi glukonova kislina imela kak poseben farmakodinamičen učinek, ni znano; vsekakor pa je kombuha, ki je povsem nedolžna in neškodljiva pijača, na glasu, da oživlja pivce na tak način, da se čutijo že po par tednih kot na novo prerojene. — G. M. T. v Sp. K. Izmed naših domačih muh je samo ena, ki je stenski muhi v resnici jako podobna. da ujeda. Pri navadni muhi pa o kakem piku ne more biti niti govora, ker muha nima nikake priprave v svojih ustnih organih, da bi bila zmožna za to. Tudi rilca, ki bi ga morda mogla poriniti kam. nima nid ne ust v navadnem pomenu besede, s katerimi bi lahko jedla, kaj še ujedla ali ugriznila. Muha more samo skozi svoi rilec potisniti nekakšno z mikroskopično majhnimi luknjicami nasejano žogico, in skozi nje izločiti nekaj soka. s katerim omoči hrano, ki si jo Je izbrala. V tej tekočini se mora n. pr. drobec sladkorja stoprav razstopiti. da je vsprejemliiv za muho, ki ga samo kot raztopino sedaj po istih luknjicah lahko vsreblje. Pri tej priliki torei lahko spravi bakterije, ki moreio omenjene vsrkovalne pore pasirati, vase: večjih že ne more. Ker pa žival brodi po blatu, mrhovini, gnoju in drugih infekcijskih kali polnih snoveh, se seveda ž njimi onesnaži in lahko inficira hrano, ustnice, rane itd. Če vam Je torej navadna muha okužila rano, je verjetno samo na ta način, ne pa s pikom. adio 3ERLIN (484 m 4 kw). PRANKPLR1 (428 o 4 kw) LANOENBERO <468 m iS kw). STUTTOART (370 CD 4 kw), PRAGA (349 m S »»•), LONDON ;DAVENTRY 1604 m 25 kw). ZAOREB (310 m 0.7 sw). BRNO (441 m 3 kw). RiVI (450 m iz kwV OUNAJ (517 ro 7 kw). OAVENTRV ?4<>2 m 12 kw) VARŠAVA (1111 m 10 tw). STOCKHOLM (MOTALA 1320 B 30lcw> Nedelja, 5. avgusta. BERLIN 20.30: Poljuden orkestralni kon-cert. — FRANKFURT 19.: koncert na or. gle. 20.: Poročila o amsterdamski olimpi* jadi. 20.30: koncert orkestra in solistov. — LANGENBERG 20.: Slavnosten koncert. (Orgle, zbor, orkester in solisti.) Nato kom cert lahke glasbe. — STUTTGART 20.: Dramski večer. * 22.: Prenos simfoničnega koncerta iz Solnograda. — ZAGREB 11.30: Koncert vojaške godbe. * 20.30: Prenos ope* re «Glumači» z Dunaja. — BRNO 18.: Pevski koncert. (Arije.) * 19.: Večerni kon* cert orkestra in solistov. * 22.20: Prenos koncerta z razstave. — BUDIMPEŠTA 12.15: Simfoničen koncert. * 17.; Koncert vojaškega orkestra. * 18.30: Pevski koncert moškega zbora. — 20.: Verdijeva opera «Ples v maskah*. Nato ciganska godba. — LONDON 17.45: Bachova kantata. . 21.05: Koncert orkestra m solistov. — PRAGA 18. Otroške in mrtvaške pesmi. * 19.: Preno« koncerta iz Brna. « 20.30: Mešan večer. Na* to prenos z brnske razstave. — RIM 21.: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11.: Kon* cert dunajskih simfonikov. * 16.: Popol* danski koncert orkestra. * 19.30: Komor* na glasba. Beethoven: Klavirski trio v G* duru. * 20.30: Leoncavaliova opera «Glu* mači». « 22.; Prenos simfoničnega koncer* ta iz Solnograda. — VARŠAVA 20.15: Koncert orkestra in solistov. — STOCK» HOLM 19.15: Koncert orkestra in solistov. Ponedeljek, 6. VIII. BERLIN 17.: Komorna glasba na kitare. 21.: Mešan večer. (Zbor, solisti in recita* cije). — FRANKFURT 20.15: Prenos programa iz Stuttgarta. Nat.o skladbe za flav* to in orkester. — LANGENBERG 18.: Koncert simfoničnega orkestra z .razstave «Pressa». * 20.15: Glasbeni paberki s cele Evrope. (Orkester). — STUTTGART 20.15 «0 popotnikih® (Orkester in solisti). Nato koncert lahke glasbe. — ZAGREB 20.10: Prenos koncerta iz Prage. — BRNO 19.40: Spomini na kabaretno glasbo od 1914. — 1918. « 20.30: Koncert. Foerstei: Pravljica o hrepenenju. Fosvth: Koncert za violo in klavir. Nato prenos koncerta z razstave. BUDIMPEŠTA 12.05: Orkestralen koncert. 17.45: Ciganska g->dba. * 20.: Koncert or* kestra madžarske opere. — LONDON 19.15: Koncert Dvorakovih klavirskih du* etov. * 19.30: Koncert. (Orkester, tenor in alt). Nato klavirski koncert. — PRAGA 19.15: Lahka glasba. » 20.10: Koncert or* kestra in solistov. Nato prenos iz Brna. RIM 21.: Vokalen in instrumentalen kon* cert. — DUNAJ 16.15: Popoldanski kon* cert orkestra. — 20.05: Pesmi in dueti. • 20.30: Iz preteklosti Badena. (Skladbe ne* kda; v Badenu živečih velikih mojstrov gla-Le). — VARŠAVA 20.10: Prenos kon« certa iz Prage. — STOC^HOLM 20.15: Prenos koncerta iz cerkve v Sundsvallu. Torek, 7. VIII. BERLIN 20.30: Orkestralen koncert — skladbe starih mojstrov Bacha, Dittersdor* fa, Mozarta itd. — FRANKFURT 20.15: Simfoničen koncert. — LANGENBERG 20.: Orkestralen koncert. — 21.: Odlomki iz velikih oper. — STUTTGART 20.15: Koncert filharmoničnega orkestra. Mendels sohn=Bartho!dvieve skladbe. — ZAGREB 18.: Koncert lahke glasbe. — BRNO 20.15: Večerni koncert orkestra in solistov. Nato prenos z brnske razstave. — BUDIMPE* ŠT A 17.45: Orkestralen koncert. — LON* DON 19.15: Koncert Dvorakovih klavir* skih duetov. * 19.30: Koncert dunajske glas* be. (Orkester in sopran). * 21.35: Pevski koncert. — PRAGA 19.30: Koncert god« be na pihala. * 20.10: Orkestralen in pev* ski koncert Smetanovih, Fibichovih in Dvo* rakovih skladb. Nato prenos programa iz Brna. — RIM 21.: Saint*Saensova opera »Samson m Dalila». — DUNAJ 16.15: Po* poJdanski koncert kvarteta. * 20.05: Moti* vi iz prirode. — Skladbe: \Vebra, Beethov* na, Bacha, Smetane, Dvoraka in Griega. (Dunajski simf. orkester). * 22.: Prenos iz kabalreta. — VARŠAVA 20.15: Koncert orkestra in solistov. — STOCKHOLM 19.45: Offenbachova opereta »Lepa Hele* naw. « 22.: Pevski koncert: Nemške ro* mance. (Poje bas.) TeiefaiiRen radio najboljši. Popoln siromak je bil Vaško tisti 3an; posebno še ker mu je pes med lovom izpraznil torbo. Dotedanjega prvega prijatelja Mar» ka je pa od onega dne gledal kakor tat biriča. — Mogoče ste pričakovali več. Toda ta* ko je bilo — in jaz nisem tak, da bi yas pital z Izmišljotinami. Br.t Zloba je jačja od pameti cKakor da jih jaše vrag, so Miljkovl-61,» pripoveduje Stevo svoji ženi pri večerji. « Zopet sem moral miriti m kar zoprno mi je hoditi domov mimo njihove hiše. VendaT je čudno: midva živiva skupaj že lepo vrsto let, pa se doslej še nikoli nisva pretepala.* «E, Stevo, to je zato, ker sem Jaz dobra,* meni žena. «Ako bi bila jaz hudobna, bi vsak dan kaj napravila, da bi me moral pretepsti.* «Ne boš. Mara. Dobra si, kair je res, Je res, toda vsa ta dobrota ti ne bi nič pomagala, ako bi bil jaz tako neumen, kakor je Miljkovič. Mene ne zdražiš s kako neumnostjo.* ♦Misliš? Da hočem biti zlobna, te frsak dan toliko z jezim, da bi me moral tepsti, čeprav si pameten. Dobrota je več vredna od pameti.* «Ali že poskušaš, Mara, da bi me ujezila?* «Ne, toda enkrat ti bom dokazala, da je hišni mir odvisen samo od mene!* «Le. Zelo sem radoveden, čigava bo obveljala.* Nekaj dini po tem, ko je mož že popolnoma pozabil na ta razgovor, nese Mara možu obed na njivo. Spotoma skoči k ribiču in kupi dve lepi, še živi ribi in jih skrije v košaro. Prišedši na njivo, kjer je mož oral, mu pripravi jed, sama pa gre po njivi, kakor da jo zanima moževo delo. Stevo je ostavil oranje sredi brazde. Žena položi ribi v brazdo in jih pokrije z rušo. Pridni oratar je med tem pojedel kosilo in hiti na delo, da še pred večerom doorje njivo, Mara pa istotako ročno pospravi posodo in jadrno odide. Komaj je Stevo zastavil plug in obrnil že prerezano brazdo, mu zatrepetata pred očmi ribi, ki se krčevito premetavata po razoru. «Hej, Mara, počaka}, izoral sem dve ribi, pridi panje,* zakliče ves vesel. Žena se komaj obrne: «Kaki ribi? Ali se ti blede? Odkdaj se ribe love na nji-yi ia s plugom?« «Res, poglej jih,» trdi Stevo ves vesel. «Ne uganjaj burk, Stevo. Meni se mudi domov, kaj me zadržuješ z neumnostmi!« «Za vraga, žena, pridi nazaj in vzemi ribi!» Potuhnjeno se vrne žena in se hinavsko čudi: «Hm, to je pa res čudno. Daj jih sem, napravim ti večerjo, da bo veselje!* Pobere ribi in se komaj zdrži, da ji ne uide smeh. Mara odbrzi, Stevo pa pri resnem delu kmalu pozabi na čudni dogodek. Ko se zvečer Stevo vrača domov, mu že v veži udari v nos prijeten duh po pečenih ribah, toda začudi se, ko mu Mara prinese za večerjo močnik. «Kje sta pa ribi?* «Kakšni ribi?* «No, tisti, ki sem Jih popoldne izoral na njivi?* •Ribi? Izoral? Na njivi? AH si bolan, ljubi mož?* •Kaj se neki izprenevedaš, saij veš, da sem ti jih dal, in tudi diši po pečenih ribah. Nu, le daj jih sem, vražje sem lačen, baš se mi hoče kaj boljšega.* Beseda je dala besedo, dokler ni Ste-yo pokazal trdne volje, nadaljevati de- bato z učinkovitejšimi sredstvi. Mara je tega komaj čakala. Uide možu na prag in kliče sosede na pomoč. «Joj, Mitar, Ante, Djuka, zblaznel je moj človek, ubiti me hoče!» Možje pritečejo in se čudijo pametnemu Stevi, ki se je vedno zgražal nad možmi, ki imajo cigansko navado, tepsti svoje žene. «Kaj je, Stevo, za Boga svetega?* «Pravi. da je izoral na njivi dve ribi in da bi mu jih morala speči za večerjo,* se vtakne žena, «zdi se mi, da uma greša, zadnje dni ni bil nič kaj zdrav.» «Ali tajiš, da nisem izoral rib, vražji jezik?* «Vidite, ljudje božji, kako sem nesrečna; mož mi je zblaznel,* zajavka Mara. Stevu pa je preveč te ženske hudobije in hinavskih solza. Plane proti ženi, toda sosedje ga pograbijo, z velikim naporom zvežejo in polože na posteljo. Dobra Mara mu z neverjetno ljubeznijo polaga obkladke na čelo in jadikuje, da bi se je kamen usmilil. ♦Ne razveži ga, da te ne ubije,* ji svetujejo pri odhodu. «ni šala, ako se človeku zmeša. Žalostno, da se to zgodi ravno najpametnejšim^ Po odhodu sosedov prinese Mara na mizo pečeni ribi. Obraz se ji smehlja ip še ne d^ možu miru; V. •Kolika škoda, Stevo, da smo te morali zvezati, glej, kako sijajna večerja.* Stevo se je osvestil: «Odveži me, kaj te je vrag obsedel, da me sramotiš!* «Ali sem ti dokazala, da je dobrota več vredna od pameti. Vidiš, kako hitro je odrekla tvoja sijajna pamet, ko sem Kongres mednarodne študentske konfederacije v Parizu RedrcI kongres mednarodne Študentske konfederacije se bo vršil letos od 9. do 17. avgusta v Parizu. Istočasno s kongresom se bodo vršile tekme v vseh športnih panogah za svetovni univerzitetni šampi-jonat. tako zvana študentska olimpijada. Kongresa kakor športnih tekem se udeleže visokošolci skoro vsega sveta do svojih reprezentativnih organizacijah. Kongres in tekme se bodo vršile pod pokroviteljstvom predsednika francoske republike g. Doumerguea, ministrskega predsednika g. Poincarea in drugih odličnih reprezentatnov franooske javnosti. Francoski parlament ie votiral za samo organizacijo teh prireditev 400.000 frankov. Tudi naši akademiki, ki že nekaj let intenzivno sodelujejo v mednarodnih dijaških pokretih, se udeleže kongresa po svojem oficijelnem predstavništvu Pcbra-timstvu Naši šesteročlanski delegaciji na-čeljuje znani študentski prvoboritelj g. Ilia Živančevič. advokat v Beograd, a ljubljansko visokošolsko dijaštvo zastopa po sklepu Sveta slušateljev ljubljanske univerze z Vekoslav Iskra. Na meduniverzitetnih športnih tekmah nastoDi jugoslovenska študentska športna reprezentanca v lahki atletiki in tenisu, ki odpotuie v sredo pod vodstvom g. Frana Meichsnera, kapetana našega moštva. Nadejamo se, da bodo naši vrli športniki uspešno zastopali barve svoje države. Z delegacijo potuje tudi večja skupina jugoslovenskih visokošolcev, da posetijo zavezniško republiko in navežejo prijateljske stike s francoskimi kolegi. starem hmeljskem reku: Čim mend hmelja, tem višje cene. Seveda bo morala tudi po drugih hmeljarskih okrajih Evrope biti slabša hmeljska letina, sicer ne bo ni8 i cenami. Vinogradniki r Slovenskih goricah ter okrog Ljutomera in Ormoža de ne tožijo zaradi vročine in suše, temveč si nasprotno obetajo izvrstno kakovost vina, kjer ni toča ugonobila vinogradnih nad. Splošne so izjave slovenskih kmetovalcev, da je izdatna moča povsod nujno potrebna. Posamezni nalivi zadnjih dni, zlasti minulo nedeljo, so le začasno osvežili rastlinstvo, izdatneje pa zemlje niso namočili. — 8 predteki na 5000 m — kjer je izzvalo senzacijo, da je Nurmi ostal na 4. mestu — 15 predtekov in 6 medtekov na 200 m — kjer Je Nemec KSrnig v času 21 in tri petine izenačil in »o tekli kot prvi 21 in štiri petine Legg, Paddock in Scholz. Četrti dan, v sredo, je v finalu na 110 m z zaprekami zmagal Afričan Atkinson — pri skokih v daljavo sploh ni startal — v času 14 in Štiri petine. Tik za petami so mu sledili trije Američani, kot peti Weiohtman-Smith — ki se mu je po predteku marsikaj obetalo — in kot zadnji Anglež Gaby. — V finalu na 200 m, ki je bil zelo napet, je bil prvi Kanadijec Williams v 21.4; ostala mesta so si delili Anglež Rangeley. Američan Scholz, Nemec Kčrnig, Kanadijec Fitzpatrick in Nemec Schuller. Na cilju je šlo za centimetre! — Disk je dal nov olimpijski rekord 47.32 m, ki ga je postavil Američan Houser. Preko 47 m sta vrgla še Finec K i vi kot diu-gi in Američan Corson kot 3.; nato slede Norvežan Stenerud, Američan Andersen in Finec Kennetna, vsi preko 44 m Nemci niso mogli preko 42 m! — V skoku ob palici je ostal kot prvi pod svetovnim rekordom Američan Carr (4.20 m), za njim še dva rojaka s 4.10, oziroma 3.95, Kanadijec Packard z isto znamko in kot zadnji Japonec Naaksava s 3-90. — Razen tega se je vršilo še 6 predtekov na 1500 m — ki razen Nemca Bocher-ja niso dosegli časov pod 4 minutami — 2 predteka na 3000 m steeple — kjer sta vodila Finca Ritola in Lukola — ter 3 predteki na 800 m za dame — kjer sta z dobrimi časi (2.22 in dve petini) zmagali dve Nemki in Thompsonova iz Kanade. V splošnem je videti, da Američani letos ne bodo želi onih lavorik, kot so jih sami pričakovali in so se jih ostali bali. Nekaj atletov starega sveta seveda tudi ni izpolnilo stavljenih nad in tako prihajajo prav za prav iz Amsterdama vse drugačni rezultati, kot jih je obetala papirnata forma raznih . (Kratka poročila i* Amsterdama prinašamo dnevno med brzojavkami; gornji pregled pa naj nudi sliko amsterdamskega vrveža in zbere vse zanimivejše tehnične podatke o posameznih točkah.) Dr. Miloje Milojevič, Kosta Manojlovič in Riko Svarc izdajajo v Beogradu glasbeno-literarno revijo «Muziko», ki prinaša poleg razprav o večinoma sodobnih glasbenih vprašanjih tudi glasbene priloge manjšega obsega. Dosedanji zvezki so bili namenjeni izključno jugoslovanske tvorbi; izhajali so srbski članki v cirilici, hrvatski v latinici in tudi slovenski. Topot je pa vsa številka namenjena češki, in sicer češki sodobni glasbi. Uredništvo je poskrbelo za originalne prispevke čeških komponistov in muzikolo-gov ter vsled tega zasluži ta zvezek posebno pozornost Tudi kompozični prispevki izhajajo od najaktualnejših sodobnih čeških glasbenikov. Uvodoma povdarja uredništvo, da so Slovani v glasbeni kulturi in napredku zavzemali že od nekdaj odlično pozicijo ter navaja kot svojedobne pijonirje Mussorgskega. Chopina in Smetano Ugotavlja tudi, da so val narodi dvigali svojo kulturo vseh strok z organiziranim delom vse nacije Obeta nam podobne zvezke o ruski, o poljski in o bolgarski glasbi, kamor bodo istotako prispevali najodličnejši glasbeniki imenovanih narodov. Znani češki muzikolog Zdenek Nejedly priobčuje članek o Evropi in slovanski glasbi s posebnim ozirom na češko glasbo. Povdarja, da je v dobah klasike in romantike razvoj naših kultur najbolj oviralo dejstvo, da smo bili politično (državno) odvisni. Glasba se je največ gojila na dvorih in v aristokratski hkrogih, ki jih večina slovanskih narodov pač ni imela. Na veliko muzikalnost češkega naroda opozarja z uspehi Mozartovih oper v Pragi. — Dr. Vladimir Helfert priobčuje članek o B. Smetani, na katerega zaklade in temelje zida vsa poznejša Seška glasba. Članek o Smetani objavlja še Zdenek Nejedlv. Ugotavlja, da so vsa prizadevanja češkega naroda po samostojnosti imela na Smetano velik vpliv, kar se javlja, ne le v načinu njegovega komponiranja, ampak tudi v izbiri njegovih sujetov za opere in za simfonične skladbe. — K. B. Jir&k podaja članek o moderni češki glasbi, za katero jemlje kot izhodišče 1. 1904. — po Dvofako-vl smrt. — Dr. Miloje Milojevič piše o slovaških komponistih, ki so nam Jugoslove-nom skoraj neznani. — Dr. Jan Brauberger navaja statistiko in razvoj glasbenega šolstva v Češkoslovaški republiki, dr. Josip Euter pa o glasbenem pouku v Pragi, o brn-skih muzikalnih prilikah prispeva dr. Milojevič. — Alojzij Haba objavlja pregled desetletnega razvoja četrttonske In šestinoton-ske glasbe v Češkoslovaški. — Brošuro zaključuje statistika glasbenih teles, gledališč, edicij in revij. Amsterdam Osem dni se že vršijo ▼ severnih Benetkah gigantski boji najboljših športnikov vsega sveta za olimpijske trofeje. Mesto je spremenilo vsakdanje lice; na vsak korak srečaš tujca, posameznega ali v skupinah, ki ga je navdušenje za šport privabilo v olimpijsko mesto. Prešteli so samo 800 novinarjev in kakih 5000 tekmovalcev; publika prihaja in odhaja dnevno. Na tribunah je redno do 2000 gledalcev. Vsa Nizozemska živi v znamenju IX. olimpijade. V soboto 28. jiulija se je vršila otvoritvena svečanost Francije ni bilo, ker so se dan prej sprli z uradniki na stadionu 40.000 gledalcev je bilo navzočih. Grki — čuvarji stare helenske telesne kulture — korakajo prvi. Nato slede v abecednem redu ostali narodi: Argentinci s slamniki na prsih, Avstralci s 4 atletinjami in 16 moškimi, Belgijci z 10 atleti, 5 bolgraskih častnikov v vojaških uniformah. Kanadijci, Čilenci, Nemci — v drugi največji skupini — nato Egipčani s 13 atleti v rdečih fesih, nad 100 Angležev v kratkih hlačah, Estonci, Finci, dva Haičana, Madžari — ki pozdravljajo z dvignjenim slamnikom v desnici —, Irci, Indijci, Italijani, Portugalci, Romuni, Čehoslovaki s sokol-sko vrsto, Američani z nad 300 osebami, za njimi Jugoslavija s 16 možmi, Švedi, Švicarji in kot zadnji Nizozemci s 365 zastopniki. Potem je zapelo 1200 pevcev in princ Henrik je v imenu kraljice otvoril olimpijado. Olimpijsko prisego je govoril za vse najstarejši nizozemski nogometaš Denis v slabi francoščini, kar je napravilo precej neprijie-len vtis. V nedeljo 29. t. m. so se pričela tekmovanja. Ze ta dan sta se morala umakniti z olimpijskega prestola dva atleta, in sicer Finec Ritola in Američan Osborn. Odločilni so bili boji v treh disciplinah, teku na 10 km, skoku v višino in metu krogle. V prvem je vrgel olimpijski rekord Finec Paavo Nurmi, ki je v krasnem finishu vrgel raz sebe Ritolo. Šved Wied je ostal že 8 krogov pred ciljem za obema fenomenoma. Čas Nur-mija 30 : 8 štiri petine! 4., 5. in 6. mesto sla dobila dva Šveda in Anglež. V skoku v višino je zmagal mladi Američan Robert King z 1.94 m! Vrstni red za naslednja štiri mesta z 1.91 m je sledeči: 2 Amerika, 3. Francija, 4. Filipini, 5. Amerika. Francoz Lewden je z 1.88 m zasedel 6. mesto. — Krogla je prinesla največje presenečenje. Trije prvoplasirani so prekosili svetovni rekord. Zmagal je Američan John Kuck s 15.87 m. Prus Hirschfeld, ki Je v treningih toliko obetal, je ostal na 15.72 in zasedel tretje mesto. Nato so še Kreuz (Amerika) 14.99 m, Walsted (Fin.) 14.65 in Uebler (Nem.) 14.309 m! Razen tega se je v nedeljo vršilo 6 predtekov in 2 medteka na 400 m z zaprekami. — Taylor (Am.) je v medteku vrgel Pettersonov rekord —, 16 predtekov in 6 medtekov na 100 m — Madžar Ger8, Anglež, London, Nemec Lammers, Južnoafri-kanec Leeg in Američani Wykoff, Mc. Alli-ster in Russel so tekli 10 in 4 petine, dočim je Kanadijec Williams celo izenačil Abra-hamsov olimpijski rekord (10 in tri petine) — in 8 predtekov na 800 m. Na nedeljskem programu je bilo še dviganje uteži, kjer so zmagali v mušji teži Avstrijec Andrijlsek z 287.5 kg, v lahki z enakim rezultatom 822.5 kg Nemec Helbig in Avstrijec Haas, v srednji Francoz Roger Francois s 355 kg, v srednje težki Egipčan Nossier s 355 kg in v težki Nemec Strassberger s 370.5 kg. V ponedeljek 30. t m. so se odigrali finali na 100 in 400 m z zaprekami ter v metu kladiva. Na 100 m je zmagal Kanadijec Wil-liams v 10 in štiri petine! Drugi je bil Anglež London, tretji Nemec Lammers in šele četrte Američan Wykoff. Zadnji dve mesti sta pripadli Leggu in Mac Allistru. Na 400 m 7 zaprekami je zmagal Anglež lord Burghlev v času 53 in dve petini. Tik za njim sta Američana Cuhel in Taylor, nato Šved Pe-terson, Anglež Livingstone in kot zadnji Italijan Facelli. Prvih pet je prišlo na cilj na prostoru 1.5 m, Facelli pa je zaostal za 3 m. — V kladivu rezultat ni ravno najboljSi in zaostaja za več kot 6 m za svetovnim in 3 m za olimpijskim rekordom. Zmagal je Irec O' Callaghan s 51.39 m; nato slede Šved Skold, Američan Black, en Italijan in še dva Američana. Zadnji ima 46.75! Razen teh bojev se je vršilo še 9 predtekov in 3 medteki na 100 za dame — najmočneje so se pokazale zastopnice Nemčije in Kanade, ki ?o s časi malo zaostajale za svetovnim rekordom (12 in dve petini) — in 3 medteki na 800 m za moške, kjer je izpadel tudi Peltzer. 300 m pred ciljem je podlegel silnemu tempu mladih nasprotnikov Francoza Martina, Angleža Lowea in Američana Hahna. V torkovih odločitvah sta bila postavljena dva nova svetovna rekorda, Poljakinja Ko-nopacka je vrgla kopje 39.62 m in prekosila lastni rekord (39.12). Za njo sta se plasirali dve Američanki, dve Nemki in kot slednja Avstrijka Perkaus z znamko 33.54 m. V finalu na 100 m za dame je zmagala Američanka Robinson z novim svetovnim rekordom 12 in ena petinka. Nato sledita dve zastopnici Kanade in Nemka Steinberg. Dve sta bili diskvalificirani. V skoku v daljavo za moške je odnesel zmago Američan Ham (7.63); za njim pridejo Cator (Haiti — 7.58), Bates (Am. — 7.40), Meier (Nem. — 7.39), K5chermann (Nem. — 7.35) in De Boer (Niz. — 7.3). Brez cposebne> slave! — Zadnji finale na 800 m je postal plen olimpijskega prvaka, Angleža Lowea v Času 1 : 54 in štiri petine, ki je s tem postavil nov olimpijski rekord. 5 m za njim je prišel Šved Byhlen, nato pa Američan, Šved, famozni Lloyd Hahn n Francoz Sera Martin. — Nato se je vrSilo ) predtekov in 3 medteki na 110 m z zaprekami — kjer sta Afričan Smith in Američan Leighton v predtekih izeanačil olimpij. in svetovni rekord (14 in štiri petine) ter je v tretjem medteku Weightman - Smith postavil v 14 in tri petine nov svetovni rekord Razumljivo je, da se sprašuje tako po mestih kakor tudi na deželi, kr.kšen bo le'0*-nji pridelek, saj z izjemo nedeljskega naliva še ni bilo ponekod 30 do 40 dni dežja. V nastopnem podajamo približno sliko kmetijskih kultur v Sloveniji po naših dosedanjih informacijah. V moravški dolini bo pridelek zelo dober. Pod vznožjem lepe romarske cerkvice na Limbarski gori, v Moravčah, v Pečah, v Kandršah in v okolici Vač so upi kmetovalcev prav veliki. Posebno dobro je rodila pšenica. ki ima take klase, kakoršnih mnogo let ne pomnijo. Izkušeni in napredni kmetovalci, kakor" n. pr. g. France Klopčič iz Moravč in drugi, bodo razstavili vzorno pšenico na jesenskem velesejmu. Zadovoljni pa so tudi s pridelkom rži in ječmena. Nedeljski dež, ki je bil pravi božji blagoslov, je posebno pomagal ajdi, ki je kar čez noč priklila iz zemlje. Treba bo le še nekaj moče in bo povrvrstna. Uničena pa je otava, zato gledajo živinorejci s slabimi upi v pri-hodnjost. V severni ljubljanski okolici Je hnda snša, ker je tam peščena in prodnata zemlja. Ponekod je vse izžgano. Tzsubljema sta krompir in fižol. V okolici Kleč občutijo, kar se sicer redko zgodi, sušo celo mladi gozdovi, ki so pričeli hirati. Višnjegorski okraji ni imel 40 dni dežja. Pridelek žita je bil prvovrsten. Dolga suša se pozna na krompirju in fižolu. Usoda obeh pridelkov pa zaenkrat še ni zapečatena; njiju rešitev je odvisna od čimprejšnje moče. Čebelarjem sta letošnja pomlad in poletje zelo ustregla. Posebno so se panji polnili ob smrekovi paši. Na 1 panj je prišlo 10—15 kg medu. V Zasavju ni prehudih pritožb. Prav lepo kažejo litijske nniive, ki imajo precej svišča, ki drži vlago. Sicer pa je v vsej okolici večkrat po malem dež, medtem ko so drugod le želeli in zdihovali za blagodejnim nalivom. Po zasavskih hribih, posebno v Štangi, je bil letos zelo slaba letina za češnje, medtem ko j;ih je bilo v Kresnicah in v okolici Jevnice na izobilju. Razveseljivo se bo obnesla ajda. Na Dolenjskem bo mnogo dobrega vina. Okolica Rake, Krškega, Brežic, Leskovca, Sv. Križ in v drugih vinorodnih krajih se obeta obilen vinski pridelek, ki bo po dosedanjih izgledih tudi kakovostno prvovrsten. Drugim kulturam pa je suša prizadela mnogo škode. Hnda suša ▼ Savinjski dolini ln drugod na Štajerskem. Žitu suša ni škodila, pač pa slabo kažejo koruza, krompir in fižol. Pridelek hmelja v Savinjski dolini se bo zaradi suše zelo zmanjšal, česar pa kmetovalci ne obžalujejo po Juniorslri nogometni turnir Na pobudo SK Ilirije se vrše tudi leto« pokalne tekme juniorskih moštev. I. kolo se odigrava včeraj in danes na športnem prostoru SK Ilirije, razvrstitev današnjih tekem navajamo nižje. Namen tekem je dati tudi juniorskim moštvom priliko za vrsto urejenih, pravil* no vodenih tekem ter s tem pripomoči k razvoju, organizaciji in napredku nogomet« nega naraščaja, ki je žal tolikrat prepuščen sam sebi. Starostna meja za igralce je 18 let (letos rojstni letnik 1910). Vsaka tekma traja dvakrat 35 minut, ako ostane v tem času neodločena, se podaljša za dvakrat 10 minut, nato pa odloči žreb. Rezervo je dovoljeno vstaviti v moštvo le v primeru poškodb, in to do pričetka IL polčasa ter z dovoljenjem sodnika. Turnirja se udeležuje 12 klubov, 8 ljub« ljanskih in 4 mariborski, dokaz, kako po« trebne so te vrste prireditve in tudi dokaz, da merodajni faktorji posvečajo vse pre« malo pažnje vzgoji naraščaja. Iz gmotnih vzrokov tekmujejo klubi ločeno v Ljublja* ni in v Mariboru, pač pa bosta zmagovalca obeh mest igrala med seboj odločilno tek* mo. Pri znatnem številu sodelujočih pogre* šamo med njimi vendar nekaj naših prvih klubov: Henrcsa in Slovana. Juniorji Pri* morja so ta čas baje zaposleni izvei. Ljub* Ijane. Turnir juniorskih moštev zasluži pozor« nost publike in še celo pozornost naših športnih klubov. Kakor prejšnja leta, se more tudi letos pričakovati od juniorjev dobrih iger, v srečanjih med močnejšimi nasprotniki celo tekem, ki po lepoti pre* segajo marsikatero naših tako zvanih prvo« razrednih tekem. Današnje tekme »o razvrščene sledeče: ob 9. dopoldne igrata Slavija in Savica (sodnik g. Mahkovec), ob 16.30 Jadran in Reka (sodnik g. Dolinar) in ob 18. Ilirija in Mars (sodnik g. Lukežič). slede biriči. Kam sedaj z volom. Odgnali so ga v cerkev, kjer so ga pobili in raz-mesarili. V soseščini so najeli voz in odpeljali meso proti Savi. Tako so biriči od Je-perce dalje izgubili vsako sled. Šele naslednje jutro, ko je prišel cerkovnik v cerkev je bila za zadevščina pojasnjena. Cerkev je bila oškropliena od volovske krvi. Zasledovanje je bilo že prekasno. Od takrat trdijo ljudje, da je ta nesrečna cerkvica brez blagoslova. Jeperca ima dandanes svol žalostni sloves po mnogih nezgodah. Poseben respekt pred Jeperco imajo avtomobilisti. Kakor hitro pripelje avto aH motorno koto preko medvodskega klanca, že pritisne vozar na vzvod in vozilo drvi po ravni cesti z velikansko brzino. Ko pa se bliža koncu prvega smrekovega gozdiča že popušča. Pred oči mu stopajo številni ponesrečenci, ki so zaradi neprevidnosti ali nepoznanja ceste drveli preko ovinka, ki se prične malo pred omenjeno cerkvico in se večkrat, ne da bi občutili posebne muke, gladko peljali v večnost. V ovinku, kjer je cesta nekoliko nagnjena navzven brzega vozača vrže in skoraj vsak podleže. Naša avtomobilska kronika beleži že nebroj smrtnih primerov, ki so se dogodili sredi ravnine, kjer ni prepadov, ne skal. Menda Je le malo krajev, kjer bi bili tako zelo združeni romantična preteklost in živahna sedanjost, kakor sta baš pri cerkvici, samujoči na veliki cesti, na Jeperci. — VI. K. K lepoti Gorenjske gotovo nrnogo pripomore Sorško polje, rodna pokrajina Simona Jenka. Sorško polje je velika ravnina, ogro men trikotnik s skrajnimi točkami Medvode, Skofja Loka in Kranj. Vrh medvodške-ga klanca takoj občutiš, da si prišel v novo posebno pokrajino. Pred teboj se razprostira morje valovečega zlatega žita, sega-jočega na eni strani do gričevja, prehajajo-čega v soriško in loško hribovje, ki se razteza gori k Sv. Joštu, na čigar glavi se sveti bela krona. Na vzhodu in severovzhodu pa tvorijo okvir sivi vrhovi Kamniških planin ln Karavank, ki dajejo vsej sliki posebno mikavnost. Iz žitnega morja se dvigajo temnozeleni otočiči smrekovih gozdičev, iz katerih odsevajo bele vitke breze. Prekrasno je Sorško polje, kadar cvete in dehti ajda. Mir vsenaokrog. Dočim vlada v okolici Medvod drvenje in ropot blagostanje noseče industrije, plava nad to pokrajino božja tišina. Kakor bel pas se vije široka bela cesta, ki je obdržala še dandanes svojo veliko važnost. Niti železna kača, ki se je privila 1873. preko Sorškega polja je ni trogia uničiti. Nekaj let po otvoritvi želez-n:"ce je promet nekoliko pešal, v zadnjih letih, v dobi avtomobilizma pa se je podese-toril. Težki parizar in močne pincgavce z iredjo okovanimi in z rdečo flanelG okrašenimi komati, na katerih je visela jazbečeva koža, so zamenjali tovorni avtomobili; lahke zapravljivčke, gosposke kočije pa nadomeščajo osebni avtomobili, ki lagotno dirjajo čez Sorško polje. Ob cesti je malo hiš. Dolge vasice so se umaknile po večini v stran. Kar nehote se ožive v teh krajih spomini na tisto dobo, ko so v temnih nočeh ustanavljali vozove in potnike razni rokovnjači, posebno prijatelji nesrečnega študenta Dimeža, rojaka s SorSkega polja, ki so se podnevi skrivali v bližnjih pečinah in votlinah razdrapane savske soteske. Le to je bil povod, da se ljudje niso hoteli naseljevati v tej samoti. Tam na križpotu, kjer reže veliko cesto stranska cesta, vodeča od Smlednika preko Save čez Sorško polje proti Škofji Loki, pa sanja stara cerkvica Jeperca in molče premišljuje pisano človeško življenje. O, če bi ona mogla govoriti, kaj vse bi vedela povedati! Stoji tik ob cesti in je vse videla, kar je drčalo mimo nje. Ona edina pozna vse skrivnosti te samote. Kdo neki ni še čul o njej? S prav takim strahom kakor so se sporni ni aH Jeperce in njene okolice naši dedje, ki so se bali vozariti v mraku v njeni okolici, se je spominjajo vozniki današnje dobe, avtomobiiisti. Vsak gorenjski očanec se spominja tiste davne dobe, ko so po deželni cesti pokali biči in ko so vozniki dajali za sladko kapljico v gostilnah, ležečih na skrajnih točkah Sorškega polja. Tako v Bohinjčevi gostilni vrh medvodškega klanca ter na Laborah in Gašteju, ki z nekakim nezadovoljstvom gledata na mimo drveče avtomobile, katerih niti božja roka, moleča iz nad hišnih vrat, ne ustavi. Stare matere pa kaj rade pripovedujejo otrokom dogod-bice o roparjih, ki so odnesli jeperškl cerkvici blagoslov, kar je po njihovem mnenju ■vzrok, da se baš v okolici Jeperce dogodi toliko nesreč. Pripovedujejo, da so roparji neko noč ukradli vola. Gnali so ga po glavni cesti mirno in zavestno, kakor da so ga kupili na sejmu. Pri jeperški cerkvici so .bili obveščeni po svojih zaupnikih, da jim že Službene objave LNP. — Ex praesidio se objavlja: Odobrijo se naslednje tekme: 5. t. m. Javornik : Slivnica v Cerknici in 19. t. m. na Rakeku, 12. t. m. Javornik : Laško na Rakeku. —- Odobri se razpis ju* niorskih tekem za prehodni pokal SK Iliri* je po dopisu SK Ilirije od 25. VIL — Na znanje se vzameta zapisnika 23. in 24. seje M. o. v Mariboru. — Atletik SK (Celje) se poziva, da javi do 10. t m., zakaj ni za* prosil za delegiranje sodnika za prijatelj« sko tekmo Atletik SK : Varaždinski ŠK dne 8. VIL v Celju in zakaj tekme sploh ni prijavil podsavezu. — Upravni odbor je na seji dne 1. t. m. odobril predlog poslov« nega odbora, da se z ozirom na bližnje tek* me za savezni pokal izvedejo v Ljubljani v svrho sestave reprezentančnega teama dne 15. t. m. izbirne tekme ljubljanskih klubov in 19. t m. medmestna tekma Ljubljana : Maribor, na kar se opozarjajo zlasti klubi Primorje, Ilirija, Hermes in Slovan ter M. o. v Mariboru. — Tajnik I. Ljubljanski ptivački podsavez. (Službe* no). Tekme za prvenstvo Slovenije se vr* šijo v soboto, 11. t. m. s pričetkom ob 15. uri ter v nedeljo 12 t. m. s pričetkom ob 9., odnosno ob 15. uri, in sicer na prostoru Ljubljanskega športnega kluba. — Izgublje* ni savezni izkaznici Ludovika Žvana iz le« ta 1926. in Drage Erbežnikove iz leta 1927. (oba SK Ilirija) se s tem razveljavljata. S strani saveza bosta izdana duplikata. Ljubljanski piivački podsavez. V pone« deljek 13. t. m. ob 2130 na vrtu hotela «Slon» seja u. o. — Tajnik. Službeno iz JZSS, Redna plenarna seja Jug. zimMkosportne^a saveza, ki bi se mo« rala vršiti v ponedeljek 6. t. m., v avgustu odpade in se vrši šele v septembru prvi po* nedeljek. — Gen. tajnik. MotokoleSarska Ilirija. Motosekcija B* rije ima sestanek vseh članov v ponedeljek ob 18.30 ter vabimo vse člane, da se sestan* ka sigurno udeleže. Sestanek se vrši na vr« tu restavracije Novi svet. Sestanek fotoamaterjev JZSS. v pone« deljek ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emone. — Gen. tajnik. SK Ilirija (ženska sekcija). Jutri ob lg. važen sestanek za igralke, ki so določene za turnejo. Po sestanku trening za vse članice. Prihodnji trening v torek in sredo. Prosim vsakokrat točno in polnoštevilno. K sestan* ku je prinesti vso opremo, ki jo nnaio igral« ke 5e doma. One, ki imajo slik naših dru« žin, ae naprošajo, da jih prineso na vpogled k treningu. — Načelnik. Puran Vodoravno: 1. perutnina, 6. mesto v Srbiji, 10. zmešnjava, 11. jugoslovenski politik, 14. utežna mera, 16. božanstvo. 18. plemiška člemica, 19. kazalni zaimek, 20. barbarski narod, 22. Bulwerjev roman. 24. gledališče, 26. muzikalni pojem, 28. rudarski izraz, 29. kraj, 31. zlr, 33. gozdar, 35. moško ime. 37. zemljiška mera. 38. žuželka, 39. kipar. Navpično: 1. občinski uradnik, 2. števnik, 3. teža, 4. agregacijsko stanje. 5. ničemu-reji človek, 6. svečenik, 7. znamka ure, 8. šotor, 9. kazalni zaimek. 12. dragocen kamen, 13. žensko ime, 15. drevo. 17. okence. 21. pristanišče v Jugoslaviji, 23. pod razgovora, 25. medmet, 27. del voza. 30. režim v Jugoslaviji, 32. filmski igradec. 34. osebni zaimek, 36. naselbina, 38. oL Rešitev nedeljskega napisa V napisu so Izpuščeni vsi samoglasniki, v^e jih vstaviš, dobiš: »Moj zvon Je najden bil v dnu morja, ko Turčije kraljestvo v Heladi končal je na-varin. Ga najde romar, ga Samassa v zvon prelije, glasim zdaj božjo čast In svet'ga Jošta line. Prešeren«. .JUTRO"* K, 183 - 12 - NVHffljn 5. VIII. 1928 YO Srednjeevropski hmeljarski kongres v Novem Sadu Kakor je že poročalo, se bo 15. t m. vršil ▼ Novem Sadu srednjeevropski hmeljarski kongres. Čuje se, da je kongres za nas važen, kajti posetniki se bodo na licu mesta in pred obiranjem lahko prepričali o kakovosti našega hmelja, ki se pogosto prodaja v inozemstvu pod tujim imenom. Poglejmo si pa kongres bližje. Predvsem bodi povedano, da so posetniki kongresa o kakovosti našega hmelja itak prepričani in nas za istega le zavidajo, kajti oni so sami producenti in bi nam privoščili hmelj manj dobre kakovosti. Vse drugače bi pač bilo, ako bi se vršil Jugoslaviji kongres pivovarnarjev in bi posetniki prišli k nam in se na licu mesta prepričali o izbor-ni kvaliteti našega hmelja. To bi dovedlo do zaželjenega cilja, da bi namreč konsument stopil neposredno v stik s producentom. To je naloga naših hmeljarskih organizacij — in ta cilj morajo skušati doseči. Z mirno vestjo lahko trdimo, da so naši prvoborite-lji v tem oziru dosegli potom pravilne reklame že lepe uspehe, ki pa se morajo še pomnožiti. Srednjeevropski hmeljarski biro, ki ima svoj sedež v Munchenu, je Zveza hmeljarskih organizacij Nemčije, ČSR, Francije, Jugoslavije, Poljske, Romunije, Avstrije in Madžarske. Merodajni sta seveda le prvi dve državi — vse druge so pa le več ali manj brezpomemben privesek. Katera naloga pa čaka hmeljarske kon-gresiste? Njih naloga je. približno ceniti množino bodoče letine, kar pa je prav težko. Čim več se prideluje kateregakoli blaga, tem nižja je njegova cena — in nasprotno. Stremljenje producentov — torej kongre-sistov je, da se množina bodoče letine kolikor mogoče nizko ceni v nadi, da se bodo cene dvignile. Toda cenitev navedene množine se vsako leto izvršuje tudi potom pivo-varniške industrije — torej od strani konsu-mentov. Naravno je, da skušajo ti cenitelji prikazati večio množino pridelka, da potem lažje pritiskajo na ceno. Sedaj nastane vprašanje: Katera cenitev je zanesljivejša? Nobena I Tako je lanski kongres, ki se je vršil dne 7. septembra v Zatcu, cenil produkcijo hmelia v Evropi — kontinent — na 570.000 — 588.000 stotov, dejansko pa je pridelek znašal 830.800 stotov. Kongres se je torej motil za 40 %. Cenitev od strani pivovarniške industrije je pa zna-Sala 730.000—841.000 stotov. Pomota od te strani je bila torej manjša. Ti podatki so bili posneti iz št. I76. cAll-gemeine Brauer- und Hopfen Zeitung», ki izhaja v Nurnbergu in ki zastopa več ali manj koristi hmeljarskega konsuma. Letos se bodo kongresa udeležili Cehi, Nemci in Jugosloveni. Vse druge države po-iljejo le pismenim potom svoje dozdevne cenitve v množini pridelka. Ko se je določila dozdevna cenitev evropskega kontinenta, se ta cenitev primerja z množino, ki jo potrebujejo pivovarnarji ter se objavi, koliko bo hmelja in koliko znaša predviden konsum. Torej bo pomanjkanje hmelja ali pa s?a bo preveč. V prvem primeru je priporočljivo, da hmeljar ne sili k prodaji — v drugem primeru je pa prvi kupee najboljši kupec. Na lanskem kongresu se je pojavila tudi konkurenca, ki vlada med Nemci in Čehi. Nemčija si prizadeva polagoma pridelovati toliko hmelja, kolikor ga sama rabi in poživlja svoje pivovarnarje k oorabi kolikor mogoče le nemškega hmelja. Eventualni primanjkljaj krijejo Nemci prav radi z našim hmeljem, pa tudi s hmeljem druge prove-nijence. Čehoslovaki pa pridelujejo več hmelja kakor ga sami potrebujejo in so torej vezani na eksport. V to svrbo delajo za svoj pridelek najintenzivnejšo reklamo, rekoč: šaleški hmelj — najboljši hmelj sveta!» Ker kupujejo Nemci naš hmelj večinoma za lastno porabo, ga navadno tudi dobro plačujejo. Če pa Čehoslovaki pri nas kupujejo hmelj, ga rabijo večinoma za eksport in ga skušajo dobiti po zmernejših cenah. Udeleženci kongresa so torej med seboj veliki konkurenci, kajti kar je enemu v korist, je drugemu t škodo Odkritosrčnega razmerja med njimi ne more biti. Hmeljarskim kongresom se pripisuje večja važnost, kakor pa jo v resnici imajo. Zato pa je smotreno izvršena, vztrajna reklama za naše izborno blago ena izmed glavnih nalog naših hmeljarskih organizacij. Položaj na lesnem trgu Glede na približujočo se jesensko Bežijo na lesnem trgu je opažati, da prihajajo povpraševanja za bukovino, kakor smo že zadnji teden omenili. Zanimanje je za bukove pragove naslednjih dimenzij: 260/265 X 25 X 14/16 X 17, 260 X 24 X 14 X 15 in 260 X 22/23 X 14 X 15 cm, franko Jesenice ali Sušak. Ti pragovi so namenjeni za Nemčijo in Nizozemsko. Prav tako je vedno večje povpraševanje za bukove testone. katerih prve pošiljatve bi se morale izvršiti v početku septembra. Nadalje so zelo iskani bukovi che-vroni raznih dimenzij in dolžin. Prihajajo tudi velika povpraševanja za bukove "loge, franco postaja Reka, Sušak ali Gievgje-lija, v vsaki množini in v naslednjih merah: dolžina 80—85, debelina 9—15 mm, širina 9—15, dalje dolžina 85—90, 80—85, 60—65, debelina 9—15, širina 42—50, pa tudi druge dimenzije v širini 10—15, debelini 9—22 ter dolžini 80 — 85 ali 100—105. Svojčas se je tudi Slovenija bavila z izdelovanjem dog, kar pa ie za časa vojne in po prevratu opustila. Koristno bi bilo, če bi se kraji, ki so oddaljeni od komunikacij in v katerih prevladuje lepa bukovina, pričeli ponovno pečati z izdelovanjem dog. Parjena bukovina je razprodana in bo treba čakati nove kampanje. Kakor čujemo, je parjene bukovine v Sloveniji največ pokupila «Našička>. Za drva je zanimanje vedno živahnejše ter bo prišla vprašanja za par sto vagonov rezanih drv. Producentom ponovno priporočamo, da se lotijo izdelovanja rezanih drv, kar jim bo mnogo več koristilo, kakor prodajanje in odpošiljanje navadnih drv. V jelovini je stalno povpraševanje za paralelno blago. Producenti, ki še obratujejo od-nofcno ki nimajo težkoč s pogonom žag zaradi suše, naj bi po možnosti delali samo preko-morsko blago. Tudi v tramih čvrsta tendenca le ni popustila._ = Povišanje blagovnih tarif. Že pred tedni, ko je generalna direkcija državnih železnic napovedala revizijo blagovne tarife, smo izrazili domnevo, da ni namen reforme, »boljšati sedanjo tarifo, temveč doseči pove- čanje dohodkov od blagovnega prometa in povišanje tarif. To domnevo potrjuje sedaj prometno ministrstvo samo. Pod predsedstvom g. dr. Karmanskega, predstavnika zagrebške Trgovske in obrtne zbornice, se je 2. t. m. vršila v Beogradu seja druge sekcije tarifnega odbora, ki je imela povsem informativen značaj. Na tej seji so člani te sekcije z veliko pažnjo poslušali pojasnila in razloge, ki jih je iznesel predstavnik prometnega ministrstva g. Josip Cugmus. Po njegovih izvajanjih se ima pri reviziji tarife doseči povečanje za 20 do 30 %. Članom sekcije je bilo sporočeno, da se more reforma doseči na dva načina, in sicer potom linearnega povišanja vseh tarif in istočasnega prenosa gotovih vrst blaga iz nižjih v višje tarifne stave. kakor je to bilo že lani predlagano, ali pa potom povečanja sedanjega barema in pregrupiranja blaga po vrednosti v najpo-voljnejše tarifne stave. Po referatu g. Cug-musa so člani tarifnega odbora sklenili, da se ima prihodnji sestanek vršiti 20. t. m. = Licitacija za telefonske kable bo zopet razveljavljena. Kakor znano, se je že lani vršila licitacija za dobavo telefonskih kablov (za glavne telefonske proge v naši državi), ki pa je bila razveljavljena Pred kratkim se je vršila ponovna licitacija, vendar uspeh še ni znan. Ker gre za dobavo v vrednosti skoro pol milijarde Din. je bila za proučevanje predloženih ponudb sestavljena posebna komisija, ki pa je svoje delo že izvršila. Vprašanje se ima rešiti v par dneh. Kakor se zatrjuje, bo poštni minister ludi to licitacijo razveljavil in sicer baie zato, ker ■ zaradi delovanja številnih posredovalcev ni bilo mogoče objetivno presoditi posameznih ponudb. S tem bi bila končna rešitev vprašanja telefonskih kablov ponovno preložena za skoro eno leto. = Popravilo vagonov v privatnih delavnicah. Glede na iznešena očitanja, da se pri popravljanju vagonov zapostavljajo privatna podjetja, je generalna direkciia železnic dala pojasnilo, po katerem je bilo za proračunsko 1. 1927./28. dano privatnim podjetjem v popravilo 833 tovornih in 334 potniških vagonov ter 133 lokomotiv. Podjetja so popravila sicer vse tovorne vagone, od potniških vagonov pa le 161, od lokomotiv celo samo tri. Da podjetja ne bi odpuščala delavcev, je direkcija poleg prvotnega naročila dala podjetjem v popravilo še 200 tovornih vagonov. V pojasnilu se tudi trdi, da popravilo vagonov v privatnih delavnicah ni ceneje kakor v državnih, temveč da so celo dražja. = Osnovanje deleeaciie jugoslovenskih borz. V četrtek se je vršil v Zagrebu sestanek predstavnikov vseh naših borz, na katerem je bilo definitivno sklenjeno osnovanje Delegacije borz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bo nastopala v vseh skupnih vprašanjih in bo izdelala enotne uzance za vse borze. = Jubilejna kmetijska razstava na pokrajinski razstavi, od 1. do 10. septembra t. 1. v Ljubljani. Malokomu je morda znano, da obstoja Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani že 160 let. V proslavo te 1601etnice priredi družba v nizu dosedanjih kmetijskih prireditev na Ljubljanskem velesejmu pestro in pregledno razstavo. Predpriprave so že v polnem teku, organizacija v razmahu. Program se bo torej letos še razširil, dasi «0 le skromna sredstva na razpolago. Dobra volia, moralna in gmotna podpora in želja po na-daljnem napredku na začrtani poti, pa premagajo vse težave in naj so na videz še tako velike. Poleg strokovno-poučnega oddelka, ki bo obsegal poljedelstvo, travništvo, živinorejo, vinarstvo, sadjarstvo, gospodarske stavbe, planšarstvo, agrarne operacije in kmetijsko strokovno književnost, se bo priredila tudi velika mlekarska razstava, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava vina, razstava konj in goveje živine. Nadalje je na programu razstava sadja in zelenjave. Agilen odbor je že s polno paro na delu, da izvede široko začrtan program, ponajveč iz vzgojno-poučnih in stanovskih razlogov. Ogled bodoče kmetijske razstave bo navdal vsakega pripadnika tega stanu s samozavestjo in z jasnejšim pogledom v lepšo bodočnost. Uradni kttrzi za avgust. Finančni minister je določil za avgust naslednje uradne teča-ie: 1 napoleondor 219 Din, 1 zlata turška lira 247.47, 1 angleški funt 276.8, 1 dolar 56.55, 1 zlata nemška marka 13.57, 1 poljski zlat 6.37, 1 avstrijski šiling 8. t. belga 7.96. 1 madžarska penga 9.90. 100 francoskih frankov 222.65, 100 italijanskih lir 293, 100 švicarskih frankov 1095. 100 holandskih goldinarjev 2289, 100 romunskih lejev 34.77, 100 bolgarskih levov 41.10, 100 danskih kron 15C0, 100 švedskih kron 1522.55. 100 norvešk b kron 1519.80. 100 španskih pezet 937, 100 grških drahem 78.90, 100 češkoslovaških kro. 168.45 = IX. velesejem v Libercu (od 18. do 24. avgusta t. 1.). Za trgovce, ki imajo odnosno žeiijo imeti poslovne zveze s Češkoslovaško in od tam uvažati blago, je velike važnosti velesejem v Libercu, ki bo letos zopet dokazal svojo sposobnost in visoko kvalitetno vrednost češkoslovaških izdelkov. Zlasti li-berški tekstilni velesejem si je v inozemstvu pridobil dober glas. Močno je zastopan tudi tehniški velesejem z obsežno razstavo najmodernejših tekstilnih strojev. Med posameznimi oddelki velesejma je posebno omeniti oddelek za potrebščine moderne pisarne, oddelek za reklamo in za radio. Splošnemu velesejmu je priključena tudi razstava novosti in izumov, razstava hotelskih potrebščin in hranil. V nadaljnih skupinah bodo razstavljeni izdelki iz stekla in porcelana, galanterijski in luksuzni izdelki, klavirji, dekoracij-ski predmeti, mobilije itd. V okviru velesejma je prirejena tudi posebna modna razstava. = Nazadovanje bombažnih cen. Zaradi ugodnejših poročil o stanju ameriške letine bombaža je cena zadnje dni občutneje nazadovala. Dočim je v zadnji tretjini julija no-tiral bombaž (loko) na newyorški borzi še 21 do 22, je v prvih dneh avgusta močno nazadoval ter je 2. t. m. notiral le že 19.70. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t m. ponudbe glede dobave 500 kg , 400 oglje-nih vrečic, 200 suhih elementov za telefonijo, 500 kg salmijaka v prahu in 358 kg razne žice, 24. t m. glede dobave vijakov in obročkov ter glede dobave večje množine raznih žebljev, 25. t. m. pa glede dobave tračnic, kretnic, kretniškega in drobnega materijala. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Dne 25. avgusta se bo vršila pri prometno - komercijalnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave raznega elek-tromateriiala. (Pogoji so na vpogled pri de-pozitni blagajni železniške direkcije v Ljubljani.) Položaj na naših borzah Promet na ljubljanski borzi 16.1 milijona Din. Nazadovanje državnih papirjev. Tržišče zasebnih vrednot popolnoma zanemarjeno. Ljubljana, 4. avgusta Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet slab, zlasti po ultimu, dočim je bilo na zagrebški borzi povpraševanje po devizah zadnje dni prav znatno. Skupni tedenski devizni promet je znašal 16.09 milijona Din napram 20.63, 21.28, 20 53 in 24.61 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Največ so se trgovale devize na Dunaj in Prago. Deviza na London je bila tudi ta teden mednarodno slaba ter je ponovno popustila od 276.54 na 276.44. Deviza na Dunaj je obdržala čvrsti tečaj od preteklega tedna. Med ostalimi devizami se je deviza na Prago nekoliko ^kre-pila, dočim je deviza na Berlin, ki je bila zadnji čas zelo čvrsta, nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji znatneje popustili. Vojna škoda se je v početku tedna za malenkost okrepila na 438.5, proti koncu tedna pa je pričela popuščati. Pred zaključkom včerajšnjega borznega sestanka je naglo popustila na 431 ter je cb zaključku notirala 430—431. Tudi v ostalih državnih papirjih je bila tendenca slaba. Investicijsko posojilo, ki je že koncem zadnjega tedna popustilo na 88.5—89, je ta teden nadalje popuščalo ter se je koncem tedna trgovalo po 86.5—87. V agrarnih obveznicah ni bilo prometa ter so notirale nespremenjeno 53—55. Na tržišču zasebnih vrednot je vladalo popolno mrtvilo. Dnevno je bilo zabeleženih le par zaključkov brez posebnesra pomena. Med bančnimi papirji so bili tekom tedna zaključki v Hipotekami po 59.5, v Poljodelski po 17.5, v Jugobanki po 88—88.5, v Prašte-dioni po 950 in v Srpski po 145. Med industrijskimi papirji so se delnice osiješkega mlina Union, ki so pretekli teden zaradi borznega manevra nekih interesentov popustile na 150—190, zopet okrepile ter so bile zaključene po 200, pozneje pa so se trgovale po 240. Med ostalimi papirji so bile zaključene samo še Trbovlje po 470, Gutmann po 215 in Drava po 390. Zagreb (Prosti promet). Dunaj 8.0304, Berlin 13.58, Milan 297.75. London 276.45, Pariz 222.75, Praga 168.75, Curih 1095.6, Newyork 56.93; Vojna škoda 435. Curih. Beograd 9.1275, Berlin 124. Newyork 519.50, London 25.2175, Pariz 20.31, Milan 27.18, Praga 15.39, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Dunaj 73.275. Blagovna tržišča S tržišča jajc. Na inozemskih tržiščih se je zaradi vladajoče vročine pojavilo pomanjkanje svežih jajc, zlasti v Nemčiji, ki dobiva iz Rusije blago v slabem stanju in ki se za sveže blago v večji meri obrača do Jugoslavije. Na domačem tržišču ''e dovoz zaradi vročine slab in tudi kakovost ne zadovoljuje. Pri tem so se cene dvignile na 1.10 do 1.20 Din. Na beograjskem tržišču se gibljejo cene med 85 — 100 Din za 100 komadov. Letošnji pridelek jajc, zlasti v južnejših pokrajinah je slabši kakor lani, kar je v zvezi s slabo lansko letino krmil, ki je prisilila kmete, da so reducirali število perutnine. Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 17 vagonov pšenice, 13 vagonov ovsa, 2 vagona ječmena, 15 vagonov turščice in 6 vagonov moke. Pšenica: baška, nova, za avgust 237.5 do 242.5: baška, potijska, za avsust 245 do 250: banaška, nova 230 — 235. Oves: banaški in slavonski, novi 200 — 205. Ječmen: banaški in slavonski, novi 215 — 220. T u r-š č i c a: baška in sremska 292.5 — 295, banaška 290 — 295. Moka: baška <-0g in <0gg> 375 — 385; c2» 355 — 365; «5» 335 — 3-15; <6» 300 — 310; <7» 255 — 265; <8» 175—185 Otrobi: baški. sremski in do Dunajska borza za kmetijske produkte (3. t. m.) Tendenca na dunajskem tržišču je v splošnem nespremenjena, vendar je opažati nfko okrepitev, čeprav se uradne notacije niso spremenile. Pod vtisom ameriških notacij in prijaznejših budimpeštanskih termin-skih tečajev vztrajajo prodajalci pri čvrstih cenah. V pšenici je prišlo do nekaj večjih zaključkov. Nekaj rečnih tovorov jugoslovenske pšenice (Tisa) je bilo prodanih za avgust po 1.675 Kč ex Bratislava. V večjih množinah je bila zaključena tudi jugoslovenska baška in banaška pšenica po 1.67 Kč. V rži se tendenca ni spremenila. Turščica je zaradi višjih argentinskih cen zelo čvrsta, vendar skoro ni prometa. Tudi v ovsu je promet slab. Uradno notirajo vključno blagovnopro-metni davek in carina fco Dunaj: pšenica; domača, nova 38 — 40, madžarska Tisa 42 — 42.5, jugoslovenska 40 — 40.5; rž: marchfeldska 38.75 — 39, madžarska 38 do 38.25 ' -ščica: 37.5 — 38; oves: do-- 37.75. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 y naiceneišel Nov raketni avto - je žel na kose Izumitelj raketnega avtomobila Inženjer Vallier je zgradil neodvisno od Opla nov tip, ki ga je te dni preizkusil na železniški progi med Nordhausnom in Gernrodejem. Občinstvu ni bilo dovoljeno prisostvovati poskusu. Prva in druga vožnja sta potekli brez incidenta, vozilo je doseglo hitrost 180 km na uro. Pri tretji vožnji s 4 in polkrat večjo množino raket je doseglo 210 km na uro, ko so zagorele zadnje rakete pa je avto skočil s tira in se popolnoma razbil Po 2000 letih odkriti zakladi Na kraju, kjer je stalo pred 2000 leti glavno mesto Nebatejcev Petra ali Sela, v puščavi, vzhodno od Jordana, so odkrili arabski nomadi bogate zaklade zlatega denarja in nakitov. Mesto Sela je bilo že 600 let pr. Kr. važno trgovsko središče za vzhod in za-pad; bilo je središče nebatejskega ljudstva, ki je živelo tudi od ropa in je nagromadilo v njem silne dragocenosti. Sirski kralj Antigon jim je napovedal vojno samo zato, da bi se polastil tega bogastva, toda Nebatajci so ga nabili in so osnovali mogočno kraljestvo, ki so ga uničili šele Rimljani L 106. po Kr. Takrat so razdejale rim-ljanske legije tudi Selo, a kar so v njej iskali, niso našli. Sporočilo pravi, di so Nebatajci pred razdejanjem vse zaklade zakopali pod glavno svetišče. Arheologi sodijo, da so prišli temu skrivališču sedaj na sled, tem bolj. ker so odkrili ozek rov, ki vodi v globino baš na tistem mestu, kjer se je dvigalo to svetišče. V tem svetišču so oboževali stari roparji črn kockast kamen, bržkone izpodnebnik. Našli so ta. di napise, ki govorijo, v kolikor so jih mogli doslej prebrati, med drugim o tem, da je bil Mojzes s svojim ljudstvom na pohodu iz Egipta tu in da je odtod popeljal Izraelce v obljubljeno deželo. Nagrada za najboljši italijanski roman Iz knjigarniških krogov v Rimu je izšla pobuda za nagrado najboljšemu letošnjemu italijanskemu romanu. Knjigarnarji po ostali Italiji so ta predlog sprejeli in sestavili iz svoje srede odbor 30 ljudi, ki so se obvezali, da bodo nagrado izplačali. Juryjo bo tvoril poseben odbor 9 oseb in sicer 3 novinarjev, 3 kritikov in 3 čitateljev. Ti bodo izmed letošnjih laških romanov izbrali 9 del, ki jih predložijo odboru tridese-torice in iz teh 9 romanov bodo izbrali končno tistega, ki bo nagrajen. To se bo zgodilo prvo nedeljo v novembru. Naslove konkurirajočih romanov bodo objavili takoj, ko jih bo juryja izbrala. Knjigarnarji upajo, da bodo na ta način vzbudili v publiki večje zanimanje za čitanje knjig. Vremensko poročilo 4. avgusta 1928. Višina barometra 308.8 m Meteorološki tavori 1 ,,,»> 1 ,,, Kraj Cas Barom. I S o t- % O; "S » 'jL Smer vetra in brzina t metrih is ^ opazovanja Ljubljana . -3 j 19 60 SSW 2 0 Maribot . , . /f-3 0 18 ENE 2 0 Zagreb .... 8. '63 6 20 74 ENE 2 0 Beograd • » . /M 2 23 49 mirno 0 Sarajevo . . . 7 h 4 3 19 o7 mirno 0 Skoplie .... ■;67-8 23 65 mirno 0 Dubrovnik . . 7 7ol-l 28 52 NNE 2 l Spiit . . . • . 762.6 2* 46 ENE 1 C Padavine V ▼ mm do V. ure Solnce vzhaja ob 4.47, zahaja ob 19.24, luna vzhaja ob 21.22, zahaj ob 7.27, Najvišia terrperatura danes v Ljubljani 29.0 C, najnižja 16.0 C. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Prehodno poslabšanje vremena brez posebnih" padavin, velika možnost neviht, kasneje bo temperatura zopet padla. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni vetrovi z raznih strani. Nebo večinoma jasno, pozneje spremenljivo in oblačno Temperatura od 24 do 31 stopinj. Morje skoraj popolnoma mirno. □ □ □ □ Tesan les! popolnoma suh, za tako;šnjo uporabo sposoben, se dobi v vseh dimenzijah pri tvrdki Škrbec & Barto!. Miklošičeva c 6 telefon 2595 □ □ □ □ □ C C -R o u • D □ C Zastopnike za dobičkanosen posel, za več a mesta, vasi ga orga nizatoija, išče večje industrijsko podjet e Obširne p nudbe z navedbo doseda uega delovaija na Publ>citas, Zagreb, Gunduli-ceva 11, p< d Za — 16yS6 Špik 2.472 m S Špika — Zdravo 1 — Odkod pa Vi prijatelj? — S Špika. — Pa koliko ste potrebovali? — 5 ur. — Pa ni mogoče! Jaz potrebujem 6-6'/», četudi sem tre- niran in bil že 3 krat na njem. Tudi jaz sem preje potrebo val toliko časa, ali odkar jem ljem redno Ovomaltine potrebujem samo 5 ur, a počutim se kot bi plezal samo 3 ure. J« najbolj!) isvor telesna energljel -lzrežite ln pošljite nam:- P. n. Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec .OVOMALTINE' Ime in predime: _____ ftanovanje:__________________________ Kraj:_________________________________________ Stanley W$ymani 85 Rdeča kokarda Roman. »Ne, gospod,« Je veselo vzkliknila, »verjemite ml, da ni govora o pomoti. Narobe, zdaj, ko vem, kdo ste, pijem na vaše zdravje. Alfonz, nalijte gospodu vikontu!« je povzela. »Hočem, da tudi vi pijete z menoj na zdravje...€ Premolknila je in me poredno pogledala. »Poslušam vas, gospa,« sem rekel in se nakkmfl. »Lepe Denize!« je končala. Zdrznil sem se in obsedel z odprtimi usti, ves presenečen ln zmeden. Toda ona se je še bolj zvonko zasmejala in velela, v deški razposajenosti ploskaje z rokami: »Pijte, gospod, pijte!« Ves rdeč od zadrege sem izpolnil njeno voljo. »Izvrstno,« je dejala, ko sem postavil kozarec na mizo. »Zdaj, gospod, bom lahko poročala tistemu, komur je mar, da ste zvest kavalir.« »AH, gospa,« sem vprašal, »odkod poznate tistega, komur je mar?« »Odkod ga poznam?« je dejala neprisiljeno. »Oh da, to je vprašanje!« Namestu da bi odgovorila, je ubrala v razgovoru povsem novo struno. Jeda me je obsipati s pravo ploho duhovitega čebljanja ln tako ljubkih domislic, da sem jfi komaj odgovarjal, zakaj izprevidel sem, da je v tej umetnosti večji mojster od mene. Ta igra s toli zalo nasprotnico ni bila brez mika, tem bolj, ker so bile De- nisa tn moji odnošajl do nje glavni predmet njenih šal; a vendar mi ni bilo nevšečno, ko je udarilo osem in se je njena razigranost nenadoma izpremenila v molk. Obraz se ji je zmračil, vzdihnUa je in se resnobno zagledala predse. OsmeKl sem se in vprašal, ali jo kaj teži. »Da, gospod,« je odvrnila. »Zdaj vas moram preizkusiti; le Čuvajte se.« »Česa želite od mene?« »Želim, da me spremite tja, kamor moram iti, ln nato domov.« »Evo me,« sem vzkliknil in vneto vstal. »Če bi se odtegnil tej dolžnosti, bi bil res slab kavalir. A zdi se mi, gospa, da ste hoteli povedati svoje ime.« »Moje ime je madame Catinot,« je odgovorila. Ne vem, kaj je čitala na mojem obrazu, kajti zardela je kakor mak in dodala: »Vdova sem. A zdaj veste toliko kakor preje.« »Vzlic temu sem vam iz srca na razpolago, gospa.« »Prav, gospod de Saux,« je povzela prostodušno. »Če me hočete počakati v veži, pridem takoj za vami.« Odprl sem ji vrata in odšla je; nato sem se ves zamišljen in poln radovednosti, kaj naj bi pomenila ta neobičajna prigoda, nekaj minut izprehajal po sobi sem ter tja. Ko sem se naposled odločil in krenil za njo v razsvetljeno vežo, me je že čakala ob znožju stopnic. Lasje so ji izginjali pod čepcem iz črnih čipk in obleka pod enako temno mantiljo. Sluga, ki me je bil sprejel, mi je molče podal plašč in pokrivalo; nato je gospa Catinotova brez besede krenila pred menoj Po dolgem hodniku. Nad vrati, h katerim je vodil hodnik, je visela druga svetiljka. Obsijala mi je klobuk, baš ko sem ga hotel dati na glavo, in tisti mah sem osupel obstal. Trobavrna roža, ki sem jo navadno nosil, je bila nadomeščena z majhno rdečo kokardo. Gospa, ki ni več slišala mojih korakov, se je ozrla in videla, za kaj gre. Roka, ki mi jo je položila na komolec, je trepetala. »Samo eno uro, gospod, samo urico,« mi je šepnila na uho. »Dajte mi roko.« Dokaj zmeden, zakaj slutnja opasnih zapletljajev ml je bila mahoma prešinila dušo, sem se pokril in ji ponudil roko. V naslednjem trenutku sva stala pod milim nebom, v temni uličici, ki so jo z obeh strani obdajali visoki zidovi. Moja vodnica je takoj zavila na levo; molče sva stopala kakih sto petdeset korakov daleč ter dospela do pokritega loka, skozi katerega je sevala luč. Z lahnim pritiskom lakti me je gospa povabila, naj vstopim; onkraj loka sem zagledal pred seboj ozka, visoka vrata; še trenutek in z začudenjem sem videl, da stojim v cerkvi, ki je bila do polovice napolnjena z ljudmi. Gospa si je položila prst na ustnice, češ, naj molčim, in me ie odvela v senco ene izmed obeh stranskih ladij. Ko sva prišla do praznega stola za nekim stebrom, mi je mignila, naj se ustavim, sama pa je pokleknila. Kakor v sanjah sem gledal okoli sebe. Slabotno razsvetljena ladja cerkve je bila videti še bolj mračna od plaščev in črnih paj-čolanov klečeče množice, ki je naraščala od trenutka do trenutka. Iz globine cerkve se je zdaj pa zdaj vzdignilo rahlo, resnobno mrmranje, edini zvok, ki je prekinjal morečo tišino. Rdeča večna luč pred oltarjem je dajala sliki še bolj mrko lice. Pričakovanje nečesa neznanega mi je težilo dušo in srce mi je burno utripalo. Ta 'občutek je postajal že neznosen, ko se je sredi tišine turobno oglasila izpred oltarja ritmična tožba psalma »Mise-rere Domine!« Naznanilo otvoritve trgovine. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim dne 6. t, m. v novi palači Pokojninskega zavoda, Miklošičeva cesta 32. moderno opremljeno trgovino z delikatesnim, špecerijskim in kolonijalnim blagom Skrbel bodem, da bo v zalogi vedno sveže in dobro blago po konkurenčn h cenah in iiolidna postrežba. Na željo dostavljam tndi na dom, potujočemu občinstvu pa tudi na kolodvor. Za obilen obisk se najvljudneje priporočam F. R. Kovačič. 96.^6 J. Stiepnšin, Zagreb JarJevska attca SI prtporofta najbolje tamhnrto. J / 'Cz*.!. ši^r n « '>* v.' - - v •< DNE 3 AVGUSTA 1928 NAM JE UMRL NENADOMESTLJIVI TOVARIŠ t CIRIL OBLAK OGNJIŠČE AKADEMIKOV ARHITEKTOV PLANINKA zdravilni čaj »renavlla. čisti to jsvežule kri. izboljša slabo prebavo, sla botno delovanje čre res, napihovanje, objlenla mokračne čistine, letet, žolč« in žaičnl kamen V spodbuja apetit to tzborno ačinkule pr4 arteriosklerozi. • Planlnka. č a 1 |e arlsteo v plombiranih Jasetih po Dto 20 t aapisom proizvajalca Lekarna Bahovec LJubljana, Kong. trs (Doni se t vseb le karnah ) Poselite 88,9 5. osuEiKi mtw Od 5. - 15. avg. 1928. Vožnja z* polovično ceno na vseh železnicah in parobrorilh LEGITIMACIJE za 10 Din pri čaat. zastopstvu i PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA Aleksandrova cesta. Telef. 20—11 PUTNIK D. D. Dunajska cesta 1. Telef. 24—72 Klwir'e in harmonije na oorclie in posodo, svetovno najbolj-še Steinway, H81zel, Basen, dorfer, F0rstar; Stingl eii-final etc. dobite le t veliki zalogi in izberi strokovnjaka in bivšega učitelja »Glasbene Matice* ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg it. 3 (poleg magistrata). 162 ■BBssanBBaassa Slike za legitimacije izvrfuje najhitreje fotograf Hugon Eibšer, Ljubljana. Valvazorjev trg. J>2 Vreče nore in rabljene rseb vrst ter juto za embalažo ima vedno * zalogi Mirko Mlakar t-|uM|ana Slomškova 11 Mo 5 oraknv, njiv«, travnitf in sa-donosnik, z zidanim hišnim in gospodarskim poslopjem, proda iz proste roke Anton Zorko, Trnje pri Brežicah. 9601 MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo W 4 Din množina večja na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Vsam, ki so nam o priliki prerine smrtri moje nepozabne soproge, naše ljube mateire oziroma sestre in stare mame arije Rinai izka®aJd avoje sočutje in pokojnteo počastiH z rnnosobroinhn spremstvom aa njeni za-dmji po>ti, in ji poklonili vencev in cvetja, se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Posebna hvala pa članstvu Kmečiko-dela-vske rveze in članstva Rudarskega dom« v Trbovljah, ki so se udeležili pogreba z društvenimi venci, vodstvu kon-sumnega društva m g?ospodu Hlastami, trgovcu v Trbovljah, ki so ob času sprevoda svoje trgovine zaprli. Iskrena hvala delavski rudarski godbi za veličastni sprevod. Posebna hvaia budi centralnemu tajništvu SDS za spominski poslovilna govor kot »vesti čla/nici te stranke. 9639 v Ostali žalujoči nje rodbine RInaldo. " Jy» • v' ■"'}' V ''V ' * - V/ V " ' ■ * '"ji* ^' i&J. ^-vV"':-• a-- ■t" 6 ''.V.v. Heiv " r '".v ' ""»S*'" Ji1'* '5$ V globoki žalosti naznanjam v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je naša predobra, nepozabna soproga muz. as. v p , mamica, stata mam ca, ses ra, leta, tašča in svak;n a, go;pa Zahvala. dne 4. t. m. po dolgem mukepolnem trpljenju izdihnila svo o ola&o dušo. Pogreb nepozaone pokojnice se vrši v soboto, dne 5. avgusta ob V«6 popoldne iz hiše žalosti, Spodnja Šiška, Medvedova cesta 28. Povodom smrti in pogreba našega ljubljenega soproga, očeta, brata itd. gospoda Karla Gradt t izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklo-njeno krasno cvetje in vence našo najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Rošu za blagohiotno naklonjenost in pozornost, požarnim brambam iz Celja, Dola, Hrastnika, Laškega, Litije. Loke p. Tdlafaru sUudka, 2491 *Z'Z* rt: 2 učenca krepka ia poštena, sprejmem takoj t Težjo trgovino na deželi, s oskrbo v hiši. Ponudb« u oglasni odd »lak »Jutra* pod šifre »Poiten učenec*. £4884 Vajenca M »edlareko obrt. i hrano in stauoranjem prt mojstru sprejme takoj Iran Molet, sedlar n* Vrhniki. £4871 Trg. vajenca • predpisano šolsko t» •brazbo sprejme Joe. Snoj, »anufakturna trgovin?, v Ljubljani. 24828 e- Intellgentno damo • perfektnim man jem eJo-renskega (labko tudi hrvaškega), nemškega, francoskega ali angleškega jaziki i i 5 • m kot pomoč gospodinji. Ponudb* na oglasni oddelek «Jiitra» pod iiiro »Zanona oseba*. Priložiti je spričerala m sliko. 24722 Mesarskega vajenca •prejme takoj Ludvik Demšar, mesar na Rakeku. £4745 Modlstko prvorvrgtno, iM« modni salon ▼ Ljubljani ia takojšen nastop. Ponudbe pod iifro »Perfektna* na oglasni od. delek »Jutra*. £4783 Kolar, pomočnika dobro izurjenega sprejme takoj Josip K o rdet, Buiak 24815 Klepar, vajenca s primemo šolsko izobraz-bo, najraje z dežele, »prej me takoj Ivan Ruen, kleparski mojster t Metliki 59 24714 Vajenca ln vajenko s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v manufakturno trgovino Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Brez hrane in stanovanja > 24656 Stavbni polh- vesten, trezen, samostojen in izurjen, dobi mesto za risoke zgradbe, ve$< slov. in nemškega jezika, z dolgotrajno praieo, dobrimi spričevali Stalna služba in d&bra plača. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Poštenjak 4500*. 24983 Kavarn, natakarico ▼eščo ▼ pertektnem aervi-r?n]u i5Se z« takoj Velika kavarna t Mariboru 24981 Aranžerja z« Uotbe taikoj sprejme velMrgorina K. Stermecki. Celje. SS874 Vajenca aH vajenko 3 primerno lolfVo izobrazbo sprejme ▼ trgovino Ivan Ploh, Ptuj. Hrana in stanovanje v hiSL 24886 Učenca a boljšo šoleko izobrs«bo, sprejmem i va« oskrbo hiši ▼ trgovino mešanei blaga na deželi Ponud pod »Takoj 10* aa oglasni oddelek »Jutra*. 24916 Trg. pomočnika veščega delikatesne strok«, sprejmem v provinco. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod »Cakorec*. 24892 Čevljar, pomočnika i» najfinejša dela in vajenca s hrano in stanovanjem r hUH sprejme takoj Frana Sifrer, splošno Sevlj&rstvo, Skofja Loia. 24933 Učenca sprejms t trgovino nine Tlncene Kilhar, Maribor. 24979 Trg. pomočnika mlajšega, mešane stroke, perfektnega račun arja sprejme P. Koren, preje Sterk, Črnomelj. 25010 Učenko i £ mešč. šolami, nad 16 le* staro, pridno in pošteno, ki bi pomagala tudi ▼ gospodinjstvu, sprejmem proti hrani in stanovanju t trgovino mešanega, blaga. Hčerke železničarjev, ali s že enoletno trg. izobrazbo imajo prednost. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Urna*. 25006 Dobro dekle •a vsa hišna dela, išSem za Zemun. Naslov: Milica Puijo, Rogaška Slatina — Ljubljanski dom. 24674 2 učenki n strojno pletenje spr»j-zcem takoj sa Seiu št. 41, pošta Moste pri Ljubljani. 249^7 Učenca pridnega in pošteosga, i primerno šolsko izobrazbo, li ima veeelje do trgovine l mešanim blagom, sprejmem takoj v Ljubljani — Ponudbe na oglas. oddp!?& »Jutra* pod »PoSten 119». 249i2-a Kuharico pcrrfektno in samostojno — iščem s 15. avgustom. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra* 24907 Kuharico perfektno in samostojno — It Som za na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.* pod »Zvesta*. 24906 Blagajničarko •»letnico iščem za večjo trgovino. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Blagaj-Bičarka*. 24890 Trg. vajenca zdravega, poltenih staršev, ■ predpisano šolsko izobrazbo sprejme v trgovino z nešanim blagom in dečel-rimi prjdclki Adolf Remic Mirna peč. 24542 Fotograf, pomočnik ali pomočnica perfekten neg. in pos. re-tušer dobi takoj mesto v boljšem ateljeju ▼ Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Retušer*. 24540 Vajenca krepkega, z dežele, sjreJ-me po dogovoru Ivan Fi-rar, pilarski mojster ▼ Ljubljani, Gosposvetska e. It. 10. 25000 Učenca sa mesarsko in prekajeval-•ko obrt takoj sprejme Prane Grobužek, mesar in prekajevalec, Brežice. £4643 Učenca najmanj 14 let starega, poltenih staršev, močnega in s po-trebno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino inešanega blaga na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Agilen trgovec*. 84964 Ključavničar zmožen popravil jarme nik ov, transnnisij in drugih strojev letne industrije, dobi službo- Ponudbe i navedbo dosedanjih služb in zahtevkom plače na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Ključavničar*. 25013 Učenca starega 14 let, ki te dovršil vsaj osnovno šolo i dobrim uspehom, sprejmem takoj v trgovino z želez-nino Fran Guštin, Metlika. 25011 Kovaškega mojstra izurjenega poikovača iščem Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 24932 Kuharico ki opravlja tudi gospodinjska dela, sprejmem v Ljubljani, Karlovška ce6ta 4. 25131 Začetnico sprejmem v pisarno. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod »Poštena 20*. 25130 Strojnika ki bi opravljal ob dalo kurjača, iščem k Lanz-ovi lokomobili. Sedež žage izven Ljubljane. Nastop takoj. Ponudite na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Strojnik-kuTjač*. 25040 V boljšo gostilno na deželi sprejmem podjetno in vestno natakarico-j ki naj bi bila vajena tudi ostalih hišnih del. — Ponudbe po možnosti s sliko pod »Gostilna na deželi* na oglasni oddeletk »Jutra*. 25021 Kovaškega pomočnika pridnega in dobro Izurjenega v rtodkovaniu konj sprejme Melhior Košenina, Zagorje ob Savi 25059 Postrežnico sprejmem. Naslov v oglas, oddelk« »Jntra». 24911 šivilja za perilo išč« »lužbe. Po najnižji to. ni sprejme delo tudi na dom. Naslor ▼ oglasnem oddelka »Jutra*. 24878 Pri nas •ksistsaBa* te ■mo zastopstvo. Tedenski zaslužek 1000—8000 Din. Nekaj ar dnemega dela zadostuje. Pišite še danes na naslor: Zumbolo-vič, Ljubljana, Aleksandrova eesta. 25051 Vsak ki bo6e takoj zaslnlek, (i gurno in trajno eksistenco, mesečne 8000 Din in več, naj se obrne na naslov: D. K. Z. poštnoležeče St. Jurij ob Juž. žel. s prilogo 4 Din t znamkah za navodilo in takojšnji nastop. 24402 Velik dobiček Iščemo moške ia ženske v vseh mestih, n razprodajo novegs patenta. Ponudbe pod »Rapid* na oglasni oddelek »Jutra*. 24296 Državni uradnik želi popoldansko zaposleoje Ponudb« na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovska izobrazba*. 24824 Postrežnlca tš&s službo za pospravljanj« — najraje pisarniških sob Naslor r oglasnem oddelka »Jutra*. 24992 Izurjena pletilja f lastnim strojem, išče delo na dom. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 25028 Službo postrežnlce želi delavka čez dan ali zvečer. Delala bi karkoli. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Poštena 200* 25038 Popoldansko zaposlenje želi administrativni uradnik Naslor r oglasnem oddelku »Jutra*. 25115 Zastopnik) (ce) S prodajo preizkušenih sredstev za pokončavanje vsakovrstnih mrčes, na privatne stranke, zamorete tre-notno (r višku sezije) tudi v resnici do 200 Din in več dnevno zaslužiti Samo resni reflektanti, ki imajo voljo za vstrajno delo ln razpo lagajo z malo kavcijo, na; *e javijo na naslor: V Kovač, St. Pitra nasip 17 147 Nemščino h klavir poučuj« državno izprašana učiteljica Klavir sa rajo na razpolago. — Naslor: Marta Kuder, Gosposka nI. št. 10/1. 25030 Francoščino uspešno poučuje francoski akademik ter daj« konver-zacijo po 10 Din od ar«. Pismen« ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Parfait*. £4567 Zobotehn. asistent samostojen in s večletno prakso, išče mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stalno mesto* £4857 Šofer perfeUen kar&mboMot, Bče slučajnega mesta k noremu ali vsaj dobremu avtomobila — starih Je aH Kar bo polomil sna sam popraviti. Cenjens slučajne p« nudbe na oglasni oddelel »Jutra* pod značko »Sofer-humoriet*. £4847 Kovač In kurjač i izkušnjo, žeU službo t tovarni, rudniku aU večjem podjetja. Nastopi lahko takoj. — Naslor t oddelku »Jutra*. oglasnem 24705 Tesarski polJr popolnoma samostojen, išče mosta, najraje pri reč jem stavbnem ali tesar, podjetja kot delorodja aH kot risar. Cenjene ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Absolvent bene šole*. Gospodična prakso, iščs mesto ▼ pisarni. Event. gre tudi sa blagajničarko. Naslor pore oglasni oddelek »Jutra*. 24802 Mesarski in preka-Jevalski pomočnik išče službo za taikoj. Na- slov pove »Jutra*. oglasni oddelek 24836 Praktikantinjo pisarniško, energično, sprejmem. Osebno se Je zgladiti danes med 9. in 11. ure v Selenbnrgovi ulici štev 1, dvorišče. 25097 Zaslužek nudim takoj vsakemu, z mesečno visoko plačo — trajna eksistenca Pišite na podružnico »Jutra* t Celja pod šifro »Priloga* in priložite Din 4 50 t znamkah. 24969 Kdor sna pravilno krpati perzijske preproge naj se zglaai na Erjavčevi cesti 24, X. nadstr. 24748 Provizij, zastopnike za Ljubljano, Celje in Maribor, vse z okolico vred, išče zagrebško podjetje metalne stroke — t srrho obiskovanja trgovcev, industrije in rečjih obrtnikov — Prednost imajo strokov njaki, ki ie imajo kako zastopstvo. Obširne ponudbe na cglasnl oddelek »Jutra* pod »Provizijski zastopnik* 24715 Službo za popoldanske in večerne ure kot dostavljale«, tekač, sluga ali kaj »ličnega išče vesten in priden mladenič. Na razpolago ima lastno kolo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ped »Jakoj», '-------- s 84938 Potnika z dobrimi spričevali, vojaščine prostega ter z lepim nastopom, špecerijske stroke, iščem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Specerist*. 24607 Potnik zs vinsko stroko, doM takoj mesto. Prednost im?.jo osebe, ki imajo dobre stike s gostilničarji in restavra ter ji Ponudb« pod značko »Vinski potnik* na oglasni oddelek »Jutra*. 24608 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*. 25087 Provlz. potnik za Slovenijo, Banat, Vojvodino, Bačko, Slavonijo in Hrvatsko, za visoko do-bičkanosen predmet se išče. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 25074 2 potnika sprejmem za Gorenjsko in Notranjsko. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Agilen 300». 25063 Provlz. potnike za dobro vpeljano blago kolonijalne 6troke Iščemo Zaslužek lahek in siguren. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Velik uspeh*. 25103 Srednješolec pripravlja z uspehom k po-navljalnim izpitom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Uspeh*. 24729 Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsak dan od 6.-9 ure zvečer. Začetek 7. avgusta. — Vpisovanje 6. in 7. avgusta od 6.—8. ure zvečer. (Jčns ura 4 Din. Christofov zavod, Domobranska e. 7/1. 23988 Izučena šivilja bi rads prakticirala v prvovrstnem damskem salonu, la se praktično priuči krojenju in drugemu damske-mu krojaštvu Na plačo ne gleda, pač pa na dobroglas-nost salona. Ponudbe pod »Ružica* na oglasni oddelek «Jutn», $4550 2 trg. pomočnika sedaj zaposlena t veletrgovini, želita prem en i ti mesto. — Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pcštena moč*. 24895 Šivilja is boljše hiše na deleM, z lastnim, popolnoma novim šivalnim strojem, vajena vsakega dela. želi kakršnokoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ood »Tiha in pridna*. 24888 Strojnik veš8 manipulacije večjega motorja na sesalni plin, ki reflektira na stalno name-ščenje s dobro plačo, naj pošlje obširno ponudbo na Radio Reklam, Subotica pod šifro »Mašinist*. 24864 Plačilna natakarica starejša, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi solidne službe. Gre tudi za blagajničarko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24880 Žagar izkuSen in zanesljiv, t dobrimi spričevali, želi mesto na žagi z večjim obratom — najraje mesto žago-vodje polnojarmenika. Delo vzame v akord. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Zaga*. 24641 Pekovski pomočnik mlajši, zmožen vsega dela, išče služb«. Ponudb« oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pek* 24S99 Stenografinja 188« službo s 15. avgustom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Stenogram*. 24933 Mesarski pomočnik mlad, zdrav te pottea, išče mesta aa prskticlranje pre-kajevaUke obrti. Prsvaame tudi službo aa sekanj«. Naslor pri podružnici »Jutra* r Celja. 24966 V trgovin! meiaa. blaga iščem slufbo-Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 25019 Gospodinja dobra kuharica — vajena vseh gospodinjskih te vrtnarskih dol, ŽeU službe. — Naelov t oglasnem oddelka »Jutra*. £5023 Ključavničarski pomočnik star £4 let, želi Mb« takoj — ie mogoče v večjem podjetja. Naslov por« oglasni oddelek »Jutra*. 24946 Perfektna kuharica a daljšimi spričevali, želi službo pri boljši rodbini v Ljubljani ali kje drugjs. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24991 Kakršnokoli službo i I i e mlad trg. Izobražen gospod, vojaščine prost — za taJcoj ali pozneje. Vajen vsakega dela. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kavcija* 24945 Gospodična blagajničarka, vešča riov., nemškega in deloma italijanskega Jezika, išče službo v pisarni ali kot blagajni-čarka. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zmožna*. 24947 Mlad vojaški invalid ia Velenja, ki mu manjka polovica prstov na desni roki, sicer pa zdrav in krepak, prosi usmiljena srca za primerno zapoeleroje proti še tako skromnemu zaslužku. Poprime za vsako delo, ki bi ga emogel. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Za vsako delo*. 24093 Prodajalka izučena v papirni stro-kl — išče primernega mesta. Ponudbe na oglasni oddelek ♦Jutra* pod značko »Prodajalka 1911*. 24998 Blagajnlčarka išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod značko »Bia-gajničarka 538». £4997 Pletilja pridna in poštena, želi službe. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25090 Izobražena gdč. dolgoletnimi spričevali — vešča slov. in nemškega jezika, zmožna voditi reli-co gospodinjstvo, verzirana poljedelstvu, išče primerno 6lužbo r boljši hiši, penziji ali eanatoriju. Nastopi takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro »1000». 24933 Katera tvrdka M vzela močnega mladeniča kot šoferskega vajenca. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod iifro »F. K. št. 8777*. 25008 Oenolog a vttjo vinarsko te sadjarsko šolo r Klosterneubur-ga te osemletno strokovno praks«, leU primerne službe na večjem vinogradniškem posestvu aH kletarstvu. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. »054 Primorka grs ko* vzgojiteljica ali spremljevalka — tudi k bolnika. Ponudb« na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Tatjana*. £5100 Hišnik SK« moeto, sli kak« drago zaposlenje. Naslov v oddelka »Jutra*. las. Prodajalka Izučena v modni te rali terijski trgovini, proei a sta, tudi izven Ljubljane. Cenjene ponudb« na ogla*, oddelek »Jutra* pod Iifro »Pridna 100*. S50S4 Knjigovodja zmoten rseh pisarniških del ter slov., če&ega in nemškega jezika, išč« primeru«! služb« za takoj. Ponudbe na oglasni oddfJek »Jutra* pod •Zanesljiv »t. 4123*. 25062 Starejša vdova išče službo gospodinje. Gre tudi k orožnikom. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra* 25081 šofer star £4 let, proet rojs-SBlne. išče službo. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod Zanesljiv šofer*. 25077 Strojnik žagovodja verziran v mehkem ln trdem lesu, išče nvesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod znaSko »Lesni strokovnjak*. £5068 Ribiško mrežo Oovnico) novo proda Sedej, Ljubljana, Mala it. 5. čolnarska 25041 Drva trakov« in hrastove odpadke od parketov dostavlja po a i ski »eni na dom parim iags V. Sragnettl t Ljub ijani — «• gorenjskim to odverom. 86 Razno poceni naprodaj orehova pisalna miza tn omara za pisma, oboje ame-rikanski sistem; reša na 2 plamena; fin Šivalni stroj za krojača; 6 komadov visokih stolov ln vrtna mreža za ležati. — Mestni tre št. 13/11. 24S59 Vinska sesalka dobro ohranjena, naprodaj pilarnj J. Figar, Vošnja kova ulica It. 6. 25001 JUGOVICEVO SALVATOE sirišče daj« v B minutah sladek Sir 6 Din. Barve ta mroro maslo in sir. 5 Din Prašek za pripravo maslaca (putra) 5 Din Iščem preprodajalce Razpošilja lekarna Jugovid Novisad. Zahtevajte vzorce in pošljite 10 Din t pismu 23941 V vsakem 5 paketu zdravstven« sladne kave Viktor Jarš. Maribor, so Din t gotovini, as premije 24796 Za odpravo zobo-bola proda* dober patent. Ponudb« na naslor: Alojzij Nudi, Maribor, Jesdarska ulica 8. 21987 Radio anodne baterije slušalk« te zvočnik poceni prodam. Naelov r oglasnem oddelka »Jutra*. 25127 štedilnik lep te veUk, pripraven tadl za roetdlno, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25112 čoln (Seelentr&nker) sejo ugodno naprodaj. Vet j tvrdki Ivan Biten«, splošno mizarstvo ia Jsdelovutelj športnih tolnor. 25043 2 železna svinjaka dobro ohranjena, po nizki ceni naprodaj v Rožni dolini V/24. 25071 Vrvarske Izdelke najboljšs kvalitete kupite najceneje v največji vrvar-nl v Jugoslaviji: Tovarna motvoza m vrraraa, d. d., Grosuplje pri Ljubljani. — Komisijska zaloga- Franc Palme. Ljubljana, Gospo-svetska eesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 te Maribor: Koroška 8. 881 Pozor, trgovci ln obrtniki! T ponedeljek, dne avgusta t. 1 se vrši t Ormožu h. It. 19 proetoroljnu javna prodaja Prods se nova manufakturna štelaža iolga 7 m. visoka 8.20 m in globoka 80 cm. hrastova trgovska miza (pult), črna hrastova pisal miza glad ka in a aelenim suknom, klubov* garnitura iz pravega krokodilovega usnja ve lika omara (starinska) za trg korespondenco, stiskalnica za kopiranje, stojalo u moko s 4 predali ter različen drog trgov.ski inventar; dalje kompletna črna hrastova ebednica, ob-toječa U 8 stolov mize in i kredenc a belimi marmor-uatimi ploščami, divana t zrcali in stojala za aro: klavir znamke »Werner* kočija a u-njato streho, ovski voziček sa 4 osebe. i težka vozova platonski voc a 2000 kg nosilne moč' ^novprežni voz. enovprežne .aai ter različno poijtk orodje. Ogledati s« more pri pooblaščenem predajal n Rudolfu Anderlič v Ormožu. 24710 Ford avto poltovornl, v brezhibnem stanju poceni prodam. Več pri tvrdki »Riba*, Gradišče št. 7. 24644 izvirna pravljica s slikami za deco. Solaals te tka Metka. * ! t T 55. Čarovnik Je vzel Iz omare magično steklo ln je pogledal skozenj. In — glej čudo! Od stekla je šinil rdeč žarek globoko v gozd, naravnost do brloga vešče Krivoglede, kjer se je ustavil v kotu pod ognjiščem. »Hm!« Je dejal čarovnik. »Mislil sem si, da ga Ima ta stara pošast. Pojdimo skupaj ponj; spremljal vas bom, da se vam ne pripeti kaka nezgoda.« Več avtomobilov tovornih in osebnih, v dobrem stanja, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24600 Eleganten voz (Jagdgumiradl) t dobrem stanju naprodaj aa Sv Petra cesti 71. 84720 Otroški voziček s streho, malo rabljen, na prodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 24944 Kočijo lahko, Jako lepo izdelano, popolnoma novo, prodam ali zamenjam zs pianino, ozir. kratek klavir. Pismene ponudbe pod »Zamenjam 15* na ogl. oddelek »Jutra* 24531 štlrlsedežen brek lahek in kočijo prodam. — Kupim pa dvosedeino lahko kočijo v dobrem stanju. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Zrnoma cena*. 24697 m nrt. Vsakovrstno zlato J« erne Ljubljana Wolfovs alfe* ru; ipujc p« najvišjih Černe — Juvellr Srebrne krone zlatnike ia različno alato kupuje F Onden. Prešernova ulica L £09 Par miz in stolov za gostilno, dobro ohranjenih ter večji Hedllnik (tudi železen) kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24686 Spalnico medeno ali belo kupim — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 24926 Jedilnico raUleno, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21129 Bukova drva r'»vrstne kvalitet«, v več-mn ožini naprodaj frank o postaja Mokronog. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »50 vagonov*. 25094 Lestenec za Jedilnic«, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «XY». 24919 Ekscentrlčno prešo št. 8, t brezhibnem stanju kupim. Naslov v ogia.<--nem oddelka »Jutra*. 24SŠ3 Steklenice I« rabljene, razne velikosti v vsaki množini kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra*. 25027 Majhen zvonec 7—10 kg, kupimo Ljubljana, poštni predal itsv. 216. £4975 Blagajno Werthelm kopirno prešo ln pisalni stroj a vidno pisavo, vse v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra* pod »Blagajna*. 25012 Tračnice zs ozkotirno železnic« in traitsmisije 55 mm kupim Ponudbe z navedbo profila na oglasni oddelek «Jutra» pod »Tračnice*. 25076 Rentabilno podjetje katero izdeluje špecerijsko blago, išč« za prodajo v Mariboru ali okolici trgovca a mešanim blagom kot družabnika. — Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Družabnik*. 24795 Belo spalnico kompletno, a eno poete!jo, radi pomanjkanja prostora ugodno prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra*. 25080 Razno pohištvo in krasen asparagus ugodno prodam. Naelov v eglaa. oddelka »Jutra*. 25035 Sprednje dele za pleten« telovnike te pa-loverj« iz Jaquard in rašel blaga oddaja- po koniu renčnih cenah in kvalitetah domača tovarna. — Intere-sentje naj pošljejo vprašanja na poštni predal 133, Ljubljana. 24808 Avto štlrlaedelen »Peugeot*, pri praven za potovanje, aa Din 17.000 in šestsedežni Puch VIII Tpe. a dobro pnevmatiko za 14.000 Din proda Florjančič, Dunajska e 9 24954 Citroen šttrisedežen, v jako dobrem stanja ugodno naprodaj. — Ponudbe pod šifro »Citroen* na ogl. oddelek Jutra. 25030 Motorno kolo a prikolico, letos novo, malo rabljeno, 600 ccm, super-sport, prodam radi nabave avtomobila. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 25050 Limuzino lesteedežno. prodam. Priložnostni nakup. Vprašanja na podružnico »Jutra* v Celju pod značko »Avto* 249G7 Močno moško kolo proda Mirko Leder, Masa-rjiova 15. 24818 Moško kolo trpežno, radi bolezni po nizki ceni prodam. Naslov oglasnem oddelku Jutra 25031 Moško kolo in ogrodje podam po zelo nizki ceni. Naslov v oglas. 25125 oddelku »Jutra*. Staro žensko kolo kupi Kraker, Emonska c. št 4/1. 25126 Moško kolo dobro ohranjeno, po nizki ceni proda Wisjan, Ljubljana, Kolodvorska ulica 25. 25061 Moško kolo prodam za 850 Din. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 85052 Prodam knjige: Fuchs: Sittengeschicht« (S zvezki), Fucbs: Die Frau in der Karikatur, Mann und Weib (3 zvezki), Im Wan-del de>r Jahrtausende, rse 3e kot nove Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*. 25016 Maline kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana. Knezova ulica. 25086 10—12% obresti in popolno jamstvo nudim za daljšeročno posojilo 10 do 60.000 Din. Cenj. ponudbe poj »Sigurnost* na oglasni oddelek »Jutra*. 25066 Družabnika a £0—80.000 Din iščem za okrepitev norega dobička-nosnega obrata. Resne ponudbe na podružnico Jutra v Celja pod »Rentabilno*. 24968 15.000 Din posojila iščem za trgovino, proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe na upravo »Jutra» v Mariboru pod »Z 1800». 24982 šiviljo afl modlstko a nekaj kapitala, l&Sem aa povečanje dam&keg* salona Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Skupno delovanje*. 25111 Enodružinsko vilo a 8 sobami, kabinetom, kuhinjo, pritiklinami, a lepim vrtom in elektriko, na periferiji Ljubljane prodam Posredovalci izključeni. — Vselitev mogoča začetkom novembra. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra: 24376 Hiše, posestva, vfle restavracijo, gozdov« na Kranjskem in Štajerskem prodaja Realitetna pisarna v Ljubljani, MikloSteva «. št. 14. 25060 Stavbno parcelo 1827 m', v Novem mesto, ob državni cesti, nasproti drevoreda proda takoj Skal*. 84548 Nova hiša £ sobi, 2 kuhinji, veranda, klet ik velik vrt ugoin« naprodaj PobredSje pri Ma. riboru, Gozdna ulica St 30 24930 Stavbna parcela v Liscah pri Celju na lepi eolnčni le^l ta Sa. vinjo (pri i-apeli) poceni naprodaj. — Natančneje m izve na Aleksandrovi cesti št. 7. 24SSI Novozldano hišo z £ sobama, kuhinjo, shrambo, vežo, vrtom in vsemi pritiklinami prodam. Od. daljam je od oblastva 8 minut. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 25018 Hiša enonadstropna — v Novem mestu, Dodga ulica it. 2L, z lepim stanovanjem ia prostranim lokalom, za v kako obrt, naprodaj ali pa s« odda takoj v najem. Podzv« se r Novem mestu, Dolga ulica št. 8 24728 Trgovske hiše restavracij«, gostilne, vfia, ponestva, stavbne parcele * LJubljaJii, Mariboru in na na deželi — kakor tudi vile na Bledu proda Realitetna pisarna ▼ Ljubljani, Kolodvorska B8. £5339 Posestvo 14 oralov prvovrstne«* vi, nograda v najboljši legi, a letošnjim rekordnim in prvovrstnim pridelkom, 4 vini. ftarije, hlevi in Btajx>vaaW »k a hiša ter vse potreba« pritikline in inventar, ve« v najboljšem sianjot, SS oralov gozda, 4 oral« trav. nika s župo ta »eno prodan v okolici Maribora. Cena in plačilni pogoji po dogovoru. Ponudbe na' oglasni oddelek »Jutra* pod šifre »Okolica Maribora*. £5108 Velik lokal Isp in suh. primeren skladišč« ali shrambo hištva, ervent. tudi za novanje oddam s 1. tembrom. Nasiov r oglaa. oddelku »Jutra*. £4878 a« po. sta. 3 kleti pripravne za vinotog aJt skladišč«, oddam. Informa, cije na Poljanski eest> 68. £4618 Brivnico krasno, 8 postrežb a vod«4 rodi, 6 pomofcikor, r eeo« tru Zagreba prodam aa Dia 70.000. — .Unaon*} Zsgreh, Ilica 104. Družabništro mogoče. t4»6» mmm Domačega vina imam naprodaj večjo količino. Interesenti naj se obrnejo na moj naslov. — Janko Mestinšek, posestnik in vinogradnik, Derviše -Sv. Peter na Medv. seio, pošta »Podplat«. £4401 LJutomerška vina najboljša, kakor tudi sli-vovko proda po zelo ni riti ceni upravitelj Anton Slik. Gornja Radgona. 172 Več starega materljfala oken, vrat ln štedilnikov prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25093 Mehak tesan les (uzo trieste ] bordonali) in hrastove podnice potrebujem. Točne ponudbe s seno in količino na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Lee in podnice*. Deske jelka, smreka, monte, kupim večjo množino proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe s ceno franko vagon je nasloviti na »Mangart*, Ljubljaaa — poštni predal 48, .. ^ »4288 Vflo v Rog. Slatini 8 sob, £ kuhinji, jedilna shramba, £ kleti, hlev za Širino in svinj«, £ vrtora sadonosnJk, vinograd, njiva ln travnik, skupaj J oral«, ]*oda Anton Šiberl Rogaška Slatina. 2361;; Stavbna parcela 1400 m1, r mestu naprodaj Na parceli je že ea 100 m» materijala in 1 vagon apna ter rodovod. Pismene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra* pod »Parcela 28* 24894-a Trgovcem me8aaegs blaga ae nudi sijajna eksistenca « c&ku pom ta zelo poroljne senc ali najemom enonadstropne trgovske Uiše na naj pro metnejšem prostoru t Kra-ptnskib Toplicah. Pojasni is daje Stjepan Hruš — Krapi Toplice, Hrvatsko 23635 Večje prostore pripravne za pisarne, ozir boljše dolavnice. damo takoj r najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25075 Ugoden nakup Prodam enodružinsko hišo, pripravno za letoviščarje, upokojence obrtnike. Krasna lega, 15 min. od postaje LeBce - Bled, poleg lep sadni in zeljenadni vrt. Elektrika in vodovod v hiši. Proda se event. tudi pohištvom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gorenjsko*. 24385 Posestvo arondirano, 15 onflov obsegajoče, a moderno vilo in gospodarskim po?lopjfm radi družinskih razmer z fundus instruktus ugodno naprodaj, ali pa »e zamenja s hišo r bližnji okolici Celja ali Maribora. Naslov: Štefan Huber, Leskovec — poŠte Slovenska Bistrica. ««4984 Mesnico a vsem inventarjem prod m* na promemem kraja. Na« slov pore »Jutra*. oglasni oddelek 24924 Trgovski lokal na najprometnejii točki Ljubljane VII, z vsem inventarjem oddam r najem za 60.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Specerij3-kolonlaf«». 24911 Parna pekarna dobro idoča, r najlepše« meetu v Sloveniji, s prod^ jaiiio in hišo takoj naprodaj. Le resni reflestanti i gotovino naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod »Din 340.000*. 23758 Lokal aH vežo v prometni ulici iščem Bi braniarijo. — Ponudbe n« oglasni oddelek «Jutra» pod »113» 24938 Lokale z izložbenimi okni, primfi* ne za trgovino na debelo, skladišče ali delavnico, r izmeri 120 m1, od iam s 1. septembrom v najem. Ponudbe pod šifro .Lokali* na podružnico «Jutra» v Mariboru. 24938 Pisarniške aH obrtne prostore tik sodišča — 2 aH 3 sobe oddam takoj v visokem pritličju. Privšek, Dunajska cesta 7. 25119 Trgovski lokal na prometnom kraju vzamem takoj r najem. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra» pod •Trgovina*. 24900 2 trgovska lokala enega s stanovanjem, na Tržaški eeati, takoj prosto, odda Privšek, Dunajska c. št. 7. 25122 1000 Din nagrade tistemu, ki mi preskrbi lokal v centru Ljubljane. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »November*. «108 «JUTRO» it. 182 15 VT-J-!jn 5. .VIII. 1928 Lokale Pojasnila daje Anina Kavčič, Selo-Moste 25. 24990 Lep lokal a Moibo, oddam i 1. norem bro m 1928 na najlepšem prostoru y 3p Sliki. Na-iilor pore oglasni oddelek •»Jutra*. 25104 Trgovino u »triurno blagom, Turnem na prometnem kraju takoj v najem Ponudb« na <> O m z N H TJ m JJ iii QJ m z N H KUPUJEM stalno vsako množino kOStdnjeV6ga taninskega lesa, sm ekove skorje, cele In zdrobljene. smrekove hmeljeve droge, rabljene dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti skieditivnemu plačilu. J69 FRANC OSET Sv. Peter v Savnjski dolini. dobro vpeljano trgovsko - intfusfrnsba podjetje: eventualno vstopim s kapitalom kot sodelujoč kompanjon. Možna je tudi menjava z zelo dobro vpeljano trgov no v Ju ijski Benečiji. — Ponudbe na upravo »Edinosti' v Trstu pod šifio »Industrija Trieste". 8961 Stavbni inženjer dober arhitekt z 16 letno javno in privatno prakso v visokih in taln h zgradbah, s c vilno m/en er-ko pravico,- vešč tudi srbohrvaščine in nemščine išče mesta, eventualno s soudeležbo. Ponudbe pod Jnženjer" na oglasni oddelek .Jutra." ANTON BOC kemična pralnica in barvanje se ie preselil s 1. avgus om 9607 i \Mw\m ulico i i M) Prostovoljno gasil, društvo v Stični priredi dne 12 »vgrnst« prvo ustanovno vrtno veselico K obilni adeleibt vabi odbor. 24627 Gospodična mlada in premožna, ljubiteljica športa, ieli znanja i gospodom, ki ima motorno kolo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Izlet takoj*. 24694 Priženil bi se rad pek tn trgovec, Kar 86 let, s 50.000 Din gotovine, h kakšni trgovini ali pekarni. Tudi vdove niso izključene Le reane ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod iifro »Sigurna ienitev*. 24850 Francosko dopisovati želi simpatična gospodična z inteligentnim gospodom od 80—40 let. Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Amiti6* 24866 Resna gospodična Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra* pod šifro »Svidenje 115*. 25014 Mlad gospod ieli znanj« t dobrosrčno damo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Varan*. 25046 Osamljena mlada gospodična želi dopisovati i inteligentnim, boljšim gospodom Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Solnčne dni*. 24901 «BodočnOst» Pridem 8 t. m Svidenje ob 8. na Miklošičevi cesti. 25002 Ločen gospod ne po lastni krivdi, star 42 let, poduradnik, se želi seznaniti s starejSo gospodično ali gospo s stalnimi dohodki ali ločenko » primernim premoženjem — v svrho skupnega življenja Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Takoj 19:50*. 25007 Znanja želj mladenič, star 22 let, i fospodično 18—25 let staro, i ima veselje do gostilne in trgovine Na premoženje se ne ozira. Le resne ponudbe poslati * sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Poznejša ženitev* 25004 »K solncu« Dvignite pismo Pozdravlja Va» V........ 25129-a Kateri starejši gospod bi vzel kamorkoli mlado gospo na letovišče? Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pofl »Počitnice*. 250S9 Znanja išče starejša, preprosta ženska s starejšim preprostim žel. vpokojencem ali obrtnikom. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra* pod »Preprosta*. 25096 Dekle vajeno vseh gospodinjskih del, kruto varano v ljubezni, si želi rasnega znanja z gospodom, ki bi znal ceniti ljubezen. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nagelček*. 25049 Pozdrav iz Švice! Drago »Jutro*, obračamo se do Tebe. kot dva izgubljena 81ovenca. osiroma prisiljena Italijana. Zato pa hočemo pri Tebi kakšno urico tolažbe poiskati, ker pri nas je sploh več ne dobimo, ker nas tlači moralni meč. Tako sprejmite še en pozdrav bratje, ki ga Vam pošiljajo izgubljeni fantje, kakor sv« midva jn še več drugih v Curihu in Luxen-burgu. — Zbogom bratje v onih krajih Potoka. A. B. A. T. 24758 Nov^ pot k sreči in uspehu! Senaacijonalen uspeh In sreča na temelju dvanajstletnega grafološkega študija, veS kot 10.000 rokopisov diskretno in natančno pojasnjenih — Razreši vsa vprašanja iivljenja iz preteklosti, sedanjosti in pri-hodnjosti. Zadostuje 20 besed rokopisa, datum roj stva in Vai naslov Honorar na željo od 20 Din dalje. 2 do 10 »trani koncept pisma. Drugi dan »ledi od-govor. Profesor in grafolog De Morton. grafološkl institut, Vila Svetli, Linhartova 28, Ljubljana. 24854 Podjetnik markantne zunanjosti, tehn. in trgovsko naobražen. išče za takojšnjo ienitev ločenko ali vdovo brei otrok, v starosti od 40—45 let, t kapitalom od 60.000 Din. kar bi bilo v podjetju varno naloženo Dopise na ogl. oddelek »Jatra* pod Šifro »Kragulja odgnati, ki kluie srce*. 24727 Državni uradnik visokoSolee, 40 let »tar — išče v »vrho žen it ve pridno, značajno in muzikalno črn. ko ali brinetko. veselega temperamenta ln prav prikupne zunanjosti — čeprav bres premoženja. Dopise na oglasni oddelek »Jatra* pod iifro »Sommernachtetraum*. 25098 Natakarico 1 ki dobi koncesijo in s ne« kaj premoženja, bi poročil trgovec Resne ponudbe • sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Deli. 100». 2600« Srnjaka 1 leto dni starega, popoln« ma krotkega, prodam. Na* slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24978 i Harzer kanarčke (2 samca ln 2 samici) s v*w liko, poljubno na 6 delov razpredeljivo kletko prodam za 600 Din. Naslov pov« oglasnj oddelek »Jutra*. 2500S hguMjtnv Zeleno ruto 1 moderno, sem izgubila. K. 8., Cigaletova štev. llU 2504^ Zlata zapestnica se je izgubila v petek med 2. in S. uro na poti od Dunajske ceste po Selenburgo-vi ul., Gradišču, Gorupovi ul., ded Mirja do Bogišičeve št 13. — Najditelj naj jo proti nagradi odda: Bogi-šičeva 18 23066 Tamburirni stroj ' pletilne stroje 10/90. 8/6ty 6/80, 5'60 in 200 kg prima kamgarn volne 2/16 po Din 112 kg prodam. Stroji S« malo rabljeni Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*. 247M Parni kotel stoječ, 6 HP, 8 atm., ¥ obratu, je pod zelo ugod* nimi pogoji takoj naprodaj - Erman & Arhar, St Vid nad Ljubljano. 24670 Mlatilnice ' slamoreznice, čistilniki Mi žito, kotli u žganjekuho in krmo vedno najcenej« Ti Fr Stupici v Ljubljani^ "osposvetska 1. £ Kroj. šivalni stroj dobro ohranjen, prodam z* 1600 Din Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 24999 i Lanz lokomobilo ln nekaj strojev za obd»* lav0 lesa poceni proda »Obnova*, gradb. družba s o. z. v Ljubljani. 24970 Šivalni stroj dobro ohranjen, zaradi po* manjkanja prostora poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25028 Pisalne stroje ' »Remington* prodaja na otn roke Gustinčič, Maribor —1 Tattenbachova 14. Zahte. vajte cenike. 24989 Barvanje čevljev t aparatom izvršuje edintf Kak man Gajeva ulica St. 9 .poleg Kreditne banke) 24841 Praktične množins^e predmete i« lesa (posebno kako n<>4 vo iznajdbo) sprejmem f -■trojno izdelavo in razpe* čavanje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Industrija št 560* 24839 Reklamno fotografiranje po znižanih cenah, legitU macijske slike zastonj pri naročilu 0 kart Amaterjem izdelujem najceneje. Staut, Gosposvetska cesta St l/II. 24743 Svarilo Josip Jug, pleskaj v Ljub< Ijani, Rimska ceeta, OfOi zarjam, da bom vsakogar, ki bi javno govoril, da de. lam z manj vTednim bla-t gom, sodno zasledoval in dokazal storjeno mi krivico 2508$ »Zacherlin« v originalnih steklenicah id škatljicab je najuspešnejša sredstvo zoper vsakovrstni mrčes Zahtevajte ga samo z napisom »Zacherlin* Do« biva se po veeh špecerijah, drogerijah in lekarnah, —i Glavno zastopstvo: Droge-rija Gregorič. Ljubljana —» Prešernova ulica. 24949 •i oglejte zaloga krasnih brzošivalnih ftrojev, najnovejše iznajdbe moden« tehnike Na U »troj šivate popolnoma enostavno k o vrstno blago, našitke in Sipke t eikcak šivom ve-tete vezenine, gumbe in gumbnice Pouk v vezenja brezplačen — Prodaja tudi oa obroke Ceniki franko. »Tribuna* F B. L., Ljub« ljana. Karlovska cesta 4. 43 rJUTFCCk It. 182 16 NcHclja 5. 37m. 1928 LJUBLJANA Samo 5 dni Največji cirkus sveta - 4 jambori, 3 maneže-cirkusi — 500 oseb in 600 Šivali. Samo 5 dni TIVOLI Otvoritev r Četrtek, dne 9. avgusta, 1928 ob 18.15 rrečer, ▼ soboto in nedeljo dve veliki predstavi ob 4 popoldne in ob 8.15 ivečer. Ogled menaierije dnevno od 9. zjutraj do 7. rvo-ier, ob nedeljah in praznikih do 1. popoldne. Peč »Monolit" © najceaajia, oaflzdatneJI«. Zaloga Ltrtzovflj ped INŽ. GUZEU. LJUBLJANA VII. Jerneleva e. S. la Ravaotam Volthove male turbine Trt. 3252 elektromotorji Coaz-ovl 143 fJjmrTTgjJLLILJJUULIUI. ImDIDDDDDD Strokovnjaki so si edini v tem, da st WECK ftft •t Caie in aparati za vkuha* vanja najzanesljivejši Tovarniška zaloga,Weck' pri tvrdk „FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10/1. Celje: J. JAGODIC. Maribor: K. LOTZ. gnanem niiiiminirmim Čudovito nizke cene Izbira velika. — DVOKOLESA nova od Din 1000.— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI prav po ceni — Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja od Din 240, si oijlejt na obroke. — Ceniki franko — pri •TRIBUNA», F. B. L, Ljubljana, Karlov. ska 'rdi les za mizarje, L o arie, sodarj-, kiparj , izdelovalce instrum-nfov Itd. Spreeema od strank vsakovrsten les, tudi naci 1 m debel ne v raižaganje obdelavo na stro ih Kuhanje in s .teme ptoti primerni odškodnini. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednosl pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana. Šolonburgova ulica 6 I. Jrezulaten pouk is-letnt jerantlit Telefon št. 980. * TLE-JE OTBOšfm MOKA 14 DELA DECO KREPKO EH MOČNO Prodaja saharina. Uprava Državnih Monopola trna za prodaju preko 5.500 kilograma saharina raznog stepena slatkoče. Saharin če prodavati po sledečim uslovima: 1. Prodajna cena saharina ie dolara 2.80 1 kilogram slatkoče 550° a prodajna cena saharina manj e g stepena slatkoče je procentualno maraja. Pored kupovne cene kupac ie dužan platini odnosnu carinu iz T. Br. 231. predloga Zakona o opštol carinskoj tarifi 1 monopolsku taksu po čl. 6. Zakona o Monopolu na umjetna sladila. kao i opštinsku trošarinu. 2. Kupac saharina mora se obavezati. da če kupljeni saharin preraditi i upakovatl u paketiče u težinl od 5, 10. 25, 50, 100, 250 1 500 grama neto težine. s tim da svaka kutiia ill paketič mora imati etiketo kupca sa tačnim naznačeniem: neto težine, stepena slatkoče, odgovarajuče količine šečera i cene, koja ne sme biti veča od 5.— dinara po kilogramu i stepenu slatkoče. Sem toga kutiie IH paketič! moraju biti žigosani vlažnim žigom Uprave Državnih Monopola ili nadležnog Oblasnog Monopolskog Inšpektorata, snabdeveni potpisima jednog člana komisije, kao i kupca i obavijeni banderolom bez vrednosti za cigar-papir posebno i ukupno. 3 Dalje kupac se ima obavezati. da sav posao oko pre-rade, prepakivanja. žigosanja. I banderolisanja obavlja o nje-govom trošku komisija, koju sačinjavaiu: iedan hemičar i jedan komercijalni službenik Uprave Državnih Monopola, odnosno Oblasnog Monopolskog Inšpektorata, kao i Jedan organ Finansijske Kontrole u mestu radionice kupčeve. Rok prijave ie mesec dana od dana prvog oglasa n Službenim Novinama. Ponoide se imaju predavati Upravi Državnih Monopola — Odelenju Prodaje. Bliža obaveštenja lmteresanti mogu dobiti u kancelariji Uprave Državnih Monopola — Odelenju Prodale. Iz Kancelarije Uprave Državnih Monopola M. Pr. Br. 24.443. 1928. godine u Beogradu. V veliki Izbiri imata na zalogi ERMAN & ARHAR Št Vid nad Ljubljano Oglejte si pred nakupom. Na obroke! Ilustriran katalog Din 30. 9556 9632 prodajam ure, zlatnino, srebrnino, briljante, stenske ure, budilke, (hišne stoječe ure), alpaka srebro, nastavke s 25% popusta IVAH PflSIŽ, LMna, Stari trg it. ZO Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 priporoča svolo veliko zalogo vsako« vrstneea imhlfttva »»o na1»i*M< !*nah 183 DRAGO PREDAN IN LEA HORVATOVA PTUJSKA GORA 9608 POROČENA 4. AVGUSTA igat LJUBLJANA .J 0622 »Domača kopeli" CRieselbad) pcpolen nadomestek za kopalnice za vsa kogar dosiej že na stotine v uporabi v krali. SHS v popolno zadovoljnost. Cena z navodilom: Din 270 lranko dom po poštnem povzetju od tovarniške zaloga: Hoffmann, Maribor, Vrazova ulica 2. Preproda alci dobe visoke provizijel Pisarna fiotorln FCnrlU PleftilSfSSa IMIionii iiiiiiiimiiiiiiiiimiii IbUIIh I I«1w«I00H) iiiiiiiiiiiiiiiiiiimihiiiiii se nahaja sedaj v p? Iti ž,u hiSa a. Urš. Udi. Mm% Kralja Petra trs Z (nasproti sodne palače). 9614 Era evca bratovska skladnica v Hrastnika razpisuje izpraznjeno mesto zdravnika s splošno prakso. Lastnoročno spisane prošnje opremljene z rojstnim in domovinskim listom, s potrdili o dosedanjem služ kovanju in o vpisu v imenik zdravniške zbornice je vložti do dne 10. avgusta 1928 pri podpisani skladnici. Krajevna taimb Mm t Hrastniku 987 dne 26. julija 1928. Aparat za obliko nosa! zre dno duhoviti ortope« iijski aparat »Zello« za obliko oosa, kateri ga« rantirano v najkrajšem času najgrši nos modeli« ra v lepo in željeno for» Centifolia kosmet zavod, Zagreb, Ilica 37. Zahtevajte brezplačne ilu« strovane prospektel mo. Din 95.—. 3 V vsej državi ajbolj« še in najcenejš? violi« ne, gitare, tamburice, vse potrebščine i. t. d. dobite naravnost pri proizvajalcu: F. S C H'N E 1 D E R' J U. graditelju umetniških violin P A K R A C Zahtevajte ceniki Zahtevajte ceniki ii LOKOMO&iLE MOTORJI Sr"4 ! JAREMNiKI SMI* Povotini plačilni pogoji Brata Fischer ZAGREB, GuncSuiičeva ul. 36 Ni človeka, ki ga n« bi lepo cvetje zadivilo. Naučili se boste In dobili veselje do gojenja cvetk, ako se poslužite Kanipos. cvetlične hrane, z uporabo dodanega navodila. Ovitek 12.50 in 42 Din Brez vsake Škode za rejo perutnine se uporablja že 40 let Koko-prašek za nI piH le najmanjšo količino, se pozna velik vpliv Istega. Žival postane mesnata za peko in pogosto nese jajca. Najsigurnejše zdravilo protj živalskim boleznim. Univerzalni vtii deluj« sot blagoslov perutnini na dvorišču. Ovitek od 10 do 40 Din in 115 Din. živino. Ce pridenete red-Proda i sc v lekarnah, drogerijah, trgovinah i cveticami in serneai. Proti predptačilu razpošiljamo franko. Po povzetju ne pošljemo. Z. Šumat.er, kem. fannacijski laboratorij Crvenka (SHS). 105 (Koncesijonlran od ministrstva za trgovino ln Industrijo t Beogradu). NOVO! NOVOI Učni predmeti: Enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo: trgovsko računstvo; trgovska korespondenca in kontorna dela; trgo-vinstvo in meništvo; blagoznanstvo; trgovski zemliepis; lepo-pisje; slovenska stenografija; nemška stenografija; strojepisje; slovenščina; srbohrvaščina, nemščina; italijanščina (neobvezen predmet). Začetek, dne 3. septembra 1928 Prospekti in vpisovanja pri tvrdki Ant. Rud. Legat & Go.. Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. K natančnemu uvaževanju Opozarja se posebno na to, da le trgovski tečaj Ant. Rud. Legat prvi in edini v Sloveniji, kateri je državno konce-sijoniran. Imenovani tečaj se torej ne sme zamenjati z drugimi oglasi pod »posamezni pouk< kateri vzbujajo mnenje, kot da so oblastveno dovolieni. Spričevala enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat bodo od zastopnika ministrstva podpisana in imajo torai državno vrednost. Oo seda) najcenejša tvrdka v državi i Skladišče fflElNEL & HEROLD fovarna glasDii giamuionov m harmonik. R. Lorgac MARIBOR it. 101-a /ioline od Uin dir- d. Kotne narmontke od Diu btr. Tamburice od Oin d. Oramolom od Din S4Sr~ Zahtevajte naš veliki katalog, katerega vam irošliemo brnzotacno. dels novo nogo. Zado. šča, ako te soli za noge — kJ je v inozemstvu ie dolgo časa izborno preizkušena — samo majhno množino denemo v lavor, napolnjen s toplo vodo ln boledo nogo 10 do 15 minut v njem namakamo viedtem na en mah prejenja oteklost noge, zmečkanine ln mučni pekoči občutki. Bolečine, ki jih povzroča tlščanje čevljev takoi prejenjajo. Oaljse aamaKanje v tej vodi omehča kurja očesa ter otrdelo kožo tako, da se prav lahko da odstraniti brez noža aH britve. Bodite prepričani, da sv. Roka sol za noge nogo popolnoma obnovi. Oprosti Vas različnih motltev noge. Hodite iahko kolikoi le hočete po cele ure iahko stojite na enem mestu pa ne boste občuUli niti najmanjšega občutka utrujenosti. Velik zavoj soli sv. Roka stane ltr— Din. Dobiva se po v esh lekarnah in drogerijah. Ako bi ie kje ne imeli, obrnite se na drogerijo Gregoric, Ljubljana. LJUBLJANSKA KREDITNA 1 BANKA .................................... 1 i .............................. Delniška glavnica Din 50,000.000«— Skupne rezerve ca: Din lO.OOO.OOO*— Ustanovljena 1900 centrala s ljusljana, dunajska cesta i PODRUŽNIC Ei Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Sibenik, Gorica Vstanovllena 1900. Novo mesto, i, Trst. BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA. Telefon Stev. 2861, 2413, 2502 in 2503. se priporoča za vse senčne posle. Urejuje Davora tUvljca izdaja za Konzorcij »Jutra* AdoU KjbaU-at. Za Narodno u&k&rno a, d. lot a&t&rnarja traja. Jezccic*. Za toseratm dol jeo4gowrct> Alojzij Novak. V«3 t LJubljana.